Žolčnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žolčnik ali žolčni mehur (strokovno vesica biliaris ali vesica fellea) je votli organ hruškaste oblike, v katerem se pri vretenčarjih skladišči v jetrih nastajajoč žolč. Žolč je v črevesju pomemben za prebavo maščob. Leži na spodnji strani jeter.
[uredi] Anatomija
Žolčnik je pri človeku dolg okoli 7-10 cm in je temnozelene barve. Barvo mu daje vsebina, torej žolč in ne tkivo samo. Žolčnik je povezan z jetri in z dvanajstnikom. Žolčnikov vod se izteka v skupni jetrni vod. Po združitvi se vod imenuje skupni žolčevod. Le-ta se pred izlivom v dvanajstnik združi še s pankreasnim vodom. Pankreasni vod in žolčevod se v dvanajstnik izlivata v veliki dvanajstnikovi papili.
[uredi] Vloga
V žolčniku se shranjuje žolč in se koncentrira. Po žolčevodu se iz žolčnika žolč iztisne v prebavno cev, ko v dvanajstnik vstopi hrana, ki vsebuje maščobe. Takšna hrana sproži v dvanajstniku izločanje holecistokinina, holecistokinin pa spodbudi krčenje žolčnika in s tem izpraznitev žolča v dvanajstnik. Žolč v dvanajstniku emulgira maščobe v majhne kapljice. Tako se poveča površina, kjer lahko delujejo lipaze iz soka trebušne slinavke.