Papeška nezmotljivost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Papeška nezmotljivost je katoliška dogma, ki trdi, da je papež nezmotljiv, kadar ex-cathedra razglasi neko versko resnico kot dokončno.

Bistvo papeške nezmotljivosti je v brezprizivnosti - papež je najvišja avtoriteta v Rimskokatoliški Cerkvi in zato so njegove odločitve o verskih dogmah dokončne. Posebej velja poudariti, da papeška nezmotljivost ne pomeni, da se papež sploh nikoli ne more zmotiti; niti ne pomeni, da se papež ne more zmotiti, kadar govori na splošno o verskih vprašanjih. Dogma sama precej omejuje okoliščine, v katerih se papež lahko sklicuje na nezmotljivost: samo kadar na slovesen način (ex-cathedra) razglasi neko versko ali moralno (nravnostno) resnico kot obvezno za vso Cerkev.

Dogmo o papeški nezmotljivosti so razglasili na Prvem vatikanskem koncilu leta 1870 in pomeni samo nadaljevanje dogme o nezmotljivosti Cerkve kot institucije.

Katekizem katoliške Cerkve govori o nezmotljivosti v 185.členu:

Nezmotnost se udejanja, kadar rimski škof v moči svoje oblasti vrhovnega pastirja Cerkve ali zbor škofov v občestvu s papežem zlasti na vesoljnem cerkvenem zboru dokončno razglasi kak nauk o veri ali nraveh, in tudi kadar papež in škofje v svojem rednem učiteljstvu soglasno predlagajo kak nauk kot dokončen. Takšnih naukov se moramo oklepati s poslušnostjo vere.

Doslej je samo enkrat v zgodovini papež tudi res izrabil papeško nezmotljivost. To je bilo leta 1950, ko je papež Pij XII. razglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju.

Pravoslavne in protestantske Cerkve papeške nezmotljivosti ne priznavajo, pa tudi v katolištvu nekateri teologi temu konceptu nasprotujejo.

[uredi] Zunanje povezave

Katekizem katoliške Cerkve - Kompendij (za papeško nezmotljivost glej člen 185)