Nadškofijski dvorec, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nadškofijski dvorec, v ozadju ljubljanska Stolnica
Nadškofijski dvorec, v ozadju ljubljanska Stolnica

Nadškofijski dvorec v Ljubljani je bil zgrajen po potresu leta 1511, v katerem je bila uničena Škofijska palača iz leta 1461. Zgraditi ga je dal ljubljanski škof Krištof Ravbar. Današnja podoba dvorca je posledica preureditev v 17. in 18. stoletju, ko sta nastala baročno arkadno dvorišče in rokokojsko okrasje v notranjosti stavbe. Po potresu leta 1895 je v neoromanskem slogu preuredil kapelo arhitekt Raimond Jeblinger.

Dvorec je s pokritim arkadnim hodnikom povezan s Stolnico.

V dvorcu so med obiskom Dežele Kranjske prenočili štirje cesarji:

  • Leopold I. (Avstrijski), leta 1660
  • Karel IV.(Avstrijski), leta 1728
  • Napoleon Bonaparte, leta 1797 (v veži dvorca je spominska plošča)
  • Aleksander I. (Ruski), leta 1821

V njem je prenočeval tudi papež Janez Pavel II.

[uredi] Glej tudi


Ta članek o zgradbi oz. poslopju je škrbina. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga uredite in dopolnite.