Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.47.0-wmf.9 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 2856 188747 183714 2026-07-02T18:12:23Z Koiravva 1717 formitez 188747 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Nikol'sk<br />Никольск <small>(ven.)</small> | Lidnanznam = Coat of Arms of Nikolsk (Vologda oblast).png | Flag = Flag of Nikolsk (Vologda oblast).png | Lidnanznam text = Nikol'skan lidnanznam | Flag text = Nikol'skan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 7,607 | Voz' = 2023 | Pind = 17.18 | Fail = Nikolsk Presentation Cathedral.jpg | Pämez' = Natal'ja Ščukina<br/>(viluku 2024—) | Telefonkod = +7-81754-xx-xxx | Avtokod = 35 | Aigvö = [[UTC]]+3 (MSK+0) }} {{Znamoičendad|Nikol'sk (znamoičendad)}} '''Nikol'sk''' ({{lang-ru|Нико́льск}}) om [[Venäma]]n lidn [[Vologdan agj]]an suvipäivlaskmas. Se om [[Nikol'skan ümbrik]]on (edel vn 2023 kezakud — rajonan) administrativižeks keskuseks da palaks. == Istorii == Eländpunktan aluz om pandud 15. voz'sadal kuti ''Nikol'skii''-pagast vai slabad ({{lang-ru|Никольский погост}} vai ''слобода'') da sen valdmad torguindtel [[Volg]]an basseinan [[Vetlug (jogi)|Vetlug]]-jogespäi pohjoižhe. ''Nikol'skoje''-külä sai makundan lidnan statusad vl 1780. Nikol'skan ižandusen päsarakod oma sömtegimišt (maidkombinat, söndtavaroiden kombinat), mecan ümbriradmine (äi mecpilindan edheotandoid). == Geografijan andmused == [[Fail:Nikol`sky District, Vologda Oblast 2018.svg|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz rajonan territorijal (nüg. ümbrik) vn 2021 kartal (küläkundoiden röunad vspäi 2018)]] Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalas, [[Jug (jogi)|Jug]]-jogen molembil randoil ([[Pohjoine Dvin|Pohjoižen Dvinan]] bassein), 140 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Nikol'skan keskuzpala seižub jogen känmas oiktal randal. Matkad [[Vologd]]hasai om koumesadad vižtoštkümne kilometrad päivlaskmha orhal vai 410 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma [[Šarj]] (Kostroman agj) 130 km suvhe orhal vai 145 km avtotedme, [[Tot'm]] 160 km päivlaskmha-lodeheze orhal vai 205 km avtotedme i [[Sur' Ustüg]] 145 km pohjoižhe orhal vai 165 km avtotedme. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om +3,0 C°, kezakun-elokun +15,2..+18,2 C°, tal'vkun-uhokun −9,3..−12,2 C°, viluku oleleb kaikiš vilumb. Ekstremumad oma −45,1 C° (viluku) i +36,4 C° (eloku). Kezaaigan minimum om −1,4 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +7,5 C° (tal'vku). Ei voi panda halad heinkus. Paneb sadegid 653 mm vodes, enamba kezakus-elokus (77..85 mm kus), vähemba uhokus-keväz'kus (32..34 mm kus). == Tobmuz == Nikol'sk oli lidnankundan (municipaline «Nikol'sk-lidn»-ühtnik) üks'jäižeks eländpunktaks. Lidnankundan pind oli 17,18 nellikkilometrad. Om kätud ümbrikon territorialižeks ohjanduzkundaks vn 2023 kezakuspäi. Nikol'sk oli ümbärtud Krasnopolänskoje-küläkundan territorijal i oli sen-ki administrativižeks keskuseks. Lidnankundan tobmuden pämez' oli sen Nevondkundan ezimez'. Jurii Men'šikov radoi sen jäl'gmäižen ezimehen vn 2018 redukuspäi. Lidnankundan edeline pämez' oli Svetlana Titova vspäi 2012. Lidnan Administracijan jäl'gmäine pämez' oli Valentina Badanina vn 2018 redukuspäi. == Eläjad == Vn 2002 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 8,649 ristitud, vn 2010 — 8,511 ristitud, vn 2021 — 7,661 ristitud, ümbrikon ristitišton kaks' videndest. Kaik 8,026 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 9,200 ristitud vozil 1996−2001. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 95,6 %, toižed rahvahad — 1,4 %, rahvahuden ozutandata — 3,0 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] koume pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/1515 Nikol'skan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnas: Sreten'jen päjumalanpert' (1790−1882) i Jumalanmaman Kazanin jumalaižen jumalanpert' (20. voz'sadan augotišespäi), mugažo ph. Mikulai-čudonsädajan časoun' vspäi 2008. Endevanhas puižes pertištos om čomitesid, se märičeb lidnan istorišt irdnägud mugažo. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma kuz' nimitadud i nomeruidud päivkodid (nomer 2..5, 8, 9), kaks' keskškolad (nomer 1 i 2), ližaopendusen keskuz, čomamahtoiden škol, lapsiden da norišton sportškol. [[Tot'm]]an politehnižen kolledžan filial om lidnan professionaližen opendusen aluzkundaks. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Церковь Казанской Божией Матери.JPG|Jumalanmaman Kazanin jumalaižen jumalanpert', vn 2011 nägu Coat of Arms of Nikolsk (Vologda oblast) (1970).png|Nevondkundaline lidnanznam (1970) Редакция газеты Авангард.jpg|«Avangard»-lehtesen redakcijan sijaduz (2021) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://35nikolskij.gosuslugi.ru/ Lidnan da sen ümbrikon tobmuden sait (''35nikolskij.gosuslugi.ru'').] {{ref-ru}} * [https://культура-никольск.рф/ Lidnan i sen ümbrikon kul'turan sait (''культура-никольск.рф'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Nikolsk, Vologda Oblast}} {{Vologdan agjan lidnad}} [[Kategorii:Nikol'sk| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Vologdan agjan lidnad]] [[Kategorii:Nikol'skan ümbrik|*]] 3jbj16u7bzmvxgrme7dpsnorc3fls3s 0 5046 188736 181386 2026-07-02T17:23:26Z HyBoxwood 18481 [[w:zh:Template_talk:中华人民共和国国徽#編輯請求_2026-04-17_将svg替换为File:中華人民共和國國徽.svg]] 188736 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Valdkund | Nimi = Kitain Rahvahaline Tazovaldkund<br />中華人民共和國<br /><small>''(Čžunhua Žen'min' Gunhego)''</small> | Valdkundznam = 中華人民共和國國徽.svg | Flag = Flag of the People's Republic of China.svg | Valdkundznam text = Kitain valdkundznam | Flag text = Kitain flag | Pälidn = Pekin | Eläjiden lugu = 1,384,688,986<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ch.html Kitain ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref> | Voz' = 2018 | Pind = 9,596,960 | Kart = China in its region (claimed hatched).svg | Kel' = [[kitain kel'|kitain]] | Valdkundan pämez' = [[Si Сzin'pin]] | Päministr = [[Li Kecän]] | Religii = [[ateizm]], [[buddizm]], [[konfucijanuskond]], [[daosizm]] | Valüt = [[kitain juan']]<ref>Täuz' nimituz om «Juan' žen'min'bi», jäl'gmäine sana znamoičeb «rahvahanrahad».</ref> (¥ • 元 • 圆 • 圓) (CNY) | Internet-domen = [[.cn]] (k. mug. — [[Kitain internet-domenad]]) | Telefonkod = +86 | Aigvö = [[UTC]]+8 }} '''Kitai''' (ičeze nimi — {{lang-zh|中國 / 中国}}, [[pin'jin']]: ''Zhōngguó'' [tʂʊŋ˥kwɔ˧˥], vepsän kirjamil ''Čžun Go'' «keskvaldkundad»), täuz' oficialine nimi om '''Kitain Rahvahaline Tazovaldkund''' ({{lang-zh|中華人民共和國}}, [[pin'jin']]: ''Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó'' [tʂʊŋ˥xwa˧˥ ʐən˧˥min˧˥ kʊŋ˥˩xɤ˧˥kwɔ˧˥], vepsän kirjamil: ''Čžunhua Žen'min' Gunhego'') om valdkund [[Azii|Azijan]] päivnouzmas. Se om kahtenz' valdkund mail'mas ristitišton lugun mödhe ([[Indii|Indijan]] jäl'ghe). Pälidn om [[Pekin]]. Kitai om [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:n]] kaikenaigaižeks ühtnijaks sen alusenpanendan aigaspäi. Kitain armii om kaikiš suremb aktivižen mülükundan mödhe (2,035 mln ristituid). KRT kodvi ičeze [[atombomb]]ad vn 1964 redukus, sen südäitukazegišton arsenal om koumanz' surtte mail'mas. Järed ripmatoi kosmine program om valdkundal. == Istorii == Vl 221 EME [[Cin' Šihuandi]] ühtenzoiti Kitain maid imperijaks ezmäižen kerdan. Vn 1912 1. päiväl vilukud [[Kitain Tazovaldkund]]an aluz om pandud, se ohjandab [[Taivan' (sar')|Taivan']]-sarel tähäsai. Vn 1949 1. päiväl redukud tedotihe Kitain Rahvahaližen Tazovaldkundan alusenpanendas. Vozil 1949−1956 Kitai sädi tegimišton bazižid sarakoid [[Nevondkundaline Ühtištuz|NSTÜ:n]] abul. [[Marksizm|Marksistad]] tuliba valdha, i vedihe «suren hüpken» (1958−1966) i «kommunizacijan» politikad [[Mao Czedun]]an ohjastusen al. Vll 1966−1976 Kitai eli läbi [[Kul'turrevolücii Kitaiš|kul'turrevolücijas]]. 1980-nzil vozil irdpol'ne politik kadoti agressivižust, zavodihe ižandusen ližakahid reformid, ristitišt söškanzi külläks. Ižandusen šingotez toi hüvid satusid. Nügüdläine Konstitucii ({{lang-zh|宪法}}, [[pin'jin']]: ''Xiànfǎ'', vepsän kirjamil ''Sän'fa'') om nellänz' lugul revolücijan jäl'ghe, se om vahvištadud vn 1982 4. päiväl tal'vkud, möhembaižed vajehtused oliba vll 1988, 1993, 1999, 2004 i 2018<ref>[http://www.npc.gov.cn/englishnpc/Constitution/node_2824.htm KRT:n Konstitucijan tekst valdkundan parlamentan ''npc.gov.cn''-saital.] {{ref-en}}</ref>. == Geografijan andmused == [[Fail:China topo1.jpg|thumb|left|250px|Kitain topografine kart (2014)]] Kitai om mavaldkundröunoiš 14 valdkundanke, ned oma: [[Vjetnam]] (röunan piduz — 1297 km), [[Laos]] (475 km) i [[Mjanmar]] (2129 km) suves, [[Indii]] (2659 km), [[Butan]] (477 km), [[Nepal]] (1389 km) i [[Pakistan]] (438 km) suvipäivlaskmas, [[Afganistan]] (91 km), [[Tadžikistan]] (477 km) i [[Kirgizstan]] (1063 km) päivlaskmas, [[Kazahstan]] lodehes (1765 km), [[Mongolii]] (4630 km) i [[Venäma]] (4179 km) pohjoižes, [[Korejan Rahvahaliž-Demokratine Tazovaldkund|KRDT]] (1352 km) pohjoižpäivlaskmas. Ühthine röunoiden piduz om 22 457 km. Valdkundan pind om 9,596,960 km², otab koumant sijad mail'mas [[Venäma]]n da [[Kanad]]an jäl'ghe pindan mödhe. Kitain päivlaskmaižed randad lainištadas [[Tün' valdmeri|Tünen valdmeren]] [[Kitain Päivnouzmmeri]] da [[Pakuine meri]], suvižed randad — [[Kitain Suvimeri]]. Ühthine randanpird om 14 500 km. [[Tibetan mägišt]] otab valdkundan suvipäivlaskmpalad. [[Gimalajad]] seištas [[Indii|Indijan]] röunal, niiden kaikiš korktemb čokkoim om kaikiš korktemb [[Ma]]l [[Džomolungm]]-mägenoc (8850 m). Kaikiš madalamb čokkoim om [[Turfanan alang]], −154 m. Znamasižed joged oma [[Janczi]] da [[Huanhe]]. Mecad ottas territorijan 22,3 procentad. Londuseližed pävarad oma [[kivihil']], metallad ([[raud|raudkivend]], [[alüminii|boksitad]], [[tin]], [[hahktin]], [[cink]], [[vanadii]], [[molibden]], [[vol'fram]], [[artut']], [[uran (himine element)|uran]], harvad [[mametall]]ad), [[kivivoi]], [[londuseline gaz]], [[antimonii]], [[gidroenergii]] (kaikiš suremb mail'mas), [[mahuz]]. == Tobmuz == [[Fail:China Senate House.jpg|thumb|right|250px|Rahvahansuimiden pert' (人民大会堂) om Kitain parlamentan ištundoiden sijaduz, [[Pekin]], tal'vku 2012]] Ohjandusen form om unitarine [[socializm|socialistine]] tazovaldkund dominirujanke partijanke (''Kitain Kommunistine Partii'', ''KKP'') päižeks. Valdkundan pämez' om Kitain ezimez', hän om KKP:n keskuzkomitetan päsekretar', hän-žo om armijan päkäsknik (Keskuzsodanevondkundan ezimez') tobjimalaz. Valdkundaližen Nevondkundan pämez' om ohjastusen ezimez'. Parlament om üks'kodine Kaiken Kitain Rahvahan Ezitajiden Suim ({{lang-zh|全国人民代表大会}}, [[pin'jin']]: ''Quánguó Rénmín Dàibiǎo Dàhuì'', vepsän kirjamil: ''Cüan'go Žen'min' Daibäo Dahuei'') 2970 ühtnijanke. Kaik rahvaz da azekahad väged valitas heid videks vodeks. Todesine käskusenandai tobmuz om KKP, parlament vaiše vahvištab sen pätandoid. Radonoigendai tobmuz om KRT:n Valdkundaline Nevondkund ({{lang-zh|中华人民共和国国务院}}, [[pin'jin']]: ''Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó Guówùyuàn'', vepsän kirjamil: ''Čžunhua Žen'min' Gunhego Goujuan' '') vai Keskuzline rahvahaline ohjastuz ({{lang-zh|中央人民政府}}, [[pin'jin']]: ''Zhōngyāng Rénmín Zhèngfǔ'', vepsän kirjamil: ''Čžunjan Žen'min' Čženfu''). Kitain ohjandai (ezimez') om [[Si Сzin'pin]] vn 2013 keväz'kun 14. päiväspäi. Vn 2013 keväz'kun 15. päiväspäi [[Li Kecän]] om ohjastusen pämeheks. Parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2017 redukuspäi vn 2018 uhokuhusai (13. kucund). == Administrativiž-territorialine jagand == &nbsp;&nbsp;&nbsp;''Kacu kirjutuz: [[Kitain administrativiž-territorialine jagand]].'' Kitai jagase koumekümneks nelläks regionaks: kaks'kümne koume agjad (provincijad), viž avtonomišt agjad, nell' lidnad keskuzalištusenke ([[Pekin]], [[Šanhai]], [[Čuncin]], [[Tän'czin']]) da kaks' erilišt administrativišt agjad ([[Honkong]] da [[Makao]]). Regionad alajagasoiš 333 ümbrikoks, ned — 2853 rajonaks. == Eläjad == Vn 2010 Kitain rahvahanlugemižen mödhe eläjiden oficialine (rahvahanikusenke) lugu oli 1,339,724,852 ristitud, vl 2016 — 1,373,541,278 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt oli 1,412,360,000 elajad vl 2021, se jäb läz kaikenaigaižeks vspäi 2019. Kitaiš elädas [[kitajalaižed]]. Kaik om 56 etništ gruppad oficialižešti (2010): [[han']] — 91,5 %, [[čžuanad]] — 1,3 %, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 7,2 %. Uskondan mödhe (2010): rahvahaližiden uskondoiden polenpidajad — 21,9 %, [[buddizm|buddistad]] — 18,2 %, [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 5,1 %, [[islam]]anuskojad — 1,8 %, [[induizm|induistad]] — vähemba mi 0,1 %, [[judaizm|judaistad]] — vähemba mi 0,1 %, toižed uskojad — 0,7 % (heiden kesken daoistad), [[ateizm|religijatomad]] — 52,2 %. Vn 2018 kezakus kaik oli 675 lidnad kontinentaližes Kitaiš. Lidnad-millionerad (lidnümbrikod enamba 6 mln. ristituid vn 2010 rahvahanlugemižen mödhe, surembaspäi penembha): [[Šanhai]] (ekonomine pälidn), [[Pekin]] (administrativine pälidn), [[Čuncin]], [[Guančžou]], [[Šen'čžen']], [[Tän'czin']], [[Uhan']], [[Dunguan']], [[Honkong]], [[Fošan']], [[Čendu]], [[Nankin]]. Vl 2017 kaik oli 102 lidnümbrikod-millionerad valdkundas kontinental. Valdkundan kaks' eläjad koumespäi oma lidnalaižed (vn 2024 lop). == Ižanduz == Kitai om teravas šingotai agrariž-industrialine valdkund, keskmäižen šingotesen. Ižandusen hüvä olend rippub eksportaspäi keskmäižes märas. Vl 2010 Kitain [[kogosüdäiprodukt|KSP]] jäti jäl'gele [[Japonii|Japonijan]] kogosüdäiproduktad, vl 2015 — [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV:oiden]] produktad ostmižmahtusen paritetan mödhe, i nügüd' om kaikiš surembaks mail'mas. Vl 2024 valdkundan nominaline kogosüdäiprodukt oli 18,28 trln. US$ ekvivalentas (kahtenz' sija mail'mas; US$12,969 ühtele hengele, 70. sija) vai 37,07 trln. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (ühtenz' sija; US$26,310 ühtele hengele, 74. sija). Kitai om ezinenas kuldan da valütan varan mödhe. Znamasine irdpol'ne velg (KSP:n 83 % surtte vl 2023) telustab teravambale šingotesele. Ižandusen läz kaik sarakod oma valdkundas. Fiskaline voz' zavodiše 1. vilukud. Kogosüdäiproduktan palad (2024): maižanduz 6,8 %, tegimišt 36,5 %, holitišiden sfer 56,8 %. Radajiden järgenduz sektoroidme vl 2023: maižanduz 22,8 %, tegimišt 29,1 %, holitišiden sfer 48,1 %. KRT om kaikiš järedamb eksportirui mail'mas, «mail'man fabrik» — materialižiden tavaroiden tegii. Tariž äi torhut da energetižid satandoid ižandusen täht, i se valatoitab lujas mail'man torguindlavoid. Importan tavarad oma kivivoi, londuseline gaz, raud, kuld, avtod, elektronižed platad, söndtavarad. Vl 2024 ühthine eksport (US$3,58 trln.) ületi importad (US$2,59 trln.) läz koumandeshe. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2019) oma [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad]] (Kitain eksportan 17 % i importan 7 %), [[Japonii]] (eksportan 6 % i importan 8 %), [[Honkong]] (eksportan 10 %), [[Suvikorei]] (importan 9 %), [[Avstralii]] (importan 7 %), [[Saksanma]] (importan 7 %), [[Taivan']] (importan 6 %). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Zhongnanhai04.jpg|Kitain Valdkundaližen Nevondkundan sauvused Čžunnan'hai-järvenno läz Kel'tud lidnad, [[Pekin]], semendku 2005 ChinaDOD.jpg|Kitain Kaičendministruz, Pekin, keväz'ku 2006 Supreme peoples court china.jpeg|Kitain Ülembaine Rahvahaline Käskuzkund (最高人民法院 ''Čžuigao Žen'min' Fajuan''), Pekin, sulaku 2008 People's Bank of China Headquarter, Beijing.jpg|Kitain Rahvahanbank (keskuzbank, 中国人民银行 ''Čžungo Žen'min' In'han''), päfater Pekinas, kül'mku 2016 Ministry of Foreign Affairs, Beijing.jpg|Kitai Röunantagaižiden azjoiden ministruz, Pekin, viluku 2017 National Library of China Phase II.jpg|Kitain Nacionaline kirjišt (中国国家图书馆 ''Zhōngguó guójiā túshūguǎn''), pohjoine kompleks (vai faz nomer kaks'), Pekin, kül'mku 2020 </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == ;Tobmuz * [http://www.npc.gov.cn/ Kaiken Kitain Rahvahan Ezitajiden Suiman oficialine sait (''npc.gov.cn'').] {{ref-zh}} {{ref-en}} * [http://www.gov.cn/ KRT:n Valdkundaližen Nevondkundan oficialine sait (''gov.cn'').] {{ref-zh}} {{ref-en}} ;Ühthine informacii valdkundas * [http://www.china.org.cn/ Kitain Rahvahaližen Tazovaldkundan informacine sait (''china.org.cn'').] {{ref-en}} {{ref-zh}} {{ref-fr}} {{ref-de}} {{ref-ja}} {{ref-ru}} {{ref-es}} {{ref-ar}} {{ref-eo}} {{ref-ko}} {{Commons|China}} {{Azii}} [[Kategorii:Kitai| ]] 336ft7lmv0bojmh2gtmjdyma3gsoue9 0 8971 188748 183062 2026-07-02T18:33:21Z Koiravva 1717 istorii+ 188748 wikitext text/x-wiki {{1000}}{{A10000}} {{Valdkund | Nimi = Sudanan Tazovaldkund<br />جمهورية السودان <small>(arab.)</small><br /><small>''(Džumhurijat as Sudan)''</small><br />Republic of the Sudan <small>(angl.)</small> | Valdkundznam = Emblem of Sudan.svg | Flag = Flag of Sudan.svg | Valdkundznam text = Sudanan valdkundznam | Flag text = Sudanan flag | Pälidn = Hartum | Eläjiden lugu = 43,120,843<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/su.html Sudanan ristitišton endustuz vn 2018 heinkus // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref> | Voz' = 2018 | Pind = 1,886,068 | Kart = LocationSudan.svg | Kel' = [[araban kel'|araban]], [[anglijan kel'|anglijan]] | Valdkundan pämez' = [[Abdel' Fattah al'-Burhan]] | Päministr = [[Hamduk Abdalla|Abdalla Hamduk]] | Religii = [[islam]] | Valüt = [[sudanan funt]] (LS) (SDG) | Internet-domen = [[.sd]] | Telefonkod = +249 | Aigvö = [[UTC]]+2 }} '''Sudan''' ({{lang-ar|السودان}} ''Sūdān'', {{lang-en|Sudan}} [suːˈdɑːn] vai [suːˈdæn]), vai '''Pohjoižsudan''', oficialižikš — '''Sudanan Tazovaldkund''' ({{lang-ar|جمهورية السودان}} ''Džumhūrijat as-Sūdān''), {{lang-en|Republic of the Sudan}}), om valdkund [[Päivnouzmaine Afrik|Päivnouzmaižes Afrikas]]. Sen pälidn om [[Hartum]]. == Istorii == Vn 1899 vilukun 9. päiväl [[Sur' Britanii]] i [[Egipt]] allekirjutiba kožundkirjutest ühthižes ohjanduses Sudanas (angliž-egiptine kondominium). Anglijalaižed otiba valdkundmehiden üläradnikusid, egiptalaižed — keskradnikusid. Sudan oli kätud Suren Britanijan kolonijaks faktižikš. Vn 1956 11. päiväl vilukud Sudan tedištoiti ripmatomudes [[Sur' Britanii|Sures Britanijaspäi]] da [[Egipt]]aspäi, oli Afrikan kaikiš surembaks pindan modhe (2,530,397 nellikkilometrad). Vn 2011 heinkun 9. päiväl [[Suvisudan]] tedištoiti ičeze ripmatomudes Sudanaspäi kaiken rahvahan referenduman jäl'ghe Sudanan kaikel territorijal, i Sudan kändihe kontinentan koumandeks surtte valdkundaks pindan mödhe [[Alžir]]an i [[Kongon Demokratine Tazovaldkund|KDT:n]] jäl'ghe. Jäl'gmäine seičemenz' lugul Konstitucii<ref>[http://www.constituteproject.org/ontology/Sudan_the?lang=en Vn 2005 Sudanan Konstitucijan tekst möhembaižidenke vajehtusidenke ''constituteproject.org''-saital.] {{ref-en}}</ref> om vahvištadud vn 2005 6. päiväl heinkud, se oli väges voziden 2015−2017 vajehtusidenke. Sodakukerduz tegihe valdkundas vn 2019 sulakus, heittihe valitud prezidentad i parlamentad radmaspäi. Pordaigaline Konstitucine deklaracii kävutase Konstitucijaks vn 2019 elokuspäi. Sodakukerdusen jäl'geline naprind tegihe Sudanas vn 2023 sulakun 15. päiväl, i se kändihe verevaks rahvahanikoiden sodaks. [[Ühtenzoittud Rahvahiden Organizacii|ÜRO:n]] arvoindan mödhe vn 2025 sulakule südäisoda Sudanas rikoi 150 tuhad eläjid vai sen enamba i tegi pagenikoikš valdkundan 12 mln eläjid. == Geografijan andmused == [[Fail:Sudan Topography.png|thumb|left|250px|Sudanan da Suvisudanan topografine kart (2007)]] Sudan om mavaldkundröunoiš [[Egipt]]anke pohjoižes (1275 km), [[Livii|Livijanke]] lodehes (383 km), [[Čad]]anke päivlaskmas (1360 km), [[Keskafrikan Tazovaldkund]]anke suvipäivlaskmas (175 km), [[Suvisudan]]anke suves (2184 km), [[Eritrei|Eritrejanke]] (605 km) da [[Efiopii|Efiopijanke]] (769 km) suvipäivnouzmas. Ühthine röunoiden piduz — 6751 km. Valdkundan pohjoižpäivnouzmaižed randad lainištab [[Rusked meri]]. Randanpird om 853 km pitte. Mägišt otab Sudanan enamban palan. Sen korktuz om 300..1000 metrad. [[Nil]]-jogen alangišt läbitab sidä suvespäi pohjoižhe. [[Nil]]-jogi augotab [[Vauged Nil|Vauktan Nilan-]] da [[Sinivauvaz Nil|Sinivauvhan Nilan]]-jogiden ühthejoksmusel, sigä-žo [[Hartum]]-pälidn seižub. Kaik man joged oma Nil-jogen basseinas. [[Livijan rahvahatoi ma|Livijan]] da [[Nubijan rahvahatoi ma|Nubijan]] rahvahatomad mad levigatas valdkundan pohjoižel. [[Savann]]ad da jogirandaižed harvad mecad oma man keskuses. Mäged oma päivlaskmpolel da päivnouzmpolel. Sudanan kaikiš korktemb čokkoim om [[Derib Kal'der]]-krateran seinäd (man päivlaskmas), 3042 m meren pindan päl. Klimat om [[subekvatorialine vö|subekvatorialine]] man agjahižes suves da [[rahvahatomiden maiden zon|räkän rahvahatoman man]] [[Hartum]]aspäi pohjoižhe. == Politine sistem == [[Fail:120593917.fFhXTfR6.SudanDec094632.jpg|thumb|right|250px|Sudanan parlamentan sauvuz, [[Hartum]], tal'vku 2009]] Ohjandusen form om federativine konstitucine [[prezidentine tazovaldkund|prezidentine]] tazovaldkund. Valdkundan da ohjastusen pämez' om prezident. Rahvaz valičeb hänen kandidaturad. Prezident-žo om armijan päižeks käskmeheks. Vll 1989−2016 ei olend päministran radnikust. Parlament om kaks'kodine. Üläkodi om Provincijoiden nevondkund, se mülütab 50 ühtnijad. Valitas heid provincijoiden suimil kudeks vodeks. Alakodi om Rahvahaline Suim ({{lang-ar|المجلس الوطني السوداني‎}} ''Al'-Madžlis al'-Vatani'', {{lang-en|National Assembly}}), se kogoneb 426 ristituspäi. Heid-ki valitas provincijoiden suimil kudeks vodeks. Prezidentan i parlamentan ühtnijoiden järgvaličendad oliba vn 2015 13.-16. päivil sulakud. Parlament om pästtud radmaspäi vn 2019 11. sulakud sodakukerdusen jäl'ghe, Päličmänendpordon Rahvahaline Suim ({{lang-en|Transitional Legislative Council}}) tegeb parlamentan velgusidme. Suverenine Nevondkund (angl. ''Sovereignty Council'') om valdkundan tobmuden kollektivine pä vn 2019 elokun 21. päiväspäi, [[Abdel' Fattah al'-Burhan]] om sen ezimez' siš-žo dataspäi. [[Hamduk Abdalla|Abdalla Hamduk]] radab päministran siš-žo päiväspäi. Jäl'gmäine valitud prezident om [[Omar al' Bašir|Omar Hasan Ahmed al' Bašir]], sai 94,05% vl 2015 (68,2 % vl 2010), se oli hänen videnz' strok vn 1989 kezakun 30. päiväspäi, laksi erindha vn 2019 sulakus sodakukerdusen jäl'ghe. Prezidentan i parlamentan valičendad lindäs vl 2022. == Administrativiž-territorialine jagand == &nbsp;&nbsp;&nbsp;''Kacu kirjutuz: [[Sudanan administrativiž-territorialine jagand]].'' Administrativiž-territorialižikš Sudan jagase seičemetoštkümneks provincijaks (''vilajet:aks'' vai štataks) kuziden regioniden territorijal: Pohjoine (kaks' provincijad), Darfur (viž), Kordofan (kaks'), Hartum (üks'), Kassal (Päivnouzmpol'ne Sudan) (koume) da Sinivauvaz Nil (nell'). Provincijad alajagasoiš 86 ümbrikoks ({{lang-en|district}}). == Eläjad == Sudanas elädas [[sudanalaižed]]. Hö oma [[islam]]anuskojad-sunnitad [[hristanuskond]]an vähembusenke. Vl 2013 valdkundan ristitišt oli 34,847,910 eläjad<ref>[http://www.census.gov/population/international/data/countryrank/rank.php Country Rank. Countries and Areas Ranked by Population: 2013 (Valdkundad i territorijad ristitišton mödhe) // U.S. Department of Commerce (AÜV:oiden torguindministruz). — ''Census.gov''.] {{ref-en}}</ref>. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd'. Rahvahad (2018): Sudanan [[arabialaižed]] — läz 70 %, toižed rahvahad — 30 % (fur, bedža, nuba, fallata). Vl 2012 Sudanas oli 104 lidnad enamba kaht tuhad eläjidenke<ref name="Sudanlidnad"/>. Sudanan järedad lidnad (enamba 500 tuh. ristituid vl 2012<ref name="Sudanlidnad">[http://www.webcitation.org/68ldsk1X0 Sudan: largest cities and towns and statistics of their population (Sudan: kaikiš surembad lidnad i niiden ristitišton statistik. 2012-05-24). — ''World-gazetteer.com''.] {{ref-en}}</ref>, surembaspäi penembha): [[Omdurman]], [[Hartum]] (pälidn), [[Pohjoine Hartum]], [[Port Sudan]], [[Kassal]]. == Ižanduz == Sudan om lujas [[gollüz|goll']] šingotai agrarine valdkund, ei ole lujad rippundad irdpol'žes torguindaspäi. Vl 2025 valdkundan ezimeletadud nominaline kogosüdäiprodukt linneb 31,51 mlrd. US$ ekvivalentas (111. sija mail'mas; US$624 ühtele hengele, 185. sija) vai 117,77 mlrd. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (98. sija; US$2,341 ühtele hengele, 175. sija). Ižanduz baziruiše kivivoin eksportal i maižandusel. Znamasine valdkundaline velg (KSP:n 120 % surtte vl 2017) i politine stabilitomuz telustadas ižandusen šingotesele. Industrijan päsarakod oma kivivoin samine da ümbriradmine, sodaazegišton tehmine, avtoiden i kebnoiden jüguavtoiden ühthekeraduz, cementan pästand, farmaceftine, tekstiline (puvill) i kengiden omblend, sömtegimišt (sahar, jauh, södabad void), muilan pästand. Finansine voz' zavodiše 1. vilukud. Kogosüdäiproduktan palad (2017): maižanduz 39,6 %, tegimišt 2,6 %, holitišiden sfer 57,8 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (vn 1998 andmused): maižanduz 80 %, tegimišt 7 %, holitišiden sfer 13 %. Valdkundan päeksport om [[kivivoi]] da sen produktad, [[puvill]], [[sahar (produkt)|sahar]], [[gummiarabik]], [[indine kunžut]]. Importan päobjektad oma mašinansauvomižen produkcii, kivivoin ümbriradmižen i transportine mašiništ, himižed substancijad, zelläd, nižu da toižed söndtavarad, tekstil'. Vl 2017 import ületi eksportad läz kahthe kerdha. Irdpol'žen torguindan päižed partnörad (2021) oma [[Araban Ühtenzoittud Emiratad]] (Sudanan eksportan 53,3 % i importan 15,9 %), [[Kitai]] (eksportan 14,3 % i importan 21,2 %), [[Saudan Arabii]] (eksportan 6,3 % i importan 13,6 %), [[Indii]] (importan 11,7 %), [[Egipt]] (importan 8,3 %). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Presidential Palace in Khartoum, Sudan.jpg|Prezidentan pert'kulu [[Hartum]]as, 1940 Ministry of Transport, Roads & Bridges (Khartoum) 001.jpg|Transportan, teiden da sildoiden ministruz (Hartum, eloku 2009) Sudan Development Corporation Khartoum Sudan Designed by Abdel-Moneim Mustafa 5.jpg|Sudanan šingotesen korporacii (''Sudan Development Corporation, SDC'', Hartum, keväz'ku 2022) Cbank.sudan.JPG|Sudanan Keskuzbank (Hartum, viluku 2003) National Botanical Garden (Khartoum) 001.jpg|Nacionaline botanine sad (Hartum, eloku 2009) Sudan National Museum (8625532907).jpg|Sudanan Nacionaline muzei (Hartum, uhoku 2013) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.presidency.gov.sd/ Sudanan prezidentan oficialine sait (''presidency.gov.sd'').] {{ref-ar}} * [http://www.parliament.gov.sd/ Sudanan parlamentan oficialine sait (''parliament.gov.sd'').] {{ref-ar}} {{ref-en}} * [https://archive.is/20121205093645/www.sudan.gov.sd/en Sudanan ohjastusen oficialine sait (''sudan.gov.sd'') arhivas.] {{ref-en}} * [http://commons.wikimedia.org/wiki/Atlas_of_Sudan Sudanan atlas Vikiaitas.] {{Commons|Sudan}} {{Afrik}} [[Kategorii:Sudan| ]] ofk4879oy2srsk2u6i1in36pqd0t8mv 0 11152 188749 188679 2026-07-03T08:06:07Z Motoranger 10577 +galerei 188749 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Tuzl<br />Tuzla <small>(bosn. i horv.)</small><br />Тузла <small>(serb.)</small> | Lidnanznam = Coat of arms of Tuzla.svg | Flag = Flag of Tuzla, Bosnia and Herzegovina.svg | Lidnanznam text = Tuzlan lidnanznam | Flag text = Tuzlan flag | Valdkund = Bosnii da Gercegovin | Eläjiden lugu = 110,979 | Voz' = 2013 | Pind = 294 | Fail = Tuzla (collage image).jpg | Pämez' = Zijad Lugavič<br/>(tal'vku 2022—,<br/>''Zijad Lugavić'') | Telefonkod = +387-(0)35 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Tuzla municipality, BH OpenStreetMap.png|thumb|left|250px|Lidnankundan kart (uhoku 2026)]] '''Tuzl''' ([[bosnijan kel'|bosn]]. i {{lang-hr|Tuzla}}, bosnijan virkand: [tûzla], {{lang-sr|Тузла}}) om [[Bosnii da Gercegovin|Bosnijan da Gercegovinan]] koumanz' lidn da kund eläjiden lugun mödhe. Se om [[Bosnii da Gercegovinan Federacii|Bosnii da Gercegovinan Federacijan]] [[Tuzlan kanton]]an administrativine keskuz. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 950 ''Soli''-nimitusenke («solad»). Nügüdläine nimituz om ottud turkan kelespäi, sen znamoičend om enzne. Tuzl šingotase [[kivihil'|kivihilen]] samižel (kuz' kaivust kundas). Sijaline elektrostancii kävutab sidä i om kaikiš surembaks valdkundas. Himine, jüžmak i sömtegimišt oma kundan päsarakoikš. Turizm soljärvennoks, 350 tuhad matknikoid vodes. == Geografijan andmused == [[Fail:Location Tuzla.svg|thumb|left|250px|Lidnankundan sijaduz valdkundas vn 2011 kartal]] Lidn sijadase kantonan keskuzpalas, valdkundan pohjoižpäivnouzmas, 245 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren valatoitandanke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +10,8 C°, kezakun-elokun +18,8..+20,9 C°, tal'vkun-uhokun +0,5..+2,4 C°. Ekstremumad oma −25,8 C° (viluku) i +40,7 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +4,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +25,3 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus, ned oma harvad lujas semendkus i sügüz'kus. Paneb sadegid 920 mm vodes, enamba semendkus-heinkus (96..115 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (54..59 mm kus). Rekordine registriruidud lumikate oli 97 sm kortte vn 1984 uhokus. == Tobmuz == Valitas lidnan pämest nelläks vodeks, toižen strokun voimuz om olmas. Edeline lidnan pämez' om Jasmin Imamovič (uhoku 2001 — kül'mku 2022, ''Jasmin Imamović''). == Eläjad == Vn 1991 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 83,770, lidnankundan — 131,618 ristitud. Rahvahanikoiden sodan aigan lidn vastsi äi pagenijoid, ristitišt ližadui (174,558 eläjad oli kundas vl 2006), no sid' poleni (131,640 eläjad vl 2009). Vn 2013 rahvahanlugemine registrirui 110,979 kaikenaigašt eläjad. Rahvahad (2013): [[bošnäklaižed]] 72,78 %, [[horvatijalaižed]] 13,87 %, [[serbalaižed]] 3,04 %, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 10,30 %. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Tuzla Thermal Power Plant02A.jpg|Tuzlan lämuzelektrostancii vn 2022 kezakus Aerodrom Tuzla terminal.jpg|Rahvahidenkeskeižen ''Tuzl''-lendimportan terminal, kül'mku 2025 </gallery> == Irdkosketused == * [http://grad.tuzla.ba/ Lidnan oficialine sait (''grad.tuzla.ba'').] {{ref-hr}} {{Commons|Category:Tuzla}} [[Kategorii:Bosnijan da Gercegovinan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tuzlan kanton|*]] h4iuxreuz0tpnus19z830uvusedxln3 188750 188749 2026-07-03T08:54:50Z Motoranger 10577 galerei+ 188750 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Tuzl<br />Tuzla <small>(bosn. i horv.)</small><br />Тузла <small>(serb.)</small> | Lidnanznam = Coat of arms of Tuzla.svg | Flag = Flag of Tuzla, Bosnia and Herzegovina.svg | Lidnanznam text = Tuzlan lidnanznam | Flag text = Tuzlan flag | Valdkund = Bosnii da Gercegovin | Eläjiden lugu = 110,979 | Voz' = 2013 | Pind = 294 | Fail = Tuzla (collage image).jpg | Pämez' = Zijad Lugavič<br/>(tal'vku 2022—,<br/>''Zijad Lugavić'') | Telefonkod = +387-(0)35 | Aigvö = tal'vel [[UTC]]+1,<br />kezal [[UTC]]+2 }} [[Fail:Tuzla municipality, BH OpenStreetMap.png|thumb|left|250px|Lidnankundan kart (uhoku 2026)]] '''Tuzl''' ([[bosnijan kel'|bosn]]. i {{lang-hr|Tuzla}}, bosnijan virkand: [tûzla], {{lang-sr|Тузла}}) om [[Bosnii da Gercegovin|Bosnijan da Gercegovinan]] koumanz' lidn da kund eläjiden lugun mödhe. Se om [[Bosnii da Gercegovinan Federacii|Bosnii da Gercegovinan Federacijan]] [[Tuzlan kanton]]an administrativine keskuz. == Istorii == Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan vl 950 ''Soli''-nimitusenke («solad»). Nügüdläine nimituz om ottud turkan kelespäi, sen znamoičend om enzne. Tuzl šingotase [[kivihil'|kivihilen]] samižel (kuz' kaivust kundas). Sijaline elektrostancii kävutab sidä i om kaikiš surembaks valdkundas. Himine, jüžmak i sömtegimišt oma kundan päsarakoikš. Turizm soljärvennoks, 350 tuhad matknikoid vodes. == Geografijan andmused == [[Fail:Location Tuzla.svg|thumb|left|250px|Lidnankundan sijaduz valdkundas vn 2011 kartal]] Lidn sijadase kantonan keskuzpalas, valdkundan pohjoižpäivnouzmas, 245 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Klimat om [[ven vö|ven]] valdmeren valatoitandanke. Keza om päivoikaz, tal'vaig om pil'vekaz lujas. Voden keskmäine lämuz om +10,8 C°, kezakun-elokun +18,8..+20,9 C°, tal'vkun-uhokun +0,5..+2,4 C°. Ekstremumad oma −25,8 C° (viluku) i +40,7 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +4,0 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +25,3 C° (uhoku). Ei voi panda halad kezakus-elokus, ned oma harvad lujas semendkus i sügüz'kus. Paneb sadegid 920 mm vodes, enamba semendkus-heinkus (96..115 mm kus), vähemba vilukus-keväz'kus (54..59 mm kus). Rekordine registriruidud lumikate oli 97 sm kortte vn 1984 uhokus. == Tobmuz == Valitas lidnan pämest nelläks vodeks, toižen strokun voimuz om olmas. Edeline lidnan pämez' om Jasmin Imamovič (uhoku 2001 — kül'mku 2022, ''Jasmin Imamović''). == Eläjad == Vn 1991 rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 83,770, lidnankundan — 131,618 ristitud. Rahvahanikoiden sodan aigan lidn vastsi äi pagenijoid, ristitišt ližadui (174,558 eläjad oli kundas vl 2006), no sid' poleni (131,640 eläjad vl 2009). Vn 2013 rahvahanlugemine registrirui 110,979 kaikenaigašt eläjad. Rahvahad (2013): [[bošnäklaižed]] 72,78 %, [[horvatijalaižed]] 13,87 %, [[serbalaižed]] 3,04 %, toižed rahvahad i rahvahuden ozutandata — 10,30 %. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Tuzla - Trg slobode.JPG|Joudjuden torg (eloku 2012) Behram-begova džamija u Tuzli.jpg|Behram-bein mečet' (''Šarena''), vn 2025 kezakun nägu Tuzla Thermal Power Plant02A.jpg|Tuzlan lämuzelektrostancii vn 2022 kezakus Aerodrom Tuzla terminal.jpg|Rahvahidenkeskeižen ''Tuzl''-lendimportan terminal, kül'mku 2025 </gallery> == Irdkosketused == * [http://grad.tuzla.ba/ Lidnan oficialine sait (''grad.tuzla.ba'').] {{ref-hr}} {{Commons|Category:Tuzla}} [[Kategorii:Bosnijan da Gercegovinan lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Tuzlan kanton|*]] t6i8rfysm53v8mk8z7i0rdxnsng3j87 4 13038 188734 188206 2026-07-02T17:18:00Z Koiravva 1717 kerdan kus 188734 wikitext text/x-wiki Purtked: * [http://stats.wikimedia.org/EN/TablesPageViewsMonthlyCombined.htm Page Views for Wikipedia, Both sites, Normalized — ''Stats.wikimedia.org''.]. Kaik voded, udištase kaikuččes kus. * [http://stats.wikimedia.org/RU/Sitemap.htm Статистика Википедии — ''Stats.wikimedia.org''.]. Udištase kaikuččes kus (2015 − koumes kus). {|class="wikitable sortable" border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="background: #f9f9f9; border: 1px solid #aaaaaa; border-collapse: collapse; white-space: nowrap; text-align: center" |- | Dat | VepWiki:n kacundoiden kupaksuz,<br>tuh. männudes pordos | Sija vikipedijoiden keskes<br>kacundoiden mödhe | VepWiki:n kacundoiden časpaksuz,<br>kacundoid (kupaksuz / 720) |- | 06.2026 || 1295 || || 1799 |- | 05.2026 || 1216 || || 1689 |- | 04.2026 || 1815 || || 2521 |- | 03.2026 || 1013 || || 1407 |- | 02.2026 || 1032 || || 1433 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2026 || 2809 || || 3902 |- | 12.2025 || 2488 || || 3455 |- | 11.2025 || 1573 || || 2185 |- | 10.2025 || 900 || || 1251 |- | 09.2025 || 1145 || || 1591 |- | 08.2025 || 1021 || || 1419 |- | 07.2025 || 1152 || || 1600 |- | 06.2025 || 982 || || 1364 |- | 05.2025 || 1237 || || 1719 |- | 04.2025 || 887 || || 1233 |- | 03.2025 || 735 || || 1021 |- | 02.2025 || 788 || || 1095 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2025 || 834 || || 1159 |- | 12.2024 || 893 || || 1240 |- | 11.2024 || 797 || || 1107 |- | 10.2024 || 737 || || 1025 |- | 09.2024 || 817 || || 1135 |- | 08.2024 || 1616 || || 2245 |- | 07.2024 || 1445 || || 2007 |- | 06.2024 || 1108 || || 1539 |- | 05.2024 || 1232 || || 1711 |- | 04.2024 || 1398 || || 1942 |- | 03.2024 || 1243 || || 1727 |- | 02.2024 || 1235 || || 1715 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2024 || 1254 || || 1742 |- | 12.2023 || 1010 || || 1404 |- | 11.2023 || 1145 || || 1591 |- | 10.2023 || 1115 || || 1549 |- | 09.2023 || 1116 || || 1551 |- | 08.2023 || 1152 || || 1600 |- | 07.2023 || 1269 || || 1763 |- | 06.2023 || 1306 || || 1814 |- | 05.2023 || 1221 || || 1696 |- | 04.2023 || 1188 || || 1650 |- | 03.2023 || 1363 || || 1894 |- | 02.2023 || 1087 || || 1510 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2023 || 917 || || 1273 |- | 12.2022 || 1062 || || 1475 |- | 11.2022 || 1136 || || 1578 |- | 10.2022 || 11804 || || 16395 |- | 09.2022 || 1065 || || 1480 |- | 08.2022 || 1113 || || 1546 |- | 07.2022 || 1145 || || 1591 |- | 06.2022 || 1216 || || 1689 |- | 05.2022 || 1168 || || 1623 |- | 04.2022 || 1230 || || 1709 |- | 03.2022 || 1496 || || 2078 |- | 02.2022 || 1192 || || 1656 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2022 || 970 || || 1348 |- | 12.2021 || 957 || || 1329 |- | 11.2021 || 1135 || || 1576 |- | 10.2021 || 1065 || || 1480 |- | 09.2021 || 779 || || 1082 |- | 08.2021 || 655 || || 910 |- | 07.2021 || 522 || || 725 |- | 06.2021 || 529 || || 734 |- | 05.2021 || 516 || || 716 |- | 04.2021 || 513 || || 712 |- | 03.2021 || 701 || || 974 |- | 02.2021 || 1287 || || 1787 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2021 || 613 || || 851 |- | 12.2020 || 511 || || 710 |- | 11.2020 || 526 || || 731 |- | 10.2020 || 636 || || 884 |- | 09.2020 || 696 || || 967 |- | 08.2020 || 697 || || 968 |- | 07.2020 || 886 || || 1230 |- | 06.2020 ||1005 || || 1396 |- | 05.2020 || 901 || || 1251 |- | 04.2020 || 845 || || 1174 |- | 03.2020 || 887 || || 1233 |- | 02.2020 || 757 || || 1051 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2020 || 816 || || 1133 |- | 12.2019 || 906 || || 1258 |- | 11.2019 || 703 || || 977 |- | 10.2019 || 490 || || 681 |- | 09.2019 || 516 || || 716 |- | 08.2019 || 632 || || 877 |- | 07.2019 | style="border-bottom:2px solid navy;" | 536<ref name="uzm">Kacundoiden paksuden uz' märhapanend om kävutamas.</ref> || | style="border-bottom:2px solid navy;" | 744<ref name="uzm"/> |- | 06.2019 || 151 || || 210 |- | 05.2019 || 166 || || 230 |- | 04.2019 || 191 || || 265 |- | 03.2019 || 172 || || 239 |- | 02.2019 || 161 || 166 || 223 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2019 || 170 || 165 || 236 |- | 12.2018 || 143 || 170 || 198 |- | 11.2018 || 230 || 169 || 319 |- | 10.2018 || 129 || 176 || 179 |- | 09.2018 || 124 || 167 || 172 |- | 08.2018 || 141 || 167 || 196 |- | 07.2018 || 135 || 172 || 187 |- | 06.2018 || 155 || 167 || 215 |- | 05.2018 || 105 || 179 || 145 |- | 04.2018 || 95 || 169 || 132 |- | 03.2018 || 111 || 171 || 154 |- | 02.2018 || 129 || 171 || 179 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2018 || 141 || 168 || 196 |- | 12.2017 || 148 || 166 || 205 |- | 11.2017 || 148 || 171 || 205 |- | 10.2017 || 127 || 173 || 176 |- | 09.2017 || 266 || 168 || 370 |- | 08.2017 || 203 || 166 || 282 |- | 07.2017 || 144 || 167 || 200 |- | 06.2017 || 109 || 166 || 152 |- | 05.2017 || 116 || 176 || 161 |- | 04.2017 || 116 || 175 || 161 |- | 03.2017 || 140 || 170 || 194 |- | 02.2017 || 141 || 183 || 196 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2017 || 122 || 174 || 169 |- | 12.2016 || 131 || 173 || 181 |- | 11.2016 || 149 || 169 || 208 |- | 10.2016 || 131 || 178 || 183 |- | 09.2016 || 102 || 196 || 142 |- | 08.2016 || 112 || 168 || 156 |- | 07.2016 || 89 || 168 || 123 |- | 06.2016 || 116 || 173 || 161 |- | 05.2016 || 163 || 172 || 226 |- | 04.2016 || 97 || 191 || 134 |- | 03.2016 || 83 || 184 || 115 |- | 02.2016 || 84 || 186 || 116 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2016 || 104 || 172 || 144 |- | 12.2015 || 84 || 170 || 116 |- | 11.2015 || 89 || 169 || 123 |- | 10.2015 || 103 || 169 || 143 |- | 09.2015 || 119 || 176 || 165 |- | 08.2015 || 117 || 169 || 162 |- | 07.2015 || 111 || 175 || 154 |- | 06.2015 || 116 || 186 || 161 |- | 05.2015 | style="border-bottom:2px solid navy;" | 122<ref name="uzm">Kacundoiden paksuden uz' märhapanend om kävutamas.</ref> || 192 | style="border-bottom:2px solid navy;" | 162<ref name="uzm"/> |- | 04.2015 || 385 || 184 || 534 |- | 03.2015 || 394 || 190 || 547 |- | 02.2015 || 341 || 185 || 473 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2015 || 363 || 185 || 504 |- | 12.2014 || 285 || 191 || 395 |- | 11.2014 || 318 || 184 || 441 |- | 10.2014 || 309 || 195 || 429 |- | 09.2014 || 309 || 194 || 429 |- | 08.2014 || 311 || 194 || 431 |- | 07.2014 || 314 || 192 || 436 |- | 06.2014 || 288 || 194 || 400 |- | 05.2014 || 239 || 198 || 331 |- | 04.2014 || 261 || 195 || 362 |- | 03.2014 || 282 || 189 || 391 |- | 02.2014 || 293 || 182 || 406 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2014 || 238 || 193 || 330 |- | 12.2013 || 228 || 194 || 316 |- | 11.2013 || 193 || 204 || 268 |- | 10.2013 || 220 || 203 || 305 |- | 09.2013 || 217 || 203 || 301 |- | 08.2013 || 265 || 201 || 368 |- | 07.2013 || 282 || 187 || 391 |- | 06.2013 || 308 || 184 || 427 |- | 05.2013 || 247 || 192 || 343 |- | 04.2013 || 183 || 208 || 254 |- | 03.2013 || 204 || 205 || 283 |- | 02.2013 || 227 || 202 || 315 |- style="border-bottom:2px solid grey;" | 01.2013 || 226 || 207 || 313 |- | 12.2012 || 226 || 203 || 313 |- | 11.2012 || 212 || 204 || 294 |- | 10.2012 || 201 || 204 || 279 |- | 09.2012 || 177 || 206 || 245 |- | 08.2012 || 142 || 215 || 197 |- | 07.2012 || 143 || 215 || 198 |- | 06.2012 || 158 || 215 || 219 |- | 05.2012 || 109 || 236 || 151 |- | 04.2012 || 100 || 232 || 138 |- | 03.2012 || 110 || 229 || 152 |} == Homaičendad == <references /> [[Kategorii:Statistik Vikipedijas]] 58vr7gwrvsflo5fpx218ugz8zdaxz2i 10 40938 188743 188720 2026-07-02T17:31:34Z Koiravva 1717 fail om löutud Vikiaitas 188743 wikitext text/x-wiki Ондатра на березі річки.webm t9x9h176ne7quu1neh9c5rgz6xoa1qp 10 40939 188744 188721 2026-07-02T17:42:26Z Koiravva 1717 vajehtadud failan ümbrikirjutand 188744 wikitext text/x-wiki [[Ondatr]]an ''Ondatra zibethicus''-erikon erič söb heinüt jogen kendäkol [[Ukrain]]an päivlaskmas, Seretin gidrologine kel'dtaho ({{lang-uk|Серетський гідрологічний заказник}}), [[Ternopol'|Ternopolin]] rajon i agj. Videon hätkeližuz om 21 sekundad, 7. semendku 2025, tegi ''Матвіїв Любомир''-kävutai.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> r5k0qbz0oy5bc4bwp3f1atl9r2pmzun 3 40948 188733 2026-07-02T17:12:40Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "{{hello}} -- ~~~~" 188733 wikitext text/x-wiki {{hello}} -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|pagišta]]) 2. heinku 2026, kell 20:12 (MSK) cg78gb8ihqj5lr8j6pdpts3j5d2cy6l 10 40949 188735 2026-07-02T17:22:44Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "Gaivota colle cámara GoPro nas Illas Cíes e fai un vídeo - bird flies off with camera.ogv" 188735 wikitext text/x-wiki Gaivota colle cámara GoPro nas Illas Cíes e fai un vídeo - bird flies off with camera.ogv 4e8i95voe5yq0cjw8w5bdjnb79dp2ju 10 40950 188737 2026-07-02T17:23:32Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "Hubblecast 21 Special.webm" 188737 wikitext text/x-wiki Hubblecast 21 Special.webm grttrh0yl5yqyua27rk63o13dhw498j 10 40951 188738 2026-07-02T17:24:21Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' ""Kjölens bit" - SMV - SVA BA 0015 04.wav" 188738 wikitext text/x-wiki "Kjölens bit" - SMV - SVA BA 0015 04.wav motfklxijzgzzoq889nvhjn3vc79t99 10 40952 188739 2026-07-02T17:25:15Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "08. Директна синтеза на амониум хлорид.webm" 188739 wikitext text/x-wiki 08. Директна синтеза на амониум хлорид.webm 35qor2lj9tr2ojkia3d0ce859970kou 10 40953 188740 2026-07-02T17:26:23Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' ""Kjölens bit" - SMV - SVA BA 0015 05.wav" 188740 wikitext text/x-wiki "Kjölens bit" - SMV - SVA BA 0015 05.wav c1k2vd0wkc38qrliaaespryk8awaab8 10 40954 188741 2026-07-02T17:27:07Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "10. Оксидација на јагленче во стопен калиум нитрат.webm" 188741 wikitext text/x-wiki 10. Оксидација на јагленче во стопен калиум нитрат.webm r9vcjevpn97c8vg443dwk38zdgggk74 10 40955 188742 2026-07-02T17:28:04Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "Hubblecast 22.webm" 188742 wikitext text/x-wiki Hubblecast 22.webm ou7j5azswro8vc6hzjwg6vucmemejxh 10 40956 188745 2026-07-02T17:56:35Z Koiravva 1717 videon ümbrikirjutand 188745 wikitext text/x-wiki Sana-sanhal'ne «nägu lindun lendusen korktuselpäi» rahvahatomiden Sies-sariden päl ({{lang-es|Islas Cíes}}, kaitud londuseline territorii), mererandaližen [[Vigo]]-lidnan municipalitet, avtonomine [[Galisii]]-ühthižkund, [[Ispanii|Ispanijan]] lodeh. Se om tehtud lendanudel [[GoPro]]-kameranke [[kajag|merikajagel]]. Videon hätkeližuz om 23 sekundad, 8. heinku 2015, om ottud socialižes [[YouTube]]-verkospäi.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> k1ab9b3hrhlniaer3slkx5fiptd2ose 3 40957 188746 2026-07-02T17:59:15Z Koiravva 1717 Tehtud lehtpol' "{{hello}} -- ~~~~" 188746 wikitext text/x-wiki {{hello}} -- [[Kävutai:Koiravva|Koiravva]] ([[Lodu kävutajas:Koiravva|pagišta]]) 2. heinku 2026, kell 20:59 (MSK) 4ie9053mkuodesv0n6kkqnxg9fw1qmn