Wikipedia ffwiki https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo MediaWiki 1.47.0-wmf.11 first-letter Media Special Talk User User talk Wikipedia Wikipedia talk File File talk MediaWiki MediaWiki talk Template Template talk Help Help talk Category Category talk TimedText TimedText talk Module Module talk Event Event talk Saadatu Hassan Liman 0 8194 179062 99567 2026-07-19T07:33:47Z MOIBARDE 10068 179062 wikitext text/x-wiki [[File:Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg|thumb|(2025)]] {{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nasarawa, to Keffi.[1][2] ==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde== O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde lislaam to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi Master of Arts e jaŋde lislaam e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde lislaam to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde lislaam e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Nasarawa.[1][3] ==Kugal== Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nasarawa State e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde lislaam. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde lislaam, gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3] [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] b0qjbrpdznxwwpi572eesut2311gc7j 179063 179062 2026-07-19T07:47:47Z MOIBARDE 10068 add links and references 179063 wikitext text/x-wiki [[File:Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg|thumb|(2025)]] {{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde== O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3] ==Kugal== Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3] Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1] == Nguurndam neɗɗo == Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7] == Teffol == Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9] == Njeenaaje == Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998). UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006). Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012). Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020). Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021). Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022). Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3] Terɗe karallaagal Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen : Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS) Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS) Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3] == Tuugnorgal == [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] 451lre1p4ox1xy5n57w29iwh6g2llyk 179064 179063 2026-07-19T07:49:49Z MOIBARDE 10068 179064 wikitext text/x-wiki {{{{Infobox academic | name = Saadatu Hassan Liman | image = Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg | caption = Saadatu Hassan Liman (2025) | occupation = {{ubl |[[Academic staff|Academic]], |[[Researcher]] |Lecturer}} | education = [[University of Jos]] | discipline = Islamic Studies | workplaces = [[Nasarawa State University]], Keffi }} Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde== O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3] ==Kugal== Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3] Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1] == Nguurndam neɗɗo == Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7] == Teffol == Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9] == Njeenaaje == Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998). UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006). Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012). Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020). Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021). Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022). Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3] Terɗe karallaagal Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen : Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS) Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS) Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3] == Tuugnorgal == [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] hcxaky8gmlxbf936jv0hoiqxslk3iq4 179065 179064 2026-07-19T07:51:23Z MOIBARDE 10068 179065 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde== O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3] ==Kugal== Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3] Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1] == Nguurndam neɗɗo == Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7] == Teffol == Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9] == Njeenaaje == Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998). UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006). Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012). Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020). Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021). Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022). Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3] Terɗe karallaagal Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen : Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS) Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS) Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3] == Tuugnorgal == [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] d40q9p2vtmcl5eghup94b63q2r1i7a2 179066 179065 2026-07-19T08:51:03Z MOIBARDE 10068 179066 wikitext text/x-wiki {Infobox academic | name = Saadatu Hassan Liman | image = Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg | caption = Saadatu Hassan Liman (2025) | occupation = {{ubl |[[Academic staff|Academic]], |[[Researcher]] |Lecturer}} | education = [[University of Jos]] | discipline = Islamic Studies | workplaces = [[Nasarawa State University]], Keffi }} {{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref> ==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde== O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3] ==Kugal== Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3] Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1] == Nguurndam neɗɗo == Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7] == Teffol == Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9] == Njeenaaje == Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998). UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006). Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012). Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020). Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021). Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022). Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3] Terɗe karallaagal Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen : Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS) Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS) Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3] == Tuugnorgal == [[Category:Naajeeriya]] [[Category:Stub]] hct7e2v2yjhr8d3q0ahej3cr2ojqsa9 Martins Amaewhule 0 12918 179057 97839 2026-07-18T19:59:50Z Ilya Discuss 10103 179057 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi. O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I. O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele.[1][2] == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] 6y0c0zl3c8sreadsh47mefdtmmofq3o 179058 179057 2026-07-18T20:00:54Z Ilya Discuss 10103 179058 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi. O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I. O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] gm4iyvk2epczbifcq8crt5r8dswtywb 179059 179058 2026-07-18T20:01:42Z Ilya Discuss 10103 179059 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.<ref>{{Cite news|last=Meshioye|first=David|date=2023-06-05|title=Rivers gets new speaker as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-gets-new-speaker-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-03-09|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref> O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I. O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] dxxb3adxy1a770anfkiqxx1xt5yhvmg 179060 179059 2026-07-18T20:02:52Z Ilya Discuss 10103 179060 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.<ref>{{Cite news|last=Meshioye|first=David|date=2023-06-05|title=Rivers gets new speaker as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-gets-new-speaker-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-03-09|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref> O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I.<ref name="ghosting">{{cite web|title=Inec Releases 4 Federal Constituency And 11 State Constituency Results|url=http://www.inecnigeria.org/?inecnews=rivers-rerun-inec-releases-4-federal-constituency9m9-and-11-state-constituency-results|accessdate=5 September 2016|website=Inecnigeria.org}}</ref><ref>{{Cite web|date=October 6, 2022|title=Rivers State House of Assembly passes motion to derecognize Celestine Omehia as ex Governor|url=https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|website=guardian.ng/|access-date=October 6, 2022|archive-date=October 8, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221008102734/https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|url-status=dead}}</ref> O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] d7ydvdhxn5vq5yxr3gma8fnydoglmy2 179061 179060 2026-07-18T20:03:38Z Ilya Discuss 10103 179061 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.<ref>{{Cite news|last=Meshioye|first=David|date=2023-06-05|title=Rivers gets new speaker as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-gets-new-speaker-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-03-09|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref> O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I.<ref name="ghosting">{{cite web|title=Inec Releases 4 Federal Constituency And 11 State Constituency Results|url=http://www.inecnigeria.org/?inecnews=rivers-rerun-inec-releases-4-federal-constituency9m9-and-11-state-constituency-results|accessdate=5 September 2016|website=Inecnigeria.org}}</ref><ref>{{Cite web|date=October 6, 2022|title=Rivers State House of Assembly passes motion to derecognize Celestine Omehia as ex Governor|url=https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|website=guardian.ng/|access-date=October 6, 2022|archive-date=October 8, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221008102734/https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|url-status=dead}}</ref> O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele.<ref>{{Cite web|last=Daramola|first=Ayomikunle|date=2023-06-05|title=Amaewhule becomes Rivers speaker as Fubara inaugurates new assembly|url=https://www.thecable.ng/amaewhule-becomes-rivers-speaker-as-fubara-inaugurates-new-assembly/|access-date=2026-07-17|website=TheCable|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Kareem|first=Azeez|date=2025-03-06|title=Why Amaewhule-led leadership of Rivers Assembly - Supreme Court|url=https://guardian.ng/news/why-amaewhule-led-leadership-of-rivers-assembly-supreme-court/|access-date=2026-07-17|website=The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Amos|first=Kobor|date=2023-06-06|title=Rivers House elects Speaker, deputy as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-house-elects-speaker-deputy-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|access-date=2026-07-17|website=The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News|language=en-GB}}</ref> == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] i8rduojehmevqkn87j5x564myhdtpq7 Desmond Akawor 0 12924 179048 94477 2026-07-18T19:47:00Z Ilya Discuss 10103 179048 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Desmond Akawor''' ko dipolomaat e dawriyanke, wonnooɗo jooɗaniiɗo leydi Najeriya to leydi Koree worgo gila 24 abriil 2008 haa 6 lewru bowte 2015.[1] O toɗɗaa ko gardiiɗo njuɓɓudi ƴellitaare wuro ''Port Harcourt'' mawngo, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo gila 12 lewru juko hitaande 2015. O woniino gardiiɗo fedde kampaañ guwerneer Wike.[2][3][4] == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] slcpbxxluf7yg576w6bxa4rv067zlpm 179049 179048 2026-07-18T19:47:54Z Ilya Discuss 10103 179049 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Desmond Akawor''' ko dipolomaat e dawriyanke, wonnooɗo jooɗaniiɗo leydi Najeriya to leydi Koree worgo gila 24 abriil 2008 haa 6 lewru bowte 2015. O toɗɗaa ko gardiiɗo njuɓɓudi ƴellitaare wuro ''Port Harcourt'' mawngo, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo gila 12 lewru juko hitaande 2015. O woniino gardiiɗo fedde kampaañ guwerneer Wike. == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] k0egiwm4ibmch077gfav5y71xo8hw68 179050 179049 2026-07-18T19:49:09Z Ilya Discuss 10103 179050 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Desmond Akawor''' ko dipolomaat e dawriyanke, wonnooɗo jooɗaniiɗo leydi Najeriya to leydi Koree worgo gila 24 abriil 2008 haa 6 lewru bowte 2015. O toɗɗaa ko gardiiɗo njuɓɓudi ƴellitaare wuro ''Port Harcourt'' mawngo, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo gila 12 lewru juko hitaande 2015. O woniino gardiiɗo fedde kampaañ guwerneer Wike.<ref name="Nigeria Embassy">{{cite web|title=About Embassy of the Federal Republic of Nigeria in the Republic of Korea|url=http://www.nigerianembassy.or.kr/embassy-of-nigeria-in-south-korea/|accessdate=22 September 2016|website=Nigerianembassy.or.kr|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220220848/http://www.nigerianembassy.or.kr/embassy-of-nigeria-in-south-korea/|url-status=dead}}</ref>.<ref name="TideNigeria">{{cite news|title=RSG Appoints Akawor GPHCDA Administrator …Reconstitutes Board|url=https://www.thetidenewsonline.com/2015/06/12/rsg-appoints-akawor-gphcda-administrator-reconstitutes-board/|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=22 September 2016|date=12 June 2015|newspaper=[[The Tide (Nigeria)|The Tide]]}}</ref><ref name="Daily Ind">{{cite news|author=Daniel Abia|title=APC's Case Against Wike Is Baseless - Akawor|url=http://allafrica.com/stories/201506030908.html|accessdate=22 September 2016|work=[[Daily Independent (Lagos)|Daily Independent]]|via=[[AllAfrica]]|date=3 June 2015}}</ref><ref>{{Cite news|date=2021-09-03|title=Why we suspended Secondus –Rivers PDP|url=https://punchng.com/why-we-suspended-secondus-rivers-pdp/|access-date=2022-02-23|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == [[Category:Stub]] qrf55lg4xvn5938x2rpzerfgglri167 Sulaiman Aliyu Romo 0 43168 178951 178950 2026-07-18T11:59:09Z Ilya Discuss 10103 178951 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Suleymaan Aliyu RomolistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya. O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019. Tuugnorgal f8znmmsn11axtotkp8gwabhowamto95 178952 178951 2026-07-18T12:00:05Z Ilya Discuss 10103 178952 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Suleymaan Aliyu RomolistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya. O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019. == Tuugnorgal == 43f2cmiw8k6ptroqkeaz94oe8h8aauk 178953 178952 2026-07-18T12:00:25Z Ilya Discuss 10103 178953 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Suleymaan Aliyu RomolistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya. O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019. == Tuugnorgal == a7vrvfmmcyvqduzaqstkczmg2q24jis 178954 178953 2026-07-18T12:01:18Z Ilya Discuss 10103 178954 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Suleymaan Aliyu RomolistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya.<ref>{{Cite web|title=Hon. Sulaiman Romo biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16826/hon-sulaiman-romo|access-date=2025-01-05|website=www.manpower.com.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/sulaiman-romo|access-date=2025-01-05|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref> O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019. == Tuugnorgal == 9np1ar1a7oxa2tyqdecyg5oo09kdt1u Mohammed Saidu 0 43169 178955 2026-07-18T15:25:23Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Mohammed Saidu Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress. Tuugnorgal" 178955 wikitext text/x-wiki Mohammed Saidu Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress. Tuugnorgal btltmqfbgd647pb0fwj7i4m35uakkb7 178956 178955 2026-07-18T15:26:44Z Ilya Discuss 10103 178956 wikitext text/x-wiki '''Mohammed Saidu''' Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress. == Tuugnorgal == qyfkxdot33v1bo34dfwc7cr2u7xn87f 178957 178956 2026-07-18T15:27:37Z Ilya Discuss 10103 178957 wikitext text/x-wiki '''Mohammed Saidu''' Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress.<ref>{{Cite web|title=ShineYourEye|url=https://www.shineyoureye.org/person/mohammed-saidu|access-date=2025-01-06|website=www.shineyoureye.org}}</ref><ref name="n848">{{cite web|title=Citizen Science Nigeria|website=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/mohammed-saidu|access-date=2025-01-07}}</ref> == Tuugnorgal == flzxc5iku0w4h9kv32nypl4q30flmur Gabriel Saleh Zock 0 43170 178958 2026-07-18T15:28:54Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Gabriel Saleh Zock ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya. O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal" 178958 wikitext text/x-wiki Gabriel Saleh Zock ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya. O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal t4ej9mbtwsoe5rk5swad7g7egtdv3r1 178959 178958 2026-07-18T15:29:21Z Ilya Discuss 10103 178959 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Gabriel Saleh Zock ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya. O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal m5o6ryay561wx5rbj62ip7nhlkrv6bx 178960 178959 2026-07-18T15:35:00Z Ilya Discuss 10103 178960 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gabriel Saleh Zock''' ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya. O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). == Tuugnorgal == dxm2sbt3jr87xo284iqeus01cr6co5k 178961 178960 2026-07-18T15:35:40Z Ilya Discuss 10103 178961 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Gabriel Saleh Zock''' ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya..<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/gabriel-saleh-zock|access-date=2025-01-06|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Lawmakers - ConsTrack Track and Report on Governement Funded Projects in Nigeria|url=https://www.constrack.ng/lawmaker_details?id=156|access-date=2025-01-06|website=ConsTrack}}</ref> O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). == Tuugnorgal == g9y5cd1zyr0fl7pdsm01rrtn3ke6tr1 Idris Salman 0 43171 178962 2026-07-18T15:36:59Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Politiyanke Idris SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal" 178962 wikitext text/x-wiki Politiyanke Idris SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal 5fsi9s9yfm8pv06050f7jhnr1kb7ils 178963 178962 2026-07-18T15:37:39Z Ilya Discuss 10103 178963 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Politiyanke Idris SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal 0jsw5yifp9nu65nwqgme8w6lave2cco 178964 178963 2026-07-18T15:38:38Z Ilya Discuss 10103 178964 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Politiyanke Idris''' SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. == Tuugnorgal == abm76qadbqrfu8lysi81kyhc5qf7pw4 178965 178964 2026-07-18T15:39:04Z Ilya Discuss 10103 178965 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Politiyanke Idris''' SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. == Tuugnorgal == lx9ej9pt580p6aoqda5ubiw6w9q6917 178966 178965 2026-07-18T15:39:55Z Ilya Discuss 10103 178966 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Politiyanke Idris''' SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo.<ref>{{Cite news|last=Jimoh|first=Yekini|date=2024-07-23|title=Breaking: Kogi Reps member, Idris, dumps ADC for APC|url=https://tribuneonlineng.com/breaking-kogi-reps-member-idris-dumps-adc-for-apc/|access-date=2025-01-08|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|date=2024-02-10|title=Hon. Idris Salman: Inside His Passion, Commitment To Serve The People|url=https://thesun.ng/hon-idris-salman-inside-his-passion-commitment-to-serve-the-people/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-08|newspaper=[[The Sun (Nigeria)|The Sun]]|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=Silas|first=Don|date=2023-03-06|title=Kogi Speaker Kolawole loses Reps seat to Idris Salman|url=https://dailypost.ng/2023/03/06/kogi-speaker-kolawole-loses-reps-seat-to-idris-salman/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-08|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-12-23|title=Yuletide: Rep Member, Idris Salman Distributes Empowerment Items to 6000 Constituents in Kogi|url=https://kogireports.com/yuletide-rep-member-idris-salman-distributes-empowerment-items-to-6000-constituents-in-kogi/|access-date=2025-01-08|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/716368-adc-rep-defects-to-apc-2.html?tztc=1|access-date=2025-07-21|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Salman Idris Archives|url=https://kogireports.com/tag/salman-idris/|access-date=2025-07-21|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Chime|first=Vivian|date=2022-06-02|title=Idris Salman clinches Kogi ADC house of reps ticket|url=https://www.thecable.ng/idris-salman-clinches-kogi-adc-house-of-reps-ticket/|access-date=2025-07-21|newspaper=[[TheCable]]|language=en-US}}</ref> == Tuugnorgal == ozhk5t5przrmk3ol9iyo72gbv783k17 Mohammed Sanda 0 43172 178967 2026-07-18T15:41:08Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Mohammed SandaListenR woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal" 178967 wikitext text/x-wiki Mohammed SandaListenR woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal 9x9qn3w4qtlti61kcfjdtfzajy7eeb9 178968 178967 2026-07-18T15:41:31Z Ilya Discuss 10103 178968 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Mohammed SandaListenR woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal t1dmbnrzm5ebq7s6zuf6eu43bmjl7eg 178969 178968 2026-07-18T15:42:38Z Ilya Discuss 10103 178969 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mohammed SandaListenR''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). == Tuugnorgal == 4e6c0s0ktl5rkrbqhdwrv2fecy3rkpd 178970 178969 2026-07-18T15:43:27Z Ilya Discuss 10103 178970 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Mohammed SandaListenR''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/mohammed-alhaji-sanda|access-date=2025-01-08|website=Citizen Science Nigeria|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Mohammed Sanda biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16714/hon-mohammed-sanda|access-date=2025-01-08|website=Manpower Nigeria}}</ref> O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). == Tuugnorgal == 86wrb9r5wwkzvakhqrvacm70extfei9 Nazifi Sani 0 43173 178971 2026-07-18T15:44:43Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal" 178971 wikitext text/x-wiki Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal 9hm53ufyeg06kgu6kbb8vs2d5v03qoy 178972 178971 2026-07-18T15:45:06Z Ilya Discuss 10103 178972 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal j3zvy45vneas0znrakoyd2g2w8upewo 178973 178972 2026-07-18T15:46:11Z Ilya Discuss 10103 178973 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). == Tuugnorgal == lohzgqpvfce5c8seybfwksrx2b1kbqi 178974 178973 2026-07-18T15:46:56Z Ilya Discuss 10103 178974 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master..<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/nazifi-sani|access-date=2025-01-06|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Sani-Nazifi-2304|access-date=2025-01-06|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/183|access-date=2025-01-06|website=nass.gov.ng}}</ref> O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). == Tuugnorgal == avrhsn333xfxfkiiz4krvd1xrt27idu Jibrin Santumari 0 43174 178975 2026-07-18T15:48:04Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Jibrin Santumari ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno. O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal" 178975 wikitext text/x-wiki Jibrin Santumari ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno. O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal tj46ocz0psodinv2pxfg3tloy2st4vi 178976 178975 2026-07-18T15:48:33Z Ilya Discuss 10103 178976 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Jibrin Santumari ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno. O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal kcf04grb2v0f4773zu7an148kax0hux 178977 178976 2026-07-18T15:50:01Z Ilya Discuss 10103 178977 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jibrin Santumari''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno. O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal rb6hbadfyypk6pdtx3i4so7meu509s5 178978 178977 2026-07-18T15:50:42Z Ilya Discuss 10103 178978 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jibrin Santumari''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/5feb8a3df8c7352c52566b3f|access-date=2025-01-08|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Jibrin Santumari biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16717/hon-jibrin-santumari|access-date=2025-01-08|website=www.manpower.com.ng}}</ref> O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal akxyqsjezdfe9axe4oqvanf8h3k6p94 178979 178978 2026-07-18T15:51:00Z Ilya Discuss 10103 178979 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Jibrin Santumari''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/5feb8a3df8c7352c52566b3f|access-date=2025-01-08|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Jibrin Santumari biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16717/hon-jibrin-santumari|access-date=2025-01-08|website=www.manpower.com.ng}}</ref> O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. == Tuugnorgal == l8x581j7t6ggwpehyutkltsfxzhq3u3 Aminu Suleiman 0 43175 178980 2026-07-18T15:53:24Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Aminu SuleimanlistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023. O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtird..." 178980 wikitext text/x-wiki Aminu SuleimanlistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023. O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023. E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC. O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011. Tuugnorgal hwj4h3jcf10atlf3ljznbj4yg6t8wg9 178981 178980 2026-07-18T15:53:50Z Ilya Discuss 10103 178981 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Aminu SuleimanlistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023. O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023. E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC. O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011. Tuugnorgal izvfga9g0cairrbige00khg3fqzf1de 178982 178981 2026-07-18T15:55:08Z Ilya Discuss 10103 178982 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aminu SuleimanlistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023. O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023. E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC. O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011. == Tuugnorgal == q6hhk0n90kpaep268uu6bz6a5yy98tm 178983 178982 2026-07-18T15:56:01Z Ilya Discuss 10103 178983 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aminu SuleimanlistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/aminu-suleiman-0|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|title=Why Buhari's Men Should Rally Behind Tinubu For 2023 Presidency – Suleiman|url=https://independent.ng/why-buharis-men-should-rally-behind-tinubu-for-2023-presidency-suleiman/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref> O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023. E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC. O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011. == Tuugnorgal == leysskukptynnnzg34d2ehopckl6o0x 178984 178983 2026-07-18T15:56:55Z Ilya Discuss 10103 178984 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Aminu SuleimanlistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/aminu-suleiman-0|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|title=Why Buhari's Men Should Rally Behind Tinubu For 2023 Presidency – Suleiman|url=https://independent.ng/why-buharis-men-should-rally-behind-tinubu-for-2023-presidency-suleiman/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref> O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023.<ref>{{Cite news|title=Aminu Suleiman: A Grassroots Mobiliser of Repute|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2023/09/03/aminu-suleiman-a-grassroots-mobiliser-of-repute/?am|access-date=2025-01-07|newspaper=[[This Day]]|date=3 September 2023|language=en-US}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=Hon. Suleiman Aminu biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16827/hon-suleiman-aminu|access-date=2025-01-07|website=Manpower Nigeria}}</ref><ref>{{Cite news|last=Rapheal|date=2021-05-22|title=Hon Aminu Sulaiman Goro, House Committee Chairman on Tertiary|url=https://thesun.ng/hon-aminu-sulaiman-goro-house-committee-chairman-on-tertiary-education-and-services-those-complaining-that-legislators-earn-fat-salaries-are-mentally-lazy/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-07-25|newspaper=[[The Sun (Nigeria)|The Sun]]|language=en}}</ref> E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC. O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011. == Tuugnorgal == ts3401ngeiu9lt3m7c5z0xvcwjsugcj Omar Tata 0 43176 178985 2026-07-18T16:00:32Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Omar Tata ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC). Tuugnorgal" 178985 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Omar Tata ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC). Tuugnorgal k40g2qffossxe7mni1z9pg2cnqm65k5 178986 178985 2026-07-18T16:02:02Z Ilya Discuss 10103 178986 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Omar Tata ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC). Tuugnorgal l3jghkxcbj59jgg5r7csi2c63furyz7 178987 178986 2026-07-18T16:02:28Z Ilya Discuss 10103 178987 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Omar Tata''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC). == Tuugnorgal == slsoavlsbs992sb136ht2d2vl5dn9s3 178988 178987 2026-07-18T16:03:22Z Ilya Discuss 10103 178988 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Omar Tata''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/tata-omar|access-date=2025-01-08|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Omar Tata biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16685/hon-omar-tata|access-date=2025-01-08|website=www.manpower.com.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=House of Representatives Member {{!}} Honourable Omar Tata|url=http://nassnig.org/House/Personaldata/Bauchi/omar.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071021064649/http://nassnig.org/House/Personaldata/Bauchi/omar.htm|archive-date=2007-10-21|access-date=2025-07-20|website=nassnig.org}}</ref> O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC). == Tuugnorgal == o71pd9ajntiq49oklcfncyipnhxg28r Yusuf Tijani 0 43177 178989 2026-07-18T16:33:13Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Ok..." 178989 wikitext text/x-wiki Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene. E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i. E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo. O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema. Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko. Tuugnorgal 8qlp1x3z5l3hj6dxfnm2kbebjf16kaw 178990 178989 2026-07-18T16:35:19Z Ilya Discuss 10103 178990 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene. E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i. E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo. O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema. Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko. Tuugnorgal 0d7g4lrg9qwxklddwbm074llpvyeijy 178991 178990 2026-07-18T16:36:59Z Ilya Discuss 10103 178991 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ''' ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji. == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene. E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i. E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo. O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema. Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko. == Tuugnorgal == dukbm2qrnq7frjizv1ibye6isder6d1 178992 178991 2026-07-18T16:38:36Z Ilya Discuss 10103 178992 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ''' ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/yusuf-ahmed-tijani|access-date=2024-12-18|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref> == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene. E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i. E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo. O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema. Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko. == Tuugnorgal == hhexzb16ijftqkwm1tj3qa0398bvn6s 178993 178992 2026-07-18T16:42:01Z Ilya Discuss 10103 178993 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ''' ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/yusuf-ahmed-tijani|access-date=2024-12-18|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref> == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene.<ref name=":02" />.<ref>{{Cite web|last=admin|date=2018-01-23|title=Reps Member Tijani Damisa Distributes Fertilizer to Kogi Farmers|url=https://kogireports.com/reps-member-tijani-damisa-distributes-fertilizer-to-kogi-farmers/|access-date=2024-12-18|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=admin|date=2021-10-26|title=Rep Member Tijani Damisa Empowers Farmers, Traders in Okene|url=https://kogireports.com/rep-member-tijani-damisa-empowers-farmers-traders-in-okene/|access-date=2024-12-18|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref> E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i. E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo. O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema. Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko. == Tuugnorgal == mz1kg4kzf8ouqisd5w0bmb9k5a7rea4 Tijjani Zannah Zakariya 0 43178 178994 2026-07-18T16:47:27Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Hon Tijjani Zanna Zakariya (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer. Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaa..." 178994 wikitext text/x-wiki Hon Tijjani Zanna Zakariya (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer. Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007. O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi. O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko. Tuugnorgal idj1pntjmawad5a9ctuidf5ly7bp6gr 178995 178994 2026-07-18T16:50:49Z Ilya Discuss 10103 178995 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Hon Tijjani Zanna Zakariya (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer. Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007. O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi. O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko. Tuugnorgal 0869ghu0ximnsol2hzlpzh7plby8682 178996 178995 2026-07-18T18:09:53Z Ilya Discuss 10103 178996 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hon Tijjani Zanna Zakariya''' (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer. Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007. O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi. O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko. == Tuugnorgal == avu7ybze4r6ecl1icu90a636v2facyx 178997 178996 2026-07-18T18:10:59Z Ilya Discuss 10103 178997 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hon Tijjani Zanna Zakariya''' (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer.<ref name=":0">{{Cite web|date=2022-03-07|title=Yobe lawmaker empowers 1,161 people - Independent News Reporters|url=https://inreporters.ng/2022/03/07/yobe-lawmaker-empowers-1161-people/?utm_source=chatgpt.com|access-date=2025-01-07|language=en-GB}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Zakariya-Tijjani-Zannah-3929|access-date=2025-01-07|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/tijjani-zannah-zakariya|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/tijjani-zanna-zakariya/|access-date=2025-01-07|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|title=ShineYourEye|url=https://www.shineyoureye.org/person/zakariya-tijjani-zanna-zakariya|access-date=2025-01-07|website=www.shineyoureye.org}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/257|access-date=2025-01-07|website=nass.gov.ng}}</ref> Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007. O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi. O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko. == Tuugnorgal == 4s30hqr08narpn40a6j2mhc3ghnbecs 178998 178997 2026-07-18T18:12:49Z Ilya Discuss 10103 178998 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Hon Tijjani Zanna Zakariya''' (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer.<ref name=":0">{{Cite web|date=2022-03-07|title=Yobe lawmaker empowers 1,161 people - Independent News Reporters|url=https://inreporters.ng/2022/03/07/yobe-lawmaker-empowers-1161-people/?utm_source=chatgpt.com|access-date=2025-01-07|language=en-GB}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Zakariya-Tijjani-Zannah-3929|access-date=2025-01-07|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/tijjani-zannah-zakariya|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/tijjani-zanna-zakariya/|access-date=2025-01-07|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|title=ShineYourEye|url=https://www.shineyoureye.org/person/zakariya-tijjani-zanna-zakariya|access-date=2025-01-07|website=www.shineyoureye.org}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/257|access-date=2025-01-07|website=nass.gov.ng}}</ref> Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). == Golle politik == Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007. O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi. O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. == Ƴellitaare diiwaan == E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko. == Tuugnorgal == oahkxa39hkkw364lnuekodn9a7eh53m Tope Olarinoye Olayonu 0 43179 178999 2026-07-18T18:14:24Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Tope Olarinoye OlayonulistenR (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun..." 178999 wikitext text/x-wiki Tope Olarinoye OlayonulistenR (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. Tuugnorgal abh8r7qh3kyibwcgik91py4rht1xphq 179000 178999 2026-07-18T18:14:48Z Ilya Discuss 10103 179000 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Tope Olarinoye OlayonulistenR (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. Tuugnorgal fbv5t0saaj3qb0ydwfof6q7h3elgilv 179001 179000 2026-07-18T18:15:35Z Ilya Discuss 10103 179001 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tope Olarinoye OlayonulistenR''' (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. Tuugnorgal halbbldcybv9oc9k9ctxil4yuyef6c6 179002 179001 2026-07-18T18:16:20Z Ilya Discuss 10103 179002 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tope Olarinoye OlayonulistenR''' (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. == Tuugnorgal == qha6br8618n0stb66m5scynw8tefmdx 179003 179002 2026-07-18T18:17:24Z Ilya Discuss 10103 179003 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Tope Olarinoye OlayonulistenR''' (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo.<ref>{{Cite web|title=Kwara state House of Representatives election results and data 2019 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/2019/house-of-representatives/KW/|access-date=2025-05-31|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/[candidate]/|access-date=2025-05-31|website=www.stears.co}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=7th Assembly Members|url=https://hoa.kw.gov.ng/7th-assembly-members/|access-date=2025-05-31|website=Kwara State House of Assembly|language=en-US}}</ref> O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. == Tuugnorgal == fh9366hpln3ahgyd3y5uie7tvkwtv86 Amiruddin Tukur 0 43180 179004 2026-07-18T18:18:40Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Amiruddiin TukurlistenR ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023. O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). Tuugnorgal" 179004 wikitext text/x-wiki Amiruddiin TukurlistenR ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023. O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). Tuugnorgal bieu80b3ize8c3svumynlkgjjq0l1bg 179005 179004 2026-07-18T18:19:08Z Ilya Discuss 10103 179005 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Amiruddiin TukurlistenR ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023. O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). Tuugnorgal 9d8o3njiulzd3w97zn0k15gwv4q9d59 179006 179005 2026-07-18T18:20:08Z Ilya Discuss 10103 179006 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amiruddiin TukurlistenR''' ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023. O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). == Tuugnorgal == fjks5t10zb2hdotsueb7chdsqnh4h8u 179007 179006 2026-07-18T18:20:53Z Ilya Discuss 10103 179007 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Amiruddiin TukurlistenR''' ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/amiruddin-tukur-idris|access-date=2025-01-04|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/amirudeen-tukur-idris/|access-date=2025-01-04|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|date=2015-10-02|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=http://www.nassnig.org/mp/assembly/7|access-date=2025-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20151002062839/http://www.nassnig.org/mp/assembly/7|archive-date=2 October 2015}}</ref> O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). == Tuugnorgal == snnytnhtrv3nv5kct2i80xcjrb8uzxp Terseer Ugbor 0 43181 179008 2026-07-18T18:22:33Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal..." 179008 wikitext text/x-wiki Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. lbtvarfjgvoik87nt4nmwqeeeqg8no3 179009 179008 2026-07-18T18:24:17Z Ilya Discuss 10103 179009 wikitext text/x-wiki Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. Golle politik Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps Terseer Ugbor ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor Tuugnorgal dh1nr8m9716dsmy7vuc0nn51u11kmp1 179010 179009 2026-07-18T18:24:39Z Ilya Discuss 10103 179010 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. Golle politik Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps Terseer Ugbor ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor Tuugnorgal sfuxwqj4ygxm8zrmwflpju3vr3ehulj 179011 179010 2026-07-18T18:27:58Z Ilya Discuss 10103 179011 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. == Golle politik == Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps == Terseer Ugbor == ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor == Tuugnorgal == swgmylmtv24wg77w9sc22ljjqfrekvj 179012 179011 2026-07-18T18:29:53Z Ilya Discuss 10103 179012 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref> O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. == Golle politik == Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps == Terseer Ugbor == ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor == Tuugnorgal == qwsa6k714rhahc1jaqebtf2rje6nd2q 179013 179012 2026-07-18T18:30:57Z Ilya Discuss 10103 179013 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref> O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.<ref>{{Cite web|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|title=Citizen Science Nigeria|website=citizensciencenigeria.org|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129090426/https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|url-status=live}}</ref> O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. == Golle politik == Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps == Terseer Ugbor == ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor == Tuugnorgal == dblnjonic71jbtjnxbn0hlldsihy4oa 179014 179013 2026-07-18T18:33:36Z Ilya Discuss 10103 179014 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref> O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.<ref>{{Cite web|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|title=Citizen Science Nigeria|website=citizensciencenigeria.org|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129090426/https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|url-status=live}}</ref> O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. <ref>{{Cite news|url=https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|title=Reps member seeks upgrade of climate change council to commission &#124; TheCable|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|url-status=live|newspaper=[[TheCable]]}}</ref> Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. == Golle politik == Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps == Terseer Ugbor == ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor == Tuugnorgal == 2l0mhs2qug2czyt8i45c17iveodu3e9 179015 179014 2026-07-18T18:35:07Z Ilya Discuss 10103 179015 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref> O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.<ref>{{Cite web|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|title=Citizen Science Nigeria|website=citizensciencenigeria.org|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129090426/https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|url-status=live}}</ref> O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. <ref>{{Cite news|url=https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|title=Reps member seeks upgrade of climate change council to commission &#124; TheCable|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|url-status=live|newspaper=[[TheCable]]}}</ref> Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. <ref>{{Cite web|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|access-date=2024-02-10|website=www.stears.co|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2023-11-27|title=Reps target $1bn climate funding in Dubai summit|url=https://dailytrust.com/reps-target-1bn-climate-funding-in-dubai-summit/|access-date=2024-02-10|newspaper=[[Daily Trust]]|language=en-GB|archive-date=2023-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231204200723/https://dailytrust.com/reps-target-1bn-climate-funding-in-dubai-summit/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Mojeed|first=Abdulkareem|date=2023-12-02|title=COP28: How Nigeria will benefit from 'loss and damage fund' — Official|url=https://www.premiumtimesng.com/news/more-news/648255-cop28-how-nigeria-will-beenefit-from-loss-and-damage-fund-official.html|access-date=2024-02-10|newspaper=[[Premium Times]]|language=en-GB|archive-date=2023-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20231212014403/https://www.premiumtimesng.com/news/more-news/648255-cop28-how-nigeria-will-beenefit-from-loss-and-damage-fund-official.html|url-status=live}}</ref> O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State. == Golle politik == Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps == Terseer Ugbor == ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor == Tuugnorgal == hqnfuos5butpz3z5sdqvno0jm1y1up2 Emmanuel Uguru 0 43182 179016 2026-07-18T18:37:03Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Emmanuel Uguru ListenR (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru ro..." 179016 wikitext text/x-wiki Emmanuel Uguru ListenR (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. Ƴeew kadi Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 Tuugnorgal jl8p7m4bq6jaygos896kqzd8nwuhl0x 179017 179016 2026-07-18T18:37:30Z Ilya Discuss 10103 179017 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Emmanuel Uguru ListenR (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. Ƴeew kadi Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 Tuugnorgal rrxbpx8jjj6jpskjn1f7cszdhdx1g7y 179018 179017 2026-07-18T18:38:37Z Ilya Discuss 10103 179018 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. Ƴeew kadi Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 Tuugnorgal gjgz5hu26z7ioagin0253gpt5fn62i2 179019 179018 2026-07-18T18:39:40Z Ilya Discuss 10103 179019 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. == Nguurndam == e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. == Golle politik == Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. == Ƴeew kadi == Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 == Tuugnorgal == p0dgu4o7gnkqb4xhdpu6o7kwejrz98o 179020 179019 2026-07-18T18:41:38Z Ilya Discuss 10103 179020 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. <ref name=":0">{{cite web|title=Uguru Emmanuel profile|url=https://parliamentreports.com/voter/10th-national-assembly-member?id=Uguru-Emmanuel-1839|access-date=27 December 2025}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" />.<ref name=":0" /> == Nguurndam == e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. == Golle politik == Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. == Ƴeew kadi == Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 == Tuugnorgal == dw1er5ouxgrpuruygakbvl5slyqmdtm 179021 179020 2026-07-18T18:42:34Z Ilya Discuss 10103 179021 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. <ref name=":0">{{cite web|title=Uguru Emmanuel profile|url=https://parliamentreports.com/voter/10th-national-assembly-member?id=Uguru-Emmanuel-1839|access-date=27 December 2025}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" />.<ref name=":0" /> == Nguurndam == e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. == Golle politik == Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo.<ref>{{Cite news|title=Lawmaker empowers constituents and receives endorsement for second term|url=https://independent.ng/lawmaker-empowers-constituents-receives-nwifurus-endorsement-for-second-term/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref><ref name=":12">{{cite news|title=Hardship: Rep member empowers constituents with motorcycles, sewing machines, others|url=https://blueprint.ng/hardship-rep-member-empowers-constituents-with-motorcycles-sewing-machines-others/|location=Abuja, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]}}</ref><ref>{{cite news|title=CBN sabotaging Tinubu govt’s efforts - Reps member, Uguru|url=https://dailypost.ng/2024/11/26/cbn-sabotaging-tinubu-govts-efforts-reps-member-uguru/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]}}</ref> == Ƴeew kadi == Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 == Tuugnorgal == bfn6w39s69qoeujbc13sp3bzzo0o4ap 179022 179021 2026-07-18T18:43:44Z Ilya Discuss 10103 179022 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. <ref name=":0">{{cite web|title=Uguru Emmanuel profile|url=https://parliamentreports.com/voter/10th-national-assembly-member?id=Uguru-Emmanuel-1839|access-date=27 December 2025}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" />.<ref name=":0" /> == Nguurndam == e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960.<ref name=":22">{{cite news|title=200 Person Benefit From Federal Lawmaker Skill Acquisition In Ebonyi|url=https://newtelegraphng.com/200-person-benefit-from-federal-lawmaker-skill-acquisition-in-ebonyi/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[New Telegraph]]}}</ref> == Golle politik == Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo.<ref>{{Cite news|title=Lawmaker empowers constituents and receives endorsement for second term|url=https://independent.ng/lawmaker-empowers-constituents-receives-nwifurus-endorsement-for-second-term/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref><ref name=":12">{{cite news|title=Hardship: Rep member empowers constituents with motorcycles, sewing machines, others|url=https://blueprint.ng/hardship-rep-member-empowers-constituents-with-motorcycles-sewing-machines-others/|location=Abuja, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]}}</ref><ref>{{cite news|title=CBN sabotaging Tinubu govt’s efforts - Reps member, Uguru|url=https://dailypost.ng/2024/11/26/cbn-sabotaging-tinubu-govts-efforts-reps-member-uguru/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]}}</ref> == Ƴeew kadi == Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 == Tuugnorgal == g1i8q200m2yej1yzm5ny3z01vg8vt3n Patrick Umoh 0 43183 179023 2026-07-18T18:45:45Z Ilya Discuss 10103 Created page with "{{Databox}}Patrick Umoh (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal" 179023 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Patrick Umoh (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal 7cp5rw8wadc850i1i9798gkzln9munk 179024 179023 2026-07-18T18:46:49Z Ilya Discuss 10103 179024 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patrick Umoh''' (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. == Tuugnorgal == bee7xbj6ujnf36p74xkjob4pf21ohsq 179025 179024 2026-07-18T18:47:48Z Ilya Discuss 10103 179025 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Patrick Umoh''' (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo.<ref>{{Cite web|date=2024-03-29|title=Federal lawmaker, Patrick Umoh, denounces encroachment of cattle on Essien Udim farmlands - Insight Newspaper|url=https://www.insightnewsng.com/federal-lawmaker-patrick-umoh-denounces-encroachment-of-cattle-on-essien-udim-farmlands/|access-date=2024-12-27|website=www.insightnewsng.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|date=2023-10-15|title=Umoh Calls For Repeal Of Controversial Traditional Rulers Law In Akwa Ibom|url=https://independent.ng/umoh-calls-for-repeal-of-controversial-traditional-rulers-law-in-akwa-ibom/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-12-27|language=en-GB|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Nwafor|date=2023-05-10|title=A'Ibom Rep member-elect hails Tinubu, APC over zoning of NASS leadership|url=https://www.vanguardngr.com/2023/05/aibom-rep-member-elect-hails-tinubu-apc-over-zoning-of-nass-leadership/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-12-27|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Anichukwueze|first=Donatus|date=2024-09-26|title=Bobrisky: Reps To Probe Corruption Allegations Against EFCC, NCS|url=https://www.channelstv.com/2024/09/26/bobrisky-reps-to-probe-corruption-allegations-against-efcc-ncs/|access-date=2024-12-27|website=Channels Television|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025|title=10th National Assembly Members - Patrick Umoh|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Patrick-Umoh-1239|access-date=2025-01-13|website=orderpaper.ng}}</ref> == Tuugnorgal == 9pcdepp3f9w1ihtlgbc61h5cr5hjwjv Makki Abubakar Yalleman 0 43184 179026 2026-07-18T18:50:30Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Doktoor Makki Abubakar Yalleman ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal" 179026 wikitext text/x-wiki Doktoor Makki Abubakar Yalleman ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal d8b0xq7ceo2f983prkbkz5kk2p1t1le 179027 179026 2026-07-18T18:51:07Z Ilya Discuss 10103 179027 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Doktoor Makki Abubakar Yalleman ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal 4xjo5jkqf887fycdz4p39rr0zmmvjkf 179028 179027 2026-07-18T18:52:04Z Ilya Discuss 10103 179028 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Doktoor Makki Abubakar Yalleman''' ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal r9seczgszfxuft93u3ykf5avirtshr5 179029 179028 2026-07-18T18:52:36Z Ilya Discuss 10103 179029 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Doktoor Makki Abubakar Yalleman''' ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal eux5m71frucon7x9obryan6eiu8fzuc 179030 179029 2026-07-18T18:53:21Z Ilya Discuss 10103 179030 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Doktoor Makki Abubakar Yalleman''' ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko.<ref>{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Abubakar-Makki-Yalleman-2334|access-date=2025-01-06|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/makki-yalleman-abubakar|access-date=2025-01-06|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/12|access-date=2025-01-06|website=nass.gov.ng}}</ref> O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal g72d9iudr1fxc4f7cak18x24r1niddu Yusuf Isah Kurdula 0 43185 179031 2026-07-18T18:55:06Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Yusuf Isah Kurdula ListenR ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal" 179031 wikitext text/x-wiki Yusuf Isah Kurdula ListenR ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal q9tgmzz7jn2anjbbhc40c7dsuuco26r 179032 179031 2026-07-18T18:55:31Z Ilya Discuss 10103 179032 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Yusuf Isah Kurdula ListenR ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal b3q4fcaprfmyevy4gwd043ukdxudm3k 179033 179032 2026-07-18T18:56:20Z Ilya Discuss 10103 179033 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yusuf Isah Kurdula ListenR''' ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal 17l61g7vasl2o8ngqppl18fexg9h2gd 179034 179033 2026-07-18T18:56:39Z Ilya Discuss 10103 179034 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yusuf Isah Kurdula ListenR''' ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. == Tuugnorgal == f4vs3o5qcul3ipts8sp5cya81fz6q2g 179035 179034 2026-07-18T18:57:27Z Ilya Discuss 10103 179035 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Yusuf Isah Kurdula ListenR''' ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019.<ref>{{Cite news|last=Sobowale|first=Rasheed|date=2021-07-09|title=List of House of Reps members and their political parties|url=https://www.vanguardngr.com/2021/07/list-of-house-of-reps-members-and-their-political-parties/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-07|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gaddafi|first=Ibrahim Tanko|date=2023-01-20|title=6 of 14 Sokoto lawmakers sponsored zero bills in NASS Scorecard|url=https://orderpaper.ng/new/?p=4997|access-date=2025-01-07|website=OrderPaper|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/kurdula-yusuf-isah|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref> == Tuugnorgal == 2m3p0nxcvqjcnpq1xyi39tl5d20pnrb Fred Kpakol 0 43186 179036 2026-07-18T19:29:37Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Fred Barivure Kpakol ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019.O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. deg..." 179036 wikitext text/x-wiki Fred Barivure Kpakol ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019.O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State. Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana. O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Tuugnorgal h3v7f9fzsqjm2gwuljqkrazdk7rpjvc 179037 179036 2026-07-18T19:30:03Z Ilya Discuss 10103 179037 wikitext text/x-wiki {{Databox}}Fred Barivure Kpakol ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019.O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State. Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana. O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Tuugnorgal pszqovaefg5pudmlsx9zgvy9n35pzzi 179038 179037 2026-07-18T19:31:52Z Ilya Discuss 10103 179038 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fred Barivure Kpakol''' ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019. O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State. Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana. O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State == Tuugnorgal == 38vidq4l8ip29eschnt5p18mv5lhszr 179039 179038 2026-07-18T19:33:14Z Ilya Discuss 10103 179039 wikitext text/x-wiki {{Databox}}'''Fred Barivure Kpakol''' ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019..<ref>{{cite news|title=Wike swears in commissioners, others|url=http://www.vanguardngr.com/2015/06/wike-swears-in-commissioners-others/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=19 June 2015|date=12 June 2015|quote=The governor directed the new Finance Commissioner, Dr Fred Kpakol to take proactive measures to ensure judicious application of state finances.|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{cite news|title=My second tenure is anchored on development...Kpakol declares|url=http://nm.onlinenigeria.com/templates/?a=1082&z=12|accessdate=19 June 2015|work=Port Harcourt Telegraph|date=21 April 2005}}</ref><ref>{{cite news|last1=Gbarabe|first1=Mene|title=Ogonis Cannot Produce A Governor If… – Kpakol|url=http://www.thenewswriterng.com/?p=13633|accessdate=19 June 2015|work=The Newswriter|date=11 September 2014}}</ref> O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State. Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana. O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State == Tuugnorgal == 817pkvzadudlucxyhn5swhp9ucrd165 Emmanuel C. Aguma 0 43187 179040 2026-07-18T19:35:39Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, nga..." 179040 wikitext text/x-wiki Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. clb42z1nq5npqadp474ks4fy2z3oa7j 179041 179040 2026-07-18T19:37:08Z Ilya Discuss 10103 179041 wikitext text/x-wiki Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N. Nwanodi & Co. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. Nguurndam neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers Tuugnorgal 5ptj5hfpvydd8nflzrd9ykzy8ugdtg2 179042 179041 2026-07-18T19:38:04Z Ilya Discuss 10103 179042 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N. Nwanodi & Co. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. Nguurndam neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers Tuugnorgal csn9ldhltod0uk9m7cqmkhzdg9bhp89 179043 179042 2026-07-18T19:40:47Z Ilya Discuss 10103 179043 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee. Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co . tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. == Nguurndam == neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. == Ƴeew kadi == Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers == Tuugnorgal == d1n227ncf3qx5xbo033u1yv54xna9nt 179044 179043 2026-07-18T19:43:03Z Ilya Discuss 10103 179044 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref> O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee. Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co . tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. == Nguurndam == neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. == Ƴeew kadi == Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers == Tuugnorgal == 0ykr2fb32tob65xguedrcfycylujwnb 179045 179044 2026-07-18T19:43:46Z Ilya Discuss 10103 179045 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref> O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee. Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref name=":1">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-09-13|title=The Greatness Of Late Emmanuel Chinwenwo Aguma, SAN|url=https://nationalnetworkonline.com/2018/09/13/the-greatness-of-late-emmanuel-chinwenwo-aguma-san/|access-date=2026-07-18|website=National Network|language=en-US}}</ref> Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co . tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. == Nguurndam == neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. == Ƴeew kadi == Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers == Tuugnorgal == 9kaj6dpyh4at82zmnrfq59vtccakml2 179046 179045 2026-07-18T19:44:30Z Ilya Discuss 10103 179046 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref> O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee. Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref name=":1">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-09-13|title=The Greatness Of Late Emmanuel Chinwenwo Aguma, SAN|url=https://nationalnetworkonline.com/2018/09/13/the-greatness-of-late-emmanuel-chinwenwo-aguma-san/|access-date=2026-07-18|website=National Network|language=en-US}}</ref> Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St.<ref>{{Cite web|last=Oladipo|first=Bimpe|date=2018-08-27|title=AGUMA, SAN Emmanuel .C. (late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/aguma-san-emmanuel-c-late/|access-date=2026-07-18|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nigerian Bar Association - Port Harcourt Branch|url=https://nbaportharcourt.ng/|access-date=2026-07-18|website=nbaportharcourt.ng}}</ref> Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co . tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. == Nguurndam == neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. == Ƴeew kadi == Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers == Tuugnorgal == po70hulu1xvn56tin84ids07ljolyd4 179047 179046 2026-07-18T19:45:34Z Ilya Discuss 10103 179047 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref> O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee. Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref name=":1">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-09-13|title=The Greatness Of Late Emmanuel Chinwenwo Aguma, SAN|url=https://nationalnetworkonline.com/2018/09/13/the-greatness-of-late-emmanuel-chinwenwo-aguma-san/|access-date=2026-07-18|website=National Network|language=en-US}}</ref> Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St.<ref>{{Cite web|last=Oladipo|first=Bimpe|date=2018-08-27|title=AGUMA, SAN Emmanuel .C. (late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/aguma-san-emmanuel-c-late/|access-date=2026-07-18|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nigerian Bar Association - Port Harcourt Branch|url=https://nbaportharcourt.ng/|access-date=2026-07-18|website=nbaportharcourt.ng}}</ref> Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford.<ref name=":2">{{Cite web|last=Sesan|date=2018-08-16|title=Aguma left indelible marks on law practice –Mahmoud|url=https://punchng.com/aguma-left-indelible-marks-on-law-practice-mahmoud/|access-date=2026-07-18|website=Punch Newspapers|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Greatness of a Man Called Emmanuel Aguma – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2018/09/14/greatness-of-a-man-called-emmanuel-aguma/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|last=themexriver|title=Aguma’s Burial: Adejumo, Kanyip, Namtari, Others Pay Last Respect To Late Attorney-General|url=https://www.nicnadr.gov.ng/news/279/|access-date=2026-07-18|website=nicnadr.gov.ng}}</ref> Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister. Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co . tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. == Nguurndam == neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. == Ƴeew kadi == Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers == Tuugnorgal == ac97rk5sg1ug1gsz820ydr3fwd62ior Wilson Asinobi Ake 0 43188 179051 2026-07-18T19:50:47Z Ilya Discuss 10103 Created page with "Wilson Asinobi Ake (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015. Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. Golle politik O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal..." 179051 wikitext text/x-wiki Wilson Asinobi Ake (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015. Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. Golle politik O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1. Tuugnorgal 0qixxthemx4yl6ipj04n7ufta8knl1o 179052 179051 2026-07-18T19:51:38Z Ilya Discuss 10103 179052 wikitext text/x-wiki {{Databox}} Wilson Asinobi Ake (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015. Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. Golle politik O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1. Tuugnorgal ofx6q1trda1y5wp9v1drwobjsdfi3cs 179053 179052 2026-07-18T19:53:50Z Ilya Discuss 10103 179053 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015. Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. == Golle politik == O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1. == Tuugnorgal == jfwutosvt113p3ciebnvg13mb12jwq3 179054 179053 2026-07-18T19:54:42Z Ilya Discuss 10103 179054 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015..<ref name="nassnig">{{Cite web|url=http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303165426/http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|url-status=dead|archive-date=3 March 2016|publisher=National Assembly of Nigeria|title=Sen. Wilson Asinobi Ake|access-date=7 June 2010}}</ref> Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. == Golle politik == O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1. == Tuugnorgal == 12d5vg3xcw94dnhnduj6yypvmyllhae 179055 179054 2026-07-18T19:56:13Z Ilya Discuss 10103 179055 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015..<ref name="nassnig">{{Cite web|url=http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303165426/http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|url-status=dead|archive-date=3 March 2016|publisher=National Assembly of Nigeria|title=Sen. Wilson Asinobi Ake|access-date=7 June 2010}}</ref> Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP)..<ref name="nassnig2" /> == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. == Golle politik == O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1. == Tuugnorgal == 8xy86yot0e88jpa5acb58afyhhab2wx 179056 179055 2026-07-18T19:57:40Z Ilya Discuss 10103 179056 wikitext text/x-wiki {{Databox}} '''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015..<ref name="nassnig">{{Cite web|url=http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303165426/http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|url-status=dead|archive-date=3 March 2016|publisher=National Assembly of Nigeria|title=Sen. Wilson Asinobi Ake|access-date=7 June 2010}}</ref> Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP)..<ref name="nassnig2" /> == Nguurndam == e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. == Golle politik == O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1.<ref>{{cite news|url=http://www.modernghana.com/news/324168/1/april-2011-polls-princewill-commends-riverss-peopl.html|work=Modern Ghana|title=April 2011 Polls: Princewill Commends Rivers's People and Prof. Jega|author=Nwaorgu Faustinus|date=11 April 2011|access-date=22 April 2011}}</ref> == Tuugnorgal == 5iu620gpc69xdv86aj5vbnoeimmz0w9