Zdravljica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zdravljíca je znana pesem, ki jo je France Prešeren napisal leta 1844. Sedma kitica, ki se začne z Žive naj vsi narodi in jo je za zbor uglasbil Stanko Premrl, je od 27. septembra 1989 slovenska državna himna. Pesem je po obliki carmina figurata.

Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi rock izvedba Zorana Predina in skupine Lačni Franz.

Vsebina

[uredi] Besedilo

1.
Spet trte so rodile,
prijat'lji, vince nam sladko,
ki nam oživlja žile,
srce razjasni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi.
2.
Komu najpred veselo
zdravljico, bratje, č'mo zapet'?
Bog našo nam deželo,
Bog živi ves slovenski svet,
brate vse,
kar nas je
sinov sloveče matere!
3.
V sovražnike `z oblakov
rodu naj naš'ga trešči grom!
Prost, ko je bil očakov,
naprej naj bo Slovencev dom;
naj zdrobe
njih roke
si spone, ki jim še teže!
4.
Edinost, sreča, sprava
k nam naj nazaj se vrnejo!
Otrok, kar ima Slava,
vsi naj si v roke sežejo,
da oblast
in z njo čast,
ko pred, spet naša bosta last!
5.
Bog živi vas, Slovenke,
prelepe, žlahtne rožice!
Ni take je mladenke,
ko naše je krvi dekle;
naj sinov
zarod nov
iz vas bo strah sovražnikov!
6.
Mladen'či, zdaj se pije
zdravljica vaša, vi naš up!
Ljubezni domačije
noben naj vam ne usmrti strup;
ker po nas
bode vas
jo srčno branit' klical čas!
7. (Himna)
Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!
8.
Nazadnje še, prijat'lji,
kozarec zase vzdignimo,
ki smo zato se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni
naj živi
vsak, kar nas dobrih je ljudi!
Cenzurirana Zdravljica, pripravljena za objavo v Poezijah 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor Franc Miklošič označil kitico Edinost, sreča, sprava kot spotakljivo. Izšla je potem cela in malo spremenjena šele l. 1848.
Cenzurirana Zdravljica, pripravljena za objavo v Poezijah 1846. Iz zbirke jo je izločil pesnik sam, potem ko je cenzor Franc Miklošič označil kitico Edinost, sreča, sprava kot spotakljivo. Izšla je potem cela in malo spremenjena šele l. 1848.
France Prešeren in prvi verz sedme kitice Zdravljice na slovenskem kovancu za 2 €
France Prešeren in prvi verz sedme kitice Zdravljice na slovenskem kovancu za 2 €

[uredi] 9. kitica

Ljubezni sladke spone
naj vežejo vas na naš rod,
v njim sklepajte zakone,
de nikdar več naprej od tod,
hčer sinov,
zarod nov,
ne bo pajdaš sovražnikov!
Bog nas vse,
kar nas je,
živi tovar'še združene!

[uredi] Posnetek

[uredi] Zunanje povezave