Žimarice
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žimarice | |
---|---|
Zemljevid: | Žimarice |
Nadmorska višina: | 556 m |
Število prebivalcev: | 249 |
Poštna št./pošta: | 1317 Sodražica |
Občina: | Sodražica |
Pokrajina: | Dolenjska |
Statistična regija: | Jugovzhodna Slovenija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Žimarice so naselje v občini Sodražica.
[uredi] Glej tudi
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Naša najstarejša in množično najštevilčnejša, hkrati pa tudi zelo svojska obrt v Sloveniji je izdelovanje lesenih predmetov pod značilnim imenom "suha roba". Večkrat se ji doda ime "ribniška", kar ne označuje le trga Ribnice, temveč celotno Ribniško dolino. Suha roba se je bolj kot v Ribnici razvijala v Sodraški dolini in njeni okolici, kjer se je, čeprav v manjšem obsegu, ohranila do današnjih dni.
Izdelovanja suhe robe so se ljudje naših krajev verjetno lotili že kmalu po naselitvi, saj jih skopa kraška zemlja ni mogla preživeti. Pridelek najosnovnejših živil za pripravo najbolj vsakdanjih jedi, kot so bila koruza, krompir in zelje, je bil družinam minimalen in ni zadoščal za normalno preživetje skozi vse leto. To je bil vzrok, da so se mali kmetje, kajžarji in kočarji zatekali v bližnje gozdove, jih krčili, les pa obdelovali v različne uporabne izdelke za domačo rabo in kasneje za prodajo. Z uporabo preprostega ročnega orodja, to je žage, sekire, rezilnika in noža, so nastajali rešeto, škaf in žlica, ki so svoje prvobitne značilnosti ohranili do danes. Domača obrt je vezana na posamezne kraje in hiše, kjer prehaja priučitev dela od očeta do sina oziroma iz roda v rod. V eni vasi nastopa več strok hkrati, ki so ločene po hišah.
Ribniška suha roba je prvič izpričana z loško sejemsko listino iz 14. stoletja, ki omenja suho robo hkrati z žitom in platnom. V času, ko so turška krdela ropala po naših krajih, so se ljudje zatekali tabore in gozdove, ki so jim nudili najvarnejše zavetje. Naši kraji so takrat zelo obubožali, zato je cesar Friderik III. dovolil Ribničanom in Kočevarjem, da smejo neovirano prodajati lastne obrtne izdelke (suho robo, živino, platno) po vsej Avstriji. Ta dokument PRAVICA KROŠNJARJENJA je bil izdan 1492. Te pravice je znova potrdil njegov naslednik Maksimiljan leta 1493. Pozneje so bile te pravice še štirikrat potrjene, in sicer v letih 1571, 1596, 1774 in 1780.
Nova svoboščina je Ribničanom kmalu zacelila rane turškega razdejanja. Pridne roke so naše prednike rešile pomanjkanja. Že v treh desetletjih po izdaji patenta so si gospodarsko tako opomogli, da jim je hotela oblast leta 1520 trgovanje z njihovimi izdelki obdavčiti. Temu pa so se znali ubraniti. Niti takrat niti kdaj pozneje ni bila lesena domača obrt obdavčena.
Prodaja suhe robe je potekala na dva načina, ali preko trgovin ali preko krošnjarjev. Središče trgovine je bila in je Sodražica, kjer so prodajali robo na trgu ob četrtkih vse do začetka prve svetovne vojne, pa tudi ob sejmih, ki so se ohranili še dlje.
Z odkupom in preprodajo suhe robe se je ukvarjalo tudi podjetje Jožeta Ivanca, ki je imel obrtno delavnico za tkanje podnov - najprej z lesenimi statvami, kasneje pa s tkalskimi stroji. Domačo robo je kupoval in prodajal tudi obrtnik in gostilničar Gnidica ter v okviru zadruge Franjo Zajc.
Odkup suhe robe je po II.svetovni vojni, ko je bilo podjetje Evgena Ivanca nacionalizirano, prevzelo podjetje DOM iz Ljubljane, ki ima sedež v Sodražici še danes.