Helenizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

HELENIZEM je obdobje grške kulture od Aleksandra Velikega do rimskega cesarja Avgusta. V Aleksandrovi državi se je grška kultura spojila z vzhodnimi elementi in doživela svojevrstem vzpon. Trajala je od leta 323 do 30 pr. Kr., torej skoraj tristo let. Helenizem se je v nekaterih državah tako uveljavil, da ga ni mogla spremeniti niti rimska osamosvojitev. Pri zavzemanju V držav so osvajalci prišli tudi do krajev, kjer so živeli Judje. Njihovo Staro zavezo so prevedli neposredno iz hebrejščine v grščino. Ta prevod se imenuje Septuaginta, kar pomeni, da jo je prevajalo dvainsedemdeset učenjakov. Prevod je bil končan v 3. stoletju pr. Kr.

Z vsakim osvajanjem je moč grških polis slabela in s tem tudi demokracija. Polis je zamenjala absolutna država.

Središče helenizma je bila Aleksandrija. To mesto je ustanovil Aleksander Veliki, ob osvojitvi Egipta l. 331 pr. Kr. Zgrajeno je bilo po vseh predpisih helenističnega načrtovanja, s pravokotnimi cestami in javnimi ustanovami, od katerih je bila najpomembnejša kraljeva palača, ki je zavzemala tretjino mesta. K palači je spadal tudi Muzeion (dom Muz), kjer so delali in živeli najpomembnejši učenjaki in kulturniki tistega časa. Njim je bila na voljo tudi knjižnica z okoli 700.000 zvitki. Iz Muzeiona so izšli nekateri najpomembnejši učenjaki, ki so v znanosti in kulturi dosegli izjemne uspehe.

Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
V drugih jezikih