Hipofiza
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hipofiza ali možganski privesek (hypophysis cerebri, glandula pituitaria) je majhna žleza, ki leži v koščeni vdolbini lobanjskega dna t.i. turško sedlo.
- Po anatomski zgradbi jo delimo na
- prednji reženj (pars anterior)
- srednji reženj (pars intermedia)
- zadnji reženj (pars nevrosa)
- Funkcionalna razdelitev
- adenohipofiza: pravi žlezni del hipofize
- nevrohipofiza: nadaljevanje hipotalamusa
[uredi] Portalni žilni sistem hipofize
Zelo pomembna je oskrba s krvjo, saj je preko žilnega sistema povezana s hipotalamusom.
Hipofizna arterija dovaja kri do eminentie mediane, kjer se nahaja pletež drobnih kapilar, imenovan primarni pleksus. Vanj se izločajo hormoni hipotalamusa. Nato potujejo po portalni hipofizni veni do drugega pleteža, imenovanega sekundarni pleksus. Tu hipotalamusni hormoni prodirajo v tkivo in pospešujejo izločanje hipofiznih hormonov. Izločeni hormoni adenohipofize prehajajo v pletež in nato vstopajo v telesni obtok.
[uredi] Hormoni ADENOHIPOFIZE:
- rastni hormon (somatotropin, somatotropni hormon, STH, angleško growth hormone, GH)
- kortikotropin (adrenokortikotropni hormon, ACTH)
- tirotropin (tiroidni stimulirajoči hormon, TSH)
- folikle stimulirajoči hormon (FSH)
- luteinizirajoči hormon (LH)
- prolaktin
- melanocite stimulirajoči hormon (MSH)
- endorfini
[uredi] Hormoni NEVROHIPOFIZE:
- oksitocin
- adiuretin (adiuretični hormon, antidiuretični hormon, ADH, antidiuretin) ali vazopresin