Alojz Gradnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Alojz Gradnik, slovenski pesnik in sodnik, * 1882, Medana v Goriških brdih, † 1967, Ljubljana.

Oče je bil Slovenec, mati pa Furlanka. Gimnazijo je končal v Gorici, pravo na Dunaju, nato pa je bil sodnik po raznih mestih Jugoslavije. Do svoje smrti je upokojen živel v Ljubljani.

[uredi] Pesniško delo

Gradnikovo pesniško delo je zelo obsežno in je veljal med obema vojnama za najizrazitejšo slovensko pesniško osebnost. Poleg Župančiča je Gradnik najpomembnejši lirik starejšega pesniškega rodu med obema vojnama. Pisal je domoljubne pesmi. Najštevilnejše so njegove osebno-izpovedne pesmi, keterim je osnovni motiv ljubezenska strast, z njim pa se vežeta motiv smrti in iskanje smisla življenja. Izdal je več pesniških zbirk:

  • Grozdje Girlande- opeva obilje medanskih vinogradov, ki pa rode žal le za tuje gospodarje,
  • Tolmin- je eden najlepših Gradnikovih sonetov,
  • Napisal je tudi veliko pesmi, ki opevajo živjenje istrskih kolonov in dninarjev ter internirancev v času NOB.
  • Pomembni so tudi Gradnikovi prevodi pesmi in pesnitev iz italijanske, španske, kitajske, srbohrvaške lirike ter druge svetovne književnosti.

[uredi] Glej tudi


William Shakespeare Ta biografski članek o književniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.