Meka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ta članek se nanaša na
Islam
Besedišče islama
Pet stebrov
Izpoved vere
Molitev · Miloščina · Post
Romanje v Meko
Džihad (Glej šesti steber islama)
Pomembnejše osebe
Alah
Mohamed
Preroki islama
Kalif · Šiitski imam · Mahdi
Mohamedovi družabniki
Sveta mesta Dogodki
Meka · Medina
Jeruzalem
Nadžaf · Karbala
Kufa · Kazimain
Mašhad · Samara
Hidžra
Muslimanski koledar
Eid ul-Fitr
Eid ul-Adha
Aašurah
Arba'een
Stavbe Verska vloga
Mošeja · Minaret
Mihrab · Kaba
islamska arhitektura
Mujezin · Mufti
Mula · Imam
Ajatola · Marja
Besedila & Predpisi
Koran · Hadith · Suna
Fiqh · Fatva · Šarija · Adhan
Šarijske šole Šole kalama
Hanafi
Hanbali
Jafari
Maliki
Shafi'i
Ašarite
Jabrija
Maturidi
Murdžiti
Mutazili
Kvadarija
Šiitske sekte Haridžitske sekte
Ithna Asharia
Ismaili
Zaidijci
Alawiti* · Alevi*
Sufiji
Azrakvi
Ibadi
Mesijske sekte Gibanja
Ahmadi
Zikri
Sufizem
Vahabizem
Salafizem
Liberalci
Druge sekte Povezane vere
Nation of Islam
Narod Bogov in Zemlja
Druzi*
Babizem
Bahá'í
Jazidi
Sikhizem
* = samopodoba nejasna
Proseč romar v mošeji al-Masjid al-Haram
Proseč romar v mošeji al-Masjid al-Haram

Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto province Makkah v Saudovi Arabiji. Leži na položaju 21°29′ severne zemljepisne širine in 39°45′ vzhodne zemljepisne dolžine v ozki Abrahamovi dolini na nadmorski višini 277 metrov.

Meka slovi kot najsvetejši kraj islama, saj se je v njej rodil prerok Mohamed. Vanjo morajo vsaj enkrat v življenju romati vsi muslimani, ki si to lahko privoščijo. Ta obveza, imenovana hadž, sodi met petero stebrov islama. Izraz Meka je zavoljo tega prišel v splošno uporabo za vsak kraj, ki je pomemben za določeno skupino ljudi.

Mohamed se je rodil v Meki 571 n. št., leta 622 pa je zbežal v Medino, ki je prav tako postala sveto mesto. Ta beg imenujemo hidžra.

Vsebina

[uredi] Verski pomen

Na hadž - romanje v Meko - se vsakoletno odpravi okrog tri milijone muslimanov. Hadž poteka v muslimanskem mesecu dulhidža. Veliko drugih se odpravi na manjše romanje, imenovano umrah, izvedljivo kadarkoli v letu. Obrede hadža je videlo zelo malo nemuslimanov, saj je tem strogo prepovedan prihod v Meko ali v drugo muslimansko sveto mesto Medino.

Osrednja točka Meke je Kaaba, ti. božja hiša, ki naj bi jo po verovanju Muslimanov zgradil Abraham s sinom Izmaelom. Pokrita je z zlato izvezenim črnim pregrinjalom. Romarji sedemkrat obkrožijo Kaabo, lahko pa tudi poskusijo poljubiti kotni Črni kamen. Nato pijejo iz vodnjaka Zamzam, voda katerega naj bi imela posebne lastnosti. Večina si jih pri njem tudi napolni steklenico, ki jo odnesejo domov.

Med hadžem romarji potujejo tudi v Mino, majhno vas, kjer kamenjajo hudiča, ki ga predstavljajo kamniti stebri. Na tem prizorišču je množica pod svojimi nogami že poteptala ljudi. Nato se povzpno na grič Arafat, kjer je mesto za molitev. Tu naj bi prerok Mohamed podal svojo zadnjo pridigo.

Vsi muslimani na svetu se med molitvijo (petkrat dnevno) obrnejo v smeri Meke.

al-Masjid al-Haram (Sveta mošeja) v Meki je za muslimane najsvetejša mošeja na svetu.

[uredi] Nemuslimani v Meki

Čeprav je vstop nemuslimanom v Meko prepovedan in dostope v mesto nadzorujejo s cestnimi zaporami, se je nekaterim pustolovcem to tudi zares posrečilo. Znan je obisk britanskega raziskovalca sira Richarda Burtona leta 1853. Pretvarjal se je, da je afganistanski musliman, po obisku pa je svoje vtise iz Meke in Medine opisal v knjigi.

Obisk nemuslimana v Meki je opisan tudi v delu Karla Maya Križem po Jutrovem.

[uredi] Meka

Hadž
Hadž

[uredi] Glej tudi

  • seznam mest v Saudovi Arabiji

[uredi] Zunanje povezave

Meka je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.