Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.47.0-wmf.4
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
François Bassolet
0
41703
171596
2026-05-29T12:36:47Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "François Djobi Bassolet (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo. Kugal Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum. Golle cuɓaaɗe François D. Bassolet..."
171596
wikitext
text/x-wiki
François Djobi Bassolet (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo.
Kugal
Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum.
Golle cuɓaaɗe
François D. Bassolet, ƴellitaare doole toowɗe, hitaande 1898 haa ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1966 (1968).
Fuɗɗoode
sp73hryoykz3q34e1oc0gwllaekeak0
171597
171596
2026-05-29T12:38:18Z
Ilya Discuss
10103
171597
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
François Djobi Bassolet (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo.
Kugal
Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum.
Golle cuɓaaɗe
François D. Bassolet, ƴellitaare doole toowɗe, hitaande 1898 haa ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1966 (1968).
Fuɗɗoode
eztc6ov5j8dujfn2tird2qezbhqbjfm
171598
171597
2026-05-29T12:39:41Z
Ilya Discuss
10103
171598
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''François Djobi Bassolet''' (1933- 2 sulyee 2001) ko jaayndiyanke, daartiyanke, karallo pinal Burkinaajo.
== Kugal ==
Ko Bassolet woni gardiiɗo gadano Galle Jaayɗe (Agence Voltaïque de Presse) tuggi 1978 haa 1981, nde inniraa caggal ɗuum « Galle kabaruuji Burkinaa » (AIB). O jeyaa ko e sosɓe fedde filmuuji e teleeji Panafrik to Waagadugu (FESPACO), kadi ko kanko woni binnduɗo daartol mawngol gadanol ngenndi ndii caggal jeytaare mum.
== Golle cuɓaaɗe ==
François D. Bassolet, ƴellitaare doole toowɗe, hitaande 1898 haa ñalnde 3 lewru bowte hitaande 1966 (1968).
== Fuɗɗoode ==
43nst4vur0k6trd6adwl9fzwevfvkv5
Abdallah ben Aisha
0
41704
171599
2026-05-29T12:42:29Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Abdallah ben Aysha (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689. Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari..."
171599
wikitext
text/x-wiki
Abdallah ben Aysha (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689.
Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer.
Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699.
Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk.
Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan.
Ƴeew kadi
Lislaam e Protestan en
Kawtal Angalteer e Marok
Kawtal Farayse e Ottomaan
Teskorɗe
tlm92qwhpkk70g8cg9ofp4039jr3e2o
171600
171599
2026-05-29T12:43:35Z
Ilya Discuss
10103
171600
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Abdallah ben Aysha (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689.
Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer.
Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699.
Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk.
Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan.
Ƴeew kadi
Lislaam e Protestan en
Kawtal Angalteer e Marok
Kawtal Farayse e Ottomaan
Teskorɗe
ikwnpg151xpc6hznx73cpsxhtvoiw9d
171601
171600
2026-05-29T12:45:06Z
Ilya Discuss
10103
171601
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdallah ben Aysha''' (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689.
Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer.
Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699.
Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk.
Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan.
== Ƴeew kadi ==
Lislaam e Protestan en
Kawtal Angalteer e Marok
Kawtal Farayse e Ottomaan
== Teskorɗe ==
eg27ozi9e9jxt6pdameh0k7pdulvpb2
171602
171601
2026-05-29T12:47:27Z
Ilya Discuss
10103
171602
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abdallah ben Aysha''' (Aarabeere: عبد الله بن عائشة), kadi ko Abdallah Ben Aicha, ko Amiral Maruk, nulaaɗo to Farayse e Angalteer e teeminannde 17ɓiire. Abdallah ummii Farayse ñalnde 11 noowammbar 1698 ngam haɓde e nanondiral. O haali Españool e Engele no feewi, kono wonaa Farayse. Ammbasadeer makko rewi ko e njillu François Pidou de Saint Olon to Maruk e hitaande 1689.<ref name="Matar">''In the Land of the Christians'' by Nabil Matar, p.197</ref>
Abdallah hawri e Luwis XIV ñalnde 16 feebariyee 1699. O jaɓɓaama no feewi to Pari, o yilliima nokkuuji keewɗi. O hawri kadi e laamɗo Angalteer biyeteeɗo Jacques II, mo o woppi laamu, gonɗo e leydi Farayse e oon sahaa, mo nganndu-ɗaa o anndunoo ko e cukaagu makko nde o woni kasoo to Angalteer.
Joɗaniɗo leydi Marok Abdallaah ben Aysha to Pari e hitaande 1699.
Ina jeyaa e golle Abdallah ɓurɗe teeŋtude, heɓde nanondiral ngam haɗde juulɓe nanngude laanaaji Farayse, e heɓde ngartam e wuyɓe Maroknaaɓe nanngaaɓe gollotooɓe e galleeji Farayse. Luwis XIV noon salii nanondiral, e ko luutndii ɗum, o manti doole makko e laamɗo Maruk.
Caggal nde Abdallah arti Maruk, ɓataakeeji keewɗi ina njokki e gostondirde e Farayse, laamɗo Maruk biyeteeɗo Mulay Ismaa’il ina rokka ɗum hay ballal konu ngam artirde mo e jappeere laamu Angalteer so tawii o yiɗii naatde e diine lislaam, so wonaa ɗuum, ko famɗi fof, naatde e diine Protestan.
== Ƴeew kadi ==
Lislaam e Protestan en
Kawtal Angalteer e Marok
Kawtal Farayse e Ottomaan
== Teskorɗe ==
t4u22f9g2g47by58kiie0wnjns81cg5
Yusuf Biscaino
0
41705
171603
2026-05-29T12:56:02Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Yuusuf Biskaayno, kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan. O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111. O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓa..."
171603
wikitext
text/x-wiki
Yuusuf Biskaayno, kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan.
O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111.
O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir.
Ƴeew kadi
Jokkondiral Maruk e Pays-Bas
Teskorɗe
n9asyg3wizlq9fxpnd8hlvt9ufn3u0y
171604
171603
2026-05-29T12:57:56Z
Ilya Discuss
10103
171604
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Yuusuf Biskaayno, kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan.
O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111.
O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir.
Ƴeew kadi
Jokkondiral Maruk e Pays-Bas
Teskorɗe
n4x5cbdq4x4svqre6nswsugq1rixz9f
171605
171604
2026-05-29T12:59:01Z
Ilya Discuss
10103
171605
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuusuf Biskaayno''', kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan.
O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111.
O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir.
== Ƴeew kadi ==
Jokkondiral Maruk e Pays-Bas
== Teskorɗe ==
1231rxh1q8zo7od2jbwh2jmp3addqh3
171606
171605
2026-05-29T13:03:11Z
Ilya Discuss
10103
171606
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuusuf Biskaayno''', kanko ne ko Ahmadu b. Abdullaah al-Hayti al-Maruni (Arabeere: أحمد بن عبدالله), wonnoo ko Moriskonaajo e gollal Sultan Maruk Mulay Zidaan.
O neldaa ko ammbasadeer to leyɗeele leslese ɗee e hitaande 1610-1111.
O hawri e laamɗo Maurice mo Nassau naamndii mo miijooji lislaam e dow Iisaa. O ɓuri yiɗde ko waasde jaabaade e nokku hee, kono caggal ɗuum o neldi ɓataake feewde e Maurice Caggal nde o arti Marrakech, Yuusuf Biscaino neldi ɓataake oo e ɗemngal latin feewde e Maurice e hitaande 1611, o tuugnii ko e ƴoogirde golle Muhammadu Alguazir.<ref name="Arenal 211">[https://books.google.com/books?id=C7BRMMyJMtIC&pg=PA211 ''European converts to Islam in the Maghreb'' by Mercedes García Arenal p.211]</ref>
== Ƴeew kadi ==
Jokkondiral Maruk e Pays-Bas
== Teskorɗe ==
jwtgs62v4j969dvgmuemy1n55m8t7wi
Nabil Benabdallah
0
41706
171607
2026-05-29T13:09:45Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane. Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm. E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaa..."
171607
wikitext
text/x-wiki
Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane.
Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm.
E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui.
Tuugnorgal
8kthj5uk4a9acq21zhl8wjpj5o2g6os
171608
171607
2026-05-29T13:11:29Z
Ilya Discuss
10103
171608
wikitext
text/x-wiki
Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane.
{{Databox}}
Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm.
E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui.
Tuugnorgal
4j6tz94nnuwymqz4dy00p2dcdgyq557
171609
171608
2026-05-29T13:12:14Z
Ilya Discuss
10103
171609
wikitext
text/x-wiki
Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane.
{{Databox}}
Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm.
E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui.
== Tuugnorgal ==
r7755w3qv800tmb8c9zr38znnsktnlb
171610
171609
2026-05-29T13:12:42Z
Ilya Discuss
10103
171610
wikitext
text/x-wiki
'''Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa''' ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane.
{{Databox}}
Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm.
E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui.
== Tuugnorgal ==
4wszfllmqszxyovqrzer2swouilxkz7
171611
171610
2026-05-29T13:14:30Z
Ilya Discuss
10103
171611
wikitext
text/x-wiki
'''Mohamed Nabil Benabdallah jibinaa''' ko 3 suwee 1959 ko Maruknaajo dawriyanke. O woniino jaagorgal ko fayti e koɗki e wuro Maruk tuggi 2012 haa 2018, e nder kabine Abdelilah Benkirane.<ref name="bio">{{cite web|title=نبيل بنعبد الله : وزير السكنى والتعمير وسياسة المدينة (Official biography)|url=http://www.maroc.ma/NR/rdonlyres/63BA26E5-AFF6-4F8C-BE8C-F6E7F765750C/0/%D8%A7%D9%84%D8%B3%D9%8A%D8%B1%D8%A9%D8%A7%D9%84%D8%B0%D8%A7%D8%AA%D9%8A%D8%A9%D9%86%D8%A8%D9%8A%D9%84%D8%A8%D9%86%D8%B9%D8%A8%D8%AF%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%87.pdf|publisher=Government of Morocco|access-date=18 March 2012}}{{Dead link|date=April 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{cite news|title=Nomination Nabil Benabdallah se met à l'italien.|url=http://www.maghress.com/fr/lagazette/18663|access-date=18 March 2012|newspaper=La Gazette du Maroc|date=2008-11-14}}</ref><ref>{{cite news|last=David William|title=Nabil Benabdallah Le beau gosse du gouvernement !|url=http://www.maghress.com/fr/financesnews/3315|access-date=18 March 2012|newspaper=Finance News|date=2007-02-15}}</ref><ref>{{cite news|last=Bachir HAJJAJ|title=La vie illustre et l'œuvre de Nabil Benabdallah 1er|url=http://www.maghress.com/fr/aujourdhui/10506|access-date=18 March 2012|newspaper=Aujourd'hui le Maroc|date=5 March 2004}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|title=Who Is Abdelahad Fassi-Fihri Morocco's New Minister of Housing?|url=https://www.moroccoworldnews.com/2018/01/239006/abdelahad-fassi-fihri-moroccos-new-minister-housing|access-date=2024-03-28|website=www.moroccoworldnews.com|language=en}}</ref>
{{Databox}}
Nabil Benabdallah jibinaa ko to Rabat, o fuɗɗii golle makko ko firo e nder ñaawirɗe leydi Maruk. Hakkunde 1997 e 2000 o woniino gardiiɗo jaayɗe laawɗuɗe lannda ɓamtaare e sosiyaalisma biyeteeɗe al-Bayan e Bayan al-Yawm.
E hitaande 2010, o toɗɗaa koolaaɗo kuuɓal lannda ɓamtaare e sosiyalism, o lomtii Moulay Ismaa’il Alaoui.
== Tuugnorgal ==
fqjsdcq147bsio312mie0y817a53ydm
Mohammed Boujendar
0
41707
171612
2026-05-29T13:17:22Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Mohammed Bujendaar (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926 Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), ngu..."
171612
wikitext
text/x-wiki
Mohammed Bujendaar (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat.
Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo:
Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926
Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987)
Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922
Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori).
Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930.
Tuugnorgal
ljw5ajclf29nfcpkm8bp95lvynokme0
171613
171612
2026-05-29T13:19:10Z
Ilya Discuss
10103
171613
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Mohammed Bujendaar (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat.
Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo:
Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926
Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987)
Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922
Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori).
Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930.
Tuugnorgal
n3e3ujnjg6cd8xp8h51xxsrjtbnb8fd
171614
171613
2026-05-29T13:20:02Z
Ilya Discuss
10103
171614
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mohammed Bujendaar''' (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat.
== Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: ==
Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926
Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987)
Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922
Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori).
Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930.
== Tuugnorgal ==
739saajejs7gxkbz7tb7iimbqmqwsct
171615
171614
2026-05-29T13:22:25Z
Ilya Discuss
10103
171615
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mohammed Bujendaar''' (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. <ref>''Hespéris Tamuda'', Volume 36, 1998</ref>
== Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: ==
Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926
Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987)
Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922
Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori).
Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930.
== Tuugnorgal ==
tl0dhr0wtuiq52obx7pp10cgvns30jb
171616
171615
2026-05-29T13:24:20Z
Ilya Discuss
10103
171616
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Mohammed Bujendaar''' (1889–1926) ko daartoowo, yimoowo Maruk. O golliima e firo to Résidence Générale du Protectorat, o yaltinii binndanɗe e nder yontere ɗemngal aarabeeɓe wiyeteende As-Sa’ada (Seeɗa), o woniino kadi porfeseer binndol (gila 1913) to Duɗal Jaŋde Toownde Maruk to Rabat. <ref>''Hespéris Tamuda'', Volume 36, 1998</ref>
== Yoga e defte makko ko ɗeeɗoo: ==
Muqaddimat al-fath min taariiha Rabat, 1926.<ref>Mustapha Bourakkadi, "un salon littéraire qui subsiste et perdure", in: ''Le Matin'' 15-09-2006 [http://www.maghress.com/fr/lematin/69181] retrieved 15-8-2012</ref>
Al-Ightibat bi-tarajimi a 'lam ar-ribat (الاغتباط بتراجم أعلام الرباط), nguurndam ñaawooɓe Rabat (eɓɓoore ndee e binndanɗe Abdelkrim Kriem, eɓɓoore Matabi' al-Atlas, Rabat, 1987)
Šala wa âtâruha (ta' lîf), e ɗemngal Farayse: Chellah e majjere mum: Taariindi Zaouia de Chellah e sifaa majjere mum, 1922
Al 'Itre al masky ( ko fayti e jannginoowo makko hono Mekki Betaawori).
Boujendar ina tiiɗnoo e yuɓɓinde salonuuji binndol e kitaale 1920, aada mo caggal ɗuum Abdallah al-Jirari mo Rabat rewi e kitaale 1930.
== Tuugnorgal ==
7735x91iz5wmotixn0bnd7hxhkjvggf
Wahbi al-Bouri
0
41708
171617
2026-05-29T13:27:49Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Wahbi Ahmed El-Bouri (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969. Nguurndam..."
171617
wikitext
text/x-wiki
Wahbi Ahmed El-Bouri (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969.
Nguurndam
Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public.
Tuugnorgal
osi3bx20b5f32vsgh2u3cqh22yqsd7o
171618
171617
2026-05-29T13:30:16Z
Ilya Discuss
10103
171618
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Wahbi Ahmed El-Bouri (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969.
Nguurndam
Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public.
Tuugnorgal
5xycjkq6ef18yyxddpu0e84uohm44sh
171619
171618
2026-05-29T13:30:58Z
Ilya Discuss
10103
171619
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Wahbi Ahmed El-Bouri''' (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969.
== Nguurndam ==
Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public.
== Tuugnorgal ==
ayxmmr5he5tzh1mg2hzct5b7x0w2t4u
171620
171619
2026-05-29T13:33:43Z
Ilya Discuss
10103
171620
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Wahbi Ahmed El-Bouri''' (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969.<ref name="Moheet">{{cite news|url=http://www.moheet.com/2010/06/09/%D8%B1%D8%AD%D9%8A%D9%84-%D8%B1%D8%A7%D8%A6%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%B5%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%8A%D8%A8%D9%8A%D8%A9-%D9%88%D9%87%D8%A8%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%A8%D9%88%D8%B1%D9%8A/|script-title=ar:رحيل رائد القصة الليبية وهبي البوري|date=2010-06-09|publisher=[[Moheet]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.aljazeera.net/NR/exeres/2AB33B65-8B56-44C0-97B7-FF860B9F033E.htm|script-title=ar:ليبيا تشيع المؤرخ وهبي البوري|date=2010-06-08|publisher=[[Al Jazeera English|Al Jazeera]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref name="Moheet" />
== Nguurndam ==
Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public.
== Tuugnorgal ==
r0arjxufil30pd8xo4ig10yr04ybd5h
171621
171620
2026-05-29T13:35:44Z
Ilya Discuss
10103
171621
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Wahbi Ahmed El-Bouri''' (Aarabeere : وهبي البوري ; 23 Yarkomaa 1916 – 7 Suwee 2010) ko dawriyanke, dipolomaat, winndiyanke, firoore Libinaajo. Ko kanko wonnoo jaagorgal caggal leydi Libi tuggi 1957 haa 1958 caggal mum tuggi 1965 haa 1966. O woniino kadi jaagorde petroŋ Libi e ammbasadeer Libi e nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe e sosɗo nokku pinal lislaam to New York juulirde adannde e duɗal lislaam e nder wuro ngo kadi no7min Minister as no7 - 1969.<ref name="Moheet">{{cite news|url=http://www.moheet.com/2010/06/09/%D8%B1%D8%AD%D9%8A%D9%84-%D8%B1%D8%A7%D8%A6%D8%AF-%D8%A7%D9%84%D9%82%D8%B5%D8%A9-%D8%A7%D9%84%D9%84%D9%8A%D8%A8%D9%8A%D8%A9-%D9%88%D9%87%D8%A8%D9%8A-%D8%A7%D9%84%D8%A8%D9%88%D8%B1%D9%8A/|script-title=ar:رحيل رائد القصة الليبية وهبي البوري|date=2010-06-09|publisher=[[Moheet]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.aljazeera.net/NR/exeres/2AB33B65-8B56-44C0-97B7-FF860B9F033E.htm|script-title=ar:ليبيا تشيع المؤرخ وهبي البوري|date=2010-06-08|publisher=[[Al Jazeera English|Al Jazeera]]|language=Arabic|accessdate=12 January 2012}}</ref><ref name="Moheet" />
== Nguurndam ==
Wahbi El-Bouri ko binndoowo timmuɗo, heewɓe ina cikka ko kanko woni baaba mum fannu daartol juutngol e nder leydi Libi. O winndi kadi binndanɗe e golle goɗɗe ɗe ngonaa firo, ko fayti e daartol e politik. O firti kadi defte keewɗe e ɗemngal itaali ko fayti e leydi Libi. Caggal nde o maayi Dr El-Bouri jokki wonde jikku teskinɗo wonande Libinaaɓe heewɓe ngam janngude e nguurndam makko e nder golle laamu nde o gollorii leydi makko fotde duuɓi 85 e defte keewɗe ɗe o woppi, e hitaande 2011 caggal nde Libinaaɓe ummii ɓesngu makko yaltini daartol nguurndam makko “Memories of my life”. E lewru Jan 2017 taaniiko El- Bouri Zeid Basyouni e ɓesngu El-Bouri kollitii sosde Fooyre El-Bouri ngam jokkude golle Wahbi El-Bouri no feeñiri e yarlitaare makko mawnde e ruuhu heddii jikku makko dow e fawaade e hirjinde e wallitde hakkillaaji sukaaɓe e nder fannu W Litera, Le Litera Public.<ref>{{cite journal|last=Gheblawi|first=Ghazi|date=2011-09-15|title=Libyan Literature: The Impact of Revolution|journal=[[Minerva (Norwegian periodical)|Minerva]]|url=http://www.minervanett.no/2011/09/15/the-impact-of-revolution/|archive-date=2011-11-19|access-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20111119014040/http://www.minervanett.no/2011/09/15/the-impact-of-revolution/|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|url=http://en.qantara.de/Non-political-Stories-of-Love-and-Hardship/8998c173/index.html|title=Non-Political Stories of Love and Hardship|last=Tarbush|first=Susannah|date=2008-09-26|publisher=[[Qantara.de]]|accessdate=12 January 2012}}</ref>
== Tuugnorgal ==
pgv4lgs53g9qxy3r19p1s8ouypumy6r
Corinne Chevallier
0
41709
171622
2026-05-29T13:38:11Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Corinne Chevallier (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri. Ngendam O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen. Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo. Golle Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire..."
171622
wikitext
text/x-wiki
Corinne Chevallier (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri.
Ngendam
O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen.
Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo.
Golle
Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) .
Tuugnorgal
rtuuno50xjutkb7420ny0yrt65n81wg
171623
171622
2026-05-29T13:39:45Z
Ilya Discuss
10103
171623
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Corinne Chevallier (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri.
Ngendam
O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen.
Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo.
Golle
Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) .
Tuugnorgal
so4jupqs3nxzejo8wi5o1x69mkecr42
171624
171623
2026-05-29T13:40:14Z
Ilya Discuss
10103
171624
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Corinne Chevallier''' (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri.
Ngendam
O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen.
Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo.
Golle
Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) .
Tuugnorgal
buvfjtg7crxwvwizbl0jmj129zcjav9
171625
171624
2026-05-29T13:41:02Z
Ilya Discuss
10103
171625
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Corinne Chevallier''' (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri.
== Ngendam ==
O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen.
Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo.
== Golle ==
Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) .
== Tuugnorgal ==
iiownvdarmqqmd86x5ge1qquv13mtke
171626
171625
2026-05-29T13:42:21Z
Ilya Discuss
10103
171626
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Corinne Chevallier''' (jibinaa ko ñalnde 25 suwee 1935) ko daartoowo, winndiyanke Alserinaajo, iwdi pied noir. Baaba makko biyeteeɗo Jacques Chevallier wonnoo ko meer wuro Alseri.<ref>{{cite news|url=http://www.elwatan.com/archives/article.php?id=68197|title=Algérienne, profondément algérienne...|date=2007-05-17|work=[[El Watan]]|author=Hamid Tahri|author-link=Hamid Tahri}}</ref>
== Ngendam ==
O jibinaa ko to Alseri e hitaande 1935, ko ɗoon o hoɗi gila ndeen.
Omo jeyaa e pieds noirs seeɗa ƴettuɓe ɓiyleydaagu Alseri, keddii e dowla keso oo.
== Golle ==
Golle makko ina njeyaa heen defte biyeteeɗe La Petite Fille du Tassili (Alseri: Jaaynde Casba, 2001) e La Nuit du Corsaire (Alseri: Jaaynde Casba, 2005) .
== Tuugnorgal ==
20ekyw6jy0egtb207fkxykqoya5wbkt
Achour Fenni
0
41710
171627
2026-05-29T13:44:46Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Achour Fenni (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo. Tuugnorgal"
171627
wikitext
text/x-wiki
Achour Fenni (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo.
Tuugnorgal
j251ovl1upmraeqqzgjw63jiv0bb576
171628
171627
2026-05-29T13:47:42Z
Ilya Discuss
10103
171628
wikitext
text/x-wiki
'''Achour Fenni''' (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo.
== Tuugnorgal ==
bfemd2ap4jt4gq8ks3ndxgk09ri373g
171629
171628
2026-05-29T13:50:31Z
Ilya Discuss
10103
171629
wikitext
text/x-wiki
'''Achour Fenni''' (Aarabeere: عاشور فني) ko jimoowo, firoore, ganndo Alserinaajo, tawtoraama batuuji keewɗi ganndal, pinal e binndol to Alseri, Afrik worgo, Orop, Amerik worgo e Amerik worgo.<ref>{{cite web|url=http://www.cipmarseille.com/auteur_fiche.php?id=14|title=ACHOUR FENNI|publisher=Cipmarseille.com|accessdate=2015-07-14}}</ref>
== Tuugnorgal ==
gyjs1g4qgaaa9vli64us9peyujt492k
William Wellington Gqoba
0
41711
171630
2026-05-29T13:55:06Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Wiliyam Welinton Gqoba William Wellington Gqoba (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor. Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darn..."
171630
wikitext
text/x-wiki
Wiliyam Welinton Gqoba
William Wellington Gqoba (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor.
Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darnde mawnde e binndol Xhosa, kam e naatgol Xhosa en e diine kerecee en.
Gqoba naati duɗal Mission to Tyhume, rewi heen ko duɗal Lovedale. E lewru mee 1856 o waɗtaa e golle wagon, o golliima to Lovedale, caggal ɗuum to wuro laamɗo William fotde hitaande, o joofniri to Gare Brownlee. E hitaande 1858 o waɗtaa mawɗo e nder jumaa Tiyo Soga to Mgwali.
Gila hitaande 1884 haa o sankii e hitaande 1888 ko kanko woni gardiiɗo Isigidimi samaXhosa (Nelaaɗo Xhosa), ɗo o yaltini kadi binndanɗe makko e daartol leñol Xhosa.
Innde makko noon, ko batte jimɗi makko — haa teeŋti e jimɗi ɗiɗi juutɗi ("Jeewte hakkunde Kerecee’en e Pagan en" e "Jeewte mawɗe e jaŋde") ɗe mbaydi mum en ƴellitii e deftere John Bunyan wiyeteende The Pilgrim’s Progress e nder firo Tiyo Soga e ɗemngal Xhosa. E nder jimɗi ɗiɗi ɗii fof, Gqoba ina hollita hujjaaji hakkunde Kerecee’en e toɓɓe goɗɗe, ɗo o jogii hujjaaji Kerecee’en keɓoowo ñalawma oo.
Gqoba maayi ko to Lovedale, sara Alice.
Jokkondire yaajɗe
lv6sgnyvrous8dsaeblg7dcr4nmfmqh
171631
171630
2026-05-29T13:57:57Z
Ilya Discuss
10103
171631
wikitext
text/x-wiki
Wiliyam Welinton{{Databox}} Gqoba
William Wellington Gqoba (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor.
Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darnde mawnde e binndol Xhosa, kam e naatgol Xhosa en e diine kerecee en.
Gqoba naati duɗal Mission to Tyhume, rewi heen ko duɗal Lovedale. E lewru mee 1856 o waɗtaa e golle wagon, o golliima to Lovedale, caggal ɗuum to wuro laamɗo William fotde hitaande, o joofniri to Gare Brownlee. E hitaande 1858 o waɗtaa mawɗo e nder jumaa Tiyo Soga to Mgwali.
Gila hitaande 1884 haa o sankii e hitaande 1888 ko kanko woni gardiiɗo Isigidimi samaXhosa (Nelaaɗo Xhosa), ɗo o yaltini kadi binndanɗe makko e daartol leñol Xhosa.
Innde makko noon, ko batte jimɗi makko — haa teeŋti e jimɗi ɗiɗi juutɗi ("Jeewte hakkunde Kerecee’en e Pagan en" e "Jeewte mawɗe e jaŋde") ɗe mbaydi mum en ƴellitii e deftere John Bunyan wiyeteende The Pilgrim’s Progress e nder firo Tiyo Soga e ɗemngal Xhosa. E nder jimɗi ɗiɗi ɗii fof, Gqoba ina hollita hujjaaji hakkunde Kerecee’en e toɓɓe goɗɗe, ɗo o jogii hujjaaji Kerecee’en keɓoowo ñalawma oo.
Gqoba maayi ko to Lovedale, sara Alice.
Jokkondire yaajɗe
pugkbq0w1pp5vw0fhewlawr1h9709qx
171632
171631
2026-05-29T13:58:43Z
Ilya Discuss
10103
171632
wikitext
text/x-wiki
Wiliyam Welinton{{Databox}} '''Gqoba'''
'''William Wellington Gqoba''' (lewru Ut 1840 – 26 Abriil 1888) ko yimoowo, firoore, jaayndiyanke xhosa Afrik worgo. Ko o binndoowo mawɗo Xhosa e teeminannde sappo e jeenay, mo nguurndam makko juutɗam yiyri mo ko golloowo wagon, binndoowo, jannginoowo, firoore Xhosa e Engele, e pastoor.
Gqoba jibinaa ko to Gaba, sara Alice, to leydi Kap fuɗnaange. Baaba makko ko Gqoba mo leñol Cirha, mawniiko, Peyi, wonnoo ko almuudo e sehil Ntsikana, baɗɗo darnde mawnde e binndol Xhosa, kam e naatgol Xhosa en e diine kerecee en.
Gqoba naati duɗal Mission to Tyhume, rewi heen ko duɗal Lovedale. E lewru mee 1856 o waɗtaa e golle wagon, o golliima to Lovedale, caggal ɗuum to wuro laamɗo William fotde hitaande, o joofniri to Gare Brownlee. E hitaande 1858 o waɗtaa mawɗo e nder jumaa Tiyo Soga to Mgwali.
Gila hitaande 1884 haa o sankii e hitaande 1888 ko kanko woni gardiiɗo Isigidimi samaXhosa (Nelaaɗo Xhosa), ɗo o yaltini kadi binndanɗe makko e daartol leñol Xhosa.
Innde makko noon, ko batte jimɗi makko — haa teeŋti e jimɗi ɗiɗi juutɗi ("Jeewte hakkunde Kerecee’en e Pagan en" e "Jeewte mawɗe e jaŋde") ɗe mbaydi mum en ƴellitii e deftere John Bunyan wiyeteende The Pilgrim’s Progress e nder firo Tiyo Soga e ɗemngal Xhosa. E nder jimɗi ɗiɗi ɗii fof, Gqoba ina hollita hujjaaji hakkunde Kerecee’en e toɓɓe goɗɗe, ɗo o jogii hujjaaji Kerecee’en keɓoowo ñalawma oo.
Gqoba maayi ko to Lovedale, sara Alice.
== Jokkondire yaajɗe ==
8txb6psjvz0lb5xe582p7c9dwk960z0
Miloud Hmida
0
41712
171633
2026-05-29T14:02:26Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Miloud Homida (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa. Binndanɗe e golle Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa). Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik. DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest. Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, b..."
171633
wikitext
text/x-wiki
Miloud Homida (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa.
Binndanɗe e golle
Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa).
Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik.
DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest.
Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ.
Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe.
Tuugnorgal
s31qd3c8bdnm2amap6xcc5fxh7wwcad
171634
171633
2026-05-29T14:04:07Z
Ilya Discuss
10103
171634
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Miloud Homida (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa.
Binndanɗe e golle
Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa).
Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik.
DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest.
Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ.
Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe.
Tuugnorgal
rpmdfp06kj9baay1m770l7eup3m9c7v
171635
171634
2026-05-29T14:05:19Z
Ilya Discuss
10103
171635
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Miloud Homida''' (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa.
Binndanɗe e golle
Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa).
Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik.
DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest.
Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ.
Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe.
Tuugnorgal
g0l79pu4rqyy8apy00cowo5aa78n388
171636
171635
2026-05-29T14:05:56Z
Ilya Discuss
10103
171636
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Miloud Homida''' (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa.
== Binndanɗe e golle ==
Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa).
Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik.
DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest.
Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ.
Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe.
== Tuugnorgal ==
5y79wtod1mghlp1xypnspcmvksad5xq
171637
171636
2026-05-29T14:07:21Z
Ilya Discuss
10103
171637
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Miloud Homida''' (Aarabeere : ميلود حميدة ; jibinaa ko 1980) ko jimoowo, ƴeewtotooɗo, firoore Alserinaajo. O jibinaa ko to Djelfa.
== Binndanɗe e golle ==
Kelle latin : miijooji binndol latin jamaanu, bayyinoowo Dar Mime (Assia Ali Mousa).
Henndu keeriindi, Galle bayyinoowo Linaeditoria, Meksik..<ref>{{cite web|title=إصدارات|url=http://www.al-fadjr.com/ar/culture/109737.html?print|publisher=Al Fadyr|accessdate=27 January 2012|date=April 28, 2009}}</ref>
DACA/ SO; firo jimɗi yimoowo Rumaani biyeteeɗo Elena Liliana Popescu, e firooji capanɗe tati goɗɗi, yaltini Pelerin, Bukarest.
Tawtoreede e Antoloji Españool-Amerik, bayyinaango to Peru e yimoowo biyeteeɗo Leo Zelada, tergal suudu yimre to Espaañ.
Limre firooji yimooɓe Espaañ heewɓe.
== Tuugnorgal ==
ntvqy27wsott1x2er83j1d8897c7ake
Abiola Félix Iroko
0
41713
171638
2026-05-29T14:12:10Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Abiola Félix Iroko (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik. Nguurndam Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko. Iroko wonnoo ko gardi..."
171638
wikitext
text/x-wiki
Abiola Félix Iroko (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.
Nguurndam
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.
Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020.
Golle
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)[6]
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
Tuugnorgal
f4hb0p5tm2ooyj8cgjhd2y4clljxxxt
171639
171638
2026-05-29T14:14:28Z
Ilya Discuss
10103
171639
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Abiola Félix Iroko (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.
Nguurndam
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.
Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020.
Golle
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)[6]
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
Tuugnorgal
829ujvybbox1djdjf8jgiloe31a3wvy
171640
171639
2026-05-29T14:16:36Z
Ilya Discuss
10103
171640
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.
Nguurndam
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.
Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020.
Golle
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)[6]
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
Tuugnorgal
qdajxd2tocm4ul1wnuj33krixpgoaq1
171641
171640
2026-05-29T14:27:24Z
Ilya Discuss
10103
171641
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.
== Nguurndam ==
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.
Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020.
== Golle ==
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
== Tuugnorgal ==
fb6hqb0nho0lxe546w4bd3r1swyj3tv
171642
171641
2026-05-29T14:29:12Z
Ilya Discuss
10103
171642
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref>
== Nguurndam ==
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.
Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020.
== Golle ==
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
== Tuugnorgal ==
f6nmcjfg9klamiwcdqeg6fdi5h2gz32
171643
171642
2026-05-29T14:31:03Z
Ilya Discuss
10103
171643
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref>
== Nguurndam ==
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref>
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.
Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020.
== Golle ==
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
== Tuugnorgal ==
6oc3r85go5o65nzcs9xo174to13r2b2
171644
171643
2026-05-29T14:32:22Z
Ilya Discuss
10103
171644
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref>
== Nguurndam ==
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref>
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.<ref>{{cite web|url=http://www.kaowarsom.be/fr/membres_sciences_humaines|title=Classe des Sciences Humaines - Liste des membres|work=Royal Academy for Overseas Sciences|language=French}}</ref>
Abiola Felix Iroko sankiima ñalnde 13 noowammbar 2020.
== Golle ==
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
== Tuugnorgal ==
t145zo78qdebi5oq9vzr6hcjc70sju2
171645
171644
2026-05-29T14:35:50Z
Ilya Discuss
10103
171645
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref>
== Nguurndam ==
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref>
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.<ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiolo Félix|date=1988|title=Les Cauris en Afrique occidentale du dixième au vingtième siècle|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-G2xcQAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko+cauris|language=French|location=|publisher=ANRT|isbn=}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1996|title=L'homme et les termitières en Afrique|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=R8cWSBTXEjwC|language=French|location=|publisher=KARTHALA Editions|isbn=2865375935}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1998|title=Calebasses béninoises|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-RyxAAAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko|language=French|location=|publisher=Sépia|isbn=2842800168}}</ref>
== Golle ==
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975)
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
== Tuugnorgal ==
4jukf2pp5pyzqdrovxknkt86eeqc03a
171646
171645
2026-05-29T14:37:53Z
Ilya Discuss
10103
171646
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Abiola Félix Iroko''' (1946 – 13 noowammbar 2020) ko ganndo daartol, jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benin. O heewi winndude ko e toɓɓere maccungaagu e nder Afrik.<ref>{{cite web|url=https://beninwebtv.com/2020/11/benin-deces-du-professeur-abiola-felix-iroko-suite-a-un-accident-de-la-circulation/|title=Bénin: décès du Professeur Abiola Félix Iroko, suite à un accident de la circulation|date=13 November 2020|work=Bénin Web TV|language=French}}</ref>
== Nguurndam ==
Iroko heɓi doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pari 1 Pantheon-Sorbonne to bannge binndol e gannde neɗɗankaagal. E nder nguurndam makko fof, o woniino porfeseer daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abomey-Calavi. O anndi kadi no fiyrata zither e cukaagu makko.<ref>{{cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/928296|title=Cithare et glissando. Nouvelles données sur le chromatisme au Bénin|date=1982|journal=Société Française de Musicologie|jstor=928296|language=French|last1=Rouget|first1=Gilbert|last2=Schwarz|first2=Jean|volume=68|issue=1/2|pages=310–324}}</ref>
Iroko wonnoo ko gardiiɗo teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo ganndal caggal leydi.<ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiolo Félix|date=1988|title=Les Cauris en Afrique occidentale du dixième au vingtième siècle|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-G2xcQAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko+cauris|language=French|location=|publisher=ANRT|isbn=}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1996|title=L'homme et les termitières en Afrique|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=R8cWSBTXEjwC|language=French|location=|publisher=KARTHALA Editions|isbn=2865375935}}</ref><ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=1998|title=Calebasses béninoises|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=-RyxAAAACAAJ&q=Abiola+F%C3%A9lix+Iroko|language=French|location=|publisher=Sépia|isbn=2842800168}}</ref>
== Golle ==
Wurooji yoruba en to Dahomey : yeru Ketu (1975).<ref>{{cite book|last=Iroko|first=Abiola Félix|date=2003|title=La côte des esclaves et la traite atlantique: les faits et le jugement de l'histoire|trans-title=|url=https://books.google.com/books?id=Pb71PQAACAAJ|language=French|location=|publisher=Nouvelle presse publications|isbn=9991947027}}</ref>
Les cauries e Afrik hirnaange e nder duuɓi ɗiɗi e nder hitaande jeegom (1988)
Neɗɗo e ƴiye Afrik (1996)
Calebasses béninoises : ko mooftirɗi suudu defte neɗɗo, Laboratuwaar etnoloji, suudu defte ngenndiijo taariindi tago (1998)
Cote esclaves e laawol Atlantik : geɗe e ñaawoore daartol (2003)
== Tuugnorgal ==
2vchi5nn6fyrrniooffv9ph99cs85ed
Issa ibn Abi al-Muhajir
0
41714
171647
2026-05-29T14:42:33Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w. Nguurndam Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magre..."
171647
wikitext
text/x-wiki
Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w.
Nguurndam
Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum.
Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).[1].
Tuugnorgal
264t2xkbtqn5vsdi2md8kxa9q9rcnvz
171648
171647
2026-05-29T14:44:34Z
Ilya Discuss
10103
171648
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w.
Nguurndam
Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum.
Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).[1].
Tuugnorgal
h3igzeytym9xsm1pq9azg4j1xr8208w
171649
171648
2026-05-29T14:46:27Z
Ilya Discuss
10103
171649
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi''' al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w.
Nguurndam
Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum.
Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).[1].
Tuugnorgal
03yrlkdx7uucm7s3v0ceg80zweom1dw
171650
171649
2026-05-29T14:58:57Z
Ilya Discuss
10103
171650
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi''' al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w.
== Nguurndam ==
Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum.
Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).
== Tuugnorgal ==
otwbn8ns3nyjurdsg09zclo7bdr1aet
171651
171650
2026-05-29T15:00:21Z
Ilya Discuss
10103
171651
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Issa ibn Muhammed ibn Suleymane ibn Abi''' al-Muhajir (e ɗemngal Arab: عيسى بن محمد بن سليمان بن أبي المهاجر), maayɗo e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire CE), ina sikkaa ko kanko woni binndoowo gadano Maghrebi (Afrik worgo) winnduɗo diiwaan Islaam to w.<ref name=":0">{{cite book|author1=Allaoua Amara|date=2008|isbn=978-9961-62-730-3|language=ar|location=[[Réghaïa]]|pages=171–172|publisher=Enag|title=دراسات تاريخية وفكرية|trans-title=Historical and Intellectual Studies}}<!-- auto-translated from French by Module:CS1 translator --></ref>
== Nguurndam ==
Issa ibn Abii al-Muhajir jeyaa ko e taaniraaɓe Abuu Muhajir Dinaar, baɗnooɗo darnde e heɓtude Magreb hakkundeejo. Ina sikkaa ko kanko woni binndoowo Magreb gadano winndude deftere teskinnde e ooɗoo sahaa. Ndeeɗoo deftere, tiitoonde mum ko Maghazi Ifriqiya (e ɗemngal aarabeere : مغازي إفريقية, “Haalaaji Ifriqiya”), winndaa ko e feccere ɗiɗmere teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire Iisaa). Hayso tawii ngal gollal hannde majjii. Nde heddii e heɓde, kono, haa e teeminannde 4ɓiire H (teeminannde 10ɓiire caggal Iisaa), nde daartoowo biyeteeɗo Abu al-Arab al-Tamimi naftorii ndeeɗoo golle ngam binndanɗe mum.
Issa ibn Abi al-Muhajir maayi ko e darorɗe teeminannde 2ɓiire Hijre (teeminannde 8ɓiire caggal Iisaa).
== Tuugnorgal ==
sjnowdmjyzd3lwbvns008c7790ov6ep
Maguy Kabamba
0
41715
171652
2026-05-29T15:02:49Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Maguy (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam mo..."
171652
wikitext
text/x-wiki
Maguy (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde.
E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III.
Golle
Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995.
Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013.
Teskorɗe
52sw9e4n6mz5uc4yfsjikhj139ysr52
171653
171652
2026-05-29T15:04:30Z
Ilya Discuss
10103
171653
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Maguy (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde.
E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III.
Golle
Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995.
Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013.
Teskorɗe
n5r8u6n6bb8e0db9e8rpa9pzhdyx1yh
171654
171653
2026-05-29T15:06:07Z
Ilya Discuss
10103
171654
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Maguy''' (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde.
E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III.
== Golle ==
Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995.
Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013.
== Teskorɗe ==
ijzpauehhvoha6hv297cgake0xirblm
171655
171654
2026-05-29T15:07:10Z
Ilya Discuss
10103
171655
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Maguy''' (Margaret) Rashidi Kabamba jibinaa ko ñalnde 3 ut 1960) ko binndoowo, firoowo, jeyaaɗo to Ndenndaandi Konngo Kinsaasa. Omo jogii B.A. keɓtinaaɗo e Firo to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde York, Toronto, Kanadaa e M.A. e Farayse mawɗo, Españool tokooso to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Saint-Louis, St. Deftere makko La Dette coloniale (Njaru koloñaal) yalti ko e hitaande 1995. Deftere ndee ina ƴetta ƴeewndo laaɓtungo e ko Afriknaaɓe heewɓe ngoongɗini wonde nguurndam moƴƴam ina waawi taweede e nder Orop. Tiitoonde maggal ina hollita filosof wonde heɓde jawdi e kaalis e kala fannu (ɗum woni bonannde) ko yoɓde walla jogaade hakke. Konngol ngol ardiiɓe leydi Konngo keewi huutoreede. Deftere makko ɗiɗmere ndee wiyetee ko La réponse, deftere woɗnde nde o winndi natal renndo Konngo hannde.<ref>{{cite book|last=Koser|first=Khalid|title=New African Diasporas|year=2003|publisher=Psychology Press|isbn=978-0-415-30949-3|page=134}}</ref>
E hitaande jaŋde 2007-2008, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Dulles (Sugar Land, Teksas) ko jannginoowo Farayse I-III.
== Golle ==
Dette koloñaal: romaan en. Montreal: Neɗɗaŋke, hitaande 1995.
Jaabawol ngol: romaan. Korka: Ɓiɗɗo Deftere, 2013.
== Teskorɗe ==
khaiwtlr4r1h80ptoffatf9y7qrj8ec
Mahmud Kati
0
41716
171656
2026-05-29T15:10:14Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Al Hajj Mahmuud Kati (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii. Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore. Tuugnorgal"
171656
wikitext
text/x-wiki
Al Hajj Mahmuud Kati (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii.
Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore.
Tuugnorgal
epnaa5lhznmaduz7nxicxsm49cimpaa
171657
171656
2026-05-29T15:11:40Z
Ilya Discuss
10103
171657
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Al Hajj Mahmuud Kati (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii.
Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore.
Tuugnorgal
7nb8k5hg7ui4o547p41uxb0jz2g5c6o
171658
171657
2026-05-29T15:12:18Z
Ilya Discuss
10103
171658
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Al Hajj Mahmuud Kati''' (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii.
Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore.
== Tuugnorgal ==
3n4sb6we8iw9gmkxan5qox7f4jdtev7
171659
171658
2026-05-29T15:13:36Z
Ilya Discuss
10103
171659
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Al Hajj Mahmuud Kati''' (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii.<ref name="Jr.Akyeampong2012">{{cite book|author=Christopher Wise|author-link=Christopher Wise|editor1=Henry Louis Gates, Jr.|editor1-link=Henry Louis Gates Jr.|editor2=Emmanuel Akyeampong|editor2-link=Emmanuel K. Akyeampong|editor3=Steven J. Niven|title=Dictionary of African Biography|url=https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=PA309|year=2012|publisher=OUP USA|isbn=978-0-19-538207-5|pages=309–312|chapter=Kati, Mahmoud}}</ref>
Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore.
== Tuugnorgal ==
1eenef15i6il1hambzc34xxhmcdfae6
171660
171659
2026-05-29T15:16:27Z
Ilya Discuss
10103
171660
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Al Hajj Mahmuud Kati''' (walla Mahmuud Kati) ko ganndo Songhaay juulɗo afriknaajo. Ko kanko woni binnduɗo daartol Afrik hirnaange biyeteeɗo Tarikh al-fattash, hay so tawii binndol ngol ina luulndii.<ref name="Jr.Akyeampong2012">{{cite book|author=Christopher Wise|author-link=Christopher Wise|editor1=Henry Louis Gates, Jr.|editor1-link=Henry Louis Gates Jr.|editor2=Emmanuel Akyeampong|editor2-link=Emmanuel K. Akyeampong|editor3=Steven J. Niven|title=Dictionary of African Biography|url=https://books.google.com/books?id=39JMAgAAQBAJ&pg=PA309|year=2012|publisher=OUP USA|isbn=978-0-19-538207-5|pages=309–312|chapter=Kati, Mahmoud}}</ref>
Kati mawni ko to Kurmina kono ko ɓuri heewde e nguurndam makko mawɗo o wuuri ko to Timbuktu. E lewru ut 1583, o winnditii ɓuuɓol meteor. Yanaande makko woni ɗiɗmere ɓurnde mawnude e Timbuktu, caggal nde Mohammed Bagayogo, ko nokku hijjoore.<ref>{{Cite book|last=Hammer|first=Joshua|title=The Bad-Ass Librarians of Timbuktu And Their Race to Save the World's Most Precious Manuscripts|publisher=Simon & Schuster|year=2016|isbn=978-1-4767-7743-6|location=New York|pages=26–27}}</ref><ref>{{cite book|last=Holbrook|first=Jarita C.|url=https://books.google.com/books?id=4DJpDW6IAukC&pg=PA182|title=African Cultural Astronomy|author2=Medupe, R. Thebe|author3=[[Johnson Urama]]|date=2008|publisher=Springer|isbn=978-1-4020-6638-2|access-date=19 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20210817020340/https://books.google.com/books?id=4DJpDW6IAukC&pg=PA182|archive-date=17 August 2021|url-status=live}}</ref><ref name="Jr.Akyeampong20122" />
== Tuugnorgal ==
tweijhna372rm7uyeg90s95ahnho3qe
Jean-Baptiste Kiéthéga
0
41717
171661
2026-05-29T15:19:59Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Jean-Baptiste Kiéthéga ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako. Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere..."
171661
wikitext
text/x-wiki
Jean-Baptiste Kiéthéga ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako.
Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji.
E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo.
Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu.
Bibliyogaraafi
1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse
1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum
1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso
1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226
1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso
2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo
Tuugnorgal
f2yg1vvk8do8rmkir8zyjofvaa0rpp3
171662
171661
2026-05-29T15:21:28Z
Ilya Discuss
10103
171662
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Jean-Baptiste Kiéthéga ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako.
Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji.
E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo.
Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu.
Bibliyogaraafi
1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse
1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum
1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso
1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226
1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso
2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo
Tuugnorgal
0dqq4kymzzhfxmij6fcuneeng9le53f
171663
171662
2026-05-29T15:22:40Z
Ilya Discuss
10103
171663
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jean-Baptiste Kiéthéga''' ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako.
Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji.
E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo.
Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu.
== Bibliyogaraafi ==
1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse
1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum
1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso
1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226
1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso
2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo
== Tuugnorgal ==
bvn5sl28ze9vnkncy68ldmfgjoe23zb
171664
171663
2026-05-29T15:23:47Z
Ilya Discuss
10103
171664
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Jean-Baptiste Kiéthéga''' ko ganndo ko faati e arkewolosi, daartoowo, jeyaaɗo to Volta toowɗo, Burkinaa hannde oo. Kiéthéga jibinaa ko ñalnde 10 mee 1947, to Yako.
Omo hiisee e annduɓe arkewolosi adanɓe hirnaange Afrik. E nder golle makko, o teddinaama njeenaari Prince Claus yet e hitaande 1998 ngam yahrude yeeso makko e ganndal arkewolosi. Oon sahaa o jannginiino fotde 40 suka ganndo e nder ngalɗoo fannu, o toppitii ko wiɗtooji makko mbaɗti feeñde e winndere ndee, kam e renndo ngoo rewrude e yeru museeji.
E wiyde Kiéthéga wiɗtooji arkewolosi e nder leydi ƴellitoori hono Burkina Faso fotaani yiyeede ko luggiɗde. O yi’ata pinal ko miijo diinoowo.<ref name="PCF">Prince Claus Fund, [http://princeclausfund.org/en/network/user/id/345 profile]{{Dead link|date=February 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref>
Gila 2005 ko porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wagadugu.
== Bibliyogaraafi ==
1980 : Kuutoragol aadaaji dow maayo Volta noire : (diiwaan pour - Volta toowɗo), e Jean Devisse
1983: Wolde Volta noire: arkewolosi e daartol kuutoragol aadaaji, diiwaan Poura, Volta toowɗo, ISBN 978-2865370887, caggal ɗuum ɓe mbayli ɗum
1989: Wiɗto arkewolosi to Burkina Faso
1993: Decouverte de Burkina Faso (Taariindi batuuji yuɓɓinaaɗi e nokku pinal Farayse Joorji Meliis de Wagadugu, 1991-1992), ISBN 978-2907888226
1993: Dowla wiɗtooji ko faati e aadaaji peewnugol e nder leydi Burkina Faso
2008: Njamndi mawndi to Burkina Faso: karallaagal e yonta hade koloñaal. Kartala, Pari, nokku ɗo limngal yimɓe ngoni ɗoo
== Tuugnorgal ==
oorzhcadkb0bg87s7yn169y6t8y9ois
Joseph Mfonyam
0
41718
171665
2026-05-29T16:03:26Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Joseph Ngwa Mfonyam (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL. Ngendam Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5. Kugal Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal B..."
171665
wikitext
text/x-wiki
Joseph Ngwa Mfonyam (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL.
Ngendam
Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5.
Kugal
Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal Bafut, o woni hooreejo Eɓɓoore firo Alkawal Kesal to Bafut, nde timmini e hitaande 2000. Gila ndeen o woni ko e golloraade ko faati e ɗemɗe e firo to SIL Cameroun. O naatii e heblooji e ƴeewtaade firo Binndi ɗii e pelle ɗemɗe goɗɗe. O winndi defte keewɗe kollitooje, anthropologie, jaŋde diine e jaŋde kerecee en. O winndii, o yaltinii binndanɗe keewɗe ko faati e Linguistic.
Tuugnorgal
l6dyettb54rcp11a2yha1h2g25q8l4t
171666
171665
2026-05-29T16:05:15Z
Ilya Discuss
10103
171666
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Joseph Ngwa Mfonyam (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL.
Ngendam
Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5.
Kugal
Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal Bafut, o woni hooreejo Eɓɓoore firo Alkawal Kesal to Bafut, nde timmini e hitaande 2000. Gila ndeen o woni ko e golloraade ko faati e ɗemɗe e firo to SIL Cameroun. O naatii e heblooji e ƴeewtaade firo Binndi ɗii e pelle ɗemɗe goɗɗe. O winndi defte keewɗe kollitooje, anthropologie, jaŋde diine e jaŋde kerecee en. O winndii, o yaltinii binndanɗe keewɗe ko faati e Linguistic.
Tuugnorgal
1e0mgsch7bk1g2c3r7ammdznc3rqpny
171667
171666
2026-05-29T16:06:10Z
Ilya Discuss
10103
171667
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Joseph Ngwa Mfonyam''' (jibinaa ko ñalnde 7 feebariyee 1948, to Bafut e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo Kameruun) ina gollodii e Fedde Ɗemɗe Bafut, ko o jiiloowo hakkunde leyɗeele SIL.
== Ngendam ==
Mfonyam janngii ganndal ɗemɗe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaoundé, o heɓi doktoraa makko e hitaande 1982. Golle makko njowitii ko e sosde alkule ɗemngal Bafut. Jooni o hoɗi ko Bafut e debbo makko e ɗiɗo e ɓiɓɓe makko 5.
== Kugal ==
Mfonyam yaltinii defte keewɗe dow ɗemngal Bafut, o woni hooreejo Eɓɓoore firo Alkawal Kesal to Bafut, nde timmini e hitaande 2000. Gila ndeen o woni ko e golloraade ko faati e ɗemɗe e firo to SIL Cameroun. O naatii e heblooji e ƴeewtaade firo Binndi ɗii e pelle ɗemɗe goɗɗe. O winndi defte keewɗe kollitooje, anthropologie, jaŋde diine e jaŋde kerecee en. O winndii, o yaltinii binndanɗe keewɗe ko faati e Linguistic.
== Tuugnorgal ==
3fxjjb2xx9z90hre68k2mek7s2qwx0q
Freda Linde
0
41719
171668
2026-05-29T16:10:33Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Freda Linde (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964. Ngendam O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo..."
171668
wikitext
text/x-wiki
Freda Linde (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964.
Ngendam
O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo binndol sukaaɓe to bayyinoowo John Malherbe. O woppi golle ngam winndude e hitaande 1972.
Tuugnorgal
3ab0c1mzx481sqq9tym31ie7xrundun
171669
171668
2026-05-29T16:21:13Z
Ilya Discuss
10103
171669
wikitext
text/x-wiki
'''Freda Linde''' (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964.
== Ngendam ==
O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo binndol sukaaɓe to bayyinoowo John Malherbe. O woppi golle ngam winndude e hitaande 1972.
== Tuugnorgal ==
7uwizy3dfuajee9lyowptmkznj8rzor
171670
171669
2026-05-29T16:23:18Z
Ilya Discuss
10103
171670
wikitext
text/x-wiki
'''Freda Linde''' (12 desaambar 1915 – 7 marse 2002 ) ko binndoowo e firoore sukaaɓe Afrik worgo. O ɓuri winndude ko e ɗemngal Afrikaans. O firti ko ina tolnoo e 150 deftere sukaaɓe e ɗemɗe Afrikaans, Farayse e Almaañ. O heɓi C.P. Njeenaari Hoogenhout e hitaande 1964.<ref>{{cite web|last=Terblanche|first=Erica|title=Freda Linde (1915 - 2013)|url=http://www.litnet.co.za/Article/freda-linde-1915-2013|accessdate=5 August 2013|language=Afrikaans|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130710124721/http://www.litnet.co.za/Article/freda-linde-1915-2013|archivedate=10 July 2013}}</ref><ref name="StellenBosch">[http://www.stellenboschwriters.com/lindef.html Freda Linde]</ref>
== Ngendam ==
O jibinaa ko to Swellendam, o golliima jaayndiyanke e bayyinoowo haa hitaande 1960. Tuggi 1960 haa 1963 o wonii bayyinoowo to HAUM Publishers, tuggi 1964 haa 1971 o wonii bayyinoowo kalfinaaɗo binndol sukaaɓe to bayyinoowo John Malherbe. O woppi golle ngam winndude e hitaande 1972.
== Tuugnorgal ==
qygqy2j2yfwqx472sfxhnyo2jkwjjmn
Marie Madeleine Ly-Tio-Fane
0
41720
171671
2026-05-29T16:27:10Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat. Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande..."
171671
wikitext
text/x-wiki
Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat.
Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago.
O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83.
Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012.
Tuugnorgal
i2uw7sdtgncxw085t9faomywt6835or
171672
171671
2026-05-29T16:28:31Z
Ilya Discuss
10103
171672
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat.
Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago.
O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83.
Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012.
Tuugnorgal
tgkyqr954qe4znfsr1e3k8w56j5q38b
171673
171672
2026-05-29T16:29:23Z
Ilya Discuss
10103
171673
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Marie Madeleine Ly-Tio-Fane''' (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat.
Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago.
O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83.
Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012.
== Tuugnorgal ==
9g38qkmo8iqb54awgqx0cwww8o17zd3
171674
171673
2026-05-29T16:30:58Z
Ilya Discuss
10103
171674
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Marie Madeleine Ly-Tio-Fane''' (22 sulyee 1928 - 21 suwee 2011). O winndii e daartol Moritani e nguurndam yimɓe heewɓe jokkondirɓe e botani faggudu diiwaan oo ina jeyaa heen Pierre Poivre e Pierre Sonnerat.<ref name="Kwong">{{Cite journal|last=Kwong|first=Rosemay Ng Kee|date=2012|title=Marie Madeleine Ly-Tio-Fane (1928–2011)|url=https://www.euppublishing.com/doi/10.3366/anh.2012.0099|journal=Archives of Natural History|language=en|volume=39|issue=2|pages=338–341|doi=10.3366/anh.2012.0099|issn=0260-9541|url-access=subscription}}</ref>
Ly-Tio-Fane jibinaa ko to Moritani ñalnde 22 sulyee 1928, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Loreto to Port Louis, caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O heɓi bak makko e hitaande 1954, o woni defterdu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Moritani e hitaande 1956. E hitaande 1962 o naati duɗal wiɗto suukara leydi Moritani e gardagol Octave Wiehe. O mahii defterdu duɗal ngal, o fuɗɗii kadi golloraade daartol. E hitaande 1973 o winndi deftere makko e golle Pierre Sonnerat, o heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. O winndi caggal ɗuum e daartol njulaagu ñamri to Moritani, golle Pierre Poivre. O wonti tergal e Fedde toppitiinde ko fayti e defte daartol tago.
O sankii ko ñalnde 21 suwee 2011, tawi omo yahra e duuɓi 83.
Deftere maayde, hawtaade e defte binndaaɗe makko, yaltinaama e nder defte taariindi tago e hitaande 2012.
== Tuugnorgal ==
cllwxids9wyuq7lwouwv5eq6fryce3s
Augustin Nsanze
0
41721
171675
2026-05-29T20:40:20Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Augustin Nsanze (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfesee..."
171675
wikitext
text/x-wiki
Augustin Nsanze (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.
Tuugnorgal
kt4kfyholjaaqkkfsxleskhs1n9i84f
171676
171675
2026-05-29T20:41:47Z
Ilya Discuss
10103
171676
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Augustin Nsanze (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.
Tuugnorgal
qmifj0f58z8yaqnz7yt7t00ub4bw3hh
171677
171676
2026-05-29T20:42:26Z
Ilya Discuss
10103
171677
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.
== Tuugnorgal ==
05xg2urrt1387sphu5p3nbk67ru5z55
171678
171677
2026-05-29T20:44:28Z
Ilya Discuss
10103
171678
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York.<ref>[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2821.htm Burundi] from the United States Department of State</ref> During President Nkurunziza's first administration he was appointed as Burundi's Ambassador to the [[United Nations]] in New York.<nowiki><ref> Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.</nowiki>
== Tuugnorgal ==
28168e4ijm0txv896yxx55gxe3w8edl
171679
171678
2026-05-29T20:46:30Z
Ilya Discuss
10103
171679
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011. E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.
== Tuugnorgal ==
05xg2urrt1387sphu5p3nbk67ru5z55
171680
171679
2026-05-29T20:48:16Z
Ilya Discuss
10103
171680
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011.<ref>[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2821.htm Burundi] from the United States Department of State</ref> E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.
== Tuugnorgal ==
l8dd5unq0xy5tb0575ss90kxv50r6ti
171681
171680
2026-05-29T20:49:56Z
Ilya Discuss
10103
171681
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Augustin Nsanze''' (jibinaa ko 1953) ko daartoowo, dawriyanke, dipolomaatnaajo Burundi. Kanko wonnoo wasiyaaji mawɗo laamɗo leydi Burundi hono Piyeer Nikurunziza. Ko adii ndeeɗoo darnde Nsanze wonnoo ko jaagorgal leydi Burundi to bannge geɗe caggal leydi (Sekereteer dowla) tuggi 2009 haa 2011.<ref>[https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/2821.htm Burundi] from the United States Department of State</ref> E nder laamu gadano hooreejo leydi Nkurunziza o toɗɗaa ko ammbasadeer leydi Burundi to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to New York. Ko adii nde o naatata e politik, Nsanze ko porfeseer e wiɗtoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Africa e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Burundi.<ref>[https://www.un.org/News/Press/docs/2008/bio3978.doc.htm New permanent representative of Burundi presents credentials] UN.org</ref><ref>[http://www.ascleiden.nl/organization/people/augustin-nsanze Augustin Nsanze] at [[Afrika-Studiecentrum, Leiden|African Studies Centre]], Leiden</ref>
== Tuugnorgal ==
6x2g3jj7t6fuqfto6axx666a8b6kdvm
Richard Abraham (14th-century politician)
0
41722
171682
2026-05-29T20:54:28Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Richard Abraham ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham. Tuugnorgal"
171682
wikitext
text/x-wiki
Richard Abraham ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham.
Tuugnorgal
s77mu0176uwjao3ccvgcvvuf1s6j6om
171683
171682
2026-05-29T20:55:38Z
Ilya Discuss
10103
171683
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Richard Abraham ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham.
Tuugnorgal
r1kl5hob0j7ro68n7wuq5onmqotswm4
171684
171683
2026-05-29T20:56:01Z
Ilya Discuss
10103
171684
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Richard Abraham''' ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham.
== Tuugnorgal ==
cjw64butjyha8rbmw1yv2h3orr4wik3
171685
171684
2026-05-29T20:57:10Z
Ilya Discuss
10103
171685
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Richard Abraham''' ko politikyanke Engeleejo, wonnooɗo depitee Portsmouth e hitaande 1372, e lewru Yarkomaa 1377, e lewru Feebariyee 1383. Daartol Parlemaa to internet ina hollita wonde ko o jokkondiral e Henry Abraham..<ref>{{Cite web|url=https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/abraham-henry|title=ABRAHAM, Henry, of Portsmouth, Hants.|access-date=24 January 2020|archive-date=24 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201124011138/https://historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/abraham-henry|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
07u3teg52k8ej05c8yryvc8zhp0e7lr
Simon de Abyndon
0
41723
171686
2026-05-29T20:59:54Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Simon de Abyndon (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP). O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316. Tuugnorgal"
171686
wikitext
text/x-wiki
Simon de Abyndon (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP).
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316.
Tuugnorgal
mcfm7cc0x6zghr56mc4tq93fwr6med6
171687
171686
2026-05-29T21:00:36Z
Ilya Discuss
10103
171687
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Simon de Abyndon (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP).
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316.
Tuugnorgal
7x6vvwnimsn7id8qz6szreowe0xxtbk
171688
171687
2026-05-29T21:03:22Z
Ilya Discuss
10103
171688
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Simon de Abyndon''' (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP).
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316.
== Tuugnorgal ==
d76p131s32m8cedwdgukwtvcqa9lx0g
171689
171688
2026-05-29T21:04:54Z
Ilya Discuss
10103
171689
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Simon de Abyndon''' (fl. 1310), ko depitee Angalteer (MP).<ref>{{cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/london-aldermen/hen3-1912/pp379-404|title=Chronological list of aldermen: 1302-1400 | British History Online}}</ref>
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1316.
== Tuugnorgal ==
2e1e0exco84oda0so6imuxir1q37ptr
Stephen de Abyndon
0
41724
171690
2026-05-29T23:16:52Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Stephen de Abyndon (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321. Tuugnorgal"
171690
wikitext
text/x-wiki
Stephen de Abyndon (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321.
Tuugnorgal
d7o3nf8d795zhviu4pieo3i32utot9n
171691
171690
2026-05-29T23:17:56Z
Ilya Discuss
10103
171691
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Stephen de Abyndon (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321.
Tuugnorgal
ms1udq0hjf276hsv56jth81ib9ebbbb
171692
171691
2026-05-29T23:18:23Z
Ilya Discuss
10103
171692
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Stephen de Abyndon''' (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321.
== Tuugnorgal ==
ctnf6fe3hb98hg6ji9zrtljvmakv751
171693
171692
2026-05-29T23:19:42Z
Ilya Discuss
10103
171693
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Stephen de Abyndon''' (fl. 1312-1321), ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.<ref>{{cite web|url=https://www.british-history.ac.uk/no-series/london-aldermen/hen3-1912/pp379-404|title=Chronological list of aldermen: 1302-1400 | British History Online}}</ref>
O woniino tergal e Parlemaa Angalteer ngam wuro London e hitaande 1312 e 1321.
== Tuugnorgal ==
db87dlprzgq0rlmyei4an46slye404u
Edward Acton (MP for Shropshire)
0
41725
171694
2026-05-29T23:21:39Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Edward Acton ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii. Tuugnorgal"
171694
wikitext
text/x-wiki
Edward Acton ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii.
Tuugnorgal
mc7k4ozk1l6m3n0yntv20q3k2a6ityl
171695
171694
2026-05-29T23:24:03Z
Ilya Discuss
10103
171695
wikitext
text/x-wiki
{{DataSupportStatus}}
Edward Acton ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii.
Tuugnorgal
3nttznkejws7fms9ob6nx929lneg6vu
171696
171695
2026-05-29T23:24:38Z
Ilya Discuss
10103
171696
wikitext
text/x-wiki
{{DataSupportStatus}}
'''Edward Acton''' ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii.
== Tuugnorgal ==
pzcnc2o25220zywt9u98jk9zie6h8gk
171697
171696
2026-05-29T23:25:07Z
Ilya Discuss
10103
171697
wikitext
text/x-wiki
{{DataSupportStatus}}{{Databox}}
'''Edward Acton''' ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii.
== Tuugnorgal ==
c772rsu3z3vuww2u4kxek3alo5hvhem
171698
171697
2026-05-29T23:26:10Z
Ilya Discuss
10103
171698
wikitext
text/x-wiki
{{DataSupportStatus}}{{Databox}}
'''Edward Acton''' ko politikaajo Engeleejo, wonnoo depitee Shropshire e hitaande 1378, oktoobar 1382, abriil 1384, noowammbar 1386, e suwee 1388 e seppooji gonɗi saraaji ɗii.<ref>[https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/acton-edward ACTON, Edward, of Longnor, Salop.]</ref>
== Tuugnorgal ==
naiytd9o3royca8wmuqdp8hiephn4vu
Adam de Bury
0
41726
171699
2026-05-29T23:27:55Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Adam de Bury wonnoo ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere. Tuugnorgal"
171699
wikitext
text/x-wiki
Adam de Bury wonnoo ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere.
Tuugnorgal
0wcfph40lye30bgnm8e53mlu2c4iwps
171700
171699
2026-05-29T23:29:20Z
Ilya Discuss
10103
171700
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Adam de Bury wonnoo ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere.
Tuugnorgal
i5umst1fpoxzik9ogffj8fwo6in14uu
171701
171700
2026-05-29T23:29:49Z
Ilya Discuss
10103
171701
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Adam de Bury wonnoo''' ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere.
== Tuugnorgal ==
jiofclu0b4tyl8wcnlnx4qmyn0u6jaj
171702
171701
2026-05-29T23:30:53Z
Ilya Discuss
10103
171702
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Adam de Bury wonnoo''' ko laabi ɗiɗi Lord Mayor Londres e depitee Londres e teeminannde sappo e nayaɓere.<ref>{{cite web|url=http://www.british-history.ac.uk/no-series/london-aldermen/hen3-1912/pp379-404|title=Chronological list of aldermen: 1302-1400|publisher=British History Online|accessdate=6 October 2016}}</ref>
== Tuugnorgal ==
0zrji2k3lob68e6n1tanyj03ksmojs2
Stephen Adam (MP)
0
41727
171703
2026-05-29T23:33:23Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Stephen Adam (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam. Tuugnorgal"
171703
wikitext
text/x-wiki
Stephen Adam (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam.
Tuugnorgal
h6sq9vx3y0r0wzxcrsogig3u6lnceju
171704
171703
2026-05-29T23:34:37Z
Ilya Discuss
10103
171704
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Stephen Adam (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam.
Tuugnorgal
4qyt1rhraoh92zygx7ruzcj4klqq5lv
171705
171704
2026-05-29T23:35:15Z
Ilya Discuss
10103
171705
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Stephen Adam''' (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam.
== Tuugnorgal ==
7ys2ah7uqvl1por7ijp05d9zuxkftyu
171706
171705
2026-05-29T23:36:13Z
Ilya Discuss
10103
171706
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Stephen Adam''' (maayi 1405) mo New Romney ko politik Engelenaajo, wonnoo depitee e nder diiwaan mo anndaaka (ina gasa tawa ko New Romney) e hitaande 1376. Daartol Parlemaa Online ina hollita wonde ko kanko woni baaba John Adam.<ref>[https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/adam-john-1440 ADAM, John (d.1440), of New Romney, Kent.]</ref>
== Tuugnorgal ==
r5a0zcm4e45mwcmigwixdv9zi5qssdg
Ralph Algar
0
41728
171707
2026-05-29T23:38:23Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Ralph Algar ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester. Tuugnorgal"
171707
wikitext
text/x-wiki
Ralph Algar ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester.
Tuugnorgal
q88vuz77wfbcmjjbbu62pxlxxqo3qms
171708
171707
2026-05-29T23:39:43Z
Ilya Discuss
10103
171708
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Ralph Algar ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester.
Tuugnorgal
ejvi5tfxiwcrqgpv7zhfv2kdn3nr17a
171709
171708
2026-05-29T23:40:14Z
Ilya Discuss
10103
171709
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ralph Algar ko politik''' Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester.
== Tuugnorgal ==
odcbr78tvr2kvel6t1or4hchdg8h1bk
171710
171709
2026-05-29T23:42:31Z
Ilya Discuss
10103
171710
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Ralph Algar ko politik''' Engelenaajo, wonnooɗo depitee to Kolsester e lewru oktoobar 1383, abriil 1384, 1385, 1386, e lewru suwee 1388. Ko o hooreejo leydi, koolaaɗo kuuɓal, ko o jom jawdi e nder wuro Kolchester.<ref>{{Cite web|url=http://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/algar-ralph|title=ALGAR, Ralph, of Colchester, Essex.|access-date=25 January 2020|archive-date=18 February 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250218053642/https://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/algar-ralph|url-status=dead}}</ref>
== Tuugnorgal ==
pvhbs22iilrp91359c5wmztguowsbgv
John Andrew (Cricklade MP)
0
41729
171711
2026-05-30T06:50:38Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "John Andrew ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388. Tuugnorgal"
171711
wikitext
text/x-wiki
John Andrew ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388.
Tuugnorgal
t6mk9sm07y1lxskofn8uhvomuvqys9e
171712
171711
2026-05-30T06:52:02Z
Ilya Discuss
10103
171712
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
John Andrew ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388.
Tuugnorgal
dj28f2nmc3dmleqx1ybhsqiax2jgwwk
171713
171712
2026-05-30T06:52:26Z
Ilya Discuss
10103
171713
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''John Andrew''' ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388.
== Tuugnorgal ==
9yrdj4iuoyye30pvyfdbuhmpsozsfi7
171714
171713
2026-05-30T06:53:15Z
Ilya Discuss
10103
171714
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''John Andrew''' ko tergal suudu sarɗiiji Cricklade to Angalteer ngam parlemaaji keewɗi hakkunde 1378 e 1388.<ref>[http://www.historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/andrew-john ANDREW, John, of Cricklade, Wilts.] ''The History of Parliament''. Retrieved 3 July 2017.</ref>
== Tuugnorgal ==
qe86cjbnctg3qdjei8amogwzjfkdzx0
Michael Archdeacon
0
41730
171715
2026-05-30T06:55:25Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Michael Archideacon, mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon. Tuugnorgal"
171715
wikitext
text/x-wiki
Michael Archideacon, mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon.
Tuugnorgal
e10nab3vy2nkmp82tk7bxtbkfcb4n13
171716
171715
2026-05-30T06:56:59Z
Ilya Discuss
10103
171716
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Michael Archideacon, mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon.
Tuugnorgal
8mxjtou0s7m9km7wwtvq2l9qd78n8w5
171717
171716
2026-05-30T06:57:32Z
Ilya Discuss
10103
171717
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Michael Archideacon''', mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon.
== Tuugnorgal ==
dza4r1pimpi4630z5u032avrnxuwhyi
171718
171717
2026-05-30T06:58:32Z
Ilya Discuss
10103
171718
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Michael Archideacon''', mo Combehall to Drewsteignton, Devon ko politik Engelenaajo, wonnooɗo depitee Cornwall e lewru feebariyee 1383 e noowammbar 1390. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko Warin Archideacon.<ref>[http://www.histparl.ac.uk/volume/1386-1421/member/archdeacon-michael ARCHDEACON, Michael, of Combehall in Drewsteignton, Devon.]</ref>
== Tuugnorgal ==
5bpfedknopcbhpmzpgi8fwonpbd605n
Thomas Archdeacon (senior)
0
41731
171719
2026-05-30T07:00:25Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Thomas Archdeacon ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon. Tuugnorgal"
171719
wikitext
text/x-wiki
Thomas Archdeacon ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon.
Tuugnorgal
bfam8g89o5bwgbsthulcqhgkcq43dub
171720
171719
2026-05-30T07:01:47Z
Ilya Discuss
10103
171720
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Thomas Archdeacon ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon.
Tuugnorgal
2cfolw0nxorg04e77kf266se6jggbhl
171721
171720
2026-05-30T07:02:30Z
Ilya Discuss
10103
171721
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Thomas Archdeacon''' ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon.
== Tuugnorgal ==
amb9k56lpkv8ye77gbnulh37s1qryvp
171722
171721
2026-05-30T07:03:37Z
Ilya Discuss
10103
171722
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Thomas Archdeacon''' ko politik Angalteernaajo, depitee e nder diiwaan mo anndaaka. Ko kanko woni baaba John Archideacon, e mawniiko Michael Archideacon e Warin Archideacon.<ref>[http://www.histparl.ac.uk/volume/1386-1421/member/archdeacon-michael ARCHDEACON, Michael, of Combehall in Drewsteignton, Devon.]</ref>
== Tuugnorgal ==
kal9iq1u3ot2xqmgnvwn0nt7dumurqh
Warin Archdeacon
0
41732
171723
2026-05-30T07:06:52Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Warin Archideacon ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon. Tuugnorgal"
171723
wikitext
text/x-wiki
Warin Archideacon ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon.
Tuugnorgal
56izzzgtlwrlff1uynxnvywr3yrms0k
171724
171723
2026-05-30T07:08:01Z
Ilya Discuss
10103
171724
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Warin Archideacon ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon.
Tuugnorgal
hup52y9ztv7xkzyqybxya6hvrpqf9fo
171725
171724
2026-05-30T07:08:26Z
Ilya Discuss
10103
171725
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Warin Archideacon''' ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon.
== Tuugnorgal ==
b4owypx3s2y5nwsspevj1z2sebvklpp
171726
171725
2026-05-30T07:09:26Z
Ilya Discuss
10103
171726
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Warin Archideacon''' ko politik Engeleejo, wonnooɗo depitee Cornwall e hitaande 1380 e 1382. Ko o ɓiy John Archideacon, e oon sahaa kadi ko ɓiy Thomas Archideacon, kadi ko miñiiko mawɗo Michael Archideacon.<ref>[http://www.histparl.ac.uk/volume/1386-1421/member/archdeacon-michael ARCHDEACON, Michael, of Combehall in Drewsteignton, Devon.]</ref>
== Tuugnorgal ==
rabkt1xzo7jzyzrmdbl584y9b0cy5xi
Henry de Ardern
0
41733
171727
2026-05-30T07:11:34Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381. E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere. Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina..."
171727
wikitext
text/x-wiki
Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381.
E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere.
Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382.
O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406.
Tuugnorgal
kvayhbx28iprp6senvw19n05odld53x
171728
171727
2026-05-30T07:13:00Z
Ilya Discuss
10103
171728
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381.
E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere.
Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382.
O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406.
Tuugnorgal
6236dx4272qo50pzcphighboxjowv65
171729
171728
2026-05-30T07:14:34Z
Ilya Discuss
10103
171729
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Henry de Ardern, malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381.
E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere.
Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382.
O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406.
== Tuugnorgal ==
juwihsas2i948ant5p9vgpflkcmhz13
171730
171729
2026-05-30T07:16:15Z
Ilya Discuss
10103
171730
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Henry de Ardern''', malla Henri Ardern, laati tergal parlemaa Warwickshire nder hitaande 1377 nden boo nder hitaande 1380, nden bo Worcestershire diga Nowammbar 1381.
E hitaande 1373, Henry soodi nokku biyeteeɗo Park Hall, sara galle laamorɗo Bromwich, e juuɗe Sir John Botetourt. E hitaande 1377, walla 1378, o rokkaama galleeji mawɗi biyeteeɗi Croome Adam (jooni ko Earls Croome) e Grafton Flyford, ko ɗum waɗi o heɓi rogere boɗeere.
Ko o ɓiy Ralph de Ardern, ina gasa tawa o jibinaa ko to Curdworth. O sankii ko hitaande 1382.
O resi, o dañi ɓiɗɗo gorko, Ralph Ardern mo kadi wonti depitee Worcestershire e lewru marse 1406.
== Tuugnorgal ==
5g8xr9z8z4oozwyvh04q0wzna9kt804
William Argentine
0
41734
171731
2026-05-30T07:20:13Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Sir William Arjantiin (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer. O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399. O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debb..."
171731
wikitext
text/x-wiki
Sir William Arjantiin (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.
O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399.
O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire.
Tuugnorgal
gp11ox7pjz42vd2abce831480iep2ih
171732
171731
2026-05-30T07:21:58Z
Ilya Discuss
10103
171732
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Sir William Arjantiin (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.
O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399.
O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire.
Tuugnorgal
dhdbb4c1173j6d9cl84ek2ygln5fzng
171733
171732
2026-05-30T07:23:22Z
Ilya Discuss
10103
171733
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Sir William Arjantiin''' (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.
O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399.
O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire.
== Tuugnorgal ==
f9v3yqr9dnnioe5wye670m42zdv0us8
171734
171733
2026-05-30T07:27:09Z
Ilya Discuss
10103
171734
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Sir William Arjantiin''' (hedde 1350-1419), jeyaaɗo to Halesworth, to Suffolk, e to wuro wiyeteengo Hertfordshire, ko tergal parlemaa (MP) Angalteer.<ref>{{cite web|url=http://historyofparliamentonline.org/volume/1386-1421/member/argentine-sir-william-1350-1419|title=ARGENTINE, Sir William (C.1350-1419), of Halesworth, Suff. And Great Wymondley, Herts. | History of Parliament Online}}</ref>
O woniino tergal e parlemaa Angalteer wonande Suffolk e hitaande 1393, 1395, e 1399.
O jokkondiriino e depiteeji keewɗi goɗɗi. Arjantiin ko ɓiy John Arjantiin mo alaa ko woni e mum. Debbo makko gadano ko Isabel, ɓiy Sir William Kerdiston ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo worɓe. Debbo makko ɗiɗaɓo oo ko Joan, ɓiɗɗo debbo e ronooɓe John Hadley. Joan ko debbo jom suudu Sir Wiliyam Pecche. Debbo tataɓo Arjantiin oo ko Margery, ɓiy Ralph Parles, depitee to Northamptonshire, e debbo John Hervey, depitee to Bedfordshire.
== Tuugnorgal ==
o8bcmdi4mocnb2v7jptjw9mqmvzwydr
Robert Arnold (MP)
0
41735
171735
2026-05-30T07:31:31Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Robert Arnold (maayi ko hedde 1408) ko politik Engeleejo, wonnoo depitee Winndere e lewru Yarkomaa 1377 e 1393. O woniino kadi meer Winndere, cukko hooreejo Winndere e Rye. Tuugnorgal"
171735
wikitext
text/x-wiki
Robert Arnold (maayi ko hedde 1408) ko politik Engeleejo, wonnoo depitee Winndere e lewru Yarkomaa 1377 e 1393. O woniino kadi meer Winndere, cukko hooreejo Winndere e Rye.
Tuugnorgal
b86v7y1e8tdskqrkwskrtl70hzn60in