Mehanska napetost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mehánska napétost je fizikalna količina, ki podaja notranjo porazdelitev sil v telesu, ki uravnovešajo zunanje sile. Napetost je v splošnem tenzor 2. reda (glej napetostni tenzor) z devetimi komponentami, od katerih pa jih je le šest neodvisnih.
Poenostavljeno lahko mehansko napetost obravnavamo kot silo na enoto površine. Komponenta sile, pravokotna na mejno ploskev, predstavlja normalno napetost (oznaka σ, glej tudi tlak), komponente vzporedne s ploskvijo pa tangentne ali strižne napetosti (oznaka τ, glej tudi strig).
Krhke snovi ne prenesejo normalne napetosti, plastične in kovne pa strižne.
Mednarodni sistem enot predpisuje za mehansko napetost izpeljano enoto pascal.
[uredi] Napetostni tenzor
V kartezičnem koordinatnem sistemu lahko napetostni tenzor zapišemo kot matriko 3×3:
V statičnem ravnovesju se navori izenačijo, zato je matrika diagonalna in velja σxy = σyx, σxz = σxz in σyz = σzy.
Ta članek, ki se nanaša na fiziko, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.