Skobčja sova

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skobčja sova

Surnia ulula
Znanstvena razvrstitev
Kraljestvo: Živali
Animalia
Deblo: Strunarji
Chordata
Poddeblo: Vretenčarji
Vertebrata
Razred: Ptiči
Aves
Red: Sove
Strigiformes
Družina: Sove
Strigidae
Rod:  
Surnia
Duméril, 1806
Vrsta: S. ulula
Dvočlensko ime
Surnia ulula
Carl von Linné, 1758

Skobčja sova ali Skobčevka (latinsko znanstveno ime Surnia ulula) je pretežno dnevna ptica iz družine sov.

[uredi] Opis

Ta sova, velika približno kot mala uharica, je zaradi svojega dolgega repa, vitkega trupa, prišiljenih perutnic in sivo grahastega vzorca, bolj podobna ujedam kot sovam. Po svoji barvi in vzorcu na trebuhu, ki je podoben skobčjemu, je tudi dobila slovensko ime. Zraste povprečno okoli 38 cm in ima razpon kril med 70 in 80 cm.

Pogosto jo je, v okolju v katerem živi, videti posedati na vrhovih osamljenih dreves ali na telegrafskih drogovih, kjer opazuje okolico in išče plen, ki ga lovi pretežno podnevi.

Leti in oglaša se podobno kot sokoli, z donečim »ki-ki-ki-ki«.

[uredi] Razširjenost

Razširjenost skobčje sove
Povečaj
Razširjenost skobčje sove

Skobčja sova živi na področju od Skandinavije do Kamčatke ter v Severni Ameriki. Njen življenjski prostor so gosti iglasti gozdovi, macesnovi gozdovi v tajgi, redkeje pa tudi v tundri.

Hrani se pretežno z mišmi in lemingi, pozimi pa včasih tudi z manjšimi pticami.

Gnezdi v aprilu in maju, gnezdo pa si uredi v duplih ali uporabi odprto opuščeno gnezdo ujed.

[uredi] Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva za temo: