Chartres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 48° 27’ severne širine, 1° 29’ vzhodne dolžine

Občina Chartres
Chartres
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 29' 21" E
Zemljepisna širina: 48° 26' 50" N
Uprava
Država Francija
Regija: Center
Departma: Eure-et-Loir (prefektura)
Okrožje: Chartres
Kanton: sedež treh kantonov
Interkomunaliteta: Chartres - metropola
Župan: Jean-Pierre Gorges
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 121 m–161 m
(povpr. 142 m)
Površina kopnega:¹ 16,85 km²
Prebivalstvo:²
(1999)
40.361
 - gostota: (1999) 2.395/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 28085/ 28000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Notredamska katedrala, Chartres
Notredamska katedrala, Chartres
gravura Chartresa iz 17. stoletja
gravura Chartresa iz 17. stoletja

Chartres je kraj in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir. Leta 1999 je kraj imel 40.361 prebivalcev.

Vsebina

[uredi] Geografija

Kraj leži v serverno-centralnem delu Francije na levem bregu reke Eure, 78 km severno od Orléansa.

[uredi] Administracija

Chartres je sedež treh kantonov, del njegove občine pa je vključene tudi v kanton Mainvilliers z istoimenskim sedežem:

  • Kanton Chartres-Jugovzhod (del občine Chartres, občine Berchères-les-Pierres, Le Coudray, Gellainville, Nogent-le-Phaye, Prunay-le-Gillon, Sours),
  • Kanton Chartres-Jugozahod (del občine Chartres, občine Barjouville, Corancez, Dammarie, Fontenay-sur-Eure, Fresnay-le-Comte, Luisant, Mignières, Morancez, Thivars, Ver-lès-Chartres),
  • Kanton Chartres-Severovzhod (del občine Chartres, občine Berchères-Saint-Germain, Briconville, Challet, Champhol, Clévilliers, Coltainville, Fresnay-le-Gilmert, Gasville-Oisème, Jouy, Poisvilliers, Saint-Prest: 11.178 prebivalcev),
  • Kanton Mainvilliers (občine Bailleau-l'Évêque, Chartres - del, Lèves, Mainvilliers, Saint-Aubin-des-Bois: 18.134 prebivalcev).

[uredi] Zgodovina

Chartres je bil eno glavnih mest galskega plemena Carnutes, v rimskem času imenovan Autricum, po reki Eure (Autura), kasneje Carnutum. Med normanskimi vpadi na ozemlje je bil leta 858 požgan, v letu 911 pa se jih je uspešno ubranil. V srednjem veku je bil glavno mesto pokrajine Beauce, svoje ime pa je dal grofiji, ki so jo imeli v lasti grofje iz Bloisa, kasneje hiša Chatillon, katere član jo je leta 1286 prodal francoski kroni. Med stoletno vojno, v letih 1417-1432, je bila v rokah Angležev. V letu 1528 je bila pod Francem I. povzdignjena na nivo vojvodstva. Med verskimi vojnami 1568 so jo poskušali neuspešno zasesti protestantje. V letu 1591 je Chartres zavzel Henrik IV., kjer se je dal tri leta zatem okronati. Po Ludviku XIV. se je naslov vojvoda Chartresa prenesel na družino Orléans.

Med francosko-prusko vojno ga je 2. oktobra 1870 zavzela nemška vojska, ko je postal pomembno središče za nadaljnje vojaške operacije.

Med drugo svetovno vojno je bilo mesto močno poškodovano.

[uredi] Znamenitosti

  • Chartres je najbolj poznan po Notredamski katedrali, eni najleških gotskih katedral v Franciji. Njena zgodovinska in kulturna vrednost je bila priznana z njeno vključitvijo na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.
  • Opatijska cerkev sv. Petra, datirana v čas 13. stoletja, vsebuje poleg lepih barvnih stekel predstavitev dvanajstih posteklenih apostolov iz leta ok. 1547,
  • Muzej umetnosti, nekdanja škofijska palača,
  • Muzej zgodovine Le Grenier de l'Histoire Musée, v katerem se nahajajo vojaške uniforme in oprema,
  • Naravoslovni muzej Muséum de sciences naturelles et de la préhistoire.

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: