Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.47.0-wmf.2
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Bola Tinubu
0
4796
170322
170314
2026-05-16T13:16:00Z
MOIBARDE
10068
Add references
170322
wikitext
text/x-wiki
{{databox}}
Asiwaju '''Bola Ahmed Adekunle Tinubu''' GCFR (jibinaa ko 29 mars 1952) ko o daraniiɗo dawrugol leydi [[Naajeeriya]], woni hooreejo leydi [[Naajeeriya]] 16ɓo e jooni gila hitaande 2023.<ref>{{Cite web|last=Majeed|first=Bakare|date=2023-05-29|title=PROFILE: Bola Tinubu: The Kingmaker becomes Nigeria's President, 16th Leader|url=https://www.premiumtimesng.com/news/601131-profile-bola-tinubu-the-kingmaker-becomes-nigerias-president-16th-leader.html|access-date=2023-05-29|website=Premium Times Nigeria|language=en-GB}}</ref> O woniino guwerneer diiwaan [[Lagos]] gila 1999 haa 2007 e senateer diiwaan [[Lagos]] Hirnaange e nder diiwaan tataɓo.<ref>{{Cite web|last=nigerianleaders|date=2024-08-23|title=List Of Lagos State Governors And Their Deputies (1999-Present)|url=https://nigerianleaders.com/list-of-lagos-state-governors-and-their-deputies/|access-date=2026-04-05|website=Nigerian Leaders|language=en-US}}</ref>
Tinubu waɗi nguurndam mum gadanal ko to fombina-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], caggal ɗuum o ummii o fayi leydi [[Amerik]] ɗo o janngi ko fayti e hiisa (''accounting'') to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago State. O warti lesdi [[Naajeeriya]] nder duuɓi 1980, o huwi haa Mobil [[Naajeeriya]] bana limngal limngal, hade maako nastugo siyaasaaku bana kanndidaa senator [[Lagos]] West nder hitaande 1992 les limngal lanyol ''Social Democratic Party''. Caggal nde dictateur militeer biyeteeɗo Sani Abacha fusi Senaa e hitaande 1993, Tinubu naati e leydi mum, o wonti daraniiɗo kampaañ ngam artirde demokaraasi e nder dingiral fedde wiyeteende ''National Democratic Coalition.''<ref>{{Cite web|last=Fasan|first=Olu|date=2022-07-25|title=For Tinubu, his 'lifelong ambition' trumps the unity of Nigeria|url=https://businessday.ng/columnist/article/for-tinubu-his-lifelong-ambition-trumps-the-unity-of-nigeria/|access-date=2026-04-05|website=Businessday NG|language=en-US}}</ref>
E nder wooteeji gadani ɗi laamu [[Lagos]] waɗi caggal nde laamu nguu waɗi, Tinubu heɓiino nafoore mawnde e nder fedde wiyeteende Alliance for Democracy. Duuɓi nay caggal ɗuum, o dañii woote gardagol manndaa ɗiɗmo. Caggal nde o yalti laamu e hitaande 2007, o waɗii darnde mawnde e sosde fedde wiyeteende All Progressives Congrès e hitaande 2013. E hitaande 2023, o suɓaama hooreejo leydi, o fooli [[Atiku Abubakar]] e [[Peter Obi]].<ref>{{Cite web|last=Chioma|first=Unini|date=2023-02-28|title=#NigeriaElections2023: Final Results of 2023 Presidential Election [As Declared By INEC]|url=https://thenigerialawyer.com/inigeriaelections2023-final-results-of-2023-presidential-election-as-declared-by-ineci/|access-date=2026-04-05|website=TheNigeriaLawyer|language=en}}</ref>
E gardagol makko laamu nguu joofniri ko adii ballal petroŋ, e wiyde mum ko ŋakkeende ngalu,<ref>{{Cite web|title=Nigerian petrol prices reach record high after subsidy removal|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/7/18/nigerian-petrol-prices-reach-record-high-after-subsidy-removal|access-date=2025-02-23|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> fusi juɓɓule laamu keewɗe e nder juɓɓule fedde nde e gollorɗe laamu, lomtiniri ko ɓuri heewde e ardorde konu e paramilitaare, wallitii golle diiwaan oo ngam jaabaade 2025' d securé e Dental Dowlaaji [[Amerik]] e Bentat ''the cooperation'' e Bentat ''cooperation'' 2025 feewde e Dowla Islaamiyankeejo e wuurde e kuudetaa mo tuumaama.<ref>{{Cite web|last=Lee|first=David D.|title=Nigeria says it deployed jets, troops to Benin to 'dislodge coup plotters'|url=https://www.aljazeera.com/news/2025/12/8/nigeria-says-it-deployed-troops-to-benin-to-dislodge-coup-plotters|access-date=2026-04-05|website=Al Jazeera|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2026-01-26|title=Alleged Coup: Military Hands Over Report To Tinubu|url=https://dailytrust.com/alleged-coup-military-hands-over-report-to-tinubu/|access-date=2026-04-05|website=Daily Trust|language=en-GB}}</ref>
==Nguurndam gadano==
Tinubu jibinaa ko [[Lagos]], e nder galle juulɓe jeyaaɓe e leñol [[Yoruba language|Yoruba]],<ref>{{Cite news|first=Okeri|last=Ngutjinazo|title=Who is Bola Tinubu, Nigeria's new president?|newspaper=Deutsche Welt|date=May 29, 2023|url=https://www.dw.com/en/who-is-nigerias-new-president-bola-tinubu/a-64851330|via=|archive-url=|archive-date=}}</ref> ɓii Abibatu Mogaji, Ìyál'ọ́jà [[Lagos]]. O jaɓaama e nder binndanɗe koolniiɗe wonde o jibinaa ko e hitaande 1952;<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2023/feb/24/godfather-of-lagos-is-the-man-to-beat-in-pivotal-nigerian-election|title='Godfather of Lagos' is the man to beat in pivotal Nigerian election|newspaper=The Guardian|date=24 February 2023|last1=Burke|first1=Jason}}</ref> ndeeɗoo hitaande jibinannde ina waɗi sahaaji luulndiiɓe politik, ɓe mbiyi ko o mawɗo no feewi. Won e lowre koolkisaande ina teskaa wonde duuɓi makko hoolkisaaka.<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.com/world/africa/article/nigerian-presidential-candidate-proves-hes-fit-for-office-on-exercise-bike-fhq7z7l7p|title=Nigerian presidential candidate 'proves he's fit for office' — on exercise bike|author=Richard Assheton}}</ref><ref>{{cite web|last1=Amaechi|first1=Ikechukwu|title=Tinubu and the certificate scandal that refuses to die|url=https://www.vanguardngr.com/2022/06/tinubu-and-the-certificate-scandal-that-refuses-to-die/|website=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=30 June 2022|access-date=8 July 2022|archive-date=7 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220707230143/https://www.vanguardngr.com/2022/06/tinubu-and-the-certificate-scandal-that-refuses-to-die/|url-status=live}}</ref>
==Jaangirde==
Tinubu janngi haa janngirde lesre St. John, Aroloya, [[Lagos]] ko adii o yaha janngirde sukaaɓe haa Ibadan.<ref>{{Cite web|title=Bola Tinubu Biography: Life Story and Age Accomplishments of Asiwaju|url=https://buzznigeria.com/bola-tinubu/|access-date=2023-05-29|website=buzznigeria.com|date=27 July 2022}}</ref> Tinubu arii leydi [[Amerik]] ko e hitaande 1975, ɗo o fuɗɗii jaŋde leslesre ko adii fof to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richard J. Daley to [[Chicago]], caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Chicago]] ''State'' ɗo o janngi ko faati e hiisa e njuɓɓudi. O golli golle keewɗe ko wayi no lootoowo diƴƴe, garde jamma e sofereeɓe taksi ngam wallitde hoore makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde.<ref name="asiwajubolatinubu_2011-07-23">{{Cite web|date=2011-07-23|title=Asiwaju Bola Tinubu - Profile|url=http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|access-date=2024-12-23|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723020125/http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|archive-date=23 July 2011}}</ref> O waɗi doggol honor dean nde o woni janngoowo leslesre e jannginde remedial class tutorials, yoga e wondiiɓe makko ina njetta lectures makko ngam ɓeydagol toɓɓe maɓɓe. Tinubu ko hooreejo fedde hiisawal duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande makko mawnde. GPA makko mo o heɓi ko 3.54.[13] Tinubu heɓi bakkaa mum ko faati e njuɓɓudi njulaagu e hitaande 1979.<ref name="asiwajubolatinubu_2011-07-232" /> Tinubu graduated [[summa cum laude]] with a Bachelor of Science in Business Administration in 1979.<ref>{{cite web|last1=Ufuoma|first1=Vincent|title=Chicago University replies ICIR on Tinubu's controversial certificate|url=https://www.icirnigeria.org/chicago-university-replies-icir-on-tinubus-controversial-certificate/|website=International Centre for Investigative Reporting|date=27 June 2022|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708190307/https://www.icirnigeria.org/chicago-university-replies-icir-on-tinubus-controversial-certificate/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ade|first=Adesomoju|date=2023-10-05|title=Chicago varsity confirms Tinubu's graduation, identity, inconsistent on certificate submitted to INEC|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/630920-chicago-varsity-confirms-tinubus-graduation-identity-inconsistent-on-certificate-submitted-to-inec.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20231008192033/https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/630920-chicago-varsity-confirms-tinubus-graduation-identity-inconsistent-on-certificate-submitted-to-inec.html|archive-date=2023-10-08|access-date=2025-02-17|website=Premium Times}}</ref>
== Fuɗɗoode golle ==
Caggal nde o heɓi bak makko, Tinubu golliima e sosiyeteeji [[Amerik]] biyeteeɗi Arthur Andersen, Deloitte e GTE.<ref>{{cite web|title=My Profile|url=http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723020125/http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|archive-date=23 July 2011|access-date=24 December 2009|publisher=Asiwaju Bola Tinubu}}</ref><ref name="GhanaWebTinubu">{{cite news|title=How I made my first million dollars in America - Bola Tinubu reveals|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/africa/How-I-made-my-first-million-dollars-in-America-Bola-Tinubu-reveals-1573562|access-date=8 July 2023|work=GhanaWeb|date=1 July 2022|language=en}}</ref> To Deloitte, o dañii humpito e golle ƴeewndo e njuɓɓudi konsulteer wonande sosiyeteeji Fortune 500. O woniino jiiloowo e fedde Saudi Aramco, gollodiiɗo mum e ''National Oil'', o wallitii e sosde njuɓɓudi maɓɓe hiisa e ƴeewndo, o ardii kadi ƴellitaare makko adannde e kaalis.Tinubu ummiima London ɗo o heɓi gollal ngam wonde ƴeewtotooɗo petroŋ e nder leydi Angalteer hade makko naatde e fedde nde wonaa laamuyankoore (jooni Seplat Energy) ngam wonde hooreejo sosiyetee mawɗo e kaalis e nder kitaale 1980.<ref name="pmnewsnigeria_2022-06-30">{{Cite web|title=My education, career at Deloitte, Mobil, others - Tinubu|url=https://pmnewsnigeria.com/2022/06/30/my-education-career-at-deloitte-mobil-others-tinubu/|access-date=2024-12-23|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=12 Dec 2024|title=Seplat Energy Plc ("Seplat Energy" or the "Company") Completion of the Acquisition of MPNU|url=https://www.seplatenergy.com/media/fohcbgzc/corporate-announcement-on-completion-december-12th-2024.pdf}}</ref>.<ref name="bbc2">{{cite web|author=Barnaby Phillips|date=20 February 1999|title=Lagos hopes for change|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/281895.stm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20100109062035/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/281895.stm|archive-date=9 January 2010|access-date=24 December 2009|work=BBC News}}</ref><ref name="pmnewsnigeria_2022-06-30" />
Tinubu waɗii darnde tiiɗnde e mooɓugo ceede ngam taskaramji ɓamtaare rento nder Lagos ardungal Primrose Group, hukuuma kuugal siyaasaaku ɗon ƴama waylaare mawnde nder siyaasaaku lesdi man wakkati laamu Babangida. O suɓii caggal mum naatde e politik ngam waylude golle makko keewɗe e nder Mobil.<ref>{{Cite web|last=Ololade|first=Olatunji|date=2023-03-03|title=Tinubu: President-elect against all odds|url=https://thenationonlineng.net/tinubu-president-elect-against-all-odds/|access-date=2024-12-23|website=The Nation Newspaper|language=en-US}}</ref>
== Fuɗɗoode golle politik ==
Golle politik Tinubu puɗɗii ko e hitaande 1991,<ref>{{Cite web|date=26 January 2022|title=Tinubu's house of war|url=https://www.thecable.ng/tinubus-house-of-war|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224032420/https://www.thecable.ng/tinubus-house-of-war|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|website=TheCable|language=en-US}}</ref> nde o naati lannda Sosiyaalist Demokaraasi, o tawtoraama no feewi kampaañ ngam suɓaade [[Moshood Kashimawo Abiola]].<ref>{{Cite web|last=Nation|first=The|date=2023-06-12|title=Tinubu, June 12 and NADECO|url=https://thenationonlineng.net/tinubu-june-12-and-nadeco/|access-date=2026-04-07|website=The Nation Newspaper|language=en-US}}</ref>
== Republique tataɓo ==
Winndannde mawnde: Republique [[Naajeeriya|Najeriya]] tataɓo
E hitaande 1992, o suɓaama e nder Senaa, o lomtii diiwaan Senaa [[Lagos]] West. To Asaambele ngenndi, o ardii Goomu Senaa ko faati e Bankeeji, Kaalis, Appropriation, e Kaalis.<ref>{{cite web|url=http://nigeriaworld.com/feature/publication/ajiboye/050408.html|title=YORUBA LEADERSHIP: THE CAP AND THE SHOES FIT ASIWAJU BOLA TINUBU|publisher=NigeriaWorld|date=4 May 2008|access-date=24 December 2009|archive-date=27 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927173345/http://nigeriaworld.com/feature/publication/ajiboye/050408.html|url-status=live}}</ref>
Caggal nde njeñtudi wooteeji hooreleydaagu ñalnde 12 lewru juko hitaande 1993 ustaa, Tinubu wonti tergal sosngal fedde wiyeteende NADECO, fedde nde ina moofti ballal ngam artirde demokaraasi e anndinde Abiola wonde keɓɗo woote ñalnde 12 lewru juko hitaande 1993.<ref>{{Cite web|last=247ureports|date=2026-04-05|title=From NADECO To 2027: How Rejection Rewrote The Histories Of Tinubu, Reno Omokri, Fani-Kayode, And Bwala|url=https://247ureports.com/2026/04/from-nadeco-to-2027-how-rejection-rewrote-the-histories-of-tinubu-reno-omokri-fani-kayode-and-bwala/|access-date=2026-04-07|website=247 Ureports|language=en-US}}</ref>
=== Egginde e hootde ===
Binndanɗe mawɗe: Kawtal ngenndiwal demokaraasi ([[Naajeeriya]]) e dictature militaire e nder leydi [[Naajeeriya]]
Caggal nde o heɓi laamu e gardagol konu leydi Seneraal [[Sani Abacha]],<ref>{{Cite web|author=Olagunju B. B.|date=2021-10-17|title=Most Comprehensive Tinubu interview about his early life, struggles abroad, against military, governorship, others -|url=https://thenewsnigeria.com.ng/2021/10/17/most-comprehensive-tinubu-interview-about-his-early-life-struggles-abroad-against-military-governorship-others/|access-date=2023-05-30|website=The NEWS}}</ref> Tinubu fotnoo ko nanngeede, nanngeede, ƴattaade, e hulɓinaade nguurndam makko, ɗum addani mo dogde leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] ngam kisal. O woppaani, o naati e NADECO caggal leydi e nder eggude ngam jokkude haɓaade laamu demokaraasi e artirde laamu e nder leydi ndii. O yahi eggude e hitaande 1994, o arti leydi ndii e hitaande 1998 caggal maayde Abacha, ɗum addani mo waylude leydi ndii e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] nayaɓiri.<ref>{{cite web|url=http://www.vanguardngr.com/2009/10/10/they-labelled-me-military-mole-in-nadeco-for-nothing-%E2%80%94-bucknor-akerele/|title=They labelled me military mole in NADECO for nothing – Bucknor Akerele|date=10 October 2009|author=Jide Ajani|publisher=Vanguard|access-date=24 December 2009|archive-date=27 December 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091227232859/http://www.vanguardngr.com/2009/10/10/they-labelled-me-military-mole-in-nadeco-for-nothing-%E2%80%94-bucknor-akerele/|url-status=live}}</ref>
E nder balɗe garooje wooteeji 1999, Bola Tinubu wonnoo ko gardiiɗo ardiiɓe fedde wiyeteende Ibraahiima Adesanya e Ayo Adebanjo.<ref>{{cite web|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/columnists/onabule/today-14-mar-2008.htm|title=Acceptable face of godfatherism?|author=Duro Onabule|date=14 March 2008|publisher=Daily Sun|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100226165315/http://www.sunnewsonline.com/webpages/columnists/onabule/today-14-mar-2008.htm|archive-date=26 February 2010}}</ref> O yahi haa o heɓi nasaraaku nder suɓol ardiiɓe lesdi [[Lagos]] ngam o fooli Funsho Williams e Wahab Dosunmu, gonnooɗo ministaajo kuuɗe e koɗki.<ref>{{cite web|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/news/national/2008/dec/20/national-20-12-2008-02.htm|title=Why the military toppled Shagari|author=DURO ADESEKO|date=20 December 2008|publisher=Daily Sun|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090201171918/http://www.sunnewsonline.com/webpages/news/national/2008/dec/20/national-20-12-2008-02.htm|archive-date=1 February 2009}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/powergame/2009/oct/25/powergame-25-10-2009-001.html|title=PDP's insatiable thirst|author=Olusola Balogun|date=25 October 2009|publisher=Daily Sun|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101128145704/http://sunnewsonline.com/webpages/features/powergame/2009/oct/25/powergame-25-10-2009-001.html|archive-date=28 November 2010}}</ref> E lewru Yarkoma hitaande 1999, o darii ngam wonde guwerneer diiwaan Lagos e dow tikket AD, o suɓaama guwerneer.
== Gomnaajo lesdi Lagos (1999-2007) ==
Ko o daraniiɗo dabareeji siyaasaaku, Tinubu wuuri wakkati laamu nguu, nde lannda People’s Democratic Party (PDP) heɓti laamu mawngu dow lesdi Naajeeriya, o laati Gomnaajo gooto tan suɓaama nder lesdi Naajeeriya. Ɗum addani ɓe heewde luural e laamu fedde nde PDP joginoo, haa teeŋti noon e sosde nokkuuji 37 goɗɗi ngam ƴellitde diiwaanuuji Lagos.[31] Ñaawirde toownde (Cour suprême) ƴetti kuulal ngam wallitde mo, yamiri yo kaalis laamu nokkuyankeewu leydi Lagos nanngaa.
E nder duuɓi 8 ɗi o woni e laamu, Tinubu fuɗɗiima mahde laabi kesi, ɗaɓɓuɗi ngam heblude haajuuji yimɓe leydi ndii ɓeydotooɗi yaawde. Asiwaju Bola Ahmed Tinubu, hooreejo lesdi Lagos, lesdi Naajeeriya (1999-2007), heɓi ceede ɗuuɗɗe ngam ardungal maako ngal ɗon mari bawɗe. Ɗii ɗon hawti bee Gomnati ɓurduɗum nder lesdi Naajeeriya ngam hitaande 2000 diga suudu filu Naajeeriya-Beljik, Y2002 ceede kuuɗe ɓurduɗe ngam ɓesdugo taariindi ngurdam diga ministaajo kuuɗe lesdi Naajeeriya e kawtal ONU Habitat, e Y2000 ceede laamu ɓurduɗum nder ordinateer nder Naajeeriya diga kawtal ordinateeruuji Naajeeriya . O hokkaama kadi seedantaagal Doctor Honorary of Law to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia State University ngam darnde makko e nder demokaraasi, laamu moƴƴu, e ɓamtaare leydi Naajeeriya. Tinubu ina jogii tiitoonde laamu keewnde, ina wallita pelle karallaagal e renndo keewɗe.[32]
Tinubu, e wondude e cukko guwerneer keso, Femi Pedro, heɓiino suɓaade kadi ngam wonde guwerneer e lewru abriil 2003. Dowlaaji goɗɗi ɗii fof e nder Fuɗnaange-rewo, njippiima e lannda Demokaraasi Yimɓe e ɗeen cuɓagol.[33] O nasti nder hare bee laamu lesdi ndi Olusegun Obasanjo jogi, dow ko laarani lesdi Lagos woodi hakke sosde nokkuuje kese ngam heɓugo ko laarani ɓiɓɓe lesdi maako ɗuuɗɓe. Luural ngal waɗi laamu lesdi ndi'i hoosugo ceede ko hewti diidaaɗi lesdi nder jiha kan.[34] E nder balɗe cakkitiiɗe ɗe o woni e laamu, o woniino e hareeji jokkondirɗi e laamuuji PDP ko wayi no Adeseye Ogunlewe, gonnooɗo senateer diiwaan Lagos, wonnooɗo jaagorgal golle, e Bode George, hooreejo PDP to bannge worgo-fuɗnaange.
E hitaande 2006, Tinubu etinooma wallude cukko hooreejo leydi Naajeeriya e oon sahaa, Atiku Abubakar, yo won hooreejo lannda makko keso, hono Kongres Action de Najeria (ACN). Abubakar wonnooɗo tergal lannda PDP, ko ɓooyaani koo o fotnoo ko luural e hooreejo leydi Olusegun Obasanjo ngam yiɗde Abubakar lomtaade Obasanjo e laamu. Tinubu hokki Abubakar fartaŋŋe wayluki lanndaaji e nastuki AC, hokki mo kanndidaajo lanyol maako, bee sarɗi dow kanko, Tinubu, o laatoto ardiiɗo Atiku Abubakar. Atiku salii eɓɓaande ndee, nde o wayli e AC, o suɓii kanndidaa gooto ummoriiɗo Fuɗnaange-rewo, hono senaateer Ben Obi. Hay so tawii Atiku ina doga e laamu e dow laylaytol Tinubu e nder woote ɗe, PDP ina jokki heɓde, e nder ƴaañgal leydi.[36]
Jokkondiral hakkunde Tinubu e cukko guwerneer Femi Pedro ɓeydiima tiiɗde caggal nde Pedro holliti anniya mum tawtoreede wooteeji guwerneer. Pedro ina haɓananoo wonde kanndidaa AC ngam wonde guwerneer e wooteeji 2007, kono o itti innde makko e ñalnde aset noddaango lannda. O woppi lannda Labour tawi omo jokki e darnde makko e cukko guwerneer.[37] Tinubu laamu lesdi Lagos timmini nyande 29 lewru Mayru hitaande 2007, nde lomto maako e gonnooɗo hooreejo hukuumaaji lesdi Babatunde Fashola hoosi laamu lesdi Lagos.[38][39]
== Ko adii laamu (2007-2023) ==
=== Fiilngo 2007 ===
E hitaande 2009, caggal nde lannda Demokaraasi Leñol (PDP) heɓi nafoore mawnde e wooteeji lewru abriil 2007, Tinubu naati e kaaldigal ngam hawrude e lanndaaji luulndo ceertuɗi ɗii, mbaɗta ɗum "lannda mawɗo" baawɗo luulndaade PDP laamiiɗo e oon sahaa.[40] E lewru marse 2009, wonno ko haala wonde fedde ina anndaa ngam warde Tinubu.[41]
=== Woote hooreleydaagu 2011 ===
Tinubu bana hooreejo lesdi ACN, o jaɓi e peeñcu kanndidaaku hawtuki Nuhu Ribadu e Fola Adeola bana kanndidaajo ACN ngam suɓugo hooreejo lesdi e cukko hooreejo lesdi nder hitaande 2011.[42] Sahara Reporters caggal mum hollitii wonde Tinubu waɗii nanondiral e laamu Jonathan ngam wallitde mo e suɓaade mo e nokku makko walla o fotnoo waɗde ñaawoore fenaande nde laamu fedde ndee fawi e dow makko e dow tuumeeji ɗiɗi ɗi laamu fedde ndee fawi e makko ngam jaŋde makko.[43][44] Tinubu adii hebbinde ɓataakeeji kanndidaaji guwerneer e hitaande 1998 to Komiseer Suɓngo Leydi ndi, o jaɓi e fenaande wonde o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu, Ibadan.[45] Tinubu caggal mum hollitii e nder doggol wooteeji 2015 wonde o jaɓii kanndidaagal Goodluck Jonathan sabu agenda makko mo o yi'i e peewnugol, ko ɗum huunde nde o ñaawiino ko adii ɗuum jaaynde wiyeteende Sahara Reporters.[42][46][47]
=== Woote hooreleydaagu 2015 ===
Binndanɗe mawɗe: Suɓol mawngol leydi Naajeeriya 2015 e Kongres Progressives kala
E lewru feebariyee 2013, Tinubu ina jeyaa e dawriyankooɓe heewɓe sosnooɓe lannda "luulndo mawngo" e kawral lanndaaji luulndo tati ɓurɗi mawnude e nder leydi Najeriya – Kongres Action mo Najeriya (ACN), Kongres ngam Waylude Yahrude yeeso (CPC), Lannda Leƴƴi Nijeer fof (ANPP), fedde AlllliPD Progressives (PGAAP Grand Action). lannda Demokaraasi Yimɓe laamiiɗo e oon sahaa[48] – e nder Kongres Demokaraasi (APC).[49]
E hitaande 2014, Tinubu wallitii gonnooɗo hooreejo konu leydi ndii, Seneraal Muhammadu Buhari, hooreejo fedde CPC nde APC – mo yamiri tokkugol yimɓe heewɓe e nder Fuɗnaange Naajeeriya, kadi ko adii ɗuum o tawtoraama e wooteeji 2003, 2007 e 2011 ngam wonde kanndidaa hooreejo leydi CPC[0]. Tinubu fuɗɗiima yiɗde wonde cukko hooreejo leydi Buhari kono caggal ɗuum o jaɓi Yemi Osinbajo, sehil makko e gonnooɗo komisinaajo ñaawoore.[51] E hitaande 2015, Buhari wadi APC ngam heɓugo nasaraaku, o timmini laamu PDP duuɓi 16, nden o laati arandeere nde hooreejo leydi Naajeeriya jooɗiiɗo jooni o fooli kanndidaajo luutooɓe.[52]
Tinubu yahi yeeso ngam waɗugo kuugal mawngal nder laamu Buhari, o wallitorii kuuɗe laamu nden o jokki bee jokkirgol lesdi ndi'i, ngam o ɗon mari haaje laataago hooreejo lesdi.[53] E hitaande 2019, o walli Buhari ngam suɓaade hooreejo leydi ndi, o fooli kanndidaajo PDP mo Atiku Abubakar. E hitaande 2020, caggal caɗeele nder lannda ka addani Tinubu ittude sehil mum e hooreejo lannda Adams Oshiomole, ina sikkaa ko ɗum waɗi ko ngam ustude darnde Tinubu ngam wonde hooreejo leydi ko adii hitaande 2023.[54]
=== Woote hooreleydaagu 2023 ===
Winndannde mawnde: Suɓol hooreejo leydi Najeriya 2023
Ñalnde 10 lewru bowte hitaande 2022, Tinubu waɗii bayyinaango mum e dow sarɗi ngam suɓaade hooreejo leydi.[55][56][57] Ñalnde 8 lewru juko hitaande 2022, Tinubu heɓi wooteeji kawral lannda APC laamu nguu, o heɓi 1 271, o fooli cukko hooreejo leydi Yemi Osinbajo e Rotimi Amaechi ɓe keɓi 235 e 316.[58]
Ñalnde 1 marse 2023, INEC hollitii Tinubu ko kañum heɓi jaaliiɗo e woote hooreleydaagu 2023.[59] O bayyinaama hooreejo leydi caggal nde o heɓi 8 794 726 woote ngam foolde luutndiiɓe makko. O ƴetti 36,6 e nder teemedere woote ɗee, o suɓii ko famɗi fof 25 e nder teemedere e nder diiwanuuji 28, ko seeɗa tan o heɓi ngam heɓde hooreejo leydi e nder daawal gootal.[60] Koolaaɗo kuuɓal makko ɗiɗaɓo biyeteeɗo Atiku Abubakar, mo lannda luulndo (PDP) heɓi 6 984 520 woote. Peter Obi, mo lannda Labour, heɓi 6 101 533 woote ngam arde tataɓo.[61]
Woote kuuɓtodinɗe ɗee teskaama e fuɗɗoode ko heewi e wooteeji ɗii, e ŋakkeende wooteeji jam. Nde marsaama e ciimtol soodgol wooteeji, hulɓinaade wootooɓe, njanguuji e nokkuuji wooteeji e nder nokkuuji goɗɗi, e ardiiɓe wooteeji ɗi ngonaa e waktuuji mum en wondude e tuumeede fenaande laaɓtunde;[62][63] ngam ɓeydude geɗe e hoolaare e wooteeji ɗii, ardiiɓe Komisariyaa Wootooɓe Ngenndiijo Jeytaare viewing portvious result to EC tabitinaama maa waɗ e ñalawma woote.[64][65][66] No njeñtudi leydi ndii fuɗɗiri anndineede ñalnde 26 feebariyee to nokku college ngenndiijo to Abuja, luulndo ngoo feeñii nde tawnoo doggi njeñtudi ɗii njoɓaaka haa jooni ko adii anndinde ɗum en no sariya yamiri nii.[67][68] Ɗee geɗe wondude e haalaaji cemmbinɗi INEC ummoraade e ƴeewooɓe e pelle renndo siwil, addani kampaañ Abubakar, Obi, e Kwankwaso naamnaade, caggal ɗuum jaɓa e dow laabi njeñtudi wooteeji bayyinaaɗi ɗii haa ñalnde 28 feebariyee.[69][70][71][72] Kampaañiji luulndo tati mawɗi ɗii fof, ko jiidaa e won e pelle renndo siwil e gonnooɗo hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, noddii komisiyoŋ oo yo yuɓɓin woote ɗee sabu fenaande e fitinaaji.[73][74][75][76][77] E nder ɗuum, kampaañ Tinubu yetti komisiyoŋ oo, o noddii nanngugol haalooɓe PDP ngam "waɗde fitinaaji."[78] Subaka law 1 mars, hooreejo INEC, Mahmood Yakubu, hollitii Tinubu ko kañum woni jaaliiɗo caggal nde njeñtudi dowri ndii fof hawraa.[79] E nder jaabawol, Abubakar, Obi, e Kwankwaso njaɓaani, ɓe kuniima luulndaade njeñtudi ndii.[80][81][82]
== Hooreejo leydi (2023–hannde) ==
Joɗnde Tinubu e jaagorgal leydi Angalteer ko feewti e caggal leydi, hono James Cleverly (lewru ut 2023)
Tinubu fuɗɗi laamu lesdi Naajeeriya nyande 29 lewru Mayru hitaande 2023. O hunni hooreejo lesdi Naajeeriya diga hooreejo kiitaaji Olukayode Ariwoola wakkati 10:41 (WAT) haa juulde udditgol laamu maako haa Eagle Square haa Abuja.[83] Laamu makko, nde laɓɓini caɗeele sariya luulndo ngoo caggal wooteeji marse, ina jaɓee no feewi tawa hay gooto luulndaaki ɗum, ina jogii kadi laabi sariyaaji winndereeji.[84] Hooreeɓe leyɗeele e laamuuji keewɗi tawtoraama kewu nguu.[85] Tinubu hokkaama teddungal mawngal nder lesdi ndi'i, ko ardiiɗo lesdi ndi'i, Muhammadu Buhari, nden cukko hooreejo lesdi Kashim Shettima hokkaama tedduŋgal ɗiɗaɓal dow ko laarani ardiiɗo lesdi Naajeeriya, nyande 25 lewru Mayru hitaande 2023.[86]
=== Peewnugol faggudu ===
Tinubu e nder konngol mum gadanol, hollitii ittugol ballal laamu nguu e petroŋ.[87] Haala ka o wi'i nder yewtere maako arandeere, waɗi soodugo kulniiɗum arandejum e ɓesdugo ceede nder jemmaare woore haa nokkuuje pompiyeeje nder lesdi Naajeeriya.[88] Senndikaa ngenndiijo gollooɓe NLC noddii seppooji e seppooji e nder leydi ndii fof ngam ɓeydude coggu petroŋ, ɗum noon caggal ɗuum ɓe ngoppitaa e nder kaaldigal jokkiingal e wakili’en laamu.[89] Ballal laamu dow nyaamdu petrol waɗi ƴiiƴam dow ceede laamu lesdi Naajeeriya nder duuɓi cappanɗe jowi nden ittugo man ɗon mari bawɗe mawɗe haa Banki Adunaaru ngam faggudu Naajeeriya.[90] Ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 2023, Tinubu timminii ballal coodguuli petroŋ gonɗi e leydi Naajeeriya, ɗum addani privatisation e nder gollorɗe petroŋ Naajeeriya. Ballal ngal waɗiino laamu Naajeeriya miliyaaruuji 10 dolaar hitaande kala e sahaa nde Tinubu timmini ɗum.[91]
Hooreejo leydi Tinubu, jamma 9 lewru juko, dartini golle Godwin Emefiele, hooreejo lesdi Naajeeriya.[92] Emefiele's suspension woni ɗiɗaɓre nde hooreejo banki apex nder taariiha maako itti hooreejo lesdi Naajeeriya.[93] Emefiele nanngaama e juuɗe polis sirlu leydi Najeriya SSS to Lagos ngam yiɗde dogde leydi ndii fayde leydi Benin.[94] Sosde ɗum yiytaa ko no ƴellitaare moƴƴere.[95][96] Emefiele ko banke konservatiif mo limtaa e duɗal ɓooyngal ngam ƴellitde naira Najeriya.[97][96][98] Emefiele lomtinaama e gooto e depiteeji makko ɓurɗi faggudu liberal Folashodun Adebisi ngam wonde guwerneer gardiiɗo Banke mawɗo leydi Najeriya e nder bayyinaango hooreejo leydi ndii "jokkondiral e wiɗtooji jokkiiɗi e biro makko e peeje peewnaaɗe e nder fannu kaalis faggudu".[98] Sosde e caggal mum nanngugol Emefiele e juuɗe polis sirlu ngam tuumeede kaalis ownugol ina yi’ee wonde ko huunde nde woɗɗaani e miijooji makko e politikaaji makko e banki apex e eɓɓooji makko e nder laamu ko wayi no arbitrage e les laamu Buhari e waylude kaalis Najeriya.[99] Kono won ƴeewooɓe teskiima darnde politik e nder darnugol Emefiele e nder njuɓɓudi cuuɗiindi ngam ɓeydude njoɓdi ñamaale laamu nguu gila e 5% haa 15% rewrude e laabi e peeje ñalnde aset 10 lewru nduu, ñalnde 16 lewru nduu.[100]
E caggal dartagol makko, banke apex balɗe joyi caggal ɗuum ñalnde 14 lewru nduu ittii denndaangal kuule njulaagu kaalis caggal leydi, o acci kaalis leydi ndii ina ustoo haa ɓurta lesɗude e nder luumo hee.[101] Ko ɗum waɗi, hay so wonaa ko meeɗaa waɗde, hollitii ko ɗaminaa caggal nde dartinaa.[102] Tinubu's reforms ceede yi'aama bana ko ɓuri laamu SAP 1986 ngam o yiɗi ɓesdugo faggudu lesdi Naajeeriya e ceede laamu diga wartugo demokaraasi duuɓi cappanɗe ɗiɗi ko adii.[103][104] Ñalnde 15 lewru nduu, hooreejo leydi Tinubu udditi batu faggudu ngenndi ngu cukko hooreejo leydi Shettima ardii.[105] Diiso ngoo ina jogii yamiroore wasiyaade hooreejo leydi ndii e geɗe faggudu, ina waɗi guwerneer banke mawɗo oo e denndaangal guwerneeruuji dowlaaji fedde nde.[106] Sehil Tinubu ɓadiiɗo, banke njulaagu Wale Edun, woni laamɗo politik kaalis.[107]]
=== Kabinee e toɗɗagol ===
Hooreejo leydi Tinubu toɗɗiima ñalnde 3 lewru nduu, senaateer George Akume yo won hooreejo laamu fedde nde, Femi Gbajabiamila yo won hooreejo gollordu hooreejo leydi ndii.[108] Tinubu darni hooreejo EFCC Abdulrasheed Bawa nyande 9 lewru Juko nden polis'en sirru Naajeeriya nanngi mo ngam o huuwi bee kuugal maako nyalde woore ɓaawo kawtal hakkunde hukuumaaji SSS e EFCC haa Lagos.[109][110] Darnde makko hono no Emefiele nii, ina waɗi fenaande no feewi nde tawnoo Bawa ina joginoo Tinubu e nder wiɗto.[111] Bawa lomtii ko Abdulkarim Chukkol, hooreejo EFCC.[112]
Hooreejo leydi Tinubu ñalnde 19 lewru nduu hollitii Mallam Nuhu Ribadu ko jaagorgal kisal leydi ndii.[113] Toɗɗagol Nuhu Ribadu, gonnooɗo polis, yi’aama no waylo waylo mawngo diga hukuumaaji konu ɗi ɓooyi laamaago kuuɗe kisal lesdi Naajeeriya.[114] Hooreejo leydi Tinubu laɓɓini ardungal denndaangal konu nguu e konu nguu ñalnde 19 lewru nduu nde o woppi golle ɗee ko ina tolnoo e teemedere e capanɗe joyi seneraaluuji mawɗi.[115][116] Tiitoonde kisal leydi e les Tinubu ina ɗaminaa maa ardo ɗum e njiimaandi siwil en e les njiimaandi Ofis Jaagorgal Kisal Ngenndiwal, ko fedde doosgal leydi sosaande e hitaande 1993.[117]
Tinubu hay so wayliima no feewi e politikaaji kaalis e kaalis, o alaa tawo ko jogori sosde kabine makko.[118] O waɗii noddaali ngam laamu kawral ngam addude ardiiɓe luulndo les makko.[119] Waylo doosgal leydi ndi hooreejo leydi ndii ƴetti, waɗii kuule ngam toɗɗaade jaagorɗe e nder balɗe capanɗe jeegom gadane ɗe o woni e laamu. Tinubu fusi boarduuji ministeeruuji fuu, departemaaji e hukuumaaji lesdi Naajeeriya nyande 19 lewru Juko.[120] Nde o waɗi lewru wooturu e laamu e joofnirde wooteeji ardorde parlemaa Tinubu ina haɗi ɗum neldude noddaango jaagorɗe to Senaa ngam heɗaade ɗum ko adii ñalnde 29 lewru juko.[121]
Ñalnde 16 lewru feebariyee hitaande 2024, Tinubu toɗɗii Oyetunde Oladimeji Ojo, dewbo ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Folashade Tinubu, yo won hooreejo fedde toppitiinde koɗki leydi ndii, ɗum addani ɗum ñiŋde ko wiyetee ko jom suudu mum.[122]
=== Dina ===
Ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 2024, Tinubu siifondirii e sariya kuulal ƴettugol leydi Nijeer, We Hail Thee, ko ɗum woni jimɗi ngenndiiji leydi ndii gila 1960 haa 1978, ngam wonde jimɗi ngenndiiji mum, lomtii Arise, O Banndiraaɓe.[123] Tinubu anndini dowla dow Rivers State ngam ittugo guwerneer man, o lomtina mo bee ardiiɗo toɗɗaaɗo.[123] Movement oo ina ñiŋaa no feewi sabu ko ɗum huunde nde fotaani wonde e doosɗe leydi.[123]
=== Feere kuudetaa ===
E darorɗe lewru Seeɗto 2025, kuudetaa baɗaaɗo e laamu Tinubu mo humpitooji konu leydi Najeriya udditi, mo Sahara Reporters yaltini ɗum.[124][125] Kewu konu ñalngu jeytaare potngu waɗeede ñalnde 1 ut 2025[126] dartinaama,[127] ofiseeji konu sappo e jeegom nanngaama e juuɗe Agency Intelligence Defense ina heen seneraal brigadier, kolonel, lietnaa kolonel nayi, majoruuji joy, kapiteen ɗiɗo e squadre an hooreejo.[128] Ciimtol gadanol ngol ko feewti e fedde nde, militeer en ɓee njaɓaani ɗum, ɓe ustii nanngugol ngol ko no diisnondiral nii.[129][130] Feere nde ina wiyee ina waɗi ofiseeji ƴettugol leydi to bannge worgo ɗi Kolonel Mohammed Ma'aji ardii,[131] ina heen ofisee jokkondirɗo e biro jaagorgal kisal ngenndiwal e ballal kaalis ummoraade e gonnooɗo guwerneer e jaagorgal petroŋ Timipre Slyva.[132]1][34] Fedde nde ina anniyii foolde laamu fedde ndee e dow fenaande ñalnde 25 lewru nduu, e warde hooreejo leydi ndii e jagge laamu toowɗe keewɗe.[135] Tinubu lomtii mawɓe konu ñalnde 18 lewru nduu, Seneraal Olufemi Oluyede toɗɗaa mawɗo konu, wiɗtooji ina njokki haa jooni.[136]
=== Feere siwil ===
==== Amerik yanii ====
Winndannde mawnde: 2025 Amerik yanii e leydi Nijeer
E fuɗɗoode lewru Noowammbar 2025, Donald Trump, hooreejo leydi Amerik, yamiri konu Amerik yo heblo ngam waɗde konu e nder leydi Najeriya. Trump hollitii warngooji bonɗi ɗi tuumaama ina mbaɗa e Kerecee’en e ko tuumaa ko bonnude ndimaagu diine, ko ɗum addani mo suɓaade leydi Nijeer “leydi ɓurndi teeŋtude” sabu waasde jogaade doole ngam haɓaade hareeji bonɗi hakkunde renndo e diineeji e nder leydi ndi, tawi ko lislaamnaaɓe, bandiiji, ekstremist en e hareeji hakkunde durooɓe e remooɓe][39]1.[39]1 Hooreejo leydi Naajeeriya, Tinubu, salii ko Trump tuumi koo, o haali ko fayti e darnde laamu Naajeeriya ngam reende ɓiɓɓe leydi mum tawa ko e diine.[141]
Ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2025, e dow ɗaɓɓaande laamu Tinubu, leyɗeele dentuɗe Amerik mbaɗii seppo ngam haɓde e Dowla Islaamiyankeejo to worgo-fuɗnaange leydi Najeriya. Hooreejo leydi Amerika Donald Trump, wi'i Amerika fiɗi ngam reenugo Masiihiŋko'en diga fitinaaji diinaaji ɗi ɓe ɗon mari haa woyla lesdi Naajeeriya, fijirde nde'e woni arandeere konu lesdi Naajeeriya ɓaawo jeytaare lesdi Naajeeriya.[142]
=== Politik caggal leydi ===
Tinubu fuɗɗii njillu mum gadano e nder leydi Najeriya to Pari ñalnde 21 lewru nduu ngam tawtoreede batu kaalis winndereyankeewu ngu yuɓɓinaa to Palais Brongniart tuggi 22 haa 24 lewru nduu.[143] O ummii Pari o fayi London e "njillu keeriiɗo" ɗo o hawri e hooreejo makko Muhammadu Buhari.[144]
E lewru ut 2023, o wiyi yo konu Naajeeriya naat e leydi Nijeer e nder kiris Nijeer 2023.[145] Ɗum noon luulndo ngoo ñiŋi ɗum.[146]
E lewru Duujal 2025, Tinubu hokki konu lesdi Naajeeriya yamiroore ngam waɗuki kuuɗe konu nder lesdi Benin ngam wallugo laamu lesdi man ɓaawo kuudetaa dow hooreejo lesdi Patrice Talon.[147]
E lewru mee 2026, Tinubu fuɗɗii njillu balɗe tati to Farayse ngam hawritde e jom jawɗeele en winndere ndee ngam faddaade peeje faggudu makko.[148]
== Miijo e natal renndo ==
Tinubu e nder nguurndam mum politik fof ina joginoo darnde tiiɗnde e nder politik e faggudu. Miijo Tinubu e yahrude yeeso ina waɗi nafooje potal, nuunɗal renndo, ndimaagu, e anndinde hakkeeji teskinɗi. O yi’i dowla man bana daraniiɗo welwelo jama’aare e nastugo nder rento Naajeeriya bana ko haani ngam tabitinki potal, gooŋgaaku, e kawtal rento.[149] Ndee ɗoo miijo woɗɗaani no feewi e golle makko demokaraasi e nder laamu diineeji e nder leydi Najeriya.[150]
=== Yiyngooji faggudu ===
Hooreejo leydi makko e politik faggudu makko, ganndiraaɗo Tinubunomics,[151] ina ɗaminaa maa won yaltugol politik-miijooji e Buharism, hay so tawii noon ko ɓuri heewde e annduɓe faggudu winndere ndee ina ngoɗɗi tawo sifaa ngal yaltugol to bannge faggudu ; reformeeji e lewru makko adanndu e laamu hollirii yaltude e njuɓɓudi laamu ɓennundi.[152][153] Banki Duniyaaru e FMI holli haaje laamu garoowo ngam tabitinki kuuɗe makro-structural dow limngal limngal limngal limngal 1980 ngam rewtinki faggudu lesdi Naajeeriya nder limngal limngal limngal lesdi Naajeeriya.[154] Tinubunomiks hollitaama e deftere nde o winndi e Brian Browne, konsul mawɗo Amerik to Lagos.[155][156]
=== Lion Bourdillon ===
Winndannde mawnde: Lion Bourdillon
Tinubu ina anndiraa no feewi wonde "Baaba Lagos".[157] Darnde makko e doolnude ɓoggi wuro-dowla mawɗo oo feeñninaama e nder filmo biyeteeɗo The Lion of Bourdillon, filmo 2015 holliroowo darnde Tinubu e politik e kaalis dowla wuro ngoo. Tinubu waɗii ñaawoore ₦150 miliyaar ngam ñaawde peewnoowo oo, Teleeji Afrik jeytaare (AIT).[158] Dokimaa oo dartiima ñalnde 6 marse 2015. O etiima semmbinde golle politik ɗee, haa arti noon e lewru desaambar 2009, nde o habri wonde Fashola e Tinubu ndartinii luural e dow haala suɓaade Fashola e gardagol guwerneer Lagos e hitaande 2011, tawi Tinubuerizire ɓuri yiɗde ko com. Ko nanndi e ɗuum, hare waɗii e hitaande 2015 e dow lomto Fashola, hono Akinwunmi Ambode, o ƴetti Fashola e Tinubu, o werlii teddeendi makko timmundi caggal Ambode.[160] Ambode lomtii Fashola, Tinubu riiwti mo, lomtii mo ko Babajide Sanwo-Olu
=== Tuumeede fenaande ===
E hitaande 1993, laamu Amerik ustii jawdi makko sabu ñaawoore nde wiyi wonde laamu Amerik ina jogii « sabaabu potɗo » sikkude wonde konte banke Amerik Tinubu ina njogii ngalu ngu o heɓi e njulaagu heroin. O jooɗodii e laamu Amerik, o woppi fotde 460 000 dolaar caggal oon hitaande. Kaayitaaji ñaawirdu e caggal mum ciimtol ñaawoore ndee hollitii wonde o gollodiima e yeeyooɓe heroin ɗiɗo Chicago.[163][164][165]
E lewru abriil 2007, caggal wooteeji mawɗi, kono hade guwerneer cuɓaaɗo Babatunde Fashola heɓde laamu, laamu fedde ndee addi Tinubu yeeso Biro toppitiiɗo ko fayti e njuɓɓudi laamu ngam ñaaweede sabu ko o tuumaa ko e golle ɗe ngonaa sariya e konte 16 ceertuɗe caggal leydi.[166]
E lewru Yarkomaa 2009, Komisiyoŋ toppitiiɗo bonanndeeji faggudu e kaalis laɓɓini Tinubu e guwerneeruuji James Ibori mo diiwaan Delta e Obong Victor Attah mo diiwaan Akwa Ibom ngam tuumeede warngooji, njulaagu kaalis, njulaagu laamu e njulaagu laamu jowitiingu e yeeyde geɗe lowre Vmobile e hitaande 20674.[1] E lewru suwee 2009, won ciimtol wonde polis metropolitan Angalteer ina loyndotoo njulaagu ngu laamu diiwaan Lagos waɗi e Econet (jooni Airtel). Tinubu wi'i kuugal ngal laaɓɗum, ngal nafata lesdi ndi'i, walaa hakkunde'en.[168] Laamu leydi Naajeeriya salii ɗaɓɓaande leydi Biritaan ngam yaltinde hujjaaji potɗi huutoreede ngam ɓeydaade wiɗtude e ñaawde guwerneeruuji tati ɓooyɗi leydi Najeriya ɗii e nder ñaawirdu London.[169]
E nder wooteeji 2019, oto bullion yiytaa ina naata e galle Tinubu to laawol Bourdillion to Ikoyi, ɗum addani mo caggal ɗuum wiyde : « miɗo jogii kaalis ɗo njiɗmi fof ».[170]
== Nguurndam neɗɗo ==
Tinubu resi Oluremi Tinubu, gonnooɗo senateer lomtotooɗo diiwaan senateer Lagos hakkundeejo, e hitaande 1987. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, Zainab Abisola Tinubu, Habibat Tinubu e Olayinka Tinubu. O jibini ɓiɓɓe tato e jokkondiral ɓennungal, Kazeem Olajide Tinubu (12 oktoobar 1974 – 31 oktoobar 2017), Folashade Tinubu (jibinaa ko 17 lewru juko 1976) e Oluwaseyi Tinubu (jibinaa ko 13 oktoobar 1985).[173]
Yumma Tinubu, Abibatu Mogaji, sankii ñalnde 15 lewru juko hitaande 2013, tawi omo yahra e duuɓi 96.[174] Ñalnde 31 lewru nduu hitaande 2017, ɓiyiiko biyeteeɗo Jide Tinubu sankii to Londres.[175]
Tinubu ko juulɗo.[176]
== Teddungal e paabi ==
=== Teddungal ngenndiwal ===
Naajeeriya:
Komanda mawɗo fedde nde (GCFR) (25 mee 2023)
=== Tiitooɗe aadaaji ===
Tinubu ina jogii laamuuji ɗiɗi aadaaji ; ko kanko woni "Asiwaju" Lagos e "Jagaba" Emira Borgu e nder Dowla Nijeer.[176]
== Ƴeew kadi ==
Jigi Bola
Doggol hooreeɓe leyɗeele e laamu hannde
Doggol hooreeɓe gollordu e dow tolno jaɓgol
== Tuugnorgal. ==
{{Reflist}}
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
ee8dykqb8tuub4qi0eza24ztk70hlmg
Ijahman Levi
0
21474
170325
91482
2026-05-16T22:13:34Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
170325
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ijahman Levi''' (jibinaa ko '''Trevor Sutherland''': 21 Suwee 1946) ko jimoowo reggae, naalanke e jimoowo, ganndo ko faati e ɗaɗi Jamayka-Inngila. E duuɓi makko gadani, Levi jannginiraa ko jimoowo e jannginoowo daande, Joe Higgs.<ref name="Harris3">Harris, Craig "[http://www.allmusic.com/artist/ijahman-mn0000645576/biography/ Artist Biography by Craig Harris]", ''[[Allmusic]]'', Retrieved 28 July 2014</ref> Albom makko gadano, ''Haile I Hymn'', yalti ko e Island Records e hitaande 1978. O wonti Ijahman Levi caggal nde o wayli diine makko e ruuhu makko o naati Rastafari nde o woni e kasoo hakkunde 1972 e 1974. Kanko e albom makko garoowo oo ina waajoo dille Rastafari kam e Leƴƴi sappo e ɗiɗi e jaŋde Israayiil.
[[File:2013-08-24_Chiemsee_Reggae_Summer_-_I-Jahman_Levi_4559.JPG|thumb|Ijahman Levi e wuro Riddim (2013) ]]
== Nguurndam ==
Levi ummi bee saro'en maako haa lesdi Biritaniya nder hitaande 1963.<ref>[https://web.archive.org/web/20160303172731/http://incolor.inebraska.com/cvanpelt/ijahman.html Ijahman Levi: I & Jah]</ref> E hitaande 1966 e 1969, o yaltinii jimɗi ɗiɗi e innde The Youth. Ko adii fof ko e hitaande 1966 ngam Polydor 56121 "So tawii ko yiɗde woodi" c/w "Gorko maa gooto e tan", ɗiɗo fof ko jimɗi Jimmy Ruffin e Otis Redding. Ijahman siftinii wonde ko o jiɗɗo Otis Redding mawɗo. Ɓe taƴaa ko e mbaadi soul mod R&B tipikal. Single makko ɗiɗaɓo oo ko Deram 226, yaltuɗo ñalnde 17 lewru Yarkomaa 1969, o waɗi heen "Meadow of My Love" c/w "Yiɗde mi walla woppude mi". Bannge B oo ko binndol hoore mum, ina sikkaa ko ‘Sutherland’. O winndi 'Fire Fire' c/w 'Iisaa ina jogi ruuhu am' e nder hitaande 1971. Jimol makko tati garooji ɗii ko 'I'm A Levi' e 'Jah Heavy Load' e dow ladde beton rewi heen ko 'Chariot Of Love' ' e dow Yuɓɓo fof ko Dennis Harris feewni e hitaande 1976 hade mum siynude e Island Records. E hitaande 1985 Levi yaltini "I Do", duet mo o winndi e debbo makko ɗiɗaɓo, Madge. Jimol ngol waɗii golle moƴƴe e nder limlebbi reggae Biritaan, haa yettii darnde toownde.<ref name="Harris2">Harris, Craig "[http://www.allmusic.com/artist/ijahman-mn0000645576/biography/ Artist Biography by Craig Harris]", ''[[Allmusic]]'', Retrieved 28 July 2014</ref> Ko ɓuri anndeede e jimɗi Ijahman ko "Jah Heavy Load" ɗi o winndi, o yaltini e hitaande 1976.
== Firooji ==
<references />
[[Category:Jamaykanaaɓe]]
[[Category:Jamayka]]
[[Category:Yimɓe wuurɓe]]
bsd9u7hqzsfvvzxxlurrf2d57m17pgv
Duuɗol Daru
0
25001
170324
86059
2026-05-16T20:04:22Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
170324
wikitext
text/x-wiki
{{Album ratings|rev1=[[Allmusic]]|rev1Score=(not rated, no review) [{{AllMusic|class=album|id=r266661|pure_url=yes}} link]|rev2=[[Entertainment Weekly]]|rev2Score=(B) [https://web.archive.org/web/20110606163221/http://www.ew.com/ew/article/0,,297638,00.html link]}}{{Databox}}
<references />
Noppi mboɗeeri (1995) ko albom CD yaltuɗo e lowre Fortune 5 e ballondiral e jaaynde A Magazine. Ko dental jimɗi fedde indie Amerik e Kanadaa tawi ina waɗi terɗe Asiyankooɓe-Ameriknaaɓe. Albom oo ina waɗi jimɗi keewɗi e jimɗi Ameriknaaɓe e naalankooɓe teskinaaɓe gila e fuɗɗoode haa e cakkital kitaale 1990 ina heen jimɗi rock (Versus e The Dambuilders), jimɗi punk (J Church e aMiniature), jimɗi ska punk (Skankin' Pickle), jimɗi slowcore (Seam). ), cukalel (cub), e fiyooɓe teeŋtuɓe e post-rock (David Pajo wonnoo ko tergal Slint e... kanko e Bundy K. Brown (ina wiyee Slowpoke) fof ko ɓe terɗe fedde wiyeteende Tortoise, fedde nde wonaa laamuyankoore.
== Lisi ɓaawo ==
Lindiji ɗon ɗon ɗon ɗon nder CD ɗon ɗon ɗon haandi ɗon ɗon ɗon haa ɗon ɗon ɗon.
# Ɗuum ko ɓooyiɗo - aMiniature
# Mi Wondiraama - [[Yanti Arifin]]
# Reveille - FuudeE dow
# Fuuɗugo Peer - Venus Fuuɗoto Fuu[[Venus Cures All|Venus Fulii Koo Koo moye]]
# Hey Latasha - SeamNa'i
# Nyal haa jemma - [[Dolomite (band)|Dolomite]]
# Ngaree ngam maaɗa - Gootoowo GootoGiant kicking
# Laamiiɗo maaɗa - [[Team Xiaoping|Yimɓe Xiaoping]]
# Secret Nothing - ɓiy
# Durule Bare - Kartuɓe[[Cartographers (band)|Kartograafɓe]]
# Kuugal Fuuɗugo - Yimɓe DambuulɓeYimɓe Dambuilders
# Duniyaaru Fuu - [[Mint Aundry]]
# Cenndi to Betsy - [[Chumley (band)|Chumley]]
# Mi yiɗi ngam maaɗa - J Church
# Pabu Boy - Skankin' Pickle
# Mr. Onion #2 - [[Slowpoke (band)|Slowpoke]]
# Sahaa Ɓooyɗi - [[Azure (band)|Azure]]
# O - [[Squash Blossom]]
# Undiu - David Pajo Band
== Tawaade ==
Woɓɓe nder bandji ɗi ɗon hawrita nder nder nder nder "Sea", "Miniature", "Venus Cures All", "Cub" e "Versus" ɓe ɗon hawriti bee maɓɓe ngam ɓe ɗon wallita nder nder nder hitaande 1995. Ndeen yahugo hawti e gure mawɗe Amerik e Kanada hawti e Toronto, Los Angeles, New York City e Chicago. E wiyde Billboard Magazine, jaaynde fuɗɗii 28 abriil 1995 to Toronto, timmini 27 mai 1995 to Chicago.
== Firooji ==
{{Reflist}}
== Wurooji wurooji ==
* [https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=990CE6D7143BF935A35756C0A963958260 NY Times - Asiyaaɓe Amerik'en ɗon ɗaɓɓa dow go'o]
* [https://web.archive.org/web/20250123121128/http://us_asians.tripod.com/apa-on-tv-00march.html Duuɗol Daruwol e USAsians.net]
[[Category:Pages with unreviewed translations]]
qnuel2bybom9ax83bz1oez4iuu8wy1x
Marlborough Street Training College
0
31441
170326
129789
2026-05-17T01:05:27Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
170326
wikitext
text/x-wiki
'''Koolaaɗo kuuɓal jaŋde laawol Marlborough''' ko duɗal janngirde jannginooɓe to laawol Marlborough, to wuro Dublin, to leydi Irlande. Nde sosaa ko e hitaande 1837 e juuɗe Komisariyaaji Jaŋde Ngenndiire,<ref>[https://web.archive.org/web/20240302141329/https://www.themodelschool.ie/our-school/school-history/ History] The Model School.</ref> ngam heblude jannginoowo duɗal ngenndiwal worɓe, e hitaande 1844 jannginooɓe rewɓe puɗɗii heblude e Marlborough Street. Margaret Berry mo wonnoo hooreejo janngirde mawnde to Ostarali, janngi ɗoo e hitaande 1851.<ref>{{Citation|last=Watson|first=Tom|title=Margaret Berry (1832–1918)|work=Australian Dictionary of Biography|url=https://adb.anu.edu.au/biography/berry-margaret-12794|access-date=2024-05-08|place=Canberra|publisher=National Centre of Biography, Australian National University|language=en}}</ref> Ko ɗum duɗal ngal wonaa diine kono ko ɓuri heewde ko presbyterian nde tawnoo Egliis Irlande ina joginoo Kildare Place, Egliis Katolik ina joginoo kolees mum.<ref>[https://www.qub.ac.uk/sites/irishhistorylive/IrishHistoryResources/Shortarticlesandencyclopaediaentries/Encyclopaedia/LengthyEntries/Education/ Education in Ireland - Teacher Training] Irish History Live, Sites Queen's University of Ireland.</ref>
Mahdiiji duɗal janngirɗe ɓooyngal ngal ina njeyaa e nokku ɗo Departemaa Jaŋde woni ɗoo e laawol Marlborough, Talbot House ina hoɗi almudɓe rewɓe. E hitaande 1908 suudu Marlborough to Glasnevin ngam jannginooɓe worɓe nde udditaa e hitaande 1918, suudu Marlborough, ɗo biro Met woni jooni ɗoo, ko jannginooɓe rewɓe.
Laabi Marlborough uddaama ngam janngirde janngirde, ɓaawo nde jaagorgal jaŋde Eoin MacNeill heɓi ndimu leydi Irlande e hitaande 1922.<ref>[https://www.irishexaminer.com/lifestyle/arid-20415649.html Book review: Irish Education, 1922-2007 Cherishing All The Children? by Brian Fleming] Reviewed by Ryle Dwyer, Irish Examiner, August 13, 2016.</ref>
== '''Tuugnorgal''' ==
<references />
k4pyjqcx48tt4o4eqoe98vkxsh0poxx
Angela Yu Chien
0
41438
170323
170222
2026-05-16T17:28:37Z
InternetArchiveBot
6960
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5
170323
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Angela Yu Chien''' (sinuwaa : 于倩 ; 1942 – 10 abriil 2000) ko fijoowo Hong Kong jibinaaɗo to Siin.<ref name="cinemagic">[[Hong Kong Cinemagic]]: [https://web.archive.org/web/20230308020423/http://www.hkcinemagic.com/en/people.asp?id=2099 Angela Yu Chien]</ref>
== Nguurndam ==
Yu jibinaa ko e hitaande 1942, to Pekin. O ummiima Taiwan e ɓesngu makko nde o yahrata e duuɓi joy. E hitaande 1960, o ummii o fayi Hong Kong, o naati e fedde dingiral Shaw Brothers Studio, o woni fijoowo.<ref>{{cite web|URL=http://hkmdb.com/db/movies/view.mhtml?id=4802&display_set=eng|title=Hong Kong Rhapsody|website=hkmdb.com|date=1968|accessdate=November 4, 2020}}</ref>
O maayi ko e rafi kanseer to opitaal Queen Mary ñalnde 10 abriil hitaande 2000.<ref>{{cite web|URL=http://hkmdb.com/db/movies/view.mhtml?id=4060&display_set=eng|title=The Dancing Millionairess|website=hkmdb.com|date=February 12, 1964|accessdate=November 6, 2020|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20100211004808/http://hkmdb.com/db/movies/view.mhtml?id=4060&display_set=eng|archive-date=February 11, 2010}}</ref>
== Filmogaraafi ==
1964 Hakkunde gonɗi e jaleeɗe
1964 Miliyoŋaajo jom suudu - Miss Xia
1964 Kaɓirgal ummoriingal Hong Kong hono Lee Lai
1964 Da ji
1964 Dabare Sue San bana debbo korɗo
1965 Xin hua ɗiɗo kai ko Julie Yeh Feng
1966 Lan yu hei (shang) hono ji huiya
1966 Lan yu hei (xia) hono ji huiya
1966 Kuai lo qing chun
1967 Da xi fu chou ji
1967 Yu hai qing mo woni debbo Shangyuan
1967 Shao nian shi wu er shi shi
1967 Cave Silken Web ko miñi mum debbo tataɓo
1967, o woni Julie
1968 Rapsodi Hong Kong hono Li Tan-Ni
1968 Duun hun gu Chao Chien Ying
1969 Diao jin gui ko Liu Wen-ying
1969 Maayɗo no Mariyam
1969 Yiu yan kuang liu bana Mona Lin
1969 Ren tou ma ko Lu-no
1970 Tiggu baawɗo wonde Yin Cai Hua
1971 Chao piyo yu wo
1975 Ko ɗum woni Zina
1975 Hua fei gorko ɓuuɓɗo
1975 Bruce: Jaagorgal Hong Kong
1975 Xiao Shandong dao Xianggang
1976 Kuuɓal waroowo
1976 Jemmaaji erotik
1976 Maniak nebam
1976 Web maayde
1976 Jokkondiral dorog hono Margaret
1983 Bruce e Bill
1984 Yi ren zai jian
1984 Ñalngu nguu
1984 Hong Kong 1941
1985 Meng gui po ren
1985 Fa gaayi si doi
1987 Jaambaaro mettuɗo no Mrs Chu
1988 Hare sakkitiinde (film TV) ko yumma Kin
1989 Nguurndam ina ɓuuɓi... Kono kaayitaaji toilet ina ɓuuɓi no Blue Velvet nii
1992 Tang xi feng yue hen
== Tuugnorgal ==
phd3bedtozcxjf94v9rlzfqiw3pa8rs
Océane Zhu
0
41449
170315
2026-05-16T12:05:02Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Océane Zhu Xuan (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle. Nguurndam e golle Nguurndam gadano Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalank..."
170315
wikitext
text/x-wiki
Océane Zhu Xuan (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle.
Nguurndam e golle
Nguurndam gadano
Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalankaagal e mbaydiiji, o heewi tawtoreede ko pijirlooji ekkol e kewuuji mbaylaandi. E nder duuɓi makko cukaagu, o fuɗɗiima waɗde modeleeji (modèles) e nder waktuuji seeɗa, omo feeña e dingiral (modèle) nokkuuji ɗii e jeeyngal. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, jibnaaɓe makko ndokki mo suɓaade naatde e konu walla janngude caggal leydi ; o suɓii ko jokkude koyɗe makko e nder naalankaagal. O ummii o fayi Pari, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cours Florent, duɗal keeringal to Farayse, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 2010, o woni e ɗemngal Mandarin e Farayse.
2006-2008: Golle mbayliigu
Ko adii nde o naatata e kawgel ŋarɗugol, Océane golliima no feewi e nder Pari, omo yaha ngam waɗde pijirlooji, e jeeyngal binndaangal, e saaktude jaayɗe. Golle makko nanngi hakkillaaji ƴeewooɓe talannde e yuɓɓinɓe pijirlooji, rokki mo ƴellitaare e hoolaare e dingiral. O heewi yetteede ko e poise makko, e ŋarɗugol makko, e mbaawka makko e ɗemɗe keewɗe e ɗemngal Mandarin, Farayse e Engele, ko ɗuum addanta mo caggal ɗuum wallude mo e kawgel winndereewel.
2008 : Miss Siin Orop e Miss Siin hakkunde leyɗeele
Nde o janngata to Pari, o tawtoraama kawgel ngel wiyetee ko Miss Chine Orop 2008, o heɓi njeenaari. Ndeen o lomtii Pari e kawgel Miss Siin hakkunde leyɗeele 2008 to Hong Kong, o heɓi kadi tiitoonde ndee. Hono no woɗɓe dañɓe njeenaaje to Hong Kong nii, o rokkaama kontraa ngam waɗde fijirde e TVB, ko ɗum woni fuɗɗoode golle makko fijirde.
2009–2015: Jamanuuji TVB e yahdu mum
Océane naati TVB e hitaande 2009, o waɗi yeewtere makko adannde e Hong Kong e hitaande 2010 e nder dingiral Some Day. O yalti kadi e filmo daartol Taiwan biyeteeɗo Prince of Tears (2009). Ko o janngi koo fof, ŋakkeende ɗemngal makko e ɗemngal Kanton firti ko o heewi waɗde geɗe ballitooje. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e TVB, o yaltii e dille ko wayi no : « Wiɗto jamma » , « Balɗe 7 e nder nguurndam », « Wontude galle ngam ñaamde », « Nguurndam e sahaaji gardiiɗo », « Super Snoops » e « Ad Mania ». Hedde lewru oktoobar 2015, Océane hollitii wonde ina yalta TVB. Kontra makko ina jokki, o felliti waasde hesɗitinde; suɓaade yiylaade peeje kese e nder leydi Siin mawndi.
2015–hannde: Golle Siin mawɗo e nguurndam ɓesngu
Caggal nde o yalti TVB e hitaande 2015, Océane waɗti hakkille mum e eɓɓooji Siin mawɗo, ina heen filmuuji, seppooji web, e peewnugol keeringol. Peeñgol maantiniingol ina jeyaa heen : 2018, 2019, 2020, e 2020 (202).
E lewru suwee 2018, o resi jom jawdi en jom jawdi en, jeyaaɓe e leydi Siin to Belsik. Gila ndeen o woni ko e nguurndam galle e nehde sukaaɓe ɗiɗo, o jokki e nguurndam ɓuuɓɗam. Haa e hitaande 2025, o artiraani e golle mawɗe to Hong Kong walla to Siin mawɗo, hay so tawii o waɗii sahaa e sahaa fof jeewte e nder kewuuji keertiiɗi.
Filmogaraafi
Vidiyo
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2009 Laamɗo gonɗi Jin Wanping suɓaama — Njeenaari filmuuji Hong Kong ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
Nominated — Njeenaaje filmuuji Asii ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
2010 Fanny dewgal timmungal
2012 Debbo Kuraana Lee
2015 Nasaraaku nder Asamaan Winnie
2016 Laylaytol yahoowo CIB Detektor (kameo)
2017 Ko Ɓooyɗo
2018 ko mbaydi mbaylaandi
2019 lewru nduu
2020 ko Netflix yaltini
2021 極限拯救 Filmu web yumma
Dramaaji teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2010 Won e ñalɗi Shuang Cameo (toɓɓere 118)
2010 Wiɗto jamma Nip Bing
2011 Balɗe 7 e nder nguurndam Yao Dan
2011 Won galle ngam ñaamde Susan nin So-shan Sitcom ko juuti
2011 Nguurndam e sahaaji jom suudu gardiiɗo Tung-ngok 2 episodes
2011 Super Snoops Chu Ka-bik
2011 Ad Mania Pang Ruolin
2012 Nde asamaan wuli Angus Sung giɗo debbo biyeteeɗo Cameo (toɓɓere 30)
2012 Laamɓe diamant e ɓerɗe Leng Lei Cameo (toɓɓere 22)
2012 Laamiiɗo waɗoowo Lei Oi-oi
2012–2015 Ngaree galle Yiɗde Shum Shui-ching Sereeji jikku ruttotooɗo
2013 Duuɓi Yiɗde Yoyo 1–5: "Cappanɗe Duujal".
2013 Serjant Tabloid Konstaabel Lam Oi-oi Ko adii ɗuum ko depasuuji; yaltinaa caggal leydi e lewru abriil 2012
2013 Laawol mawngol ngam toppitaade II To Man-wai
2013 Laana Leelka Saare Don Man Wing-tung
2013 Waylo-waylo ɓernde Kirista. J Taƴre 12
2013 Nasaraaku nder asamaan II Kate 1 & 2
2014 Ɓoornugol nguurndam Wong Mei-fan 2
2015 Repertoire njimri to Chi-chin
2016 Kapiteen Hoddiro Wu So-na
Tuugnorgal
9vxjvnq3fawlvazjzq7hhmu0hp7m4j9
170316
170315
2026-05-16T12:06:23Z
Ilya Discuss
10103
170316
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Océane Zhu Xuan (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle.
Nguurndam e golle
Nguurndam gadano
Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalankaagal e mbaydiiji, o heewi tawtoreede ko pijirlooji ekkol e kewuuji mbaylaandi. E nder duuɓi makko cukaagu, o fuɗɗiima waɗde modeleeji (modèles) e nder waktuuji seeɗa, omo feeña e dingiral (modèle) nokkuuji ɗii e jeeyngal. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, jibnaaɓe makko ndokki mo suɓaade naatde e konu walla janngude caggal leydi ; o suɓii ko jokkude koyɗe makko e nder naalankaagal. O ummii o fayi Pari, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cours Florent, duɗal keeringal to Farayse, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 2010, o woni e ɗemngal Mandarin e Farayse.
2006-2008: Golle mbayliigu
Ko adii nde o naatata e kawgel ŋarɗugol, Océane golliima no feewi e nder Pari, omo yaha ngam waɗde pijirlooji, e jeeyngal binndaangal, e saaktude jaayɗe. Golle makko nanngi hakkillaaji ƴeewooɓe talannde e yuɓɓinɓe pijirlooji, rokki mo ƴellitaare e hoolaare e dingiral. O heewi yetteede ko e poise makko, e ŋarɗugol makko, e mbaawka makko e ɗemɗe keewɗe e ɗemngal Mandarin, Farayse e Engele, ko ɗuum addanta mo caggal ɗuum wallude mo e kawgel winndereewel.
2008 : Miss Siin Orop e Miss Siin hakkunde leyɗeele
Nde o janngata to Pari, o tawtoraama kawgel ngel wiyetee ko Miss Chine Orop 2008, o heɓi njeenaari. Ndeen o lomtii Pari e kawgel Miss Siin hakkunde leyɗeele 2008 to Hong Kong, o heɓi kadi tiitoonde ndee. Hono no woɗɓe dañɓe njeenaaje to Hong Kong nii, o rokkaama kontraa ngam waɗde fijirde e TVB, ko ɗum woni fuɗɗoode golle makko fijirde.
2009–2015: Jamanuuji TVB e yahdu mum
Océane naati TVB e hitaande 2009, o waɗi yeewtere makko adannde e Hong Kong e hitaande 2010 e nder dingiral Some Day. O yalti kadi e filmo daartol Taiwan biyeteeɗo Prince of Tears (2009). Ko o janngi koo fof, ŋakkeende ɗemngal makko e ɗemngal Kanton firti ko o heewi waɗde geɗe ballitooje. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e TVB, o yaltii e dille ko wayi no : « Wiɗto jamma » , « Balɗe 7 e nder nguurndam », « Wontude galle ngam ñaamde », « Nguurndam e sahaaji gardiiɗo », « Super Snoops » e « Ad Mania ». Hedde lewru oktoobar 2015, Océane hollitii wonde ina yalta TVB. Kontra makko ina jokki, o felliti waasde hesɗitinde; suɓaade yiylaade peeje kese e nder leydi Siin mawndi.
2015–hannde: Golle Siin mawɗo e nguurndam ɓesngu
Caggal nde o yalti TVB e hitaande 2015, Océane waɗti hakkille mum e eɓɓooji Siin mawɗo, ina heen filmuuji, seppooji web, e peewnugol keeringol. Peeñgol maantiniingol ina jeyaa heen : 2018, 2019, 2020, e 2020 (202).
E lewru suwee 2018, o resi jom jawdi en jom jawdi en, jeyaaɓe e leydi Siin to Belsik. Gila ndeen o woni ko e nguurndam galle e nehde sukaaɓe ɗiɗo, o jokki e nguurndam ɓuuɓɗam. Haa e hitaande 2025, o artiraani e golle mawɗe to Hong Kong walla to Siin mawɗo, hay so tawii o waɗii sahaa e sahaa fof jeewte e nder kewuuji keertiiɗi.
Filmogaraafi
Vidiyo
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2009 Laamɗo gonɗi Jin Wanping suɓaama — Njeenaari filmuuji Hong Kong ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
Nominated — Njeenaaje filmuuji Asii ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
2010 Fanny dewgal timmungal
2012 Debbo Kuraana Lee
2015 Nasaraaku nder Asamaan Winnie
2016 Laylaytol yahoowo CIB Detektor (kameo)
2017 Ko Ɓooyɗo
2018 ko mbaydi mbaylaandi
2019 lewru nduu
2020 ko Netflix yaltini
2021 極限拯救 Filmu web yumma
Dramaaji teleeji
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2010 Won e ñalɗi Shuang Cameo (toɓɓere 118)
2010 Wiɗto jamma Nip Bing
2011 Balɗe 7 e nder nguurndam Yao Dan
2011 Won galle ngam ñaamde Susan nin So-shan Sitcom ko juuti
2011 Nguurndam e sahaaji jom suudu gardiiɗo Tung-ngok 2 episodes
2011 Super Snoops Chu Ka-bik
2011 Ad Mania Pang Ruolin
2012 Nde asamaan wuli Angus Sung giɗo debbo biyeteeɗo Cameo (toɓɓere 30)
2012 Laamɓe diamant e ɓerɗe Leng Lei Cameo (toɓɓere 22)
2012 Laamiiɗo waɗoowo Lei Oi-oi
2012–2015 Ngaree galle Yiɗde Shum Shui-ching Sereeji jikku ruttotooɗo
2013 Duuɓi Yiɗde Yoyo 1–5: "Cappanɗe Duujal".
2013 Serjant Tabloid Konstaabel Lam Oi-oi Ko adii ɗuum ko depasuuji; yaltinaa caggal leydi e lewru abriil 2012
2013 Laawol mawngol ngam toppitaade II To Man-wai
2013 Laana Leelka Saare Don Man Wing-tung
2013 Waylo-waylo ɓernde Kirista. J Taƴre 12
2013 Nasaraaku nder asamaan II Kate 1 & 2
2014 Ɓoornugol nguurndam Wong Mei-fan 2
2015 Repertoire njimri to Chi-chin
2016 Kapiteen Hoddiro Wu So-na
Tuugnorgal
fb8qd91ttbmisx26kyt86ha805776fs
170317
170316
2026-05-16T12:10:43Z
Ilya Discuss
10103
170317
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Océane Zhu Xuan''' (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle.
== Nguurndam e golle ==
== Nguurndam gadano ==
Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalankaagal e mbaydiiji, o heewi tawtoreede ko pijirlooji ekkol e kewuuji mbaylaandi. E nder duuɓi makko cukaagu, o fuɗɗiima waɗde modeleeji (modèles) e nder waktuuji seeɗa, omo feeña e dingiral (modèle) nokkuuji ɗii e jeeyngal. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, jibnaaɓe makko ndokki mo suɓaade naatde e konu walla janngude caggal leydi ; o suɓii ko jokkude koyɗe makko e nder naalankaagal. O ummii o fayi Pari, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cours Florent, duɗal keeringal to Farayse, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 2010, o woni e ɗemngal Mandarin e Farayse.
2006-2008: Golle mbayliigu
Ko adii nde o naatata e kawgel ŋarɗugol, Océane golliima no feewi e nder Pari, omo yaha ngam waɗde pijirlooji, e jeeyngal binndaangal, e saaktude jaayɗe. Golle makko nanngi hakkillaaji ƴeewooɓe talannde e yuɓɓinɓe pijirlooji, rokki mo ƴellitaare e hoolaare e dingiral. O heewi yetteede ko e poise makko, e ŋarɗugol makko, e mbaawka makko e ɗemɗe keewɗe e ɗemngal Mandarin, Farayse e Engele, ko ɗuum addanta mo caggal ɗuum wallude mo e kawgel winndereewel.
2008 : Miss Siin Orop e Miss Siin hakkunde leyɗeele
Nde o janngata to Pari, o tawtoraama kawgel ngel wiyetee ko Miss Chine Orop 2008, o heɓi njeenaari. Ndeen o lomtii Pari e kawgel Miss Siin hakkunde leyɗeele 2008 to Hong Kong, o heɓi kadi tiitoonde ndee. Hono no woɗɓe dañɓe njeenaaje to Hong Kong nii, o rokkaama kontraa ngam waɗde fijirde e TVB, ko ɗum woni fuɗɗoode golle makko fijirde.
2009–2015: Jamanuuji TVB e yahdu mum
Océane naati TVB e hitaande 2009, o waɗi yeewtere makko adannde e Hong Kong e hitaande 2010 e nder dingiral Some Day. O yalti kadi e filmo daartol Taiwan biyeteeɗo Prince of Tears (2009). Ko o janngi koo fof, ŋakkeende ɗemngal makko e ɗemngal Kanton firti ko o heewi waɗde geɗe ballitooje. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e TVB, o yaltii e dille ko wayi no : « Wiɗto jamma » , « Balɗe 7 e nder nguurndam », « Wontude galle ngam ñaamde », « Nguurndam e sahaaji gardiiɗo », « Super Snoops » e « Ad Mania ». Hedde lewru oktoobar 2015, Océane hollitii wonde ina yalta TVB. Kontra makko ina jokki, o felliti waasde hesɗitinde; suɓaade yiylaade peeje kese e nder leydi Siin mawndi.
2015–hannde: Golle Siin mawɗo e nguurndam ɓesngu
Caggal nde o yalti TVB e hitaande 2015, Océane waɗti hakkille mum e eɓɓooji Siin mawɗo, ina heen filmuuji, seppooji web, e peewnugol keeringol. Peeñgol maantiniingol ina jeyaa heen : 2018, 2019, 2020, e 2020 (202).
E lewru suwee 2018, o resi jom jawdi en jom jawdi en, jeyaaɓe e leydi Siin to Belsik. Gila ndeen o woni ko e nguurndam galle e nehde sukaaɓe ɗiɗo, o jokki e nguurndam ɓuuɓɗam. Haa e hitaande 2025, o artiraani e golle mawɗe to Hong Kong walla to Siin mawɗo, hay so tawii o waɗii sahaa e sahaa fof jeewte e nder kewuuji keertiiɗi.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2009 Laamɗo gonɗi Jin Wanping suɓaama — Njeenaari filmuuji Hong Kong ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
Nominated — Njeenaaje filmuuji Asii ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
2010 Fanny dewgal timmungal
== 2012 Debbo Kuraana Lee ==
2015 Nasaraaku nder Asamaan Winnie
2016 Laylaytol yahoowo CIB Detektor (kameo)
2017 Ko Ɓooyɗo
2018 ko mbaydi mbaylaandi
2019 lewru nduu
2020 ko Netflix yaltini
2021 極限拯救 Filmu web yumma
== Dramaaji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2010 Won e ñalɗi Shuang Cameo (toɓɓere 118)
2010 Wiɗto jamma Nip Bing
2011 Balɗe 7 e nder nguurndam Yao Dan
2011 Won galle ngam ñaamde Susan nin So-shan Sitcom ko juuti
2011 Nguurndam e sahaaji jom suudu gardiiɗo Tung-ngok 2 episodes
2011 Super Snoops Chu Ka-bik
== 2011 Ad Mania Pang Ruolin ==
2012 Nde asamaan wuli Angus Sung giɗo debbo biyeteeɗo Cameo (toɓɓere 30)
2012 Laamɓe diamant e ɓerɗe Leng Lei Cameo (toɓɓere 22)
2012 Laamiiɗo waɗoowo Lei Oi-oi
2012–2015 Ngaree galle Yiɗde Shum Shui-ching Sereeji jikku ruttotooɗo
2013 Duuɓi Yiɗde Yoyo 1–5: "Cappanɗe Duujal".
2013 Serjant Tabloid Konstaabel Lam Oi-oi Ko adii ɗuum ko depasuuji; yaltinaa caggal leydi e lewru abriil 2012
2013 Laawol mawngol ngam toppitaade II To Man-wai
2013 Laana Leelka Saare Don Man Wing-tung
2013 Waylo-waylo ɓernde Kirista. J Taƴre 12
2013 Nasaraaku nder asamaan II Kate 1 & 2
2014 Ɓoornugol nguurndam Wong Mei-fan 2
2015 Repertoire njimri to Chi-chin
2016 Kapiteen Hoddiro Wu So-na
== Tuugnorgal ==
4h67awgrlniazl3tpbs63ufx6ru5saf
170318
170317
2026-05-16T12:12:02Z
Ilya Discuss
10103
170318
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Océane Zhu Xuan''' (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle.<ref name="OceanSMCP">{{Cite web|url=https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|title=Q&A: Océane Zhu Xuan|date=5 September 2009|access-date=23 May 2020|archive-date=26 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326025022/https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|url-status=live}}</ref>
== Nguurndam e golle ==
== Nguurndam gadano ==
Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalankaagal e mbaydiiji, o heewi tawtoreede ko pijirlooji ekkol e kewuuji mbaylaandi. E nder duuɓi makko cukaagu, o fuɗɗiima waɗde modeleeji (modèles) e nder waktuuji seeɗa, omo feeña e dingiral (modèle) nokkuuji ɗii e jeeyngal. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, jibnaaɓe makko ndokki mo suɓaade naatde e konu walla janngude caggal leydi ; o suɓii ko jokkude koyɗe makko e nder naalankaagal. O ummii o fayi Pari, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cours Florent, duɗal keeringal to Farayse, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 2010, o woni e ɗemngal Mandarin e Farayse.
2006-2008: Golle mbayliigu
Ko adii nde o naatata e kawgel ŋarɗugol, Océane golliima no feewi e nder Pari, omo yaha ngam waɗde pijirlooji, e jeeyngal binndaangal, e saaktude jaayɗe. Golle makko nanngi hakkillaaji ƴeewooɓe talannde e yuɓɓinɓe pijirlooji, rokki mo ƴellitaare e hoolaare e dingiral. O heewi yetteede ko e poise makko, e ŋarɗugol makko, e mbaawka makko e ɗemɗe keewɗe e ɗemngal Mandarin, Farayse e Engele, ko ɗuum addanta mo caggal ɗuum wallude mo e kawgel winndereewel.
2008 : Miss Siin Orop e Miss Siin hakkunde leyɗeele
Nde o janngata to Pari, o tawtoraama kawgel ngel wiyetee ko Miss Chine Orop 2008, o heɓi njeenaari. Ndeen o lomtii Pari e kawgel Miss Siin hakkunde leyɗeele 2008 to Hong Kong, o heɓi kadi tiitoonde ndee. Hono no woɗɓe dañɓe njeenaaje to Hong Kong nii, o rokkaama kontraa ngam waɗde fijirde e TVB, ko ɗum woni fuɗɗoode golle makko fijirde.
2009–2015: Jamanuuji TVB e yahdu mum
Océane naati TVB e hitaande 2009, o waɗi yeewtere makko adannde e Hong Kong e hitaande 2010 e nder dingiral Some Day. O yalti kadi e filmo daartol Taiwan biyeteeɗo Prince of Tears (2009). Ko o janngi koo fof, ŋakkeende ɗemngal makko e ɗemngal Kanton firti ko o heewi waɗde geɗe ballitooje. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e TVB, o yaltii e dille ko wayi no : « Wiɗto jamma » , « Balɗe 7 e nder nguurndam », « Wontude galle ngam ñaamde », « Nguurndam e sahaaji gardiiɗo », « Super Snoops » e « Ad Mania ». Hedde lewru oktoobar 2015, Océane hollitii wonde ina yalta TVB. Kontra makko ina jokki, o felliti waasde hesɗitinde; suɓaade yiylaade peeje kese e nder leydi Siin mawndi.
2015–hannde: Golle Siin mawɗo e nguurndam ɓesngu
Caggal nde o yalti TVB e hitaande 2015, Océane waɗti hakkille mum e eɓɓooji Siin mawɗo, ina heen filmuuji, seppooji web, e peewnugol keeringol. Peeñgol maantiniingol ina jeyaa heen : 2018, 2019, 2020, e 2020 (202).
E lewru suwee 2018, o resi jom jawdi en jom jawdi en, jeyaaɓe e leydi Siin to Belsik. Gila ndeen o woni ko e nguurndam galle e nehde sukaaɓe ɗiɗo, o jokki e nguurndam ɓuuɓɗam. Haa e hitaande 2025, o artiraani e golle mawɗe to Hong Kong walla to Siin mawɗo, hay so tawii o waɗii sahaa e sahaa fof jeewte e nder kewuuji keertiiɗi.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2009 Laamɗo gonɗi Jin Wanping suɓaama — Njeenaari filmuuji Hong Kong ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
Nominated — Njeenaaje filmuuji Asii ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
2010 Fanny dewgal timmungal
== 2012 Debbo Kuraana Lee ==
2015 Nasaraaku nder Asamaan Winnie
2016 Laylaytol yahoowo CIB Detektor (kameo)
2017 Ko Ɓooyɗo
2018 ko mbaydi mbaylaandi
2019 lewru nduu
2020 ko Netflix yaltini
2021 極限拯救 Filmu web yumma
== Dramaaji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2010 Won e ñalɗi Shuang Cameo (toɓɓere 118)
2010 Wiɗto jamma Nip Bing
2011 Balɗe 7 e nder nguurndam Yao Dan
2011 Won galle ngam ñaamde Susan nin So-shan Sitcom ko juuti
2011 Nguurndam e sahaaji jom suudu gardiiɗo Tung-ngok 2 episodes
2011 Super Snoops Chu Ka-bik
== 2011 Ad Mania Pang Ruolin ==
2012 Nde asamaan wuli Angus Sung giɗo debbo biyeteeɗo Cameo (toɓɓere 30)
2012 Laamɓe diamant e ɓerɗe Leng Lei Cameo (toɓɓere 22)
2012 Laamiiɗo waɗoowo Lei Oi-oi
2012–2015 Ngaree galle Yiɗde Shum Shui-ching Sereeji jikku ruttotooɗo
2013 Duuɓi Yiɗde Yoyo 1–5: "Cappanɗe Duujal".
2013 Serjant Tabloid Konstaabel Lam Oi-oi Ko adii ɗuum ko depasuuji; yaltinaa caggal leydi e lewru abriil 2012
2013 Laawol mawngol ngam toppitaade II To Man-wai
2013 Laana Leelka Saare Don Man Wing-tung
2013 Waylo-waylo ɓernde Kirista. J Taƴre 12
2013 Nasaraaku nder asamaan II Kate 1 & 2
2014 Ɓoornugol nguurndam Wong Mei-fan 2
2015 Repertoire njimri to Chi-chin
2016 Kapiteen Hoddiro Wu So-na
== Tuugnorgal ==
281aetj0wj5wpx2e6zzcctkbyxs1iuw
170319
170318
2026-05-16T12:13:37Z
Ilya Discuss
10103
170319
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Océane Zhu Xuan''' (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle.<ref name="OceanSMCP">{{Cite web|url=https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|title=Q&A: Océane Zhu Xuan|date=5 September 2009|access-date=23 May 2020|archive-date=26 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326025022/https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|url-status=live}}</ref>
== Nguurndam e golle ==
== Nguurndam gadano ==
Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalankaagal e mbaydiiji, o heewi tawtoreede ko pijirlooji ekkol e kewuuji mbaylaandi. E nder duuɓi makko cukaagu, o fuɗɗiima waɗde modeleeji (modèles) e nder waktuuji seeɗa, omo feeña e dingiral (modèle) nokkuuji ɗii e jeeyngal. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, jibnaaɓe makko ndokki mo suɓaade naatde e konu walla janngude caggal leydi ; o suɓii ko jokkude koyɗe makko e nder naalankaagal. O ummii o fayi Pari, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cours Florent, duɗal keeringal to Farayse, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 2010, o woni e ɗemngal Mandarin e Farayse.<ref>{{Cite web|url=https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|title=Q&A: Océane Zhu Xuan|date=5 September 2009}}</ref>
2006-2008: Golle mbayliigu
Ko adii nde o naatata e kawgel ŋarɗugol, Océane golliima no feewi e nder Pari, omo yaha ngam waɗde pijirlooji, e jeeyngal binndaangal, e saaktude jaayɗe. Golle makko nanngi hakkillaaji ƴeewooɓe talannde e yuɓɓinɓe pijirlooji, rokki mo ƴellitaare e hoolaare e dingiral. O heewi yetteede ko e poise makko, e ŋarɗugol makko, e mbaawka makko e ɗemɗe keewɗe e ɗemngal Mandarin, Farayse e Engele, ko ɗuum addanta mo caggal ɗuum wallude mo e kawgel winndereewel.
2008 : Miss Siin Orop e Miss Siin hakkunde leyɗeele
Nde o janngata to Pari, o tawtoraama kawgel ngel wiyetee ko Miss Chine Orop 2008, o heɓi njeenaari. Ndeen o lomtii Pari e kawgel Miss Siin hakkunde leyɗeele 2008 to Hong Kong, o heɓi kadi tiitoonde ndee. Hono no woɗɓe dañɓe njeenaaje to Hong Kong nii, o rokkaama kontraa ngam waɗde fijirde e TVB, ko ɗum woni fuɗɗoode golle makko fijirde.
2009–2015: Jamanuuji TVB e yahdu mum
Océane naati TVB e hitaande 2009, o waɗi yeewtere makko adannde e Hong Kong e hitaande 2010 e nder dingiral Some Day. O yalti kadi e filmo daartol Taiwan biyeteeɗo Prince of Tears (2009). Ko o janngi koo fof, ŋakkeende ɗemngal makko e ɗemngal Kanton firti ko o heewi waɗde geɗe ballitooje. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e TVB, o yaltii e dille ko wayi no : « Wiɗto jamma » , « Balɗe 7 e nder nguurndam », « Wontude galle ngam ñaamde », « Nguurndam e sahaaji gardiiɗo », « Super Snoops » e « Ad Mania ». Hedde lewru oktoobar 2015, Océane hollitii wonde ina yalta TVB. Kontra makko ina jokki, o felliti waasde hesɗitinde; suɓaade yiylaade peeje kese e nder leydi Siin mawndi.
2015–hannde: Golle Siin mawɗo e nguurndam ɓesngu
Caggal nde o yalti TVB e hitaande 2015, Océane waɗti hakkille mum e eɓɓooji Siin mawɗo, ina heen filmuuji, seppooji web, e peewnugol keeringol. Peeñgol maantiniingol ina jeyaa heen : 2018, 2019, 2020, e 2020 (202).
E lewru suwee 2018, o resi jom jawdi en jom jawdi en, jeyaaɓe e leydi Siin to Belsik. Gila ndeen o woni ko e nguurndam galle e nehde sukaaɓe ɗiɗo, o jokki e nguurndam ɓuuɓɗam. Haa e hitaande 2025, o artiraani e golle mawɗe to Hong Kong walla to Siin mawɗo, hay so tawii o waɗii sahaa e sahaa fof jeewte e nder kewuuji keertiiɗi.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2009 Laamɗo gonɗi Jin Wanping suɓaama — Njeenaari filmuuji Hong Kong ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
Nominated — Njeenaaje filmuuji Asii ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
2010 Fanny dewgal timmungal
== 2012 Debbo Kuraana Lee ==
2015 Nasaraaku nder Asamaan Winnie
2016 Laylaytol yahoowo CIB Detektor (kameo)
2017 Ko Ɓooyɗo
2018 ko mbaydi mbaylaandi
2019 lewru nduu
2020 ko Netflix yaltini
2021 極限拯救 Filmu web yumma
== Dramaaji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2010 Won e ñalɗi Shuang Cameo (toɓɓere 118)
2010 Wiɗto jamma Nip Bing
2011 Balɗe 7 e nder nguurndam Yao Dan
2011 Won galle ngam ñaamde Susan nin So-shan Sitcom ko juuti
2011 Nguurndam e sahaaji jom suudu gardiiɗo Tung-ngok 2 episodes
2011 Super Snoops Chu Ka-bik
== 2011 Ad Mania Pang Ruolin ==
2012 Nde asamaan wuli Angus Sung giɗo debbo biyeteeɗo Cameo (toɓɓere 30)
2012 Laamɓe diamant e ɓerɗe Leng Lei Cameo (toɓɓere 22)
2012 Laamiiɗo waɗoowo Lei Oi-oi
2012–2015 Ngaree galle Yiɗde Shum Shui-ching Sereeji jikku ruttotooɗo
2013 Duuɓi Yiɗde Yoyo 1–5: "Cappanɗe Duujal".
2013 Serjant Tabloid Konstaabel Lam Oi-oi Ko adii ɗuum ko depasuuji; yaltinaa caggal leydi e lewru abriil 2012
2013 Laawol mawngol ngam toppitaade II To Man-wai
2013 Laana Leelka Saare Don Man Wing-tung
2013 Waylo-waylo ɓernde Kirista. J Taƴre 12
2013 Nasaraaku nder asamaan II Kate 1 & 2
2014 Ɓoornugol nguurndam Wong Mei-fan 2
2015 Repertoire njimri to Chi-chin
2016 Kapiteen Hoddiro Wu So-na
== Tuugnorgal ==
hur6cer349q3vdkn1677q1mzu69ioeq
170320
170319
2026-05-16T12:14:52Z
Ilya Discuss
10103
170320
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Océane Zhu Xuan''' (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle.<ref name="OceanSMCP">{{Cite web|url=https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|title=Q&A: Océane Zhu Xuan|date=5 September 2009|access-date=23 May 2020|archive-date=26 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326025022/https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|url-status=live}}</ref>
== Nguurndam e golle ==
== Nguurndam gadano ==
Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalankaagal e mbaydiiji, o heewi tawtoreede ko pijirlooji ekkol e kewuuji mbaylaandi. E nder duuɓi makko cukaagu, o fuɗɗiima waɗde modeleeji (modèles) e nder waktuuji seeɗa, omo feeña e dingiral (modèle) nokkuuji ɗii e jeeyngal. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, jibnaaɓe makko ndokki mo suɓaade naatde e konu walla janngude caggal leydi ; o suɓii ko jokkude koyɗe makko e nder naalankaagal. O ummii o fayi Pari, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cours Florent, duɗal keeringal to Farayse, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 2010, o woni e ɗemngal Mandarin e Farayse.<ref>{{Cite web|url=https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|title=Q&A: Océane Zhu Xuan|date=5 September 2009}}</ref>
2006-2008: Golle mbayliigu
Ko adii nde o naatata e kawgel ŋarɗugol, Océane golliima no feewi e nder Pari, omo yaha ngam waɗde pijirlooji, e jeeyngal binndaangal, e saaktude jaayɗe. Golle makko nanngi hakkillaaji ƴeewooɓe talannde e yuɓɓinɓe pijirlooji, rokki mo ƴellitaare e hoolaare e dingiral. O heewi yetteede ko e poise makko, e ŋarɗugol makko, e mbaawka makko e ɗemɗe keewɗe e ɗemngal Mandarin, Farayse e Engele, ko ɗuum addanta mo caggal ɗuum wallude mo e kawgel winndereewel.<ref>{{Cite web|url=https://www.hk01.com/%E5%8D%B3%E6%99%82%E5%A8%9B%E6%A8%82/202466/%E5%A4%9A%E5%9C%96-%E6%9C%B1%E7%92%87-%E5%A4%B1%E8%B9%A4-3%E5%B9%B4%E6%B2%92%E6%94%BE%E6%A3%84%E5%81%9A%E6%88%B2-%E5%85%A7%E5%9C%B0%E6%8B%8D%E7%B6%B2%E5%A4%A7%E6%89%AE%E4%BA%BA%E6%AF%8D%E6%8C%91%E6%88%B0%E6%BC%94%E6%8A%80?utm_source=chatgpt.com|title=Océane Zhu Mainland China career|access-date=25 December 2025}}</ref>
2008 : Miss Siin Orop e Miss Siin hakkunde leyɗeele
Nde o janngata to Pari, o tawtoraama kawgel ngel wiyetee ko Miss Chine Orop 2008, o heɓi njeenaari. Ndeen o lomtii Pari e kawgel Miss Siin hakkunde leyɗeele 2008 to Hong Kong, o heɓi kadi tiitoonde ndee. Hono no woɗɓe dañɓe njeenaaje to Hong Kong nii, o rokkaama kontraa ngam waɗde fijirde e TVB, ko ɗum woni fuɗɗoode golle makko fijirde.
2009–2015: Jamanuuji TVB e yahdu mum
Océane naati TVB e hitaande 2009, o waɗi yeewtere makko adannde e Hong Kong e hitaande 2010 e nder dingiral Some Day. O yalti kadi e filmo daartol Taiwan biyeteeɗo Prince of Tears (2009). Ko o janngi koo fof, ŋakkeende ɗemngal makko e ɗemngal Kanton firti ko o heewi waɗde geɗe ballitooje. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e TVB, o yaltii e dille ko wayi no : « Wiɗto jamma » , « Balɗe 7 e nder nguurndam », « Wontude galle ngam ñaamde », « Nguurndam e sahaaji gardiiɗo », « Super Snoops » e « Ad Mania ». Hedde lewru oktoobar 2015, Océane hollitii wonde ina yalta TVB. Kontra makko ina jokki, o felliti waasde hesɗitinde; suɓaade yiylaade peeje kese e nder leydi Siin mawndi.
2015–hannde: Golle Siin mawɗo e nguurndam ɓesngu
Caggal nde o yalti TVB e hitaande 2015, Océane waɗti hakkille mum e eɓɓooji Siin mawɗo, ina heen filmuuji, seppooji web, e peewnugol keeringol. Peeñgol maantiniingol ina jeyaa heen : 2018, 2019, 2020, e 2020 (202).
E lewru suwee 2018, o resi jom jawdi en jom jawdi en, jeyaaɓe e leydi Siin to Belsik. Gila ndeen o woni ko e nguurndam galle e nehde sukaaɓe ɗiɗo, o jokki e nguurndam ɓuuɓɗam. Haa e hitaande 2025, o artiraani e golle mawɗe to Hong Kong walla to Siin mawɗo, hay so tawii o waɗii sahaa e sahaa fof jeewte e nder kewuuji keertiiɗi.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2009 Laamɗo gonɗi Jin Wanping suɓaama — Njeenaari filmuuji Hong Kong ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
Nominated — Njeenaaje filmuuji Asii ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
2010 Fanny dewgal timmungal
== 2012 Debbo Kuraana Lee ==
2015 Nasaraaku nder Asamaan Winnie
2016 Laylaytol yahoowo CIB Detektor (kameo)
2017 Ko Ɓooyɗo
2018 ko mbaydi mbaylaandi
2019 lewru nduu
2020 ko Netflix yaltini
2021 極限拯救 Filmu web yumma
== Dramaaji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2010 Won e ñalɗi Shuang Cameo (toɓɓere 118)
2010 Wiɗto jamma Nip Bing
2011 Balɗe 7 e nder nguurndam Yao Dan
2011 Won galle ngam ñaamde Susan nin So-shan Sitcom ko juuti
2011 Nguurndam e sahaaji jom suudu gardiiɗo Tung-ngok 2 episodes
2011 Super Snoops Chu Ka-bik
== 2011 Ad Mania Pang Ruolin ==
2012 Nde asamaan wuli Angus Sung giɗo debbo biyeteeɗo Cameo (toɓɓere 30)
2012 Laamɓe diamant e ɓerɗe Leng Lei Cameo (toɓɓere 22)
2012 Laamiiɗo waɗoowo Lei Oi-oi
2012–2015 Ngaree galle Yiɗde Shum Shui-ching Sereeji jikku ruttotooɗo
2013 Duuɓi Yiɗde Yoyo 1–5: "Cappanɗe Duujal".
2013 Serjant Tabloid Konstaabel Lam Oi-oi Ko adii ɗuum ko depasuuji; yaltinaa caggal leydi e lewru abriil 2012
2013 Laawol mawngol ngam toppitaade II To Man-wai
2013 Laana Leelka Saare Don Man Wing-tung
2013 Waylo-waylo ɓernde Kirista. J Taƴre 12
2013 Nasaraaku nder asamaan II Kate 1 & 2
2014 Ɓoornugol nguurndam Wong Mei-fan 2
2015 Repertoire njimri to Chi-chin
2016 Kapiteen Hoddiro Wu So-na
== Tuugnorgal ==
58odnra8dtmylk4we57fycgb0q7utu6
170321
170320
2026-05-16T12:15:52Z
Ilya Discuss
10103
170321
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Océane Zhu Xuan''' (jibinaa ko ñalnde 4 abriil 1987) ko debbo Siin, gonnooɗo laamɗo belɗo, kadi ko fijoowo, jooɗiiɗo to Hong Kong. O naati TVB ko e hitaande 2009, o yalti e hitaande 2015 ngam ƴeewde golle to leydi Siin, caggal ɗuum o waɗti hakkille makko e nguurndam galle.<ref name="OceanSMCP">{{Cite web|url=https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|title=Q&A: Océane Zhu Xuan|date=5 September 2009|access-date=23 May 2020|archive-date=26 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220326025022/https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|url-status=live}}</ref>
== Nguurndam e golle ==
== Nguurndam gadano ==
Océane jibinaa ko to Pekin, mawni ko to Pekin. Jibnaaɓe makko ɗiɗo fof ngonnoo ko e konu Siin. Nde o woni cukalel, o heɓi nafoore mawnde e waɗde naalankaagal e mbaydiiji, o heewi tawtoreede ko pijirlooji ekkol e kewuuji mbaylaandi. E nder duuɓi makko cukaagu, o fuɗɗiima waɗde modeleeji (modèles) e nder waktuuji seeɗa, omo feeña e dingiral (modèle) nokkuuji ɗii e jeeyngal. E duuɓi sappo e jeeɗiɗi, jibnaaɓe makko ndokki mo suɓaade naatde e konu walla janngude caggal leydi ; o suɓii ko jokkude koyɗe makko e nder naalankaagal. O ummii o fayi Pari, o janngi fijirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cours Florent, duɗal keeringal to Farayse, o heɓi heen seedantaagal makko e hitaande 2010, o woni e ɗemngal Mandarin e Farayse.<ref>{{Cite web|url=https://www.scmp.com/article/691595/qa-oceane-zhu-xuan|title=Q&A: Océane Zhu Xuan|date=5 September 2009}}</ref>
2006-2008: Golle mbayliigu
Ko adii nde o naatata e kawgel ŋarɗugol, Océane golliima no feewi e nder Pari, omo yaha ngam waɗde pijirlooji, e jeeyngal binndaangal, e saaktude jaayɗe. Golle makko nanngi hakkillaaji ƴeewooɓe talannde e yuɓɓinɓe pijirlooji, rokki mo ƴellitaare e hoolaare e dingiral. O heewi yetteede ko e poise makko, e ŋarɗugol makko, e mbaawka makko e ɗemɗe keewɗe e ɗemngal Mandarin, Farayse e Engele, ko ɗuum addanta mo caggal ɗuum wallude mo e kawgel winndereewel.<ref>{{Cite web|url=https://www.hk01.com/%E5%8D%B3%E6%99%82%E5%A8%9B%E6%A8%82/202466/%E5%A4%9A%E5%9C%96-%E6%9C%B1%E7%92%87-%E5%A4%B1%E8%B9%A4-3%E5%B9%B4%E6%B2%92%E6%94%BE%E6%A3%84%E5%81%9A%E6%88%B2-%E5%85%A7%E5%9C%B0%E6%8B%8D%E7%B6%B2%E5%A4%A7%E6%89%AE%E4%BA%BA%E6%AF%8D%E6%8C%91%E6%88%B0%E6%BC%94%E6%8A%80?utm_source=chatgpt.com|title=Océane Zhu Mainland China career|access-date=25 December 2025}}</ref>
2008 : Miss Siin Orop e Miss Siin hakkunde leyɗeele
Nde o janngata to Pari, o tawtoraama kawgel ngel wiyetee ko Miss Chine Orop 2008, o heɓi njeenaari. Ndeen o lomtii Pari e kawgel Miss Siin hakkunde leyɗeele 2008 to Hong Kong, o heɓi kadi tiitoonde ndee. Hono no woɗɓe dañɓe njeenaaje to Hong Kong nii, o rokkaama kontraa ngam waɗde fijirde e TVB, ko ɗum woni fuɗɗoode golle makko fijirde.
2009–2015: Jamanuuji TVB e yahdu mum
Océane naati TVB e hitaande 2009, o waɗi yeewtere makko adannde e Hong Kong e hitaande 2010 e nder dingiral Some Day. O yalti kadi e filmo daartol Taiwan biyeteeɗo Prince of Tears (2009). Ko o janngi koo fof, ŋakkeende ɗemngal makko e ɗemngal Kanton firti ko o heewi waɗde geɗe ballitooje. E nder duuɓi jeeɗiɗi ɗi o woni e TVB, o yaltii e dille ko wayi no : « Wiɗto jamma » , « Balɗe 7 e nder nguurndam », « Wontude galle ngam ñaamde », « Nguurndam e sahaaji gardiiɗo », « Super Snoops » e « Ad Mania ». Hedde lewru oktoobar 2015, Océane hollitii wonde ina yalta TVB. Kontra makko ina jokki, o felliti waasde hesɗitinde; suɓaade yiylaade peeje kese e nder leydi Siin mawndi.<ref>{{Cite web|url=https://www.stheadline.com/film-drama/3529508/%E5%89%8DTVB%E5%BE%A1%E7%94%A8%E6%83%85%E5%A9%A6%E7%A5%9E%E9%9A%B1%E5%A4%9A%E5%B9%B4%E7%B5%82%E7%8F%BE%E8%BA%AB-%E5%AB%81%E5%AF%8C%E4%BA%8C%E4%BB%A3%E8%80%81%E5%85%AC%E6%B7%A1%E5%87%BA%E5%81%9A%E5%B0%91%E5%A5%B6%E5%A5%B6-%E7%8B%80%E6%85%8B%E6%9B%9D%E5%85%89%E6%95%A3%E7%99%BC%E7%84%A1%E9%99%90%E5%A5%B3%E4%BA%BA%E5%91%B3?utm_source=chatgpt.com|title=Océane Zhu rare public appearances|access-date=25 December 2025}}</ref>
2015–hannde: Golle Siin mawɗo e nguurndam ɓesngu
Caggal nde o yalti TVB e hitaande 2015, Océane waɗti hakkille mum e eɓɓooji Siin mawɗo, ina heen filmuuji, seppooji web, e peewnugol keeringol. Peeñgol maantiniingol ina jeyaa heen : 2018, 2019, 2020, e 2020 (202).
E lewru suwee 2018, o resi jom jawdi en jom jawdi en, jeyaaɓe e leydi Siin to Belsik. Gila ndeen o woni ko e nguurndam galle e nehde sukaaɓe ɗiɗo, o jokki e nguurndam ɓuuɓɗam. Haa e hitaande 2025, o artiraani e golle mawɗe to Hong Kong walla to Siin mawɗo, hay so tawii o waɗii sahaa e sahaa fof jeewte e nder kewuuji keertiiɗi.
== Filmogaraafi ==
== Vidiyo ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2009 Laamɗo gonɗi Jin Wanping suɓaama — Njeenaari filmuuji Hong Kong ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
Nominated — Njeenaaje filmuuji Asii ngam ɓurde waawde waɗde golle kese
2010 Fanny dewgal timmungal
== 2012 Debbo Kuraana Lee ==
2015 Nasaraaku nder Asamaan Winnie
2016 Laylaytol yahoowo CIB Detektor (kameo)
2017 Ko Ɓooyɗo
2018 ko mbaydi mbaylaandi
2019 lewru nduu
2020 ko Netflix yaltini
2021 極限拯救 Filmu web yumma
== Dramaaji teleeji ==
Hitaande Tiitoonde Darnde Teskorɗe
2010 Won e ñalɗi Shuang Cameo (toɓɓere 118)
2010 Wiɗto jamma Nip Bing
2011 Balɗe 7 e nder nguurndam Yao Dan
2011 Won galle ngam ñaamde Susan nin So-shan Sitcom ko juuti
2011 Nguurndam e sahaaji jom suudu gardiiɗo Tung-ngok 2 episodes
2011 Super Snoops Chu Ka-bik
== 2011 Ad Mania Pang Ruolin ==
2012 Nde asamaan wuli Angus Sung giɗo debbo biyeteeɗo Cameo (toɓɓere 30)
2012 Laamɓe diamant e ɓerɗe Leng Lei Cameo (toɓɓere 22)
2012 Laamiiɗo waɗoowo Lei Oi-oi
2012–2015 Ngaree galle Yiɗde Shum Shui-ching Sereeji jikku ruttotooɗo
2013 Duuɓi Yiɗde Yoyo 1–5: "Cappanɗe Duujal".
2013 Serjant Tabloid Konstaabel Lam Oi-oi Ko adii ɗuum ko depasuuji; yaltinaa caggal leydi e lewru abriil 2012
2013 Laawol mawngol ngam toppitaade II To Man-wai
2013 Laana Leelka Saare Don Man Wing-tung
2013 Waylo-waylo ɓernde Kirista. J Taƴre 12
2013 Nasaraaku nder asamaan II Kate 1 & 2
2014 Ɓoornugol nguurndam Wong Mei-fan 2
2015 Repertoire njimri to Chi-chin
2016 Kapiteen Hoddiro Wu So-na
== Tuugnorgal ==
2my5w3152noy3pykjfpuokm6fmoz6yd