Limoges

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 45° 49’ severne širine, 1° 15’ vzhodne dolžine

Občina Limoges
Mestna hiša, Limoges


Lega in grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 15' 05" E
Zemljepisna širina: 45° 49' 09" N
Uprava
Država Francija
Regija: Limousin (glavno mesto)
Departma: Haute-Vienne (prefektura)
Okrožje: Limoges
Interkomunaliteta: Limoges - metropola
Župan: Alain Rodet
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 209 m–431 m
(povpr. 294 m)
Površina kopnega:¹ 77,45 km²
Prebivalstvo:²
(1999)
133.968
 - gostota: (1999) 1.730/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 87085/ 87000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Katedrala sv. Štefana, Limoges
Katedrala sv. Štefana, Limoges

Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Limousin, komuna in sedež departmaja Haute-Vienne. Leta 1999 je kraj imel 133.968 prebivalcev.

Vsebina

[uredi] Geografija

Mesto se nahaja na severu velikega jugo-zahoda Francije, ob reki Vienne.

[uredi] Zgodovina

Sedanje mesto je bilo ustanovljeno kot rimski Augustoritum okoli leta 10 pred Kristusom, nekaj kilometrov stran od glavnega mesta keltskega plemena Lemovicov, kot del reorganizacije province s strani rimskega cesarja Avgusta. Tipično rimsko mesto je vsebovalo amfiteater, gledališče, forum, kopališča, tempelj. Imelo je Senat in lastni denar, kar je pričalo o pomembnosti v tem času.

Limoges je sprejel krščanstvo s svetim Martialom, prvim škofom Limogesa, okoli leta 250, vendar je že proti koncu stoletja zaradi germanskih vdorov bil opuščen, samo prebivalstvo pa se je utaborilo na bolj utrjenem kraju, sedanjem središču mesta, Puy Saint-Étienne. V 9. stoletju je bila zgrajena Opatija sv. Martiala, v letu 1273 pa se je začela gradnja Katedrale sv. Štefana, ki je bila dokončana šele leta 1888.

Med stoletno vojno, leta 1370, so ga zasedli Angleži na čelu z Edvardom, Črnim princem.

V času francoske revolucije je bilo uničenih precej verskih objektov, med drugim tudi sama opatija.

V 19. stoletju se je začelo obdobje modernizacije. Razvila se je industrija porcelana, samo središče mesta je dobivalo novo podobo, s tem pa je prišel na dan izbruh več razgrajanj s strani revnejšega prebivalstva (julij - november 1830, april 1848, v začetku 1905). Prva francoska delavska konfederacija, Confédération Générale du Travail (CGT), je bila ustanovljena prav v Limogesu, 1895 leta.

[uredi] Znamenitosti

  • ostanki amfiteatra iz rimskega obdobja,
  • most sv. Martiala (rimsko obdobje),
  • kripta sv. Martiala, s škofovim grobom (10. stoletje),
  • cerkev Sv. Petra iz Queyroixa (13. stoletje),
  • most sv. Štefana (13. stoletje),
  • katedrala sv. Štefana (1273-1888),
  • cerkev sv. Mihaela (St. Michel-des-Lions, 14. stoletje),
  • kapela sv. Avrelija, drugega škofa Limogesa (14-17. stoletje),
  • škofijska palača (od prvotne zgradbe iz 17. stoletja ohranjena le kapela),
  • železniška postaja Gare des Bénédictins (1924-1929).

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:


Geo Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.