Ludvik XVI. Francoski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ludvik XVI.
Ludvik XVI.

Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste) posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji, kralj Francije in Navarre iz družine Bourbonov * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.

Ludvik XVI. je bil sin francoskega dofena Ludvika Ferdinanda, sina Ludvika XV., in Marije Jožefe Saksonske. Vladal je kot kralj Francije in Navarre od leta 1774 do 1791 in potem kot kralj Francozov do aretacije 10. avgusta 1792, ko so ga kot kralja suspendirali zaradi neuspelega poizkusa bega s ciljem sprožiti odpor proti radikalnim spremembam, ki so bile posledice francoske revolucije. Zaradi tega ga je nacionalni konvent spoznal za krivega veleizdaje in ga obsodil na smrtno kazen, ki so jo izvršili 21. januarja 1793. Njegov padec je označil konec absolutistične francoske monarhije, od tod tudi posmehljivi vzdevek Ludvik Zadnji.

[uredi] Življenje

Čeprav je bil na začetku priljubljen, sta njegova neodločnost in konzervativnost pri francoskem ljudstvu izzvali odpor do kralja, ki je nazadnje postal simbol fevdalnega zatiranja. Po ukinitvi monarhije leta 1792 mu je nova republikanska oblast nadela vzdevek „Capet“- po Hugu Capet-u, ustanovitelju francoske vladarske dinastije, kateri je pripadala tudi Burbonska veja.

Ludvik Avgust se je rodil v Versailles-u, dne 23. avgusta 1754, dofenu Ludviku Ferdinandu (1729-1765), edinemu sinu kralja Ludvika XV in kraljice Marije Leszczynske. Njegova mati, Marija Jožefa Saksonska je bila dofenova druga žena in hči Frederika Avgusta II Saksonskega, volilnega kneza Saške in kralja Poljske. Ludvik Avgust je bil najstarejši živeči sin v dofenovi družini, kjer je bilo osem otrok, od katerih pa so trije umrli že v zgodnji mladosti. Še zlasti je njegova mlada leta zaznamovala relativna brezbrižnost staršev, ki sta imela rajši starejšega Ludvikovega brata, vojvodo Burgundskega, ki pa je umrl leta 1761, v starosti komaj deset let. Ludvik Avgust je bil, čeprav malce sramežljiv, krepak in zdrav deček ter hkrati odličen učenec, predvsem sta ga veselili angleška zgodovina ter astronomija. Tudi Ludvikov oče je umrl dokaj mlad, 20. decembra 1765 ne da bi lahko nasledil prestol, kar je njegovo soprogo Marijo Jožefo pahnilo v globoko depresijo, od katere se ni več opomogla vse do svoje smrti 13. marca 1767. Ob smrti svojega očeta je tako Ludvik Avgust z 11 leti postal dofen in s tem prestolonaslednik kraljevine, ki je v tistem času veljala za najbolj ugledno v Evropi. Žal pa ga njegov ded, kralj Ludvik XV ni uspel vpeljati v umetnost vladanja, najbrž zato, ker tudi sam ni bil preveč sposoben za to zahtevno opravilo.

16. maja 1770 se je poročil z avstrijsko nadvojdvodinjo Marijo Antonijo, najmlajšo hči avstrijske cesarice Marije Terezije in cesarja Franca I. Rodili so se jima štirje otroci, vendar je le najstarejša hči Marija Terezija Karolina dočakala visoko starost (1778-1851), ostali njuni otroci so bili: Ludvik Jožef Ksaver Franc (1781-1789), Ludvik Karel - bodoči naslovni kralj Francije Ludvik XVII (1785-1795) ter Zofija Helena Beatris (1786-1787).

[uredi] Politika

Ko je Ludvik XVI zasedel prestol leta 1774 je bila kraljevina globoko zadolžena. Predvidene radikalne finančne reforme so vzrojile plemstvo, ki je trdilo, da kralj nima pravice samostojno uvajati nove davke, zato je leta 1789 ukazal sklicati zbor t.i. Generalnih Stanov (prvič po letu 1614) da bi tako dosegel odobritev nujno potrebnih finančnih reform. Dejanje je samo še poglobilo krizo, ki je posledično pripeljala do revolucionarnih trenj junija 1789. Kmalu po sklicu Generalnih Stanov se je namreč meščanski tretji stan proglasil za Narodno Skupščino; sledil je niz dogodkov z viškom padca Bastille 14. julija 1789, ki velja za začetek francoske revolucije.

V noči 5. oktobra 1789 je v Versajsko palačo, kjer je živela kraljeva družina, vdrla skupina parižank iz najnižjega družbenega sloja z namenom izvedbe atentata na kraljico Marijo Antoinetto, kateri so neupravičeno pripisovali velik delež zaslug za nezavidljivo stanje v državi, ki se je vedno bolj pogrezala v kaos. Posledica tega napada je bila preselitev kraljeve družine v palačo Tuileries v Pariz. Ludvik XVI je bil pred revolucijo dokaj popularen in pripravljen sodelovati pri socialnih, političnih in ekonomskih reformah. Dejstvo, da je podpiral Ameriško vojno za neodvisnost to potrjuje. Na splošno je bila zunanja politika Francije v tistem času uspešnejša od notranje. Spoznanja zadnjih let kažejo, da je bolehal za depresijo, zaradi česar je bil v kočljivih situacijah neodločen, kar so s pridom izkoriščali konzervativni predstavniki aristokracije in cerkve, ki so obenem uživali podporo vseh tedanjih evropskih vladarjev. Slednji so se seveda z vso silo upirali demokratičnim spremembam, ki so bile z razvojem meščanstva in kapitalizma že na obzorju. Zaton monarhičnega absolutizma, ki ga je podpirala nazadnjaška cerkev je bil neizogiben in Francija je že orala ledino.


Usmrtitev Ludvika XVI.
Usmrtitev Ludvika XVI.


Ta biografski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.