Logika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lógika (grško λόγος: lógos - beseda, smisel, misel, princip) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. Logika v ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v devetnajtem stoletju pa je postala tudi del matematike in kasneje računalništva.


[uredi] Zgodovina

Aristotel je utemeljitelj logike. Njegovi t.i. logiški spisi (njegovo osrednje logiško delo je O razlaganju grško Peri Hermeneias se ukvarjajo z zakonitostmi pravilnega sklepanja. Aristotel je sistematično razmejil logiko kot znanost o pravilnem sklepanju od sofistike, grškega miselnega gibanja, ki se je pogosto posluževalo paradoksov in prikritih zmotah v argumentih. Sholastika je razvila Aristotelov sistem v logiko, ki jo danes poznamo pod imeni logika terminov, silogistika ali A-sistem. Najpomembnejša moderna logika sta Gottlob Frege in Bertrand Russell. Utemeljila sta propozicijsko logiko, logiko, ki z razliko od Aristotelove logike ne operira s termini, temveč s propozicijami, s stavki. Propozicijsko logiko lahko sicer v zametikih zasledimo že v stoiški logiki. Sodbnejši logiški sistemi so ponavadi utemeljeni na opustitvi nekaterih aksiomov iz starejših logiških sistemov ter uvedbi intenzionalnosti.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Logika je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

- v angleščini:

Filozofske panoge

Uredi
ontologija | gnoseologija | filozofska antropologija | filozofija zgodovine | etika | estetika | logika