Razgovor:Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov

Izvor: Wikipedija

Ima mnogo nepoznatih nerazumljivih rijeci koje bi po mom misljenju trebale da se isprave,jer i djeca koriste ovu stranicu koja im je potrebna za skolovanje.Mozda bi tekst trebao biti opsirniji i zanimljiviji.


                              NIKOLAJ RIMSKI KORSAKOV


Simfonijska muzika je sigurno najraskošnije područje muzičkog stvaralaštva.Tu se u prvom redu misli na muziku za orkestar,kome se često pridružuju i vokalno-instrumentalni solisti i hor.Iako reč SIMFONIJA ima i brojna druga značenja. Prošla je simfonijska muzika,počev od prvih oblika u epohi baroka i pretklasicizma pa do danas,brojne razvojne faze.Svoj klasičan oblik dobila je za vreme Hajdna i Mocarta.A kompozitori-romantičari,dali su joj najveće dimenzije i umetničke visine.Sve u svemu,simfonijska muzika bila je i ostala najsnažniji oblik umetničkog izražavanja majstora muzike u svim epohama.

                       ŠEHEREZADA, simfonijska svita prema 1001 Noći, opus 35.

Nastala je 1888. godine, jula te godine dovršena i 22. oktobra pod dirigentskom palicom kompozitora, premijerno izvedena. Do danas je ostala vrlo popularna, sa stalnom publikom i izvođenjima. Inspirisana je kompozitorovom istoimenokm baletskom muzikom. Koncipirana je u četiri opsežna stava, gde se u prvi plan istura simfonijska forma i snažni, melodiozni orkestarski zvuk, a ritmu igre daje se nešto prigušeniji, usklađeni karakter. Stavovi se dramatski nadovezuju jedan na drugi, a na koncertima se po pravilu pauza pravi samo između drugog i trećeg stava (zbog karakterističnog ubrzanja na kraju drugog stava i karaktera koje zatim donosi treći). Delo ukupno traje 45 minuta. Prvi stav je impresivni Largo maestoso - Allegro non troppo. Najpre nastupa lagani uvod u svečanom tonu, koji donosi osnovne motive dva glavna lika: Despotskog Sultana Šarijara - snažni triler u trombonima i Šeherezade - kadenca solo-violine, praćena akordima harfe. U sonatnom delu stava, razrađuje se kroz masivan zvuk orkestra, ovaj tematski materijal, pri čemu ljuljuškava tema u 6/4 taktu dočarava priču o moreplovcu Sinbadu. Nakon jednog impresivnog razvoja, stav zamire i prelazi u drugi, koji počinju violina i harfa, temom Šeherezade. To je Lento - Andantino. Kroz orkestar, koji u dva maha prekida motiv Sultana, razvija se muzička priča o Princu Kalendru. Nakon rečenog ubrzanja na kraju stava i pauze koja se uobičajeno pravi, nastupa treći stav, lagani i melodiozni Andantno quasi allegretto. U jednom mirnom melodioznom pokretu u orkestru, razvija se priča o Kalendru i Šeherezadi, dok Sultanov motiv ne dolazi do izražaja i čuje se kao iz daljine. Ali, nastupa i kolosalni finale, četvrti stav. U početnom Allegro molto, nastupa nervozni motiv Sultana, na koji odgovara motiv Šeherezade. Sledi Allegro molto e frenetico i dočarava nam svojom snagom i razuzdanošću Praznik u Bagdadu. Kod vrlo burnog Allegro non troppo e maestoso prikazana je scena bure i brodoloma, koja se postupno utišava, smiruje i u završnom Lento pretvara u miran i spokojan dijalog dveju glavnih ličnosti, koji okončava delo. Već je rečeno da ova popularna simfonijska svita - antologijski primer na svom području - ima svoju stalnu publiku i izvođače svuda u svetu. Svi dirigenti obavezno se okušaju na ovom delu. Tako je i u Srbiji. Kao retko koje drugo delo, ona je do sada izvođena i u mom rodnom Kruševcu, gde sam 12. oktobra 1991. godine prisustvovao njenom izvođenju u gradskom Pozorištu. Izveo je Simfonijski Orkestar iz Krasnojarska, kojim je dirigovao IVAN ŠPILER. Direktno se, bez pauza, prelazilo kroz sva četiri stava. U Beogradu se ona takođe redovno izvodi, a najbolji domaći tumač ovog dela, ostao je OSKAR DANON. Dve su svetske interpretacije ovog dela antologijske: a) Simfonijski orkestar iz Filadelfije. Dirigent: JUDŽIN ORMANDI, solo volina: NORMAN KEROL (interpretacija potiče iz 1978.godine); b) Simfonijski orkestar Filharmonije iz Novosibirska. Dirigent: ARNOLD KAC, solo violina: MIHAIL TURIČ (interpretacija potiče iz 1982. godine).


Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov Predavanji prof. Cvetane Mihelič smo imeli priložnost poslušati že v letu 1997, ko nam je predstavila Rossinija in njegovo glasbo in leta 1998, ko smo uživali ob Bizetu. Že v takratnih Sporočilih smo jo podrobneje predstavili pa vseeno za vse tiste, ki je še niste imeli priložnosti spoznati. Je profesorica glasbe, dolga leta je poučevala klavir in zgodovino glasbe na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. V svet glasbe je dvajset in več let z izjemnim smislom uvajala tudi najmlajše v glasbenem vrtcu. Šestnajst let je bila dejavna tudi pri Radiu Maribor, začela je z oddajami za Glasbeno mladino, nato je vodila oddajo Iz glasbenega arhiva, občasno pa je vodila dveurno glasbeno oddajo ob četrtkih zvečer, v kateri je obsežneje obdelovala razne glasbene teme, predstavljala skladatelje in izvajalce. Na tokratnem srečanju, ki bo popestreno še s poslušanjem in dobro interpretacijo glasbe, bomo spoznali glasbo ruskega skladatelja Rimskega-Korsakovega. Rimski-Korsakov,ruski skladatelj,komponist in pedagog, je bil rojen v Tihvinu leta 1844. S šestimi leti je začel z učenjem klavirja, pri enajstih letih pa je že komponiral, vendar se je po družinski tradiciji moral posvetiti vojaški karieri, zato se je leta 1856 vpisal v Vojno-pomorski korpus v St. Peterburgu. Vzporedno se je od leta 1859 učil klavir pri F.A. Canillu, ki ga je leta 1861 seznanil z M. A. Balakirovom in C. A. Cuijem. Kmalu zatem se je Rimski priključil Balakirovemu "krožku" tako imenovani "mogočni peterici" po nekaterih virih tudi "mogočna peščica", kamor so spadali še Modest Petrovič Musorgski, Aleksander Porfirjevič Borodin in Cesar Antonovič Cui, in pod njegovim nadzorom začel komponirati svojo prvo simfonijo. Leta 1862 je zaključil Vojno-pomorski korpus in bil poslan na triletno usposabljanje na ladji. V tem času je končal svojo simfonijo, ki je bila pod vodstvom Balakireva leta 1865 izvedena na koncertu Brezplačne glasbene šole v St. Peterburgu in pozdravljena kot prva ruska simfonija. V nadaljnih letih komponira svoja nova dela: simfonijsko sliko Sadka, simfonijo Antar in svojo prvo opero Pskovitjanka. Leta 1871 je postal profesor kompozicije in instrumentacije na Konzervatoriju v St. Peterburgu, leta 1872 pa se je poročil s pianistko Nadeždo Nikolajevo Purgold. Od leta 1883-1893 je bil ob Balakirevu drugi dirigent Dvorske pevske kapele. V osemdesetih letih 19. stoletja je bil prisoten pri nastajanju nove smeri, ki jo je začel bogati ruski mecen M. P. Beljajev. Ta novi "Beljajevski krog" je razvijal ideje petorice: propagiral je rusko glasbo s prirejanjem koncertov in izdajal kompozicije ruskih avtorjev. Leta 1889 je Rimski-Korsakov z velikim uspehom dirigiral vrsto koncertov ruske glasbe na veliki svetovni razstavi v Parizu, nato pa nastopil leta 1890 še v Bruslju. V teh letih je zraven svojih kompozicij, do popolnosti raziskal vso barvitost orkestracije, bil je izvrsten glasbenik in izjemno zvest prijatelj. Po smrti prijateljev Borodina (Knez Igor), Musorgskega (Hovanščina) in Dargomižskega (Kamniti gost), je prav on dokončal njihova dela in jih spravil v javnost, prav tako je preredil opero Boris Godunov (1896). V tem obdobju so nastala tudi njegova najpopularneša orkestralna dela: Španski capriccio in Šeherezada (1887). V svojem zadnjem obdobju po letu 1894 je komponiral predvsem opere in deloval kot pedagog. Iz njegove šole so izšli nekateri znani ruski komponisti kot so: A. Ljadov, M. Ipolitov-Ivanov, N. Mjaskovski in I. Stravinski. Kot pripadnik nove ruske glasbene šole (Petorice), je bil Rimski-Korsakov eden od glavnih predstavnikov ruskega nacionalnega stila 19. stoletja. Umro je leta 1908 v St. Peterburgu, star 64 leta.


                                                              ANA(MARIBEL)