Kaj je razsvetljenstvo (Foucault)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Članek je za nekaj časa rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti.
Prosimo vas, da ga medtem ne spreminjate. Oseba, ki je dodala obvestilo, je navedena v zgodovini urejanja. Če članka zadnjih nekaj ur ni urejal nihče, lahko predlogo odstranite.
Namen obvestila je izogniti se navzkrižjem urejanj; prosimo vas, da ga med sejami urejanja odstranite, da ga bodo lahko izboljševali tudi drugi.

Michel Foucault je 1984. napisal tekst Kaj je razsvetljenstvo?, v katerem navezuje svojo filozofijo na Kantovo premišljevanje v istoimenskem članku iz leta 1784. V tem Foucaultovem tekstu najdemo misel, da v porazsvetljenski dobi že od Hegla in Nietzscheja naprej stežka najdemo filozofijo, ki se ne bi spopadla z vprašanjem "Kaj je razsvetljenstvo?" Foucault na podlagi tega izpelje, da če bi skušali odgovoriti, kaj je moderna filozofija, bi lahko rekli, da je zanjo značilno prav to, da skuša odgovoriti, kaj je razsvetljenstvo.

Vsebina

[uredi] Kantov tekst

Pri Kantovem odgovoru podčrta opredelitev razsvetljenstva kot izhoda (iz nedoletnosti) in opozori na razliko takšne zastavitve refleksije o sedanjosti glede na poprejšnje (pri Platonu, Avguštinu, Vicu). Tako razumljeno pomeni razsvetljenstvo modifikacijo predobstoječega razmerja med voljo, avtoriteto in uporabo pameti (uma). Ker je človek sam odgovoren za svojo nedoletnost, iz nje ne more priti brez spremembe, ki jo bo sam izvedel na samem sebi. Ob individualni plati razsvetljenstva pa je prisotna še institucionalna, politična, družbena plat. Foucault svojo analizo Kantovega teksta zgosti v ugotovitvi, da si je modernost treba predstavljati bolj kot držo oz. stališče (attitude), kot pa v smislu zgodovinskega obdobja.

[uredi] Drža modernosti kot grški ethos

Podobno pojmovanje modernosti najdemo v 19. stoletju pri Baudelairu, kjer biti moderen ne pomeni preprosto sprejeti časovno diskontinuiteto glede na tradicijo, ne pomeni tega uhajajočega, prehodnega, kontingentnega gibanja sedanjosti - marveč zavzeti držo (attitude) v odnosu do njega. Baudelairova modernost je po Foucaultu volja do pojunačenja sedanjosti; toda obenem gre za ironično heroizacijo sedanjosti: je hkrati igra svobode z realnim. Skrajna čuječnost do realnega je soočena s prakso neke svobode, ki realnost hkrati spoštuje in skruni. Foucault sklene, da za Baudelaira modernost človeka zavezuje k nalogi, da samega sebe razdeluje (s'élaborer).

Kar zadeva pomen Kantovega teksta za nas (oziroma za Foucaultovo lastno filozofijo), je izpostavljen (v razsvetljenstvu zakoreninjen) tip filozofskega raziskovanja, ki problematizira:

  • odnos do sedanjosti
  • način historičnega obstoja (v izvirniku être: tudi bit, bitje) in
  • konstituiranje samega sebe (kot avtonomnega subjekta).

Ob tem še poudari, da je "nit, ki nas lahko ponovno naveže na razsvetljenstvo, permanentna reaktivacija neke drže, torej nekega filozofskega ethosa" - reaktivacija "permanentne kritike našega historičnega obstoja (être)". [1]

[uredi] Viri

Foucault, Michel, Qu'est-ce que les Lumières, v Dits et écrits, IV. zvezek, Editions Gallimard, Paris, 1994. (str. 1381-1397) (COBISS) (Dostopno tudi v slovenskem prevodu. Glej (COBISS).)

[uredi] Seznam citatov

  1. ^ Dits et écrits, IV, str. 1390

[uredi] Zunanje povezave