Lokomotiva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Različne parne lokomotive
Različne parne lokomotive

Lokomotíva je pogonski stroj, ki vleče železniške kompozicije. Običajno so lokomotive postavljene na čelu vlaka, te pa potem vlečejo potniške in/ali tovorne vagone. Če je potrebna menjava smeri, potem se mora lokomotiva premakniti z enega na drug konec vlaka. Danes pa je vse pogosteje, da lokomotiva (predvsem krajšega) potniškega vlaka ostane na isti strani vlaka. Kabina za strojevodjo se nahaja v najbolj zunanjem vagonu, od koder preko vlakovnega ožičenja poteka komunikacija z lokomotivo na nasprotni strani. Lokomotiva tako vlak v eno smer vleče, v drugo pa poriva. Podoben sistem se pojavi, če je vlak sestavljen iz vagonov in lokomotive na vsakem koncu vlaka, ki ga vsakič upravlja strojevodja v vodeči lokomotivi. Tak sistem uporablja francoski TGV.

Strojevodje se morajo ravnati po signalih, ki narekujejo nadaljevanje vožnje ali pa ustavitev. Glejte članek o železniški signalizaciji.

Dolgi tovorni vlaki imajo pogosto lokomotive na čelu in na repu ali pa celo v sredini vlaka. To omogoča bolj tekočo vožnjo in zmanjša sile na spojnice med tovornimi vagoni. V tem primeru so nadzorni signali za lokomotive poslani iz vodeče lokomotive preko radijskih zvez.

Vlaki, ki nimajo lokomotive, se imenujejo motorne enote.

Vsebina

[uredi] Parni pogon

Parna lokomotiva

[uredi] Dizel-mehanični pogon

Lokomotiva z dizel-mehaničnem pogonom deluje po načelu prenosa energije vrtilnega navora in frekvence preko zobniškega menjalnika na pogonske vozičke. Dizel-mehanična lokomotiva se ni izkazala kot praktična in se dan danes še redko kje najde v uporabi.

[uredi] Dizel-električni pogon

Lokomotiva na dizel-električni pogon deluje na principu prenosa energije preko električnega generatorja ter elektro motorjev. Dizelski motor poganja električni generato, ki proizvaja enosmerni električni tok. Električni tok generatorja se dovaja do elektro motorjev, ki so nameščeni na pogonskih kolesih. Velika prednost lokomotiv z dizel-električnim pogonom je ta, da eletrični motor ne občuti nihanj obremenitve, ker nima neposerdne povezave z pogonskimi kolesi.

[uredi] Dizel-hidravlični pogon

Lokomotiva na dizel-hidravličen pogon deluje na principu prenosa energije dizel motorja preko hidravlične črpalke na hidromotorje, kateri prenašajo vrtilno frevenco na pogonska kolesa. Ni primerna za večje hitrosti oziroma večje vrtilne frekvence koles, prenaša pa zelo velike momente in se uporablja v glavnem za manevrske potrebe na postajališčih.

[uredi] Pogon na plinsko turbino

[uredi] Električni pogon

Lokomotiva na električni pogon deluje na principu pretvarjanja topa pod visoko napetostjo na tok nižjih napetosti za pogon pogonskih električnih motorjev, ki poganjajo pogonske vozičke na lokomotivi Danes se uglavnem uporabljajo tovrstne lokomotive za pogon tovornih, kot tudi potniških vlakov, ker dosegajo večje vrtilne frekvence in velik navor.

[uredi] Zunanje povezave

Lokomotiva je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Ta članek, ki se nanaša na tehnologijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.