Stanislav Škrabec
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stanislav Škrabec, frančikanski pater in jezikoslovec, * 7. januar 1844, Hrovača pri Ribnici, † 6. oktober 1918, Ljubljana. Velja za največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja.
Rodil se je kot prvorojenec kmečke družine, krstili so ga za Antona. Ljudsko šolo je obiskoval v Ribnici, kjer je bil trikrat vpisan v Zlato knjigo odličnjakov, leta 1852, 1853, 1854, vselej na prvem mestu. Potem je šel na gimnazijo v Ljubljano, kjer je leta 1863 maturiral in še istega leta stopil v frančiškanski red. Krstno ime Anton je zamenjal z imenom Stanislav. Mašniško posvečenje je prejel leta 1867.
Dve leti je bil suplent na ugledni frančiškanski gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval slovenščino, grščino in nemščino, nato pa je od leta 1869 do 1872 v Gradcu študiral klasično in slovansko jezikoslovje ter leta 1876 opravil profesorski izpit. Že od leta 1873 je bil nastavljen na Kostanjevico pri Gorici, kjer je poučeval na interni frančiškanski gimnaziji in tam ostal skoraj 43 let, vse do leta 1915, ko se je zaradi bližine zahodne fronte med prvo svetovno vojno moral umakniti v Ljubljano, kjer je 6. oktobra leta 1918 tudi umrl.
Po njem je dobila ime Škrabčeva ulica v ljubljanski Rožni dolini.
[uredi] Glej tudi
Ta biografski članek o književniku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.