Afera Postojnsko orožje
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Afera Postojnsko orožje je bila politična afera, ki je izbruhnila v Sloveniji po kraji orožja iz Vojašnice Postojna v noči iz 8. na 9. december 1999.
[uredi] Zgodovina
Nemudoma po kraji sta se začeli dve neodvisni preiskavi: eno je vodila Kriminalistična policija, drugo pa Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA). Medtem, ko policija sprva ni imela uspeha pri preiskavi, je SOVA januarja 2000 prejela preko svojih tajnih sodelavcev ponudbo za odkup manjše količine ukradenega orožja (3 kosi); analiza odkupljenega orožja je pokazala, da izvirajo iz Postojne. Sledil je drugi nakup v aprilu istega leta, tokrat 5 kosov orožja, ki so vsi izhajali iz ropa. SOVA je celotni postopek dokumentirala in ugotovila povezavo med Darkom Njavrom in preprodajalci orožja. [1]. Maja 2000 je SOVA obvestila takratnega predsednika vlade v odstopu, Janeza Drnovška, o poteku in rezultatih preiskave; le-ta je nato ukazal, da preiskavo prevzame policija. Policija pa ni hotela prevzeti dokaze, saj so bili po njihovih trditvah nezakonito pridobljeni in tako neuporabni na sodišču.
Kljub temu je policija uporabila indice iz Sovine preiskave in prišla do istih zaključkov. Kmalu zatem pa so se pričela obtoževanje med policijo in Sovo, da ena drugi prikriva rezultate preiskave in tako namerno ščiti znane storilce.
V celotno afero se je nato vključila še parlamentarna komisija državnega zbora, ki je imela nalogo preiskati možno vpletenost druge države oz. tuje obveščevalne službe, a se je pri preiskavi naslonila na možno sporno vpletenost Sove v preiskavo.
Vse preiskave so nato zamrle, kljub temu, da so bili zbrani dokazi dveh preiskav, znani osumljenci in znane lokacije, kjer so se srečevali.