Motnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Motnik
Zemljevid: Motnik
Nadmorska višina: 438 m
Vrsta: [[{{{vrsta}}}]]
Ustanovitev: {{{ustanovitev}}}
Ustanovitelj(i): {{{ustanovitelji}}}
Prva omemba: {{{omemba}}}
Trške pravice: {{{trg}}}
Zgodovinsko ime: {{{zgodovinsko ime}}}
Mestne pravice: {{{mesto}}}

163


Pošta: 1221 Motnik
Krajevna skupnost: [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]]
Občina: Kamnik
Pokrajina: Gorenjska
Stat. regija: Osrednjeslovenska regija
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002.

Motnik je vas v občini Kamnik. Strnjena je v podnožju razvalin motniškega gradu, v dolini reke Motnišnice ob cesti Kamnik-Ločica pri Vranskem.

Kraj se prvič omenja v letih 1123 in 1146, grad pa leta 1247. Trške pravice so bile Motniku dodeljene leta 1542. V kraju je staro svetišče sv. Jurij. Cerkev so že leta 1360 prvič prezidali in jo pozneje baročno predelali. Poleg stoji še cerkev sv. Magdalene.

Motnik je kontrolna točka Evropske peš poti E 6 in izhodišče planinske poti na Menino planino. Iz naselja se odcepita dve stranski cesti, ena na jug proti Zajasovniku, druga na sever po dolini potoka Bele do cerkvice sv. Miklavža. Od tu se po peš poti pride do starodavnega sedaj opuščenega prelaza Slapi, ki je nekoč povezoval Štajersko in Kranjsko.

V Motniku je bil rojen Gašper Križnik (1848 - 1904), zbiralec slovenske slovstvene dediščine, ki ima v središču vasi poleg sramotilnega kamna tudi doprsni kip. V vasi stoji tudi spominska tabla namestniku komandanta tretjega bataljona VI. SNOUB Rudiju Karatu, ki je 1. febrarja 1944 padel v boju za osvoboditev Motnika. V Motniku je tudi opuščen rudnik rjavega premoga, od katerega je ostal le še z rastlinjem obraščen kamnit portal. Rudnik je obratoval med leti 1855 in 1951. V premogovih slojih so našli fosile pritlikavega nosoroga.

Največji razcvet je Motnik doživel med 15. in 19. stoletjem, ko je skozenj potekala najpomembnejša prometna povezava med Štajersko in Kranjsko.

[uredi] Galerija

[uredi] Glej tudi