Svetlobno onesnaženje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Satelitska slika Evrope ponoči. V Belgiji osvetljujejo avtoceste zaradi povečanja varnosti.
Povečaj
Satelitska slika Evrope ponoči.
V Belgiji osvetljujejo avtoceste zaradi povečanja varnosti.

Svetlobno onesnaženje je pretirano ali moteče umetno osvetljevanje. Med drugim povzroča zdravstvene težave, onemogoča vidnost zvezd v mestih, moti astronomska opazovanja, trati energijo in moti ekološke sisteme. Dva vidika svetlobnega onesnaževanja sta: (1) moteče umetno osvetljevanje zunaj stavb, v mestih in naravnem okolju, in (2) pretirano osvetljevanje notranjih prostorov. Od 80-tih let 20. stoletja se razvija javno gibanje proti svetlobnem onesnaževanju - gibanje za temno nebo, ki si prizadeva za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja.

Svetlobno onesnaževanje je stranski učinek industrijske civilizacije. Cenena energija in naprave za osvetljevanje so povzročile pretirano osvetljevanje znotraj in zunaj zgradb predvsem zaradi propagandnih učinkov. Pretirano so osvetljene poslovne zgradbe (znotraj in zunaj), cerkve, športni objekti, reklamne plošče.

Med svetlobno onesnaževanje ne štejemo zmerno osvetljevanje ulic in celo avtocest, saj povečujejo tveganja. Škodljiva je uporaba neusmerjenih svetil, na primer svetil, ki enako svetijo v nebo kot v tla. Svetlobno onesnaževanje je možno zmanjšati tudi z ustreznimi talnimi prevlekami (protiodbojni asfalt).

Največje svetlobno onesnaženje ugotavljamo v razvitih industrijskih deželah.

[uredi] Viri