Oceanski tok
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Oceanski tok je razločen in večinoma horizontalen tok morske vode, ki teče v določeni smeri in je lahko stalen ali časovno omejen pojav. Stalni tokovi se pojavljajo v Atlantskem in Tihem Oceanu, občasni pa tudi v drugih oceanih. Občasni tokovi vplivajo le na manjša območja, predvsem ob obalah, stalni pa imajo vpliv na cel planet.
Dejavniki, ki povzročajo oceanske tokove so: prevladujoči vetrovi, ki pihajo po površju in usmerjajo tok vode (stalni ali sezonski vetrovi), plimovanje in rečni tokovi. Na tokove pa vplivajo tudi spremembe v gostoti vode ter temperatura in slanost vode.
Tokovi, ki jih povzročajo vetrovi so le redko globlji od 200m, tokovi, ki so posledica Coriolisove sile pa so globoki do 1000 metrov. Ti tokovi se pojavljajo ob zahodnih obalah celin in so obrnjeni proti zemljinima tečajema. Ti tokovi so izjemno močni in hitri. Najhitrejši med njimi je Agulhaški tok v Indijskem Oceanu, ki teče s hitrostjo do 5 vozlov.
Oceanski tokovi pomembno vplivajo tudi na podnebje, predvsem v obalnih področjih, zaradi vertikalne komponente s katero prinašajo na površje anorganske hranilne snovi in v nižje plasti kisik, pa pomembno vplivajo tudi na življenje v oceanih.
Vsebina |
[uredi] Pomembni oceanski tokovi
Najpomembnejši oceanski tokovi so:
[uredi] Atlatski tokovi
- Zalivski tok
- Severnoatlantski tok
- Severnoekvatorialni tok
- Južnoekvatorialni tok
- Kanarski tok
- Gvinejski tok
- Vzhodnogrenlandski tok
- Labradorski tok
- Benguelski tok
- Brazilski tok
- Falklandski tok
[uredi] Tihooceanki tokovi
- Kalifornijski tok
- Ekvatorialni povratni tok
- Perujski tok (Humboldtov tok)
- tok Ojašio
- tok Kurošio
- Vzhodnoavstralski tok
[uredi] Tokovi Indijskega Oceana
- Zahodnoavstralski tok
- Aguilhaški tok
[uredi] Ostali tokovi
- Antarktični krožni tok (tok zahodnih vetrov)
[uredi] Glej tudi
- oceanski jarek
- oceanska kotlina
- oceanski vrtinec