Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu

Bolezni in škodljivci so naravni členi življenjskih združb. Pri samoniklih rastlinah so razmerja med rastlino in škodljivcem uravnovešena in ni opaznih škod. Pri gojenju rastlin, kakor ga je uvedel človek, z monokulturami pa so se pogoji za razvoj bolezni in škodljivcev močno povečali, zato občutno zmanjšujejo količino pridelka in njegovo kakovost. Človek, ki na tak način prideluje poljščine, skuša že od nekdaj te ohraniti in zaščititi. V mnogih letih razvoja je razvil več načinov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevelov, to so:

  • Ročno in mehanično uničevanje škodljivcev.
  • Puljenje plevelov.
  • Odbiranje ekotipov in sort odpornih na bolezni.
  • Vzdrževanje rastlinske higiene.
  • Izbira ustreznih leg nasadov in posevkov.
  • Kolobarjenje rastlin.
  • Gnojenje zemlje.
  • Biološki način zatiranja škodljivcev z naravnimi sovražniki.
  • Kemični načini zatiranja bolezni, kateri so se v Evropi začeli širiti pred 170 leti, ko so v Evropo zanesli pepelasto plesen na vinski trti, kasneje pa še peronosporo na hmelju. To je odprlo pot v vse večjo kemizacijo v kmetijstvu in uporabo vse hujših strupov- tudi za človeka. Po drugi svetovni vojni se je uporaba kemičnih sredstev že tako razširila da je postala kar sinonim za celotno varstvo rastlin. Takšen razvoj je pomagal velikim kemičnim kocernom do velikih zaslužkov in dobičkov. Velika reklama je proizvajalcem omogočala nemoteno prodajo, pri tem pa seveda niso omenjali za človeško zdravje stranskih učinkov teh praškov, škropiv in tudi gnojil, to je zanje tako kot v vojni, zgolj kolateralna škoda. Nikoli še ta industrija ni stestirala kaj se zgodi, kadar se škropi več tek kemičnih zaščitnih sredstev hkrati in se ustvarijo koktajl strupi. Kje je Krpan da ustavi tega Brdavsa?

[uredi] Delitev zaščitnih sredstev z ozirom na ciljnega škodljivca

Glede na vrsto organizmov,ki jih zatirajo, delimo fitofarmacijska sredstva na:

  • akaricide- za zatiranje pršic,
  • insekticide- za zatiranje žuželk, naprej se natančneje razdelijo glede na razvojni stadij žuželk, na katerega delujejo ali na vrsto žuželk, ki jo uničujejo, v;
    • ovicide- za uničevanje jajčec,
    • larvicide- za zatiranje ličink,
    • adulticide- za zatiranje žuželk in pršic,
    • aficide- za zatiranje listnih uši,
  • fungicide- za zatiranje glivic, povzročiteljic rastlinskih bolezni, te dalje delimo glede na vrsto parazitov, proti katerim jih uporabljamo, na;
    • venturicide- za zatiranje glivic rodu Venturia, ki povzročajo škrlup,
    • tileticide- za razkuževanje semen proti trdi sneti,
  • baktericide- za zatiranje bakterij,
  • nematocide ali antihelmintike- za uničevanje nematod,
  • herbicide- za zatiranje plevelov, te natančnije razvrstimo v;
    • arboricide- za zatiranje olesenelih rastlin- grmov in dreves,
    • silvicide- za uničevanje gozdnih kompleksov,
    • defoliante- za sušenje listja-(za lažje obiranje),
    • desikante- za sušenje rastlin,
    • graminicide- za zatiranje trav,
    • algicide- za zatiranje alg- itd. (odvisno od vrste rastline),...
  • moluskicide ali limacide- za zatiranje polžev,
  • rodenticide- za zatiranje glodavcev, glede na vrsto glodavca pa jih delimo na;
    • raticide- za uničevanje podgan,
    • muricide- za uničevanje miši,
  • sinergisti- so dodana sredstva, katera izboljšujejo delovanje aktivnih snovi,
  • repelenti ali repulzivni pripravki, kateri odvračajo škodljive organizme,
  • fiziotropi ali regulatorji rasti, kateri uravnavajo rast in razvoj rastlin,
  • dodatna sredstva, katera izboljšujejo fizikalna svojstva pripravkov.

Naši dedje in pradedje so uporabljali bolj enostavna zaščitna sredstva, to so bila znana:

[uredi] Varstvo pri delu s fitofarmacijskimi zaščitnimi sredstvi

Proizvajalci fitofarmacijskih sredstev so dolžni svoje izdelke opremiti z navodili za uporabo, vendar večkrat niso dovolj razumljiva, niso pravilno prevedena, niso v dovolj čitljivem tisku ali pa jih celo pozabijo priložiti v embalažo. Za nekatere zelo strupene izdelke se mora kupec celo podpisati v posebno knjigo da je prejel to strupeno snov, kaj vse se je kasneje z njo dogajalo pa je že druga zgodba o kateri ni nikjer nič zapisano. Nasplošno pa obstajajo neka splošna navodila za delo s temi sredstvi, kot so tudi sledeča:

  • Pred uporabo sredstva obvezno prečitajmo navodila za uporabo!
  • Prepričajmo se, če sredstvu rok uporabe še ni potekel!
  • Prepričajmo se, če sredstvo še lahko uporabimo, ne da bi prekoračili karenčno dobo!
  • Prepričajmo se , če lahko sredstvo uporabimo brez nevarnosti za čebele, sicer pravočasno obvestimo čebelarje!
  • Pazimo da se 14 dni po tretiranju- škropljenju živina ne bo pasla na škropljeni površini!
  • Če škropimo v vrtu, pazimo, da škropivo ne pride na povrtnine!
  • Posoda, ki jo uporabljamo za pripravo škropiva, mora biti čista in brez ostankov, uporabljamo jo le v te namene!
  • Ne povečujmo predpisane koncentracije pripravkov!
  • Odmerjeno količino pripravka zmešamo z malo vode in jo šele nato ob neprestanem mešanju razredčimo do želene koncentracije!
  • S fitofarmacevtskimi pripravki delajmo kolikor je mogoče na odprtem prostoru, vendar ne pripravljajmo škropilne brozge blizu vodnjakov, napajališč, ribnikov in rek!
  • Če se pri pripravljanju emulzije pokažejo oljni madeži, je to znamenje, da fizikalne lastnosti ne ustrezajo, zato je ne uporabljajmo, ker lahko povzroči fitotoksičnost!
  • Vedeti moramo, da so posebno nekateri tekoči pripravki vnetljivi!
  • Nikoli ne škropimo gojenih rastlin s škropilnicami za hebricide!
  • Mokre posevke (rosa, dež) pršimo z zmanjšano količino vode!
  • Z zmanjšano količino vode pršimo, če je le mogoče-tedaj, ko je zračna vlaga visoka-(zvečer, ponoči, zjutraj)!
  • Rastline zaprašujemo, če je le mogoče, ko so vlažne!
  • Ne škropimo v vetrovnem in toplem vremenu-(opoldne)!
  • Posode s sredstvi za varstvo rastlin ne puščajmo na polju brez nadzora!
  • Ostanke škropiva ne izlivajmo v tekoče vode-(uporabljajmo v ta namen izkopane jame-izolirane)!
  • Pri delu s fitofarmacevtskimi sredstvi ne smemo piti, kaditi ali jesti!
  • Po delu se moramo temeljito umiti!

[uredi] Literatura

  • Miljeva Kač in Jože Maček: Kemična sredstva za varstvo rastlin/Kmečki Glas 1980