Jedro (računalništvo)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jedro operacijskega sistema, ali tudi samo jedro, v računalništvu pomeni del operacijskega sistema, ki je odgovoren za varen programski dostop do strojne opreme. Jedro nadzira tudi časovni dostop določenega programa do kosa strojne opreme.
Delijo se grobo na dve veji: monolitična jedra in mikrojedra. Mešanica teh dveh so pa hibridna jedra. Monolitičo jedro je tisto jedro, ki se v pomnilnik naloži kot en velik binarni zapis računalniških ukazov. Primer monolitičnega jedra je Linux. Mikrojedro je tisto, ki je sestavljeno iz večih majhnih programov, vsak zadolžen za svojo delo. Komunicirajo preko skupnega kanala. Primer takšnega jedra je Mach. Hibridna jedra so tista, ki so implementirana kot monolitična, vendar uporabljajo tehniko kanalov za komunikacijo med moduli. Primer hibridnega jedra je Microsoft Windows XP.
Jedro ponavadi vsebuje naslednje podsisteme:
- uporavljanje z pomnilnikom,
- razvrščanje,
- prekinitvene rutine za komponente,
- (navidezni) datotečni sistem,
- omrežni nivoji
Jedro deli navidezni pomnilnik v dva prostora: uporabniški prostor ter prostor jedra. Kadar proces teče v prostoru jedra, ima dostop do vseh mest v pomnilniku in tako neposreden dostop do struktur jedra. Zato so programi, ki tečejo v prostoru jedra gonilniki ali pa procesi, ki potrebujejo visoko dostopnost pomnilnika. Vsi ostali procesi pa tečejo v uporabniškem prostoru in jim je dostop do sistemskega dela pomnilnika zavrnjen. Pravtako se lahko pomnilnik procesov v uporabniškem prostoru izmenjuje na disk, nasprotno pa pri prostoru jedra.
Najbolj razširjen koncept jeder operacijskih sistemov je UNIX, obstaja pa tudi nekaj pionirskih jeder, kot so npr. Singularity, projekt Microsoftove raziskovalne ekipe, ki poskuša jedro spisati na vrhu navideznega stroja. Implementirajo ga v jeziku C#.
Ta članek, ki se nanaša na računalništvo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.