Železno jedro
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Železno jedro je eden najpomembnejših delov električnih strojev, kjer služi kot material, po katerem se sklepa magnetni pretok.
[uredi] Sestava železnega jedra
Železo, ki se uporablja za pločevine za izdelavo jeder, je v bistvu zlitina železa in silicija. Silicij je dodan zato, ker zelo poveča specifično upornost, kar posledično zmanjša vrtinčne tokove in s tem vrtinčne izgube. Vsak odstotek dodanega silicija poveča specifično upornost približno dvakrat, vendar zmanjšuje maksimalno gostoto magnetnega polja in povečuje krhkost samega materiala, zato odstotek dodanega silicija sega do 5%.
Za enosmerne magnetne kroge je železno jedro narejeno iz enega dela, za izmenične pa je sestavljen iz medsebojno izoliranih lamel, kar tudi zmanjšuje izgube zaradi vrtinčnih tokov.
[uredi] Magnetne lastnosti pločevin
Ločimo dva tipa pločevin, ki se ločita po magnetnih lastnostih in namenu uporabe:
- Orientirana pločevina ima različne magnetne lastnosti v posameznih smereh (magnetna anizotropija), kar se doseže z valjanjem ali žarjenjem v magnetnem polju. Delež silicija v teh pločevinah je do 3%. Najboljše magnetne lastnosti dosežemo v t.i. prednostni smeri. Uporablja se za izdelavo transformatorjev.
- Neorientirana pločevina je karseda magnetno izotropna, kar pomeni, da ima v vseh smereh enake magnetne lastnosti. Delež silicija sega od 0 do ~1,5%. Uporablja se za rotacijske stroje.
Ta članek, ki se nanaša na fiziko, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.