Bordeaux

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koordinate: 44° 50’ severne širine, 0° 35’ zahodne dolžine

Bordeaux ob levem bregu reke Garone
Bordeaux ob levem bregu reke Garone
Mestno središče
Mestno središče
Pristanišče Bordeaux, Edouard Manet
Pristanišče Bordeaux, Edouard Manet

Bordeaux (gaskonjsko Bordèu) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Akvitanije kot tudi sedež departmaja Gironde. Po oceni iz leta 2004 je kraj imel 229.900 prebivalcev.

Vsebina

[uredi] Geografija

Mesto leži v zahodni Franciji na bregovih reke Garone tik pred njenim izlivom z reko Dordogne v estuarij Gironde.

[uredi] Zgodovina

Severno od Bordeauxa se nahaja jama Pair-non-Pair, v kateri so bili najdeni ostanki neandertalcev iz obdobja pred 30,000 do 90,000 leti.

Od približno leta 300 pred Kristusom so ozemlje naseljevala keltska plemena Biturigov, katera so dala ime mestu Burdigala, pod Rimljani od leta 60 pred Kristusom.

V 3. stoletju je postal glavno mesto Akvitanije. Leta 276 je ob napadu Vandalov dobil prvo obzidje. V 5. stoletju je sledilo več vdorov Vandalov (409), Vizigotov (414) in Frankov (498). V 8. stoletju je bil oplenjen s strani Arabcev (732), kasneje v 10. stoletju od Normanov.

Od 12. do 15. stoletja, po poroki vojvodinje Eleanore Akvitanske z grofom Plantagenetom, kasnejšim kraljem Henrikom II., je bil Bordeaux del angleške domene. V tem času je bila zgrajena katedrala sv. Andreja, katere nadškof Bertrand de Got je postal leta 1305 papež Klement V. Leta 1453, po bitki pri Castillonu in koncem stoletne vojne Bordeaux pade v francoske roke. V času spopadov med francoskim plemstvom in kraljem so prebivalci Bordeauxa osnovali Conjuration de l'Ormée, stranko nasprotnikov monarhije. Tako je mesto bilo podrejeno francoskemu kralju Ludviku XIV. šele leta 1653. Med francosko revolucijo mu je bila ukinjena prekoatlantska trgovina, s katero je pred tem doživljal velik razcvet.

Leta 1840 je mesto ponovno postalo trgovsko pristanišče, poleg tega pa se je v njem razvila močna industrija. Za časa francosko-pruska vojne je v njem bivala francoska vlada pod Gambetto. Prav tako se je vlada začasno umaknila v Bordeaux za časa prve in druge svetovne vojne. Med nemško okupacijo, ki je trajala od 1940 do 1944, je Bordeaux prevzel pomembno vlogo v gospodarstvu Tretjega rajha, ko je med drugim dobil tudi podmorniško bazo.

[uredi] Znamenitosti

Most iz Napoleonovega obdobja Pont de Pierre
Most iz Napoleonovega obdobja Pont de Pierre
  • cerkev sv. Križa (prvotna iz 7. st., novozgrajena med 845-864)
  • katedrala sv. Andreja (posvečena 1096),
  • bazilika sv. Mihaela (15. do 16.stoletje),
  • Grand Théâtre, mesto komedije (1773-1780),
  • most Pont de Pierre (1810-1822),
  • spomenik Monument aux Girondins (1881),

[uredi] Pobratena mesta

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

  • Chateau de Roquetaillade [1]
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: