Campoformijski mir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Campoformijski mirovni sporazum je bil podpisan dne 17. oktobra 1797 med Napoleonom Bonapartejem in grofom Ludvikom von Cobenzlom kot predstavnikoma Francije in Avstrije. Zaznamoval je propad Prve koalicije, zmagovito sklenitev Napoleonovih bojnih pohodov v severni Italiji in konec prve faze napoleonskih vojn.

Sporazum je določal prenos Avstrijske Nizozemske (današnja Belgija in Luksemburg) v roke Francozov. Ozemlje Beneške republike je bilo razdeljeno med dve državi: Jonsko otočje in posesti v Albaniji je dobila Francija, Benetke, Istra, Dalmacija in Boka Kotorska pa so bili predani Avstriji. Avstrija je priznala Cisalpinsko republiko in novoustanovljeno Ligursko republiko, oblikovano na področju predhodnje Genovske republike.

Sporazum je prav tako vseboval tajne klavzule o razdelitvi ozemelj, po katerih bi se Francoska republika razširila do svojih »naravnih« meja in čez (severovzhodna meja na Renu, Piemont in Lombardija).

Sporazum je bil sestavljen in podpisan po petih mesecih pogajanj, temeljil pa je na določbah iz Leobenskega miru, sklenjenega aprila 1797.

[uredi] Zunanje povezave


Ta zgodovinski članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.