Edem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Edem (grško οίδημα) je nakopičenje tekočine v tkivu v medceličnem prostoru. Edemi se lahko pojavijo na poljubnem mestu v telesu, a so najpogostejši v predelu spodnjih okončin.

Za stalno ohranjanje normalne prostornine intersticijske tekočine mora biti filtracija tekočine iz žil enaka kot je seštevek reabsorpcije in odtoka limfe. Če je ravnovesje pomaknjeno k povišani filtraciji, se homeostaza podre in volumen intersticijske tekočine se poviša.

Nastanek intersticijske tekočine opisuje Starlingov zakon. V kapilari in zunaj nje delujeta dve vrsti sil, ene zaradi koloidnoosmotskega tlaka, druge zaradi hidrostatskega tlaka. Koloidnoosmotski (onkotski) tlak je bistveno večji znotraj kapilare, saj je odvisen od koncentracije beljakovin v sistemu, beljakovin pa v intersticiju skorajda ni, saj ne prehajajo stene kapilar. Sile zaradi koloidnoosmotskega tlaka silijo plazmo k prehajanju iz kapilar v intersticij. Hidrostatski tlak vzdolž kapilare pada. V začetku seštevek sil povzroča filtracijo krvne plazme, v končnem delu pa njeno reabsorpcijo. Povečanje koloidnoosmotskega tlaka v kapilari ali znižanje le-tega v intersticiju povzroča edeme. Enak učinek ima povišan hidrostatski tlak v kapilari.

Edemi so običajno posledica drugih bolezni, na primer srčnega popuščanja ali ledvične insuficience. Posledično se poveča volumen krvi in krvi tlak ter se zato posfeši filtracija krvne plazme iz žilja.

Edemi na spodnjih okončinah so pogosto posledica venske tromboze. Nastale otekline lahko bolnik oblaži u uporabo kompresijskih nogavic. Edeme lahko povzroči tudi transsudacija (uhajanje z beljakovinami revne krvne plazme iz žilja) ali eksudacije (uhajanje krvne plazme, krvničk in beljakovin iz žilja).

Edemi se lahko pojavijo tudi kot neželeni učinek zdravil. Takšna zdravila so na primer kortison, antidepresivi ...