Peter Kusterle
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pred 1. svetovno vojno je bila Bača pod Avstro-Ogrsko monarhijo.
Prav iz te vasi je pa bil tudi cesarjev dvojnik Peter Kusterle. Rodil se je leta 1872 na Bači pri Podbrdu. Ker mu je umrl oče, je moral kot otrok trdo delati, in zaradi dela je postal močan. Ustno izročilo pravi, da so ga že v naboru ocenili, da bi bil primeren za cesarsko gardo. Ko je dopolnil 20 let sta ga prišla iskat dva orožnika. Doma je vrgel cepin in sekiro pod peč in je rekel materi:«Tega pa odslej ne bom več potreboval!« »Ježeš, otrok, od česa pa boš živel?« mu je rekla s tresočim glasom rekla mati, kot da bi slutila, da sina ne bo videla nikoli več. Peter je dolga leta služil v cesarski gardi na Dunaju in postal cesarjev telesni stražar. Govorilo se je, da je zaradi izjemne telesne podobnosti večkrat nastopil kot cesarjev dvojnik. Kadar so po ulicah izbruhnili nemiri zaradi zahtev Madžarov po odcepitvi, je menda imel celo govore namesto cesarja. Pozneje je napredoval v vodjo osebnih stražarjev. Bil je tudi preizkuševalec hrane, preden jo je zaužil sam cesar. Večkrat je pripovedoval, kako je bil cesar ponosen na svojo gardo. Tujim vladarjem je ob obisku pokazal na strumne vrste gardistov rekoč:« Poglejte jih! Niso dobro plačani, ampak vsak bi dal življenje zame!« Peter je zbolel za močno sladkorno boleznijo, zato se je razmeroma zgodaj upokojil. Ob upokojitvi je od cesarja prejel 500.000 kron odpravnine in pokojnine v enkratnem znesku. Čeprav je takrat vrednost avstrijske krone že padla, je bil to lep kupček denarja. Peter se je vrnil na Bačo na svoj rodni dom, kjer pa razmere niso bile ravno rožnate. Na kmetiji je živela bratova vdova, na novo poročena. Gospodar, Petrov brat Janez, je mlad umrl in pri hiši se je nabralo precej dolga. Bratova vdova ga je prosila za denar, a ji on iz neznanega vzroka ni hotel pomagati. »Potem pa pri tej hiši nimaš več kaj iskati,« mu je rekla in Peter se je preselil k sorodnikom v Podbrdo. Bratova vdova pa je izgubila zastavljeno najlepšo senožet na Vrhu Bače. Izbruhnila je prva svetovna vojna, ki je avstro-ogrsko monarhijo povsem izčrpala, zato so državljane spodbujali k vplačilu vojnega posojila. Tudi Peter Kusterle je skoraj ves denar, ki mu ga je dal cesar, dal za vojno posojilo. V Podbrdu in okolici je veliko kmetov prepričal, da je to zaradi visoke stopnje obresti dobra naložba. A mnogi so dvomili, da bo Avstrija vrnila posojilo in če bo po vojni sploh še obstajala. Peter jim je vedno dejal: » Dokler bo stal Dunaj, bo tudi cesar in bo Avstrija!« A stara monarhija je razpadla in Peter je bil zelo razočaran. Spet je mora prijeti za sekiro in cepin. Spomnil se je besed, ki jih je rekel materi, ko je odhajal na Dunaj. Včasih ga je najel kakšen premožen kmet za pripravo poročne gostije. Pripovedovali so, da je znal pripraviti devet vrst juh in mnogo drugih dobrot. Svate je postregel v belih rokavicah. Zadnja leta življenja je preživel v revščini v breme daljnim sorodnikom. Večkrat so ga obiskali časnikarji, da bi jim izdal kakšno podrobnost iz časov, ki jih je preživel pri cesarju. Vendar tega ni storil niti za denar, ki so mu ga ponujali. Vsakomur je ostro odvrnil:«Bil je moj gospodar in o njegovem osebnem življenju ne bom govoril!« Peter Kusterle je leta 1927 umrl v Podbrdu, obubožan in osamljen. Njegovi sorodniki v posebni vitrini hranijo njegovo službeno izkaznico s fotografijo in vseh 12 odlikovanj, ki mu jih je podelil cesar za požrtvovalnost in zvestobo. Ohranjeni sta še njegova sprehajalna palica in sablja.