Najdaljša slovenska beseda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Najdaljša slovenska beseda je, sodeč po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, s 26 črkami dialéktičnomaterialístičen; pridevnik s pomenom: nanašajoč se na dialektični materializem (dialéktičnomaterialístični pogled na življenje). Črki več premore dialéktičnomaterialístičnost.

Tesno za petami so ji buržoaznonacionalističen, starocerkvenoslovanščina in vsezaverodomcesarjevstvo!

Po viru FIDA pa najdemo še daljše dosežke (29 črk), citirano skupaj s pripadajočim stavkom:

  • In še enkrat, ko je manekenka Beba - ki sem jo z naredižeenkrattaprekletisplav dokončno odslovil šele dan poprej - ob mojem prihodu izgubila zavest.
  • Torej, kolikor dlje grem s svojim opisom radikalnega družbenokonstrukcionističnega programa in določene verzije postmodernizma, ki podvaja strupena orodja kritičnega diskurza v humanističnih znanostih, toliko bolj živčna postajam.

Zadnji primer kaže, da razna visokostrokovna filozofiranja vsebujejo enormne količine dolgih (slovenskih?) besed.

Z zlaganjem števnikov lahko dobimo precej daljše besede npr. tisočdevetstodevetinsedemdesetletnica rojstva...

Po vzoru na angleško šalo, po kateri je najdaljša beseda smiles, ki meri med obema s kar celo miljo, bi bila najdaljša beseda slab meter dolga milijarda. Še boljši predlog pa je Smiljan (moško ime, rojstni kraj N. Tesle) ali pa celo neusmiljen!

Najdaljša slovenska beseda brez samoglasnikov je vzbrst s šestimi soglasniki, obstajajo pa tudi besede s petimi, na primer čmrlj.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave