Žiga Zois

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Žiga (Sigismund) Zois, baron Edelsteinski, slovenski podjetnik, preroditelj, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst (danes Italija), † 10. november 1819, Ljubljana.

Vsebina

[uredi] Življenje

Oče Žige Zoisa, Michelangelo Zois, se je iz Benečije priselil v Ljubljano, kjer je obogatel, se poročil z Ljubljančanko in pridobil plemiški naslov. Ukvarjal se je s fužinarstvom. Posestva (imeli so v lasti tudi grad Brdo pri Kranju), hiše in fužine je po njem podedoval sin Žiga. Brat Karel je znan kot botanik.

Žiga Zois se je najprej šolal zasebno, nato pa je odpotoval v Italijo in tam ostal dve leti, da bi si dopolnil izobrazbo. Veliko je potoval in sklepal nova poznanstva, že tedaj pa so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, ki je zaznamovala vse njegovo nadaljnje življenje - protina. Po vrnitvi v domovino se je samostojno izobraževal, posebej na področju naravoslovja, kjer je sodeloval z Baltazarjem Hacquetom in ostalimi slovenskimi izobraženci tedanjega časa. Zbral je obsežno knjižnico.

Zaradi cvetoče trgovine z železom je njegovo bogastvo naglo raslo. Bil je najbogatejši Slovenec svojega časa, vendar je po prihodu Napoleonove vojske na Kranjsko in vzpostavitvi Ilirskih provinc doživel precejšen gospodarski polom. Zelo znan je tudi Zoisov krožek

[uredi] Delo

Zoisova palača v Ljubljani (Breg)
Zoisova palača v Ljubljani (Breg)

Po letu 1780 je njegova hiša na Bregu v Ljubljani postajala središče za delo tedanjih naprednih Slovencev, ki so delovali v duhu razsvetljenstva. Nastal je Zoisov krožek, v katerega so spadali Jurij Japelj, Blaž Kumerdej, Jernej Kopitar, Anton Tomaž Linhart, Valentin Vodnik in drugi. Zois je bil njihov mecen, materialno jih je podpiral, spodbujeval in usmerjal. S tem je postal središčna oseba slovenskega razsvetljenstva. Njegov pogled na svet je bil racionalističen in empirističen, bil je tudi deist. S francosko revolucijo se ni strinjal.

Zoisovo lastno književno delo, čeprav dokaj obsežno, ni v celoti ohranjeno. V slovenščino je prevajal italijanske operne arije in pisal lahkotne alpske poskočnice, znan pa je tudi njegov dokaj neuspeli prevod nemške pesmi Lenore Gottfrieda Augusta Bürgerja. Zois je iz svojega neuspeha zaključil, da slovenščina enostavno ni dovolj bogat in vzvišen jezik, da bi bila v njem lahko napisana taka umetnina. Nasprotno je dokazal France Prešeren, ko je nekaj desetletij kasneje sam ustvaril izreden prevod te pesmi. Zois je začetnik slovenske književne kritike. Zelo pomembno delo so njegova pisma Valentinu Vodniku.

Bil je tudi navdušen mineralog. Svojim delavcem v fužinah je naročal, naj zbirajo »zanimive kamne«, nekatere primerke pa je dobival tudi iz tujine. Njegova zbirka je ohranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Po njem je poimenovan zelo zanimiv in najbolj barvit mineral - zoisit, njegova afriška varianta pa se imenuje tanzinit.

[uredi] Žiga Zois kot književna oseba

O Žigi Zoisu govori biografski roman Najbogatejši Kranjec Tite Kovač. Bratko Kreft je v komediji Kranjski komedijanti prikazal njegovo vlogo v slovenskem razsvetljenskem gibanju.

[uredi] Glej tudi

V drugih jezikih