Biosferni rezervat
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Biosferni rezervat so območja kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki so mednarodno priznani znotraj UNESCO MAB programa za spodbujanje in prikazovanje uravnoteženega odnosa med ljudmi in naravo.
To so območja, na katerem se uresničujejo trije poglavitni cilji: ohranjanje naravne dediščine in biotske pestrosti, trajnostni razvoj ter znanstveno raziskovanje in spremljanje stanja (monitoring).
Osrednja območja teh rezervatov so pod strožjim režimom varovanja in so navadno zavarovana s posebno nacionalno zakonodajo držav, na katerih ozemlju ležijo. Zelo pogosto gre za narodne parke ali naravne rezervate, nemalokrat pa tudi za območja, zavarovana z mednarodnimi konvencijami - na primer za območja mednarodno pomembnih mokrišč ali območja, vpisana v Unescov seznam naravne in kulturne dediščine človeštva.
Vsebina |
[uredi] Ureditev biosfernih rezervatov
Ureditev biosfernih rezervatov je podobna urejanju narodnih parkov:
- Bistveni del vsakega parka je njegovo jedro, zato je nujno strokovno preudarno varovanje biotske raznovrstnosti z odvračanjem vsega kar moti naravo;
- Osrednji del parka naj obdaja varovalni (blažilni) pas, v katerem so dopuščene le sonaravne dejavnosti stalnega prebivalstva, ekoturizem in rekreacija, raziskovanja in okoljsko izobraževanje, ne pa naseljevanje;
- Zunanje prilagodljivo prehodno območje, v katerem so gospodarske dejavnosti in turistična središča z agencijami ter širokim zaledjem za turizem.
[uredi] Biosferni rezervati po svetu
Prvi biosferni rezervat je bil priznan leta 1976, leta 2006 je na svetu v UNESCO program MAB vpisanih 482 biosfernih rezervatov v 102 državah.
[uredi] Biosferni rezervati v Sloveniji
- Julija 2003 je UNESCO razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat svetovnega pomena - Biosferni rezervat Julijske Alpe. To je prvi biosferni rezervat v Sloveniji in obsega 195.723 hektarov v občinah Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o Triglavskem narodnem parku, prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp.
- 29.oktobra 2004 je bil v svetovno mrežo biosfernih rezervatov sprejet tudi Park Škocjanske jame - imenuje se Kraški biosferni rezervat. Obsega osrednje območje, ki obsega strogo zavarovano območje samega parka, vplivno območje parka, ki združuje vzporedne aktivnosti v skladu s smiselno ekološko rabo in prehodno območje, ki obsega območje občine Divača.