Weimarska republika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Weimarska republika je ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po prvi svetovni vojni. 9.novembra 1918 je bila v Berlinu razglašena pod vodstvom zmernega socialista Friedricha Eberta. Voljena narodna skupščina se je sestala januarja 1919 v mestu Weimar in se sporazumela o ustavi. Ebert je bil izvoljen za prvega predsednika (1919-1925), nasledil pa ga je Hindenburg (1925-1934). Nova republika se je morala takoj po vojni soočiti z versajskim mirom, po katerem je izgubila veliko celinskaga ozemlja in vse kolonije poleg tega pa ji je bilo naloženo plačilo velikanskega reparacijskega dolga zmagovalkam v prvi svetovni vojni. Ta določila so izzvala kratek desničarski upor, Kappov puč. Republika ni zmogla plačati dolgov, zato je začela vrednost marke padati. Leta 1923 sta Francija in Belgija okupirali Porurje, med tem pa so na Bavarskem desničarski skrajneži neuspešno poskušali obnoviti monarhijo. Pritem sta sodelovala Adolf Hitler in Erich Ludendorff. Gustavu Stresemanu je uspelo obnoviti zaupanje in prepričati ZDA, da so prevzele vlogo posrednika. Dawesov načrt je uredil plačevanje reparacij in Francija se je umaknila iz Porurja. Temu je leta 1929 sledil Youngov načrt. Nezadovoljeni finančni in industrijski krogi v Nemški narodni stranki so se s Hitlerjevo nacistično stranko povezali v močno opozicijo. Z naraščujočo brezposelnostjo se je krepila podpora tej zvezi, ki je veljala za edino alternativo komunizmu. Na predsedniških volitvah leta 1932 si je Hitler z izkoriščanjem protikomunističnih strahov in antisemitskih predsodkov pridobil okoli trinajst milijonov glasov, vendar je bil kljub temu ponovno izvoljen Hindenburg. Leta 1933 so mu svetovali, naj Hitlerja imenuje za kanclerja. Kmalu po požigu Reichstaga je Hitler razglasil izredno stanje. Po smrti Hindenburga leta 1934, ta je bil namreč še edini, ki je Hitlerju omejeval absolutno oblast, je Hitler prevzel popolno oblast in razglasil tretji rajh.