Prva križarska vojna
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pŕva krížarska vôjna (1095-1099) je vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov, obenem pa pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti Seldžuškim Turkom.
Uradni začetek prve križarske vojne je govor (klemonski koncil) papeža Urbana II. v Clermont-Ferrandu 27. novembra 1095, s katerim je z besedami »Deus lo volt« (Bog to hoče) plemstvo in duhovščino pozval na pohod za osvoboditev Jeruzalema. Konec vojne je predstavljala križarska osvojitev Jeruzalema 15. julija 1099.
Razlogov za pohod na prvo križarsko vojno je veliko. Bizantinsko cesarstvo so ogrožali turški Seldžuki, zato je cesar Aleksej I. Komnen prosil zahodnega in zelo vplivnega papeža za pomoč. Veliko romarjev je bilo zaradi pohoda v Svete kraje oropanih ali celo ubitih. Močno verno ljudstvo je takoj po papeževem obvestilu pod vodstvom ljudskega voditelja Petra Puščavnika množično in neoboroženo odhitelo proti Jeruzalemu, vendar so jih blizu Nikeje v Mali Aziji Turki pobili in njihov pohod se je tragično zakjučil.
Plemiška vojska, ki je bila dobro vojaško opremljena, se je odpravila v svete kraje 15. avgusta 1096 in junija 1097 je že osvojila Nikejo, kjer se je maščevala nad pokolom ljudstva Petra Puščavnika. Orjaško vojsko z ženskami, otroci, bojevito duhovščino, vitezi in pešaki, so nekako vodili štirje voditelji pohoda: Gotfrid Bujonski, Robert Normanski, Baldvin Flamski in Rajmond IV. Touluški. Vojsko so sestavljali predvsem Franki, Provansalci in Germani z zahodnih predelov današnje Nemčije. Izjemno vpliven vojaški voditelj tega pohoda je bil tudi škof Ademar iz Puya.
Vojska je prek Male Azije prodirala proti Siriji. Na poti proti Siriji jo je za eno leto ustavilo izjemno naporno ter krvavo obleganje mesta Antiohije, kjer Peter Jernej doživel kasneje precej slavno vizijo svete sulice. Del vojske se je pod vodstvom Baldvina Bulonjskega že prej odcepil in Baldvin je na napol diplomatski način zavzel mesto Edesa na severovzhodu Sirije. Glavnina vojske je, čeprav hudo zdesetkana po zavzetju Antiohije, pot nadaljevala prek sirskih utrdb in mest ter leta 1099 pride do Jeruzalema skoraj brez konjenice in s precejšnjim pomanjkanjem vojakov. Pri obleganju so nastopile precejšnje težave zaradi žeje, utrujenosti in že skorajšnjega obupa križarjev. Za vdor v mesto so uporabili vojaško taktiko z velikim stolpom, ki so ga približali obzidju, in tako vstopili v Jeruzalem. Ob prodiranju v mesto so križarji pobili nezaslišano množico ljudi, tako vojakov, kot tudi žensk in otrok. Po pokolu »saracenov« in osvojitvi Jeruzalema, so potekali še boji za Askalon, križarski voditelji pa so med seboj izbrali za prvega kralja Svetega mesta, Gotfrida Bujonskega. Ta je umrl leta 1100 in nasledil ga je njegov brat Baldvin Bulonjski.
Prva križarska vojna je odprla pot zahodu na vzhod, kajti plemiči, ki so si na tem krvavem pohodu prilastili nekatera mesta (Tripoli, Tir, Edesa, Alep, Antiohija itd.) so si kmalu začeli okoli mest ustvarjati svoje kneževine in ozemeljska razporeditev je postajala podobna kot na evropskih tleh. Hkrati se je s tem začela tudi dragocena izmenjava kulturnih dosežkov dveh nasprotujočih si civilizacij.
Prvo križarsko vojno sta spremljala dva kronista, ki sta zabeležila dogodke, namreč Fulk iz Chartresa in Rajmond iz Aguilersa. Sodobnik prve križarske vojne in tudi zelo pomemben kronist zanjo je bil tudi Albert Aachenski.
Na podlagi zgodovinskih dogodkov in zradi zares mučnega obleganja mesta Antiohije je nastala tudi epska pesnitev z naslovom »Pesnitev o Antiohiji«.
Ta vojaškozgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.