Besedna vrsta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi. Slovenščina pozna po Slovenskem pravopisu 2001 9 besednih vrst: samostalniško besedo, pridevniško besedo, glagol, prislov, predlog, členek, veznik, medmet in povedkovnik. Sicer različni jezikoslovci navajajo različno število besednih vrst, zlasti povedkovnik marsikateri jezikoslovec ne šteje za samostojno besedno vrsto.

[uredi] Predmetnopomenske besedne vrste

Samostalniška beseda

  • samostalnik: knjiga, veselje, mati, regrat ...
  • samostalniški zaimek: jaz, njega, kdo ...
  • posamostaljena pridevniška beseda: dežurni, modri, pisalni, žvečilni ...

Pridevniška beseda

  • pridevnik:
    • vrstni: slovenski ...
    • svojilni: sosedov, gospejin ...
    • lastnostni (kakovostni): bel-a, -o, vroč-a, -e, zelen-a, -o ...
  • števnik:
    • glavni: ena, sto ...
    • vrstilni: prvi, triindvajseti ...
    • ločilni: petero/peter ...
    • nedoločni : nekaj ...
    • množilni: peteren ...
  • pridevniški zaimek (ločimo svojilni, povratno-svojilni, vprašalni, oziralni, kazalni, nedoločni in celostni pridevniški zaimek): naš-a, -e, takšen, takšn-a, -o ...

Glagol

Glagol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka. Sam glagol izraža: dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje ...

Primeri: delati, sedeti, videti ...

Povedkovnik

Med povedkovnike sodijo nepregibne besede, ki v stavku tvorijo povedkovo določilo: všeč, treba, mar ...

Prislov

  • Krajevni prislovi (vprašalnice kje, kod, kam ... ): zunaj, zgoraj, doma ...
  • Časovni prislovi (vprašalnica kdaj): danes, včeraj, zgodaj, popoldne ...
  • Prislovi vzročnosti (vprašalnici zakaj, kljub čemu): zakaj ...
  • Lastnostni prislovi (vprašalnice kako, koliko, kolikokrat, kolikič, glede na kaj ...): dobro (je bilo), (bila je oblečena) okusno, hitro (je odpeljal)...

[uredi] Slovnične besedne vrste

Predlog

k-h, s-z, na, v, iz ...

Veznik

ki, ko, ker, da, če, čeprav, in, ampak, zato, vendar ...

Členek

S členkom spreminjamo pomen celotne povedi. Po členku se ne moremo vprašati. Členki niso samostojni stavčni členi. Primeri: tudi, le, seveda, že, menda ...

Medmet

Medmeti (interjekcije) so besede stavki – pastavki. Izražajo človekovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove ipd.

  • Razpoloženjski medmeti izražajo začudenje, ravnodušje, nejevoljo, veselje... Ker so pastavki, je za njimi glasovni premor, v pisavi pa vejica. Iz nekaterih razpoloženjskih medmetov se izpeljujejo glagoli (jav - javkati).
  • Posnemovalni medmeti posnemajo glasove človeka, živali, naprav ... Pogosto so iz njih izpeljani glagoli. Ob glagolih oglašanja pa se medmet sprevrže v povedkovnik (Puška je rekla bum).

[uredi] Glej tudi