Pristava nad Stično
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pristava nad Stično | |
[[Slika:{{{image}}}|295px]] | |
Zemljevid: | Pristava nad Stično |
---|---|
Nadmorska višina: | 672 m |
Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
Prva omemba: | {{{omemba}}} |
Trške pravice: | {{{trg}}} |
Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
Mestne pravice: | {{{mesto}}}
16 |
Pošta: | 1295 Ivančna Gorica |
Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
Občina: | Ivančna Gorica |
Pokrajina: | Dolenjska |
Stat. regija: | Osrednjeslovenska regija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. |
Pristava nad Stično je zaselek v občini Ivančna Gorica. Leži na položnem goličavem prevalu in je 4 km oddaljena od Stične. Slovi kot lepa izletniška in razgledna točka. Je tudi kontrolna in orientacijska točka na Bajdurovi in Lavričevi poti ter na Poti slovenskih legend.
Tik nad vasjo stoji Partizanski dom, kjer so Igor Bavčar, Janez Janša, Tone Krkovič, Vinko Beznik in Jože Kolenc kot poveljstvo Manevrske strukture Narodne zaščite RS 7. septembra 1990 so sprejeli prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v Vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991.
Nedaleč stran stoji tudi cerkev sv. Lamberta (650 mnm), ki je postavljena na mestu nekdanjega gradu, v katerem je prebivala t.i. »Gospa s Pristave«, vojvodinja Virida iz Milana. Virida je bila soproga habsburškega vojvode Leopolda III., ki je vodil tudi večino naše dežele. Na gradičku je živela po moževi smrti leta 1386, do svoje smrti leta 1407 (pokopana je v Stiški baziliki). Cerkev je postavljena na temeljih gradu, ohranjena je le ena stena, ki danes služi kot oltar.