Amalteja (luna)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
![]() |
|
---|---|
Odkritje | |
Odkritelj | E. Barnard |
Datum odkritja | 9. september 1892 |
Značilnosti tira | |
Srednja polos tira | 181.995 km (0,001217 a.e.) |
Izsrednost tira | 0,0046637841 |
Perijovij | 181.150 km (0,00121 a.e.) |
Apojovij | 182.840 km (0,00122 a.e.) |
Obhodna doba | 0.49817905 d (11 h 57 min 23 s) |
Obseg tira | 1,144.000 km (0,008 a.e.) |
Tirna hitrost - največja - srednja - najmanjša |
26,691 km/s 26,567 km/s 26,443 km/s |
Naklon tira | 2,45° (na ekliptiko) (0,36° na Jupitrov ekvator) |
Satelit | Jupitra |
Fizikalne značilnosti | |
Srednji polmer | 86 km |
Dimenzije | 262×146×134 km |
Površina | km² |
Prostornina | ~ 2,430.000 km³ |
Masa | 2,1 · 1018 kg |
Srednja gostota | 0,862 g/cm3 |
Površinska težnost | ~ 0,025 m/s2 (0,0025 g) |
Ubežna hitrost | 0,061 km/s |
Vrtilna doba | sinhrono vrtenje |
Nagib vrtilne osi | 0 |
Vrtilna hitrost | 11 km/h; |
Sploščenost | __ |
Albedo | 0,09 |
Temperatura površine | ~ 122 K |
Značilnosti atmosfere | |
Atmosferski tlak | __ |
Amalteja (grško Αμάλθεια: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna). Spada v skupino notranjih Jupitrovih satelitov in je tretji po vrsti od planeta in peti po vrsti po odkritju. Označujejo jo tudi kot Jupiter V. Odkril jo je 9. septembra Edward Emerson Barnard z uporabo 91 cm refraktorskega teleskopa v Lickovem observatoriju. Bila je zadnja Jupitrova luna, ki so jo odkrili z neposrednim opzovanjem. Bila je tudi prva odkrita luna po Galilejevem odkritju štirih lun (Io, Europa, Ganimed in Kalisto) v letu 1610. Imenuje se po nimfi iz grške mitologije.
[uredi] Lastnosti
Po velikosti relativno majhna luna je postavila pred znanstvenike veliko ugank, ki jih še do danes niso rešili. Amalteja je najbolj rdeče telo v sončnem sistemu, celo bolj je rdeča od Marsa. Rdeča barva je verjetno posledica žvepla, ki morda ima izvor v vulkanih na luni Io. Na površini so opazili tudi zelene pege, ki jih še ne znajo pojasniti. Luna Amalteja je nepravilne oblike, daljša os je vedno obrnjena proti Jupitru. Njena površina je polna kraterjev, od katerih so nekateri veliki tudi v primerjavi s samo luno. Med njimi je največji krater z imenom Pan, ki meri 100 km v premeru in je globok najmanj 8 km. Drugi krater Gea ima premer 80 km in je verjetno dvakrat tako globok kot Pan. Na luni sta tudi dva velika gorska vrhova, ki se dvigata tudi do 20 km visoko. Gostota lune je samo 0,862 g/cm3 (po drugih virih pa 1,8 g/cm3), kar kaže na to, da je v veliki meri sestavljena iz ledu ( to je bilo potrjeno tudi s pomočjo spektroskopskih raziskav iz Zemlje). To dokazuje, da luna ni nastala tam, kjer je sedaj. Jupiter bi jo s svojo toploto stopil. Luna je verjetno ujeti asteroid. Podobno kot vse notranje Jupitrove lune, kaže vedno isto stran proti planetu. Oddaja več toplote kot je sprejema od Jupitra. To je verjetno posledica induciranih električnih tokov zaradi gibanja v Jupitrovem magnetnem polju.
Lune Amalteje ne smemo zamenjevati z asteroidom 113 Amalteja.
[uredi] Viri
Angleška in ruska wikipedija
[uredi] Zunanje povezave
http://ssd.jpl.nasa.gov/?sat_phys_par http://galileo.ftecs.com/Amalthea/html/AGU_A34_122303_1313.htm
Jupitrovi naravni sateliti
|
|
---|---|
Amaltejina skupina | Metis | Adrasteja | Amalteja | Tebe |
Galilejevi sateliti | Io | Evropa | Ganimed | Kalisto |
Temisto | |
Himalijina skupina | Leda | Himalija | Liziteja | Elara | S/2000 J 11 |
Karpo | S/2003 J 12 | |
Anankina skupina | Ananke | Praksidika | Harpalika | Jokasta | Euanta | Tiona | Evporija | S/2003 J 3 | S/2003 J 18 | Telksinoja | Helika | Ortozija | S/2003 J 16 | Hermipa | Mnema | S/2003 J 15 |
Karmina skupina | S/2003 J 17 | S/2003 J 10 | Pasiteja | Haldena | Arha | Isonoja | Erinoma | Kala | Aitna | Tajgeta | S/2003 J 9 | Karma | S/2003 J 5 | S/2003 J 19 | Kalika | Evkelada | Kalihora |
Pasifajina skupina | | Evridoma | S/2003 J 23 | Hegemona | Pasifaja | Sponda | Kilena | Megaklita | S/2003 J 4 | Kaliroja | Sinopa | Autonoe | Aoede | S/2003 J 14 |
S/2003 J 2 | |
Sateliti so razvrščeni po oddaljenostih od Jupitra. Ležeče so označeni nerazvrščeni. |
![]() |
Zvezda: Sonce |
Planeti: Merkur | Venera | Zemlja | Mars | Jupiter | Saturn | Uran | Neptun |
Mala telesa: Asteroidi | Kentavri | ČNT | Kometi | Meteoroidi |
Sateliti: Zemeljski | Marsovi | Jupitrovi | Saturnovi | Uranovi | Neptunovi |
Pritlikavi planeti: Ceres | Pluton | Erida |
Populacije: Asteroidni pas | Kuiperjev pas | Razpršeni disk | Oortov oblak |
Glej tudi astronomska telesa, seznam teles v Osončju po tirnici, po polmeru in po masi. |