Marjan Kozina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Marjan Kozina, slovenski skladatelj, * 4. junij 1907, Novo mesto, † 20. junij 1966.

[uredi] Življenjepis

V Ljubljani je Kozina pričel študirati filozofijo in matematiko, kasneje pa se je usmeril v študij glasbe na Dunaju in v Pragi. Bil je borec NOB, po osvoboditvi je postal prvi upravnik Slovenske filharmonije. Deloval je tudi kot pedagog na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Že med vojno je dokončal partituro opere Ekvinovcij in jo zakopal na vrtu svojih staršev. Prvič je bila izvedena leta 1948 v ljubljanski Operi, leta 1948 pa je zanjo prejel Prešernovo nagrado.

K slovenski simfonični glasbi je veliko prispeval svojo Simfonijo v štirih stavkih, ki so pravzaprav posamezne simfonične pesnitve in komponirane ločeno. Nosijo programske naslove Proti morju, Padlim, Ilova Gora in Bela krajina. Slednji stavek je bil v povojnih časih koncertno največkrat izvedena slovenska simfonična skladba, saj so Simfonijo orkestri redkeje izvajali v celoti. Bela krajina je postala simbol vojnih in povojnih časov, s svojim optimizmom pa je predstavljala voljo do življenja vsega naroda. Glasbeniki so jo izvajali v vseh mogočih glasbenih zasedbah, vključujoč harmonikarske in pihalne ansamble. Skomponiral je še baleta Bajke o Gorjancih in Diptihon, glasbo za filme (Kekec, Na svoji zemlji), pisal je knjige o glasbi in prevedel vrsto romanov.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave