Šlezijske vojne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


1740 leta se je med Avstrijo in Prusijo poostril konflikt, ko pruski kralj Friderik II. Veliki ni maral priznati Marije Terezije, kot cesarice. V dveh vojnah (Prva šlezijska vojna 1740-42, Druga šlezijska vojna 1744-1745) so Prusi Avstriji iztrgali bogato Šlezijo. Marija Terezija, ki nikoli ni dobila cesarskega naziva, ta naziv je nosil njen mož Franc Štefan Lotarinški, začetnik habsburško-lotarinške dinastije, je bila v mladih letih celo predvidena za poroko s Friderikom II. Velikim, je kmalu spoznala, da moč države ni odvisna od njene ozemeljske velikosti, temveč od blagostanja, notranje urejenosti in stabilnosti, zato je poraz vzela, kot spodbudo za začetek obsežnih reform na različnih področjih (gospodarsko, davčno-finančno, sodno, vojaško, socialno, šolsko, zdravstveno,...), kar je glavna značilnost vseh razsvetljenih absolutistov.