Interval (glasba)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Interval je razdalja med dvema tonoma oz. med njunima višinama.
Interval vsebuje podatek o kvaliteti in kvantiteti, na primer: čista kvinta (č5), velika septima (v7), zvečana sekunda (zv2) itd.
- po kvantiteti imenujemo intervale glede na število diatoničnih tonov, katere obsegajo. Imenovanje kvantitete intervalov izhaja iz latinskih števnikov:
- prima (1) - obsega poimensko isti ton, npr. c-c
- sekunda (2) - npr. c-d (interval, pisan navzgor)
- terca (3) - npr. c-e
- kvarta (4) - npr. c-f
- kvinta (5) - npr. c-g
- seksta (6) - npr. c-a
- septima (7) - npr. c-h
- oktava (8) - ponovitev istega tona, vendar 12 poltonov višje, npr. c-c1
- nona (9) (sekunda+oktava)
- decima (10) (terca+oktava)
- undecima (11) (kvarta+oktava)
- duodecima (12) (kvinta+oktava)
- tercdecima (13) (seksta+oktava)
- kvartdecima (14) (septima+oktava)
- po kvaliteti so lahko intervali čisti (č.), mali (m.), veliki (v.), zmanjšani (zm.) in zvečani (zv.)
- čisti intervali so prima, kvarta, kvinta, oktava (in undecima, duodecima,...)
- mali in veliki intervali so sekunda, terca, seksta, septima (in nona, decima, tercdecima,...)
- zmanjšani in zvečani so lahko vsi intervali z izjemo prime, ki ne more biti zmanjšana
Vsebina |
[uredi] Koliko merijo intervali
Čista prima je ponovitev istega tona.Ne meri nič.
Zvečana prima meri !/2 tona.
Velika sekunda meri en cel ton.
Mala sekunda meri 1/2 tona.
Zvečana sekunda meri en cel ton in 1/2 ton.
Zmanjšana sekunda ne meri nič.
Velika terca meri 2 cela tona.
Mala terca meri 1 cel ton in 1 polton.
Zvečana terca meri 2 cela tona in 1 polton.
Zmanjšana terca meri 1 cel ton.
Čista kvarta meri 2 cela tona in 1 polton.
Zvečana kvarta meri 3 cele tone.
Zmanjšana kvarta meri 2 cela tona.
Čista kvinta meri 3 cele tone in 1 polton.
Zvečana kvinta meri 4 cele tone.
Zmanjšana kvinta meri 3 cele tone.
Velika seksta meri 4 cele tone in 1 polton.
Mala seksta meri 4 cele tone.
Zvečana seksta meri 5 celih tonov.
Zmanjšana seksta meri 3 cele tone in 1 polton.
Velika septima meri 5 celih tonov in 1 polton
Mala septima meri 5 celih tonov.
Zvečana septima meri 6 celih tonov.
Zmanjšana septima meri 4 cele tone in 1 polton.
Čista oktava meri 6 celih tonov.
Zvečana oktava meri 6 celih tonov in 1 polton.
Zmanjšana oktava meri 5 celih tonov in 1 polton.
[uredi] Intervali
V akustičnem smislu lahko intervale delimo v 2 skupini, konsonance in disonance. Disonančni intervali nosijo napetost in težijo k razvezu v konsonančni interval.
- konsonančni intervali:
- popolne konsonance: č1, č5, č8
- nepopolne konsonance: m/v3, m/v6
- disonančni intervali: m/v2, č4, m/v7, m/v9...; vsi zvečani in zmanjšani intervali z izjemo zm2
Interval zv4 oziroma v enharmonskem smislu zm5 obsega polovico oktave. V obdobju srednjega veka in renesanse so ga imenovali »diabolus« (hudičev interval) ali tritonus (obsega 3 cele tone), predstavljal pa je največjo disonanco. Njegova uporaba je bila v skladu s pravili kontrapunkta odločno prepovedana. V 20. stoletju je to ključni interval jazzovske glasbe.
Znotraj ene oktave tvorimo 22 različnih intervalov tako, da se ton ne ponovi (izvzamemo č1 in č8) Tona, ki sestavljata interval lahko slišimo hkrati, zaporedno navzgor ali zaporedno navzdol.
[uredi] Intervali glede na tonske uglasitve
Akustično intervale izračunavamo glede na razmerja med frekvencami določenih tonov. Na primer, 2:1 za oktavo, ker je frekvenca zgornjega tona 2-kratna vrednost frekvence spodnjega tona. Za namene merjenja intervalov, ki niso v sistemu temperirane uglasive, s poudarkom na neevropski glasbi, je oktava konvencionalno razdeljena na 1200 centov s poltonsko vrednostjo 100 centov. S tako razdelitvijo ima npr. mala terca 300 centov pri temperirani uglasitvi, 294 centov pri pitagorejski in 316 pri naravni uglasitvi. Manjša, kot so števila v intervalnem razmerju (ulomek), bolj konsonančen je interval. Najbolj konsonančen interval poleg prime (1/1) je oktava (2/1), sledijo č5 (3/2), č4 (4/3, čeprav je evropska glasba ta interval dolgo tretirala kot disonanco), potem v6 (5/3), v3 (5/4), m.3 (6/5) itd.
[uredi] Glej tudi
- tonske uglasitve
- pikardijska terca
- Shruti
- tabela tonskih frekvenc