Šmarna gora

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno)
Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno)

Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja. Ima dva vrhova: manjšo Šmarno goro (669 m) in višjo, Grmado (676 m). Zaradi lege in razgleda je postala priljubljen izletniški cilj. Šmarna gora je točka v Slovenski geološki poti, čeznjo pa je speljana tudi gozdna učna pot. Južno pobočje Šmarne gore večinoma poraščata puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni gaber (Ostrya carpinifolia), severna pobočja pa bukov gozd.

Območje med Šmarne goro in Rašice na severni, ter reko Savo na južni strani je del mestne občine Ljubljana, ki spada v Četrtno skupnost Šmarna gora.

V Šmartnu je osnovna šola, pošta ter župnijska cerkev sv. Martina. V Šmartnem ima sedež Župnija Šmartno pod Šmarno goro.


Vsebina

[uredi] Zgodovina

Vrh Šmarne gore je bil poseljen že v prazgodovini, po pripovedih naj bi bila v srednjem veku tu zgrajena utrdba in že pred letom 1216 tudi Marijina kapela. Leta 1432[1] je bila zgrajena romarska cerkev Matere božje, obnavljana v 17. in 18. stoletju. V času turških vpadov, konec 15. stoletja so jo obzidali in je služila kot protiturški tabor[2].
Pod Šmarno goro (med Tacnom in Šmartnim) je 22. julija 1941 počila prva partizanska puška, kar se je nekdaj praznovalo kot dan vstaje slovenskega naroda[3].


[uredi] Zanimivosti

Zanimivost šmarnogorske cerkve je, da se opoldansko zvonjenje opravlja pol ure prej, ob enajsti uri trideset minut. Zvonenje se opravlja v spomin na odvrnitev turškega napada.[4]

V zvezi z tem dogodkom je ohranjeno še nekaj zgodb. V času turških vpadov se je pri tem poldanskem zvonenju zgodila pomota, zvonili so ob enajstih, zato so se ljudje nevede odpravili k maši uro bolj zgodaj. V tem času so napadli Turki, požgali in izropali vasi, ljudje pa so po srečnem naključju ostali čili in zdravi, saj so odšli iz domov. Dandanašnji način zvonjenja se opravlja v spomin na ta dogodek. V zvezi s Šmarno goro je ohranjena tudi legenda, ki pojasni zakaj cerkev zvoni ob 11.30 namesto ob 12.00. Legenda, ki izhaja še iz časov turških vpadov naj bi se turki odločili, da bodo zavzeli tabor s cerkvijo, ki je ščitil ljudi in njihovo imetje. Zadali so si, da cerkev osvojijo pred poldnem, sicer se bo enostavno obrnil in vrnil v Turčijo. To najbi slišala sv.Marija, ki se je prikazala ljudem v cerkvi in so ljudje v upanju, da se bo Turek držal zarečenega zvonili pol ure prej. Turki so se dejansko obrnili in odšli. V spomin zvon še danes bije pol ure pred poldnem. (pomanjkljiva navedba virov)

Ko se je leta 2002 med svetovnim prvenstvom v nogometu takratni prvi zvezdnik slovenske izbrane vrste Zlatko Zahovič močno sprl s selektorjem Srečkom Katancem, mu je v afektu zabrusil, da »lahko kupi njega, njegovo družino, hišo, psa in še Šmarno goro. (pomanjkljiva navedba virov)

[uredi] Glej tudi

  • seznam gora v Sloveniji

[uredi] Viri, literatura

  1. ^ Enciklopedija Slovenije XIII, Ljubljana 1999, f 69 (COBISS)
  2. ^ Enciklopedija Slovenije XIII, Ljubljana 1999, f 69 (COBISS)
  3. ^ Enciklopedija Slovenije XIII, Ljubljana 1999, f 182 (COBISS)
  4. ^ Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937 (COBISS)

[uredi] Zunanje povezave


Geo Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.