Limoges
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Občina Limoges![]() ![]() ![]() Lega in grb |
|
Lega | |
Geografska dolžina: | 01° 15' 05" E |
Geografska širina: | 45° 49' 09" N |
Uprava | |
---|---|
Država | Francija |
Regija: | Limousin (glavno mesto) |
Departma: | Haute-Vienne (prefektura) |
Okrožje: | Limoges |
Interkomunaliteta: | Limoges - metropola |
Župan: | Alain Rodet (2001-2008) |
Statistični podatki o | |
Nadmorska višina: | 209 m–431 m (povpr. 294 m) |
Površina kopnega:¹ | 77.45 km² |
Prebivalstvo:² (1999) |
133,968 |
- gostota: (1999) | 1,730/km² |
Razno | |
INSEE/Poštna številka | 87085/ 87000: |
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
![]() |
Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Limousin, komuna in sedež departmaja Haute-Vienne. Leta 1999 je kraj imel 133.968 prebivalcev.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Mesto se nahaja na severu velikega jugo-zahoda Francije, ob reki Vienne.
[uredi] Zgodovina
Sedanje mesto je bilo ustanovljeno kot rimski Augustoritum okoli leta 10 pred Kristusom, nekaj kilometrov stran od glavnega mesta keltskega plemena Lemovicov, kot del reorganizacije province s strani rimskega cesarja Avgusta. Tipično rimsko mesto je vsebovalo amfiteater, gledališče, forum, kopališča, tempelj. Imelo je Senat in lastni denar, kar je pričalo o pomembnosti v tem času.
Limoges je sprejel krščanstvo s svetim Martialom, prvim škofom Limogesa, okoli leta [250], vendar je že proti koncu stoletja zaradi germanskih vdorov bil opuščen, samo prebivalstvo pa se je utaborilo na bolj utrjenem kraju, sedanjem središču mesta, Puy Saint-Étienne. V 9. stoletju je bila zgrajena Opatija sv. Martiala, v letu 1273 pa se je začela gradnja Katedrale sv. Štefana, ki je bila dokončana šele leta 1888.
Med stoletno vojno, leta 1370, so ga zasedli Angleži na čelu z Edvardom, Črnim princem.
V času francoske revolucije je bilo uničenih precej verskih objektov, med drugim tudi sama opatija.
V 19. stoletju se je začelo obdobje modernizacije. Razvila se je industrija porcelana, samo središče mesta je dobivalo novo podobo, s tem pa je prišel na dan izbruh več razgrajanj s strani revnejšega prebivalstva (julij - november 1830, april 1848, v začetku 1905). Prva francoska delavska konfederacija, Confédération Générale du Travail (CGT), je bila ustanovljena prav v Limogesu, 1895 leta.
[uredi] Znamenitosti
- ostanki amfiteatra iz rimskega obdobja,
- most sv. Martiala (rimsko obdobje),
- kripta sv. Martiala, s škofovim grobom (10. stoletje),
- cerkev Sv. Petra iz Queyroixa (13. stoletje),
- most sv. Štefana (13. stoletje),
- katedrala sv. Štefana (1273-1888),
- cerkev sv. Mihaela (St. Michel-des-Lions, 14. stoletje),
- kapela sv. Avrelija, drugega škofa Limogesa (14-17. stoletje),
- škofijska palača (od prvotne zgradbe iz 17. stoletja ohranjena le kapela),
- železniška postaja Gare des Bénédictins (1924-1929).
[uredi] Pobratena mesta
- Charlotte, Severna Karolina (ZDA),
- Fürth (Nemčija),
- Grodno (Belorusija),
- Limoges, Ontario (Kanada),
- Plzen (Češka),
- Seto (Japonska),
- Stoke-on-Trent (Velika Britanija).
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o geografiji Francije je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.