Edvard Kardelj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Edvard Kardelj (psevdonim Sperans, partizansko ime: Krištof), slovenski politik in publicist, * 27. januar 1910, Ljubljana, † 10. februar 1979, Ljubljana.
Vsebina |
[uredi] Življenje in politična aktivnost
Rojen je bil v delavski družini Ljubljani. Leta 1926 se je kot 16 letnik včlanil v mladinsko organizacijo jugoslovanskih komunistov (SKOJ), dve leti kasneje je postal član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ). Leta 1929 je končal učiteljišče, učiteljske službe ni nikoli nastopil. Zaradi aktivnega delovanja v prepovedani stranki KPJ je bil februarja 1930 v Beogradu aretiran in obsojen na dve leti ječe. Po izpustitvi iz zapora se je leta 1932 vrnil v Ljubljano, kjer so ga imenovali za člana novega Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Po tem, ko so nekateri starejši vodilni slovenski komunisti izstopili ali bili izločeni iz KPJ je Edvard Kardelj skupaj z Borisom Kidričem in Francem Leskovškom postal eden od članov novega vodstva slovenskih komunistov.
Kardelj je propagiral boj proti kapitalizmu, imperializmu, parlamentarnim demokracijam in podpiral Stalinovo politiko in politični sistem Sovjetske zveze. Leta 1935 se je iz Ljubljane preselil v Sovjetsko zvezo. V Moskvi je delal za Kominterno in bil skupaj z Josipom Brozom Titom in Aleksandrom Rankovićem član NKVD. Po tem, ko je Stalin ukazal likvidacije vseh najpomembnejših članov Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije (CK KPJ) kot so Filip Filipovič, Sima Markovič in Milan Gorkič so Kardelja oprostili vseh obtožb. Stalin je Josipa Broza Tita imenoval za novega voditelja KPJ, člani novega vodstva so postali še Edvard Kardelj, Aleksandar Ranković, Milovan Djilas in Franc Leskovšek. Leta 1937 se je novo vodstvo KPJ iz Moskve vrnilo v Jugoslavijo, s ciljem priprave oboroženega državnega prevrata, rušenjem izvoljene oblasti in izvedbo komunistične revolucije. Po vrnitvi je s podporo KPJ odstranil iz vodstva slovenskih komunistov vse predvojne člane in postal nov vodja Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Aprila 1937 je na Čebinah organiziral sestanek, na katerem so ustanovili Komunistično partijo Slovenije, kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije. Propagiral je boj proti zahodnim demokracijam, fašistični Italiji, nacistični Nemčiji. Po podpisu pakta med Stalinom in Hitlerjem o nenapadanju, je kot sekretar KPS skupaj s Titom opustil obtožbe proti fašizmu in nacizmu ter se usmeril v boj proti kapitalizmu, imperializmu, Franciji, Veliki Britaniji in ZDA. Po napadu Nemčije in njenih zaveznikov na Jugoslavijo, 6. aprila1941, se skupaj s Titom, po naročilu iz Moskve ni želel opredeliti o okupaciji Jugoslavije. 27. aprila 1941 je bil eden od pobudnikov ustanovitve Protiimperialistične fronte. Po napadu na Sovjetsko zvezo je pozval k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavnikom drugih slovenskih političnih strank. Protiimperialistično fronto so preimenovali v Osvobodilno fronto.
V času druge svetovne vojne je bil politični in ideološki vodja slovenskih partizanskih enot. Bil je član Vrhovnega štaba NOV in POJ. Po koncu vojne maja 1945 je bil Kardelj s Titom in Rankovićem eden od organizatorjev obračuna s sodelavci okupatorjev, civilistov in političnih nasprotnikov. Na različnih krajih Jugoslavije je bilo po ocenah iz leta 2001 do decembra 1945 ubitih približno 190.000 Jugoslovanov, vključno s približno 15.000 ljudmi slovenske narodnosti.
Edvard Kardelj je bil od leta 1946 do 1948 predsednik kontrolne komisije, v letih od 1948 do 1953 zunanji minister Jugoslavije, leta 1949 so ga zaradi političnih zaslug imenovali za častnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1953 je postal predsednik izvršnega sveta Jugoslavije, kasneje predsednik jugoslovanske ljudske skupščine in do smrti zasedal najvišje funkcije v državni oblasti. Bil je najvišji in najvplivnejši funkcionar Zveze komunistov Slovenije in Zveze komunistov Jugoslavije. Leta 1960 so ga imenovali za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Leta 1978 ga je Ekonomska fakulteta v Ljubljani, čeprav ni imel univerzitetne izobrazbe, imenovala za izrednega profesorja za področje marksistične politične ekonomije. KPJ, KPS, jugoslovanske in slovenske oblasti so ga odlikovale s vsemi takrat obstoječimi najvišjimi državnimi odlikovanji, kot so: red narodnega heroja, red junaka socialističnega dela, red ljudske osvoboditve, red partizanske zvezde I. stopnje, red zaslug za ljudstvo I. stopnje, red bratstva in enotnosti I. stopnje, red za hrabrost in partizanska spomenica 1941.
Poročen je bil s Pepco Kardelj, sestro slovenskega politika Ivana Mačka - Matije.
Med leti 1979 in 1990 je Univerza v Ljubljani nosila njegovo ime in sicer Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.
[uredi] Domneve o avtorstvu Kardeljeve knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja
Davorin Gustinčič je leta 1933 v Moskvi napisal rokopis z naslovom Das nationale Problem der Slowenen, ki naj bi ga pozneje prepisal in pod svojim imenom ter naslovom Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (Ljubljana, 1939) izdal Edvard Kardelj.[1] Toda analiza tega ni potrdila, nasprotno, zgodovinar France Filipič, ki je prebral oba teksta trdi: »Gre za dva popolnoma različna teksta. ... Lahko ... zatrdim, da so očitki na Kardeljev račun neutemeljeni. In tisti, ki tako pišejo, so v zmoti.«[2]
[uredi] Opombe
- ^ Anica Lokar, Od Anice do Ane Antonovne. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 (COBISS); Vjekoslav Cenčič, Titova posljedna ispovjest, Orfelin: EWM, Beograd, str. 255.
- ^ Alenka Puhar, "Skrivnostna knjiga o Slovencih, ki že sedemdeset let čaka na objavo", Delo, 3. 10. 2001, str. 26.
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih politikov
- Komunistična partija Slovenije
- Komunistična partija Jugoslavije
- seznam narodnih herojev Jugoslavije
- seznam nosilcev partizanske spomenice 1941
- seznam častnih meščanov Ljubljane
[uredi] Viri
- Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 8, str. 97-102. Logatec, 2002
Ta biografski članek o politiku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
Kategorije: Škrbine o politikih | Rojeni leta 1910 | Umrli leta 1979 | Slovenski partizani | Slovenski pedagogi | Slovenski pisatelji | Slovenski politiki | Slovenski politični teoretiki | Slovenski akademiki | Veterani druge svetovne vojne | Častni meščani Ljubljane | Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti | Člani Srbske akademije znanosti in umetnosti | Narodni heroji | Prešernovi nagrajenci | Prvoborci | Junaki socialističnega dela | Nosilci reda ljudske osvoboditve | Nosilci reda bratstva in enotnosti | Nosilci reda zaslug za ljudstvo | Nosilci reda partizanske zvezde | Nosilci reda za hrabrost