Škofja Loka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Škofja Loka | |
Zemljevid: | Škofja Loka |
---|---|
Nadmorska višina: | 352 m |
Vrsta: | mesto |
Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
Prva omemba: | {{{omemba}}} |
Trške pravice: | {{{trg}}} |
Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
Mestne pravice: | {{{mesto}}}
12289 |
Pošta: | 4220 Škofja Loka |
Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
Občina: | Škofja Loka |
Pokrajina: | Gorenjska |
Stat. regija: | Gorenjska regija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. |
Škofja Loka je srednjeveško mesto in središče istoimenske občine. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo, med leti 973 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko ter Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Od srednjega veka dalje sta mestno jedro sestavljala dva trga: Plac (zgornji trg) in Lontrg (spodnji trg). Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik.
Nad mestom stoji Loški grad (tudi »Škofjeloški grad«). Njegovi prvotni podobi danes manjka stolp, v katerem so bile ječe. Redovnice, ki so prebivale v gradu, so ga dale podreti.
Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi se je eden od freisinških zemljiških gospodov, Abraham, peljal v Poljansko dolino, medtem pa ga je napadel medved. Zamorec, ki je bil njegov podložnik, pa se medveda ni zbal in ga je ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »bo ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. Zamorc s krono je postal simbol freisinške škofije, posledično pa tudi mesta Škofja Loka.
Priljubljena izletniška in razgledna točka nad mestom je hrib Lubnik (na sliki levo).
[uredi] Opombe
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.