Tolerančni patent

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Črka Wiki

Ta članek (oz. del članka) je zaradi nekategorizacije slogovno neurejen. Pomagajte nam ga urediti
Po končanem delu sporočilo odstranite.


Tolerančni patent cesarja Jožefa II. iz leta 1781

[uredi] Nastanek

Ne samo na prigovarjanje evropskih vladarjev, temveč tudi nestrpnost uradne cerkve do drugače mislečih je vplivalo na cesarja Jožefa II. sina Marije Trerezije, da je leta 1781 izdal edikt o verski svobodi. Do njegovega prihoda na oblast je vladal na Dunaju duh mračnjaštva. V tem času je Nemčija že pred 140. leti uredila z Westfalskim mirom svobodo verske pripadnosti.

[uredi] Kratka vsebina zakona

»Mi smo z ene strani prepričani o škodi vsake prisile vesti. Z druge strani pa o veliki koristi za državo in religijo, kar izhaja iz krščanske strpnosti. Odločili smo se, da dovolimo augsburški in helvetski veri ter neuniranim Grkom, da lahko po svojem običaju privatno izvajajo svojo vero. Katoliški veri pa se pridrži edina pravica javne veroizpovedi. Glede molilnic se določi, če že ne obstoji drugače, da ne smejo imeti stolpov in zvonov in ne vhoda z ulične strani. Dovoljeno je izvajati zakramente izven cerkve in tudi pogrebi se lahko javno izvajajo.«

[uredi] Učinek

Patent izraža človeško dostojanstvo. Prvorazrednost in drugorazrednost je ostala. Enakopravnost, kot jo razumemo in imamo danes ni bila do vseh ver enaka, kajti katoliška vera je še vedno imela prevlado.