Svetlana Makarovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Svetlana Makarovič, slovenska pesnica in mladinska pisateljica, * 1. januar 1939, Maribor.

Vsebina

[uredi] Življenje

Svetlana Makarovič (1939), vsestranska umetnica, književnica, igralka, pevka in ilustratorka se je rodila v Mariboru. V Ljubljani je končala AGRFT. Nekaj časa je bila gledališka igralka potem pa je ubrala naporno pot svobodne književnice[1]


Nestrinjajne z družbenimi razmerami je večkrat izrazila v besedilih in dejanjih. Zavzemala se je za sindikat svobodnih ustvarjalcev, branila avtorske pravice in demonstrativno izstopila iz Društva slovenskih pisateljev. Med drugim je odklonila sprejem Prešernove nagrade leta 2000 in izstopila iz RKC[2].

Doslednost lastnim načelom izpričuje z življenjem v samoti na deželi, blizu narave.

[uredi] Delo

[uredi] Pesnica

Prvi literarni nastop Svetlane Makarovič je veljal poeziji. V slovensko književnost je vnesla tako tematske kot oblikovne posebnosti. Svojo pesniško izpoved mračnega sveta čustvene in bivanjske negotovosti oblikuje z mitološkimi prvinami slovenske ljudske tradicije. (Somrak, 1964, Kresna noč, 1968, Volčje jagode, 1972, Srčevec, 1973, Pelin žena, 1974, in druge zbirke).

V začetku je ustvarjala svobodnejše, pozneje pa postopoma bolj vezane pesniške oblike. Pesniškim zbirkam Somrak (1964), Kresna noč (1968) , Volčje jagode (1972), Srčevec (1973), Pelin žena (1974), Sosed gora (1980) … je skupno tragično baladno razpoloženje. Pesnica parafrazira in preoblikuje motive, osebe, simbole, ton in oblike starih ljudskih pesmi, s katerimi izraža sodobne eksistencialne položaje.

[uredi] Pisateljica za mladino in odrasle

Svetlana Makarovič je veliko, dobro in zelo domiselno pisala za mladino. Napisala je mnogo živalskih pravljic, ki so njena najpomembnejša pripovedna oblika (Miška spi, 1972, Zajček gre na luno, 1973, Take živalske, 1973). V svojih mladinskih pripovedih je oblikovala samosvoj slog. Odlikujejo ga motivne in besedne domislice ter anekdotičnost opisov literarnih osebic in dialogov. Pisateljica pogosto tvori nove besed ter literarnim osebam daje domiselna in zabavna imena, primerna njihovemu značaju in vlogi v dogajanju (sovica Oka, parkelj Malič, pek Mišmaš, Sapramiška, kokoška Emilja, škrat Kuzma, Kosovirji, Vrtirep, Ščepir in podobno). Njene živalske zgodbice so značilne po humorju in navidezni nepoučnosti, ki vzpodbuja otroka k razmišljanju o pravilih sobivanja. Razposajenost, nagajivost, radovednost, igrivost in predvsem drugačnost so vzorne lastnosti njenih literarnih likov.

Pisateljica v svojih zgodbah včasih uporablja tudi motiviko pravljičnega sveta oživljenih predmetov (svetilka v pravljici Aladinova čudežna svetilka, 1974, in v fantastični pripovedi Potepuh in nočna lučka,1977).

Pekarna Mišmaš, je ena njenih najboljših zgodb. Zaradi izjemne priljubljenosti je Makarovičeva tej moderni pravljici napisala tudi nadaljevanje (Mišmaš v Kamni vasi, 1992).

Napisala je še : Gal v galeriji, 1981 : To je pesniški umetnostni vodnik za otroke Korenčkov (1992): Zgodba za otroke Veveriček posebne sorte (1994) : Živlaska pravlica - To je posebna zgodba namenjena opogumljanju posebnih otrok.

[uredi] Kritična do slovenske družbe

Občutljiva umetnica je kritična do svojega okolja, kar tudi javno izraža s pisanjem, zlasti v kolumnah [3]. Leta 2000 je odklonila sprejem Prešernove nagrade. Tistega leta jo je razjezila »klerofašistična cenzura« njene kolumne v Delu[2]. Demonstrativno je izstopila tudi iz RKC, »iz istih razlogov, kot (je) dvakrat zavrnila sprejem v partijo« 

[uredi] Umetnica in Slovenceljni

Svetlana Makarovič je tudi avtorica satiričnih pesmi in zgodb namenjenih odraslim. V njih je obilje jedkih izjav in komentarjev. Med drugim ošvrkne tudi pogost eksistenčni vzorec sonarodnjakov z novorekom: Slovencelj (Slovenceljni). Tako imenuje vse ozkosrčne, primitivne, dvolične in servilne Slovence; črti »vsesplošno ljudsko bebavost«. Na kritiko zmage travestitske skupine Sestre na izboru popevke za Evrosong zabrusi: »Mikrocefalusi vedno potrebujejo nekoga, da ga popljuvajo, pa naj bodo to Židje, pedri ali kadilci, kdor koli, samo da se počutijo bolj varne, čiste in poštene.«

[uredi] Bibliografija

Svetlana Makarovič: S krempljem podčrtano, Aleph, Ljubljana 2004.


[uredi] Viri

  1. ^ Biografska skica, »Svetlana Makarovič, Tista prva dama slovenske poezije, ki rada šokira«, Urška Matos, Mladina, 17. januar 2005
  2. ^ a b Intervju, Jani Sever, Mladina, 1.1.2006
  3. ^ Recenzija knjige S krempljem podčrtano, zbirke časopisnih kolumn iz Naših Razgledov (1992-93), Jane (1994) in Sobotne priloge Dela(2004).

[uredi] Glej tudi

Zbirko navedkov na temo
Svetlana Makarovič lahko najdete tudi v Wikinavedku.