Kolera

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Vibrio cholerae
Vibrio cholerae

Kólera je nalezljiva črevesna bolezen. Povzroča jo bakterija Vibrio cholerae, ki se prenaša z okuženo vodo ali z uživanjem premalo kuhanih morskih živali, posebno školjk ali rakov. Po okužbi se pojavijo bolezenski znaki: bljuvanje, trebušni krči, slabost, driska in posledično dehidracija (pomanjkanje vode v telesu). Iztrebki so zelo redki, podobni riževi vodi in vsebujejo povzročitelje, kar omogoča hitro širjenje bolezni v področjih s slabo higieno. Bolezen večinoma zdravimo z močno rehidracijo (dodajanje vode nazaj v telo), navadno intravenozno (neposredno v krvni obtok). Če kolere ne zdravimo, je smrtnost visoka (50-80%). Smrt navadno nastopi zaradi dehidracije.

Povzročitelja je leta 1883 odkril Robert Koch, že predtem pa je John Snow leta 1854 odkril povezavo med boleznijo in pitno vodo. Max von Pettenkofer, ki se je prav tako ukvarjal s preučevanjem bolezni, se je zapletel s Kochom v spor, vendar se je izkazalo, da so njegova prepričanja, da se kolera prenaša z dotikom in da je poleg povzročitelja potreben še dodaten faktor (faktor y), napačna.

V telo zdravega odraslega mora priti približno milijon bakterij povzročitelja, da bolezen izbruhne. Večja občutljivost se pojavlja pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, posameznikih z zmanjšano količino trebušne kisline in pri nedohranjenih.

Razširjenost kolere po svetu
Razširjenost kolere po svetu

Kolera lahko zlahka ogrozi življenje, vendar jo je lahko preprečevati in zdraviti. Lahko rečemo, da je danes zaradi kakovostnih sistemov oskrbe s pitno vodo in vzdrževanja čistoče v zahodnem svetu pravzaprav odpravljena. Eden zadnjih večjih izbruhov na evropskih tleh je bil v Hamburgu leta 1892, v ZDA pa v letu 1911. Močneje pa je bolezen razširjena na Daljnem vzhodu in v Afriki, zato morajo popotniki v te kraje upoštevati posebna navodila. Na voljo so tudi učinkovita cepiva, primere pa je treba po mednarodnem sporazumu prijavljati in karantenizirati. Med januarjem 1991 in julijem 1995 so na zahodni polobli prijavili 1.099.882 primerov in 10.453 smrti zaradi kolere.

Nedavne genetske raziskave so pokazale, da je občutljivost na kolero povezana s krvno skupino. Najbolj odporni so imetniki skupine AB, manj pa po vrsti A, B, in 0.

[uredi] Zunanje povezave

Kolera je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.