Veliki skovik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Wikipedija:Kako brati taksonomko
Kako brati taksonomko
Veliki skovik

Ohranitveno stanje taksona

manj ogrožen
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Strigiformes (sove)
Družina: Strigidae (prave sove)
Rod: Otus (skovik)
Vrsta: O. scops
Znanstveno ime
Otus scops
(Linnaeus, 1758)

Veliki skovik (znanstveno ime Otus scops) je nočna ptica iz družine sov.

[uredi] Razširjenost

Razširjen je od južne Evrope in severozahodne Afrike proti vzhodu do severne Mongolije in Japonske, na jugu pa do Indije, Šri Lanke, Malaje in vse do Bornea. Zadržuje se v redko zaraščenih gozdovih, parkih, palmovih gajih in sadovnjakih, kjer tudi gnezdi enkrat letno, samica pa odloži aprila ali maja od 3-6 jajc v duplo v deblu drevesa.

Glavna hrana velikega skovika so velike žuželke (kobilice, hrošči, vešče,...) in manjši vretenčarji (miši, žabe, kuščarji,...) ter nevretenčarji (deževniki,..).

[uredi] Telesne značilnosti

Veliki skovik je majhna sova, velika približno kot škrjanec. Doseže 19 - 21 cm v dolžino in ima razpon kril od 47 - 54 cm. Značilnost te ptice so obušesni čopki in varovalna barva, ki se zliva z okoljem v katerem živi. Tako je pri nas Veliki skovik večinoma rjavo-sivih odtenkov, vzorec pa je podoben lubju dreves, na katerih se zadržuje. Kot vse sove ima velike oči, ki so pri tej vrsti svetle barve in so, kot pri vseh sovah, nepremično pritrjene v jamicah. Med parjenjem se samec oglaša z značilnim zvokom »kiuh« v kratkih intervalih.