Wikipedia
tnwiki
https://tn.wikipedia.org/wiki/Tsebe_ya_konokono
MediaWiki 1.47.0-wmf.10
first-letter
Pego
Faphegileng
Puisano
Modirisi
Puisano ya modirisi
Wikipedia
Puisano ya Wikipedia
Setshwantsho
Puisano ya setshwantsho
MediaWiki
Puisano ya MediaWiki
Tempolete
Puisano ya tempolete
Thuso
Puisano ya thuso
Karolo
Puisano ya karolo
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Festus Mogae
0
1584
52365
50166
2026-07-12T11:12:29Z
Lucrucia98
12161
52365
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox officeholder|name=Festus Mogae|office=President of Botswana|order=3rd|image=Festus Mogae 2009-06-23.jpg|caption=Mogae in 2009|predecessor=[[Quett Masire]]|successor=[[Seretse Ian Khama]]|term_start=1 April 1998|term_end=1 April 2008|vicepresident=[[Seretse Ian Khama]]|office2=4th [[Vice-President of Botswana]]|predecessor2=[[Peter Mmusi]]|president2=[[Sir Ketumile Masire]]|party=[[Botswana Democratic Party]]|successor2=[[Seretse Ian Khama]]|birth_date={{birth date and age|df=yes|1939|08|21}}|birth_place=[[Serowe]], [[Bechuanaland]]|nationality=Botswana|spouse={{marriage|[[Barbara Mogae]]|1967}}|children=3|alma_mater=[[University College, Oxford]] <br /> [[University of Sussex]]|profession=Economist|honorific-prefix=[[His Excellency]]|image_size=200 px|death_date=8 May 2026 (dingwaga 86)|death_place=[[Gaborone]],[[Botswana]]}}[[Setshwantsho:Festus Mogae.jpg|thumb|Tautona wa boraro Festus Mogae]]
[[Setshwantsho:Festus Mogae with George Bush June 13, 2005.jpg|thumb|Festus Mogae a na le Tautona wa pele wa Amerika,George Bush.]]
'''Festus Gontebanye Mogae''' (o tshotswe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mararo le borobabongwe (1939) kgwedi ya Phatwe e tlhola masome a mabedi le motso, mme a tlhokafala ka kgwedi ya Motsheganong w lw borobabobedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le borataro (2026) ke lepolotiki la [[Botswana|Botswana]] yo o neng e le [[Tautona wa Botswana]] go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998) go ya kwa ngwageng wa 2008.<ref name=":0">[https://www.britannica.com/biography/Festus-Mogae "Festus Mogae | president of Botswana"]. ''Encyclopedia Britannica''. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> O ne a tsaya mo go Rre [[Quett Masire]] jaaka tautona ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998)<ref name=":0" /> mme o ne a tlhophiwa gape ka kgwedi ya Phalane ngwaga wa dikete tse pedi le bone (2004); morago ga go nna ngwaga tse lesome mo ofising, o ne a fologa setilo ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi (2008) mme a tlhatlhangwa ke [[Ian Khama Seretse Khama|Lieutenant General Seretse Khama Ian Khama]].<ref name=":1">[https://www.afdb.org/fileadmin/uploads/afdb/Documents/Generic-Documents/30769540-FR-BIOGRAPHY-HE-FESTUS-GONTEBANYE-MOGAE.PDF "BIOGRAPHY OF HIS EXCELLENCY MR. FESTUS GONTEBANYE MOGAE"] (PDF). Retrieved 10 Phalane 2025.</ref>
==Ka ga gagwe==
=== Botshelo jwa pele ===
Mogae ke mokalaka (Moshona wa kwa bophirima) sentle, go tswa Sowe. Setlhopa se sa [[Bakalaka]] se bidiwa Badhalaunda, se se bileditsweng mo go kgosi, Dhalaunda, gape puo ya gagwe ke [[sekalaka]] kgotsa Shona sa kwa bophirima.
Mogae o dirile dithuto tsa economics kwa United Kingdom, pele kwa sekoleng sa [[Oxford]], gape le kwa [[mmadikolo wa Sussex]].<ref>[https://web.archive.org/web/20190208035907/http://www.africansuccess.org/visuFiche.php?id=572&lang=en "Biography of Festus MOGAE"]. ''African Success''. Archived from [http://www.africansuccess.org/visuFiche.php?id=572&lang=en the original] on 8 February 2019. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> A boela kwa [[Botswana]] go tla go dira e le modirela setshaba pele fa a dira mo mafelong a pharologanyo le lekgotla la [[International Monetary Fund]] le [[Banka ya Botswana]]. Moragonyana o ne a nna Molaodi wa [[Banka ya Botswana]] go tloga ka sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1980) go ema ka sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bongwe (1981).<ref>[https://www.bankofbotswana.bw/milestones "Milestones | Bank of Botswana"]. ''www.bankofbotswana.bw''.</ref> O ne e le tona ya tsa Madi go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borobabongwe (1989) go ya go ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998).<ref>{{Cite web |title="About Us - Ministry of Finance". |url=https://www.finance.gov.bw/index.php?option=com_content&view=article&id=2&Itemid=102 |access-date=2025-10-10 |archive-date=2022-11-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221118092735/https://www.finance.gov.bw/index.php?option=com_content&view=article&id=2&Itemid=102 |url-status=dead }}</ref> E ne e le [[Mothusa Tautona wa Botswana|mothusa tautona wa Botswana]] go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bobedi (1992) go ya kwa ngwageng wa 1998.<ref name=":1" />
=== Botautona ===
Lekoko la ga Mogae ebong [[Botswana Democratic Party]] (BDP), le tsere puso ka [[ditlhopho tsa Phalane tsa ngwaga wa 1999]], mme Mogae a ikanisiwa lobaka la ngwaga tse tlhano ka Phalane a le masome a mabedi mo ngwageng wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabogwe (1999)<ref name="IRIN">[http://www.irinnews.org/Report.aspx?ReportId=9860 "BOTSWANA: Mogae sworn in as president"], IRIN, 20 October 1999.</ref><ref name="Sworn">"Botswana: Festus Mogae a bewa go nna tautona", Seromamowa sa Botswana (nl.newsbank.com), 20 October 1999.</ref> ke Ramolao Mogolo Julian Nganunu kwa lebaleng legolo la metshameko mo [[Gaborone]].<ref name="Sworn"></ref> Mo modirong o ne o,o ne a ikana go itebaganya le go lwantsha lehuma le letlhoko la ditiro.<ref name="IRIN"></ref>
Go latela katlego ya BDP mo [[ditlhophong tsa Phalane ngwaga wa 2004|ditlhophong tsa kgwedi ya Phalane ngwaga wa dikete tse pedi le bone (2004)]], Mogae o ne a ikanisiwa gape legato la bobedi ka kgwedi ya Ngwanatsele a le malatsi mabedi mo ngwageng wa dikete tse pedi le bone (2004).<ref>"Update: Festus Mogae a kanelwa go nna tautona wa Botswana", Xinhua (nl.newsbank.com), 2 November 2004.</ref> Mogae o ne a solofetsa go lwantsha lehuma le letlhoko ya ditiro, le gone go emisa kanamo ya mogare wa [[HIV-AIDS]], o a neng a ithaopile go o fedisa mo Botswana ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016).<ref>[http://www.gov.bw/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=79 The Government of Botswana– Vision 2016]</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a le lesome le bone ka ngwaga wa dikete tse pedi le bosupa (2007), Mogae o ne a bolela dikeletso tsa gagwe tsa go tlogela tiro kgwedi tse di borobabongwe tse di latelang.<ref>[http://www.int.iol.co.za/index.php?set_id=1&click_id=84&art_id=nw20070715145732985C233999 "Botswana's Mogae set to retire"], AFP (''IOL'' ), 15 July 2007.
</ref> O ne a tlogela tiro ya go nna Tautona ka kgwedi ya Moranang a rogwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi (2008) mme a tlhatlhangwa ke Mothusatautona Lieutenant General Seretse Khama Ian Khama.<ref name=":1" /> O ka bo a tshwanetse go tlogela tiro ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi (2008) mo tiragalong epe fela; paakanyo ya molaomotheo e e neng ya fetisiwa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bosupa (1997) e ne ya lekanyetsa tautona go palogotlhe ya dingwaga di le some mo maemong a gagwe, e ka tswa e le ka go latelana kgotsa ka go kgaogana.
=== Morago ga Botautona ===
Mogae ga jaana o dira jaaka Morongwa yo o Kgethegileng wa Mokwaledimogolo wa Lekgotla la Ditshaba ka ga Phetogo ya Loapi.<ref>[https://www.un.org/sg/srsg/other.shtml "Special and Personal Representatives and Envoys of the Secretary-General"]. United Nations. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010), o ne a nna leloko la boto ya bagakolodi ya [[TeachAids]] e e sa direng dipoelo ya kwa Amerika.<ref>[https://web.archive.org/web/20101206080535/http://teachaids.org/blog/former-president-of-botswana-festus-mogae-joins-the-teachaids-advisory-board/ "Former President of Botswana, Festus Mogae, joins TeachAIDS Advisory Board"]. ''[[:en:TeachAids|TeachAids]]''. 16 September 2010. Archived from [http://teachaids.org/blog/former-president-of-botswana-festus-mogae-joins-the-teachaids-advisory-board/ the original] on 6 December 2010. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> Ga jaana o dira jaaka modulasetilo wa setlhopha sa mabenkele a magolo a [[Choppies]] kwa a amogetseng Pula 529,000 ka 2011.<ref>Mosikare, Oarabile (19 October 2012). [http://www.mmegi.bw/index.php?sid=1&aid=231&dir=2012/October/Friday19 "Inequality defines Botswana"]. MmegiOnline. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref>
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le boraro (2013), mmogo le Tautona wa pele [[Benjamin Mkapa]] wa [[Tanzania]], Mogae o ne a nna modulasetilo-mmogo wa bokopano jwa tlhabololo e e tswelelang, jo bo neng bo tshwerwe ke Setheo sa UONGOZI ka tirisanommogo le [[Club de Madrid]],<ref>[https://web.archive.org/web/20131121063833/http://www.dailynews.co.tz/index.php/local-news/24856-mkapa-mogae-to-chair-sustainable-development-meet "Mkapa, Mogae to chair sustainable development meet"]. ''Daily News''. Archived from [http://www.dailynews.co.tz/index.php/local-news/24856-mkapa-mogae-to-chair-sustainable-development-meet the original] on 21 November 2013. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref><ref>[https://clubmadrid.org/who/members/mogae-festus/ "Festus Mogae is the former President of Botswana, Club de Madrid Member"]. ''Club de Madrid''. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> mokgatlho o Mkapa le ene a neng a le leloko la one.
== Botshelo jwa gagwe le leso ==
O tsene mo nyalong e e boitshepo le Mme [[Barbara Mogae]] ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le bosupa (1967).<ref name=":2">Naidoo, Jay (4 April 2014). [https://www.dailymaverick.co.za/opinionista/2014-04-04-a-leader-i-would-vote-for-botswanas-former-president-festus-mogae/ "A leader I would vote for: Botswana's former president Festus Mogae"]. ''[[:en:Daily_Maverick|Daily Maverick]]''. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> Ba na le bana ba le bararo ba basetsana, ba tshotshwe fa gare ga ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a marataro le borobabongwe (1969) le ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bosupa (1987): Chedza , Nametso le Boikaego.<ref name=":2" /><ref>[https://www.afdb.org/fileadmin/uploads/afdb/Documents/Generic-Documents/30769540-FR-BIOGRAPHY-HE-FESTUS-GONTEBANYE-MOGAE.PDF "Biography of His Excellency Festus Gontebanye Mogae, Former President of the Republic of Botswana"] (PDF). ''[[:en:African_Development_Bank|African Development Bank]]''. July 2008. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref>Mogae o tlhokafetse ka kgwedi ya Motsheganong e le borobabobedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le borataro (2026) kwa legaeng la gagwe kwa Gaborone, Botswana a le dingwaga di le masome a robabongwe le borataro .<ref>Muia, Wycliffe (8 May 2026). "Festus Mogae: Former Botswana president dies aged 86". BBC News. Retrieved 8 May 2026.</ref> <ref name=":3">"Festus Mogae, Botswana President Who Tackled H.I.V., Dies at 86". The New York Times. 8 May 2026. Retrieved 8 May 2026.</ref><ref>"Botswana's former president Festus Mogae dies at 86". Reuters. 8 May 2026. Retrieved 8 May 2026.</ref>O ne a robadiwa kwa bookelong kgwedi pele ga loso lwa gagwe pele a gololwa go ya kwa lelwapeng la gagwe.<ref name=":3" /> Moporesitente Duma Boko o ne a itsise loso lwa gagwe mo puong ya bosetšhaba mme a bulela malatsi a mararo a go hutsafala.<ref>"Festus Mogae, Who Led Botswana for a Decade, Dies at 86". Bloomberg. 8 May 2026. Retrieved 8 May 2026.</ref>[[Setshwantsho:Mr festus Mogae being sworn in by chief Julian Nganunu April 1 1998.jpg|thumb|Festus Mogae a ikanisiwa ke Moatlhodimogolo Julian Nganunu ka Moranang a rogwa, 1998|200x200px]]
==Ditlotla le dietsele==
Mogae o ne a fiwa tlotla ya Grand Cross ya ''[[Légion d'honneur]]'' ke tautona wa France ebong Rre [[Nicolas Sarkozy]] mo kgweding ya Mopitlo a le masome a mabedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi (2008) go bo "a ne a le "moeteledipele wa sekao" mo go direleng lefatshe la Botswana "malebela" a puso ya batho ka batho gape le [[puso ee siameng]]''.<ref>[https://web.archive.org/web/20090205051835/http://afp.google.com/article/ALeqM5j8gbKwn0tsERDokBWPxImPipuWzQ "Sarkozy décore le président du Botswana pour sa bonne gouvernance"], AFP, 20 March 2008 {{fr icon}}.</ref>''
* Presidential Order of Honour of Botswana (1989)
* Officier de I’Order Nationale D’e Cote d’Ivoire (1979)
* Honorary Degree of Doctor of Laws – University of Botswana (September 1998)
* I’Order Nationale du Mali and the HATAB's Award for Outstanding Contribution to Botswana's Tourism Industry (1997)
* the Global Marketplace Award by the Corporate Council on Africa - Houston, USA (May 1999)
* Honorary Fellowship of the Botswana Institute of Bankers – Gaborone, Botswana (July 1999)
* Distinguished Achievement Award for AIDS Leadership in Southern Africa by the Medunsa Trust - Washington DC, USA (June 2000)
* AIDS Leadership Award by Harvard AIDS Institute – Gaborone (December 2001)
* 2002 Congressional Black Caucus Annual Legislative Conference Weekend Chairman's Award – Washington D.C., USA (September 2002)
* Africa-America Institute National Leadership Award – New York, USA (September 2002)
* Honorary Fellow – University College Oxford (2003)
* The Knight Commander of the Most Courteous Order of the Kingdom of Lesotho – Maseru, Lesotho (April 2004)
* The Baylor International Pediatric AIDS Initiative (BIPAI) International Leadership Award – Gaborone (October 2004)
* The Golden Plate Award by the Academy of Achievement - New York, USA (June 2005)
* The Pan African Tsetse and Tryponofomiasis (PATTEC) by the African Union – Addis Ababa, Ethiopia (January 2007)
* Doctorate of Humanity by the University of Limkokwing, Gaborone Botswana (January 2008)
* The Commander of the Legion d’Honneur Grand Croix of the Republic of France – Paris, France (March 2008)
* Taylor and Francis Award for significant contribution to women's development and welfare – Gaborone, Botswana (July 2008)
* Honorary Doctor of Humane Letters from the University of Southern California<ref>[https://honorarydegrees.usc.edu/past-recipients/ "Past Recipients – Honorary Degrees"]. ''honorarydegrees.usc.edu''. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref>
* Croix - Highest award in Madagascar granted to dignitaries of the Nation) Antananarivo, Madagascar (June 2006)
Rre Mogae o fentse tlotla ya [[Ibrahim Prize for Achievement in African Leadership]] ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi (2008), gape o tla fiwa selekanyo sa madi a US$ 5 million go fitlha ngwaga tse di lesome gape le US$ 200,000 ka ngwaga botshelo jwa gagwe jotlhe go tsweng foo. Kwa toropong ya London Phalane a le masome a mabedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le borobabobedi( 2008), mokwaledi mogolo wa United Nations Rre [[Kofi Annan]] o ne a tlhalosa: "Ketelelo pele ya maemo ya ga tautona Rre Mogae e supile katlego mo matlhong a setshaba kgatlhanong le segajaja sa HIV/AIDS se se neng se tshosetsaa lefatshe le batho mo lobakeng lo lo tlang."<ref>{{Cite web |title=ap.google.com, Former president of Botswana gets leadership prize |url=http://ap.google.com/article/ALeqM5iMKoYhkYTsAnyoXj_qVqqzgeY2qQD93U6E1O0 |access-date=2011-11-30 |archive-date=2008-10-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081031043351/http://ap.google.com/article/ALeqM5iMKoYhkYTsAnyoXj_qVqqzgeY2qQD93U6E1O0 |url-status=dead }}</ref><ref>[http://africa.reuters.com/wire/news/usnLK333438.html reuters.com, Botswana's Mogae wins African leadership prize]</ref>
Mo godimo ga moo, o amogetse ditlotla di le mmalwa jaaka taelo ya Naledi Ya Botswana ka ngwaga wa dikete tse pedi le boraro (2003) mme gape<ref>[https://www.africanleadershipacademy.org/staffulty/global-advisory-council/festus-mogae/ "Festus Mogae"]. ''African Leadership Academy''. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> o amogetse Sekgele sa Sejana sa Gauta sa Sekolo sa Phitlhelelo sa Amerika ka ngwaga wa dikete tse pedi le botlhano (2005).<ref>[https://achievement.org/our-history/golden-plate-awards/#public-service "Golden Plate Awardees of the American Academy of Achievement"]. ''www.achievement.org''. [[:en:American_Academy_of_Achievement|American Academy of Achievement]].</ref><ref>[https://achievement.org/summit/2005/ "2005 Summit Highlights Photo"]. <q>His Excellency Festus Mogae, President of Botswana and 2005 honoree, speaking at United Nations symposium.</q></ref><ref>[https://achievement.org/summit/2006/ "2006 Summit Highlights Photo"]. <q>Golden Plate Awards Council member President Festus G. Mogae of Botswana greets President William J. Clinton.</q></ref>
Motlhokomedi wa [[Rhodes Trust]] fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010),<ref>[https://web.archive.org/web/20170516163557/http://www.rhodeshouse.ox.ac.uk/rhodes-trust/trustees "The Rhodes Trust and Trustees"]. Archived from [http://www.rhodeshouse.ox.ac.uk/rhodes-trust/trustees the original] on 16 May 2017. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref> mme ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome la borataro (2016), Mogae o ne a tlhomiwa go nna Leloko le le Tlotlegang la Mafatshe a Sele la [[Sekolo sa Bodiragatsi le Maranyane sa Amerika]].<ref>[https://web.archive.org/web/20160630052141/http://www.rhodeshouse.ox.ac.uk/appointmentsandawards/festus-mogae-trustee-of-the-rhodes-trust "FESTUS MOGAE (Trustee of the Rhodes Trust)"]. Archived from [http://www.rhodeshouse.ox.ac.uk/appointmentsandawards/festus-mogae-trustee-of-the-rhodes-trust the original] on 30 June 2016. Retrieved 10 Phalane 2025.</ref>
==Metswedi==
{{Reflist}}
==Dikgoge tsa kwa ntle==
{{Commonscat|Festus Mogae}}
{{Persondata <!-- Metadata: see [[Wikipedia:Persondata]]. -->
| NAME =Mogae, Festus
| ALTERNATIVE NAMES =
| SHORT DESCRIPTION =
| DATE OF BIRTH =21 August 1939
| PLACE OF BIRTH =[[Serowe]], [[Botswana]]
| DATE OF DEATH =
| PLACE OF DEATH =
}}
{{DEFAULTSORT:Mogae, Festus}}
[[Karolo:Batho ba ba tshelang]]
[[Karolo:Tautona wa Botswana]]
[[Karolo:Dintsho tsa 2026]]
[[Karolo:Batho ba Serowe]]
[[Karolo:Mapolotiki a Botswana Democratic Party]]
lfgxxuk4hskrsguthmkppgjp5vu253o
Quett Masire
0
8620
52361
46387
2026-07-11T21:20:13Z
Lucrucia98
12161
52361
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox officeholder|name=Quett Masire|office=2nd [[President of Botswana]]|image=Masire 1980 (cropped).jpg|caption=Masire in 1980|predecessor=[[Seretse Khama]]|successor=[[Festus Mogae]]|term_end=31 March 1998<br /><small>Acting to 18 July 1980</small>|term_start=13 July 1980|vicepresident=[[Lenyeletse Seretse]]<br />[[Peter Mmusi]]<br />[[Festus Mogae]]|office2=1st [[Vice-Presidents of Botswana|Vice-President of Botswana]]|predecessor2=''Position established''|president2=Seretse Khama|party=[[Botswana Democratic Party]]|successor2=[[Lenyeletse Seretse]]|birth_name=Ketumile Quett Joni Masire|birth_date={{birth date|1925|7|23|df=yes}}|birth_place=[[Kanye, Botswana|Kanye]], [[Bechuanaland Protectorate]]|death_date={{death date and age|2017|6|22|1925|7|23|df=yes}}|death_place=[[Gaborone]], [[Botswana]]|nationality=Botswana|spouse=[[Gladys Olebile Masire]] (m. 1958)|alma_mater=Bangwaketse Reserve|profession=Teacher|honorific-suffix=[[Order of St Michael and St George|GCMG]]|image_size=200px}}
'''Ketumile Quett Joni Masire,''' <ref>''[https://web.archive.org/web/20221128133922/http://embassyofbotswana.de/en/english-sir-ketumile-quett-joni-masire/ "SIR KETUMILE QUETT JONI MASIRE"].''Embassy of Botswana.Retrieved 2021-03-28</ref><ref name=":0">Clements,John (1998).[https://books.google.com/books?id=NegjAQAAIAAJ ''"Clements' Encyclopedia of World Governments"''].Vol 13.Political Research, Incorporated.p 72.</ref> [[GCMG]] (o tshotswe kwa ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a mabedi le borataro(1926),ka kgwedi ya Phukwi e le masome a mabedi le boraro, a bo tlhokafala ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017), kgwedi ya Seetebosigo e le malatsi a le masome a mabedi le bobedi), e ne e le [[tautona wa Botswana]] wa bobedi ebile e le ene tautona yo o busitseng dingwaga tse dintsi go feta bo tautona ba ba bangwe mo Botswana, a busitse go tswa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980) go tsena ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998). O ne a fiwa tlotla ka seetsele sa Knighthood of the Grand Cross of Saint Michael and Saint George, se a neng a se neelwa ke [[Queen Elizabeth II|Mma Mosadinyana]] ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le motso (1991).<ref>''[https://face2faceafrica.com/article/orders-of-honours-africa "5 Notable Africans Who Are Knights of the British Empire"]''.2017-01-31.Face2Face Africa.Retrieved 2021-03-28.</ref><ref>''[https://www.eisa.org/wep/botleader2.htm "EISA Botswana: Ketumile Joni Masire"].''www.eisa.org.Retrieved 2021-03-28.</ref><ref>Padnani,Amisha.2017-06-29.''[https://www.nytimes.com/2017/06/29/world/africa/ketumile-masire-dead-botswana-president.html "Ketumile Masire, Who Shaped and Led a Vibrant Botswana, Dies at 91"].''2017-06-29.The New York Times.ISSN [https://www.worldcat.org/search?q=n2:0362-4331 0362-4331.]Retrieved 2021-03-28.</ref><ref name=":1">G. Williams;Brian Hackland (1988)''[https://books.google.com/books?id=7acOAAAAQAAJ&pg=PA147 ."The dictionary of contemporary politics of Southern Africa"].Taylor & Francis. pp 147–8.ISBN 978-0-415-00245-5.''</ref><ref name=":2">Dani Rodrik (2003).''[https://books.google.com/books?id=3ZILOb6R86EC&pg=PA97 "In search of prosperity: analytic narratives on economic growth"].Princeton University Press.pp 97–98.ISBN 978-0-691-09269-0''..Retrieved 9 May 2013.</ref>
E ne ele mongwe wa ba ba neng ba eteletse pele mo go tseyeng boipuso le mo pusong e ntsha, mme a nna le seabe se setona mo go seriletseng kgolo ya madi le itsholelo mo Botswana. O ne a fologa setilo sa botautona ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998), mme a tlhatlhamiwa ke tautona wa boraro wa lefatshe ebong [[Festus Mogae|Festus-Mogae]], yo e neng e le [[Mothusa Tautona wa Botswana|mothusa tautona]] ka nako eo.<ref name=":2" />
== Botshelo jwa pele ==
Masire o tshotswe ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a mabedi le borataro(1926), kgwedi ya Phukwi e le malatsi a le masome a mabedi le boraro kwa [[Bechuanaland|Bechuanaland Protectorate]] kwa motseng wa [[Kanye]],<ref>M. Lentz,Harris.4 February 2014.''[https://books.google.com/books?id=D6HKAgAAQBAJ&q=Quett+Ketumile+Joni+Masire&pg=PA103 "Heads of States and Governments Since 1945"].''Routledge.p 103.ISBN 9781134264902.</ref><ref name=":0" /> a tsholwa ke Gaipone (née Kgopo) le Joni Masire.<ref>''[https://books.google.com/books?id=sR4Ch1dMe8IC&pg=PA1103 "The International Who's Who 2004"].''(2003).Psychology Press.p 1103. ISBN 9781857432176.</ref><ref>Ramsay,Jeff (1998).''[https://books.google.com/books?id=jfkvAQAAIAAJ&q=%22The+first+born+son+of+Joni+Masire+and+his+wife+Gaipone+(nee+Kgopo)%2C%22 "Sir Ketumile Masire: commemorative brochure'].''p 15.</ref> O tsholetswe mo lolwapeng lo lo neng lo tlotlile thuo ya dikgomo. O godile ka nako e go neng go sena kgolo ya itsholelo mo lefatsheng la Botswana, ntle le go nna le badiredi ba dituelo tse di kwa tlase kwa meepong ya [[Kopano ya Aforika Borwa|Aforika Borwa]] wa [[Tlhaolele mo Aforika Borwa|tlhaolele]]. Go tswa kwa bongwaneng, Masire o ne a itshupa ka go dira bontle kwa sekolong. Morago ga go aloga a le kwa godimo mo setlhopheng sa gagwe kwa sekolong sa Kanye, o ne a fiwa phatlha le madi go tsweledisa dithuto tsa gagwe kwa [[Tiger Kloof Educational Institute]] kwa Aforika Borwa.<ref name=":3">''[http://www.theguardian.com/world/2017/jul/18/ketumile-masire-obituary "Ketumile Masire obituary"].2''017-07-18.the Guardian. Retrieved 2021-06-01.</ref>
Ka ngwaga wa ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a matlhano (1950), morago ga go aloga kwa Tiger Kloof, Masire o ne a thusa mo go simololeng sekolo se segolwane sa Seepapitso II Secondary School, e le sekolo sa ntlha se segolwane kwa kgaolong ya [[Bangwaketse|BaNgwaketse]].<ref name=":4">Kayawe,Baboki (21 February 2011).''[http://www.mmegi.bw/index.php?sid=7&aid=1101&dir=2011/February/Monday21 "Masire's The African Democrat premiers at maitisong"].''The Monitor.Retrieved 9 May 2013.</ref> O ne a bereka e le mogokgo wa sekolo seo dingwaga tse thataro.<ref name=":4" /> <ref name=":5">''[https://biography.yourdictionary.com/quett-ketumile-masire "Quett Ketumile Masire"].biography.yourdictionary.com''.Retrieved 2021-06-01.</ref> Ka nako eo o ne a nna le tlhokakutlwisisano le Kgosi wa Bangwaketse [[Kgosi Bathoen Gaseitsiwe|Kgosi Bathoen wa bobedi]]. Ka ne a seka a rata kgoreletso ya ga Kgosi Bathoen mo dikgannyeng tsa sekolo, Masire, o ne a nna mmueledi wa go beela kgakala go itshunya dinko ga magosi mo dikolong, ka tiriso ya mokgatlho wa Bechuanaland African Teachers Association.<ref name=":3" />
Masire o ne a amogela setlankana sa Master Farmers ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a matlhano le bosupa (1957), a itlotlomatsa go nna molemi morui wa tlhatlhwa mo kgaolong. Katlego ya gagwe e ne ya baka mona mo go Kgosi Bathoen, yo o neng a tsaya ditshimo tsa gagwe e le kotlhao ya go agelela [[lefatshe la setshaba]].<ref name=":5" />
Ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a matlhano le borobabobedi (1958), Masire o ne a tlhophiwa ele mmega dikgang wa lefatshe mo pampiring ya dikgang ya ''African Echo/Naledi ya Botswana.''<ref name=":3" /> O ne a tlhophiwa gape go tsenngwa mo maemong a Bangwaketse Tribal Council, mme ya re morago ga ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro (1960) a tsena mo go a protectorate-wide African and Legislative Council. Le ntswa a ne a tsenelela bokopano jwa ntlha jwa setlhopha sa go nna le matshwititshwiti a batho ba ba neng ba se setse morago sa People's party, o ne a seka a nna leloko la mokgatlho o o.
Masire o ne a nyetse [[Gladys Olebile Masire]] ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a matlhano le borobabobedi (1958), mme ba nna le bana ba le barataro.<ref>Morton,Fred;Ramsay,Jeff;Themba Mgadla,Part (2008)."''[https://books.google.com/books?id=PUwlAgAAQBAJ&pg=PA208 Historical Dictionary of Botswana"].''(4th ed).p 208.ISBN 9780810854673. Retrieved 15 November 2016.</ref>
== Dipolotiki le puso ==
[[Setshwantsho:Botswana Independence Talks, 1965 - 2.png|left|thumb|210x210px|Masire (kwa pele ka fa molemeng) le [[Seretse Khama]] ka nako ya dipuisano tsa boipuso jwa Botswana ka 1965]]
Ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le motso (1961), Masire o ne a thusa mo go simolodiseng [[Botswana Democratic Party]] (BDP). O ne a na le seabe se segolo mo tshimolodisong ya phathi e, mme a bereka e le mokwaledi mogolo wa yone wa ntlha.<ref name=":1" /> <ref name=":3" />
Ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano (1965), Democratic party [[ya fenya ditilo di le masome a mabedi le boferabobedi mo go tse di masome a mararo le bongwe]], se se supa fa ele yone e neng e tshwanetse go isa lefatshe la Botswana kwa go ipuseng. O ne a tlhophiwa go ya palamenteng ka kgwedi ya Mopitlo ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le botlhano (1965), a nna Mothusa Tonakgolo ka fa tlase ga Tonakgolo [[Seretse Khama]] ka ngwaga wa ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le borataro (1966).<ref name=":2" /> Go fitlha ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980), o ne a na le maemo a tshwana le a [[Lephata la madi|tsa madi]] go tswa ka ngwaga wa ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le bosupa (1967), tsa ditlhabololo go tswa ka ngwaga wa ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le bosupa (1967), maphata a ka bobedi a neng a kopanngwa ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a supa le motso (1971).<ref>''[https://web.archive.org/web/20221118092735/https://www.finance.gov.bw/index.php?option=com_content&view=article&id=2&Itemid=102 "About Us"].''Ministry of Finance.</ref>
Jaaka moagi yo mogolo wa kgolo e e tlhomameng ya itsholelo le mafaratlhatlha a Botswana magareng wa ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le borataro (1966) le ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980), Masire o ne a itsege jaaka moitseanape wa maranyane yo o nang le bokgoni jo bo kwa godimo.<ref>[https://journals.ub.bw/index.php/bnr/issue/view/109 "Botswana Notes and Records' Golden Jubilee Vol 50 (2018): A Special Issue on Volume in Honour of Sir Ketumile Masire"]. ''Botswana Notes and Records''. 50 (2018). 6 December 2018.</ref> Le fa go ntse jalo, motheo wa gagwe wa sepolotiki wa selegae wa Bangwaketse o ne wa gogolwa ke mmaba wa gagwe wa bogologolo Bathoen. Mo dingwageng tsa ntlha tsa boipuso puso ya Democratic Party e ne ya tsaya tshwetso go fokotsa bontsi jwa dithata tse di setseng tsa dikgosi. Ka ntlha ya seo, ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a marataro le borobabongwe (1969) Bathoen II a Seêpapitsô o ne a tlogela setilo, mme a bo a tlhagelela gape jaaka moeteledipele wa [[Botswana National Front|National Front]] wa kganetso. Seno se ne sa dira gore Bathoen a fenye Masire mo ditlhophong tsa selegae mo go one ngwaga oo. Le fa go ntse jalo, lekoko le le busang le ne la fenya ka tsela e e tlhomameng mo maemong a bosetšhaba, ka jalo la letla Masire go tshegetsa maemo a gagwe jaaka mongwe wa maloko a Palamente a le mane a a "tlhophilweng ka tsela e e kgethegileng".
== Botautona ==
[[Setshwantsho:Quett Masire detail DF-SC-85-12044.JPEG|thumb|Quett Masire a emelela morago ga go etela United States ka1984.|261x261px]]Masire o ne a nna tautona o o tshwareletseng ka ngwaga wa sekete, makglo a robabongwe le masome a robabobedi (1980) kgwedi ya Phukwi e le lesome le boraro morago ga go tlhokafala ga ga Khama. Se se ne se dirwa go ya ka molaomotheo wa lefatshe.
Malatsi a le matlhano morago ga go tlhokafala ga ga Khama, Masire o ne a tlhophiwa kwa [[Palamente ya Botswana|palamenteng]] ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a robabobedi (1980), (ka kgwedi ya Phukwi a le malatsi a le lesome le boferabobedi) ka talama ya sephiri go nna tautona.<ref name=":1" /> Nako ya gagwe ya botautona o e feditse ka go tlhabolola lefatshe ka dikompone tsa mo gae le tsa mafatshefatshe. Masire e ne ele modulasetilo wa [[Southern African Development Community]] (SADC) <ref name=":1" /> le mothusa modulasetilo wa [[Organisation of African Unity]]; e ne e le modulasetilo wa Global Coalition for Africa ebile e le leloko la UN group on Africa Development.
Ka Phatwe a supa, ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le borobabobedi (1988), sefofane se Masire a neng a se palame le babereki ba gagwe go ya bokopaong kwa [[Angola]] se ne sa thuntshiwa ha phoso ke sefofane sa [[sesole sa Angola]] sa [[MiG-23]].<ref>Carroll,Tony (2021-03-03).''[https://www.dailymaverick.co.za/article/2021-03-03-archibald-mogwe-diplomat-negotiator-obe-a-useful-life-well-lived/ "OBITUARY: Archibald Mogwe: Diplomat, negotiator, OBE – a useful life well lived"].''Daily Maverick.Retrieved 2022-05-23</ref> Sefofane se ne sa senyega, Masire a bona dikgobalo, mme mothusa mokgweetsi wa sefofane a kgona go atlega mo go se emiseng ka potlako.<ref>Ranter,Harro.''[https://aviation-safety.net/database/record.php?id=19880807-0 "ASN Aircraft accident British Aerospace BAe-125-800A OK-1 Cutio Bie"].''aviation-safety.net.</ref><ref>''[https://apnews.com/article/b20ba6a8d1d775d8bfa185df16e22c7d "Botswana Says Angolan Jet Shot Down President's Plane"].''AP NEWS.</ref>
== Morago ga Botautona le loso ==
Fa a sena go ithola tiro ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998), Sir Ketumile Masire o ne a nna le seabe mo mananeong a le mmalwa a botsalano le mafatshe a sele a a mo Aforika a akaretsa [[Ethiopia]], [[Lesotho]], [[Malawi]], [[Mozambique]], [[Ghana]] le [[Eswatini|Swaziland]]. Mo dingwageng tsa sekete ,makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998) go tsena ngwaga wa dikete tse pedi (2000) o ne a nna modulasetilo wa International Panel of Eminent Personalities go batlisisa ka tse di diragetseng mo [[kgailong ya batho kwa Rwanda]] ka sekete makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bone (1994). Ka ngwaga wa dikete tse pedi (2000) go ya kwa go wa dikete tse pedi le boraro (2003), o ne a nna motsamaisa tiro kwa dipuisanong tsa Inter-Congolese National Dialogue tse maikaelelo a tsone e neng e le go tsisa megopolo e mesha ya sepolotiki kwa Democratic Republic of Congo, go ya ka [[Tumalano ya Peo Marumo Fatshe ya Lusaka|Lusaka Ceasefire Agreement.]]
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le bosupa (2007), Sir Ketumile Masire o ne a tlhoma mokgatlho wa Sir Ketumile Masire go rotloetsa itekanelo ya loago le itsholelo ya setshaba sa Botswana. Motheo o leka ka natla go tlhofofatsa le go tsamaisa maiteko a go rotloetsa kagiso, puso e e siameng le boitekanelo jwa sepolotiki lefatshe ka bophara; go thusa bana ba ba nang le bogole go tloga fa ba tsholwa; le go rotloetsa boitshimololedi le ditsela tse dingwe mo temothuong.
Mo dingwageng tse di lesome tsa bofelo tsa botshelo jwa gagwe, Masire o ne a nna a sa itumelele kaelo ya [[Botswana Democratic Party]] le puso ya ga [[Ian Khama Seretse Khama|Ian Khama]]. Ditiragalo tse di jaaka go latlhegelwa ke mo e ka nnang bongwe mo botlhanong jwa maloko a mokgatlho wa [[Botswana Movement for Democracy]] o o neng o kgaogane ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010), le ngaloditiro e e botlhoko ya BOFEPUSU ya ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le motso (2011) di ne tsa dira gore a belaele ditshwetso tsa boeteledipele. O ne a swetsa ka gore BDP e latlhegetswe ke dikakanyo tsa yone tsa ntlha, mme boemong jwa seo e tserwe ke batho ba ba batlang ditšhono ba ba batlang go solegelwa molemo ke maemo a a kwa godimo a puso.<ref>"President Masire's Final Message to Botswana," https://www.academia.edu/33661982/President_Masires_Final_Message_to_Botswana</ref> Ka ntlha ya seo, o ne a kgaogana le lekoko lekgetlho la ntlha mo botshelong jwa gagwe.
Sir Ketumile gape e ne e le leloko le le simolotseng [[Global Leadership Foundation]], mokgatlho o o dirang go tshegetsa boeteledipele jwa puso ya batho ka batho, go thibela le go rarabolola dikgotlhang ka botshereganyi le go rotloetsa puso e e siameng ka sebopego sa ditheo tsa puso ya batho ka batho, mebaraka e e bulegileng, ditshwanelo tsa batho le puso ya molao.<ref>[https://web.archive.org/web/20210523101704/https://au.int/en/pressreleases/20170623/au-mourns-botswana-following-death-former-president-masire "AU mourns with Botswana following death of former President Masire | African Union"]. au.int. Archived from [https://au.int/en/pressreleases/20170623/au-mourns-botswana-following-death-former-president-masire the original] on 23 May 2021. Retrieved 11 Phalane 2025.</ref> E dira jalo ka go dira gore maitemogelo a baeteledipele ba pele a nne teng, ka botlhale le ka tshepo, go baeteledipele ba bosetšhaba ba gompieno. Ke mokgatlho o o sa direleng dipoelo o o bopilweng ka ditlhogo tsa pele tsa puso, badiredibagolo ba puso le ba mekgatlho ya boditšhabatšhaba ba ba dirisanang mmogo le ditlhogo tsa puso mo mererong e e amanang le puso e e ba tshwenyang.
Ka kgwedi ya Motsheganong ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010) Sir Ketumile Masire o ne a etelela pele Letsholo la Baelatlhoko ba Ditlhopho la Kopano ya Aforika ka fa tlase ga [[ditlhopho tsa kakaretso tsa Ethiopia tsa Motsheganong 2010|ditlhopho tsa kakaretso tsa Ethiopia tsa Motsheganong ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010)]], mme ka kgwedi ya Phalane ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome (2010) o ne a etelela pele mmogo (le Leloko-ka-ene la GLF [[Joe Clark]]) thulaganyo e e atlegileng ya [[National Democratic Institute]] ya tshekatsheko ya pele ga ditlhopho kwa [[Nigeria]], e e neng e ka supa palo ya ditlhopho tsa puso le [[tsa bosetšhaba]] tsa 2011.<ref>[https://web.archive.org/web/20241227064046/https://clubofmozambique.com/news/former-botswana-president-to-mediate-in-dialogue-with-renamo/ "Former Botswana president to mediate in dialogue with Renamo"]. ''Mozambique''. Retrieved 11 Phalane 2025.</ref>
E ne e le moeteledipele wa [[Mmadikolo wa Botswana|Yunibesithi ya Botswana]] go tloga ka ngwaga wa sekete makgolo a robabongwe le masome a robabobedi le bobedi (1982) go fitlha ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabobedi (1998).
Masire o tlhokafetse kwa [[Bokamoso|kokelong ya Bokamoso]] kwa [[Mmopane]], [[Botswana]], a dikologilwe ke ba lelwapa la gagwe, ka kgwedi ya Seetebosigo a le masome mabedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017) a le dingwaga di le masome a ferabongwe le motso. O ne a robaditswe kwa kokelong ka kgwedi ya Seetebosigo a le lesome le boferabobedi morago ga go ariwa ka lebaka le le sa tlhalosiwang, mme botsogo jwa gagwe bo ne jwa senyega morago ga moo.<ref>[https://www.independent.co.ug/former-botswana-president-sir-ketumile-masire-dies-aged-91/ "Former Botswana President Sir Ketumile Masire dies at aged 91"]. [[:en:Independent_(newspaper)|Independent]]. 23 June 2017. Retrieved 11 Phalane 2025.</ref><ref>[https://www.washingtonpost.com/local/obituaries/ketumile-masire-botswana-president-known-as-model-leader-of-model-african-nation-dies-at-91/2017/06/24/ddab3fa4-5810-11e7-b38e-35fd8e0c288f_story.html "Ketumile Masire, Botswana president known as model leader of model African nation, dies at 91"]. ''The Washington Post''. 24 June 2017.</ref> O fitlhilwe mo mosong wa Labone ka kgwedi ya Seetebosigo a le masome mabedi le borobabongwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017) kwa motseng wa gaabo Kanye, Botswana.<ref>[http://www.africanews.com/2017/06/29/laughter-and-memories-fill-funeral-of-ex-botswana-president-masire/ "Laughter and memories fill funeral of ex-Botswana President Masire"]. Africanews. 29 June 2017.</ref>
== Ditlotla le dikakgolo ==
* Honorary Doctorates of Law (L.L.D.) tse tharo go tswa [[St. John's University]], New York, and [[Williams College]], [[Massachusetts]], kwa United States (1980), le kwa United Kingdom (1988)
* Honorary Doctorate of Humane Letters tse pedi go tswa kwa [[Ohio University]] (1988), and [[DePaul University]] (1994) in the United States.
* Africa Prize for Leadership for the Sustainable End of Hunger (1988)
* Grand Counsellor of the Royal Order of [[Sobhuza II]], [[Eswatini|Swaziland]] (1988)
* Honorary Knighthood of the Grand Cross of Saint Michael and Saint George (GCMG), UK (1990)
* Namibia's [[Order of the Welwitschia]] (1995)
* Free Market Award from the [[Free Market Foundation]] of South Africa (2000)<ref>[https://web.archive.org/web/20181116050044/https://www.cnbcafrica.com/news/2017/06/29/sir-ketumile-masire/ "Sir Ketumile Masire, Nelson Mandela and the Free Market Foundation - CNBC Africa"]. ''CNBC Africa''. 29 June 2017. Archived from [https://www.cnbcafrica.com/news/2017/06/29/sir-ketumile-masire/ the original] on 16 November 2018. Retrieved 11 Phalane 2025.</ref>
* [[Sepatela sa Sir Ketumile Masire Teaching Hospital]] se se biditsweng ka tautona wa bobedi wa lefatshe
== Metswedi ==
<references />
== O ka bala gape ==
* Masire, Quett Ketumile Joni and Stephen R. Lewis Jr. (ed.), ''Very Brave or Very Foolish: Memoirs of an African Democrat'' (2008). Palgrave Macmillan.
[[Karolo:Tautona wa Botswana]]
aro8lbs9yqjpcbelrw1hixhzo8yh1a3
Lesego Radiakanyo
0
8783
52356
37322
2026-07-11T20:23:20Z
Lucrucia98
12161
52356
wikitext
text/x-wiki
'''Lesego D. Duduetsang Radiakanyo''' ( o tshotswe ka di kgwedi ya Seetebosigo e le masome a mabedi le bosupa ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borobabongwe (1999)<ref>[https://fbref.com/en/players/5470f553/Lesego-Radiakanyo "Lesego Radiakanyo Stats".] ''FBRef''. Retrieved 23 September 2023. </ref>, ke
{{Infobox football biography|name=Lesego Radiakanyo|image=LESOGO DUDUETSANG RADIAKANYO.jpg|caption=Radiakanyo in July 2022|full_name=Lesego D. Duduetsang Radiakanyo|birth_date={{Birth date and age|df=y|1999|06|27}}<ref name=FBR>{{Cite web|url=https://fbref.com/en/players/5470f553/Lesego-Radiakanyo|title=Lesego Radiakanyo Stats|website=FBRef|accessdate=24 February 2022}}</ref>|position=[[forward (association football)|Forward]]|currentclub=Double Action|clubs1=Double Action|nationalteam1=[[Botswana women's national football team|Botswana]]|nationalgoals1=1}}
motswana o e leng [[:en:Association_football|motshameki wa kgwele ya dinao]] yo o [[:en:Forward_(association_football)|tshamekang kwa pele]] mo setlhopheng sa Double Action gammogo le [[:en:Botswana_women's_national_football_team|setlhopha sa bosetshaba sa basadi sa Botswana.]]<ref>[https://www.goal.com/en/news/botswana-touring-slovakia-ahead-of-banyana-clash/a3l1ar2jyx6x114lhks8ah75l "Botswana touring Slovakia ahead of Banyana clash".] ''Samuel Ahmadu''. Goal. 6 August 2019. Retrieved 23 September 2023.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20210905053148/https://www.namibian.com.na/104847/read/Double-Action-seal-semi-spot "Malabo King FC one step closer to CAF Women's Champions League".] The Nambian. 15 August 2021. Retrieved 23 September 2023.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20220224213921/https://www.kick442.com/cosafa-womens-championship-botswana-name-provisional-squad/ "COSAFA Women's Championship: Botswana name provisional squad".] Kick442. 16 October 2020. Retrieved 23 September 2023.</ref>
== Metswedi ==
g1ey7skwbggcdzlhbutiiqagfupcx3p
Segajaja sa Covid-19 mo Botswana
0
8812
52344
51133
2026-07-11T14:01:38Z
Atsile Edith
11759
ke senotse tsebe e #Wikipedia25BW
52344
wikitext
text/x-wiki
== Motheo ==
Ka ngwaga wa 2020, Firikgong a le malatsi a le lesome le bobedi, lekgotla la botsogo la mafatshefatshe la [[:en:World_Health_Organization|World Health Organization (WHO)]] le ne la tlhomamisa gore mogare wa [[:en:Novel_coronavirus|corona]] ke one o bakang bolwetsi jwa makgwafo jo bo neng bo bonwe mo setlhopheng sa batho kwa toropong ya [[:en:Wuhan|Wuhan]], kwa kgaolong ya [[:en:Hubei|Hubei]], kwa lefatsheng la [[:en:China|China]],mme bo begetswe WHO ka kgwedi ya Sedimonthole e le malatsi a le masome a mararo le bongwe ngwaga wa 2019.<ref>Elsevier. [https://beta.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center?trial=true "Novel Coronavirus Information Center".] ''Elsevier Connect''. [https://web.archive.org/web/20200130171622/https://www.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center Archived] from the original on 30 January 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>Reynolds, Matt (4 March 2020). [https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus "What is coronavirus and how close is it to becoming a pandemic?".] ''Wired UK''. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://www.worldcat.org/search?q=n2:1357-0978 1357-0978.] [https://web.archive.org/web/20200305104806/https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus Archived] from the original on 5 March 2020. Retrieved 5 March 2020.</ref>
Dipalo tsa batho ba ba tlhokafetseng ka ntlha ya COVID-19 di ko tlase fa di tshwantshanngwa le tsa [[:en:SARS|SARS ka 2003]], <ref name=":0">[https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ "Crunching the numbers for coronavirus"]. ''Imperial News''. 13 March 2020. [https://web.archive.org/web/20200319084913/https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ Archived] from the original on 19 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>[https://www.gov.uk/guidance/high-consequence-infectious-diseases-hcid "High consequence infectious diseases (HCID); Guidance and information about high consequence infectious diseases and their management in England".] ''GOV.UK''. Archived from the original on 3 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref> mme fela [[:en:Transmission_(medicine)|tsamaiso]] e nnile kgolo thata, ka palo yotlhe e e kwa godimo ya dintsho. <ref>"[https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus World Federation Of Societies of Anaesthesiologists – Coronavirus".] ''www.wfsahq.org''. [https://web.archive.org/web/20200312233527/https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus Archived] from the original on 12 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref name=":0" />Dikitsiso tse di ikaegileng ka dikaelo tsa Botswana di supa gore [[:en:Confidence_interval|sekgala sa go]] [[:en:Confidence_interval|boikanyo]] sa karolo ya masome a borobabongwe le botlhano mo lekgolong sa [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|palo ya]] [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|go tsalana ga bolwetse e e farologaneng ka nako]] ya ''R <sub>t</sub>'' se ne se le kwa tlase ga bongwe mo sephatlong sa bobedi sa ngwaga wa 2021.<ref>''Future scenarios of the healthcare burden of COVID-19 in low- or middle-income countries'', [[:en:MRC_Centre_for_Global_Infectious_Disease_Analysis|MRC Centre for Global Infectious Disease Analysis]] at [[:en:Imperial_College_London|Imperial College London.]]</ref>
== Go tlhomagana ga ditiragalo ==
=== Mopitlo 2020 ===
Ka kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo, go ne ga tlhomamisiwa fa batho ba le bararo ba fitlhetswe ka mogare o mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref>[https://www.iol.co.za/the-star/news/botswana-registers-first-covid-19-cases-as-three-people-test-positive-45797335 "Botswana registers first Covid-19 cases as three people test positive"]. ''www.iol.co.za''. 31 March 2020. Retrieved 31 March 2020.</ref> Ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi le botlhano, mme wa dingwaga tse di masome a supa le borobabobedi o neng a belaelwa a na le mogare wa COVID-19, o ne a tlhokafala kwa [[Ramotswa]].<ref>[https://web.archive.org/web/20230412070151/https://www.sundaystandard.info/mystery-over-botswanas-covid-19-patient-zero-deepens/ "Mystery over Botswana's COVID-19 "Patient Zero" deepens".] ''Sunday Standard''. 11 May 2020. Retrieved 29 June 2020.</ref> Malatsi a le mmalwa morago ga loso lwa gagwe, maduo a ne a boa a supa fa ka nnete a ne a na le mogare oo, mme se sa tsisa palo ya batho ba ba tshwereng ka mogare kwa go bone mo Botswana. Mo pegong e e neng e gasiwa ka tlhamalalo mo telebishining ya [[Botswana TV|BTV]] mothusa tautona [[:en:Slumber_Tsogwane|Slumber Tsogwane]] o ne a bolela fa ditlhopha tse di latedisang bolwetsi di lemogile fa batho ba le lesome le bone ba amane le o o tlhokafetseng ka jalo ba tlhatlhobilwe. Maduo a ba ba neng ba amane le moswi a ne a bolelwa ke tona wa botsogo wa nako e o [[:en:Lemogang_Kwape|Dr. Lemogang Kwape]] o neng e le ene gape a begileng boraro jwa ntlha bo tshwarwa ka mogare. Kwa mafelong a kgwedi, palo ya dintsho e ne e le bongwe, palo ya ba ba fitlhetsweng ka mogare e le bone, mme ba ba neng bolwetsi bo santse bo le mo go bone ba ne ba le bararo.
=== Moranang 2020 ===
Go ne ga tlhatlhobiwa batho ba bangwe ba le babedi morago ga beke tse pedi, mme ka Moranang a le lesome le boferabongwe Dr. Kwape a bega fa go na le batho ba le batlhano ba ba tshwerweng ka bolwetsi, ba le babedi ba ne ba tswa kwa [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]], fa ba le bararo ba tsere bolwetsi mo gae, se sa tsisa dipalo tsa ba ba tsereng bolwetsi mo gae kwa boratarong.
Ka Moranang a le malatsi a le masome a mabedi le bobedi, batho ba le babedi ba ne ba tshwarwa ka bolwetsi kwa kgaolong ya [[:en:Metsimotlhabe|Metsimotlhabe]]-[[Molepolole|Molepolole,]] se sa tsisa dipalo kwa go masome a mabedi le bobedi. Bobedi jo bo ne bo tsere bolwetsi mo gae, ka jalo dipalo tsa mo gae di oketsega go nna boferabobedi ka nako e o. <ref>[https://allafrica.com/stories/202004230132.html "Botswana records two more COVID-19 cases".] ''allAfrica.com''. 22 April 2020. Retrieved 23 April 2020.</ref>Ka Moranang a le masome a mabedi le boferabobedi, go ne ga nna le motho o mongwe gape o o tsereng bolwetsi mo gae.
Go ya ka lephata la botsogo (Ministry of Health) go ne go simolotswe go [[:en:Contact_tracing|latedisiwa batho ba neng ba amane]] le ba ba tshwerweng ka bolwetsi kwa [[:en:Molepolole|Molepolole]], [[Metsimotlhabe]], [[Mahalapye]], [[Bobonong]] le [[Siviya]], ba botlhe ba neng ba fitlhelwa ka mogare wa coronavirus. Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola gangwe, go ne go tlhatlhobilwe batho ba le dikete di supa, makgolo a le marataro, masome a supa le botlhano, mapalamente le [[:en:Mokgweetsi_Masisi|tautona]] le [[:en:Slumber_Tsogwane|mothusi]] wa gagwe ba ne ba seka ba fitlhelwa ba na le mogare oo.
Mo pegong e e neng e gasiwa mo telebishining, [[Mokgweetsi Masisi|tautona Masisi]] o ne a oketsa thibelo metsamao ka beke tse dingwe tse pedi tse go neng ga repisiwa melao ka tsone. Go ya ka tautona, balwetsi botlhe ba COVID-19 ba ne ba sa supe dikai mme ebile ba sidilega.Maduo a ba ba neng ba amane le o o tlhokafetseng a ne a begiwa ke tona wa botsogo (Health and Wellness) Dr. Lemogang Kwape. Kwape o ne a bega fa bosupa mo go ba le lesome le bone ba fitlhetswe ka mogare se sa isa dipalo kwa go lesome le boraro.<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases"]. ''Botswana Daily News''. 9 April 2020. [https://web.archive.org/web/20201001153621/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 Archived] from the original on 1 October 2020. Retrieved 26 May 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Moranang a le masome a mabedi le boferabongwe, batho ba le batlhano ba ne ba fola mo lefatshing la [[:en:Botswana|Botswana]].<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55897 "Five Covid-19 patients recovered".] ''DailyNews.gov.bw''. 29 April 2020. Retrieved 29 April 2020.</ref>
Kgwedi ya Moranang fa e ya bokhutlong, palo ya batho ba ba neng ba tshwerwe ka mogare e ne e le kwa go masome a mabedi le boraro, e oketsegile ka lesome le boferabongwe go tswa ka Mopitlo. Dipalo tsa dintsho di ne di sa fetoga. Mme ga bo go na le lesome le bosupa la batho ba mogare o neng o santse o le mo mebeleng ya bone.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200501-covid-19-sitrep.pdf?sfvrsn=742f4a18_4 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 102"] (PDF). World Health Organization. 1 May 2020. p. 6. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Motsheganong 2020 ===
Batho ba le bararo ba ba fodileng ba ne ba begiwa ka Motsheganong a tlhola gangwe. <ref>[https://web.archive.org/web/20201001162235/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55943 "Botswana records three more recoveries"]. ''Botswana Daily News''. 2 May 2020. Retrieved 4 May 2020.</ref>Ka Labone, Motsheganong a le malatsia a supa, Botswana o ne a kwadisa dipalo tse dingwe tsa ba ba fodileng. Ka Labotlhano Motsheganong a le malatsi a ferabobedi bosigogare, kiletso mesepele ya malatsi a le masome a mararo le botlhano mo Botswana ya ya bokhutlong, se sa simolodisa go repisiwa ga melao e e neng e beilwe ke puso dibeke di le tharo, mme ga simolola go boelwa ditirong go simolola ka letsatsi la boferabobedi la Motsheganong go fitlhelela ka letsatsi la bosome le bone la kgwedi eo. Ka Mosupologo a le malatsi a le lesome le bone Motsheganong, lefatshe la [[:en:Botswana|Botswana]] la gatisa motho o mongwe o o tshwereng ka bolwetsi.<ref>[https://news.thevoicebw.com/gaborone-city-under-lockdown/ "Gaborone City under lockdown"]. ''TheVoicebw.com''. 11 May 2020. Retrieved 13 May 2020.</ref> Ditlhatlhobo di ne di dirilwe di le dikete di le lesome le motso makgolo a mane, amsome a ferabongwe le botlhano ka kgwedi ya Motsheganong e le malatsi a le lesome le bobedi. Balwetsi ba le batlhano ba ne ba fola, mme ga sala ba le barataro.<ref>[https://web.archive.org/web/20230901233944/https://covid19portal.gov.bw/ "COVID-19 Government of Botswana".] ''gov.bw''. 12 May 2020. Retrieved 12 May 2020.</ref> Motho a le mongwe o ne a fitlhelwa ka mogare ka malatsi a le lesome le bosupa, se se isa dipalo tsa ba ba nang le bolwetsi kwa go bosupa.<ref>[https://web.archive.org/web/20200817163624/https://news.ebene-magazine.com/coronavirus-le-bilan-en-afrique-ce-19-mai/ "Coronavirus : le bilan en Afrique ce 19 mai"]. ''EbeneMagazine.com'' (in French). 19 May 2020. Retrieved 19 May 2020.</ref> Ka letsatsi la bo masome a mabedi le bongwe, batho ba le bane ba tshwarwa ka mogare, fa ba le babedi ba ne ba fola, se se tsisa dipalo kwa go boferabongwe. Morago ga letsatsi, Botswana a gatisa motho o mongwe se sa isa dipalo tsa ba ba santse ba na le bolwetsi mo bekeng ya Tshipi a le lesome le bosupa go nna borataro. Ka Motsheganong a le malatsia le masome a mabedi le bone go ne go na le batho ba bangwe ba le batlhano, mme palo ya nna masome a mararo le botlhano fa ya ba ba nang le bolwetsi e nnile lesome le botlhano.
Fa Motsheganong a ya bokhutlong, palo yotlhe ya batho ba ba tshwerweng ka mogare e ne ele masome a mararo le botlhano, e oketsegile ka lesome le bobedi go tswa ka Moranang. Palo ya dintsho e ne e sa fetoga. Go ne go na le ba ba santseng ba na le bolwetsi ba le lesome le bone, e fokotsegile ka 18% go tswa kwa bofelong jwa kgwedi ya Moranang.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200531-covid-19-sitrep-132.pdf?sfvrsn=d9c2eaef_2 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 132"] (PDF). World Health Organization. 31 May 2020. p. 5. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Seetebosigo 2020 ===
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le bone, go ne ga dirwa ditlhatlhobo tsa COVID di le dikete tse masome a mabedi le bone le makgolo a le borobabobedi.<ref>"[https://www.gov.bw/ Home]". ''gov.bw''. [https://web.archive.org/web/19981201053701/http://www.gov.bw/ Archived] from the original on 1 December 1998. Retrieved 30 April 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le boraro, setlhopha sa tiro sa ga Tautona sa Botswana sa COVID-19 se ne se tsere tshwetso ya go tsenya kgaolo eo mo thibelong ya motsamao lekgeto la bobedi. Dikolo le ditirelo tse dingwe tse di seng botlhokwa di ne tsa tswalwa gape, go sa letlelelwe tiro epe ya kwa ntle go sena ditetlelelo.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=3060957590653545&id=148228411926492&sfnsn=mo "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE COVID-19 ZONE"]. ''www.facebook.com''. Retrieved 13 June 2020.</ref> Paka ya go thibelo ya motsamao e fedile ka Seetebosigo a le tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ba ne ba atlegile ka go [[:en:Contact_tracing|latedisa batho ba ba amegileng]] go bona batho ba ba itsiweng.<ref>"[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3068997496516221/?type=3&theater LOCKDOWN LIFTED!]". ''www.facebook.com''. Botswana Government. Retrieved 17 June 2020.</ref>
Kwa bokhutlong jwa Seetebosigo, palo yotlhe ya ditiragalo tsa bolwetse tse di netefaditsweng e ne ya fitlha ko makgolong a mabedi le maome a supa. Mo bathong ba, batho ba le lekgolo le masomea borobabobedi le bongwe ba ne ba dumetse go busediwa kwa mahatsheng a bone, balwetse ba le masome a mabedi le borobabobedi mo go ba ba setseng ba le masome a mane le borataro ba ne ba fodile, mongwe o ne a tlhokafetse, mme ba le lesome le bosupa ba ne ba sa ntse ba le mo dipalong tse di matlhagatlhaga (koketsego ka karolo ya masome a mabedi le bongwe mo lekgolong ya kgwedi ya Motsheganong).<ref>"[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Coronavirus disease (COVID-19) situation report 163"] (PDF). World Health Organization. 1 July 2020. p. 7. [https://web.archive.org/web/20200702033315/https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Archived] (PDF) from the original on 2 July 2020. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Phukwi 2020 ===
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bosupa , go ne ga begwa loso lwa bobedi lwa Botswana la COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280081.html "Botswana registers second COVID-19 death"]. ''allAfrica''. 27 July 2020. Retrieved 11 March 2025.</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ,Gaborone yo mogolo o ne a tsene mo thibelong ya metsamao lekgeto la boraro morago ga go tlhatloga thata ga dipalo tsa COVID-19 tse di tshelanwang mo gae. Go tswalelwa mo matlong go ne go solofetswe go tsaya lobaka lwa dibeke di le pedi.<ref>[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3195165763899393 "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE ZONE"]. ''facebook.com''. Botswana Government. 30 July 2020. Retrieved 31 July 2020.</ref>Kwa bokhutlong jwa kgwedi, palo yotlhe ya dipalo tsa bolwetsi tse di netefaditsweng e ne e le makgolo a borobabobedi le masome borobabongwe le bone.
== Thibelo ==
Puso e ne ya emisa go kgobokana ga batho ba feta masome a matlhano le go tsena ka melwane ga batho ba ba tswang kwa mafatsheng a a mo diphatseng, e le tsela ya go itsa go thanya lomapo lo le tsebeng.<ref>[https://www.mmegi.bw/opinion-analysis/coronavirus-botswana-bans-us-uk-china-arrivals/news "Coronavirus: Botswana bans US, UK, China arrivals".] Mmegi. 16 March 2020.</ref> <ref>[https://www.journalducameroun.com/en/botswana-bars-travellers-from-coronavirus-hit-countries/ "Botswana bars travellers from coronavirus-hit countries".] 16 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref>Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome a mabedi le bone , puso e ne ya bega fa melelwane yotlhe kwa ntleng ga e le lesome le bobedi, e tswalwa. Baagi ba Botswana ba ne ba letlelelwa go boela gae mme ba tswalelwe ko ba ka sekeng ba amane le batho ba bangwe malatsi a le lesome le bone. Go ne go na le matshwenyego le fa go ntse jalo a gore batho ba ka tlhagela go tswa kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] ba sa tsene kwa go letleletsweng.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe | Voice of America – English".] ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
Dikolo tsotlhe di ne tsa tswalwa go tswa ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi. Mme ga simololwa go rutiwa ka Seetebosigo a le malatsi a le mabedi.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana schools reopen amid concerns over preparedness".] ''www.voanews.com''. 5 June 2020. Retrieved 9 June 2020.</ref>
Segajaja le kiletso mesepele di ne tsa kgoreletsa go tsoma ditlou mo go neng go ya go nna ga ntlha mo Botswana fa e sale ka ngwaga wa 2014,<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2020/3/24/coronavirus-may-mean-botswanas-hunting-season-is-cancelled "Coronavirus may mean Botswana's hunting season is cancelled".] ''www.aljazeera.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref> di ne tsa ama gape le mohama wa diteemane.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswanas-diamond-sales-face-slump-coronavirus-locks-out-key/6186037.html "Botswana's Diamond Sales Face Slump as Coronavirus Locks Out Key Buyers | Voice of America – English"]. ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
E ne ya re ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mararo le bongwe, tautona wa Botswana Mokgweetsi Masisi a fa pego mme a simolodisa nako ya seemo sa tshoganetso ka maikaelelo a go gagamatsa ditsela tsa go thibela dikotsi tsa segajaja sa COVID-19. Tautona o re malatsi a a masome mabedi le motso a seemo sa tshoganetso a tla bo a sa lekana go diragatsa tse di tlhokafalang go lwantsha segajaja.
== References ==
dcgpm9l179h4w43git7d689bhkhq7z0
52345
52344
2026-07-11T15:32:57Z
Atsile Edith
11759
ke senotse tsebe e #Wikipedia25BW
52345
wikitext
text/x-wiki
== Motheo ==
Ka ngwaga wa 2020, Firikgong a le malatsi a le lesome le bobedi, lekgotla la botsogo la mafatshefatshe la [[:en:World_Health_Organization|World Health Organization (WHO)]] le ne la tlhomamisa gore mogare wa [[:en:Novel_coronavirus|corona]] ke one o bakang bolwetsi jwa makgwafo jo bo neng bo bonwe mo setlhopheng sa batho kwa toropong ya [[:en:Wuhan|Wuhan]], kwa kgaolong ya [[:en:Hubei|Hubei]], kwa lefatsheng la [[:en:China|China]],mme bo begetswe WHO ka kgwedi ya Sedimonthole e le malatsi a le masome a mararo le bongwe ngwaga wa 2019.<ref>Elsevier. [https://beta.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center?trial=true "Novel Coronavirus Information Center".] ''Elsevier Connect''. [https://web.archive.org/web/20200130171622/https://www.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center Archived] from the original on 30 January 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>Reynolds, Matt (4 March 2020). [https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus "What is coronavirus and how close is it to becoming a pandemic?".] ''Wired UK''. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://www.worldcat.org/search?q=n2:1357-0978 1357-0978.] [https://web.archive.org/web/20200305104806/https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus Archived] from the original on 5 March 2020. Retrieved 5 March 2020.</ref>
Dipalo tsa batho ba ba tlhokafetseng ka ntlha ya COVID-19 di ko tlase fa di tshwantshanngwa le tsa [[:en:SARS|SARS ka 2003]], <ref name=":0">[https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ "Crunching the numbers for coronavirus"]. ''Imperial News''. 13 March 2020. [https://web.archive.org/web/20200319084913/https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ Archived] from the original on 19 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>[https://www.gov.uk/guidance/high-consequence-infectious-diseases-hcid "High consequence infectious diseases (HCID); Guidance and information about high consequence infectious diseases and their management in England".] ''GOV.UK''. Archived from the original on 3 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref> mme fela [[:en:Transmission_(medicine)|tsamaiso]] e nnile kgolo thata, ka palo yotlhe e e kwa godimo ya dintsho. <ref>"[https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus World Federation Of Societies of Anaesthesiologists – Coronavirus".] ''www.wfsahq.org''. [https://web.archive.org/web/20200312233527/https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus Archived] from the original on 12 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref name=":0" />Dikitsiso tse di ikaegileng ka dikaelo tsa Botswana di supa gore [[:en:Confidence_interval|sekgala sa go]] [[:en:Confidence_interval|boikanyo]] sa karolo ya masome a borobabongwe le botlhano mo lekgolong sa [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|palo ya]] [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|go tsalana ga bolwetse e e farologaneng ka nako]] ya ''R <sub>t</sub>'' se ne se le kwa tlase ga bongwe mo sephatlong sa bobedi sa ngwaga wa 2021.<ref>''Future scenarios of the healthcare burden of COVID-19 in low- or middle-income countries'', [[:en:MRC_Centre_for_Global_Infectious_Disease_Analysis|MRC Centre for Global Infectious Disease Analysis]] at [[:en:Imperial_College_London|Imperial College London.]]</ref>
== Go tlhomagana ga ditiragalo ==
=== Mopitlo 2020 ===
Ka kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo, go ne ga tlhomamisiwa fa batho ba le bararo ba fitlhetswe ka mogare o mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref>[https://www.iol.co.za/the-star/news/botswana-registers-first-covid-19-cases-as-three-people-test-positive-45797335 "Botswana registers first Covid-19 cases as three people test positive"]. ''www.iol.co.za''. 31 March 2020. Retrieved 31 March 2020.</ref> Ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi le botlhano, mme wa dingwaga tse di masome a supa le borobabobedi o neng a belaelwa a na le mogare wa COVID-19, o ne a tlhokafala kwa [[Ramotswa]].<ref>[https://web.archive.org/web/20230412070151/https://www.sundaystandard.info/mystery-over-botswanas-covid-19-patient-zero-deepens/ "Mystery over Botswana's COVID-19 "Patient Zero" deepens".] ''Sunday Standard''. 11 May 2020. Retrieved 29 June 2020.</ref> Malatsi a le mmalwa morago ga loso lwa gagwe, maduo a ne a boa a supa fa ka nnete a ne a na le mogare oo, mme se sa tsisa palo ya batho ba ba tshwereng ka mogare kwa go bone mo Botswana. Mo pegong e e neng e gasiwa ka tlhamalalo mo telebishining ya [[Botswana TV|BTV]] mothusa tautona [[:en:Slumber_Tsogwane|Slumber Tsogwane]] o ne a bolela fa ditlhopha tse di latedisang bolwetsi di lemogile fa batho ba le lesome le bone ba amane le o o tlhokafetseng ka jalo ba tlhatlhobilwe. Maduo a ba ba neng ba amane le moswi a ne a bolelwa ke tona wa botsogo wa nako e o [[:en:Lemogang_Kwape|Dr. Lemogang Kwape]] o neng e le ene gape a begileng boraro jwa ntlha bo tshwarwa ka mogare. Kwa mafelong a kgwedi, palo ya dintsho e ne e le bongwe, palo ya ba ba fitlhetsweng ka mogare e le bone, mme ba ba neng bolwetsi bo santse bo le mo go bone ba ne ba le bararo.
=== Moranang 2020 ===
Go ne ga tlhatlhobiwa batho ba bangwe ba le babedi morago ga beke tse pedi, mme ka Moranang a le lesome le boferabongwe Dr. Kwape a bega fa go na le batho ba le batlhano ba ba tshwerweng ka bolwetsi, ba le babedi ba ne ba tswa kwa [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]], fa ba le bararo ba tsere bolwetsi mo gae, se sa tsisa dipalo tsa ba ba tsereng bolwetsi mo gae kwa boratarong.
Ka Moranang a le malatsi a le masome a mabedi le bobedi, batho ba le babedi ba ne ba tshwarwa ka bolwetsi kwa kgaolong ya [[:en:Metsimotlhabe|Metsimotlhabe]]-[[Molepolole|Molepolole,]] se sa tsisa dipalo kwa go masome a mabedi le bobedi. Bobedi jo bo ne bo tsere bolwetsi mo gae, ka jalo dipalo tsa mo gae di oketsega go nna boferabobedi ka nako e o. <ref>[https://allafrica.com/stories/202004230132.html "Botswana records two more COVID-19 cases".] ''allAfrica.com''. 22 April 2020. Retrieved 23 April 2020.</ref>Ka Moranang a le masome a mabedi le boferabobedi, go ne ga nna le motho o mongwe gape o o tsereng bolwetsi mo gae.
Go ya ka lephata la botsogo (Ministry of Health) go ne go simolotswe go [[:en:Contact_tracing|latedisiwa batho ba neng ba amane]] le ba ba tshwerweng ka bolwetsi kwa [[:en:Molepolole|Molepolole]], [[Metsimotlhabe]], [[Mahalapye]], [[Bobonong]] le [[Siviya]], ba botlhe ba neng ba fitlhelwa ka mogare wa coronavirus. Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola gangwe, go ne go tlhatlhobilwe batho ba le dikete di supa, makgolo a le marataro, masome a supa le botlhano, mapalamente le [[:en:Mokgweetsi_Masisi|tautona]] le [[:en:Slumber_Tsogwane|mothusi]] wa gagwe ba ne ba seka ba fitlhelwa ba na le mogare oo.
Mo pegong e e neng e gasiwa mo telebishining, [[Mokgweetsi Masisi|tautona Masisi]] o ne a oketsa thibelo metsamao ka beke tse dingwe tse pedi tse go neng ga repisiwa melao ka tsone. Go ya ka tautona, balwetsi botlhe ba COVID-19 ba ne ba sa supe dikai mme ebile ba sidilega.Maduo a ba ba neng ba amane le o o tlhokafetseng a ne a begiwa ke tona wa botsogo (Health and Wellness) Dr. Lemogang Kwape. Kwape o ne a bega fa bosupa mo go ba le lesome le bone ba fitlhetswe ka mogare se sa isa dipalo kwa go lesome le boraro.<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases"]. ''Botswana Daily News''. 9 April 2020. [https://web.archive.org/web/20201001153621/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 Archived] from the original on 1 October 2020. Retrieved 26 May 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Moranang a le masome a mabedi le boferabongwe, batho ba le batlhano ba ne ba fola mo lefatshing la [[:en:Botswana|Botswana]].<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55897 "Five Covid-19 patients recovered".] ''DailyNews.gov.bw''. 29 April 2020. Retrieved 29 April 2020.</ref>
Kgwedi ya Moranang fa e ya bokhutlong, palo ya batho ba ba neng ba tshwerwe ka mogare e ne e le kwa go masome a mabedi le boraro, e oketsegile ka lesome le boferabongwe go tswa ka Mopitlo. Dipalo tsa dintsho di ne di sa fetoga. Mme ga bo go na le lesome le bosupa la batho ba mogare o neng o santse o le mo mebeleng ya bone.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200501-covid-19-sitrep.pdf?sfvrsn=742f4a18_4 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 102"] (PDF). World Health Organization. 1 May 2020. p. 6. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Motsheganong 2020 ===
Batho ba le bararo ba ba fodileng ba ne ba begiwa ka Motsheganong a tlhola gangwe. <ref>[https://web.archive.org/web/20201001162235/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55943 "Botswana records three more recoveries"]. ''Botswana Daily News''. 2 May 2020. Retrieved 4 May 2020.</ref>Ka Labone, Motsheganong a le malatsia a supa, Botswana o ne a kwadisa dipalo tse dingwe tsa ba ba fodileng. Ka Labotlhano Motsheganong a le malatsi a ferabobedi bosigogare, kiletso mesepele ya malatsi a le masome a mararo le botlhano mo Botswana ya ya bokhutlong, se sa simolodisa go repisiwa ga melao e e neng e beilwe ke puso dibeke di le tharo, mme ga simolola go boelwa ditirong go simolola ka letsatsi la boferabobedi la Motsheganong go fitlhelela ka letsatsi la bosome le bone la kgwedi eo. Ka Mosupologo a le malatsi a le lesome le bone Motsheganong, lefatshe la [[:en:Botswana|Botswana]] la gatisa motho o mongwe o o tshwereng ka bolwetsi.<ref>[https://news.thevoicebw.com/gaborone-city-under-lockdown/ "Gaborone City under lockdown"]. ''TheVoicebw.com''. 11 May 2020. Retrieved 13 May 2020.</ref> Ditlhatlhobo di ne di dirilwe di le dikete di le lesome le motso makgolo a mane, amsome a ferabongwe le botlhano ka kgwedi ya Motsheganong e le malatsi a le lesome le bobedi. Balwetsi ba le batlhano ba ne ba fola, mme ga sala ba le barataro.<ref>[https://web.archive.org/web/20230901233944/https://covid19portal.gov.bw/ "COVID-19 Government of Botswana".] ''gov.bw''. 12 May 2020. Retrieved 12 May 2020.</ref> Motho a le mongwe o ne a fitlhelwa ka mogare ka malatsi a le lesome le bosupa, se se isa dipalo tsa ba ba nang le bolwetsi kwa go bosupa.<ref>[https://web.archive.org/web/20200817163624/https://news.ebene-magazine.com/coronavirus-le-bilan-en-afrique-ce-19-mai/ "Coronavirus : le bilan en Afrique ce 19 mai"]. ''EbeneMagazine.com'' (in French). 19 May 2020. Retrieved 19 May 2020.</ref> Ka letsatsi la bo masome a mabedi le bongwe, batho ba le bane ba tshwarwa ka mogare, fa ba le babedi ba ne ba fola, se se tsisa dipalo kwa go boferabongwe. Morago ga letsatsi, Botswana a gatisa motho o mongwe se sa isa dipalo tsa ba ba santse ba na le bolwetsi mo bekeng ya Tshipi a le lesome le bosupa go nna borataro. Ka Motsheganong a le malatsia le masome a mabedi le bone go ne go na le batho ba bangwe ba le batlhano, mme palo ya nna masome a mararo le botlhano fa ya ba ba nang le bolwetsi e nnile lesome le botlhano.
Fa Motsheganong a ya bokhutlong, palo yotlhe ya batho ba ba tshwerweng ka mogare e ne ele masome a mararo le botlhano, e oketsegile ka lesome le bobedi go tswa ka Moranang. Palo ya dintsho e ne e sa fetoga. Go ne go na le ba ba santseng ba na le bolwetsi ba le lesome le bone, e fokotsegile ka 18% go tswa kwa bofelong jwa kgwedi ya Moranang.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200531-covid-19-sitrep-132.pdf?sfvrsn=d9c2eaef_2 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 132"] (PDF). World Health Organization. 31 May 2020. p. 5. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Seetebosigo 2020 ===
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le bone, go ne ga dirwa ditlhatlhobo tsa COVID di le dikete tse masome a mabedi le bone le makgolo a le borobabobedi.<ref>"[https://www.gov.bw/ Home]". ''gov.bw''. [https://web.archive.org/web/19981201053701/http://www.gov.bw/ Archived] from the original on 1 December 1998. Retrieved 30 April 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le boraro, setlhopha sa tiro sa ga Tautona sa Botswana sa COVID-19 se ne se tsere tshwetso ya go tsenya kgaolo eo mo thibelong ya motsamao lekgeto la bobedi. Dikolo le ditirelo tse dingwe tse di seng botlhokwa di ne tsa tswalwa gape, go sa letlelelwe tiro epe ya kwa ntle go sena ditetlelelo.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=3060957590653545&id=148228411926492&sfnsn=mo "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE COVID-19 ZONE"]. ''www.facebook.com''. Retrieved 13 June 2020.</ref> Paka ya go thibelo ya motsamao e fedile ka Seetebosigo a le tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ba ne ba atlegile ka go [[:en:Contact_tracing|latedisa batho ba ba amegileng]] go bona batho ba ba itsiweng.<ref>"[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3068997496516221/?type=3&theater LOCKDOWN LIFTED!]". ''www.facebook.com''. Botswana Government. Retrieved 17 June 2020.</ref>
Kwa bokhutlong jwa Seetebosigo, palo yotlhe ya ditiragalo tsa bolwetse tse di netefaditsweng e ne ya fitlha ko makgolong a mabedi le maome a supa. Mo bathong ba, batho ba le lekgolo le masomea borobabobedi le bongwe ba ne ba dumetse go busediwa kwa mahatsheng a bone, balwetse ba le masome a mabedi le borobabobedi mo go ba ba setseng ba le masome a mane le borataro ba ne ba fodile, mongwe o ne a tlhokafetse, mme ba le lesome le bosupa ba ne ba sa ntse ba le mo dipalong tse di matlhagatlhaga (koketsego ka karolo ya masome a mabedi le bongwe mo lekgolong ya kgwedi ya Motsheganong).<ref>"[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Coronavirus disease (COVID-19) situation report 163"] (PDF). World Health Organization. 1 July 2020. p. 7. [https://web.archive.org/web/20200702033315/https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Archived] (PDF) from the original on 2 July 2020. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Phukwi 2020 ===
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bosupa , go ne ga begwa loso lwa bobedi lwa Botswana la COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280081.html "Botswana registers second COVID-19 death"]. ''allAfrica''. 27 July 2020. Retrieved 11 March 2025.</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ,Gaborone yo mogolo o ne a tsene mo thibelong ya metsamao lekgeto la boraro morago ga go tlhatloga thata ga dipalo tsa COVID-19 tse di tshelanwang mo gae. Go tswalelwa mo matlong go ne go solofetswe go tsaya lobaka lwa dibeke di le pedi.<ref>[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3195165763899393 "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE ZONE"]. ''facebook.com''. Botswana Government. 30 July 2020. Retrieved 31 July 2020.</ref>Kwa bokhutlong jwa kgwedi, palo yotlhe ya dipalo tsa bolwetsi tse di netefaditsweng e ne e le makgolo a borobabobedi le masome borobabongwe le bone.
=== Phatwe 2020 ===
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le marataro ngaka le mosadi wa gagwe ba ne ba fitlhelwa ba na le mogare o kwa bookelong jwa [[:en:Bamalete_Lutheran_Hospital|Bamalete Lutheran]], fa molwetse kwa bookelong joo a ne a tlhokafala ka ntlha ya go belaelwa gore o na le COVID-19.<ref>[https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ "Doctor tests positive of Covid-19 at Bamalete Lutheran Hospital"]. TheVoiceBW. 7 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203149/https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref> Letsatsi le le latelang, maloko a setlhopha sa tiro sa ga tautona sa COVID-19 a ne a tlhatlhobelwa mogare wa corona. Ditlhatlhobo di le lesome mo go tse masome a mane le borataro tse di dirilweng mo setlhopheng sa tiro di ne di supa fa mogare o le teng. Maloko a a fitlhetsweng a na le mogare a ne a akaretsa Ngaka Kereng Masupu (mogokaganyi) le Ngaka Mogomotsi Matshaba (mogakolodi wa bonetetshi).<ref>[https://www.pulse.com.gh/articles/apo/coronavirus-botswana-the-presidential-covid-19-task-team-results-2024081105553348622 "Coronavirus – Botswana: the Presidential COVID-19 task team results"]. ''pulse''. 11 August 2024. Retrieved 11 March 2025.</ref> Moporofesara Mosepele (motlatsamogokaganyi), yo o neng a fitlhelwa a sa fitlhelwe a na le mogare o, o ne a dira kgwebo ya go rola tiro mo setlhopheng sa tiro mme moragonyana a e gogela morago.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Mosepele decides to stay with team]". ''Daily News''. 9 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a supa le bobedi ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le supa,e e leng palo e e kwa godimo ya ditshwaetsego tse di itsisitsweng mo letsatsing le le lengwe go fitlha ga jaana. Malatsi a le mararo morago ga moo go ne ga begwa dipalo dile dišwa tse lekgolo le masome a mane le borobabobedi, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya dipalo tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a mabedi le lesome le bone. Go ne ga itsisiwe loso ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le boraro, mme se se tlhatlosa palo ya dintsho go nna tharo.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 "COVID-19 cases up by 130 per cent"]. ''Daily News''. 16 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203151/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 18 August 2020.</ref> Ka letsatsi lone leo go ne ga begwa dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bone, mme di le masome a marataro le bosupa tsa tsone e ne e le baagi mme di le masome a mabedi le bosupa e ne e le ba tswa kwa.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 "31 health workers COVID-19 positive"]. ''Daily News''. 18 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 19 August 2020.</ref> Palo yotlhe ya ditiragalo tse di netefaditsweng e tlhatlogetse ko seketeng se le sengwe le makgolo a mararo borobabobedi .
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le borataro go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mararo le bone, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse go nna sekete se le sengwe le makgolo a mane le masome a mane le bobedi. Se se ne sa tlhatlogela kwa seketeng se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a marataro le bobedi ka kgwedi a Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bobedi morago ga gore go netefadiwe dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mabedi (baagi ba selegae ba le masome a le bosupa le boraro le batswakwa ba le masome a mane le bosupa).<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 "Local transmission spreads countrywide"]. ''Daily News''. 25 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 27 August 2020.</ref>
Dipalo tse dišwa di le masome a supa le bongwe le dintsho di le tharo di begilwe ka Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bone, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi go nna sekete se le sengwe le makgolo a le marataro le masome a mararo le boraro le palo ya dintsho go nna thatharo. Dintsho tse tharo tse di begilweng ka Phatwe a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bone e ne e le lesea la dikgwedi di le tharo le basadi ba bagolwane ba le babedi.[<nowiki/>[[:en:Wikipedia:Citation_needed|citation needed]]]
Go nnile le dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bongwe ka kgwedi ya Phatwe e hlola malatsi a le masome a mabedi le borobabobedi, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a supa le masome a mabedi le bone.
== Thibelo ==
Puso e ne ya emisa go kgobokana ga batho ba feta masome a matlhano le go tsena ka melwane ga batho ba ba tswang kwa mafatsheng a a mo diphatseng, e le tsela ya go itsa go thanya lomapo lo le tsebeng.<ref>[https://www.mmegi.bw/opinion-analysis/coronavirus-botswana-bans-us-uk-china-arrivals/news "Coronavirus: Botswana bans US, UK, China arrivals".] Mmegi. 16 March 2020.</ref> <ref>[https://www.journalducameroun.com/en/botswana-bars-travellers-from-coronavirus-hit-countries/ "Botswana bars travellers from coronavirus-hit countries".] 16 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref>Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome a mabedi le bone , puso e ne ya bega fa melelwane yotlhe kwa ntleng ga e le lesome le bobedi, e tswalwa. Baagi ba Botswana ba ne ba letlelelwa go boela gae mme ba tswalelwe ko ba ka sekeng ba amane le batho ba bangwe malatsi a le lesome le bone. Go ne go na le matshwenyego le fa go ntse jalo a gore batho ba ka tlhagela go tswa kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] ba sa tsene kwa go letleletsweng.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe | Voice of America – English".] ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
Dikolo tsotlhe di ne tsa tswalwa go tswa ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi. Mme ga simololwa go rutiwa ka Seetebosigo a le malatsi a le mabedi.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana schools reopen amid concerns over preparedness".] ''www.voanews.com''. 5 June 2020. Retrieved 9 June 2020.</ref>
Segajaja le kiletso mesepele di ne tsa kgoreletsa go tsoma ditlou mo go neng go ya go nna ga ntlha mo Botswana fa e sale ka ngwaga wa 2014,<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2020/3/24/coronavirus-may-mean-botswanas-hunting-season-is-cancelled "Coronavirus may mean Botswana's hunting season is cancelled".] ''www.aljazeera.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref> di ne tsa ama gape le mohama wa diteemane.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswanas-diamond-sales-face-slump-coronavirus-locks-out-key/6186037.html "Botswana's Diamond Sales Face Slump as Coronavirus Locks Out Key Buyers | Voice of America – English"]. ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
E ne ya re ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mararo le bongwe, tautona wa Botswana Mokgweetsi Masisi a fa pego mme a simolodisa nako ya seemo sa tshoganetso ka maikaelelo a go gagamatsa ditsela tsa go thibela dikotsi tsa segajaja sa COVID-19. Tautona o re malatsi a a masome mabedi le motso a seemo sa tshoganetso a tla bo a sa lekana go diragatsa tse di tlhokafalang go lwantsha segajaja.
== References ==
g3orzguj72byfe9nmv3jz6vhy55wdoe
52346
52345
2026-07-11T17:43:41Z
Lucrucia98
12161
52346
wikitext
text/x-wiki
== Motheo ==
Ka ngwaga wa 2020, Firikgong a le malatsi a le lesome le bobedi, lekgotla la botsogo la mafatshefatshe la [[:en:World_Health_Organization|World Health Organization (WHO)]] le ne la tlhomamisa gore mogare wa [[:en:Novel_coronavirus|corona]] ke one o bakang bolwetsi jwa makgwafo jo bo neng bo bonwe mo setlhopheng sa batho kwa toropong ya [[:en:Wuhan|Wuhan]], kwa kgaolong ya [[:en:Hubei|Hubei]], kwa lefatsheng la [[:en:China|China]],mme bo begetswe WHO ka kgwedi ya Sedimonthole e le malatsi a le masome a mararo le bongwe ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019).<ref>Elsevier. [https://beta.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center?trial=true "Novel Coronavirus Information Center".] ''Elsevier Connect''. [https://web.archive.org/web/20200130171622/https://www.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center Archived] from the original on 30 January 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>Reynolds, Matt (4 March 2020). [https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus "What is coronavirus and how close is it to becoming a pandemic?".] ''Wired UK''. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://www.worldcat.org/search?q=n2:1357-0978 1357-0978.] [https://web.archive.org/web/20200305104806/https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus Archived] from the original on 5 March 2020. Retrieved 5 March 2020.</ref>
Dipalo tsa batho ba ba tlhokafetseng ka ntlha ya COVID-19 di ko tlase fa di tshwantshanngwa le tsa [[:en:SARS|SARS ka 2003]], <ref name=":0">[https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ "Crunching the numbers for coronavirus"]. ''Imperial News''. 13 March 2020. [https://web.archive.org/web/20200319084913/https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ Archived] from the original on 19 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>[https://www.gov.uk/guidance/high-consequence-infectious-diseases-hcid "High consequence infectious diseases (HCID); Guidance and information about high consequence infectious diseases and their management in England".] ''GOV.UK''. Archived from the original on 3 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref> mme fela [[:en:Transmission_(medicine)|tsamaiso]] e nnile kgolo thata, ka palo yotlhe e e kwa godimo ya dintsho. <ref>"[https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus World Federation Of Societies of Anaesthesiologists – Coronavirus".] ''www.wfsahq.org''. [https://web.archive.org/web/20200312233527/https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus Archived] from the original on 12 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref name=":0" />Dikitsiso tse di ikaegileng ka dikaelo tsa Botswana di supa gore [[:en:Confidence_interval|sekgala sa go]] [[:en:Confidence_interval|boikanyo]] sa karolo ya masome a borobabongwe le botlhano mo lekgolong sa [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|palo ya]] [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|go tsalana ga bolwetse e e farologaneng ka nako]] ya ''R <sub>t</sub>'' se ne se le kwa tlase ga bongwe mo sephatlong sa bobedi sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le motso (2021).<ref>''Future scenarios of the healthcare burden of COVID-19 in low- or middle-income countries'', [[:en:MRC_Centre_for_Global_Infectious_Disease_Analysis|MRC Centre for Global Infectious Disease Analysis]] at [[:en:Imperial_College_London|Imperial College London.]]</ref>
== Go tlhomagana ga ditiragalo ==
=== Mopitlo 2020 ===
Ka kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo, go ne ga tlhomamisiwa fa batho ba le bararo ba fitlhetswe ka mogare o mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref>[https://www.iol.co.za/the-star/news/botswana-registers-first-covid-19-cases-as-three-people-test-positive-45797335 "Botswana registers first Covid-19 cases as three people test positive"]. ''www.iol.co.za''. 31 March 2020. Retrieved 31 March 2020.</ref> Ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi le botlhano, mme wa dingwaga tse di masome a supa le borobabobedi o neng a belaelwa a na le mogare wa COVID-19, o ne a tlhokafala kwa [[Ramotswa]].<ref>[https://web.archive.org/web/20230412070151/https://www.sundaystandard.info/mystery-over-botswanas-covid-19-patient-zero-deepens/ "Mystery over Botswana's COVID-19 "Patient Zero" deepens".] ''Sunday Standard''. 11 May 2020. Retrieved 29 June 2020.</ref> Malatsi a le mmalwa morago ga loso lwa gagwe, maduo a ne a boa a supa fa ka nnete a ne a na le mogare oo, mme se sa tsisa palo ya batho ba ba tshwereng ka mogare kwa go bone mo Botswana. Mo pegong e e neng e gasiwa ka tlhamalalo mo telebishining ya [[Botswana TV|BTV]] mothusa tautona [[:en:Slumber_Tsogwane|Slumber Tsogwane]] o ne a bolela fa ditlhopha tse di latedisang bolwetsi di lemogile fa batho ba le lesome le bone ba amane le o o tlhokafetseng ka jalo ba tlhatlhobilwe. Maduo a ba ba neng ba amane le moswi a ne a bolelwa ke tona wa botsogo wa nako e o [[:en:Lemogang_Kwape|Dr. Lemogang Kwape]] o neng e le ene gape a begileng boraro jwa ntlha bo tshwarwa ka mogare. Kwa mafelong a kgwedi, palo ya dintsho e ne e le bongwe, palo ya ba ba fitlhetsweng ka mogare e le bone, mme ba ba neng bolwetsi bo santse bo le mo go bone ba ne ba le bararo.
=== Moranang 2020 ===
Go ne ga tlhatlhobiwa batho ba bangwe ba le babedi morago ga beke tse pedi, mme ka Moranang a le lesome le boferabongwe Dr. Kwape a bega fa go na le batho ba le batlhano ba ba tshwerweng ka bolwetsi, ba le babedi ba ne ba tswa kwa [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]], fa ba le bararo ba tsere bolwetsi mo gae, se sa tsisa dipalo tsa ba ba tsereng bolwetsi mo gae kwa boratarong.
Ka Moranang a le malatsi a le masome a mabedi le bobedi, batho ba le babedi ba ne ba tshwarwa ka bolwetsi kwa kgaolong ya [[:en:Metsimotlhabe|Metsimotlhabe]]-[[Molepolole|Molepolole,]] se sa tsisa dipalo kwa go masome a mabedi le bobedi. Bobedi jo bo ne bo tsere bolwetsi mo gae, ka jalo dipalo tsa mo gae di oketsega go nna boferabobedi ka nako e o. <ref>[https://allafrica.com/stories/202004230132.html "Botswana records two more COVID-19 cases".] ''allAfrica.com''. 22 April 2020. Retrieved 23 April 2020.</ref>Ka Moranang a le masome a mabedi le boferabobedi, go ne ga nna le motho o mongwe gape o o tsereng bolwetsi mo gae.
Go ya ka lephata la botsogo (Ministry of Health) go ne go simolotswe go [[:en:Contact_tracing|latedisiwa batho ba neng ba amane]] le ba ba tshwerweng ka bolwetsi kwa [[:en:Molepolole|Molepolole]], [[Metsimotlhabe]], [[Mahalapye]], [[Bobonong]] le [[Siviya]], ba botlhe ba neng ba fitlhelwa ka mogare wa coronavirus. Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola gangwe, go ne go tlhatlhobilwe batho ba le dikete di supa, makgolo a le marataro, masome a supa le botlhano, mapalamente le [[:en:Mokgweetsi_Masisi|tautona]] le [[:en:Slumber_Tsogwane|mothusi]] wa gagwe ba ne ba seka ba fitlhelwa ba na le mogare oo.
Mo pegong e e neng e gasiwa mo telebishining, [[Mokgweetsi Masisi|tautona Masisi]] o ne a oketsa thibelo metsamao ka beke tse dingwe tse pedi tse go neng ga repisiwa melao ka tsone. Go ya ka tautona, balwetsi botlhe ba COVID-19 ba ne ba sa supe dikai mme ebile ba sidilega.Maduo a ba ba neng ba amane le o o tlhokafetseng a ne a begiwa ke tona wa botsogo (Health and Wellness) Dr. Lemogang Kwape. Kwape o ne a bega fa bosupa mo go ba le lesome le bone ba fitlhetswe ka mogare se sa isa dipalo kwa go lesome le boraro.<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases"]. ''Botswana Daily News''. 9 April 2020. [https://web.archive.org/web/20201001153621/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 Archived] from the original on 1 October 2020. Retrieved 26 May 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Moranang a le masome a mabedi le boferabongwe, batho ba le batlhano ba ne ba fola mo lefatshing la [[:en:Botswana|Botswana]].<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55897 "Five Covid-19 patients recovered".] ''DailyNews.gov.bw''. 29 April 2020. Retrieved 29 April 2020.</ref>
Kgwedi ya Moranang fa e ya bokhutlong, palo ya batho ba ba neng ba tshwerwe ka mogare e ne e le kwa go masome a mabedi le boraro, e oketsegile ka lesome le boferabongwe go tswa ka Mopitlo. Dipalo tsa dintsho di ne di sa fetoga. Mme ga bo go na le lesome le bosupa la batho ba mogare o neng o santse o le mo mebeleng ya bone.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200501-covid-19-sitrep.pdf?sfvrsn=742f4a18_4 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 102"] (PDF). World Health Organization. 1 May 2020. p. 6. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Motsheganong 2020 ===
Batho ba le bararo ba ba fodileng ba ne ba begiwa ka Motsheganong a tlhola gangwe. <ref>[https://web.archive.org/web/20201001162235/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55943 "Botswana records three more recoveries"]. ''Botswana Daily News''. 2 May 2020. Retrieved 4 May 2020.</ref>Ka Labone, Motsheganong a le malatsia a supa, Botswana o ne a kwadisa dipalo tse dingwe tsa ba ba fodileng. Ka Labotlhano Motsheganong a le malatsi a ferabobedi bosigogare, kiletso mesepele ya malatsi a le masome a mararo le botlhano mo Botswana ya ya bokhutlong, se sa simolodisa go repisiwa ga melao e e neng e beilwe ke puso dibeke di le tharo, mme ga simolola go boelwa ditirong go simolola ka letsatsi la boferabobedi la Motsheganong go fitlhelela ka letsatsi la bosome le bone la kgwedi eo. Ka Mosupologo a le malatsi a le lesome le bone Motsheganong, lefatshe la [[:en:Botswana|Botswana]] la gatisa motho o mongwe o o tshwereng ka bolwetsi.<ref>[https://news.thevoicebw.com/gaborone-city-under-lockdown/ "Gaborone City under lockdown"]. ''TheVoicebw.com''. 11 May 2020. Retrieved 13 May 2020.</ref> Ditlhatlhobo di ne di dirilwe di le dikete di le lesome le motso makgolo a mane, amsome a ferabongwe le botlhano ka kgwedi ya Motsheganong e le malatsi a le lesome le bobedi. Balwetsi ba le batlhano ba ne ba fola, mme ga sala ba le barataro.<ref>[https://web.archive.org/web/20230901233944/https://covid19portal.gov.bw/ "COVID-19 Government of Botswana".] ''gov.bw''. 12 May 2020. Retrieved 12 May 2020.</ref> Motho a le mongwe o ne a fitlhelwa ka mogare ka malatsi a le lesome le bosupa, se se isa dipalo tsa ba ba nang le bolwetsi kwa go bosupa.<ref>[https://web.archive.org/web/20200817163624/https://news.ebene-magazine.com/coronavirus-le-bilan-en-afrique-ce-19-mai/ "Coronavirus : le bilan en Afrique ce 19 mai"]. ''EbeneMagazine.com'' (in French). 19 May 2020. Retrieved 19 May 2020.</ref> Ka letsatsi la bo masome a mabedi le bongwe, batho ba le bane ba tshwarwa ka mogare, fa ba le babedi ba ne ba fola, se se tsisa dipalo kwa go boferabongwe. Morago ga letsatsi, Botswana a gatisa motho o mongwe se sa isa dipalo tsa ba ba santse ba na le bolwetsi mo bekeng ya Tshipi a le lesome le bosupa go nna borataro. Ka Motsheganong a le malatsia le masome a mabedi le bone go ne go na le batho ba bangwe ba le batlhano, mme palo ya nna masome a mararo le botlhano fa ya ba ba nang le bolwetsi e nnile lesome le botlhano.
Fa Motsheganong a ya bokhutlong, palo yotlhe ya batho ba ba tshwerweng ka mogare e ne ele masome a mararo le botlhano, e oketsegile ka lesome le bobedi go tswa ka Moranang. Palo ya dintsho e ne e sa fetoga. Go ne go na le ba ba santseng ba na le bolwetsi ba le lesome le bone, e fokotsegile ka 18% go tswa kwa bofelong jwa kgwedi ya Moranang.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200531-covid-19-sitrep-132.pdf?sfvrsn=d9c2eaef_2 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 132"] (PDF). World Health Organization. 31 May 2020. p. 5. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Seetebosigo 2020 ===
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le bone, go ne ga dirwa ditlhatlhobo tsa COVID di le dikete tse masome a mabedi le bone le makgolo a le borobabobedi.<ref>"[https://www.gov.bw/ Home]". ''gov.bw''. [https://web.archive.org/web/19981201053701/http://www.gov.bw/ Archived] from the original on 1 December 1998. Retrieved 30 April 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le boraro, setlhopha sa tiro sa ga Tautona sa Botswana sa COVID-19 se ne se tsere tshwetso ya go tsenya kgaolo eo mo thibelong ya motsamao lekgeto la bobedi. Dikolo le ditirelo tse dingwe tse di seng botlhokwa di ne tsa tswalwa gape, go sa letlelelwe tiro epe ya kwa ntle go sena ditetlelelo.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=3060957590653545&id=148228411926492&sfnsn=mo "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE COVID-19 ZONE"]. ''www.facebook.com''. Retrieved 13 June 2020.</ref> Paka ya go thibelo ya motsamao e fedile ka Seetebosigo a le tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ba ne ba atlegile ka go [[:en:Contact_tracing|latedisa batho ba ba amegileng]] go bona batho ba ba itsiweng.<ref>"[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3068997496516221/?type=3&theater LOCKDOWN LIFTED!]". ''www.facebook.com''. Botswana Government. Retrieved 17 June 2020.</ref>
Kwa bokhutlong jwa Seetebosigo, palo yotlhe ya ditiragalo tsa bolwetse tse di netefaditsweng e ne ya fitlha ko makgolong a mabedi le maome a supa. Mo bathong ba, batho ba le lekgolo le masomea borobabobedi le bongwe ba ne ba dumetse go busediwa kwa mahatsheng a bone, balwetse ba le masome a mabedi le borobabobedi mo go ba ba setseng ba le masome a mane le borataro ba ne ba fodile, mongwe o ne a tlhokafetse, mme ba le lesome le bosupa ba ne ba sa ntse ba le mo dipalong tse di matlhagatlhaga (koketsego ka karolo ya masome a mabedi le bongwe mo lekgolong ya kgwedi ya Motsheganong).<ref>"[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Coronavirus disease (COVID-19) situation report 163"] (PDF). World Health Organization. 1 July 2020. p. 7. [https://web.archive.org/web/20200702033315/https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Archived] (PDF) from the original on 2 July 2020. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Phukwi 2020 ===
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bosupa , go ne ga begwa loso lwa bobedi lwa Botswana la COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280081.html "Botswana registers second COVID-19 death"]. ''allAfrica''. 27 July 2020. Retrieved 11 March 2025.</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ,Gaborone yo mogolo o ne a tsene mo thibelong ya metsamao lekgeto la boraro morago ga go tlhatloga thata ga dipalo tsa COVID-19 tse di tshelanwang mo gae. Go tswalelwa mo matlong go ne go solofetswe go tsaya lobaka lwa dibeke di le pedi.<ref>[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3195165763899393 "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE ZONE"]. ''facebook.com''. Botswana Government. 30 July 2020. Retrieved 31 July 2020.</ref>Kwa bokhutlong jwa kgwedi, palo yotlhe ya dipalo tsa bolwetsi tse di netefaditsweng e ne e le makgolo a borobabobedi le masome borobabongwe le bone.
=== Phatwe 2020 ===
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le marataro ngaka le mosadi wa gagwe ba ne ba fitlhelwa ba na le mogare o kwa bookelong jwa [[:en:Bamalete_Lutheran_Hospital|Bamalete Lutheran]], fa molwetse kwa bookelong joo a ne a tlhokafala ka ntlha ya go belaelwa gore o na le COVID-19.<ref>[https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ "Doctor tests positive of Covid-19 at Bamalete Lutheran Hospital"]. TheVoiceBW. 7 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203149/https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref> Letsatsi le le latelang, maloko a setlhopha sa tiro sa ga tautona sa COVID-19 a ne a tlhatlhobelwa mogare wa corona. Ditlhatlhobo di le lesome mo go tse masome a mane le borataro tse di dirilweng mo setlhopheng sa tiro di ne di supa fa mogare o le teng. Maloko a a fitlhetsweng a na le mogare a ne a akaretsa Ngaka Kereng Masupu (mogokaganyi) le Ngaka Mogomotsi Matshaba (mogakolodi wa bonetetshi).<ref>[https://www.pulse.com.gh/articles/apo/coronavirus-botswana-the-presidential-covid-19-task-team-results-2024081105553348622 "Coronavirus – Botswana: the Presidential COVID-19 task team results"]. ''pulse''. 11 August 2024. Retrieved 11 March 2025.</ref> Moporofesara Mosepele (motlatsamogokaganyi), yo o neng a fitlhelwa a sa fitlhelwe a na le mogare o, o ne a dira kgwebo ya go rola tiro mo setlhopheng sa tiro mme moragonyana a e gogela morago.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Mosepele decides to stay with team]". ''Daily News''. 9 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a supa le bobedi ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le supa,e e leng palo e e kwa godimo ya ditshwaetsego tse di itsisitsweng mo letsatsing le le lengwe go fitlha ga jaana. Malatsi a le mararo morago ga moo go ne ga begwa dipalo dile dišwa tse lekgolo le masome a mane le borobabobedi, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya dipalo tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a mabedi le lesome le bone. Go ne ga itsisiwe loso ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le boraro, mme se se tlhatlosa palo ya dintsho go nna tharo.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 "COVID-19 cases up by 130 per cent"]. ''Daily News''. 16 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203151/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 18 August 2020.</ref> Ka letsatsi lone leo go ne ga begwa dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bone, mme di le masome a marataro le bosupa tsa tsone e ne e le baagi mme di le masome a mabedi le bosupa e ne e le ba tswa kwa.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 "31 health workers COVID-19 positive"]. ''Daily News''. 18 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 19 August 2020.</ref> Palo yotlhe ya ditiragalo tse di netefaditsweng e tlhatlogetse ko seketeng se le sengwe le makgolo a mararo borobabobedi .
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le borataro go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mararo le bone, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse go nna sekete se le sengwe le makgolo a mane le masome a mane le bobedi. Se se ne sa tlhatlogela kwa seketeng se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a marataro le bobedi ka kgwedi a Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bobedi morago ga gore go netefadiwe dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mabedi (baagi ba selegae ba le masome a le bosupa le boraro le batswakwa ba le masome a mane le bosupa).<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 "Local transmission spreads countrywide"]. ''Daily News''. 25 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 27 August 2020.</ref>
Dipalo tse dišwa di le masome a supa le bongwe le dintsho di le tharo di begilwe ka Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bone, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi go nna sekete se le sengwe le makgolo a le marataro le masome a mararo le boraro le palo ya dintsho go nna thatharo. Dintsho tse tharo tse di begilweng ka Phatwe a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bone e ne e le lesea la dikgwedi di le tharo le basadi ba bagolwane ba le babedi.
Go nnile le dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bongwe ka kgwedi ya Phatwe e hlola malatsi a le masome a mabedi le borobabobedi, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a supa le masome a mabedi le bone.
== Thibelo ==
Puso e ne ya emisa go kgobokana ga batho ba feta masome a matlhano le go tsena ka melwane ga batho ba ba tswang kwa mafatsheng a a mo diphatseng, e le tsela ya go itsa go thanya lomapo lo le tsebeng.<ref>[https://www.mmegi.bw/opinion-analysis/coronavirus-botswana-bans-us-uk-china-arrivals/news "Coronavirus: Botswana bans US, UK, China arrivals".] Mmegi. 16 March 2020.</ref> <ref>[https://www.journalducameroun.com/en/botswana-bars-travellers-from-coronavirus-hit-countries/ "Botswana bars travellers from coronavirus-hit countries".] 16 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref>Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome a mabedi le bone , puso e ne ya bega fa melelwane yotlhe kwa ntleng ga e le lesome le bobedi, e tswalwa. Baagi ba Botswana ba ne ba letlelelwa go boela gae mme ba tswalelwe ko ba ka sekeng ba amane le batho ba bangwe malatsi a le lesome le bone. Go ne go na le matshwenyego le fa go ntse jalo a gore batho ba ka tlhagela go tswa kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] ba sa tsene kwa go letleletsweng.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe | Voice of America – English".] ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
Dikolo tsotlhe di ne tsa tswalwa go tswa ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi. Mme ga simololwa go rutiwa ka Seetebosigo a le malatsi a le mabedi.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana schools reopen amid concerns over preparedness".] ''www.voanews.com''. 5 June 2020. Retrieved 9 June 2020.</ref>
Segajaja le kiletso mesepele di ne tsa kgoreletsa go tsoma ditlou mo go neng go ya go nna ga ntlha mo Botswana fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014),<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2020/3/24/coronavirus-may-mean-botswanas-hunting-season-is-cancelled "Coronavirus may mean Botswana's hunting season is cancelled".] ''www.aljazeera.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref> di ne tsa ama gape le mohama wa diteemane.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswanas-diamond-sales-face-slump-coronavirus-locks-out-key/6186037.html "Botswana's Diamond Sales Face Slump as Coronavirus Locks Out Key Buyers | Voice of America – English"]. ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
E ne ya re ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mararo le bongwe, tautona wa Botswana Mokgweetsi Masisi a fa pego mme a simolodisa nako ya seemo sa tshoganetso ka maikaelelo a go gagamatsa ditsela tsa go thibela dikotsi tsa segajaja sa COVID-19. Tautona o re malatsi a a masome mabedi le motso a seemo sa tshoganetso a tla bo a sa lekana go diragatsa tse di tlhokafalang go lwantsha segajaja.
== References ==
ifsbg5yp9t3ketyc6oo17qkftxjikpw
52347
52346
2026-07-11T17:45:48Z
Lucrucia98
12161
52347
wikitext
text/x-wiki
== Motheo ==
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi(2020),ka kgwedi ya Ferikgong e le malatsi a le lesome le bobedi, lekgotla la botsogo la mafatshefatshe la [[:en:World_Health_Organization|World Health Organization (WHO)]] le ne la tlhomamisa gore mogare wa [[:en:Novel_coronavirus|corona]] ke one o bakang bolwetsi jwa makgwafo jo bo neng bo bonwe mo setlhopheng sa batho kwa toropong ya [[:en:Wuhan|Wuhan]], kwa kgaolong ya [[:en:Hubei|Hubei]], kwa lefatsheng la [[:en:China|China]],mme bo begetswe WHO ka kgwedi ya Sedimonthole e le malatsi a le masome a mararo le bongwe ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019).<ref>Elsevier. [https://beta.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center?trial=true "Novel Coronavirus Information Center".] ''Elsevier Connect''. [https://web.archive.org/web/20200130171622/https://www.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center Archived] from the original on 30 January 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>Reynolds, Matt (4 March 2020). [https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus "What is coronavirus and how close is it to becoming a pandemic?".] ''Wired UK''. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://www.worldcat.org/search?q=n2:1357-0978 1357-0978.] [https://web.archive.org/web/20200305104806/https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus Archived] from the original on 5 March 2020. Retrieved 5 March 2020.</ref>
Dipalo tsa batho ba ba tlhokafetseng ka ntlha ya COVID-19 di ko tlase fa di tshwantshanngwa le tsa [[:en:SARS|SARS ka 2003]], <ref name=":0">[https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ "Crunching the numbers for coronavirus"]. ''Imperial News''. 13 March 2020. [https://web.archive.org/web/20200319084913/https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ Archived] from the original on 19 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>[https://www.gov.uk/guidance/high-consequence-infectious-diseases-hcid "High consequence infectious diseases (HCID); Guidance and information about high consequence infectious diseases and their management in England".] ''GOV.UK''. Archived from the original on 3 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref> mme fela [[:en:Transmission_(medicine)|tsamaiso]] e nnile kgolo thata, ka palo yotlhe e e kwa godimo ya dintsho. <ref>"[https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus World Federation Of Societies of Anaesthesiologists – Coronavirus".] ''www.wfsahq.org''. [https://web.archive.org/web/20200312233527/https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus Archived] from the original on 12 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref name=":0" />Dikitsiso tse di ikaegileng ka dikaelo tsa Botswana di supa gore [[:en:Confidence_interval|sekgala sa go]] [[:en:Confidence_interval|boikanyo]] sa karolo ya masome a borobabongwe le botlhano mo lekgolong sa [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|palo ya]] [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|go tsalana ga bolwetse e e farologaneng ka nako]] ya ''R <sub>t</sub>'' se ne se le kwa tlase ga bongwe mo sephatlong sa bobedi sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le motso (2021).<ref>''Future scenarios of the healthcare burden of COVID-19 in low- or middle-income countries'', [[:en:MRC_Centre_for_Global_Infectious_Disease_Analysis|MRC Centre for Global Infectious Disease Analysis]] at [[:en:Imperial_College_London|Imperial College London.]]</ref>
== Go tlhomagana ga ditiragalo ==
=== Mopitlo 2020 ===
Ka kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo, go ne ga tlhomamisiwa fa batho ba le bararo ba fitlhetswe ka mogare o mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref>[https://www.iol.co.za/the-star/news/botswana-registers-first-covid-19-cases-as-three-people-test-positive-45797335 "Botswana registers first Covid-19 cases as three people test positive"]. ''www.iol.co.za''. 31 March 2020. Retrieved 31 March 2020.</ref> Ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi le botlhano, mme wa dingwaga tse di masome a supa le borobabobedi o neng a belaelwa a na le mogare wa COVID-19, o ne a tlhokafala kwa [[Ramotswa]].<ref>[https://web.archive.org/web/20230412070151/https://www.sundaystandard.info/mystery-over-botswanas-covid-19-patient-zero-deepens/ "Mystery over Botswana's COVID-19 "Patient Zero" deepens".] ''Sunday Standard''. 11 May 2020. Retrieved 29 June 2020.</ref> Malatsi a le mmalwa morago ga loso lwa gagwe, maduo a ne a boa a supa fa ka nnete a ne a na le mogare oo, mme se sa tsisa palo ya batho ba ba tshwereng ka mogare kwa go bone mo Botswana. Mo pegong e e neng e gasiwa ka tlhamalalo mo telebishining ya [[Botswana TV|BTV]] mothusa tautona [[:en:Slumber_Tsogwane|Slumber Tsogwane]] o ne a bolela fa ditlhopha tse di latedisang bolwetsi di lemogile fa batho ba le lesome le bone ba amane le o o tlhokafetseng ka jalo ba tlhatlhobilwe. Maduo a ba ba neng ba amane le moswi a ne a bolelwa ke tona wa botsogo wa nako e o [[:en:Lemogang_Kwape|Dr. Lemogang Kwape]] o neng e le ene gape a begileng boraro jwa ntlha bo tshwarwa ka mogare. Kwa mafelong a kgwedi, palo ya dintsho e ne e le bongwe, palo ya ba ba fitlhetsweng ka mogare e le bone, mme ba ba neng bolwetsi bo santse bo le mo go bone ba ne ba le bararo.
=== Moranang 2020 ===
Go ne ga tlhatlhobiwa batho ba bangwe ba le babedi morago ga beke tse pedi, mme ka Moranang a le lesome le boferabongwe Dr. Kwape a bega fa go na le batho ba le batlhano ba ba tshwerweng ka bolwetsi, ba le babedi ba ne ba tswa kwa [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]], fa ba le bararo ba tsere bolwetsi mo gae, se sa tsisa dipalo tsa ba ba tsereng bolwetsi mo gae kwa boratarong.
Ka Moranang a le malatsi a le masome a mabedi le bobedi, batho ba le babedi ba ne ba tshwarwa ka bolwetsi kwa kgaolong ya [[:en:Metsimotlhabe|Metsimotlhabe]]-[[Molepolole|Molepolole,]] se sa tsisa dipalo kwa go masome a mabedi le bobedi. Bobedi jo bo ne bo tsere bolwetsi mo gae, ka jalo dipalo tsa mo gae di oketsega go nna boferabobedi ka nako e o. <ref>[https://allafrica.com/stories/202004230132.html "Botswana records two more COVID-19 cases".] ''allAfrica.com''. 22 April 2020. Retrieved 23 April 2020.</ref>Ka Moranang a le masome a mabedi le boferabobedi, go ne ga nna le motho o mongwe gape o o tsereng bolwetsi mo gae.
Go ya ka lephata la botsogo (Ministry of Health) go ne go simolotswe go [[:en:Contact_tracing|latedisiwa batho ba neng ba amane]] le ba ba tshwerweng ka bolwetsi kwa [[:en:Molepolole|Molepolole]], [[Metsimotlhabe]], [[Mahalapye]], [[Bobonong]] le [[Siviya]], ba botlhe ba neng ba fitlhelwa ka mogare wa coronavirus. Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola gangwe, go ne go tlhatlhobilwe batho ba le dikete di supa, makgolo a le marataro, masome a supa le botlhano, mapalamente le [[:en:Mokgweetsi_Masisi|tautona]] le [[:en:Slumber_Tsogwane|mothusi]] wa gagwe ba ne ba seka ba fitlhelwa ba na le mogare oo.
Mo pegong e e neng e gasiwa mo telebishining, [[Mokgweetsi Masisi|tautona Masisi]] o ne a oketsa thibelo metsamao ka beke tse dingwe tse pedi tse go neng ga repisiwa melao ka tsone. Go ya ka tautona, balwetsi botlhe ba COVID-19 ba ne ba sa supe dikai mme ebile ba sidilega.Maduo a ba ba neng ba amane le o o tlhokafetseng a ne a begiwa ke tona wa botsogo (Health and Wellness) Dr. Lemogang Kwape. Kwape o ne a bega fa bosupa mo go ba le lesome le bone ba fitlhetswe ka mogare se sa isa dipalo kwa go lesome le boraro.<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases"]. ''Botswana Daily News''. 9 April 2020. [https://web.archive.org/web/20201001153621/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 Archived] from the original on 1 October 2020. Retrieved 26 May 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Moranang a le masome a mabedi le boferabongwe, batho ba le batlhano ba ne ba fola mo lefatshing la [[:en:Botswana|Botswana]].<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55897 "Five Covid-19 patients recovered".] ''DailyNews.gov.bw''. 29 April 2020. Retrieved 29 April 2020.</ref>
Kgwedi ya Moranang fa e ya bokhutlong, palo ya batho ba ba neng ba tshwerwe ka mogare e ne e le kwa go masome a mabedi le boraro, e oketsegile ka lesome le boferabongwe go tswa ka Mopitlo. Dipalo tsa dintsho di ne di sa fetoga. Mme ga bo go na le lesome le bosupa la batho ba mogare o neng o santse o le mo mebeleng ya bone.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200501-covid-19-sitrep.pdf?sfvrsn=742f4a18_4 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 102"] (PDF). World Health Organization. 1 May 2020. p. 6. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Motsheganong 2020 ===
Batho ba le bararo ba ba fodileng ba ne ba begiwa ka Motsheganong a tlhola gangwe. <ref>[https://web.archive.org/web/20201001162235/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55943 "Botswana records three more recoveries"]. ''Botswana Daily News''. 2 May 2020. Retrieved 4 May 2020.</ref>Ka Labone, Motsheganong a le malatsia a supa, Botswana o ne a kwadisa dipalo tse dingwe tsa ba ba fodileng. Ka Labotlhano Motsheganong a le malatsi a ferabobedi bosigogare, kiletso mesepele ya malatsi a le masome a mararo le botlhano mo Botswana ya ya bokhutlong, se sa simolodisa go repisiwa ga melao e e neng e beilwe ke puso dibeke di le tharo, mme ga simolola go boelwa ditirong go simolola ka letsatsi la boferabobedi la Motsheganong go fitlhelela ka letsatsi la bosome le bone la kgwedi eo. Ka Mosupologo a le malatsi a le lesome le bone Motsheganong, lefatshe la [[:en:Botswana|Botswana]] la gatisa motho o mongwe o o tshwereng ka bolwetsi.<ref>[https://news.thevoicebw.com/gaborone-city-under-lockdown/ "Gaborone City under lockdown"]. ''TheVoicebw.com''. 11 May 2020. Retrieved 13 May 2020.</ref> Ditlhatlhobo di ne di dirilwe di le dikete di le lesome le motso makgolo a mane, amsome a ferabongwe le botlhano ka kgwedi ya Motsheganong e le malatsi a le lesome le bobedi. Balwetsi ba le batlhano ba ne ba fola, mme ga sala ba le barataro.<ref>[https://web.archive.org/web/20230901233944/https://covid19portal.gov.bw/ "COVID-19 Government of Botswana".] ''gov.bw''. 12 May 2020. Retrieved 12 May 2020.</ref> Motho a le mongwe o ne a fitlhelwa ka mogare ka malatsi a le lesome le bosupa, se se isa dipalo tsa ba ba nang le bolwetsi kwa go bosupa.<ref>[https://web.archive.org/web/20200817163624/https://news.ebene-magazine.com/coronavirus-le-bilan-en-afrique-ce-19-mai/ "Coronavirus : le bilan en Afrique ce 19 mai"]. ''EbeneMagazine.com'' (in French). 19 May 2020. Retrieved 19 May 2020.</ref> Ka letsatsi la bo masome a mabedi le bongwe, batho ba le bane ba tshwarwa ka mogare, fa ba le babedi ba ne ba fola, se se tsisa dipalo kwa go boferabongwe. Morago ga letsatsi, Botswana a gatisa motho o mongwe se sa isa dipalo tsa ba ba santse ba na le bolwetsi mo bekeng ya Tshipi a le lesome le bosupa go nna borataro. Ka Motsheganong a le malatsia le masome a mabedi le bone go ne go na le batho ba bangwe ba le batlhano, mme palo ya nna masome a mararo le botlhano fa ya ba ba nang le bolwetsi e nnile lesome le botlhano.
Fa Motsheganong a ya bokhutlong, palo yotlhe ya batho ba ba tshwerweng ka mogare e ne ele masome a mararo le botlhano, e oketsegile ka lesome le bobedi go tswa ka Moranang. Palo ya dintsho e ne e sa fetoga. Go ne go na le ba ba santseng ba na le bolwetsi ba le lesome le bone, e fokotsegile ka 18% go tswa kwa bofelong jwa kgwedi ya Moranang.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200531-covid-19-sitrep-132.pdf?sfvrsn=d9c2eaef_2 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 132"] (PDF). World Health Organization. 31 May 2020. p. 5. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Seetebosigo 2020 ===
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le bone, go ne ga dirwa ditlhatlhobo tsa COVID di le dikete tse masome a mabedi le bone le makgolo a le borobabobedi.<ref>"[https://www.gov.bw/ Home]". ''gov.bw''. [https://web.archive.org/web/19981201053701/http://www.gov.bw/ Archived] from the original on 1 December 1998. Retrieved 30 April 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le boraro, setlhopha sa tiro sa ga Tautona sa Botswana sa COVID-19 se ne se tsere tshwetso ya go tsenya kgaolo eo mo thibelong ya motsamao lekgeto la bobedi. Dikolo le ditirelo tse dingwe tse di seng botlhokwa di ne tsa tswalwa gape, go sa letlelelwe tiro epe ya kwa ntle go sena ditetlelelo.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=3060957590653545&id=148228411926492&sfnsn=mo "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE COVID-19 ZONE"]. ''www.facebook.com''. Retrieved 13 June 2020.</ref> Paka ya go thibelo ya motsamao e fedile ka Seetebosigo a le tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ba ne ba atlegile ka go [[:en:Contact_tracing|latedisa batho ba ba amegileng]] go bona batho ba ba itsiweng.<ref>"[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3068997496516221/?type=3&theater LOCKDOWN LIFTED!]". ''www.facebook.com''. Botswana Government. Retrieved 17 June 2020.</ref>
Kwa bokhutlong jwa Seetebosigo, palo yotlhe ya ditiragalo tsa bolwetse tse di netefaditsweng e ne ya fitlha ko makgolong a mabedi le maome a supa. Mo bathong ba, batho ba le lekgolo le masomea borobabobedi le bongwe ba ne ba dumetse go busediwa kwa mahatsheng a bone, balwetse ba le masome a mabedi le borobabobedi mo go ba ba setseng ba le masome a mane le borataro ba ne ba fodile, mongwe o ne a tlhokafetse, mme ba le lesome le bosupa ba ne ba sa ntse ba le mo dipalong tse di matlhagatlhaga (koketsego ka karolo ya masome a mabedi le bongwe mo lekgolong ya kgwedi ya Motsheganong).<ref>"[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Coronavirus disease (COVID-19) situation report 163"] (PDF). World Health Organization. 1 July 2020. p. 7. [https://web.archive.org/web/20200702033315/https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Archived] (PDF) from the original on 2 July 2020. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Phukwi 2020 ===
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bosupa , go ne ga begwa loso lwa bobedi lwa Botswana la COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280081.html "Botswana registers second COVID-19 death"]. ''allAfrica''. 27 July 2020. Retrieved 11 March 2025.</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ,Gaborone yo mogolo o ne a tsene mo thibelong ya metsamao lekgeto la boraro morago ga go tlhatloga thata ga dipalo tsa COVID-19 tse di tshelanwang mo gae. Go tswalelwa mo matlong go ne go solofetswe go tsaya lobaka lwa dibeke di le pedi.<ref>[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3195165763899393 "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE ZONE"]. ''facebook.com''. Botswana Government. 30 July 2020. Retrieved 31 July 2020.</ref>Kwa bokhutlong jwa kgwedi, palo yotlhe ya dipalo tsa bolwetsi tse di netefaditsweng e ne e le makgolo a borobabobedi le masome borobabongwe le bone.
=== Phatwe 2020 ===
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le marataro ngaka le mosadi wa gagwe ba ne ba fitlhelwa ba na le mogare o kwa bookelong jwa [[:en:Bamalete_Lutheran_Hospital|Bamalete Lutheran]], fa molwetse kwa bookelong joo a ne a tlhokafala ka ntlha ya go belaelwa gore o na le COVID-19.<ref>[https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ "Doctor tests positive of Covid-19 at Bamalete Lutheran Hospital"]. TheVoiceBW. 7 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203149/https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref> Letsatsi le le latelang, maloko a setlhopha sa tiro sa ga tautona sa COVID-19 a ne a tlhatlhobelwa mogare wa corona. Ditlhatlhobo di le lesome mo go tse masome a mane le borataro tse di dirilweng mo setlhopheng sa tiro di ne di supa fa mogare o le teng. Maloko a a fitlhetsweng a na le mogare a ne a akaretsa Ngaka Kereng Masupu (mogokaganyi) le Ngaka Mogomotsi Matshaba (mogakolodi wa bonetetshi).<ref>[https://www.pulse.com.gh/articles/apo/coronavirus-botswana-the-presidential-covid-19-task-team-results-2024081105553348622 "Coronavirus – Botswana: the Presidential COVID-19 task team results"]. ''pulse''. 11 August 2024. Retrieved 11 March 2025.</ref> Moporofesara Mosepele (motlatsamogokaganyi), yo o neng a fitlhelwa a sa fitlhelwe a na le mogare o, o ne a dira kgwebo ya go rola tiro mo setlhopheng sa tiro mme moragonyana a e gogela morago.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Mosepele decides to stay with team]". ''Daily News''. 9 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a supa le bobedi ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le supa,e e leng palo e e kwa godimo ya ditshwaetsego tse di itsisitsweng mo letsatsing le le lengwe go fitlha ga jaana. Malatsi a le mararo morago ga moo go ne ga begwa dipalo dile dišwa tse lekgolo le masome a mane le borobabobedi, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya dipalo tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a mabedi le lesome le bone. Go ne ga itsisiwe loso ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le boraro, mme se se tlhatlosa palo ya dintsho go nna tharo.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 "COVID-19 cases up by 130 per cent"]. ''Daily News''. 16 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203151/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 18 August 2020.</ref> Ka letsatsi lone leo go ne ga begwa dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bone, mme di le masome a marataro le bosupa tsa tsone e ne e le baagi mme di le masome a mabedi le bosupa e ne e le ba tswa kwa.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 "31 health workers COVID-19 positive"]. ''Daily News''. 18 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 19 August 2020.</ref> Palo yotlhe ya ditiragalo tse di netefaditsweng e tlhatlogetse ko seketeng se le sengwe le makgolo a mararo borobabobedi .
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le borataro go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mararo le bone, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse go nna sekete se le sengwe le makgolo a mane le masome a mane le bobedi. Se se ne sa tlhatlogela kwa seketeng se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a marataro le bobedi ka kgwedi a Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bobedi morago ga gore go netefadiwe dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mabedi (baagi ba selegae ba le masome a le bosupa le boraro le batswakwa ba le masome a mane le bosupa).<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 "Local transmission spreads countrywide"]. ''Daily News''. 25 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 27 August 2020.</ref>
Dipalo tse dišwa di le masome a supa le bongwe le dintsho di le tharo di begilwe ka Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bone, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi go nna sekete se le sengwe le makgolo a le marataro le masome a mararo le boraro le palo ya dintsho go nna thatharo. Dintsho tse tharo tse di begilweng ka Phatwe a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bone e ne e le lesea la dikgwedi di le tharo le basadi ba bagolwane ba le babedi.
Go nnile le dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bongwe ka kgwedi ya Phatwe e hlola malatsi a le masome a mabedi le borobabobedi, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a supa le masome a mabedi le bone.
== Thibelo ==
Puso e ne ya emisa go kgobokana ga batho ba feta masome a matlhano le go tsena ka melwane ga batho ba ba tswang kwa mafatsheng a a mo diphatseng, e le tsela ya go itsa go thanya lomapo lo le tsebeng.<ref>[https://www.mmegi.bw/opinion-analysis/coronavirus-botswana-bans-us-uk-china-arrivals/news "Coronavirus: Botswana bans US, UK, China arrivals".] Mmegi. 16 March 2020.</ref> <ref>[https://www.journalducameroun.com/en/botswana-bars-travellers-from-coronavirus-hit-countries/ "Botswana bars travellers from coronavirus-hit countries".] 16 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref>Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome a mabedi le bone , puso e ne ya bega fa melelwane yotlhe kwa ntleng ga e le lesome le bobedi, e tswalwa. Baagi ba Botswana ba ne ba letlelelwa go boela gae mme ba tswalelwe ko ba ka sekeng ba amane le batho ba bangwe malatsi a le lesome le bone. Go ne go na le matshwenyego le fa go ntse jalo a gore batho ba ka tlhagela go tswa kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] ba sa tsene kwa go letleletsweng.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe | Voice of America – English".] ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
Dikolo tsotlhe di ne tsa tswalwa go tswa ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi. Mme ga simololwa go rutiwa ka Seetebosigo a le malatsi a le mabedi.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana schools reopen amid concerns over preparedness".] ''www.voanews.com''. 5 June 2020. Retrieved 9 June 2020.</ref>
Segajaja le kiletso mesepele di ne tsa kgoreletsa go tsoma ditlou mo go neng go ya go nna ga ntlha mo Botswana fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014),<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2020/3/24/coronavirus-may-mean-botswanas-hunting-season-is-cancelled "Coronavirus may mean Botswana's hunting season is cancelled".] ''www.aljazeera.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref> di ne tsa ama gape le mohama wa diteemane.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswanas-diamond-sales-face-slump-coronavirus-locks-out-key/6186037.html "Botswana's Diamond Sales Face Slump as Coronavirus Locks Out Key Buyers | Voice of America – English"]. ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
E ne ya re ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mararo le bongwe, tautona wa Botswana Mokgweetsi Masisi a fa pego mme a simolodisa nako ya seemo sa tshoganetso ka maikaelelo a go gagamatsa ditsela tsa go thibela dikotsi tsa segajaja sa COVID-19. Tautona o re malatsi a a masome mabedi le motso a seemo sa tshoganetso a tla bo a sa lekana go diragatsa tse di tlhokafalang go lwantsha segajaja.
== References ==
olj8gl6ejgk57mzl3a1i3fxfqenpqhc
52362
52347
2026-07-11T22:45:38Z
Atsile Edith
11759
ke senotse tsebe e #Wikipedia25BW
52362
wikitext
text/x-wiki
== Motheo ==
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi(2020),ka kgwedi ya Ferikgong e le malatsi a le lesome le bobedi, lekgotla la botsogo la mafatshefatshe la [[:en:World_Health_Organization|World Health Organization (WHO)]] le ne la tlhomamisa gore mogare wa [[:en:Novel_coronavirus|corona]] ke one o bakang bolwetsi jwa makgwafo jo bo neng bo bonwe mo setlhopheng sa batho kwa toropong ya [[:en:Wuhan|Wuhan]], kwa kgaolong ya [[:en:Hubei|Hubei]], kwa lefatsheng la [[:en:China|China]],mme bo begetswe WHO ka kgwedi ya Sedimonthole e le malatsi a le masome a mararo le bongwe ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019).<ref>Elsevier. [https://beta.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center?trial=true "Novel Coronavirus Information Center".] ''Elsevier Connect''. [https://web.archive.org/web/20200130171622/https://www.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center Archived] from the original on 30 January 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>Reynolds, Matt (4 March 2020). [https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus "What is coronavirus and how close is it to becoming a pandemic?".] ''Wired UK''. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://www.worldcat.org/search?q=n2:1357-0978 1357-0978.] [https://web.archive.org/web/20200305104806/https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus Archived] from the original on 5 March 2020. Retrieved 5 March 2020.</ref>
Dipalo tsa batho ba ba tlhokafetseng ka ntlha ya COVID-19 di ko tlase fa di tshwantshanngwa le tsa [[:en:SARS|SARS ka 2003]], <ref name=":0">[https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ "Crunching the numbers for coronavirus"]. ''Imperial News''. 13 March 2020. [https://web.archive.org/web/20200319084913/https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ Archived] from the original on 19 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>[https://www.gov.uk/guidance/high-consequence-infectious-diseases-hcid "High consequence infectious diseases (HCID); Guidance and information about high consequence infectious diseases and their management in England".] ''GOV.UK''. Archived from the original on 3 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref> mme fela [[:en:Transmission_(medicine)|tsamaiso]] e nnile kgolo thata, ka palo yotlhe e e kwa godimo ya dintsho. <ref>"[https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus World Federation Of Societies of Anaesthesiologists – Coronavirus".] ''www.wfsahq.org''. [https://web.archive.org/web/20200312233527/https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus Archived] from the original on 12 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref name=":0" />Dikitsiso tse di ikaegileng ka dikaelo tsa Botswana di supa gore [[:en:Confidence_interval|sekgala sa go]] [[:en:Confidence_interval|boikanyo]] sa karolo ya masome a borobabongwe le botlhano mo lekgolong sa [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|palo ya]] [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|go tsalana ga bolwetse e e farologaneng ka nako]] ya ''R <sub>t</sub>'' se ne se le kwa tlase ga bongwe mo sephatlong sa bobedi sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le motso (2021).<ref>''Future scenarios of the healthcare burden of COVID-19 in low- or middle-income countries'', [[:en:MRC_Centre_for_Global_Infectious_Disease_Analysis|MRC Centre for Global Infectious Disease Analysis]] at [[:en:Imperial_College_London|Imperial College London.]]</ref>
== Go tlhomagana ga ditiragalo ==
=== Mopitlo 2020 ===
Ka kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo, go ne ga tlhomamisiwa fa batho ba le bararo ba fitlhetswe ka mogare o mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref>[https://www.iol.co.za/the-star/news/botswana-registers-first-covid-19-cases-as-three-people-test-positive-45797335 "Botswana registers first Covid-19 cases as three people test positive"]. ''www.iol.co.za''. 31 March 2020. Retrieved 31 March 2020.</ref> Ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi le botlhano, mme wa dingwaga tse di masome a supa le borobabobedi o neng a belaelwa a na le mogare wa COVID-19, o ne a tlhokafala kwa [[Ramotswa]].<ref>[https://web.archive.org/web/20230412070151/https://www.sundaystandard.info/mystery-over-botswanas-covid-19-patient-zero-deepens/ "Mystery over Botswana's COVID-19 "Patient Zero" deepens".] ''Sunday Standard''. 11 May 2020. Retrieved 29 June 2020.</ref> Malatsi a le mmalwa morago ga loso lwa gagwe, maduo a ne a boa a supa fa ka nnete a ne a na le mogare oo, mme se sa tsisa palo ya batho ba ba tshwereng ka mogare kwa go bone mo Botswana. Mo pegong e e neng e gasiwa ka tlhamalalo mo telebishining ya [[Botswana TV|BTV]] mothusa tautona [[:en:Slumber_Tsogwane|Slumber Tsogwane]] o ne a bolela fa ditlhopha tse di latedisang bolwetsi di lemogile fa batho ba le lesome le bone ba amane le o o tlhokafetseng ka jalo ba tlhatlhobilwe. Maduo a ba ba neng ba amane le moswi a ne a bolelwa ke tona wa botsogo wa nako e o [[:en:Lemogang_Kwape|Dr. Lemogang Kwape]] o neng e le ene gape a begileng boraro jwa ntlha bo tshwarwa ka mogare. Kwa mafelong a kgwedi, palo ya dintsho e ne e le bongwe, palo ya ba ba fitlhetsweng ka mogare e le bone, mme ba ba neng bolwetsi bo santse bo le mo go bone ba ne ba le bararo.
=== Moranang 2020 ===
Go ne ga tlhatlhobiwa batho ba bangwe ba le babedi morago ga beke tse pedi, mme ka Moranang a le lesome le boferabongwe Dr. Kwape a bega fa go na le batho ba le batlhano ba ba tshwerweng ka bolwetsi, ba le babedi ba ne ba tswa kwa [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]], fa ba le bararo ba tsere bolwetsi mo gae, se sa tsisa dipalo tsa ba ba tsereng bolwetsi mo gae kwa boratarong.
Ka Moranang a le malatsi a le masome a mabedi le bobedi, batho ba le babedi ba ne ba tshwarwa ka bolwetsi kwa kgaolong ya [[:en:Metsimotlhabe|Metsimotlhabe]]-[[Molepolole|Molepolole,]] se sa tsisa dipalo kwa go masome a mabedi le bobedi. Bobedi jo bo ne bo tsere bolwetsi mo gae, ka jalo dipalo tsa mo gae di oketsega go nna boferabobedi ka nako e o. <ref>[https://allafrica.com/stories/202004230132.html "Botswana records two more COVID-19 cases".] ''allAfrica.com''. 22 April 2020. Retrieved 23 April 2020.</ref>Ka Moranang a le masome a mabedi le boferabobedi, go ne ga nna le motho o mongwe gape o o tsereng bolwetsi mo gae.
Go ya ka lephata la botsogo (Ministry of Health) go ne go simolotswe go [[:en:Contact_tracing|latedisiwa batho ba neng ba amane]] le ba ba tshwerweng ka bolwetsi kwa [[:en:Molepolole|Molepolole]], [[Metsimotlhabe]], [[Mahalapye]], [[Bobonong]] le [[Siviya]], ba botlhe ba neng ba fitlhelwa ka mogare wa coronavirus. Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola gangwe, go ne go tlhatlhobilwe batho ba le dikete di supa, makgolo a le marataro, masome a supa le botlhano, mapalamente le [[:en:Mokgweetsi_Masisi|tautona]] le [[:en:Slumber_Tsogwane|mothusi]] wa gagwe ba ne ba seka ba fitlhelwa ba na le mogare oo.
Mo pegong e e neng e gasiwa mo telebishining, [[Mokgweetsi Masisi|tautona Masisi]] o ne a oketsa thibelo metsamao ka beke tse dingwe tse pedi tse go neng ga repisiwa melao ka tsone. Go ya ka tautona, balwetsi botlhe ba COVID-19 ba ne ba sa supe dikai mme ebile ba sidilega.Maduo a ba ba neng ba amane le o o tlhokafetseng a ne a begiwa ke tona wa botsogo (Health and Wellness) Dr. Lemogang Kwape. Kwape o ne a bega fa bosupa mo go ba le lesome le bone ba fitlhetswe ka mogare se sa isa dipalo kwa go lesome le boraro.<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases"]. ''Botswana Daily News''. 9 April 2020. [https://web.archive.org/web/20201001153621/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 Archived] from the original on 1 October 2020. Retrieved 26 May 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Moranang a le masome a mabedi le boferabongwe, batho ba le batlhano ba ne ba fola mo lefatshing la [[:en:Botswana|Botswana]].<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55897 "Five Covid-19 patients recovered".] ''DailyNews.gov.bw''. 29 April 2020. Retrieved 29 April 2020.</ref>
Kgwedi ya Moranang fa e ya bokhutlong, palo ya batho ba ba neng ba tshwerwe ka mogare e ne e le kwa go masome a mabedi le boraro, e oketsegile ka lesome le boferabongwe go tswa ka Mopitlo. Dipalo tsa dintsho di ne di sa fetoga. Mme ga bo go na le lesome le bosupa la batho ba mogare o neng o santse o le mo mebeleng ya bone.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200501-covid-19-sitrep.pdf?sfvrsn=742f4a18_4 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 102"] (PDF). World Health Organization. 1 May 2020. p. 6. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Motsheganong 2020 ===
Batho ba le bararo ba ba fodileng ba ne ba begiwa ka Motsheganong a tlhola gangwe. <ref>[https://web.archive.org/web/20201001162235/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55943 "Botswana records three more recoveries"]. ''Botswana Daily News''. 2 May 2020. Retrieved 4 May 2020.</ref>Ka Labone, Motsheganong a le malatsia a supa, Botswana o ne a kwadisa dipalo tse dingwe tsa ba ba fodileng. Ka Labotlhano Motsheganong a le malatsi a ferabobedi bosigogare, kiletso mesepele ya malatsi a le masome a mararo le botlhano mo Botswana ya ya bokhutlong, se sa simolodisa go repisiwa ga melao e e neng e beilwe ke puso dibeke di le tharo, mme ga simolola go boelwa ditirong go simolola ka letsatsi la boferabobedi la Motsheganong go fitlhelela ka letsatsi la bosome le bone la kgwedi eo. Ka Mosupologo a le malatsi a le lesome le bone Motsheganong, lefatshe la [[:en:Botswana|Botswana]] la gatisa motho o mongwe o o tshwereng ka bolwetsi.<ref>[https://news.thevoicebw.com/gaborone-city-under-lockdown/ "Gaborone City under lockdown"]. ''TheVoicebw.com''. 11 May 2020. Retrieved 13 May 2020.</ref> Ditlhatlhobo di ne di dirilwe di le dikete di le lesome le motso makgolo a mane, amsome a ferabongwe le botlhano ka kgwedi ya Motsheganong e le malatsi a le lesome le bobedi. Balwetsi ba le batlhano ba ne ba fola, mme ga sala ba le barataro.<ref>[https://web.archive.org/web/20230901233944/https://covid19portal.gov.bw/ "COVID-19 Government of Botswana".] ''gov.bw''. 12 May 2020. Retrieved 12 May 2020.</ref> Motho a le mongwe o ne a fitlhelwa ka mogare ka malatsi a le lesome le bosupa, se se isa dipalo tsa ba ba nang le bolwetsi kwa go bosupa.<ref>[https://web.archive.org/web/20200817163624/https://news.ebene-magazine.com/coronavirus-le-bilan-en-afrique-ce-19-mai/ "Coronavirus : le bilan en Afrique ce 19 mai"]. ''EbeneMagazine.com'' (in French). 19 May 2020. Retrieved 19 May 2020.</ref> Ka letsatsi la bo masome a mabedi le bongwe, batho ba le bane ba tshwarwa ka mogare, fa ba le babedi ba ne ba fola, se se tsisa dipalo kwa go boferabongwe. Morago ga letsatsi, Botswana a gatisa motho o mongwe se sa isa dipalo tsa ba ba santse ba na le bolwetsi mo bekeng ya Tshipi a le lesome le bosupa go nna borataro. Ka Motsheganong a le malatsia le masome a mabedi le bone go ne go na le batho ba bangwe ba le batlhano, mme palo ya nna masome a mararo le botlhano fa ya ba ba nang le bolwetsi e nnile lesome le botlhano.
Fa Motsheganong a ya bokhutlong, palo yotlhe ya batho ba ba tshwerweng ka mogare e ne ele masome a mararo le botlhano, e oketsegile ka lesome le bobedi go tswa ka Moranang. Palo ya dintsho e ne e sa fetoga. Go ne go na le ba ba santseng ba na le bolwetsi ba le lesome le bone, e fokotsegile ka 18% go tswa kwa bofelong jwa kgwedi ya Moranang.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200531-covid-19-sitrep-132.pdf?sfvrsn=d9c2eaef_2 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 132"] (PDF). World Health Organization. 31 May 2020. p. 5. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Seetebosigo 2020 ===
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le bone, go ne ga dirwa ditlhatlhobo tsa COVID di le dikete tse masome a mabedi le bone le makgolo a le borobabobedi.<ref>"[https://www.gov.bw/ Home]". ''gov.bw''. [https://web.archive.org/web/19981201053701/http://www.gov.bw/ Archived] from the original on 1 December 1998. Retrieved 30 April 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le boraro, setlhopha sa tiro sa ga Tautona sa Botswana sa COVID-19 se ne se tsere tshwetso ya go tsenya kgaolo eo mo thibelong ya motsamao lekgeto la bobedi. Dikolo le ditirelo tse dingwe tse di seng botlhokwa di ne tsa tswalwa gape, go sa letlelelwe tiro epe ya kwa ntle go sena ditetlelelo.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=3060957590653545&id=148228411926492&sfnsn=mo "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE COVID-19 ZONE"]. ''www.facebook.com''. Retrieved 13 June 2020.</ref> Paka ya go thibelo ya motsamao e fedile ka Seetebosigo a le tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ba ne ba atlegile ka go [[:en:Contact_tracing|latedisa batho ba ba amegileng]] go bona batho ba ba itsiweng.<ref>"[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3068997496516221/?type=3&theater LOCKDOWN LIFTED!]". ''www.facebook.com''. Botswana Government. Retrieved 17 June 2020.</ref>
Kwa bokhutlong jwa Seetebosigo, palo yotlhe ya ditiragalo tsa bolwetse tse di netefaditsweng e ne ya fitlha ko makgolong a mabedi le maome a supa. Mo bathong ba, batho ba le lekgolo le masomea borobabobedi le bongwe ba ne ba dumetse go busediwa kwa mahatsheng a bone, balwetse ba le masome a mabedi le borobabobedi mo go ba ba setseng ba le masome a mane le borataro ba ne ba fodile, mongwe o ne a tlhokafetse, mme ba le lesome le bosupa ba ne ba sa ntse ba le mo dipalong tse di matlhagatlhaga (koketsego ka karolo ya masome a mabedi le bongwe mo lekgolong ya kgwedi ya Motsheganong).<ref>"[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Coronavirus disease (COVID-19) situation report 163"] (PDF). World Health Organization. 1 July 2020. p. 7. [https://web.archive.org/web/20200702033315/https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Archived] (PDF) from the original on 2 July 2020. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Phukwi 2020 ===
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bosupa , go ne ga begwa loso lwa bobedi lwa Botswana la COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280081.html "Botswana registers second COVID-19 death"]. ''allAfrica''. 27 July 2020. Retrieved 11 March 2025.</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ,Gaborone yo mogolo o ne a tsene mo thibelong ya metsamao lekgeto la boraro morago ga go tlhatloga thata ga dipalo tsa COVID-19 tse di tshelanwang mo gae. Go tswalelwa mo matlong go ne go solofetswe go tsaya lobaka lwa dibeke di le pedi.<ref>[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3195165763899393 "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE ZONE"]. ''facebook.com''. Botswana Government. 30 July 2020. Retrieved 31 July 2020.</ref>Kwa bokhutlong jwa kgwedi, palo yotlhe ya dipalo tsa bolwetsi tse di netefaditsweng e ne e le makgolo a borobabobedi le masome borobabongwe le bone.
=== Phatwe 2020 ===
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le marataro ngaka le mosadi wa gagwe ba ne ba fitlhelwa ba na le mogare o kwa bookelong jwa [[:en:Bamalete_Lutheran_Hospital|Bamalete Lutheran]], fa molwetse kwa bookelong joo a ne a tlhokafala ka ntlha ya go belaelwa gore o na le COVID-19.<ref>[https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ "Doctor tests positive of Covid-19 at Bamalete Lutheran Hospital"]. TheVoiceBW. 7 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203149/https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref> Letsatsi le le latelang, maloko a setlhopha sa tiro sa ga tautona sa COVID-19 a ne a tlhatlhobelwa mogare wa corona. Ditlhatlhobo di le lesome mo go tse masome a mane le borataro tse di dirilweng mo setlhopheng sa tiro di ne di supa fa mogare o le teng. Maloko a a fitlhetsweng a na le mogare a ne a akaretsa Ngaka Kereng Masupu (mogokaganyi) le Ngaka Mogomotsi Matshaba (mogakolodi wa bonetetshi).<ref>[https://www.pulse.com.gh/articles/apo/coronavirus-botswana-the-presidential-covid-19-task-team-results-2024081105553348622 "Coronavirus – Botswana: the Presidential COVID-19 task team results"]. ''pulse''. 11 August 2024. Retrieved 11 March 2025.</ref> Moporofesara Mosepele (motlatsamogokaganyi), yo o neng a fitlhelwa a sa fitlhelwe a na le mogare o, o ne a dira kgwebo ya go rola tiro mo setlhopheng sa tiro mme moragonyana a e gogela morago.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Mosepele decides to stay with team]". ''Daily News''. 9 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a supa le bobedi ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le supa,e e leng palo e e kwa godimo ya ditshwaetsego tse di itsisitsweng mo letsatsing le le lengwe go fitlha ga jaana. Malatsi a le mararo morago ga moo go ne ga begwa dipalo dile dišwa tse lekgolo le masome a mane le borobabobedi, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya dipalo tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a mabedi le lesome le bone. Go ne ga itsisiwe loso ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le boraro, mme se se tlhatlosa palo ya dintsho go nna tharo.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 "COVID-19 cases up by 130 per cent"]. ''Daily News''. 16 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203151/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 18 August 2020.</ref> Ka letsatsi lone leo go ne ga begwa dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bone, mme di le masome a marataro le bosupa tsa tsone e ne e le baagi mme di le masome a mabedi le bosupa e ne e le ba tswa kwa.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 "31 health workers COVID-19 positive"]. ''Daily News''. 18 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 19 August 2020.</ref> Palo yotlhe ya ditiragalo tse di netefaditsweng e tlhatlogetse ko seketeng se le sengwe le makgolo a mararo borobabobedi .
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le borataro go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mararo le bone, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse go nna sekete se le sengwe le makgolo a mane le masome a mane le bobedi. Se se ne sa tlhatlogela kwa seketeng se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a marataro le bobedi ka kgwedi a Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bobedi morago ga gore go netefadiwe dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mabedi (baagi ba selegae ba le masome a le bosupa le boraro le batswakwa ba le masome a mane le bosupa).<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 "Local transmission spreads countrywide"]. ''Daily News''. 25 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 27 August 2020.</ref>
Dipalo tse dišwa di le masome a supa le bongwe le dintsho di le tharo di begilwe ka Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bone, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi go nna sekete se le sengwe le makgolo a le marataro le masome a mararo le boraro le palo ya dintsho go nna thatharo. Dintsho tse tharo tse di begilweng ka Phatwe a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bone e ne e le lesea la dikgwedi di le tharo le basadi ba bagolwane ba le babedi.
Go nnile le dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bongwe ka kgwedi ya Phatwe e hlola malatsi a le masome a mabedi le borobabobedi, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a supa le masome a mabedi le bone.
=== Lwetse 2020 ===
Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi a le mane palo ya bolwetse tse di netefaditsweng e tlhatlhogile ka makgolo a le mabedi le masome a supa le borobabobedi go ya ko ko dikete tse pedi le bobedi; koketsego e e kwa godimo ya letsatsi le letsatsi go fitlhela ga jaana. Palo ya dintsho e ne ya oketsega go nna borobabobedi. Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi a le supa le le a tlhola lesome go ne ga itsisiwe dipalo tse dingwe di le lekgolo le masome a mabedi le bone le lekgolo le masome a mabedi le borataro, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi le makgolo a mabedi,masome a matlhano le bobedi. Palo ya dintsho e ne ya oketsega go nna lesome.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/58435 "COVID-19 Task Force Team to introduce geo fencing bracelet".] Botswana Daily News. 14 September 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/58435 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 15 September 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi ale lesome le bone go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le makgolo a mabedi le lesome le bongwe, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi lemakgolo a mane,masome a marataro le boraro. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela go nna lesome le bongwe. Malatsi a mabedi morago ga moo go ne ga begwa dipalo tse dingwe gape di le lekgolo le bone, mme se sa dira gore palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng e nne dikete tse pedi le makgolo a matlhano le masome a thataro le bosupa. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela kwa go 13.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/58560 Task team foresees jump in COVID-19 cases"]. Botswana Daily News. 20 September 2020. [https://web.archive.org/web/20240726204209/https://dailynews.gov.bw/news-detail/58560 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 21 September 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le makgolo a mararo le masome a matlhano le bone ka kgwedi ya Lwetse a le masome a mabedi le bone, e leng palo e e kwa godimo ya dipalo tsa bolwetse tse di begilweng letsatsi le letsatsi go fitlha ga jaana mme e tlisa palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi le makgolo a borobabongwe le masome a mabedi le bongwe . Palo ya dintsho e tlhatlogetse ko lesomeng le borataro. <ref>[https://www.bignewsnetwork.com/news/266523096/botswana-removes-travel-restrictions-for-local-holidaymakers "Botswana removes travel restrictions for local holidaymakers"]. Big News Network. 27 September 2020. [https://web.archive.org/web/20211109065230/https://www.bignewsnetwork.com/news/266523096/botswana-removes-travel-restrictions-for-local-holidaymakers Archived] from the original on 9 November 2021. Retrieved 29 September 2020.</ref><ref>Koogotsitse, Gofaone (15 December 2020). [https://web.archive.org/web/20201219122302/https://news.thevoicebw.com/2020/12/covid-19-funeral-traumatises-family/ "Covid-19 funeral traumatises family"]. TheVoiceBW. Archived from [https://news.thevoicebw.com/2020/12/covid-19-funeral-traumatises-family/ the original] on 19 December 2020. Retrieved 21 December 2020.</ref>
Malatsi a le mararo moragonyana, palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya tlhatloga ka makgolo a le mabedi le masome a le botlhano le bongwe go ya go diketeng tse tharo le lekgolo le masome a supa le bobedi. Palo ya dintsho e ne ya nna e sa fetoge.<ref>[https://apnews.com/article/virus-outbreak-southern-africa-travel-gaborone-africa-5676fe68e59bd947cefefdfde490fb51 "Botswana extends emergency measures to combat virus"]. AP. 29 September 2020. [https://web.archive.org/web/20200929211942/https://apnews.com/article/virus-outbreak-southern-africa-travel-gaborone-africa-5676fe68e59bd947cefefdfde490fb51 Archived] from the original on 29 September 2020. Retrieved 29 September 2020.</ref>
== Thibelo ==
Puso e ne ya emisa go kgobokana ga batho ba feta masome a matlhano le go tsena ka melwane ga batho ba ba tswang kwa mafatsheng a a mo diphatseng, e le tsela ya go itsa go thanya lomapo lo le tsebeng.<ref>[https://www.mmegi.bw/opinion-analysis/coronavirus-botswana-bans-us-uk-china-arrivals/news "Coronavirus: Botswana bans US, UK, China arrivals".] Mmegi. 16 March 2020.</ref> <ref>[https://www.journalducameroun.com/en/botswana-bars-travellers-from-coronavirus-hit-countries/ "Botswana bars travellers from coronavirus-hit countries".] 16 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref>Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome a mabedi le bone , puso e ne ya bega fa melelwane yotlhe kwa ntleng ga e le lesome le bobedi, e tswalwa. Baagi ba Botswana ba ne ba letlelelwa go boela gae mme ba tswalelwe ko ba ka sekeng ba amane le batho ba bangwe malatsi a le lesome le bone. Go ne go na le matshwenyego le fa go ntse jalo a gore batho ba ka tlhagela go tswa kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] ba sa tsene kwa go letleletsweng.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe | Voice of America – English".] ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
Dikolo tsotlhe di ne tsa tswalwa go tswa ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi. Mme ga simololwa go rutiwa ka Seetebosigo a le malatsi a le mabedi.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana schools reopen amid concerns over preparedness".] ''www.voanews.com''. 5 June 2020. Retrieved 9 June 2020.</ref>
Segajaja le kiletso mesepele di ne tsa kgoreletsa go tsoma ditlou mo go neng go ya go nna ga ntlha mo Botswana fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014),<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2020/3/24/coronavirus-may-mean-botswanas-hunting-season-is-cancelled "Coronavirus may mean Botswana's hunting season is cancelled".] ''www.aljazeera.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref> di ne tsa ama gape le mohama wa diteemane.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswanas-diamond-sales-face-slump-coronavirus-locks-out-key/6186037.html "Botswana's Diamond Sales Face Slump as Coronavirus Locks Out Key Buyers | Voice of America – English"]. ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
E ne ya re ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mararo le bongwe, tautona wa Botswana Mokgweetsi Masisi a fa pego mme a simolodisa nako ya seemo sa tshoganetso ka maikaelelo a go gagamatsa ditsela tsa go thibela dikotsi tsa segajaja sa COVID-19. Tautona o re malatsi a a masome mabedi le motso a seemo sa tshoganetso a tla bo a sa lekana go diragatsa tse di tlhokafalang go lwantsha segajaja.
== References ==
g6r0i64efuub1nucix19g1hn6944ikv
52363
52362
2026-07-11T23:10:57Z
Atsile Edith
11759
ke senotse tsebe e #Wikipedia25BW
52363
wikitext
text/x-wiki
== Motheo ==
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi(2020),ka kgwedi ya Ferikgong e le malatsi a le lesome le bobedi, lekgotla la botsogo la mafatshefatshe la [[:en:World_Health_Organization|World Health Organization (WHO)]] le ne la tlhomamisa gore mogare wa [[:en:Novel_coronavirus|corona]] ke one o bakang bolwetsi jwa makgwafo jo bo neng bo bonwe mo setlhopheng sa batho kwa toropong ya [[:en:Wuhan|Wuhan]], kwa kgaolong ya [[:en:Hubei|Hubei]], kwa lefatsheng la [[:en:China|China]],mme bo begetswe WHO ka kgwedi ya Sedimonthole e le malatsi a le masome a mararo le bongwe ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019).<ref>Elsevier. [https://beta.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center?trial=true "Novel Coronavirus Information Center".] ''Elsevier Connect''. [https://web.archive.org/web/20200130171622/https://www.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center Archived] from the original on 30 January 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>Reynolds, Matt (4 March 2020). [https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus "What is coronavirus and how close is it to becoming a pandemic?".] ''Wired UK''. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://www.worldcat.org/search?q=n2:1357-0978 1357-0978.] [https://web.archive.org/web/20200305104806/https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus Archived] from the original on 5 March 2020. Retrieved 5 March 2020.</ref>
Dipalo tsa batho ba ba tlhokafetseng ka ntlha ya COVID-19 di ko tlase fa di tshwantshanngwa le tsa [[:en:SARS|SARS ka 2003]], <ref name=":0">[https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ "Crunching the numbers for coronavirus"]. ''Imperial News''. 13 March 2020. [https://web.archive.org/web/20200319084913/https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ Archived] from the original on 19 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>[https://www.gov.uk/guidance/high-consequence-infectious-diseases-hcid "High consequence infectious diseases (HCID); Guidance and information about high consequence infectious diseases and their management in England".] ''GOV.UK''. Archived from the original on 3 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref> mme fela [[:en:Transmission_(medicine)|tsamaiso]] e nnile kgolo thata, ka palo yotlhe e e kwa godimo ya dintsho. <ref>"[https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus World Federation Of Societies of Anaesthesiologists – Coronavirus".] ''www.wfsahq.org''. [https://web.archive.org/web/20200312233527/https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus Archived] from the original on 12 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref name=":0" />Dikitsiso tse di ikaegileng ka dikaelo tsa Botswana di supa gore [[:en:Confidence_interval|sekgala sa go]] [[:en:Confidence_interval|boikanyo]] sa karolo ya masome a borobabongwe le botlhano mo lekgolong sa [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|palo ya]] [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|go tsalana ga bolwetse e e farologaneng ka nako]] ya ''R <sub>t</sub>'' se ne se le kwa tlase ga bongwe mo sephatlong sa bobedi sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le motso (2021).<ref>''Future scenarios of the healthcare burden of COVID-19 in low- or middle-income countries'', [[:en:MRC_Centre_for_Global_Infectious_Disease_Analysis|MRC Centre for Global Infectious Disease Analysis]] at [[:en:Imperial_College_London|Imperial College London.]]</ref>
== Go tlhomagana ga ditiragalo ==
=== Mopitlo 2020 ===
Ka kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo, go ne ga tlhomamisiwa fa batho ba le bararo ba fitlhetswe ka mogare o mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref>[https://www.iol.co.za/the-star/news/botswana-registers-first-covid-19-cases-as-three-people-test-positive-45797335 "Botswana registers first Covid-19 cases as three people test positive"]. ''www.iol.co.za''. 31 March 2020. Retrieved 31 March 2020.</ref> Ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi le botlhano, mme wa dingwaga tse di masome a supa le borobabobedi o neng a belaelwa a na le mogare wa COVID-19, o ne a tlhokafala kwa [[Ramotswa]].<ref>[https://web.archive.org/web/20230412070151/https://www.sundaystandard.info/mystery-over-botswanas-covid-19-patient-zero-deepens/ "Mystery over Botswana's COVID-19 "Patient Zero" deepens".] ''Sunday Standard''. 11 May 2020. Retrieved 29 June 2020.</ref> Malatsi a le mmalwa morago ga loso lwa gagwe, maduo a ne a boa a supa fa ka nnete a ne a na le mogare oo, mme se sa tsisa palo ya batho ba ba tshwereng ka mogare kwa go bone mo Botswana. Mo pegong e e neng e gasiwa ka tlhamalalo mo telebishining ya [[Botswana TV|BTV]] mothusa tautona [[:en:Slumber_Tsogwane|Slumber Tsogwane]] o ne a bolela fa ditlhopha tse di latedisang bolwetsi di lemogile fa batho ba le lesome le bone ba amane le o o tlhokafetseng ka jalo ba tlhatlhobilwe. Maduo a ba ba neng ba amane le moswi a ne a bolelwa ke tona wa botsogo wa nako e o [[:en:Lemogang_Kwape|Dr. Lemogang Kwape]] o neng e le ene gape a begileng boraro jwa ntlha bo tshwarwa ka mogare. Kwa mafelong a kgwedi, palo ya dintsho e ne e le bongwe, palo ya ba ba fitlhetsweng ka mogare e le bone, mme ba ba neng bolwetsi bo santse bo le mo go bone ba ne ba le bararo.
=== Moranang 2020 ===
Go ne ga tlhatlhobiwa batho ba bangwe ba le babedi morago ga beke tse pedi, mme ka Moranang a le lesome le boferabongwe Dr. Kwape a bega fa go na le batho ba le batlhano ba ba tshwerweng ka bolwetsi, ba le babedi ba ne ba tswa kwa [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]], fa ba le bararo ba tsere bolwetsi mo gae, se sa tsisa dipalo tsa ba ba tsereng bolwetsi mo gae kwa boratarong.
Ka Moranang a le malatsi a le masome a mabedi le bobedi, batho ba le babedi ba ne ba tshwarwa ka bolwetsi kwa kgaolong ya [[:en:Metsimotlhabe|Metsimotlhabe]]-[[Molepolole|Molepolole,]] se sa tsisa dipalo kwa go masome a mabedi le bobedi. Bobedi jo bo ne bo tsere bolwetsi mo gae, ka jalo dipalo tsa mo gae di oketsega go nna boferabobedi ka nako e o. <ref>[https://allafrica.com/stories/202004230132.html "Botswana records two more COVID-19 cases".] ''allAfrica.com''. 22 April 2020. Retrieved 23 April 2020.</ref>Ka Moranang a le masome a mabedi le boferabobedi, go ne ga nna le motho o mongwe gape o o tsereng bolwetsi mo gae.
Go ya ka lephata la botsogo (Ministry of Health) go ne go simolotswe go [[:en:Contact_tracing|latedisiwa batho ba neng ba amane]] le ba ba tshwerweng ka bolwetsi kwa [[:en:Molepolole|Molepolole]], [[Metsimotlhabe]], [[Mahalapye]], [[Bobonong]] le [[Siviya]], ba botlhe ba neng ba fitlhelwa ka mogare wa coronavirus. Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola gangwe, go ne go tlhatlhobilwe batho ba le dikete di supa, makgolo a le marataro, masome a supa le botlhano, mapalamente le [[:en:Mokgweetsi_Masisi|tautona]] le [[:en:Slumber_Tsogwane|mothusi]] wa gagwe ba ne ba seka ba fitlhelwa ba na le mogare oo.
Mo pegong e e neng e gasiwa mo telebishining, [[Mokgweetsi Masisi|tautona Masisi]] o ne a oketsa thibelo metsamao ka beke tse dingwe tse pedi tse go neng ga repisiwa melao ka tsone. Go ya ka tautona, balwetsi botlhe ba COVID-19 ba ne ba sa supe dikai mme ebile ba sidilega.Maduo a ba ba neng ba amane le o o tlhokafetseng a ne a begiwa ke tona wa botsogo (Health and Wellness) Dr. Lemogang Kwape. Kwape o ne a bega fa bosupa mo go ba le lesome le bone ba fitlhetswe ka mogare se sa isa dipalo kwa go lesome le boraro.<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases"]. ''Botswana Daily News''. 9 April 2020. [https://web.archive.org/web/20201001153621/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 Archived] from the original on 1 October 2020. Retrieved 26 May 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Moranang a le masome a mabedi le boferabongwe, batho ba le batlhano ba ne ba fola mo lefatshing la [[:en:Botswana|Botswana]].<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55897 "Five Covid-19 patients recovered".] ''DailyNews.gov.bw''. 29 April 2020. Retrieved 29 April 2020.</ref>
Kgwedi ya Moranang fa e ya bokhutlong, palo ya batho ba ba neng ba tshwerwe ka mogare e ne e le kwa go masome a mabedi le boraro, e oketsegile ka lesome le boferabongwe go tswa ka Mopitlo. Dipalo tsa dintsho di ne di sa fetoga. Mme ga bo go na le lesome le bosupa la batho ba mogare o neng o santse o le mo mebeleng ya bone.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200501-covid-19-sitrep.pdf?sfvrsn=742f4a18_4 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 102"] (PDF). World Health Organization. 1 May 2020. p. 6. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Motsheganong 2020 ===
Batho ba le bararo ba ba fodileng ba ne ba begiwa ka Motsheganong a tlhola gangwe. <ref>[https://web.archive.org/web/20201001162235/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55943 "Botswana records three more recoveries"]. ''Botswana Daily News''. 2 May 2020. Retrieved 4 May 2020.</ref>Ka Labone, Motsheganong a le malatsia a supa, Botswana o ne a kwadisa dipalo tse dingwe tsa ba ba fodileng. Ka Labotlhano Motsheganong a le malatsi a ferabobedi bosigogare, kiletso mesepele ya malatsi a le masome a mararo le botlhano mo Botswana ya ya bokhutlong, se sa simolodisa go repisiwa ga melao e e neng e beilwe ke puso dibeke di le tharo, mme ga simolola go boelwa ditirong go simolola ka letsatsi la boferabobedi la Motsheganong go fitlhelela ka letsatsi la bosome le bone la kgwedi eo. Ka Mosupologo a le malatsi a le lesome le bone Motsheganong, lefatshe la [[:en:Botswana|Botswana]] la gatisa motho o mongwe o o tshwereng ka bolwetsi.<ref>[https://news.thevoicebw.com/gaborone-city-under-lockdown/ "Gaborone City under lockdown"]. ''TheVoicebw.com''. 11 May 2020. Retrieved 13 May 2020.</ref> Ditlhatlhobo di ne di dirilwe di le dikete di le lesome le motso makgolo a mane, amsome a ferabongwe le botlhano ka kgwedi ya Motsheganong e le malatsi a le lesome le bobedi. Balwetsi ba le batlhano ba ne ba fola, mme ga sala ba le barataro.<ref>[https://web.archive.org/web/20230901233944/https://covid19portal.gov.bw/ "COVID-19 Government of Botswana".] ''gov.bw''. 12 May 2020. Retrieved 12 May 2020.</ref> Motho a le mongwe o ne a fitlhelwa ka mogare ka malatsi a le lesome le bosupa, se se isa dipalo tsa ba ba nang le bolwetsi kwa go bosupa.<ref>[https://web.archive.org/web/20200817163624/https://news.ebene-magazine.com/coronavirus-le-bilan-en-afrique-ce-19-mai/ "Coronavirus : le bilan en Afrique ce 19 mai"]. ''EbeneMagazine.com'' (in French). 19 May 2020. Retrieved 19 May 2020.</ref> Ka letsatsi la bo masome a mabedi le bongwe, batho ba le bane ba tshwarwa ka mogare, fa ba le babedi ba ne ba fola, se se tsisa dipalo kwa go boferabongwe. Morago ga letsatsi, Botswana a gatisa motho o mongwe se sa isa dipalo tsa ba ba santse ba na le bolwetsi mo bekeng ya Tshipi a le lesome le bosupa go nna borataro. Ka Motsheganong a le malatsia le masome a mabedi le bone go ne go na le batho ba bangwe ba le batlhano, mme palo ya nna masome a mararo le botlhano fa ya ba ba nang le bolwetsi e nnile lesome le botlhano.
Fa Motsheganong a ya bokhutlong, palo yotlhe ya batho ba ba tshwerweng ka mogare e ne ele masome a mararo le botlhano, e oketsegile ka lesome le bobedi go tswa ka Moranang. Palo ya dintsho e ne e sa fetoga. Go ne go na le ba ba santseng ba na le bolwetsi ba le lesome le bone, e fokotsegile ka 18% go tswa kwa bofelong jwa kgwedi ya Moranang.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200531-covid-19-sitrep-132.pdf?sfvrsn=d9c2eaef_2 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 132"] (PDF). World Health Organization. 31 May 2020. p. 5. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Seetebosigo 2020 ===
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le bone, go ne ga dirwa ditlhatlhobo tsa COVID di le dikete tse masome a mabedi le bone le makgolo a le borobabobedi.<ref>"[https://www.gov.bw/ Home]". ''gov.bw''. [https://web.archive.org/web/19981201053701/http://www.gov.bw/ Archived] from the original on 1 December 1998. Retrieved 30 April 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le boraro, setlhopha sa tiro sa ga Tautona sa Botswana sa COVID-19 se ne se tsere tshwetso ya go tsenya kgaolo eo mo thibelong ya motsamao lekgeto la bobedi. Dikolo le ditirelo tse dingwe tse di seng botlhokwa di ne tsa tswalwa gape, go sa letlelelwe tiro epe ya kwa ntle go sena ditetlelelo.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=3060957590653545&id=148228411926492&sfnsn=mo "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE COVID-19 ZONE"]. ''www.facebook.com''. Retrieved 13 June 2020.</ref> Paka ya go thibelo ya motsamao e fedile ka Seetebosigo a le tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ba ne ba atlegile ka go [[:en:Contact_tracing|latedisa batho ba ba amegileng]] go bona batho ba ba itsiweng.<ref>"[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3068997496516221/?type=3&theater LOCKDOWN LIFTED!]". ''www.facebook.com''. Botswana Government. Retrieved 17 June 2020.</ref>
Kwa bokhutlong jwa Seetebosigo, palo yotlhe ya ditiragalo tsa bolwetse tse di netefaditsweng e ne ya fitlha ko makgolong a mabedi le maome a supa. Mo bathong ba, batho ba le lekgolo le masomea borobabobedi le bongwe ba ne ba dumetse go busediwa kwa mahatsheng a bone, balwetse ba le masome a mabedi le borobabobedi mo go ba ba setseng ba le masome a mane le borataro ba ne ba fodile, mongwe o ne a tlhokafetse, mme ba le lesome le bosupa ba ne ba sa ntse ba le mo dipalong tse di matlhagatlhaga (koketsego ka karolo ya masome a mabedi le bongwe mo lekgolong ya kgwedi ya Motsheganong).<ref>"[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Coronavirus disease (COVID-19) situation report 163"] (PDF). World Health Organization. 1 July 2020. p. 7. [https://web.archive.org/web/20200702033315/https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Archived] (PDF) from the original on 2 July 2020. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Phukwi 2020 ===
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bosupa , go ne ga begwa loso lwa bobedi lwa Botswana la COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280081.html "Botswana registers second COVID-19 death"]. ''allAfrica''. 27 July 2020. Retrieved 11 March 2025.</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ,Gaborone yo mogolo o ne a tsene mo thibelong ya metsamao lekgeto la boraro morago ga go tlhatloga thata ga dipalo tsa COVID-19 tse di tshelanwang mo gae. Go tswalelwa mo matlong go ne go solofetswe go tsaya lobaka lwa dibeke di le pedi.<ref>[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3195165763899393 "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE ZONE"]. ''facebook.com''. Botswana Government. 30 July 2020. Retrieved 31 July 2020.</ref>Kwa bokhutlong jwa kgwedi, palo yotlhe ya dipalo tsa bolwetsi tse di netefaditsweng e ne e le makgolo a borobabobedi le masome borobabongwe le bone.
=== Phatwe 2020 ===
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le marataro ngaka le mosadi wa gagwe ba ne ba fitlhelwa ba na le mogare o kwa bookelong jwa [[:en:Bamalete_Lutheran_Hospital|Bamalete Lutheran]], fa molwetse kwa bookelong joo a ne a tlhokafala ka ntlha ya go belaelwa gore o na le COVID-19.<ref>[https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ "Doctor tests positive of Covid-19 at Bamalete Lutheran Hospital"]. TheVoiceBW. 7 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203149/https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref> Letsatsi le le latelang, maloko a setlhopha sa tiro sa ga tautona sa COVID-19 a ne a tlhatlhobelwa mogare wa corona. Ditlhatlhobo di le lesome mo go tse masome a mane le borataro tse di dirilweng mo setlhopheng sa tiro di ne di supa fa mogare o le teng. Maloko a a fitlhetsweng a na le mogare a ne a akaretsa Ngaka Kereng Masupu (mogokaganyi) le Ngaka Mogomotsi Matshaba (mogakolodi wa bonetetshi).<ref>[https://www.pulse.com.gh/articles/apo/coronavirus-botswana-the-presidential-covid-19-task-team-results-2024081105553348622 "Coronavirus – Botswana: the Presidential COVID-19 task team results"]. ''pulse''. 11 August 2024. Retrieved 11 March 2025.</ref> Moporofesara Mosepele (motlatsamogokaganyi), yo o neng a fitlhelwa a sa fitlhelwe a na le mogare o, o ne a dira kgwebo ya go rola tiro mo setlhopheng sa tiro mme moragonyana a e gogela morago.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Mosepele decides to stay with team]". ''Daily News''. 9 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a supa le bobedi ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le supa,e e leng palo e e kwa godimo ya ditshwaetsego tse di itsisitsweng mo letsatsing le le lengwe go fitlha ga jaana. Malatsi a le mararo morago ga moo go ne ga begwa dipalo dile dišwa tse lekgolo le masome a mane le borobabobedi, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya dipalo tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a mabedi le lesome le bone. Go ne ga itsisiwe loso ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le boraro, mme se se tlhatlosa palo ya dintsho go nna tharo.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 "COVID-19 cases up by 130 per cent"]. ''Daily News''. 16 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203151/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 18 August 2020.</ref> Ka letsatsi lone leo go ne ga begwa dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bone, mme di le masome a marataro le bosupa tsa tsone e ne e le baagi mme di le masome a mabedi le bosupa e ne e le ba tswa kwa.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 "31 health workers COVID-19 positive"]. ''Daily News''. 18 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 19 August 2020.</ref> Palo yotlhe ya ditiragalo tse di netefaditsweng e tlhatlogetse ko seketeng se le sengwe le makgolo a mararo borobabobedi .
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le borataro go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mararo le bone, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse go nna sekete se le sengwe le makgolo a mane le masome a mane le bobedi. Se se ne sa tlhatlogela kwa seketeng se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a marataro le bobedi ka kgwedi a Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bobedi morago ga gore go netefadiwe dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mabedi (baagi ba selegae ba le masome a le bosupa le boraro le batswakwa ba le masome a mane le bosupa).<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 "Local transmission spreads countrywide"]. ''Daily News''. 25 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 27 August 2020.</ref>
Dipalo tse dišwa di le masome a supa le bongwe le dintsho di le tharo di begilwe ka Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bone, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi go nna sekete se le sengwe le makgolo a le marataro le masome a mararo le boraro le palo ya dintsho go nna thatharo. Dintsho tse tharo tse di begilweng ka Phatwe a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bone e ne e le lesea la dikgwedi di le tharo le basadi ba bagolwane ba le babedi.
Go nnile le dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bongwe ka kgwedi ya Phatwe e hlola malatsi a le masome a mabedi le borobabobedi, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a supa le masome a mabedi le bone.
=== Lwetse 2020 ===
Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi a le mane palo ya bolwetse tse di netefaditsweng e tlhatlhogile ka makgolo a le mabedi le masome a supa le borobabobedi go ya ko ko dikete tse pedi le bobedi; koketsego e e kwa godimo ya letsatsi le letsatsi go fitlhela ga jaana. Palo ya dintsho e ne ya oketsega go nna borobabobedi. Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi a le supa le le a tlhola lesome go ne ga itsisiwe dipalo tse dingwe di le lekgolo le masome a mabedi le bone le lekgolo le masome a mabedi le borataro, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi le makgolo a mabedi,masome a matlhano le bobedi. Palo ya dintsho e ne ya oketsega go nna lesome.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/58435 "COVID-19 Task Force Team to introduce geo fencing bracelet".] Botswana Daily News. 14 September 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/58435 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 15 September 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi ale lesome le bone go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le makgolo a mabedi le lesome le bongwe, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi lemakgolo a mane,masome a marataro le boraro. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela go nna lesome le bongwe. Malatsi a mabedi morago ga moo go ne ga begwa dipalo tse dingwe gape di le lekgolo le bone, mme se sa dira gore palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng e nne dikete tse pedi le makgolo a matlhano le masome a thataro le bosupa. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela kwa go 13.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/58560 Task team foresees jump in COVID-19 cases"]. Botswana Daily News. 20 September 2020. [https://web.archive.org/web/20240726204209/https://dailynews.gov.bw/news-detail/58560 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 21 September 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le makgolo a mararo le masome a matlhano le bone ka kgwedi ya Lwetse a le masome a mabedi le bone, e leng palo e e kwa godimo ya dipalo tsa bolwetse tse di begilweng letsatsi le letsatsi go fitlha ga jaana mme e tlisa palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi le makgolo a borobabongwe le masome a mabedi le bongwe . Palo ya dintsho e tlhatlogetse ko lesomeng le borataro. <ref>[https://www.bignewsnetwork.com/news/266523096/botswana-removes-travel-restrictions-for-local-holidaymakers "Botswana removes travel restrictions for local holidaymakers"]. Big News Network. 27 September 2020. [https://web.archive.org/web/20211109065230/https://www.bignewsnetwork.com/news/266523096/botswana-removes-travel-restrictions-for-local-holidaymakers Archived] from the original on 9 November 2021. Retrieved 29 September 2020.</ref><ref>Koogotsitse, Gofaone (15 December 2020). [https://web.archive.org/web/20201219122302/https://news.thevoicebw.com/2020/12/covid-19-funeral-traumatises-family/ "Covid-19 funeral traumatises family"]. TheVoiceBW. Archived from [https://news.thevoicebw.com/2020/12/covid-19-funeral-traumatises-family/ the original] on 19 December 2020. Retrieved 21 December 2020.</ref>
Malatsi a le mararo moragonyana, palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya tlhatloga ka makgolo a le mabedi le masome a le botlhano le bongwe go ya go diketeng tse tharo le lekgolo le masome a supa le bobedi. Palo ya dintsho e ne ya nna e sa fetoge.<ref>[https://apnews.com/article/virus-outbreak-southern-africa-travel-gaborone-africa-5676fe68e59bd947cefefdfde490fb51 "Botswana extends emergency measures to combat virus"]. AP. 29 September 2020. [https://web.archive.org/web/20200929211942/https://apnews.com/article/virus-outbreak-southern-africa-travel-gaborone-africa-5676fe68e59bd947cefefdfde490fb51 Archived] from the original on 29 September 2020. Retrieved 29 September 2020.</ref>
=== Ngwanatsele 2020 ===
Ka kgwedi ya Ngwanatsele e tlhola malatsi a le masome a mabedi le botlhano, palo ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya oketsega go nna dikete tse lesome le makgolo a a mabedi le masome a matlhano le borobabobedi, mme ya feta dipalo di le dikete tse lesome tse di netefaditsweng mo nageng.
=== Sedimonthole 2020 ===
Ka kgwedi ya Sedimonthole e tlhola malatsi a ke mabedi palo ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya oketsega go nna diketsetse lesome le bongwe le makgolo a matlhano le masome a mararo le bongwe, mme ba le sekete se le sengwe le makgolo a le matlhano le masome a mabedi le bongwe bone ba ne ba fuduseditswe kwa mahatsheng a mangwe, fa palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela kwa masomeng a mararo le bone.<ref>[https://africacdc.org/wp-content/uploads/2020/12/AfricaCDC_COVIDBrief_8DEC20_EN-.pdf "Outbreak brief 47: Coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic"] (PDF). Africa CDC. 8 December 2020. p. 4. [https://web.archive.org/web/20210112012419/https://africacdc.org/wp-content/uploads/2020/12/AfricaCDC_COVIDBrief_8DEC20_EN-.pdf Archived] (PDF) from the original on 12 January 2021. Retrieved 14 December 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Sedimonthole e tlhola malatsi a le thataro palo ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya oketsega go fitlha go dikete tse lesome le bobedi le makgolo a matlhano le bongwe, mme ba le sekete se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a mararo le bobedi ba ne ba fetiseditswe kwa mahatsheng a mangwe. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela go masome a mararo le borataro.
== Thibelo ==
Puso e ne ya emisa go kgobokana ga batho ba feta masome a matlhano le go tsena ka melwane ga batho ba ba tswang kwa mafatsheng a a mo diphatseng, e le tsela ya go itsa go thanya lomapo lo le tsebeng.<ref>[https://www.mmegi.bw/opinion-analysis/coronavirus-botswana-bans-us-uk-china-arrivals/news "Coronavirus: Botswana bans US, UK, China arrivals".] Mmegi. 16 March 2020.</ref> <ref>[https://www.journalducameroun.com/en/botswana-bars-travellers-from-coronavirus-hit-countries/ "Botswana bars travellers from coronavirus-hit countries".] 16 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref>Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome a mabedi le bone , puso e ne ya bega fa melelwane yotlhe kwa ntleng ga e le lesome le bobedi, e tswalwa. Baagi ba Botswana ba ne ba letlelelwa go boela gae mme ba tswalelwe ko ba ka sekeng ba amane le batho ba bangwe malatsi a le lesome le bone. Go ne go na le matshwenyego le fa go ntse jalo a gore batho ba ka tlhagela go tswa kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] ba sa tsene kwa go letleletsweng.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe | Voice of America – English".] ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
Dikolo tsotlhe di ne tsa tswalwa go tswa ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi. Mme ga simololwa go rutiwa ka Seetebosigo a le malatsi a le mabedi.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana schools reopen amid concerns over preparedness".] ''www.voanews.com''. 5 June 2020. Retrieved 9 June 2020.</ref>
Segajaja le kiletso mesepele di ne tsa kgoreletsa go tsoma ditlou mo go neng go ya go nna ga ntlha mo Botswana fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014),<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2020/3/24/coronavirus-may-mean-botswanas-hunting-season-is-cancelled "Coronavirus may mean Botswana's hunting season is cancelled".] ''www.aljazeera.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref> di ne tsa ama gape le mohama wa diteemane.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswanas-diamond-sales-face-slump-coronavirus-locks-out-key/6186037.html "Botswana's Diamond Sales Face Slump as Coronavirus Locks Out Key Buyers | Voice of America – English"]. ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
E ne ya re ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mararo le bongwe, tautona wa Botswana Mokgweetsi Masisi a fa pego mme a simolodisa nako ya seemo sa tshoganetso ka maikaelelo a go gagamatsa ditsela tsa go thibela dikotsi tsa segajaja sa COVID-19. Tautona o re malatsi a a masome mabedi le motso a seemo sa tshoganetso a tla bo a sa lekana go diragatsa tse di tlhokafalang go lwantsha segajaja.
== References ==
s3ymdlvah6o7o9givvgcdvakph8obd8
52364
52363
2026-07-12T00:03:40Z
Atsile Edith
11759
ke senotse tsebe e #Wikipedia25BW
52364
wikitext
text/x-wiki
== Motheo ==
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi(2020),ka kgwedi ya Ferikgong e le malatsi a le lesome le bobedi, lekgotla la botsogo la mafatshefatshe la [[:en:World_Health_Organization|World Health Organization (WHO)]] le ne la tlhomamisa gore mogare wa [[:en:Novel_coronavirus|corona]] ke one o bakang bolwetsi jwa makgwafo jo bo neng bo bonwe mo setlhopheng sa batho kwa toropong ya [[:en:Wuhan|Wuhan]], kwa kgaolong ya [[:en:Hubei|Hubei]], kwa lefatsheng la [[:en:China|China]],mme bo begetswe WHO ka kgwedi ya Sedimonthole e le malatsi a le masome a mararo le bongwe ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019).<ref>Elsevier. [https://beta.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center?trial=true "Novel Coronavirus Information Center".] ''Elsevier Connect''. [https://web.archive.org/web/20200130171622/https://www.elsevier.com/connect/coronavirus-information-center Archived] from the original on 30 January 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>Reynolds, Matt (4 March 2020). [https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus "What is coronavirus and how close is it to becoming a pandemic?".] ''Wired UK''. [[:en:ISSN|ISSN]] [https://www.worldcat.org/search?q=n2:1357-0978 1357-0978.] [https://web.archive.org/web/20200305104806/https://www.wired.co.uk/article/china-coronavirus Archived] from the original on 5 March 2020. Retrieved 5 March 2020.</ref>
Dipalo tsa batho ba ba tlhokafetseng ka ntlha ya COVID-19 di ko tlase fa di tshwantshanngwa le tsa [[:en:SARS|SARS ka 2003]], <ref name=":0">[https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ "Crunching the numbers for coronavirus"]. ''Imperial News''. 13 March 2020. [https://web.archive.org/web/20200319084913/https://www.imperial.ac.uk/news/196137/crunching-numbers-coronavirus/ Archived] from the original on 19 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref>[https://www.gov.uk/guidance/high-consequence-infectious-diseases-hcid "High consequence infectious diseases (HCID); Guidance and information about high consequence infectious diseases and their management in England".] ''GOV.UK''. Archived from the original on 3 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref> mme fela [[:en:Transmission_(medicine)|tsamaiso]] e nnile kgolo thata, ka palo yotlhe e e kwa godimo ya dintsho. <ref>"[https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus World Federation Of Societies of Anaesthesiologists – Coronavirus".] ''www.wfsahq.org''. [https://web.archive.org/web/20200312233527/https://www.wfsahq.org/resources/coronavirus Archived] from the original on 12 March 2020. Retrieved 15 March 2020.</ref><ref name=":0" />Dikitsiso tse di ikaegileng ka dikaelo tsa Botswana di supa gore [[:en:Confidence_interval|sekgala sa go]] [[:en:Confidence_interval|boikanyo]] sa karolo ya masome a borobabongwe le botlhano mo lekgolong sa [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|palo ya]] [[:en:Basic_reproduction_number#Effective_reproduction_number|go tsalana ga bolwetse e e farologaneng ka nako]] ya ''R <sub>t</sub>'' se ne se le kwa tlase ga bongwe mo sephatlong sa bobedi sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le motso (2021).<ref>''Future scenarios of the healthcare burden of COVID-19 in low- or middle-income countries'', [[:en:MRC_Centre_for_Global_Infectious_Disease_Analysis|MRC Centre for Global Infectious Disease Analysis]] at [[:en:Imperial_College_London|Imperial College London.]]</ref>
== Go tlhomagana ga ditiragalo ==
=== Mopitlo 2020 ===
Ka kgwedi ya Mopitlo e le malatsi a le masome a mararo, go ne ga tlhomamisiwa fa batho ba le bararo ba fitlhetswe ka mogare o mo lefatsheng la [[Botswana]].<ref>[https://www.iol.co.za/the-star/news/botswana-registers-first-covid-19-cases-as-three-people-test-positive-45797335 "Botswana registers first Covid-19 cases as three people test positive"]. ''www.iol.co.za''. 31 March 2020. Retrieved 31 March 2020.</ref> Ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi le botlhano, mme wa dingwaga tse di masome a supa le borobabobedi o neng a belaelwa a na le mogare wa COVID-19, o ne a tlhokafala kwa [[Ramotswa]].<ref>[https://web.archive.org/web/20230412070151/https://www.sundaystandard.info/mystery-over-botswanas-covid-19-patient-zero-deepens/ "Mystery over Botswana's COVID-19 "Patient Zero" deepens".] ''Sunday Standard''. 11 May 2020. Retrieved 29 June 2020.</ref> Malatsi a le mmalwa morago ga loso lwa gagwe, maduo a ne a boa a supa fa ka nnete a ne a na le mogare oo, mme se sa tsisa palo ya batho ba ba tshwereng ka mogare kwa go bone mo Botswana. Mo pegong e e neng e gasiwa ka tlhamalalo mo telebishining ya [[Botswana TV|BTV]] mothusa tautona [[:en:Slumber_Tsogwane|Slumber Tsogwane]] o ne a bolela fa ditlhopha tse di latedisang bolwetsi di lemogile fa batho ba le lesome le bone ba amane le o o tlhokafetseng ka jalo ba tlhatlhobilwe. Maduo a ba ba neng ba amane le moswi a ne a bolelwa ke tona wa botsogo wa nako e o [[:en:Lemogang_Kwape|Dr. Lemogang Kwape]] o neng e le ene gape a begileng boraro jwa ntlha bo tshwarwa ka mogare. Kwa mafelong a kgwedi, palo ya dintsho e ne e le bongwe, palo ya ba ba fitlhetsweng ka mogare e le bone, mme ba ba neng bolwetsi bo santse bo le mo go bone ba ne ba le bararo.
=== Moranang 2020 ===
Go ne ga tlhatlhobiwa batho ba bangwe ba le babedi morago ga beke tse pedi, mme ka Moranang a le lesome le boferabongwe Dr. Kwape a bega fa go na le batho ba le batlhano ba ba tshwerweng ka bolwetsi, ba le babedi ba ne ba tswa kwa [[:en:United_Kingdom|United Kingdom]], fa ba le bararo ba tsere bolwetsi mo gae, se sa tsisa dipalo tsa ba ba tsereng bolwetsi mo gae kwa boratarong.
Ka Moranang a le malatsi a le masome a mabedi le bobedi, batho ba le babedi ba ne ba tshwarwa ka bolwetsi kwa kgaolong ya [[:en:Metsimotlhabe|Metsimotlhabe]]-[[Molepolole|Molepolole,]] se sa tsisa dipalo kwa go masome a mabedi le bobedi. Bobedi jo bo ne bo tsere bolwetsi mo gae, ka jalo dipalo tsa mo gae di oketsega go nna boferabobedi ka nako e o. <ref>[https://allafrica.com/stories/202004230132.html "Botswana records two more COVID-19 cases".] ''allAfrica.com''. 22 April 2020. Retrieved 23 April 2020.</ref>Ka Moranang a le masome a mabedi le boferabobedi, go ne ga nna le motho o mongwe gape o o tsereng bolwetsi mo gae.
Go ya ka lephata la botsogo (Ministry of Health) go ne go simolotswe go [[:en:Contact_tracing|latedisiwa batho ba neng ba amane]] le ba ba tshwerweng ka bolwetsi kwa [[:en:Molepolole|Molepolole]], [[Metsimotlhabe]], [[Mahalapye]], [[Bobonong]] le [[Siviya]], ba botlhe ba neng ba fitlhelwa ka mogare wa coronavirus. Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola gangwe, go ne go tlhatlhobilwe batho ba le dikete di supa, makgolo a le marataro, masome a supa le botlhano, mapalamente le [[:en:Mokgweetsi_Masisi|tautona]] le [[:en:Slumber_Tsogwane|mothusi]] wa gagwe ba ne ba seka ba fitlhelwa ba na le mogare oo.
Mo pegong e e neng e gasiwa mo telebishining, [[Mokgweetsi Masisi|tautona Masisi]] o ne a oketsa thibelo metsamao ka beke tse dingwe tse pedi tse go neng ga repisiwa melao ka tsone. Go ya ka tautona, balwetsi botlhe ba COVID-19 ba ne ba sa supe dikai mme ebile ba sidilega.Maduo a ba ba neng ba amane le o o tlhokafetseng a ne a begiwa ke tona wa botsogo (Health and Wellness) Dr. Lemogang Kwape. Kwape o ne a bega fa bosupa mo go ba le lesome le bone ba fitlhetswe ka mogare se sa isa dipalo kwa go lesome le boraro.<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 "Botswana registers 7 more COVID-19 cases"]. ''Botswana Daily News''. 9 April 2020. [https://web.archive.org/web/20201001153621/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55551 Archived] from the original on 1 October 2020. Retrieved 26 May 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Moranang a le masome a mabedi le boferabongwe, batho ba le batlhano ba ne ba fola mo lefatshing la [[:en:Botswana|Botswana]].<ref>[http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55897 "Five Covid-19 patients recovered".] ''DailyNews.gov.bw''. 29 April 2020. Retrieved 29 April 2020.</ref>
Kgwedi ya Moranang fa e ya bokhutlong, palo ya batho ba ba neng ba tshwerwe ka mogare e ne e le kwa go masome a mabedi le boraro, e oketsegile ka lesome le boferabongwe go tswa ka Mopitlo. Dipalo tsa dintsho di ne di sa fetoga. Mme ga bo go na le lesome le bosupa la batho ba mogare o neng o santse o le mo mebeleng ya bone.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200501-covid-19-sitrep.pdf?sfvrsn=742f4a18_4 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 102"] (PDF). World Health Organization. 1 May 2020. p. 6. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Motsheganong 2020 ===
Batho ba le bararo ba ba fodileng ba ne ba begiwa ka Motsheganong a tlhola gangwe. <ref>[https://web.archive.org/web/20201001162235/http://www.dailynews.gov.bw/news-details.php?nid=55943 "Botswana records three more recoveries"]. ''Botswana Daily News''. 2 May 2020. Retrieved 4 May 2020.</ref>Ka Labone, Motsheganong a le malatsia a supa, Botswana o ne a kwadisa dipalo tse dingwe tsa ba ba fodileng. Ka Labotlhano Motsheganong a le malatsi a ferabobedi bosigogare, kiletso mesepele ya malatsi a le masome a mararo le botlhano mo Botswana ya ya bokhutlong, se sa simolodisa go repisiwa ga melao e e neng e beilwe ke puso dibeke di le tharo, mme ga simolola go boelwa ditirong go simolola ka letsatsi la boferabobedi la Motsheganong go fitlhelela ka letsatsi la bosome le bone la kgwedi eo. Ka Mosupologo a le malatsi a le lesome le bone Motsheganong, lefatshe la [[:en:Botswana|Botswana]] la gatisa motho o mongwe o o tshwereng ka bolwetsi.<ref>[https://news.thevoicebw.com/gaborone-city-under-lockdown/ "Gaborone City under lockdown"]. ''TheVoicebw.com''. 11 May 2020. Retrieved 13 May 2020.</ref> Ditlhatlhobo di ne di dirilwe di le dikete di le lesome le motso makgolo a mane, amsome a ferabongwe le botlhano ka kgwedi ya Motsheganong e le malatsi a le lesome le bobedi. Balwetsi ba le batlhano ba ne ba fola, mme ga sala ba le barataro.<ref>[https://web.archive.org/web/20230901233944/https://covid19portal.gov.bw/ "COVID-19 Government of Botswana".] ''gov.bw''. 12 May 2020. Retrieved 12 May 2020.</ref> Motho a le mongwe o ne a fitlhelwa ka mogare ka malatsi a le lesome le bosupa, se se isa dipalo tsa ba ba nang le bolwetsi kwa go bosupa.<ref>[https://web.archive.org/web/20200817163624/https://news.ebene-magazine.com/coronavirus-le-bilan-en-afrique-ce-19-mai/ "Coronavirus : le bilan en Afrique ce 19 mai"]. ''EbeneMagazine.com'' (in French). 19 May 2020. Retrieved 19 May 2020.</ref> Ka letsatsi la bo masome a mabedi le bongwe, batho ba le bane ba tshwarwa ka mogare, fa ba le babedi ba ne ba fola, se se tsisa dipalo kwa go boferabongwe. Morago ga letsatsi, Botswana a gatisa motho o mongwe se sa isa dipalo tsa ba ba santse ba na le bolwetsi mo bekeng ya Tshipi a le lesome le bosupa go nna borataro. Ka Motsheganong a le malatsia le masome a mabedi le bone go ne go na le batho ba bangwe ba le batlhano, mme palo ya nna masome a mararo le botlhano fa ya ba ba nang le bolwetsi e nnile lesome le botlhano.
Fa Motsheganong a ya bokhutlong, palo yotlhe ya batho ba ba tshwerweng ka mogare e ne ele masome a mararo le botlhano, e oketsegile ka lesome le bobedi go tswa ka Moranang. Palo ya dintsho e ne e sa fetoga. Go ne go na le ba ba santseng ba na le bolwetsi ba le lesome le bone, e fokotsegile ka 18% go tswa kwa bofelong jwa kgwedi ya Moranang.<ref>[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200531-covid-19-sitrep-132.pdf?sfvrsn=d9c2eaef_2 "Coronavirus disease (COVID-19) situation report 132"] (PDF). World Health Organization. 31 May 2020. p. 5. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Seetebosigo 2020 ===
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le bone, go ne ga dirwa ditlhatlhobo tsa COVID di le dikete tse masome a mabedi le bone le makgolo a le borobabobedi.<ref>"[https://www.gov.bw/ Home]". ''gov.bw''. [https://web.archive.org/web/19981201053701/http://www.gov.bw/ Archived] from the original on 1 December 1998. Retrieved 30 April 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Seetebosigo a tlhola malatsi a le lesome le boraro, setlhopha sa tiro sa ga Tautona sa Botswana sa COVID-19 se ne se tsere tshwetso ya go tsenya kgaolo eo mo thibelong ya motsamao lekgeto la bobedi. Dikolo le ditirelo tse dingwe tse di seng botlhokwa di ne tsa tswalwa gape, go sa letlelelwe tiro epe ya kwa ntle go sena ditetlelelo.<ref>[https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=3060957590653545&id=148228411926492&sfnsn=mo "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE COVID-19 ZONE"]. ''www.facebook.com''. Retrieved 13 June 2020.</ref> Paka ya go thibelo ya motsamao e fedile ka Seetebosigo a le tlhola malatsi a le lesome le borataro ka ba ne ba atlegile ka go [[:en:Contact_tracing|latedisa batho ba ba amegileng]] go bona batho ba ba itsiweng.<ref>"[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3068997496516221/?type=3&theater LOCKDOWN LIFTED!]". ''www.facebook.com''. Botswana Government. Retrieved 17 June 2020.</ref>
Kwa bokhutlong jwa Seetebosigo, palo yotlhe ya ditiragalo tsa bolwetse tse di netefaditsweng e ne ya fitlha ko makgolong a mabedi le maome a supa. Mo bathong ba, batho ba le lekgolo le masomea borobabobedi le bongwe ba ne ba dumetse go busediwa kwa mahatsheng a bone, balwetse ba le masome a mabedi le borobabobedi mo go ba ba setseng ba le masome a mane le borataro ba ne ba fodile, mongwe o ne a tlhokafetse, mme ba le lesome le bosupa ba ne ba sa ntse ba le mo dipalong tse di matlhagatlhaga (koketsego ka karolo ya masome a mabedi le bongwe mo lekgolong ya kgwedi ya Motsheganong).<ref>"[https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Coronavirus disease (COVID-19) situation report 163"] (PDF). World Health Organization. 1 July 2020. p. 7. [https://web.archive.org/web/20200702033315/https://www.who.int/docs/default-source/coronaviruse/situation-reports/20200701-covid-19-sitrep-163.pdf?sfvrsn=c202f05b_2 Archived] (PDF) from the original on 2 July 2020. Retrieved 2 July 2020.</ref>
=== Phukwi 2020 ===
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bosupa , go ne ga begwa loso lwa bobedi lwa Botswana la COVID-19.<ref>[https://allafrica.com/stories/202007280081.html "Botswana registers second COVID-19 death"]. ''allAfrica''. 27 July 2020. Retrieved 11 March 2025.</ref>
Ka kgwedi ya Phukwi a tlhola malatsi a le masome a mararo le bongwe ,Gaborone yo mogolo o ne a tsene mo thibelong ya metsamao lekgeto la boraro morago ga go tlhatloga thata ga dipalo tsa COVID-19 tse di tshelanwang mo gae. Go tswalelwa mo matlong go ne go solofetswe go tsaya lobaka lwa dibeke di le pedi.<ref>[https://www.facebook.com/BotswanaGovernment/photos/a.617504571665538/3195165763899393 "LOCKDOWN OF GREATER GABORONE ZONE"]. ''facebook.com''. Botswana Government. 30 July 2020. Retrieved 31 July 2020.</ref>Kwa bokhutlong jwa kgwedi, palo yotlhe ya dipalo tsa bolwetsi tse di netefaditsweng e ne e le makgolo a borobabobedi le masome borobabongwe le bone.
=== Phatwe 2020 ===
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le marataro ngaka le mosadi wa gagwe ba ne ba fitlhelwa ba na le mogare o kwa bookelong jwa [[:en:Bamalete_Lutheran_Hospital|Bamalete Lutheran]], fa molwetse kwa bookelong joo a ne a tlhokafala ka ntlha ya go belaelwa gore o na le COVID-19.<ref>[https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ "Doctor tests positive of Covid-19 at Bamalete Lutheran Hospital"]. TheVoiceBW. 7 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203149/https://news.thevoicebw.com/doctor-tests-positive-covid-19-at-bamalete-lutheran-hospital/ Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref> Letsatsi le le latelang, maloko a setlhopha sa tiro sa ga tautona sa COVID-19 a ne a tlhatlhobelwa mogare wa corona. Ditlhatlhobo di le lesome mo go tse masome a mane le borataro tse di dirilweng mo setlhopheng sa tiro di ne di supa fa mogare o le teng. Maloko a a fitlhetsweng a na le mogare a ne a akaretsa Ngaka Kereng Masupu (mogokaganyi) le Ngaka Mogomotsi Matshaba (mogakolodi wa bonetetshi).<ref>[https://www.pulse.com.gh/articles/apo/coronavirus-botswana-the-presidential-covid-19-task-team-results-2024081105553348622 "Coronavirus – Botswana: the Presidential COVID-19 task team results"]. ''pulse''. 11 August 2024. Retrieved 11 March 2025.</ref> Moporofesara Mosepele (motlatsamogokaganyi), yo o neng a fitlhelwa a sa fitlhelwe a na le mogare o, o ne a dira kgwebo ya go rola tiro mo setlhopheng sa tiro mme moragonyana a e gogela morago.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Mosepele decides to stay with team]". ''Daily News''. 9 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57645 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 9 August 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a supa le bobedi ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le supa,e e leng palo e e kwa godimo ya ditshwaetsego tse di itsisitsweng mo letsatsing le le lengwe go fitlha ga jaana. Malatsi a le mararo morago ga moo go ne ga begwa dipalo dile dišwa tse lekgolo le masome a mane le borobabobedi, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya dipalo tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a mabedi le lesome le bone. Go ne ga itsisiwe loso ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le boraro, mme se se tlhatlosa palo ya dintsho go nna tharo.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 "COVID-19 cases up by 130 per cent"]. ''Daily News''. 16 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203151/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57765 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 18 August 2020.</ref> Ka letsatsi lone leo go ne ga begwa dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bone, mme di le masome a marataro le bosupa tsa tsone e ne e le baagi mme di le masome a mabedi le bosupa e ne e le ba tswa kwa.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 "31 health workers COVID-19 positive"]. ''Daily News''. 18 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203137/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57830 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 19 August 2020.</ref> Palo yotlhe ya ditiragalo tse di netefaditsweng e tlhatlogetse ko seketeng se le sengwe le makgolo a mararo borobabobedi .
Ka kgwedi ya Phatwe a tlhola malatsi a le lesome le borataro go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mararo le bone, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse go nna sekete se le sengwe le makgolo a mane le masome a mane le bobedi. Se se ne sa tlhatlogela kwa seketeng se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a marataro le bobedi ka kgwedi a Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bobedi morago ga gore go netefadiwe dipalo tse dišwa di le lekgolo le masome a mabedi (baagi ba selegae ba le masome a le bosupa le boraro le batswakwa ba le masome a mane le bosupa).<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 "Local transmission spreads countrywide"]. ''Daily News''. 25 August 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/57995 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 27 August 2020.</ref>
Dipalo tse dišwa di le masome a supa le bongwe le dintsho di le tharo di begilwe ka Phatwe a tlhola malatsi a le mabedi le bone, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi go nna sekete se le sengwe le makgolo a le marataro le masome a mararo le boraro le palo ya dintsho go nna thatharo. Dintsho tse tharo tse di begilweng ka Phatwe a tlhola malatsi a le masome a mabedi le bone e ne e le lesea la dikgwedi di le tharo le basadi ba bagolwane ba le babedi.
Go nnile le dipalo tse dišwa di le masome a borobabongwe le bongwe ka kgwedi ya Phatwe e hlola malatsi a le masome a mabedi le borobabobedi, mme se se tlhatlositse palo yotlhe ya bolwetsi tse di netefaditsweng go nna sekete se le sengwe le makgolo a supa le masome a mabedi le bone.
=== Lwetse 2020 ===
Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi a le mane palo ya bolwetse tse di netefaditsweng e tlhatlhogile ka makgolo a le mabedi le masome a supa le borobabobedi go ya ko ko dikete tse pedi le bobedi; koketsego e e kwa godimo ya letsatsi le letsatsi go fitlhela ga jaana. Palo ya dintsho e ne ya oketsega go nna borobabobedi. Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi a le supa le le a tlhola lesome go ne ga itsisiwe dipalo tse dingwe di le lekgolo le masome a mabedi le bone le lekgolo le masome a mabedi le borataro, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetse e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi le makgolo a mabedi,masome a matlhano le bobedi. Palo ya dintsho e ne ya oketsega go nna lesome.<ref>[https://dailynews.gov.bw/news-detail/58435 "COVID-19 Task Force Team to introduce geo fencing bracelet".] Botswana Daily News. 14 September 2020. [https://web.archive.org/web/20240726203139/https://dailynews.gov.bw/news-detail/58435 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 15 September 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Lwetse a tlhola malatsi ale lesome le bone go ne ga nna le dipalo tse dišwa di le makgolo a mabedi le lesome le bongwe, mme se sa tlhatlosa palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi lemakgolo a mane,masome a marataro le boraro. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela go nna lesome le bongwe. Malatsi a mabedi morago ga moo go ne ga begwa dipalo tse dingwe gape di le lekgolo le bone, mme se sa dira gore palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng e nne dikete tse pedi le makgolo a matlhano le masome a thataro le bosupa. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela kwa go 13.<ref>"[https://dailynews.gov.bw/news-detail/58560 Task team foresees jump in COVID-19 cases"]. Botswana Daily News. 20 September 2020. [https://web.archive.org/web/20240726204209/https://dailynews.gov.bw/news-detail/58560 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 21 September 2020.</ref>
Go nnile le dipalo tse dišwa di le makgolo a mararo le masome a matlhano le bone ka kgwedi ya Lwetse a le masome a mabedi le bone, e leng palo e e kwa godimo ya dipalo tsa bolwetse tse di begilweng letsatsi le letsatsi go fitlha ga jaana mme e tlisa palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng go nna dikete tse pedi le makgolo a borobabongwe le masome a mabedi le bongwe . Palo ya dintsho e tlhatlogetse ko lesomeng le borataro. <ref>[https://www.bignewsnetwork.com/news/266523096/botswana-removes-travel-restrictions-for-local-holidaymakers "Botswana removes travel restrictions for local holidaymakers"]. Big News Network. 27 September 2020. [https://web.archive.org/web/20211109065230/https://www.bignewsnetwork.com/news/266523096/botswana-removes-travel-restrictions-for-local-holidaymakers Archived] from the original on 9 November 2021. Retrieved 29 September 2020.</ref><ref>Koogotsitse, Gofaone (15 December 2020). [https://web.archive.org/web/20201219122302/https://news.thevoicebw.com/2020/12/covid-19-funeral-traumatises-family/ "Covid-19 funeral traumatises family"]. TheVoiceBW. Archived from [https://news.thevoicebw.com/2020/12/covid-19-funeral-traumatises-family/ the original] on 19 December 2020. Retrieved 21 December 2020.</ref>
Malatsi a le mararo moragonyana, palo yotlhe ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya tlhatloga ka makgolo a le mabedi le masome a le botlhano le bongwe go ya go diketeng tse tharo le lekgolo le masome a supa le bobedi. Palo ya dintsho e ne ya nna e sa fetoge.<ref>[https://apnews.com/article/virus-outbreak-southern-africa-travel-gaborone-africa-5676fe68e59bd947cefefdfde490fb51 "Botswana extends emergency measures to combat virus"]. AP. 29 September 2020. [https://web.archive.org/web/20200929211942/https://apnews.com/article/virus-outbreak-southern-africa-travel-gaborone-africa-5676fe68e59bd947cefefdfde490fb51 Archived] from the original on 29 September 2020. Retrieved 29 September 2020.</ref>
=== Ngwanatsele 2020 ===
Ka kgwedi ya Ngwanatsele e tlhola malatsi a le masome a mabedi le botlhano, palo ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya oketsega go nna dikete tse lesome le makgolo a a mabedi le masome a matlhano le borobabobedi, mme ya feta dipalo di le dikete tse lesome tse di netefaditsweng mo nageng.
=== Sedimonthole 2020 ===
Ka kgwedi ya Sedimonthole e tlhola malatsi a ke mabedi palo ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya oketsega go nna diketsetse lesome le bongwe le makgolo a matlhano le masome a mararo le bongwe, mme ba le sekete se le sengwe le makgolo a le matlhano le masome a mabedi le bongwe bone ba ne ba fuduseditswe kwa mahatsheng a mangwe, fa palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela kwa masomeng a mararo le bone.<ref>[https://africacdc.org/wp-content/uploads/2020/12/AfricaCDC_COVIDBrief_8DEC20_EN-.pdf "Outbreak brief 47: Coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic"] (PDF). Africa CDC. 8 December 2020. p. 4. [https://web.archive.org/web/20210112012419/https://africacdc.org/wp-content/uploads/2020/12/AfricaCDC_COVIDBrief_8DEC20_EN-.pdf Archived] (PDF) from the original on 12 January 2021. Retrieved 14 December 2020.</ref>
Ka kgwedi ya Sedimonthole e tlhola malatsi a le thataro palo ya bolwetsi e e netefaditsweng e ne ya oketsega go fitlha go dikete tse lesome le bobedi le makgolo a matlhano le bongwe, mme ba le sekete se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a mararo le bobedi ba ne ba fetiseditswe kwa mahatsheng a mangwe. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela go masome a mararo le borataro.
Ka kgwedi ya Sedimonthole palo ya bolwetsii e e netefaditsweng e ne ya oketsega go nna diketse tse lesome le bobedi le makgolo a le matlhano le bongwe, mme sekete se le sengwe le makgolo a matlhano le masome a supa a tsone ne e fetiseditswe kwa mahatsheng a mangwe.<ref>"[https://au.int/sites/default/files/newsevents/workingdocuments/39808-wd-africacdc_covidbrief_15dec20_en_.pdf Outbreak brief 48: Coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic]" (PDF). Africa CDC. 15 December 2020. p. 4. Retrieved 11 March 2025.</ref> Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela kwa masomeng a mararo le bosupa. Morago ga malatsi a le mararo palo ya batho ba ba netefaditsweng ba na le bolwetse jo e ne ya oketsega go nna dikete tse lesome le bobedi le makgolo a borobabobedi le masome a bosupa le boraro, mme ba le sekete se le sengwe le makgoloa matlhano le masome a borobabongwe le boraro ba bone ba ne ba fetiseditswe kwa mahatsheng a mangwe. Palo ya dintsho e ne ya tlhatlogela kwa masomeng a mararo le borobabobedi.<ref>Manyepedza, Chendzimu (15 December 2020). [https://dailynews.gov.bw/news-detail/60200 "Stay home]". ''Daily News''. [https://web.archive.org/web/20240726204146/https://dailynews.gov.bw/news-detail/60200 Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 16 December 2020.</ref> Malatsi a mabedi morago ga foo palo ya bolwetse e e netefaditsweng e ne ya tlhatlogela kwa dketeng tse lesome le boraro le lesome le bongwe le bone, mme sekete se le sengwe le makgolo a thataro e ne e fetiseditswe kwa mahatsheng a mangwe.<ref>"[https://www.mmegi.bw/index.php?aid=88195&dir=2020/december/18 The great Gaborone escape]". Mmegi. 18 December 2020. [https://web.archive.org/web/20240726204146/https://www.mmegi.bw/news/the-great-gaborone-escape/news Archived] from the original on 26 July 2024. Retrieved 21 December 2020.</ref>
== Thibelo ==
Puso e ne ya emisa go kgobokana ga batho ba feta masome a matlhano le go tsena ka melwane ga batho ba ba tswang kwa mafatsheng a a mo diphatseng, e le tsela ya go itsa go thanya lomapo lo le tsebeng.<ref>[https://www.mmegi.bw/opinion-analysis/coronavirus-botswana-bans-us-uk-china-arrivals/news "Coronavirus: Botswana bans US, UK, China arrivals".] Mmegi. 16 March 2020.</ref> <ref>[https://www.journalducameroun.com/en/botswana-bars-travellers-from-coronavirus-hit-countries/ "Botswana bars travellers from coronavirus-hit countries".] 16 March 2020. Retrieved 17 March 2020.</ref>Ka kgwedi ya Mopitlo e le masome a mabedi le bone , puso e ne ya bega fa melelwane yotlhe kwa ntleng ga e le lesome le bobedi, e tswalwa. Baagi ba Botswana ba ne ba letlelelwa go boela gae mme ba tswalelwe ko ba ka sekeng ba amane le batho ba bangwe malatsi a le lesome le bone. Go ne go na le matshwenyego le fa go ntse jalo a gore batho ba ka tlhagela go tswa kwa lefatsheng la [[Zimbabwe]] ba sa tsene kwa go letleletsweng.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswana-no-covid-19-cases-closes-borders-after-death-zimbabwe/6186332.html "Botswana, with No COVID-19 Cases, Closes Borders After Death in Zimbabwe | Voice of America – English".] ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
Dikolo tsotlhe di ne tsa tswalwa go tswa ka Mopitlo a le malatsi a le masome a mabedi. Mme ga simololwa go rutiwa ka Seetebosigo a le malatsi a le mabedi.<ref>[https://www.voanews.com/a/covid-19-pandemic_botswana-schools-reopen-amid-concerns-over-preparedness/6190578.html "Botswana schools reopen amid concerns over preparedness".] ''www.voanews.com''. 5 June 2020. Retrieved 9 June 2020.</ref>
Segajaja le kiletso mesepele di ne tsa kgoreletsa go tsoma ditlou mo go neng go ya go nna ga ntlha mo Botswana fa e sale ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014),<ref>[https://www.aljazeera.com/news/2020/3/24/coronavirus-may-mean-botswanas-hunting-season-is-cancelled "Coronavirus may mean Botswana's hunting season is cancelled".] ''www.aljazeera.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref> di ne tsa ama gape le mohama wa diteemane.<ref>[https://www.voanews.com/a/science-health_coronavirus-outbreak_botswanas-diamond-sales-face-slump-coronavirus-locks-out-key/6186037.html "Botswana's Diamond Sales Face Slump as Coronavirus Locks Out Key Buyers | Voice of America – English"]. ''www.voanews.com''. Retrieved 25 March 2020.</ref>
E ne ya re ka kgwedi ya Mopitlo a le malatsi a le masome a mararo le bongwe, tautona wa Botswana Mokgweetsi Masisi a fa pego mme a simolodisa nako ya seemo sa tshoganetso ka maikaelelo a go gagamatsa ditsela tsa go thibela dikotsi tsa segajaja sa COVID-19. Tautona o re malatsi a a masome mabedi le motso a seemo sa tshoganetso a tla bo a sa lekana go diragatsa tse di tlhokafalang go lwantsha segajaja.
== References ==
adgmdorq3q6dr8pbeukootee5jaznbq
Lone Gaofetoge
0
9269
52353
48056
2026-07-11T20:11:28Z
Lucrucia98
12161
52353
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Lone Gaofetoge.jpg|thumb|Lone Gaofetoge]]
'''Lone Gaofetoge'''( a tshotswe ka kgwedi ya Phukwi e le lesome le borataro ka ngwaga wa dikete tse pedi le bongwe ( 2001) ke [[:en:Association_football|motshameki wa kgwele ya dinao]] wa motswana yoo tshamekang jaaka [[:en:Defender_(association_football)|motshameka morago]] mo setlhopheng sa Geronah le mo setlhopheng [[:en:Botswana_women's_national_football_team|Botswana sa sechaba sa bo mme.]]<ref>Ahmadu, Samuel (6 August 2019). [https://www.goal.com/en/news/botswana-touring-slovakia-ahead-of-banyana-clash/a3l1ar2jyx6x114lhks8ah75l "Botswana touring Slovakia ahead of Banyana clash]". ''[[:en:Goal_(website)|Goal]]''. Retrieved 19 March 2024</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20220309054200/https://www.kick442.com/cosafa-womens-championship-botswana-name-provisional-squad/ COSAFA Women's Championship: Botswana name provisional squad"]. ''Kick442''. 16 October 2020. Retrieved 18 March 2024</ref><ref>Sibanda, Anastacia (17 June 2021). "[https://allafrica.com/stories/202106180261.html Botswana: Gaofetoge Desires More Players Outside]". ''[[:en:Daily_News_Botswana|Daily News Botswana]]''. Retrieved 19 March 2024 – via [[:en:AllAfrica|AllAfrica]].</ref>
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015), Gaofetoge o tshamikile ele la ntlha mo setlhopheng sa Wonder Girls a le dingwaga di le lesome le bone, a tsena mo karolong ya bobedi fa go tswa yo mongwe mo motshamekong kgatlhanong le setlhopha sa Makufa mme a nosa dinno di le tharo tsa ketapele ba bowa kwa morago go fenya motshameko.<ref name=":0">Keagakwa, City (8 September 2021). "[https://www.pressreader.com/botswana/the-midweek-sun/20210908/281921661161607 The rise of a football sweetheart]". ''The Midweek Sun''. Retrieved 19 March 2024 – via [[:en:PressReader|PressReader]].</ref> O tshameketse setlhopha sa Girona ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016) mme morago a tsena mo tumalanong le setlhopha sa Zambia sa [[:en:Lusaka_Dynamos_F.C.|Lusaka Dynamos]].<ref name=":0" />
== Metswedi ==
<references />
== Magokaganyi aa kwa Ntle ==
* [https://www.facebook.com/loneleatile.gaofetoge Lone Gaofetoge] on [[:en:Facebook_(identifier)|Facebook]]
* [https://globalsportsarchive.com/people/soccer/lone-gaofetoge/466933/ Lone Gaofetoge] at Global Sports Archive
* [https://int.soccerway.com/players/-/847286/ Lone Gaofetoge] at Soccerway
79crbozj8z6wa3kmjjnevpu5chgfk45
Michelle Abueng
0
9270
52357
48064
2026-07-11T20:30:14Z
Lucrucia98
12161
52357
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|position=[[Forward (association football)|Forward]]|years1=2019–|clubs1=Yasa|currentclub=Yasa|nationalteam1=[[Botswana women's national under-17 football team|Botswana U17]]|nationalyears1=2015–2017|nationalteam2=[[Botswana women's national under-20 football team|Botswana U20]]|nationalyears2=2017–2020|nationalteam3=[[Botswana women's national football team|Botswana]]|nationalyears3=2019'}}'''Michelle Abueng'''( o tshotswe ka kgwedi ya Motsheganong e le borataro ka ngwaga wa dikete tse pedi le motso (2001) ke [[:en:Women's_association_football|motshameki wa kgwele ya dinao]] wa motswana yo o tshamekang jaaka monosa dinno mo setlhopheng sa Zambia sa Yasa le sa [[:en:Botswana_women's_national_football_team|Botswana sa sechaba sa bomme]]<ref>[http://admin.cafonline.com/en-us/competitions/africanqualifiersfifau-20wwc-france2018/TeamDetails/playerdetails?CompetitionPlayerId=h0%2b8vkEtxxD9X2pwjb1fpufT%2fI2M1O1syEXCKyEFudadRpWqOLv5%2ftOcz3OWyzbg Competitions - African Qualifiers FIFA U-20 WWC- FRANCE 2018 - Team Details - Player Details".] ''CAF''. Retrieved 8 November 2020</ref><ref name=":1">[http://admin.cafonline.com/en-us/competitions/wwc-qu172016/MatchDetails?MatchId=HjVX397FNjlzfrnxyThZx7orS%2f%2bAMqDDXRtKLLlQvJ7Ayg%2fLbnhinS48t5H1oW8G Competitions - WWC-Q U17 2016 - Match Details".] ''CAF''. Retrieved 8 November 2020.</ref><ref>[http://www.cosafa.com/nachula-scores-eight-as-zambia-claim-big-win-in-nelson-mandela-bay/ Nachula scores eight as Zambia claim big win in Nelson Mandela Bay".] ''COSAFA''. 1 August 2019. Retrieved 8 November 2020.</ref><ref>[https://www.flashscore.com.ng/player/abueng-michelle/2w468ApD/ Michelle Abueng (Yasa) stats - Player Profile - Flashscore.com.ng".] ''www.flashscore.com.ng''. Retrieved 10 July 2025.</ref><ref>[https://africa.espn.com/football/player/bio/_/id/406599/michelle-abueng "Michelle Abueng Biography".] ''ESPN''. Retrieved 10 July 2025</ref><ref name=":0" /><ref>Kerileng, Gaone (29 October 2020). [https://www.thegazette.news/sport/michelle-abueng-botswanas-youngest-export/34594/#.X6hnA1NKjRY "Michelle Abueng: Botswana's youngest export".] ''The Botswana Gazette''. Retrieved 8 November 2020</ref>
One a kgatlha setlhopha sa [[Zambia]] sa Yasa Queens ya go iponna phatlha fa bane ba tshameka le Zambia mo metshamekong ya bomme ya mafatshe a Aforika ya makgarejwana aa kwa tlase ga dingwaga tse di lesome le bosupa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabobedi (2018).<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Lefa gontse jalo bane ba seka ba tsena mo tumalanong epe le ene ka nako eo ka dingwaga tsa gagwe dine disa letle<ref name=":0">Kerileng, Gaone (29 October 2020). "[https://www.thegazette.news/sport/michelle-abueng-botswanas-youngest-export/.X6hnA1NKjRY Michelle Abueng: Botswana's youngest export".] ''[[The Botswana Gazette]]''. Retrieved 19 March 2024.</ref> go fitlhela ba tsena mo ditumalanong ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019).<ref name=":2">Ahmadu, Samuel (30 January 2020). "'[https://www.goal.com/en/news/this-is-heartbreaking-valencia-striker-coleman-in-tears/9lg5d2pp9asq1t1tfzyhumgyd This is heartbreaking' - Valencia striker Coleman in tears after Namibia's heavy defeat]". ''[[:en:Goal_(website)|Goal]]''. Retrieved 19 March 2024.</ref>
O nositse dinno tse tlhano kgatlhanong le [[Namibia]] kwa dikgaisanong tsa go ipatlela phatlha tsa mafatshe tsa bomme tsa makgarejwana aa dingwaga di kwa tlase ga masome a mabedi ka ngwaga wa wa dikete tse pedi le masome a mabedi (2020).<ref>Ahmadu, Samuel (30 January 2020). [https://www.goal.com/en/news/this-is-heartbreaking-valencia-striker-coleman-in-tears/9lg5d2pp9asq1t1tfzyhumgyd "'This is heartbreaking' - Valencia striker Coleman in tears after Namibia's heavy defeat".] ''Goal''. Retrieved 8 November 2020.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20240910151211/https://cosafa.com/botswana-put-seven-past-namibia-in-under-20-qualifiers/ Botswana put seven past Namibia in Under-20 qualifiers".]''cosafa.com''. Archived from [https://cosafa.com/botswana-put-seven-past-namibia-in-under-20-qualifiers/ the original] on 10 September 2024. Retrieved 10 July 2025</ref>
O gaisane ele lantlha mo setlhopheng se setona sa bomme sa sechaba ka ngwaga wa wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019) mo dikgaisanong tsa bommampudi tsa COSAFA kgwedi ya Phatwe e rogwa ngwaga wa wa dikete tse pedi le lesome le borobabongwe (2019) mme a nosa nno eo ebile eneng ele ya phenyo kgatlhanong le [[Namibia]]<ref name=":2" />
== Botshelo jwa ntlha le thuto ==
Michelle Abueng o tshotswe ka kgwedi ya di Motsheganong e le borataro ka ngwaga wa dikete tse pedi le motso (2001) mo Botswana.<ref>[https://ng.soccerway.com/players/michelle-abueng/847307/ "Summary - Michelle Abueng - Results, fixtures, squad, statistics, photos, videos - Soccerway".] ng.soccerway.com. Retrieved 10 July 2025</ref>O goletse mo toropong ya Selibe Phikwe, bogolosegolo mo kgotleng e e bidiwang Distance ka lorato, kwa a godisitsweng ke nkukuagwe teng. A ineetse mo tikologong e e ratang kgwele ya dinao bogolo jang mo basimaneng ba mo tikologong ya gaabo, O ne a ganetsa ditsholofelo tsa bong tsa setso mme a tsenelela mo motshamekong go tloga a sa le monnye. Ka dingwaga di le 16, fa a ne a ipaakanyetsa dikgaisano tsa go tlhopha tsa Sejana sa Lefatshe sa Basadi sa Aforika sa U-17 kgatlhanong le Aforika Borwa ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017), o ne a gobala thata fa a ne a ikatisa. Le fa kwa tshimologong bakatisi ba gagwe ba ne ba tshaba gore e ka fedisa tiro ya gagwe e e neng e simolola, o ne a fola ka tsela e e gakgamatsang mme, mo dikgweding di le thataro, a amogela pitso ya gagwe ya ntlha go tsenela setlhopha sa bosetšhaba sa Botswana sa U-17. O tsene Jarmy Christian Academy kwa Zambia, kwa a neng a le mo Mophatong wa bo lesome le bobedi ka dingwaga tsa gagwe tsa ntlha jaaka motshameki wa kgwele ya dinao wa seporofešenale a bontsha boineelo jwa gagwe jo bo nonofileng jwa go lekalekanya thuto le metshameko.<ref>Admin (29 October 2020). [https://www.thegazette.news/sport/michelle-abueng-botswanas-youngest-export/ "Michelle Abueng: Botswana's Youngest Export".] ''Botswana Gazette''. Retrieved 10 July 2025.</ref><ref>[https://fbref.com/en/players/082d429c/Michelle-Abueng Michelle Abueng Stats, Goals, Records, Assists, Cups and more".] FBref.com. Retrieved 10 July 2025</ref>
== Metswedi ==
<references />
== Magokaganyi aa kwa Ntle ==
* [https://int.soccerway.com/players/michelle-abueng/847307/ Michelle Abueng] at Soccerway
* [https://www.facebook.com/100028159080849 Michelle Abueng] on [[:en:Facebook_(identifier)|Facebook]]
rs682m1960q85osl9ocnkifdhcvqw4x
Refilwe Tholakele
0
9291
52355
37781
2026-07-11T20:21:26Z
Lucrucia98
12161
52355
wikitext
text/x-wiki
[[:en:Refilwe_Tholakele|'''Refilwe Tebogo Tholakele''']] ( o tshotswe ka kgwedi ya Ferikgong e le masome a mabedi le borataro ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borataro (1996) yoo abokwang gotwe '''Seven'''<ref name=":0">"[https://www.mmegi.bw/sports/dazzling-tholakele-makes-firm-statement/news Dazzling Tholakele makes firm statement]". ''Mmegi''. 29 July 2022. Retrieved 3 April 2024</ref>, ke [[:en:Football_player|motshameki wa kgwele ya dinao]] wa motswana yoo tshamekang jaaka [[:en:Forward_(association_football)|monosa dinno]] mo setlhopheng sa [[:en:Mamelodi_Sundowns_Ladies_F.C.|bomme sa Mamelodi Sundowns]] le sa [[:en:Botswana_women's_national_football_team|Botswana sa sechaba sa bomme.]]<ref>[https://www.goal.com/en/news/botswana-touring-slovakia-ahead-of-banyana-clash/a3l1ar2jyx6x114lhks8ah75l Botswana touring Slovakia ahead of Banyana clash]". ''Samuel Ahmadu''. Goal. 6 August 2019. Retrieved 3 April 2024</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20220309054200/https://www.kick442.com/cosafa-womens-championship-botswana-name-provisional-squad/ COSAFA Women's Championship: Botswana name provisional squad"]. Kick442. 16 October 2020. Retrieved 3 April 2024</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20220309054200/https://www.kick442.com/cosafa-womens-championship-botswana-name-provisional-squad/ Female Zebras In Historic COSAFA Final]". ''Portia Mlilo''. TheVoicebw. 12 November 2020. Retrieved 3 April 2024</ref>
{{Infobox football biography|name=Refilwe Tholakele|image=RELIEWE TEBOGO THOLAKELE.jpg|caption=Tholekele in July 2022|fullname=Refilwe Tebogo Tholekele|birth_date={{Birth date and age|df=y|1996|01|26}}<ref name=FBR>{{Cite web|url=https://fbref.com/en/players/075eef83/Refilwe-Tholekele|title=Refilwe Tholekele Stats|website=FBRef|accessdate=24 February 2022}}</ref>|position=[[forward (association football)|Forward]]|currentclub=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]]|years1=2014–2022|clubs1=Township Rollers|clubs2=[[Malabo Kings F.C.|Malabo Kings]]|years2=2022|years3=2023–|clubs3=[[Mamelodi Sundowns Ladies F.C.|Mamelodi Sundowns Ladies]]|nationalyears1=2016–|nationalteam1=[[Botswana women's national football team|Botswana]]|nationalgoals1=15}}
== Botshelo jwa Pele ==
Tholakele o simolotse go tshameka kgwele ya dinao ya kgaisano ka ngwaga wa dikete tse pedi le bosupa (2007). Fa ale dingwaga di le lesome le boraro oile a bitswa kwa ikatisong ya setlhopha sa Botswana sa makgarejwana aa dingwaga di kwa tlase ga lesome le bosupa ,koo mokatisi Jacqueline Gaobinelwe a mo fileng Leena la “Seven” morago ga go tlhopha sekipa sa nomoro ya bosupa le gore one a dira mophato wa bosupa<ref name=":0" /> ka nako eo.
== Tiro ya gagwe le ditlhopha ==
'''Township Rollers'''
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bone (2014), Tholakele oile a tsena mo tumalanong le setlhopha sa Township Rollers<ref name=":0" /> sa bomme.
'''Malabo Kings FC'''
Ka kgwedi ya Phatwe ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022), Tholakele oile a tsena mo tumalanong ya ngwaga le setlhopha sa Equatorial Guinea sa Malabo. Gaa tsaa nako epe fela ee kalo abo a setse a kgaogane le setlhopha ka mabaka a dituelo tse di neng ditla morago ga nako le bonno jo bo sa nametseng.<ref>Makhaiza, Larona (24 February 2023). "'[https://www.mmegi.bw/sports/freedom-looms-for-seven-odinga/news Freedom' looms for Seven, Odinga]". ''Mmegi''. Retrieved 3 April 2024.</ref><ref>Khutsafalo, Boitumelo (7 October 2022). "[https://www.mmegi.bw/sports/bfa-awaits-official-report-on-tholakele-mochawe/news BFA awaits official report on Tholakele, Mochawe".] ''Mmegi''. Retrieved 3 April 2024.</ref>
'''Mamelodi Sundowns Ladies'''
Tholakele oile a tsena mo tumalanong le setlhopha sa bomme sa Mamelodi Sundowns seo se mo legeng ya bo mme ya SAFA ka kgwedi ya Motsheganong ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro (2023).<ref>Mollo, Tlotlisang (19 May 2023). "[https://www.mmegi.bw/sports/bfa-awaits-official-report-on-tholakele-mochawe/news Jerry Tshabalala on Sundowns Ladies' new signing]". ''FARPost''. Retrieved 3 April 2024.</ref> Oile a nosa nno mo motshamekong wa gagwe wa ntlha fa bane ba fenya setlhopha sa University ya Johannesburg ka nno tse tharo go lefela(3-0).<ref>Mfundisi, Mimi (16 May 2023). "[https://www.sapeople.com/featured/mamelodi-sundowns-ladies-regain-top-spot/ Mamelodi Sundowns Ladies regain top spot".] ''SApeople.com''. Retrieved 3 April 2024.</ref>
Baile ba fenya bosimega jwa Aforika jwa bomme jwa setlha sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro (2023) (CAF Women’s Champions), Tholakele ele mongwe wa bao ba neng ba akareditswe mo setlhopheng sa kgaisano.<ref>"[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/caf-women-s-champions-league-cote-d-ivoire-best-xl-confirmed/ CAF Women's Champions League, Cote d'Ivoire Best Xl confirmed]". ''CAF''. 22 November 2023. Retrieved 22April 2024</ref>
== Tiro mo setlhopheng sa sechaba ==
Tholakele ene ele moeteledipele kana mokapotene wa setlhopha sa bomme sa sechaba sa Botswana sa makgarejwana aa kwa tlase ga dingwaga tse di masome mabedi.<ref name=":0" />
== Dinno tse adi nositseng ==
{| class="wikitable"
|+
!No
!Date
!Venue
!Opponent
!score
!Results
!Competition
|-
!
!
!
!
!
!4-1
!2016
Women's Africa cup
Of Nations qualifications
|-
!
!
!
!
!
!1-1
!2017 COSAFA
Women's
Championship
|-
!
!
!
!
!
!1-0
!2020 COSAFA
Women's
championship
|-
!
!
!
!
!
!2-1
!
|-
|
|
|
|
|
|7-0
|2022 COSAFA Women's
Africa Cup of Nations
qualification
|-
|
|
|
|
|
|
|
|-
|
|
|
|
|
|
|
|}
== Dikgele ==
'''setlhopha'''
CAF Women's Championship League: 2023
'''Motshameki'''
CAF Women's Championship League Team of the Tournament: 2023
== Metswedi ==
<references />
== Magokaganyi aa kwa Ntle ==
[https://int.soccerway.com/players/refilwe-thokalele/847303/ Refilwe Tholakele] at Soccerway
b54vw2d9ig04tppgsxn0dh7azhr2x99
Sedilame Boseja
0
9299
52350
35296
2026-07-11T20:03:26Z
Lucrucia98
12161
52350
wikitext
text/x-wiki
'''Maitumelo Sedilame Boseja''' (atsholwa ka kgwedi ya Morule e tlhola bongwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabogwe le bosupa (1997) o itsege gape ka leia la '''Tsontso''' , ke motshameki wa kgwele ya dinao wa motswana o tshemeka ele motswaradino wa setlhopha sa [[:en:Mamelodi_Sundowns_Ladies_F.C.|Mamelodi Sundown Ladies F.C]] and the [[:en:Botswana_women's_national_football_team|Botswana Women's national team.]]
== Botshelo jwa pele ==
Boseja o tshotswe mo motseng wa Tutume mo legareng la central District mo Botswana.
== Tsa metshameko ==
=== Township Rollers ===
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015),Boseja one a simolola go tshamekela Township Rollers F.C
'''Double Action'''
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017), Boseja one a dumeala go tshamekela Double Action FC
'''Bloemfontein Celtics Ladies'''
qz50au29eynapqk6ja3q2190apggn42
52351
52350
2026-07-11T20:05:00Z
Lucrucia98
12161
52351
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Sedilame Boseja.jpg|thumb|Sedilame Boseja]]
'''Maitumelo Sedilame Boseja''' (atsholwa ka kgwedi ya Morule e tlhola bongwe ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabogwe le bosupa (1997) o itsege gape ka leia la '''Tsontso''' , ke motshameki wa kgwele ya dinao wa motswana o tshemeka ele motswaradino wa setlhopha sa [[:en:Mamelodi_Sundowns_Ladies_F.C.|Mamelodi Sundown Ladies F.C]] and the [[:en:Botswana_women's_national_football_team|Botswana Women's national team.]]
== Botshelo jwa pele ==
Boseja o tshotswe mo motseng wa Tutume mo legareng la central District mo Botswana.
== Tsa metshameko ==
=== Township Rollers ===
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le botlhano (2015),Boseja one a simolola go tshamekela Township Rollers F.C
'''Double Action'''
Ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le bosupa (2017), Boseja one a dumeala go tshamekela Double Action FC
'''Bloemfontein Celtics Ladies'''
km5r07upz8l1hcbolymrpqngnwqci6h
Nondi Matlasela
0
9305
52359
48058
2026-07-11T20:35:39Z
Lucrucia98
12161
52359
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|birth_date={{Birth date and age|df=y|1991|12|25}}|height=1.60 m|position=[[forward (association football)|Forward]]|name=Nondi Mahlasela|full_name=Nondi Fingi Mahlasela|currentclub=Prison|clubs1=Prison|nationalteam1=[[Botswana women's national football team|Botswana]]}}'''Nondi Mahlasela''' (o tshotswe ka kgwedi ya Sedimonthole e le masome a mabedi le botlhano ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le motso (1991) ke [[:en:Association_football|motshameki wa kgwele ya dinao]] wa mme yo o tshamekelang setlhopha sa Prisons le [[:en:Botswana_women's_national_football_team|setlhopha sa bo mme sa lefatshe]] ele monosa dinno.<ref>[https://web.archive.org/web/20210905045956/http://www.xinhuanet.com/english/africa/2019-04/10/c_137965546.htm Namibian women footballers' Olympic dream shattered by Botswana"]. ''Xiang Bo''. Xinhua. 10 April 2019. Archived from [http://www.xinhuanet.com/english/africa/2019-04/10/c_137965546.htm the original] on 5 September 2021. Retrieved 5 September 2021</ref><ref>[https://www.goal.com/en/news/botswana-touring-slovakia-ahead-of-banyana-clash/a3l1ar2jyx6x114lhks8ah75l "Botswana touring Slovakia ahead of Banyana clash]". ''Samuel Ahmadu''. Goal. 6 August 2019. Retrieved 5 September 2021.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20210905050728/https://www.namibian.com.na/187424/archive-read/Gladiators-go-down-to-Botswana "Gladiators go down to Botswana"]. The Nambian. 9 April 2019. Retrieved 5 September 2021.</ref><ref>[https://www.namibian.com.na/187424/archive-read/Gladiators-go-down-to-Botswana Gladiators go down to Botswana".] The Nambian. 9 April 2019. Retrieved 5 September 2021</ref>
== Leba gape ==
* [[:en:List_of_Botswana_women's_international_footballers|Bomme ba ba tshamekelang setlhopha sa lefatshe sa kgwele ya dinao]]
== Metswedi ==
jtbhaan2dfgmtt85dchvve86lk0eosa
Masego Montsho
0
9332
52352
48368
2026-07-11T20:07:33Z
Lucrucia98
12161
52352
wikitext
text/x-wiki
'''Masego Montsho''' o tshotswe malatsi a le lesome le botlhano ka kgwedi ya Seetebosigo ke [[:en:Association_football|motshameki wa kgwele ya dinao]]. Otshamekela setlhopha sa [[:en:Botswana_Defence_Force_XI_F.C.|Botswana Defence Force XI F.C]] ele [[:en:Defender_(association_football)|defender]] ga mmogo le setlhopha sa [[:en:Botswana_women's_national_football_team|Botswana women's national team]].
{{Infobox football biography|name=Masego Montsho|birth_date={{Birth date and age|1991|06|15|df=yes}}<ref name=FBref>{{Cite web|url=https://fbref.com/en/players/03735942/Masego-Montsho|title=Masego Montsho|website=FBref|accessdate=14 October 2021}}</ref>|position=[[Defender (association football)|Defender]]<ref name=GSA>{{GSA player|id=masego-montsho/466930|accessdate=14 October 2021}}</ref>|currentclub=[[Botswana Defence Force XI F.C.|BDF XI]]|clubs1=[[Botswana Defence Force XI F.C.|BDF XI]]|height=1.75 m<ref name=FBref/>|nationalteam1=Botswana women's national football team{{!}}Botswana}}
== Tshameko ya gagwe ==
Montsho o tshameketse setlhopha sa [[:en:Botswana_Defence_Force_XI_F.C.|Botswana Defence Force mo Botswana.]]
== Tsa metshameko ko mafatsheng ==
one ele motshameki wa Motswana maemong a godimo ka ngwaga wa dikete tse pedi le lesome le borataro (2016) [[:en:2016_Africa_Women_Cup_of_Nations_qualification|Africa Women Cup of National qualification]] le [[:en:2021_COSAFA_Women's_Championship|2021 COSAFA Women's Championship.]]<ref>[https://web.archive.org/web/20161104213012/http://www.cafonline.com/en-us/competitions/africanwomenchampionship,cameroon2016/MatchDetails?MatchId=bZTWLM5bDf8vGumMJBJeBEgFCqZ7lY9bkGbR8tVS4jJLQ8Tp7Zyv%2fTJ5uT0lJ6TT "Competitions - African Women Championship, Cameroon 2016 - Match Details".] ''CAF''. Archived from [http://www.cafonline.com/en-us/competitions/africanwomenchampionship,cameroon2016/MatchDetails?MatchId=bZTWLM5bDf8vGumMJBJeBEgFCqZ7lY9bkGbR8tVS4jJLQ8Tp7Zyv%2fTJ5uT0lJ6TT the original] on 4 November 2016. Retrieved 2 September 2020.</ref><ref>[https://globalsportsarchive.com/people/soccer/masego-montsho/466930/ "Masego Montsho"]. ''Global Sports Archive''. Retrieved 14 October 2021</ref>
== Leba ==
* [[:en:List_of_Botswana_women's_international_footballers|List of Botswana women's international footballer]]
== Metswedi ==
qa3wq4zybh3ze2tsi76pzodrfohq626
Mokgabo Thanda
0
9339
52354
49315
2026-07-11T20:15:19Z
Lucrucia98
12161
52354
wikitext
text/x-wiki
{{Infobox football biography|name=Mokgabo Thanda|fullname=Mokgabo Onneile Thanda<ref name=GSA>{{GSA player|id=mokgabo-thanda/466932|accessdate=14 October 2021}}</ref>|birth_date={{Birth date and age|1993|04|03|df=yes}}<ref name=BFA>{{Cite web|url=https://scontent.faep9-2.fna.fbcdn.net/v/t39.30808-6/243537682_4521374997908399_3124474997413906180_n.jpg?_nc_cat=111&ccb=1-5&_nc_sid=8bfeb9&_nc_ohc=PnJrOtkvfikAX85LcH-&_nc_ht=scontent.faep9-2.fna&oh=d9995c3f0ea060d633955dc4face4038&oe=616CDEAD|title=COSAFA Women's Championship – 2021 – Mokgabo Thanda|website=Botswana Football Association|accessdate=14 October 2021}}</ref>|position=[[Midfielder]]<ref name=CAF>{{Cite web|url=https://scontent.faep9-2.fna.fbcdn.net/v/t1.6435-9/125399801_3584713258253411_4485867293830276682_n.jpg?_nc_cat=106&ccb=1-5&_nc_sid=8bfeb9&_nc_ohc=9XUUiE-TWe0AX98XCU-&tn=8uN5F_nXmyhYU0sV&_nc_ht=scontent.faep9-2.fna&oh=0a78c3524b95a955400198435b66b014&oe=618E182A|website=Confederation of African Football|title=COSAFA Women's Cup 2020, South Africa – Tactical Start List – BOTSWANA-South Africa|date=14 November 2020|accessdate=14 October 2021}}</ref>|clubs1=[[Yasa F.C.|Yasa]]}}
[[Setshwantsho:Mokgabo Onneille Thanda.jpg|thumb|Mokgabo Onneille in blue ,black and white kit]]
'''Mokgabo Onneile Thanda''' (o tshotswe ka ngwaga wa sekete , makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le borarao (1993) ka kgwedi ya Moranang e tlhola malatsi a le mararo) ke [[:en:Association_football|motshameki wa kgwele]] ya dinao wa Motswana yo o tshamekang ka fa [[:en:Midfielder|letlhakoreng]] mo setlhopheng sa Yasa FC sa Zambia le [[:en:Botswana_women's_national_football_team|setlhopha sa setshaba sa bomme sa Botswana.]]
== Tiro ya setlhopha ==
Thanda o tshameketse setlhopha sa Yasa ko lefatsheng la Zambia.
== Tiro ya setlhopha sa bosetshaba ==
Thanda o eteletse Botswana pele mo [[:en:COSAFA_Women's_Championship|dikgaisanong tse pedi tsa bomme tsa COSAFA]] ka ([[:en:2020_COSAFA_Women's_Championship|2020]] le [[:en:2021_COSAFA_Women's_Championship|2021]]).<ref>Mokgabo Thanda [https://globalsportsarchive.com/people/soccer/mokgabo-thanda/466932/]. ''Global Sports Archive''. Retrieved 27 April 2024.</ref>
== Metswedi ==
<references />
== Tse di kwa ntle ==
* [https://www.facebook.com/100003326196225 Mokgabo Thanda] mo [https://www.facebook.com/100003326196225 Facebook]
[[Karolo:Batshameki ba kgwele ya dinao ba Botswana]]
813kv0rcglox9kw4x8wo66ufvhngyx4
Thuto Ramafifi
0
9345
52360
48367
2026-07-11T20:38:19Z
Lucrucia98
12161
52360
wikitext
text/x-wiki
'''Thuto Oaboloka Ramafifi''' (o tshotswe ka kgwedi ya Ferikgong a tlhola gabedi ka ngwaga wa sekete, makgolo a robabongwe le masome a robabongwe le bobedi (1992) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa Motswana yo o tshamekang e le monosi wa dino.<ref>[https://www.thegazette.news/sport/from-dusty-grounds-to-usa-with-thuto/ "From Dusty Grounds To USA with 'Thuto'"]. thegazette.news.</ref>
== Botshelo jwa pele ==
Ramafifi o ne a tshameka bolo-tloa fa a sa le mmotlana.<ref>[https://thepatriot.co.bw/ramafifis-long-walk-from-ledumang-to-georgia/ "Ramafifi's long walk from Ledumang to Georgia"]. thepatriot.co.bw.</ref>
== Thuto ==
Ramafifi o tsene sekolo kwa sekolong se segolo sa Ledumang mo Botswana.<ref>[https://www.mmegi.bw/sport/double-action-hotshot/news "Ramafifi has made scoring look simple"]. mmegi.bw.</ref>
== Tiro ya Setlhopha ==
Ramafifi e ne ele monosi wa dino yo o gaisitseng wa NCAA Division II ka dino di le masome a mabedi le borataro.
== Tiro ya bosechaba ==
Ramafifi o tshameketse setlhopha sa bomme sa kgwele ya dinao sa Botswana mo go ipateleng phatlha kwa dikgaisanong tsa sejana sa lefatshe sa kgwele ya dinao ya bomme sa 2022.<ref>[https://www.mmegi.bw/sports/us-based-ramafifi-returns-for-mares/news "Ramafifi Returns For Mares"]. mmegi.bw.</ref>
== Mohuta wa tshameko ==
Ramafifi thata-thata o tshameka e le monosi wa dino ebile gape o tlhalosiwa fa a agela tshameko ya gagwe mo go ya mogaka wa lepotokisi ebong Cristiano Ronaldo.<ref>[https://www.pressreader.com/botswana/the-voice-botswana/20210528/282213718736066 "Ramafifi flying high"]. The Voice.</ref>
== Tiro ya botsamaisi ==
Ramafifi o ne a tsenelela dithuto tsa ntlha tsa bokatisi tsa FIFA kwa Namibia le dithuto tsa bokatisi tsa botsipa jwa Premier mo Botswana.
== Botshelo jwa gagwe ==
Ramafifi o tlholega kwa [[Gaborone]], Botswana.<ref>https://en.wikipedia.org/wiki/Thuto_Ramafifi#cite_note-8
</ref>
== Metswedi ==
<references />
[[Karolo:Batshameki ba kgwele ya dinao ba Botswana]]
ngmzclcg8esab2ps6acwboivlsg8s5c
Sekaka sa Kalahari
0
11003
52343
52339
2026-07-11T12:28:27Z
Atsile Edith
11759
ke senotse tsebe e #Wikipedi25BW
52343
wikitext
text/x-wiki
[[Setshwantsho:Kalahari.png|thumb|Setshwantsho sa sathalaete sa Kalahari se se dirilweng ke [[:en:NASA_WorldWind|NASA WorldWind]]]]
'''Sekaka sa Kalahari''' ke [[:en:Semiarid_climate|sekgwa se se katologanyeng]] se segolo sa motlhaba se se omileng go sekae kwa [[:en:Southern_Africa|Borwa jwa Aforika]] se se ka nnang 900,000 km2 (350,000 sq mi) se se akaretsang bontsi jwa [[Botswana]] mmogo le dikarolo tsa [[Namibia]] le [[Aforika Borwa]].
== Tlhamo ya lefoko ==
''Kalahari'' o tswa mo lefokong la [[Setswana]] la ''Kgala'', le le kayang "lenyora le legolo", kgotsa ''Kgalagadi'', le le kayang "lefelo le le senang metsi";<ref name=":0">[https://web.archive.org/web/20150725154710/http://www.southerncape.co.za/geography/regions/kalahari.php "The Kalahari-Basin"]. 15 July 2010. Archived from [http://www.southerncape.co.za/geography/regions/kalahari.php the original] on 25 July 2015.</ref> Kalahari e na le mafelo a a atologileng a a khurumeditsweng ke motlhaba o mohibidu o o senang metsi ape a a nnelang ruri fa godimo ga mmu.
== Ditso ==
Sekaka sa Kalahari e ne e se tikologo e e omileng ka metlha. Bosupi jwa thutafatshe le jwa maemo a bosa a bogologolo di supa gore ka nako dikarolo tsa Pleistocene ya bofelo, kgaolo e ne ya itemogela maemo a a metsi thata le a a tsidifetseng. Dimela le diphologolo tsa masaledi go tswa kwa Logageng lwa Gcwihaba kwa bokonebophirima jwa Botswana di supa gore lefelo le le ne le tshegetsa dimela tse dintsi le metswedi ya metsi ya bo nnela ruri magareng ga bokana ka dikete tse lesome le boraro le dikete tse lesome le bongwe Pele ga gompieno (BP), ka paka e e bongola thata e e neng ya diragala morago ga dikete tse lesome le bosupa le makgolo a matlhano (BP).<ref>{{in lang|fr}} ''Les milieux désertiques'', Jean Demangeot, Edmond Bernus, 2001. Editor: Armand Colin. [[:en:ISBN_(identifier)|ISBN]], page 20 in particular</ref> Dikarolo tsa seretse sa kwa tlase, dikwalo tsa peo ya dimela, le masalela a diphologolo a a bolokilweng mo majeng go tswa kwa dikarolong tse dingwe tsa Kalahari, go akaretsa letsha la Makgadikgadi le Bokana jwa Okavango , di tlhomamisa diphitlhelelo tse, di bontsha bosupi jwa makadiba a magolo a bogologolo le dithulaganyo tsa dinoka tse di kileng tsa khurumetsa bontsi jwa se jaanong e leng sekaka.<ref>Franchi, Fulvio; Cavalazzi, Barbara; Evans, Mary; Filippidou, Sevasti; Mackay, Ruaraidh; Malaspina, Paolo; Mosekiemang, Goitse; Price, Alex; Rossi, Veronica (13 April 2022). [[doi:10.3389/fevo.2022.818417|"Late Pleistocene–Holocene Palaeoenvironmental Evolution of the Makgadikgadi Basin, Central Kalahari, Botswana: New Evidence From Shallow Sediments and Ostracod Fauna"]]. ''Frontiers in Ecology and Evolution''. '''10''' 818417. [[:en:Bibcode_(identifier)|Bibcode]]:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/2022FrEEv..1018417F 2022FrEEv..1018417F.] [[:en:Doi_(identifier)|doi]]:[[doi:10.3389/fevo.2022.818417|10.3389/fevo.2022.818417]]. [[:en:Hdl_(identifier)|hdl]]:[[hdl:11585/882327|11585/882327]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/2296-701X 2296-701X.]</ref>
Mo dikgatong tse tse di metsi, go ka direga gore Kalahari e ne e tshegetsa dipalopalo tsa diamusi tse dikgolo tse di jaaka dikwalata, ditlou, le eleng dikubu, mmogo le mefuta e e farologaneng ya dimela e e tlwaelesegileng mo tikologong ya tlholego ya savanna le ya dikgwa. Fa seemo sa bosa sa lefatshe se ne se sutela go ya kwa Holocene ka dikete tse lesome le bongwe BP, pula e ne ya fokotsega mme seelo sa go fetoga ga metsi a mouwane sa tlhatloga, mme seno sa dira gore kgaolo e ome ka iketlo le go tlhongwa ga thulaganyo ya tikologo e e omeletseng e e tlwaelesegileng mo Sekakang sa segompieno sa Kalahari.<ref>Nash, David J.; Thomas, David S.G.; Shaw, Paul A. (1 January 1994). [https://www.scopus.com/pages/publications/0028164382 "Siliceous duricrusts as palaeoclimatic indicators: evidence from the Kalahari desert of Botswana"]. ''Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology''. '''112''' (3–4): 279–295. [[:en:Bibcode_(identifier)|Bibcode]]:[https://ui.adsabs.harvard.edu/abs/1994PPP...112..279N 1994PPP...112..279N]. [[:en:Doi_(identifier)|doi]]:[[doi:10.1016/0031-0182(94)90077-9|10.1016/0031-0182(94)90077-9]]. [[:en:ISSN_(identifier)|ISSN]] [https://search.worldcat.org/issn/0031-0182 0031-0182].</ref>
== Thuto ya Lefatshe ==
[[Setshwantsho:Kalahari E02 00.jpg|thumb|Kalahari kwa Namibia]]
[[Setshwantsho:KalahariBirdView.jpg|thumb|Pono ya leitlho la nonyane ya Kalahari kwa Namibia: marontho a mantsho ke mitlwa ya kamela]]
Go ntsha metsi mo sekakeng ke ka mekgatšha e mentsho e e omileng, mapatlelo a a tlalang ka metsi ka dipaka, le [[:en:Salt_pan_(geology)|matsha a magolo a letswai]] tsa [[:en:Makgadikgadi_Pan|letsha la Makgadikgadi]] kwa Botswana le [[:en:Etosha_Pan|letsha la Etosha]] kwa Namibia. Noka e le nosi fela e e nnelang ruri, e leng [[:en:Okavango_River|Okavango]], e elela mo [[:en:River_delta|kgogometso ya noka]] le le kwa bokonebophirima, mme e bopa makgobokgobo a a nang le diphologolo tse dintsi tsa naga. Dinoka tsa bogologolo tse di omileng—tse di bidiwang [[:en:Omuramba|Ouramba]]—di kgabaganya dikarolo tse di kwa bogareng jwa bokone jwa Kalahari mme di dira gore go nne le matangwana a metsi a a emeng ka paka ya dipula.
[[Setshwantsho:Kalahari Lehmpfanne.jpg|thumb|Letsopa la Kalahari gaufi le Onderombapa]]
Sekaka se sa omellang thata, se se nang le mafelo a magolo thata a phulo morago ga dipula tse di siameng, Kalahari e tshegetsa diphologolo le dimela tse dintsi go feta sekaka sa nnete, jaaka [[:en:Namib_Desert|Sekaka sa Namib]] kwa bophirima. Pula ga e ne thata, mme mogote wa selemo o kwa godimo thata. Mafelo a a omileng thata gantsi a amogela pula ya di milimithara tse makgolo a lesome le masome a lesome le bobedi go ya kwa makgolong a mabedi (selekanyo sa boleele jwa nne le ntlha boraro go fitlhela supa le ntlha borobabongwe) ka ngwaga,<ref name=":0" /> mme e e metsi thata e feta fela makgolo a matlhano (boleele jwa masome a mabedi) go se kae. [[:en:Kalahari_Basin|Kgaolo ya Kalahari]] e e dikologileng e akaretsa go feta dikilometara tse di kutlonne dile didikadike di le pedi le dikete tse tlhano ( khutlonne ya mmaele wa dikete tse borobabongwe le masome a supa) e atologelang kgakala go tsena mo Botswana, Namibia le Aforika Borwa, e tsenelela mo dikarolong tsa [[:en:Angola|Angola]], [[:en:Zambia|Zambia]] le [[:en:Zimbabwe|Zimbabwe]].
== Seemo sa bosa ==
Seemo sa bosa se bongola jo bo kwa tlase go na le go nna e e omeletseng go sekae kwa bokone le kwa botlhaba, kwa go nang le dikgwa tse di omileng, tikologo ya mafulo e e naleng ditlhare tse di phatlaletseng le makadiba a letswai. Borwa le bophirima, moo dimela di leng boholo ba tikologo ya mafulo [[:en:Deserts_and_xeric_shrublands|e e omeletseng]] e e naleng ditlhare tse di phatlaletseng kgotsa le sekaka se se omellang thata , seemo sa bosa [[:en:Semi-arid|se se senang pula e ntsi]] sa "Kalaharian" . Seemo sa bosa sa Kalaharian ke sa mogote o fa gare fa o montsi le yo seng montsi thata: palogare ya mogote ya ngwaga le ngwaga e e fetang kgotsa e lekana le didigirii dile lesome le borobabobedi( masome a marataro le bone a di Farenheit), kwa setlhoeng se se fotlhang didigirii dile masome a mane (lekgolo le bone jwa di Frenheit) le kwa godimo, ka mogote o o magareng ga kgwedi le kgwedi ya kgwedi e e tsididi thata e e kwa tlase thata ga didigirii ile lesome le borobabobedi ( masome a marataro le bone a di Farenheit), mme e sekaka se se sa omellang thata go tloga ka Lwetse go ya go Moranang, dikgwedi tse di serame thata mo ngwageng.
== Metswedi ==
n7aqf9e2jg2rci2ib8jjlgliloeibfy
Keitumetse Dithebe
0
14381
52348
2026-07-11T18:47:19Z
Lucrucia98
12161
#Wikipedia25BW ke ranotse tsebe ya Keitumetse Dithebe
52348
wikitext
text/x-wiki
'''Keitumetse Dithebe''' yo o itsegeng jaaka Keitumetse 'Ben 10' Dithebe (o tshotswe ka kgwedi ya lesome le bosupa ka kgwedi ya Phukwi ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi (2002) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa Motswana yo o tshamekang jaaka motshameki wa mo gare wa setlhopha sa [[Turkey Women's Football Super League club]] Ankara BB Fomget le setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Botswana.<ref>[https://www.mmegi.bw/sports/offers-flood-in-for-undecided-ben-10/news "Offers flood in for undecided 'Ben-10'".] ''mmegi.bw''. 20 January 2023. Retrieved 21 August 2024.</ref><ref>[https://ng.soccerway.com/players/keitumetse-dithebe/847297/ "Summary - Keitumetse Dithebe - Results, fixtures, squad, statistics, photos, videos - Soccerway".] ''ng.soccerway.com''. Retrieved 10 July 2025.</ref><ref>[https://www.espn.co.uk/football/player/bio/_/id/406592/keitumetse-dithebe "Keitumetse Dithebe Biography - ESPN (UK)".] ''ESPN''. Retrieved 10 July 2025</ref><ref>[https://globalsportsarchive.com/people/soccer/keitumetse-dithebe/467787/ "Keitumetse Dithebe - Soccer player profile & career statistics - Global Sports Archive".] ''globalsportsarchive.com''. Retrieved 10 July 2025</ref>
== Tiro ya go tshameka ==
Ka kgwedi ya Ferikgong e le masome a mabedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro (2023), [[Gaborone United]] e ne ya itsise go saena ga Keitumetse Dithebe go tswa go Mexican Girls ka konteraka ya dingwaga di le pedi le sephato.<ref>[https://www.facebook.com/GaboroneUnited/posts/751379336386358?ref=embed_post "Gaborone United Welcomes Keitumetse 'Ben 10' Dithebe to The Reds on a Two-and-a-Half-Year Deal".] GaboroneUnited. 20 January 2023. Retrieved 21 August 2024 – via Facebook.</ref>
Ka kgwedi ya Phatwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), o ne a tsaya karolo mo letsholong la kgwele ya dinao la [[COSAFA Women's Champions League]]. Mo motshamekong wa bofelo, o ne a tlhophiwa jaaka Mosadi wa Motshameko ka ntlha ya seabe sa gagwe se se botlhokwa mo go thuseng Gaborone go tsenela makgaolakgang.<ref>[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/cosafa-women-s-champions-league-gaborone-united-and-young-buffaloes-advance-to-semi-finals/ "COSAFA Women's Champions League: Gaborone United and Young Buffaloes advance to semi-finals"]. ''cafonline.com''. 20 August 2024. Retrieved 21 August 2024.</ref><ref>[https://www.mmegi.bw/sports/ben-10-scoops-best-player-award/news "'Ben 10' scoops best player award".] ''mmegi.bw''. 27 August 2024. Retrieved 31 October 2024.</ref>
Ka kgwedi ya Ferikgong ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le botlhano (2025), o ne a fudugela kwa Turkey, mme a ikgolaganya le Ankara BB Fomget go tshameka mo setlheng sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024) go ya ko ngwageng wa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi botlhano (2025) Super League. <ref>[https://tff.org/Default.aspx?pageId=30&kisiId=2764181 "Keitumetse Dithebe"] (in Turkish). Türkiye Futbol Federasyonu. Retrieved 11 May 2025.</ref><ref>[https://www.tff.org/Default.aspx?pageId=526&kisiId=2764181 "KEITUMETSE DITHEBE - Player Details TFF".] ''www.tff.org''. Retrieved 10 July 2025.</ref>O ne a fenya kgwele ya dinao mo setlheng seo.<ref>[https://www.tff.org/default.aspx?pageID=341&ftxtID=47482 "Turkcell Kadın Futbol Süper Ligi'nde Şampiyon Ankara B.B. Fomget G.S.K."] (in Turkish). Türkiye Futbol Federasyonu. 4 May 2025. Retrieved 11 May 2025.</ref>
== Tiro ya boditšhabatšhaba ==
Dithebe o ne a le mo setlhopheng sa makgaolakgang sa Botswana sa ngwaga wa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022) Women's Africa Cup of Nations. Ka kgwedi ya Phukwi e tlhola bone ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022), o ne a tsenya bolo ya ntlha ya Botswana mo kgaisanong ka go fenya Burundi ka 4 ⁇ 2.<ref>[https://herfootballhub.com/battle-of-the-debutants-ends-with-botswana-on-top/ "Battle of the debutants ends with Botswana on top".] ''herfootballhub.com''. 5 July 2022. Retrieved 21 August 2024</ref>
Ka ngwaga wa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro (2023), Dithebe o ne a thuntsha mo metshamekong ya bobedi ya motshameko kgatlhanong le Kenya mme a ba naya thekete ya bone ya go ya kwa kgaisanong ya ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024 Women's Africa Cup of Nations ka lekgetlo la bobedi ka tatelano.<ref>[https://www.citizen.digital/sports/penalty-ghosts-haunt-starlets-again-in-botswana-miss-wafcon-ticket-n332610 "Penalty 'ghosts' haunt Starlets again in Botswana, miss Wafcon ticket".] ''citizen.digital''. Geoffrey Mwamburi. 5 December 2023. Retrieved 21 August 2024.</ref>
== Metswedi ==
0sc5zu63onnhabaaq17mrhy9zl1brdr
52358
52348
2026-07-11T20:32:43Z
Lucrucia98
12161
52358
wikitext
text/x-wiki
'''Keitumetse Dithebe''' yo o itsegeng jaaka Keitumetse 'Ben 10' Dithebe (o tshotswe ka kgwedi Phukwi e le lesome le bosupa ka ngwaga wa dikete tse pedi le bobedi (2002) ke motshameki wa kgwele ya dinao wa Motswana yo o tshamekang jaaka motshameki wa mo gare wa setlhopha sa [[Turkey Women's Football Super League club]] Ankara BB Fomget le setlhopha sa bosetšhaba sa basadi sa Botswana.<ref>[https://www.mmegi.bw/sports/offers-flood-in-for-undecided-ben-10/news "Offers flood in for undecided 'Ben-10'".] ''mmegi.bw''. 20 January 2023. Retrieved 21 August 2024.</ref><ref>[https://ng.soccerway.com/players/keitumetse-dithebe/847297/ "Summary - Keitumetse Dithebe - Results, fixtures, squad, statistics, photos, videos - Soccerway".] ''ng.soccerway.com''. Retrieved 10 July 2025.</ref><ref>[https://www.espn.co.uk/football/player/bio/_/id/406592/keitumetse-dithebe "Keitumetse Dithebe Biography - ESPN (UK)".] ''ESPN''. Retrieved 10 July 2025</ref><ref>[https://globalsportsarchive.com/people/soccer/keitumetse-dithebe/467787/ "Keitumetse Dithebe - Soccer player profile & career statistics - Global Sports Archive".] ''globalsportsarchive.com''. Retrieved 10 July 2025</ref>
== Tiro ya go tshameka ==
Ka kgwedi ya Ferikgong e le masome a mabedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro (2023), [[Gaborone United]] e ne ya itsise go saena ga Keitumetse Dithebe go tswa go Mexican Girls ka konteraka ya dingwaga di le pedi le sephato.<ref>[https://www.facebook.com/GaboroneUnited/posts/751379336386358?ref=embed_post "Gaborone United Welcomes Keitumetse 'Ben 10' Dithebe to The Reds on a Two-and-a-Half-Year Deal".] GaboroneUnited. 20 January 2023. Retrieved 21 August 2024 – via Facebook.</ref>
Ka kgwedi ya Phatwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), o ne a tsaya karolo mo letsholong la kgwele ya dinao la [[COSAFA Women's Champions League]]. Mo motshamekong wa bofelo, o ne a tlhophiwa jaaka Mosadi wa Motshameko ka ntlha ya seabe sa gagwe se se botlhokwa mo go thuseng Gaborone go tsenela makgaolakgang.<ref>[https://www.cafonline.com/caf-womens-champions-league/news/cosafa-women-s-champions-league-gaborone-united-and-young-buffaloes-advance-to-semi-finals/ "COSAFA Women's Champions League: Gaborone United and Young Buffaloes advance to semi-finals"]. ''cafonline.com''. 20 August 2024. Retrieved 21 August 2024.</ref><ref>[https://www.mmegi.bw/sports/ben-10-scoops-best-player-award/news "'Ben 10' scoops best player award".] ''mmegi.bw''. 27 August 2024. Retrieved 31 October 2024.</ref>
Ka kgwedi ya Ferikgong ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le botlhano (2025), o ne a fudugela kwa Turkey, mme a ikgolaganya le Ankara BB Fomget go tshameka mo setlheng sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024) go ya ko ngwageng wa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi botlhano (2025) Super League. <ref>[https://tff.org/Default.aspx?pageId=30&kisiId=2764181 "Keitumetse Dithebe"] (in Turkish). Türkiye Futbol Federasyonu. Retrieved 11 May 2025.</ref><ref>[https://www.tff.org/Default.aspx?pageId=526&kisiId=2764181 "KEITUMETSE DITHEBE - Player Details TFF".] ''www.tff.org''. Retrieved 10 July 2025.</ref>O ne a fenya kgwele ya dinao mo setlheng seo.<ref>[https://www.tff.org/default.aspx?pageID=341&ftxtID=47482 "Turkcell Kadın Futbol Süper Ligi'nde Şampiyon Ankara B.B. Fomget G.S.K."] (in Turkish). Türkiye Futbol Federasyonu. 4 May 2025. Retrieved 11 May 2025.</ref>
== Tiro ya boditšhabatšhaba ==
Dithebe o ne a le mo setlhopheng sa makgaolakgang sa Botswana sa ngwaga wa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022) Women's Africa Cup of Nations. Ka kgwedi ya Phukwi e tlhola bone ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022), o ne a tsenya bolo ya ntlha ya Botswana mo kgaisanong ka go fenya Burundi ka 4 ⁇ 2.<ref>[https://herfootballhub.com/battle-of-the-debutants-ends-with-botswana-on-top/ "Battle of the debutants ends with Botswana on top".] ''herfootballhub.com''. 5 July 2022. Retrieved 21 August 2024</ref>
Ka ngwaga wa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro (2023), Dithebe o ne a thuntsha mo metshamekong ya bobedi ya motshameko kgatlhanong le Kenya mme a ba naya thekete ya bone ya go ya kwa kgaisanong ya ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024 Women's Africa Cup of Nations ka lekgetlo la bobedi ka tatelano.<ref>[https://www.citizen.digital/sports/penalty-ghosts-haunt-starlets-again-in-botswana-miss-wafcon-ticket-n332610 "Penalty 'ghosts' haunt Starlets again in Botswana, miss Wafcon ticket".] ''citizen.digital''. Geoffrey Mwamburi. 5 December 2023. Retrieved 21 August 2024.</ref>
== Metswedi ==
96i13teis9bjcr7nl8ztq99b1nhsznj
Laone Moloi
0
14382
52349
2026-07-11T19:47:27Z
Lucrucia98
12161
#Wikipedia25BW ke ranotse tsebe ya Laone Moloi
52349
wikitext
text/x-wiki
'''Laone Phenyoyaone Moloi''' (o tshotswe ka kgwedi ya Ngwanatsele e le masome a mabedi le borataro ka ngwaga wa dikete tse pedi (2000) ke motshameki wa motshameko wa Motswana le motshameki wa kgwele ya dinao wa matswitswidu yo o tshamekang jaaka motshameki wa mo gare wa Botswana Women's Championship club Gaborone United Ladies le Botswana national team.
== Tiro ya go tshameka ==
Fa a ne a tshamekela Double Action Ladies, o ne a dira ditso ka kgwedi ya Phatwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le motso (2021) ka go kwalla kgwele ya ntlha ya [[COSAFA Women's Champions League]] kgatlhanong le Manzini Wanderers ya Eswatini. <ref>[https://cosafa.com/sundowns-double-action-victorious-on-opening-day-of-champions-league-qualifier/ "Sundowns, Double Action victorious on opening day of Champions League qualifier"]. ''cosafa.com''. COSAFA. 26 August 2021. Retrieved 23 October 2024. <q>They opened the scoring on 27 minutes via Laone Moloi, who was slipped in on goal with a beautiful through-ball and made no mistake with the finish.</q></ref>
Ka kgwedi ya Tlhakole e tlhola boraro ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le boraro (2023), go ne ga itsisiwe gore Lottah o ne a tsenela [[Security Systems Ladies]] go tswa Double Action Ladies.<ref>[https://www.facebook.com/share/p/nJrDku4At6KjASKq/ "Announcement: The Alarm Girls Welcome New Signing Laone Lottah Moloi from Double Action".] Security Systems Ladies. 3 February 2023. Retrieved 23 October 2024 – via facebook.</ref>
Ka kgwedi ya Ferikgong e le masome a mabedi le botlhano ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), Gaborone United Ladies e ne ya itsise go saena ga Moloi go tswa kwa Security Systems Ladies ka konteraka ya dingwaga tse pedi. <ref>[https://www.facebook.com/share/p/QEHPu5Ss9S3aybRH/ "Announcement: Laone 'Lottah' Moloi Joins The Reds Ladies on a Two-Year Contract".] Gaborone United Ladies. 25 January 2024. Retrieved 23 October 2024 – via facebook.</ref>Ka kgwedi ya Phatwe ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), o ne a tsaya karolo mo kgweleng ya dinao ya ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024) COSAFA Women's Champions League, O ne a ntsha maduo mo makgaolakgannyeng, a dira gore motshameko o lekane mme a o romela kwa dikotlhaong.<ref>[https://cosafa.com/uwc-win-caf-womens-champions-league-cosafa-qualifiers/ "UWC win CAF Women's Champions League | COSAFA Qualifiers".] ''cosafa.com''. COSAFA. 24 August 2024. Retrieved 23 October 2024. <q>the lead lasted for nine minutes as United's Laone Moloi equalised</q></ref>
== Tiro ya boditšhabatšhaba ==
Ka kgwedi ya Motsheganong e tlhola bobedi ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022), o ne a tshameka la ntlha mo setlhopheng, a tsena mo boemong jwa ga [[Lone Gaofetoge]] mo motsotsong wa bo80 ka nako ya motshameko wa botsalano kgatlhanong le Zambia.<ref>[https://www.facebook.com/share/p/AcETuoHwc4zReRGU/ "Latest 80': Zambia 1-1 Botswana (Subs: In Atlang Busang, Laone Moloi; Out Lesego Radiakanyo, Lone Gaofetoge)".] Botswana Football Association. 2 May 2022. Retrieved 23 October 2024 – via Facebook.</ref>Dikgwedi morago ga moo, o ne a tlhophiwa mo setlhopheng sa Botswana sa makgaolakgang sa ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bobedi (2022 Women's Africa Cup of Nations. <ref>[https://www.goal.com/en/news/botswana-name-awcon-2022-squad-to-face-nigeria-south-africa-and-burundi/blt6207a6a1bb14633d "Botswana name Awcon 2022 squad to face Nigeria, South Africa and Burundi".] ''goal.com''. 18 June 2022. Retrieved 21 August 2024</ref>Ka kgwedi ya Moranang e tlhola borataro ka ngwaga wa dikete tse pedi le masome a mabedi le bone (2024), o ne a kwadile leano la gagwe la ntlha la Mares mo motshamekong wa botsalano kgatlhanong le [[Lesotho]].<ref>[https://www.mmegi.bw/sports/mares-forced-to-make-preparation-changes/news "Mares forced to make preparation changes".] ''mmegi.bw''. 8 April 2024. Retrieved 23 October 2024. <q>girls broke the deadlock on the 35th minute as Laone Moloi met Lesego Radiakanyo's cross to open her Mares' account.</q></ref>
== Metswedi ==
jhyyzv8bjyf4ckp2jwwuw7utpwnunwv
Pitse ya naga ya dipoa
0
14383
52366
2026-07-12T11:23:49Z
Atsile Edith
11759
Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1363376047|Plains zebra]]"
52366
wikitext
text/x-wiki
'''Pitse ya naga''' ( '''''Equus quagga''''', e e kileng ya bo e le ''Equus burchellii'' ) ke mofuta o o tlwaelegileng thata wa pitse ya naga . Motseletsele wa yona o kgaogane, fela o akaretsa bontsi jwa borwa le botlhaba jwa Aforika kwa borwa jwa Sahara . Mefuta e potlana e le thataro kgotsa e le supa e lemogilwe, go akaretsa le quagga e go neng go akanngwa gore ke mofuta o o farologaneng. Dipatlisiso tsa sešweng di tshegetsa dipharologano mo dipalopalong tsa dipitse tsa naga e le phetogo e e diragalang ka bonya mo diponagalong go na le mefutapotlana.
jnky7jhd5qt41w9glhewtj36u4qjkn3