Gaetano Donizetti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gaetano Donizetti – pravzaprav Gaetano Domenico Maria – je bil ob koncu tridesetih in v začetku štiridesetih let 19. stoletja na vrhuncu slave in veljave; zdelo se je, da piše z obema rokama hkrati. Poleg neštetih opernih paritur je ustvaril tudi lepo število simfonij, godalnih kvartetov, kantat in skladb za sakralno rabo. V zgodovini literature bi se z njim mogel primerjati kvečjemu Alexandre Dumas oče. Donizettijeva dela so si sledila takole: v Parizu so krstili Marina Faliera (12. marca 1835), Hčerko regimenta (11. februarja 1840), Favoritko (2. decembra 1840), Don Pasquala in Dom Sebastiana Portugalskega (11. novembra 1843), v Neaplju Lucio Lammermoorsko (26. septembra 1835), Zvonček (1. junija 1836), Roberta Devereuxa (29. oktobra 1837) in Caterino Cornaro (12. januarja 1844; posmrtno še Poliuta, 30. novembra 1848), v Milanu necenzurirano verzijo Marije Stuart (30. decembra 1835), v Benetkah Belizarja (4. februarja 1836) in Pio de' Tolomei (18. februarja 1836), na Dunaju pa Lindo iz Chamounixa (19. maja 1842) in Mario di Rohan (5. junija 1843). V njih so blesteli pevci, ki so kmalu postali legende: Gilbert-Louis Duprez, Napoleone Moriani (»tenore della bella morte«), Nikolaj K. Ivanov, Giovanni Rubini (»kralj romantičnih tenorjev«), Giuseppina Strepponi (bodoča druga gospa Verdi). Maestro je postal dopisni član Francoske akademije, rahitični in malce prismuknjeni avstrijski cesar Ferdinand Dobrotljivi pa mu je podelil imenitno zveneči naslov Maestro di Cappela e di Camera e Compositore di Corte, ki je nekoč pripadal Mozartu. Vendar salzburški genij od habsburškega dvora ni – tako kot Donizetti – hkrati prejemal še 12.000 avstrijskih lir »težke« letne »nagrade«. Čeprav je Donizetti napisal kar nekaj komičnih oper, je bil menda vse prej kot veseljak. Najbrž je slutil usodo, ki ga je čakala: progresivna paraliza ga je ubijala počasi, a zanesljivo; od jeseni 1945 do smrti 8. aprila 1848 je samo še vegetiral.