Anton Sovre

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Anton Sovre [ánton sovré], slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.

Sovre velja za največjega slovenskega prevajalca antičnih grških del, ki je imel prirojen posluh za jezik in veliko spoštovanje do antične kulture.

Po Antonu Sovretu je dobila ime Sovretova nagrada, najvišje slovensko priznanje za književne prevajalce, ki jo od l. 1964 podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, s sedežem v Ljubljani.


Vsebina

[uredi] Življenjepis

Rodil se je v Šavni peči v bližini Zidanega Mosta, kjer je sprva obiskoval tudi osnovno šolo. Višje razrede je obiskoval v Krškem, gimnazijo pa sprva v Celju, nato pa v Ljubljani, kjer je leta 1906 maturiral. Po srednji šoli je študiral na Dunaju in Grazu klasično filologijo, kjer je leta 1912 opravil delni izpit.

Po študiju je nekaj mesecev poučeval v Ljubljani in Gorici, ob izbruhu prve svetovne vojne pa je bil vpoklican v vojsko in poslan na fronto v Galicijo, kjer je bil ranjen v glavo.

Po vojni je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delal kot učitelj na Ptuju, v Pančevem ter Sremskih Karlovcih. Kasneje je postal prosvetni inšpektor v Beogradu in Ljubljani.

Njegov naslednji izziv je postal gledališče, zaradi česar je pustil službo inšpektorja in postal dramaturg v Slovenskem narodnem gledališču. Leta 1946 je bil izvoljen za izrednega in leta 1952 za rednega profesorja za grški jezik in književnost na Filozofski fakulteti. Leta je bil 1953 izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Umrl je 1. maja 1963 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Na grob so mu vklesali Pindarove verze, ki jih je prevajal na večer pred svojo smrtjo:

Sreča je nagrada prva, druga dober glas
a kdor pridobil si je oboje,
si spletel venec je najlepši.

[uredi] Priznanja

[uredi] Bibliografija

[uredi] Glej tudi