Korčula
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Korčula je s površino 279,03 km² po velikosti šesti otok med hrvaškimi otoki v Jadranskem morju. Na otoku sta najvišja vrhova Klupca (568 mnm) in Kom (510 mnm), obala pa je je zelo razvejana. Podnebje je blago: srednja januarska temperatura je 9,8 ºC, julijska pa 26,8 ºC. Letno je na Korčuli okoli 2675 sončnih ur, otok pa je v poletnih mesecih izpostavljen svežemu maestralu. Otok je porasel s sredozemskim rastlinjem, vinogradi in borovimi gozdički.
[uredi] Zgodovina
Korčula je bila naseljena že v času neolitika. V 6. stoletju pr. n. št. je bila na otoku grška kolonija. Takrat se je zaradi obsežnih in gostih gozdov imenovala Korkyra Melaina (Črna Korkyra). Za časa vladanja rimskega cesarja Oktavijana so Korčulo leta 35 pr. n. št. zavzeli Rimljani, leta 555 pa je bila priključena bizantinskemu cesarstvu. V 9. stoletju so otoku vladali Neretljani, nato pa so se večkrat izmenjali: Benečani, bosanski vladarji in dubrovniška republika, od leta 1420 do 1797, pa je bil otok ponovno pod oblastjo Benetk. V času Napoleonovh vojn je bil izmenoma pod avstrijsko, francosko in britansko oblastjo od 1815 pa do 1918 pa ponovno pod Avstrijo.
[uredi] Naselja na otoku
Na otoku se nahaja je več naselij: Blato, Brna, Čara, Korčula, Lumbarda, Puprat, Smokvica, Vela Luka, Žrnovo
Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.