Žveplo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

fosforžveploklor
O
S
Se  
 
 
Slika:S-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število žveplo, S, 16
Kemijska vrsta nekovine
Skupina, perioda, blok 16 (VIA), 3 , p
Gostota, trdota 1960 kg/m3, 2
Izgled limonsko rumen
Lastnosti atoma
Atomska teža 32,065 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 100 pm (88 pm)
Kovalentni polmer 102 pm
van der Waalsov polmer 180 pm
Elektronska konfiguracija [Ne]3s2 3p4
e- na energijski nivo 2, 8, 6
Oksidacijska stanja (oksid) ±2,4,6 (strong acid)
Zgradba mreže ortorombno
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 388,36 K (239,38 °F)
Vrelišče 717,87 K (832,5 °F)
Molarna prostornina 15,53 ×10-6 m3/mol
Izparilna toplota ni podatka
Talilna toplota 1,7175 kJ/mol
Parni tlak 2,65 E-20 Pa pri 388 K
Hitrost zvoka __ m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,58 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 710 J/(kg · K)
Električna prevodnost 5,0 E-22 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 0,269 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 999,6 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 2252 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3357 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4556 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 7004,3 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 8495,8 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
32S 95,02% S je stabilen z 16 nevtroni
33S 0,75% S je stabilen z 17 nevtroni
34S 4,21% S je stabilen z 18 nevtroni
35S {sint.} 87,32 d β- 0,167 35Cl
36S 0,02% S je stabilen z 20 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Žvêplo je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16. Žveplo je kot multivalentna nekovina brez vonja in okusa najbolj znano v rumenih kristalih in se pojavlja v mnogih sulfidih in sulfatnih mineralih in celo v svoji samorodni obliki (posebej na območju ognjenikov). Vsi živi organizmi ga nujno potrebujejo v številnih aminokislinah in zato v mnogih proteinih. Prvenstveno se uporablja kot gnojilo, vendar se na široko uporablja tudi pri izdelavi smodnika, laksativov, vžigalic in insekticidov.

Ta nekovina je na videz blede rumene barve, mehka, lahka, z značilnim vonjem po gnilih jajcih, kadar je v spojini z vodikom. Gori z modrim plamenom, ki oddaja čuden dušljiv vonj (žveplov dioksid), SO2). Žveplo v vodi ni topno, je pa topno v ogljikovem disulfidu. Običajna oksidacijska stanja žvepla vključujejo -2, +2, +4 in +6. V vseh stanjih, trdnem, tekočem in plinskem, ima žveplo alotropne oblike, katerih zveze še niso povsem pojasnjene. Za kristalno žveplo lahko pokažemo, da tvori žvepleni obroč osmih atomov, S8.

Žveplo lahko dobimo v dveh kristalnih modifikacijah, v ortorobnem oktaedru, ali v monoklinskih prizmah, ki so pri navadnih temperaturah stabilnejše.

[uredi] Zunanje povezave

Žveplo je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:


Ikona Ta članek, ki se nanaša na kemijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.