Papež Teodor I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Teodor I., grški katoliški duhovnik, kardinal in papež, * ?, Palestina, † 24. november 649.

Teodor I. je bil papež od 24. novembra 642 do svoje smrti, 14. maja 649. Imajo ga za Grka, a je bil rojen v Palestini. Okoli leta 640(?) je postal kardinal-diakon, za pravega kardinala pa ga je imenoval papež Janez IV.

Njegovo izvolitev je podpiral eksarh, za papeža pa je bil imenovan 24. novembra 642, po kratkem vladanju papeža Janeza IV. Njegov pontifikat je znan predvsem po nenehnem boju proti krivoverskim pripadnikom monoletizma. Ni priznal Pavla kot konstantinopelskega patriarha, ker njegov predhodnik Pir(?) ni bil pravilno zamenjan. Pritisnil je na vladarja Konstantina II., da je umaknil Heraklejev edikt Ecthesis, s katerim je ta razglasil monoletizem za državno vero. Medtem, ko njegovi napori na Konstantinopel niso naredili večjega vtisa, je na zahodu povečal odpor do krivoverstva. Pir se je za kratek čas (leta 645) celo odpovedal krivoverstva, a je bil leta 648 izobčen. Pavel je postal izobčen leta 649, ta pa se je maščeval s tem, da je uničil Rimski oltar v Placidijski palači, ter izgnal ali zaprl papeške nuncije, a je pozneje želel končati spor tako, da je skupaj s cesarjem uveljavil Konstantinov Typus(?), povelje, s katerim je bil Ecthesis ukinjen z željo prenehati razpravo o doktrini. Ker je Teodor umrl, preden je formuliral svoj odgovor, je povelje obsodil njegov naslednik papež Martin I., s čimer si je nakopal cesarjevo jezo. Teodorja so pokopali v Baziliki Sv. Petra.


Predhodnik:
Janez IV.
Papež
642–649
Naslednik:
Martin I.