Vincenzo Viviani
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622 , Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Viviani se je rodil v Firencah (Italija), kjer je tudi odraščal. Študiral je na jezuitski šoli, kjer mu je veliki vojvoda Ferdinand Medičejski (Ferdinando de' Medici) plačal štipendijo, s katero je lahko kupoval matematične knjige. Postal je učenec Evangelista Torricellija ter študiral fiziko in geometrijo.
Leta 1639, pri 17-ih letih, je postal pomočnik Galilea Galileija v kraju Arcetri. Galilejev sodelavec je bil do njegove smrti leta 1642. Med letoma 1655 in 1656 je uredil prvo zbirko Galilejevih zbranih del.
Po Torricellijevi smrti, ga je Viviani leta 1647 nadomestil na njegovem položaju na Akademiji risalnih umetnosti v Firencah. Prav tako ga je veliki vojvoda Toskane, Ferdinand II., imenoval za inženirja na Uffiziali dei Fiumi, kjer je ostal do svoje smrti. Viviani je bil med prvimi člani Eksperimentalne akademije velikege vojvode Toskane, imenovane tudi Accademia del Cimento, ki je nastala deset let kasneje.
Leta 1660 sta Viviani in Giovanni Alfonso Borelli izvedla poskus, s pomočjo katerega sta določala hitrost zvoka. Poskus sta izvedla tako, da sta izmerila čas med bliskom ob izstrelitvi oddaljene topovske krogle in slišano eksplozijo. Izračunala sta 350 metrov na sekundo, kar je bilo bistveno bolje, kot dotedanja vrednost 478 metrov, ki jo je določil Pierre Gassendi. Danes znana vrednost znaša 331,29 metrov na sekundo pri konstantni temperaturi 0°C.
Po letu 1666 je, zaradi naraščajočega ugleda kot matematiku, Viviani začel prejemati številne ponudbe za službo. Istega leta mu je francoski kralj Ludvik XIV. ponudil službo na Kraljevi akademiji (Académie Royale) in Janez II. Kazimir Poljski je Vivianiju ponudil službo astronoma. Ker se je veliki vojvoda zbal, da bo Vivianija izgubil, ga je imenoval za dvornega matematika. Viviani je to službo sprejel in ostale ponudbe zavrnil.
Leta 1687 je izdal knjigo o inženirstvu, "Discorso intorno al difendersi da' riempimenti e dalle corrosione de'fiumi". Bil je prvi, ki je izvedel Foucaultov poskus z nihalom, ki ga je francoski fizik in astronom Jean Bernard Léon Foucault ponovil šele 200 let kasneje in se po slednjem tudi imenuje.
Po smrti je Viviani zapustil skoraj dokončano delo o resistenci trdih teles, ki ga je zatem dokončal in izdal Luigi Guido Grandi.
Okoli leta 1730 je Cerkev končno dovolila Galilejev prekop v novi grob z nenavadnim spomenikom, ki je bil izdelan v cerkvi Svetega križa (Santa Croce), z denarjem, ki ga je v ta nemen zapustil Viviani. V novo Galilejevo grobnico so prenesli tudi posmrtne ostanke Vincenza Vivianija.
[uredi] Vivianijev izrek
Po Vivianiju se imenuje tudi geometrijski izrek, ki se glasi: če je P poljubna točka znotraj enakostraničnega trikotnika, potem je vsota razdalj med to točko in stranicami konstantna.
s + t + u = 3r = h,
pri čemer so s, t in u stranice trikotnika,
r razdalja posamezne stranice do točke P in
h konstantna vsota razdalj med točko P in stranicami trikotnika.
[uredi] Vivianijev krater na Luni
Po Vincenzu Vivianiju se imenuje tudi krater na Luni. Vivianijev krater je manjši krater, ki leži na od Zemlje najbolj oddaljeni strani. Leži zahodno od znamenitega Kraljevega kraterja in tik ob jugovzhodni strani Kačalskijevega kraterja.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini:
- Vivianijeva stran na domači strani Projekta Galileo Univerze Rice
- Članek o Vivianiju na Univerzi St. Andrews
- Vivianijev izrek