C++
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
C++ (C plus plus) [ce plus plus] je splošnonamenski programski jezik. V C++ so podatkovni tipi statični, zapis kode je prost. Jezik podpira večparadigmatično proceduralno programiranje, podatkovno abstrakcijo, objektno usmerjeno in generično programiranje.
C++ je razvil Bjarne Stroustrup, ki je delal v Bellovih laboratorijih, leta 1983. Prvotno se je jezik imenoval »C with Classes« (C z razredi) in je bil razširitev programskega jezika C. Od 90. let je eden najbolj priljubljenih komercialnih programskih jezikov. Najprej so C-ju dodali razrede, nato med drugim virtualne funkcije, preobložitev operatorjev (operatorski ad-hoc polimorfizem), večkratno dedovanje, predloge in rokovanje z izjemami.
Leta 1998 so sprejeli tudi ISO standard za jezik C++ kot ISO/IEC 14882:1998. Trenutna različica standarda je ISO/IEC 14882:2003. Razvijajo tudi novo različico z neuradnim imenom C++0x.
Vsebina |
[uredi] Program PozdravljenSvet
#include <iostream> int main() { std::cout << "Pozdravljen svet!" << std::endl; return 0; // ni potrebno po ISO standardu }
[uredi] Osnovne lastnosti
[uredi] Podobnosti s C-jem
- Funkcija main() je v C++ še vedno C-jevska.
- Vse kar je zapisano v C, načeloma velja v C++.
[uredi] Nezdružljivost s C-jem
[uredi] Zgodovina C++
[uredi] Zgodovina imena »C++«
Ime jezika pripisujejo Ricku Mascittiju in so ga prvič uporabili decembra 1983.
Kombinacijo C+ je tedaj že tudi zasedel drug nesoroden jezik. Pripono ++ je po Stroustrupovih besedah dal zaradi evolucijske/revolucionarne narave razširitve C. C++ je tudi pogosteje kot npr. raba ++C. Ker C++ v bistvu ni spremenil C-ja, bi bilo še pravilnejše ime »C+1«.
Ko so leta 1992 vprašali Mascittija zakaj je dal takšno ime, je navedel, da je bilo ime le neuradno in da si ni nikoli mislil da bo postalo tudi uradno ime.
[uredi] Viri
- Viljem Žumer, Janez Brest: Uvod v programiranje in programski jezik C++, Maribor, FERI 2004, (COBISS)
- Martin Juvan, Matjaž Zaveršnik: Vaje iz programiranja: C, C++ in Mathematica, Ljubljana, Študentska založba, 2000, (COBISS)
[uredi] Zunanje povezave
- v slovenščini:
- v angleščini:
- Spletna stran Bjarnea Stroustrupa
- C/C++ Reference
- Borland prosti prevajalnik
- Prevajalnik Mars C++
- GNU Compiler Collection vključno s prevajalnikom g++
- Microsoftov prosti prevajalnik za ogrodje .NET
Glavni programski jeziki (več) | |||
Industrijski: ABAP | Ada | C | C++ | C# | COBOL | Delphi | Fortran | Java | JavaScript | Lisp | Objective-C | Perl | PHP | PL/SQL | Python | SAS | sh | SQL | Visual Basic | Zbirnik
|