Kir II.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grobnica Kira II. Starejšega Velikega v Pasargadi
Grobnica Kira II. Starejšega Velikega v Pasargadi

Kir II. Starejši Veliki (perzijsko کوروش کبیر) perzijski kralj (šahinšah), * 601 pr. n. št., † julij 529 pr. n. št., vladal od okoli leta 550 pr. n. št. do 530 pr. n. št.

Kir II. je znan po svojem izrednem vojaškem znanju in usmiljenju. Velja za prvega pomembnega perzijskega kralja, čeprav ni bil prvi, kakor tudi ni bil prvi kralj iz vladarske rodbine Ahemenidov (هخامنشی).

Ime »Kir« (transkripcija grškega imena Kυρoς) je grška različica perzijskih imen Korouš ali Korvaš, kar pomeni kot Sonce, v perzijščini »kor« pomeni Sonce, »vaš« pa je pripona za podobnost.

Njegovi predniki iz Ahemenidske dinastije so več generacij vladali v kraljestvu Anšan, kar je danes v jugozahodnem Iranu. V napisu v valju je Kir označil svoje prednike na oblasti tega majhnega kraljestva. Ustanovitelj te dinastije je bil kralj Ahemenid Anšanski (okoli 700 pr. n. št.), ki ga je nasledil sin Teisp. Napisi kažejo, da sta po Teispovi smrti skupno zavladala njegova sinova Kir I. Anšanski in Ariaramn. Njiju sta nasledila njuna sinova Kambiz I. in Arsam. Herodot in Ktezij sta menila, da je bil Kambiz skromnega porekla. Upoštevala sta tudi, da je bil poročen s princeso Mandano Medijsko (ماد), hčerko medijskega kralja Astjaga in s princeso Arjeno Lidijsko. Kir se je rodil v tem drugem zakonu.

Rekonstukcija grobnice Kira II. Starejšega Velikega
Rekonstukcija grobnice Kira II. Starejšega Velikega

Leta 559 pr. n. št. je Kir nasledil svojega očeta Kambiza I. kot kralj Anšana. Očitno je tudi kmalu uspel naslediti Arsama kot perzijski kralj, čeprav je še živel. Arsam je bil Histaspov sin in bi še doživel, da bi njegov vnuk postal kralj Darej I. Veliki (داریوش اول). V tem času pa Kir še ni bil neodvisni vladar. Kakor tudi njegovi predniki je moral priznati medijsko vrhovno oblast.

Herodot je v svojih Zgodovinah podrobno opisal Kirov vzpon na oblast. Kir sam je bil delno Perzijec in delno Medijec. Njegov gospodar je bil njegov ded Astjag, ki je zavojeval vsa asirska kraljestva, ločena od Babilonije. Po rojstvu Kira je Astjag sanjal, da mu je njegov mag prerokoval to kot znamenje, da ga bo njegov vnuk vrgel s prestola. Zato je ukazal svojemu oskrbniku Harpagu, naj ubije malega Kira. Harpag tega ni mogel storiti in ga je zamenjal z mrtvorojenim otrokom. Mnogo let kasneje, ko je Astjag ugotovil, da je njegov vnuk še vedno živ, je ukazal, da obglavijo Harpagovega sina in servirajo njegovo glavo pri večerji. Harpag se je hotel maščevati in je prepričal Kira, da je povezal Perzijce, saj so bili na robu suženjstva pod Medijci. Uprli so se v letih 554/553 pr. n. št. in 550/549 pr. n. št. S Harpagovo pomočjo je Kir vodil Perzijce in njihovo vojsko. Zavzel je Ekbatano in uspešno osvojil Medijo. Kakor zgleda je najprej sprejel medijsko krono, do leta 546 pr. n. št. pa je uradno prevzel naslov »perzijski kralj«. S tem so Perzijci nadvladali nad iransko planoto.

Za Kira pa so se vojne šele začele. Astjag je bil v zavezništvu s svojim svakom lidijskim kraljem Krezom, babilonskim kraljem Nabonidom in egipčanskim kraljem Amazisom II. Kakor so poročali so poskušali združiti svoje sile proti Kiru in Perzijcem. Še preden pa so se zavezniki uspeli združiti je Kir premagal Kreza pri Pteriju, zavzel Sard in strmoglavil Lidijsko kraljestvo. Leta 546 pr. n. št. je zajel Kreza, vendar mu je po Herodotu prizanesel in ga celo imenoval za svojega svetovalca. Leta 538 pr. n. št. je Kir premagal Nabonida pri Opisu in zavzel Babilon. Po babilonskih napisih je bila to po vsej verjetnosti nekrvava zmaga. Kir je prevzel naslov 'kralja Babilona, kralja Sumerije in Akada, kralja štirih strani sveta'. Iz seznama držav pod perzijsko nadoblastjo na prvi tablici velikega Behistunskega napisa Dareja I., napisani pred novimi osvojitvami razen osvojitve Egipta, je moralo biti področje Kirove oblasti največji imperij kar jih je do tedaj videl svet. Raztezalo se je od Male Azije in Palestine na zahodu do doline Inda na vzhodu.

Kir je organiziral imperij v uprave provinc, satrapije (ساتراپ). Satrapi so bili razmeroma neodvisni od vladarja. V mnogih predelih kraljestva je Kir zahteval le davek in vojaško obveznost.

Kir je izdal izjavo, napisano na glinenem valju, znano kot Kirova listina o človekovih pravicah. Odkrili so jo leta 1879 v Babilonu, danes pa jo hrani Britanski muzej v Londonu. Mnogi zgodovinarji so jo ocenili kot prvo deklaracijo o človeških pravicah.

Kir je imel dva sinova, Kambiza II. (کمبوجیه) in Smerdisa, kakor tudi več hčera. V očeh potomstva je najpomembnejša od njih Atosa (اتوسا), ker se je poročila z Darejem I. Starejšim Velikim in mu rodila sina, kasnejšega naslednika Kserksa I. Velikega (خشایار شاه).

Po Herodotu je Kir umrl v bitki proti Masagetom, plemenu, ki je živelo v južnih puščavah Kvarizmije, Kizil-kum, najjužnejšem delu stepskega področja. Masagetska kraljica Tomris je prevladala potem, ko je Kir premagal njenega sina Spargapisa. Masageti so bili podobni Skitom. Oblačili so se podobno in imeli podobne navade. Bojevali so se na konjih in peš. Ktezij je poročal, da je Kir umrl v letu 529 pr. n. št. med bojevanjem proti plemenom severno od zgornjega toka Tigrisa. Pokopali so ga v mestu Pasargada. Strabon in Flavij Arian sta opisala njegovo grobnico na podlagi poročil mož, ki so jo videli v času vdora Aleksandra Velikega. Grobnica severno od Persepolisa (پرسپولیس), za katero so trdili da je Kirova, ni njegova, saj se lega ne ujema s poročili.

Kir je bil znan kot državnik in kot vojak. Njegova državniška modrost se je pokazala še posebej pri njegovem ravnanju na novo podjarmljenih ljudstev. S prizadevanjem za politiko velikodušnosti namesto zatiranja in z naklonjenostjo do krajevnih religij, so ga novi podaniki navdušeno podpirali. Dober primer njegove politike lahko najdemo pri ravnanju z Judi v Babilonu.

Predhodnika:
Kambiz I. in
Arsam
Perzijski kralj Naslednik:
Kambiz II.
 
Ahemenidska dinastija

V sedemnajstem stoletju je angleški filozof sir Thomas Browne leta 1685 imenoval svojo razpravo po dobrohotnemu vladarju. Njen naslov Kirov vrt (The Garden oc Cyrus) je bila verjetno tudi rojalistična kritika samovoljnega vladanja Oliverja Cromwella.


Širin Ebadi je med slovesnostjo podelitve Nobelove nagrade za mir leta 2003 dejala:

Sem Iranka. Potomka Kira Velikega. Prav tistega vladarja, ki je na vrhuncu moči pred 2500 leti proglasil, da »ne bi vladal ljudem, če si tega ne bi želeli,« Obljubil je, da ne bo prisilil nobenega človeka v spremembo religije in vere. Zagotavljal je svobodo vsem. Listina Kira Velikega je eden od najpomembnejših dokumentov, ki jih moramo preučevati v zgodovini človeških pravic.