Vikipedii vepwiki https://vep.wikipedia.org/wiki/P%C3%A4lehtpol%E2%80%99 MediaWiki 1.47.0-wmf.9 first-letter Media Specialine Lodu Kävutai Lodu kävutajas Vikipedii Paginad Vikipedii Fail Lodu failas MediaWiki Lodu MediaWikiš Šablon Lodu šablonas Abu Lodu abus Kategorii Lodu kategorijas TimedText TimedText talk Moodul Mooduli arutelu Üritus Ürituse arutelu 0 628 188808 181952 2026-07-07T14:54:05Z Asdexer240 17241 + paineged 188808 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Vologdan agj |Venälaine nimi = Вологодская область |Flag = [[Fail:Flag of Vologda oblast.svg|150px|Vologdan agjan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of arms of Vologda oblast.svg|125px|Vologdan agjan znam]] |FlagLnk = Vologdan agjan flag |CoALnk = Vologdan agjan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Vologda Oblast.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Vologd]] |AreaRnk = 26 |TotArea = 144,527 |WaterPrcnt = 4.56 |PopRnk = 43 |Eläjiden lugu = 1,176,689 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 8.14 |GDPRnk = 39 |GDP = 486,2 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 410,0 |FedDistrNm = Lodehline |EcRegNm = Pohjoine |CadNo = 35 |OfLangs = [[venäkel']] |HeadTtl = Gubernator |HeadNm = [[Filimonov Georgii|Georgii Filimonov]] |ViceTtl = Ohjastusen ezimez' |ViceNm = ''hän-žo'' |LegislTtl = Käskusenandajan Suiman ezimez' |LegislNm = [[Lucenko Andrei|Andrei Lucenko]] |FSAnthem = |Domain = |MSK = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Vologdan agj''' ({{lang-ru|Вологóдская óбласть}}) om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjekt]] ([[agj]]). Se mülüb [[Lodehline federaline ümbrik|Lodehližhe federaližhe ümbrikho]]. Agjan administrativine keskuz om [[Vologd]]. == Keled == Valdkundkel' om üks'jäine — [[venäkel']]. == Istorii == Vologdan agj om olmas vn 1937 sügüz'kun 23. päiväspäi. Agjan ezmäine Päkäskuz om vahvištadud vn 1995 14. päiväl sügüz'kud Käskusenandajan Suiman ezitajil. Vologdan agjan kahtenz' Päkäskuz<ref>[http://constitution.garant.ru/region/ustav_vologod/ Vologdan agjan Päkäskusen tekst ''constitution.garant.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 2001 3. päiväl redukud Käskusenandajan Suiman ezitajil, tuli väghe sen-žo voden 18. päiväl redukud da om väges tähäsai äiluguižidenke vajehtusidenke. Valdatusiden erištund Federacijan tobmuden aluskundoidenke om kirjutadud tarkašti Päkäskuses (1nz' jaguz 4nz' kirjutuz 3nz' pala). Venäman Konstitucijan vägi om lujemb vologdašt Päkäskust kaiken aigan (1nz' jaguz 3nz' kirjutuz). == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Map of Vologda Oblast.png|thumb|left|250px|Vologdan agjan reljefan kart]] Agj röunatab [[Kirovan agj]]anke päivnouzmas, [[Kostroman agj]]anke suvipäivnouzmas, [[Jaroslavlin agj]]anke suves, [[Tverin agj|Tverin]] da [[Uz'lidnan agj|Uz'lidnan]] agjoidenke suvipäivlaskmas, [[Leningradan agj]]anke päivlaskmas, [[Karjalan Tazovaldkund]]anke lodehes, [[Arhangel'skan agj]]anke pohjoižes. Vologdan agj om mererandatoi. [[Fail:Bliss in Russia.jpg|thumb|left|Vologdan agjan kukhad läz Moločnoje-küläd (Vologdan lodehline ezilidn)]] Reljef om kukhikaz, mugažo tazo äiluguižidme soidme. Vologdan agj sijadase [[Päivnouzmaine Evropan tazangišt|Päivnouzmaižen Evropan tazangištol]], mecakahad kukhad oma enambuses sen londuzkuviden keskes. [[Mologan da Šeksnan alangišt]] om agjan suvipäivlaskmas, [[Šeksnanjogi|Šeksn]]- da [[Mologjogi|Molog]]-jogidenno. Kivekahad [[Andoman ülüz|Andoman]] da [[Vepsän ülüz|Vepsän]] ülüded oma lodehližes palas, dai erased kukkazsel'gad. [[Vagjogi|Vag]]-, [[Suhonjogi|Suhon]]- i [[Jugjogi|Jug]]-jogiden alangod čaptas kukkaztahoid agjan päivnouzmpoles. [[Pohjoižed Uvalad]] seištas agjan suvipäivnouzmas, ned sijadasoiš suvhe Suhon-jogespäi. Kaikiš korktemb čokkoim om Vepsän ülüden [[Mal'mägi]]-kukkaz (304 m) agjan lodehes ([[Vitegran rajon]]). Pind om 144 527 km². Agjan pindan enambuz om ottud [[taiga]]mecoihe, [[so]]ihe da novihe. [[Mec]] otab territorijan koume nelländest, necišpäi kavag'mecad oma enamba pol't. [[Fail:Сухона. Разбойничий утёс.jpg|thumb|right|250px|[[Suhon|Suhon-jogen]] pengr. Razbainikoiden kall'.]] Vologdan agjan pind om jagadud [[Vauged meri|Vauktan]], [[Baltijan meri|Baltijan]] i [[Kaspijan meri|Kaspijan]] meriden basseinoiden keskes. Meribasseinoiden koumekerdaine čokkoim (üks'jäine mugoine Venämas) sijadase agjan lodehes, [[Vitegran rajon]]as, kudamb ühtenzoitab [[Änine (jogi)|Änižjogen]] ([[Jävaldmeri]]), [[Nevanjogi|Nevanjogen]] ([[Atlantine valdmeri]]) da [[Volg]]an ([[Kaspijan meri]]) basseinad. [[Änine]] om kaikiš suremb järvišpäi [[Evrop]]as, se kaičeb äi verest vet. Sen suvipäivnouzmaine randišt sijadase Vologdan agjas. [[Vitegr (jogi)|Vitegr]]- da [[Andomanjogi|Andom]]-joged oma Änižen ližajoged. Mugažo agjan päivlaskmaižed joged oma [[Ojat'|Ojatin]] ližajoged penes tahos. Päivlaskmpolen joged lanktas [[Ribinskan vezivaradim|Ribinskan merhe]], sen padosein om saudud läz Volgad. Ribinskan vezivaradimen znamasižed ližajoged oma [[Mologjogi]], [[Sudjogi]], [[Sogožjogi]] dai [[Šeksnanjogi]]. Kaik om läz nelläd tuhad järvid agjas. Nened sured järved sijadasoiš agjas täuzin: [[Vaugedjärv]], [[Kubenanjärv]] i [[Vože]]-järv. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline, kontinentaližuz ližadab päivlaskmaspäi päivnouzmha. Keza om lühüd da läm', heinkun keskmäine lämuz om +16..+18 C°. Tal'v om pit'k vilu. Vilukun keskmäine lämuz om −11 C° päivlaskmas i −14 C° päivnouzmas. Paneb sadegid 500..650 mm vodes. Lumikate venub 165..170 päiväd vodes. [[Vegetacijan pord]] vedase 130 päiväd vodes. Londuseližed varad oma [[turbaz]], [[sauvondmaterialad]] ([[savi|saved]], [[lete|letked]]), [[keitandsol]], [[mec]], [[vezi|reskvezi]]. == Tobmuz == [[Fail:Legislative Assembly of the Vologda region 4.jpg|thumb|right|250px|Agjan Käskusenandajan Suiman ištundsija [[Vologd]]as, heinku 2009]] Agjan pämez' nimitase gubernatoraks. [[Filimonov Georgii|Georgii Jurjevič Filimonov]] radab gubernatoran vn 2023 redukun 31. päiväspäi. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Gubernator om Agjan Ohjastusen ezimehen mugažo, hän märičeb sen strukturad. Kaks' ezmäšt varamest da kahesa muite varamest oma hänele abhu. Vologdan agjan parlament om üks'kodine Käskusenandai Suim. Kaik rahvaz valičeb sen 34 ezitajad videks vodeks. [[Lucenko Andrei|Andrei Nikolajevič Lucenko]] radab Käskusenandajan Suiman ezimeheks vn 2016 27. päiväspäi sügüz'kud. Radonoigendai tobmuz om Vologdan agjan Ohjastuz. Agjan ministrused, departamentad, ohjandused da radnikoičendad alištudas Ohjastusele. Vn 2024 8. päiväl sügüz'kud valitihe gubernatorad edelstrokuižikš, [[Filimonov Georgii|nügüdläine gubernator]] sai vägestust ezmäižel tural (62,30 % änid) da radab ühtenden strokun. Edeline gubernator om [[Kuvšinnikov Oleg|Oleg Kuvšinnikov]] (14. tal'vku 2011 — 31. reduku 2023, sai vägestust valičendoiden ezmäižel tural (62,98 % änid) vn 2014 sügüz'kus, ezmäižel tural (60,79 % änid) vn 2019 sügüz'kus). Käskusenandajan Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2021 17. päiväl sügüz'kud, se nimitase voziden 2021−2026 kucundaks. == Administrativine jagand == === Eländpunktad da kundad === Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe kaik om 15 lidnad agjas, ühesa lidnanvuittušt žilod da 8006 küläd (niišpäi 2131 oma kaikenaigaižeta ristitištota). Kaik om kaks' lidnümbrikod, 22 lidnankundad da 159 küläkundad (2017, vl 2009 oli 252 küläkundad). === Ümbrikod === Kaik om kaks' lidnümbrikod agjas, 23 municipališt ümbrikod i koume municipališt rajonad (vn 2023 kezakun olend). {| style="background:transparent;" cellspacing="2px" | {| class="standard wikitable" style="text-align:left; font-size:90%;" |- style="font-size:100%; text-align:right;" ! class="unsortable"| № || width="160px" | Admin. ühtnik || ! width="110px" | Admin. keskuz || Pind (km²)<ref>[http://www.gks.ru/dbscripts/munst/munst19/DBInet.cgi?pl=8006001 Общая площадь земель по муниципальным образованиям на 2015 год: Вологодская область (Maiden ühthine pind municipaližiden ühtnikoiden mödhe vl 2015: Vologdan agj). — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref> || Eläjiden lugu<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/doc_2016/bul_dr/mun_obr2016.rar Численность населения Российской Федерации по муниципальным образованиям на 1 января 2016 года (Venälaižen Federacijan ristitišton lugu municipaližiden ühtnikoiden mödhe vl 2016 vilukun 1. päiväl). — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref> || rowspan="29" class="unsortable" | [[Fail:Wologda numbered.png|350px]] |- | 1 || [[Babajevon ümbrik]] || [[Babajevo]] || 9233,30 || 20021 |- | 2 || [[Babuškinan ümbrik (Vologdan agj)|Babuškinan ümbrik]] || [[Babuškinan nimed žilo]] || 7760,50 || 11908 |- | 3 || [[Belozerskan ümbrik]] || [[Belozersk]] || 5398,04 || 15424 |- | 17 || [[Čagodoščan ümbrik]] || [[Čagod]] || 2410,19 || 12589 |- | 18 || [[Čerepovecan rajon]] || [[Čerepovec]] || 7636,74 || 39513 |- | 5 || [[Gräzovecan ümbrik]] || [[Gräzovec]] || 5025,70 || 33082 |- | 4 || [[Harovskan ümbrik]] || [[Harovsk]] || 3563,67 || 14741 |- | 9 || [[Jogidenkeskeine ümbrik (Vologdan agj)|Jogidenkeskeine ümbrik]] || [[Šuiskoje (Vologdan agj)|Šuiskoje]] || 3624,10 || 5625 |- | 6 || [[Kadujan ümbrik]] || [[Kadui]] || 3262,62 || 17032 |- | 8 || [[Kičmengan ümbrik]] || [[Kičmengan Lidnut]] || 7061,19 || 16387 |- | 7 || [[Kirillovan ümbrik]] || [[Kirillov]] || 5394,19 || 15122 |- | 19 || [[Kubenansun ümbrik]] || [[Ustje (Kubenansun rajon)|Ustje]] || 2443,94 || 7875 |- | 10 || [[Nikol'skan ümbrik]] || [[Nikol'sk]] || 7476,71 || 20297 |- | 11 || [[Nüksenican ümbrik]] || [[Nüksenic]] || 5167,42 || 8789 |- | 14 || [[Sokolan ümbrik (Vologdan agj)|Sokolan ümbrik]] || [[Sokol (lidn)|Sokol]] || 4139,06 || 49416 |- | 22 || [[Suren Ustügan ümbrik]] || [[Sur' Ustüg]] || 7593,87 || 54985 |- | 13 || [[Sämžan ümbrik]] || [[Sämž]] || 3949,98 || 8241 |- | 12 || [[Šeksnan rajon]] || [[Šeksn (Šeksnan rajon)|Šeksn]] || 2528,51 || 33273 |- | 15 || [[Tarnogan ümbrik]] || [[Tarnogan Lidnut]] || 5175,74 || 11609 |- | 16 || [[Tot'man ümbrik]] || [[Tot'm]] || 8195,98 || 22944 |- | 20 || [[Ustüžnan ümbrik]] || [[Ustüžn]] || 3558,59 || 17326 |- | 21 || [[Vaškiden ümbrik]] || [[Lipin Bor]] || 2883,92 || 7035 |- | 23 || [[Verhovažjen ümbrik]] || [[Verhovažje]] || 4255,47 || 13106 |- | 26 || [[Vitegran rajon]] || [[Vitegr]] || 13081,69 || 24853 |- | 25 || [[Vologdan ümbrik]] || [[Vologd]] || 4549,00 || 52383 |- | 24 || [[Vožegan ümbrik]] || [[Vožeg]] || 5751,59 || 14968 |- | B || [[Čerepovecan lidnümbrik]] || [[Čerepovec]] || 120,94 || 318536 |- | A || [[Vologdan lidnümbrik]] || [[Vologd]] || 116,58 || 320605 |} |} == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe agjan eläjiden lugu oli 1 202 444 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikiš suremb agjan ristitišt oli 1 355 000 eläjid vl 1987. Vl 2018 kaikutte videnz' ristit seičemespäi om lidnalaine. Kaik om [[Vologdan agjan lidnad|vižtoštkümne lidnad]] agjas. Järedad lidnad (enamba 100 tuh. ristituid vl 2015, surembaspäi penembha): [[Čerepovec]] (tegimišton pälidn) i [[Vologd]] (administrativine pälidn). Vl 2017 kaik oli ühesa eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke. Rahvahad (enamba 0,2 % vl 2010): [[venälaižed]] — 92,5 %, [[ukrainalaižed]] — 0,7 %, [[vaugedvenälaižed]] — 0,3 %, [[azerbaidžanlaižed]] — 0,2 %, [[armenijalaižed]] — 0,2 %, [[čiganalaižed]] — 0,2 %, toižed rahvahad — 1,0 %, rahvahuden ozutandata — 4,9 %. Erased toižed igähižed rahvahad (2010): [[vepsläižed]] — 0,03 % (412 rist.), [[komilaižed]] — 0,02 % (295 rist.). == Galerei == ;Tobmuz <gallery mode="packed" heights="125px"> Vologda, Vologda Oblast, Russia - panoramio - Сергей Зубов.jpg|Agjan ohjastusen päsauvuz i gubernatoran radinsija ([[Vologd]], kezaku 2008) Mvd35.JPG|Venäman Südäiazjoiden ministrusen ohjanduz Vologdan agjas (Vologd, kezaku 2013) The Arbitration Court of Vologda region.jpg|Vologdan agjan Arbitražine Käskuzkund (Vologd, sulaku 2011) Vologda, Vologda Oblast, Russia - panoramio - Andris Malygin (48).jpg|Venäman Keskuzbankan palakund Vologdan agjas (Vologd, heinku 2008) Вологодская областная библиотека.jpg|Agjan kirjišt (Vologd, eloku 2011) </gallery> ;Londuz <gallery mode="packed" heights="125px"> ZAKAT.JPG|Sügüz' Winter (Vologda oblast).jpg|Tal'v Forest (Vologda oblast).JPG|Taig Logduze vologda oblast.JPG|Vederistmiden pakaižed ([[Logduzkülä]]) Isakovo mountain.jpg|Isakmägel Prilutsky Monastery.jpg|Spas-Prilukin jumalankodiš Meadow (vologda oblast).jpg|Vologdan nit Horses (vologda oblast).jpg|Vologdan man hebod </gallery> == Homaičendad == <references/> == Irdkosketused == ;Tobmuz * [http://okuvshinnikov.ru/ Vologdan agjan gubernatoran oficialine sait (''okuvshinnikov.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.vologdazso.ru/ Vologdan agjan Käskusenandajan Suiman oficialine sait (''vologdazso.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.vologda-oblast.ru/ Vologdan agjan Ohjastusen oficialine portal (''vologda-oblast.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} ;Toižed * [http://russian-north.com/vologodskaia_oblast/ Vologdan agjan käskusišt ''russian-north.com''-saital.] {{ref-ru}} * [http://www.booksite.ru/pressa/index.htm Vologdan agj venälaižes pressas ''booksite.ru''-saital.] {{ref-ru}} * [http://power35.ru/ Vägisportladud Vologdan agjas (''power35.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.cultinfo.ru/ Vologdan agjan kul'turan sait (''cultinfo.ru'').] {{ref-ru}} {{ref-en}} {{Vologdan agjan lidnad}} {{Vologdan agjan rajonad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Vologdan agj| ]] 30dz0arovt5nyokmle7t5n8df63r9vh 0 1310 188809 170074 2026-07-07T14:58:06Z Asdexer240 17241 + paineged 188809 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Adigejan Tazovaldkund |Venälaine nimi = Республика Адыгея <small>(ven.)</small><br />Адыгэ Республик <small>(adig.)</small> |Flag = [[Fail:Flag of Adygea.svg|150px|Adigejan Tazovaldkundan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of arms of Adygea.svg|100px|Adigejan Tazovaldkundan znam]] |FlagLnk = Adigejan Tazovaldkundan flag |CoALnk = Adigejan Tazovaldkundan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Adygea.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Maikop]] |AreaRnk = 81 |TotArea = 7,792 |WaterPrcnt = 6.87 |PopRnk = 76 |Eläjiden lugu = 453,376 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 58.18 |GDPRnk = 76 |GDP = 91,4 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 201,9 |FedDistrNm = Suvine |EcRegNm = Pohjoižkavkazan |OfLangs = [[venäkel']], [[adigan kel']] |HeadTtl = Tazovaldkundan Pämez' |HeadNm = [[Kumpilov Murat|Murat Kumpilov]] |ViceTtl = Päministr |ViceNm = [[Širokova Natal'ja|Natal'ja Širokova]]<br />''(velgusentäutai)'' |LegislTtl = Valdkundaližen Nevondkundan ezimez' |LegislNm = [[Narožnii Vladimir|Vladimir Narožnii]] |FSAnthem = ''[[Adigejan Tazovaldkundan gimn]]'' |Domain = |CadNo = 01 |MSK = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} '''Adigejan Tazovaldkund''' vai '''Adigei''' ({{lang-ru|Респу́блика Адыге́я}} vai muite ''Адыге́я'', {{lang-ady|Адыгэ Республик}}) om [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjekt]]. Se mülüb [[Federaline suviümbrik|Federaližhe suviümbrikho]]. Tazovaldkundan pälidn da kaikiš suremb lidn om [[Maikop]]. == Keled == Valdkundkeled oma [[venäkel']] da [[adigan kel']] Adigejan Tazovaldkundan Konstitucijan 5. kirjutusen mödhe. == Istorii == Adigejan Tazovaldkundan aluz om pandud vn 1922 27. päiväl heinkud kuti Adigejan (Čerkesan) avtonomine agj. Vs 1928 elokun 13. päiväspäi nimitihe sidä Adigejan avtonomižeks agjaks. Vn 1990 15. päiväl tal'vkud Adigei läksi [[Krasnodaran rand]]aspäi, se sai nügüdläšt nimitust vn 1992 16. päiväl semendkud. Adigejan Tazovaldkundan Konstitucii<ref>[http://constitution.garant.ru/region/cons_adig/ Adigejan Tazovaldkundan Konstitucijan tekst. — ''Constitution.garant.ru''.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 1995 10. päiväl keväz'kud Valdkundaližen Nevondkundan ezitajil. Se om väges möhembaižidenke vajehtusidenke. == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Map of Adygea.png|thumb|left|250px|Adigejan Tazovaldkundan reljefan kart.]] Tazovaldkundal om röunoid [[Krasnodaran rand]]anke kaikiš polišpäi, nece om anklav sen südäimes. Ühthine röunoiden piduz om läz 900 km<ref>[http://www.adygheya.ru/nature/geographposition/index.shtml Республика Адыгея − Географическое положение (Adigejan Tazovaldkund − Geografine sijaduz). — ''Adygheya.ru''.] {{ref-ru}}</ref>. Adigejan Tazovaldkund om mererandatoi. Pind om 7 792 nellikkilometrad. [[Mec]]ad ottas territorijan koumandest (läz 2800 km²). Tazovaldkundan territorii mülüb [[Kuban' (jogi)|Kuban'-jogen]] basseinha. Toižed znamasižed joged oma nened: [[Vauged (Kubanin ližajogi)|Vauged]] da [[Lab]] oma Kubanin ližajoged; [[Fars (jogi)|Fars]] da [[Giag]] oma Laban ližajoged. Sur' reskvezišt om ratud [[Krasnodaran vezivaradim]]. Reljef om alangoikaz pohjoižes da mägikaz suves. Ezimägišt da sel'gad mülüdas [[Kavkaz]]an mägisistemha. Kaikiš korktemb čokkoim om [[Čuguš]]-mägenpä 3237 m kortte valdmeren pindan päl tazovaldkundan suves. Klimat om [[ven vö|ven]] pehmed. Vilukun keskmäine lämuz om −2 C°. Paneb sadegid 560..840 mm vodes. Londuseližed varad oma [[londuseline gaz]], [[kuld]], [[sauvondmaterialad]] ([[mouckivi]], [[gravii]], [[savi|saved]], [[lete|letked]]), [[mec]], [[vezi|reskvezi]], [[gidroenergii]]. == Tobmuz == [[Fail:Maikop-state-council-seat-december-2013.jpg|thumb|right|250px|''Vauged pert''' om Adigejan Tazovaldkundan pämehen, Valdkundaližen Nevondkundan da Ministrišton ištundsija [[Maikop]]as.]] [[Kumpilov Murat|Murat Kumpilov]] (vspäi 2008 radoi tazovaldkundan päministran) radab tazovaldkundan pämeheks vs 2017 vilukun 12. päiväspäi. Tazovaldkundan pämez' märičeb Ministrišton strukturad, paneb päministrad da toižid ministrid radnikusile sättutaden kandidatoid parlamentanke, sen hüvästusen sandan jäl'ghe. Tazovaldkundan pämehen da Ministrišton ühthine Administracii om hänele abhu. Vn 2017 10. päiväl sügüz'kud Valdkundaližen Nevondkundan ezitajad vahvištihe pandud [[Putin Vladimir|Venäman prezidental]] tazovaldkundan pämest. Adigejan parlament om üks'kodine Valdkundaline Nevondkund ({{lang-ady|Хасэ}}). Kaik rahvaz valičeb sen 50 ezitajad videks vodeks, ličemha röun om 7% partijoiden täht. [[Narožnii Vladimir|Vladimir Narožnii]] radab Nevondkundan ezimeheks vs 2013 vilukun 16. päiväspäi kahtenden strokun jäl'geten. Radonoigendai tobmuz om Adigejan Tazovaldkundan Ministrišt. [[Širokova Natal'ja|Natal'ja Širokova]] tegeb sen päministran velgusidme vspäi 2017. Tazovaldkundan ministrused, komitetad da ohjandused alištudas Ministrištole. Adigejan Valdkundaližen Nevondkundan ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba vn 2016 18. päiväl sügüz'kud (6. kucund). == Eläjad == Vl 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 439 996 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Vl 2018 lidnalaižiden pala om 47%. Kaik om [[Adigejan Tazovaldkundan lidnad|kaks' lidnad]] tazovaldkundas da viž lidnanvuittušt žilod. Toine lidn om [[Adigeisk]], järed eländpunkt om [[Jablonovskii (Adigei)|Jablonovskii]] (enamba 30 tuh. eläjid). Vl 2018 kaik om 7 eländpunktad enamba mi 10 tuh. eläjidenke. Rahvahad (enamba 0,5% vl 2010): [[venälaižed]] — 61,5%, [[adigejalaižed]] — 24,3%, [[armenijalaižed]] — 3,5%, [[ukrainalaižed]] — 1,3%, [[kurdlaižed]] — 1,0%, [[čerkesalaižed]] — 0,6%, [[totarlaižed]] — 0,5%, [[čiganalaižed]] — 0,5%, toižed rahvahad — 3,5%, rahvahuden ozutandata — 3,3%. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://gshra.ru/ Adigejan Tazovaldkundan Valdkundaližen Nevondkundan oficialine sait (''gshra.ru'').] {{ref-ru}} * [http://www.adygheya.ru/ Adigejan Tazovaldkundan radonoigendajan tobmuden aluzkundoiden oficialine sait (''adygheya.ru'').] {{ref-ru}} {{Adigejan Tazovaldkundan lidnad}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Adigejan Tazovaldkund| ]] bu0mz8y80sizf2zbxm7wbfthlj4opl0 0 2113 188819 177190 2026-07-07T20:08:20Z Koiravva 1717 formitez 188819 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Čerepovec<br />Череповец | Lidnanznam = Cherepovets COA (2002).gif | Flag = Flag of Cherepovets (Vologda oblast).svg | Lidnanznam text = Čerepovecan znam | Flag text = Čerepovecan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 298,160 | Voz' = 2025 | Pind = 131 | Fail = Cherepovets montage 2.jpg | Pämez' = Margarita Guseva<br/>(sügüz'ku 2017—) | Telefonkod = +7-8202-xxx-xxx | Avtokod = 35 | Aigvö = [[UTC]]+3 (MSK+0) }} [[Fail:CherepovetsBus.gif|thumb|left|250px|Kundaližen transportan kart (2009)]] '''Čerepovec''' ({{lang-ru|Черепове́ц}} [tɕɪrʲɪpɐˈvʲɛts]) om lidn [[Venäma]]n lodehes. Se om [[Vologdan agj]]an kahtenz' surtte lidn i lidnümbrik eläjiden lugun mödhe, om [[Čerepovecan rajon]]an administrativižeks keskuseks (ei mülü sihe). Lidn om agjan tegimišton keskuz. Kaikiš znamasižembad oma [[raud]]an da sen ühthesuladusiden metallurgine kombinat i sen holitajad edheotandad, himižiden heretusiden tehmine, sauvondmaterialiden tegimed ([[faner]], silikatine [[savič]]), maižanduztehnikan ühthekeradamine ([[traktor]]ad), katl'oiden tehmine. == Istorii == Lidn mainitase ezmäižen kerdan (Hristan) Pühäpäivän mez'jumalankodikš, sen aluz oli pandud vl 1362. Jumalankodin pala — Pühäpäivän päjumalanpert' — om olmas nügüd'-ki. ''Puhtaz («čerettüd») žilo'' ({{lang-ru|Чистое село}}) sündui jumalankodin seiniden taga. Čerepovec sai lidnan statusad vn 1777 4. päiväl kül'mkud. Oli kadotanu sidä vozil 1797−1802. Vl 1844 ezmäine tegim raudad pästmaha oli saudud lidnha, se oli Krasil'nikov-torgovanan tegim. Vozil 1918−1927 lidn oli [[Čerepovecan gubernii|Čerepovecan gubernijan]] administrativižeks keskuseks, sid' vll 1927−1930 [[Leningradan agj]]an [[Čerepovecan ümbrik]]on keskuseks. Vspäi 1930 om olmas lidnaks agjan alištusenke, kacmata agjaha. Vspäi 1937 lidn mülüb Vologdan agjaha. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Cherepovets (Vologda Oblast).svg|thumb|left|250px|Lidnan sijaduz agjas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase agjan suvipäivlaskmas, ümbärdajan rajonan keskuzpalas, läz [[Ribinskan vezivaradim|Ribinskan vezivaradint]], [[Jagorb]]- ({{lang-ru|Я́горба}} 53 km pitte) i [[Šeksn (jogi)|Šeksn]]- ({{lang-ru|Шексна́}}) jogiden ühthejoksmusen randoil ([[Volg]]an bassein), 130 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Vologd]]hasai om 113 km päivnouzmha orhal, 136 km avtotedme. Lähembaine lidn om [[Ves'jegonsk]] (Tverin agj) seičemekümnes kilometras suvipäivlaskmha orhal. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline, sured vezivaradimed i sod pehmdas sidä. Voden keskmäine lämuz om +3,8 C°, kezakun-elokun +15,1..+17,6 C°, tal'vkun-uhokun −6,6..−9,2 C°. Ekstremumad oma −45,4 C° (viluku) i +36,2 C° (eloku). Kezaaigan minimum om −2,8 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +8,5 C° (tal'vku). Ei voi panda halad heinkus vaiše (minimum +0,7 C°). Paneb sadegid 619 mm vodes, enamba kezakus-elokus (68..75 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (29..35 mm kus). Il'man vozne keskmäine relätivine nepsuz om 81 %, kuidme vajehtase 68..75 % röunoiš sulakus-kezakus, 78..88 % toižiš kuiš. == Tobmuz == Čerepovec om lidnümbrikon üks'jäižeks eländpunktaks. Se jagase nelläks territorialižeks rajonaks: Industrialine (istorine keskuz), Jagorbantagaine (sijaline nimi — «jogentaguine»), Šeksnantagaine («Prostokvašino») i Pohjoine («faner»). Käskusenandai tobmuz om Lidnan Dum 26 ühtnijanke. Järgenduseližed valičendad oliba sihe vn 2017 10. päiväl sügüz'kud (9nz' kucund). Ezitajiden valdatusiden strok om viž vot. Lidnan pämez' om Margarita Guseva, tegeb Duman ezimehen velgusidme vn 2016 20. päiväspäi sügüz'kud, ezitajad valičiba händast lidnümbrikon pämeheks ičeze mülükundaspäi vn 2017 14. päiväl sügüz'kud. Lidnan merijan pämez' om Vadim Germanov, Lidnan Dum vahvišti händast radnikusele vn 2019 29. päiväl redukud. Edeline mer om Jelena Avdejeva, radoi 14.09.2017-dataspäi. == Eläjad == Vn 2002 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 311,869 ristitud, vn 2010 — 309,298 ristitud, vn 2021 — 305,185 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 324,500 eläjad vl 1999. Kaik 318,856 eläjad oli lidnas vl 2017. Agjan ristitišton nelländez eläb Čerepovcas. Rahvahad (enamba 0,4 % vl 2021): [[venälaižed]] — 74,1 %, toižed rahvahad — 3,4 %, rahvahuden ozutandata — 22,5 %. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] kaks'toštkümne pühäpertid<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/24295 Čerepovecan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnas: phh. Afanasii i Feodosii Čerepovecalaižiden kafedraline päjumalanpert' (2009−2014), Hristan Eläbzdusen päjumalanpert', viž jumalanpertid i viž časounäd. Protestantizman kundad oma registriruidud, niiden kesken [[vižkümnenden päivän jumalankodikund]] i [[baptizm]]an uskojad. [[Islam]]an keskuzline «Barakat»-mečet' (Blahoslovind) om avaitud. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodid, 38 keskškolad. Lidnan professionaližen opendusen aluzkundad oma kaks' profškolad, viž kolledžad, kaks' tehnikumad, [[Čerepovecan valdkundaline universitet|valdkundaline universitet]], Radioelektronikan sodauniversitet<ref>[https://vure.mil.ru/ Venäman kaičendministrusen Radioelektronikan sodauniversitetan sait (''vure.mil.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. == Transport == Lidn sijadase transportteiden läbitusel: raudte (vspäi 1905 «[[Piter]] — [[Vologd]]»-keskustal), avtoted (A114 «[[Vologd]] — [[Uz' Ladog]]», Čerepovec — [[Ribinsk]], Čerepovec — [[Belozersk]]) da [[Volgan-Baltijanmeren vezite]]. Redukun avtotesild ühtenzoitab [[Šeksn (jogi)|Šeksnanjogen]] randoid vspäi 1979, ottas sidä lidnan simvolaks paksus. Toine Arhangel'skan sild ühtenzoitab Šeksnan radoid vspäi 2022. Avtobusad, tramvaid da taksid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes. Rahvahidenkeskeine civiline ''Čerepovec''-lendimport<ref>[http://www.aeroport-cherepovets.ru/ Čerepovecan rahvahidenkeskeižen lendimportan sait (''aeroport-cherepovets.ru'').] {{ref-ru}}</ref> (''ЧРВ / CEE / ULWC / УЛВЦ'', 149 tuh. passažiroid vl 2017) sijadase kaks'kümnes kilometras pohjoižhe lidnan keskuzpalaspäi A114-trassanno, läz [[Čerepovecan rajon]]an [[Botovo]]-žilod. == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Башня водонапорная, г. Череповец, ул. Ленина.png|Vezičuhunduz (vn 2015 fotokuva) Церковь Рождества в Череповце.jpg|Raštvoiden jumalanpert' (1789), vn 2001 nägu Череповец.jpg|Čerepovecan metallurgine kombinat tagamal vl 2020 Ice Palace Cherepovets 2006.jpg|Jäpert'kulun sauvondan lopind vl 2006 Railway station Cherepovets.jpg|''Čerepovec''-päraudtestancijan sauvuz vl 2020 </gallery> == Tetabad sündnuded da eläjad == * [[Noskov Nikolai|Nikolai Noskov]] (sünd. 1956) — Venäman pajatai da muzikankirjutai. * [[Parfönov Leonid|Leonid Parfönov]] (sünd. 1960) — Venäman lehtezmez', TV-vedai da režissör. == Sebruzlidnad == * {{ROU|#}} [[Ajud]], [[Romanii]] (vn 2002 semendkuspäi)<ref>[http://www.cherinfo.ru/news/12162 Uzištused. — ''Cherinfo.ru''.] {{ref-ru}}</ref> * {{RUS|#}} [[Balakovo]], [[Saratovan agj]], [[Venäma]]<ref>[http://www.35media.ru/news/2010/11/08/u-cherepovtsa-poyavilsya-novyj-gorodpobratim/ Čerepovcal uz' sebruzlidn om otnus //Uzištused 2010-11-08. — Media-keskuz (''35media.ru'').] {{ref-ru}}</ref> * {{SVN|#}} [[Cele]], [[Slovenii]]<ref name=autogenerated2>[http://www.cherinfo.ru/news/25728 С Днем рождения, город! (Sündundpäivänke, lidn!) // Uzištused 2009-11-03. — ''Cherinfo.ru''.] {{ref-ru}}</ref> * {{USA|#}} [[Derri]], [[Nju Hempšir]], [[AÜV]]<ref name=autogenerated1>[http://www.cherinfo.ru/news/25194 Череповец принимает гостей (Čerepovec vasthaotab adivoid) // Uzištused 2009-10-09. — ''Cherinfo.ru''.] {{ref-ru}}</ref> * {{BUL|#}} [[Gorna Orähovic]], [[Bolgarii]]<ref name="cherinfo.ru">[http://www.cherinfo.ru/news/25765 Uzištused. — ''Cherinfo.ru''.] {{ref-ru}}</ref> (vspäi 1998) * {{LTU|#}} [[Klaiped]], [[Litvanma]]<ref>[http://www.jur-portal.ru/work.pl?act=law_read&subact=1143222&id=311897/ Tedonandmine. — ''Jur-portal.ru''.] {{ref-ru}}</ref> (vspäi 1992) * {{CHN|#}} [[Läojuan']], [[Girin (agj)|Girin]], [[Kitai]]<ref name=autogenerated2 /> * {{BLR|#}} [[Molodečno]], [[Vaugedvenäma]] * {{USA|#}} [[Montkler]], [[Nju Džersi]], [[AÜV]]<ref name=autogenerated1 /> (vspäi 1991) * {{FIN|#}} [[Raahe]], [[Suomenma]]<ref name="cherinfo.ru" /> (1968) == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://cherinfo.ru/ Čerepovec-lidnan tobmuden sait (''cherinfo.ru'').] {{ref-ru}} * Lidn Vologdan agjan ohjastusen oficialižel portalal (''vologda-oblast.ru'') [http://vologda-oblast.ru/municipalitety/g_cherepovets/ venäkelel] i [http://vologda-oblast.ru/en/municipalities/cherepovets/ anglijan kelel]. {{Commons|Category:Cherepovets}} {{Vologdan agjan lidnad}} [[Kategorii:Čerepovec| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Vologdan agjan lidnad]] [[Kategorii:Vologdan agjan lidnümbrikod]] [[Kategorii:Čerepovecan rajon|*]] hvj15k985gz6ad3iab91mhwn7ei2fhv 0 2648 188810 170086 2026-07-07T14:59:15Z Asdexer240 17241 + paineged 188810 wikitext text/x-wiki {{Venälaižen Federacijan subjekt |Nimi = Altajan Tazovaldkund |Venälaine nimi = Республика Алтай <small>(ven.)</small><br />Алтай Республика <small>(suvialt.)</small> |Flag = [[Fail:Flag of Altai Republic 1994.svg|150px|Altajan Tazovaldkundan flag]] |FSCoA = [[Fail:Coat of Arms of Altai Republic.svg|125px|Altajan Tazovaldkundan znam]] |FlagLnk = Altajan Tazovaldkundan flag |CoALnk = Altajan Tazovaldkundan znam |FSMap = [[Fail:Map of Russia (2014–2022) - Altai Republic.svg|300px]] |FSCtrWhat = Pälidn |FSCtrNm = [[Gorno-Altaisk]] |AreaRnk = 35 |TotArea = 92903 |WaterPrcnt = 0.93 |PopRnk = 81 |Eläjiden lugu = 218,063 |PopCtDate = 2018 |PopDens = 2.35 |GDPRnk = 84 |GDP = 46,1 |GDPCtDate = 2016 |GDP(PPP) = 213,5 |FedDistrNm = Sibirin |EcRegNm = Päivlaskmaižen Sibirin |CadNo = 04 |OfLangs = [[venäkel']], [[altajan kel']] |HeadTtl = Tazovaldkundan pämez' da Ohjastusen ezimez' |HeadNm = [[Berdnikov Aleksandr|Aleksandr Berdnikov]] |ViceTtl = |ViceNm = |LegislTtl = Valdkundaližen Suiman ezimez' |LegislNm = [[Tülentin Vladimir|Vladimir Tülentin]] |FSAnthem = ''[[Altajan Tazovaldkundan gimn]]'' |Domain = |MSK = [[UTC]]+7 ([[MSK]]+4) }} '''Altajan Tazovaldkund''' ({{lang-ru|Респу́блика Алта́й}}, {{lang-alt|Алтай Республика}}) om üks' [[Venäma|Venälaižen Federacijan]] tazovaldkundoišpäi, sen [[Venälaižen Federacijan subjektad|subjekt]]. Se mülüb [[Sibirin federaline ümbrik|Sibirin federaližhe ümbrikho]]. Tazovaldkundan pälidn da üks'jäine lidn om [[Gorno-Altaisk]]. == Keled == Valdkundkeled oma [[venäkel']] da [[altajan kel']] Konstitucijan 13. kirjutusen mödhe. Mugažo [[kazahan kel']] kävutase oficialižiš kosketusiš kazahlaižiden eländsijiš. == Istorii == Vn 1922 1. päiväl kezakud Oiratan avtonomižen agjan aluz oli pandud. Vs 1932 keväz'kun 2. päiväspäi nimitihe sidä Oirotan avtonomižeks agjaks, vs 1948 vilukun 7. päiväspäi — Mägi-Altajan avtonomižeks agjaks. Vn 1992 16. päiväl semendkud se läksi [[Altajan rand]]aspäi da sai Mägi-Altajan Tazovaldkund-nimed. Vs 1993 tal'vkun 12. päiväspäi nimitadas sidä Altajan Tazovaldkundaks. Tazovaldkundan Konstitucii<ref>[http://constitution.garant.ru/region/cons_altai/ Altajan Tazovaldkundan Konstitucijan tekst. — ''Constitution.garant.ru''.] {{ref-ru}}</ref> om vahvištadud vn 1997 7. päiväl kezakud Valdkundaližen Suiman ezitajil. Se om väges möhembaižidenke vajehtusidenke. == Geografijan andmused == [[Fail:Relief Map of Altai Republic.png|thumb|left|250px|Altajan Tazovaldkundan reljefan kart.]] Tazovaldkundal om röunoid [[Hakasijan Tazovaldkund]]anke da [[Tuvan Tazovaldkund]]anke päivnouzmas, [[Mongolii|Mongolijanke]] da [[Kitai]]nke (sen [[Sin'czän-Uiguran avtonomine agj|Sin'czän-Uiguran avtonomiženke agjanke]]) suves, [[Kazahstan]]anke (sen [[Päivnouzmaižen Kazahstanan agj]]anke) suvipäivlaskmas, [[Altajan rand]]anke lodehes, [[Kemerovon agj]]anke pohjoižpäivnouzmas. Altajan Tazovaldkund om mererandatoi. Pind om 92 903 km². Znamasižed joged oma [[Katun']] da [[Bii]] ližajogidenke. Kaikiš suremb järv om [[Teleckan järv]] (vai ''Altin Köl''', 230 km², 325 m süvütte). Reljef om mägikaz, äi mägisel'gid kaidoidenke jogialangištoidenke. Altajan Tazovaldkundan da kaiken Sibirin kaikiš korktemb čokkoim om [[Beluh]]-mägenpä (4509 m, toižed nimed: ''Kadin Baži'', ''Uč Sumer'') tazovaldkundan suviröunal Kazahstananke. Klimat om terav kontinentaline. Voden keskmäine lämuz om 0..+5 C° alangoiš, mägil — −6 C°. Londuseližed varad<ref>[http://ekologia-ra.ru/sostoyanie-prirodnyh-resursov/mineralno-syrevye-resursy/ Altajan Tazovaldkundan mineraline torhuz. — Altajan Tazovaldkundan ekologijan portal (''ekologia-ra.ru'').] {{ref-ru}}</ref> oma [[kivihil']], [[bur hil']], metallad ([[raud|raudkivend]], [[kuld]], [[hobed]], [[vas'k]], [[vol'fram]], [[kobal't (himine element)|kobal't]], [[vismut]], [[tantal]], [[molibden]], [[artut']]), [[sauvondmaterialad]] ([[mouckivi]], [[kivi (material)|sauvondkivi]], [[savi|saved]], [[lete|letked]]), [[gidroenergii]]. == Tobmuz == [[Berdnikov Aleksandr|Aleksandr Berdnikov]] radab tazovaldkundan pämehen vs 2006 vilukun 20. päiväspäi. Hän-žo om tazovaldkundan ohjastusen ezimez'. Kaik rahvaz änestab händast videks vodeks. Tazovaldkundan pämez' märičeb ohjastusen strukturad. Hän paneb ministrid radnikusile sättutaden kandidatoid parlamentanke. Kaks' ezmäšt varapämest da nell' muite varapämest oma hänele abhu. Altajan Tazovaldkundan parlament om üks'kodine Valdkundaline Suim ({{lang-alt|Эл Курултай}}). Kaik rahvaz valičeb sen 41 ezitajad videks vodeks. [[Tülentin Vladimir|Vladimir Tülentin]] radab Suiman ezimeheks vs 2016 sügüz'kun 29. päiväspäi. Radonoigendai tobmuz om Altajan Tazovaldkundan Ohjastuz. Tazovaldkundan ministrused, komitetad da inspekcijad alištudas Ohjastusele. Valitihe Tazovaldkundan pämest — Ohjastusen ezimest järgenduseližen kerdan vn 2014 14. päiväl sügüz'kud, [[Berdnikov Aleksandr|nügüdläine pämez']] sai vägestust ezmäižel tural (50,63%) da radab koumanden strokun jäl'geten. Valdkundaližen Suiman ühtnijoiden järgenduseližed valičendad oliba sil-žo päiväl (14.09.2014, 6. kucund). == Eläjad == Vn 2010 kaiken Venäman rahvahanlugemižen mödhe eläjiden lugu oli 206 168 ristitud<ref>[http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/perepis2010/svod.xls Venäman kaikenaigaine ristitišt vl 2010. — Rosstat (''gks.ru'').] {{ref-ru}}</ref>. Kaikiš suremb ristitišt om nügüd'. Vl 2018 kaikutte koumanz' ristit kümnespäi om lidnalaine. [[Altajan Tazovaldkundan lidnad|Üks'jäine lidn]] om olmas tazovaldkundas. Vl 2016 kaik oli 6 eländpunktad enamba mi 5 tuh. eläjidenke. Rahvahad (enamba 0,5% vl 2010): [[venälaižed]] — 55,7%, [[altajalaižed]] — 35,3%, [[kazahlaižed]] — 6,1%, [[ukrainalaižed]] — 0,5%, toižed rahvahad — 0,7%, rahvahuden ozutandata — 1,7%. Erased toižed igähižed rahvahad: [[tuvalaižed]] — 0,08% (158 rist.), [[šorijalaižed]] — 0,04% (87 rist.). == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://www.altai-republic.ru/ Altajan Tazovaldkundan tobmuden aluzkundoiden oficialine portal (''altai-republic.ru'').] {{ref-ru}} * [http://elkurultay.ru/index.php Altajan Valdkundaližen Suiman oficialine sait (''elkurultay.ru'').] {{ref-ru}} {{Venälaižen Federacijan subjektad}} [[Kategorii:Altajan Tazovaldkund| ]] 2r0ojn8qjoa0gl7ovvyal4ff5q0qaif 0 2855 188813 188730 2026-07-07T18:19:22Z Koiravva 1717 +kart 188813 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Krasavino<br />Красавино <small>(ven.)</small> | Lidnanznam = Krasavino COA.gif | Flag = | Lidnanznam text = Krasavinon lidnanznam | Flag text = | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 5,460 | Voz' = 2023 | Pind = | Fail = Федеральная автодорога А-123 в Красавино.jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-81738-xx-xxx | Avtokod = 35 | Aigvö = [[UTC]]+3 (MSK+0) }} '''Krasavino''' ({{lang-ru|Краса́вино}}) om [[Venäma]]n lidn [[Vologdan agj]]an pohjoižpäivnouzmas. Se om [[Suren Ustügan ümbrik]]on kahtenz' surtte lidn kahtespäi. == Istorii == Nügüdläine eländpunkt mainitase ''Krasavino''-küläks 19. voz'sadan augotišespäi, se oli külišton keskuses. Külä šingotihe, i vozil 1842−1851 saudihe tekstil'fabrikad pästmaha hoikid [[pölvaz]][[kangaz|kanghid]]. Vspäi 1927 oli radnikžilon statusanke. Krasavino sai lidnan statusad vn 1947 keväz'kun 12. päiväl NSTÜ:n Ülembaižen Nevondkundan Prezidiuman pätandan mödhe. Vozil 1960−1980 udištadihe pertištod, saudihe lebukodid, laukoid, äižiruižid pertid. Krasavinon uz' LES 63,8 MVt vägevudenke radaškanzi vl 2010, se tegeb elektrust londuseližes gazaspäi, vajehti vn 1957 lidnan LES:ad (oli 6 MVt). Vl 2012 pölvhankombinat tuli bankrotnendale, lidnan tegimišt diversificiruiše. Krasavinon ižandusen päsarakod oma elektroenergetine, sauvondmaterialiden tehmine ([[savič]], [[pu (material)|pumaterialad]]) i sömtegimišt (mecproduktoiden ümbriradmine). == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Velikoustyugsky District (Vologda Oblast).svg|thumb|left|250px|Suren Ustügan ümbrikon sijaduz agjas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase ümbrikon pohjoižes läz sen i agjan röunanno, [[Pohjoine Dvin|Pohjoižen Dvinan]] hural randpolel i sen Lapink-ližajogen ({{lang-ru|Ла́пинка}} 22 km pitte) randoil, 65 m ü.m.t. keskmäižel korktusel. Matkad [[Vologd]]hasai om 410 km suvipäivlaskmha orhal vai 465 km avtotedme. Lähembaižed lidnad oma [[Sur' Ustüg]] kaks'kümne viž kilometrad suvhe orhal vai avtotedme i [[Kotlas]] koumekümnes nelläs kilometras pohjoižhe orhal vai 44 km avtotedme. ''Krasavino''-raudtestancii sijadase koumes kilometras päivlaskmha lidnaspäi. == Tobmuz == [[Fail:Map of Velikoustyugsky District (Vologda Oblast, 2022).svg|thumb|left|250px|Krasavinon lidnankund rajonan kartal vn 2021 lopus]] Krasavinon lidnankund oli vll 2006−2022. Kaik kuz' küläd mülüiba lidnankundha Krasavinon ližaks: Buhinino, Korobovskoje, Korolövo, Podgor'je, Uz' Külä ({{lang-ru|Новая Деревня}}), Uz' Žilo (''Новое Село''). Lidnankundan pind oli 60 km². Se om kätud ümbrikon territorialižeks palakundaks vn 2022 kezakuspäi. Jurii Buškovskii radoi lidnankundan pämehen vspäi 2015. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 7,003 ristitud, lidnankundan — 7,479 ristitud, rajonan ristitišton seičemendez, vn 2021 lidnan — 5,601 ristitud. Vl 2017 kaik 6,084 ristitud elihe lidnas i 6,539 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 11,186 eläjad vl 1959. [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] tazostadud apostolihe Vladimiran jumalanpert'<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/3707 Krasavinon pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> om saudud vll 2001−2004, se vajehti pandud mantazole ühtennimišt jumalanpertid (oli olmas vll 1889−1933). == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma päivkodi (nomer 2), keskškol nomer 15 S. Premininan nimed, čomamahtoiden škol. Lähembaižed professionaližen opendusen aluzkundad sijadasoiš Sures Ustügas i Kotlasas. == Transport == Avtobusad oma kundaližeks transportaks lidnas, ühtenzoittas sidä lähižidenke eländpunktoidenke. «Sur' Ustüg — Kotlas»-avtote ümbärdab lidnad päivlaskmaspäi. ''Krasavino''-raudtestancii zavodi radod udel sarakol Surhe Ustüghasai vl 1977, se om vaiše turistjoukuiden da jüguiden täht, mecan i mectegesiden täht tobjimalaz. == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://35velikoustugskij.gosuslugi.ru/o-munitsipalnom-obrazovanii/naselennye-punkty/dostoprimechatelnosti_77.html Lidnan territorialine palakund ümbrikon ''35velikoustugskij.gosuslugi.ru''-saital.] {{ref-ru}} {{Vologdan agjan lidnad}} [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Vologdan agjan lidnad]] [[Kategorii:Suren Ustügan ümbrik]] s6q4ffo85q25ifzp8oie3yfum4w7zr3 0 2858 188812 183719 2026-07-07T18:13:53Z Koiravva 1717 formitez, + 188812 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Sur' Ustüg<br />Великий Устюг <small>(ven.)</small> | Lidnanznam = Coat of Arms of Velikiy Ustyug (Vologda oblast) (2000).png | Flag = Flag Velikij Ustug.png | Lidnanznam text = Suren Ustügan lidnanznam | Flag text = Suren Ustügan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 28,266 | Voz' = 2023 | Pind = 15.43 | Fail = Veliky Ustug.jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-81738-xx-xxx | Avtokod = 35 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} [[Fail:Великий Устюг (деление).svg|thumb|left|250px|Ümbrimäraine jagand lidnanlaptoikš (2010, huralpäi oiktale ülähäspäi):<br />Jajikovo, Borkid, Mägi, [[rajonan keskuzläžundkodi|RKL:in]] rajon, Keskuz, Toine pala, mugažo Dobrinino i Dimkovo Suhonan oiktal randal]] '''Sur' Ustüg''' ({{lang-ru|Вели́кий У́стюг}}, enzne i sijaline — muite ''Ustüg'') om [[Venäma]]n lidn [[Vologdan agj]]an pohjoižpäivnouzmas. Se om agjan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Suren Ustügan ümbrik]]on (edel vn 2022 kezakud — rajonan) administrativine keskuz da suremb lidn kahtespäi. == Istorii == Amuine ''[[Gleden]]''-lidn oli olmas 15. voz'sadhasai, seižui [[Jug]]an jogensun randpolen kukhanpäl nelläs kilometras nügüdläižen lidnan keskusespäi. Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš kuti pandud Ustügan Kiprianal vodes 1212 ''Mikoi-arhangelan jumalankodi''. Vozil 1364−1474 Ustüg oli [[Ustügan ruhtinazkund|ühtennimižen ruhtinazkundan]] keskuseks. 16. voz'sadaspäi zavodidas nimitada Ustügad Sureks, se šingotaškanzihe Venäman järedha keskushe torguides [[Anglii|Anglijanke]]. Vozil 1918−1929 Sur' Ustüg oli [[Pohjoižen Dvinan gubernii|Pohjoižen Dvinan gubernijan]] administrativižeks keskuseks. Suren Ustügan ižandusen päsarakod oma sömtegimišt da turizmha sidodud sarakod, lugedas lidnad [[Pakaine-Ded]]an kodimaks. Mugažo suvenirfabrikad da kaks' sugasižharjoiden fabrikad oma saudud. == Geografijan andmused == Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas, [[Suhon]]-jogen hural randal, sen da [[Jug]]an ühthejoksmusen sijas, Jugan jogensud vaste. Edemba mödvedhe, lidnan röunan jäl'ghe, jogi nimitase [[Pohjoine Dvin|Pohjoižeks Dvinaks]]. Sur' Ustüg seižub 55 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, Suhonan kendäk — 50 m, [[sur'vezi|sur'veden]] varuz om kaikuččel vodel. Matkad Vologdhasai om 395 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 450 km avtotedme. Lähembaine lidn om [[Krasavino]] koumekümnes kilometras pohjoižhe, järed lidn om [[Kotlas]] (Arhangel'skan agj) 75 km pohjoižhe raudtedme vai avtol. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline [[subarktine vö|subarktižen]] klimatan röunal. Voden keskmäine lämuz om +2,1 C°, kezakun-elokun +14,8..+17,9 C°, tal'vkun-uhokun −10,6..−14,1 C°. Ekstremumad oma −46,3 C° (tal'vku) i +34,9 C° (heinku, eloku). Mahusen kül'mdandan süvüz om kahthe polenke metrhasai. Kezaaigan minimum om −3,9 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +8,1 C° (tal'vku, viluku). Ei voi panda halad heinkus vaiše (minimum +1,9 C°). Paneb sadegid 537 mm vodes, enamba kezakus-elokus (58..62 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (27..33 mm kus). == Tobmuz == [[Fail:Map of Velikoustyugsky District (Vologda Oblast, 2022).svg|thumb|left|250px|Suren Ustügan lidnankund rajonan kartal vn 2021 lopus]] Slobodk-külä (244 rist. vl 2002) mülüi lidnankundha Suren Ustügan ližaks. Lidnan pind om 15,43 km², kaiken lidnankundan pind oli 35,78 nellikkilometrad. Lidnankund om kätud ümbrikon territorialižeks palakundaks vn 2022 kezakuspäi. Sergei Kapustin radoi lidnankundan pämehen vn 2017 sügüz'kuspäi. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 30,926 ristitud, rajonan viž ühesandest, vn 2021 — 28,670 ristitud. Vl 2017 kaik 31,606 ristitud elihe lidnas i 31,885 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 35..37 tuhad eläjid vll 1959−2000 (37,916 eläjad vl 1979). [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] koumekümne pühäpertid-sauvust<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/156 Suren Ustügan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnan südäimes: nell' päjumalanpertid (Tozioiktan Prokopijan Ustüglaižen kafedraline, Ioann Ustüglaižen, Jumalanmaman Emäganpäivän, Mikoi-arhangelan), 22 jumalanpertid i nell' časounäd. Erased-se enččiden pühäpertiden sauvused kävutasoiš opendusen aluzkundoikš, fabrikoikš. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma kaks'kümne nimitadud i nomeruidud päivkodid, aluzškol nomer 11, nell' keskškolad (nomer 1, 2, 4, 9), gimnazii, lapsiden sädamižen keskuz, čomamahtoiden škol, čomamahtoine škol, kaks' lapsiden da norišton sportškolad (üks' specializiruiše ujundal), puhäpäiväline škol. Kaik nell' specialižen keskopendusen aluzkundad ratas lidnas: äiprofil'ne kolledž<ref>[http://vumk.ru/ Suren Ustügan äiprofil'žen kolledžan sait (''vumk.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, gumanitariž-pedagogine kolledž<ref>[http://vupedcol.ru/ Suren Ustügan gumanitariž-pedagogižen kolledžan sait (''vupedcol.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, medicinine kolledž<ref>[http://vumk.net/ Suren Ustügan medicinižen kolledžan sait (''vumk.net'').] {{ref-ru}}</ref> i Valdkundaližen meri- da jogilaivišton universitetan filial<ref>[http://vufgumrf.ru/ Valdkundaližen meri- da jogilaivišton universitet, Suren Ustügan filialan sait (''vufgumrf.ru'').] {{ref-ru}}</ref> ([[Piter]]). == Transport == Ühtennimine ''Sur' Ustüg''-raudtestancii (jüguiden täht tobjimalaz) om lopstancijaks «[[Kotlas]] — Sur' Ustüg»-raudtesarakol, radaškanzi vl 1977. Avtobusad (seičeme maršrutad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes, mugažo ehtatim Kuzino-žilhonnoks om Suhonas päliči. Avtotesild ühtenzoitab Suhonan randoid ülüižel. Tatanmaine lendimport (''VUS / ULWU'') sijadase vides kilometras lodeheze lidnan keskusespäi, läz raudtestancijad. Sišpäi tehtas reisid [[Moskv]]ha da [[Piter]]ihe (molembad [[Čerepovec]]an kal't). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Административное здание проспект Советский-103.jpg|Suren Ustügan rajonan i lidnan administracijoiden pertid ühteks riveks (2016) Великий Устюг, Церковь Богоявления, Собор Иоанна Устюжского, Собор Прокопия Устюжского, Успенский собор.jpg|Päjumalanpertiden tanaz:<br />Jumalannägundan jumalanpert',<br />Ioann Ustüglaižen päjumalanpert',<br />Prokopii Ustüglaižen päjumalanpert', i Emäganpäivän päjumalanpert', vn 2017 nägu Почта Деда Мороза.jpg|Pakaine-Dedan počt i ezitaikund lidnas, vn 2013 fotokuva Техникум речной.jpg|Jogilaivišton tehnikuman sauvuz vl 2016 Здание городского дома культуры.jpg|Lidnan kul'turkeskuz (2016) Автовокзал - panoramio (1).jpg|Avtobusstancii vl 2010 Великий Устюг, вид на город с реки.jpg|Suhonan randirdan istorine pala (2015) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://ustugtur.ru/ Lidnan turizman keskusen sait (''ustugtur.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Veliky Ustyug}} {{Vologdan agjan lidnad}} [[Kategorii:Sur' Ustüg| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Vologdan agjan lidnad]] [[Kategorii:Suren Ustügan ümbrik|*]] p67on8178xm13hdlbegttuxyr80tk1i 188814 188812 2026-07-07T18:24:26Z Koiravva 1717 +kart, +kuva 188814 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Sur' Ustüg<br />Великий Устюг <small>(ven.)</small> | Lidnanznam = Coat of Arms of Velikiy Ustyug (Vologda oblast) (2000).png | Flag = Flag Velikij Ustug.png | Lidnanznam text = Suren Ustügan lidnanznam | Flag text = Suren Ustügan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 28,266 | Voz' = 2023 | Pind = 15.43 | Fail = Veliky Ustug.jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-81738-xx-xxx | Avtokod = 35 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} [[Fail:Великий Устюг (деление).svg|thumb|left|250px|Ümbrimäraine jagand lidnanlaptoikš (2010, huralpäi oiktale ülähäspäi):<br />Jajikovo, Borkid, Mägi, [[rajonan keskuzläžundkodi|RKL:in]] rajon, Keskuz, Toine pala, mugažo Dobrinino i Dimkovo Suhonan oiktal randal]] '''Sur' Ustüg''' ({{lang-ru|Вели́кий У́стюг}}, enzne i sijaline — muite ''Ustüg'') om [[Venäma]]n lidn [[Vologdan agj]]an pohjoižpäivnouzmas. Se om agjan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Suren Ustügan ümbrik]]on (edel vn 2022 kezakud — rajonan) administrativine keskuz da suremb lidn kahtespäi. == Istorii == Amuine ''[[Gleden]]''-lidn oli olmas 15. voz'sadhasai, seižui [[Jug]]an jogensun randpolen kukhanpäl nelläs kilometras nügüdläižen lidnan keskusespäi. Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš kuti pandud Ustügan Kiprianal vodes 1212 ''Mikoi-arhangelan jumalankodi''. Vozil 1364−1474 Ustüg oli [[Ustügan ruhtinazkund|ühtennimižen ruhtinazkundan]] keskuseks. 16. voz'sadaspäi zavodidas nimitada Ustügad Sureks, se šingotaškanzihe Venäman järedha keskushe torguides [[Anglii|Anglijanke]]. Vozil 1918−1929 Sur' Ustüg oli [[Pohjoižen Dvinan gubernii|Pohjoižen Dvinan gubernijan]] administrativižeks keskuseks. Suren Ustügan ižandusen päsarakod oma sömtegimišt da turizmha sidodud sarakod, lugedas lidnad [[Pakaine-Ded]]an kodimaks. Mugažo suvenirfabrikad da kaks' sugasižharjoiden fabrikad oma saudud. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Velikoustyugsky District (Vologda Oblast).svg|thumb|left|250px|Suren Ustügan ümbrikon sijaduz agjas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas, [[Suhon]]-jogen hural randal, sen da [[Jug]]an ühthejoksmusen sijas, Jugan jogensud vaste. Edemba mödvedhe, lidnan röunan jäl'ghe, jogi nimitase [[Pohjoine Dvin|Pohjoižeks Dvinaks]]. Sur' Ustüg seižub 55 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, Suhonan kendäk — 50 m, [[sur'vezi|sur'veden]] varuz om kaikuččel vodel. Matkad Vologdhasai om 395 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 450 km avtotedme. Lähembaine lidn om [[Krasavino]] koumekümnes kilometras pohjoižhe, järed lidn om [[Kotlas]] (Arhangel'skan agj) 75 km pohjoižhe raudtedme vai avtol. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline [[subarktine vö|subarktižen]] klimatan röunal. Voden keskmäine lämuz om +2,1 C°, kezakun-elokun +14,8..+17,9 C°, tal'vkun-uhokun −10,6..−14,1 C°. Ekstremumad oma −46,3 C° (tal'vku) i +34,9 C° (heinku, eloku). Mahusen kül'mdandan süvüz om kahthe polenke metrhasai. Kezaaigan minimum om −3,9 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +8,1 C° (tal'vku, viluku). Ei voi panda halad heinkus vaiše (minimum +1,9 C°). Paneb sadegid 537 mm vodes, enamba kezakus-elokus (58..62 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (27..33 mm kus). == Tobmuz == [[Fail:Map of Velikoustyugsky District (Vologda Oblast, 2022).svg|thumb|left|250px|Suren Ustügan lidnankund rajonan kartal vn 2021 lopus]] Slobodk-külä (244 rist. vl 2002) mülüi lidnankundha Suren Ustügan ližaks. Lidnan pind om 15,43 km², kaiken lidnankundan pind oli 35,78 nellikkilometrad. Lidnankund om kätud ümbrikon territorialižeks palakundaks vn 2022 kezakuspäi. Sergei Kapustin radoi lidnankundan pämehen vn 2017 sügüz'kuspäi. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 30,926 ristitud, rajonan viž ühesandest, vn 2021 — 28,670 ristitud. Vl 2017 kaik 31,606 ristitud elihe lidnas i 31,885 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 35..37 tuhad eläjid vll 1959−2000 (37,916 eläjad vl 1979). [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] koumekümne pühäpertid-sauvust<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/156 Suren Ustügan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnan südäimes: nell' päjumalanpertid (Tozioiktan Prokopijan Ustüglaižen kafedraline, Ioann Ustüglaižen, Jumalanmaman Emäganpäivän, Mikoi-arhangelan), 22 jumalanpertid i nell' časounäd. Erased-se enččiden pühäpertiden sauvused kävutasoiš opendusen aluzkundoikš, fabrikoikš. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma kaks'kümne nimitadud i nomeruidud päivkodid, aluzškol nomer 11, nell' keskškolad (nomer 1, 2, 4, 9), gimnazii, lapsiden sädamižen keskuz, čomamahtoiden škol, čomamahtoine škol, kaks' lapsiden da norišton sportškolad (üks' specializiruiše ujundal), puhäpäiväline škol. Kaik nell' specialižen keskopendusen aluzkundad ratas lidnas: äiprofil'ne kolledž<ref>[http://vumk.ru/ Suren Ustügan äiprofil'žen kolledžan sait (''vumk.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, gumanitariž-pedagogine kolledž<ref>[http://vupedcol.ru/ Suren Ustügan gumanitariž-pedagogižen kolledžan sait (''vupedcol.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, medicinine kolledž<ref>[http://vumk.net/ Suren Ustügan medicinižen kolledžan sait (''vumk.net'').] {{ref-ru}}</ref> i Valdkundaližen meri- da jogilaivišton universitetan filial<ref>[http://vufgumrf.ru/ Valdkundaližen meri- da jogilaivišton universitet, Suren Ustügan filialan sait (''vufgumrf.ru'').] {{ref-ru}}</ref> ([[Piter]]). == Transport == Ühtennimine ''Sur' Ustüg''-raudtestancii (jüguiden täht tobjimalaz) om lopstancijaks «[[Kotlas]] — Sur' Ustüg»-raudtesarakol, radaškanzi vl 1977. Avtobusad (seičeme maršrutad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes, mugažo ehtatim Kuzino-žilhonnoks om Suhonas päliči. Avtotesild ühtenzoitab Suhonan randoid ülüižel. Tatanmaine civiline ''Sur' Ustüg''-lendimport (''VUS / ULWU'') sijadase vides kilometras lodeheze lidnan keskuzpalaspäi, läz raudtestancijad. Sišpäi tehtas reisid [[Moskv]]ha da [[Piter]]ihe (molembad [[Čerepovec]]an kal't). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Административное здание проспект Советский-103.jpg|Suren Ustügan rajonan i lidnan administracijoiden pertid ühteks riveks (2016) Великий Устюг, Церковь Богоявления, Собор Иоанна Устюжского, Собор Прокопия Устюжского, Успенский собор.jpg|Päjumalanpertiden tanaz:<br />Jumalannägundan jumalanpert',<br />Ioann Ustüglaižen päjumalanpert',<br />Prokopii Ustüglaižen päjumalanpert', i Emäganpäivän päjumalanpert', vn 2017 nägu Почта Деда Мороза.jpg|Pakaine-Dedan počt i ezitaikund lidnas, vn 2013 fotokuva Техникум речной.jpg|Jogilaivišton tehnikuman sauvuz vl 2016 Здание городского дома культуры.jpg|Lidnan kul'turkeskuz (2016) Аэропорт Великий Устюг.png|''Sur' Ustüg''-lendimport, semendku 2023 Автовокзал - panoramio (1).jpg|Suren Ustügan avtobusstancii vl 2010 Великий Устюг, вид на город с реки.jpg|Suhonan randirdan istorine pala (2015) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://ustugtur.ru/ Lidnan turizman keskusen sait (''ustugtur.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Veliky Ustyug}} {{Vologdan agjan lidnad}} [[Kategorii:Sur' Ustüg| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Vologdan agjan lidnad]] [[Kategorii:Suren Ustügan ümbrik|*]] 1vituqoq544xb1ll3gaem1g0jtem71r 188815 188814 2026-07-07T18:26:17Z Koiravva 1717 188815 wikitext text/x-wiki {{Eländpunkt | Nimi = Sur' Ustüg<br />Великий Устюг <small>(ven.)</small> | Lidnanznam = Coat of Arms of Velikiy Ustyug (Vologda oblast) (2000).png | Flag = Flag Velikij Ustug.png | Lidnanznam text = Suren Ustügan lidnanznam | Flag text = Suren Ustügan flag | Valdkund = Venäma | Eläjiden lugu = 28,266 | Voz' = 2023 | Pind = 15.43 | Fail = Veliky Ustug.jpg | Pämez' = | Telefonkod = +7-81738-xx-xxx | Avtokod = 35 | Aigvö = [[UTC]]+3 ([[MSK]]+0) }} [[Fail:Великий Устюг (деление).svg|thumb|left|250px|Ümbrimäraine jagand lidnanlaptoikš (2010, huralpäi oiktale ülähäspäi):<br />Jajikovo, Borkid, Mägi, [[rajonan keskuzläžundkodi|RKL:in]] rajon, Keskuz, Toine pala, mugažo Dobrinino i Dimkovo Suhonan oiktal randal]] '''Sur' Ustüg''' ({{lang-ru|Вели́кий У́стюг}}, enzne i sijaline — muite ''Ustüg'') om [[Venäma]]n lidn [[Vologdan agj]]an pohjoižpäivnouzmas. Se om agjan nellänz' lidn eläjiden lugun mödhe, [[Suren Ustügan ümbrik]]on (edel vn 2022 kezakud — rajonan) administrativine keskuz da suremb lidn kahtespäi. == Istorii == Amuine ''[[Gleden]]''-lidn oli olmas 15. voz'sadhasai, seižui [[Jug]]an jogensun randpolen kukhanpäl nelläs kilometras nügüdläižen lidnan keskusespäi. Eländpunkt mainitase ezmäižen kerdan kirjutadud purtkiš kuti pandud Ustügan Kiprianal vodes 1212 ''Mikoi-arhangelan jumalankodi''. Vozil 1364−1474 Ustüg oli [[Ustügan ruhtinazkund|ühtennimižen ruhtinazkundan]] keskuseks. 16. voz'sadaspäi zavodidas nimitada Ustügad Sureks, se šingotaškanzihe Venäman järedha keskushe torguides [[Anglii|Anglijanke]]. Vozil 1918−1929 Sur' Ustüg oli [[Pohjoižen Dvinan gubernii|Pohjoižen Dvinan gubernijan]] administrativižeks keskuseks. Suren Ustügan ižandusen päsarakod oma sömtegimišt da turizmha sidodud sarakod, lugedas lidnad [[Pakaine-Ded]]an kodimaks. Mugažo suvenirfabrikad da kaks' sugasižharjoiden fabrikad oma saudud. == Geografijan andmused == [[Fail:Location of Velikoustyugsky District (Vologda Oblast).svg|thumb|left|250px|Suren Ustügan ümbrikon sijaduz agjas vn 2010 kartal]] Lidn sijadase ümbrikon keskuzpalan pohjoižpäivnouzmas, [[Suhon]]-jogen hural randal, sen da [[Jug]]an ühthejoksmusen sijas, Jugan jogensud vaste. Edemba mödvedhe, lidnan röunan jäl'ghe, jogi nimitase [[Pohjoine Dvin|Pohjoižeks Dvinaks]]. Sur' Ustüg seižub 55 m ü.m.t. keskmäižel korktusel, Suhonan kendäk — 50 m, [[sur'vezi|sur'veden]] varuz om kaikuččel vodel. Matkad Vologdhasai om 395 km päivlaskmha-suvipäivlaskmha orhal vai 450 km avtotedme. Lähembaine lidn om [[Krasavino]] koumekümnes kilometras pohjoižhe, järed lidn om [[Kotlas]] (Arhangel'skan agj) 75 km pohjoižhe raudtedme vai avtol. Klimat om [[ven vö|ven]] kontinentaline [[subarktine vö|subarktižen]] klimatan röunal. Voden keskmäine lämuz om +2,1 C°, kezakun-elokun +14,8..+17,9 C°, tal'vkun-uhokun −10,6..−14,1 C°. Ekstremumad oma −46,3 C° (tal'vku) i +34,9 C° (heinku, eloku). Mahusen kül'mdandan süvüz om kahthe polenke metrhasai. Kezaaigan minimum om −3,9 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +8,1 C° (tal'vku, viluku). Ei voi panda halad heinkus vaiše (minimum +1,9 C°). Paneb sadegid 537 mm vodes, enamba kezakus-elokus (58..62 mm kus), vähemba uhokus-sulakus (27..33 mm kus). == Tobmuz == [[Fail:Map of Velikoustyugsky District (Vologda Oblast, 2022).svg|thumb|left|250px|Suren Ustügan lidnankund rajonan kartal vn 2021 lopus]] Slobodk-külä (244 rist. vl 2002) mülüi lidnankundha Suren Ustügan ližaks. Lidnan pind om 15,43 km², kaiken lidnankundan pind oli 35,78 nellikkilometrad. Lidnankund om kätud ümbrikon territorialižeks palakundaks vn 2022 kezakuspäi. Sergei Kapustin radoi lidnankundan pämehen vn 2017 sügüz'kuspäi. == Eläjad == Vn 2010 Venäman rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 30,926 ristitud, rajonan viž ühesandest, vn 2021 — 28,670 ristitud. Vl 2017 kaik 31,606 ristitud elihe lidnas i 31,885 ristitud kaikes lidnankundas. Kaikiš suremb lidnan ristitišt oli 35..37 tuhad eläjid vll 1959−2000 (37,916 eläjad vl 1979). [[Ortodoksine hristanuskond|Ortodoksižen hristanuskondan]] koumekümne pühäpertid-sauvust<ref>[http://sobory.ru/geo/locat/156 Suren Ustügan pühäpertid ''sobory.ru''-saital.] {{ref-ru}}</ref> oma saudud lidnan südäimes: nell' päjumalanpertid (Tozioiktan Prokopijan Ustüglaižen kafedraline, Ioann Ustüglaižen, Jumalanmaman Emäganpäivän, Mikoi-arhangelan), 22 jumalanpertid i nell' časounäd. Erased-se enččiden pühäpertiden sauvused kävutasoiš opendusen aluzkundoikš, fabrikoikš. == Openduz == Lapsiden opendusen aluzkundad oma kaks'kümne nimitadud i nomeruidud päivkodid, aluzškol nomer 11, nell' keskškolad (nomer 1, 2, 4, 9), gimnazii, lapsiden sädamižen keskuz, čomamahtoiden škol, čomamahtoine škol, kaks' lapsiden da norišton sportškolad (üks' specializiruiše ujundal), puhäpäiväline škol. Kaik nell' specialižen keskopendusen aluzkundad ratas lidnas: äiprofil'ne kolledž<ref>[http://vumk.ru/ Suren Ustügan äiprofil'žen kolledžan sait (''vumk.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, gumanitariž-pedagogine kolledž<ref>[http://vupedcol.ru/ Suren Ustügan gumanitariž-pedagogižen kolledžan sait (''vupedcol.ru'').] {{ref-ru}}</ref>, medicinine kolledž<ref>[http://vumk.net/ Suren Ustügan medicinižen kolledžan sait (''vumk.net'').] {{ref-ru}}</ref> i Valdkundaližen meri- da jogilaivišton universitetan filial<ref>[http://vufgumrf.ru/ Valdkundaližen meri- da jogilaivišton universitet, Suren Ustügan filialan sait (''vufgumrf.ru'').] {{ref-ru}}</ref> ([[Piter]]). == Transport == Ühtennimine ''Sur' Ustüg''-raudtestancii (jüguiden täht tobjimalaz) om lopstancijaks «[[Kotlas]] — Sur' Ustüg»-raudtesarakol, radaškanzi vl 1977. Avtobusad (seičeme maršrutad) da taksid oma kundaližeks transportaks lidnan südäimes, mugažo ehtatim Kuzino-žilhonnoks om Suhonas päliči. Avtotesild ühtenzoitab Suhonan randoid ülüižel. Tatanmaine civiline ''Sur' Ustüg''-lendimport (''VUS / ULWU'') sijadase vides kilometras lodeheze lidnan keskuzpalaspäi, läz raudtestancijad. Sišpäi tehtas reisid [[Moskv]]ha da [[Piter]]ihe (molembad [[Čerepovec]]an kal't). == Galerei == <gallery mode="packed" heights="125px"> Административное здание проспект Советский-103.jpg|Suren Ustügan rajonan i lidnan administracijoiden pertid ühteks riveks (2016) Великий Устюг, Церковь Богоявления, Собор Иоанна Устюжского, Собор Прокопия Устюжского, Успенский собор.jpg|Päjumalanpertiden tanaz:<br />Jumalannägundan jumalanpert',<br />Ioann Ustüglaižen päjumalanpert',<br />Prokopii Ustüglaižen päjumalanpert', i Emäganpäivän päjumalanpert', vn 2017 nägu Почта Деда Мороза.jpg|Pakaine-Dedan počt i ezitaikund lidnas, vn 2013 fotokuva Техникум речной.jpg|Jogilaivišton tehnikuman sauvuz vl 2016 Здание городского дома культуры.jpg|Lidnan kul'turkeskuz (2016) Аэропорт Великий Устюг.png|''Sur' Ustüg''-lendimportan terminal, semendku 2023 Автовокзал - panoramio (1).jpg|Suren Ustügan avtobusstancii vl 2010 Великий Устюг, вид на город с реки.jpg|Suhonan randirdan istorine pala (2015) </gallery> == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * [http://ustugtur.ru/ Lidnan turizman keskusen sait (''ustugtur.ru'').] {{ref-ru}} {{Commons|Category:Veliky Ustyug}} {{Vologdan agjan lidnad}} [[Kategorii:Sur' Ustüg| ]] [[Kategorii:Venäman lidnad]] [[Kategorii:Eländpunktad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Vologdan agjan lidnad]] [[Kategorii:Suren Ustügan ümbrik|*]] s623mgodgkmcs1j3so676fmrdv0gv64 0 6141 188820 155868 2026-07-07T20:49:12Z Ziv 16976 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:Duplicate|Duplicate]]: [[File:Mein real-Logo.svg]] → [[File:Mein real Logo 06.2022.svg]] Exact or scaled-down duplicate: [[c::File:Mein real Logo 06.2022.svg]] 188820 wikitext text/x-wiki [[Fail:Mein real Logo 06.2022.svg|thumb|right|250px|Kompanijan znam]] [[Fail:Ehemaliger Marktkauf in Moskau Kotelniki.JPG|thumb|right|250px|«real,-»-gipermarket [[Moskv]]an Kotel'niki-lidnanlaptas vl 2006]] '''«real,-»''' om [[Saksanma|saksalaine]] [[gipermarket]]oiden verk, [[Metro AG]]-kompanijan alajaguz. Nügüd' brend om osttud [[Auchan]]-firmale. [[Venäma]]s verkon ezmäine lauk om avaitud [[Moskv]]ha vl [[2005]]. Päiči Saksanmas i Venämas, verk om tehmas [[Pol'šanma]]s, [[Romanii|Romanijas]], [[Turkanma]]s da [[Ukrain]]as. == Irdkosketused == * [http://www.real.ru/ Sait Venämas (''real.ru'').] {{stub}} [[Kategorii:Torguindverkod]] au5k0a9ekbq5abxj67f65ts86l3n93o 0 15088 188811 186168 2026-07-07T17:39:08Z Koiravva 1717 +kategorii 188811 wikitext text/x-wiki {{Personalii}} '''Akšaje Hanna''' ({{lang-hi|अक्षय खन्ना}}, {{lang-en|Akshaye Khanna}}; sünd. [[28. keväz'ku]] [[1975]], [[Mumbai|Bombei]], [[Maharaštr]], [[Indii]]) om indine akt'or. Vändab hindikel'židen fil'miden rolid tobjimalaz. == Biografii == Akšaje om sündnu Mumbai-lidnha, [[Hanna Vinod|Vinod]]-akt'oran i politikanmehen da hänen ezmäižen Gitandžali-akan kanzha. Openui Bombein rahvahidenkeskeižes školas. Rahul-veik om Akšajel, hän radab akt'oran mugažo. Mez' zavodi fil'miden akt'oran kar'jerad vl 1997, «''Valdkundan röun''»-fil'man rol' toi hänele satust. == Valitud fil'mografii == * «''Gimalajiden poig''» (1997) — Abhei Hanna (debüt, üks'jäine fil'm Vinod-tatanke akt'oraks) * «''Valdkundan röun''» (1997) — kahtenz' Dharamvir Singh Bhan-leitnant * «''Armastusen käraudused''» (1997) — Rohit Malhotra / Toni Braganza * «''Toiženke modonke''» (1998) — Vidžai * «''Armastusen ritmad''» (1999) — Manav Mehta * «''Südäikeran taht''» (2001) — Siddharth «Sid» Sinha * «''Tedad minun peitust''» (2002) — Karan Malhotra * «''Ristituiden pahad tegod''» (2002) — Radž Gojal * «''Kontrol'jono: Kargil''» (2003) — Balvan Singh-leitnant * «''Kobu''» (2004) — Džai A. Čand * «''Saiceremonijan päiv''» (2006) — Aman Mehra * «''Hüväd päiväd armastuz''» (2007) — Šiven Dungarpur * «''Gandi, minun tat''» (2008) — Harilal Gandi * «''Voibištelend''» (2008) — Radživ Singh * «''Te satusennoks''» (2009) — Šekhar Giriradž * «''Manitusen kunigaz''» (2010) — Aatiš Kapur * «''Deli Safari''» (2012) — Aleks (änetoitab) * «''Ambund''» (2016) — Rahul «Vagah» Kabiradž * «''Mam''» (2017) — Mettju Frensis * «''Päministr statjan mödhe''» (2019) — Sandžaja Baru * «''Jaguz 375''» (2019) — Tarun Saludža * «''Sab Kušal Mangal''» (2020) — Baba Bhandari == Homaičendad == <references /> == Irdkosketused == * {{IMDb|0451379}} * {{KP|230105}} [[Kategorii:Indijan akt'orad]] [[Kategorii:Akt'orad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Personalijad kirjamišton mödhe]] [[Kategorii:Sündnuded Mumbaihe]] [[Kategorii:Sündnuded vl 1975]] [[Kategorii:Sündnuded keväz'kun 28. päiväl]] fv2zyd0zu7zk6hjf1peksoq1azhtsn1 10 40970 188816 2026-07-07T18:46:43Z Koiravva 1717 videon ümbrikirjutand 188816 wikitext text/x-wiki Levitadud Indijas [[Pasklindunvuiččed]]-heimkundan [[sinisuugaine pitt]] (vai navrang, nurang, indine pitt, {{lang-la|Pitta brachyura}}) Adžodhj-kukhiš, [[Päivlaskmaine Bengalii]]-štatan päivlaskmaine čoga, [[Indii]], 23. kezaku 2025. Videon hätkeližuz om 9,2 sekundad, tegi Tiša Mukerdži-kävutai (''Tisha Mukherjee'').<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> rxg4qwd8ta3ptyv0lre87ctqys491ep 10 40971 188817 2026-07-07T19:13:27Z Koiravva 1717 videon ümbrikirjutand 188817 wikitext text/x-wiki Himine kodv ozutab [[hil'|puhilen]] hulan palliškon muigotamišt sulatud [[kalijan nitrat]]as. Niiden kontaktan aigan hapanikan erigoitmine zavodiše, se gaz pid'oiteleb muigotamižen jatkandad. Hilüt ližadab lämut i palab läz puhthan hapanikan atmosferas, hüpten sulatud substancijan pindal. Videon hätkeližuz om 1 min 18 s, 18. reduku 2016, tegiba phh. Kirillan i Mefodijan universitetan tedomehed [[Pohjoižmakedonii|Pohjoižmakedonijan]] [[Skopje]]-pälidnas.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> k02rnunx9v8dofpuf4zwcywt0h09du8 188818 188817 2026-07-07T19:40:57Z Koiravva 1717 +formul 188818 wikitext text/x-wiki Himine kodv ozutab [[hil'|puhilen]] hulan palliškon muigotamišt sulatud [[kalijan nitrat]]as. Niiden kontaktan aigan hapanikan erigoitmine zavodiše, se gaz pid'oiteleb muigotamižen jatkandad. Hilüt ližadab lämut i palab läz puhthan hapanikan atmosferas, hüpten sulatud substancijan pindal. Reakcijan kebnetud formul: 2KNO₃(l) + C(s) = 2KNO₂(l) + CO₂(g). Videon hätkeližuz om 1 min 18 s, 18. reduku 2016, tegiba phh. Kirillan i Mefodijan universitetan tedomehed [[Pohjoižmakedonii|Pohjoižmakedonijan]] [[Skopje]]-pälidnas.<noinclude> [[Kategorii:Päivän medijan šablonad]] </noinclude> hgx9fy52rm9ur7u6illznlrs4y5c246