Gregor Strniša

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

To je članek o pesniku Gregorju Strniši. Za glasbenika, ki vodi All Capone Štrajh Trio, glejte Gregor Strniša (glasbenik).

Gregor Strniša [grêgor strníša], slovenski pesnik, * 18. november 1930, Ljubljana, † 23. januar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Rodil se je v Ljubljani. Njegova mati je bila sodna uradnica, oče pa književnik v svobodnem poklicu. Pesništvo je Strniša torej imel že v krvi, saj je bil njegov oče Gustav Strniša (1887 - 1970) pesnik in pisatelj za mladino. Od leta 1937 do 1941 je v Ljubljani obiskoval osnovno šolo. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji od leta 1941. Njegov študij je bil prekinjen maja 1949, ko je bil aretiran in kasneje avgusta na sodnem procesu obsojen zaradi suma pomoči pobeglim političnim emigrantom. Obsojen je bil na štiri leta prisilnega dela. Iz zapora je bil pogojno izpuščen junija leta 1951. Po maturi leta 1952 se je vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je leta 1961 diplomiral iz angleščine in nemščine in prejel tudi študentsko Prešernovo nagrado. Med študijem je obiskoval tudi predavanja iz akadologije (osnove sumerskega in asirsko-babilonskega jezika) in hebrejščine. Leta 1957 se je vključil v delo uredniškega odbora Revije 57 in bil eden izmed njenih ustanoviteljev. Po končanem študiju se ni zaposlil ampak je bil vse do smrti poklicni književnik.

Skoraj dvajset let je pisal besedila za zabavno glasbo in leta 1962 prejel nagrado za najboljše besedilo na 1. festivalu slovenske popevke na Bledu za besedilo pesmi Zemlja pleše, katere glasbo je napisal Mojmir Sepe. Z denarjem, ki ga je zbral od avtorskih honorarjev, je leta 1963 odkupil lastno zaplenjeno hišo v Rožni dolini. Leta 1985 se je kot kandidat za Fulbrightovo štipendijo pripravljal na odhod v ZDA, vendar do odhoda ni nikoli prišlo, ker beograjska administracija v Washington nikoli ni poslala njegovih dokumentov. Tega Strniša ni nikoli izvedel.

Za svoje delo je prejel Nagrado mesta Ljubljane, Župančičevo nagrado, Nagrado Sterijinega pozorja in druge. Leta 1986 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado. Umrl je 23. januarja 1987 v Ljubljani, v mestu katerega je le redko zapustil.

Gregor Strniša je bil zagotovo eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov, dramatikov in tudi pomemben pisec mladinske književnosti. Pesmi je začel ne le pisati pač pa tudi objavljati svoje pesmi že zelo kmalu, in to s svojim 12 letom v mladinskem mesečniku Naš rod. Kot bolj odrasel pesnik se je ponovno pojavil 1954 leta, in je vse do 60-ih pesmi objavljal pesmi v različnih revijah zlasti v reviji Beseda.

[uredi] Dela

Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1959 z naslovom Mozaiki. Tej zbirki pa so sledile še ostale: Odisej (1963), Zvezde (1965), Želod (1972), Oko (1974), izbor Severnica (1974), Škarje (1975), Jajce (1975), Rebrnik (1976) in izbor Vesolje (1983). Med največja dela novejše slovenske dramatike spadajo tudi drame Strniše: Samorog (1967), Žabe ali Prilika o ubogem in bogatem Lazarju (1969), Ljudožerci (1972) in Driada (1976). Pisal je tudi pesmi za otroke, ki pa govorijo o domišljijskem in sanjskem svetu. Napisal je: Kvadrat pa pika, 1977; Potovanje z bršljanom, 1980; Jedca Mesca, 1982; Lučka Regrat, 1987.

Pomemben je bil tudi pri razvoju slovenske popevke. K temu pisanju ga je pripravil sošolec, eden najboljših slovenskih skladateljev Jure Robežnik, s katerim sta naredila kar nekaj popevk.

Marijanca Vojnovič pripoveduje: "Dvignil je slovensko popevko na raven, ki je dandanašnja glasba ne dosega. Ne samo kot pesnik in dramatik, tudi s popevkami je veliko prispeval k splošni kulturi naroda."

Uspešne so bile tudi pesmi: Bele ladje, Ne prižigaj luči v temi, Na Zmajskem mostu, Spominčica, Na Ljubljanskem gradu, Vagabund, Lonec brez medu, Leti, leti lastovka, Utrinek in Na vrhu nebotičnika (Mala terasa), ... Uspešne so bile tudi vse ostale pesmi, saj je napisal okoli štiristo besedil za popevke, šansone in narodnozabavne skladbe. Bil je velik pesnik, ki je Sloveniji prinesel veliko novega. Brez njega bi bila popevka na nižji stopnji. Zapustil nam je veliko uspešnih del in postavil temelje novejše slovenske glasbe; nedvomno veliko kulturno dediščino.

[uredi] Glej tudi