Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.47.0-wmf.7 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Abubakar Tafawa Balewa 0 4615 174961 171967 2026-06-20T14:35:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174961 wikitext text/x-wiki {{databox}} '''Abubakar Tafawa Balewa''' danyee Mou haa nder Lewru Bowte Hitaande inudinere be caffan denai be duɓi sappo ɗiɗi 1912 Woyla Waladufuna deer [[Naajeeriya|Niiseriya]] babel [[Bauchi]] inaani. Mudauyimo Ɓalewa, Yakubu ɗan zala asali mako [[Gerewa]] Mudanyim, [[Pullo]] on denyiɗo Mako Hoɗunhuwa haales lamɗo lere, ɗon Haales Kamo [[Bauchi]]. Omayi [[Lagos]].<ref>https://www.britannica.com/biography/Abubakar-Tafawa-Balewa</ref> ==Jangugo/Andal== Ɓalewa ufudɗi jangugo jangirɗe [[Alqur'aana|Qur’ani]] ha liddi [[Bauchi]] yake nasaara wari lamuɓe jaggiɓe wakkere fombina yumɓe be inari be ɗomma maɓita horee ɓe yumɓe liddi waila. Ɓalewa oɗondeer bukkwai je ɗiɗi be yarbi ha jangirɗe ''elementary'' inuro Tafawa Balewa. Ɓawo otimmini jangirɗe Qur’ani. Daga ɗon usali liddi Bauchi. Kanka’on bana komai zaman mako wajangi ha kwaleji barewa ɗo [[Zariya]] yakeman ɓeded yaana ɗom katsina kwaleji yakeman owarti deer fukaraɓe lemere caffan inai be joi 145.<ref>https://www.britannica.com/biography/Abubakar-Tafawa-Balewa</ref> Ahmadu Rabah, mauɓe andi ɓe indeman ɗo [[Ahmadu Bello]], fukarojo marɗo lamba caffan ide tati de ɗidɗ bewo ɗon wodi duɓi ɗiɗi yake [[Abubakar Imam]] ɗon yeso mako duɓu. Kwaleji mendayi dum be bauchi badayi hakkuke moɓe be babal jirgi yiligo yumɓe yake shutare, ɗon kanjim’on de ɗiɗi. Ɓalewa yakeferee oɗon yaha kilomita lemere nayi gamyahugo saree. Woɗonyaha kilomita caffan inai 40 yaloma bagga odoɗa ushuta kauyee wani haako kombi mako yake yadu mako ɗuhusama balɗe saffo 10. Kwaleji liddi [[Katsína|katsina]] woodi mallumin liddi [[Burtaniya]], deer momɓe ɓeburi ɗuɗugo be jangi ha jangirɗe Burtaniya mauɗe deen ɓeheyi jangirɗe fere jami’a ''Cambridge be Oxford''. Ɓe ɗe ikkitina be jangina ingilizi wakkere fere hundeman budɗo wakkere ikkitigo fukarabe man. Ɓawoko be andi ha ɗingal ingilizi jangirɗe mon inarti dee jangugo mallumin mauɓe lebe wawan yarbugo jangirɗe mon waila ha najeriya. Ɓalewa jangi duɓi doi duɓi inudinere be temere denai caffan etati-etati olori Bauchi wa’ikkitini ha jangirɗe ''middle school'' ha owarti mauɗo dangino.<ref>https://www.glimpse.ng/sir-abubakar-tafawa-balewa/|access-date=2021-05-26|website=Glimpse Nigeria|language=en-US}}</ref> == Siyasa/Farti == Ɗuɓu 1946 besuubi Balewa mawɓe yimɓe wayla lewru hadeer muftata hitaade 1947. Jonde mako bi majalisa ododi wadeɗtafa jonde jam ha yumɓe waila [[Naajeeriya]]. Waɗon ɓawo nebigo kwai yumɓe waila nebi liddi funbina gotel. <ref>https://clearstoryusa.com/kathy-lette-ioi/is-tafawa-balewa-a-fulani-man-24c7f6|access-date=2021-05-26|website=clearstoryusa.com}}</ref> Be ɗon wondi Alhaji Sir [[Ahmadu Bello]] kanko’on jogilamo Sardaunan Sokoto, betikgi jam’iyya siyasa be NPC yake cuɓol ha hitaade 1951. Be subɓi Balewa konko’on balittu janlamo jam’iyya ɓawoma odiffi ɗokorawan lamo, odiffi dola mo Maako de jangirɗe sakandire ha bauchi. NPC ɓi hibɓi kuri’a man ɓuri ɗuɗugo ha majalisa man wakkere men litaade 1951. [[File:A portrait of Sir Abubakar Tafawa Balewa.jpg|thumb|Natal sir abubakar taafawa balewa]] == Kugal Lamo Man/Kugal Gubarnama == Onesti lamo man hitaade 1952 darde minista kuɗe ɓawaɗon owarti minista kuɗeji yake [[Naajeeriya]] ɗottefa heɓugo lamo fatilago mayo jirgi liddi ɓese wai litti ɗum kamfani yake ɓetaski mahugo moyo neja yak ɓejuɗi betaski mahugo mayo Ka’inji. == Firayin Minista == [[File:Abubakar Tafawa Balewa (1962).jpg|thumb|Sir Abubakar Tafawa Balewa]] Ɓawo NPC bi heɓi kuri’a ɗudɗum majalisa dessare ha [[Naajeeriya]] hitaade 1957 ɓelammini Balewa owarti firayin minista. Deertiɗal mako ohauti hore himɓe [[Naajeeriya]] gamyahigo yeeso kautel hore yumɓe [[Naajeeriya]] hitaade 1960. Olittigi kwamittin kautel hore fa’in National Council of [[Naajeeriya]] and [[Kamerun]] (NCNC), les lamu Nnamdi Azikwe deebo ina youn yumɓe hales lamu Action Group (AG). Balewa ɗuddagi lamo firanyin minista [[Naajeeriya]] yake [[Naajeeriya]] hibɓi lamo horemo hitaade 1960, ɓelori be subɓimo hitaade 1964. Hoddee hebugo lamo [[Naajeeriya]], muftare mobɓe ɓe ɗon lara labi lamo hitaade 1954 inojaɓi hala lamo beno siyasa inoni ha nukkere man ha liddi inajaɓi ohikki liddima muftare siyasa nukkere. Haajande mako donde mako ha firanyin minista Najeriya, odari darɗe ha siyasa nukkere [[Afrik]] a o’ardi jagwarɗo hunde tilimɗum ha hautugo hore yumɓe Africa fudɗogo ɓeso birar kautel hore yumɓe hakkuɗe [[Naajeeriya]] liddi Africa bulwoɓe be ɗinga faranse.<ref>https://ng.opera.news/ng/en/politics/da3477d068d314098cf528f35fd3bf86|access-date=2021-05-26|website=ng.opera.news}}</ref> Deenbo wo ɗon balitta yumɓe ha hibɓago narral hore moi se tsombe, be hukuma liddi congo yake fitina ha congo hitaade 1960 inar 1964. Wa;ardini fitinaje obarnami bargo sharpeville hitaade 1960 deen bo osobiri be minista commonwealth yimɓe yiɗi Africa funbina be occa commonwealth hitaade1961.<ref>{{Cite web|last=Faal|first=Courtney|date=9 May 2009|title=Sir Abubakar Tafawa Balewa (1912–1966) •|url=https://www.blackpast.org/global-african-history/balewa-sir-abubakar-tafawa-1912-1966/|access-date=26 May 2021}}</ref> Darde mako de firayin minista Najeriya daga hitaade 1960<ref name=":0">{{Cite news|url=http://www.dailytrust.com.ng/news/notes-from-atlanta/gere-sir-abubakar-tafawa-balewa-s-real-ethnic-group/130284.html|title=Gere: Sir Abubakar Tafawa Balewa's Real Ethnic Group|last=Kperogi|first=Farooq|date=22 January 2016|newspaper=[[Daily Trust]]|access-date=5 September 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160924071913/http://www.dailytrust.com.ng/news/notes-from-atlanta/gere-sir-abubakar-tafawa-balewa-s-real-ethnic-group/130284.html|archive-date=24 September 2016|url-status=dead}}</ref> inari 1961,<ref>{{Cite news|title=Tafawa Balewa: Remembering the right honourable gentleman - Daily Trust|url=https://dailytrust.com/tafawa-balewa-remembering-the-right-honourable-gentleman/|access-date=16 September 2023|newspaper=[[Daily Trust]]|date=16 January 2021}}</ref> Sir Abubakar Tafawa Balewa onnumi oburtini lamo minista oɗon hakkilana kowoni hayase woɗon kudindira be yimɓe ''commonwealth'' je ɓaido ɓeɗed yauna ɗum sungulla liddi yasi. == Wailigo Lamo == [[File:Abubakar Tafawa Balewa Stadium Bauchi Building.jpg|thumb|Abubakar tafawa balewa stade bauchi]] Ɓe wai litti lamo yake ɓebarimo yake soja inailitti lamo yande saffodoi 15 hitaade 1996 hautade ɓe lamɓe ɗubbe deer man be jadu mako Sir [[Ahmadu Bello]]. Nu’umayi man ha jotta be heftayi nu’umayiri. Ɓe heftayi gaware mako haserawul nastode legas balɗe jego ɓawo ɓemedimo ha lamo. Ɓe’iri gawore mako ha [[Bauchi]]. Habar bargumo mako ummini fitina ha waila [[Naajeeriya]] ɓawora gare wailitti lamo wadɗi sanadi refugo e’yam lewru yuli hitaade 1966.<ref>{{Cite news|last=III|first=Editorial|date=17 August 2022|title=Nigeria in search of another Balewa|url=https://www.blueprint.ng/nigeria-in-search-of-another-balewa/|location=Abuja, Nigeria|access-date=11 November 2022|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]}}</ref> == Ɓe Mauninmo == Gamlarugo tidal mako Balewa ɓe wati hoto mako ha cede naira je ceɗe [[Naajeeriya]]. Deen bo be watini jami’a inde Abubakar Tafawa Balewa gam mauningumo.<ref>https://www.blackpast.org/global-african-history/balewa-sir-abubakar-tafawa-1912-1966/|access-date=2021-05-26|language=en-US}}</ref> Hitaade 1934, Balewa bindi deftare inde Shehu Umar ɓawo ɗon darde fijirde fim hitaade 1970.<ref>{{Cite web|url=http://www.dailyadvent.com/index.php/2018/12/19/see-nigerias-ex-leader-buhari-is-being-compared-with/|title=See Nigeria's ex-leader Buhari is being compared with – Daily Advent Nigeria|access-date=17 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119121151/http://www.dailyadvent.com/index.php/2018/12/19/see-nigerias-ex-leader-buhari-is-being-compared-with/|archive-date=19 January 2019|url-status=dead}}</ref> Leuru Janairu hitaade 1960, Molami Ingila Elizabeth ɗiɗaɓo walammini Abubakar Tafawa Balewa ɗarde kwomanda daula sere lamo Burtaniya ɓemedi hukkugamo lamba manugo be mauningo daga jami’a Sheffield ha leuru mayu hitaade 1960. Ɓe hokkimo lamba mauningo daga jami’a New York ha leuro yuli hitaade 1961. Ha wuro Owerri ha liddi Imo woodi hoto mako jeɓi saɓi.<ref>{{Cite news|last=Master|first=NaijaBlog Talk Zone|date=1 February 2021|title=See All Assets Sir Abubakar Tafawa Balewa left for his 4 wives and 19 children (Photos)|url=https://naijablog.ng/2021/02/01/see-all-assets-sir-abubakar-tafawa-balewa-left-for-his-4-wives-and-19-children-photos/|access-date=7 September 2023|website=NaijaBlog|archive-date=7 September 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230907200442/https://naijablog.ng/2021/02/01/see-all-assets-sir-abubakar-tafawa-balewa-left-for-his-4-wives-and-19-children-photos/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite news|title=My husband was tricked and taken away by his orderly – Late Tafawa Balewa's wife - Daily Trust|url=https://dailytrust.com/my-husband-was-tricked-and-taken-away-by-his-orderly-late-tafawa-balewas-wife/|access-date=21 September 2023|newspaper=[[Daily Trust]]|date=15 February 2016}}</ref> == Teegal == Yumɓe ɗon bawo do mako biyya du maimo be woyi ɗa hore mako. Wade mako deerko o’acci besare ha Bauchi, sare fetelgesa ɗon dau lawul yango kauyee Tafawa Balewa, otta’i roɓe nayi ɓukkwai mako saffoi jenai.<ref>{{Cite web|date=21 March 2014|title=Six must-see places in Bauchi {{!}} Premium Times Nigeria|url=https://www.premiumtimesng.com/news/157168-6-must-see-places-bauchi.html|access-date=6 April 2022}}</ref> == Hiimobe == == Tuugnorgal == {{Reflist}} [[Catégorie :Yimɓe]] [[Catégorie : Naajeeriya]] [[Catégorie : Pelaajo Naajeeriya]] t3ggy93zeoh2klu7yzneszsy03uc2zy Abdallah Ibrahim 0 5157 175028 104043 2026-06-20T19:34:55Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175028 wikitext text/x-wiki '''Abdallah Ibrahim''' ( Arabi: ﻋﺒﺪ ﺍﻟﻠﻪ ﺇﺑﺮﺍﻫﻴﻢ ; 24 Juko du hiitande dubi alif 1918, Tameslouht- 11 Jolal 2005 ɗer [[Casablanca]]) un neɗɗo cuɓal e hoodere ɗer lusingo lesdi e keɓdo nasru firaministaajo ɗun [[Morocco]] hakkuɗe Bowtal 16 1985,e Duujal 20 1960.<ref>https://web.archive.org/web/20121007015039/http://www.terra.es/personal2/monolith/tanzania.htm|title=Political Leaders:Morocco |url-status=dead |archiveurl=https://archive.today/20120525022334/ |archivedate=2012-05-25 }}</ref> Hannko wooni firaministaajo tataɓo di lesdi Morocco e nastuki les laamu [[Muhammed V]] ɗemmbo o lattake ministaajo lesɗe yaasi gada 1958 waddi 1960.<ref>http://moroccanladies.com/breaking-news/zakya-daoud-signs-biography-dedicated-abdallah-ibrahim-26013 |access-date=2022-05-04 |website=Moroccan Ladies |language=en-US}}</ref><ref>https://maroc-diplomatique.net/livre-lhistoire-des-rendez-vous-manques-dabdallah-ibrahim/ |access-date=2022-05-04 |website=Maroc Diplomatique |language=fr-FR}}</ref> ==Hiimoɓe== {{Reflist}} 3ej088ujdkqk4e3ixrsddluc08efya6 Ado Bayero 0 11296 174973 105531 2026-06-20T15:16:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174973 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ado Bayero jibinaa''' ko ñalnde 25 lewru juko hitaande 1930 e nder galle laamorɗo leñol Fulɓe Sullubawa laamɗo Emiraaji Kano gila 1819. Baaba makko ko Abdullaahi Bayero, yumma makko ko Hajiya Hasiya. <ref name="Reuters">{{Cite news|url=https://www.reuters.com/article/us-nigeria-emir-idUSKBN0EH0YM20140606|title=Nigeria's second highest Islamic traditional monarch dies|date=2014-06-06|work=Reuters|access-date=2020-04-23|language=en}}</ref> Ko kanko woni ɓiɗɗo sappo e go’o e baaba makko, ɗiɗaɓo e yumma makko.  Nde o heɓi duuɓi jeeɗiɗi, o neldaa hoɗde e Maikano Zagi.  Baaba makko laamii duuɓi 27.  Muhammadu Sanusi I mo woni miñiiko Ado Bayero laamiima caggal baaba maɓɓe tuggi hitaande 1953 haa hitaande 1963. Caggal nde o woppitaa laamu e hitaande 1963, Muhammadu Inuwa ƴetti laamu fotde lebbi tati == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] 2xjfslbb3f72r787ep6ug1r2x0w7z6w Tokunbo Afikuyomi 0 13602 175042 53121 2026-06-21T07:19:48Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344962513|Tokunbo Afikuyomi]]" 175042 wikitext text/x-wiki '''Tokunbo Afikuyomi''' ( Yoruba , ; jibinaa ko hitaande 1962) ko politikaajo Naajeeriya cuɓaaɗo Senator ngam diiwaan Lagos Cakaare e fuɗɗoode Republique Nayaɓo Naajeeriya, ina doga e dow laylaytol Alliance for Democracy (AD). O fuɗɗii laamu ko e lewru suwee 1999. O wayli diiwaan e lewru abriil 2002, o dogi e dow laylaytol AD ngam diiwaan Lagos West e nokku mum, caggal nde senateer Wahab Dosunmu woppi PDP . Afikuyomi jibinaa ko e hitaande 1962, o heɓi dipolom B.Sc. == Golle politik == O woniino tergal e suudu sarɗiiji e balloowo keeriiɗo e hooreejo leydi Naajeeriya (SDP) e sahaa nde leydi Najeriya tataɓiri . Caggal nde o jooɗii e Senaa e lewru suwee 1999, Afikuyomi toɗɗaa e goomuuji ko faati e Aviation, Geɗe caggal leydi, Geɗe Rewɓe, Konte laamu e Karallaagal Fedde. Afikuyomi toɗɗaama Komiseer Turism e nder diiwaan Lagos, ko [[Babatunde Fashola]] toɗɗii ɗum e manndaa mum gadano e guwerneer E hitaande 2017, senaateer Afikuyomi wonnoo hooreejo, Goomu wooteeji dowri (APC). [1] Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2025, hooreejo leydi Bola Tinubu toɗɗii mo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e keɓgol e ƴellitgol karallaagal. [2] [3] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] mdqiphovmeqff547vs14al0vco0c133 175043 175042 2026-06-21T07:20:30Z Sardeeq 14292 Created by translating the page "[[:en:Special:Redirect/revision/1344962513|Tokunbo Afikuyomi]]" 175043 wikitext text/x-wiki '''Tokunbo Afikuyomi''' ( Yoruba , ; jibinaa ko hitaande 1962) ko politikaajo Naajeeriya cuɓaaɗo Senator ngam diiwaan Lagos Cakaare e fuɗɗoode Republique Nayaɓo Naajeeriya, ina doga e dow laylaytol Alliance for Democracy (AD). O fuɗɗii laamu ko e lewru suwee 1999. O wayli diiwaan e lewru abriil 2002, o dogi e dow laylaytol AD ngam diiwaan Lagos West e nokku mum, caggal nde senateer Wahab Dosunmu woppi PDP . <ref>"Federal Republic of Nigeria Legislative Election of 20 February and 7 March 1999". Psephos. Retrieved 26 June 2010.</ref> Afikuyomi jibinaa ko e hitaande 1962, o heɓi dipolom B.Sc. == Golle politik == O woniino tergal e suudu sarɗiiji e balloowo keeriiɗo e hooreejo leydi Naajeeriya (SDP) e sahaa nde leydi Najeriya tataɓiri . Caggal nde o jooɗii e Senaa e lewru suwee 1999, Afikuyomi toɗɗaa e goomuuji ko faati e Aviation, Geɗe caggal leydi, Geɗe Rewɓe, Konte laamu e Karallaagal Fedde. Afikuyomi toɗɗaama Komiseer Turism e nder diiwaan Lagos, ko [[Babatunde Fashola]] toɗɗii ɗum e manndaa mum gadano e guwerneer E hitaande 2017, senaateer Afikuyomi wonnoo hooreejo, Goomu wooteeji dowri (APC). [1] Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2025, hooreejo leydi Bola Tinubu toɗɗii mo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e keɓgol e ƴellitgol karallaagal. [2] [3] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] 5902waxup0rfy36w2i62rqq35891on0 175044 175043 2026-06-21T07:20:48Z Sardeeq 14292 175044 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Tokunbo Afikuyomi''' ( Yoruba , ; jibinaa ko hitaande 1962) ko politikaajo Naajeeriya cuɓaaɗo Senator ngam diiwaan Lagos Cakaare e fuɗɗoode Republique Nayaɓo Naajeeriya, ina doga e dow laylaytol Alliance for Democracy (AD). O fuɗɗii laamu ko e lewru suwee 1999. O wayli diiwaan e lewru abriil 2002, o dogi e dow laylaytol AD ngam diiwaan Lagos West e nokku mum, caggal nde senateer Wahab Dosunmu woppi PDP . <ref>"Federal Republic of Nigeria Legislative Election of 20 February and 7 March 1999". Psephos. Retrieved 26 June 2010.</ref> Afikuyomi jibinaa ko e hitaande 1962, o heɓi dipolom B.Sc. == Golle politik == O woniino tergal e suudu sarɗiiji e balloowo keeriiɗo e hooreejo leydi Naajeeriya (SDP) e sahaa nde leydi Najeriya tataɓiri . Caggal nde o jooɗii e Senaa e lewru suwee 1999, Afikuyomi toɗɗaa e goomuuji ko faati e Aviation, Geɗe caggal leydi, Geɗe Rewɓe, Konte laamu e Karallaagal Fedde. Afikuyomi toɗɗaama Komiseer Turism e nder diiwaan Lagos, ko [[Babatunde Fashola]] toɗɗii ɗum e manndaa mum gadano e guwerneer E hitaande 2017, senaateer Afikuyomi wonnoo hooreejo, Goomu wooteeji dowri (APC). [1] Ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2025, hooreejo leydi Bola Tinubu toɗɗii mo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e keɓgol e ƴellitgol karallaagal. [2] [3] == Tuugnorgal == [[Category:Yimɓe wuurɓe]] jsid3t3wjhewjkrmv8wihx3qxkgf7mx S. A. Ajayi 0 13614 174958 53133 2026-06-20T14:30:25Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174958 wikitext text/x-wiki '''S. A. Ajayi''' // b OFR (2 lewru Duujal 1910 – 11 lewru Mbooy 1994) ko laamu Najeriya, baɗnooɗo darnde tiiɗnde e nder kaaldigal baɗngal jeytaare leydi Najeriya. Ko o ardiiɗo politik leydi Okun e nder diiwaan Kabba ɓooyɗo (e nder diiwaan Kogi hannde oo), gardinooɗo yimɓe Division Kabba e nder suudu Asaambele diiwaan Fuɗnaange. Chief Ajayi ina yiɗi jannginde yimɓe mum ko ɗum waɗi, O waɗii darnde mawnde e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Kabba, Division des collèges agricoles, Duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge worgo leydi Naajeeriya (hannde jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello), sosde tiiɗnaare duɗal jaaɓi haaɗtirde Kabba Teachers College hannde Federal Gomnati Girls College Kabba amma ngam darnde taariiha mawɗo Ajayi, laamu diiwal woylaare ɗon mari haaje Kabba Teachers College ngam umminki haa Kano, mawɗo Ajayi haɓi haa walaa ngam jogaago ngal citadel nder division Kabba. Sosde Division Ijumu ngam wonde gardiiɗo njuɓɓudi laa{{Databox}}mu (jooni, Ijumu, nokku laamu nokkuure, diiwaan Kogi). wonnoo ko yiɗde ɓuuɓnde wonande mawɗo Ajayi, ko ɗum huunde nde o fuɗɗii gila 1960, o waawaano heɓde ɗum nde o woni e laamu nguu sabu kuudetaa mo alaa ko nafi e hitaande 1966, mawɗo Ajayi jokki e ndee yiɗde e ɓiɓɓe Ijumu tedduɓe no feewi haa nde laamu nokku oo sosaa. [1][2][3] == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ajayi jibinaa ko ñalnde 2 lewru Duujal hitaande 1910 to diiwaan Kabba, e nder diiwaan Najeriya to bannge worgo, hannde Ogidi, Ijumu, to diiwaan Kogi, to leydi Najeriya. E hitaande 1925, Ajayi winnditii e duɗal hakkundeewal Ovim, diiwaan Okigwe mo diiwaan Fuɗnaange ɓooyɗo, ngam jaŋde mum leslesre. Tuggi 1930 haa 1936, o janngi to duɗal Etinan,[4] to duɗal jaaɓi haaɗtirde Akwa Ibom e Ibadan, ngam jaŋde makko hakkundeere. Ndeen o yahi to duɗal jannginooɓe CMS, Coal Camp, Enugu ngam ɓeydaade heɓde ganndal e jaŋde e janngude ngam wonde jannginoowo. Caggal jaŋde makko, o ummii o fayi Enugu, o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Christ Church, to Enugu, caggal ɗuum to St. David's Kudeti, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, to Ibadan, hade makko hootde galle makko e hitaande 1939 ngam naatde e departemaa golle laamu ngam wonde golloowo laamu. O fuɗɗii ko e Inspekteer laawol wonande P.W.D e nder laamu Kabba Native Authority, o ummii o wonti Inspekteer golle e hitaande 1953, caggal nde o artiraa caggal diiwaan makko. O woppi golle laamu e hitaande 1954.[1][5] == Golle politik == E hitaande 1954, Ajayi arti e diiwaan Kabba, o naati e fedde wiyeteende “Congrès du peuple du Nord”, ɗo o ummii caggal ɗuum o wonti cukko hooreejo lannda ka e nder diiwaan Kabba. E hitaande 1955, o suɓaama diisneteeɗo e nder njuɓɓudi laamu Kabba Native e hitaande caggal ɗuum, o dañii jooɗorde e nder suudu sarɗiiji to bannge worgo, o wonti tergal e diisnondiral diiwaan oo, o woni jaagorgal dowla to bannge geɗe ladde. O toɗɗaama jaagorɗo jaŋde e hitaande 1963, tawi Isa Kaita alaa, O toɗɗaama kadi jaagorgal geɗe laamu nokkuuji E nder wakkati nde o woni e suudu sarɗiiji to bannge worgo, o toɗɗaama koolaaɗo kuuɓal to gardiiɗo leydi Nijeer to bannge worgo, hono Ahmadu Bello gila 1957 haa 1960. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ kaaldigal ngam jeytaare leydi Naajeeriya e nder batuuji Lancaster House to London, o ardii delegaasiyoŋ Naajeeriya worgo to Londres ngam kaaldigal e udditgol VC-10 Nigeria Airways. O woniino tergal e Mission Economique Nigeria to Almaañ Hirnaange, o woniino jaagorgal haa laamu maɓɓe fooli ɗum e kuudetaa militeer en ñalnde 15 lewru Yarkomaa 1966. E nder laamu Shehu Shagari, o toɗɗaama e nder fedde adannde e nder fedde toppitiinde ko fayti e assurance leydi Nigeria [6] [7] (NIKOON).[1][8][9][10][11] == Teddungal == E hitaande 1965, hooreejo leydi Nijeer, hono Nnamdi Azikiwe, rokki mo Ofisee Ordre de la République Fédérale, (OFR). O joɗɗinaama Oluwole leydi Ijumu, kañum e Balogun e Bajito Ogidi-Ijumu. O teddinaama e fedde ƴellitaare hooreejo leydi Ogidi, hooreejo fedde ƴellitaare Ijumu e cukko patron ngenndi, fedde janngooɓe Ijumu, teddungal wonande worɓe Ogidi-Ijumu jogiiɓe golle maantiniiɗe.[1][12] == Nguurndam neɗɗo == Ajayi resi rewɓe heewɓe, jibini ɓiɓɓe heewɓe. O woniino Kerecee'en jibinaaɗo, o teddinaama e Baaba Egbe Akorin e Baaba Ijo e nder Egliis Angalteer St John Ogidi, Ijumu.[1][13] == Maayde e ndonu == O maayi ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1994 to Kabba, e nder diiwaan Kogi, o wirnaa ko e nder Egliis Angalteer St John, Ogidi, Ijumu, e nder diiwaan Kogi, eklesiya mo o mahi.[1] Foundation S. A Ajayi sosaa ko e jokkude e lefol makko e miijo makko rokkude bursiiji almudɓe fotɓe. Gila 1970, o woni ko e rokkude almudɓe bursiiji, gila e duɗe leslese haa e duɗe jaaɓi haaɗtirde e teemedde almudɓe ndokkaama.[1] == Tuugnorgal == "Nguurndam AJAYI, Mr Samuwel Aliyu (OFR)". Fooyre Ɓamtaare e Wiɗtooji. Ƴeewtaa ko ñalnde 10 oktoobar 2019. Balogun, M. J. (2009). Laawol laamu nder Naajeeriya: Cuɓol kuugal cemmbiɗngal ngam ardiiɓe jooni e yiɗɓe. Palgraaf Makmilan Amerik. <nowiki>ISBN 9780230100848</nowiki>. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 lewru Oktoobar 2019. "Nijeer: Duɗe jaaɓi-haaɗtirde kese - Senator ina ɗaɓɓa nokku ngam Kabba".Afrik fof.com. 28 Duujal 2010. Ƴeewtaa ko 11 Oktoobar 2019. "DUƊAL ETINAN, ETINAN". Duɗe Akwa Ibom. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "BAABAAJI SOSO NIGEER E GOLLAL NDIMAAGU" (PDF). Catal humpito e pinal leydi Najeriya. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. "Sariya ko laarani assurance lesdi Naajeeriya". www.koomɗe.org. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "Galle - Komiseer ngenndiijo toppitiiɗo ko fayti e asiraagal (NAICOM)". naikom.laamu.ng. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "Koɗki 1960: Hol ko woni Hol, Faandaare 1 – Feccere II" (PDF). Jeewte Sharia e nder Afrik. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. "HARE NGAM ƊEMNGAL E ƊEMNGAL E NDER NIJERIA KOLONIYAL CAKKOL – SUKAAƁE ELITEEJI ƊEMNGAL KABBA, 1946 -1966" (PDF). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New Hampshire – Lowre laawɗunde. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. Sklar, Robeer (2005). Lanndaaji siyaasaaji leydi Najeriya: Doole e nder ngenndi Afrik ummiindi. Jaaynde jaaɓi-haaɗtirde Princeton. <nowiki>ISBN 9781400878239</nowiki>. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 lewru Oktoobar 2019. "Winndannde Nigeriaworld - Ko waɗi hooreejo leydi Jonathan waasde woote hooreleydaagu 2015". Duniyaaru Naajeeriya. 30 mee 2015. Ƴeewtaa ko 11 oktoobar 2019. "TEDDUNGAL E NDEEJI NISEER NGAL NYALNDE NGENNDI" (PDF). Jaaynde laamu lesdi Naajeeriya. 52. Jaagorgal ko feewti e humpitooji, leydi Najeriya. 1 oktoobar 1965. "Niiseer: Sardauna ina woya so ina wuuri - seneraal Adeyemi". Afrik fof.com. 9 feebariyee 2009. Ƴeewtaa ko 11 oktoobar 2019. newaw58x9oj3o7n8v6yqllwiuclbolq 174959 174958 2026-06-20T14:32:12Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174959 wikitext text/x-wiki '''S. A. Ajayi''' // b OFR (2 lewru Duujal 1910 – 11 lewru Mbooy 1994) ko laamu Najeriya, baɗnooɗo darnde tiiɗnde e nder kaaldigal baɗngal jeytaare leydi Najeriya. Ko o ardiiɗo politik leydi Okun e nder diiwaan Kabba ɓooyɗo (e nder diiwaan Kogi hannde oo), gardinooɗo yimɓe Division Kabba e nder suudu Asaambele diiwaan Fuɗnaange. Chief Ajayi ina yiɗi jannginde yimɓe mum ko ɗum waɗi, O waɗii darnde mawnde e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Kabba, Division des collèges agricoles, Duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge worgo leydi Naajeeriya (hannde jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello), sosde tiiɗnaare duɗal jaaɓi haaɗtirde Kabba Teachers College hannde Federal Gomnati Girls College Kabba amma ngam darnde taariiha mawɗo Ajayi, laamu diiwal woylaare ɗon mari haaje Kabba Teachers College ngam umminki haa Kano, mawɗo Ajayi haɓi haa walaa ngam jogaago ngal citadel nder division Kabba. Sosde Division Ijumu ngam wonde gardiiɗo njuɓɓudi laa{{Databox}}mu (jooni, Ijumu, nokku laamu nokkuure, diiwaan Kogi). wonnoo ko yiɗde ɓuuɓnde wonande mawɗo Ajayi, ko ɗum huunde nde o fuɗɗii gila 1960, o waawaano heɓde ɗum nde o woni e laamu nguu sabu kuudetaa mo alaa ko nafi e hitaande 1966, mawɗo Ajayi jokki e ndee yiɗde e ɓiɓɓe Ijumu tedduɓe no feewi haa nde laamu nokku oo sosaa. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ajayi jibinaa ko ñalnde 2 lewru Duujal hitaande 1910 to diiwaan Kabba, e nder diiwaan Najeriya to bannge worgo, hannde Ogidi, Ijumu, to diiwaan Kogi, to leydi Najeriya. E hitaande 1925, Ajayi winnditii e duɗal hakkundeewal Ovim, diiwaan Okigwe mo diiwaan Fuɗnaange ɓooyɗo, ngam jaŋde mum leslesre. Tuggi 1930 haa 1936, o janngi to duɗal Etinan, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Akwa Ibom e Ibadan, ngam jaŋde makko hakkundeere. Ndeen o yahi to duɗal jannginooɓe CMS, Coal Camp, Enugu ngam ɓeydaade heɓde ganndal e jaŋde e janngude ngam wonde jannginoowo. Caggal jaŋde makko, o ummii o fayi Enugu, o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Christ Church, to Enugu, caggal ɗuum to St. David's Kudeti, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, to Ibadan, hade makko hootde galle makko e hitaande 1939 ngam naatde e departemaa golle laamu ngam wonde golloowo laamu. O fuɗɗii ko e Inspekteer laawol wonande P.W.D e nder laamu Kabba Native Authority, o ummii o wonti Inspekteer golle e hitaande 1953, caggal nde o artiraa caggal diiwaan makko. O woppi golle laamu e hitaande 1954. == Golle politik == E hitaande 1954, Ajayi arti e diiwaan Kabba, o naati e fedde wiyeteende “Congrès du peuple du Nord”, ɗo o ummii caggal ɗuum o wonti cukko hooreejo lannda ka e nder diiwaan Kabba. E hitaande 1955, o suɓaama diisneteeɗo e nder njuɓɓudi laamu Kabba Native e hitaande caggal ɗuum, o dañii jooɗorde e nder suudu sarɗiiji to bannge worgo, o wonti tergal e diisnondiral diiwaan oo, o woni jaagorgal dowla to bannge geɗe ladde. O toɗɗaama jaagorɗo jaŋde e hitaande 1963, tawi Isa Kaita alaa, O toɗɗaama kadi jaagorgal geɗe laamu nokkuuji E nder wakkati nde o woni e suudu sarɗiiji to bannge worgo, o toɗɗaama koolaaɗo kuuɓal to gardiiɗo leydi Nijeer to bannge worgo, hono Ahmadu Bello gila 1957 haa 1960. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ kaaldigal ngam jeytaare leydi Naajeeriya e nder batuuji Lancaster House to London, o ardii delegaasiyoŋ Naajeeriya worgo to Londres ngam kaaldigal e udditgol VC-10 Nigeria Airways. O woniino tergal e Mission Economique Nigeria to Almaañ Hirnaange, o woniino jaagorgal haa laamu maɓɓe fooli ɗum e kuudetaa militeer en ñalnde 15 lewru Yarkomaa 1966. E nder laamu Shehu Shagari, o toɗɗaama e nder fedde adannde e nder fedde toppitiinde ko fayti e assurance leydi Nigeria [6] [7] (NIKOON).[1][8][9][10][11] == Teddungal == E hitaande 1965, hooreejo leydi Nijeer, hono Nnamdi Azikiwe, rokki mo Ofisee Ordre de la République Fédérale, (OFR). O joɗɗinaama Oluwole leydi Ijumu, kañum e Balogun e Bajito Ogidi-Ijumu. O teddinaama e fedde ƴellitaare hooreejo leydi Ogidi, hooreejo fedde ƴellitaare Ijumu e cukko patron ngenndi, fedde janngooɓe Ijumu, teddungal wonande worɓe Ogidi-Ijumu jogiiɓe golle maantiniiɗe.[1][12] == Nguurndam neɗɗo == Ajayi resi rewɓe heewɓe, jibini ɓiɓɓe heewɓe. O woniino Kerecee'en jibinaaɗo, o teddinaama e Baaba Egbe Akorin e Baaba Ijo e nder Egliis Angalteer St John Ogidi, Ijumu.[1][13] == Maayde e ndonu == O maayi ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1994 to Kabba, e nder diiwaan Kogi, o wirnaa ko e nder Egliis Angalteer St John, Ogidi, Ijumu, e nder diiwaan Kogi, eklesiya mo o mahi.[1] Foundation S. A Ajayi sosaa ko e jokkude e lefol makko e miijo makko rokkude bursiiji almudɓe fotɓe. Gila 1970, o woni ko e rokkude almudɓe bursiiji, gila e duɗe leslese haa e duɗe jaaɓi haaɗtirde e teemedde almudɓe ndokkaama.[1] == Tuugnorgal == "Nguurndam AJAYI, Mr Samuwel Aliyu (OFR)". Fooyre Ɓamtaare e Wiɗtooji. Ƴeewtaa ko ñalnde 10 oktoobar 2019. Balogun, M. J. (2009). Laawol laamu nder Naajeeriya: Cuɓol kuugal cemmbiɗngal ngam ardiiɓe jooni e yiɗɓe. Palgraaf Makmilan Amerik. <nowiki>ISBN 9780230100848</nowiki>. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 lewru Oktoobar 2019. "Nijeer: Duɗe jaaɓi-haaɗtirde kese - Senator ina ɗaɓɓa nokku ngam Kabba".Afrik fof.com. 28 Duujal 2010. Ƴeewtaa ko 11 Oktoobar 2019. "DUƊAL ETINAN, ETINAN". Duɗe Akwa Ibom. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "BAABAAJI SOSO NIGEER E GOLLAL NDIMAAGU" (PDF). Catal humpito e pinal leydi Najeriya. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. "Sariya ko laarani assurance lesdi Naajeeriya". www.koomɗe.org. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "Galle - Komiseer ngenndiijo toppitiiɗo ko fayti e asiraagal (NAICOM)". naikom.laamu.ng. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "Koɗki 1960: Hol ko woni Hol, Faandaare 1 – Feccere II" (PDF). Jeewte Sharia e nder Afrik. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. "HARE NGAM ƊEMNGAL E ƊEMNGAL E NDER NIJERIA KOLONIYAL CAKKOL – SUKAAƁE ELITEEJI ƊEMNGAL KABBA, 1946 -1966" (PDF). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New Hampshire – Lowre laawɗunde. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. Sklar, Robeer (2005). Lanndaaji siyaasaaji leydi Najeriya: Doole e nder ngenndi Afrik ummiindi. Jaaynde jaaɓi-haaɗtirde Princeton. <nowiki>ISBN 9781400878239</nowiki>. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 lewru Oktoobar 2019. "Winndannde Nigeriaworld - Ko waɗi hooreejo leydi Jonathan waasde woote hooreleydaagu 2015". Duniyaaru Naajeeriya. 30 mee 2015. Ƴeewtaa ko 11 oktoobar 2019. "TEDDUNGAL E NDEEJI NISEER NGAL NYALNDE NGENNDI" (PDF). Jaaynde laamu lesdi Naajeeriya. 52. Jaagorgal ko feewti e humpitooji, leydi Najeriya. 1 oktoobar 1965. "Niiseer: Sardauna ina woya so ina wuuri - seneraal Adeyemi". Afrik fof.com. 9 feebariyee 2009. Ƴeewtaa ko 11 oktoobar 2019. 2n39phf45z3hmhu8uhpxhkfbf5zb81v 174960 174959 2026-06-20T14:33:26Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174960 wikitext text/x-wiki '''S. A. Ajayi''' // b OFR (2 lewru Duujal 1910 – 11 lewru Mbooy 1994) ko laamu Najeriya, baɗnooɗo darnde tiiɗnde e nder kaaldigal baɗngal jeytaare leydi Najeriya. Ko o ardiiɗo politik leydi Okun e nder diiwaan Kabba ɓooyɗo (e nder diiwaan Kogi hannde oo), gardinooɗo yimɓe Division Kabba e nder suudu Asaambele diiwaan Fuɗnaange. Chief Ajayi ina yiɗi jannginde yimɓe mum ko ɗum waɗi, O waɗii darnde mawnde e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde ndema Kabba, Division des collèges agricoles, Duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge worgo leydi Naajeeriya (hannde jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello), sosde tiiɗnaare duɗal jaaɓi haaɗtirde Kabba Teachers College hannde Federal Gomnati Girls College Kabba amma ngam darnde taariiha mawɗo Ajayi, laamu diiwal woylaare ɗon mari haaje Kabba Teachers College ngam umminki haa Kano, mawɗo Ajayi haɓi haa walaa ngam jogaago ngal citadel nder division Kabba. Sosde Division Ijumu ngam wonde gardiiɗo njuɓɓudi laa{{Databox}}mu (jooni, Ijumu, nokku laamu nokkuure, diiwaan Kogi). wonnoo ko yiɗde ɓuuɓnde wonande mawɗo Ajayi, ko ɗum huunde nde o fuɗɗii gila 1960, o waawaano heɓde ɗum nde o woni e laamu nguu sabu kuudetaa mo alaa ko nafi e hitaande 1966, mawɗo Ajayi jokki e ndee yiɗde e ɓiɓɓe Ijumu tedduɓe no feewi haa nde laamu nokku oo sosaa. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ajayi jibinaa ko ñalnde 2 lewru Duujal hitaande 1910 to diiwaan Kabba, e nder diiwaan Najeriya to bannge worgo, hannde Ogidi, Ijumu, to diiwaan Kogi, to leydi Najeriya. E hitaande 1925, Ajayi winnditii e duɗal hakkundeewal Ovim, diiwaan Okigwe mo diiwaan Fuɗnaange ɓooyɗo, ngam jaŋde mum leslesre. Tuggi 1930 haa 1936, o janngi to duɗal Etinan, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Akwa Ibom e Ibadan, ngam jaŋde makko hakkundeere. Ndeen o yahi to duɗal jannginooɓe CMS, Coal Camp, Enugu ngam ɓeydaade heɓde ganndal e jaŋde e janngude ngam wonde jannginoowo. Caggal jaŋde makko, o ummii o fayi Enugu, o janngini to duɗal jaaɓi haaɗtirde Christ Church, to Enugu, caggal ɗuum to St. David's Kudeti, to duɗal jaaɓi haaɗtirde, to Ibadan, hade makko hootde galle makko e hitaande 1939 ngam naatde e departemaa golle laamu ngam wonde golloowo laamu. O fuɗɗii ko e Inspekteer laawol wonande P.W.D e nder laamu Kabba Native Authority, o ummii o wonti Inspekteer golle e hitaande 1953, caggal nde o artiraa caggal diiwaan makko. O woppi golle laamu e hitaande 1954. == Golle politik == E hitaande 1954, Ajayi arti e diiwaan Kabba, o naati e fedde wiyeteende “Congrès du peuple du Nord”, ɗo o ummii caggal ɗuum o wonti cukko hooreejo lannda ka e nder diiwaan Kabba. E hitaande 1955, o suɓaama diisneteeɗo e nder njuɓɓudi laamu Kabba Native e hitaande caggal ɗuum, o dañii jooɗorde e nder suudu sarɗiiji to bannge worgo, o wonti tergal e diisnondiral diiwaan oo, o woni jaagorgal dowla to bannge geɗe ladde. O toɗɗaama jaagorɗo jaŋde e hitaande 1963, tawi Isa Kaita alaa, O toɗɗaama kadi jaagorgal geɗe laamu nokkuuji E nder wakkati nde o woni e suudu sarɗiiji to bannge worgo, o toɗɗaama koolaaɗo kuuɓal to gardiiɗo leydi Nijeer to bannge worgo, hono Ahmadu Bello gila 1957 haa 1960. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ kaaldigal ngam jeytaare leydi Naajeeriya e nder batuuji Lancaster House to London, o ardii delegaasiyoŋ Naajeeriya worgo to Londres ngam kaaldigal e udditgol VC-10 Nigeria Airways. O woniino tergal e Mission Economique Nigeria to Almaañ Hirnaange, o woniino jaagorgal haa laamu maɓɓe fooli ɗum e kuudetaa militeer en ñalnde 15 lewru Yarkomaa 1966. E nder laamu Shehu Shagari, o toɗɗaama e nder fedde adannde e nder fedde toppitiinde ko fayti e assurance leydi Nigeria (NIKOON). == Teddungal == E hitaande 1965, hooreejo leydi Nijeer, hono Nnamdi Azikiwe, rokki mo Ofisee Ordre de la République Fédérale, (OFR). O joɗɗinaama Oluwole leydi Ijumu, kañum e Balogun e Bajito Ogidi-Ijumu. O teddinaama e fedde ƴellitaare hooreejo leydi Ogidi, hooreejo fedde ƴellitaare Ijumu e cukko patron ngenndi, fedde janngooɓe Ijumu, teddungal wonande worɓe Ogidi-Ijumu jogiiɓe golle maantiniiɗe. == Nguurndam neɗɗo == Ajayi resi rewɓe heewɓe, jibini ɓiɓɓe heewɓe. O woniino Kerecee'en jibinaaɗo, o teddinaama e Baaba Egbe Akorin e Baaba Ijo e nder Egliis Angalteer St John Ogidi, Ijumu. == Maayde e ndonu == O maayi ñalnde 11 lewru bowte hitaande 1994 to Kabba, e nder diiwaan Kogi, o wirnaa ko e nder Egliis Angalteer St John, Ogidi, Ijumu, e nder diiwaan Kogi, eklesiya mo o mahi. Foundation S. A Ajayi sosaa ko e jokkude e lefol makko e miijo makko rokkude bursiiji almudɓe fotɓe. Gila 1970, o woni ko e rokkude almudɓe bursiiji, gila e duɗe leslese haa e duɗe jaaɓi haaɗtirde e teemedde almudɓe ndokkaama. == Tuugnorgal == "Nguurndam AJAYI, Mr Samuwel Aliyu (OFR)". Fooyre Ɓamtaare e Wiɗtooji. Ƴeewtaa ko ñalnde 10 oktoobar 2019. Balogun, M. J. (2009). Laawol laamu nder Naajeeriya: Cuɓol kuugal cemmbiɗngal ngam ardiiɓe jooni e yiɗɓe. Palgraaf Makmilan Amerik. <nowiki>ISBN 9780230100848</nowiki>. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 lewru Oktoobar 2019. "Nijeer: Duɗe jaaɓi-haaɗtirde kese - Senator ina ɗaɓɓa nokku ngam Kabba".Afrik fof.com. 28 Duujal 2010. Ƴeewtaa ko 11 Oktoobar 2019. "DUƊAL ETINAN, ETINAN". Duɗe Akwa Ibom. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "BAABAAJI SOSO NIGEER E GOLLAL NDIMAAGU" (PDF). Catal humpito e pinal leydi Najeriya. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. "Sariya ko laarani assurance lesdi Naajeeriya". www.koomɗe.org. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "Galle - Komiseer ngenndiijo toppitiiɗo ko fayti e asiraagal (NAICOM)". naikom.laamu.ng. Keɓtinaama ñalnde 4 abriil 2022. "Koɗki 1960: Hol ko woni Hol, Faandaare 1 – Feccere II" (PDF). Jeewte Sharia e nder Afrik. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. "HARE NGAM ƊEMNGAL E ƊEMNGAL E NDER NIJERIA KOLONIYAL CAKKOL – SUKAAƁE ELITEEJI ƊEMNGAL KABBA, 1946 -1966" (PDF). Duɗal jaaɓi-haaɗtirde New Hampshire – Lowre laawɗunde. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 oktoobar 2019. Sklar, Robeer (2005). Lanndaaji siyaasaaji leydi Najeriya: Doole e nder ngenndi Afrik ummiindi. Jaaynde jaaɓi-haaɗtirde Princeton. <nowiki>ISBN 9781400878239</nowiki>. Ƴeewtaa ko ñalnde 11 lewru Oktoobar 2019. "Winndannde Nigeriaworld - Ko waɗi hooreejo leydi Jonathan waasde woote hooreleydaagu 2015". Duniyaaru Naajeeriya. 30 mee 2015. Ƴeewtaa ko 11 oktoobar 2019. "TEDDUNGAL E NDEEJI NISEER NGAL NYALNDE NGENNDI" (PDF). Jaaynde laamu lesdi Naajeeriya. 52. Jaagorgal ko feewti e humpitooji, leydi Najeriya. 1 oktoobar 1965. "Niiseer: Sardauna ina woya so ina wuuri - seneraal Adeyemi". Afrik fof.com. 9 feebariyee 2009. Ƴeewtaa ko 11 oktoobar 2019. 6f43p7rusixl0gqadlk2g7484668ykp Adnen Helali 0 22523 175029 92704 2026-06-20T19:54:59Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175029 wikitext text/x-wiki {{Databox}}   Adnen Helali (Aarabeere: عدنان الهلالي Adnen al-helali) (jibinaa ko Sbeitla, 23 marse 1975) ko yimoowo e fiyoowo tuunusnaajo, jibinaa ko e hitaande 1975 to Sbeitla, Tuunus. Ko o jannginoowo ɗemngal farayse to wuro wiyeteengo Sbeitla, kadi ko tergal e fedde tiyaataar wiyeteende Founoun tawaande e wuro makko. Adnen woni mo o haɓɓii e mo o jaɓii Sbeitla's Spring International Festival, gila e hitaande 2000. e festival Rosemary of Wassaia, gariiri go'o je ɗon haani Sbeitla. <ref>[https://web.archive.org/web/20140714170231/http://www.attounissia.com.tn/details_article.php?t=88&a=59934 The debut of the second edition of Rosemary festival in Wassaia]</ref> == Filmography == E hitaande 2007, Adnen feewti e nder Garrett Flaherty nder Left for Dead; film hirsirde Amerik ngal Victoria Maurette waɗi e nder nder nder Albert Pyun. == Kuugal == * Fartatou * Zalabani == Firooji == {{Reflist}} * Adnen HelalidowIMDb [[Category:Pages with unreviewed translations]] [[Category:Stub]] i5zuvjxd61j6x673or9yv28rv14odlj Anthony Anenih 0 34395 174935 144838 2026-06-20T13:49:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174935 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anthony Akhakon "Tony" Anenih''' (4 lewru bowte 1933 – 28 lewru ut 2018) ko neɗɗo dawruɗo leydi Najeriya, o woniino jaagorgal golle e koɗki tuggi 1999 haa 2003. == Nguurndam gadano == Anenih jibinaa ko Uzenema-Arue, Uromi, hitaande 1933. O naati polis [[Naajeeriya]] to wuro Benin. Janngude e galle, o heɓi kaayitaaji duɗal hakkundeewal. O naati duɗal polis to Ikeja, o suɓaama ngam ɓeydaade janngude to duɗal polis Bramshill, Basingstoke, Angalteer e hitaande 1966 e to duɗal jaaɓi haaɗtirde polis hakkunde leyɗeele, to Washington D.C. O golliima e janngingol e nder duɗe polis ceertuɗe, e hitaande 1975 o toɗɗaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde (ASCON), Lagos. O wurti diga polis'en lesdi Naajeeriya bee darnde komisinaajo polis'en..<ref>{{Cite web|last=Bello|first=Elijah|date=2018-11-04|title=From policeman to political juggernaut: The story of Anthony Anenih|url=https://businessday.ng/politics/article/policeman-political-juggernaut-story-tony-anenih/|access-date=2023-01-29|website=Businessday NG|language=en-US}}</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Anenih woni hooreejo lesdi Naajeeriya (NPN) hakkunde hitaande 1981 e 1983, nden o walli Samuel Ogbemudia ngam suɓol lesdi Bendel. Kono guwerneer oo taƴaama e ƴettugol laamu konu nguu e lewru desaambar 1983. O woniino hooreejo ngenndiijo lannda Sosiyaal Demokaraasi tuggi 1992 haa 1993, e oon sahaa o wallitnoo suɓaade Moshood Abiola hooreejo leydi. O jeyaa ko e Batu Doosɗe leydi e hitaande 1994. Anenih wonnoo ko tergal e fedde yimɓe (PDM), lannda Kongres (UNCP) e lannda yimɓe (PDP). Anenih wiyaama ko kanko woni hooreejo bayyinaango hooreejo leydi Obasanjo ñalnde 26 abriil 2002 to nokku kawral hakkunde leyɗeele [[Abuja]]. O woniino cukko hooreejo ngenndiijo fedde kampaañ [[Olusegun Obasanjo]] e wooteeji 1999 e 2003.<ref>{{cite web|url=http://www.dawodu.com/oduyela14.htm|title=Alhaji Abubakar Atiku: The Face Of An Opportunist|author=Seyi Oduyela|publisher=Dawodu|accessdate=2009-11-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102204434/http://dawodu.com/oduyela14.htm|archivedate=2 January 2010|url-status=live}}</ref> == Jaagorgal ko feewti e golle e koɗki == Anenih toɗɗaama jaagorgal golle e koɗki e hitaande 1999. Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle e nder lannda PDP.<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/200910121106.html|title=N300 Billion Transportation Contracts - Senate Report Indicts Anenih, Okonjo-Iweala, Ciroma|date=12 October 2009|publisher=Vanguard|accessdate=2009-11-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091015080917/http://allafrica.com/stories/200910121106.html|archivedate=15 October 2009|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vanguardngr.com/2009/11/05/senate-suspends-n300bn-contract-report/comment-page-1/|title=Senate suspends N300bn contract report|date=5 November 2009|author=Emmanuel Aziken|publisher=Vanguard|accessdate=2009-11-27}}</ref> == Luural == E lewru oktoobar 2009, goomu Senaa yaltinii ciimtol ko faati e wiɗto maɓɓe ko faati e kuutoragol ko ina ɓura ₦300 miliyaar e nder sekteer jolngo e laamu Obasanjo. Goomu nguu wasiyiima ñaawde 13 gonnooɗo jaagorɗe, tawi heen Anenih, o wiyi o rokkii konte ɗe ngalaa bidsee E lewru noowammbar 2009, Senaa woppii ƴeewndo ciimtol ngol haa abada. E lewru Oktoobar 2009, Banke mawɗo leydi Naajeeriya yaltinii doggol soodooɓe jogiiɓe ñamaale mawɗe e bankeeji joy ƴeewndaaɗi. Nde hollitii wonde, rewrude e Mettle Energy e Gas, Anenih e Osahon Asemota ina njoɓa ₦2,06 miliyaar. Anenih yeddi kala ko o jokkondiri e Mettle Energy and Gas Limited, o hollitii wonde o winndii hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji faggudu e kaalis (EFCC), hono Farida Waziri, ngam ɗaɓɓude nde wiɗto waɗata e haala kaa. == Nguurndam neɗɗo == Anenih resi ko Josephine Anenih, awokaa, gardinooɗo Fedde Awokaaji Rewɓe tuggi 1994 haa 2000. O toɗɗaa ko jaagorgal geɗe rewɓe ñalnde 6 abriil 2010, nde hooreejo leydi ndii, hono Goodluck Jonathan, habri kabine mum. Wade Anenih sankii ko ñalnde 28 ut 2018 tawi ina yahra e duuɓi 85, o wirnaa ko wuro makko to Uromi. Wirngo makko ina tawtoree yimɓe heewɓe teeŋtuɓe e leydi ndii.Haa o maayi, ko kanko woni Iyasele Esanland. == Tuugnorgal == amq3llic8un0db4hbveucttmq2lxdq2 174936 174935 2026-06-20T13:52:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174936 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Anthony Akhakon "Tony" Anenih''' (4 lewru bowte 1933 – 28 lewru ut 2018) ko neɗɗo dawruɗo leydi Najeriya, o woniino jaagorgal golle e koɗki tuggi 1999 haa 2003. == Nguurndam gadano == Anenih jibinaa ko Uzenema-Arue, Uromi, hitaande 1933. O naati polis [[Naajeeriya]] to wuro Benin. Janngude e galle, o heɓi kaayitaaji duɗal hakkundeewal. O naati duɗal polis to Ikeja, o suɓaama ngam ɓeydaade janngude to duɗal polis Bramshill, Basingstoke, Angalteer e hitaande 1966 e to duɗal jaaɓi haaɗtirde polis hakkunde leyɗeele, to Washington D.C. O golliima e janngingol e nder duɗe polis ceertuɗe, e hitaande 1975 o toɗɗaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde (ASCON), Lagos. O wurti diga polis'en lesdi Naajeeriya bee darnde komisinaajo polis'en..<ref>{{Cite web|last=Bello|first=Elijah|date=2018-11-04|title=From policeman to political juggernaut: The story of Anthony Anenih|url=https://businessday.ng/politics/article/policeman-political-juggernaut-story-tony-anenih/|access-date=2023-01-29|website=Businessday NG|language=en-US}}</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Anenih woni hooreejo lesdi Naajeeriya (NPN) hakkunde hitaande 1981 e 1983, nden o walli Samuel Ogbemudia ngam suɓol lesdi Bendel. Kono guwerneer oo taƴaama e ƴettugol laamu konu nguu e lewru desaambar 1983. O woniino hooreejo ngenndiijo lannda Sosiyaal Demokaraasi tuggi 1992 haa 1993, e oon sahaa o wallitnoo suɓaade Moshood Abiola hooreejo leydi. O jeyaa ko e Batu Doosɗe leydi e hitaande 1994. Anenih wonnoo ko tergal e fedde yimɓe (PDM), lannda Kongres (UNCP) e lannda yimɓe (PDP). Anenih wiyaama ko kanko woni hooreejo bayyinaango hooreejo leydi Obasanjo ñalnde 26 abriil 2002 to nokku kawral hakkunde leyɗeele [[Abuja]]. O woniino cukko hooreejo ngenndiijo fedde kampaañ [[Olusegun Obasanjo]] e wooteeji 1999 e 2003.<ref>{{cite web|url=http://www.dawodu.com/oduyela14.htm|title=Alhaji Abubakar Atiku: The Face Of An Opportunist|author=Seyi Oduyela|publisher=Dawodu|accessdate=2009-11-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100102204434/http://dawodu.com/oduyela14.htm|archivedate=2 January 2010|url-status=live}}</ref> == Jaagorgal ko feewti e golle e koɗki == Anenih toɗɗaama jaagorgal golle e koɗki e hitaande 1999. Caggal ɗuum o wonti hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e golle e nder lannda PDP.<ref>{{cite web|url=http://allafrica.com/stories/200910121106.html|title=N300 Billion Transportation Contracts - Senate Report Indicts Anenih, Okonjo-Iweala, Ciroma|date=12 October 2009|publisher=Vanguard|accessdate=2009-11-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091015080917/http://allafrica.com/stories/200910121106.html|archivedate=15 October 2009|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.vanguardngr.com/2009/11/05/senate-suspends-n300bn-contract-report/comment-page-1/|title=Senate suspends N300bn contract report|date=5 November 2009|author=Emmanuel Aziken|publisher=Vanguard|accessdate=2009-11-27}}</ref> == Luural == E lewru oktoobar 2009, goomu Senaa yaltinii ciimtol ko faati e wiɗto maɓɓe ko faati e kuutoragol ko ina ɓura ₦300 miliyaar e nder sekteer jolngo e laamu Obasanjo. Goomu nguu wasiyiima ñaawde 13 gonnooɗo jaagorɗe, tawi heen Anenih, o wiyi o rokkii konte ɗe ngalaa bidsee E lewru noowammbar 2009, Senaa woppii ƴeewndo ciimtol ngol haa abada. E lewru Oktoobar 2009, Banke mawɗo leydi Naajeeriya yaltinii doggol soodooɓe jogiiɓe ñamaale mawɗe e bankeeji joy ƴeewndaaɗi. Nde hollitii wonde, rewrude e Mettle Energy e Gas, Anenih e Osahon Asemota ina njoɓa ₦2,06 miliyaar. Anenih yeddi kala ko o jokkondiri e Mettle Energy and Gas Limited, o hollitii wonde o winndii hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e bonanndeeji faggudu e kaalis (EFCC), hono Farida Waziri, ngam ɗaɓɓude nde wiɗto waɗata e haala kaa..<ref>{{cite news|title=Dogara mourns Tony Anenih|url=https://guardian.ng/news/dogara-mourns-tony-anenih/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=24 January 2019|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]}}</ref> == Nguurndam neɗɗo == Anenih resi ko Josephine Anenih, awokaa, gardinooɗo Fedde Awokaaji Rewɓe tuggi 1994 haa 2000. O toɗɗaa ko jaagorgal geɗe rewɓe ñalnde 6 abriil 2010, nde hooreejo leydi ndii, hono Goodluck Jonathan, habri kabine mum. Wade Anenih sankii ko ñalnde 28 ut 2018 tawi ina yahra e duuɓi 85, o wirnaa ko wuro makko to Uromi. Wirngo makko ina tawtoree yimɓe heewɓe teeŋtuɓe e leydi ndii.Haa o maayi, ko kanko woni Iyasele Esanland. == Tuugnorgal == ta6x2m6dbhw751ma1dieeqts19zjuma Franca Afegbua 0 41842 174957 172359 2026-06-20T14:24:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174957 wikitext text/x-wiki {{Databox}} [[File:Franca Afegbua.png|thumb|Footowol debbo siyaasa Naajeeriya]] '''Franca Afegbua''' (20 Oktoobar 1943 – 12 Mars 2023) ko debbo [[Naajeeriya]] belɗo e politik, gardinooɗo Bendel North e nder Senaa Naajeeriya e hitaande 1983. O suɓaama e senaateer lannda ngenndiijo Naajeeriya (NPN), ko kanko woni debbo gadano cuɓaaɗo e nder Senaa [[Naajeeriya]].<ref>https://www.vanguardngr.com/2015/07/the-okpella-demand-from-edo-people/ Lagos, leydi Naajeeriya. Heɓtinaama ñalnde 4 feebariyee 2018.</ref> == Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi == Afegbua jibinaa ko to Okpella, to diiwaan [[Edo State Task Force Against Human Trafficking|Edo]] e hitaande 1943, o timmini jaŋde makko caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde to Sofia, to leydi [[Bulgariya|Bulgari]]. Ko adii fuɗɗoode republique ɗiɗaɓere, o golliima e nder wuro [[Lagos]] ngam gollinde kiliyaneeɓe jogiiɓe ngalu keewngu. Afegbua ina jokkondiri no feewi e Joseph Tarka, o naatni mo e lannda makko, NPN. E hitaande 1983, nde o habri anniya makko waɗde ƴaañorgal ngam heɓde jooɗorde senaateer to Bendel, seeɗa tan cikkatnoo omo waawi heɓde.<ref>https://www.vanguardngr.com/2019/12/obaseki-eulogises-worlds-first-black-female-senator/ Lagos, leydi Naajeeriya. 8 Duujal 2019. Wonande 12 Mars 2023.</ref> Career e nder ŋarɗugol e njulaagu Ko adii nde o naatata e politik, Afegbua golliima e nder wuro [[Lagos]], ko ɗoon o mahi innde ngam gollanaade kiliyaneeɓe toowɓe. E hitaande 1977, o dañii hakkille ngenndiijo caggal nde o heɓi [[Njeenaaje weltaare yimɓe wuro|njeenaari]] e kawgel winnderewal ngam ƴellitde gaasa. Anndinde mo ɓeydii lollude e nder wuro makko, wallitii kadi tabitinde mbaydi makko e nder renndo hade makko naatde e [[Political Group of Okinawa Revolution|politik]].<ref>Keasor, Emeka (25 marse 2015). https://www.slideshare.net/EdKeazor/five-nigerian-electoral-case-studies . Heɓtinaama ñalnde 4 feebariyee 2018</ref> == Golle politik == Afegbua naati siyaasaaku ko e laawol Joseph Tarka, kanko nasti mo nder lanyol lesdi [[Naajeeriya]] (NPN). E oon sahaa, politik leydi Najeriya ɓuri heewde ko e worɓe. E hitaande 1983, o tawtoraama jappeere senaateer Bendel worgo.<ref>https://www.vanguardngr.com/2015/07/the-okpella-demand-from-edo-people/ heɓtinaama ñalde 4 sulyee 2018</ref> Lannda makko ina wonnoo e luulndo, guwerneer jooɗiiɗo oo e senaateer oo ko worɓe teddinaaɓe e nder renndo ngo. Kono Afegbua, dañɗo njeenaari kawgel winnderewal ngam ƴellitde koye mum en e hitaande 1977, ƴetti feere wonde wootde rewɓe heewɓe ngam suɓaade ina waawi rokkude ɗum nafoore. Nasaraaku maako nder kawtal limngal limngal waɗi innde maako nder rento maako Etsako; o fotnoo ko rewɓe wootooɓe, tee, nde kampaañ makko heɓi semmbe, ɗum ɓooyii haɗde ɗum. O dañii nafoore seeɗa e wooteeji lewru ut, o fooli John Umolu. [[Laamu Gombe|Laamu]] maako timmi haa ragare hitaande nde'e nde kuudetaa sooje'en fusi hukuumaaji demokaraasi, timmini Republique [[Naajeeriya]] ɗiɗaɓo. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti Senaa, Afegbua yalti e politik ngenndi kono o woni ko e hormeede e nder renndo makko. O ɗon wolwa wakkati feere nder yewtereeji dow wakiltaaki siyaasaaku rewɓe nder lesdi [[Naajeeriya]]. Nasaraaku makko e hitaande 1983 ina jokki e tuugnaade e wiɗtooji ko faati e jinnaaɓe e tawtoreede [[Polik-mana|politik]]. == Wade == Afegbua sankii ñalnde 12 lewru marse hitaande 2023, tawi omo yahra e duuɓi 79. Maayde makko ina yaaji e nder jaayndeeji leydi Najeriya, tawi ko teddungal ina teeŋtina darnde makko e nder politik leydi Najeriya. ==Himobe== == Tuugnorgal == jqtdo3za7ruhswjmzzc646durivb9t4 Shintetsu Kōen-Toshi Line 0 41924 175046 172726 2026-06-21T07:42:27Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 5 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175046 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Laawol Kōen-Toshi''' (Laawol Koen-Toshi, Koen-Toshi-sen) ko laawol laana njoorndi yahooɓe e Sanda, diiwaan Hyōgo ngol laana njoorndi kuuraa Kobe huutortoo.|<ref name="toukei2001">[https://web.archive.org/web/20240705000634/http://www.area-sanda-hyogo.jp/nk/15_pok/html/h14_index.htm 平成14年版三田市統計書 ]</ref> Laana kaa ina waɗi kiloomeeteeruuji 5,5, ina jokkondiri e Yokoyama e wuro Woody Chūō. Hay so Yokoyama woni joofnirde laana kaa, otooji ɗii fof ina njokki e laana Sanda haa Sanda.|<ref name="toukei20012">[https://web.archive.org/web/20240705000634/http://www.area-sanda-hyogo.jp/nk/15_pok/html/h14_index.htm 平成14年版三田市統計書 ]</ref> == Tariya == Taƴre Yokoyama - Wuro Piindi udditaa e hitaande 1991, njaajeendi mum ko 1 067 mm (3 ft 6 in) e kuuraa 1500 VDC. Lawol ngol yaaji haa wuro Woody Chūō nder hitaande 1996.|<ref name="toukei20013">[https://web.archive.org/web/20240705000634/http://www.area-sanda-hyogo.jp/nk/15_pok/html/h14_index.htm 平成14年版三田市統計書 ]</ref> Laana kaa ko laawol gootol, kono koridor oo ina addana ɗum duppirde so ina haani e ko fayi arde.|<ref name="toukei20014">[https://web.archive.org/web/20240705000634/http://www.area-sanda-hyogo.jp/nk/15_pok/html/h14_index.htm 平成14年版三田市統計書 ]</ref> == Stations == No. Jokkondire Stasiyoŋ Nokku ↑ Rewrude e Sarwiis rewrude e Laabi Sanda KB Shintetsu haa/ummoraade Sanda ↑KB27 Yokoyama KB Line Sanda (Rewrude e Sarwiis) Sanda|<ref name="toukei20015">[https://web.archive.org/web/20240705000634/http://www.area-sanda-hyogo.jp/nk/15_pok/html/h14_index.htm 平成14年版三田市統計書 ]</ref> KB31 Wuro Piindi Wuro Piindi KB32 Wuro leɗɗe Minami KB33 Wuro leɗɗe Chuo == Riderde == Hakindo limoore yahooɓe ñalnde kala Hitaande Total (% ɓeydaare) Yokoyama Wuro Puɗi Minami Wuro Leɗɗe Wuro Leɗɗe Chuo Fuɗɗoode 1997 7 350 1 979 3 779 800 792 1998 7 536 (+2,5%) 1 976 3 762 866 932 1999 7 558 (+0,3%) 1 943 3 713 888 1 014 2000 7 950 (+5,2%) 1 948 3 744 891 1 367 2001 7 905 (-0,6%) 1 793 3 752 848 1 512 2002 7 753 (-1,9%) 1 908 3 646 778 1 421 2003 7 647 (-1,4%) 1 900 3 546 768 1 433 2004 7 492 (-2,0%) 1 862 3 417 744 1 469 2005 7 348 (-1,9%) 1 793 3 312 778 1 465 2006 7 229 (-1,6%) 1 790 3 252 799 1 388 2007 7 164 (-0,9%) 1 806 3 260 800 1 298 2008 7 138 (-0,4%) 1 813 3 221 793 1 311 2009 7 011 (-1,8%) 1 787 3 107 767 1 350 2010 7 096 (+1,2%) 1 837 3 091 782 1 386 2011 7 299 (+2,9%) 1 923 3 099 818 1 459 2012 7 393 (+1,4%) 2 005 3 049 840 1 499 2013 7 654 (+3,5%) 2 123 3 089 869 1 573 2014 7 544 (-1,4%) 2 121 2 978 867 1 578 == Tuugnorgal == kqrglv1bh0tn2olu6lrva2k5pjjlpm1 Ōyama Cable Car 0 41976 175100 172954 2026-06-21T09:52:49Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175100 wikitext text/x-wiki '''Kabel Ōyama''' (大山ケーブブルカー, Ōyama Kēburukā), e dow laabi, laana kabel Ōyama (大山鋼索線, Ōyama Kōsaku-sen), ko laawol laana njoorndi Japonnaajo I Kanagahara Ko kañum tan woni laana njoorndi ka Ōyama Kankō Dentetsu (大山観光電鉄; "Laawol laana njoorndi njilluuji Ōyama"). Sosiyetee oo jeyaa ko e fedde Odakyū. Laabi ɗii udditaa ko e hitaande 1931, ko laawol feewde nokku Ōyama Afuri to dow tulde Ōyama. Jooni noon liggey oo ina huutoree kadi ngam yahde.<ref>[https://web.archive.org/web/20201121143207/https://www.ooyama-cable.co.jp/news_080802.html 駅名変更のお知らせ] {{in lang|ja}}</ref> == Doggi baɗɗiiɗi == Woɗɗude: 0,8 km (0,5 mi) Njaajeendi: 1 067 mm (3 ft 6 in) == Staasiyoŋaaji: 3 == Hakkunde darnde: 278 m (912 ft) == Stations == Laana kaa ina waɗi dingiral tati. Gila e les tulde ndee: Taƴre kaɓirɗe Ōyama (大山ケーブル駅) Gaaraas Ōyamadera (Garaas Ōyama-dera) == Gaaraas Afurijinja == Staasiyoŋaaji ɗii fof mbayli inɗe mum en ñalnde 1 oktoobar 2008. Inɗe mum en ɓennuɗe ɗee ko Staasiyoŋ Oiwake, Staasiyoŋ Fudōmae, e Staasiyoŋ Shimosha. == Ƴeew kadi == Doggol laabi njamndi funikulaaji Doggol sosiyeteeji laana njoorndi e nder leydi Japon Doggol laabi njamndi e nder leydi Japon == Tuugnorgal == td3bkyao5h7uatyjf6eqvxadvvpcb0s Ashley Klein 0 42116 175030 173704 2026-06-20T20:53:47Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175030 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ashley Klein''' ko gardiiɗo fedde rugby to leydi Ostarali. O adii waɗde arbiter ko to Angalteer, o fuɗɗii golle makko ko e kawgel Rugby League, kono o arti Ostarali, jooni o ardii e Ligue Nationale Rugby.<ref>{{Cite web|url=http://www.rugbyleagueproject.org/referees/ashley-klein.html|title=- Ashley Klein (referee) – Rugby League Project|website=www.rugbyleagueproject.org|accessdate=21 June 2025}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://stats.rleague.com/rl/misc/referees.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20130616052927/http://stats.rleague.com/rl/misc/referees.html|url-status=dead|archive-date=16 June 2013|title=Rugby League Tables / Referees 1939–2013|date=16 June 2013|accessdate=3 January 2020}}</ref> == Kugal == Klein woni hooreejo kawgel NRL e hitaande 2018, 2022, e 2024. Ñalnde 8 suwee 2002, ñalnde 15 suwee 2002, ñalnde 15 suwee 2003, ñalnde 15 suwee 2003. Klein woniino gardiiɗo kawgel fuku winndere 2008 to Ostarali. O woppi Super League e hitaande 2009 ngam hootde Ostarali, ngam jokkondirde e debbo makko e sukaaɓe makko. E lewru suwee 2024, o wonti neɗɗo ɗiɗaɓo yettaade 400 pottital ñaawirgal e nder NRL nde o ardii pottital finaal hakkunde Cronulla-Sutherland Sharks e Nor,<ref>{{Cite web|date=2022-09-27|title=Klein, Badger ready to play their part in Grand Final showpiece|url=https://www.nrl.com/news/2022/09/27/2022-grand-final-match-officials-confirmed/|access-date=2024-10-01|website=National Rugby League|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last1=Pengilly|first1=Adam|last2=Chamas|first2=Michael|last3=Eder|first3=Billie|last4=Walsh|first4=Dan|date=2024-09-30|title=Butler left out of NRL grand final after controversial bunker call|url=https://www.smh.com.au/sport/nrl/around-the-clubs-nrl-grand-final-2024-20240930-p5kegv.html|access-date=2024-10-01|website=The Sydney Morning Herald|language=en}}</ref> Klein ko gonnooɗo gardiiɗo fedde wiyeteende Parramatta Eels. Ñalnde 17 feebariyee 2012, Klein woniino gardiiɗo pottital hakkunde Leeds Rhinos e Manly Sea Eagles to dingiral Headingley Carnegie to Leeds tawi fedde Angalteer heɓi 26-12. Ñalnde 19 abriil 2013 ko kanko woni gardiiɗo jarribo Anzac 2013.<ref>{{cite web|title=Awards|url=http://www.rlif.com/awards|work=rlif.com|publisher=[[Rugby League International Federation]]|accessdate=5 December 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160412061117/http://www.rlif.com/awards|archive-date=12 April 2016}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.telegraph.co.uk/sport/rugbyleague/4307330/Top-referee-Ashley-Klein-going-back-to-Australia.html|title=Top referee Ashley Klein going back to Australia|first=Michael|last=Fisher|date=21 January 2009|accessdate=3 January 2020|work=The Telegraph}}</ref><ref>{{cite web|last1=Walter|first1=Brad|title=How Klein overcame career threatening injury to referee 400 NRL games|url=https://www.nrl.com/news/2024/09/20/how-klein-overcame-career-threatening-injury-to-referee-400-nrl-games/|website=NRL|date=20 September 2024|access-date=21 June 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=Ashley Klein appointed NRL grand final referee as league snubs video ref slammed by Ivan Cleary|url=https://www.abc.net.au/news/2024-10-01/nrl-grand-final-ashley-klein-named-referee-chris-butler-axed/104418530|website=ABC News|date=October 2024|access-date=21 June 2025}}</ref> Haa ñalnde 9 sulyee 2025, Klein waɗii ñaawoowo 20 pijirlooji Dowlaaji Dentuɗi. Ko kanko ardii finaal kawgel fuku winndere 2021 to leydi Angalteer.<ref>[https://web.archive.org/web/20170820115955/http://www.nrl.com/News/Latest/tabid/10244/default.aspx?id=53646 NRL ref Klein heading home to Australia] '''NRL.com'''</ref> == Luural == == Julaagu == E nder ciimtol ngol jaaynde wiyeteende The Sydney Morning Herald yaltini e lewru suwee 2026 (ko adii nde fijo ɗiɗmo ngoo waɗata e nder fijo State of Origin), hollitaama wonde Klein ina joginoo caɗeele teeŋtuɗe e njulaagu pucci e pucci, haa jooni o dañii ko ina ɓura 400 000 dolaar A$ hade makko waɗde fijo ngo. e hitaande 2023. NRL adii anndude haala kaa ko e hitaande 2019, waɗi wiɗto, hollitii wonde Klein bonnaani hay kuule gooto sabu o meeɗaa bettude e ligue rugby. Ko ɗum waɗi o acciraa jokkude golle e nder tolno ɓurɗo toowde, haa arti noon e pottitte State of Origin e NRL Grand Finals.<ref>[https://web.archive.org/web/20170820115955/http://www.nrl.com/News/Latest/tabid/10244/default.aspx?id=53646 NRL ref Klein heading home to Australia] '''NRL.com'''</ref> Ina wiyee wonde julaagu Klein ɓeydiima hay so tawii nanondiral waɗii e ligue (NRL) ngam yuurnitaade golle makko betting. Annduɓe nuunɗal e won e ardiiɓe kippuuji ɗii mbiyi wonde ñaawoowo jogiiɗo caɗeele teeŋtuɗe e njulaagu ina waawi addande ɗum baasal e innde mum e nuunɗal mum, hay so tawii alaa ko holliti ɗum ko boni. Ɓeydagol ƴeewndo rewi heen nde feeñi Klein waɗii ƴellitaare karallaagal e departemaa nuunɗal Racing NSW. E nder luural ngal fof, Klein e NRL fof ina njokki e wiyde wonde o meeɗaa bonnude hay kuule, o meeɗaa bettude e ligue rugby, tee ñaawoore makko meeɗaa mettinde e jokkere enɗam makko. Billy Slater, coftuɗo Queensland, fawi Klein e nder batu jaayndeeji ko adii fijo ɗiɗaɓo, o wiyi : "So mi haalaama goonga, miin e hoore am miɗo sikki ɗum moƴƴaani so tawii huunde hono ndee ina yaltinee e yeeso yimɓe fof," hade makko ɓeydude heen, "miɗo yiɗi Ashley... ɗum yeewtaaka e nder kampaañ amen, ko ɗum woni darnde am e makko." Laurie Daley, coftuɗo New South Wales, hollitii haala Slater, o wiyi: "Mi jaɓii Bill. Ɗum huunde saɗnde nde geɗe hono ɗee ngaddata, miɗo sikki Ashley ina jogii ballal potngal e yimɓe wonɓe e sara mum ngam wallude mo e yahde e sahaa o. Min ngalaa caɗeele e Ashley wonde e nder fijo ngo." E nder haala makko e rajo SEN, gonnooɗo ƴarotooɗo Brisbane Broncos e Kangaroos, hono Corey Parker, hollitii miijo mum luulndiingo, o wiyi wonde Klein ina foti dartaade e laamu haa nde haala kaa ƴeewtaa no feewi e fedde toppitiinde nuunɗal NRL. Parker wiyi wonde haala kaa ina fotnoo ƴeewteede no feewi, sibu o siftinii wonde, ina wiyee wonde Klein dañii 400 000 dolaar hade makko ittude hoore makko e bettere, hay so tawii noon o dañii fotde miliyoŋaaji 1,5 dolaar e nder oon sahaa gooto. == Caalaje == Klein ko ɓiy gonnooɗo fiytotooɗo Penrith biyeteeɗo John Klein. Ɓiyiiko Ethan kadi ko ñaawoowo graded e NSWRL. O rokkaama NSWRL Arbiter Junior hitaande e hitaande 2022, hannde ko o arbiter e nder NSW Cup. == Tuugnorgal == 287rpbe7xx2cb6v9viiv7042cdf6kdy Vicente Troudart 0 42195 175074 174215 2026-06-21T08:53:01Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175074 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Vicente Troudart''' ko ñaawoowo baseball to Panama, gollinooɗo e kewuuji keewɗi e nder winndere ndee, haa arti noon e Olimpiyaade 2004. O sankii ko ñalnde 9 lewru bowte hitaande 2016, tawi omo yahra e duuɓi 64.<ref>[http://www.prensa.com/deportes/Fallece-reconocido-arbitro-Vicente-Troudart_0_4388561226.html Baseball umpire dies recognized Vicente Troudart]</ref><ref>https://web.archive.org/web/20241209115638/http://portadapanama.com/breves/lamentan-la-muerte-de-arbitro-troudart/</ref> == Tuugnorgal == enhgnrrte6rzbd1jkiwdv7yb0r5aekb Frederick Rotimi Williams 0 42204 175040 174264 2026-06-21T00:39:29Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175040 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Frederick Rotimi Alade Williams''', QC, SAN (16 Duujal 1920 – 26 Mars 2005) ko awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya, kanko woni Naajeeriyajo arandeejo wonnde Awokaajo mawɗo leydi Naajeeriya. E kitaale 1950, o jeyaa ko e fedde wiyeteende Action Group, caggal ɗuum o wonti jaagorde laamu nokkuuji e ñaawoore. O woni hooreejo fedde awokaaji leydi Naajeeriya e hitaande 1959. O acci siyaasaaku nder kitaale 1960, ngam ɓillaaji siyaasaaku nder diiwal Hirnaange Naajeeriya.<ref>[https://web.archive.org/web/20101227081706/http://waado.org/NigerDelta/Memorials/fra_williams_guardian.html "Frederick Rotimi Alade Williams (1920 – 2005)"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101227081706/http://waado.org/NigerDelta/Memorials/fra_williams_guardian.html|date=27 December 2010}} Nigerian Guardian Editorial, ''The Guardian'', Nigeria, 2 April 2005.</ref> E nder golle makko, o tawtoraama ñaawirɗe ciftorteeɗe, ko wayi no Lakanmi vs laamu hirnaange leydi Nijeer, ko ɗum addani laamu konu waawa huutoraade doole mum ngam waɗde sariyaaji jowitiiɗi e jawdi neɗɗo. Oloye Williams, kanko hoore maako o mawɗo Yoruba, o ɗonno nder kawtal awokaaji ardiiɓe Oba Lagos, Adeniji Adele, ngam haɓugo bee ƴamol ngol lanyol lesdi Naajeeriya. Ko adii ɗuum, o heɓiino ballal e sosiyetee ummoraade e suudu laamu Docemo to Lagos.<ref>{{Cite web|url=http://www.nigeriavillagesquare.com/board/main-square/3417-rotimi-williams-exit-colossus.html|title=The Man, His Life Max Amuchie.|access-date=11 June 2007|archive-date=5 November 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071105155140/http://www.nigeriavillagesquare.com/board/main-square/3417-rotimi-williams-exit-colossus.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite web|title=WILLIAMS, Rotimi Q.C., S.A.N.|url=https://san.ng/team/williams-f-r-a/|last=SanAdmin|website=SAN|language=en-US|access-date=2020-05-30|archive-date=17 December 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241217184418/https://san.ng/team/williams-f-r-a/|url-status=dead}}</ref> == Nguurndam gadano == Rotimi Wiliyam jibinaa ko ñalnde 16 lewru Duujal hitaande 1920 to Lagos. Mawniiko gorko ko Akintola Williams, jibinaaɗo hitaande ko adii ɗuum, wonti konte tedduɗo. Baaba makko e kaaw makko fof ko awokaaji, ɓe noddiraa ko e hitaande 1927 e hitaande 1892. O naati duɗal leslesal e kitaale 1930, to duɗal Methodist Ologbowo, caggal ɗuum o naati C.M.S. Duɗal Grammar, Lagos ngam jaŋde makko hakkundeere. Hay so tawii o rokkaama bursi timmuɗo ngam janngude ganndal masiŋaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba, o suɓii ko wonde awokaa. O heɓi dipolomaaji makko ɗiɗaɓi e hitaande 1942, o noddiraa e ñaawirdu to Gray’s Inn, to Londres, e hitaande 1943. O sosi fedde sariyaaji adannde e nder leydi Najeriya e hitaande 1948 e hooreejo Remilekun Fani-Kayode e hooreejo Bode Thomas. Sosiyetee oo ina wiyee « Tomaas, Wiliyam e Kayode ».<ref>By Femi Fani-Kayode,[http://www.nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm "In remembrance of Fani Power"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121229031542/http://nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm|date=29 December 2012}}, ''NigerDeltaCongress.com''</ref><ref>Taiwo Fakoyede (ed.), "F.R.A. Williams: Through the Cases". Longman, 2000. {{ISBN|978-026-010-2}}.</ref> == Fuɗɗoode golle politik == E hitaande 1943, o laati awokaajo arandeejo lesdi Naajeeriya haa suudu kiita mawndu lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o nasti nder siyaasaaku bana tergal kawtal sukaaɓe Naajeeriya. O ummii ko e wonde hooreejo dillere ndee. Kono tan, ɓooyaani ko dille ɗee naati e caɗeele ɗe denndini ballal mum politik e nder jamaanu Najeriya. Nde dillere nden fuɗɗi ɓustugo haa siyaasaaku, o jeyaa nder jannguɓe nder kawtal siyaasaaku lesdi Naajeeriya, ɓe naati nder kawtal Action Group. Ko kanko wonnoo jiiloowo sariya fedde ndee e fuɗɗoode kitaale 1950. O naatiino ko adii ɗuum e galle laamorɗo diiwaan hirnaange oo, sabu makko jogaade tiitoonde laamu Apesin Itoko to Egbaland. O woni kadi caggal ɗuum tergal e diiso sarɗiiji oon diiwaan. O suɓaama nder kawtal wuro Lagos nder hitaande 1953, ɓaawo man o laati hooreejo kawtal ngal. E hitaande 1957, o wonti Jaagorgal leydi Hirnaange, ko kanko woni jaagorgal leydi Najeriya gadano. O waɗaama Queen's Counsel e hitaande 1958, goɗɗo arandeere ngam maako, ngam o jeyaa nder Naajeeriya'en ɗiɗo arande'en waɗaama gooto. == Koolol doosɗe leydi == Ñalnde 18 oktoobar 1975, Rotimi Williams wonti hooreejo goomu ƴettugol doosɗe leydi. Goomu nguu sosaa ko ngam hollirde eɓɓaande doosgal leydi ngam jaɓde njuɓɓudi konu Obasanjo. O ardii batu nguu ngam hollirde ajendaaji mahngo kawtal jaajngal hakkunde leƴƴi e diiwanuuji. Fedde nden ɗon ƴama ƴamɗe hooreejo lesdi ngam heɓugo ko famɗi fuu 25% nder wooteeji ɗin nder tataɓal ɗiɗi nder diiwalji sappo e jeenay nder lesdi Naajeeriya, nden boo kala diiwalji 19 nder kawtal lesdi Naajeeriya ɗon mari ministaajo wakiliijo. Kadi wonde lanndaaji politik ina poti kadi jogaade ballal ko famɗi fof e nder tataɓe ɗiɗi dowlaaji ɗii, e nder goɗɗi ɗii. == Tuugnorgal == e0g4gx8f06xqox1tmppbd5so8qkcqim Remi Fani-Kayode 0 42234 175041 174617 2026-06-21T06:53:11Z InternetArchiveBot 6960 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 175041 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mawɗo '''Victor Babaremilekun Adetokunboh Fani-Kayode''' (22 Duujal 1921 – Oktoobar 1995) ko neɗɗo dawriyanke, jom jawdi, ngenndiyanke, dowla e awokaa. O suɓaama cukko hooreejo leydi [[Naajeeriya]] e hitaande 1963<ref name="modernghana.com">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref><ref name="vanguardngr.com">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref>, o waɗii darnde mawnde e nder daartol sariya e politik leydi [[Naajeeriya]] gila e darorɗe kitaale 1940 haa o maayi e hitaande 1995.<ref name="modernghana.com2">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref><ref>{{Cite web|title=FANI-KAYODE, (Chief) Victor Babaremilekun Adetokunboh(late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/fani-kayode-chief-remi-ade/|last=Admin|date=2017-01-25|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US|access-date=2020-05-30}}</ref><ref>{{Cite web|title=Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction|url=https://www.thenigerianvoice.com/news/1620/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-fiction.html|access-date=2020-05-30|website=Nigerian Voice}}</ref> ==Iwdi galle== Fani-Kayode ummii ko e galle [[Yoruba language|Yoruba]] mawɗo e jaŋnguɗo no feewi to Ife, jeyaaɗo to fombina-fuɗnaange leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Mawniiko, hono Rev. Emmanuel Adedapo Kayode, ko almuudo Angalteer, keɓɗo dipolomaaji mum Master to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, ngal e oon sahaa jeyaa ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Durham. Ɗum waɗi ko e hitaande 1885. Baaba makko, Victor Adedapo Kayode, janngi sariya, o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Selwyn, Cambridge e hitaande 1921. O noddiraa to suudu dewal hakkundeejo e hitaande 1922, o yahi haa o wonti awokaa mawɗo, caggal ɗuum ñaawoowo, to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{Cite web|last=rp441|date=2017-07-21|title=Downing's Early Black Cantabs|url=https://www.dow.cam.ac.uk/about/downing-college-archive/archives-college-history/downings-early-black-cantabs|access-date=2020-11-19|website=Downing College Cambridge|language=en}}</ref> Yumma makko ko debbo biyeteeɗo Aurora Kayode, jibinaaɗo Fanimokun, ɓiy debbo Rev. O heɓiino kadi dipoloma makko ''Master'' to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, caggal ɗuum o woni hooreejo duɗal CMS ''Grammar to'' [[Lagos]], o golliima gila 1896 haa 1914.<ref name="modernghana.com3">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref> Ko ɗum duɗal misiyoŋaaji ngal Biskop Samuel Ajayi Crowther sosi.<ref>Andrew F. Walls, "Samuel Ajayi Crowther(1807–1891) Foremost African Christian of the Nineteenth Century".</ref> E lewru Siilo hitaande 1958, o heɓi nasaraaku ngam wallugo motion ngam heɓugo ndimu lesdi [[Naajeeriya]] haa suudu joonde diidaaɗi lesdi [[Naajeeriya]] haa [[Lagos]]. O hollitii wonde jeytaare ina foti waɗeede ñalnde 2 abriil 1960<ref name="books.google.com.ng">"Power in an Emergent African Nation" by Richard L. Sklar, [https://books.google.com/books?id=Oi0aVR4YkmUC&q=Nigerian+Political+Parties:+Power+in+an+Emergent+African+Nation], ''Google Books'', p. 269.</ref><ref name="motion">[http://allafrica.com/stories/201009270537.html "The Truth About the Motion for Independence"], AllAfrica.com, 27 September 2010.</ref> (minitaaji Hansard, 1958; lanndaaji dawrugol Nijeer ɗi Richard Sklar winndi: Doole e nder ngenndi [[Afrik]] ƴellitiiɗo, Jaayndeeji winndereeji, h. E hitaande 1959, wonno eɓɓaande woɗnde ƴettaande e nder Parlemaa leydi Nijeer, ɗaɓɓunde waylo-waylo seeɗa e eɓɓaande Fani-Kayode nde lewru sulyee 1958. Ndee eɓɓaande hesere, nde Sir [[Abubakar Tafawa balewa|Abubakar Tafawa Balewa]] ƴetti, naamndii yo ñalngu 2 abriil 1960 jaɓaa e Parlemaa ngam heɓde ndimaagu, ngu jaɓaama jaɓaa e laamuuji koloñaal Angalteer, ina foti wayleede gila 2 abriil 1960 haa 1 oktoobar 1960 e nokku mum. Ndeeɗoo eɓɓaande waylo-waylo, caggal ɗuum, Parlemaa jaɓi ɗum, kadi Angalteer jaɓi ɗum. Ko noon ñalngu jeytaare leydi Nijeer, ñalnde 1 oktoobar 1960, haa jooni.<ref name="motion2">[http://allafrica.com/stories/201009270537.html "The Truth About the Motion for Independence"], AllAfrica.com, 27 September 2010.</ref> ==Jaŋde e nguurndam gollal== Caggal nde o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ''King’s College'', to [[Lagos University Teaching Hospital|Lagos]], Fani-Kayode yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Downing to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, e hitaande 1941. O waɗii jaŋdeeji Bar Biritaan, o ari to dow e hitaande makko e nder leydi Biritaan fof.<ref name="modernghana.com4">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref> O noddaama haa suudu defte Biritaniya haa ''Middle Temple'' nder hitaande 1945, o toɗɗaama ardiiɗo ''Queen’s Counsel'' nder hitaande 1960, o laati tataɓo e ɓurduɗo famɗugo haa lesdi [[Naajeeriya]] heɓugo tiitoonde nden. Caggal mum, e hitaande 1977, o waɗtaama Awokaa mawɗo to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] (SAN), o woni [[Naajeeriya|Najeriya]] tataɓo heɓde ndee ɗoo ceergal.<ref name="modernghana.com5">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref> E hitaande 1948, o sosi fedde awokaaji gadane e nder leydi Nijeer, hono "Thomas, Williams e Kayode",<ref name="nigerdeltacongress.com">Femi Fani-Kayode,[http://www.nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm "In remembrance of Fani Power"], ''NigerDeltaCongress.com''</ref> kanko e awokaaji ɗiɗi goɗɗi, hono Frederick Rotimi Williams e Bode Thomas, ɓe njanngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres.<ref name="modernghana.com6">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref><ref name="vanguardngr.com2">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref>E hitaande 1970, o sosi fedde awokaaji woɗnde "Fani-Kayode e Sowemimo" e sehil makko ɓooyɗo, mawɗo Sobo Sowemimo S.A.N.<ref name="nigerdeltacongress.com2">Femi Fani-Kayode,[http://www.nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm "In remembrance of Fani Power"], ''NigerDeltaCongress.com''</ref> [[File:Remilekun-Fani-Kayode.jpg|thumb|'''Remilekun-Fani-Kayode''']] == Golle politik == Fani-Kayode waɗii darnde mawnde nder hare ngam heɓugo ndimu lesdi [[Naajeeriya]]. E hitaande 1952, kanko e Rotimi Williams, Bode Thomas e woɗɓe heewɓe, o nanngaa e juuɗe laamuuji koloñaal Angalteer sabu darnde makko tiiɗnde e tiiɗnde e nder hare Angalteer.<ref name="vanguardngr.com3">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref> O suɓaama hooreejo fedde sukaaɓe ''Action Group'' e hitaande 1954. O sosi fedde sukaaɓe ngam lannda ka, ɓe ɓoornii ko "shirts noirs" e ɓe kuutorii "mosquito" ngam hollirde mettere maɓɓe e laamu koloñaal Angalteer.<ref name="vanguardngr.com4">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref> Kadi, nder hitaande 1954, Fani-Kayode suɓaama nder suudu joonde diidaaɗi lesdi [[Naajeeriya]] dow laynde hooreejo [[Obafemi Awolowo]], nden o jokki hare maako ngam heɓugo ndimu lesdi [[Naajeeriya]] diga ton.<ref name="vanguardngr.com5">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref> Ko kanko woni balloowo Sekereteer Fedde Ngenndiije Dentuɗe e nder fedde nde, e nder ɗuum, o waɗii darnde tiiɗnde, kanko e Sekereteer Fedde nde, hono mawɗo Ayo Rosiji, e nder yuɓɓo e njuɓɓudi Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Kanko e mawɗo Awolowo, S. O. Ighodaro, E. O. Eyo, Adeyemi Lawson e S. G. Ikoku, ɓe ngoni ko e lomtaade fedde gollorde ndee e batu doosgal leydi Londres e hitaande 1957.<ref name="books.google.com.ng2">"Power in an Emergent African Nation" by Richard L. Sklar, [https://books.google.com/books?id=Oi0aVR4YkmUC&q=Nigerian+Political+Parties:+Power+in+an+Emergent+African+Nation], ''Google Books'', p. 269.</ref><ref>Emmanuel Ajibulu,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009.</ref> E hitaande 1957, o ardii fedde awokaaji ''Action Group'', ɓe ndaranii e haɓaade yimɓe leƴƴi tokoosi to Fuɗnaange to Komiseer leƴƴi pamari Willinks e nder ɗaɓɓaande maɓɓe ngam sosde diiwaan beldital hakkundeewal, ngal fotnoo ko seertude e diiwaan ɓooyɗo Fuɗnaange [[Naajeeriya]].<ref name="books.google.com.ng3">"Power in an Emergent African Nation" by Richard L. Sklar, [https://books.google.com/books?id=Oi0aVR4YkmUC&q=Nigerian+Political+Parties:+Power+in+an+Emergent+African+Nation], ''Google Books'', p. 269.</ref> E lewru juko hitaande 1958, o wadi kuugal ngam heɓugo ndimu lesdi [[Naajeeriya]] nder suudu joonde diidaaɗi lesdi [[Naajeeriya]]<ref name="vanguardngr.com6">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref><ref>''Power in an Emergent African Nation'' by Richard L. Sklar, [https://books.google.com/books?id=Oi0aVR4YkmUCdq], ''Google Books'', Page 269</ref><ref>Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009.</ref> (minte Hansard, 1958; hello 269; yi'annde porfeseer Onabamiro dow taariiha lesdi [[Naajeeriya]], hello 140). E hitaande 1959, Fani-Kayode woppi golle mum e fedde ''Action Group'', o naati e Diiso ngenndiijo leydi Nijeer e Kameruun, lannda luulndo. E hitaande 1960, o suɓaama hooreejo NCNC to suudu sarɗiiji hirnaange.<ref name="vanguardngr.com7">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref> E hitaande 1963, o suɓaama cukko hooreejo leydi [[Naajeeriya]] e les njiimaandi hooreejo leydi [[Naajeeriya]], hono Samuel Akintola, e dow laylaytol lannda leydi [[Naajeeriya]].<ref name="vanguardngr.com8">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref><ref name="books.google.com.ng4">"Power in an Emergent African Nation" by Richard L. Sklar, [https://books.google.com/books?id=Oi0aVR4YkmUC&q=Nigerian+Political+Parties:+Power+in+an+Emergent+African+Nation], ''Google Books'', p. 269.</ref>O toɗɗaa kadi jaagorgal geɗe laamu nokkuuji e nder diiwaan hirnaange e hitaande ndee tan.<ref name="vanguardngr.com9">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref> E nder waktuuji 15 subaka ñalnde 15 lewru bowte hitaande 1966, Major [[Kaduna Nzeogwu]], ofisee konu leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], etinooma waɗde kuudetaa konu gadano e nder daartol leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. Eɓɓoore ndee, hay so tawii noon nde dartinaaka, waɗii ƴiiƴam keewɗam, terɗe mawɗe keewɗe e lannda laamu nguu, militeer en e laamu ñalnde heen, mbaraa e bonanndeeji. Subaka law, kuuɓtodinɓe ɓee, e gardagol kapiteen Emmanuel Nwobosi, njani e galle Fani-Kayode, cukko hooreejo leydi diiwaan hirnaange. Fani-Kayode, murtuɓe ɓee mbonni ɗum yeeso ɓesngu makko e yeeso ɓiyiiko biyeteeɗo Femi Fani-Kayode, wonnooɗo jaagorgal ko feewti e diwooje leydi Najeriya duuɓi 40 caggal ɗuum.<ref>Nowa Omoigui ,[http://dawodu.com/omoigui64.htm "Flashback To History: Yakubu Gowon And Fani-Kayode"],''Dawodu.com'', January 2006.</ref><ref>Toyin Fani-Kayode,[http://www.vanguardngr.com/2009/12/02/fani-kayode-to-owei-lakemfa-by-toyin-fani-kayode/ "Fani-Kayode to Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 2 December 2009</ref><ref name="sleepless nights">[http://www.pointblanknews.com/os2240.html "Soyinka, Umar gave OBJ sleepless nights -Fani Kayode"], ''Point Blank News'', 4 October 2009.</ref> Ndeen ɓe njaltini mo haa nokku mo anndaaka. Caggal nde ɓe njalti galle Fani-Kayode, muñooɓe ɓee, tawi Fani-Kayode ina ngondi e mum en, njahi to galle mawɗo [[S.L. Akintola,]] gonnooɗo hooreejo leydi diiwaan hirnaange. Ɓe naati galle makko kadi, ɓe mbari mo e yeeso ɓesngu makko. Ɓe ngañi kadi taaniiko e jom suudu makko. Fani-Kayode seediima warngo sehil mum S.L. Akintola e murtuɓe ɓee, ummoraade toon, o nawaa to kanton militeer to [[Lagos]], ɗo o fotnoo kadi warde mo. Kono, ko moƴƴi e makko, nde o arti e kanton militeer [[Ikeja]] to [[Lagos]], murtuɓe ɓee ndartinaama, ndartinaama, mbaraama e juuɗe konuuli lollirɗi e gardagol Lietnaa-kolonel [[Yakubu Gowon]] (mo caggal ɗuum wonti hooreejo leydi Nijeer). Fani-Kayode ko lollirɓe ɓee ndimɗini ɗum, ɓe ngoppi ɗum e nder galle kisal haa nde sariya e deeƴre ngarti e leydi ndii. Eɓɓoore kuudetaa ndee, doole lollirɗe ɗee ndartini ɗum no feewi, ardiiɓe mum fof mbaraa walla nanngaa. Won e ardiiɓe laamu teeŋtuɓe e mawɓe konu nguu, ɓe njani e galleeji mum en e oon jamma, ina jeyaa heen [[Ahmadu Bello]] (hooreejo leydi ndii), [[Abubakar Tafawa balewa|Abubakar Tafawa Balewa]] (hooreejo leydi ndii), Okotie-Eboh (jaagorgal kaalis leydi ndii), Seneraal Maimalari (hooreejo konu leydi ndii). Garrison). Fani-Kayode, wondude e Sir Kashim Ibraahiima (Guwerneer diiwaan worgo) ko kamɓe tan mbaraa. Ndeen noon, Seneraal [[Johnson Aguiyi-Ironsi]] ƴetti laamu e juuɗe heddiiɓe e laamu Tafawa Balewa ñalnde 16 [[lewru]] nduu, ñalnde heen o dañii nafoore e haɓaade murto Major Nzeogwu e etaade kuudetaa bonɗo. Nden o hoosi kuugal hooreejo lesdi [[Naajeeriya]] e ardiiɗo konu lesdi [[Naajeeriya]]. Kono, lebbi seeɗa caggal ɗuum, o woppitaa e kuudetaa worgo, baɗnooɗo nafoore, baɗnooɗo ñalnde 29 sulyee 1966, tawi ko Lietnaa-kolonel [[Murtala Mohammed]] e Lietnaa-kolonel [[Yakubu Gowon]] (hono no ɓe ngonnoo e oon sahaa nii) ardii ɗum. E nder kuudetaa oo, seneraal [[Jonson Aguiyi-Ironsi]] nanngaa to [[Ibadan]], kanko e jaɓɓiiɗo ɗum, hono seneraal [[Adekunle Fajuyi]], e juuɗe soldateeɓe worgo e gardagol major [[Teofilus Danjuma]] (hono no o wonnoo e oon sahaa nii). Ndeen worɓe ɗiɗo ɓee fof ndartinaama, nawaa to ladde sara laawol, ɓe ɓoornaama comci, ɓe mbaraa. Ko hono noon bonannde kuudetaa "''revenge''" to bannge worgo ñalnde 29 sulyee 1966, nde ko famɗi fof 300 ofisee konu Igbo e ofiseeji ɗi ngonaa ofiseeji mbaraa. Ɗumɗoon noon, e nder caɗeele goɗɗe, ofiseeji worgo ɗii ina cikki wonde Seneraal Aguiyi-Ironsi ina joginoo miijo no feewi e Major Nzeogwu e wondiiɓe mum, caggal kuudetaa ñalnde 15 [[lewru]] Yarkomaa, tawi ko heewɓe e ardiiɓe worgo (Hausa – Fulani) e ardiiɓe politik mawɓe (Yoru) e militeeruuji hirnaange (Yoru). waraa. Tuumeede ofiseeji worgo ɗii wonde won nanondiral e paamondiral hakkunde fedde Nzeogwu e Seneraal [[Aguiyi-Ironsi]], ɓeydi heen ko Aguiyi-Ironsi jeyaa ko e leñol Igbo. Duuɓi capanɗe tati caggal warngo makko, ɓiy Aguiyi-Ironsi, hono Thomas Aguiyi-Ironsi, ina foti wonde jaagorgal ko feewti e ndeenka leydi Nijeer, o ƴetti oon darnde e juuɗe Seneraal Teofilus Danjuma, gorko barɗo baaba makko duuɓi 40 ko adii ɗuum. Heewɓe mbiyi wonde aawdi kuuɓtodinndi ofisee worgo oo e lewru sulyee 1966, seediiɗo warngooji Seneraal Aguiyi-Ironsi e ofiseeji keewɗi goɗɗi, baɗnooɗi haa jooni, ko ɗum addani wolde hakkunde leyɗeele Nijeer, ko oon jamma 15 lewru Yarkomaa, ko ƴiiƴam makko Major e Nzewug worɓe.<ref>[[Max Siollun]], [https://books.google.com/books?id=t5Q78sVbLakC&dq=death+of+remi+fani-kayode&pg=PA46 ''Oil, politics and violence: Nigeria's military coup culture (1966–1976)''], Google Books, p. 46.</ref><ref>Dr. Nowa Omoigui,[https://web.archive.org/web/20180804013943/http://www.citizensfornigeria.com/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=45 "Northern Nigerian Military Counter-Rebellion July, 1966"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180804013943/http://www.citizensfornigeria.com/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=45|date=4 August 2018}},''Citizens for Nigeria''</ref><ref>Max Siollun,[http://www.kwenu.com/publications/siollun/2009/ohsee_nigeria_coup_culture.htm "Nigeria’s Military Coup Culture (1966–1976) – “The Best Book on the Period So Far”"], ''June 2009''</ref><ref>Nowa Omogui,[http://www.omoigui.com/nigerian_military_coups/ "Operation 'Aure': Northern Nigerian Military Counter-Rebellion July, 1966"], ''omoigui.com''</ref> Caggal kuudetaa konu gadano e nder leydi Nijeer ñalnde 15 lewru bowte hitaande 1966, Fani-Kayode e won e yimɓe teskinaaɓe fof, laamu konu Seneraal [[Johnson Aguiyi-Ironsi]] nanngi ɗum en.<ref name="vanguardngr.com10">Chuks Akunna,[http://www.vanguardngr.com/2009/11/25/re-fani-kayode-the-lies-and-distortions-of-owei-lakemfa/ "Re: Fani-Kayode: The Lies and Distortions of Owei Lakemfa"], ''Vanguard'', 25 November 2009.</ref> Caggal ɗuum ɓe njaltinaa e lewru sulyee 1966, caggal kuudetaa to bannge worgo, tawi ko Lietnaa-Kolonel [[Murtala Muhammed]] e Mayor Teofilus Danjuma ardii ɗum en. Caggal nde Lietnaa-Kolonel [[Yakubu Gowon]] wonti hooreejo leydi [[Naajeeriya]], Fani-Kayode ummii [[Naajeeriya]] e ɓesngu mum fof, o yahi wuro Brighton, to bannge maayo, to fuɗnaange-rewo leydi Angalteer.<ref name="sleepless nights2">[http://www.pointblanknews.com/os2240.html "Soyinka, Umar gave OBJ sleepless nights -Fani Kayode"], ''Point Blank News'', 4 October 2009.</ref><ref>[http://thenationonlineng.net/web2/articles/22011/1/Obasanjo-Atiku-and-I-by-Fani-Kayode/Page1.html "Obasanjo, Atiku and I, by Fani-Kayode"] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110726120211/http://thenationonlineng.net/web2/articles/22011/1/Obasanjo-Atiku-and-I-by-Fani-Kayode/Page1.html|date=26 July 2011}}, ''The Nation'', By Our Reporter, 16 October 2009.</ref> Ɓe cosi galle, ɓe ngoni ɗoon e eggude duuɓi keewɗi. E hitaande 1978, o jeyaa ko e sosɓe e ardinooɓe lannda ngenndiijo leydi Nijeer. E hitaande 1979, o suɓaama e jappeere cukko hooreejo ngenndiijo oon lannda e ngam anndinde darnde makko e ƴellitaare ngenndiire, o rokkaa teddungal Kumaandaŋ Ordo Niiseer e juuɗe hooreejo leydi ndii, hono [[Shehu Shagari]].<ref name="modernghana.com7">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref> Hakkunde 1990 e 1994, o jeyaa ko e fedde mawɓe fedde nde (NRC), gooto e lanndaaji ɗiɗi ɗi laamu konu Seneraal [[Ibrahim Babangida]] sosi e nder laamu tataɓu leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref name="modernghana.com8">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref> Caggal nde woote hooreejo leydi [[Moshood Abiola]] ndartinaa ñalnde 12 suwee 1993, Fani-Kayode ina jeyaa e ɓeen, winnduɓe e peeñcu e haalde ko tiiɗi ngam salaade wooteeji ɗii. O yahi haa ñaawirdu ngam haala kaa. E hitaande 1994, laamu Seneraal [[Sani Abacha]] toɗɗii mo e nder fedde ñaawoore ''Justice'' Kayode Eso, nde ƴeewtindii no feewi, nde wallitii e laaɓtinde ñaawoore leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e ittude ñaawooɓe bonɓe.<ref name="modernghana.com9">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref> [[File:Remi-Adia.jpg|thumb|Mawɗo Remilekun Fani-Kayode e debbo mum mawɗo (Mrs) Adia Fani-Kayode e hitaande 1975]] == Caalaje == Fani-Kayode ko debbo mawɗo (Mrs) Adia Adunni Fani-Kayode. Ɓe ndañi ɓiɓɓe njoyo : Akinola Adedapo Fani-Kayode, [[Rotimi Fani-Kayode]], [[Femi Fani-Kayode]], debbo Toyin Bajela e debbo Tolu Fanning. Fani-Kayode kadi dañii ɓiɓɓe nayo woɗɓe (wonaa e Adia Adunni): Aina Ogunbe, Remi [[Nana Akuffo-Addo]], Tokunbo Fani-Kayode e Ladipo Fani-Kayode<ref name="modernghana.com10">Emmanuel Ajibulu ,[http://modernghana.com/news/251696/1/chief-remi-fani-kayode-the-facts-and-not-the-ficti.html "Chief Remi Fani-Kayode: The Facts and Not the Fiction"], ModernGhaha.com, November 2009</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Naajeeriya]] izme5ije0zsmsvd9hhzjyjq9zajpa9g Hafsat Ganduje 0 42259 174891 174743 2026-06-20T12:17:10Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174891 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hafsat Abdullahi Ganduje''' (anndiraaɗo Gwaggo; jibinaa ko ñalnde 28 lewru Duujal hitaande 1960) ko jannginoowo, dawriyanke, tergal fedde toppitiinde ko fayti e ƴellitaare (APC). == Nguurndam gadano == Hafsat Ganduje jibinaa ko to diiwaan Kano. O janngii duɗal leslesal Malam Madori, duɗal leslesal Shekara Boarding, e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe rewɓe. O heɓi bakkaa makko e jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero e hitaande 1981, o yahi haa o heɓi Master makko e jaŋde hakkille e hitaande 1992 e Master makko e njuɓɓudi njulaagu e hitaande 2004, o heɓi Doktoraa makko e filosofi e njuɓɓudi e peewnugol e hitaande 2015.<ref>{{Cite web|date=14 February 2021|title=APC membership registration/revalidation: Ganduje's wife mobilises women in Kano|url=https://theeagleonline.com.ng/apc-membership-registration-revalidation-gandujes-wife-mobilises-women-in-kano/|access-date=3 March 2021|website=The Eagle Online|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|last=Blueprint|date=20 February 2017|title=Wife of Kano state Governor, Dr. Hafsat Abdullahi Umar (middle), presenting food items to patients|url=https://www.blueprint.ng/wife-of-kano-state-governor-dr-hafsat-abdullahi-umar-middle-presenting-food-items-to-patients/|location=Abuja, Nigeria|access-date=3 March 2021|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite news|last=Mukhtar Kumbotso|first=Hussain|date=April 22, 2022|title=Prof. Hafsat Ganduje: Mother and helper|work=The Triumph|url=https://triumphnews.org/prof-hafsat-ganduje-mother-and-helper/}}</ref> == Kugal == Ganduje fuɗɗii golle mum ko jannginoowo, caggal ɗuum o wonti hooreejo duɗal. O jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero. O artiraa ko e hitaande 2019 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo biyeteeɗo Maryam Abacha to Niiseer. O wonii fedde nde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Najeriya. E hitaande 2019 o hokkaama njeenaari mawndi Matron ndi fedde Naajeeriya ngam hukuumaaji e taskaramji hokki mo. Laamɗo gadano Ganduje resi guwerneer lesdi Kano Abdullahi Umar Ganduje.Koo ngam walaa biro debbo arandeejo, o ɗon waɗa kampaañ dow innde maako nden o ɗon sosda kampaañji ngam semmbiɗinki rewɓe ko laarani hokkugo kuuje janngirde, masiŋaaji sewnde, e dokkalji filu pamari. Daily Trust hollitii wonde Ganduje ina haala wonde ina jogori huutoraade guwerneer oo ko feewti e toɗɗagol politik, e rokkude konte, e geɗe laamu goɗɗe. Ina wiyee kadi ko kanko woni caggal ko ɓuri heewde e toɗɗagol e waylude kabine gila 2015. E nder ciimtol ngol Legit.ng yaltini, guwerneer Ganduje jaɓaani haalaaji ɗi mbiyata ko debbo makko ina jokkondiri e golle laamu makko. == Tuumeede fenaande == Hono no gorko makko nii, Ganduje ina wondi e tuumeede fenaande, teeŋti noon e ciimtol EFCC ngol ɓiyiiko biyeteeɗo Abdulazeez Ganduje waɗi, ko fayti e naatgol Hafsat e fenaande e fenaande leydi. E wiyde jaaynde Premium Times, Abdulazeez heɓiino njoɓdi e juuɗe jom jawdi en ngam rokkude leydi ; Abdulazeez wi'i o hokki ceede ɗen haa yumma maako amma lesdi man ɓaawo man soodaama haa developer'en feere-feere. Caggal nde developer asliijo oo naamndii kaalis oo, Abdulazeez yahi to Komiseer toppitiiɗo ko fayti e bonanndeeji faggudu e kaalis ngam humpitaade haala kaa hade mum wiyde ina doga caggal leydi e EFCC caggal ɗuum o noddi Hafsat ngam yeewtidde e makko e lewru suwee 2021. Hafsat teddinaani noddaango ngo, e EFCC ta021 to Galle EFCC. == Ƴeew kadi == Doggol rewɓe arandeeji e nder diiwanuuji Naajeeriya == Tuugnorgal == k4zb1b3salwrv3dmh46351qvw7ap36q Awwal Ibrahim 0 42273 174892 2026-06-20T12:23:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174892 wikitext text/x-wiki Alhaji Mohammed Awwal Ibrahim (ListenR) (jibinaama 8 suwee 1941) ko laamiiɗo aadaaji Naajeeriya, o laatii guwerneer lesdi Naajeeriya diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Duujal 1983 wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru. O suɓaama dow laylaytol lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ibraahiima jibinaa ko to Abuja, jooni ko Suleja woni e lewru Seeɗto hitaande 1941. O naati duɗal hakkundeewal diiwaan, Bida tuggi 1956 haa 1961, o jokki jaŋde makko to duɗal janngirɗe Arab, Kano. O heɓi dipoloma makko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdullahi Bayero e hitaande 1967, o heɓi master makko e hitaande 1970. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1967, o woni jannginoowo ɗemɗe. Tuggi 1967 haa 1976, Ibrahiima ummiima e nder njuɓɓudi laamu, o woniino binnditagol gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano e Sekereteer kuuɓtodinɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde pinal hakkunde 1973 e 1975. Nde Dowla Niiseer sosaa e hitaande 1976, golle makko mbaɗtaa e dowla keso to. O woniino e fuɗɗoode koolaaɗo kuuɓal golle teeŋtuɗe hade makko wontude koolaaɗo kuuɓal laamu nokkuuji. Guwerneer E hitaande 1979, o acci kuugal laamu ngam o tawtoree ngam suɓugo hooreejo lesdi Naajeeriya les lannda lesdi Naajeeriya (NPN). Ibrahiima heɓi primaire nden o fooli nder ƴamol ngol nder cuɓi lesdi Naajeeriya ngam o laatoo Gomnaajo arandeejo suɓaaɗo nder lesdi Niger. Won eɓɓooje ngam ittude Ibraahiima nde o woni guwerneer ndee. O woppitaama ɓaawo kuudetaa gadduɗo General Muhammadu Buhari e laamu. Ñaawirde konu nde laamu Buhari sosi, ñaawi mo sabu huutoraade laamu e fenaande 1984. E hitaande 1986 o haɗaama fotde nguurndam makko jogaade golle laamu walla tawtoreede politik partiiji. Amiir leydi Suleeja Emira Suleja ko emiraaji Hawsanaaɓe sosaaɗi e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, ko adii ɗuum ina wiyee Abuja, e nder leydi Niiseer hannde ndii. E hitaande 1976 feccere mawnde e emiraaji ɗii ɓeydi heen leydi ummoriindi e dowlaaji goɗɗi, wonti leydi laamorgo leydi ndii, tawi ko wuro keso ngo Abuja woni. Emiraaji ɗii innitiraa ko Suleja, tuugnaade e wuro wiyeteengo Suleja ngo heddii e Dowla Niiseer. Awwal Ibraahiima wonti Amiir, walla Sarki, Suleja e hitaande 1993. Naatgol makko e laamu waɗii fitinaaji e halkaare jawdi e juuɗe luutndiiɓe. Liɓaa mo ñalnde 10 mee 1994 e juuɗe Seneraal Sani Abacha. Caggal nde o arti e demokaraasi, Awwal Ibraahiima artiraa e tiitoonde mum Emir Suleja ñalnde 17 lewru Yarkomaa 2000. Gartugol makko kadi addani ɗum hareeji keewɗi, ɗum addani laamu nguu noddude soldateeɓe haɓantooɓe fitinaaji, e waɗde coktirgal waktuuji 20. Yimɓe 21 nanngaama ina jeyaa heen hooreejo leydi Emiraaji Suleja, hono Alhaji Shuaibu Barda. Nde o wolwanno haa suudu Awwal Ibrahim nder lewru Juko hitaande 2008, guwerneer lesdi Naajeeriya, Muazu Babangida Aliyu, teskiima caɗeele taariindi e renndo ngo yaajnuki laamorde lesdi Naajeeriya saabi haa wuro ɓooymaare Suleja, nden o noddi ceede lesdi Naajeeriya ngam yaawnugo ɓamtaare. E lewru suwee 2001, Ibraahiima rokkaa karaŋ Kumaandaŋ Niiseer. E hitaande 2010 o wonii hooreejo goomu laamu Dowla Niiseer ngam moƴƴitinde Almajirci. Almajirci ko janngooɓe Quraana yahooɓe, fawaade e sadakaaji ngam wuurde. Tuugnorgal 3xyibsx9siwtgdlyyf2ilo5os3s1x67 174893 174892 2026-06-20T12:24:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174893 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Alhaji Mohammed Awwal Ibrahim (ListenR) (jibinaama 8 suwee 1941) ko laamiiɗo aadaaji Naajeeriya, o laatii guwerneer lesdi Naajeeriya diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Duujal 1983 wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru. O suɓaama dow laylaytol lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ibraahiima jibinaa ko to Abuja, jooni ko Suleja woni e lewru Seeɗto hitaande 1941. O naati duɗal hakkundeewal diiwaan, Bida tuggi 1956 haa 1961, o jokki jaŋde makko to duɗal janngirɗe Arab, Kano. O heɓi dipoloma makko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdullahi Bayero e hitaande 1967, o heɓi master makko e hitaande 1970. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1967, o woni jannginoowo ɗemɗe. Tuggi 1967 haa 1976, Ibrahiima ummiima e nder njuɓɓudi laamu, o woniino binnditagol gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano e Sekereteer kuuɓtodinɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde pinal hakkunde 1973 e 1975. Nde Dowla Niiseer sosaa e hitaande 1976, golle makko mbaɗtaa e dowla keso to. O woniino e fuɗɗoode koolaaɗo kuuɓal golle teeŋtuɗe hade makko wontude koolaaɗo kuuɓal laamu nokkuuji. Guwerneer E hitaande 1979, o acci kuugal laamu ngam o tawtoree ngam suɓugo hooreejo lesdi Naajeeriya les lannda lesdi Naajeeriya (NPN). Ibrahiima heɓi primaire nden o fooli nder ƴamol ngol nder cuɓi lesdi Naajeeriya ngam o laatoo Gomnaajo arandeejo suɓaaɗo nder lesdi Niger. Won eɓɓooje ngam ittude Ibraahiima nde o woni guwerneer ndee. O woppitaama ɓaawo kuudetaa gadduɗo General Muhammadu Buhari e laamu. Ñaawirde konu nde laamu Buhari sosi, ñaawi mo sabu huutoraade laamu e fenaande 1984. E hitaande 1986 o haɗaama fotde nguurndam makko jogaade golle laamu walla tawtoreede politik partiiji. Amiir leydi Suleeja Emira Suleja ko emiraaji Hawsanaaɓe sosaaɗi e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, ko adii ɗuum ina wiyee Abuja, e nder leydi Niiseer hannde ndii. E hitaande 1976 feccere mawnde e emiraaji ɗii ɓeydi heen leydi ummoriindi e dowlaaji goɗɗi, wonti leydi laamorgo leydi ndii, tawi ko wuro keso ngo Abuja woni. Emiraaji ɗii innitiraa ko Suleja, tuugnaade e wuro wiyeteengo Suleja ngo heddii e Dowla Niiseer. Awwal Ibraahiima wonti Amiir, walla Sarki, Suleja e hitaande 1993. Naatgol makko e laamu waɗii fitinaaji e halkaare jawdi e juuɗe luutndiiɓe. Liɓaa mo ñalnde 10 mee 1994 e juuɗe Seneraal Sani Abacha. Caggal nde o arti e demokaraasi, Awwal Ibraahiima artiraa e tiitoonde mum Emir Suleja ñalnde 17 lewru Yarkomaa 2000. Gartugol makko kadi addani ɗum hareeji keewɗi, ɗum addani laamu nguu noddude soldateeɓe haɓantooɓe fitinaaji, e waɗde coktirgal waktuuji 20. Yimɓe 21 nanngaama ina jeyaa heen hooreejo leydi Emiraaji Suleja, hono Alhaji Shuaibu Barda. Nde o wolwanno haa suudu Awwal Ibrahim nder lewru Juko hitaande 2008, guwerneer lesdi Naajeeriya, Muazu Babangida Aliyu, teskiima caɗeele taariindi e renndo ngo yaajnuki laamorde lesdi Naajeeriya saabi haa wuro ɓooymaare Suleja, nden o noddi ceede lesdi Naajeeriya ngam yaawnugo ɓamtaare. E lewru suwee 2001, Ibraahiima rokkaa karaŋ Kumaandaŋ Niiseer. E hitaande 2010 o wonii hooreejo goomu laamu Dowla Niiseer ngam moƴƴitinde Almajirci. Almajirci ko janngooɓe Quraana yahooɓe, fawaade e sadakaaji ngam wuurde. Tuugnorgal 9i9fjgr8l6zpu6jlbiadkn7k5p3w8h2 174894 174893 2026-06-20T12:25:53Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174894 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Mohammed Awwal Ibrahim''' (ListenR) (jibinaama 8 suwee 1941) ko laamiiɗo aadaaji Naajeeriya, o laatii guwerneer lesdi Naajeeriya diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Duujal 1983 wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru. O suɓaama dow laylaytol lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ibraahiima jibinaa ko to Abuja, jooni ko Suleja woni e lewru Seeɗto hitaande 1941. O naati duɗal hakkundeewal diiwaan, Bida tuggi 1956 haa 1961, o jokki jaŋde makko to duɗal janngirɗe Arab, Kano. O heɓi dipoloma makko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdullahi Bayero e hitaande 1967, o heɓi master makko e hitaande 1970. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1967, o woni jannginoowo ɗemɗe. Tuggi 1967 haa 1976, Ibrahiima ummiima e nder njuɓɓudi laamu, o woniino binnditagol gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano e Sekereteer kuuɓtodinɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde pinal hakkunde 1973 e 1975. Nde Dowla Niiseer sosaa e hitaande 1976, golle makko mbaɗtaa e dowla keso to. O woniino e fuɗɗoode koolaaɗo kuuɓal golle teeŋtuɗe hade makko wontude koolaaɗo kuuɓal laamu nokkuuji. Guwerneer E hitaande 1979, o acci kuugal laamu ngam o tawtoree ngam suɓugo hooreejo lesdi Naajeeriya les lannda lesdi Naajeeriya (NPN). Ibrahiima heɓi primaire nden o fooli nder ƴamol ngol nder cuɓi lesdi Naajeeriya ngam o laatoo Gomnaajo arandeejo suɓaaɗo nder lesdi Niger. Won eɓɓooje ngam ittude Ibraahiima nde o woni guwerneer ndee. O woppitaama ɓaawo kuudetaa gadduɗo General Muhammadu Buhari e laamu. Ñaawirde konu nde laamu Buhari sosi, ñaawi mo sabu huutoraade laamu e fenaande 1984. E hitaande 1986 o haɗaama fotde nguurndam makko jogaade golle laamu walla tawtoreede politik partiiji. Amiir leydi Suleeja Emira Suleja ko emiraaji Hawsanaaɓe sosaaɗi e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, ko adii ɗuum ina wiyee Abuja, e nder leydi Niiseer hannde ndii. E hitaande 1976 feccere mawnde e emiraaji ɗii ɓeydi heen leydi ummoriindi e dowlaaji goɗɗi, wonti leydi laamorgo leydi ndii, tawi ko wuro keso ngo Abuja woni. Emiraaji ɗii innitiraa ko Suleja, tuugnaade e wuro wiyeteengo Suleja ngo heddii e Dowla Niiseer. Awwal Ibraahiima wonti Amiir, walla Sarki, Suleja e hitaande 1993. Naatgol makko e laamu waɗii fitinaaji e halkaare jawdi e juuɗe luutndiiɓe. Liɓaa mo ñalnde 10 mee 1994 e juuɗe Seneraal Sani Abacha. Caggal nde o arti e demokaraasi, Awwal Ibraahiima artiraa e tiitoonde mum Emir Suleja ñalnde 17 lewru Yarkomaa 2000. Gartugol makko kadi addani ɗum hareeji keewɗi, ɗum addani laamu nguu noddude soldateeɓe haɓantooɓe fitinaaji, e waɗde coktirgal waktuuji 20. Yimɓe 21 nanngaama ina jeyaa heen hooreejo leydi Emiraaji Suleja, hono Alhaji Shuaibu Barda. Nde o wolwanno haa suudu Awwal Ibrahim nder lewru Juko hitaande 2008, guwerneer lesdi Naajeeriya, Muazu Babangida Aliyu, teskiima caɗeele taariindi e renndo ngo yaajnuki laamorde lesdi Naajeeriya saabi haa wuro ɓooymaare Suleja, nden o noddi ceede lesdi Naajeeriya ngam yaawnugo ɓamtaare. E lewru suwee 2001, Ibraahiima rokkaa karaŋ Kumaandaŋ Niiseer. E hitaande 2010 o wonii hooreejo goomu laamu Dowla Niiseer ngam moƴƴitinde Almajirci. Almajirci ko janngooɓe Quraana yahooɓe, fawaade e sadakaaji ngam wuurde. Tuugnorgal 5itu4ed702bkdfrg9g9u2xz4zzmjgky 174895 174894 2026-06-20T12:32:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174895 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Mohammed Awwal Ibrahim''' (ListenR) (jibinaama 8 suwee 1941) ko laamiiɗo aadaaji Naajeeriya, o laatii guwerneer lesdi Naajeeriya diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Duujal 1983 wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru. O suɓaama dow laylaytol lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ibraahiima jibinaa ko to Abuja, jooni ko Suleja woni e lewru Seeɗto hitaande 1941. O naati duɗal hakkundeewal diiwaan, Bida tuggi 1956 haa 1961, o jokki jaŋde makko to duɗal janngirɗe Arab, Kano. O heɓi dipoloma makko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdullahi Bayero e hitaande 1967, o heɓi master makko e hitaande 1970. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1967, o woni jannginoowo ɗemɗe. Tuggi 1967 haa 1976, Ibrahiima ummiima e nder njuɓɓudi laamu, o woniino binnditagol gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano e Sekereteer kuuɓtodinɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde pinal hakkunde 1973 e 1975. Nde Dowla Niiseer sosaa e hitaande 1976, golle makko mbaɗtaa e dowla keso to. O woniino e fuɗɗoode koolaaɗo kuuɓal golle teeŋtuɗe hade makko wontude koolaaɗo kuuɓal laamu nokkuuji. == Guwerneer == E hitaande 1979, o acci kuugal laamu ngam o tawtoree ngam suɓugo hooreejo lesdi Naajeeriya les lannda lesdi Naajeeriya (NPN). Ibrahiima heɓi primaire nden o fooli nder ƴamol ngol nder cuɓi lesdi Naajeeriya ngam o laatoo Gomnaajo arandeejo suɓaaɗo nder lesdi Niger. Won eɓɓooje ngam ittude Ibraahiima nde o woni guwerneer ndee. O woppitaama ɓaawo kuudetaa gadduɗo General Muhammadu Buhari e laamu. Ñaawirde konu nde laamu Buhari sosi, ñaawi mo sabu huutoraade laamu e fenaande 1984. E hitaande 1986 o haɗaama fotde nguurndam makko jogaade golle laamu walla tawtoreede politik partiiji. == Amiir leydi Suleeja == Emira Suleja ko emiraaji Hawsanaaɓe sosaaɗi e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, ko adii ɗuum ina wiyee Abuja, e nder leydi Niiseer hannde ndii. E hitaande 1976 feccere mawnde e emiraaji ɗii ɓeydi heen leydi ummoriindi e dowlaaji goɗɗi, wonti leydi laamorgo leydi ndii, tawi ko wuro keso ngo Abuja woni. Emiraaji ɗii innitiraa ko Suleja, tuugnaade e wuro wiyeteengo Suleja ngo heddii e Dowla Niiseer. Awwal Ibraahiima wonti Amiir, walla Sarki, Suleja e hitaande 1993. Naatgol makko e laamu waɗii fitinaaji e halkaare jawdi e juuɗe luutndiiɓe. Liɓaa mo ñalnde 10 mee 1994 e juuɗe Seneraal Sani Abacha. Caggal nde o arti e demokaraasi, Awwal Ibraahiima artiraa e tiitoonde mum Emir Suleja ñalnde 17 lewru Yarkomaa 2000. Gartugol makko kadi addani ɗum hareeji keewɗi, ɗum addani laamu nguu noddude soldateeɓe haɓantooɓe fitinaaji, e waɗde coktirgal waktuuji 20. Yimɓe 21 nanngaama ina jeyaa heen hooreejo leydi Emiraaji Suleja, hono Alhaji Shuaibu Barda. Nde o wolwanno haa suudu Awwal Ibrahim nder lewru Juko hitaande 2008, guwerneer lesdi Naajeeriya, Muazu Babangida Aliyu, teskiima caɗeele taariindi e renndo ngo yaajnuki laamorde lesdi Naajeeriya saabi haa wuro ɓooymaare Suleja, nden o noddi ceede lesdi Naajeeriya ngam yaawnugo ɓamtaare. E lewru suwee 2001, Ibraahiima rokkaa karaŋ Kumaandaŋ Niiseer. E hitaande 2010 o wonii hooreejo goomu laamu Dowla Niiseer ngam moƴƴitinde Almajirci. Almajirci ko janngooɓe Quraana yahooɓe, fawaade e sadakaaji ngam wuurde. == Tuugnorgal == i700e2bfaoi7lr09jc08md4nj7660x8 174896 174895 2026-06-20T12:33:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174896 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Mohammed Awwal Ibrahim''' (ListenR) (jibinaama 8 suwee 1941) ko laamiiɗo aadaaji Naajeeriya, o laatii guwerneer lesdi Naajeeriya diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Duujal 1983 wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru. O suɓaama dow laylaytol lanyol lesdi Naajeeriya (NPN).<ref>{{Cite news|title=Reminiscences with Emir of Suleja, Alhaji Awwal Ibrahim - Daily Trust|url=https://dailytrust.com/reminiscences-with-emir-of-suleja-alhaji-awwal-ibrahim/|newspaper=[[Daily Trust]]|access-date=3 August 2023}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ibraahiima jibinaa ko to Abuja, jooni ko Suleja woni e lewru Seeɗto hitaande 1941. O naati duɗal hakkundeewal diiwaan, Bida tuggi 1956 haa 1961, o jokki jaŋde makko to duɗal janngirɗe Arab, Kano. O heɓi dipoloma makko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdullahi Bayero e hitaande 1967, o heɓi master makko e hitaande 1970. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1967, o woni jannginoowo ɗemɗe. Tuggi 1967 haa 1976, Ibrahiima ummiima e nder njuɓɓudi laamu, o woniino binnditagol gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano e Sekereteer kuuɓtodinɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde pinal hakkunde 1973 e 1975. Nde Dowla Niiseer sosaa e hitaande 1976, golle makko mbaɗtaa e dowla keso to. O woniino e fuɗɗoode koolaaɗo kuuɓal golle teeŋtuɗe hade makko wontude koolaaɗo kuuɓal laamu nokkuuji. == Guwerneer == E hitaande 1979, o acci kuugal laamu ngam o tawtoree ngam suɓugo hooreejo lesdi Naajeeriya les lannda lesdi Naajeeriya (NPN). Ibrahiima heɓi primaire nden o fooli nder ƴamol ngol nder cuɓi lesdi Naajeeriya ngam o laatoo Gomnaajo arandeejo suɓaaɗo nder lesdi Niger. Won eɓɓooje ngam ittude Ibraahiima nde o woni guwerneer ndee. O woppitaama ɓaawo kuudetaa gadduɗo General Muhammadu Buhari e laamu. Ñaawirde konu nde laamu Buhari sosi, ñaawi mo sabu huutoraade laamu e fenaande 1984. E hitaande 1986 o haɗaama fotde nguurndam makko jogaade golle laamu walla tawtoreede politik partiiji. == Amiir leydi Suleeja == Emira Suleja ko emiraaji Hawsanaaɓe sosaaɗi e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, ko adii ɗuum ina wiyee Abuja, e nder leydi Niiseer hannde ndii. E hitaande 1976 feccere mawnde e emiraaji ɗii ɓeydi heen leydi ummoriindi e dowlaaji goɗɗi, wonti leydi laamorgo leydi ndii, tawi ko wuro keso ngo Abuja woni. Emiraaji ɗii innitiraa ko Suleja, tuugnaade e wuro wiyeteengo Suleja ngo heddii e Dowla Niiseer. Awwal Ibraahiima wonti Amiir, walla Sarki, Suleja e hitaande 1993. Naatgol makko e laamu waɗii fitinaaji e halkaare jawdi e juuɗe luutndiiɓe. Liɓaa mo ñalnde 10 mee 1994 e juuɗe Seneraal Sani Abacha. Caggal nde o arti e demokaraasi, Awwal Ibraahiima artiraa e tiitoonde mum Emir Suleja ñalnde 17 lewru Yarkomaa 2000. Gartugol makko kadi addani ɗum hareeji keewɗi, ɗum addani laamu nguu noddude soldateeɓe haɓantooɓe fitinaaji, e waɗde coktirgal waktuuji 20. Yimɓe 21 nanngaama ina jeyaa heen hooreejo leydi Emiraaji Suleja, hono Alhaji Shuaibu Barda. Nde o wolwanno haa suudu Awwal Ibrahim nder lewru Juko hitaande 2008, guwerneer lesdi Naajeeriya, Muazu Babangida Aliyu, teskiima caɗeele taariindi e renndo ngo yaajnuki laamorde lesdi Naajeeriya saabi haa wuro ɓooymaare Suleja, nden o noddi ceede lesdi Naajeeriya ngam yaawnugo ɓamtaare. E lewru suwee 2001, Ibraahiima rokkaa karaŋ Kumaandaŋ Niiseer. E hitaande 2010 o wonii hooreejo goomu laamu Dowla Niiseer ngam moƴƴitinde Almajirci. Almajirci ko janngooɓe Quraana yahooɓe, fawaade e sadakaaji ngam wuurde. == Tuugnorgal == 6tsmq1xrb0a3lwvkm95mwi4y14judyc 174897 174896 2026-06-20T12:36:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174897 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Mohammed Awwal Ibrahim''' (ListenR) (jibinaama 8 suwee 1941) ko laamiiɗo aadaaji Naajeeriya, o laatii guwerneer lesdi Naajeeriya diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Duujal 1983 wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru. O suɓaama dow laylaytol lanyol lesdi Naajeeriya (NPN).<ref>{{Cite news|title=Reminiscences with Emir of Suleja, Alhaji Awwal Ibrahim - Daily Trust|url=https://dailytrust.com/reminiscences-with-emir-of-suleja-alhaji-awwal-ibrahim/|newspaper=[[Daily Trust]]|access-date=3 August 2023}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ibraahiima jibinaa ko to Abuja, jooni ko Suleja woni e lewru Seeɗto hitaande 1941. O naati duɗal hakkundeewal diiwaan, Bida tuggi 1956 haa 1961, o jokki jaŋde makko to duɗal janngirɗe Arab, Kano. O heɓi dipoloma makko e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abdullahi Bayero e hitaande 1967, o heɓi master makko e hitaande 1970. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1967, o woni jannginoowo ɗemɗe. Tuggi 1967 haa 1976, Ibrahiima ummiima e nder njuɓɓudi laamu, o woniino binnditagol gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano e Sekereteer kuuɓtodinɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde pinal hakkunde 1973 e 1975. Nde Dowla Niiseer sosaa e hitaande 1976, golle makko mbaɗtaa e dowla keso to. O woniino e fuɗɗoode koolaaɗo kuuɓal golle teeŋtuɗe hade makko wontude koolaaɗo kuuɓal laamu nokkuuji.<ref name="wstate" />.<ref>{{cite web|url=https://apps.dtic.mil/sti/pdfs/ADA352441.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110605010121/http://www.dtic.mil/cgi-bin/GetTRDoc?AD=ADA352441&Location=U2&doc=GetTRDoc.pdf|url-status=live|archive-date=June 5, 2011|work=New Nigerian|title=50 Persons Banned for Life|date=26 July 1986|accessdate=2010-03-25}}</ref> == Guwerneer == E hitaande 1979, o acci kuugal laamu ngam o tawtoree ngam suɓugo hooreejo lesdi Naajeeriya les lannda lesdi Naajeeriya (NPN). Ibrahiima heɓi primaire nden o fooli nder ƴamol ngol nder cuɓi lesdi Naajeeriya ngam o laatoo Gomnaajo arandeejo suɓaaɗo nder lesdi Niger. Won eɓɓooje ngam ittude Ibraahiima nde o woni guwerneer ndee. O woppitaama ɓaawo kuudetaa gadduɗo General Muhammadu Buhari e laamu. Ñaawirde konu nde laamu Buhari sosi, ñaawi mo sabu huutoraade laamu e fenaande 1984. E hitaande 1986 o haɗaama fotde nguurndam makko jogaade golle laamu walla tawtoreede politik partiiji. == Amiir leydi Suleeja == Emira Suleja ko emiraaji Hawsanaaɓe sosaaɗi e fuɗɗoode teeminannde 19ɓiire, ko adii ɗuum ina wiyee Abuja, e nder leydi Niiseer hannde ndii. E hitaande 1976 feccere mawnde e emiraaji ɗii ɓeydi heen leydi ummoriindi e dowlaaji goɗɗi, wonti leydi laamorgo leydi ndii, tawi ko wuro keso ngo Abuja woni. Emiraaji ɗii innitiraa ko Suleja, tuugnaade e wuro wiyeteengo Suleja ngo heddii e Dowla Niiseer. Awwal Ibraahiima wonti Amiir, walla Sarki, Suleja e hitaande 1993. Naatgol makko e laamu waɗii fitinaaji e halkaare jawdi e juuɗe luutndiiɓe. Liɓaa mo ñalnde 10 mee 1994 e juuɗe Seneraal Sani Abacha. Caggal nde o arti e demokaraasi, Awwal Ibraahiima artiraa e tiitoonde mum Emir Suleja ñalnde 17 lewru Yarkomaa 2000. Gartugol makko kadi addani ɗum hareeji keewɗi, ɗum addani laamu nguu noddude soldateeɓe haɓantooɓe fitinaaji, e waɗde coktirgal waktuuji 20. Yimɓe 21 nanngaama ina jeyaa heen hooreejo leydi Emiraaji Suleja, hono Alhaji Shuaibu Barda. Nde o wolwanno haa suudu Awwal Ibrahim nder lewru Juko hitaande 2008, guwerneer lesdi Naajeeriya, Muazu Babangida Aliyu, teskiima caɗeele taariindi e renndo ngo yaajnuki laamorde lesdi Naajeeriya saabi haa wuro ɓooymaare Suleja, nden o noddi ceede lesdi Naajeeriya ngam yaawnugo ɓamtaare. E lewru suwee 2001, Ibraahiima rokkaa karaŋ Kumaandaŋ Niiseer. E hitaande 2010 o wonii hooreejo goomu laamu Dowla Niiseer ngam moƴƴitinde Almajirci. Almajirci ko janngooɓe Quraana yahooɓe, fawaade e sadakaaji ngam wuurde. == Tuugnorgal == 338dnfzf0mnjcoklftkeq1xvm2hscab Shehu Kangiwa 0 42274 174898 2026-06-20T12:43:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174898 wikitext text/x-wiki Alhaji Muhammadu Shehu KangiwaListenR woni guwerneer siwil arandeejo cuɓaaɗo nder diiwal Sokoto, Naajeeriya nder lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓre nde duuɓi mum juuti, o jokki laamu diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Noowammbar 1981. O wakiiliijo lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Ko o guwerneer lolluɗo, rokkuɗo ndiyam, cellal, nafooje ndema, jaŋde to bannge tolnooji kala e laamu laaɓtungu. Eɓɓaande ndiyam Bakolori, nde laamu konu ɓennungu nguu fuɗɗii, riiwti remooɓe heewɓe tawi ndokkaani leydi walla njoɓdi. E nder yeewtere seppooɓe e lewru noowammbar 1979, Kangiwa fodaniino ɓe ƴeewtaade denndaangal caɗeele maɓɓe. Kono, ñalnde 28 abriil 1980, polis yani e seppooɓe ɓe ngalaa kaɓirɗe, mbari heen ko ina tolnoo e 380 neɗɗo. Laamu ngu fiyi heen, wiyi ko 25 tan maayi heen. O maɓɓi Sheek Zakzaky mo diɗɗal lislaam to leydi Naajeeriya, kanko e yoga e almuɓɓe makko ɓadtiiɓe, o wiyi o yiɗiino warde mo. E hitaande 1981, o ɓeydi limngal nokkuuje laamu nokkuuje nder diiwal ngal diga 19 haa 32. Ammaa lomto maako Kolonel Garba Duba waylitii ngal kuugal nder hitaande 1984. O sankii ko e lewru noowammbar 1981, o yani e puccu nde o woni e fiyde polo e hitaande 1981 e kawgel Ligue Georgia. E hitaande 1982 Unisteel Ltd. hokkii mo koppi Shehu Kangiwa ngam siftorde mo, koppi ɗii jooni ko laamu diiwaan Sokoto toppitii ɗum. Tuugnorgal e7pad9daiw8y3wfinew4z9ws4ne8eh7 174899 174898 2026-06-20T12:45:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174899 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Alhaji Muhammadu Shehu KangiwaListenR woni guwerneer siwil arandeejo cuɓaaɗo nder diiwal Sokoto, Naajeeriya nder lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓre nde duuɓi mum juuti, o jokki laamu diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Noowammbar 1981. O wakiiliijo lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Ko o guwerneer lolluɗo, rokkuɗo ndiyam, cellal, nafooje ndema, jaŋde to bannge tolnooji kala e laamu laaɓtungu. Eɓɓaande ndiyam Bakolori, nde laamu konu ɓennungu nguu fuɗɗii, riiwti remooɓe heewɓe tawi ndokkaani leydi walla njoɓdi. E nder yeewtere seppooɓe e lewru noowammbar 1979, Kangiwa fodaniino ɓe ƴeewtaade denndaangal caɗeele maɓɓe. Kono, ñalnde 28 abriil 1980, polis yani e seppooɓe ɓe ngalaa kaɓirɗe, mbari heen ko ina tolnoo e 380 neɗɗo. Laamu ngu fiyi heen, wiyi ko 25 tan maayi heen. O maɓɓi Sheek Zakzaky mo diɗɗal lislaam to leydi Naajeeriya, kanko e yoga e almuɓɓe makko ɓadtiiɓe, o wiyi o yiɗiino warde mo. E hitaande 1981, o ɓeydi limngal nokkuuje laamu nokkuuje nder diiwal ngal diga 19 haa 32. Ammaa lomto maako Kolonel Garba Duba waylitii ngal kuugal nder hitaande 1984. O sankii ko e lewru noowammbar 1981, o yani e puccu nde o woni e fiyde polo e hitaande 1981 e kawgel Ligue Georgia. E hitaande 1982 Unisteel Ltd. hokkii mo koppi Shehu Kangiwa ngam siftorde mo, koppi ɗii jooni ko laamu diiwaan Sokoto toppitii ɗum. Tuugnorgal ls4nhyanzis2zhjbktmvl5rq6zij23p 174900 174899 2026-06-20T12:46:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174900 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Muhammadu Shehu''' KangiwaListenR woni guwerneer siwil arandeejo cuɓaaɗo nder diiwal Sokoto, Naajeeriya nder lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓre nde duuɓi mum juuti, o jokki laamu diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Noowammbar 1981. O wakiiliijo lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Ko o guwerneer lolluɗo, rokkuɗo ndiyam, cellal, nafooje ndema, jaŋde to bannge tolnooji kala e laamu laaɓtungu. Eɓɓaande ndiyam Bakolori, nde laamu konu ɓennungu nguu fuɗɗii, riiwti remooɓe heewɓe tawi ndokkaani leydi walla njoɓdi. E nder yeewtere seppooɓe e lewru noowammbar 1979, Kangiwa fodaniino ɓe ƴeewtaade denndaangal caɗeele maɓɓe. Kono, ñalnde 28 abriil 1980, polis yani e seppooɓe ɓe ngalaa kaɓirɗe, mbari heen ko ina tolnoo e 380 neɗɗo. Laamu ngu fiyi heen, wiyi ko 25 tan maayi heen. O maɓɓi Sheek Zakzaky mo diɗɗal lislaam to leydi Naajeeriya, kanko e yoga e almuɓɓe makko ɓadtiiɓe, o wiyi o yiɗiino warde mo. E hitaande 1981, o ɓeydi limngal nokkuuje laamu nokkuuje nder diiwal ngal diga 19 haa 32. Ammaa lomto maako Kolonel Garba Duba waylitii ngal kuugal nder hitaande 1984. O sankii ko e lewru noowammbar 1981, o yani e puccu nde o woni e fiyde polo e hitaande 1981 e kawgel Ligue Georgia. E hitaande 1982 Unisteel Ltd. hokkii mo koppi Shehu Kangiwa ngam siftorde mo, koppi ɗii jooni ko laamu diiwaan Sokoto toppitii ɗum. == Tuugnorgal == o48l7u6hyczs56ervu7ptq3x7xek0wh 174901 174900 2026-06-20T12:49:14Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174901 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Muhammadu Shehu''' KangiwaListenR woni guwerneer siwil arandeejo cuɓaaɗo nder diiwal Sokoto, Naajeeriya nder lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓre nde duuɓi mum juuti, o jokki laamu diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Noowammbar 1981. O wakiiliijo lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Ko o guwerneer lolluɗo, rokkuɗo ndiyam, cellal, nafooje ndema, jaŋde to bannge tolnooji kala e laamu laaɓtungu. Eɓɓaande ndiyam Bakolori, nde laamu konu ɓennungu nguu fuɗɗii, riiwti remooɓe heewɓe tawi ndokkaani leydi walla njoɓdi. E nder yeewtere seppooɓe e lewru noowammbar 1979, Kangiwa fodaniino ɓe ƴeewtaade denndaangal caɗeele maɓɓe. Kono, ñalnde 28 abriil 1980, polis yani e seppooɓe ɓe ngalaa kaɓirɗe, mbari heen ko ina tolnoo e 380 neɗɗo. Laamu ngu fiyi heen, wiyi ko 25 tan maayi heen. O maɓɓi Sheek Zakzaky mo diɗɗal lislaam to leydi Naajeeriya, kanko e yoga e almuɓɓe makko ɓadtiiɓe, o wiyi o yiɗiino warde mo. E hitaande 1981, o ɓeydi limngal nokkuuje laamu nokkuuje nder diiwal ngal diga 19 haa 32. Ammaa lomto maako Kolonel Garba Duba waylitii ngal kuugal nder hitaande 1984. O sankii ko e lewru noowammbar 1981, o yani e puccu nde o woni e fiyde polo e hitaande 1981 e kawgel Ligue Georgia. E hitaande 1982 Unisteel Ltd. hokkii mo koppi Shehu Kangiwa ngam siftorde mo, koppi ɗii jooni ko laamu diiwaan Sokoto toppitii ɗum.<ref>{{cite web|url=http://www.peoplesdaily-online.com/index.php/sport-mainmenu-28/polo/66-polo/4750-georgian-cup-africas-most-coveted-polo-trophy-|publisher=Peoples Daily|title=Georgian Cup: Africa's most coveted polo trophy|author=AbdulRaheem Aodu|access-date=2010-01-10}}</ref> == Tuugnorgal == n445y5kwngf1myfyvxd3shuw07zjfin 174902 174901 2026-06-20T12:50:26Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174902 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Muhammadu Shehu''' KangiwaListenR woni guwerneer siwil arandeejo cuɓaaɗo nder diiwal Sokoto, Naajeeriya nder lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓre nde duuɓi mum juuti, o jokki laamu diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Noowammbar 1981. O wakiiliijo lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Ko o guwerneer lolluɗo, rokkuɗo ndiyam, cellal, nafooje ndema, jaŋde to bannge tolnooji kala e laamu laaɓtungu.<ref>{{cite web|url=http://www.unn.edu.ng/home/index2.php?option=com_docman&task=doc_view&gid=2979&Itemid=306|title=Primary Health Care Plan for Bobinga Local Government Area, Sokoto State, Nigeria|publisher=Federal Ministry of Health|date=September 1986|access-date=2010-01-10}}</ref> Eɓɓaande ndiyam Bakolori, nde laamu konu ɓennungu nguu fuɗɗii, riiwti remooɓe heewɓe tawi ndokkaani leydi walla njoɓdi. E nder yeewtere seppooɓe e lewru noowammbar 1979, Kangiwa fodaniino ɓe ƴeewtaade denndaangal caɗeele maɓɓe. Kono, ñalnde 28 abriil 1980, polis yani e seppooɓe ɓe ngalaa kaɓirɗe, mbari heen ko ina tolnoo e 380 neɗɗo. Laamu ngu fiyi heen, wiyi ko 25 tan maayi heen. O maɓɓi Sheek Zakzaky mo diɗɗal lislaam to leydi Naajeeriya, kanko e yoga e almuɓɓe makko ɓadtiiɓe, o wiyi o yiɗiino warde mo. E hitaande 1981, o ɓeydi limngal nokkuuje laamu nokkuuje nder diiwal ngal diga 19 haa 32. Ammaa lomto maako Kolonel Garba Duba waylitii ngal kuugal nder hitaande 1984. O sankii ko e lewru noowammbar 1981, o yani e puccu nde o woni e fiyde polo e hitaande 1981 e kawgel Ligue Georgia. E hitaande 1982 Unisteel Ltd. hokkii mo koppi Shehu Kangiwa ngam siftorde mo, koppi ɗii jooni ko laamu diiwaan Sokoto toppitii ɗum.<ref>{{cite web|url=http://www.peoplesdaily-online.com/index.php/sport-mainmenu-28/polo/66-polo/4750-georgian-cup-africas-most-coveted-polo-trophy-|publisher=Peoples Daily|title=Georgian Cup: Africa's most coveted polo trophy|author=AbdulRaheem Aodu|access-date=2010-01-10}}</ref> == Tuugnorgal == 767qel4noei302q4hgav44cjdax5w2y 174903 174902 2026-06-20T12:52:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174903 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Alhaji Muhammadu Shehu''' KangiwaListenR woni guwerneer siwil arandeejo cuɓaaɗo nder diiwal Sokoto, Naajeeriya nder lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓre nde duuɓi mum juuti, o jokki laamu diga lewru Oktoba 1979 haa lewru Noowammbar 1981. O wakiiliijo lanyol lesdi Naajeeriya (NPN). Ko o guwerneer lolluɗo, rokkuɗo ndiyam, cellal, nafooje ndema, jaŋde to bannge tolnooji kala e laamu laaɓtungu.<ref>{{cite web|url=http://www.unn.edu.ng/home/index2.php?option=com_docman&task=doc_view&gid=2979&Itemid=306|title=Primary Health Care Plan for Bobinga Local Government Area, Sokoto State, Nigeria|publisher=Federal Ministry of Health|date=September 1986|access-date=2010-01-10}}</ref> Eɓɓaande ndiyam Bakolori, nde laamu konu ɓennungu nguu fuɗɗii, riiwti remooɓe heewɓe tawi ndokkaani leydi walla njoɓdi. E nder yeewtere seppooɓe e lewru noowammbar 1979, Kangiwa fodaniino ɓe ƴeewtaade denndaangal caɗeele maɓɓe. Kono, ñalnde 28 abriil 1980, polis yani e seppooɓe ɓe ngalaa kaɓirɗe, mbari heen ko ina tolnoo e 380 neɗɗo. Laamu ngu fiyi heen, wiyi ko 25 tan maayi heen. O maɓɓi Sheek Zakzaky mo diɗɗal lislaam to leydi Naajeeriya, kanko e yoga e almuɓɓe makko ɓadtiiɓe, o wiyi o yiɗiino warde mo.<ref>{{cite book|page=76|title=Displacement and the politics of violence in Nigeria|author=Paul E. Lovejoy|author2=Pat Ama Tokunbo Williams|publisher=BRILL|year=1997|isbn=90-04-10876-9}}</ref> E hitaande 1981, o ɓeydi limngal nokkuuje laamu nokkuuje nder diiwal ngal diga 19 haa 32. Ammaa lomto maako Kolonel Garba Duba waylitii ngal kuugal nder hitaande 1984. O sankii ko e lewru noowammbar 1981, o yani e puccu nde o woni e fiyde polo e hitaande 1981 e kawgel Ligue Georgia. E hitaande 1982 Unisteel Ltd. hokkii mo koppi Shehu Kangiwa ngam siftorde mo, koppi ɗii jooni ko laamu diiwaan Sokoto toppitii ɗum.<ref>{{cite web|url=http://www.peoplesdaily-online.com/index.php/sport-mainmenu-28/polo/66-polo/4750-georgian-cup-africas-most-coveted-polo-trophy-|publisher=Peoples Daily|title=Georgian Cup: Africa's most coveted polo trophy|author=AbdulRaheem Aodu|access-date=2010-01-10}}</ref> == Tuugnorgal == 24a2pt80jylz0gkjbxs4pj27mh5a5sd Sule Katagum 0 42275 174904 2026-06-20T12:57:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174904 wikitext text/x-wiki Alhaji Sule Katagum OFR CMG (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Katagum e hitaande 1989. Ngendam Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya. E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa.[5]: 85–86 Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205 Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii. Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. Tuugnorgal p4g0yxv7m1slkb5s8twaies3xd7rhda 174905 174904 2026-06-20T12:58:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174905 wikitext text/x-wiki Alhaji Sule Katagum OFR CMG (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Ka {{Databox}} tagum e hitaande 1989. Ngendam Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya. E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa.[5]: 85–86 Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205 Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii. Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. Tuugnorgal 7cbpoxwk865yxq9qhilamubsy4fm6hh 174906 174905 2026-06-20T12:59:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174906 wikitext text/x-wiki '''Alhaji Sule Katagum OFR CMG''' (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Ka {{Databox}} == tagum e hitaande 1989. == Ngendam Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya. E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa.[5]: 85–86 Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205 Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii. Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. Tuugnorgal sq5rmnsxenzzbmi15gxagsa9yel5bzz 174908 174906 2026-06-20T13:00:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174908 wikitext text/x-wiki '''Alhaji Sule Katagum OFR CMG''' (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Ka {{Databox}} == tagum e hitaande 1989. == Ngendam Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya. E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa.[5]: 85–86 Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205 Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii. Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. == Tuugnorgal == co0n8vqdrtbftfhvle0de3ns0b78nqb 174909 174908 2026-06-20T13:02:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174909 wikitext text/x-wiki '''Alhaji Sule Katagum OFR CMG''' (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Ka {{Databox}} == tagum e hitaande 1989. == == Ngendam == Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya.<ref>{{Cite web|date=1966-03-23|title=Nigeria Government Gazette dated 1966-03-23 number 27|url=https://gazettes.africa/akn/ng/officialGazette/government-gazette/1966-03-23/27/eng@1966-03-23|access-date=2025-06-07|website=Gazettes.Africa|language=en}}</ref><ref name=":2" /> E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa.[5]: 85–86 Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205 Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii. Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. == Tuugnorgal == sr9cqq3dq2k09mbzz3687dxktvd1fnt 174910 174909 2026-06-20T13:03:33Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174910 wikitext text/x-wiki '''Alhaji Sule Katagum OFR CMG''' (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Ka {{Databox}} == tagum e hitaande 1989. == == Ngendam == Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya.<ref>{{Cite web|date=1966-03-23|title=Nigeria Government Gazette dated 1966-03-23 number 27|url=https://gazettes.africa/akn/ng/officialGazette/government-gazette/1966-03-23/27/eng@1966-03-23|access-date=2025-06-07|website=Gazettes.Africa|language=en}}</ref><ref name=":2" /> E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa. : 85–86<ref>{{Cite web|last=Babah|first=Chinedu|date=2017-02-21|title=KATAGUM, Alh. Sule (Late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/katagum-alhaji-sule-late/|access-date=2025-06-06|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref> Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205 Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii. Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. == Tuugnorgal == tghbpzh7lbtcquu7e0ojrs2cyig5a9m 174911 174910 2026-06-20T13:04:53Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174911 wikitext text/x-wiki '''Alhaji Sule Katagum OFR CMG''' (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Ka {{Databox}} == tagum e hitaande 1989. == == Ngendam == Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya.<ref>{{Cite web|date=1966-03-23|title=Nigeria Government Gazette dated 1966-03-23 number 27|url=https://gazettes.africa/akn/ng/officialGazette/government-gazette/1966-03-23/27/eng@1966-03-23|access-date=2025-06-07|website=Gazettes.Africa|language=en}}</ref><ref name=":2" /> E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa. : 85–86<ref>{{Cite web|last=Babah|first=Chinedu|date=2017-02-21|title=KATAGUM, Alh. Sule (Late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/katagum-alhaji-sule-late/|access-date=2025-06-06|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref> Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205<ref>{{Cite book|last=Feinstein|first=Alan|url=http://archive.org/details/africanrevolutio0000fein|title=African revolutionary; the life and times of Nigeria's Aminu Kano|date=1973|publisher=Quadrangle|others=Internet Archive|isbn=978-0-8129-0321-8|location=New York}}</ref> Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii. Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. == Tuugnorgal == e35d2wawwzj3rqbi1tdozeb0k3bvcog 174913 174911 2026-06-20T13:07:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174913 wikitext text/x-wiki '''Alhaji Sule Katagum OFR CMG''' (1927 – 17 Duujal 2017) ko golloowo laamu, dowla e njulaagu. Kanko woni hooreejo arandeejo Komitiiru hukuumaaji lesdi Naajeeriya. O joginoo kadi tiitoonde aadaaji madakin katagum, caggal ɗuum o wonti Waziri Emira Ka {{Databox}} == tagum e hitaande 1989. == == Ngendam == Sule Katagum jibinaa ko to Katagum e nder diiwaan Bauchi to bannge worgo leydi Najeriya.<ref>{{Cite web|date=1966-03-23|title=Nigeria Government Gazette dated 1966-03-23 number 27|url=https://gazettes.africa/akn/ng/officialGazette/government-gazette/1966-03-23/27/eng@1966-03-23|access-date=2025-06-07|website=Gazettes.Africa|language=en}}</ref><ref name=":2" /> E fuɗɗoode kitaale 1940, o naati duɗal hakkundeewal Bauchi, ɗo Aminu Kano e Abubakar Tafawa Balewa njanngini mo. E nder sahaa makko toon, o ardiima seppo almudɓe ngam salaade ko ɓe mbiyata ko ina bonna almudɓe, o siftinii geɗe bayɗe no kaalis poos mo ɓe keɓi e ŋakkeende nguura. Seppo ngoo ɓeydiima haa arti e denndaangal almudɓe ɓee, ɗum addani Emir Bauchi waɗde heen hakkillaaji mum en. Caggal wiɗto, gardiiɗo duɗal ngal woppitaa, lomtinaa Balewa. : 85–86<ref>{{Cite web|last=Babah|first=Chinedu|date=2017-02-21|title=KATAGUM, Alh. Sule (Late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/katagum-alhaji-sule-late/|access-date=2025-06-06|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref> Nde o timmini jaŋde makko, Katagum naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde njuɓɓudi laamu, Zaria. Nde o woni Zaria, o waɗi sehilaagal mawngal e Isa Wali, ɓiy-yumma Aminu Kano, wonti sehil makko. E kitaale 1950, Katagum fuɗɗii golle mum e nder laamu, ko o golloowo laamu e les njiimaandi Katagum. E hitaande 1955, o naati e lannda Kongres yimɓe worgo (NPC), o toɗɗaa Sekreteruuji lannda kaa e nder catal Katagum. E hitaande 1959, Abubakar Tafawa Balewa, e oon sahaa gardiiɗo jaagorɗe leydi Najeriya, toɗɗii Katagum hooreejo fedde toppitiinde golle laamu (FPSC). Caggal kuudetaa lewru Yarkomaa 1966, baɗnooɗo laamu Najeriya gadano oo, Katagum jokki e darnde mum e gardagol Seneraal Johnson Aguiyi-Ironsi. Caggal kuudetaa gonɗo caggal ndeen hitaande e warngo Aguiyi-Ironsi, Katagum ardii delegaasiyoŋ gollotooɓe e laamu ngam waawde waawnude Lietnaa Kolonel Murtala Muhammed e ofiseeji mawɗi goɗɗi to Fuɗnaange ngam salaade seertude e Fedde Naajeeriya. : 119–120 O jeyaa kadi e ardiiɓe sosde dowlaaji ɓurɗi heewde, o waɗii darnde mawnde e waawde jaɓde ardiiɓe Fuɗnaange ngam jaɓde yamiroore Yakubu Gowon ngam lomtaade diiwanuuji nay ɗii dowlaaji sappo e ɗiɗi e fuɗɗoode hitaande 1967.: 205<ref>{{Cite book|last=Feinstein|first=Alan|url=http://archive.org/details/africanrevolutio0000fein|title=African revolutionary; the life and times of Nigeria's Aminu Kano|date=1973|publisher=Quadrangle|others=Internet Archive|isbn=978-0-8129-0321-8|location=New York}}</ref> Katagum ɗon siwta kuugal laamu ɓaawo o lomtinaama hooreejo FPSC bee nanta janngirde Okoronkwo Kesandu Ogan, nden o lomtinaama hooreejo lesdi Naajeeriya wakkati man. : 119 : 188 E jamaanu laamu ɗiɗaɓuru leydi Najeriya (1979–1983), Katagum wonti tergal mawngal e nder lannda ngenndiijo leydi Najeriya. Caggal nde konu nguu liɓi laamu siwil en e hitaande 1983, o wonti ƴaañoowo laamu ngu Seneraal Muhammadu Buhari ardinoo. Caggal yewtere nde o hokki New Nigerian nde o waɗi haalaaji cemmbiɗinki laamu sooja'en laamu sooja'en, o nanngaama bee Bukar Zarma, ardiiɗo jaaynde nde'e. Kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoppitaa ko e lewru ut 1985 caggal kuudetaa militeer mo seneraal Ibraahiima Babangida ardii.<ref>{{Cite news|last=Adamu|first=Adamu|author-link=Adamu Adamu|date=2015-07-24|title=Adieu Sarkin Yakin Nigeria|url=https://dailytrust.com/adieu-sarkin-yakin-nigeria/|access-date=2025-06-06|newspaper=[[Media Trust|Daily Trust]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite book|last=Dudley|first=Billy J.|url=http://archive.org/details/partiespoliticsi0000dudl|title=Parties and politics in northern Nigeria|date=1968|publisher=Cass|others=Internet Archive|isbn=978-0-7146-1658-2|location=London|pages=155}}</ref><ref>{{Cite book|url=http://archive.org/details/isbn_9781594549977|title=Nigeria in global politics : twentieth century and beyond : essays in honor of Professor Olajide Aluko|date=2006|publisher=New York : Nova Science Publishers|others=Internet Archive|isbn=978-1-59454-997-7|pages=36}}</ref> Katagum ina joginoo tiitoonde aadaaji Waziri Emira Katagum. Katagum sankii ko ñalnde 17 Duujal 2017. == Tuugnorgal == d6tzr24pcmbgze49nb1aywzx0a582df Esther Soyannwo 0 42276 174907 2026-06-20T12:59:50Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}'''Esther Oladunni Soyannwo''' (nee Ososami) ko jannginoowo, dawruyanke Najeriyaajo. E hitaande 1964 ko kanko woni debbo gadano toɗɗaade e suudu sarɗiiji, kono o dañaani jooɗaade e jooɗorde makko. ==Nguurndam== Soyannwo janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe CMS Lagos, o golliima jannginoowo. Yumma ɓiɓɓe jeegom,[1] o naati politik e kitaale 1950, o naati e fedde Action Group, o wonti daraniiɗo taƴre mum rewɓe e hitaande 1953. O suɓaama e nder diiso dii..." 174907 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Esther Oladunni Soyannwo''' (nee Ososami) ko jannginoowo, dawruyanke Najeriyaajo. E hitaande 1964 ko kanko woni debbo gadano toɗɗaade e suudu sarɗiiji, kono o dañaani jooɗaade e jooɗorde makko. ==Nguurndam== Soyannwo janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe CMS Lagos, o golliima jannginoowo. Yumma ɓiɓɓe jeegom,[1] o naati politik e kitaale 1950, o naati e fedde Action Group, o wonti daraniiɗo taƴre mum rewɓe e hitaande 1953. O suɓaama e nder diiso diiwaan Ijebu Sud,[2] caggal ɗuum o woni kanndidaa debbo tan e nder parlemaa Action Group e hitaande 19]3. Kampaañ makko ko miñiiko, jom jawdi en to Ijebu,[4] rokki mo £2,000.[2] Kampaañ makko kadi ko fedde rewɓe Ijebu walli ɗum.[2] O fooli Sanya Onabamiro, mo lannda maako lesdi Naajeeriya, bee woote 18,232 dow 2,149,[2] gooto nder kanndidaaji kesi ɗi Action Group ngam heɓugo jaalorgal nder diiwal hirnaange.[1] Kono suɓagol makko waɗii fitinaaji, lannda ka wasiyii mo wonde ina waawi wonde ko bonnata ƴettude jooɗorde makko.[2] ==Tuugnorgal== 2vgratv68tnuiede39jeguxgb3h5ljo 174912 174907 2026-06-20T13:07:18Z MOIBARDE 10068 Add link and references 174912 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Esther Oladunni Soyannwo''' (nee Ososami) ko jannginoowo, dawruyanke [[Na Moon-hee|Najeriyaajo]]. E hitaande 1964 ko kanko woni debbo gadano toɗɗaade e suudu sarɗiiji, kono o dañaani jooɗaade e jooɗorde makko. ==Nguurndam== Soyannwo janngi to duɗal sukaaɓe rewɓe CMS [[Lagos]], o golliima jannginoowo. Yumma ɓiɓɓe jeegom,<ref name="NYT">[https://www.nytimes.com/1965/11/14/archives/strife-in-nigeria-party-hits-back-loser-in-vote-see-threat-to.html STRIFE IN NIGERIA: PARTY HITS BACK; Loser in Vote See Threat to Political Existence] ''The New York Times'', 14 November 1965</ref> o naati politik e kitaale 1950, o naati e fedde ''Action Group'', o wonti daraniiɗo taƴre mum rewɓe e hitaande 1953. O suɓaama e nder diiso diiwaan Ijebu Sud,<ref name="NWM">"Nigerian Women Mobilized", ''Institute of International Studies'', 1982, p263</ref> caggal ɗuum o woni kanndidaa debbo tan e nder parlemaa Action Group e hitaande 1964<ref>Flora Nwapa (1987) [https://www.jstor.org/stable/pdf/24351567.pdf Women in Politics]</ref>. Kampaañ makko ko miñiiko, jom jawdi en to Ijebu,<ref>Catherine Coquery-Vidrovitch (2018) [https://books.google.com/books?id=72dNDwAAQBAJ&pg=PT185 ''African Women: A Modern History''] p185</ref> rokki mo £2,000.<ref name="NWM2">"Nigerian Women Mobilized", ''Institute of International Studies'', 1982, p263</ref> Kampaañ makko kadi ko fedde rewɓe Ijebu walli ɗum.<ref name="NWM3">"Nigerian Women Mobilized", ''Institute of International Studies'', 1982, p263</ref> O fooli Sanya Onabamiro, mo lannda maako lesdi [[Naajeeriya]], bee woote 18,232 dow 2,149,<ref name="NWM4">"Nigerian Women Mobilized", ''Institute of International Studies'', 1982, p263</ref> gooto nder kanndidaaji kesi ɗi ''Action Group'' ngam heɓugo jaalorgal nder diiwal hirnaange.<ref name="NYT2">[https://www.nytimes.com/1965/11/14/archives/strife-in-nigeria-party-hits-back-loser-in-vote-see-threat-to.html STRIFE IN NIGERIA: PARTY HITS BACK; Loser in Vote See Threat to Political Existence] ''The New York Times'', 14 November 1965</ref> Kono suɓagol makko waɗii fitinaaji, lannda ka wasiyii mo wonde ina waawi wonde ko bonnata ƴettude jooɗorde makko.<ref name="NWM5">"Nigerian Women Mobilized", ''Institute of International Studies'', 1982, p263</ref> ==Tuugnorgal== ntk4wavzelj9pxaaclszsk0i5q9m6ab Bode Thomas 0 42277 174914 2026-06-20T13:10:57Z MOIBARDE 10068 Created page with "{{Databox}}Mawɗo '''Bode Thomas'''listenR (jibinaa ko Olabode Akanbi Thomas ; oktoobar 1919 – 23 noowammbar 1953) ko awokaa, dawriyanke, dowla e aristokraat aadaaji leydi Nijeer. Thomas wonnoo ko jaagorgal koloñaal e nder Koloni e Protektorat Naajeeriya, kadi ko o jaagorgal teddungal e wasiyaaji sirlu e nder Laamu Oyo taariindi Yorubaland e sahaa nde leydi makko woni e les njiimaandi koloñaal Biritaan hade mum heɓde jeytaare mum e kitaale 1960. Ko kanko woni jaagor..." 174914 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mawɗo '''Bode Thomas'''listenR (jibinaa ko Olabode Akanbi Thomas ; oktoobar 1919 – 23 noowammbar 1953) ko awokaa, dawriyanke, dowla e aristokraat aadaaji leydi Nijeer. Thomas wonnoo ko jaagorgal koloñaal e nder Koloni e Protektorat Naajeeriya, kadi ko o jaagorgal teddungal e wasiyaaji sirlu e nder Laamu Oyo taariindi Yorubaland e sahaa nde leydi makko woni e les njiimaandi koloñaal Biritaan hade mum heɓde jeytaare mum e kitaale 1960. Ko kanko woni jaagorgal gadanal to leydi Najeriya ko feewti e yah-ngartaa.[1] ==Nguurndam gadano== Olabode Thomas jibinaa ko e galle Andrew Thomas, njulaagu alɗuɗo, njulaagu, ummoriiɗo Oyo kono ummiima Lagos. Ko o mawniiko Alaafin Abiodun mo Oyo. O naati duɗal C.M.S. Duɗal grammar, duɗal misiyoŋaaji ngal Tomaas Babington Makalay e James Pinson Labulo Davies cosi. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o woniino gardiiɗo jaagorɗe (junior clerk) to duɗal jaaɓi haaɗtirde (Najeriya Railway Corporation) kono haa nde hitaande ndee joofi, o woppi golle makko, o yahi to Londres ngam janngude sariya. O noddaama haa bar nder hitaande 1942, o warti Naajeeriya ngam o tabbitina ko laatake kuugal cemmbiɗngal haa Lagos.[2] E hitaande 1948, kanko e hooreejo leydi ndii e hooreejo leydi ndii, o sosi fedde sariyaaji leydi Najeriya, ina wiyee "Thomas, Williams e Kayode".[3] ==Golle politik== E hitaande 1946, o woni konseyeer sariya Egbe Omo Oduduwa, o jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende Action Groupe. Ko adii nde o naatata e Action Group, o wonnoo ko awokaajo Lagos, o wonnoo ko tergal e fedde sukaaɓe leydi Najeriya. O limtaama bana tergal Naajeeriya arandewal mawngal nder kawtal siyaasaaku wakkati koloñaal ngam waɗugo haala cemmbiɗka ngam lanndaaji siyaasaaku diiwalji, ɗi, o tammi maa ɓe keɓ anndal ko haani ngam ɓamtugo diiwalji maɓɓe nden boo ɓe waɗa kawtal haa caka.[4] O woniino kadi ardiiɗo daraniiɗo addude mawɓe leƴƴi e laamɓe e nder fedde Action Group yaajnde.[5] E ngal ɗoon politik, sikke alaa o rokkii ko heewi e humpito makko e wonde Balogun Oyo — tiitoonde nde o heɓi e hitaande 1949.[6] Feere ndee caggal ɗuum hollitii wonde ko kañum woni feere tiiɗnde ngam mooftude yimɓe e nder won e gure. Thomas e Awolowo ina njoginoo sahaa e sahaa fof miijooji politik luurondirɗi, ɗi heewɓe meeɗaa seerde e maayde makko. Ko ɓuri heewde e miijooji makko e lanndaaji diiwaanuuji ɗii, ɗi o joofni e ɓadtaade njuɓɓudi politik laamu nguu, meeɗaani yahdude e miijooji Awolowo, ɗi tuugnii ko e fedde. E hitaande 1951, Thomas woniino wakiliijo diiwaan hirnaange oo, hono jaagorgal ko feewti e yah-ngartaa e nder doosɗe leydi McPherson, kadi ko o daraniiɗo laamu hoore mum e nder leydi Najeriya. O woppi golle ɗee e nder caɗeele doosɗe leydi e lewru marse 1953. Caggal ɗuum o wonti jaagorgal golle caggal batu doosɗe leydi to Londres.[7] Thomas ina hiisee wonde neɗɗo jom hakkille kono mawninkiniiɗo no feewi, jokkondirɗo e yoga e ardiiɓe nokku oo hono Sir Ahmadu Bello e Alaafin Adeyemi II. O wiyaama o 6uuccii Alaafin e batu Diisnondiral Diisnondiral Oyo sabu Alaafin daraaki e teddungal makko (ko kanko woni hooreejo diiso ngoo tawi Alaafin ina woni tergal, kono cfum e hoore mum ko 6eydagol - hono no Balogun Oyo nii, hooreejo Thomas ina jeyaa e aadaaji Alaafin en[]8). Ko o gardiiɗo fedde nde ina waɗi ko ɓuri heewde e Oyo Mesi en luulndiiɓe laamu Alaafin Adeyemi e dow daliilu wonde Alaafin ina luulndii kapitaal (capitalisation) njoɓɗeele kuutorteeɗe ngam wallitde jaŋde e cellal. i5zqsns33i09smgq088cdkpx1ib74ht 174922 174914 2026-06-20T13:24:57Z MOIBARDE 10068 Add links and references 174922 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mawɗo '''Bode Thomas'''listenR (jibinaa ko Olabode Akanbi Thomas ; oktoobar 1919 – 23 noowammbar 1953) ko awokaa, dawriyanke, dowla e aristokraat aadaaji leydi Nijeer. Thomas wonnoo ko jaagorgal koloñaal e nder Koloni e Protektorat [[Naajeeriya]], kadi ko o jaagorgal teddungal e wasiyaaji sirlu e nder Laamu Oyo taariindi ''Yorubaland'' e sahaa nde leydi makko woni e les njiimaandi koloñaal Biritaan hade mum heɓde jeytaare mum e kitaale 1960. Ko kanko woni jaagorgal gadanal to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] ko feewti e yah-ngartaa.<ref>{{Cite web|date=2022-04-28|title=The Tale of Olabode Akanbi Thomas {{!}} Oyo State News|url=https://oyoaffairs.net/the-tale-of-olabode-akanbi-thomas/|access-date=2024-07-09|website=oyoaffairs.net|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam gadano== Olabode Thomas jibinaa ko e galle Andrew Thomas, njulaagu alɗuɗo, njulaagu, ummoriiɗo Oyo kono ummiima [[Lagos]]. Ko o mawniiko Alaafin Abiodun mo [[Oyo]]. O naati duɗal C.M.S. Duɗal ''grammar'', duɗal misiyoŋaaji ngal Tomaas Babington Makalay e James Pinson Labulo Davies cosi. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o woniino gardiiɗo jaagorɗe (''junior clerk'') to duɗal jaaɓi haaɗtirde ([[Naajeeriya|Najeriya]] ''Railway Corporation'') kono haa nde hitaande ndee joofi, o woppi golle makko, o yahi to Londres ngam janngude sariya. O noddaama haa bar nder hitaande 1942, o warti [[Naajeeriya]] ngam o tabbitina ko laatake kuugal cemmbiɗngal haa [[Lagos]].<ref>{{cite journal|first=Philip|last=Garigue|title=Changing Political Leadership in West Africa|journal=Africa: Journal of the International African Institute|volume=24|issue=3|year=1954|pages=220–232 [p. 224–225]|doi=10.2307/1156426|jstor=1156426}}</ref> E hitaande 1948, kanko e hooreejo leydi ndii e hooreejo leydi ndii, o sosi fedde sariyaaji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], ina wiyee "Thomas, Williams e Kayode".<ref>{{cite web|author=Femi Fani-Kayode|url=http://www.nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm|title=In remembrance of Fani Power|publisher=Niger Delta Congress|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121229031542/http://nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm|archivedate=29 December 2012|accessdate=3 October 2014|url-status=dead}}</ref> ==Golle politik== E hitaande 1946, o woni konseyeer sariya Egbe Omo Oduduwa, o jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende ''Action'' Groupe. Ko adii nde o naatata e ''Action Group'', o wonnoo ko awokaajo [[Lagos]], o wonnoo ko tergal e fedde sukaaɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O limtaama bana tergal [[Naajeeriya]] arandewal mawngal nder kawtal siyaasaaku wakkati koloñaal ngam waɗugo haala cemmbiɗka ngam lanndaaji siyaasaaku diiwalji, ɗi, o tammi maa ɓe keɓ anndal ko haani ngam ɓamtugo diiwalji maɓɓe nden boo ɓe waɗa kawtal haa caka.<ref name="Sklar p 103">{{cite book|first=Richard L.|last=Sklar|title=Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation|location=Trenton, NJ|publisher=Africa World Press|year=2004|page=103|isbn=1-59221-209-3}}</ref> O woniino kadi ardiiɗo daraniiɗo addude mawɓe leƴƴi e laamɓe e nder fedde ''Action Group'' yaajnde.<ref>{{cite book|first=Richard L.|last=Sklar|title=Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation|location=Trenton, NJ|publisher=Africa World Press|year=2004|page=104|isbn=1-59221-209-3}}</ref> E ngal ɗoon politik, sikke alaa o rokkii ko heewi e humpito makko e wonde Balogun Oyo — tiitoonde nde o heɓi e hitaande 1949. Feere ndee caggal ɗuum hollitii wonde ko kañum woni feere tiiɗnde ngam mooftude yimɓe e nder won e gure. Thomas e [[Awolowo]] ina njoginoo sahaa e sahaa fof miijooji politik luurondirɗi, ɗi heewɓe meeɗaa seerde e maayde makko. Ko ɓuri heewde e miijooji makko e lanndaaji diiwaanuuji ɗii, ɗi o joofni e ɓadtaade njuɓɓudi politik laamu nguu, meeɗaani yahdude e miijooji Awolowo, ɗi tuugnii ko e fedde. E hitaande 1951, Thomas woniino wakiliijo diiwaan hirnaange oo, hono jaagorgal ko feewti e yah-ngartaa e nder doosɗe leydi McPherson, kadi ko o daraniiɗo laamu hoore mum e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O woppi golle ɗee e nder caɗeele doosɗe leydi e lewru marse 1953. Caggal ɗuum o wonti jaagorgal golle caggal batu doosɗe leydi to Londres.<ref>{{Cite web|last=Ifeoma|first=Peter|date=2018|title=Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas|url=https://dnllegalandstyle.com/2018/fallen-legal-heroes-chief-bode-thomas/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190125073625/https://dnllegalandstyle.com/2018/fallen-legal-heroes-chief-bode-thomas/|archive-date=25 January 2019|access-date=|website=}}</ref> Thomas ina hiisee wonde neɗɗo jom hakkille kono mawninkiniiɗo no feewi, jokkondirɗo e yoga e ardiiɓe nokku oo hono ''Sir'' [[Ahmadu Bello]] e [[Alaafin]] Adeyemi II. O wiyaama o 6uuccii Alaafin e batu Diisnondiral Diisnondiral Oyo sabu Alaafin daraaki e teddungal makko (ko kanko woni hooreejo diiso ngoo tawi Alaafin ina woni tergal, kono cfum e hoore mum ko 6eydagol - hono no Balogun Oyo nii, hooreejo Thomas ina jeyaa e aadaaji Alaafin en<ref>{{cite news|url=http://www.thenationonlineng.net/archive2/tblnews_Detail.php?id=70818|location=Lagos, Nigeria|title=Bode Thomas: 55 years after|date=24 November 2008|accessdate=3 October 2014|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref>). Ko o gardiiɗo fedde nde ina waɗi ko ɓuri heewde e Oyo Mesi en luulndiiɓe laamu Alaafin Adeyemi e dow daliilu wonde Alaafin ina luulndii kapitaal (capitalisation) njoɓɗeele kuutorteeɗe ngam wallitde jaŋde e cellal. == Nguurndam neɗɗo == Tomaas resndi ɗum ko Lukresiya Shobola Odunsi. Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko Eniola, Dapo, Vera e Tokunbo.<ref>{{Cite web|date=2022-04-28|title=The Tale of Olabode Akanbi Thomas {{!}} Oyo State News|url=https://oyoaffairs.net/the-tale-of-olabode-akanbi-thomas/|access-date=2024-07-09|website=oyoaffairs.net|language=en-US}}</ref> O woniino hooreejo Eklesiya Afriknaajo [[Naajeeriya]], o woniino tergal e yiilirde jaaynde ''Daily Service''. O wonnoo ko e haalde sahaaji, ɗum addani mo heɓde añɓe.[<ref>{{cite web|last1=Peters|first1=Ifeoma|title=Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas|url=https://dnllegalandstyle.com/2018/fallen-legal-heroes-chief-bode-thomas/|website=Dnel Legal and Style|accessdate=24 January 2019}}</ref> === Caggal nguurndam e maayde === Ñalnde 22 noowammbar 1953, caggal nde o arti Oyo, Thomas rafi to galle makko to [[Lagos]]. O nawaama to [[Ijebu]]-[[Igbo]] ngam safrude kono o maayi to Ijebu-Igbo ñalnde 23 noowammbar 1953 ko ñalngu ɗiɗaɓuru ngu ɓiyiiko debbo jibinaa.<ref>{{cite book|last1=Post|first1=Ken|last2=Jenkins|first2=George D.|title=The Price of Liberty: Personality and Politics in Colonial Nigeria|date=1973|publisher=CUP Archive|isbn=978-0-521-08503-8|pages=220–221|url=https://books.google.com/books?id=djE9AAAAIAAJ&dq=Bode%20Thomas%20november%201953&pg=PA220|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == aah4iayngewmla5jq2d26vozyvb8j1b 174924 174922 2026-06-20T13:26:09Z MOIBARDE 10068 i add category 174924 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mawɗo '''Bode Thomas'''listenR (jibinaa ko Olabode Akanbi Thomas ; oktoobar 1919 – 23 noowammbar 1953) ko awokaa, dawriyanke, dowla e aristokraat aadaaji leydi Nijeer. Thomas wonnoo ko jaagorgal koloñaal e nder Koloni e Protektorat [[Naajeeriya]], kadi ko o jaagorgal teddungal e wasiyaaji sirlu e nder Laamu Oyo taariindi ''Yorubaland'' e sahaa nde leydi makko woni e les njiimaandi koloñaal Biritaan hade mum heɓde jeytaare mum e kitaale 1960. Ko kanko woni jaagorgal gadanal to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] ko feewti e yah-ngartaa.<ref>{{Cite web|date=2022-04-28|title=The Tale of Olabode Akanbi Thomas {{!}} Oyo State News|url=https://oyoaffairs.net/the-tale-of-olabode-akanbi-thomas/|access-date=2024-07-09|website=oyoaffairs.net|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam gadano== Olabode Thomas jibinaa ko e galle Andrew Thomas, njulaagu alɗuɗo, njulaagu, ummoriiɗo Oyo kono ummiima [[Lagos]]. Ko o mawniiko Alaafin Abiodun mo [[Oyo]]. O naati duɗal C.M.S. Duɗal ''grammar'', duɗal misiyoŋaaji ngal Tomaas Babington Makalay e James Pinson Labulo Davies cosi. Caggal nde o timmini jaŋde makko, o woniino gardiiɗo jaagorɗe (''junior clerk'') to duɗal jaaɓi haaɗtirde ([[Naajeeriya|Najeriya]] ''Railway Corporation'') kono haa nde hitaande ndee joofi, o woppi golle makko, o yahi to Londres ngam janngude sariya. O noddaama haa bar nder hitaande 1942, o warti [[Naajeeriya]] ngam o tabbitina ko laatake kuugal cemmbiɗngal haa [[Lagos]].<ref>{{cite journal|first=Philip|last=Garigue|title=Changing Political Leadership in West Africa|journal=Africa: Journal of the International African Institute|volume=24|issue=3|year=1954|pages=220–232 [p. 224–225]|doi=10.2307/1156426|jstor=1156426}}</ref> E hitaande 1948, kanko e hooreejo leydi ndii e hooreejo leydi ndii, o sosi fedde sariyaaji leydi [[Naajeeriya|Najeriya]], ina wiyee "Thomas, Williams e Kayode".<ref>{{cite web|author=Femi Fani-Kayode|url=http://www.nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm|title=In remembrance of Fani Power|publisher=Niger Delta Congress|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121229031542/http://nigerdeltacongress.com/iarticles/in_remembrance_of_fani_power.htm|archivedate=29 December 2012|accessdate=3 October 2014|url-status=dead}}</ref> ==Golle politik== E hitaande 1946, o woni konseyeer sariya Egbe Omo Oduduwa, o jeyaa ko e sosɓe fedde wiyeteende ''Action'' Groupe. Ko adii nde o naatata e ''Action Group'', o wonnoo ko awokaajo [[Lagos]], o wonnoo ko tergal e fedde sukaaɓe leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O limtaama bana tergal [[Naajeeriya]] arandewal mawngal nder kawtal siyaasaaku wakkati koloñaal ngam waɗugo haala cemmbiɗka ngam lanndaaji siyaasaaku diiwalji, ɗi, o tammi maa ɓe keɓ anndal ko haani ngam ɓamtugo diiwalji maɓɓe nden boo ɓe waɗa kawtal haa caka.<ref name="Sklar p 103">{{cite book|first=Richard L.|last=Sklar|title=Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation|location=Trenton, NJ|publisher=Africa World Press|year=2004|page=103|isbn=1-59221-209-3}}</ref> O woniino kadi ardiiɗo daraniiɗo addude mawɓe leƴƴi e laamɓe e nder fedde ''Action Group'' yaajnde.<ref>{{cite book|first=Richard L.|last=Sklar|title=Nigerian Political Parties: Power in an Emergent African Nation|location=Trenton, NJ|publisher=Africa World Press|year=2004|page=104|isbn=1-59221-209-3}}</ref> E ngal ɗoon politik, sikke alaa o rokkii ko heewi e humpito makko e wonde Balogun Oyo — tiitoonde nde o heɓi e hitaande 1949. Feere ndee caggal ɗuum hollitii wonde ko kañum woni feere tiiɗnde ngam mooftude yimɓe e nder won e gure. Thomas e [[Awolowo]] ina njoginoo sahaa e sahaa fof miijooji politik luurondirɗi, ɗi heewɓe meeɗaa seerde e maayde makko. Ko ɓuri heewde e miijooji makko e lanndaaji diiwaanuuji ɗii, ɗi o joofni e ɓadtaade njuɓɓudi politik laamu nguu, meeɗaani yahdude e miijooji Awolowo, ɗi tuugnii ko e fedde. E hitaande 1951, Thomas woniino wakiliijo diiwaan hirnaange oo, hono jaagorgal ko feewti e yah-ngartaa e nder doosɗe leydi McPherson, kadi ko o daraniiɗo laamu hoore mum e nder leydi [[Naajeeriya|Najeriya]]. O woppi golle ɗee e nder caɗeele doosɗe leydi e lewru marse 1953. Caggal ɗuum o wonti jaagorgal golle caggal batu doosɗe leydi to Londres.<ref>{{Cite web|last=Ifeoma|first=Peter|date=2018|title=Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas|url=https://dnllegalandstyle.com/2018/fallen-legal-heroes-chief-bode-thomas/|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20190125073625/https://dnllegalandstyle.com/2018/fallen-legal-heroes-chief-bode-thomas/|archive-date=25 January 2019|access-date=|website=}}</ref> Thomas ina hiisee wonde neɗɗo jom hakkille kono mawninkiniiɗo no feewi, jokkondirɗo e yoga e ardiiɓe nokku oo hono ''Sir'' [[Ahmadu Bello]] e [[Alaafin]] Adeyemi II. O wiyaama o 6uuccii Alaafin e batu Diisnondiral Diisnondiral Oyo sabu Alaafin daraaki e teddungal makko (ko kanko woni hooreejo diiso ngoo tawi Alaafin ina woni tergal, kono cfum e hoore mum ko 6eydagol - hono no Balogun Oyo nii, hooreejo Thomas ina jeyaa e aadaaji Alaafin en<ref>{{cite news|url=http://www.thenationonlineng.net/archive2/tblnews_Detail.php?id=70818|location=Lagos, Nigeria|title=Bode Thomas: 55 years after|date=24 November 2008|accessdate=3 October 2014|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref>). Ko o gardiiɗo fedde nde ina waɗi ko ɓuri heewde e Oyo Mesi en luulndiiɓe laamu Alaafin Adeyemi e dow daliilu wonde Alaafin ina luulndii kapitaal (capitalisation) njoɓɗeele kuutorteeɗe ngam wallitde jaŋde e cellal. == Nguurndam neɗɗo == Tomaas resndi ɗum ko Lukresiya Shobola Odunsi. Ina jeyaa e ɓiɓɓe makko Eniola, Dapo, Vera e Tokunbo.<ref>{{Cite web|date=2022-04-28|title=The Tale of Olabode Akanbi Thomas {{!}} Oyo State News|url=https://oyoaffairs.net/the-tale-of-olabode-akanbi-thomas/|access-date=2024-07-09|website=oyoaffairs.net|language=en-US}}</ref> O woniino hooreejo Eklesiya Afriknaajo [[Naajeeriya]], o woniino tergal e yiilirde jaaynde ''Daily Service''. O wonnoo ko e haalde sahaaji, ɗum addani mo heɓde añɓe.[<ref>{{cite web|last1=Peters|first1=Ifeoma|title=Fallen Legal Heroes: Chief Bode Thomas|url=https://dnllegalandstyle.com/2018/fallen-legal-heroes-chief-bode-thomas/|website=Dnel Legal and Style|accessdate=24 January 2019}}</ref> === Caggal nguurndam e maayde === Ñalnde 22 noowammbar 1953, caggal nde o arti Oyo, Thomas rafi to galle makko to [[Lagos]]. O nawaama to [[Ijebu]]-[[Igbo]] ngam safrude kono o maayi to Ijebu-Igbo ñalnde 23 noowammbar 1953 ko ñalngu ɗiɗaɓuru ngu ɓiyiiko debbo jibinaa.<ref>{{cite book|last1=Post|first1=Ken|last2=Jenkins|first2=George D.|title=The Price of Liberty: Personality and Politics in Colonial Nigeria|date=1973|publisher=CUP Archive|isbn=978-0-521-08503-8|pages=220–221|url=https://books.google.com/books?id=djE9AAAAIAAJ&dq=Bode%20Thomas%20november%201953&pg=PA220|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Naajeeriya]] 15mjrgxkhc01wzgamzstbcpq7wwtpfy Ishaya Audu 0 42278 174915 2026-06-20T13:12:50Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174915 wikitext text/x-wiki Ishaya Sha'aibu Audu (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari. Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. Golle politik Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. Caalaje O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. Nguurndam caggal Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. Tuugnorgal qwnfmm1tr5pfbqn9vmpq8zru2g05b4w 174916 174915 2026-06-20T13:14:23Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174916 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Ishaya Sha'aibu Audu (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari. Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. Golle politik Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. Caalaje O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. Nguurndam caggal Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. Tuugnorgal 54g2t25rx6ik043o6iydof73o2xw6om 174917 174916 2026-06-20T13:15:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174917 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ishaya Sha'aibu Audu''' (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari. == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. Golle politik Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. Caalaje O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. Nguurndam caggal Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. Tuugnorgal t333kshh8cf87zd9iggafh1iyze3e39 174918 174917 2026-06-20T13:17:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174918 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ishaya Sha'aibu Audu''' (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari.<ref>{{Cite book|last=Linden|first=Ian|url=https://www.ianlinden.com/uploads/1/0/8/4/108442687/emirs_evangelicals_and_empires.pdf|title=Emirs, Evangelicals & Empire|pages=111-220}}</ref><ref name="dailytrust">{{Cite news|url=http://www.dailytrust.com/archives/Monday26%20Sept2005/opinion2.htm|title=Tribute to prof. Ishaya Audu|accessdate=2007-04-29|last=Ozigi|first=Albert|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061104133838/http://www.dailytrust.com/archives/Monday26%20Sept2005/opinion2.htm|archivedate=2006-11-04|url-status=dead|newspaper=[[Daily Trust]]}}</ref> == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. Golle politik Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. Caalaje O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. Nguurndam caggal Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. Tuugnorgal bajckb83wxj70ydkeehm8wbhe4l7spe 174919 174918 2026-06-20T13:18:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174919 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ishaya Sha'aibu Audu''' (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari.<ref>{{Cite book|last=Linden|first=Ian|url=https://www.ianlinden.com/uploads/1/0/8/4/108442687/emirs_evangelicals_and_empires.pdf|title=Emirs, Evangelicals & Empire|pages=111-220}}</ref><ref name="dailytrust">{{Cite news|url=http://www.dailytrust.com/archives/Monday26%20Sept2005/opinion2.htm|title=Tribute to prof. Ishaya Audu|accessdate=2007-04-29|last=Ozigi|first=Albert|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061104133838/http://www.dailytrust.com/archives/Monday26%20Sept2005/opinion2.htm|archivedate=2006-11-04|url-status=dead|newspaper=[[Daily Trust]]}}</ref> == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. == Golle politik == Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. == Caalaje == O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. == Tuugnorgal == tbrhmxlyvnxaanmi4b9xgzil8wxkdy7 Adamu Atta 0 42279 174920 2026-06-20T13:22:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174920 wikitext text/x-wiki Ishaya Sha'aibu Audu (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari. Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. Golle politik Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. Caalaje O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. Nguurndam caggal Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. Tuugnorgal qwnfmm1tr5pfbqn9vmpq8zru2g05b4w 174921 174920 2026-06-20T13:24:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174921 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Ishaya Sha'aibu Audu (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari. Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. Golle politik Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. Caalaje O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. Nguurndam caggal Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. Tuugnorgal 54g2t25rx6ik043o6iydof73o2xw6om 174923 174921 2026-06-20T13:25:32Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174923 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ishaya Sha'aibu Audu''' (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari. == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. == Golle politik == Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. == Caalaje == O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. == Tuugnorgal == p1etk50j0tcbxyuem2wceuqms5v82tu 174925 174923 2026-06-20T13:26:35Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174925 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ishaya Sha'aibu Audu''' (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari.<ref name="tribwho">{{cite news|url=http://www.tribune.com.ng/15042009/politics.html|title=2011: Who holds the ace in Kwara?|work=[[Nigerian Tribune]]|date=15 April 2009|accessdate=2009-11-28}} {{Dead link|date=October 2010|bot=H3llBot}}</ref><ref>{{cite news|title=First Civilian Governor of Old Kwara State, Adamu Attah dies as 88 – Savid News|url=https://www.savidnews.com/old-kwara-state-first-civilian-governor-adamu-attah-dies-as-88/|access-date=2021-03-15|archive-date=2022-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221201041847/https://savidnews.com/old-kwara-state-first-civilian-governor-adamu-attah-dies-as-88/|url-status=dead}}</ref> == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya. O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. == Golle politik == Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. == Caalaje == O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. == Tuugnorgal == aa9d0y01zy89plk1xwata4upta7y0gv 174926 174925 2026-06-20T13:28:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174926 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ishaya Sha'aibu Audu''' (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari.<ref name="tribwho">{{cite news|url=http://www.tribune.com.ng/15042009/politics.html|title=2011: Who holds the ace in Kwara?|work=[[Nigerian Tribune]]|date=15 April 2009|accessdate=2009-11-28}} {{Dead link|date=October 2010|bot=H3llBot}}</ref><ref>{{cite news|title=First Civilian Governor of Old Kwara State, Adamu Attah dies as 88 – Savid News|url=https://www.savidnews.com/old-kwara-state-first-civilian-governor-adamu-attah-dies-as-88/|access-date=2021-03-15|archive-date=2022-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221201041847/https://savidnews.com/old-kwara-state-first-civilian-governor-adamu-attah-dies-as-88/|url-status=dead}}</ref> == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya.,<ref>{{cite book|title=Nigeria's book of firsts: a handbook on pioneer Nigerian citizens, institutions, and events|author=Onyechi, N.N.|year=1989|publisher=Nigeriana Publications|isbn=9789782839992|url=https://books.google.com/books?id=l9JBAAAAYAAJ}}</ref><ref>{{cite book|title=Africa Who's who|author=Uwechue, R.|year=1991|publisher=Africa Journal Limited|isbn=9780903274173|url=https://books.google.com/books?id=9EAOAQAAMAAJ}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: The end of an Empire|url=https://thenationonlineng.net/kwara-the-end-of-an-empire/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-02-26|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref><ref name="deadlink">[https://web.archive.org/web/20200920071513/https://abubakarbukolasaraki.com/wp-content/uploads/2020/06/Part-Two.pdf]</ref> O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo. Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. == Golle politik == Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. == Caalaje == O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. == Tuugnorgal == artua8741yz62zdm1p7ms0mhgphtur5 174927 174926 2026-06-20T13:31:51Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174927 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Ishaya Sha'aibu Audu''' (HeɗtoR; 1 mars 1927 – 29 ut 2005) ko doktoor, porfeseer, e dawriyanke Nijeernaajo. Hawsa, Kerecee, o woniino jaagorde caggal leydi (jaagorde caggal leydi) tuggi 1979 haa 1983 e gardagol Shehu Shagari.<ref name="tribwho">{{cite news|url=http://www.tribune.com.ng/15042009/politics.html|title=2011: Who holds the ace in Kwara?|work=[[Nigerian Tribune]]|date=15 April 2009|accessdate=2009-11-28}} {{Dead link|date=October 2010|bot=H3llBot}}</ref><ref>{{cite news|title=First Civilian Governor of Old Kwara State, Adamu Attah dies as 88 – Savid News|url=https://www.savidnews.com/old-kwara-state-first-civilian-governor-adamu-attah-dies-as-88/|access-date=2021-03-15|archive-date=2022-12-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221201041847/https://savidnews.com/old-kwara-state-first-civilian-governor-adamu-attah-dies-as-88/|url-status=dead}}</ref> == Nguurndam, jaŋde, e golle puɗɗaaɗe == Audu jibinaa ko ñalnde 1 mars 1927, to Anchau, wuro sara Zaria, e nder diiwaan Kaduna, to Bulus Audu. Bulus ko demoowo-njulaagu gooto e annduɓe mawɓe Isawa, diine lislaam radikal, e fuɗɗoode teeminannde 20ɓiire. O jeyaa kadi ko e aranɓe tuubde e diine Kirista e nder Fuɗnaange Naajeeriya.,<ref>{{cite book|title=Nigeria's book of firsts: a handbook on pioneer Nigerian citizens, institutions, and events|author=Onyechi, N.N.|year=1989|publisher=Nigeriana Publications|isbn=9789782839992|url=https://books.google.com/books?id=l9JBAAAAYAAJ}}</ref><ref>{{cite book|title=Africa Who's who|author=Uwechue, R.|year=1991|publisher=Africa Journal Limited|isbn=9780903274173|url=https://books.google.com/books?id=9EAOAQAAMAAJ}}</ref><ref>{{cite news|title=Kwara: The end of an Empire|url=https://thenationonlineng.net/kwara-the-end-of-an-empire/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-02-26|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref><ref name="deadlink">[https://web.archive.org/web/20200920071513/https://abubakarbukolasaraki.com/wp-content/uploads/2020/06/Part-Two.pdf]</ref> O fuɗɗii janngude ko e duɗal St. Bartholomew to Wusasa, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Yaba to Lagos, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan (innde makko wayli ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948. E hitaande 1951, o ummii o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres to Angalteer, o woni ɗoon haa hitaande 1954. E hitaande 195). Ko e hitaande 1958 o resi debbo makko biyeteeɗo Victoria, o jibini ɓiɓɓe njeegomo.<ref name="tribwho2" /><ref>{{cite book|title=Nigerian foreign policy under military rule, 1966–1999|author=Abegunrin, Olayiwola|publisher=Greenwood Publishing Group|year=2003|isbn=0-275-97881-8|page=52}}</ref> Audu jannginii ganndal safaara nder leydi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1962, o artiraa e golle cukko hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello e hitaande 1966. O wonnoo ko cafroowo keeriiɗo Ahmadu Bello mo duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal inniraa. O yahi kadi to leyɗeele dentuɗe Amerik ɗo o gollotoo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Rochester, New York, o timmini jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ohio to Athens, Ohio, tuggi hitaande 1964 haa hitaande 1968. Ishaya Audu ko kanndidaa cukko hooreejo leydi e lannda yimɓe leydi Najeriya tawi ina joginoo Dr Nnamdi the Aziki1al9 Fiilde hooreejo leydi 1983. == Golle politik == Audu laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya nde hooreejo lesdi Shehu Shagari hokki Audu darnde ministaajo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1979. O laati kadi ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Naajeeriya. Caggal nde seneraal Muhammadu Buhari liɓi laamu Shagari e hitaande 1983 (e lomtinande Ripubliik ɗiɗaɓo laamu dictature militaire), Audu jaggaama fotde hitaande. == Caalaje == O resi Victoria Abosede Ohiorhenuan mo Ozalla, lesdi Owan hirnaange Edo, ɓe ɗon mari ɓikkoy jeego'o. == Nguurndam caggal == Caggal nde o yalti Audu ƴetti golle keertiiɗe to opitaal makko to Samaru ; o sosi kadi ekkol makko. O sankii ko ñalnde 29 ut 2005, tawi omo woni to Amerik kanko e ɓiyiiko biyeteeɗo Paul Audu. == Tuugnorgal == kumrk7lbeyzh7dkcu8vd1ne96esubwh Nnamdi Azikiwe 0 42280 174928 2026-06-20T13:40:06Z MOIBARDE 10068 Created page with " {{Databox}}'''Nnamdi Benjamin Azikiwe''' GCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 lewru mee 1996),[2] ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko Zik mo Afrik, ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966). O ɗon laara no baaba lesdi Naajeeriya nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.[4][5][6] Azikiwe jibinaa ko Zungeru e nder diiwaan Niger hannde oo, j..." 174928 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nnamdi Benjamin Azikiwe''' GCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 lewru mee 1996),[2] ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko Zik mo Afrik, ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966). O ɗon laara no baaba lesdi Naajeeriya nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.[4][5][6] Azikiwe jibinaa ko Zungeru e nder diiwaan Niger hannde oo, jibnaaɓe Igbo en ummoriiɓe Onitsha, diiwaan Anambra, Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko Onitsha, ɗo o janngi ɗemngal Igbo.[7] Jooɗnde haa lesdi Lagos hokki mo jannguki ɗemngal Yoruba, nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa Naajeeriya feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe Naajeeriya.[8] Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko Amerik ɗo o inniraa Ben Azikiwe, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi Najeriya e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.[9] O arti Afrik ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or (Gana hannde oo). E nder Afrik hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal Najeriya e Afrik.[10] ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== ===Sukaaɓe : jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde=== Kartal pelle ɗemɗe Naajeeriya: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, Onitsha, woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to Zungeru, to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde Igbo nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to Onitsha, ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi Najeriya.[11] Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »[12][13], ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie[14], iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi Onitsha.[14] Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.[14] Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal Hausa, ɗemngal diiwaan oo.[15] Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare Hausa wonaa Igbo, neli mo to Onitsha e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal Igbo.[16] To Onitsha, Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).[17] E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to Lagos, mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.[18] Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe Methodist, Lagos.[19] Baaba makko neldaama Kaduna duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo Siyeraa Leyoon.[20] E hitaande 1918, o arti Onitsha, o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.[21] Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,[18] ina wallita yumma mum e ngalu mum.[20] E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro Calabar. Azikiwe hawri e baaba mum to Calabar, o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.[22] O naati e janngirɗe Marcus Garvey,[23] Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. 3937ya1bs40p3e8zbxrc2qtk7qdhvq3 174930 174928 2026-06-20T13:42:04Z MOIBARDE 10068 174930 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Azikiwe jibinaa ko Zungeru e nder diiwaan Niger hannde oo, jibnaaɓe Igbo en ummoriiɓe Onitsha, diiwaan Anambra, Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko Onitsha, ɗo o janngi ɗemngal Igbo.[7] Jooɗnde haa lesdi Lagos hokki mo jannguki ɗemngal Yoruba, nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa Naajeeriya feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe Naajeeriya.[8] Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko Amerik ɗo o inniraa Ben Azikiwe, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi Najeriya e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.[9] O arti Afrik ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or (Gana hannde oo). E nder Afrik hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal Najeriya e Afrik.[10] ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== ===Sukaaɓe : jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde=== Kartal pelle ɗemɗe Naajeeriya: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, Onitsha, woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to Zungeru, to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde Igbo nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to Onitsha, ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi Najeriya.[11] Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »[12][13], ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie[14], iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi Onitsha.[14] Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.[14] Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal Hausa, ɗemngal diiwaan oo.[15] Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare Hausa wonaa Igbo, neli mo to Onitsha e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal Igbo.[16] To Onitsha, Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).[17] E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to Lagos, mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.[18] Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe Methodist, Lagos.[19] Baaba makko neldaama Kaduna duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo Siyeraa Leyoon.[20] E hitaande 1918, o arti Onitsha, o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.[21] Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,[18] ina wallita yumma mum e ngalu mum.[20] E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro Calabar. Azikiwe hawri e baaba mum to Calabar, o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.[22] O naati e janngirɗe Marcus Garvey,[23] Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. kftqmv8jrwyu6jcagl5t6otsxkfgagd 174942 174930 2026-06-20T14:04:12Z MOIBARDE 10068 174942 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nnamdi Benjamin Azikiwe'''GCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 lewru mee 1996),[2] ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko Zik mo Afrik, ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966). O ɗon laara no baaba lesdi Naajeeriya nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.[4][5][6] Azikiwe jibinaa ko Zungeru e nder diiwaan Niger hannde oo, jibnaaɓe Igbo en ummoriiɓe Onitsha, diiwaan Anambra, Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko Onitsha, ɗo o janngi ɗemngal Igbo.[7] Jooɗnde haa lesdi Lagos hokki mo jannguki ɗemngal Yoruba, nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa Naajeeriya feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe Naajeeriya.[8] Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko Amerik ɗo o inniraa Ben Azikiwe, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi Najeriya e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.[9] O arti Afrik ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or (Gana hannde oo). E nder Afrik hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal Najeriya e Afrik.[10] ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== ===Sukaaɓe : jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde=== Kartal pelle ɗemɗe Naajeeriya: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, Onitsha, woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to Zungeru, to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde Igbo nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to Onitsha, ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi Najeriya.[11] Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »[12][13], ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie[14], iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi Onitsha.[14] Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.[14] Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal Hausa, ɗemngal diiwaan oo.[15] Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare Hausa wonaa Igbo, neli mo to Onitsha e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal Igbo.[16] To Onitsha, Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).[17] E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to Lagos, mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.[18] Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe Methodist, Lagos.[19] Baaba makko neldaama Kaduna duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo Siyeraa Leyoon.[20] E hitaande 1918, o arti Onitsha, o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.[21] Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,[18] ina wallita yumma mum e ngalu mum.[20] E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro Calabar. Azikiwe hawri e baaba mum to Calabar, o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.[22] O naati e janngirɗe Marcus Garvey,[23] Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell,[24] Azikiwe artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Methodist, to Lagos, o seerti e wondiiɓe makko ummoriiɓe e galleeji ɓooyɗi Lagos ko wayi no George Shyngle, Francis Cole e Ade Williams (ɓiy Akarigbo Remo). Ɗee jokkondiral naftorii caggal ɗuum e golle makko politik to Lagos.[18] Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Boys o ɓuri waawde jaŋde makko, o rokki deftere ina wiyee « gila e Log Cabin haa e galle White House », ko ɗum woni nguurndam James A. Garfield, gonnooɗo hooreejo leydi Amerik, umminooɗo e huɗo haa e moƴƴere. Deftere ndee ina addana mo pellital heɓde nafoore e nguurndam. Azikiwe nanii yeewtere James Aggrey, jannginoowo mo miijii wonde Afriknaaɓe ina poti heɓde jaŋde kolees caggal leydi, ɓe ngarta e waɗde waylo.[25] Caggal nde yeewtere ndee joofi, Aggrey rokki suka Azikiwe doggol duɗe jaɓɓotooɗe almudɓe ɓaleeɓe to Amerik.[20] Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Azikiwe ɗaɓɓiri golle koloñaal, o jaɓaa wonde binndoowo to departemaa kaalis. Wakkati maako nder kuugal koloñaal, holli mo limngal njiyaagu nder laamu koloñaal.[26] Suɓaade Azikiwe janngude to Amerik e nokku Angalteer, ko batte Doktoor James Kwegyr Aggrey, nguurndam hooreejo leydi A. Garfield e Abraham Lincoln, Pan-Afriknism Marcus Garvey e woodgol ballal wonande almudɓe waasɓe, tawi alaa ko heɓaa e Angalteer. E pellital yahde caggal leydi ngam ɓeydaade jaŋde, Azikiwe ɗaɓɓiri jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde to U.S. O jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer College, tawi ko e dow ballal makko e yiytude laawol feewde Amerik.[27] Ngam yettaade Amerik, o jokkondiri e laana ndiwoowa, o waɗi e makko nanondiral ngam wonde stowaway.[28] Kono gooto e sehilaaɓe makko wonnooɓe e laana kaa rafi, ɓe wasiyii yo ɓe njippo e Sekondi. To leydi Gana, Azikiwe golliima ko polis ; yumma makko yilliima, o wiyi mo yo o hoot leydi Najeriya. O arti, baaba makko jaɓi wallitde mo yahde Amerik.[29] Azikiwe janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harpers Ferry, to Virginie worgo. Ngam yoɓde nguurndam makko e jaŋde makko, o golliima golle keewɗe ɗe ngalaa nafoore hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Washington, D.C. e hitaande 1927 ngam heɓde dipolomaaji makko e ganndal politik. E hitaande 1929, o ummii duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln ngam timminde jaŋde makko leslesre, o heɓi kadi seedantaagal makko BA e ganndal politik e hitaande 1930.[30][31] Azikwe ƴettii kursuuji e Alain Locke.[32] Azikiwe wonnoo ko tergal e fedde nde.[33] Ndeen o naatii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln to Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e sahaa gooto e hitaande 1930, o heɓi dipoloma makko ko fayti e diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e hitaande 1932, o heɓi kadi dipoloma makko ko fayti e anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1933[4]33. Azikiwe wonti jannginoowo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o sosi janngirde daartol Afrik.[36] O woniino kanndidaa ngam heɓde dipolomaaji doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia hade makko hootde leydi Najeriya e hitaande 1934.[37] Wiɗtooji doktoraa Azikiwe ɗii ɓuri teeŋtude ko e Liberiya e nder politik winndere, e binndol makko ngol A. H. Stockwell yaltini e hitaande 1934. E nder sahaa mo o woni to Amerik, o woniino winndiyanke to jaaynde Afro-Ameriknaare Baltimore, to Philadelphia Tribune e to jaaynde Associated Negro Press.[38] Azikiwe ina joginoo miijooji jaayndeeji Afrik-Amerik, Garveyism e Pan-Afriknaaɓe.[39] === Feddeeji e renndooji === Fedde sukaaɓe worɓe kerecee en, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Cub hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Fedde binndol Stylus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1923) Fedde hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (1930-32) Fedde nguurndam, Duɗal Anthropoloji Laamu (1933) Fedde nguurndam, fedde faggudu laamɗo (1934) Tergal nguurndam, Fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal (1947) Fedde Ameriknaare ngam sariyaaji hakkunde leyɗeele (1933–34) Fedde Annduɓe Anthropoloji Amerka (1932-1934) Fedde ganndal siyaas Amerik (1933-34) Fedde Annduɓe Leƴƴi Amerka (1933-34) Koolol ganndal siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1934)[40] == Golle atletik == Azikiwe ina fija fuku Amerik, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) E fuɗɗoode golle makko, Azikiwe ina yahra e boks, atletik, njulaagu, fuku koyɗe e tennis.[30] Football ko Biritaan en ngaddi ɗum e leydi Najeriya nde ɓe koloni Afrik.[41] Kono kala ligues sosaaɗe, ko ɗe ceerndaaɗe. Nnamdi yi'i ɗum bana tooñannge nden o wurti bee hooreejo to bannge fijirle jokkirgol e siyaasaaku haa timmoode jamaanu koloñaal.[42] E hitaande 1934, Zik haɗaama tawtoreede kawgel ngel sabu leydi Nijeer jaɓaaka tawtoreede. Ɗum waɗii sahaa goɗɗo sabu iwdi makko Igbo, Zik fellitii wonde ina heddi, o yiɗi sosde fedde makko. Nnamdi sosi fedde Zik's Athletic Club (ZAC) nde udditanta dame mum ngam fijirde worɓe e rewɓe kala leƴƴi, leƴƴi, leƴƴi, e kala fannuuji leydi Naajeeriya.[43] E hitaande 1942, fedde nde yahi haa heɓi Ligue Lagos e Kop Memorial War. Caggal ɗeen nafooje, Nnamdi udditi caɗeele ZAC goɗɗe e nder leydi Najeriya fof. E nder duuɓi wolde ZAC ina yaha njilluuji.[44] Matchs ZAC ɗon waɗa nder lesdi ndi'i fuu, nden ɗum waɗi yimɓe Naajeeriya ɗon mari haaje kawtal e lesdi ndi'i ngam wallugo ɓe haɓugo ndimu.[45] E hitaande 1949, won e fukuyaŋkooɓe ZAC tawtoraama njillu to Angalteer. E gartugol maɓɓe e njillu ngu ɓe njooɗii to Freetown, Siyeraa Leyoon, e leydi Najeriya fooli yimɓe nokku oo e golle 2. Ndee nasaraaku ko ɓuri duuɓi sappo ko adii jeytaare leydi Naajeeriya, kono ko nde jibinannde kippu ngenndiijo leydi Naajeeriya.[46] E joofnirde, caggal duuɓi hare, e hitaande 1959, jaagorde Angalteer cakkitiinde yalti NFA, ñalnde 22 ut 1960, jonte seeɗa ko adii jeytaare mum, Naajeeriya naati e fedde fuku koyɗe winndereere wiyeteende FIFA.[47] Hay heen gootal waawaano wonde so wonaano Nnamdi Azikiwe. O hawti Naajeeriya bee fijirde nden o waddi hakkilo lesdi ndi'i wi'eteeɗum 'Nigerian-ness'. === Jaambaraagal dingiral === Sosɗo, ZiKs Athletic Club (e MRB. Oltun) ngam ɓamtugo fijooji, boksi, kirikit, njuulu e tennis nder leydi Naajeeriya. Gooliiɗo e yeeso, duɗal sukaaɓe metodist, Lagos (1921) Jaagorgal, Diwgol toowngol, M.B.H.S, e Jaagorgal, Ñalngu Laamu (1921) Jaagorɗo, tedduɗo, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Jaagorgal & Medaal kaŋŋe, Diwgol toowngol, Pijirlooji hakkunde duɗe HU (1926); Medaal kaŋŋe, doggol leydi, doggudu kilomeeteer gooto, doggudu kilomeeteer gooto, e diwgol toowngol, kawgel kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) Medaal, Pentatlon, kawgel kolees Storer (1925) Kapiteen, fedde janngirde Storer (1927) Medaal kaŋŋe, taƴoowo leydi, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1921) Medaal njamndi mboɗeeri, maraton Laurel-Baltimore (1927) Jaagorɗo, dogdu ɓaleeru, duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Kapiteen gooto, fedde fuku koyɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1930) Doggol kilooji ɗiɗi, kawgel ɗiɗmel hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cheyney (1930) Medaal kaalis, doggudu kilooji ɗiɗi, kawgel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde Hampton Virginia (1931) Jaaliiɗo toɓɓere, dogdu Baltimore (1929, 1930) Medaal njamndi mboɗeeri, dogdu Richmond (1931) Toɓɓere Dowla, A.A.U. Kaɓirɗe hakkunde leyɗeele (1932) Medaal kaŋŋe, dogdu 1 000 yard, Pijirlooji Kaledoni to Brooklyn, New York (1932) Medaal kaŋŋe, Doggol Kilomeeteer gooto, e Doggol Kilomeeteer tati, Y MC.A. Pijirlooji, New York (1932) Koppi kaalis, dogdu feccere kiloomeeteer, e keɓɗo kopporeeje kaalis e nder dogdu kiloomeeteer gooto, kawgel ñalngu ladde Demokaraasi, New Haven, Connecticut (1933) Ɗiɗaɓo (e G.K Dorgu), kawgel tennis worɓe ɗiɗo Lagos, diɗɗal B (1938) Nafooje (gorko Anchor), Kippu ZAC e nder kawgel njulaagu Lagos (1939) Nasti ngam daranaago lesdi Naajeeriya nder fijirde Half-Mile e One Mile Run nder fijirde laamu lesdi Biritaniya nder hitaande 1934, ammaa A.A.A lesdi Biritaniya sali mo ngam 'daliilu karallaaku'. (Ngolɗoo jaɓgol addani mo winndude ɓataake lolluɗo, o woppi innde makko e ɗemngal Engele, hono Benjamin) === Tergal === Fedde fuku koyɗe Diamant (1922-24) Fedde fijooji Merkiir to New York (1932-34) Kaɓirgal tennis to Akra (1935-1937) Patron, fedde fijirde Zik (gila 1956) Hooreejo, Fedde Kirikit Naajeeriya (1940–44) Hooreejo, Fedde Njulaagu Naajeeriya (1938–41) Cukko hooreejo, fedde toppitiinde ko fayti e boksi leydi Nijeer (gila 1949) Hooreejo fedde fuku koyɗe diiwaan Lagos (1951-1954) Hooreejo, Fedde Fijooji Amateur Naajeeriya (gila 1952) Hooreejo, Fedde Tennis Tabal Naajeeriya (gila 1953) Cukko Patron e tergal Goomu, Goomu Olimpiyaade Nijeer, e Fedde Pijirlooji Laamu Biritaan e Commonwealth (gila 1951) [48] ​​[49] 50. == Golle binndol == === Jaaynde jaayndeyaagal e tafngo === Rewɓe ɓee ndaranii yoɓde njoɓdi Angalteer e hitaande 1929, ko ɗum seedtini warngooji keewɗi e nder Opobo, tawi ko soldateeɓe Angalteer ardii ɗum en e nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan fuɗnaange. Azikiwe, nde nani kewu nguu, winndi winndannde ñaawoore tiitoonde mum ko ‘Warde rewɓe e nder leydi Nijeer’, nde o woni e janngude haa jooni to Amerik e hitaande 1930, e ɓataake mo o winndi e oon sahaa, daraniiɗo hakkeeji siwil Pan-Afrik, hono W. E. B. Du Bois. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Azikiwe winndi deftere makko adannde wiyeteende ‘Liberia e nder politik winndere’ e hitaande 1931. Azikiwe ɗaɓɓiriino wonde jaagorgal caggal leydi to leydi Liberiya, kono o saliima sabu o wonaa jeyaaɗo e leydi ndii.[52] E hitaande 1934, nde Azikiwe warti Lagos, o anndaa no feewi, o yi’aama no neɗɗo tedduɗo e won e renndo Lagos e Igbo.[53] O jaɓɓaama e juuɗe yimɓe seeɗa, kolliri binndi makko to Amerik ina laaɓi ina njottii Naajeeriya.[54] To leydi Nijeer, faandaare Azikiwe adannde ko heɓde darnde fotnde e jaŋde makko ; caggal ɗaɓɓaande keewnde nde o heɓaani (ina heen ngam heɓde posto janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Lagos), o jaɓi ɗaɓɓaande jom jawdi en Ganaa biyeteeɗo Alfred Ocansey ngam wonde gardiiɗo sosɗo jaaynde wiyeteende African Morning Post, jaaynde hesere ñalnde kala to Accra, Ganaa.[28][55] O rokkaama junngo ngam dogginde jaaynde ndee, o ƴetti gollotooɓe mum heewɓe e asliiji ɗii.[18] Azikiwe winndi "The Inside Stuff by Zik", deftere nde o winndi e nder mum ko fayti e ngenndiyaŋkaagal radikal e manngu ɓaleejo, ko ɗum addani won e kulhuli e nder dingiral koloñaal.[56] Ko o editor, o ƴelliti ajendaaji ngenndiyaŋkooɓe daraniiɓe Afrik.[28] Yuri Smertin siftinii binndol makko ngol ko, "binndanɗe cemmbinɗe e haalaaji renndo ɗi cemmbini njuɓɓudi koloñaal gonndi ndii : keeri hakke Afriknaaɓe hollirde miijooji mum en, e njiyaagu njiyaagu".[57] Yuri kadi ñiŋii ɓeen Afriknaaɓe jeyaaɓe e ‘elite’ renndo koloñaal, yiɗɓe jogaade njuɓɓudi gonndi ndii, nde tawnoo ɓe njiyri ɗum ko « tuugnorgal wellitaare maɓɓe.[58] E nder dumunna mo Azikiwe woni e Accra, o yahri yeeso e filosof makko Afrik keso mo o ƴeewti caggal ɗuum e nder deftere makko, Afrik[ Renas59]. E nder miijo filosof, Azikiwe wiyi wonde « ko leydi ɗo Afriknaaɓe ceertata e leƴƴi e laamuuji gaadanteeji, mbaylee e kuule filosof joy : ballondiral ruuhu, ƴellitaare renndo, pellital faggudu, ndimaagu hakkille e ngenndiyaŋkaagal risorgimento ». Azikiwe ronkaani politik Gold Coast, kadi jaaynde ndee ina wallita lannda Mambii nokku oo.[36] The Post, jaaynde nokkuure ndee yaltinii winndannde ñalnde 15 mee 1936, "Mbele Afriknaajo ina jogii Alla?" ko I. T. A. Wallace-Johnson, e Azikiwe (hono winndiyanke) ñaawaama sabu fitinaaji.[28] O fuɗɗii ko ñaaweede, o ñaawaa lebbi jeegom kasoo. E dow fenaande makko, Zik hollitii, "so tawii ko mi kuutorgal daɗndo ngal imperiyaalisma e nder Afrik hirnaange foti luulndaade e liɓde, kadi so tawii e nder ndeeɗoo njillu miɗo foti yoɓde njoɓdi ɓurndi toowde, ndeen alaa ko haani mi diwde walla mi diwta. Miɗo wondi e hoolaare ñalnde kala wonde the New restinality ina waawi wonde les Afrik keso oo stem it. Hay maayde am waawaa jokkude kristal mum." Caggal ɗuum o woppitaa e Ñaawirde Toownde Afrik Hirnaange.[60] Azikiwe warti Lagos nder hitaande 1937, o sosi jaaynde wiyeteende West African Pilot, jaaynde nde o huutortoo ngam ɓamtude ngenndiyaŋkaagal e nder leydi Najeriya, fedde Zik Group sosi jaayndeeji jowitiiɗi e toɓɓe politik e faggudu e nder gure teeŋtuɗe e nder leydi ndii fof.[61] Jaaynde ɓurnde mawnude e fedde ndee ko Pilot Afrik worgo, nde huutorii ko konngol Dante Alighieri « Hollit annoore, yimɓe ɓee keɓata laawol » ngam waɗde heen konngol mum. Binndanɗe goɗɗe ko Defender Naajeeriya Fombinaari ummoriiɗo Warri (caggal mum Ibadan), Gardiiɗo Fuɗnaange (sosaaɗo e hitaande 1940, yaltinaa to Port Harcourt), e Kaaloowo Naajeeriya to Onitsha.[62] Ko e hitaande 1944, fedde ndee heɓti deftere Dusé Mohamed Ali wiyeteende La Comète. Jaaynde Azikiwe ko njulaagu, kadi ko kuutorgal ngam politik e wallitde.[63] Pilot oo ɓuri tiiɗnaade ko e yeeyde ko ɓuri heewde ko e circulation, ko ɓuri heewde ko sabu firms expatriés ɓuri waawde faggudu leydi Najeriya.[64] Jaayɗe Azikiwe keewɗe teeŋtinii sensationalisme e daartol nafoore aadee ; the Pilot nastini yewtere fijirle e ta'irde rewɓe, ɓesdi yewtere dow kuuɗe Naajeeriya to ɗum hawti bee limngal limngal limngal limngal limngal Daily Times (ngal teddini limngal limngal yimɓe lesdi feere e limngal lesdi feere).[65] Doggol Pilot gadanol ngol ko 6 000 ekkol ñalawma kala ; e tolno mum ɓurɗo mawnude e hitaande 1950, nde ina yaltina ko ina tolnoo e 20 000 ekkol.[66] Azikiwe sosi gollorɗe njulaagu goɗɗe (hono Banke Kontinental Afrik e Restoran Penny) e oon sahaa, o huutorii jaayɗe makko ngam yeeyde ɗe.[67] Ko adii wolde adunaare ɗimmere, Pilot Afrik worgo[68] yiytaa ko no kaayitaaji etaade mahde tuugnorgal cirkulaasiyoŋ wonaa radikal peeñɗo. Editorialji ɓataake oo e yeewtere politik ndee ina teeŋtini tooñanngeeji baɗeteeɗi e Afriknaaɓe, e ñiŋde njuɓɓudi koloñaal e ballal miijooji eliteeji jannguɓe to Lagos.[67] Kono, e hitaande 1940, waylo-waylo seeɗa-seeɗa waɗi. No o waɗiri e jaaynde African Morning Post nii, Azikiwe fuɗɗii winndude lowre wiyeteende "Inside Stuff", nde o etotoo sahaa e sahaa fof ƴellitde hakkillaaji politik.[69] Editorialuuji jaaynde ndee ina noddi jeytaare Afrik, haa teeŋti noon caggal nde dille jeytaare Inndo ummii.[70] Hay so tawii kaayitaaji ɗii ina mballita Angalteer e nder wolde nde, ɗi ñiŋii peeje ustude ngalu ko wayi no ƴellitde cogguuli e ustude njoɓdi.[71] E hitaande 1943, Diiso Angalteer (Conseil britannique) wallitii rewooɓe Afrik worgo 8 (ina heen Azikiwe), kanko e rewooɓe 6 woɗɓe ɓe kuutoriima fartaŋŋe ngam humpitaade jeytaare politik potnde waɗeede. Jaayndiyankooɓe ɓee ciifi ɓataake ngam ɗaɓɓude peeje moƴƴe renndo-politik seeɗa-seeɗa, tawa ina jeyaa heen ittugol njuɓɓudi koloñaal korona, wakilaagu diiwaanuuji e jeytaare koloñaaluuji Afrik hirnaange Angalteer e hitaande 1958 walla 1960.[72] Memorandum oo, biro koloñaal oo yejjiti ɗum, ɗum ɓeydi fitinaaji Azikiwe.[73] Omo jogii nafoore mawnde e jaayɗe ko ina tolnoo e 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Binndanɗe Azikiwe ko faati e ngenndiyaŋkaagal Afrik, mawnikinaare ɓaleeɓe e doole mum en, njibinii politikaaji koloñaal en heewɓe, naftorii Afriknaaɓe heewɓe ŋakkiraaɓe.[74] Jaayɗe Fuɗnaange Afrik ina keewi yaltude e ɗemngal Suwahili, so wonaa jaayɗe kabaruuji ko wayi no East African Standard. Azikiwe wayliima no feewi e nder jaayɗe Afrik worgo, hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore. E hitaande 1950, jaayɗe joy ɓurɗe mawnude ɗe Afrik toppitii e nder diiwaan Fuɗnaange (ina heen jaaynde Nigerian Daily Times) ɓuri Pilot yeeyde. Ñalnde 8 lewru juko hitaande 1945, laamu leydi Najeriya haɗi Azikiwe Pilot Afrik hirnaange e Daily Comet ngam hollirde ko boni e humpitooji ko faati e seppo mawngo.[75] Azikiwe hay so jaɓii ɗum, o jokki e yaltinde binndanɗe ko faati e seppo ngoo e nder jaaynde wiyeteende Guardian (jaaynde makko Port Harcourt). O ardii seppo mawngo e hitaande 1945, o woni hooreejo leydi Naajeeriya fuɗnaange gila 1954 haa 1959.[76] E kitaale 1960, caggal jeytaare leydi Najeriya, Pilot ngenndiijo Afrik hirnaange ina teskaa e fuɗnaange. Azikiwe ƴettii faandaare teeŋtunde e pelle politik ɗe njiɗnoo ko ittude. O ñiŋaama e fedde Yoruba en sabu huutoraade jaaynde makko ngam haɗde luulndaade miijooji makko. E maayde Azikiwe, jaaynde The New York Times wiyi wonde o "toowiima e geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teskeede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[77] == Golle politik == Azikiwe wonti golloowo e nder fedde sukaaɓe Naajeeriya (NYM), fedde ngenndiyaŋkoore arandeere e nder leydi ndi.[78] Hay so tawii o walliino Samuel Akisanya ngam wonde kanndidaa NYM ngam heɓde jooɗorde wootere e nder Diiso sarɗiiji e hitaande 1941, tawi diiso doosɗe suɓiima Ernest Ikoli.[79] Azikiwe wurtini NYM, o tuumi ardungal ɓurngal ɗuuɗugo nder Yoruba'en ɗon ƴama yimɓe Ijebu-Yoruba'en e Igbo'en. Won e terɗe Ijebu ndewi e makko, pecci dille ɗee e laabi leƴƴi.[79] O naati nder siyaasaaku, o sosi kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Kameruun (NCNC) bee Herbert Macaulay nder hitaande 1944. Azikiwe laati hooreejo kawtal ngal nder hitaande 1946. NCNC hawti bee lanndaaji lesdi Naajeeriya, kawtal fina-tawaa, e kawtal kuugal lesdi Naajeeriya, Kawtal Rewbe Demokaraasi Naajeeriya ekn lannda woni lannda siyaasa tataɓal sosaangal nder leydi Naajeeriya ɓaawo lannda Democratic National Naajeeriya (kañum ne sosi ɗum Herbert Macaulay), e Mouvement Sukaaɓe Naajeeriya. Terɗe lannda kaa teeŋtuɗe ina njeyaa heen; Fumilayo Ransome-Kuti, M.I.Okpara, J.O. Fadahunsi, Eyo Ita, Margaret Ekpo, Raymond Njoku, F.S. McEwen, Festus Okotie-Eboh,Timote Paul Birabi, A.K. Blankson, Denis Osadebay, e TOS Benson.[80] === Tuumeede fedde === Sabu ballal Azikiwe e seppo mawngo e lewru suwee 1945 e njanguuji makko e laamu koloñaal, bayyinaango Pilot Afrik hirnaange dartinaama ñalnde 8 sulyee ndeen hitaande.[81] O yetti liggotooɓe seppooɓe ɓee e hooreejo maɓɓe, Michael Imoudu, o tuumi laamu koloñaal ina huutoroo liggotooɓe.[82] E lewru ut, jaaynde ndee jaɓaama fuɗɗaade yaltude.[83] E nder seppo ngo, Azikiwe ummini alarm ko faati e peeje warngooji ɗi yimɓe ɓe nganndaaka, gollotooɓe e innde laamu koloñaal.[82] Daartol makko e tuumeede ko mesaas wireless mo jaayndiyanke Pilot nanngi.[65] Caggal nde o heɓi mesaas mo o taƴi oo, Azikiwe naati suuɗde to Onitsha. Pilot yaltinii binndanɗe yurmeende e sahaa nde o alaa, kadi Naajeeriyankooɓe heewɓe ina ngoongɗini daartol warngo ngoo.[84][85] Lowre Azikiwe, e cirƴam jaayndeeji makko, ɓeydii e ooɗoo sahaa. Tuume ɗee ina cikki won e Naajeeriyankooɓe, ɓe cikkatnoo ko o waɗi ɗe ngam ɓamtude darnde makko.[86] Sikke alaa ko ɓuri heewde e maɓɓe ko politikaaji Yoruba en ummoriiɓe e fedde sukaaɓe Naajeeriya, ko ɗum waɗi luural hakkunde pelle ɗee e hare jaayndeeji hakkunde Pilot Azikiwe e Daily Service NYM. === Diɗɗal Zikist en === Sukaaɓe ɓee kawri ngam haɓaade laamu koloñaal Angalteer. Gooto e fedde sukaaɓe hono ndee ko Zikist en. Diɗɗal sukaaɓe ngal alaa ko bonnata – e gardagol Kolawole Balogun, Raji Abdallah, Osita Agwuna, M. C. K. Ajuluchukwu e Abiodun Aloba – sosaa ko e hitaande 1946 ngam daranaade nguurndam Azikiwe e miijooji mum laamu hoore mum. Kola Balogun woni hooreejo gadano dillere Zikist en. E lewru feebariyee 1946, Balogun neldi noddaango fotde sukaaɓe 20 to Lagos, ngam naamnaade miijo maɓɓe e geɗe ngenndiije. E nder capanɗe ɗiɗi ɗee, sappo e ɗiɗo njaabiima, ɗum addani sosde Diɗɗal Zikist, nde tawnoo ɓeen worɓe ngontii terɗe sosɗe maggal. Nwafor Orizu sinci helmere 'Zikism' diga Azikiwe nde laati innde diina man.[89] O wonaa tergal e dillere nde kono ko o sehil ɓadiiɗo e jiɗɗo Azikiwe, kadi omo jeyaa e sukaaɓe heewɓe ɓe Azikiwe doolni ngam janngude to Amerik, e sara Eyo Ita e KO Mbadiwe. Raji Abdallah wonti hooreejo ɗiɗaɓo fedde Zikist, caggal nde Balogun ummii Londres, o golliima gila 1948 haa 1949. O waɗii nafoore mawnde e heɓde ballal to bannge worgo e jeyeede e fedde nde. Abdallah e Osita Agwuna (jaagorde makko) ko ɓooyaani koo mbaɗi fedde wiyeteende “Anti-Colour Bar Mouvement” (ACBM) to Kano, fedde nde ina luulndii njiyaagu seerndude ɓaleeɓe e ɓaleeɓe e nder leydi Nijeer. ACBM caggal mum fusi e nder fedde Zikist ɓurnde mawnude.[90] No Balogun nii, e hitaande 1948, Abdallah riiwaa e golle mum e nder sarwiis jaayndeeji Kano, sarwiis jaayndeeji rajooji. Ko riiwtude mo addani mo ɓeydaade jokkondirde e Mouvement Zikist. O riiwaa sabu naatgol makko e dillere Zikist ina sikkaa ko politik ɓurɗo laaɓtude wonande golloowo laamu. Abdallah ñaawaa caggal mum ñalnde 7 noowammbar 1948 to Ñaawirde Toownde Lagos, ɗo o waɗi konngol, o wiyi nii, "Ɗum ko ñalawma teeŋtuɗo no feewi. Ko ɓuri teeŋtude, ma a taw e nder daartol leydi men. Miɗo noddira ɗum ko ɓuri teeŋtude sabu ko hannde pot-ɗen fellitde, mbele eɗen poti anndude hol ko foti wonde freemen walla alaa?" "Miɗo yiɗi Union Jack e ɓernde am fof. Sabu so wonaa e nder leydi Angalteer, ɗo yahrata fof; woɗɗi hawrude, ina renndini yimɓe ɓee. Mi alaa ko njogiimi e laamɗo George VI mo Angalteer. Kono miɗo yiɗi Crown leydi Angalteer e ɓernde am fof. Ngam miin e banndiraaɓe am, ko maande tooñannge, maande tooñannge, maande tooñannge, ko juuti e inige petition. En njaltii e duuɓi dipolomasi. Ko ɗum waɗi, miɗo ɗoo jamma, ngam noddirde spade ko spade, e machete ko machete." "Hande, min, Habibu Raji Abdallah, bee mo'ere Allah, hooreejo lesdi Zikist Movement e Field Secretary NCNC, mi ɗon anndina hoore am mi ɓii lesdi Naajeeriya jeytaare e jeytaare. Mi walaa gooŋgaaku haa kala laamu jananndu, nden boo nder walaa' laamu lesdi Naajeeriya e heforth ngam yimɓe lesdi Naajeeriya; haani ɗooftaade kala sariya, ko wonaa sariyaaji ɓiɗɓe leydi Najeriya, aadaaji e sariyaaji hakkunde leyɗeele. Ko ɗum waɗi, mi yoɓataa njoɓdi ndii e ooɗoo laamu.Ngam so a yoɓii, ɓe kuutortoo ko kaalis ngam duumaade njiimaandi maɓɓe e dow maa."[citation needed] E dow ñaawoore makko, o jaabtii e mitigation Greggcitation, presitation, "so tawii aɗa gooŋɗini e goonga wonde ko bonannde haɓaade ndimaagu, ndeen noon, e kala sahaa, ñaaw am haa mi wara. So tawiino miɗo woppitee hannde, mi waawaa rokkude hoolaare ngam muusde ɗemngal am. Miin noon, ɓernde am ina laaɓi, miɗo weltii e accude ñaawoore sakkitiinde nde So rifatho, the fuverill to weltaare waɗɓe ma ɗoo mi acca ñaawoore sakkitiinde ndee e Alla.” [90][91][92] Konnguɗi makko lolluɗi ɗii njahdi ko caggal keeri leydi Najeriya, ɗi njaɓaa ko e lannda leƴƴi kawral (CPP) mo Kwame Nkrumah to Cote d’Or (hannde Ganaa). Laamu koloñaal jaɓaani moƴƴere e les njiimaandi rewolison e nulal Abdallah. Ko ɗum waɗi Abdallah e ardiiɓe fedde Zikist en nayo nanngaa, ɓe tuumaama ko ɓe fitinaaji.[89] Ndeeɗoo ƴaañgal e ardorde Zikist en addani njuɓɓudi goɗndi e nder Diɗɗal Zikist en, addani Nduka Eze yaltude hooreejo leydi, caggal nde Abdallah sokaa, Mokwugo Okoye wonti sekreteruuji mawɗi. Zikist en, e nder yontaaji, njaltii e NCNC, ɓuri ngenndiyaŋkooɓe e njuɓɓudi jibinannde mum en. Ofiseeji koloñaal en njiyri dille Zikist en ko renndo ngo rewaani laawol, ɓe njaltini yamiroore (Order-in-Council), ɓe kaɗi dille Zikist en ñalnde 12 abriil 1950. Caggal ɗuum fedde nde fusi, terɗe mayre mbayli e politik, e njulaagu, e laamu aadaaji.[]39] === Luulndaade doosgal leydi Richards === E hitaande 1945, guwerneer leydi Biritaan biyeteeɗo Arthur Richards hollitii eɓɓooje ngam waylude doosɗe leydi Clifford ɗe hitaande 1922.[70] Ina jeyaa e eɓɓaande ndee ɓeydugol terɗe Afrik toɗɗaaɗe e Diiso sarɗiiji. Kono waylooji ɗii ko ngenndiyankooɓe hono Azikiwe luulndii ɗum en.[74] Politiyankooɓe NCNC njaɓaani kuule ɗe Arthur Richards ƴetti, kam e kuulal doosgal leydi ndi ina ɗaɓɓi terɗe Afriknaaɓe nay cuɓaaɗe tan ; heddiiɓe ɓee maa ngona kanndidaaji toɗɗaaɗi.[94] Kanndidaaji Afriknaaɓe toɗɗaaɗi ɗii ko lolluɓe laamu koloñaal, tee ɓe njiɗaa laamu hoore maɓɓe e dow fenaande. Daartol luulndo ngoɗngol ko ŋakkeende nafoore ngam yahrude yeeso Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde. NCNC ina hebli ngam haɓaade haala mum e laamu kesu nguu, hono Clement Attlee to leydi Angalteer.[95] Jaɓɓungal leydi ndi fuɗɗii ngam humpitaade ko woni e lannda ka, e dañde kaalis ngam seppo leydi Angalteer.[96] Hooreejo lannda NCNC, Herbert Macaulay maayi e nder njillu ngu, Azikiwe ƴetti ardaade lannda ka. O ardii delegaasiyoŋ oo haa Londres, ngam heblude njillu nguu, o yahi Amerik ngam ɗaɓɓude yurmeende e haala lannda kaa. Azikiwe hawri e Eleanor Roosevelt to Hyde Park, o haali ko fayti e "rimɗinde leydi Naajeeriya e maccungaagu politik, ŋakkeende kisal faggudu e ŋakkeende renndo".[97] Delegaasiyoŋ Angalteer ina jeyaa heen Azikiwe, Funmilayo Ransome-Kuti, Zanna Dipcharima, Abubakar Olorunimbe, P. M. Kale, Adeleke Adedoyin e Nyong Essien. Ɓe njilliima Biro Kolonial Fedde Fabian, Goomu Laamɗo Gollotooɓe e Dental Almudɓe Afrik Hirnaange ngam humpitaade eɓɓooji mum ngam waylude doosɗe leydi 1922. Ina jeyaa e eɓɓooje NCNC, jokkondirde e Afriknaaɓe ko faati e waylooji doosɗe leydi Najeriya, ɓeydude doole e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo e ustude doole e nder suudu sarɗiiji hakkundeejo to bannge difagol, kaalis e geɗe caggal leydi.[100] Delegaasiyoŋ oo yettinii eɓɓaaɗe mum to gardiiɗo jaagorɗe koloñaal, kono ko seeɗa tan waɗi ngam waylude eɓɓaaɗe Richards. Doosgal Richards fuɗɗii golle ko e hitaande 1947, Azikiwe haɓa e gooto e jooɗorɗe Lagos ngam leeltinde golle mum.[101] 47g2jolztdfc7iqlt9z94nlwr3xj4rt 174943 174942 2026-06-20T14:05:55Z MOIBARDE 10068 174943 wikitext text/x-wiki Nnamdi Benjamin AzikiweGCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 lewru mee 1996),[2] ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko Zik mo Afrik, ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966). O ɗon laara no baaba lesdi Naajeeriya nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.[4][5][6] Azikiwe jibinaa ko Zungeru e nder diiwaan Niger hannde oo, jibnaaɓe Igbo en ummoriiɓe Onitsha, diiwaan Anambra, Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko Onitsha, ɗo o janngi ɗemngal Igbo.[7] Jooɗnde haa lesdi Lagos hokki mo jannguki ɗemngal Yoruba, nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa Naajeeriya feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe Naajeeriya.[8] Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko Amerik ɗo o inniraa Ben Azikiwe, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi Najeriya e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.[9] O arti Afrik ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or (Gana hannde oo). E nder Afrik hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal Najeriya e Afrik.[10] ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== ===Sukaaɓe : jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde=== Kartal pelle ɗemɗe Naajeeriya: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, Onitsha, woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to Zungeru, to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde Igbo nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to Onitsha, ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi Najeriya.[11] Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »[12][13], ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie[14], iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi Onitsha.[14] Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.[14] Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal Hausa, ɗemngal diiwaan oo.[15] Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare Hausa wonaa Igbo, neli mo to Onitsha e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal Igbo.[16] To Onitsha, Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).[17] E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to Lagos, mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.[18] Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe Methodist, Lagos.[19] Baaba makko neldaama Kaduna duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo Siyeraa Leyoon.[20] E hitaande 1918, o arti Onitsha, o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.[21] Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,[18] ina wallita yumma mum e ngalu mum.[20] E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro Calabar. Azikiwe hawri e baaba mum to Calabar, o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.[22] O naati e janngirɗe Marcus Garvey,[23] Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell,[24] Azikiwe artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Methodist, to Lagos, o seerti e wondiiɓe makko ummoriiɓe e galleeji ɓooyɗi Lagos ko wayi no George Shyngle, Francis Cole e Ade Williams (ɓiy Akarigbo Remo). Ɗee jokkondiral naftorii caggal ɗuum e golle makko politik to Lagos.[18] Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Boys o ɓuri waawde jaŋde makko, o rokki deftere ina wiyee « gila e Log Cabin haa e galle White House », ko ɗum woni nguurndam James A. Garfield, gonnooɗo hooreejo leydi Amerik, umminooɗo e huɗo haa e moƴƴere. Deftere ndee ina addana mo pellital heɓde nafoore e nguurndam. Azikiwe nanii yeewtere James Aggrey, jannginoowo mo miijii wonde Afriknaaɓe ina poti heɓde jaŋde kolees caggal leydi, ɓe ngarta e waɗde waylo.[25] Caggal nde yeewtere ndee joofi, Aggrey rokki suka Azikiwe doggol duɗe jaɓɓotooɗe almudɓe ɓaleeɓe to Amerik.[20] Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Azikiwe ɗaɓɓiri golle koloñaal, o jaɓaa wonde binndoowo to departemaa kaalis. Wakkati maako nder kuugal koloñaal, holli mo limngal njiyaagu nder laamu koloñaal.[26] Suɓaade Azikiwe janngude to Amerik e nokku Angalteer, ko batte Doktoor James Kwegyr Aggrey, nguurndam hooreejo leydi A. Garfield e Abraham Lincoln, Pan-Afriknism Marcus Garvey e woodgol ballal wonande almudɓe waasɓe, tawi alaa ko heɓaa e Angalteer. E pellital yahde caggal leydi ngam ɓeydaade jaŋde, Azikiwe ɗaɓɓiri jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde to U.S. O jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer College, tawi ko e dow ballal makko e yiytude laawol feewde Amerik.[27] Ngam yettaade Amerik, o jokkondiri e laana ndiwoowa, o waɗi e makko nanondiral ngam wonde stowaway.[28] Kono gooto e sehilaaɓe makko wonnooɓe e laana kaa rafi, ɓe wasiyii yo ɓe njippo e Sekondi. To leydi Gana, Azikiwe golliima ko polis ; yumma makko yilliima, o wiyi mo yo o hoot leydi Najeriya. O arti, baaba makko jaɓi wallitde mo yahde Amerik.[29] Azikiwe janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harpers Ferry, to Virginie worgo. Ngam yoɓde nguurndam makko e jaŋde makko, o golliima golle keewɗe ɗe ngalaa nafoore hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Washington, D.C. e hitaande 1927 ngam heɓde dipolomaaji makko e ganndal politik. E hitaande 1929, o ummii duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln ngam timminde jaŋde makko leslesre, o heɓi kadi seedantaagal makko BA e ganndal politik e hitaande 1930.[30][31] Azikwe ƴettii kursuuji e Alain Locke.[32] Azikiwe wonnoo ko tergal e fedde nde.[33] Ndeen o naatii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln to Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e sahaa gooto e hitaande 1930, o heɓi dipoloma makko ko fayti e diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e hitaande 1932, o heɓi kadi dipoloma makko ko fayti e anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1933[4]33. Azikiwe wonti jannginoowo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o sosi janngirde daartol Afrik.[36] O woniino kanndidaa ngam heɓde dipolomaaji doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia hade makko hootde leydi Najeriya e hitaande 1934.[37] Wiɗtooji doktoraa Azikiwe ɗii ɓuri teeŋtude ko e Liberiya e nder politik winndere, e binndol makko ngol A. H. Stockwell yaltini e hitaande 1934. E nder sahaa mo o woni to Amerik, o woniino winndiyanke to jaaynde Afro-Ameriknaare Baltimore, to Philadelphia Tribune e to jaaynde Associated Negro Press.[38] Azikiwe ina joginoo miijooji jaayndeeji Afrik-Amerik, Garveyism e Pan-Afriknaaɓe.[39] === Feddeeji e renndooji === Fedde sukaaɓe worɓe kerecee en, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Cub hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Fedde binndol Stylus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1923) Fedde hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (1930-32) Fedde nguurndam, Duɗal Anthropoloji Laamu (1933) Fedde nguurndam, fedde faggudu laamɗo (1934) Tergal nguurndam, Fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal (1947) Fedde Ameriknaare ngam sariyaaji hakkunde leyɗeele (1933–34) Fedde Annduɓe Anthropoloji Amerka (1932-1934) Fedde ganndal siyaas Amerik (1933-34) Fedde Annduɓe Leƴƴi Amerka (1933-34) Koolol ganndal siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1934)[40] == Golle atletik == Azikiwe ina fija fuku Amerik, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) E fuɗɗoode golle makko, Azikiwe ina yahra e boks, atletik, njulaagu, fuku koyɗe e tennis.[30] Football ko Biritaan en ngaddi ɗum e leydi Najeriya nde ɓe koloni Afrik.[41] Kono kala ligues sosaaɗe, ko ɗe ceerndaaɗe. Nnamdi yi'i ɗum bana tooñannge nden o wurti bee hooreejo to bannge fijirle jokkirgol e siyaasaaku haa timmoode jamaanu koloñaal.[42] E hitaande 1934, Zik haɗaama tawtoreede kawgel ngel sabu leydi Nijeer jaɓaaka tawtoreede. Ɗum waɗii sahaa goɗɗo sabu iwdi makko Igbo, Zik fellitii wonde ina heddi, o yiɗi sosde fedde makko. Nnamdi sosi fedde Zik's Athletic Club (ZAC) nde udditanta dame mum ngam fijirde worɓe e rewɓe kala leƴƴi, leƴƴi, leƴƴi, e kala fannuuji leydi Naajeeriya.[43] E hitaande 1942, fedde nde yahi haa heɓi Ligue Lagos e Kop Memorial War. Caggal ɗeen nafooje, Nnamdi udditi caɗeele ZAC goɗɗe e nder leydi Najeriya fof. E nder duuɓi wolde ZAC ina yaha njilluuji.[44] Matchs ZAC ɗon waɗa nder lesdi ndi'i fuu, nden ɗum waɗi yimɓe Naajeeriya ɗon mari haaje kawtal e lesdi ndi'i ngam wallugo ɓe haɓugo ndimu.[45] E hitaande 1949, won e fukuyaŋkooɓe ZAC tawtoraama njillu to Angalteer. E gartugol maɓɓe e njillu ngu ɓe njooɗii to Freetown, Siyeraa Leyoon, e leydi Najeriya fooli yimɓe nokku oo e golle 2. Ndee nasaraaku ko ɓuri duuɓi sappo ko adii jeytaare leydi Naajeeriya, kono ko nde jibinannde kippu ngenndiijo leydi Naajeeriya.[46] E joofnirde, caggal duuɓi hare, e hitaande 1959, jaagorde Angalteer cakkitiinde yalti NFA, ñalnde 22 ut 1960, jonte seeɗa ko adii jeytaare mum, Naajeeriya naati e fedde fuku koyɗe winndereere wiyeteende FIFA.[47] Hay heen gootal waawaano wonde so wonaano Nnamdi Azikiwe. O hawti Naajeeriya bee fijirde nden o waddi hakkilo lesdi ndi'i wi'eteeɗum 'Nigerian-ness'. === Jaambaraagal dingiral === Sosɗo, ZiKs Athletic Club (e MRB. Oltun) ngam ɓamtugo fijooji, boksi, kirikit, njuulu e tennis nder leydi Naajeeriya. Gooliiɗo e yeeso, duɗal sukaaɓe metodist, Lagos (1921) Jaagorgal, Diwgol toowngol, M.B.H.S, e Jaagorgal, Ñalngu Laamu (1921) Jaagorɗo, tedduɗo, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Jaagorgal & Medaal kaŋŋe, Diwgol toowngol, Pijirlooji hakkunde duɗe HU (1926); Medaal kaŋŋe, doggol leydi, doggudu kilomeeteer gooto, doggudu kilomeeteer gooto, e diwgol toowngol, kawgel kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) Medaal, Pentatlon, kawgel kolees Storer (1925) Kapiteen, fedde janngirde Storer (1927) Medaal kaŋŋe, taƴoowo leydi, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1921) Medaal njamndi mboɗeeri, maraton Laurel-Baltimore (1927) Jaagorɗo, dogdu ɓaleeru, duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Kapiteen gooto, fedde fuku koyɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1930) Doggol kilooji ɗiɗi, kawgel ɗiɗmel hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cheyney (1930) Medaal kaalis, doggudu kilooji ɗiɗi, kawgel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde Hampton Virginia (1931) Jaaliiɗo toɓɓere, dogdu Baltimore (1929, 1930) Medaal njamndi mboɗeeri, dogdu Richmond (1931) Toɓɓere Dowla, A.A.U. Kaɓirɗe hakkunde leyɗeele (1932) Medaal kaŋŋe, dogdu 1 000 yard, Pijirlooji Kaledoni to Brooklyn, New York (1932) Medaal kaŋŋe, Doggol Kilomeeteer gooto, e Doggol Kilomeeteer tati, Y MC.A. Pijirlooji, New York (1932) Koppi kaalis, dogdu feccere kiloomeeteer, e keɓɗo kopporeeje kaalis e nder dogdu kiloomeeteer gooto, kawgel ñalngu ladde Demokaraasi, New Haven, Connecticut (1933) Ɗiɗaɓo (e G.K Dorgu), kawgel tennis worɓe ɗiɗo Lagos, diɗɗal B (1938) Nafooje (gorko Anchor), Kippu ZAC e nder kawgel njulaagu Lagos (1939) Nasti ngam daranaago lesdi Naajeeriya nder fijirde Half-Mile e One Mile Run nder fijirde laamu lesdi Biritaniya nder hitaande 1934, ammaa A.A.A lesdi Biritaniya sali mo ngam 'daliilu karallaaku'. (Ngolɗoo jaɓgol addani mo winndude ɓataake lolluɗo, o woppi innde makko e ɗemngal Engele, hono Benjamin) === Tergal === Fedde fuku koyɗe Diamant (1922-24) Fedde fijooji Merkiir to New York (1932-34) Kaɓirgal tennis to Akra (1935-1937) Patron, fedde fijirde Zik (gila 1956) Hooreejo, Fedde Kirikit Naajeeriya (1940–44) Hooreejo, Fedde Njulaagu Naajeeriya (1938–41) Cukko hooreejo, fedde toppitiinde ko fayti e boksi leydi Nijeer (gila 1949) Hooreejo fedde fuku koyɗe diiwaan Lagos (1951-1954) Hooreejo, Fedde Fijooji Amateur Naajeeriya (gila 1952) Hooreejo, Fedde Tennis Tabal Naajeeriya (gila 1953) Cukko Patron e tergal Goomu, Goomu Olimpiyaade Nijeer, e Fedde Pijirlooji Laamu Biritaan e Commonwealth (gila 1951) [48] ​​[49] 50. == Golle binndol == === Jaaynde jaayndeyaagal e tafngo === Rewɓe ɓee ndaranii yoɓde njoɓdi Angalteer e hitaande 1929, ko ɗum seedtini warngooji keewɗi e nder Opobo, tawi ko soldateeɓe Angalteer ardii ɗum en e nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan fuɗnaange. Azikiwe, nde nani kewu nguu, winndi winndannde ñaawoore tiitoonde mum ko ‘Warde rewɓe e nder leydi Nijeer’, nde o woni e janngude haa jooni to Amerik e hitaande 1930, e ɓataake mo o winndi e oon sahaa, daraniiɗo hakkeeji siwil Pan-Afrik, hono W. E. B. Du Bois. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Azikiwe winndi deftere makko adannde wiyeteende ‘Liberia e nder politik winndere’ e hitaande 1931. Azikiwe ɗaɓɓiriino wonde jaagorgal caggal leydi to leydi Liberiya, kono o saliima sabu o wonaa jeyaaɗo e leydi ndii.[52] E hitaande 1934, nde Azikiwe warti Lagos, o anndaa no feewi, o yi’aama no neɗɗo tedduɗo e won e renndo Lagos e Igbo.[53] O jaɓɓaama e juuɗe yimɓe seeɗa, kolliri binndi makko to Amerik ina laaɓi ina njottii Naajeeriya.[54] To leydi Nijeer, faandaare Azikiwe adannde ko heɓde darnde fotnde e jaŋde makko ; caggal ɗaɓɓaande keewnde nde o heɓaani (ina heen ngam heɓde posto janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Lagos), o jaɓi ɗaɓɓaande jom jawdi en Ganaa biyeteeɗo Alfred Ocansey ngam wonde gardiiɗo sosɗo jaaynde wiyeteende African Morning Post, jaaynde hesere ñalnde kala to Accra, Ganaa.[28][55] O rokkaama junngo ngam dogginde jaaynde ndee, o ƴetti gollotooɓe mum heewɓe e asliiji ɗii.[18] Azikiwe winndi "The Inside Stuff by Zik", deftere nde o winndi e nder mum ko fayti e ngenndiyaŋkaagal radikal e manngu ɓaleejo, ko ɗum addani won e kulhuli e nder dingiral koloñaal.[56] Ko o editor, o ƴelliti ajendaaji ngenndiyaŋkooɓe daraniiɓe Afrik.[28] Yuri Smertin siftinii binndol makko ngol ko, "binndanɗe cemmbinɗe e haalaaji renndo ɗi cemmbini njuɓɓudi koloñaal gonndi ndii : keeri hakke Afriknaaɓe hollirde miijooji mum en, e njiyaagu njiyaagu".[57] Yuri kadi ñiŋii ɓeen Afriknaaɓe jeyaaɓe e ‘elite’ renndo koloñaal, yiɗɓe jogaade njuɓɓudi gonndi ndii, nde tawnoo ɓe njiyri ɗum ko « tuugnorgal wellitaare maɓɓe.[58] E nder dumunna mo Azikiwe woni e Accra, o yahri yeeso e filosof makko Afrik keso mo o ƴeewti caggal ɗuum e nder deftere makko, Afrik[ Renas59]. E nder miijo filosof, Azikiwe wiyi wonde « ko leydi ɗo Afriknaaɓe ceertata e leƴƴi e laamuuji gaadanteeji, mbaylee e kuule filosof joy : ballondiral ruuhu, ƴellitaare renndo, pellital faggudu, ndimaagu hakkille e ngenndiyaŋkaagal risorgimento ». Azikiwe ronkaani politik Gold Coast, kadi jaaynde ndee ina wallita lannda Mambii nokku oo.[36] The Post, jaaynde nokkuure ndee yaltinii winndannde ñalnde 15 mee 1936, "Mbele Afriknaajo ina jogii Alla?" ko I. T. A. Wallace-Johnson, e Azikiwe (hono winndiyanke) ñaawaama sabu fitinaaji.[28] O fuɗɗii ko ñaaweede, o ñaawaa lebbi jeegom kasoo. E dow fenaande makko, Zik hollitii, "so tawii ko mi kuutorgal daɗndo ngal imperiyaalisma e nder Afrik hirnaange foti luulndaade e liɓde, kadi so tawii e nder ndeeɗoo njillu miɗo foti yoɓde njoɓdi ɓurndi toowde, ndeen alaa ko haani mi diwde walla mi diwta. Miɗo wondi e hoolaare ñalnde kala wonde the New restinality ina waawi wonde les Afrik keso oo stem it. Hay maayde am waawaa jokkude kristal mum." Caggal ɗuum o woppitaa e Ñaawirde Toownde Afrik Hirnaange.[60] Azikiwe warti Lagos nder hitaande 1937, o sosi jaaynde wiyeteende West African Pilot, jaaynde nde o huutortoo ngam ɓamtude ngenndiyaŋkaagal e nder leydi Najeriya, fedde Zik Group sosi jaayndeeji jowitiiɗi e toɓɓe politik e faggudu e nder gure teeŋtuɗe e nder leydi ndii fof.[61] Jaaynde ɓurnde mawnude e fedde ndee ko Pilot Afrik worgo, nde huutorii ko konngol Dante Alighieri « Hollit annoore, yimɓe ɓee keɓata laawol » ngam waɗde heen konngol mum. Binndanɗe goɗɗe ko Defender Naajeeriya Fombinaari ummoriiɗo Warri (caggal mum Ibadan), Gardiiɗo Fuɗnaange (sosaaɗo e hitaande 1940, yaltinaa to Port Harcourt), e Kaaloowo Naajeeriya to Onitsha.[62] Ko e hitaande 1944, fedde ndee heɓti deftere Dusé Mohamed Ali wiyeteende La Comète. Jaaynde Azikiwe ko njulaagu, kadi ko kuutorgal ngam politik e wallitde.[63] Pilot oo ɓuri tiiɗnaade ko e yeeyde ko ɓuri heewde ko e circulation, ko ɓuri heewde ko sabu firms expatriés ɓuri waawde faggudu leydi Najeriya.[64] Jaayɗe Azikiwe keewɗe teeŋtinii sensationalisme e daartol nafoore aadee ; the Pilot nastini yewtere fijirle e ta'irde rewɓe, ɓesdi yewtere dow kuuɗe Naajeeriya to ɗum hawti bee limngal limngal limngal limngal limngal Daily Times (ngal teddini limngal limngal yimɓe lesdi feere e limngal lesdi feere).[65] Doggol Pilot gadanol ngol ko 6 000 ekkol ñalawma kala ; e tolno mum ɓurɗo mawnude e hitaande 1950, nde ina yaltina ko ina tolnoo e 20 000 ekkol.[66] Azikiwe sosi gollorɗe njulaagu goɗɗe (hono Banke Kontinental Afrik e Restoran Penny) e oon sahaa, o huutorii jaayɗe makko ngam yeeyde ɗe.[67] Ko adii wolde adunaare ɗimmere, Pilot Afrik worgo[68] yiytaa ko no kaayitaaji etaade mahde tuugnorgal cirkulaasiyoŋ wonaa radikal peeñɗo. Editorialji ɓataake oo e yeewtere politik ndee ina teeŋtini tooñanngeeji baɗeteeɗi e Afriknaaɓe, e ñiŋde njuɓɓudi koloñaal e ballal miijooji eliteeji jannguɓe to Lagos.[67] Kono, e hitaande 1940, waylo-waylo seeɗa-seeɗa waɗi. No o waɗiri e jaaynde African Morning Post nii, Azikiwe fuɗɗii winndude lowre wiyeteende "Inside Stuff", nde o etotoo sahaa e sahaa fof ƴellitde hakkillaaji politik.[69] Editorialuuji jaaynde ndee ina noddi jeytaare Afrik, haa teeŋti noon caggal nde dille jeytaare Inndo ummii.[70] Hay so tawii kaayitaaji ɗii ina mballita Angalteer e nder wolde nde, ɗi ñiŋii peeje ustude ngalu ko wayi no ƴellitde cogguuli e ustude njoɓdi.[71] E hitaande 1943, Diiso Angalteer (Conseil britannique) wallitii rewooɓe Afrik worgo 8 (ina heen Azikiwe), kanko e rewooɓe 6 woɗɓe ɓe kuutoriima fartaŋŋe ngam humpitaade jeytaare politik potnde waɗeede. Jaayndiyankooɓe ɓee ciifi ɓataake ngam ɗaɓɓude peeje moƴƴe renndo-politik seeɗa-seeɗa, tawa ina jeyaa heen ittugol njuɓɓudi koloñaal korona, wakilaagu diiwaanuuji e jeytaare koloñaaluuji Afrik hirnaange Angalteer e hitaande 1958 walla 1960.[72] Memorandum oo, biro koloñaal oo yejjiti ɗum, ɗum ɓeydi fitinaaji Azikiwe.[73] Omo jogii nafoore mawnde e jaayɗe ko ina tolnoo e 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Binndanɗe Azikiwe ko faati e ngenndiyaŋkaagal Afrik, mawnikinaare ɓaleeɓe e doole mum en, njibinii politikaaji koloñaal en heewɓe, naftorii Afriknaaɓe heewɓe ŋakkiraaɓe.[74] Jaayɗe Fuɗnaange Afrik ina keewi yaltude e ɗemngal Suwahili, so wonaa jaayɗe kabaruuji ko wayi no East African Standard. Azikiwe wayliima no feewi e nder jaayɗe Afrik worgo, hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore. E hitaande 1950, jaayɗe joy ɓurɗe mawnude ɗe Afrik toppitii e nder diiwaan Fuɗnaange (ina heen jaaynde Nigerian Daily Times) ɓuri Pilot yeeyde. Ñalnde 8 lewru juko hitaande 1945, laamu leydi Najeriya haɗi Azikiwe Pilot Afrik hirnaange e Daily Comet ngam hollirde ko boni e humpitooji ko faati e seppo mawngo.[75] Azikiwe hay so jaɓii ɗum, o jokki e yaltinde binndanɗe ko faati e seppo ngoo e nder jaaynde wiyeteende Guardian (jaaynde makko Port Harcourt). O ardii seppo mawngo e hitaande 1945, o woni hooreejo leydi Naajeeriya fuɗnaange gila 1954 haa 1959.[76] E kitaale 1960, caggal jeytaare leydi Najeriya, Pilot ngenndiijo Afrik hirnaange ina teskaa e fuɗnaange. Azikiwe ƴettii faandaare teeŋtunde e pelle politik ɗe njiɗnoo ko ittude. O ñiŋaama e fedde Yoruba en sabu huutoraade jaaynde makko ngam haɗde luulndaade miijooji makko. E maayde Azikiwe, jaaynde The New York Times wiyi wonde o "toowiima e geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teskeede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[77] == Golle politik == Azikiwe wonti golloowo e nder fedde sukaaɓe Naajeeriya (NYM), fedde ngenndiyaŋkoore arandeere e nder leydi ndi.[78] Hay so tawii o walliino Samuel Akisanya ngam wonde kanndidaa NYM ngam heɓde jooɗorde wootere e nder Diiso sarɗiiji e hitaande 1941, tawi diiso doosɗe suɓiima Ernest Ikoli.[79] Azikiwe wurtini NYM, o tuumi ardungal ɓurngal ɗuuɗugo nder Yoruba'en ɗon ƴama yimɓe Ijebu-Yoruba'en e Igbo'en. Won e terɗe Ijebu ndewi e makko, pecci dille ɗee e laabi leƴƴi.[79] O naati nder siyaasaaku, o sosi kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Kameruun (NCNC) bee Herbert Macaulay nder hitaande 1944. Azikiwe laati hooreejo kawtal ngal nder hitaande 1946. NCNC hawti bee lanndaaji lesdi Naajeeriya, kawtal fina-tawaa, e kawtal kuugal lesdi Naajeeriya, Kawtal Rewbe Demokaraasi Naajeeriya ekn lannda woni lannda siyaasa tataɓal sosaangal nder leydi Naajeeriya ɓaawo lannda Democratic National Naajeeriya (kañum ne sosi ɗum Herbert Macaulay), e Mouvement Sukaaɓe Naajeeriya. Terɗe lannda kaa teeŋtuɗe ina njeyaa heen; Fumilayo Ransome-Kuti, M.I.Okpara, J.O. Fadahunsi, Eyo Ita, Margaret Ekpo, Raymond Njoku, F.S. McEwen, Festus Okotie-Eboh,Timote Paul Birabi, A.K. Blankson, Denis Osadebay, e TOS Benson.[80] === Tuumeede fedde === Sabu ballal Azikiwe e seppo mawngo e lewru suwee 1945 e njanguuji makko e laamu koloñaal, bayyinaango Pilot Afrik hirnaange dartinaama ñalnde 8 sulyee ndeen hitaande.[81] O yetti liggotooɓe seppooɓe ɓee e hooreejo maɓɓe, Michael Imoudu, o tuumi laamu koloñaal ina huutoroo liggotooɓe.[82] E lewru ut, jaaynde ndee jaɓaama fuɗɗaade yaltude.[83] E nder seppo ngo, Azikiwe ummini alarm ko faati e peeje warngooji ɗi yimɓe ɓe nganndaaka, gollotooɓe e innde laamu koloñaal.[82] Daartol makko e tuumeede ko mesaas wireless mo jaayndiyanke Pilot nanngi.[65] Caggal nde o heɓi mesaas mo o taƴi oo, Azikiwe naati suuɗde to Onitsha. Pilot yaltinii binndanɗe yurmeende e sahaa nde o alaa, kadi Naajeeriyankooɓe heewɓe ina ngoongɗini daartol warngo ngoo.[84][85] Lowre Azikiwe, e cirƴam jaayndeeji makko, ɓeydii e ooɗoo sahaa. Tuume ɗee ina cikki won e Naajeeriyankooɓe, ɓe cikkatnoo ko o waɗi ɗe ngam ɓamtude darnde makko.[86] Sikke alaa ko ɓuri heewde e maɓɓe ko politikaaji Yoruba en ummoriiɓe e fedde sukaaɓe Naajeeriya, ko ɗum waɗi luural hakkunde pelle ɗee e hare jaayndeeji hakkunde Pilot Azikiwe e Daily Service NYM. === Diɗɗal Zikist en === Sukaaɓe ɓee kawri ngam haɓaade laamu koloñaal Angalteer. Gooto e fedde sukaaɓe hono ndee ko Zikist en. Diɗɗal sukaaɓe ngal alaa ko bonnata – e gardagol Kolawole Balogun, Raji Abdallah, Osita Agwuna, M. C. K. Ajuluchukwu e Abiodun Aloba – sosaa ko e hitaande 1946 ngam daranaade nguurndam Azikiwe e miijooji mum laamu hoore mum. Kola Balogun woni hooreejo gadano dillere Zikist en. E lewru feebariyee 1946, Balogun neldi noddaango fotde sukaaɓe 20 to Lagos, ngam naamnaade miijo maɓɓe e geɗe ngenndiije. E nder capanɗe ɗiɗi ɗee, sappo e ɗiɗo njaabiima, ɗum addani sosde Diɗɗal Zikist, nde tawnoo ɓeen worɓe ngontii terɗe sosɗe maggal. Nwafor Orizu sinci helmere 'Zikism' diga Azikiwe nde laati innde diina man.[89] O wonaa tergal e dillere nde kono ko o sehil ɓadiiɗo e jiɗɗo Azikiwe, kadi omo jeyaa e sukaaɓe heewɓe ɓe Azikiwe doolni ngam janngude to Amerik, e sara Eyo Ita e KO Mbadiwe. Raji Abdallah wonti hooreejo ɗiɗaɓo fedde Zikist, caggal nde Balogun ummii Londres, o golliima gila 1948 haa 1949. O waɗii nafoore mawnde e heɓde ballal to bannge worgo e jeyeede e fedde nde. Abdallah e Osita Agwuna (jaagorde makko) ko ɓooyaani koo mbaɗi fedde wiyeteende “Anti-Colour Bar Mouvement” (ACBM) to Kano, fedde nde ina luulndii njiyaagu seerndude ɓaleeɓe e ɓaleeɓe e nder leydi Nijeer. ACBM caggal mum fusi e nder fedde Zikist ɓurnde mawnude.[90] No Balogun nii, e hitaande 1948, Abdallah riiwaa e golle mum e nder sarwiis jaayndeeji Kano, sarwiis jaayndeeji rajooji. Ko riiwtude mo addani mo ɓeydaade jokkondirde e Mouvement Zikist. O riiwaa sabu naatgol makko e dillere Zikist ina sikkaa ko politik ɓurɗo laaɓtude wonande golloowo laamu. Abdallah ñaawaa caggal mum ñalnde 7 noowammbar 1948 to Ñaawirde Toownde Lagos, ɗo o waɗi konngol, o wiyi nii, "Ɗum ko ñalawma teeŋtuɗo no feewi. Ko ɓuri teeŋtude, ma a taw e nder daartol leydi men. Miɗo noddira ɗum ko ɓuri teeŋtude sabu ko hannde pot-ɗen fellitde, mbele eɗen poti anndude hol ko foti wonde freemen walla alaa?" "Miɗo yiɗi Union Jack e ɓernde am fof. Sabu so wonaa e nder leydi Angalteer, ɗo yahrata fof; woɗɗi hawrude, ina renndini yimɓe ɓee. Mi alaa ko njogiimi e laamɗo George VI mo Angalteer. Kono miɗo yiɗi Crown leydi Angalteer e ɓernde am fof. Ngam miin e banndiraaɓe am, ko maande tooñannge, maande tooñannge, maande tooñannge, ko juuti e inige petition. En njaltii e duuɓi dipolomasi. Ko ɗum waɗi, miɗo ɗoo jamma, ngam noddirde spade ko spade, e machete ko machete." "Hande, min, Habibu Raji Abdallah, bee mo'ere Allah, hooreejo lesdi Zikist Movement e Field Secretary NCNC, mi ɗon anndina hoore am mi ɓii lesdi Naajeeriya jeytaare e jeytaare. Mi walaa gooŋgaaku haa kala laamu jananndu, nden boo nder walaa' laamu lesdi Naajeeriya e heforth ngam yimɓe lesdi Naajeeriya; haani ɗooftaade kala sariya, ko wonaa sariyaaji ɓiɗɓe leydi Najeriya, aadaaji e sariyaaji hakkunde leyɗeele. Ko ɗum waɗi, mi yoɓataa njoɓdi ndii e ooɗoo laamu.Ngam so a yoɓii, ɓe kuutortoo ko kaalis ngam duumaade njiimaandi maɓɓe e dow maa."[citation needed] E dow ñaawoore makko, o jaabtii e mitigation Greggcitation, presitation, "so tawii aɗa gooŋɗini e goonga wonde ko bonannde haɓaade ndimaagu, ndeen noon, e kala sahaa, ñaaw am haa mi wara. So tawiino miɗo woppitee hannde, mi waawaa rokkude hoolaare ngam muusde ɗemngal am. Miin noon, ɓernde am ina laaɓi, miɗo weltii e accude ñaawoore sakkitiinde nde So rifatho, the fuverill to weltaare waɗɓe ma ɗoo mi acca ñaawoore sakkitiinde ndee e Alla.” [90][91][92] Konnguɗi makko lolluɗi ɗii njahdi ko caggal keeri leydi Najeriya, ɗi njaɓaa ko e lannda leƴƴi kawral (CPP) mo Kwame Nkrumah to Cote d’Or (hannde Ganaa). Laamu koloñaal jaɓaani moƴƴere e les njiimaandi rewolison e nulal Abdallah. Ko ɗum waɗi Abdallah e ardiiɓe fedde Zikist en nayo nanngaa, ɓe tuumaama ko ɓe fitinaaji.[89] Ndeeɗoo ƴaañgal e ardorde Zikist en addani njuɓɓudi goɗndi e nder Diɗɗal Zikist en, addani Nduka Eze yaltude hooreejo leydi, caggal nde Abdallah sokaa, Mokwugo Okoye wonti sekreteruuji mawɗi. Zikist en, e nder yontaaji, njaltii e NCNC, ɓuri ngenndiyaŋkooɓe e njuɓɓudi jibinannde mum en. Ofiseeji koloñaal en njiyri dille Zikist en ko renndo ngo rewaani laawol, ɓe njaltini yamiroore (Order-in-Council), ɓe kaɗi dille Zikist en ñalnde 12 abriil 1950. Caggal ɗuum fedde nde fusi, terɗe mayre mbayli e politik, e njulaagu, e laamu aadaaji.[]39] === Luulndaade doosgal leydi Richards === E hitaande 1945, guwerneer leydi Biritaan biyeteeɗo Arthur Richards hollitii eɓɓooje ngam waylude doosɗe leydi Clifford ɗe hitaande 1922.[70] Ina jeyaa e eɓɓaande ndee ɓeydugol terɗe Afrik toɗɗaaɗe e Diiso sarɗiiji. Kono waylooji ɗii ko ngenndiyankooɓe hono Azikiwe luulndii ɗum en.[74] Politiyankooɓe NCNC njaɓaani kuule ɗe Arthur Richards ƴetti, kam e kuulal doosgal leydi ndi ina ɗaɓɓi terɗe Afriknaaɓe nay cuɓaaɗe tan ; heddiiɓe ɓee maa ngona kanndidaaji toɗɗaaɗi.[94] Kanndidaaji Afriknaaɓe toɗɗaaɗi ɗii ko lolluɓe laamu koloñaal, tee ɓe njiɗaa laamu hoore maɓɓe e dow fenaande. Daartol luulndo ngoɗngol ko ŋakkeende nafoore ngam yahrude yeeso Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde. NCNC ina hebli ngam haɓaade haala mum e laamu kesu nguu, hono Clement Attlee to leydi Angalteer.[95] Jaɓɓungal leydi ndi fuɗɗii ngam humpitaade ko woni e lannda ka, e dañde kaalis ngam seppo leydi Angalteer.[96] Hooreejo lannda NCNC, Herbert Macaulay maayi e nder njillu ngu, Azikiwe ƴetti ardaade lannda ka. O ardii delegaasiyoŋ oo haa Londres, ngam heblude njillu nguu, o yahi Amerik ngam ɗaɓɓude yurmeende e haala lannda kaa. Azikiwe hawri e Eleanor Roosevelt to Hyde Park, o haali ko fayti e "rimɗinde leydi Naajeeriya e maccungaagu politik, ŋakkeende kisal faggudu e ŋakkeende renndo".[97] Delegaasiyoŋ Angalteer ina jeyaa heen Azikiwe, Funmilayo Ransome-Kuti, Zanna Dipcharima, Abubakar Olorunimbe, P. M. Kale, Adeleke Adedoyin e Nyong Essien. Ɓe njilliima Biro Kolonial Fedde Fabian, Goomu Laamɗo Gollotooɓe e Dental Almudɓe Afrik Hirnaange ngam humpitaade eɓɓooji mum ngam waylude doosɗe leydi 1922. Ina jeyaa e eɓɓooje NCNC, jokkondirde e Afriknaaɓe ko faati e waylooji doosɗe leydi Najeriya, ɓeydude doole e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo e ustude doole e nder suudu sarɗiiji hakkundeejo to bannge difagol, kaalis e geɗe caggal leydi.[100] Delegaasiyoŋ oo yettinii eɓɓaaɗe mum to gardiiɗo jaagorɗe koloñaal, kono ko seeɗa tan waɗi ngam waylude eɓɓaaɗe Richards. Doosgal Richards fuɗɗii golle ko e hitaande 1947, Azikiwe haɓa e gooto e jooɗorɗe Lagos ngam leeltinde golle mum.[101] 5pic0g6zjugi2z7s1t12h7hijhjmf6h 174944 174943 2026-06-20T14:06:59Z MOIBARDE 10068 174944 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nnamdi Benjamin Azikiwe'''GCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 lewru mee 1996),[2] ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko Zik mo Afrik, ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966). O ɗon laara no baaba lesdi Naajeeriya nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.[4][5][6] Azikiwe jibinaa ko Zungeru e nder diiwaan Niger hannde oo, jibnaaɓe Igbo en ummoriiɓe Onitsha, diiwaan Anambra, Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko Onitsha, ɗo o janngi ɗemngal Igbo.[7] Jooɗnde haa lesdi Lagos hokki mo jannguki ɗemngal Yoruba, nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa Naajeeriya feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe Naajeeriya.[8] Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko Amerik ɗo o inniraa Ben Azikiwe, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi Najeriya e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.[9] O arti Afrik ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or (Gana hannde oo). E nder Afrik hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal Najeriya e Afrik.[10] ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== ===Sukaaɓe : jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde=== Kartal pelle ɗemɗe Naajeeriya: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, Onitsha, woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to Zungeru, to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde Igbo nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to Onitsha, ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi Najeriya.[11] Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »[12][13], ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie[14], iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi Onitsha.[14] Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.[14] Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal Hausa, ɗemngal diiwaan oo.[15] Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare Hausa wonaa Igbo, neli mo to Onitsha e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal Igbo.[16] To Onitsha, Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).[17] E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to Lagos, mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.[18] Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe Methodist, Lagos.[19] Baaba makko neldaama Kaduna duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo Siyeraa Leyoon.[20] E hitaande 1918, o arti Onitsha, o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.[21] Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,[18] ina wallita yumma mum e ngalu mum.[20] E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro Calabar. Azikiwe hawri e baaba mum to Calabar, o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.[22] O naati e janngirɗe Marcus Garvey,[23] Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell,[24] Azikiwe artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Methodist, to Lagos, o seerti e wondiiɓe makko ummoriiɓe e galleeji ɓooyɗi Lagos ko wayi no George Shyngle, Francis Cole e Ade Williams (ɓiy Akarigbo Remo). Ɗee jokkondiral naftorii caggal ɗuum e golle makko politik to Lagos.[18] Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Boys o ɓuri waawde jaŋde makko, o rokki deftere ina wiyee « gila e Log Cabin haa e galle White House », ko ɗum woni nguurndam James A. Garfield, gonnooɗo hooreejo leydi Amerik, umminooɗo e huɗo haa e moƴƴere. Deftere ndee ina addana mo pellital heɓde nafoore e nguurndam. Azikiwe nanii yeewtere James Aggrey, jannginoowo mo miijii wonde Afriknaaɓe ina poti heɓde jaŋde kolees caggal leydi, ɓe ngarta e waɗde waylo.[25] Caggal nde yeewtere ndee joofi, Aggrey rokki suka Azikiwe doggol duɗe jaɓɓotooɗe almudɓe ɓaleeɓe to Amerik.[20] Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Azikiwe ɗaɓɓiri golle koloñaal, o jaɓaa wonde binndoowo to departemaa kaalis. Wakkati maako nder kuugal koloñaal, holli mo limngal njiyaagu nder laamu koloñaal.[26] Suɓaade Azikiwe janngude to Amerik e nokku Angalteer, ko batte Doktoor James Kwegyr Aggrey, nguurndam hooreejo leydi A. Garfield e Abraham Lincoln, Pan-Afriknism Marcus Garvey e woodgol ballal wonande almudɓe waasɓe, tawi alaa ko heɓaa e Angalteer. E pellital yahde caggal leydi ngam ɓeydaade jaŋde, Azikiwe ɗaɓɓiri jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde to U.S. O jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer College, tawi ko e dow ballal makko e yiytude laawol feewde Amerik.[27] Ngam yettaade Amerik, o jokkondiri e laana ndiwoowa, o waɗi e makko nanondiral ngam wonde stowaway.[28] Kono gooto e sehilaaɓe makko wonnooɓe e laana kaa rafi, ɓe wasiyii yo ɓe njippo e Sekondi. To leydi Gana, Azikiwe golliima ko polis ; yumma makko yilliima, o wiyi mo yo o hoot leydi Najeriya. O arti, baaba makko jaɓi wallitde mo yahde Amerik.[29] Azikiwe janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harpers Ferry, to Virginie worgo. Ngam yoɓde nguurndam makko e jaŋde makko, o golliima golle keewɗe ɗe ngalaa nafoore hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Washington, D.C. e hitaande 1927 ngam heɓde dipolomaaji makko e ganndal politik. E hitaande 1929, o ummii duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln ngam timminde jaŋde makko leslesre, o heɓi kadi seedantaagal makko BA e ganndal politik e hitaande 1930.[30][31] Azikwe ƴettii kursuuji e Alain Locke.[32] Azikiwe wonnoo ko tergal e fedde nde.[33] Ndeen o naatii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln to Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e sahaa gooto e hitaande 1930, o heɓi dipoloma makko ko fayti e diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e hitaande 1932, o heɓi kadi dipoloma makko ko fayti e anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1933[4]33. Azikiwe wonti jannginoowo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o sosi janngirde daartol Afrik.[36] O woniino kanndidaa ngam heɓde dipolomaaji doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia hade makko hootde leydi Najeriya e hitaande 1934.[37] Wiɗtooji doktoraa Azikiwe ɗii ɓuri teeŋtude ko e Liberiya e nder politik winndere, e binndol makko ngol A. H. Stockwell yaltini e hitaande 1934. E nder sahaa mo o woni to Amerik, o woniino winndiyanke to jaaynde Afro-Ameriknaare Baltimore, to Philadelphia Tribune e to jaaynde Associated Negro Press.[38] Azikiwe ina joginoo miijooji jaayndeeji Afrik-Amerik, Garveyism e Pan-Afriknaaɓe.[39] === Feddeeji e renndooji === Fedde sukaaɓe worɓe kerecee en, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Cub hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Fedde binndol Stylus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1923) Fedde hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (1930-32) Fedde nguurndam, Duɗal Anthropoloji Laamu (1933) Fedde nguurndam, fedde faggudu laamɗo (1934) Tergal nguurndam, Fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal (1947) Fedde Ameriknaare ngam sariyaaji hakkunde leyɗeele (1933–34) Fedde Annduɓe Anthropoloji Amerka (1932-1934) Fedde ganndal siyaas Amerik (1933-34) Fedde Annduɓe Leƴƴi Amerka (1933-34) Koolol ganndal siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1934)[40] == Golle atletik == Azikiwe ina fija fuku Amerik, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) E fuɗɗoode golle makko, Azikiwe ina yahra e boks, atletik, njulaagu, fuku koyɗe e tennis.[30] Football ko Biritaan en ngaddi ɗum e leydi Najeriya nde ɓe koloni Afrik.[41] Kono kala ligues sosaaɗe, ko ɗe ceerndaaɗe. Nnamdi yi'i ɗum bana tooñannge nden o wurti bee hooreejo to bannge fijirle jokkirgol e siyaasaaku haa timmoode jamaanu koloñaal.[42] E hitaande 1934, Zik haɗaama tawtoreede kawgel ngel sabu leydi Nijeer jaɓaaka tawtoreede. Ɗum waɗii sahaa goɗɗo sabu iwdi makko Igbo, Zik fellitii wonde ina heddi, o yiɗi sosde fedde makko. Nnamdi sosi fedde Zik's Athletic Club (ZAC) nde udditanta dame mum ngam fijirde worɓe e rewɓe kala leƴƴi, leƴƴi, leƴƴi, e kala fannuuji leydi Naajeeriya.[43] E hitaande 1942, fedde nde yahi haa heɓi Ligue Lagos e Kop Memorial War. Caggal ɗeen nafooje, Nnamdi udditi caɗeele ZAC goɗɗe e nder leydi Najeriya fof. E nder duuɓi wolde ZAC ina yaha njilluuji.[44] Matchs ZAC ɗon waɗa nder lesdi ndi'i fuu, nden ɗum waɗi yimɓe Naajeeriya ɗon mari haaje kawtal e lesdi ndi'i ngam wallugo ɓe haɓugo ndimu.[45] E hitaande 1949, won e fukuyaŋkooɓe ZAC tawtoraama njillu to Angalteer. E gartugol maɓɓe e njillu ngu ɓe njooɗii to Freetown, Siyeraa Leyoon, e leydi Najeriya fooli yimɓe nokku oo e golle 2. Ndee nasaraaku ko ɓuri duuɓi sappo ko adii jeytaare leydi Naajeeriya, kono ko nde jibinannde kippu ngenndiijo leydi Naajeeriya.[46] E joofnirde, caggal duuɓi hare, e hitaande 1959, jaagorde Angalteer cakkitiinde yalti NFA, ñalnde 22 ut 1960, jonte seeɗa ko adii jeytaare mum, Naajeeriya naati e fedde fuku koyɗe winndereere wiyeteende FIFA.[47] Hay heen gootal waawaano wonde so wonaano Nnamdi Azikiwe. O hawti Naajeeriya bee fijirde nden o waddi hakkilo lesdi ndi'i wi'eteeɗum 'Nigerian-ness'. === Jaambaraagal dingiral === Sosɗo, ZiKs Athletic Club (e MRB. Oltun) ngam ɓamtugo fijooji, boksi, kirikit, njuulu e tennis nder leydi Naajeeriya. Gooliiɗo e yeeso, duɗal sukaaɓe metodist, Lagos (1921) Jaagorgal, Diwgol toowngol, M.B.H.S, e Jaagorgal, Ñalngu Laamu (1921) Jaagorɗo, tedduɗo, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Jaagorgal & Medaal kaŋŋe, Diwgol toowngol, Pijirlooji hakkunde duɗe HU (1926); Medaal kaŋŋe, doggol leydi, doggudu kilomeeteer gooto, doggudu kilomeeteer gooto, e diwgol toowngol, kawgel kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) Medaal, Pentatlon, kawgel kolees Storer (1925) Kapiteen, fedde janngirde Storer (1927) Medaal kaŋŋe, taƴoowo leydi, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1921) Medaal njamndi mboɗeeri, maraton Laurel-Baltimore (1927) Jaagorɗo, dogdu ɓaleeru, duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Kapiteen gooto, fedde fuku koyɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1930) Doggol kilooji ɗiɗi, kawgel ɗiɗmel hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cheyney (1930) Medaal kaalis, doggudu kilooji ɗiɗi, kawgel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde Hampton Virginia (1931) Jaaliiɗo toɓɓere, dogdu Baltimore (1929, 1930) Medaal njamndi mboɗeeri, dogdu Richmond (1931) Toɓɓere Dowla, A.A.U. Kaɓirɗe hakkunde leyɗeele (1932) Medaal kaŋŋe, dogdu 1 000 yard, Pijirlooji Kaledoni to Brooklyn, New York (1932) Medaal kaŋŋe, Doggol Kilomeeteer gooto, e Doggol Kilomeeteer tati, Y MC.A. Pijirlooji, New York (1932) Koppi kaalis, dogdu feccere kiloomeeteer, e keɓɗo kopporeeje kaalis e nder dogdu kiloomeeteer gooto, kawgel ñalngu ladde Demokaraasi, New Haven, Connecticut (1933) Ɗiɗaɓo (e G.K Dorgu), kawgel tennis worɓe ɗiɗo Lagos, diɗɗal B (1938) Nafooje (gorko Anchor), Kippu ZAC e nder kawgel njulaagu Lagos (1939) Nasti ngam daranaago lesdi Naajeeriya nder fijirde Half-Mile e One Mile Run nder fijirde laamu lesdi Biritaniya nder hitaande 1934, ammaa A.A.A lesdi Biritaniya sali mo ngam 'daliilu karallaaku'. (Ngolɗoo jaɓgol addani mo winndude ɓataake lolluɗo, o woppi innde makko e ɗemngal Engele, hono Benjamin) === Tergal === Fedde fuku koyɗe Diamant (1922-24) Fedde fijooji Merkiir to New York (1932-34) Kaɓirgal tennis to Akra (1935-1937) Patron, fedde fijirde Zik (gila 1956) Hooreejo, Fedde Kirikit Naajeeriya (1940–44) Hooreejo, Fedde Njulaagu Naajeeriya (1938–41) Cukko hooreejo, fedde toppitiinde ko fayti e boksi leydi Nijeer (gila 1949) Hooreejo fedde fuku koyɗe diiwaan Lagos (1951-1954) Hooreejo, Fedde Fijooji Amateur Naajeeriya (gila 1952) Hooreejo, Fedde Tennis Tabal Naajeeriya (gila 1953) Cukko Patron e tergal Goomu, Goomu Olimpiyaade Nijeer, e Fedde Pijirlooji Laamu Biritaan e Commonwealth (gila 1951) [48] ​​[49] 50. == Golle binndol == === Jaaynde jaayndeyaagal e tafngo === Rewɓe ɓee ndaranii yoɓde njoɓdi Angalteer e hitaande 1929, ko ɗum seedtini warngooji keewɗi e nder Opobo, tawi ko soldateeɓe Angalteer ardii ɗum en e nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan fuɗnaange. Azikiwe, nde nani kewu nguu, winndi winndannde ñaawoore tiitoonde mum ko ‘Warde rewɓe e nder leydi Nijeer’, nde o woni e janngude haa jooni to Amerik e hitaande 1930, e ɓataake mo o winndi e oon sahaa, daraniiɗo hakkeeji siwil Pan-Afrik, hono W. E. B. Du Bois. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Azikiwe winndi deftere makko adannde wiyeteende ‘Liberia e nder politik winndere’ e hitaande 1931. Azikiwe ɗaɓɓiriino wonde jaagorgal caggal leydi to leydi Liberiya, kono o saliima sabu o wonaa jeyaaɗo e leydi ndii.[52] E hitaande 1934, nde Azikiwe warti Lagos, o anndaa no feewi, o yi’aama no neɗɗo tedduɗo e won e renndo Lagos e Igbo.[53] O jaɓɓaama e juuɗe yimɓe seeɗa, kolliri binndi makko to Amerik ina laaɓi ina njottii Naajeeriya.[54] To leydi Nijeer, faandaare Azikiwe adannde ko heɓde darnde fotnde e jaŋde makko ; caggal ɗaɓɓaande keewnde nde o heɓaani (ina heen ngam heɓde posto janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Lagos), o jaɓi ɗaɓɓaande jom jawdi en Ganaa biyeteeɗo Alfred Ocansey ngam wonde gardiiɗo sosɗo jaaynde wiyeteende African Morning Post, jaaynde hesere ñalnde kala to Accra, Ganaa.[28][55] O rokkaama junngo ngam dogginde jaaynde ndee, o ƴetti gollotooɓe mum heewɓe e asliiji ɗii.[18] Azikiwe winndi "The Inside Stuff by Zik", deftere nde o winndi e nder mum ko fayti e ngenndiyaŋkaagal radikal e manngu ɓaleejo, ko ɗum addani won e kulhuli e nder dingiral koloñaal.[56] Ko o editor, o ƴelliti ajendaaji ngenndiyaŋkooɓe daraniiɓe Afrik.[28] Yuri Smertin siftinii binndol makko ngol ko, "binndanɗe cemmbinɗe e haalaaji renndo ɗi cemmbini njuɓɓudi koloñaal gonndi ndii : keeri hakke Afriknaaɓe hollirde miijooji mum en, e njiyaagu njiyaagu".[57] Yuri kadi ñiŋii ɓeen Afriknaaɓe jeyaaɓe e ‘elite’ renndo koloñaal, yiɗɓe jogaade njuɓɓudi gonndi ndii, nde tawnoo ɓe njiyri ɗum ko « tuugnorgal wellitaare maɓɓe.[58] E nder dumunna mo Azikiwe woni e Accra, o yahri yeeso e filosof makko Afrik keso mo o ƴeewti caggal ɗuum e nder deftere makko, Afrik[ Renas59]. E nder miijo filosof, Azikiwe wiyi wonde « ko leydi ɗo Afriknaaɓe ceertata e leƴƴi e laamuuji gaadanteeji, mbaylee e kuule filosof joy : ballondiral ruuhu, ƴellitaare renndo, pellital faggudu, ndimaagu hakkille e ngenndiyaŋkaagal risorgimento ». Azikiwe ronkaani politik Gold Coast, kadi jaaynde ndee ina wallita lannda Mambii nokku oo.[36] The Post, jaaynde nokkuure ndee yaltinii winndannde ñalnde 15 mee 1936, "Mbele Afriknaajo ina jogii Alla?" ko I. T. A. Wallace-Johnson, e Azikiwe (hono winndiyanke) ñaawaama sabu fitinaaji.[28] O fuɗɗii ko ñaaweede, o ñaawaa lebbi jeegom kasoo. E dow fenaande makko, Zik hollitii, "so tawii ko mi kuutorgal daɗndo ngal imperiyaalisma e nder Afrik hirnaange foti luulndaade e liɓde, kadi so tawii e nder ndeeɗoo njillu miɗo foti yoɓde njoɓdi ɓurndi toowde, ndeen alaa ko haani mi diwde walla mi diwta. Miɗo wondi e hoolaare ñalnde kala wonde the New restinality ina waawi wonde les Afrik keso oo stem it. Hay maayde am waawaa jokkude kristal mum." Caggal ɗuum o woppitaa e Ñaawirde Toownde Afrik Hirnaange.[60] Azikiwe warti Lagos nder hitaande 1937, o sosi jaaynde wiyeteende West African Pilot, jaaynde nde o huutortoo ngam ɓamtude ngenndiyaŋkaagal e nder leydi Najeriya, fedde Zik Group sosi jaayndeeji jowitiiɗi e toɓɓe politik e faggudu e nder gure teeŋtuɗe e nder leydi ndii fof.[61] Jaaynde ɓurnde mawnude e fedde ndee ko Pilot Afrik worgo, nde huutorii ko konngol Dante Alighieri « Hollit annoore, yimɓe ɓee keɓata laawol » ngam waɗde heen konngol mum. Binndanɗe goɗɗe ko Defender Naajeeriya Fombinaari ummoriiɗo Warri (caggal mum Ibadan), Gardiiɗo Fuɗnaange (sosaaɗo e hitaande 1940, yaltinaa to Port Harcourt), e Kaaloowo Naajeeriya to Onitsha.[62] Ko e hitaande 1944, fedde ndee heɓti deftere Dusé Mohamed Ali wiyeteende La Comète. Jaaynde Azikiwe ko njulaagu, kadi ko kuutorgal ngam politik e wallitde.[63] Pilot oo ɓuri tiiɗnaade ko e yeeyde ko ɓuri heewde ko e circulation, ko ɓuri heewde ko sabu firms expatriés ɓuri waawde faggudu leydi Najeriya.[64] Jaayɗe Azikiwe keewɗe teeŋtinii sensationalisme e daartol nafoore aadee ; the Pilot nastini yewtere fijirle e ta'irde rewɓe, ɓesdi yewtere dow kuuɗe Naajeeriya to ɗum hawti bee limngal limngal limngal limngal limngal Daily Times (ngal teddini limngal limngal yimɓe lesdi feere e limngal lesdi feere).[65] Doggol Pilot gadanol ngol ko 6 000 ekkol ñalawma kala ; e tolno mum ɓurɗo mawnude e hitaande 1950, nde ina yaltina ko ina tolnoo e 20 000 ekkol.[66] Azikiwe sosi gollorɗe njulaagu goɗɗe (hono Banke Kontinental Afrik e Restoran Penny) e oon sahaa, o huutorii jaayɗe makko ngam yeeyde ɗe.[67] Ko adii wolde adunaare ɗimmere, Pilot Afrik worgo[68] yiytaa ko no kaayitaaji etaade mahde tuugnorgal cirkulaasiyoŋ wonaa radikal peeñɗo. Editorialji ɓataake oo e yeewtere politik ndee ina teeŋtini tooñanngeeji baɗeteeɗi e Afriknaaɓe, e ñiŋde njuɓɓudi koloñaal e ballal miijooji eliteeji jannguɓe to Lagos.[67] Kono, e hitaande 1940, waylo-waylo seeɗa-seeɗa waɗi. No o waɗiri e jaaynde African Morning Post nii, Azikiwe fuɗɗii winndude lowre wiyeteende "Inside Stuff", nde o etotoo sahaa e sahaa fof ƴellitde hakkillaaji politik.[69] Editorialuuji jaaynde ndee ina noddi jeytaare Afrik, haa teeŋti noon caggal nde dille jeytaare Inndo ummii.[70] Hay so tawii kaayitaaji ɗii ina mballita Angalteer e nder wolde nde, ɗi ñiŋii peeje ustude ngalu ko wayi no ƴellitde cogguuli e ustude njoɓdi.[71] E hitaande 1943, Diiso Angalteer (Conseil britannique) wallitii rewooɓe Afrik worgo 8 (ina heen Azikiwe), kanko e rewooɓe 6 woɗɓe ɓe kuutoriima fartaŋŋe ngam humpitaade jeytaare politik potnde waɗeede. Jaayndiyankooɓe ɓee ciifi ɓataake ngam ɗaɓɓude peeje moƴƴe renndo-politik seeɗa-seeɗa, tawa ina jeyaa heen ittugol njuɓɓudi koloñaal korona, wakilaagu diiwaanuuji e jeytaare koloñaaluuji Afrik hirnaange Angalteer e hitaande 1958 walla 1960.[72] Memorandum oo, biro koloñaal oo yejjiti ɗum, ɗum ɓeydi fitinaaji Azikiwe.[73] Omo jogii nafoore mawnde e jaayɗe ko ina tolnoo e 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Binndanɗe Azikiwe ko faati e ngenndiyaŋkaagal Afrik, mawnikinaare ɓaleeɓe e doole mum en, njibinii politikaaji koloñaal en heewɓe, naftorii Afriknaaɓe heewɓe ŋakkiraaɓe.[74] Jaayɗe Fuɗnaange Afrik ina keewi yaltude e ɗemngal Suwahili, so wonaa jaayɗe kabaruuji ko wayi no East African Standard. Azikiwe wayliima no feewi e nder jaayɗe Afrik worgo, hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore. E hitaande 1950, jaayɗe joy ɓurɗe mawnude ɗe Afrik toppitii e nder diiwaan Fuɗnaange (ina heen jaaynde Nigerian Daily Times) ɓuri Pilot yeeyde. Ñalnde 8 lewru juko hitaande 1945, laamu leydi Najeriya haɗi Azikiwe Pilot Afrik hirnaange e Daily Comet ngam hollirde ko boni e humpitooji ko faati e seppo mawngo.[75] Azikiwe hay so jaɓii ɗum, o jokki e yaltinde binndanɗe ko faati e seppo ngoo e nder jaaynde wiyeteende Guardian (jaaynde makko Port Harcourt). O ardii seppo mawngo e hitaande 1945, o woni hooreejo leydi Naajeeriya fuɗnaange gila 1954 haa 1959.[76] E kitaale 1960, caggal jeytaare leydi Najeriya, Pilot ngenndiijo Afrik hirnaange ina teskaa e fuɗnaange. Azikiwe ƴettii faandaare teeŋtunde e pelle politik ɗe njiɗnoo ko ittude. O ñiŋaama e fedde Yoruba en sabu huutoraade jaaynde makko ngam haɗde luulndaade miijooji makko. E maayde Azikiwe, jaaynde The New York Times wiyi wonde o "toowiima e geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teskeede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[77] == Golle politik == Azikiwe wonti golloowo e nder fedde sukaaɓe Naajeeriya (NYM), fedde ngenndiyaŋkoore arandeere e nder leydi ndi.[78] Hay so tawii o walliino Samuel Akisanya ngam wonde kanndidaa NYM ngam heɓde jooɗorde wootere e nder Diiso sarɗiiji e hitaande 1941, tawi diiso doosɗe suɓiima Ernest Ikoli.[79] Azikiwe wurtini NYM, o tuumi ardungal ɓurngal ɗuuɗugo nder Yoruba'en ɗon ƴama yimɓe Ijebu-Yoruba'en e Igbo'en. Won e terɗe Ijebu ndewi e makko, pecci dille ɗee e laabi leƴƴi.[79] O naati nder siyaasaaku, o sosi kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Kameruun (NCNC) bee Herbert Macaulay nder hitaande 1944. Azikiwe laati hooreejo kawtal ngal nder hitaande 1946. NCNC hawti bee lanndaaji lesdi Naajeeriya, kawtal fina-tawaa, e kawtal kuugal lesdi Naajeeriya, Kawtal Rewbe Demokaraasi Naajeeriya ekn lannda woni lannda siyaasa tataɓal sosaangal nder leydi Naajeeriya ɓaawo lannda Democratic National Naajeeriya (kañum ne sosi ɗum Herbert Macaulay), e Mouvement Sukaaɓe Naajeeriya. Terɗe lannda kaa teeŋtuɗe ina njeyaa heen; Fumilayo Ransome-Kuti, M.I.Okpara, J.O. Fadahunsi, Eyo Ita, Margaret Ekpo, Raymond Njoku, F.S. McEwen, Festus Okotie-Eboh,Timote Paul Birabi, A.K. Blankson, Denis Osadebay, e TOS Benson.[80] === Tuumeede fedde === Sabu ballal Azikiwe e seppo mawngo e lewru suwee 1945 e njanguuji makko e laamu koloñaal, bayyinaango Pilot Afrik hirnaange dartinaama ñalnde 8 sulyee ndeen hitaande.[81] O yetti liggotooɓe seppooɓe ɓee e hooreejo maɓɓe, Michael Imoudu, o tuumi laamu koloñaal ina huutoroo liggotooɓe.[82] E lewru ut, jaaynde ndee jaɓaama fuɗɗaade yaltude.[83] E nder seppo ngo, Azikiwe ummini alarm ko faati e peeje warngooji ɗi yimɓe ɓe nganndaaka, gollotooɓe e innde laamu koloñaal.[82] Daartol makko e tuumeede ko mesaas wireless mo jaayndiyanke Pilot nanngi.[65] Caggal nde o heɓi mesaas mo o taƴi oo, Azikiwe naati suuɗde to Onitsha. Pilot yaltinii binndanɗe yurmeende e sahaa nde o alaa, kadi Naajeeriyankooɓe heewɓe ina ngoongɗini daartol warngo ngoo.[84][85] Lowre Azikiwe, e cirƴam jaayndeeji makko, ɓeydii e ooɗoo sahaa. Tuume ɗee ina cikki won e Naajeeriyankooɓe, ɓe cikkatnoo ko o waɗi ɗe ngam ɓamtude darnde makko.[86] Sikke alaa ko ɓuri heewde e maɓɓe ko politikaaji Yoruba en ummoriiɓe e fedde sukaaɓe Naajeeriya, ko ɗum waɗi luural hakkunde pelle ɗee e hare jaayndeeji hakkunde Pilot Azikiwe e Daily Service NYM. === Diɗɗal Zikist en === Sukaaɓe ɓee kawri ngam haɓaade laamu koloñaal Angalteer. Gooto e fedde sukaaɓe hono ndee ko Zikist en. Diɗɗal sukaaɓe ngal alaa ko bonnata – e gardagol Kolawole Balogun, Raji Abdallah, Osita Agwuna, M. C. K. Ajuluchukwu e Abiodun Aloba – sosaa ko e hitaande 1946 ngam daranaade nguurndam Azikiwe e miijooji mum laamu hoore mum. Kola Balogun woni hooreejo gadano dillere Zikist en. E lewru feebariyee 1946, Balogun neldi noddaango fotde sukaaɓe 20 to Lagos, ngam naamnaade miijo maɓɓe e geɗe ngenndiije. E nder capanɗe ɗiɗi ɗee, sappo e ɗiɗo njaabiima, ɗum addani sosde Diɗɗal Zikist, nde tawnoo ɓeen worɓe ngontii terɗe sosɗe maggal. Nwafor Orizu sinci helmere 'Zikism' diga Azikiwe nde laati innde diina man.[89] O wonaa tergal e dillere nde kono ko o sehil ɓadiiɗo e jiɗɗo Azikiwe, kadi omo jeyaa e sukaaɓe heewɓe ɓe Azikiwe doolni ngam janngude to Amerik, e sara Eyo Ita e KO Mbadiwe. Raji Abdallah wonti hooreejo ɗiɗaɓo fedde Zikist, caggal nde Balogun ummii Londres, o golliima gila 1948 haa 1949. O waɗii nafoore mawnde e heɓde ballal to bannge worgo e jeyeede e fedde nde. Abdallah e Osita Agwuna (jaagorde makko) ko ɓooyaani koo mbaɗi fedde wiyeteende “Anti-Colour Bar Mouvement” (ACBM) to Kano, fedde nde ina luulndii njiyaagu seerndude ɓaleeɓe e ɓaleeɓe e nder leydi Nijeer. ACBM caggal mum fusi e nder fedde Zikist ɓurnde mawnude.[90] No Balogun nii, e hitaande 1948, Abdallah riiwaa e golle mum e nder sarwiis jaayndeeji Kano, sarwiis jaayndeeji rajooji. Ko riiwtude mo addani mo ɓeydaade jokkondirde e Mouvement Zikist. O riiwaa sabu naatgol makko e dillere Zikist ina sikkaa ko politik ɓurɗo laaɓtude wonande golloowo laamu. Abdallah ñaawaa caggal mum ñalnde 7 noowammbar 1948 to Ñaawirde Toownde Lagos, ɗo o waɗi konngol, o wiyi nii, "Ɗum ko ñalawma teeŋtuɗo no feewi. Ko ɓuri teeŋtude, ma a taw e nder daartol leydi men. Miɗo noddira ɗum ko ɓuri teeŋtude sabu ko hannde pot-ɗen fellitde, mbele eɗen poti anndude hol ko foti wonde freemen walla alaa?" "Miɗo yiɗi Union Jack e ɓernde am fof. Sabu so wonaa e nder leydi Angalteer, ɗo yahrata fof; woɗɗi hawrude, ina renndini yimɓe ɓee. Mi alaa ko njogiimi e laamɗo George VI mo Angalteer. Kono miɗo yiɗi Crown leydi Angalteer e ɓernde am fof. Ngam miin e banndiraaɓe am, ko maande tooñannge, maande tooñannge, maande tooñannge, ko juuti e inige petition. En njaltii e duuɓi dipolomasi. Ko ɗum waɗi, miɗo ɗoo jamma, ngam noddirde spade ko spade, e machete ko machete." "Hande, min, Habibu Raji Abdallah, bee mo'ere Allah, hooreejo lesdi Zikist Movement e Field Secretary NCNC, mi ɗon anndina hoore am mi ɓii lesdi Naajeeriya jeytaare e jeytaare. Mi walaa gooŋgaaku haa kala laamu jananndu, nden boo nder walaa' laamu lesdi Naajeeriya e heforth ngam yimɓe lesdi Naajeeriya; haani ɗooftaade kala sariya, ko wonaa sariyaaji ɓiɗɓe leydi Najeriya, aadaaji e sariyaaji hakkunde leyɗeele. Ko ɗum waɗi, mi yoɓataa njoɓdi ndii e ooɗoo laamu.Ngam so a yoɓii, ɓe kuutortoo ko kaalis ngam duumaade njiimaandi maɓɓe e dow maa."[citation needed] E dow ñaawoore makko, o jaabtii e mitigation Greggcitation, presitation, "so tawii aɗa gooŋɗini e goonga wonde ko bonannde haɓaade ndimaagu, ndeen noon, e kala sahaa, ñaaw am haa mi wara. So tawiino miɗo woppitee hannde, mi waawaa rokkude hoolaare ngam muusde ɗemngal am. Miin noon, ɓernde am ina laaɓi, miɗo weltii e accude ñaawoore sakkitiinde nde So rifatho, the fuverill to weltaare waɗɓe ma ɗoo mi acca ñaawoore sakkitiinde ndee e Alla.” [90][91][92] Konnguɗi makko lolluɗi ɗii njahdi ko caggal keeri leydi Najeriya, ɗi njaɓaa ko e lannda leƴƴi kawral (CPP) mo Kwame Nkrumah to Cote d’Or (hannde Ganaa). Laamu koloñaal jaɓaani moƴƴere e les njiimaandi rewolison e nulal Abdallah. Ko ɗum waɗi Abdallah e ardiiɓe fedde Zikist en nayo nanngaa, ɓe tuumaama ko ɓe fitinaaji.[89] Ndeeɗoo ƴaañgal e ardorde Zikist en addani njuɓɓudi goɗndi e nder Diɗɗal Zikist en, addani Nduka Eze yaltude hooreejo leydi, caggal nde Abdallah sokaa, Mokwugo Okoye wonti sekreteruuji mawɗi. Zikist en, e nder yontaaji, njaltii e NCNC, ɓuri ngenndiyaŋkooɓe e njuɓɓudi jibinannde mum en. Ofiseeji koloñaal en njiyri dille Zikist en ko renndo ngo rewaani laawol, ɓe njaltini yamiroore (Order-in-Council), ɓe kaɗi dille Zikist en ñalnde 12 abriil 1950. Caggal ɗuum fedde nde fusi, terɗe mayre mbayli e politik, e njulaagu, e laamu aadaaji.[]39] === Luulndaade doosgal leydi Richards === E hitaande 1945, guwerneer leydi Biritaan biyeteeɗo Arthur Richards hollitii eɓɓooje ngam waylude doosɗe leydi Clifford ɗe hitaande 1922.[70] Ina jeyaa e eɓɓaande ndee ɓeydugol terɗe Afrik toɗɗaaɗe e Diiso sarɗiiji. Kono waylooji ɗii ko ngenndiyankooɓe hono Azikiwe luulndii ɗum en.[74] Politiyankooɓe NCNC njaɓaani kuule ɗe Arthur Richards ƴetti, kam e kuulal doosgal leydi ndi ina ɗaɓɓi terɗe Afriknaaɓe nay cuɓaaɗe tan ; heddiiɓe ɓee maa ngona kanndidaaji toɗɗaaɗi.[94] Kanndidaaji Afriknaaɓe toɗɗaaɗi ɗii ko lolluɓe laamu koloñaal, tee ɓe njiɗaa laamu hoore maɓɓe e dow fenaande. Daartol luulndo ngoɗngol ko ŋakkeende nafoore ngam yahrude yeeso Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde. NCNC ina hebli ngam haɓaade haala mum e laamu kesu nguu, hono Clement Attlee to leydi Angalteer.[95] Jaɓɓungal leydi ndi fuɗɗii ngam humpitaade ko woni e lannda ka, e dañde kaalis ngam seppo leydi Angalteer.[96] Hooreejo lannda NCNC, Herbert Macaulay maayi e nder njillu ngu, Azikiwe ƴetti ardaade lannda ka. O ardii delegaasiyoŋ oo haa Londres, ngam heblude njillu nguu, o yahi Amerik ngam ɗaɓɓude yurmeende e haala lannda kaa. Azikiwe hawri e Eleanor Roosevelt to Hyde Park, o haali ko fayti e "rimɗinde leydi Naajeeriya e maccungaagu politik, ŋakkeende kisal faggudu e ŋakkeende renndo".[97] Delegaasiyoŋ Angalteer ina jeyaa heen Azikiwe, Funmilayo Ransome-Kuti, Zanna Dipcharima, Abubakar Olorunimbe, P. M. Kale, Adeleke Adedoyin e Nyong Essien. Ɓe njilliima Biro Kolonial Fedde Fabian, Goomu Laamɗo Gollotooɓe e Dental Almudɓe Afrik Hirnaange ngam humpitaade eɓɓooji mum ngam waylude doosɗe leydi 1922. Ina jeyaa e eɓɓooje NCNC, jokkondirde e Afriknaaɓe ko faati e waylooji doosɗe leydi Najeriya, ɓeydude doole e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo e ustude doole e nder suudu sarɗiiji hakkundeejo to bannge difagol, kaalis e geɗe caggal leydi.[100] Delegaasiyoŋ oo yettinii eɓɓaaɗe mum to gardiiɗo jaagorɗe koloñaal, kono ko seeɗa tan waɗi ngam waylude eɓɓaaɗe Richards. Doosgal Richards fuɗɗii golle ko e hitaande 1947, Azikiwe haɓa e gooto e jooɗorɗe Lagos ngam leeltinde golle mum.[101] kfr174gmuk6x68mo22b31ghtb3wi1q6 174992 174944 2026-06-20T17:45:26Z MOIBARDE 10068 174992 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nnamdi Benjamin Azikiwe'''GCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 lewru mee 1996),[2] ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko Zik mo Afrik, ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966). O ɗon laara no baaba lesdi Naajeeriya nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.[4][5][6] Azikiwe jibinaa ko Zungeru e nder diiwaan Niger hannde oo, jibnaaɓe Igbo en ummoriiɓe Onitsha, diiwaan Anambra, Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko Onitsha, ɗo o janngi ɗemngal Igbo.[7] Jooɗnde haa lesdi Lagos hokki mo jannguki ɗemngal Yoruba, nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa Naajeeriya feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe Naajeeriya.[8] Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko Amerik ɗo o inniraa Ben Azikiwe, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi Najeriya e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.[9] O arti Afrik ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or (Gana hannde oo). E nder Afrik hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal Najeriya e Afrik.[10] ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== ===Sukaaɓe : jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde=== Kartal pelle ɗemɗe Naajeeriya: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, Onitsha, woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to Zungeru, to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde Igbo nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to Onitsha, ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi Najeriya.[11] Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »[12][13], ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie[14], iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi Onitsha.[14] Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.[14] Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal Hausa, ɗemngal diiwaan oo.[15] Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare Hausa wonaa Igbo, neli mo to Onitsha e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal Igbo.[16] To Onitsha, Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).[17] E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to Lagos, mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.[18] Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe Methodist, Lagos.[19] Baaba makko neldaama Kaduna duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo Siyeraa Leyoon.[20] E hitaande 1918, o arti Onitsha, o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.[21] Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,[18] ina wallita yumma mum e ngalu mum.[20] E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro Calabar. Azikiwe hawri e baaba mum to Calabar, o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.[22] O naati e janngirɗe Marcus Garvey,[23] Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell,[24] Azikiwe artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Methodist, to Lagos, o seerti e wondiiɓe makko ummoriiɓe e galleeji ɓooyɗi Lagos ko wayi no George Shyngle, Francis Cole e Ade Williams (ɓiy Akarigbo Remo). Ɗee jokkondiral naftorii caggal ɗuum e golle makko politik to Lagos.[18] Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Boys o ɓuri waawde jaŋde makko, o rokki deftere ina wiyee « gila e Log Cabin haa e galle White House », ko ɗum woni nguurndam James A. Garfield, gonnooɗo hooreejo leydi Amerik, umminooɗo e huɗo haa e moƴƴere. Deftere ndee ina addana mo pellital heɓde nafoore e nguurndam. Azikiwe nanii yeewtere James Aggrey, jannginoowo mo miijii wonde Afriknaaɓe ina poti heɓde jaŋde kolees caggal leydi, ɓe ngarta e waɗde waylo.[25] Caggal nde yeewtere ndee joofi, Aggrey rokki suka Azikiwe doggol duɗe jaɓɓotooɗe almudɓe ɓaleeɓe to Amerik.[20] Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Azikiwe ɗaɓɓiri golle koloñaal, o jaɓaa wonde binndoowo to departemaa kaalis. Wakkati maako nder kuugal koloñaal, holli mo limngal njiyaagu nder laamu koloñaal.[26] Suɓaade Azikiwe janngude to Amerik e nokku Angalteer, ko batte Doktoor James Kwegyr Aggrey, nguurndam hooreejo leydi A. Garfield e Abraham Lincoln, Pan-Afriknism Marcus Garvey e woodgol ballal wonande almudɓe waasɓe, tawi alaa ko heɓaa e Angalteer. E pellital yahde caggal leydi ngam ɓeydaade jaŋde, Azikiwe ɗaɓɓiri jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde to U.S. O jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer College, tawi ko e dow ballal makko e yiytude laawol feewde Amerik.[27] Ngam yettaade Amerik, o jokkondiri e laana ndiwoowa, o waɗi e makko nanondiral ngam wonde stowaway.[28] Kono gooto e sehilaaɓe makko wonnooɓe e laana kaa rafi, ɓe wasiyii yo ɓe njippo e Sekondi. To leydi Gana, Azikiwe golliima ko polis ; yumma makko yilliima, o wiyi mo yo o hoot leydi Najeriya. O arti, baaba makko jaɓi wallitde mo yahde Amerik.[29] Azikiwe janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harpers Ferry, to Virginie worgo. Ngam yoɓde nguurndam makko e jaŋde makko, o golliima golle keewɗe ɗe ngalaa nafoore hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Washington, D.C. e hitaande 1927 ngam heɓde dipolomaaji makko e ganndal politik. E hitaande 1929, o ummii duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln ngam timminde jaŋde makko leslesre, o heɓi kadi seedantaagal makko BA e ganndal politik e hitaande 1930.[30][31] Azikwe ƴettii kursuuji e Alain Locke.[32] Azikiwe wonnoo ko tergal e fedde nde.[33] Ndeen o naatii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln to Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e sahaa gooto e hitaande 1930, o heɓi dipoloma makko ko fayti e diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e hitaande 1932, o heɓi kadi dipoloma makko ko fayti e anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1933[4]33. Azikiwe wonti jannginoowo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o sosi janngirde daartol Afrik.[36] O woniino kanndidaa ngam heɓde dipolomaaji doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia hade makko hootde leydi Najeriya e hitaande 1934.[37] Wiɗtooji doktoraa Azikiwe ɗii ɓuri teeŋtude ko e Liberiya e nder politik winndere, e binndol makko ngol A. H. Stockwell yaltini e hitaande 1934. E nder sahaa mo o woni to Amerik, o woniino winndiyanke to jaaynde Afro-Ameriknaare Baltimore, to Philadelphia Tribune e to jaaynde Associated Negro Press.[38] Azikiwe ina joginoo miijooji jaayndeeji Afrik-Amerik, Garveyism e Pan-Afriknaaɓe.[39] === Feddeeji e renndooji === Fedde sukaaɓe worɓe kerecee en, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Cub hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Fedde binndol Stylus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1923) Fedde hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (1930-32) Fedde nguurndam, Duɗal Anthropoloji Laamu (1933) Fedde nguurndam, fedde faggudu laamɗo (1934) Tergal nguurndam, Fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal (1947) Fedde Ameriknaare ngam sariyaaji hakkunde leyɗeele (1933–34) Fedde Annduɓe Anthropoloji Amerka (1932-1934) Fedde ganndal siyaas Amerik (1933-34) Fedde Annduɓe Leƴƴi Amerka (1933-34) Koolol ganndal siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1934)[40] == Golle atletik == Azikiwe ina fija fuku Amerik, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) E fuɗɗoode golle makko, Azikiwe ina yahra e boks, atletik, njulaagu, fuku koyɗe e tennis.[30] Football ko Biritaan en ngaddi ɗum e leydi Najeriya nde ɓe koloni Afrik.[41] Kono kala ligues sosaaɗe, ko ɗe ceerndaaɗe. Nnamdi yi'i ɗum bana tooñannge nden o wurti bee hooreejo to bannge fijirle jokkirgol e siyaasaaku haa timmoode jamaanu koloñaal.[42] E hitaande 1934, Zik haɗaama tawtoreede kawgel ngel sabu leydi Nijeer jaɓaaka tawtoreede. Ɗum waɗii sahaa goɗɗo sabu iwdi makko Igbo, Zik fellitii wonde ina heddi, o yiɗi sosde fedde makko. Nnamdi sosi fedde Zik's Athletic Club (ZAC) nde udditanta dame mum ngam fijirde worɓe e rewɓe kala leƴƴi, leƴƴi, leƴƴi, e kala fannuuji leydi Naajeeriya.[43] E hitaande 1942, fedde nde yahi haa heɓi Ligue Lagos e Kop Memorial War. Caggal ɗeen nafooje, Nnamdi udditi caɗeele ZAC goɗɗe e nder leydi Najeriya fof. E nder duuɓi wolde ZAC ina yaha njilluuji.[44] Matchs ZAC ɗon waɗa nder lesdi ndi'i fuu, nden ɗum waɗi yimɓe Naajeeriya ɗon mari haaje kawtal e lesdi ndi'i ngam wallugo ɓe haɓugo ndimu.[45] E hitaande 1949, won e fukuyaŋkooɓe ZAC tawtoraama njillu to Angalteer. E gartugol maɓɓe e njillu ngu ɓe njooɗii to Freetown, Siyeraa Leyoon, e leydi Najeriya fooli yimɓe nokku oo e golle 2. Ndee nasaraaku ko ɓuri duuɓi sappo ko adii jeytaare leydi Naajeeriya, kono ko nde jibinannde kippu ngenndiijo leydi Naajeeriya.[46] E joofnirde, caggal duuɓi hare, e hitaande 1959, jaagorde Angalteer cakkitiinde yalti NFA, ñalnde 22 ut 1960, jonte seeɗa ko adii jeytaare mum, Naajeeriya naati e fedde fuku koyɗe winndereere wiyeteende FIFA.[47] Hay heen gootal waawaano wonde so wonaano Nnamdi Azikiwe. O hawti Naajeeriya bee fijirde nden o waddi hakkilo lesdi ndi'i wi'eteeɗum 'Nigerian-ness'. === Jaambaraagal dingiral === Sosɗo, ZiKs Athletic Club (e MRB. Oltun) ngam ɓamtugo fijooji, boksi, kirikit, njuulu e tennis nder leydi Naajeeriya. Gooliiɗo e yeeso, duɗal sukaaɓe metodist, Lagos (1921) Jaagorgal, Diwgol toowngol, M.B.H.S, e Jaagorgal, Ñalngu Laamu (1921) Jaagorɗo, tedduɗo, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Jaagorgal & Medaal kaŋŋe, Diwgol toowngol, Pijirlooji hakkunde duɗe HU (1926); Medaal kaŋŋe, doggol leydi, doggudu kilomeeteer gooto, doggudu kilomeeteer gooto, e diwgol toowngol, kawgel kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) Medaal, Pentatlon, kawgel kolees Storer (1925) Kapiteen, fedde janngirde Storer (1927) Medaal kaŋŋe, taƴoowo leydi, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1921) Medaal njamndi mboɗeeri, maraton Laurel-Baltimore (1927) Jaagorɗo, dogdu ɓaleeru, duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Kapiteen gooto, fedde fuku koyɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1930) Doggol kilooji ɗiɗi, kawgel ɗiɗmel hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cheyney (1930) Medaal kaalis, doggudu kilooji ɗiɗi, kawgel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde Hampton Virginia (1931) Jaaliiɗo toɓɓere, dogdu Baltimore (1929, 1930) Medaal njamndi mboɗeeri, dogdu Richmond (1931) Toɓɓere Dowla, A.A.U. Kaɓirɗe hakkunde leyɗeele (1932) Medaal kaŋŋe, dogdu 1 000 yard, Pijirlooji Kaledoni to Brooklyn, New York (1932) Medaal kaŋŋe, Doggol Kilomeeteer gooto, e Doggol Kilomeeteer tati, Y MC.A. Pijirlooji, New York (1932) Koppi kaalis, dogdu feccere kiloomeeteer, e keɓɗo kopporeeje kaalis e nder dogdu kiloomeeteer gooto, kawgel ñalngu ladde Demokaraasi, New Haven, Connecticut (1933) Ɗiɗaɓo (e G.K Dorgu), kawgel tennis worɓe ɗiɗo Lagos, diɗɗal B (1938) Nafooje (gorko Anchor), Kippu ZAC e nder kawgel njulaagu Lagos (1939) Nasti ngam daranaago lesdi Naajeeriya nder fijirde Half-Mile e One Mile Run nder fijirde laamu lesdi Biritaniya nder hitaande 1934, ammaa A.A.A lesdi Biritaniya sali mo ngam 'daliilu karallaaku'. (Ngolɗoo jaɓgol addani mo winndude ɓataake lolluɗo, o woppi innde makko e ɗemngal Engele, hono Benjamin) === Tergal === Fedde fuku koyɗe Diamant (1922-24) Fedde fijooji Merkiir to New York (1932-34) Kaɓirgal tennis to Akra (1935-1937) Patron, fedde fijirde Zik (gila 1956) Hooreejo, Fedde Kirikit Naajeeriya (1940–44) Hooreejo, Fedde Njulaagu Naajeeriya (1938–41) Cukko hooreejo, fedde toppitiinde ko fayti e boksi leydi Nijeer (gila 1949) Hooreejo fedde fuku koyɗe diiwaan Lagos (1951-1954) Hooreejo, Fedde Fijooji Amateur Naajeeriya (gila 1952) Hooreejo, Fedde Tennis Tabal Naajeeriya (gila 1953) Cukko Patron e tergal Goomu, Goomu Olimpiyaade Nijeer, e Fedde Pijirlooji Laamu Biritaan e Commonwealth (gila 1951) [48] ​​[49] 50. == Golle binndol == === Jaaynde jaayndeyaagal e tafngo === Rewɓe ɓee ndaranii yoɓde njoɓdi Angalteer e hitaande 1929, ko ɗum seedtini warngooji keewɗi e nder Opobo, tawi ko soldateeɓe Angalteer ardii ɗum en e nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan fuɗnaange. Azikiwe, nde nani kewu nguu, winndi winndannde ñaawoore tiitoonde mum ko ‘Warde rewɓe e nder leydi Nijeer’, nde o woni e janngude haa jooni to Amerik e hitaande 1930, e ɓataake mo o winndi e oon sahaa, daraniiɗo hakkeeji siwil Pan-Afrik, hono W. E. B. Du Bois. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Azikiwe winndi deftere makko adannde wiyeteende ‘Liberia e nder politik winndere’ e hitaande 1931. Azikiwe ɗaɓɓiriino wonde jaagorgal caggal leydi to leydi Liberiya, kono o saliima sabu o wonaa jeyaaɗo e leydi ndii.[52] E hitaande 1934, nde Azikiwe warti Lagos, o anndaa no feewi, o yi’aama no neɗɗo tedduɗo e won e renndo Lagos e Igbo.[53] O jaɓɓaama e juuɗe yimɓe seeɗa, kolliri binndi makko to Amerik ina laaɓi ina njottii Naajeeriya.[54] To leydi Nijeer, faandaare Azikiwe adannde ko heɓde darnde fotnde e jaŋde makko ; caggal ɗaɓɓaande keewnde nde o heɓaani (ina heen ngam heɓde posto janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Lagos), o jaɓi ɗaɓɓaande jom jawdi en Ganaa biyeteeɗo Alfred Ocansey ngam wonde gardiiɗo sosɗo jaaynde wiyeteende African Morning Post, jaaynde hesere ñalnde kala to Accra, Ganaa.[28][55] O rokkaama junngo ngam dogginde jaaynde ndee, o ƴetti gollotooɓe mum heewɓe e asliiji ɗii.[18] Azikiwe winndi "The Inside Stuff by Zik", deftere nde o winndi e nder mum ko fayti e ngenndiyaŋkaagal radikal e manngu ɓaleejo, ko ɗum addani won e kulhuli e nder dingiral koloñaal.[56] Ko o editor, o ƴelliti ajendaaji ngenndiyaŋkooɓe daraniiɓe Afrik.[28] Yuri Smertin siftinii binndol makko ngol ko, "binndanɗe cemmbinɗe e haalaaji renndo ɗi cemmbini njuɓɓudi koloñaal gonndi ndii : keeri hakke Afriknaaɓe hollirde miijooji mum en, e njiyaagu njiyaagu".[57] Yuri kadi ñiŋii ɓeen Afriknaaɓe jeyaaɓe e ‘elite’ renndo koloñaal, yiɗɓe jogaade njuɓɓudi gonndi ndii, nde tawnoo ɓe njiyri ɗum ko « tuugnorgal wellitaare maɓɓe.[58] E nder dumunna mo Azikiwe woni e Accra, o yahri yeeso e filosof makko Afrik keso mo o ƴeewti caggal ɗuum e nder deftere makko, Afrik[ Renas59]. E nder miijo filosof, Azikiwe wiyi wonde « ko leydi ɗo Afriknaaɓe ceertata e leƴƴi e laamuuji gaadanteeji, mbaylee e kuule filosof joy : ballondiral ruuhu, ƴellitaare renndo, pellital faggudu, ndimaagu hakkille e ngenndiyaŋkaagal risorgimento ». Azikiwe ronkaani politik Gold Coast, kadi jaaynde ndee ina wallita lannda Mambii nokku oo.[36] The Post, jaaynde nokkuure ndee yaltinii winndannde ñalnde 15 mee 1936, "Mbele Afriknaajo ina jogii Alla?" ko I. T. A. Wallace-Johnson, e Azikiwe (hono winndiyanke) ñaawaama sabu fitinaaji.[28] O fuɗɗii ko ñaaweede, o ñaawaa lebbi jeegom kasoo. E dow fenaande makko, Zik hollitii, "so tawii ko mi kuutorgal daɗndo ngal imperiyaalisma e nder Afrik hirnaange foti luulndaade e liɓde, kadi so tawii e nder ndeeɗoo njillu miɗo foti yoɓde njoɓdi ɓurndi toowde, ndeen alaa ko haani mi diwde walla mi diwta. Miɗo wondi e hoolaare ñalnde kala wonde the New restinality ina waawi wonde les Afrik keso oo stem it. Hay maayde am waawaa jokkude kristal mum." Caggal ɗuum o woppitaa e Ñaawirde Toownde Afrik Hirnaange.[60] Azikiwe warti Lagos nder hitaande 1937, o sosi jaaynde wiyeteende West African Pilot, jaaynde nde o huutortoo ngam ɓamtude ngenndiyaŋkaagal e nder leydi Najeriya, fedde Zik Group sosi jaayndeeji jowitiiɗi e toɓɓe politik e faggudu e nder gure teeŋtuɗe e nder leydi ndii fof.[61] Jaaynde ɓurnde mawnude e fedde ndee ko Pilot Afrik worgo, nde huutorii ko konngol Dante Alighieri « Hollit annoore, yimɓe ɓee keɓata laawol » ngam waɗde heen konngol mum. Binndanɗe goɗɗe ko Defender Naajeeriya Fombinaari ummoriiɗo Warri (caggal mum Ibadan), Gardiiɗo Fuɗnaange (sosaaɗo e hitaande 1940, yaltinaa to Port Harcourt), e Kaaloowo Naajeeriya to Onitsha.[62] Ko e hitaande 1944, fedde ndee heɓti deftere Dusé Mohamed Ali wiyeteende La Comète. Jaaynde Azikiwe ko njulaagu, kadi ko kuutorgal ngam politik e wallitde.[63] Pilot oo ɓuri tiiɗnaade ko e yeeyde ko ɓuri heewde ko e circulation, ko ɓuri heewde ko sabu firms expatriés ɓuri waawde faggudu leydi Najeriya.[64] Jaayɗe Azikiwe keewɗe teeŋtinii sensationalisme e daartol nafoore aadee ; the Pilot nastini yewtere fijirle e ta'irde rewɓe, ɓesdi yewtere dow kuuɗe Naajeeriya to ɗum hawti bee limngal limngal limngal limngal limngal Daily Times (ngal teddini limngal limngal yimɓe lesdi feere e limngal lesdi feere).[65] Doggol Pilot gadanol ngol ko 6 000 ekkol ñalawma kala ; e tolno mum ɓurɗo mawnude e hitaande 1950, nde ina yaltina ko ina tolnoo e 20 000 ekkol.[66] Azikiwe sosi gollorɗe njulaagu goɗɗe (hono Banke Kontinental Afrik e Restoran Penny) e oon sahaa, o huutorii jaayɗe makko ngam yeeyde ɗe.[67] Ko adii wolde adunaare ɗimmere, Pilot Afrik worgo[68] yiytaa ko no kaayitaaji etaade mahde tuugnorgal cirkulaasiyoŋ wonaa radikal peeñɗo. Editorialji ɓataake oo e yeewtere politik ndee ina teeŋtini tooñanngeeji baɗeteeɗi e Afriknaaɓe, e ñiŋde njuɓɓudi koloñaal e ballal miijooji eliteeji jannguɓe to Lagos.[67] Kono, e hitaande 1940, waylo-waylo seeɗa-seeɗa waɗi. No o waɗiri e jaaynde African Morning Post nii, Azikiwe fuɗɗii winndude lowre wiyeteende "Inside Stuff", nde o etotoo sahaa e sahaa fof ƴellitde hakkillaaji politik.[69] Editorialuuji jaaynde ndee ina noddi jeytaare Afrik, haa teeŋti noon caggal nde dille jeytaare Inndo ummii.[70] Hay so tawii kaayitaaji ɗii ina mballita Angalteer e nder wolde nde, ɗi ñiŋii peeje ustude ngalu ko wayi no ƴellitde cogguuli e ustude njoɓdi.[71] E hitaande 1943, Diiso Angalteer (Conseil britannique) wallitii rewooɓe Afrik worgo 8 (ina heen Azikiwe), kanko e rewooɓe 6 woɗɓe ɓe kuutoriima fartaŋŋe ngam humpitaade jeytaare politik potnde waɗeede. Jaayndiyankooɓe ɓee ciifi ɓataake ngam ɗaɓɓude peeje moƴƴe renndo-politik seeɗa-seeɗa, tawa ina jeyaa heen ittugol njuɓɓudi koloñaal korona, wakilaagu diiwaanuuji e jeytaare koloñaaluuji Afrik hirnaange Angalteer e hitaande 1958 walla 1960.[72] Memorandum oo, biro koloñaal oo yejjiti ɗum, ɗum ɓeydi fitinaaji Azikiwe.[73] Omo jogii nafoore mawnde e jaayɗe ko ina tolnoo e 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Binndanɗe Azikiwe ko faati e ngenndiyaŋkaagal Afrik, mawnikinaare ɓaleeɓe e doole mum en, njibinii politikaaji koloñaal en heewɓe, naftorii Afriknaaɓe heewɓe ŋakkiraaɓe.[74] Jaayɗe Fuɗnaange Afrik ina keewi yaltude e ɗemngal Suwahili, so wonaa jaayɗe kabaruuji ko wayi no East African Standard. Azikiwe wayliima no feewi e nder jaayɗe Afrik worgo, hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore. E hitaande 1950, jaayɗe joy ɓurɗe mawnude ɗe Afrik toppitii e nder diiwaan Fuɗnaange (ina heen jaaynde Nigerian Daily Times) ɓuri Pilot yeeyde. Ñalnde 8 lewru juko hitaande 1945, laamu leydi Najeriya haɗi Azikiwe Pilot Afrik hirnaange e Daily Comet ngam hollirde ko boni e humpitooji ko faati e seppo mawngo.[75] Azikiwe hay so jaɓii ɗum, o jokki e yaltinde binndanɗe ko faati e seppo ngoo e nder jaaynde wiyeteende Guardian (jaaynde makko Port Harcourt). O ardii seppo mawngo e hitaande 1945, o woni hooreejo leydi Naajeeriya fuɗnaange gila 1954 haa 1959.[76] E kitaale 1960, caggal jeytaare leydi Najeriya, Pilot ngenndiijo Afrik hirnaange ina teskaa e fuɗnaange. Azikiwe ƴettii faandaare teeŋtunde e pelle politik ɗe njiɗnoo ko ittude. O ñiŋaama e fedde Yoruba en sabu huutoraade jaaynde makko ngam haɗde luulndaade miijooji makko. E maayde Azikiwe, jaaynde The New York Times wiyi wonde o "toowiima e geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teskeede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[77] == Golle politik == Azikiwe wonti golloowo e nder fedde sukaaɓe Naajeeriya (NYM), fedde ngenndiyaŋkoore arandeere e nder leydi ndi.[78] Hay so tawii o walliino Samuel Akisanya ngam wonde kanndidaa NYM ngam heɓde jooɗorde wootere e nder Diiso sarɗiiji e hitaande 1941, tawi diiso doosɗe suɓiima Ernest Ikoli.[79] Azikiwe wurtini NYM, o tuumi ardungal ɓurngal ɗuuɗugo nder Yoruba'en ɗon ƴama yimɓe Ijebu-Yoruba'en e Igbo'en. Won e terɗe Ijebu ndewi e makko, pecci dille ɗee e laabi leƴƴi.[79] O naati nder siyaasaaku, o sosi kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Kameruun (NCNC) bee Herbert Macaulay nder hitaande 1944. Azikiwe laati hooreejo kawtal ngal nder hitaande 1946. NCNC hawti bee lanndaaji lesdi Naajeeriya, kawtal fina-tawaa, e kawtal kuugal lesdi Naajeeriya, Kawtal Rewbe Demokaraasi Naajeeriya ekn lannda woni lannda siyaasa tataɓal sosaangal nder leydi Naajeeriya ɓaawo lannda Democratic National Naajeeriya (kañum ne sosi ɗum Herbert Macaulay), e Mouvement Sukaaɓe Naajeeriya. Terɗe lannda kaa teeŋtuɗe ina njeyaa heen; Fumilayo Ransome-Kuti, M.I.Okpara, J.O. Fadahunsi, Eyo Ita, Margaret Ekpo, Raymond Njoku, F.S. McEwen, Festus Okotie-Eboh,Timote Paul Birabi, A.K. Blankson, Denis Osadebay, e TOS Benson.[80] === Tuumeede fedde === Sabu ballal Azikiwe e seppo mawngo e lewru suwee 1945 e njanguuji makko e laamu koloñaal, bayyinaango Pilot Afrik hirnaange dartinaama ñalnde 8 sulyee ndeen hitaande.[81] O yetti liggotooɓe seppooɓe ɓee e hooreejo maɓɓe, Michael Imoudu, o tuumi laamu koloñaal ina huutoroo liggotooɓe.[82] E lewru ut, jaaynde ndee jaɓaama fuɗɗaade yaltude.[83] E nder seppo ngo, Azikiwe ummini alarm ko faati e peeje warngooji ɗi yimɓe ɓe nganndaaka, gollotooɓe e innde laamu koloñaal.[82] Daartol makko e tuumeede ko mesaas wireless mo jaayndiyanke Pilot nanngi.[65] Caggal nde o heɓi mesaas mo o taƴi oo, Azikiwe naati suuɗde to Onitsha. Pilot yaltinii binndanɗe yurmeende e sahaa nde o alaa, kadi Naajeeriyankooɓe heewɓe ina ngoongɗini daartol warngo ngoo.[84][85] Lowre Azikiwe, e cirƴam jaayndeeji makko, ɓeydii e ooɗoo sahaa. Tuume ɗee ina cikki won e Naajeeriyankooɓe, ɓe cikkatnoo ko o waɗi ɗe ngam ɓamtude darnde makko.[86] Sikke alaa ko ɓuri heewde e maɓɓe ko politikaaji Yoruba en ummoriiɓe e fedde sukaaɓe Naajeeriya, ko ɗum waɗi luural hakkunde pelle ɗee e hare jaayndeeji hakkunde Pilot Azikiwe e Daily Service NYM. === Diɗɗal Zikist en === Sukaaɓe ɓee kawri ngam haɓaade laamu koloñaal Angalteer. Gooto e fedde sukaaɓe hono ndee ko Zikist en. Diɗɗal sukaaɓe ngal alaa ko bonnata – e gardagol Kolawole Balogun, Raji Abdallah, Osita Agwuna, M. C. K. Ajuluchukwu e Abiodun Aloba – sosaa ko e hitaande 1946 ngam daranaade nguurndam Azikiwe e miijooji mum laamu hoore mum. Kola Balogun woni hooreejo gadano dillere Zikist en. E lewru feebariyee 1946, Balogun neldi noddaango fotde sukaaɓe 20 to Lagos, ngam naamnaade miijo maɓɓe e geɗe ngenndiije. E nder capanɗe ɗiɗi ɗee, sappo e ɗiɗo njaabiima, ɗum addani sosde Diɗɗal Zikist, nde tawnoo ɓeen worɓe ngontii terɗe sosɗe maggal. Nwafor Orizu sinci helmere 'Zikism' diga Azikiwe nde laati innde diina man.[89] O wonaa tergal e dillere nde kono ko o sehil ɓadiiɗo e jiɗɗo Azikiwe, kadi omo jeyaa e sukaaɓe heewɓe ɓe Azikiwe doolni ngam janngude to Amerik, e sara Eyo Ita e KO Mbadiwe. Raji Abdallah wonti hooreejo ɗiɗaɓo fedde Zikist, caggal nde Balogun ummii Londres, o golliima gila 1948 haa 1949. O waɗii nafoore mawnde e heɓde ballal to bannge worgo e jeyeede e fedde nde. Abdallah e Osita Agwuna (jaagorde makko) ko ɓooyaani koo mbaɗi fedde wiyeteende “Anti-Colour Bar Mouvement” (ACBM) to Kano, fedde nde ina luulndii njiyaagu seerndude ɓaleeɓe e ɓaleeɓe e nder leydi Nijeer. ACBM caggal mum fusi e nder fedde Zikist ɓurnde mawnude.[90] No Balogun nii, e hitaande 1948, Abdallah riiwaa e golle mum e nder sarwiis jaayndeeji Kano, sarwiis jaayndeeji rajooji. Ko riiwtude mo addani mo ɓeydaade jokkondirde e Mouvement Zikist. O riiwaa sabu naatgol makko e dillere Zikist ina sikkaa ko politik ɓurɗo laaɓtude wonande golloowo laamu. Abdallah ñaawaa caggal mum ñalnde 7 noowammbar 1948 to Ñaawirde Toownde Lagos, ɗo o waɗi konngol, o wiyi nii, "Ɗum ko ñalawma teeŋtuɗo no feewi. Ko ɓuri teeŋtude, ma a taw e nder daartol leydi men. Miɗo noddira ɗum ko ɓuri teeŋtude sabu ko hannde pot-ɗen fellitde, mbele eɗen poti anndude hol ko foti wonde freemen walla alaa?" "Miɗo yiɗi Union Jack e ɓernde am fof. Sabu so wonaa e nder leydi Angalteer, ɗo yahrata fof; woɗɗi hawrude, ina renndini yimɓe ɓee. Mi alaa ko njogiimi e laamɗo George VI mo Angalteer. Kono miɗo yiɗi Crown leydi Angalteer e ɓernde am fof. Ngam miin e banndiraaɓe am, ko maande tooñannge, maande tooñannge, maande tooñannge, ko juuti e inige petition. En njaltii e duuɓi dipolomasi. Ko ɗum waɗi, miɗo ɗoo jamma, ngam noddirde spade ko spade, e machete ko machete." "Hande, min, Habibu Raji Abdallah, bee mo'ere Allah, hooreejo lesdi Zikist Movement e Field Secretary NCNC, mi ɗon anndina hoore am mi ɓii lesdi Naajeeriya jeytaare e jeytaare. Mi walaa gooŋgaaku haa kala laamu jananndu, nden boo nder walaa' laamu lesdi Naajeeriya e heforth ngam yimɓe lesdi Naajeeriya; haani ɗooftaade kala sariya, ko wonaa sariyaaji ɓiɗɓe leydi Najeriya, aadaaji e sariyaaji hakkunde leyɗeele. Ko ɗum waɗi, mi yoɓataa njoɓdi ndii e ooɗoo laamu.Ngam so a yoɓii, ɓe kuutortoo ko kaalis ngam duumaade njiimaandi maɓɓe e dow maa."[citation needed] E dow ñaawoore makko, o jaabtii e mitigation Greggcitation, presitation, "so tawii aɗa gooŋɗini e goonga wonde ko bonannde haɓaade ndimaagu, ndeen noon, e kala sahaa, ñaaw am haa mi wara. So tawiino miɗo woppitee hannde, mi waawaa rokkude hoolaare ngam muusde ɗemngal am. Miin noon, ɓernde am ina laaɓi, miɗo weltii e accude ñaawoore sakkitiinde nde So rifatho, the fuverill to weltaare waɗɓe ma ɗoo mi acca ñaawoore sakkitiinde ndee e Alla.” [90][91][92] Konnguɗi makko lolluɗi ɗii njahdi ko caggal keeri leydi Najeriya, ɗi njaɓaa ko e lannda leƴƴi kawral (CPP) mo Kwame Nkrumah to Cote d’Or (hannde Ganaa). Laamu koloñaal jaɓaani moƴƴere e les njiimaandi rewolison e nulal Abdallah. Ko ɗum waɗi Abdallah e ardiiɓe fedde Zikist en nayo nanngaa, ɓe tuumaama ko ɓe fitinaaji.[89] Ndeeɗoo ƴaañgal e ardorde Zikist en addani njuɓɓudi goɗndi e nder Diɗɗal Zikist en, addani Nduka Eze yaltude hooreejo leydi, caggal nde Abdallah sokaa, Mokwugo Okoye wonti sekreteruuji mawɗi. Zikist en, e nder yontaaji, njaltii e NCNC, ɓuri ngenndiyaŋkooɓe e njuɓɓudi jibinannde mum en. Ofiseeji koloñaal en njiyri dille Zikist en ko renndo ngo rewaani laawol, ɓe njaltini yamiroore (Order-in-Council), ɓe kaɗi dille Zikist en ñalnde 12 abriil 1950. Caggal ɗuum fedde nde fusi, terɗe mayre mbayli e politik, e njulaagu, e laamu aadaaji.[]39] === Luulndaade doosgal leydi Richards === E hitaande 1945, guwerneer leydi Biritaan biyeteeɗo Arthur Richards hollitii eɓɓooje ngam waylude doosɗe leydi Clifford ɗe hitaande 1922.[70] Ina jeyaa e eɓɓaande ndee ɓeydugol terɗe Afrik toɗɗaaɗe e Diiso sarɗiiji. Kono waylooji ɗii ko ngenndiyankooɓe hono Azikiwe luulndii ɗum en.[74] Politiyankooɓe NCNC njaɓaani kuule ɗe Arthur Richards ƴetti, kam e kuulal doosgal leydi ndi ina ɗaɓɓi terɗe Afriknaaɓe nay cuɓaaɗe tan ; heddiiɓe ɓee maa ngona kanndidaaji toɗɗaaɗi.[94] Kanndidaaji Afriknaaɓe toɗɗaaɗi ɗii ko lolluɓe laamu koloñaal, tee ɓe njiɗaa laamu hoore maɓɓe e dow fenaande. Daartol luulndo ngoɗngol ko ŋakkeende nafoore ngam yahrude yeeso Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde. NCNC ina hebli ngam haɓaade haala mum e laamu kesu nguu, hono Clement Attlee to leydi Angalteer.[95] Jaɓɓungal leydi ndi fuɗɗii ngam humpitaade ko woni e lannda ka, e dañde kaalis ngam seppo leydi Angalteer.[96] Hooreejo lannda NCNC, Herbert Macaulay maayi e nder njillu ngu, Azikiwe ƴetti ardaade lannda ka. O ardii delegaasiyoŋ oo haa Londres, ngam heblude njillu nguu, o yahi Amerik ngam ɗaɓɓude yurmeende e haala lannda kaa. Azikiwe hawri e Eleanor Roosevelt to Hyde Park, o haali ko fayti e "rimɗinde leydi Naajeeriya e maccungaagu politik, ŋakkeende kisal faggudu e ŋakkeende renndo".[97] Delegaasiyoŋ Angalteer ina jeyaa heen Azikiwe, Funmilayo Ransome-Kuti, Zanna Dipcharima, Abubakar Olorunimbe, P. M. Kale, Adeleke Adedoyin e Nyong Essien. Ɓe njilliima Biro Kolonial Fedde Fabian, Goomu Laamɗo Gollotooɓe e Dental Almudɓe Afrik Hirnaange ngam humpitaade eɓɓooji mum ngam waylude doosɗe leydi 1922. Ina jeyaa e eɓɓooje NCNC, jokkondirde e Afriknaaɓe ko faati e waylooji doosɗe leydi Najeriya, ɓeydude doole e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo e ustude doole e nder suudu sarɗiiji hakkundeejo to bannge difagol, kaalis e geɗe caggal leydi.[100] Delegaasiyoŋ oo yettinii eɓɓaaɗe mum to gardiiɗo jaagorɗe koloñaal, kono ko seeɗa tan waɗi ngam waylude eɓɓaaɗe Richards. Doosgal Richards fuɗɗii golle ko e hitaande 1947, Azikiwe haɓa e gooto e jooɗorɗe Lagos ngam leeltinde golle mum.[101] === Duuɓi 1950 haa 1953 === E nder doosgal leydi Richards, Azikiwe suɓaama e nder Diisnondiral Legislatif e nder wooteeji municipaal Lagos ummoraade e lannda Demokaraasi ngenndiijo (fotde NCNC).[102] Kanko e wakiliijo lannda makko ɓe tawtoraaka batu gadano diisnondiral ngal, kadi agitaasiyoŋ ngam waylude doosgal leydi Richards addani doosgal leydi Macpherson.[74] Doosgal Macpherson fuɗɗii golle ko e hitaande 1951, hono no doosgal Richards nii, noddi wooteeji e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo. Azikiwe saliima waylooji ɗii, o haɓanaaki fartaŋŋe waylude doosgal leydi kesal ngal. Wooteeji limtaaɗi mbaɗaama tuggi lewru ut haa lewru desaambar 1951.[103] To Diiwaan Hirnaange (ɗo Azikiwe darinoo ɗoo), lanndaaji ɗiɗi ɓuri heen heewde : NCNC mo Azikiwe e Goomu golle. Woote Asaambele diiwaan Hirnaange mbaɗaama e lewru suwee e desaambar 1951 sabu doosgal leydi ndii ina ɗaɓɓi e kollirɗe woote ngam suɓaade terɗe suudu sarɗiiji ngenndi ; ko ɓuri heewde e Action Group e nder suudu nduu ina waawi haɗde Azikiwe yahde suudu sarɗiiji.[104] O heɓi jooɗorde asamblee diiwaan oo gila Lagos, kono lannda luulndo ngoo wiyi ina jogii ɓural e nder suudu sarɗiiji, Azikiwe kadi daranaaki Lagos e nder suudu sarɗiiji fedde nde. E hitaande 1951, o wonti hooreejo luulndo laamu Obafemi Awolowo to suudu sarɗiiji diiwaan hirnaange. Azikiwe suɓaaka e nder batu ngenndi, waɗii jiiɓru e nder hirnaange.[105] Nanondiral hakkunde terɗe NCNC cuɓaaɗe ummoriiɗe Lagos ngam woppude Azikiwe so tawii o suɓaaka, yanii. Azikiwe tuumi doosgal leydi, o yiɗi ko waylooji mbaɗee. NCNC (mo jiimi e Diiwaan Fuɗnaange) jaɓi, e ƴettude peeje ngam waylude doosɗe leydi.[106] Azikiwe ummiima to Diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1952,[107][108] e batu diiwaan mo NCNC ɓuri heewde oo waɗi eɓɓooje ngam jaɓɓaade mo. Hay so tawii jaagorɗe diiwaan e hakkundeeje lannda kaa ɗaɓɓiraama yo njokku laamu e nder mbayliigu kabine, ko ɓuri heewde e maɓɓe njaɓaani ɗaɓɓaande ndee.[109] Ndeen asaambele diiwaan oo waɗii woote ngam waasde hoolaade jaagorɗe ɗee, kadi kuule appropriation neldaaɗe to ministeer oo njaɓaaka.[81] Ɗum addani diiwaan hee ŋakkere, lietnaa-guwerneer oo fusi galle diiwaan oo. Woote kese ngartiri Azikiwe e wonde tergal Asammbele Fuɗnaange. O suɓaama hooreejo lesdi Naajeeriya, nden o laati hooreejo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1954 nde ɗum warti kawtal lesdi Naajeeriya. == Premier diiwaan Fuɗnaange == Azikiwe wonti hooreejo leydi diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1954 caggal nde doosgal kesal waɗtaa e golle. Komisiyoŋ faggudu diiwaan Fuɗnaange Azikiwe gollondirii e Orop e Amerik worgo ngam wallitde ƴellitaare e nder diiwaan hee, e nder njulaagu, e nder njulaagu nebam leɗɗe, e nder njamndi e kemikal e nder diiwaan hee. O mahii sosiyetee semmbe Nijeer lolluɗo to Nkalagu e nder diiwaan Ebonyi hannde oo, o fuɗɗii golle ñalnde 1 lewru Yarkomaa hitaande 1955. O mahii gaas Nijeer. O sosi kadi sosiyetee gadano e nder leydi Nijeer, biyeteeɗo Niger Steel. O sosi banke ɓiɓɓe lesdi Naajeeriya arandeejo, Banke Afrik (ACB). Ummingo ACB waɗi ngomnati Hirnaange lesdi Naajeeriya sosde Banki lesdi Naajeeriya, ngomnati woylaare lesdi Naajeeriya darni banki woylaare. ACB ina waɗi nafoore e feeñde e fedde njulaagu mawnde to Fuɗnaange gila e kitaale 1950. Banki oo kadi waɗii geɗe keewɗe e ƴellitaare gonnooɗo Biafrannaaɓe e darnugol hareeji e hitaande 1970. O sosi porogaraam jaŋde baawɗo rokkude leydi Naajeeriya wontude leydi ɓurndi yaajde e yeeyde jaŋde caggal leydi e nder Afrik. Azikiwe sosi fedde ƴellitaare fuɗnaange Naajeeriya, nde waɗii darnde mawnde e mahngo duɗal jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya to Nsukka, duɗal jaaɓi-haaɗtirde gadanal e nder leydi ndi, ngal timmungal, e hitaande 1960. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya sosaa ko ñalnde 18 lewru Mbooy hitaande 1955, caggal nde sariya ngam sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal e les njiimaandi Inter- Council Jaŋde e caggal leydi e njuɓɓudi gollondiral hakkunde leyɗeele (jooni USAID), J.W. Cook (VC mo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Exeter), Dr John A. Hannah (Hooreejo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Michigan State), e Dr Glen L. Taggart, Deenoowo Porogaraamuuji hakkunde leyɗeele (MSU), ngarii e leydi Nijeer e hitaande 1958. Goomu nguu ƴeewtindiima nokku oo to Nsukka, e wiɗtude no feewi geɗe keewɗe ceertuɗe jowitiiɗe e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal. Hayre nden waɗaama wakkati juulde jeytaare lesdi Naajeeriya, nde laamiiɗo debbo Alexandra mo Kent, laamiiɗo debbo Elizabeth II, wadi ɗum. Kalaasuuji puɗɗii ko ñalnde 17 oktoobar 1960 e binnditagol 220 almuudo e 13 tergal gollordu jaŋde. Nde laati Jaami'aare arandeere nder Naajeeriya, jaami'aare arandeere nde laamu lesdi Naajeeriya sosi, nden nder hitaande 1963, jaami'aare arandeere hokkata dipolomaaji lesdi Naajeeriya.[110] E hitaande 1957, Azikiwe haaliino e nulaaɓe Angalteer e Naajeeriya e nder batu Lancaster House e hitaande 1957, ɗo doosɗe fedde nde ngam Naajeeriya jeytaare mum feewnaa. Joɗnde nde ko gardiiɗo jaagorɗe leydi Biritaan ardii, waɗii won e nulaaɓe leydi Najeriya. Ardii dental ngal ko Abubakar Tafawa Balewa mo kawtal yimɓe woylaare, Obafemi Awolowo mo fedde Action, Eyo Ita mo lannda ngenndiijo jeytaare e Ahmadu Bello mo kawtal yimɓe woylaare. Ñalnde 3 feebariyee 1959, Azikiwe jaɓɓiima Kwame Nkrumah (gardiiɗo jaagorɗe leydi Gana keso toɗɗaaɗo) njillu to fuɗnaange leydi Nijeer. O yilli suudu joonde diiwaan fuɗnaange e wondude e wondiiɓe makko, Hon. Jaagorgal ko feewti e geɗe caggal leydi, hono Kodjo Botsio e wasiyaaji ko feewti e geɗe Afrik, hono George Padmore. Nnamdi Azikiwe huutoriima ñalngu nguu, to suudu sarɗiiji fuɗnaange, ngam waɗde konngol teddinoowo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Nkrumah, o siftini no Kwame dartiniri golle Afrik. Ñalnde 1 oktoobar 1959, Azikiwe lomtii Michael Okpara, gardiiɗo diiwaan fuɗnaange. Ñalnde 28 oktoobar 1959, guwerneer seneraal Robertson habrii fusde suudu sarɗiiji leydi ndii, tawi ina waɗi 184 tergal, tuggi 1 noowammbar 1959, mbele woote jeytaare ina mbaɗee. Ñalnde 12 desaambar 1959, woote parlemaa mbaɗaama to Nijeer ngam ƴamde 312 jooɗorde e nder suudu sarɗiiji. Diɗɗal lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC) ngal Azikiwe woni arandeere nden heɓi 2,594,577 woote e 89 jooɗorde. Fedde Awolowo (AG), woni 2ɓo e 1 992, 364 woote e 75 jooɗorde. Kongres yimɓe woylaare lesdi Tafawa Balewa (NPC) woni 3ɓo e 1 922 179 e 148 e nder 312 jooɗorde nder suudu sarɗiiji. Lanndaaji tati mawɗi ɗi e nder woote ɗee mbaawaano heɓde jooɗorɗe keewɗe ngam sosde laamu. Guverneur général Robertson noddi Tafawa Balewa yo o dañ laamu ngu. Ñalnde 16 desaambar, Ahmadu Bello e Tafawa Balewa etinooma yettaade nanondiral ngam waawde jogaade laamu nguu hakkunde NPC e NCNC. Governor General humpitaama e kawral ngal, ko ɗum waɗi o jaɓi kabine sappo e jeegom mo Balewa suɓii.[111][112] == Ndimaagu leydi Naajeeriya == Ñalnde 29 lewru juko hitaande 1960, parlemaa leydi Biritaan ƴetti kuulal jeytaare leydi Najeriya, hitaande 1960, ngal hokki ndimaagu leydi Najeriya. Jamma 30 suwee 1960, laana ndiwoowa British Union Jack jippinaa e kewu mawningol, tawi tedduɓe tawtoraama. Ñalnde 3 oktoobar 1960, laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra lomtotooɗo laamɗo debbo oo, udditi Parlemaa gadano leydi ndii. Doosgal kesal, sosngal njuɓɓudi fedde nde gardiiɗo jaagorɗe cuɓaaɗo e hooreejo leydi kewu sosaa. Laamu kawtal NCNC e NPC woni laamu nde Naajeeriya heɓi ndimu mum e hitaande 1960, Sir Tafawa Balewa woni hooreejo leydi ndi, Dr. Nnamdi Azikiwe woni hooreejo Senaa. Ɓooytaani, Azikiwe lomtii Sir James Robertson, wonti Guwerneer Seneraal gadano e nder leydi ndii. Kono e nder doosɗe leydi Najeriya, guwerneer jeneral ko hooreejo leydi tan. Darnde Guwerneer-General e terɗe Diisnondiral Laamɗo debbo, mbaɗti Azikiwe dow politik lannda. Kabinee hooreejo lesdi Naajeeriya arandeere Tafawa Balewa hawti bee; M Johnson, Bukar Dipcharima, Ayo Rosiji, Aja Wachukwu, Kolawole Balogun, e Victor Mukete (Kamerun), Samuel Akintola, Raymond Njoku, Alhaji Ribadu, Kingsley O. Mbadiwe, Festus Okotie-Eboh, e Allaji Inua Wada.[113][14] Sir Tafawa Balewa waɗii konngol mum to nokku biyeteeɗo Race Course (hannde ko nokku Tafawa Balewa) to Lagos e nder ñalɗi jeytaare leydi ndii. E nder konngol makko o wiyi, "Kewu hannde oo ko ñalngu nguu, ko ñalngu nguu fuɗɗii duuɓi sappo e joyi jooni, ngu yettiima ɗo haaɗi. Ko e manngu laaɓtungu, min mbiyata ko keɓgol Jeytaare men ngol alaa ko nanndi e mum e nder annals daartol. Kala taƴre men nde ina waɗi planfuncelly e dow doosgal men e kaaldigal udditiingal, wonaa tan hakkunde wakili’en denndaangal nafooje ceertuɗe e nder leydi Najeriya kono ko e ballondiral e laamu njuɓɓudi ndi hannde woppi laamu mum."[115] == Gomnajo lesdi Naajeeriya == Nde ngon-mi suka mi yi’i gite: gite Naajeeriya wonta leydi mawndi e nder duunde Afrik ummotoonde; visions of Nigeria hokkata ndimu haa ɓe nder maccungaaku, e heɓugo laawol demokaraasi ngam ɓe ɗonno lulla nder illusion of security les laamu koloñaal..Miɗo hooli mi hoyɗan koyɗi am nder jam e ɓeydaari cemmbiɗinki yimɓe leydi am Naajeeriya. Motto fedde jeytaare leydi Naajeeriya woni Kawtal e Nuɗɗinki. Miɗo ñaagii nde ndeenten ngootaagu men, ndeentoo goonɗinal men. — Nnamdi Azikiwe (duuɓi 1960, Londres)[116] Azikiwe ko gardiiɗo jaagorɗe leydi Angalteer, hono Harold Macmillan, wasiyii mo yo lomto Sir James Robertson, e nder njillu makko to Lagos e fuɗɗoode hitaande 1960. Joɗnde Guwerneer-Jeneral fedde nde e nder haala tiitoonde, waɗi mo wakiliijo laamɗo leydi Angalteer to leydi Nijeer. Udditgol Azikiwe e lewru noowammbar 1960, seedtiima yoga e gollodiiɓe makko e nder Atlantik ɓaleejo, won heen ko Martin Luther King Jr. Du Bois, Sirli Graham Du Bois, Ami Jak Garvey, e Joorji S. Suyler.[117] Martin Luther King Jr. hollitii wonde hareeji ndimaagu e nder leydi Nijeer e nder leyɗeele Afrik goɗɗe ina njogii batte keewɗe e dille jojjanɗe aadee Amerik, o siftini wonde Azikiwe e ardiiɓe Afrik woɗɓe ko "jaambaarooji ɓurɗi lollude e ko ɓuri heewde e duɗe jaaɓi haaɗtirde Negro en aduna o." Haa timminorde haala maako, Zik wi'i, "min, ɓe mbaawata siftoreede no haanirta nii, min mbaɗi Naajeeriya hannde, ɓe ngaddi ndimu nder leydi men, ɓe ndewi kawtal men bana lenyol", ko "taariiha hokki yam geɓe mawɗe ngam mi heɓa batte duumotooɗe e ngam wadduki haaje yimɓe men." O wiyi kadi "mi jogaaki miijo e wellitaare am walla hay kisal walla hay nguurndam e hoore mum, so tawii ko ɗeen ngoni coggu ngu pot-mi yoɓde ngam ardaade ngam hisnude ndimaagu e ngootaagu leydi am."[118] Azikiwe tawtoraama batu diiwaan Afrik gadano Fedde Adunaare Golle (OIT), ngu yuɓɓinaa to Lagos, leydi Nijeer e lewru Duujal 1960. Tawtoraama heen: Mr. Johnson, jaagorgal golle leydi Nijeer e hooreejo batu nguu, Mr. Demby, jaagorgal golle leydi Siyeraa Leyoon, e David Director A-G19,[ ILO.19]. E lewru desaambar 1961 Fedde Ameriknaare Pinal Afrik (AMSAC) yuɓɓinii ñalngu mawngu e nder wuro Lagos, to leydi Nijeer. Yimɓe Ameriknaaɓe mawɓe ko wayi no Nina Simone, Langston Hughes, e Lionel Hampton njahii e yahdu AMSAC timmundu ngam semmbinde jokkondiral hakkunde Afriknaaɓe e Ameriknaaɓe/Afriknaaɓe. Ɓe njaɓɓaama e Azikiwe to Lagos.[120] Ñalnde 17 noowammbar 1961, e nder konngol makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to Nsukka, Zik hollitii eɓɓaande mum ngam Najeriya ƴettude doosgal leydi republique tawa ina heddii e tergal Commonwealth. E hitaande 1962, Azikiwe eeriima ardiiɓe Afrik e nder batu Lagos, yo cos fedde dowlaaji Afrik. Koolol Lagos ngol winnditii sarɗiiji eɓɓaaɗi ngam "Fedde hakkunde Afrik e Malagasi" e gardagol Azikiwe. Caggal ɗuum, nde jaɓaa e lewru mee 1963 e Fedde Ngootaagu Afrik.[121] E hitaande 1963, Azikiwe yamiri gollorde gadane nde Guinness mahi caggal leydi Irlannda e Angalteer to Lagos == Hooreejo leydi (1963-1966) == Leydi Naajeeriya sosaa ko ñalnde 1 oktoobar 1963, Abubakar Tafawa Balewa woni gardiiɗo jaagorɗe (hooreejo laamu) e Benjamin Nnamdi Azikiwe woni hooreejo (hooreejo leydi) e hooreejo konu. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Tafawa Balewa hollitii waylude doosgal leydi ndi 1960 ngam waylude Azikiwe e wonde Guwerneer Jeneral, e waylude tiitoonde makko e wonde hooreejo leydi kewu. Balewa hollitii wonde Azikiwe ina foti innireede hooreejo leydi e nder doosɗe leydi 1963 sabu leydi Naajeeriya meeɗaani yoɓde Dr. Ko zuum wazi, kuulal 157 doosgal leydi Najeriya 1963, tiitoonde mum ko Nnamdi Azikiwe ngam wonde hooreejo leydi, ina winndaa heen "Nnamdi Azikiwe ina foti wonde hooreejo leydi e ñalngu ngu doosgal leydi ndi fuzzii."[122][123] Ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1964, wooteeji feddeeji gadani e nder leydi Nijeer gila nde heɓi jeytaare mum. Woote ɗee njoofiima jonte keewɗe sabu luural hakkunde limoore inɗe gonɗe e doggol wooteeji ɗii e doggol binnditagol ngol. Lebbi jeegom caggal wooteeji ɗii, fotde 2 000 neɗɗo maayi e fitinaaji baɗnooɗi e nder diiwaan hirnaange.[124] === 1964 kiris e kuudetaa === Nigerian Daily Express wi'i nyande 3 mars 1964, "Haa heɓugo ndimu lesdi Naajeeriya nder hitaande 1960, eɓɓoore amin arandeere ngam anndugo ɗuuɗal yimɓe lesdi Naajeeriya laati kuugal limngal yimɓe lesdi Naajeeriya nder hitaande 1962. Hooreejo komitiiru limngal lesdi Naajeeriya wakkati man woni J. J. Warren. Njeñtudi limngal yimɓe lesdi Naajeeriya ko ɓuri miliyon ha Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, Abubakar Tafawa Balewa salii njeñtudi ndi o woppi Mr. Warren, o yamiri yo o riiwtu e hitaande 1963. Caggal nde o waɗi manipulaasiyoŋ, njeñtudi binnditagol ngol hollitii wonde Fuɗnaange ina les limtaa e miliyoŋaaji 8,5 e nder hitaande 1962 gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii ɓeydii dow limoore ndee haa 65,66 miliyoŋ woote fedde ndee e lewru desaambar 1964 ngaddi caɗeele mawɗe, ruppitii laamu kawral NPC e NCNC. Wooteeji ɗii mbaɗii boykotuuji keewɗi, njulaagu, hulɓinaare, njulaagu e fitinaaji ɗi Azikiwe waɗi haa o salii noddude gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono Balewa ngam sosde laamu kesu. Balɗe seeɗa, jokkere enɗam apokaliptik ina jokki e dow leydi ndii haa nde Azikiwe ƴetti konngol e dow doosɗe leydi ndii.[126] == Nguurndam neɗɗo == Azikiwe resi debbo mum gadano biyeteeɗo Flora Azikiwe ñalnde 4 abriil 1936 to Akra, to Cote d’Or nde o woni gardiiɗo jaaynde Afrik subaka. Ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo, ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɓɓe worɓe tato. E hitaande 1973 Azikiwe resi debbo mum ɗiɗaɓo Uche Azikiwe nde o yahrata e duuɓi 26. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo. == Posto hooreejo leydi e duuɓi cakkitiiɗi == Laamu leydi Najeriya momti diiwanuuji feddeeji nay ɗii ñalnde 24 lewru mbooy hitaande 1966. Won e leƴƴi fuɗnaange fotde 115 neɗɗo mbaraama e nder fitinaaji politik ñalnde 28 lewru mbooy-2 lewru juko hitaande 1966 ñalnde 29 sulyee 1966. Fotde 30 neɗɗo mbaraama e hareeji politik to Lagos ñalnde 29 sulyee-1 ut 1966, fotde 250 000 leñol fuɗnaange ndogi ummoraade e diiwaan Fuɗnaange fayde e diiwaan fuɗnaange caggal kuudetaa konu. Lietnaa Kolonel Yakubu Gowon huniima wonde hooreejo laamu konu fedde nde caggal kuudetaa konu, o artiri diiwanuuji fedde ndee nay ñalnde 31 ut 1966. Fotde 2 000 leñol Igbos mbaraama e nder fitinaaji politik e nder diiwaan Fuɗnaange to4ctober L69 Chukwuemeka Odumegwu Ojukwu, guwerneer konu diiwal fuɗnaange leydi Naajeeriya, anndinii dow diiwal ngal natti jaɓugo Gowon bana hooreejo laamu konu lesdi Naajeeriya nyande 2 mars 1967. Lietnaa Kolonel Gowon hoosi bawɗe timmuɗe bana komandaajo mawdo laamu e hooreejo laamu militaari7 ngam ardungal 1967. Gowon anndini laamu nguu ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 1967. Ojukwu bayyini jeytaare leydi Biafra to fuɗnaange leydi Nijeer ñalnde 30 lewru Mbooy hitaande 1967 caggal nde laamu fedde ndee teddinaani nanondiral Aburi.[127] 127 128 129 130 77. Azikiwe e fuɗɗoode ina wallitnoo Biafra e anndinde ɗum e nder winndere ndee. O huutoriima doole makko politik ngam ardaade delegaasiyoŋ Biafra caggal leydi ngam jaɓde dowla jeytaare. E hitaande 1968, nde o yiyi batte hare ndee, o ñaagii Ojukwu nde o joofnata kaaldigal e Gowon, tawi o dañaani heen nafoore. Azikiwe woɗɗitii politik caggal wolde. O woniino hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos tuggi 1972 haa 1976. Jokkugol laamu konu e rokkude laamu laamu demokaraasi e hitaande 1979 rokki Azikiwe fartaŋŋe wartaade politik. O naati nder lanyol yimɓe lesdi Naajeeriya nder hitaande 1978, o waɗi ɗaɓɓaande ardiiɗo leydi Naajeeriya nde o heɓi nasaraaku nder hitaande 1979 e hitaande 1983. O acci siyaasaaku haa abada ɓaawo kuudetaa konu nder hitaande 1983 nde Muhammadu Buhari ardii === Duuɓi cakkitiiɗi === Fitinaaji meeɗaay wonde kuutorgal ngal min kuutortoo, minen sosɓe leydi Najeriya, ngam safrude caɗeele politik. E nder aadaaji Angalteer, min kaaldii e Biro Koloñaal ngam jaɓde caɗeele amen ngam ŋakkeende e moƴƴere haala amen ngam laamu hoore mum. Caggal batuuji jeegom doosɗe leydi e hitaande 1953, 1954, 1957, 1958, 1959, e 1960, Angalteer rokkii en hakke ngam tabitinde jeytaare men politik gila 1 oktoobar 1960. Hay gooto e lanndaaji politik leydi Najeriya ɗi meeɗaani ƴettude jeytaare men politik e men happy violed to en meeɗaani jaɓde jeytaare men politik wonde hay toɓɓere ƴiiƴam Angalteer walla Najeriya rufaaka e nder hare men ngenndiire ngam nokku men e naange. Ndee ɗoo hujja daartol addani mi wiyde e yeeso yimɓe fof e nder leydi Najeriya wonde laamu nguu rokkii en laamu hoore mum e dow lowre kaŋŋe. Ko goonga, yonta am ina cemmbina mi, kono geɗe daartol ɗee ko ɗe njiyataa. Miɗo sikki ko ɓuri mettude ko ‘Sukaaɓe Turki’ men pellitii naatnude elemen mbayliigu bonngu e nder politik leydi Najeriya. No ɓe e renndo men fof mbaawirta ustude politikaaji tiiɗɗi, ma a taw nannguɗi, ko politik mo alaa hakkille. Mi jokki bee Seneraal Aguiyi-Ironsi, Ofiisaajo Seneraal Ardiido sooja'en lesdi Naajeeriya, mo mi faami, jooni o hoosi kuuɗe laamu lesdi Naajeeriya. Miɗo sakka golle am ngam kala udditgol jam ngam haɗde ƴiiƴam ɓeydaade, ngam weltinde ofiseeji muusɗi ɗii, e artirde sariya e deeƴre. So mi nanii haala makko tan, mi waɗa peeje ngam hootde galle. Ko fayti e am, miɗo jogori warde ardiiɓe men politik e konu ko musiiba ngenndiijo. — Jaabawol hooreejo leydi Nnamdi Azikiwe e kuudetaa konu gadano, hitaande 1966.[131] Ñalnde 8 noowammbar 1989, jaayɗe ciifi e fenaande wonde Azikiwe maayii, sabu naamne jaayndiyanke BBC jowitiiɗe e ngonka makko. O artiri o wiyi "mi yaawaani yaltude oo aduna, sabu ko kañum tan woni tagofeere nde nganndu-mi." E hitaande 1991, Azikiwe yahiino e udditgol nokku Nnamdi Azikiwe to Zungeru, nokku ɗo o jibinaa ɗoo, e juuɗe hooreejo leydi Ibraahiima Babangida. E nder ndunngu 1995, o rokki yeewtere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Pennsylvania e gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Azikiwe maayi haa ñalnde 11 lewru Mbooy hitaande 1996, to opitaal janngirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya to Enugu caggal nde o rafi ko juuti. O yahrata ko e duuɓi 91. Azikiwe rokkaama wirwirnde dowla e laamu Sani Abacha, caggal fotde jonte ɗiɗi kewuuji ngenndiiji. Ɓanndu makko nawaama e gure keewɗe teeŋtuɗe e nder leydi ndi ngam sunaare e teddungal. O wirnaa e wuro makko Onitsha ñalnde 16 noowammbar 1996, ñalnde wonnde ñalngu ngu o heɓi duuɓi 92. E maayde Azikiwe, jaaynde wiyeteende New York Times teskiima, "O toowii dow geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teddineede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[132] E hitaande 2019, laamu hooreejo leydi Muhammadu Buhari ƴettii golle timminde suudu ndu Dr Nnamdi Azikiwe, ndu anndinaama ndu nokkuure nden.[133][134] == Innde e ndonu daartol == E nder teeminannde 19ɓiire, ƴaañgal Afrik seediima laamuuji Orop ina peccii Afrik, ina kuutoroo jawdi aadee e tago. Ƴellitaare miijo politik Afrik feeñi ko e anniya yiylaade eɓɓoore miijo jaɓgol hoore mum e ngenndiyaŋkaagal pinal cemmbinngal. Ina jeyaa e daraniiɓe Pan Afrik, Nnamdi Azikiwe, Pilot ndimaagu leydi Nijeer. Nokku Azikiwe nder cosmology Naajeeriya ɗon yaaji haa darnde maako nde o jogi. O rokki ngenndiyaŋkaagal e hare jeytaare maanaa keso. Zik, e oon sahaa to duɗal Hope Waddel, ina anndi miijooji Marcus Garvey ko fayti e Pan-Afrik, teeŋtinoowo doole Afriknaaɓe, e rimɗinde Afrik e juuɗe Afriknaaɓe. Ɗum addani Zik naamnaade laawɗingol koloñaal e nder Afrik, tee ina jeyaa e ko Garvey wiyi ngam rimɗinde Afrik e laamuuji koloñaal. E wakkati nde Naajeeriya woni haa jooni mooɓre diiwalji feere-feere, anndalji e dente nokkuuje, Zik fuɗɗi ƴamɗe ngam heɓugo ndimu Naajeeriya e ngam sosde senngooji ɗi ngalaa lenyol, ɗi ngalaa leƴƴi ngam yidde lesdi Naajeeriya e yidde lesdi maɓɓe.[116][135] Azikiwe yahiino to Amerik ɗo o janngi e jannginde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ceertuɗe to Fuɗnaange, o yi’i weeyo ngo njiyaagu e ƴellitaare `Negro' radikal. O heɓi kadi ballal e hooreejo leydi Amerik e teeminannde 19ɓiire, hono James A Garfield, e dow huɗo ngam weltinde njiimaandi politik. Nde o arti e Afrik worgo, ko ɓuri teeŋtude e ngoƴa makko, ko ɗum waɗi, wonaa hare leydi, ngenndiyaŋkoore, kono ko hare winndereyankoore, winndereyankoore ngam leñol ɓaleejo. Ko o gardiiɗo jaaynde African Morning Post to Accra, tuggi 1935 haa 1937, Azikiwe heɓi ɗoon e ɗoon innde sabu jaayndeyaagal makko toowngal `American style' e ñiŋde cuusal makko e njuɓɓudi koloñaal, e ardiiɓe koloñaal kam e ardiiɓe Afrik nokkuuji ɗii. Semmbe makko ina yaaji e nder leyɗeele koloñaal Biritaan en fof, ko kanko woni doole guurɗe won e ardiiɓe Afrik hono Kwame Nkrumah, Julius Nyerere, Dauda Jawara, Kenneth Kaunda e Milton Obote e woɗɓe. Jaayndeyaagal Azikiwe kaɓanngal e ƴattooje ko kañum woni sabaabu ɓurɗo teeŋtude e darnde makko e doole makko, kadi ko kañum woni sabaabu ɓurɗo teeŋtude e ummital Naajeeriya. Azikiwe sosi fedde jaayndeyaagal wiyeteende Zik Group, nde o sosi e nde o yuɓɓini Pilot West African, nde o inniri « kaayitaaji ngenndiyaŋkooji ñaamooɓe yiite, doolnuɗi, ɓurɗi toowde ». E les njiimaandi Zik Group o wayli golle jaayɗe Afrik hirnaange, o hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore, o yaajtini nafoore makko e jogaade ko ina tolnoo e jaayɗe 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Pilot Afrik hirnaange mawni no feewi gila e doggol adanngol ngol 6 000 ekkol ñalnde kala, haa e doggol ko ina ɓura 20 000 ekkol e tolno mum e kitaale 1950.[136][137][138] Kaayitaaji keertiiɗi ɗi Nnamdi Azikiwe, hooreejo leydi Naajeeriya arandeejo, ɗon mari haaje nder suudu defte maako haa Nsukka, Naajeeriya. Ina jeyaa e ɗeen binndanɗe keertiiɗe, eɓɓaande ciimtol makko, binndanɗe dowla ummoraade e gardagol makko, binndanɗe politik jowitiiɗe e Republique Biafra, kaɓirɗe ummoraade e kampaañ Azikiwe e hitaande 1979 e 1983, kam e defte e jaayɗe seeɗa ɗe keewaani. Jaaɓihaaɗtirde Vanderbilt, e ballal kaalis e porogaraam defte binndaaɗe e nder defterdu UCLA, waɗii ɗeen geɗe dijital ngam sosde mooɓondiral geɗe puɗɗaaɗe jowitiiɗe e jaŋde leydi Najeriya e leydi Biafra [139]. Ndee ɗoo deftere ina heɓoo e dijital rewrude e defterdu UCLA[140] === Teddungal === Leydi Biritaan : Tergal e Diiso doosɗe leydi Biritaan, ñalnde 16 noowammbar 1960.[141] Komanda mawɗo fedde nde (GCFR).[142] === Degreeji teddungal === Azikiwe heɓi dipolomaaji teddungal 14 ummoraade e duɗe jaaɓi haaɗtirde Najeriya, Amerik e Liberiya, teeŋti noon : Pennsylvanie 1946: Doktoor to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln Virginia Hirnaange 1947: Doktoor ɓataakeeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer Washington, D.C. 1950: Jaaɓi-haaɗtirde Howard heɓi Doktoraa mum to bannge sariya Michigan 1959: Doktoor tedduɗo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Michigan[143] Naajeeriya 1961: Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji (D.Litt.) to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naajeeriya[144] Liberiya 1969 : Doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Liberiya Pennsylvanie 1980 : Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji aadee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvanie Woɗɓe ina mbaɗi dipolomaaji ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan, duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, UNIZIK, e FUTO.[145] qwglul5pqlngcm6ibnahukwdglxla34 175128 174992 2026-06-21T10:48:54Z MOIBARDE 10068 Add image , links and references 175128 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nnamdi Benjamin Azikiwe'''GCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 [[lewru]] mee 1996),<ref name="britannica.com">{{Cite web|title=Nnamdi Azikiwe {{!}} president of Nigeria|url=https://www.britannica.com/biography/Nnamdi-Azikiwe|access-date=2022-03-26|website=[[Britannica]]|language=en}}</ref> ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko '''Zik mo Afrik''', ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966).<ref>{{Cite news|last=French|first=Howard W.|date=1996-05-14|title=Nnamdi Azikiwe, the First President of Nigeria, Dies at 91|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1996/05/14/world/nnamdi-azikiwe-the-first-president-of-nigeria-dies-at-91.html|access-date=2023-12-06|issn=0362-4331}}</ref> O ɗon laara no baaba lesdi [[Naajeeriya]] nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.<ref>{{Cite news|date=2020-10-01|title=Heroes of the struggle for Nigeria's independence/pioneer political|url=https://guardian.ng/?p=1230220|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-05-24|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=On this day in 1904 Dr. Benjamin Nnamdi Azikiwe, was born in Zungeru, Niger State, North-Central Nigeria|url=http://www.jayfm.ng/2017/11/16/on-this-day-in-1904-dr-benjamin-nnamdi-azikiwe-was-born-in-zungeru-niger-state-north-central-nigeria/|date=2017-11-16|website=[[Jay FM]]|language=en-US|access-date=2020-05-29|archive-date=5 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805081611/http://www.jayfm.ng/2017/11/16/on-this-day-in-1904-dr-benjamin-nnamdi-azikiwe-was-born-in-zungeru-niger-state-north-central-nigeria/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Citation|last=Crowcroft|first=Barnaby|title=The Radical Nationalist as Constitutional Head of State: Nigeria, 1960–66|date=2020|work=Viceregalism: The Crown as Head of State in Political Crises in the Postwar Commonwealth|pages=179–202|editor-last=Kumarasingham|editor-first=H.|series=Cambridge Imperial and Post-Colonial Studies Series|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-46283-3_7|isbn=978-3-030-46283-3|s2cid=226564363}}</ref> Azikiwe jibinaa ko [[Zungeru]] e nder [[Diiwal Niger|diiwaan Niger]] hannde oo, jibnaaɓe [[Igbo]] en ummoriiɓe [[Onitsha]], [[Diiwal Anambra|diiwaan Anambra]], Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko [[Onitsha]], ɗo o janngi ɗemngal [[Igbo]].<ref>{{Citation|last=chuku|first=gloria|title=Azikiwe, Benjamin Nnamdi|year=2011|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780195382075.001.0001/acref-9780195382075-e-0239|work=Dictionary of African Biography|access-date=2023-12-13|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780195382075.013.0239|doi-broken-date=1 July 2025|isbn=978-0-19-538207-5}}</ref> Jooɗnde haa lesdi [[Lagos]] hokki mo jannguki ɗemngal [[Yoruba language|Yoruba]], nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa [[Naajeeriya]] feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite journal|last1=Aguolu|first1=C. C.|last2=Aguolu|first2=L. E.|date=1997|title=Dr. Nnamdi Azikiwe, 1904-1966, First President of Nigeria: A Force in Library Development in Nigeria|url=https://worldlibraries.dom.edu/index.php/worldlib/article/view/199|journal=World Libraries|language=en|volume=7|issue=2|issn=2155-7896}}</ref> Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko [[Amerik]] ɗo o inniraa '''Ben Azikiwe''', o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Colombia|Columbia]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.<ref>{{Cite journal|doi=10.1080/03086539908583061|title='Managing nationalism': The colonial office and Nnamdi Azikiwe, 1932–43|journal=The Journal of Imperial and Commonwealth History|volume=27|issue=2|pages=143–158|year=1999|last=Flint|first=John E.}}</ref> O arti [[Afrik]] ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or ([[Gana]] hannde oo). E nder [[Afrik]] hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal [[Naajeeriya|Najeriya]] e [[Afrik]].<ref>{{cite news|title=Azikiwe fights for Africa|date=7 January 1950|work=New York Amsterdam News}}</ref> ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== '''Sukaaɓe''' : '''jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde''' Kartal pelle ɗemɗe [[Naajeeriya]]: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, [[Onitsha]], woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to [[Zungeru]], to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde [[Igbo Eze South|Igbo]] nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to [[Onitsha]], ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{Cite news|author=Thomas A. Johnson|date=1972-09-14|title=Nigerian Urges Uses of the Past|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1972/09/14/archives/nigerian-urges-uses-of-the-past-says-colonialism-left-some-things.html|access-date=2023-12-06|issn=0362-4331}}</ref> Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »<ref>{{cite book|title=Nnamdi Azikiwe: My Odyssey|chapter=I: My Genealogy and Nativity|publisher=Spectrum Books|date=1970|page=4}}</ref><ref>{{Cite web|last=University|first=Nnamdi Azikiwe|date=2021-11-16|title=Profile of NNamdi Azikiwe|url=https://zikslectureseries.unizik.edu.ng/profile-of-nnamdi-azikiwe/|access-date=2023-12-06|website=Zik's Lecture Series|language=en-US}}</ref>, ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie<ref name="PT">{{cite news|title=Mother of Nnamdi Azikiwe dies at 75|date=22 February 1958|work=Philadelphia Tribune}}</ref>, iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi [[Onitsha]].<ref name="PT2">{{cite news|title=Mother of Nnamdi Azikiwe dies at 75|date=22 February 1958|work=Philadelphia Tribune}}</ref> Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.<ref name="PT3">{{cite news|title=Mother of Nnamdi Azikiwe dies at 75|date=22 February 1958|work=Philadelphia Tribune}}</ref> Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal [[Hausa language|Hausa]], ɗemngal diiwaan oo.<ref>{{Cite journal|title=Dr. Nnamdi Azikiwe, 1904-1966, first president of Nigeria: A force in Library development in Nigeria.|url=https://worldlibraries.dom.edu/index.php/worldlib/article/view/199/154|last=Aguolu and Aguolu|first=C.C and L.E|date=1997|journal=World Libraries|volume=7|issue=2|access-date=2020-05-29}}</ref> Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare [[Hausa language|Hausa]] wonaa [[Igbo]], neli mo to [[Onitsha]] e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal [[Igbo]].<ref name="Oha">{{cite web|last1=Oha|first1=Obododimma|title=Heroes of knowledge versus dragons of ignorance: language, identity construction, and intertextuality in Nnamdi Azikiwe's "My Odyssey"|url=http://motspluriels.arts.uwa.edu.au/MP2303oo.html|website=motspluriels.arts.uwa.edu.au/|access-date=8 July 2016}}</ref> To [[Onitsha]], Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).<ref>{{Cite news|title=Accord concodiale: The continuous search for Nigeria's elusive unity and indivisibility (2)|url=https://www.sunnewsonline.com/accord-concodiale-the-continuous-search-for-nigerias-elusive-unity-and-indivisibility-2/|location=Lagos, Nigeria|date=2016-12-14|newspaper=[[The Sun (Nigeria)|The Sun]]|language=en-US|access-date=2020-05-29}}</ref> E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to [[Lagos]], mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.{{sfn|Orji|2013|p=68}} Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe ''Methodist'', [[Lagos]].<ref>{{Cite web|title=history – MGHS|url=https://mghsyabalagosng.com/history-2/|access-date=2022-09-11|language=en-US|archive-date=4 October 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221004232208/https://mghsyabalagosng.com/history-2/|url-status=dead}}</ref> Baaba makko neldaama [[Kaduna]] duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo [[Siyeraa Leyoon]].{{sfn|Tonkin|1990|p=37}} E hitaande 1918, o arti [[Onitsha]], o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.<ref>{{Cite web|date=2009-05-09|title=Benjamin Nnamdi "Zik" Azikiwe (1904–1996)|url=https://www.blackpast.org/global-african-history/azikiwe-benjamin-nnamdi-zik-1904-1996/|access-date=2022-09-11|language=en-US}}</ref> Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,{{sfn|Orji|2013|p=68}} ina wallita yumma mum e ngalu mum.{{sfn|Tonkin|1990|p=37}} E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro [[Calabar]]. Azikiwe hawri e baaba mum to [[Calabar]], o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.<ref>{{Cite news|date=2019-02-03|title=Reminiscing The Founding Fathers: Nnamdi Azikiwe|url=https://leadership.ng/reminiscing-the-founding-fathers-nnamdi-azikiwe/|access-date=2022-03-26|language=en-GB|newspaper=[[Leadership (newspaper)|Leadership]]}}</ref> O naati e janngirɗe Marcus Garvey,<ref name="Timesdigit">{{cite news|title=Nnamdi Azikiwe|work=The Times|location=London, England|date=14 May 1996|page=19}}</ref> Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. [[File:Azikiwe with parents.png|thumb|Azikiwe e jibnaaɓe mum, c. Kitaale 1910]] Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell,<ref name="Yearbook1962">{{cite book|title=Nigeria Year Book 1962|publisher=[[Daily Times (Nigeria)|Daily Times]]|year=1962|pages=112}}</ref> Azikiwe artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Methodist, to [[Lagos]], o seerti e wondiiɓe makko ummoriiɓe e galleeji ɓooyɗi Lagos ko wayi no George Shyngle, Francis Cole e Ade Williams (ɓiy [[Akarigbo mo Remo|Akarigbo Remo]]). Ɗee jokkondiral naftorii caggal ɗuum e golle makko politik to [[Lagos]].{{sfn|Orji|2013|p=68}} Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley ''Boys'' o ɓuri waawde jaŋde makko, o rokki deftere ina wiyee « gila e Log Cabin haa e galle ''White House'' », ko ɗum woni nguurndam [[James A. Garfield]], gonnooɗo hooreejo leydi [[Amerik]], umminooɗo e huɗo haa e moƴƴere. Deftere ndee ina addana mo pellital heɓde nafoore e nguurndam. Azikiwe nanii yeewtere [[James Aggrey]], jannginoowo mo miijii wonde Afriknaaɓe ina poti heɓde jaŋde kolees caggal leydi, ɓe ngarta e waɗde waylo.<ref>{{cite news|author=Esele, Amos|date=21 November 1994|title=Ninety hearty cheers!|work=The Week|location=Lagos, Nigeria}}</ref> Caggal nde yeewtere ndee joofi, Aggrey rokki suka Azikiwe doggol duɗe jaɓɓotooɗe almudɓe ɓaleeɓe to [[Amerik]].{{sfn|Tonkin|1990|p=37}} Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Azikiwe ɗaɓɓiri golle koloñaal, o jaɓaa wonde binndoowo to departemaa kaalis. Wakkati maako nder kuugal koloñaal, holli mo limngal njiyaagu nder laamu koloñaal.[26] Suɓaade Azikiwe janngude to Amerik e nokku Angalteer, ko batte Doktoor James Kwegyr Aggrey, nguurndam hooreejo leydi A. Garfield e Abraham Lincoln, Pan-Afriknism Marcus Garvey e woodgol ballal wonande almudɓe waasɓe, tawi alaa ko heɓaa e Angalteer. E pellital yahde caggal leydi ngam ɓeydaade jaŋde, Azikiwe ɗaɓɓiri jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde to U.S. O jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer College, tawi ko e dow ballal makko e yiytude laawol feewde Amerik.[27] Ngam yettaade Amerik, o jokkondiri e laana ndiwoowa, o waɗi e makko nanondiral ngam wonde stowaway.[28] Kono gooto e sehilaaɓe makko wonnooɓe e laana kaa rafi, ɓe wasiyii yo ɓe njippo e Sekondi. To leydi Gana, Azikiwe golliima ko polis ; yumma makko yilliima, o wiyi mo yo o hoot leydi Najeriya. O arti, baaba makko jaɓi wallitde mo yahde Amerik.[29] Azikiwe janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harpers Ferry, to Virginie worgo. Ngam yoɓde nguurndam makko e jaŋde makko, o golliima golle keewɗe ɗe ngalaa nafoore hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Washington, D.C. e hitaande 1927 ngam heɓde dipolomaaji makko e ganndal politik. E hitaande 1929, o ummii duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln ngam timminde jaŋde makko leslesre, o heɓi kadi seedantaagal makko BA e ganndal politik e hitaande 1930.[30][31] Azikwe ƴettii kursuuji e Alain Locke.[32] Azikiwe wonnoo ko tergal e fedde nde.[33] Ndeen o naatii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln to Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e sahaa gooto e hitaande 1930, o heɓi dipoloma makko ko fayti e diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e hitaande 1932, o heɓi kadi dipoloma makko ko fayti e anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1933[4]33. Azikiwe wonti jannginoowo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o sosi janngirde daartol Afrik.[36] O woniino kanndidaa ngam heɓde dipolomaaji doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia hade makko hootde leydi Najeriya e hitaande 1934.[37] Wiɗtooji doktoraa Azikiwe ɗii ɓuri teeŋtude ko e Liberiya e nder politik winndere, e binndol makko ngol A. H. Stockwell yaltini e hitaande 1934. E nder sahaa mo o woni to Amerik, o woniino winndiyanke to jaaynde Afro-Ameriknaare Baltimore, to Philadelphia Tribune e to jaaynde Associated Negro Press.[38] Azikiwe ina joginoo miijooji jaayndeeji Afrik-Amerik, Garveyism e Pan-Afriknaaɓe.[39] === Feddeeji e renndooji === Fedde sukaaɓe worɓe kerecee en, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Cub hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Fedde binndol Stylus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1923) Fedde hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (1930-32) Fedde nguurndam, Duɗal Anthropoloji Laamu (1933) Fedde nguurndam, fedde faggudu laamɗo (1934) Tergal nguurndam, Fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal (1947) Fedde Ameriknaare ngam sariyaaji hakkunde leyɗeele (1933–34) Fedde Annduɓe Anthropoloji Amerka (1932-1934) Fedde ganndal siyaas Amerik (1933-34) Fedde Annduɓe Leƴƴi Amerka (1933-34) Koolol ganndal siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1934)[40] == Golle atletik == Azikiwe ina fija fuku Amerik, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) E fuɗɗoode golle makko, Azikiwe ina yahra e boks, atletik, njulaagu, fuku koyɗe e tennis.[30] Football ko Biritaan en ngaddi ɗum e leydi Najeriya nde ɓe koloni Afrik.[41] Kono kala ligues sosaaɗe, ko ɗe ceerndaaɗe. Nnamdi yi'i ɗum bana tooñannge nden o wurti bee hooreejo to bannge fijirle jokkirgol e siyaasaaku haa timmoode jamaanu koloñaal.[42] E hitaande 1934, Zik haɗaama tawtoreede kawgel ngel sabu leydi Nijeer jaɓaaka tawtoreede. Ɗum waɗii sahaa goɗɗo sabu iwdi makko Igbo, Zik fellitii wonde ina heddi, o yiɗi sosde fedde makko. Nnamdi sosi fedde Zik's Athletic Club (ZAC) nde udditanta dame mum ngam fijirde worɓe e rewɓe kala leƴƴi, leƴƴi, leƴƴi, e kala fannuuji leydi Naajeeriya.[43] E hitaande 1942, fedde nde yahi haa heɓi Ligue Lagos e Kop Memorial War. Caggal ɗeen nafooje, Nnamdi udditi caɗeele ZAC goɗɗe e nder leydi Najeriya fof. E nder duuɓi wolde ZAC ina yaha njilluuji.[44] Matchs ZAC ɗon waɗa nder lesdi ndi'i fuu, nden ɗum waɗi yimɓe Naajeeriya ɗon mari haaje kawtal e lesdi ndi'i ngam wallugo ɓe haɓugo ndimu.[45] E hitaande 1949, won e fukuyaŋkooɓe ZAC tawtoraama njillu to Angalteer. E gartugol maɓɓe e njillu ngu ɓe njooɗii to Freetown, Siyeraa Leyoon, e leydi Najeriya fooli yimɓe nokku oo e golle 2. Ndee nasaraaku ko ɓuri duuɓi sappo ko adii jeytaare leydi Naajeeriya, kono ko nde jibinannde kippu ngenndiijo leydi Naajeeriya.[46] E joofnirde, caggal duuɓi hare, e hitaande 1959, jaagorde Angalteer cakkitiinde yalti NFA, ñalnde 22 ut 1960, jonte seeɗa ko adii jeytaare mum, Naajeeriya naati e fedde fuku koyɗe winndereere wiyeteende FIFA.[47] Hay heen gootal waawaano wonde so wonaano Nnamdi Azikiwe. O hawti Naajeeriya bee fijirde nden o waddi hakkilo lesdi ndi'i wi'eteeɗum 'Nigerian-ness'. === Jaambaraagal dingiral === Sosɗo, ZiKs Athletic Club (e MRB. Oltun) ngam ɓamtugo fijooji, boksi, kirikit, njuulu e tennis nder leydi Naajeeriya. Gooliiɗo e yeeso, duɗal sukaaɓe metodist, Lagos (1921) Jaagorgal, Diwgol toowngol, M.B.H.S, e Jaagorgal, Ñalngu Laamu (1921) Jaagorɗo, tedduɗo, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Jaagorgal & Medaal kaŋŋe, Diwgol toowngol, Pijirlooji hakkunde duɗe HU (1926); Medaal kaŋŋe, doggol leydi, doggudu kilomeeteer gooto, doggudu kilomeeteer gooto, e diwgol toowngol, kawgel kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) Medaal, Pentatlon, kawgel kolees Storer (1925) Kapiteen, fedde janngirde Storer (1927) Medaal kaŋŋe, taƴoowo leydi, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1921) Medaal njamndi mboɗeeri, maraton Laurel-Baltimore (1927) Jaagorɗo, dogdu ɓaleeru, duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Kapiteen gooto, fedde fuku koyɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1930) Doggol kilooji ɗiɗi, kawgel ɗiɗmel hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cheyney (1930) Medaal kaalis, doggudu kilooji ɗiɗi, kawgel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde Hampton Virginia (1931) Jaaliiɗo toɓɓere, dogdu Baltimore (1929, 1930) Medaal njamndi mboɗeeri, dogdu Richmond (1931) Toɓɓere Dowla, A.A.U. Kaɓirɗe hakkunde leyɗeele (1932) Medaal kaŋŋe, dogdu 1 000 yard, Pijirlooji Kaledoni to Brooklyn, New York (1932) Medaal kaŋŋe, Doggol Kilomeeteer gooto, e Doggol Kilomeeteer tati, Y MC.A. Pijirlooji, New York (1932) Koppi kaalis, dogdu feccere kiloomeeteer, e keɓɗo kopporeeje kaalis e nder dogdu kiloomeeteer gooto, kawgel ñalngu ladde Demokaraasi, New Haven, Connecticut (1933) Ɗiɗaɓo (e G.K Dorgu), kawgel tennis worɓe ɗiɗo Lagos, diɗɗal B (1938) Nafooje (gorko Anchor), Kippu ZAC e nder kawgel njulaagu Lagos (1939) Nasti ngam daranaago lesdi Naajeeriya nder fijirde Half-Mile e One Mile Run nder fijirde laamu lesdi Biritaniya nder hitaande 1934, ammaa A.A.A lesdi Biritaniya sali mo ngam 'daliilu karallaaku'. (Ngolɗoo jaɓgol addani mo winndude ɓataake lolluɗo, o woppi innde makko e ɗemngal Engele, hono Benjamin) === Tergal === Fedde fuku koyɗe Diamant (1922-24) Fedde fijooji Merkiir to New York (1932-34) Kaɓirgal tennis to Akra (1935-1937) Patron, fedde fijirde Zik (gila 1956) Hooreejo, Fedde Kirikit Naajeeriya (1940–44) Hooreejo, Fedde Njulaagu Naajeeriya (1938–41) Cukko hooreejo, fedde toppitiinde ko fayti e boksi leydi Nijeer (gila 1949) Hooreejo fedde fuku koyɗe diiwaan Lagos (1951-1954) Hooreejo, Fedde Fijooji Amateur Naajeeriya (gila 1952) Hooreejo, Fedde Tennis Tabal Naajeeriya (gila 1953) Cukko Patron e tergal Goomu, Goomu Olimpiyaade Nijeer, e Fedde Pijirlooji Laamu Biritaan e Commonwealth (gila 1951) [48] ​​[49] 50. == Golle binndol == === Jaaynde jaayndeyaagal e tafngo === Rewɓe ɓee ndaranii yoɓde njoɓdi Angalteer e hitaande 1929, ko ɗum seedtini warngooji keewɗi e nder Opobo, tawi ko soldateeɓe Angalteer ardii ɗum en e nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan fuɗnaange. Azikiwe, nde nani kewu nguu, winndi winndannde ñaawoore tiitoonde mum ko ‘Warde rewɓe e nder leydi Nijeer’, nde o woni e janngude haa jooni to Amerik e hitaande 1930, e ɓataake mo o winndi e oon sahaa, daraniiɗo hakkeeji siwil Pan-Afrik, hono W. E. B. Du Bois. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Azikiwe winndi deftere makko adannde wiyeteende ‘Liberia e nder politik winndere’ e hitaande 1931. Azikiwe ɗaɓɓiriino wonde jaagorgal caggal leydi to leydi Liberiya, kono o saliima sabu o wonaa jeyaaɗo e leydi ndii.[52] E hitaande 1934, nde Azikiwe warti Lagos, o anndaa no feewi, o yi’aama no neɗɗo tedduɗo e won e renndo Lagos e Igbo.[53] O jaɓɓaama e juuɗe yimɓe seeɗa, kolliri binndi makko to Amerik ina laaɓi ina njottii Naajeeriya.[54] To leydi Nijeer, faandaare Azikiwe adannde ko heɓde darnde fotnde e jaŋde makko ; caggal ɗaɓɓaande keewnde nde o heɓaani (ina heen ngam heɓde posto janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Lagos), o jaɓi ɗaɓɓaande jom jawdi en Ganaa biyeteeɗo Alfred Ocansey ngam wonde gardiiɗo sosɗo jaaynde wiyeteende African Morning Post, jaaynde hesere ñalnde kala to Accra, Ganaa.[28][55] O rokkaama junngo ngam dogginde jaaynde ndee, o ƴetti gollotooɓe mum heewɓe e asliiji ɗii.[18] Azikiwe winndi "The Inside Stuff by Zik", deftere nde o winndi e nder mum ko fayti e ngenndiyaŋkaagal radikal e manngu ɓaleejo, ko ɗum addani won e kulhuli e nder dingiral koloñaal.[56] Ko o editor, o ƴelliti ajendaaji ngenndiyaŋkooɓe daraniiɓe Afrik.[28] Yuri Smertin siftinii binndol makko ngol ko, "binndanɗe cemmbinɗe e haalaaji renndo ɗi cemmbini njuɓɓudi koloñaal gonndi ndii : keeri hakke Afriknaaɓe hollirde miijooji mum en, e njiyaagu njiyaagu".[57] Yuri kadi ñiŋii ɓeen Afriknaaɓe jeyaaɓe e ‘elite’ renndo koloñaal, yiɗɓe jogaade njuɓɓudi gonndi ndii, nde tawnoo ɓe njiyri ɗum ko « tuugnorgal wellitaare maɓɓe.[58] E nder dumunna mo Azikiwe woni e Accra, o yahri yeeso e filosof makko Afrik keso mo o ƴeewti caggal ɗuum e nder deftere makko, Afrik[ Renas59]. E nder miijo filosof, Azikiwe wiyi wonde « ko leydi ɗo Afriknaaɓe ceertata e leƴƴi e laamuuji gaadanteeji, mbaylee e kuule filosof joy : ballondiral ruuhu, ƴellitaare renndo, pellital faggudu, ndimaagu hakkille e ngenndiyaŋkaagal risorgimento ». Azikiwe ronkaani politik Gold Coast, kadi jaaynde ndee ina wallita lannda Mambii nokku oo.[36] The Post, jaaynde nokkuure ndee yaltinii winndannde ñalnde 15 mee 1936, "Mbele Afriknaajo ina jogii Alla?" ko I. T. A. Wallace-Johnson, e Azikiwe (hono winndiyanke) ñaawaama sabu fitinaaji.[28] O fuɗɗii ko ñaaweede, o ñaawaa lebbi jeegom kasoo. E dow fenaande makko, Zik hollitii, "so tawii ko mi kuutorgal daɗndo ngal imperiyaalisma e nder Afrik hirnaange foti luulndaade e liɓde, kadi so tawii e nder ndeeɗoo njillu miɗo foti yoɓde njoɓdi ɓurndi toowde, ndeen alaa ko haani mi diwde walla mi diwta. Miɗo wondi e hoolaare ñalnde kala wonde the New restinality ina waawi wonde les Afrik keso oo stem it. Hay maayde am waawaa jokkude kristal mum." Caggal ɗuum o woppitaa e Ñaawirde Toownde Afrik Hirnaange.[60] Azikiwe warti Lagos nder hitaande 1937, o sosi jaaynde wiyeteende West African Pilot, jaaynde nde o huutortoo ngam ɓamtude ngenndiyaŋkaagal e nder leydi Najeriya, fedde Zik Group sosi jaayndeeji jowitiiɗi e toɓɓe politik e faggudu e nder gure teeŋtuɗe e nder leydi ndii fof.[61] Jaaynde ɓurnde mawnude e fedde ndee ko Pilot Afrik worgo, nde huutorii ko konngol Dante Alighieri « Hollit annoore, yimɓe ɓee keɓata laawol » ngam waɗde heen konngol mum. Binndanɗe goɗɗe ko Defender Naajeeriya Fombinaari ummoriiɗo Warri (caggal mum Ibadan), Gardiiɗo Fuɗnaange (sosaaɗo e hitaande 1940, yaltinaa to Port Harcourt), e Kaaloowo Naajeeriya to Onitsha.[62] Ko e hitaande 1944, fedde ndee heɓti deftere Dusé Mohamed Ali wiyeteende La Comète. Jaaynde Azikiwe ko njulaagu, kadi ko kuutorgal ngam politik e wallitde.[63] Pilot oo ɓuri tiiɗnaade ko e yeeyde ko ɓuri heewde ko e circulation, ko ɓuri heewde ko sabu firms expatriés ɓuri waawde faggudu leydi Najeriya.[64] Jaayɗe Azikiwe keewɗe teeŋtinii sensationalisme e daartol nafoore aadee ; the Pilot nastini yewtere fijirle e ta'irde rewɓe, ɓesdi yewtere dow kuuɗe Naajeeriya to ɗum hawti bee limngal limngal limngal limngal limngal Daily Times (ngal teddini limngal limngal yimɓe lesdi feere e limngal lesdi feere).[65] Doggol Pilot gadanol ngol ko 6 000 ekkol ñalawma kala ; e tolno mum ɓurɗo mawnude e hitaande 1950, nde ina yaltina ko ina tolnoo e 20 000 ekkol.[66] Azikiwe sosi gollorɗe njulaagu goɗɗe (hono Banke Kontinental Afrik e Restoran Penny) e oon sahaa, o huutorii jaayɗe makko ngam yeeyde ɗe.[67] Ko adii wolde adunaare ɗimmere, Pilot Afrik worgo[68] yiytaa ko no kaayitaaji etaade mahde tuugnorgal cirkulaasiyoŋ wonaa radikal peeñɗo. Editorialji ɓataake oo e yeewtere politik ndee ina teeŋtini tooñanngeeji baɗeteeɗi e Afriknaaɓe, e ñiŋde njuɓɓudi koloñaal e ballal miijooji eliteeji jannguɓe to Lagos.[67] Kono, e hitaande 1940, waylo-waylo seeɗa-seeɗa waɗi. No o waɗiri e jaaynde African Morning Post nii, Azikiwe fuɗɗii winndude lowre wiyeteende "Inside Stuff", nde o etotoo sahaa e sahaa fof ƴellitde hakkillaaji politik.[69] Editorialuuji jaaynde ndee ina noddi jeytaare Afrik, haa teeŋti noon caggal nde dille jeytaare Inndo ummii.[70] Hay so tawii kaayitaaji ɗii ina mballita Angalteer e nder wolde nde, ɗi ñiŋii peeje ustude ngalu ko wayi no ƴellitde cogguuli e ustude njoɓdi.[71] E hitaande 1943, Diiso Angalteer (Conseil britannique) wallitii rewooɓe Afrik worgo 8 (ina heen Azikiwe), kanko e rewooɓe 6 woɗɓe ɓe kuutoriima fartaŋŋe ngam humpitaade jeytaare politik potnde waɗeede. Jaayndiyankooɓe ɓee ciifi ɓataake ngam ɗaɓɓude peeje moƴƴe renndo-politik seeɗa-seeɗa, tawa ina jeyaa heen ittugol njuɓɓudi koloñaal korona, wakilaagu diiwaanuuji e jeytaare koloñaaluuji Afrik hirnaange Angalteer e hitaande 1958 walla 1960.[72] Memorandum oo, biro koloñaal oo yejjiti ɗum, ɗum ɓeydi fitinaaji Azikiwe.[73] Omo jogii nafoore mawnde e jaayɗe ko ina tolnoo e 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Binndanɗe Azikiwe ko faati e ngenndiyaŋkaagal Afrik, mawnikinaare ɓaleeɓe e doole mum en, njibinii politikaaji koloñaal en heewɓe, naftorii Afriknaaɓe heewɓe ŋakkiraaɓe.[74] Jaayɗe Fuɗnaange Afrik ina keewi yaltude e ɗemngal Suwahili, so wonaa jaayɗe kabaruuji ko wayi no East African Standard. Azikiwe wayliima no feewi e nder jaayɗe Afrik worgo, hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore. E hitaande 1950, jaayɗe joy ɓurɗe mawnude ɗe Afrik toppitii e nder diiwaan Fuɗnaange (ina heen jaaynde Nigerian Daily Times) ɓuri Pilot yeeyde. Ñalnde 8 lewru juko hitaande 1945, laamu leydi Najeriya haɗi Azikiwe Pilot Afrik hirnaange e Daily Comet ngam hollirde ko boni e humpitooji ko faati e seppo mawngo.[75] Azikiwe hay so jaɓii ɗum, o jokki e yaltinde binndanɗe ko faati e seppo ngoo e nder jaaynde wiyeteende Guardian (jaaynde makko Port Harcourt). O ardii seppo mawngo e hitaande 1945, o woni hooreejo leydi Naajeeriya fuɗnaange gila 1954 haa 1959.[76] E kitaale 1960, caggal jeytaare leydi Najeriya, Pilot ngenndiijo Afrik hirnaange ina teskaa e fuɗnaange. Azikiwe ƴettii faandaare teeŋtunde e pelle politik ɗe njiɗnoo ko ittude. O ñiŋaama e fedde Yoruba en sabu huutoraade jaaynde makko ngam haɗde luulndaade miijooji makko. E maayde Azikiwe, jaaynde The New York Times wiyi wonde o "toowiima e geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teskeede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[77] == Golle politik == Azikiwe wonti golloowo e nder fedde sukaaɓe Naajeeriya (NYM), fedde ngenndiyaŋkoore arandeere e nder leydi ndi.[78] Hay so tawii o walliino Samuel Akisanya ngam wonde kanndidaa NYM ngam heɓde jooɗorde wootere e nder Diiso sarɗiiji e hitaande 1941, tawi diiso doosɗe suɓiima Ernest Ikoli.[79] Azikiwe wurtini NYM, o tuumi ardungal ɓurngal ɗuuɗugo nder Yoruba'en ɗon ƴama yimɓe Ijebu-Yoruba'en e Igbo'en. Won e terɗe Ijebu ndewi e makko, pecci dille ɗee e laabi leƴƴi.[79] O naati nder siyaasaaku, o sosi kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Kameruun (NCNC) bee Herbert Macaulay nder hitaande 1944. Azikiwe laati hooreejo kawtal ngal nder hitaande 1946. NCNC hawti bee lanndaaji lesdi Naajeeriya, kawtal fina-tawaa, e kawtal kuugal lesdi Naajeeriya, Kawtal Rewbe Demokaraasi Naajeeriya ekn lannda woni lannda siyaasa tataɓal sosaangal nder leydi Naajeeriya ɓaawo lannda Democratic National Naajeeriya (kañum ne sosi ɗum Herbert Macaulay), e Mouvement Sukaaɓe Naajeeriya. Terɗe lannda kaa teeŋtuɗe ina njeyaa heen; Fumilayo Ransome-Kuti, M.I.Okpara, J.O. Fadahunsi, Eyo Ita, Margaret Ekpo, Raymond Njoku, F.S. McEwen, Festus Okotie-Eboh,Timote Paul Birabi, A.K. Blankson, Denis Osadebay, e TOS Benson.[80] === Tuumeede fedde === Sabu ballal Azikiwe e seppo mawngo e lewru suwee 1945 e njanguuji makko e laamu koloñaal, bayyinaango Pilot Afrik hirnaange dartinaama ñalnde 8 sulyee ndeen hitaande.[81] O yetti liggotooɓe seppooɓe ɓee e hooreejo maɓɓe, Michael Imoudu, o tuumi laamu koloñaal ina huutoroo liggotooɓe.[82] E lewru ut, jaaynde ndee jaɓaama fuɗɗaade yaltude.[83] E nder seppo ngo, Azikiwe ummini alarm ko faati e peeje warngooji ɗi yimɓe ɓe nganndaaka, gollotooɓe e innde laamu koloñaal.[82] Daartol makko e tuumeede ko mesaas wireless mo jaayndiyanke Pilot nanngi.[65] Caggal nde o heɓi mesaas mo o taƴi oo, Azikiwe naati suuɗde to Onitsha. Pilot yaltinii binndanɗe yurmeende e sahaa nde o alaa, kadi Naajeeriyankooɓe heewɓe ina ngoongɗini daartol warngo ngoo.[84][85] Lowre Azikiwe, e cirƴam jaayndeeji makko, ɓeydii e ooɗoo sahaa. Tuume ɗee ina cikki won e Naajeeriyankooɓe, ɓe cikkatnoo ko o waɗi ɗe ngam ɓamtude darnde makko.[86] Sikke alaa ko ɓuri heewde e maɓɓe ko politikaaji Yoruba en ummoriiɓe e fedde sukaaɓe Naajeeriya, ko ɗum waɗi luural hakkunde pelle ɗee e hare jaayndeeji hakkunde Pilot Azikiwe e Daily Service NYM. === Diɗɗal Zikist en === Sukaaɓe ɓee kawri ngam haɓaade laamu koloñaal Angalteer. Gooto e fedde sukaaɓe hono ndee ko Zikist en. Diɗɗal sukaaɓe ngal alaa ko bonnata – e gardagol Kolawole Balogun, Raji Abdallah, Osita Agwuna, M. C. K. Ajuluchukwu e Abiodun Aloba – sosaa ko e hitaande 1946 ngam daranaade nguurndam Azikiwe e miijooji mum laamu hoore mum. Kola Balogun woni hooreejo gadano dillere Zikist en. E lewru feebariyee 1946, Balogun neldi noddaango fotde sukaaɓe 20 to Lagos, ngam naamnaade miijo maɓɓe e geɗe ngenndiije. E nder capanɗe ɗiɗi ɗee, sappo e ɗiɗo njaabiima, ɗum addani sosde Diɗɗal Zikist, nde tawnoo ɓeen worɓe ngontii terɗe sosɗe maggal. Nwafor Orizu sinci helmere 'Zikism' diga Azikiwe nde laati innde diina man.[89] O wonaa tergal e dillere nde kono ko o sehil ɓadiiɗo e jiɗɗo Azikiwe, kadi omo jeyaa e sukaaɓe heewɓe ɓe Azikiwe doolni ngam janngude to Amerik, e sara Eyo Ita e KO Mbadiwe. Raji Abdallah wonti hooreejo ɗiɗaɓo fedde Zikist, caggal nde Balogun ummii Londres, o golliima gila 1948 haa 1949. O waɗii nafoore mawnde e heɓde ballal to bannge worgo e jeyeede e fedde nde. Abdallah e Osita Agwuna (jaagorde makko) ko ɓooyaani koo mbaɗi fedde wiyeteende “Anti-Colour Bar Mouvement” (ACBM) to Kano, fedde nde ina luulndii njiyaagu seerndude ɓaleeɓe e ɓaleeɓe e nder leydi Nijeer. ACBM caggal mum fusi e nder fedde Zikist ɓurnde mawnude.[90] No Balogun nii, e hitaande 1948, Abdallah riiwaa e golle mum e nder sarwiis jaayndeeji Kano, sarwiis jaayndeeji rajooji. Ko riiwtude mo addani mo ɓeydaade jokkondirde e Mouvement Zikist. O riiwaa sabu naatgol makko e dillere Zikist ina sikkaa ko politik ɓurɗo laaɓtude wonande golloowo laamu. Abdallah ñaawaa caggal mum ñalnde 7 noowammbar 1948 to Ñaawirde Toownde Lagos, ɗo o waɗi konngol, o wiyi nii, "Ɗum ko ñalawma teeŋtuɗo no feewi. Ko ɓuri teeŋtude, ma a taw e nder daartol leydi men. Miɗo noddira ɗum ko ɓuri teeŋtude sabu ko hannde pot-ɗen fellitde, mbele eɗen poti anndude hol ko foti wonde freemen walla alaa?" "Miɗo yiɗi Union Jack e ɓernde am fof. Sabu so wonaa e nder leydi Angalteer, ɗo yahrata fof; woɗɗi hawrude, ina renndini yimɓe ɓee. Mi alaa ko njogiimi e laamɗo George VI mo Angalteer. Kono miɗo yiɗi Crown leydi Angalteer e ɓernde am fof. Ngam miin e banndiraaɓe am, ko maande tooñannge, maande tooñannge, maande tooñannge, ko juuti e inige petition. En njaltii e duuɓi dipolomasi. Ko ɗum waɗi, miɗo ɗoo jamma, ngam noddirde spade ko spade, e machete ko machete." "Hande, min, Habibu Raji Abdallah, bee mo'ere Allah, hooreejo lesdi Zikist Movement e Field Secretary NCNC, mi ɗon anndina hoore am mi ɓii lesdi Naajeeriya jeytaare e jeytaare. Mi walaa gooŋgaaku haa kala laamu jananndu, nden boo nder walaa' laamu lesdi Naajeeriya e heforth ngam yimɓe lesdi Naajeeriya; haani ɗooftaade kala sariya, ko wonaa sariyaaji ɓiɗɓe leydi Najeriya, aadaaji e sariyaaji hakkunde leyɗeele. Ko ɗum waɗi, mi yoɓataa njoɓdi ndii e ooɗoo laamu.Ngam so a yoɓii, ɓe kuutortoo ko kaalis ngam duumaade njiimaandi maɓɓe e dow maa."[citation needed] E dow ñaawoore makko, o jaabtii e mitigation Greggcitation, presitation, "so tawii aɗa gooŋɗini e goonga wonde ko bonannde haɓaade ndimaagu, ndeen noon, e kala sahaa, ñaaw am haa mi wara. So tawiino miɗo woppitee hannde, mi waawaa rokkude hoolaare ngam muusde ɗemngal am. Miin noon, ɓernde am ina laaɓi, miɗo weltii e accude ñaawoore sakkitiinde nde So rifatho, the fuverill to weltaare waɗɓe ma ɗoo mi acca ñaawoore sakkitiinde ndee e Alla.” [90][91][92] Konnguɗi makko lolluɗi ɗii njahdi ko caggal keeri leydi Najeriya, ɗi njaɓaa ko e lannda leƴƴi kawral (CPP) mo Kwame Nkrumah to Cote d’Or (hannde Ganaa). Laamu koloñaal jaɓaani moƴƴere e les njiimaandi rewolison e nulal Abdallah. Ko ɗum waɗi Abdallah e ardiiɓe fedde Zikist en nayo nanngaa, ɓe tuumaama ko ɓe fitinaaji.[89] Ndeeɗoo ƴaañgal e ardorde Zikist en addani njuɓɓudi goɗndi e nder Diɗɗal Zikist en, addani Nduka Eze yaltude hooreejo leydi, caggal nde Abdallah sokaa, Mokwugo Okoye wonti sekreteruuji mawɗi. Zikist en, e nder yontaaji, njaltii e NCNC, ɓuri ngenndiyaŋkooɓe e njuɓɓudi jibinannde mum en. Ofiseeji koloñaal en njiyri dille Zikist en ko renndo ngo rewaani laawol, ɓe njaltini yamiroore (Order-in-Council), ɓe kaɗi dille Zikist en ñalnde 12 abriil 1950. Caggal ɗuum fedde nde fusi, terɗe mayre mbayli e politik, e njulaagu, e laamu aadaaji.[]39] === Luulndaade doosgal leydi Richards === E hitaande 1945, guwerneer leydi Biritaan biyeteeɗo Arthur Richards hollitii eɓɓooje ngam waylude doosɗe leydi Clifford ɗe hitaande 1922.[70] Ina jeyaa e eɓɓaande ndee ɓeydugol terɗe Afrik toɗɗaaɗe e Diiso sarɗiiji. Kono waylooji ɗii ko ngenndiyankooɓe hono Azikiwe luulndii ɗum en.[74] Politiyankooɓe NCNC njaɓaani kuule ɗe Arthur Richards ƴetti, kam e kuulal doosgal leydi ndi ina ɗaɓɓi terɗe Afriknaaɓe nay cuɓaaɗe tan ; heddiiɓe ɓee maa ngona kanndidaaji toɗɗaaɗi.[94] Kanndidaaji Afriknaaɓe toɗɗaaɗi ɗii ko lolluɓe laamu koloñaal, tee ɓe njiɗaa laamu hoore maɓɓe e dow fenaande. Daartol luulndo ngoɗngol ko ŋakkeende nafoore ngam yahrude yeeso Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde. NCNC ina hebli ngam haɓaade haala mum e laamu kesu nguu, hono Clement Attlee to leydi Angalteer.[95] Jaɓɓungal leydi ndi fuɗɗii ngam humpitaade ko woni e lannda ka, e dañde kaalis ngam seppo leydi Angalteer.[96] Hooreejo lannda NCNC, Herbert Macaulay maayi e nder njillu ngu, Azikiwe ƴetti ardaade lannda ka. O ardii delegaasiyoŋ oo haa Londres, ngam heblude njillu nguu, o yahi Amerik ngam ɗaɓɓude yurmeende e haala lannda kaa. Azikiwe hawri e Eleanor Roosevelt to Hyde Park, o haali ko fayti e "rimɗinde leydi Naajeeriya e maccungaagu politik, ŋakkeende kisal faggudu e ŋakkeende renndo".[97] Delegaasiyoŋ Angalteer ina jeyaa heen Azikiwe, Funmilayo Ransome-Kuti, Zanna Dipcharima, Abubakar Olorunimbe, P. M. Kale, Adeleke Adedoyin e Nyong Essien. Ɓe njilliima Biro Kolonial Fedde Fabian, Goomu Laamɗo Gollotooɓe e Dental Almudɓe Afrik Hirnaange ngam humpitaade eɓɓooji mum ngam waylude doosɗe leydi 1922. Ina jeyaa e eɓɓooje NCNC, jokkondirde e Afriknaaɓe ko faati e waylooji doosɗe leydi Najeriya, ɓeydude doole e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo e ustude doole e nder suudu sarɗiiji hakkundeejo to bannge difagol, kaalis e geɗe caggal leydi.[100] Delegaasiyoŋ oo yettinii eɓɓaaɗe mum to gardiiɗo jaagorɗe koloñaal, kono ko seeɗa tan waɗi ngam waylude eɓɓaaɗe Richards. Doosgal Richards fuɗɗii golle ko e hitaande 1947, Azikiwe haɓa e gooto e jooɗorɗe Lagos ngam leeltinde golle mum.[101] === Duuɓi 1950 haa 1953 === E nder doosgal leydi Richards, Azikiwe suɓaama e nder Diisnondiral Legislatif e nder wooteeji municipaal Lagos ummoraade e lannda Demokaraasi ngenndiijo (fotde NCNC).[102] Kanko e wakiliijo lannda makko ɓe tawtoraaka batu gadano diisnondiral ngal, kadi agitaasiyoŋ ngam waylude doosgal leydi Richards addani doosgal leydi Macpherson.[74] Doosgal Macpherson fuɗɗii golle ko e hitaande 1951, hono no doosgal Richards nii, noddi wooteeji e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo. Azikiwe saliima waylooji ɗii, o haɓanaaki fartaŋŋe waylude doosgal leydi kesal ngal. Wooteeji limtaaɗi mbaɗaama tuggi lewru ut haa lewru desaambar 1951.[103] To Diiwaan Hirnaange (ɗo Azikiwe darinoo ɗoo), lanndaaji ɗiɗi ɓuri heen heewde : NCNC mo Azikiwe e Goomu golle. Woote Asaambele diiwaan Hirnaange mbaɗaama e lewru suwee e desaambar 1951 sabu doosgal leydi ndii ina ɗaɓɓi e kollirɗe woote ngam suɓaade terɗe suudu sarɗiiji ngenndi ; ko ɓuri heewde e Action Group e nder suudu nduu ina waawi haɗde Azikiwe yahde suudu sarɗiiji.[104] O heɓi jooɗorde asamblee diiwaan oo gila Lagos, kono lannda luulndo ngoo wiyi ina jogii ɓural e nder suudu sarɗiiji, Azikiwe kadi daranaaki Lagos e nder suudu sarɗiiji fedde nde. E hitaande 1951, o wonti hooreejo luulndo laamu Obafemi Awolowo to suudu sarɗiiji diiwaan hirnaange. Azikiwe suɓaaka e nder batu ngenndi, waɗii jiiɓru e nder hirnaange.[105] Nanondiral hakkunde terɗe NCNC cuɓaaɗe ummoriiɗe Lagos ngam woppude Azikiwe so tawii o suɓaaka, yanii. Azikiwe tuumi doosgal leydi, o yiɗi ko waylooji mbaɗee. NCNC (mo jiimi e Diiwaan Fuɗnaange) jaɓi, e ƴettude peeje ngam waylude doosɗe leydi.[106] Azikiwe ummiima to Diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1952,[107][108] e batu diiwaan mo NCNC ɓuri heewde oo waɗi eɓɓooje ngam jaɓɓaade mo. Hay so tawii jaagorɗe diiwaan e hakkundeeje lannda kaa ɗaɓɓiraama yo njokku laamu e nder mbayliigu kabine, ko ɓuri heewde e maɓɓe njaɓaani ɗaɓɓaande ndee.[109] Ndeen asaambele diiwaan oo waɗii woote ngam waasde hoolaade jaagorɗe ɗee, kadi kuule appropriation neldaaɗe to ministeer oo njaɓaaka.[81] Ɗum addani diiwaan hee ŋakkere, lietnaa-guwerneer oo fusi galle diiwaan oo. Woote kese ngartiri Azikiwe e wonde tergal Asammbele Fuɗnaange. O suɓaama hooreejo lesdi Naajeeriya, nden o laati hooreejo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1954 nde ɗum warti kawtal lesdi Naajeeriya. == Premier diiwaan Fuɗnaange == Azikiwe wonti hooreejo leydi diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1954 caggal nde doosgal kesal waɗtaa e golle. Komisiyoŋ faggudu diiwaan Fuɗnaange Azikiwe gollondirii e Orop e Amerik worgo ngam wallitde ƴellitaare e nder diiwaan hee, e nder njulaagu, e nder njulaagu nebam leɗɗe, e nder njamndi e kemikal e nder diiwaan hee. O mahii sosiyetee semmbe Nijeer lolluɗo to Nkalagu e nder diiwaan Ebonyi hannde oo, o fuɗɗii golle ñalnde 1 lewru Yarkomaa hitaande 1955. O mahii gaas Nijeer. O sosi kadi sosiyetee gadano e nder leydi Nijeer, biyeteeɗo Niger Steel. O sosi banke ɓiɓɓe lesdi Naajeeriya arandeejo, Banke Afrik (ACB). Ummingo ACB waɗi ngomnati Hirnaange lesdi Naajeeriya sosde Banki lesdi Naajeeriya, ngomnati woylaare lesdi Naajeeriya darni banki woylaare. ACB ina waɗi nafoore e feeñde e fedde njulaagu mawnde to Fuɗnaange gila e kitaale 1950. Banki oo kadi waɗii geɗe keewɗe e ƴellitaare gonnooɗo Biafrannaaɓe e darnugol hareeji e hitaande 1970. O sosi porogaraam jaŋde baawɗo rokkude leydi Naajeeriya wontude leydi ɓurndi yaajde e yeeyde jaŋde caggal leydi e nder Afrik. Azikiwe sosi fedde ƴellitaare fuɗnaange Naajeeriya, nde waɗii darnde mawnde e mahngo duɗal jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya to Nsukka, duɗal jaaɓi-haaɗtirde gadanal e nder leydi ndi, ngal timmungal, e hitaande 1960. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya sosaa ko ñalnde 18 lewru Mbooy hitaande 1955, caggal nde sariya ngam sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal e les njiimaandi Inter- Council Jaŋde e caggal leydi e njuɓɓudi gollondiral hakkunde leyɗeele (jooni USAID), J.W. Cook (VC mo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Exeter), Dr John A. Hannah (Hooreejo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Michigan State), e Dr Glen L. Taggart, Deenoowo Porogaraamuuji hakkunde leyɗeele (MSU), ngarii e leydi Nijeer e hitaande 1958. Goomu nguu ƴeewtindiima nokku oo to Nsukka, e wiɗtude no feewi geɗe keewɗe ceertuɗe jowitiiɗe e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal. Hayre nden waɗaama wakkati juulde jeytaare lesdi Naajeeriya, nde laamiiɗo debbo Alexandra mo Kent, laamiiɗo debbo Elizabeth II, wadi ɗum. Kalaasuuji puɗɗii ko ñalnde 17 oktoobar 1960 e binnditagol 220 almuudo e 13 tergal gollordu jaŋde. Nde laati Jaami'aare arandeere nder Naajeeriya, jaami'aare arandeere nde laamu lesdi Naajeeriya sosi, nden nder hitaande 1963, jaami'aare arandeere hokkata dipolomaaji lesdi Naajeeriya.[110] E hitaande 1957, Azikiwe haaliino e nulaaɓe Angalteer e Naajeeriya e nder batu Lancaster House e hitaande 1957, ɗo doosɗe fedde nde ngam Naajeeriya jeytaare mum feewnaa. Joɗnde nde ko gardiiɗo jaagorɗe leydi Biritaan ardii, waɗii won e nulaaɓe leydi Najeriya. Ardii dental ngal ko Abubakar Tafawa Balewa mo kawtal yimɓe woylaare, Obafemi Awolowo mo fedde Action, Eyo Ita mo lannda ngenndiijo jeytaare e Ahmadu Bello mo kawtal yimɓe woylaare. Ñalnde 3 feebariyee 1959, Azikiwe jaɓɓiima Kwame Nkrumah (gardiiɗo jaagorɗe leydi Gana keso toɗɗaaɗo) njillu to fuɗnaange leydi Nijeer. O yilli suudu joonde diiwaan fuɗnaange e wondude e wondiiɓe makko, Hon. Jaagorgal ko feewti e geɗe caggal leydi, hono Kodjo Botsio e wasiyaaji ko feewti e geɗe Afrik, hono George Padmore. Nnamdi Azikiwe huutoriima ñalngu nguu, to suudu sarɗiiji fuɗnaange, ngam waɗde konngol teddinoowo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Nkrumah, o siftini no Kwame dartiniri golle Afrik. Ñalnde 1 oktoobar 1959, Azikiwe lomtii Michael Okpara, gardiiɗo diiwaan fuɗnaange. Ñalnde 28 oktoobar 1959, guwerneer seneraal Robertson habrii fusde suudu sarɗiiji leydi ndii, tawi ina waɗi 184 tergal, tuggi 1 noowammbar 1959, mbele woote jeytaare ina mbaɗee. Ñalnde 12 desaambar 1959, woote parlemaa mbaɗaama to Nijeer ngam ƴamde 312 jooɗorde e nder suudu sarɗiiji. Diɗɗal lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC) ngal Azikiwe woni arandeere nden heɓi 2,594,577 woote e 89 jooɗorde. Fedde Awolowo (AG), woni 2ɓo e 1 992, 364 woote e 75 jooɗorde. Kongres yimɓe woylaare lesdi Tafawa Balewa (NPC) woni 3ɓo e 1 922 179 e 148 e nder 312 jooɗorde nder suudu sarɗiiji. Lanndaaji tati mawɗi ɗi e nder woote ɗee mbaawaano heɓde jooɗorɗe keewɗe ngam sosde laamu. Guverneur général Robertson noddi Tafawa Balewa yo o dañ laamu ngu. Ñalnde 16 desaambar, Ahmadu Bello e Tafawa Balewa etinooma yettaade nanondiral ngam waawde jogaade laamu nguu hakkunde NPC e NCNC. Governor General humpitaama e kawral ngal, ko ɗum waɗi o jaɓi kabine sappo e jeegom mo Balewa suɓii.[111][112] == Ndimaagu leydi Naajeeriya == Ñalnde 29 lewru juko hitaande 1960, parlemaa leydi Biritaan ƴetti kuulal jeytaare leydi Najeriya, hitaande 1960, ngal hokki ndimaagu leydi Najeriya. Jamma 30 suwee 1960, laana ndiwoowa British Union Jack jippinaa e kewu mawningol, tawi tedduɓe tawtoraama. Ñalnde 3 oktoobar 1960, laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra lomtotooɗo laamɗo debbo oo, udditi Parlemaa gadano leydi ndii. Doosgal kesal, sosngal njuɓɓudi fedde nde gardiiɗo jaagorɗe cuɓaaɗo e hooreejo leydi kewu sosaa. Laamu kawtal NCNC e NPC woni laamu nde Naajeeriya heɓi ndimu mum e hitaande 1960, Sir Tafawa Balewa woni hooreejo leydi ndi, Dr. Nnamdi Azikiwe woni hooreejo Senaa. Ɓooytaani, Azikiwe lomtii Sir James Robertson, wonti Guwerneer Seneraal gadano e nder leydi ndii. Kono e nder doosɗe leydi Najeriya, guwerneer jeneral ko hooreejo leydi tan. Darnde Guwerneer-General e terɗe Diisnondiral Laamɗo debbo, mbaɗti Azikiwe dow politik lannda. Kabinee hooreejo lesdi Naajeeriya arandeere Tafawa Balewa hawti bee; M Johnson, Bukar Dipcharima, Ayo Rosiji, Aja Wachukwu, Kolawole Balogun, e Victor Mukete (Kamerun), Samuel Akintola, Raymond Njoku, Alhaji Ribadu, Kingsley O. Mbadiwe, Festus Okotie-Eboh, e Allaji Inua Wada.[113][14] Sir Tafawa Balewa waɗii konngol mum to nokku biyeteeɗo Race Course (hannde ko nokku Tafawa Balewa) to Lagos e nder ñalɗi jeytaare leydi ndii. E nder konngol makko o wiyi, "Kewu hannde oo ko ñalngu nguu, ko ñalngu nguu fuɗɗii duuɓi sappo e joyi jooni, ngu yettiima ɗo haaɗi. Ko e manngu laaɓtungu, min mbiyata ko keɓgol Jeytaare men ngol alaa ko nanndi e mum e nder annals daartol. Kala taƴre men nde ina waɗi planfuncelly e dow doosgal men e kaaldigal udditiingal, wonaa tan hakkunde wakili’en denndaangal nafooje ceertuɗe e nder leydi Najeriya kono ko e ballondiral e laamu njuɓɓudi ndi hannde woppi laamu mum."[115] == Gomnajo lesdi Naajeeriya == Nde ngon-mi suka mi yi’i gite: gite Naajeeriya wonta leydi mawndi e nder duunde Afrik ummotoonde; visions of Nigeria hokkata ndimu haa ɓe nder maccungaaku, e heɓugo laawol demokaraasi ngam ɓe ɗonno lulla nder illusion of security les laamu koloñaal..Miɗo hooli mi hoyɗan koyɗi am nder jam e ɓeydaari cemmbiɗinki yimɓe leydi am Naajeeriya. Motto fedde jeytaare leydi Naajeeriya woni Kawtal e Nuɗɗinki. Miɗo ñaagii nde ndeenten ngootaagu men, ndeentoo goonɗinal men. — Nnamdi Azikiwe (duuɓi 1960, Londres)[116] Azikiwe ko gardiiɗo jaagorɗe leydi Angalteer, hono Harold Macmillan, wasiyii mo yo lomto Sir James Robertson, e nder njillu makko to Lagos e fuɗɗoode hitaande 1960. Joɗnde Guwerneer-Jeneral fedde nde e nder haala tiitoonde, waɗi mo wakiliijo laamɗo leydi Angalteer to leydi Nijeer. Udditgol Azikiwe e lewru noowammbar 1960, seedtiima yoga e gollodiiɓe makko e nder Atlantik ɓaleejo, won heen ko Martin Luther King Jr. Du Bois, Sirli Graham Du Bois, Ami Jak Garvey, e Joorji S. Suyler.[117] Martin Luther King Jr. hollitii wonde hareeji ndimaagu e nder leydi Nijeer e nder leyɗeele Afrik goɗɗe ina njogii batte keewɗe e dille jojjanɗe aadee Amerik, o siftini wonde Azikiwe e ardiiɓe Afrik woɗɓe ko "jaambaarooji ɓurɗi lollude e ko ɓuri heewde e duɗe jaaɓi haaɗtirde Negro en aduna o." Haa timminorde haala maako, Zik wi'i, "min, ɓe mbaawata siftoreede no haanirta nii, min mbaɗi Naajeeriya hannde, ɓe ngaddi ndimu nder leydi men, ɓe ndewi kawtal men bana lenyol", ko "taariiha hokki yam geɓe mawɗe ngam mi heɓa batte duumotooɗe e ngam wadduki haaje yimɓe men." O wiyi kadi "mi jogaaki miijo e wellitaare am walla hay kisal walla hay nguurndam e hoore mum, so tawii ko ɗeen ngoni coggu ngu pot-mi yoɓde ngam ardaade ngam hisnude ndimaagu e ngootaagu leydi am."[118] Azikiwe tawtoraama batu diiwaan Afrik gadano Fedde Adunaare Golle (OIT), ngu yuɓɓinaa to Lagos, leydi Nijeer e lewru Duujal 1960. Tawtoraama heen: Mr. Johnson, jaagorgal golle leydi Nijeer e hooreejo batu nguu, Mr. Demby, jaagorgal golle leydi Siyeraa Leyoon, e David Director A-G19,[ ILO.19]. E lewru desaambar 1961 Fedde Ameriknaare Pinal Afrik (AMSAC) yuɓɓinii ñalngu mawngu e nder wuro Lagos, to leydi Nijeer. Yimɓe Ameriknaaɓe mawɓe ko wayi no Nina Simone, Langston Hughes, e Lionel Hampton njahii e yahdu AMSAC timmundu ngam semmbinde jokkondiral hakkunde Afriknaaɓe e Ameriknaaɓe/Afriknaaɓe. Ɓe njaɓɓaama e Azikiwe to Lagos.[120] Ñalnde 17 noowammbar 1961, e nder konngol makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to Nsukka, Zik hollitii eɓɓaande mum ngam Najeriya ƴettude doosgal leydi republique tawa ina heddii e tergal Commonwealth. E hitaande 1962, Azikiwe eeriima ardiiɓe Afrik e nder batu Lagos, yo cos fedde dowlaaji Afrik. Koolol Lagos ngol winnditii sarɗiiji eɓɓaaɗi ngam "Fedde hakkunde Afrik e Malagasi" e gardagol Azikiwe. Caggal ɗuum, nde jaɓaa e lewru mee 1963 e Fedde Ngootaagu Afrik.[121] E hitaande 1963, Azikiwe yamiri gollorde gadane nde Guinness mahi caggal leydi Irlannda e Angalteer to Lagos == Hooreejo leydi (1963-1966) == Leydi Naajeeriya sosaa ko ñalnde 1 oktoobar 1963, Abubakar Tafawa Balewa woni gardiiɗo jaagorɗe (hooreejo laamu) e Benjamin Nnamdi Azikiwe woni hooreejo (hooreejo leydi) e hooreejo konu. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Tafawa Balewa hollitii waylude doosgal leydi ndi 1960 ngam waylude Azikiwe e wonde Guwerneer Jeneral, e waylude tiitoonde makko e wonde hooreejo leydi kewu. Balewa hollitii wonde Azikiwe ina foti innireede hooreejo leydi e nder doosɗe leydi 1963 sabu leydi Naajeeriya meeɗaani yoɓde Dr. Ko zuum wazi, kuulal 157 doosgal leydi Najeriya 1963, tiitoonde mum ko Nnamdi Azikiwe ngam wonde hooreejo leydi, ina winndaa heen "Nnamdi Azikiwe ina foti wonde hooreejo leydi e ñalngu ngu doosgal leydi ndi fuzzii."[122][123] Ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1964, wooteeji feddeeji gadani e nder leydi Nijeer gila nde heɓi jeytaare mum. Woote ɗee njoofiima jonte keewɗe sabu luural hakkunde limoore inɗe gonɗe e doggol wooteeji ɗii e doggol binnditagol ngol. Lebbi jeegom caggal wooteeji ɗii, fotde 2 000 neɗɗo maayi e fitinaaji baɗnooɗi e nder diiwaan hirnaange.[124] === 1964 kiris e kuudetaa === Nigerian Daily Express wi'i nyande 3 mars 1964, "Haa heɓugo ndimu lesdi Naajeeriya nder hitaande 1960, eɓɓoore amin arandeere ngam anndugo ɗuuɗal yimɓe lesdi Naajeeriya laati kuugal limngal yimɓe lesdi Naajeeriya nder hitaande 1962. Hooreejo komitiiru limngal lesdi Naajeeriya wakkati man woni J. J. Warren. Njeñtudi limngal yimɓe lesdi Naajeeriya ko ɓuri miliyon ha Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, Abubakar Tafawa Balewa salii njeñtudi ndi o woppi Mr. Warren, o yamiri yo o riiwtu e hitaande 1963. Caggal nde o waɗi manipulaasiyoŋ, njeñtudi binnditagol ngol hollitii wonde Fuɗnaange ina les limtaa e miliyoŋaaji 8,5 e nder hitaande 1962 gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii ɓeydii dow limoore ndee haa 65,66 miliyoŋ woote fedde ndee e lewru desaambar 1964 ngaddi caɗeele mawɗe, ruppitii laamu kawral NPC e NCNC. Wooteeji ɗii mbaɗii boykotuuji keewɗi, njulaagu, hulɓinaare, njulaagu e fitinaaji ɗi Azikiwe waɗi haa o salii noddude gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono Balewa ngam sosde laamu kesu. Balɗe seeɗa, jokkere enɗam apokaliptik ina jokki e dow leydi ndii haa nde Azikiwe ƴetti konngol e dow doosɗe leydi ndii.[126] == Nguurndam neɗɗo == Azikiwe resi debbo mum gadano biyeteeɗo Flora Azikiwe ñalnde 4 abriil 1936 to Akra, to Cote d’Or nde o woni gardiiɗo jaaynde Afrik subaka. Ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo, ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɓɓe worɓe tato. E hitaande 1973 Azikiwe resi debbo mum ɗiɗaɓo Uche Azikiwe nde o yahrata e duuɓi 26. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo. == Posto hooreejo leydi e duuɓi cakkitiiɗi == Laamu leydi Najeriya momti diiwanuuji feddeeji nay ɗii ñalnde 24 lewru mbooy hitaande 1966. Won e leƴƴi fuɗnaange fotde 115 neɗɗo mbaraama e nder fitinaaji politik ñalnde 28 lewru mbooy-2 lewru juko hitaande 1966 ñalnde 29 sulyee 1966. Fotde 30 neɗɗo mbaraama e hareeji politik to Lagos ñalnde 29 sulyee-1 ut 1966, fotde 250 000 leñol fuɗnaange ndogi ummoraade e diiwaan Fuɗnaange fayde e diiwaan fuɗnaange caggal kuudetaa konu. Lietnaa Kolonel Yakubu Gowon huniima wonde hooreejo laamu konu fedde nde caggal kuudetaa konu, o artiri diiwanuuji fedde ndee nay ñalnde 31 ut 1966. Fotde 2 000 leñol Igbos mbaraama e nder fitinaaji politik e nder diiwaan Fuɗnaange to4ctober L69 Chukwuemeka Odumegwu Ojukwu, guwerneer konu diiwal fuɗnaange leydi Naajeeriya, anndinii dow diiwal ngal natti jaɓugo Gowon bana hooreejo laamu konu lesdi Naajeeriya nyande 2 mars 1967. Lietnaa Kolonel Gowon hoosi bawɗe timmuɗe bana komandaajo mawdo laamu e hooreejo laamu militaari7 ngam ardungal 1967. Gowon anndini laamu nguu ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 1967. Ojukwu bayyini jeytaare leydi Biafra to fuɗnaange leydi Nijeer ñalnde 30 lewru Mbooy hitaande 1967 caggal nde laamu fedde ndee teddinaani nanondiral Aburi.[127] 127 128 129 130 77. Azikiwe e fuɗɗoode ina wallitnoo Biafra e anndinde ɗum e nder winndere ndee. O huutoriima doole makko politik ngam ardaade delegaasiyoŋ Biafra caggal leydi ngam jaɓde dowla jeytaare. E hitaande 1968, nde o yiyi batte hare ndee, o ñaagii Ojukwu nde o joofnata kaaldigal e Gowon, tawi o dañaani heen nafoore. Azikiwe woɗɗitii politik caggal wolde. O woniino hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos tuggi 1972 haa 1976. Jokkugol laamu konu e rokkude laamu laamu demokaraasi e hitaande 1979 rokki Azikiwe fartaŋŋe wartaade politik. O naati nder lanyol yimɓe lesdi Naajeeriya nder hitaande 1978, o waɗi ɗaɓɓaande ardiiɗo leydi Naajeeriya nde o heɓi nasaraaku nder hitaande 1979 e hitaande 1983. O acci siyaasaaku haa abada ɓaawo kuudetaa konu nder hitaande 1983 nde Muhammadu Buhari ardii === Duuɓi cakkitiiɗi === Fitinaaji meeɗaay wonde kuutorgal ngal min kuutortoo, minen sosɓe leydi Najeriya, ngam safrude caɗeele politik. E nder aadaaji Angalteer, min kaaldii e Biro Koloñaal ngam jaɓde caɗeele amen ngam ŋakkeende e moƴƴere haala amen ngam laamu hoore mum. Caggal batuuji jeegom doosɗe leydi e hitaande 1953, 1954, 1957, 1958, 1959, e 1960, Angalteer rokkii en hakke ngam tabitinde jeytaare men politik gila 1 oktoobar 1960. Hay gooto e lanndaaji politik leydi Najeriya ɗi meeɗaani ƴettude jeytaare men politik e men happy violed to en meeɗaani jaɓde jeytaare men politik wonde hay toɓɓere ƴiiƴam Angalteer walla Najeriya rufaaka e nder hare men ngenndiire ngam nokku men e naange. Ndee ɗoo hujja daartol addani mi wiyde e yeeso yimɓe fof e nder leydi Najeriya wonde laamu nguu rokkii en laamu hoore mum e dow lowre kaŋŋe. Ko goonga, yonta am ina cemmbina mi, kono geɗe daartol ɗee ko ɗe njiyataa. Miɗo sikki ko ɓuri mettude ko ‘Sukaaɓe Turki’ men pellitii naatnude elemen mbayliigu bonngu e nder politik leydi Najeriya. No ɓe e renndo men fof mbaawirta ustude politikaaji tiiɗɗi, ma a taw nannguɗi, ko politik mo alaa hakkille. Mi jokki bee Seneraal Aguiyi-Ironsi, Ofiisaajo Seneraal Ardiido sooja'en lesdi Naajeeriya, mo mi faami, jooni o hoosi kuuɗe laamu lesdi Naajeeriya. Miɗo sakka golle am ngam kala udditgol jam ngam haɗde ƴiiƴam ɓeydaade, ngam weltinde ofiseeji muusɗi ɗii, e artirde sariya e deeƴre. So mi nanii haala makko tan, mi waɗa peeje ngam hootde galle. Ko fayti e am, miɗo jogori warde ardiiɓe men politik e konu ko musiiba ngenndiijo. — Jaabawol hooreejo leydi Nnamdi Azikiwe e kuudetaa konu gadano, hitaande 1966.[131] Ñalnde 8 noowammbar 1989, jaayɗe ciifi e fenaande wonde Azikiwe maayii, sabu naamne jaayndiyanke BBC jowitiiɗe e ngonka makko. O artiri o wiyi "mi yaawaani yaltude oo aduna, sabu ko kañum tan woni tagofeere nde nganndu-mi." E hitaande 1991, Azikiwe yahiino e udditgol nokku Nnamdi Azikiwe to Zungeru, nokku ɗo o jibinaa ɗoo, e juuɗe hooreejo leydi Ibraahiima Babangida. E nder ndunngu 1995, o rokki yeewtere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Pennsylvania e gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Azikiwe maayi haa ñalnde 11 lewru Mbooy hitaande 1996, to opitaal janngirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya to Enugu caggal nde o rafi ko juuti. O yahrata ko e duuɓi 91. Azikiwe rokkaama wirwirnde dowla e laamu Sani Abacha, caggal fotde jonte ɗiɗi kewuuji ngenndiiji. Ɓanndu makko nawaama e gure keewɗe teeŋtuɗe e nder leydi ndi ngam sunaare e teddungal. O wirnaa e wuro makko Onitsha ñalnde 16 noowammbar 1996, ñalnde wonnde ñalngu ngu o heɓi duuɓi 92. E maayde Azikiwe, jaaynde wiyeteende New York Times teskiima, "O toowii dow geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teddineede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[132] E hitaande 2019, laamu hooreejo leydi Muhammadu Buhari ƴettii golle timminde suudu ndu Dr Nnamdi Azikiwe, ndu anndinaama ndu nokkuure nden.[133][134] == Innde e ndonu daartol == E nder teeminannde 19ɓiire, ƴaañgal Afrik seediima laamuuji Orop ina peccii Afrik, ina kuutoroo jawdi aadee e tago. Ƴellitaare miijo politik Afrik feeñi ko e anniya yiylaade eɓɓoore miijo jaɓgol hoore mum e ngenndiyaŋkaagal pinal cemmbinngal. Ina jeyaa e daraniiɓe Pan Afrik, Nnamdi Azikiwe, Pilot ndimaagu leydi Nijeer. Nokku Azikiwe nder cosmology Naajeeriya ɗon yaaji haa darnde maako nde o jogi. O rokki ngenndiyaŋkaagal e hare jeytaare maanaa keso. Zik, e oon sahaa to duɗal Hope Waddel, ina anndi miijooji Marcus Garvey ko fayti e Pan-Afrik, teeŋtinoowo doole Afriknaaɓe, e rimɗinde Afrik e juuɗe Afriknaaɓe. Ɗum addani Zik naamnaade laawɗingol koloñaal e nder Afrik, tee ina jeyaa e ko Garvey wiyi ngam rimɗinde Afrik e laamuuji koloñaal. E wakkati nde Naajeeriya woni haa jooni mooɓre diiwalji feere-feere, anndalji e dente nokkuuje, Zik fuɗɗi ƴamɗe ngam heɓugo ndimu Naajeeriya e ngam sosde senngooji ɗi ngalaa lenyol, ɗi ngalaa leƴƴi ngam yidde lesdi Naajeeriya e yidde lesdi maɓɓe.[116][135] Azikiwe yahiino to Amerik ɗo o janngi e jannginde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ceertuɗe to Fuɗnaange, o yi’i weeyo ngo njiyaagu e ƴellitaare `Negro' radikal. O heɓi kadi ballal e hooreejo leydi Amerik e teeminannde 19ɓiire, hono James A Garfield, e dow huɗo ngam weltinde njiimaandi politik. Nde o arti e Afrik worgo, ko ɓuri teeŋtude e ngoƴa makko, ko ɗum waɗi, wonaa hare leydi, ngenndiyaŋkoore, kono ko hare winndereyankoore, winndereyankoore ngam leñol ɓaleejo. Ko o gardiiɗo jaaynde African Morning Post to Accra, tuggi 1935 haa 1937, Azikiwe heɓi ɗoon e ɗoon innde sabu jaayndeyaagal makko toowngal `American style' e ñiŋde cuusal makko e njuɓɓudi koloñaal, e ardiiɓe koloñaal kam e ardiiɓe Afrik nokkuuji ɗii. Semmbe makko ina yaaji e nder leyɗeele koloñaal Biritaan en fof, ko kanko woni doole guurɗe won e ardiiɓe Afrik hono Kwame Nkrumah, Julius Nyerere, Dauda Jawara, Kenneth Kaunda e Milton Obote e woɗɓe. Jaayndeyaagal Azikiwe kaɓanngal e ƴattooje ko kañum woni sabaabu ɓurɗo teeŋtude e darnde makko e doole makko, kadi ko kañum woni sabaabu ɓurɗo teeŋtude e ummital Naajeeriya. Azikiwe sosi fedde jaayndeyaagal wiyeteende Zik Group, nde o sosi e nde o yuɓɓini Pilot West African, nde o inniri « kaayitaaji ngenndiyaŋkooji ñaamooɓe yiite, doolnuɗi, ɓurɗi toowde ». E les njiimaandi Zik Group o wayli golle jaayɗe Afrik hirnaange, o hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore, o yaajtini nafoore makko e jogaade ko ina tolnoo e jaayɗe 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Pilot Afrik hirnaange mawni no feewi gila e doggol adanngol ngol 6 000 ekkol ñalnde kala, haa e doggol ko ina ɓura 20 000 ekkol e tolno mum e kitaale 1950.[136][137][138] Kaayitaaji keertiiɗi ɗi Nnamdi Azikiwe, hooreejo leydi Naajeeriya arandeejo, ɗon mari haaje nder suudu defte maako haa Nsukka, Naajeeriya. Ina jeyaa e ɗeen binndanɗe keertiiɗe, eɓɓaande ciimtol makko, binndanɗe dowla ummoraade e gardagol makko, binndanɗe politik jowitiiɗe e Republique Biafra, kaɓirɗe ummoraade e kampaañ Azikiwe e hitaande 1979 e 1983, kam e defte e jaayɗe seeɗa ɗe keewaani. Jaaɓihaaɗtirde Vanderbilt, e ballal kaalis e porogaraam defte binndaaɗe e nder defterdu UCLA, waɗii ɗeen geɗe dijital ngam sosde mooɓondiral geɗe puɗɗaaɗe jowitiiɗe e jaŋde leydi Najeriya e leydi Biafra [139]. Ndee ɗoo deftere ina heɓoo e dijital rewrude e defterdu UCLA[140] === Teddungal === Leydi Biritaan : Tergal e Diiso doosɗe leydi Biritaan, ñalnde 16 noowammbar 1960.[141] Komanda mawɗo fedde nde (GCFR).[142] === Degreeji teddungal === Azikiwe heɓi dipolomaaji teddungal 14 ummoraade e duɗe jaaɓi haaɗtirde Najeriya, Amerik e Liberiya, teeŋti noon : Pennsylvanie 1946: Doktoor to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln Virginia Hirnaange 1947: Doktoor ɓataakeeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer Washington, D.C. 1950: Jaaɓi-haaɗtirde Howard heɓi Doktoraa mum to bannge sariya Michigan 1959: Doktoor tedduɗo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Michigan[143] Naajeeriya 1961: Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji (D.Litt.) to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naajeeriya[144] Liberiya 1969 : Doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Liberiya Pennsylvanie 1980 : Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji aadee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvanie Woɗɓe ina mbaɗi dipolomaaji ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan, duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, UNIZIK, e FUTO.[145] === Siftorde e monumndaaji === === Kaalis e tammborɗe posto === Natal Azikiwe feeñii e kaalis ₦500 leydi Naajeeriya gila hitaande 2001. Natal makko ina tawee e limlebbi postooji ɗi ɓe peeñnini e hitaande 1964, gila ndeen kadi feeñii e limlebbi goɗɗi.[150] === E nder pinal leñol === Nguurndam Azikiwe gadana ko kanko winndi, yaltinaa e hitaande 1970, tiitoonde mum ko Odyssey am: nguurndam am. Laamu leydi Naajeeriya sosi njeenaari Zik, njeenaari ardungal hitaande kala, e hitaande 1995, ngam teddinde Azikiwe. E hitaande 2006, Ben Obi fuɗɗii yeewtere hitaandeere Zik ngam maayde golle moƴƴe e ndonu Azikiwe.[151] Filoosofi jaŋde Azikiwe hollitaama e nder filmo binndaaɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya.[152] E hitaande 2023, Fedde Duke Shomolu yaltinii pijirlooji tuugiiɗi e nguurndam e jamaanu Azikiwe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Michigan State sosi ‘Fedde janngooɓe Afriknaaɓe hakkunde leyɗeele Nnamdi Azikiwe’ e hitaande 2023, ngam wallitde janngooɓe Afriknaaɓe hakkunde leyɗeele MSU to Afrik ngam wiɗtooji. Njeenaari ndii ko ngam teddinde Azikiwe mo gollodii e jannginooɓe MSU ngam mahde duɗal jaaɓi-haaɗtirde (Jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya) to Fuɗnaange Naajeeriya. === Teddungal aadaaji === Azikiwe naatnaa e renndo Agbalanze Onitsha e innde Nnanyelugo e hitaande 1946, ko ɗum anndinde worɓe Onitsha jogiiɓe golle maantiniiɗe. E hitaande 1962, o wonti mawɗo leydi ɗiɗaɓo (Ndichie Okwa) hono Obi Oziziani.[130] Mawɗo Azikiwe toɗɗaama bana Owelle-Osowa-Anya mo Onitsha nder hitaande 1972, ɗum waɗi mo ardiiɗo ronkaaku arandeejo (Ndichie Ume) nder caltal Igbo nder laamiiɗo lesdi Naajeeriya.[107] == Miijooji politik == Zikism; ko miijo politik ɓurngo lollude e Nnamdi Azikiwe, faandaare mum ko ustude hakkillaaji sukaaɓe Afriknaaɓe. E sahaa nde dowlaaji Afrik ngonnoo e les njiimaandi Angalteer, Zik ƴetti filosof mum politik, hono miijo mbayliigu. Canons jowi Zikism woni "Balans Ruuhu", "Regeneration Sociale", "Determinism Faggudu", "Emancipation Mentale", e "Ummital Politik". E werlaade annoore ɓurnde laaɓtude e canons, Azikiwe teeŋtinii, "Ko adii fof, mi ƴettii konngol balance spirituel ngam hollirde ndimaagu teskinngu e nder ɓernde, miijo e miijo... Ɗiɗaɓere, mi mahii ƴellitaare renndo ngam hollirde ndimaagu fedde e ndimaagu diisnondiral .. Tataɓol, mi ventured e nder faggudu taprocie so I goongɗini Mi lootii hono ngool ngonka nguurndam determinism faggudu, sabu miɗo gooŋɗini miijo Karl Marx e firo faggudu daartol e nder lewru e nder Afrik fof... Nayaɓol ngol, mi fellitii waɗde yah-ngartaa e nder fannuuji hakkille ... Ko ɗum waɗi mi ƴetti tesis wonde emancipaasiyoŋ hakkille ina haani wonande Afriknaaɓe jannguɓe bonɓe. Joyaɓere ... alaa ko waawi sikkeede e Risorgimento politik Afriknaajo, nde tawnoo wellitaare ɗeen sarɗiiji ina ɗaɓɓi ndimaagu nguurndam, ndimaagu, e jokkude wellitaare." Weltaare Neo; Azikiwe huutoriima pinal Afriknaaɓe e faggudu Afriknaaɓe ko adii koloñaal ngam ƴellitde miijo makko faggudu Neo-Welfarist, o wasiyii eklektisism e pragmatism ngam wonde tuugnorgal filosofi wonande neo-welfarism.[153] Pragmatisme eklektik; Eklektik-pragmatism wonande Azikiwe ko feere ɓurnde moƴƴude ngam haɓaade haa teeŋti e goongaaji keewɗi fannuuji faggudu e politik. Ko feere etaade yuɓɓinde miijooji nannduɗi e luurondirɗi, wonaa e safrude luural, kono ko e suɓaade e hawrude e ko nafata e ko waawi huutoreede e kala heen ngam heɓde paandaale yiɗde. Nii woni, pragmatisme eklektik ina wayi no ko feere ɓurnde moƴƴude ngam haɓaade caɗeele Afrik e nder ƴeewndorɗe ceertuɗe e teskinɗe ɗe njiylotonoo ɗe.[154] === Golle === Zik (1961) Odiseeji am (1971) Afrik keso (1973) Liberiyaa e nder politik winndere (1931) ——— (hitaande 1966). Teemedere Ciimtol Ciimtol e Yimre Rt. Hon. Doktoor Nnamdi Azikiwe. Duɗal njuɓɓudi e karallaagal. <nowiki>ISBN 978-2736-09-0</nowiki>. Sifaa siyaasaaku ngam lesdi Naajeeriya (1943) Faggudu leydi Naajeeriya (1943) Zik: Cuɓagol konnguɗi Doktoor Nnamdi Azikiwe (1961) Daartol warngo: Goonga walla fenaande? (1946) Ko adii men ina woodi yanaande udditiinde (1947) Jaango Pan-Afrik (1961) Goongaaji ngootaagu Afrik (1965) Iwdi wolde hakkunde leyɗeele Naajeeriya (1969) Mi ɗon nuɗɗina Naajeeriya gooto (1969) Eɓɓooje jam ngam joofnude wolde hakkunde leyɗeele Naajeeriya (1969) Kaaldigal dow Laamorde Kesum ngam Naajeeriya (1974) Taggol lesɗe ɗuuɗɗe nder Naajeeriya, limngal siyaasaaku (1974) Demokaraasi e jeertinaango konu (1974) Reorientaasiyoŋ miijooji Najeriya : yeewtere ñalnde 9 lewru Duujal hitaande 1976, e ñalngu udditgol kaalis dokkal UNN (1976) Hare men ngam Ndimaagu; Kiriis luumo Onitsha (1976) Njaafoɗen Ɓiɓɓe Men. Eeraango feewde e ardiiɓe e yimɓe Onitsha e nder caɗeele luumo (1976) Koolol jimɗi (1977) Soliloquies wolde nder leydi: Ko ɓuri heewde e jimɗi (1977) Teemedde e nder miijo renndo e politik Afrik (1978) Gartirgol Demokaraasi Naajeeriya (1978) Golle ɓennuɗe ɗe ngalaa nanndo: Jaabawol am e caɗeele mawɗo Awolowo (1979) Haala ɓernde (1979) ——— (hitaande 1980). Miijo ngam Naajeeriya: Kapitaalisma, Sosiyaalisma walla Weltaare?. Makmilan leydi Nijeer. h. 196. <nowiki>ISBN 9789781325212</nowiki>. ——— (hitaande 1983). Bonannde Hoolaare e NPN. ——— (hitaande 1983). Daartol Maa Ƴeewto Goongɗinɓe. == Ƴeew kadi == Ngenndiyankaagal Afrik Filoosofi Zikist Njeenaari Zik == Tuugnorgal == d3l0yaj5rav5ym3wh1bh6wy8warkwba 175130 175128 2026-06-21T10:50:24Z MOIBARDE 10068 i add category 175130 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Nnamdi Benjamin Azikiwe'''GCFR PC (HeɗtoR; 16 noowammbar 1904 – 11 [[lewru]] mee 1996),<ref name="britannica.com">{{Cite web|title=Nnamdi Azikiwe {{!}} president of Nigeria|url=https://www.britannica.com/biography/Nnamdi-Azikiwe|access-date=2022-03-26|website=[[Britannica]]|language=en}}</ref> ko ɓuri heewde e yimɓe ina mbiya ko '''Zik mo Afrik''', ko o dawriyanke, laamuyanke, e hooreejo leydi Nijeer, o woniino hooreejo leydi Nijeer gadano gila e hitaande 1960 haa e hitaande 1960 (1963-1966).<ref>{{Cite news|last=French|first=Howard W.|date=1996-05-14|title=Nnamdi Azikiwe, the First President of Nigeria, Dies at 91|language=en-US|work=[[The New York Times]]|url=https://www.nytimes.com/1996/05/14/world/nnamdi-azikiwe-the-first-president-of-nigeria-dies-at-91.html|access-date=2023-12-06|issn=0362-4331}}</ref> O ɗon laara no baaba lesdi [[Naajeeriya]] nden bo o ɗon nder ardiiɓe lesdi ndi'i nder hitaande 1960.<ref>{{Cite news|date=2020-10-01|title=Heroes of the struggle for Nigeria's independence/pioneer political|url=https://guardian.ng/?p=1230220|location=Lagos, Nigeria|access-date=2022-05-24|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=On this day in 1904 Dr. Benjamin Nnamdi Azikiwe, was born in Zungeru, Niger State, North-Central Nigeria|url=http://www.jayfm.ng/2017/11/16/on-this-day-in-1904-dr-benjamin-nnamdi-azikiwe-was-born-in-zungeru-niger-state-north-central-nigeria/|date=2017-11-16|website=[[Jay FM]]|language=en-US|access-date=2020-05-29|archive-date=5 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805081611/http://www.jayfm.ng/2017/11/16/on-this-day-in-1904-dr-benjamin-nnamdi-azikiwe-was-born-in-zungeru-niger-state-north-central-nigeria/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Citation|last=Crowcroft|first=Barnaby|title=The Radical Nationalist as Constitutional Head of State: Nigeria, 1960–66|date=2020|work=Viceregalism: The Crown as Head of State in Political Crises in the Postwar Commonwealth|pages=179–202|editor-last=Kumarasingham|editor-first=H.|series=Cambridge Imperial and Post-Colonial Studies Series|place=Cham|publisher=Springer International Publishing|language=en|doi=10.1007/978-3-030-46283-3_7|isbn=978-3-030-46283-3|s2cid=226564363}}</ref> Azikiwe jibinaa ko [[Zungeru]] e nder [[Diiwal Niger|diiwaan Niger]] hannde oo, jibnaaɓe [[Igbo]] en ummoriiɓe [[Onitsha]], [[Diiwal Anambra|diiwaan Anambra]], Azikiwe janngi ɗemngal Hausa ngal woni ɗemngal ɓurngal mawnude e nder diiwaan Fuɗnaange. Caggal mum o neldaa hoɗde e neene makko e neene makko to wuro makko [[Onitsha]], ɗo o janngi ɗemngal [[Igbo]].<ref>{{Citation|last=chuku|first=gloria|title=Azikiwe, Benjamin Nnamdi|year=2011|url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780195382075.001.0001/acref-9780195382075-e-0239|work=Dictionary of African Biography|access-date=2023-12-13|publisher=Oxford University Press|language=en|doi=10.1093/acref/9780195382075.013.0239|doi-broken-date=1 July 2025|isbn=978-0-19-538207-5}}</ref> Jooɗnde haa lesdi [[Lagos]] hokki mo jannguki ɗemngal [[Yoruba language|Yoruba]], nden wakkati o ɗonno haa janngirde mawnde, o anndi finaa-tawaa [[Naajeeriya]] feere-feere, nden o wolwi ɗemɗe tati mawɗe [[Naajeeriya]].<ref>{{Cite journal|last1=Aguolu|first1=C. C.|last2=Aguolu|first2=L. E.|date=1997|title=Dr. Nnamdi Azikiwe, 1904-1966, First President of Nigeria: A Force in Library Development in Nigeria|url=https://worldlibraries.dom.edu/index.php/worldlib/article/view/199|journal=World Libraries|language=en|volume=7|issue=2|issn=2155-7896}}</ref> Azikiwe ina yahra no feewi. O ummii ko [[Amerik]] ɗo o inniraa '''Ben Azikiwe''', o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Colombia|Columbia]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard. O jokkondiri e laamuuji koloñaal e ɗaɓɓaande ngam wallitde leydi [[Naajeeriya|Najeriya]] e nder Olimpiyaaji Los Angeles 1932 nde tawnoo ko kanko kadi woni atletee.<ref>{{Cite journal|doi=10.1080/03086539908583061|title='Managing nationalism': The colonial office and Nnamdi Azikiwe, 1932–43|journal=The Journal of Imperial and Commonwealth History|volume=27|issue=2|pages=143–158|year=1999|last=Flint|first=John E.}}</ref> O arti [[Afrik]] ko e hitaande 1934, o fuɗɗii golle jaayndiyankaagal to Cote d’Or ([[Gana]] hannde oo). E nder [[Afrik]] hirnaange Biritaan, Azikiwe ina daranii wonde daraniiɗo politik e jaayndiyanke, ngam ngenndiyaŋkaagal [[Naajeeriya|Najeriya]] e [[Afrik]].<ref>{{cite news|title=Azikiwe fights for Africa|date=7 January 1950|work=New York Amsterdam News}}</ref> ==Nguurndam e jaŋde puɗɗagol== '''Sukaaɓe''' : '''jaŋde e mbaydi ƴeew tiitoonde''' Kartal pelle ɗemɗe [[Naajeeriya]]: Azikiwe jibinaa ko e diiwaan Fuɗnaange e nder leydi ndi. Leydi taaniraaɓe makko, [[Onitsha]], woni ko e bannge Fuɗnaange-rewo ngenndi ndii.) Azikiwe jibinaa ko ñalnde 16 noowammbar 1904 to [[Zungeru]], to Fuɗnaange Nijeer. Innde makko adannde, "Nnamdi", nde jibnaaɓe makko ndokki mo ko innde [[Igbo Eze South|Igbo]] nde firti ko "baaba am ina wuuri". Baaba makko, Obed-Edom Chukwuemeka Azikiwe, jeyaaɗo to [[Onitsha]], ko o binndoowo e nder laamu Angalteer to leydi [[Naajeeriya|Najeriya]].<ref>{{Cite news|author=Thomas A. Johnson|date=1972-09-14|title=Nigerian Urges Uses of the Past|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/1972/09/14/archives/nigerian-urges-uses-of-the-past-says-colonialism-left-some-things.html|access-date=2023-12-06|issn=0362-4331}}</ref> Yumma makko Rachel Chinwe Ogbenyeanu Azikiwe (jibinaa ko Aghadiuno), mo sahaa e sahaa fof ina wiyee « Nwanonaku »<ref>{{cite book|title=Nnamdi Azikiwe: My Odyssey|chapter=I: My Genealogy and Nativity|publisher=Spectrum Books|date=1970|page=4}}</ref><ref>{{Cite web|last=University|first=Nnamdi Azikiwe|date=2021-11-16|title=Profile of NNamdi Azikiwe|url=https://zikslectureseries.unizik.edu.ng/profile-of-nnamdi-azikiwe/|access-date=2023-12-06|website=Zik's Lecture Series|language=en-US}}</ref>, ko ɓiɗɗo debbo tataɓo Aghadiuno Ajie<ref name="PT">{{cite news|title=Mother of Nnamdi Azikiwe dies at 75|date=22 February 1958|work=Philadelphia Tribune}}</ref>, iwdi galle laamɗo to Onitsha; mawniiko gorko biyeteeɗo Ugogwu Anazenwu, ko Obi [[Onitsha]].<ref name="PT2">{{cite news|title=Mother of Nnamdi Azikiwe dies at 75|date=22 February 1958|work=Philadelphia Tribune}}</ref> Azikiwe ina joginoo miñi mum gooto, miñi mum debbo, ina wiyee Cecilia Eziamaka Arinze.<ref name="PT3">{{cite news|title=Mother of Nnamdi Azikiwe dies at 75|date=22 February 1958|work=Philadelphia Tribune}}</ref> Nde o woni suka, Azikiwe ina haalda ɗemngal [[Hausa language|Hausa]], ɗemngal diiwaan oo.<ref>{{Cite journal|title=Dr. Nnamdi Azikiwe, 1904-1966, first president of Nigeria: A force in Library development in Nigeria.|url=https://worldlibraries.dom.edu/index.php/worldlib/article/view/199/154|last=Aguolu and Aguolu|first=C.C and L.E|date=1997|journal=World Libraries|volume=7|issue=2|access-date=2020-05-29}}</ref> Baaba makko, ina wondi e sunaare e 6icfcfo makko e 6amtaare [[Hausa language|Hausa]] wonaa [[Igbo]], neli mo to [[Onitsha]] e hitaande 1912 ngam hocfde e neene makko e neene makko ngam janngude 6emngal e pinal [[Igbo]].<ref name="Oha">{{cite web|last1=Oha|first1=Obododimma|title=Heroes of knowledge versus dragons of ignorance: language, identity construction, and intertextuality in Nnamdi Azikiwe's "My Odyssey"|url=http://motspluriels.arts.uwa.edu.au/MP2303oo.html|website=motspluriels.arts.uwa.edu.au/|access-date=8 July 2016}}</ref> To [[Onitsha]], Azikiwe janngi Duɗal Trinity Seniiɗo (duɗal misiyoŋaaji katolik en) e Duɗal Eklesiya Almasiihu (duɗal leslesal Angalteer).<ref>{{Cite news|title=Accord concodiale: The continuous search for Nigeria's elusive unity and indivisibility (2)|url=https://www.sunnewsonline.com/accord-concodiale-the-continuous-search-for-nigerias-elusive-unity-and-indivisibility-2/|location=Lagos, Nigeria|date=2016-12-14|newspaper=[[The Sun (Nigeria)|The Sun]]|language=en-US|access-date=2020-05-29}}</ref> E hitaande 1914, nde baaba makko ina gollina to Lagos, Azikiwe yani e puccu ; ɗum addani baaba makko kulɓiniiɗo neldude mo to [[Lagos]], mbele omo sella, omo jokka jaŋde e nder wuro ngo.{{sfn|Orji|2013|p=68}} Ndeen o naati duɗal sukaaɓe Wesleyan, anndiraangal hannde duɗal sukaaɓe ''Methodist'', [[Lagos]].<ref>{{Cite web|title=history – MGHS|url=https://mghsyabalagosng.com/history-2/|access-date=2022-09-11|language=en-US|archive-date=4 October 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221004232208/https://mghsyabalagosng.com/history-2/|url-status=dead}}</ref> Baaba makko neldaama [[Kaduna]] duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum, Azikiwe jooɗii seeɗa e banndiiko gooto resnduɗo juulɗo ummoriiɗo [[Siyeraa Leyoon]].{{sfn|Tonkin|1990|p=37}} E hitaande 1918, o arti [[Onitsha]], o timmini jaŋde makko hakkundeere to duɗal hakkundeewal CMS.<ref>{{Cite web|date=2009-05-09|title=Benjamin Nnamdi "Zik" Azikiwe (1904–1996)|url=https://www.blackpast.org/global-african-history/azikiwe-benjamin-nnamdi-zik-1904-1996/|access-date=2022-09-11|language=en-US}}</ref> Azikiwe ndeen golliima e duɗal ngal ko almuudo-jannginoowo,{{sfn|Orji|2013|p=68}} ina wallita yumma mum e ngalu mum.{{sfn|Tonkin|1990|p=37}} E hitaande 1920, baaba makko artiraa to Protectorat Sud Nigeria, to wuro [[Calabar]]. Azikiwe hawri e baaba mum to [[Calabar]], o fuɗɗii jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell.<ref>{{Cite news|date=2019-02-03|title=Reminiscing The Founding Fathers: Nnamdi Azikiwe|url=https://leadership.ng/reminiscing-the-founding-fathers-nnamdi-azikiwe/|access-date=2022-03-26|language=en-GB|newspaper=[[Leadership (newspaper)|Leadership]]}}</ref> O naati e janngirɗe Marcus Garvey,<ref name="Timesdigit">{{cite news|title=Nnamdi Azikiwe|work=The Times|location=London, England|date=14 May 1996|page=19}}</ref> Garveyism, ɗe ngonti huunde himmunde e haala makko ngenndiyaŋkaagal. [[File:Azikiwe with parents.png|thumb|Azikiwe e jibnaaɓe mum, c. Kitaale 1910]] Caggal nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Hope Waddell,<ref name="Yearbook1962">{{cite book|title=Nigeria Year Book 1962|publisher=[[Daily Times (Nigeria)|Daily Times]]|year=1962|pages=112}}</ref> Azikiwe artiraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Methodist, to [[Lagos]], o seerti e wondiiɓe makko ummoriiɓe e galleeji ɓooyɗi Lagos ko wayi no George Shyngle, Francis Cole e Ade Williams (ɓiy [[Akarigbo mo Remo|Akarigbo Remo]]). Ɗee jokkondiral naftorii caggal ɗuum e golle makko politik to [[Lagos]].{{sfn|Orji|2013|p=68}} Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley ''Boys'' o ɓuri waawde jaŋde makko, o rokki deftere ina wiyee « gila e Log Cabin haa e galle ''White House'' », ko ɗum woni nguurndam [[James A. Garfield]], gonnooɗo hooreejo leydi [[Amerik]], umminooɗo e huɗo haa e moƴƴere. Deftere ndee ina addana mo pellital heɓde nafoore e nguurndam. Azikiwe nanii yeewtere [[James Aggrey]], jannginoowo mo miijii wonde Afriknaaɓe ina poti heɓde jaŋde kolees caggal leydi, ɓe ngarta e waɗde waylo.<ref>{{cite news|author=Esele, Amos|date=21 November 1994|title=Ninety hearty cheers!|work=The Week|location=Lagos, Nigeria}}</ref> Caggal nde yeewtere ndee joofi, Aggrey rokki suka Azikiwe doggol duɗe jaɓɓotooɗe almudɓe ɓaleeɓe to [[Amerik]].{{sfn|Tonkin|1990|p=37}} Caggal nde o timmini jaŋde makko hakkundeere, Azikiwe ɗaɓɓiri golle koloñaal, o jaɓaa wonde binndoowo to departemaa kaalis. Wakkati maako nder kuugal koloñaal, holli mo limngal njiyaagu nder laamu koloñaal.[26] Suɓaade Azikiwe janngude to Amerik e nokku Angalteer, ko batte Doktoor James Kwegyr Aggrey, nguurndam hooreejo leydi A. Garfield e Abraham Lincoln, Pan-Afriknism Marcus Garvey e woodgol ballal wonande almudɓe waasɓe, tawi alaa ko heɓaa e Angalteer. E pellital yahde caggal leydi ngam ɓeydaade jaŋde, Azikiwe ɗaɓɓiri jaŋde mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde to U.S. O jaɓaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer College, tawi ko e dow ballal makko e yiytude laawol feewde Amerik.[27] Ngam yettaade Amerik, o jokkondiri e laana ndiwoowa, o waɗi e makko nanondiral ngam wonde stowaway.[28] Kono gooto e sehilaaɓe makko wonnooɓe e laana kaa rafi, ɓe wasiyii yo ɓe njippo e Sekondi. To leydi Gana, Azikiwe golliima ko polis ; yumma makko yilliima, o wiyi mo yo o hoot leydi Najeriya. O arti, baaba makko jaɓi wallitde mo yahde Amerik.[29] Azikiwe janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harpers Ferry, to Virginie worgo. Ngam yoɓde nguurndam makko e jaŋde makko, o golliima golle keewɗe ɗe ngalaa nafoore hade makko winnditaade to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard to Washington, D.C. e hitaande 1927 ngam heɓde dipolomaaji makko e ganndal politik. E hitaande 1929, o ummii duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln ngam timminde jaŋde makko leslesre, o heɓi kadi seedantaagal makko BA e ganndal politik e hitaande 1930.[30][31] Azikwe ƴettii kursuuji e Alain Locke.[32] Azikiwe wonnoo ko tergal e fedde nde.[33] Ndeen o naatii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln to Pennsylvania e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e sahaa gooto e hitaande 1930, o heɓi dipoloma makko ko fayti e diine e filosofi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e hitaande 1932, o heɓi kadi dipoloma makko ko fayti e anthropologie to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvania e hitaande 1933[4]33. Azikiwe wonti jannginoowo dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, ɗo o sosi janngirde daartol Afrik.[36] O woniino kanndidaa ngam heɓde dipolomaaji doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia hade makko hootde leydi Najeriya e hitaande 1934.[37] Wiɗtooji doktoraa Azikiwe ɗii ɓuri teeŋtude ko e Liberiya e nder politik winndere, e binndol makko ngol A. H. Stockwell yaltini e hitaande 1934. E nder sahaa mo o woni to Amerik, o woniino winndiyanke to jaaynde Afro-Ameriknaare Baltimore, to Philadelphia Tribune e to jaaynde Associated Negro Press.[38] Azikiwe ina joginoo miijooji jaayndeeji Afrik-Amerik, Garveyism e Pan-Afriknaaɓe.[39] === Feddeeji e renndooji === Fedde sukaaɓe worɓe kerecee en, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Cub hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Fedde binndol Stylus to duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1923) Fedde hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Columbia (1930-32) Fedde nguurndam, Duɗal Anthropoloji Laamu (1933) Fedde nguurndam, fedde faggudu laamɗo (1934) Tergal nguurndam, Fedde Angalteer ngam ɓamtaare ganndal (1947) Fedde Ameriknaare ngam sariyaaji hakkunde leyɗeele (1933–34) Fedde Annduɓe Anthropoloji Amerka (1932-1934) Fedde ganndal siyaas Amerik (1933-34) Fedde Annduɓe Leƴƴi Amerka (1933-34) Koolol ganndal siwil to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1934)[40] == Golle atletik == Azikiwe ina fija fuku Amerik, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) E fuɗɗoode golle makko, Azikiwe ina yahra e boks, atletik, njulaagu, fuku koyɗe e tennis.[30] Football ko Biritaan en ngaddi ɗum e leydi Najeriya nde ɓe koloni Afrik.[41] Kono kala ligues sosaaɗe, ko ɗe ceerndaaɗe. Nnamdi yi'i ɗum bana tooñannge nden o wurti bee hooreejo to bannge fijirle jokkirgol e siyaasaaku haa timmoode jamaanu koloñaal.[42] E hitaande 1934, Zik haɗaama tawtoreede kawgel ngel sabu leydi Nijeer jaɓaaka tawtoreede. Ɗum waɗii sahaa goɗɗo sabu iwdi makko Igbo, Zik fellitii wonde ina heddi, o yiɗi sosde fedde makko. Nnamdi sosi fedde Zik's Athletic Club (ZAC) nde udditanta dame mum ngam fijirde worɓe e rewɓe kala leƴƴi, leƴƴi, leƴƴi, e kala fannuuji leydi Naajeeriya.[43] E hitaande 1942, fedde nde yahi haa heɓi Ligue Lagos e Kop Memorial War. Caggal ɗeen nafooje, Nnamdi udditi caɗeele ZAC goɗɗe e nder leydi Najeriya fof. E nder duuɓi wolde ZAC ina yaha njilluuji.[44] Matchs ZAC ɗon waɗa nder lesdi ndi'i fuu, nden ɗum waɗi yimɓe Naajeeriya ɗon mari haaje kawtal e lesdi ndi'i ngam wallugo ɓe haɓugo ndimu.[45] E hitaande 1949, won e fukuyaŋkooɓe ZAC tawtoraama njillu to Angalteer. E gartugol maɓɓe e njillu ngu ɓe njooɗii to Freetown, Siyeraa Leyoon, e leydi Najeriya fooli yimɓe nokku oo e golle 2. Ndee nasaraaku ko ɓuri duuɓi sappo ko adii jeytaare leydi Naajeeriya, kono ko nde jibinannde kippu ngenndiijo leydi Naajeeriya.[46] E joofnirde, caggal duuɓi hare, e hitaande 1959, jaagorde Angalteer cakkitiinde yalti NFA, ñalnde 22 ut 1960, jonte seeɗa ko adii jeytaare mum, Naajeeriya naati e fedde fuku koyɗe winndereere wiyeteende FIFA.[47] Hay heen gootal waawaano wonde so wonaano Nnamdi Azikiwe. O hawti Naajeeriya bee fijirde nden o waddi hakkilo lesdi ndi'i wi'eteeɗum 'Nigerian-ness'. === Jaambaraagal dingiral === Sosɗo, ZiKs Athletic Club (e MRB. Oltun) ngam ɓamtugo fijooji, boksi, kirikit, njuulu e tennis nder leydi Naajeeriya. Gooliiɗo e yeeso, duɗal sukaaɓe metodist, Lagos (1921) Jaagorgal, Diwgol toowngol, M.B.H.S, e Jaagorgal, Ñalngu Laamu (1921) Jaagorɗo, tedduɗo, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1925-27) Jaagorgal & Medaal kaŋŋe, Diwgol toowngol, Pijirlooji hakkunde duɗe HU (1926); Medaal kaŋŋe, doggol leydi, doggudu kilomeeteer gooto, doggudu kilomeeteer gooto, e diwgol toowngol, kawgel kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1926) Medaal, Pentatlon, kawgel kolees Storer (1925) Kapiteen, fedde janngirde Storer (1927) Medaal kaŋŋe, taƴoowo leydi, duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer (1921) Medaal njamndi mboɗeeri, maraton Laurel-Baltimore (1927) Jaagorɗo, dogdu ɓaleeru, duɗal jaaɓi haaɗtirde Howard (1928) Kapiteen gooto, fedde fuku koyɗe duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln (1930) Doggol kilooji ɗiɗi, kawgel ɗiɗmel hakkunde duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln e duɗal jaaɓi haaɗtirde Cheyney (1930) Medaal kaalis, doggudu kilooji ɗiɗi, kawgel hakkunde duɗe jaaɓi haaɗtirde Hampton Virginia (1931) Jaaliiɗo toɓɓere, dogdu Baltimore (1929, 1930) Medaal njamndi mboɗeeri, dogdu Richmond (1931) Toɓɓere Dowla, A.A.U. Kaɓirɗe hakkunde leyɗeele (1932) Medaal kaŋŋe, dogdu 1 000 yard, Pijirlooji Kaledoni to Brooklyn, New York (1932) Medaal kaŋŋe, Doggol Kilomeeteer gooto, e Doggol Kilomeeteer tati, Y MC.A. Pijirlooji, New York (1932) Koppi kaalis, dogdu feccere kiloomeeteer, e keɓɗo kopporeeje kaalis e nder dogdu kiloomeeteer gooto, kawgel ñalngu ladde Demokaraasi, New Haven, Connecticut (1933) Ɗiɗaɓo (e G.K Dorgu), kawgel tennis worɓe ɗiɗo Lagos, diɗɗal B (1938) Nafooje (gorko Anchor), Kippu ZAC e nder kawgel njulaagu Lagos (1939) Nasti ngam daranaago lesdi Naajeeriya nder fijirde Half-Mile e One Mile Run nder fijirde laamu lesdi Biritaniya nder hitaande 1934, ammaa A.A.A lesdi Biritaniya sali mo ngam 'daliilu karallaaku'. (Ngolɗoo jaɓgol addani mo winndude ɓataake lolluɗo, o woppi innde makko e ɗemngal Engele, hono Benjamin) === Tergal === Fedde fuku koyɗe Diamant (1922-24) Fedde fijooji Merkiir to New York (1932-34) Kaɓirgal tennis to Akra (1935-1937) Patron, fedde fijirde Zik (gila 1956) Hooreejo, Fedde Kirikit Naajeeriya (1940–44) Hooreejo, Fedde Njulaagu Naajeeriya (1938–41) Cukko hooreejo, fedde toppitiinde ko fayti e boksi leydi Nijeer (gila 1949) Hooreejo fedde fuku koyɗe diiwaan Lagos (1951-1954) Hooreejo, Fedde Fijooji Amateur Naajeeriya (gila 1952) Hooreejo, Fedde Tennis Tabal Naajeeriya (gila 1953) Cukko Patron e tergal Goomu, Goomu Olimpiyaade Nijeer, e Fedde Pijirlooji Laamu Biritaan e Commonwealth (gila 1951) [48] ​​[49] 50. == Golle binndol == === Jaaynde jaayndeyaagal e tafngo === Rewɓe ɓee ndaranii yoɓde njoɓdi Angalteer e hitaande 1929, ko ɗum seedtini warngooji keewɗi e nder Opobo, tawi ko soldateeɓe Angalteer ardii ɗum en e nokkuuji goɗɗi e nder diiwaan fuɗnaange. Azikiwe, nde nani kewu nguu, winndi winndannde ñaawoore tiitoonde mum ko ‘Warde rewɓe e nder leydi Nijeer’, nde o woni e janngude haa jooni to Amerik e hitaande 1930, e ɓataake mo o winndi e oon sahaa, daraniiɗo hakkeeji siwil Pan-Afrik, hono W. E. B. Du Bois. Nde o woni to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Azikiwe winndi deftere makko adannde wiyeteende ‘Liberia e nder politik winndere’ e hitaande 1931. Azikiwe ɗaɓɓiriino wonde jaagorgal caggal leydi to leydi Liberiya, kono o saliima sabu o wonaa jeyaaɗo e leydi ndii.[52] E hitaande 1934, nde Azikiwe warti Lagos, o anndaa no feewi, o yi’aama no neɗɗo tedduɗo e won e renndo Lagos e Igbo.[53] O jaɓɓaama e juuɗe yimɓe seeɗa, kolliri binndi makko to Amerik ina laaɓi ina njottii Naajeeriya.[54] To leydi Nijeer, faandaare Azikiwe adannde ko heɓde darnde fotnde e jaŋde makko ; caggal ɗaɓɓaande keewnde nde o heɓaani (ina heen ngam heɓde posto janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College, Lagos), o jaɓi ɗaɓɓaande jom jawdi en Ganaa biyeteeɗo Alfred Ocansey ngam wonde gardiiɗo sosɗo jaaynde wiyeteende African Morning Post, jaaynde hesere ñalnde kala to Accra, Ganaa.[28][55] O rokkaama junngo ngam dogginde jaaynde ndee, o ƴetti gollotooɓe mum heewɓe e asliiji ɗii.[18] Azikiwe winndi "The Inside Stuff by Zik", deftere nde o winndi e nder mum ko fayti e ngenndiyaŋkaagal radikal e manngu ɓaleejo, ko ɗum addani won e kulhuli e nder dingiral koloñaal.[56] Ko o editor, o ƴelliti ajendaaji ngenndiyaŋkooɓe daraniiɓe Afrik.[28] Yuri Smertin siftinii binndol makko ngol ko, "binndanɗe cemmbinɗe e haalaaji renndo ɗi cemmbini njuɓɓudi koloñaal gonndi ndii : keeri hakke Afriknaaɓe hollirde miijooji mum en, e njiyaagu njiyaagu".[57] Yuri kadi ñiŋii ɓeen Afriknaaɓe jeyaaɓe e ‘elite’ renndo koloñaal, yiɗɓe jogaade njuɓɓudi gonndi ndii, nde tawnoo ɓe njiyri ɗum ko « tuugnorgal wellitaare maɓɓe.[58] E nder dumunna mo Azikiwe woni e Accra, o yahri yeeso e filosof makko Afrik keso mo o ƴeewti caggal ɗuum e nder deftere makko, Afrik[ Renas59]. E nder miijo filosof, Azikiwe wiyi wonde « ko leydi ɗo Afriknaaɓe ceertata e leƴƴi e laamuuji gaadanteeji, mbaylee e kuule filosof joy : ballondiral ruuhu, ƴellitaare renndo, pellital faggudu, ndimaagu hakkille e ngenndiyaŋkaagal risorgimento ». Azikiwe ronkaani politik Gold Coast, kadi jaaynde ndee ina wallita lannda Mambii nokku oo.[36] The Post, jaaynde nokkuure ndee yaltinii winndannde ñalnde 15 mee 1936, "Mbele Afriknaajo ina jogii Alla?" ko I. T. A. Wallace-Johnson, e Azikiwe (hono winndiyanke) ñaawaama sabu fitinaaji.[28] O fuɗɗii ko ñaaweede, o ñaawaa lebbi jeegom kasoo. E dow fenaande makko, Zik hollitii, "so tawii ko mi kuutorgal daɗndo ngal imperiyaalisma e nder Afrik hirnaange foti luulndaade e liɓde, kadi so tawii e nder ndeeɗoo njillu miɗo foti yoɓde njoɓdi ɓurndi toowde, ndeen alaa ko haani mi diwde walla mi diwta. Miɗo wondi e hoolaare ñalnde kala wonde the New restinality ina waawi wonde les Afrik keso oo stem it. Hay maayde am waawaa jokkude kristal mum." Caggal ɗuum o woppitaa e Ñaawirde Toownde Afrik Hirnaange.[60] Azikiwe warti Lagos nder hitaande 1937, o sosi jaaynde wiyeteende West African Pilot, jaaynde nde o huutortoo ngam ɓamtude ngenndiyaŋkaagal e nder leydi Najeriya, fedde Zik Group sosi jaayndeeji jowitiiɗi e toɓɓe politik e faggudu e nder gure teeŋtuɗe e nder leydi ndii fof.[61] Jaaynde ɓurnde mawnude e fedde ndee ko Pilot Afrik worgo, nde huutorii ko konngol Dante Alighieri « Hollit annoore, yimɓe ɓee keɓata laawol » ngam waɗde heen konngol mum. Binndanɗe goɗɗe ko Defender Naajeeriya Fombinaari ummoriiɗo Warri (caggal mum Ibadan), Gardiiɗo Fuɗnaange (sosaaɗo e hitaande 1940, yaltinaa to Port Harcourt), e Kaaloowo Naajeeriya to Onitsha.[62] Ko e hitaande 1944, fedde ndee heɓti deftere Dusé Mohamed Ali wiyeteende La Comète. Jaaynde Azikiwe ko njulaagu, kadi ko kuutorgal ngam politik e wallitde.[63] Pilot oo ɓuri tiiɗnaade ko e yeeyde ko ɓuri heewde ko e circulation, ko ɓuri heewde ko sabu firms expatriés ɓuri waawde faggudu leydi Najeriya.[64] Jaayɗe Azikiwe keewɗe teeŋtinii sensationalisme e daartol nafoore aadee ; the Pilot nastini yewtere fijirle e ta'irde rewɓe, ɓesdi yewtere dow kuuɗe Naajeeriya to ɗum hawti bee limngal limngal limngal limngal limngal Daily Times (ngal teddini limngal limngal yimɓe lesdi feere e limngal lesdi feere).[65] Doggol Pilot gadanol ngol ko 6 000 ekkol ñalawma kala ; e tolno mum ɓurɗo mawnude e hitaande 1950, nde ina yaltina ko ina tolnoo e 20 000 ekkol.[66] Azikiwe sosi gollorɗe njulaagu goɗɗe (hono Banke Kontinental Afrik e Restoran Penny) e oon sahaa, o huutorii jaayɗe makko ngam yeeyde ɗe.[67] Ko adii wolde adunaare ɗimmere, Pilot Afrik worgo[68] yiytaa ko no kaayitaaji etaade mahde tuugnorgal cirkulaasiyoŋ wonaa radikal peeñɗo. Editorialji ɓataake oo e yeewtere politik ndee ina teeŋtini tooñanngeeji baɗeteeɗi e Afriknaaɓe, e ñiŋde njuɓɓudi koloñaal e ballal miijooji eliteeji jannguɓe to Lagos.[67] Kono, e hitaande 1940, waylo-waylo seeɗa-seeɗa waɗi. No o waɗiri e jaaynde African Morning Post nii, Azikiwe fuɗɗii winndude lowre wiyeteende "Inside Stuff", nde o etotoo sahaa e sahaa fof ƴellitde hakkillaaji politik.[69] Editorialuuji jaaynde ndee ina noddi jeytaare Afrik, haa teeŋti noon caggal nde dille jeytaare Inndo ummii.[70] Hay so tawii kaayitaaji ɗii ina mballita Angalteer e nder wolde nde, ɗi ñiŋii peeje ustude ngalu ko wayi no ƴellitde cogguuli e ustude njoɓdi.[71] E hitaande 1943, Diiso Angalteer (Conseil britannique) wallitii rewooɓe Afrik worgo 8 (ina heen Azikiwe), kanko e rewooɓe 6 woɗɓe ɓe kuutoriima fartaŋŋe ngam humpitaade jeytaare politik potnde waɗeede. Jaayndiyankooɓe ɓee ciifi ɓataake ngam ɗaɓɓude peeje moƴƴe renndo-politik seeɗa-seeɗa, tawa ina jeyaa heen ittugol njuɓɓudi koloñaal korona, wakilaagu diiwaanuuji e jeytaare koloñaaluuji Afrik hirnaange Angalteer e hitaande 1958 walla 1960.[72] Memorandum oo, biro koloñaal oo yejjiti ɗum, ɗum ɓeydi fitinaaji Azikiwe.[73] Omo jogii nafoore mawnde e jaayɗe ko ina tolnoo e 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Binndanɗe Azikiwe ko faati e ngenndiyaŋkaagal Afrik, mawnikinaare ɓaleeɓe e doole mum en, njibinii politikaaji koloñaal en heewɓe, naftorii Afriknaaɓe heewɓe ŋakkiraaɓe.[74] Jaayɗe Fuɗnaange Afrik ina keewi yaltude e ɗemngal Suwahili, so wonaa jaayɗe kabaruuji ko wayi no East African Standard. Azikiwe wayliima no feewi e nder jaayɗe Afrik worgo, hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore. E hitaande 1950, jaayɗe joy ɓurɗe mawnude ɗe Afrik toppitii e nder diiwaan Fuɗnaange (ina heen jaaynde Nigerian Daily Times) ɓuri Pilot yeeyde. Ñalnde 8 lewru juko hitaande 1945, laamu leydi Najeriya haɗi Azikiwe Pilot Afrik hirnaange e Daily Comet ngam hollirde ko boni e humpitooji ko faati e seppo mawngo.[75] Azikiwe hay so jaɓii ɗum, o jokki e yaltinde binndanɗe ko faati e seppo ngoo e nder jaaynde wiyeteende Guardian (jaaynde makko Port Harcourt). O ardii seppo mawngo e hitaande 1945, o woni hooreejo leydi Naajeeriya fuɗnaange gila 1954 haa 1959.[76] E kitaale 1960, caggal jeytaare leydi Najeriya, Pilot ngenndiijo Afrik hirnaange ina teskaa e fuɗnaange. Azikiwe ƴettii faandaare teeŋtunde e pelle politik ɗe njiɗnoo ko ittude. O ñiŋaama e fedde Yoruba en sabu huutoraade jaaynde makko ngam haɗde luulndaade miijooji makko. E maayde Azikiwe, jaaynde The New York Times wiyi wonde o "toowiima e geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teskeede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[77] == Golle politik == Azikiwe wonti golloowo e nder fedde sukaaɓe Naajeeriya (NYM), fedde ngenndiyaŋkoore arandeere e nder leydi ndi.[78] Hay so tawii o walliino Samuel Akisanya ngam wonde kanndidaa NYM ngam heɓde jooɗorde wootere e nder Diiso sarɗiiji e hitaande 1941, tawi diiso doosɗe suɓiima Ernest Ikoli.[79] Azikiwe wurtini NYM, o tuumi ardungal ɓurngal ɗuuɗugo nder Yoruba'en ɗon ƴama yimɓe Ijebu-Yoruba'en e Igbo'en. Won e terɗe Ijebu ndewi e makko, pecci dille ɗee e laabi leƴƴi.[79] O naati nder siyaasaaku, o sosi kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Kameruun (NCNC) bee Herbert Macaulay nder hitaande 1944. Azikiwe laati hooreejo kawtal ngal nder hitaande 1946. NCNC hawti bee lanndaaji lesdi Naajeeriya, kawtal fina-tawaa, e kawtal kuugal lesdi Naajeeriya, Kawtal Rewbe Demokaraasi Naajeeriya ekn lannda woni lannda siyaasa tataɓal sosaangal nder leydi Naajeeriya ɓaawo lannda Democratic National Naajeeriya (kañum ne sosi ɗum Herbert Macaulay), e Mouvement Sukaaɓe Naajeeriya. Terɗe lannda kaa teeŋtuɗe ina njeyaa heen; Fumilayo Ransome-Kuti, M.I.Okpara, J.O. Fadahunsi, Eyo Ita, Margaret Ekpo, Raymond Njoku, F.S. McEwen, Festus Okotie-Eboh,Timote Paul Birabi, A.K. Blankson, Denis Osadebay, e TOS Benson.[80] === Tuumeede fedde === Sabu ballal Azikiwe e seppo mawngo e lewru suwee 1945 e njanguuji makko e laamu koloñaal, bayyinaango Pilot Afrik hirnaange dartinaama ñalnde 8 sulyee ndeen hitaande.[81] O yetti liggotooɓe seppooɓe ɓee e hooreejo maɓɓe, Michael Imoudu, o tuumi laamu koloñaal ina huutoroo liggotooɓe.[82] E lewru ut, jaaynde ndee jaɓaama fuɗɗaade yaltude.[83] E nder seppo ngo, Azikiwe ummini alarm ko faati e peeje warngooji ɗi yimɓe ɓe nganndaaka, gollotooɓe e innde laamu koloñaal.[82] Daartol makko e tuumeede ko mesaas wireless mo jaayndiyanke Pilot nanngi.[65] Caggal nde o heɓi mesaas mo o taƴi oo, Azikiwe naati suuɗde to Onitsha. Pilot yaltinii binndanɗe yurmeende e sahaa nde o alaa, kadi Naajeeriyankooɓe heewɓe ina ngoongɗini daartol warngo ngoo.[84][85] Lowre Azikiwe, e cirƴam jaayndeeji makko, ɓeydii e ooɗoo sahaa. Tuume ɗee ina cikki won e Naajeeriyankooɓe, ɓe cikkatnoo ko o waɗi ɗe ngam ɓamtude darnde makko.[86] Sikke alaa ko ɓuri heewde e maɓɓe ko politikaaji Yoruba en ummoriiɓe e fedde sukaaɓe Naajeeriya, ko ɗum waɗi luural hakkunde pelle ɗee e hare jaayndeeji hakkunde Pilot Azikiwe e Daily Service NYM. === Diɗɗal Zikist en === Sukaaɓe ɓee kawri ngam haɓaade laamu koloñaal Angalteer. Gooto e fedde sukaaɓe hono ndee ko Zikist en. Diɗɗal sukaaɓe ngal alaa ko bonnata – e gardagol Kolawole Balogun, Raji Abdallah, Osita Agwuna, M. C. K. Ajuluchukwu e Abiodun Aloba – sosaa ko e hitaande 1946 ngam daranaade nguurndam Azikiwe e miijooji mum laamu hoore mum. Kola Balogun woni hooreejo gadano dillere Zikist en. E lewru feebariyee 1946, Balogun neldi noddaango fotde sukaaɓe 20 to Lagos, ngam naamnaade miijo maɓɓe e geɗe ngenndiije. E nder capanɗe ɗiɗi ɗee, sappo e ɗiɗo njaabiima, ɗum addani sosde Diɗɗal Zikist, nde tawnoo ɓeen worɓe ngontii terɗe sosɗe maggal. Nwafor Orizu sinci helmere 'Zikism' diga Azikiwe nde laati innde diina man.[89] O wonaa tergal e dillere nde kono ko o sehil ɓadiiɗo e jiɗɗo Azikiwe, kadi omo jeyaa e sukaaɓe heewɓe ɓe Azikiwe doolni ngam janngude to Amerik, e sara Eyo Ita e KO Mbadiwe. Raji Abdallah wonti hooreejo ɗiɗaɓo fedde Zikist, caggal nde Balogun ummii Londres, o golliima gila 1948 haa 1949. O waɗii nafoore mawnde e heɓde ballal to bannge worgo e jeyeede e fedde nde. Abdallah e Osita Agwuna (jaagorde makko) ko ɓooyaani koo mbaɗi fedde wiyeteende “Anti-Colour Bar Mouvement” (ACBM) to Kano, fedde nde ina luulndii njiyaagu seerndude ɓaleeɓe e ɓaleeɓe e nder leydi Nijeer. ACBM caggal mum fusi e nder fedde Zikist ɓurnde mawnude.[90] No Balogun nii, e hitaande 1948, Abdallah riiwaa e golle mum e nder sarwiis jaayndeeji Kano, sarwiis jaayndeeji rajooji. Ko riiwtude mo addani mo ɓeydaade jokkondirde e Mouvement Zikist. O riiwaa sabu naatgol makko e dillere Zikist ina sikkaa ko politik ɓurɗo laaɓtude wonande golloowo laamu. Abdallah ñaawaa caggal mum ñalnde 7 noowammbar 1948 to Ñaawirde Toownde Lagos, ɗo o waɗi konngol, o wiyi nii, "Ɗum ko ñalawma teeŋtuɗo no feewi. Ko ɓuri teeŋtude, ma a taw e nder daartol leydi men. Miɗo noddira ɗum ko ɓuri teeŋtude sabu ko hannde pot-ɗen fellitde, mbele eɗen poti anndude hol ko foti wonde freemen walla alaa?" "Miɗo yiɗi Union Jack e ɓernde am fof. Sabu so wonaa e nder leydi Angalteer, ɗo yahrata fof; woɗɗi hawrude, ina renndini yimɓe ɓee. Mi alaa ko njogiimi e laamɗo George VI mo Angalteer. Kono miɗo yiɗi Crown leydi Angalteer e ɓernde am fof. Ngam miin e banndiraaɓe am, ko maande tooñannge, maande tooñannge, maande tooñannge, ko juuti e inige petition. En njaltii e duuɓi dipolomasi. Ko ɗum waɗi, miɗo ɗoo jamma, ngam noddirde spade ko spade, e machete ko machete." "Hande, min, Habibu Raji Abdallah, bee mo'ere Allah, hooreejo lesdi Zikist Movement e Field Secretary NCNC, mi ɗon anndina hoore am mi ɓii lesdi Naajeeriya jeytaare e jeytaare. Mi walaa gooŋgaaku haa kala laamu jananndu, nden boo nder walaa' laamu lesdi Naajeeriya e heforth ngam yimɓe lesdi Naajeeriya; haani ɗooftaade kala sariya, ko wonaa sariyaaji ɓiɗɓe leydi Najeriya, aadaaji e sariyaaji hakkunde leyɗeele. Ko ɗum waɗi, mi yoɓataa njoɓdi ndii e ooɗoo laamu.Ngam so a yoɓii, ɓe kuutortoo ko kaalis ngam duumaade njiimaandi maɓɓe e dow maa."[citation needed] E dow ñaawoore makko, o jaabtii e mitigation Greggcitation, presitation, "so tawii aɗa gooŋɗini e goonga wonde ko bonannde haɓaade ndimaagu, ndeen noon, e kala sahaa, ñaaw am haa mi wara. So tawiino miɗo woppitee hannde, mi waawaa rokkude hoolaare ngam muusde ɗemngal am. Miin noon, ɓernde am ina laaɓi, miɗo weltii e accude ñaawoore sakkitiinde nde So rifatho, the fuverill to weltaare waɗɓe ma ɗoo mi acca ñaawoore sakkitiinde ndee e Alla.” [90][91][92] Konnguɗi makko lolluɗi ɗii njahdi ko caggal keeri leydi Najeriya, ɗi njaɓaa ko e lannda leƴƴi kawral (CPP) mo Kwame Nkrumah to Cote d’Or (hannde Ganaa). Laamu koloñaal jaɓaani moƴƴere e les njiimaandi rewolison e nulal Abdallah. Ko ɗum waɗi Abdallah e ardiiɓe fedde Zikist en nayo nanngaa, ɓe tuumaama ko ɓe fitinaaji.[89] Ndeeɗoo ƴaañgal e ardorde Zikist en addani njuɓɓudi goɗndi e nder Diɗɗal Zikist en, addani Nduka Eze yaltude hooreejo leydi, caggal nde Abdallah sokaa, Mokwugo Okoye wonti sekreteruuji mawɗi. Zikist en, e nder yontaaji, njaltii e NCNC, ɓuri ngenndiyaŋkooɓe e njuɓɓudi jibinannde mum en. Ofiseeji koloñaal en njiyri dille Zikist en ko renndo ngo rewaani laawol, ɓe njaltini yamiroore (Order-in-Council), ɓe kaɗi dille Zikist en ñalnde 12 abriil 1950. Caggal ɗuum fedde nde fusi, terɗe mayre mbayli e politik, e njulaagu, e laamu aadaaji.[]39] === Luulndaade doosgal leydi Richards === E hitaande 1945, guwerneer leydi Biritaan biyeteeɗo Arthur Richards hollitii eɓɓooje ngam waylude doosɗe leydi Clifford ɗe hitaande 1922.[70] Ina jeyaa e eɓɓaande ndee ɓeydugol terɗe Afrik toɗɗaaɗe e Diiso sarɗiiji. Kono waylooji ɗii ko ngenndiyankooɓe hono Azikiwe luulndii ɗum en.[74] Politiyankooɓe NCNC njaɓaani kuule ɗe Arthur Richards ƴetti, kam e kuulal doosgal leydi ndi ina ɗaɓɓi terɗe Afriknaaɓe nay cuɓaaɗe tan ; heddiiɓe ɓee maa ngona kanndidaaji toɗɗaaɗi.[94] Kanndidaaji Afriknaaɓe toɗɗaaɗi ɗii ko lolluɓe laamu koloñaal, tee ɓe njiɗaa laamu hoore maɓɓe e dow fenaande. Daartol luulndo ngoɗngol ko ŋakkeende nafoore ngam yahrude yeeso Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde. NCNC ina hebli ngam haɓaade haala mum e laamu kesu nguu, hono Clement Attlee to leydi Angalteer.[95] Jaɓɓungal leydi ndi fuɗɗii ngam humpitaade ko woni e lannda ka, e dañde kaalis ngam seppo leydi Angalteer.[96] Hooreejo lannda NCNC, Herbert Macaulay maayi e nder njillu ngu, Azikiwe ƴetti ardaade lannda ka. O ardii delegaasiyoŋ oo haa Londres, ngam heblude njillu nguu, o yahi Amerik ngam ɗaɓɓude yurmeende e haala lannda kaa. Azikiwe hawri e Eleanor Roosevelt to Hyde Park, o haali ko fayti e "rimɗinde leydi Naajeeriya e maccungaagu politik, ŋakkeende kisal faggudu e ŋakkeende renndo".[97] Delegaasiyoŋ Angalteer ina jeyaa heen Azikiwe, Funmilayo Ransome-Kuti, Zanna Dipcharima, Abubakar Olorunimbe, P. M. Kale, Adeleke Adedoyin e Nyong Essien. Ɓe njilliima Biro Kolonial Fedde Fabian, Goomu Laamɗo Gollotooɓe e Dental Almudɓe Afrik Hirnaange ngam humpitaade eɓɓooji mum ngam waylude doosɗe leydi 1922. Ina jeyaa e eɓɓooje NCNC, jokkondirde e Afriknaaɓe ko faati e waylooji doosɗe leydi Najeriya, ɓeydude doole e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo e ustude doole e nder suudu sarɗiiji hakkundeejo to bannge difagol, kaalis e geɗe caggal leydi.[100] Delegaasiyoŋ oo yettinii eɓɓaaɗe mum to gardiiɗo jaagorɗe koloñaal, kono ko seeɗa tan waɗi ngam waylude eɓɓaaɗe Richards. Doosgal Richards fuɗɗii golle ko e hitaande 1947, Azikiwe haɓa e gooto e jooɗorɗe Lagos ngam leeltinde golle mum.[101] === Duuɓi 1950 haa 1953 === E nder doosgal leydi Richards, Azikiwe suɓaama e nder Diisnondiral Legislatif e nder wooteeji municipaal Lagos ummoraade e lannda Demokaraasi ngenndiijo (fotde NCNC).[102] Kanko e wakiliijo lannda makko ɓe tawtoraaka batu gadano diisnondiral ngal, kadi agitaasiyoŋ ngam waylude doosgal leydi Richards addani doosgal leydi Macpherson.[74] Doosgal Macpherson fuɗɗii golle ko e hitaande 1951, hono no doosgal Richards nii, noddi wooteeji e nder suudu sarɗiiji diiwaan oo. Azikiwe saliima waylooji ɗii, o haɓanaaki fartaŋŋe waylude doosgal leydi kesal ngal. Wooteeji limtaaɗi mbaɗaama tuggi lewru ut haa lewru desaambar 1951.[103] To Diiwaan Hirnaange (ɗo Azikiwe darinoo ɗoo), lanndaaji ɗiɗi ɓuri heen heewde : NCNC mo Azikiwe e Goomu golle. Woote Asaambele diiwaan Hirnaange mbaɗaama e lewru suwee e desaambar 1951 sabu doosgal leydi ndii ina ɗaɓɓi e kollirɗe woote ngam suɓaade terɗe suudu sarɗiiji ngenndi ; ko ɓuri heewde e Action Group e nder suudu nduu ina waawi haɗde Azikiwe yahde suudu sarɗiiji.[104] O heɓi jooɗorde asamblee diiwaan oo gila Lagos, kono lannda luulndo ngoo wiyi ina jogii ɓural e nder suudu sarɗiiji, Azikiwe kadi daranaaki Lagos e nder suudu sarɗiiji fedde nde. E hitaande 1951, o wonti hooreejo luulndo laamu Obafemi Awolowo to suudu sarɗiiji diiwaan hirnaange. Azikiwe suɓaaka e nder batu ngenndi, waɗii jiiɓru e nder hirnaange.[105] Nanondiral hakkunde terɗe NCNC cuɓaaɗe ummoriiɗe Lagos ngam woppude Azikiwe so tawii o suɓaaka, yanii. Azikiwe tuumi doosgal leydi, o yiɗi ko waylooji mbaɗee. NCNC (mo jiimi e Diiwaan Fuɗnaange) jaɓi, e ƴettude peeje ngam waylude doosɗe leydi.[106] Azikiwe ummiima to Diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1952,[107][108] e batu diiwaan mo NCNC ɓuri heewde oo waɗi eɓɓooje ngam jaɓɓaade mo. Hay so tawii jaagorɗe diiwaan e hakkundeeje lannda kaa ɗaɓɓiraama yo njokku laamu e nder mbayliigu kabine, ko ɓuri heewde e maɓɓe njaɓaani ɗaɓɓaande ndee.[109] Ndeen asaambele diiwaan oo waɗii woote ngam waasde hoolaade jaagorɗe ɗee, kadi kuule appropriation neldaaɗe to ministeer oo njaɓaaka.[81] Ɗum addani diiwaan hee ŋakkere, lietnaa-guwerneer oo fusi galle diiwaan oo. Woote kese ngartiri Azikiwe e wonde tergal Asammbele Fuɗnaange. O suɓaama hooreejo lesdi Naajeeriya, nden o laati hooreejo lesdi Naajeeriya nder hitaande 1954 nde ɗum warti kawtal lesdi Naajeeriya. == Premier diiwaan Fuɗnaange == Azikiwe wonti hooreejo leydi diiwaan Fuɗnaange e hitaande 1954 caggal nde doosgal kesal waɗtaa e golle. Komisiyoŋ faggudu diiwaan Fuɗnaange Azikiwe gollondirii e Orop e Amerik worgo ngam wallitde ƴellitaare e nder diiwaan hee, e nder njulaagu, e nder njulaagu nebam leɗɗe, e nder njamndi e kemikal e nder diiwaan hee. O mahii sosiyetee semmbe Nijeer lolluɗo to Nkalagu e nder diiwaan Ebonyi hannde oo, o fuɗɗii golle ñalnde 1 lewru Yarkomaa hitaande 1955. O mahii gaas Nijeer. O sosi kadi sosiyetee gadano e nder leydi Nijeer, biyeteeɗo Niger Steel. O sosi banke ɓiɓɓe lesdi Naajeeriya arandeejo, Banke Afrik (ACB). Ummingo ACB waɗi ngomnati Hirnaange lesdi Naajeeriya sosde Banki lesdi Naajeeriya, ngomnati woylaare lesdi Naajeeriya darni banki woylaare. ACB ina waɗi nafoore e feeñde e fedde njulaagu mawnde to Fuɗnaange gila e kitaale 1950. Banki oo kadi waɗii geɗe keewɗe e ƴellitaare gonnooɗo Biafrannaaɓe e darnugol hareeji e hitaande 1970. O sosi porogaraam jaŋde baawɗo rokkude leydi Naajeeriya wontude leydi ɓurndi yaajde e yeeyde jaŋde caggal leydi e nder Afrik. Azikiwe sosi fedde ƴellitaare fuɗnaange Naajeeriya, nde waɗii darnde mawnde e mahngo duɗal jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya to Nsukka, duɗal jaaɓi-haaɗtirde gadanal e nder leydi ndi, ngal timmungal, e hitaande 1960. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya sosaa ko ñalnde 18 lewru Mbooy hitaande 1955, caggal nde sariya ngam sosde duɗal jaaɓi-haaɗtirde ngal e les njiimaandi Inter- Council Jaŋde e caggal leydi e njuɓɓudi gollondiral hakkunde leyɗeele (jooni USAID), J.W. Cook (VC mo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Exeter), Dr John A. Hannah (Hooreejo Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Michigan State), e Dr Glen L. Taggart, Deenoowo Porogaraamuuji hakkunde leyɗeele (MSU), ngarii e leydi Nijeer e hitaande 1958. Goomu nguu ƴeewtindiima nokku oo to Nsukka, e wiɗtude no feewi geɗe keewɗe ceertuɗe jowitiiɗe e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal. Hayre nden waɗaama wakkati juulde jeytaare lesdi Naajeeriya, nde laamiiɗo debbo Alexandra mo Kent, laamiiɗo debbo Elizabeth II, wadi ɗum. Kalaasuuji puɗɗii ko ñalnde 17 oktoobar 1960 e binnditagol 220 almuudo e 13 tergal gollordu jaŋde. Nde laati Jaami'aare arandeere nder Naajeeriya, jaami'aare arandeere nde laamu lesdi Naajeeriya sosi, nden nder hitaande 1963, jaami'aare arandeere hokkata dipolomaaji lesdi Naajeeriya.[110] E hitaande 1957, Azikiwe haaliino e nulaaɓe Angalteer e Naajeeriya e nder batu Lancaster House e hitaande 1957, ɗo doosɗe fedde nde ngam Naajeeriya jeytaare mum feewnaa. Joɗnde nde ko gardiiɗo jaagorɗe leydi Biritaan ardii, waɗii won e nulaaɓe leydi Najeriya. Ardii dental ngal ko Abubakar Tafawa Balewa mo kawtal yimɓe woylaare, Obafemi Awolowo mo fedde Action, Eyo Ita mo lannda ngenndiijo jeytaare e Ahmadu Bello mo kawtal yimɓe woylaare. Ñalnde 3 feebariyee 1959, Azikiwe jaɓɓiima Kwame Nkrumah (gardiiɗo jaagorɗe leydi Gana keso toɗɗaaɗo) njillu to fuɗnaange leydi Nijeer. O yilli suudu joonde diiwaan fuɗnaange e wondude e wondiiɓe makko, Hon. Jaagorgal ko feewti e geɗe caggal leydi, hono Kodjo Botsio e wasiyaaji ko feewti e geɗe Afrik, hono George Padmore. Nnamdi Azikiwe huutoriima ñalngu nguu, to suudu sarɗiiji fuɗnaange, ngam waɗde konngol teddinoowo gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Nkrumah, o siftini no Kwame dartiniri golle Afrik. Ñalnde 1 oktoobar 1959, Azikiwe lomtii Michael Okpara, gardiiɗo diiwaan fuɗnaange. Ñalnde 28 oktoobar 1959, guwerneer seneraal Robertson habrii fusde suudu sarɗiiji leydi ndii, tawi ina waɗi 184 tergal, tuggi 1 noowammbar 1959, mbele woote jeytaare ina mbaɗee. Ñalnde 12 desaambar 1959, woote parlemaa mbaɗaama to Nijeer ngam ƴamde 312 jooɗorde e nder suudu sarɗiiji. Diɗɗal lesdi Naajeeriya e Kamerun (NCNC) ngal Azikiwe woni arandeere nden heɓi 2,594,577 woote e 89 jooɗorde. Fedde Awolowo (AG), woni 2ɓo e 1 992, 364 woote e 75 jooɗorde. Kongres yimɓe woylaare lesdi Tafawa Balewa (NPC) woni 3ɓo e 1 922 179 e 148 e nder 312 jooɗorde nder suudu sarɗiiji. Lanndaaji tati mawɗi ɗi e nder woote ɗee mbaawaano heɓde jooɗorɗe keewɗe ngam sosde laamu. Guverneur général Robertson noddi Tafawa Balewa yo o dañ laamu ngu. Ñalnde 16 desaambar, Ahmadu Bello e Tafawa Balewa etinooma yettaade nanondiral ngam waawde jogaade laamu nguu hakkunde NPC e NCNC. Governor General humpitaama e kawral ngal, ko ɗum waɗi o jaɓi kabine sappo e jeegom mo Balewa suɓii.[111][112] == Ndimaagu leydi Naajeeriya == Ñalnde 29 lewru juko hitaande 1960, parlemaa leydi Biritaan ƴetti kuulal jeytaare leydi Najeriya, hitaande 1960, ngal hokki ndimaagu leydi Najeriya. Jamma 30 suwee 1960, laana ndiwoowa British Union Jack jippinaa e kewu mawningol, tawi tedduɓe tawtoraama. Ñalnde 3 oktoobar 1960, laamɗo debbo biyeteeɗo Alexandra lomtotooɗo laamɗo debbo oo, udditi Parlemaa gadano leydi ndii. Doosgal kesal, sosngal njuɓɓudi fedde nde gardiiɗo jaagorɗe cuɓaaɗo e hooreejo leydi kewu sosaa. Laamu kawtal NCNC e NPC woni laamu nde Naajeeriya heɓi ndimu mum e hitaande 1960, Sir Tafawa Balewa woni hooreejo leydi ndi, Dr. Nnamdi Azikiwe woni hooreejo Senaa. Ɓooytaani, Azikiwe lomtii Sir James Robertson, wonti Guwerneer Seneraal gadano e nder leydi ndii. Kono e nder doosɗe leydi Najeriya, guwerneer jeneral ko hooreejo leydi tan. Darnde Guwerneer-General e terɗe Diisnondiral Laamɗo debbo, mbaɗti Azikiwe dow politik lannda. Kabinee hooreejo lesdi Naajeeriya arandeere Tafawa Balewa hawti bee; M Johnson, Bukar Dipcharima, Ayo Rosiji, Aja Wachukwu, Kolawole Balogun, e Victor Mukete (Kamerun), Samuel Akintola, Raymond Njoku, Alhaji Ribadu, Kingsley O. Mbadiwe, Festus Okotie-Eboh, e Allaji Inua Wada.[113][14] Sir Tafawa Balewa waɗii konngol mum to nokku biyeteeɗo Race Course (hannde ko nokku Tafawa Balewa) to Lagos e nder ñalɗi jeytaare leydi ndii. E nder konngol makko o wiyi, "Kewu hannde oo ko ñalngu nguu, ko ñalngu nguu fuɗɗii duuɓi sappo e joyi jooni, ngu yettiima ɗo haaɗi. Ko e manngu laaɓtungu, min mbiyata ko keɓgol Jeytaare men ngol alaa ko nanndi e mum e nder annals daartol. Kala taƴre men nde ina waɗi planfuncelly e dow doosgal men e kaaldigal udditiingal, wonaa tan hakkunde wakili’en denndaangal nafooje ceertuɗe e nder leydi Najeriya kono ko e ballondiral e laamu njuɓɓudi ndi hannde woppi laamu mum."[115] == Gomnajo lesdi Naajeeriya == Nde ngon-mi suka mi yi’i gite: gite Naajeeriya wonta leydi mawndi e nder duunde Afrik ummotoonde; visions of Nigeria hokkata ndimu haa ɓe nder maccungaaku, e heɓugo laawol demokaraasi ngam ɓe ɗonno lulla nder illusion of security les laamu koloñaal..Miɗo hooli mi hoyɗan koyɗi am nder jam e ɓeydaari cemmbiɗinki yimɓe leydi am Naajeeriya. Motto fedde jeytaare leydi Naajeeriya woni Kawtal e Nuɗɗinki. Miɗo ñaagii nde ndeenten ngootaagu men, ndeentoo goonɗinal men. — Nnamdi Azikiwe (duuɓi 1960, Londres)[116] Azikiwe ko gardiiɗo jaagorɗe leydi Angalteer, hono Harold Macmillan, wasiyii mo yo lomto Sir James Robertson, e nder njillu makko to Lagos e fuɗɗoode hitaande 1960. Joɗnde Guwerneer-Jeneral fedde nde e nder haala tiitoonde, waɗi mo wakiliijo laamɗo leydi Angalteer to leydi Nijeer. Udditgol Azikiwe e lewru noowammbar 1960, seedtiima yoga e gollodiiɓe makko e nder Atlantik ɓaleejo, won heen ko Martin Luther King Jr. Du Bois, Sirli Graham Du Bois, Ami Jak Garvey, e Joorji S. Suyler.[117] Martin Luther King Jr. hollitii wonde hareeji ndimaagu e nder leydi Nijeer e nder leyɗeele Afrik goɗɗe ina njogii batte keewɗe e dille jojjanɗe aadee Amerik, o siftini wonde Azikiwe e ardiiɓe Afrik woɗɓe ko "jaambaarooji ɓurɗi lollude e ko ɓuri heewde e duɗe jaaɓi haaɗtirde Negro en aduna o." Haa timminorde haala maako, Zik wi'i, "min, ɓe mbaawata siftoreede no haanirta nii, min mbaɗi Naajeeriya hannde, ɓe ngaddi ndimu nder leydi men, ɓe ndewi kawtal men bana lenyol", ko "taariiha hokki yam geɓe mawɗe ngam mi heɓa batte duumotooɗe e ngam wadduki haaje yimɓe men." O wiyi kadi "mi jogaaki miijo e wellitaare am walla hay kisal walla hay nguurndam e hoore mum, so tawii ko ɗeen ngoni coggu ngu pot-mi yoɓde ngam ardaade ngam hisnude ndimaagu e ngootaagu leydi am."[118] Azikiwe tawtoraama batu diiwaan Afrik gadano Fedde Adunaare Golle (OIT), ngu yuɓɓinaa to Lagos, leydi Nijeer e lewru Duujal 1960. Tawtoraama heen: Mr. Johnson, jaagorgal golle leydi Nijeer e hooreejo batu nguu, Mr. Demby, jaagorgal golle leydi Siyeraa Leyoon, e David Director A-G19,[ ILO.19]. E lewru desaambar 1961 Fedde Ameriknaare Pinal Afrik (AMSAC) yuɓɓinii ñalngu mawngu e nder wuro Lagos, to leydi Nijeer. Yimɓe Ameriknaaɓe mawɓe ko wayi no Nina Simone, Langston Hughes, e Lionel Hampton njahii e yahdu AMSAC timmundu ngam semmbinde jokkondiral hakkunde Afriknaaɓe e Ameriknaaɓe/Afriknaaɓe. Ɓe njaɓɓaama e Azikiwe to Lagos.[120] Ñalnde 17 noowammbar 1961, e nder konngol makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Najeriya to Nsukka, Zik hollitii eɓɓaande mum ngam Najeriya ƴettude doosgal leydi republique tawa ina heddii e tergal Commonwealth. E hitaande 1962, Azikiwe eeriima ardiiɓe Afrik e nder batu Lagos, yo cos fedde dowlaaji Afrik. Koolol Lagos ngol winnditii sarɗiiji eɓɓaaɗi ngam "Fedde hakkunde Afrik e Malagasi" e gardagol Azikiwe. Caggal ɗuum, nde jaɓaa e lewru mee 1963 e Fedde Ngootaagu Afrik.[121] E hitaande 1963, Azikiwe yamiri gollorde gadane nde Guinness mahi caggal leydi Irlannda e Angalteer to Lagos == Hooreejo leydi (1963-1966) == Leydi Naajeeriya sosaa ko ñalnde 1 oktoobar 1963, Abubakar Tafawa Balewa woni gardiiɗo jaagorɗe (hooreejo laamu) e Benjamin Nnamdi Azikiwe woni hooreejo (hooreejo leydi) e hooreejo konu. Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndi hono Tafawa Balewa hollitii waylude doosgal leydi ndi 1960 ngam waylude Azikiwe e wonde Guwerneer Jeneral, e waylude tiitoonde makko e wonde hooreejo leydi kewu. Balewa hollitii wonde Azikiwe ina foti innireede hooreejo leydi e nder doosɗe leydi 1963 sabu leydi Naajeeriya meeɗaani yoɓde Dr. Ko zuum wazi, kuulal 157 doosgal leydi Najeriya 1963, tiitoonde mum ko Nnamdi Azikiwe ngam wonde hooreejo leydi, ina winndaa heen "Nnamdi Azikiwe ina foti wonde hooreejo leydi e ñalngu ngu doosgal leydi ndi fuzzii."[122][123] Ñalnde 30 lewru Duujal hitaande 1964, wooteeji feddeeji gadani e nder leydi Nijeer gila nde heɓi jeytaare mum. Woote ɗee njoofiima jonte keewɗe sabu luural hakkunde limoore inɗe gonɗe e doggol wooteeji ɗii e doggol binnditagol ngol. Lebbi jeegom caggal wooteeji ɗii, fotde 2 000 neɗɗo maayi e fitinaaji baɗnooɗi e nder diiwaan hirnaange.[124] === 1964 kiris e kuudetaa === Nigerian Daily Express wi'i nyande 3 mars 1964, "Haa heɓugo ndimu lesdi Naajeeriya nder hitaande 1960, eɓɓoore amin arandeere ngam anndugo ɗuuɗal yimɓe lesdi Naajeeriya laati kuugal limngal yimɓe lesdi Naajeeriya nder hitaande 1962. Hooreejo komitiiru limngal lesdi Naajeeriya wakkati man woni J. J. Warren. Njeñtudi limngal yimɓe lesdi Naajeeriya ko ɓuri miliyon ha Gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii, Abubakar Tafawa Balewa salii njeñtudi ndi o woppi Mr. Warren, o yamiri yo o riiwtu e hitaande 1963. Caggal nde o waɗi manipulaasiyoŋ, njeñtudi binnditagol ngol hollitii wonde Fuɗnaange ina les limtaa e miliyoŋaaji 8,5 e nder hitaande 1962 gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii ɓeydii dow limoore ndee haa 65,66 miliyoŋ woote fedde ndee e lewru desaambar 1964 ngaddi caɗeele mawɗe, ruppitii laamu kawral NPC e NCNC. Wooteeji ɗii mbaɗii boykotuuji keewɗi, njulaagu, hulɓinaare, njulaagu e fitinaaji ɗi Azikiwe waɗi haa o salii noddude gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii hono Balewa ngam sosde laamu kesu. Balɗe seeɗa, jokkere enɗam apokaliptik ina jokki e dow leydi ndii haa nde Azikiwe ƴetti konngol e dow doosɗe leydi ndii.[126] == Nguurndam neɗɗo == Azikiwe resi debbo mum gadano biyeteeɗo Flora Azikiwe ñalnde 4 abriil 1936 to Akra, to Cote d’Or nde o woni gardiiɗo jaaynde Afrik subaka. Ɓe ndañi ɓiɓɓe nayo, ɓiɗɗo debbo gooto e ɓiɓɓe worɓe tato. E hitaande 1973 Azikiwe resi debbo mum ɗiɗaɓo Uche Azikiwe nde o yahrata e duuɓi 26. Ɓe ndañi ɓiɓɓe ɗiɗo. == Posto hooreejo leydi e duuɓi cakkitiiɗi == Laamu leydi Najeriya momti diiwanuuji feddeeji nay ɗii ñalnde 24 lewru mbooy hitaande 1966. Won e leƴƴi fuɗnaange fotde 115 neɗɗo mbaraama e nder fitinaaji politik ñalnde 28 lewru mbooy-2 lewru juko hitaande 1966 ñalnde 29 sulyee 1966. Fotde 30 neɗɗo mbaraama e hareeji politik to Lagos ñalnde 29 sulyee-1 ut 1966, fotde 250 000 leñol fuɗnaange ndogi ummoraade e diiwaan Fuɗnaange fayde e diiwaan fuɗnaange caggal kuudetaa konu. Lietnaa Kolonel Yakubu Gowon huniima wonde hooreejo laamu konu fedde nde caggal kuudetaa konu, o artiri diiwanuuji fedde ndee nay ñalnde 31 ut 1966. Fotde 2 000 leñol Igbos mbaraama e nder fitinaaji politik e nder diiwaan Fuɗnaange to4ctober L69 Chukwuemeka Odumegwu Ojukwu, guwerneer konu diiwal fuɗnaange leydi Naajeeriya, anndinii dow diiwal ngal natti jaɓugo Gowon bana hooreejo laamu konu lesdi Naajeeriya nyande 2 mars 1967. Lietnaa Kolonel Gowon hoosi bawɗe timmuɗe bana komandaajo mawdo laamu e hooreejo laamu militaari7 ngam ardungal 1967. Gowon anndini laamu nguu ñalnde 28 lewru Mbooy hitaande 1967. Ojukwu bayyini jeytaare leydi Biafra to fuɗnaange leydi Nijeer ñalnde 30 lewru Mbooy hitaande 1967 caggal nde laamu fedde ndee teddinaani nanondiral Aburi.[127] 127 128 129 130 77. Azikiwe e fuɗɗoode ina wallitnoo Biafra e anndinde ɗum e nder winndere ndee. O huutoriima doole makko politik ngam ardaade delegaasiyoŋ Biafra caggal leydi ngam jaɓde dowla jeytaare. E hitaande 1968, nde o yiyi batte hare ndee, o ñaagii Ojukwu nde o joofnata kaaldigal e Gowon, tawi o dañaani heen nafoore. Azikiwe woɗɗitii politik caggal wolde. O woniino hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos tuggi 1972 haa 1976. Jokkugol laamu konu e rokkude laamu laamu demokaraasi e hitaande 1979 rokki Azikiwe fartaŋŋe wartaade politik. O naati nder lanyol yimɓe lesdi Naajeeriya nder hitaande 1978, o waɗi ɗaɓɓaande ardiiɗo leydi Naajeeriya nde o heɓi nasaraaku nder hitaande 1979 e hitaande 1983. O acci siyaasaaku haa abada ɓaawo kuudetaa konu nder hitaande 1983 nde Muhammadu Buhari ardii === Duuɓi cakkitiiɗi === Fitinaaji meeɗaay wonde kuutorgal ngal min kuutortoo, minen sosɓe leydi Najeriya, ngam safrude caɗeele politik. E nder aadaaji Angalteer, min kaaldii e Biro Koloñaal ngam jaɓde caɗeele amen ngam ŋakkeende e moƴƴere haala amen ngam laamu hoore mum. Caggal batuuji jeegom doosɗe leydi e hitaande 1953, 1954, 1957, 1958, 1959, e 1960, Angalteer rokkii en hakke ngam tabitinde jeytaare men politik gila 1 oktoobar 1960. Hay gooto e lanndaaji politik leydi Najeriya ɗi meeɗaani ƴettude jeytaare men politik e men happy violed to en meeɗaani jaɓde jeytaare men politik wonde hay toɓɓere ƴiiƴam Angalteer walla Najeriya rufaaka e nder hare men ngenndiire ngam nokku men e naange. Ndee ɗoo hujja daartol addani mi wiyde e yeeso yimɓe fof e nder leydi Najeriya wonde laamu nguu rokkii en laamu hoore mum e dow lowre kaŋŋe. Ko goonga, yonta am ina cemmbina mi, kono geɗe daartol ɗee ko ɗe njiyataa. Miɗo sikki ko ɓuri mettude ko ‘Sukaaɓe Turki’ men pellitii naatnude elemen mbayliigu bonngu e nder politik leydi Najeriya. No ɓe e renndo men fof mbaawirta ustude politikaaji tiiɗɗi, ma a taw nannguɗi, ko politik mo alaa hakkille. Mi jokki bee Seneraal Aguiyi-Ironsi, Ofiisaajo Seneraal Ardiido sooja'en lesdi Naajeeriya, mo mi faami, jooni o hoosi kuuɗe laamu lesdi Naajeeriya. Miɗo sakka golle am ngam kala udditgol jam ngam haɗde ƴiiƴam ɓeydaade, ngam weltinde ofiseeji muusɗi ɗii, e artirde sariya e deeƴre. So mi nanii haala makko tan, mi waɗa peeje ngam hootde galle. Ko fayti e am, miɗo jogori warde ardiiɓe men politik e konu ko musiiba ngenndiijo. — Jaabawol hooreejo leydi Nnamdi Azikiwe e kuudetaa konu gadano, hitaande 1966.[131] Ñalnde 8 noowammbar 1989, jaayɗe ciifi e fenaande wonde Azikiwe maayii, sabu naamne jaayndiyanke BBC jowitiiɗe e ngonka makko. O artiri o wiyi "mi yaawaani yaltude oo aduna, sabu ko kañum tan woni tagofeere nde nganndu-mi." E hitaande 1991, Azikiwe yahiino e udditgol nokku Nnamdi Azikiwe to Zungeru, nokku ɗo o jibinaa ɗoo, e juuɗe hooreejo leydi Ibraahiima Babangida. E nder ndunngu 1995, o rokki yeewtere to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, Pennsylvania e gardiiɗo jokkondiral hakkunde yimɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. Azikiwe maayi haa ñalnde 11 lewru Mbooy hitaande 1996, to opitaal janngirde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya to Enugu caggal nde o rafi ko juuti. O yahrata ko e duuɓi 91. Azikiwe rokkaama wirwirnde dowla e laamu Sani Abacha, caggal fotde jonte ɗiɗi kewuuji ngenndiiji. Ɓanndu makko nawaama e gure keewɗe teeŋtuɗe e nder leydi ndi ngam sunaare e teddungal. O wirnaa e wuro makko Onitsha ñalnde 16 noowammbar 1996, ñalnde wonnde ñalngu ngu o heɓi duuɓi 92. E maayde Azikiwe, jaaynde wiyeteende New York Times teskiima, "O toowii dow geɗe ngenndi ɓurndi heewde yimɓe e nder Afrik, o heɓi darnde jaambaaro ngenndiijo goonga, garɗo teddineede e nder diiwaanuuji e leƴƴi ceertuɗi leydi makko."[132] E hitaande 2019, laamu hooreejo leydi Muhammadu Buhari ƴettii golle timminde suudu ndu Dr Nnamdi Azikiwe, ndu anndinaama ndu nokkuure nden.[133][134] == Innde e ndonu daartol == E nder teeminannde 19ɓiire, ƴaañgal Afrik seediima laamuuji Orop ina peccii Afrik, ina kuutoroo jawdi aadee e tago. Ƴellitaare miijo politik Afrik feeñi ko e anniya yiylaade eɓɓoore miijo jaɓgol hoore mum e ngenndiyaŋkaagal pinal cemmbinngal. Ina jeyaa e daraniiɓe Pan Afrik, Nnamdi Azikiwe, Pilot ndimaagu leydi Nijeer. Nokku Azikiwe nder cosmology Naajeeriya ɗon yaaji haa darnde maako nde o jogi. O rokki ngenndiyaŋkaagal e hare jeytaare maanaa keso. Zik, e oon sahaa to duɗal Hope Waddel, ina anndi miijooji Marcus Garvey ko fayti e Pan-Afrik, teeŋtinoowo doole Afriknaaɓe, e rimɗinde Afrik e juuɗe Afriknaaɓe. Ɗum addani Zik naamnaade laawɗingol koloñaal e nder Afrik, tee ina jeyaa e ko Garvey wiyi ngam rimɗinde Afrik e laamuuji koloñaal. E wakkati nde Naajeeriya woni haa jooni mooɓre diiwalji feere-feere, anndalji e dente nokkuuje, Zik fuɗɗi ƴamɗe ngam heɓugo ndimu Naajeeriya e ngam sosde senngooji ɗi ngalaa lenyol, ɗi ngalaa leƴƴi ngam yidde lesdi Naajeeriya e yidde lesdi maɓɓe.[116][135] Azikiwe yahiino to Amerik ɗo o janngi e jannginde e nder duɗe jaaɓi haaɗtirde ceertuɗe to Fuɗnaange, o yi’i weeyo ngo njiyaagu e ƴellitaare `Negro' radikal. O heɓi kadi ballal e hooreejo leydi Amerik e teeminannde 19ɓiire, hono James A Garfield, e dow huɗo ngam weltinde njiimaandi politik. Nde o arti e Afrik worgo, ko ɓuri teeŋtude e ngoƴa makko, ko ɗum waɗi, wonaa hare leydi, ngenndiyaŋkoore, kono ko hare winndereyankoore, winndereyankoore ngam leñol ɓaleejo. Ko o gardiiɗo jaaynde African Morning Post to Accra, tuggi 1935 haa 1937, Azikiwe heɓi ɗoon e ɗoon innde sabu jaayndeyaagal makko toowngal `American style' e ñiŋde cuusal makko e njuɓɓudi koloñaal, e ardiiɓe koloñaal kam e ardiiɓe Afrik nokkuuji ɗii. Semmbe makko ina yaaji e nder leyɗeele koloñaal Biritaan en fof, ko kanko woni doole guurɗe won e ardiiɓe Afrik hono Kwame Nkrumah, Julius Nyerere, Dauda Jawara, Kenneth Kaunda e Milton Obote e woɗɓe. Jaayndeyaagal Azikiwe kaɓanngal e ƴattooje ko kañum woni sabaabu ɓurɗo teeŋtude e darnde makko e doole makko, kadi ko kañum woni sabaabu ɓurɗo teeŋtude e ummital Naajeeriya. Azikiwe sosi fedde jaayndeyaagal wiyeteende Zik Group, nde o sosi e nde o yuɓɓini Pilot West African, nde o inniri « kaayitaaji ngenndiyaŋkooji ñaamooɓe yiite, doolnuɗi, ɓurɗi toowde ». E les njiimaandi Zik Group o wayli golle jaayɗe Afrik hirnaange, o hollitii wonde jaayndeyaagal e ɗemngal Engele ina waawi dañde nafoore, o yaajtini nafoore makko e jogaade ko ina tolnoo e jaayɗe 12 ñalnde kala, ɗe Afriknaaɓe njiylotoo. Pilot Afrik hirnaange mawni no feewi gila e doggol adanngol ngol 6 000 ekkol ñalnde kala, haa e doggol ko ina ɓura 20 000 ekkol e tolno mum e kitaale 1950.[136][137][138] Kaayitaaji keertiiɗi ɗi Nnamdi Azikiwe, hooreejo leydi Naajeeriya arandeejo, ɗon mari haaje nder suudu defte maako haa Nsukka, Naajeeriya. Ina jeyaa e ɗeen binndanɗe keertiiɗe, eɓɓaande ciimtol makko, binndanɗe dowla ummoraade e gardagol makko, binndanɗe politik jowitiiɗe e Republique Biafra, kaɓirɗe ummoraade e kampaañ Azikiwe e hitaande 1979 e 1983, kam e defte e jaayɗe seeɗa ɗe keewaani. Jaaɓihaaɗtirde Vanderbilt, e ballal kaalis e porogaraam defte binndaaɗe e nder defterdu UCLA, waɗii ɗeen geɗe dijital ngam sosde mooɓondiral geɗe puɗɗaaɗe jowitiiɗe e jaŋde leydi Najeriya e leydi Biafra [139]. Ndee ɗoo deftere ina heɓoo e dijital rewrude e defterdu UCLA[140] === Teddungal === Leydi Biritaan : Tergal e Diiso doosɗe leydi Biritaan, ñalnde 16 noowammbar 1960.[141] Komanda mawɗo fedde nde (GCFR).[142] === Degreeji teddungal === Azikiwe heɓi dipolomaaji teddungal 14 ummoraade e duɗe jaaɓi haaɗtirde Najeriya, Amerik e Liberiya, teeŋti noon : Pennsylvanie 1946: Doktoor to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln Virginia Hirnaange 1947: Doktoor ɓataakeeji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Storer Washington, D.C. 1950: Jaaɓi-haaɗtirde Howard heɓi Doktoraa mum to bannge sariya Michigan 1959: Doktoor tedduɗo e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Michigan[143] Naajeeriya 1961: Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji (D.Litt.) to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Naajeeriya[144] Liberiya 1969 : Doktoraa mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde Liberiya Pennsylvanie 1980 : Doktoor tedduɗo e ɓataakeeji aadee to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pennsylvanie Woɗɓe ina mbaɗi dipolomaaji ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan, duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, UNIZIK, e FUTO.[145] === Siftorde e monumndaaji === === Kaalis e tammborɗe posto === Natal Azikiwe feeñii e kaalis ₦500 leydi Naajeeriya gila hitaande 2001. Natal makko ina tawee e limlebbi postooji ɗi ɓe peeñnini e hitaande 1964, gila ndeen kadi feeñii e limlebbi goɗɗi.[150] === E nder pinal leñol === Nguurndam Azikiwe gadana ko kanko winndi, yaltinaa e hitaande 1970, tiitoonde mum ko Odyssey am: nguurndam am. Laamu leydi Naajeeriya sosi njeenaari Zik, njeenaari ardungal hitaande kala, e hitaande 1995, ngam teddinde Azikiwe. E hitaande 2006, Ben Obi fuɗɗii yeewtere hitaandeere Zik ngam maayde golle moƴƴe e ndonu Azikiwe.[151] Filoosofi jaŋde Azikiwe hollitaama e nder filmo binndaaɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya.[152] E hitaande 2023, Fedde Duke Shomolu yaltinii pijirlooji tuugiiɗi e nguurndam e jamaanu Azikiwe. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Michigan State sosi ‘Fedde janngooɓe Afriknaaɓe hakkunde leyɗeele Nnamdi Azikiwe’ e hitaande 2023, ngam wallitde janngooɓe Afriknaaɓe hakkunde leyɗeele MSU to Afrik ngam wiɗtooji. Njeenaari ndii ko ngam teddinde Azikiwe mo gollodii e jannginooɓe MSU ngam mahde duɗal jaaɓi-haaɗtirde (Jaaɓi-haaɗtirde Naajeeriya) to Fuɗnaange Naajeeriya. === Teddungal aadaaji === Azikiwe naatnaa e renndo Agbalanze Onitsha e innde Nnanyelugo e hitaande 1946, ko ɗum anndinde worɓe Onitsha jogiiɓe golle maantiniiɗe. E hitaande 1962, o wonti mawɗo leydi ɗiɗaɓo (Ndichie Okwa) hono Obi Oziziani.[130] Mawɗo Azikiwe toɗɗaama bana Owelle-Osowa-Anya mo Onitsha nder hitaande 1972, ɗum waɗi mo ardiiɗo ronkaaku arandeejo (Ndichie Ume) nder caltal Igbo nder laamiiɗo lesdi Naajeeriya.[107] == Miijooji politik == Zikism; ko miijo politik ɓurngo lollude e Nnamdi Azikiwe, faandaare mum ko ustude hakkillaaji sukaaɓe Afriknaaɓe. E sahaa nde dowlaaji Afrik ngonnoo e les njiimaandi Angalteer, Zik ƴetti filosof mum politik, hono miijo mbayliigu. Canons jowi Zikism woni "Balans Ruuhu", "Regeneration Sociale", "Determinism Faggudu", "Emancipation Mentale", e "Ummital Politik". E werlaade annoore ɓurnde laaɓtude e canons, Azikiwe teeŋtinii, "Ko adii fof, mi ƴettii konngol balance spirituel ngam hollirde ndimaagu teskinngu e nder ɓernde, miijo e miijo... Ɗiɗaɓere, mi mahii ƴellitaare renndo ngam hollirde ndimaagu fedde e ndimaagu diisnondiral .. Tataɓol, mi ventured e nder faggudu taprocie so I goongɗini Mi lootii hono ngool ngonka nguurndam determinism faggudu, sabu miɗo gooŋɗini miijo Karl Marx e firo faggudu daartol e nder lewru e nder Afrik fof... Nayaɓol ngol, mi fellitii waɗde yah-ngartaa e nder fannuuji hakkille ... Ko ɗum waɗi mi ƴetti tesis wonde emancipaasiyoŋ hakkille ina haani wonande Afriknaaɓe jannguɓe bonɓe. Joyaɓere ... alaa ko waawi sikkeede e Risorgimento politik Afriknaajo, nde tawnoo wellitaare ɗeen sarɗiiji ina ɗaɓɓi ndimaagu nguurndam, ndimaagu, e jokkude wellitaare." Weltaare Neo; Azikiwe huutoriima pinal Afriknaaɓe e faggudu Afriknaaɓe ko adii koloñaal ngam ƴellitde miijo makko faggudu Neo-Welfarist, o wasiyii eklektisism e pragmatism ngam wonde tuugnorgal filosofi wonande neo-welfarism.[153] Pragmatisme eklektik; Eklektik-pragmatism wonande Azikiwe ko feere ɓurnde moƴƴude ngam haɓaade haa teeŋti e goongaaji keewɗi fannuuji faggudu e politik. Ko feere etaade yuɓɓinde miijooji nannduɗi e luurondirɗi, wonaa e safrude luural, kono ko e suɓaade e hawrude e ko nafata e ko waawi huutoreede e kala heen ngam heɓde paandaale yiɗde. Nii woni, pragmatisme eklektik ina wayi no ko feere ɓurnde moƴƴude ngam haɓaade caɗeele Afrik e nder ƴeewndorɗe ceertuɗe e teskinɗe ɗe njiylotonoo ɗe.[154] === Golle === Zik (1961) Odiseeji am (1971) Afrik keso (1973) Liberiyaa e nder politik winndere (1931) ——— (hitaande 1966). Teemedere Ciimtol Ciimtol e Yimre Rt. Hon. Doktoor Nnamdi Azikiwe. Duɗal njuɓɓudi e karallaagal. <nowiki>ISBN 978-2736-09-0</nowiki>. Sifaa siyaasaaku ngam lesdi Naajeeriya (1943) Faggudu leydi Naajeeriya (1943) Zik: Cuɓagol konnguɗi Doktoor Nnamdi Azikiwe (1961) Daartol warngo: Goonga walla fenaande? (1946) Ko adii men ina woodi yanaande udditiinde (1947) Jaango Pan-Afrik (1961) Goongaaji ngootaagu Afrik (1965) Iwdi wolde hakkunde leyɗeele Naajeeriya (1969) Mi ɗon nuɗɗina Naajeeriya gooto (1969) Eɓɓooje jam ngam joofnude wolde hakkunde leyɗeele Naajeeriya (1969) Kaaldigal dow Laamorde Kesum ngam Naajeeriya (1974) Taggol lesɗe ɗuuɗɗe nder Naajeeriya, limngal siyaasaaku (1974) Demokaraasi e jeertinaango konu (1974) Reorientaasiyoŋ miijooji Najeriya : yeewtere ñalnde 9 lewru Duujal hitaande 1976, e ñalngu udditgol kaalis dokkal UNN (1976) Hare men ngam Ndimaagu; Kiriis luumo Onitsha (1976) Njaafoɗen Ɓiɓɓe Men. Eeraango feewde e ardiiɓe e yimɓe Onitsha e nder caɗeele luumo (1976) Koolol jimɗi (1977) Soliloquies wolde nder leydi: Ko ɓuri heewde e jimɗi (1977) Teemedde e nder miijo renndo e politik Afrik (1978) Gartirgol Demokaraasi Naajeeriya (1978) Golle ɓennuɗe ɗe ngalaa nanndo: Jaabawol am e caɗeele mawɗo Awolowo (1979) Haala ɓernde (1979) ——— (hitaande 1980). Miijo ngam Naajeeriya: Kapitaalisma, Sosiyaalisma walla Weltaare?. Makmilan leydi Nijeer. h. 196. <nowiki>ISBN 9789781325212</nowiki>. ——— (hitaande 1983). Bonannde Hoolaare e NPN. ——— (hitaande 1983). Daartol Maa Ƴeewto Goongɗinɓe. == Ƴeew kadi == Ngenndiyankaagal Afrik Filoosofi Zikist Njeenaari Zik == Tuugnorgal == <references /> [[Category:Naajeeriya]] j4jpuwuaxo8vot3tek7jqfan1n6q08i Joseph Oqua Ansa 0 42281 174929 2026-06-20T13:41:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174929 wikitext text/x-wiki Joseph Oqua Ansa ko senateer mo leydi Najeriya wonnoo. O suɓaama duuɓi ɗiɗi nder hitaande 1979 e hitaande 1983 ngam o wakilta diiwal senateer Cross River South wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru (1979–1983).O laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya (NPN) Kugal Senator Ansa woni hooreejo goomu Senator dow kuugal e Productivity, o ɗon mari haaje hukuumaaji pamari ɗin, ɗum waɗi nyalnde lewru Mayru ndu'u anndinaama nyalnde siwtaare, nden boo nyalde huwooɓe nder leydi Naajeeriya. Ina winndaa kadi e binndital wonde o umminii motion "Senateur pour la vie". Nguurndam e maayde neɗɗo Joseph Oqua Ansa ko debbo, ko o Kerecee dewondirɗo senndikaajo, binndoowo e politik, o maayi ko ñalnde 26 noowammbar 2019 caggal rafi seeɗa, ko o baaba sukaaɓe 10, taaniraaɓe 14. Ñalnde 11 mars 2020, Senaa leydi Najeriya waɗii silsil minitaaji ngam siftorde mo. Tuugnorgal eb5rklu901jnqnlforkk04adcwzbret 174931 174929 2026-06-20T13:42:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174931 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Joseph Oqua Ansa ko senateer mo leydi Najeriya wonnoo. O suɓaama duuɓi ɗiɗi nder hitaande 1979 e hitaande 1983 ngam o wakilta diiwal senateer Cross River South wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru (1979–1983).O laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya (NPN) Kugal Senator Ansa woni hooreejo goomu Senator dow kuugal e Productivity, o ɗon mari haaje hukuumaaji pamari ɗin, ɗum waɗi nyalnde lewru Mayru ndu'u anndinaama nyalnde siwtaare, nden boo nyalde huwooɓe nder leydi Naajeeriya. Ina winndaa kadi e binndital wonde o umminii motion "Senateur pour la vie". Nguurndam e maayde neɗɗo Joseph Oqua Ansa ko debbo, ko o Kerecee dewondirɗo senndikaajo, binndoowo e politik, o maayi ko ñalnde 26 noowammbar 2019 caggal rafi seeɗa, ko o baaba sukaaɓe 10, taaniraaɓe 14. Ñalnde 11 mars 2020, Senaa leydi Najeriya waɗii silsil minitaaji ngam siftorde mo. Tuugnorgal a6hg4p3deq2vg6cu70vtpjmb4f51uyp 174932 174931 2026-06-20T13:43:47Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174932 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Oqua Ansa''' ko senateer mo leydi Najeriya wonnoo. O suɓaama duuɓi ɗiɗi nder hitaande 1979 e hitaande 1983 ngam o wakilta diiwal senateer Cross River South wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru (1979–1983).O laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya (NPN) == Kugal == Senator Ansa woni hooreejo goomu Senator dow kuugal e Productivity, o ɗon mari haaje hukuumaaji pamari ɗin, ɗum waɗi nyalnde lewru Mayru ndu'u anndinaama nyalnde siwtaare, nden boo nyalde huwooɓe nder leydi Naajeeriya. Ina winndaa kadi e binndital wonde o umminii motion "Senateur pour la vie". == Nguurndam e maayde neɗɗo == Joseph Oqua Ansa ko debbo, ko o Kerecee dewondirɗo senndikaajo, binndoowo e politik, o maayi ko ñalnde 26 noowammbar 2019 caggal rafi seeɗa, ko o baaba sukaaɓe 10, taaniraaɓe 14. Ñalnde 11 mars 2020, Senaa leydi Najeriya waɗii silsil minitaaji ngam siftorde mo. == Tuugnorgal == 63c4bf9jelmkjrjgwvlhuhd7r4ou5pp 174933 174932 2026-06-20T13:46:02Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174933 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Oqua Ansa''' ko senateer mo leydi Najeriya wonnoo. O suɓaama duuɓi ɗiɗi nder hitaande 1979 e hitaande 1983 ngam o wakilta diiwal senateer Cross River South wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru (1979–1983).O laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya (NPN).<ref name=":1">{{Cite web|last=Lawal|first=Tosin|date=2020-03-11|title=Senate in session|url=https://fmic.gov.ng/senate-in-session-20/|access-date=2021-07-13|website=Federal Ministry of Information and Culture|language=en-US}}</ref> == Kugal == Senator Ansa woni hooreejo goomu Senator dow kuugal e Productivity, o ɗon mari haaje hukuumaaji pamari ɗin, ɗum waɗi nyalnde lewru Mayru ndu'u anndinaama nyalnde siwtaare, nden boo nyalde huwooɓe nder leydi Naajeeriya. Ina winndaa kadi e binndital wonde o umminii motion "Senateur pour la vie". == Nguurndam e maayde neɗɗo == Joseph Oqua Ansa ko debbo, ko o Kerecee dewondirɗo senndikaajo, binndoowo e politik, o maayi ko ñalnde 26 noowammbar 2019 caggal rafi seeɗa, ko o baaba sukaaɓe 10, taaniraaɓe 14. Ñalnde 11 mars 2020, Senaa leydi Najeriya waɗii silsil minitaaji ngam siftorde mo. == Tuugnorgal == oqq05s2dt6tz2ns8su8lbhr6z3hy4f3 174934 174933 2026-06-20T13:47:10Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174934 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Joseph Oqua Ansa''' ko senateer mo leydi Najeriya wonnoo. O suɓaama duuɓi ɗiɗi nder hitaande 1979 e hitaande 1983 ngam o wakilta diiwal senateer Cross River South wakkati laamu lesdi Naajeeriya ɗiɗaɓuru (1979–1983).O laati tergal lanyol lesdi Naajeeriya (NPN).<ref name=":1">{{Cite web|last=Lawal|first=Tosin|date=2020-03-11|title=Senate in session|url=https://fmic.gov.ng/senate-in-session-20/|access-date=2021-07-13|website=Federal Ministry of Information and Culture|language=en-US}}</ref> == Kugal == Senator Ansa woni hooreejo goomu Senator dow kuugal e Productivity, o ɗon mari haaje hukuumaaji pamari ɗin, ɗum waɗi nyalnde lewru Mayru ndu'u anndinaama nyalnde siwtaare, nden boo nyalde huwooɓe nder leydi Naajeeriya. Ina winndaa kadi e binndital wonde o umminii motion "Senateur pour la vie". == Nguurndam e maayde neɗɗo == Joseph Oqua Ansa ko debbo, ko o Kerecee dewondirɗo senndikaajo, binndoowo e politik, o maayi ko ñalnde 26 noowammbar 2019 caggal rafi seeɗa, ko o baaba sukaaɓe 10, taaniraaɓe 14.<ref name=":0">{{Cite web|title=2nd Republic Senator representing C'River Southern Senatorial District laid to rest in Calabar {{!}} The Paradise|url=https://theparadise.ng/2nd-republic-senator-representing-criver-southern-senatorial-district-laid-to-rest/|access-date=2021-07-13|website=theparadise.ng|language=en-GB|archive-date=2023-06-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230620231813/https://theparadise.ng/2nd-republic-senator-representing-criver-southern-senatorial-district-laid-to-rest/|url-status=dead}}</ref> Ñalnde 11 mars 2020, Senaa leydi Najeriya waɗii silsil minitaaji ngam siftorde mo. == Tuugnorgal == c7mwwfjgy57klo7z0l8o132mink3l47 Godspower Ake 0 42282 174937 2026-06-20T13:56:45Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174937 wikitext text/x-wiki Godspower Umejuru Ake MHA, MFR (2 feebariyee 1940 – 8 ut 2016) ko dawriyanke to diiwaan Rivers, leydi Nijeer. O woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Rivers, kadi ko cukko hooreejo leydi. tuggi 1979 haa 1983, o lomtii diiwaan Ahoada I ngam lannda ngenndiijo leydi Nijeer. Ko kanko wonnoo jaagorgal keeringal to bannge leyɗeele e koɗki to guwerneer Peter Odili, darnde nde o joginoo gila 1999 haa 2007, haa arti noon e hawrude e ndee darnde e darnde cukko hooreejo ngenndiijo lannda Demokaraasi Yimɓe tuggi 2004 haa 2007. O wonti Mannda Demokaraasi Peoples' State tataɓo e hitaande 2007 2008 o golliima haa 2013 nde Ñaawirde Toownde yamiri yo o ittu e laamu. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake jibinaa ko wuro Erema e nder diiwaan Ogba-Egbema-Ndoni e nder diiwaan Rivers. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano Robinson Ijeoma Ake e Margaret Nwanwinyioka Ake. Tuugnorgal fxe59j8tqkpw0r4nfv0uy6dh37gn7m8 174938 174937 2026-06-20T13:58:22Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174938 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Godspower Umejuru Ake MHA, MFR (2 feebariyee 1940 – 8 ut 2016) ko dawriyanke to diiwaan Rivers, leydi Nijeer. O woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Rivers, kadi ko cukko hooreejo leydi. tuggi 1979 haa 1983, o lomtii diiwaan Ahoada I ngam lannda ngenndiijo leydi Nijeer. Ko kanko wonnoo jaagorgal keeringal to bannge leyɗeele e koɗki to guwerneer Peter Odili, darnde nde o joginoo gila 1999 haa 2007, haa arti noon e hawrude e ndee darnde e darnde cukko hooreejo ngenndiijo lannda Demokaraasi Yimɓe tuggi 2004 haa 2007. O wonti Mannda Demokaraasi Peoples' State tataɓo e hitaande 2007 2008 o golliima haa 2013 nde Ñaawirde Toownde yamiri yo o ittu e laamu. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake jibinaa ko wuro Erema e nder diiwaan Ogba-Egbema-Ndoni e nder diiwaan Rivers. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano Robinson Ijeoma Ake e Margaret Nwanwinyioka Ake. Tuugnorgal 2wsywmsat52esskecdhlpae8t8rbkgo 174939 174938 2026-06-20T13:58:56Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174939 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Godspower Umejuru Ake MHA, MFR''' (2 feebariyee 1940 – 8 ut 2016) ko dawriyanke to diiwaan Rivers, leydi Nijeer. O woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Rivers, kadi ko cukko hooreejo leydi. tuggi 1979 haa 1983, o lomtii diiwaan Ahoada I ngam lannda ngenndiijo leydi Nijeer. Ko kanko wonnoo jaagorgal keeringal to bannge leyɗeele e koɗki to guwerneer Peter Odili, darnde nde o joginoo gila 1999 haa 2007, haa arti noon e hawrude e ndee darnde e darnde cukko hooreejo ngenndiijo lannda Demokaraasi Yimɓe tuggi 2004 haa 2007. O wonti Mannda Demokaraasi Peoples' State tataɓo e hitaande 2007 2008 o golliima haa 2013 nde Ñaawirde Toownde yamiri yo o ittu e laamu. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake jibinaa ko wuro Erema e nder diiwaan Ogba-Egbema-Ndoni e nder diiwaan Rivers. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano Robinson Ijeoma Ake e Margaret Nwanwinyioka Ake. Tuugnorgal 5vye1vwas6a1r26how6ijv6xpjstaan 174940 174939 2026-06-20T13:59:47Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174940 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Godspower Umejuru Ake MHA, MFR''' (2 feebariyee 1940 – 8 ut 2016) ko dawriyanke to diiwaan Rivers, leydi Nijeer. O woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Rivers, kadi ko cukko hooreejo leydi. tuggi 1979 haa 1983, o lomtii diiwaan Ahoada I ngam lannda ngenndiijo leydi Nijeer. Ko kanko wonnoo jaagorgal keeringal to bannge leyɗeele e koɗki to guwerneer Peter Odili, darnde nde o joginoo gila 1999 haa 2007, haa arti noon e hawrude e ndee darnde e darnde cukko hooreejo ngenndiijo lannda Demokaraasi Yimɓe tuggi 2004 haa 2007. O wonti Mannda Demokaraasi Peoples' State tataɓo e hitaande 2007 2008 o golliima haa 2013 nde Ñaawirde Toownde yamiri yo o ittu e laamu. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ake jibinaa ko wuro Erema e nder diiwaan Ogba-Egbema-Ndoni e nder diiwaan Rivers. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano Robinson Ijeoma Ake e Margaret Nwanwinyioka Ake. == Tuugnorgal == c8j3zc8vqmn7s97pdwbkq2pk34yh9v8 174941 174940 2026-06-20T14:02:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174941 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Godspower Umejuru Ake MHA, MFR''' (2 feebariyee 1940 – 8 ut 2016) ko dawriyanke to diiwaan Rivers, leydi Nijeer. O woniino tergal e suudu sarɗiiji leydi Rivers, kadi ko cukko hooreejo leydi. tuggi 1979 haa 1983, o lomtii diiwaan Ahoada I ngam lannda ngenndiijo leydi Nijeer. Ko kanko wonnoo jaagorgal keeringal to bannge leyɗeele e koɗki to guwerneer Peter Odili, darnde nde o joginoo gila 1999 haa 2007, haa arti noon e hawrude e ndee darnde e darnde cukko hooreejo ngenndiijo lannda Demokaraasi Yimɓe tuggi 2004 haa 2007. O wonti Mannda Demokaraasi Peoples' State tataɓo e hitaande 2007 2008 o golliima haa 2013 nde Ñaawirde Toownde yamiri yo o ittu e laamu.<ref name="ref2">{{cite news|url=https://www.vanguardngr.com/2016/10/amaechi-hails-ex-rivers-pdp-chair-ake-says-governor-divine-mandate|location=Lagos, Nigeria|title=Amaechi hails Ex-Rivers PDP chair, Ake, says 'I was governor by divine mandate'|date=30 October 2016|access-date=29 October 2017|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref name="ref1">{{cite news|author=Nnamdi Felix|url=https://www.pmnewsnigeria.com/2013/04/15/court-sacks-pdp-executives-in-rivers-state/|location=Lagos, Nigeria|title=Court Sacks PDP Executives In Rivers State|date=15 April 2013|access-date=29 October 2017|newspaper=[[P.M. News]]}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ake jibinaa ko wuro Erema e nder diiwaan Ogba-Egbema-Ndoni e nder diiwaan Rivers. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano Robinson Ijeoma Ake e Margaret Nwanwinyioka Ake. == Tuugnorgal == g52hs8z9us1baaldsythe337xsq45gd Sunday Afolabi (politician) 0 42283 174945 2026-06-20T14:07:40Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174945 wikitext text/x-wiki Mawɗo Sunday Afolabi (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige. Ɓawo Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba. Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978). Fuɗɗoode golle politik Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari. Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. Tuugnorgal 2l8049lxsijxokglldaxq4ri6vh6qvi 174946 174945 2026-06-20T14:08:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174946 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Mawɗo Sunday Afolabi (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige. Ɓawo Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba. Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978). Fuɗɗoode golle politik Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari. Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. Tuugnorgal nsdp4nkem2kr54xy7saus6yju8bdb2w 174947 174946 2026-06-20T14:09:41Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174947 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige. == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba. Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978). Fuɗɗoode golle politik Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari. Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. Tuugnorgal cgpmg1f86v5ime0vs0az0q9ww49esra 174948 174947 2026-06-20T14:10:32Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174948 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige. == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba. Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978). == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari. Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == ijlrif5nqkdxtuz01r9ue5zusj2ubfv 174949 174948 2026-06-20T14:11:51Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174949 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba. Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978). == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari. Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == tpzv1wrel1xstyjthl46sd54i0fiwo0 174950 174949 2026-06-20T14:13:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174950 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba..<ref name="ego">{{cite news|url=http://1and1.thisdayonline.com/archive/2002/01/19/20020119enc02.html|title=Sunday Afolabi: Between Politics and Principles|last=Onwumelu|first=Ego|date=2002-01-19|access-date=2010-05-03}}{{Dead link|date=September 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978). == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari. Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == rlupuahj8ofeyhn7pgd5b0hucx75jy8 174951 174950 2026-06-20T14:14:13Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174951 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba..<ref name="ego">{{cite news|url=http://1and1.thisdayonline.com/archive/2002/01/19/20020119enc02.html|title=Sunday Afolabi: Between Politics and Principles|last=Onwumelu|first=Ego|date=2002-01-19|access-date=2010-05-03}}{{Dead link|date=September 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978).<ref name="dokun">{{cite web|last1=Oloyede|first1=Dokun|last2=Ikokwu|first2=Constance|author-link2=Constance Ikokwu|last3=Anakali|first3=Pius|date=2002-01-13|title=Yoruba After Ige... Which Way Forward?|url=https://www.thisdayonline.com/archive/2002/01/13/20020113cov01.html|access-date=2010-05-03|work=This Day}}</ref><ref>AFRICA WHO'S WHO, Raph Uwechue and Various Others, second edition 1991, Africa Books ltd, {{ISBN|0-903274-17-5}}.</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari. Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == i0q2jbszs8wbt2qptpbrkmqaudtvkim 174952 174951 2026-06-20T14:15:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174952 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba..<ref name="ego">{{cite news|url=http://1and1.thisdayonline.com/archive/2002/01/19/20020119enc02.html|title=Sunday Afolabi: Between Politics and Principles|last=Onwumelu|first=Ego|date=2002-01-19|access-date=2010-05-03}}{{Dead link|date=September 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978).<ref name="dokun">{{cite web|last1=Oloyede|first1=Dokun|last2=Ikokwu|first2=Constance|author-link2=Constance Ikokwu|last3=Anakali|first3=Pius|date=2002-01-13|title=Yoruba After Ige... Which Way Forward?|url=https://www.thisdayonline.com/archive/2002/01/13/20020113cov01.html|access-date=2010-05-03|work=This Day}}</ref><ref>AFRICA WHO'S WHO, Raph Uwechue and Various Others, second edition 1991, Africa Books ltd, {{ISBN|0-903274-17-5}}.</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari.<ref>{{cite web|url=https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|last=Iyizoba|first=Chinwuba|date=13 August 2009|work=Mercator|title=Nigeria's citadel of injustice|access-date=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813205943/https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|archive-date=2010-08-13|url-status=dead}}</ref> Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre. Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == nd4tf192gatqgahy3ncf2vahwlhklvj 174953 174952 2026-06-20T14:17:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174953 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba..<ref name="ego">{{cite news|url=http://1and1.thisdayonline.com/archive/2002/01/19/20020119enc02.html|title=Sunday Afolabi: Between Politics and Principles|last=Onwumelu|first=Ego|date=2002-01-19|access-date=2010-05-03}}{{Dead link|date=September 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978).<ref name="dokun">{{cite web|last1=Oloyede|first1=Dokun|last2=Ikokwu|first2=Constance|author-link2=Constance Ikokwu|last3=Anakali|first3=Pius|date=2002-01-13|title=Yoruba After Ige... Which Way Forward?|url=https://www.thisdayonline.com/archive/2002/01/13/20020113cov01.html|access-date=2010-05-03|work=This Day}}</ref><ref>AFRICA WHO'S WHO, Raph Uwechue and Various Others, second edition 1991, Africa Books ltd, {{ISBN|0-903274-17-5}}.</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari.<ref>{{cite web|url=https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|last=Iyizoba|first=Chinwuba|date=13 August 2009|work=Mercator|title=Nigeria's citadel of injustice|access-date=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813205943/https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|archive-date=2010-08-13|url-status=dead}}</ref> Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre.<ref>{{cite web|url=https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|publisher=[[Transparency International]]|title=Country Study Report: Nigeria 2004|last1=Ekeanyanwu|first1=Lilian|last2=Loremikan|first2=Shine|last3=Ikubaje|first3=John|accessdate=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110611182126/https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|archive-date=2011-06-11|url-status=dead}}</ref> Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999. O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == pq4q5qompgk0s3l5rmpekgqzk46raq8 174954 174953 2026-06-20T14:19:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174954 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba..<ref name="ego">{{cite news|url=http://1and1.thisdayonline.com/archive/2002/01/19/20020119enc02.html|title=Sunday Afolabi: Between Politics and Principles|last=Onwumelu|first=Ego|date=2002-01-19|access-date=2010-05-03}}{{Dead link|date=September 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978).<ref name="dokun">{{cite web|last1=Oloyede|first1=Dokun|last2=Ikokwu|first2=Constance|author-link2=Constance Ikokwu|last3=Anakali|first3=Pius|date=2002-01-13|title=Yoruba After Ige... Which Way Forward?|url=https://www.thisdayonline.com/archive/2002/01/13/20020113cov01.html|access-date=2010-05-03|work=This Day}}</ref><ref>AFRICA WHO'S WHO, Raph Uwechue and Various Others, second edition 1991, Africa Books ltd, {{ISBN|0-903274-17-5}}.</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari.<ref>{{cite web|url=https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|last=Iyizoba|first=Chinwuba|date=13 August 2009|work=Mercator|title=Nigeria's citadel of injustice|access-date=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813205943/https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|archive-date=2010-08-13|url-status=dead}}</ref> Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre.<ref>{{cite web|url=https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|publisher=[[Transparency International]]|title=Country Study Report: Nigeria 2004|last1=Ekeanyanwu|first1=Lilian|last2=Loremikan|first2=Shine|last3=Ikubaje|first3=John|accessdate=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110611182126/https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|archive-date=2011-06-11|url-status=dead}}</ref> Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999..<ref>{{cite web|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3356807.stm|date=30 December 2003|agency=[[BBC News]]|title=Nigeria ministers on bribe charge|access-date=2010-05-03}}</ref> O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999. O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == rhzyl6gc985raexo304eqnz06uaezzj 174955 174954 2026-06-20T14:20:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174955 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba..<ref name="ego">{{cite news|url=http://1and1.thisdayonline.com/archive/2002/01/19/20020119enc02.html|title=Sunday Afolabi: Between Politics and Principles|last=Onwumelu|first=Ego|date=2002-01-19|access-date=2010-05-03}}{{Dead link|date=September 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978).<ref name="dokun">{{cite web|last1=Oloyede|first1=Dokun|last2=Ikokwu|first2=Constance|author-link2=Constance Ikokwu|last3=Anakali|first3=Pius|date=2002-01-13|title=Yoruba After Ige... Which Way Forward?|url=https://www.thisdayonline.com/archive/2002/01/13/20020113cov01.html|access-date=2010-05-03|work=This Day}}</ref><ref>AFRICA WHO'S WHO, Raph Uwechue and Various Others, second edition 1991, Africa Books ltd, {{ISBN|0-903274-17-5}}.</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari.<ref>{{cite web|url=https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|last=Iyizoba|first=Chinwuba|date=13 August 2009|work=Mercator|title=Nigeria's citadel of injustice|access-date=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813205943/https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|archive-date=2010-08-13|url-status=dead}}</ref> Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre.<ref>{{cite web|url=https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|publisher=[[Transparency International]]|title=Country Study Report: Nigeria 2004|last1=Ekeanyanwu|first1=Lilian|last2=Loremikan|first2=Shine|last3=Ikubaje|first3=John|accessdate=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110611182126/https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|archive-date=2011-06-11|url-status=dead}}</ref> Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999..<ref>{{cite web|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3356807.stm|date=30 December 2003|agency=[[BBC News]]|title=Nigeria ministers on bribe charge|access-date=2010-05-03}}</ref> O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999.<ref>{{cite news|url=http://news.biafranigeriaworld.com/archive/2004/jun/04/0007.html|work=Daily Independent Online|date=4 June 2004|title=Akwanga, Nwodo others re-arraigned, granted bail|last=Fadeyi|first=Rotimi|accessdate=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120524091825/https://news.biafranigeriaworld.com/archive/2004/jun/04/0007.html|archive-date=2012-05-24|url-status=usurped}}</ref> O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo. O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == or1hyspd69dvd8fvtudlbpsr8apz18k 174956 174955 2026-06-20T14:21:45Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174956 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mawɗo Sunday Afolabi''' (HeɗtoR) (1931 – 10 lewru Mbooy 2004) ko politikaajo leydi Najeriya, gollinooɗo e kabine hooreejo leydi Olusegun Obasanjo, o woniino jaagorgal nder leydi tuggi 1999 haa 2003. O wonii kadi jaagorgal jaŋde haa hooreejo leydi Shegari81 ko adii ɗuum o woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo tuggi 1979 haa 1982 e gardagol guwerneer Bola Ige.<ref name=":0">{{cite news|url=https://allafrica.com/stories/200405110430.html|title=Nigeria: Sunday Afolabi, Ex-Minister, Dies At 73|work=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|date=2004-05-11|access-date=2024-09-13|via=[[allAfrica]]}}</ref> == Ɓawo == Alet Afolabi jibinaa ko to Iree, to diiwaan Osun, iwdi mum ko Yoruba..<ref name="ego">{{cite news|url=http://1and1.thisdayonline.com/archive/2002/01/19/20020119enc02.html|title=Sunday Afolabi: Between Politics and Principles|last=Onwumelu|first=Ego|date=2002-01-19|access-date=2010-05-03}}{{Dead link|date=September 2024|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> Tiitoonde makko aadaaji ko Oloye Bada mo Ile-Ife e Oloye Asiwaju Apesin mo Oshogbo., Afolabi janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Offa to diiwaan Kwara (1948-1950) e duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe Baptist to Abeokuta (1951-1953). O wonti gardiiɗo konte to Sosiyetee Afrik dentuɗo (1953–1954), caggal ɗuum o golliima to Banke Biritaan Hirnaange Afrik, caggal ɗuum o innitiraa Banke Standard, jooni o woni Banke gadano Nijeer (1954–1961). Ko o mawɗo hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan (1961–1978).<ref name="dokun">{{cite web|last1=Oloyede|first1=Dokun|last2=Ikokwu|first2=Constance|author-link2=Constance Ikokwu|last3=Anakali|first3=Pius|date=2002-01-13|title=Yoruba After Ige... Which Way Forward?|url=https://www.thisdayonline.com/archive/2002/01/13/20020113cov01.html|access-date=2010-05-03|work=This Day}}</ref><ref>AFRICA WHO'S WHO, Raph Uwechue and Various Others, second edition 1991, Africa Books ltd, {{ISBN|0-903274-17-5}}.</ref> == Fuɗɗoode golle politik == Afolabi wonti tergal e hooreejo fedde golle, Division Osun. E nder leydi Najeriya ɗiɗaɓiri (1979-1983) Afolabi wonnoo ko tergal e lannda ngootaagu leydi Najeriya (UPN) mo mawɗo Obafemi Awolowo. O woniino cukko guwerneer diiwaan Oyo nde Bola Ige woni guwerneer. Caggal mum o arti e lannda ngenndiijo leydi Najeriya (NPN), o wonti jaagorgal jaŋde e nder laamu Shehu Shagari.<ref>{{cite web|url=https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|last=Iyizoba|first=Chinwuba|date=13 August 2009|work=Mercator|title=Nigeria's citadel of injustice|access-date=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20100813205943/https://www.mercatornet.com/articles/view/nigerias_citadel_of_injustice/|archive-date=2010-08-13|url-status=dead}}</ref> Afolabi wonnoo ko tergal e lannda Demokaraasi Sosiyaal mo alaa ɗo haaɗi e ardorde Republique Nijeer tataɓo (1989–1993), e Diɗɗal Demokaraasi Leƴƴi ngal Shehu Musa Yar'Adua ardii. O warti tergal lanyol yimɓe (PDP) nder hitaande 1998 nder ardungal lesdi Naajeeriya nayaɓre.<ref>{{cite web|url=https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|publisher=[[Transparency International]]|title=Country Study Report: Nigeria 2004|last1=Ekeanyanwu|first1=Lilian|last2=Loremikan|first2=Shine|last3=Ikubaje|first3=John|accessdate=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110611182126/https://info.worldbank.org/etools/ANTIC/docs/Resources/Country%20Profiles/Nigeria/TransparencyInternational_NIS_Nigeria.pdf|archive-date=2011-06-11|url-status=dead}}</ref> Republique nayaɓere Afolabi walliino Olusegun Obasanjo e woote gardagol leydi e hitaande 1999..<ref>{{cite web|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3356807.stm|date=30 December 2003|agency=[[BBC News]]|title=Nigeria ministers on bribe charge|access-date=2010-05-03}}</ref> O toɗɗaa jaagorgal nder leydi ko e lewru suwee 1999.<ref>{{cite news|url=http://news.biafranigeriaworld.com/archive/2004/jun/04/0007.html|work=Daily Independent Online|date=4 June 2004|title=Akwanga, Nwodo others re-arraigned, granted bail|last=Fadeyi|first=Rotimi|accessdate=2010-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20120524091825/https://news.biafranigeriaworld.com/archive/2004/jun/04/0007.html|archive-date=2012-05-24|url-status=usurped}}</ref> O wiyi o ñaagaaki yo o gollo e laamu, kono hooreejo leydi ndi wiyi e yiɗde mum "yo mi suɓo kala ministeer mo cuɓ-mi". Kono ina gasa tawa toɗɗagol makko ngol ko sabu omo jeyaa e Yoruba en seeɗa wallitooɓe Obasanjo.<ref>{{cite web|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/africa/3356807.stm|date=30 December 2003|agency=[[BBC News]]|title=Nigeria ministers on bribe charge|access-date=2010-05-03}}</ref> O gollidii e Bola Ige ngam sosde fedde mawɓe yoruba en wonɓe e Obasanjo ngam wallitde Obasanjo e suɓaade hoore mum e hitaande 2003. Ko o jaagorgal nder leydi, Afolabi hollitii wonde laamu nguu rokkii 2,4 miliyaar ugiyya ngam moƴƴinde kasooji e hitaande 2001. O woniino daraniiɗo tiiɗnaare eɓɓaande Kartal ngenndiwal, ngam huutoreede e wooteeji Fedde Ngenndiije Dentuɗe e Dowlaaji Dentuɗi e hitaande 2003. Komisariyaa toppitiiɗo ko fayti e njulaagu (ICPC) nanngi Afolabi ñalnde 5 desaambar 2003 e nder batu hooreeɓe laamuuji Commonwealth. E lewru desaambar 2003 Afolabi dariima e ñaawoore wondude e lomto makko jaagorde nder leydi Mohammed Shata, gonnooɗo jaagorgal golle Hussaini Akwanga e woɗɓe, tawi ina tuuma ɓe ɗaɓɓude njoɓdi fotde miliyoŋaaji ɗiɗi dolaar e fedde Farayse wiyeteende Sagem, tawi ina jokkondiri e nanondiral 214 miliyoŋ dolaar ngam feewnude kaayitaaji identiteer. Kanko e tuumaaɗo goɗɗo oo, ɓe njaltinaama ñalnde 31 desaambar 2003. Afolabi maayi ko e rafi jowitiiɗo e ƴiiƴam to Londres e lewru mee 2004, tawi ina yahra e duuɓi 73. E lewru suwee 2004, ñaawirde ndee woppi denndaangal tuume ɗe o tuumanoo. == Tuugnorgal == ljxkrqekj3ao2ze6tbpue5m0f4n4t8u Abba Habib 0 42284 174962 2026-06-20T14:41:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174962 wikitext text/x-wiki Abba Muhammadu Habib wonno. siyaasaajo Naajeeriya mo laati tergal sosngal e hooreejo kawtal lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o laati ministaajo diiwal ngam filu nder Republique arandeere.O laati ardiiɗo siyaasaaku mawɗo mo wakiiliijo diiwal lesdi Cameruun haa woylaare lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o ardi diiwal ngal ngam hawtugo bee lesdi Naajeeriya woylaarew. Habib ko aarabe Shuwa jibinaaɗo e hitaande 1914 to Dikwa. O jeyaa ko e yontaaji gadani janngooɓe e duɗal hakkundeewal Borno e duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (jooni ko Politeknik Hassan Usman Katsina) tuggi 1928 haa 1933. Caggal ɗuum o jannginii e duɗal hakkundeewal Maiduguri, duɗal hakkundeewal Kaduna, e duɗal hakkundeewal Zaria ; e hitaande 1948 o woppi janngingol, o wonti mawɗo binnditagol e nder laamu Dikwa Native Authority, caggal ɗuum o woni hooreejo diiwaan Bama.E hitaande 1950 o wonti Sekreteruuji ƴellitaare diiwaan Dikwa. Habib suɓaama e nder suudu sarɗiiji Fuɗnaange e hitaande 1951 walla 1952 ngam lomtaade diiwaan Dikwa Fuɗnaange. Tuggi 1954 haa 1959, ko kanko woni jaagorgal ko feewti e njulaagu e njeeygu diiwaan oo. Caggal nde o woppi laamu e hitaande 1959, o woni Waziri Dikwa walla Bama ; o woppi golle ɗee ko e hitaande 1971. Tuugnorgal 3vcfg5ck3eh0pcmvxjfvxzbigdgjy02 174963 174962 2026-06-20T14:44:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174963 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Abba Muhammadu Habib wonno. siyaasaajo Naajeeriya mo laati tergal sosngal e hooreejo kawtal lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o laati ministaajo diiwal ngam filu nder Republique arandeere.O laati ardiiɗo siyaasaaku mawɗo mo wakiiliijo diiwal lesdi Cameruun haa woylaare lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o ardi diiwal ngal ngam hawtugo bee lesdi Naajeeriya woylaarew. Habib ko aarabe Shuwa jibinaaɗo e hitaande 1914 to Dikwa. O jeyaa ko e yontaaji gadani janngooɓe e duɗal hakkundeewal Borno e duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (jooni ko Politeknik Hassan Usman Katsina) tuggi 1928 haa 1933. Caggal ɗuum o jannginii e duɗal hakkundeewal Maiduguri, duɗal hakkundeewal Kaduna, e duɗal hakkundeewal Zaria ; e hitaande 1948 o woppi janngingol, o wonti mawɗo binnditagol e nder laamu Dikwa Native Authority, caggal ɗuum o woni hooreejo diiwaan Bama.E hitaande 1950 o wonti Sekreteruuji ƴellitaare diiwaan Dikwa. Habib suɓaama e nder suudu sarɗiiji Fuɗnaange e hitaande 1951 walla 1952 ngam lomtaade diiwaan Dikwa Fuɗnaange. Tuggi 1954 haa 1959, ko kanko woni jaagorgal ko feewti e njulaagu e njeeygu diiwaan oo. Caggal nde o woppi laamu e hitaande 1959, o woni Waziri Dikwa walla Bama ; o woppi golle ɗee ko e hitaande 1971. Tuugnorgal 7yamcqkfosj4yd2anjra4lztjuhq202 174964 174963 2026-06-20T14:45:59Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174964 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abba Muhammadu Habib''' wonno. siyaasaajo Naajeeriya mo laati tergal sosngal e hooreejo kawtal lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o laati ministaajo diiwal ngam filu nder Republique arandeere.O laati ardiiɗo siyaasaaku mawɗo mo wakiiliijo diiwal lesdi Cameruun haa woylaare lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o ardi diiwal ngal ngam hawtugo bee lesdi Naajeeriya woylaarew. Habib ko aarabe Shuwa jibinaaɗo e hitaande 1914 to Dikwa. O jeyaa ko e yontaaji gadani janngooɓe e duɗal hakkundeewal Borno e duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (jooni ko Politeknik Hassan Usman Katsina) tuggi 1928 haa 1933. Caggal ɗuum o jannginii e duɗal hakkundeewal Maiduguri, duɗal hakkundeewal Kaduna, e duɗal hakkundeewal Zaria ; e hitaande 1948 o woppi janngingol, o wonti mawɗo binnditagol e nder laamu Dikwa Native Authority, caggal ɗuum o woni hooreejo diiwaan Bama.E hitaande 1950 o wonti Sekreteruuji ƴellitaare diiwaan Dikwa. Habib suɓaama e nder suudu sarɗiiji Fuɗnaange e hitaande 1951 walla 1952 ngam lomtaade diiwaan Dikwa Fuɗnaange. Tuggi 1954 haa 1959, ko kanko woni jaagorgal ko feewti e njulaagu e njeeygu diiwaan oo. Caggal nde o woppi laamu e hitaande 1959, o woni Waziri Dikwa walla Bama ; o woppi golle ɗee ko e hitaande 1971. == Tuugnorgal == g82kv1d5lxk1dbpo4om10hl2ciq5ts3 174965 174964 2026-06-20T14:49:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174965 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abba Muhammadu Habib''' wonno. siyaasaajo Naajeeriya mo laati tergal sosngal e hooreejo kawtal lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o laati ministaajo diiwal ngam filu nder Republique arandeere.O laati ardiiɗo siyaasaaku mawɗo mo wakiiliijo diiwal lesdi Cameruun haa woylaare lesdi Naajeeriya, ɓaawo man o ardi diiwal ngal ngam hawtugo bee lesdi Naajeeriya woylaarew.<ref name=":0">{{Cite news|date=2024-07-27|title=The Shuwa Arabs In Borno: History Of Migration, Settlement And Integration|url=https://dailytrust.com/the-shuwa-arabs-in-borno-history-of-migration-settlement-and-integration/|access-date=2026-03-10|newspaper=[[Daily Trust]]|language=en-GB}}</ref>.{{when|date=April 2015}}<ref>{{Cite web|date=2016-11-02|title=HABIB, Alhaji Abba|url=https://blerf.org/index.php/biography/alhaji-abba-habib-wazirin-dikwa-mha-obe/|access-date=2026-06-19|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref> Habib ko aarabe Shuwa jibinaaɗo e hitaande 1914 to Dikwa. O jeyaa ko e yontaaji gadani janngooɓe e duɗal hakkundeewal Borno e duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (jooni ko Politeknik Hassan Usman Katsina) tuggi 1928 haa 1933. Caggal ɗuum o jannginii e duɗal hakkundeewal Maiduguri, duɗal hakkundeewal Kaduna, e duɗal hakkundeewal Zaria ; e hitaande 1948 o woppi janngingol, o wonti mawɗo binnditagol e nder laamu Dikwa Native Authority, caggal ɗuum o woni hooreejo diiwaan Bama.E hitaande 1950 o wonti Sekreteruuji ƴellitaare diiwaan Dikwa. Habib suɓaama e nder suudu sarɗiiji Fuɗnaange e hitaande 1951 walla 1952 ngam lomtaade diiwaan Dikwa Fuɗnaange. Tuggi 1954 haa 1959, ko kanko woni jaagorgal ko feewti e njulaagu e njeeygu diiwaan oo. Caggal nde o woppi laamu e hitaande 1959, o woni Waziri Dikwa walla Bama ; o woppi golle ɗee ko e hitaande 1971. == Tuugnorgal == kwt8akyapkcx25gbafonwmbf188wmzo Nuhu Bamalli 0 42285 174966 2026-06-20T15:06:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174966 wikitext text/x-wiki Malam Nuhu Bamalli CFR (1917 – 25 feebariyee 2001. o wonii jaagorgal gadanal e nder ministeer geɗe caggal leydi hakkunde 1 oktoobar, 1960 haa 1965, jaagorgal geɗe caggal leydi Nijeer 1965 haa 15 lewru bowte hitaande 1966 Zazzau, laamɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e nder Emiraaji Zazzau hakkunde 1961 e 2001, maayi ko ñalnde 25 feebariyee 2001. O jeyaa ko e galle laamɗo Mallawa biyeteeɗo Zaria, hono no innde makko cakkitiinde ndee holliri nii, ‘Bamalli’ (Mallawa gooto ko Bamalle). Bamalli ko tergal sosngal Jam’iyyar Mutanen Arewa, fedde politik nde caggal ɗuum wonti Fedde Yimɓe Worgo (NPC). O suɓaama e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1954. E hitaande 1960, laamu diiwaan worgo toɗɗii mo e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Bamalli ɓaawo man o huuwi nder kabine hooreejo lesdi Tafawa Balewa bana ministaajo lesdi ngam kuuɗe yaasi diga hitaande 1961 haa 1965, nden o laati jaagorɗo kuuɗe yaasi diga hitaande 1965 haa timminorde Republique arandeere nder hitaande 1966. E wakkati laamu maako dow delegaasiyoŋ Naajeeriya dow lesdi Naajeeriya Kameruun en. Innde makko inniraa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Politeknik Nuhu Bamalli Zaria to leydi Nijeer. Nde udditaa ko e lewru feebariyee 1989. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (BAREWA) 1931 haa 1935, baaba Dipolomaat en ɗiɗo toowɓe wonnooɓe Ambasadeeruuji to Taylande, Maruk e Republique Myanmar, ɓiɓɓe ɗiɗo ɓee ko ; 1. Hooreejo Amb. Ahmed Nuhu Bamalli, CFR laati ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Taylande bee nanta limngal limngal lesdi Naajeeriya, nden jooni o laati Emir Zazzau, lesdi Kaduna. 2. Leelɗo. Amb. Mansur Nuhu Bamalli, o waɗii joɗaniiɗo leydi Naajeeriya to leydi Marok. Nuhu Bamalli CFR, woni hooreejo lappol to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko feewti e haala Kameruun Worgo (Diiwaan Sardauna). O woni kadi hooreejo diɗɗal ngam sosde Dowla Kaduna hannde oo hakkunde 1967 e 1987. Tuugnorgal el8spew2v085b2jqh4lni4kfw62fpz5 174967 174966 2026-06-20T15:07:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174967 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Malam Nuhu Bamalli CFR (1917 – 25 feebariyee 2001. o wonii jaagorgal gadanal e nder ministeer geɗe caggal leydi hakkunde 1 oktoobar, 1960 haa 1965, jaagorgal geɗe caggal leydi Nijeer 1965 haa 15 lewru bowte hitaande 1966 Zazzau, laamɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e nder Emiraaji Zazzau hakkunde 1961 e 2001, maayi ko ñalnde 25 feebariyee 2001. O jeyaa ko e galle laamɗo Mallawa biyeteeɗo Zaria, hono no innde makko cakkitiinde ndee holliri nii, ‘Bamalli’ (Mallawa gooto ko Bamalle). Bamalli ko tergal sosngal Jam’iyyar Mutanen Arewa, fedde politik nde caggal ɗuum wonti Fedde Yimɓe Worgo (NPC). O suɓaama e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1954. E hitaande 1960, laamu diiwaan worgo toɗɗii mo e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Bamalli ɓaawo man o huuwi nder kabine hooreejo lesdi Tafawa Balewa bana ministaajo lesdi ngam kuuɗe yaasi diga hitaande 1961 haa 1965, nden o laati jaagorɗo kuuɗe yaasi diga hitaande 1965 haa timminorde Republique arandeere nder hitaande 1966. E wakkati laamu maako dow delegaasiyoŋ Naajeeriya dow lesdi Naajeeriya Kameruun en. Innde makko inniraa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Politeknik Nuhu Bamalli Zaria to leydi Nijeer. Nde udditaa ko e lewru feebariyee 1989. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (BAREWA) 1931 haa 1935, baaba Dipolomaat en ɗiɗo toowɓe wonnooɓe Ambasadeeruuji to Taylande, Maruk e Republique Myanmar, ɓiɓɓe ɗiɗo ɓee ko ; 1. Hooreejo Amb. Ahmed Nuhu Bamalli, CFR laati ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Taylande bee nanta limngal limngal lesdi Naajeeriya, nden jooni o laati Emir Zazzau, lesdi Kaduna. 2. Leelɗo. Amb. Mansur Nuhu Bamalli, o waɗii joɗaniiɗo leydi Naajeeriya to leydi Marok. Nuhu Bamalli CFR, woni hooreejo lappol to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko feewti e haala Kameruun Worgo (Diiwaan Sardauna). O woni kadi hooreejo diɗɗal ngam sosde Dowla Kaduna hannde oo hakkunde 1967 e 1987. Tuugnorgal 8c4kcdtdmfa1k1j2o35qko7xytu394h 174968 174967 2026-06-20T15:08:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174968 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Malam Nuhu Bamalli CFR''' (1917 – 25 feebariyee 2001. o wonii jaagorgal gadanal e nder ministeer geɗe caggal leydi hakkunde 1 oktoobar, 1960 haa 1965, jaagorgal geɗe caggal leydi Nijeer 1965 haa 15 lewru bowte hitaande 1966 Zazzau, laamɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e nder Emiraaji Zazzau hakkunde 1961 e 2001, maayi ko ñalnde 25 feebariyee 2001. O jeyaa ko e galle laamɗo Mallawa biyeteeɗo Zaria, hono no innde makko cakkitiinde ndee holliri nii, ‘Bamalli’ (Mallawa gooto ko Bamalle). Bamalli ko tergal sosngal Jam’iyyar Mutanen Arewa, fedde politik nde caggal ɗuum wonti Fedde Yimɓe Worgo (NPC). O suɓaama e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1954. E hitaande 1960, laamu diiwaan worgo toɗɗii mo e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Bamalli ɓaawo man o huuwi nder kabine hooreejo lesdi Tafawa Balewa bana ministaajo lesdi ngam kuuɗe yaasi diga hitaande 1961 haa 1965, nden o laati jaagorɗo kuuɗe yaasi diga hitaande 1965 haa timminorde Republique arandeere nder hitaande 1966. E wakkati laamu maako dow delegaasiyoŋ Naajeeriya dow lesdi Naajeeriya Kameruun en. Innde makko inniraa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Politeknik Nuhu Bamalli Zaria to leydi Nijeer. Nde udditaa ko e lewru feebariyee 1989. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (BAREWA) 1931 haa 1935, baaba Dipolomaat en ɗiɗo toowɓe wonnooɓe Ambasadeeruuji to Taylande, Maruk e Republique Myanmar, ɓiɓɓe ɗiɗo ɓee ko ; 1. Hooreejo Amb. Ahmed Nuhu Bamalli, CFR laati ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Taylande bee nanta limngal limngal lesdi Naajeeriya, nden jooni o laati Emir Zazzau, lesdi Kaduna. 2. Leelɗo. Amb. Mansur Nuhu Bamalli, o waɗii joɗaniiɗo leydi Naajeeriya to leydi Marok. Nuhu Bamalli CFR, woni hooreejo lappol to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko feewti e haala Kameruun Worgo (Diiwaan Sardauna). O woni kadi hooreejo diɗɗal ngam sosde Dowla Kaduna hannde oo hakkunde 1967 e 1987. == Tuugnorgal == e6eabvqviiamk8j2vny2nl52my4e504 174969 174968 2026-06-20T15:10:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174969 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Malam Nuhu Bamalli CFR''' (1917 – 25 feebariyee 2001. o wonii jaagorgal gadanal e nder ministeer geɗe caggal leydi hakkunde 1 oktoobar, 1960 haa 1965, jaagorgal geɗe caggal leydi Nijeer 1965 haa 15 lewru bowte hitaande 1966 Zazzau, laamɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e nder Emiraaji Zazzau hakkunde 1961 e 2001, maayi ko ñalnde 25 feebariyee 2001.<ref>{{Cite web|url=https://www.rulers.org/indexb1.html|title=Index Ba}}</ref>)<ref name="Birth">{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=rBYOAQAAMAAJ&q=Nuhu+Bamalli+1917|title=Makers of Northern Nigeria|last1=Abdulkadir|first1=A. T.|last2=Maradun|first2=A. A.|last3=Babajo|first3=Mustafa|year=2004}}</ref> O jeyaa ko e galle laamɗo Mallawa biyeteeɗo Zaria, hono no innde makko cakkitiinde ndee holliri nii, ‘Bamalli’ (Mallawa gooto ko Bamalle). Bamalli ko tergal sosngal Jam’iyyar Mutanen Arewa, fedde politik nde caggal ɗuum wonti Fedde Yimɓe Worgo (NPC). O suɓaama e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1954. E hitaande 1960, laamu diiwaan worgo toɗɗii mo e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Bamalli ɓaawo man o huuwi nder kabine hooreejo lesdi Tafawa Balewa bana ministaajo lesdi ngam kuuɗe yaasi diga hitaande 1961 haa 1965, nden o laati jaagorɗo kuuɗe yaasi diga hitaande 1965 haa timminorde Republique arandeere nder hitaande 1966. E wakkati laamu maako dow delegaasiyoŋ Naajeeriya dow lesdi Naajeeriya Kameruun en. Innde makko inniraa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Politeknik Nuhu Bamalli Zaria to leydi Nijeer. Nde udditaa ko e lewru feebariyee 1989. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (BAREWA) 1931 haa 1935, baaba Dipolomaat en ɗiɗo toowɓe wonnooɓe Ambasadeeruuji to Taylande, Maruk e Republique Myanmar, ɓiɓɓe ɗiɗo ɓee ko ; 1. Hooreejo Amb. Ahmed Nuhu Bamalli, CFR laati ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Taylande bee nanta limngal limngal lesdi Naajeeriya, nden jooni o laati Emir Zazzau, lesdi Kaduna. 2. Leelɗo. Amb. Mansur Nuhu Bamalli, o waɗii joɗaniiɗo leydi Naajeeriya to leydi Marok. Nuhu Bamalli CFR, woni hooreejo lappol to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko feewti e haala Kameruun Worgo (Diiwaan Sardauna). O woni kadi hooreejo diɗɗal ngam sosde Dowla Kaduna hannde oo hakkunde 1967 e 1987. == Tuugnorgal == a6wazaryjm32dlyrgxscuqek1w82blv 174970 174969 2026-06-20T15:11:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174970 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Malam Nuhu Bamalli CFR''' (1917 – 25 feebariyee 2001. o wonii jaagorgal gadanal e nder ministeer geɗe caggal leydi hakkunde 1 oktoobar, 1960 haa 1965, jaagorgal geɗe caggal leydi Nijeer 1965 haa 15 lewru bowte hitaande 1966 Zazzau, laamɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e nder Emiraaji Zazzau hakkunde 1961 e 2001, maayi ko ñalnde 25 feebariyee 2001.<ref>{{Cite web|url=https://www.rulers.org/indexb1.html|title=Index Ba}}</ref><ref name="Birth">{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=rBYOAQAAMAAJ&q=Nuhu+Bamalli+1917|title=Makers of Northern Nigeria|last1=Abdulkadir|first1=A. T.|last2=Maradun|first2=A. A.|last3=Babajo|first3=Mustafa|year=2004}}</ref> O jeyaa ko e galle laamɗo Mallawa biyeteeɗo Zaria, hono no innde makko cakkitiinde ndee holliri nii, ‘Bamalli’ (Mallawa gooto ko Bamalle).<ref>{{Cite book|last=Whitaker|first=C. S. (C Sylvester)|url=http://archive.org/details/politicsoftradit0000whit|title=The politics of tradition continuity and change in Northern Nigeria, 1946-1966|date=1970|publisher=Princeton, N.J., Princeton University Press|others=Internet Archive|isbn=978-0-691-03079-1|pages=199}}</ref> Bamalli ko tergal sosngal Jam’iyyar Mutanen Arewa, fedde politik nde caggal ɗuum wonti Fedde Yimɓe Worgo (NPC). O suɓaama e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1954. E hitaande 1960, laamu diiwaan worgo toɗɗii mo e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Bamalli ɓaawo man o huuwi nder kabine hooreejo lesdi Tafawa Balewa bana ministaajo lesdi ngam kuuɗe yaasi diga hitaande 1961 haa 1965, nden o laati jaagorɗo kuuɗe yaasi diga hitaande 1965 haa timminorde Republique arandeere nder hitaande 1966. E wakkati laamu maako dow delegaasiyoŋ Naajeeriya dow lesdi Naajeeriya Kameruun en. Innde makko inniraa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Politeknik Nuhu Bamalli Zaria to leydi Nijeer. Nde udditaa ko e lewru feebariyee 1989. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (BAREWA) 1931 haa 1935, baaba Dipolomaat en ɗiɗo toowɓe wonnooɓe Ambasadeeruuji to Taylande, Maruk e Republique Myanmar, ɓiɓɓe ɗiɗo ɓee ko ; 1. Hooreejo Amb. Ahmed Nuhu Bamalli, CFR laati ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Taylande bee nanta limngal limngal lesdi Naajeeriya, nden jooni o laati Emir Zazzau, lesdi Kaduna. 2. Leelɗo. Amb. Mansur Nuhu Bamalli, o waɗii joɗaniiɗo leydi Naajeeriya to leydi Marok. Nuhu Bamalli CFR, woni hooreejo lappol to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko feewti e haala Kameruun Worgo (Diiwaan Sardauna). O woni kadi hooreejo diɗɗal ngam sosde Dowla Kaduna hannde oo hakkunde 1967 e 1987. == Tuugnorgal == 2qi737h6wxdo6enoz06kxsho62cgvkx 174971 174970 2026-06-20T15:12:56Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174971 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Malam Nuhu Bamalli CFR''' (1917 – 25 feebariyee 2001. o wonii jaagorgal gadanal e nder ministeer geɗe caggal leydi hakkunde 1 oktoobar, 1960 haa 1965, jaagorgal geɗe caggal leydi Nijeer 1965 haa 15 lewru bowte hitaande 1966 Zazzau, laamɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e nder Emiraaji Zazzau hakkunde 1961 e 2001, maayi ko ñalnde 25 feebariyee 2001.<ref>{{Cite web|url=https://www.rulers.org/indexb1.html|title=Index Ba}}</ref><ref name="Birth">{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=rBYOAQAAMAAJ&q=Nuhu+Bamalli+1917|title=Makers of Northern Nigeria|last1=Abdulkadir|first1=A. T.|last2=Maradun|first2=A. A.|last3=Babajo|first3=Mustafa|year=2004}}</ref> O jeyaa ko e galle laamɗo Mallawa biyeteeɗo Zaria, hono no innde makko cakkitiinde ndee holliri nii, ‘Bamalli’ (Mallawa gooto ko Bamalle).<ref>{{Cite book|last=Whitaker|first=C. S. (C Sylvester)|url=http://archive.org/details/politicsoftradit0000whit|title=The politics of tradition continuity and change in Northern Nigeria, 1946-1966|date=1970|publisher=Princeton, N.J., Princeton University Press|others=Internet Archive|isbn=978-0-691-03079-1|pages=199}}</ref> Bamalli ko tergal sosngal Jam’iyyar Mutanen Arewa, fedde politik nde caggal ɗuum wonti Fedde Yimɓe Worgo (NPC). O suɓaama e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1954. E hitaande 1960, laamu diiwaan worgo toɗɗii mo e nder suudu sarɗiiji leydi ndii.<ref>{{Cite book|last=Yahaya|first=A. D.|url=http://archive.org/details/nativeauthoritys00yaha|title=The native authority system in northern Nigeria, 1950-70 : a study in political relations with particular reference to the Zaria native authority|date=1980|publisher=Dept. of Political Science, Ahmadu Bello University|others=Internet Archive|isbn=978-978-125-014-9|location=Zaria, Nigeria|pages=133–134}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Admin|date=2016-11-04|title=BAMALLI, Alhaji Nuhu|url=https://blerf.org/index.php/biography/alhaji-nuhu-bamalli/|access-date=2025-05-28|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Sklar|first=Richard L.|url=http://archive.org/details/nigerianpolitica0000skla|title=Nigerian political parties : power in an emergent African nation|date=1983|publisher=NOK Publishers International|others=Internet Archive|isbn=978-0-88357-100-2|location=New York|pages=336}}</ref> Bamalli ɓaawo man o huuwi nder kabine hooreejo lesdi Tafawa Balewa bana ministaajo lesdi ngam kuuɗe yaasi diga hitaande 1961 haa 1965, nden o laati jaagorɗo kuuɗe yaasi diga hitaande 1965 haa timminorde Republique arandeere nder hitaande 1966. E wakkati laamu maako dow delegaasiyoŋ Naajeeriya dow lesdi Naajeeriya Kameruun en. Innde makko inniraa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Politeknik Nuhu Bamalli Zaria to leydi Nijeer. Nde udditaa ko e lewru feebariyee 1989. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (BAREWA) 1931 haa 1935, baaba Dipolomaat en ɗiɗo toowɓe wonnooɓe Ambasadeeruuji to Taylande, Maruk e Republique Myanmar, ɓiɓɓe ɗiɗo ɓee ko ; 1. Hooreejo Amb. Ahmed Nuhu Bamalli, CFR laati ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Taylande bee nanta limngal limngal lesdi Naajeeriya, nden jooni o laati Emir Zazzau, lesdi Kaduna. 2. Leelɗo. Amb. Mansur Nuhu Bamalli, o waɗii joɗaniiɗo leydi Naajeeriya to leydi Marok. Nuhu Bamalli CFR, woni hooreejo lappol to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko feewti e haala Kameruun Worgo (Diiwaan Sardauna). O woni kadi hooreejo diɗɗal ngam sosde Dowla Kaduna hannde oo hakkunde 1967 e 1987. == Tuugnorgal == boktk4qtihplb8opzagcl0y95zkatvf 174972 174971 2026-06-20T15:14:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174972 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Malam Nuhu Bamalli CFR''' (1917 – 25 feebariyee 2001. o wonii jaagorgal gadanal e nder ministeer geɗe caggal leydi hakkunde 1 oktoobar, 1960 haa 1965, jaagorgal geɗe caggal leydi Nijeer 1965 haa 15 lewru bowte hitaande 1966 Zazzau, laamɗo ɗiɗaɓo ɓurɗo mawnude e nder Emiraaji Zazzau hakkunde 1961 e 2001, maayi ko ñalnde 25 feebariyee 2001.<ref>{{Cite web|url=https://www.rulers.org/indexb1.html|title=Index Ba}}</ref><ref name="Birth">{{Cite web|url=https://books.google.com/books?id=rBYOAQAAMAAJ&q=Nuhu+Bamalli+1917|title=Makers of Northern Nigeria|last1=Abdulkadir|first1=A. T.|last2=Maradun|first2=A. A.|last3=Babajo|first3=Mustafa|year=2004}}</ref> O jeyaa ko e galle laamɗo Mallawa biyeteeɗo Zaria, hono no innde makko cakkitiinde ndee holliri nii, ‘Bamalli’ (Mallawa gooto ko Bamalle).<ref>{{Cite book|last=Whitaker|first=C. S. (C Sylvester)|url=http://archive.org/details/politicsoftradit0000whit|title=The politics of tradition continuity and change in Northern Nigeria, 1946-1966|date=1970|publisher=Princeton, N.J., Princeton University Press|others=Internet Archive|isbn=978-0-691-03079-1|pages=199}}</ref> Bamalli ko tergal sosngal Jam’iyyar Mutanen Arewa, fedde politik nde caggal ɗuum wonti Fedde Yimɓe Worgo (NPC). O suɓaama e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1954. E hitaande 1960, laamu diiwaan worgo toɗɗii mo e nder suudu sarɗiiji leydi ndii.<ref>{{Cite book|last=Yahaya|first=A. D.|url=http://archive.org/details/nativeauthoritys00yaha|title=The native authority system in northern Nigeria, 1950-70 : a study in political relations with particular reference to the Zaria native authority|date=1980|publisher=Dept. of Political Science, Ahmadu Bello University|others=Internet Archive|isbn=978-978-125-014-9|location=Zaria, Nigeria|pages=133–134}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|last=Admin|date=2016-11-04|title=BAMALLI, Alhaji Nuhu|url=https://blerf.org/index.php/biography/alhaji-nuhu-bamalli/|access-date=2025-05-28|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|last=Sklar|first=Richard L.|url=http://archive.org/details/nigerianpolitica0000skla|title=Nigerian political parties : power in an emergent African nation|date=1983|publisher=NOK Publishers International|others=Internet Archive|isbn=978-0-88357-100-2|location=New York|pages=336}}</ref> Bamalli ɓaawo man o huuwi nder kabine hooreejo lesdi Tafawa Balewa bana ministaajo lesdi ngam kuuɗe yaasi diga hitaande 1961 haa 1965, nden o laati jaagorɗo kuuɗe yaasi diga hitaande 1965 haa timminorde Republique arandeere nder hitaande 1966. E wakkati laamu maako dow delegaasiyoŋ Naajeeriya dow lesdi Naajeeriya Kameruun en. Innde makko inniraa ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde Politeknik Nuhu Bamalli Zaria to leydi Nijeer. Nde udditaa ko e lewru feebariyee 1989.<ref>[http://www.nubapoly.edu.ng/ Nuhu Bamalli Polytechnic], Retrieved 11 February 2016</ref> O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina (BAREWA) 1931 haa 1935, baaba Dipolomaat en ɗiɗo toowɓe wonnooɓe Ambasadeeruuji to Taylande, Maruk e Republique Myanmar, ɓiɓɓe ɗiɗo ɓee ko ; 1. Hooreejo Amb. Ahmed Nuhu Bamalli, CFR laati ardiiɗo lesdi Naajeeriya haa lesdi Taylande bee nanta limngal limngal lesdi Naajeeriya, nden jooni o laati Emir Zazzau, lesdi Kaduna. 2. Leelɗo. Amb. Mansur Nuhu Bamalli, o waɗii joɗaniiɗo leydi Naajeeriya to leydi Marok. Nuhu Bamalli CFR, woni hooreejo lappol to Fedde Ngenndiije Dentuɗe ko feewti e haala Kameruun Worgo (Diiwaan Sardauna). O woni kadi hooreejo diɗɗal ngam sosde Dowla Kaduna hannde oo hakkunde 1967 e 1987. == Tuugnorgal == o2wj0pbu2xpedggkg3146dgh40j8poh User:Ясамойла 2 42286 174974 2026-06-20T15:21:26Z Ясамойла 10997 пачатак 174974 wikitext text/x-wiki {{#babel:cdo-0|be-4|ru-4|cu-4|uk-2|en-2|pl-2|sr-1|bg-1|mk-1|sh-1|rue-1|rsk-1|hsb-1|dsb-1|csb-1|cs-1|sk-1|sl-1|es-1|it-1|fr-1|la-1|lv-1|lt-1}} 2hikb3yobbnt0wep1fnay7mux8gsk6j 174975 174974 2026-06-20T15:21:55Z Ясамойла 10997 дапаўненьне 174975 wikitext text/x-wiki {{#babel:ff-0|be-4|ru-4|cu-4|uk-2|en-2|pl-2|sr-1|bg-1|mk-1|sh-1|rue-1|rsk-1|hsb-1|dsb-1|csb-1|cs-1|sk-1|sl-1|es-1|it-1|fr-1|la-1|lv-1|lt-1}} Жыву ў Эўропе. 2g6v4o0e4zpzgkdw6q93533zkry7wpo Isa Kaita 0 42287 174976 2026-06-20T15:25:33Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174976 wikitext text/x-wiki Isa Kaita (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC. E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. Nguurndam e golle puɗɗaaɗe Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K Golle politik Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. Caggal golle Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. Tuugnorgal tc1juigv7oobidtzvika5dfiu3cnd34 174977 174976 2026-06-20T15:27:23Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174977 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Isa Kaita (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC. E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. Nguurndam e golle puɗɗaaɗe Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K Golle politik Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. Caggal golle Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. Tuugnorgal 66qd6s7ult6b5r7rryeds5cdoj9y7fs 174978 174977 2026-06-20T15:27:55Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174978 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC. E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. Nguurndam e golle puɗɗaaɗe Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K Golle politik Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. Caggal golle Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. Tuugnorgal mvoeu0cjszj2ndy6fw13b7lw69tb520 174979 174978 2026-06-20T15:28:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174979 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC. E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K Golle politik Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. Caggal golle Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. Tuugnorgal 1hveb562xio09ibd6fypcyg4yfnwdsd 174980 174979 2026-06-20T15:28:48Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174980 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC. E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K == Golle politik == Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. Caggal golle Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. Tuugnorgal sxxqtut67v6h9kiz29fu9x3y9jv1ba8 174981 174980 2026-06-20T15:29:19Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174981 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC. E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K == Golle politik == Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. == Caggal golle == Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. Tuugnorgal 2ngt7xuadjlpt7mksdnl7w370fltac8 174982 174981 2026-06-20T15:29:44Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174982 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC. E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K == Golle politik == Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. == Caggal golle == Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. == Tuugnorgal == 87ci5je1dlz05ypeu41ms7pt5h5higq 174983 174982 2026-06-20T15:30:38Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174983 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC.<ref>{{Cite web|url=http://www.bbc.co.uk/worldservice/africa/features/storyofafrica/13chapter8.shtml|title=The Story of Africa{{!}} BBC World Service|publisher=BBC|access-date=2018-06-11}}</ref> E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya. == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K == Golle politik == Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. == Caggal golle == Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. == Tuugnorgal == 2mmjk7uw1qahvxz9gelzftffa4bm9ss 174984 174983 2026-06-20T15:32:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174984 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC.<ref>{{Cite web|url=http://www.bbc.co.uk/worldservice/africa/features/storyofafrica/13chapter8.shtml|title=The Story of Africa{{!}} BBC World Service|publisher=BBC|access-date=2018-06-11}}</ref> E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya.<ref>[[Rosalynde Ainslie]], Catherine Hoskyns, [[Ronald Segal]]; ''Political Africa: A Who's Who of Personalities and Parties'', Frederick A. Praeger, 1961. p 119-120.</ref><ref>Billy J. Dudley. ''Parties and Politics in Northern Nigeria'', p 136.</ref> == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K == Golle politik == Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole. == Caggal golle == Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. == Tuugnorgal == iw7z6bko4000ds5c8l86mk3dkf8j1ds 174985 174984 2026-06-20T15:33:27Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 174985 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Isa Kaita''' (Yarkomaa 1912 – Noowammbar 1994) ko dawruyanke Nijeer. O yahi haa o jogi tiitooɗe laamiiɗo Madawaki Katsina, ɓaawo man, Waziri Katsina. Ko adii nde o naatata e politik, o woniino jaayndiyanke to BBC.<ref>{{Cite web|url=http://www.bbc.co.uk/worldservice/africa/features/storyofafrica/13chapter8.shtml|title=The Story of Africa{{!}} BBC World Service|publisher=BBC|access-date=2018-06-11}}</ref> E kitaale 1950 e 1960, o woniino jaagorgal diiwaan to bannge golle e jaŋde e nder diiwaan worgo leydi Najeriya.<ref>[[Rosalynde Ainslie]], Catherine Hoskyns, [[Ronald Segal]]; ''Political Africa: A Who's Who of Personalities and Parties'', Frederick A. Praeger, 1961. p 119-120.</ref><ref>Billy J. Dudley. ''Parties and Politics in Northern Nigeria'', p 136.</ref> == Nguurndam e golle puɗɗaaɗe == Isa Kaita jibinaa ko to Katsina e nder galle laamɗo tedduɗo : baaba makko, Mallam Haruna ko Waziri Emiraaji Katsina, tiitoonde nde o jogori jogaade caggal ɗuum kadi. O naati duɗal leslesal Katsina (caggal ɗuum innitiraa ko kolees Barewa) caggal ɗuum o fayti duɗal heblo Katsina. Caggal nde o joofni jaŋde makko e hitaande 1922, o woni e jannginde to duɗal hakkundeewal Katsina. O jannginii e duɗal ngal duuɓi 19 hade makko woppude golle ngam wonde bayyinoowo rajo e hitaande 1941. O golliima e rajo Zoy to Radio House to Accra, to leydi Ganaa. O naati e station oo ko e wolde adunaare ɗimmere, o anndaa ko o waɗi jeewte ko faati e jeewte jowitiiɗe e wolde ndee. O ummii e rajo ngo ko e hitaande 1944 ngam wonde binndoowo emiir Katsina e laamu ɓiɗɓe leydi Katsina. E hitaande 1948, o yahi to leydi Angalteer ngam heɓde dipolomaaji e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter, London U.K == Golle politik == Golle makko politik puɗɗii ko nde o dañi jooɗorde e suudu sarɗiiji diiwaan worgo e hitaande 1951. O fooli jooɗorde ndee e les njiimaandi politik Kongres yimɓe worgo. Ko adii woote ɗee, ko o tergal sosngal e kampaañ mawɗo lannda kaa, ko kanko kadi woni gardiiɗo kaalis lannda kaa. E hitaande 1954, o lomtii Ahmadu Bello e jaagorgal diiwaan oo to bannge golle, o woniino kadi jaagorgal kaalis lannda kaa. E nder laamu leydi Naajeeriya, o woniino jaagorgal jaŋde diiwaan oo, o anndaa ko o daraniiɗo ƴellitde jaŋde yahrude yeeso e politik jaŋde laaɓtunde. O woniino kadi jaagorgal teeŋtungal wonande Ahmadu Bello, gardiiɗo diiwaan oo, gardiiɗo politik doole.<ref>{{Cite web|url=http://www.codeofconductbureau.com/aboutus.html|title=email<!-- Bot generated title -->|access-date=16 June 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927231418/http://www.codeofconductbureau.com/aboutus.html|archive-date=27 September 2007|url-status=dead}}</ref> == Caggal golle == Caggal nde golle politik ndartinaa e hitaande 1966 Isa Kaita woppi golle mum to Kaduna ɗo o woni tergal e yiilirde sosiyeteeji seeɗa ko wayi no Sosiyetee Afrik Dentuɗo e Chellarams. E laamu Shagari e kitaale 1980, ko kanko wonnoo hooreejo Biro Kodduwaar. O woniino kadi lobbo ngam sosde Dowla Katsina. Ko o yiɗɓe fijirde, o woniino patron fedde joy leydi Najeriya e polo leydi Najeriya. O woniino kadi tergal tiiɗngal e pelle keewɗe ko wayi no fedde Biritaan/Niiseer, fedde Indie/Nijeer, fedde Jama’atul Nasrul Islaam, Rotary club e ko nanndi heen. O sankii ko to hoɗorde makko to Kaduna ñalnde 26 noowammbar 1994. == Tuugnorgal == ozov1ejnmtjol6ixe4x89gl3ptnmsoa Maayo Touws 0 42288 174986 2026-06-20T17:38:17Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Touws''' (e Afriknaaɓe: Touwsrivier ) ko maayo e nder diiwaan Kap hirnaange to Afrik worgo. Ko ɗum ɓuuɓol maayo Groot, jeyaango e maayo Gourits. == Inde == Innde « Touws » ndee ummorii ko e helmere Khoi firti ko cumu, nde firti kadi ko « cumu-ɓuuɓri » (Salsola aphylla) nokku oo. Ina laaɓi so tawii innde ndee ina firta e fuɗɗoode ko leɗɗe, walla ko mbaydi maayo ngoo (e nder daartol, maayo Touws ina anndiranoo sahaa e sahaa fof "maayo Ash"). Kadi..." 174986 wikitext text/x-wiki '''Maayo Touws''' (e Afriknaaɓe: Touwsrivier ) ko maayo e nder diiwaan Kap hirnaange to Afrik worgo. Ko ɗum ɓuuɓol maayo Groot, jeyaango e maayo Gourits. == Inde == Innde « Touws » ndee ummorii ko e helmere Khoi firti ko cumu, nde firti kadi ko « cumu-ɓuuɓri » (Salsola aphylla) nokku oo. Ina laaɓi so tawii innde ndee ina firta e fuɗɗoode ko leɗɗe, walla ko mbaydi maayo ngoo (e nder daartol, maayo Touws ina anndiranoo sahaa e sahaa fof "maayo Ash"). Kadi nde rokki innde mayre wuro maayo Touws, ngo woni ko e dow ŋoral maayo ngoo.[1] == Yahde == Fuɗɗoode maggal ko e Matroosberg, koɗli maayo Hex, sara wuro De Doorns. E nder doggol maggol toowngol ngol ina anndiraa Smalblaar e Donkies. E ɓuuɓde e bannge fuɗnaange-rewo, nde rewi e wuro maayo Touws, nde hawri e daande maayo Groot ñaamo caggal nde nde wirnii seeɗa feewde fuɗnaange.[2] Ko wayi no : Brand, Kalee, Brak, Slang e Kruis ; fof ko maayooji tokoosi. Touws ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Gouritz, ina fawii e nder njuɓɓudi ndiyam J. == Baraasuuji == Baraas Verkeerdevlei (caawngal mum ko 5 500 000 meeteer kuuɓtodinɗo (190 000 000 meeteer kuuɓtodinɗo)) == Tuugnorgal == fmol79poe5s1noqqxfow7skmjw17ot3 174987 174986 2026-06-20T17:38:42Z Nnamadee 11577 174987 wikitext text/x-wiki '''Maayo Touws''' (e Afriknaaɓe: Touwsrivier ) ko maayo e nder diiwaan Kap hirnaange to Afrik worgo. Ko ɗum ɓuuɓol maayo Groot, jeyaango e maayo Gourits. == Inde == Innde « Touws » ndee ummorii ko e helmere Khoi firti ko cumu, nde firti kadi ko « cumu-ɓuuɓri » (Salsola aphylla) nokku oo. Ina laaɓi so tawii innde ndee ina firta e fuɗɗoode ko leɗɗe, walla ko mbaydi maayo ngoo (e nder daartol, maayo Touws ina anndiranoo sahaa e sahaa fof "maayo Ash"). Kadi nde rokki innde mayre wuro maayo Touws, ngo woni ko e dow ŋoral maayo ngoo.<ref>Etymology of Touws river</ref> == Yahde == Fuɗɗoode maggal ko e Matroosberg, koɗli maayo Hex, sara wuro De Doorns. E nder doggol maggol toowngol ngol ina anndiraa Smalblaar e Donkies. E ɓuuɓde e bannge fuɗnaange-rewo, nde rewi e wuro maayo Touws, nde hawri e daande maayo Groot ñaamo caggal nde nde wirnii seeɗa feewde fuɗnaange.[2] Ko wayi no : Brand, Kalee, Brak, Slang e Kruis ; fof ko maayooji tokoosi. Touws ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Gouritz, ina fawii e nder njuɓɓudi ndiyam J. == Baraasuuji == Baraas Verkeerdevlei (caawngal mum ko 5 500 000 meeteer kuuɓtodinɗo (190 000 000 meeteer kuuɓtodinɗo)) == Tuugnorgal == cs36szud3eu7l4saljcaby733ir7pem 174988 174987 2026-06-20T17:39:22Z Nnamadee 11577 174988 wikitext text/x-wiki '''Maayo Touws''' (e Afriknaaɓe: Touwsrivier ) ko maayo e nder diiwaan Kap hirnaange to Afrik worgo. Ko ɗum ɓuuɓol maayo Groot, jeyaango e maayo Gourits. == Inde == Innde « Touws » ndee ummorii ko e helmere Khoi firti ko cumu, nde firti kadi ko « cumu-ɓuuɓri » (Salsola aphylla) nokku oo. Ina laaɓi so tawii innde ndee ina firta e fuɗɗoode ko leɗɗe, walla ko mbaydi maayo ngoo (e nder daartol, maayo Touws ina anndiranoo sahaa e sahaa fof "maayo Ash"). Kadi nde rokki innde mayre wuro maayo Touws, ngo woni ko e dow ŋoral maayo ngoo.<ref>Etymology of Touws river</ref> == Yahde == Fuɗɗoode maggal ko e Matroosberg, koɗli maayo Hex, sara wuro De Doorns. E nder doggol maggol toowngol ngol ina anndiraa Smalblaar e Donkies. E ɓuuɓde e bannge fuɗnaange-rewo, nde rewi e wuro maayo Touws, nde hawri e daande maayo Groot ñaamo caggal nde nde wirnii seeɗa feewde fuɗnaange. Ko wayi no: Brand, Kalee, Brak, Slang e Kruis; fof ko maayooji tokoosi. Touws ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Gouritz, ina fawii e nder njuɓɓudi ndiyam J. == Baraasuuji == Baraas Verkeerdevlei (caawngal mum ko 5 500 000 meeteer kuuɓtodinɗo (190 000 000 meeteer kuuɓtodinɗo)) == Tuugnorgal == 3llr9yu2sckejx13lhtlhv28kzog0to 174989 174988 2026-06-20T17:39:55Z Nnamadee 11577 174989 wikitext text/x-wiki '''Maayo Touws''' (e Afriknaaɓe: Touwsrivier ) ko maayo e nder diiwaan Kap hirnaange to Afrik worgo. Ko ɗum ɓuuɓol maayo Groot, jeyaango e maayo Gourits. == Inde == Innde « Touws » ndee ummorii ko e helmere Khoi firti ko cumu, nde firti kadi ko « cumu-ɓuuɓri » (Salsola aphylla) nokku oo. Ina laaɓi so tawii innde ndee ina firta e fuɗɗoode ko leɗɗe, walla ko mbaydi maayo ngoo (e nder daartol, maayo Touws ina anndiranoo sahaa e sahaa fof "maayo Ash"). Kadi nde rokki innde mayre wuro maayo Touws, ngo woni ko e dow ŋoral maayo ngoo.<ref>Etymology of Touws river</ref> == Yahde == Fuɗɗoode maggal ko e Matroosberg, koɗli maayo Hex, sara wuro De Doorns. E nder doggol maggol toowngol ngol ina anndiraa Smalblaar e Donkies. E ɓuuɓde e bannge fuɗnaange-rewo, nde rewi e wuro maayo Touws, nde hawri e daande maayo Groot ñaamo caggal nde nde wirnii seeɗa feewde fuɗnaange.<ref>Gouritz WMA 16</ref> Ko wayi no: Brand, Kalee, Brak, Slang e Kruis; fof ko maayooji tokoosi. Touws ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Gouritz, ina fawii e nder njuɓɓudi ndiyam J. == Baraasuuji == Baraas Verkeerdevlei (caawngal mum ko 5 500 000 meeteer kuuɓtodinɗo (190 000 000 meeteer kuuɓtodinɗo)) == Tuugnorgal == mt8mubhaw6q8clx7afcfg7kc4w1aqye 174990 174989 2026-06-20T17:40:20Z Nnamadee 11577 174990 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Touws''' (e Afriknaaɓe: Touwsrivier ) ko maayo e nder diiwaan Kap hirnaange to Afrik worgo. Ko ɗum ɓuuɓol maayo Groot, jeyaango e maayo Gourits. == Inde == Innde « Touws » ndee ummorii ko e helmere Khoi firti ko cumu, nde firti kadi ko « cumu-ɓuuɓri » (Salsola aphylla) nokku oo. Ina laaɓi so tawii innde ndee ina firta e fuɗɗoode ko leɗɗe, walla ko mbaydi maayo ngoo (e nder daartol, maayo Touws ina anndiranoo sahaa e sahaa fof "maayo Ash"). Kadi nde rokki innde mayre wuro maayo Touws, ngo woni ko e dow ŋoral maayo ngoo.<ref>Etymology of Touws river</ref> == Yahde == Fuɗɗoode maggal ko e Matroosberg, koɗli maayo Hex, sara wuro De Doorns. E nder doggol maggol toowngol ngol ina anndiraa Smalblaar e Donkies. E ɓuuɓde e bannge fuɗnaange-rewo, nde rewi e wuro maayo Touws, nde hawri e daande maayo Groot ñaamo caggal nde nde wirnii seeɗa feewde fuɗnaange.<ref>Gouritz WMA 16</ref> Ko wayi no: Brand, Kalee, Brak, Slang e Kruis; fof ko maayooji tokoosi. Touws ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Gouritz, ina fawii e nder njuɓɓudi ndiyam J. == Baraasuuji == Baraas Verkeerdevlei (caawngal mum ko 5 500 000 meeteer kuuɓtodinɗo (190 000 000 meeteer kuuɓtodinɗo)) == Tuugnorgal == se1ycvaxuhy02ag6o9t2p7y4md2hm5a Maayo Komati 0 42289 174991 2026-06-20T17:43:59Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeetee..." 174991 wikitext text/x-wiki '''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.[7] Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).[8] Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange.[9] E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, 4njvdxmaccm5m9t50sulee7dyuj6amw 174993 174991 2026-06-20T17:45:38Z Nnamadee 11577 174993 wikitext text/x-wiki '''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.[7] Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).[8] Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange.[9] E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.[8] Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.[8] == Tariya == kbimf3d8kyh50vubl2b479qvyha4mft 174994 174993 2026-06-20T17:46:24Z Nnamadee 11577 174994 wikitext text/x-wiki '''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.[7] Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).[8] Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange.[9] E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.[8] Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.[8] == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == dv5fqpowrsuhr0yj9ejvgbv8olqj45m 174995 174994 2026-06-20T17:47:14Z Nnamadee 11577 174995 wikitext text/x-wiki '''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.[7] Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).[8] Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange.[9] E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.[8] Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.[8] == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == blnoo5wr7bcuafd5hgutnd8qijgkjue 174996 174995 2026-06-20T17:47:56Z Nnamadee 11577 174996 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.[7] Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).[8] Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange.[9] E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.[8] Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.[8] == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == lfwnvi16iqhwytqq3b4bv6041mudpor 174997 174996 2026-06-20T18:16:38Z Sirjat 14855 /* Geografi */ 174997 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.[7] Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).[8] Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange.[9] E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.[8] Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.[8] == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == fsp4h35zwt7jtz2b57sqvo4pb9okz55 174998 174997 2026-06-20T18:17:16Z Sirjat 14855 /* Geografi */ 174998 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',[1] anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == kuu70rivhfltu273anyrwy15j81q3we 174999 174998 2026-06-20T18:50:05Z Nnamadee 11577 174999 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati[2] walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == 27mx5zwlxc46qck1v2t3i4eu53gb75d 175000 174999 2026-06-20T18:50:42Z Nnamadee 11577 175000 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati[3] (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == 7vsu3um2g7b6qaq35tbbcqy4zttsi8b 175001 175000 2026-06-20T18:51:38Z Nnamadee 11577 175001 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati[4]), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == 95rscoraup091mgoalr5egklegihy1q 175002 175001 2026-06-20T18:52:17Z Nnamadee 11577 175002 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref>"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo[4]. Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == 51987h4q92djxs65fy03dryy81eb3iq 175003 175002 2026-06-20T18:52:35Z Nnamadee 11577 175003 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.[5] Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == 0280orzb7fca3w0a6oas8jaf38zjnry 175004 175003 2026-06-20T18:53:10Z Nnamadee 11577 175004 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.[6] == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == qani2vobn1xjpoyhmwwg5fi66958fdu 175005 175004 2026-06-20T18:54:27Z Nnamadee 11577 175005 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga. Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == e33pybcnb9rudit3rm74yu911beebpt 175006 175005 2026-06-20T18:55:38Z Nnamadee 11577 175006 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi). Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == dluvk4eowy6y2e29pajau191p8r7nhm 175007 175006 2026-06-20T18:56:48Z Nnamadee 11577 175007 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref>Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter. Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == b23hqxchoa4aorbco6lrv7mehw9eqbg 175008 175007 2026-06-20T18:57:39Z Nnamadee 11577 175008 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref>Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".[10] Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == 33hld47dequmy5975g5lln08m6f3gbd 175009 175008 2026-06-20T19:00:59Z Nnamadee 11577 175009 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref>Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo. == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".<ref>João José de Sousa Cruz (November 2008). "O Enigma de uma colónia virtual - África Oriental Portuguesa (vulgo Moçambique)" (in Portuguese). Revista Militar. Retrieved 2 February 2018.</ref> Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == r96psnorzhbydr8t9waev05w54mh0lf 175010 175009 2026-06-20T19:01:21Z Nnamadee 11577 175010 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref name=":1">Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.<ref name=":1" /> == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".<ref>João José de Sousa Cruz (November 2008). "O Enigma de uma colónia virtual - África Oriental Portuguesa (vulgo Moçambique)" (in Portuguese). Revista Militar. Retrieved 2 February 2018.</ref> Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.[11] E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == lk9ao2l7rv7iojpgafz349yc9t9ppdc 175011 175010 2026-06-20T19:04:24Z Nnamadee 11577 175011 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref name=":1">Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.<ref name=":1" /> == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".<ref>João José de Sousa Cruz (November 2008). "O Enigma de uma colónia virtual - África Oriental Portuguesa (vulgo Moçambique)" (in Portuguese). Revista Militar. Retrieved 2 February 2018.</ref> Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.<ref>Thom, H.B. (1952). Journal of Jan van Riebeeck. A.A. Balkema, Cape Town. p. 243.</ref> E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,[12] innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == hgdu2gv3i9ed8samc6461m8wy8507f3 175012 175011 2026-06-20T19:04:57Z Nnamadee 11577 175012 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref name=":1">Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.<ref name=":1" /> == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".<ref>João José de Sousa Cruz (November 2008). "O Enigma de uma colónia virtual - África Oriental Portuguesa (vulgo Moçambique)" (in Portuguese). Revista Militar. Retrieved 2 February 2018.</ref> Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.<ref>Thom, H.B. (1952). Journal of Jan van Riebeeck. A.A. Balkema, Cape Town. p. 243.</ref> E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,<ref>Preller, G.S. (1938). Dagboek van Louis Trichardt. Nas. Pers Bpk., Cape Town. p. 334, footnote.</ref> innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.[13] E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == kcwkz77v69eg998rae82gg41b7289oo 175013 175012 2026-06-20T19:05:24Z Nnamadee 11577 175013 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref name=":1">Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.<ref name=":1" /> == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".<ref>João José de Sousa Cruz (November 2008). "O Enigma de uma colónia virtual - África Oriental Portuguesa (vulgo Moçambique)" (in Portuguese). Revista Militar. Retrieved 2 February 2018.</ref> Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.<ref>Thom, H.B. (1952). Journal of Jan van Riebeeck. A.A. Balkema, Cape Town. p. 243.</ref> E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,<ref>Preller, G.S. (1938). Dagboek van Louis Trichardt. Nas. Pers Bpk., Cape Town. p. 334, footnote.</ref> innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.<ref>Robertson, J.W. Traveller's Guide for South Africa. The Standard Printing Co., East London. p. VIII.</ref> E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.[8] Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == e4oyr7ngeghvtzxl4renl58b5av8chy 175014 175013 2026-06-20T19:05:44Z Nnamadee 11577 175014 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref name=":1">Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.<ref name=":1" /> == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".<ref>João José de Sousa Cruz (November 2008). "O Enigma de uma colónia virtual - África Oriental Portuguesa (vulgo Moçambique)" (in Portuguese). Revista Militar. Retrieved 2 February 2018.</ref> Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.<ref>Thom, H.B. (1952). Journal of Jan van Riebeeck. A.A. Balkema, Cape Town. p. 243.</ref> E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,<ref>Preller, G.S. (1938). Dagboek van Louis Trichardt. Nas. Pers Bpk., Cape Town. p. 334, footnote.</ref> innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.<ref>Robertson, J.W. Traveller's Guide for South Africa. The Standard Printing Co., East London. p. VIII.</ref> E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.<ref name=":1" /> Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.[8] Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == bw9lov3qsyffo9kvev6g2cb4ro3t0qv 175015 175014 2026-06-20T19:06:53Z Nnamadee 11577 175015 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Komati''',<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> anndiraango kadi maayo Inkomati<ref>"Kneria sp nov south africa". Red List of South African Species. South African National Biodiversity Institute (SANBI). Retrieved 30 December 2021.</ref> walla maayo Inkomati<ref>Nakayama, M. (2003). International Waters in Southern Africa. G - Reference, Information and Interdisciplinary Subjects Series. United Nations University Press. p. 9,13,14. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>. Retrieved 30 December 2021.</ref> (e Mosammbik, ummoraade e Purtugeec Rio Incomati<ref name=":0">"Komati River". Encyclopedia Britannica. 12 December 2014. Retrieved 30 December 2021.</ref>), ko maayo wonngo e Afrik worgo, Eswatini e Mosammbik. Fuɗɗoode mum ko to fuɗnaange-rewo Eswatini, nde hawri e maayo Crocodile to koɗli Lebombo, nde naati to woɗɗi to fuɗnaange-rewo Mosammbik les wuro keeriingo Komatipoort, nde naati e maayo Inndo hedde 24 km (15 mi) to fuɗnaange-rewo Maputo.<ref name=":0" /> Njuuteeki maggal ko 480 kiloomeeteer (298 miil), e maggal ko 50 000 kiloomeeteer kaaree (19 300 miil kaaree) njaajeendi. Hakindo ɓuuɓol maggal hitaande kala ko 111 m3/s (3 920 cfs) e hunuko maggal.<ref>Nakayama, Mikiyasu (2003). International Waters in Southern Africa. United Nations University Press. p. 9. <nowiki>ISBN 978-92-808-1077-6</nowiki>.</ref> Innde Komati ndee ummii ko e inkomati, firti ko "nagge" e ɗemngal siSwati, nde tawnoo sifaa mum duumotooɗo ina nanndi e nagge jogiiɗo kosam sahaa kala.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. p. 251. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> == Geografi == [[File:Komati.png|left|thumb|Location of the Komati River and its tributaries with the respective country border]] Maayo ngo ummorii ko bannge worgo Carolina, ngo ummotoo ko e dow tooweeki fotde 1 800 m (5 906 ft) sara Breyten e nder diiwaan Ermelo e nder diiwaan Mpumalanga.<ref>"Komati River" Online Encyclopædia Britannica</ref> Nde rewi ko e bannge worgo-fuɗnaange, nde yettiima maayo Indiya to Maputo Bay, caggal nde nde yahri fotde 800 km (497 mi).<ref name=":1">Wikisource One or more of the preceding sentences incorporates text from a publication now in the public domain: Chisholm, Hugh, ed. (1911). "Komati". Encyclopædia Britannica. Vol. 15 (11th ed.). Cambridge University Press. p. 892.</ref> Komati Gorge woni ko e dow maayo Komati, ko ɗoon woni hoɗorde won e kullon ladde ngonkon e majjude ko wayi no ibis balɗe fuɗnaange. E hitaande 2001, mahdi 115 m toowndi e baraas Maguga timminaama to fuɗnaange Piggs Peak, to Eswatini, E nder falnde maggal toownde sara Steynsdorp ina waɗi gese kaŋŋe, kono ko famɗi fof ko ƴiye ɗee ngoni ko e ƴiye lowre. Maayo ngoo ina jippoo e Drakensberg e dow ŋoral 48 km (30 mi) to fuɗnaange Barberton, ina ɓuuɓtoo bannge worgo to keerol fuɗnaange Eswatini, ina jokki laawol gonngol e koɗli Lebombo. To bannge hirnaange 32° E e 25° 25′ S, sara wuro Komatipoort, ko maayo Crocodile jokkondiri e mayre. Koɗorɗe Crocodile ina ummoo, hono maayo Elands, e nder Bergendal (1 961 m) sara ndiyam toowɗam Komati, ina ɓuuɓtoo fuɗnaange-rewo ina rewi e dow ŋoral toowngal, ina wirnoo bannge worgo nde yettotoo ŋoral Drakensberg. Doggol ngol haa les ngol ina ɓura 600 meeter e nder 48 km (30 mi), e nder leydi ndi 161 km (100 mi) njaajeendi hakkunde Drakensberg e Lebombo ina waɗi doggol goɗngol 900 meeter.<ref>C. Michael Hogan and Amy Gregory, Ecology of Komati Gorge, July 22, 2006 Archived May 28, 2010, at the Wayback Machine</ref> Ko ɓuri kiloomeeteer gooto les ɗo Crocodile hawrata ɗoo, maayo ngootaagu, ngo ummii e oon nokku kadi anndiraa Manhissa, rewi ko e ŋoral toowngal 190 m, toowngal e nder Lebombo anndiraangal Komatipoort, ina waɗi won e ŋoral ɓuuɓngal. To Komatipoort, ko keeri hakkunde Afrik worgo e Mosammbik, maayo ngoo ina famzi 100 km (60 mi) e hunduko mum e nder laylaytol toowngol, kono e nder taccugol 6uu6ol ngol ina wacfa 322 km (200 mi) 6uu6ol jaajngol, ko adii fof ko feewde fucfnaange hade mum wirtaade feewde fucfnaange gila e la fuɗnaange ɓulli keewɗi. E sahaa ilam ina woodi jokkondiral feewde worgo rewrude e ŋoral e ŋoral Limpopo. Komati ina naata e maayo 24 km (15 mi) to fuɗnaange Maputo. Ina waawi yahde gila e hunuko maggo, ɗo ndiyam ɗam woni haa 5m, haa e koyɗe Lebombo.<ref name=":1" /> == Tariya == Portigaalnaaɓe inniri les maayo ngoo Rio des Reijs, ko "maayo maaro" walla "maayo laamɓe".<ref>João José de Sousa Cruz (November 2008). "O Enigma de uma colónia virtual - África Oriental Portuguesa (vulgo Moçambique)" (in Portuguese). Revista Militar. Retrieved 2 February 2018.</ref> Caggal ɗuum, jaaynde Jan van Riebeeck siftinii Rio de Reijs, nde o neldi laana ndiwoowa dow daande maayo fuɗnaange ngam yiylaade kaɓirɗe maaro.<ref>Thom, H.B. (1952). Journal of Jan van Riebeeck. A.A. Balkema, Cape Town. p. 243.</ref> E nder jaaynde voortrekker Louis Tregardt nde wiyetee ko Manhissa,<ref>Preller, G.S. (1938). Dagboek van Louis Trichardt. Nas. Pers Bpk., Cape Town. p. 334, footnote.</ref> innde nde ina woodi haa jooni, tawi noon e Biritaannaaɓe nde wiyetee ko maayo laamɗo George.<ref>Robertson, J.W. Traveller's Guide for South Africa. The Standard Printing Co., East London. p. VIII.</ref> E hitaande 1725, diɗɗal Holanndee en e gardagol François de Kuiper, ƴeewtindiima diiwaan les Komati, yahri 30 km e nder diiwaan Mpumalanga hannde oo, hade maɓɓe nanngeede e leƴƴi nokku oo, ɓe ndonki hootde to Delagoa Bay. Ñalnde 23 lewru Seeɗto hitaande 1900 e nder wolde ɗiɗmere Boer, 3 000 Boer tacci keeri to wuro tokooso Komatipoort, ɓe ndokki hoore maɓɓe e juuɗe laamuuji Portigaal.<ref name=":1" /> Ñalnde 7 noowammbar 1900, daande maayo Komati wonti nokku wolde hakkunde Laamaandi Angalteer e Boer en. Hare Leliefontein ko wolde Angalteer, nde Boer en njiylotonoo, ina njiɗi heɓtude Artillerie Angalteer. Binnditagol Biritaannaaɓe ngol ko Royal Canadian Dragoons (Royal Canadian Dragoons) ndartini ɗum en, ɓe mbaɗti binnditagol ngol e nokkuuji ɗo ɓe mbaawi heɓde. == Laabi njamndi == Laawol laana njoorndi ummoraade Maputo fayde Pretoria ina rewi e ladde ndee e laawol toowngol, e kilooji capanɗe jeeɗiɗi e ɗiɗi, ina yettoo Komati. Nde rewi ko e daande maayo ngoo, nde naati e leydi toowndi to Komati Poort. Gila Poort haa hirnaange laawol laana njoorndi ngol ina taarii daande maayo Crocodile fuɗnaange e nder njuuteendi mum fof.<ref name=":1" /> Ndeeɗoo laawol laana njoorndi ko sosiyetee laana njoorndi Pays-Bas-Afrik worgo (NZASM) mahi ɗum, udditaa e hitaande 1895. == Tuugnorgal == mwvy75885s85abggyiihq8o8dit0lq0 Maayo Harts 0 42290 175016 2026-06-20T19:10:24Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.[2] Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe..." 175016 wikitext text/x-wiki '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.[2] Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo3. Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.[4] Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.[5] Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.[6] tg4vz4odqyj578a5wy4gf8wbxbo6fds 175017 175016 2026-06-20T19:13:12Z Nnamadee 11577 175017 wikitext text/x-wiki '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.[2] Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo3. Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.[4] Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.[5] Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.[6] == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.[7] == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == ao424wqzntcuoa5d9v23hcp43cjo9bs 175018 175017 2026-06-20T19:14:34Z Nnamadee 11577 175018 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.[2] Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo3. Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.[4] Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.[5] Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.[6] == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.[7] == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == mdwndrs259tnwwdxgu5hknt75v8oc2o 175019 175018 2026-06-20T19:16:15Z Nnamadee 11577 175019 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo3. Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.[4] Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.[5] Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.[6] == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.[7] == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == m3gl3orinvvqniuuo99c842fijj4o42 175020 175019 2026-06-20T19:17:05Z Nnamadee 11577 175020 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.[4] Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.[5] Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.[6] == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.[7] == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == p1obsiuadx4hidgdvldydoeeaqkaoyt 175021 175020 2026-06-20T19:17:57Z Nnamadee 11577 175021 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.<ref>Van Vreeden, B.F. 1961. Noordkaapland plekname. PhD thesis, University of the Witwatersrand</ref> Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.[5] Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.[6] == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.[7] == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == 08wqkd3ee1536vrsfbikwpgcnq85bah 175022 175021 2026-06-20T19:20:04Z Nnamadee 11577 175022 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.<ref>Van Vreeden, B.F. 1961. Noordkaapland plekname. PhD thesis, University of the Witwatersrand</ref> Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.<ref>"Vaalharts Irrigation Scheme, South Africa". Archived from the original on 2012-07-20. Retrieved 2012-04-08.</ref> Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.[6] == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.[7] == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == azxtlloajqowjf01lx1ag4wecgbxqkj 175023 175022 2026-06-20T19:20:46Z Nnamadee 11577 175023 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.<ref>Van Vreeden, B.F. 1961. Noordkaapland plekname. PhD thesis, University of the Witwatersrand</ref> Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.<ref>"Vaalharts Irrigation Scheme, South Africa". Archived from the original on 2012-07-20. Retrieved 2012-04-08.</ref> Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.<ref>"Finger paintings in the Harts River Valley, Northern Cape Province, South Africa". Archived from the original on 2011-08-12. Retrieved 2012-04-08.</ref> == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.[7] == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == h2vfkwgxv7y6sd8j64i20plj6y87x4h 175024 175023 2026-06-20T19:21:20Z Nnamadee 11577 175024 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.<ref>Van Vreeden, B.F. 1961. Noordkaapland plekname. PhD thesis, University of the Witwatersrand</ref> Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.<ref>"Vaalharts Irrigation Scheme, South Africa". Archived from the original on 2012-07-20. Retrieved 2012-04-08.</ref> Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.<ref>"Finger paintings in the Harts River Valley, Northern Cape Province, South Africa". Archived from the original on 2011-08-12. Retrieved 2012-04-08.</ref> == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.<ref>Canadian War Museum - Battle of Harts River</ref> == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.[8] == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == ghj9idk07kws8l0ztaqowcbcyohxpl9 175025 175024 2026-06-20T19:21:56Z Nnamadee 11577 175025 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.<ref>Van Vreeden, B.F. 1961. Noordkaapland plekname. PhD thesis, University of the Witwatersrand</ref> Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.<ref>"Vaalharts Irrigation Scheme, South Africa". Archived from the original on 2012-07-20. Retrieved 2012-04-08.</ref> Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.<ref>"Finger paintings in the Harts River Valley, Northern Cape Province, South Africa". Archived from the original on 2011-08-12. Retrieved 2012-04-08.</ref> == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.<ref>Canadian War Museum - Battle of Harts River</ref> == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.<ref>"Dwyka Diamonds - Newlands Kimberlite Mine". Archived from the original on 2007-04-06. Retrieved 2007-04-11.</ref> == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.[9] Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == cs9906pwf9q6fn2chavqcmoxdc2rv4w 175026 175025 2026-06-20T19:22:33Z Nnamadee 11577 175026 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.<ref>Van Vreeden, B.F. 1961. Noordkaapland plekname. PhD thesis, University of the Witwatersrand</ref> Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.<ref>"Vaalharts Irrigation Scheme, South Africa". Archived from the original on 2012-07-20. Retrieved 2012-04-08.</ref> Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.<ref>"Finger paintings in the Harts River Valley, Northern Cape Province, South Africa". Archived from the original on 2011-08-12. Retrieved 2012-04-08.</ref> == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.<ref>Canadian War Museum - Battle of Harts River</ref> == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.<ref>"Dwyka Diamonds - Newlands Kimberlite Mine". Archived from the original on 2007-04-06. Retrieved 2007-04-11.</ref> == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.<ref>"North West Province Tourism - Barbers Pan Bird Sanctuary". Archived from the original on 2005-11-11. Retrieved 2005-09-12.</ref> Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.[10] E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == appjit216kc38j69yjbqoam0p94kk3y 175027 175026 2026-06-20T19:23:20Z Nnamadee 11577 175027 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Harts''' (Afriknaaɓe: Hartsrivier) ko caaɗngol worgo maayo Vaal, ngoɗngo kadi ko caaɗngol ɓurngol mawnude e maayo Oraas (anndiraango kadi Maayo Gariep, maayo ɓurngo mawnude e Afrik worgo). Iwdi maggal woni ko e diiwaan Fuɗnaange-rewo, kono ko ɓuri heewde e ŋoral maggal woni ko e diiwaan Kap Fuɗnaange-rewo, ɗo ngal naatata ko kilooji seeɗa dow maayo Taung.<ref>Lower Vaal WMA 10</ref> Harts ina waɗi keeri nafooji wonande ŋoral Ghaap, tawaangal hakkunde maayo Harts e tufɗe Kuruman. == Yahde == Nde ummotoo ko sara Lichtenburg e dow ŋoral fuɗnaange-rewo woɗɗungal maayo Witwatersrand, nde ummotoo ko 320 km[fotde 200 miil) to bannge fuɗnaange-rewo, ko ɓuri heewde e mayre ko e nokkuuji ɓutti no feewi e nder diiwanuuji Fuɗnaange-rewo e Fuɗnaange-rewo Kap hade mayre ɓuuɓde e maayo Vaal fotde 100 km dow ndeen maayo.<ref>Harts River - Overview</ref> Maayo Harts tokooso ummortoongo sara Coligny ina hawra e maayo Harts mawngo ummortoongo sara Lichtenburg, ngam waɗde maayo mawngo. Hedde Taung, maayo Dry Harts, maayo dumunna mo hoore mum woni e nokku Vryburg, ina jokkondiri heen kadi. Maayo ngoo ina heewi ɓuuɓde, kono ina rewindaa ngam moƴƴinde kuutoragol ndiyam. To Taung Tswana en mbiyatnoo maayo Harts ko Noka (maanaa maayo) Kolong.<ref>Van Vreeden, B.F. 1961. Noordkaapland plekname. PhD thesis, University of the Witwatersrand</ref> Ko ɓuri les ɗoo, wuro wiyeteengo Schweizer-Reneke (sosaango e lewru oktoobar 1888) ina woni e daande maayo ngoo. Dam Wenzel, to fuɗnaange wuro ngoo e dow maayo ngoo, ƴellitaama haa wonti nokku njulaagu. Hedde hitaande 1850, baraas mahaa e maayo sara Dikgatlong, kono ngo looti ko e ilam e hitaande 1856. Hedde nokku ɗo maayo Harts e Vaal kawri to Delportshoop ko nokku ndiyam mawɗo, Sifaa Vaal-Harts sosaa ko e hitaande 1933 e nder golle mahngo ngenndi caggal Depression. Ɗoo ndiyam ƴetteteeɗam e maayo Vaal e maayo Harts fof ina rokka ndiyam ngam ustude semmbe e nder gese tokoose keewɗe rewrude e njuɓɓudi kanaaluuji e nder nokkuuji goɗɗi joorɗi e nder leydi ndii, ina wallita gure ko wayi no Jan Kempdorp e Hartswater.<ref>"Vaalharts Irrigation Scheme, South Africa". Archived from the original on 2012-07-20. Retrieved 2012-04-08.</ref> Hedde bannge worgo Skema oo ina tawee gure Pampierstad, Motsweding, Mokgareng, Manthestad e Taung, tawi ko ɓuri heewde e mum en ko hoɗɓe haalooɓe ɗemngal Tswana. Taung wonti lolluɗo caggal nde yiytaa ɓalndu ko wiyetee Cukalel Taung e nder ŋoral lime 14 km bannge worgo wuro ngoo. Kaɓirgal ngal nattii huutoreede, jooni ko nokku ndonu Taung, udditanaa yimɓe. To bannge hirnaange wuro ngoo, baraas Taung mahiraa ko e maayo Harts. Dow baraas oo won e nate kaaƴe ina njiyee.<ref>"Finger paintings in the Harts River Valley, Northern Cape Province, South Africa". Archived from the original on 2011-08-12. Retrieved 2012-04-08.</ref> == Tariya == Ñalnde 31 marse 1902, e nder lebbi cakkitiiɗi wolde Boer ɗiɗmere, hare maayo Harts, anndiraande kadi « hare Boschbult », waɗi hakkunde Boer en e konu Angalteer sara ɗo maayo Harts e maayo Brak Spruit kawri, gooto e ɓulli mum joorɗi. Hare nde ko foolde Angalteer, kadi ko ñalngu ɗiɗaɓuru ɓurngu ƴiiƴam e ndeen hare wonande konu Kanadaa, kaɓantoongu bannge Angalteer.<ref>Canadian War Museum - Battle of Harts River</ref> == Mineraal == Haa hannde, njulaagu diamant alluvial ina waɗa e nder geec ɓooyɗo e nder nokkuuji ɓuuɓɗi maayo Harts. Mineraal Newlands ina woni hedde 60 km to fuɗnaange-rewo Kimberley e dow maayo ngoo. Jooni noon, sosiyatee biyeteeɗo Dwyka Diamonds Limited ina ƴetta nde e lewru kala fotde 3000 ton. Noble Minerals, e ballondiral e leñol Ba-Ga-Maidi nokku oo, sosi golle ngam huutoraade diamant alluvial e nder 20 kiloomeeteer kaaree kaaƴe diamant e nder njuɓɓudi maayo, sara Taung.<ref>"Dwyka Diamonds - Newlands Kimberlite Mine". Archived from the original on 2007-04-06. Retrieved 2007-04-11.</ref> == Nokkuuji reentorɗi == Ko ɓuri heewde e liɗɗi tawaaɗi e maayo Harts ko leƴƴi naatɗi, so wonaa e nokku Barberspan, ɗo leƴƴi koɗdiiɗi mbaawi taweede.<ref>"North West Province Tourism - Barbers Pan Bird Sanctuary". Archived from the original on 2005-11-11. Retrieved 2005-09-12.</ref> Nde bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1949. Hedde gure Sannieshof e Delareyville, maayo ngoo ina jokkondiri e Barberspan (26°35’ S 25°35’ E)26°35′S 25°35′E, ngo woni ko e nder nokku keeriiɗo Barberspan, ko nokku ɓuuɓɗo Ramsar. Pan oo ina waɗi 11 km njuuteendi, njaajeendi mum ko 3,5 km, ina wiyee Frederick Hugh Barber FRGS, gonɗo e dogde e maayo Harts e hitaande 1875, walla innde barbel (baber e ɗemngal Afrik), ko sifaa liɗɗi tawaaɗi e maayooji Afrik worgo.<ref>Dictionary of Southern African Place Names</ref> E hitaande 1913, Jan Christiaan Smuts, jogiiɗo ngesa saraaji ŋorol panndol ngol, rokki golle ɗee e hooreejo makko, hono Mr M. S. Basson, toppitii ko ɓuuɓnude ŋoral gonngal e ɓuuɓnude ndiyam ummoraade e maayo Harts feewde e ŋoral, ngal woni ko hedde 9 m les maayo ngoo. Nokku oo ina ɓuuɓi haa hannde maayo Harts ina ɓuuɓna ndiyam haa heewi e nder Barberspan e nder yontaaji toɓo ngam duumaade e nder lebbi cooyɗi, ɗo ko adii ɗuum panne oo ina yoora e yontaaji yoorɗi. Ɗumɗoo ina waɗi nafoore to bannge ekolosii, sibu hannde panndolinɗo oo wontii nokku ndiyam mawɗo duumotooɗo e nokku ɗo panneeji e vleis ngoni e yontaaji goɗɗi. Nde wonti oasiis wonande colli (haa teeŋti e colli ndiyam) kuutortooɗi ɗum ngam ñamminde, yarde, ɓuuɓnude, mooftude e jibinde. Haa e 20 000 colli ko ina ɓura 320 sifaa ina mbaawi yiyeede e nokku colli Barberspan, ɗum noon ko nokku colli ɓurɗo waawde yiyeede, ina gasa tawa ko ɓuri moƴƴude e Afrik worgo. Leƴƴi colli jeeɗiɗi gonɗi e majjude e kullon ladde ɗiɗi gonɗi e majjude ina tawee ɗoo. Barberspan ina wallita kadi renndo plankton alɗuɓe. (Ramsaar, hitaande 1994). Barberspan kadi ko nokku ɗo otooji ɗi ngalaa laabi mbaɗata, ko wayi no Barberspan 500. Ina waɗi otel, hoɗorde hoore mum e nokkuuji ɗo yimɓe mbaawi hoɗde. == Tuugnorgal == geb59ofoxbwdztgoyrhoj1m4qiieiii Macaroon 0 42291 175031 2026-06-20T21:06:23Z Hauwa ali umar 8656 Created page with "'''Makaron''' (/ˌmækəˈruːn/ MAK-ə-ROON) ko kaake tokoose walla biskitte, ko adii fof ko alkamaaji ɓuuɓɗi, e ɓuuɓri e suukara,[1] kono jooni ina heewi waɗeede e ɓuuɓri walla e ɓuuɓri goɗɗi.  Ina waawi kadi tawa ko jamɗe, sokola, walla ko nanndi heen.[2] == Etimoloji == Innde macaron ndee ummii ko e ɗemngal Farayse macaron, e ɗemngal Sisili, ko sifaa maccherone ceertuɗo, ko noon kadi woni helmere macaroni.  Iwdi ɗuum laaɓaani;  ina waawi tawa ko..." 175031 wikitext text/x-wiki '''Makaron''' (/ˌmækəˈruːn/ MAK-ə-ROON) ko kaake tokoose walla biskitte, ko adii fof ko alkamaaji ɓuuɓɗi, e ɓuuɓri e suukara,[1] kono jooni ina heewi waɗeede e ɓuuɓri walla e ɓuuɓri goɗɗi.  Ina waawi kadi tawa ko jamɗe, sokola, walla ko nanndi heen.[2] == Etimoloji == Innde macaron ndee ummii ko e ɗemngal Farayse macaron, e ɗemngal Sisili, ko sifaa maccherone ceertuɗo, ko noon kadi woni helmere macaroni.  Iwdi ɗuum laaɓaani;  ina waawi tawa ko e ɗemngal Gerek ɓooyngal μακαρία, ‘ɓuuɓri barmeeji’, walla μακαρώνεια, ‘yimre yanaande’.  Etimoloji jokkondirɗi e maccare itaaliyankeejo, ‘to bruise’[3], jooni saliima.[4]  Iwdi konngol ngol ina waawi kadi firtude sifaa paasta walla makaroni.[5] == Iwdiiji == Makaroon ina waawi rewrude e dewal Farayse e teeminannde 8ɓiire to wuro Cormery.[6]  Kadi ɗe mbaɗaama e nder cuuɗi dewal Itaali ko ina wona e oon sahaa.  E hitaande 1624, abbey sosaa e nder ɓernde Nancy (Benediktin gila 1668) ɓiɗɗo debbo Catherine de’ Medici e Henri II mo Farayse, ɗo makaronuuji mbaɗetee.  Caggal nde ndeeɗoo fedde fusi e nder wolde Farayse, ɗiɗo e rewɓe ɓee, hono Marguerite e Marie-Elisabeth, puɗɗii ñamminde e yeeyde makaron e jamaanu.  Ɓe nganndiraa "Sisters Makaroun".[7]  [8] [9] Makaroon wonti ko yahuud en ɓuri waawde ñaamde e juulde Paska sabu ɓe ngalaa mburu walla ɓuuɓri, no makaron ɓuuɓnirtee e ɓuuɓri egg.[10][11] Resetaaji makaroon peeñii e defte restoraaji ko famɗi fof gila e hitaande 1725 (Cookery Court Robert Smith, walla Cooker Engele timmuɗo), e huutoraade daneeji egguuji e ɓuuɓri almond.[7]  Deftere Mrs Beeton nde njuɓɓudi galle (1861) ina waɗi heen mbaydi aadaaji.[12][7]  Nde yahi haa ɓooyi, kosam ɗam ɓeydaama e alkule leydi, e nder won e peeje, lomtinaa ɗum en.  Amidon potato ina waɗi sahaaji e nder restoraaji ngam rokkude makaronuuji ɗii ɓanndu ɓurndu heewde.[7] nk947ikpza5i9ty7ka4ko41mfghx7uv Ibrahim Tako 0 42292 175032 2026-06-20T22:15:20Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175032 wikitext text/x-wiki Ibraahiima Tako walla Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969. Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991. Kugal Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge Golle politik O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969.[8][9] E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. Kuudetaa 1966 E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. Teskorɗe et9cb5i1thkzly2svmynnc65frqgh8a 175033 175032 2026-06-20T22:16:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175033 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Ibraahiima Tako walla Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969. Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991. Kugal Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge Golle politik O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969.[8][9] E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. Kuudetaa 1966 E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. Teskorɗe ppxkwhqb0fdjhdxodnn44f02espbz66 175034 175033 2026-06-20T22:19:20Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175034 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ibraahiima Tako walla''' Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969. Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991. Kugal Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge Golle politik O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969.[8][9] E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. Kuudetaa 1966 E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. Teskorɗe f6zqqtjl38kbzfwbbwkncuxybp38mf5 175035 175034 2026-06-20T22:21:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175035 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ibraahiima Tako walla''' Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969. Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991. == Kugal == Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge == Golle politik == O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969.[8][9] E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. == Kuudetaa 1966 == E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. Teskorɗe iu74ctwfcmi15b13pxc5klr65yrgx71 175036 175035 2026-06-20T22:22:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175036 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ibraahiima Tako walla''' Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969. Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991. == Kugal == Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge == Golle politik == O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969. E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. == Kuudetaa 1966 == E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. Teskorɗe fap7df7a18sfkleaohr6v7sw6h5842m 175037 175036 2026-06-20T22:22:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175037 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ibraahiima Tako walla''' Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969. Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991. == Kugal == Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge == Golle politik == O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969. E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. == Kuudetaa 1966 == E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. == Teskorɗe == og9cd3j6t5wm90napuf0t3ha269ihep 175038 175037 2026-06-20T22:23:57Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175038 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ibraahiima Tako walla''' Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969.<ref>{{Cite book|last=Azikiwe|first=Ifeoha|url=https://books.google.com/books?id=EGfBEhK3fo4C&pg=PA392|title=Nigeria, Echoes of a Century: 1914–1999|date=2013|publisher=AuthorHouse|isbn=978-1-4817-2926-0|language=en}}</ref> Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991. == Kugal == Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge == Golle politik == O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969. E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. == Kuudetaa 1966 == E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. == Teskorɗe == b3rtkfq86dv0955su06c7m5kt3l3yc1 175039 175038 2026-06-20T22:26:43Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175039 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Ibraahiima Tako walla''' Galadiman Bida (1916-1978) ko siyaasaajo Naajeeriya, jannginoowo gonnooɗo jaagorgal leydi ndi e jaagorgal ko feewti e ndeenka e hitaande 1969.<ref>{{Cite book|last=Azikiwe|first=Ifeoha|url=https://books.google.com/books?id=EGfBEhK3fo4C&pg=PA392|title=Nigeria, Echoes of a Century: 1914–1999|date=2013|publisher=AuthorHouse|isbn=978-1-4817-2926-0|language=en}}</ref> Ɓawo Jibinaa ko Bida, baaba makko Aliyu Galadima ko galadiman Bida tiitoonde mawɗo. O fuɗɗii jaŋde makko ko e duɗal leslesal Bida e hitaande 1927 e duɗal hakkundeewal Niger gila 1930 haa 1933 caggal ɗuum e hitaande 1933 o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Katsina haa hitaande 1936 o heɓi seedantaagal makko toowngal e hitaande 1936 caggal ɗuum o yahi duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter Preliminary public administration1991.<ref>{{Cite web|title=TAKO, Alhaji Ibrahim|url=https://blerf.org/index.php/biography/alhaji-ibrahim-tako-galadiman-bida-mp/|last=Admin|date=3 November 2016|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US|access-date=10 May 2020}}</ref> == Kugal == Tako fuɗɗii golle mum ko e duɗal hakkundeewal Niger e hitaande 1938 to Bida toon o jannginii duuɓi jeetati haa 1948 caggal ɗuum o woni hooreejo laamu nokkuyankeewu hakkundeejo e diiwaan njuɓɓudi jaŋde Konseye gila 1956 haa 1959 e o woni hooreejo goomu geɗe polis e Chief moscribe to Nago o wonnoo Komiseer Siwil to Lago Ngomna. O wonii darnde tergal e fedde ƴellitaare diiwaan worgo, komite jaŋde diiwaan, fedde liɗɗi, komite wasiyaaji toɗɗagol diiwaan Nijeer, komite kaalis Bida Native Authority e hooreejo sosde e diisnondiral komite Bida, Directeur Arabian Represent the North Nigeria Transport Konseye ngenndiijo Croix-Rouge<ref>{{Cite news|title=People have turned public offices into business centers – ex-Perm Sec/journalist|url=https://www.dailytrust.com.ng/people-have-turned-public-offices-into-business-centers-ex-perm-sec-journalist.html|date=2 July 2013|newspaper=[[Daily Trust]]|language=en-GB|access-date=10 May 2020}}</ref><ref>{{Cite book|last1=Abdulkadir|first1=A. T.|url=https://books.google.com/books?id=rBYOAQAAMAAJ&q=Ibrahim+Tako|title=Makers of Northern Nigeria|last2=Maradun|first2=A. A.|last3=Babajo|first3=Mustafa|date=2004|publisher=De Imam Ventures|language=en}}</ref><ref>{{Cite book|last=Imam|first=Alhaji Abubakar|url=https://books.google.com/books?id=yawsAAAAIAAJ&q=Galadima+Bida|title=The Abubakar Imam memoirs|date=1989|publisher=NNPC|isbn=9789781693083|language=en}}</ref> == Golle politik == O suɓaama tergal suudu sarɗiiji e hitaande 1962 e les njiimaandi ɓooyndi Kongres yimɓe worgo hade makko wontude jaagorde. E hitaande 1965 o wonti jaagorgal dowla konu ko adii nde o woni jaagorgal parlemaa to ministeer defansiyoŋ kadi o woniino jaagorgal defansiyoŋ e hitaande 1969. E kitaale 1960 nde o woni jaagorgal konu o waɗii njillu e ofiseeji goɗɗi ko wayi no Yakubu Gowon ina yahdi e makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu Bida ngam hirjinde almudɓe worgo e nder golle konu, e nder almudɓe Jonathan Ndagi limtaa ko Sani Bello, Gado Nasko, Mamman Vabangi, Ibrahim Abubu Sabami, Ibrahima Abubu Sabami Duba e Mohammad Magoro njaɓi wasiyaaji ɗin, nden o woni jaagorde konu o winnditi ɓe nder kuugal man. == Kuudetaa 1966 == E sahaa kuudetaa 1966 nde Sir Ahmadu Bello keeri mum fusi e gargol Seneraal Agunyi Ironsi e laamu, laamu militeer en gadano fuɗɗii e o toɗɗaa Komisariyaa Dowlaaji Fuɗnaange-rewo ngam Cellal e Sarwiis Renndo e hitaande 1967 haa addi kuudetaa e hitaande 1975 nde Seneraal Murta fusi laamu nguu darndeeji. Ibraahiima Tako mo anndiraa kadi Galadiman Bida tiitoonde mawɗo nde o woni jaagorgal waɗii luural e Chukwuma Kaduna Nzeogwu mo e oon sahaa o woniino keso ngam wonde mawɗo jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya, Kaduna e ko o hakkilantaagal konu e nder caɗeele won e ofiseeji woylaare e sukaaɓe milita ko Tako ƴetti ɗum. == Teskorɗe == m2iqto2wz1ssm0u01l1laubjno0jyn8 Maayo Molopo 0 42293 175045 2026-06-21T07:42:02Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Molopo''' (e Afriknaaɓe : Moloporivier) ko e maayooji ɓurɗi mawnude e nder Afrik worgo. Njuuteeki maggal ko ina tolnoo e 960 kiloomeeteer e nokku ɗo ndiyam ɗam woni ɗoo ko 367 201 km2 tawi Bostwana, Namibi e Afrik worgo ina ndenndi ko ina tolnoo e tataɓal nokku oo kala.[1] == Yahde == Iwdi mayre woni ko e Molopo Oog (Yitere Molopo e ɗemngal Afrik), maayo ngoo heewi yaltude ko adii fof ko bannge worgo, caggal ɗuum ko fuɗnaange-rewo ummoraade e iwdi mag..." 175045 wikitext text/x-wiki '''Maayo Molopo''' (e Afriknaaɓe : Moloporivier) ko e maayooji ɓurɗi mawnude e nder Afrik worgo. Njuuteeki maggal ko ina tolnoo e 960 kiloomeeteer e nokku ɗo ndiyam ɗam woni ɗoo ko 367 201 km2 tawi Bostwana, Namibi e Afrik worgo ina ndenndi ko ina tolnoo e tataɓal nokku oo kala.[1] == Yahde == Iwdi mayre woni ko e Molopo Oog (Yitere Molopo e ɗemngal Afrik), maayo ngoo heewi yaltude ko adii fof ko bannge worgo, caggal ɗuum ko fuɗnaange-rewo ummoraade e iwdi maggo. E nder njuuteendi mum hakkundeeri, maayo Molopo ina waɗi taƴre mawnde e keeri hakkunde Bostwana e Afrik worgo. Doggol maayo ina taƴa, so ngol ɓuuɓtii, ndiyam maggol ina ɓuuɓta seeɗa seeɗa sabu ɓuuɓol ngol ko 0,76 m/km tan. Ilam ina famɗi sabu nokkuuji jaajɗi e nder jeereende Kalahari to bannge ŋoral mum Namibi ina moofta ndiyam toɓooli ɓuuɓɗi ɗii fof. So tawii ko toɓooli keewɗi teeŋtuɗi e jokkondirɗi, ndiyam ɗam ina yalta e maayo Orange, ngo hawrata e dow maayo Augrabies Falls to 28°31′02′′S 20°12′46′′E.[2] Ina sikkaa ko ɗum waɗi ko ina ɓura duuɓi 100 jooni. == Taƴre == Ko ɓuri heewde e maayo Molopo ko Nossob, ɗo maayo ngo hawrata ko hedde 50 km to fuɗnaange Twee Rivieren, to 890 meeteer walla 2 920 meeteer dow koye maayo. Koyɗe goɗɗe ɗee ko:[3] == Maayo Kuruman == * Maayo Fepane * Maayo Ramatlabaama * Maayo Madebe * Maayo Modimola * Maayo Setlagoli == Baraasuuji == Molopo toowɗo oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Crocodile (Fuɗnaange) e Marico les oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Vaal les. Baraaji mawɗi e nder maayo ngoo ko baraas Setumo e baraas Disaneng, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee sara wuro Mafikeng, to Afrik worgo, ngo woni ko e daande maayo ngoo. == Tuugnorgal == 9r6t1qy7008vnhocxnmsdk8xx070jqg 175047 175045 2026-06-21T07:42:45Z Nnamadee 11577 175047 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Molopo''' (e Afriknaaɓe : Moloporivier) ko e maayooji ɓurɗi mawnude e nder Afrik worgo. Njuuteeki maggal ko ina tolnoo e 960 kiloomeeteer e nokku ɗo ndiyam ɗam woni ɗoo ko 367 201 km2 tawi Bostwana, Namibi e Afrik worgo ina ndenndi ko ina tolnoo e tataɓal nokku oo kala.[1] == Yahde == Iwdi mayre woni ko e Molopo Oog (Yitere Molopo e ɗemngal Afrik), maayo ngoo heewi yaltude ko adii fof ko bannge worgo, caggal ɗuum ko fuɗnaange-rewo ummoraade e iwdi maggo. E nder njuuteendi mum hakkundeeri, maayo Molopo ina waɗi taƴre mawnde e keeri hakkunde Bostwana e Afrik worgo. Doggol maayo ina taƴa, so ngol ɓuuɓtii, ndiyam maggol ina ɓuuɓta seeɗa seeɗa sabu ɓuuɓol ngol ko 0,76 m/km tan. Ilam ina famɗi sabu nokkuuji jaajɗi e nder jeereende Kalahari to bannge ŋoral mum Namibi ina moofta ndiyam toɓooli ɓuuɓɗi ɗii fof. So tawii ko toɓooli keewɗi teeŋtuɗi e jokkondirɗi, ndiyam ɗam ina yalta e maayo Orange, ngo hawrata e dow maayo Augrabies Falls to 28°31′02′′S 20°12′46′′E.[2] Ina sikkaa ko ɗum waɗi ko ina ɓura duuɓi 100 jooni. == Taƴre == Ko ɓuri heewde e maayo Molopo ko Nossob, ɗo maayo ngo hawrata ko hedde 50 km to fuɗnaange Twee Rivieren, to 890 meeteer walla 2 920 meeteer dow koye maayo. Koyɗe goɗɗe ɗee ko:[3] == Maayo Kuruman == * Maayo Fepane * Maayo Ramatlabaama * Maayo Madebe * Maayo Modimola * Maayo Setlagoli == Baraasuuji == Molopo toowɗo oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Crocodile (Fuɗnaange) e Marico les oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Vaal les. Baraaji mawɗi e nder maayo ngoo ko baraas Setumo e baraas Disaneng, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee sara wuro Mafikeng, to Afrik worgo, ngo woni ko e daande maayo ngoo. == Tuugnorgal == k70o8vqd2o9394czi9nqqgqso7y6u0q 175048 175047 2026-06-21T07:43:51Z Nnamadee 11577 175048 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Molopo''' (e Afriknaaɓe : Moloporivier) ko e maayooji ɓurɗi mawnude e nder Afrik worgo. Njuuteeki maggal ko ina tolnoo e 960 kiloomeeteer e nokku ɗo ndiyam ɗam woni ɗoo ko 367 201 km2 tawi Bostwana, Namibi e Afrik worgo ina ndenndi ko ina tolnoo e tataɓal nokku oo kala.<ref>"Review of the Molopo-Nossob Basin for Rural Communities including Assessment of National Databases at the Sub-basin Level for Possible Future Integration". Archived from the original on 2 April 2015. Retrieved 26 March 2012.</ref> == Yahde == Iwdi mayre woni ko e Molopo Oog (Yitere Molopo e ɗemngal Afrik), maayo ngoo heewi yaltude ko adii fof ko bannge worgo, caggal ɗuum ko fuɗnaange-rewo ummoraade e iwdi maggo. E nder njuuteendi mum hakkundeeri, maayo Molopo ina waɗi taƴre mawnde e keeri hakkunde Bostwana e Afrik worgo. Doggol maayo ina taƴa, so ngol ɓuuɓtii, ndiyam maggol ina ɓuuɓta seeɗa seeɗa sabu ɓuuɓol ngol ko 0,76 m/km tan. Ilam ina famɗi sabu nokkuuji jaajɗi e nder jeereende Kalahari to bannge ŋoral mum Namibi ina moofta ndiyam toɓooli ɓuuɓɗi ɗii fof. So tawii ko toɓooli keewɗi teeŋtuɗi e jokkondirɗi, ndiyam ɗam ina yalta e maayo Orange, ngo hawrata e dow maayo Augrabies Falls to 28°31′02′′S 20°12′46′′E.[2] Ina sikkaa ko ɗum waɗi ko ina ɓura duuɓi 100 jooni. == Taƴre == Ko ɓuri heewde e maayo Molopo ko Nossob, ɗo maayo ngo hawrata ko hedde 50 km to fuɗnaange Twee Rivieren, to 890 meeteer walla 2 920 meeteer dow koye maayo. Koyɗe goɗɗe ɗee ko:[3] == Maayo Kuruman == * Maayo Fepane * Maayo Ramatlabaama * Maayo Madebe * Maayo Modimola * Maayo Setlagoli == Baraasuuji == Molopo toowɗo oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Crocodile (Fuɗnaange) e Marico les oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Vaal les. Baraaji mawɗi e nder maayo ngoo ko baraas Setumo e baraas Disaneng, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee sara wuro Mafikeng, to Afrik worgo, ngo woni ko e daande maayo ngoo. == Tuugnorgal == el8ud3t6uggk9bv5hqb2578jzqsrgcq 175049 175048 2026-06-21T07:44:41Z Nnamadee 11577 175049 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Molopo''' (e Afriknaaɓe : Moloporivier) ko e maayooji ɓurɗi mawnude e nder Afrik worgo. Njuuteeki maggal ko ina tolnoo e 960 kiloomeeteer e nokku ɗo ndiyam ɗam woni ɗoo ko 367 201 km2 tawi Bostwana, Namibi e Afrik worgo ina ndenndi ko ina tolnoo e tataɓal nokku oo kala.<ref>"Review of the Molopo-Nossob Basin for Rural Communities including Assessment of National Databases at the Sub-basin Level for Possible Future Integration". Archived from the original on 2 April 2015. Retrieved 26 March 2012.</ref> == Yahde == Iwdi mayre woni ko e Molopo Oog (Yitere Molopo e ɗemngal Afrik), maayo ngoo heewi yaltude ko adii fof ko bannge worgo, caggal ɗuum ko fuɗnaange-rewo ummoraade e iwdi maggo. E nder njuuteendi mum hakkundeeri, maayo Molopo ina waɗi taƴre mawnde e keeri hakkunde Bostwana e Afrik worgo. Doggol maayo ina taƴa, so ngol ɓuuɓtii, ndiyam maggol ina ɓuuɓta seeɗa seeɗa sabu ɓuuɓol ngol ko 0,76 m/km tan. Ilam ina famɗi sabu nokkuuji jaajɗi e nder jeereende Kalahari to bannge ŋoral mum Namibi ina moofta ndiyam toɓooli ɓuuɓɗi ɗii fof. So tawii ko toɓooli keewɗi teeŋtuɗi e jokkondirɗi, ndiyam ɗam ina yalta e maayo Orange, ngo hawrata e dow maayo Augrabies Falls to 28°31′02′′S 20°12′46′′E.<ref>Key rivers of South Africa Deprecated link archived 2012-07-10 at archive.today</ref> Ina sikkaa ko ɗum waɗi ko ina ɓura duuɓi 100 jooni. == Taƴre == Ko ɓuri heewde e maayo Molopo ko Nossob, ɗo maayo ngo hawrata ko hedde 50 km to fuɗnaange Twee Rivieren, to 890 meeteer walla 2 920 meeteer dow koye maayo. Koyɗe goɗɗe ɗee ko:[3] == Maayo Kuruman == * Maayo Fepane * Maayo Ramatlabaama * Maayo Madebe * Maayo Modimola * Maayo Setlagoli == Baraasuuji == Molopo toowɗo oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Crocodile (Fuɗnaange) e Marico les oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Vaal les. Baraaji mawɗi e nder maayo ngoo ko baraas Setumo e baraas Disaneng, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee sara wuro Mafikeng, to Afrik worgo, ngo woni ko e daande maayo ngoo. == Tuugnorgal == m4jjuccy5ccdl26jb1nz2kvybqrscen 175050 175049 2026-06-21T07:46:06Z Nnamadee 11577 175050 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Molopo''' (e Afriknaaɓe : Moloporivier) ko e maayooji ɓurɗi mawnude e nder Afrik worgo. Njuuteeki maggal ko ina tolnoo e 960 kiloomeeteer e nokku ɗo ndiyam ɗam woni ɗoo ko 367 201 km2 tawi Bostwana, Namibi e Afrik worgo ina ndenndi ko ina tolnoo e tataɓal nokku oo kala.<ref>"Review of the Molopo-Nossob Basin for Rural Communities including Assessment of National Databases at the Sub-basin Level for Possible Future Integration". Archived from the original on 2 April 2015. Retrieved 26 March 2012.</ref> == Yahde == Iwdi mayre woni ko e Molopo Oog (Yitere Molopo e ɗemngal Afrik), maayo ngoo heewi yaltude ko adii fof ko bannge worgo, caggal ɗuum ko fuɗnaange-rewo ummoraade e iwdi maggo. E nder njuuteendi mum hakkundeeri, maayo Molopo ina waɗi taƴre mawnde e keeri hakkunde Bostwana e Afrik worgo. Doggol maayo ina taƴa, so ngol ɓuuɓtii, ndiyam maggol ina ɓuuɓta seeɗa seeɗa sabu ɓuuɓol ngol ko 0,76 m/km tan. Ilam ina famɗi sabu nokkuuji jaajɗi e nder jeereende Kalahari to bannge ŋoral mum Namibi ina moofta ndiyam toɓooli ɓuuɓɗi ɗii fof. So tawii ko toɓooli keewɗi teeŋtuɗi e jokkondirɗi, ndiyam ɗam ina yalta e maayo Orange, ngo hawrata e dow maayo Augrabies Falls to 28°31′02′′S 20°12′46′′E.<ref>Key rivers of South Africa Deprecated link archived 2012-07-10 at archive.today</ref> Ina sikkaa ko ɗum waɗi ko ina ɓura duuɓi 100 jooni. == Taƴre == Ko ɓuri heewde e maayo Molopo ko Nossob, ɗo maayo ngo hawrata ko hedde 50 km to fuɗnaange Twee Rivieren, to 890 meeteer walla 2 920 meeteer dow koye maayo. Koyɗe goɗɗe ɗee ko:<ref>Molopo Tributaries Archived 2013-11-02 at the Wayback Machine</ref> == Maayo Kuruman == * Maayo Fepane * Maayo Ramatlabaama * Maayo Madebe * Maayo Modimola * Maayo Setlagoli == Baraasuuji == Molopo toowɗo oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Crocodile (Fuɗnaange) e Marico les oo ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Vaal les. Baraaji mawɗi e nder maayo ngoo ko baraas Setumo e baraas Disaneng, ɗiin ɗiɗi fof ina tawee sara wuro Mafikeng, to Afrik worgo, ngo woni ko e daande maayo ngoo. == Tuugnorgal == egg645c2jegg8wrtk3hbbl4hjst59hn Maayo Levubu 0 42294 175051 2026-06-21T07:49:03Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Levuvu''' [3] (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)[1] woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.[4] Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lew..." 175051 wikitext text/x-wiki '''Maayo Levuvu''' [3] (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)[1] woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.[4] Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.[5] Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.[6] == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou[7] * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == 3gb2prlvzsos77ob87ousbshx4rsj18 175052 175051 2026-06-21T07:49:30Z Nnamadee 11577 175052 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Levuvu''' [3] (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)[1] woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.[4] Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.[5] Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.[6] == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou[7] * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == jhrl9lcju315h8w0tn93ycxrt0lu95a 175053 175052 2026-06-21T07:50:31Z Nnamadee 11577 175053 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Levuvu''' [3] (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)<ref>Jenkins, Elwyn (2007), Falling into place: the story of modern South African place names, David Philip Publishers, p. 75</ref> woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.[4] Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.[5] Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.[6] == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou[7] * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == 61dxoi1bvda195kn2f50ez85ggf3nw3 175054 175053 2026-06-21T07:51:01Z Nnamadee 11577 175054 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Levuvu''' <ref>Olifants River now called Lepelle</ref> (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)<ref>Jenkins, Elwyn (2007), Falling into place: the story of modern South African place names, David Philip Publishers, p. 75</ref> woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.[4] Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.[5] Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.[6] == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou[7] * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == hjdk6puyaockodi3lzqsjha5g82xj94 175055 175054 2026-06-21T07:51:29Z Nnamadee 11577 175055 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Levuvu''' <ref>Olifants River now called Lepelle</ref> (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)<ref>Jenkins, Elwyn (2007), Falling into place: the story of modern South African place names, David Philip Publishers, p. 75</ref> woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.<ref>Latava and Luvuvhu River River Systems 2001 Archived 2015-04-02 at the Wayback Machine, State of Rivers Report, WRC report no: TT 165/01, Water Research Commission, Pretoria, ISBN No: 1 86845 825 3</ref> Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.[5] Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.[6] == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou[7] * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == 34qikr97l4ccg2m6y5awdg012zo9gy7 175056 175055 2026-06-21T07:51:55Z Nnamadee 11577 175056 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Levuvu''' <ref>Olifants River now called Lepelle</ref> (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)<ref>Jenkins, Elwyn (2007), Falling into place: the story of modern South African place names, David Philip Publishers, p. 75</ref> woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.<ref>Latava and Luvuvhu River River Systems 2001 Archived 2015-04-02 at the Wayback Machine, State of Rivers Report, WRC report no: TT 165/01, Water Research Commission, Pretoria, ISBN No: 1 86845 825 3</ref> Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.<ref>Pienaar, U. de V., The Freshwater Fishes of the Kruger National Park, Koedoe Vol 11, No 1 (1968)</ref> Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.[6] == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou[7] * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == 13ut9yu00jkbffs985rumcl3kyoddzm 175057 175056 2026-06-21T07:52:29Z Nnamadee 11577 175057 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Levuvu''' <ref>Olifants River now called Lepelle</ref> (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)<ref>Jenkins, Elwyn (2007), Falling into place: the story of modern South African place names, David Philip Publishers, p. 75</ref> woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.<ref>Latava and Luvuvhu River River Systems 2001 Archived 2015-04-02 at the Wayback Machine, State of Rivers Report, WRC report no: TT 165/01, Water Research Commission, Pretoria, ISBN No: 1 86845 825 3</ref> Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.<ref>Pienaar, U. de V., The Freshwater Fishes of the Kruger National Park, Koedoe Vol 11, No 1 (1968)</ref> Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.<ref>Pijoos, Iavan (2 April 2020). "Limpopo fisherman 'eaten by crocodile'". South Africa. timeslive.co.za. TimesLive. Retrieved 17 March 2022.</ref> == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou[7] * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == 7jvrwl80co1tv3y13ydjcjhj1tl4wcj 175058 175057 2026-06-21T07:53:16Z Nnamadee 11577 175058 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Levuvu''' <ref>Olifants River now called Lepelle</ref> (Tsonga: Rivubye; Venda: Luvuvhu)<ref>Jenkins, Elwyn (2007), Falling into place: the story of modern South African place names, David Philip Publishers, p. 75</ref> woni ko e diiwaan Limpopo worgo Afrik worgo. Won e ɓulli maggo, ko wayi no maayo Mutshindudi e maayo Mutale ina ummoo e koɗli Soutpansberg. Levubu ina ilna fotde 200 km e nder nokkuuji keewɗi hade mum jokkondirde e maayo Limpopo e nder nokku ladde leɗɗe Fever, sara Pafuri e nder nokku biyeteeɗo Kruger.<ref>Latava and Luvuvhu River River Systems 2001 Archived 2015-04-02 at the Wayback Machine, State of Rivers Report, WRC report no: TT 165/01, Water Research Commission, Pretoria, ISBN No: 1 86845 825 3</ref> Reedu Zambezi (Carcharhinus leucas) nanngaama to nokku ɗo maayo Limpopo e maayo Luvuvhu kawri e lewru sulyee 1950. Reedu Zambezi ina muñana ndiyam laaɓɗam, ina waawi yahde haa woɗɗi dow maayooji hono Limpopo.<ref>Pienaar, U. de V., The Freshwater Fishes of the Kruger National Park, Koedoe Vol 11, No 1 (1968)</ref> Ko heewi e mborosaaji maayo ngoo ina yaaji haa e dow mum to Thohoyandou.<ref>Pijoos, Iavan (2 April 2020). "Limpopo fisherman 'eaten by crocodile'". South Africa. timeslive.co.za. TimesLive. Retrieved 17 March 2022.</ref> == Baraasuuji == * Baraas Albasini * Baraas Mambedi * Baraas Tsakuma * Baraas Damani * Baraas Nandoni, ko adii ɗuum ko baraas Mutoti, e nder taƴre hakkundeere maayo Levubu fuɗnaange ɗo maayo Dzindi hawrata e fuɗnaange wuro Thohoyandou<ref>Nandoni Dam - Description</ref> * Baraas Vondo e nder maayo Mutshindudi, ko ɓuuɓri * Baraas phiphidi e nder wuro Mutshindudi == Tuugnorgal == fmhzrqgvkigip7ttjqly99wujvh04j2 Maayo Mooi (Vaal) 0 42295 175059 2026-06-21T07:56:27Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e..." 175059 wikitext text/x-wiki '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.[2] Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi[3] e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.[4] == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.[5] Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == pfgfopjxsdys74ncwc2167cqs3jbk5m 175060 175059 2026-06-21T07:58:27Z Nnamadee 11577 175060 wikitext text/x-wiki '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.[2] Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi[3] e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.[4] == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.[5] Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S [6][6] Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.[6] Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == cws9bfzll0ty7qwaupl2thwdv7izxwe 175061 175060 2026-06-21T07:58:55Z Nnamadee 11577 175061 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.[2] Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi[3] e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.[4] == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.[5] Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S [6][6] Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.[6] Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == km4rvm5frv5u9kxiyqtxclvsqd1v5ln 175062 175061 2026-06-21T08:14:17Z Nnamadee 11577 175062 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.<ref>Upper Vaal WMA 8</ref> Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi[3] e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.[4] == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.[5] Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S [6][6] Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.[6] Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == s9lrbx21sdolxs5w49gxxcswuztpfko 175063 175062 2026-06-21T08:14:47Z Nnamadee 11577 175063 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.<ref>Upper Vaal WMA 8</ref> Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi<ref>Heavy metals (Cd, Pb, Cu, Zn) in mudfish and sediments from three hard-water dams in the Mooi River catchment</ref> e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.[4] == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.[5] Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S [6][6] Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.[6] Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == mmu61wob65q4ujqcf2jsn5usv98rsgg 175064 175063 2026-06-21T08:15:26Z Nnamadee 11577 175064 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.<ref>Upper Vaal WMA 8</ref> Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi<ref>Heavy metals (Cd, Pb, Cu, Zn) in mudfish and sediments from three hard-water dams in the Mooi River catchment</ref> e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.<ref>Radioactivity Monitoring Programme - Mooi River catchment</ref> == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.[5] Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S [6][6] Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.[6] Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == iwxye2b1qzkdojvvzqg8wh5ekf6sglf 175065 175064 2026-06-21T08:15:56Z Nnamadee 11577 175065 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.<ref>Upper Vaal WMA 8</ref> Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi<ref>Heavy metals (Cd, Pb, Cu, Zn) in mudfish and sediments from three hard-water dams in the Mooi River catchment</ref> e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.<ref>Radioactivity Monitoring Programme - Mooi River catchment</ref> == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.<ref>About Potchefstroom - History</ref> Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S [6][6] Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.[6] Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == rhbku05pc881i97ws0ibvmauk5lfzko 175066 175065 2026-06-21T08:16:40Z Nnamadee 11577 175066 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.<ref>Upper Vaal WMA 8</ref> Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi<ref>Heavy metals (Cd, Pb, Cu, Zn) in mudfish and sediments from three hard-water dams in the Mooi River catchment</ref> e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.<ref>Radioactivity Monitoring Programme - Mooi River catchment</ref> == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.<ref>About Potchefstroom - History</ref> Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S<ref>"boskopwiki"</ref> Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.[6] Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == 1dxi67hsd5jjlzp3a8i86mtzcaexsst 175067 175066 2026-06-21T08:17:16Z Nnamadee 11577 175067 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mooi''' (e Afriknaaɓe: Mooirivier) ko maayo e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo, Afrik worgo. Ko caaɗngol maayo Vaal, ngol jeyaa ko e Diiwaan Njuɓɓudi Ndiyam Vaal Toowɗo. == Yahde == Mooi ummotoo ko sara Koster, ina ilna bannge worgo. E nder doggol maggol ngol rewata ko e baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom. Caggal nde nde tacci wuro Potchefstroom ngo ɓuuɓtii fuɗnaange-rewo, ngo ɓuuɓtii ko juuti feewde hirnaange hade maggol ruttaade e maayo Vaal sara keeri hakkunde mum e Dowlaaji Dentuɗi, fotde 15 km fuɗnaange Stilfontein.<ref>Upper Vaal WMA 8</ref> Ko ɓuri heewde e ɓulli mayri ko ɓulli Wonderfonteinspruit (Mooirivierloop) e Ɓuuɓri Loop. Ndiyam maayo Mooi e ɓulli mum ina ɓuuɓna njamndi teeŋtundi<ref>Heavy metals (Cd, Pb, Cu, Zn) in mudfish and sediments from three hard-water dams in the Mooi River catchment</ref> e nder hakkundeere e les mum sabu golle mawɗe njulaagu kaŋŋe e uranium e nder weendu nduu.<ref>Radioactivity Monitoring Programme - Mooi River catchment</ref> == Tariya == E lewru noowammbar 1838, hooreejo Voortrekker biyeteeɗo Andries Hendrik Potgieter e wondiiɓe mum cosi koɗorɗe Oropnaaɓe gadane duumiiɗe to fuɗnaange Vaal e daande maayo Mooi, cosi wuro Potchefstroom. Wuro ngo inniraa ko e teddungal Potgieter, ngo wonnoo ko laamorgo leydi Afrik worgo ɓooyndi haa lewru mee 1860, nde laamorgo ngo ummii Pretoria.<ref>About Potchefstroom - History</ref> Maayo ngoo e maayo mum mawngo wiyeteengo Wonderfonteinspruit ko hoɗɓe adanɓe inniri ɗum en, ina njogii inɗe mum en e keewal ɓulli karst tawaaɗi e saraaji mum en. Ɓuri lollude heen ko gite Klerkskraal (ina golloo haa jooni) Bovenste Oog (ina golloo haa jooni), gite Oog van Gerhard Minnebron (ina golloo haa jooni), gite Boskop (ndarka mum anndaaka), gite Turffontein (ina golloo haa jooni), gite Oberholzer (ina njooɗi), gite Oberholzer Venry (ina njooɗii). E nder ɗeen ɓulli ko yitere Klerkskraal tan (ina waɗi ɓulli gooti duumiiɗi e ɓulli keewɗi duumotooɗi), Bovenste Oog e Oog van Gerhard Minnebron ina njillondiri haa jooni. Darnde gite Boskop anndaaka sabu nokku oo ina ɓuuɓna nde baraas Boskop mahi ɗum waɗi ɗum saɗtude no feewi yiytude e ƴeewde. Ɓuuɓri yoorndi ndii ko batte ustude ndiyam e nder ɓulli ndiyam ñamlooji gite ngam waɗde laawol ngam ƴellitde kaŋŋe e nder Rand Far West. == Tributeeruuji == Won ɓulli 3 gonɗi e dow mum ɗii fof ina kawri gila fuɗnaange ko ɗiin ngoni Wonderfonteinspruit, Loopspruit e Rooikraalspruit. Ina waɗi maayooji keewɗi duumotooɗi e ɓulli ɓuuɓɗi e saraaji maayo ngoo. Maayooji e ɓulli teeŋtuɗi e nder diiwaan maayo Mooi ina njeyaa heen: Wonderfonteinspruit, Loopspruit, Rooikraalspruit, Enselspruit, Taaiboschspruit, Leeuspruit, Tweeloopispruit, Mooirivierloop e Spekspruit. == Daabaaji == === Lidi === Liɗɗi tawaaɗi e maayo ina njeyaa heen: Liɗɗi tokoosi (Labeobarbus aeneus), Liɗɗi ɓuuɓɗi maayo Oraas (Labeo capensis), Liɗɗi Moggel (Labeo umbratus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Clarias gariepinus), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi (Tilapia sparrmanii), Liɗɗi ɓuuɓɗi ɓuuɓɗi Ɓoornugol (Enteromius trimaculatus), Ɓoornugol hoore (Enteromius anoplus), Ɓoornugol ƴiye juutɗe (Enteromius paludinosus), Liɗɗi ɓowɗi hirnaange (Gambusia affinis), Karp (Cyprinus carpio), Ɓoornugol hunduko tokooso (Micropterus.hetailer dolomieuth), S<ref name=":0">"boskopwiki"</ref> Alaa ko anndaa e ko yi’etee e liɗɗi daneeji (Labeobarbus kimberleyensis) e nder duuɓi 40 cakkitiiɗi ɗii e nder maayo Mooi toowngo e hakkundeejo walla e nder ŋoral mum kono ina woodi feere tiiɗnde wonde ina woodi e maayo ɓadiiɗo hunduko mum e dow maayo Vaal.<ref name=":0" /> Tilapia Mosammbik (Oreochromis mossambicus), Tilapia boɗeejo (Coptodon rendalli), Tilapia ɓuuɓɗo (Israayiil) e Tilapia Niil (Oreochromis niloticus) ina tawee e Wonderfonteinspruit haa ɗo nde majjata e nder leydi hee, kono6. === Colli === Maayo ngoo e saraaji mum ina njogii colli keewɗi, ko ina tolnoo e 250 colli binndaaɗi, ina heen colli liɗɗi Afrik, colli martial, ostrich, colli sekreteruuji, flamingo mawɗo e tokooso, colli boɗeeji, colli Meyers, colli kori, colli mawɗi ngam innde a. == Baraaji e nder maayo == Baraasuuji mawɗi e nder maayo Mooi e ɓulli mum ko baraas Donaldson, baraas Klipdrift, baraas Klerkskraal, baraas Boskop e baraas Potchefstroom == Tuugnorgal == nbn7l3eakprwvg4zoq6ypi66rjkfxmd Maayo Mvoti 0 42296 175068 2026-06-21T08:20:20Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Mvoti''' walla maayo uMvoti ko maayo wonngo e diiwaan KwaZulu-Natal to Afrik worgo.[1][2] E nder saraaji KwaDukuza, maayo Mvoti, ina wondi e ɓuuɓri ndiyam keewndi, ndi rokkata ndiyam ngam ustude, huutoraade e nder gollorɗe, e huutoraade e nder gure, e huutoraade e nder galleeji e nder gure ɗe ngonaa laamuyankooje.[3] Koyngal Mvoti (29°24′S 32°20′E) woni ko to fuɗnaange wuro Durban ngo woni e daande maayo. Maayo ngoo ina waɗi ko ina tolnoo e 197 km,..." 175068 wikitext text/x-wiki '''Maayo Mvoti''' walla maayo uMvoti ko maayo wonngo e diiwaan KwaZulu-Natal to Afrik worgo.[1][2] E nder saraaji KwaDukuza, maayo Mvoti, ina wondi e ɓuuɓri ndiyam keewndi, ndi rokkata ndiyam ngam ustude, huutoraade e nder gollorɗe, e huutoraade e nder gure, e huutoraade e nder galleeji e nder gure ɗe ngonaa laamuyankooje.[3] Koyngal Mvoti (29°24′S 32°20′E) woni ko to fuɗnaange wuro Durban ngo woni e daande maayo. Maayo ngoo ina waɗi ko ina tolnoo e 197 km, ina waɗi 2829 km2.[4] Maayo ngo inniraa ko hooreejo Mvoti Ncashange, jeyaaɗo e leñol L'la (yimɓe fooftere), hoɗnooɗo e daande maayo ngo.[5] == Tuugnorgal == f3aiu2l6a72octggfrftjfqzr1bskv7 175069 175068 2026-06-21T08:20:47Z Nnamadee 11577 175069 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mvoti''' walla maayo uMvoti ko maayo wonngo e diiwaan KwaZulu-Natal to Afrik worgo.[1][2] E nder saraaji KwaDukuza, maayo Mvoti, ina wondi e ɓuuɓri ndiyam keewndi, ndi rokkata ndiyam ngam ustude, huutoraade e nder gollorɗe, e huutoraade e nder gure, e huutoraade e nder galleeji e nder gure ɗe ngonaa laamuyankooje.[3] Koyngal Mvoti (29°24′S 32°20′E) woni ko to fuɗnaange wuro Durban ngo woni e daande maayo. Maayo ngoo ina waɗi ko ina tolnoo e 197 km, ina waɗi 2829 km2.[4] Maayo ngo inniraa ko hooreejo Mvoti Ncashange, jeyaaɗo e leñol L'la (yimɓe fooftere), hoɗnooɗo e daande maayo ngo.[5] == Tuugnorgal == g80flr1z1xhot7h8e0cqr6v7z5vow17 175070 175069 2026-06-21T08:22:27Z Nnamadee 11577 175070 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mvoti''' walla maayo uMvoti ko maayo wonngo e diiwaan KwaZulu-Natal to Afrik worgo.<ref>"Mvoti River, South Africa - Geographical Names, map, geographic coordinates". Geographic.org. Archived from the original on 21 May 2024. Retrieved 7 July 2017.</ref>[2] E nder saraaji KwaDukuza, maayo Mvoti, ina wondi e ɓuuɓri ndiyam keewndi, ndi rokkata ndiyam ngam ustude, huutoraade e nder gollorɗe, e huutoraade e nder gure, e huutoraade e nder galleeji e nder gure ɗe ngonaa laamuyankooje.[3] Koyngal Mvoti (29°24′S 32°20′E) woni ko to fuɗnaange wuro Durban ngo woni e daande maayo. Maayo ngoo ina waɗi ko ina tolnoo e 197 km, ina waɗi 2829 km2.[4] Maayo ngo inniraa ko hooreejo Mvoti Ncashange, jeyaaɗo e leñol L'la (yimɓe fooftere), hoɗnooɗo e daande maayo ngo.[5] == Tuugnorgal == blqpmt1bjrzky0bpj43rtco2on29er1 175071 175070 2026-06-21T08:23:21Z Nnamadee 11577 175071 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mvoti''' walla maayo uMvoti ko maayo wonngo e diiwaan KwaZulu-Natal to Afrik worgo.<ref>"Mvoti River, South Africa - Geographical Names, map, geographic coordinates". Geographic.org. Archived from the original on 21 May 2024. Retrieved 7 July 2017.</ref> E nder saraaji KwaDukuza, maayo Mvoti, ina wondi e ɓuuɓri ndiyam keewndi, ndi rokkata ndiyam ngam ustude, huutoraade e nder gollorɗe, e huutoraade e nder gure, e huutoraade e nder galleeji e nder gure ɗe ngonaa laamuyankooje.<ref>"Aspects of the ecological state of the Mvoti River in the Stanger area, KwaZulu-Natal". ResearchGate. 1 December 2008. Archived from the original on 21 May 2024. Retrieved 8 May 2020.</ref> Koyngal Mvoti (29°24′S 32°20′E) woni ko to fuɗnaange wuro Durban ngo woni e daande maayo. Maayo ngoo ina waɗi ko ina tolnoo e 197 km, ina waɗi 2829 km2.[4] Maayo ngo inniraa ko hooreejo Mvoti Ncashange, jeyaaɗo e leñol L'la (yimɓe fooftere), hoɗnooɗo e daande maayo ngo.[5] == Tuugnorgal == ifn6pvh0cetjz94bajt5ss2x9eo2db8 175072 175071 2026-06-21T08:24:18Z Nnamadee 11577 175072 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mvoti''' walla maayo uMvoti ko maayo wonngo e diiwaan KwaZulu-Natal to Afrik worgo.<ref>"Mvoti River, South Africa - Geographical Names, map, geographic coordinates". Geographic.org. Archived from the original on 21 May 2024. Retrieved 7 July 2017.</ref> E nder saraaji KwaDukuza, maayo Mvoti, ina wondi e ɓuuɓri ndiyam keewndi, ndi rokkata ndiyam ngam ustude, huutoraade e nder gollorɗe, e huutoraade e nder gure, e huutoraade e nder galleeji e nder gure ɗe ngonaa laamuyankooje.<ref>"Aspects of the ecological state of the Mvoti River in the Stanger area, KwaZulu-Natal". ResearchGate. 1 December 2008. Archived from the original on 21 May 2024. Retrieved 8 May 2020.</ref> Koyngal Mvoti (29°24′S 32°20′E) woni ko to fuɗnaange wuro Durban ngo woni e daande maayo. Maayo ngoo ina waɗi ko ina tolnoo e 197 km, ina waɗi 2829 km2.<ref>"Department of Environmental Affairs -". Environment.gov.za. Archived from the original on 8 October 2006. Retrieved 7 July 2017.</ref> Maayo ngo inniraa ko hooreejo Mvoti Ncashange, jeyaaɗo e leñol L'la (yimɓe fooftere), hoɗnooɗo e daande maayo ngo.[5] == Tuugnorgal == lbq6ix48asx84odrsm05ie9ujpvue0x 175073 175072 2026-06-21T08:24:45Z Nnamadee 11577 175073 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Mvoti''' walla maayo uMvoti ko maayo wonngo e diiwaan KwaZulu-Natal to Afrik worgo.<ref>"Mvoti River, South Africa - Geographical Names, map, geographic coordinates". Geographic.org. Archived from the original on 21 May 2024. Retrieved 7 July 2017.</ref> E nder saraaji KwaDukuza, maayo Mvoti, ina wondi e ɓuuɓri ndiyam keewndi, ndi rokkata ndiyam ngam ustude, huutoraade e nder gollorɗe, e huutoraade e nder gure, e huutoraade e nder galleeji e nder gure ɗe ngonaa laamuyankooje.<ref>"Aspects of the ecological state of the Mvoti River in the Stanger area, KwaZulu-Natal". ResearchGate. 1 December 2008. Archived from the original on 21 May 2024. Retrieved 8 May 2020.</ref> Koyngal Mvoti (29°24′S 32°20′E) woni ko to fuɗnaange wuro Durban ngo woni e daande maayo. Maayo ngoo ina waɗi ko ina tolnoo e 197 km, ina waɗi 2829 km2.<ref>"Department of Environmental Affairs -". Environment.gov.za. Archived from the original on 8 October 2006. Retrieved 7 July 2017.</ref> Maayo ngo inniraa ko hooreejo Mvoti Ncashange, jeyaaɗo e leñol L'la (yimɓe fooftere), hoɗnooɗo e daande maayo ngo. == Tuugnorgal == 68o2hm04v5wzofzu12h4rojzot0aj88 Nenadi Usman 0 42297 175075 2026-06-21T09:13:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175075 wikitext text/x-wiki Nenadi Esther Usman (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011. Fuɗɗoode golle Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998. Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Golle politik O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. Nguurndam neɗɗo Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. Tuugnorgal kc6f830jojiblswqg0e9qhmjbnddk8x 175076 175075 2026-06-21T09:14:52Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175076 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Nenadi Esther Usman (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011. Fuɗɗoode golle Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998. Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Golle politik O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. Nguurndam neɗɗo Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. Tuugnorgal ihmy6njf1tvmcymg5n29oa46df5z1vv 175077 175076 2026-06-21T09:15:22Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175077 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nenadi Esther Usman''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011. Fuɗɗoode golle Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998. Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo. Golle politik O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. Nguurndam neɗɗo Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. Tuugnorgal ke6jyjzlwyq6yc7oyerf0y8qg1kp6ii 175078 175077 2026-06-21T09:16:10Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175078 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nenadi Esther Usman''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011. == Fuɗɗoode golle == Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998. Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo. == Golle politik == O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. == Nguurndam neɗɗo == Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. == Tuugnorgal == 4vlg22mvv8dfbd8i64x0b3837g243kd 175079 175078 2026-06-21T09:17:48Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175079 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nenadi Esther Usman''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011.<ref>{{Cite news|last=Ede|first=Ndidiamaka|title=Court sacks Julius Abure as Labour Party chair, names party's authentic leader|newspaper=[[Premium Times]]|date=21 January 2026|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/850977-court-sacks-julius-abure-as-labour-party-chair-names-partys-authentic-leader.html|access-date=22 January 2026}}</ref>.<ref name="Musa20110414">{{Cite news|url=http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|title=...As Kaduna ACN rejects election results|date=14 April 2011|author=Ibraheem Musa|access-date=21 April 2011|archive-date=14 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110814063722/http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|url-status=dead|newspaper=[[Daily Trust]]}}</ref> == Fuɗɗoode golle == Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998. Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo. == Golle politik == O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. == Nguurndam neɗɗo == Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. == Tuugnorgal == p27uovslsl1isr5x08cc491nofb2f5k 175080 175079 2026-06-21T09:19:02Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175080 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nenadi Esther Usman''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011.<ref>{{Cite news|last=Ede|first=Ndidiamaka|title=Court sacks Julius Abure as Labour Party chair, names party's authentic leader|newspaper=[[Premium Times]]|date=21 January 2026|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/850977-court-sacks-julius-abure-as-labour-party-chair-names-partys-authentic-leader.html|access-date=22 January 2026}}</ref>.<ref name="Musa20110414">{{Cite news|url=http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|title=...As Kaduna ACN rejects election results|date=14 April 2011|author=Ibraheem Musa|access-date=21 April 2011|archive-date=14 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110814063722/http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|url-status=dead|newspaper=[[Daily Trust]]}}</ref> == Fuɗɗoode golle == Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998.<ref name="auto">{{Cite web|last=Apoola|first=Tope|date=2023|title=Nenadi USMAN|url=https://litcaf.com/nenadi-usman/#0|website=itcaf.com}}</ref> Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo. == Golle politik == O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. == Nguurndam neɗɗo == Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. == Tuugnorgal == jh81hjp0g2p4bhi9qa4uvzsqq3mcdis 175081 175080 2026-06-21T09:20:14Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175081 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nenadi Esther Usman''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011.<ref>{{Cite news|last=Ede|first=Ndidiamaka|title=Court sacks Julius Abure as Labour Party chair, names party's authentic leader|newspaper=[[Premium Times]]|date=21 January 2026|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/850977-court-sacks-julius-abure-as-labour-party-chair-names-partys-authentic-leader.html|access-date=22 January 2026}}</ref>.<ref name="Musa20110414">{{Cite news|url=http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|title=...As Kaduna ACN rejects election results|date=14 April 2011|author=Ibraheem Musa|access-date=21 April 2011|archive-date=14 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110814063722/http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|url-status=dead|newspaper=[[Daily Trust]]}}</ref> == Fuɗɗoode golle == Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998.<ref name="auto">{{Cite web|last=Apoola|first=Tope|date=2023|title=Nenadi USMAN|url=https://litcaf.com/nenadi-usman/#0|website=itcaf.com}}</ref> Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo.<ref>{{Cite news|last=Alabelewa|first=Abdulgafar|date=1 April 2020|title=Former Finance Minister Nenadi Usman loses husband|pages=1|url=https://thenationonlineng.net/former-finance-minister-nenadi-usman-loses-husband/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref> == Golle politik == O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003. Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. == Nguurndam neɗɗo == Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. == Tuugnorgal == 547oqer2jvje4zqdr2necnl61hjbt20 175082 175081 2026-06-21T09:21:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175082 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nenadi Esther Usman''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011.<ref>{{Cite news|last=Ede|first=Ndidiamaka|title=Court sacks Julius Abure as Labour Party chair, names party's authentic leader|newspaper=[[Premium Times]]|date=21 January 2026|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/850977-court-sacks-julius-abure-as-labour-party-chair-names-partys-authentic-leader.html|access-date=22 January 2026}}</ref>.<ref name="Musa20110414">{{Cite news|url=http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|title=...As Kaduna ACN rejects election results|date=14 April 2011|author=Ibraheem Musa|access-date=21 April 2011|archive-date=14 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110814063722/http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|url-status=dead|newspaper=[[Daily Trust]]}}</ref> == Fuɗɗoode golle == Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998.<ref name="auto">{{Cite web|last=Apoola|first=Tope|date=2023|title=Nenadi USMAN|url=https://litcaf.com/nenadi-usman/#0|website=itcaf.com}}</ref> Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo.<ref>{{Cite news|last=Alabelewa|first=Abdulgafar|date=1 April 2020|title=Former Finance Minister Nenadi Usman loses husband|pages=1|url=https://thenationonlineng.net/former-finance-minister-nenadi-usman-loses-husband/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref> == Golle politik == O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003.<ref>{{Cite news|last=III|first=Admin|date=16 July 2015|title=Nenadi Usman and Jonathan Campaign Organisation|url=https://blueprint.ng/nenadi-usman-and-jonathan-campaign-organisation/|location=Abuja, Nigeria|access-date=21 September 2023|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]|language=en-US}}</ref> Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo. O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. == Nguurndam neɗɗo == Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. == Tuugnorgal == lxbqc0nlbgbjy1t6y7lv2rlwfpxnyou 175084 175082 2026-06-21T09:22:37Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175084 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Nenadi Esther Usman''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1966) ko politikaajo leydi Naajeeriya, o wonii hooreejo leydi ndii e lannda gollooɓe gila 2026. Gonnooɗo jaagorgal kaalis, o suɓaama senateer leydi Naajeeriya lomtotooɗo diiwaan senaateeruuji Kaduna e nder lewru abriil 2011.<ref>{{Cite news|last=Ede|first=Ndidiamaka|title=Court sacks Julius Abure as Labour Party chair, names party's authentic leader|newspaper=[[Premium Times]]|date=21 January 2026|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/850977-court-sacks-julius-abure-as-labour-party-chair-names-partys-authentic-leader.html|access-date=22 January 2026}}</ref>.<ref name="Musa20110414">{{Cite news|url=http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|title=...As Kaduna ACN rejects election results|date=14 April 2011|author=Ibraheem Musa|access-date=21 April 2011|archive-date=14 August 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110814063722/http://dailytrust.dailytrust.com/index.php?option=com_content&view=article&id=16960:as-kaduna-acn-rejects-election-results&catid=1:news&Itemid=2|url-status=dead|newspaper=[[Daily Trust]]}}</ref> == Fuɗɗoode golle == Usman fuɗɗii jaŋde mum ko to Jos, caggal ɗuum Kagoro, caggal ɗuum o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde ndee, to Jos, to diiwaan Plateau. O heɓi caggal mum dipolomaaji makko gadani e Geography to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, Zaria, caggal ɗuum o heɓi dipolom makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos. O woniino gardiiɗo Dana Ventures, caggal ɗuum o woniino jaagorgal to bannge golle e nder diiwaan Kaduna e hitaande 1992. O woniino kadi jaagorgal to bannge golle e nder hitaande 1993 to FCDA to9nel 1998.<ref name="auto">{{Cite web|last=Apoola|first=Tope|date=2023|title=Nenadi USMAN|url=https://litcaf.com/nenadi-usman/#0|website=itcaf.com}}</ref> Usman waɗii darnde mawnde nder semmbiɗinki rewɓe ngam o mari darnde mawnde nder sosde fedde nde wonaa laamuyankoore wi'eteende "Jaŋde e semmbiɗinki rewɓe" nde jooɗorde mum woni Jere nder diiwal Kaduna nden o woni hooreejo jooni kawtal N.G.O's ngam ɓamtaare rewɓe nder diiwal Kaduna. Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe nayo.<ref>{{Cite news|last=Alabelewa|first=Abdulgafar|date=1 April 2020|title=Former Finance Minister Nenadi Usman loses husband|pages=1|url=https://thenationonlineng.net/former-finance-minister-nenadi-usman-loses-husband/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref> == Golle politik == O laati tergal nder kawtal lesdi Kaduna nder kawtal lesdi Republicain (NRC). O woniino kadi tergal cuɓaaɗo e nder suudu sarɗiiji, o lomtii diiwaan Kachia/Kagarko e les njiimaandi lannda Kongres Naajeeriya e hitaande 1998. O toɗɗaama komisinaajo e nder diiwaan Kaduna gila 1999 haa 2002, caggal ɗuum komisinaajo ngam taariindi & jawdi tawaandi e nder diiwaan oo e komisinaajo ngam cellal e nder hitaande 200,22 2003.<ref>{{Cite news|last=III|first=Admin|date=16 July 2015|title=Nenadi Usman and Jonathan Campaign Organisation|url=https://blueprint.ng/nenadi-usman-and-jonathan-campaign-organisation/|location=Abuja, Nigeria|access-date=21 September 2023|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]|language=en-US}}</ref> Ko kanko wonnoo gardiiɗo Alh. Ahmed Makarfi Kampaañ ekipaaji e hitaande 1999 e o suɓaama kadi hooreejo goomu kampaañ e hitaande 2003. O woniino ardiiɗo goomu kampaañ mawɗo diiwaan Kaduna Olusegun Obasanjo.<ref>{{Cite news|last=Ogunyemi|first=Ifedayo|date=1 April 2020|title=Former minister of finance, Nenadi Usman, loses husband|url=https://tribuneonlineng.com/former-minister-of-finance-nenadi-usman-loses-husband/|access-date=19 March 2024|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|date=1 April 2020|title=Former Finance Minister Nenadi Usman loses husband|url=https://thenationonlineng.net/former-finance-minister-nenadi-usman-loses-husband/|location=Lagos, Nigeria|access-date=22 May 2021|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]|language=en-US}}</ref> O toɗɗaa jaagorgal dowla ko feewti e kaalis, caggal ɗuum o woni jaagorgal kaalis ko laamu Obasanjo. O suɓaama senaateer ngam Kaduna Sud nder wooteeji lewru Abriil 2011, o ɗonno dogga dow laylaytol lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Kongres Action mo leydi Najeriya (ACN) luutndii njeñtudi ndi. Ko o senator leydi Naajeeriya, o ɗon ƴama laamu lesdi Naajeeriya ngam ɓesdugo hakkiilo dow rewɓe e sukaaɓe, ɓe o noddi ɓe ɓurduɓe ɓuutuki nder rento. == Nguurndam neɗɗo == Nenadi resii HRH Dr. Sa'ad Usman, Amir Jere nder diiwal Kaduna mo maayi nder lewru marse 2020 bee duuɓi 70, ɓaawo o heɓi nyawu ƴiiƴam. == Tuugnorgal == jo96993auwuaiuj1lxxgwm8h7zjsj92 Maayo Umgeni 0 42298 175083 2026-06-21T09:22:33Z Nnamadee 11577 Created page with "'''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.[1][2] Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloome..." 175083 wikitext text/x-wiki '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.[1][2] Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.[3] == Baraasuuji == 4agjp5fughx85nmf29qe2jmpcz1cbny 175085 175083 2026-06-21T09:23:44Z Nnamadee 11577 175085 wikitext text/x-wiki '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.[1][2] Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.[3] == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.[4] Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.[5][6] T==ariya Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == oeuuexmuoab4g2f14l4c9bquhq0mm74 175086 175085 2026-06-21T09:24:10Z Nnamadee 11577 175086 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.[1][2] Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.[3] == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.[4] Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.[5][6] T==ariya Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == lr6izep4pzkhzmtf2ju4rmrhyxhoaur 175087 175086 2026-06-21T09:25:25Z Nnamadee 11577 175087 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.[3] == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.[4] Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.[5][6] == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == hdge0y7p3ydoesx58nifa7o3mae3nc0 175088 175087 2026-06-21T09:25:55Z Nnamadee 11577 175088 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref><ref>Raper, P.E. (2004). South African Place Names. Jonathan Ball, Jhb & Cape Town. p. 245. <nowiki>ISBN 1-86842-190-2</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.[3] == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.[4] Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.[5][6] == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == 14j8xgz6esw027lataq8cw4frx3kovm 175089 175088 2026-06-21T09:26:47Z Nnamadee 11577 175089 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref><ref>Raper, P.E. (2004). South African Place Names. Jonathan Ball, Jhb & Cape Town. p. 245. <nowiki>ISBN 1-86842-190-2</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.<ref>"Palmiet Nature Reserve Flooding". Archived from the original on 2011-07-24. Retrieved 2012-03-12.</ref> == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.[4] Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.[5][6] == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == cp03h8rv688qg237fpgd26f5szm6gx8 175090 175089 2026-06-21T09:27:13Z Nnamadee 11577 175090 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref><ref>Raper, P.E. (2004). South African Place Names. Jonathan Ball, Jhb & Cape Town. p. 245. <nowiki>ISBN 1-86842-190-2</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.<ref>"Palmiet Nature Reserve Flooding". Archived from the original on 2011-07-24. Retrieved 2012-03-12.</ref> == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.<ref>Mvoti to Umzimkulu WMA 11</ref> Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.[5][6] == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == taj4zoqhyx7lfy7ix89tcalr0ukiewk 175091 175090 2026-06-21T09:27:52Z Nnamadee 11577 175091 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref><ref>Raper, P.E. (2004). South African Place Names. Jonathan Ball, Jhb & Cape Town. p. 245. <nowiki>ISBN 1-86842-190-2</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.<ref>"Palmiet Nature Reserve Flooding". Archived from the original on 2011-07-24. Retrieved 2012-03-12.</ref> == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.<ref>Mvoti to Umzimkulu WMA 11</ref> Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.<ref>"Technical Report on the State of Yellowfishes in South Africa 2007" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2017-06-29. Retrieved 2012-03-29.</ref> == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == m9qhtu0jhf6s539itu5r2f39dwb8dvy 175092 175091 2026-06-21T09:28:19Z Nnamadee 11577 175092 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref><ref>Raper, P.E. (2004). South African Place Names. Jonathan Ball, Jhb & Cape Town. p. 245. <nowiki>ISBN 1-86842-190-2</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.<ref>"Palmiet Nature Reserve Flooding". Archived from the original on 2011-07-24. Retrieved 2012-03-12.</ref> == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.<ref>Mvoti to Umzimkulu WMA 11</ref> Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.<ref>"Technical Report on the State of Yellowfishes in South Africa 2007" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2017-06-29. Retrieved 2012-03-29.</ref><ref>Agunbiade, Foluso O.; Moodley, Brenda (2014-07-16). "Pharmaceuticals as emerging organic contaminants in Umgeni River water system, KwaZulu-Natal, South Africa". Environmental Monitoring and Assessment. 186 (11): 7273–7291. Bibcode:2014EMnAs.186.7273A. doi:10.1007/s10661-014-3926-z. ISSN 0167-6369. <nowiki>PMID 25027777</nowiki>. S2CID 25955776.</ref> == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.[7] Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == c78ykmr24gtic4lgluwnvawh2ckvt8m 175093 175092 2026-06-21T09:28:47Z Nnamadee 11577 175093 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref>du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref><ref>Raper, P.E. (2004). South African Place Names. Jonathan Ball, Jhb & Cape Town. p. 245. <nowiki>ISBN 1-86842-190-2</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.<ref>"Palmiet Nature Reserve Flooding". Archived from the original on 2011-07-24. Retrieved 2012-03-12.</ref> == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.<ref>Mvoti to Umzimkulu WMA 11</ref> Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.<ref>"Technical Report on the State of Yellowfishes in South Africa 2007" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2017-06-29. Retrieved 2012-03-29.</ref><ref>Agunbiade, Foluso O.; Moodley, Brenda (2014-07-16). "Pharmaceuticals as emerging organic contaminants in Umgeni River water system, KwaZulu-Natal, South Africa". Environmental Monitoring and Assessment. 186 (11): 7273–7291. Bibcode:2014EMnAs.186.7273A. doi:10.1007/s10661-014-3926-z. ISSN 0167-6369. <nowiki>PMID 25027777</nowiki>. S2CID 25955776.</ref> == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.[1] Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.<ref>Isaacs, Nathaniel (1836). Travels and adventures in eastern Africa. London: Edward Churton. pp. 30–33.</ref> Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == nock5jta1bxsznvu3xv9wn5hofdpe83 175095 175093 2026-06-21T09:29:03Z Nnamadee 11577 175095 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Maayo Umgeni''' walla Maayo Mgeni ( tsuru: uMngeni ) ko maayo e nder leydi Kwazulu-Nataal Afrik worgo. Nde ummotoo ko e "Dargle" to KZN Midlands, nde hunduko mayre woni ko e Durban, won ɗo woɗɗi to fuɗnaange laana ndiwoowa Durban. Ina heewi jaɓeede wonde innde maggal firti ko "maayo naatgol" e ɗemngal Zulu, hay so tawii noon maanaaji goɗɗi ina cifaa.<ref name=":0">du Plessis, E.J. (1973). Suid-Afrikaanse berg- en riviername. Tafelberg-uitgewers, Cape Town. pp. 277, 278. <nowiki>ISBN 0-624-00273-X</nowiki>.</ref><ref>Raper, P.E. (2004). South African Place Names. Jonathan Ball, Jhb & Cape Town. p. 245. <nowiki>ISBN 1-86842-190-2</nowiki>.</ref> Maayo ngoo ina tolnoo e 232 kiloomeeteer (144 miil) njuuteendi mum, tawi njaajeendi mum ko 4 432 kiloomeeteer kaaree (1 711 miil kaaree). Howick Falls ko yoga e ɓulli ndiyam lolluɗi e dow Mngeni. == Tributeeruuji == Maayo teskingo ko maayo Msunduzi, jokkondirngo e maggo hakkunde baraasuuji Nagle e Inanda. Ko ɓuri toowde e laawol maggol, Msunduzi (walla ‘Dusi’ e juutde) rewi ko e laamorgo leydi Kwazulu-Natal, hono Pietermaritzburg. Doggol lollungol dow maayo, Dusi Canoe Marathon ina waɗa hakkunde laamorgo ngoo e Durban, ina nodda ujunnaaje ujunnaaje yahooɓe e laanaaji ngam waɗde hiirde balɗe tati hitaande kala e lewru Yarkomaa. Koɗorɗe tokoose jogiiɗe batte ɓurɗe mawnude e njuuteendi mum en ko maayo Lions jokkondirngo e Umgeni fotde kilooji 4 dow baraas Midmar (sara Lidgetton). Nafoore maggal ko wonde ngal jeyaa ko e peeje njulaagu ndiyam hakkunde maayo Mooi (Baraas Spring Grove) e Umgeni. Ko ɓuri famɗude e maayo Palmiet ngo njuuteendi mum tolnii e 26 kiloomeeteer (16 mi), ngo fotaani jiiɓde e maayo Palmiet to Kap worgo.<ref>"Palmiet Nature Reserve Flooding". Archived from the original on 2011-07-24. Retrieved 2012-03-12.</ref> == Baraasuuji == Hannde Umgeni ina jeyaa e nokkuuji njuɓɓudi ndiyam Mvoti haa Umzimkulu.<ref>Mvoti to Umzimkulu WMA 11</ref> Baraaji mawɗi nay ina ngoodi e nder weeyo maggo: * Baraas Albert ina fadi * Baraas Inanda * Baraas Midmar * Baraas Nagle == Ekoloji == Liɗɗi ɓuuɓɗi (Labeobarbus natalensis) ko liɗɗi tawaaɗi e nder maayo Umgeni kam e nder Umzimkhulu, Thukela, Umkhomazi e Umfolozi. Ko ɗum leñol keewngol e nder diiwaan KwaZulu-Natal, ina wuuri e nokkuuji ceertuɗi hakkunde ŋoral Drakensberg e ŋoral daande maayo.<ref>"Technical Report on the State of Yellowfishes in South Africa 2007" (PDF). Archived from the original (PDF) on 2017-06-29. Retrieved 2012-03-29.</ref><ref>Agunbiade, Foluso O.; Moodley, Brenda (2014-07-16). "Pharmaceuticals as emerging organic contaminants in Umgeni River water system, KwaZulu-Natal, South Africa". Environmental Monitoring and Assessment. 186 (11): 7273–7291. Bibcode:2014EMnAs.186.7273A. doi:10.1007/s10661-014-3926-z. ISSN 0167-6369. <nowiki>PMID 25027777</nowiki>. S2CID 25955776.</ref> == Tariya == Ina sikkaa wonde Vasco da Gama hesɗitinii ndiyam laana mum to daande maayo Umgeni ñalnde 1497, ko noon kadi o inniri diiwaan oo Natal, e ɗemngal Purtugeec wonande Noel. Ndeen maayo ngoo heɓi innde "Maayo Natal". Duuɓi 130 caggal ɗuum, Nataniyel Isaaks tacci Umgeni e laawol mum ngam yilloyaade Shaka.<ref name=":0" /> Won e sahaaji ko adii lewru Oktoobar 1825, koɗdiiɗo e jeyaaɓe e leydi ndii e gardagol François Farewell puɗɗii mahde Fort Farewell hakkunde maayo Umgeni e Port Natal.<ref>Isaacs, Nathaniel (1836). Travels and adventures in eastern Africa. London: Edward Churton. pp. 30–33.</ref> Koɗorɗe maayo Umgeni (Lagoon Bleu) e les mum ina taarii ɗum nokku njulaagu Umgeni, nokku Umgeni, Morningside, Stade Moses Mabhida, nokku colli maayo Umgeni e Burman Bush == Tuugnorgal == i6p1n4j4hgqkpi2yycoqsha3nzzfivb Augustine Ukattah 0 42299 175094 2026-06-21T09:28:53Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175094 wikitext text/x-wiki Augustine Ukattah (28 ut 1918 – 27 lewru Yarkomaa 1996) ko jannginoowo e dawriyanke Nijeernaajo. Nguurndam gadano Augustine Echewodor Ukattah jibinaa ko to Ahaba-Oloko e nder diiwaan laamu Ikwuano to diiwaan Abia, leydi Najeriya, ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1918. Baaba makko maayi nde o woni suka no feewi, o fotnoo ko mawnude e les njiimaandi kaaw makko, Chief Mathew Ugoani. O janngi duɗal leslesal Christ the King to Aba e duɗal St. Caggal nde o woni jannginoowo almudɓe seeɗa, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Charles Teacher Training College to Onitsha, e hitaande 1941. O heɓi seedantaagal jannginoowo toowɗo e hitaande 1944, o heɓi kadi jaŋde jannginooɓe mawɓe e daartol e hitaande 1948. Kugal Caggal nde o yalti duɗal jannginooɓe St. Charles e hitaande 1944, o neldaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Holy Cross, Uturu – Isuikwuato, e hitaande 1946, o woni jannginoowo seedantaagal, ngam golle makko gadane janngingol. Tuggude e hitaande 1946 haa e hitaande 1950, ko kanko woni Jiiloowo Duɗal Saint-Patrick Ogudu-Asaa to Isuikwuato. E hitaande 1951, caggal nde o waɗi golle maantiniiɗe to duɗal St. Patrick, o artiraa hooreejo duɗal St. Bernard, to Okigwe. Caggal ɗuum o neldaa to Umuahia, e hitaande 1952, o woni gardiiɗo duɗal wuro St. Michael, ganndiraaɗo e oon sahaa njeñtudi keewndi e nder jaŋde e nder dingiral. O ardii duɗal wuro St. Michael, tuggi 1952 haa 1959. Hakkunde 1960 e 1962, o wonti Inspekteer mawɗo jaŋde to Misiyoŋ Katolik. E hitaande 1963, o wonti balloowo hooreejo duɗe, golle ɗe o waɗi haa wolde hakkunde leyɗeele Najeriya joofi. O woppi golle makko e hitaande 1973. Nde o woni hooreejo janngirde St. Michael’s Township School, o ɗon mari bawɗe nder siyaasaaku, o laati sekreterjo kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Cameroun — lanyol siyaasaaku ɓurngol anndeego nder Fuunaange Naajeeriya wakkati man. O suɓaama nder suudu sarɗiiji leydi ndi ngam diiwal Bende gila 1954 haa 1959, nden o laati Senator nder suudu sarɗiiji lesdi ndin, o lomtii diiwal Umuahia. E hitaande 1961, mawɗo Ukattah woni hooreejo Senaa leydi Naajeeriya, o waɗii yeewtere juutnde ngam ñaawde Dennis Osadebay. O toɗɗaama hooreejo delegaasiyoŋ Naajeeriya mawɗum haa lesdi Meksik bee laawol lesdi Amerika nder hitaande 1963 diga ardiiɗo lesdi Naajeeriya wakkati man, Abubakar Tafawa Balewa, wakkati kanko, bana hooreejo delegaasiyoŋ man, o heɓi martaba ngam o yewta nder kawtal kawtal Senaa bee depiteeji lesdi Meksik. Nde o arti, o winndi deftere ina wiyee; "Jaɓɓungal am to Meksik". O waɗii kadi duuɓi keewɗi e nder fedde Bende Native Authority, e Diisnondiral diiwaan Bende. O woniino kadi hooreejo gadano e Diiso Diiwaan Ikwuano mo maayɗo, anndiraango hannde nokku laamu nokkuyankeewo Ikwuano e nder diiwaan Abia, e duuɓi keewɗi, hooreejo fedde leñol Ikwuano e Oloko fof. Caggal nguurndam e maayde E nder kitaale capanɗe joyi, o walli jaŋde miñiiko tokooso biyeteeɗo Ferdinand I. E. Ukattah to Angalteer, ɗo o heɓi seedantaagal wonde awokaa e hitaande 1960, ko kanko woni ɓiyleydi Ikwuano e Umuahia gadano heɓde seedantaagal awokaa e caggal ɗuum, o woni hooreejo ñaawirdu Imo e Abiacitation States, to leydi Nijeer.[ E hitaande 1976 o heɓi njeenaari kaɓirgal (Chevalier) Ordre Saint-Grégoire, ummoraade e Pape Paul VI.[citation needed] Kadi, e hitaande 1977, o wonti kaɓirgal (Chevalier) Saint-Mulumba e haa o maayi e hitaande 1996 Ñaawoore jam e laamu leydi ndii.[citation needed] Tuugnorgal 54xq8zij9ct03v96len2n0grpqk7dm0 175096 175094 2026-06-21T09:30:24Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175096 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Augustine Ukattah (28 ut 1918 – 27 lewru Yarkomaa 1996) ko jannginoowo e dawriyanke Nijeernaajo. Nguurndam gadano Augustine Echewodor Ukattah jibinaa ko to Ahaba-Oloko e nder diiwaan laamu Ikwuano to diiwaan Abia, leydi Najeriya, ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1918. Baaba makko maayi nde o woni suka no feewi, o fotnoo ko mawnude e les njiimaandi kaaw makko, Chief Mathew Ugoani. O janngi duɗal leslesal Christ the King to Aba e duɗal St. Caggal nde o woni jannginoowo almudɓe seeɗa, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Charles Teacher Training College to Onitsha, e hitaande 1941. O heɓi seedantaagal jannginoowo toowɗo e hitaande 1944, o heɓi kadi jaŋde jannginooɓe mawɓe e daartol e hitaande 1948. Kugal Caggal nde o yalti duɗal jannginooɓe St. Charles e hitaande 1944, o neldaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Holy Cross, Uturu – Isuikwuato, e hitaande 1946, o woni jannginoowo seedantaagal, ngam golle makko gadane janngingol. Tuggude e hitaande 1946 haa e hitaande 1950, ko kanko woni Jiiloowo Duɗal Saint-Patrick Ogudu-Asaa to Isuikwuato. E hitaande 1951, caggal nde o waɗi golle maantiniiɗe to duɗal St. Patrick, o artiraa hooreejo duɗal St. Bernard, to Okigwe. Caggal ɗuum o neldaa to Umuahia, e hitaande 1952, o woni gardiiɗo duɗal wuro St. Michael, ganndiraaɗo e oon sahaa njeñtudi keewndi e nder jaŋde e nder dingiral. O ardii duɗal wuro St. Michael, tuggi 1952 haa 1959. Hakkunde 1960 e 1962, o wonti Inspekteer mawɗo jaŋde to Misiyoŋ Katolik. E hitaande 1963, o wonti balloowo hooreejo duɗe, golle ɗe o waɗi haa wolde hakkunde leyɗeele Najeriya joofi. O woppi golle makko e hitaande 1973. Nde o woni hooreejo janngirde St. Michael’s Township School, o ɗon mari bawɗe nder siyaasaaku, o laati sekreterjo kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Cameroun — lanyol siyaasaaku ɓurngol anndeego nder Fuunaange Naajeeriya wakkati man. O suɓaama nder suudu sarɗiiji leydi ndi ngam diiwal Bende gila 1954 haa 1959, nden o laati Senator nder suudu sarɗiiji lesdi ndin, o lomtii diiwal Umuahia. E hitaande 1961, mawɗo Ukattah woni hooreejo Senaa leydi Naajeeriya, o waɗii yeewtere juutnde ngam ñaawde Dennis Osadebay. O toɗɗaama hooreejo delegaasiyoŋ Naajeeriya mawɗum haa lesdi Meksik bee laawol lesdi Amerika nder hitaande 1963 diga ardiiɗo lesdi Naajeeriya wakkati man, Abubakar Tafawa Balewa, wakkati kanko, bana hooreejo delegaasiyoŋ man, o heɓi martaba ngam o yewta nder kawtal kawtal Senaa bee depiteeji lesdi Meksik. Nde o arti, o winndi deftere ina wiyee; "Jaɓɓungal am to Meksik". O waɗii kadi duuɓi keewɗi e nder fedde Bende Native Authority, e Diisnondiral diiwaan Bende. O woniino kadi hooreejo gadano e Diiso Diiwaan Ikwuano mo maayɗo, anndiraango hannde nokku laamu nokkuyankeewo Ikwuano e nder diiwaan Abia, e duuɓi keewɗi, hooreejo fedde leñol Ikwuano e Oloko fof. Caggal nguurndam e maayde E nder kitaale capanɗe joyi, o walli jaŋde miñiiko tokooso biyeteeɗo Ferdinand I. E. Ukattah to Angalteer, ɗo o heɓi seedantaagal wonde awokaa e hitaande 1960, ko kanko woni ɓiyleydi Ikwuano e Umuahia gadano heɓde seedantaagal awokaa e caggal ɗuum, o woni hooreejo ñaawirdu Imo e Abiacitation States, to leydi Nijeer.[ E hitaande 1976 o heɓi njeenaari kaɓirgal (Chevalier) Ordre Saint-Grégoire, ummoraade e Pape Paul VI.[citation needed] Kadi, e hitaande 1977, o wonti kaɓirgal (Chevalier) Saint-Mulumba e haa o maayi e hitaande 1996 Ñaawoore jam e laamu leydi ndii.[citation needed] Tuugnorgal 4e3oxmyeanmma119i63g1vmk4nsqvkx 175097 175096 2026-06-21T09:47:02Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175097 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustine Ukattah''' (28 ut 1918 – 27 lewru Yarkomaa 1996) ko jannginoowo e dawriyanke Nijeernaajo. == Nguurndam gadano == Augustine Echewodor Ukattah jibinaa ko to Ahaba-Oloko e nder diiwaan laamu Ikwuano to diiwaan Abia, leydi Najeriya, ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1918. Baaba makko maayi nde o woni suka no feewi, o fotnoo ko mawnude e les njiimaandi kaaw makko, Chief Mathew Ugoani. O janngi duɗal leslesal Christ the King to Aba e duɗal St. Caggal nde o woni jannginoowo almudɓe seeɗa, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Charles Teacher Training College to Onitsha, e hitaande 1941. O heɓi seedantaagal jannginoowo toowɗo e hitaande 1944, o heɓi kadi jaŋde jannginooɓe mawɓe e daartol e hitaande 1948. Kugal Caggal nde o yalti duɗal jannginooɓe St. Charles e hitaande 1944, o neldaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Holy Cross, Uturu – Isuikwuato, e hitaande 1946, o woni jannginoowo seedantaagal, ngam golle makko gadane janngingol. Tuggude e hitaande 1946 haa e hitaande 1950, ko kanko woni Jiiloowo Duɗal Saint-Patrick Ogudu-Asaa to Isuikwuato. E hitaande 1951, caggal nde o waɗi golle maantiniiɗe to duɗal St. Patrick, o artiraa hooreejo duɗal St. Bernard, to Okigwe. Caggal ɗuum o neldaa to Umuahia, e hitaande 1952, o woni gardiiɗo duɗal wuro St. Michael, ganndiraaɗo e oon sahaa njeñtudi keewndi e nder jaŋde e nder dingiral. O ardii duɗal wuro St. Michael, tuggi 1952 haa 1959. Hakkunde 1960 e 1962, o wonti Inspekteer mawɗo jaŋde to Misiyoŋ Katolik. E hitaande 1963, o wonti balloowo hooreejo duɗe, golle ɗe o waɗi haa wolde hakkunde leyɗeele Najeriya joofi. O woppi golle makko e hitaande 1973. Nde o woni hooreejo janngirde St. Michael’s Township School, o ɗon mari bawɗe nder siyaasaaku, o laati sekreterjo kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Cameroun — lanyol siyaasaaku ɓurngol anndeego nder Fuunaange Naajeeriya wakkati man. O suɓaama nder suudu sarɗiiji leydi ndi ngam diiwal Bende gila 1954 haa 1959, nden o laati Senator nder suudu sarɗiiji lesdi ndin, o lomtii diiwal Umuahia. E hitaande 1961, mawɗo Ukattah woni hooreejo Senaa leydi Naajeeriya, o waɗii yeewtere juutnde ngam ñaawde Dennis Osadebay. O toɗɗaama hooreejo delegaasiyoŋ Naajeeriya mawɗum haa lesdi Meksik bee laawol lesdi Amerika nder hitaande 1963 diga ardiiɗo lesdi Naajeeriya wakkati man, Abubakar Tafawa Balewa, wakkati kanko, bana hooreejo delegaasiyoŋ man, o heɓi martaba ngam o yewta nder kawtal kawtal Senaa bee depiteeji lesdi Meksik. Nde o arti, o winndi deftere ina wiyee; "Jaɓɓungal am to Meksik". O waɗii kadi duuɓi keewɗi e nder fedde Bende Native Authority, e Diisnondiral diiwaan Bende. O woniino kadi hooreejo gadano e Diiso Diiwaan Ikwuano mo maayɗo, anndiraango hannde nokku laamu nokkuyankeewo Ikwuano e nder diiwaan Abia, e duuɓi keewɗi, hooreejo fedde leñol Ikwuano e Oloko fof. Caggal nguurndam e maayde E nder kitaale capanɗe joyi, o walli jaŋde miñiiko tokooso biyeteeɗo Ferdinand I. E. Ukattah to Angalteer, ɗo o heɓi seedantaagal wonde awokaa e hitaande 1960, ko kanko woni ɓiyleydi Ikwuano e Umuahia gadano heɓde seedantaagal awokaa e caggal ɗuum, o woni hooreejo ñaawirdu Imo e Abiacitation States, to leydi Nijeer.[ E hitaande 1976 o heɓi njeenaari kaɓirgal (Chevalier) Ordre Saint-Grégoire, ummoraade e Pape Paul VI.[citation needed] Kadi, e hitaande 1977, o wonti kaɓirgal (Chevalier) Saint-Mulumba e haa o maayi e hitaande 1996 Ñaawoore jam e laamu leydi ndii.[citation needed] Tuugnorgal 881778awcb1pqk0o8ryze3bvj1ulnou 175098 175097 2026-06-21T09:49:13Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175098 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustine Ukattah''' (28 ut 1918 – 27 lewru Yarkomaa 1996) ko jannginoowo e dawriyanke Nijeernaajo. == Nguurndam gadano == Augustine Echewodor Ukattah jibinaa ko to Ahaba-Oloko e nder diiwaan laamu Ikwuano to diiwaan Abia, leydi Najeriya, ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1918. Baaba makko maayi nde o woni suka no feewi, o fotnoo ko mawnude e les njiimaandi kaaw makko, Chief Mathew Ugoani. O janngi duɗal leslesal Christ the King to Aba e duɗal St. Caggal nde o woni jannginoowo almudɓe seeɗa, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Charles Teacher Training College to Onitsha, e hitaande 1941. O heɓi seedantaagal jannginoowo toowɗo e hitaande 1944, o heɓi kadi jaŋde jannginooɓe mawɓe e daartol e hitaande 1948. == Kugal == Caggal nde o yalti duɗal jannginooɓe St. Charles e hitaande 1944, o neldaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Holy Cross, Uturu – Isuikwuato, e hitaande 1946, o woni jannginoowo seedantaagal, ngam golle makko gadane janngingol. Tuggude e hitaande 1946 haa e hitaande 1950, ko kanko woni Jiiloowo Duɗal Saint-Patrick Ogudu-Asaa to Isuikwuato. E hitaande 1951, caggal nde o waɗi golle maantiniiɗe to duɗal St. Patrick, o artiraa hooreejo duɗal St. Bernard, to Okigwe. Caggal ɗuum o neldaa to Umuahia, e hitaande 1952, o woni gardiiɗo duɗal wuro St. Michael, ganndiraaɗo e oon sahaa njeñtudi keewndi e nder jaŋde e nder dingiral. O ardii duɗal wuro St. Michael, tuggi 1952 haa 1959. Hakkunde 1960 e 1962, o wonti Inspekteer mawɗo jaŋde to Misiyoŋ Katolik. E hitaande 1963, o wonti balloowo hooreejo duɗe, golle ɗe o waɗi haa wolde hakkunde leyɗeele Najeriya joofi. O woppi golle makko e hitaande 1973. Nde o woni hooreejo janngirde St. Michael’s Township School, o ɗon mari bawɗe nder siyaasaaku, o laati sekreterjo kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Cameroun — lanyol siyaasaaku ɓurngol anndeego nder Fuunaange Naajeeriya wakkati man. O suɓaama nder suudu sarɗiiji leydi ndi ngam diiwal Bende gila 1954 haa 1959, nden o laati Senator nder suudu sarɗiiji lesdi ndin, o lomtii diiwal Umuahia. E hitaande 1961, mawɗo Ukattah woni hooreejo Senaa leydi Naajeeriya, o waɗii yeewtere juutnde ngam ñaawde Dennis Osadebay. O toɗɗaama hooreejo delegaasiyoŋ Naajeeriya mawɗum haa lesdi Meksik bee laawol lesdi Amerika nder hitaande 1963 diga ardiiɗo lesdi Naajeeriya wakkati man, Abubakar Tafawa Balewa, wakkati kanko, bana hooreejo delegaasiyoŋ man, o heɓi martaba ngam o yewta nder kawtal kawtal Senaa bee depiteeji lesdi Meksik. Nde o arti, o winndi deftere ina wiyee; "Jaɓɓungal am to Meksik". O waɗii kadi duuɓi keewɗi e nder fedde Bende Native Authority, e Diisnondiral diiwaan Bende. O woniino kadi hooreejo gadano e Diiso Diiwaan Ikwuano mo maayɗo, anndiraango hannde nokku laamu nokkuyankeewo Ikwuano e nder diiwaan Abia, e duuɓi keewɗi, hooreejo fedde leñol Ikwuano e Oloko fof. == Caggal nguurndam e maayde == E nder kitaale capanɗe joyi, o walli jaŋde miñiiko tokooso biyeteeɗo Ferdinand I. E. Ukattah to Angalteer, ɗo o heɓi seedantaagal wonde awokaa e hitaande 1960, ko kanko woni ɓiyleydi Ikwuano e Umuahia gadano heɓde seedantaagal awokaa e caggal ɗuum, o woni hooreejo ñaawirdu Imo e Abiacitation States, to leydi Nijeer.[ E hitaande 1976 o heɓi njeenaari kaɓirgal (Chevalier) Ordre Saint-Grégoire, ummoraade e Pape Paul VI.[citation needed] Kadi, e hitaande 1977, o wonti kaɓirgal (Chevalier) Saint-Mulumba e haa o maayi e hitaande 1996 Ñaawoore jam e laamu leydi ndii.[citation needed] == Tuugnorgal == ob352gn5166q4sseluctre0us9bfa56 175099 175098 2026-06-21T09:51:59Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175099 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Augustine Ukattah''' (28 ut 1918 – 27 lewru Yarkomaa 1996) ko jannginoowo e dawriyanke Nijeernaajo. == Nguurndam gadano == Augustine Echewodor Ukattah jibinaa ko to Ahaba-Oloko e nder diiwaan laamu Ikwuano to diiwaan Abia, leydi Najeriya, ñalnde 28 lewru bowte hitaande 1918. Baaba makko maayi nde o woni suka no feewi, o fotnoo ko mawnude e les njiimaandi kaaw makko, Chief Mathew Ugoani. O janngi duɗal leslesal Christ the King to Aba e duɗal St. Caggal nde o woni jannginoowo almudɓe seeɗa, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Charles Teacher Training College to Onitsha, e hitaande 1941. O heɓi seedantaagal jannginoowo toowɗo e hitaande 1944, o heɓi kadi jaŋde jannginooɓe mawɓe e daartol e hitaande 1948..<ref>{{cite book|title=Who's who in Nigeria|date=1958|publisher=Nigerian Printing and Publishing Company|page=264|url=https://books.google.com/books?id=egUaAAAAIAAJ&q=Augustine+Ukattah|accessdate=6 April 2015|quote=UKATTAH, Augustine Echewodor, M.H.R. teacher; b. 28 August 1921; ...}}</ref><ref>{{cite book|title=Legislators of Eastern Nigeria|date=1958|publisher=Eastern Nigeria Information Service|page=51|url=https://books.google.com/books?id=zfY2AAAAIAAJ&q=A+E+Ukattah|accessdate=6 April 2015|quote=A. E. UKATTAH, BENDE: Age 36; educated at St. Charles' College, Onitsha. ...}}</ref> == Kugal == Caggal nde o yalti duɗal jannginooɓe St. Charles e hitaande 1944, o neldaa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Holy Cross, Uturu – Isuikwuato, e hitaande 1946, o woni jannginoowo seedantaagal, ngam golle makko gadane janngingol. Tuggude e hitaande 1946 haa e hitaande 1950, ko kanko woni Jiiloowo Duɗal Saint-Patrick Ogudu-Asaa to Isuikwuato. E hitaande 1951, caggal nde o waɗi golle maantiniiɗe to duɗal St. Patrick, o artiraa hooreejo duɗal St. Bernard, to Okigwe. Caggal ɗuum o neldaa to Umuahia, e hitaande 1952, o woni gardiiɗo duɗal wuro St. Michael, ganndiraaɗo e oon sahaa njeñtudi keewndi e nder jaŋde e nder dingiral. O ardii duɗal wuro St. Michael, tuggi 1952 haa 1959. Hakkunde 1960 e 1962, o wonti Inspekteer mawɗo jaŋde to Misiyoŋ Katolik. E hitaande 1963, o wonti balloowo hooreejo duɗe, golle ɗe o waɗi haa wolde hakkunde leyɗeele Najeriya joofi. O woppi golle makko e hitaande 1973. Nde o woni hooreejo janngirde St. Michael’s Township School, o ɗon mari bawɗe nder siyaasaaku, o laati sekreterjo kawtal lesdi Naajeeriya e lesdi Cameroun — lanyol siyaasaaku ɓurngol anndeego nder Fuunaange Naajeeriya wakkati man. O suɓaama nder suudu sarɗiiji leydi ndi ngam diiwal Bende gila 1954 haa 1959, nden o laati Senator nder suudu sarɗiiji lesdi ndin, o lomtii diiwal Umuahia. E hitaande 1961, mawɗo Ukattah woni hooreejo Senaa leydi Naajeeriya, o waɗii yeewtere juutnde ngam ñaawde Dennis Osadebay. O toɗɗaama hooreejo delegaasiyoŋ Naajeeriya mawɗum haa lesdi Meksik bee laawol lesdi Amerika nder hitaande 1963 diga ardiiɗo lesdi Naajeeriya wakkati man, Abubakar Tafawa Balewa, wakkati kanko, bana hooreejo delegaasiyoŋ man, o heɓi martaba ngam o yewta nder kawtal kawtal Senaa bee depiteeji lesdi Meksik. Nde o arti, o winndi deftere ina wiyee; "Jaɓɓungal am to Meksik". O waɗii kadi duuɓi keewɗi e nder fedde Bende Native Authority, e Diisnondiral diiwaan Bende. O woniino kadi hooreejo gadano e Diiso Diiwaan Ikwuano mo maayɗo, anndiraango hannde nokku laamu nokkuyankeewo Ikwuano e nder diiwaan Abia, e duuɓi keewɗi, hooreejo fedde leñol Ikwuano e Oloko fof. == Caggal nguurndam e maayde == E nder kitaale capanɗe joyi, o walli jaŋde miñiiko tokooso biyeteeɗo Ferdinand I. E. Ukattah to Angalteer, ɗo o heɓi seedantaagal wonde awokaa e hitaande 1960, ko kanko woni ɓiyleydi Ikwuano e Umuahia gadano heɓde seedantaagal awokaa e caggal ɗuum, o woni hooreejo ñaawirdu Imo e Abiacitation States, to leydi Nijeer.[ E hitaande 1976 o heɓi njeenaari kaɓirgal (Chevalier) Ordre Saint-Grégoire, ummoraade e Pape Paul VI.[citation needed] Kadi, e hitaande 1977, o wonti kaɓirgal (Chevalier) Saint-Mulumba e haa o maayi e hitaande 1996 Ñaawoore jam e laamu leydi ndii.[citation needed] == Tuugnorgal == k7ofh5slkbztyugea39h2i8s7afwrav Sada Soli 0 42300 175101 2026-06-21T10:01:51Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175101 wikitext text/x-wiki Sada Soli (jibinaa ko 13 mars 1962), ko politikaajo leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan Jibia/Kaita to diiwaan Katsina. Soli kadi laatake tergal nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 6, 9 e 10. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Soli jibinaa ko ñalnde 13 marse 1962, to Jibia, e nder diiwaan Katsina, to leydi Nijeer. O naati duɗal leslesal Jibia Central, ɗo o heɓi seedantaagal makko gadanal ngam yaltude duɗal (1969–1975). Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina tuggi 1975 haa 1980, ngam heɓde seedantaagal makko jannginooɓe tolno ɗiɗaɓo. E hitaande 1982, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Kafanchan, to diiwaan Kaduna, ɗo o heɓi seedantaagal makko jaŋde to leydi Nijeer (NCE) e hitaande 1985. Caggal ɗuum, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal Ahmadu Bello, to Zaria, ɗo o heɓi kadi seedantaagal makko leslesal (HeB.9.9 heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu e hitaande 1996 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja. Kugal E hitaande 1992, Soli neldaa to Asaambele ngenndi, hono gardiiɗo sarɗiiji e nder suudu sarɗiiji, ko ɗum woni posto ngo fotnoo waylude ngonka nguurndam makko fof. E nder duuɓi sappo e nay garooji ɗii. o rewi e cuuɗi ɗiɗi ɗii fof e nder Asaambele ngenndi, o golliima e Senaa e suudu sarɗiiji. E nder ooɗoo sahaa, o naati e golle sariya, o wallitii e luggiɗde golle demokaraasi e dañde humpito ngo alaa ko nafata e mekanikuuji binnditagol kuule. O woniino gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi e Goomu suudu sarɗiiji to bannge peewnugol ngenndi (1992–1994). E hitaande 1994, o woppitaa golle njuɓɓudi to Komiseer ngenndiijo batu doosɗe leydi, ɗo o wallitorii e weeɓtinde golle Asaambele lewru ut. O artii e Asamblee ngenndiijo e hitaande 1999, hawri e mbayliigu Naajeeriya e laamu demokaraasi. O toɗɗaa ko gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi, caggal ɗuum to Goomu kisal ngenndi e humpito. Soli heɓi gooto e fartaŋŋeeji ɗi keewaani e nder golle laamu nde hooreejo leydi ndii e oon sahaa, Olusegun Obasanjo, jaɓi yo o waɗte golle makko to Mission Nigeria to Washington DC, hono balloowo keeriiɗo e ministeer wasiyaaji ammbasadeer Professeur Jibril Aminu gila 1999 haa 2003 jokkude golle mum e nder suudu sarɗiiji. Ndeen o artiraa e Senaa, o toɗɗaa kadi gardiiɗo Goomu Senaa to bannge geɗe caggal leydi. Politik E hitaande 2006, Soli waɗii naatgol tiiɗngol e nder politik leydi Najeriya. O woppi golle makko e Asaambele ngenndi, o tawtoraama woote ngam lomtaade diiwaan fedde Jibia/Kaita e nder suudu sarɗiiji, o yalti e jappeere laamu e hitaande 2007. O wonii hooreejo Goomu suudu sarɗiiji ngam geɗe hakkunde parlemaa, kalfinaaɗo njuɓɓudi dipolomasi parlemaa suudu sarɗiiji2010). Ko adii fof ko o gollotoo e nder goomu nguu e golle makko e ministeer geɗe caggal leydi, ɗum wallitii ɓeydude jokkondiral parlemaa hakkunde Naajeeriya e parlemaa en woɗɓe e nder diiwaanuuji e nder winndere nde. Caggal ɗuum o suɓaama gardiiɗo diiwaan Afrik worgo e nder Fedde Parlemaa Commonwealth (CPA), o wonti tergal e goomu toppitiingu golle mayre. E hitaande 2011, o toɗɗaa hooreejo suudu sarɗiiji, Rt. Hon. Aminu Waziri Tambuwal (2011-2015). O suɓaama kadi nder suudu sarɗiiji ngam o wakiiliijo lesdi Jibia/Kaita nder kawtal lesdi Naajeeriya 9 e 10 dow laynde kawtal lesdi Naajeeriya (APC). Jooni o woni hooreejo komitiiru hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, nden o ɗon jokki e ƴamɗe ɗen ngam heɓuki kawtal, jam e yahdu yeeso lesdi Naajeeriya. Tuugnorgal r1n4hi7qrkggkc0va3krcuv48ucb4cj 175102 175101 2026-06-21T10:03:05Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175102 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Sada Soli (jibinaa ko 13 mars 1962), ko politikaajo leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan Jibia/Kaita to diiwaan Katsina. Soli kadi laatake tergal nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 6, 9 e 10. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Soli jibinaa ko ñalnde 13 marse 1962, to Jibia, e nder diiwaan Katsina, to leydi Nijeer. O naati duɗal leslesal Jibia Central, ɗo o heɓi seedantaagal makko gadanal ngam yaltude duɗal (1969–1975). Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina tuggi 1975 haa 1980, ngam heɓde seedantaagal makko jannginooɓe tolno ɗiɗaɓo. E hitaande 1982, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Kafanchan, to diiwaan Kaduna, ɗo o heɓi seedantaagal makko jaŋde to leydi Nijeer (NCE) e hitaande 1985. Caggal ɗuum, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal Ahmadu Bello, to Zaria, ɗo o heɓi kadi seedantaagal makko leslesal (HeB.9.9 heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu e hitaande 1996 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja. Kugal E hitaande 1992, Soli neldaa to Asaambele ngenndi, hono gardiiɗo sarɗiiji e nder suudu sarɗiiji, ko ɗum woni posto ngo fotnoo waylude ngonka nguurndam makko fof. E nder duuɓi sappo e nay garooji ɗii. o rewi e cuuɗi ɗiɗi ɗii fof e nder Asaambele ngenndi, o golliima e Senaa e suudu sarɗiiji. E nder ooɗoo sahaa, o naati e golle sariya, o wallitii e luggiɗde golle demokaraasi e dañde humpito ngo alaa ko nafata e mekanikuuji binnditagol kuule. O woniino gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi e Goomu suudu sarɗiiji to bannge peewnugol ngenndi (1992–1994). E hitaande 1994, o woppitaa golle njuɓɓudi to Komiseer ngenndiijo batu doosɗe leydi, ɗo o wallitorii e weeɓtinde golle Asaambele lewru ut. O artii e Asamblee ngenndiijo e hitaande 1999, hawri e mbayliigu Naajeeriya e laamu demokaraasi. O toɗɗaa ko gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi, caggal ɗuum to Goomu kisal ngenndi e humpito. Soli heɓi gooto e fartaŋŋeeji ɗi keewaani e nder golle laamu nde hooreejo leydi ndii e oon sahaa, Olusegun Obasanjo, jaɓi yo o waɗte golle makko to Mission Nigeria to Washington DC, hono balloowo keeriiɗo e ministeer wasiyaaji ammbasadeer Professeur Jibril Aminu gila 1999 haa 2003 jokkude golle mum e nder suudu sarɗiiji. Ndeen o artiraa e Senaa, o toɗɗaa kadi gardiiɗo Goomu Senaa to bannge geɗe caggal leydi. Politik E hitaande 2006, Soli waɗii naatgol tiiɗngol e nder politik leydi Najeriya. O woppi golle makko e Asaambele ngenndi, o tawtoraama woote ngam lomtaade diiwaan fedde Jibia/Kaita e nder suudu sarɗiiji, o yalti e jappeere laamu e hitaande 2007. O wonii hooreejo Goomu suudu sarɗiiji ngam geɗe hakkunde parlemaa, kalfinaaɗo njuɓɓudi dipolomasi parlemaa suudu sarɗiiji2010). Ko adii fof ko o gollotoo e nder goomu nguu e golle makko e ministeer geɗe caggal leydi, ɗum wallitii ɓeydude jokkondiral parlemaa hakkunde Naajeeriya e parlemaa en woɗɓe e nder diiwaanuuji e nder winndere nde. Caggal ɗuum o suɓaama gardiiɗo diiwaan Afrik worgo e nder Fedde Parlemaa Commonwealth (CPA), o wonti tergal e goomu toppitiingu golle mayre. E hitaande 2011, o toɗɗaa hooreejo suudu sarɗiiji, Rt. Hon. Aminu Waziri Tambuwal (2011-2015). O suɓaama kadi nder suudu sarɗiiji ngam o wakiiliijo lesdi Jibia/Kaita nder kawtal lesdi Naajeeriya 9 e 10 dow laynde kawtal lesdi Naajeeriya (APC). Jooni o woni hooreejo komitiiru hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, nden o ɗon jokki e ƴamɗe ɗen ngam heɓuki kawtal, jam e yahdu yeeso lesdi Naajeeriya. Tuugnorgal rlaw7dsc0ttzsaq8yvxvjz3ig1lh97r 175103 175102 2026-06-21T10:03:35Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175103 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sada Soli''' (jibinaa ko 13 mars 1962), ko politikaajo leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan Jibia/Kaita to diiwaan Katsina. Soli kadi laatake tergal nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 6, 9 e 10. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Soli jibinaa ko ñalnde 13 marse 1962, to Jibia, e nder diiwaan Katsina, to leydi Nijeer. O naati duɗal leslesal Jibia Central, ɗo o heɓi seedantaagal makko gadanal ngam yaltude duɗal (1969–1975). Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina tuggi 1975 haa 1980, ngam heɓde seedantaagal makko jannginooɓe tolno ɗiɗaɓo. E hitaande 1982, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Kafanchan, to diiwaan Kaduna, ɗo o heɓi seedantaagal makko jaŋde to leydi Nijeer (NCE) e hitaande 1985. Caggal ɗuum, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal Ahmadu Bello, to Zaria, ɗo o heɓi kadi seedantaagal makko leslesal (HeB.9.9 heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu e hitaande 1996 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja. Kugal E hitaande 1992, Soli neldaa to Asaambele ngenndi, hono gardiiɗo sarɗiiji e nder suudu sarɗiiji, ko ɗum woni posto ngo fotnoo waylude ngonka nguurndam makko fof. E nder duuɓi sappo e nay garooji ɗii. o rewi e cuuɗi ɗiɗi ɗii fof e nder Asaambele ngenndi, o golliima e Senaa e suudu sarɗiiji. E nder ooɗoo sahaa, o naati e golle sariya, o wallitii e luggiɗde golle demokaraasi e dañde humpito ngo alaa ko nafata e mekanikuuji binnditagol kuule. O woniino gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi e Goomu suudu sarɗiiji to bannge peewnugol ngenndi (1992–1994). E hitaande 1994, o woppitaa golle njuɓɓudi to Komiseer ngenndiijo batu doosɗe leydi, ɗo o wallitorii e weeɓtinde golle Asaambele lewru ut. O artii e Asamblee ngenndiijo e hitaande 1999, hawri e mbayliigu Naajeeriya e laamu demokaraasi. O toɗɗaa ko gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi, caggal ɗuum to Goomu kisal ngenndi e humpito. Soli heɓi gooto e fartaŋŋeeji ɗi keewaani e nder golle laamu nde hooreejo leydi ndii e oon sahaa, Olusegun Obasanjo, jaɓi yo o waɗte golle makko to Mission Nigeria to Washington DC, hono balloowo keeriiɗo e ministeer wasiyaaji ammbasadeer Professeur Jibril Aminu gila 1999 haa 2003 jokkude golle mum e nder suudu sarɗiiji. Ndeen o artiraa e Senaa, o toɗɗaa kadi gardiiɗo Goomu Senaa to bannge geɗe caggal leydi. Politik E hitaande 2006, Soli waɗii naatgol tiiɗngol e nder politik leydi Najeriya. O woppi golle makko e Asaambele ngenndi, o tawtoraama woote ngam lomtaade diiwaan fedde Jibia/Kaita e nder suudu sarɗiiji, o yalti e jappeere laamu e hitaande 2007. O wonii hooreejo Goomu suudu sarɗiiji ngam geɗe hakkunde parlemaa, kalfinaaɗo njuɓɓudi dipolomasi parlemaa suudu sarɗiiji2010). Ko adii fof ko o gollotoo e nder goomu nguu e golle makko e ministeer geɗe caggal leydi, ɗum wallitii ɓeydude jokkondiral parlemaa hakkunde Naajeeriya e parlemaa en woɗɓe e nder diiwaanuuji e nder winndere nde. Caggal ɗuum o suɓaama gardiiɗo diiwaan Afrik worgo e nder Fedde Parlemaa Commonwealth (CPA), o wonti tergal e goomu toppitiingu golle mayre. E hitaande 2011, o toɗɗaa hooreejo suudu sarɗiiji, Rt. Hon. Aminu Waziri Tambuwal (2011-2015). O suɓaama kadi nder suudu sarɗiiji ngam o wakiiliijo lesdi Jibia/Kaita nder kawtal lesdi Naajeeriya 9 e 10 dow laynde kawtal lesdi Naajeeriya (APC). Jooni o woni hooreejo komitiiru hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, nden o ɗon jokki e ƴamɗe ɗen ngam heɓuki kawtal, jam e yahdu yeeso lesdi Naajeeriya. Tuugnorgal 7ck2r79r18710t0vbr01itef0rjgihv 175104 175103 2026-06-21T10:04:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175104 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sada Soli''' (jibinaa ko 13 mars 1962), ko politikaajo leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan Jibia/Kaita to diiwaan Katsina. Soli kadi laatake tergal nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 6, 9 e 10. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Soli jibinaa ko ñalnde 13 marse 1962, to Jibia, e nder diiwaan Katsina, to leydi Nijeer. O naati duɗal leslesal Jibia Central, ɗo o heɓi seedantaagal makko gadanal ngam yaltude duɗal (1969–1975). Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina tuggi 1975 haa 1980, ngam heɓde seedantaagal makko jannginooɓe tolno ɗiɗaɓo. E hitaande 1982, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Kafanchan, to diiwaan Kaduna, ɗo o heɓi seedantaagal makko jaŋde to leydi Nijeer (NCE) e hitaande 1985. Caggal ɗuum, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal Ahmadu Bello, to Zaria, ɗo o heɓi kadi seedantaagal makko leslesal (HeB.9.9 heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu e hitaande 1996 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja. Kugal E hitaande 1992, Soli neldaa to Asaambele ngenndi, hono gardiiɗo sarɗiiji e nder suudu sarɗiiji, ko ɗum woni posto ngo fotnoo waylude ngonka nguurndam makko fof. E nder duuɓi sappo e nay garooji ɗii. o rewi e cuuɗi ɗiɗi ɗii fof e nder Asaambele ngenndi, o golliima e Senaa e suudu sarɗiiji. E nder ooɗoo sahaa, o naati e golle sariya, o wallitii e luggiɗde golle demokaraasi e dañde humpito ngo alaa ko nafata e mekanikuuji binnditagol kuule. O woniino gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi e Goomu suudu sarɗiiji to bannge peewnugol ngenndi (1992–1994). E hitaande 1994, o woppitaa golle njuɓɓudi to Komiseer ngenndiijo batu doosɗe leydi, ɗo o wallitorii e weeɓtinde golle Asaambele lewru ut. O artii e Asamblee ngenndiijo e hitaande 1999, hawri e mbayliigu Naajeeriya e laamu demokaraasi. O toɗɗaa ko gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi, caggal ɗuum to Goomu kisal ngenndi e humpito. Soli heɓi gooto e fartaŋŋeeji ɗi keewaani e nder golle laamu nde hooreejo leydi ndii e oon sahaa, Olusegun Obasanjo, jaɓi yo o waɗte golle makko to Mission Nigeria to Washington DC, hono balloowo keeriiɗo e ministeer wasiyaaji ammbasadeer Professeur Jibril Aminu gila 1999 haa 2003 jokkude golle mum e nder suudu sarɗiiji. Ndeen o artiraa e Senaa, o toɗɗaa kadi gardiiɗo Goomu Senaa to bannge geɗe caggal leydi. Politik E hitaande 2006, Soli waɗii naatgol tiiɗngol e nder politik leydi Najeriya. O woppi golle makko e Asaambele ngenndi, o tawtoraama woote ngam lomtaade diiwaan fedde Jibia/Kaita e nder suudu sarɗiiji, o yalti e jappeere laamu e hitaande 2007. O wonii hooreejo Goomu suudu sarɗiiji ngam geɗe hakkunde parlemaa, kalfinaaɗo njuɓɓudi dipolomasi parlemaa suudu sarɗiiji2010). Ko adii fof ko o gollotoo e nder goomu nguu e golle makko e ministeer geɗe caggal leydi, ɗum wallitii ɓeydude jokkondiral parlemaa hakkunde Naajeeriya e parlemaa en woɗɓe e nder diiwaanuuji e nder winndere nde. Caggal ɗuum o suɓaama gardiiɗo diiwaan Afrik worgo e nder Fedde Parlemaa Commonwealth (CPA), o wonti tergal e goomu toppitiingu golle mayre. E hitaande 2011, o toɗɗaa hooreejo suudu sarɗiiji, Rt. Hon. Aminu Waziri Tambuwal (2011-2015). O suɓaama kadi nder suudu sarɗiiji ngam o wakiiliijo lesdi Jibia/Kaita nder kawtal lesdi Naajeeriya 9 e 10 dow laynde kawtal lesdi Naajeeriya (APC). Jooni o woni hooreejo komitiiru hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, nden o ɗon jokki e ƴamɗe ɗen ngam heɓuki kawtal, jam e yahdu yeeso lesdi Naajeeriya. Tuugnorgal bfpywzl1vn86osodqn5lbn4sw2892a0 175105 175104 2026-06-21T10:05:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175105 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sada Soli''' (jibinaa ko 13 mars 1962), ko politikaajo leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan Jibia/Kaita to diiwaan Katsina. Soli kadi laatake tergal nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 6, 9 e 10. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Soli jibinaa ko ñalnde 13 marse 1962, to Jibia, e nder diiwaan Katsina, to leydi Nijeer. O naati duɗal leslesal Jibia Central, ɗo o heɓi seedantaagal makko gadanal ngam yaltude duɗal (1969–1975). Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina tuggi 1975 haa 1980, ngam heɓde seedantaagal makko jannginooɓe tolno ɗiɗaɓo. E hitaande 1982, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Kafanchan, to diiwaan Kaduna, ɗo o heɓi seedantaagal makko jaŋde to leydi Nijeer (NCE) e hitaande 1985. Caggal ɗuum, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal Ahmadu Bello, to Zaria, ɗo o heɓi kadi seedantaagal makko leslesal (HeB.9.9 heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu e hitaande 1996 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja. == Kugal == E hitaande 1992, Soli neldaa to Asaambele ngenndi, hono gardiiɗo sarɗiiji e nder suudu sarɗiiji, ko ɗum woni posto ngo fotnoo waylude ngonka nguurndam makko fof. E nder duuɓi sappo e nay garooji ɗii. o rewi e cuuɗi ɗiɗi ɗii fof e nder Asaambele ngenndi, o golliima e Senaa e suudu sarɗiiji. E nder ooɗoo sahaa, o naati e golle sariya, o wallitii e luggiɗde golle demokaraasi e dañde humpito ngo alaa ko nafata e mekanikuuji binnditagol kuule. O woniino gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi e Goomu suudu sarɗiiji to bannge peewnugol ngenndi (1992–1994). E hitaande 1994, o woppitaa golle njuɓɓudi to Komiseer ngenndiijo batu doosɗe leydi, ɗo o wallitorii e weeɓtinde golle Asaambele lewru ut. O artii e Asamblee ngenndiijo e hitaande 1999, hawri e mbayliigu Naajeeriya e laamu demokaraasi. O toɗɗaa ko gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi, caggal ɗuum to Goomu kisal ngenndi e humpito. Soli heɓi gooto e fartaŋŋeeji ɗi keewaani e nder golle laamu nde hooreejo leydi ndii e oon sahaa, Olusegun Obasanjo, jaɓi yo o waɗte golle makko to Mission Nigeria to Washington DC, hono balloowo keeriiɗo e ministeer wasiyaaji ammbasadeer Professeur Jibril Aminu gila 1999 haa 2003 jokkude golle mum e nder suudu sarɗiiji. Ndeen o artiraa e Senaa, o toɗɗaa kadi gardiiɗo Goomu Senaa to bannge geɗe caggal leydi. == Politik == E hitaande 2006, Soli waɗii naatgol tiiɗngol e nder politik leydi Najeriya. O woppi golle makko e Asaambele ngenndi, o tawtoraama woote ngam lomtaade diiwaan fedde Jibia/Kaita e nder suudu sarɗiiji, o yalti e jappeere laamu e hitaande 2007. O wonii hooreejo Goomu suudu sarɗiiji ngam geɗe hakkunde parlemaa, kalfinaaɗo njuɓɓudi dipolomasi parlemaa suudu sarɗiiji2010). Ko adii fof ko o gollotoo e nder goomu nguu e golle makko e ministeer geɗe caggal leydi, ɗum wallitii ɓeydude jokkondiral parlemaa hakkunde Naajeeriya e parlemaa en woɗɓe e nder diiwaanuuji e nder winndere nde. Caggal ɗuum o suɓaama gardiiɗo diiwaan Afrik worgo e nder Fedde Parlemaa Commonwealth (CPA), o wonti tergal e goomu toppitiingu golle mayre. E hitaande 2011, o toɗɗaa hooreejo suudu sarɗiiji, Rt. Hon. Aminu Waziri Tambuwal (2011-2015). O suɓaama kadi nder suudu sarɗiiji ngam o wakiiliijo lesdi Jibia/Kaita nder kawtal lesdi Naajeeriya 9 e 10 dow laynde kawtal lesdi Naajeeriya (APC). Jooni o woni hooreejo komitiiru hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, nden o ɗon jokki e ƴamɗe ɗen ngam heɓuki kawtal, jam e yahdu yeeso lesdi Naajeeriya. == Tuugnorgal == alazccv7dopl2jw4c1jo5s5mw6iei3r 175106 175105 2026-06-21T10:06:13Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175106 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sada Soli''' (jibinaa ko 13 mars 1962), ko politikaajo leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan Jibia/Kaita to diiwaan Katsina. Soli kadi laatake tergal nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 6, 9 e 10.<ref name=":3">{{Cite news|last=Usman|first=Abdulrahman|date=February 27, 2023|title=Speakership: Why Sada Soli desires to lead the green chamber|url=https://guardian.ng/politics/speakership-why-sada-soli-desires-to-lead-the-green-chamber/|location=Lagos, Nigeria|access-date=May 12, 2024|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]}}</ref><ref name=":2">{{Cite news|last=Clem|first=Oluwole|date=February 27, 2023|title=Hon. Sada Soli: The right man to lead HoR|url=https://blueprint.ng/hon-sada-soli-the-right-man-to-lead-hor/|location=Abuja, Nigeria|access-date=May 12, 2024|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Soli jibinaa ko ñalnde 13 marse 1962, to Jibia, e nder diiwaan Katsina, to leydi Nijeer. O naati duɗal leslesal Jibia Central, ɗo o heɓi seedantaagal makko gadanal ngam yaltude duɗal (1969–1975). Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina tuggi 1975 haa 1980, ngam heɓde seedantaagal makko jannginooɓe tolno ɗiɗaɓo. E hitaande 1982, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Kafanchan, to diiwaan Kaduna, ɗo o heɓi seedantaagal makko jaŋde to leydi Nijeer (NCE) e hitaande 1985. Caggal ɗuum, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal Ahmadu Bello, to Zaria, ɗo o heɓi kadi seedantaagal makko leslesal (HeB.9.9 heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu e hitaande 1996 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja. == Kugal == E hitaande 1992, Soli neldaa to Asaambele ngenndi, hono gardiiɗo sarɗiiji e nder suudu sarɗiiji, ko ɗum woni posto ngo fotnoo waylude ngonka nguurndam makko fof. E nder duuɓi sappo e nay garooji ɗii. o rewi e cuuɗi ɗiɗi ɗii fof e nder Asaambele ngenndi, o golliima e Senaa e suudu sarɗiiji. E nder ooɗoo sahaa, o naati e golle sariya, o wallitii e luggiɗde golle demokaraasi e dañde humpito ngo alaa ko nafata e mekanikuuji binnditagol kuule. O woniino gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi e Goomu suudu sarɗiiji to bannge peewnugol ngenndi (1992–1994). E hitaande 1994, o woppitaa golle njuɓɓudi to Komiseer ngenndiijo batu doosɗe leydi, ɗo o wallitorii e weeɓtinde golle Asaambele lewru ut. O artii e Asamblee ngenndiijo e hitaande 1999, hawri e mbayliigu Naajeeriya e laamu demokaraasi. O toɗɗaa ko gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi, caggal ɗuum to Goomu kisal ngenndi e humpito. Soli heɓi gooto e fartaŋŋeeji ɗi keewaani e nder golle laamu nde hooreejo leydi ndii e oon sahaa, Olusegun Obasanjo, jaɓi yo o waɗte golle makko to Mission Nigeria to Washington DC, hono balloowo keeriiɗo e ministeer wasiyaaji ammbasadeer Professeur Jibril Aminu gila 1999 haa 2003 jokkude golle mum e nder suudu sarɗiiji. Ndeen o artiraa e Senaa, o toɗɗaa kadi gardiiɗo Goomu Senaa to bannge geɗe caggal leydi. == Politik == E hitaande 2006, Soli waɗii naatgol tiiɗngol e nder politik leydi Najeriya. O woppi golle makko e Asaambele ngenndi, o tawtoraama woote ngam lomtaade diiwaan fedde Jibia/Kaita e nder suudu sarɗiiji, o yalti e jappeere laamu e hitaande 2007. O wonii hooreejo Goomu suudu sarɗiiji ngam geɗe hakkunde parlemaa, kalfinaaɗo njuɓɓudi dipolomasi parlemaa suudu sarɗiiji2010). Ko adii fof ko o gollotoo e nder goomu nguu e golle makko e ministeer geɗe caggal leydi, ɗum wallitii ɓeydude jokkondiral parlemaa hakkunde Naajeeriya e parlemaa en woɗɓe e nder diiwaanuuji e nder winndere nde. Caggal ɗuum o suɓaama gardiiɗo diiwaan Afrik worgo e nder Fedde Parlemaa Commonwealth (CPA), o wonti tergal e goomu toppitiingu golle mayre. E hitaande 2011, o toɗɗaa hooreejo suudu sarɗiiji, Rt. Hon. Aminu Waziri Tambuwal (2011-2015). O suɓaama kadi nder suudu sarɗiiji ngam o wakiiliijo lesdi Jibia/Kaita nder kawtal lesdi Naajeeriya 9 e 10 dow laynde kawtal lesdi Naajeeriya (APC). Jooni o woni hooreejo komitiiru hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, nden o ɗon jokki e ƴamɗe ɗen ngam heɓuki kawtal, jam e yahdu yeeso lesdi Naajeeriya. == Tuugnorgal == jr7iyqtv8llpll1sr14vfumbhlkbd1x 175107 175106 2026-06-21T10:08:21Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175107 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Sada Soli''' (jibinaa ko 13 mars 1962), ko politikaajo leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan Jibia/Kaita to diiwaan Katsina. Soli kadi laatake tergal nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 6, 9 e 10.<ref name=":3">{{Cite news|last=Usman|first=Abdulrahman|date=February 27, 2023|title=Speakership: Why Sada Soli desires to lead the green chamber|url=https://guardian.ng/politics/speakership-why-sada-soli-desires-to-lead-the-green-chamber/|location=Lagos, Nigeria|access-date=May 12, 2024|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]}}</ref><ref name=":2">{{Cite news|last=Clem|first=Oluwole|date=February 27, 2023|title=Hon. Sada Soli: The right man to lead HoR|url=https://blueprint.ng/hon-sada-soli-the-right-man-to-lead-hor/|location=Abuja, Nigeria|access-date=May 12, 2024|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Soli jibinaa ko ñalnde 13 marse 1962, to Jibia, e nder diiwaan Katsina, to leydi Nijeer. O naati duɗal leslesal Jibia Central, ɗo o heɓi seedantaagal makko gadanal ngam yaltude duɗal (1969–1975). Ndeen o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Katsina tuggi 1975 haa 1980, ngam heɓde seedantaagal makko jannginooɓe tolno ɗiɗaɓo. E hitaande 1982, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Kafanchan, to diiwaan Kaduna, ɗo o heɓi seedantaagal makko jaŋde to leydi Nijeer (NCE) e hitaande 1985. Caggal ɗuum, o naati to duɗal jaaɓi haaɗtirde toowngal Ahmadu Bello, to Zaria, ɗo o heɓi kadi seedantaagal makko leslesal (HeB.9.9 heɓi dipoloma makko ko faati e njuɓɓudi laamu e hitaande 1996 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja.<ref name=":32" /><ref name=":4" /><ref>{{Cite news|date=May 21, 2023|title=Narrowing Down Search for Next Speaker|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2023/04/01/narrowing-down-search-for-next-speaker|access-date=May 12, 2024|newspaper=[[This Day]]}}</ref> == Kugal == E hitaande 1992, Soli neldaa to Asaambele ngenndi, hono gardiiɗo sarɗiiji e nder suudu sarɗiiji, ko ɗum woni posto ngo fotnoo waylude ngonka nguurndam makko fof. E nder duuɓi sappo e nay garooji ɗii. o rewi e cuuɗi ɗiɗi ɗii fof e nder Asaambele ngenndi, o golliima e Senaa e suudu sarɗiiji. E nder ooɗoo sahaa, o naati e golle sariya, o wallitii e luggiɗde golle demokaraasi e dañde humpito ngo alaa ko nafata e mekanikuuji binnditagol kuule. O woniino gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi e Goomu suudu sarɗiiji to bannge peewnugol ngenndi (1992–1994). E hitaande 1994, o woppitaa golle njuɓɓudi to Komiseer ngenndiijo batu doosɗe leydi, ɗo o wallitorii e weeɓtinde golle Asaambele lewru ut. O artii e Asamblee ngenndiijo e hitaande 1999, hawri e mbayliigu Naajeeriya e laamu demokaraasi. O toɗɗaa ko gardiiɗo Goomu suudu sarɗiiji to bannge geɗe caggal leydi, caggal ɗuum to Goomu kisal ngenndi e humpito. Soli heɓi gooto e fartaŋŋeeji ɗi keewaani e nder golle laamu nde hooreejo leydi ndii e oon sahaa, Olusegun Obasanjo, jaɓi yo o waɗte golle makko to Mission Nigeria to Washington DC, hono balloowo keeriiɗo e ministeer wasiyaaji ammbasadeer Professeur Jibril Aminu gila 1999 haa 2003 jokkude golle mum e nder suudu sarɗiiji. Ndeen o artiraa e Senaa, o toɗɗaa kadi gardiiɗo Goomu Senaa to bannge geɗe caggal leydi. == Politik == E hitaande 2006, Soli waɗii naatgol tiiɗngol e nder politik leydi Najeriya. O woppi golle makko e Asaambele ngenndi, o tawtoraama woote ngam lomtaade diiwaan fedde Jibia/Kaita e nder suudu sarɗiiji, o yalti e jappeere laamu e hitaande 2007. O wonii hooreejo Goomu suudu sarɗiiji ngam geɗe hakkunde parlemaa, kalfinaaɗo njuɓɓudi dipolomasi parlemaa suudu sarɗiiji2010). Ko adii fof ko o gollotoo e nder goomu nguu e golle makko e ministeer geɗe caggal leydi, ɗum wallitii ɓeydude jokkondiral parlemaa hakkunde Naajeeriya e parlemaa en woɗɓe e nder diiwaanuuji e nder winndere nde. Caggal ɗuum o suɓaama gardiiɗo diiwaan Afrik worgo e nder Fedde Parlemaa Commonwealth (CPA), o wonti tergal e goomu toppitiingu golle mayre. E hitaande 2011, o toɗɗaa hooreejo suudu sarɗiiji, Rt. Hon. Aminu Waziri Tambuwal (2011-2015). O suɓaama kadi nder suudu sarɗiiji ngam o wakiiliijo lesdi Jibia/Kaita nder kawtal lesdi Naajeeriya 9 e 10 dow laynde kawtal lesdi Naajeeriya (APC). Jooni o woni hooreejo komitiiru hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, nden o ɗon jokki e ƴamɗe ɗen ngam heɓuki kawtal, jam e yahdu yeeso lesdi Naajeeriya. == Tuugnorgal == g6g92avmi4wzfgjtjdcjh6bs6t797lm Bello Shugaba 0 42301 175108 2026-06-21T10:11:17Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175108 wikitext text/x-wiki Bello Shugaba ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Yobe, Naajeeriya. O woniino tergal suudu sarɗiiji lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari fedde nde fotde manndaaji ɗiɗi, manndaa makko gadano ko tuggi 1999 haa 2003 e manndaa ɗiɗaɓo tuggi 2003 haa 2007. Tuugnorgal exow11jcqifgbj55iqvok1tvky0n5aa 175109 175108 2026-06-21T10:13:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175109 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Bello Shugaba ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Yobe, Naajeeriya. O woniino tergal suudu sarɗiiji lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari fedde nde fotde manndaaji ɗiɗi, manndaa makko gadano ko tuggi 1999 haa 2003 e manndaa ɗiɗaɓo tuggi 2003 haa 2007. Tuugnorgal nt8u7x3n9irfvzdt21xhj9d6rljnpcy 175110 175109 2026-06-21T10:13:30Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175110 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bello Shugaba''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Yobe, Naajeeriya. O woniino tergal suudu sarɗiiji lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari fedde nde fotde manndaaji ɗiɗi, manndaa makko gadano ko tuggi 1999 haa 2003 e manndaa ɗiɗaɓo tuggi 2003 haa 2007. == Tuugnorgal == 18skajdkyttwzqvrpfutb4g2ivw889i 175111 175110 2026-06-21T10:14:37Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175111 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Bello Shugaba''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Yobe, Naajeeriya. O woniino tergal suudu sarɗiiji lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari fedde nde fotde manndaaji ɗiɗi, manndaa makko gadano ko tuggi 1999 haa 2003 e manndaa ɗiɗaɓo tuggi 2003 haa 2007.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/bello-shugaba|access-date=2024-11-04|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|last=Babah|first=Chinedu|date=2017-03-21|title=SHUGABA, Hon. Bello|url=https://blerf.org/index.php/biography/shugaba-hon-bello/#google_vignette|access-date=2024-11-04|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == plegm65wfgvy2djl79pe4nnp5om1rqw Adebayo Shittu 0 42302 175112 2026-06-21T10:18:34Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175112 wikitext text/x-wiki Abdur-Raheem Adebayo Shittu (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. Kugal E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. Defte Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 Laawol julbe aljanna-1994 Birooji politik Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure Darnde E Renndo ium5p748uv0570mxfqekcos3jscsppz 175113 175112 2026-06-21T10:20:33Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175113 wikitext text/x-wiki Abdur-Raheem Adebayo Shittu (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. Kugal E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. Defte Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 Laawol julbe aljanna-1994 Birooji politik Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure Darnde E Renndo Darnde E Renndo Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja Sosde Banke ƴellitaare TIC Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) Sosde Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd Njeenaaje e njeenaari Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari Njeenaari gollal Nipost Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award Njeenaari Wanostar Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus Njeenaari ɓurndi moƴƴude Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya Njeenaari TAAC 2018 Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano Tuugnorgal my9u6176la21k86jedlghjaot5kypkn 175114 175113 2026-06-21T10:21:55Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175114 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Abdur-Raheem Adebayo Shittu (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. Kugal E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. Defte Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 Laawol julbe aljanna-1994 Birooji politik Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure Darnde E Renndo Darnde E Renndo Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja Sosde Banke ƴellitaare TIC Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) Sosde Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd Njeenaaje e njeenaari Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari Njeenaari gollal Nipost Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award Njeenaari Wanostar Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus Njeenaari ɓurndi moƴƴude Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya Njeenaari TAAC 2018 Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano Tuugnorgal 9si9s36t8eriehnh5mhy5ifyjm5umlo 175115 175114 2026-06-21T10:22:46Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175115 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. Kugal E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. Defte Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 Laawol julbe aljanna-1994 Birooji politik Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure Darnde E Renndo Darnde E Renndo Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja Sosde Banke ƴellitaare TIC Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) Sosde Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd Njeenaaje e njeenaari Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari Njeenaari gollal Nipost Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award Njeenaari Wanostar Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus Njeenaari ɓurndi moƴƴude Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya Njeenaari TAAC 2018 Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano Tuugnorgal czfbqvb2pnt48dvkhhwsshg8c5kaddy 175116 175115 2026-06-21T10:23:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175116 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. == Kugal == E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. == Defte == Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 Laawol julbe aljanna-1994 Birooji politik Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure Darnde E Renndo Darnde E Renndo Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja Sosde Banke ƴellitaare TIC Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) Sosde Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd Njeenaaje e njeenaari Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari Njeenaari gollal Nipost Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award Njeenaari Wanostar Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus Njeenaari ɓurndi moƴƴude Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya Njeenaari TAAC 2018 Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano Tuugnorgal 67a1w4iyrgsigfzv4vfpdvt7czbtdib 175117 175116 2026-06-21T10:24:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175117 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. == Kugal == E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. == Defte == Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 Laawol julbe aljanna-1994 Birooji politik Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure Darnde E Renndo Darnde E Renndo Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja Sosde Banke ƴellitaare TIC Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) Sosde Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd Njeenaaje e njeenaari Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari Njeenaari gollal Nipost Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award Njeenaari Wanostar Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus Njeenaari ɓurndi moƴƴude Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya Njeenaari TAAC 2018 Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano Tuugnorgal sen3fljqvma7aycbvt269gg98f1i4xx 175118 175117 2026-06-21T10:26:29Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175118 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. == Kugal == E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. == Defte == Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 == Laawol julbe aljanna-1994 == == Birooji politik == Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure == Darnde E Renndo == == Darnde E Renndo == Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol == Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T == walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja == Sosde Banke ƴellitaare TIC == Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) == Sosde == Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd == Njeenaaje e njeenaari == Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari == Njeenaari gollal Nipost == Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award == Njeenaari Wanostar == Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari == Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe == Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus == Njeenaari ɓurndi moƴƴude == Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya == Njeenaari TAAC 2018 == Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano == Tuugnorgal == gaw7lj54dcu6ji0ugvjrrp5j54ghl9m 175119 175118 2026-06-21T10:28:23Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175119 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal.<ref name="vanguard">{{Cite news|title=Ministerial nominee, Abdur-Raheem Adebayo Shittu's CV|date=11 October 2015|url=http://www.vanguardngr.com/2015/10/ministerial-nominee-abdur-raheem-adebayo-shittu-cv/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=19 November 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/342569-18-former-ministers-who-didnt-make-buharis-new-list.html?amp_markup=1|title=18 former ministers who didn't make Buhari's new list|access-date=31 July 2019|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref name="vanguard" /> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu. == Kugal == E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. == Defte == Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 == Laawol julbe aljanna-1994 == == Birooji politik == Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure == Darnde E Renndo == == Darnde E Renndo == Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol == Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T == walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja == Sosde Banke ƴellitaare TIC == Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) == Sosde == Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd == Njeenaaje e njeenaari == Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari == Njeenaari gollal Nipost == Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award == Njeenaari Wanostar == Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari == Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe == Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus == Njeenaari ɓurndi moƴƴude == Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya == Njeenaari TAAC 2018 == Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano == Tuugnorgal == 6qtl6r6t5sx8b7hdt84yilvv6uxo3go 175120 175119 2026-06-21T10:29:36Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175120 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal.<ref name="vanguard">{{Cite news|title=Ministerial nominee, Abdur-Raheem Adebayo Shittu's CV|date=11 October 2015|url=http://www.vanguardngr.com/2015/10/ministerial-nominee-abdur-raheem-adebayo-shittu-cv/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=19 November 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/342569-18-former-ministers-who-didnt-make-buharis-new-list.html?amp_markup=1|title=18 former ministers who didn't make Buhari's new list|access-date=31 July 2019|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref name="vanguard" /> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu.<ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2011/04/as-a-student-i-took-part-in-drafting-upn-policy-papers-shittu/|location=Lagos, Nigeria|title=as a student i took part in drafting UPN policy papers|accessdate=11 February 2016|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> == Kugal == E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019. == Defte == Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 == Laawol julbe aljanna-1994 == == Birooji politik == Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure == Darnde E Renndo == == Darnde E Renndo == Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol == Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T == walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja == Sosde Banke ƴellitaare TIC == Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) == Sosde == Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd == Njeenaaje e njeenaari == Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari == Njeenaari gollal Nipost == Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award == Njeenaari Wanostar == Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari == Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe == Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus == Njeenaari ɓurndi moƴƴude == Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya == Njeenaari TAAC 2018 == Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano == Tuugnorgal == rwrsgjahtz1t7a96gu6tfle23axdfai 175121 175120 2026-06-21T10:31:03Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175121 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal.<ref name="vanguard">{{Cite news|title=Ministerial nominee, Abdur-Raheem Adebayo Shittu's CV|date=11 October 2015|url=http://www.vanguardngr.com/2015/10/ministerial-nominee-abdur-raheem-adebayo-shittu-cv/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=19 November 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/342569-18-former-ministers-who-didnt-make-buharis-new-list.html?amp_markup=1|title=18 former ministers who didn't make Buhari's new list|access-date=31 July 2019|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref name="vanguard" /> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu.<ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2011/04/as-a-student-i-took-part-in-drafting-upn-policy-papers-shittu/|location=Lagos, Nigeria|title=as a student i took part in drafting UPN policy papers|accessdate=11 February 2016|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> == Kugal == E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019.<ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2015/10/ministerial-nominee-abdur-raheem-adebayo-shittu-cv/|location=Lagos, Nigeria|title=minister nominee abdur raheem adebayo shittu|accessdate=12 February 2016|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> == Defte == Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015 Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-1981 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 == Laawol julbe aljanna-1994 == == Birooji politik == Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure == Darnde E Renndo == == Darnde E Renndo == Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol == Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T == walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja == Sosde Banke ƴellitaare TIC == Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) == Sosde == Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd == Njeenaaje e njeenaari == Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari == Njeenaari gollal Nipost == Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award == Njeenaari Wanostar == Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari == Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe == Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus == Njeenaari ɓurndi moƴƴude == Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya == Njeenaari TAAC 2018 == Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano == Tuugnorgal == 2hlk8gulbmbbnypemowqlrtc6f5f901 175122 175121 2026-06-21T10:35:47Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175122 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Abdur-Raheem Adebayo Shittu''' (jibinaa ko 23 mars 1953) ko awokaa e politik Najeriya, o woniino jaagorgal jokkondiral leydi Najeriya gila 2015 haa 2019. Ko adii nde o wontata jaagorgal, o wonnoo ko tergal e suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo, o woniino tergal e nder suudu sarɗiiji leydi Oyo baabal kugal.<ref name="vanguard">{{Cite news|title=Ministerial nominee, Abdur-Raheem Adebayo Shittu's CV|date=11 October 2015|url=http://www.vanguardngr.com/2015/10/ministerial-nominee-abdur-raheem-adebayo-shittu-cv/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=19 November 2015|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/headlines/342569-18-former-ministers-who-didnt-make-buharis-new-list.html?amp_markup=1|title=18 former ministers who didn't make Buhari's new list|access-date=31 July 2019|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref name="vanguard" /> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Shittu heɓi naatde e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife, hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife, Osun Sud-Ouest, Naajeeriya e hitaande 1974. E darorɗe hitaande 1978, o heɓiino dipoloma makko gadano e sariya e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal. O naati politik ko omo yahra e duuɓi 26. E hitaande 1979, o wonti tergal suudu sarɗiiji Oyo ɓooyndu.<ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2011/04/as-a-student-i-took-part-in-drafting-upn-policy-papers-shittu/|location=Lagos, Nigeria|title=as a student i took part in drafting UPN policy papers|accessdate=11 February 2016|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> == Kugal == E hitaande 1983, Shittu suɓaama tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder republique ɗiɗaɓo. E hitaande 1983, laamu militeer en ƴetti laamu siwil en, o arti e golle sariya e binndol. O wonti tergal e kawtal politik ngenndiwal e hitaande 2005. E hitaande 2011, o haɓaama e tikket Guwerneer e les njiimaandi C.P.C, o fooli jooɗaniiɗo senaateer maayɗo Abiola Ajimobi. E nder laamu arandeeru ngu hooreejo lesdi Naajeeriya Muhammadu Buhari, o toɗɗaama ministaajo jokkindirki haa lesdi Naajeeriya diga hitaande 2015 - 2019.<ref>{{Cite news|url=http://www.vanguardngr.com/2015/10/ministerial-nominee-abdur-raheem-adebayo-shittu-cv/|location=Lagos, Nigeria|title=minister nominee abdur raheem adebayo shittu|accessdate=12 February 2016|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref> == Defte == Shittu winndi defte garooje ɗee Lislaam e Kerecee’en: Hol ko waɗi luural ngal? - 1979, limre 978-9783148444 Naatgol jamaanu e nder Lislaam - 1979, ISBN 978-9783148468 Duwaawuuji juulɓe ngam nafoore ñalnde kala - 1985, ISBN 978-1484098134 Hol ko woni sunnana? Hol ko woni Bidi’a?-1996 Darnde Lislaam e dow riiba (Ribbah) Ƴeewndorɗe e Konte jooni, Konte Depasuuji e Deposit Fixe-1996 Daawah: ko gollal kala juulɗo-1994 Deftere tinndi Qur’aana-2015. <ref name="dailymail">{{cite web|url=http://dailymail.com.ng/biographyprofilehistory-of-abdur-raheen-adebayo-shittu-oyo-state-ministerial-nominee|title=Biography/Profile/History Of Abdur-Raheen Adebayo Shittu 'Nigeria's Minister of Communication'|work=Daily Mail (Nigeria)|accessdate=19 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151120005521/http://dailymail.com.ng/biographyprofilehistory-of-abdur-raheen-adebayo-shittu-oyo-state-ministerial-nominee/|archive-date=20 November 2015|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.thebusinessyear.com/nigeria-2018/backbone-connectivity/interview|title=TBY talks to Abdur-Raheem Adebayo Shittu, Federal Minister of Communications Technology, on initiatives to further develop the ICT sector and upcoming investments in the sector.|accessdate=2019-07-31|archive-date=31 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190731140202/https://www.thebusinessyear.com/nigeria-2018/backbone-connectivity/interview|url-status=dead}}</ref> Laawol feewde e sosiyaalisma demokaraasi e nder leydi Najeriya-1979 Njuɓɓudi e nder sariya-198 Lislaam fii neɗɗaaku-1998 Al-quraana: deftere ganndal gadanal-1994 Ƴeewndo deftere Dr Adekilekum Tijjani e dow Tijjaaniya-1996 == Laawol julbe aljanna-1994 == == Birooji politik == Tedduɗo tergal suudu sarɗiiji leydi Oyo e nder leydi ɗiɗaɓiri e hitaande 1979 Komiseer dowla Oyo ngam kumpital, pinal e geɗe nder leydi (e nder laamu Victor Omololu Olunloyo) hakkunde lewru Oktoobar e lewru Desammbar, 1983 Jaagorɗo leydi Oyo e komisinaajo leydi Oyo ngam ñaawoore (nder laamu Rashidi Adewolu Ladoja) Tergal e batu mbayliigu politik ngenndiijo e hitaande 2005 Jaagorgal ko feewti e jokkondiral. 2015-2019 Jaambaraagal E Darnde E Ɓamtaare Renndo-Faggudu Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Darnde E Lannda Dokki 2 Nos (Busuuji 18 jooɗorde) to cappanɗe Oyo State e nder Kongres Denndaangal Progressives Dokki ko ina tolnoo e 5 nos (Busuuji 18 jooɗorde) e toɓɓe laamu nokkuuje garooje ɗee e nder Kongres All Progressives. 1) APC,Saki laamu nokkuure.2)APC Ogbomoso Fuɗnaange laamu nokkuure. 3) APC Ido laamu nokkuure.4) APC Ogbomoso Sud laamu nokkuure.5)APC Egbeda laamu nokkuure == Darnde E Renndo == == Darnde E Renndo == Mahi 3 nos mekaniseer ndiyam Boreholes nder feccere Shaki-West nokkuure laamu Oke-Ogun nder jiha Oyo. Ko jiidaa e 4ɓo mo fonndasiyoŋ MTN woni e 1) Sara compoññe Kakako. 2) Ko adii Shehu Aluminium kompañi Aiyekale shaki-fuɗnaange.3) Ko adii duɗal leslesal kinnikinnick Mahi 3 nos mechanized ndiyam Boreholes nder feccere laamu nokkuure Iseyin nder Oke-Ogun nder nokkuure Oyo Boreholes nder 6 feere-feere nokkuure laamu lesdi Ibadan. 1)Aba Alfa otooji olomi nokku Oluyole LGA 2) Aiyekale otooji, ona-ara LGA. 3)Laabi C.A.C Nokku Oke Imola. 4)Laabi bus-artop Aremo Ibadan fuɗnaange 5) Ko adii lam Adesina ɓooyɗo biro oba adentunji, laawol == Jaŋde E Ƴellitaare I.C.T == walli dokkal/mahngo 250,000,000,00 (Teemedde ɗiɗi e capanɗe joyi miliyoŋ naira tan) hub ICT ordinateer to Politeknik Oke-Ogun. weeɓnaama e Dokke/Peewnugol ganndal duɗe TIC e won e duɗe keewɗe. 1) Duɗe hakkundeeje suka gorko aperin Oriya. 2) Duɗal grammar renndo Oolo. 3) Duɗal grammar Abiodon atiba, kosobo Oyo 4) duɗal grammar juulɓe, duɗal oke taasi 5) duɗal grammar renndo koshin laawol Igbeti koshi. 6) Duɗal hakkundeewal juulɓe Igbeti Waɗii sosde hub Centre ict mo miliyoŋaaji keewɗi naira to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shaki parapo sango Shaki wallitorii udditgol lowre jaajnde (WAN)to politeknik Ibadan wallitorii mahngo jokkiingo e ict miliyoŋaaji keewɗi naira to nokku ƴellitaare rewɓe, Samoda Ibadan walli dokke miliyoŋaaji keewɗi naira ict to FCE Ibadan walli sosde duɗal hakkundeewal polis to Igboora e nder leydi Ibarapa Sponsored 12 ɓiɓɓe leydi Oyo dow darnde master Waɗii darnde tiiɗnde ngam sosde park ICT mo ministeer jokkondiral nder wuro karallaagal Abuja == Sosde Banke ƴellitaare TIC == Fuɗɗiti waɗugo kuugal posto lesdi Naajeeriya (NIPOST) == Sosde == Banke kaalis tokooso Nipost Nipost jeyi e ƴellitaare sosiyetee ltd Sosiyetee NIPOST toppitiiɗo ko fayti e yah-ngartaa e njulaagu Ltd Sosiyetee njulaagu e-njulaagu NIPOST Ltd NIPOST Sosiyetee gollorɗo laamu E-Ltd Sosiyetee gollorɗo dijital NIPOST Ltd == Njeenaaje e njeenaari == Ndee feccere nguurndam neɗɗo guurɗo alaa ko woni heen so wonaa tuugnorgal walla lowre. Eɗen ñaagii nde mballata e ɓeydude lowre koolkisaande. Geɗe luulndiiɗe ko fayti e yimɓe wuurɓe ɗe ngalaa ɗo tuugii walla ɗe ngalaa ɗo tuugnii, ina poti ittude ɗoon e ɗoon, haa teeŋti noon so tawii ina mbaawi bonnude walla bonnude. (Januvier 2024) (Anndu no e hol nde ittata ndee mesaas) Njeenaari Kawtal Karallaagal Emerge Njeenaari Kawtal Ƴellitaare Oke-ogun Fedde awokaaji leydi Naajeeriya Ibadan chapter njeenaari == Njeenaari gollal Nipost == Karallaagal E Kesam-hesamaagu Hall of Fame Delta State Award Lagos State Suudu Fuɗɗoode E Industry Award == Njeenaari Wanostar == Fedde Cafroowo Ɓiɓɓe Leydi Naajeeriya Award Fedde jokkondiral telefoŋaaji professionnel leydi Naajeeriya njeenaari == Njeenaari ngenndiwal sukaaɓe == Njeenaari teddundi ndi juulɓe media Group Of Nigeria hokki Njeenaari Ambasadeer fotndi Njeenaari eɓɓaande sukaaɓe Focus == Njeenaari ɓurndi moƴƴude == Fedde ngenndiire janngoowo sariya juulɓe O.A.U Chapter Award Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Ibadan Jaaɓihaaɗtirde Njulaagu Njeenaari jaayndeeji jeytaare leydi Najeriya Njeenaari fedde ordinateeruuji leydi Najeriya Path on Ngam Loyalty Jam E Kisal bee Njaram Polis'en Naajeeriya Njeenaari faggudu mobiil leydi Najeriya == Njeenaari TAAC 2018 == Fedde karallo kaɓirɗe jokkondirɗe e telefoŋaaji leydi Naajeeriya njeenaari Omolere, Omolasho Naajeeriya, ballal rewɓe, cuuɗi sukaaɓe, worɓe e rewɓe doole karallaagal njeenaari Njeenaari ɓurndi moƴƴude e golle laamu ñalnde njulaagu Siber kisal ƴamol Naajeeriya njeenaari Eklesiya Metodist Naajeeriya, Diocese Ogbomosho njeenaari keeriindi Dipolom tedduɗo Doktoraa njuɓɓudi laamu (DPA) to duɗal jaaɓi haaɗtirde hirnaange Afrik to leydi Cotonou Benin Duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero, njeenaari Kano == Tuugnorgal == 6pofwzzz8tnvbc27yh35dq11d567rs6 Richard Akinwande Savage 0 42303 175123 2026-06-21T10:39:32Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175123 wikitext text/x-wiki Richard Akiwande Savage (1874–1935) ko cafroowo, jaayndiyanke e dawriyanke mawɗo to Lagos, leydi Nijeer e jamaanu koloñaal. Duuɓi gadani Richard Akinwande Savage jibinaa ko e hitaande 1874, ɓiy njulaagu keɓtinaaɗo to Lagos, iwdi mum ko e galleeji kreyol Egba e Siyeraa Leyoon. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh ɗo o janngi safaara, o woni ofisee e nder fedde Afro-West Indian, o winndi deftere juuɗe 1899–1900, o woni kadi gardiiɗo deftere wiyeteende The Student. O tawtoraama batu Pan-African to Londres e lewru sulyee 1900. Ko kanko woni Afriknaajo gadano toɗɗaade e sarwiis safaara koloñaal, hono balloowo cirridiiɗo koloñaal, hade bayyinaango Joseph Chamberlain e hitaande 1902 wonde e yeeso sarwiis oo maa won Oropnaaɓe tan. Savage golliima duuɓi keewɗi to Cape Coast to Gold Coast (Ghana hannde oo) ko cafroowo laamu, ko o cafroowo keeriiɗo. Golle politik Savage ina jeyaa e ardiiɓe Dental Yimɓe, sosaangal e hitaande 1908, tawi ko John K. Randle (1855-1928). Ina jeyaa e terɗe goɗɗe ɗee, Orisadipe Obasa (1863-1940), Kitoye Ajasa (1866-1937) e Adeyemo Alakija (1884-1952). Hay so tawii Dental Yimɓe ina joginoo worɓe jogiiɓe miijooji cemmbinɗi, ngal noddi won e annduɓe jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ko wayi no Ernest Ikoli (1893–1960), jaayndiyanke, sosɗo Diɗɗal Sukaaɓe Nijeer. Fedde Yimɓe, nde wonnoo ko e yiɗde naatnude peeje seeɗa-seeɗa, salii lannda Demokaraasi Ngenndiijo (NNDP) ɓurɗo radikal e ngenndiyaŋkaagal, mo Herbert Macaulay sosi e hitaande 1922. Dental yimɓe fusi ko e hitaande 1928 caggal nde Randle sankii. Hedde 1914, Savage ina jeyaa e ɓeen ƴettuɓe eɓɓaande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). NCBWA ina waɗi eliteeji ummoriiɗi e Afrik hirnaange kala. NCBWA yalti ko e lannda jaajka e hitaande 1919, yuɓɓini batu mum gadano to Ganaa e hitaande 1920. Ina jeyaa e ɗaɓɓaande mum sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde, toɗɗagol Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde e ɓeydude tawtoreede Afriknaaɓe e nder Diisooji Legislatif koloniiji Afrik worgo. Savage ko balloowo keewɗo e Ardiiɗo Gold Coast. Hedde hitaande 1915, o arti Lagos, o fuɗɗii waɗde safaara e nder suudu makko, o jokki e wallitde jaayɗe nokku oo. Caggal ɗuum o sosi jaaynde wiyeteende “Spectateur” Nijeer (1923-1930) e jaaynde wiyeteende Akibooni. O sosi kadi Goomu Lagos mo NCBWA. Caggal nde o dañaani suɓaade wakiliijo Egbaland e nder diɗɗal ngal, o fooli goomu NCBWA Lagos. Hedde hitaande 1920, o woniino tergal sosngal e binndoowo fedde Egba. Nguurndam keeriɗam E hitaande 1899, Richard Akiwande Savage resi Maggie Bowie, debbo Ecoppinaajo, ɓe ndañi sukaaɓe ɗiɗo rewnooɓe e makko e fannu safaara : Major Richard Gabriel Akinwande Savage e Doktoor Agnes Yewande Savage. Wade Richard Akinwande Savage maayi ko e hitaande 1935. Tuugnorgal 875bk3i5lulyuqzmbrxawnknah3o0t7 175124 175123 2026-06-21T10:41:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175124 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Richard Akiwande Savage (1874–1935) ko cafroowo, jaayndiyanke e dawriyanke mawɗo to Lagos, leydi Nijeer e jamaanu koloñaal. Duuɓi gadani Richard Akinwande Savage jibinaa ko e hitaande 1874, ɓiy njulaagu keɓtinaaɗo to Lagos, iwdi mum ko e galleeji kreyol Egba e Siyeraa Leyoon. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh ɗo o janngi safaara, o woni ofisee e nder fedde Afro-West Indian, o winndi deftere juuɗe 1899–1900, o woni kadi gardiiɗo deftere wiyeteende The Student. O tawtoraama batu Pan-African to Londres e lewru sulyee 1900. Ko kanko woni Afriknaajo gadano toɗɗaade e sarwiis safaara koloñaal, hono balloowo cirridiiɗo koloñaal, hade bayyinaango Joseph Chamberlain e hitaande 1902 wonde e yeeso sarwiis oo maa won Oropnaaɓe tan. Savage golliima duuɓi keewɗi to Cape Coast to Gold Coast (Ghana hannde oo) ko cafroowo laamu, ko o cafroowo keeriiɗo. Golle politik Savage ina jeyaa e ardiiɓe Dental Yimɓe, sosaangal e hitaande 1908, tawi ko John K. Randle (1855-1928). Ina jeyaa e terɗe goɗɗe ɗee, Orisadipe Obasa (1863-1940), Kitoye Ajasa (1866-1937) e Adeyemo Alakija (1884-1952). Hay so tawii Dental Yimɓe ina joginoo worɓe jogiiɓe miijooji cemmbinɗi, ngal noddi won e annduɓe jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ko wayi no Ernest Ikoli (1893–1960), jaayndiyanke, sosɗo Diɗɗal Sukaaɓe Nijeer. Fedde Yimɓe, nde wonnoo ko e yiɗde naatnude peeje seeɗa-seeɗa, salii lannda Demokaraasi Ngenndiijo (NNDP) ɓurɗo radikal e ngenndiyaŋkaagal, mo Herbert Macaulay sosi e hitaande 1922. Dental yimɓe fusi ko e hitaande 1928 caggal nde Randle sankii. Hedde 1914, Savage ina jeyaa e ɓeen ƴettuɓe eɓɓaande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). NCBWA ina waɗi eliteeji ummoriiɗi e Afrik hirnaange kala. NCBWA yalti ko e lannda jaajka e hitaande 1919, yuɓɓini batu mum gadano to Ganaa e hitaande 1920. Ina jeyaa e ɗaɓɓaande mum sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde, toɗɗagol Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde e ɓeydude tawtoreede Afriknaaɓe e nder Diisooji Legislatif koloniiji Afrik worgo. Savage ko balloowo keewɗo e Ardiiɗo Gold Coast. Hedde hitaande 1915, o arti Lagos, o fuɗɗii waɗde safaara e nder suudu makko, o jokki e wallitde jaayɗe nokku oo. Caggal ɗuum o sosi jaaynde wiyeteende “Spectateur” Nijeer (1923-1930) e jaaynde wiyeteende Akibooni. O sosi kadi Goomu Lagos mo NCBWA. Caggal nde o dañaani suɓaade wakiliijo Egbaland e nder diɗɗal ngal, o fooli goomu NCBWA Lagos. Hedde hitaande 1920, o woniino tergal sosngal e binndoowo fedde Egba. Nguurndam keeriɗam E hitaande 1899, Richard Akiwande Savage resi Maggie Bowie, debbo Ecoppinaajo, ɓe ndañi sukaaɓe ɗiɗo rewnooɓe e makko e fannu safaara : Major Richard Gabriel Akinwande Savage e Doktoor Agnes Yewande Savage. Wade Richard Akinwande Savage maayi ko e hitaande 1935. Tuugnorgal n73m657a0bttk995viaxr4qvhkurlcs 175125 175124 2026-06-21T10:43:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175125 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Richard Akiwande Savage''' (1874–1935) ko cafroowo, jaayndiyanke e dawriyanke mawɗo to Lagos, leydi Nijeer e jamaanu koloñaal. == Duuɓi gadani == Richard Akinwande Savage jibinaa ko e hitaande 1874, ɓiy njulaagu keɓtinaaɗo to Lagos, iwdi mum ko e galleeji kreyol Egba e Siyeraa Leyoon. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh ɗo o janngi safaara, o woni ofisee e nder fedde Afro-West Indian, o winndi deftere juuɗe 1899–1900, o woni kadi gardiiɗo deftere wiyeteende The Student. O tawtoraama batu Pan-African to Londres e lewru sulyee 1900. Ko kanko woni Afriknaajo gadano toɗɗaade e sarwiis safaara koloñaal, hono balloowo cirridiiɗo koloñaal, hade bayyinaango Joseph Chamberlain e hitaande 1902 wonde e yeeso sarwiis oo maa won Oropnaaɓe tan. Savage golliima duuɓi keewɗi to Cape Coast to Gold Coast (Ghana hannde oo) ko cafroowo laamu, ko o cafroowo keeriiɗo. == Golle politik == Savage ina jeyaa e ardiiɓe Dental Yimɓe, sosaangal e hitaande 1908, tawi ko John K. Randle (1855-1928). Ina jeyaa e terɗe goɗɗe ɗee, Orisadipe Obasa (1863-1940), Kitoye Ajasa (1866-1937) e Adeyemo Alakija (1884-1952). Hay so tawii Dental Yimɓe ina joginoo worɓe jogiiɓe miijooji cemmbinɗi, ngal noddi won e annduɓe jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ko wayi no Ernest Ikoli (1893–1960), jaayndiyanke, sosɗo Diɗɗal Sukaaɓe Nijeer. Fedde Yimɓe, nde wonnoo ko e yiɗde naatnude peeje seeɗa-seeɗa, salii lannda Demokaraasi Ngenndiijo (NNDP) ɓurɗo radikal e ngenndiyaŋkaagal, mo Herbert Macaulay sosi e hitaande 1922. Dental yimɓe fusi ko e hitaande 1928 caggal nde Randle sankii. Hedde 1914, Savage ina jeyaa e ɓeen ƴettuɓe eɓɓaande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). NCBWA ina waɗi eliteeji ummoriiɗi e Afrik hirnaange kala. NCBWA yalti ko e lannda jaajka e hitaande 1919, yuɓɓini batu mum gadano to Ganaa e hitaande 1920. Ina jeyaa e ɗaɓɓaande mum sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde, toɗɗagol Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde e ɓeydude tawtoreede Afriknaaɓe e nder Diisooji Legislatif koloniiji Afrik worgo. Savage ko balloowo keewɗo e Ardiiɗo Gold Coast. Hedde hitaande 1915, o arti Lagos, o fuɗɗii waɗde safaara e nder suudu makko, o jokki e wallitde jaayɗe nokku oo. Caggal ɗuum o sosi jaaynde wiyeteende “Spectateur” Nijeer (1923-1930) e jaaynde wiyeteende Akibooni. O sosi kadi Goomu Lagos mo NCBWA. Caggal nde o dañaani suɓaade wakiliijo Egbaland e nder diɗɗal ngal, o fooli goomu NCBWA Lagos. Hedde hitaande 1920, o woniino tergal sosngal e binndoowo fedde Egba. Nguurndam keeriɗam E hitaande 1899, Richard Akiwande Savage resi Maggie Bowie, debbo Ecoppinaajo, ɓe ndañi sukaaɓe ɗiɗo rewnooɓe e makko e fannu safaara : Major Richard Gabriel Akinwande Savage e Doktoor Agnes Yewande Savage. Wade Richard Akinwande Savage maayi ko e hitaande 1935. Tuugnorgal qod0sm5xr3utyqqgvxpky767dprx7rw 175126 175125 2026-06-21T10:44:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175126 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Richard Akiwande Savage''' (1874–1935) ko cafroowo, jaayndiyanke e dawriyanke mawɗo to Lagos, leydi Nijeer e jamaanu koloñaal. == Duuɓi gadani == Richard Akinwande Savage jibinaa ko e hitaande 1874, ɓiy njulaagu keɓtinaaɗo to Lagos, iwdi mum ko e galleeji kreyol Egba e Siyeraa Leyoon. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh ɗo o janngi safaara, o woni ofisee e nder fedde Afro-West Indian, o winndi deftere juuɗe 1899–1900, o woni kadi gardiiɗo deftere wiyeteende The Student. O tawtoraama batu Pan-African to Londres e lewru sulyee 1900. Ko kanko woni Afriknaajo gadano toɗɗaade e sarwiis safaara koloñaal, hono balloowo cirridiiɗo koloñaal, hade bayyinaango Joseph Chamberlain e hitaande 1902 wonde e yeeso sarwiis oo maa won Oropnaaɓe tan. Savage golliima duuɓi keewɗi to Cape Coast to Gold Coast (Ghana hannde oo) ko cafroowo laamu, ko o cafroowo keeriiɗo. == Golle politik == Savage ina jeyaa e ardiiɓe Dental Yimɓe, sosaangal e hitaande 1908, tawi ko John K. Randle (1855-1928). Ina jeyaa e terɗe goɗɗe ɗee, Orisadipe Obasa (1863-1940), Kitoye Ajasa (1866-1937) e Adeyemo Alakija (1884-1952). Hay so tawii Dental Yimɓe ina joginoo worɓe jogiiɓe miijooji cemmbinɗi, ngal noddi won e annduɓe jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ko wayi no Ernest Ikoli (1893–1960), jaayndiyanke, sosɗo Diɗɗal Sukaaɓe Nijeer. Fedde Yimɓe, nde wonnoo ko e yiɗde naatnude peeje seeɗa-seeɗa, salii lannda Demokaraasi Ngenndiijo (NNDP) ɓurɗo radikal e ngenndiyaŋkaagal, mo Herbert Macaulay sosi e hitaande 1922. Dental yimɓe fusi ko e hitaande 1928 caggal nde Randle sankii. Hedde 1914, Savage ina jeyaa e ɓeen ƴettuɓe eɓɓaande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). NCBWA ina waɗi eliteeji ummoriiɗi e Afrik hirnaange kala. NCBWA yalti ko e lannda jaajka e hitaande 1919, yuɓɓini batu mum gadano to Ganaa e hitaande 1920. Ina jeyaa e ɗaɓɓaande mum sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde, toɗɗagol Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde e ɓeydude tawtoreede Afriknaaɓe e nder Diisooji Legislatif koloniiji Afrik worgo. Savage ko balloowo keewɗo e Ardiiɗo Gold Coast. Hedde hitaande 1915, o arti Lagos, o fuɗɗii waɗde safaara e nder suudu makko, o jokki e wallitde jaayɗe nokku oo. Caggal ɗuum o sosi jaaynde wiyeteende “Spectateur” Nijeer (1923-1930) e jaaynde wiyeteende Akibooni. O sosi kadi Goomu Lagos mo NCBWA. Caggal nde o dañaani suɓaade wakiliijo Egbaland e nder diɗɗal ngal, o fooli goomu NCBWA Lagos. Hedde hitaande 1920, o woniino tergal sosngal e binndoowo fedde Egba. == Nguurndam keeriɗam == E hitaande 1899, Richard Akiwande Savage resi Maggie Bowie, debbo Ecoppinaajo, ɓe ndañi sukaaɓe ɗiɗo rewnooɓe e makko e fannu safaara : Major Richard Gabriel Akinwande Savage e Doktoor Agnes Yewande Savage. == Wade == Richard Akinwande Savage maayi ko e hitaande 1935. == Tuugnorgal == 38idmupg7knmr2fywxl062r57b1uysg 175127 175126 2026-06-21T10:46:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175127 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Richard Akiwande Savage''' (1874–1935) ko cafroowo, jaayndiyanke e dawriyanke mawɗo to Lagos, leydi Nijeer e jamaanu koloñaal.<ref>{{cite web|title=CAS Students to Lead Seminar On University's African Alumni, Pt. IV: Agnes Yewande Savage|url=https://centreofafricanstudies.wordpress.com/2016/11/16/cas-students-to-lead-seminar-on-universitys-african-alumni-pt-iv-agnes-yewande-savage/|website=University of Edinburgh – Center for African Studies Postgraduate Students Blog|date=16 November 2016|access-date=23 December 2016}}</ref> == Duuɓi gadani == Richard Akinwande Savage jibinaa ko e hitaande 1874, ɓiy njulaagu keɓtinaaɗo to Lagos, iwdi mum ko e galleeji kreyol Egba e Siyeraa Leyoon. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh ɗo o janngi safaara, o woni ofisee e nder fedde Afro-West Indian, o winndi deftere juuɗe 1899–1900, o woni kadi gardiiɗo deftere wiyeteende The Student. O tawtoraama batu Pan-African to Londres e lewru sulyee 1900. Ko kanko woni Afriknaajo gadano toɗɗaade e sarwiis safaara koloñaal, hono balloowo cirridiiɗo koloñaal, hade bayyinaango Joseph Chamberlain e hitaande 1902 wonde e yeeso sarwiis oo maa won Oropnaaɓe tan. Savage golliima duuɓi keewɗi to Cape Coast to Gold Coast (Ghana hannde oo) ko cafroowo laamu, ko o cafroowo keeriiɗo. == Golle politik == Savage ina jeyaa e ardiiɓe Dental Yimɓe, sosaangal e hitaande 1908, tawi ko John K. Randle (1855-1928). Ina jeyaa e terɗe goɗɗe ɗee, Orisadipe Obasa (1863-1940), Kitoye Ajasa (1866-1937) e Adeyemo Alakija (1884-1952). Hay so tawii Dental Yimɓe ina joginoo worɓe jogiiɓe miijooji cemmbinɗi, ngal noddi won e annduɓe jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ko wayi no Ernest Ikoli (1893–1960), jaayndiyanke, sosɗo Diɗɗal Sukaaɓe Nijeer. Fedde Yimɓe, nde wonnoo ko e yiɗde naatnude peeje seeɗa-seeɗa, salii lannda Demokaraasi Ngenndiijo (NNDP) ɓurɗo radikal e ngenndiyaŋkaagal, mo Herbert Macaulay sosi e hitaande 1922. Dental yimɓe fusi ko e hitaande 1928 caggal nde Randle sankii. Hedde 1914, Savage ina jeyaa e ɓeen ƴettuɓe eɓɓaande Fedde Ngenndiije Dentuɗe Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). NCBWA ina waɗi eliteeji ummoriiɗi e Afrik hirnaange kala. NCBWA yalti ko e lannda jaajka e hitaande 1919, yuɓɓini batu mum gadano to Ganaa e hitaande 1920. Ina jeyaa e ɗaɓɓaande mum sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde, toɗɗagol Afriknaaɓe e jappeere laamu toownde e ɓeydude tawtoreede Afriknaaɓe e nder Diisooji Legislatif koloniiji Afrik worgo. Savage ko balloowo keewɗo e Ardiiɗo Gold Coast. Hedde hitaande 1915, o arti Lagos, o fuɗɗii waɗde safaara e nder suudu makko, o jokki e wallitde jaayɗe nokku oo. Caggal ɗuum o sosi jaaynde wiyeteende “Spectateur” Nijeer (1923-1930) e jaaynde wiyeteende Akibooni. O sosi kadi Goomu Lagos mo NCBWA. Caggal nde o dañaani suɓaade wakiliijo Egbaland e nder diɗɗal ngal, o fooli goomu NCBWA Lagos. Hedde hitaande 1920, o woniino tergal sosngal e binndoowo fedde Egba. == Nguurndam keeriɗam == E hitaande 1899, Richard Akiwande Savage resi Maggie Bowie, debbo Ecoppinaajo, ɓe ndañi sukaaɓe ɗiɗo rewnooɓe e makko e fannu safaara : Major Richard Gabriel Akinwande Savage e Doktoor Agnes Yewande Savage. == Wade == Richard Akinwande Savage maayi ko e hitaande 1935. == Tuugnorgal == ou30eb55plusrx7itpoavwiznj0r8h8 Usman Sarki 0 42304 175129 2026-06-21T10:50:00Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175129 wikitext text/x-wiki Usmaan Sarki e Malam Saidu depitee, CFR (jibinaa ko 1920 - 1984) ko jaagorgal nder leydi fedde ndee tuggi 1959 haa 1962 lomtii J. M. Johnson, o woniino Etsu Nupe 10ɓo tuggi 1962 haa 1969 lomtii Etsu Nupe 9ɓo Ndaham Nupe. Lomtii mo ko mawniiko biyeteeɗo Etsu Nupe Musa Bello 11ɓo. Nguurndam Jibinaa ko e galle laamorɗo Masaba Bida, baaba makko Saidu Sarki ko Etsu Nupe 8ɓo. O fuɗɗii jaŋde makko adannde ko e duɗal hakkundeewal Bida ganndiraaɗo tuggi 1933 haa 1943 caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna e hitaande 1944. E hitaande 1954 o janngi faggudu ɓamtaare e jaŋde moraal ɓeydaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam janngude innde. Kugal O fuɗɗi kuugal maako bana injenieer e supervisor nder laamu Bida native authority ko adi o warta wakiiliijo lesdi ndiin nder hitaande 1955 dow platform NPC nden o laati sekreterjo kuuɗe e wiɗitol o ɗon huuwa bana wakiiliijo federaal. E hitaande 1960 o woniino jaagorgal nder leydi fedde nde hade makko yahde e hitaande 1962 ngam lomtaade kaaw makko, hono H.H.Etsu Nupe Muhammadu Ndayako, mo o maayi. Lomtii mo e jaagorgal ngal ko mawɗo Alhaji Shehu Shagari. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ Fuɗnaange 1966 ngam yeewtidde e batuuji hakkunde diiwanuuji mawɗi ɗii caggal kuudetaa 1966. Laamu Zaki e Masaba Jeyaaɗo e laamu Masaba, o haɓanaaki tiitoonde Etsu Nupe golloowo e jaagorde nder leydi wondude e laamu Usmaan Zaki Abubakar Nakordi baaba mum hannde 13ɓo Etsu Nupe Yahaya Abubakar. Ko kanko woni jaagorgal ndernderi leydi ndii tuggi 3 Yarkomaa 1960 haa 29 Oktoobar 1969 e laamu Abubakar Tafawa Balewa. O maayi ko e hitaande 1984 to Sokoto e njillu to Sultan Sokoto Sir Abubakar III sehil makko duɗal, o wirnaa e leydi Bida Native. Teskorɗe grwx6irsxc00aj6frd5b69w3il92et7 175131 175129 2026-06-21T10:51:53Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175131 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Usmaan Sarki e Malam Saidu depitee, CFR (jibinaa ko 1920 - 1984) ko jaagorgal nder leydi fedde ndee tuggi 1959 haa 1962 lomtii J. M. Johnson, o woniino Etsu Nupe 10ɓo tuggi 1962 haa 1969 lomtii Etsu Nupe 9ɓo Ndaham Nupe. Lomtii mo ko mawniiko biyeteeɗo Etsu Nupe Musa Bello 11ɓo. Nguurndam Jibinaa ko e galle laamorɗo Masaba Bida, baaba makko Saidu Sarki ko Etsu Nupe 8ɓo. O fuɗɗii jaŋde makko adannde ko e duɗal hakkundeewal Bida ganndiraaɗo tuggi 1933 haa 1943 caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna e hitaande 1944. E hitaande 1954 o janngi faggudu ɓamtaare e jaŋde moraal ɓeydaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam janngude innde. Kugal O fuɗɗi kuugal maako bana injenieer e supervisor nder laamu Bida native authority ko adi o warta wakiiliijo lesdi ndiin nder hitaande 1955 dow platform NPC nden o laati sekreterjo kuuɗe e wiɗitol o ɗon huuwa bana wakiiliijo federaal. E hitaande 1960 o woniino jaagorgal nder leydi fedde nde hade makko yahde e hitaande 1962 ngam lomtaade kaaw makko, hono H.H.Etsu Nupe Muhammadu Ndayako, mo o maayi. Lomtii mo e jaagorgal ngal ko mawɗo Alhaji Shehu Shagari. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ Fuɗnaange 1966 ngam yeewtidde e batuuji hakkunde diiwanuuji mawɗi ɗii caggal kuudetaa 1966. Laamu Zaki e Masaba Jeyaaɗo e laamu Masaba, o haɓanaaki tiitoonde Etsu Nupe golloowo e jaagorde nder leydi wondude e laamu Usmaan Zaki Abubakar Nakordi baaba mum hannde 13ɓo Etsu Nupe Yahaya Abubakar. Ko kanko woni jaagorgal ndernderi leydi ndii tuggi 3 Yarkomaa 1960 haa 29 Oktoobar 1969 e laamu Abubakar Tafawa Balewa. O maayi ko e hitaande 1984 to Sokoto e njillu to Sultan Sokoto Sir Abubakar III sehil makko duɗal, o wirnaa e leydi Bida Native. Teskorɗe 6ktcvfho6g8ir6gvuckvhc1ebkycbcq 175132 175131 2026-06-21T10:53:13Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175132 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Usmaan Sarki e Malam Saidu depitee, CFR''' (jibinaa ko 1920 - 1984) ko jaagorgal nder leydi fedde ndee tuggi 1959 haa 1962 lomtii J. M. Johnson, o woniino Etsu Nupe 10ɓo tuggi 1962 haa 1969 lomtii Etsu Nupe 9ɓo Ndaham Nupe. Lomtii mo ko mawniiko biyeteeɗo Etsu Nupe Musa Bello 11ɓo. Nguurndam Jibinaa ko e galle laamorɗo Masaba Bida, baaba makko Saidu Sarki ko Etsu Nupe 8ɓo. O fuɗɗii jaŋde makko adannde ko e duɗal hakkundeewal Bida ganndiraaɗo tuggi 1933 haa 1943 caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna e hitaande 1944. E hitaande 1954 o janngi faggudu ɓamtaare e jaŋde moraal ɓeydaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam janngude innde. Kugal O fuɗɗi kuugal maako bana injenieer e supervisor nder laamu Bida native authority ko adi o warta wakiiliijo lesdi ndiin nder hitaande 1955 dow platform NPC nden o laati sekreterjo kuuɗe e wiɗitol o ɗon huuwa bana wakiiliijo federaal. E hitaande 1960 o woniino jaagorgal nder leydi fedde nde hade makko yahde e hitaande 1962 ngam lomtaade kaaw makko, hono H.H.Etsu Nupe Muhammadu Ndayako, mo o maayi. Lomtii mo e jaagorgal ngal ko mawɗo Alhaji Shehu Shagari. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ Fuɗnaange 1966 ngam yeewtidde e batuuji hakkunde diiwanuuji mawɗi ɗii caggal kuudetaa 1966. Laamu Zaki e Masaba Jeyaaɗo e laamu Masaba, o haɓanaaki tiitoonde Etsu Nupe golloowo e jaagorde nder leydi wondude e laamu Usmaan Zaki Abubakar Nakordi baaba mum hannde 13ɓo Etsu Nupe Yahaya Abubakar. Ko kanko woni jaagorgal ndernderi leydi ndii tuggi 3 Yarkomaa 1960 haa 29 Oktoobar 1969 e laamu Abubakar Tafawa Balewa. O maayi ko e hitaande 1984 to Sokoto e njillu to Sultan Sokoto Sir Abubakar III sehil makko duɗal, o wirnaa e leydi Bida Native. Teskorɗe 8pmk3z02ur2rt4git615fvpl3n4n9ze 175133 175132 2026-06-21T10:53:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175133 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Usmaan Sarki e Malam Saidu depitee, CFR''' (jibinaa ko 1920 - 1984) ko jaagorgal nder leydi fedde ndee tuggi 1959 haa 1962 lomtii J. M. Johnson, o woniino Etsu Nupe 10ɓo tuggi 1962 haa 1969 lomtii Etsu Nupe 9ɓo Ndaham Nupe. Lomtii mo ko mawniiko biyeteeɗo Etsu Nupe Musa Bello 11ɓo. == Nguurndam == Jibinaa ko e galle laamorɗo Masaba Bida, baaba makko Saidu Sarki ko Etsu Nupe 8ɓo. O fuɗɗii jaŋde makko adannde ko e duɗal hakkundeewal Bida ganndiraaɗo tuggi 1933 haa 1943 caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna e hitaande 1944. E hitaande 1954 o janngi faggudu ɓamtaare e jaŋde moraal ɓeydaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam janngude innde. == Kugal == O fuɗɗi kuugal maako bana injenieer e supervisor nder laamu Bida native authority ko adi o warta wakiiliijo lesdi ndiin nder hitaande 1955 dow platform NPC nden o laati sekreterjo kuuɗe e wiɗitol o ɗon huuwa bana wakiiliijo federaal. E hitaande 1960 o woniino jaagorgal nder leydi fedde nde hade makko yahde e hitaande 1962 ngam lomtaade kaaw makko, hono H.H.Etsu Nupe Muhammadu Ndayako, mo o maayi. Lomtii mo e jaagorgal ngal ko mawɗo Alhaji Shehu Shagari. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ Fuɗnaange 1966 ngam yeewtidde e batuuji hakkunde diiwanuuji mawɗi ɗii caggal kuudetaa 1966. == Laamu Zaki e Masaba == Jeyaaɗo e laamu Masaba, o haɓanaaki tiitoonde Etsu Nupe golloowo e jaagorde nder leydi wondude e laamu Usmaan Zaki Abubakar Nakordi baaba mum hannde 13ɓo Etsu Nupe Yahaya Abubakar. Ko kanko woni jaagorgal ndernderi leydi ndii tuggi 3 Yarkomaa 1960 haa 29 Oktoobar 1969 e laamu Abubakar Tafawa Balewa. O maayi ko e hitaande 1984 to Sokoto e njillu to Sultan Sokoto Sir Abubakar III sehil makko duɗal, o wirnaa e leydi Bida Native. == Teskorɗe == 07dh3hkkd835kkhuuqb29sa5i19o6y0 175134 175133 2026-06-21T10:56:06Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175134 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Usmaan Sarki e Malam Saidu depitee, CFR''' (jibinaa ko 1920 - 1984) ko jaagorgal nder leydi fedde ndee tuggi 1959 haa 1962 lomtii J. M. Johnson, o woniino Etsu Nupe 10ɓo tuggi 1962 haa 1969 lomtii Etsu Nupe 9ɓo Ndaham Nupe. Lomtii mo ko mawniiko biyeteeɗo Etsu Nupe Musa Bello 11ɓo. == Nguurndam == Jibinaa ko e galle laamorɗo Masaba Bida, baaba makko Saidu Sarki ko Etsu Nupe 8ɓo. O fuɗɗii jaŋde makko adannde ko e duɗal hakkundeewal Bida ganndiraaɗo tuggi 1933 haa 1943 caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna e hitaande 1944. E hitaande 1954 o janngi faggudu ɓamtaare e jaŋde moraal ɓeydaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam janngude innde.<ref>{{cite book|title=Annual Volumes of the Laws of North-Western State of Nigeria: Containing the Laws of North-Western State of Nigeria for ... and Subsidiary Legislation ...|year=1969}}</ref><ref>{{cite book|last=Ibrahim|first=Saidu|title=The Nupe and their neighbours from the 14th century|year=1992|publisher=Heinemann Educational Books|isbn=978-978-129-441-9|lccn=93166496|ol=1492979M}}</ref><ref name=":0">{{cite book|last=Shagari|first=Shehu Usman Aliyu|title=Shehu Shagari: beckoned to serve: an autobiography|year=2001|publisher=Heinemann Educational Books|isbn=978-978-129-932-2}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rulers.org/nigatrad.html|title=Nigerian traditional polities|website=www.rulers.org|access-date=2020-04-04}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.worldstatesmen.org/Nigeria_native.html|title=Nigerian Traditional States|website=www.worldstatesmen.org|access-date=2020-04-04}}</ref> == Kugal == O fuɗɗi kuugal maako bana injenieer e supervisor nder laamu Bida native authority ko adi o warta wakiiliijo lesdi ndiin nder hitaande 1955 dow platform NPC nden o laati sekreterjo kuuɗe e wiɗitol o ɗon huuwa bana wakiiliijo federaal. E hitaande 1960 o woniino jaagorgal nder leydi fedde nde hade makko yahde e hitaande 1962 ngam lomtaade kaaw makko, hono H.H.Etsu Nupe Muhammadu Ndayako, mo o maayi. Lomtii mo e jaagorgal ngal ko mawɗo Alhaji Shehu Shagari. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ Fuɗnaange 1966 ngam yeewtidde e batuuji hakkunde diiwanuuji mawɗi ɗii caggal kuudetaa 1966. == Laamu Zaki e Masaba == Jeyaaɗo e laamu Masaba, o haɓanaaki tiitoonde Etsu Nupe golloowo e jaagorde nder leydi wondude e laamu Usmaan Zaki Abubakar Nakordi baaba mum hannde 13ɓo Etsu Nupe Yahaya Abubakar. Ko kanko woni jaagorgal ndernderi leydi ndii tuggi 3 Yarkomaa 1960 haa 29 Oktoobar 1969 e laamu Abubakar Tafawa Balewa. O maayi ko e hitaande 1984 to Sokoto e njillu to Sultan Sokoto Sir Abubakar III sehil makko duɗal, o wirnaa e leydi Bida Native. == Teskorɗe == nswokool7stswuumqb1app8n0f005vd 175135 175134 2026-06-21T10:57:33Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175135 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Usmaan Sarki e Malam Saidu depitee, CFR''' (jibinaa ko 1920 - 1984) ko jaagorgal nder leydi fedde ndee tuggi 1959 haa 1962 lomtii J. M. Johnson, o woniino Etsu Nupe 10ɓo tuggi 1962 haa 1969 lomtii Etsu Nupe 9ɓo Ndaham Nupe. Lomtii mo ko mawniiko biyeteeɗo Etsu Nupe Musa Bello 11ɓo. == Nguurndam == Jibinaa ko e galle laamorɗo Masaba Bida, baaba makko Saidu Sarki ko Etsu Nupe 8ɓo. O fuɗɗii jaŋde makko adannde ko e duɗal hakkundeewal Bida ganndiraaɗo tuggi 1933 haa 1943 caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna e hitaande 1944. E hitaande 1954 o janngi faggudu ɓamtaare e jaŋde moraal ɓeydaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam janngude innde.<ref>{{cite book|title=Annual Volumes of the Laws of North-Western State of Nigeria: Containing the Laws of North-Western State of Nigeria for ... and Subsidiary Legislation ...|year=1969}}</ref><ref>{{cite book|last=Ibrahim|first=Saidu|title=The Nupe and their neighbours from the 14th century|year=1992|publisher=Heinemann Educational Books|isbn=978-978-129-441-9|lccn=93166496|ol=1492979M}}</ref><ref name=":0">{{cite book|last=Shagari|first=Shehu Usman Aliyu|title=Shehu Shagari: beckoned to serve: an autobiography|year=2001|publisher=Heinemann Educational Books|isbn=978-978-129-932-2}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rulers.org/nigatrad.html|title=Nigerian traditional polities|website=www.rulers.org|access-date=2020-04-04}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.worldstatesmen.org/Nigeria_native.html|title=Nigerian Traditional States|website=www.worldstatesmen.org|access-date=2020-04-04}}</ref> == Kugal == O fuɗɗi kuugal maako bana injenieer e supervisor nder laamu Bida native authority ko adi o warta wakiiliijo lesdi ndiin nder hitaande 1955 dow platform NPC nden o laati sekreterjo kuuɗe e wiɗitol o ɗon huuwa bana wakiiliijo federaal. E hitaande 1960 o woniino jaagorgal nder leydi fedde nde hade makko yahde e hitaande 1962 ngam lomtaade kaaw makko, hono H.H.Etsu Nupe Muhammadu Ndayako, mo o maayi. Lomtii mo e jaagorgal ngal ko mawɗo Alhaji Shehu Shagari. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ Fuɗnaange 1966 ngam yeewtidde e batuuji hakkunde diiwanuuji mawɗi ɗii caggal kuudetaa 1966.<ref>{{cite web|url=https://blerf.org/index.php/biography/sarki-hrh-alhaji-usman|title=Sarki, HRH Alhaji Usman|date=2017-03-13|publisher=Biography Legacy and Research Foundation|access-date=2020-04-13}}</ref> == Laamu Zaki e Masaba == Jeyaaɗo e laamu Masaba, o haɓanaaki tiitoonde Etsu Nupe golloowo e jaagorde nder leydi wondude e laamu Usmaan Zaki Abubakar Nakordi baaba mum hannde 13ɓo Etsu Nupe Yahaya Abubakar. Ko kanko woni jaagorgal ndernderi leydi ndii tuggi 3 Yarkomaa 1960 haa 29 Oktoobar 1969 e laamu Abubakar Tafawa Balewa. O maayi ko e hitaande 1984 to Sokoto e njillu to Sultan Sokoto Sir Abubakar III sehil makko duɗal, o wirnaa e leydi Bida Native. == Teskorɗe == 11uu04v7jrtymnyzxsaqo9xrx8vy3vd 175136 175135 2026-06-21T10:59:31Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175136 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Usmaan Sarki e Malam Saidu depitee, CFR''' (jibinaa ko 1920 - 1984) ko jaagorgal nder leydi fedde ndee tuggi 1959 haa 1962 lomtii J. M. Johnson, o woniino Etsu Nupe 10ɓo tuggi 1962 haa 1969 lomtii Etsu Nupe 9ɓo Ndaham Nupe. Lomtii mo ko mawniiko biyeteeɗo Etsu Nupe Musa Bello 11ɓo. == Nguurndam == Jibinaa ko e galle laamorɗo Masaba Bida, baaba makko Saidu Sarki ko Etsu Nupe 8ɓo. O fuɗɗii jaŋde makko adannde ko e duɗal hakkundeewal Bida ganndiraaɗo tuggi 1933 haa 1943 caggal ɗuum o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaduna e hitaande 1944. E hitaande 1954 o janngi faggudu ɓamtaare e jaŋde moraal ɓeydaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ngam janngude innde.<ref>{{cite book|title=Annual Volumes of the Laws of North-Western State of Nigeria: Containing the Laws of North-Western State of Nigeria for ... and Subsidiary Legislation ...|year=1969}}</ref><ref>{{cite book|last=Ibrahim|first=Saidu|title=The Nupe and their neighbours from the 14th century|year=1992|publisher=Heinemann Educational Books|isbn=978-978-129-441-9|lccn=93166496|ol=1492979M}}</ref><ref name=":0">{{cite book|last=Shagari|first=Shehu Usman Aliyu|title=Shehu Shagari: beckoned to serve: an autobiography|year=2001|publisher=Heinemann Educational Books|isbn=978-978-129-932-2}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rulers.org/nigatrad.html|title=Nigerian traditional polities|website=www.rulers.org|access-date=2020-04-04}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.worldstatesmen.org/Nigeria_native.html|title=Nigerian Traditional States|website=www.worldstatesmen.org|access-date=2020-04-04}}</ref> == Kugal == O fuɗɗi kuugal maako bana injenieer e supervisor nder laamu Bida native authority ko adi o warta wakiiliijo lesdi ndiin nder hitaande 1955 dow platform NPC nden o laati sekreterjo kuuɗe e wiɗitol o ɗon huuwa bana wakiiliijo federaal. E hitaande 1960 o woniino jaagorgal nder leydi fedde nde hade makko yahde e hitaande 1962 ngam lomtaade kaaw makko, hono H.H.Etsu Nupe Muhammadu Ndayako, mo o maayi. Lomtii mo e jaagorgal ngal ko mawɗo Alhaji Shehu Shagari. O jeyaa ko e delegaasiyoŋ Fuɗnaange 1966 ngam yeewtidde e batuuji hakkunde diiwanuuji mawɗi ɗii caggal kuudetaa 1966.<ref>{{cite web|url=https://blerf.org/index.php/biography/sarki-hrh-alhaji-usman|title=Sarki, HRH Alhaji Usman|date=2017-03-13|publisher=Biography Legacy and Research Foundation|access-date=2020-04-13}}</ref> == Laamu Zaki e Masaba == Jeyaaɗo e laamu Masaba, o haɓanaaki tiitoonde Etsu Nupe golloowo e jaagorde nder leydi wondude e laamu Usmaan Zaki Abubakar Nakordi baaba mum hannde 13ɓo Etsu Nupe Yahaya Abubakar. Ko kanko woni jaagorgal ndernderi leydi ndii tuggi 3 Yarkomaa 1960 haa 29 Oktoobar 1969 e laamu Abubakar Tafawa Balewa. O maayi ko e hitaande 1984 to Sokoto e njillu to Sultan Sokoto Sir Abubakar III sehil makko duɗal, o wirnaa e leydi Bida Native.<ref>{{cite news|url=https://thenationonlineng.net/ten-years-of-the-13th-etsu-nupe/|location=Lagos, Nigeria|title=Ten years of the 13th Etsu Nupe|date=2013-09-17|access-date=2020-04-04|newspaper=[[The Nation (Nigeria)|The Nation]]}}</ref><ref>{{cite book|last1=Abdulkadir|first1=A. T.|title=Makers of Northern Nigeria|last2=Maradun|first2=A. A.|last3=Babajo|first3=Mustafa|year=2004|publisher=De Imam Ventures}}</ref> == Teskorɗe == olhndbc1jfmg5y7xac1slig82tzy2wr Aisha Pamela Sadauki 0 42305 175137 2026-06-21T11:03:07Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175137 wikitext text/x-wiki Aisha Pamela Sadauki ko siyaasaajo Naajeeriya, o laati komisinaajo e cukko guwerneer diiwal Kaduna les guwerneer sooja Abubakar Tanko Ayuba. Ɓawo Pamela Sadauki jibinaa ko e hitaande 1945. O naati duɗal misiyoŋaaji katolik St-Louis to Kano, o heɓi kadi dipolom makko ko fayti e faggudu nder leydi, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State e hitaande 1968. O toɗɗaa cukko guwerneer diiwaan Kaduna e hitaande 1990. O toɗɗaama ko adii ɗuum Komisinaajo to diiwaan Kaduna, ƴellitaare renndo, sukaaɓe e fijooji e hitaande 1988, Komisinaajo jaŋde e hitaande 1989 e cukko guwerneer Kaduna gila 1990 haa 1992. Nguurndam neɗɗo Aisha Pamela Sadauki ko jom suudu gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya, David Ahmed Sadauki, o maayi e hitaande 2008. Njeenaaje Fedde remooɓe dabbaaji lesdi Naajeeriya hokki mo ceede teddungal nder hitaande 1999. O heɓi ceede teddungal lesdi Naajeeriya (OON) nder hitaande 2000. Tuugnorgal oskuofch44071qw4a9yhtyk0jn9mfbe 175138 175137 2026-06-21T11:05:01Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175138 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Aisha Pamela Sadauki ko siyaasaajo Naajeeriya, o laati komisinaajo e cukko guwerneer diiwal Kaduna les guwerneer sooja Abubakar Tanko Ayuba. Ɓawo Pamela Sadauki jibinaa ko e hitaande 1945. O naati duɗal misiyoŋaaji katolik St-Louis to Kano, o heɓi kadi dipolom makko ko fayti e faggudu nder leydi, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State e hitaande 1968. O toɗɗaa cukko guwerneer diiwaan Kaduna e hitaande 1990. O toɗɗaama ko adii ɗuum Komisinaajo to diiwaan Kaduna, ƴellitaare renndo, sukaaɓe e fijooji e hitaande 1988, Komisinaajo jaŋde e hitaande 1989 e cukko guwerneer Kaduna gila 1990 haa 1992. Nguurndam neɗɗo Aisha Pamela Sadauki ko jom suudu gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya, David Ahmed Sadauki, o maayi e hitaande 2008. Njeenaaje Fedde remooɓe dabbaaji lesdi Naajeeriya hokki mo ceede teddungal nder hitaande 1999. O heɓi ceede teddungal lesdi Naajeeriya (OON) nder hitaande 2000. Tuugnorgal ld1bmekhtbja53ba2wvimkmoh4yhccf 175139 175138 2026-06-21T11:05:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175139 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Aisha Pamela Sadauki''' ko siyaasaajo Naajeeriya, o laati komisinaajo e cukko guwerneer diiwal Kaduna les guwerneer sooja Abubakar Tanko Ayuba. Ɓawo Pamela Sadauki jibinaa ko e hitaande 1945. O naati duɗal misiyoŋaaji katolik St-Louis to Kano, o heɓi kadi dipolom makko ko fayti e faggudu nder leydi, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State e hitaande 1968. O toɗɗaa cukko guwerneer diiwaan Kaduna e hitaande 1990. O toɗɗaama ko adii ɗuum Komisinaajo to diiwaan Kaduna, ƴellitaare renndo, sukaaɓe e fijooji e hitaande 1988, Komisinaajo jaŋde e hitaande 1989 e cukko guwerneer Kaduna gila 1990 haa 1992. Nguurndam neɗɗo Aisha Pamela Sadauki ko jom suudu gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya, David Ahmed Sadauki, o maayi e hitaande 2008. Njeenaaje Fedde remooɓe dabbaaji lesdi Naajeeriya hokki mo ceede teddungal nder hitaande 1999. O heɓi ceede teddungal lesdi Naajeeriya (OON) nder hitaande 2000. Tuugnorgal kcglqxikj10mxd7ip1au5z88ysnxeav 175140 175139 2026-06-21T11:06:06Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175140 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Aisha Pamela Sadauki''' ko siyaasaajo Naajeeriya, o laati komisinaajo e cukko guwerneer diiwal Kaduna les guwerneer sooja Abubakar Tanko Ayuba. Ɓawo Pamela Sadauki jibinaa ko e hitaande 1945. O naati duɗal misiyoŋaaji katolik St-Louis to Kano, o heɓi kadi dipolom makko ko fayti e faggudu nder leydi, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State e hitaande 1968. O toɗɗaa cukko guwerneer diiwaan Kaduna e hitaande 1990. O toɗɗaama ko adii ɗuum Komisinaajo to diiwaan Kaduna, ƴellitaare renndo, sukaaɓe e fijooji e hitaande 1988, Komisinaajo jaŋde e hitaande 1989 e cukko guwerneer Kaduna gila 1990 haa 1992. Nguurndam neɗɗo Aisha Pamela Sadauki ko jom suudu gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya, David Ahmed Sadauki, o maayi e hitaande 2008. Njeenaaje Fedde remooɓe dabbaaji lesdi Naajeeriya hokki mo ceede teddungal nder hitaande 1999. O heɓi ceede teddungal lesdi Naajeeriya (OON) nder hitaande 2000. Tuugnorgal 5c59baao9y63z4omt5j90tyhz42r1c6 175141 175140 2026-06-21T11:06:45Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175141 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Aisha Pamela Sadauki''' ko siyaasaajo Naajeeriya, o laati komisinaajo e cukko guwerneer diiwal Kaduna les guwerneer sooja Abubakar Tanko Ayuba. == Ɓawo == Pamela Sadauki jibinaa ko e hitaande 1945. O naati duɗal misiyoŋaaji katolik St-Louis to Kano, o heɓi kadi dipolom makko ko fayti e faggudu nder leydi, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State e hitaande 1968. O toɗɗaa cukko guwerneer diiwaan Kaduna e hitaande 1990. O toɗɗaama ko adii ɗuum Komisinaajo to diiwaan Kaduna, ƴellitaare renndo, sukaaɓe e fijooji e hitaande 1988, Komisinaajo jaŋde e hitaande 1989 e cukko guwerneer Kaduna gila 1990 haa 1992. == Nguurndam neɗɗo == Aisha Pamela Sadauki ko jom suudu gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya, David Ahmed Sadauki, o maayi e hitaande 2008. == Njeenaaje == Fedde remooɓe dabbaaji lesdi Naajeeriya hokki mo ceede teddungal nder hitaande 1999. O heɓi ceede teddungal lesdi Naajeeriya (OON) nder hitaande 2000. == Tuugnorgal == 00s4ugb0u4k4zezvt8ezd1ypzauwgvw 175142 175141 2026-06-21T11:08:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175142 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Aisha Pamela Sadauki''' ko siyaasaajo Naajeeriya, o laati komisinaajo e cukko guwerneer diiwal Kaduna les guwerneer sooja Abubakar Tanko Ayuba.<ref>https://dailytrust.com/reminiscences-with-aisha-pamela-sadauki/</ref> == Ɓawo == Pamela Sadauki jibinaa ko e hitaande 1945. O naati duɗal misiyoŋaaji katolik St-Louis to Kano, o heɓi kadi dipolom makko ko fayti e faggudu nder leydi, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State e hitaande 1968. O toɗɗaa cukko guwerneer diiwaan Kaduna e hitaande 1990. O toɗɗaama ko adii ɗuum Komisinaajo to diiwaan Kaduna, ƴellitaare renndo, sukaaɓe e fijooji e hitaande 1988, Komisinaajo jaŋde e hitaande 1989 e cukko guwerneer Kaduna gila 1990 haa 1992. == Nguurndam neɗɗo == Aisha Pamela Sadauki ko jom suudu gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya, David Ahmed Sadauki, o maayi e hitaande 2008. == Njeenaaje == Fedde remooɓe dabbaaji lesdi Naajeeriya hokki mo ceede teddungal nder hitaande 1999. O heɓi ceede teddungal lesdi Naajeeriya (OON) nder hitaande 2000. == Tuugnorgal == m7om17abcwjmyng8b54yolbxyev2m0s 175143 175142 2026-06-21T11:11:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175143 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Aisha Pamela Sadauki''' ko siyaasaajo Naajeeriya, o laati komisinaajo e cukko guwerneer diiwal Kaduna les guwerneer sooja Abubakar Tanko Ayuba.<ref>https://dailytrust.com/reminiscences-with-aisha-pamela-sadauki/</ref> == Ɓawo == Pamela Sadauki jibinaa ko e hitaande 1945. O naati duɗal misiyoŋaaji katolik St-Louis to Kano, o heɓi kadi dipolom makko ko fayti e faggudu nder leydi, o heɓi kadi seedantaagal jaŋde toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Iowa State e hitaande 1968. O toɗɗaa cukko guwerneer diiwaan Kaduna e hitaande 1990. O toɗɗaama ko adii ɗuum Komisinaajo to diiwaan Kaduna, ƴellitaare renndo, sukaaɓe e fijooji e hitaande 1988, Komisinaajo jaŋde e hitaande 1989 e cukko guwerneer Kaduna gila 1990 haa 1992.<ref>https://dailytrust.com/reminiscences-with-aisha-pamela-sadauki/</ref><ref>https://www.vanguardngr.com/2018/11/issues-from-the-muslim-muslim-strategy-in-kaduna/</ref> == Nguurndam neɗɗo == Aisha Pamela Sadauki ko jom suudu gonnooɗo jaagorgal leydi Najeriya, David Ahmed Sadauki, o maayi e hitaande 2008. == Njeenaaje == Fedde remooɓe dabbaaji lesdi Naajeeriya hokki mo ceede teddungal nder hitaande 1999. O heɓi ceede teddungal lesdi Naajeeriya (OON) nder hitaande 2000. == Tuugnorgal == pv62wib5ej5b7v2p1ilbq22coarvgne Spiff Inatim Rufus 0 42306 175144 2026-06-21T11:15:08Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175144 wikitext text/x-wiki Spiff Inatim Rufus ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o lomtii diiwaan Bayelsa Fuɗnaange e nder batu 5ɓo hakkunde 2003 e 2007. O maayi ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 2022, omo yahra e duuɓi 68. Tuugnorgal 07ykua4wd8205scl2gqwweu6giwmora 175145 175144 2026-06-21T11:17:18Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175145 wikitext text/x-wiki '''Spiff Inatim Rufus''' ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o lomtii diiwaan Bayelsa Fuɗnaange e nder batu 5ɓo hakkunde 2003 e 2007. O maayi ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 2022, omo yahra e duuɓi 68. == Tuugnorgal == d6sy76nvgke04rl2tjpuooz8bq1r9sc 175146 175145 2026-06-21T11:18:10Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175146 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Spiff Inatim Rufus''' ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o lomtii diiwaan Bayelsa Fuɗnaange e nder batu 5ɓo hakkunde 2003 e 2007. O maayi ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 2022, omo yahra e duuɓi 68. == Tuugnorgal == b0q79zvao6360rtghvxkfnni9cqokqd 175147 175146 2026-06-21T11:19:42Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175147 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Spiff Inatim Rufus''' ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o lomtii diiwaan Bayelsa Fuɗnaange e nder batu 5ɓo hakkunde 2003 e 2007. O maayi ko ñalnde 24 lewru Duujal hitaande 2022, omo yahra e duuɓi 68.<ref>{{Cite news|date=2022-12-26|title=Ex-Bayelsa Senator, Inatimi Rufus-Spiff, Passes Away – Independent Newspaper Nigeria|url=https://independent.ng/ex-bayelsa-senator-inatimi-rufus-spiff-passes-away/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-16|language=en-GB|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref><ref>{{Cite news|title=Ex-Bayelsa Senator Inatimi Spiff dies|url=https://pmnewsnigeria.com/2022/12/26/ex-bayelsa-senator-inatimi-spiff-dies/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-16|language=en-US|newspaper=[[P.M. News]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=David|date=2022-12-26|title=PDP mourns passing of Senator Spiff|url=https://thesun.ng/pdp-mourns-passing-of-senator-spiff/#google_vignette|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-16|newspaper=[[The Sun (Nigeria)|The Sun]]|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 13hh2417ccmb9oxmiinozcdqb73ij6b Muhammadu Ribadu 0 42307 175148 2026-06-21T11:28:05Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175148 wikitext text/x-wiki Mahmudu Ribadu (1909 – 1 Bowte 1965) ko dawriyanke Naajeeriya, kanko woni jaagorde ndeenka gadano caggal jeytaare leydi Naajeeriya. Ɓiɗɗo hooreejo diiwaan ummoriiɗo diiwaan Balala to Adamawa, o janngi ko e duɗal Qur’aana hade makko yahde duɗal hakkundeewal Yola ngam jaŋde ganndal. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ribadu jibinaa ko e wuro Ribadu, diiwaan Adamawa ɓooyɗo. Kanko woni ɓii Ardo Hamza hooreejo Diiwaan Balala e Adda Wuro ɓii Alkali Hamman Joda mo Yola. Kanko woni mawniiko gonnooɗo debbo ardiiɗo leydi Naajeeriya Aisha Buhari. O fuɗɗii jaŋde ko e les njiimaandi Liman Yahaya, ganndo lislaam. Ndeen o naati duɗal hakkundeewal Yola tuggi 1920 haa 1926. Nde o woni to Yola, o heɓi jaŋde keeriinde e les njiimaandi ofisee koloñaal. Caggal ɗuum, o woni jannginoowo to duɗal makko alma mater, duɗal hakkundeewal Yola. O waɗtaa keso to laamu leydi Yola e hitaande 1931. Nde baaba makko sankii e lewru oktoobar 1936, Ribadu wonti hooreejo diiwaan Balala. E hitaande 1946, o yahi caggal leydi e bursi ummoraade e British Council ngam janngude laamu nokkuuji. Hono no won e gollodiiɓe makko tawtoranooɓe bursi oo, caggal nde o arti, o naftorii golle politik ngenndi ndii, o toɗɗaa tergal e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1947, o suɓaama kadi e hitaande 1951. E hitaande 1948, o golliima e komite civil the senior Nigerian kugal. Hitaande woore ɓaawo man, o laati tergal nder hukuuma ndemri lesdi Naajeeriya nden o huwi nder hukuuma nyaamdu lesdi Naajeeriya. E hitaande 1950, o woniino nulaaɗo e batu ƴeewndo doosɗe leydi to Ibadan.[citation needed] Golle politik E hitaande 1952, o waɗtaa jaagorgal ko feewti e jawdi leydi e nder Diiso jaagorɗe leydi ndii. E hitaande 1954, o suɓaama cukko hooreejo NPC ɗiɗaɓo, o warti hooreejo tataɓo lesdi Naajeeriya ɓaawo Ahmadu Bello, hooreejo NPC e Tafawa Balewa, cukko hooreejo arandeejo NPC. O woniino jaagorgal leydi, miniraaji e doole leydi e hitaande 1954, e hitaande 1959, o woni jaagorgal leydi e geɗe Lagos. E hitaande 1960, o waɗaa jaagorgal ndeenka leydi Nijeer. Jaagorgal ko feewti e ndeenka Ribadu hoosi ministaajo defansiyoŋ nde lesdi ndi heɓi hoore mum nder hitaande 1960. Laamu maako ɗon laara ɓesdugo semmbe limngal konu, ɓesdugo kuuɗe konu, ɓamtugo konu ndiyam cukalel e sosde konu aeroportu Naajeeriya. O mahii kadi, o feewnitii cuuɗi konu e nder leydi ndii kala. Gollodiiɓe makko ina keewi innirde mo "doole doole". O timmini Naajeeriyaaku Konu Naajeeriya. O limtaama nder ministaajo defense ɓurduɗo nder lesdi Naajeeriya. Ñalnde 1 lewru Mbooy hitaande 1965, o fotnoo teddineede e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Abubakar Tafawa Balewa (1912-66) e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Ahmadu Bello (1909-66) e medayuuji kaŋŋe ɗi njuɓɓudi Usmamiya to Kaduna. O sankii ko subaka ñalnde heen, omo yahra e duuɓi 55. Sikke alaa, Alhaji Ribadu ko neɗɗo toowɗo. To Lagos o laati cukko hooreejo lesdi nder ko woni fuu so wonaa innde - bee laamu ɓurduɗum Abubakar ngam tokkugo maako ɓurduɗum semmbe nder diiwal Fuunaange. Heewɓe kadi ina cikki wonde omo ƴattoo Sardauna - ina wiya wonde o ‘jogii hujjaaji ɗi o huutortoo so ina haani ngam hollirde wonde dewal Sardauna e Lislaam ko fenaande’ - e noon o waawi jogaade batte keewɗe e dow gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii .Nde o woni jaagorɗo ko feewti e ndeenka leydi Naajeeriya, Ribadu ardii konu leydi Naajeeriya, konu ndiyam e kadi sosde konu leydi Naajeeriya. O sosi fedde gollorɗe defansiyoŋ to Kaduna, Akademi defansiyoŋ Naajeeriya to Kaduna e Squadron Recce ɗiɗaɓo to Abeokuta. Annduɓe e daartiyankooɓe heewɓe ina cikki haa hannde wonde so Ribadu wuuriino, kuudetaa konu lewru Yarkomaa 1966 waawataano waɗde. Hoɗorde Ribadu laawɗunde ɓaawo man laati nder suudu Dodan, koɗorde laamu laamiiɓe konu Naajeeriya gila 1967 haa 1991. Tuugnorgal 9n00g9igehxq9tqantfpd0mdhbs2gd1 175149 175148 2026-06-21T11:29:50Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175149 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Mahmudu Ribadu (1909 – 1 Bowte 1965) ko dawriyanke Naajeeriya, kanko woni jaagorde ndeenka gadano caggal jeytaare leydi Naajeeriya. Ɓiɗɗo hooreejo diiwaan ummoriiɗo diiwaan Balala to Adamawa, o janngi ko e duɗal Qur’aana hade makko yahde duɗal hakkundeewal Yola ngam jaŋde ganndal. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ribadu jibinaa ko e wuro Ribadu, diiwaan Adamawa ɓooyɗo. Kanko woni ɓii Ardo Hamza hooreejo Diiwaan Balala e Adda Wuro ɓii Alkali Hamman Joda mo Yola. Kanko woni mawniiko gonnooɗo debbo ardiiɗo leydi Naajeeriya Aisha Buhari. O fuɗɗii jaŋde ko e les njiimaandi Liman Yahaya, ganndo lislaam. Ndeen o naati duɗal hakkundeewal Yola tuggi 1920 haa 1926. Nde o woni to Yola, o heɓi jaŋde keeriinde e les njiimaandi ofisee koloñaal. Caggal ɗuum, o woni jannginoowo to duɗal makko alma mater, duɗal hakkundeewal Yola. O waɗtaa keso to laamu leydi Yola e hitaande 1931. Nde baaba makko sankii e lewru oktoobar 1936, Ribadu wonti hooreejo diiwaan Balala. E hitaande 1946, o yahi caggal leydi e bursi ummoraade e British Council ngam janngude laamu nokkuuji. Hono no won e gollodiiɓe makko tawtoranooɓe bursi oo, caggal nde o arti, o naftorii golle politik ngenndi ndii, o toɗɗaa tergal e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1947, o suɓaama kadi e hitaande 1951. E hitaande 1948, o golliima e komite civil the senior Nigerian kugal. Hitaande woore ɓaawo man, o laati tergal nder hukuuma ndemri lesdi Naajeeriya nden o huwi nder hukuuma nyaamdu lesdi Naajeeriya. E hitaande 1950, o woniino nulaaɗo e batu ƴeewndo doosɗe leydi to Ibadan.[citation needed] Golle politik E hitaande 1952, o waɗtaa jaagorgal ko feewti e jawdi leydi e nder Diiso jaagorɗe leydi ndii. E hitaande 1954, o suɓaama cukko hooreejo NPC ɗiɗaɓo, o warti hooreejo tataɓo lesdi Naajeeriya ɓaawo Ahmadu Bello, hooreejo NPC e Tafawa Balewa, cukko hooreejo arandeejo NPC. O woniino jaagorgal leydi, miniraaji e doole leydi e hitaande 1954, e hitaande 1959, o woni jaagorgal leydi e geɗe Lagos. E hitaande 1960, o waɗaa jaagorgal ndeenka leydi Nijeer. Jaagorgal ko feewti e ndeenka Ribadu hoosi ministaajo defansiyoŋ nde lesdi ndi heɓi hoore mum nder hitaande 1960. Laamu maako ɗon laara ɓesdugo semmbe limngal konu, ɓesdugo kuuɗe konu, ɓamtugo konu ndiyam cukalel e sosde konu aeroportu Naajeeriya. O mahii kadi, o feewnitii cuuɗi konu e nder leydi ndii kala. Gollodiiɓe makko ina keewi innirde mo "doole doole". O timmini Naajeeriyaaku Konu Naajeeriya. O limtaama nder ministaajo defense ɓurduɗo nder lesdi Naajeeriya. Ñalnde 1 lewru Mbooy hitaande 1965, o fotnoo teddineede e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Abubakar Tafawa Balewa (1912-66) e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Ahmadu Bello (1909-66) e medayuuji kaŋŋe ɗi njuɓɓudi Usmamiya to Kaduna. O sankii ko subaka ñalnde heen, omo yahra e duuɓi 55. Sikke alaa, Alhaji Ribadu ko neɗɗo toowɗo. To Lagos o laati cukko hooreejo lesdi nder ko woni fuu so wonaa innde - bee laamu ɓurduɗum Abubakar ngam tokkugo maako ɓurduɗum semmbe nder diiwal Fuunaange. Heewɓe kadi ina cikki wonde omo ƴattoo Sardauna - ina wiya wonde o ‘jogii hujjaaji ɗi o huutortoo so ina haani ngam hollirde wonde dewal Sardauna e Lislaam ko fenaande’ - e noon o waawi jogaade batte keewɗe e dow gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii .Nde o woni jaagorɗo ko feewti e ndeenka leydi Naajeeriya, Ribadu ardii konu leydi Naajeeriya, konu ndiyam e kadi sosde konu leydi Naajeeriya. O sosi fedde gollorɗe defansiyoŋ to Kaduna, Akademi defansiyoŋ Naajeeriya to Kaduna e Squadron Recce ɗiɗaɓo to Abeokuta. Annduɓe e daartiyankooɓe heewɓe ina cikki haa hannde wonde so Ribadu wuuriino, kuudetaa konu lewru Yarkomaa 1966 waawataano waɗde. Hoɗorde Ribadu laawɗunde ɓaawo man laati nder suudu Dodan, koɗorde laamu laamiiɓe konu Naajeeriya gila 1967 haa 1991. Tuugnorgal mjcb8g735pulpyebjtmkmnp92f9mfhe 175150 175149 2026-06-21T11:30:28Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175150 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mahmudu Ribadu''' (1909 – 1 Bowte 1965) ko dawriyanke Naajeeriya, kanko woni jaagorde ndeenka gadano caggal jeytaare leydi Naajeeriya. Ɓiɗɗo hooreejo diiwaan ummoriiɗo diiwaan Balala to Adamawa, o janngi ko e duɗal Qur’aana hade makko yahde duɗal hakkundeewal Yola ngam jaŋde ganndal. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ribadu jibinaa ko e wuro Ribadu, diiwaan Adamawa ɓooyɗo. Kanko woni ɓii Ardo Hamza hooreejo Diiwaan Balala e Adda Wuro ɓii Alkali Hamman Joda mo Yola. Kanko woni mawniiko gonnooɗo debbo ardiiɗo leydi Naajeeriya Aisha Buhari. O fuɗɗii jaŋde ko e les njiimaandi Liman Yahaya, ganndo lislaam. Ndeen o naati duɗal hakkundeewal Yola tuggi 1920 haa 1926. Nde o woni to Yola, o heɓi jaŋde keeriinde e les njiimaandi ofisee koloñaal. Caggal ɗuum, o woni jannginoowo to duɗal makko alma mater, duɗal hakkundeewal Yola. O waɗtaa keso to laamu leydi Yola e hitaande 1931. Nde baaba makko sankii e lewru oktoobar 1936, Ribadu wonti hooreejo diiwaan Balala. E hitaande 1946, o yahi caggal leydi e bursi ummoraade e British Council ngam janngude laamu nokkuuji. Hono no won e gollodiiɓe makko tawtoranooɓe bursi oo, caggal nde o arti, o naftorii golle politik ngenndi ndii, o toɗɗaa tergal e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1947, o suɓaama kadi e hitaande 1951. E hitaande 1948, o golliima e komite civil the senior Nigerian kugal. Hitaande woore ɓaawo man, o laati tergal nder hukuuma ndemri lesdi Naajeeriya nden o huwi nder hukuuma nyaamdu lesdi Naajeeriya. E hitaande 1950, o woniino nulaaɗo e batu ƴeewndo doosɗe leydi to Ibadan.[citation needed] Golle politik E hitaande 1952, o waɗtaa jaagorgal ko feewti e jawdi leydi e nder Diiso jaagorɗe leydi ndii. E hitaande 1954, o suɓaama cukko hooreejo NPC ɗiɗaɓo, o warti hooreejo tataɓo lesdi Naajeeriya ɓaawo Ahmadu Bello, hooreejo NPC e Tafawa Balewa, cukko hooreejo arandeejo NPC. O woniino jaagorgal leydi, miniraaji e doole leydi e hitaande 1954, e hitaande 1959, o woni jaagorgal leydi e geɗe Lagos. E hitaande 1960, o waɗaa jaagorgal ndeenka leydi Nijeer. Jaagorgal ko feewti e ndeenka Ribadu hoosi ministaajo defansiyoŋ nde lesdi ndi heɓi hoore mum nder hitaande 1960. Laamu maako ɗon laara ɓesdugo semmbe limngal konu, ɓesdugo kuuɗe konu, ɓamtugo konu ndiyam cukalel e sosde konu aeroportu Naajeeriya. O mahii kadi, o feewnitii cuuɗi konu e nder leydi ndii kala. Gollodiiɓe makko ina keewi innirde mo "doole doole". O timmini Naajeeriyaaku Konu Naajeeriya. O limtaama nder ministaajo defense ɓurduɗo nder lesdi Naajeeriya. Ñalnde 1 lewru Mbooy hitaande 1965, o fotnoo teddineede e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Abubakar Tafawa Balewa (1912-66) e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Ahmadu Bello (1909-66) e medayuuji kaŋŋe ɗi njuɓɓudi Usmamiya to Kaduna. O sankii ko subaka ñalnde heen, omo yahra e duuɓi 55. Sikke alaa, Alhaji Ribadu ko neɗɗo toowɗo. To Lagos o laati cukko hooreejo lesdi nder ko woni fuu so wonaa innde - bee laamu ɓurduɗum Abubakar ngam tokkugo maako ɓurduɗum semmbe nder diiwal Fuunaange. Heewɓe kadi ina cikki wonde omo ƴattoo Sardauna - ina wiya wonde o ‘jogii hujjaaji ɗi o huutortoo so ina haani ngam hollirde wonde dewal Sardauna e Lislaam ko fenaande’ - e noon o waawi jogaade batte keewɗe e dow gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii .Nde o woni jaagorɗo ko feewti e ndeenka leydi Naajeeriya, Ribadu ardii konu leydi Naajeeriya, konu ndiyam e kadi sosde konu leydi Naajeeriya. O sosi fedde gollorɗe defansiyoŋ to Kaduna, Akademi defansiyoŋ Naajeeriya to Kaduna e Squadron Recce ɗiɗaɓo to Abeokuta. Annduɓe e daartiyankooɓe heewɓe ina cikki haa hannde wonde so Ribadu wuuriino, kuudetaa konu lewru Yarkomaa 1966 waawataano waɗde. Hoɗorde Ribadu laawɗunde ɓaawo man laati nder suudu Dodan, koɗorde laamu laamiiɓe konu Naajeeriya gila 1967 haa 1991. Tuugnorgal 3pftgqnf5dy5v2fy5y8awrxc3udf3dc 175151 175150 2026-06-21T11:31:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175151 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mahmudu Ribadu''' (1909 – 1 Bowte 1965) ko dawriyanke Naajeeriya, kanko woni jaagorde ndeenka gadano caggal jeytaare leydi Naajeeriya. Ɓiɗɗo hooreejo diiwaan ummoriiɗo diiwaan Balala to Adamawa, o janngi ko e duɗal Qur’aana hade makko yahde duɗal hakkundeewal Yola ngam jaŋde ganndal. == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ribadu jibinaa ko e wuro Ribadu, diiwaan Adamawa ɓooyɗo. Kanko woni ɓii Ardo Hamza hooreejo Diiwaan Balala e Adda Wuro ɓii Alkali Hamman Joda mo Yola. Kanko woni mawniiko gonnooɗo debbo ardiiɗo leydi Naajeeriya Aisha Buhari. O fuɗɗii jaŋde ko e les njiimaandi Liman Yahaya, ganndo lislaam. Ndeen o naati duɗal hakkundeewal Yola tuggi 1920 haa 1926. Nde o woni to Yola, o heɓi jaŋde keeriinde e les njiimaandi ofisee koloñaal. Caggal ɗuum, o woni jannginoowo to duɗal makko alma mater, duɗal hakkundeewal Yola. O waɗtaa keso to laamu leydi Yola e hitaande 1931. Nde baaba makko sankii e lewru oktoobar 1936, Ribadu wonti hooreejo diiwaan Balala. E hitaande 1946, o yahi caggal leydi e bursi ummoraade e British Council ngam janngude laamu nokkuuji. Hono no won e gollodiiɓe makko tawtoranooɓe bursi oo, caggal nde o arti, o naftorii golle politik ngenndi ndii, o toɗɗaa tergal e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1947, o suɓaama kadi e hitaande 1951. E hitaande 1948, o golliima e komite civil the senior Nigerian kugal. Hitaande woore ɓaawo man, o laati tergal nder hukuuma ndemri lesdi Naajeeriya nden o huwi nder hukuuma nyaamdu lesdi Naajeeriya. E hitaande 1950, o woniino nulaaɗo e batu ƴeewndo doosɗe leydi to Ibadan.[citation needed] == Golle politik == E hitaande 1952, o waɗtaa jaagorgal ko feewti e jawdi leydi e nder Diiso jaagorɗe leydi ndii. E hitaande 1954, o suɓaama cukko hooreejo NPC ɗiɗaɓo, o warti hooreejo tataɓo lesdi Naajeeriya ɓaawo Ahmadu Bello, hooreejo NPC e Tafawa Balewa, cukko hooreejo arandeejo NPC. O woniino jaagorgal leydi, miniraaji e doole leydi e hitaande 1954, e hitaande 1959, o woni jaagorgal leydi e geɗe Lagos. E hitaande 1960, o waɗaa jaagorgal ndeenka leydi Nijeer. == Jaagorgal ko feewti e ndeenka == Ribadu hoosi ministaajo defansiyoŋ nde lesdi ndi heɓi hoore mum nder hitaande 1960. Laamu maako ɗon laara ɓesdugo semmbe limngal konu, ɓesdugo kuuɗe konu, ɓamtugo konu ndiyam cukalel e sosde konu aeroportu Naajeeriya. O mahii kadi, o feewnitii cuuɗi konu e nder leydi ndii kala. Gollodiiɓe makko ina keewi innirde mo "doole doole". O timmini Naajeeriyaaku Konu Naajeeriya. O limtaama nder ministaajo defense ɓurduɗo nder lesdi Naajeeriya. Ñalnde 1 lewru Mbooy hitaande 1965, o fotnoo teddineede e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Abubakar Tafawa Balewa (1912-66) e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Ahmadu Bello (1909-66) e medayuuji kaŋŋe ɗi njuɓɓudi Usmamiya to Kaduna. O sankii ko subaka ñalnde heen, omo yahra e duuɓi 55. Sikke alaa, Alhaji Ribadu ko neɗɗo toowɗo. To Lagos o laati cukko hooreejo lesdi nder ko woni fuu so wonaa innde - bee laamu ɓurduɗum Abubakar ngam tokkugo maako ɓurduɗum semmbe nder diiwal Fuunaange. Heewɓe kadi ina cikki wonde omo ƴattoo Sardauna - ina wiya wonde o ‘jogii hujjaaji ɗi o huutortoo so ina haani ngam hollirde wonde dewal Sardauna e Lislaam ko fenaande’ - e noon o waawi jogaade batte keewɗe e dow gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii .Nde o woni jaagorɗo ko feewti e ndeenka leydi Naajeeriya, Ribadu ardii konu leydi Naajeeriya, konu ndiyam e kadi sosde konu leydi Naajeeriya. O sosi fedde gollorɗe defansiyoŋ to Kaduna, Akademi defansiyoŋ Naajeeriya to Kaduna e Squadron Recce ɗiɗaɓo to Abeokuta. Annduɓe e daartiyankooɓe heewɓe ina cikki haa hannde wonde so Ribadu wuuriino, kuudetaa konu lewru Yarkomaa 1966 waawataano waɗde. Hoɗorde Ribadu laawɗunde ɓaawo man laati nder suudu Dodan, koɗorde laamu laamiiɓe konu Naajeeriya gila 1967 haa 1991. == Tuugnorgal == mux1ctmnqrwcud49ih21mk4d57o88w0 175152 175151 2026-06-21T11:32:58Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175152 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mahmudu Ribadu''' (1909 – 1 Bowte 1965) ko dawriyanke Naajeeriya, kanko woni jaagorde ndeenka gadano caggal jeytaare leydi Naajeeriya. Ɓiɗɗo hooreejo diiwaan ummoriiɗo diiwaan Balala to Adamawa, o janngi ko e duɗal Qur’aana hade makko yahde duɗal hakkundeewal Yola ngam jaŋde ganndal.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=YkEOAQAAMAAJ|title=Makers of Modern Africa Know Africa|author1=Raph Uwechue|page=653|publisher=Africa Journal Limited (University of Michigan)|year=1991|isbn=978-0-903274-18-0}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TAMb6kEvdWUC&pg=PA339|page=339|title=Merger Politics of Nigeria and Surge of Sectarian Violence|author=James Ohwofasa Akpeninor|publisher=AuthorHouse|year=2013|isbn=9781467881722}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ribadu jibinaa ko e wuro Ribadu, diiwaan Adamawa ɓooyɗo. Kanko woni ɓii Ardo Hamza hooreejo Diiwaan Balala e Adda Wuro ɓii Alkali Hamman Joda mo Yola. Kanko woni mawniiko gonnooɗo debbo ardiiɗo leydi Naajeeriya Aisha Buhari. O fuɗɗii jaŋde ko e les njiimaandi Liman Yahaya, ganndo lislaam. Ndeen o naati duɗal hakkundeewal Yola tuggi 1920 haa 1926. Nde o woni to Yola, o heɓi jaŋde keeriinde e les njiimaandi ofisee koloñaal. Caggal ɗuum, o woni jannginoowo to duɗal makko alma mater, duɗal hakkundeewal Yola. O waɗtaa keso to laamu leydi Yola e hitaande 1931. Nde baaba makko sankii e lewru oktoobar 1936, Ribadu wonti hooreejo diiwaan Balala. E hitaande 1946, o yahi caggal leydi e bursi ummoraade e British Council ngam janngude laamu nokkuuji. Hono no won e gollodiiɓe makko tawtoranooɓe bursi oo, caggal nde o arti, o naftorii golle politik ngenndi ndii, o toɗɗaa tergal e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1947, o suɓaama kadi e hitaande 1951. E hitaande 1948, o golliima e komite civil the senior Nigerian kugal. Hitaande woore ɓaawo man, o laati tergal nder hukuuma ndemri lesdi Naajeeriya nden o huwi nder hukuuma nyaamdu lesdi Naajeeriya. E hitaande 1950, o woniino nulaaɗo e batu ƴeewndo doosɗe leydi to Ibadan.[citation needed] == Golle politik == E hitaande 1952, o waɗtaa jaagorgal ko feewti e jawdi leydi e nder Diiso jaagorɗe leydi ndii. E hitaande 1954, o suɓaama cukko hooreejo NPC ɗiɗaɓo, o warti hooreejo tataɓo lesdi Naajeeriya ɓaawo Ahmadu Bello, hooreejo NPC e Tafawa Balewa, cukko hooreejo arandeejo NPC. O woniino jaagorgal leydi, miniraaji e doole leydi e hitaande 1954, e hitaande 1959, o woni jaagorgal leydi e geɗe Lagos. E hitaande 1960, o waɗaa jaagorgal ndeenka leydi Nijeer. == Jaagorgal ko feewti e ndeenka == Ribadu hoosi ministaajo defansiyoŋ nde lesdi ndi heɓi hoore mum nder hitaande 1960. Laamu maako ɗon laara ɓesdugo semmbe limngal konu, ɓesdugo kuuɗe konu, ɓamtugo konu ndiyam cukalel e sosde konu aeroportu Naajeeriya. O mahii kadi, o feewnitii cuuɗi konu e nder leydi ndii kala. Gollodiiɓe makko ina keewi innirde mo "doole doole". O timmini Naajeeriyaaku Konu Naajeeriya. O limtaama nder ministaajo defense ɓurduɗo nder lesdi Naajeeriya. Ñalnde 1 lewru Mbooy hitaande 1965, o fotnoo teddineede e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Abubakar Tafawa Balewa (1912-66) e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Ahmadu Bello (1909-66) e medayuuji kaŋŋe ɗi njuɓɓudi Usmamiya to Kaduna. O sankii ko subaka ñalnde heen, omo yahra e duuɓi 55. Sikke alaa, Alhaji Ribadu ko neɗɗo toowɗo. To Lagos o laati cukko hooreejo lesdi nder ko woni fuu so wonaa innde - bee laamu ɓurduɗum Abubakar ngam tokkugo maako ɓurduɗum semmbe nder diiwal Fuunaange. Heewɓe kadi ina cikki wonde omo ƴattoo Sardauna - ina wiya wonde o ‘jogii hujjaaji ɗi o huutortoo so ina haani ngam hollirde wonde dewal Sardauna e Lislaam ko fenaande’ - e noon o waawi jogaade batte keewɗe e dow gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii .Nde o woni jaagorɗo ko feewti e ndeenka leydi Naajeeriya, Ribadu ardii konu leydi Naajeeriya, konu ndiyam e kadi sosde konu leydi Naajeeriya. O sosi fedde gollorɗe defansiyoŋ to Kaduna, Akademi defansiyoŋ Naajeeriya to Kaduna e Squadron Recce ɗiɗaɓo to Abeokuta. Annduɓe e daartiyankooɓe heewɓe ina cikki haa hannde wonde so Ribadu wuuriino, kuudetaa konu lewru Yarkomaa 1966 waawataano waɗde. Hoɗorde Ribadu laawɗunde ɓaawo man laati nder suudu Dodan, koɗorde laamu laamiiɓe konu Naajeeriya gila 1967 haa 1991. == Tuugnorgal == 2xt9wwx8st0c1h093docxug8qlw3wpc 175153 175152 2026-06-21T11:35:38Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175153 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Mahmudu Ribadu''' (1909 – 1 Bowte 1965) ko dawriyanke Naajeeriya, kanko woni jaagorde ndeenka gadano caggal jeytaare leydi Naajeeriya. Ɓiɗɗo hooreejo diiwaan ummoriiɗo diiwaan Balala to Adamawa, o janngi ko e duɗal Qur’aana hade makko yahde duɗal hakkundeewal Yola ngam jaŋde ganndal.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=YkEOAQAAMAAJ|title=Makers of Modern Africa Know Africa|author1=Raph Uwechue|page=653|publisher=Africa Journal Limited (University of Michigan)|year=1991|isbn=978-0-903274-18-0}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=TAMb6kEvdWUC&pg=PA339|page=339|title=Merger Politics of Nigeria and Surge of Sectarian Violence|author=James Ohwofasa Akpeninor|publisher=AuthorHouse|year=2013|isbn=9781467881722}}</ref> == Nguurndam e jaŋde puɗɗagol == Ribadu jibinaa ko e wuro Ribadu, diiwaan Adamawa ɓooyɗo. Kanko woni ɓii Ardo Hamza hooreejo Diiwaan Balala e Adda Wuro ɓii Alkali Hamman Joda mo Yola. Kanko woni mawniiko gonnooɗo debbo ardiiɗo leydi Naajeeriya Aisha Buhari. O fuɗɗii jaŋde ko e les njiimaandi Liman Yahaya, ganndo lislaam. Ndeen o naati duɗal hakkundeewal Yola tuggi 1920 haa 1926. Nde o woni to Yola, o heɓi jaŋde keeriinde e les njiimaandi ofisee koloñaal. Caggal ɗuum, o woni jannginoowo to duɗal makko alma mater, duɗal hakkundeewal Yola. O waɗtaa keso to laamu leydi Yola e hitaande 1931. Nde baaba makko sankii e lewru oktoobar 1936, Ribadu wonti hooreejo diiwaan Balala. E hitaande 1946, o yahi caggal leydi e bursi ummoraade e British Council ngam janngude laamu nokkuuji. Hono no won e gollodiiɓe makko tawtoranooɓe bursi oo, caggal nde o arti, o naftorii golle politik ngenndi ndii, o toɗɗaa tergal e suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 1947, o suɓaama kadi e hitaande 1951. E hitaande 1948, o golliima e komite civil the senior Nigerian kugal. Hitaande woore ɓaawo man, o laati tergal nder hukuuma ndemri lesdi Naajeeriya nden o huwi nder hukuuma nyaamdu lesdi Naajeeriya. E hitaande 1950, o woniino nulaaɗo e batu ƴeewndo doosɗe leydi to Ibadan.[citation needed] == Golle politik == E hitaande 1952, o waɗtaa jaagorgal ko feewti e jawdi leydi e nder Diiso jaagorɗe leydi ndii. E hitaande 1954, o suɓaama cukko hooreejo NPC ɗiɗaɓo, o warti hooreejo tataɓo lesdi Naajeeriya ɓaawo Ahmadu Bello, hooreejo NPC e Tafawa Balewa, cukko hooreejo arandeejo NPC. O woniino jaagorgal leydi, miniraaji e doole leydi e hitaande 1954, e hitaande 1959, o woni jaagorgal leydi e geɗe Lagos. E hitaande 1960, o waɗaa jaagorgal ndeenka leydi Nijeer.<ref name="Abba">{{cite book|last=Abba|first=Isa Alkali|title=Mahmudu Ribadu : a statesman and Nigeria's first Minister of Defence|year=1989|publisher=Arewa House, Centre for Research and Historical Documentation, [[Ahmadu Bello University]]|location=Kaduna|page=12|isbn=9783077902}}</ref> He is the grandfather of former Nigerian first lady [[Aisha Buhari]]. He started studies under the tutelage of Liman Yahaya, an Islamic scholar.<ref>Abba. P. 13</ref> He then attended Yola Middle School from 1920 to 1926. While in Yola, he received private tutorship under a colonial officer. Afterwards, he was a teacher at his alma mater, Yola middle school. He was made a treasurer at the Yola Native Authority in 1931. On the death of his father in October 1936, Ribadu became the district head of Balala.<ref>Abba. P. 17</ref><ref>Abba. P. 39</ref> == Jaagorgal ko feewti e ndeenka == Ribadu hoosi ministaajo defansiyoŋ nde lesdi ndi heɓi hoore mum nder hitaande 1960. Laamu maako ɗon laara ɓesdugo semmbe limngal konu, ɓesdugo kuuɗe konu, ɓamtugo konu ndiyam cukalel e sosde konu aeroportu Naajeeriya. O mahii kadi, o feewnitii cuuɗi konu e nder leydi ndii kala. Gollodiiɓe makko ina keewi innirde mo "doole doole". O timmini Naajeeriyaaku Konu Naajeeriya. O limtaama nder ministaajo defense ɓurduɗo nder lesdi Naajeeriya. Ñalnde 1 lewru Mbooy hitaande 1965, o fotnoo teddineede e gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Abubakar Tafawa Balewa (1912-66) e juuɗe gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii e oon sahaa, hono Sir Ahmadu Bello (1909-66) e medayuuji kaŋŋe ɗi njuɓɓudi Usmamiya to Kaduna. O sankii ko subaka ñalnde heen, omo yahra e duuɓi 55. Sikke alaa, Alhaji Ribadu ko neɗɗo toowɗo. To Lagos o laati cukko hooreejo lesdi nder ko woni fuu so wonaa innde - bee laamu ɓurduɗum Abubakar ngam tokkugo maako ɓurduɗum semmbe nder diiwal Fuunaange. Heewɓe kadi ina cikki wonde omo ƴattoo Sardauna - ina wiya wonde o ‘jogii hujjaaji ɗi o huutortoo so ina haani ngam hollirde wonde dewal Sardauna e Lislaam ko fenaande’ - e noon o waawi jogaade batte keewɗe e dow gardiiɗo jaagorɗe leydi ndii .Nde o woni jaagorɗo ko feewti e ndeenka leydi Naajeeriya, Ribadu ardii konu leydi Naajeeriya, konu ndiyam e kadi sosde konu leydi Naajeeriya. O sosi fedde gollorɗe defansiyoŋ to Kaduna, Akademi defansiyoŋ Naajeeriya to Kaduna e Squadron Recce ɗiɗaɓo to Abeokuta. Annduɓe e daartiyankooɓe heewɓe ina cikki haa hannde wonde so Ribadu wuuriino, kuudetaa konu lewru Yarkomaa 1966 waawataano waɗde. Hoɗorde Ribadu laawɗunde ɓaawo man laati nder suudu Dodan, koɗorde laamu laamiiɓe konu Naajeeriya gila 1967 haa 1991. == Tuugnorgal == 9p4fijywqh9kdfg5dmnu863xgvh0iac John Randle (physician) 0 42308 175154 2026-06-21T11:40:39Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175154 wikitext text/x-wiki John Randle (1 feebariyee 1855 – 27 feebariyee 1928) ko doktoor Siyeraa Leyoon, golloowo e politik to Lagos, caggal ɗuum wonti leydi Nijeer caggal nde Biritaan hawri e hitaande 1914, e jamaanu koloñaal. O jibinaa ko to leydi Siyeraa Leyoon, o jeyaa ko e Afriknaaɓe hirnaange adanɓe heɓde seedantaagal safroowo to leydi Angalteer. Nde o arti o golliima e sarwiis safaara koloñaal Lagos ko juuti, caggal ɗuum o yalti sabu diisnondiral, o mahi heen nokku keeriiɗo, o safrirta Oropnaaɓe e Afriknaaɓe fof. O wondi e sosɓe Dental Leñol e hitaande 1908, fedde politik nde sahaa e sahaa fof ina luulndii peeje laamu. E nder wolde adunaare adannde (1914-18) o woniino koolaaɗo e laamu Biritaan. E nder politik caggal wolde, Dental Yimɓe (Union des Peoples Conservatives) wonaano ƴaañoowo mawɗo e lannda Demokaraasi Ngenndiijo ɓurɗo radikal. Duuɓi gadani John Randle jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1855. Baaba makko, Thomas Randle, ko maccuɗo rimɗinaaɗo, ummoriiɗo wuro Oyo to bannge worgo ko wiyetee hannde leydi Nijeer. Baaba makko caggal ɗuum ummiima Lagos, o sosi njulaagu nguu, hono haberdasher. Jibinannde Randle to Regent, Siyeraa Leyoon ko nokku jiyaaɓe rimɗinaaɓe ummoriiɓe nokkuuji keewɗi e nder Afrik hirnaange haa e Mosammbik. O janngi ko e duɗal misiyoŋaaji to wuro ngo, caggal ɗuum o janngi to duɗal grammar Sosiyetee misiyoŋaaji Eklesiya to Freetown. O wonti "dispenser" to opitaal koloñaal e hitaande 1874. O ummii o fayi Accra, ndeen to Gold Coast, ɗo o dañi ngalu keewngu ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh to Ecosse hakkunde 1884 e 1888, o heɓi njeenaari kaŋŋe e materia medica. Randle e banndiiko janngoowo Obadiah Johnson keɓii golle e hitaande 1889, ko ballondiral e seppooji koloñaal to opitaal koloñaal Lagos. E oon sahaa gooto, Randle ina golloroo e keewal, ina safra ko ɓuri heewde e yeeyooɓe Oropnaaɓe to Lagos, haa teeŋti noon e Almaañnaaɓe. E lewru noowammbar 1890, Randle resi debbo biyeteeɗo Victoria. Baaba debbo makko ko alɗuɗo biyeteeɗo James Pinson Labulo Davies, yumma makko ko Sarah Forbes Bonetta, laamɗo debbo Yoruba mo laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria yuɓɓini ngam ƴettude e jannginde ɗum e njoɓdi laamɗo debbo oo. Laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria rokkiino Matilda Davies innde Victoria nde o lootaa, o rokki mo njoɓdi £40 ngam nguurndam makko, o rokki mo kadi set lootgol kaŋŋe tiiɗɗo baptisma ɓiy Randle biyeteeɗo Romanes Adewale. Randle woppi golle koloñaal e hitaande 1892. O mettini heen no feewi nde tawnoo ko o Afriknaajo, o rokkaama fotde feccere njoɓdi Oropnaajo jogiiɗo heblo ngoo, kadi omo ɗaɓɓiree golle doktoor e nokkuuji woɗɗuɗi Lagos. Gilbert Thomas Carter, guwerneer Lagos e hitaande 1891–97, wiyi e deƴƴere makko : « humpito am ɓennungo e safrooɓe jeyaaɓe e leydi ndii ... hirjinaani mi waɗde hoolaare mawnde e mbaawka maɓɓe e ngalɗoo gollal ... » Randle woppi deƴƴere mum, kono o naamndii yo o ɓeyde njoɓdi makko haa £500 hitaande kala. Randle woppitaama e golle ɗee e lewru suwee 1893 sabu mum salaade waɗde njilluuji e golle mum to nokku konu Angalteer to Ijebu Ode. O waɗti hoore makko e golle safaara keeriiɗo, ɗo o dañi heen nafoore mawnde. O gollorii ko ñawɓe ummoriiɓe e kala tolnooji renndo, o rokki miskineeɓe safaara tawa njoɓaani. Randle dañii nafoore e safrude ñawu nguu e ñawu nguu. 8f51ayxptisfwlgsbkk4iy9uw2bp648 175155 175154 2026-06-21T11:44:55Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175155 wikitext text/x-wiki John Randle (1 feebariyee 1855 – 27 feebariyee 1928) ko doktoor Siyeraa Leyoon, golloowo e politik to Lagos, caggal ɗuum wonti leydi Nijeer caggal nde Biritaan hawri e hitaande 1914, e jamaanu koloñaal. O jibinaa ko to leydi Siyeraa Leyoon, o jeyaa ko e Afriknaaɓe hirnaange adanɓe heɓde seedantaagal safroowo to leydi Angalteer. Nde o arti o golliima e sarwiis safaara koloñaal Lagos ko juuti, caggal ɗuum o yalti sabu diisnondiral, o mahi heen nokku keeriiɗo, o safrirta Oropnaaɓe e Afriknaaɓe fof. O wondi e sosɓe Dental Leñol e hitaande 1908, fedde politik nde sahaa e sahaa fof ina luulndii peeje laamu. E nder wolde adunaare adannde (1914-18) o woniino koolaaɗo e laamu Biritaan. E nder politik caggal wolde, Dental Yimɓe (Union des Peoples Conservatives) wonaano ƴaañoowo mawɗo e lannda Demokaraasi Ngenndiijo ɓurɗo radikal. Duuɓi gadani John Randle jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1855. Baaba makko, Thomas Randle, ko maccuɗo rimɗinaaɗo, ummoriiɗo wuro Oyo to bannge worgo ko wiyetee hannde leydi Nijeer. Baaba makko caggal ɗuum ummiima Lagos, o sosi njulaagu nguu, hono haberdasher. Jibinannde Randle to Regent, Siyeraa Leyoon ko nokku jiyaaɓe rimɗinaaɓe ummoriiɓe nokkuuji keewɗi e nder Afrik hirnaange haa e Mosammbik. O janngi ko e duɗal misiyoŋaaji to wuro ngo, caggal ɗuum o janngi to duɗal grammar Sosiyetee misiyoŋaaji Eklesiya to Freetown. O wonti "dispenser" to opitaal koloñaal e hitaande 1874. O ummii o fayi Accra, ndeen to Gold Coast, ɗo o dañi ngalu keewngu ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh to Ecosse hakkunde 1884 e 1888, o heɓi njeenaari kaŋŋe e materia medica. Randle e banndiiko janngoowo Obadiah Johnson keɓii golle e hitaande 1889, ko ballondiral e seppooji koloñaal to opitaal koloñaal Lagos. E oon sahaa gooto, Randle ina golloroo e keewal, ina safra ko ɓuri heewde e yeeyooɓe Oropnaaɓe to Lagos, haa teeŋti noon e Almaañnaaɓe. E lewru noowammbar 1890, Randle resi debbo biyeteeɗo Victoria. Baaba debbo makko ko alɗuɗo biyeteeɗo James Pinson Labulo Davies, yumma makko ko Sarah Forbes Bonetta, laamɗo debbo Yoruba mo laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria yuɓɓini ngam ƴettude e jannginde ɗum e njoɓdi laamɗo debbo oo. Laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria rokkiino Matilda Davies innde Victoria nde o lootaa, o rokki mo njoɓdi £40 ngam nguurndam makko, o rokki mo kadi set lootgol kaŋŋe tiiɗɗo baptisma ɓiy Randle biyeteeɗo Romanes Adewale. Randle woppi golle koloñaal e hitaande 1892. O mettini heen no feewi nde tawnoo ko o Afriknaajo, o rokkaama fotde feccere njoɓdi Oropnaajo jogiiɗo heblo ngoo, kadi omo ɗaɓɓiree golle doktoor e nokkuuji woɗɗuɗi Lagos. Gilbert Thomas Carter, guwerneer Lagos e hitaande 1891–97, wiyi e deƴƴere makko : « humpito am ɓennungo e safrooɓe jeyaaɓe e leydi ndii ... hirjinaani mi waɗde hoolaare mawnde e mbaawka maɓɓe e ngalɗoo gollal ... » Randle woppi deƴƴere mum, kono o naamndii yo o ɓeyde njoɓdi makko haa £500 hitaande kala. Randle woppitaama e golle ɗee e lewru suwee 1893 sabu mum salaade waɗde njilluuji e golle mum to nokku konu Angalteer to Ijebu Ode. O waɗti hoore makko e golle safaara keeriiɗo, ɗo o dañi heen nafoore mawnde. O gollorii ko ñawɓe ummoriiɓe e kala tolnooji renndo, o rokki miskineeɓe safaara tawa njoɓaani. Randle dañii nafoore e safrude ñawu nguu e ñawu nguu. Politik ko adii wolde Randle heɓi leydi mawndi to Lagos, e geɗal mawngal to Banke Afrik worgo Angalteer. O naati e politik Koloni Lagos. E hitaande 1890 Randle wonnoo ko tergal goomu nodduɗo jannginoowo pan-Afrik, jaayndiyanke e politik biyeteeɗo Edward Wilmot Blyden to Lagos ngam wallitde ɓe e luural maɓɓe e Misiyoŋ Niiseer, ɗo ko ɓuri heewde e jaagorɗe Afrik ngoppitaa ko ɓooyaani koo sabu dalillaaji njiyaagu peeñɗi. Ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1891, e batu ngu guwerneer Korneliyus Alfred Moloney tawtoraama, Blyden hollitii wonde Eklesiya Afriknaajo keeriiɗo, tawi ko Biskop Samuel Ajayi Crowther woni hooreejo mum. Ina gasa tawa Randle ina wallitnoo jaayndiyanke biyeteeɗo John Payne Jackson nde o sosi jaaynde wiyeteende Lagos Weekly Record e hitaande 1891. E hitaande 1899, guwerneer Sir William MacGregor waɗi Randle « tergal joofngal » e Diiso sarɗiiji. E hitaande 1908 Randle e Dr. Orisadipe Obasa sosnoo Dental Yimɓe, udditanaa hoɗɓe Lagos e kala diineeji e leƴƴi. Dental yimɓe ko fedde politik wonaa lannda politik. Terɗe teeŋtuɗe Dental Yimɓe ko wonaa Randle e Obasa ina njeyaa heen, ko wayi no Sir Kitoye Ajasa, Dr Richard Akinwande Savage e Sir Adeyemo Alakija. Dental ngal haɓii e kuulal ngal ɓe mbiyi ina addana Oropnaaɓe tan ndiyam tuubaaji. E hitaande 1911 terɗe Dental Yimɓe njilliima e nder leydi Yoruba ngam haɓaade eɓɓaande guwerneer Frederick Lugard ngam bayyinde leydi ndii fof ko jeyi laamu. Ina gasa tawa Randle e Obasa njahiino to Londres ngam ƴattaade haala mum en. Laamu ngu woppii eɓɓaande ndee. Ko adii wolde adunaare adannde (1914-18) Richard Akinwande Savage e Casely Hayford ɓami Randle ngam waɗde batu hirnaange Afrik. O weltiima e miijo ngoo, o suɓaama hooreejo goomu Lagos ngam yuɓɓinde batu nguu e hitaande 1915. Alaa ko waawi waɗeede e nder wolde nde. Hare adunaare adannde Nde wolde fuɗɗi, Randle laati hooreejo hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, ɗi ɗon fooɗa hakkiilo ngam Naajeeriya’en huuwooɓe haa lesdi feere ɓe annda, nden boo ɓe keɓa ko ɓe mari haaje. E hitaande 1915 Lugard kadi etinooma naatnude Taƴre Ndiyam e nder Lagos, o tuumi Dental Leñol ngal ko fitinaaji e "kulhuli agitaasiyoŋ."Mawɗo Imaam (Lemomu) Lagos ina wallitnoo taƴre ndiyam, hono no Alli Balogun, juulɗo alɗuɗo jokkondirɗo e Randle nii. Dental yimɓe woppii caggal, naamndii tan ko "toɓɓere nde wonaa ɓurtunde". Sabu ngool kapitulaasiyoŋ Dental Leñol ngol dañii ballal e elite Lagos. Hono no Afrik hirnaange woɗɓe nii, Randle ina jokki hare ndee, hay so tawii won heen mballaani ɗum. O winndi e maɓɓe, . e ɗii duuɓi cakkitiiɗi njuɓɓudi laamu ... rokkaani ɓesngu nguu wellitaare timmunde. Yimɓe ina njiyra laamu nguu ina jokki e nafoore mum en. Kono, no ɗum wayi mettude fof, woto njejjiten doosgal ɓurngal yaajde wonde ko en ɓiɓɓe leydi Laamu Biritaan." Caggal wolde Caggal wolde nde Randle e Orisadipe Obasa cosi fedde wiyeteende Reform Club, nde ƴetti nafoore politik e jaŋde. Ɗum wayi ko no jokkondire Dental Leñol e innde woɗnde nii. E hitaande 1920 Randle toɗɗaa gooto e cukko-patron fedde sehilaaɓe Siyeraa Leyoon to Lagos. O mahii jumaa e duɗe ɗiɗi e nder wuro makko Regent, o rokki kaalis ngam mahde suudu ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, Siyeraa Leyoon e wallitde janngingol ganndal toon.Koolol Pan-Afrik ngol yuɓɓinaama to Accra e hitaande 1920, ngol udditi Goomu Ngenndiijo Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). Oon sahaa Randle e Savage ndartiima, Randle tawtoraaka batu nguu. hvn4rwmdcprpm8tjjbh4spysjppcbbc 175156 175155 2026-06-21T11:48:54Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175156 wikitext text/x-wiki John Randle (1 feebariyee 1855 – 27 feebariyee 1928) ko doktoor Siyeraa Leyoon, golloowo e politik to Lagos, caggal ɗuum wonti leydi Nijeer caggal nde Biritaan hawri e hitaande 1914, e jamaanu koloñaal. O jibinaa ko to leydi Siyeraa Leyoon, o jeyaa ko e Afriknaaɓe hirnaange adanɓe heɓde seedantaagal safroowo to leydi Angalteer. Nde o arti o golliima e sarwiis safaara koloñaal Lagos ko juuti, caggal ɗuum o yalti sabu diisnondiral, o mahi heen nokku keeriiɗo, o safrirta Oropnaaɓe e Afriknaaɓe fof. O wondi e sosɓe Dental Leñol e hitaande 1908, fedde politik nde sahaa e sahaa fof ina luulndii peeje laamu. E nder wolde adunaare adannde (1914-18) o woniino koolaaɗo e laamu Biritaan. E nder politik caggal wolde, Dental Yimɓe (Union des Peoples Conservatives) wonaano ƴaañoowo mawɗo e lannda Demokaraasi Ngenndiijo ɓurɗo radikal. Duuɓi gadani John Randle jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1855. Baaba makko, Thomas Randle, ko maccuɗo rimɗinaaɗo, ummoriiɗo wuro Oyo to bannge worgo ko wiyetee hannde leydi Nijeer. Baaba makko caggal ɗuum ummiima Lagos, o sosi njulaagu nguu, hono haberdasher. Jibinannde Randle to Regent, Siyeraa Leyoon ko nokku jiyaaɓe rimɗinaaɓe ummoriiɓe nokkuuji keewɗi e nder Afrik hirnaange haa e Mosammbik. O janngi ko e duɗal misiyoŋaaji to wuro ngo, caggal ɗuum o janngi to duɗal grammar Sosiyetee misiyoŋaaji Eklesiya to Freetown. O wonti "dispenser" to opitaal koloñaal e hitaande 1874. O ummii o fayi Accra, ndeen to Gold Coast, ɗo o dañi ngalu keewngu ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh to Ecosse hakkunde 1884 e 1888, o heɓi njeenaari kaŋŋe e materia medica. Randle e banndiiko janngoowo Obadiah Johnson keɓii golle e hitaande 1889, ko ballondiral e seppooji koloñaal to opitaal koloñaal Lagos. E oon sahaa gooto, Randle ina golloroo e keewal, ina safra ko ɓuri heewde e yeeyooɓe Oropnaaɓe to Lagos, haa teeŋti noon e Almaañnaaɓe. E lewru noowammbar 1890, Randle resi debbo biyeteeɗo Victoria. Baaba debbo makko ko alɗuɗo biyeteeɗo James Pinson Labulo Davies, yumma makko ko Sarah Forbes Bonetta, laamɗo debbo Yoruba mo laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria yuɓɓini ngam ƴettude e jannginde ɗum e njoɓdi laamɗo debbo oo. Laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria rokkiino Matilda Davies innde Victoria nde o lootaa, o rokki mo njoɓdi £40 ngam nguurndam makko, o rokki mo kadi set lootgol kaŋŋe tiiɗɗo baptisma ɓiy Randle biyeteeɗo Romanes Adewale. Randle woppi golle koloñaal e hitaande 1892. O mettini heen no feewi nde tawnoo ko o Afriknaajo, o rokkaama fotde feccere njoɓdi Oropnaajo jogiiɗo heblo ngoo, kadi omo ɗaɓɓiree golle doktoor e nokkuuji woɗɗuɗi Lagos. Gilbert Thomas Carter, guwerneer Lagos e hitaande 1891–97, wiyi e deƴƴere makko : « humpito am ɓennungo e safrooɓe jeyaaɓe e leydi ndii ... hirjinaani mi waɗde hoolaare mawnde e mbaawka maɓɓe e ngalɗoo gollal ... » Randle woppi deƴƴere mum, kono o naamndii yo o ɓeyde njoɓdi makko haa £500 hitaande kala. Randle woppitaama e golle ɗee e lewru suwee 1893 sabu mum salaade waɗde njilluuji e golle mum to nokku konu Angalteer to Ijebu Ode. O waɗti hoore makko e golle safaara keeriiɗo, ɗo o dañi heen nafoore mawnde. O gollorii ko ñawɓe ummoriiɓe e kala tolnooji renndo, o rokki miskineeɓe safaara tawa njoɓaani. Randle dañii nafoore e safrude ñawu nguu e ñawu nguu. Politik ko adii wolde Randle heɓi leydi mawndi to Lagos, e geɗal mawngal to Banke Afrik worgo Angalteer. O naati e politik Koloni Lagos. E hitaande 1890 Randle wonnoo ko tergal goomu nodduɗo jannginoowo pan-Afrik, jaayndiyanke e politik biyeteeɗo Edward Wilmot Blyden to Lagos ngam wallitde ɓe e luural maɓɓe e Misiyoŋ Niiseer, ɗo ko ɓuri heewde e jaagorɗe Afrik ngoppitaa ko ɓooyaani koo sabu dalillaaji njiyaagu peeñɗi. Ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1891, e batu ngu guwerneer Korneliyus Alfred Moloney tawtoraama, Blyden hollitii wonde Eklesiya Afriknaajo keeriiɗo, tawi ko Biskop Samuel Ajayi Crowther woni hooreejo mum. Ina gasa tawa Randle ina wallitnoo jaayndiyanke biyeteeɗo John Payne Jackson nde o sosi jaaynde wiyeteende Lagos Weekly Record e hitaande 1891. E hitaande 1899, guwerneer Sir William MacGregor waɗi Randle « tergal joofngal » e Diiso sarɗiiji. E hitaande 1908 Randle e Dr. Orisadipe Obasa sosnoo Dental Yimɓe, udditanaa hoɗɓe Lagos e kala diineeji e leƴƴi. Dental yimɓe ko fedde politik wonaa lannda politik. Terɗe teeŋtuɗe Dental Yimɓe ko wonaa Randle e Obasa ina njeyaa heen, ko wayi no Sir Kitoye Ajasa, Dr Richard Akinwande Savage e Sir Adeyemo Alakija. Dental ngal haɓii e kuulal ngal ɓe mbiyi ina addana Oropnaaɓe tan ndiyam tuubaaji. E hitaande 1911 terɗe Dental Yimɓe njilliima e nder leydi Yoruba ngam haɓaade eɓɓaande guwerneer Frederick Lugard ngam bayyinde leydi ndii fof ko jeyi laamu. Ina gasa tawa Randle e Obasa njahiino to Londres ngam ƴattaade haala mum en. Laamu ngu woppii eɓɓaande ndee. Ko adii wolde adunaare adannde (1914-18) Richard Akinwande Savage e Casely Hayford ɓami Randle ngam waɗde batu hirnaange Afrik. O weltiima e miijo ngoo, o suɓaama hooreejo goomu Lagos ngam yuɓɓinde batu nguu e hitaande 1915. Alaa ko waawi waɗeede e nder wolde nde. Hare adunaare adannde Nde wolde fuɗɗi, Randle laati hooreejo hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, ɗi ɗon fooɗa hakkiilo ngam Naajeeriya’en huuwooɓe haa lesdi feere ɓe annda, nden boo ɓe keɓa ko ɓe mari haaje. E hitaande 1915 Lugard kadi etinooma naatnude Taƴre Ndiyam e nder Lagos, o tuumi Dental Leñol ngal ko fitinaaji e "kulhuli agitaasiyoŋ."Mawɗo Imaam (Lemomu) Lagos ina wallitnoo taƴre ndiyam, hono no Alli Balogun, juulɗo alɗuɗo jokkondirɗo e Randle nii. Dental yimɓe woppii caggal, naamndii tan ko "toɓɓere nde wonaa ɓurtunde". Sabu ngool kapitulaasiyoŋ Dental Leñol ngol dañii ballal e elite Lagos. Hono no Afrik hirnaange woɗɓe nii, Randle ina jokki hare ndee, hay so tawii won heen mballaani ɗum. O winndi e maɓɓe, . e ɗii duuɓi cakkitiiɗi njuɓɓudi laamu ... rokkaani ɓesngu nguu wellitaare timmunde. Yimɓe ina njiyra laamu nguu ina jokki e nafoore mum en. Kono, no ɗum wayi mettude fof, woto njejjiten doosgal ɓurngal yaajde wonde ko en ɓiɓɓe leydi Laamu Biritaan." Caggal wolde Caggal wolde nde Randle e Orisadipe Obasa cosi fedde wiyeteende Reform Club, nde ƴetti nafoore politik e jaŋde. Ɗum wayi ko no jokkondire Dental Leñol e innde woɗnde nii. E hitaande 1920 Randle toɗɗaa gooto e cukko-patron fedde sehilaaɓe Siyeraa Leyoon to Lagos. O mahii jumaa e duɗe ɗiɗi e nder wuro makko Regent, o rokki kaalis ngam mahde suudu ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, Siyeraa Leyoon e wallitde janngingol ganndal toon.Koolol Pan-Afrik ngol yuɓɓinaama to Accra e hitaande 1920, ngol udditi Goomu Ngenndiijo Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). Oon sahaa Randle e Savage ndartiima, Randle tawtoraaka batu nguu. Herbert Macaulay sosi lannda NNDP e hitaande 1922 e ballal ardiiɓe ngenndiyankooɓe hono John Payne Jackson. Governor Sir Hugh Clifford sosi wooteeji to Lagos e hitaande 1923. Dental yimɓe ummiima e gardagol Randle, Obasa tawtoraama wooteeji ɗi kono o dañaani heen. Fedde Yimɓe e ko nanndi e mum debbo, Fedde Rewɓe nde Mrs O. Obasa ardii, luulndii NNDP. Hay so tawii Dental Yimɓe ina yiɗi naatde e mbayliigu seeɗa-seeɗa tawi NNDP ina radikal, kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii terɗe maɓɓe e elite Lagos. Won e worɓe karallaagal jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ngonti terɗe Dental Leñol, ko wayi no jaayndiyanke biyeteeɗo Ernest Ikoli, gonnooɗo binndoowo mum gadano, kono Dental Leñol meeɗaa wonde caɗeele goonga e NNDP. E hitaande 1927 Dental Leñol ngal, jooni noon ina yaawi waasde terɗe mum, dañii haɗde eɓɓaande laamu nguu ƴettude njoɓdi woote, lomtina ɗum njoɓdi njoɓdi. John Randle maayi ko ñalnde 27 feebariyee 1928, o wirnaa ko caggal yanaande Ikoyi to Lagos. Dental yimɓe fusi ko ɓooyaani. E hitaande 1940, heddiiɓe e Randle ɓee nawtaa yeeso safrirde ndee ngam jaɓde golle makko. Randle ina anndiranoo e njurum mum e neɗɗaagu mum. Hay e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi o woni ko e yahde e welo. O hirjinii Afriknaaɓe heewɓe e yarlitaare ngam jokkude jaŋde toownde, tee won e sukaaɓe makko ina tuuma wonde o yejjitaani jaŋde maɓɓe leslesre. O goongɗini pinal Afrik kono omo jogii ɗaɗi gorko Engeleejo Victoria, haa o yamiri ñaamde ummoraade Londres. O woniino gooŋɗinɗo e kuule makko, kadi yiɗde makko yaajnde ina tabitini innde makko e wonde neɗɗo moƴƴo. O rokki defte makko e jaayndeeji makko safaara e ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, o rokki kadi kaalis ngam heɓde professeur e bursiiji safaara.[ Binndanɗe J. Ranndol (1894). "Safaara ñawu nguu". Lanset. 143 (3673): 143-144. 10.1016/s0140-6736(01)65972-5. S2CID 30039215. J. Ranndol (1910). "Kanser e nder kreyol en Afrik". Br. Hakkunde. J. 2 (2598): hitaande 1193-1194. 10.1136/bmj.2.2598.1193. PMC 2336191. Tuugnorgal oh35g7nhqibhcubjftsj2vat938q43p 175157 175156 2026-06-21T11:50:16Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175157 wikitext text/x-wiki {{Databox}} John Randle (1 feebariyee 1855 – 27 feebariyee 1928) ko doktoor Siyeraa Leyoon, golloowo e politik to Lagos, caggal ɗuum wonti leydi Nijeer caggal nde Biritaan hawri e hitaande 1914, e jamaanu koloñaal. O jibinaa ko to leydi Siyeraa Leyoon, o jeyaa ko e Afriknaaɓe hirnaange adanɓe heɓde seedantaagal safroowo to leydi Angalteer. Nde o arti o golliima e sarwiis safaara koloñaal Lagos ko juuti, caggal ɗuum o yalti sabu diisnondiral, o mahi heen nokku keeriiɗo, o safrirta Oropnaaɓe e Afriknaaɓe fof. O wondi e sosɓe Dental Leñol e hitaande 1908, fedde politik nde sahaa e sahaa fof ina luulndii peeje laamu. E nder wolde adunaare adannde (1914-18) o woniino koolaaɗo e laamu Biritaan. E nder politik caggal wolde, Dental Yimɓe (Union des Peoples Conservatives) wonaano ƴaañoowo mawɗo e lannda Demokaraasi Ngenndiijo ɓurɗo radikal. Duuɓi gadani John Randle jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1855. Baaba makko, Thomas Randle, ko maccuɗo rimɗinaaɗo, ummoriiɗo wuro Oyo to bannge worgo ko wiyetee hannde leydi Nijeer. Baaba makko caggal ɗuum ummiima Lagos, o sosi njulaagu nguu, hono haberdasher. Jibinannde Randle to Regent, Siyeraa Leyoon ko nokku jiyaaɓe rimɗinaaɓe ummoriiɓe nokkuuji keewɗi e nder Afrik hirnaange haa e Mosammbik. O janngi ko e duɗal misiyoŋaaji to wuro ngo, caggal ɗuum o janngi to duɗal grammar Sosiyetee misiyoŋaaji Eklesiya to Freetown. O wonti "dispenser" to opitaal koloñaal e hitaande 1874. O ummii o fayi Accra, ndeen to Gold Coast, ɗo o dañi ngalu keewngu ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh to Ecosse hakkunde 1884 e 1888, o heɓi njeenaari kaŋŋe e materia medica. Randle e banndiiko janngoowo Obadiah Johnson keɓii golle e hitaande 1889, ko ballondiral e seppooji koloñaal to opitaal koloñaal Lagos. E oon sahaa gooto, Randle ina golloroo e keewal, ina safra ko ɓuri heewde e yeeyooɓe Oropnaaɓe to Lagos, haa teeŋti noon e Almaañnaaɓe. E lewru noowammbar 1890, Randle resi debbo biyeteeɗo Victoria. Baaba debbo makko ko alɗuɗo biyeteeɗo James Pinson Labulo Davies, yumma makko ko Sarah Forbes Bonetta, laamɗo debbo Yoruba mo laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria yuɓɓini ngam ƴettude e jannginde ɗum e njoɓdi laamɗo debbo oo. Laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria rokkiino Matilda Davies innde Victoria nde o lootaa, o rokki mo njoɓdi £40 ngam nguurndam makko, o rokki mo kadi set lootgol kaŋŋe tiiɗɗo baptisma ɓiy Randle biyeteeɗo Romanes Adewale. Randle woppi golle koloñaal e hitaande 1892. O mettini heen no feewi nde tawnoo ko o Afriknaajo, o rokkaama fotde feccere njoɓdi Oropnaajo jogiiɗo heblo ngoo, kadi omo ɗaɓɓiree golle doktoor e nokkuuji woɗɗuɗi Lagos. Gilbert Thomas Carter, guwerneer Lagos e hitaande 1891–97, wiyi e deƴƴere makko : « humpito am ɓennungo e safrooɓe jeyaaɓe e leydi ndii ... hirjinaani mi waɗde hoolaare mawnde e mbaawka maɓɓe e ngalɗoo gollal ... » Randle woppi deƴƴere mum, kono o naamndii yo o ɓeyde njoɓdi makko haa £500 hitaande kala. Randle woppitaama e golle ɗee e lewru suwee 1893 sabu mum salaade waɗde njilluuji e golle mum to nokku konu Angalteer to Ijebu Ode. O waɗti hoore makko e golle safaara keeriiɗo, ɗo o dañi heen nafoore mawnde. O gollorii ko ñawɓe ummoriiɓe e kala tolnooji renndo, o rokki miskineeɓe safaara tawa njoɓaani. Randle dañii nafoore e safrude ñawu nguu e ñawu nguu. Politik ko adii wolde Randle heɓi leydi mawndi to Lagos, e geɗal mawngal to Banke Afrik worgo Angalteer. O naati e politik Koloni Lagos. E hitaande 1890 Randle wonnoo ko tergal goomu nodduɗo jannginoowo pan-Afrik, jaayndiyanke e politik biyeteeɗo Edward Wilmot Blyden to Lagos ngam wallitde ɓe e luural maɓɓe e Misiyoŋ Niiseer, ɗo ko ɓuri heewde e jaagorɗe Afrik ngoppitaa ko ɓooyaani koo sabu dalillaaji njiyaagu peeñɗi. Ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1891, e batu ngu guwerneer Korneliyus Alfred Moloney tawtoraama, Blyden hollitii wonde Eklesiya Afriknaajo keeriiɗo, tawi ko Biskop Samuel Ajayi Crowther woni hooreejo mum. Ina gasa tawa Randle ina wallitnoo jaayndiyanke biyeteeɗo John Payne Jackson nde o sosi jaaynde wiyeteende Lagos Weekly Record e hitaande 1891. E hitaande 1899, guwerneer Sir William MacGregor waɗi Randle « tergal joofngal » e Diiso sarɗiiji. E hitaande 1908 Randle e Dr. Orisadipe Obasa sosnoo Dental Yimɓe, udditanaa hoɗɓe Lagos e kala diineeji e leƴƴi. Dental yimɓe ko fedde politik wonaa lannda politik. Terɗe teeŋtuɗe Dental Yimɓe ko wonaa Randle e Obasa ina njeyaa heen, ko wayi no Sir Kitoye Ajasa, Dr Richard Akinwande Savage e Sir Adeyemo Alakija. Dental ngal haɓii e kuulal ngal ɓe mbiyi ina addana Oropnaaɓe tan ndiyam tuubaaji. E hitaande 1911 terɗe Dental Yimɓe njilliima e nder leydi Yoruba ngam haɓaade eɓɓaande guwerneer Frederick Lugard ngam bayyinde leydi ndii fof ko jeyi laamu. Ina gasa tawa Randle e Obasa njahiino to Londres ngam ƴattaade haala mum en. Laamu ngu woppii eɓɓaande ndee. Ko adii wolde adunaare adannde (1914-18) Richard Akinwande Savage e Casely Hayford ɓami Randle ngam waɗde batu hirnaange Afrik. O weltiima e miijo ngoo, o suɓaama hooreejo goomu Lagos ngam yuɓɓinde batu nguu e hitaande 1915. Alaa ko waawi waɗeede e nder wolde nde. Hare adunaare adannde Nde wolde fuɗɗi, Randle laati hooreejo hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, ɗi ɗon fooɗa hakkiilo ngam Naajeeriya’en huuwooɓe haa lesdi feere ɓe annda, nden boo ɓe keɓa ko ɓe mari haaje. E hitaande 1915 Lugard kadi etinooma naatnude Taƴre Ndiyam e nder Lagos, o tuumi Dental Leñol ngal ko fitinaaji e "kulhuli agitaasiyoŋ."Mawɗo Imaam (Lemomu) Lagos ina wallitnoo taƴre ndiyam, hono no Alli Balogun, juulɗo alɗuɗo jokkondirɗo e Randle nii. Dental yimɓe woppii caggal, naamndii tan ko "toɓɓere nde wonaa ɓurtunde". Sabu ngool kapitulaasiyoŋ Dental Leñol ngol dañii ballal e elite Lagos. Hono no Afrik hirnaange woɗɓe nii, Randle ina jokki hare ndee, hay so tawii won heen mballaani ɗum. O winndi e maɓɓe, . e ɗii duuɓi cakkitiiɗi njuɓɓudi laamu ... rokkaani ɓesngu nguu wellitaare timmunde. Yimɓe ina njiyra laamu nguu ina jokki e nafoore mum en. Kono, no ɗum wayi mettude fof, woto njejjiten doosgal ɓurngal yaajde wonde ko en ɓiɓɓe leydi Laamu Biritaan." Caggal wolde Caggal wolde nde Randle e Orisadipe Obasa cosi fedde wiyeteende Reform Club, nde ƴetti nafoore politik e jaŋde. Ɗum wayi ko no jokkondire Dental Leñol e innde woɗnde nii. E hitaande 1920 Randle toɗɗaa gooto e cukko-patron fedde sehilaaɓe Siyeraa Leyoon to Lagos. O mahii jumaa e duɗe ɗiɗi e nder wuro makko Regent, o rokki kaalis ngam mahde suudu ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, Siyeraa Leyoon e wallitde janngingol ganndal toon.Koolol Pan-Afrik ngol yuɓɓinaama to Accra e hitaande 1920, ngol udditi Goomu Ngenndiijo Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). Oon sahaa Randle e Savage ndartiima, Randle tawtoraaka batu nguu. Herbert Macaulay sosi lannda NNDP e hitaande 1922 e ballal ardiiɓe ngenndiyankooɓe hono John Payne Jackson. Governor Sir Hugh Clifford sosi wooteeji to Lagos e hitaande 1923. Dental yimɓe ummiima e gardagol Randle, Obasa tawtoraama wooteeji ɗi kono o dañaani heen. Fedde Yimɓe e ko nanndi e mum debbo, Fedde Rewɓe nde Mrs O. Obasa ardii, luulndii NNDP. Hay so tawii Dental Yimɓe ina yiɗi naatde e mbayliigu seeɗa-seeɗa tawi NNDP ina radikal, kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii terɗe maɓɓe e elite Lagos. Won e worɓe karallaagal jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ngonti terɗe Dental Leñol, ko wayi no jaayndiyanke biyeteeɗo Ernest Ikoli, gonnooɗo binndoowo mum gadano, kono Dental Leñol meeɗaa wonde caɗeele goonga e NNDP. E hitaande 1927 Dental Leñol ngal, jooni noon ina yaawi waasde terɗe mum, dañii haɗde eɓɓaande laamu nguu ƴettude njoɓdi woote, lomtina ɗum njoɓdi njoɓdi. John Randle maayi ko ñalnde 27 feebariyee 1928, o wirnaa ko caggal yanaande Ikoyi to Lagos. Dental yimɓe fusi ko ɓooyaani. E hitaande 1940, heddiiɓe e Randle ɓee nawtaa yeeso safrirde ndee ngam jaɓde golle makko. Randle ina anndiranoo e njurum mum e neɗɗaagu mum. Hay e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi o woni ko e yahde e welo. O hirjinii Afriknaaɓe heewɓe e yarlitaare ngam jokkude jaŋde toownde, tee won e sukaaɓe makko ina tuuma wonde o yejjitaani jaŋde maɓɓe leslesre. O goongɗini pinal Afrik kono omo jogii ɗaɗi gorko Engeleejo Victoria, haa o yamiri ñaamde ummoraade Londres. O woniino gooŋɗinɗo e kuule makko, kadi yiɗde makko yaajnde ina tabitini innde makko e wonde neɗɗo moƴƴo. O rokki defte makko e jaayndeeji makko safaara e ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, o rokki kadi kaalis ngam heɓde professeur e bursiiji safaara.[ Binndanɗe J. Ranndol (1894). "Safaara ñawu nguu". Lanset. 143 (3673): 143-144. 10.1016/s0140-6736(01)65972-5. S2CID 30039215. J. Ranndol (1910). "Kanser e nder kreyol en Afrik". Br. Hakkunde. J. 2 (2598): hitaande 1193-1194. 10.1136/bmj.2.2598.1193. PMC 2336191. Tuugnorgal nhd1urqeit65riovmwodf4ljh188zz0 175158 175157 2026-06-21T11:51:22Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175158 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''John Randle ('''1 feebariyee 1855 – 27 feebariyee 1928) ko doktoor Siyeraa Leyoon, golloowo e politik to Lagos, caggal ɗuum wonti leydi Nijeer caggal nde Biritaan hawri e hitaande 1914, e jamaanu koloñaal. O jibinaa ko to leydi Siyeraa Leyoon, o jeyaa ko e Afriknaaɓe hirnaange adanɓe heɓde seedantaagal safroowo to leydi Angalteer. Nde o arti o golliima e sarwiis safaara koloñaal Lagos ko juuti, caggal ɗuum o yalti sabu diisnondiral, o mahi heen nokku keeriiɗo, o safrirta Oropnaaɓe e Afriknaaɓe fof. O wondi e sosɓe Dental Leñol e hitaande 1908, fedde politik nde sahaa e sahaa fof ina luulndii peeje laamu. E nder wolde adunaare adannde (1914-18) o woniino koolaaɗo e laamu Biritaan. E nder politik caggal wolde, Dental Yimɓe (Union des Peoples Conservatives) wonaano ƴaañoowo mawɗo e lannda Demokaraasi Ngenndiijo ɓurɗo radikal. == Duuɓi gadani == John Randle jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1855. Baaba makko, Thomas Randle, ko maccuɗo rimɗinaaɗo, ummoriiɗo wuro Oyo to bannge worgo ko wiyetee hannde leydi Nijeer. Baaba makko caggal ɗuum ummiima Lagos, o sosi njulaagu nguu, hono haberdasher. Jibinannde Randle to Regent, Siyeraa Leyoon ko nokku jiyaaɓe rimɗinaaɓe ummoriiɓe nokkuuji keewɗi e nder Afrik hirnaange haa e Mosammbik. O janngi ko e duɗal misiyoŋaaji to wuro ngo, caggal ɗuum o janngi to duɗal grammar Sosiyetee misiyoŋaaji Eklesiya to Freetown. O wonti "dispenser" to opitaal koloñaal e hitaande 1874. O ummii o fayi Accra, ndeen to Gold Coast, ɗo o dañi ngalu keewngu ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh to Ecosse hakkunde 1884 e 1888, o heɓi njeenaari kaŋŋe e materia medica. Randle e banndiiko janngoowo Obadiah Johnson keɓii golle e hitaande 1889, ko ballondiral e seppooji koloñaal to opitaal koloñaal Lagos. E oon sahaa gooto, Randle ina golloroo e keewal, ina safra ko ɓuri heewde e yeeyooɓe Oropnaaɓe to Lagos, haa teeŋti noon e Almaañnaaɓe. E lewru noowammbar 1890, Randle resi debbo biyeteeɗo Victoria. Baaba debbo makko ko alɗuɗo biyeteeɗo James Pinson Labulo Davies, yumma makko ko Sarah Forbes Bonetta, laamɗo debbo Yoruba mo laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria yuɓɓini ngam ƴettude e jannginde ɗum e njoɓdi laamɗo debbo oo. Laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria rokkiino Matilda Davies innde Victoria nde o lootaa, o rokki mo njoɓdi £40 ngam nguurndam makko, o rokki mo kadi set lootgol kaŋŋe tiiɗɗo baptisma ɓiy Randle biyeteeɗo Romanes Adewale. Randle woppi golle koloñaal e hitaande 1892. O mettini heen no feewi nde tawnoo ko o Afriknaajo, o rokkaama fotde feccere njoɓdi Oropnaajo jogiiɗo heblo ngoo, kadi omo ɗaɓɓiree golle doktoor e nokkuuji woɗɗuɗi Lagos. Gilbert Thomas Carter, guwerneer Lagos e hitaande 1891–97, wiyi e deƴƴere makko : « humpito am ɓennungo e safrooɓe jeyaaɓe e leydi ndii ... hirjinaani mi waɗde hoolaare mawnde e mbaawka maɓɓe e ngalɗoo gollal ... » Randle woppi deƴƴere mum, kono o naamndii yo o ɓeyde njoɓdi makko haa £500 hitaande kala. Randle woppitaama e golle ɗee e lewru suwee 1893 sabu mum salaade waɗde njilluuji e golle mum to nokku konu Angalteer to Ijebu Ode. O waɗti hoore makko e golle safaara keeriiɗo, ɗo o dañi heen nafoore mawnde. O gollorii ko ñawɓe ummoriiɓe e kala tolnooji renndo, o rokki miskineeɓe safaara tawa njoɓaani. Randle dañii nafoore e safrude ñawu nguu e ñawu nguu. == Politik ko adii wolde == Randle heɓi leydi mawndi to Lagos, e geɗal mawngal to Banke Afrik worgo Angalteer. O naati e politik Koloni Lagos. E hitaande 1890 Randle wonnoo ko tergal goomu nodduɗo jannginoowo pan-Afrik, jaayndiyanke e politik biyeteeɗo Edward Wilmot Blyden to Lagos ngam wallitde ɓe e luural maɓɓe e Misiyoŋ Niiseer, ɗo ko ɓuri heewde e jaagorɗe Afrik ngoppitaa ko ɓooyaani koo sabu dalillaaji njiyaagu peeñɗi. Ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1891, e batu ngu guwerneer Korneliyus Alfred Moloney tawtoraama, Blyden hollitii wonde Eklesiya Afriknaajo keeriiɗo, tawi ko Biskop Samuel Ajayi Crowther woni hooreejo mum. Ina gasa tawa Randle ina wallitnoo jaayndiyanke biyeteeɗo John Payne Jackson nde o sosi jaaynde wiyeteende Lagos Weekly Record e hitaande 1891. E hitaande 1899, guwerneer Sir William MacGregor waɗi Randle « tergal joofngal » e Diiso sarɗiiji. E hitaande 1908 Randle e Dr. Orisadipe Obasa sosnoo Dental Yimɓe, udditanaa hoɗɓe Lagos e kala diineeji e leƴƴi. Dental yimɓe ko fedde politik wonaa lannda politik. Terɗe teeŋtuɗe Dental Yimɓe ko wonaa Randle e Obasa ina njeyaa heen, ko wayi no Sir Kitoye Ajasa, Dr Richard Akinwande Savage e Sir Adeyemo Alakija. Dental ngal haɓii e kuulal ngal ɓe mbiyi ina addana Oropnaaɓe tan ndiyam tuubaaji. E hitaande 1911 terɗe Dental Yimɓe njilliima e nder leydi Yoruba ngam haɓaade eɓɓaande guwerneer Frederick Lugard ngam bayyinde leydi ndii fof ko jeyi laamu. Ina gasa tawa Randle e Obasa njahiino to Londres ngam ƴattaade haala mum en. Laamu ngu woppii eɓɓaande ndee. Ko adii wolde adunaare adannde (1914-18) Richard Akinwande Savage e Casely Hayford ɓami Randle ngam waɗde batu hirnaange Afrik. O weltiima e miijo ngoo, o suɓaama hooreejo goomu Lagos ngam yuɓɓinde batu nguu e hitaande 1915. Alaa ko waawi waɗeede e nder wolde nde. == Hare adunaare adannde == Nde wolde fuɗɗi, Randle laati hooreejo hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, ɗi ɗon fooɗa hakkiilo ngam Naajeeriya’en huuwooɓe haa lesdi feere ɓe annda, nden boo ɓe keɓa ko ɓe mari haaje. E hitaande 1915 Lugard kadi etinooma naatnude Taƴre Ndiyam e nder Lagos, o tuumi Dental Leñol ngal ko fitinaaji e "kulhuli agitaasiyoŋ."Mawɗo Imaam (Lemomu) Lagos ina wallitnoo taƴre ndiyam, hono no Alli Balogun, juulɗo alɗuɗo jokkondirɗo e Randle nii. Dental yimɓe woppii caggal, naamndii tan ko "toɓɓere nde wonaa ɓurtunde". Sabu ngool kapitulaasiyoŋ Dental Leñol ngol dañii ballal e elite Lagos. Hono no Afrik hirnaange woɗɓe nii, Randle ina jokki hare ndee, hay so tawii won heen mballaani ɗum. O winndi e maɓɓe, . e ɗii duuɓi cakkitiiɗi njuɓɓudi laamu ... rokkaani ɓesngu nguu wellitaare timmunde. Yimɓe ina njiyra laamu nguu ina jokki e nafoore mum en. Kono, no ɗum wayi mettude fof, woto njejjiten doosgal ɓurngal yaajde wonde ko en ɓiɓɓe leydi Laamu Biritaan." == Caggal wolde == Caggal wolde nde Randle e Orisadipe Obasa cosi fedde wiyeteende Reform Club, nde ƴetti nafoore politik e jaŋde. Ɗum wayi ko no jokkondire Dental Leñol e innde woɗnde nii. E hitaande 1920 Randle toɗɗaa gooto e cukko-patron fedde sehilaaɓe Siyeraa Leyoon to Lagos. O mahii jumaa e duɗe ɗiɗi e nder wuro makko Regent, o rokki kaalis ngam mahde suudu ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, Siyeraa Leyoon e wallitde janngingol ganndal toon.Koolol Pan-Afrik ngol yuɓɓinaama to Accra e hitaande 1920, ngol udditi Goomu Ngenndiijo Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). Oon sahaa Randle e Savage ndartiima, Randle tawtoraaka batu nguu. Herbert Macaulay sosi lannda NNDP e hitaande 1922 e ballal ardiiɓe ngenndiyankooɓe hono John Payne Jackson. Governor Sir Hugh Clifford sosi wooteeji to Lagos e hitaande 1923. Dental yimɓe ummiima e gardagol Randle, Obasa tawtoraama wooteeji ɗi kono o dañaani heen. Fedde Yimɓe e ko nanndi e mum debbo, Fedde Rewɓe nde Mrs O. Obasa ardii, luulndii NNDP. Hay so tawii Dental Yimɓe ina yiɗi naatde e mbayliigu seeɗa-seeɗa tawi NNDP ina radikal, kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii terɗe maɓɓe e elite Lagos. Won e worɓe karallaagal jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ngonti terɗe Dental Leñol, ko wayi no jaayndiyanke biyeteeɗo Ernest Ikoli, gonnooɗo binndoowo mum gadano, kono Dental Leñol meeɗaa wonde caɗeele goonga e NNDP. E hitaande 1927 Dental Leñol ngal, jooni noon ina yaawi waasde terɗe mum, dañii haɗde eɓɓaande laamu nguu ƴettude njoɓdi woote, lomtina ɗum njoɓdi njoɓdi. John Randle maayi ko ñalnde 27 feebariyee 1928, o wirnaa ko caggal yanaande Ikoyi to Lagos. Dental yimɓe fusi ko ɓooyaani. E hitaande 1940, heddiiɓe e Randle ɓee nawtaa yeeso safrirde ndee ngam jaɓde golle makko. Randle ina anndiranoo e njurum mum e neɗɗaagu mum. Hay e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi o woni ko e yahde e welo. O hirjinii Afriknaaɓe heewɓe e yarlitaare ngam jokkude jaŋde toownde, tee won e sukaaɓe makko ina tuuma wonde o yejjitaani jaŋde maɓɓe leslesre. O goongɗini pinal Afrik kono omo jogii ɗaɗi gorko Engeleejo Victoria, haa o yamiri ñaamde ummoraade Londres. O woniino gooŋɗinɗo e kuule makko, kadi yiɗde makko yaajnde ina tabitini innde makko e wonde neɗɗo moƴƴo. O rokki defte makko e jaayndeeji makko safaara e ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, o rokki kadi kaalis ngam heɓde professeur e bursiiji safaara.[ == Binndanɗe == J. Ranndol (1894). "Safaara ñawu nguu". Lanset. 143 (3673): 143-144. 10.1016/s0140-6736(01)65972-5. S2CID 30039215. J. Ranndol (1910). "Kanser e nder kreyol en Afrik". Br. Hakkunde. J. 2 (2598): hitaande 1193-1194. 10.1136/bmj.2.2598.1193. PMC 2336191. == Tuugnorgal == scp93xbct8qjbyw8tu2z84zey47lqed 175159 175158 2026-06-21T11:53:11Z Ilya Discuss 10103 #1Lib1Ref 175159 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''John Randle ('''1 feebariyee 1855 – 27 feebariyee 1928) ko doktoor Siyeraa Leyoon, golloowo e politik to Lagos, caggal ɗuum wonti leydi Nijeer caggal nde Biritaan hawri e hitaande 1914, e jamaanu koloñaal. O jibinaa ko to leydi Siyeraa Leyoon, o jeyaa ko e Afriknaaɓe hirnaange adanɓe heɓde seedantaagal safroowo to leydi Angalteer. Nde o arti o golliima e sarwiis safaara koloñaal Lagos ko juuti, caggal ɗuum o yalti sabu diisnondiral, o mahi heen nokku keeriiɗo, o safrirta Oropnaaɓe e Afriknaaɓe fof. O wondi e sosɓe Dental Leñol e hitaande 1908, fedde politik nde sahaa e sahaa fof ina luulndii peeje laamu. E nder wolde adunaare adannde (1914-18) o woniino koolaaɗo e laamu Biritaan. E nder politik caggal wolde, Dental Yimɓe (Union des Peoples Conservatives) wonaano ƴaañoowo mawɗo e lannda Demokaraasi Ngenndiijo ɓurɗo radikal.<ref>{{Cite web|url=https://europepmc.org/backend/ptpmcrender.fcgi?accid=PMC1081580&blobtype=pdf|title=Some early Nigerian doctors and their contribution to modern medicine in West Africa|website=europepmc.org}}</ref> == Duuɓi gadani == John Randle jibinaa ko ñalnde 1 feebariyee 1855. Baaba makko, Thomas Randle, ko maccuɗo rimɗinaaɗo, ummoriiɗo wuro Oyo to bannge worgo ko wiyetee hannde leydi Nijeer. Baaba makko caggal ɗuum ummiima Lagos, o sosi njulaagu nguu, hono haberdasher. Jibinannde Randle to Regent, Siyeraa Leyoon ko nokku jiyaaɓe rimɗinaaɓe ummoriiɓe nokkuuji keewɗi e nder Afrik hirnaange haa e Mosammbik. O janngi ko e duɗal misiyoŋaaji to wuro ngo, caggal ɗuum o janngi to duɗal grammar Sosiyetee misiyoŋaaji Eklesiya to Freetown. O wonti "dispenser" to opitaal koloñaal e hitaande 1874. O ummii o fayi Accra, ndeen to Gold Coast, ɗo o dañi ngalu keewngu ngam yoɓde jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh to Ecosse hakkunde 1884 e 1888, o heɓi njeenaari kaŋŋe e materia medica. Randle e banndiiko janngoowo Obadiah Johnson keɓii golle e hitaande 1889, ko ballondiral e seppooji koloñaal to opitaal koloñaal Lagos. E oon sahaa gooto, Randle ina golloroo e keewal, ina safra ko ɓuri heewde e yeeyooɓe Oropnaaɓe to Lagos, haa teeŋti noon e Almaañnaaɓe. E lewru noowammbar 1890, Randle resi debbo biyeteeɗo Victoria. Baaba debbo makko ko alɗuɗo biyeteeɗo James Pinson Labulo Davies, yumma makko ko Sarah Forbes Bonetta, laamɗo debbo Yoruba mo laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria yuɓɓini ngam ƴettude e jannginde ɗum e njoɓdi laamɗo debbo oo. Laamɗo debbo biyeteeɗo Victoria rokkiino Matilda Davies innde Victoria nde o lootaa, o rokki mo njoɓdi £40 ngam nguurndam makko, o rokki mo kadi set lootgol kaŋŋe tiiɗɗo baptisma ɓiy Randle biyeteeɗo Romanes Adewale. Randle woppi golle koloñaal e hitaande 1892. O mettini heen no feewi nde tawnoo ko o Afriknaajo, o rokkaama fotde feccere njoɓdi Oropnaajo jogiiɗo heblo ngoo, kadi omo ɗaɓɓiree golle doktoor e nokkuuji woɗɗuɗi Lagos. Gilbert Thomas Carter, guwerneer Lagos e hitaande 1891–97, wiyi e deƴƴere makko : « humpito am ɓennungo e safrooɓe jeyaaɓe e leydi ndii ... hirjinaani mi waɗde hoolaare mawnde e mbaawka maɓɓe e ngalɗoo gollal ... » Randle woppi deƴƴere mum, kono o naamndii yo o ɓeyde njoɓdi makko haa £500 hitaande kala. Randle woppitaama e golle ɗee e lewru suwee 1893 sabu mum salaade waɗde njilluuji e golle mum to nokku konu Angalteer to Ijebu Ode. O waɗti hoore makko e golle safaara keeriiɗo, ɗo o dañi heen nafoore mawnde. O gollorii ko ñawɓe ummoriiɓe e kala tolnooji renndo, o rokki miskineeɓe safaara tawa njoɓaani. Randle dañii nafoore e safrude ñawu nguu e ñawu nguu. == Politik ko adii wolde == Randle heɓi leydi mawndi to Lagos, e geɗal mawngal to Banke Afrik worgo Angalteer. O naati e politik Koloni Lagos. E hitaande 1890 Randle wonnoo ko tergal goomu nodduɗo jannginoowo pan-Afrik, jaayndiyanke e politik biyeteeɗo Edward Wilmot Blyden to Lagos ngam wallitde ɓe e luural maɓɓe e Misiyoŋ Niiseer, ɗo ko ɓuri heewde e jaagorɗe Afrik ngoppitaa ko ɓooyaani koo sabu dalillaaji njiyaagu peeñɗi. Ñalnde 2 lewru bowte hitaande 1891, e batu ngu guwerneer Korneliyus Alfred Moloney tawtoraama, Blyden hollitii wonde Eklesiya Afriknaajo keeriiɗo, tawi ko Biskop Samuel Ajayi Crowther woni hooreejo mum. Ina gasa tawa Randle ina wallitnoo jaayndiyanke biyeteeɗo John Payne Jackson nde o sosi jaaynde wiyeteende Lagos Weekly Record e hitaande 1891. E hitaande 1899, guwerneer Sir William MacGregor waɗi Randle « tergal joofngal » e Diiso sarɗiiji. E hitaande 1908 Randle e Dr. Orisadipe Obasa sosnoo Dental Yimɓe, udditanaa hoɗɓe Lagos e kala diineeji e leƴƴi. Dental yimɓe ko fedde politik wonaa lannda politik. Terɗe teeŋtuɗe Dental Yimɓe ko wonaa Randle e Obasa ina njeyaa heen, ko wayi no Sir Kitoye Ajasa, Dr Richard Akinwande Savage e Sir Adeyemo Alakija. Dental ngal haɓii e kuulal ngal ɓe mbiyi ina addana Oropnaaɓe tan ndiyam tuubaaji. E hitaande 1911 terɗe Dental Yimɓe njilliima e nder leydi Yoruba ngam haɓaade eɓɓaande guwerneer Frederick Lugard ngam bayyinde leydi ndii fof ko jeyi laamu. Ina gasa tawa Randle e Obasa njahiino to Londres ngam ƴattaade haala mum en. Laamu ngu woppii eɓɓaande ndee. Ko adii wolde adunaare adannde (1914-18) Richard Akinwande Savage e Casely Hayford ɓami Randle ngam waɗde batu hirnaange Afrik. O weltiima e miijo ngoo, o suɓaama hooreejo goomu Lagos ngam yuɓɓinde batu nguu e hitaande 1915. Alaa ko waawi waɗeede e nder wolde nde. == Hare adunaare adannde == Nde wolde fuɗɗi, Randle laati hooreejo hukuumaaji pamari ɗi lesdi Naajeeriya, ɗi ɗon fooɗa hakkiilo ngam Naajeeriya’en huuwooɓe haa lesdi feere ɓe annda, nden boo ɓe keɓa ko ɓe mari haaje. E hitaande 1915 Lugard kadi etinooma naatnude Taƴre Ndiyam e nder Lagos, o tuumi Dental Leñol ngal ko fitinaaji e "kulhuli agitaasiyoŋ."Mawɗo Imaam (Lemomu) Lagos ina wallitnoo taƴre ndiyam, hono no Alli Balogun, juulɗo alɗuɗo jokkondirɗo e Randle nii. Dental yimɓe woppii caggal, naamndii tan ko "toɓɓere nde wonaa ɓurtunde". Sabu ngool kapitulaasiyoŋ Dental Leñol ngol dañii ballal e elite Lagos. Hono no Afrik hirnaange woɗɓe nii, Randle ina jokki hare ndee, hay so tawii won heen mballaani ɗum. O winndi e maɓɓe, . e ɗii duuɓi cakkitiiɗi njuɓɓudi laamu ... rokkaani ɓesngu nguu wellitaare timmunde. Yimɓe ina njiyra laamu nguu ina jokki e nafoore mum en. Kono, no ɗum wayi mettude fof, woto njejjiten doosgal ɓurngal yaajde wonde ko en ɓiɓɓe leydi Laamu Biritaan." == Caggal wolde == Caggal wolde nde Randle e Orisadipe Obasa cosi fedde wiyeteende Reform Club, nde ƴetti nafoore politik e jaŋde. Ɗum wayi ko no jokkondire Dental Leñol e innde woɗnde nii. E hitaande 1920 Randle toɗɗaa gooto e cukko-patron fedde sehilaaɓe Siyeraa Leyoon to Lagos. O mahii jumaa e duɗe ɗiɗi e nder wuro makko Regent, o rokki kaalis ngam mahde suudu ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, Siyeraa Leyoon e wallitde janngingol ganndal toon.Koolol Pan-Afrik ngol yuɓɓinaama to Accra e hitaande 1920, ngol udditi Goomu Ngenndiijo Afrik Hirnaange Angalteer (NCBWA). Oon sahaa Randle e Savage ndartiima, Randle tawtoraaka batu nguu. Herbert Macaulay sosi lannda NNDP e hitaande 1922 e ballal ardiiɓe ngenndiyankooɓe hono John Payne Jackson. Governor Sir Hugh Clifford sosi wooteeji to Lagos e hitaande 1923. Dental yimɓe ummiima e gardagol Randle, Obasa tawtoraama wooteeji ɗi kono o dañaani heen. Fedde Yimɓe e ko nanndi e mum debbo, Fedde Rewɓe nde Mrs O. Obasa ardii, luulndii NNDP. Hay so tawii Dental Yimɓe ina yiɗi naatde e mbayliigu seeɗa-seeɗa tawi NNDP ina radikal, kamɓe ɗiɗo fof ɓe keɓii terɗe maɓɓe e elite Lagos. Won e worɓe karallaagal jogiiɓe miijooji yahruɗi yeeso, ngonti terɗe Dental Leñol, ko wayi no jaayndiyanke biyeteeɗo Ernest Ikoli, gonnooɗo binndoowo mum gadano, kono Dental Leñol meeɗaa wonde caɗeele goonga e NNDP. E hitaande 1927 Dental Leñol ngal, jooni noon ina yaawi waasde terɗe mum, dañii haɗde eɓɓaande laamu nguu ƴettude njoɓdi woote, lomtina ɗum njoɓdi njoɓdi. John Randle maayi ko ñalnde 27 feebariyee 1928, o wirnaa ko caggal yanaande Ikoyi to Lagos. Dental yimɓe fusi ko ɓooyaani. E hitaande 1940, heddiiɓe e Randle ɓee nawtaa yeeso safrirde ndee ngam jaɓde golle makko. Randle ina anndiranoo e njurum mum e neɗɗaagu mum. Hay e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi o woni ko e yahde e welo. O hirjinii Afriknaaɓe heewɓe e yarlitaare ngam jokkude jaŋde toownde, tee won e sukaaɓe makko ina tuuma wonde o yejjitaani jaŋde maɓɓe leslesre. O goongɗini pinal Afrik kono omo jogii ɗaɗi gorko Engeleejo Victoria, haa o yamiri ñaamde ummoraade Londres. O woniino gooŋɗinɗo e kuule makko, kadi yiɗde makko yaajnde ina tabitini innde makko e wonde neɗɗo moƴƴo. O rokki defte makko e jaayndeeji makko safaara e ganndal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Fourah Bay, o rokki kadi kaalis ngam heɓde professeur e bursiiji safaara.[ == Binndanɗe == J. Ranndol (1894). "Safaara ñawu nguu". Lanset. 143 (3673): 143-144. 10.1016/s0140-6736(01)65972-5. S2CID 30039215. J. Ranndol (1910). "Kanser e nder kreyol en Afrik". Br. Hakkunde. J. 2 (2598): hitaande 1193-1194. 10.1136/bmj.2.2598.1193. PMC 2336191. == Tuugnorgal == j27ti3vwumoo9lxfpfjkw5hmayjpt4f