Aramejščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Aramejščina (ארמית [Arâmît]

ܐܪܡܝܐ [Ârâmâyâ])

Države: Armenija, Azerbajdžan, Iran, Irak, Izrael, Gruzija, Libanon, Palestina, Rusija, Sirija, Turčija
Govorni predeli: Bližnji vzhod, Osrednja Azija, Evropa, Severna Amerika in Avstralija.
Število govorcev: 445.000 (tekoče)
Uvrstitev: Ni med prvih 100.
Rodoslovna razvrstitev: Afroazijski jeziki

 Semitski jeziki
  Osrednjesemitski jeziki
   Aramejščina
     številna krajevna narečja

Uradni položaj
Uradni jezik: nikjer
Usklajuje: nobena
Jezikovne kode
ISO 639-1 brez
ISO 639-2 arc
SIL različni
Glej tudi: jezikseznam jezikov

Araméjščina je semitski jezik s štiritisočletno zgodovino, v katerem so izvorno napisani nekateri deli Svetega pisma. Bil je upravni jezik različnih imperijev (na primer Perzijskega imperija) in jezik čaščenja božanstev, verjetno pa je bil tudi materni jezik Jezusa Kristusa. Za enega zadnjih krajev, kjer se je aramejščina še ohranila, velja sirsko mesto Malula okoli 40 km severovzhodno iz Damaska, pretežno poseljeno s pripadniki grško pravoslavne cerkve.

[uredi] Zunanje povezave

Aramejščina je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.



Ta članek o jeziku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.