Gornji grad na Piramidi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Črka Wiki

Ta članek (oz. del članka) je slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti
Po končanem delu sporočilo odstranite.


Piramida (386m). Dostop: s severovzhodnega dela Mestnega parka po poti 10'.

Maribor je v 12.stoletju imel kar dva gradova. Vendar se nam je spodnji ali mestni grad (oppidum inferius) vtisnil spomin samo iz pisanih virov: stal je nekje v zahodnem delu mesta in je bil že v 15.stoletju v razvalinah.

V zavest mariborskih podložnikov se je vtisnil drugi grad, kasneje poimenovan Zgornji Maribor, ki so ga pozidali na griču nad mestom, sedanji Piramidi. Nastanek gradu povezujemo z Bernardom Spanheimskim. Grad je bil iz 12.stoletja, morda celo 11.stoletja. Za Spanheimi so Mariboru krojili usodo Traungavci, potem Babenberžani in za njimi Habsburžani. Grad je bil v posesti deželnoknežjih ministerialov Mariborskih. Ko je ta rod v 14.stoletju izumrl, so si kot oskrbniki gradu sledili Schärfenbergi, Hugo Devinski, Walseeji, gospodje Grabenski in drugi. Zadnji v vrsti so bili Brandisi, ki so grad leta 1784 podrli.

Od leta 1821 na griču stoji kapela s kamnitim Marijinim kipom. Postavili so jo namesto nekdanje piramide, zložene iz grajskih razvalin. Grad je obdajalo veliko obzidje in voda. Zaradi vsega tega je bil težko dostopen in dobro skrivališče. Pod gradom pa se je razvijala kolonizacijska vas, ki se je hitro razširila v večjo naselbino.

[1]