Medvedi
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
![]() |
||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() Rjavi medved - kodiak
|
||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||
|
||||||||||
![]() Območje medvedov (Ursidae)
|
||||||||||
|
||||||||||
Ailuropoda (orjaški panda) |
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri. Vsi so krepkega telesa, z veliko lobanjo, močnimi nogami in kratkim repom. Živijo v Evraziji in Severni Ameriki ter v delih Severne Afrike in Južne Amerike. Večinoma so gozdne živali. V nasprotju z večino zveri uživajo veliko rastlinske hrane.
Vsebina |
[uredi] Evolucija medvedov
Evolucijski razvoj medvedov se je začel pred približno 38 milijoni let[1]. Prva medvedu podobna žival je bila Amphicynodon, prvi pravi medved pa je bil Ursavus (oba primerka poznamo le iz ostankov lobanj). Moderni rod Ursus se je pojavil pred 5 do 10 milijoni let.
[uredi] Zgradba telesa
Samci so do 20% težji od samic. Kožuh je lahko rjave, črne ali bele barve, na prsih so pogoste bele ali rumene lise. Posebnež v barvi kožuha je edino orjaški panda.
Po zgradbi telesa je tršat, glava je okrogla, gobec ošiljen, toda ravno odsekan. Vrat je kratek in debel, tudi uhlji so kratki, oči razmeroma majhne, noge srednje dolge. Zadnji del lobanje je širok, tilnik močan in izrazit, vratna vretenca so kratka in močna. Na nogah ima medved po pet prstov z velikimi zakrivljenimi kremplji, ki jih ne more vpotegniti, zato so na konicah precej obrabljeni.
Zobje sekalci so dokaj veliki, pogosto imajo krpaste vrhove in se ujemajo z močnimi, večinoma z robovi ali žlebovi opremljenimi čekani. Kočniki so topi, v spodnji čeljusti vedno širši kot daljši, pripravni za žvečenje rastlinske hrane.
Med čutili imajo najbolj razvit voh, vendar tudi dobro slišijo in slabše vidijo.
[uredi] Gibanje
Medvedi so v primerjavi z drugimi zvermi počasne živali, vendar so lahko vseeno zelo hitri. Pri hoji stopajo po celih, skoraj povsem golih podplatih. Dobro tudi plezajo. Zna se postaviti pokonci in na zadnjih nogah lahko prehodi določeno razdaljo. Nekateri medvedi se izogibajo vode, drugi pa znajo dobro plavati ali se celo globoko in dolgotrajno potapljati.
[uredi] Prehranjevanje
Večina medvedov je vsejedih in se hranijo z mesno hrano (vključno z žuželkami in ribami) ter rastlinsko hrano. Poleg sadežev in jagod jedo tudi koreninice, sočne trave in drevesne popke. Severni medved je izključno mesojed, orjaški panda pa je rastlinojed.
Močnejše vrste so nevarne roparske zveri. Kadar so lačne, napadejo večje živali in lahko povzročijo med čredami živine in drobnico veliko škodo.
[uredi] Zimsko spanje
Medvedi v hladnih območjih zimo prespijo. Med zimskim mirovanjem medvedke tudi kotijo.
[uredi] Galerija
Orjaški panda oz. bambusni medved (Ailuropoda melanoleuca) |
|||
Polarni medved oz. beli medved (Ursus maritimus) |
[uredi] Reference
- ^ Bear Planet (2007-01-10).
[uredi] Viri
- Velika ilustrirana enciklopedija Živali, ISBN 86-11-16527
- Velika knjiga o živalih (Brehm v barvah), 1982
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek s področja zoologije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.