Rimska umetnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije


RIMSKA UMETNOST

   Začetki segajo v 3. stol. pr. Kr., VRH je dosegla v 1. stol. pr. Kr., PROPAD 476 po Kr.

ARHITEKTURA

   Vpliv grške arhitekture = STEBRI
        Vpliv etruščanske umetnosti = LOKI
        Kompozitivni ali sestavljeni stebrni red
        Rimska svetišča so stala sredi mesta, na trgu oz. forumu
        Svetišča so imela kvadraten tloris
        Stavbe s središčno zasnovo
        Prvina je bila stena
        Templji imajo globoko stebriščno predverje (glej Panteon)
        Templji imajo sakralni prostor, kjer je stala podoba boga = CELA
        Razvili so kupolno in obočno gradnjo
        Stebri in slopi so bili povezani z arhitravi in arkadami
        ARHITRAV = glavna kamnita greda nad kapiteli antičnih stebrov
        ARKADA = lok nad dvema stebroma/slopoma
        

Novi stavbni tipi: - Terme (javna kopališča) - Teater (polkrožno gledališče) - Amfiteater (nastane iz dveh polkrožnih gledališč) - Domus (tip mestne hiše; „Domus Aures“) - Insula (tip manj ugledne hiše; “Hadrianova vila”) - Kloaka (podzemeljski kanal za odvajanje nesnage v mestih) - Viadukt (most čez globel) - Akvedukt (most za oskrbo mest z vodo ali za namakanje)

        Znan arhitekt: Vitruvij
        Forum Romanum (na njem bazilika, kurije, templji, slavoloki,    knjižnice, prodajalne, kipi)
        Kurija = rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj
        Kogregacija = najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi


PANTEON ▪ Ima centralen tloris ▪ Pročelje spominja na grški tempelj (pročelje je iz korintskih stebrov) ▪ Ima kupolo (ponazarja vesolje) ▪ Ima kasetiran strop ▪ Na vrhu je odprtina ali „oculus“ (skozi prihaja svetloba, ponazrja pa božansko sonce) ▪ V notranjosti templja so niše ▪ Stena je zaprta, brez oken ▪ Osnovni gradbeni material – MALTA

BAZILIKA - Vzdolžna pravokotna dvorana - Longitudinalen tloris - 3 ladje; glavna je višja od stranskih - Funcika: za razsojevanje, trgovanje, ... - Poznamo „Trajanovo baziliko“

SLAVOLOK - Titov = 1 lok - Septimij Severjev = 3 loki - Konstatinov = 3 loki - Je znak zmage in slave - Skozenj so hodili kot znak zmagoslavja - Najprej so bili leseni, kasneje so jih zamenjali kamniti slavoloki (so se bolj obdržali) - Poznamo tudi stebre, kot znak zmagoslavja oz. Veličastja – „Trajanov steber“

KIPARSTVO - Portretno kiparstvo (celotni, dopasni, doprsni (ali busto) portret) - Reliefi (zgodovinski, mitološki) so bili pripovedno bogati in so služili za okras oltarjev, slavolokov, stebrov, sarkofagov in slonokoščeni plastki) - Ara pacisi = oltar miru - Rahlo spominja na Pergamonski oltar - Helenistični vpliv (girlanda = vitični okras) - Prizor povorke, sprevodi - Teme so realistične in alegorične (prispodobe)

SLIKARSTVO @ Vazno, stensko, mozaiki, ... @ Obsežne stenske poslikave v Pompejih in Herkulanumu @ Glavne zvrsti: - Zgodovinsko slikarstvo - Portretno - Žanrsko (mitološki motivi) - Krajina - Tihožitje

@ Razpoloženjske kompozicije = doseči vtis naključnosti v držah oseb, pričarati vtis pokrajinske prostranosti, doseči iluzijo poglabljanja prostora

@ 2 principa upodabljanja: - Dionistično (pijančevanje, kaotično iskanje ekstaze, ...) - Apolinično (umirjeno, skladno, dobro ...) @ VILA MISTERIJEV - 29 prizorov o obredih Dionizovega kulta

- Bitka pri Issu


4 POMPEJANSKI SLOGI:

- Slog marmornatih plošč = imitirajo marmot (2. stol. pr. Kr.)

- Arhitekturni slog = arhitekturni členi so naslikani tako, da razdelijo steno v polja, za realinim prostorom je še poslikava

- 2. arhitekurni slog = še bolj dodelan, jasnejši, prozori so svobodni, perspektivični in iluzionistični triki, linearna perspektiva s poglobljenim prostorom, figure dajejo občutek gibanja (1. stol. pr. Kr.)

- Krajinski slog = več poglobljenega prostora v smislu krajine (1. stol. po Kr.)