Postojna
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
-
Za druge pomene glej Postojna (razločitev).
Postojna | |
[[Slika:|295px]] | |
Zemljevid: | Postojna |
---|---|
Nadmorska višina: | 542 m |
Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
Prva omemba: | {{{omemba}}} |
Trške pravice: | {{{trg}}} |
Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
Mestne pravice: | {{{mesto}}}
206 |
Pošta: | 6230 Postojna |
Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
Občina: | Postojna |
Pokrajina: | Notranjska |
Stat. regija: | Notranjsko - kraška regija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. |
Postojna je mesto v Sloveniji in središče istoimenske občine
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Mestno naselje in pokrajinsko središče leži na položnem pobočju nad dnom vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod južnim robom Postojnskih vrat (612m), kjer je najzložnejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Tod vodijo stara cesta, avtocesta in železnica iz ljubljanske smeri. Mesto leži na stiku apnenca in fliša. Fliš je omejen na dno Pivške kotline. Vode, ki tečejo po njem, se izlivajo v reko Nanoščico, sem pa z Zgornje Pivke priteče tudi reka Pivka. Oba vodotoka se združita in kot Pivka pod Postojno ponikneta v znameniti, za množičen obisk urejeni Postojnski jami. Podzemnemu toku je mogoče slediti še v Črni in Pivki jami, potem pa voda skozi neprehodne sifone odteka v Planinsko jamo. V bližini je znamenita paleolitska postojanka Betalov spodmol. Staro jedro naselja Majlont, je nastalo pod hribom Sovičem (677m), kjer so še ohranjene ruševine srednjeveškega gradu. Kraj je dobil ime po ujedi Južni postovki. Postojna se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so do sem večkrat prišli Turki. V času furmanstva se je naselje razširilo ob sedanjih Tržaški in Ljubljanski cest, po zgraditvi železnice leta 1857 pa tudi proti železniški postaji. Ko je leta 1689 pogorel grad na Soviču, je tam, kjer je danes Titov trg, zrasla Spodnja graščina. V njej je bilo dolgo sodišče, zdaj pa je tam Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Leta 1810 je kraj dobil gimnazijo, leta 1851 pa tiskarno, ki jo je odkupil Maks Šeber. Leta 1909 je Postojna postala mesto. Zaradi ugodne prometne lege, lege ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji in turizma je postala pomembno pokrajinsko središče. Hitro rast je doživela med svetovnima vojnama, ko je spadala k Italiji. Italijani so na zgornjem koncu mesta zgradili vojašnice. Po 2. svetovni vojni se je mesto z velikimi stanovanjskimi bloki razširilo predvsem proti vzhodu v Kidričevo naselje na Kremenco. Širjenje se je tu ustavilo ob avtocesti Ljubljana-Razdrto. K Postojni spadata še zaselka Ravberkomanda in Mačkovec, oba na območju Postojnskih vrat. Ker je tu veliko gozdov, se je razvila lesna, pozneje pa tudi strojna in živilska industrija. Pomembna panoga je turizem. Na severnih pobočjih Javornikov je vzhodno od mesta smučarsko središče Kalič. Postojna je tudi izobraževalno središče s srednješolskim centrom, višjo šolo in gozdarsko šolo, upravno središče s sodiščem ter trgovsko, zdravstveno in kulturno središče. Tu ima sedež Notranjski muzej. V mestu sta župnijska cerkev sv. Štefana in podružnična cerkev sv. Lazarja na pokopališču. Največja znamenitost Postojne je Postojnska jama. Poznali in obiskovali so jo že v srednjem veku, o čemer pričajo podpisi iz 13. stoletja v Rovu starih podpisov. V Valvasorjevem času so obiskovalce vodili tudi v Črno jamo. Del jame, ki je danes turistično urejen, je leta 1818 odkril jamski vodnik Luka Čeč. V Postojni je delovala posebna jamska komisija, ki je skrbela za vodenje po jami, pa tudi za razvoj turizma nasploh. Število obiskovalcev je stalno naraščalo, samo leta 1985 si je jamo ogledalo 942.256 turistov, njihovo skupno število pa je do leta 1987 preseglo 23 milijonov. Zaradi nestabilnih političnih razmer, razpada Jugoslavije in vojne leta 1991 se je število obiskovalcev močno zmanjšalo, nato pa spet začelo rasti. Do danes je jamo obiskalo že preko 30 milijonov ljudi.
[uredi] Znane osebnosti, rojene v Postojni
- Luka Čeč (1785-1836)
- Erik Lovko (1953-)
- Borut Pahor (1963-)
- Sergej Pahor (1930-)
- Alojz Srebotnjak (1931-)
- Peter Šavli (1961-)
- Vilko Ukmar (1905-1991)
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
|
---|
Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri |
|
Magistralna cesta Ljubljana - Koper | ||
Ljubljana | Brezovica pri Ljubljani | Lukovica pri Brezovici | Dragomer | Log pri Brezovici | Drenov Grič | Vrhnika | Logatec | Kalce | Grčarevec | Planina pri Rakeku | Postojna | Hrašče | Hruševje | Razdrto | Senožeče | Divača | Kozina | Črni Kal | Rižana | Cepki | Dekani | Bertoki | Koper |
Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.