Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.47.0-wmf.4 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk François Bassolet 0 41703 171596 2026-05-29T12:36:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "François Djobi Bassolet (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo. Kugal Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum. Golle cuɓaaɗe François D. Bassolet..." 171596 wikitext text/x-wiki François Djobi Bassolet (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo. Kugal Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum. Golle cuɓaaɗe François D. Bassolet, ƴellitaare doole toowɗe, hitaande 1898 haa ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1966 (1968). Fuɗɗoode sp73hryoykz3q34e1oc0gwllaekeak0 171597 171596 2026-05-29T12:38:18Z Ilya Discuss 10103 171597 wikitext text/x-wiki {{Databox}} François Djobi Bassolet (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo. Kugal Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum. Golle cuɓaaɗe François D. Bassolet, ƴellitaare doole toowɗe, hitaande 1898 haa ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1966 (1968). Fuɗɗoode eztc6ov5j8dujfn2tird2qezbhqbjfm 171598 171597 2026-05-29T12:39:41Z Ilya Discuss 10103 171598 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''François Djobi Bassolet''' (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo. == Kugal == Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum. == Golle cuɓaaɗe == François D. Bassolet, ƴellitaare doole toowɗe, hitaande 1898 haa ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1966 (1968). == Fuɗɗoode == 43nst4vur0k6trd6adwl9fzwevfvkv5 Abdallah ben Aisha 0 41704 171599 2026-05-29T12:42:29Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Abdallah ben Aysha (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689. Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari..." 171599 wikitext text/x-wiki Abdallah ben Aysha (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689. Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer. Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699. Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk. Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan. Ƴeew kadi Lislaam e Protestan en Kawtal Angalteer e Marok Kawtal Farayse e Ottomaan Teskorɗe tlm92qwhpkk70g8cg9ofp4039jr3e2o 171600 171599 2026-05-29T12:43:35Z Ilya Discuss 10103 171600 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Abdallah ben Aysha (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689. Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer. Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699. Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk. Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan. Ƴeew kadi Lislaam e Protestan en Kawtal Angalteer e Marok Kawtal Farayse e Ottomaan Teskorɗe ikwnpg151xpc6hznx73cpsxhtvoiw9d 171601 171600 2026-05-29T12:45:06Z Ilya Discuss 10103 171601 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdallah ben Aysha''' (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689. Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer. Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699. Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk. Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan. == Ƴeew kadi == Lislaam e Protestan en Kawtal Angalteer e Marok Kawtal Farayse e Ottomaan == Teskorɗe == eg27ozi9e9jxt6pdameh0k7pdulvpb2 171602 171601 2026-05-29T12:47:27Z Ilya Discuss 10103 171602 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdallah ben Aysha''' (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689.<ref name="Matar">''In the Land of the Christians'' by Nabil Matar, p.197</ref> Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer. Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699. Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk. Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan. == Ƴeew kadi == Lislaam e Protestan en Kawtal Angalteer e Marok Kawtal Farayse e Ottomaan == Teskorɗe == t4u22f9g2g47by58kiie0wnjns81cg5 Yusuf Biscaino 0 41705 171603 2026-05-29T12:56:02Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Yuusuf Biskaayno, kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan. O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111. O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓa..." 171603 wikitext text/x-wiki Yuusuf Biskaayno, kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan. O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111. O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir. Ƴeew kadi Jokkondiral Maruk e Pays-Bas Teskorɗe n9asyg3wizlq9fxpnd8hlvt9ufn3u0y 171604 171603 2026-05-29T12:57:56Z Ilya Discuss 10103 171604 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Yuusuf Biskaayno, kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan. O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111. O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir. Ƴeew kadi Jokkondiral Maruk e Pays-Bas Teskorɗe n4x5cbdq4x4svqre6nswsugq1rixz9f 171605 171604 2026-05-29T12:59:01Z Ilya Discuss 10103 171605 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Yuusuf Biskaayno''', kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan. O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111. O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir. == Ƴeew kadi == Jokkondiral Maruk e Pays-Bas == Teskorɗe == 1231rxh1q8zo7od2jbwh2jmp3addqh3 171606 171605 2026-05-29T13:03:11Z Ilya Discuss 10103 171606 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Yuusuf Biskaayno''', kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan. O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111. O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir.<ref name="Arenal 211">[https://books.google.com/books?id=C7BRMMyJMtIC&pg=PA211 ''European converts to Islam in the Maghreb'' by Mercedes García Arenal p.211]</ref> == Ƴeew kadi == Jokkondiral Maruk e Pays-Bas == Teskorɗe == jwtgs62v4j969dvgmuemy1n55m8t7wi Nabil Benabdallah 0 41706 171607 2026-05-29T13:09:45Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane. Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm. E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaa..." 171607 wikitext text/x-wiki Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane. Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm. E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui. Tuugnorgal 8kthj5uk4a9acq21zhl8wjpj5o2g6os 171608 171607 2026-05-29T13:11:29Z Ilya Discuss 10103 171608 wikitext text/x-wiki Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane. {{Databox}} Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm. E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui. Tuugnorgal 4j6tz94nnuwymqz4dy00p2dcdgyq557 171609 171608 2026-05-29T13:12:14Z Ilya Discuss 10103 171609 wikitext text/x-wiki Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane. {{Databox}} Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm. E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui. == Tuugnorgal == r7755w3qv800tmb8c9zr38znnsktnlb 171610 171609 2026-05-29T13:12:42Z Ilya Discuss 10103 171610 wikitext text/x-wiki '''Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa''' ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane. {{Databox}} Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm. E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui. == Tuugnorgal == 4wszfllmqszxyovqrzer2swouilxkz7 171611 171610 2026-05-29T13:14:30Z Ilya Discuss 10103 171611 wikitext text/x-wiki '''Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa''' ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane.<ref name="bio">{{cite web|title=نبيل بنعبد الله : وزير السكنى والتعمير وسياسة المدينة (Official biography)|url=http://www.maroc.ma/NR/rdonlyres/63BA26E5-AFF6-4F8C-BE8C-F6E7F765750C/0/%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%8A%D8%B1%D8%A9%D8%A7%D9%84%D8%B0%D8%A7%D8%AA%D9%8A%D8%A9%D9%86%D8%A8%D9%8A%D9%84%D8%A8%D9%86%D8%B9%D8%A8%D8%AF%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87.pdf|publisher=Government of Morocco|access-date=18 March 2012}}{{Dead link|date=April 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{cite news|title=Nomination Nabil Benabdallah se met à l'italien.|url=http://www.maghress.com/fr/lagazette/18663|access-date=18 March 2012|newspaper=La Gazette du Maroc|date=2008-11-14}}</ref><ref>{{cite news|last=David William|title=Nabil Benabdallah Le beau gosse du gouvernement !|url=http://www.maghress.com/fr/financesnews/3315|access-date=18 March 2012|newspaper=Finance News|date=2007-02-15}}</ref><ref>{{cite news|last=Bachir HAJJAJ|title=La vie illustre et l'œuvre de Nabil Benabdallah 1er|url=http://www.maghress.com/fr/aujourdhui/10506|access-date=18 March 2012|newspaper=Aujourd'hui le Maroc|date=5 March 2004}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=Who Is Abdelahad Fassi-Fihri Morocco's New Minister of Housing?|url=https://www.moroccoworldnews.com/2018/01/239006/abdelahad-fassi-fihri-moroccos-new-minister-housing|access-date=2024-03-28|website=www.moroccoworldnews.com|language=en}}</ref> {{Databox}} Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm. E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui. == Tuugnorgal == fqjsdcq147bsio312mie0y817a53ydm Mohammed Boujendar 0 41707 171612 2026-05-29T13:17:22Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Mohammed Bujendaar (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926 Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), ngu..." 171612 wikitext text/x-wiki Mohammed Bujendaar (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926 Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987) Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922 Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori). Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930. Tuugnorgal ljw5ajclf29nfcpkm8bp95lvynokme0 171613 171612 2026-05-29T13:19:10Z Ilya Discuss 10103 171613 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Mohammed Bujendaar (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926 Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987) Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922 Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori). Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930. Tuugnorgal n3e3ujnjg6cd8xp8h51xxsrjtbnb8fd 171614 171613 2026-05-29T13:20:02Z Ilya Discuss 10103 171614 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mohammed Bujendaar''' (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. == Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: == Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926 Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987) Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922 Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori). Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930. == Tuugnorgal == 739saajejs7gxkbz7tb7iimbqmqwsct 171615 171614 2026-05-29T13:22:25Z Ilya Discuss 10103 171615 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mohammed Bujendaar''' (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. <ref>''Hespéris Tamuda'', Volume 36, 1998</ref> == Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: == Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926 Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987) Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922 Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori). Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930. == Tuugnorgal == tl0dhr0wtuiq52obx7pp10cgvns30jb 171616 171615 2026-05-29T13:24:20Z Ilya Discuss 10103 171616 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mohammed Bujendaar''' (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. <ref>''Hespéris Tamuda'', Volume 36, 1998</ref> == Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: == Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926.<ref>Mustapha Bourakkadi, "un salon littéraire qui subsiste et perdure", in: ''Le Matin'' 15-09-2006 [http://www.maghress.com/fr/lematin/69181] retrieved 15-8-2012</ref> Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987) Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922 Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori). Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930. == Tuugnorgal == 7735x91iz5wmotixn0bnd7hxhkjvggf Wahbi al-Bouri 0 41708 171617 2026-05-29T13:27:49Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Wahbi Ahmed El-Bouri (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969. Nguurndam..." 171617 wikitext text/x-wiki Wahbi Ahmed El-Bouri (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969. Nguurndam Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public. Tuugnorgal osi3bx20b5f32vsgh2u3cqh22yqsd7o 171618 171617 2026-05-29T13:30:16Z Ilya Discuss 10103 171618 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Wahbi Ahmed El-Bouri (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969. Nguurndam Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public. Tuugnorgal 5xycjkq6ef18yyxddpu0e84uohm44sh 171619 171618 2026-05-29T13:30:58Z Ilya Discuss 10103 171619 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wahbi Ahmed El-Bouri''' (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969. == Nguurndam == Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public. == Tuugnorgal == ayxmmr5he5tzh1mg2hzct5b7x0w2t4u 171620 171619 2026-05-29T13:33:43Z Ilya Discuss 10103 171620 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wahbi Ahmed El-Bouri''' (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969.<ref name="Moheet">{{cite news|url=http://www.moheet.com/2010/06/09/%D8%B1%D8%AD%D9%8A%D9%84-%D8%B1%D8%A7%D8%A6%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%B5%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%8A%D8%A8%D9%8A%D8%A9-%D9%88%D9%87%D8%A8%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%A8%D9%88%D8%B1%D9%8A/|script-title=ar:رحيل رائد القصة الليبية وهبي البوري|date=2010-06-09|publisher=[[Moheet]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.aljazeera.net/NR/exeres/2AB33B65-8B56-44C0-97B7-FF860B9F033E.htm|script-title=ar:ليبيا تشيع المؤرخ وهبي البوري|date=2010-06-08|publisher=[[Al Jazeera English|Al Jazeera]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref name="Moheet" /> == Nguurndam == Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public. == Tuugnorgal == r0arjxufil30pd8xo4ig10yr04ybd5h 171621 171620 2026-05-29T13:35:44Z Ilya Discuss 10103 171621 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wahbi Ahmed El-Bouri''' (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969.<ref name="Moheet">{{cite news|url=http://www.moheet.com/2010/06/09/%D8%B1%D8%AD%D9%8A%D9%84-%D8%B1%D8%A7%D8%A6%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%B5%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%8A%D8%A8%D9%8A%D8%A9-%D9%88%D9%87%D8%A8%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%A8%D9%88%D8%B1%D9%8A/|script-title=ar:رحيل رائد القصة الليبية وهبي البوري|date=2010-06-09|publisher=[[Moheet]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.aljazeera.net/NR/exeres/2AB33B65-8B56-44C0-97B7-FF860B9F033E.htm|script-title=ar:ليبيا تشيع المؤرخ وهبي البوري|date=2010-06-08|publisher=[[Al Jazeera English|Al Jazeera]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref name="Moheet" /> == Nguurndam == Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public.<ref>{{cite journal|last=Gheblawi|first=Ghazi|date=2011-09-15|title=Libyan Literature: The Impact of Revolution|journal=[[Minerva (Norwegian periodical)|Minerva]]|url=http://www.minervanett.no/2011/09/15/the-impact-of-revolution/|archive-date=2011-11-19|access-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20111119014040/http://www.minervanett.no/2011/09/15/the-impact-of-revolution/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|url=http://en.qantara.de/Non-political-Stories-of-Love-and-Hardship/8998c173/index.html|title=Non-Political Stories of Love and Hardship|last=Tarbush|first=Susannah|date=2008-09-26|publisher=[[Qantara.de]]|accessdate=12 January 2012}}</ref> == Tuugnorgal == pgv4lgs53g9qxy3r19p1s8ouypumy6r Corinne Chevallier 0 41709 171622 2026-05-29T13:38:11Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Corinne Chevallier (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri. Ngendam O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen. Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo. Golle Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire..." 171622 wikitext text/x-wiki Corinne Chevallier (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri. Ngendam O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen. Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo. Golle Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) . Tuugnorgal rtuuno50xjutkb7420ny0yrt65n81wg 171623 171622 2026-05-29T13:39:45Z Ilya Discuss 10103 171623 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Corinne Chevallier (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri. Ngendam O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen. Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo. Golle Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) . Tuugnorgal so4jupqs3nxzejo8wi5o1x69mkecr42 171624 171623 2026-05-29T13:40:14Z Ilya Discuss 10103 171624 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Corinne Chevallier''' (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri. Ngendam O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen. Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo. Golle Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) . Tuugnorgal buvfjtg7crxwvwizbl0jmj129zcjav9 171625 171624 2026-05-29T13:41:02Z Ilya Discuss 10103 171625 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Corinne Chevallier''' (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri. == Ngendam == O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen. Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo. == Golle == Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) . == Tuugnorgal == iiownvdarmqqmd86x5ge1qquv13mtke 171626 171625 2026-05-29T13:42:21Z Ilya Discuss 10103 171626 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Corinne Chevallier''' (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri.<ref>{{cite news|url=http://www.elwatan.com/archives/article.php?id=68197|title=Algérienne, profondément algérienne...|date=2007-05-17|work=[[El Watan]]|author=Hamid Tahri|author-link=Hamid Tahri}}</ref> == Ngendam == O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen. Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo. == Golle == Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) . == Tuugnorgal == 20ekyw6jy0egtb207fkxykqoya5wbkt Achour Fenni 0 41710 171627 2026-05-29T13:44:46Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Achour Fenni (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo. Tuugnorgal" 171627 wikitext text/x-wiki Achour Fenni (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo. Tuugnorgal j251ovl1upmraeqqzgjw63jiv0bb576 171628 171627 2026-05-29T13:47:42Z Ilya Discuss 10103 171628 wikitext text/x-wiki '''Achour Fenni''' (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo. == Tuugnorgal == bfemd2ap4jt4gq8ks3ndxgk09ri373g 171629 171628 2026-05-29T13:50:31Z Ilya Discuss 10103 171629 wikitext text/x-wiki '''Achour Fenni''' (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo.<ref>{{cite web|url=http://www.cipmarseille.com/auteur_fiche.php?id=14|title=ACHOUR FENNI|publisher=Cipmarseille.com|accessdate=2015-07-14}}</ref> == Tuugnorgal == gyjs1g4qgaaa9vli64us9peyujt492k William Wellington Gqoba 0 41711 171630 2026-05-29T13:55:06Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Wiliyam Welinton Gqoba William Wellington Gqoba (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor. Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darn..." 171630 wikitext text/x-wiki Wiliyam Welinton Gqoba William Wellington Gqoba (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor. Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darnde mawnde e binndol Xhosa, kam e naatgol Xhosa en e diine kerecee en. Gqoba naati duɗal Mission to Tyhume, rewi heen ko duɗal Lovedale. E lewru mee 1856 o waɗtaa e golle wagon, o golliima to Lovedale, caggal ɗuum to wuro laamɗo William fotde hitaande, o joofniri to Gare Brownlee. E hitaande 1858 o waɗtaa mawɗo e nder jumaa Tiyo Soga to Mgwali. Gila hitaande 1884 haa o sankii e hitaande 1888 ko kanko woni gardiiɗo Isigidimi samaXhosa (Nelaaɗo Xhosa), ɗo o yaltini kadi binndanɗe makko e daartol leñol Xhosa. Innde makko noon, ko batte jimɗi makko — haa teeŋti e jimɗi ɗiɗi juutɗi ("Jeewte hakkunde Kerecee’en e Pagan en" e "Jeewte mawɗe e jaŋde") ɗe mbaydi mum en ƴellitii e deftere John Bunyan wiyeteende The Pilgrim’s Progress e nder firo Tiyo Soga e ɗemngal Xhosa. E nder jimɗi ɗiɗi ɗii fof, Gqoba ina hollita hujjaaji hakkunde Kerecee’en e toɓɓe goɗɗe, ɗo o jogii hujjaaji Kerecee’en keɓoowo ñalawma oo. Gqoba maayi ko to Lovedale, sara Alice. Jokkondire yaajɗe lv6sgnyvrous8dsaeblg7dcr4nmfmqh 171631 171630 2026-05-29T13:57:57Z Ilya Discuss 10103 171631 wikitext text/x-wiki Wiliyam Welinton{{Databox}} Gqoba William Wellington Gqoba (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor. Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darnde mawnde e binndol Xhosa, kam e naatgol Xhosa en e diine kerecee en. Gqoba naati duɗal Mission to Tyhume, rewi heen ko duɗal Lovedale. E lewru mee 1856 o waɗtaa e golle wagon, o golliima to Lovedale, caggal ɗuum to wuro laamɗo William fotde hitaande, o joofniri to Gare Brownlee. E hitaande 1858 o waɗtaa mawɗo e nder jumaa Tiyo Soga to Mgwali. Gila hitaande 1884 haa o sankii e hitaande 1888 ko kanko woni gardiiɗo Isigidimi samaXhosa (Nelaaɗo Xhosa), ɗo o yaltini kadi binndanɗe makko e daartol leñol Xhosa. Innde makko noon, ko batte jimɗi makko — haa teeŋti e jimɗi ɗiɗi juutɗi ("Jeewte hakkunde Kerecee’en e Pagan en" e "Jeewte mawɗe e jaŋde") ɗe mbaydi mum en ƴellitii e deftere John Bunyan wiyeteende The Pilgrim’s Progress e nder firo Tiyo Soga e ɗemngal Xhosa. E nder jimɗi ɗiɗi ɗii fof, Gqoba ina hollita hujjaaji hakkunde Kerecee’en e toɓɓe goɗɗe, ɗo o jogii hujjaaji Kerecee’en keɓoowo ñalawma oo. Gqoba maayi ko to Lovedale, sara Alice. Jokkondire yaajɗe pugkbq0w1pp5vw0fhewlawr1h9709qx 171632 171631 2026-05-29T13:58:43Z Ilya Discuss 10103 171632 wikitext text/x-wiki Wiliyam Welinton{{Databox}} '''Gqoba''' '''William Wellington Gqoba''' (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor. Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darnde mawnde e binndol Xhosa, kam e naatgol Xhosa en e diine kerecee en. Gqoba naati duɗal Mission to Tyhume, rewi heen ko duɗal Lovedale. E lewru mee 1856 o waɗtaa e golle wagon, o golliima to Lovedale, caggal ɗuum to wuro laamɗo William fotde hitaande, o joofniri to Gare Brownlee. E hitaande 1858 o waɗtaa mawɗo e nder jumaa Tiyo Soga to Mgwali. Gila hitaande 1884 haa o sankii e hitaande 1888 ko kanko woni gardiiɗo Isigidimi samaXhosa (Nelaaɗo Xhosa), ɗo o yaltini kadi binndanɗe makko e daartol leñol Xhosa. Innde makko noon, ko batte jimɗi makko — haa teeŋti e jimɗi ɗiɗi juutɗi ("Jeewte hakkunde Kerecee’en e Pagan en" e "Jeewte mawɗe e jaŋde") ɗe mbaydi mum en ƴellitii e deftere John Bunyan wiyeteende The Pilgrim’s Progress e nder firo Tiyo Soga e ɗemngal Xhosa. E nder jimɗi ɗiɗi ɗii fof, Gqoba ina hollita hujjaaji hakkunde Kerecee’en e toɓɓe goɗɗe, ɗo o jogii hujjaaji Kerecee’en keɓoowo ñalawma oo. Gqoba maayi ko to Lovedale, sara Alice. == Jokkondire yaajɗe == 8txb6psjvz0lb5xe582p7c9dwk960z0 Miloud Hmida 0 41712 171633 2026-05-29T14:02:26Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Miloud Homida (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa. Binndanɗe e golle Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa). Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik. DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest. Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, b..." 171633 wikitext text/x-wiki Miloud Homida (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa. Binndanɗe e golle Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa). Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik. DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest. Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ. Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe. Tuugnorgal s31qd3c8bdnm2amap6xcc5fxh7wwcad 171634 171633 2026-05-29T14:04:07Z Ilya Discuss 10103 171634 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Miloud Homida (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa. Binndanɗe e golle Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa). Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik. DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest. Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ. Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe. Tuugnorgal rpmdfp06kj9baay1m770l7eup3m9c7v 171635 171634 2026-05-29T14:05:19Z Ilya Discuss 10103 171635 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Miloud Homida''' (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa. Binndanɗe e golle Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa). Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik. DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest. Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ. Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe. Tuugnorgal g0l79pu4rqyy8apy00cowo5aa78n388 171636 171635 2026-05-29T14:05:56Z Ilya Discuss 10103 171636 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Miloud Homida''' (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa. == Binndanɗe e golle == Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa). Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik. DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest. Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ. Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe. == Tuugnorgal == 5y79wtod1mghlp1xypnspcmvksad5xq 171637 171636 2026-05-29T14:07:21Z Ilya Discuss 10103 171637 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Miloud Homida''' (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa. == Binndanɗe e golle == Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa). Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik..<ref>{{cite web|title=إصدارات|url=http://www.al-fadjr.com/ar/culture/109737.html?print|publisher=Al Fadyr|accessdate=27 January 2012|date=April 28, 2009}}</ref> DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest. Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ. Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe. == Tuugnorgal == ntvqy27wsott1x2er83j1d8897c7ake Abiola Félix Iroko 0 41713 171638 2026-05-29T14:12:10Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Abiola Félix Iroko (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik. Nguurndam Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko. Iroko wonnoo ko gardi..." 171638 wikitext text/x-wiki Abiola Félix Iroko (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik. Nguurndam Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko. Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi. Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020. Golle Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)[6] Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) Tuugnorgal f4hb0p5tm2ooyj8cgjhd2y4clljxxxt 171639 171638 2026-05-29T14:14:28Z Ilya Discuss 10103 171639 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Abiola Félix Iroko (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik. Nguurndam Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko. Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi. Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020. Golle Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)[6] Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) Tuugnorgal 829ujvybbox1djdjf8jgiloe31a3wvy 171640 171639 2026-05-29T14:16:36Z Ilya Discuss 10103 171640 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik. Nguurndam Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko. Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi. Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020. Golle Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)[6] Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) Tuugnorgal qdajxd2tocm4ul1wnuj33krixpgoaq1 171641 171640 2026-05-29T14:27:24Z Ilya Discuss 10103 171641 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik. == Nguurndam == Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko. Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi. Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020. == Golle == Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996) Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) == Tuugnorgal == fb6hqb0nho0lxe546w4bd3r1swyj3tv 171642 171641 2026-05-29T14:29:12Z Ilya Discuss 10103 171642 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref> == Nguurndam == Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko. Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi. Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020. == Golle == Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996) Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) == Tuugnorgal == f6nmcjfg9klamiwcdqeg6fdi5h2gz32 171643 171642 2026-05-29T14:31:03Z Ilya Discuss 10103 171643 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref> == Nguurndam == Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref> Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi. Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020. == Golle == Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996) Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) == Tuugnorgal == 6oc3r85go5o65nzcs9xo174to13r2b2 171644 171643 2026-05-29T14:32:22Z Ilya Discuss 10103 171644 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref> == Nguurndam == Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref> Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.<ref>{{cite web|url=http://www.kaowarsom.be/fr/membres_sciences_humaines|title=Classe des Sciences Humaines - Liste des membres|work=Royal Academy for Overseas Sciences|language=French}}</ref> Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020. == Golle == Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996) Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) == Tuugnorgal == t145zo78qdebi5oq9vzr6hcjc70sju2 171645 171644 2026-05-29T14:35:50Z Ilya Discuss 10103 171645 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref> == Nguurndam == Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref> Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.<ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiolo Félix|date=1988|title=Les Cauris en Afrique occidentale du dixième au vingtième siècle|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-G2xcQAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko+cauris|language=French|location=|publisher=ANRT|isbn=}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1996|title=L'homme et les termitières en Afrique|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=R8cWSBTXEjwC|language=French|location=|publisher=KARTHALA Editions|isbn=2865375935}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1998|title=Calebasses béninoises|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-RyxAAAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko|language=French|location=|publisher=Sépia|isbn=2842800168}}</ref> == Golle == Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975) Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996) Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) == Tuugnorgal == 4jukf2pp5pyzqdrovxknkt86eeqc03a 171646 171645 2026-05-29T14:37:53Z Ilya Discuss 10103 171646 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref> == Nguurndam == Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref> Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.<ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiolo Félix|date=1988|title=Les Cauris en Afrique occidentale du dixième au vingtième siècle|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-G2xcQAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko+cauris|language=French|location=|publisher=ANRT|isbn=}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1996|title=L'homme et les termitières en Afrique|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=R8cWSBTXEjwC|language=French|location=|publisher=KARTHALA Editions|isbn=2865375935}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1998|title=Calebasses béninoises|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-RyxAAAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko|language=French|location=|publisher=Sépia|isbn=2842800168}}</ref> == Golle == Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975).<ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=2003|title=La côte des esclaves et la traite atlantique: les faits et le jugement de l'histoire|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=Pb71PQAACAAJ|language=French|location=|publisher=Nouvelle presse publications|isbn=9991947027}}</ref> Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988) Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996) Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998) Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003) == Tuugnorgal == 2vchi5nn6fyrrniooffv9ph99cs85ed Issa ibn Abi al-Muhajir 0 41714 171647 2026-05-29T14:42:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w. Nguurndam Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magre..." 171647 wikitext text/x-wiki Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w. Nguurndam Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum. Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).[1]. Tuugnorgal 264t2xkbtqn5vsdi2md8kxa9q9rcnvz 171648 171647 2026-05-29T14:44:34Z Ilya Discuss 10103 171648 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w. Nguurndam Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum. Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).[1]. Tuugnorgal h3igzeytym9xsm1pq9azg4j1xr8208w 171649 171648 2026-05-29T14:46:27Z Ilya Discuss 10103 171649 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi''' al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w. Nguurndam Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum. Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).[1]. Tuugnorgal 03yrlkdx7uucm7s3v0ceg80zweom1dw 171650 171649 2026-05-29T14:58:57Z Ilya Discuss 10103 171650 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi''' al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w. == Nguurndam == Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum. Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa). == Tuugnorgal == otwbn8ns3nyjurdsg09zclo7bdr1aet 171651 171650 2026-05-29T15:00:21Z Ilya Discuss 10103 171651 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi''' al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w.<ref name=":0">{{cite book|author1=Allaoua Amara|date=2008|isbn=978-9961-62-730-3|language=ar|location=[[Réghaïa]]|pages=171–172|publisher=Enag|title=دراسات تاريخية وفكرية|trans-title=Historical and Intellectual Studies}}<!-- auto-translated from French by Module:CS1 translator --></ref> == Nguurndam == Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum. Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa). == Tuugnorgal == sjnowdmjyzd3lwbvns008c7790ov6ep Maguy Kabamba 0 41715 171652 2026-05-29T15:02:49Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Maguy (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam mo..." 171652 wikitext text/x-wiki Maguy (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde. E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III. Golle Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995. Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013. Teskorɗe 52sw9e4n6mz5uc4yfsjikhj139ysr52 171653 171652 2026-05-29T15:04:30Z Ilya Discuss 10103 171653 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Maguy (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde. E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III. Golle Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995. Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013. Teskorɗe n5r8u6n6bb8e0db9e8rpa9pzhdyx1yh 171654 171653 2026-05-29T15:06:07Z Ilya Discuss 10103 171654 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maguy''' (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde. E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III. == Golle == Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995. Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013. == Teskorɗe == ijzpauehhvoha6hv297cgake0xirblm 171655 171654 2026-05-29T15:07:10Z Ilya Discuss 10103 171655 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maguy''' (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde.<ref>{{cite book|last=Koser|first=Khalid|title=New African Diasporas|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-30949-3|page=134}}</ref> E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III. == Golle == Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995. Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013. == Teskorɗe == khaiwtlr4r1h80ptoffatf9y7qrj8ec Mahmud Kati 0 41716 171656 2026-05-29T15:10:14Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Al Hajj Mahmuud Kati (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii. Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore. Tuugnorgal" 171656 wikitext text/x-wiki Al Hajj Mahmuud Kati (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii. Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore. Tuugnorgal epnaa5lhznmaduz7nxicxsm49cimpaa 171657 171656 2026-05-29T15:11:40Z Ilya Discuss 10103 171657 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Al Hajj Mahmuud Kati (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii. Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore. Tuugnorgal 7nb8k5hg7ui4o547p41uxb0jz2g5c6o 171658 171657 2026-05-29T15:12:18Z Ilya Discuss 10103 171658 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Al Hajj Mahmuud Kati''' (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii. Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore. == Tuugnorgal == 3n4sb6we8iw9gmkxan5qox7f4jdtev7 171659 171658 2026-05-29T15:13:36Z Ilya Discuss 10103 171659 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Al Hajj Mahmuud Kati''' (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii.<ref name="Jr.Akyeampong2012">{{cite book|author=Christopher Wise|author-link=Christopher Wise|editor1=Henry Louis Gates, Jr.|editor1-link=Henry Louis Gates Jr.|editor2=Emmanuel Akyeampong|editor2-link=Emmanuel K. Akyeampong|editor3=Steven J. Niven|title=Dictionary of African Biography|url=https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=PA309|year=2012|publisher=OUP USA|isbn=978-0-19-538207-5|pages=309–312|chapter=Kati, Mahmoud}}</ref> Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore. == Tuugnorgal == 1eenef15i6il1hambzc34xxhmcdfae6 171660 171659 2026-05-29T15:16:27Z Ilya Discuss 10103 171660 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Al Hajj Mahmuud Kati''' (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii.<ref name="Jr.Akyeampong2012">{{cite book|author=Christopher Wise|author-link=Christopher Wise|editor1=Henry Louis Gates, Jr.|editor1-link=Henry Louis Gates Jr.|editor2=Emmanuel Akyeampong|editor2-link=Emmanuel K. Akyeampong|editor3=Steven J. Niven|title=Dictionary of African Biography|url=https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=PA309|year=2012|publisher=OUP USA|isbn=978-0-19-538207-5|pages=309–312|chapter=Kati, Mahmoud}}</ref> Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore.<ref>{{Cite book|last=Hammer|first=Joshua|title=The Bad-Ass Librarians of Timbuktu And Their Race to Save the World's Most Precious Manuscripts|publisher=Simon & Schuster|year=2016|isbn=978-1-4767-7743-6|location=New York|pages=26–27}}</ref><ref>{{cite book|last=Holbrook|first=Jarita C.|url=https://books.google.com/books?id=4DJpDW6IAukC&pg=PA182|title=African Cultural Astronomy|author2=Medupe, R. Thebe|author3=[[Johnson Urama]]|date=2008|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-6638-2|access-date=19 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817020340/https://books.google.com/books?id=4DJpDW6IAukC&pg=PA182|archive-date=17 August 2021|url-status=live}}</ref><ref name="Jr.Akyeampong20122" /> == Tuugnorgal == tweijhna372rm7uyeg90s95ahnho3qe Jean-Baptiste Kiéthéga 0 41717 171661 2026-05-29T15:19:59Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Jean-Baptiste Kiéthéga ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako. Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere..." 171661 wikitext text/x-wiki Jean-Baptiste Kiéthéga ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako. Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji. E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo. Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu. Bibliyogaraafi 1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse 1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum 1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso 1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226 1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso 2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo Tuugnorgal f2yg1vvk8do8rmkir8zyjofvaa0rpp3 171662 171661 2026-05-29T15:21:28Z Ilya Discuss 10103 171662 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Jean-Baptiste Kiéthéga ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako. Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji. E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo. Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu. Bibliyogaraafi 1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse 1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum 1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso 1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226 1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso 2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo Tuugnorgal 0dqq4kymzzhfxmij6fcuneeng9le53f 171663 171662 2026-05-29T15:22:40Z Ilya Discuss 10103 171663 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jean-Baptiste Kiéthéga''' ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako. Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji. E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo. Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu. == Bibliyogaraafi == 1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse 1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum 1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso 1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226 1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso 2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo == Tuugnorgal == bvn5sl28ze9vnkncy68ldmfgjoe23zb 171664 171663 2026-05-29T15:23:47Z Ilya Discuss 10103 171664 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Jean-Baptiste Kiéthéga''' ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako. Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji. E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo.<ref name="PCF">Prince Claus Fund, [http://princeclausfund.org/en/network/user/id/345 profile]{{Dead link|date=February 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu. == Bibliyogaraafi == 1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse 1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum 1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso 1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226 1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso 2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo == Tuugnorgal == oorzhcadkb0bg87s7yn169y6t8y9ois Joseph Mfonyam 0 41718 171665 2026-05-29T16:03:26Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Joseph Ngwa Mfonyam (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL. Ngendam Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5. Kugal Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal B..." 171665 wikitext text/x-wiki Joseph Ngwa Mfonyam (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL. Ngendam Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5. Kugal Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal Bafut, o woni hooreejo Eɓɓoore firo Alkawal Kesal to Bafut, nde timmini e hitaande 2000. Gila ndeen o woni ko e golloraade ko faati e ɗemɗe e firo to SIL Cameroun. O naatii e heblooji e ƴeewtaade firo Binndi ɗii e pelle ɗemɗe goɗɗe. O winndi defte keewɗe kollitooje, anthropologie, jaŋde diine e jaŋde kerecee en. O winndii, o yaltinii binndanɗe keewɗe ko faati e Linguistic. Tuugnorgal l6dyettb54rcp11a2yha1h2g25q8l4t 171666 171665 2026-05-29T16:05:15Z Ilya Discuss 10103 171666 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Joseph Ngwa Mfonyam (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL. Ngendam Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5. Kugal Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal Bafut, o woni hooreejo Eɓɓoore firo Alkawal Kesal to Bafut, nde timmini e hitaande 2000. Gila ndeen o woni ko e golloraade ko faati e ɗemɗe e firo to SIL Cameroun. O naatii e heblooji e ƴeewtaade firo Binndi ɗii e pelle ɗemɗe goɗɗe. O winndi defte keewɗe kollitooje, anthropologie, jaŋde diine e jaŋde kerecee en. O winndii, o yaltinii binndanɗe keewɗe ko faati e Linguistic. Tuugnorgal 1e0mgsch7bk1g2c3r7ammdznc3rqpny 171667 171666 2026-05-29T16:06:10Z Ilya Discuss 10103 171667 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Ngwa Mfonyam''' (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL. == Ngendam == Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5. == Kugal == Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal Bafut, o woni hooreejo Eɓɓoore firo Alkawal Kesal to Bafut, nde timmini e hitaande 2000. Gila ndeen o woni ko e golloraade ko faati e ɗemɗe e firo to SIL Cameroun. O naatii e heblooji e ƴeewtaade firo Binndi ɗii e pelle ɗemɗe goɗɗe. O winndi defte keewɗe kollitooje, anthropologie, jaŋde diine e jaŋde kerecee en. O winndii, o yaltinii binndanɗe keewɗe ko faati e Linguistic. == Tuugnorgal == 3fxjjb2xx9z90hre68k2mek7s2qwx0q Freda Linde 0 41719 171668 2026-05-29T16:10:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Freda Linde (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964. Ngendam O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo..." 171668 wikitext text/x-wiki Freda Linde (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964. Ngendam O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo binndol sukaaɓe to bayyinoowo John Malherbe. O woppi golle ngam winndude e hitaande 1972. Tuugnorgal 3ab0c1mzx481sqq9tym31ie7xrundun 171669 171668 2026-05-29T16:21:13Z Ilya Discuss 10103 171669 wikitext text/x-wiki '''Freda Linde''' (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964. == Ngendam == O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo binndol sukaaɓe to bayyinoowo John Malherbe. O woppi golle ngam winndude e hitaande 1972. == Tuugnorgal == 7uwizy3dfuajee9lyowptmkznj8rzor 171670 171669 2026-05-29T16:23:18Z Ilya Discuss 10103 171670 wikitext text/x-wiki '''Freda Linde''' (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964.<ref>{{cite web|last=Terblanche|first=Erica|title=Freda Linde (1915 - 2013)|url=http://www.litnet.co.za/Article/freda-linde-1915-2013|accessdate=5 August 2013|language=Afrikaans|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130710124721/http://www.litnet.co.za/Article/freda-linde-1915-2013|archivedate=10 July 2013}}</ref><ref name="StellenBosch">[http://www.stellenboschwriters.com/lindef.html Freda Linde]</ref> == Ngendam == O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo binndol sukaaɓe to bayyinoowo John Malherbe. O woppi golle ngam winndude e hitaande 1972. == Tuugnorgal == qygqy2j2yfwqx472sfxhnyo2jkwjjmn Marie Madeleine Ly-Tio-Fane 0 41720 171671 2026-05-29T16:27:10Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat. Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande..." 171671 wikitext text/x-wiki Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat. Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago. O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83. Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012. Tuugnorgal i2uw7sdtgncxw085t9faomywt6835or 171672 171671 2026-05-29T16:28:31Z Ilya Discuss 10103 171672 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat. Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago. O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83. Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012. Tuugnorgal tgkyqr954qe4znfsr1e3k8w56j5q38b 171673 171672 2026-05-29T16:29:23Z Ilya Discuss 10103 171673 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Marie Madeleine Ly-Tio-Fane''' (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat. Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago. O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83. Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012. == Tuugnorgal == 9g38qkmo8iqb54awgqx0cwww8o17zd3 171674 171673 2026-05-29T16:30:58Z Ilya Discuss 10103 171674 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Marie Madeleine Ly-Tio-Fane''' (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat.<ref name="Kwong">{{Cite journal|last=Kwong|first=Rosemay Ng Kee|date=2012|title=Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (1928–2011)|url=https://www.euppublishing.com/doi/10.3366/anh.2012.0099|journal=Archives of Natural History|language=en|volume=39|issue=2|pages=338–341|doi=10.3366/anh.2012.0099|issn=0260-9541|url-access=subscription}}</ref> Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago. O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83. Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012. == Tuugnorgal == cllwxids9wyuq7lwouwv5eq6fryce3s Augustin Nsanze 0 41721 171675 2026-05-29T20:40:20Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Augustin Nsanze (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfesee..." 171675 wikitext text/x-wiki Augustin Nsanze (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi. Tuugnorgal kt4kfyholjaaqkkfsxleskhs1n9i84f 171676 171675 2026-05-29T20:41:47Z Ilya Discuss 10103 171676 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Augustin Nsanze (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi. Tuugnorgal qmifj0f58z8yaqnz7yt7t00ub4bw3hh 171677 171676 2026-05-29T20:42:26Z Ilya Discuss 10103 171677 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi. == Tuugnorgal == 05xg2urrt1387sphu5p3nbk67ru5z55 171678 171677 2026-05-29T20:44:28Z Ilya Discuss 10103 171678 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York.<ref>[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2821.htm Burundi] from the United States Department of State</ref> During President Nkurunziza's first administration he was appointed as Burundi's Ambassador to the [[United Nations]] in New York.<nowiki><ref> Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.</nowiki> == Tuugnorgal == 28168e4ijm0txv896yxx55gxe3w8edl 171679 171678 2026-05-29T20:46:30Z Ilya Discuss 10103 171679 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi. == Tuugnorgal == 05xg2urrt1387sphu5p3nbk67ru5z55 171680 171679 2026-05-29T20:48:16Z Ilya Discuss 10103 171680 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011.<ref>[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2821.htm Burundi] from the United States Department of State</ref> E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi. == Tuugnorgal == l8dd5unq0xy5tb0575ss90kxv50r6ti 171681 171680 2026-05-29T20:49:56Z Ilya Discuss 10103 171681 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011.<ref>[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2821.htm Burundi] from the United States Department of State</ref> E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.<ref>[https://www.un.org/News/Press/docs/2008/bio3978.doc.htm New permanent representative of Burundi presents credentials] UN.org</ref><ref>[http://www.ascleiden.nl/organization/people/augustin-nsanze Augustin Nsanze] at [[Afrika-Studiecentrum, Leiden|African Studies Centre]], Leiden</ref> == Tuugnorgal == 6x2g3jj7t6fuqfto6axx666a8b6kdvm Richard Abraham (14th-century politician) 0 41722 171682 2026-05-29T20:54:28Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Richard Abraham ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham. Tuugnorgal" 171682 wikitext text/x-wiki Richard Abraham ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham. Tuugnorgal s77mu0176uwjao3ccvgcvvuf1s6j6om 171683 171682 2026-05-29T20:55:38Z Ilya Discuss 10103 171683 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Richard Abraham ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham. Tuugnorgal r1kl5hob0j7ro68n7wuq5onmqotswm4 171684 171683 2026-05-29T20:56:01Z Ilya Discuss 10103 171684 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Richard Abraham''' ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham. == Tuugnorgal == cjw64butjyha8rbmw1yv2h3orr4wik3 171685 171684 2026-05-29T20:57:10Z Ilya Discuss 10103 171685 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Richard Abraham''' ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham..<ref>{{Cite web|url=https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/abraham-henry|title=ABRAHAM, Henry, of Portsmouth, Hants.|access-date=24 January 2020|archive-date=24 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201124011138/https://historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/abraham-henry|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == 07u3teg52k8ej05c8yryvc8zhp0e7lr Simon de Abyndon 0 41723 171686 2026-05-29T20:59:54Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Simon de Abyndon (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP). O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316. Tuugnorgal" 171686 wikitext text/x-wiki Simon de Abyndon (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP). O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316. Tuugnorgal mcfm7cc0x6zghr56mc4tq93fwr6med6 171687 171686 2026-05-29T21:00:36Z Ilya Discuss 10103 171687 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Simon de Abyndon (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP). O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316. Tuugnorgal 7x6vvwnimsn7id8qz6szreowe0xxtbk 171688 171687 2026-05-29T21:03:22Z Ilya Discuss 10103 171688 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Simon de Abyndon''' (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP). O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316. == Tuugnorgal == d76p131s32m8cedwdgukwtvcqa9lx0g 171689 171688 2026-05-29T21:04:54Z Ilya Discuss 10103 171689 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Simon de Abyndon''' (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP).<ref>{{cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/london-aldermen/hen3-1912/pp379-404|title=Chronological list of aldermen: 1302-1400 &#124; British History Online}}</ref> O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316. == Tuugnorgal == 2e1e0exco84oda0so6imuxir1q37ptr Stephen de Abyndon 0 41724 171690 2026-05-29T23:16:52Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Stephen de Abyndon (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321. Tuugnorgal" 171690 wikitext text/x-wiki Stephen de Abyndon (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321. Tuugnorgal d7o3nf8d795zhviu4pieo3i32utot9n 171691 171690 2026-05-29T23:17:56Z Ilya Discuss 10103 171691 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Stephen de Abyndon (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321. Tuugnorgal ms1udq0hjf276hsv56jth81ib9ebbbb 171692 171691 2026-05-29T23:18:23Z Ilya Discuss 10103 171692 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Stephen de Abyndon''' (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321. == Tuugnorgal == ctnf6fe3hb98hg6ji9zrtljvmakv751 171693 171692 2026-05-29T23:19:42Z Ilya Discuss 10103 171693 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Stephen de Abyndon''' (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.<ref>{{cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/london-aldermen/hen3-1912/pp379-404|title=Chronological list of aldermen: 1302-1400 &#124; British History Online}}</ref> O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321. == Tuugnorgal == db87dlprzgq0rlmyei4an46slye404u Edward Acton (MP for Shropshire) 0 41725 171694 2026-05-29T23:21:39Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Edward Acton ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii. Tuugnorgal" 171694 wikitext text/x-wiki Edward Acton ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii. Tuugnorgal mc7k4ozk1l6m3n0yntv20q3k2a6ityl 171695 171694 2026-05-29T23:24:03Z Ilya Discuss 10103 171695 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}} Edward Acton ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii. Tuugnorgal 3nttznkejws7fms9ob6nx929lneg6vu 171696 171695 2026-05-29T23:24:38Z Ilya Discuss 10103 171696 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}} '''Edward Acton''' ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii. == Tuugnorgal == pzcnc2o25220zywt9u98jk9zie6h8gk 171697 171696 2026-05-29T23:25:07Z Ilya Discuss 10103 171697 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}}{{Databox}} '''Edward Acton''' ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii. == Tuugnorgal == c772rsu3z3vuww2u4kxek3alo5hvhem 171698 171697 2026-05-29T23:26:10Z Ilya Discuss 10103 171698 wikitext text/x-wiki {{DataSupportStatus}}{{Databox}} '''Edward Acton''' ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii.<ref>[https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/acton-edward ACTON, Edward, of Longnor, Salop.]</ref> == Tuugnorgal == naiytd9o3royca8wmuqdp8hiephn4vu Adam de Bury 0 41726 171699 2026-05-29T23:27:55Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Adam de Bury wonnoo ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere. Tuugnorgal" 171699 wikitext text/x-wiki Adam de Bury wonnoo ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere. Tuugnorgal 0wcfph40lye30bgnm8e53mlu2c4iwps 171700 171699 2026-05-29T23:29:20Z Ilya Discuss 10103 171700 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Adam de Bury wonnoo ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere. Tuugnorgal i5umst1fpoxzik9ogffj8fwo6in14uu 171701 171700 2026-05-29T23:29:49Z Ilya Discuss 10103 171701 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Adam de Bury wonnoo''' ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere. == Tuugnorgal == jiofclu0b4tyl8wcnlnx4qmyn0u6jaj 171702 171701 2026-05-29T23:30:53Z Ilya Discuss 10103 171702 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Adam de Bury wonnoo''' ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere.<ref>{{cite web|url=http://www.british-history.ac.uk/no-series/london-aldermen/hen3-1912/pp379-404|title=Chronological list of aldermen: 1302-1400|publisher=British History Online|accessdate=6 October 2016}}</ref> == Tuugnorgal == 0zrji2k3lob68e6n1tanyj03ksmojs2 Stephen Adam (MP) 0 41727 171703 2026-05-29T23:33:23Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Stephen Adam (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam. Tuugnorgal" 171703 wikitext text/x-wiki Stephen Adam (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam. Tuugnorgal h6sq9vx3y0r0wzxcrsogig3u6lnceju 171704 171703 2026-05-29T23:34:37Z Ilya Discuss 10103 171704 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Stephen Adam (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam. Tuugnorgal 4qyt1rhraoh92zygx7ruzcj4klqq5lv 171705 171704 2026-05-29T23:35:15Z Ilya Discuss 10103 171705 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Stephen Adam''' (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam. == Tuugnorgal == 7ys2ah7uqvl1por7ijp05d9zuxkftyu 171706 171705 2026-05-29T23:36:13Z Ilya Discuss 10103 171706 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Stephen Adam''' (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam.<ref>[https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/adam-john-1440 ADAM, John (d.1440), of New Romney, Kent.]</ref> == Tuugnorgal == r5a0zcm4e45mwcmigwixdv9zi5qssdg Ralph Algar 0 41728 171707 2026-05-29T23:38:23Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Ralph Algar ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester. Tuugnorgal" 171707 wikitext text/x-wiki Ralph Algar ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester. Tuugnorgal q88vuz77wfbcmjjbbu62pxlxxqo3qms 171708 171707 2026-05-29T23:39:43Z Ilya Discuss 10103 171708 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Ralph Algar ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester. Tuugnorgal ejvi5tfxiwcrqgpv7zhfv2kdn3nr17a 171709 171708 2026-05-29T23:40:14Z Ilya Discuss 10103 171709 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ralph Algar ko politik''' Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester. == Tuugnorgal == odcbr78tvr2kvel6t1or4hchdg8h1bk 171710 171709 2026-05-29T23:42:31Z Ilya Discuss 10103 171710 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ralph Algar ko politik''' Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester.<ref>{{Cite web|url=http://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/algar-ralph|title=ALGAR, Ralph, of Colchester, Essex.|access-date=25 January 2020|archive-date=18 February 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250218053642/https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/algar-ralph|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == pvhbs22iilrp91359c5wmztguowsbgv John Andrew (Cricklade MP) 0 41729 171711 2026-05-30T06:50:38Z Ilya Discuss 10103 Created page with "John Andrew ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388. Tuugnorgal" 171711 wikitext text/x-wiki John Andrew ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388. Tuugnorgal t6mk9sm07y1lxskofn8uhvomuvqys9e 171712 171711 2026-05-30T06:52:02Z Ilya Discuss 10103 171712 wikitext text/x-wiki {{Databox}} John Andrew ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388. Tuugnorgal dj28f2nmc3dmleqx1ybhsqiax2jgwwk 171713 171712 2026-05-30T06:52:26Z Ilya Discuss 10103 171713 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''John Andrew''' ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388. == Tuugnorgal == 9yrdj4iuoyye30pvyfdbuhmpsozsfi7 171714 171713 2026-05-30T06:53:15Z Ilya Discuss 10103 171714 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''John Andrew''' ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388.<ref>[http://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/andrew-john ANDREW, John, of Cricklade, Wilts.] ''The History of Parliament''. Retrieved 3 July 2017.</ref> == Tuugnorgal == qe86cjbnctg3qdjei8amogwzjfkdzx0 Michael Archdeacon 0 41730 171715 2026-05-30T06:55:25Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Michael Archideacon, mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon. Tuugnorgal" 171715 wikitext text/x-wiki Michael Archideacon, mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon. Tuugnorgal e10nab3vy2nkmp82tk7bxtbkfcb4n13 171716 171715 2026-05-30T06:56:59Z Ilya Discuss 10103 171716 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Michael Archideacon, mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon. Tuugnorgal 8mxjtou0s7m9km7wwtvq2l9qd78n8w5 171717 171716 2026-05-30T06:57:32Z Ilya Discuss 10103 171717 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Michael Archideacon''', mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon. == Tuugnorgal == dza4r1pimpi4630z5u032avrnxuwhyi 171718 171717 2026-05-30T06:58:32Z Ilya Discuss 10103 171718 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Michael Archideacon''', mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon.<ref>[http://www.histparl.ac.uk/volume/1386-1421/member/archdeacon-michael ARCHDEACON, Michael, of Combehall in Drewsteignton, Devon.]</ref> == Tuugnorgal == 5bpfedknopcbhpmzpgi8fwonpbd605n Thomas Archdeacon (senior) 0 41731 171719 2026-05-30T07:00:25Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Thomas Archdeacon ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon. Tuugnorgal" 171719 wikitext text/x-wiki Thomas Archdeacon ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon. Tuugnorgal bfam8g89o5bwgbsthulcqhgkcq43dub 171720 171719 2026-05-30T07:01:47Z Ilya Discuss 10103 171720 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Thomas Archdeacon ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon. Tuugnorgal 2cfolw0nxorg04e77kf266se6jggbhl 171721 171720 2026-05-30T07:02:30Z Ilya Discuss 10103 171721 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Thomas Archdeacon''' ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon. == Tuugnorgal == amb9k56lpkv8ye77gbnulh37s1qryvp 171722 171721 2026-05-30T07:03:37Z Ilya Discuss 10103 171722 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Thomas Archdeacon''' ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon.<ref>[http://www.histparl.ac.uk/volume/1386-1421/member/archdeacon-michael ARCHDEACON, Michael, of Combehall in Drewsteignton, Devon.]</ref> == Tuugnorgal == kal9iq1u3ot2xqmgnvwn0nt7dumurqh Warin Archdeacon 0 41732 171723 2026-05-30T07:06:52Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Warin Archideacon ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon. Tuugnorgal" 171723 wikitext text/x-wiki Warin Archideacon ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon. Tuugnorgal 56izzzgtlwrlff1uynxnvywr3yrms0k 171724 171723 2026-05-30T07:08:01Z Ilya Discuss 10103 171724 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Warin Archideacon ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon. Tuugnorgal hup52y9ztv7xkzyqybxya6hvrpqf9fo 171725 171724 2026-05-30T07:08:26Z Ilya Discuss 10103 171725 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Warin Archideacon''' ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon. == Tuugnorgal == b4owypx3s2y5nwsspevj1z2sebvklpp 171726 171725 2026-05-30T07:09:26Z Ilya Discuss 10103 171726 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Warin Archideacon''' ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon.<ref>[http://www.histparl.ac.uk/volume/1386-1421/member/archdeacon-michael ARCHDEACON, Michael, of Combehall in Drewsteignton, Devon.]</ref> == Tuugnorgal == rabkt1xzo7jzyzrmdbl584y9b0cy5xi Henry de Ardern 0 41733 171727 2026-05-30T07:11:34Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381. E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere. Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina..." 171727 wikitext text/x-wiki Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381. E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere. Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382. O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406. Tuugnorgal kvayhbx28iprp6senvw19n05odld53x 171728 171727 2026-05-30T07:13:00Z Ilya Discuss 10103 171728 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381. E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere. Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382. O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406. Tuugnorgal 6236dx4272qo50pzcphighboxjowv65 171729 171728 2026-05-30T07:14:34Z Ilya Discuss 10103 171729 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381. E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere. Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382. O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406. == Tuugnorgal == juwihsas2i948ant5p9vgpflkcmhz13 171730 171729 2026-05-30T07:16:15Z Ilya Discuss 10103 171730 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Henry de Ardern''', malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381. E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere. Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382. O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406. == Tuugnorgal == 5g8xr9z8z4oozwyvh04q0wzna9kt804 William Argentine 0 41734 171731 2026-05-30T07:20:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Sir William Arjantiin (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399. O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debb..." 171731 wikitext text/x-wiki Sir William Arjantiin (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399. O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire. Tuugnorgal gp11ox7pjz42vd2abce831480iep2ih 171732 171731 2026-05-30T07:21:58Z Ilya Discuss 10103 171732 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Sir William Arjantiin (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399. O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire. Tuugnorgal dhdbb4c1173j6d9cl84ek2ygln5fzng 171733 171732 2026-05-30T07:23:22Z Ilya Discuss 10103 171733 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sir William Arjantiin''' (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399. O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire. == Tuugnorgal == f9v3yqr9dnnioe5wye670m42zdv0us8 171734 171733 2026-05-30T07:27:09Z Ilya Discuss 10103 171734 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sir William Arjantiin''' (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.<ref>{{cite web|url=http://historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/argentine-sir-william-1350-1419|title=ARGENTINE, Sir William (C.1350-1419), of Halesworth, Suff. And Great Wymondley, Herts. &#124; History of Parliament Online}}</ref> O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399. O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire. == Tuugnorgal == o8bcmdi4mocnb2v7jptjw9mqmvzwydr Robert Arnold (MP) 0 41735 171735 2026-05-30T07:31:31Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Robert Arnold (maayi ko hedde 1408) ko politik Engeleejo, wonnoo depitee Winndere e lewru Yarkomaa 1377 e 1393. O woniino kadi meer Winndere, cukko hooreejo Winndere e Rye. Tuugnorgal" 171735 wikitext text/x-wiki Robert Arnold (maayi ko hedde 1408) ko politik Engeleejo, wonnoo depitee Winndere e lewru Yarkomaa 1377 e 1393. O woniino kadi meer Winndere, cukko hooreejo Winndere e Rye. Tuugnorgal b86v7y1e8tdskqrkwskrtl70hzn60in