Svetlana Makarovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Makarovič.

Svetlana Makarovič, slovenska pesnica in mladinska pisateljica, * 1. januar 1939, Maribor.

Vsebina

[uredi] Življenje

Uspešno je dokončala študij na igralskem oddelku AGRFT v Ljubljani. Nekaj časa je delala kot igralka, potem pa je ves čas posvetila književnemu ustvarjanju.

[uredi] Delo

Prvi literarni nastop Svetlane Makarovič je veljal poeziji. V slovensko književnost je vnesla tako tematske kot oblikovne posebnosti. Svojo pesniško izpoved mračnega sveta čustvene in bivanjske negotovosti oblikuje z mitološkimi prvinami slovenske ljudske tradicije. (Somrak, 1964, Kresna noč, 1968, Volčje jagode, 1972, Srčevec, 1973, Pelin žena, 1974, in druge zbirke).

Svetlana Makarovič je veliko, dobro in zelo domiselno pisala za mladino. Napisala je mnogo živalskih pravljic, ki so njena najpomembnejša pripovedna oblika (Miška spi, 1972, Zajček gre na luno, 1973, Take živalske, 1973). V svojih mladinskih pripovedih je oblikovala samosvoj slog. Odlikujejo ga motivne in besedne domislice ter anekdotičnost opisov literarnih osebic in dialogov. Pisateljica pogosto tvori nove besed ter literarnim osebam daje domiselna in zabavna imena, primerna njihovemu značaju in vlogi v dogajanju (sovica Oka, parkelj Malič, pek Mišmaš, Sapramiška, kokoška Emilja, škrat Kuzma, Kosovirji, Vrtirep, Ščepir in podobno). Njene živalske zgodbice so značilne po humorju in navidezni nepoučnosti, ki vzpodbuja otroka k razmišljanju o pravilih sobivanja. Razposajenost, nagajivost, radovednost, igrivost in predvsem drugačnost so vzorne lastnosti njenih literarnih likov.

Pisateljica v svojih zgodbah včasih uporablja tudi motiviko pravljičnega sveta oživljenih predmetov (svetilka v pravljici Aladinova čudežna svetilka, 1974, in v fantastični pripovedi Potepuh in nočna lučka,1977).

Pekarna Mišmaš, je ena njenih najboljših zgodb. Zaradi izjemne priljubljenosti je Makarovičeva tej moderni pravljici napisala tudi nadaljevanje (Mišmaš v Kamni vasi, 1992).

Napisala je še : Gal v galeriji, 1981 : To je pesniški umetnostni vodnik za otroke Korenčkov (1992): Zgodba za otroke Veveriček posebne sorte (1994) : Živlaska pravlica - To je posebna zgodba namenjena opogumljanju posebnih otrok.

[uredi] Umetnica in Slovenceljni

Svetlana Makarovič je tudi avtorica satiričnih pesmi in zgodb namenjenih odraslim. Kritično razmerje do posameznikov in združb v Sloveniji je izrazila z zavrnitvijo Prešernove nagrade za pesniški opus (leta 2000), z jedkimi izjavami in komentarji, v katerih je posebno neljub eksistenčni vzorec sonarodnjakov označila z novorekom: Slovencelj (Slovenceljni).

[uredi] Viri

Intervju v Mladini, 1.1.2006

[uredi] Glej tudi

Zbirko navedkov na temo
Svetlana Makarovič lahko najdete tudi v Wikinavedku.