Čaj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Čáj je brezalkoholna pijača, ki vsebuje tein. Je poparek, ki ga pripravimo s prelitjem posušenih listov ali popkov grma čajevca (Camellia sinensis) z vrelo vodo. Kot dodatek lahko čaj vsebuje tudi druga zelišča, začimbe ali sadne okuse.
Beseda čaj se v slovenščini uporablja za katerikoli poparek iz sadja ali zelišč. Tako poznamo kamiličnega, šipkovega in mnoge druge čaje. Za čaj iz listov čajevca se uporablja izraz pravi čaj, za ostale pa ustrezno zeliščni ali sadni čaj. Ta članek govori o pravem čaju.
Beseda čaj izvira iz kitajske besede cha. V nekaterih kitajskih pokrajinah se beseda izgovori kot t'e, kar se je preneslo tudi v mnogo drugih jezikov: tea (angleščina), te' (italijanščina, tee (nemščina). Čajevec večinoma raste na Kitajskem, v Indiji, Bangladešu, Pakistanu, Republiki Koreji, na Šrilanki, Tajvanu, v Indoneziji, Nepalu, v Avstraliji, Argentini, Rusiji in Keniji. V trgovini s čajem sta še vedno v uporabi stari imeni za Šrilanko in Tajvan - Cejlon in Formoza.
Vsebina |
[uredi] Pridelovanje
Največja pridelovalka čaja je Kitajska, s pestro ponudbo različnih vrst (Lung Ching, Lu Mu Dan, Gunpowder, Shui-Hsien idr.). Med pomembnejšimi pridelovalkami sta tudi Japonska in Indija.
Čajevec je zimzelena grmičasta rastlina, ki ne presega višine dveh metrov. Liste, ki jih kasneje posušijo, pobirajo trikrat letno: aprila, v začetku poletja in nato še sredi jeseni. V posebnih velikih košarah liste znosijo v obdelave, ki so ponavadi v bližini plantaž.
Glede na postopek obdelave ločimo štiri glavne vrste čaja. Listi čajevca začnejo, če jih po trganju ne posušimo hitro, kmalu veneti in oksidirati. Med obdelavo razpada klorofil, sproščajo pa se tanini.
Vrste čaja razlikujemo glede na stopnjo oksidacije listov.
- črni čaj - najobičajnejši čaj v zahodnih državah. Listi so znatno oksidirani.
- zeleni čaj - postopek oksidacije je kmalu ustavljen s toploto.
- oolong - oksidacija traja dlje kot pri zelenem, a manj kot pri črnem čaju.
- beli čaj - sestavljajo ga mladi, neoksidirani listi (popki). Na Zahodu je manj znan.
Danes je že zelo razširjena uporaba čaja v filter vrečicah. Večina čajev, ki so v prodaji pri nas je mešanic. Pomen tega je predvsem v ohranjanju enotnega okusa čaja preko let ter v nižji ceni, saj naj bi z okusom boljšega čaja prikrili slabši okus cenejšega. Različne vrste iz raznih pokrajin lahko mešajo v proizvodnjah, za nekatere vrste čaja pa se to stori že v plantažah (npr. Assam). Čaj hitro prevzame druge arome, zato lahko nastajajo težave s prevažanjem oz. skladiščenjem. Dobra stran tega pa so seveda različne variacije čaja s dodanimi aromami (vanilija, sadje, jasmin, ipd.)
[uredi] Sestava
Ena glavnih sestavin čaja so katehini, vrsta antioksidantov, ki jih je v svežih listih kar 30% teže. Najvišji odstotek katehinov je v zelenem in belem čaju, črni čaj pa jih zaradi daljšega sušenja (oksidacije) vsebuje manj. Pomembna sestavina je kofein (3%); skodelica čaja (250 ml) vsebuje okoli 30-90 mg odvisno od vrste, pridelovalca ter mešanice. V čaju sta tudi teobromin in teofilin, ki imata podobno kot kofein poživljajoč učinek. Posebno teobromin deluje stimulativno, saj učinkuje dlje časa kot kofein ter izboljšuje voljo. Ostale sestavine so fluorid (preprečuje karies) in vitamini (zaradi pomanjkanja le teh so v preteklosti čaj veliko uporabljali tudi kitajski pomorščaki).