Netopirji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Wikipedija:Kako brati taksonomko
Kako brati taksonomko
Netopirji
Fosilni razpon: pozni paleocen - recentno
»Chiroptera« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
»Chiroptera« iz Kunstformen der Natur Ernsta Haeckla, 1904
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Chiroptera (netopirji)
Blumenbach, 1779
Družine
  • Podred Megachiroptera (orjaški netopirji)
    • Poddružina Macroglossinae
    • Poddružina Pteropodidae (leteče lisice)
  • Podred Microchiroptera (mali netopirji)
    • Naddružina Emballonuroidea
    • Naddružina Rhinopomatoidea
    • Naddružina Rhinolophoidea (podkovnjaki)
    • Naddružina Vespertilionoidea (gladkonosi netopirji)
    • Naddružina Molossoidea (golorepi netopirji)
    • Naddružina Nataloidea
    • Naddružina Noctilionoidea

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. mrenarji). Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm (kittijev pritlikavi netopir) do prek 1,5 m (leteče lisice). Večina vrst se pri nočnem lovu zanaša na eholokacijo. Orjaški netopirji niso zmožni eholokacije; njihov gobec je podoben pasjemu.

Pogosti so v tropskih in zmerno toplih območjih.

Vsebina

[uredi] Eholokacija

Večina netopirjev med letom cvilka. Zvoki se odbijajo od predmetov v okolici in nato netopirji slišijo svoje odmeve. Tako vedo kje je kakšna ovira v okolici.

[uredi] Prehranjevanje

Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah itd. Nekateri znajo loviti ribe. So zelo inteligentne živali.

[uredi] Zimsko spanje

Netopirjem se v času zimske otrplosti telesna temperatura spusti na 10˚C. Upade jim tudi število srčnih utripov iz 880 na le 250 do 450 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 60 do 90 minut.

[uredi] Netopirji v Sloveniji

Vrste, ki živijo na našem ozemlju, uvrščamo v dve družini:

[uredi] Zunanje povezave

[uredi] Viri

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:
Netopir je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi:


Danes živeči redovi sesalcev po podrazredu
Australosphenida: Monotremata

Marsupialia: Didelphimorphia · Paucituberculata · Microbiotheria · Notoryctemorphia · Dasyuromorphia · Peramelemorphia · Diprotodontia

Placentalia: Afrosoricida · Macroscelidea · Tubulidentata · Hyracoidea · Proboscidea · Sirenia · Cingulata · Pilosa · Scandentia · Dermoptera · Primates · Rodentia · Lagomorpha · Insectivora · Chiroptera · Pholidota · Carnivora · Perissodactyla · Artiodactyla · Cetacea