Renesančna književnost
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Renesančna književnost se je razvila v 14. stoletju v Italiji. Poudarja se človekov razum, značilno pa je tudi občudovanje narave in uživanje v čutnosti
Vsebina |
[uredi] Vrste in zvrsti renesančne književnosti
Renesančna književnost je marsičem izhajala iz srednjeveške književnosti, ki pa so jo takratni avtorji nadgradili. V svoja dela so avtorji, ki so sicer prihajali le iz plemiških ali meščanskih krogov, vpletli renesančne ideje.
[uredi] Proza
Na razvoj novele je zelo vplival Giovanni Boccaccio, katerega najbolj znano delo, Dekameron, je sestavljeno iz stotih novel.
Miguel de Cervantes Saavedra je z romanom Don Kihot nameraval parodirati popularne viteške romane, a je s svojim tragikomićnim prikazom temeljnih družbenih in humanističnih problemov ustvaril prvi novoveški roman.
Pogosti zvrsti sta tudi pastirski in pikaresni roman
[uredi] Lirika
Francesco Petrarca si je s soneti svoje pesniške zbirke Canzoniere zagotovil nesmrtnost. Pomembna pisca sonetov sta tudi Michelangelo Buonarroti in William Shakespeare
[uredi] Dramatika
Najbolj znan renesančni dramatik je zagotovo William Shakespeare. S svojimi deli, predvsem tragedijami in komedijami (Hamlet, Romeo in Julija, Macbeth in ostala) se je povzdignil v vrh svetovne književnosti za vse čase.
Ta članek o književnosti je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.