Slovenski evrokovanci
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Evroobmočje | |
---|---|
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Druge EU članice | |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Druge države | |
![]() |
|
Galerija evrokovancev | |
Opombe: | |
¹ Ni članica Evropske unije |
Slovenski evrokovanci (tudi slovenski evrski kovanci), so kovanci za evro, katerih zadnjo (nacionalno) stran je izbrala in oblikovala Slovenija. V Sloveniji je evro postal uradno plačilno sredstvo 1. januarja 2007. Predvidoma bo skovanih približno 230 milijonov kovancev v skupni vrednosti okoli 80 milijonov evrov.
Slovenske banke so 15.decembra dale v prodajo začetne komplete kovancev, hkrati pa tudi numizmatični komplet.
[uredi] Zadnja stran
1 cent | 2 centa | 5 centov |
---|---|---|
![]() |
![]() |
![]() |
Štorklja, motiv ki je bil uporabljen na kovancu za 20 SIT | Knežji kamen | Groharjev Sejalec seje zvezde |
10 centov | 20 centov | 50 centov |
![]() |
![]() |
![]() |
Plečnikova ideja zgradbe slovenskega parlamenta z napisom »katedrala svobode« | Par lipicancev v igri | Triglav in nad njim pa ozvezdje Raka, zodiakalnega znamenja, v katerem je Slovenija postala samostojna ter napis »Oj Triglav moj dom |
1 evro | 2 evro | Rob kovanca za 2 evra |
![]() |
![]() |
Drobno narezan, z napisom S L O V E N I J A · |
Primož Trubar in napis "Stati inu obstati" | France Prešeren in del njegovega rokopisa Zdravljice |
Avtor podobe nacionalne strani slovenskih evrokovancev je Miljenko Licul s sodelavcema Majo Licul in Janezom Boljko.
[uredi] Prerekanja
Pri izboru podob nacionalnih strani slovenskih evrokovancev je prišlo tudi do zapletov:
- kovanec za 2 centa: uporaba simbola knežjega kamna (nemško Fürstenstein) je povzročila manjše politične polemike na avstrijskem Koroškem. Kamen, ki je bil del starorimskega stebra in se je uporabljal pri obredih ustoličevanja karantanskih knezov in kasneje vojvod, je trenutno postavljen v preddverju palače koroške deželne vlade v Celovcu kot zgodovinski deželni simbol. Koroška deželna vlada, ki ji preceduje Jörg Haider, je 25. oktobra 2005 izdala protestno noto, ki pa jo je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel označil kot ne vredno resne obravnave.