Mangart
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Mangart, tudi Mangrt je 2679 mnm visok vrh v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji. Mangart je tudi naziv za gorovje (z najvišjim vrhom Veliki Mangart, 2679 mnm) med dolino potoka Koritnice in Mangartsko dolino .
Pogorje je zgrajeno največ triasnih in jurskih apnencev. Na južnem pobočju pogorja izvira Koritnica, na severni strani v Mangartski dolini pa sta Spodnje in Zgornje Mangartsko jezero.
Mangart je v Sloveniji eno redkih, oziroma edino nahajališče rastlin: plazeča sretena (Geum reptans), islandska potočarka (Rurripa islandica), klasnati ovsenec (Trisetum spicatum), živorodna bilnica (Festuca vivipara), črni pelin (Artemisia genipi), in eno redkih gnezdišč planinskega hudournika (Apus melba).
Prvi znani vzpon je leta 1794 opravi naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart
[uredi] Dostop
Poldrugi kilometer pred prelazom Predel se odcepi cesta, ki po okoli 12 km pripelje na Mangartskego sedlo (2072 m), od tu vodi na vrh več poti.
- Slovenska pot, okoli 2 uri; zahtevnejša, poteka po zahodni steni
- Italijanska pot, okoli 2 uri; daljša, zložnejša
[uredi] Glej tudi
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.