Zakon o vzajemnem učinku

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zakon o vzajemnem učinku (tudi 3. Newtonov zakon ali zakon o akciji in reakciji) je fizikalna zakonitost, ki jo je odkril Isaac Newton. Če prvo telo deluje na drugo z neko silo potem tudi drugo telo deluje na prvo z nasprotno enako silo.

F12 = − F21, pri čemer velja F12 = sila prvega telesa na drugo, F21 = sila drugega telesa na prvo.

3. zakon se pojavlja med vsemi silami v paru če sta ekvivalenti in delujeta v nasprotnih si smereh.[1] To pomeni, da vse sile v naravi delujejo v parih, saj ob obstoju prve sile obstaja tudi druga enako velika, a nasprotno usmerjena sila. Rezultanta sil je enaka nič, kar pomeni da se njun učinek izniči. Sistem miruje, kar je skladno s prvim Newtonovim zakonom. Prav zaradi tega učinka ne občutimo.

Silo prvega telesa imenujemo akcija; silo drugega telesa pa reakcija.

Dober primer povezave med 1. in 3. Newtonovim zakonom je knjiga, ki leži na mizi, pritiska nanjo s silo svoje teže. Vendar pa tudi miza pritiska nazaj s silo, ki je enaka po velikosti, a nasprotna po smeri. Vsota sil je enaka 0. Ta isti primer lahko zastavimo tudi tako, da opisujemo 1. Newtonov zakon. Na knjigo delujeta sila podlage in teža.

1. Newtonov zakon nastopi med silami, ki delujejo na telo, če ta miruje in so sile v ravnovesju, pri 3. Newtonovem zakonu pa sta v ravnovesju sili, ki jih povzročita dve telesi. Površno bi lahko povzeli, da


[uredi] Opombe

  1. ^ Lex III: Actioni contrariam semper et æqualem esse reactionem: sive corporum duorum actiones in se mutuo semper esse æquales et in partes contrarias dirigi. (Philosophiae naturalis principia mathematica)

[uredi] Glej tudi