Beloglavi jastreb

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Beloglavi jastreb
Beloglavi jastreb
Znanstvena razvrstitev
Kraljestvo: Živali
Animalia
Deblo: Strunarji
Chordata
Poddeblo: Vretenčarji
Vertebrata
Razred: Ptiči
Aves
Red: Ujede
Falconiformes
Družina: Jastrebi
Accipitridae
Rod: Jastrebi
Gyps
Vrsta: G. fulvus
Dvočlensko ime
Gyps fulvus
Carl Hablizl, 1783
Bivališče
Bivališče beloglavega jastreba
    gnezditveno področje
    prezimno področje
    celoletno področje

Beloglávi jástreb (znanstveno latinsko ime Gyps fulvus) je mrhovinar, ki večino časa jadra na svojih velikih perutih. Njegov let je okoren, zato večino časa v zraku le drsi. Na tleh ga najdemo na odprtem, kako sledi ali hodi; vzleta in pristaja na tleh ali na drevju. Majhno glavo, ki za razliko od rjavega jastreba je poraščena z belim puhom (odtod njegovo ime), med letom obrača sem ter tja, ker išče hrano - mrhovino. Je družaben in kolonijski (do 200 ptičev), čeprav je njegovo oglašanje še najbolj podobno godrnjanju in sikanju.

Pri odraslih sta zgornja in spodnja stran svetle (drap) barve z belkasto črto na podperutnih krovcih. Najlažje jih spoznamo po beli puhasti glavi. Letalna peresa so črna, prav tako repna peresa, ostala pa so rjava. Kratke noge so medlo rožnate, prsi in trebuh rjavkastorumena in progasta.

Beloglavi jastrebi gnezdijo od januarja do junija. Njihova gnezda so kupi vejevja na skalnih policah ali v špranjah. Eno jajce valita okrog 50 dni tako samec kot samica. Mladiči so puhasti gnezdomci.

Populacija beloglavih jastrebov v Evropi upada zaradi onesnaževanja in podnebnih sprememb. V glavnem se zadržuje na goratih področjih, pa tudi na nenaseljenih nižinah. Najbližje Sloveniji ga vidimo na otoku Cresu, kjer jadra nad območjem med Orlecom in Belim. To področje je tudi zaščiteno kot rezervat beloglavih jastrebov. Pri nas je redek gost.