Vikipedii
vepwiki
https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99
MediaWiki 1.47.0-wmf.9
first-letter
Media
Specialine
Lodu
Kävutai
Lodu kävutajas
Vikipedii
Paginad Vikipedii
Fail
Lodu failas
MediaWiki
Lodu MediaWikiš
Šablon
Lodu šablonas
Abu
Lodu abus
Kategorii
Lodu kategorijas
TimedText
TimedText talk
Moodul
Mooduli arutelu
Üritus
Ürituse arutelu
Vehkoi
0
584
188760
176781
2026-07-04T19:06:54Z
Asdexer240
17241
+ paineg
188760
wikitext
text/x-wiki
{{Eländpunkt
| Nimi = Vehkoi<br />Вехручей <small>(ven.)</small><br />Vehkaoja <small>(suom.)</small>
| Valdkund = Venäma
| Eläjiden lugu = 77
| Voz' = 2013
| Pind =
| Fail = Карелия, Вехручей, дом N52.jpg
| Pämez' =
| Telefonkod = +7-8142-xxx-xxx
| Avtokod = 10
| Aigvö = [[UTC]]+3 (MSK+0)
}}
[[Fail:Церковь Рождества Христова с. Вехручей, 2018.jpg|thumb|left|250px|Sündun Raštvoiden jumalanpert' vn 2018 kezakus — kul'turjäl'gusen objekt]]
'''Vehkoi''' ({{lang-ru|Вехру́чей}}, {{lang-fi|Vehkaoja}}) om [[vepsläižed|vepsän]] [[külä]] [[Venäma]]n [[Karjalan Tazovaldkund]]an suvipäivnouzmas, sen [[Änižröunan rajon|Änižröunan (Änižrandan) rajonas]]. Mülüb [[Šoutjärven vepsän küläkund]]ha.
Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan 16. voz'sadal.
Külä sijadase [[Änine|Änižen]] suvipäivlaskmaižel randpolel. Matkad küläkundan [[Šoutjärv']]-keskusespäi om kahesa kilometrad lodeheze «Petroskoi — Vitegr»-avtotekeskustadme.
== Eläjad ==
Vl 1905 kaik 158 ristitud elihe Vehkojas. Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe külän eläjiden lugu oli 84 ristitud. Vl 2013 külän kaikenaigaine ristitišt oli 77 eläjad.
[[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks' pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/4215 Vehkoi-külän pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma letud küläs: Sündun Raštvoiden kivine jumalanpert' (om saudud vll 1912−1915, om kaičenus paloin i ei ole väges) i phh. Pedran da Pavlan puine časoun' (saudihe vll 2010−2014).
== Homaičendad ==
<references />
{{Commons|Category:Vekhruchey}}
{{Vepsän küläd Karjalan Tazovaldkundan Änižröunan rajonas}}
{{stub}}
[[Kategorii:Vepsän küläd kirjamišton mödhe]]
[[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]]
[[Kategorii:Vepsän küläd Karjalan Tazovaldkundan Änižröunan rajonas]]
gkbjh12c377ywix7ifb1mn4ycga6qzv
Venän kel'
0
588
188761
166092
2026-07-04T19:09:39Z
Asdexer240
17241
+ paineged
188761
wikitext
text/x-wiki
{{1000}}{{A10000}}
'''Venän kel'''' (lühüdas — '''venäkel''''; ičeze nimituz: ''ру́сский язы́к'') om [[indoevropižed keled|indoevropine]], [[slavižed keled|slavine]] kel'.
[[Fail:Idioma ruso.PNG|thumb|center|upright=1.5|Venäkelen levigandusen kart Evrazijas]]
== Ühthižed andmused ==
Pagižijoiden lugu om läz 165 millionad ristituid kut mamankelel. Erištadas läz 20 paginad keles.
Venäkel' om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] valdkundkel', mugažo üks' kahtes oficialižes kelespäi [[Vaugedvenäma]]s. Om oficialiženke statusanke [[Kazahstan]]an territorijal.
== Venäkelen kirjamišt ==
{| style="font-family:Arial Unicode MS; font-size:1.4em; border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF"
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[А|А а]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Б|Б б]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[В|В в]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Г|Г г]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Д|Д д]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Е|Е е]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ё|Ё ё]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ж|Ж ж]]
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[З|З з]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[И|И и]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Й|Й й]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[К|К к]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Л|Л л]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[М|М м]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Н|Н н]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[О|О о]]
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[П|П п]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Р|Р р]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[С|С с]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Т|Т т]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[У|У у]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ф|Ф ф]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Х|Х х]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ц|Ц ц]]
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ч|Ч ч]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ш|Ш ш]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Щ|Щ щ]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ъ|Ъ ъ]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ы|Ы ы]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ь|Ь ь]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Э|Э э]]
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Ю|Ю ю]]
|-
| style="width:3em; text-align:center; padding: 3px;" | [[Я|Я я]]
|}
== Lugusanad ==
* '''один''' — üks'
* '''два''' — kaks'
* '''три''' — koume
* '''четыре''' — nell'
* '''пять''' — viž
* '''шесть''' — kuz'
* '''семь''' — seičeme
* '''восемь''' — kahesa
* '''девять''' — ühesa
* '''десять''' — kümne
* '''двадцать''' — kaks'kümne
* '''тридцать''' — koumekümne
* '''сто''' — sada
* '''тысяча''' — tuha
== Frazad ==
* Здравствуйте! — Tervhen!
* Как тебя зовут? — Kut sindai kuctas?
* Откуда ты? — Kugalaine oled?
* Где ты живёшь? — Kus sinä eläd?
* До свидания! — Nägemižhesai!
* Спасибо. — Kitän.
== Homaičendad ==
<references/>
{{Venäman valdkundaližed keled}}
[[Kategorii:Venän kel'| ]]
[[Kategorii:Keled i dialektad kirjamišton mödhe]]
[[Kategorii:Kavkazan keled]]
[[Kategorii:Kazahstanan keled]]
[[Kategorii:Kirgizstanan keled]]
[[Kategorii:Vaugedvenäman keled]]
[[Kategorii:Venäman keled]]
h0uy4qdch17t0f73c6vy2ki3zpspimw
Bangladeš
0
3090
188766
183186
2026-07-05T04:58:04Z
Motoranger
10577
188766
wikitext
text/x-wiki
{{1000}}{{A10000}}
{{Valdkund
| Nimi = Bangladešan Rahvahaline Tazovaldkund<br />গণপ্রজাতন্ত্রী বাংলাদেশ<br /><small>''(Gônôprôdžātôntrī Bānglādeš)''</small>
| Valdkundznam = National emblem of Bangladesh.svg
| Flag = Flag of Bangladesh.svg
| Valdkundznam text = Bangladešan valdkundznam
| Flag text = Bangladešan flag
| Pälidn = Dakk
| Eläjiden lugu = 175,423,000<ref>[https://www.imf.org/en/countries/bgd Bangladeš i Rahvahidenkeskeine valütfond (''imf.org'').] {{ref-en}}</ref>
| Voz' = 2026
| Pind = 148,460<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bg.html Bangladešan pind // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref>
| Kart = Bangladesh in its region.svg
| Kel' = [[bengalan kel'|bengalan]] ([[bangla (kel')|bangla]])
| Valdkundan pämez' = [[Hamid Abdul|Abdul Hamid]]
| Päministr = [[Hasina Šeih|Šeih Hasina Vazed]]
| Religii = [[islam]]
| Valüt = [[bangladešan tak]] (৳, Tk) (BTD)
| Internet-domen = [[.bd]]
| Telefonkod = +880
| Aigvö = [[UTC]]+6
}}
[[Fail:Jamuna Bridge.jpg|thumb|left|250px|[[Džamunan sild]] — üks' kaikiš surembiš sildoišpäi mail'mas]]
'''Bangladeš''' ({{lang-bn|বাংলাদেশ}} ''Bānglādeš'' [ˈbaŋlaˌdeʃ] «bengalan ma»), täuz' oficialine nimituz — '''Bangladešan Rahvahaline Tazovaldkund''' ({{lang-bn|গণপ্রজাতন্ত্রী বাংলাদেশ}} ''Gônôprôdžātôntrī Bānglādeš'' [ɡɔnopɾodʒat̪ɔnt̪ɾi‿baŋlad̪eʃ]), om pen' valdkund [[Azii|Azijas]] ičeze pindan mödhe, no znamasine ižandusen i eläjiden lugun mödhe. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Dakk]].
== Istorii ==
Valdkundan territorii oli [[Sur' Britanii|Suren Britanijan]] kolonijaks, kudamb zavodi sen otandad kävutamižhe 17. voz'sadan ezmäižes poles i ühtišti nügüdläižen territorijan tobmad palad ičeze tobmuden alle 20. voz'sadan zavodindale. Vll 1905−1911 oli Bengalijan regionan jagon naprindoid kahteks agjaks, panendanke Dakk-lidnan päivnouzmaižen palan administrativižeks keskuseks. Vl 1947 [[Britanine Indii|Britanižen Indijan]] jagon aigan Bengalijan region oli jagadud religijan tundusen mödhe. Regionan päivlaskmaine pol' kändihe [[Indii|Indijan]] palaks, päivnouzmaine pol' oli ühtištadud [[Pakistan]]anke Päivnouzmaine Bengalii-agjaks (möhemba udesnimitihe Päivnouzmaižeks Pakistanaks), Dakk oli sen administrativižen keskusen.
Vn 1971 26. päiväl keväz'kud Bangladeš tedištoiti ičeze ripmatomudes [[Pakistan]]aspäi satusekahan sodan ripmatomudes jäl'ghe, sil-žo vodel tal'vkun 16. päiväl Pakistan tundišti necidä ripmatomut.
Valdkundan Konstitucii<ref>[http://www.constituteproject.org/ontology/Bangladesh?lang=en Bangladešan Konstitucijan tekst ''constituteproject.org''-saital.] {{ref-en}}</ref> ({{lang-bn|সংবিধান}} ''Sambidhāna'') tuli väghe vn 1972 4. päiväl kül'mkud, se om udištadud znamasižešti vl 1986 i om väges möhembaižidenke vajehtusidenke.
== Geografijan andmused ==
[[Fail:Bangladesh physical map.svg|thumb|left|250px|Bangladešan fizine kart (2011)]]
Bangladeš sijadase [[Brahmaputra]]- (pävago om Džamun) da [[Gang]]- (pävago nimitase Padm:aks) jogiden suhišton randoil.
Valdkund om maröunoiš [[Indii|Indijanke]] päivlaskmas, pohjoižes da päivnouzmas (röunan piduz — 4142 km), mugažo [[Mjanmar]]anke suvipäivnouzmas (271 km). Ühthine röunoiden piduz om 4413 km. Randanpird — 580 km. Valdkundan suvižed randad lainištab [[Indine valdmeri|Indižen valdmeren]] [[Bengalijan laht]].
Ühthine pind om 148 460 km², sidä kesken kuivman pind — 130 170 km², saum vezid — kahesandez (18 290 km²). Kaikiš korktemb čokkoim om [[Moudok]] Mjanmaran röunal, sen pä om 1052 m ü.m.t. korktusel.
Lodnuseližed varad oma [[londuseline gaz]], väghine [[mahuz]], [[mec]], [[hil']].
== Politine sistem ==
[[Fail:Jatiyo Sangshad Bhaban (Roehl).jpg|thumb|right|250px|''Džātīja Sangsada Bhaban'' om [[Bangladešan Rahvahaline Suim|Tazovaldkundan parlamentan]] ištundoiden sija [[Dakk]]as, vn 2009 tal'vku]]
Ohjandusen form om unitarine konstitucine [[parlamentine tazovaldkund|parlamentine]] tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident ({{lang-bn|বাংলাদেশের রাষ্ট্রপতি}} ''Bangladešer Rašṭrôpôti''), hän paneb päministrad radsijha videks vodeks.
Parlament om kaks'kodine vspäi 2026. Senat ({{lang-bn|বাংলাদেশ অধিষদ}} ''Bangladeš Adhišad'') om formiruindan pordhal, sen 100 ühtnijad valičesoiš videks vodeks i völ viž panesoiš Prezidental. Nacionaline Suim ({{lang-bn|জাতীয় সংসদ}} ''Džātījo Šongšod'') om parlamentan alakodikš 350 ühtnijanke (ende oli üks'jäižeks kodikš), kaik rahvaz valičeb 300 heišpäi videks vodeks, völ 50 sijad kvotiruiše naižiden täht. Parlament paneb prezidentad radnikusele videks vodeks i voib heitta händast radmaspäi kahtel änel koumespäi.
Bangladešan parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2026 12. päiväl uhokud. Prezident om [[Abdul Hamid]] vodes [[2013]] keväz'kun 20. päiväspäi. Edeline prezident om [[Abdul Hamid]] (). [[Šeih Hasina]] om pandud päministran radsijha vn 2009 6. päiväl vilukud da radab tähäsai, mugažo oli sil-žo radsijal vll 1996−2001.
== Administrativiž-territorialine jagand ==
''Kacu kirjutuz: [[Bangladešan administrativiž-territorialine jagand]].''
Valdkund jagase nimitadud kaikiš suremban lidnan mödhe seičemeks administrativižeks agjaks (''bibhag:aks''). Ned alajagasoiš 64 ümbrikoks (''zil:aks'', ''(d)zel:aks'').
== Eläjad ==
Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe valdkundan eläjiden lugu oli 142,319,000 ristitud, vn 2022 — 169,828,911 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd', otab kahesant sijad mail'mas. Se om kaikiš enamba elänzoittud valdkund suriden keskes 1165 eläjad nellikkilometras rahvahantihedusenke.
Bangladešas elädas [[bangladešalaižed]], heišpäi enamba 98 % oma [[bengalijalaižed]]. Religijan mödhe (vn 2011 rahvahanlugemine): [[islam|islamanuskojad]] — 90,4 % (valdkundaline religii), [[induizm|induistad]] — 8,5 %, [[buddizm|buddistad]] — 0,6 %, [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 0,4 %, toižed uskojad — 0,1 %.
Lidnad-millionerad ezilidnoidenke (vl 2008): [[Čittagong]], [[Khuln]], [[Narajangandž]]. Lidnalaižiden pala om 38,2 % (2020).
== Rahvahanižanduz ==
Bangladeš om šingotai agrariž-industrialine valdkund. Se eli gollüdes hätken aigan, šingotase teravas, vspäi 2004 ekonomine kazvand oli 6..8 % vodes. Ei ole lujad rippundad irdpol'žes torguindaspäi. Vl 2024 valdkundan nominaline [[kogosüdäiprodukt]] oli 451 mlrd. US$ ekvivalentas (35. sija mail'mas; US$2,624 ühtele hengele, 139. sija) vai 1,69 trln. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (24. sija; US$9,989 ühtele hengele, 126. sija). Industrijan päsarakod oma tekstiline, farmaceftine, laivansauvomine i laivanutilizacii, elektronine, raudan metallurgii, likkuimiden tehmine (avtod, velosipedad), nahkan, stöklan, bumagan, plastmassan, džutan i cementan pästand, sömtegimišt (čai, ris, jomad), kivivoin i londuseližen gazan samine. Finansine voz' zavodiše 1. heinkud.
Kogosüdäiproduktan palad (2024. finansine voz'): maižanduz 14,5 %, tegimišt 34,1 %, holitišiden sfer 51,4 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (vn 2017 andmused): maižanduz 40,6 %, tegimišt 20,4 %, holitišiden sfer 39,6 %.
Vl 2009 valdkundan päeksport oli erazvuiččed [[sobad]] (läz 70 %), [[puvill]] (21 %); toine eksport — [[merenproduktad]] (2 %), [[nahk]]ad, [[džut]], [[lang]]. Vodele 2012 [[sobad]] vajehtiba [[puvill]]ad eksportas täuzin. Importan tavarad (2020) oma nozoltadud londuseline gaz, toreh kivivoi, mašinansauvomižen produkcii i mašiništ, himikalijad, puvill, söndtavarad. Vl 2024 import ületi eksportad läz kudendeshe. Bangladešan eksportan pätorguindpartnörad (2020) oma [[Saksanma]] (eksportan 16 %), [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad]] (15,2 %), [[Sur' Britanii]] (7,4 %), [[Ispanii]] (7,2 %), [[Pol'šanma]] (5,6 %), [[Francii]] (4,2 %). Import tuleb neniš maišpäi (2017): [[Kitai]] (Bangladešan importan 27,0 %, sidä kesken Honkong 5,5 %), [[Indii]] (12,2 %), [[Singapur]] (9,2 %), [[Evropan Ühtištuz|Evropan Ühtištusen]] mad (6,2 %).
== Galerei ==
<gallery mode="packed" heights="125px">
Public cheering after the resignation of prime minister Sheikh Hasina (1).jpg|Päministran ofis, [[Dakk]], eloku 2024
Bangladesh Supreme Court.jpg|Valdkundan Ülembaine Käskuzkund, Dakk, kezaku 2015
Sena-Kalyan-Bhaban.jpg|Bangladešan Bank (oiktalpäi, keskuzbank, ''Bangladesh Bank, BB'') Dakkan azjaližes Motidžil'-rajonas, keväz'ku 2007 vai sen aigemba
Pororashtro montronaloy.jpg|Röunantagaižiden azjoiden ministruz, Dakk, sügüz'ku 2022
National Archives bhaban, Agargaon 4.jpg|Bangladešan Nacionaline arhiv, Dakk, uhoku 2023
</gallery>
== Homaičendad ==
<references />
== Irdkosketused ==
* [http://www.bangladesh.gov.bd/ Valdkundaline informacine portal (''bangladesh.gov.bd'').] {{ref-bn}} {{ref-en}}
* [http://www.parliament.gov.bd/ Bangladešan parlamentan oficialine sait (''parliament.gov.bd'').] {{ref-en}} {{ref-bn}}
* [http://bangabhaban.gov.bd/ Bangladešan prezidentan ofisan sait (''bangabhaban.gov.bd'').] {{ref-bn}} {{ref-en}}
{{Commons|Bangladesh}}
{{Azii}}
[[Kategorii:Bangladeš| ]]
b2v7bxaf5sjey2jc9461ckt6tr65wrx
188767
188766
2026-07-05T05:03:00Z
Motoranger
10577
tobmuz aktualizacii
188767
wikitext
text/x-wiki
{{1000}}{{A10000}}
{{Valdkund
| Nimi = Bangladešan Rahvahaline Tazovaldkund<br />গণপ্রজাতন্ত্রী বাংলাদেশ<br /><small>''(Gônôprôdžātôntrī Bānglādeš)''</small>
| Valdkundznam = National emblem of Bangladesh.svg
| Flag = Flag of Bangladesh.svg
| Valdkundznam text = Bangladešan valdkundznam
| Flag text = Bangladešan flag
| Pälidn = Dakk
| Eläjiden lugu = 175,423,000<ref>[https://www.imf.org/en/countries/bgd Bangladeš i Rahvahidenkeskeine valütfond (''imf.org'').] {{ref-en}}</ref>
| Voz' = 2026
| Pind = 148,460<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bg.html Bangladešan pind // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref>
| Kart = Bangladesh in its region.svg
| Kel' = [[bengalan kel'|bengalan]] ([[bangla (kel')|bangla]])
| Valdkundan pämez' = [[Mohammad Šahabuddin]]
| Päministr = [[Hasina Šeih|Šeih Hasina Vazed]]
| Religii = [[islam]]
| Valüt = [[bangladešan tak]] (৳, Tk) (BTD)
| Internet-domen = [[.bd]]
| Telefonkod = +880
| Aigvö = [[UTC]]+6
}}
[[Fail:Jamuna Bridge.jpg|thumb|left|250px|[[Džamunan sild]] — üks' kaikiš surembiš sildoišpäi mail'mas]]
'''Bangladeš''' ({{lang-bn|বাংলাদেশ}} ''Bānglādeš'' [ˈbaŋlaˌdeʃ] «bengalan ma»), täuz' oficialine nimituz — '''Bangladešan Rahvahaline Tazovaldkund''' ({{lang-bn|গণপ্রজাতন্ত্রী বাংলাদেশ}} ''Gônôprôdžātôntrī Bānglādeš'' [ɡɔnopɾodʒat̪ɔnt̪ɾi‿baŋlad̪eʃ]), om pen' valdkund [[Azii|Azijas]] ičeze pindan mödhe, no znamasine ižandusen i eläjiden lugun mödhe. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Dakk]].
== Istorii ==
Valdkundan territorii oli [[Sur' Britanii|Suren Britanijan]] kolonijaks, kudamb zavodi sen otandad kävutamižhe 17. voz'sadan ezmäižes poles i ühtišti nügüdläižen territorijan tobmad palad ičeze tobmuden alle 20. voz'sadan zavodindale. Vll 1905−1911 oli Bengalijan regionan jagon naprindoid kahteks agjaks, panendanke Dakk-lidnan päivnouzmaižen palan administrativižeks keskuseks. Vl 1947 [[Britanine Indii|Britanižen Indijan]] jagon aigan Bengalijan region oli jagadud religijan tundusen mödhe. Regionan päivlaskmaine pol' kändihe [[Indii|Indijan]] palaks, päivnouzmaine pol' oli ühtištadud [[Pakistan]]anke Päivnouzmaine Bengalii-agjaks (möhemba udesnimitihe Päivnouzmaižeks Pakistanaks), Dakk oli sen administrativižen keskusen.
Vn 1971 26. päiväl keväz'kud Bangladeš tedištoiti ičeze ripmatomudes [[Pakistan]]aspäi satusekahan sodan ripmatomudes jäl'ghe, sil-žo vodel tal'vkun 16. päiväl Pakistan tundišti necidä ripmatomut.
Valdkundan Konstitucii<ref>[http://www.constituteproject.org/ontology/Bangladesh?lang=en Bangladešan Konstitucijan tekst ''constituteproject.org''-saital.] {{ref-en}}</ref> ({{lang-bn|সংবিধান}} ''Sambidhāna'') tuli väghe vn 1972 4. päiväl kül'mkud, se om udištadud znamasižešti vl 1986 i om väges möhembaižidenke vajehtusidenke.
== Geografijan andmused ==
[[Fail:Bangladesh physical map.svg|thumb|left|250px|Bangladešan fizine kart (2011)]]
Bangladeš sijadase [[Brahmaputra]]- (pävago om Džamun) da [[Gang]]- (pävago nimitase Padm:aks) jogiden suhišton randoil.
Valdkund om maröunoiš [[Indii|Indijanke]] päivlaskmas, pohjoižes da päivnouzmas (röunan piduz — 4142 km), mugažo [[Mjanmar]]anke suvipäivnouzmas (271 km). Ühthine röunoiden piduz om 4413 km. Randanpird — 580 km. Valdkundan suvižed randad lainištab [[Indine valdmeri|Indižen valdmeren]] [[Bengalijan laht]].
Ühthine pind om 148 460 km², sidä kesken kuivman pind — 130 170 km², saum vezid — kahesandez (18 290 km²). Kaikiš korktemb čokkoim om [[Moudok]] Mjanmaran röunal, sen pä om 1052 m ü.m.t. korktusel.
Lodnuseližed varad oma [[londuseline gaz]], väghine [[mahuz]], [[mec]], [[hil']].
== Politine sistem ==
[[Fail:Jatiyo Sangshad Bhaban (Roehl).jpg|thumb|right|250px|''Džātīja Sangsada Bhaban'' om [[Bangladešan Rahvahaline Suim|Tazovaldkundan parlamentan]] ištundoiden sija [[Dakk]]as, vn 2009 tal'vku]]
Ohjandusen form om unitarine konstitucine [[parlamentine tazovaldkund|parlamentine]] tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident ({{lang-bn|বাংলাদেশের রাষ্ট্রপতি}} ''Bangladešer Rašṭrôpôti''), hän paneb päministrad radsijha videks vodeks.
Parlament om kaks'kodine vspäi 2026. Senat ({{lang-bn|বাংলাদেশ অধিষদ}} ''Bangladeš Adhišad'') om formiruindan pordhal, sen 100 ühtnijad valičesoiš videks vodeks i völ viž panesoiš Prezidental. Nacionaline Suim ({{lang-bn|জাতীয় সংসদ}} ''Džātījo Šongšod'') om parlamentan alakodikš 350 ühtnijanke (ende oli üks'jäižeks kodikš), kaik rahvaz valičeb 300 heišpäi videks vodeks, völ 50 sijad kvotiruiše naižiden täht. Parlament paneb prezidentad radnikusele videks vodeks i voib heitta händast radmaspäi kahtel änel koumespäi.
Bangladešan parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2026 12. päiväl uhokud. Prezident om [[Mohammad Šahabuddin]] vn 2023 sulakun 24. päiväspäi. Edeline prezident om [[Abdul Hamid]] (22. sulaku 2013 — 24. sulaku 2023). [[Šeih Hasina]] om pandud päministran radsijha vn 2009 6. päiväl vilukud da radab tähäsai, mugažo oli sil-žo radsijal vll 1996−2001.
== Administrativiž-territorialine jagand ==
''Kacu kirjutuz: [[Bangladešan administrativiž-territorialine jagand]].''
Valdkund jagase nimitadud kaikiš suremban lidnan mödhe seičemeks administrativižeks agjaks (''bibhag:aks''). Ned alajagasoiš 64 ümbrikoks (''zil:aks'', ''(d)zel:aks'').
== Eläjad ==
Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe valdkundan eläjiden lugu oli 142,319,000 ristitud, vn 2022 — 169,828,911 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd', otab kahesant sijad mail'mas. Se om kaikiš enamba elänzoittud valdkund suriden keskes 1165 eläjad nellikkilometras rahvahantihedusenke.
Bangladešas elädas [[bangladešalaižed]], heišpäi enamba 98 % oma [[bengalijalaižed]]. Religijan mödhe (vn 2011 rahvahanlugemine): [[islam|islamanuskojad]] — 90,4 % (valdkundaline religii), [[induizm|induistad]] — 8,5 %, [[buddizm|buddistad]] — 0,6 %, [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 0,4 %, toižed uskojad — 0,1 %.
Lidnad-millionerad ezilidnoidenke (vl 2008): [[Čittagong]], [[Khuln]], [[Narajangandž]]. Lidnalaižiden pala om 38,2 % (2020).
== Rahvahanižanduz ==
Bangladeš om šingotai agrariž-industrialine valdkund. Se eli gollüdes hätken aigan, šingotase teravas, vspäi 2004 ekonomine kazvand oli 6..8 % vodes. Ei ole lujad rippundad irdpol'žes torguindaspäi. Vl 2024 valdkundan nominaline [[kogosüdäiprodukt]] oli 451 mlrd. US$ ekvivalentas (35. sija mail'mas; US$2,624 ühtele hengele, 139. sija) vai 1,69 trln. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (24. sija; US$9,989 ühtele hengele, 126. sija). Industrijan päsarakod oma tekstiline, farmaceftine, laivansauvomine i laivanutilizacii, elektronine, raudan metallurgii, likkuimiden tehmine (avtod, velosipedad), nahkan, stöklan, bumagan, plastmassan, džutan i cementan pästand, sömtegimišt (čai, ris, jomad), kivivoin i londuseližen gazan samine. Finansine voz' zavodiše 1. heinkud.
Kogosüdäiproduktan palad (2024. finansine voz'): maižanduz 14,5 %, tegimišt 34,1 %, holitišiden sfer 51,4 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (vn 2017 andmused): maižanduz 40,6 %, tegimišt 20,4 %, holitišiden sfer 39,6 %.
Vl 2009 valdkundan päeksport oli erazvuiččed [[sobad]] (läz 70 %), [[puvill]] (21 %); toine eksport — [[merenproduktad]] (2 %), [[nahk]]ad, [[džut]], [[lang]]. Vodele 2012 [[sobad]] vajehtiba [[puvill]]ad eksportas täuzin. Importan tavarad (2020) oma nozoltadud londuseline gaz, toreh kivivoi, mašinansauvomižen produkcii i mašiništ, himikalijad, puvill, söndtavarad. Vl 2024 import ületi eksportad läz kudendeshe. Bangladešan eksportan pätorguindpartnörad (2020) oma [[Saksanma]] (eksportan 16 %), [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad]] (15,2 %), [[Sur' Britanii]] (7,4 %), [[Ispanii]] (7,2 %), [[Pol'šanma]] (5,6 %), [[Francii]] (4,2 %). Import tuleb neniš maišpäi (2017): [[Kitai]] (Bangladešan importan 27,0 %, sidä kesken Honkong 5,5 %), [[Indii]] (12,2 %), [[Singapur]] (9,2 %), [[Evropan Ühtištuz|Evropan Ühtištusen]] mad (6,2 %).
== Galerei ==
<gallery mode="packed" heights="125px">
Public cheering after the resignation of prime minister Sheikh Hasina (1).jpg|Päministran ofis, [[Dakk]], eloku 2024
Bangladesh Supreme Court.jpg|Valdkundan Ülembaine Käskuzkund, Dakk, kezaku 2015
Sena-Kalyan-Bhaban.jpg|Bangladešan Bank (oiktalpäi, keskuzbank, ''Bangladesh Bank, BB'') Dakkan azjaližes Motidžil'-rajonas, keväz'ku 2007 vai sen aigemba
Pororashtro montronaloy.jpg|Röunantagaižiden azjoiden ministruz, Dakk, sügüz'ku 2022
National Archives bhaban, Agargaon 4.jpg|Bangladešan Nacionaline arhiv, Dakk, uhoku 2023
</gallery>
== Homaičendad ==
<references />
== Irdkosketused ==
* [http://www.bangladesh.gov.bd/ Valdkundaline informacine portal (''bangladesh.gov.bd'').] {{ref-bn}} {{ref-en}}
* [http://www.parliament.gov.bd/ Bangladešan parlamentan oficialine sait (''parliament.gov.bd'').] {{ref-en}} {{ref-bn}}
* [http://bangabhaban.gov.bd/ Bangladešan prezidentan ofisan sait (''bangabhaban.gov.bd'').] {{ref-bn}} {{ref-en}}
{{Commons|Bangladesh}}
{{Azii}}
[[Kategorii:Bangladeš| ]]
fykmad2bet3a7bptru319oipscb87gs
188768
188767
2026-07-05T05:05:35Z
Motoranger
10577
188768
wikitext
text/x-wiki
{{1000}}{{A10000}}
{{Valdkund
| Nimi = Bangladešan Rahvahaline Tazovaldkund<br />গণপ্রজাতন্ত্রী বাংলাদেশ<br /><small>''(Gônôprôdžātôntrī Bānglādeš)''</small>
| Valdkundznam = National emblem of Bangladesh.svg
| Flag = Flag of Bangladesh.svg
| Valdkundznam text = Bangladešan valdkundznam
| Flag text = Bangladešan flag
| Pälidn = Dakk
| Eläjiden lugu = 175,423,000<ref>[https://www.imf.org/en/countries/bgd Bangladeš i Rahvahidenkeskeine valütfond (''imf.org'').] {{ref-en}}</ref>
| Voz' = 2026
| Pind = 148,460<ref>[https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bg.html Bangladešan pind // Mail'man faktoiden kirj. — ''Cia.gov''.] {{ref-en}}</ref>
| Kart = Bangladesh in its region.svg
| Kel' = [[bengalan kel'|bengalan]] ([[bangla (kel')|bangla]])
| Valdkundan pämez' = [[Mohammad Šahabuddin]]
| Päministr = [[Hasina Šeih|Šeih Hasina Vazed]]
| Religii = [[islam]]
| Valüt = [[bangladešan tak]] (৳, Tk) (BTD)
| Internet-domen = [[.bd]]
| Telefonkod = +880
| Aigvö = [[UTC]]+6
}}
[[Fail:Jamuna Bridge.jpg|thumb|left|250px|[[Džamunan sild]] — üks' kaikiš surembiš sildoišpäi mail'mas]]
'''Bangladeš''' ({{lang-bn|বাংলাদেশ}} ''Bānglādeš'' [ˈbaŋlaˌdeʃ] «bengalan ma»), täuz' oficialine nimituz — '''Bangladešan Rahvahaline Tazovaldkund''' ({{lang-bn|গণপ্রজাতন্ত্রী বাংলাদেশ}} ''Gônôprôdžātôntrī Bānglādeš'' [ɡɔnopɾodʒat̪ɔnt̪ɾi‿baŋlad̪eʃ]), om pen' valdkund [[Azii|Azijas]] ičeze pindan mödhe, no znamasine ižandusen i eläjiden lugun mödhe. Sen pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Dakk]].
== Istorii ==
Valdkundan territorii oli [[Sur' Britanii|Suren Britanijan]] kolonijaks, kudamb zavodi sen otandad kävutamižhe 17. voz'sadan ezmäižes poles i ühtišti nügüdläižen territorijan tobmad palad ičeze tobmuden alle 20. voz'sadan zavodindale. Vll 1905−1911 oli Bengalijan regionan jagon naprindoid kahteks agjaks, panendanke Dakk-lidnan päivnouzmaižen palan administrativižeks keskuseks. Vl 1947 [[Britanine Indii|Britanižen Indijan]] jagon aigan Bengalijan region oli jagadud religijan tundusen mödhe. Regionan päivlaskmaine pol' kändihe [[Indii|Indijan]] palaks, päivnouzmaine pol' oli ühtištadud [[Pakistan]]anke Päivnouzmaine Bengalii-agjaks (möhemba udesnimitihe Päivnouzmaižeks Pakistanaks), Dakk oli sen administrativižen keskusen.
Vn 1971 26. päiväl keväz'kud Bangladeš tedištoiti ičeze ripmatomudes [[Pakistan]]aspäi satusekahan sodan ripmatomudes jäl'ghe, sil-žo vodel tal'vkun 16. päiväl Pakistan tundišti necidä ripmatomut.
Valdkundan Konstitucii<ref>[http://www.constituteproject.org/ontology/Bangladesh?lang=en Bangladešan Konstitucijan tekst ''constituteproject.org''-saital.] {{ref-en}}</ref> ({{lang-bn|সংবিধান}} ''Sambidhāna'') tuli väghe vn 1972 4. päiväl kül'mkud, se om udištadud znamasižešti vl 1986 i om väges möhembaižidenke vajehtusidenke.
== Geografijan andmused ==
[[Fail:Bangladesh physical map.svg|thumb|left|250px|Bangladešan fizine kart (2011)]]
Bangladeš sijadase [[Brahmaputra]]- (pävago om Džamun) da [[Gang]]- (pävago nimitase Padm:aks) jogiden suhišton randoil.
Valdkund om maröunoiš [[Indii|Indijanke]] päivlaskmas, pohjoižes da päivnouzmas (röunan piduz — 4142 km), mugažo [[Mjanmar]]anke suvipäivnouzmas (271 km). Ühthine röunoiden piduz om 4413 km. Randanpird — 580 km. Valdkundan suvižed randad lainištab [[Indine valdmeri|Indižen valdmeren]] [[Bengalijan laht]].
Ühthine pind om 148 460 km², sidä kesken kuivman pind — 130 170 km², saum vezid — kahesandez (18 290 km²). Kaikiš korktemb čokkoim om [[Moudok]] Mjanmaran röunal, sen pä om 1052 m ü.m.t. korktusel.
Lodnuseližed varad oma [[londuseline gaz]], väghine [[mahuz]], [[mec]], [[hil']].
== Politine sistem ==
[[Fail:Jatiyo Sangshad Bhaban (Roehl).jpg|thumb|right|250px|''Džātīja Sangsada Bhaban'' om [[Bangladešan Rahvahaline Suim|Tazovaldkundan parlamentan]] ištundoiden sija [[Dakk]]as, vn 2009 tal'vku]]
Ohjandusen form om unitarine konstitucine [[parlamentine tazovaldkund|parlamentine]] tazovaldkund. Valdkundan pämez' om prezident ({{lang-bn|বাংলাদেশের রাষ্ট্রপতি}} ''Bangladešer Rašṭrôpôti''), hän paneb päministrad radsijha videks vodeks.
Parlament om kaks'kodine vspäi 2026. Senat ({{lang-bn|বাংলাদেশ অধিষদ}} ''Bangladeš Adhišad'') om formiruindan pordhal, sen 100 ühtnijad valičesoiš videks vodeks i völ viž panesoiš Prezidental. Rahvahaline Suim ({{lang-bn|জাতীয় সংসদ}} ''Džātījo Šongšod'') om parlamentan alakodikš 350 ühtnijanke (edel 2026. vot oli üks'jäižeks kodikš), kaik rahvaz valičeb 300 heišpäi videks vodeks, völ 50 sijad kvotiruiše naižiden täht. Parlament paneb prezidentad radnikusele videks vodeks i voib heitta händast radmaspäi kahtel änel koumespäi.
Bangladešan parlamentan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2026 12. päiväl uhokud. Prezident om [[Mohammad Šahabuddin]] vn 2023 sulakun 24. päiväspäi. Edeline prezident om [[Abdul Hamid]] (22. sulaku 2013 — 24. sulaku 2023). [[Šeih Hasina]] om pandud päministran radsijha vn 2009 6. päiväl vilukud da radab tähäsai, mugažo oli sil-žo radsijal vll 1996−2001.
== Administrativiž-territorialine jagand ==
''Kacu kirjutuz: [[Bangladešan administrativiž-territorialine jagand]].''
Valdkund jagase nimitadud kaikiš suremban lidnan mödhe seičemeks administrativižeks agjaks (''bibhag:aks''). Ned alajagasoiš 64 ümbrikoks (''zil:aks'', ''(d)zel:aks'').
== Eläjad ==
Vn 2011 rahvahanlugemižen mödhe valdkundan eläjiden lugu oli 142,319,000 ristitud, vn 2022 — 169,828,911 ristitud. Kaikiš suremb valdkundan ristitišt om nügüd', otab kahesant sijad mail'mas. Se om kaikiš enamba elänzoittud valdkund suriden keskes 1165 eläjad nellikkilometras rahvahantihedusenke.
Bangladešas elädas [[bangladešalaižed]], heišpäi enamba 98 % oma [[bengalijalaižed]]. Religijan mödhe (vn 2011 rahvahanlugemine): [[islam|islamanuskojad]] — 90,4 % (valdkundaline religii), [[induizm|induistad]] — 8,5 %, [[buddizm|buddistad]] — 0,6 %, [[hristanuskond|hristanuskojad]] — 0,4 %, toižed uskojad — 0,1 %.
Lidnad-millionerad ezilidnoidenke (vl 2008): [[Čittagong]], [[Khuln]], [[Narajangandž]]. Lidnalaižiden pala om 38,2 % (2020).
== Rahvahanižanduz ==
Bangladeš om šingotai agrariž-industrialine valdkund. Se eli gollüdes hätken aigan, šingotase teravas, vspäi 2004 ekonomine kazvand oli 6..8 % vodes. Ei ole lujad rippundad irdpol'žes torguindaspäi. Vl 2024 valdkundan nominaline [[kogosüdäiprodukt]] oli 451 mlrd. US$ ekvivalentas (35. sija mail'mas; US$2,624 ühtele hengele, 139. sija) vai 1,69 trln. US$ tazostadud ostmižmahtusen mödhe (24. sija; US$9,989 ühtele hengele, 126. sija). Industrijan päsarakod oma tekstiline, farmaceftine, laivansauvomine i laivanutilizacii, elektronine, raudan metallurgii, likkuimiden tehmine (avtod, velosipedad), nahkan, stöklan, bumagan, plastmassan, džutan i cementan pästand, sömtegimišt (čai, ris, jomad), kivivoin i londuseližen gazan samine. Finansine voz' zavodiše 1. heinkud.
Kogosüdäiproduktan palad (2024. finansine voz'): maižanduz 14,5 %, tegimišt 34,1 %, holitišiden sfer 51,4 %. Radajiden järgenduz sektoroidme (vn 2017 andmused): maižanduz 40,6 %, tegimišt 20,4 %, holitišiden sfer 39,6 %.
Vl 2009 valdkundan päeksport oli erazvuiččed [[sobad]] (läz 70 %), [[puvill]] (21 %); toine eksport — [[merenproduktad]] (2 %), [[nahk]]ad, [[džut]], [[lang]]. Vodele 2012 [[sobad]] vajehtiba [[puvill]]ad eksportas täuzin. Importan tavarad (2020) oma nozoltadud londuseline gaz, toreh kivivoi, mašinansauvomižen produkcii i mašiništ, himikalijad, puvill, söndtavarad. Vl 2024 import ületi eksportad läz kudendeshe. Bangladešan eksportan pätorguindpartnörad (2020) oma [[Saksanma]] (eksportan 16 %), [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad]] (15,2 %), [[Sur' Britanii]] (7,4 %), [[Ispanii]] (7,2 %), [[Pol'šanma]] (5,6 %), [[Francii]] (4,2 %). Import tuleb neniš maišpäi (2017): [[Kitai]] (Bangladešan importan 27,0 %, sidä kesken Honkong 5,5 %), [[Indii]] (12,2 %), [[Singapur]] (9,2 %), [[Evropan Ühtištuz|Evropan Ühtištusen]] mad (6,2 %).
== Galerei ==
<gallery mode="packed" heights="125px">
Public cheering after the resignation of prime minister Sheikh Hasina (1).jpg|Päministran ofis, [[Dakk]], eloku 2024
Bangladesh Supreme Court.jpg|Valdkundan Ülembaine Käskuzkund, Dakk, kezaku 2015
Sena-Kalyan-Bhaban.jpg|Bangladešan Bank (oiktalpäi, keskuzbank, ''Bangladesh Bank, BB'') Dakkan azjaližes Motidžil'-rajonas, keväz'ku 2007 vai sen aigemba
Pororashtro montronaloy.jpg|Röunantagaižiden azjoiden ministruz, Dakk, sügüz'ku 2022
National Archives bhaban, Agargaon 4.jpg|Bangladešan Nacionaline arhiv, Dakk, uhoku 2023
</gallery>
== Homaičendad ==
<references />
== Irdkosketused ==
* [http://www.bangladesh.gov.bd/ Valdkundaline informacine portal (''bangladesh.gov.bd'').] {{ref-bn}} {{ref-en}}
* [http://www.parliament.gov.bd/ Bangladešan parlamentan oficialine sait (''parliament.gov.bd'').] {{ref-en}} {{ref-bn}}
* [http://bangabhaban.gov.bd/ Bangladešan prezidentan ofisan sait (''bangabhaban.gov.bd'').] {{ref-bn}} {{ref-en}}
{{Commons|Bangladesh}}
{{Azii}}
[[Kategorii:Bangladeš| ]]
p794praxqc6s7dqxhtrrpv81kvw9zva
Hüväd öd, čočod!
0
6682
188762
128432
2026-07-04T20:59:45Z
~2026-38266-61
18489
/* */
188762
wikitext
text/x-wiki
'''«Hüväd öd, čočod!»''' ({{lang-ru|Спокойной ночи, малыши!}}) om TV-oigenduz eziškoližen da alaškoližen igän lapsiden täht. Lähtleb efirha voden [[1964]] sügüz'kun 1. päiväspäi. Sädi [[Valentina Leontjeva]]-TV-vedai.
Nügüdläižed vedajad oma [[Mihalkova Anna|Anna Mihalkova]], [[Födorova Oksana|Oksana Födorova]] i [[Malikov Dmitrii|Dmitrii Malikov Aksenovi Armastus]].
== Irdkosketused ==
* [http://www.spokoinoinochi.ru/ TV-oigendusen oficialine sait (''spokoinoinochi.ru'').] {{ref-ru}}
{{Commons|Category:Spokoynoy nochi, malyshi!}}
{{stub}}
[[Kategorii:Venäma-1]]
7iz501134oibsf252pixb3292sjm3b9
188763
188762
2026-07-04T21:00:55Z
~2026-38266-61
18489
/* */
188763
wikitext
text/x-wiki
'''«Hüväd öd, čočod!»''' ({{lang-ru|Спокойной ночи, малыши!}}) om TV-oigenduz eziškoližen da alaškoližen igän lapsiden täht. Lähtleb efirha voden [[1964]] sügüz'kun 1. päiväspäi. Sädi [[Valentina Leontjeva]]-TV-vedai.
Nügüdläižed vedajad oma [[Mihalkova Anna|Anna Mihalkova]], [[Födorova Oksana|Oksana Födorova]] i [[Malikov Dmitrii|Dmitrii Malikov]], [[Aksenovi Armastus]]
== Irdkosketused ==
* [http://www.spokoinoinochi.ru/ TV-oigendusen oficialine sait (''spokoinoinochi.ru'').] {{ref-ru}}
{{Commons|Category:Spokoynoy nochi, malyshi!}}
{{stub}}
[[Kategorii:Venäma-1]]
6n7s08sejkgzy7u4vybk3wpat86kh6j
188764
188763
2026-07-05T04:09:22Z
Motoranger
10577
Eemaldatud 2 redaktsiooni alates redaktsioonist [[Special:Diff/188762|188762]] kuni redaktsioonini [[Special:Diff/188763|188763]] - нет в оригинальном источнике
188764
wikitext
text/x-wiki
'''«Hüväd öd, čočod!»''' ({{lang-ru|Спокойной ночи, малыши!}}) om TV-oigenduz eziškoližen da alaškoližen igän lapsiden täht. Lähtleb efirha voden [[1964]] sügüz'kun 1. päiväspäi. Sädi [[Valentina Leontjeva]]-TV-vedai.
Nügüdläižed vedajad oma [[Mihalkova Anna|Anna Mihalkova]], [[Födorova Oksana|Oksana Födorova]] i [[Malikov Dmitrii|Dmitrii Malikov]].
== Irdkosketused ==
* [http://www.spokoinoinochi.ru/ TV-oigendusen oficialine sait (''spokoinoinochi.ru'').] {{ref-ru}}
{{Commons|Category:Spokoynoy nochi, malyshi!}}
{{stub}}
[[Kategorii:Venäma-1]]
rc1x6f0my6tx2hwoxc87da5y03vizcb
188765
188764
2026-07-05T04:26:22Z
Motoranger
10577
oiktad vedajad
188765
wikitext
text/x-wiki
'''«Hüväd öd, čočod!»''' ({{lang-ru|Спокойной ночи, малыши!}}) om ehtal'ne TV-oigenduz eziškoližen da alaškoližen igän lapsiden täht. Lähtleb efirha voden [[1964]] sügüz'kun 1. päiväspäi. Sädi [[Valentina Leontjeva]]-TV-vedai. Nügüd' ozutase [[Karusel' (TV-kanal)|Karusel']]-telekanalal vaiše (om vspäi 2010).
Nügüdläižed vedajad oma [[Mihalkova Anna|Anna Mihalkova]] (vspäi 2002), [[Födorova Oksana|Oksana Födorova]] (vspäi 2003), [[Malikov Dmitrii|Dmitrii Malikov]] (vll 2012−2016), [[Nikolai Valujev]] (vspäi 2016), [[Mihail Porečenkov]] (vspäi 2018), [[Sergei Bezrukov]] (vspäi 2021).
== Irdkosketused ==
* [http://www.spokoinoinochi.ru/ TV-oigendusen oficialine sait (''spokoinoinochi.ru'').] {{ref-ru}}
{{Commons|Category:Spokoynoy nochi, malyshi!}}
{{stub}}
[[Kategorii:Karusel']]
[[Kategorii:Venäma-1]]
iceefz5sv4ote49wyo7mu0ceydffd5w
Slavsk
0
20373
188770
177935
2026-07-05T08:06:54Z
Motoranger
10577
formitez
188770
wikitext
text/x-wiki
{{Eländpunkt
| Nimi = Slavsk<br />Славск
| Lidnanznam = Coat of Arms of Slavsk (Kaliningrad oblast).png
| Flag =
| Lidnanznam text = Slavskan lidnanznam
| Flag text =
| Valdkund = Venäma
| Eläjiden lugu = 4,013
| Voz' = 2023
| Pind = 10
| Fail = Heinrichswalde, Friedrichstraße.jpg
| Pämez' = Jelena Matvejeva<br/>(reduku 2020—)
| Telefonkod = +7-40163-xx-xxx
| Avtokod = 39. 91
| Aigvö = [[UTC]]+2 ([[MSK]]−1)
}}
'''Slavsk''' ({{lang-ru|Славск}}, {{lang-de|Slawsk}}, {{lang-lt|Gastos / Slavskas}}, {{lang-pl|Sławsk / Jędrzychowo}}; edel 1946. vot ''Hainrihsval'de'', {{lang-de|Heinrichswalde}} «Genrihan mec») om [[Venäma]]n lidn [[Kaliningradan agj]]an pohjoižes. Se om [[Slavskan ümbrik]]on (edel vn 2022 vilukud — lidnümbrikon) administrativižeks keskuseks da palaks.
== Istorii ==
Eländpunktan aluz om pandud vl 1292. Vspäi 1890 om mineralveden kurortaks. Vl 1891 «[[Kaliningrad|Königsberg]] — [[Sovetsk (Kaliningradan agj)|Til'zit]]»-raudte läbiti žilod. Vl 1939 sai lidnan statusad 3,500 eläjad ristitištonke. [[Toine mail'man soda|Suren sodan]] aigan Rusked Armii anasti lidnad torata vn 1945 20. päiväl vilukud. Udesnimitihe nügüdlaižikš vn 1946 sügüz'kun 7. päiväl «hoštajan vägestusen vihanikoiden päl oiktastuseks».
Slavsk šingotase sömtegimišton edheotandoil (maidproduktad, lihaedheotand, leibän pästand) i elektropaloiden<ref>[http://orbitone.ru/ Elektropaloiden tegimen sait (''orbitone.ru'').] {{ref-ru}}</ref> tegimel, mugažo kurortaks.
== Geografijan andmused ==
[[Fail:Location of Slavsky District (Kaliningrad Oblast).svg|thumb|left|250px|Municipaližen ümbrikon sijaduz agjas vn 2010 kartal]]
Lidn sijadase ümbrikon päivnouzmas, kaks' metrad ü.m.t. keskmäižel korktusel.
Matkad [[Litvanma]]n röunhasai om vižtoštkümne kilometrad pohjoižpäivnouzmha orhal, lähembaine kontrol'punkt sijadase [[Sovetsk (Kaliningradan agj)|Sovetskas]] (lähembaine lidn) 16 km päivnouzmha kaikil teil. Matkad [[Kaliningrad]]hasai om 120 km suvipäivlaskmha kaikil teil. ''Uz' Slavsk''-raudtestancii ({{lang-ru|Славск-Новый}}) radab lidnas, se kävutase seižutezpunktaks vaiše, toižed ted oma okaidud.
== Tobmuz ==
[[Fail:Rajon Slawsk lat.png|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz rajonas (2011)]]
Slavskan lidnankund oli olmas vll 2006−2015. Kaik kuz' žilod mülüiba sihe lidnan ližaks.
Edeline ümbrikon pämez' om Igor' Rudenkov (reduku 2015 — reduku 2020).
== Eläjad ==
Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 4,614 ristitud, ümbrikon videndez, vn 2021 — 4,153 ristitud. Kaik 4,145 eläjad oli lidnas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 5,172 eläjad vl 2002.
Rahvahad (lidnan eläjad, enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 89,7 %, [[litvalaižed]] — 2,7 %, [[vaugedvenälaižed]] — 1,9 %, [[armenijalaižed]] — 1,2 %, [[ukrainalaižed]] — 1,0 %, [[saksalaižed]] — 0,4 %, toižed rahvahad — 2,2 %, rahvahuden ozutandata — 0,9 %.
[[Hristanuskond]]an koume pühäpertid oma kaičenus i saudud lidnas, niiden kesken ortodoksižen hristanuskondan ph. Ioann Kronštadtalaižen puine jumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/22574 Slavskan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> vspäi 2014, katoline i lüteranine.
== Openduz ==
Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodi, Slavskan keskškol, lapsiden sädamižen pert', muzikškol, sportškol.
Professionaližen opendusen aluzkundad ratas lähembaižiš lidnoiš.
== Galerei ==
<gallery mode="packed" heights="125px">
Slawsk Heinrichswalde Kirche.JPG|Katoline Rauters-kirh, vn 2011 nägu
Heinrichswalde Friedrichstraße Kreissparkasse.jpg|Enččen varaduzkassan sauvuz (2018)
</gallery>
== Homaičendad ==
<references />
== Irdkosketused ==
* [http://slavsk.info/ Municipaližen ümbrikon tobmuden sait (''slavsk.info'').] {{ref-ru}}
* [http://gov39.ru/vlast/muni/slavskiy-munitsipalnyy-okrug/ Slavskan ümbrik Kaliningradan agjan ohjastusen ''gov39.ru''-saital.] {{ref-ru}}
{{Commons|Category:Slavsk}}
{{Kaliningradan agjan lidnad}}
[[Kategorii:Venäman lidnad]]
[[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]]
[[Kategorii:Kaliningradan agjan lidnad]]
[[Kategorii:Slavskan ümbrik|*]]
gz8a8gli52pdd08rbljxog4a5ojli8y
Gorbatov (lidn)
0
23968
188771
180684
2026-07-05T11:30:19Z
Deltaspace42
14980
([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Town Secondary School.jpg]] → [[File:Town Secondary School in Gorbatov, 2009-09.jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] (meaningless or ambiguous name) · +location
188771
wikitext
text/x-wiki
{{Eländpunkt
| Nimi = Gorbatov<br/>Горбатов
| Lidnanznam = Coat of Arms of Gorbatov 1781.jpg
| Flag =
| Lidnanznam text = Gorbatovan lidnanznam
| Flag text =
| Valdkund = Venäma
| Eläjiden lugu = 2,009
| Voz' = 2021
| Pind = 10
| Fail = Oka River bank in Gorbatov.jpg
| Pämez' = Sergei Jerömin<br/>(kül'mku 2019—)
| Telefonkod = +7-83171-xx-xxx
| Avtokod = 52. 152
| Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0)
}}
'''Gorbatov''' ({{lang-ru|Горба́тов}}) om [[Venäma]]n lidn [[Alalidnan agj]]an päivlaskmas. Se om agjan kaikiš penemb lidn, mülüb [[Pavlovon ümbrik]]ho.
== Istorii ==
[[Meššora]]-heimon ezitajad eliba lidnan tahondas 10.-12. voz'sadal. ''Meššerskaja Porosl' ''-külä mainitase vspäi 1565. Udesnimitihe ''Gorbatai''-küläks ({{lang-ru|Горбатая}}) ezmäižen Aleksandr Gorbatii-Šuiskii-ruhtinasen-pidajan kanzannimen mödhe. Vl 1565 [[Ivan Grazii|Ivan IV]] anasti küläd ruhtinasel da andoi jumalankodile. Vl 1672 saudihe ezmäšt pušt jumalanpertid, i külä kändihe ''Gorbatovo''-žiloks. Vl 1779 ühtištadihe sidä ''Meššorskai''-slabadanke, žilo sai makundan lidnan statusad. Seižui «[[Moskv]] — Alauz'lidn»-traktal.
Gorbatov šingotase [[kervač]]uiden da [[nor]]oiden fabrikal amussai (nug. «Kraftkanat»-edheotand<ref>[http://kraftkanat.ru/ Kervačuiden tegimen sait (''kraftkanat.ru'').] {{ref-ru}}</ref>), mugažo poimetišiden fabrikan (kuti [[Šahunj]]as) i Pavlovon suvenirtegimen filialil. Kazvatadas [[jablokpu]]id, [[višn'|višnäd]] da marjoid suriš lugumäriš. Kurorttahond lebukodidenke ümbärdab lidnad.
== Geografijan andmused ==
[[Fail:Pavlovsky District on map of Nizhny Novgorod Region.svg|thumb|left|250px|Pavlovon ümbrikon (edel vn 2020 semendkud — rajonan) sijaduz agjas vn 2008 kartal]]
Lidn sijadase ümbrikon pohjoižes, [[Okanjogi|Okan]] oiktal randal sen känmas, 160 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Jogivaldmad oma saudud.
Matkad [[Alauz'lidn]]hasai om 62 km päivnouzmha-pohjoižpäivnouzmha orhal vai 89 km avtotedme, ümbrikon [[Pavlovo]]-keskushesai om vižtoštkümne kilometrad suvhe orhal vai 20 km avtotedme. Lähembaine lidn om [[Volodarsk]] 13 km pohjoižpäivnouzmha orhal vai 117 km avtotedme. Lähembaine avtotedme ''Vorsm''-raudtestancii om 12 km suvipäivnouzmha lidnaspäi.
== Tobmuz ==
[[Fail:Gorbatov.svg|thumb|left|250px|Gorbatovan lidnankund Pavlovon rajonas vn 2012 kartal, om ozutadud ruskedsinižel]]
Kaik 14 küläd i kaks' žilod mülüiba lidnankundha Gorbatovan ližaks vll 2009−2020. Lidnankundan pind oli 176,71 km².
Lidnankundan erigoittud Administracii om likvidiruidud vn 2021 vilukus. Sergei Jerömin radoi sen jäl'gmäižen pämehen vn 2019 kül'mkuspäi. Hän-žo radab ümbrikon administrativiž-territorialižen ohjandusen lidnas pämehen vn 2021 vilukuspäi. Andrei Kul'kov oli lidnan Administracijan pämehen mugažo (tal'vku 2015 — kül'mku 2019).
== Eläjad ==
Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 2 278 ristitud, lidnankundan — 2 813 ristitud. Vn 2021 rahvahanlugemižen mödhe lidnan ristitišt oli 2 009 eläjad. Kaik 1 982 ristitud elihe lidnas i 2 387 ristitud kaikes lidnankundas vl 2017. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 4 800 eläjad vl 1913 i 4 611 eläjad vl 1970.
Rahvahad (2010): [[venälaižed]] — 98,5 %, toižed rahvahad — 1,5 %.
[[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] viž pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/6891 Gorbatovan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma kaičenus lidnas erazvuiččes olendas: Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert' (om saudud vll 1813−1814), kahten jumalanpertin i kahten časounän sauvused, niišpäi päjumalanpert' i Jumalanmaman «Kaikiden gorähižiden ihastuz»-jumalaižen jumalanpert' kaumžomal (letihe vll 1852−1856) oma avaitud.
Opendusen aluzkund lapsiden täht om keskškol. Lähembaižed professionaližen opendusen aluzkundad ratas ümbrikon [[Pavlovo]]-keskuses.
== Galerei ==
<gallery mode="packed" heights="125px">
Park of Gorbatov in may.JPG|Monument Suren sodan pölištunuzile sodamehile lidnan puištos, 2011
Троицкий собор в Горбатове, северная сторона, 2020-03-01.jpg|Eläban Eziauguižen Stroican päjumalanpert', vn 2020 nägu
Жилой дом с торговыми помещениями на Приокской улице, 16, Горбатов, 2020-03-01.jpg|Istorine eländpert' torguindhonusidenke vl 2020
Town Secondary School in Gorbatov, 2009-09.jpg|Lidnan keskškol (2009)
Gorbatov Recreation House.jpg|Gorbatovan lebukodi vl 2009
</gallery>
== Homaičendad ==
<references />
== Irdkosketused ==
* [http://pavlovo.nobl.ru/ Lidnan i Pavlovon ümbrikon tobmuden ''pavlovo.nobl.ru''-sait.] {{ref-ru}}
{{Commons|Category:Gorbatov}}
{{Alalidnan agjan lidnad}}
[[Kategorii:Venäman lidnad]]
[[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]]
[[Kategorii:Alalidnan agjan lidnad]]
[[Kategorii:Pavlovon ümbrik]]
1oge99sdlvm5qand0rrneeyto4n35bf
Šablon:Motd/2026-07-05 (vep)
10
40959
188757
2026-07-04T16:29:38Z
Motoranger
10577
videon ümbrikirjutand
188757
wikitext
text/x-wiki
[[Ammonijan hlorid]]an oiktan sintezan reakcijan ozutez: HCl(g) + NH<sub>3</sub>(g) = NH<sub>4</sub>Cl(s). Ottas [[hlormuiktuz|hlormuiktusen]] i ammiakan koncentriruidud vezisegoitesid. Videon hätkeližuz om 21 sekundad, 7. kezaku 2016, tegiba phh. Kirillan i Mefodijan universitetan tedomehed [[Pohjoižmakedonii|Pohjoižmakedonijan]] [[Skopje]]-pälidnas.<noinclude>
[[Kategorii:Päivän medijan šablonad]]
</noinclude>
e9hb51p0d7jv0w233dyg0gevvx5uzug
188758
188757
2026-07-04T16:30:10Z
Motoranger
10577
188758
wikitext
text/x-wiki
[[Ammonijan hlorid]]an oiktan sintezan reakcijan ozutez: HCl(g) + NH<sub>3</sub>(g) = NH<sub>4</sub>Cl(s). Ottas [[hlormuiktuz|hlormuiktusen]] i [[ammiak]]an koncentriruidud vezisegoitesid. Videon hätkeližuz om 21 sekundad, 7. kezaku 2016, tegiba phh. Kirillan i Mefodijan universitetan tedomehed [[Pohjoižmakedonii|Pohjoižmakedonijan]] [[Skopje]]-pälidnas.<noinclude>
[[Kategorii:Päivän medijan šablonad]]
</noinclude>
rfd3fzl5bp7wy2tyh13snz3x5ze0gey
Šablon:Motd/2026-07-04 (vep)
10
40960
188759
2026-07-04T16:42:43Z
Motoranger
10577
videon ümbrikirjutand
188759
wikitext
text/x-wiki
Rahvahanbobuštuz: [[voibištelend havadoiš|voibištelendad kartohkhavadoiš]] Vendell-lidnudes (924 rist. vl 2020), Franklin-ümbrik [[Massačusets]]-štatan pohjoižes, [[Amerikan Ühtenzoittud Valdkundad|AÜV]]. Videon hätkeližuz om 9,4 sekundad, 4. eloku 2023, tegi ''Bigmacthealmanac''-kävutai.<noinclude>
[[Kategorii:Päivän medijan šablonad]]
</noinclude>
k6hivwb080by8yb9tfng5fuqi84poi4
Šokšu
0
40961
188769
2026-07-05T07:47:58Z
RevengeOnX
18474
Oigetadud lehtpol' [[Šokš]]
188769
wikitext
text/x-wiki
#REDIRECT[[Šokš]]
lcki772shwgmpi0edd3exgfgi7wv7j9