Taras Kermauner
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Taras Kermauner, slovenski literarni zgodovinar, filozof, pisatelj, publicist, polemik, režiser, scenarist, esejist, kritik, dramaturg, urednik, doktor znanosti in akademik, * 13. april 1930, Ljubljana.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Taras Kermauner se je rodil 13. aprila 1930 v Ljubljani. Je sin zgodovinarja Dušana Kermaunerja, brat že umrlega pesnika Aleša Kermaunerja in oče pesnice Aksinje Kermauner. V času med vojno je obiskoval klasično gimnazijo v Ljubljani, po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto, smer filozofija, kjer je leta 1954 diplomiral. Leto dni je bil na izpopolnjevanju v Parizu, med leti 1955 in 1958 pa je bil asistent pri stolici za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med leti 1958 in 1960 je bila proti njemu večkrat sprožena preiskava zaradi suma sovražne propagande zoper jugoslovansko družbeno ureditev. Od leta 1966 do 1969 je bil uradnik v republiški upravi, večino časa pa je deloval kot svobodni književnik. Za kratek čas je leta 1970 opravljal funkcijo ravnatelja ljubljanske Drame SNG. Bil je sourednik Perspektiv in drugih različnih revij. Objavljati je začel leta 1949 v Novem svetu, v petdesetih in šestdesetih letih pa je postal eden vodilnih piscev t. i. kritične generacije. Zavzemal se je za novejše smeri v miselnosti in književnosti. Napisal je veliko interpretacij in analiz novejše slovenske književnosti, spremnih besed h knjigam novejših slovenskih avtorjev, sodeloval je pri mnogih slovenskih revijah in objavljal tudi v srbohrvaških časopisih. Bil je tudi pomemben dramaturg v vseh slovenskih gledališčih, med drugim sodelavec gledališča Glej in eden glavnih ustanoviteljev, voditeljev in režiserjev Odra 57. Leta 1962 je režiral Zajčevo dramo Otroka reke in Kozakovo Afero. Le-to je režiral v Beogradu v Ateljeju 212. Leto kasneje, 1963, je režiral še Kozakovo dramo Dialogi. Leta 1985 je prejel nagrado Prešernovega sklada, vendar jo je zavrnil. Prav tako je istega leta zavrnil nagrado za scenarij kratkega filma o Edvardu Kocbeku. Drugih nagrad in odlikovanj ni dobil. Leta 1981 je v Sarajevu doktoriral z razpravo o Cankarjevi dramatiki. Danes živi kot upokojenec v vasi Avber na Krasu.
[uredi] Delo
Taras Kermauner je pisal veliko člankov o filmu, glasbi, slikarstvu, kulturi, politiki, pisal je filozofske razprave, razprave o liriki, prozi in dramatiki, največ pa se je ukvarjal z literarno zgodovino in literarno teorijo. Pisal je tudi kritike v reviji Novi svet ter eseje v reviji Beseda.
[uredi] Knjige o dramatiki
- Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami (1968)
- Od eksistence do vloge (1971)
- Radikalnost in zavrtost – slovenski kulturni arhetip (1975)
- Pomenske spremembe v sodobni slovenski dramatiki (1975)
- Od igre do telesa (1976)
- Besede in dogodek (1978)
- Dialektika ideje – Od skrivnosti do jezika (1978)
- Cankarjeva dramatika (1981)
- Drama, gledališče in družba: sociološka analiza literarnih ideologij v slovenski dramatiki (1983)
- Med hlapčevstvom in samobitnostjo: sociološko-politološka analiza slovenstva v slovenski dramatiki (1986)
- Slovenska dramatika 20. let 20. stoletja (1988)
- Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki (1988)
- Kristus in Dioniz: razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja (1990)
- Majcnova dramatika I, II (1992)
- Od bratovstva k bratomoru I, II (1993, 1995)
- Slovenski plemenski junaki – Tugomer I, II, III (1994, 1996, 1997)
- Zbogom zvezde (1996)
- Blagor blata (1996)
- Blagor blata II: Rdeče zlata zgodovina (1996)
- Blagor blata III: Bratovski objem blata (1997)
- Trije despotje I: Diktator Aleksander Veliki (1997)
- Trije despotje II: Grof Tahi in Škof Hren (1997)
- Klerikalizem in liberalizem (1998)
- Svetost, čudež, žrtev I (1998)
- Današnja slovenska dramatika I: Obračun med vrati (2000)
- Današnja slovenska dramatika II: Komentarji (2000)
[uredi] Knjige o poeziji
- Na poti k niču in reči: porajanje reizma v povojni slovenski poeziji (1968)
- Natura in intima (1969)
- Izročilo in razkroj ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski poeziji (1970)
- Strukture v poeziji: raziskava pomenske strukturalne mreže (1971)
- Dileme sodobnega slovenskega pesništva (1971)
- Avantgardni pesnik pred sodiščem (1972)
- Poezija slovenskega zahoda I, II, III (1990, 1991, 1993)
- Ogenj, ki prečiščuje: razprava o Balantičevi poeziji (1991)
[uredi] Knjige o prozi
- Zgodba o živi zdajšnjosti (1975)
- Družbena razveza: sociološko in etično naravnani eseji o povojni slovenski prozi (1982)
[uredi] Avtobiografska dela
- Staja pod Poncami (1979)
- Zdrobljena zrcala (1981)
- Sreča in gnus ali kako kritično razumeti nastanek osebnosti (1984)
- Med prijatelji, med sovražniki: novi dnevnik 1982 I (1986)
- Zadnje srečanje (1990)
[uredi] Esejistična dela
- Struktura in zgodovina (1969)
- Lastne podobe, obremenjene z zanosnim samoobtoževanjem (1979)
- Iskanje Boga: predavanja o poti k Bogu (1988)
- Pisma slovenskemu prijatelju (1989)
- Pisma srbskemu prijatelju (1989)
- Slovenska kultura in versko izkustvo (1991)
- Dvanajst predavanj o perečih razpotjih krščanstva (1992)
- Slovenski čudež v Argentini I – III (1992)
- Bog in slovenstvo: versko-kulturni esej (1993)
- Perspektivovci (1995)
[uredi] Knjige o njem
- M. Rožanc: Travma Tarasa Kermaunerja, Sodobni slovenski esej. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979
- A. Inkret: Novi spomini na branje, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980 (COBISS)
- F. Bohanec: Živa stvarnost, Maribor: Obzorja, 1983 (COBISS)
- M. Dolgan: Slovenski literarni programi in manifesti, Fanfare in tihotapci. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 (COBISS)
[uredi] Zunanje povezave
- Mladina: intervju. [1]