Škotska gelščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Škotska gelščina (Gàidhlig na h-Alba)
Države: Škotska, Kanada
Govorni predeli: Škotsko višavje, Zunanji Hebridi, Otok pri Bretonskem rtu, Nova Škotska; veliko govorcev v Glasgowu in drugih škotskih mestih; nekdaj vsa celinska Škotska brez jugovzhodnega dela
Število govorcev: 58.652
Uvrstitev: Ni med prvih 100.
Rodoslovna razvrstitev: indoevropski

 keltski
  otoški keltski
   goidelski
    škotska gelščina

Uradni položaj
Uradni jezik: Škotska
Usklajuje: Bòrd na Gàidhlig
Jezikovne kode
ISO 639-1 gd
ISO 639-2 gla
SIL GLS
Glej tudi: jezikseznam jezikov

Škotska gelščina (izvorno Gàidhlig; IPA [ˈkɑːlʲəkʲ]) je keltski jezik, ki se govori na Škotskem.

Škoti so se na Britanski otok priselili z Irske in v 10. stoletju ustanovili državo, v kateri so živeli skupaj s Pikti in Skandinavci, ki so se kmalu asimilirali in sprejeli škotsko gelščino ali Erse za svoj jezik. V 12. stoletju je kralj David angleškim družinam z juga dovolil ustanavljanje mestnih naselbin burgov, v katerih so govorili posebno obliko (škotske) angleščine Scots. Gelščina je vedno bolj postajala jezik podeželja. Danes ima škotska gelščina le okrog 75.000 govorcev v odročnih predelih Škotskega višavja in na otočju Hebridov. Nekaj tisoč jih je tudi v pokrajini Nova Scotia v Ameriki.

[uredi] Zunanje povezave