Metod Humar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Metod Humar je dobitnik zlatega priznanja občine Kamnik in častnega znaka Gorske reševalne službe Slovenije. Več kot 35 let je izjemno dejaven v gorski reševalni službi na reševalni postaji Kamnik. Sodeloval je v več kot 200 gorskih reševalnih oziroma iskalnih akcijah. Metod se še ni zavedal življenja, ko je že vzljubil gore. Vsakodnevno je iz rojstne vasi Nožice občudoval Kamniško-Savinjske Alpe. Pravi, da je hotel videti, kaj je na drugi strani gora. Hrepenenje se je z leti stopnjevalo. Izbral si je kamnoseški poklic in se pogosto pošalil, da bo tako znal vsaj dobro zabiti varovalne kline v trdo skalovje.

V alpinizmu se je začel uriti, ko mu je bilo 17 let. Plezalne veščine je dojemal s Tonetom Škarjo. Posebej je prisluhnil nasvetom starejšega alpinista Mihola Habjana. Davnega leta 1958 je bil sprejet za pripravnika gorske reševalne službe. Bilo mu je 19 let. “Takrat smo Slovenci živeli bedno. Štiri mesece je bilo treba delati za navadno kolo,“ nam je oni dan pripomnil na svojem domu v Šmarci.

V petintridesetih letih Humarjeve reševalne dejavnosti je izmed ponesrečenih v gorah ostalo živih okoli 70 odstotkov ljudi. “Vse te žalostne smrti, vse krutosti so za gorske reševalce zelo boleče...“ je oni dan zamišljen dodal sogovornik.




Gorsko reševanje je Metod Humar v zadnjem obdobju v glavnem zamenjal z vzgojo mladine v alpinistični šoli. Mladim rad pojasnjuje častni planinski kodeks, jim prenaša fizične izkušnje in duhovna spoznanja. Tega je v planinah skozi desetletja sam veliko doživel. Meni, da je novodobni alpinizem usmerjen preveč fzično, telesno. Pozablja se na duhovnost, na prijazno, spodbudno besedo, ki je potrebna soljudem. Mladim pripoveduje, kako slabo so bili v njegovi mladosti opremljeni gorski reševalci. Danes so na voljo sodobna oprema, helikopter, izurjena zdravniška ekipa... A gorniki so po njegovem včasih bolj prijateljevali, si medsebojno nesebično pomagali. Bili so velika družina. In prav to želi privzgojiti mladim. Včasih se z naraščajem poda v hribe in mu med vzponom tu in tam reče: “Fantje! Ata ne more več tako hitro, pazite nanj!“