Seznam perzijskih kraljev
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zgodovina Irana in Perzije |
---|
Medijski imperij (728–550 pr. n. št.) |
Ahemenidska dinastija (648–330 pr. n. št.) |
Selevkidska dinastija |
Partski imperij |
Sasanidska dinastija (226–650) |
Samanidska dinastija |
Buvajhidski imperij |
Seldžuški turški imperij |
Kvarizemski imperij |
Ilkhanat |
Safavidska dinastija |
Zandska dinastija |
Kvadžarska dinastija |
Pahlavidska dinastija |
Iranska revolucija |
Islamska republika Iran (1980– ) |
Leta 1935 je Perzija postala Iran, glej tudi zgodovina Irana.
[uredi] Medijska dinastija
- Dejok (728-675 pr. n. št.).
- Fraort (675-653 pr. n. št.).
- Madij Skit (653-625 pr. n. št.).
- Kjaksar (625-585 pr. n. št.).
- Astjag (585-550 pr. n. št.).
Medijci so bili iransko ljudstvo. Perzijci, ki so bili z njimi tesno povezani in jim podložni, so se uprli Medijskemu imperiju v 6. stoletju pr. n. št.
[uredi] Ahemenidska dinastija
- Ahemenid Anšanski.
- Teisp, njegov sin (675-640 pr. n. št.).
- Kir I. Anšanski, njegov sin.
- Ariaramn, Teispov sin in sovladar Kira I.
- Kambiz I., sin Kira I.
- Arsam, Ariaramnov sin in sovladar Kambiza I.
- Kir II. Starejši Veliki, sin Kambiza I. (okoli 550-530 pr. n. št.).
- Kambiz II., njegov sin (530-521 pr. n. št.).
- Smerdis, njegov domnevni brat (521 pr. n. št.).
- Darej I. Veliki, njegov svak in Arsamov vnuk (521-486 pr. n. št.).
- Kserks I. Veliki, njegov sin (486-465 pr. n. št.).
- Artakserks I. Dolgoroki, njegov sin (464-424 pr. n. št.).
- Kserks II., njegov sin (424-423 pr. n. št.).
- Sogdian, njegov polbrat in tekmec (424-423 pr. n. št.).
- Darej II. Noh, njegov polbrat in tekmec (424-404 pr. n. št.).
- Artakserks II. Mnemon, njegov sin (404-358 pr. n. št.) (glej tudi Ksenofon).
- Artakserks III. Noh, njegov sin (358-338 pr. n. št.).
- Arz, njegov sin (338-336 pr. n. št.).
- Darej III. Kodoman, pravnuk Dareja II. (336-330 pr. n. št.).
Pisni viri teh vladarjev so dokaj dvomljivi in velikokrat veljajo kot iznajdba Dareja I.
[uredi] Makedonska dinastija
- Aleksander III. Veliki (330-323 pr. n. št.).
- Filip III. Arihadej (323-317 pr. n. št.).
- Aleksander IV. (323-310 pr. n. št.).
[uredi] Selevkidska dinastija
- Selevk I. Nikator (312/305-281 pr. n. št.).
- Antioh I. Soter ((sovladar od 291) (vladal 281-261 pr. n. št.).
- Antioh II. Tej (261-246 pr. n. št.).
- Selevk II. Kalinik (246-225 pr. n. št.).
- Selevk III. Keraun (225-223 pr. n. št.).
- Antioh III. Veliki (223-187 pr. n. št.).
- Selevk IV. Filopator (Očetoljubi) (187-175 pr. n. št.).
- Antioh IV. Epifan (175-164 pr. n. št.).
(Selevkidska dinastija je postopoma izgibila oblast nad Perzijo. Leta 253 pr. n. št je v Partiji začela vladati Arskakidska dinastija. Parti so postopoma razširili svojo oblast, ko so v sredini 2. stoletju pr. n. št Selevkidi v celoti izgubili oblast nad Perzijo. Po Antiohu IV. je bilo več Selevkidskih vladarjev iz Sirije in nekaj časa iz Babilonije, vendar noben ni imel večje moči v Perziji).
[uredi] Partska dinastija
- Arsak I. (246-211 pr. n. št.).
- Artaban I. (211-191 pr. n. št.).
- Priapatij (191-176 pr. n. št.).
- Fraat I. (176-171 pr. n. št.).
- Mitridat I. (171-138 pr. n. št.).
- Fraat II. (138-128 pr. n. št.).
- Artaban II. (128-124 pr. n. št.).
- Mitridat II. Partski (124-87 pr. n. št.).
- Gotarz I. (91-78 pr. n. št.).
- Orod I. (umrl 78 pr. n. št.).
- Sanatruk (77-70 pr. n. št.).
- Fraat III. (70-58 pr. n. št.).
- Mitridat III. (58-57 pr. n. št.).
- Orod II. (57-37 pr. n. št.).
- Fraat IV. (37-30 pr. n. št.).
- Tiridat II. (30-29 pr. n. št.).
- Fraat IV. ((ponovno) 29-28 pr. n. št.).
- Tiridat II. ((ponovno) 28-26 pr. n. št.).
- Fraat IV. ((ponovno) 26-2 pr. n. št.).
- Fraatak (2 pr. n. št. - 4).
- Orod III. (4-7).
- Vonon I. (7-11).
- Artaban III. (11-38).
- Gotarz II. (38-51).
- Vardan (39-47).
- Vonon II. (51).
- Vologas I. (51-78).
- Pakor II. (78-79).
- Artaban IV. (79-81).
- Pakor II. ((ponovno) 81-115).
- Vologas II. (106).
- Kosroj (109).
- Partamaspat (116).
- Kosroj ((ponovno) 117-128).
- Mitridat IV. (128-147).
- Vologas III. (148-192).
- Vologas IV. (191).
- brezvladje (192-207 (?)).
- Vologas V. (207-213).
- Artaban V. (213-226).
- Artavasd (226-227).
[uredi] Sasanidska dinastija, 224-651
- Ardašir I. (224-241).
- Šapur I. (241-272), Ardaširjev sin
- Hormizd I. (272-273), Šapurjev sin
- Bahram I. (273-276), Hormizdov sin
- Bahram II. (276-293), Hormizdov sin
- Bahram III. (293), Hormizdov sin
- Narseh (293-302), Šapurjev sin
- Hormizd II. (302-310).
- Šašur II. Veliki (310-379).
- Ardašir II. (379-383).
- Šapur III. (383-388).
- Bahram IV. (388-399).
- Jazdegerd I. (399-420).
- Bahram V. (420-438).
- Jazdegerd II. (438-457).
- Hormizd III. (457-459).
- Peroz I. (457-484).
- Balaš (484-488).
- Kavad I. (488-531).
- Kozrav I. Anošarvan (531-579).
- Hormizd IV. (579-590).
- Kozrav II. (590-628).
- Kavad II. (628).
- Ardašir III. (628-630).
- Peroz II. (629).
- Šarbaraz (630).
- Boran in drugi (630-631).
- Hormizd VI. (ali V.) (631-632).
- Jazdegerd III. (632-651).
del Umajadskega kalifata, 661-750 del Abasidskega kalifata, 750-867 razdeljeno, 867-1029
[uredi] Seldžuški turški sultani, 1029-1194
- Toğrül bin Mikail (Tugril beg) (1037-1063).
- Alp Arslan bin Čagri (1063-1072).
- Dželaludin Malikšah I. (1072-1092).
- Nasir ad-Din Mahmud I. (1092-1094).
- Rukn ad-Din Barkijaruk (1094-1105).
- Mu'izz ad-Din Malikšah II. (1105).
- Gijat ad-Din Mehmed I. Tapar (Mohamed) (1105-1118).
- Mu'izz ad-Din Ahmed Sandžar (1097-1157).
- Mahmud II. (1118-1131).
- Davud (David) (1131-1132).
- Toğrül II. (Tugril beg) (1132-1134).
- Mas'ud (1134-1152).
- Malikšah III. (1152-1153).
- Mehmed II. Osvajalec (Mohamed II.) (1153-1160).
- Sülejman Šah (Sulajman Šah) (1160-1161).
- Arslan Šah (1161-1176).
- Toğrül III. (Tugril beg III.) (1176-1194).
razdeljeno, 1194-1256
[uredi] Ilkanat, 1256-1343
- Hülëgü (Hulagu) (1256-1265).
- Abakva (1265-1281).
- Tekuder (1281-1284).
- Argun (1284-1291).
- Gaikatu (1291-1295).
- Baidu (1295).
- Gazan (1295-1304).
- Öljeitü (1304-1316).
- Abu Sa'id (1316-1335) (zadnji od Džingisidskih il-kanov).
- Arpa Ke'un (1335-1336).
- Musa (1336-1337).
- Mohamed (1337-1338).
razdeljeno, 1343-1380
[uredi] Timuridska dinastija, 1380-1449
razdeljeno, 1449-1502
[uredi] Safavidska dinastija, 1502-1736
- Ismail I. (1502-1524).
- Tahmasp I. (1524-1576).
- Ismail II. (1576-1578).
- Mohamed I. (Koda Bandeh)
- Mohamed Kodabanda (1578-1587)
- Abas I. Veliki (Abas I., Abas Veliki) (1587-1629)
- Safi (1629-1642.
- Abas II. (1642-1667).
- Sulejman I. (1667-1694).
- Soltan Husein I. (Soltan Hosejn I.) (1694-1722).
- Tahmasp II. (1722-1732).
- Abas III. (1732-1736).
- Sulejman II. (1749-1750).
- Ismail III. (1750-1765).
[uredi] Afšaridska dinastija, 1736-1749
- Nadir Šah
[uredi] Zandska dinastija, 1750-1794
- Karim Kan
- Lotf-Ali Kan
[uredi] Kvadžarska dinastija, 1796-1925
- Aga Mohamed Kan Kvadžar (1796-1797).
- Fat Ali Šah (1797-1834).
- Mohamed Šah Kvadžar
- Naser-al-Din Šah
- Mozafer-al-Din Šah (1896-1907).
- Mohamed Ali Šah (1907-1909).
- Ahmad Šah Kvadžar (1909-1925).
[uredi] Pahlavidska dinastija, 1925-1979
- Reza Pahlavi
- Mohamed Reza Pahlavi
Islamska republika Iran, 1979 —
[uredi] Glej tudi
- zgodovina Levanta