Ginko biloba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
![]() |
||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() List ginka
|
||||||||||||||
|
||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
||||||||||||||
Ginkgo biloba L. |
Gínko biloba ali na kratko samo gínko je rastlina-drevo, ki je živi fosil saj so so ga našli že v fosilnih ostankih starih nad 200 miljonov let, kar daje vedeti, da je ta rastlina rasla že takrat ko so nastali ti fosilni ostanki. Ginko spada med golosemenke, čeprav je ena izmed redkih rastlin ki nimajo očitnih znakov golosemenk.
Domovina ginka je Kitajska. V naravi je skoraj izumrl, veliko pa ga gojijo v samostanskih in drugih vrtovih in parkih, zaradi njegove estetske in zdravilne vrednosti. Kitajci ginko imenujejo Ya Chio, kar pomeni drevo z račjimi nogami, ker njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut. Latinsko in slovensko rodovno ime (sl. ginko oz. lat. Ginkgo) pa izhajata iz japonščine, kjer ga zaradi oblike in barve plodov imenujejo srebrna marelica – ginkyo. Vrstno ime (biloba, = dvokrpi) je dobil zato, ker so pahljačasti listi preklani na dva dela. V Evropske parke je ginko prišel že v 17. stoletju, za zdravljenje pa smo ga Evropejci začeli uporabljati šele pred približno 50 leti.
Vsebina |
[uredi] Zdravilnost
Razne pripravke in čaje iz listov Ginkovih dreves so pripravljali in uporabljali v najstarejših civilizacijah Kitajske, Indije, Japonske, zadnje čase pa se vse bolj uporabljajo tudi v v Evropi in zlasti v ZDA, kjer je uporaba teh pripravkov dosegla prvo mesto med zelišči v letu 1997. Zdravila narejena iz ginka so uspešna za izboljšanju krvnega obtoka (v možganih, nogah, notranjem ušesu),pri izgubi spomina in miselnih sposobnosti in za izboljševanje stanja po prestani možganski kapi. V ljudski medicini se uporablja tudi pri odpravljanju glavobolov, migren, srčnega ritma, astme, predmenstrualnih težavah, bledosti, diareji, pri začetnih pojavih glaukoma in pri Alzhajmerjevi bolezni. Mesnat semenski ovoj ženskih dreves gingka je strupen in se ne sme uporabljati surovi ali posušeni. Močno smrdi po masleni kislini (vonj po žarkem maslu). Jedrca semen so po okusu podobna pinjam in se uporabljajo v kitajski kulinariki.
[uredi] Kemijska sestava
Najpomembnejše sestavine ginka so flavonoidi in terpeni. V njegovih listih so našli okoli 40 vrst flavonoidov, izmed katerih so najznačilnejše dimerne oblike, ki so po tej rastlini dobile tudi ime, npr bilobetin in ginkgetin. Med terpeni najdemo v ginku diterpene (ginkolid A, ginkolid B, ginkolid C) in seskviterpene (bilabolid). V listih ginka je le 0,1 do 0,9 % terpenov. V terapiji pa se uporablja obogatene standardizirane izvlečke, v katerih je 6 % terpenov in 24 % flavonoidov. Med sestavinami ginkovih listov velja omeniti še ginkolne kisline, ki lahko povzročajo alergije. Pri proizvodnji rastlinskih zdravilnih pripravkov te kisline odstranijo, tako da je njihova vsebnost manj kot 5 ppm. Na ameriškem tržišču, kjer se pripravki z ginkom, tako kot večina pripravkov iz zdravilnih rastlin tržijo kot prehranska dopolnila, večina pripravkov vsebuje več kot 500 ppm ginkolnih kislin, ena tretina pripravkov pa celo več kot 25.000 ppm. Poleg teh se v listih ginka nahaja še vrsta drugih neznačilnih snovi, ki jih najdemo tudi v drugem rastlinskem materialu: fitosteroli (sitosterol, stigmasterol), fenolne kisline (šikimna kislina, vanilinska kislina, p-kumarna kislina), sladkorji, polisaharidi, proteini...
[uredi] Ginko v umetniških upodobitvah
Ginko je upodobljen že v zelo starih umetniških upodobitvah na Kitajskih, Indijskih in Japonskih slikah ter poslikavah keramike, izdelkov iz gline, raznih uporabnih predmetov. V novejšem času so bili motivi ginkovih vej in listov ter plodov pogosto uporabljeni v arhitekturnih okraskih stila Secesija in Art Nouveau tako na fasadah kot tudi samostojnih izdelkih, zlasti vitraži in barvana stekla. Motiv je uporabljen tudi pri izdelavi raznega nakita in opreme javnih prostorov.
[uredi] Viri
- ^ Sun (1998) . Ginkgo biloba . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 11. maja 2006. Naštet kot ogrožen (EN B1+2c v2.3)
[uredi] Zunanje povezave
- fosili [1] (v angleščini)