Dimnik
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dímnik je naprava za odvajanje vročih plinov in dimov iz peči, talilnih peči ali ognjišč v zunanje ozračje. Večinoma so grajeni navpično, da imajo vroči plini neovirano pot in da zrak s prestopom toplote (konvekcijo) lažje pripomore k izgorevanju. Dimnike najdemo v zgradbah in parnih lokomotivah ali ladjah.
Dimnike so v majhnih ali velikih zgradbah tradicionalno gradili z opeko. Zgodnji dimniki so bili preproste opečne konstrukcije. Kasneje so v dimnikih opeko vgradili okoli podloge. Da so preprečili slabše uhajanje dima, so na vrhu dimnikov postavljali odvajalne kapice raznih izvedb. Zaradi manjše sposobnosti opeke za prenašanje prečnih obremenitev so dimnike v hišah gradili v »skladih«, z ognjiščem v vsakem nadstropju, ki so imeli skupni dimnik. Ti skladi so bili po navadi pred ali za hišo. Sodobni sistemi centralnega ogrevanja niso tako zahtevni glede lege dimnikov in tudi omogočajo napeljavo okoli ovir in skozi zidove.
[uredi] Zunanje povezave
Ta članek, ki se nanaša na tehnologijo, je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.