Oddelek za zaščito naroda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Oddelek za zaščito naroda (kratica OZNA - srbohrvaško Odelenje za zaštitu naroda) je bila varnostno-obveščevalna služba SFRJ. Oddelek je bil ustanovljen 13. maja 1944. Leta 1946 je bila OZNA razdeljena na civilni in vojaški oddelek: nastala sta civilna UDBA (Upravu državne bezbednosti) in vojaška Kontraobavještajna služba - KOS. KOS je bil leta 1955 preoblikovan v Organ bezbednosti (OB), UDBA pa leta 1966 v Službu državne bezbednosti (SDB).

Njen najbolj slavni in žalostni prispevek se je zgodil po koncu druge svetovne vojne. OZNA je upravljala taborišča za sprejem in obravnavo vrnjenih oseb v Slovenijo. Pripadniki OZNE so ujetnike kratko zasliševali in zapisnike pošiljali vodstvu slovenske OZNE (vodil ga je Ivan Maček-Matija), kjer so zaslišance razvrščali v skupine A, B ali C (slednja je pomenila usmrtitev). Določene za usmrtitev so navadno zvečer odpeljali na kraj usmrtitve: iz Teharja z avtomobili do opuščenih rudniških rovov pri Hrastniku, iz Šentvida pa z vlakom do Kočevja in naprej s kamioni do kraških brezen v Kočevskem Rogu, med katerimi je najbolj znano brezno pod Krenom.

Največ množičnih usmrtitev v Sloveniji je bilo v obdobju med majem in julijem 1945. Leta 1946 pa je bila sprejeta ustava FLRJ in OZNA je morala taborišča prepustiti organom ministrstva za notranje zadeve.

Vloga OZNE se kazala tudi v krilatici: "OZNA sve dozna" (OZNA vse izve).

[uredi] Glej tudi

  • povojni izvensodni poboji


Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.