Beloglavi jastreb
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Beloglavi jastreb | ||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Znanstvena razvrstitev | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
Dvočlensko ime | ||||||||||||||||
Gyps fulvus Carl Hablizl, 1783
|
Beloglávi jástreb (znanstveno latinsko ime Gyps fulvus) je mrhovinar, ki večino časa jadra na svojih velikih perutih. Njegov let je okoren, zato večino časa v zraku le drsi. Na tleh ga najdemo na odprtem, kako sledi ali hodi; vzleta in pristaja na tleh ali na drevju. Majhno glavo, ki za razliko od rjavega jastreba je poraščena z belim puhom (odtod njegovo ime), med letom obrača sem ter tja, ker išče hrano - mrhovino. Je družaben in kolonijski (do 200 ptičev), čeprav je njegovo oglašanje še najbolj podobno godrnjanju in sikanju.
Pri odraslih sta zgornja in spodnja stran svetle (drap) barve z belkasto črto na podperutnih krovcih. Najlažje jih spoznamo po beli puhasti glavi. Letalna peresa so črna, prav tako repna peresa, ostala pa so rjava. Kratke noge so medlo rožnate, prsi in trebuh rjavkastorumena in progasta.
Beloglavi jastrebi gnezdijo od januarja do junija. Njihova gnezda so kupi vejevja na skalnih policah ali v špranjah. Eno jajce valita okrog 50 dni tako samec kot samica. Mladiči so puhasti gnezdomci.
Populacija beloglavih jastrebov v Evropi upada zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb. V glavnem se zadržuje na goratih področjih, pa tudi na nenaseljenih nižinah. Najbližje Sloveniji ga vidimo na otoku Cresu, kjer jadra nad območjem med Orlecom in Belim. To področje je tudi zaščiteno kot rezervat beloglavih jastrebov. Pri nas je redek gost.