Šmarna gora
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja. Ima dva vrhova: manjšo Šmarno goro (669 m) in višjo, Grmado (676 m). Zaradi lege in razgleda je postala priljubljen izletniški cilj. Šmarna gora je točka v Slovenski geološki poti, čeznjo pa je speljana tudi gozdna učna pot. Južno pobočje Šmarne gore večinoma poraščata puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni gaber (Ostrya Carpinifolia), severna pobočja pa bukov gozd.
Vrh Šmarne gore je bil poseljen že v prazgodovini, po pripovedih naj bi bila v srednjem veku tu zgrajena utrdba in že pred letom 1216 tudi Marijina kapela. Leta 1430 je bila zgrajena romarska cerkev Matere božje, obnavljana v 17. in 18. stoletju. V času turških vpadov služila kot tabor.
Zanimivost šmarnogorske cerkve je, da opoldansko zvonjenje opravlja eno uro prej, ob enajsti uri. V času turških vpadov se je pri tem opravilu zgodila pomota, zvonili so ob enajstih, zato so se ljudje nevede odpravili k maši uro bolj zgodaj. V tem času so napadli Turki, požgali in izropali vasi, ljudje pa so po srečnem naključju ostali čili in zdravi, saj so odšli iz domov. Dandanašnji način zvonjenja se opravlja v spomin na ta dogodek. (Namesto ob 12h zvoni ob 11.30h).
Območje na jugu Šmarne gore in Rašice, ter severno od Save je tudi del mestne občine Ljubljana in sicer spada v četrtno skupnost Šmarna gora, ki jo sestavljajo Šmartno pod Šmarno goro in Tacen, ki sta že del mesta Ljubljana, ter še Zg., Sr. in Spodnje Gameljne in Rašica. Četrtna skupnost Šmarna Gora je po prebivalstvu (4.622) najmanjša izmed sedemnajstih četrtnih skupnosti MOL.
V Šmartnu je osnovna šola, ki jo obiskujejo vsi šoloobvezni iz skupnosti, pošta ter glavna cerkev v župniji, ki je posvečena sv. Martinu (sv. Martin-->Šmartin-->Šmartno).
[uredi] Zanimivost
Ko se je leta 2002 med svetovnim prvenstvom v nogometu takratni prvi zvezdnik slovenske izbrane vrste Zlatko Zahovič močno sprl s selektorjem Srečkom Katancem, mu je v afektu zabrusil, da »lahko kupi njega, njegovo družino, hišo, psa in še Šmarno goro«.
Pod Šmarno goro (med Tacnom in Šmartnim) je 22. julija 1941 počila prva partizanska puška, kar se je nekdaj praznovalo kot dan vstaje slovenskega naroda. Žal je šlo za to, da je Slovenec obstrelil Slovenca, tako da je dogodek še vedno vzrok mariskatere razprave.
[uredi] Glej tudi
- seznam gora v Sloveniji
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.