Francoska revolucija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Francoska revolucija je potekala med letoma 1789 in 1792 v Franciji.

V Franciji je Ludvik XVI. zaradi nesposobnosti in razkošnega življenja povzročal vse večje nezadovoljstvo med ljudmi. V prehodu v 19. stoletje so nastopile zahteve po reformah. Državna blagajna je bila prazna, gospodarska politika ni bila uspešna.

Vso politično oblast sta imela plemstvo in duhovščina. Živeli so v izobilju, večina kmečkega prebivalstva pa v revščini.

Meščanstvo je ostalo brez političnih pravic in moralo plačevati visoke davke. Številni meščani so se povazali z delom nezadovoljnega plemstva. Začelli so upor proti absolutni kraljevi oblasti in fevdalnemu sistemu.

Vsebina

[uredi] Vzroki za revolucijo

  • Nesposobnost in razkošno življenje francoskega kralja
  • Nepravična delitev francoske družbe
    • duhovščina
    • plemstvo
    • meščani, kmetje, delavci

V neenotnosti slojev so se skrivali glavni vzroki za Francosko revolucijo.

Ideje razsvetljenstva:

[uredi] Potek revolucije

[uredi] Prvi del revolucije (1789 - 1791)

Napad na Bastiljo
Povečaj
Napad na Bastiljo
  • začetek 1789, ko je Ludvik XVI. sklical predstavnike vseh treh stanov in poskušal rešiti bankrotirano državo
  • zahteva tretjega stanu je bila, da morajo biti glasovi poslancev enakovredni; priviligirana stanova se s tem nista strinjala
  • tako so se poslanci tretjega stanu razglasili za edino zastopstvo francoskega ljudstva (17. junija 1789 razglasijo narodno skupščino)
  • 14. julija 1789 (napad na Bastiljo)- začetek revolucije
  • avgusta (4. in 5.) 1789 odpravljeni preostanki fevdalnega sistema ter privilegiji plemstva in duhovščine (odpravljeni stanovi in obveznosti podložnikov brez plačila odškodnine); razglasili enakost pred zakonom in enakost v obdavčenju
  • 26. avgusta 1789 je bila sprejeta Deklaracija o pravicah človeka in državljana; geslo revolucije: svoboda (liberte)-enakost (egalite)-bratstvo (fraternite)
  • francoske revolucionarje je zajel strah pred zaroto plemstva, krepilo se je nezaupanje, nadzori ljudi, aretacije
  • plemiči so pobegnili v tujino, s seboj odpeljali premoženje in začeli delovati proti revoluciji
  • gospodarska kriza prizadane najrevnejše, povečalo se je število revežev, beračev, razbojniških skupin - za zaščito ustanovijo narodno gardo, ki je postala pomembno delo revolucionarne vojske
  • 3. septembra 1791 je bila sprejeta ustava; ustavna monarhija (šibko oblast ima še vedno kralj, zakonodajno oblast ima skupščina narodnih predstavnikov, volilna pravica omejena na premoženje - volilni cenzus)

[uredi] Drugi del revolucije (1791 - 1793)

  • meščanstvo postaja vse bolj razdvojeno
  • izoblikovali sta se dve struji revolucionarjev:
    • žirondisti, ki so jih podpirali bogati meščani
    • jakobinci, ki so jih podpirali nižje in revnejše ljudske množice
  • Francija dobiva vse več sovražnikov: Francija v vojni z Avstrijo in Prusijo
  • kralja z družino na begu ujamejo, očitali so mu veleizdajo, ga odstranili in obglavili
  • razpisane nove volitve, na podlagi splošne volilne pravice
  • 20. septembra 1792 se je sestal novo izvoljeni Konvent in razglasil Francijo za republiko
  • zaradi kraljeve usmrtitve sovražniki Francije postanejo še Nizozemska, Anglija, Švedska, Sardinija, Portugalska in papeška država.

[uredi] Tretji del revolucije (1793 - 1794)

  • deželo zajame splošno pomanjkanje in nezadovoljstvo (francoska vojska doživlja poraze)
  • oblast prevzamejo jakobinci
  • voditelj Maximilien Robespierre se odloči, da bodo načelo revolucije iz leta 1789 uveljavili s silo - jakobinska diktatura
  • uvedli splošno oborožitev (ljudska vojska), odprava fevdalizma, zakon o najvišjih dopustnih cenah, nov koledar, nova ustava; nasilje, obsojanja na smrt, zapiranje cerkva
  • razcep med jakobinci:
    • leva struja (Robespierre) - za razglasitev
    • desna struja (Danton) - za zbližanje z buržoazijo
  • Robespierra usmrtijo (27. julij 1794)
  • na oblast pride buržoazija in si prilasti rezultate revolucije
  • nastopi obdobje kapitalizma

[uredi] Pomen francoske revolucije

  • prelomnica v človeški zgodovini: prične se vzpon meščanstva, ki je postavilo temelje poznejšim sistemom parlamentarne demokracije
  • za vzpon na oblast ni potrebna »modra kri« temveč denar in sposobnosti
  • uveljavitev novih načel, ki so ljudem vsaj v izhodiščih ponujale enake možnosti za uspeh: svoboda govora, tiska, človeške vesti, enakost državljanov pred zakoni, zaščita zasebne lastnine
  • negativne posledice: pomanjkanje, povečano število revežev, [gospodarstvo|gospodarsko]] nazadovanje, pomembnejše položaje spet zasedlo plemstvo
  • francoska revolucija je prikaz bliskovite evolucije človeške družbe, saj se je Francija v pičlih petih letih prelevila kar petkrat. Iz fevdalne absolutistične monarhije je nastala ustavna monarhija, ki je z zaprtjem kralja Ludvika XVI. prešla v meščansko republiko, z obglavljenjem taistega kralja in žirondincev pa v komunistično komuno, ki je prerasla v kult osebnosti in diktaturo enega človeka in je najbrž služila za zgled mnogim komunističnim voditeljem kasnejše dobe, pa tudi Napoleonu kot vzhajajoči zvezdi bodoče vojaške diktature.

[uredi] Viri

  • François Furet, Misliti francosko revolucijo, Ljubljana, 1989;
  • Walter Markov in Albert Soboul, 1789 - velika revolucija Francozov, prev. Dušan Voglar, Ljubljana, 1989;
  • Albert Mathiez, Francoska revolucija, Ljubljana, 1938;
  • Michel Vovelle, Kratka zgodovina francoske revolucije : Družbena gibanja in prelom mentalitet, Ljubljana, 1989.

[uredi] Glej tudi

  • seznam revolucij


Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.