Voglje, Šenčur
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Voglje, Šenčur | |
---|---|
Zemljevid: | Voglje, Šenčur |
Nadmorska višina: | 370 m |
Število prebivalcev: | 639 |
Poštna št./pošta: | 4208 Šenčur |
Občina: | Šenčur |
Pokrajina: | Gorenjska |
Statistična regija: | Gorenjska regija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Voglje so vas v občini Šenčur. Sredi vasi stoji baročna cerkev svetega Simona in Juda Tadeja, zgrajena v neoromanskem slogu. Ob cerkvi stoji 260 let stara lipa, ki je ena najstarejših in najlepših lip v Sloveniji.
Vas leži na Kranjskem polju med Šenčurjem, Voklom, Trbojami in letališčem Brnik. Severno od vasi leži Kurja vas. Voglje so lep primer središčne vasi, nastale okrog jezera. Jezero so leta 1961 zasuli in spremenili v park.
Velepomembna najdba novca iz prve polovice 3. stoletja priča o rimski poti, ki je potekala skozi kraj. V zgodovinskih virih je kraj prvič omenjen leta 1247. Leta 1327 je bil v Vogljah nastanjen vitez Henrik Vogljan. Iz Vogelj je bil tudi pravnik Janez Burgar, praded pisatelja Janka Kersnika, in profesor Luka Burgar.
Zborovsko petje v Vogljah ima dolgoletno tradicijo, ki jo nadaljujeta cerkveni pevski zbor in Oktet Voglje.
V vasi živi čez 618 prebivalcev, vas je kmetijsko naravnana, kmetje pri delujejo koruzo, krompir, žita in krmne rastline.
[uredi] CERKEV SV: SIMONA IN JUDE TADEJA V VOGLJAH
Osnovni podatki: Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja je sorazmerno mlada cerkev, saj je nastala v 17. stoletju v obdobju baroka. Postavili so jo leta 1750 na mesto, kjer je bila prej starejša. V sredini devetdesetih let je v stavbo udarila strela in zato so jo morali obnoviti. Kljub temu pa so obnovitelji spremenili zelo malo in zato se nam cerkev še danes kaže v podobi, kot jo je imela pred to naravno nesrečo. Pred nekaj meseci so bila restavrirana tudi vrata tabernakelja na glavnem oltarju. Sedaj zaradi bleščeče pozlate takoj dajo vedeti, kje je najpomembnejši del cerkve.
Arhitektura: Vogljanska cerkev je (kot večina vaških cerkva) majhna stavba z longitudinalno zasnovo. Ima samo eno ladjo. Graditelji so uporabili način masivne gradnje. Nad vhodom je zvonik s tremi zvonovi. Lina zvonika je zelo visoko in nudi pogled na celotno vas. Notranjost je zelo dinamična in slikovita. Značilni so številni arhitekturni okraski. Strop je polkrožen, cerkev pa ima dvokapno streho. Nad vhodom je majhen kor z orglami.
Kiparstvo: Najbolj opazne kiparske stvaritve so seveda oltarji, ki jih krasijo reliefne upodobitve, obla plastika, stebri in slopi. Oltarji so bili izdelani v prvi polovici 19. stoletja. So leseni, vendar prepričljiva poslikava (imitacija) daje vtis pravega marmorja. V cerkvi je veliko oble plastike, to so predvsem kipi angelov in najrazličnejših svetnikov. Upodobljeni so z atributi-predmeti, značilnimi zanje (npr. sv. Simon z žago, sv. Juda Tadej pa s kijem). Reliefnih upodobitev je manj kot oble plastike. To so predvsem okrašena vratca tabernakljev (značilna simbola sta Srce Jezusovo na stranskem in kelih ter hostija na glavnem oltarju). Polihromirana reliefna plošča nad stranskimi vrati upodablja zavetnika cerkve. V cerkvi so številni manjši arhitekturni okraski, npr. rastlinje in geometrični vzorci.
Slikarstvo: Ta veja umetnosti je v vogljanski cerkvi zelo bogato razvita. Obiskovalcu najprej padejo v oči tabelne oltarne slike na platno, te so v temnih barvah (chiaroscuro), ozadja skorajda ni. Slike ne upodabljajo gibanja. Osebe so upodobljene plastično in dajejo vtis prostorskosti. Poleg teh so tabelne slike tudi postaje križevega pota, ki so razporejene po vsem prostoru. V prezbiteriju je freska, ki upodablja priliko o dobrem pastirju. Na stropu pa freska upodablja Vstalega Jezusa. Poleg teh dveh fresk, je še nekaj manjših, večinoma z vzorci ali angeli. Freske so iz obdobja 1935-1940, obnovil pa jih je Franci Petrič 1996. leta. Okna so zelo velika, zato je prostor svetel. Sestavljena so iz pravokotnih delcev raznobarvnega stekla, ki pa ne sestavljajo kakšnih posebnih vzorcev oz. motivov.
Zaključek: Zavedam se, da se cerkev sv. Simona in Juda Tadeja ne more primerjati z nobeno izmed večjih slovenskih (ali celo svetovnih) cerkva. Mislim pa, da je ta stavba kljub temu, da nima kupole, niti iluzionističnega stropa ali česa drugega, zelo lepa. Pravzaprav pa ne smemo pozabiti na primarno nalogo cerkve, ki pa ni estetskost, temveč opravljanje daritev Bogu.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.