Svet Evropske unije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Evropska unija

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri
Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje

Politične ustanove
Komisija
Predsednik:  (José Barroso)
Barosova komisija
Svet ministrov in Evropski svet
Predsedništvo:  (Nemčija)
Parlament:
Predsednik:  (Hans-Gert Pöttering)
Evroposlanci
Volilne enote
Volitve
2009
2004
2007 (samo Bolgarija in Romunija)
Politične skupine
Odbori

Sodstvo
Sodišče Evropskih skupnosti
Seznam članov
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence

Računsko sodstvo
Računsko sodišče Evropske unije

Finančna telesa
Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad

Svetovalna telesa
Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij

Decentralizirana telesa
Agencije EU

Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke
Preglednica sodelujočih strank po državah
V Svetu sodelujoče stranke


Druge države
prikaži  pogovor  uredi

Svet Evropske unije (do leta 1993 ministrski svet) je inštitucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU. Je najpomembnejša ustanova v procesu sprejemanja odločitev Evropske unije, svojo sestavo in ime pa spreminja glede na področje dela (kmetijstvo, promet, izobraževanje itd.). Glede na tematiko se sestanejo resorni ministri, ki sprejemajo odločitve s svojega področja.


Vsebina

[uredi] Sestava sveta

Najpomembnejši svet sestavljajo zunanji ministri. Imenuje se svet za splošne zadeve in zunanje odnose. Poleg dela na svojem področju namreč ta svet usklajuje tudi delo vseh drugih ministrskih srečanj. Kot primarni zakonodajni organ (na vse več področjih se uveljavlja sistem soodločanja z evropskim parlamentom) svet EU sprejema različne pravne akte, med katerimi so najpomembnejše uredbe. Te so zavezujoče za vse članice z dnevom objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, ko postanejo tudi del notranjega prava vsake članice. Svet sprejema tudi direktive, odločbe, mnenja in priporočila.

[uredi] Odločanje

Svet odloča praviloma s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev (Nemčija ima npr. deset glasov, Luksemburg pa dva). Nekatere odločitve Svet še vedno sprejema s soglasjem, nekatere pa tudi z navadno večino. V razširjeni Uniji, ki bo leta 2004 štela 25 članic, bo soglasje težko doseči, zato pogodba iz Nice, ki je začela veljati 1. februarja 2003, doloca 27 področij (ukrepov), na katerih se bodo odločitve namesto s soglasjem sprejemale s kvalificirano vecino. Po 1. januarju 2005 bo odločitev sprejeta s kvalificirano večino, ce bo zbrano določeno število glasov držav članic in če bo za sprejem glasovala večina držav članic. Po širitvi se bo spremenilo tudi število glasov držav članic v Svetu, po dolocilih pogodbe iz Nice pa bo za sprejem odločitve s kvalificirano večino v Uniji posamezna clanica zahtevala potrditev, da večina glasov predstavlja vsaj 62 odstotkov celotnega prebivalstva EU. Če je odstotek nižji, se odločitev ne sprejme. Slovenija bo imela v Svetu EU štiri glasove (Nemčija npr. 29 in Malta tri).

[uredi] Predsedovanje

Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev (leta 2003 sta predsedovali Grčija in Italija, leta 2004 Irska in Nizozemska). Rotacija je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU in išče kompromisno rešitev, kadar so mnenja deljena. Predsedstvo deluje v skladu s svojim programom, v katerem predsedujoča država poleg uresničitve skupnih ciljev predlaga tudi svoje prednostne naloge. Najmanj na pol leta se vsak Svet sestane tudi na neformalnem zasedanju.

Pomembno telo Sveta je COREPER – odbor stalnih predstavnikov držav članic EU. COREPER je francoska kratica imena tega odbora, sestavljajo pa ga veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji, ki pripravljajo seje posameznih svetov. Naloga tega odbora je podpora Svetu EU pri obravnavanju pravnih predlogov in osnutkov, ki jih predloži evropska komisija. Kar 90 odstotkov vseh odločitev Sveta EU je sprejetih na zasedanjih COREPER.

[uredi] Svet Evrope, Evropski svet

Sveta Evropske unije ne smemo zamenjevati s Svetom Evrope, ki je povsem ločena mednarodna organizacija. Ne smemo ga zamenjevati tudi z Evropskim svetom, ki je ločena, čeravno tesno povezana inštitucija EU, sestavljena iz predsednikov držav ali vlad držav članic ter predsednika Evropske komisije. Svet Evropske unije v dokumentih EU pogosto navajajo le kot »Svet«, neformalno pa je občasno v rabi stari izraz »ministrski svet«.

[uredi] Zunanje povezave