Časovni pregled fizike črnih lukenj
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Časovni pregled fizike črnih lukenj
- 1640 - Ismael Bullialdus predlaga obratni kvadratni zakon gravitacije.
- 1684 - Isaac Newton zapiše svoj obratni kvadratni splošni gravitacijski zakon
- 1758 - Ruđer Josip Bošković razvije svojo teorijo sil, kjer je gravitacija lahko na majhnih razdaljah odbojna sila. Po njem lahko obstajajo takšna čudna klasična telesa, podobna belim luknjam, in ne dovoljujejo, da bi jih dosegla druga snovna telesa.
- 1784 - John Michell razpravlja o klasičnih telesih, katerih ubežna hitrost je večja od hitrosti svetlobe.
- 1795 - Pierre-Simon Laplace razpravlja o klasičnih telesih, katerih ubežna hiztrost je večja od hitrosti svetlobe.
- 1798 - Henry Cavendish izmeri (splošno) gravitacijsko konstanto G
- 1876 - William Kingdon Clifford predlaga, da so lahko vzrok gibanju snovi spremembe geometrije prostora.
- 1909 - Albert Einstein skupaj z Marcelom Grossmannom začne razvijati teorijo, ki bi povezala metrični tenzor gik, ki določa geometrijo prostora, z izvirom gravitacije, oziroma z maso.
- 1910 - Hans Reissner in Gunnar Nordström določita Reissner-Nordströmovo singularnost, Hermann Weyl reši posebni primer za točkasti izvir.
- 1916 - Albert Einstein objavi svojo splošno teorijo relativnosti in zapiše enačbe polja.
- 1916 - Karl Schwarzschild reši Einsteinove vakuumske enačbe polja za krogelno simetrične nevrteče sisteme brez naboja.
- 1917 - Paul Ehrenfest poda pogojno načelo trorazsežnega prostora.
- 1918 - Hans Reissner in Gunnar Nordström rešita Einstein-Maxwellove enačbe polja za nabite krogelno simetrične nevrteće sisteme.
- 1918 - Friedrich Kottler pride do Schwarzschildove rešitve brez Einsteinovih vakuumskih enačb polja.
- 1923 - George David Birkhoff pokaže da je geometrija Schwarzschildovega prostora-časa edina krogelno simetrična rešitev Einsteinovih vakuumskih enačb polja.
- 1939 - Julius Robert Oppenheimer in Hartland Snyder izračunata gravitacijski kolaps homogene tekoče krogle proste tlaka in ugotovita, da se odvoji od preostalega Vesolja.
- 1963 - Roy Patrick Kerr reši Eisteinove vakuumske enačbe polja za simetrične vrteče sisteme brez naboja in izpelje Kerrovo metriko.
- 1964 - Roger Penrose pokaže da bo sesedajoča zvezda nujno tvorila singularnost ob hkratnem nastanku njenega dogodkovnega obzorja.
- 1965 - Ezra T. Newman, E. Couch, K. Chinnapared, A. Exton, A. Prakash in Robert Torrence rešijo Einstein-Maxwellove enačbe polja za vrteće sisteme z nabojem.
- 1967 - Werner Israel na Kraljevem kolidžu v Londonu poda dokaz izreka o črnih luknjah brez las.
- 1967 - John Archibald Wheeler skuje izraz »črna luknja«.
- 1968 - Brandon Carter s pomočjo Hamilton-Jacobijeve teorije izpelje enačbe gibanja prvega reda za gibanje nabitega delca v zunanjih poljih Kerr-Newmanove črne luknje.
- 1969 - Roger Penrose obravnava Penroseov proces izhajanja spinske energije iz Kerrove črne luknje.
- 1969 - Roger Penrose predlaga domnevo kozmične cenzure o naravi singularnosti v prostoru-času.
- 1971 - Charles Thomas Bolton na Observatoriju Davida Dunlapa v Richmond Hillu v Kanadi ugotovi da je rentgenski vir Labod X-1 (Cyg X-1)/HDE 226868 kandidat za binarni sistem s črno luknjo.
- 1972 - Stephen Hawking pokaže, da površina dogodkovnega obzorja klasične črne luknje ne more naraščati.
- 1972 - James M. Bardeen, Brandon Carter in Stephen Hawking predlagajo štiri zakone mehanike črnih lukenj podobne zakonom v termodinamiki.
- 1972 - Jacob David Bekenstein predlaga, da imajo črne luknje entropijo sorazmerno njihovi površini zaradi pojavov izgube informacij.
- 1974 - Stephen Hawking uporabi kvantno teorijo polja na prostorih-časih črne luknje in pokaže, da bodo črne luknje sevale delce s spektrom črnega telesa, kar lahko povzroči njihovo izhlapevanje.
- 1989 - Ugotovijo da je vir GS2023+338/V404 v Labodu (Cyg) nov kandidat za binarni sistem s črno luknjo.
- 1996 - Andrew Strominger in Cumrun Vafa s pomočjo teorije strun izračunata entropijo črne luknje in dobita isti rezultat kot Hawking in Bekenstein.
- 2002 - astronomi podajo dokaz za domnevo, da je Strelec A (Sgr A) supermasivna črna luknja v središču naše Galaksije.
- 2002 - Nasin Rentgenski observatorij Chandra (CXC) odkrije dvojni galaktični sistem s črnima luknjama v trkajočih galaksijah NGC 6240.
- 2004 - izračuni v kvantni mehaniki in teoriji strun nakazujejo, da lahko informacija uide iz črne luknje. Modeli črnih lukenj v teoriji strun mečejo dvom o zamisli singularnosti. Glej strunska zvezda (angleško fuzzball).
[uredi] Glej tudi
- časovni pregled gravitacijske fizike in relativnosti