Fotoelektrični pojav
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone. Sevanje z večjo valovno dolžino od mejne ne izbija elektronov, ker elektroni za premostitev vezi z atomi ne morejo pridobiti dovolj energije.
Opis fotoelektričnega pojava je pomagal premostiti težave valovno delčne dvojnosti, kjer se lahko fizikalni sestavi (kot so v tem primeru fotoni) obnašajo in kažejo obe lastnosti, valovno in delčno. Zamisel pojava se je porodila pri tvorcih kvantne mehanike. Matematično je fotoelektrični pojav opisal Albert Einstein leta 1905 v članku O nekem hevrističnem stališču, ki zadeva nastanek in spremembo svetlobe (v izvirniku Über einen die Erzeugung und Verwandlung des Lichtes betreffenden heuristischen Gesichtspunkt) na podlagi dela s področja kvantne mehanike Maxa Plancka.
[uredi] Matematični zapis
Odvisnost največje mogoče kinetične energije fotoelektronov Wk od frekvence vpadle svetlobe ν podaja Einsteinova enačba:
- Wk = h(ν - ν0)
Pri tem je h Planckova konstanta, hν0 pa izstopno delo.
[uredi] Literatura
- Janez Strnad, Fizika, 3. del, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 103-107.
Ta članek, ki se nanaša na fiziko, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.