Dragotin Kette
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dragotin Kette, slovenski pesnik, Prem pri Ilirski Bistrici, * 19. januar 1876, † 26. april 1899.
Mati mu je umrla zgodaj, prav tako tudi oče, ki je bil po poklicu učitelj. Leta 1895 je moral izstopiti iz šole, ker je bil zaradi satirične pesmi o škofu Jakobu Missiu kaznovan s plačevanjem šolnine, ki je ni zmogel. Nekaj časa se je preživljal z inštrukcijami.
Kette se je šolal v Ljubljani in v Novem mestu. Po maturi je odšel k vojakom v Trst, tam je tudi zbolel za tuberkulozo, zaradi česa je bil odpuščen iz vojske. Umrl je komaj triindvajsetleten v Cukrarni v Ljubljani.
Bil je predstavnik slovenske moderne. Družil se je z Ivanom Cankarjem in bil v letih 1893-1896 in član literarnega ter političnega društva Zadruga. Kettejeve pesmi so predvsem ljubezenske in miselne. Njegova najbolj znana dela so Jagned, Na trgu, Pijanec.
Pesmi z naslovom Poezije so izšle po njegovi smrti, leta 1900. Knjigo je s spremno besedo pripravil za tisk Anton Aškerc. Pri tem si je dovolil nekaj ključnih posegov v Kettejeva besedila, kar je bila zunanja pobuda za ostro kritiko in spopad s pesniki moderne; zlasti goreč je bil Ivan Cankar.
Poleg pesmi je pisal tudi otroško poezijo in prozo ter kratko impresionistično prozo.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- Omnibus, virtualna knjigarna, dela Dragotina Ketteja