Kocelj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), knez Spodnje Panonije, * ?, † 876.
Kocelj je bil sin in naslednik Pribine, katerega je leta 833 Mojmir I. med ustanavljanjem Velikomoravske pregnal iz Nitre, in njegove (verjetno) bavarske žene. Preden je postal knez, je bil (najkasneje 850) grof, ki je najverjetneje vladal blatnojezerski grofiji, delu Spodnje Panonije.
Sprva je bil s svojo kneževino bolj ali manj le vazal vzhodnofrankovske države, kasneje pa zaveznik Velikomoravske. V 70. letih 9. stoletja je znova zapadel pod vzhodnofrankovski vpliv.
Nadaljeval je s pokristjanjevalno politiko svojega očeta Pribine. Adalwin, salzburški nadškof, je tako leta 865 posvetil več novih cerkva v Spodnji Panoniji.
Pribina je znan predvsem po tem, da je poleti 867. leta nudil gostoljubje bratoma Cirilu in Metodu med njunim potovanjem proti Rimu. Slovanska misijonarja sta tedaj v Kocljevi prestolnici (današnjem Zalavárju) izučila do 50 učencev in na Koclja naredila trajen vtis. Zato je odtlej podpiral in razširjal (starocerkveno)slovansko bogoslužje.
Pozimi 896/870 je Kocelj pri papežu dosegel Metodovo imenovanje za nadškofa Panonije in Velikomoravske s sedežem v Sirmiju (današnji Sremski Mitrovici). V novoustanovljeno nadškofijo je seveda spadala tudi Kocljeva država.
Leta 876 se je udeležil neuspešnega vzhodnofrankovskega (bavarskega) vojaškega pohoda nad dalmatinske Hrvate, na katerem je umrl. Spodnja Panonija je po Kocljevi smrti prešla pod oblast kasnejšega vzhodnofrankovskega kralja Arnulfa Koroškega.
[uredi] Glej tudi
Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.