Glasbene priredbe Shakespeareovih del

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Glasbene priredbe Shakespeareovih del

Shakespeareova dela so neminljiv vir za vse vrste umetniških predelav in so pomembna in zanimiva tudi v današnjih dneh. Po njegovih književnih predlogah je nastalo več kot 200 oper, množica simfoničnih skladb, baletov, filmska in scenska glasba, muzikali, zborovska glasba, samospevi. Njegova tematika pušča vpliv tudi na sodobno zabavno glasbo, rock, jazz, itd.

Vsebina

[uredi] Antonij in Kleopatra

  • Samuel Barber (1910-1981): Antony and Cleopatra, opera v treh dejanjih, 1966, libreto: Franco Zeffirelli (druga različica 1975)
  • Gerard Chuisano, libreto: Gen Tybern; Antony and Cleopatra, 1999
  • Duke Ellington: serija glasbenih portretov Shakespearovih junakov »Such Sweet Thunder« (Kleopatra, Cezar, Lady Macbeth, Othello, Katka (Ukročena trmoglavka), Romeo in Julija
  • Louis Gruenberg (1884-1964): Antony and Cleopatra, libreto in opera, 1955/61.
  • Händel: Giulio Cesare in Egitto, Julij Cezar v Egiptu, libreto: Nicola Haym (v italijanščini in *španščini).
  • Johan Christoph Kaffka (1759-1803): Antonius und Cleopatra, opera, 1799
  • Jules Cléopatre Massenet: opera (1914); libreto: Luis Payen

[uredi] Beneški trgovec

  • Boris Blacher (1903-1975): Der Mohr von Venedig, balet

[uredi] Hamlet

[uredi] Julij Cezar

  • Hans von Bülow: Marche des Imperiaux de la tragedie Jules Cesar de Shakespeare (Kraljevska koračnica iz tragedije Julij Cezar)
  • Duke Ellington: serija glasbenih portretov Shakespearovih junakov »Such Sweet Thunder« (Kleopatra, Cezar, Lady Macbeth, Othello, Katka (Ukročena trmoglavka), Romeo in Julija
  • Georg Friedrich Haendel: Giulio Cesare in Egitto, Julij Cezar v Egiptu
  • Giselher Klebe (1925-): Die Ermordung des Caesar (Cezarjev umor), opera, 1959
  • Gian Francesco Malipiero: Giulio Cesare, 1936
  • Giulio Seyfried: Cesare (1811)

[uredi] Koriolan

[uredi] Kralj Lear

  • Mili Balakirev: Kralj Lear, scenska glasba
  • Hector Berlioz: Le Roi Lear, uvertura, H53
  • Darijan Božič: Kralj Lear (Maribor, 1986)
  • Antonio Cagnoni (1818-1896): Re Lear (1890)
  • Giulio Cottrau (1833-1916) Il Re Lear (1913)
  • Claude Debussy: Fanfares & Sommeil de Lear, scenska glasba (nedokončano delo)
  • Jef van Durme: König Lear, opera, op. 59 (1955)
  • Vito Frazzi: Re Lear (Firenze, 1939)
  • Alberto Ghislanzoni: Re Lear (Rim, 1937)
  • Stefano Gobatti (1853-1913): Cordelia, opera; libreto: Carlo D'Ormeville (1881)
  • Toshio Hosokawa: Learova vizija (komorna opera, 1998)
  • Aribert Reimann (1936- ): Lear, opera, 1978
  • Aulis Sallinen (1935-): King Lear (libreto: Matti Rossi)
  • Dmitrij Šostakovič: Kralj Lear, filmska glasba (režiser: Grigori Kosintzev, 1970)

[uredi] Macbeth

(Lady Macbeth Mcenska, Šostakovičeva opera, ni, razen v podobnosti naslova, v nikakršni povezavi s Shakespearovim delom)

[uredi] Othello

[uredi] Romeo in Julija

[uredi] Sen kresne noči

[uredi] Timon Atenski

[uredi] Glej tudi


Violinski ključ in dve osminki Ta glasbeni članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.