Matej Brešar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matej Brešar, slovenski matematik, * 1963.
[uredi] Življenjepis
Leta 1982 je končal II. gimnazijo v Mariboru.
Leta 1995 je za vrhunske dosežke na področju matematike prejel Nagrado Republike Slovenije za znanstveno - raziskovalno delo.
V petih letih raziskovalnega delovanja je v vodilnih matematičnih revijah po svetu objavil več kot 30 del, ki vsebujejo vrsto izvirnih znanstvenih dosežkov. Med tipičnimi problemi, ki jih v svojih delih obravnava dr. Brešar, je problem odvajanj, ki ga je začel von Neumann že v petdesetih letih. Dr Brešar je ugotovil, kdaj slika omejenega odvajanja na Banachovih algebrah leži v radikalu. Raziskoval je, kdaj so lokalna odvajanja tudi globalna odvajanja. K študiju komutirajočih preslikav pa je njegov glavni prispevek elegantni algebraični pristop. Eden od glavnih rezultatov dr Mateja Brešarja je rešitev znamenitega Hersteinovega vprašanja o karakterizaciji Liejevih izomorfizmov, ki je bil odprt celih trideset let. Bistvo njegovega pristopa je nova metoda, ki z izredno močjo rešuje problem na visoki abstraktni ravni. To njegovo delo je tudi najbolj cenjeno med matematiki po svetu, saj je s tem uspešno zaključil dolgoletna prizadevanja mnogih raziskovalcev. Odmevnost njegovega dela je visoko nadpovprečna, saj je bilo njegovo delo v nekaj letih citirano več kot dvajsetkrat. Nekatera dela pa so že nastala kot plod njegove mednarodnega sodelovanja. Njegovo delo je pomembno za razvoj algebraičnega pristopa k problemom analize. Pomembno je tudi za razvoj naše vrhunske algebre, v kateri smo doslej nekoliko zaostajali za svetovnim vrhom. Najpomembnejše pa so Brešarjeve metode, ki ga s svojo elegantnostjo in močjo uvršečajo med vodilne matematike tega področja v svetu.
Matej Brešar je sin matematika Franceta Brešarja.
[uredi] Glej tudi
Ta biografski članek o matematiku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.