Ustava Republike Slovenije/Ustavnost in zakonitost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
I. Splošne določbe
II. Človekove pravice in temeljne svoboščine
III. Gospodarska in socialna razmerja
IV. Državna ureditev
V. Samouprava
VI. Javne finance
VII. Ustavnost in zakonitost
VIII. Ustavno sodišče
IX. Postopek za spremembo ustave
X. Prehodne in končne določbe
[uredi] 153. člen (usklajenost pravnih aktov)
Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo.
Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.
Podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakoni.
Posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.
[uredi] 154. člen (veljavnost predpisov in njihovo objavljanje)
Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno.
Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.
[uredi] 155. člen (prepoved povratne veljave pravnih aktov)
Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
[uredi] 156. člen (postopek za oceno ustavnosti)
Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Postopek pred sodiščem se nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča.
[uredi] 157. člen (upravni spor)
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo.
Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.
[uredi] 158. člen (pravnomočnost)
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom.
[uredi] 159. člen (varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin)
Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil se z zakonom določi varuh pravic državljanov.
Z zakonom se lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov.