Stepanakert

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Karta Azerbajdžana kaže mesto Xankəndi.
Karta Azerbajdžana kaže mesto Xankəndi.
Vladna palača na glavnem trgu v Stepanakertu. (fotografija: Raffi Kojian)
Vladna palača na glavnem trgu v Stepanakertu. (fotografija: Raffi Kojian)
Glavna cesta v Stepanakertu. (fotografija: Raffi Kojian)
Glavna cesta v Stepanakertu. (fotografija: Raffi Kojian)

Stepanakert (armensko Ստեփանակերտ, azersko Xankəndi) je glavno mesto samooklicane Republike Gorski Karabah. Nadzor nad območjem je vzrok spora med Azerbajdžanom in Armenijo, vključno z vojno, ki je sledila po razpadu Sovjetske zveze. Trenutno je Stepanakert pod armenskim nadzorom in večina azerbajdžanskega prebivalstva je razseljenega vzhodno. Mesto ima 56.600 prebivalcev (popis 1. januar 2004)

[uredi] Zgodovina

Mesto Xankəndi je bilo ustanovljeno leta 1917 po oktobrski revoluciji. Leta 1923 je bilo preimenovano v Stepanakert, v čast Stepanu Šaumjanu, armenskemu komunističnemu borcu iz Bakuja, ki je umrl leta 1918 v državljanski vojni. Leta 1988 razglasi regionalni parlament pokrajine priključitev Gorskega Karabaha Armeniji. Po razglasitvi neodvisnosti Azerbajdžana od Sovjetske zveze je bilo zopet preimenovano v Xankəndi, v sklopu azerifikacije avtonomne oblasti Gorski Karabah (Nagorno-Karabah) z večinskim armenskim prebivalstvom (ca. 77 %). Izbruhnili so spopadi, ki so vodili v armensko kontrolo nad območjem, ki se je z Armenijo povezalo preko ozkega koridorja na zahodu pokrajine. Neuradno premirje velja od leta 1994.

[uredi] Gospodarstvo

Pred izbruhom vojne je gospodarstvo Stepanakerta večinoma temeljilo živilski industriji, predelavi svile in vinarstvu. Gospodarstvo je bilo po vojni močno oslabljeno.

[uredi] Glej tudi


Slika Zemlje Ta članek o naselju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.