Župnija Spodnja Polskava
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Župnija Spodnja Polskava | |
---|---|
Vrsta: | rimskokatoliška teritorialna župnija |
Ustanovljena: | 1249 |
Prva omemba: | [[{{{omemba}}}]] |
Predhodni naziv: | [[]] |
Ukinjena: | |
Preimenovana: | |
(Nad)škofija: | Nadškofija Maribor |
Sedanji župnik: | Karel Drofenik |
Sedež: | Spodnja Polskava |
Država: | Slovenija |
Spletna stran: | [ Uradna spletna stran] |
Župnija Spodnja Polskava je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenska Bistrica Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
[uredi] Glej tudi
PRAZGODOVINSKE NAJDBE NA SPODNJI POLSKAVI IN V OKOLICI
Beseda neolitik ali mlajša kamena doba je v rabi že več kot sto let. Prvotno je bil to izraz za brušene kamnite sekire, katere so našli na Zemlji. Pozneje so arheologi prišli do spoznanja, da so bili uporabniki brušenih kamnitih sekir ljudje, ki so pričeli izdelovati in uporabljati glinaste lonce, udomačili nekatere živali in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Mnogo je za človeka pomenilo, da se je poprej nomadski način življenja in lovstva spremenil do take mere, da je pričel pridelovati hrano in se poskušal v ustreznem okolju tudi ustaliti. Niso pa v neolitu vsi ljudje postali kmetovalci, saj so bile korenite spremembe postopne in je bil njih proces v različnih krajih odvisen od konfiguracije zemljišča, ponudbe narave, rek, potokov, gozdov, obdelovalnih površin in osebne varnosti. Izdelava posod, kamnitih sekir, kladiv, kopač, rezil in drugega orodja in orožja je bila dolg proces, ki je potreboval svoj zgodovinski razvoj.Beseda "kamena doba" je za večino ljudi izraz za primitiven svet, v katerem je človek nekoč živel. Toda,. če pogledamo to "primitivno" orodje, ki so ga izdelovali, bomo opazili, da je bilo znanje za izdelavo orodja na višku, zlasti, če upoštevamo dejstvo, da ni imel posebnih tehničnih pripomočkov, ki bi mu delo olajšali. Neolitski človek, je tudi dokaj dobro poznal geologijo, saj se iz vsakega kamna ne da narediti sekira. S ponaselitvijo krajev, gradnjo primitivnih koč, obdelavo zemlje in trgovanjem, je človeški um od paleolita (starejše kamene dobe) do neolita (mlajše kamene dobe) na svoji razvojni poti dosegel stopnjo, ki ga je ločila od živalskega sveta.
Kaj se je po dosedanjih znanih neolitskih najdbah na Spodnji Polskavi dogajalo pred približno 4000 leti? Na to vprašanje nam bodo prav gotovo odgovorili arheologi, dejstvo pa je, da so se našli predmeti in, da nam izpričujejo prisotnost ljudi na tem prostoru že v neolitskem času. Dosedanje skromne neolitske najdbe na območju bistriške občine (Stražgojnca, obe Polskavi, Slovenska Bistrica, Tepanje, Pečke, Studenice, Poljčane, Črešnjevec, Zgornja Ložnica, Prihova, Malahorna, Visole, Tinjska Gora, Turška vas in Urh), dajo slutiti, da so nekateri kraji bili naseljeni že v neolitu. Doslej edini oprijemljiv dokaz o naseljenosti v neolitskem času (2400 do 1900 pred Kr.), so arheologi našli z izkopavanji na grebenu pod Brinjevo goro v Brezju. Tam so naleteli na šest kosov kamenega orodja in fragmente glinaste posode. Vse druge posamezne predmete, kot so kamnite sekire, kopače, kladiva in dleta, so odkrili po naključju in nimamo o njih verodostojnih podatkov, kar seveda zmanjšuje verodostojnost zbranega gradiva o prazgodovinski naselitvi ljudi v naših krajih. Na sorazmerno velikem bistriškem območju, je bilo doslej najdeno 24 kosov kamnitega orodja (podatek do leta 1992).
Bogatemu najdišču iz Brezja pod Brinjevo goro, se je tako pridružilo še novo, neraziskano najdišče Frajštajn pri Spodnji Polskavi, ki po številu najdenih predmetov prekaša vse doslej znane najdbe na območju bistriške občine. Najdenih je bilo trinajst kosov kamnitega orodja, izdelanih iz serpentinita, ki ga je veliko najdenega na delu južnega Pohorja. Vsi ti predmeti dokazujejo prisotnost človeka na Spodnji Polskavi.
Konfiguracija tukajšnjega zemljišča nam da povod za razmišljanje ali je človek v tem kraju lahko živel in kaj je počel. Ob polskavskem potoku je imel idealne možnosti za svoj življenski prostor. Od tod je lahko šel na lov v Velenik in obdeloval zemljo, ki se je razgrinjala pred njim kot ravnica proti pragerskemu svetu. Čeprav so se našli kamenodobni izdelki, pa doslej še ni bilo najti nobene črepinje posod, kar bi lahko bil še bolj oprijemljiv dokaz o naseljenosti v tem kraju. Jih bodo našli arheologi?
V katkem zapisu smo se seznanili z objektivno možnostjo naselitve spodnjepolskavskega sveta že v mlajši kameni dobi. Če je tako, je obljuden polskavski svet star že najmanj 4000 let...
Kaj se je na spodnjepolskavskem svetu dogajalo pred več kot tisoč devetsto leti, do prihoda Rimljanov v te kraje, ni podatkov. Šele takrat, torej v rimskem času, je stekla v bližini Spodnje Polskave rimska cesta, ki je povezovala Celje s Ptujem. Prvi je njen potek opisal graški zgodovinar Rihard Knabl leta 1867, drugi, prav tako graški zgodovinar Franc Ferk leta 1893. Šele 70. let za obema objavama se je lotil in proučil to cesto, znani mariborski arheolog Stanko Pahič (1963). S podrobnimi raziskavami in izjemno obsežnim terenskim delom, mu je uspelo dokazati potek rimske ceste od Slovenskih Konjic do Šikol. Pahičeva raziskovanja na tej trasi so odlično prikazana v maketah in slikovnem gradivu v gradu Slovenska Bistrica. Tako vemo, da so nekoč davno mimo Spodnje Polskave drdrali potovalni vozovi, imenovani carucca, vozovi za hitra potovanja Casium in tovorni vozovi carrus ter seveda tudi vojaki na konjih in peš. Morda je bila v tem času Polskava celo naseljena.
Širina cestišča je bila povečini šest metrov in je potekala skozi Velenik mimo Pragerskega, kot smo že omenili. V bližini dobro grajenih cest, so se radi naselili odsluženi vojaki, ki so za odpravnino dobivali obsežna zemljišča. Ostanki pozidav pa so na tem terenu zelo redki. Našli so jih le na vzhodnem obrobju Velenika in na Pragerskem.
Nekaj fragmentov marmornatih nagrobnikov in grobnic poznamo tudi vzidanih v stenah cerkve Sv. Štefana in notranjosti, ne ve se pa, od kod izvirajo. Lahko pa domnevajo, da so iz območja rimske ceste v vzhodnem Veleniku, kjer so našli arheologi še nekaj drugih manj vrednih marmornih kosov. V steno župnišča je vzidan del nagrobnika z levom in bradato glavo, del podobnega ovršja v zahodni steni cerkve, del nagrobnika z glavo žene v vzhodni steni, klesanec z upodobitvijo gole moške postave z zajcem v roki pri vratih v zahodni steni in preklada z upodobitvijo psa in zajca pod zvonikom v cerkvi. Verjetno sta poslednja dva kamna del neke zunanje grobne kompozicije, kakršne srečamo v Šempetru, v savinjski dolini. Tovrstni arheološki ostanki nas opopzarjajo na dejstvo, da je moralo biti v bližini grobišče z bogato opremljenimi grobovi, ki je najbrž stalo nekje v bližini rimske ceste, ne da bi vedeli za natančno lokacijo. Žal ne poznamo imen pokojnikov, ker se nam niso ohranila na nobenem fragmentu. Mnogo bolj "zgovorni" so rimski spomeniki, vzidani v črešnjevsko cerkev.
Po zapisu iz knjige "750 LET ŽUPNIJE SVETI ŠTEFAN NA SPODNJI POLSKAVI" avtorja Franca Pajtlerja