Jean-Baptiste Colbert

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.

Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert

[uredi] Življenje in delo

Leta 1666 je Colbert ustanovil francosko Kraljevo akademijo znanosti (Académie Royale des sciences), ki je v resnici obstajala že nekako 30 let. Tako kot drugod so tudi v Franciji imeli učenjaki navado, da so se redno shajali, najpogosteje na domu katerega od njih, in se pogovarjali o svojem delu in odkritjih. V Parizu so se dobivali pri Melchisedecu Thevenotu, znanstvenem vsevedu, neutrudljivem zbiralcu in popotniku. Prav v njegovi hiši je na primer Mersenne, ki si je dopisoval z vsemi evropskimi znanstveniki, Descartesu predstavil angleškega filozofa Hobbesa. V ta krog so spadali Personne de Roberval, Gassendi in Pascal. V tujini so imele podobne skupine še pokrovitelja ali statut. V Firencah je bil od leta 1657 zavetnik Accademie del Cimento kardinal Leopold Medičejski, na Bavarskem je Nemško naravoslovno akademijo cesarjev Leopolda in Karla podprl cesar Leopold I., v Angliji so ustanovili Kraljevo družbo (Royal Society) leta 1645.

Colbert, ki je kakor zmeraj skrbel za vpliv države, se je zato odločil, da nacionalizira skupščino francoskih znanstvenikov z soustanovitvijo Kraljeve akademije znanosti, ki bi bila podobna Richelieujevi Académie francaise. Med prvimi 7. člani so bili kar 4. astronomi: Auzout, Picard, Roberval in Huygens, ki ga je tik pred tem Ludvik XIV. poklical v Pariz.

Od leta 1667 do 1772 je Colbert skupaj z Jean-Felixom Picardom vodil gradnjo observatorija v Parizu. 20. junija 1667, na dan poletnega obrata so bili Auzout, Frenicle de Bessy, Picard, Buot in Richer že zjutraj v Uranoskopu ali v Observatoriju, da bi na kamen začrtali poldnevnik.

[uredi] Glej tudi