Gravitacijska konstanta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

(Splošna) gravitacijska konstanta je sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu, pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti. Navadno jo označujemo z malo grško črko κ, ponekod tudi z G.

Gravitacijska konstanta je ena osnovnih konstant v fiziki. Njena vrednost je

κ = 6,672.59(86) · 10-11 m3 s-2 kg-1.

Med vsemi osnovnimi konstantami je njena vrednost določena najmanj natančno, saj so natančno določena le prva štiri decimalna mesta. Enako nenatančna je masa Sonca. Položaji planetov so znani veliko natančneje in tudi zmnožek κ in mase Sonca. Zaradi tega so računi v nebesni mehaniki izvedeni v enotah Sončeve mase namesto standardne osnovne enote SI kg. V ta namen služi Gaussova gravitacijska konstanta:

k = 0,017.202.098.95 A3D-2S-1.

Gravitacijsko konstanto je poleg mase Zemlje leta 1798 s torzijsko tehtnico prvi izmeril Henry Cavendish (Cavendishev poskus, Philosophical Transactions 1798). Newton je računal še brez znane vrednosti.

Gravitacijska konstanta igra pomembno vlogo v splošni teoriji relativnosti. Skupaj s Planckovo konstanto h in hitrostjo svetlobe v vakuumu c je možno izvesti sistem enot, znan kot sistem Planckovih enot kjer so vse tri vrednosti konstant enake 1.