Rennes
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Rennes / Roazhon![]() ![]() ![]() Lega in grb |
|
Lega | |
Zemljepisna dolžina: | 01° 40' 46" W |
Zemljepisna širina: | 48° 06' 53" N |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Bretanja |
Departma: | Ille-et-Vilaine (prefektura) |
Okrožje: | Rennes |
Kanton: | sedež enajstih kantonov |
Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Rennes-metropola |
Župan: | Edmond Hervé (2001-2008) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | 20 m–74 m (povpr. 30 m) |
Površina kopnega:¹ | 50,39 km² |
Prebivalstvo:² (1999) |
206.229 |
- gostota: (1999) | 4.092/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 35238/ 35000: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
![]() |
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine. Leta 1999 je mesto imelo 206.229 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto leži v severozahodni francoski pokrajini Bretaniji na sotočju rek Ille in Vilaine. S kanalom Ille-Rance, ki se konča pri Saint-Maloju, je povezan z Rokavskim prelivom.
[uredi] Administracija
Rennes je sedež enajstih kantonov:
- Kanton Rennes-Bréquigny (del občine Rennes: 15.397 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Center (del občine Rennes: 19.017 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Center-Zahod (del občine Rennes: 21.264 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Center-Jug (del občine Rennes: 15.774 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Vzhod (del občine Rennes: 20.323 prebivalcev),
- Kanton Rennes-le-Blosne (del občine Rennes: 21.151 prebivalcev),
- Kanton Rennes-SEver (del občine Rennes: 21.845 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Severovzhod (del občine Rennes: 18.224 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Severozahod (del Rennesa, občine Gévezé, Pacé, Parthenay-de-Bretagne: 28.130 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Jugovzhod (del Rennesa, občini Chantepie, Vern-sur-Seiche: 33.459 prebivalcev),
- Kanton Rennes-Jugozahod (del Rennesa, občini Saint-Jacques-de-la-Lande, Vezin-le-Coquet: 28.707 prebivalcev).
[uredi] Zgodovina
Ozemlje Rennesa je v antiki naseljevalo armoriško pleme Redones, ki je na tem mestu ustanovilo naselbino Condate ("sotočje" - Ille in Vilaine). Leta 57 pred Kristusom so se združili z galskimi plemeni v boju proti rimskim osvajalcem. Po rimskem zavzetju se je mesto preimenovalo v Condate Riedonum in postalo glavno mesto Civitas Riedonum. V tem času je strateški položaj mesta botroval njegovi pomembnosti. Glavna rimska cesta Via Osismii se je vila tod proti zahodu do Vorgiuma (sedanji Carhaix). Leta 275 je bilo okoli mesta zaradi nevarnosti barbarskih vdorov povzdignjeno obzidje.
Proti koncu rimskega obdobja je bilo ozemlje Bretanije vključno z Rennesom eno zadnjih oporišč Zahodnorimskega cesarstva. Melaine, lokalni škof, je leta 497 odigral pomembno vlogo pri podpisu mirovnega sporazuma med Franki in Armoričani. Zahodni del Bretanjskega polotoka so naselili Bretonci, medtem ko so Franki zavzeli preostali del Armorike. Karolingi so v izogib bretonskim vpadom ustanovili Bretonsko marko, ki je bila sestavljena iz grofij Rennes, Nantes in Vannes. V 9. stoletju je to ozemlje povsem pripadlo Bretonskemu kraljestvu. Rennes je postal bretonski leta 851, kasneje glavno mesto Bretanskega vojvodstva.
Med vojno za nasledstvo Bretanije je mesto leta 1356-57 neuspešno oblegala angleška vojska pod poveljstvom vojvoda Lancasterskega.
V letu 1491 ji je sledila francoska kraljeva vojska. Rennes je prešel v njihove roke šele po pogajanju bretanske vojvodinje Ane in njeno poroko s Karlom VIII., samo vojvodstvo pa se je popolnoma združilo s Francosko krono z Anino hčerko Klavdijo.
Leta 1899 se je v njem odvijal sodni proces proti judovskemu častniku Alfredu Dreyfusu, ki je razdelil Francijo na dva tabora: konservativni, ki je obsodil Dreyfusa, in pristaše slednjega, tim. dreyfusovce.
Med drugo svetovno vojno je Rennes utrpel težko bombardiranje, prvo s strani nemških letal in njihovo zavzetje mesta 18. maja 1940, drugo pa s strani zavezniških letal marca in maja 1943 ter v času normandijske invazije junija 1944. Rennes je osvobodila ameriška vojska pod poveljstvom generala Pattona 4. avgusta 1944. V njem je bilo zadržanih okoli 50.000 nemških ujetnikov.
[uredi] Znamenitosti
- Parlament Bretanje (Plasenn Breujoù Breizh) je verjetno najbolj znana stavba v Rennesu, zgrajena v 17. stoletju, obnovljena po požaru 1994.
- Bazilika Saint-Sauveur de Rennes iz 18. stoletja,
- ostanki utrdb iz 3. stoletja,
- Park Thabor (1860-67),
- nabrežje Quai Émile Zola,
- Graščina Haute-Chalais (17. stoletje).
[uredi] Pobratena mesta
- Almaty (Kazahstan),
- Brno (Češka),
- Cork (Irska),
- Erlangen (Nemčija),
- Exeter (Združeno kraljestvo),
- Jinan (Kitajska),
- Leuven (Belgija),
- Plateau Dogon (Mali),
- Poznań (Poljska),
- Rochester, New York (ZDA),
- Sendai, Miyagi (Japonska),
- Setif (Alžirija),
- Sibiu (Romunija),
- Rennes-les-Bains (departma Aude).