Preneseni pomen
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
V pesniškem jeziku se raba besed v prenesenem pomenu imenuje prenos ali metafora (grš. metafero = prenesem). To je trop, ki se pogosto uporablja tudi v vsakdanji govorici. Pojavi se, če zaradi kake podobnosti pomen besede preide na drugo besedo. V slovenski književnosti se je raba prenosa zelo razširila v času Moderne, ko so pesniki in pisatelji kar tekmovali v iskanju učinkovitega načina pisanja. Najbolj rabljeni prenosi so poosebitev (personifikacija), primera (komparacija), ukrasni pridevek (epiteton) in stalno reklo (fraza).
Vsebina |
[uredi] Poosebitev
Poosebitev ali personifikacija (lat. persona = oseba, facere = storiti) je način izražanja, ki obravnava živali, predmete in pojme kot osebe. Pisec jih poimenuje, se z njimi pogovarja, jim pripisuje človeške lastnosti. Primeri: Zima, zima bela, vrh gore sedela... Lisica Zvitorepka je ukanila volka. Denar je sveta gospodar.
[uredi] Primera
Primera ali komparacija (lat. comparare = primerjati) je najpopolnejši prenos, ker povsem opiše prehod pomena na drugi predmet. Nastane pri primerjavi dveh predmetov ali pojmov. Primeri: Teče kot zajec. Točen je kot ura.
V slovstvu sta znani dve varianti primere, homerska in slovanska. Homerska primera je dolga prispodoba, ki se navadno razvija skozi več verzov, od katerih prva polovica opisuje podobo dejanja (kot vihar pribuči preko morja), druga pa dejanje samo (tako je njemu jeza prikipela na ustne). Take primere je večkrat uporabil Prešeren. Slovanska ali srbska primera pa v prvem delu ne opisuje enega samega dejanja ali predmeta, pač pa navaja mnogo sorodnih pojmov (je to sonca sij, ognjeni plamen, blišč zlata?), katere potem v drugem delu vse zanika in pokaže dejansko sliko (le njen glasen smeh).
[uredi] Okrasni pridevek
Okrasni pridevek ali epiteton (grš. epitheton = pridevek) je naziv osebe (ali tudi predmeta), ki na kratko in na slikovit način pokaže njeno bistveno lastnost. Gre za prilastke, ki pa morajo biti vsebinsko dovolj močni, da popolnoma opišejo zadevno osebo ali predmet. Tako na primer pri Kosovelu čisto navaden prilastek siv zadobi posebno moč, ko se nanaša na jutro ali na bolečino.
V vsakdanjem govoru so se nekateri okrasni pridevki toliko udomačili, da jih bolje poznamo kot stalne pridevke. To so na primer izrazi kot prazen nič, črna tema, bela Ljubljana, pa tudi Aleksander Veliki in Rihard Levjesrčni.
[uredi] Stalno reklo
Stalno reklo ali fraza (grš. frasis = govorjenje) je beseda ali skupina besed, ki je prišla v vsakdanjo rabo, a je njen prvotni pomen večkrat zelo različen od današnjega. Tako se na primer tekoče uporablja beseda prekositi v smislu premagati, a prvotno je lahko samo kosec prekosil drugega kosca. Stalna rekla so prava narodna zakladnica, saj so v vsakem jeziku drugačna. Naj velja za primer navedek iz knjige Besedna umetnost (S. Trdina, 1961): »Če Slovenci hočemo povedati, da o kaki stvari nimamo pojma, pravimo, da nam je španska vas. Nemcem je to češka vas. Angležem je tuja stvar grška. Rusom je kitajska listina. Italijani ne razumejo niti enega H (H se v italijanščini ne izgovarja), Španci niti enega J (v španščini se J ne izgovarja). Francozi pa ne razumejo niti kaplje.«