Venetska teorija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Venetska teorija je ena od avtohtonističnih teorij o izvoru Slovencev.
Vsebina |
[uredi] Razmerje med Veneti in Slovani
Na podlagi pri Germanih tradicionalnega poimenovanja slovanskih ljudstev z imenom Veneti (pragermansko *Wénethōz > nemško Wenden, Winden) so nekateri srednjeveški kronisti in novoveški zgodovinarji enačili antične Venete s Slovani. Obenem so se zaradi podobnosti imena pojavljale tudi razlage o istovetnosti germanskih Vandalov in Slovanov (Steinacher, 2004). Podobne teze so posamezni avtorji zagovarjali še v 18. stoletju. V 19. stoletju jih je zgodovina, ki se je takrat razvila v moderno znanost, zavrnila, iz narodnoemancipacijskih razlogov pa so jih obudili nekateri amaterski raziskovalci. Med Slovenci je teorijo o venetskem izvoru Slovencev zagovarjal predvsem narodnjak in duhovnik Davorin Trstenjak, ki pa se je tem tezam pozneje odrekel, ko je spoznal, da so temeljile na metodološko nevzdržnih osnovah (Štih, 1997).
[uredi] Venetska teorija
V 80. letih 20. stoletja so Ivan Tomažič, Matej Bor in Jožko Šavli predstavili avtohtonistično teorijo o izvoru Slovencev iz Venetov (Šavli, 1985; Bor et al., 1989). Na podlagi relativno številnih omemb različnih, mnogokrat težko opredeljivih ljudstev s historičnim imenom Veneti, poskusa branja venetskih napisov s pomočjo slovenščine in nestrokovne analize slovensko zvenečih krajevnih imen v Evropi so oblikovali hipotezo, da naj bi v prazgodovini velik del Evrope naseljevalo praslovansko ljudstvo Veneti oziroma *Sloveneti (izraz je izmišljen). Njihovi neposredni potomci in avtohtoni prebivalci Slovenije naj bi bili današnji Slovenci. Avtorji venetske teorije so torej skušali zavrniti zgodovinsko dejstvo o naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe med 6. in 9. stoletjem.
Predvsem v obdobju slovenskega osamosvajanja je venetska teorija pridobila močno podporo v slovenski laični javnosti, v znanstvenih krogih pa je bila zavrnjena. Razlog za to je njena nevzdržnost z zgodovinskimi, arheološkimi in jezikoslovnimi dejstvi ter številne povsem napačne metode, ki so jih zagovorniki venetske teorije uporabljali v svojih izvajanjih (posebej na področjih jezikoslovja, etimologije in arheologije). Jezikoslovci venetski teoriji očitajo nestrokovno metodo, ki besede primerja po naključni glasovni podobnosti brez upoštevanja razvojnih zakonitosti jezikov. O nevzdržnosti te teorije je bila leta 1990 izdana posebna številka glasila Slovenskega arheološkega društva ARHEO z naslovom Venetovanje: prispevki k razmerju Veneti – Slovani.
Trditve zagovornikov venetske teorije, da ni dokazov za naselitev Slovanov, ki naj bi bila le konstrukt nemške ali jugoslovanske politike, so bili v znanosti ovrženi kot povsem neutemeljeni, izpodbijajo pa jih tudi novejše arheološke raziskave. Na slovenskem etničnem ozemlju in v njegovi okolici so izpričane vse tri zgodnjeslovanske arheološke kulture (praška, penkivska in koločinska), ki predstavljajo arheološki odraz Slovanov v 6. stoletju (glej zbornik Zgodnji Slovani in drugo literaturo o naselitvi Slovanov v Vzhodne Alpe).
Danes venetska teorija velja predvsem za nacionalistični poskus ugotavljanja zgodovine kontinuitete naroda na lastnem etničnem ozemlju, ki tako nasprotuje bolj razširjeni in uveljavljeni razlagi o preseljevanju ljudstev v času starega veka.
[uredi] Venetska teorija in teorija paleolitske kontinuitete
V novejšem času se zagovorniki venetske teorije pogosto opirajo na genetske raziskave in na teorijo paleolitske kontinuitete, kljub dejstvu, da se osnovne podmene obeh teorij izključujejo. Venetska teorija predpostavlja, da naj bi bili Veneti prvotni prebivalci Evrope, ki naj bi izšli iz lužiške arheološke kulture na današnjem Poljskem, in nato med 13. in 10. stoletjem pr. n. št. osvojili dobri dve tretjini Evrope. Bili naj bi ne le neposredni predniki Slovanov in predvsem Slovencev, temveč tudi večine srednjeevropskih narodov. Nasprotno pa je glavna teza teorije paleolitske kontinuitete, da naj bi etnični in jezikovni fenomeni v Evropi obstajali že od paleolitika, pri čemer njen utemeljitelj Mario Alinei predpostavlja, da naj bi Slovani (in ne Veneti) že od paleolitika živeli na območju jugovzhodne Evrope in se od tam širili proti severu in severovzhodu, medtem ko naj bi v preostalem delu Evrope kontinuirano živela keltska, germanska in italska ljudstva (med slednje uvršča tudi severnojadranske Venete).
Ideja o povezavi med etnosom in geni velja danes za preseženo, saj sodobno zgodovinopisje pojmuje etnogenezo kot evolutivni proces in izhaja iz predpostavke, da etnične in jezikovne identitete niso genetsko določeni, temveč kulturološko pogojeni fenomeni, ki se v času in prostoru spreminjajo.
[uredi] Viri
- Bor, Matej, Jožko Šavli in Ivan Tomažič. Veneti : naši davni predniki. Ljubljana, Dunaj, Maribor, 1989. (COBISS)
- Bratož, Rajko. Ne verjamem v venetsko teorijo [1]. Ognjišče 36, št. 12 (dec. 2000). 6-[10] (COBISS)
- Granda, Stane. Paraznanstveni pristopi k naši preteklosti: ali na ljudskem plebiscitu o veljavnosti venetske teorije bi ta nedvomno zmagala. Raziskovalec 26, št. 2 (1996). 35-37. (COBISS)
- Guštin, Mitja, Zgodovina kot politična manipulacija, v Stiplovškov zbornik, ur. Dušan Nećak. Ljubljana, 2005, str. 27-32.
- -- (ur.), Marija Javor Briški (prev.), Milan Lovenjak (prev.), Katarina Katja Predovnik (prev.), Tomaž Lauko (fot.), Janja Tratnik (il.), Dragica Knific Lunder (il.), Anđelka Fortuna (il.), Zgodnji Slovani: zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp = Die frühen Slawen: frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002. (COBISS)
- Lenček, Rado L. Borove jezikoslovne premise njegove venetske teorije. Slavistična revija 38 (1990). [440]-451.
- Matičetov, Milko. Diskusijski prispevki = Diskussionbeiträge: Neutemeljenost 'venetske teorije' = Grundlosigkeit der 'venetischen Theorie'. V: Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo, ur. Rajko Bratož. Ljubljana, 2000. 1005-1008. (COBISS)
- Priestly, Tom M.S.. Vandals, Veneti, Windischer: The Pitfalls of Amateur Historical Linguistics. Slovene Studies 19, št. 1/2 (1997). 3-41. (COBISS) (COBISS)
- Skrbiš, Zlatko. The Emotional Historiography of Venetologists: Slovene Diaspora, Memory and Nationalism. Focaal: European Journal of Anthropology 39, 2002. 41-56. kratek angleški povzetek
- Skrbiš, Zlatko. 'The First Europeans' Fantasy of Slovenian Venetologists: Emotions and Nationalist Imaginings. V: Svasek, M. ur., Postsocialism: Politics and Emotions. Oxford, New York, 2006.
- Steinacher, Roland. Wenden, Slawen, Vandalen: Eine frühmittelalterliche pseudologische Gleichsetzung und ihr Nachleben bis ins 18. Jahrhundert. V: Walther Pohl, ur., Auf der Suche nach den Ursprüngen: Von der Bedeutung des frühen Mittelalters. Forschungen zur Geschichte des Mittelalters, 8. Wien, 2004, 329-353.
- Šavli, Jožko. Veneti - naši davni predniki? Dunaj/Wien, 1985. (COBISS)
- Štih, Peter. Avtohtonistične in podobne teorije pri Slovencih in na Slovenskem. V: Karantanien – Ostarrichi: 1001 Mythos. Ur. Andreas Moritsch. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Wien, 1997. 47-49. (COBISS)
- Turk, Peter. Deset Tomažičevih zapovedi ali novi slovenski brevir [2]. Raziskovalec 28, št. 1 (junij 1998). 74-76. (COBISS)
- Venetovanje: prispevki k razmerju Veneti – Slovani. Ur. Milko Matičetov. Ljubljana, 1990. (COBISS)