Kurt Vonnegut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kurt Vonnegut Jr. ameriški pisec novel, satir in likovni umetnik, * 11. november 1922.

[uredi] Življenjepis

Kurt Vonnegut Jr. je sin tretje generacije nemško-ameriških staršev v Inianapolisu v Indiani, kjer se dogaja tudi veliko njegovih novel. Kot srednješolec je na Shortridge High School v Indianapolisu urejal prvi in edini ameriški srednješolski dnevnik. Študiral je na Butler University, toda bil je suspendiran, ker mu je profesor rekel, da piše slabe zgodbe. Od 1941 do 1943 je obiskoval Cornell University, v tamkajšnjem časopisu pa je urejal kritike in maturiral kemijo, potem pa se je pridružil ameriški vojski med drugo svetovno vojno. Med študijem je bil, tako kot njegov oče, član The Delta Upsilon Fraternity. Svoja doživetja med vojno in predvsem med letalskim napadom na Dresden (Nemčija) je opisal v svoji najbolj znani knjigi, Klavnica pet, vplivala pa so tudi na ostala dela. Prislužil si je tudi škrlatno srce.

Po vojni je na čikaški univerzi doštudiral antropologijo, delal pa je tudi kot policijski reporter pri City News Bureau of Chicago. Po njegovih besedah v Bagombo Snuff Box je univerza zavrnila njegove prve teze o podobnostih med kubizmom in vzponom ameriških domorodcev v 19. stoletju, ker naj bi bile napisane »neprofesionalno«. (Pozneje je univerza pohvalila njegovo novelo Mačja kletka in ga nagradila). Zapustil je Chicago in se zaposlil v Schenectadyju v zvezni državi New York za stike z javnostjo pri General Electric. Svoj neizumetničen slog pisanja pripisuje prav novinarstvu.

Nato so mu ponudili mesto učitelja na University of Iowa Writers' Workshop. Medtem ko je Mačja zibka postala uspešnica in je začel s pisanjem Klavnice pet, je bil že priznan za enega najboljših pisateljev znanstvene fantastike 20. stoletja.

Pozneje se je preselil v Barnstable, Massachusetts in se poročil z Jane Marie Cox, toda že 1970. sta se oddaljila, šele 1979 pa uradno ločila. Od 1970 do 2000 je na Manhattanu živel s fotografinjo Jill Krementz, s katero se je po ločitvi s prvo ženo tudi poročil.

[uredi] Trenutni status

31. januarja 2000 je zgorelo zgornje nadstropje njegovega doma. Vonnegut je bil zaradi nesreče v kritičnem stanju štiri dni, zgoreli pa so tudi njegovi osebni arhivi. Po tem se je upokojil v Northamptonu (Massachusetts). Za kratek čas je leta 2000 poučeval na Smith College. Prejel je nagrado za najboljšega pisatelja zvezne države New York. Trenutno živi v New Yorku s svojo drugo ženo.

Z izdajo njegove zadnje novele Časotresk se je odločil, da bo prenehal s pisanjem znanstvene fantastike. Trenutno piše za revijo In These Times, med drugim kritike na Bushevo predsedovanje, pa tudi lahkotne teme, kot je izlet na pošto. Leta 2005 je bilo veliko njegovih esejev zbranih in izdanih v tržni uspešnici A Man Without A Country (Mož brez države). Vonnegut je uspešnico komentiral, kot »zdravico dobrega šampanjca ob koncu življenja«.

Bil je predavatelj na Iowa Writers' Workshop, na Harvardski univerzi in na New York City College.

[uredi] Bibliografija

  • Player Piano (1952) (izdano kot Utopia 14 (1954), v ponovni izdaji pa Player Piano, 1966)
  • Sirene s Titana (The Sirens of Titan) (1959)
  • Mother Night (1961)
  • Mačja kletka (Cat's Cradle) (1963)
  • God Bless You, Mr. Rosewater ali Pearls before Swine (1965)
  • Klavnica pet ali Otroška križarska vojna: Dolžnostni ples s smrtjo (Slaughterhouse Five ali The Children's Crusade: A Duty-Dance With Death) (1969)
  • Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek (Breakfast of Champions; ali Goodbye Blue Monday) (1973)
  • Slapstick (1976)
  • Jetniški tič (Jailbird) (1979)
  • Deadeye Dick (1982)
  • Galápagos (Galápagos: A Novel) (1985)
  • Bluebeard (1987)
  • Hokus Pokus (Hocus Pocus) (1990)
  • Čaostresk (Timequake) (1997)
  • A Man Without A Country (2007)
Zbirko navedkov na temo
Kurt Vonnegut lahko najdete tudi v Wikinavedku.