Aluminij
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, znak, število | aluminij, Al, 13 | ||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | šibke kovine | ||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 13 (IIIA), 3, p | ||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 2700 kg/m3, 2,75 | ||||||||||||||||||
Izgled | srebrnkast![]() |
||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||
Atomska teža | 26,981538 a. e. m. | ||||||||||||||||||
Polmer atoma (izračunan) | 125 pm (118 pm) | ||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 118 pm | ||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | ni podatka | ||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Ne]3s2 3p1 | ||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 2, 8, 3 | ||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 3 (amfoterično) | ||||||||||||||||||
Zgradba mreže | cubic face centered | ||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||
Agregatno stanje | trdno (solid) | ||||||||||||||||||
Tališče | 933,47 K (1220,58 °F) | ||||||||||||||||||
Vrelišče | 2792 K (4566 °F) | ||||||||||||||||||
Molarna prostornina | 10,00 ×10-6 m3/mol | ||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 293,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||
Talilna toplota | 10,79 kJ/mol | ||||||||||||||||||
Parni tlak | 2,42 E-06 Pa pri __ K | ||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 5100 m/s pri 933 K | ||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 1,61 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||
Specifična toplota | 900 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||
Električna prevodnost | 37,7 106/(m·ohm) | ||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 237 W/(m·K) | ||||||||||||||||||
1. ionizacijski potencial | 577,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||
2. ionizacijski potencial | 1816,7 kJ/mol | ||||||||||||||||||
3. ionizacijski potencial | 2744,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||
4. ionizacijski potencial | 11577 kJ/mol | ||||||||||||||||||
5. ionizacijski potencial | 14842 kJ/mol | ||||||||||||||||||
6. ionizacijski potencial | 18379 kJ/mol | ||||||||||||||||||
7. ionizacijski potencial | 23326 kJ/mol | ||||||||||||||||||
8. ionizacijski potencial | 27465 kJ/mol | ||||||||||||||||||
9. ionizacijski potencial | 31853 kJ/mol | ||||||||||||||||||
10. ionizacijski potencial | 38473 kJ/mol | ||||||||||||||||||
Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Alumínij je kemijski element v periodnem sistemu elementov z znakom Al in atomskim številom 13.
Normalno stanje: Kovina zemeljskih prvin
Pomembnejše rudnine so boksit (zmes hidrargilita, boemita in diaspora), laterit, alunit, andaluzit.
Pridobivajo ga z izdelavo glinice in talilno elektrolizo glinice, rafinacijo.
Obdelava litine: taljenje, razplinjanje, ... glavni in najbolj moteč nekovinski vključek je Al2O3
Topnost vodika v aluminiju je do 660ºC zelo majhna (0,39 cm³/kg) pri tej temperaturi pa skokovito naraste skoraj za 20 krat (6,9 cm³/kg). Zlitinski elementi zelo spreminjajo topnost.
Tehnična uporaba: Kot lahko gradivo, zlitine, čist v kemični industriji in za električne vodnike, dezoksidacijsko sredstvo za jeklo, folije.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
ajnštajnij · aktinij · aluminij · americij · antimon · argon · arzen · astat · baker · barij · berilij · berkelij · bizmut · bohrij · bor · brom · cerij · cezij · cink · cirkonij · disprozij · dubnij · dušik · erbij · evropij · fermij · fluor · fosfor · francij · gadolinij · galij · germanij · hafnij · hassij · helij · holmij · indij · iridij · iterbij · itrij · jod · kadmij · kalcij · kalifornij · kalij · kirij · kisik · klor · kobalt · kositer · kripton · krom · ksenon · lantan · lavrencij · litij · lutecij · magnezij · mangan · meitnerij · mendelevij · molibden · natrij · neodim · neon · neptunij · nikelj · niobij · nobelij · ogljik · osmij · paladij · platina · plutonij · polonij · prazeodim · prometij · protaktinij · radij · radon · renij · rodij · rubidij · rutenij · rutherfordij · samarij · seaborgij · selen · silicij · skandij · srebro · stroncij · svinec · talij · tantal · tehnecij · telur · terbij · titan · torij · tulij · uran · vanadij · vodik · volfram · zlato · železo · živo srebro · žveplo
Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.