Protitankovski pes
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Protitankovski pes ali pasja mina je bil naziv za psa z eksplozivom na hrbtu, ki je bil izurjen, da je zlezel pod sovražnikov tank, pri čemer se je eksplozivo sprožilo in uničilo oklepnik in psa.
Protitankovske pse je med drugo svetovno vojno uporabljala Rdeča armada za boj proti nemškim tankom. Žal so pse urili tako, da so jim dajali hrano pod sovjetske tanke; posledično je bilo v bitki enako verjetno, da se bo pes zavlekel pod domači tank kot pod tujega. Poleg tega psi niso radi tekli proti vozečem se oklepniku, tako da so bili na bojišču bolj ali manj vsem v napoto. Po letu 1942, ko so psi prisilili celo sovjetsko tankovsko divizijo k umiku, so pasje mine umaknili z bojišča.
Nemška vojska se je zavedla rabe Hundeminen za protitankovsko orožje, zato je na vzhodni fronti postrelila vse pse, ki jih je srečala, pod pretvezo, da so morda stekli. Psi so zaradi tega postali redki, zato pa jih je bilo še težje uporabiti kot orožje.
Z razmahom učinkovitega protitankovskega orožja so samomorilski psi utonili v pozabo in malo je verjetno, da bi jih še kdaj uporabili v ta namen.
[uredi] Vira
- Pile, Stephen (1979). The Book of Heroic Failures. Futura. ISBN 0708819087.
- Dog Anti-Tank Mine, Soviet-Empire.com. Pobrano 20. maja 2005.