Zoran Mušič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Anton Zoran Mušič, slovenski slikar, grafik in risar, * 12. februar 1909, Bukovica pri Gorici, † 25. maj 2005, Benetke, Italija.
Zoran Mušič je bil slikarski, grafični in risarski mojster sodobne Evrope in posebej Krasa ter kraških ambientov. Slikal je tudi prizore groze iz taborišča Dachau.
Vsebina |
[uredi] Življenje
S slikanjem sta ga prva seznanjala njegova učitelja, Viktor Cotič in Anton Gvajc v Mariboru. Študiral je v Zagrebu, na Akademiji za likovno umetnost. Leta 1934 je zaključil študij in nato obiskal Španijo, od koder se je sredi leta 1935 umaknil domov na Štajersko. Živel je v Mariboru in v Ljubljani, poleti je zahajal v Dalmacijo. Veliko je razstavljal v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvo samostojno razstavo je imel skupaj s kolegom Šimunovićem v Beogradu, manjšo retrospektivo že leta 1942 pri Obersnelu v Ljubljani. Bil je član kluba Brazda in skupine Neodvisni. V Gorico, se je vrnil 1943 po zasedbi Italije. Novembra 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je preživel do konca vojne. Po osvoboditvi je risal v taborišču. V začetku junija se je vrnil nazaj v Ljubljano, od tam je zaradi pritiskov že avgusta leta 1945 odšel v Gorico in v Benetke. Leta 1952 je imel razstavo v Parizu, po dogovoru s Francosko galerijo pa se je v Franciji tudi ustalil. Velikokrat se je vračal v Benetke, tako da je izmenoma živel med njimi in Parizom. V Slovenijo se je prvič lahko vrnil leta 1956. Redno je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, brata in druge sorodnike. Razstavljal v Ljubljani 1960, 1967 in na vseh bienalih od prvega leta 1955 do sedemdestih let.
Umrl je v starosti 96 let v Benetkah. Pokopan je v Benetkah.
[uredi] Delo
Likovnega ustvarjanja se je začel lotevati sredi 30. let v Mariboru, se razvil v Zagrebu in kasneje. Slikal je vedno v serijah, v začetnem obdobju pogosto na prostem, vendar brez neposrednega posnemanja narave. Izhodišča je našel v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, posebej pri koloristih in impresionistih. Po izkušnji taborišča je njegovo ustvarjanje postopoma postalo bolj zrelo, iz živahne palete serij konjičkov v Benetkah je zašel v bolj reducirano barvno skalo in skozi bolj abstraktno obdobje se je vrnil v svojsko figuraliko, posebej s ciklusi Nismo poslednji, Samotar, Avtoportreti, Katedrale. Stalna zbirka njegovih grafik je od leta 1991 na ogled v dvorcu Dobrovo v Goriških Brdih. V začetku 70. letih je slikami spominov na žrtve vojn in taborišč, posebej iz taborišča Dachau, kar je strnil v slikarske cikluse Nismo poslednji, zaslovel po vsem svetu.
[uredi] Nagrade
- Nagrada na II. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, leta 1957
- Jakopičeva nagrada (1979)
- častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani (1981)
- Prešernova nagrada za življenjsko delo (1991)
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
- seznam slovenskih slikarjev
- seznam slovenskih grafikov
- seznam slovenskih risarjev
- seznam prejemnikov Prešernove nagrade
- seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije
Kategorije: Rojeni leta 1909 | Umrli leta 2005 | Slovenski slikarji | Slovenski grafiki | Slovenski risarji | Taboriščniki druge svetovne vojne | Prešernovi nagrajenci | Jakopičevi nagrajenci | Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti | Slovenski akademiki | Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije