Arabščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Arabščina (عربية `Arabíja)
Države: Alžirija, Bahrajn, Egipt, Irak, Jemen, Jordanija, Katar, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Mavretanija, Oman, Palestina, Saudova Arabija, Sirija, Sudan, Tunizija, Združeni arabski emirati: večinski jezik, v mnogih državah še manjšinski jezik
Govorni predeli: Arabski svet
Število govorcev: 225 milijonov (naravni govorci vseh narečij)
Uvrstitev: 4 (kot prvi jezik)
Rodoslovna razvrstitev: afroazijski jeziki

 semitski jeziki
  osrednjesemitski jeziki
   južnosrednje semitski jeziki
    arabščina
     številna krajevna narečja

Uradni položaj
Uradni jezik: Alžirija, Bahrajn, Čad, Džibuti, Egipt, Eritreja, Irak, Izrael, Jemen, Jordanija, Katar, Komori, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Mavretanija, Oman, Palestina, Saudova Arabija, Sirija, Sudan, Tunizija, Združeni arabski emirati

Mednarodne organizacije: Organizacija združenih narodov, Arabska liga, Organizacija islamske konference, Afriška unija

Usklajuje: Egipt: Akademija za arabski jezik
Jezikovne kode
ISO 639-1 ar
ISO 639-2 ara
SIL ABV
Glej tudi: jezikseznam jezikov
Glavno arabsko govorno področje.
Položaj arabščine
Povečaj
Položaj arabščine

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini. Knjižni jezik je že več kot 1.500 let in je liturgični jezik islama. Je uradni jezik vseh arabskih in še nekaterih nearabskih afriških držav, Arabske lige, Organizacije islamske konference ter eden od uradnih jezikov Organizacije združenih narodov in Afriške unije. Njena narečja govori skupno okoli 225 milijonov ljudi in zaseda četrto mesto med prvimi jeziki. Zapisuje se z arabsko abecedo, na kateri temeljijo tudi številni drugi jeziki, zlasti na območjih z muslimanskim prebivalstvom.

Vsebina

[uredi] Delitev

Na zahodu arabščino delimo na:

  • klasično arabščino: jezik, v katerem je napisan Koran
  • moderno standardno arabščino: jezik v knjigah, medijih,...

Arabci to delitev zavračajo in trdijo, da je oboje isti jezik, čisti arabski jezik, oz. fuša.

V pogovornem jeziku ter dramah, lahkotnejših televizijskih nadaljevankah ipd. se arabščina deli na vrsto regionalnih narečij. Vzrok temu je, da so arabske skupine po veliki širitvi v 7. in 8. stoletju ostale medsebojno izolirane zaradi naravnih pregrad (morja, puščave), prevzemale so vplive najprej podjarmljenih ljudstev (npr. Feničani, Berberi), zatem pa še kolonialnih gospodarjev (npr. Turki, Francozi). Dokaj običajno je, da govorci enega narečja težko razumejo nekatera druga narečja. Ena od izjem je egipčansko narečje, predvsem zaradi priljubljenih filmov in televizijskih nadaljevank iz te države.

Meje med posameznimi narečji so ohlapne in se ne ujemajo z današnjimi mejami držav, ki so tako in tako umetne in posledica kolonialnih delitev. Narečja se v grobem delijo takole:

[uredi] Besede arabskega izvora

Zaradi visoko razvite arabske znanosti v srednjem veku in arabskega posredništva med Evropo, Afriko in Indijo so najprej romanski, nato pa še ostali evropski jeziki vključno s slovenščino prevzeli kar nekaj besed, zlasti s področja naravoslovnih ved, npr. matematike, astronomije itd. Večino prevzetih besed lahko prepoznamo po začetnem ali končnem zlogu »al«: alkohol, algebra, algoritem, alkimija, admiral, azimut, zenit, nadir, baobab, albatros, almanah, gazela, žirafa, monsun, sezam idr. Iz arabščine izhajajo tudi imena nekaterih zvezd, npr. Betelgeza, Vega, Atair, Algol, Mizar idr.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave

Arabščina je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.