Nezvočnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Nèzvóčnik je v slovenskem jeziku vrsta soglasnika, eden izmed 15 fonemov. Delmo jih na 6 zvenečih in 9 nezvenečih nezvočnikov. Zveneči so /b/, /d/, /z/, /ž/, /dž/, /g/, nezveneči pa /p/, /t/, /s/, /š/, /č/, /k/, /f/, /h/, /c/. Nezveneče nezvočnike si lahko zapomnemo s pomočjo povedi "Ta suhi škafec spušča," tako da odstranimo samoglasnike.


Glede na način izgovorjave jih lahko povezujemo v pare: /b/-/p/ (ustnični), /d/-/t/, /z/-/s/ (zobni), /ž/-/š/, /dž/-/č/ (dlesnični), /g/-/k/ (mehkonebni), /f/, /h/ in /c/ pa so brez parnega glasnika.

Nezvočniki
Zveneči Nezveneči Par
b p ustnični
d t zobni
z s zobni
ž š dlesnični
č dlesnični
g k mehkonebni
f /
h /
c /

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri

  • Več avtorjev, Na pragu besedila, Rokus, 2003, (COBISS)