Sončeva pega
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sónčeva péga je območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo.
Večjo pego lahko sestavlja temen osrednji del oziroma umbra (senca), ki jo obdaja svetlejša penumbra ali polsenca. Temperatura sence je okoli 4500 °C, polsence pa 5000 °C. Čeprav so pege zelo svetle, izgledajo kot temne lise glede na okoliško snov z efektivno površinsko temperaturo 5778 K. Če bi jih opazovali neodvisno od okoliške fotosfere, bi bile svetlejše od električnega obloka. Pege vidimo največkrat v skupinah, najprej so zelo majhne počasi pa se raztegnejo po Sončevi dolžini. Največjo velikost dosežejo po 14 dneh, na koncu ostane velikokrat le vodilna, največja pega vse ostale pa izginejo. Za leto 2007 je predviden minimum Sončeve dejavnosti (Sončev cikel). Sončeve pege so povezane z močnim magnetnim delovanjem kot so koronske zanke ali ponovne spojitve magnetnih silnic.
[uredi] Glej tudi
- Wolfovo število
Ta članek s področja astronomije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite.