Hannah Arendt
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hannah Arendt, ameriška politična teoretičarka in filozofinja nemško-judovskega izvora, * 14. oktober 1906, Hannover, † 4. december 1975, New York
Hannah Arendt se je rodila v laični judovski družini v Hannovru, otroštvo pa je preživela v Königsbergu in Berlinu. Študirala je filozofijo v Marburgu z Martinom Heideggrom, s katerim se je zapletla v kratkotrajno razmerje. Kasneje se je preselila v Heidelberg, kjer je pri Karlu Jaspersu ubranila dizertacijo o pojmu ljubezni pri Svetem Avguštinu.
Po prihodu nacistov na oblast je emigrirala v Francijo, kjer je sodelovala z organizacijo, ki je judovskim emigrantom pomagala pri begu v Palestino. V tem obdobju se je podrobneje seznanila tako s sionističnimi kot z marksističnimi idejami, kar je globoko vplivalo na kasnejši razvoj njene misli. V istem času je spoznala tudi Walterja Benjamina, s katerim je sklenila tesno prijateljstvo. 1929. se je poročila z Güntherjem Andersom.
Ob nemški okupaciji Francije je Arendt uspela pobegniti v ZDA, kjer je še naprej sodelovala s številnimi judovskimi organizacijami. Leta 1950 je pridobila ameriško državljanstvo in začela sodelovati s številnimi ameriškimi univerzami in inštituti. V tem obdobju je oblikovala svoj pogled na svet, ki ga je razvijala skozi številne knjige in članke.
Leta 1951 je izdala knjigo Izvori totalitarizma, v kateri je kritično analizirala zgodovino nastanka totalitarizmov 20. stoletja: nacizma in stalinizma. V njej je razvila tezo, da je totalitarizem sistem, ki prek nenehnega uničevalnega gibanja skuša izkoreniniti vsakršno obliko človeške svobode in nadomestiti človeško individualnost s povsem vodljivo masovno družbo.
V svojih kasnejših delih se je preusmerila k vprašanjem politične svobode in javnega delovanja. Oddaljila se je od filozofske tradicije, iz katere je izšla, in skušala na podlagi izkušnje starogrške politike in teorije na novo formulirati nekatera klasična pojmovanja, predvsem v razmerju do političnega delovanja. V obdobju med 1951 in 1962 je objavila številna dela, v katerih je obravnavala tako aktualna kot teoretična politična vprašanja.
Leta 1960 je Arendt kot dopisnica ameriškega časnika New Yorker iz Jeruzalema poročala o procesu proti nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu, ki je odločilno sodeloval pri organizacijski izvedbi holokavsta. Na podlagi te izkušnje je naslednje leto izdala knjigo Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla, v kateri je trdila, da Eichmann ni bil nikakršna "pošast", kakor ga je skušalo prikazati izraelsko javno tožilstvo, temveč običajen birokrat, ki je brez razmišljanja opravil to, kar so od njega zahtevali nadrejeni. Knjiga je povzročila burne reakcije, ki so se razvile v eno prvih večjih javnih polemik o naravi in pomenu holokavsta v zahodni javnosti.
V zadnjem desetletju pred smrtjo se je Arendt, tudi na podlagi ponovnega premisleka o nacizmu in holokavstu, preusmerila k razmišljanjem o problematiki etike in morale. V svojem zadnjem delu Life of Mind, ki je ostalo nedokončano, se je zopet lotila filozofskih vprašanj v ožjem pomenu, od katerih se je oddaljila v prejšnjih desetletjih.
Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.