Prostovoljna protikomunistična milica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prostovoljna protikomunistična milica je bila italijansko vodena paravojaška organizacija, ki je bila ustanovljena kot del Milizie volontarie anticomunista (MVAC) na področju Ljubljanske pokrajine 6. avgusta 1942 na ukaz poveljnika 11. armadnega zbora generala Maria Robottija.

MVAC je bila s strani pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja poimenovana tudi bela garda, po ruski beli gardi, ki se je borila proti boljševikom na strani carja med rusko državljansko vojno.

Vsebina

[uredi] Zgodovina in delovanje

Predhodnik MVAC so bile vaške straže, paravojaške enote, sestavljene iz vaščanov, ki so varovali svoje vasi. Prve vaške straže so bile ustanovljene na Dolenjskem novembra 1941 predvsem zaradi samovolje nekaterih partizanskih poveljnikov. Ker so bile vaške straže sestavljene iz civilistov, ki so bili slabo izurjeni, slabo opremljeni, brez osrednjega vodstva in pasivni (branili so le svojo vas, niso nastopali ofenzivno), partizanom niso predstavljali večjega odpora.

Kmalu so se obrnili na pomoč k italijanskemu okupatorju, ki jih je oborožil z zastarelim orožjem in jih leta 1942 preoblikoval v MVAC.

Po kapitulaciji Italije se je večina pripadnikov MVAC zatekla na grad Turjak, kjer so nameravala pričakati zavezniško izkrcanje. Vendar so ji slovenski partizani uničili v bitki.

Iz ostankov MVAC in nekaterih drugih nasprotnikov partizanstva je septembra 1943 nemška uprava na področju bivše Ljubljanske pokrajine, ki jo je Tretji rajh zasedel po kapitulaciji Italije, organizirala Slovensko domobranstvo, pod vodstvom Leona Rupnika.

[uredi] Organizacija

MVAC je bila organizirana po teritorialnem principu kot vaške straže. Ena četa je tvorila posadko ene postojanke. Ta organiziranost se je ohranila tudi v Sloveniji.

Edina večja gibljiva enota je bila Legija smrti (polk s tremi bataljoni). Legija smrti in njeni trije bataljoni so bili v bistvu le povezovalni štabi, saj so podrejene čete delovale samostojno in bile podrejene najbližjemu italijanskemu poveljstvu.

Tretja oblika MVAC so bile manjši vodi, ki so bili dodeljeni arditskim oz. specialnim bataljonom za protigverilsko bojevanje. Ti vodi so bili po navadi sestavljeni iz prostovoljcev, ki so bili dodeljeni italijanskemu bataljonu kot vodiči in prevajalci.

Tako je julija 1943 imela MVAC v Sloveniji pod seboj 6.134 mož. 5.064 mož je bilo razporejenih v 107 postojank, 953 je bilo v Legiji smrti in 117 v arditskih bataljonih.

[uredi] Enote

  • Legija smrti
    • 1. bataljon MVAC
    • 2. bataljon MVAC
    • 3. bataljon MVAC
  • samostojne postojank
  • Ljubljanska varnostna straža

[uredi] Opombe in viri

  • SAJE, Franček, Belogardizem (COBISS)
  • RAVNIKAR-Podbevšek, Štefanija, Sv. Urh : kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne (COBISS)
  • GRGIČ, Silvo, Zločini okupatorjevih sodelavcev : monografija v treh knjigah (COBISS)
  • SLOVENIJA : 1941-1945. Zmagoslavje premaganih / [[pripravil] Slovenski spominski odbor [za praznovanje 50-letnice konca vojne] ; uredil Branko Rozman]. - Ljubljana : Družina, 1995, COBISS-ID 5228035
  • HRIBAR, Spomenka, Krivda in greh, ZAT, 1990, COBISS-ID 20472064.
  • ŽEBOT, Ciril A., Slovenija : včeraj, danes in jutri / Ciril A. Žebot. - Celovec : samozaložba, 1969. - 254 str. ; 21 cm, 323, COBISS-ID 2330883

[uredi] Glej tudi

  • kolaboracija, vojaška kolaboracija
  • seznam postojank prostovoljne protikomunistične milice
  • milica


Slovenske protirevolucionarne sile druge svetovne vojne

 

Paravojaške organizacije
Slovenska legija | Sokolska legija | Študentska legija | Nacionalna ilegala Slovenske zaveze | Prostovoljna protikomunistična milica | Gorenjska samozaščita | Slovensko domobranstvo | Slovenski narodni varnostni zbor | Legija smrti | Črna roka | Protibande | Jugoslovanska vojska v domovini (Slovenski četniki) | Slovenska narodna vojska | Slovenska armija Kraljeve jugoslovanske vojske (Matjaževa vojska v domovini) | Ljubljanska varnostna straža
Politične organizacije
Pobratim | Narodna legija | Glavačeva skupina | Akademski klub Straža | Slovenska ženska legija
Varnostno-obveščevalne službe
Informacijski urad M-7 | Slovenska informativna služba | Centralni presbiro | Informacijski urad | OBV | Tajna obveščevalna služba | Oddelek dopisnikov | Berliner Börsen-Zeitung | Mačkovškova skupina | Državna obveščevalna služba
NOV in POJ - Druga svetovna vojna v Sloveniji


Znak Slovenske vojske Ta vojaški članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.
V drugih jezikih