Dieselski motor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Dieselski motor narejen leta 1906
Povečaj
Dieselski motor narejen leta 1906
Patent Rudolfa Diesela za njegov motor leta 1893
Povečaj
Patent Rudolfa Diesela za njegov motor leta 1893

Dieselski motor je vrsta štirtaktnega motorja z notranjim zgorevanjem. Izumil ga je nemški inženir Rudolf Diesel.

[uredi] Opis motorja

Dieselski motor nima svečk, za gorivo pa uporablja plinsko olje, ki mu po domače pravimo kar nafta. Vžig v dieselskem motorju povzroči visoka temperatura, na katero se ogreje močno stisnjen zrak v valjih. Visoka kompresija namreč ustvari temperature, ki so višje od vžigalne temperature plinskega olja.

Plinsko olje ne pride v olje pomešano z zrakom, marveč ga pod visokim pritiskom vbrizgava v valj posebna šoba. Ob dotikom z vročim oljem se plinsko olje vžge. Vsaka šoba vbrizga v valj natančno odmerjeno količino goriva, ki ga dovaja od motorja gnana visokotlačna črpalka. Količino vbrizganega goriva in s tem tudi moč motorja v določenem trenutku uravnava voznik s pedalom.

Prednosti dieselskega motorja so:

  • boljši izkoristek (in s tem manjši stroški za gorivo),
  • daljša življenjska doba in nižji stroški vzdrževanja.

Pomanjkljivosti pa so:

  • dražja izdelava,
  • večja teža,
  • nekoliko glasnejši prazen tek,
  • slabši pospeški.

Medtem, ko je pri običajnem bencinskem motorju kompresijsko razmerje 9: 1, je pri dieselskih motorjih potrebno do 22: 1, da bi se v valjih stisnjeni zrak ogrel za samodejni vžig dieselskega goriva. Zgorevalni prostor je v dizlu manjši kot v bencinskem motorju z enako gibno prostornino, vendar doseže zaradi velike kompresije boljše izkoristke.

Za vbrizgavanje goriva skrbi črpalka, ki se vrti s polovičnimi vrtljaji ročične gredi. Šobe (v vsakem vrtljaju je ena) vbrizgavajo v pravem trenutku pravo količino goriva po vrstnem redu vžigov v valjih.


[uredi] Delovanje

Štirje takti v dieselskem motorju:

  1. sesalni takt: izpušni ventil je zaprt. Skozi odprti sesalni ventil vsesa bat v valj zrak. Sesalni ventil se zapre.
  2. kompresijski takt: oba ventila sta zaprta. Bat se pomika navzgor in stiska vsesani zrak v zgorevalni prostor. Tik pred zgornjo mrtvo točko brizgne šoba v zgorevalni prostor gorivo, ki se v razgretem zraku uplini.
  3. delovni takt: zmes se vžge. Plini se širijo in potiskajo bat navzdol.
  4. izpušni takt: bat se od spodnje mrtve točke pomika navzgor in potiska ostanke zgorevanja skozi izpušni ventil v izpušno cev.

Avtomobilski dizli imajo navadno žarilno svečko, ki olajša zagon hladilnega motorja na ta način, da pred zagonom žari toliko časa, da se trak v valjih ogreje na dovolj visoko temperaturo za vžig plinskega olja.

[uredi] Glej tudi

V drugih jezikih