Jože Javoršek
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jože Javoršek (psevdonim za Jožeta Brejca), slovenski dramatik, * 1920 Velike Lašče, † 1990 Ljubljana, Slovenija.
[uredi] Dela
- Sanje se bodo uresničile (19??)
- Odločitev (1953)
- Kriminalna zgodba (1955)
- Konec hrepenenja (1955)
- Povečevalno steklo (1956)
- Veselje do življenja (1958)
- Manevri (1960)
- Dežela gasilcev (1973)
- Improvizacija v Ljubljani (1977)
[uredi] Glej tudi
Ta biografski članek o književniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Prvotno ime Jože Brejc, pesnik, pripovednik, dramatik, esejist in kritik. Rojen je bil v Velikih Laščah v hiši Pod lipo blizu župnijske cerkve Marijinega rojstva.
Študiral je primerjalno književnost na ljubljanski univerzi, po drugi svetovni vojni je nadaljeval s študijem na Sorboni in nekaj časa delal na jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu. Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora, leta 1952 izpuščen in šele leta 1990 sodno rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na AIU. Kot višji strokovni sodelavec je delal na SAZU ( 1961-1967 ), nato vodil kabinet Josipa Vidmarja ( 1967-1982 ).
Bil je pravi Laščan, rad se je vračal v Velike Lašče, veliko je postoril na kulturnem področju, imenitno opremil znamenito gostilno " pri Kuklju " s knjigami Frana Levstika, Primoža Trubarja in Josipa Stritarja.
Prve njegove pesniške objave segajo v predvojni čas ( Mentor, Mladina, Dejanje ). Posebej je v pričevanjskem smislu pomembna poezija, ki je nastala v partizanih in izšla v zbirki Partizanska lirika, pozneje tudi v celovitem izboru Usoda poezije, opremljenem z avtorjevim obsežnim spominskim in literarnozgodovinskim komentarjem. Z dramskimi besedili, ki temeljijo na sproščeni igrivosti in artizmu, je v petdesetih letih prispeval opazen delež k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. Med dramami so najizrazitejše: Kriminalna zgodba, Povečevalno steklo, Veselje do življenja, Manevri, Dežela gasilcev. Dramsko delo spremlja avtorjeva teoretična in kritična refleksija, ki se zavzema za živo, moderno, " novo " gledališče ( Harlekinov plašč, Prazna miza, Ogledala ).
V pripovedni, zlasti esejistični, spominski in polemični prozi je Jože Javoršek razvidno in komplesno izrazil raznovrstnost in tudi kontroverznost svojih izkušenj in interesov ter razvil izrazito samosvoj, artističnoinventiven in dognan slog. Poleg romanov Obsedena tehtnica, Spremembe, Hvalnica zemlji, Spomini na Slovence, esejističnih in potopisnih meditacij, ki pripovedujejo o srečevanjih s tujimi, predvsem francoskimi umetniki in razumniki ( Srečanja, Okus sveta, Indija Koromandija ), so doživele največ odmeva esejistične knjige. Te na avtobiografsko izpoveden in provokativno kritičen način govorijo o povojni duhovni, kulturni in politični problematiki na Slovenskem.
Močan odziv so doživele knjige s polemičnimi, pogosto pamfletskimi obračuni s sodobniki ( E. Kocbek, V. Zupan, D. Pirjevec, T. Kermauner, J. Gradišnik ) v delih: Samotni jezdec, Pičevci, Nevarna razmerja, Črna krizantema, Intenzivna nega… V francoščini napisano in v Parizu nagrajeno je avtobiografsko delo La memoire dangereuse. Napisal je tri monografske študije Esej o Molieru, Primož Trubar, Lili Novy in veliko prevajal.
Mojster jezika in stila. Za domačine je zanimiv roman, njegovo zadnje delo Spomini na Slovence I. in II. del.
Umrl je v Ljubljani, pokopan je na pokopališču v Velikih Laščah.
V spomin na pisatelja Jožeta Javorška je na pročelju gostilne " pri Kuklju " v Velikih Laščah, pri glavnem vhodu postavljen njegov doprsni kip, delo kiparja Stojana Batiča.