Ela Peroci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka, * 11. februar 1922, Rogaška Slatina, † 18. november 2001, Ljubljana.

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Ela Peroci se je rodila leta 1922 v Rogaški Slatini. Srednjo šolo in učiteljišče je obiskovala v Ljubljani, kjer se je kasneje tudi zaposlila kot učiteljica. V tem poklicu je vztrajala nekaj let in poučevala v več slovenskih krajih.

Poklic učiteljice pa je kmalu zamenjala s poklicem novinarke. Sodelovala je pri mladinskih revijah Pionir in Ciciban, kasneje pa se je zaposlila na RTV Slovenija kot sodelavka pri mladinskem izobraževalnem programu na radiu Slovenija.

Upokojila se je leta 1978 in se posvetila pisanju in ustvarila mnogo nepozabnih pravljic za otroke, ki so prevedene v mnogo svetovnih jezikov.

Umrla je v 80. letu starosti, leta 2001, v Ljubljani.

Znana je bila predvsem kot mladinska pisateljica. Njene fantastične pripovedi so izhajale tako posamično v obliki slikanic kot v zbirkah. Njena prva objavljena pravljica je bila Moj dežnik je lahko balon z ilustracijami Marlenke Stupica in v njej je Perocijeva odkrivala svet otrok v urbanem okolju, ki je bil tako drugačen od kmečkega, kakršno je dotlej prevladovalo v mladinski književnosti, kot je ob izidu knjige Pravljice tik-tak pri založbi Mladinska knjiga opozorila Marinka Svetina. Najbolj znana in priljubljena med njenimi pravljicami je Muca copatarica, ki je z ilustracijami Ančke Gošnik Godec prvič izšla leta 1957. Doma in na tujem je bila večkrat tudi uprizorjena kot lutkovna igrica. Tako kot druge njene pravljice, tudi ta pripoveduje o vsakdanjih stvareh, ki gredo rade neopazno mimo nas, pisateljica pa jih z močjo besede osvetli in pokaže, da so pomembne v otrokovem doživljanju sveta. Moj dežnik je lahko balon je nastal po rojstvu hčere, pravljica Fantek in punčka (1996) pa tedaj, ko so bili veliki že njeni vnuki. Slednja pripoveduje o osamljenosti, ki jo poznajo tudi otroci. Napisana že leta 1988, je bila stkana iz slutnje vojne. Pisala je tudi pesmi - zbirki Rišem dan in Ko živim, prozo - Po šoli me počakaj, in besedila za televizijo - pravljica Nina in Ivo, Ankine risbe. Snov za pravljice sta ji prinašali hčeri in sosedovi otroci. Vse zgodbe so bile del življenja teh otrok in njene družine. Njena kratka proza je preusmerila slovensko pravljično fantastično pripovedno prozo za mladino. Sredi petdesetih let je uveljavila vzorec kratke zgodbe, v kateri se prepletata resničnost in fantastika. Ob neki priložnosti je dejala:'Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.‛ To je bilo njeno vodilo pri pisanju. Z njim je znala nagovoriti tudi otroke iz drugih držav. Z njenimi pripovedmi, ki so doživele nešteto ponatisov, so zrasle številne generacije slovenskih otrok.

Ela Peroci je dvakrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa je bila nagrajena še z nagrado Prešernovega sklada, umestili pa so jo tudi na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost.

[uredi] Bibliografija

[uredi] Pravljice

  • Moj dežnik je lahko balon (1955)
  • Tisočkrat lepa
  • Muca copatarica (1957)
  • Majhno kot mezinec
  • Za lahko noč
  • Na oni strani srebrne črte
  • Siva miš ti loviš!
  • Ptičke so odletele
  • Stara hiša št. 3 (1973)
  • Modri zajec (1975)
  • Reci sonce, reci luna (1979)
  • Fantek in punčka (1988)
  • ...

[uredi] Poezija

  • Rišem dan
  • Ko živim

[uredi] Proza

  • Po šoli me počakaj

[uredi] Nagrade

[uredi] Citati

  • »Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam«

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave