Filharmonična družba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stavba v kateri je od leta 1801 naprej delovala Filharmonična družba
Stavba v kateri je od leta 1801 naprej delovala Filharmonična družba

Filharmonična družba (nemško: Philharmonische Gesellschaft) je najstarejši glasbeni zavod nekdanje Avstrijske monarhije in naslednica Academie Philharmonicorum Labacensis.

Filharmonična družba je bila ustanovljena leta 1794. Nastala iz godalnega kvarteta, ki so ga sestavljali štirje ljubljanski meščani Karel Moos, Karl Kogl, Jožef Jellemitzky in Jožef Flikschuh. Iz stauta izvemo, da je bil namen družbe plemenitenje čustev z izbiro dobrih skladb in oblikovanje okusa z dobro izvedbo in v družbinem krogu. Zadnji koncert je priredila jeseni 1918, potem pa je postala podružnica Glasbene matice, ki je bila leta 1945 formalno razpuščena.

Vsebina

[uredi] Glasbena šola

Glej glavi članek: Pevska šola Filharmonične družbe.

Filharmonična družba je imela najboljši ansambel instrumentalistov v Ljubljani, vendar jih je bilo vseeno premalo. Zato so se v sodelovanju z škofovsko kapelo in Stanovskim gledališčem ustanovili glasbeno šolo. Pevski šoli je skozi vse obdobje primanjkovalo učiteljev, zato so si pomagali z diletanti ter predvsem češkimi poklicnimi glasbeniki.

[uredi] Pravila

Za dosego boljših rezultatov se je družba strogo držala pravil, ki so bila zapisana v statutih.

Da bi bil glasbeni učinek že na začetku kar najboljši, je nujno, da na prvi znak orkestrskega direktorja ves orkester pazi na pavzo nekaj minut in da na drugi znak začne skladbo, navodilom primerno, pozorno in močno … Pri orkestrskih skladbah, kjer več oseb igra isti glas, je osnovno pravilo, da izvajajo ta glas tako preprosto, kot je le mogoče. Zato se mora vsak član natančno držati glasbenih znakov; nobene note ne sme držati predolgo ali prekratko ali jo drugače izvajati; ne sme izvajati nobenih poudarkov in okraskov, kjer to ni zapisano; na začetkih skladb in po fermatah ne sme prehitevati, ampak gledati orkestrskega direktorja in kar najbolj skupaj nadaljevati skladbo. Opustitev tega navodila moti enotnost in enakost produkcije do neprijetnosti; estetska celota se pojavi kot množica tonov v kipenju, kar spravlja poslušalce pogosto v kar najbolj mučen položaj ...

—Statut, Filharmonična družba

Sezona je trajala skoraj vse leto se je delila se je na dva dela. Prvi del se je začel z koncertom 1. maja, končal pa se je 31. oktobra, drugi del je potekal od 1. novembra do 30. aprila. Družba je skrbela za svojo popularnost v Ljubljani z različnimi prireditvami. Med njimi so bile zelo priljubljene vožnje s čolni po Ljubljanici. Akademije [1] so prirejali vsak teden, delile so se na interne za člane, nekatere so bile lahko javne. Kot izvemo iz statuta so se pričenjale ob pol sedmih zvečer. Član je postal vsak za katerega je družba menila, da bo pomagal uresničevati njene namene in cilje. Članice so bile lahko le dobre glasbenice. Ta člen so kasneje omilili. Družba je tiste člane, ki so jo zapustili zaradi glasbenega dela izven Ljubljane, imenovala za častnega člana. Družba je, kot častne člane imenovala tudi tuje glasbene mojstre. Tako med častni člani družbe najdemo Josepha Haydna (1800), Ludwiga van Beethovna (1819) in Nicola Paganinija (1824).

[uredi] Novakovo obdobje

Francoska zasedba (Ilirska province) je za nekaj časa zaustavila delo Filharmonične družbe. Čas ponovnega razvoja se je začel leta 1816, ko je njeno vodstvo prevzel nov direktor Janez Krstnik Novak.

Sodeloval je pri pripravah za podelitev častnega članstva Josephu Haydnu, pod njegovim vodstvom je družba leta 1814 izdelala predlog o ureditvi javnega glasbenega pouka, uglasbil je dramo Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

Leta 1816 je družba štela že 200 članov. Zapisi omenjajo, da je bilo v orkestru do sto instrumentalistov in v zboru do štirideset pevcev ter 60 rednih poslušalcev.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Opombe

  1. ^ Akademije - samostojne prireditve in koncerti Filharmonične družbe

[uredi] Viri