Slovenci v predmarčni dobi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Predmarčna doba je obdobje desetletij med propadom Ilirskih provinc in marčne revolucije leta 1848, čas življenja in dela našega največjega pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).

[uredi] Uvod

Osnovne značilnosti teh desetletij so bile:

  • več kot tisočletno obdobje življenja Slovencev pod tujim vladarjem
  • krepitev občutka skupnega jezika
  • abecedna vojna
  • krepitev narodne zavesti (izobraženci)
  • zanimanje za jezikovna, narodnopisna in zgodovinska vprašanja
  • zanimanja za politična vprašanja (ilegalno)
  • pesniki, pisatelji, jezikoslovci, narodopisci in zgodovinarji tudi kot narodni buditelji

[uredi] Glavni predstavniki

  • France Prešeren - opozarjal na zvestobo narodu in nujnost svobode
  • Urban Jarnik - koroški pesnik, utrjeval pojem Slovenca med rojaki, ga vnesel v nemško strokovno izrazoslovje in že 1826 opozoril na germanizacijo
  • Anton Krempl - delo »Dogodivščine štejerske zemle«, prva slovenska zgodovina Slovencev
  • Anton Martin Slomšek (1800-1862) - leta 1846 je postal lavantinski škof; poudarjal pomen nižjih slovenskih šol, kajti trivialke, glavne in srednje šole zaradi jezika in ciljev poučevanja niso odpravljale zaostajanja v slovenskem izobraževanju, ki je bilo značilno za Slovence v predmarčni dobi; od duhovnikov je zahteval obvladovanje materinščine
  • Matija Vetovec iz Vipave in Janez Zalokar iz Dolenjske sta pisala predvsem o kmetijskih vprašanjih - vinogradništvu in obenem vzbujala narodno zavest
  • Janez Bleiweis - urednik Kmetijskih in rokodelskih novic 1843, katere je izdajal Kranjska kmetijska družba, katere namen je bil poučevanje ljudi, vendar je z njim budil tudi narodno zavest
  • Jovan Vesel Koseski - pesem v »novicah« 1844, kot posebna tiskana priloga: Slovenija presvitlemu - pomenila prvo javno omembo Slovenije
  • Friderik Irenej Baraga (1791-1868) in Ignacij Knobleharja (1819-1858) - bila sta duhovnika v misijonih; s tem se je povečalo zanimanje za neevropski svet

[uredi] Zaključek

K širjenju narodne zavesti naj bi pripomogla tudi družba z vsakoletnim izdajanjem poceni knjig za ljudstvo - ta načrt pozneje uresničila Mohorjeva družba. Oblast sicer v predmarčni dobi ni nasprotovala kulturnemu razvoju Slovencev.

Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.