Nota

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nota (latinsko znak) je pisani znak, s katerim zabeležimo ton. V konvencionalni glasbeni notaciji z obliko note označimo dolžino (trajanje) tona, glede na položaj v notnem črtovju pa določimo višino tona.

Dolžine not označujemo z oblikami, ki se imenujejo:

  • nota brevis (2),
  • celinka (1),
  • polovinka (1/2),
  • četrtinka (1/4),
  • osminka (1/8),
  • šestnajstinka (1/16),
  • dvaintridesetinka (1/32),
  • štiriinšestdesetinka (1/64),
  • stoosemindvajsetinka (1/128).

[uredi] Imena not v basovskem in violinskem ključu in oktavne vrste

Imena tonov vseh oktavnih vrst nam pregledno kaže naslednji primer v basovskem in violinskem ključu:

Oktavna vrsta in imena not
Oktavna vrsta in imena not
Oktavna vrsta in imena not
Oktavna vrsta in imena not

Zaradi preglednosti so razvrščeni toni vsake oktavne vrste v skupine od c do c. Po obsegu je to oktava.

Po legi tonov dobi vsaka oktava ali oktavna vrsta svoje ime.Vrsta najnižjih tonov tvori najnižjo (spodnjo) subkontra oktavo,sledi ji kontra,velika,mala,enkrat,dvakrat,trikrat,štirikrat in petkrat črtana oktava.

Tone subkontra,kontra in velike oktave pišemo z velikimi,tone ostalih oktav pa z malimi črkami. V vsaki oktavni vrsti dobe posamezna tonska imena še posebne označbe.Glej zgornja notna primera.

[uredi] Glej tudi