Franjo Malgaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Franjo Malgaj, slovenski častnik in pesnik, * 10. november 1894, Hruševec pri Šentjurju, Celje, † 6. maj 1919, Tolsti Vrh.

Bil je izredno narodno zaveden Slovenec. Zanimal se je za slovensko zgodovino in narodopisje. Prav tako pa je imel zelo rad slovenske ljudske pesmi in je tudi sam pisal pesmi.

Vsebina

[uredi] Prva svetovna vojna

Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil Franjo star dvajset let, že jeseni 1914 pa je bil vpoklican v slavni slovenski 87. celjski pešpolk. Malgaj, ki je končal šolo za rezervne častnike, je bil leta 1915 na soški fronti v bojih z Italijani ranjen v bitki na doberdobski planoti. 87. pešpolk je bil kasneje premeščen na Tirolsko in ko je avstrijsko poveljstvo istega leta iskalo prostovoljca, ki bi si upal zavzeti izjemno pomembno italijansko postojanko Monte Zebio, se je za to nalogo javil Franjo Malgaj. Izbral je nekaj vojakov, po večini Slovencev in z njimi presenetil ter premagal Italijane. Za svoje dejanje je dobil najvišje odlikovanje - zlato medaljo za hrabrost, ki je bila eden izmed najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko dobil nižji častnik

[uredi] Povojna leta

Ob razpadu Avstro-Ogrske je Malgaj, ki je bil v tem času nadporočnik v Celju zbral prostovoljce, doma večinoma iz Celja in okolice ter z njimi 6. novembra 1918 odšel na Koroško. S svojimi vojaki je osvobodil vse kraje v Mežiški dolini. V soglasju z generalom Maistrom je v usklajeni akciji 23. novembra prodrl v Labot in osvobodil tudi Velikovec. Pod njegovim poveljstvom so bili odbiti vsi poskusi ponovnega zavzema teh mest. Skupaj s Srečkom Puncerjem je pričel izdajati časopis Korotan. Toda podobno kot generalu Maistru so tudi nadporočniku Malgaju odvzeli pristojnost za Koroško. Poslan je bil v zaledje. Konec aprila 1919 je slovenska vojska krenila v popolnoma zgrešeno in nepravilno vodeno ofenzivo na Koroškem. Vodil jo je polkovnik Milan Bleiweis. Ofenziva je po kratkem napredovanju zastala, ob avstrijski protiofenzivi, pa je Bleiweisovo poveljstvo razpadlo. Slovenske čete so v neredu začele umik proti Slovenj Gradcu in Radljam. V boje je takrat ponovno posegel nadporočnik Franjo Malgaj s svojo četo in osvobodil kraje v mežiški in dravski dolini.

[uredi] Smrt

6. maja 1919 je, hoteč čim bolje videti sovražne premike, splezal na drevo pri Tolstem Vrhu. Ob sestopu z drevesa se mu je po nesreči zataknila veja ob ročno bombo, ki mu je visela za pasom in bomba je eksplodirala. Nadporočnik Franjo Malgaj je padel star komaj 25 let. Na mestu njegove smrti so mu Slovenci kasneje postavili spomenik. Ob začetku 2. svetovne vojne leta 1941 so nacisti tisti spomenik razbili in uničili, toda na istem mestu mu je bil po vojni postavljen novi.

[uredi] Glej tudi

V drugih jezikih