Theodore von Kármán

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Theodore von Kármán (von Sköllöskislaki Kármán Tódor), ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.

Von Kármán je študiral strojništvo na Kraljevi tehnični univerzi v Budimpešti, kjer je diplomiral leta 1902. Leta 1908 je pod mentorstvom Ludwiga Prandtla doktoriral na Univerzi v Göttingenu. Tu je poučeval štiri leta. Začel se je zanimati za letalstvo. Leta 1912 je sprejel mesto direktorja Aeronavtičnega inštituta na Univerzi v Aachnu (Rheinisch-Westfälische Technische Hochschule Aachen (RWTH Aachen)). Med letoma 1915 in 1918 je služil v Avstro-ogrski vojski, kjer je skonstruiral enega prvih helikopterjev.

Leta 1930 je odšel v ZDA. Postal je profesor in direktor Guggenheimovega aeronavtičnega laboratorija na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu. Ukvarjal se je z raketno tehniko in med 2. svetovno vojno bil svetovalec Vojnega letalstva Kopenske vojske ZDA (USAAF). Prispeval je teorijska spoznanja v aerodinamiki, hidrodinamiki in matematični analizi v termodinamiki. Von Kármán je leta 1935 tudi prvi razvil teorijo zvočnega zidu, izdeloval je nadzvočne vetrovnike. Njegove raziskave so vodile k prvemu nadzvočnemu poletu z letalom. Leta 1936 je s Frankom Malino ustanovil podjetje Aerojet, ki je izdelovalo raketne motorje JATO.

Leta 1944 je pomagal ustanoviti Laboratorij za reaktivni pogon (Jet Propulsion Laboratory (JPL)), ki je sedaj v sklopu Nase. Leta 1946 je postal prvi predsednik Znansvene svetovalne skupine, ki je raziskovala letalske tehnologije za Armadno letalstvo.

[uredi] Glej tudi

  • Kármánova ločnica,
  • Prandtl-von Kármánov zakon (hitrost toka v odprtem kanalu),
  • von Kármánova integralska enačba,
  • Kármán-Pohlhausenov parameter,
  • Kármán-Treffzova transformacija,
  • Kármán-Nikuradsova korelacija (viskozni tok),
  • Falkowich-von Kármánova enačba (nadzvočni tok),
  • Born-von Kármánov mrežni model (kristalografija).