Bohinjsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji. Jezero je ledeniško-tektonskega nastanka: prvotna kotanja je nastala z intenzivnim erozijskim delovanjem ledenika na površje. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko (Sava). Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, najbolj je poznan kraški izvir Govic.

Bohinjsko jezero - zimska panorama
Povečaj
Bohinjsko jezero - zimska panorama

Vsebina

[uredi] Lokacija

  • območje Triglavskega narodnega parka, Julijske Alpe, severozahodna Slovenija
  • koordinate
zemljepisna širina: 46° 16' N
zemljepisna dolžina: 13° 48' E
nadmorska višina (525 m)

[uredi] Podatki

Bohinjsko jezero
Povečaj
Bohinjsko jezero
  • dolžina: 4350 m (najdaljša diagonala)
  • največja širina: 1250 m (S-J)
  • največja globina: 45 m
  • površina jezera: 318 ha
  • dolžina jezerske obale: 10.900 m.

[uredi] Zanimivosti

  • Višina jezera je bila še ob koncu zadnje ledene dobe višja za 16 m in takrat je jezero segalo do današnje Stare Fužine, kar nakazujejo tamkajšnje fosilne jezerske terase.
  • Bohinjsko jezero je bilo leta 1981 vključeno v območje Triglavskega narodnega parka (Triglavski narodni park). Lep pogled na jezero je z vrha pečin Mirnjaka (1540 m).

[uredi] Glej tudi

V drugih jezikih