Lucijan Marija Škerjanc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Škerjanc na znamki Pošte Slovenije (2001)
Škerjanc na znamki Pošte Slovenije (2001)

Lucijan Marija Škerjanc, slovenski skladatelj, pianist, dirigent, pedagog, muzikolog, glasbeni pisec, * 17. december 1900, Gradec, † 27. februar 1973, Ljubljana.

Škerjanc je bil osrednja slovenska glasbena osebnost v 20. stoletju. V Ljubljani je maturiral, glasbo pa je študiral v Pragi, na Dunaju (prof. Joseph Marx), v Parizu (Schola coantorum) in v Baslu (Felix Weingartner). Poučeval je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in bil med letoma 1946 in 1947 njen dekan (tedaj je bil naziv rektor). Vzgojil je vrsto vidnih slovenskih skladateljev, predvsem pa je s svojim teoretskim delom bogatil tako slovensko kot jugoslovansko glasbeno srenjo. Prejel je štiri Prešernove nagrade (1947, 1948, 1850 in 1971). Od 6. decembra 1949 je bil redni član SAZU.

V skladateljev spomin Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana enkrat letno podeljuje t.i. Škerjančeve nagrade.

Vsebina

[uredi] Teoretska dela

  • Kompozicija
  • Harmonija
  • Kontrapunkt in fuga
  • Instrumentacija
  • Glasbeni slovarček
  • Glasbeno oblikoslovje
  • Kompozicijska tehnika Jakoba Petelina Gallusa
  • Od Bacha do Šostakoviča, koncertni vodnik
  • Anton Lajovic, biografija
  • Jurij Mihevec, biografija
  • Emil Adamič, biografija
  • ...

[uredi] Glasbeni opus

[uredi] Simfonična glasba

  • 5 simfonij (1933, 1940, 1941, 1943 (Simfonija št. 4 je za godalni orkester) in 1943).
  • Gazele, za orkester; na predlogo F. Prešerna (1950)
  • Simfonična žalna glasba (1942)
  • Mala suita (1956)
  • Problemi (1958)
  • Klavirski koncert (1950)
  • Fantazija za klavir in orkester (?)
  • Violinski koncert (1944)
  • Koncert za fagot in orkester (1952)
  • Koncert za harfo in orkester (1955)
  • Koncert za klarinet in orkester (1960)
  • Koncert za rog in orkester (1962)
  • Concertino za klarinet in orkester (1949)
  • Koncertni allegro za violončelo in orkester (1947)
  • Koncertna rapsodija za violino in orkester, tudi 4 ditirambične skladbe (1959)
  • 4 uverture (Lirična (1925), Slavnostna (1933), Dramatična (1942) in Svečana (1926))

[uredi] Godalni orkester

  • Suita v starem slogu; za godalni kvartet in godalni orkester (1928)
  • Preludij za godalni orkester (1928)
  • Simfonietta za godala (1958)
  • 7 dvanajsttonskih fragmentov za godalni orkester (1959)

[uredi] Komorna glasba

  • 5 godalnih kvartetov (1917, 1921, 1925, 1935 in 1945)
  • Godalni kvintet (1950)
  • Klavirski trio (1935)
  • Trio za flavto, klarinet in fagot (1937)
  • Pihalni kvintet (1925)
  • Duo za 2 violini (1952)
  • 5 liričnih melodij za violončelo in klavir (1954)
  • Concertone za 4 violončela (1954)
  • 7 etud za violončelo (1961)
  • Intermezzo romantique, za violino in klavir
  • 2 bagateli za violino in klavir
  • 4 ditirambične skladbe (verzija za violino in klavir, 1960)

[uredi] Klavirska glasba

  • Sonata (1956)
  • 4 klavirske skladbe (1925)
  • Pro memoria (1927)
  • 24 diatoničnih preludijev (1936)
  • 7 nokturnov (1937)
  • 6 improvizacij (1942)
  • 12 improvizacij brez teme (1944)
  • 6 skladb za eno roko (1945)
  • 12 preludijev (1954)
  • 10 mladinskih skladb

[uredi] Scenska glasba

  • Snežna kraljica, opera v 5-ih dejanjih, izgubljena (Andersen) (1913)
  • Žlahtni meščan (Moliere) (1922)
  • Šola za ženske (1945)
  • Mnogo hrupa za nič (Shakespeare) (1947)
  • Sganarelle ou le Cocu imaginare (Moliere) (1950)
  • Versajski impromptu (Moliere) (1950)
  • Cyrano de Bergerac (Rostand) (1952)
  • Mařenka, balet

[uredi] Vokalna glasba

  • Sonetni venec, kantata (F.Prešeren) (1949)
  • De profundis,za glas in komorni orkester
  • 55 samospevov
  • zborovske skladbe

[uredi] Filmska glasba

[uredi] Glej tudi