Šentrupert
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šentrupert | |
Zemljevid: | Šentrupert |
---|---|
Nadmorska višina: | 514 m |
Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
Prva omemba: | {{{omemba}}} |
Trške pravice: | {{{trg}}} |
Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
Mestne pravice: | {{{mesto}}}
348 |
Pošta: | 8232 Šentrupert |
Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
Občina: | Šentrupert |
Pokrajina: | Dolenjska |
Stat. regija: | Jugovzhodna Slovenija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. |
-
Za druge pomene glej Šentrupert (razločitev).
Šentrupert (tudi Šent Rupert) je vas in od maja 2006 tudi sedež istoimenske občine. Samo naselje je ime dobilo po zavetniku župnijske cerkve sv. Ruperta.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Šentrupert se nahaja v dolini južne panoge litijske skupine Dolenjskega gričevja. Po dolini teče reka Bistrica, ki se nato izliva v Mirno.
Prvotno se je kraj imenoval Škrljevo po čvrstem laporju, ki se lomi kot škrilje.
Nadmorska višina naselja je 278 m. Zaradi obdajajočih gora ima kraj ugodno podnebje čez celotno leto.
[uredi] Zgodovina
Materialni zgodovinski viri kažejo, da je bil Šentrupert in bližnja okolica poseljena že v 2. tisočletju pr. n. št.
Iz železne dobe so se ohranili sledovi gradišč in grobov (le-te so našli med izkopavanji v 70. in 80. letih 19. stoletja).
V času Rimskega imperija so Rimljani leta 14 osvojili tudi to področje in v bližini današnjega Trebnjega postavili naselbino Praetorium Latobicorum, kjer je bila stalno nastanjena večja vojaška enota. Iz tega obdobja so se ohranili tudi številni ostanki.
Do maja 2006 je bila vas središče Krajevne skupnosti Šentrupert (Občina Trebnje), nato pa je postala sedež samostojne Občine Šentrupert.
Na področju vasi se nahaja tudi: železniško postajališče Šentrupert, Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Akademski klub študentov Šentruperta in okolice, Steklasova pohodna pot, župnija Šentrupert, ...
Na vaškem pokopališču, ki je najbližje zaporu Dob, pokopavajo zapornike, ki umrejo na Dobu in njihovih trupel nihče ne prevzame. Najbolj znan med njimi je Metod Trobec.
[uredi] Zgradbe in objekti
- cerkev sv. Ruperta
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.