Koroški plebiscit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Koroški plebiscit, ki je potekal 10. oktobra 1920, je določil državno mejo med leta 1918 novoustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasneje Jugoslavijo in še kasneje Slovenijo) in Avstrijo po 1. svetovni vojni. Koroško, nekdanjo deželo avstro-ogrske monarhije, je razdelil na dva ločena dela. Tedaj je 60% volivcev glasovalo za priključitev Koroške Avstriji.

Cona A s središčem v Velikovcu je bila pod jugoslovansko vojsko, ki pa slo. strani ni koristila (!), nesramna vojska, visoki davki. Cona B s središčem v Celovcu je bila pod upravo republike Avstrije.

Določeno je bilo, da se plebiscit izvede prvo v coni A, če bo uspešen za slo. stran, pa še v coni B. Kljub šestmesečnemu roku pa je bil plebiscit izvršen šele 10. oktobra 1920.

Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno propagando. Avstrijska propaganda je bila bolj agresivna in nesramna kot slo. in je učinkovito izrabila vse slabosti tedanje Kraljevine SHS (20 plebiscitnih zapovedi). Slo. stran je nastopala premalo udarno ter preveč skromno (10 plebiscitnih zapovedi). 10. 10. 1920 je bil izveden plebiscit v coni A. Za Avstrijo je glasovalo 59,1 % (22.055 volilcev), za Kraljevino SHS pa 40,9 % (15.279) volilcev. Glede na nacionalno sestavo prebivalstva v coni A (60 % Slovencev), je bil rezultat glasovanja popolno presenečenje. Glasovanja v coni B tako ni bilo, Koroška je bila za Slovence izgubljena, zgodila se je narodna katastrofa.

[uredi] Vzroki za neuspeh

  • slaba slo. propaganda in zelo dobra avstrijska
  • nesramna vojska


Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
V drugih jezikih