Anton Ambschel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski fizik, matematik in filozof, * 10. december 1746 Cerknica, † 14. julij 1821, Bratislava, Slovaška.

[uredi] Življenje in delo

Ambschel je bil leta 1768 sprejet v jezuitski red. Bil je doktor artističnih umetnosti in filozofije. Od leta 1773 do 1785 je bil javni in redni profesor fizike na ljubljanskem jezuitskem liceju (kolegiju), kjer je pred letom 1785 opravljal tudi rektorsko funkcijo. Tu ga je poslušal tudi Jurij Vega.

Nato so ga odstavili in do leta 1804 je bil profesor fizike in mehanike na dunajski univerzi, od leta 1809 do 1821 lektor in kanonik v Bratislavi.

Bil je član ljubljanske akademije operozov in Kranjske kmetijske družbe. Čeprav je bil po stroki fizik, je svoje glavno delo, napisano v nemščini in ne več v latinščini Anfangsgruende der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten Naturlehre I-VI, (Dunaj 1791 do 1793), utemeljeval filozofsko, z Leibitz - Wolffovim racionalizmom. S tem se je jasno odpovedal sholastičnim vzorom. Nauk o naravi je utemeljeval empirično, fizika pa mu je bila veda, ki proučuje medsebojne učinke teles. To je bila obsežna knjiga, nekakšen uvod v naravoslovje, v katerem je astronomija dobila ustrezno mesto.

[uredi] Glej tudi