Janez Trdina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Janez Trdina, slovenski pisatelj in zgodovinar, * 29. maj 1830, Mengeš, † 14. julij 1905.

[uredi] Življenjepis

Trdina je obiskoval ljubljansko gimnazijo in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu in na Reki. Leta 1867 je bil kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi političnimi nazori.

Tako se je preselil v Bršljin pri Novem mestu. Prehodil je Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, navadah. To je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah. Med najbolj znanimi deli so njegove Bajke in povesti o Gorjancih. Manj znane pa so Narodne pripovedke iz bistriške doline (Pripovedka od zlate hruške). Pisal je lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe.

Po njem so leta 1923 na pobudo Friderika Seidla najvišji vrh Gorjancev, do tedaj Sveta Jera, poimenovali Trdinov vrh, kasneje pa tudi planinsko-pohodno Trdinovo pot po Dolenjski. Tudi Kulturni center Janeza Trdine v Novem mestu nosi njegovo ime.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave