Človeška ribica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Wikipedija:Kako brati taksonomko
Kako brati taksonomko
Človeška ribica
Par človeških ribic v Postojnski jami
Par človeških ribic v Postojnski jami
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Amphibia (dvoživke)
Red: Urodela (repati krkoni)
Družina: Proteidae (močerilarji)
Rod: Proteus (močeril)
Vrsta: P. anguinus
Znanstveno ime
Proteus anguinus
Laurenti, 1768
Podvrste
  • Proteus anguinus anguinus
Laurenti, 1768
  • Proteus anguinus parkelj
Sket & Arntzen, 1994
(Glej besedilo)

Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do Hercegovine. Je edini evropski predstavnik družine močerilarjev (Proteidae), edini predstavnik rodu Proteus in edini jamski vretenčar v Evropi. Preostalih šest predstavnikov družine uvrščamo v rod Necturus. Živijo na vzhodu ZDA, kjer naseljujejo površinske vode.

Vsebina

[uredi] Telesna zgradba

[uredi] Zunanji videz

Človeška ribica.
Človeška ribica.

Ima telo kačaste oblike, ki zraste 20 do 30, izjemoma 40 cm v dolžino[2]. Trup je valjast in po vsej dolžini enakomerno debel, v enakomernih razmikih ga obdajajo bolj ali manj izrazite prečne brazde - meje med miomerami. Rep je razmeroma kratek, od strani sploščen, obroblja ga kožnata plavut. Okončine so tanke in reducirane - sprednje noge imajo tri, zadnje pa dva prsta. Koža je tanka, v njej ni pigmenta, zato je rumenkasto-bela ali rožnata kot človeška koža, skoznjo prosevajo notranji organi. Zaradi svoje barve je človeška ribica tudi dobila pridevnik »človeška«. Vendar pa ima še vedno sposobnost tvorbe kožnega pigmenta, melanina - ob dolgotrajnejšem osvetljevanju njena koža potemni, pigment pa se včasih pojavi tudi pri mladičih. Hruškasta glava se končuje s prisekanim in sploščenim gobčkom. Ustna odprtina je majhna. V ustih so drobni zobje, nameščeni kot rešeto, ki zadržuje večje delce. Nosnici sta zelo majhni in težko opazni, ležita nekoliko bočno blizu konice gobca. Zakrnele oči prerašča koža. Diha z zunanjimi škrgami (po 3 razvejeni šopi na vsaki strani tik za glavo); škrge so zaradi krvi, ki proseva skozi steno, živordeče. Ima tudi preprosta pljuča, vendar je vloga kožnega in pljučnega dihanja drugotna. Samci se navzven ločijo od samic le po nekoliko debelejši kloaki.

[uredi] Čutila

Čutilni sistem človeške ribice je prilagojen na življenje v vodnem jamskem okolju. Pomanjkanje svetlobe in s tem povezano nezmožnost uporabe vida za orientacijo kompenzira z drugimi čutili, ki so bolje razvita kot pri dvoživkah, ki živijo nad zemljo. Nekateri deli telesa so zaradi ohranjenih lastnosti ličinke nesorazmerno veliki (dolgo, vitko telo in velika, sploščena glava), zaradi česar lahko nosijo večje število čutnic.

[uredi] Fotoreceptorji

Oči so zakrnele, vendar še vedno občutljive za svetlobo. Ležijo globoko v podkožju in so le včasih, posebej pri mladih osebkih, vidne skozi kožo. Pri ličinkah so oči normalno izražene, a se pri štirih mesecih življenja nehajo razvijati in začnejo umikati v tkiva na glavi ter nazadnje zakrnijo[3]. Tudi pinealni organ človeške ribice je zakrnel, a v manjši meri kot oči in ohranja funkcijo žleze, ki uravnava nekatere fiziološke funkcije organizma[4]. Vedenjske raziskave močerila so pokazale, da je na svetlobo občutljiva njegova koža. Občutljivost na svetlobo omogoča pigment melanopsin, ki se nahaja v posebnih celicah (melanoforah) v koži[5][6].

Glava človeške ribice nosi občutljive kemo-, mehano- in elektroreceptorje.
Glava človeške ribice nosi občutljive kemo-, mehano- in elektroreceptorje.

[uredi] Kemoreceptorji

Človeške ribice so sposobne zaznati zelo nizke koncentracije kemijskih spojin, plen v vodi zaznavajo učinkoviteje od sorodnih dvoživk, tako njegovo številčnost, kot tudi to, ali je plen živ ali ne[7]. Vohalni epitel je debelejši kot pri ostalih dvoživkah[8], nahaja se na notranji strani nosnic in jacobsonovem organu. Okušalni brstiči se nahajajo v ustni sluznici, največ na zgornji strani jezika in vhodih v škržne žepe. Tisti v ustni votlini služijo okušanju hrane, tisti ob škrgah pa verjetno zaznavanju kemijske sestave vode.

[uredi] Mehano- in elektroreceptorji

Čutilni epitel notranjega ušesa je zelo dobro razvit in omogoča človeški ribici zaznavanje zvočnih valov v vodi in vibracij podlage. Čutnice so natančno usmerjene, zaradi česar lahko močeril zaznava smer, od koder prihaja zvočno valovanje[9]. Čutilno vlogo notranjega ušesa dopolnjuje pobočnica, katere čutnice zaznavajo valovanje vode zelo nizkih frekvenc in druge premike.

Tako kot drugi nižji vretenčarji, so tudi človeške ribice sposobne zaznavati šibka električna polja[10], nekatere raziskave pa kažejo tudi na sposobnost orientacije po zemeljskem magnetnem polju. Za električno polje so občutljive celice v ampularnih organih, ki se nahajajo na glavi.

[uredi] Življenje v temi

Človeška ribica plava s kačastim zvijanjem telesa.
Človeška ribica plava s kačastim zvijanjem telesa.

Embrionalni razvoj človeške ribice traja 120 dni, spolno pa dozori šele po 14 letih življenja. Po treh mesecih postanejo ličinke po obliki podobne odraslim živalim. Trajanje razvoja je močno odvisno od temperature vode[11]. Obstajajo nepotrjena pričevanja o živorodnosti, vendar pa imajo samice žlezo, značilno za nekatere ribe in jajcerodne dvoživke, ki izloča sestavine jajčne ovojnice. Dolgo časa je zato veljalo prepričanje, da samice pri nižjih temperaturah kotijo mladiče, pri višjih pa ležejo jajca, a kasnejša opazovanja tega niso potrdila. Danes vemo, da so človeške ribice jajcerodne.

Samica izleže do 70 jajc s premerom 12 mm in jih pritrdi med skale, kjer jih nato varuje. Paglavci merijo okoli 2 cm, ko se izležejo in še dober mesec po tem živijo od zalog, spravljenih v rumenjakovi vrečki[12].

Značilen za razvoj proteusa in drugih jamskih dvoživk je pojav heterohronije oz. pedomorfnosti - do preobrazbe ne pride in žival vse življenje ohrani značilnosti ličinke. Pri Proteusu se heterohronija izraža kot neotenija - upočasnjen somatski razvoj ob normalnem razvoju gonad. Pri ostalih dvoživkah preobrazbo regulira hormon tiroksin, ki ga izloča ščitnica. Odsotnost preobrazbe pri človeški ribici pripisujemo neodzivnosti posameznih tkiv na tiroksin, saj je ščitnica normalno razvita in aktivna[4].

Glava z dobro vidnimi škrgami.
Glava z dobro vidnimi škrgami.

Močeril se premika s kačastim zvijanjem telesa; vloga slabo razvitih nog je pri premikanju le pomožna. Je plenilec, hrani se z rakci in s polži, poleti tudi z žuželkami. Hrane ne žveči, temveč požira celo. Ena od prilagoditev na jamsko okolje, natančneje na pomanjkanje hrane, je sposobnost dolgotrajnega stradanja. Odpornost na stradanje omogočajo zmožnost konzumacije velike količine hrane naenkrat in shranjevanje hranilnih snovi v obliki večjih količin lipidov ter glikogena v jetrih, ob pomanjkanju hrane pa redukcija aktivnosti in zmanjšanje stopnje metabolizma, v skrajnih primerih tudi razgrajevanje lastnih tkiv. V kontroliranih poskusih so ugotovili, da lahko brez hrane preživi tudi do 10 let[13].

So samotarske živali, vsaka žival ima svoj teritorij, ki ga brani pred drugimi človeškimi ribicami. Vendar si zaradi omejenosti hrane ne morejo privoščiti trošenja energije za boje in srečanja ponavadi ne vodijo dlje od postavljanja pred nasprotnikom. To lahko označimo za vedenjsko prilagoditev na življenje v jamah.

Razmnoževanje so doslej opazovali le v ujetništvu [14]. Spolno zrelim samcem nabrekne kloaka, barva postane bolj živa, ob straneh repa se pojavita dve vrsti svetlejših lis, plavut pa se razširi in nakodra. Pri samici takih sprememb niso opazili. Samec lahko začne z dvorjenjem tudi brez prisotnosti samice. Iz izbranega območja preganja tekmece, domnevajo pa tudi, da izloča feromon, ki privablja samice. Ko se približa samica, začne krožiti okrog nje in jo pahljati z repom. Nato se z gobčkom dotika njenega telesa, samica pa s svojim njegove kloake. Ko se samica dotakne samčeve kloake, se on začne trzajoče pomikati naprej, samica pa mu sledi. Hkrati odloži semenski zavojček (spermatofor). Živali se pomikata naprej, dokler samica s svojo kloako ne zadene spermatofora. Nato obmiruje. Spermatofor se prilepi nanjo, spermiji pa splavajo v kloako. Dvorjenje se lahko v nekaj urah večkrat ponovi[14].

[uredi] Raznolikost

Človeške ribice iz različnih jamskih sistemov se precej razlikujejo po telesnih merah, pa tudi po barvi in nekaterih mikroskopskih znakih. Zgodnejši raziskovalci so na podlagi meritev dokazovali, da gre za vsaj pet ločenih vrst. Kljub temu je do danes obveljalo prepričanje, da razlike niso tako velike, da bi podpirale ločevanje. Poleg tega je oblika v določeni meri odvisna tudi od stanja živali (prehranjenost, bolezni itd.) in se razlikuje tudi med živalmi znotraj populacije. Osebki se med seboj najbolj razlikujejo po obliki glave - tisti iz Stične imajo v povprečju krajšo glavo kot tisti iz Tržiča in Istre.

Glava črnega močerila je krajša, z dobro vidnimi očmi.
Glava črnega močerila je krajša, z dobro vidnimi očmi.

[uredi] Črni močeril

Za podrobne podatke o tej temi glej Črni močeril.

Črni močeril (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj) je podvrsta močerila, ki živi le v podzemlju v ožji okolici Črnomlja, na površini, manjši od 100 km2. Je torej belokrajnski endemit. Prvič so ga našli leta 1986 člani Inštituta za raziskovanje krasa, ko so preučevali vodo iz kraškega izvira Dobličice na Dolenjskem. Je normalno pigmentiran, poleg tega pa ima tudi krajšo in širšo glavo, sorazmerno krajše noge ter dobro razvite oči[15].

[uredi] Zgodovina raziskav

Domnevno je močeril prvič upodobljen kot 2 para kač s krili, ki so morda škrge, v reliefu na kamnitem obodu beneškega vodnjaka iz 10. stoletja, ki verjetno izvira s Krasa.

Žival je prvič nedoločno omenil Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689) kot zmajevega mladiča v zgodbi, ki ji ni verjel. Žive mladiče je prvi dobil iz Stične idrijski zdravnik G.A. Scopoli; preparirane primerke in risbe živali je razposlal nekaterim naravoslovcem in zbirateljem.

Z znanstvenim opisom ga je prehitel Joseph Nicolai Laurenti (1768) s kratkim opisom in poimenovanjem Proteus anguinus. Prve anatomske raziskave je začel Carl Franz Anton Ritter von Schreibers v dunajskem muzeju. Živali mu je pošiljal Žiga Zois. Schreibers je žival 1801 predstavil v londonski Kraljevi družbi in pozneje še v Parizu. Odtlej je močeril svetovno znan in do zdaj predmet številnih raziskav. Primerke so iz Slovenije pošiljali po vsem svetu. Temelje za funkcionalno-morfološke raziskave v Sloveniji je pred 25 leti postavila prof.dr. Lili Istenič. Danes se pri nas s človeško ribico ukvarjajo predvsem člani skupine za funkcionalno morfološke raziskave vretenčarjev na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani in Gregor Aljančič, ki vodi laboratorij Tular v Kranju. Drugje v Evropi je nastalo nekaj jamskih laboratorijev, kjer gojijo in preučujejo človeške ribice, uvožene iz Slovenije. To so Moulis (Francija), Kent's cavern (Velika Britanija), Han-sur-Lesse (Belgija) in Aggtelek (Madžarska). Naselili so jih tudi v jame Hermannshöhle (Nemčija) in Grote Oliero (Italija), kjer živijo še danes.

Močerila omenja tudi Charles Darwin v svojem delu »O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem za obstanek« (1859) kot primer za redukcijo telesnih struktur zaradi neuporabe.[16]

[uredi] Ogroženost in varstvo

Zemljevid razširjenosti človeške ribice
Zemljevid razširjenosti človeške ribice

Človeška ribica je zaradi svoje specializiranosti na konstantne razmere v jamskem okolju zelo občutljiva na spremembe. Najbolj jo ogroža onesnaževanje površinskih vodotokov, ki skozi apnenčasto podlago pronicajo v jamski sistem, kjer živi, z gnojili, pesticidi, težkimi kovinami in drugimi polutanti. Zaradi svoje redkosti je zanimiva tudi za zbiratelje in trgovce z živalmi, ki vrsto ogrožajo z odvzemanjem osebkov iz naravnega okolja.

Na ravni Evropske unije je človeška ribica uvrščena v Dodatek II in Dodatek IV Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst - skrajšano Direktiva o habitatih (92/43/EEC)[17]. Cilj Dodatka II je ohranitev živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov v ugodnem ohranitvenem statusu z zavarovanjem vrst oz. opredelitvijo posebnih varstvenih območij. Ta območja sestavljajo omrežje Natura 2000. Dodatek IV posebej opredeljuje »živalske in rastlinske vrste v interesu skupnosti, ki jih je treba strogo varovati«. Odvzem ali zadrževanje osebkov človeške ribice sta tako dovoljena le pod strogo nadzorovanimi pogoji in v omejenem številu, ki ga določijo pristojni državni organi.

V Sloveniji so jo prvič zavarovali leta 1922 z vsem jamskim živalstvom, vendar se ukrepi za varovanje v praksi niso izvajali. Leta 1982 pa so jo uvrstili v seznam redkih in ogroženih vrst, s katerimi je strogo prepovedano trgovati. Z vstopom v Evropsko unijo in prevzemom evropskega pravnega reda je morala Slovenija vzpostaviti ustrezne mehanizme za zaščito vrst iz Direktive o habitatih. Človeška ribica je na tej podlagi uvrščena v novi Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam[18], Postojnska jama in ostali habitati človeške ribice pa so bili uvrščeni v slovenski del omrežja Natura 2000.

Na Hrvaškem je zaščitena po Pravilniku o zaščiti dvoživk[19] - lov je dovoljen samo v znanstvene namene z dovoljenjem Državne uprave za zaščito narave in okolja. Varstveni status v Bosni in Hercegovini in Črni Gori ni opredeljen.

[uredi] Pomen človeške ribice za ljudi

Proteus je simbol slovenske naravne dediščine. Navdušenje znanstvenikov in širše javnosti nad tem prebivalcem slovenskega podzemlja traja že od odkritja dalje. Zaradi človeške ribice in drugih redkih prebivalcev jam je Postojnska jama ena od zibelk speleobiologije kot znanstvene discipline. Podoba človeške ribice prispeva velik del k prepoznavnosti Postojnske jame, kar Slovenija že dolgo izkorišča za promocijo izobraževalnega turizma v Postojni in drugih delih slovenskega Krasa. Turistična ponudba Postojnske jame tako vključuje tudi ogled speleobiološke postaje - Vivarija Proteus, ki predstavlja različne aspekte jamskega življenja.

Kovanec za 10 stotinov slovenskega tolarja.
Kovanec za 10 stotinov slovenskega tolarja.
  • Na kovancu za 10 stotinov bivše nacionalne valute je upodobljena človeška ribica, pod njo pa latinsko ime »Proteus anguinus«.

Ime Proteus nosijo med drugim tudi:

  • Najstarejša slovenska poljudnoznanstvena revija, ki izhaja od leta 1933. Izdaja jo Prirodoslovno društvo Slovenije.
  • Glasilo podjetja Postojnska jama, turizem d.d. [3]
  • Mladinski hotel v Postojni.
  • Postojnski radioklub.
  • Postojnski ponudnik dostopa do interneta in TV studio.

[uredi] Viri

  1. ^ Arntzen J.W. s sod. (2004) . Proteus anguinus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 23. Marec 2007. Vnos vključuje zemljevid razširjenosti in razlago, zakaj je takson ogrožen.
  2. ^ Weber A. (2000). Fish and amphibia. V: Culver D.C. s sod. (ur.): Ecosystems of the world: Subterranean Ecosystems, pp. 109-132. Amsterdam: Elsevier
  3. ^ Durand J.P. (1973). Développement et involution oculaire de Proteus anguinus Laurenti, Urodele cavernicole. Ann. Spéléol. 28, 193-208
  4. ^ a b Langecker T.G. (2000). The effects of continuous darkness on cave ecology and caverniculous evolution. V: Culver D.C. s sod. (ur.): Ecosystems of the world: Subterranean Ecosystems, pp. 135-157. Amsterdam: Elsevier
  5. ^ Hawes R.S. (1945). On the eyes and reactions to light of Proteus anguinus. Quart. Journ. Micr. Sc. N.S. 86:1-53
  6. ^ Kos M. (2000). Imunocitokemijska analiza vidnih pigmentov v čutilnih celicah očesa in pinealnega organa močerila (Proteus anguinus, Amphibia, Urodela). Doktorska disertacija. Univ. v Ljubljani.
  7. ^ Hüpop K. (2000). How do cave animals cope with the food scarcity in caves?. V: Culver D.C. s sod. (ur.): Ecosystems of the world: Subterranean Ecosystems, pp. 159-188. Amsterdam: Elsevier
  8. ^ Dumas P. in Chris B. (1998). The olfaction in Proteus anguinus. Behavioural Processes 43: 107-113
  9. ^ Bulog B. (1990). Čutilni organi oktavolateralnega sistema pri proteju Proteus anguinus (Urodela, Amphibia). I. Otični labirint. Biološki vestnik 38: 1-16
  10. ^ Schegel P. in Bulog B. (1997). Population-specific behavioral electrosensitivity of the European blind cave salamander, Proteus anguinus. Journal of Physiology (Paris) 91: 75-79
  11. ^ Durand J.P. in Delay B. (1981). Influence of temperature on the development of Proteus anguinus (Caudata: Proteidae) and relation with its habitat in the subterranean world. Journal of Thermal Biology 6(1): 53-57
  12. ^ Aljančič G. in Aljančič M. (1998). Žival meseca oktobra: Človeška ribica (Proteus anguinus). Proteus 61(2): 83-87
  13. ^ Bulog B. (1994). Dve desetletji funkcionalno-morfoloških raziskav pri močerilu (Proteus anguinus, Amphibia, Caudata). Acta Carsologica XXIII/19.
  14. ^ a b Aljančič M. (ur.) (1993). Proteus - skrivnostni vladar kraške teme. Ljubljana: Vitrium d.o.o.
  15. ^ Sket B. s sod. (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška zalošba Slovenije.
  16. ^ Darwin C. (1859). On the origin of species by means of natural selection, or the preservation of favoured races in the struggle for life. London: John Murray.
  17. ^ EU Habitats directive (1992). [1].
  18. ^ Uradni list Republike Slovenije (2002). št. 82, torek 24. september 2002.
  19. ^ Pravilnik o zaštiti vodozemaca (2002), Državna uprava za zaštitu prirode i okoliša [2].

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:

[uredi] V slovenščini

[uredi] V angleščini