Zvok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zvók je mehansko valovanje, ki se širi v dani snôvi (trdnini, kapljevini ali plinu). V kapljevinah in plinih je zvok vedno longitudinalno valovanje, v trdninah pa je mogoče izzvati tudi transverzalno zvočno valovanje.

Zvok lahko opredelimo s frekvenco in amplitudo zvočnega tlaka. Prva je povezana z višino tona, druga z glasnostjo.

V ožjem pomenu definiramo kot zvok le zvočno valovanje s frekvencami v slišnem območju človeškega ušesa, to je med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvok z nižjimi frekvencami imenujemo infrazvok, z višjimi pa ultrazvok.

Zvok, ki ga sestavlja ena sama frekvenca, imenujemo ton. Spekter tona je črtast z eno sinusno sestavino. Zven je zvok, ki ga sestavlja več sinusnih sestavin z različnimi frekvencami, navadno osnovni ton in višji harmonični toni (alikvotni toni), katerih frekvence so celoštevilčni večkratniki frekvence osnovnega tona. Tudi spekter zvena je črtast. Šum je zvok, v katerem so v večji ali manjši meri navzoče vse sinusne sestavine v nekem frekvenčnem intervalu; njegov spekter je zvezen. Aperiodični šum je pok.

Zvok in z njim povezane fizikalne pojave preučuje akustika, subjektivno človeško zaznavanje zvoka pa psihoakustika.

Vsebina

[uredi] Psihoakustika

Shematski prikaz sluha;(modro: zvočni valovi, rdeče: bobnič, rumeno: polž, zeleno: avditorni receptorji, vijolično: frekvenčni spekter slušnega odziva, oranžno: živčni impulz)
Shematski prikaz sluha;(modro: zvočni valovi, rdeče: bobnič, rumeno: polž, zeleno: avditorni receptorji, vijolično: frekvenčni spekter slušnega odziva, oranžno: živčni impulz)

Človeško uho je najobčutljivejše za zvok v frekvenčnem obsegu med 2.000 in 3.000 Hz. Tedaj zazna še zvok z jakostjo, ki je nekoliko manjša kot 10 na -12 W/m2. Običajno računamo, da je najmanjša jakost, ki jo še zaznamo 10 na -12 W/m2, kar ustreza frekvenci okoli 1.000 Hz. Zvok z jakostjo 1W/m2 ali več, povzroči občutek bolečine. Glasnost vpeljemo tako, da vzbudita dva tona z enako glasnostjo v ušesu približno enako močan občutek: glasnost = 10 log j/j1, pri čemer je j jakost tona z dano frekvenco, j1 pa najmanjša jakost, ki jo pri tisti frekvenci še slišimo. Enota za glasnost je fon ali pa decibel.

[uredi] Osnovna tabela glasnosti zvoka

  • 20 dB zvočni studio (zvočna izolacija)
  • 50 dB urad
  • 60 dB veleblagovnica
  • 90 dB podzemna železnica
  • 120 dB pnevmatično kladivo (prag bolečine)
  • 160 dB reaktivno letalo
  • 195 dB rakete pri vzletu

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Zvok je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.