Pogovor o Wikipediji:Navajanje virov
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vsebina |
[uredi] Nekaj idej z interneta
- CARTER, C. (1998). Izzovi prihodnost. Ljubljana : Mladinska knjiga. (Zbirka Dosjeji X).
- ČRNIČ, B. in Z. HITI. (1991). Vaje iz slovenskega jezika za osnovnošolce. Ljubljana : Krpan.
- ELLEY, W. B., A. GRADIŠAR in Z. LAPAJNE. (1995). Kako berejo učenci po svetu in pri nas? : mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica : Educa. (Pedagoška zbirka Založbe Educa 1995).
- NEMČIJA. (1998). Ljubljana : Mladinska knjiga. (Svetovni popotnik).
- LEKSIKON Cankarjeve založbe. (1994). 3. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba. Str. 1011.
- CANKAR, Ivan. (1999). Hiša Marije Pomočnice. [Online]. [Citirano 27. marca 2000; 14.30]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ijs.si/lit/hisamari.html
- CAIRO. [Online]. [Citirano 24. marca 2000; 14.30]. Dostopno na spletnem naslovu: http://ce.eng.usf.edu/pharos/cairo
- PREŠEREN, France. (1996). Izbarana poezija dr. Franceta Prešerna. [Online]. [datum zadnjega popravljanja 26. feb. 2000]. [Citirano 3. aprila 2001; 10.42]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/.
- Bajt, D. 1994. Pišem, torej sem: priročnik za pisanje. Maribor: Obzorja.
- Hladnik, M. 1997. Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
- Toporišič, J. et al. 1994. Slovenski pravopis — 1 Pravila. Ljubljana: DZS, SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
- Mršić, N. Živali naših tal: uvod v pedozoologijo – sistematika in ekologija s splošnim pregledom talnih živali. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1997. ISBN 86-365-0213-6.
- Weiner, AB. Women of value, men of renown: new perspectives in Trobriand exchange. Austen: University of Texass Press, 1987. Sourcebooks in anthropology. ISBN 0-292-79019-8.
- Shakesepare, W. Hamlet. Prevedel M. Jesih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. Klasiki Kondorja, 17. ISBN 86-11-14884-3.
- Stušek, P. in Podobnik, A. Celica. 1. izd. Ljubljana: DZS, 1995. ISBN 86-341-1667-0.
- Fisher, J. in Arnold, JRP. Notes in chemistry for biologists. 1st ed. Oxford: BIOS scientific publishers, 1999. The instant notes series. ISBN 1-85996-241-6.
- Roberts, M., Reiss, M. in Monger, G. Biology: principles and processes. Walton-on-Thames: Nelson, 1993. ISBN 0-17-448176-4.
- Krakar – Vogel, B. idr. Književnost na maturi. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1994. Zbirka Matura. ISBN 86-7759-258-X.
- Hames, B. D. idr. Notes in biochemistry. Reprinted. Oxford: BIOS scientific publishers Lt., 1999. The instant notes series. ISBN 1-85996-265-3.
- Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi. Ljubljana: Narodna galerija, 1989.
- Franček Rudolf: Odpiram mlin, zapiram mlin: Roman. Ljubljana: Kmečki glas, 1989.
- Kostrevc, M.: Računalništvo in informatika. Ljubljana: Založba Pasadena, 1997.
- Muren, H. : Strojnotehnološki priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1994, str. 121-122.
[uredi] Kako je v Wikipediji
Na hitro rečeno podobno, torej zelo pestro.
[uredi] Moj predlog
Priimek, Ime. Naslov dela. Založnik, Kraj Leto. ISBN COBISS.
- Gik, Jevgenij Jakovljevič. Matematika na šahovnici (Математика на шахматной доске (Matematika na šahmatnoj doske)). Nauka, Moskva 1976. (v ruščini) COBISS
- Gik, Jevgenij Jakovljevič Schach und Mathematik. Urania-Verlag, Leipzig 1986. (v nemščini) COBISS
- Novčić, Slobodan D. Šah i matematika. Beograd 1986. (v srbohrvaščini)
- Petrović, Nenad. Šahovski problem : teorija šahovskih problema sa 650 primjera. Zagreb 1949. (v srbohrvaščini) COBISS
- Bonsdorff, Fabel, Riihimaa. Schach und Zahl, unterhaltsame schachmathematik. Dusseldorf 1966. (v nemščini)
Še kak predlog? --AndrejJ 22:24, 16 avg 2004 (CEST)
- Tele pripombe imam:
- Dopade se mi, da so naslovi nagnjeni.
- Kadar celoten vir obstaja v internetu, dodamo povezavo direktno na naslov.
- COBISS bi dal v oklepaje in morda malo manjše črke.
- Kadar ga lahko kupimo pri založbi, ki ga je izdala, to dodamo poleg COBISS kot "nakup" ali pa "založba".
- Naslove tujih člankov bi puščal v izvirniku, brez prevoda. Lahko pa se zmenimo in reč latiniziramo, ampak potem jo samo latiniziramo. Kakorkoli se bomo že zmenili, upam, da pri tisti Gikovi knjigi ne bo več 3× pisalo eno in isto.
- Ime in priimek bi pisal slovensko, razen, če je dober razlog za nasprotno. Kako bi pisal več avtorjev?
- Še moji na hitro napisani zgledi:
- Jevgenij Jakovljevič Gik. Matematika na šahmatnoj doske. Nauka, Moskva 1976. (COBISS) (op.: ali pa v cirilici)
- Svato Krasnik. Trboveljski dimnik je najvišji betonski objekt v Evropi, objavljeno v časopisu Dnevnik, sobota, 31. julij 2004
- Matt Welsh et al. Namestitev in začetek dela z Linuxom. Moj mikro, Ljubljana 1999. (COBISS)
- Uroš Mesojedec, Borut Fabjan. Java 2, temelji programiranja. Založba Pasadena, Ljubljana 2004. (COBISS, založba)
- Čas je, da naredimo stran s podobnim naslovom kot Wikipedija:Navajanje virov in jo doglodamo. --romanm 22:49, 16 avg 2004 (CEST)
[uredi] xJaM
Ta je tudi uporaben. Glej npr. Hipparchus
Ime Priimek (Leto), Slovenski naslov/prevod) (Izvirni naslov dela). Založnik, Kraj. ISBN COBISS.
- Jevgenij Jakovljevič Gik (1976), Matematika na šahovnici (Математика на шахматной доске (eventualno npr. transkripcija v latiniciMatematika na šahmatnoj doske)). Nauka, Moskva. (v ruščini) COBISS
Ena dobra lastnost je, da lahko v samem besedilu lepo navajaš npr. O matematiki na šahovnici so napisali že veliko [Gik 1976], ... Nekoč tega zapisa nisem 'maral' - tu pa se mi zdi, da ja najbolj uporaben, ker težko v klasični seznam virov
- [1]
- [2] ...
vrineš še kakšnega. Seznam pa tako ali tako naj bi bil urejen po abecedi - zato ni potrebe Priime, Ime. To je moja različica. Sam imam npr. zbrane vire za matematiko in astronomijo, pa bi tudi to lahko nekam zapisal. Bonsdorffovo delo bi npr. bilo lepo prevesti v slovenščino, ker vsi niso/mo vešči germanskih jezikov. Pa može isto i ono Petrovićevo djelo, zašto da ne, da ovi 'glupi' Slovenci mogu razumjet šta čovek priča. Se opravičujem, ker zgornjih zgledov s spleta nisem videl. Pa vseeno.
[uredi] Zgledi 1
Še nekaj zgledov:
- Isaac Asimov, Biografska enciklopedija znanosti in tehnike, (prevod Vladimir Batagelj, Andrej Čadež, Branko Gradišnik, Alojz Kodre, Ladko Korošec, Borut Mavko in Boris Verbič, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1978).
- Hartmut Bastian, Vrhunski putovi čovječanstva, (prevod Vlatko Šarić, Zora, Zagreb 1962).
- Vladimir Bazala, Pogled na probleme suvremene znanosti, (Školska knjiga, Zagreb 1986).
- Eric Temple Bell, Veliki matematičari, (prevod Franjo Gaži, Nakladni zavod Znanje, Zagreb 1972).
- Hubert J. Bernhard, Dorothy A. Bennet, Hugh S. Rice, New Handbook of the Heavens, (A Mentor Book, New York 1959).
- Niels Bohr, Atomska fizika i ljudsko znanje, (prevod Mirjana Popović-Božić, Nolit, Beograd 1985).
- ...
- Štefan Znam, Lev Bukovsky, Milan Hejny, Jozef Hvorecky, Beloslav Riečan, Pogled u povijest matematike, (prevod Srečko Šoštarič in Zvonimir Vistrička, Tehniška knjiga, Zagreb 1989).
- Cambridgeov podatkovnik, (ur. Aleš Pogačnik), (DZS, Ljubljana 1995).
- Encarta, (CD - ROM, Microsoft, 1996).
- Enciklopedija Slovenije, 1,2,3,4,5,6, (MK, Ljubljana 1987).
- Encyclopaedia Britannica 2.0, (CD - ROM, Encyclopaedia Britannica, 1995).
- Encyclopaedia Britannica 2001, (Deluxe Edition CD - ROM, Encyclopaedia Britannica, 2000).
- Oxfordova ilustrirana enciklopedija nežive narave, (prevod Vladimir Batagelj, Danilo Goriup, Adrijan Košir, Alenka Krejan, Zdravko Petkovšek, Iztok Turel, Nataša Jaecks Vidic, DZS, Ljubljana 1995).
- Velika ilustrirana enciklopedija, Nebo in zvezde, (MK, Ljubljana 1983).
- Veliki slikovni atlas odkritij, (prevod Niki Neubauer, MK, Ljubljana 1995).
- Zgodovina v slikah, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 17, 18, (DZS, Ljubljana 1981).
- http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/
- http://www.astro.uni-bonn.de
Dodal bi torej še prevajalce, ilustratorje...
- Če dodaš COBISS ni potrebno dodajati podrobnosti, ker so tam navedene (prevajalec, ilustracije itd.).
--AndrejJ 23:43, 16 avg 2004 (CEST)
- Ja, razumem.
[uredi] Sklop zgledov 2
To sem še našel: [ Hajle Selasije I. ] //Bom kasneje dopolnil s COBISS-i!!//
- Danilo Jelenc (1994), Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki, (Didakta, Radovljica, pp 260) COBISS.
- Janko Messner (2002), Včasih je molk laganje, (Delo, SP, XLIV, št. 21, sobota, 26. januarja, 14-15).
- Ernest Petrič (1988), Od cesarja do voditelja, (MK, Ljubljana, pp 297) COBISS
- Avgust Purgar (2000), (Delo, 7. novembra).
Podobno, glej npr. [ Janez Strnad ] //Tudi to bom dopolnil s COBISS-i, če pa kdo rad štrika, je dobrodošel :-)// Far Away Chant --XJam 00:54, 22 avg 2004 (CEST)
Stari mojstri pa so pisali na primer:
- Isaac Asimov, B i o g r a f s k a e n c i k l o p e d i j a z n a n o s t i i n t e h n i k e, (prevod Vladimir Batagelj, Andrej Čadež, Branko Gradišnik, Alojz Kodre, Ladko Korošec, Borut Mavko in Boris Verbič, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1978).
Fino, ne. --XJam 22:35, 16 avg 2004 (CEST)
- Resnici na ljubo so tako pisali, ker niso imeli drugih pisav. :-) Današnja tehnologija mi je že bolj všeč. --romanm 23:39, 16 avg 2004 (CEST)
- Resnici tudi na ljubo, se da z malo tehnike veliko povedati. Mi bomo pa odkrili Ameriko :-) --XJam 23:49, 16 avg 2004 (CEST)
- Žal, slabo špreham nemački, razumem edino Šah in števila, v besedilo pa bolj razumem enačbe, števila in seveda slike. Aja, kaže da je ISBN rezerviranka. A to v sloWiki deluje? --AndrejJ 22:42, 16 avg 2004 (CEST)
-
- Vprašanje je, če deluje v COBISS-u (vem samo za interno številko); potem znamo tudi v sl: narediti. Pa, MMG, tale stran naj ne bi služila pogovoru o navajanju virov, zato predlagam, da pogovor prestaviš na njeno pogovorno stran, tule pa napišeš svoj predlog - kakršenkoli že je - in na vrhu poveš, da je to začasno pravilo in da debata poteka tam. Tako se ljudje ne bomo prestrašili in bodo vsaj nekako citirali, če bodo tole našli. :-) --romanm 23:08, 16 avg 2004 (CEST)
-
- Eee, mislil sem, da boš prestavil vse in pustil res samo tistih ducat vrstic tvojega predloga. Takole je članek še vedno nepregleden in ne bo nihče nov upal citirati ... --romanm 23:21, 16 avg 2004 (CEST)
[uredi] Cirilica
Rajnki prof. Križanič v svojih knjigah navaja ruske avtorje v cirilici, skupaj z naslovi njihovih knjig. --romanm 23:49, 16 avg 2004 (CEST)
- Hm, spet smo v nevarnosti da bo kdo knjige o goju navajal v originalu... --AndrejJ 23:54, 16 avg 2004 (CEST)
Edino pravilno. Tako je delal menda tudi Knuth, s tem da je naredil posebne sezname. Lahko Križaniču (naj mu bo zemlja rahla), ker se je bil dve leti učil matematičnih veščin na mestu samem - onkraj železne zavese. Hecno, za rusko azbuko vsi uporabljajo naziv cirilica. A ni to azbuka, cirilica pa pisava naših južnih brača. In še SSKJ, da me poduči in da utihnem:
azbuka -e ž (a) ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke
Aja, tako je to. Ne, Križanič je to lahko počel, mi se pa tudi njemu v čast le lahko potrudimo in navajamo ruska/ukrajinska/beloruska/bolgarska imena poslovenjena (lahko pa izvirnike v oklepajih). PMSM ni nevarnosti za japonske in kitajske pismenke, čeprav jih npr. v seznamu nobelovcev za fiziko že srečamo... --XJam 23:57, 16 avg 2004 (CEST)
- Po kmečki logiki bi rekel, da komur 孔子/繁 nič ne pove, ga tudi ne bo bral v izvirniku. Ker pa zaenkrat nismo v nevarnosti, da bi kdorkoli od nas znal kitajsko, lahko ta problem odložimo do takrat, ko nas bo udaril po buči. --romanm 00:09, 17 avg 2004 (CEST)
-
- Ni treba nič čakati. Že danes lahko navajamo vse, cirilico, kitajščino, burmanščino ... saj Unicode na vse več računalnikih deluje. Ampak zraven naj bodo prevodi. Tako bosta srečna oba: tisti, ki zna kitajščino (lahko bo takoj popravil prevod), in tisti, ki se šele uči cirilice (polu-pismeni), se bo kaj naučil. Kadar se le da, ne da bi se silili do onemoglosti! -- MGTom 01:28, 20 november 2006 (CET)
[uredi] Navajanje virov med besedilom
Ker bom kar kmalu (čas, volja, vreme, numerologija, horoskop, hurikani, ...) dopolnil članek o Hiparhu po že 200-400× prežvečenem angleškem članku (verjemite mi - zelo dodelan članek - čeprav mogoče na hitro gledano ne pove veliko - vendar zadaj stoji veliko e-poštnega dopisovanja, pogovorov na straneh wikipedije (in sodelovanje moje malenkosti, mogoče bolj v napoto, kot v konstrukcijo - čeprav je včasih negativna konstrukcija dobra za pozitivno konstrukcijo - kar to pač že pomeni), me načeloma niti ne zanima ali bomo PRIIMKE pisali v celoti z veliko, ali bomo pisali naslove v (psevdo)izvirnikih, ležeče ali poševno, bi si upal vprašati le še naslednje. Kako navajati vir med samim besedilom. Ker se bo članek stalno dopolnjeval, je težko vedno znova in znova prenumerirati seznam virov in popravljati [1,2,3] indekse? Wikipedija pa zna 'ličiti' včasih na rekurzofobijo. Vsaka pomoč dobrodošla - seveda tudi negativna konstrukcija. --XJam 00:19, 17 avg 2004 (CEST)
- Morda takole, da je je pokazano [Gik 1976], da sta šah in matematika zanimiva. V daljšem članku pa je lahko tudi delujoča povezava na literaturo. --AndrejJ 00:38, 17 avg 2004 (CEST)