Giovanni Antonio Scopoli

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Giovanni Antonio Scopoli [džováni antónijo skópoli], italijanski biolog, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, † 8. maj 1788.

Giovanni Antonio Scopoli
Giovanni Antonio Scopoli

Vsebina

[uredi] Življenjepis

Leta 1723 se je v Cavaleseju na Južnem Tirolskem rodil italijanski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli.

Študiral je na Dunaju in v Innsbrucku. Državni izpit za samostojno opravljanje zdravniškega poklica je opravil leta 1753 pri G. van Swietnu na Dunaju, od koder je bil poslan v Idrijo, ki do takrat še ni imela stalnega zdravnika.

V Idriji je živel med leti 1754 in 1769 kot rudniški zdravnik. Tu je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe. V začetkih 60-ih let 18.stoletja je bil v Julijskih Alpah in kot je sam navedel - je spoznal njihov bohinjski del, od planine Konjščice do vznožja Triglava nad Velim poljem, in tudi Porezen na Tolminskem. Iz teh krajev je botaničnemu svetu prvi predstavil resasto popkoreso (Moehringia ciliata), bohinjski repnjak (Arabis vochinensis), rožnordeči dežen (Heracleum austricum subs. siifolium) in druge. Po njem se imenuje Scopolia carniolica oziroma kranjski volčič. Leta 1760 izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije. O tem je Scopoli obvestil von Linnéja v pismu 1. septembra 1760.

Skupaj je objavil 21 knjig. Postal je član številnih uglednih znanstvenih ustanov. V Idriji je živel 15 let, v Stiavnici na Slovaškem pa je bil predavatelj na metalurški akademiji. Umrl je 8. maja 1788 v Pavii, kjer je preživel zadnjih 12 let kot profesor kemije in botanike na univerzi.

[uredi] Dela

Bakrorez iz Deliciæ Floræ et Faunæ Insubricæ (1786).
Povečaj
Bakrorez iz Deliciæ Floræ et Faunæ Insubricæ (1786).
  • De Hydrargyro Idriensi (1761)- O idrijskem živem srebru, v kateri je opisal poklicne bolezni rudarjev in posledice zastrupitve z živim srebrom.
  • Flora carniolica (1760)- Kranjska flora, ki velja za temelj slovenske floristike in začetek registracije slovenskih rastlinskih taksonov.
  • Entomologia carniolica (1763)- Kranjska entomologija, prva monografija o žuželkah in drugih členonožcih, ki jih je našel na slovenskem ozemlju vse do Trsta.
  • Annus historico-naturalis (1769-72)- vkjučuje opise novo odkritih vrst ptic
  • Deliciae Flora et Fauna Insubricae (1786-88)- To je zadnje delo, ki ga je napisal; v to delo je vključil tudi znanstvena imena ptic in sesalcev, ki jih je francoski naravoslovec in popotnik Pierre Sonnerat navedel v zapisih o potovanjih v jugovzhodno Azijo.

[uredi] Ostali podatki

Od korespondence med Scopolijem in švedskim naravoslovcem Carlom von Linnéjem je ohranjenih 30 pisem, od tega 17 Scopolijevih in 13 Linejevih. Napisana so bila med letoma 1760 - 1775 v latinščini. Pisma je v slovenščino prevedla dr. Darinka Soban in so objavljena v knjigi Joannnes A. Scopoli – Carl Linnaeus: Dopisovanje/Correspondence 1760–1775. Knjiga vsebuje latinske faksimile rokopisov, prepis v latinščino ter slovenski in angleški prevod z komentarji.

[uredi] Literatura

  • Joannes A. Scopoli - Carl Linnaeus : dopisovanje = correspondence : 1760-1775, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana 2004 (COBISS)
  • Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001

[uredi] Glej tudi


Note Ta biografski članek o znanstveniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.