Tomaž Šalamun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Tomaž Šalamun, slovenski pesnik, * 4. julij 1941, Zagreb.

Šalamun je odraščal v Kopru. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine, med študijem pa je sodeloval s skupino OHO (tam je deloval tudi njegov brat Andraž Šalamun). Kasneje se se posvetil poeziji in postal svobodni umetnik. Leta 1999 je prejel Prešernovo nagrado. V zakonu s pesnico Meto Krese sta se mu rodila otroka Ana in David, sicer pa je njegova življenjska sopotnica Metka Krašovec.

[uredi] Pesniške zbirke

  • Poker (1966)
  • Romanje za Maruško (1971)
  • Bela Itaka (1972)
  • Amerika (1972)
  • Imre (1975)
  • Druidi (1975)
  • Turbine (1975)
  • Praznik (1976)
  • Metoda angela (1978)
  • Maske (1980)
  • Balada za Metko Krašovec (1981)
  • Analogija svetlobe (1982)
  • Glas (1983), Soy realidad (1985)
  • Mera časa (1987)
  • Živa rana, živi sok (1988)
  • Otrok in jelen (1990)
  • Ambra (1995)
  • Knjiga za mojega brata (1997)
  • Črni labod (1997)
  • Morje (1999)
  • Gozd in kelihi (2000)
  • Table (2002)
  • Od tam (2003)

[uredi] Glej tudi


William Shakespeare Ta biografski članek o književniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
V drugih jezikih