Evro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kovanec za 1 evro, skupna stran
Povečaj
Kovanec za 1 evro, skupna stran
Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju
Povečaj
Uradna konstrukcija logotipa evra, za tiskanje v PMS-rumeni na PMS-refleksnomodrem ozadju
Dobrodošlica v Bruslju
Povečaj
Dobrodošlica v Bruslju

Evro (oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 12 državah Evropske monetarne unije (EMU): Nemčija, Avstrija, Finska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Francija, Italija, Španija, Portugalska, Republika Irska in Grčija. Poleg tega je denarna enota tudi v državicah Andora, San Marino, Vatikan in Monako, ki so pred uvedbo evra de facto, če že ne uradno uporabljale denarne enote večjih sosednjih držav. Poleg tega je denarna enota tudi v Črni gori in Kosovu, vendar ti »državi« nista članici EMU, zato se Evropska centralna banka (ECB) pri določanju obrestnih mer ne ozira nanju. Evro se je uradno pojavil 1. januarja 1999 v 11 državah EMU (Grčija je pogoje izpolnila šele leto kasneje), vendar le nominativno na računih in cenah, kjer so morali vsi zneski biti podani tako v lokalni valuti dane države kot v evrih. Tega dne so centralne banke članic EMU prenesle pristojnosti odločanja na ECB. Bankovci in kovanci so v obtok prišli 1. januarja 2002. Podobe bankovcev in ene strani kovancev so skupne, članice EMU imajo pravico, da določijo podobe ene strani kovancev. Seveda kovanci ne glede na podobo veljajo v celotnem »evro območju«.

Velika Britanija, Švedska in Danska iz različnih vzrokov niso vstopile v EMU. Nove članice Evropske unije bodo lahko uvedle evro po dveletnem obdobju »članstva« v ERM-2, ki se je za prve tri novinke (Slovenijo, Estonijo in Litvo) začelo 28. junija 2004. Slovenija bo evro uvedla 1. januarja 2007.

Vsebina

[uredi] Evro in euro

Finančni ministri Evropske unije so se na sestanku 10. septembra 2004 v Scheveningnu dogovorili, da se v finančnem prometu ne uporablja zapis valute, ki upošteva nacionalne jezikovne posebnosti (v slovenščini »evro«, v litvanščini »euras«, v latvijščini »eiro« in v madžarščini »euró«), ampak enoten zapis »euro«. Izjema je Grčija, ki ne uporablja latinice in je dovoljen zapis »ευρώ«.

[uredi] Evrobankovci

Vrednost Dimenzije Barva Arhitektura Obdobje Položaj kratke kode
€5
120 x 62 mm
Siva
Klasika
do vključno 5. stoletja
1 cm nad črko O pri napisu EURO
€10
127 x 67 mm
Rdeča
Romanika
11. in 12. stoletje
v zvezdi, na zgornji desni strani črke O pri napisu EURO
€20
133 x 72 mm
Modra
Gotika
13. in 14. stoletje
v najbolj levi zvezdi
€50
140 x 77 mm
Oranžna
Renesansa
15. in 16. stoletje
nad hologramom
€100
147 x 82 mm
Zelena
Barok in Rokoko
17. in 18. stoletje
prva beseda v besedilu med oknom in zvezdami
€200
153 x 82 mm
Rumena
Arhitektura železa in stekla, Art Nouveau
19. in 20. stoletje
na desni jugo-zahodne zvezde, natisnjeno pokončno
€500
160 x 82 mm
Vijoličasta
Sodobna arhitektura 20. stoletja
20. in 21. stoletje
v najbolj levi zvezdi

Evrobankovci so izdelani iz 100% bombaža, zaradi česar imajo daljšo življenjsko dobo.

[uredi] Uvedba evra v Sloveniji

V Sloveniji se bo evro začel kot nacionalna valuta uporabljati 1. januarja 2007, po tem ko je izpolnila Konvergenčne kriterije in ko je to odločitev 15. junija 2006 sprejel Evropski parlament[1]. Uvedba bo potekala po načinu t.i. 'velikega poka' - dvojni obtok evrogotovine in tolarjev bo trajal 14 dni, v negotovinskem prometu pa bo po polnoči 1. 1. 2007 edino veljavno plačilno sredstvo evro.

Dvojno označevanje cen se je pričelo 1. marca 2006 in bo trajalo do junija 2007. Do določitve tečaja menjave se uporablja centralni paritetni tečaj Banke Slovenije, €1 = 239,640 SIT.

[uredi] Opombe

  1. ^ SiOL.net - Evropski parlament za vstop Slovenije v evro

[uredi] Glej tudi

[uredi] Zunanje povezave