Wikipedija:Dogovori o poimenovanju

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Stran je uradno pravilo slovenske Wikipedije. Sprejema ga velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi uporabniki. Pri urejanju pravila pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje občestva. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.
Bližnjica:
WP:DOP
WP:NASLOV
Mmm, jedrce! Kratek povzetek pravila:
Na splošno je pri poimenovanju člankov treba dati prednost naslovom, pod katerimi bi jih iskala večina govorcev slovenščine, se v razumnih mejah izogibati dvoumnosti, hkrati pa si tudi prizadevati, da bo ustvarjanje povezav na članke čim preprostejše.

Dogovori o poimenovanju so seznam napotkov o tem, kako pravilno ustvariti in poimenovati nove strani. Imena člankov naj bi odražala to, kar bi večina govorcev slovenščine pričakovala od njih brez kakšnih posebnih nejasnosti, pri tem pa naj bi bilo preprosto narediti povezave na te članke.

Poleg teh dogovorov se pri povezavah na druge članke in tudi sicer držite še slogovnega priročnika. Na ta način bo pisanje in branje preprostejše.

Poudarimo še, da so to dogovori, ne v kamen zapisana pravila. Ko Wikipedija raste in se spreminja, lahko nekateri dogovori, ki so včasih bili smiselni, zastarijo. Ko pa ste v dvomih, se vedno držite teh dogovorov.

Vsebina

[uredi] Splošni dogovori

[uredi] Uporabljajte male črke

Sistem že sam zapiše prvo črko naslova članka kot veliko. Ostale črke v naslovu naj bodo male oz. ustrezajo pravilom slovenščine. Izjema so dobesedno prevzeti naslovi iz tujih jezikov, kjer uporabimo njihov slog.

Zgledi: Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno, vendar Združene države Amerike in Internet Chess Club.

[uredi] Samostalniki v ednini

Za naslove uporabljajte samostalnike v ednini, razen kadar besedna zveza v slovenščini (skoraj) vedno nastopa v množini.

Zgledi: morje, ptič, vendar južnoslovanski jeziki, Keplerjevi zakoni.

[uredi] Uporabljajte slovenska imena

V naslovih uporabljajte slovenska imena pojmov, če obstajajo. Izjema so imena tujih podjetij in blagovnih znamk.

Zgledi: Dunaj, Irska republikanska armada, vendar Internet Chess Club.

[uredi] Uporabljajte najbolj pogosta imena

Za naslov članka uporabite najbolj pogosto ime, ki še ni dvoumno. Po potrebi lahko naredite preusmeritev z daljšega imena na tega, krajšega.

Zgledi: Jurij Vega (in ne morda »Jurij Bartolomej, baron Vega«), Zagorje ob Savi (samo Zagorje bi bilo lahko tudi hrvaško Zagorje), vendar Irska (otok) in Irska (država).

Če ne veste, katero je najpogostejše ime, je najbolje vzeti polno ime. Različne kulture in narodi različno navajajo imena. Madžari, na primer, obvezno najprej priimek in nato ime - vendar tega tukaj ne privzamemo. Rusi navajajo običajno očetova imena, ki se v zahodnem svetu izgubljajo, Američani večinoma kratice drugega imena - tu pišemo polna imena, če so znana, in če nismo prepričani, da je ime vsesplošno znano.

Zgledi: Édouard Benjamin Baillaud, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Jurij Aleksejevič Gagarin, (čeprav bolje Jurij Gagarin), Martinus J.G. Veltman.

[uredi] Bodite natančni pri poimenovanju

Kadar pišete v članek pod naslovom, ki ima več pomenov, se ne obnašajte, kot da drugih pomenov ni. Morda se boste odločili za razločitveno stran. Kadar pa je en pomen očitno izjemno bolj uporabljan od drugih, lahko pišete pod njem in naredite posebno razločitveno stran za ostale pomene.

Zgledi: Irska (otok) in Irska (država), vendar grad (zgradba, ne občina Grad).

[uredi] Uporabite polno ime namesto kratice

Namesto kratic v naslovu članka uporabite polno ime, razen kadar je kratica očitneje pogosteje uporabljana kot polno ime. Napravite preusmeritev s kratice na članek pod polnim imenom.

Zgledi: Socialistična federativna republika Jugoslavija (ne SFRJ), vendar NATO.

[uredi] Previdno s posebnimi znaki

Nekaterih posebnih znakov ne morete uporabljati, ali pa jih lahko, vendar boste imeli težave. V naslovu članka, denimo, ne smete uporabiti navpičnice (|), zvezdice (*), vprašaja (?), operatorja »in« (&), znaka za število (#), zavitih oklepajev ({}), ali oglatih oklepajev ([]).

Imena se ne smejo začeti s kodo za povezavo na druge jezike, ki ji sledi dvopičje.

Imena člankov, kjer je to mogoče in obstaja poslovenjeno ime, tudi zapisujte s slovenskimi znaki brez posebnih ostrivcev in krativcev. Kjer slovenskega imena ni, uporabimo izvirno, vendar naredimo preusmeritev nanj s slovenskim približkom.

Zgled: Napoleon Bonaparte (ne morda »Napoléon Bonaparte«), vendar Ons Hémécht (in preusmeritev Ons Hemecht).

Članek o programskem jeziku C# bo torej našel mesto na naslovu C Sharp.

[uredi] Drugi posebni dogovori

Stran je smernica slovenske Wikipedije. Sprejema jo velika večina urejevalcev in je standard, ki naj mu sledijo vsi sodelavci. Vendar jo je treba brati z razumom ter dopustiti občasne izjeme. Pri urejanju smernice pazite, da spremembe resnično izražajo soglasje občestva. Kadar o tem niste prepričani, se najprej pogovorite na pogovorni strani.

[uredi] Predloge

Zaradi poenotenja poimenovanja predlog ter lažjega dela v Wikipediji za uporabnike, ki ne znajo tujih jezikov, je zaželeno, da imena predlog (vsaj splošnih) iz projektov v tujih jezikih poslovenimo, vendar je pri tem treba upoštevati naslednje:

  1. Ob prevodu je zelo pomembno dodati preusmeritev v tujem jeziku, da se izognemo nepotrebnemu podvajanju vsebine.
  2. Poleg tega je v izogib zmedi ob uporabi različnih imen za isto predlogo zaželeno, da so predloge v člankih uporabljene predvsem s svojim pravim imenom in ne prek preusmeritve.

Parametri izvorno slovenskih predlog naj bodo slovenski. Pri predlogah, ki so prevedene iz tujega jezika, naj bodo, v kolikor je pričakovati kopiranje njihove uporabe v člankih iz drugih projektov, parametri v tujem jeziku, zelo zaželeno pa je, da je ob tem znotraj komentarjev tipa <!-- --> napisan prevod. V kolikor tega ni pričakovati, naj bodo parametri slovenski.

[uredi] Nelatinične pisave

Naslov pojmov, ki so v izvirniku v nelatinični pisavi, prečrkujte po pravilih slovenskega pravopisa.

[uredi] Letnice in števila v naslovih člankov

Imena člankov, zapisana s samimi številkami, se uporabljajo izključno za leta. Članki o številih imajo poleg števila še napis »(število)«, članki o ostalih temah, ki vsebujejo števila, pa ustrezno drugo pojasnitev.

Zgledi: 42 (število), 1984 (leto), 1984 (roman), Intel 386

[uredi] Seznami

Seznam Xov naredite kot »seznam Xov«, ne »Xi«, »znani Xi«, »seznam pomembnih Xov«, »seznam zanimivih Xov«, »seznam vseh Xov«, itd. Razmislite tudi, da bi naredili kategorijo namesto seznama; te je preprosteje vzdrževati.

[uredi] Glasba

Poimenujte članek v najpogostejši obliki, ter v oklepajih dodajte priimek skladatelja, če obstaja več kot ena skladba s tem naslovom. Če ime izvajalca tudi sicer nekaj pomeni, napišite v oklepaju, da gre za drug pomen.

Zgledi: Vojni rekviem, Violinski koncert (Berg), Simfonija št. 6 (Mahler), Koncert za klavir (Beethoven), Nirvana (glasbena skupina), Mars (skupina).

[uredi] Glej tudi