Zlatko Zahovič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zlatko Zahovič [zlátko záhovič], * slovenski nogometaš, * 1. februar 1971, Maribor.

Zlatko Zahovič v zelenem dresu, št. 9
Povečaj
Zlatko Zahovič v zelenem dresu, št. 9

Zahovič je začel igrati nogomet v mladinskem moštvu mariborskega Kovinarja, leta 1989 pa je odšel v Beograd, kjer je igral za tamkajšnji Partizan, vmes pa je bil v sezoni 1990/91 posojen v zrenjaninski Proleter. Leta 1993 je zaradi tamkajšnjih vedno bolj negotovih razmer po razpadu Jugoslavije odšel na Portugalsko in zaigral za klub Vitória Guimarães. Leta 1996 je prestopil v sloviti FC Porto in v njegovem dresu doživel najbolj zvezdniške trenutke v portugalski ligi in ligi prvakov. V Portu je ostal do leta 1999 in z moštvom osvojil tri naslove portugalskega prvaka, leta 1998 je osvojil tudi portugalski pokal. Leta 1999 je prestopil v pirejski Olympiakos, kjer se je sprl z upravo in predčasno zapustil klub. Leta 2000 je zaigral za Valencio in se z njo še v isti sezoni uvrstil v finale lige prvakov, kjer jih je po streljanju enajstmetrovk premagal münchenski Bayern. Med tistimi, ki so izvajali enajstmetrovke, je bil tudi Zahovič, vendar je njegov sicer dobro merjeni stel vratar Bayerna Oliver Kahn mojstrsko obranil. Tudi v Valenciji je prišel v navzkrižje s trenerjem, tokrat s Hectorjem Cupérjem, ki mu je po njegovem mnenju dal premalo priložnosti. Zato je leta 2001 zapustil Valencio in se vrnil na Portugalsko. Tokrat k lizbonski Benfici.

Dres slovenske reprezentance je prvič oblekel 7. novembra 1992 za prijateljsko tekmo proti Cipru. Leta 1999 se je pod taktirko Srečka Katanca uvrstil na evropsko prvenstvo 2000 v Belgiji in na Nizozemskem in tam zabil tri od štirih slovenskih zadetkov. Po prvenstvu so prišla na dan prva nasprotja s selektorjem Katancem, ki pa jih je NZS pometla pod preprogo. Skupaj s slovensko reprezentanco se je uvrstil na svetovno prvenstvo leta 2002 na Japonskem in v Južni Koreji, kjer pa je po prvi tekmi (ki jo je Slovenija s 3:1 izgubila proti Španiji) dokončno počilo. Po ostrem besednem dvoboju s Katancem (javnost si je najbolj zapomnila iz konteksta iztrgano izjavo glede namer o nakupu Šmarne gore) ga je NZS izključila iz ekipe in poslala domov.

Po svetovnem prvenstvu, ko je Katanec odstopil z mesta selektorja, se je vrnil v izbrano vrsto. Po neuspehu v kvalifikacijah za EURO 2004 je moral z mesta selektorja odstopiti Bojan Prašnikar, nasledil pa ga je Branko Oblak, nekdanji selektor mlade slovenske reprezentance. Kmalu je postalo jasno, da želi Oblak pomladiti izbrano vrsto. Tako sta iz reprezentance izpadla še Zahovič in Pavlin, zadnja predstavnika generacije, ki se je uvrstila na EURO 2000. V zimskem prestopnem roku januarja 2005 je Zahovič prekinil pogodbo z Benfico in napovedal, da bo pol leta prost igralec, o nadaljevanju kariere pa se bo odločil pred sezono 2005/2006.

Ker je Zahovič star več kot 34 let, je malo verjetno, da bo v prihodnji sezoni nadaljeval s profesionalnim igranjem nogometa. Še manj možnosti pa je, da bo še kdaj oblekel dres izbrane vrste. Do sedaj je zanjo odigral 80 tekem in 35-krat premagal vratarje nasprotnikov. S tem je še zmeraj igralec z največ nastopi in največ goli v slovenski nogometni reprezentanci. Zaradi tega ga kljub številnim sporom štejejo za najboljšega igralca, ki je nosil dres s slovenskim državnim grbom.

[uredi] Glej tudi

Zbirko navedkov na temo
Zlatko Zahovič lahko najdete tudi v Wikinavedku.