Tiskarske tehnike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tiskarske tehnike omogočajo izdelavo odtisa, za katerega potrebujemo tiskovni material, tiskarske barve, tiskarski stroj in tiskovno formo.

Tiskovna forma je pomnilnik informacij - nosi informacije, ki se tiskajo. Na tiskovni formi so tiskovne površine ali elementi, na katere se nanaša tiskarska barva in netiskovne ali proste površine, na katerih ni tiskarske barve.

Vsebina

[uredi] Klasične (analogne) tehnike tiska

To so starejše tehnike tiska. Potrebujejo stalno tiskovno formo. Razlikujejo se po obliki tiskovnih elementov. Ločimo visoki tisk, globoki tisk, ploski tisk, prepustni tisk.

[uredi] Digitalne tehnike tiska

To so novejše tehnike. Ne potrebujejo tiskovnih form s trajnim zapisom, pač pa so informacije shranjene v računalniškem pomnilniku in jih lahko spreminjamo. Najpogostejši tehniki sta kapljični in laserski tisk.


[uredi] Vrste tiska glede na prenos tiskarske barve

[uredi] Neposredni tisk

Tiskovna forma se dotakne tiskovnega materiala. Tiskovni elementi na tiskovni formi morajo biti stransko nepravilno obrjeni (zrcalna slika).

[uredi] Posredni tisk

Tiskovna forma se ne dotakne tiskovnega materiala, pač pa posrednika (npr. gumi valj). Tiskovni elementi morajo biti stransko pravilno obrnjeni.


[uredi] Visoki tisk

Visoki tisk
Visoki tisk
  • Tiskovna forma za visoki tisk ima izbočene tiskovne površine (elemente) in vbočene proste površine.
  • Tiskarska barva se prime samo na izbočene tiskovne elemente in se z njih prenese na tiskovni material.
  • Na vseh tiskovnih elementih je enaka količina - enaka debelina nanosa tiskarske barve - tudi na odtisu (povsod enak ton).
  • Količina prenesene tiskarske barve je odvisna od lastnosti uporabljenih materialov in znaša od 50% - 70%.

[uredi] Globoki tisk

  • Tiskovna forma za globoki tisk ima tiskovne površine vbočene, proste pa so izbočene.
  • Tiskarsko barvo najprej nanesemo po celotni površini tiskovne forme, nato pa se s pomočjo rakla odstrani z vseh prostih površin.
  • Debelina nanosa tiskarske barve na odtisu je odvisna od globine tiskovnih površin (nekje je več nanosa in nekje manj - različni toni - svetleje, temneje).
  • Prenese okrog 70% tiskarske barve.


[uredi] Mokri ploski tisk

[uredi] Ploski tisk

  • Na tiskovni formi za ploski tisk ležijo tiskovne in proste površine v isti ravnini (razlika je le nekaj ~m).
  • Tiskovne in proste površine morajo imeti različne fizikalno-kemijske lastnosti, da lahko nanesemo tiskarsko barvo samo na tiskovne površine.
  • Ploski tisk delimo v mokri (deluje z vlaženjem tiskovne forme) in suhi ploski tisk (brez vlaženja).
  • Nanos tiskarske barve je povsod enako debel.
  • Prenesena količina tiskarske barve je od 50- 70%; pri mokrem ploskem tisku se prenese še 5-20% vode.

[uredi] Suhi ploski tisk

  • Tiskovne površine so oleofilne, proste površine pa že olefobne, zato navlaženje ni potrebno.
  • Oleofobnost prostih površin se doseže s posebno silikonsko prevleko, ki je nanešena na proste površine.

[uredi] Mokri ploski tisk

  • Najprej se izvede NAVLAZENJE. Voda se prime na vse proste površine - so hidrofilne (rade vežejo vodo). Tiskovne površine so hidrofobne (ne marajo vode), zato se voda na njih ne prime.
  • Sledi NABARVANJE. Navlažene proste površine se z barvo ne morejo omočiti, ker so oleofobne (ne marajo olja oz. tiskarske barve). Suhe tiskovne površine pa so oleofilne (imajo rade olje oz. tiskarsko barvo) in se dobro omočijo s tiskarsko barvo. Ta tisk se danes največ uporablja in ga poznamo kot ofset tisk.

[uredi] Prepustni tisk

  • Proste in tiskovne površine so v isti ravnini.
  • Tiskovne površine barvo prepuščajo, proste pa ne.
  • Tiskarska barva se nanaša po celotni tiskovni formi in se s posebnim stiskačem (raklom) potiska skozi tiskovne površine na tiskovni material.
  • Nanos tiskarske barve je skoraj 100%.
  • Na debelino nanosa vpliva debelina tiskovne forme; je pa nanos na odtisu povsod enako debel.