Lastni čas

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti:

d\tau \equiv { dt\over \gamma} \; ,

kjer je γ (relativistična gama, Lorentzov faktor):

\gamma \equiv {1\over \sqrt{1 - \beta_{0} } } \; ,

pri dogovorjenem (relativistični beta):

\beta_{0} = {v_{0}^{2}\over c^{2}} \; ,

in dt časovni razmik v referenčnem koordinatnem sistemu gibajoče ure.

Lastni čas je v posebni teoriji relativnosti kakor hitrost svetlobe invarianta glede na Lorentzove transformacije. Lastni čas je v Galilejevih transformacijah enak za vse sisteme ( = dt).

V splošni teoriji relativnosti je lastni čas funkcija Newtonovega absolutnega časa. V tem nekateri vidijo pomanjkljivost teorije. Nekaj od teh pomanjkljivosti naj bi odpravila kronotopologija.

Lastni čas plovila na nizki krožnici okoli Zemlje na nadmorski višini približno 580 km bo na primer na dan tekel počasneje za 22,5 ms od časa 'mirujoče' ure na severnem polu, na višini 35.400 km pa za 43,7 ms na dan.

Lastni čas domnevnega delca tahiona je imaginaren.

V drugih jezikih