Zadar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Morska vrata
Morska vrata
Pristanišče
Pristanišče

Zadar je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji, glavno mesto Zadarske županije, in sedež katoliške nadškofije.

Zadar leži na polotoku ob stari magistralni cesti Reka - Split in je pomembno tranzitno pristanišče. V mestu so pomembne stavbe iz beneškega obdobja, stolnica iz 13. stoletja, rimski forum, mestna vrata, ostanki mestnega obzidja iz zgodnjega srednjega veka i.t.d.


[uredi] Zgodovina mesta

Zadar se pod imenom Idassa prvič omenja v starogrških zapisih. Rimljani so ga v 4.pr. n. št. imenovali Jader. Širše področje okoli Zadra je bilo poseljeno že v neolitiku(Arbanasi), ožje področje mesta na polotoku pa so naselili ilirski Liburni. Leta 59 pr. n. št. Zadar postane rimski municipij. Po propadu zahodnorimskega cesarstva postane Zadar glavno mesto bizantinskega dela Dalmacije. V začetku 9. stol. pride pod frankovsko oblast, a od 10. stol. naprej z mestom upravljajo hrvaški vladarji. Vendar pa so ga že 1202 osvojili Benečani, ki so mu s presledki vladali vse do 1792. Od tedaj naprej je bil s krajšimi presledki do 1920 pod avstrijsko oblastjo. V času Ilirskih provinc od 1806 do 1810 je v Zadru izhajal prvi časopis v hrvaškem jeziku - "Kraljski Dalmatin". Po letu 1920 pa do konca druge svetovne vojne je bil pod italijansko zasedbo, po koncu druge svetovne vojne pa je pripadal Jugoslaviji in sedaj Hrvaški

[uredi] Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:


Geo Ta članek o geografiji Hrvaške je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.