Roquefort
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Roquefort (tudi Rokfor) je francoski sir s plemenito plesnijo, ki naj bi ga prvič izdelali 4. junija 1070, ime pa je dobil po francoski pokrajini Roquefort-sur-Soulzon v departmaju Aveyron, na južnih obronkih gorovja Cevennes, kjer smejo danes edino izdelovati sir s tem imenom. To je hkrati edini ovčji sir z modro zeleno plesnijo z latinskim imenom Penicillium roqueforti.
Vsebina |
[uredi] Izdelava
Najstarejši recept za izdelavo Roqueforta izvira iz leta 1411, po katerem se iz 4,5 litrov ovčjega mleka dobi 1 kg sira. V mleko ali mladi sir se doda kultura plesni, s čimer se začne prva faza postopka za izdelavo sira. V tej prvi fazi se v hladnih in vlažnih votlinah, katerih stene so prav tako prekrite s to kulturo plesni, sir prvih nekaj dni soli. Ko je nasoljen se pikira, da v notranjost sira lahko prodre zrak, ki je nujen za rast plesni. Pod takimi pogoji sir zori štiri tedne na temperaturi od 7 do 10°C. Ko se na površini pojavijo prve zelene lise, se sir še enkrat prebode in zavije v aluminijasto folijo, da se dotok zraka ustavi in s tem prepreči vstop drugih vrst plesni. Tako zavit sir zori še nadaljnje 3 do 4 mesece, do končnega izdelka. Rezultat je pikantno slan kremasti in krhki sir z najmanj 52% suhe snovi. Krhkost sira je dokaz njegove kvalitete, saj je bolj krhek sir bolj kvaliteten.
[uredi] Legenda
Po legendi naj bi ta vrsta sira nastala tako, da je pastir, ki se je pred dežjem umaknil v neko votlino s seboj na pašo vzel mladi sir. V tistem, ko je ravno hotel malicati je zunaj zagledal lepo dekle in je stekel za njo, v votlini pa je pozabil hrano. Ko je kasneje našel sir je bil ta prekrit s plesnijo. Lačen pastir je sir vseeno poskusil in ugotovil, da je dober in vest o tem razširil med vaščani.
[uredi] Postrežba
Okus roqueforta je bogat in močan, zato se ponavadi ponudi skupaj s svežim kozjim sirom, camembertom, grojerjem in gavdo, poleg pa dodamo hruške, breskve, smokve in grozdje ter orehe. Zelo dobro se poda k belemu vinu.
[uredi] Glej tudi
- Brie