Lobiranje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Lobiranje je demokratični proces nejavnega vplivanja civilne družbe na odločevalce.
Demokratičen je zato, ker je temelj demokracije nujnost vpliva državljanov na tiste, ki so jim poverili nalogo odločanja (odločevalci) v skupnem imenu. Suverenost odločanja ni omejena samo z občasnimi volitvami ampak pravico neposrednega uveljavljanja interesov.
Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odločevalce, ki se odvija med lobistom in odločevalcem skrit pred očmi javnosti. Vplivanje prek medijev, javnih pisem, govorov na javnih prireditvah torej ni del procesa lobiranja.
Civilna družba je v tem kontekstu mišljena kot del laične javnosti, ki nima atributa odločevalca. To so torej pravne in fizične osebe, katerih interesi niso enaki interesom posameznih religij oziroma interesom odločevalcev samih.
Lobiramo lahko vse odločevalce na vseh ravneh odločanja razen sodno vejo oblasti.
Lobiranje lahko ureja specialni zakon, lahko pa tudi ne. V Sloveniji specialnega zakona o lobiranju ni. Tudi če lobiranje ni regulirano, ga posredno regulira celoten sklop zakonodaje območja v katerem se lobira od Ustave navzdol. Ker je lobiranje tako elementrani del vsake demokracije ima tudi preprost etični kodeks (Code of Conduct). Kodeks so leta 1996 podpisali predstavniki lobistov in Evropska unija.