Geografija Etiopije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Članek zajema geografijo Etiopije.

Vsebina

[uredi] Lega in površje

Etiopija leži v Vzhodni Afriki, večinoma v Etiopskem višavju. To je v podlagi zgrajeno iz kristalastih skrilavcev in gnajsov ter prek njih odloženih mezozojskih apnencev in peščenjakov, te pa prekrivajo 300-3000 m debeli izlivi bazaltne lave(ok. 400.000 km²) iz terciarnega obdobja, ko se je začel ugrezati Etiopski tektonski jarek. Na višavju prevladujejo širne visoke planote (2000-2500 m nad morjem.), vanje pa so reke zarezale do 2000 m globoke, neprehodne soteske; nad višavje se dvigajo bazaltni platoji in ugasli ognjeniki. Etiopski tektonski jarek preseka višavje na dve enoti: višji zahodni del, ki se prek obsežnih hribovij spušča proti kotlini ob Belem Nilu, ter nižji vzhodni del, ki se proti jarku in Danakilski kotlini spušča s strmim, tektonsko dvignjenim robom proti jugu in jugovzhodu pa zlagoma prehaja v uravnjeno in nižje Somalsko višavje. Na skrajnem jugovzhodu je planota Ogaden na okoli 500 m nadmorske višine. Z izrazitimi strukturnimi stopnjami se spušča v nižjo Somalijo. Severovzhodni del Etiopije obsega Danakilsko kotlino, razširjeni, tektonsko ugreznjeni del Etiopskega tektonskega jarka, ki se tu združi z Rdečemorskim tektonskim jarkom. Osrednji del kotline leži pod morsko gladino (jezero Asal, -116 m), na njenem dnu in in v Etiopskem jarku pa so številna slana jezera, delujoči ognjeniki in vroči izviri, kar priča o zelo živahnih tektonskih premikih, s katerimi se vzhodnoafriški rog ločuje od preostale Afrike.

[uredi] Podnebje

V Danakilski kotlini je puščavsko, z zelo visokimi temperaturami (nad 50° C) in malo padavin (pod 200 mm). Na višavju je podnebje tropsko, vendar se z višino naglo spreminja. Ločimo tri izrazite višinske pasove:

  • kola (do 1800 m; srednje letne temperature: (20-28° C)
  • woina dega (1800-2400 m; srednje letne temperature: 16-18° C)
  • dega (nad 2400 m; srednje letne temperature: 12-16° C). Višavje dobi precej padavin, vendar so količine zelo odvisne od lege. Večina padavin pade od junija do septembra, ko je Etiopija pod vplivom vlažnih jugovzhodnih pasatov, največ na jugu (1500-2000 mm), na severu pa 1000-1500mm.

[uredi] Vode

Največja reka je Modri Nil (1460 km); izvira iz jezera Tana (1830 m nad morjem, 3673 km²). Reke v jugovzhodnem delu v sušni dobi večinoma presahnejo, razen največjih, med drugim Šebele (Shebele) (1820 km) in Genale (875 km). V Etiopskem tektonskem jarku in v Danakilski kotlini so številna slana jezera brez odtoka v morje. Tja se stekajo reke iz okoliških višavij, med drugimi Avaš (Awash) (1200 km) in Omo, največji pritok jezera Turkana.

[uredi] Tla in rastje

Na višavju so zelo rodovitna tla na ognjeniških kamninah (andosoli), vendar so zelo prizadeta zaradi erozije tal. V Danakilski kotlini prevladujejo slana puščavska tla in jermosoli, na Somalskem višavju in na zahodu pa savanska tla (vertisoli). Rastje je na Somalskem višavju nizkotravna savana, ki proti Danakilski kotlini prehaja v puščavo. Na Etiopskem višavju je rastje do 1800 m nadmorske višine tropski gozd. Med 2000 m in 3000 m so nekdanji gorski gozdovi skoraj povsem izkrčeni, tako da prevladujejo odprte travne površine s polji in skromnimi zaplatami gozda. Nad 3000 m pa prevladujejo pašniki. Gozdovi pokrivajo 13% površine.