Otomansko cesarstvo
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||||
Geslo cesarstva: (Otomansko turško) |
دولت ابد مدت Devlet-i Ebed-müddet (»Večna država«) |
||||
![]() Otomansko cesarstvo na vrhuncu moči (1683) |
|||||
Uradni jezik: | Otomanska turščina | ||||
Glavno mesto: | Söğüt (1299-1326), Bursa (1326-1365), Edirna (1365-1453), Konstantinopel (današnji Istanbul) (1453-1922) |
||||
Himna cesarstva: | Himna Otomanskega cesarstva | ||||
Vladarji: | Padišahi dinastije Osmanlı | ||||
Prebivalstvo: | okrog 40 milijonov | ||||
Površina: | 6,3m km² (1902); največji obseg 19,9m km²(ocena iz leta 1595) |
||||
Ustanovitev: | 1299 | ||||
Razpad: | 29. oktober 1923 | ||||
Valuta: | Akçe, kuruş, lira | ||||
Glej tudi: |
|
Otomansko cesarstvo je bila mnogoetnična država, ki je obstajala med letoma 1299 in 1923 (624 let). Bila je eno največjih cesarstev, ki so vladala obalam Sredozemskega morja. Na višku svoje moči je cesarstvo vladalo območju Anatolije, Srednjemu vzhodu, delu Severne Afrike in jugovzhodni Evropi. Cesarstvo je ustanovilo pleme Oguz Turki v vzhodni Anatoliji, vladala pa mu je dinastija Osmanli.
V diplomatskih krogih je bilo cesarstvo imenovano Sublime Porte, kar po francosko pomeni »visoka vrata«. Beseda izhaja iz slovesnosti, ki jo je sultan prirejal za tuje veleposlanike pred vrati svoje palače. Ta razlaga vrat vodi k položaju cesarstva in jasno kaže na začrtano mejo med Evropo in Azijo.
V svojih časih so otomansko cesarstvo na Zahodu imenovali tudi Turško cesarstvo oziroma Turčija, prebivalci cesarstva pa so zase in za svojo državo striktno uporabljali naziv otomanski/Otoman/Otomansko cesarstvo. Etnično poimenovanje "Turki" je imelo v času cesarstva celo negativen prizvok.
Cesarstvo je ustanovil Osman I. V 16. stoletju in 17. stoletju je bilo Otomansko cesarstvo med največjimi političnimi silami in deželami Evrope. Na višku svoje moči je obsegalo približno 11.955.000 km². Od leta 1517 naprej je bil sultan obenem tudi kalif in Otomansko cesarstvo je bilo od leta 15617 sopomenka za kalifat, islamsko državo. V letu 1453, po Otomanski osvojitvi Konstantinopla (Istanbula v današnji Turčiji) izpod Grkov, je postalo mesto otomanska prestolnica. Kot posledico številnih vojn 18. in 19. stoletja, balkanskih vojn in na koncu še prve svetovne vojne, je otomanski imperij postopoma izgubil večino svojih ozemelj. Na pogorišču imperija je nato Mustafa Kemal Ataturk zasnoval moderno Turčijo.
Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.