Zoran Mušič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anton Zoran Mušič, slovenski slikar, grafik in risar, * 12. februar 1909, Bukovica pri Gorici, † 25. maj 2005, Benetke, Italija.
Zoran Mušič je bil slikarski, grafični in risarski mojster sodobne Evrope in posebej Krasa ter kraških ambientov. Slikal je tudi prizore groze iz taborišča Dachau, vedute Benetk in avtoportrete.
Vsebina |
[uredi] Življenje
Slikar je bil doma na Primorskem, od koder je bil izgnan skupaj z družino ob izbruhu Soške fronte leta 1915. Italijanski zavojevalci so družino znova izgnali z območja Brd leta 1919. Končno zatočišče so našli na Štajerskem, kjer je Zoran nadaljeval šolanje po letu 1920. S slikanjem sta ga prva seznanjala njegova učitelja, Viktor Cotič in Anton Gvajc v Mariboru. Študiral je v Zagrebu, na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1934 je zaključil študij in nato obiskal Španijo, od koder se je sredi leta 1935 umaknil domov na Štajersko. Živel je v Mariboru in po letu 1940 stalno v Ljubljani. Poleti je redno zahajal v Dalmacijo, največ na Korčulo. Veliko je razstavljal v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvo samostojno razstavo je imel skupaj s kolegom Šimunovićem v Beogradu, manjšo retrospektivo z dvajsetimi deli že leta 1942 pri Obersnelu v Ljubljani (Galerija na Gosposvetski cesti). Bil je član kluba Brazda in skupine Neodvisni. V Gorico, se je vrnil jeseni 1943 po nemški zasedbi Italije. Novembra 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je preživel do konca vojne. Po osvoboditvi je risal različne motive, predvsem mrtve v taborišču. V začetku junija se je z več kot sto risbami vrnil nazaj v Ljubljano, od tam je zaradi pritiskov oblastnikov že avgusta leta 1945 odšel v Gorico in v Benetke. Leta 1952 je imel manjšo razstavo v Parizu, po dogovoru s Francosko galerijo pa se je v Franciji tudi ustalil. Pogosto se je vračal v Benetke, tako da je izmenoma živel med njimi in Parizom. V Slovenijo se je prvič lahko vrnil leta 1956. Redno je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, brata in druge sorodnike. Razstavljal je v Ljubljani 1960, 1967 in na vseh grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do sedemdestih let. Prijatelj Zoran Kržišnik ga uvršča med pionirje in ga imenuje enega od velikih podpornikov ljubljanskega bienala. Slikar se je dokončno uveljavil s svojimi ciklusi NIsmo poslednji sredi sedemdesetih let. Njegova velika retrospektiva je bila leta 1995 v Grand Palais v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski in francoski predsednik. Razstava je bila ena od okoli 200 samostojnih predstavitev umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja.
Umrl je v starosti 96 let v Benetkah. Pokopan je na otočku Sv. Mihaela v Benetkah. Edino stalno razstavo njegovih del, grafičnih listov, so uredili v gradu Dobrovo v Goriških Brdih.
Po slikarjevi smrti sta bili v Ljubljani dve zanimivi razstavi: Drobna dela na papirju v Cankarjevem domu (2005) in Mušičeva dela iz privatnih zbirk v Galeriji Zala (2006).
[uredi] Delo
Likovnega ustvarjanja se je začel lotevati sredi 30. let v Mariboru, se razvil v Zagrebu, v Dalmaciji, zlasti na Korčuli in kasneje. Slikal je vedno v serijah, v začetnem obdobju pogosto na prostem, vendar brez neposrednega posnemanja narave. Izhodišča je našel v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture od podob v Altamiri skozi italijansko 13. stoletje, posredno po bizantinskih mozaikih, navdihoval se je ob el Grecu, Velazquezu, posebej ob Goyi. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, najbolj koloristov in postimpresionistov. Vse pa je sintetiziral na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno veliko ustvarjal v tehniki gvaša, manj v tehniki olja na platno. Pogosto je skiciral, vendar je ohranjeno le malo teh risb. Po izkušnji taborišča Dachau, kjer je narisal nad 200 črtnih skic, je njegovo ustvarjanje postopoma postalo bolj zrelo, izčiščeno. Sprostil se je z akvareli Benetk in nadaljeval z živahno paleto serij popularnih dalmatinskih konjičkov. Po selitvi iz Benetk se je poskušal v različnih smereh in tehnikah, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu domišljijska krajina. V zrelem obdobju je zavestno ustvarjal z v bolj reducirano barvno skalo in v svojsko figuraliko žrtev taborišč, posebej s ciklusi Nismo poslednji. Vzporedno je vpeljal v svoje delo zanj nove tehnike slikanja. Nadaljeval je s cikli Samotar, Avtoportreti, Katedrale. Stalna zbirka njegovih grafik je od leta 1991 na ogled v dvorcu Dobrovo v Goriških Brdih. To je edina njegova stalna zbirka an svetu. V začetku 70. letih je ustvaril številne akrilne slike in grafike ter risbe spominov na žrtve vojn in taborišč, posebej iz taborišča Dachau, kar je strnil v slikarske cikluse Nismo poslednji. Z njimi je zaslovel po vsem svetu. V Sloveniji je poleg Dobrovega zastopan v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, v Umetnostni galeriji Maribor in v Kambičevi zbirki v Metliki. Manjše galerije imajo posamezna dela (Veno Pilon v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, ...).
[uredi] Nagrade
- Nagrada na II. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, leta 1957
- Jakopičeva nagrada (1979)
- častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani (1981)
- Prešernova nagrada za življenjsko delo (1991)
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih slikarjev
- seznam slovenskih grafikov
- seznam slovenskih risarjev
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
- seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Kategorije: Rojeni leta 1909 | Umrli leta 2005 | Slovenski slikarji | Slovenski grafiki | Slovenski risarji | Taboriščniki druge svetovne vojne | Prešernovi nagrajenci | Jakopičevi nagrajenci | Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti | Slovenski akademiki | Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije