Zevs

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zevs (grško Ζεύς: Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte. Predstavlja tudi čuvaja državne ureditve, zaščitnika pravice in boga svetlobe. V rimski mitologiji je njegov »dvojnik« Jupiter. Njegov simbol je hrast, v roki drži žezlo in strelo, ob njem pa je njemu posvečeni orel.

Njegova starša sta titan Kronos in Rea, zato so ga prvotno imenovali Kronion ali Kronides. Mati ga je skrivaj rodila na Kreti, kjer ga je dojila koza Amaltea. Poročen je s svojo sestro Hero, ki mu je rodila Aresa, Hefajsta in Hebo. Njuno zakonsko življenje motijo prepiri zaradi Zevsovega uhajanja k drugim ženam. Z umrljivimi in nesmrtnimi je imel nešteto otrok. Boginja Temis mu je rodila Hore, Moire in Nimfe. Titanova hči Leto mu je rodila Apolona in Artemido, Titanova hči Diona pa Afrodito. Boginja Demetra mu je rodila Persefono, Mnemosine pa devet muz. Z Atlasovo hčerjo Maio se mu je rodil Hermes. Umrljive ljubice, ki zapeljuje v različnih podobah, so mu rodile kopico junakov. Alkmena, ki se ji je približal v podobi njenega moža Amfitriona, mu je rodila junaka Herakla; Danao je zapeljal v podobi zlatega dežja in rodila mu je Perzeja; Europo je odpeljal v podobi bika na Kreto, kjer mu je rodila tri sinove: Minosa, Radamantisa in Sarpedona; Ledi se je približal kot labod in je rodila Heleno in Dioskura (Dvojčka); Antiopo je zapeljal kot satir in rodila mu je dvojčka Amfiona in Zeta; Semela mu je rodila Dionisa; lepo Io je spremenil v belo kravo, da ga Hera ne bi zasačila pri grehu; Kalisto pa je spremenil v medvedko, da bi jo rešil pred ljubosumno Hero.

V njegovem kasnejšem kultu se pojavljajo elementi monoteizma. Pogosto so ga imenovali tudi Oče bogov in ljudi. Gospoduje na visokem Olimpu, od koder pošilja strele in dež. Z Olimpa, nedosegljivega ljudem, pošilja s pomočjo egide (mogočni ščit) dež, sneg, veter, viharje in meteže, predvsem pa strelo in grom ter zbira oblake.

Najstarejše mesto, kjer so častili Zevsa, je bilo Dodona v epirski pokrajini. Tam je bilo tudi najznamenitejše preročišče poleg Apolonovega v Delfih. Iz šumenja svetega hrasta so svečeniki prerokovali ljudem, ki so spraševali Zevsa za nasvet. Tudi v Olimpiji v Elidi je bilo slavno Zevsovo svetišče in preročišče. Zevsu v čast so v Olimpiji vsake štiri leta prirejali olimpijske igre, vsehelensko tekmovanje. Za Zevsov tempelj v Olimpiji na Peloponezu je izdelal znameniti kipar Fidija njemu v čast slavni kip iz zlata in slonovine.

»Reče in nagne do nje temačne obrvi Kronion,
v slapu uspó se na lica ambrozijski kodri vladalcu
z glave nesmrtne in glej: zaziblje se silni Olimpos!«

—Iliada I, 528-530.

[uredi] Zunanje povezave

Zevs je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.