Škavnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Škavnica na slovenskem Krasu
Povečaj
Škavnica na slovenskem Krasu

Škavnica je okrogla ali podolgovata skalna vdolbina, ki nastane v apnenčasti kamnini zaradi korozije, in kot taka značilna kraška površinska oblika. Ima značilno ravno dno ter izpodjedene stene, velika pa je od nekaj centimetrov do enega metra in tudi več.

Škavnica nastane na mestih, ki imajo majhno strmino, zaradi katere voda ne more odtekati. Slednja s pomočjo primesi raztaplja apnenec in tako nastane vdolbina ter se s časom poveča. Zaradi dejstva, da ima voda največjo moč raztapljanja na svoji površini, se škavnica povečuje zlasti v bočni smeri. Pri raztapljanju pomagajo tudi različne organske kisline, če pride do razgradnje organskih snovi.

Voda se iz škavnic prazni z izhlapevanjem ali odtekanjem, slednje pa le v primeru, da je škavnica na eni strani odprta (odprta škavnica). V prvem primeru ostane v škavnici kalcitna oborina oziroma kristali, ki jih navadno odpihne veter. Sorodna oblika škavnic so korozijske stopničke.

Škavnice so imele pozitivno vlogo predvsem za pastirje, saj so umetno zajezene služile kot zbiralniki vode za živino.