Velika nagrada Monaka
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Velika nagrada Monaka (Grand Prix de Monaco) je dirka Formule 1, ki se odvija na javnih cestah v središču Monaka. Poteka vsako leto od 1929 in je ena najprestižnejših in najpomembnejših avtomobilskih dirk poleg dirk Indianapolis 500 in 24 ur Le Mans. Njena zgodovina, spektakularnost in z njo povezana glamuroznost jo naredita kot diamant na vrhu krone Formule 1.
Velika nagrada Monaka je starejša od svetovnega prvenstva Formule 1. Prva je bil leta 1929, organiziral jo je pa Antony Noghes s pomočjo takratnega princa Monaka, Louisa II in kluba Automobile Club de Monaco. Dirka je bil del Evropskega dirkaškega prvenstva pred 2. svetovno vojno in del premierne sezona Formule 1 1950. Poteka po ozkih ulicah Monaka in je eno najzahtevnejših dirkališč v Formuli 1 zaradi mnogih vzponov in spustov ter ozkih zavojev. Za konec tedna, ko dirka poteka, zaposlijo potapljače, ki so pripravljeni v pristanišči na reševanje dirkačev iz morja.
Brazilec Ayrton Senna je v Monaku najuspešnejši dirkač s šestimi zmagami, petimi zaporednimi od Velike nagrade Monaka 1989 do Velike nagrade Monaka 1993, kar mu je prineslo naziv Master of Monaco. Toda kljub temu je Graham Hill, ki je zmagal petkrat, tisti ki ima naziv King of Monaco, dobil pa ga je že mnogo prej.
Vsebina |
[uredi] Najrazburljivejše Velike nagrade Monaka
- 1933: To je bila prva Velika nagrada, ko za štartna mesta niso uporabili neke vrste žrebanja, ampak prave kvalifikacije. Achille Varzi in Tazio Nuvolari sta se na dirki mnogokrat izmenjala v vodstvu, odločitev pa je padla v zadnjem krogu, ko je Nuvolarijev dirkalMoštvo nih zagorel zaradi prevelikih vrtljajev motorja, tako je zmagal Varzi.
- 1965: Graham Hill je štartal z najboljšega štartnega položaja in vodil od štarta. V 25. krogu se je moral po stranski cesti umakniti trčenju z močno počasnejšim dirkačem. Le počasi se je lahko vrnil na stezo na peto mesto v uspešnem lovu za zmago postavil več najhitrejših krogov. Dirka je bila zanimiva tudi zaradi debija Honde v prvenstvu Formule 1 in zaradi nesreče Paula Hawkinsa, ki je z Lotusom zgrmel v pristanišče.
- 1982: René Arnoux je vodil prvih 15 krogov nato pa odstopil. Alain Prost je prevzel vodstvo in ga držal do 4 kroge pred ciljem, ko se je zavrtel in zaradi trčenja z ograjo izgubil eno kolo. Vodstvo je tako prevzel Riccardo Patrese, ki se je le krog in pol pred koncem zavrtel in s tem spustil naprej Didiera Pironija in Andreo de Cesarisa. V zadnjem krogu je v tunel Pironiju zmanjkalo goriva, vodstvo je prevzel de Cesaris, ki pa se mu je le malo kasneje zgodilo podobno. Patrese, ki je znova zagnal dirkalnik, je tako prišel do svoje prve zmage v karieri.

- 1984: Štart dirke je bil preložen za 45 minut zaradi močnega dežja. Alain Prost je vodil do 11. kroga, ko ga je uspel prehiteti Nigel Mansell. Toda pet krogov kasneje je Mansell raztreščil svoj dirkalnik in Prost je znova prevzel vodstvo. V 27. krogu je Prost vodil pred dirkačem Tolemana, Ayrtonom Senno, in dirkačem Tyrrell, Stefanom Bellofom. Senna je lovil Prosta, Bellof pa oba. Toda v 31. krogu je bila dirka kontroverzno ustavljena. Kasneje je FISA kaznovala direktorja dirke, Jackyja Ickxa, s $6,000 in mu vzela licenco, ker se ni posvetoval s komisarji pred odločitvijo. Dirkači so prejeli polovične točke, ker je bil dirka prekinjena pred dvema tretjinama polne dolžine. Če bi Prost končal kot drugi in bi dirka trajala več kot dve tretjini, bi dobil 1.5 točke več v prvenstvu. Na konce sezone je Niki Lauda v borbi za naslov premagal Prosta z najmanjšo razliko v zgodovini, pol točke.
- 1993: Alain Prost je štartal z najboljšega štartnega položaja, a zaradi kazni za prezgoden štart se je uspel prebiti le na četrto mesto. Ayrton Senna je zmagal in izboljšal rekord za največ zmag v Monaku, Grahama Hilla. Damon Hill je končal kot drugi, Jean Alesi pa kot tretji. »Če bi bil moj oče še živ, bi prvi čestital Ayrtonu,« je povedal Hill po dirki.
- 1996: Michael Schumacher je osvojil najvoljši štartni položaj, toda raztreščil dirkalnik v prvem krogu dirke. Damon Hill je vodil do 40. kroga, ko mi je eksplodiral motor v tunelu. Jean Alesi je prevzel vodstvo, toda odstopil zaradi okvare vzmetenja 20 krogov pozneje. Olivier Panis, ki je štartal šele s 14. mesta, je prevzel vodstvo in ga držal do cilja kljub stalnim napadom Davida Coultharda. To je bila Panisova edina zmaga v karieri in zadnja za moštvo Ligier.
- 2006: Kvalifikacije so so bližale koncu, v vodstvu je bil Michael Schumacher, ki je v ovinku Rascasse ustavil svoj dirkalnik in zablokiral progo. Kot rezultat rumenih zastav, drugi dirkači niso imeli možnosti prehiteti Schumacherjevega časa. Čeprav je Schumacher trdil, da je šlo le za dirkaško napako, ga je FIA poslala na začelje štartne vrste. Dirka se je odločala med Fernandom Alonsom in Kimijem Räikkönenom dokler Räikkönenev McLaren ni zagorel. Juan Pablo Montoya je tako končal kot drugi, David Coulthard pa kot tretji, kar so bile prve stopničke za moštvo Red Bull Racing.
[uredi] Zmagovalci Velike nagrade Monaka
[uredi] Večkratni zmagovalci
Število zmag | Dirkač | Leta |
---|---|---|
6 | ![]() |
1987, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993 |
5 | ![]() |
1963, 1964, 1965, 1968, 1969 |
![]() |
1994, 1995, 1997, 1999, 2001 | |
4 | ![]() |
1984, 1985, 1986, 1988 |
3 | ![]() |
1956, 1960, 1961 |
![]() |
1966, 1971, 1973 | |
2 | ![]() |
1950, 1957 |
![]() |
1955, 1958 | |
![]() |
1975, 1976 | |
![]() |
1977, 1979 | |
![]() |
2000, 2002 |
[uredi] Večkratna zmagovalna moštva
- Štejejo le dirke, ki so štele za prvenstvo; odebeljene ekipe še tekmujejo v Formuli 1
Število zmag | Moštvo | Leta |
---|---|---|
13 | ![]() |
2005, 2002, 2000, 1998, 1993, 1992 1991, 1990, 1989, 1988, 1986, 1985 1984 |
8 | ![]() |
2001, 1999, 1997, 1981, 1979, 1976 1975, 1955 |
7 | ![]() |
1987, 1974, 1970, 1969, 1968, 1961 1960 |
5 | ![]() |
1972, 1966, 1965, 1964, 1963 |
3 | ![]() |
1962, 1959, 1958 |
![]() |
2003, 1983, 1980 | |
2 | ![]() |
1982, 1967 |
![]() |
1957, 1956 | |
![]() |
2006, 2004 | |
1 | ![]() |
1950 |
![]() |
1996 |
[uredi] Po letih
Roza ozadje označuje dirke, ki niso štele za prvenstvo Formule 1
Dirke svetovnega prvenstva Formule 1: |
Dirki v sezoni 2007: Avstralija | Malezija | Bahrajn | Španija | Monako | Kanada | ZDA | Francija |
Dirke le v prejšnjih sezonah: Argentina | Avstrija | Evropa | Indy 500 | Las Vegas | Luksemburg | Mehika | Maroko | Nizozemska |