Japonska književnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Japonska književnost 日本の文献


Japonska književnost zajema obdobje, ki je trajalo skoraj 2 tisočletja. Na začetek je močno vplival kulturni stik z Kitajsko in kitajsko književnostjo. Ampak Japonska književnost se je razvila na drugačen način (v drugačnem stilu), saj so njeni (japonski) pisatelji začeli pisati svoja dela o Japonski, čeprav je vpliv Kitajske in njene književnosti ostal vse do konca periode Edo. Ko je Japoska v 19.st. ponovno začela trgovati z vzhodom in se ukvarjati z njihovo politiko, je vzhodna književnost tako močno vplivala na njo, da so še danes vidne njene sledi.


Vsebina

[uredi] Zgodovina:

Japonsko književnost delimo na 3 večja zgodovinska obdobja in še par manjših.


[uredi] Starejša književnost (do 894):

Z prenosom kanji načina pisave iz Kitajske, je pisanje na Japonskem postalo mogoče. Pred tem ni bilo nikakeršnega sistema za pisanje. Najprej so bile Kitajske pismenke uporabljene v japonski sintaktični obliki in knjižni jezik je bila klasična Kitajščina; rezultat tega je bil stavek, ki je izgledal kot kitajski, ampak se je fonetično bral kot japonščina. Kitajske pismenke so bile kasneje prirejene za pisanje japonščine, kar je ustvarjalo zgodno obiko kane ali zlogovne pisave, danes znano kot man'yōgana.


[uredi] Klasična književnost (od 894 do 1194):

Klasična japonska literatura se večinoma prišteva k literaturi, nastali v Heian dobi, kar bi nekateri opredelili kot zlato dobo umetnosti in literature. Pravljica o Genji (zgodnje 11. stoletje) avtorja Murasakija Šikiba se smatra za odlično mojstrovino Heianskega leposlovja in zgodnji primer leposlovnega dela v obliki romana. Med pomembnejša dela tega obdobja prištevamo tudi Kokin Wakashū (905, pesniška zbirka waka pesmi) in ¸oblazinjena knjiga (okoli 990), ki jo je napisal Sei Šonagon, sodobnik in tekmec Murasakija Šikibe, v obliki eseja o življenju, ljubezni in zabavi plemičev v Emperor četrti. Poem Iroha, sedaj standardna oblika za japonske zloge, je bila prav tako napisana v zgodnejšem obdobju te dobe. V tem času je vladarski sloj podpiral pesnike, večina teh pa je bila dvorjanov. Odbijajoč aristokratsko ozračje je poezija bila elegantna in sofisticirana, ter izražala občutke v retoričnem slogu.


[uredi] Srednjeveška književnost (od 1195 do 1600):

Sredneveška japonka literatura je oznamovana po močnem vplivu budizma Zen, kjer so junaki duhovniki, popotniki ali vzdržni pesniki. Skozi to obdobje je Japonska doživela tudi dosti državljanskih vojn, katere so vodile do razvoja bojevniškega razreda, kasnejših vojnih zgodb, zgodovine in podobnih del. Dela iz tega obdobja si je vredno zapomnit predvsem zaradi vpogledov med življenjem in smrtjo, enostavnega načina življenja in odplačila skozi ubijanje. Najpomembnejša dela tega obdobja so Pravljica o Heike (1371), Hōjōki od Kamo no Chōmei-ja (1212) in Tsurezuregusa od Yoshide Kenko (1331). Ena izmed pomembnih stvari, ki so nastale v tem obdoju je tudi renga, verižna pesem, in Noh teater. Oba sta se zelo hitro razvijala v sredini 14. st., v zgodnji Muromachi dobi. Dosti zvrsti književnosti je naredilo svoj začetek v Edo obdobju; tu so se zacele razvijati tudi prve knjižnjice.

[uredi] Zgodnja moderna književnost (od 1600 do 1868):

Literatura v tem času je bila napisana v največjem mirnem obdobju Tokugawa (vsesplošno se je nanašala na obdobje Edo).Tu so se razvile oblike popularne drame, katere so se kasnje razvile v kabuki in joruri. V tem obdobju je živel tudi Matsuo Bashō, ki je napisal Oku no Hosomichi 奥の細道 – dnevnik popotnika; Hokusai – najverjetneje najbolj poznan Japonski odtis na kos lesa in ilustrirano fikcijo z naslovom 36 Pogledov na goro Fuji.

[uredi] Meiji, Taisho in zgodnja Showa književnost (od 1868 do 1945):

Obdobje Meiji oznamuje ponovno odprtje Japonske vzhodu in zelo hitro industrializacijo. Predstavitev evropske književnosti je prinesla novi veter v verzih in pesništvu; začelo se je uporabljati za daljša dela, z dotikom intelektualnih tem. Mladi japonski pisatelji proze in dramatike so se dušili na novih zamislih, a romanopisci so jih prehiteli in kot prvi uresničili svoje zamisli. Med temi tremi obdobji so še bila manjša: Obdobje realizma, obdobje klasicizma ( v tem je delovala tudi ena izmed redkih ženskih pisateljic - Higuchi Ichiyo), obdobje romantike, obdobje naturalizma, obdobje neo-romanizma, obdobje anti-naturalizma, obdobje humanizma in obdobje neo-realizma. Med časom vojne je Japonska dobila tudi prvega Nobelovega nagrajenca za Književnost – Kawabata Yasunari.

[uredi] Povojna književnost (od 1945):

Poraz Japonske v drugi svetovni vojni je vplival na japonsko književnost. Dosti avtororjev je pisalo zgodbe o porazu, izgubljenem upanju,… Eden izmed najbolj znanih avtorjev tega obdobja je zagotovo Oe Kenzaburo, ki je napisal Osebno skrb in tako postal drugi japonski nagrajenec z Nobelovo nagrado za književnost.


[uredi] Prihodnost Japonske književnosti:

Z vsopom v 21. st., se je začelo prerekanje, če ni naraščujoča popularnost oblik sodobne zabave, kot so manga in anime, povzročila upad v kvaliteti Japonske književnosti.


[uredi] Znani pisatelji in njihova dela:

Matsuo Bashō 松尾 芭蕉 (164-1694) je ob Kakinomotu no Hitomaru največji japonski pesnik. Po rodu je bil iz samurajske družine. Bil je samotar in popotnik, učen in razgledan humanist ter najpomembnejši pesnik haikujev. Tej obliki je dal resnobnejši ton ter haiku povzdignil na raven miniaturne besedne umetnine. Opeva naravo, v kateri odkriva vesoljne zakone in vesoljno modrost.

[uredi] Slovarček:

Haiku 俳句 je trivrstiča japonska pesniška oblika, ki obsega le 17 zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost.

Tanka (tudi Waka) je tradicionalna japonska pesniška oblika, ki vsebuje pet verzov: prvi in tretji verz imata pet zlogov, drugi, četrti in peti pa sedem. Gre torej za izjemno kratko pesniško obliko, ki temelji na skrajni zgoščenosti izraza.Tanka sodi še danes med najpopularnejše pesniške oblike na Japonskem. Njen pomen je mogoče primerjati s pomenom soneta za Evropejce.Tanka je oblikovno ostala nespremenjena do današnjih dni, pogosto pa sta se spreminjala njena vsebina in občutje. Iz tanke sta se pozneje razvili renga (»verižna pesem«) in haiku.

Anime アニメ je risani film ali serija, ki je nastala na Japonskem, japonska risanka. Večina animejev ima določene vizualne in vsebinske podobnosti, še vedno pa ostaja mnogo odstopanj - v grobem so za animeje značilne temne obrobe oseb in predmetov v ospredju, nesorazmerno velike oči ter izogibanje kontrastnemu ločevanju likov na absolutno dobre in slabe.

Manga 漫画 je japonska beseda, ki pomeni strip. Kot tudi besedo anime, smo jo v Amerikah in Evropi prevzeli kot termin, ki označuje zgolj na japonskem nastale stripe. Medtem ko je branje mang pri nas še vedno subkultura in drag hobi, so na japonskem čtivo, po katerem posega takorekoč vsak in zajemajo vse žanre, ki se v tisku lahko pojavijo. Od drame, komedije, znanstvene fantastike, do navodil o kuhanju ali pornografije.