Rouen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 49° 27’ severne širine, 01° 06’ vzhodne dolžine

Občina Rouen
Katedrala Notre-Dame, Rouen


Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 01° 06' 12" E
Zemljepisna širina: 49° 26' 38" N
Uprava
Država Francija
Regija: Zgornja Normandija (glavno mesto)
Departma: Seine-Maritime (prefektura)
Okrožje: Rouen
Kanton: sedež sedmih kantonov
Rouen-1 .. Rouen-7
Interkomunaliteta: Aglomeracija Rouen
Župan: Pierre Albertini
(2001-2008)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 2 m–152 m
(povpr. 10 m)
Površina kopnega:¹ 21,38 km²
Prebivalstvo:²
(1999)
106,592
 - gostota: (1999) 4,986/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 76540/ 76000, 76100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in sedež departmaja Seine-Maritime. Mesto z okolico ima po podatkih iz leta 1999 518.316 prebivalcev, mestno jedro pa 106.592.

Vsebina

[uredi] Geografija

Mesto leži v severozahodni Franciji ob reki Seni in njenih manjših pritokih Aubette, Robec in Cailly.

[uredi] Zgodovina

Rouen, antični Rotomagus, je bil pod cesarjem Konstantinom Velikim glavno mesto rimske province Secunda Provincia Lugdunensis. V 5. stoletju je postal sedež škofije, kasneje frankovskega ozemlja Nevstrije.

Rouen je bil v srednjem veku eno najbogatejših mest Evrope, saj je bil ena izmed prestolnic (od 912 glavno mesto Normandije) Anglo-normanskih dinastij, ki so od 11. do 15. stoletja vladale tako Angliji kot velikem delu današnje Francije. 24. junija 1204 je vanj vkorakal francoski kralj Filip II. in ga z Normandijo vred priključil Francoskemu kraljestvu. Med stoletno vojno 19. januarja 1419 se je Rouen predal angleškemu kralju Henriku V., Normandija pa je postala del Anglije. 30. maja 1431 je bila v Rouenu na grmadi sežgana Devica Orleanska. Mesto je ponovno pristalo v rokah Francozov leta 1449.

Med drugo svetovno vojno, na Dan D, je bil Rouen močno poškodovan.

[uredi] Znamenitosti

  • gotska katedrala Notre-Dame z začetkom gradnje v letu 1202; ob njenem dokončanju je bila s 151 metri najvišja zgradba na svetu (1876-1880). V njej je shranjeno srce Riharda Levjesrčnega. Je sedež Rouenskih nadškofov,
  • gotska cerkev sv. Maclouja iz 15. stoletja,
  • Gros Horloge, astronomska ura iz 16. stoletja,
  • sodna palača, nekdaj sedež normanskega Parlementa (francoskega sodišča).

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:


Geo Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.