Celjska kotlina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Celjska kotlina, kotlina v porečju spodnjega toka reke Savinje.

Celjska kotlina je največja kotlina osrednje vzhodne Slovenije. Na jugu meji na Posavsko hribovje, na vzhodu na kraški planoti Menino in Dobrovlje, na severu na Vitanjsko - Konjiške Karavanke (Bočko-Konjiško pogorje), na vzhodu pa na črtiGrobelno - Ponikva v Voglanjsko gričevje. Dolina je dilga okoli 35 km, ter široka od 6 do 12 km. Na jugu je ravninska, na severu in vzhodu pa gričevnata. Nadmorska višina doline se giglje od 240 - 320 m vnm. Tla so pretežno prodnata le na obrobju so ilovnati nanosi. Celjska kotlina obsega Spodnje Savinjsko dolino. V jugovzhodnem delu, na območju Celja je velika sovodenj. Potoki iz njenega zaledja odmakajo 1750 km². Tu se izlivajo v Savinjo Voglajna s Hudinjo in Ložnica s Perišico, Sušico in Koprivnico. Tik pod Celjem Savinja v ostrem kolenu zavije proti juguv dolino skozi Posavsko hribovje proti Savi.

V Celjski kotlini s povprečno letno temperaturo 9,1ºC se prepletata alpsko podnebje s celinskim. Zime so hladne (januarja -2ºC) s toplotnim obratom, poletja pa topla (julij 19,3ºC).Letna količina padavin, katerih višek je poletnih mesecih je od 1150 - 1360 mm in narašča od vzhoda proti zahodu.

Večja naselja v Celjski kotlini so Celje ( središče pokrajine ), Žalec,Štore Šentjur, Prebold, Polzela, Vransko, Šempeter, Arja vas.

Celjska kotlina je križišče pomembnih poti. Po dolgem jo prečka prastara obalpska pot, nanjo so navezane novejše prometnice, ki po dolinah pritokov Savinje peljejo v sosednje pokrajine. Vzporedno s staro prometnico sedaj poteka tudi avtocesta. Vzhodni del kotline je dobil 1846 železniško progo ( Maribor - Ljubljana ), 1891 odcep Celje - Velenje in 1905 še odcep Grobelno - Rogatec.


Vulkan Ta geološki članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.