Urugvaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

República Oriental del Uruguay
Zastava Urugvaja Grb Urugvaja
Nacionalno geslo: Libertad o Muerte
(špansko: »Svoboda ali smrt«)
Umestitev Urugvaja v Južni Ameriki
Uradni jezik španščina
Glavno mesto Montevideo
Predsednik Tabaré Vázquez
Površina
 - Skupno
 - % voda
88. na svetu
176.220 km²
1,5%
Prebivalstvo
 - Skupno (2000)
 - Gostota
127. na svetu
3.360.105
19/km²
Neodvisnost
 - Razglašena
 - Priznana
od Brazilije
25. avgust 1825
27. avgust 1828
Valuta Uruguayan peso
Časovni pas UTC-3
Državna himna Orientales, la Patria o la tumba
Vrhnja internetna domena .UY
Nacionalna klicna koda 598

Vzhodna republika Urugvaj je obmorska država na jugu Južne Amerike, ki na severu meji na Brazilijo, na zahodu na reko Urugvaj, na jugozahodu na območje reke Rio de la Plata, z Argentino na obeh straneh rek, in končno, na jugovzhodu na Južni Atlantski ocean.

Vsebina

[uredi] Zgodovina

Prvi priseljenci so prišli na to območje v prvi polovici 16. stoletja. Ti priseljenci so bili tako španskega kot portugalskega porekla, a je sčasoma prišlo do prevlade špansko govorečega prebivalstva. Kasnejše glavno mesto Montevideo je bilo ustanovljeno v 18. stoletju in je postalo konkurenčno Buenos Airesu, glavnem mestu Argentine, ležečem na drugem bregu reke Río de la Plata. Montevideo je postalo vojaško središče španskega imperija, medtem ko je bilo Buenos Aires trgovsko središče.

V 19. stoletju so se po celi Južni Ameriki pričela gibanja za neodvisnost, ki so jim sledila tudi gibanja za neodvisnost Urugvaja od Španije. Takrat je bilo to gibanje znano pod imenom Banda Oriental ali po naše zahodni breg oziroma zahodni blok. Leta 1828 je Urugvaj postala neodvisna država z glavnim mestom Montevideom. Postopoma so evropski priseljenci izrinili domače prebivalstvo, Indijance plemena Charruas, in postali večinsko prebivalstvo. V 19. stoletju je Urugvaj sodeloval v t.i. vojni Trojne zaveze proti Paragvaju. Po seriji izvoljenih predsednikov, sosedskih sporov in podobnega je prišel na oblast predsednik José Batlle y Ordóñez, ki je poskrbel, da je država prišla na dober glas, kot moderna država z urejenimi socialnimi razmerami. Skozi celotno 20. stoletje je bila Urugvaj država, ki se je lahko primerjala z razvitimi evropskimi državami. Zaradi naprednega socialnega sistema in urejene demokratične ureditve je postala znana kot Švica vseh treh Amerik. Po letu 2001 je država zašla v gospodarsko krizo, ki se je razširila iz sosednje Argentine in precej prebivalstva je obubožalo.

[uredi] Geografija

Satelitska slika Urugvaja
Povečaj
Satelitska slika Urugvaja

Urugvaj je druga najmanjša država v Južni Ameriki. Gričevnata in planotasta pokrajina z rodovitnimi obalnimi nižinami je idealna za živinorejo in ovčerejo. Najvišja točka država je Cerro Catedral s 514 m. Jugozahodno od Río de la Plata (Srebrna reka) sta estuarija reke Urugvaj, ki določa zahodno mejo, in reke Paraná, ki sicer ne teče skozi državo. Edina druga večja reka je Río Negro. Ob atlantski obali je več lagun.

Podnebje Urugvaja je zmerno, a precej toplo, saj temperature pod lediščem skoraj niso znane. Pretežno ravna pokrajina je ranljiva za hitre spremembe zaradi vremenskih front, kot tudi za pampero, mrzel in občasno viharen veter, ki piha z argentinske pampe proti severu.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Urugvaj je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Geo Ta članek o geografiji je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.