Peter Klepec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Peter Klepec je legendarna oseba Zgornjekolpske doline, po izročilu osilniški domačin nenavadne moči, ki je iz doline pregnal Turke.

Vsebina

[uredi] Zgodovinsko ozadje

V obdobju vpadov so Turki za svoje pohode v notranjost Slovenije zelo pogosto izbrali pot preko Obkolpja in Kočevske. Legenda o Petru Klepcu se je kot ljudski zgodovinski spomin na te čase ohranila v krajih okrog Osilnice in jo poznajo tako na slovenski, kakor tudi na hrvaški strani Kolpe. Priimek Klepec je dejansko pogost na obeh straneh meje, zato Klepca med svoje ljudske junake prištevajo Slovenci in Hrvatje.

[uredi] Legenda

Izročilo pravi, da Petru Klepcu moč ni bila dana od vselej. Najprej je bil le šibek pastirček, izpostavljen nasilju močnejših vrstnikov. Ko je nekoč pred sončno pripeko z vejevjem zaščitil spečo gorsko vilo, mu je ta v zahvalo podarila nadnaravno moč, s katero je svoje mučitelje spravil k pameti. Opustil je pastirjevanje in okoli domače bajte iztrebil zemljo, ki je njemu in njegovi materi poslej dajala kruh. Po poroki si je zgradil hišo v Malem Logu. Strešno gredo je menda napravil kar iz drevesa, ki ga je izruval v bližnjem hribu in na hrbtu pritovoril v dolino. Ko so v Obkolpje znova prihrumeli Turki in s konji udrli tudi v osilniško cerkev, je Peter domači fari prihitel na pomoč. Med potjo je pri Fažuncih izdrl smreko in z njo Turke pognal iz doline. Cesar ga je, ve povedati izročilo, iz hvaležnosti oprostil davkov in mu podelil pravico do lova.

[uredi] Tradicija

Tradicija Petra Klepca se ohranja tako v lokalnem, kakor tudi v širšem slovenskem okolju, saj je Klepec, poleg Martina Krpana in kralja Matjaža nedvomno eden najbolj prepoznavnih junaških likov. Osilničani so svoj del Obkolpja že pred leti poimenovali Dežela Petra Klepca in pod tem imenom turistično tržijo svojo občino. Ime je priljubljeno tudi drugod po Sloveniji. Tako je Peter Klepec kot igralna karta upodobljen v Slovenskem taroku, po njem pa se imenujeta tudi helikopter Slovenske vojske in plavajoči sesalni bager v koprski luki.

[uredi] Odmev v slovenski umetnosti

Lik Petra Klepca je prisoten v takorekoč vseh zvrsteh slovenske umetnostne ustvarjalnosti. Verjetno je kot zgled za Martina Krpana služil že Levstiku, po njem je v Podobah iz sanj posegel Ivan Cankar, Ferdo Kozak ga je svojstveno upodobil v Profesorju Klepcu, literarno je pripoved za otroke obdelal France Bevk. Satirični strip Kostje Gatnika v Pavlihi (1970) in risanka Konija Steinbacherja (1999) sta Petra Klepca umestila v likovno in filmsko umetnost, z baletom Peter Klepec Daneta Škerla je ovekovečen na glasbenem področju.

[uredi] Drobne zanimivosti

  • Sindrom Petra Klepca (po Marku Crnkoviču): Izruvaš drevo in hitro pometeš, da bo hiška snažna (Dialekt dominantnega diskurza, Delo, 26. maj 2001).

[uredi] Zunanje povezave