Zemljiška knjiga

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah, kot jih ima urejen zemljiški kataster. Zemljiško knjigo sestavljata glavna knjiga, zbirka listin in ostali pomožni registri. V glavno knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice glede nepremičnin, imetniki teh pravic in pravna dejstva. Zbirko listin tvorijo listine, ki so podlaga za vpis v glavno knjigo.

Zemljiška knjiga ima poleg tega namen dati tudi zanesljive informacije o lastništvu in drugih stvarnih pravicah kot so služnosti ali hipoteke v zvezi z zemljišči. Zakup nepremičnin lahko dobi status pravice in rem z vpisom v zemljiško knjigo. Isto velja za pravice ponovnega odkupa ali predkupa ter za prepovedi prodaje ali obremenitve s hipoteko. Podatki zemljiške knjige veljajo kot pravilni in popolni glede na osebo, ki se nanje zanese v dobri veri. Zemljiška knjiga je lahko vodena tudi kot elektronska baza podatkov, do katerih ima lahko vsakdo dostop. Lastniki in zainteresirane osebe imajo pravico do zgodovinskih zapisov o določeni nepremičnini.

[uredi] Odločanje in postopek

Vodi jo sodišče po nepravdnem postopku pri čemer sledi določenim načelom. Sodišče je pri vseh odločitvah ali predlogih vezano na zakon. Vsi podatki iz zemljiške knjige so javni. Nihče ne sme utrpeti škode ob zaupanju v vsebino zemljiške knjige (načelo zaupanja). Podatki knjige so resnični in šteje se, da so znani vsem udeležencem v prometu. Uporaba zemljiške knjige je za udeležence potrebno dejanje, saj drugače pravica ne nastane ob konsitutivnosti vpisa. Vloge se vpisujejo po redu, kot prispejo na sodišče. Vpis mora vedno biti predložen proti osebi, ki je vpisana kot lastnik z celotno "verigo" poslov.

Osnovna enota zemljiške knjige je zemljiškoknjižni vložek. Stvarne pravice imajo z vpisom konstitutiven značaj (pravica nastane šele z vpisom).

V zemljiškoknjižnih zadevah lahko odloča tudi zemljiškoknjižni referent. Zemljiškoknjižni postopek ima smisel v registraciji predloženih podatkov po predpisanem zakonu, torej ob popolnosti vloge. Predlog je nato ugoden ali zavrnjen z ali vsebinskih ali postopkovnih razlogov.

[uredi] Vpisi

Glavni vpisi so vknjižba, predznamba in zaznamba. Pomožni vpisi so plomba, poočitev, vpis in izbris.


[uredi] Glej tudi