Šempeter v Savinjski dolini

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Primer grobnice
Primer grobnice
Šempeter v Savinjski dolini
Zemljevid: Šempeter v Savinjski dolini
Nadmorska višina: 271 m
Število prebivalcev: 1943
Poštna št./pošta: 3311 Šempeter v Savinjski dolini
Občina: Žalec
Pokrajina: Štajerska
Statistična regija: Savinjska regija
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002.

Šempeter je strnjeno naselje ob robu mesta Žalec v osrčju Savinjske doline. Šteje 1943 prebivalcev. Je urbanizirano naselje in ima strojno ter kemično industrijo manjšega obsega. Skozi kraj teče reka Savinja, ki je v začetku našega štetja tekla tik pod naseljem kasneje pa je tok prestavila skoraj 2 km stran. Savinjska vasica je povezana z regionalno cesto Celje-Ljubljana. Tu je že v starih rimskih časih potekala pomembna rimska cesta med Emono in Celeio. Danes čez krajevno skupnost poteka železniška povezava med rudarskim in industrijskim središčem Velenjem in največjim mestom v savinjski dolini - Celjem. Verjetno je najpomembnejša prometna povezava avtocesta, ki povezuje severozahodno in jugozahodno Slovenijo.

[uredi] Zgodovina

Že v prazgodovini je skozi dolino vodila jantarska pot iz Baltika v Italijo. Pozneje je skozi Šempeter vodila rimska cesta, katere ostanki so na vzhodni strani vasi vidni še danes. Tam je ohranjena rimska cesta, ob kateri so obnovljeni tlorisi grobnic in manjših grobov. V središču Šempetra je arheološki park Rimska nekropola v katerem so vidne najlepše rimske grobnice v Sloveniji. Rimljani so imeli navado pokopavati mrtve ob cestah zunaj utrjenih mest. Grobnice v Šempetru predstavljajo ostanke celjske mestne elite. Grobišče so naključno odkrili 1952 pri kopanju gramoza. Del grobišča je okoli leta 166 n.š. spodkopala Savinja in nato s peskom prekrila grobnice in nagrobnike. Prva izkopavanja so potrkala 1952 - 1956. Dokončana pa so bila v letih 1964 - 1967. Po končanih izkopavanjih so našteli čez 600 arheološko pomembnih predmetov in preko 100 grobnic družin, katerih člani so v bližnjem Celju opravljali pomembne službe. Najbolj impresivne so grobnice izklesane iz pohorskega marmorja. Največja grobnica, je grobnica družine Prisciani in meri v višino 8,25 m.

Cerkev sv. Petra so v 2. pol. 18. stol. preuredili v baročnem slogu . Dragocen je predvsem kip Device Marije z začetka 14. st. V cerkvi so Brollove freske.

V preteklosti, so v razvoju prometa pomembno vlogo odigrali tudi furmani. S to dejavnostjo so se ukvarjali predvsem kmetje. Šempeter je služil kot nekakšno počivališče saj so pri gostiščih in pri poštnem objektu prepregali konje in se okrepčali za nadaljnje potovanje. Poslopje stare pošte je še ohranjeno.

Kot povsod drugod, se je tudi v Šempetru ustanovila šola. Začetki pouka segajo v konec 18. stoletja, ko je Marija Terezija uvedla reforme. Najstarejšo šolsko poslopje so zgradili leta 1818. Šola je stala severno od cerkve ob glavni cesti in je bila enonadstropna. Takrat ni bilo veliko šoloobveznih otrok, tako da je bilo to dovolj. Pozimi je bilo v učilnici zelo vlažno. Kmalu so šolo razširili še za eno učilnico, saj se je število otrok večalo. Pouk se je začenjal ob 9.00 in trajal do 12.00, nato se je nadaljeval popoldne od 13.00 do 16.00 Ena šolska ura je trajala kar 60 min. Začetki lokalne samouprave v Šempetru segajo v sredino 19. stoletja, ko prvič postane samostojna upravna enota kot občina, s takratnim imenom Sv. Peter ob Savinji. Vključevala je naslednje kraje: Dobrteša vas, Sv. Peter, Spodnje Roje, Zgornje Roje, Podlog, Zalog, Spodnje Grušovlje in Zgornje Grušovlje. Leta 1941 je bila občina Sv. Peter ukinjena, s tem, saj jo je nemški okupator priključil občini Žalec.

[uredi] Šempeter danes

Današnji Šempeter je samostojna krajevna skupnost, ki jo tvorijo naslednje vasi: Južno, v smeri reke Savinje ležijo Zgornje in Spodnje Roje, na severu pa so še naselja Podlog, Zgornje in Spodnje Grušovlje, Zalog in Kale.

[uredi] Glej tudi


Magistralna cesta Ljubljana - Celje

Ljubljana | Črnuče | Trzin | Depala vas | Domžale | Vir pri Domžalah | Dob pri Ljubljani | Prevoje pri Šentvidu | Šentvid pri Lukovici | Lukovica | Trnjava | Kompolje | Krašnja | Blagovica | Petelinjek | Podmilj | Šentožbolt | Trojane | Zajasovnik | Ločica pri Vranskem | Vransko | Čeplje | Prekopa | Kalpa | Gomilsko | Šempeter v Savinjski dolini | Žalec | Celje


Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.