Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.47.0-wmf.5 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Bola Tinubu 0 4796 172235 170327 2026-06-04T11:19:31Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 172235 wikitext text/x-wiki {{databox}} Asiwaju '''Bola Ahmed Adekunle Tinubu''' GCFR (jibinaa ko 29 mars 1952) ko o daraniiɗo dawrugol leydi [[Naajeeriya]], woni hooreejo leydi [[Naajeeriya]] 16ɓo e jooni gila hitaande 2023.<ref>{{Cite web|last=Majeed|first=Bakare|date=2023-05-29|title=PROFILE: Bola Tinubu: The Kingmaker becomes Nigeria's President, 16th Leader|url=https://www.premiumtimesng.com/news/601131-profile-bola-tinubu-the-kingmaker-becomes-nigerias-president-16th-leader.html|access-date=2023-05-29|website=Premium Times Nigeria|language=en-GB}}</ref> O woniino guwerneer diiwaan [[Lagos]] gila 1999 haa 2007 e senateer diiwaan [[Lagos]] Hirnaange e nder diiwaan tataɓo.<ref>{{Cite web|last=nigerianleaders|date=2024-08-23|title=List Of Lagos State Governors And Their Deputies (1999-Present)|url=https://nigerianleaders.com/list-of-lagos-state-governors-and-their-deputies/|access-date=2026-04-05|website=Nigerian Leaders|language=en-US}}</ref> Tinubu waɗi nguurndam mum gadanal ko to fombina-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], caggal ɗuum o ummii o fayi leydi [[Amerik]] ɗo o janngi ko fayti e hiisa (''accounting'') to duɗal jaaɓi haaɗtirde Chicago State. O warti lesdi [[Naajeeriya]] nder duuɓi 1980, o huwi haa Mobil [[Naajeeriya]] bana limngal limngal, hade maako nastugo siyaasaaku bana kanndidaa senator [[Lagos]] West nder hitaande 1992 les limngal lanyol ''Social Democratic Party''. Caggal nde dictateur militeer biyeteeɗo Sani Abacha fusi Senaa e hitaande 1993, Tinubu naati e leydi mum, o wonti daraniiɗo kampaañ ngam artirde demokaraasi e nder dingiral fedde wiyeteende ''National Democratic Coalition.''<ref>{{Cite web|last=Fasan|first=Olu|date=2022-07-25|title=For Tinubu, his 'lifelong ambition' trumps the unity of Nigeria|url=https://businessday.ng/columnist/article/for-tinubu-his-lifelong-ambition-trumps-the-unity-of-nigeria/|access-date=2026-04-05|website=Businessday NG|language=en-US}}</ref> E nder wooteeji gadani ɗi laamu [[Lagos]] waɗi caggal nde laamu nguu waɗi, Tinubu heɓiino nafoore mawnde e nder fedde wiyeteende Alliance for Democracy. Duuɓi nay caggal ɗuum, o dañii woote gardagol manndaa ɗiɗmo. Caggal nde o yalti laamu e hitaande 2007, o waɗii darnde mawnde e sosde fedde wiyeteende All Progressives Congrès e hitaande 2013. E hitaande 2023, o suɓaama hooreejo leydi, o fooli [[Atiku Abubakar]] e [[Peter Obi]].<ref>{{Cite web|last=Chioma|first=Unini|date=2023-02-28|title=#NigeriaElections2023: Final Results of 2023 Presidential Election [As Declared By INEC]|url=https://thenigerialawyer.com/inigeriaelections2023-final-results-of-2023-presidential-election-as-declared-by-ineci/|access-date=2026-04-05|website=TheNigeriaLawyer|language=en}}</ref> E gardagol makko laamu nguu joofniri ko adii ballal petroŋ, e wiyde mum ko ŋakkeende ngalu,<ref>{{Cite web|title=Nigerian petrol prices reach record high after subsidy removal|url=https://www.aljazeera.com/news/2023/7/18/nigerian-petrol-prices-reach-record-high-after-subsidy-removal|access-date=2025-02-23|website=www.aljazeera.com|language=en}}</ref> fusi juɓɓule laamu keewɗe e nder juɓɓule fedde nde e gollorɗe laamu, lomtiniri ko ɓuri heewde e ardorde konu e paramilitaare, wallitii golle diiwaan oo ngam jaabaade 2025' d securé e Dental Dowlaaji [[Amerik]] e Bentat ''the cooperation'' e Bentat ''cooperation'' 2025 feewde e Dowla Islaamiyankeejo e wuurde e kuudetaa mo tuumaama.<ref>{{Cite web|last=Lee|first=David D.|title=Nigeria says it deployed jets, troops to Benin to 'dislodge coup plotters'|url=https://www.aljazeera.com/news/2025/12/8/nigeria-says-it-deployed-troops-to-benin-to-dislodge-coup-plotters|access-date=2026-04-05|website=Al Jazeera|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2026-01-26|title=Alleged Coup: Military Hands Over Report To Tinubu|url=https://dailytrust.com/alleged-coup-military-hands-over-report-to-tinubu/|access-date=2026-04-05|website=Daily Trust|language=en-GB}}</ref> ==Nguurndam gadano== Tinubu jibinaa ko [[Lagos]], e nder galle juulɓe jeyaaɓe e leñol [[Yoruba language|Yoruba]],<ref>{{Cite news|first=Okeri|last=Ngutjinazo|title=Who is Bola Tinubu, Nigeria's new president?|newspaper=Deutsche Welt|date=May 29, 2023|url=https://www.dw.com/en/who-is-nigerias-new-president-bola-tinubu/a-64851330|via=|archive-url=|archive-date=}}</ref> ɓii Abibatu Mogaji, Ìyál'ọ́jà [[Lagos]]. O jaɓaama e nder binndanɗe koolniiɗe wonde o jibinaa ko e hitaande 1952;<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2023/feb/24/godfather-of-lagos-is-the-man-to-beat-in-pivotal-nigerian-election|title='Godfather of Lagos' is the man to beat in pivotal Nigerian election|newspaper=The Guardian|date=24 February 2023|last1=Burke|first1=Jason}}</ref> ndeeɗoo hitaande jibinannde ina waɗi sahaaji luulndiiɓe politik, ɓe mbiyi ko o mawɗo no feewi. Won e lowre koolkisaande ina teskaa wonde duuɓi makko hoolkisaaka.<ref>{{cite news|url=https://www.thetimes.com/world/africa/article/nigerian-presidential-candidate-proves-hes-fit-for-office-on-exercise-bike-fhq7z7l7p|title=Nigerian presidential candidate 'proves he's fit for office' — on exercise bike|author=Richard Assheton}}</ref><ref>{{cite web|last1=Amaechi|first1=Ikechukwu|title=Tinubu and the certificate scandal that refuses to die|url=https://www.vanguardngr.com/2022/06/tinubu-and-the-certificate-scandal-that-refuses-to-die/|website=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=30 June 2022|access-date=8 July 2022|archive-date=7 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220707230143/https://www.vanguardngr.com/2022/06/tinubu-and-the-certificate-scandal-that-refuses-to-die/|url-status=live}}</ref> ==Jaangirde== Tinubu janngi haa janngirde lesre St. John, Aroloya, [[Lagos]] ko adii o yaha janngirde sukaaɓe haa Ibadan.<ref>{{Cite web|title=Bola Tinubu Biography: Life Story and Age Accomplishments of Asiwaju|url=https://buzznigeria.com/bola-tinubu/|access-date=2023-05-29|website=buzznigeria.com|date=27 July 2022}}</ref> Tinubu arii leydi [[Amerik]] ko e hitaande 1975, ɗo o fuɗɗii jaŋde leslesre ko adii fof to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richard J. Daley to [[Chicago]], caggal ɗuum to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Chicago]] ''State'' ɗo o janngi ko faati e hiisa e njuɓɓudi. O golli golle keewɗe ko wayi no lootoowo diƴƴe, garde jamma e sofereeɓe taksi ngam wallitde hoore makko e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde.<ref name="asiwajubolatinubu_2011-07-23">{{Cite web|date=2011-07-23|title=Asiwaju Bola Tinubu - Profile|url=http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|access-date=2024-12-23|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723020125/http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|archive-date=23 July 2011}}</ref> O waɗi doggol honor dean nde o woni janngoowo leslesre e jannginde remedial class tutorials, yoga e wondiiɓe makko ina njetta lectures makko ngam ɓeydagol toɓɓe maɓɓe. Tinubu ko hooreejo fedde hiisawal duɗal jaaɓi haaɗtirde e hitaande makko mawnde. GPA makko mo o heɓi ko 3.54. Tinubu heɓi bakkaa mum ko faati e njuɓɓudi njulaagu e hitaande 1979.<ref name="asiwajubolatinubu_2011-07-232" /><ref>{{cite web|last1=Ufuoma|first1=Vincent|title=Chicago University replies ICIR on Tinubu's controversial certificate|url=https://www.icirnigeria.org/chicago-university-replies-icir-on-tinubus-controversial-certificate/|website=International Centre for Investigative Reporting|date=27 June 2022|access-date=8 July 2022|archive-date=8 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220708190307/https://www.icirnigeria.org/chicago-university-replies-icir-on-tinubus-controversial-certificate/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|last=Ade|first=Adesomoju|date=2023-10-05|title=Chicago varsity confirms Tinubu's graduation, identity, inconsistent on certificate submitted to INEC|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/630920-chicago-varsity-confirms-tinubus-graduation-identity-inconsistent-on-certificate-submitted-to-inec.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20231008192033/https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/630920-chicago-varsity-confirms-tinubus-graduation-identity-inconsistent-on-certificate-submitted-to-inec.html|archive-date=2023-10-08|access-date=2025-02-17|website=Premium Times}}</ref> == Fuɗɗoode golle == Caggal nde o heɓi bak makko, Tinubu golliima e sosiyeteeji [[Amerik]] biyeteeɗi Arthur Andersen, Deloitte e GTE.<ref>{{cite web|title=My Profile|url=http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|url-status=usurped|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723020125/http://www.asiwajubolatinubu.net/about/index.html|archive-date=23 July 2011|access-date=24 December 2009|publisher=Asiwaju Bola Tinubu}}</ref><ref name="GhanaWebTinubu">{{cite news|title=How I made my first million dollars in America - Bola Tinubu reveals|url=https://www.ghanaweb.com/GhanaHomePage/africa/How-I-made-my-first-million-dollars-in-America-Bola-Tinubu-reveals-1573562|access-date=8 July 2023|work=GhanaWeb|date=1 July 2022|language=en}}</ref> To Deloitte, o dañii humpito e golle ƴeewndo e njuɓɓudi konsulteer wonande sosiyeteeji Fortune 500. O woniino jiiloowo e fedde Saudi Aramco, gollodiiɗo mum e ''National Oil'', o wallitii e sosde njuɓɓudi maɓɓe hiisa e ƴeewndo, o ardii kadi ƴellitaare makko adannde e kaalis.Tinubu ummiima London ɗo o heɓi gollal ngam wonde ƴeewtotooɗo petroŋ e nder leydi Angalteer hade makko naatde e fedde nde wonaa laamuyankoore (jooni Seplat Energy) ngam wonde hooreejo sosiyetee mawɗo e kaalis e nder kitaale 1980.<ref name="pmnewsnigeria_2022-06-30">{{Cite web|title=My education, career at Deloitte, Mobil, others - Tinubu|url=https://pmnewsnigeria.com/2022/06/30/my-education-career-at-deloitte-mobil-others-tinubu/|access-date=2024-12-23|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=12 Dec 2024|title=Seplat Energy Plc ("Seplat Energy" or the "Company") Completion of the Acquisition of MPNU|url=https://www.seplatenergy.com/media/fohcbgzc/corporate-announcement-on-completion-december-12th-2024.pdf}}</ref>.<ref name="bbc2">{{cite web|author=Barnaby Phillips|date=20 February 1999|title=Lagos hopes for change|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/281895.stm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20100109062035/http://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/281895.stm|archive-date=9 January 2010|access-date=24 December 2009|work=BBC News}}</ref><ref name="pmnewsnigeria_2022-06-30" /> Tinubu waɗii darnde tiiɗnde e mooɓugo ceede ngam taskaramji ɓamtaare rento nder Lagos ardungal Primrose Group, hukuuma kuugal siyaasaaku ɗon ƴama waylaare mawnde nder siyaasaaku lesdi man wakkati laamu Babangida. O suɓii caggal mum naatde e politik ngam waylude golle makko keewɗe e nder Mobil.<ref>{{Cite web|last=Ololade|first=Olatunji|date=2023-03-03|title=Tinubu: President-elect against all odds|url=https://thenationonlineng.net/tinubu-president-elect-against-all-odds/|access-date=2024-12-23|website=The Nation Newspaper|language=en-US}}</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Golle politik Tinubu puɗɗii ko e hitaande 1991,<ref>{{Cite web|date=26 January 2022|title=Tinubu's house of war|url=https://www.thecable.ng/tinubus-house-of-war|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224032420/https://www.thecable.ng/tinubus-house-of-war|archive-date=24 February 2022|access-date=24 February 2022|website=TheCable|language=en-US}}</ref> nde o naati lannda Sosiyaalist Demokaraasi, o tawtoraama no feewi kampaañ ngam suɓaade [[Moshood Kashimawo Abiola]].<ref>{{Cite web|last=Nation|first=The|date=2023-06-12|title=Tinubu, June 12 and NADECO|url=https://thenationonlineng.net/tinubu-june-12-and-nadeco/|access-date=2026-04-07|website=The Nation Newspaper|language=en-US}}</ref> == Republique tataɓo == Winndannde mawnde: Republique [[Naajeeriya|Najeriya]] tataɓo E hitaande 1992, o suɓaama e nder Senaa, o lomtii diiwaan Senaa [[Lagos]] West. To Asaambele ngenndi, o ardii Goomu Senaa ko faati e Bankeeji, Kaalis, Appropriation, e Kaalis.<ref>{{cite web|url=http://nigeriaworld.com/feature/publication/ajiboye/050408.html|title=YORUBA LEADERSHIP: THE CAP AND THE SHOES FIT ASIWAJU BOLA TINUBU|publisher=NigeriaWorld|date=4 May 2008|access-date=24 December 2009|archive-date=27 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927173345/http://nigeriaworld.com/feature/publication/ajiboye/050408.html|url-status=live}}</ref> Caggal nde njeñtudi wooteeji hooreleydaagu ñalnde 12 lewru juko hitaande 1993 ustaa, Tinubu wonti tergal sosngal fedde wiyeteende NADECO, fedde nde ina moofti ballal ngam artirde demokaraasi e anndinde Abiola wonde keɓɗo woote ñalnde 12 lewru juko hitaande 1993.<ref>{{Cite web|last=247ureports|date=2026-04-05|title=From NADECO To 2027: How Rejection Rewrote The Histories Of Tinubu, Reno Omokri, Fani-Kayode, And Bwala|url=https://247ureports.com/2026/04/from-nadeco-to-2027-how-rejection-rewrote-the-histories-of-tinubu-reno-omokri-fani-kayode-and-bwala/|access-date=2026-04-07|website=247 Ureports|language=en-US}}</ref> === Egginde e hootde === Binndanɗe mawɗe: Kawtal ngenndiwal demokaraasi ([[Naajeeriya]]) e dictature militaire e nder leydi [[Naajeeriya]] Caggal nde o heɓi laamu e gardagol konu leydi Seneraal [[Sani Abacha]],<ref>{{Cite web|author=Olagunju B. B.|date=2021-10-17|title=Most Comprehensive Tinubu interview about his early life, struggles abroad, against military, governorship, others -|url=https://thenewsnigeria.com.ng/2021/10/17/most-comprehensive-tinubu-interview-about-his-early-life-struggles-abroad-against-military-governorship-others/|access-date=2023-05-30|website=The NEWS}}</ref> Tinubu fotnoo ko nanngeede, nanngeede, ƴattaade, e hulɓinaade nguurndam makko, ɗum addani mo dogde leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] ngam kisal. O woppaani, o naati e NADECO caggal leydi e nder eggude ngam jokkude haɓaade laamu demokaraasi e artirde laamu e nder leydi ndii. O yahi eggude e hitaande 1994, o arti leydi ndii e hitaande 1998 caggal maayde Abacha, ɗum addani mo waylude leydi ndii e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] nayaɓiri.<ref>{{cite web|url=http://www.vanguardngr.com/2009/10/10/they-labelled-me-military-mole-in-nadeco-for-nothing-%E2%80%94-bucknor-akerele/|title=They labelled me military mole in NADECO for nothing – Bucknor Akerele|date=10 October 2009|author=Jide Ajani|publisher=Vanguard|access-date=24 December 2009|archive-date=27 December 2009|archive-url=https://web.archive.org/web/20091227232859/http://www.vanguardngr.com/2009/10/10/they-labelled-me-military-mole-in-nadeco-for-nothing-%E2%80%94-bucknor-akerele/|url-status=live}}</ref> E nder balɗe garooje wooteeji 1999, Bola Tinubu wonnoo ko gardiiɗo ardiiɓe fedde wiyeteende Ibraahiima Adesanya e Ayo Adebanjo.<ref>{{cite web|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/columnists/onabule/today-14-mar-2008.htm|title=Acceptable face of godfatherism?|author=Duro Onabule|date=14 March 2008|publisher=Daily Sun|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100226165315/http://www.sunnewsonline.com/webpages/columnists/onabule/today-14-mar-2008.htm|archive-date=26 February 2010}}</ref> O yahi haa o heɓi nasaraaku nder suɓol ardiiɓe lesdi [[Lagos]] ngam o fooli Funsho Williams e Wahab Dosunmu, gonnooɗo ministaajo kuuɗe e koɗki.<ref>{{cite web|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/news/national/2008/dec/20/national-20-12-2008-02.htm|title=Why the military toppled Shagari|author=DURO ADESEKO|date=20 December 2008|publisher=Daily Sun|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090201171918/http://www.sunnewsonline.com/webpages/news/national/2008/dec/20/national-20-12-2008-02.htm|archive-date=1 February 2009}}</ref>.<ref>{{cite web|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/powergame/2009/oct/25/powergame-25-10-2009-001.html|title=PDP's insatiable thirst|author=Olusola Balogun|date=25 October 2009|publisher=Daily Sun|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20101128145704/http://sunnewsonline.com/webpages/features/powergame/2009/oct/25/powergame-25-10-2009-001.html|archive-date=28 November 2010}}</ref> E lewru Yarkoma hitaande 1999, o darii ngam wonde guwerneer diiwaan Lagos e dow tikket AD, o suɓaama guwerneer. == Gomnaajo lesdi Lagos (1999-2007) == Ko o daraniiɗo dabareeji siyaasaaku, Tinubu wuuri wakkati laamu nguu, nde lannda ''People’s Democratic Party'' (PDP) heɓti laamu mawngu dow lesdi Naajeeriya, o laati Gomnaajo gooto tan suɓaama nder lesdi [[Naajeeriya]]. Ɗum addani ɓe heewde luural e laamu fedde nde PDP joginoo, haa teeŋti noon e sosde nokkuuji 37 goɗɗi ngam ƴellitde diiwaanuuji [[Lagos]].<ref>{{Cite web|title=21 years after, Lagos Assembly to scrap 37 LCDAs created by Tinubu in major overhaul|url=https://pmnewsnigeria.com/2024/10/17/21-years-after-lagos-assembly-to-scrap-37-lcdas-created-by-tinubu-in-major-overhaul/|access-date=2026-04-07|language=en-US}}</ref> Ñaawirde toownde (Cour suprême) ƴetti kuulal ngam wallitde mo, yamiri yo kaalis laamu nokkuyankeewu leydi [[Lagos]] nanngaa. E nder duuɓi 8 ɗi o woni e laamu, Tinubu fuɗɗiima mahde laabi kesi, ɗaɓɓuɗi ngam heblude haajuuji yimɓe leydi ndii ɓeydotooɗi yaawde. Asiwaju Bola Ahmed Tinubu, hooreejo lesdi Lagos, lesdi [[Naajeeriya]] (1999-2007), heɓi ceede ɗuuɗɗe ngam ardungal maako ngal ɗon mari bawɗe. Ɗii ɗon hawti bee Gomnati ɓurduɗum nder lesdi [[Naajeeriya]] ngam hitaande 2000 diga suudu filu [[Naajeeriya]]-Beljik, Y2002 ceede kuuɗe ɓurduɗe ngam ɓesdugo taariindi ngurdam diga ministaajo kuuɗe lesdi [[Naajeeriya]] e kawtal ONU Habitat, e Y2000 ceede laamu ɓurduɗum nder ordinateer nder [[Naajeeriya]] diga kawtal ordinateeruuji [[Naajeeriya]] . O hokkaama kadi seedantaagal ''Doctor Honorary of Law'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abia ''State University'' ngam darnde makko e nder demokaraasi, laamu moƴƴu, e ɓamtaare leydi [[Naajeeriya]]. Tinubu ina jogii tiitoonde laamu keewnde, ina wallita pelle karallaagal e renndo keewɗe.<ref>{{cite web|url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/citysun/2005/june/29/citysun-29-06-2005-002.htm|title=New road opens up Ijegun community|author=FEMI BABAFEMI|date=29 June 2005|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20061231191044/http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/citysun/2005/june/29/citysun-29-06-2005-002.htm|archive-date=31 December 2006}}</ref> Tinubu, e wondude e cukko guwerneer keso, Femi Pedro, heɓiino suɓaade kadi ngam wonde guwerneer e [[lewru]] abriil 2003. Dowlaaji goɗɗi ɗii fof e nder Fuɗnaange-rewo, njippiima e lannda Demokaraasi Yimɓe e ɗeen cuɓagol.<ref>{{cite web |url=http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/powergame/2009/sept/06/powergame-06-09-2009-001.htm|title=One-party state: Who will stop PDP?|author=Olusola Balogun|date=6 September 2009|publisher=Daily Sun|access-date=24 December 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100106165431/http://www.sunnewsonline.com/webpages/features/powergame/2009/sept/06/powergame-06-09-2009-001.htm|archive-date=6 January 2010}}</ref> O nasti nder hare bee laamu lesdi ndi [[Olusegun Obasanjo]] jogi, dow ko laarani lesdi [[Lagos]] woodi hakke sosde nokkuuje kese ngam heɓugo ko laarani ɓiɓɓe lesdi maako ɗuuɗɓe. Luural ngal waɗi laamu lesdi ndi'i hoosugo ceede ko hewti diidaaɗi lesdi nder jiha kan.<ref>{{Cite news|title=Tinubu and His Lifelong Ambition|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2023/02/25/tinubu-and-his-lifelong-ambition/|access-date=2023-05-18|newspaper=[[This Day]]}}</ref> E nder balɗe cakkitiiɗe ɗe o woni e laamu, o woniino e hareeji jokkondirɗi e laamuuji PDP ko wayi no Adeseye Ogunlewe, gonnooɗo senateer diiwaan Lagos, wonnooɗo jaagorgal golle, e Bode George, hooreejo PDP to bannge worgo-fuɗnaange.<ref>{{cite web|url=http://news.biafranigeriaworld.com/archive/2004/jun/17/148.html|date=17 June 2004|title=Pains, anguish of Ogunlewe/George Army on Lagos roads|author=Tolu Olarewaju|publisher=Daily Independent|access-date=13 November 2009|archive-date=8 November 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111108234408/http://news.biafranigeriaworld.com/archive/2004/jun/17/148.html|url-status=usurped}}</ref> E hitaande 2006, Tinubu etinooma wallude cukko hooreejo leydi [[Naajeeriya]] e oon sahaa, [[Atiku Abubakar]], yo won hooreejo lannda makko keso, hono Kongres Action de Najeria (ACN). Abubakar wonnooɗo tergal lannda PDP, ko ɓooyaani koo o fotnoo ko luural e hooreejo leydi [[Olusegun Obasanjo]] ngam yiɗde Abubakar lomtaade Obasanjo e laamu. Tinubu hokki Abubakar fartaŋŋe wayluki lanndaaji e nastuki AC, hokki mo kanndidaajo lanyol maako, bee sarɗi dow kanko, Tinubu, o laatoto ardiiɗo Atiku Abubakar. Atiku salii eɓɓaande ndee, nde o wayli e AC, o suɓii kanndidaa gooto ummoriiɗo Fuɗnaange-rewo, hono senaateer Ben Obi. Hay so tawii Atiku ina doga e laamu e dow laylaytol Tinubu e nder woote ɗe, PDP ina jokki heɓde, e nder ƴaañgal leydi.[36] Jokkondiral hakkunde Tinubu e cukko guwerneer Femi Pedro ɓeydiima tiiɗde caggal nde Pedro holliti anniya mum tawtoreede wooteeji guwerneer. Pedro ina haɓananoo wonde kanndidaa AC ngam wonde guwerneer e wooteeji 2007, kono o itti innde makko e ñalnde aset noddaango lannda. O woppi lannda Labour tawi omo jokki e darnde makko e cukko guwerneer.[37] Tinubu laamu lesdi Lagos timmini nyande 29 lewru Mayru hitaande 2007, nde lomto maako e gonnooɗo hooreejo hukuumaaji lesdi Babatunde Fashola hoosi laamu lesdi Lagos.[38][39] == Ko adii laamu (2007-2023) == === Fiilngo 2007 === E hitaande 2009, caggal nde lannda Demokaraasi Leñol (PDP) heɓi nafoore mawnde e wooteeji lewru abriil 2007, Tinubu naati e kaaldigal ngam hawrude e lanndaaji luulndo ceertuɗi ɗii, mbaɗta ɗum "lannda mawɗo" baawɗo luulndaade PDP laamiiɗo e oon sahaa.[40] E lewru marse 2009, wonno ko haala wonde fedde ina anndaa ngam warde Tinubu.[41] === Woote hooreleydaagu 2011 === Tinubu bana hooreejo lesdi ACN, o jaɓi e peeñcu kanndidaaku hawtuki Nuhu Ribadu e Fola Adeola bana kanndidaajo ACN ngam suɓugo hooreejo lesdi e cukko hooreejo lesdi nder hitaande 2011.[42] Sahara Reporters caggal mum hollitii wonde Tinubu waɗii nanondiral e laamu Jonathan ngam wallitde mo e suɓaade mo e nokku makko walla o fotnoo waɗde ñaawoore fenaande nde laamu fedde ndee fawi e dow makko e dow tuumeeji ɗiɗi ɗi laamu fedde ndee fawi e makko ngam jaŋde makko.[43][44] Tinubu adii hebbinde ɓataakeeji kanndidaaji guwerneer e hitaande 1998 to Komiseer Suɓngo Leydi ndi, o jaɓi e fenaande wonde o janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu, Ibadan.[45] Tinubu caggal mum hollitii e nder doggol wooteeji 2015 wonde o jaɓii kanndidaagal Goodluck Jonathan sabu agenda makko mo o yi'i e peewnugol, ko ɗum huunde nde o ñaawiino ko adii ɗuum jaaynde wiyeteende Sahara Reporters.[42][46][47] === Woote hooreleydaagu 2015 === Binndanɗe mawɗe: Suɓol mawngol leydi Naajeeriya 2015 e Kongres Progressives kala E lewru feebariyee 2013, Tinubu ina jeyaa e dawriyankooɓe heewɓe sosnooɓe lannda "luulndo mawngo" e kawral lanndaaji luulndo tati ɓurɗi mawnude e nder leydi Najeriya – Kongres Action mo Najeriya (ACN), Kongres ngam Waylude Yahrude yeeso (CPC), Lannda Leƴƴi Nijeer fof (ANPP), fedde AlllliPD Progressives (PGAAP Grand Action). lannda Demokaraasi Yimɓe laamiiɗo e oon sahaa[48] – e nder Kongres Demokaraasi (APC).[49] E hitaande 2014, Tinubu wallitii gonnooɗo hooreejo konu leydi ndii, Seneraal [[Muhammadu Buhari]], hooreejo fedde CPC nde APC – mo yamiri tokkugol yimɓe heewɓe e nder Fuɗnaange Naajeeriya, kadi ko adii ɗuum o tawtoraama e wooteeji 2003, 2007 e 2011 ngam wonde kanndidaa hooreejo leydi CPC[0]. Tinubu fuɗɗiima yiɗde wonde cukko hooreejo leydi Buhari kono caggal ɗuum o jaɓi Yemi Osinbajo, sehil makko e gonnooɗo komisinaajo ñaawoore.[51] E hitaande 2015, Buhari wadi APC ngam heɓugo nasaraaku, o timmini laamu PDP duuɓi 16, nden o laati arandeere nde hooreejo leydi Naajeeriya jooɗiiɗo jooni o fooli kanndidaajo luutooɓe.[52] Tinubu yahi yeeso ngam waɗugo kuugal mawngal nder laamu Buhari, o wallitorii kuuɗe laamu nden o jokki bee jokkirgol lesdi ndi'i, ngam o ɗon mari haaje laataago hooreejo lesdi.[53] E hitaande 2019, o walli Buhari ngam suɓaade hooreejo leydi ndi, o fooli kanndidaajo PDP mo Atiku Abubakar. E hitaande 2020, caggal caɗeele nder lannda ka addani Tinubu ittude sehil mum e hooreejo lannda Adams Oshiomole, ina sikkaa ko ɗum waɗi ko ngam ustude darnde Tinubu ngam wonde hooreejo leydi ko adii hitaande 2023.[54] === Woote hooreleydaagu 2023 === Winndannde mawnde: Suɓol hooreejo leydi Najeriya 2023 Ñalnde 10 lewru bowte hitaande 2022, Tinubu waɗii bayyinaango mum e dow sarɗi ngam suɓaade hooreejo leydi.[55][56][57] Ñalnde 8 lewru juko hitaande 2022, Tinubu heɓi wooteeji kawral lannda APC laamu nguu, o heɓi 1 271, o fooli cukko hooreejo leydi Yemi Osinbajo e Rotimi Amaechi ɓe keɓi 235 e 316.[58] Ñalnde 1 marse 2023, INEC hollitii Tinubu ko kañum heɓi jaaliiɗo e woote hooreleydaagu 2023.[59] O bayyinaama hooreejo leydi caggal nde o heɓi 8 794 726 woote ngam foolde luutndiiɓe makko. O ƴetti 36,6 e nder teemedere woote ɗee, o suɓii ko famɗi fof 25 e nder teemedere e nder diiwanuuji 28, ko seeɗa tan o heɓi ngam heɓde hooreejo leydi e nder daawal gootal.[60] Koolaaɗo kuuɓal makko ɗiɗaɓo biyeteeɗo Atiku Abubakar, mo lannda luulndo (PDP) heɓi 6 984 520 woote. Peter Obi, mo lannda Labour, heɓi 6 101 533 woote ngam arde tataɓo.[61] Woote kuuɓtodinɗe ɗee teskaama e fuɗɗoode ko heewi e wooteeji ɗii, e ŋakkeende wooteeji jam. Nde marsaama e ciimtol soodgol wooteeji, hulɓinaade wootooɓe, njanguuji e nokkuuji wooteeji e nder nokkuuji goɗɗi, e ardiiɓe wooteeji ɗi ngonaa e waktuuji mum en wondude e tuumeede fenaande laaɓtunde;[62][63] ngam ɓeydude geɗe e hoolaare e wooteeji ɗii, ardiiɓe Komisariyaa Wootooɓe Ngenndiijo Jeytaare viewing portvious result to EC tabitinaama maa waɗ e ñalawma woote.[64][65][66] No njeñtudi leydi ndii fuɗɗiri anndineede ñalnde 26 feebariyee to nokku college ngenndiijo to Abuja, luulndo ngoo feeñii nde tawnoo doggi njeñtudi ɗii njoɓaaka haa jooni ko adii anndinde ɗum en no sariya yamiri nii.[67][68] Ɗee geɗe wondude e haalaaji cemmbinɗi INEC ummoraade e ƴeewooɓe e pelle renndo siwil, addani kampaañ Abubakar, Obi, e Kwankwaso naamnaade, caggal ɗuum jaɓa e dow laabi njeñtudi wooteeji bayyinaaɗi ɗii haa ñalnde 28 feebariyee.[69][70][71][72] Kampaañiji luulndo tati mawɗi ɗii fof, ko jiidaa e won e pelle renndo siwil e gonnooɗo hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, noddii komisiyoŋ oo yo yuɓɓin woote ɗee sabu fenaande e fitinaaji.[73][74][75][76][77] E nder ɗuum, kampaañ Tinubu yetti komisiyoŋ oo, o noddii nanngugol haalooɓe PDP ngam "waɗde fitinaaji."[78] Subaka law 1 mars, hooreejo INEC, Mahmood Yakubu, hollitii Tinubu ko kañum woni jaaliiɗo caggal nde njeñtudi dowri ndii fof hawraa.[79] E nder jaabawol, Abubakar, Obi, e Kwankwaso njaɓaani, ɓe kuniima luulndaade njeñtudi ndii.[80][81][82] == Hooreejo leydi (2023–hannde) == Joɗnde Tinubu e jaagorgal leydi Angalteer ko feewti e caggal leydi, hono James Cleverly (lewru ut 2023) Tinubu fuɗɗi laamu lesdi Naajeeriya nyande 29 lewru Mayru hitaande 2023. O hunni hooreejo lesdi Naajeeriya diga hooreejo kiitaaji Olukayode Ariwoola wakkati 10:41 (WAT) haa juulde udditgol laamu maako haa Eagle Square haa Abuja.[83] Laamu makko, nde laɓɓini caɗeele sariya luulndo ngoo caggal wooteeji marse, ina jaɓee no feewi tawa hay gooto luulndaaki ɗum, ina jogii kadi laabi sariyaaji winndereeji.[84] Hooreeɓe leyɗeele e laamuuji keewɗi tawtoraama kewu nguu.[85] Tinubu hokkaama teddungal mawngal nder lesdi ndi'i, ko ardiiɗo lesdi ndi'i, Muhammadu Buhari, nden cukko hooreejo lesdi Kashim Shettima hokkaama tedduŋgal ɗiɗaɓal dow ko laarani ardiiɗo lesdi Naajeeriya, nyande 25 lewru Mayru hitaande 2023.[86] === Peewnugol faggudu === Tinubu e nder konngol mum gadanol, hollitii ittugol ballal laamu nguu e petroŋ.[87] Haala ka o wi'i nder yewtere maako arandeere, waɗi soodugo kulniiɗum arandejum e ɓesdugo ceede nder jemmaare woore haa nokkuuje pompiyeeje nder lesdi Naajeeriya.[88] Senndikaa ngenndiijo gollooɓe NLC noddii seppooji e seppooji e nder leydi ndii fof ngam ɓeydude coggu petroŋ, ɗum noon caggal ɗuum ɓe ngoppitaa e nder kaaldigal jokkiingal e wakili’en laamu.[89] Ballal laamu dow nyaamdu petrol waɗi ƴiiƴam dow ceede laamu lesdi Naajeeriya nder duuɓi cappanɗe jowi nden ittugo man ɗon mari bawɗe mawɗe haa Banki Adunaaru ngam faggudu Naajeeriya.[90] Ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 2023, Tinubu timminii ballal coodguuli petroŋ gonɗi e leydi Naajeeriya, ɗum addani privatisation e nder gollorɗe petroŋ Naajeeriya. Ballal ngal waɗiino laamu Naajeeriya miliyaaruuji 10 dolaar hitaande kala e sahaa nde Tinubu timmini ɗum.[91] Hooreejo leydi Tinubu, jamma 9 lewru juko, dartini golle Godwin Emefiele, hooreejo lesdi Naajeeriya.[92] Emefiele's suspension woni ɗiɗaɓre nde hooreejo banki apex nder taariiha maako itti hooreejo lesdi Naajeeriya.[93] Emefiele nanngaama e juuɗe polis sirlu leydi Najeriya SSS to Lagos ngam yiɗde dogde leydi ndii fayde leydi Benin.[94] Sosde ɗum yiytaa ko no ƴellitaare moƴƴere.[95][96] Emefiele ko banke konservatiif mo limtaa e duɗal ɓooyngal ngam ƴellitde naira Najeriya.[97][96][98] Emefiele lomtinaama e gooto e depiteeji makko ɓurɗi faggudu liberal Folashodun Adebisi ngam wonde guwerneer gardiiɗo Banke mawɗo leydi Najeriya e nder bayyinaango hooreejo leydi ndii "jokkondiral e wiɗtooji jokkiiɗi e biro makko e peeje peewnaaɗe e nder fannu kaalis faggudu".[98] Sosde e caggal mum nanngugol Emefiele e juuɗe polis sirlu ngam tuumeede kaalis ownugol ina yi’ee wonde ko huunde nde woɗɗaani e miijooji makko e politikaaji makko e banki apex e eɓɓooji makko e nder laamu ko wayi no arbitrage e les laamu Buhari e waylude kaalis Najeriya.[99] Kono won ƴeewooɓe teskiima darnde politik e nder darnugol Emefiele e nder njuɓɓudi cuuɗiindi ngam ɓeydude njoɓdi ñamaale laamu nguu gila e 5% haa 15% rewrude e laabi e peeje ñalnde aset 10 lewru nduu, ñalnde 16 lewru nduu.[100] E caggal dartagol makko, banke apex balɗe joyi caggal ɗuum ñalnde 14 lewru nduu ittii denndaangal kuule njulaagu kaalis caggal leydi, o acci kaalis leydi ndii ina ustoo haa ɓurta lesɗude e nder luumo hee.[101] Ko ɗum waɗi, hay so wonaa ko meeɗaa waɗde, hollitii ko ɗaminaa caggal nde dartinaa.[102] Tinubu's reforms ceede yi'aama bana ko ɓuri laamu SAP 1986 ngam o yiɗi ɓesdugo faggudu lesdi Naajeeriya e ceede laamu diga wartugo demokaraasi duuɓi cappanɗe ɗiɗi ko adii.[103][104] Ñalnde 15 lewru nduu, hooreejo leydi Tinubu udditi batu faggudu ngenndi ngu cukko hooreejo leydi Shettima ardii.[105] Diiso ngoo ina jogii yamiroore wasiyaade hooreejo leydi ndii e geɗe faggudu, ina waɗi guwerneer banke mawɗo oo e denndaangal guwerneeruuji dowlaaji fedde nde.[106] Sehil Tinubu ɓadiiɗo, banke njulaagu Wale Edun, woni laamɗo politik kaalis.[107]] === Kabinee e toɗɗagol === Hooreejo leydi Tinubu toɗɗiima ñalnde 3 lewru nduu, senaateer George Akume yo won hooreejo laamu fedde nde, Femi Gbajabiamila yo won hooreejo gollordu hooreejo leydi ndii.[108] Tinubu darni hooreejo EFCC Abdulrasheed Bawa nyande 9 lewru Juko nden polis'en sirru Naajeeriya nanngi mo ngam o huuwi bee kuugal maako nyalde woore ɓaawo kawtal hakkunde hukuumaaji SSS e EFCC haa Lagos.[109][110] Darnde makko hono no Emefiele nii, ina waɗi fenaande no feewi nde tawnoo Bawa ina joginoo Tinubu e nder wiɗto.[111] Bawa lomtii ko Abdulkarim Chukkol, hooreejo EFCC.[112] Hooreejo leydi Tinubu ñalnde 19 lewru nduu hollitii Mallam Nuhu Ribadu ko jaagorgal kisal leydi ndii.[113] Toɗɗagol Nuhu Ribadu, gonnooɗo polis, yi’aama no waylo waylo mawngo diga hukuumaaji konu ɗi ɓooyi laamaago kuuɗe kisal lesdi Naajeeriya.[114] Hooreejo leydi Tinubu laɓɓini ardungal denndaangal konu nguu e konu nguu ñalnde 19 lewru nduu nde o woppi golle ɗee ko ina tolnoo e teemedere e capanɗe joyi seneraaluuji mawɗi.[115][116] Tiitoonde kisal leydi e les Tinubu ina ɗaminaa maa ardo ɗum e njiimaandi siwil en e les njiimaandi Ofis Jaagorgal Kisal Ngenndiwal, ko fedde doosgal leydi sosaande e hitaande 1993.[117] Tinubu hay so wayliima no feewi e politikaaji kaalis e kaalis, o alaa tawo ko jogori sosde kabine makko.[118] O waɗii noddaali ngam laamu kawral ngam addude ardiiɓe luulndo les makko.[119] Waylo doosgal leydi ndi hooreejo leydi ndii ƴetti, waɗii kuule ngam toɗɗaade jaagorɗe e nder balɗe capanɗe jeegom gadane ɗe o woni e laamu. Tinubu fusi boarduuji ministeeruuji fuu, departemaaji e hukuumaaji lesdi Naajeeriya nyande 19 lewru Juko.[120] Nde o waɗi lewru wooturu e laamu e joofnirde wooteeji ardorde parlemaa Tinubu ina haɗi ɗum neldude noddaango jaagorɗe to Senaa ngam heɗaade ɗum ko adii ñalnde 29 lewru juko.[121] Ñalnde 16 lewru feebariyee hitaande 2024, Tinubu toɗɗii Oyetunde Oladimeji Ojo, dewbo ɓiyiiko debbo biyeteeɗo Folashade Tinubu, yo won hooreejo fedde toppitiinde koɗki leydi ndii, ɗum addani ɗum ñiŋde ko wiyetee ko jom suudu mum.[122] === Dina === Ñalnde 29 lewru Mbooy hitaande 2024, Tinubu siifondirii e sariya kuulal ƴettugol leydi Nijeer, We Hail Thee, ko ɗum woni jimɗi ngenndiiji leydi ndii gila 1960 haa 1978, ngam wonde jimɗi ngenndiiji mum, lomtii Arise, O Banndiraaɓe.[123] Tinubu anndini dowla dow Rivers State ngam ittugo guwerneer man, o lomtina mo bee ardiiɗo toɗɗaaɗo.[123] Movement oo ina ñiŋaa no feewi sabu ko ɗum huunde nde fotaani wonde e doosɗe leydi.[123] === Feere kuudetaa === E darorɗe lewru Seeɗto 2025, kuudetaa baɗaaɗo e laamu Tinubu mo humpitooji konu leydi Najeriya udditi, mo Sahara Reporters yaltini ɗum.[124][125] Kewu konu ñalngu jeytaare potngu waɗeede ñalnde 1 ut 2025[126] dartinaama,[127] ofiseeji konu sappo e jeegom nanngaama e juuɗe Agency Intelligence Defense ina heen seneraal brigadier, kolonel, lietnaa kolonel nayi, majoruuji joy, kapiteen ɗiɗo e squadre an hooreejo.[128] Ciimtol gadanol ngol ko feewti e fedde nde, militeer en ɓee njaɓaani ɗum, ɓe ustii nanngugol ngol ko no diisnondiral nii.[129][130] Feere nde ina wiyee ina waɗi ofiseeji ƴettugol leydi to bannge worgo ɗi Kolonel Mohammed Ma'aji ardii,[131] ina heen ofisee jokkondirɗo e biro jaagorgal kisal ngenndiwal e ballal kaalis ummoraade e gonnooɗo guwerneer e jaagorgal petroŋ Timipre Slyva.[132]1][34] Fedde nde ina anniyii foolde laamu fedde ndee e dow fenaande ñalnde 25 lewru nduu, e warde hooreejo leydi ndii e jagge laamu toowɗe keewɗe.[135] Tinubu lomtii mawɓe konu ñalnde 18 lewru nduu, Seneraal Olufemi Oluyede toɗɗaa mawɗo konu, wiɗtooji ina njokki haa jooni.[136] === Feere siwil === ==== Amerik yanii ==== Winndannde mawnde: 2025 Amerik yanii e leydi Nijeer E fuɗɗoode lewru Noowammbar 2025, [[Donald Trump]], hooreejo leydi Amerik, yamiri konu Amerik yo heblo ngam waɗde konu e nder leydi Najeriya. Trump hollitii warngooji bonɗi ɗi tuumaama ina mbaɗa e Kerecee’en e ko tuumaa ko bonnude ndimaagu diine, ko ɗum addani mo suɓaade leydi Nijeer “leydi ɓurndi teeŋtude” sabu waasde jogaade doole ngam haɓaade hareeji bonɗi hakkunde renndo e diineeji e nder leydi ndi, tawi ko lislaamnaaɓe, bandiiji, ekstremist en e hareeji hakkunde durooɓe e remooɓe][39]1.[39]1 Hooreejo leydi Naajeeriya, Tinubu, salii ko Trump tuumi koo, o haali ko fayti e darnde laamu Naajeeriya ngam reende ɓiɓɓe leydi mum tawa ko e diine.[141] Ñalnde 25 lewru Duujal hitaande 2025, e dow ɗaɓɓaande laamu Tinubu, leyɗeele dentuɗe Amerik mbaɗii seppo ngam haɓde e Dowla Islaamiyankeejo to worgo-fuɗnaange leydi Najeriya. Hooreejo leydi Amerika Donald Trump, wi'i Amerika fiɗi ngam reenugo Masiihiŋko'en diga fitinaaji diinaaji ɗi ɓe ɗon mari haa woyla lesdi Naajeeriya, fijirde nde'e woni arandeere konu lesdi Naajeeriya ɓaawo jeytaare lesdi Naajeeriya.[142] === Politik caggal leydi === Tinubu fuɗɗii njillu mum gadano e nder leydi Najeriya to Pari ñalnde 21 lewru nduu ngam tawtoreede batu kaalis winndereyankeewu ngu yuɓɓinaa to Palais Brongniart tuggi 22 haa 24 lewru nduu.[143] O ummii Pari o fayi London e "njillu keeriiɗo" ɗo o hawri e hooreejo makko Muhammadu Buhari.[144] E lewru ut 2023, o wiyi yo konu Naajeeriya naat e leydi Nijeer e nder kiris Nijeer 2023.[145] Ɗum noon luulndo ngoo ñiŋi ɗum.[146] E lewru Duujal 2025, Tinubu hokki konu lesdi Naajeeriya yamiroore ngam waɗuki kuuɗe konu nder lesdi Benin ngam wallugo laamu lesdi man ɓaawo kuudetaa dow hooreejo lesdi Patrice Talon.[147] E lewru mee 2026, Tinubu fuɗɗii njillu balɗe tati to Farayse ngam hawritde e jom jawɗeele en winndere ndee ngam faddaade peeje faggudu makko.[148] == Miijo e natal renndo == Tinubu e nder nguurndam mum politik fof ina joginoo darnde tiiɗnde e nder politik e faggudu. Miijo Tinubu e yahrude yeeso ina waɗi nafooje potal, nuunɗal renndo, ndimaagu, e anndinde hakkeeji teskinɗi. O yi’i dowla man bana daraniiɗo welwelo jama’aare e nastugo nder rento Naajeeriya bana ko haani ngam tabitinki potal, gooŋgaaku, e kawtal rento.[149] Ndee ɗoo miijo woɗɗaani no feewi e golle makko demokaraasi e nder laamu diineeji e nder leydi Najeriya.[150] === Yiyngooji faggudu === Hooreejo leydi makko e politik faggudu makko, ganndiraaɗo Tinubunomics,[151] ina ɗaminaa maa won yaltugol politik-miijooji e Buharism, hay so tawii noon ko ɓuri heewde e annduɓe faggudu winndere ndee ina ngoɗɗi tawo sifaa ngal yaltugol to bannge faggudu ; reformeeji e lewru makko adanndu e laamu hollirii yaltude e njuɓɓudi laamu ɓennundi.[152][153] Banki Duniyaaru e FMI holli haaje laamu garoowo ngam tabitinki kuuɗe makro-structural dow limngal limngal limngal limngal 1980 ngam rewtinki faggudu lesdi Naajeeriya nder limngal limngal limngal lesdi Naajeeriya.[154] Tinubunomiks hollitaama e deftere nde o winndi e Brian Browne, konsul mawɗo Amerik to Lagos.[155][156] === Lion Bourdillon === Winndannde mawnde: Lion Bourdillon Tinubu ina anndiraa no feewi wonde "Baaba Lagos".[157] Darnde makko e doolnude ɓoggi wuro-dowla mawɗo oo feeñninaama e nder filmo biyeteeɗo The Lion of Bourdillon, filmo 2015 holliroowo darnde Tinubu e politik e kaalis dowla wuro ngoo. Tinubu waɗii ñaawoore ₦150 miliyaar ngam ñaawde peewnoowo oo, Teleeji Afrik jeytaare (AIT).[158] Dokimaa oo dartiima ñalnde 6 marse 2015. O etiima semmbinde golle politik ɗee, haa arti noon e lewru desaambar 2009, nde o habri wonde Fashola e Tinubu ndartinii luural e dow haala suɓaade Fashola e gardagol guwerneer Lagos e hitaande 2011, tawi Tinubuerizire ɓuri yiɗde ko com. Ko nanndi e ɗuum, hare waɗii e hitaande 2015 e dow lomto Fashola, hono Akinwunmi Ambode, o ƴetti Fashola e Tinubu, o werlii teddeendi makko timmundi caggal Ambode.[160] Ambode lomtii Fashola, Tinubu riiwti mo, lomtii mo ko Babajide Sanwo-Olu === Tuumeede fenaande === E hitaande 1993, laamu Amerik ustii jawdi makko sabu ñaawoore nde wiyi wonde laamu Amerik ina jogii « sabaabu potɗo » sikkude wonde konte banke Amerik Tinubu ina njogii ngalu ngu o heɓi e njulaagu heroin. O jooɗodii e laamu Amerik, o woppi fotde 460 000 dolaar caggal oon hitaande. Kaayitaaji ñaawirdu e caggal mum ciimtol ñaawoore ndee hollitii wonde o gollodiima e yeeyooɓe heroin ɗiɗo Chicago.[163][164][165] E lewru abriil 2007, caggal wooteeji mawɗi, kono hade guwerneer cuɓaaɗo Babatunde Fashola heɓde laamu, laamu fedde ndee addi Tinubu yeeso Biro toppitiiɗo ko fayti e njuɓɓudi laamu ngam ñaaweede sabu ko o tuumaa ko e golle ɗe ngonaa sariya e konte 16 ceertuɗe caggal leydi.[166] E lewru Yarkomaa 2009, Komisiyoŋ toppitiiɗo bonanndeeji faggudu e kaalis laɓɓini Tinubu e guwerneeruuji James Ibori mo diiwaan Delta e Obong Victor Attah mo diiwaan [[Diiwal Akwa Ibom|Akwa Ibom]] ngam tuumeede warngooji, njulaagu kaalis, njulaagu laamu e njulaagu laamu jowitiingu e yeeyde geɗe lowre Vmobile e hitaande 20674.[1] E lewru suwee 2009, won ciimtol wonde polis metropolitan Angalteer ina loyndotoo njulaagu ngu laamu diiwaan Lagos waɗi e Econet (jooni Airtel). Tinubu wi'i kuugal ngal laaɓɗum, ngal nafata lesdi ndi'i, walaa hakkunde'en.[168] Laamu leydi Naajeeriya salii ɗaɓɓaande leydi Biritaan ngam yaltinde hujjaaji potɗi huutoreede ngam ɓeydaade wiɗtude e ñaawde guwerneeruuji tati ɓooyɗi leydi Najeriya ɗii e nder ñaawirdu London.[169] E nder wooteeji 2019, oto bullion yiytaa ina naata e galle Tinubu to laawol Bourdillion to Ikoyi, ɗum addani mo caggal ɗuum wiyde : « miɗo jogii kaalis ɗo njiɗmi fof ».[170] == Nguurndam neɗɗo == Tinubu resi Oluremi Tinubu, gonnooɗo senateer lomtotooɗo diiwaan senateer Lagos hakkundeejo, e hitaande 1987. Ɓe ndañi ɓiɓɓe tato, Zainab Abisola Tinubu, Habibat Tinubu e Olayinka Tinubu. O jibini ɓiɓɓe tato e jokkondiral ɓennungal, Kazeem Olajide Tinubu (12 oktoobar 1974 – 31 oktoobar 2017), Folashade Tinubu (jibinaa ko 17 lewru juko 1976) e Oluwaseyi Tinubu (jibinaa ko 13 oktoobar 1985).[173] Yumma Tinubu, Abibatu Mogaji, sankii ñalnde 15 lewru juko hitaande 2013, tawi omo yahra e duuɓi 96.[174] Ñalnde 31 lewru nduu hitaande 2017, ɓiyiiko biyeteeɗo Jide Tinubu sankii to Londres.[175] Tinubu ko juulɗo.[176] == Teddungal e paabi == === Teddungal ngenndiwal === Naajeeriya: Komanda mawɗo fedde nde (GCFR) (25 mee 2023) === Tiitooɗe aadaaji === Tinubu ina jogii laamuuji ɗiɗi aadaaji ; ko kanko woni "Asiwaju" Lagos e "Jagaba" Emira Borgu e nder Dowla Nijeer.[176] == Ƴeew kadi == Jigi Bola Doggol hooreeɓe leyɗeele e laamu hannde Doggol hooreeɓe gollordu e dow tolno jaɓgol == Tuugnorgal. == {{Reflist}} [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 5pmhu0raj7jt44grhh6lvjtofxq5cmr Balghis Badri 0 7956 172243 170062 2026-06-04T11:26:50Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 172243 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Balghis Badri''' (Aarabeeɓe:بلقيس بدرى, jibinaa ko 1948) ko daraniiɗo haɓaade rewɓe [[Sudan|Sudaan]], haa teeŋti noon e fannuuji njulaagu rewɓe (FGM) e ƴellitaare rewɓe teeru, gila 1979,<ref name="UNDP">{{cite web|url=http://www.sd.undp.org/content/sudan/en/home/presscenter/faces/2015/balghis.html|title=Balghis|author=|date=|website=UNDP in Sudan|accessdate=6 November 2017|archive-date=9 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180909185749/http://www.sd.undp.org/content/sudan/en/home/presscenter/faces/2015/balghis.html|url-status=dead}}</ref> kadi ko porfeseer anthropologie renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahfad ngam rewɓe. ==Nguurndam gadano== O ummorii ko e galle jannginooɓe.<ref name="norad.no">{{cite web|url=https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|title=Women as Agents of Change in Sudan|author=|date=|website=NoradDev|accessdate=6 November 2017|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228195335/https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|url-status=dead}}</ref> Ko kanko woni ɓiy [[Yuusuf Badri]], sosɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahfad ngam rewɓe (AUW) to [[Khartoum]] e hitaande 1966, e taaniiko soldaat Mahdist, Babiker Badri.<ref name="norad.no2">{{cite web|url=https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|title=Women as Agents of Change in Sudan|author=|date=|website=NoradDev|accessdate=6 November 2017|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228195335/https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|url-status=dead}}</ref> Badri heɓi doktoraa mum e anthropologie renndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hull to leydi Angalteer e hitaande 1978.<ref name="norad.no3">{{cite web|url=https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|title=Women as Agents of Change in Sudan|author=|date=|website=NoradDev|accessdate=6 November 2017|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228195335/https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|url-status=dead}}</ref> ==Kugal== Badri ko jannginoowo wakkati seeɗa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahfad ngam rewɓe tuggi 1974 haa 1997, e wakkati timmuɗo gila ndeen, ɗo o woni hannde jannginoowo anthropologie renndo.<ref name="norad.no4">{{cite web|url=https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|title=Women as Agents of Change in Sudan|author=|date=|website=NoradDev|accessdate=6 November 2017|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228195335/https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|url-status=dead}}</ref> E hitaande 2002 o sosi, o woni gardiiɗo gadano duɗal AUW ngam janngude rewɓe, jinnaaɓe e ƴellitaare.<ref name="norad.no5">{{cite web|url=https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|title=Women as Agents of Change in Sudan|author=|date=|website=NoradDev|accessdate=6 November 2017|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228195335/https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|url-status=dead}}</ref> Badri ko gardiiɗo<ref name="norad.no6">{{cite web|url=https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|title=Women as Agents of Change in Sudan|author=|date=|website=NoradDev|accessdate=6 November 2017|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228195335/https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|url-status=dead}}</ref> duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahfad ngam jaŋde diiwaan rewɓe, keewal, jam e hakkeeji, to Omdurman/Khartoum.<ref name="norad.no7">{{cite web|url=https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|title=Women as Agents of Change in Sudan|author=|date=|website=NoradDev|accessdate=6 November 2017|archive-date=28 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220228195335/https://www.norad.no/en/front/about-norad/news/women-as-agents-of-change-in-sudan/|url-status=dead}}</ref> E hitaande 1979, o naatini jaŋde rewɓe e jinnaaɓe e nder jaŋdeeji duɗe jaaɓi haaɗtirde.<ref name="UNDP2">{{cite web|url=http://www.sd.undp.org/content/sudan/en/home/presscenter/faces/2015/balghis.html|title=Balghis|author=|date=|website=UNDP in Sudan|accessdate=6 November 2017|archive-date=9 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180909185749/http://www.sd.undp.org/content/sudan/en/home/presscenter/faces/2015/balghis.html|url-status=dead}}</ref> ==Bindi== E lewru feebariyee 2017, deftere Zed Books yaltini deftere wiyeteende « Haɓde e rewɓe e nder Afrik » (Badri e Aili Mari Tripp njiydi ɗum).<ref name="uchicago.edu">{{cite web|url=http://press.uchicago.edu/ucp/books/book/distributed/W/bo26260386.html|website=press.uchicago.edu|title=Women's Activism in Africa, Badri, Tripp|accessdate=6 November 2017|archive-date=10 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910014630/https://www.press.uchicago.edu/ucp/books/book/distributed/W/bo26260386.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book|title=Women's Activism in Africa|author=|editor-first1=Balghis|editor-last1=Badri|editor-first2=Aili Mari|editor-last2=Tripp|date=15 February 2017|publisher=Zed Books|isbn=978-1783609086}}</ref> Badri wondi e mum, o winndi walla o winndi heen ɗiɗi e nder tonngooɗe sappo ɗee.<ref name="uchicago.edu2">{{cite web|url=http://press.uchicago.edu/ucp/books/book/distributed/W/bo26260386.html|website=press.uchicago.edu|title=Women's Activism in Africa, Badri, Tripp|accessdate=6 November 2017|archive-date=10 September 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910014630/https://www.press.uchicago.edu/ucp/books/book/distributed/W/bo26260386.html|url-status=dead}}</ref> ==Luural== E lewru Yarkomaa 2018, miñiiko Badri biyeteeɗo Gasim Badri, hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahfad ngam rewɓe, ƴettaa e wideyoo ina nanngi almuudo debbo gooto, ina seppa, e ɓuuɓri hoore mum, ina fiyra ɗum laabi keewɗi e hoore. Badri daranii golle mum, o wiyi wonde wideyoo oo « ina hollita tan ko bannge gooto e goonga » tee won e seppooɓe ɓee ina ndartini bonnude e bonnude duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal.<ref>{{cite web|title=Why some Sudanese back the lecturer who beat his students|url=https://www.bbc.com/news/world-africa-42775120|date=23 January 2018|accessdate=15 February 2018|publisher=[[BBC News]]}}</ref> ==Tuugnorgal== [[Category:Rewɓe Naajeeriya]] [[Category:Rewɓe]] [[Category:Yimɓe wuurɓe]] kx0qyo5d7qh00o8ag2rdgs7jb46hpkj Adeola Austin Oyinlade 0 8358 172242 169710 2026-06-04T11:26:22Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 172242 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Adeola Austin Oyinlade''' (dunde 6 August 1981) ko laamɗo lesdi [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite web|date=5 August 2021|title=Adeola Oyinlade wins American Bar Association International Human Rights of the Year Award -|url=https://www.thenewsnigeria.com.ng/2021/08/05/adeola-oyinlade-wins-american-bar-association-international-human-rights-of-the-year-award/|access-date=14 August 2021|website=The NEWS}}</ref><ref>{{Cite web|date=29 July 2021|title=ABA honors Nigerian lawyer with international human rights award|url=https://oilandgasrepublic.com/aba-honors-nigerian-lawyer-with-international-human-rights-award/|access-date=16 August 2021|website=All of the Latest Oil and Gas News-Find Oil and Gas Jobs|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nigerian lawyer, Oyinlade wins IBA Human Rights Award|url=https://guardian.ng/features/nigerian-lawyer-oyinlade-wins-iba-human-rights-award/|access-date=16 August 2021|website=guardian.ng|date=13 October 2018|language=en-US}}</ref> == Ɓiɗɗo e jaŋde == Adeola Austin Oyinlade jibini ha 6 Ogos 1981 ha Akure, Akure South Local Government Area of Ondo State, Nigeria to saare Elder e Mrs. Oyinlade.<ref name=":0">https://www.pressreader.com/nigeria/thisday/20181016/281900184178059</ref> O heɓii jaŋde makko (LL.B) e jaŋde maako (LL.M- ''Master of Laws'') e [[Jaangirɗe Laagos|Jaŋde Lagos]].<ref>https://www.africa-legal.com/news-detail/service-to-humanity-is-never-in-vain</ref> == Kuugal e kuugal ngal == Oyinlade woni ardiiɗo darnde Adeola Oyinlade & Co; firti lawol nder [[Lagos]], Nigeria e huutoreeɓe nder hakkeeji neɗɗo, hakkille hakkillo, jaaynde, jaayndi e jaaynde.<ref>{{Cite web|date=10 August 2021|title=Human Rights And International Law Expert, Adeola Oyinlade Wins American Bar Association (ABA) International Human Rights Of The Year Award - Africa.com|url=https://www.africa.com/human-rights-and-international-law-expert-adeola-oyinlade-wins-american-bar-association-aba-international-human-rights-of-the-year-award/|access-date=14 August 2021|website=www.africa.com|language=en-US}}</ref> O huuwani ngam komisyon Afriknaajo (AU). O waɗi "''Know Your Rights Nigeria''" ha radio (UNILAG FM) e tiggi '''Constitutional Rights Awareness and Liberty Initiative''; ha Goomu Goomu.<ref>{{Cite web|date=24 April 2018|title=Remarks By U.S. Consul General F. John Bray Launch of Expanded "Know Your Rights" App|url=https://ng.usembassy.gov/remarks-by-u-s-consul-general-f-john-bray-launch-of-expanded-know-your-rights-app/|access-date=14 August 2021|website=U.S. Embassy & Consulate in Nigeria|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=9 May 2018|title=US Consul-General praises Nigerian youth for setting up Know your rights app|url=https://www.vanguardngr.com/2018/05/us-consul-general-praises-nigerian-youth-setting-know-rights-app/|access-date=14 August 2021|website=Vanguard News|language=en-US}}</ref><ref>{{cite web|title=African Union Picks UN Peace Ambassador, Oyinlade to digitize African Youth Charter|date=4 February 2012|url=http://ynaija.com/African-union-picks-united-nations-young-ambassador-for-peace-adeola-austin-oyinlade-to-digitize-the-african-youth-charter/|publisher=Seyi Lawal|accessdate=7 January 2019}}</ref> == Wolde yeeso yimɓe == [[File:Adeola_Oyinlade.jpg|thumb|Adeola Oyinlade ɗon wolwugo ha International Bar Association (IBA) Conference ha Roma nder hitaande 2018.]] E lewru abriil 2011, Oyinlade haalani kaɓirɗe plenary of African Union's Pre-AU Summit (''African Youth Forum'' 2011) e [[Adis Ababa|Addis Ababa]], [[Ecoppi|Ethiopia]]; 7th [[UNESCO]] ''Youth Forum'' e Paris, Farayse e woɓɓe. <ref>{{Cite web|title=UNESCO Youth Forum 2011|url=http://www.unesco.org/new/fileadmin/MULTIMEDIA/HQ/AFR/pdf/Agenda.pdf|access-date=12 January 2019|website=www.unesco.org}}</ref><ref>{{Cite web|title=Adeola Austin Oyinlade|url=https://www.afrinype.org/amo-team/adeola-austin-oyinlade/|access-date=16 August 2021|website=AfriNYPE|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=29 July 2021|title=ABA honors Nigerian lawyer with international human rights award|url=https://oilandgasrepublic.com/aba-honors-nigerian-lawyer-with-international-human-rights-award/|access-date=16 August 2021|website=All of the Latest Oil and Gas News-Find Oil and Gas Jobs|language=en-US}}</ref> == Fedde e teddungal == * E lewru Mee 2010, o waɗii hooreejo lesdi lesdi lesdi lesdi ngam jam. * Nder hitaande 2011, o wondi mo jaɓɓiima, ''Bremen Peace Awards'' 2011 ''of Threshold'' * ngam "taƴugo laawol kiita to kiita" nder lesdi [[Naajeeriya]]. * E hitaande 2014, o noddi e makko e [[Morooku|Marok]], Karima Rhanem, ngam wonde ko'o ardiiɗo Afrik Network of Youth Policy ngam fuɗɗude network to ONU. * Nder lewru Desemba 2014, Network ''Action Youth for Human Rights'' waɗi ''film doocumental doocumentary doocumentation doocumentative doocumentals for Human Rights Day'' 2014 ngam haalde golle Adeola ngam waawde ɓeynguure nder ɓeynguura e hakkilantaaku hakkeeji aadama. * Adeola Austin Oyinlade nodditi nder top Under 40 CEO'en nder Nigeria * Nder lewru oktoobar 2018, Oyinlade anndini o laɓi ko'e hakkere yimɓe dow hakkere yimɓe ha ''International Bar Association'' (IBA) ha nder nder Rome, [[Italiya|Itali]], ngam darnde maako ha nder hakkere yimɓe.<ref>{{Cite web|url=https://guardian.ng/appointments/adeola-oyinlade-wins-iba-2018-human-rights-honour|title=Adeola Oyinlade wins IBA 2018 human rights honour|website=The Guardian|date=15 November 2018|access-date=12 January 2019}}</ref> <ref>{{Citation|last=Association|first=International Bar|title=Adeola Oyinlade – Human Rights Award 2018 acceptance speech|date=1 November 2018|url=https://vimeo.com/298427234|access-date=12 January 2019}}</ref><ref>{{Citation|last=Cray Tv Nigeria|title=Adeola Austin Oyinlade, wins IBA Human Rights Award 2018 – (Award Presentation & Acceptance Speech)|url=https://www.youtube.com/watch?v=1kPPd3d3DE8|access-date=12 January 2019}}</ref> * E lewru August 2021, o noddinaa ko 2021 ''American Bar Association'' (ABA) ''International Human Rights Award recipient to ABA Annual Meeting to'' [[Chicago]], ''United States''.<ref>"Adeola Oyinlade wins American Bar Association International Human Rights of the Year Award -"</ref> {{Clear}} == Himobe == {{reflist}} [[Category:Yimɓe wuurɓe]] [[Category:Yimɓe Naajeeriya]] rfavyj7kgv7mrfu2eueywqjm2bq4z10 Becky Umeh 0 9826 172239 170077 2026-06-04T11:23:49Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 172239 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Becky UzoAmaka Umeh''' ko gardiiɗo naalankaagal, koreeji, jimoowo, fijoowo, e jimoowo [[Naajeeriya]]. == Nguurndam == === Nguurndam adanɗam === Umeh jibinaa ko to diiwaan Anambra, leydi Najeriya, kono o mawni ko to wuro [[Lagos]] gila omo yahra e duuɓi joy. E hitaande 1992, o dañii yiyeede e nder leydi ndii, o woni fijoowo e nder filmo sukaaɓe biyeteeɗo Tales by Moonlight. O naati kadi e filmuuji keertiiɗi biyeteeɗi Jezabel, ''Twist of Fate'', ''Living Ghost'', ''Amazon'', e goɗɗi ɗii. Tuggi 1994 haa 1998, Umeh janngi jimɗi Afrik aadaaji e jamaanu, e dow ballal timmungal, to duɗal jimɗi Ivory, ngal Steve James, tergal fedde ngenndiire Niiseer sosi. Nde o janngata, o yahdi e fedde duɗal ngal, hono ''Ivory Ambassadors'', o waɗi wiɗtooji e nder ladde ko faati e jimɗi aadaaji e nder gure [[Naajeeriya]]. === Najeriya, hitaande 1998 haa 2002 === Nde o heɓi bak makko, Umeh wonii gardiiɗo jimɗi e nder fedde jimɗi Ivory fotde duuɓi joy, o ardii e peewnugol jimɗi ngam ''Guinness, Mobile, Chevron, Seven-Up Bottling Company'' ekn Kop aduna FIFA e kippu fuku koyɗe leydi Najeriya. Becky Umeh fuɗɗii golle mum e yimde, o sosi fedde makko,<ref>{{citation|title=Alejo prepares for music scene|author=Shobowale Alder|publisher=EKO TODAY, Nigeria|date=16 April 2001}}</ref> ɓe kawri ɓe mbaɗi albom "Aiye". Tuggi 1998 haa 2001, Umeh ina wondi e yeewtere tele wiyeteende ''Dance Jam Competition''. E hitaande 2002, caggal n de o waɗi fiesta pinal Afrifest,<ref>{{citation|title=African Youths Dance for Unity at Afrifest|publisher=The Post Express, Nigeria|date=2 April 2002}}</ref> ɗo o addi jimɗi [[Afrik]], Umeh wonti balloowo koreeji e nder kawgel Miss Nigeria, keɓɗo njeenaari ndii wonti Miss World 2002. Nokkuuji ɗo Becky Umeh waɗi jimɗi ina jeyaa heen : nokku pinal [[Farayse]], Goethe-Institut, njeenaaje jimɗi [[Naajeeriya]], e laamorgo fedde nde Abuja. O woniino e ƴamde laamu [[Naajeeriya]] ngam hokkugo naalanko'en ballal ngal ɓe ɗon mari haaje hukuumaaji pamari ɗi laamu nguu waɗi.<ref>{{citation|title=A hard road to travel|publisher=THE GUARDIAN (Nigeria)|date=16 June 1999}}</ref><ref>{{citation|title=as Alejo Berates Govt|publisher=The Post Express, Nigeria|date=2 April 2002}}</ref> [[File:BeckyUmehLeopardFace.jpg|thumb|Umeh e hitaande 2010]] === Dowlaaji Dentuɗi Amerik, 2002 haa hannde === Umeh e hitaande 2010 Gila o ummii Washington, D.C. e hitaande 2002,<ref>{{citation|last=Armstrong|first=Lena|title=Becky Dazzles in Debut|url=http://www.washingtonnigeriantimes.com/|publisher=Washington Nigerian Times, DC|date=January 2003|access-date=18 January 2010|archive-date=18 September 2012|archive-url=https://archive.today/20120918161510/http://www.washingtonnigeriantimes.com/|url-status=dead}}</ref> Umeh gollodiima e peewnitooɓe ko wayi no Hugh Medrano, Nancy Havlik (gardiiɗo dingiral) e George Faison (kooreeji New York). ko wayi no Croix-Rouge, Ammbasade [[Naajeeriya]], e nokkuuji pinal keewɗi, duɗe jaaɓi-haaɗtirde, e ekkolaaji.[citation needed] E hitaande 2005, Umeh yahdi e Toby Foyeh e Orkestra [[Afrik]] to Carolina worgo e fuɗnaange, Massachusetts, e juulde Syracuse to New York. [ciimtol ina haani] Gila 2004 haa hannde, Umeh ina jokki e golle e waɗde jimɗi e nder fedde Malcolm X Drum Ensemble nde Doc Powel ardii, kadi o woni ko e ballal koolaaɗo kuuɓal renndo ngam UAA Foundation, fedde nde wonaa laamuyankoore, jogiinde golle ngam humpitaade ko fayti e bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe www.UAAfoundation .org.[ciimtol ina haani] E hitaande 2006, Umeh yuɓɓini fijirde Lion King nde fedde toppitiinde ko fayti e naalankaagal to Virginia. E hitaande 2009 Umeh sosi fedde Zomema ''Dance Ensemble'',[6] nde waɗata golle jimɗi aadaaji e jamaanu Afrik e gardagol makko. E hitaande 2011, o winndi, o yaltini pijirlooji makko gadani e dingiral "Legende d'Abiku Zombeh". Umeh tappitii ngam wonde balloowo ɗemngal e koreeji e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond e nder peewnugol maɓɓe ngol ''Things Fall Apar''t ngol winndiyanke e yimoowo [[Naajeeriya]] biyeteeɗo Chinua Achebe winndi.[citation needed] == Koreografi == 2002 : Ƴeewndorɗe Gladiator, ngam teleeji MTN Afrik worgo 2004: Womoowo, ngam Gala Hispanik e nder peewnugol "Candonbe". 2006: Laamɗo Lion ngam ñeeñal mawngal to Virginia 2008: Aɗa sikki aɗa waawi yimde! (Drama jimɗi) 2008: Bata hannde Hitaande 2009: Bene Hitaande 2010: Akoto 2010: "Sisi" (Soukous; jimol Becky Umeh) 2011: (Fijoowo, koreeji)"Geɗe ina njuuti to duɗal jaaɓi haaɗtirde Richmond, to duɗal jaaɓi haaɗtirde pijirlooji 2011 : Juulde Kariibi, juulde ñalngu Adams Morgan e juulde Hispanik. 2011 : « Toron » (Nguurndam toowɗam; jimɗi Becky Umeh) 2011 : "Korofo" (Afrobeat Modern; jimɗi Becky Umeh) 2012: "Bata Kolommbi" (Bata Niiseer e maskaraad to Rumba Kolommbi) 2012: "Buɗo" (Nguurndam toowɗam; jimɗi Becky Umeh) 2012: "Ekwe" (Soukous; jimɗi Becky Umeh) 2012: "Jokale" (Najeriya hannde: jimɗi Becky Umeh) 2013: "Obodo Coupe ( Ko yaawi, cate- jimɗi aduna) 2013: "Maleykaaji e jinneeji (''style Rock'') == Yaɓɓorde == 1995: Aruku Shanka ko Feliks Okolo (Niiseer) 1999 : Ñaawoore Oba Ovoramwen e juuɗe Bayo Oduneye (Niiseer) Hitaande 2000 : Obaseeki ko Pedro Obaseeki (Niiseer) 2004: Kanndaa! Tango ɓaleejo Amerik 2011: Geɗe ɗee ndartiima USA 2012 : Hiirde Fedde [[Dowlaaji Dentuɗi]] ngam Afrik. NY Amerik 2012 : Hiirde ballal dental ngam Afrik, Ammbasadeer [[Gabon]] e Ammbasadeer [[Kodduwaar]], Washington DC Amerik == Feññinde filmuuji == 2009: baasal ɓuuɓngal Teleeji 1992: Taariikaaji Lewru, Hukuuma Teleeji Naajeeriya. 1998: Kawgel Jam Dance (co-host) Hukuuma Teleeji Naajeeriya == Miijo (hono alejo) == Hitaande Tiitoonde Pewjanoowo Muuloowo 1998 Aiye Nelsoon 2000 Siisi 2009 Tagaaɗo am jamix (abuja najeriya) CDBaby Zomema Jamix (Abuja Najeriya) 2010 2010 Maama Nelson Ɓoornuɗo 2010 ayaya nkeng onemicstudio 2010 Darto Alejo, Nkeng OneMicStudio 2010 Toron A.J. Alemanji, Nkeng OneMicStudio 2010 Geleleno Jamix (Abuja Nigeria) == Bibliografi == Lena Armsterŋ; Becky Umeh (1990). Becky Umeh Anndiraa ko Alejo. Wasinton DC: El Rumbero Orop. [[Category:Yimɓe wuurɓe]] spg64mjaoa0hkaz1sa3r1vplhzr5alx Celiwe Nkambule 0 26475 172227 110403 2026-06-03T20:20:07Z Nimmzo 13543 /* Golle hakkunde leyɗeele */ Added [[Template:GSA player]] to fix Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named GSA 172227 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Celiwe Thandazile Nkambule''' (jibinaa ko 19 Febraayru 1993) ko ƴarotooɗo fuku koyɗe e nder fedde Young Buffaloes FC e fedde ngenndiire rewɓe Eswatiniya. == Golle kippu == Nkambule ina fijira e nder fedde wiyeteende "Buffaloes" to leydi Eswatiniya. == Golle hakkunde leyɗeele == Nkambule cappanɗe Eswatini e tolno mawɗo e nder balɗe ɗiɗi COSAFA rewɓe (2020 e 2021).<ref>{{GSA player|id=celiwe-nkambule/468299|accessdate=2026-06-03}}</ref> ==Firooji== {{Reflist}} [[Category:Stub]] m1i832xkubgx5yr7w6d1en5nlxysaf7 Gao Yuanyuan 0 41381 172240 169547 2026-06-04T11:24:20Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 172240 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Gao Yuanyuan''' (sinuwaa : 高圆圆 ; pinyin : Gāo yuányuán, jibinaa ko ñalnde 5 oktoobar 1979) ko fiyoowo filmo Sinuwaa. O heɓi hakkille e hitaande 2000 sabu makko feeñde e njulaagu lozenge, o heɓi kadi nafoore makko adannde e darnde Zhou Zhiruo e nder filmo wuxia biyeteeɗo Kaafaahi Asamaan e Saber Dragon (2003). Golle makko goɗɗe teskinɗe ina njeyaa heen filmuuji Koyɗe Shanghai (2005), Wuro nguurndam e maayde (2009), Woto yah ɓuuɓnude ɓernde am (2011), Nanngaa e nder laylaytol (2012), Kono sahaa kala (2014), kam e diɗɗal teleeji Min resndata (2013). O wonii 64ɓo e doggol 100 yimɓe mawɓe Siin e hitaande 2013, 40ɓo e hitaande 2014, 76ɓo e hitaande 2015, e 86ɓo e hitaande 2017.<ref>{{Cite web|script-title=zh:41岁高圆圆晒一抹红写真照片,因未忘落难搭档被赞人美心善!|language=zh|url=https://new.qq.com/rain/a/20201213A03IYM00|access-date=2020-12-18|website=new.qq.com|archive-date=2022-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220824214738/https://new.qq.com/rain/a/20201213A03IYM00|url-status=live}}</ref> == Kugal == Gao Yuanyuan jibinaa ko to Pekin, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Siin to bannge jokkondiral gollorɗe. Gao naati e nder dingiral pijirlooji ko e hitaande 1996. Gao, hono no fiyooɓe Siin woɗɓe nii, o yaltinaani hay duɗal jaaɓi haaɗtirde dingiral. Kono, o fuɗɗii waɗde ko e teleeji njulaagu ice-cream Meadow Gold caggal nde o yiytaa e mbedda to diiwaan coggu Wangfujing to Pekin. Gao waɗii yeewtere mum adannde e hitaande 1997 e filmo biyeteeɗo Spicy Love Soup. Caggal ɗuum, o waɗii fijirde e filmo biyeteeɗo « Bicycle de Beijing » (2001), mo o dañi njeenaari « Silver Bear » to Fedde Fimnde hakkunde leyɗeele to [[Berlin]], e filmo « Spring Subway » (2002). O heɓi lollude e hitaande 2003 sabu darnde makko e Zhou Zhiruo e nder teleeji ɗi Louis Cha winndi e Kaafaahi Asamaan e Saber Dragon.<ref>{{cite journal|language=zh|author1=Wang Shuangxing ({{lang|zh|王双兴}})|script-title=zh:高圆圆:女神无我|trans-title=Gao Yuanyuan: the Goddess|journal=Nothing but Storytelling|volume=396|location=Beijing|publisher=People's Publishing House|year=2022|pages=99–103|issn=1001-6635}}</ref><ref>{{cite journal|language=zh|author1=Li Yuehan ({{lang|zh|李悦涵}})|script-title=zh:高圆圆:四十不惑|trans-title=Gao Yuanyuan: no confusion at forty|journal=Culture and History Vision|volume=628|location=Yuhua District, Changsha, Hunan|publisher=Integrated Media Center of the Hunan Provincial Committee of the Chinese People's Political Consultative Conference|year=2022|pages=70–71|issn=1672-8653}}</ref> Gao naatii e luumo winndereejo ko e filmo Shanghai Dreams (2005), mo Wang Xiaoshuai ardii, mo heɓi njeenaari Prix de Jury e ñalɗi filmuuji Cannes. Ndeen Jackie Chan suɓii mo ngam waɗde filmo jaleeɗe biyeteeɗo Rob-B-Hood (2006). Chan hollitii Gao ko jogiiɗo "mbaydi ɓurndi hesɗude e ruuhu laaɓɗo mo hay fijoowo Hong Kong waawaano ɓadtaade".<ref>{{cite web|url=https://www.jaynestars.com/news/2013-forbes-china-celebrity-100-list-fan-bingbing-is-top-earner/|title=2013 Forbes China Celebrity 100 List: Fan Bingbing in Top Spot|date=April 24, 2013|website=JayneStars|access-date=August 28, 2019|archive-date=July 7, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190707000148/https://www.jaynestars.com/news/2013-forbes-china-celebrity-100-list-fan-bingbing-is-top-earner/|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/russellflannery/2014/05/06/2014-forbes-china-celebrity-list-full-list/#1c5ad618117d|title=2014 Forbes China Celebrity List (Full List)|date=May 6, 2014|website=Forbes|access-date=August 28, 2019|archive-date=May 10, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140510070427/https://www.forbes.com/sites/russellflannery/2014/05/06/2014-forbes-china-celebrity-list-full-list/#1c5ad618117d|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/russellflannery/2015/05/13/2015-forbes-china-celebrity-list-full-list/#51d4b5303529|title=2015 Forbes China Celebrity List (Full List)|date=May 13, 2015|website=Forbes|access-date=August 28, 2019|archive-date=June 2, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160602025348/http://www.forbes.com/sites/russellflannery/2015/05/13/2015-forbes-china-celebrity-list-full-list/#51d4b5303529|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.forbes.com/sites/russellflannery/2017/09/22/2017-forbes-china-celebrity-list-full-list/#7c00afff686d|title=2017 Forbes China Celebrity List (Full List)|website=Forbes|date=September 22, 2017|access-date=August 28, 2019|archive-date=September 14, 2020|archive-url=https://archive.today/20200914051013/https://www.forbes.com/sites/russellflannery/2017/09/22/2017-forbes-china-celebrity-list-full-list/%2337563c2686db|url-status=live}}</ref> Gao caggal ɗuum waɗii filmo njimri biyeteeɗo Love in the City (2007) e Shawn Yue, ɗo o woni jannginoowo jaŋde sukaaɓe muumɗo-muumɗo. Golle makko ɗee ngaddi mo njeenaari Newcomer e nder njeenaari 11ɓiire Golden Phoenix.<ref>{{cite web|url=http://www.todayonline.com/lifestyle/style/5-questions/5-questions-gao-yuan-yuan|title=5 questions with Gao Yuan Yuan|date=November 22, 2013|work=Today Online}}</ref> Ndeen Gao waɗtaa e filmo « Wuro nguurndam e maayde » (2009), mo Lu Chuan ardii, tuugiiɗo e kewuuji warngooji Nanjing. E ummoraade e natal makko "girl-next-door", Gao waɗii jannginoowo mo duuɓi mum njahrata e hakkundeere, ballitooɗo yimɓe Nanjing ngam daɗde e kulhuli bonɗi ɗi [[Japan|Japon]] waɗi e hitaande 1937. Gao noddi darnde ndee ko "toɓɓere waylo-waylo" e nder golle makko, o wiyi o meeɗaa fuɗɗaade ƴettude golle fijirde e dow Life e top e City koolol filmuuji San Sebastian 2009.<ref name="gao" /><ref>{{cite web|url=http://www.chinadaily.com.cn/life/2009-10/27/content_9035923.htm|title=Almond-eyed actress|date=October 27, 2009|work=China Daily|access-date=May 24, 2017|archive-date=August 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813105331/http://www.chinadaily.com.cn/life/2009-10/27/content_9035923.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{cite journal|language=zh|author1=Quanzi ({{lang|zh|圈子}})|script-title=zh:二十二年相互扶持:高圆圆贾静雯结下“神仙友谊”|trans-title=22 years of mutual support: Gao Yuanyuan and Jia Jingwen form a "fairy friendship"|volume=462|pages=6–8|year=2023|journal=Bosom Friend|location=Wuhan, Hubei|publisher=Hubei Zhiyin Media Group Co., Ltd.|issn=1007-502X}}</ref> E hitaande 2010, Gao waɗii e fijoowo koreeji biyeteeɗo Jung Woo-sung e nder filmo njimri biyeteeɗo A Season of Good Rain mo Hur Jin-ho ardii, kam e filmo njimri omnibus biyeteeɗo Driverless. Hitaande rewtunde ndee, o waɗii filmo Johnnie To mo njimri njimri wiyeteende Woto yah ɓuuɓna ɓernde am e bannge Daniel Wu. E hitaande 2012, Gao waɗii e nder filmo Chen Kaige biyeteeɗo Caught in the Web ɗo o fiyi suka debbo barɗo hoore mum caggal nde o naati e luural e nder laylayti renndo.Film oo ɓuri yiɗeede ko e sukaaɓe yiyooɓe, o dañii ko ina ɓura miliyoŋaaji jeegom yiyooɓe e yettoore e juuɗe ƴeewooɓe.<ref>{{cite web|url=http://www.cctv.com/program/cultureexpress/20070110/102197.shtml|title="Love in the City" to premiere in Beijing|date=October 1, 2007|work=CCTV.com|access-date=May 25, 2017|archive-date=October 31, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171031060626/http://www.cctv.com/program/cultureexpress/20070110/102197.shtml|url-status=live}}</ref> Gao artii e teleeji e hitaande 2013 e teleeji We Get Married,fijirde "heddiiɓe" (Sheng nü) debbo mo resndaaka, jokkondirɗo e gorko jogiiɗo fobiya dewgal.Seriiji ɗii ko hit njulaagu, kadi ko ɗi drama ɓurɗo toowde e hitaande 2013, ngam Betress the Ga8o Beijing Chunyan Awards.Gao artiri darnde mum e nder filmo ƴettuɗo daartol ngol. Ndeen Gao ina wondi e Nicholas Tse e nder filmo njimri biyeteeɗo Kono sahaa kala (2014). O heɓi njeenaari ɓurndi waawde fiyde e leydi ngoɗndi e njeenaari 52ɓii.<ref>{{cite web|url=http://news.mtime.com/2010/05/21/1432361.html|title=《无人驾驶》爆激情照 高圆圆挑战大尺度床戏|date=May 21, 2010|website=Mtime|language=zh|access-date=October 17, 2018|archive-date=October 17, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181017123623/http://news.mtime.com/2010/05/21/1432361.html|url-status=dead}}</ref> <ref>{{cite web|url=http://www.chinadaily.com.cn/life/2011-04/11/content_12306789.htm|title=In the mood for love|date=April 11, 2011|work=China Daily|access-date=May 24, 2017|archive-date=August 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813142455/http://www.chinadaily.com.cn/life/2011-04/11/content_12306789.htm|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.chinadaily.com.cn/life/2011-02/28/content_12086775.htm|title=Johnnie To's drama to open HK Int'l Film Festival|date=February 28, 2011|access-date=May 24, 2017|archive-date=August 13, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813105841/http://www.chinadaily.com.cn/life/2011-02/28/content_12086775.htm|url-status=live}}</ref> E hitaande 2017, caggal nde o woppi duuɓi ɗiɗi, Gao waɗii filmo Juno Mak biyeteeɗo Sons of the Neon Night, mo o dartinaa haa o yalti e hitaande 2025. == Golle goɗɗe == Gao ko jom lampa e koyngal Nanjing e nder dingiral lampa ngam Olimpiyaaji 2008 to Pekin. E hitaande 2012, Gao wonti ammbasadeer marke Siin gadano e galle njulaagu Farayse biyeteeɗo Longchamp. Gao toɗɗaama ngam wonde ammbasadeer turism to Kaliforni to Siin e hitaande 2013. O suɓaama nde tawnoo o "heɓtinii marke Kaliforni e ruuhu mum, kadi maa o renndin yiɗde makko goonga e Kaliforni e yimɓe Siin, ina addana ɓe yiɗde Kaliforni". E hitaande 2020, Gao wonti gardiiɗo marke Michael Kors. Gila 2021, Gao wonti kaalirde marke Farayse toowɗo jewel Chaumet. == Nguurndam neɗɗo == Gao resii fiyoowo Taiwan biyeteeɗo Mark Chao e hitaande 2014, caggal nde o gollodii e filmo biyeteeɗo Caught in the Web. Ɓe ndañi ɓiɗɗo debbo, Rhea Chao, jibinaaɗo e lewru suwee 2019,lewru wooturu caggal nde o anndini Gao ina reedu.Gao ko vegetarien gila 2009. == Filmography == == Film == Year English title Chinese title Role Notes Ref. 1997 Spicy Love Soup 爱情麻辣烫 He Ling 2001 Beijing Bicycle 十七岁的单车 Xiaoxiao 2002 Spring Subway 开往春天的地铁 Tian'ai 2005 Shanghai Dreams 青红 Wu Qinghong 2006 Rob-B-Hood 宝贝计划 Melody 2007 Love in the City 男才女貌 Qin Xiaoyou Unfinished Girl 第三个人 Xiao Ke 2008 In Love We Trust 左右 School teacher Cameo xXx:A Forbidden Love Story xXx:被禁锢的爱 Short film 2009 City of Life and Death 南京!南京! Jiang Shuyun A Season of Good Rain 好雨时节 Wu Yue (May) Korean-Chinese co-production 2010 The Love of Three Smile 三笑之才子佳人 Top Female Scholar Cameo Ocean Heaven 海洋天堂 Da Fu's mother Cameo Driverless 无人驾驶 Xiao Yun Color Me Love 爱出色 Herself Cameo 2011 Don't Go Breaking My Heart 单身男女 Cheng Zixin 2012 Romancing in Thin Air 高海拔之恋II Ding Yuanyuan Caught in the Web 搜索 Ye Lanqiu 2013 Blind Detective 盲探 Ting Ting 2014 But Always 一生一世 An Ran Don't Go Breaking My Heart 2 单身男女2 Cheng Zixin 2015 Let's Get Married 咱们结婚吧 Ye Wenwen 2024 G for Gap 走走停停 Feng Liuliu 2025 Sons of the Neon Night 风林火山 Therapist 2026 All The Good Eyes 森中有林 Wang Xiuyi == Television series == Year English title Chinese title Role Notes 1998 实习生的故事 Gao Fei 找不着北 Jiang Xin 1999 咱老百姓 Yu Qian 2003 The Heaven Sword and Dragon Saber 倚天屠龙记 Zhou Zhiruo The Adventures of Di Renjie 护国良相狄仁杰 Pan Yu 准点出击 Huang Li 2004 你在微笑我却哭了 Shen Xiao 海的誓言 Ye Yu 烟花三月 Shen Wan 爱与梦飞翔 Hongjie Cameo Miracle Healers 神医侠侣 Qinzi 2005 The Royal Swordsmen 天下第一 Liusheng Piaoxu The Prince of Qin, Li Shimin 秦王李世民 Yang Ruoxi 2007 Love No Regrets 爱无悔 Gao Mingyue 2009 The Qin Empire 大秦帝国 Bai Xue 2013 We Get Married 咱们结婚吧 Yang Tao The Demi-Gods and Semi-Devils 天龙八部 Li Biyun 2021 Dreams and Glory 光荣与梦想 Soong Mei-ling 2022 Perfect Couple 完美伴侣 Chen Shan == Theater == Year English title Chinese title Role Notes 2007 Glamorous Encounter 艳遇 Lin Momo 2008 Hamlet 1990 哈姆雷特1990 Ophelia == Awards and nominations == Year Nominated work Award Category Result Ref. 2007 Love in the City 11th Golden Phoenix Awards Newcomer Award Won 2008 Rob-B-Hood 29th Hundred Flowers Awards Best Actress Nominated 2012 Don't Go Breaking My Heart 31st Hong Kong Film Awards Best Actress Nominated 12th Chinese Film Media Awards Most Anticipated Actress Nominated 2013 Caught in the Web 4th China Film Director's Guild Awards Best Actress Nominated 2014 Let's Get Married 20th Shanghai Television Festival Best Actress Nominated But Always 6th Macau International Movie Festival Best Actress Nominated 2015 Let's Get Married 18th Chunyan Awards Best Actress Won —N/a 52nd Grand Bell Awards Best Foreign Actress Won 2016 We Get Married 27th China TV Golden Eagle Awards Audience's Choice for Actress Nominated Wikimedia Commons logo Wikimedia Commons has media related to Gao Yuanyuan. == Tuugnorgal == 05my9v1ock04w0fwls93fm5k1p8ujex Faye Wong 0 41415 172245 170034 2026-06-04T11:27:22Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 172245 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Faye Wong''' (e ɗemngal Sinuwaa : 王菲 ; pinyin : Wáng Fēi ; jibinaa ko ñalnde 8 ut 1969) ko jimoowo-winndoowo e fijoowo Sinuwaa. E fuɗɗoode golle makko, o huutoriima seeɗa innde dingiral Shirley Wong (王靖雯). O jibinaa ko to Pekin, o ummii ko Hong Kong omo yahra e duuɓi 18. O fuɗɗii yimde ko e albom kanton biyeteeɗo Shirley Wong e hitaande 1989, o heɓi kadi ƴaañorgal makko e jimɗi Cantopop “Fragile Woman” e hitaande 1992. O sosi mbaydi makko ko e jillondirde e jimɗi alternatif, lace sin01 ko adii fof e ɗemngal makko Mandarin.<ref name="huangxiaoyang">{{cite book|year=2005|last=Huang Xiaoyang (黄晓阳)|title=|script-title=zh:王菲画传|trans-title=A Pictorial Biography of Faye Wong|language=zh|publisher=China Radio & Television Publishing House|isbn=978-7-5043-4429-8|url=http://book.sina.com.cn/nzt/ent/1103162882_wangfeihuazhuan/index.shtml|access-date=1 April 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20091220010053/http://book.sina.com.cn/nzt/ent/1103162882_wangfeihuazhuan/index.shtml|archive-date=20 December 2009}}</ref> Gooto e inɗe ɓurɗe mawnude e winndere haalooɓe ɗemngal Siin, Wong dañii kadi jokkondire to [[Japan|Japon]] e Asii fuɗnaange-rewo. To bannge hirnaange, ma a taw o ɓuri anndeede ko e hollitde filmuuji Wong Kar-wai biyeteeɗi Chungking Express (1994) e 2046 (2004).Nde dewgal makko ɗiɗaɓal e hitaande 2005, o yalti e gite yimɓe, o arti Pekin, hay so tawii noon o artii e dingiral seeɗa seeɗa. Heewi innireede ko "diva" walla "laamɗo asamaan" e ɗemngal Sinuwaa, Wong dañii innde e neɗɗaagal mum "cool". E nder Encyclopedia pinal Siin hannde, Jeroen de Kloet siftinii mo wonde "jimoowo, fijoowo, yumma, mawɗo, laamɗo, maande jikkuuji e diva fof e sahaa gooto".<ref name="mitchell">{{cite book|last=Mitchell|first=Tony|title=Access All Eras: Tribute Bands and Global Pop Culture|publisher=[[Open University Press]]|year=2006|isbn=0-335-21690-0|editor-last=Homan|editor-first=Shane|pages=215–228|chapter=Chapter 13: Tian Ci – Faye Wong and English Songs in the Cantopop and Mandopop Repertoire|access-date=4 February 2011|chapter-url=https://books.google.com/books?id=_NK9JF-_K4QC&pg=PA215}}</ref><ref name="huangyan">{{cite news|title=China's Pop Queen Faye Wong Plans Comeback|author1=Huang Yan|author2=Blanchard, Ben|url=https://www.reuters.com/article/idUSTRE66P10R20100726|newspaper=[[Reuters]]|date=26 July 2010|access-date=23 January 2011}}</ref><ref name="sunxi">{{cite web|author=Sun Xi|date=5 November 2010|title=Return of the Inimitable Faye Wong|url=http://www.womenofchina.cn/html/report/113737-1.htm?node=113737|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170810211157/http://www.womenofchina.cn/html/report/113737-1.htm?node=113737|archive-date=10 August 2017|access-date=23 January 2011|publisher=Women of China}}</ref><ref>{{cite web|last1=Smith|first1=Jeff|url=http://chinabusinessreview.com/public/0407/smith.html|title=China's Youth Define "Cool"|last2=Wylie|first2=Jean|magazine=The China Business Review|publisher=US-China Business Council|year=2004|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708144545/http://chinabusinessreview.com/public/0407/smith.html|archive-date=8 July 2011|url-status=dead|quote=The April 2004 'China Cool Hunt' survey polled 1,200 18- to 22-year-old students from 64 universities in Beijing and Shanghai about the who, what, and why of cool&nbsp;... Asian, not Western, musicians are viewed as cool by this generation. No international pop stars were among students' top 10 favorites. China's Wang Fei was the most popular singer, with 17 percent of the votes.|access-date=23 January 2011}}</ref><ref>{{cite book|edition=First|doi=10.4324/9780203537039|editor1-last=Smyth|editor1-first=Russell|editor2-last=Tam|editor2-first=On Kit|editor3-last=Warner|editor3-first=Malcolm|editor4-last=Zhu|editor4-first=Cherrie Jiuhua|title=China's Business Reforms: Institutional Challenges in a Globalised Economy|year=2004|publisher=Routledge|isbn=9780203537039}}</ref><ref name="dekloet">{{cite book|year=2005|last=de Kloet|first=Jeroen|editor-first=Davis|editor-last=Edward L.|title=Encyclopedia of Contemporary Chinese Culture|pages=659–660|chapter=Wong Fei|publisher=[[Routledge]]|isbn=0-415-24129-4|chapter-url=https://books.google.com/books?id=YL4GS9zju10C&pg=PA1870|access-date=19 April 2013}}</ref> E hitaande 2000, Wong anndinaama e Guinness World Records wonde naalanke debbo ɓurɗo soodde Cantopop, nde tawnoo o soodi ko ina tolnoo e 9,7 miliyoŋ albom makko haa lewru marse 2000. E hitaande 2009, Wong suɓaama ɗiɗaɓo ɓurɗo waawde soodde e nder duuɓi 60 jawtuɗi ɗii Duuɓi 60ɓiire leydi Siin, heɓi miliyoŋaaji jeeɗiɗi woote, won.<ref>{{Cite web|last=TVBS|title=最具影響文化人 小鄧、王菲、周董包辦│TVBS新聞網|url=https://news.tvbs.com.tw/entertainment/142548|access-date=2025-06-22|website=TVBS|language=zh-tw}}</ref> Nguurndam gadano Wong jibinaa ko to opitaal duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to Peking Union to diiwaan Dongcheng, Pekin e nder hakkundeere mbayliigu pinal.Baaba makko ko Wang Youlin (王佑林), injenieer ministeer e ɓiy ɗiɗaɓo Wang Zhaomin [zh] (1901–1985), tergal e fedde yuɓɓo leydi Siin. Wang Youlin wonnoo ko Li Min (李珉), miñiiko debbo binndoowo Taiwannaajo biyeteeɗo Li Ao, kono nde Wang Zhaomin ummii Taiwan e dow laamu kominist en, Wang Youlin, e oon sahaa ko janngoowo kolees gonɗo e bannge nano, jooɗii e leydi Siin mawndi, caggal ɗuum o resi Xia Guiying e Siin Miin Art Troupe, mo wonata yumma Wong. Wong ina joginoo miñi mum ina wiyee Wang Yi (王弋), o ɓuri ɗum duuɓi ɗiɗi, o maayi ko e duuɓi capanɗe joyi sabu rafi. ref>{{cite news|date=28 May 2006|title=三母女同一醫院出生 王菲剖腹誕八斤肥嬰|url=https://hk.entertainment.appledaily.com/entertainment/daily/article/20060528/5966339|archive-url=https://web.archive.org/web/20200614204641/https://hk.entertainment.appledaily.com/entertainment/daily/article/20060528/5966339|archive-date=14 June 2020|access-date=15 January 2024|work=Apple Daily|agency=Next Digital|trans-title=Three generations of women born in the same hospital; Faye Wong gives birth to an eight-pound baby via C-section}}<nowiki></ref></nowiki> Her father was Wang Youlin ({{lang|zh|王佑林}}), a [[mining engineer]] and second son of {{ill|Wang Zhaomin|zh|王兆民 (立法委員)}} (1901–1985), member of [[Legislative Yuan|the Legislative Yuan of the Republic of China]]. Wang Youlin had been parentally betrothed to Li Min ({{lang|zh|李珉}}), sister of Taiwanese writer [[Li Ao]], but when Wang Zhaomin left for Taiwan upon the Communist takeover, Wang Youlin, then a left-leaning college student, stayed in mainland China and later wed Xia Guiying ({{lang|zh|夏桂影}}), a [[Guoyue#Revolutionary songs|revolutionary music]] [[soprano]] with China Coal Mine Art Troupe, who would be Wong's mother.<ref name=":1">{{Cite web |title=15岁成为"小富姐" 王菲:妈妈不喜欢我唱歌 |url=http://music.yule.sohu.com/20041226/n223648850.shtml |access-date=2024-06-09 |website=music.yule.sohu.com|trans-title=Becoming a "little rich girl" at 15; Faye Wong: My mother didn't like me singing}}</ref><ref name=spaeth>{{cite magazine |last1=Spaeth |first1=Anthony |year=1996 |title=She Did It Her Way |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |edition=International |volume=148 |issue=16 |url=http://taipei-taiwan.org/wongfaye.html |access-date=23 January 2011}}</ref> Wong had a brother named Wang Yi ({{lang|zh|王弋}}), who was two years older than her and died in his fifties due to illness.<ref>{{cite web|url=http://www.wongfei.org/gb/intro.htm|script-title=zh:介绍王菲|date=25 January 2009|work=菲迷府 www.wongfei.org|language=zh|access-date=12 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20090125184056/http://www.wongfei.org/gb/intro.htm|archive-date=25 January 2009|title=|trans-title=Introducing Faye Wong}}</ref><ref>{{Cite web |title=王菲春晚演唱洒泪被爆"痛失三至亲" |url=https://www.zaobao.com.sg/entertainment/story20250201-5814852 |access-date=2025-02-01 |website=www.zaobao.com.sg |language=zh-Hans|trans-title=Faye Wong burst into tears while performing at the Spring Festival Gala, reportedly due to the "pain of losing three close relatives"}}</ref>Wong mawni ko e nokku biyeteeɗo Qingniangou sara Andingmen, ɗo renndooji hoɗɓe jokkondirɗi e njulaagu kuuraa ngoni. O naati duɗal leslesal Ditan, ɗo o woni gardiiɗo naalankaagal e pinal e nder suudu janngirdu nduu. Ndeen o naati duɗal hakkundeewal Dongzhimen to Pekin [zh]. E hitaande 1987, Wong jaɓaa janngude biology to duɗal jaaɓi haaɗtirde Xiamen rewrude e ekzamen naatgol duɗal jaaɓi haaɗtirde ngenndiwal,[citation needed] kono o suɓii ko yahde Hong Kong ngam tawtoreede baaba makko, gollotonooɗo toon duuɓi seeɗa. Feere ndee wonnoo ko yoo o jooɗo toon hitaande ngam timminde sarɗiiji hoɗorde duumiinde, o yaha o jannga to Ostarali diisnondiral e Tai See-chung [zh], Sinuwaa jibinaaɗo to Inndo fuɗnaange, jahroowo e duuɓi 18, jahroowo e duuɓi 18, jahroowo e duuɓi 50, jahroowo e duuɓi 50, jahroowo e duuɓi 18, jahroowo e duuɓi 50, jahroowo e duuɓi 18, hono Anita Mui, Andy Lau, Leon Lai, Aaron Kwok, kam e Wong, hoodereeji mawɗi Hong Kong. == Concert tours == Nde o woni almuudo, Wong ina joginoo tawo jimɗi, o dañii nafoore e bayyinooɓe heewɓe. E sahaaji, duɗal ngal ina foti suuɗde golle mum naalankaagal e yumma mum tiiɗɗo, mo nganndu-ɗaa ko kañum woni karallo yiyri yimde ko no golle maayɗe nii.[unreliable source?] Hay so tawii yumma mum ina luulndii ɗum, Wong yaltinii albomuuji 6 ɗi ngalaa njoɓdi gila 1985 haa 1987 tawi omo woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde idol, jimoowo Taywannaajo mawɗo biyeteeɗo Teresa Teng. Ngam cakkitiiɗe ɗeeɗoo binndanɗe gadane, peewnoowo oo, hono Wei Yuanqiang, suɓii ko tiitoonde Wong Fei Treasury (王菲珍藏集), ngam hollirde wonde o anndii doole keewɗe e nder suka oo. Caggal nde o ummii Hong Kong, Wong, mo duuɓi 19, siifondiri e Cinepoly Records e hitaande 1988 e dow wasiyaaji jannginoowo makko jimɗi, Tai See-chung, caggal nde o heɓi tataɓo e kawgel jimɗi fedde jaayndeeji Asii-Pacifik jaɓaani golle jimɗi, kono kadi ko huunde riisnde to bannge Alex Chan Siu-po [zh], gardiiɗo mawɗo Cinepoly, nde tawnoo Mainlanders ina njiytenoo « caggal » to Hong Kong. == 1989-1991 : yonta Shirley Wong == E ɗaɓɓaande Cinepoly, Wong suɓii gooto e inɗe dingiral « softuɗe » ɗee, hono Wong Jing Man, e innde Engele « Shirley », nde sosiyetee oo rokki ɗum rewrude e ganndo, ngam lomtaade innde makko « Mainland-sounding ». E hitaande 1989, albom makko gadano biyeteeɗo Shirley Wong soodi 25 000 ekkol, o heɓi njeenaari makko e "Njeenaari naalanke keso Chik Chak". Alkule ɗiɗi goɗɗe (Everything e You're the Only One) ndewi heen, ko noon kadi ina waɗi jimɗi keewɗi ɗi naalankooɓe ummoriiɓe Amerik e Japon mbaɗi. Ɓe njeeyti heen 10 000 ekkol gooto, hay so tawii sosiyetee oo ina jokki e ƴellitde ɗum en. Heewɓe e Hong Kong ina cikki ko o « ɓaleejo », mo alaa neɗɗaagu. E oon sahaa, Wong e gardiiɗo mum e oon sahaa biyeteeɗo Leslie Chan (陳健添) fof ina kaɓa e Cinepoly e gardagol lomto Chan Siu-Bo, hono Lal Dayaram (林振業). Ndeen Leslie Chan soodi kontaraaji Wong ɗii miliyoŋaaji ɗiɗi HKD e jimoowo Taiwannaajo biyeteeɗo Lo Ta-yu. E nder peeje Lo, sosɗo Music Factory e hitaande 1990 (caggal ɗuum wonti lowre Rock Records to Hong Kong), Wong yahiino Amerik ngam heblo karallaagal e darorɗe hitaande 1991. O fuɗɗiima yahde Los Angeles e peeje ngam janngude keyboards, kono o dañii binnditagol deadline e nder ekkol. Ndeen o ummiima New York, o hoɗi e Wawa, naalanke keso goɗɗo mo Lo siifondiri, to galle miñiiko debbo biyeteeɗo Jennifer, to Flushing. Wong janngii e duɗal Barbizon, duɗal Martha Graham e jannginooɓe jimɗi keertiiɗi fotde lebbi ɗiɗi. E hitaande 1996, o hollitii batte New York e makko : Miɗo ƴaañii, miɗo yilloyoo museeji, miɗo jooɗoo e kafeeji. Yimɓe haawniiɓe, nannduɓe e hoolaare ina keewi. Ɓe njiɗaa ko yimɓe woɗɓe cikkata e maɓɓe. Miɗo sikki ko noon kadi ngonir-mi e fuɗɗoode, miɗo jeytaare, miɗo murtoo seeɗa. Kono to Hong Kong mi majjii hoore am. Mi mbayliima woɗɓe, mi wonti no masiŋ nii, jolngo ɓoornungal. Mi alaa neɗɗaagal, mi alaa kadi hakkille no njiyru-mi ɗum. Hay so tawii Wong yiytii heen humpito ina laaɓti, jokkondiral makko ngal alaa ɗo haaɗi, addani Lo fellitaade joofnude nanondiral ngal e makko e sahaa nde o arti Hong Kong ndee. Ɓe ɗiɗo fof meeɗaa gollondirde walla renndude dingiral caggal ɗuum. E ballal jannginoowo makko Tai See-Chung, Wong heɓiino golloowo keso e nder Katie Chan (陳家瑛), mo woni kala ina jogii golloowo makko no ɓiyiiko debbo nii gila ndeen. Albom makko 1992 biyeteeɗo Coming Home, mo o yaltini e hitaande 1992 gila o arti New York, ina teskaa e dow deftere ndee innde makko hesere e ɗemngal Engele "Faye", homofon e innde makko Siin nde o rokkaa ndee, e alkulal Sinuwaa "Jing", ko firo wuro makko Pekin. Gila ndeen o wayli innde makko dingiral o artiri ɗum "Wang Fei" (王菲).Coming Home naatni heen batte R&B kadi ko waylo waylo e nder jimol ngol gila e mbaydi Cantopop ɓurndi aadaade e albomuuji makko ɓennuɗi ɗii. Coming Home hawti bee limngal maako arandewal bee ɗemngal Engeleere, "Kisses in the Wind." Wong hollitii e hiirde mum e hitaande 1994 wonde o yiɗii no feewi ndee jimɗi,caggal ɗuum lowreeji keewɗi limti ɗum ko jimol makko ɓurngol yiɗeede;kono, e yeewtere CNN e hitaande 1998 o salii innde jimol gootol ɓurngol yiɗeede, o wiyi ina heewi, e hitaande 2003 o wiyi wonde o nattii yiɗde sukaaɓe worɓe makko . Gooto e jimɗi Coming Home, « Debbo ɓuuɓɗo » (容易受傷的女人), jimɗi Japonnaajo biyeteeɗi « Rouge » ɗi Miyuki Nakajima fuɗɗii waɗde, ɗi Naomi Chiaki yimnoo, wonti jimɗi Wong gadani caggal nde o yalti e filmo mawɗo biyeteeɗo Man mo TV9B (The9B drama). (E dow ballal Wong, ndeeɗoo jimɗi 1972—e ɗemɗe ceertuɗe—ina gasa tawa e fuɗɗoode kitaale 1990 wonta jimɗi mawɗi e nder diiwaanuuji Taylande, Vietnam, heddiiɓe e Asii fuɗnaange-rewo e hay [[Turkiya|Turki]]; jimɗi Engele ɓurɗi lollude ɗii ko "Broken-Hearted Woman"). Jaɓɓungal moƴƴal "Fragile Woman" addani Wong woppude peeje mum gadane ngam hootde Los Angeles ngam jokkude jaŋde mum. E nder ɗuum, o woni ko e Hong Kong ngam mahde e dow nafoore makko hesere. E lewru feebariyee 1993, o winndi jimɗi makko e ɗemngal Mandarin ngam jimɗi makko "No Regrets" (執迷不悔) ɗi addani heewɓe yettude mo sabu ko o jimoowo baawɗo. E lewru feebariyee, ɗum wonti tiitoonde albom makko biyeteeɗo No Regrets. No Regrets ina waɗi limooje softuɗe jamaanu, jimɗi seeɗa e jimɗi e mbaydiiji ɗiɗi tiitoonde ballad : mbaydi Wong e ɗemngal Mandarin, e mbaydi Kanton (Keith Chan winndi ɗum). E lewru suwee 1993, albom makko garoowo biyeteeɗo 100 000 Whys hollitii batte keewɗe e jimɗi ceertuɗi ummoraade e Hirnaange, ina jeyaa heen jimɗi lolluɗi "Cold War" (冷戰), jimɗi "Silent All These Years" ɗi Tori Amos winndi. E hitaande 1992-93 o yalti kadi e eɓɓooji TVB ko wayi no Dosiye ñaawoore II e Legendary Ranger. Wong innirii fedde post-punk Ecoppinaare wiyeteende Cocteau Twins e nder fedde nde o ɓuri yiɗde, tee batte maɓɓe ina laaɓti e albom makko garoowo oo, hono Random Thoughts. Koyɗe makko ɗe o winndi e ɗemngal Kanton, ɗe o winndi e ɗemngal Wong Kar-wai biyeteeɗo Chungking Express, o dañi heen darnde duumiinde Dou Wei, kam e jimɗi makko gadani e konngol tan ngol o haali "Exit" (出路). Ko sakkitii koo ko windo seeɗa e nder jiyɗe makko e nguurndam, ina jeyaa heen kulhuli makko e dewgal makko e Dou garoowo, e waylude diine makko e diine Buddahaa, e ƴattaade hoore makko, e ƴattaade makko e njulaagu (show business). Gaagaa albomuuji ɗiɗi kanton e hitaande 1994, Wong yaltinii albomuuji ɗiɗi goɗɗi e ɗemngal Mandarin to Taiwan, Mystery e Sky, ko ɗum addani mo heɓde lollude e nder winndere haalooɓe ɗemngal Mandarin. Jimol "Miɗo yiɗi" (我願意) e nder Mystery maa won jimol makko Mandopop haa hannde, ngol yimooɓe woɗɓe ko wayi no Gigi Leung, Sammi Cheng e Jay Chou njiyti ɗum. Sky yiytaa ko e fanniyankooɓe ko amalgam jaajɗo e jarribooji naalankaagal e njulaagu. So tawii hits makko to Hong Kong ina teskaa ko alkule goɗɗe, albomuuji makko ɗiɗi ɗi Mandarin ɓuri heewde ko lyrical e aadaaji. Ɓeen ñaawooɓe ina keewi yettude peewnoowo Taiwan biyeteeɗo Yang Ming-huang (楊明煌) ngam nafoore maɓɓe. E nder albomuuji nay ɓurɗi soodde e ɗemngal Kanton e Mandarin e konnguɗi 18 jokkondirɗi to Hong Kong, Wong ina joginoo hoore mum diva, walla « laamɗo asamaan » (天后) no o anndirtee e winndere Siin nii, e cakkital kitaale 1990. E oon sahaa, mettere makko e dingiral wellitaare Hong Kong e nokkuuji jaayɗe ɓeydii tan. O heewnoo jokkondirde e dingiral rock Pekin, ɗo Dou Wei wonnoo lampa mawka, mo doole mum ceerndi mo e jimɗi pop mawɗi to Hong Kong. E hitaande 1995, o yaltinii albom Decadent Sounds of Faye, albom jimɗi ɗi idol makko Teresa Teng winndi e fuɗɗoode (mo jimɗi mum ngoppitaa e duuɓi Wong gonɗi e nder leydi Siin mawndi sabu ko ɗi « jimɗi ɓooyɗi » ummoriiɗi Taiwan). Duet e Teng ina fotnoo waɗeede e albom oo, kono o maayi ko adii nde ɗum waɗata.Decadent Sounds yeeyi no feewi hay so tawii ko adii fof ko ñiŋooje bonɗe, kadi o waɗii Faye Wong e Dou Wei ngoni keɓɗo njeenaari e ɗiɗaɓiri njeenaari cuɓaandi ƴeewooɓe winndere MTV e hitaande 1995, e wideyooji jimɗi "Chess" e "Black Dream". E lewru desaambar, o yaltini albom makko kanton Di-Dar mo o hawri e mbaydi yodelling alternatif e toɓɓere mbaydi Inndo e Fuɗnaange hakkundeejo. Ndee albom waɗii nafoore, heen geɗal ko sabu nde seerti e jimɗi Cantopop mawɗi ɗii, kono—ko ɓuri haawnaade heen—jimɗi ɗiɗi njimri gaadanteeji no feewi ina toppitii jimɗi ɗii. 1996 : Fuzao e Cinepoly njaajnii pijirlooji 1996 yi’i yaltugol ko heewɓe cikkata ko golle makko ɓurɗe cuusal e ɓurɗe jokkondirde e naalankaagal haa hannde, Fuzao, ko heewi firteede ko Restless walla Impatience. Ko ɗum woni albom makko cakkitiiɗo e Cinepoly, Wong miijii omo waawi ƴettude riisuuji naalankaagal ɓurɗi heewde. Albom oo ɓuri heewde ko jimɗi makko, e estetik mo Cocteau Twins ƴetti, winnduɓe jimɗi ɗiɗi asliiji ngam albom oo, « Fracture » (分裂) e « Spoilsport » (掃興). No Wong suddiri golle maɓɓe e hitaande 1994, o sosi jokkondiral gollal to woɗɗi e maɓɓe—hay so o lelnii jimɗi ngam waɗde mbaydi keeriindi duet "Serpenskirt" e yaltugol Asii albom fedde nde e hitaande 1996 Milk & Kisses. Hay so tawii albom oo ko mo Wong ɓuri yiɗde, jaabawol Hong Kong e Taiwan ina famɗi no feewi. Heewɓe e yiɗɓe makko weltiiɓe albomuuji makko tati ɓennuɗi ɗii, mbayliima Restless, mo ɓe cikkatnoo ko alternatiif no feewi, ko ɓuuɓɗo. Balladuuji seeɗa ina ngoodi ɗi rajo-friendly won heen kadi ngoni ko e ŋakkere e mbaadi jarribordi makko e winndude. Kono, yiɗɓe hardcore, anndiraaɓe Fayenatics, ina njiɗi albom oo, o wonti hit cult. Wong yaltinaani albom goɗɗo timmuɗo naalankaagal gila ndeen. Caggal nde o yalti, Wong wonti naalanke Sinuwaa ɗiɗaɓo (caggal Gong Li)—e jimoowo Sinuwaa gadano—mo yaltinaa e lowre jaaynde Time. Tuggi 1993 haa 1995, Cinepoly yaltinii hitaande kala EP jimɗi Wong : Hono henndu (如風), Faye Disc (菲碟) e Neɗɗo gooto, doole ɗiɗi. Ndeen e hitaande 1996–97, o winndi jimɗi sappo asliiji e ɗemngal Kanton, ɗi jimɗi biyeteeɗi Albert Leung e jimɗiyankooɓe ceertuɗi mbinndi, ko wayi no Wong Ka Keung, Adrian Chan e Chan Xiao Xia. Caggal nde nanondiral makko e Cinepoly joofi, sosiyetee oo yaltinii heen jimɗi jeetati e nder EP-ji ɗiɗi garooji ɗii, tiitoonde mum ko Toy (玩具) e Help Yourself (自便). Hay so tawii EP-ji ɗii ina njogii jimɗi kesi—jimɗi ballad hono "Undercurrent" (暗湧), "Date" (約定) e "On Time" (守時)—e ɗi njaɓɓaama e yiɗɓe, ɗi keɓii jaabawuuli ɓuuɓɗi. Jimi ɗiɗi keddiiɗi ɗii naatii e binndanɗe caggal ɗuum ; cakkitiiɗo yaltude ko "Scary" (心驚膽顫) e hitaande 2002. == 1997-1998: Faye Wong e yimde e fiyde == Wong siifondirii e EMI e hitaande 1997 caggal nde ɓiyum debbo gadano jibinaa, e nder nanondiral fotde 60 miliyoŋ dolaar Hong Kong (hedde 7,7 miliyoŋ dolaar Amerik), ngam yaltinde 55 jimɗi e nder albomuuji joy. So tawii ko ɓuri heewde e alkule makko gadane ɗee ko e ɗemngal Kanton, gila ndeen Wong ɓuri yimde ko e ɗemngal Mandarin, ɗemngal makko neeniwal. Nde o yahri e jarribo, Wong hollitii wonde o yiɗi ko waɗde "music mo njiɗmi. Mi sikkaani so woɗɓe mbaɗaani, hay so tawii mi weltoto so ɓe mbaɗii". Albom makko gadano e EMI ko Faye Wong (王菲 1997), yaltuɗo e ndunngu 1997. Ɓeen ƴeewooɓe ina ɗaminii ƴellitaare naalankaagal woɗnde caggal Restlessness 1996 tawi—ko ɓuri ɗum mettude—albom jimɗi ɓurɗo waasde bonnude e njulaagu. Simon Raymonde e Robin Guthrie mo Cocteau Twins mbinndi jimɗi ɗiɗi asliiji ngam albom oo, kono ko gooto tan huutoraa, « nokku pijirlooji » (娛樂場). Ndeeɗoo yaltinnde ina waɗi nate akustik « Ɓernde Rilke » ɗe Cocteau Twins, inniraa « Nostalgia » (懷念). Ndee albom ina heewi jikkuuji leeltugol, languor e disengagement, kono ko ɓuri heewde e jimɗi ɗii ina njimra welde e welde, ina luurdi e ɗiin jimɗi piquant self-centered ko adii yumma makko. Jaayndiyankooɓe teskiima wonde o fuɗɗiima heewde ƴattaade e nder jamaanu, o wonaano ɓuuɓɗo walla ɓuuɓɗo no adii nii. Kono albom oo yalti ko e sahaa caɗeele kaalis Asii ɗe njibini fuɗnaange e fuɗnaange worgo Asii. Sosiyetee Wong ɓooyɗo biyeteeɗo Cinepoly, jogiiɗo hakke copyright e albom makko ɓennuɗo oo, yaltinii albom makko e ɗemngal Mandarin e oon sahaa gooto e hitaande 1997 ngam haɓaade albom makko keso EMI (e goonga, o ɓuri ɗum). Caggal ɗuum, Cinepoly ina yaltina defte ɗiɗi hitaande kala ngam haɓaade Wong keso oo, ko feere nde yiɗɓe makko winndere ndee fof njiyti. Faye Wong yeeyaani no feewi to Hong Kong, kono waɗii no feewi to Taiwan e leydi Siin mawndi. Hay so tawii Wong dañii heen seeɗa e albomuuji mum 4 ɓennuɗi ɗii, ko goonga ko ooɗoo albom belɗo kono seeɗa alternatiif mo yimɓe Siin mawɓe ɓee keɗotoo. Profil makko fuɗɗii ƴellitaade no feewi to Asii. E hitaande 1997, jimoowo biyeteeɗo Na Ying siifondiri e EMI, o waɗi sehilaagal duumingal e Wong. Na wonnoo ko jooɗiiɗo e hitaande kala e Gala hitaande hesere CCTV, eɓɓoore tele ɓurnde yiyeede e nder leydi Siin e winndere ndee, o noddi Wong ngam waɗde duet e makko e eɓɓoore aroore ndee e hitaande 1998. Gollondiral hakkunde "Mainland Diva" e "Hong Kong Diva", tiitoonde mum ko "Let's Meet e hitaande99". (相約一九九八), wonti jimol ɓurngol heewde yimɓe e nder leydi Siin e ndeen hitaande. A jaaraama e ngalɗoo peeñgol[fn 2], e darorɗe hitaande 1998 Wong waɗii hiirde mum adannde e nder leydi mum mawndi, o jokki njillu makko e nder gure 9. Sing and Play yalti ko e lewru oktoobar, ina waɗi jimɗi nay ɗi Wong yuɓɓini : jimɗi udditgol « Nguurndam ɓernde », « Yeeso », « A Little Clever » e « Tong » (ɗiin ɗiɗi fof ko ɓiyiiko debbo winndi, ɗiɗmo oo ko Dou Wei feewni ɗum). Ina jeyaa e jimɗi goɗɗi "Give Up Halfway" (jimre e ɗemngal Mandarin e Kanton), nde jeyaa ko e jimɗi ɓurɗi lollude e njulaagu e nder albom oo, yantude e ballad "Red Bean" (紅豆) lolluɗo. Ko ngol woni albom Sinuwaa ɓurɗo soodde e Singapuur e hitaande 1999. Wondude e Lovers & Strangers e albom mooftirɗo Wishing We Last Forever, ngol rokki Wong albomuuji 3 e nder Singapuur top 10 albomuuji Sinuwaa ɓurɗi soodde e hitaande 1999, ɗum waɗi mo gooto e naalankooɓe ɓurɓe soodde e nder Singapuur e hitaande 1999 albom co0 lebbi tati caggal nde nde yalti. == 1999: "Gite e am" e Yiɗɓe & Hoɗdiiɓe == Pijirlooji wideyoo biyeteeɗi Final Fantasy VIII njalti ko to Japon e lewru feebariyee 1999, ɗi Faye Wong winndi e mum jimɗi « Gite e dow am » e ɗemngal Engele. Ko ngol woni go’o ko pijirlooji wideyoo Japon ina mbaɗa jimoowo Siin ngam tiitoonde mum. Single "Eyes on Me" soodi ko ɓuri 335,620 ekkol e nder Japon e 500,000 e nder winndere nde, ɗum waɗi ɗum disko ɓurɗo soodde e pijirlooji video haa oon ñalngu, e heɓde "Jimol hitaande (Gimol Hirnaange)" e njeenaari 14ɓiire Japon Gold Disc Awards. Nde fijo ngoo yalti to Amerik worgo e darorɗe hitaande ndee, jimɗi ɗii mbaɗti yiɗeede no feewi e nder fijooɓe to Hirnaange ; nde wonnoo wonaa hit mawɗo toon (hono no Wong alaa yiɗde ƴeewtaade ɗeen luumooji), o dañii yiɗɓe heewɓe ɓe nganndaano ko adii ɗuum e jimɗi makko. E lewru marse, o waɗii konsiiruuji ɗiɗi to Nippon Budokan, tawi tikketuuji hiirde adannde ñalnde 11 marse ina njeeyaa e ñalawma gooto, hiirde ɓeydaande ɓeydaama ñalnde 12 marse ; ko kanko woni jimoowo Siin gadano waɗde jimɗi e oon nokku. Ko adii hitaande ndee, Pepsi-Cola waɗiino Wong kaaldigal, caggal ɗeen jeewte o waɗii wideyooji ngam ƴellitde "Spectacular" (精彩), ɗi Pepsi huutortoo e nder yeeyirdu. Albom Lovers & Strangers yalti ko e darorɗe lewru suwee, o soodi ko ina tolnoo e 800 000 ekkol, o woni e dow limlebbi Hong Kong, Siin mawɗo, Taywaan, Singapuur e Malesi. Ko ngol woni go’o ko albom makko gadano caggal nde o seerti e Dou Wei, kadi ko albom makko gadano mo o gollodaani e makko e nder jimɗi gila jokkondiral maɓɓe fuɗɗii. Tiitoonde albom oo ko e nder jimɗi ɗi Sylvester Stallone ƴetti, ɗi Get Carter. Albom oo fof ko Albert Leung winndi ɗum, hono Wong, ina wondi e caɗeele ɓernde ɓuuɓnde e nguurndam giɗli mum e oon sahaa. Filoosofi Buddhist humpitiima jimɗi makko gila e albom oo, e fuɗɗoode ko no feere ngam weltinde Wong e hoore mum. E hitaande 2022, Leung suɓii jimɗi ɗiɗi e nder jimɗi ɗii, « Last Blossom » (開到荼靡) e « Duuɓi teemedere solitude » (百年孤寂), ko jimɗi ɗi o ɓuri yiɗde e nguurndam makko keewɗam. Wong kadi wonti kaalirde JPhone e lewru oktoobar, 1999, o waɗii golle e nder jeewte keewɗe ɗe njaltinaa to Japon. 2000-2004: Falnde, Faye Wong e Yiɗde Faye Wong e nder hiirde, Hong Kong, hitaande 2003 Millennium keso oo yiyri waylo-waylo e golle Wong e nder jimɗi mum e albom mum Fable. Ko ɓuri teeŋtude e ndee albom ko feccereeji mum ceertuɗi e ceertuɗi—jimɗi e nder feccere adannde albom oo ina ndoga e mbaadi jokkondirndi e mbaadi nanndundi e cirƴam jimol, e feccere ɗiɗmere nde limooje ceertuɗe, baɗɗe karte. Albom oo e hoore mum heɓi nafooje mum naalankaagal e feccere adannde ndee, teskaande e tiitoonde mum keeriinde e jokkondire jimɗi ɗe meeɗaa yiyeede e nder dingiral jimɗi Siin. Tiitoonde ndee e hoore mum ina laaɓti, tee konnguɗi ɗii ina njogii firooji keewɗi, hay so tawii noon ina laaɓi wonde tiitoonde Fable ndee ina waɗi tuugnorgal tiitoonde mawnde, ummoriinde e geɗe mooftuɗe laamɗo e laamɗo debbo e nder taali e taali iwdi Orop. Elemenji ruuhuyaŋkaagal, metafizik e Buddhist ina njogii nokku teeŋtuɗo e nder jimɗi ɗii kadi, binndaaɗi e Albert Leung mo e oon sahaa, e dow nanondiral anndiraa ko jimɗi Wong par excellence. E nder jimɗi, peeje ɗee ina kollita batte jimɗi e bass, electronica, kolaaɗe fuɗnaange-rewo e infusions orkestraaji ɓuuɓɗi. Golle makko goɗɗe e nder ndee hitaande ko wayi no duet promotionnel Pepsi e video "Galaxy Unlimited" e Aaron Kwok kam e konnguɗi keewɗi to Siin e Taiwan. E oon sahaa, Wong waɗiino kawral lollungal e peewnoowo/jimoowo biyeteeɗo Zhang Yadong e jimoowo biyeteeɗo Albert Leung, keewɗo innireede ‘triangle fer’. Kono, sabu ŋakkeende Zhang Yadong e ooɗoo sahaa (o woni ko e eɓɓooji goɗɗi), Wong fellitii waɗde ndeeɗoo albom cakkitiiɗo e EMI ngam waɗde jarribo ɗo o gollondirta e peewnitooɓe/yimɓe/yimɓe kesi e ‘ƴeewde hol no yiɗde maɓɓe e makko wonata’. Jaabawol renndo ngoo e ñiŋooɓe ɓee fof ko ɓuuɓngol so ɓurii. Kanko Wong o jaɓii wonde o weltaaki no feewi e won e jimɗi, ko wayi no ɗi « baaba rock » mo Taiwan biyeteeɗo Wu Bai,[citation needed] waɗi, ɗi njogii mbaydi electronica industriel ina siftina albom Karen Mok biyeteeɗo Golden Flower. O hollitii jimɗi ɗiɗi ɗi jimoowo-winndoowo Singapuur biyeteeɗo Tanya Chua winndi e mbaadi leñol, ko ɗiin jimɗi ɗi o ɓuri yiɗde e albom makko. Jimol ɓurngol heewde noddaango e jaayɗe ngol, wonti "Vertigo" (迷魂記), ko jimɗi ballad ɗi Nicholas Tse, giɗo makko e oon sahaa, yuɓɓini. Tse wiyi wonde jimɗi makko ko jimoowo Singapuurnaajo biyeteeɗo Stefanie Sun ; kono nde jimɗi ɗii njahi to Wong, Albert Leung feewni ɗum ko jimol giɗli hakkunde Wong e Tse e yiyannde Wong. Leung rewi heen ko e pecce sehil Tse ɗe nganndaaka no feewi, "Malayka e daneejo" (白衣天使), e miijo Tse. "Vertigo" kadi ko jimol Leah Dou ɓurngol yiɗeede e ɓanndu golle yumma mum. Nde o woni e nanondiral e EMI, caggal ɗuum e Sony, o joginoo golle fijirde, o waɗii heen jeewte ballitooje ñawɓe SIDA e SARS. O yimdi e jimɗi e yimɓe woɗɓe mawɓe ko wayi no Tony Leung, Anita Mui, e Aaron Kwok. O winndi jimɗi goɗɗi keewɗi ɗi ngonaa albom, ko wayi no jimɗi tiitoonde hit eponymous to Hero e jimɗi Buddhist jogiiɗi sawtawol nanndungol e yoga e golle makko e albom makko Fu Zao. Yanti heen, o winnditii jaŋngugol Sutra ɓernde. E oon sahaa, sosiyeteeji makko ɓooyɗi ɗii njaltinii kadi jimɗi makko keewɗi goɗɗi e kaɓirɗe makko. Ngam albom makko Sony biyeteeɗo To Love, yaltuɗo e lewru noowammbar 2003, o winndi heen jimɗi 13, 10 e ɗemngal Mandarin, 3 e ɗemngal Kanton. O winndi jimɗi e konnguɗi jimɗi 3, jimɗi tiitoonde "To Love" (將愛), "Letting Go" (不留), "Ɓiɗɗo naange" (陽寶), kam e jimɗi "Nees abriil" (四月雪). Jimi tati ɗi o waɗi e konnguɗi makko ɗii, njibinii miijooji keewɗi ko fayti e batte mum en e nguurndam makko, nde tawnoo omo wondi e Nicholas Tse, Cecilia Cheung, Li Yapeng, hay so tawii noon Li anndaaka e oon sahaa. "Yiɗde", ko juuti e "Yiɗde haa timma" (將愛進行到底), innde Li Yapeng e hitaande 1998 (anndiraande kadi e ɗemngal Engele ko Yiɗde duumotoonde walla Ƴeewtaade Yiɗde Men haa abada), ina siftina yiɗde ko "hare." O faamnini e yeewtere nde: "Yiɗde e hoore mum wonaa hare, kono yiɗde am umminii hare. Miɗo siftora geɗe keewɗe jowitiiɗe e yiɗde, ko wayi no geɗe utilitarian e geɗe kuuɓtodinɗe, tawi ina jeyaa heen sadakeeji. Taariindi ina waɗa yiɗde bonnde no feewi." « Sunshine Baby », yantude e jimol « MV » (ko famɗi fof « My Valentine ») ngol Tse yuɓɓini, ina waɗi sahaaji firteede ko nostalji makko e jokkondiral makko e Nicholas Tse. « Letting Go », haa teeŋti noon e ƴeewndo caggal, ko udditgol e kuule nguurndam makko ɗe o anndaa e oon sahaa, ngam yaltude Tse ngam yahde Li, yaltude Hong Kong ngam yahde Pekin, e, no "Passenger" (乘客) holliri nii, ko mbaydi "Going Home" Sophie Zelmani, ngam yaltude e golle galle keso ngam weltinde yimɓe. Ko adii nde albom oo yaltata, jimɗi makko kanton "The Name of Love" (假愛之名), ɗi Albert Leung winndi, haɗaama e won e nokkuuji ko wayi no Siin mawɗo sabu jimɗi ɗii ina ciftora afrik. E wiyde yeewtere ndee, o wiyi o ɓuri yiɗde ko jimol ngol e ɗemngal Mandarin (title track) ; ko kanko winndi ɗeen jimɗi, ɗi mbaɗaani heen hay huunde e dorog. Albom oo ɓurii albom makko gadano oo, mo o inniri hoore makko, to bannge njulaagu e to bannge ƴeewndo. Caggal ɗuum, o waɗii konnguɗi keewɗi, baɗɗi faayiida, ko ina ɓura hitaande. Faye Wong rokkaama njeenaari naalanke debbo pan-Asiyanke mo hitaande ndee e nder ñalngu teddungal go’aɓal CCTV-MTV. E nder njeenaari Golden Melody Awards 2004, o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e naalanke debbo caggal nde o suɓaa laabi keewɗi, o waɗi konngol jaɓgol lollungol jooni ngol: "Miɗo waawi yimde jimɗi. Ɗum miɗo anndi. Jooni nde ñaawooɓe Golden Melody ndokki mi jaɓgol mum en, miɗo jaɓi jaɓgol maɓɓe." == 2005-2009: Ɓooygol == E lewru Yarkomaa 2005, e nder hiirde makko cakkitiinde, Wong, mo meeɗaa seerde e ƴattaade, haali huunde nde addani yiɗɓe makko naamnaade : « So mi meeɗii woppude golle e nder showbiz, miɗo sikki on fof on njejjittaa kam ». Katie Chan hollitii e lewru mee 2005 wonde omo « fooftoo haa abada ».Lebbi ɗiɗi caggal ɗuum, Wong resi Li. O ummii Hong Kong o fayi Pekin caggal dewgal makko. E nder duuɓi nay garooji ɗii, Wong artataa, o yejjitii Live Nation rokki mo 100m HKD kam e 3m-yuan ngam heɓde fartaŋŋe gooto e nguurndam makko ngam yimde e kewu udditgol Olimpiyaaji Pekin e ñalngu nguu o jibinaa woote.[68] O waɗii, kono, yalti ngam yimde "Wishing We Last Forever" e lewru mee 2008 e nder kewu mooftugol kaalis CCTV ngam wallitde yimɓe wonɓe e yerɓo leydi Sichuan, e "Heart Sutra" e lewru mee 2009 ngam kewu Buddhist e nder suudu dewal Famen Miijo winndereyankeewo. E lewru marse e mee 2009, Wong yaltii e jeewte ɗiɗi fedde B&W International Group, ngam shampoo Royal Wind e marque Herborn ngam toppitaade ɓalli, o dañi heen 23 miliyoŋ RMB. E nder ciimtol juutngol ko fayti e golle Li Yapeng ɗe o gollotoo, jeeyngal ngal waɗii miijooji ko fayti e gartugol makko, ko ɗum huunde nde gardiiɗo makko Katie Chan holliti ko ɓooyaani wiyde sosiyatee oo haa jooni ina salii e nder ñaawoore 2016 nde o waɗnoo e jaaynde ndee to Hong Kong. Nanondiral ngal kadi addani ɗum luural hakkunde nanondiral caggal nde Wong hesɗitini nanondiral mum e B&W fotde 30 miliyoŋ RMB e hitaande 2011, tawi ina rewi e hakkundeejo gadano oo, ñaawoowo mo to Pekin sabu waasde yoɓde njoɓdi njulaagu e hitaande 2014 ; Wong dañii ñaawoore ndee e hitaande 2018. == 2010–hannde: Gartugol feccere == Gooto e konnguɗi Wong gartuɗi to Hong Kong e hitaande 2011. Ko Wong Kar-Wai ardii konnguɗi ɗii. Wong waɗii gartugol mum e Gala hitaande hesere 2010 CCTV, o suddii jimɗi Li Jian "Legend" (傳奇).Tuggi oktoobar 2010 haa lewru suwee 2012, o fuɗɗii njillu makko gartugol Faye Wong 2010–2012 e nder Asii kala. Gila ndeen, Wong yaltinii jimɗi kesi tan ko seeɗa seeɗa, ko ɓuri heewde heen ko jimɗi tiitoonde filmuuji, ina heen jimɗi tati ngam golle sehil makko, filmoowo biyeteeɗo Zhang Yibai. O winndi kadi jimɗi ɗiɗi “Sabu yiɗde” (因為愛情) e Eason Chan, kamɓe ɗiɗo fof ko Katie Chan ardii ɗum en, ngam filmo Li Yapeng cakkitiiɗo biyeteeɗo Eternal Moment (2011), caggal ɗuum o gollodii e Jack Ma, sosɗo Alibaba, e filmo “Feng Qing Yang” (風 the Da’ng the Sho’ng) filmo juutɗo (2017). Hay so tawii yaltingol makko caggal gartugol makko ina heddii e yiɗeede no feewi, won heen ina cikki ko jokkondiral makko e miijooji njulaagu ɓuri addande mo, wonaa kadi ko seerndi ɗum e naalankaagal e golle makko e jamaanu Hong Kong. ln ko jiidaa e ɗuum, Wong feeñii e dingiral moodel ngam marque Céline mo o yiɗi e sahaa Phoebe Philo, o filmi jeeyngal, o waɗii e kewuuji galaaji e teleeji ngenndiiji. Gila hitaande 2014, caggal caɗeele ɗe gorko makko Nicholas Tse heɓi e golle njulaagu mum—haa teeŋti e sosiyetee makko F/X biyeteeɗo Post Production Office, mo Digital Domain heɓi e lewru Yarkomaa 2016—Wong ina jogori waɗde hiirde woɗnde caggal nde o arti e njillu makko. O waɗii yeewtere jaaynde to Pekin ñalnde 9 suwee 2016 ngam anndude hiirde makko nde o waɗata nde wootere, hono Faye’s Moments Live 2016 (幻樂一場), to Shanghai. Konser oo jibinii luural sabu coggu mum toowngu nguu, ngu laamu Shanghai ustii tawo gila e tolnooji ɓurɗi toowde eɓɓaaɗe hade mum en yaltude.Nde ñiŋaama kadi sabu weeyo mum keeriiɗo, toowngo renndo, sibu tikketuuji ɗii ɓuri renndinde ko e “dokke ɗe yimɓe fof njiɗi” e “dokke ɗe yimɓe fof njiɗi” e “dokke ɗe yimɓe fof njiɗi” e “dokke ɗe yimɓe fof njiɗi” e “dokke moƴƴe”. Ko famɗi fof, addani tikketuuji ɗii yaajde e ustude miijooji luulndiiɗi ko fayti e yuɓɓinɓe ɗum en, haa arti noon e ustude coggu tikketuuji ɗi yeeyaaka e nder luumo ɗiɗaɓo. Ñalnde 30 desaambar 2016, Wong yuɓɓinii hiirde nde yimɓe fof njiɗi no feewi to nokku pinal Mercedes-Benz to Shanghai, e yeewtere nde alaa ko yoɓi e Tencent Video nde 20 miliyoŋ neɗɗo ƴeewi e internet e yeewtere VR yoɓaande rewrude e Digital Domain nde 88 ujunere neɗɗo ƴeewi e kippu yimooɓe ballitooɓe. Wong waɗii jimɗi kesi keewɗi e nder hiirde ndee, o udditi ɗum ko "Dust" (塵埃), e jimɗi makko ina nanndi e hoore makko e oo sahaa e ɓuuɓri: "Fuɗɗude e ɓuuɓde. Fofde e foofde. Alaa maanaa, alaa ɗo tuugnii. Woto njiɗ hay huunde." O waɗi kadi "Tong's Palace" (童殿), jimɗi Leah e ɗemngal Engele "The Way" e jimɗi Sinuwaaji ɗi Albert Leung yiɗi waɗde ngam jokkude "Mortal World" (人間), jimɗi Wong e Leah e hitaande 1998. Hiirde ndee heɓi ƴeewte ceertuɗe. Yimoowo Gong Linna ñiŋii golle Wong "off-pitch", tawi kadi ƴeewoowo jimɗi Liang Huan tuumi mo huutoraade ko adii nde o winndi "live" vocals. Jimoowo e peewnoowo Tiger Hu hollitii wonde Wong waɗii off-key e nder VR live broadcast kono o faamniri wonde fidelity audio ina toowi no feewi no stadium a diudint'. Hu sikki ko ɗum teeŋtini ŋakkeende jaaynde VR e dow laylaytol renndo, o teskiima wonde yimooɓe seeɗa maa enndu ɗum e ko fayi arde.Nicholas Tse, mo woni kala ko hooreejo Siin mawɗo to Digital Domain kalfinaaɗo jaaynde VR e laylaytol renndo, fawii e makko e nder laylayti renndo, o wiyi "O nanndi ko e mawɗo e hoore makko!" E hitaande 2018, Wong tawtoraama eɓɓooji ɗiɗi ceertuɗi, PhantaCity mo Hunan TV e CCTV-3 mo Ngalu ngenndi II. E lewru mee, 2020, o jeyaa ko e ardinooɓe "Believe In The Future" Alibaba, hiirde balɗe tati ngam naftoraade gollotooɓe COVID-19. E lewru suwee, Wong yuɓɓinii yeewtere karaoke e dow laylaytol Youku ngol Alibaba jeyi, ɓe kawri ngam yimde duet e Jack Ma the broad the broad. Ñalnde 15 feebariyee 2018, Wong e Na Ying kawri caggal "Njokken golle e hitaande 1998" ngam waɗde jimɗi "Duuɓi" (歲月) e Gala ñalɗi ndunngu 2018 CCTV. Ñalnde 21 suwee 2021, Wong naatnaa e jimɗi “Bay” (灣), jimɗi tiitoonde ñalɗi CCTV to Shenzhen, ɗi Nicholas Tse yuɓɓini.E lewru Yarkomaa 2025, Wong waɗii jimɗi “My Gift" (世界贈予我的), e nder Gala CCTV. Ñalnde 11 sulyee 2025, Wong’s duet gadano e ɓiyiiko debbo Leah Dou, “Aɗa woni ɗoo kadi” (so koode. E lewru feebariyee 2026, Wong waɗii « Wakkati mo min kawri » (你我经历的一刻), jimɗi jimɗi fedde ZaZaZsu, e nder Gala ñalɗi ndunngu CCTV. == Golle fijirde == E fuɗɗoode golle makko, Wong waɗii e nder dingiral teleeji Hong Kong, ko wayi no « Ranger legendaire » (1993), « Dossier de la justice II » (1993) e « Duuɓi » (1994). Caggal nde o sosi hoore makko e wonde diva pop, o woppi golle teleeji haa o arti e ekran tokooso e nder dingiral Japon Uso Koi (ウソコイ, 2001), ngal o yimi kadi jimɗi tiitoonde "Separate Ways", gooto e jimɗi makko Japon seeɗa. Wong heɓi njeenaari winndereyankoori sabu golle makko e nder filmo Wong Kar-wai biyeteeɗo Chungking Express (1994), mo o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e fijirde filmuuji e nder hitaande 1996 to Stockholm. Wong Kar-wai yetti fijirde maako, o wi'i mo "fijoowo ɓurduɗo feere mo mi meeɗi huwugo bee maako, ngam o footay fijirde nden o walaa haaje-o ɗon mari bawɗe masin", o ɓesdi wi'ugo, "ko wakkati fuu o heɓata laawol ngam waɗugo fijirde nde'e nder hoore maako". E hitaande 1998, kanko e Tadanobu Asano ɓe mbaɗii e nder yeewtere njulaagu Motorola, nde Wong Kar-wai ardii. E hitaande 1999, o fuɗɗii filmude filmo Wong Kar-wai biyeteeɗo 2046, jokkondire e filmuuji balɗe ladde (1990) e e nder miijo yiɗde (2000). O golliima eɓɓaande ndee e nder duuɓi seeɗa garooji ɗii, nde waktuuji makko ina ɗaɓɓi, haa nde joofi e hitaande 2004. E hitaande 2000, Wong waɗii fijirde wondude e Leslie Cheung e Tony Leung Kafai e nder filmo Okinawa (2000), ɗo o waɗi muñal makko gadanal e nder telefoŋ. E hitaande 2002, o wondi e Tony Leung Chiu-wai, Zhao Wei, e Chen Chang e nder fijirde jaleeɗe Sinuwaa en 2002 (2002), nde Jeffrey Lau ardii, Wong Kar-wai ardii ɗum. Kuugal maako hokki mo suɓol ɓurduɗum fijoowo nder ceede 22 ɗe Hong Kong Film Awards e njeenaari ɓurduɗum fijgo nder ceede 9 ɗe kawtal filmji Hong Kong Critics Society. E hitaande 2004, Wong waɗii e Leon Lai e nder filmo njimri biyeteeɗo « Accude mi, yiɗde ma ». E hitaande 2022, o feeñii e njulaagu ngam ƴellitde ɓalli biyeteeɗo Helena Rubinstein, mo Wong Kar-wai ardii. == Feddeeji goɗɗi == == Sadakaaji == Wong (to bannge ñaamo) e sehilaaɓe mum ina tawtoree ñalngu nguu, hono Eternal Moment (hono Li Yapeng), kamɓe fof ɓe ɓoornii ko wutteeji boɗeeji kollirooji sukaaɓe to Siin, lewru feebariyee 2011 E lewru ut 2006, Li Yapeng yaltinii ɓataake jaayndeyaagal, "Gratitude (感謝)", e nder lowre mum Sina.com, holliri Wong e yettoode mum feewde e denndaangal luulndiiɓe ɗum, e tabitinde haalaaji ɗi ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Li Yan jibinaa ko e leppi ɓuuɓɗi jibinaaɗi. O rokki daliilu maɓɓe ɗaɓɓude safaara to Kaliforni : sabu tiiɗnaare ɓuuɓri Li Yan, opereeji moƴƴitingol ɗi o sokli ɗii ngalaa to Siin. E siftinde daartol leñol Amerik worgo, Li noddi ɓiyiiko debbo ko cukalel teeŋtungel, ɓuuɓri mum ko maande maleyka. Gila ndeen, jom suudu oo sosi fedde wiyeteende Smile Angel Foundation ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e clefts.Ñalnde 26 desaambar 2006, Wong waɗii yeewtere mum adannde e yeeso yimɓe gila 2005 e bal udditgol fedde nde ngam dañde kaalis. O suɓii ko waasde haalde walla yimde, kono jimɗi makko kesi "Cheerful Angel" (愛笑的天使) puɗɗii e hiirde ndee ko jimɗi laawɗuɗi fedde sadak. E bal ɗiɗaɓol ngam mooftude kaalis ñalnde 8 desaambar 2007, Wong yimrii jimɗi Diamond Sutra ɗi elektoronik ina waɗi ngam hiirde ndee. Ngam kewu bayyinaango fedde nde ñalnde 27–28 noowammbar 2008, Wong e jom suudu mum njilliima sukaaɓe wonɓe e Tibet wonɓe e daawal ceertungal cellal caggal nde selli e ballal fedde nde. E lewru mee 2008, caggal yerɓo leydi bonngo to Sichuan, jom suudu oo jaɓi suka debbo gooto jeyaaɗo e nokku hee, mo o dañi koyngal ngam etaade hisnude wondiiɓe makko, nde o woni e safrude e safrude to Pekin. Bojel arti wuro mum caggal hitaande. Lis jaɓi yoɓde safaara makko haa o daña duuɓi 22, o yilloyoo mo ko famɗi fof laawol gootol e hitaande.E hitaande 2012, fedde wiyeteende Smile Angel Foundation rokki ChildFund Japon 15 miliyoŋ yen Japon ngam wallitde sukaaɓe waasɓe caggal yerɓo leydi e tsunami to Tōhoku e hitaande 2011. E hitaande 2010, jaaynde ganndal renndo Siin anndinii wonde Wong ina jeyaa e « yontaaji ɓurɗi alɗude » 13 Siin. E hitaande 2012, fedde wiyeteende Smile Angel sosi opitaal gadano Siin ngam wallitde sukaaɓe e wuro Pekin. E hitaande 2013, Wong e Li njippiima e "Doggol filantropist en mawɓe Siin" gadano ngol jaaynde China Philanthropist yuɓɓini. == Naalankaagal == Faye Wong e nder hiirde, Hong Kong, hitaande 2011 Ko ɓuri teeŋtude e konnguɗi Faye Wong ko e jimɗi makko daande. O meeɗaa yimaade walla haaldude e jamaanu, kadi ko ɓuri heewde e yimooɓe ina mballa ɗum. Ko ɗiɗo tan ngoni heen ko seerti e ɗiɗmo oo e nder konnguɗi 1994–95 ; ko adii fof, yimooɓe heewɓe ina njokkondiri e makko e dingiral ngam jimɗi belɗi "Flow Not Fly". E feccere ɗimmere, Wong e dingiral worɓe yimooɓe ina mbeltii e mboros mekanik mawɗo dow hoore mum e nder jimɗi "Tempt Me". Maande woɗnde ko mbaydi makko ndi aldaa e aadaaji e dingiral. Konseeruuji makko e hitaande 1994 ina ciftoree sabu dreadlocks e juuɗe juutɗe no feewi, kam e gonɗi pentiraaɗi kaalis. Caggal mum o wi'i "mi ɓornii juuɗe juutɗe ngam mi walaa koreeji; mi anndaa ko mbaɗatmi e juuɗe am." Konseeruuji makko e hitaande 1998 njiyri mo omo ɓoornii wutte "burnt", mbaydi "Indian chief", e bottaaje ɗe ngalaa sole. E fuɗɗoode konnguɗi makko e hitaande 2003, koppi makko ina njooɗii e dow mum paɗe mbaylaaɗe ina mballita e ɓuuɓri juutndi no feewi, kadi ko o waɗi e ndeen hiirde ko mbayliigaaji keewɗi e gite pentirɗe. O waɗataa encores, o heewi yaltude ko e sinkude les dingiral rewrude e plateau. Caggal nde o yaltini jimɗi Miyuki Nakajima "Mortal World" (人間) e hitaande 1997, o joofniri koolol makko e duuɓi seeɗa garooji ɗii e ngolɗoo jimɗi omo jokkondiri e yimɓe ɓee, caggal ɗuum o ƴetti bow luggiɗiiɗo e nokku gonɗo dow hade makko yaltude dingiral. Kono e nder njillu makko Comeback Tour tuggi 2010 haa 2012, o joofniri ko "Piindi Aljanna" (彼岸花), jimol ummoraade e albom Fable (2000). O waɗii kadi konnguɗi to Amerik worgo, Ostarali e Asii fuɗnaange-rewo. == Natal renndo == Ganndo Holanndee biyeteeɗo Jeroen Groenewegen ina teskii eeraango Wong ngo heewɓe mbaɗi e won e sifaaji makko "cool" ɗi o yiyri, ina jeyaa heen ndimaagu, naalankaagal keeringal e cukaagu. Katie Chan, wakiiliijo Wong, meeɗi wi'ugo "Faye waɗa ko o yiɗi fuu... ɗum kaayeefi masin ngam o warti nasaraaku." Hay so tawii ko o jiɗɗo jaayɗe e paparazzi, Wong ina anndaa e rokkude jaabawuuli juutɗi, laaɓtuɗi, ɗi nganndu-ɗaa ko ɗi cikkataa, so tawii o jaabiima hay dara, so o naamnaama. Gooto e jokkondiral makko keewngal lollungal e jaayɗe waɗi ko e batu jaayndeeji e hitaande 1999 : Jaayndiyanke : « Mbele ceergal maa [e Dou Wei] joofnaama ? Wong: "Hol ko ɗum jogori waɗde e maa?" Reporter: "Janngooɓe men ina njiɗi anndude." Wong: "Alaa ko jogori waɗde e maɓɓe kadi." Reporter: "Kono a wonii neɗɗo renndo." Wong: "Miin ko mi neɗɗo renndoyankeewo ko ɗum waɗi miɗo foti haalande ma kala ko woni? Kadi, ɗum alaa ko jokkondiri e maa kadi alaa ko jokkondiri e janngooɓe maa." Li Yan, ɓiy Wong debbo, meeɗii fotoode huutoraade kaɓirgal telefoŋ cinndel ina waɗi meme Wong ina wiya "hol ko ɗum jogori waɗde e maa?" Wong jikku seyɗaane-may-care ina feeñi e natal makko e nder renndo no nguurndam makko giɗli nii. E hitaande 1994, e nder gooto e yah-ngartaa makko keewɗo to Pekin ngam yiyde Dou Wei – ko ɗum addani mo jokkondirde e ajannde makko nde o woppi golle – paparazzi Hong Kong ummoriiɓe Next Magazine ndewi e makko, njiyti mo. Fotooje ƴettaaɗe ɗee, kollitooje mo naatde e suudu safrirdu renndo ndu laaɓaani e nder hutong juutɗo ngam ustude ƴiiƴam – ko seerti e nguurndam hannde e ɓuuɓɗam ɗam yimɓe mawɓe Hong Kong ardinoo – ngaddi jiiɓru mawndu, won heen e Cinepoly ina kuli wonde natal makko diva ina bonna. Kono heewɓe ina mbeltii e ko diva oo waɗata ngam yiɗde, hono no jimoowo Taiwannaajo biyeteeɗo Chien Yao, mo fuɗɗoode mum salii winndude Wong jimɗi sabu o meeɗaa yiyde mo, o anndaa ko seeɗa e makko, siftorii e hitaande 2012, Ko tan waɗi mi ƴettude yah-ngartaa njulaagu to Hong Kong e nder dingiral ngartam, njiy-mi oon jaaynde tabloid ina waɗi fotooje ummoraade Pekin, e makko yaltude subaka ina jogii pot suudu ngam duppude e nder suudu safrirdu renndo ... Ndeen pecce ummoraade e tabloid diwti mi ... Hono celebrity debbo lolluɗo, e oon sahaa tan ina joginoo bre-day oon sahaa ina foti wonde ko e yah-ngartaa. Ko wondude e (mo) tan. So diidi gadani ɗii (mi winndii) ko "miɗo jaɓi yejjitde hay innde am". Kadi "dogde feewde e maa", kamɓe fof ɓe ciftora no ngonir-mi nde njiy-mi ɗeen natal. Ko noon mbinndir-mi "Miɗo yiɗi" (ngam Faye Wong). Jokkondiral Wong e Nicholas Tse, ko ina tolnoo e duuɓi capanɗe ɗiɗi, wonti ko huunde nde yimɓe fof njiɗi, tee ina semmbina natal makko no debbo jom giɗli nii. Ɓe ɗiɗo fof njiydi ko e fuɗɗoode kitaale 2000, ɓe ceerti e hitaande 2003, ɓe resndi, ɓe ndañi ɓiɓɓe e yimɓe woɗɓe, ɓe ceerti, ɓe kawri e hitaande 2014 caggal nde ɓe ceerti duuɓi 11.Kawral maɓɓe, ngal fotooje paparazzi peeñnini e maɓɓe, ɓe njuɓɓini muñal e nder suudu Wong to Pekin, ɓe keɓi sensation mi sensationed but. E sahaa nde jaayɗe aadaaji ina ustoo, jaayɗe renndo ina ɓeydoo, kawral makko e Tse weltinaama e jaayɗe e yimɓe woɗɓe, kono o heɓiino ñiŋooje keewɗe e Weibo ummoraade e nokkuuji konservatiif en sabu o ɓuri teeŋtinde yiɗde e ɓesngu e duuɓi makko e yiɗɓe Cecilia Cheung. Ɓooytaani, o woppi Weibo caggal nde o jeyaa e yimɓe ɓurɓe waawde golloraade e nder laylaytol ngol duuɓi keewɗi. == Sembe == Wong e hitaande 2011 E hitaande 2004 e 2005, Faye Wong jeyaa ko e joy ɓurɓe mawnude e limlebbi 100 yimɓe mawɓe Siin, kam e hitaande 2011 e 2012 caggal nde o arti. E nder wiɗto njulaagu "ɓurɗo lollude e Siin" e hitaande 2011, o woni kadi e limre 5 ɓurnde mawnude.E hitaande 2008, Wong suɓaama debbo ɓurɗo waawde ñaamde teewu e nder Asii e nder wiɗto fedde toppitiinde hakkeeji daabaaji PETA yuɓɓini. E hitaande 2009, ngam mawninde duuɓi 60 ko Republique Populaire de Siin, portal laamu nguu waɗii wiɗto to internet ngam wiyde « Celebrité culturel chinois plus influentiel dans les ans 60 passés ; e nder 192 kanndidaa, Wong heɓi ko ina tolnoo e miliyoŋaaji 7 woote, ɗiɗaɓo caggal maayɗo biyeteeɗo Teresa Teng ummoriiɗo Taiwan, idol Wong e hoore mum. E hitaande 2014, o jeyaa ko e yimooɓe rewɓe 10 ɓurɓe yiɗeede e nder Aasi, e nder jaayɗe RHA. Chen Tao, DJ mo Rajo Siin International, ina nanndini batte Wong e nder winndere Sinophone e batte Madonna to Amerik : « O lomtotoo ko yonta gooto e jimɗi pop, won e mbaydi, e yiɗde wonde keeriiɗo ». Naalankooɓe heewɓe njaltinii golle ɗe o teddini, ina jeyaa heen « (miɗo yiɗi yiyde) Faye Wong » mo J Church winndi, « Faye Wong » mo Green Club Riviera winndi, « Wong Fei ». (王菲的回眸) mo YuFeiMen,mi yiɗi Faye Wong (我愛王菲), albom gadano Maggie Chiang, e "Min ngonaa yiɗɓe e oo jamaanu" ( ɓuuɓnaa e ɗemɗe goɗɗe, ina heen « Meteor » (流星) e ɗemngal Japon mo Hanayo winndi, « Chanel » (香奈兒) e ɗemngal koreeji mo Lim Hyung-joo winndi, e « Red Bean » (紅豆) e ɗemngal Vietnam mo naalankooɓe heewɓe winndi. "Haa jooni ɗoo" Lene Marlin ko jimɗi Engele "Miɗo yiɗi" (我願意). Laana weeyo Siin wiyeteende Chang'e 1 e hitaande 2007, fiyi ko Faye Wong « Yiɗde en duumotoo haa abada » (但願人長久). Gardiiɗo Japonnaajo biyeteeɗo Shunji Iwai hollitiino wonde jikku tiitoonde hoodere pop e filmo makko All About Lily Chou-Chou mo o waɗnoo e hitaande 2001, jibinaa ko caggal nde o tawtoraama hiirde Faye Wong.Innde Wong kadi ina haalee e filmo Japonnaajo biyeteeɗo The Blue Light e hitaande 2003, tawi ko gooto e ɓurɓe yiɗeede e filmo oo. Debbo gonɗo e filmo Sinuwaa biyeteeɗo Beijing Flickers mo hitaande 2013, ko kañum woni prototype caggal Wong, e wiyde gardotooɗo Zhang Yuan, siftorɗo nde o fiyi filmo makko Wong Bastards e hitaande 1993 e Dou Wei, Wong no giɗo Dou nii, e Mitsuridol jimoowo ina yilloyoo set oo ñalnde kala muse;o waɗi jimol Wong ngol Cantopop "Dream Lover", ko ngol jimol The Cranberries "Dreams" ngol, e hitaande 2024, to Kaohsiung, Taiwan. E hitaande 2025, eɓɓoore nayaɓere sakkitiinde e eɓɓoore HBO Hacks ina hollita "Dream Lover" Wong. == Nguurndam neɗɗo == == Ko ñaamde leɗɗe == Wong meeɗiino wonde ko ñaamoowo teewu. E hitaande 2008 e 2011, fedde toppitiinde hakkeeji daabaaji wiyeteende PETA innitiri mo debbo ɓurɗo waawde ñaamde teewu e nder Asii. == Resooji renndo == Wong meeɗiino wonde kuutortooɗo Weibo keewɗo golle e innde "veggieg", e haaldude, e jokkere enɗam e nder internet.Konte Weibo ɗee ngoppaaka gila 2015. Wong ina jogii kadi konte Instagram keertiiɗe e innde "feibeing". == Dina == Wong ko Buddhist gila e fuɗɗoode kitaale 1990, o yaltinii jimɗi Buddhist keewɗi. E hitaande 2001, o yaltini albom Buddahaa biyeteeɗo Loving Kindness & Wisdom (悲智雙運), ngam mooftude kaalis ngam wallitde lama Nepalnaajo biyeteeɗo Thubten Zopa Rinpoche e wallitde mahngo nate Buddahaa Maitreya ɓurɗe mawnude e winndere ndee. O rokki kadi 900 miliyoŋ HKD goɗɗo e eɓɓaande ndee. Wong ina seerti e yimɓe diineeji ko wayi no Ogyen Trinley Dorje e Tsultrim Pelgyi Rinpoche, binnduɗo jimɗi mum « Duwaawu » (願). Goongɗinal diine Wong ina addana sahaa e sahaa fof luural. E nder winndannde Weibo 2011, Wong jokkondirii doole diine e nguurndam huunde Buddhist leɗɗe e nder yiite to Shenyang e fuɗɗoode ndeen hitaande, o ummini yeewtere e internet e Fang Zhouzi, binndoowo ganndal lolluɗo, mo ƴattooje goongɗingol makko. Wang Sicong, ɓiy gorko ɓurɗo alɗude e Siin e oon sahaa, hono Wang Jianlin, noddi mo « ko o majjere, ko o majjere, ko o jom hoolaare, ko o jom doole », e « hersa, mo fotaani wonde diva, ko o ƴellitoowo tan ko gooŋɗinal gooŋɗinal e ardaade yimɓe Siin haa ɓura woɗɗitaade miijo e nguurndam ganndal ». E hitaande 2013, Wong tawtoraama bayyinaango toowngo e nder jaayɗe Beijing News, ko faati e mawɗo qigong biyeteeɗo Wang Lin, joginooɗo jokkondiral mawngal hakkunde ardiiɓe Siin e yimɓe mawɓe. E hitaande 2016, laamu Siin jeertinii Wong e yimɓe woɗɓe mawɓe yo ngoppu banndiraagal e Dalai Lama caggal nde o tawtoraama batu Budisma to leydi Inndo e terɗe laamu Tibet gonɗo e nder leydi ndii. == Jokkondiral == E fuɗɗoode kitaale 1990, Wong ina jokkondiri e Luan Shu, baasist fedde rock Pekin wiyeteende Black Panther. Jokkondiral ngal addani Dou Wei, jimoowo oo, yaltude Black Panther e hitaande 1991. Ndeen Wong fuɗɗiima jokkondirde e Dou, e lewru suwee 1996, o resi ɗum Jingwen). Daande ɓiɗɗo oo feeñii e jimɗi "Tong" e nder albom Sing and Play mo hitaande 1998 e nder jimɗi tiitoonde albom Lovers & Strangers mo hitaande 1999. Wong e Dou ceertii e hitaande 1999 caggal nde Dou habri jokkondiral mum e fotoowo biyeteeɗo Gao Yuan, Wong wiyi ina jogii Leah e woppude ballal sukaaɓe. Wong ina joginoo jokkondire juutɗe e hoodere Hong Kong biyeteeɗo Nicholas Tse gila e fuɗɗoode hitaande 2000 haa e darorɗe hitaande 2003, haa nde Cecilia Cheung naati e yeewtere ndee fuɗɗii jokkondirde e fijoowo Sinuwaa biyeteeɗo Li Yapeng kono o yaltaani e yeeso yimɓe haa hitaande 2004. Ɓe ceerti e hitaande 2005, caggal ɗuum o ƴetti fooftere juutnde e nder dingiral pijirlooji. E hitaande 2006, Wong jibini ɓiɗɗo maɓɓe debbo biyeteeɗo Li Yan (Lyla), jibinaaɗo e leppi ɓuuɓɗi. Caggal ɗuum, jom suudu oo sosi fedde wiyeteende Smile Angel Foundation ngam wallitde sukaaɓe wonduɓe e ñawu nguu. E hitaande 2007, Li Yapeng hollitii wonde kanko e Wong ina njiɗi jibinde ɓiɗɗo goɗɗo. E lewru ut 2008, gardiiɗo Wong, hono Katie Chan, hollitii wonde Wong ina reedu. Kono, lewru rewndu nduu, caggal nde ciimtol feeñi wonde Wong ina wondi e rafi reedu, Chan laɓɓini wonde ko « fenaande belnde » tee « nanaani » kabaruuji jowitiiɗi e reedu nduu. E hitaande 2013, Wong e Li kollitii wonde ɓe ceertii, Li wiyi ina jogii ɓiɗɗo maɓɓe debbo. E hitaande 2014, Wong e Tse njuɓɓini jokkondiral mum en. == Diskogaraafi == Winndannde mawnde: Diskogaraafi Faye Wong Alkule suudu e ɗemngal Kanton Wong (1989) Huunde fof (1990) Ko aan tan woni gooto (1990) Artude galle (1992) Alaa ko mettini heen (1993) 100 000 ko waɗi (1993) Miijooji ranndomaaji (1994) Eɗen ñaagii hoore am (1994) Di-dar (1995) Woto won golloowo (2015) Alkule suudu e ɗemngal Mandarin Sirru (1994) Asamaan (1994) Soklaaji Faye (1995) Fuzao (1996) Faye Wong (1997) Yimde e fiyde (1998) Yiɗɓe e hoɗdiiɓe (1999) Taali (2000) Faye Wong (2001) == To yiɗde (2003) == == Concert tours == Title Date(s) Associated album(s) Continent(s) Shows Attendance Faye Wong Live in Concert 13 November 1994 – 10 November 1995 Sky North America Asia 30 — Faye Wong Scenic Tour 10 October 1998 – 23 March 2001 Sing and Play Asia Australia 46 — Faye Wong Tour 2001 7 September 2001 – 2 November 2001 Faye Wong Asia 6 — No Faye! No Live! Tour 20 December 2003 – 8 January 2005 To Love Asia 16 480,000 Faye Wong's Comeback Tour 29 October 2010 – 9 June 2012 — Asia 46 — == Setlists == The following setlists only include songs published in the concert albums, not all songs performed throughout the tours. Faye Wong Live in Concert (王菲最精彩的演唱會) Faye HK Scenic Tour (唱遊大世界王菲香港演唱會) Faye Wong Tour 2001 (王菲全面體演唱會) No Faye! No Live! Tour (菲比尋常) == Filmography == == Films == Year English title Original title Role Notes 1991 Beyond's Diary BEYOND日記之莫欺少年窮 Mary 1994 Chungking Express 重慶森林 Faye Nominated – 14th Hong Kong Film Awards for Best Actress Won – Stockholm Film Festival for Best Actress Nominated – 31st Golden Horse Award for Best Leading Actress 2000 Okinawa Rendez-vous 戀戰沖繩 Jenny 2002 Chinese Odyssey 2002 天下無雙 Princess Wushuang Nominated – 22nd Hong Kong Film Awards for Best Actress Won – HK Film Critics Society Awards for Best Actress 2004 2046 Wang Jingwen Leaving Me, Loving You 大城小事 Xin Xiaoyue == Television == Year English title Original title Role Notes 1991 Traces of the Heart 別姬 Mei-fong TVB movie 1992 File of Justice II 壹號皇庭 II Mandy Tong Yuk-man TVB series 1993 Legendary Ranger 原振俠 Hoi-tong TVB series (20 episodes) Eternity 千歲情人 Bou Ging-hung TVB series (20 episodes) 1994 Modern Love Story: Three Equals One Love 愛情戀曲:愛情3加1 Wun-gwan one part of TVB series 2001 Love from a Lie ウソコイ Lin Fei Kansai TV series (11 episodes) 2018 Phantacity 幻乐之城 Herself Hunan Television series (10 episodes) == Awards and achievements == Top Chinese Music Chart Awards == Preceded by == == Stefanie Sun == Best Female Artist, Hong Kong & Taiwan 2004 Succeeded by == Stefanie Sun == Golden Melody Awards Preceded by == Karen Mok == Best Female Artist 2004 Succeeded by Stefanie Sun == Footnotes == It has been reported that before the age of 15 she was called Xia Lin, adopting her mother's surname since her paternal family was persecuted in the Cultural Revolution, but this claim has not been confirmed by her or her family. Some of Wong's former neighbours also could not remember this name. In 2009, former CCTV president Yang Weiguang revealed that Faye Wong had been "banned" by the station for some time, after refusing to change the lyrics of a song when the station invited her once before (which she did not participate as a result). == Tuugnorgal == 08ni32j2xophnxfqsuv6r3d2n3ozys5 Zhang Ziyi 0 41446 172241 170303 2026-06-04T11:25:13Z Mamman Ali 9126 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 172241 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Zhang Ziyi''' ([ʈʂáŋ tsɹ̩̀.ǐ]; Sinuwaa: 章子怡; jibinaa ko ñalnde 9 feebariyee 1979), sahaa e sahaa fof ina wiyee Ziyi Zhang, ko fijoowo Sinuwaa, ganndiraaɗo fiyde jikkuuji keertiiɗi e tiiɗɗi. Zhang jibinaa ko to Pekin, o mawni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde hakkundeere e hitaande 1996. E ndeen hitaande, o waɗii yeewtere makko adannde e filmo tele biyeteeɗo Touching Starlight (1996). Caggal darnde makko mawnde e nder filmo Zhang Yimou biyeteeɗo The Road Home (1999), mo o dañi njeenaari ɓurndi moƴƴude e nder hitaande 2000, o dañii innde makko e nder winndere ndee sabu golle makko e nder filmo Ang Lee biyeteeɗo Crouching Tiger, Hidden Dragon (2000).<ref>{{Cite web|title=Zhang Ziyi News & Biography - Empire|url=https://www.empireonline.com/people/zhang-ziyi/|access-date=2025-04-10|website=www.empireonline.com|archive-date=7 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241207233131/https://www.empireonline.com/people/zhang-ziyi/|url-status=live}}</ref> Zhang waɗii golle mum gadane e nder Hollywood ko e wonde neɗɗo bonɗo e nder waktuuji 2 (2001), caggal ɗuum o waɗi filmo makko e nder filmo Geisha (2005). O hawriti e Zhang Yimou e nder filmuuji Jaambaaro (2002) e Suudu Daggers Volants (2004). O gollodiima e Wong Kar-wai e hitaande 2046 (2004), nde o heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e njeenaari filmuuji Hong Kong e hitaande 2005, e filmo The Grandmaster (2013), nde o heɓi njeenaari 12 ɓurndi moƴƴude e njeenaaje fijirde filmo, ɗum noon ko kanko woni debbo ɓurɗo waawde fiyde Sinuwaa e nder film gooto.<ref>{{cite web|date=14 October 2014|title=章子怡:第12座奖杯,是一个轮回,更是新的开始|url=http://news.ifeng.com/a/20141014/42195510_0.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316211511/http://news.ifeng.com/a/20141014/42195510_0.shtml|archive-date=16 March 2017|access-date=16 March 2017|work=ifeng|language=zh|trans-title=Zhang Ziyi: The 12th trophy is both a full circle and a new beginning}}</ref> Zhang ina hiisee wonde gooto e fiyooɓe filmuuji Four Dan to Siin. Tuggi 2004 haa 2010, o woni ko e doggol 5 ɓurngol mawnude e doggol 100 yimɓe mawɓe Siin hitaande kala. E hitaande 2008, o rokkaa njeenaari « darnde makko ɓurnde mawnude e sinemaa Siin » e nder ñalngu 11ɓuru filmuuji hakkunde leyɗeele to Shanghai. Gooto e fiyooɓe Asii ɓurɓe anndeede e winndere ndee, Time innitiri mo « dokkal ngal Siin rokki Hollywood » e hitaande 2005. E hitaande ndee tan, Time innitiri mo gooto e 100 yimɓe ɓurɓe waawde. E hitaande 2013, o heɓi njeenaari pinal Farayse, hono Ordre des Arts et des Lettres..<ref>{{Cite web|date=2024-06-20|title=6 of the best martial arts actresses: Michelle Yeoh, Zhang Ziyi among them|url=https://www.scmp.com/lifestyle/entertainment/article/3267221/6-best-female-martial-arts-stars-michelle-yeoh-zhang-ziyi-and-lady-kung-fu|access-date=2025-04-10|website=South China Morning Post|language=en|archive-date=31 January 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250131051035/https://www.scmp.com/lifestyle/entertainment/article/3267221/6-best-female-martial-arts-stars-michelle-yeoh-zhang-ziyi-and-lady-kung-fu|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|date=July 18, 2000|title=综述:谁是中国影视界新"四大名旦"?(附图)|url=https://ent.sina.com.cn/c_star/2000-07-18/10951.shtml|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20240327092208/https://ent.sina.com.cn/c_star/2000-07-18/10951.shtml|archive-date=27 March 2024|accessdate=27 March 2024|language=Chinese|trans-title=Summary: Who are the new "Four Dan Actresses" of the Chinese film and television industry? (With Photos)}}</ref><ref>{{Cite news|date=2006-01-25|title=The memorable Ziyi Zhang|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4616412.stm|access-date=2025-04-10|language=en-GB|archive-date=16 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205814/http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4616412.stm|url-status=live}}</ref><ref name="content.time.com">{{cite magazine|url=https://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1972656_1972696_1973332,00.html|title=The 2005 TIME 100 - TIME|magazine=Time|date=18 April 2005|last1=Corliss|first1=Richard|access-date=12 November 2024|archive-date=12 November 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241112153152/https://content.time.com/time/specials/packages/article/0,28804,1972656_1972696_1973332,00.html|url-status=live}}</ref> == Nguurndam gadano == Zhang Ziyi jibinaa ko to Pekin, to Zhang Yuanxiao, ganndo hiisiwal, caggal ɗuum ganndo faggudu, e Li Zhousheng, jannginoowo jaŋde leslesre. Omo jogii mawniiko gorko biyeteeɗo Zhang Zinan, ko kanko wonnoo gardiiɗo makko e fuɗɗoode golle makko. Zhang fuɗɗii jaŋde mum duuɓi jeenay e jimɗi leñol nde o yahrata e duuɓi 8 ; e duuɓi 11, o naati duɗal hakkundeewal Affiliated Academy Dance to Beijing e miijo jibnaaɓe makko. Nde o woni e ndee duɗal internat, o teskiima no sukaaɓe rewɓe woɗɓe ɓee mbaɗiri e maɓɓe, tawi ina kaɓa ngam heɓde darnde e nder jannginooɓe ɓee. Zhang yiɗaano jikkuuji banndiraaɓe mum e jannginooɓe mum haa, e sahaa gooto, o dogi o yalti duɗal ngal. E hitaande 1994, o dañii njeenaari golle e nder kawgel ngenndiwal Taoli Cup. O feeñii kadi e juuɗe jeewte teleeji. E hitaande 1996, Zhang naati duɗal jaaɓi haaɗtirde (Académie Centrale) Drama, o janngi ko fayti e fijirde.<ref name="time">{{Cite web|title=TIMEasia.com {{!}} She Makes Magic {{!}} 12/11/2000|url=http://www.time.com/time/asia/magazine/2000/1211/zhang.ziyi.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20080907020707/http://www.time.com/time/asia/magazine/2000/1211/zhang.ziyi.html|archive-date=2008-09-07|access-date=2026-03-07|website=www.time.com}}</ref><ref name="time" /><ref>{{Cite web|title=Ziyi Zhang Biography - Yahoo! Movies|url=http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800424122/bio|archive-url=https://web.archive.org/web/20101027002048/http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800424122/bio|archive-date=2010-10-27|access-date=2026-03-07|website=movies.yahoo.com}}</ref><ref>{{cite web|url=http://news.sina.com.cn/c/cul/2009-07-10/100018194568.shtml|title=章子怡:中国形象的代言人|date=10 July 2009|website=Sina|language=zh|access-date=8 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181109070755/http://news.sina.com.cn/c/cul/2009-07-10/100018194568.shtml|archive-date=9 November 2018|url-status=live|trans-title=Zhang Ziyi: The Spokesperson for China's Image}}</ref><ref>{{Cite news|title=Zhang Ziyi {{!}} Biography, Movies, & Facts|url=https://www.britannica.com/biography/Zhang-Ziyi|archive-url=https://web.archive.org/web/20230228063234/https://www.britannica.com/biography/Zhang-Ziyi|archive-date=2023-02-28|access-date=2026-03-07|work=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> == Kugal == 1996-2000 : Golle makko puɗɗaaɗe E hitaande makko adannde, Zhang waɗii golle mum gadane e nder filmo tele biyeteeɗo Touching Starlight. E hitaande 1998, gardinooɗo filmo biyeteeɗo Zhang Yimou rokki Zhang darnde mum adannde mawnde e nder filmo mum biyeteeɗo The Road Home, mo o heɓi njeenaari Silver Bear e hitaande 2000 e nder ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele to [[Berlin]]. Zhang ina fijira suka debbo ladde jiɗɗo jannginoowo wuro ngoo. O heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e njeenaari teemedere puɗi e hitaande 2000 ngam golle makko.<ref>{{cite web|url=https://ent.sina.cn/zl/2015-02-10/zl-iawzunex9985695.d.html?vt=1|title=章子怡16岁处女电影剧照清纯|date=10 February 2015|website=Sina|language=zh|access-date=8 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181109024823/https://ent.sina.cn/zl/2015-02-10/zl-iawzunex9985695.d.html?vt=1|archive-date=9 November 2018|url-status=live|trans-title=Pure movie stills of 16-year-old Zhang Ziyi from her film debut}}</ref><ref>{{Cite web|title=Zhang Ziyi: An Uprising Star|url=http://www1.chinaculture.org/library/2008-01/18/content_71563_3.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20121209143614/http://www1.chinaculture.org/library/2008-01/18/content_71563_3.htm|archive-date=2012-12-09|access-date=2026-03-07|website=www1.chinaculture.org}}</ref> .<ref>{{cite web|url=https://variety.com/2000/film/reviews/the-road-home-2-1200460513/|title=The Road Home|date=20 February 2000|website=Variety|access-date=8 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181109024813/https://variety.com/2000/film/reviews/the-road-home-2-1200460513/|archive-date=9 November 2018|url-status=live}}</ref> == Kugal == == 1996-2000 : Golle makko puɗɗaaɗe == E hitaande makko adannde, Zhang waɗii golle mum gadane e nder filmo tele biyeteeɗo Touching Starlight. E hitaande 1998, Zhang rokkaama darnde mum adannde mawnde e juuɗe gardo Zhang Yimou e nder film mum The Road Home, mo o dañi njeenaari Silver Bear e hitaande 2000 e nder fedde filmuuji hakkunde leyɗeele Berlin.Zhang ina fijira suka debbo ladde jiɗɗo jannginoowo wuro ngoo. O heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e njeenaari teemedere puɗi e hitaande 2000 ngam golle makko.<ref name="awards">{{cite web|url=http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-01/19/content_410361.htm|title=Tony Leung, Zhang Ziyi win HK film critics' awards|work=[[China Daily]]|date=27 March 2005|access-date=16 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20160119180637/http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-01/19/content_410361.htm|archive-date=19 January 2016|url-status=live}}</ref>.<ref name="critics">{{cite web|url=http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-03/27/content_428758.htm|title=Hong Kong Film Awards|work=[[China Daily]]|date=19 January 2005|access-date=16 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170317054211/http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-03/27/content_428758.htm|archive-date=17 March 2017|url-status=live}}</ref><ref name="awards" /> == 2000–06 : Epik Wuxia e ƴellitaare winndereere == Zhang ummii e darnde winndereyankoore e hitaande 2000 nde o waɗi Yu Jiaolong e nder filmo Ang Lee mo Ang Lee ƴetti ngam haɓaade wuxia, biyeteeɗo Tiger ɓuuɓɗo, mboddi suuɗndi. Zhang ina fijira debbo tedduɗo Manchu, jannguɗo karallaagal konu e nder sirlu, dogɗo ngam wontude debbo kaafaaje ƴaañoowo, wonaa waɗde dewgal yuɓɓinaangal. Ndee ɗoo darnde addani mo njeenaari ɓurndi waawde fiyde e nder njeenaari fedde ƴeewooɓe filmuuji Chicago e njeenaari ɓurndi waawde fiyde e nder njeenaari Independent Spirit Awards, kam e njeenaari fedde ƴeewooɓe filmuuji Toronto. Nafoore filmo oo to Amerik e Orop wallitii mo naatde e Hollywood.<ref>{{Cite web|title=Zhang Ziyi's 'Jasmine Women' finally blossoms|url=http://www.chinadaily.com.cn/china/2006-04/20/content_572150.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205029/http://www.chinadaily.com.cn/china/2006-04/20/content_572150.htm|archive-date=2017-03-16|access-date=2026-03-07|website=www.chinadaily.com.cn}}</ref><ref>{{cite web|title=Zhang Stars in Japanese Film "Operetta"|url=http://english.cri.cn/349/2006/03/16/60@62767.htm|work=[[China Radio International]]|date=16 March 2006|access-date=16 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205950/http://english.cri.cn/349/2006/03/16/60@62767.htm|archive-date=16 March 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite news|last=Gritten|first=By David|title=Memoirs of a very controversial geisha|url=https://www.telegraph.co.uk/culture/film/3648434/Memoirs-of-a-very-controversial-geisha.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180510215157/https://www.telegraph.co.uk/culture/film/3648434/Memoirs-of-a-very-controversial-geisha.html|archive-date=2018-05-10|access-date=2026-03-07|work=Telegraph.co.uk|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=BBC NEWS {{!}} Entertainment {{!}} China ban for Memoirs of a Geisha|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4672840.stm|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205115/http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4672840.stm|archive-date=2017-03-16|access-date=2026-03-07|website=news.bbc.co.uk}}</ref><ref>{{Cite web|title=Zhang Ziyi nominated for Golden Globe best actress|url=http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-12/14/content_503336.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205520/http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-12/14/content_503336.htm|archive-date=2017-03-16|access-date=2026-03-07|website=www.chinadaily.com.cn}}</ref><ref>{{Cite web|title=BBC NEWS {{!}} Entertainment {{!}} The memorable Ziyi Zhang|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4616412.stm|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205814/http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4616412.stm|archive-date=2017-03-16|access-date=2026-03-07|website=news.bbc.co.uk}}</ref><ref>{{Cite web|title=Short drama|url=https://www.shortflix.net/|access-date=2026-03-07|website=ShortFlix|language=en}}</ref><ref name="screen">{{cite web|title=Zhang Ziyi Nominated for Screen Actors Guild Award|url=http://english.cri.cn/349/2006/01/07/44@41768.htm|work=[[China Radio International]]|date=7 January 2006|access-date=16 March 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316204419/http://english.cri.cn/349/2006/01/07/44@41768.htm|archive-date=16 March 2017|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=Academy Invites 112 to Membership|url=http://www.oscars.org/press/pressreleases/2005/05.06.24.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20071218192506/http://www.oscars.org/press/pressreleases/2005/05.06.24.html|archive-date=2007-12-18|access-date=2026-03-07|website=www.oscars.org}}</ref><ref>{{Cite news|title=Juries2006|url=http://www.festival-cannes.fr/en/archives/2006/allJury.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304111848/http://www.festival-cannes.fr/en/archives/2006/allJury.html|archive-date=2016-03-04|access-date=2026-03-07|work=Festival de Cannes|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Zhang Ziyi stars in 'The Banquet'|url=http://www.chinadaily.com.cn/entertainment/2006-08/24/content_673187.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205627/http://www.chinadaily.com.cn/entertainment/2006-08/24/content_673187.htm|archive-date=2017-03-16|access-date=2026-03-07|website=www.chinadaily.com.cn}}</ref><ref>{{Cite news|title=Zhang Ziyi boards Feng's $15m Banquet|url=http://www.screendaily.com/zhang-ziyi-boards-fengs-15m-banquet/4023784.article|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316205210/http://www.screendaily.com/zhang-ziyi-boards-fengs-15m-banquet/4023784.article|archive-date=2017-03-16|access-date=2026-03-07|language=en}}</ref> Ndeen Zhang feeñii e film mum gadano Ameriknaajo, Rush Hour 2 (2001) e Jackie Chan e Chris Tucker. Nde o waɗi kuugal maako arandewal, Zhang holli dow "fartaŋe ngam foondugo e laarugo hakkiilo man e anndugo e wurtinki ɓernde mi meeɗay huuwugo ko adi... ɗum huunde welnde masin." Zhang e hitaande 2011 e nder ñalngu mawningol duuɓi 25 amfAR E hitaande 2002, Zhang wondi e Jet Li e Maggie Cheung e Tony Leung, tawi ko jannginoowo makko gadano oo ardii ɗum. Film o waɗii nafoore mawnde e nder winndere haalooɓe Engele, o suɓaama e njeenaari Oscar e njeenaari Golden Globe e nder cate filmo ɓurɗo moƴƴude e ɗemɗe janane. Ndeen o siifondirii e fimde fijirde filmo biyeteeɗo Purple Butterfly (2003), tawtoraaɗo fijirde fijirde Cannes e hitaande 2003. Zhang artii e fannu karallaagal wuxia e nder galle daggeeji diwooje (2004), kadi ko Zhang Yimou, ɗo o hoɗdi e Takeshi Kaneshiro e Andy Lau. O fijira ko suka debbo wumɗo jimoowo biyeteeɗo Mei, mo hay so alaa gite, ko haɓoowo baawɗo. E nder peewnugol feccere ndee, Zhang waɗii lebbi ɗiɗi ina wuuri e suka debbo wumɗo tigi rigi. Golle makko ɗee ngaddi mo nominaasiyoŋ ɓurɗo moƴƴude e njeenaari BAFTA. O tawtoraama kadi e jimɗi House of Flying Daggers e jimɗi makko e jimɗi Siin ɓooyɗi biyeteeɗi Jia Rén Qu (佳人曲, Jimol ŋarɗugol). Ko adii fof, Zhang waɗii filmo Wong Kar-wai biyeteeɗo 2046 (2004), mo yimɓe Siinnaaɓe heewɓe mbaɗi. Ɓeen ñaawooɓe ina njetta Zhang sabu ɗemngal ɓanndu makko "hollitngal" ngal hawri e "miijooji makko reerɗi e caɗtuɗi" e nder golle makko e nder golle makko, hono debbo jom suudu jom suudu.Zhang heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e njeenaari ƴeewooɓe filmuuji Hong Kong e njeenaari Hong Kong Film Academy. E hitaande 2005, Zhang naati e filmo mo yimɓe heewɓe njiɗi, biyeteeɗo Jasmine Women, ƴettuɗo e deftere Su Tong wiyeteende Nguurndam Rewɓe. O heɓi njeenaari ɓurndi moƴƴude e njeenaari Golden Rooster ngam golle makko. Ko adii ɗum ko filmo laamɗo debbo biyeteeɗo Raccoon (2005), mo [[Japan|Japon]]<nowiki/>naajo biyeteeɗo Seijun Suzuki ardii, mo ɓe njiylotonoo e ñalɗi filmuuji Cannes. Ngam darnde makko, Zhang ƴettii jonte ɗiɗi ngam janngude jimɗi e jimɗi to Japon. Zhang woniino Sayuri e nder filmo Ameriknaajo baɗaaɗo e filmo ɓurɗo soodde e nder winndere ndee, hono Memoirs of a Geisha. Luural ummii to Siin ngam waɗde debbo Siin gooto hollirde geisha Japonnaajo mawɗo e nder filmo mo ɓe mbaɗi e sahaa nde laamuuji Japon mbaɗti haɓde e Siin e wolde adunaare ɗimmere. Ɗum fof e wayde noon, filmo oo waɗii kaalis keewɗo e nder leyɗeele hirnaange. Ngam darnde nde, Zhang suɓaama ngam heɓde njeenaari Golden Globe ngam ɓurde waawde fiyde filmo – Motion Picture Drama, njeenaari BAFTA ngam ɓurde waawde fiyde e darnde ardiinde, e njeenaari Screen Actors Guild ngam ɓurde waawde fiyde debbo e nder darnde ardiinde. Ñalnde 27 suwee 2005, Zhang jaɓi noddaango ngam naatde e Akademi gannde e ñeeñal (AMPAS), waɗti mo e nder doggol waawɓe suɓaade njeenaaje Akademi. E lewru mee 2006, Zhang wonnoo ko tergal e jury filmuuji e nder hitaande 2006 e nder fedde filmuuji Cannes. Zhang artii Siin e hitaande 2006 ngam waɗde filmo wuxia Siin biyeteeɗo The Banquet, mo Feng Xiaogang ardii. Filmu oo ko loowdi loowdi e Hamlet mo Wiliyam Sekspiir winndi. E nder jaaynde Interview yaltunde e lewru sulyee 2006, Zhang haali ko fayti e golle mum to Hollywood : Caggal Crouching Tiger, Hidden Dragon mi heɓiino ɗaɓɓaande heewnde, kono mi saliima nde sabu kamɓe fof ko ɓe darnde ɓiɗɓe leydi—sukaaɓe rewɓe miskineeɓe yeeyooɓe Amerik ngam wonde debbo walla ko nanndi heen. Miɗo anndi miɗo jogii mbaawka yahde haa ɓura luggiɗde, ƴettude geɗe asliije ɓurɗe ɗuum. Ko ɗum waɗi mi weltaade no feewi e Geisha, sibu ko kañum addani en hollirde aduna oo hol no ngonir-ɗen e hol no mbaaw-ɗen fiyde—wonaa golle tan, geɗe kick-ass. == 2007-12: Holiwuud e Siin == E hitaande 2007, Zhang waɗi daande Karai e nder filmo Ameriknaajo biyeteeɗo TMNT (2007). E nder hitaande ndee tan, Zhang waɗii hoodere e Liu Ye e Ge You e nder filmo gadano udditirɗo njeenaaje akademi Siin (Golden Rooster Awards) ɗo gardinooɗo Dayyan Eng heɓi koode mawɗe ngam ƴattaade fannu filmo action e nder neldugol jaleeɗe e teleeji ngenndiiji to Siin. E nder filmo « Forever Enthralled » (2008), mo nganndu-ɗaa ina haala daartol ganndo mawɗo biyeteeɗo Mei Lanfang, Zhang feeñii e filmo ɗiɗaɓo oo, hono giɗo Mei biyeteeɗo Meng Xiaodong. Jaaynde Hollywood Reporter yetti golle makko, sibu ko o "hoolaare e yarlitaare", rokki giɗli ɗii ƴoƴre. Fim maako ɓaawo haa Amerika woni puccu (2009), ɗo o holli Dennis Quaid. Nde o arti Siin, o waɗii fijirde tiitoonde e nder filmo njimri biyeteeɗo Sophie’s Revenge (2009); naalanke deftere komik yiɗde ñaawde gorko mum mo hoolaaki. Ndeen o holliima e Aaron Kwok e nder filmo SIDA biyeteeɗo Yiɗde Nguurndam (2011). E hitaande 2012, Zhang waɗii hoɗdiiɓe e sara Cecilia Cheung e Jang Dong-gun e nder filmo mo Siin e Koree mbaɗi e nder filmo biyeteeɗo Jokkondiral kulɓiniingal, ko ɗum woni ko ƴettaa e deftere Farayse wiyeteende Jokkondiral kulɓiniingal, ina haala Shanghai e kitaale 1930. Ina wiyee wonde Zhang yoɓaama 20 miliyoŋ ugiyya (hedde 3,5 miliyoŋ dolaar) ngam darnde ndee. E hitaande ndee tan, o waɗtaa e filmo garoowo e duuɓi biyeteeɗo Forever Young mo Li Fangfang ardii e winndi. Filmu oo fuɗɗii ko e lewru Yarkomaa 2018. Zhang e Tony Leung e yeewtere adannde « The Grandmaster » to ñalɗi filmuuji winndereeji Berlin 2013 == 2013-17 == E hitaande 2013, Zhang heɓi njeenaari « Ordre des Arts et des Lettres » (Chevalier) sabu darnde makko mawnde e nder dingiral filmuuji. Zhang hawritii e Wong Kar-wai e Tony Leung ngam waɗde filmo « The Grandmaster » (2013), ko ɗum kadi maantiniri gartugol makko e fannu karallaagal konu caggal duuɓi 7 gila « The Banquet » (2006). Ɓeen ñiŋooɓe ina njetta no Zhang holliri Gong'Er nii, ko "golle ɓurɗe moƴƴude ɗe o meeɗi waɗde e daartol golle makko." ko ɗum addani mo heɓde njeenaaje keewɗe "Best Actress" e nder Aasi fof. E hitaande ndee tan, o artiri darnde makko e Sophie e nder My Lucky Star, jokkondire e Sophie’s Revenge. Sifaa Zhang ko "darnde komedi ɓuuɓnde", filmo oo ɓurii kaalis Siin e yontere yaltugol mum. E hitaande 2014, Zhang waɗii e nder filmo John Woo biyeteeɗo The Crossing, tuugiiɗo e daartol goongawol ngol laana ndiwoowa Taiping yani, rewi heen ko jikkuuji jeegom e daartol giɗli maɓɓe jokkondirngol to Taiwan e Shanghai e nder kitaale 1930. Zhang ina fijira debbo miskiino mo janngaani, ina fadi giɗo mum soldaat e nder wuro Shanghai e kitaale 1930. E hitaande 2015, Zhang yaltinii filmo mum tataɓo biyeteeɗo Oh My God, mo Zhang Yixing e Li Xiaolu njiylotoo. O waɗii njillu cameo e nder film o. Zhang caggal ɗuum waɗii filmo antoloji njimri Run for Love e filmo bonanndeeji The Wasted Times. == 2007-12: Holiwuud e Siin == E hitaande 2007, Zhang waɗi daande Karai e nder filmo Ameriknaajo biyeteeɗo TMNT (2007). E nder hitaande ndee tan, Zhang waɗii hoodere e Liu Ye e Ge You e nder filmo gadano udditirɗo njeenaaje akademi Siin (Golden Rooster Awards) ɗo gardinooɗo Dayyan Eng heɓi koode mawɗe ngam ƴattaade fannu filmo action e nder neldugol jaleeɗe e teleeji ngenndiiji to Siin. E nder filmo « Forever Enthralled » (2008), mo nganndu-ɗaa ina haala daartol ganndo mawɗo biyeteeɗo Mei Lanfang, Zhang feeñii e filmo ɗiɗaɓo oo, hono giɗo Mei biyeteeɗo Meng Xiaodong. Jaaynde Hollywood Reporter yetti golle makko, sibu ko o "hoolaare e yarlitaare", rokki giɗli ɗii ƴoƴre. Fim maako ɓaawo haa Amerika woni puccu (2009), ɗo o holli Dennis Quaid. Nde o arti Siin, o waɗii fijirde tiitoonde e nder filmo njimri biyeteeɗo Sophie’s Revenge (2009); naalanke deftere komik yiɗnde ñaawde gorko mum mo hoolaaki.Ndeen o waɗii e Aaron Kwok e filmo mo tiitoonde mum woni SIDA biyeteeɗo Love for Life (2011). E hitaande 2012, Zhang waɗii hoɗdiiɓe e sara Cecilia Cheung e Jang Dong-gun e nder filmo mo Siin e Koree peewni, filmo mo Siin e Koree peewni, mo deftere Farayse wiyeteende Les Liaisons dangerouses, ina haala Shanghai e kitaale 1930. E hitaande ndee tan, o waɗtaa e filmo garoowo e duuɓi biyeteeɗo Forever Young mo Li Fangfang ardii e winndi. Filmu oo fuɗɗii ko e lewru Yarkomaa 2018. Zhang e Tony Leung e yeewtere adannde « The Grandmaster » to ñalɗi filmuuji winndereeji Berlin 2013 2013-17 E hitaande 2013, Zhang heɓi njeenaari « Ordre des Arts et des Lettres » (Chevalier) sabu darnde makko mawnde e nder dingiral filmuuji. Zhang hawritii e Wong Kar-wai e Tony Leung ngam waɗde filmo « The Grandmaster » (2013), ko ɗum kadi maantiniri gartugol makko e fannu karallaagal konu caggal duuɓi 7 gila « The Banquet » (2006). Ɓeen ñaawooɓe ina njetta no Zhang holliri Gong'Er nii, ko "golle ɓurɗe moƴƴude ɗe o meeɗi waɗde e daartol nguurndam makko."ɗum addani mo heɓde njeenaaje keewɗe "Best Actress" e nder Asii. E hitaande ndee tan, o artiri darnde makko e Sophie e nder My Lucky Star, ko jokki e Sophinge Reve. Sifaa Zhang ko "darnde komedi ɓuuɓnde", filmo oo ɓurii kaalis Siin e yontere yaltugol mum. E hitaande 2014, Zhang waɗii e nder filmo John Woo biyeteeɗo The Crossing, tuugiiɗo e daartol goongawol ngol laana ndiwoowa Taiping yani, rewi heen ko jikkuuji jeegom e daartol giɗli maɓɓe jokkondirngol to Taiwan e Shanghai e nder kitaale 1930. Zhang ina fijira debbo miskiino mo janngaani, ina fadi giɗo mum soldaat e nder wuro Shanghai e kitaale 1930. E hitaande 2015, Zhang yaltinii filmo mum tataɓo biyeteeɗo Oh My God, mo Zhang Yixing e Li Xiaolu njiylotoo. O waɗii njillu cameo e nder film o. Zhang caggal ɗuum waɗii filmo antoloji njimri Run for Love e filmo bonanndeeji The Wasted Times. 2018–hannde: Epics Hollywood, gardogol e ekran tokooso E hitaande 2016, Zhang suɓaama e nder filmo J. J. Abrams mo nganndu-ɗaa ko kañum woni ko wiyetee “Cloverfield Paradox”, mo ɓe njiylotonoo e hitaande 2018. E hitaande 2017, Zhang waɗtaa e filmo mbonɗo biyeteeɗo Godzilla: Laamɗo mbonɗi, o fiyi heen geɗe maantiniiɗe. E hitaande 2018, Zhang naati e teleeji mum gadani, biyeteeɗi Rebel Princess. E hitaande 2019, Zhang waɗii filmo filmo biyeteeɗo The Climbers. E hitaande 2021, Zhang waɗii yeewtere mum adannde e gardogol e filmo tokooso ina wiyee "Shi" (Yimre), gooto e filmo tokooso nay dartinaaɗi e filmo My Country, My Parents.O heɓi njeenaari gardotooɗo keso ɓurɗo moƴƴude e 2022 Media Honors ngam filmo oo. == Ambasadeer e wakilaagu == == Kaalirde "Toppitol Sukaaɓe". == Ambasadeer winndere ngam Olimpiyaaji keertiiɗi Siin Image Ambasadeer ngam ñalɗi filmuuji hakkunde leyɗeele gadani to Pekin Ambasadeer ngam fedde filmuuji ScreenSingapour 2011 Ambasadeer sehilaagal ngam ñalɗi filmuuji Siin to leydi Rumaani Ambasadeer Natal ngam fedde filmuuji Makao Ambasadeer winndere ngam sukaaɓe leydi Siin (CCPF) Ambasadeer ngam Clé de Peau Beauté Ambasadeer winndereejo wonande Jaeger-LeCoultre gila lewru sulyee 2025 Ambasadeer winndere ngam Tiffany e hitaande 2025 == Jaɓɗeele == Ko Zhang woni debbo Siin gadano toɗɗaade yo won ammbasadeer Emporio Armani, mo o gollinoo tuggi 2009 haa 2010. O woniino kadi ammbasadeer diiwaanuuji to Mercedes-Benz, Garnier, Precious Platinum ; e nulaaɓe winndere ndee wonande Maybelline, Visa, TAG Heuer, Omega SA e Clé de Peau Beauté. Zhang ina jeyaa e doggol "BoF 500". Gila 2019, o wonti ammbasadeer winndereejo Chopard. E hitaande 2025, o toɗɗaa yo o won ammbasadeer winndereejo wonande Jaeger-LeCoultre e TIffany. == Natal e semmbe renndo == Zhang ina hiisee wonde gooto e fiyooɓe filmuuji Dan Nayi Siin, e sara Zhao Wei, Zhou Xun, e Xu Jinglei.Gooto e fijooɓe Aasi ɓurɓe anndeede e winndere hirnaange, Time innitiri mo "dokkal Siin feewde e Hollywood" e hitaande 2005.Hitaande wootere inniri ɗum Mo the People1. E hitaande 2021, Douglas Parkes mo jaaynde Siin worgo (SCMP) siftinii Zhang wonde "ko goonga ko fijoowo Siin ɓurɗo teeŋtude e yonta mum". Nde tawnoo o hollitii yoga e filmuuji ɓurɗi maantinde e yontaaji kala, Zhang ina yaaji e hoodereeji ɓurɗi mawnude e daartol sinemaa. == Nguurndam neɗɗo == Zhang heɓi hoɗorde Hong Kong e hitaande 2007 rewrude e njuɓɓudi naatgol eggiyankooɓe moƴƴuɓe ngam darnde makko e nder dingiral filmuuji nokku oo. Ko o jiɗɗo e mooftuɗo golle naalanke Siin hannde biyeteeɗo Shen Jingdong. O jeyaa ko e lannda kominist Siin biyeteeɗo Zhi Gong, mo lannda kominist Siin joginoo. Tuggi 2004 haa 2006, Zhang ina jokkondiri e Eric Fok Kai Shan, ronooɓe galle Fok to Hong Kong. Caggal ɗuum, Zhang naati e jokkondiral e jom jawdi en Israayiilnaajo Ameriknaajo biyeteeɗo Aviv "Vivi" Nevo e hitaande 2007, ɗum addani mo jokkondirde ; kono, ɓe ceertii e hitaande 2010. Tuggi darorɗe hitaande 2011 haa 2013, Zhang ina jokkondiri e jaɓɓiiɗo Siin biyeteeɗo Sa Beining. Zhang fuɗɗii jokkondirde e jimoowo rock Siin biyeteeɗo Wang Feng gila e cakkital hitaande 2013, o resi ɗum ko e lewru mee 2015, hay so tawii noon mawniiko gorko biyeteeɗo Zhang Zinan ina salii mo no feewi.Ɓe ndañii ɓiɓɓe ɗiɗo : ɓiɗɗo debbo (jibinaaɗo e lewru desaambar 2015) e ɓiɗɗo gorko (jibinaaɗo e lewru janvier 2020), kamɓe ɗiɗo fof ɓe njibinaa ko to Amerik. Ñalnde 23 oktoobar 2023, Zhang e Wang kolliti ceergal mum en e lowre Weibo. E wiyde Zhuo Wei, dewgal Zhang ngal yani ko caggal nde miñiiko yiyti haala Wang. == Luural == == Luural == Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo ina sokli ɓeydaare ciimtol ngam hoolkisaade. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe njuumtaani, ina poti ittude ɗoon e ɗoon e winndannde ndee e hello mum yeewtere, haa teeŋti noon so tawii ina waawi wonde fenaande. Yiytu iwdiiji: "Zhang Ziyi" – kabaruuji · jaayɗe · defte · ganndo · JSTOR (Mee 2025) (Anndu no e ndeer nde ittata ndee mesaas) Ndee feccere "ciimtol" walla "luural" ina waawi bonnude jokkere enɗam winndannde ndee. Tiiɗno, wallu naatnude kabaruuji bonɗi e nder taƴe goɗɗe walla ittude hakkille mo fotaani e geɗe tokoose rewrude e yeewtere e hello yeewtere. (Lewru Suwee 2025) == Damal Ink == E lewru desaambar 2009, ad Omega ina hollita Zhang sara galle mum to hoɗorde Park Hyatt to Pekin, ɓuuɓnaama e tinta ɓaleejo. E lewru Yarkomaa 2010, Zhao Xinyu, jom suudu Ye Jianying, jokkondiri e jaaynde wiyeteende Total Entertainment, wiyi wonde ɓuuɓri tinndi ndii ummorii ko e haala Zhang e jom jawdi en biyeteeɗo Yu Guoxiang. Zhang ñaawii Total Entertainment ngam bonnude innde mum ñalnde heen caggal nde ciimtol jaaynde ndee yaltini, Vivi yaltini bayyinaango ina wallita Zhang.[108] E lewru sulyee, joom jaaynde ndee ƴetti haala kaa e Zhang, yaltini yaafuya. E lewru ut, jaaynde ndee uddaama. == Damal dokkal ngal == E cakkital lewru Yarkoma 2010, jaaynde internet hollitii wonde Zhang waawaano teddinde fodoore mum rokkude miliyoŋaaji 1 yuan (146 000 dolaar) ngam wallitde ballal caggal yerɓo leydi Sichuan e lewru mee 2008, nde tawnoo o rokkii 840 000 yuan, walla ko ɓuri 106 000 yuan. Netizens teskiima kadi wonde kaalis mo o moofti to Cannes ngam yerɓo leydi ndii, hiisaaka, ɗum addani mo tuumeede fenaande dokke. Zhang yeddi tuumeede fenaande sadak, kono jaɓii wonde o alaa humpito nde o yuɓɓini fedde dokkal ngal. Wakiiliijo makko, hono Ji Lingling, wiyi ko kañum waɗi fenaande ndee, rokki 160 000 yuan goɗɗo wonande wonɓe e yerɓo leydi, tawi noon darnde Zhang fof ina tolnoo e miliyoŋ yuan. == Damal seerndude == E lewru feebariyee 2010, Chow Yun-fat wiyi e kewu to Taipei wonde o « seertii » e sahaa nde o waɗata filmo biyeteeɗo Crouching Tiger, Hidden Dragon, ɗum addani jaayɗe wiyde omo haala Zhang, gooto e fiyooɓe tato ɓe Chow waɗi ko luutndii e filmo oo. Wakiiliijo makko, Ji Lingling, jaɓaani haala kaa, o wiyi ko "ko ƴattooje". Sereeji tati gonɗi dow ɗii, heen gooto fof ina inniri ɗum e ɗemngal Sinuwaa Watergate, ina anndiraa « Dame tati » Zhang, ko ɗum maande nadir innde makko e golle makko. == Ñaawooje fenaande == E hitaande 2012, lowre Ameriknaare wiyeteende Boxun hollitii e fenaande wonde Zhang yoɓaama 100 miliyoŋ dolaar ngam ɗannaade e mawɓe Siin. Zhang ñaawii Boxun to ñaawirde Amerik sabu mum bonnude innde mum. E lewru desaambar 2013, Boxun ƴettii ñaawoore ndee caggal nde jaɓi yoɓde Zhang njoɓdi ndi o anndaaka, o yaltini yaafuya e kelle gadane.Zhang kadi ñaawii Next Media to Hong Kong e Taiwan sabu ciimtol nanndungol e ngol tiitooɗe ɗiɗi fedde ndee, Apple Daily e Next Magazine, kam en fof e wiyde Boxun. O dañii ñaawoore ndee to Hong Kong kono o dañii to Taiwan. == Filmogaraafi == == Television series == Year English title Role 2021 The Rebel Princess Wang Xuan == Reality shows == Year English title Original title Role 2009 Zhang Ziyi's Oman 跟著章子怡去旅遊: 阿曼 2013 The X Factor: Zhongguo Zui Qiang Yin 中国最强音 Judge 2017 Birth of an Actor 演员的诞生 Mentor 2018 I Am an Actor 我就是演员 Mentor 2019 Viva La Romance 妻子的浪漫旅行 2020 I Am an Actor 3 我就是演员3 Mentor === Music video appearances === Year Song title Artist 1996 "Cherish (珍惜)" Xie Xiaodong 1996 "Women Afraid of the Dark (怕黑的女人)" Tian Zhen 2008 "You Understand My Love (你懂我的爱)" Leon Lai & Zhang Ziyi 2013 "Fly Freely (自由飞翔)" Yin Xishui & Zhang Ziyi 2013 "Love a Little (爱一点)" Wang Leehom & Zhang Ziyi 2014 "Magic" Coldplay 2015 "Nowhere to Belong (无处安放)" Wang Feng === Discography === Year English title Original title Notes 2004 "The Beauty Song" 佳人曲 Soundtrack of House of Flying Daggers 2008 天女散花 2008 "You Understand My Love" 你懂我的爱 Soundtrack of Forever Enthralled == with Leon Lai == 2011 "Always Here" 一直都在 Soundtrack of Love for Life == with Aaron Kwok == 2013 "Love a Little" 爱一点 Soundtrack of My Lucky Star == with Wang Leehom == 2013 "Dreams Grow Up" 梦想长大了 Awards and nominations Main article: List of awards and nominations received by Zhang Ziyi == Other honors == In 2005, Zhang was listed in Time's World's 100 Most Influential People. They called her "China's Gift to Hollywood". In 2008, she was awarded with the "Outstanding Contribution to Chinese Cinema" at the 11th Shanghai International Film Festival. In 2010, she was named "Actress of the Decade" by CineAsia. She previously won "Star of Tomorrow prize" back in 1999. In 2013, Zhang received the Order of Arts and Letter as a Dame at the Ordre des Arts et des Lettres Awards. Forbes China Celebrity 100 Year Rank Ref. 2004 2nd 2005 2nd 2006 3rd 2007 4th 2008 5th 2009 2nd 2010 5th 2011 7th 2012 14th 2013 5th 2014 5th 2015 21st 2019 54th 2020 78th == Tuugnorgal == mto72r1ov5bh0kgczupogjr4ucfmfhf Faluke Abdulrazaq 0 41822 172157 2026-06-03T13:20:56Z Mamman Ali 9126 Created page with "Bargal ( Somaali : Bargaal , Arabjal ) ko wuro wonngo e diiwaan Bari to bannge worgo-fuɗnaange Puntland, to leydi Somali. Wakere Bargal woni ko e keerol fuɗnaange Bari, ko ngol woni caka diiwaan Bargal. Wuro daande maayo, Bargal ina fadi maayo Guardafui e nder geec Indiya. Nde woni ko 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Gumbah, 11 kiloomeeteer to fuɗnaange Ras Binnah, 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Tohen, e 35 kiloomeeteer to fuɗnaange Cape Guardafui e naatirde Alf to......" 172157 wikitext text/x-wiki Bargal ( Somaali : Bargaal , Arabjal ) ko wuro wonngo e diiwaan Bari to bannge worgo-fuɗnaange Puntland, to leydi Somali. Wakere Bargal woni ko e keerol fuɗnaange Bari, ko ngol woni caka diiwaan Bargal. Wuro daande maayo, Bargal ina fadi maayo Guardafui e nder geec Indiya. Nde woni ko 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Gumbah, 11 kiloomeeteer to fuɗnaange Ras Binnah, 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Tohen, e 35 kiloomeeteer to fuɗnaange Cape Guardafui e naatirde Alf to... Yiyngo Hoɗorde Sultan Majeerte HQ Deftere Migiurtinia Ed Il Territorio Del Nugál wiyi ko nii : "Bargaal ko hoɗorde aadaaji Boqor Usmaan Mahmuud. Wuro ngoo ɓuri hoɗde ko Majeerte 800 Adan Abdirahman e 150 Osmaan Mahmuud. Ina waɗi cuuɗi laamɓe nay goɗɗi, ko ina wona b01 200 huɓeere.Ndiyam njareteeɗam, ɓuuɓɗam seeɗa, ina tawee e nokku hee. (Tesko) Ndeeɗoo deftere winndaa ko e puɗal hitaande 1925, woni ko adii nde konu Sultanaat oo waɗata. Bargal nattii woodde : o bommbinaama, o yani e leydi ñalnde 28 e 29 oktoobar 1925." E lewru suwee 2007, ko ɗoon hare Bargal waɗnoo. E hitaande 2012, Hukuuma Laabi Puntland (PHA) anndinii eɓɓoore ngam jokkondirde Bargal e gure goɗɗe Puntland e laawol mawngol diiwaan oo. Laawol mawngol ngol 750 km ina jokkondiri e gure mawɗe to bannge worgo leydi Somali, ko wayi no Bosaso, Galkayo e Garowe, e gure to bannge worgo. Tariya Sultanaat Majeerteen sosaa ko ina wona hedde kitaale 1600 e juuɗe Somalinaaɓe ummoriiɓe e leñol Majeerteen Darod Nde yettiima darnde mum e nder teeminannde 19ɓiire, e laamu Boqor (Laamɗo) jom hakkille Osman Mahamuud. E nder cakkital teeminannde 17ɓiire haa puɗal teeminannde 20ɓiire wuro ngo ina jeyaa e nokkuuji ɗi Sultan Majeerteen Migiurtinia laaminoo. Caggal ɗuum waɗde feccere e Somaliland Itaali. Bargal wonnoo ko laamorgo Sultanate Majeerteen.Bargal noon ina joginoo limre e cuuɗi cafrirɗi e nokkuuji ceertuɗi e nder laamu mum, ina heen cuuɗi cafrirɗi to Alula. Demokaraasi Distrik Bargal ina waɗi fotde 6 798 hoɗɓe. Jaangirde Bargal ina jogii duɗe janngirɗe keewɗe. E wiyde ministeer jaŋde Puntland, ina waɗi duɗe leslese tati, duɗal hakkundeewal gootal e institut gooto e nder diiwaan Bargal. Ina jeyaa heen duɗe leslese Wadikhayr, Taageer, Qorraxad, Abdehan e Bargaal Primaire. Tuugnorgal a6k93edhq9558kw8cda7g0y15yl9gay 172158 172157 2026-06-03T13:22:07Z Mamman Ali 9126 Added databox 172158 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Bargal ( Somaali : Bargaal , Arabjal ) ko wuro wonngo e diiwaan Bari to bannge worgo-fuɗnaange Puntland, to leydi Somali. Wakere Bargal woni ko e keerol fuɗnaange Bari, ko ngol woni caka diiwaan Bargal. Wuro daande maayo, Bargal ina fadi maayo Guardafui e nder geec Indiya. Nde woni ko 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Gumbah, 11 kiloomeeteer to fuɗnaange Ras Binnah, 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Tohen, e 35 kiloomeeteer to fuɗnaange Cape Guardafui e naatirde Alf to... Yiyngo Hoɗorde Sultan Majeerte HQ Deftere Migiurtinia Ed Il Territorio Del Nugál wiyi ko nii : "Bargaal ko hoɗorde aadaaji Boqor Usmaan Mahmuud. Wuro ngoo ɓuri hoɗde ko Majeerte 800 Adan Abdirahman e 150 Osmaan Mahmuud. Ina waɗi cuuɗi laamɓe nay goɗɗi, ko ina wona b01 200 huɓeere.Ndiyam njareteeɗam, ɓuuɓɗam seeɗa, ina tawee e nokku hee. (Tesko) Ndeeɗoo deftere winndaa ko e puɗal hitaande 1925, woni ko adii nde konu Sultanaat oo waɗata. Bargal nattii woodde : o bommbinaama, o yani e leydi ñalnde 28 e 29 oktoobar 1925." E lewru suwee 2007, ko ɗoon hare Bargal waɗnoo. E hitaande 2012, Hukuuma Laabi Puntland (PHA) anndinii eɓɓoore ngam jokkondirde Bargal e gure goɗɗe Puntland e laawol mawngol diiwaan oo. Laawol mawngol ngol 750 km ina jokkondiri e gure mawɗe to bannge worgo leydi Somali, ko wayi no Bosaso, Galkayo e Garowe, e gure to bannge worgo. Tariya Sultanaat Majeerteen sosaa ko ina wona hedde kitaale 1600 e juuɗe Somalinaaɓe ummoriiɓe e leñol Majeerteen Darod Nde yettiima darnde mum e nder teeminannde 19ɓiire, e laamu Boqor (Laamɗo) jom hakkille Osman Mahamuud. E nder cakkital teeminannde 17ɓiire haa puɗal teeminannde 20ɓiire wuro ngo ina jeyaa e nokkuuji ɗi Sultan Majeerteen Migiurtinia laaminoo. Caggal ɗuum waɗde feccere e Somaliland Itaali. Bargal wonnoo ko laamorgo Sultanate Majeerteen.Bargal noon ina joginoo limre e cuuɗi cafrirɗi e nokkuuji ceertuɗi e nder laamu mum, ina heen cuuɗi cafrirɗi to Alula. Demokaraasi Distrik Bargal ina waɗi fotde 6 798 hoɗɓe. Jaangirde Bargal ina jogii duɗe janngirɗe keewɗe. E wiyde ministeer jaŋde Puntland, ina waɗi duɗe leslese tati, duɗal hakkundeewal gootal e institut gooto e nder diiwaan Bargal. Ina jeyaa heen duɗe leslese Wadikhayr, Taageer, Qorraxad, Abdehan e Bargaal Primaire. Tuugnorgal e97cbrdcz3njsxis3afqpbg5fx2sxvc 172159 172158 2026-06-03T13:23:23Z Mamman Ali 9126 I improved the article 172159 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Bargal ( Somaali : Bargaal , Arabjal ) ko wuro wonngo e diiwaan Bari to bannge worgo-fuɗnaange Puntland, to leydi Somali. Wakere Bargal woni ko e keerol fuɗnaange Bari, ko ngol woni caka diiwaan Bargal. Wuro daande maayo, Bargal ina fadi maayo Guardafui e nder geec Indiya. Nde woni ko 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Gumbah, 11 kiloomeeteer to fuɗnaange Ras Binnah, 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Tohen, e 35 kiloomeeteer to fuɗnaange Cape Guardafui e naatirde Alf to... Yiyngo Hoɗorde Sultan Majeerte HQ Deftere Migiurtinia Ed Il Territorio Del Nugál wiyi ko nii : "Bargaal ko hoɗorde aadaaji Boqor Usmaan Mahmuud. Wuro ngoo ɓuri hoɗde ko Majeerte 800 Adan Abdirahman e 150 Osmaan Mahmuud. Ina waɗi cuuɗi laamɓe nay goɗɗi, ko ina wona b01 200 huɓeere.Ndiyam njareteeɗam, ɓuuɓɗam seeɗa, ina tawee e nokku hee. (Tesko) Ndeeɗoo deftere winndaa ko e puɗal hitaande 1925, woni ko adii nde konu Sultanaat oo waɗata. Bargal nattii woodde : o bommbinaama, o yani e leydi ñalnde 28 e 29 oktoobar 1925." E lewru suwee 2007, ko ɗoon hare Bargal waɗnoo. E hitaande 2012, Hukuuma Laabi Puntland (PHA) anndinii eɓɓoore ngam jokkondirde Bargal e gure goɗɗe Puntland e laawol mawngol diiwaan oo. Laawol mawngol ngol 750 km ina jokkondiri e gure mawɗe to bannge worgo leydi Somali, ko wayi no Bosaso, Galkayo e Garowe, e gure to bannge worgo. Tariya Sultanaat Majeerteen sosaa ko ina wona hedde kitaale 1600 e juuɗe Somalinaaɓe ummoriiɓe e leñol Majeerteen Darod Nde yettiima darnde mum e nder teeminannde 19ɓiire, e laamu Boqor (Laamɗo) jom hakkille Osman Mahamuud. E nder cakkital teeminannde 17ɓiire haa puɗal teeminannde 20ɓiire wuro ngo ina jeyaa e nokkuuji ɗi Sultan Majeerteen Migiurtinia laaminoo. Caggal ɗuum waɗde feccere e Somaliland Itaali. Bargal wonnoo ko laamorgo Sultanate Majeerteen.Bargal noon ina joginoo limre e cuuɗi cafrirɗi e nokkuuji ceertuɗi e nder laamu mum, ina heen cuuɗi cafrirɗi to Alula. Demokaraasi Distrik Bargal ina waɗi fotde 6 798 hoɗɓe. Jaangirde Bargal ina jogii duɗe janngirɗe keewɗe. E wiyde ministeer jaŋde Puntland, ina waɗi duɗe leslese tati, duɗal hakkundeewal gootal e institut gooto e nder diiwaan Bargal. Ina jeyaa heen duɗe leslese Wadikhayr, Taageer, Qorraxad, Abdehan e Bargaal Primaire. Tuugnorgal enmnib13s25hzjkbp11rlsg42uswm1z 172160 172159 2026-06-03T13:23:57Z Mamman Ali 9126 I improved the article 172160 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Bargal ( Somaali : Bargaal , Arabjal ) ko wuro wonngo e diiwaan Bari to bannge worgo-fuɗnaange Puntland, to leydi Somali. == Wakere == Bargal woni ko e keerol fuɗnaange Bari, ko ngol woni caka diiwaan Bargal. Wuro daande maayo, Bargal ina fadi maayo Guardafui e nder geec Indiya. Nde woni ko 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Gumbah, 11 kiloomeeteer to fuɗnaange Ras Binnah, 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Tohen, e 35 kiloomeeteer to fuɗnaange Cape Guardafui e naatirde Alf to... == Yiyngo == Hoɗorde Sultan Majeerte HQ Deftere Migiurtinia Ed Il Territorio Del Nugál wiyi ko nii : "Bargaal ko hoɗorde aadaaji Boqor Usmaan Mahmuud. Wuro ngoo ɓuri hoɗde ko Majeerte 800 Adan Abdirahman e 150 Osmaan Mahmuud. Ina waɗi cuuɗi laamɓe nay goɗɗi, ko ina wona b01 200 huɓeere.Ndiyam njareteeɗam, ɓuuɓɗam seeɗa, ina tawee e nokku hee. (Tesko) Ndeeɗoo deftere winndaa ko e puɗal hitaande 1925, woni ko adii nde konu Sultanaat oo waɗata. Bargal nattii woodde : o bommbinaama, o yani e leydi ñalnde 28 e 29 oktoobar 1925." E lewru suwee 2007, ko ɗoon hare Bargal waɗnoo. E hitaande 2012, Hukuuma Laabi Puntland (PHA) anndinii eɓɓoore ngam jokkondirde Bargal e gure goɗɗe Puntland e laawol mawngol diiwaan oo. Laawol mawngol ngol 750 km ina jokkondiri e gure mawɗe to bannge worgo leydi Somali, ko wayi no Bosaso, Galkayo e Garowe, e gure to bannge worgo. Tariya Sultanaat Majeerteen sosaa ko ina wona hedde kitaale 1600 e juuɗe Somalinaaɓe ummoriiɓe e leñol Majeerteen Darod Nde yettiima darnde mum e nder teeminannde 19ɓiire, e laamu Boqor (Laamɗo) jom hakkille Osman Mahamuud. E nder cakkital teeminannde 17ɓiire haa puɗal teeminannde 20ɓiire wuro ngo ina jeyaa e nokkuuji ɗi Sultan Majeerteen Migiurtinia laaminoo. Caggal ɗuum waɗde feccere e Somaliland Itaali. Bargal wonnoo ko laamorgo Sultanate Majeerteen.Bargal noon ina joginoo limre e cuuɗi cafrirɗi e nokkuuji ceertuɗi e nder laamu mum, ina heen cuuɗi cafrirɗi to Alula. Demokaraasi Distrik Bargal ina waɗi fotde 6 798 hoɗɓe. == Jaangirde == Bargal ina jogii duɗe janngirɗe keewɗe. E wiyde ministeer jaŋde Puntland, ina waɗi duɗe leslese tati, duɗal hakkundeewal gootal e institut gooto e nder diiwaan Bargal. Ina jeyaa heen duɗe leslese Wadikhayr, Taageer, Qorraxad, Abdehan e Bargaal Primaire. Tuugnorgal 04cdnvn4wd822xnhozgavaqsy12ax36 172161 172160 2026-06-03T13:24:34Z Mamman Ali 9126 Added link 172161 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Bargal ( Somaali : Bargaal , Arabjal ) ko wuro wonngo e diiwaan Bari to bannge worgo-fuɗnaange Puntland, to leydi [[Somaaliya|Somali]]. == Wakere == Bargal woni ko e keerol fuɗnaange Bari, ko ngol woni caka diiwaan Bargal. Wuro daande maayo, Bargal ina fadi maayo Guardafui e nder geec Indiya. Nde woni ko 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Gumbah, 11 kiloomeeteer to fuɗnaange Ras Binnah, 30 kiloomeeteer to fuɗnaange Tohen, e 35 kiloomeeteer to fuɗnaange Cape Guardafui e naatirde Alf to... == Yiyngo == Hoɗorde Sultan Majeerte HQ Deftere Migiurtinia Ed Il Territorio Del Nugál wiyi ko nii : "Bargaal ko hoɗorde aadaaji Boqor Usmaan Mahmuud. Wuro ngoo ɓuri hoɗde ko Majeerte 800 Adan Abdirahman e 150 Osmaan Mahmuud. Ina waɗi cuuɗi laamɓe nay goɗɗi, ko ina wona b01 200 huɓeere.Ndiyam njareteeɗam, ɓuuɓɗam seeɗa, ina tawee e nokku hee. (Tesko) Ndeeɗoo deftere winndaa ko e puɗal hitaande 1925, woni ko adii nde konu Sultanaat oo waɗata. Bargal nattii woodde : o bommbinaama, o yani e leydi ñalnde 28 e 29 oktoobar 1925." E lewru suwee 2007, ko ɗoon hare Bargal waɗnoo. E hitaande 2012, Hukuuma Laabi Puntland (PHA) anndinii eɓɓoore ngam jokkondirde Bargal e gure goɗɗe Puntland e laawol mawngol diiwaan oo. Laawol mawngol ngol 750 km ina jokkondiri e gure mawɗe to bannge worgo leydi Somali, ko wayi no Bosaso, Galkayo e Garowe, e gure to bannge worgo. Tariya Sultanaat Majeerteen sosaa ko ina wona hedde kitaale 1600 e juuɗe Somalinaaɓe ummoriiɓe e leñol Majeerteen Darod Nde yettiima darnde mum e nder teeminannde 19ɓiire, e laamu Boqor (Laamɗo) jom hakkille Osman Mahamuud. E nder cakkital teeminannde 17ɓiire haa puɗal teeminannde 20ɓiire wuro ngo ina jeyaa e nokkuuji ɗi Sultan Majeerteen Migiurtinia laaminoo. Caggal ɗuum waɗde feccere e Somaliland Itaali. Bargal wonnoo ko laamorgo Sultanate Majeerteen.Bargal noon ina joginoo limre e cuuɗi cafrirɗi e nokkuuji ceertuɗi e nder laamu mum, ina heen cuuɗi cafrirɗi to Alula. Demokaraasi Distrik Bargal ina waɗi fotde 6 798 hoɗɓe. == Jaangirde == Bargal ina jogii duɗe janngirɗe keewɗe. E wiyde ministeer jaŋde Puntland, ina waɗi duɗe leslese tati, duɗal hakkundeewal gootal e institut gooto e nder diiwaan Bargal. Ina jeyaa heen duɗe leslese Wadikhayr, Taageer, Qorraxad, Abdehan e Bargaal Primaire. Tuugnorgal l0ncu4la1zi8c26yuvqcprrb8rx2eko Elizabeth adekogbe 0 41823 172162 2026-06-03T14:23:03Z Mamman Ali 9126 Created Article 172162 wikitext text/x-wiki '''Mawɗo Elizabeth Adekogbe''' ListenR (1919–1968) ko ngenndiyanke, dawriyanke, gardiiɗo hakkeeji rewɓe e aristokraat aadaaji. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe leydi Naajeeriya, jooɗiinde to Ibadan. E hitaande 1954, diɗɗal ngal wayliti innde mum, wonti Kawtal Rewɓe Naajeeriya, ngal e hitaande 1959 hawri e Kawtal Rewɓe ngam sosde Kawtal Ngenndiwal Rewɓe, fedde ɓurnde tiiɗde e fedde rewɓe ardiinde e nder Naajeeriya. Nguurndam Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Adekogbe jibinaa ko e galle laamɗo Ajaloorun, laamɗo Ijebu-Ife, to fombina-fuɗnaange leydi Naajeeriya e hitaande 1919. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik St Agnes e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Yaba. Ɓooytaani o naati e golle laamu, o ummii o wonti balloowo ƴeewtotooɗo cogguuli e nder wolde adunaare ɗimmere. Golle politik Mouvement des femmes sosaa ko to Ibadan e hitaande 1952. Faandaare fedde nde ko suɓngooji winndereeji, naatgol rewɓe e dipiteeji laamuuji ngenndiiji, toɗɗagol terɗe e nder suudu sarɗiiji hirnaange, winnditaade sukaaɓe rewɓe ɓurɓe heewde e duɗe hakkundeeje Lebannaaɓe e ustude njiimaandi jommbaajo leydi Siri. Yuɓɓo ngoo ina wondi e sahaaji e fedde Action Group. Kono tan, ko seeɗa walla hay gooto e politikaaji e lanndaaji mbaɗi kanndidaaji rewɓe e wooteeji fedde ndee e nder yonta hee, hay so tawii noon rewɓe ina njoginoo darnde mawnde e wooteeji ɗii e oon sahaa. Pelle rewɓe ɗee ɓuri waawde huutoreede ko ngam dañde woote. E hitaande 1953 batu rewɓe noddaa to Abeokuta. Koolol ngol waɗii denndaangal pelle rewɓe mawɗe e nder leydi ndii. Ardiiɗo kawtal ngal, Funmilayo Ransome-Kuti, mo ɗon mari haaje hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC), inniri kawtal ngal Fedde Rewɓe Naajeeriya. Kono hare yiɗdeeji waɗii hakkunde rewɓe ɗiɗo tedduɓe e batu nguu : Adekogbe e Kuti. Adekogbe majjii, o yalti mooɓondiral ngal. Caggal ɗuum, o wallitii nanondiral e fedde rewɓe wiyeteende Action Groupe. Nguurndam neɗɗo Ko o mawɗo leñol Yoruba ngol o jeyaa, o joginoo tiitoonde Iyalaje Ikija. Jom suudu makko biyeteeɗo L. A. G. Adekogbe ko golloowo laamu wonnoo. O maayi ko to Ibadan e hitaande 1968. Tuugnorgal 5b3ejq4ew5w11eevhzq01xxpjnbjc98 172163 172162 2026-06-03T14:24:07Z Mamman Ali 9126 Added databox 172163 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Elizabeth Adekogbe''' ListenR (1919–1968) ko ngenndiyanke, dawriyanke, gardiiɗo hakkeeji rewɓe e aristokraat aadaaji. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe leydi Naajeeriya, jooɗiinde to Ibadan. E hitaande 1954, diɗɗal ngal wayliti innde mum, wonti Kawtal Rewɓe Naajeeriya, ngal e hitaande 1959 hawri e Kawtal Rewɓe ngam sosde Kawtal Ngenndiwal Rewɓe, fedde ɓurnde tiiɗde e fedde rewɓe ardiinde e nder Naajeeriya. Nguurndam Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Adekogbe jibinaa ko e galle laamɗo Ajaloorun, laamɗo Ijebu-Ife, to fombina-fuɗnaange leydi Naajeeriya e hitaande 1919. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik St Agnes e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Yaba. Ɓooytaani o naati e golle laamu, o ummii o wonti balloowo ƴeewtotooɗo cogguuli e nder wolde adunaare ɗimmere. Golle politik Mouvement des femmes sosaa ko to Ibadan e hitaande 1952. Faandaare fedde nde ko suɓngooji winndereeji, naatgol rewɓe e dipiteeji laamuuji ngenndiiji, toɗɗagol terɗe e nder suudu sarɗiiji hirnaange, winnditaade sukaaɓe rewɓe ɓurɓe heewde e duɗe hakkundeeje Lebannaaɓe e ustude njiimaandi jommbaajo leydi Siri. Yuɓɓo ngoo ina wondi e sahaaji e fedde Action Group. Kono tan, ko seeɗa walla hay gooto e politikaaji e lanndaaji mbaɗi kanndidaaji rewɓe e wooteeji fedde ndee e nder yonta hee, hay so tawii noon rewɓe ina njoginoo darnde mawnde e wooteeji ɗii e oon sahaa. Pelle rewɓe ɗee ɓuri waawde huutoreede ko ngam dañde woote. E hitaande 1953 batu rewɓe noddaa to Abeokuta. Koolol ngol waɗii denndaangal pelle rewɓe mawɗe e nder leydi ndii. Ardiiɗo kawtal ngal, Funmilayo Ransome-Kuti, mo ɗon mari haaje hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC), inniri kawtal ngal Fedde Rewɓe Naajeeriya. Kono hare yiɗdeeji waɗii hakkunde rewɓe ɗiɗo tedduɓe e batu nguu : Adekogbe e Kuti. Adekogbe majjii, o yalti mooɓondiral ngal. Caggal ɗuum, o wallitii nanondiral e fedde rewɓe wiyeteende Action Groupe. Nguurndam neɗɗo Ko o mawɗo leñol Yoruba ngol o jeyaa, o joginoo tiitoonde Iyalaje Ikija. Jom suudu makko biyeteeɗo L. A. G. Adekogbe ko golloowo laamu wonnoo. O maayi ko to Ibadan e hitaande 1968. Tuugnorgal rdriyw3zrl6th9hj66xvpwwfv0l9nyx 172164 172163 2026-06-03T14:35:27Z Mamman Ali 9126 I improved the quality of the article 172164 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Elizabeth Adekogbe''' ListenR (1919–1968) ko ngenndiyanke, dawriyanke, gardiiɗo hakkeeji rewɓe e aristokraat aadaaji. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe leydi Naajeeriya, jooɗiinde to Ibadan. E hitaande 1954, diɗɗal ngal wayliti innde mum, wonti Kawtal Rewɓe Naajeeriya, ngal e hitaande 1959 hawri e Kawtal Rewɓe ngam sosde Kawtal Ngenndiwal Rewɓe, fedde ɓurnde tiiɗde e fedde rewɓe ardiinde e nder Naajeeriya. Nguurndam Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Adekogbe jibinaa ko e galle laamɗo Ajaloorun, laamɗo Ijebu-Ife, to fombina-fuɗnaange leydi Naajeeriya e hitaande 1919. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik St Agnes e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Yaba. Ɓooytaani o naati e golle laamu, o ummii o wonti balloowo ƴeewtotooɗo cogguuli e nder wolde adunaare ɗimmere. Golle politik Mouvement des femmes sosaa ko to Ibadan e hitaande 1952. Faandaare fedde nde ko suɓngooji winndereeji, naatgol rewɓe e dipiteeji laamuuji ngenndiiji, toɗɗagol terɗe e nder suudu sarɗiiji hirnaange, winnditaade sukaaɓe rewɓe ɓurɓe heewde e duɗe hakkundeeje Lebannaaɓe e ustude njiimaandi jommbaajo leydi Siri. Yuɓɓo ngoo ina wondi e sahaaji e fedde Action Group. Kono tan, ko seeɗa walla hay gooto e politikaaji e lanndaaji mbaɗi kanndidaaji rewɓe e wooteeji fedde ndee e nder yonta hee, hay so tawii noon rewɓe ina njoginoo darnde mawnde e wooteeji ɗii e oon sahaa. Pelle rewɓe ɗee ɓuri waawde huutoreede ko ngam dañde woote. E hitaande 1953 batu rewɓe noddaa to Abeokuta. Koolol ngol waɗii denndaangal pelle rewɓe mawɗe e nder leydi ndii. Ardiiɗo kawtal ngal, Funmilayo Ransome-Kuti, mo ɗon mari haaje hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC), inniri kawtal ngal Fedde Rewɓe Naajeeriya. Kono hare yiɗdeeji waɗii hakkunde rewɓe ɗiɗo tedduɓe e batu nguu : Adekogbe e Kuti. Adekogbe majjii, o yalti mooɓondiral ngal. Caggal ɗuum, o wallitii nanondiral e fedde rewɓe wiyeteende Action Groupe. Nguurndam neɗɗo Ko o mawɗo leñol Yoruba ngol o jeyaa, o joginoo tiitoonde Iyalaje Ikija. Jom suudu makko biyeteeɗo L. A. G. Adekogbe ko golloowo laamu wonnoo. O maayi ko to Ibadan e hitaande 1968. Tuugnorgal 2nven46quud2udkkt4q9s93vxzqk921 172165 172164 2026-06-03T14:36:18Z Mamman Ali 9126 I improved the article 172165 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Elizabeth Adekogbe''' ListenR (1919–1968) ko ngenndiyanke, dawriyanke, gardiiɗo hakkeeji rewɓe e aristokraat aadaaji. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe leydi Naajeeriya, jooɗiinde to Ibadan. E hitaande 1954, diɗɗal ngal wayliti innde mum, wonti Kawtal Rewɓe Naajeeriya, ngal e hitaande 1959 hawri e Kawtal Rewɓe ngam sosde Kawtal Ngenndiwal Rewɓe, fedde ɓurnde tiiɗde e fedde rewɓe ardiinde e nder Naajeeriya. Nguurndam Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Adekogbe jibinaa ko e galle laamɗo Ajaloorun, laamɗo Ijebu-Ife, to fombina-fuɗnaange leydi Naajeeriya e hitaande 1919. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik St Agnes e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Yaba. Ɓooytaani o naati e golle laamu, o ummii o wonti balloowo ƴeewtotooɗo cogguuli e nder wolde adunaare ɗimmere. Golle politik Mouvement des femmes sosaa ko to Ibadan e hitaande 1952. Faandaare fedde nde ko suɓngooji winndereeji, naatgol rewɓe e dipiteeji laamuuji ngenndiiji, toɗɗagol terɗe e nder suudu sarɗiiji hirnaange, winnditaade sukaaɓe rewɓe ɓurɓe heewde e duɗe hakkundeeje Lebannaaɓe e ustude njiimaandi jommbaajo leydi Siri. Yuɓɓo ngoo ina wondi e sahaaji e fedde Action Group. Kono tan, ko seeɗa walla hay gooto e politikaaji e lanndaaji mbaɗi kanndidaaji rewɓe e wooteeji fedde ndee e nder yonta hee, hay so tawii noon rewɓe ina njoginoo darnde mawnde e wooteeji ɗii e oon sahaa. Pelle rewɓe ɗee ɓuri waawde huutoreede ko ngam dañde woote. E hitaande 1953 batu rewɓe noddaa to Abeokuta. Koolol ngol waɗii denndaangal pelle rewɓe mawɗe e nder leydi ndii. Ardiiɗo kawtal ngal, Funmilayo Ransome-Kuti, mo ɗon mari haaje hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC), inniri kawtal ngal Fedde Rewɓe Naajeeriya. Kono hare yiɗdeeji waɗii hakkunde rewɓe ɗiɗo tedduɓe e batu nguu : Adekogbe e Kuti. Adekogbe majjii, o yalti mooɓondiral ngal. Caggal ɗuum, o wallitii nanondiral e fedde rewɓe wiyeteende Action Groupe. Nguurndam neɗɗo Ko o mawɗo leñol Yoruba ngol o jeyaa, o joginoo tiitoonde Iyalaje Ikija. Jom suudu makko biyeteeɗo L. A. G. Adekogbe ko golloowo laamu wonnoo. O maayi ko to Ibadan e hitaande 1968. Tuugnorgal bia2y1qvdc3rgf3ypc1xd0tnayx8zcn 172166 172165 2026-06-03T14:37:01Z Mamman Ali 9126 I improved the article 172166 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Elizabeth Adekogbe''' ListenR (1919–1968) ko ngenndiyanke, dawriyanke, gardiiɗo hakkeeji rewɓe e aristokraat aadaaji. Ko kanko woni hooreejo fedde rewɓe leydi Naajeeriya, jooɗiinde to Ibadan. E hitaande 1954, diɗɗal ngal wayliti innde mum, wonti Kawtal Rewɓe Naajeeriya, ngal e hitaande 1959 hawri e Kawtal Rewɓe ngam sosde Kawtal Ngenndiwal Rewɓe, fedde ɓurnde tiiɗde e fedde rewɓe ardiinde e nder Naajeeriya. == Nguurndam == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Adekogbe jibinaa ko e galle laamɗo Ajaloorun, laamɗo Ijebu-Ife, to fombina-fuɗnaange leydi Naajeeriya e hitaande 1919. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde katolik St Agnes e duɗal jaaɓi haaɗtirde karallaagal Yaba. Ɓooytaani o naati e golle laamu, o ummii o wonti balloowo ƴeewtotooɗo cogguuli e nder wolde adunaare ɗimmere. == Golle politik == Mouvement des femmes sosaa ko to Ibadan e hitaande 1952. Faandaare fedde nde ko suɓngooji winndereeji, naatgol rewɓe e dipiteeji laamuuji ngenndiiji, toɗɗagol terɗe e nder suudu sarɗiiji hirnaange, winnditaade sukaaɓe rewɓe ɓurɓe heewde e duɗe hakkundeeje Lebannaaɓe e ustude njiimaandi jommbaajo leydi Siri. Yuɓɓo ngoo ina wondi e sahaaji e fedde Action Group. Kono tan, ko seeɗa walla hay gooto e politikaaji e lanndaaji mbaɗi kanndidaaji rewɓe e wooteeji fedde ndee e nder yonta hee, hay so tawii noon rewɓe ina njoginoo darnde mawnde e wooteeji ɗii e oon sahaa. Pelle rewɓe ɗee ɓuri waawde huutoreede ko ngam dañde woote. E hitaande 1953 batu rewɓe noddaa to Abeokuta. Koolol ngol waɗii denndaangal pelle rewɓe mawɗe e nder leydi ndii. Ardiiɗo kawtal ngal, Funmilayo Ransome-Kuti, mo ɗon mari haaje hukuumaaji rento lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC), inniri kawtal ngal Fedde Rewɓe Naajeeriya. Kono hare yiɗdeeji waɗii hakkunde rewɓe ɗiɗo tedduɓe e batu nguu : Adekogbe e Kuti. Adekogbe majjii, o yalti mooɓondiral ngal. Caggal ɗuum, o wallitii nanondiral e fedde rewɓe wiyeteende Action Groupe. Nguurndam neɗɗo Ko o mawɗo leñol Yoruba ngol o jeyaa, o joginoo tiitoonde Iyalaje Ikija. Jom suudu makko biyeteeɗo L. A. G. Adekogbe ko golloowo laamu wonnoo. O maayi ko to Ibadan e hitaande 1968. Tuugnorgal r0u1ate7nkhpj8htatgqr7fmko6luve Chamina Ben Mohamed 0 41824 172167 2026-06-03T15:36:02Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Chamina Ben Mohamed ko dawriyanke Komoor. Ko o tergal Asaambele Dental Komoor. Ko kanko woni guwerneer Mohéli cuɓaaɗo gila lewru mee 2024. Tuugnorgal" 172167 wikitext text/x-wiki Chamina Ben Mohamed ko dawriyanke Komoor. Ko o tergal Asaambele Dental Komoor. Ko kanko woni guwerneer Mohéli cuɓaaɗo gila lewru mee 2024. Tuugnorgal 03meiqecd1slh2drmaaebm4u45u90jv 172168 172167 2026-06-03T15:37:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172168 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Chamina Ben Mohamed ko dawriyanke Komoor. Ko o tergal Asaambele Dental Komoor. Ko kanko woni guwerneer Mohéli cuɓaaɗo gila lewru mee 2024. Tuugnorgal 5hy4q2q2ilqtrfz33eis65yn5f1o14u 172169 172168 2026-06-03T15:38:23Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172169 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Chamina Ben Mohamed''' ko dawriyanke Komoor. Ko o tergal Asaambele Dental Komoor. Ko kanko woni guwerneer Mohéli cuɓaaɗo gila lewru mee 2024. == Tuugnorgal == 6h9ydwtrrvu9ljzpnfi734jl14rhvjm 172170 172169 2026-06-03T15:39:51Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172170 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Chamina Ben Mohamed''' ko dawriyanke Komoor.<ref>{{Cite web|url=https://www.comoresinfos.net/une-bataille-entre-candidats-allies-de-la-mouvance-presidentielle/|title=Une bataille entre candidats alliés de la Mouvance présidentielle &#124; Comores Infos|date=10 December 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/un-nouveau-mouvement-des-jeunes-derri%C3%A8re-la-politique-d%E2%80%99azali-.html|title=Un nouveau mouvement des jeunes derrière la politique d'Azali &#124; la Gazette des Comores}}</ref> Ko o tergal Asaambele Dental Komoor. Ko kanko woni guwerneer Mohéli cuɓaaɗo gila lewru mee 2024. == Tuugnorgal == 3o9pdolhkwt8m4tdjndrkkmc5q68hk4 172171 172170 2026-06-03T15:40:56Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172171 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Chamina Ben Mohamed''' ko dawriyanke Komoor.<ref>{{Cite web|url=https://www.comoresinfos.net/une-bataille-entre-candidats-allies-de-la-mouvance-presidentielle/|title=Une bataille entre candidats alliés de la Mouvance présidentielle &#124; Comores Infos|date=10 December 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/un-nouveau-mouvement-des-jeunes-derri%C3%A8re-la-politique-d%E2%80%99azali-.html|title=Un nouveau mouvement des jeunes derrière la politique d'Azali &#124; la Gazette des Comores}}</ref> Ko o tergal Asaambele Dental Komoor.<ref>{{cite web|url-access=limited|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/386972274796058/1428332210660054|archive-date=2022-04-27|url=https://www.facebook.com/cenicomores/posts/1428332210660054|title=CENI Comores on Facebook|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}{{User-generated source|certain=yes|date=March 2022}}</ref><ref>{{cite web|url-access=limited|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/112749120463105/171604791244204|archive-date=2022-04-27|url=https://www.facebook.com/auc.km/posts/171604791244204|title=Assemblée de l'Union des Comores-AUC on Facebook|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}{{User-generated source|certain=yes|date=March 2022}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://alwatwan.net/elections/election-des-repr%C3%A9sentants-de-la-nation-i-la-ceni-d%C3%A9clare-19-candidats-%C3%A9lus-provisoirement-au-premier-tour-.html|title=Election des représentants de la Nation I la Ceni déclare 19 candidats élus provisoirement au premier tour}}</ref> Ko kanko woni guwerneer Mohéli cuɓaaɗo gila lewru mee 2024. == Tuugnorgal == bvs3lul7v676agf7ynq24dnn59atujc 172172 172171 2026-06-03T15:41:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172172 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Chamina Ben Mohamed''' ko dawriyanke Komoor.<ref>{{Cite web|url=https://www.comoresinfos.net/une-bataille-entre-candidats-allies-de-la-mouvance-presidentielle/|title=Une bataille entre candidats alliés de la Mouvance présidentielle &#124; Comores Infos|date=10 December 2019}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/un-nouveau-mouvement-des-jeunes-derri%C3%A8re-la-politique-d%E2%80%99azali-.html|title=Un nouveau mouvement des jeunes derrière la politique d'Azali &#124; la Gazette des Comores}}</ref> Ko o tergal Asaambele Dental Komoor.<ref>{{cite web|url-access=limited|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/386972274796058/1428332210660054|archive-date=2022-04-27|url=https://www.facebook.com/cenicomores/posts/1428332210660054|title=CENI Comores on Facebook|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}{{User-generated source|certain=yes|date=March 2022}}</ref><ref>{{cite web|url-access=limited|archive-url=https://ghostarchive.org/iarchive/facebook/112749120463105/171604791244204|archive-date=2022-04-27|url=https://www.facebook.com/auc.km/posts/171604791244204|title=Assemblée de l'Union des Comores-AUC on Facebook|website=[[Facebook]]}}{{cbignore}}{{User-generated source|certain=yes|date=March 2022}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://alwatwan.net/elections/election-des-repr%C3%A9sentants-de-la-nation-i-la-ceni-d%C3%A9clare-19-candidats-%C3%A9lus-provisoirement-au-premier-tour-.html|title=Election des représentants de la Nation I la Ceni déclare 19 candidats élus provisoirement au premier tour}}</ref> Ko kanko woni guwerneer Mohéli cuɓaaɗo gila lewru mee 2024.<ref>{{cite web|title=Mwali : Chamina Ben Mohamed investie gouverneure|url=https://alwatwan.net/societe/mwali-chamina-ben-mohamed-investie-gouverneure.html|website=Al-Watwan|language=fr|date=23 September 2024}}</ref> == Tuugnorgal == bxej913exd1ncsvffky98oobqvt90fc Djoueria Abdallah 0 41825 172173 2026-06-03T15:43:53Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Djoueria Abdallah ko dawriyanke Komoor. Debbo jibinannde ummoriiɗo wuro Mitsamiouli. o woniino kadi tergal Asaambele Dental ngal. O lomtii diiwaan gadano Ngazidja. Haa e hitaande 2007, ko kanko tan woni tergal Asaambele. Tuugnorgal" 172173 wikitext text/x-wiki Djoueria Abdallah ko dawriyanke Komoor. Debbo jibinannde ummoriiɗo wuro Mitsamiouli. o woniino kadi tergal Asaambele Dental ngal. O lomtii diiwaan gadano Ngazidja. Haa e hitaande 2007, ko kanko tan woni tergal Asaambele. Tuugnorgal 27b9swlnhsrj6xow4jbhaoxsfx5v9i4 172174 172173 2026-06-03T15:45:05Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172174 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Djoueria Abdallah ko dawriyanke Komoor. Debbo jibinannde ummoriiɗo wuro Mitsamiouli. o woniino kadi tergal Asaambele Dental ngal. O lomtii diiwaan gadano Ngazidja. Haa e hitaande 2007, ko kanko tan woni tergal Asaambele. Tuugnorgal fubn8ww6esh0rwpy5w1x6oucngd9ztk 172175 172174 2026-06-03T15:45:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172175 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Djoueria Abdallah''' ko dawriyanke Komoor. Debbo jibinannde ummoriiɗo wuro Mitsamiouli. o woniino kadi tergal Asaambele Dental ngal. O lomtii diiwaan gadano Ngazidja. Haa e hitaande 2007, ko kanko tan woni tergal Asaambele. == Tuugnorgal == g742psn4vht8djhm6x4ydfolacwpubj 172176 172175 2026-06-03T15:47:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172176 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Djoueria Abdallah''' ko dawriyanke Komoor. Debbo jibinannde ummoriiɗo wuro Mitsamiouli. o woniino kadi tergal Asaambele Dental ngal. O lomtii diiwaan gadano Ngazidja. Haa e hitaande 2007, ko kanko tan woni tergal Asaambele.<ref>{{cite journal|title=Elections législatives : Sont déclarées candidats aux élections législatives de l'Union des Comores les personnes dont les noms suivent|journal=Comores-Infos|volume=105|language=French|date=2004-04-18|url=http://www.comores-online.com/Comores-infosweb/archives/Comores-infos105.htm|archive-url=https://archive.today/20120728105443/http://www.comores-online.com/Comores-infosweb/archives/Comores-infos105.htm|url-status=usurped|archive-date=28 July 2012|issn=1620-7289|accessdate=2008-04-16}}</ref><ref>{{cite web|title=Les conditions de la Femme aux Comores - Le travail|language=French|publisher=Holambe Comores|date=2007-05-25|url=http://www.holambecomores.com/public/article990.html|accessdate=2008-04-16|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080126195921/http://www.holambecomores.com/public/article990.html|archivedate=2008-01-26|url-status=dead}}</ref> == Tuugnorgal == iy3ectsjuefzccv16kq38wxqs82enu1 Harimia Ahmed 0 41826 172177 2026-06-03T15:51:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172177 wikitext text/x-wiki Harimiya Ahmed ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee. Kugal Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse. Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1. E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege. E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo. Ƴeew kadi Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde Tuugnorgal i9jn4qdw0vaeo41awej16g3ko7zirys 172178 172177 2026-06-03T15:52:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172178 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Harimiya Ahmed ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee. Kugal Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse. Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1. E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege. E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo. Ƴeew kadi Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde Tuugnorgal hr3z5wig7t3v6lfo2hl1f5ijlgl870x 172179 172178 2026-06-03T15:53:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172179 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harimiya Ahmed''' ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee. == Kugal == Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse. Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1. E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege. E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo. == Ƴeew kadi == Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde == Tuugnorgal == fgkvhgucpzvwbc10jce8lsedbh0urun 172180 172179 2026-06-03T15:55:35Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172180 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harimiya Ahmed''' ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee.<ref>{{cite news|title=COMOROS ISLANDS : Couple takes its distance from Sambi|url=https://www.africaintelligence.com/ion/corridors-of-power/2010/11/06/couple-takes-its-distance-from-sambi,86064150-art|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Intelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=Chiefs of State& Cabinet Members of Foreign Governments – A Directory|url=https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005020030/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|url-status=dead|archive-date=October 5, 2013|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=9 November 2017}}</ref><ref>{{cite news|last1=Ahamed Zoubeiri|first1=Hakim|title=Interview : Idi Nadhoim, ancien vice président de l'union des Comores|url=http://www.habarizacomores.com/2011/09/interview-idi-nadhoim-ancien-vice.html|accessdate=9 November 2017|publisher=Habariza Comores|date=21 September 2011|language=French}}</ref> == Kugal == Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse. Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1. E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege. E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo. == Ƴeew kadi == Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde == Tuugnorgal == evdcrcx23465jhw384vlw59katrgkj8 172181 172180 2026-06-03T15:57:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172181 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harimiya Ahmed''' ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee.<ref>{{cite news|title=COMOROS ISLANDS : Couple takes its distance from Sambi|url=https://www.africaintelligence.com/ion/corridors-of-power/2010/11/06/couple-takes-its-distance-from-sambi,86064150-art|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Intelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=Chiefs of State& Cabinet Members of Foreign Governments – A Directory|url=https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005020030/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|url-status=dead|archive-date=October 5, 2013|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=9 November 2017}}</ref><ref>{{cite news|last1=Ahamed Zoubeiri|first1=Hakim|title=Interview : Idi Nadhoim, ancien vice président de l'union des Comores|url=http://www.habarizacomores.com/2011/09/interview-idi-nadhoim-ancien-vice.html|accessdate=9 November 2017|publisher=Habariza Comores|date=21 September 2011|language=French}}</ref> == Kugal == Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse.<ref>{{cite web|title=Etats Generaux de Secteur Prive – Volume 1 Rapport Final|url=http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|publisher=Republique Federale Islamique des Comoroes Bureau International du Travail|accessdate=9 November 2017|language=French|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110005120/http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|archivedate=10 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|title=Quatrième concours des facultés de droit de l océan Indien des droits de l homme Moroni, avril PDF|url=http://docplayer.fr/23655884-Quatrieme-concours-des-facultes-de-droit-de-l-ocean-indien-des-droits-de-l-homme-moroni-avril-2003.html|publisher=Facultés de droit de l’océan Indien des droits de l’homme|accessdate=9 November 2017|language=French}}</ref> Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1. E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege. E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo. == Ƴeew kadi == Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde == Tuugnorgal == al8rkt5kbr9lxgl5p5w4x305qbxxx3b 172182 172181 2026-06-03T16:01:15Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172182 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harimiya Ahmed''' ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee.<ref>{{cite news|title=COMOROS ISLANDS : Couple takes its distance from Sambi|url=https://www.africaintelligence.com/ion/corridors-of-power/2010/11/06/couple-takes-its-distance-from-sambi,86064150-art|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Intelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=Chiefs of State& Cabinet Members of Foreign Governments – A Directory|url=https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005020030/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|url-status=dead|archive-date=October 5, 2013|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=9 November 2017}}</ref><ref>{{cite news|last1=Ahamed Zoubeiri|first1=Hakim|title=Interview : Idi Nadhoim, ancien vice président de l'union des Comores|url=http://www.habarizacomores.com/2011/09/interview-idi-nadhoim-ancien-vice.html|accessdate=9 November 2017|publisher=Habariza Comores|date=21 September 2011|language=French}}</ref> == Kugal == Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse.<ref>{{cite web|title=Etats Generaux de Secteur Prive – Volume 1 Rapport Final|url=http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|publisher=Republique Federale Islamique des Comoroes Bureau International du Travail|accessdate=9 November 2017|language=French|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110005120/http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|archivedate=10 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|title=Quatrième concours des facultés de droit de l océan Indien des droits de l homme Moroni, avril PDF|url=http://docplayer.fr/23655884-Quatrieme-concours-des-facultes-de-droit-de-l-ocean-indien-des-droits-de-l-homme-moroni-avril-2003.html|publisher=Facultés de droit de l’océan Indien des droits de l’homme|accessdate=9 November 2017|language=French}}</ref> Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1.<ref name="council">{{cite news|title=Passation de service du bâtonnier du conseil de l'ordre des avocats / Me Harmia passe le flambeau à Me Mzimba|url=http://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/passation-de-service.html|accessdate=9 November 2017|publisher=La Gazette des Comores|date=12 June 2017|language=fr}}</ref><ref>{{cite book|title=Doing Business 2007: How to Reform|date=2006|publisher=World Bank Publications|isbn=9780821364895|page=162|url=https://books.google.com/books?id=j0dKCV7gqAsC|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Nos Correspondants|url=http://www.aquereburu-partners.com/our-correspondents-consultants/?lang=en|publisher=Aquereburu & Partners|accessdate=9 November 2017|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317053227/http://www.aquereburu-partners.com/our-correspondents-consultants/?lang=en|archive-date=17 March 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Comoros Islands : Serious conflict at the top|url=https://www.africaintelligence.com/ION/corridors-of-power/2008/01/19/serious-conflict-at-the-top,37017042-ART|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Ijntelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=CBW 19 Jan 420|url=https://www.flickr.com/photos/africa_center/4442421991|website=Flickr|publisher=Africa Center for Strategic Studies|accessdate=9 November 2017|language=en-us}}</ref><ref name="consul" /> E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege. E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo. == Ƴeew kadi == Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde == Tuugnorgal == ii89erha7zofj93hjyzgtyn17qbga0t 172183 172182 2026-06-03T16:02:56Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172183 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harimiya Ahmed''' ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee.<ref>{{cite news|title=COMOROS ISLANDS : Couple takes its distance from Sambi|url=https://www.africaintelligence.com/ion/corridors-of-power/2010/11/06/couple-takes-its-distance-from-sambi,86064150-art|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Intelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=Chiefs of State& Cabinet Members of Foreign Governments – A Directory|url=https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005020030/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|url-status=dead|archive-date=October 5, 2013|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=9 November 2017}}</ref><ref>{{cite news|last1=Ahamed Zoubeiri|first1=Hakim|title=Interview : Idi Nadhoim, ancien vice président de l'union des Comores|url=http://www.habarizacomores.com/2011/09/interview-idi-nadhoim-ancien-vice.html|accessdate=9 November 2017|publisher=Habariza Comores|date=21 September 2011|language=French}}</ref> == Kugal == Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse.<ref>{{cite web|title=Etats Generaux de Secteur Prive – Volume 1 Rapport Final|url=http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|publisher=Republique Federale Islamique des Comoroes Bureau International du Travail|accessdate=9 November 2017|language=French|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110005120/http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|archivedate=10 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|title=Quatrième concours des facultés de droit de l océan Indien des droits de l homme Moroni, avril PDF|url=http://docplayer.fr/23655884-Quatrieme-concours-des-facultes-de-droit-de-l-ocean-indien-des-droits-de-l-homme-moroni-avril-2003.html|publisher=Facultés de droit de l’océan Indien des droits de l’homme|accessdate=9 November 2017|language=French}}</ref> Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1.<ref name="council">{{cite news|title=Passation de service du bâtonnier du conseil de l'ordre des avocats / Me Harmia passe le flambeau à Me Mzimba|url=http://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/passation-de-service.html|accessdate=9 November 2017|publisher=La Gazette des Comores|date=12 June 2017|language=fr}}</ref><ref>{{cite book|title=Doing Business 2007: How to Reform|date=2006|publisher=World Bank Publications|isbn=9780821364895|page=162|url=https://books.google.com/books?id=j0dKCV7gqAsC|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Nos Correspondants|url=http://www.aquereburu-partners.com/our-correspondents-consultants/?lang=en|publisher=Aquereburu & Partners|accessdate=9 November 2017|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317053227/http://www.aquereburu-partners.com/our-correspondents-consultants/?lang=en|archive-date=17 March 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Comoros Islands : Serious conflict at the top|url=https://www.africaintelligence.com/ION/corridors-of-power/2008/01/19/serious-conflict-at-the-top,37017042-ART|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Ijntelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=CBW 19 Jan 420|url=https://www.flickr.com/photos/africa_center/4442421991|website=Flickr|publisher=Africa Center for Strategic Studies|accessdate=9 November 2017|language=en-us}}</ref><ref name="consul" /> E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege.<ref name="ali">{{cite news|title=Comoros: Detained Politician Goes On Hunger Strike|url=http://allafrica.com/stories/200009070319.html|accessdate=9 November 2017|agency=Panafrican News Agency (Dakar)|publisher=AllAfrica|date=7 September 2000}}</ref><ref>{{cite web|title=Treatment of people who have expressed opposition to or dissatisfaction with Colonel A. Azali, leader of the April 1999 military coup [COM35544.E]|url=https://www.ecoi.net/local_link/173957/290577_de.html|website=European Country of Origin Information Network|publisher=Immigration and Refugee Board of Canada|language=de|date=11 October 2000}}{{Dead link|date=August 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="ali" /> E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo. == Ƴeew kadi == Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde == Tuugnorgal == e0clw7hfi1l2cl6id0ntx76yrl9ovl2 172184 172183 2026-06-03T16:07:05Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172184 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Harimiya Ahmed''' ko awokaa leydi Komoor. Debbo awokaa gadano e nder leydi ndi, o woniino jaagorgal ko feewti e ñaawoore, o woniino hooreejo diiso awokaaji. Ahmed wonnoo ko awokaa kiliyaneeɓe toowɓe e nder ñaawirɗe duuɗe ɗee.<ref>{{cite news|title=COMOROS ISLANDS : Couple takes its distance from Sambi|url=https://www.africaintelligence.com/ion/corridors-of-power/2010/11/06/couple-takes-its-distance-from-sambi,86064150-art|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Intelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=Chiefs of State& Cabinet Members of Foreign Governments – A Directory|url=https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20131005020030/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/pdfs/2011/March2011ChiefsDirectory.pdf|url-status=dead|archive-date=October 5, 2013|publisher=Central Intelligence Agency|accessdate=9 November 2017}}</ref><ref>{{cite news|last1=Ahamed Zoubeiri|first1=Hakim|title=Interview : Idi Nadhoim, ancien vice président de l'union des Comores|url=http://www.habarizacomores.com/2011/09/interview-idi-nadhoim-ancien-vice.html|accessdate=9 November 2017|publisher=Habariza Comores|date=21 September 2011|language=French}}</ref> == Kugal == Harimia Ahmed ko debbo Idi Nadhoim, cukko hooreejo leydi Komoor tuggi 2006 haa 2011. Ko kanko woni awokaa ko famɗi fof gila 1994, ko kanko woni debbo awokaa gadano golloowo e nder leydi Komoor. Ahmed wonnoo ko wakiliijo leydi Komoor e nder kawgel nayaɓel Faculté de droit de l’océan indien, yuɓɓinaango to Moroni hakkunde e lewru abriil 2003. O tawtoraama ñaawoore renndo fenaande e awokaaji ummoriiɗi e leyɗeele farayse ɗe Komoor, Madagaskaar, Moritani e Réunion fof, fawaade e Farayse.<ref>{{cite web|title=Etats Generaux de Secteur Prive – Volume 1 Rapport Final|url=http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|publisher=Republique Federale Islamique des Comoroes Bureau International du Travail|accessdate=9 November 2017|language=French|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20171110005120/http://staging.ilo.org/public/libdoc/ilo/1994/94B09_295_fren_vol.I.pdf|archivedate=10 November 2017}}</ref><ref>{{cite web|title=Quatrième concours des facultés de droit de l océan Indien des droits de l homme Moroni, avril PDF|url=http://docplayer.fr/23655884-Quatrieme-concours-des-facultes-de-droit-de-l-ocean-indien-des-droits-de-l-homme-moroni-avril-2003.html|publisher=Facultés de droit de l’océan Indien des droits de l’homme|accessdate=9 November 2017|language=French}}</ref> Ahmed waɗii manndaaji tati hooreejo fedde awokaaji leydi Komoor. O wiyi wonde diiso ngoo mawnii gila e terɗe ɗiɗi e hitaande 1968 haa ko ina ɓura 40 e joofnirde manndaa makko. Ahmed ina jogii anniyaaji ngam ɓeydude laaɓal, potal golle e njuɓɓudi terɗe diiso ngoo. E sahaa nde o woni hooreejo diiso doosɗe, Ahmed wonnoo kadi ko jaagorgal sariya to laamu Komoor, o woniino kadi jaagorgal ko feewti e sariya e hitaande 2007. E hitaande 2010, Ahmed wonnoo ko cukko hooreejo fedde Komoor to Centre Afrique pour les études stratégiques, o toɗɗaa kadi konsulne teddungal to Komoro1.<ref name="council">{{cite news|title=Passation de service du bâtonnier du conseil de l'ordre des avocats / Me Harmia passe le flambeau à Me Mzimba|url=http://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/passation-de-service.html|accessdate=9 November 2017|publisher=La Gazette des Comores|date=12 June 2017|language=fr}}</ref><ref>{{cite book|title=Doing Business 2007: How to Reform|date=2006|publisher=World Bank Publications|isbn=9780821364895|page=162|url=https://books.google.com/books?id=j0dKCV7gqAsC|language=en}}</ref><ref>{{cite web|title=Nos Correspondants|url=http://www.aquereburu-partners.com/our-correspondents-consultants/?lang=en|publisher=Aquereburu & Partners|accessdate=9 November 2017|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317053227/http://www.aquereburu-partners.com/our-correspondents-consultants/?lang=en|archive-date=17 March 2018|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news|title=Comoros Islands : Serious conflict at the top|url=https://www.africaintelligence.com/ION/corridors-of-power/2008/01/19/serious-conflict-at-the-top,37017042-ART|accessdate=8 November 2017|publisher=Africa Ijntelligence}}</ref><ref>{{cite web|title=CBW 19 Jan 420|url=https://www.flickr.com/photos/africa_center/4442421991|website=Flickr|publisher=Africa Center for Strategic Studies|accessdate=9 November 2017|language=en-us}}</ref><ref name="consul" /> E hitaande 2000, Ahmed wonnoo ko awokaa gonnooɗo tergal Asaambele Komoor, hono Cheikh Ali Bacar Kassim, luulndiiɗo mawɗo kuudetaa militeer oo, e oon sahaa hooreejo leydi ndii, hono Assoumani Azzali, mo nganndu-ɗaa ko kañum feeñnini fenaande kaalis to bannge toɓɓe toowɗe laamu nguu, o noddi yo ɗum woppe. Ahmed haɗaama yamiroore jokkondirde e Kassim ko ɗum addani Kassim waɗde seppo heege.<ref name="ali">{{cite news|title=Comoros: Detained Politician Goes On Hunger Strike|url=http://allafrica.com/stories/200009070319.html|accessdate=9 November 2017|agency=Panafrican News Agency (Dakar)|publisher=AllAfrica|date=7 September 2000}}</ref><ref>{{cite web|title=Treatment of people who have expressed opposition to or dissatisfaction with Colonel A. Azali, leader of the April 1999 military coup [COM35544.E]|url=https://www.ecoi.net/local_link/173957/290577_de.html|website=European Country of Origin Information Network|publisher=Immigration and Refugee Board of Canada|language=de|date=11 October 2000}}{{Dead link|date=August 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref name="ali" /> E hitaande 2011 Ahmed lomtii seneraal Salimou Mogamed Amiri, gonnooɗo hooreejo konu Komoor ngam warde Lietnaa-kolonel Combo Ayouba e murto. Sappo e nayo e gardeeji Amiri kadi ina tuumaa e murto e nder doggol haɓaade nanngugol seneraal maɓɓe. Amiri e gardeeji mum fof so wonaa nayi, tawaaka e tuumeede warngooji, kono o jokki e kasoo e nder galle ngam tuumeede warngo.<ref>{{cite news|title=Affaire Salimou: L'ancien ched d'état-major de l'and relxaé par le tribunal|url=http://www.habarizacomores.com/2011/04/affaire-salimou-lancien-chef-detat.html|accessdate=9 November 2017|publisher=Habari Za Comores|date=15 April 2011|language=fr}}</ref><ref name="amiri">{{cite news|title=Comores : l'ex-chef de l'Etat-major de l'armée nationale relâché par le tribunal -Le Quotidien du Peuple en ligne|url=http://french.peopledaily.com.cn/96852/7351324.html|accessdate=9 November 2017|publisher=People's Daily (China)|date=15 April 2011|language=French}}</ref><ref name="amiri" /> == Ƴeew kadi == Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde == Tuugnorgal == srwu9hmkbmig8szlpu8mkjdugigm4be Ladaenti Houmadi 0 41827 172185 2026-06-03T16:09:15Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172185 wikitext text/x-wiki Ladaenti Houmadi (jibinaa ko 1983 to Chandra) ko dawriyanke Komoor. Houmadi toɗɗaama jaagorgal golle, sukaaɓe, e fijooji e hitaande 2018 e nder laamu Azali Assoumani, ngu o woppi e lewru suwee 2019. Houmadi ko tergal Asaambele Dental Komoor ngam Cuvette to Anjouan gila 2020. Tuugnorgal gv0miu4rarwj58fyfgcs1l57bz1xz88 172186 172185 2026-06-03T16:10:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172186 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Ladaenti Houmadi (jibinaa ko 1983 to Chandra) ko dawriyanke Komoor. Houmadi toɗɗaama jaagorgal golle, sukaaɓe, e fijooji e hitaande 2018 e nder laamu Azali Assoumani, ngu o woppi e lewru suwee 2019. Houmadi ko tergal Asaambele Dental Komoor ngam Cuvette to Anjouan gila 2020. Tuugnorgal a03un9jjndz2mkdmky5i5c9fw1swyt7 172187 172186 2026-06-03T16:10:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172187 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ladaenti Houmadi''' (jibinaa ko 1983 to Chandra) ko dawriyanke Komoor. Houmadi toɗɗaama jaagorgal golle, sukaaɓe, e fijooji e hitaande 2018 e nder laamu Azali Assoumani, ngu o woppi e lewru suwee 2019. Houmadi ko tergal Asaambele Dental Komoor ngam Cuvette to Anjouan gila 2020. == Tuugnorgal == 1cq3ja9w7140lzziz45j5mxmub54ik8 172188 172187 2026-06-03T16:12:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172188 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ladaenti Houmadi''' (jibinaa ko 1983 to Chandra) ko dawriyanke Komoor.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://archive.wikiwix.com/cache/societe/journée-internationale-de-la-femme-i-deux-femmes-«combattantes»-à-l’honneur.html|title=Journée internationale de la femme I Deux femmes «combattantes» à l'honneur|website=Al-Watwan}}</ref> Houmadi toɗɗaama jaagorgal golle, sukaaɓe, e fijooji e hitaande 2018 e nder laamu Azali Assoumani, ngu o woppi e lewru suwee 2019. Houmadi ko tergal Asaambele Dental Komoor ngam Cuvette to Anjouan gila 2020. == Tuugnorgal == p3t8kj6zzdqxnjqsrpuiiqdsh6ebagi 172189 172188 2026-06-03T16:13:23Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172189 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ladaenti Houmadi''' (jibinaa ko 1983 to Chandra) ko dawriyanke Komoor.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://archive.wikiwix.com/cache/societe/journée-internationale-de-la-femme-i-deux-femmes-«combattantes»-à-l’honneur.html|title=Journée internationale de la femme I Deux femmes «combattantes» à l'honneur|website=Al-Watwan}}</ref> Houmadi toɗɗaama jaagorgal golle, sukaaɓe, e fijooji e hitaande 2018 e nder laamu Azali Assoumani, ngu o woppi e lewru suwee 2019.<ref name="auto2" /> which she left in June 2019.<ref>{{Cite web|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index.php?error=404&origin=https://alwatwan.net/politique/nouveau-gouvernement-/-douze-ministres-dont-quatre-nouveaux,-trois-nouveaux-secr%C3%A9taires-d%E2%80%99%C3%A9tat.htmll#|title=Wikiwix[archive]|website=archive.wikiwix.com}}</ref> Houmadi ko tergal Asaambele Dental Komoor ngam Cuvette to Anjouan gila 2020. == Tuugnorgal == fgzh84i2lpeqx24mavb51hqo9pcobvq 172190 172189 2026-06-03T16:14:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172190 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ladaenti Houmadi''' (jibinaa ko 1983 to Chandra) ko dawriyanke Komoor.<ref name="auto">{{Cite web|url=https://archive.wikiwix.com/cache/societe/journée-internationale-de-la-femme-i-deux-femmes-«combattantes»-à-l’honneur.html|title=Journée internationale de la femme I Deux femmes «combattantes» à l'honneur|website=Al-Watwan}}</ref> Houmadi toɗɗaama jaagorgal golle, sukaaɓe, e fijooji e hitaande 2018 e nder laamu Azali Assoumani, ngu o woppi e lewru suwee 2019.<ref name="auto2" /> which she left in June 2019.<ref>{{Cite web|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index.php?error=404&origin=https://alwatwan.net/politique/nouveau-gouvernement-/-douze-ministres-dont-quatre-nouveaux,-trois-nouveaux-secr%C3%A9taires-d%E2%80%99%C3%A9tat.htmll#|title=Wikiwix[archive]|website=archive.wikiwix.com}}</ref> Houmadi ko tergal Asaambele Dental Komoor ngam Cuvette to Anjouan gila 2020.<ref>{{Cite web|url=https://archive.wikiwix.com/cache/elections/election-des-représentants-de-la-nation-i-la-ceni-déclare-19-candidats-élus-provisoirement-au-premier-tour-.html|title=Election des représentants de la Nation I La Ceni déclare 19 candidats élus provisoirement au premier tour|website=Al-Watwan}}</ref> == Tuugnorgal == 8vx2yj396fuxdy0syvc6kj4hv67ozox Siti Kassim 0 41828 172191 2026-06-03T16:21:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172191 wikitext text/x-wiki Siti Kassim (jibinaa ko 5 ut 1961) ko dawriyanke Komoor. Ngendam Kassam jibinaa ko Mbatsé to Komoor. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fomboni e hitaande 1980, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Komoor, ɗo o heɓi seedantaagal janngingol to duɗe jaaɓi haaɗtirde teeru e hitaande 1988. Kugal O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo daartol e geɗe leydi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ladde to Moheli tuggi 1988 haa 1999. Caggal ɗuum, o wonii gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dia tuggi 1999 haa 2002. O tawtoraama eɓɓaande duuɓi keewɗi ngam ƴellitaare mikroo-realisation tuggi 2002 haa 2006, e nder fedde Oropnaare ƴellitaare go’aɓere, e wonde gardiiɗo diiwaan. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde jaagorɗe rewɓe Afriknaaɓe e depiteeji leydi Komoor tuggi 2008 haa 2010. Golle makko politik puɗɗii ko ñalnde 27 mee 2006, nde o rokkaa golle jaagorgal ndema, liɗɗi e nokkuuji, golle ɗe o woni haa ñalnde 11 sulyee 2008. Ndeen o toɗɗaa ko Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi ngam Solidarite e ƴellitaare rewɓe e worɓe e komisariyaajo mawɗo. O wonii jaagorgal golle, golle, heblo karallaagal, njulaagu rewɓe e kaalirde laamu gila 31 mee 2011. O wonii jaagorgal makko. Tuugnorgal 58msv4d3jg4goyzx5jld0zte2qwbd5x 172192 172191 2026-06-03T16:23:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172192 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Siti Kassim (jibinaa ko 5 ut 1961) ko dawriyanke Komoor. Ngendam Kassam jibinaa ko Mbatsé to Komoor. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fomboni e hitaande 1980, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Komoor, ɗo o heɓi seedantaagal janngingol to duɗe jaaɓi haaɗtirde teeru e hitaande 1988. Kugal O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo daartol e geɗe leydi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ladde to Moheli tuggi 1988 haa 1999. Caggal ɗuum, o wonii gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dia tuggi 1999 haa 2002. O tawtoraama eɓɓaande duuɓi keewɗi ngam ƴellitaare mikroo-realisation tuggi 2002 haa 2006, e nder fedde Oropnaare ƴellitaare go’aɓere, e wonde gardiiɗo diiwaan. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde jaagorɗe rewɓe Afriknaaɓe e depiteeji leydi Komoor tuggi 2008 haa 2010. Golle makko politik puɗɗii ko ñalnde 27 mee 2006, nde o rokkaa golle jaagorgal ndema, liɗɗi e nokkuuji, golle ɗe o woni haa ñalnde 11 sulyee 2008. Ndeen o toɗɗaa ko Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi ngam Solidarite e ƴellitaare rewɓe e worɓe e komisariyaajo mawɗo. O wonii jaagorgal golle, golle, heblo karallaagal, njulaagu rewɓe e kaalirde laamu gila 31 mee 2011. O wonii jaagorgal makko. Tuugnorgal qn5ekz5p5o8tr5jgsm9zghew4sifbj6 172193 172192 2026-06-03T16:24:12Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172193 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Siti Kassim''' (jibinaa ko 5 ut 1961) ko dawriyanke Komoor. == Ngendam == Kassam jibinaa ko Mbatsé to Komoor. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fomboni e hitaande 1980, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Komoor, ɗo o heɓi seedantaagal janngingol to duɗe jaaɓi haaɗtirde teeru e hitaande 1988. == Kugal == O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo daartol e geɗe leydi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ladde to Moheli tuggi 1988 haa 1999. Caggal ɗuum, o wonii gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dia tuggi 1999 haa 2002. O tawtoraama eɓɓaande duuɓi keewɗi ngam ƴellitaare mikroo-realisation tuggi 2002 haa 2006, e nder fedde Oropnaare ƴellitaare go’aɓere, e wonde gardiiɗo diiwaan. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde jaagorɗe rewɓe Afriknaaɓe e depiteeji leydi Komoor tuggi 2008 haa 2010. Golle makko politik puɗɗii ko ñalnde 27 mee 2006, nde o rokkaa golle jaagorgal ndema, liɗɗi e nokkuuji, golle ɗe o woni haa ñalnde 11 sulyee 2008. Ndeen o toɗɗaa ko Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi ngam Solidarite e ƴellitaare rewɓe e worɓe e komisariyaajo mawɗo. O wonii jaagorgal golle, golle, heblo karallaagal, njulaagu rewɓe e kaalirde laamu gila 31 mee 2011. O wonii jaagorgal makko. == Tuugnorgal == ev812ufrx13njqimquvf5kvgpa35tez 172194 172193 2026-06-03T16:27:14Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172194 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Siti Kassim''' (jibinaa ko 5 ut 1961) ko dawriyanke Komoor.<ref name="beit-salam-cv">{{Cite web|url=http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|title=Curriculum Vitae du Ministre de l'Emploi, du Travail, de la Formation Professionnelle et de l'Entreprenariat Féminin, Porte-parole du Gouvernement : Madame Siti KASSIM|website=beit-salam.km|publisher=Site officiel de la Présidence de l'Union des Comores|access-date=18 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127141215/http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|archive-date=27 January 2016}}.</ref> == Ngendam == Kassam jibinaa ko Mbatsé to Komoor. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fomboni e hitaande 1980, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Komoor, ɗo o heɓi seedantaagal janngingol to duɗe jaaɓi haaɗtirde teeru e hitaande 1988. == Kugal == O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo daartol e geɗe leydi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ladde to Moheli tuggi 1988 haa 1999. Caggal ɗuum, o wonii gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dia tuggi 1999 haa 2002. O tawtoraama eɓɓaande duuɓi keewɗi ngam ƴellitaare mikroo-realisation tuggi 2002 haa 2006, e nder fedde Oropnaare ƴellitaare go’aɓere, e wonde gardiiɗo diiwaan. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde jaagorɗe rewɓe Afriknaaɓe e depiteeji leydi Komoor tuggi 2008 haa 2010. Golle makko politik puɗɗii ko ñalnde 27 mee 2006, nde o rokkaa golle jaagorgal ndema, liɗɗi e nokkuuji, golle ɗe o woni haa ñalnde 11 sulyee 2008. Ndeen o toɗɗaa ko Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi ngam Solidarite e ƴellitaare rewɓe e worɓe e komisariyaajo mawɗo. O wonii jaagorgal golle, golle, heblo karallaagal, njulaagu rewɓe e kaalirde laamu gila 31 mee 2011. O wonii jaagorgal makko. == Tuugnorgal == 2ioed9wpcf3262zp9qd34qdje4a68ee 172195 172194 2026-06-03T16:29:40Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172195 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Siti Kassim''' (jibinaa ko 5 ut 1961) ko dawriyanke Komoor.<ref name="beit-salam-cv">{{Cite web|url=http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|title=Curriculum Vitae du Ministre de l'Emploi, du Travail, de la Formation Professionnelle et de l'Entreprenariat Féminin, Porte-parole du Gouvernement : Madame Siti KASSIM|website=beit-salam.km|publisher=Site officiel de la Présidence de l'Union des Comores|access-date=18 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127141215/http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|archive-date=27 January 2016}}.</ref> == Ngendam == Kassam jibinaa ko Mbatsé to Komoor. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fomboni e hitaande 1980, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Komoor, ɗo o heɓi seedantaagal janngingol to duɗe jaaɓi haaɗtirde teeru e hitaande 1988.<ref name="habarizacomores">{{Cite web|url=https://www.habarizacomores.com/2014/07/portrait-public-de-siti-kassim-soufou.html|title=Portrait public de Siti Kassoum Soufou|website=habarizacomores.com|author=Hakim Ahamed-Zoubeiri|date=14 July 2014|access-date=18 January 2016}}.</ref> == Kugal == O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo daartol e geɗe leydi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ladde to Moheli tuggi 1988 haa 1999. Caggal ɗuum, o wonii gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dia tuggi 1999 haa 2002. O tawtoraama eɓɓaande duuɓi keewɗi ngam ƴellitaare mikroo-realisation tuggi 2002 haa 2006, e nder fedde Oropnaare ƴellitaare go’aɓere, e wonde gardiiɗo diiwaan. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde jaagorɗe rewɓe Afriknaaɓe e depiteeji leydi Komoor tuggi 2008 haa 2010. Golle makko politik puɗɗii ko ñalnde 27 mee 2006, nde o rokkaa golle jaagorgal ndema, liɗɗi e nokkuuji, golle ɗe o woni haa ñalnde 11 sulyee 2008. Ndeen o toɗɗaa ko Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi ngam Solidarite e ƴellitaare rewɓe e worɓe e komisariyaajo mawɗo. O wonii jaagorgal golle, golle, heblo karallaagal, njulaagu rewɓe e kaalirde laamu gila 31 mee 2011. O wonii jaagorgal makko. == Tuugnorgal == baw0867k085w2i6ilt5eapisu5rbpzc 172196 172195 2026-06-03T16:30:57Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172196 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Siti Kassim''' (jibinaa ko 5 ut 1961) ko dawriyanke Komoor.<ref name="beit-salam-cv">{{Cite web|url=http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|title=Curriculum Vitae du Ministre de l'Emploi, du Travail, de la Formation Professionnelle et de l'Entreprenariat Féminin, Porte-parole du Gouvernement : Madame Siti KASSIM|website=beit-salam.km|publisher=Site officiel de la Présidence de l'Union des Comores|access-date=18 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127141215/http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|archive-date=27 January 2016}}.</ref> == Ngendam == Kassam jibinaa ko Mbatsé to Komoor. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fomboni e hitaande 1980, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Komoor, ɗo o heɓi seedantaagal janngingol to duɗe jaaɓi haaɗtirde teeru e hitaande 1988.<ref name="habarizacomores">{{Cite web|url=https://www.habarizacomores.com/2014/07/portrait-public-de-siti-kassim-soufou.html|title=Portrait public de Siti Kassoum Soufou|website=habarizacomores.com|author=Hakim Ahamed-Zoubeiri|date=14 July 2014|access-date=18 January 2016}}.</ref> == Kugal == O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo daartol e geɗe leydi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ladde to Moheli tuggi 1988 haa 1999.<ref name="comores-web">{{Cite web|url=http://www.comores-web.com/article/les-8-gouvernements-de-sambi.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308094748/http://www.comores-web.com/article/les-8-gouvernements-de-sambi.html|url-status=dead|archive-date=8 March 2016|title=Les 8 Gouvernements de Sambi|website=comores-web.com|date=23 June 2010|access-date=18 January 2016}}</ref> Caggal ɗuum, o wonii gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dia tuggi 1999 haa 2002. O tawtoraama eɓɓaande duuɓi keewɗi ngam ƴellitaare mikroo-realisation tuggi 2002 haa 2006, e nder fedde Oropnaare ƴellitaare go’aɓere, e wonde gardiiɗo diiwaan. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde jaagorɗe rewɓe Afriknaaɓe e depiteeji leydi Komoor tuggi 2008 haa 2010. Golle makko politik puɗɗii ko ñalnde 27 mee 2006, nde o rokkaa golle jaagorgal ndema, liɗɗi e nokkuuji, golle ɗe o woni haa ñalnde 11 sulyee 2008. Ndeen o toɗɗaa ko Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi ngam Solidarite e ƴellitaare rewɓe e worɓe e komisariyaajo mawɗo. O wonii jaagorgal golle, golle, heblo karallaagal, njulaagu rewɓe e kaalirde laamu gila 31 mee 2011. O wonii jaagorgal makko. == Tuugnorgal == k51gz636ku94xcoicarn35vew2k0dur 172197 172196 2026-06-03T16:33:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172197 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Siti Kassim''' (jibinaa ko 5 ut 1961) ko dawriyanke Komoor.<ref name="beit-salam-cv">{{Cite web|url=http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|title=Curriculum Vitae du Ministre de l'Emploi, du Travail, de la Formation Professionnelle et de l'Entreprenariat Féminin, Porte-parole du Gouvernement : Madame Siti KASSIM|website=beit-salam.km|publisher=Site officiel de la Présidence de l'Union des Comores|access-date=18 January 2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160127141215/http://www.beit-salam.km/article.php3?id_article=1430|archive-date=27 January 2016}}.</ref> == Ngendam == Kassam jibinaa ko Mbatsé to Komoor. Caggal nde o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fomboni e hitaande 1980, o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Komoor, ɗo o heɓi seedantaagal janngingol to duɗe jaaɓi haaɗtirde teeru e hitaande 1988.<ref name="habarizacomores">{{Cite web|url=https://www.habarizacomores.com/2014/07/portrait-public-de-siti-kassim-soufou.html|title=Portrait public de Siti Kassoum Soufou|website=habarizacomores.com|author=Hakim Ahamed-Zoubeiri|date=14 July 2014|access-date=18 January 2016}}.</ref> == Kugal == O fuɗɗii golle makko ko jannginoowo daartol e geɗe leydi e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ladde to Moheli tuggi 1988 haa 1999.<ref name="comores-web">{{Cite web|url=http://www.comores-web.com/article/les-8-gouvernements-de-sambi.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308094748/http://www.comores-web.com/article/les-8-gouvernements-de-sambi.html|url-status=dead|archive-date=8 March 2016|title=Les 8 Gouvernements de Sambi|website=comores-web.com|date=23 June 2010|access-date=18 January 2016}}</ref> Caggal ɗuum, o wonii gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dia tuggi 1999 haa 2002.<ref name="beit-salam-cv2" /><ref name="jocomores2014">{{Cite web|url=http://www.jocomores.gouv.km/spip.php?article1121|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126132637/http://www.jocomores.gouv.km/spip.php?article1121|url-status=dead|archive-date=26 January 2016|title=Arrêté N°14-093/VP-MFEEBICEI/CAB|website=jocomores.gouv.km|publisher=Journal Officiel des Comores|date=3 October 2014|access-date=18 January 2016}}</ref><ref name="dilpomatiegouvfr">{{Cite web|url=https://www.diplomatie.gouv.fr/fr/dossiers-pays/comores/presentation-de-l-union-des/article/composition-du-gouvernement-1892|title=Composition du gouvernement des Comores|website=diplomatie.gouv.fr|date=18 May 2015|access-date=18 January 2016}}</ref> O tawtoraama eɓɓaande duuɓi keewɗi ngam ƴellitaare mikroo-realisation tuggi 2002 haa 2006, e nder fedde Oropnaare ƴellitaare go’aɓere, e wonde gardiiɗo diiwaan. Ko kanko wonnoo hooreejo fedde jaagorɗe rewɓe Afriknaaɓe e depiteeji leydi Komoor tuggi 2008 haa 2010. Golle makko politik puɗɗii ko ñalnde 27 mee 2006, nde o rokkaa golle jaagorgal ndema, liɗɗi e nokkuuji, golle ɗe o woni haa ñalnde 11 sulyee 2008. Ndeen o toɗɗaa ko Sekreteruuji Dowlaaji Dentuɗi ngam Solidarite e ƴellitaare rewɓe e worɓe e komisariyaajo mawɗo. O wonii jaagorgal golle, golle, heblo karallaagal, njulaagu rewɓe e kaalirde laamu gila 31 mee 2011. O wonii jaagorgal makko. == Tuugnorgal == 5lhhhujchtpi4i61675d3b73ut4x4aa Bahia Massoundi 0 41829 172198 2026-06-03T16:40:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172198 wikitext text/x-wiki Bahia Massondi (jibinaa ko 28 feebariyee 1976) ko jaagorgal politik e laamu leydi Komoor. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Massondi jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1976 to Mutsamudu. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toliara to leydi Madagaskaar. Kugal Massondi golliima ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mursamudu tuggi 2001 haa 2010. O woniino nulaaɗo jojjanɗe aadee hakkunde 2011 e 2013. Ñalnde 13 sulyee 2013, Massondi toɗɗaama yo won jaagorgal postooji e jokkondiral, yah-ngartaa e turism, e juuɗe hooreejo leydi ndii hono Ikililou Dhoyinine. O ñiŋaama e lewru abriil 2015 sabu makko ittude yamiroore Int'Air Îles ngam diwde caggal nde ɓe ɗaɓɓaani mo naatde e diwooje. Ndeen Dhoinine noddii mo ngam ittude haɗeede ndee. Nguurndam neɗɗo Massondi ina resndi Mohamed Bacar, gardiiɗo ngenndiijo fedde jaŋde leydi Komoor. E lewru suwee 2015, o nanngaa ko e yeeyde testuuji. Tuugnorgal 9suq3d5zp6nknhov1xfkjsqcxsjm9td 172199 172198 2026-06-03T16:42:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172199 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Bahia Massondi (jibinaa ko 28 feebariyee 1976) ko jaagorgal politik e laamu leydi Komoor. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Massondi jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1976 to Mutsamudu. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toliara to leydi Madagaskaar. Kugal Massondi golliima ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mursamudu tuggi 2001 haa 2010. O woniino nulaaɗo jojjanɗe aadee hakkunde 2011 e 2013. Ñalnde 13 sulyee 2013, Massondi toɗɗaama yo won jaagorgal postooji e jokkondiral, yah-ngartaa e turism, e juuɗe hooreejo leydi ndii hono Ikililou Dhoyinine. O ñiŋaama e lewru abriil 2015 sabu makko ittude yamiroore Int'Air Îles ngam diwde caggal nde ɓe ɗaɓɓaani mo naatde e diwooje. Ndeen Dhoinine noddii mo ngam ittude haɗeede ndee. Nguurndam neɗɗo Massondi ina resndi Mohamed Bacar, gardiiɗo ngenndiijo fedde jaŋde leydi Komoor. E lewru suwee 2015, o nanngaa ko e yeeyde testuuji. Tuugnorgal 6k5rdvbmumpxqp7h92ltxp5uf142n84 172200 172199 2026-06-03T16:43:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172200 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bahia Massondi''' (jibinaa ko 28 feebariyee 1976) ko jaagorgal politik e laamu leydi Komoor. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Massondi jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1976 to Mutsamudu. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toliara to leydi Madagaskaar. Kugal Massondi golliima ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mursamudu tuggi 2001 haa 2010. O woniino nulaaɗo jojjanɗe aadee hakkunde 2011 e 2013. Ñalnde 13 sulyee 2013, Massondi toɗɗaama yo won jaagorgal postooji e jokkondiral, yah-ngartaa e turism, e juuɗe hooreejo leydi ndii hono Ikililou Dhoyinine. O ñiŋaama e lewru abriil 2015 sabu makko ittude yamiroore Int'Air Îles ngam diwde caggal nde ɓe ɗaɓɓaani mo naatde e diwooje. Ndeen Dhoinine noddii mo ngam ittude haɗeede ndee. == Nguurndam neɗɗo == Massondi ina resndi Mohamed Bacar, gardiiɗo ngenndiijo fedde jaŋde leydi Komoor. E lewru suwee 2015, o nanngaa ko e yeeyde testuuji. == Tuugnorgal == ezcg8kfmdehuv1m6nsd55z1ill4ulsr 172201 172200 2026-06-03T16:49:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172201 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bahia Massondi''' (jibinaa ko 28 feebariyee 1976) ko jaagorgal politik e laamu leydi Komoor. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Massondi jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1976 to Mutsamudu. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toliara to leydi Madagaskaar.<ref>{{cite web|url=http://www.afrik.com/comores-on-connait-le-gouvernement-ikililou-ii|language=French|title=Comores : le gouvernement Ikililou II dévoilé|date=15 July 2013|accessdate=4 March 2017|work=Afrik.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126062710/http://www.afrik.com/comores-on-connait-le-gouvernement-ikililou-ii|archive-date=26 January 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alwatwan.net/index.php/nation/12184-festival-culturel-et-gastronomique-indianoceanique-mettre-en-valeur-le-tourisme-pour-booster-l-economie-regionale|language=French|title=Festival culturel et gastronomique indianocéanique : Mettre en valeur le tourisme pour booster l’économie régionale|date=31 August 2015|accessdate=4 March 2017|work=Al-watwan}}</ref><ref>{{cite web|url=http://la1ere.francetvinfo.fr/mayotte/2015/04/10/inter-ile-cloue-au-sol-246691.html|language=French|title=Inter îles clouée au sol|first=Yahaya|last=Ibrahim|date=10 April 2015|accessdate=4 March 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://la1ere.francetvinfo.fr/mayotte/2015/04/10/inter-ile-cloue-au-sol-246691.html|first1=Yahaya|last1=Ibrahim|first2=Siti|last2=Daroussi|title=Inter îles clouée au sol|language=French|date=13 April 2015|accessdate=4 March 2017|work=Mayotte}}</ref> Kugal Massondi golliima ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mursamudu tuggi 2001 haa 2010. O woniino nulaaɗo jojjanɗe aadee hakkunde 2011 e 2013. Ñalnde 13 sulyee 2013, Massondi toɗɗaama yo won jaagorgal postooji e jokkondiral, yah-ngartaa e turism, e juuɗe hooreejo leydi ndii hono Ikililou Dhoyinine. O ñiŋaama e lewru abriil 2015 sabu makko ittude yamiroore Int'Air Îles ngam diwde caggal nde ɓe ɗaɓɓaani mo naatde e diwooje. Ndeen Dhoinine noddii mo ngam ittude haɗeede ndee. == Nguurndam neɗɗo == Massondi ina resndi Mohamed Bacar, gardiiɗo ngenndiijo fedde jaŋde leydi Komoor. E lewru suwee 2015, o nanngaa ko e yeeyde testuuji. == Tuugnorgal == pkpy7wyrb815s0neexpbb0n1hi4innn 172202 172201 2026-06-03T17:00:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172202 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bahia Massondi''' (jibinaa ko 28 feebariyee 1976) ko jaagorgal politik e laamu leydi Komoor. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Massondi jibinaa ko ñalnde 28 feebariyee 1976 to Mutsamudu. O janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Toliara to leydi Madagaskaar.<ref>{{cite web|url=http://www.afrik.com/comores-on-connait-le-gouvernement-ikililou-ii|language=French|title=Comores : le gouvernement Ikililou II dévoilé|date=15 July 2013|accessdate=4 March 2017|work=Afrik.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126062710/http://www.afrik.com/comores-on-connait-le-gouvernement-ikililou-ii|archive-date=26 January 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alwatwan.net/index.php/nation/12184-festival-culturel-et-gastronomique-indianoceanique-mettre-en-valeur-le-tourisme-pour-booster-l-economie-regionale|language=French|title=Festival culturel et gastronomique indianocéanique : Mettre en valeur le tourisme pour booster l’économie régionale|date=31 August 2015|accessdate=4 March 2017|work=Al-watwan}}</ref><ref>{{cite web|url=http://la1ere.francetvinfo.fr/mayotte/2015/04/10/inter-ile-cloue-au-sol-246691.html|language=French|title=Inter îles clouée au sol|first=Yahaya|last=Ibrahim|date=10 April 2015|accessdate=4 March 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://la1ere.francetvinfo.fr/mayotte/2015/04/10/inter-ile-cloue-au-sol-246691.html|first1=Yahaya|last1=Ibrahim|first2=Siti|last2=Daroussi|title=Inter îles clouée au sol|language=French|date=13 April 2015|accessdate=4 March 2017|work=Mayotte}}</ref> Kugal Massondi golliima ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mursamudu tuggi 2001 haa 2010. O woniino nulaaɗo jojjanɗe aadee hakkunde 2011 e 2013.<ref>{{cite web|url=http://www.afrik.com/comores-on-connait-le-gouvernement-ikililou-ii|language=French|title=Comores : le gouvernement Ikililou II dévoilé|date=15 July 2013|accessdate=4 March 2017|work=Afrik.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20160126062710/http://www.afrik.com/comores-on-connait-le-gouvernement-ikililou-ii|archive-date=26 January 2016|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.alwatwan.net/index.php/nation/12184-festival-culturel-et-gastronomique-indianoceanique-mettre-en-valeur-le-tourisme-pour-booster-l-economie-regionale|language=French|title=Festival culturel et gastronomique indianocéanique : Mettre en valeur le tourisme pour booster l’économie régionale|date=31 August 2015|accessdate=4 March 2017|work=Al-watwan}}</ref><ref>{{cite web|url=http://la1ere.francetvinfo.fr/mayotte/2015/04/10/inter-ile-cloue-au-sol-246691.html|language=French|title=Inter îles clouée au sol|first=Yahaya|last=Ibrahim|date=10 April 2015|accessdate=4 March 2017}}</ref><ref>{{cite web|url=http://la1ere.francetvinfo.fr/mayotte/2015/04/10/inter-ile-cloue-au-sol-246691.html|first1=Yahaya|last1=Ibrahim|first2=Siti|last2=Daroussi|title=Inter îles clouée au sol|language=French|date=13 April 2015|accessdate=4 March 2017|work=Mayotte}}</ref> Ñalnde 13 sulyee 2013, Massondi toɗɗaama yo won jaagorgal postooji e jokkondiral, yah-ngartaa e turism, e juuɗe hooreejo leydi ndii hono Ikililou Dhoyinine. O ñiŋaama e lewru abriil 2015 sabu makko ittude yamiroore Int'Air Îles ngam diwde caggal nde ɓe ɗaɓɓaani mo naatde e diwooje. Ndeen Dhoinine noddii mo ngam ittude haɗeede ndee. == Nguurndam neɗɗo == Massondi ina resndi Mohamed Bacar, gardiiɗo ngenndiijo fedde jaŋde leydi Komoor. E lewru suwee 2015, o nanngaa ko e yeeyde testuuji. == Tuugnorgal == derh7jx14iw9clcbpqkoz3c210fv59r Dawiat Mohamed 0 41830 172203 2026-06-03T17:02:46Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Dawiat Mohamed (jibinaa ko 1979) ko dawriyanke Komoor. Mohamed woni tergal Asammbele Dental Komoor ngam Hambou gila 2020. Tuugnorgal" 172203 wikitext text/x-wiki Dawiat Mohamed (jibinaa ko 1979) ko dawriyanke Komoor. Mohamed woni tergal Asammbele Dental Komoor ngam Hambou gila 2020. Tuugnorgal 5zkx2ftftd47xzo4whfwzksrhcfmqml 172204 172203 2026-06-03T17:04:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172204 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Dawiat Mohamed (jibinaa ko 1979) ko dawriyanke Komoor. Mohamed woni tergal Asammbele Dental Komoor ngam Hambou gila 2020. Tuugnorgal kk0imc6eu2tiq5wooz2oqvafvkcdati 172205 172204 2026-06-03T17:05:15Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172205 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dawiat Mohamed''' (jibinaa ko 1979) ko dawriyanke Komoor. Mohamed woni tergal Asammbele Dental Komoor ngam Hambou gila 2020. == Tuugnorgal == 5yqruv6dsoia7y47tos4w73f5itfg5i 172206 172205 2026-06-03T17:06:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172206 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Dawiat Mohamed''' (jibinaa ko 1979) ko dawriyanke Komoor. Mohamed woni tergal Asammbele Dental Komoor ngam Hambou gila 2020.<ref>{{Cite web|title=Election des représentants de la Nation I La Ceni déclare 19 candidats élus provisoirement au premier tour|url=https://archive.wikiwix.com/cache/elections/election-des-représentants-de-la-nation-i-la-ceni-déclare-19-candidats-élus-provisoirement-au-premier-tour-.html|access-date=2022-05-23|website=Al-Watwan|language=fr}}</ref><ref>{{cite web|url=https://alwatwan.net/societe/dawiat-mohamed,-d%C3%A9put%C3%A9e-de-la-r%C3%A9gion-de-hambu-i-%C2%ABje-souhaite-laisser-mes-empreintes-%C3%A0-hamramba-avec-des-lois-qui-marqueront-mon-passage%C2%BB.html|title=Dawiat Mohamed, députée de la région de Hambu I «Je souhaite laisser mes empreintes à Hamramba avec des lois qui marqueront mon passage»}}</ref> == Tuugnorgal == 3i9c5evo6t81b4luluuxnupptb900vb Hayda Nourdine Sidi 0 41831 172207 2026-06-03T17:09:25Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172207 wikitext text/x-wiki Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkomaa 1977) ko dawriyanke Komoor. O wonii tergal Asaambele Dental Komoor gila 2020. Kugal Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkoma hitaande 1977 to Mutsamudu dow Anjowan. O naati duɗal keeringal Neimane to Mutsamudu ngam jaŋde hakkundeere, o rewi heen jaŋde toownde to duɗal ganndal e njulaagu Antananarivo to Madagaskaar. Ndeen o golliima e telefoŋaaji, o woni gardiiɗo sosiyatee toppitiiɗo ko fayti e satelitaaji. Caggal nde o woni e ndee darnde, o golliima e nder sarwisaaji renndo e rewɓe e sukaaɓe daɗɓe e bonanndeeji. Tuggi 2008 haa 2011 ko kanko woni gardiiɗo diiwaan jinnaaɓe to Anjouan, o artiraa e darnde ngenndiire gardiiɗo jinnaaɓe, e nder ministeer cellal, ballondiral e ƴellitaare jinnaaɓe tuggi 2011 haa 2013. Tuggi 2013 haa 2016, o golliima e secretaire civil général to Anjouan. E hitaande 2019 o toɗɗaa cukko hooreejo jaagorɗe cellal. E hitaande 2020 o suɓaama tergal Fedde ngam hesɗitinde leyɗeele Komoor, o suɓaama e daawal gadanal wooteeji dipiteeji Komoor e hitaande 2020 ngam diiwaan Mutsamudu I. Ñalnde 5 abriil 2020 o suɓaama cukko hooreejo Asaambele Dental Komoor. E hitaande 2021 o tawtoraama yeewtere hooreejo leydi Niiseer hono Azali Assoumani. Tuugnorgal mc0qvid6k7qv8676ms4hg2qkagyc2y2 172208 172207 2026-06-03T17:10:53Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172208 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkomaa 1977) ko dawriyanke Komoor. O wonii tergal Asaambele Dental Komoor gila 2020. Kugal Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkoma hitaande 1977 to Mutsamudu dow Anjowan. O naati duɗal keeringal Neimane to Mutsamudu ngam jaŋde hakkundeere, o rewi heen jaŋde toownde to duɗal ganndal e njulaagu Antananarivo to Madagaskaar. Ndeen o golliima e telefoŋaaji, o woni gardiiɗo sosiyatee toppitiiɗo ko fayti e satelitaaji. Caggal nde o woni e ndee darnde, o golliima e nder sarwisaaji renndo e rewɓe e sukaaɓe daɗɓe e bonanndeeji. Tuggi 2008 haa 2011 ko kanko woni gardiiɗo diiwaan jinnaaɓe to Anjouan, o artiraa e darnde ngenndiire gardiiɗo jinnaaɓe, e nder ministeer cellal, ballondiral e ƴellitaare jinnaaɓe tuggi 2011 haa 2013. Tuggi 2013 haa 2016, o golliima e secretaire civil général to Anjouan. E hitaande 2019 o toɗɗaa cukko hooreejo jaagorɗe cellal. E hitaande 2020 o suɓaama tergal Fedde ngam hesɗitinde leyɗeele Komoor, o suɓaama e daawal gadanal wooteeji dipiteeji Komoor e hitaande 2020 ngam diiwaan Mutsamudu I. Ñalnde 5 abriil 2020 o suɓaama cukko hooreejo Asaambele Dental Komoor. E hitaande 2021 o tawtoraama yeewtere hooreejo leydi Niiseer hono Azali Assoumani. Tuugnorgal kykxuyrv2hyczifk4gnh03i2035utru 172209 172208 2026-06-03T17:11:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172209 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hayda Nourdine Sidi''' jibinaa ko e lewru Yarkomaa 1977) ko dawriyanke Komoor. O wonii tergal Asaambele Dental Komoor gila 2020. == Kugal == Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkoma hitaande 1977 to Mutsamudu dow Anjowan. O naati duɗal keeringal Neimane to Mutsamudu ngam jaŋde hakkundeere, o rewi heen jaŋde toownde to duɗal ganndal e njulaagu Antananarivo to Madagaskaar. Ndeen o golliima e telefoŋaaji, o woni gardiiɗo sosiyatee toppitiiɗo ko fayti e satelitaaji. Caggal nde o woni e ndee darnde, o golliima e nder sarwisaaji renndo e rewɓe e sukaaɓe daɗɓe e bonanndeeji. Tuggi 2008 haa 2011 ko kanko woni gardiiɗo diiwaan jinnaaɓe to Anjouan, o artiraa e darnde ngenndiire gardiiɗo jinnaaɓe, e nder ministeer cellal, ballondiral e ƴellitaare jinnaaɓe tuggi 2011 haa 2013. Tuggi 2013 haa 2016, o golliima e secretaire civil général to Anjouan. E hitaande 2019 o toɗɗaa cukko hooreejo jaagorɗe cellal. E hitaande 2020 o suɓaama tergal Fedde ngam hesɗitinde leyɗeele Komoor, o suɓaama e daawal gadanal wooteeji dipiteeji Komoor e hitaande 2020 ngam diiwaan Mutsamudu I. Ñalnde 5 abriil 2020 o suɓaama cukko hooreejo Asaambele Dental Komoor. E hitaande 2021 o tawtoraama yeewtere hooreejo leydi Niiseer hono Azali Assoumani. == Tuugnorgal == gzfmsmyhv6sz6esb1wkz9zki0a089fq 172210 172209 2026-06-03T17:13:15Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172210 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hayda Nourdine Sidi''' jibinaa ko e lewru Yarkomaa 1977) ko dawriyanke Komoor. O wonii tergal Asaambele Dental Komoor gila 2020.<ref>{{Cite web|title=Journée internationale de la femme I Deux femmes «combattantes» à l'honneur|url=https://alwatwan.net/societe/societe/journée-internationale-de-la-femme-i-deux-femmes-«combattantes»-à-l’honneur.html|access-date=2022-06-09|website=Al-Watwan|language=fr}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Kugal == Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkoma hitaande 1977 to Mutsamudu dow Anjowan. O naati duɗal keeringal Neimane to Mutsamudu ngam jaŋde hakkundeere, o rewi heen jaŋde toownde to duɗal ganndal e njulaagu Antananarivo to Madagaskaar. Ndeen o golliima e telefoŋaaji, o woni gardiiɗo sosiyatee toppitiiɗo ko fayti e satelitaaji. Caggal nde o woni e ndee darnde, o golliima e nder sarwisaaji renndo e rewɓe e sukaaɓe daɗɓe e bonanndeeji. Tuggi 2008 haa 2011 ko kanko woni gardiiɗo diiwaan jinnaaɓe to Anjouan, o artiraa e darnde ngenndiire gardiiɗo jinnaaɓe, e nder ministeer cellal, ballondiral e ƴellitaare jinnaaɓe tuggi 2011 haa 2013. Tuggi 2013 haa 2016, o golliima e secretaire civil général to Anjouan. E hitaande 2019 o toɗɗaa cukko hooreejo jaagorɗe cellal. E hitaande 2020 o suɓaama tergal Fedde ngam hesɗitinde leyɗeele Komoor, o suɓaama e daawal gadanal wooteeji dipiteeji Komoor e hitaande 2020 ngam diiwaan Mutsamudu I. Ñalnde 5 abriil 2020 o suɓaama cukko hooreejo Asaambele Dental Komoor. E hitaande 2021 o tawtoraama yeewtere hooreejo leydi Niiseer hono Azali Assoumani. == Tuugnorgal == 3kfnkz3po7c0mzxgqn2k48a58e5wmkp 172211 172210 2026-06-03T17:14:12Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172211 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hayda Nourdine Sidi''' jibinaa ko e lewru Yarkomaa 1977) ko dawriyanke Komoor. O wonii tergal Asaambele Dental Komoor gila 2020.<ref>{{Cite web|title=Journée internationale de la femme I Deux femmes «combattantes» à l'honneur|url=https://alwatwan.net/societe/societe/journée-internationale-de-la-femme-i-deux-femmes-«combattantes»-à-l’honneur.html|access-date=2022-06-09|website=Al-Watwan|language=fr}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Kugal == Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkoma hitaande 1977 to Mutsamudu dow Anjowan. O naati duɗal keeringal Neimane to Mutsamudu ngam jaŋde hakkundeere, o rewi heen jaŋde toownde to duɗal ganndal e njulaagu Antananarivo to Madagaskaar. Ndeen o golliima e telefoŋaaji, o woni gardiiɗo sosiyatee toppitiiɗo ko fayti e satelitaaji.<ref>{{Cite web|last=Rédaction|first=La|date=2020-04-13|title=Hayda Nourdine Sidi : «Nous allons réorganiser le parlement» {{!}} Comores Infos|url=https://www.comoresinfos.net/hayda-nourdine-sidi-nous-allons-reorganiser-le-parlement/|access-date=2022-06-09|language=fr-FR}}</ref> Caggal nde o woni e ndee darnde, o golliima e nder sarwisaaji renndo e rewɓe e sukaaɓe daɗɓe e bonanndeeji. Tuggi 2008 haa 2011 ko kanko woni gardiiɗo diiwaan jinnaaɓe to Anjouan, o artiraa e darnde ngenndiire gardiiɗo jinnaaɓe, e nder ministeer cellal, ballondiral e ƴellitaare jinnaaɓe tuggi 2011 haa 2013. Tuggi 2013 haa 2016, o golliima e secretaire civil général to Anjouan. E hitaande 2019 o toɗɗaa cukko hooreejo jaagorɗe cellal. E hitaande 2020 o suɓaama tergal Fedde ngam hesɗitinde leyɗeele Komoor, o suɓaama e daawal gadanal wooteeji dipiteeji Komoor e hitaande 2020 ngam diiwaan Mutsamudu I. Ñalnde 5 abriil 2020 o suɓaama cukko hooreejo Asaambele Dental Komoor. E hitaande 2021 o tawtoraama yeewtere hooreejo leydi Niiseer hono Azali Assoumani. == Tuugnorgal == qwxv7b7amw2tphwehbr1pzt5n4gfuw3 172212 172211 2026-06-03T17:15:55Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172212 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hayda Nourdine Sidi''' jibinaa ko e lewru Yarkomaa 1977) ko dawriyanke Komoor. O wonii tergal Asaambele Dental Komoor gila 2020.<ref>{{Cite web|title=Journée internationale de la femme I Deux femmes «combattantes» à l'honneur|url=https://alwatwan.net/societe/societe/journée-internationale-de-la-femme-i-deux-femmes-«combattantes»-à-l’honneur.html|access-date=2022-06-09|website=Al-Watwan|language=fr}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Kugal == Hayda Nourdine Sidi jibinaa ko e lewru Yarkoma hitaande 1977 to Mutsamudu dow Anjowan. O naati duɗal keeringal Neimane to Mutsamudu ngam jaŋde hakkundeere, o rewi heen jaŋde toownde to duɗal ganndal e njulaagu Antananarivo to Madagaskaar. Ndeen o golliima e telefoŋaaji, o woni gardiiɗo sosiyatee toppitiiɗo ko fayti e satelitaaji.<ref>{{Cite web|last=Rédaction|first=La|date=2020-04-13|title=Hayda Nourdine Sidi : «Nous allons réorganiser le parlement» {{!}} Comores Infos|url=https://www.comoresinfos.net/hayda-nourdine-sidi-nous-allons-reorganiser-le-parlement/|access-date=2022-06-09|language=fr-FR}}</ref> Caggal nde o woni e ndee darnde, o golliima e nder sarwisaaji renndo e rewɓe e sukaaɓe daɗɓe e bonanndeeji. Tuggi 2008 haa 2011 ko kanko woni gardiiɗo diiwaan jinnaaɓe to Anjouan, o artiraa e darnde ngenndiire gardiiɗo jinnaaɓe, e nder ministeer cellal, ballondiral e ƴellitaare jinnaaɓe tuggi 2011 haa 2013. Tuggi 2013 haa 2016, o golliima e secretaire civil général to Anjouan. E hitaande 2019 o toɗɗaa cukko hooreejo jaagorɗe cellal.<ref>{{Cite web|title=Election des représentants de la Nation I La Ceni déclare 19 candidats élus provisoirement au premier tour|url=https://alwatwan.net/elections/elections/election-des-représentants-de-la-nation-i-la-ceni-déclare-19-candidats-élus-provisoirement-au-premier-tour-.html|access-date=2022-06-09|website=Al-Watwan|language=fr}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite web|title=Assemblée nationale I Moustadroine Abdou au perchoir|url=https://alwatwan.net/societe/societe/assemblée-nationale-i-moustadroine-abdou-au-perchoir.html|access-date=2022-06-09|website=Al-Watwan|language=fr}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Cite web|title=Le Président de la République Azali Assoumani, est arrivé à Niamey au Niger.|url=https://beit-salam.km/actualit%C3%A9s/actualités/le-président-de-la-république-azali-assoumani,-est-arrivé-à-niamey-au-niger.html|access-date=2022-06-09|website=Beit-Salam|language=fr}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> E hitaande 2020 o suɓaama tergal Fedde ngam hesɗitinde leyɗeele Komoor, o suɓaama e daawal gadanal wooteeji dipiteeji Komoor e hitaande 2020 ngam diiwaan Mutsamudu I. Ñalnde 5 abriil 2020 o suɓaama cukko hooreejo Asaambele Dental Komoor. E hitaande 2021 o tawtoraama yeewtere hooreejo leydi Niiseer hono Azali Assoumani. == Tuugnorgal == 23eoiwiru4ztq7hpkpjwiosnwatcg9f Hadjira Oumouri 0 41832 172213 2026-06-03T17:19:10Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172213 wikitext text/x-wiki Hadjira Oumouri (jibinaa ko 1969) ko dawriyanke, jibinannde Komoor. O golliima tuggi 2015 haa 2020 e nder Asaambele Dental Komoor, o woni debbo ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e fedde nde e nder daartol leydi ndii. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Hadjira Oumouri jibinaa ko hitaande 1969 to Foumbouni, wuro wonngo e duunde Grande Komore e nder leydi Komoor. Baaba makko biyeteeɗo Mze Oumouri Wa Moindze ko ganndo mawɗo e daartol Komoor mawɗo. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Oumouri janngi ko fayti e jibinannde to Moroni e Moritani. Kugal Cellal e hakkeeji rewɓe Oumouri ƴettaa ko e hitaande 1995 ngam golloraade e peewnugol galleeji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe e nder diiwaan Mbadjini to Grande Comore, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende ASCOBEF tuggi 2001 haa 2014. O naati kadi e haɓaade jojjanɗe rewɓe, haa arti noon e fedde wiyeteende L’Réseau National Femmes et Développement. O sosi kadi fedde rewɓe wiyeteende Femme en Mouvement e nder diiwaan Mbadjini. Politik Gonnooɗo debbo jibinannde oo, haa jooni, ɓeydiima naatde e politik nokkuyankeewo e nder komin mum, hono Itsahidi [fr], tawi faandaare mum ko daranaade rewɓe e nder dingiral politik leydi ndii, ɗo worɓe ɓuri heewde. Ko kanko toɗɗaa meer komin oo tuggi 2012 haa 2014. Caggal duuɓi jeeɗiɗi e lannda RIDJA (Rassemblement pour une Initiative de Développement avec une Jeunesse Avertie) o naati e fedde wiyeteende “Rallie Démocratique des Komores” (RDC) ko adii woote depiteeji Komoree 2015. Ko o tergal RDC, o dogi ngam tawtoreede Itsahidi e Asaambele Dental Komoor e hitaande 2015. O suɓaama e nder terɗe ɗiɗi tan lannda makko e nder suudu sarɗiiji, tawi ko 64,91% e wooteeji ɗii ngoni e nder diiwaan makko. Ko Oumouri tan woni debbo e nder suudu sarɗiiji e ndeen joɗnde, kadi ko debbo ɗiɗaɓo tan cuɓaa e suudu sarɗiiji, caggal Sittou Raghadat Mohamed. E nder sahaa mo o woni e Asammbele, Oumouri haɓanoo ko ngam ɓeydude naatgol rewɓe e politik, o yaltini sariyaaji ngam tabitinde kuule toɗɗaaɗe e suɓaaɓe fof. O golliima kadi ngam ƴettude sariyaaji ko faati e njulaagu e haɓaade bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Ko o tergal PFPOI, fedde rewɓe politik e nder diiwaan geec Indiya, o gollodiima e sehilaaɓe makko to Madagaskaar e Moritani. Nde o wonti gooto e rewɓe seeɗa teeŋtuɓe e politik leydi makko, Oumouri wiyi : "Haalde goonga, ɗum weeɓaani. Aɗa anndi worɓe ina njiɗi en fof en liggodoo, kono ƴettude nokku maɓɓe ina saɗi. Ɓe ngoppataa darnde maɓɓe, ko ɗuum waɗi aɗa foti yahde ƴeewde ɓe, aɗa ƴetta ɓe." E hitaande 2019, caggal nde Oumouri wooti ngam jaɓde « sariya baawɗo », rokki hooreejo leydi ndii, hono Azali Assoumani, yaajnude doole mum, o riiwaa e lannda luulndo makko RDC. O daraaki kadi e wooteeji dipiteeji Komoor 2020, Abdou-Rahim Mistoihi mo fedde hesɗitinde Komoor lomtii mo ngam lomtaade Itsahidi. Tuugnorgal gqomv6zdh7frdzroeh5mo7j1m66owzj 172214 172213 2026-06-03T17:20:44Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172214 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Hadjira Oumouri (jibinaa ko 1969) ko dawriyanke, jibinannde Komoor. O golliima tuggi 2015 haa 2020 e nder Asaambele Dental Komoor, o woni debbo ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e fedde nde e nder daartol leydi ndii. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Hadjira Oumouri jibinaa ko hitaande 1969 to Foumbouni, wuro wonngo e duunde Grande Komore e nder leydi Komoor. Baaba makko biyeteeɗo Mze Oumouri Wa Moindze ko ganndo mawɗo e daartol Komoor mawɗo. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Oumouri janngi ko fayti e jibinannde to Moroni e Moritani. Kugal Cellal e hakkeeji rewɓe Oumouri ƴettaa ko e hitaande 1995 ngam golloraade e peewnugol galleeji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe e nder diiwaan Mbadjini to Grande Comore, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende ASCOBEF tuggi 2001 haa 2014. O naati kadi e haɓaade jojjanɗe rewɓe, haa arti noon e fedde wiyeteende L’Réseau National Femmes et Développement. O sosi kadi fedde rewɓe wiyeteende Femme en Mouvement e nder diiwaan Mbadjini. Politik Gonnooɗo debbo jibinannde oo, haa jooni, ɓeydiima naatde e politik nokkuyankeewo e nder komin mum, hono Itsahidi [fr], tawi faandaare mum ko daranaade rewɓe e nder dingiral politik leydi ndii, ɗo worɓe ɓuri heewde. Ko kanko toɗɗaa meer komin oo tuggi 2012 haa 2014. Caggal duuɓi jeeɗiɗi e lannda RIDJA (Rassemblement pour une Initiative de Développement avec une Jeunesse Avertie) o naati e fedde wiyeteende “Rallie Démocratique des Komores” (RDC) ko adii woote depiteeji Komoree 2015. Ko o tergal RDC, o dogi ngam tawtoreede Itsahidi e Asaambele Dental Komoor e hitaande 2015. O suɓaama e nder terɗe ɗiɗi tan lannda makko e nder suudu sarɗiiji, tawi ko 64,91% e wooteeji ɗii ngoni e nder diiwaan makko. Ko Oumouri tan woni debbo e nder suudu sarɗiiji e ndeen joɗnde, kadi ko debbo ɗiɗaɓo tan cuɓaa e suudu sarɗiiji, caggal Sittou Raghadat Mohamed. E nder sahaa mo o woni e Asammbele, Oumouri haɓanoo ko ngam ɓeydude naatgol rewɓe e politik, o yaltini sariyaaji ngam tabitinde kuule toɗɗaaɗe e suɓaaɓe fof. O golliima kadi ngam ƴettude sariyaaji ko faati e njulaagu e haɓaade bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Ko o tergal PFPOI, fedde rewɓe politik e nder diiwaan geec Indiya, o gollodiima e sehilaaɓe makko to Madagaskaar e Moritani. Nde o wonti gooto e rewɓe seeɗa teeŋtuɓe e politik leydi makko, Oumouri wiyi : "Haalde goonga, ɗum weeɓaani. Aɗa anndi worɓe ina njiɗi en fof en liggodoo, kono ƴettude nokku maɓɓe ina saɗi. Ɓe ngoppataa darnde maɓɓe, ko ɗuum waɗi aɗa foti yahde ƴeewde ɓe, aɗa ƴetta ɓe." E hitaande 2019, caggal nde Oumouri wooti ngam jaɓde « sariya baawɗo », rokki hooreejo leydi ndii, hono Azali Assoumani, yaajnude doole mum, o riiwaa e lannda luulndo makko RDC. O daraaki kadi e wooteeji dipiteeji Komoor 2020, Abdou-Rahim Mistoihi mo fedde hesɗitinde Komoor lomtii mo ngam lomtaade Itsahidi. Tuugnorgal 5inezfbe1vqai4lehzliovs9n7v3h5b 172215 172214 2026-06-03T17:22:04Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172215 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hadjira Oumouri''' (jibinaa ko 1969) ko dawriyanke, jibinannde Komoor. O golliima tuggi 2015 haa 2020 e nder Asaambele Dental Komoor, o woni debbo ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e fedde nde e nder daartol leydi ndii. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Hadjira Oumouri jibinaa ko hitaande 1969 to Foumbouni, wuro wonngo e duunde Grande Komore e nder leydi Komoor. Baaba makko biyeteeɗo Mze Oumouri Wa Moindze ko ganndo mawɗo e daartol Komoor mawɗo. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Oumouri janngi ko fayti e jibinannde to Moroni e Moritani. == Kugal == == Cellal e hakkeeji rewɓe == Oumouri ƴettaa ko e hitaande 1995 ngam golloraade e peewnugol galleeji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe e nder diiwaan Mbadjini to Grande Comore, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende ASCOBEF tuggi 2001 haa 2014. O naati kadi e haɓaade jojjanɗe rewɓe, haa arti noon e fedde wiyeteende L’Réseau National Femmes et Développement. O sosi kadi fedde rewɓe wiyeteende Femme en Mouvement e nder diiwaan Mbadjini. == Politik == Gonnooɗo debbo jibinannde oo, haa jooni, ɓeydiima naatde e politik nokkuyankeewo e nder komin mum, hono Itsahidi [fr], tawi faandaare mum ko daranaade rewɓe e nder dingiral politik leydi ndii, ɗo worɓe ɓuri heewde. Ko kanko toɗɗaa meer komin oo tuggi 2012 haa 2014. Caggal duuɓi jeeɗiɗi e lannda RIDJA (Rassemblement pour une Initiative de Développement avec une Jeunesse Avertie) o naati e fedde wiyeteende “Rallie Démocratique des Komores” (RDC) ko adii woote depiteeji Komoree 2015. Ko o tergal RDC, o dogi ngam tawtoreede Itsahidi e Asaambele Dental Komoor e hitaande 2015. O suɓaama e nder terɗe ɗiɗi tan lannda makko e nder suudu sarɗiiji, tawi ko 64,91% e wooteeji ɗii ngoni e nder diiwaan makko. Ko Oumouri tan woni debbo e nder suudu sarɗiiji e ndeen joɗnde, kadi ko debbo ɗiɗaɓo tan cuɓaa e suudu sarɗiiji, caggal Sittou Raghadat Mohamed. E nder sahaa mo o woni e Asammbele, Oumouri haɓanoo ko ngam ɓeydude naatgol rewɓe e politik, o yaltini sariyaaji ngam tabitinde kuule toɗɗaaɗe e suɓaaɓe fof. O golliima kadi ngam ƴettude sariyaaji ko faati e njulaagu e haɓaade bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Ko o tergal PFPOI, fedde rewɓe politik e nder diiwaan geec Indiya, o gollodiima e sehilaaɓe makko to Madagaskaar e Moritani. Nde o wonti gooto e rewɓe seeɗa teeŋtuɓe e politik leydi makko, Oumouri wiyi : "Haalde goonga, ɗum weeɓaani. Aɗa anndi worɓe ina njiɗi en fof en liggodoo, kono ƴettude nokku maɓɓe ina saɗi. Ɓe ngoppataa darnde maɓɓe, ko ɗuum waɗi aɗa foti yahde ƴeewde ɓe, aɗa ƴetta ɓe." E hitaande 2019, caggal nde Oumouri wooti ngam jaɓde « sariya baawɗo », rokki hooreejo leydi ndii, hono Azali Assoumani, yaajnude doole mum, o riiwaa e lannda luulndo makko RDC. O daraaki kadi e wooteeji dipiteeji Komoor 2020, Abdou-Rahim Mistoihi mo fedde hesɗitinde Komoor lomtii mo ngam lomtaade Itsahidi. == Tuugnorgal == mp04jl8mk9bhdw66ya6c8vym1ivt70q 172216 172215 2026-06-03T17:23:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172216 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hadjira Oumouri''' (jibinaa ko 1969) ko dawriyanke, jibinannde Komoor. O golliima tuggi 2015 haa 2020 e nder Asaambele Dental Komoor, o woni debbo ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e fedde nde e nder daartol leydi ndii.<ref name=":0">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2017-10-30|title=Portrait de la députée Hadjira Oumouri|url=http://www.comores-infos.net/portrait-de-la-deputee-hadjira-oumouri-elle-est-femme-nee-le-8-mars-journee-internationale-de-la-femme-sage-femme-de/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Comores Infos|language=fr-FR}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2018-04-04|title=From midwife to MP - Advancing the rights of women in the Comoros|url=https://www.unfpa.org/news/midwife-mp-advancing-rights-women-comoros|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=UNFPA|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2020-06-25|title=Hadjira Omouri : le combat d'une vie|url=http://femmedesiles.net/hadjira-omouri-le-combat-dune-vie/25/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=FEMMES DES ÎLES|language=fr-FR}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Hadjira Oumouri jibinaa ko hitaande 1969 to Foumbouni, wuro wonngo e duunde Grande Komore e nder leydi Komoor. Baaba makko biyeteeɗo Mze Oumouri Wa Moindze ko ganndo mawɗo e daartol Komoor mawɗo. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Oumouri janngi ko fayti e jibinannde to Moroni e Moritani. == Kugal == == Cellal e hakkeeji rewɓe == Oumouri ƴettaa ko e hitaande 1995 ngam golloraade e peewnugol galleeji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe e nder diiwaan Mbadjini to Grande Comore, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende ASCOBEF tuggi 2001 haa 2014. O naati kadi e haɓaade jojjanɗe rewɓe, haa arti noon e fedde wiyeteende L’Réseau National Femmes et Développement. O sosi kadi fedde rewɓe wiyeteende Femme en Mouvement e nder diiwaan Mbadjini. == Politik == Gonnooɗo debbo jibinannde oo, haa jooni, ɓeydiima naatde e politik nokkuyankeewo e nder komin mum, hono Itsahidi [fr], tawi faandaare mum ko daranaade rewɓe e nder dingiral politik leydi ndii, ɗo worɓe ɓuri heewde. Ko kanko toɗɗaa meer komin oo tuggi 2012 haa 2014. Caggal duuɓi jeeɗiɗi e lannda RIDJA (Rassemblement pour une Initiative de Développement avec une Jeunesse Avertie) o naati e fedde wiyeteende “Rallie Démocratique des Komores” (RDC) ko adii woote depiteeji Komoree 2015. Ko o tergal RDC, o dogi ngam tawtoreede Itsahidi e Asaambele Dental Komoor e hitaande 2015. O suɓaama e nder terɗe ɗiɗi tan lannda makko e nder suudu sarɗiiji, tawi ko 64,91% e wooteeji ɗii ngoni e nder diiwaan makko. Ko Oumouri tan woni debbo e nder suudu sarɗiiji e ndeen joɗnde, kadi ko debbo ɗiɗaɓo tan cuɓaa e suudu sarɗiiji, caggal Sittou Raghadat Mohamed. E nder sahaa mo o woni e Asammbele, Oumouri haɓanoo ko ngam ɓeydude naatgol rewɓe e politik, o yaltini sariyaaji ngam tabitinde kuule toɗɗaaɗe e suɓaaɓe fof. O golliima kadi ngam ƴettude sariyaaji ko faati e njulaagu e haɓaade bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Ko o tergal PFPOI, fedde rewɓe politik e nder diiwaan geec Indiya, o gollodiima e sehilaaɓe makko to Madagaskaar e Moritani. Nde o wonti gooto e rewɓe seeɗa teeŋtuɓe e politik leydi makko, Oumouri wiyi : "Haalde goonga, ɗum weeɓaani. Aɗa anndi worɓe ina njiɗi en fof en liggodoo, kono ƴettude nokku maɓɓe ina saɗi. Ɓe ngoppataa darnde maɓɓe, ko ɗuum waɗi aɗa foti yahde ƴeewde ɓe, aɗa ƴetta ɓe." E hitaande 2019, caggal nde Oumouri wooti ngam jaɓde « sariya baawɗo », rokki hooreejo leydi ndii, hono Azali Assoumani, yaajnude doole mum, o riiwaa e lannda luulndo makko RDC. O daraaki kadi e wooteeji dipiteeji Komoor 2020, Abdou-Rahim Mistoihi mo fedde hesɗitinde Komoor lomtii mo ngam lomtaade Itsahidi. == Tuugnorgal == hiyryc2l2xu6uy72eofkvgj92fgatz9 172217 172216 2026-06-03T17:24:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172217 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hadjira Oumouri''' (jibinaa ko 1969) ko dawriyanke, jibinannde Komoor. O golliima tuggi 2015 haa 2020 e nder Asaambele Dental Komoor, o woni debbo ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e fedde nde e nder daartol leydi ndii.<ref name=":0">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2017-10-30|title=Portrait de la députée Hadjira Oumouri|url=http://www.comores-infos.net/portrait-de-la-deputee-hadjira-oumouri-elle-est-femme-nee-le-8-mars-journee-internationale-de-la-femme-sage-femme-de/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Comores Infos|language=fr-FR}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2018-04-04|title=From midwife to MP - Advancing the rights of women in the Comoros|url=https://www.unfpa.org/news/midwife-mp-advancing-rights-women-comoros|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=UNFPA|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2020-06-25|title=Hadjira Omouri : le combat d'une vie|url=http://femmedesiles.net/hadjira-omouri-le-combat-dune-vie/25/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=FEMMES DES ÎLES|language=fr-FR}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Hadjira Oumouri jibinaa ko hitaande 1969 to Foumbouni, wuro wonngo e duunde Grande Komore e nder leydi Komoor. Baaba makko biyeteeɗo Mze Oumouri Wa Moindze ko ganndo mawɗo e daartol Komoor mawɗo. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Oumouri janngi ko fayti e jibinannde to Moroni e Moritani.<ref>[http://www.cenicomores.km/wp-content/uploads/2015/02/R%C3%A9sultats-2%C3%A8me-tour-par-Bureaux-de-Vote.pdf Résultats du 2ème tour des élections de Représentants de la Nation 2015] [https://web.archive.org/web/20150402122406/http://www.cenicomores.km/wp-content/uploads/2015/02/R%C3%A9sultats-2%C3%A8me-tour-par-Bureaux-de-Vote.pdf Archived] 2015-04-02 at the [[Wayback Machine]] CENI (in French)</ref> == Kugal == == Cellal e hakkeeji rewɓe == Oumouri ƴettaa ko e hitaande 1995 ngam golloraade e peewnugol galleeji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe e nder diiwaan Mbadjini to Grande Comore, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende ASCOBEF tuggi 2001 haa 2014. O naati kadi e haɓaade jojjanɗe rewɓe, haa arti noon e fedde wiyeteende L’Réseau National Femmes et Développement. O sosi kadi fedde rewɓe wiyeteende Femme en Mouvement e nder diiwaan Mbadjini. == Politik == Gonnooɗo debbo jibinannde oo, haa jooni, ɓeydiima naatde e politik nokkuyankeewo e nder komin mum, hono Itsahidi [fr], tawi faandaare mum ko daranaade rewɓe e nder dingiral politik leydi ndii, ɗo worɓe ɓuri heewde. Ko kanko toɗɗaa meer komin oo tuggi 2012 haa 2014. Caggal duuɓi jeeɗiɗi e lannda RIDJA (Rassemblement pour une Initiative de Développement avec une Jeunesse Avertie) o naati e fedde wiyeteende “Rallie Démocratique des Komores” (RDC) ko adii woote depiteeji Komoree 2015. Ko o tergal RDC, o dogi ngam tawtoreede Itsahidi e Asaambele Dental Komoor e hitaande 2015. O suɓaama e nder terɗe ɗiɗi tan lannda makko e nder suudu sarɗiiji, tawi ko 64,91% e wooteeji ɗii ngoni e nder diiwaan makko. Ko Oumouri tan woni debbo e nder suudu sarɗiiji e ndeen joɗnde, kadi ko debbo ɗiɗaɓo tan cuɓaa e suudu sarɗiiji, caggal Sittou Raghadat Mohamed. E nder sahaa mo o woni e Asammbele, Oumouri haɓanoo ko ngam ɓeydude naatgol rewɓe e politik, o yaltini sariyaaji ngam tabitinde kuule toɗɗaaɗe e suɓaaɓe fof. O golliima kadi ngam ƴettude sariyaaji ko faati e njulaagu e haɓaade bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Ko o tergal PFPOI, fedde rewɓe politik e nder diiwaan geec Indiya, o gollodiima e sehilaaɓe makko to Madagaskaar e Moritani. Nde o wonti gooto e rewɓe seeɗa teeŋtuɓe e politik leydi makko, Oumouri wiyi : "Haalde goonga, ɗum weeɓaani. Aɗa anndi worɓe ina njiɗi en fof en liggodoo, kono ƴettude nokku maɓɓe ina saɗi. Ɓe ngoppataa darnde maɓɓe, ko ɗuum waɗi aɗa foti yahde ƴeewde ɓe, aɗa ƴetta ɓe." E hitaande 2019, caggal nde Oumouri wooti ngam jaɓde « sariya baawɗo », rokki hooreejo leydi ndii, hono Azali Assoumani, yaajnude doole mum, o riiwaa e lannda luulndo makko RDC. O daraaki kadi e wooteeji dipiteeji Komoor 2020, Abdou-Rahim Mistoihi mo fedde hesɗitinde Komoor lomtii mo ngam lomtaade Itsahidi. == Tuugnorgal == 3yu69dd2ntes59h2tzgww27sapf9a57 172218 172217 2026-06-03T17:25:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172218 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hadjira Oumouri''' (jibinaa ko 1969) ko dawriyanke, jibinannde Komoor. O golliima tuggi 2015 haa 2020 e nder Asaambele Dental Komoor, o woni debbo ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e fedde nde e nder daartol leydi ndii.<ref name=":0">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2017-10-30|title=Portrait de la députée Hadjira Oumouri|url=http://www.comores-infos.net/portrait-de-la-deputee-hadjira-oumouri-elle-est-femme-nee-le-8-mars-journee-internationale-de-la-femme-sage-femme-de/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Comores Infos|language=fr-FR}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2018-04-04|title=From midwife to MP - Advancing the rights of women in the Comoros|url=https://www.unfpa.org/news/midwife-mp-advancing-rights-women-comoros|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=UNFPA|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2020-06-25|title=Hadjira Omouri : le combat d'une vie|url=http://femmedesiles.net/hadjira-omouri-le-combat-dune-vie/25/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=FEMMES DES ÎLES|language=fr-FR}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Hadjira Oumouri jibinaa ko hitaande 1969 to Foumbouni, wuro wonngo e duunde Grande Komore e nder leydi Komoor. Baaba makko biyeteeɗo Mze Oumouri Wa Moindze ko ganndo mawɗo e daartol Komoor mawɗo. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Oumouri janngi ko fayti e jibinannde to Moroni e Moritani.<ref>[http://www.cenicomores.km/wp-content/uploads/2015/02/R%C3%A9sultats-2%C3%A8me-tour-par-Bureaux-de-Vote.pdf Résultats du 2ème tour des élections de Représentants de la Nation 2015] [https://web.archive.org/web/20150402122406/http://www.cenicomores.km/wp-content/uploads/2015/02/R%C3%A9sultats-2%C3%A8me-tour-par-Bureaux-de-Vote.pdf Archived] 2015-04-02 at the [[Wayback Machine]] CENI (in French)</ref> == Kugal == == Cellal e hakkeeji rewɓe == Oumouri ƴettaa ko e hitaande 1995 ngam golloraade e peewnugol galleeji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe e nder diiwaan Mbadjini to Grande Comore, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende ASCOBEF tuggi 2001 haa 2014. O naati kadi e haɓaade jojjanɗe rewɓe, haa arti noon e fedde wiyeteende L’Réseau National Femmes et Développement. O sosi kadi fedde rewɓe wiyeteende Femme en Mouvement e nder diiwaan Mbadjini.<ref name=":02" /><ref name=":12" /><ref>{{Cite web|last=Youssouf|first=Mohamed|date=2018-03-08|title=Journée de la femme Hadjira Oumouri: « La femme doit s'imposer et arracher les grands postes»|url=http://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/journ%C3%A9e-de-la-femme-hadjira-oumouri-%C2%AB-la-femme-doit-s%E2%80%99imposer-et-arracher-les-grands-postes%C2%BB-.html|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=La Gazette Des Comores|language=fr}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=May 2019|title=Independent Country Programme Evaluation: Union of the Comoros|url=https://issuu.com/undp-evaluation/docs/icpe_comoros_2019_20_3_|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=UNDP Independent Evaluation Office|language=en}}</ref> == Politik == Gonnooɗo debbo jibinannde oo, haa jooni, ɓeydiima naatde e politik nokkuyankeewo e nder komin mum, hono Itsahidi [fr], tawi faandaare mum ko daranaade rewɓe e nder dingiral politik leydi ndii, ɗo worɓe ɓuri heewde. Ko kanko toɗɗaa meer komin oo tuggi 2012 haa 2014. Caggal duuɓi jeeɗiɗi e lannda RIDJA (Rassemblement pour une Initiative de Développement avec une Jeunesse Avertie) o naati e fedde wiyeteende “Rallie Démocratique des Komores” (RDC) ko adii woote depiteeji Komoree 2015. Ko o tergal RDC, o dogi ngam tawtoreede Itsahidi e Asaambele Dental Komoor e hitaande 2015. O suɓaama e nder terɗe ɗiɗi tan lannda makko e nder suudu sarɗiiji, tawi ko 64,91% e wooteeji ɗii ngoni e nder diiwaan makko. Ko Oumouri tan woni debbo e nder suudu sarɗiiji e ndeen joɗnde, kadi ko debbo ɗiɗaɓo tan cuɓaa e suudu sarɗiiji, caggal Sittou Raghadat Mohamed. E nder sahaa mo o woni e Asammbele, Oumouri haɓanoo ko ngam ɓeydude naatgol rewɓe e politik, o yaltini sariyaaji ngam tabitinde kuule toɗɗaaɗe e suɓaaɓe fof. O golliima kadi ngam ƴettude sariyaaji ko faati e njulaagu e haɓaade bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Ko o tergal PFPOI, fedde rewɓe politik e nder diiwaan geec Indiya, o gollodiima e sehilaaɓe makko to Madagaskaar e Moritani. Nde o wonti gooto e rewɓe seeɗa teeŋtuɓe e politik leydi makko, Oumouri wiyi : "Haalde goonga, ɗum weeɓaani. Aɗa anndi worɓe ina njiɗi en fof en liggodoo, kono ƴettude nokku maɓɓe ina saɗi. Ɓe ngoppataa darnde maɓɓe, ko ɗuum waɗi aɗa foti yahde ƴeewde ɓe, aɗa ƴetta ɓe." E hitaande 2019, caggal nde Oumouri wooti ngam jaɓde « sariya baawɗo », rokki hooreejo leydi ndii, hono Azali Assoumani, yaajnude doole mum, o riiwaa e lannda luulndo makko RDC. O daraaki kadi e wooteeji dipiteeji Komoor 2020, Abdou-Rahim Mistoihi mo fedde hesɗitinde Komoor lomtii mo ngam lomtaade Itsahidi. == Tuugnorgal == qprv8gd5msmkhm1auehmtfoe9dsvbsr 172219 172218 2026-06-03T17:28:25Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172219 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Hadjira Oumouri''' (jibinaa ko 1969) ko dawriyanke, jibinannde Komoor. O golliima tuggi 2015 haa 2020 e nder Asaambele Dental Komoor, o woni debbo ɗiɗaɓo cuɓaaɗo e fedde nde e nder daartol leydi ndii.<ref name=":0">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2017-10-30|title=Portrait de la députée Hadjira Oumouri|url=http://www.comores-infos.net/portrait-de-la-deputee-hadjira-oumouri-elle-est-femme-nee-le-8-mars-journee-internationale-de-la-femme-sage-femme-de/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Comores Infos|language=fr-FR}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|last=Youssouf|first=Nasser|date=2018-04-04|title=From midwife to MP - Advancing the rights of women in the Comoros|url=https://www.unfpa.org/news/midwife-mp-advancing-rights-women-comoros|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=UNFPA|language=en}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|date=2020-06-25|title=Hadjira Omouri : le combat d'une vie|url=http://femmedesiles.net/hadjira-omouri-le-combat-dune-vie/25/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=FEMMES DES ÎLES|language=fr-FR}}{{Dead link|date=July 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Hadjira Oumouri jibinaa ko hitaande 1969 to Foumbouni, wuro wonngo e duunde Grande Komore e nder leydi Komoor. Baaba makko biyeteeɗo Mze Oumouri Wa Moindze ko ganndo mawɗo e daartol Komoor mawɗo. Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre, Oumouri janngi ko fayti e jibinannde to Moroni e Moritani.<ref>[http://www.cenicomores.km/wp-content/uploads/2015/02/R%C3%A9sultats-2%C3%A8me-tour-par-Bureaux-de-Vote.pdf Résultats du 2ème tour des élections de Représentants de la Nation 2015] [https://web.archive.org/web/20150402122406/http://www.cenicomores.km/wp-content/uploads/2015/02/R%C3%A9sultats-2%C3%A8me-tour-par-Bureaux-de-Vote.pdf Archived] 2015-04-02 at the [[Wayback Machine]] CENI (in French)</ref> == Kugal == == Cellal e hakkeeji rewɓe == Oumouri ƴettaa ko e hitaande 1995 ngam golloraade e peewnugol galleeji ngam Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Yimɓe e nder diiwaan Mbadjini to Grande Comore, caggal ɗuum o wonti gardiiɗo fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende ASCOBEF tuggi 2001 haa 2014. O naati kadi e haɓaade jojjanɗe rewɓe, haa arti noon e fedde wiyeteende L’Réseau National Femmes et Développement. O sosi kadi fedde rewɓe wiyeteende Femme en Mouvement e nder diiwaan Mbadjini.<ref name=":02" /><ref name=":12" /><ref>{{Cite web|last=Youssouf|first=Mohamed|date=2018-03-08|title=Journée de la femme Hadjira Oumouri: « La femme doit s'imposer et arracher les grands postes»|url=http://lagazettedescomores.com/soci%C3%A9t%C3%A9/journ%C3%A9e-de-la-femme-hadjira-oumouri-%C2%AB-la-femme-doit-s%E2%80%99imposer-et-arracher-les-grands-postes%C2%BB-.html|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=La Gazette Des Comores|language=fr}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=May 2019|title=Independent Country Programme Evaluation: Union of the Comoros|url=https://issuu.com/undp-evaluation/docs/icpe_comoros_2019_20_3_|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=UNDP Independent Evaluation Office|language=en}}</ref> == Politik == Gonnooɗo debbo jibinannde oo, haa jooni, ɓeydiima naatde e politik nokkuyankeewo e nder komin mum, hono Itsahidi [fr], tawi faandaare mum ko daranaade rewɓe e nder dingiral politik leydi ndii, ɗo worɓe ɓuri heewde. Ko kanko toɗɗaa meer komin oo tuggi 2012 haa 2014. Caggal duuɓi jeeɗiɗi e lannda RIDJA (Rassemblement pour une Initiative de Développement avec une Jeunesse Avertie) o naati e fedde wiyeteende “Rallie Démocratique des Komores” (RDC) ko adii woote depiteeji Komoree 2015."<ref name=":03" /><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2019-09-09|title=La députée Hadjira Oumouri est exclue du parti RDC|url=http://www.comores-infos.net/la-deputee-hadjira-oumouri-est-exclue-du-parti-rdc/|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Comores Infos|language=fr-FR}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2019-09-04|title=Comores: l'assemblée confie au président les pouvoirs pour organiser les législatives|url=https://www.lefigaro.fr/flash-actu/comores-l-assemblee-confie-au-president-les-pouvoirs-pour-organiser-les-legislatives-20190904|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Le Figaro|language=fr}}</ref><ref>{{Cite web|last=Mbaé|date=2019-09-19|title=Exclusion de Hadjira Oumouri du parti Rdc I Djaé Ahamada Chanfi conteste la décision et la légitimité de celui qui l'a prise|url=https://alwatwan.net/politique/exclusion-de-hadjira-oumouri-du-parti-rdc-i-dja%C3%A9-ahamada-chanfi-conteste-la-d%C3%A9cision-et-la-l%C3%A9gitimit%C3%A9-de-celui-qui-l%E2%80%99a-prise.html|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Al-Watwan|language=fr}}</ref><ref>{{Cite web|last=|first=|date=2020-01-20|title=Compilation des Resultats du Scrutin|url=https://www.facebook.com/cenicomores/photos/pcb.1428332210660054/1428330963993512|archive-url=|archive-date=|access-date=|website=Commission Electorale Nationale Indépendante (CENI)|language=fr}}</ref><ref>{{Cite web|last=AFP|date=2019-11-14|title=Comoros leader urges opposition to drop vote boycott|url=https://news.yahoo.com/comoros-leader-urges-opposition-drop-vote-boycott-112114501.html|archive-url=|archive-date=|access-date=2021-01-15|website=Yahoo News|language=en-US}}</ref> Ko o tergal RDC, o dogi ngam tawtoreede Itsahidi e Asaambele Dental Komoor e hitaande 2015. O suɓaama e nder terɗe ɗiɗi tan lannda makko e nder suudu sarɗiiji, tawi ko 64,91% e wooteeji ɗii ngoni e nder diiwaan makko. Ko Oumouri tan woni debbo e nder suudu sarɗiiji e ndeen joɗnde, kadi ko debbo ɗiɗaɓo tan cuɓaa e suudu sarɗiiji, caggal Sittou Raghadat Mohamed. E nder sahaa mo o woni e Asammbele, Oumouri haɓanoo ko ngam ɓeydude naatgol rewɓe e politik, o yaltini sariyaaji ngam tabitinde kuule toɗɗaaɗe e suɓaaɓe fof. O golliima kadi ngam ƴettude sariyaaji ko faati e njulaagu e haɓaade bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe. Ko o tergal PFPOI, fedde rewɓe politik e nder diiwaan geec Indiya, o gollodiima e sehilaaɓe makko to Madagaskaar e Moritani. Nde o wonti gooto e rewɓe seeɗa teeŋtuɓe e politik leydi makko, Oumouri wiyi : "Haalde goonga, ɗum weeɓaani. Aɗa anndi worɓe ina njiɗi en fof en liggodoo, kono ƴettude nokku maɓɓe ina saɗi. Ɓe ngoppataa darnde maɓɓe, ko ɗuum waɗi aɗa foti yahde ƴeewde ɓe, aɗa ƴetta ɓe." E hitaande 2019, caggal nde Oumouri wooti ngam jaɓde « sariya baawɗo », rokki hooreejo leydi ndii, hono Azali Assoumani, yaajnude doole mum, o riiwaa e lannda luulndo makko RDC. O daraaki kadi e wooteeji dipiteeji Komoor 2020, Abdou-Rahim Mistoihi mo fedde hesɗitinde Komoor lomtii mo ngam lomtaade Itsahidi. == Tuugnorgal == 7pqzbvzbslv2p708y200fjs0l9iae34 Loub Yacout Zaïdou 0 41833 172220 2026-06-03T17:37:02Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172220 wikitext text/x-wiki Loub Yakout Zaïdou ko debbo jibinannde, gardiiɗo e politik, golloowo hannde e jaagorgal cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitaare rewɓe e worɓe. Nguurndam O jibinaa ko Loub Yacout Attoumane to Ouani to duunde Anjouan, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mutsamudu e hitaande 1979. O heɓi dipolomaaji toowɗi karallaagal to bannge jibinannde e hitaande 1983 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tunus, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hombo gila 1971 1990 o janngi to Senegaal, o heɓi dipolom karallaagal toowngal goɗɗo e infirmiyee. Nde o arti e leydi Komoor, Zaïdou ƴetti golle e nder jaŋde cellal e peewnugol galleeji. Tuggi 1997 haa 1999 o naati Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi (ÉNA) Kodduwaar, o timmini jaŋde makko e njuɓɓudi cellal Tuggi 2000, Zaïdou ƴettii geɗe keewɗe e nder njuɓɓudi cellal diiwaan Anjouan, o golliima e eɓɓaaɗe ngam haɓaade ñawu nguu, VIH e paawngal. E lewru marse 2009, o toɗɗaa ko gardiiɗo peewnugol porogaraamuuji e jokkondiral ONG to Ministeer Cellal. E lewru suwee 2019, nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitgol rewɓe, o hollitii wonde o yiɗi ko yuɓɓinde ministeer oo e golloraade ngam haɗde bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe e sukaaɓe. Zaïdou ina resndi safroowo, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe tato. O woniino e golle e nder Fedde Rewɓe Komoor. Tuugnorgal 4eqfql6owwess8svptz8j05zhnm5fbt 172221 172220 2026-06-03T17:40:49Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172221 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Loub Yakout Zaïdou ko debbo jibinannde, gardiiɗo e politik, golloowo hannde e jaagorgal cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitaare rewɓe e worɓe. Nguurndam O jibinaa ko Loub Yacout Attoumane to Ouani to duunde Anjouan, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mutsamudu e hitaande 1979. O heɓi dipolomaaji toowɗi karallaagal to bannge jibinannde e hitaande 1983 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tunus, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hombo gila 1971 1990 o janngi to Senegaal, o heɓi dipolom karallaagal toowngal goɗɗo e infirmiyee. Nde o arti e leydi Komoor, Zaïdou ƴetti golle e nder jaŋde cellal e peewnugol galleeji. Tuggi 1997 haa 1999 o naati Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi (ÉNA) Kodduwaar, o timmini jaŋde makko e njuɓɓudi cellal Tuggi 2000, Zaïdou ƴettii geɗe keewɗe e nder njuɓɓudi cellal diiwaan Anjouan, o golliima e eɓɓaaɗe ngam haɓaade ñawu nguu, VIH e paawngal. E lewru marse 2009, o toɗɗaa ko gardiiɗo peewnugol porogaraamuuji e jokkondiral ONG to Ministeer Cellal. E lewru suwee 2019, nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitgol rewɓe, o hollitii wonde o yiɗi ko yuɓɓinde ministeer oo e golloraade ngam haɗde bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe e sukaaɓe. Zaïdou ina resndi safroowo, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe tato. O woniino e golle e nder Fedde Rewɓe Komoor. Tuugnorgal 79kyi1qmjcrg77ayjpd9apa7z4l06rr 172222 172221 2026-06-03T17:41:57Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172222 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Loub Yakout Zaïdou''' ko debbo jibinannde, gardiiɗo e politik, golloowo hannde e jaagorgal cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitaare rewɓe e worɓe. == Nguurndam == O jibinaa ko Loub Yacout Attoumane to Ouani to duunde Anjouan, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mutsamudu e hitaande 1979. O heɓi dipolomaaji toowɗi karallaagal to bannge jibinannde e hitaande 1983 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tunus, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hombo gila 1971 1990 o janngi to Senegaal, o heɓi dipolom karallaagal toowngal goɗɗo e infirmiyee. Nde o arti e leydi Komoor, Zaïdou ƴetti golle e nder jaŋde cellal e peewnugol galleeji. Tuggi 1997 haa 1999 o naati Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi (ÉNA) Kodduwaar, o timmini jaŋde makko e njuɓɓudi cellal Tuggi 2000, Zaïdou ƴettii geɗe keewɗe e nder njuɓɓudi cellal diiwaan Anjouan, o golliima e eɓɓaaɗe ngam haɓaade ñawu nguu, VIH e paawngal. E lewru marse 2009, o toɗɗaa ko gardiiɗo peewnugol porogaraamuuji e jokkondiral ONG to Ministeer Cellal. E lewru suwee 2019, nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitgol rewɓe, o hollitii wonde o yiɗi ko yuɓɓinde ministeer oo e golloraade ngam haɗde bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe e sukaaɓe. Zaïdou ina resndi safroowo, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe tato. O woniino e golle e nder Fedde Rewɓe Komoor. == Tuugnorgal == 5oryndfnwjf0tlk36iqxfoiqdobhz1p 172223 172222 2026-06-03T17:54:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172223 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Loub Yakout Zaïdou''' ko debbo jibinannde, gardiiɗo e politik, golloowo hannde e jaagorgal cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitaare rewɓe e worɓe.<ref name="Yazid">{{cite web|last1=Yazid|first1=A O|title=Qui est Madame Loub Yacout Zaidou, la nouvelle Ministre de la Santé ?|url=http://lagazettedescomores.com/sant%C3%A9/qui-est-madame-loub-yacout-zaidou,-la-nouvelle-ministre-de-la-sant%C3%A9-.html|website=La Gazette Des Comores|access-date=4 January 2021|language=fr|date=18 June 2019}}</ref><ref name="Abouhariat" /><ref name="Abouhariat" /><ref name="Yazid" /> == Nguurndam == O jibinaa ko Loub Yacout Attoumane to Ouani to duunde Anjouan, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mutsamudu e hitaande 1979. O heɓi dipolomaaji toowɗi karallaagal to bannge jibinannde e hitaande 1983 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tunus, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hombo gila 1971 1990 o janngi to Senegaal, o heɓi dipolom karallaagal toowngal goɗɗo e infirmiyee. Nde o arti e leydi Komoor, Zaïdou ƴetti golle e nder jaŋde cellal e peewnugol galleeji. Tuggi 1997 haa 1999 o naati Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi (ÉNA) Kodduwaar, o timmini jaŋde makko e njuɓɓudi cellal Tuggi 2000, Zaïdou ƴettii geɗe keewɗe e nder njuɓɓudi cellal diiwaan Anjouan, o golliima e eɓɓaaɗe ngam haɓaade ñawu nguu, VIH e paawngal. E lewru marse 2009, o toɗɗaa ko gardiiɗo peewnugol porogaraamuuji e jokkondiral ONG to Ministeer Cellal. E lewru suwee 2019, nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitgol rewɓe, o hollitii wonde o yiɗi ko yuɓɓinde ministeer oo e golloraade ngam haɗde bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe e sukaaɓe. Zaïdou ina resndi safroowo, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe tato. O woniino e golle e nder Fedde Rewɓe Komoor. == Tuugnorgal == j5hda3x8hmsnfbe4oi7fz14pw1l3umu 172224 172223 2026-06-03T17:56:53Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172224 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Loub Yakout Zaïdou''' ko debbo jibinannde, gardiiɗo e politik, golloowo hannde e jaagorgal cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitaare rewɓe e worɓe.<ref name="Yazid">{{cite web|last1=Yazid|first1=A O|title=Qui est Madame Loub Yacout Zaidou, la nouvelle Ministre de la Santé ?|url=http://lagazettedescomores.com/sant%C3%A9/qui-est-madame-loub-yacout-zaidou,-la-nouvelle-ministre-de-la-sant%C3%A9-.html|website=La Gazette Des Comores|access-date=4 January 2021|language=fr|date=18 June 2019}}</ref> == Nguurndam == O jibinaa ko Loub Yacout Attoumane to Ouani to duunde Anjouan, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mutsamudu e hitaande 1979. O heɓi dipolomaaji toowɗi karallaagal to bannge jibinannde e hitaande 1983 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tunus, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hombo gila 1971 1990 o janngi to Senegaal, o heɓi dipolom karallaagal toowngal goɗɗo e infirmiyee. Nde o arti e leydi Komoor, Zaïdou ƴetti golle e nder jaŋde cellal e peewnugol galleeji. Tuggi 1997 haa 1999 o naati Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi (ÉNA) Kodduwaar, o timmini jaŋde makko e njuɓɓudi cellal Tuggi 2000, Zaïdou ƴettii geɗe keewɗe e nder njuɓɓudi cellal diiwaan Anjouan, o golliima e eɓɓaaɗe ngam haɓaade ñawu nguu, VIH e paawngal. E lewru marse 2009, o toɗɗaa ko gardiiɗo peewnugol porogaraamuuji e jokkondiral ONG to Ministeer Cellal. E lewru suwee 2019, nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitgol rewɓe, o hollitii wonde o yiɗi ko yuɓɓinde ministeer oo e golloraade ngam haɗde bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe e sukaaɓe. Zaïdou ina resndi safroowo, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe tato. O woniino e golle e nder Fedde Rewɓe Komoor.<ref name="Abouhariat">{{cite web|last1=Said Abdallah|first1=Abouhariat|title=Parcours / Qui est Loub Yakouti Zaïdou ?|url=https://alwatwan.net/societe/parcours-/-qui-est-loub-yakouti-za%C3%AFdou.html|website=Al-Watwan|access-date=4 January 2021|language=fr|date=27 June 2019}}</ref><ref name="Yazid2" /> == Tuugnorgal == 9yrj21hhiahtqdk6zihrip7dvl9cwjy 172225 172224 2026-06-03T17:57:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172225 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Loub Yakout Zaïdou''' ko debbo jibinannde, gardiiɗo e politik, golloowo hannde e jaagorgal cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitaare rewɓe e worɓe.<ref name="Yazid">{{cite web|last1=Yazid|first1=A O|title=Qui est Madame Loub Yacout Zaidou, la nouvelle Ministre de la Santé ?|url=http://lagazettedescomores.com/sant%C3%A9/qui-est-madame-loub-yacout-zaidou,-la-nouvelle-ministre-de-la-sant%C3%A9-.html|website=La Gazette Des Comores|access-date=4 January 2021|language=fr|date=18 June 2019}}</ref> == Nguurndam == O jibinaa ko Loub Yacout Attoumane to Ouani to duunde Anjouan, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Mutsamudu e hitaande 1979. O heɓi dipolomaaji toowɗi karallaagal to bannge jibinannde e hitaande 1983 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tunus, o golliima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Hombo gila 1971 1990 o janngi to Senegaal, o heɓi dipolom karallaagal toowngal goɗɗo e infirmiyee. Nde o arti e leydi Komoor, Zaïdou ƴetti golle e nder jaŋde cellal e peewnugol galleeji. Tuggi 1997 haa 1999 o naati Duɗal Ngenndiwal Njuɓɓudi (ÉNA) Kodduwaar, o timmini jaŋde makko e njuɓɓudi cellal Tuggi 2000, Zaïdou ƴettii geɗe keewɗe e nder njuɓɓudi cellal diiwaan Anjouan, o golliima e eɓɓaaɗe ngam haɓaade ñawu nguu, VIH e paawngal. E lewru marse 2009, o toɗɗaa ko gardiiɗo peewnugol porogaraamuuji e jokkondiral ONG to Ministeer Cellal. E lewru suwee 2019, nde o toɗɗaa jaagorgal ko feewti e cellal, ballondiral, ndeenka renndo e ƴellitgol rewɓe, o hollitii wonde o yiɗi ko yuɓɓinde ministeer oo e golloraade ngam haɗde bonanndeeji baɗeteeɗi e rewɓe e sukaaɓe. Zaïdou ina resndi safroowo, ina jogii ɓiɓɓe rewɓe tato. O woniino e golle e nder Fedde Rewɓe Komoor.<ref name="Abouhariat">{{cite web|last1=Said Abdallah|first1=Abouhariat|title=Parcours / Qui est Loub Yakouti Zaïdou ?|url=https://alwatwan.net/societe/parcours-/-qui-est-loub-yakouti-za%C3%AFdou.html|website=Al-Watwan|access-date=4 January 2021|language=fr|date=27 June 2019}}</ref> == Tuugnorgal == ra1am44htc4zsprmgdfwnn1ir8v5rh0 Template:GSA player 10 41834 172226 2026-06-03T20:10:24Z Nimmzo 13543 Created Global Sports Archive Cite Web generator from [[en:Template:GSA player]] 172226 wikitext text/x-wiki {{#if: {{{1<includeonly>|</includeonly>}}} {{{id|}}} {{#property:P11963}} | {{#if: {{{access-date|{{{accessdate|{{{citation|}}}}}}}}} | {{cite web |url=https://globalsportsarchive.com/en/{{#if: {{{1|{{{id<includeonly>|</includeonly>}}}}}} | soccer/athlete/{{trim|{{{1|{{{id}}}}}}}} | {{First word|1={{#property:P11963}}|sep=,}} }} |title={{#if: {{{2|{{{name<includeonly>|</includeonly>}}}}}} | {{{2|{{{name}}}}}} | {{PAGENAMEBASE}} }} |website=Global Sports Archive |access-date={{{access-date|{{{accessdate|}}}}}} }} | [https://globalsportsarchive.com/en/{{#if: {{{1|{{{id<includeonly>|</includeonly>}}}}}} | soccer/athlete/{{trim|{{{1|{{{id}}}}}}}} | {{First word|1={{#property:P11963}}|sep=,}} }} {{#if: {{{2|{{{name<includeonly>|</includeonly>}}}}}} | {{{2|{{{name}}}}}} | {{PAGENAMEBASE}} }}] at Global Sports Archive<includeonly>{{EditAtWikidata|pid=P11963|{{{1|{{{id|}}}}}}}}</includeonly> }} | <span class="error">&#123;&#123;[[Template:GSA player|GSA player]]&#125;&#125; template missing ID and not present in Wikidata.</span>{{#ifeq:{{NAMESPACENUMBER}}|0|[[Category:GSA player template missing ID and not in Wikidata]]}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{#ifeq:{{NAMESPACENUMBER}}|0|[[Category:Pages using GSA player template with unknown parameters|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Page using [[Template:GSA player]] with unknown parameter "_VALUE_"|ignoreblank=y| 1 | 2 | id | name | access-date | accessdate | citation }}<noinclude> {{Documentation}} <!-- Please add categories to the /doc subpage. --> </noinclude> q7gtdw9hpkv117fylak1khbbv8tjw8f Dazaifu Line 0 41835 172228 2026-06-03T20:47:37Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172228 wikitext text/x-wiki Laawol Dazaifu (太宰府線, Dazaifu-sen) ko laawol laana njoorndi Japon ngol laana njoorndi Nishi-Nippon (Nishitetsu) huutortoo, jokkondirngol wuro Chikushino e wuro Dazaifu e nder diiwaan Fukuoka. Tariya Tramway pucci Dazaifu Co. udditi laawol 915mm ummoraade Futsukaichi haa Dazaifu e hitaande 1902, e naatnude yah-ngartaa aaludere e laawol ngol e hitaande 1913. E hitaande 1927 laana kaa waɗi laana ndiwoowa e 1500 VDC, ka waylitaama haa 1435mm, ka Kyushu Railway Co. hoosi ka nder hitaande 1934. E hitaande 1942, fedde laana njoorndi Kyushu hawri e fedde laana njoorndi kuuraa Kyushu, wonti fedde laana njoorndi Nishi-Nippon (firti ko Japon hirnaange). Stations Innde station Japon Total distance Transfers Nokku km Nishitetsu Tenjin Ōmuta Line Chikushino Fukuoka Dazaifu 1,4 km D 02 Dazaifu ko 2,4 km Tuugnorgal f7pnk5480i3o2umlh9meqvm5drcf4gu 172229 172228 2026-06-03T20:49:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172229 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Laawol Dazaifu (太宰府線, Dazaifu-sen) ko laawol laana njoorndi Japon ngol laana njoorndi Nishi-Nippon (Nishitetsu) huutortoo, jokkondirngol wuro Chikushino e wuro Dazaifu e nder diiwaan Fukuoka. Tariya Tramway pucci Dazaifu Co. udditi laawol 915mm ummoraade Futsukaichi haa Dazaifu e hitaande 1902, e naatnude yah-ngartaa aaludere e laawol ngol e hitaande 1913. E hitaande 1927 laana kaa waɗi laana ndiwoowa e 1500 VDC, ka waylitaama haa 1435mm, ka Kyushu Railway Co. hoosi ka nder hitaande 1934. E hitaande 1942, fedde laana njoorndi Kyushu hawri e fedde laana njoorndi kuuraa Kyushu, wonti fedde laana njoorndi Nishi-Nippon (firti ko Japon hirnaange). Stations Innde station Japon Total distance Transfers Nokku km Nishitetsu Tenjin Ōmuta Line Chikushino Fukuoka Dazaifu 1,4 km D 02 Dazaifu ko 2,4 km Tuugnorgal a6n025iny8p45xtrj84uk8t5qz2t86h 172230 172229 2026-06-03T20:51:40Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172230 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Dazaifu''' (太宰府線, Dazaifu-sen) ko laawol laana njoorndi Japon ngol laana njoorndi Nishi-Nippon (Nishitetsu) huutortoo, jokkondirngol wuro Chikushino e wuro Dazaifu e nder diiwaan Fukuoka. == Tariya == Tramway pucci Dazaifu Co. udditi laawol 915mm ummoraade Futsukaichi haa Dazaifu e hitaande 1902, e naatnude yah-ngartaa aaludere e laawol ngol e hitaande 1913. E hitaande 1927 laana kaa waɗi laana ndiwoowa e 1500 VDC, ka waylitaama haa 1435mm, ka Kyushu Railway Co. hoosi ka nder hitaande 1934. E hitaande 1942, fedde laana njoorndi Kyushu hawri e fedde laana njoorndi kuuraa Kyushu, wonti fedde laana njoorndi Nishi-Nippon (firti ko Japon hirnaange). == Stations == Innde station Japon Total distance Transfers Nokku km Nishitetsu Tenjin Ōmuta Line Chikushino Fukuoka == Dazaifu 1,4 km == D 02 Dazaifu ko 2,4 km == Tuugnorgal == 94jvtd3hvihfwjxtds4f489yv2hfm3f Flower Nagai Line 0 41836 172231 2026-06-04T08:38:35Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Laawol Nagai Puɗi (Flower Nagai) ko laawol laana njoorndi Japon e nder diiwaan Yamagata, Japon. Ina jokkondiri e nokku Akayu to Nanyō e nokku Arato to Shirataka. Laabi Nagai Puɗi ko laabi tan ɗi sosiyetee Yamagata (山形鉄道, Yamagata Tetsudō) huutortoo, sosiyetee tataɓo mo ƴetti laana JR Fuɗnaange ɓooyma e hitaande 1988. E hitaande 2005, laawol laana njoorndi Yamagata ina wondi e caɗeele uddude sabu ŋakkeende patronat, ɗum addani hoɗɓe heewɓe, haa te..." 172231 wikitext text/x-wiki Laawol Nagai Puɗi (Flower Nagai) ko laawol laana njoorndi Japon e nder diiwaan Yamagata, Japon. Ina jokkondiri e nokku Akayu to Nanyō e nokku Arato to Shirataka. Laabi Nagai Puɗi ko laabi tan ɗi sosiyetee Yamagata (山形鉄道, Yamagata Tetsudō) huutortoo, sosiyetee tataɓo mo ƴetti laana JR Fuɗnaange ɓooyma e hitaande 1988. E hitaande 2005, laawol laana njoorndi Yamagata ina wondi e caɗeele uddude sabu ŋakkeende patronat, ɗum addani hoɗɓe heewɓe, haa teeŋti noon e sukaaɓe e mawɓe, waasde jogaade laawol ummoraade e gese mum en. Feere nde sosiyetee oo joginoo tan ko etaade dañde turismaaɓe ɓurɓe heewde e nokkuuji teskinɗi ɗii. Operateer gooto e otooji, Tatsuo Asakura, golloowo tawa mawɓe mum anndaa, ɓeydii yahooɓe caggal wuro gila e 350 e hitaande 2005 haa 7 000 e hitaande 2006, e lewru suwee 2008, o jaɓɓiima ko ina ɓura 20 000 turis e nder njilluuji makko ɓuuɓɗi, ɗi o ardii e nokkuuji ɗii. Kugal Disel keewɗo oto gooto (YR-880 Series) ina kuutoroo laana kaa, ina doga gila Akayu haa Arato laawol gootol e nder waktuuji ɗiɗi kala. Stock Rolling Sereeji YR-880 Ko Niigata Transys mahi otooji keewɗi disel oto gooto e hitaande 1988 e 1990 ngam laana ndiwoowa Flower Nagai, e kuutoragol mbaadi Niigata Transys NDC. Yunituuji jeegom ina ngoodi gila 2018. Yunit gooto, YR-881 ina woppitaa e hitaande 2003, YR-885 ina woppitaa e hitaande 2015.[citation needed] Sereeji MCR4A Oto ɓuuɓɗo mo Niigata Transys feewni, yuɓɓo gooto feewnaama.[citation needed] Tariya Ñalnde 26 oktoobar 1913 : Taƴre Akayu - Ringō udditaa Ñalnde 15 noowammbar 1914 : Taƴre Ringō - Nagai udditaa Ñalnde 11 desaambar 1922 : Taƴre Nagai - Ayukai udditaa Ñalnde 22 abriil 1923 : Taƴre Ayukai - Arato udditaa, timmini liggey oo Ñalnde 15 noowammbar 1954 : Diƴƴe keewɗe lomtinii masiŋaaji aawdi e laana kaa Ñalnde 1 suwee 1959 : Gaaraas Miyauchi udditaa Ñalnde 20 mee 1960 : Gaaraas Minami-Nagai udditaa oktoobar 1986 : laamu toɗɗii liggey ngam udditde Ñalnde 1 abriil 1987 : Line roni JR Fuɗnaange caggal nde JNR privatisaa oktoobar 1988 : Laana ndiwoowa ummiima JR Fuɗnaange fayde e Sosiyetee laana njoorndi Yamagata Ñalnde 15 desaambar 1989 : Gaaraas Shirousagi udditaa Ñalnde 23 oktoobar 1997 : ƴeewndo jolngo hakkundeejo (CTC) fuɗɗii Ñalnde 9 lewru juko hitaande 2002 : Gaaraas Ayame-Kōen udditaa Ñalnde 13 oktoobar 2007 : Gaaraas Shikinosato udditaa Doggol station Staasiyoŋaaji ɗii fof ko e diiwaan Yamagata ngoni. Stasiyoŋ Japon Distance (km) Nokku gonɗo e njilluuji Akayu 赤湯 0.0 Alaama wonande laana ndiwoowa Yamagata ka JR Fuɗnaange dognata. Yamagata ƴiiƴam ■ Ōu Laabi mawɗi Nan'yo Nanyo-Shiyakusho 0.9 Miyauchi 3.0 Orihata 4.4 Ringo ko 6.8 10.3 Kawanishi, diiwaan Higashiokitama 12.2 ■ Line Yonesaka Nagai Tokiniwa 14.9 Minami-Nagai 17.3 18.3 Ayame-Koen 19.1 Uzen-Narita 21.0 23.2 Koguwa 蚕桑 24,6 Shirataka, diiwaan Nishiokitama Ayukay ko 27,9 28.6 Arato 30,5 Tuugnorgal 0lw0mwtlk4gw6l78d2a2ardhc9nqvxh 172232 172231 2026-06-04T08:39:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172232 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Laawol Nagai Puɗi (Flower Nagai) ko laawol laana njoorndi Japon e nder diiwaan Yamagata, Japon. Ina jokkondiri e nokku Akayu to Nanyō e nokku Arato to Shirataka. Laabi Nagai Puɗi ko laabi tan ɗi sosiyetee Yamagata (山形鉄道, Yamagata Tetsudō) huutortoo, sosiyetee tataɓo mo ƴetti laana JR Fuɗnaange ɓooyma e hitaande 1988. E hitaande 2005, laawol laana njoorndi Yamagata ina wondi e caɗeele uddude sabu ŋakkeende patronat, ɗum addani hoɗɓe heewɓe, haa teeŋti noon e sukaaɓe e mawɓe, waasde jogaade laawol ummoraade e gese mum en. Feere nde sosiyetee oo joginoo tan ko etaade dañde turismaaɓe ɓurɓe heewde e nokkuuji teskinɗi ɗii. Operateer gooto e otooji, Tatsuo Asakura, golloowo tawa mawɓe mum anndaa, ɓeydii yahooɓe caggal wuro gila e 350 e hitaande 2005 haa 7 000 e hitaande 2006, e lewru suwee 2008, o jaɓɓiima ko ina ɓura 20 000 turis e nder njilluuji makko ɓuuɓɗi, ɗi o ardii e nokkuuji ɗii. Kugal Disel keewɗo oto gooto (YR-880 Series) ina kuutoroo laana kaa, ina doga gila Akayu haa Arato laawol gootol e nder waktuuji ɗiɗi kala. Stock Rolling Sereeji YR-880 Ko Niigata Transys mahi otooji keewɗi disel oto gooto e hitaande 1988 e 1990 ngam laana ndiwoowa Flower Nagai, e kuutoragol mbaadi Niigata Transys NDC. Yunituuji jeegom ina ngoodi gila 2018. Yunit gooto, YR-881 ina woppitaa e hitaande 2003, YR-885 ina woppitaa e hitaande 2015.[citation needed] Sereeji MCR4A Oto ɓuuɓɗo mo Niigata Transys feewni, yuɓɓo gooto feewnaama.[citation needed] Tariya Ñalnde 26 oktoobar 1913 : Taƴre Akayu - Ringō udditaa Ñalnde 15 noowammbar 1914 : Taƴre Ringō - Nagai udditaa Ñalnde 11 desaambar 1922 : Taƴre Nagai - Ayukai udditaa Ñalnde 22 abriil 1923 : Taƴre Ayukai - Arato udditaa, timmini liggey oo Ñalnde 15 noowammbar 1954 : Diƴƴe keewɗe lomtinii masiŋaaji aawdi e laana kaa Ñalnde 1 suwee 1959 : Gaaraas Miyauchi udditaa Ñalnde 20 mee 1960 : Gaaraas Minami-Nagai udditaa oktoobar 1986 : laamu toɗɗii liggey ngam udditde Ñalnde 1 abriil 1987 : Line roni JR Fuɗnaange caggal nde JNR privatisaa oktoobar 1988 : Laana ndiwoowa ummiima JR Fuɗnaange fayde e Sosiyetee laana njoorndi Yamagata Ñalnde 15 desaambar 1989 : Gaaraas Shirousagi udditaa Ñalnde 23 oktoobar 1997 : ƴeewndo jolngo hakkundeejo (CTC) fuɗɗii Ñalnde 9 lewru juko hitaande 2002 : Gaaraas Ayame-Kōen udditaa Ñalnde 13 oktoobar 2007 : Gaaraas Shikinosato udditaa Doggol station Staasiyoŋaaji ɗii fof ko e diiwaan Yamagata ngoni. Stasiyoŋ Japon Distance (km) Nokku gonɗo e njilluuji Akayu 赤湯 0.0 Alaama wonande laana ndiwoowa Yamagata ka JR Fuɗnaange dognata. Yamagata ƴiiƴam ■ Ōu Laabi mawɗi Nan'yo Nanyo-Shiyakusho 0.9 Miyauchi 3.0 Orihata 4.4 Ringo ko 6.8 10.3 Kawanishi, diiwaan Higashiokitama 12.2 ■ Line Yonesaka Nagai Tokiniwa 14.9 Minami-Nagai 17.3 18.3 Ayame-Koen 19.1 Uzen-Narita 21.0 23.2 Koguwa 蚕桑 24,6 Shirataka, diiwaan Nishiokitama Ayukay ko 27,9 28.6 Arato 30,5 Tuugnorgal 8n965mv47eshvufqmem79ys6kfa83tj 172233 172232 2026-06-04T08:43:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172233 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Nagai Puɗi''' (Flower Nagai) ko laawol laana njoorndi Japon e nder diiwaan Yamagata, Japon. Ina jokkondiri e nokku Akayu to Nanyō e nokku Arato to Shirataka. Laabi Nagai Puɗi ko laabi tan ɗi sosiyetee Yamagata (山形鉄道, Yamagata Tetsudō) huutortoo, sosiyetee tataɓo mo ƴetti laana JR Fuɗnaange ɓooyma e hitaande 1988. E hitaande 2005, laawol laana njoorndi Yamagata ina wondi e caɗeele uddude sabu ŋakkeende patronat, ɗum addani hoɗɓe heewɓe, haa teeŋti noon e sukaaɓe e mawɓe, waasde jogaade laawol ummoraade e gese mum en. Feere nde sosiyetee oo joginoo tan ko etaade dañde turismaaɓe ɓurɓe heewde e nokkuuji teskinɗi ɗii. Operateer gooto e otooji, Tatsuo Asakura, golloowo tawa mawɓe mum anndaa, ɓeydii yahooɓe caggal wuro gila e 350 e hitaande 2005 haa 7 000 e hitaande 2006, e lewru suwee 2008, o jaɓɓiima ko ina ɓura 20 000 turis e nder njilluuji makko ɓuuɓɗi, ɗi o ardii e nokkuuji ɗii. == Kugal == Disel keewɗo oto gooto (YR-880 Series) ina kuutoroo laana kaa, ina doga gila Akayu haa Arato laawol gootol e nder waktuuji ɗiɗi kala. == Stock Rolling == == Sereeji YR-880 == Ko Niigata Transys mahi otooji keewɗi disel oto gooto e hitaande 1988 e 1990 ngam laana ndiwoowa Flower Nagai, e kuutoragol mbaadi Niigata Transys NDC. Yunituuji jeegom ina ngoodi gila 2018. Yunit gooto, YR-881 ina woppitaa e hitaande 2003, YR-885 ina woppitaa e hitaande 2015.[citation needed] Sereeji MCR4A Oto ɓuuɓɗo mo Niigata Transys feewni, yuɓɓo gooto feewnaama.[citation needed] == Tariya == Ñalnde 26 oktoobar 1913 : Taƴre Akayu - Ringō udditaa Ñalnde 15 noowammbar 1914 : Taƴre Ringō - Nagai udditaa Ñalnde 11 desaambar 1922 : Taƴre Nagai - Ayukai udditaa Ñalnde 22 abriil 1923 : Taƴre Ayukai - Arato udditaa, timmini liggey oo Ñalnde 15 noowammbar 1954 : Diƴƴe keewɗe lomtinii masiŋaaji aawdi e laana kaa Ñalnde 1 suwee 1959 : Gaaraas Miyauchi udditaa Ñalnde 20 mee 1960 : Gaaraas Minami-Nagai udditaa oktoobar 1986 : laamu toɗɗii liggey ngam udditde Ñalnde 1 abriil 1987 : Line roni JR Fuɗnaange caggal nde JNR privatisaa oktoobar 1988 : Laana ndiwoowa ummiima JR Fuɗnaange fayde e Sosiyetee laana njoorndi Yamagata Ñalnde 15 desaambar 1989 : Gaaraas Shirousagi udditaa Ñalnde 23 oktoobar 1997 : ƴeewndo jolngo hakkundeejo (CTC) fuɗɗii Ñalnde 9 lewru juko hitaande 2002 : Gaaraas Ayame-Kōen udditaa Ñalnde 13 oktoobar 2007 : Gaaraas Shikinosato udditaa Doggol station Staasiyoŋaaji ɗii fof ko e diiwaan Yamagata ngoni. Stasiyoŋ Japon Distance (km) Nokku gonɗo e njilluuji Akayu 赤湯 0.0 Alaama wonande laana ndiwoowa Yamagata ka JR Fuɗnaange dognata. Yamagata ƴiiƴam ■ Ōu Laabi mawɗi == Nan'yo == Nanyo-Shiyakusho 0.9 Miyauchi 3.0 Orihata 4.4 == Ringo ko 6.8 == 10.3 Kawanishi, diiwaan Higashiokitama 12.2 ■ Line Yonesaka Nagai == Tokiniwa 14.9 == Minami-Nagai 17.3 == 18.3 == Ayame-Koen 19.1 Uzen-Narita 21.0 == 23.2 == Koguwa 蚕桑 24,6 Shirataka, diiwaan Nishiokitama Ayukay ko 27,9 == 28.6 == Arato 30,5 == Tuugnorgal == 2kguzsqj2sgl0wco6fv02jw2t42tri4 172234 172233 2026-06-04T08:45:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172234 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Nagai Puɗi''' (Flower Nagai) ko laawol laana njoorndi Japon e nder diiwaan Yamagata, Japon. Ina jokkondiri e nokku Akayu to Nanyō e nokku Arato to Shirataka. Laabi Nagai Puɗi ko laabi tan ɗi sosiyetee Yamagata (山形鉄道, Yamagata Tetsudō) huutortoo, sosiyetee tataɓo mo ƴetti laana JR Fuɗnaange ɓooyma e hitaande 1988. E hitaande 2005, laawol laana njoorndi Yamagata ina wondi e caɗeele uddude sabu ŋakkeende patronat, ɗum addani hoɗɓe heewɓe, haa teeŋti noon e sukaaɓe e mawɓe, waasde jogaade laawol ummoraade e gese mum en. Feere nde sosiyetee oo joginoo tan ko etaade dañde turismaaɓe ɓurɓe heewde e nokkuuji teskinɗi ɗii. Operateer gooto e otooji, Tatsuo Asakura, golloowo tawa mawɓe mum anndaa, ɓeydii yahooɓe caggal wuro gila e 350 e hitaande 2005 haa 7 000 e hitaande 2006, e lewru suwee 2008, o jaɓɓiima ko ina ɓura 20 000 turis e nder njilluuji makko ɓuuɓɗi, ɗi o ardii e nokkuuji ɗii.<ref>{{cite news|url=http://search.japantimes.co.jp/cgi-bin/fl20080909jk.html|work=The Japan Times Online|title=Words to Live By - Tatsuo Asakura|author=Judit Kawaguchi|date=September 9, 2008}}</ref> == Kugal == Disel keewɗo oto gooto (YR-880 Series) ina kuutoroo laana kaa, ina doga gila Akayu haa Arato laawol gootol e nder waktuuji ɗiɗi kala. == Stock Rolling == == Sereeji YR-880 == Ko Niigata Transys mahi otooji keewɗi disel oto gooto e hitaande 1988 e 1990 ngam laana ndiwoowa Flower Nagai, e kuutoragol mbaadi Niigata Transys NDC. Yunituuji jeegom ina ngoodi gila 2018. Yunit gooto, YR-881 ina woppitaa e hitaande 2003, YR-885 ina woppitaa e hitaande 2015.[citation needed] Sereeji MCR4A Oto ɓuuɓɗo mo Niigata Transys feewni, yuɓɓo gooto feewnaama.[citation needed] == Tariya == Ñalnde 26 oktoobar 1913 : Taƴre Akayu - Ringō udditaa Ñalnde 15 noowammbar 1914 : Taƴre Ringō - Nagai udditaa Ñalnde 11 desaambar 1922 : Taƴre Nagai - Ayukai udditaa Ñalnde 22 abriil 1923 : Taƴre Ayukai - Arato udditaa, timmini liggey oo Ñalnde 15 noowammbar 1954 : Diƴƴe keewɗe lomtinii masiŋaaji aawdi e laana kaa Ñalnde 1 suwee 1959 : Gaaraas Miyauchi udditaa Ñalnde 20 mee 1960 : Gaaraas Minami-Nagai udditaa oktoobar 1986 : laamu toɗɗii liggey ngam udditde Ñalnde 1 abriil 1987 : Line roni JR Fuɗnaange caggal nde JNR privatisaa oktoobar 1988 : Laana ndiwoowa ummiima JR Fuɗnaange fayde e Sosiyetee laana njoorndi Yamagata Ñalnde 15 desaambar 1989 : Gaaraas Shirousagi udditaa Ñalnde 23 oktoobar 1997 : ƴeewndo jolngo hakkundeejo (CTC) fuɗɗii Ñalnde 9 lewru juko hitaande 2002 : Gaaraas Ayame-Kōen udditaa Ñalnde 13 oktoobar 2007 : Gaaraas Shikinosato udditaa Doggol station Staasiyoŋaaji ɗii fof ko e diiwaan Yamagata ngoni. Stasiyoŋ Japon Distance (km) Nokku gonɗo e njilluuji Akayu 赤湯 0.0 Alaama wonande laana ndiwoowa Yamagata ka JR Fuɗnaange dognata. Yamagata ƴiiƴam ■ Ōu Laabi mawɗi == Nan'yo == Nanyo-Shiyakusho 0.9 Miyauchi 3.0 Orihata 4.4 == Ringo ko 6.8 == 10.3 Kawanishi, diiwaan Higashiokitama 12.2 ■ Line Yonesaka Nagai == Tokiniwa 14.9 == Minami-Nagai 17.3 == 18.3 == Ayame-Koen 19.1 Uzen-Narita 21.0 == 23.2 == Koguwa 蚕桑 24,6 Shirataka, diiwaan Nishiokitama Ayukay ko 27,9 == 28.6 == Arato 30,5 == Tuugnorgal == 3nxdswp3v32ck621swi21gmeeev8ftw Fukuhoku Yutaka Line 0 41837 172236 2026-06-04T11:19:53Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172236 wikitext text/x-wiki Laabi Fukuhoku Yutaka (e ɗemngal Japon: 福北ゆたか線, Hepburn: Fukuhoku-Yutaka-sen) ko innde gollorde nde sosiyetee laana njoorndi (JR Kyushu) huutortoo ngam gollal laana njoorndi e nder diiwaan Fukuoka, Japon. Sarwiis oo ina gollira e laabi tati ceertuɗi, ina yahra e 61,4 kiloomeeteer (38,2 mi) hakkunde Gartirgal Kurosaki e Gartirgal Hakata. Laabi Fukuhoku Yutaka ina ngolloo e dow ɗeeɗoo laabi njamndi : Laawol mawngol Chikuhō, hakkunde nokkuure Orio e nokkuure Keisen – 34,5 kiloomeeteer (21,4 mi) Laawol Sasaguri, hakkunde nokku Keisen e nokku Yoshizuka – 25,1 kiloomeeteer (15,6 mi) Laawol mawngol Kagoshima, hakkunde nokkuure Yoshizuka e nokkuure Hakata – 1,8 kiloomeeteer (1,1 mi) Stations Tariya: ● Lonngere fof ina dartoo ▲ Won e otooji ina ndartoo ・ Lonngereeji ɗii fof ina njaha No. Woɗɗude Staasiyoŋ (km) Nokku ɗo jolngooji jaawɗi ngoni ɗoo JC 26 Oriyo 0 ● Laawol mawngol JA Kagoshima (JA19) JE Laylaytol Wakamatsu (JE01) Yahatanishi-ku Fukuoka Prefektuur ▲ Mizumaki, diiwaan Onga JC 24 Nakama 4.1 ▲ Nakama JC 23 Habu 5.6 ▲ JC 22 Kurate 7.9 ▲ Kuraate, Diiwaan Kuraate 10.4 ▲ Nogata JC 20 Ɗemngal 12.0 ▲ JC 19 Noogata 14.0 ● Line Ita Kotake, diiwaan Kurate JC 17 Ko 20,5 ● JC 16 Namaasuuji 23.9 ● Iizuka JC 15 Urata 25,4 ● JC 14 Ƴiiƴam 26,8 ● Laabi JJ Gotoji (JJ01) JC 13 Ɗemngal 28,6 ● JC 12 Tento 31,5 ● JC 11 Ko 34,5 ● Lawol JG Haruda (JG01) Keysen JC 10 Ɗaɗi 37,7 ● Iizuka JC 09 Kuroobaru 39,7 | ● Sasaguri JC 07 Kikuzen Yamate 46,2 | JC 06 Saaguri 49,3 ● JC 05 Kadomatsu 51,9 ▲ Kasuya JC 04 Ɓooygol 53,9 ● Laylaytol JD Kashii (JD11) JC 03 Ɓooygol 54,6 ▲ JC 02 Yuusu 57,1 ● JC 01 Ko 59,6 ● Laawol mawngol JA Kagoshima (JA01) Hakata-ku, Fukuoka 00 Hakata 61,4 ● San'yo Sinkansen Laabi Hakataminami Kyushuu Shinkansen Kamome (jokkondiral shinkansen) JA JB Laawol mawngol Kagoshima (JA00/JB00) Logo Laabi 1 (Laabi Aeroport) Laabi Aeroport Metro Wuro Fukuoka (K11) Logo laabi 3 (laabi Nanakuma) laabi metro wuro Fukuoka laabi Nanakuma (N18) Tuugnorgal dvq6xtqwvzbb1iu1b1uise119klx4ho 172237 172236 2026-06-04T11:22:10Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172237 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Laabi Fukuhoku Yutaka (e ɗemngal Japon: 福北ゆたか線, Hepburn: Fukuhoku-Yutaka-sen) ko innde gollorde nde sosiyetee laana njoorndi (JR Kyushu) huutortoo ngam gollal laana njoorndi e nder diiwaan Fukuoka, Japon. Sarwiis oo ina gollira e laabi tati ceertuɗi, ina yahra e 61,4 kiloomeeteer (38,2 mi) hakkunde Gartirgal Kurosaki e Gartirgal Hakata. Laabi Fukuhoku Yutaka ina ngolloo e dow ɗeeɗoo laabi njamndi : Laawol mawngol Chikuhō, hakkunde nokkuure Orio e nokkuure Keisen – 34,5 kiloomeeteer (21,4 mi) Laawol Sasaguri, hakkunde nokku Keisen e nokku Yoshizuka – 25,1 kiloomeeteer (15,6 mi) Laawol mawngol Kagoshima, hakkunde nokkuure Yoshizuka e nokkuure Hakata – 1,8 kiloomeeteer (1,1 mi) Stations Tariya: ● Lonngere fof ina dartoo ▲ Won e otooji ina ndartoo ・ Lonngereeji ɗii fof ina njaha No. Woɗɗude Staasiyoŋ (km) Nokku ɗo jolngooji jaawɗi ngoni ɗoo JC 26 Oriyo 0 ● Laawol mawngol JA Kagoshima (JA19) JE Laylaytol Wakamatsu (JE01) Yahatanishi-ku Fukuoka Prefektuur ▲ Mizumaki, diiwaan Onga JC 24 Nakama 4.1 ▲ Nakama JC 23 Habu 5.6 ▲ JC 22 Kurate 7.9 ▲ Kuraate, Diiwaan Kuraate 10.4 ▲ Nogata JC 20 Ɗemngal 12.0 ▲ JC 19 Noogata 14.0 ● Line Ita Kotake, diiwaan Kurate JC 17 Ko 20,5 ● JC 16 Namaasuuji 23.9 ● Iizuka JC 15 Urata 25,4 ● JC 14 Ƴiiƴam 26,8 ● Laabi JJ Gotoji (JJ01) JC 13 Ɗemngal 28,6 ● JC 12 Tento 31,5 ● JC 11 Ko 34,5 ● Lawol JG Haruda (JG01) Keysen JC 10 Ɗaɗi 37,7 ● Iizuka JC 09 Kuroobaru 39,7 | ● Sasaguri JC 07 Kikuzen Yamate 46,2 | JC 06 Saaguri 49,3 ● JC 05 Kadomatsu 51,9 ▲ Kasuya JC 04 Ɓooygol 53,9 ● Laylaytol JD Kashii (JD11) JC 03 Ɓooygol 54,6 ▲ JC 02 Yuusu 57,1 ● JC 01 Ko 59,6 ● Laawol mawngol JA Kagoshima (JA01) Hakata-ku, Fukuoka 00 Hakata 61,4 ● San'yo Sinkansen Laabi Hakataminami Kyushuu Shinkansen Kamome (jokkondiral shinkansen) JA JB Laawol mawngol Kagoshima (JA00/JB00) Logo Laabi 1 (Laabi Aeroport) Laabi Aeroport Metro Wuro Fukuoka (K11) Logo laabi 3 (laabi Nanakuma) laabi metro wuro Fukuoka laabi Nanakuma (N18) Tuugnorgal 5rn4gd3v7wjihjiyr73fcaqjtqsgt9q 172238 172237 2026-06-04T11:23:09Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172238 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laabi Fukuhoku Yutaka''' (e ɗemngal Japon: 福北ゆたか線, Hepburn: Fukuhoku-Yutaka-sen) ko innde gollorde nde sosiyetee laana njoorndi (JR Kyushu) huutortoo ngam gollal laana njoorndi e nder diiwaan Fukuoka, Japon. Sarwiis oo ina gollira e laabi tati ceertuɗi, ina yahra e 61,4 kiloomeeteer (38,2 mi) hakkunde Gartirgal Kurosaki e Gartirgal Hakata. Laabi Fukuhoku Yutaka ina ngolloo e dow ɗeeɗoo laabi njamndi : Laawol mawngol Chikuhō, hakkunde nokkuure Orio e nokkuure Keisen – 34,5 kiloomeeteer (21,4 mi) Laawol Sasaguri, hakkunde nokku Keisen e nokku Yoshizuka – 25,1 kiloomeeteer (15,6 mi) Laawol mawngol Kagoshima, hakkunde nokkuure Yoshizuka e nokkuure Hakata – 1,8 kiloomeeteer (1,1 mi) == Stations == == Tariya: == ● Lonngere fof ina dartoo ▲ Won e otooji ina ndartoo ・ Lonngereeji ɗii fof ina njaha No. Woɗɗude Staasiyoŋ (km) Nokku ɗo jolngooji jaawɗi ngoni ɗoo JC 26 Oriyo 0 ● Laawol mawngol JA Kagoshima (JA19) JE Laylaytol Wakamatsu (JE01) Yahatanishi-ku Fukuoka Prefektuur ▲ Mizumaki, diiwaan Onga JC 24 Nakama 4.1 ▲ Nakama JC 23 Habu 5.6 ▲ JC 22 Kurate 7.9 ▲ Kuraate, Diiwaan Kuraate 10.4 ▲ Nogata JC 20 Ɗemngal 12.0 ▲ JC 19 Noogata 14.0 ● Line Ita Kotake, diiwaan Kurate JC 17 Ko 20,5 ● JC 16 Namaasuuji 23.9 ● Iizuka JC 15 Urata 25,4 ● JC 14 Ƴiiƴam 26,8 ● Laabi JJ Gotoji (JJ01) JC 13 Ɗemngal 28,6 ● JC 12 Tento 31,5 ● JC 11 Ko 34,5 ● Lawol JG Haruda (JG01) Keysen JC 10 Ɗaɗi 37,7 ● Iizuka JC 09 Kuroobaru 39,7 | ● Sasaguri JC 07 Kikuzen Yamate 46,2 | JC 06 Saaguri 49,3 ● JC 05 Kadomatsu 51,9 ▲ Kasuya JC 04 Ɓooygol 53,9 ● Laylaytol JD Kashii (JD11) JC 03 Ɓooygol 54,6 ▲ JC 02 Yuusu 57,1 ● JC 01 Ko 59,6 ● Laawol mawngol JA Kagoshima (JA01) Hakata-ku, Fukuoka 00 Hakata 61,4 ● San'yo Sinkansen Laabi Hakataminami Kyushuu Shinkansen Kamome (jokkondiral shinkansen) JA JB Laawol mawngol Kagoshima (JA00/JB00) Logo Laabi 1 (Laabi Aeroport) Laabi Aeroport Metro Wuro Fukuoka (K11) Logo laabi 3 (laabi Nanakuma) laabi metro wuro Fukuoka laabi Nanakuma (N18) Tuugnorgal 71ll7iupdksj67p10lqelcdwuagux5j 172244 172238 2026-06-04T11:27:15Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172244 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laabi Fukuhoku Yutaka''' (e ɗemngal Japon: 福北ゆたか線, Hepburn: Fukuhoku-Yutaka-sen) ko innde gollorde nde sosiyetee laana njoorndi (JR Kyushu) huutortoo ngam gollal laana njoorndi e nder diiwaan Fukuoka, Japon. Sarwiis oo ina gollira e laabi tati ceertuɗi, ina yahra e 61,4 kiloomeeteer (38,2 mi) hakkunde Gartirgal Kurosaki e Gartirgal Hakata. Laabi Fukuhoku Yutaka ina ngolloo e dow ɗeeɗoo laabi njamndi : Laawol mawngol Chikuhō, hakkunde nokkuure Orio e nokkuure Keisen – 34,5 kiloomeeteer (21,4 mi) Laawol Sasaguri, hakkunde nokku Keisen e nokku Yoshizuka – 25,1 kiloomeeteer (15,6 mi) Laawol mawngol Kagoshima, hakkunde nokkuure Yoshizuka e nokkuure Hakata – 1,8 kiloomeeteer (1,1 mi) == Stations == == Tariya: == ● Lonngere fof ina dartoo ▲ Won e otooji ina ndartoo ・ Lonngereeji ɗii fof ina njaha No. Woɗɗude Staasiyoŋ (km) Nokku ɗo jolngooji jaawɗi ngoni ɗoo == JC 26 Oriyo 0 ● == Laawol mawngol JA Kagoshima (JA19) JE Laylaytol Wakamatsu (JE01) Yahatanishi-ku Fukuoka == Prefektuur == ▲ Mizumaki, diiwaan Onga JC 24 Nakama 4.1 ▲ Nakama JC 23 Habu 5.6 ▲ JC 22 Kurate 7.9 ▲ Kuraate, Diiwaan Kuraate == 10.4 ▲ Nogata == JC 20 Ɗemngal 12.0 ▲ JC 19 Noogata 14.0 ● == Line Ita == Kotake, diiwaan Kurate JC 17 Ko 20,5 ● JC 16 Namaasuuji 23.9 ● Iizuka JC 15 Urata 25,4 ● JC 14 Ƴiiƴam 26,8 ● Laabi JJ Gotoji (JJ01) == JC 13 Ɗemngal 28,6 ● == == JC 12 Tento 31,5 ● == == JC 11 Ko 34,5 ● == Lawol JG Haruda (JG01) Keysen JC 10 Ɗaɗi 37,7 ● Iizuka JC 09 Kuroobaru 39,7 | == ● Sasaguri == JC 07 Kikuzen Yamate 46,2 | == JC 06 Saaguri 49,3 ● == JC 05 Kadomatsu 51,9 ▲ Kasuya == JC 04 Ɓooygol 53,9 ● == Laylaytol JD Kashii (JD11) == JC 03 Ɓooygol 54,6 ▲ == == JC 02 Yuusu 57,1 ● == == JC 01 Ko 59,6 ● == Laawol mawngol JA Kagoshima (JA01) Hakata-ku, Fukuoka 00 Hakata 61,4 ● San'yo Sinkansen == Laabi Hakataminami == == Kyushuu Shinkansen == Kamome (jokkondiral shinkansen) JA JB Laawol mawngol Kagoshima (JA00/JB00) Logo Laabi 1 (Laabi Aeroport) Laabi Aeroport Metro Wuro Fukuoka (K11) Logo laabi 3 (laabi Nanakuma) laabi metro wuro Fukuoka laabi Nanakuma (N18) == Tuugnorgal == 1235d40sjjeak252jwugv0g9wkla8o4 172246 172244 2026-06-04T11:28:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172246 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laabi Fukuhoku Yutaka''' (e ɗemngal Japon: 福北ゆたか線, Hepburn: Fukuhoku-Yutaka-sen) ko innde gollorde nde sosiyetee laana njoorndi (JR Kyushu) huutortoo ngam gollal laana njoorndi e nder diiwaan Fukuoka, Japon. Sarwiis oo ina gollira e laabi tati ceertuɗi, ina yahra e 61,4 kiloomeeteer (38,2 mi) hakkunde Gartirgal Kurosaki e Gartirgal Hakata.<ref name="kawashima">{{Cite book|last=Kawashima|first=Ryōzō|script-title=ja: 図説: 日本の鉄道 四国・九州ライン 全線・全駅・全配線・第3巻 北九州 筑豊 エリア|year=2013|publisher=Kodansha|isbn=9784062951623|trans-title=Japan Railways Illustrated. Shikoku and Kyushu. All lines, all stations, all track layouts. Volume 3 Kyushu Chikuhō area|language=ja|page=72}}</ref> Laabi Fukuhoku Yutaka ina ngolloo e dow ɗeeɗoo laabi njamndi : Laawol mawngol Chikuhō, hakkunde nokkuure Orio e nokkuure Keisen – 34,5 kiloomeeteer (21,4 mi) Laawol Sasaguri, hakkunde nokku Keisen e nokku Yoshizuka – 25,1 kiloomeeteer (15,6 mi) Laawol mawngol Kagoshima, hakkunde nokkuure Yoshizuka e nokkuure Hakata – 1,8 kiloomeeteer (1,1 mi) == Stations == == Tariya: == ● Lonngere fof ina dartoo ▲ Won e otooji ina ndartoo ・ Lonngereeji ɗii fof ina njaha No. Woɗɗude Staasiyoŋ (km) Nokku ɗo jolngooji jaawɗi ngoni ɗoo == JC 26 Oriyo 0 ● == Laawol mawngol JA Kagoshima (JA19) JE Laylaytol Wakamatsu (JE01) Yahatanishi-ku Fukuoka == Prefektuur == ▲ Mizumaki, diiwaan Onga JC 24 Nakama 4.1 ▲ Nakama JC 23 Habu 5.6 ▲ JC 22 Kurate 7.9 ▲ Kuraate, Diiwaan Kuraate == 10.4 ▲ Nogata == JC 20 Ɗemngal 12.0 ▲ JC 19 Noogata 14.0 ● == Line Ita == Kotake, diiwaan Kurate JC 17 Ko 20,5 ● JC 16 Namaasuuji 23.9 ● Iizuka JC 15 Urata 25,4 ● JC 14 Ƴiiƴam 26,8 ● Laabi JJ Gotoji (JJ01) == JC 13 Ɗemngal 28,6 ● == == JC 12 Tento 31,5 ● == == JC 11 Ko 34,5 ● == Lawol JG Haruda (JG01) Keysen JC 10 Ɗaɗi 37,7 ● Iizuka JC 09 Kuroobaru 39,7 | == ● Sasaguri == JC 07 Kikuzen Yamate 46,2 | == JC 06 Saaguri 49,3 ● == JC 05 Kadomatsu 51,9 ▲ Kasuya == JC 04 Ɓooygol 53,9 ● == Laylaytol JD Kashii (JD11) == JC 03 Ɓooygol 54,6 ▲ == == JC 02 Yuusu 57,1 ● == == JC 01 Ko 59,6 ● == Laawol mawngol JA Kagoshima (JA01) Hakata-ku, Fukuoka 00 Hakata 61,4 ● San'yo Sinkansen == Laabi Hakataminami == == Kyushuu Shinkansen == Kamome (jokkondiral shinkansen) JA JB Laawol mawngol Kagoshima (JA00/JB00) Logo Laabi 1 (Laabi Aeroport) Laabi Aeroport Metro Wuro Fukuoka (K11) Logo laabi 3 (laabi Nanakuma) laabi metro wuro Fukuoka laabi Nanakuma (N18) == Tuugnorgal == qfked993rckueliyfxk1z69m4296zfm 172247 172246 2026-06-04T11:32:23Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172247 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laabi Fukuhoku Yutaka''' (e ɗemngal Japon: 福北ゆたか線, Hepburn: Fukuhoku-Yutaka-sen) ko innde gollorde nde sosiyetee laana njoorndi (JR Kyushu) huutortoo ngam gollal laana njoorndi e nder diiwaan Fukuoka, Japon. Sarwiis oo ina gollira e laabi tati ceertuɗi, ina yahra e 61,4 kiloomeeteer (38,2 mi) hakkunde Gartirgal Kurosaki e Gartirgal Hakata.<ref name="kawashima">{{Cite book|last=Kawashima|first=Ryōzō|script-title=ja: 図説: 日本の鉄道 四国・九州ライン 全線・全駅・全配線・第3巻 北九州 筑豊 エリア|year=2013|publisher=Kodansha|isbn=9784062951623|trans-title=Japan Railways Illustrated. Shikoku and Kyushu. All lines, all stations, all track layouts. Volume 3 Kyushu Chikuhō area|language=ja|page=72}}</ref> Laabi Fukuhoku Yutaka ina ngolloo e dow ɗeeɗoo laabi njamndi : Laawol mawngol Chikuhō, hakkunde nokkuure Orio e nokkuure Keisen – 34,5 kiloomeeteer (21,4 mi) Laawol Sasaguri, hakkunde nokku Keisen e nokku Yoshizuka – 25,1 kiloomeeteer (15,6 mi) Laawol mawngol Kagoshima, hakkunde nokkuure Yoshizuka e nokkuure Hakata – 1,8 kiloomeeteer (1,1 mi) == Stations == == Tariya: == ● Lonngere fof ina dartoo ▲ Won e otooji ina ndartoo ・ Lonngereeji ɗii fof ina njaha. <ref name="kawashima2" /> No. Woɗɗude Staasiyoŋ (km) Nokku ɗo jolngooji jaawɗi ngoni ɗoo == JC 26 Oriyo 0 ● == Laawol mawngol JA Kagoshima (JA19) JE Laylaytol Wakamatsu (JE01) Yahatanishi-ku Fukuoka == Prefektuur == ▲ Mizumaki, diiwaan Onga JC 24 Nakama 4.1 ▲ Nakama JC 23 Habu 5.6 ▲ JC 22 Kurate 7.9 ▲ Kuraate, Diiwaan Kuraate == 10.4 ▲ Nogata == JC 20 Ɗemngal 12.0 ▲ JC 19 Noogata 14.0 ● == Line Ita == Kotake, diiwaan Kurate JC 17 Ko 20,5 ● JC 16 Namaasuuji 23.9 ● Iizuka JC 15 Urata 25,4 ● JC 14 Ƴiiƴam 26,8 ● Laabi JJ Gotoji (JJ01) == JC 13 Ɗemngal 28,6 ● == == JC 12 Tento 31,5 ● == == JC 11 Ko 34,5 ● == Lawol JG Haruda (JG01) Keysen JC 10 Ɗaɗi 37,7 ● Iizuka JC 09 Kuroobaru 39,7 | == ● Sasaguri == JC 07 Kikuzen Yamate 46,2 | == JC 06 Saaguri 49,3 ● == JC 05 Kadomatsu 51,9 ▲ Kasuya == JC 04 Ɓooygol 53,9 ● == Laylaytol JD Kashii (JD11) == JC 03 Ɓooygol 54,6 ▲ == == JC 02 Yuusu 57,1 ● == == JC 01 Ko 59,6 ● == Laawol mawngol JA Kagoshima (JA01) Hakata-ku, Fukuoka 00 Hakata 61,4 ● San'yo Sinkansen == Laabi Hakataminami == == Kyushuu Shinkansen == Kamome (jokkondiral shinkansen) JA JB Laawol mawngol Kagoshima (JA00/JB00) Logo Laabi 1 (Laabi Aeroport) Laabi Aeroport Metro Wuro Fukuoka (K11) Logo laabi 3 (laabi Nanakuma) laabi metro wuro Fukuoka laabi Nanakuma (N18) == Tuugnorgal == apzdwg0ar3vd7cgpww259va9i7e42ci Fukushima Rinkai Railway Main Line 0 41838 172248 2026-06-04T11:35:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Laana njoorndi mawka ( 福島臨海鉄道本線 ) ko laana njoorndi Japonnaajo njoorndi njoorndi tan ummoraade Izumi, ina gollina nokku njoorndi Onahama, fof ko e Iwaki, Fukushima. Ko kañum tan woni laawol laana njoorndi ngol laana njoorndi Fukushima (福島臨海鉄道, Tetsudō Fukushima Rinkai Tetsudō; «Laawol laana njoorndi Fukushima to bannge maayo»), tawa ina woɗɗi laabi laana njoorndi goɗɗi seeɗa. Sosiyetee sekteer tataɓo oo ina joginoo ɗaɗi mum ko gol..." 172248 wikitext text/x-wiki Laana njoorndi mawka ( 福島臨海鉄道本線 ) ko laana njoorndi Japonnaajo njoorndi njoorndi tan ummoraade Izumi, ina gollina nokku njoorndi Onahama, fof ko e Iwaki, Fukushima. Ko kañum tan woni laawol laana njoorndi ngol laana njoorndi Fukushima (福島臨海鉄道, Tetsudō Fukushima Rinkai Tetsudō; «Laawol laana njoorndi Fukushima to bannge maayo»), tawa ina woɗɗi laabi laana njoorndi goɗɗi seeɗa. Sosiyetee sekteer tataɓo oo ina joginoo ɗaɗi mum ko golloowo puccu, udditaa e hitaande 1907 ngam nawde lamɗam e liɗɗi. E dow ƴellitaare nokku gollordu Port Onahama o wayliima wonti laawol laana njoorndi jolnungol sink e konte. Nde joginoo ko sarwiis yahooɓe haa hitaande 1972. Doggi baɗɗiiɗi Woɗɗude : 5,4 km / 3,4 mi. Njaajeendi: 1 067 mm (3 ft 6 in) Laylaytol ɗiɗmol: Alaa Elektrik: Alaa Signal laana njoorndi: Toɓɓere tablet Tariya Tram Onahama Horse udditi laana njoorndi 762mm 5 km haa wuro innde mum e hitaande 1907, o ɓeydi laana kaa kadi 5 km haa Ena e hitaande 1916. Taƴre Onahama - Ena udditaa e hitaande 1936, sosiyetee oo wayli innde mum e laawol Onahama Port Railway1910 gauge e hitaande 1941. Sosiyetee Onahama - Ena oo mahii kadi taƴre Onahama - Ena nde wonti gauge 1067mm e hitaande 1953. E hitaande 1965, henndu mawndu waɗii ɓuuɓol, taƴre Onahama - Ena ndee e hitaande 1967. Stations Ko nokku jolngo Onahama Staasiyoŋ/Terminaal marsandiis Japon Woɗɗude (km) Jolngo Nokku Izumi 泉 0,0 Laana Jōban Iwaki, Fukushima Ko ɗoon jolngo Miyashita 宮下 3.6 Ko ɗoon jolngo Onahama 小名浜 5.4 Ƴeew kadi Doggol sosiyeteeji laana njoorndi e nder leydi Japon Doggol laabi njamndi e nder leydi Japon Tuugnorgal c9lkcz6yanjywh18enejrdqidy2wu8b 172249 172248 2026-06-04T11:37:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172249 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Laana njoorndi mawka ( 福島臨海鉄道本線 ) ko laana njoorndi Japonnaajo njoorndi njoorndi tan ummoraade Izumi, ina gollina nokku njoorndi Onahama, fof ko e Iwaki, Fukushima. Ko kañum tan woni laawol laana njoorndi ngol laana njoorndi Fukushima (福島臨海鉄道, Tetsudō Fukushima Rinkai Tetsudō; «Laawol laana njoorndi Fukushima to bannge maayo»), tawa ina woɗɗi laabi laana njoorndi goɗɗi seeɗa. Sosiyetee sekteer tataɓo oo ina joginoo ɗaɗi mum ko golloowo puccu, udditaa e hitaande 1907 ngam nawde lamɗam e liɗɗi. E dow ƴellitaare nokku gollordu Port Onahama o wayliima wonti laawol laana njoorndi jolnungol sink e konte. Nde joginoo ko sarwiis yahooɓe haa hitaande 1972. Doggi baɗɗiiɗi Woɗɗude : 5,4 km / 3,4 mi. Njaajeendi: 1 067 mm (3 ft 6 in) Laylaytol ɗiɗmol: Alaa Elektrik: Alaa Signal laana njoorndi: Toɓɓere tablet Tariya Tram Onahama Horse udditi laana njoorndi 762mm 5 km haa wuro innde mum e hitaande 1907, o ɓeydi laana kaa kadi 5 km haa Ena e hitaande 1916. Taƴre Onahama - Ena udditaa e hitaande 1936, sosiyetee oo wayli innde mum e laawol Onahama Port Railway1910 gauge e hitaande 1941. Sosiyetee Onahama - Ena oo mahii kadi taƴre Onahama - Ena nde wonti gauge 1067mm e hitaande 1953. E hitaande 1965, henndu mawndu waɗii ɓuuɓol, taƴre Onahama - Ena ndee e hitaande 1967. Stations Ko nokku jolngo Onahama Staasiyoŋ/Terminaal marsandiis Japon Woɗɗude (km) Jolngo Nokku Izumi 泉 0,0 Laana Jōban Iwaki, Fukushima Ko ɗoon jolngo Miyashita 宮下 3.6 Ko ɗoon jolngo Onahama 小名浜 5.4 Ƴeew kadi Doggol sosiyeteeji laana njoorndi e nder leydi Japon Doggol laabi njamndi e nder leydi Japon Tuugnorgal 4p9kuzguz4ygep6hcb1xm7svyfvb8w4 172250 172249 2026-06-04T11:38:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172250 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laana njoorndi mawka''' ( 福島臨海鉄道本線 ) ko laana njoorndi Japonnaajo njoorndi njoorndi tan ummoraade Izumi, ina gollina nokku njoorndi Onahama, fof ko e Iwaki, Fukushima. Ko kañum tan woni laawol laana njoorndi ngol laana njoorndi Fukushima (福島臨海鉄道, Tetsudō Fukushima Rinkai Tetsudō; «Laawol laana njoorndi Fukushima to bannge maayo»), tawa ina woɗɗi laabi laana njoorndi goɗɗi seeɗa. Sosiyetee sekteer tataɓo oo ina joginoo ɗaɗi mum ko golloowo puccu, udditaa e hitaande 1907 ngam nawde lamɗam e liɗɗi. E dow ƴellitaare nokku gollordu Port Onahama o wayliima wonti laawol laana njoorndi jolnungol sink e konte. Nde joginoo ko sarwiis yahooɓe haa hitaande 1972. == Doggi baɗɗiiɗi == Woɗɗude : 5,4 km / 3,4 mi. Njaajeendi: 1 067 mm (3 ft 6 in) Laylaytol ɗiɗmol: Alaa Elektrik: Alaa Signal laana njoorndi: Toɓɓere tablet == Tariya == Tram Onahama Horse udditi laana njoorndi 762mm 5 km haa wuro innde mum e hitaande 1907, o ɓeydi laana kaa kadi 5 km haa Ena e hitaande 1916. Taƴre Onahama - Ena udditaa e hitaande 1936, sosiyetee oo wayli innde mum e laawol Onahama Port Railway1910 gauge e hitaande 1941. Sosiyetee Onahama - Ena oo mahii kadi taƴre Onahama - Ena nde wonti gauge 1067mm e hitaande 1953. E hitaande 1965, henndu mawndu waɗii ɓuuɓol, taƴre Onahama - Ena ndee e hitaande 1967. == Stations == Ko nokku jolngo Onahama Staasiyoŋ/Terminaal marsandiis Japon Woɗɗude (km) Jolngo Nokku Izumi 泉 0,0 Laana Jōban Iwaki, Fukushima Ko ɗoon jolngo Miyashita 宮下 3.6 Ko ɗoon jolngo Onahama 小名浜 5.4 == Ƴeew kadi == Doggol sosiyeteeji laana njoorndi e nder leydi Japon Doggol laabi njamndi e nder leydi Japon == Tuugnorgal == k2hjrhe2eepjvi9hm083rxo7selkd7y Hankai Line 0 41839 172251 2026-06-04T11:42:21Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Laawol Hankai (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa. Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai). Sarwisaaji So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗ..." 172251 wikitext text/x-wiki Laawol Hankai (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa. Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai). Sarwisaaji So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗi Tennoji-ekimae ina njaha haa Hamadera-ekimae. Stations Limngal station ngal fuɗɗii ko e lewru marse 2012. Denndaangal tramuuji ummortooɗi Ebisucho ina ngolloo tan haa Abikomichi, tawi taƴre laana ndiwoowa hakkunde Abikomichi e eki-mae Hamadera ina kuutoree e tramuuji Uemachi Line ummoriiɗi Tennoji-ekimae. 5nxo434qxhvntx5g42mcftsuptz2cm9 172252 172251 2026-06-04T11:46:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172252 wikitext text/x-wiki Laawol Hankai (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa. Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai). Sarwisaaji So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗi Tennoji-ekimae ina njaha haa Hamadera-ekimae. Stations Limngal station ngal fuɗɗii ko e lewru marse 2012. Denndaangal tramuuji ummortooɗi Ebisucho ina ngolloo tan haa Abikomichi, tawi taƴre laana ndiwoowa hakkunde Abikomichi e eki-mae Hamadera ina kuutoree e tramuuji Uemachi Line ummoriiɗi Tennoji-ekimae.No. Stasiyoŋ Japon Woɗɗude (km) Nokku jolngo Ha kunde Total stationeji HN51 Ebisucho - 0.0 Metro Osaka: Laabi Sakaisuji (Ebisuchō: K18) Osaka Naniwa HN52 Shin-Imamiya-Ekimae 0,6 0,6 JR Fuɗnaange: Laawol Osaka・Laawol mawngol Kansai (Laawol Yamatoji) (Shin-Imamiya) Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai ・Laawol Kōya (Shin-Imamiya) Metro Osaka: Laawol Sakaisuji (Dobutsuen-mae, K19) Laawol Midosuji (Dobutsuen-mae, M22) Nishinari HN53 Imaike 0.4 1.0 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol Kōya (Haginochaya) HN54 Imafune 0,3 1,3 Metro Osaka: Laawol Yotsubashi (Hanazonoko: K17) HN55 0,4 1,7 HN56 Kita-Tengachaya 0.3 2.0 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Tengachaya) Metro Osaka: Laabi Sakaisuji (Tengachaya: K20) HN57 0,4 2,4 2.8 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai・Laawol Koya (Kishinosato-Tamade) 3.2 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Kishinosato-Tamade) HN60 0,4 3,6 HN61 Higashi-Kohama 0,6 4,2 Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Kohama) Sumiyoshi HN10 Sumiyoshi 0,4 4,6 Laabi Hankai: Laabi Uemachi HN12 Sumiyoshi-toriimae 0.2 4.8 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Sumiyoshitaisha) HN13 0,3 5,1 5.6 Laawol laana njoorndi Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suminoe) HN15 Abikomii 0,6 6,2 HN16 Yamatogawa 0,6 6,8 Sakai HN17 Takasu-jinsa 0,5 7,3 HN18 Ayanocho 0,4 7,7 HN19 Simmeicho 0,4 8,1 HN20 Miyokokuji-mae 0,3 8,4 HN21 0,3 8,7 HN22 Oshoji 0,3 9,0 HN23 Sukuin 0,4 9,4 HN24 Teraaji 0,4 9,8 HN25 Goriyomaaji 0,4 10,2 HN26 Higaasi-Minato 0,7 10,9 HN27 Isizu-Kita 0,7 11,6 Nishi HN28 Isizu 0,6 12,2 HN29 Funao 0,7 12,9 Laawol kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suwanomori) 14.1 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Hamaderakōen) Kartal laawol tramway Hankai 2026 Kartal laawol tramway Hankai 2026 Tariya Laawol Hankai ngol ummorii ko e Hankai Tramway Co., Ltd., sosaande e hitaande 1910. E hitaande 1915 sosiyetee oo hawri e laawol laana njoorndi Nankai ngol yahrata ko to fuɗnaange e worgo to Osaka. Reso tramway wuro ngoo fof meeɗiino yaajde. Nde mootorɗe ƴellitii no feewi e yah-ngartaa wondude e mahngo laabi metrooji les laabi mawɗi, tramwayji ɗii njippiima e yahooɓe mum en, ɗum addani jolngo tramwayuuji Osaka, ngo meeɗaa yaajde, ustaade, tawi ko laabi tramway Hankai e Uemachi tan keddii. E hitaande 1980, laawol Tram Hankai seerti e Nankai. Ƴeew kadi Line Hankai Uemachi - laynde deerɗiraawo Hankai Tuugnorgal d9brlar5s2nalo882mw7s6uydel4cno 172253 172252 2026-06-04T11:48:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172253 wikitext text/x-wiki '''Laawol Hankai''' (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa. Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai). == Sarwisaaji == So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗi Tennoji-ekimae ina njaha haa Hamadera-ekimae. Stations Limngal station ngal fuɗɗii ko e lewru marse 2012. Denndaangal tramuuji ummortooɗi Ebisucho ina ngolloo tan haa Abikomichi, tawi taƴre laana ndiwoowa hakkunde Abikomichi e eki-mae Hamadera ina kuutoree e tramuuji Uemachi Line ummoriiɗi Tennoji-ekimae.No. Stasiyoŋ Japon Woɗɗude (km) Nokku jolngo == Ha kunde == == Total stationeji == HN51 Ebisucho - 0.0 Metro Osaka: Laabi Sakaisuji (Ebisuchō: K18) Osaka Naniwa HN52 Shin-Imamiya-Ekimae 0,6 0,6 JR Fuɗnaange: Laawol Osaka・Laawol mawngol Kansai (Laawol Yamatoji) (Shin-Imamiya) Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai ・Laawol Kōya (Shin-Imamiya) == Metro Osaka: == Laawol Sakaisuji (Dobutsuen-mae, K19) Laawol Midosuji (Dobutsuen-mae, M22) Nishinari HN53 Imaike 0.4 1.0 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol Kōya (Haginochaya) HN54 Imafune 0,3 1,3 Metro Osaka: Laawol Yotsubashi (Hanazonoko: K17) == HN55 0,4 1,7 == HN56 Kita-Tengachaya 0.3 2.0 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Tengachaya) == Metro Osaka: == Laabi Sakaisuji (Tengachaya: K20) == HN57 0,4 2,4 == 2.8 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai・Laawol Koya (Kishinosato-Tamade) 3.2 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Kishinosato-Tamade) == HN60 0,4 3,6 == HN61 Higashi-Kohama 0,6 4,2 Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Kohama) Sumiyoshi HN10 Sumiyoshi 0,4 4,6 Laabi Hankai: Laabi Uemachi HN12 Sumiyoshi-toriimae 0.2 4.8 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Sumiyoshitaisha) == HN13 0,3 5,1 == 5.6 Laawol laana njoorndi Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suminoe) == HN15 Abikomii 0,6 6,2 == HN16 Yamatogawa 0,6 6,8 Sakai == HN17 Takasu-jinsa 0,5 7,3 == HN18 Ayanocho 0,4 7,7 HN19 Simmeicho 0,4 8,1 HN20 Miyokokuji-mae 0,3 8,4 == HN21 0,3 8,7 == HN22 Oshoji 0,3 9,0 HN23 Sukuin 0,4 9,4 HN24 Teraaji 0,4 9,8 HN25 Goriyomaaji 0,4 10,2 HN26 Higaasi-Minato 0,7 10,9 HN27 Isizu-Kita 0,7 11,6 Nishi == HN28 Isizu 0,6 12,2 == HN29 Funao 0,7 12,9 Laawol kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suwanomori) 14.1 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Hamaderakōen) Kartal laawol tramway Hankai 2026 Kartal laawol tramway Hankai 2026 == Tariya == Laawol Hankai ngol ummorii ko e Hankai Tramway Co., Ltd., sosaande e hitaande 1910. E hitaande 1915 sosiyetee oo hawri e laawol laana njoorndi Nankai ngol yahrata ko to fuɗnaange e worgo to Osaka. Reso tramway wuro ngoo fof meeɗiino yaajde. Nde mootorɗe ƴellitii no feewi e yah-ngartaa wondude e mahngo laabi metrooji les laabi mawɗi, tramwayji ɗii njippiima e yahooɓe mum en, ɗum addani jolngo tramwayuuji Osaka, ngo meeɗaa yaajde, ustaade, tawi ko laabi tramway Hankai e Uemachi tan keddii. E hitaande 1980, laawol Tram Hankai seerti e Nankai. == Ƴeew kadi == Line Hankai Uemachi - laynde deerɗiraawo Hankai == Tuugnorgal == lm1uvpj1sajx9fzkpuw7rg13v9vu84c 172254 172253 2026-06-04T11:49:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172254 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Hankai''' (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa. Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai). == Sarwisaaji == So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗi Tennoji-ekimae ina njaha haa Hamadera-ekimae. Stations Limngal station ngal fuɗɗii ko e lewru marse 2012. Denndaangal tramuuji ummortooɗi Ebisucho ina ngolloo tan haa Abikomichi, tawi taƴre laana ndiwoowa hakkunde Abikomichi e eki-mae Hamadera ina kuutoree e tramuuji Uemachi Line ummoriiɗi Tennoji-ekimae.No. Stasiyoŋ Japon Woɗɗude (km) Nokku jolngo == Ha kunde == == Total stationeji == HN51 Ebisucho - 0.0 Metro Osaka: Laabi Sakaisuji (Ebisuchō: K18) Osaka Naniwa HN52 Shin-Imamiya-Ekimae 0,6 0,6 JR Fuɗnaange: Laawol Osaka・Laawol mawngol Kansai (Laawol Yamatoji) (Shin-Imamiya) Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai ・Laawol Kōya (Shin-Imamiya) == Metro Osaka: == Laawol Sakaisuji (Dobutsuen-mae, K19) Laawol Midosuji (Dobutsuen-mae, M22) Nishinari HN53 Imaike 0.4 1.0 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol Kōya (Haginochaya) HN54 Imafune 0,3 1,3 Metro Osaka: Laawol Yotsubashi (Hanazonoko: K17) == HN55 0,4 1,7 == HN56 Kita-Tengachaya 0.3 2.0 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Tengachaya) == Metro Osaka: == Laabi Sakaisuji (Tengachaya: K20) == HN57 0,4 2,4 == 2.8 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai・Laawol Koya (Kishinosato-Tamade) 3.2 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Kishinosato-Tamade) == HN60 0,4 3,6 == HN61 Higashi-Kohama 0,6 4,2 Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Kohama) Sumiyoshi HN10 Sumiyoshi 0,4 4,6 Laabi Hankai: Laabi Uemachi HN12 Sumiyoshi-toriimae 0.2 4.8 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Sumiyoshitaisha) == HN13 0,3 5,1 == 5.6 Laawol laana njoorndi Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suminoe) == HN15 Abikomii 0,6 6,2 == HN16 Yamatogawa 0,6 6,8 Sakai == HN17 Takasu-jinsa 0,5 7,3 == HN18 Ayanocho 0,4 7,7 HN19 Simmeicho 0,4 8,1 HN20 Miyokokuji-mae 0,3 8,4 == HN21 0,3 8,7 == HN22 Oshoji 0,3 9,0 HN23 Sukuin 0,4 9,4 HN24 Teraaji 0,4 9,8 HN25 Goriyomaaji 0,4 10,2 HN26 Higaasi-Minato 0,7 10,9 HN27 Isizu-Kita 0,7 11,6 Nishi == HN28 Isizu 0,6 12,2 == HN29 Funao 0,7 12,9 Laawol kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suwanomori) 14.1 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Hamaderakōen) Kartal laawol tramway Hankai 2026 Kartal laawol tramway Hankai 2026 == Tariya == Laawol Hankai ngol ummorii ko e Hankai Tramway Co., Ltd., sosaande e hitaande 1910. E hitaande 1915 sosiyetee oo hawri e laawol laana njoorndi Nankai ngol yahrata ko to fuɗnaange e worgo to Osaka. Reso tramway wuro ngoo fof meeɗiino yaajde. Nde mootorɗe ƴellitii no feewi e yah-ngartaa wondude e mahngo laabi metrooji les laabi mawɗi, tramwayji ɗii njippiima e yahooɓe mum en, ɗum addani jolngo tramwayuuji Osaka, ngo meeɗaa yaajde, ustaade, tawi ko laabi tramway Hankai e Uemachi tan keddii. E hitaande 1980, laawol Tram Hankai seerti e Nankai. == Ƴeew kadi == Line Hankai Uemachi - laynde deerɗiraawo Hankai == Tuugnorgal == 5p25vnnl31i155eb9s6olv0fy67p503 172255 172254 2026-06-04T11:51:20Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172255 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Hankai''' (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa.<ref>{{Cite web|title=路線図|阪堺電気軌道株式会社|url=https://www.hankai.co.jp/route/|access-date=2026-01-06|website=www.hankai.co.jp}}</ref><ref>{{cite web|date=January 18, 2013|script-title=ja:2月2日(土)にダイヤ改正を実施します|trans-title=Diagram Revision on Saturday, February 2, 2013|url=http://www.nankai.co.jp/groupinfo/news/pdf/130118_2.pdf|access-date=February 23, 2013|publisher=Hankai Tramway Co., Ltd.|language=ja}}{{dead link|date=October 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai). == Sarwisaaji == So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗi Tennoji-ekimae ina njaha haa Hamadera-ekimae. Stations Limngal station ngal fuɗɗii ko e lewru marse 2012. Denndaangal tramuuji ummortooɗi Ebisucho ina ngolloo tan haa Abikomichi, tawi taƴre laana ndiwoowa hakkunde Abikomichi e eki-mae Hamadera ina kuutoree e tramuuji Uemachi Line ummoriiɗi Tennoji-ekimae.No. Stasiyoŋ Japon Woɗɗude (km) Nokku jolngo == Ha kunde == == Total stationeji == HN51 Ebisucho - 0.0 Metro Osaka: Laabi Sakaisuji (Ebisuchō: K18) Osaka Naniwa HN52 Shin-Imamiya-Ekimae 0,6 0,6 JR Fuɗnaange: Laawol Osaka・Laawol mawngol Kansai (Laawol Yamatoji) (Shin-Imamiya) Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai ・Laawol Kōya (Shin-Imamiya) == Metro Osaka: == Laawol Sakaisuji (Dobutsuen-mae, K19) Laawol Midosuji (Dobutsuen-mae, M22) Nishinari HN53 Imaike 0.4 1.0 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol Kōya (Haginochaya) HN54 Imafune 0,3 1,3 Metro Osaka: Laawol Yotsubashi (Hanazonoko: K17) == HN55 0,4 1,7 == HN56 Kita-Tengachaya 0.3 2.0 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Tengachaya) == Metro Osaka: == Laabi Sakaisuji (Tengachaya: K20) == HN57 0,4 2,4 == 2.8 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai・Laawol Koya (Kishinosato-Tamade) 3.2 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Kishinosato-Tamade) == HN60 0,4 3,6 == HN61 Higashi-Kohama 0,6 4,2 Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Kohama) Sumiyoshi HN10 Sumiyoshi 0,4 4,6 Laabi Hankai: Laabi Uemachi HN12 Sumiyoshi-toriimae 0.2 4.8 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Sumiyoshitaisha) == HN13 0,3 5,1 == 5.6 Laawol laana njoorndi Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suminoe) == HN15 Abikomii 0,6 6,2 == HN16 Yamatogawa 0,6 6,8 Sakai == HN17 Takasu-jinsa 0,5 7,3 == HN18 Ayanocho 0,4 7,7 HN19 Simmeicho 0,4 8,1 HN20 Miyokokuji-mae 0,3 8,4 == HN21 0,3 8,7 == HN22 Oshoji 0,3 9,0 HN23 Sukuin 0,4 9,4 HN24 Teraaji 0,4 9,8 HN25 Goriyomaaji 0,4 10,2 HN26 Higaasi-Minato 0,7 10,9 HN27 Isizu-Kita 0,7 11,6 Nishi == HN28 Isizu 0,6 12,2 == HN29 Funao 0,7 12,9 Laawol kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suwanomori) 14.1 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Hamaderakōen) Kartal laawol tramway Hankai 2026 Kartal laawol tramway Hankai 2026 == Tariya == Laawol Hankai ngol ummorii ko e Hankai Tramway Co., Ltd., sosaande e hitaande 1910. E hitaande 1915 sosiyetee oo hawri e laawol laana njoorndi Nankai ngol yahrata ko to fuɗnaange e worgo to Osaka. Reso tramway wuro ngoo fof meeɗiino yaajde. Nde mootorɗe ƴellitii no feewi e yah-ngartaa wondude e mahngo laabi metrooji les laabi mawɗi, tramwayji ɗii njippiima e yahooɓe mum en, ɗum addani jolngo tramwayuuji Osaka, ngo meeɗaa yaajde, ustaade, tawi ko laabi tramway Hankai e Uemachi tan keddii. E hitaande 1980, laawol Tram Hankai seerti e Nankai. == Ƴeew kadi == Line Hankai Uemachi - laynde deerɗiraawo Hankai == Tuugnorgal == swkj6axezzgbuez85rreq8vxd4k89ou 172256 172255 2026-06-04T11:52:50Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172256 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Hankai''' (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa.<ref>{{Cite web|title=路線図|阪堺電気軌道株式会社|url=https://www.hankai.co.jp/route/|access-date=2026-01-06|website=www.hankai.co.jp}}</ref><ref>{{cite web|date=January 18, 2013|script-title=ja:2月2日(土)にダイヤ改正を実施します|trans-title=Diagram Revision on Saturday, February 2, 2013|url=http://www.nankai.co.jp/groupinfo/news/pdf/130118_2.pdf|access-date=February 23, 2013|publisher=Hankai Tramway Co., Ltd.|language=ja}}{{dead link|date=October 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai).<ref>{{Cite web|date=2012-02-23|title=ja:阪堺電車全停留場に駅ナンバリングを導入します|trans-title=We will introduce the station numbering system at all stops on the Hankai Tramway Lines|url=http://www.hankai.co.jp/topics/pdf/120305.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120511055107/http://www.hankai.co.jp/topics/pdf/120305.pdf|archive-date=2012-05-11|access-date=2012-04-04|website=www.hankai.co.jp|language=ja}}</ref> == Sarwisaaji == So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗi Tennoji-ekimae ina njaha haa Hamadera-ekimae. Stations Limngal station ngal fuɗɗii ko e lewru marse 2012. Denndaangal tramuuji ummortooɗi Ebisucho ina ngolloo tan haa Abikomichi, tawi taƴre laana ndiwoowa hakkunde Abikomichi e eki-mae Hamadera ina kuutoree e tramuuji Uemachi Line ummoriiɗi Tennoji-ekimae.No. Stasiyoŋ Japon Woɗɗude (km) Nokku jolngo == Ha kunde == == Total stationeji == HN51 Ebisucho - 0.0 Metro Osaka: Laabi Sakaisuji (Ebisuchō: K18) Osaka Naniwa HN52 Shin-Imamiya-Ekimae 0,6 0,6 JR Fuɗnaange: Laawol Osaka・Laawol mawngol Kansai (Laawol Yamatoji) (Shin-Imamiya) Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai ・Laawol Kōya (Shin-Imamiya) == Metro Osaka: == Laawol Sakaisuji (Dobutsuen-mae, K19) Laawol Midosuji (Dobutsuen-mae, M22) Nishinari HN53 Imaike 0.4 1.0 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol Kōya (Haginochaya) HN54 Imafune 0,3 1,3 Metro Osaka: Laawol Yotsubashi (Hanazonoko: K17) == HN55 0,4 1,7 == HN56 Kita-Tengachaya 0.3 2.0 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Tengachaya) == Metro Osaka: == Laabi Sakaisuji (Tengachaya: K20) == HN57 0,4 2,4 == 2.8 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai・Laawol Koya (Kishinosato-Tamade) 3.2 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Kishinosato-Tamade) == HN60 0,4 3,6 == HN61 Higashi-Kohama 0,6 4,2 Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Kohama) Sumiyoshi HN10 Sumiyoshi 0,4 4,6 Laabi Hankai: Laabi Uemachi HN12 Sumiyoshi-toriimae 0.2 4.8 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Sumiyoshitaisha) == HN13 0,3 5,1 == 5.6 Laawol laana njoorndi Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suminoe) == HN15 Abikomii 0,6 6,2 == HN16 Yamatogawa 0,6 6,8 Sakai == HN17 Takasu-jinsa 0,5 7,3 == HN18 Ayanocho 0,4 7,7 HN19 Simmeicho 0,4 8,1 HN20 Miyokokuji-mae 0,3 8,4 == HN21 0,3 8,7 == HN22 Oshoji 0,3 9,0 HN23 Sukuin 0,4 9,4 HN24 Teraaji 0,4 9,8 HN25 Goriyomaaji 0,4 10,2 HN26 Higaasi-Minato 0,7 10,9 HN27 Isizu-Kita 0,7 11,6 Nishi == HN28 Isizu 0,6 12,2 == HN29 Funao 0,7 12,9 Laawol kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suwanomori) 14.1 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Hamaderakōen) Kartal laawol tramway Hankai 2026 Kartal laawol tramway Hankai 2026 == Tariya == Laawol Hankai ngol ummorii ko e Hankai Tramway Co., Ltd., sosaande e hitaande 1910. E hitaande 1915 sosiyetee oo hawri e laawol laana njoorndi Nankai ngol yahrata ko to fuɗnaange e worgo to Osaka. Reso tramway wuro ngoo fof meeɗiino yaajde. Nde mootorɗe ƴellitii no feewi e yah-ngartaa wondude e mahngo laabi metrooji les laabi mawɗi, tramwayji ɗii njippiima e yahooɓe mum en, ɗum addani jolngo tramwayuuji Osaka, ngo meeɗaa yaajde, ustaade, tawi ko laabi tramway Hankai e Uemachi tan keddii. E hitaande 1980, laawol Tram Hankai seerti e Nankai. == Ƴeew kadi == Line Hankai Uemachi - laynde deerɗiraawo Hankai == Tuugnorgal == rmfdc049hd6uv058u0n2cqh2zgh2xiv 172257 172256 2026-06-04T11:54:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172257 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Hankai''' (Hankai Line) ko laawol tramway e nder gure Osaka e Sakai, e nder diiwaan Osaka, to leydi Japon. Ko Hankai Tramway Co., Ltd jeyi e golloraade laana kaa.<ref>{{Cite web|title=路線図|阪堺電気軌道株式会社|url=https://www.hankai.co.jp/route/|access-date=2026-01-06|website=www.hankai.co.jp}}</ref><ref>{{cite web|date=January 18, 2013|script-title=ja:2月2日(土)にダイヤ改正を実施します|trans-title=Diagram Revision on Saturday, February 2, 2013|url=http://www.nankai.co.jp/groupinfo/news/pdf/130118_2.pdf|access-date=February 23, 2013|publisher=Hankai Tramway Co., Ltd.|language=ja}}{{dead link|date=October 2017|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Innde diidi ɗii ummorii ko e Osaka (大阪) (alkulal kanji saka ina wiyee kadi han) e Sakai (堺) (mo kanji mum addani kai).<ref>{{Cite web|date=2012-02-23|title=ja:阪堺電車全停留場に駅ナンバリングを導入します|trans-title=We will introduce the station numbering system at all stops on the Hankai Tramway Lines|url=http://www.hankai.co.jp/topics/pdf/120305.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120511055107/http://www.hankai.co.jp/topics/pdf/120305.pdf|archive-date=2012-05-11|access-date=2012-04-04|website=www.hankai.co.jp|language=ja}}</ref> == Sarwisaaji == So tawii laawol Hankai ngol ko Ebisucho-Sumiyoshi-Abikomichi-Hamadera-Ekimae, tramwayuuji ummortooɗi Ebisucho ɗii fof ina njaha haa Abikomichi tan, tramwayji ummoriiɗi Tennoji-ekimae ina njaha haa Hamadera-ekimae.<ref>{{Cite web|date=2023-02-04|title=ebisucho-20230204.pdf|url=https://www.hankai.co.jp//common/pdf/timetable/ebisucho-20230204.pdf|access-date=2026-01-07|website=www.hankai.co.jp}}</ref><ref>{{Cite web|date=2023-02-04|title=tennoji-ekimae-20230204.pdf|url=https://www.hankai.co.jp//common/pdf/timetable/tennoji-ekimae-20230204.pdf|access-date=2026-01-07|website=www.hankai.co.jp}}</ref> Stations Limngal station ngal fuɗɗii ko e lewru marse 2012. Denndaangal tramuuji ummortooɗi Ebisucho ina ngolloo tan haa Abikomichi, tawi taƴre laana ndiwoowa hakkunde Abikomichi e eki-mae Hamadera ina kuutoree e tramuuji Uemachi Line ummoriiɗi Tennoji-ekimae.No. Stasiyoŋ Japon Woɗɗude (km) Nokku jolngo == Ha kunde == == Total stationeji == HN51 Ebisucho - 0.0 Metro Osaka: Laabi Sakaisuji (Ebisuchō: K18) Osaka Naniwa HN52 Shin-Imamiya-Ekimae 0,6 0,6 JR Fuɗnaange: Laawol Osaka・Laawol mawngol Kansai (Laawol Yamatoji) (Shin-Imamiya) Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai ・Laawol Kōya (Shin-Imamiya) == Metro Osaka: == Laawol Sakaisuji (Dobutsuen-mae, K19) Laawol Midosuji (Dobutsuen-mae, M22) Nishinari HN53 Imaike 0.4 1.0 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol Kōya (Haginochaya) HN54 Imafune 0,3 1,3 Metro Osaka: Laawol Yotsubashi (Hanazonoko: K17) == HN55 0,4 1,7 == HN56 Kita-Tengachaya 0.3 2.0 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Tengachaya) == Metro Osaka: == Laabi Sakaisuji (Tengachaya: K20) == HN57 0,4 2,4 == 2.8 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai・Laawol Koya (Kishinosato-Tamade) 3.2 Laawol kuuraa Nankai: Laawol Nankai mawngol・Laawol Kōya (Kishinosato-Tamade) == HN60 0,4 3,6 == HN61 Higashi-Kohama 0,6 4,2 Laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Kohama) Sumiyoshi HN10 Sumiyoshi 0,4 4,6 Laabi Hankai: Laabi Uemachi HN12 Sumiyoshi-toriimae 0.2 4.8 Laabi laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Sumiyoshitaisha) == HN13 0,3 5,1 == 5.6 Laawol laana njoorndi Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suminoe) == HN15 Abikomii 0,6 6,2 == HN16 Yamatogawa 0,6 6,8 Sakai == HN17 Takasu-jinsa 0,5 7,3 == HN18 Ayanocho 0,4 7,7 HN19 Simmeicho 0,4 8,1 HN20 Miyokokuji-mae 0,3 8,4 == HN21 0,3 8,7 == HN22 Oshoji 0,3 9,0 HN23 Sukuin 0,4 9,4 HN24 Teraaji 0,4 9,8 HN25 Goriyomaaji 0,4 10,2 HN26 Higaasi-Minato 0,7 10,9 HN27 Isizu-Kita 0,7 11,6 Nishi == HN28 Isizu 0,6 12,2 == HN29 Funao 0,7 12,9 Laawol kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Suwanomori) 14.1 Laawol laana njoorndi kuuraa Nankai: Laawol mawngol Nankai (Hamaderakōen) Kartal laawol tramway Hankai 2026 Kartal laawol tramway Hankai 2026 == Tariya == Laawol Hankai ngol ummorii ko e Hankai Tramway Co., Ltd., sosaande e hitaande 1910. E hitaande 1915 sosiyetee oo hawri e laawol laana njoorndi Nankai ngol yahrata ko to fuɗnaange e worgo to Osaka. Reso tramway wuro ngoo fof meeɗiino yaajde. Nde mootorɗe ƴellitii no feewi e yah-ngartaa wondude e mahngo laabi metrooji les laabi mawɗi, tramwayji ɗii njippiima e yahooɓe mum en, ɗum addani jolngo tramwayuuji Osaka, ngo meeɗaa yaajde, ustaade, tawi ko laabi tramway Hankai e Uemachi tan keddii. E hitaande 1980, laawol Tram Hankai seerti e Nankai. == Ƴeew kadi == Line Hankai Uemachi - laynde deerɗiraawo Hankai == Tuugnorgal == 8lhusxphfen5pyy29a84q8agp15ikoh Hankyū Minoo Line 0 41840 172258 2026-06-04T11:57:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 172258 wikitext text/x-wiki Laawol Hankyu Minoo (e ɗemngal Japon: Laawol Hankyu Minoo, e ɗemngal romaan: Mino-o sen) ko laawol laana njoorndi Japon ngol laana njoorndi Hankyu huutortoo ngol jokkondirta e Gartirgal Ishibashi handai-mae to Ikeda e Minoh, jokkondirngal e sarwiis jokkondirɗo e Osaka. Innde liggey e innde station ina keewi winndeede e ɗemngal romaan ko "Minō" walla "Minoo"; kono laamu wuro ngoo ina huutoroo e dow laabi firo "Minoh" e ɗemngal romaji. Tariya Koolaaɗo kuuɓal Minoo Arima udditi laana kaa fof e hitaande 1910, ko laawol ɗiɗmol 1435mm, ngol laana ndiwoowa 600 V DC. E hitaande 1969, jolngo ngoo ɓeydaama haa 1500 V DC. Rewrude e laaɗe diwooje haa laawol mawngol Takarazuka haa Osaka ustaama e hitaande 2019, caggal ɗuum dartinaama e hitaande 2022. Sarwisaaji Denndaangal sarwisaaji e laawol Minoo ko otooji Local, ina njokki e kala nokku. Haa e lewru marse 2025, sarwisaaji ina ngolloo ko ina wona hojomaaji 10 kala tuggi 06w00h haa 21w30h, tawi sarwisaaji subaka law e jamma ina ngolloo ko ina wona hojomaaji 12-20 kala. Waktu doggudu ko hojomaaji 6-7 e banngeeji ɗiɗi ɗii fof. E nder waktuuji ñalawma (09:00-17:00 e ñalɗi yontere e 09:30-19:00 e ñalɗi udditgol e ñalɗi teskinɗi), njuɓɓudi waktuuji ina huutoree e sarwisaaji ummortooɗi e dame ɗiɗi ɗee kala e 0/10/20/30/40/50 minit caggal waktu oo. Stations No. Innde Woɗɗude (km) Hakkunde (km) Jokkondire Nokku - 0.0 Hankyu Takarazuka Line icon réseau Takarazuka Line Main Ikeda HK-57 Sakuray 1,6 1,6 Minoh HK-58 Makiyochi 1,1 2,7 HK-59 Minoo 1,3 4,0 Tuugnorgal sutn90g7wj01ozssvydgq3jhrvk7tdb