Wikipedia
ffwiki
https://ff.wikipedia.org/wiki/Hello_ja%C9%93%C9%93orgo
MediaWiki 1.47.0-wmf.11
first-letter
Media
Special
Talk
User
User talk
Wikipedia
Wikipedia talk
File
File talk
MediaWiki
MediaWiki talk
Template
Template talk
Help
Help talk
Category
Category talk
TimedText
TimedText talk
Module
Module talk
Event
Event talk
Saadatu Hassan Liman
0
8194
179062
99567
2026-07-19T07:33:47Z
MOIBARDE
10068
179062
wikitext
text/x-wiki
[[File:Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg|thumb|(2025)]]
{{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nasarawa, to Keffi.[1][2]
==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde==
O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde lislaam to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi Master of Arts e jaŋde lislaam e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde lislaam to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde lislaam e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Nasarawa.[1][3]
==Kugal==
Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Nasarawa State e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde lislaam. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde lislaam, gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3]
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
b0qjbrpdznxwwpi572eesut2311gc7j
179063
179062
2026-07-19T07:47:47Z
MOIBARDE
10068
add links and references
179063
wikitext
text/x-wiki
[[File:Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg|thumb|(2025)]]
{{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref>
==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde==
O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3]
==Kugal==
Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3]
Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1]
== Nguurndam neɗɗo ==
Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7]
== Teffol ==
Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9]
== Njeenaaje ==
Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998).
UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006).
Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012).
Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde
Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020).
Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021).
Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022).
Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3]
Terɗe karallaagal
Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen :
Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS)
Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS)
Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya
Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
451lre1p4ox1xy5n57w29iwh6g2llyk
179064
179063
2026-07-19T07:49:49Z
MOIBARDE
10068
179064
wikitext
text/x-wiki
{{{{Infobox academic
| name = Saadatu Hassan Liman
| image = Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg
| caption = Saadatu Hassan Liman (2025)
| occupation = {{ubl
|[[Academic staff|Academic]],
|[[Researcher]]
|Lecturer}}
| education = [[University of Jos]]
| discipline = Islamic Studies
| workplaces = [[Nasarawa State University]], Keffi
}} Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref>
==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde==
O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3]
==Kugal==
Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3]
Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1]
== Nguurndam neɗɗo ==
Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7]
== Teffol ==
Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9]
== Njeenaaje ==
Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998).
UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006).
Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012).
Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde
Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020).
Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021).
Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022).
Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3]
Terɗe karallaagal
Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen :
Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS)
Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS)
Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya
Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
hcxaky8gmlxbf936jv0hoiqxslk3iq4
179065
179064
2026-07-19T07:51:23Z
MOIBARDE
10068
179065
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref>
==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde==
O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3]
==Kugal==
Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3]
Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1]
== Nguurndam neɗɗo ==
Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7]
== Teffol ==
Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9]
== Njeenaaje ==
Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998).
UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006).
Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012).
Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde
Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020).
Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021).
Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022).
Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3]
Terɗe karallaagal
Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen :
Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS)
Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS)
Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya
Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
d40q9p2vtmcl5eghup94b63q2r1i7a2
179066
179065
2026-07-19T08:51:03Z
MOIBARDE
10068
179066
wikitext
text/x-wiki
{Infobox academic
| name = Saadatu Hassan Liman
| image = Saadatu Hassan Liman (cropped).jpg
| caption = Saadatu Hassan Liman (2025)
| occupation = {{ubl
|[[Academic staff|Academic]],
|[[Researcher]]
|Lecturer}}
| education = [[University of Jos]]
| discipline = Islamic Studies
| workplaces = [[Nasarawa State University]], Keffi
}} {{Databox}}'''Saadatu Hassan Liman''' ko jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]], to Keffi.<ref name=":0">{{Cite news|last=Kenechi|first=Stephen|date=2024|title=Saadatu Hassan Liman becomes NSUK VC — first female in 22 years|url=https://lifestyle.thecable.ng/saadatu-hassan-liman-becomes-first-female-vc-at-nsuk/|newspaper=[[TheCable]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Johnson|first=Chris|date=2024-04-18|title=NSUK gets first female Vice Chancellor|url=https://dailypost.ng/2024/04/18/nsuk-gets-first-female-vice-chancellor/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-04-19|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref>
==Nguurndam puɗɗam e Jaŋde==
O heɓi dipoloma makko gadano e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Jos]] e hitaande 1998. Caggal ɗuum o heɓi ''Master of Arts'' e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2002 to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, kadi o heɓi kadi dipolom Doctor filosofi (PHD) e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] to duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal e hitaande 2010. O heɓi kadi seedantaagal bankinging e postgradu e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]] e hitaande 2010 2018 ummoraade e duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi [[Nassarawa|Nasarawa]].[1][3]
==Kugal==
Saadatu fuɗɗii golle mum ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde [[Nassarawa|Nasarawa]] ''State'' e hitaande 2002, ko balloowo jannginoowo e jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. Caggal mum o dognaama e professeur jaŋde lislaam e hitaande 2017. E nder golle makko e nder jaŋde o joginoo golle keewɗe e nder njuɓɓudi laamu ina jeyaa heen : Koolaaɗo kuuɓal jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], gardiiɗo departemaa, balloowo deenoowo geɗe almudɓe, cukko deenoowo geɗe almudɓe Vice ( DirectorChaycemic of Deput Wiɗtooji e bayyinaango, e cukko cukko hooreejo (njuɓɓudi). [3]
Saadatu toɗɗaama yo cukko hooreejo leydi [[Nassarawa|Nasarawa]] stat, Keffi, e [[lewru]] abriil 2024 ko ɗum waɗi mo cukko hooreejo debbo gadano e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] Keffi. Toɗɗagol makko jaɓaama e juuɗe Guwerneer diiwaan [[Nassarawa|Nasarawa]] caggal wasiyaaji toowɗi ummoraade e Kawtal Goomu Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde.[4][5][1]
== Nguurndam neɗɗo ==
Saadatu heɓi dewgal Hassan Muhammad Liman, mo woni hooreejo awokaajo lesdi [[Naajeeriya]] (SAN), nder hitaande 1989. Dewgal maɓɓe ɗon mari barka bee ɓikkoy e taaniraaɓe.[6][3][7]
== Teffol ==
Saadatu waɗii wiɗtooji ko faati e sariya [[Lislaamu|lislaam]], e hakkeeji rewɓe, e potal rewɓe e worɓe, e kuutoragol sharia, e naatgol rewɓe juulɓe e ardaade. O winndii defte janngirɗe keewɗe e nder jaayɗe ngenndiije e winndereeje, o ardii kadi wiɗtooji caggal jaŋde e nder jaŋde [[Lislaamu|lislaam]]. O heɓi njeenaaje wiɗtooji ko wayi no ''Fellowship'' Postdoctoral e nder Porogaraam ''Humanities'' [[Afrik]] ummoraade e Kawtal [[Amerik]] ngam wiɗtooji dow hakkeeji rewɓe e golle pinal e nder Fuɗnaange [[Naajeeriya]].[8][9]
== Njeenaaje ==
Njeenaari Bursi ngam ɓurde B.A. (Hons.) Jannguɗo jaŋde [[Lislaamu|lislaam]], to duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos (1992–1998).
UNESCO/Suzanne Mubarak Fedde wiɗtooji sehilaagal Japon–[[Misra]] ngam semmbinde rewɓe e nder jam e jaŋde jinnaaɓe (2006).
Porogaraam Afriknaajo ko feewti e jaŋde caggal doktoraa, Fedde Ameriknaare ngam renndooji jannguɓe (2011–2012).
Njeenaari teddundi ummoraade e Fedde Rewɓe e nder Kolleeji Jaŋde (WICE) ngam darnde mum en e jaŋde
Njeenaari jannginooɓe yeeso janngugol, eɓɓaande StandTall Afrik (2020).
Njeenaari ardorde Sir Ahmadu Bello (2021).
Njeenaari UFUK ngam kaaldigal jam (2022).
Fedde nde fedde annduɓe kaalis lislaam leydi Najeriya (FIIFPN) (2022).[10][3]
Terɗe karallaagal
Saadatu wontii tergal e pelle keewɗe to bannge karallaagal e jaŋde, ina jeyaa heen :
Fedde Jannginooɓe Jande Arab e Lislaama (NATAIS) Naajeeriya (NATAIS)
Fedde jannginooɓe rewɓe jannde Arab e Lislaam (NAFTAIS)
Duɗal annduɓe kaalis lislaam leydi Naajeeriya
Fedde fedde rewɓe juulɓe e nder leydi Najeriya (FOMWAN)[3]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Naajeeriya]]
[[Category:Stub]]
hct7e2v2yjhr8d3q0ahej3cr2ojqsa9
Martins Amaewhule
0
12918
179057
97839
2026-07-18T19:59:50Z
Ilya Discuss
10103
179057
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.
O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I. O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele.[1][2]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
6y0c0zl3c8sreadsh47mefdtmmofq3o
179058
179057
2026-07-18T20:00:54Z
Ilya Discuss
10103
179058
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.
O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I. O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
gm4iyvk2epczbifcq8crt5r8dswtywb
179059
179058
2026-07-18T20:01:42Z
Ilya Discuss
10103
179059
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.<ref>{{Cite news|last=Meshioye|first=David|date=2023-06-05|title=Rivers gets new speaker as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-gets-new-speaker-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-03-09|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I. O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
dxxb3adxy1a770anfkiqxx1xt5yhvmg
179060
179059
2026-07-18T20:02:52Z
Ilya Discuss
10103
179060
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.<ref>{{Cite news|last=Meshioye|first=David|date=2023-06-05|title=Rivers gets new speaker as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-gets-new-speaker-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-03-09|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I.<ref name="ghosting">{{cite web|title=Inec Releases 4 Federal Constituency And 11 State Constituency Results|url=http://www.inecnigeria.org/?inecnews=rivers-rerun-inec-releases-4-federal-constituency9m9-and-11-state-constituency-results|accessdate=5 September 2016|website=Inecnigeria.org}}</ref><ref>{{Cite web|date=October 6, 2022|title=Rivers State House of Assembly passes motion to derecognize Celestine Omehia as ex Governor|url=https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|website=guardian.ng/|access-date=October 6, 2022|archive-date=October 8, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221008102734/https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|url-status=dead}}</ref>
O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
d7ydvdhxn5vq5yxr3gma8fnydoglmy2
179061
179060
2026-07-18T20:03:38Z
Ilya Discuss
10103
179061
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Martins Chike Amaewhule''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, nden o woni hooreejo suudu joonde diidaaɗi lesdi Rivers, nden o ardiiɗo suudu joonde diidaaɗi lesdi.<ref>{{Cite news|last=Meshioye|first=David|date=2023-06-05|title=Rivers gets new speaker as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-gets-new-speaker-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-03-09|newspaper=[[The Guardian (Nigeria)|The Guardian]]|language=en-US}}</ref>
O woni ko e lomtaade diiwaan Obio-Akpor I.<ref name="ghosting">{{cite web|title=Inec Releases 4 Federal Constituency And 11 State Constituency Results|url=http://www.inecnigeria.org/?inecnews=rivers-rerun-inec-releases-4-federal-constituency9m9-and-11-state-constituency-results|accessdate=5 September 2016|website=Inecnigeria.org}}</ref><ref>{{Cite web|date=October 6, 2022|title=Rivers State House of Assembly passes motion to derecognize Celestine Omehia as ex Governor|url=https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|website=guardian.ng/|access-date=October 6, 2022|archive-date=October 8, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221008102734/https://tickernewsng.com/rivers-state-house-of-assembly-passes-motion-to-derecognize-celestine-omehia-as-ex-governor/|url-status=dead}}</ref>
O wonnoo ko tergal lannda demokaraasi yimɓe diiwaan Rivers, jooni o wonii tergal lannda Kongres All Progressives mo diiwaan Rivers . O fuɗɗii suɓaade ko e hitaande 2011, e nder wooteeji lewru marse 2016, o artiraa e Asaambele.<ref>{{Cite web|last=Daramola|first=Ayomikunle|date=2023-06-05|title=Amaewhule becomes Rivers speaker as Fubara inaugurates new assembly|url=https://www.thecable.ng/amaewhule-becomes-rivers-speaker-as-fubara-inaugurates-new-assembly/|access-date=2026-07-17|website=TheCable|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|last=Kareem|first=Azeez|date=2025-03-06|title=Why Amaewhule-led leadership of Rivers Assembly - Supreme Court|url=https://guardian.ng/news/why-amaewhule-led-leadership-of-rivers-assembly-supreme-court/|access-date=2026-07-17|website=The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Amos|first=Kobor|date=2023-06-06|title=Rivers House elects Speaker, deputy as Fubara proclaims 10th Assembly|url=https://guardian.ng/news/rivers-house-elects-speaker-deputy-as-fubara-proclaims-10th-assembly/|access-date=2026-07-17|website=The Guardian Nigeria News - Nigeria and World News|language=en-GB}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
i8rduojehmevqkn87j5x564myhdtpq7
Desmond Akawor
0
12924
179048
94477
2026-07-18T19:47:00Z
Ilya Discuss
10103
179048
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Desmond Akawor''' ko dipolomaat e dawriyanke, wonnooɗo jooɗaniiɗo leydi Najeriya to leydi Koree worgo gila 24 abriil 2008 haa 6 lewru bowte 2015.[1] O toɗɗaa ko gardiiɗo njuɓɓudi ƴellitaare wuro ''Port Harcourt'' mawngo, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo gila 12 lewru juko hitaande 2015. O woniino gardiiɗo fedde kampaañ guwerneer Wike.[2][3][4]
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
slcpbxxluf7yg576w6bxa4rv067zlpm
179049
179048
2026-07-18T19:47:54Z
Ilya Discuss
10103
179049
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Desmond Akawor''' ko dipolomaat e dawriyanke, wonnooɗo jooɗaniiɗo leydi Najeriya to leydi Koree worgo gila 24 abriil 2008 haa 6 lewru bowte 2015.
O toɗɗaa ko gardiiɗo njuɓɓudi ƴellitaare wuro ''Port Harcourt'' mawngo, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo gila 12 lewru juko hitaande 2015. O woniino gardiiɗo fedde kampaañ guwerneer Wike.
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
k0egiwm4ibmch077gfav5y71xo8hw68
179050
179049
2026-07-18T19:49:09Z
Ilya Discuss
10103
179050
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Desmond Akawor''' ko dipolomaat e dawriyanke, wonnooɗo jooɗaniiɗo leydi Najeriya to leydi Koree worgo gila 24 abriil 2008 haa 6 lewru bowte 2015.
O toɗɗaa ko gardiiɗo njuɓɓudi ƴellitaare wuro ''Port Harcourt'' mawngo, ko ɗum woni golle ɗe o joginoo gila 12 lewru juko hitaande 2015. O woniino gardiiɗo fedde kampaañ guwerneer Wike.<ref name="Nigeria Embassy">{{cite web|title=About Embassy of the Federal Republic of Nigeria in the Republic of Korea|url=http://www.nigerianembassy.or.kr/embassy-of-nigeria-in-south-korea/|accessdate=22 September 2016|website=Nigerianembassy.or.kr|archive-date=20 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220220848/http://www.nigerianembassy.or.kr/embassy-of-nigeria-in-south-korea/|url-status=dead}}</ref>.<ref name="TideNigeria">{{cite news|title=RSG Appoints Akawor GPHCDA Administrator …Reconstitutes Board|url=https://www.thetidenewsonline.com/2015/06/12/rsg-appoints-akawor-gphcda-administrator-reconstitutes-board/|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=22 September 2016|date=12 June 2015|newspaper=[[The Tide (Nigeria)|The Tide]]}}</ref><ref name="Daily Ind">{{cite news|author=Daniel Abia|title=APC's Case Against Wike Is Baseless - Akawor|url=http://allafrica.com/stories/201506030908.html|accessdate=22 September 2016|work=[[Daily Independent (Lagos)|Daily Independent]]|via=[[AllAfrica]]|date=3 June 2015}}</ref><ref>{{Cite news|date=2021-09-03|title=Why we suspended Secondus –Rivers PDP|url=https://punchng.com/why-we-suspended-secondus-rivers-pdp/|access-date=2022-02-23|newspaper=[[The Punch]]|language=en-US}}</ref>
== Tuugnorgal ==
[[Category:Stub]]
qrf55lg4xvn5938x2rpzerfgglri167
Sulaiman Aliyu Romo
0
43168
178951
178950
2026-07-18T11:59:09Z
Ilya Discuss
10103
178951
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Suleymaan Aliyu RomolistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya. O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019. Tuugnorgal
f8znmmsn11axtotkp8gwabhowamto95
178952
178951
2026-07-18T12:00:05Z
Ilya Discuss
10103
178952
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suleymaan Aliyu RomolistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya. O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019.
== Tuugnorgal ==
43f2cmiw8k6ptroqkeaz94oe8h8aauk
178953
178952
2026-07-18T12:00:25Z
Ilya Discuss
10103
178953
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suleymaan Aliyu RomolistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya.
O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019.
== Tuugnorgal ==
a7vrvfmmcyvqduzaqstkczmg2q24jis
178954
178953
2026-07-18T12:01:18Z
Ilya Discuss
10103
178954
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Suleymaan Aliyu RomolistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kano, Naajeeriya.<ref>{{Cite web|title=Hon. Sulaiman Romo biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16826/hon-sulaiman-romo|access-date=2025-01-05|website=www.manpower.com.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/sulaiman-romo|access-date=2025-01-05|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref>
O woniino gardiiɗo diiwaan Bagwai/Shanono e nder suudu sarɗiiji. O suɓaama e nder fedde wiyeteende APC, o woniino tergal e hitaande 2015 haa 2019.
== Tuugnorgal ==
9np1ar1a7oxa2tyqdecyg5oo09kdt1u
Mohammed Saidu
0
43169
178955
2026-07-18T15:25:23Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Mohammed Saidu Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress. Tuugnorgal"
178955
wikitext
text/x-wiki
Mohammed Saidu Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress. Tuugnorgal
btltmqfbgd647pb0fwj7i4m35uakkb7
178956
178955
2026-07-18T15:26:44Z
Ilya Discuss
10103
178956
wikitext
text/x-wiki
'''Mohammed Saidu''' Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress.
== Tuugnorgal ==
qyfkxdot33v1bo34dfwc7cr2u7xn87f
178957
178956
2026-07-18T15:27:37Z
Ilya Discuss
10103
178957
wikitext
text/x-wiki
'''Mohammed Saidu''' Listenⓘo siyaasaajo lesdi Naajeeriya mo diiwal Gombe. O woniino wakiliijo diiwaan Yamaltu-Deba e nder suudu sarɗiiji gila lewru mee 2019 e les njiimaandi All Progressives Congress.<ref>{{Cite web|title=ShineYourEye|url=https://www.shineyoureye.org/person/mohammed-saidu|access-date=2025-01-06|website=www.shineyoureye.org}}</ref><ref name="n848">{{cite web|title=Citizen Science Nigeria|website=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/mohammed-saidu|access-date=2025-01-07}}</ref>
== Tuugnorgal ==
flzxc5iku0w4h9kv32nypl4q30flmur
Gabriel Saleh Zock
0
43170
178958
2026-07-18T15:28:54Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Gabriel Saleh Zock ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya. O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal"
178958
wikitext
text/x-wiki
Gabriel Saleh Zock ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya. O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal
t4ej9mbtwsoe5rk5swad7g7egtdv3r1
178959
178958
2026-07-18T15:29:21Z
Ilya Discuss
10103
178959
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Gabriel Saleh Zock ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya. O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal
m5o6ryay561wx5rbj62ip7nhlkrv6bx
178960
178959
2026-07-18T15:35:00Z
Ilya Discuss
10103
178960
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gabriel Saleh Zock''' ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya.
O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC).
== Tuugnorgal ==
dxm2sbt3jr87xo284iqeus01cr6co5k
178961
178960
2026-07-18T15:35:40Z
Ilya Discuss
10103
178961
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Gabriel Saleh Zock''' ko siyaasaajo leydi Naajeeriya, o laati tergal wakili'en lesdi Kachia/Kagarko nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya..<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/gabriel-saleh-zock|access-date=2025-01-06|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Lawmakers - ConsTrack Track and Report on Governement Funded Projects in Nigeria|url=https://www.constrack.ng/lawmaker_details?id=156|access-date=2025-01-06|website=ConsTrack}}</ref>
O jibinaa ko ñalnde 20 noowammbar 1985, o jeyaa ko e diiwaan Kaduna. O suɓaama nder suudu sarɗiiji hitaande 2019 e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC).
== Tuugnorgal ==
g9y5cd1zyr0fl7pdsm01rrtn3ke6tr1
Idris Salman
0
43171
178962
2026-07-18T15:36:59Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Politiyanke Idris SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal"
178962
wikitext
text/x-wiki
Politiyanke Idris SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal
5fsi9s9yfm8pv06050f7jhnr1kb7ils
178963
178962
2026-07-18T15:37:39Z
Ilya Discuss
10103
178963
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Politiyanke Idris SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal
0jsw5yifp9nu65nwqgme8w6lave2cco
178964
178963
2026-07-18T15:38:38Z
Ilya Discuss
10103
178964
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Politiyanke Idris''' SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya. Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo.
== Tuugnorgal ==
abm76qadbqrfu8lysi81kyhc5qf7pw4
178965
178964
2026-07-18T15:39:04Z
Ilya Discuss
10103
178965
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Politiyanke Idris''' SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya.
Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo.
== Tuugnorgal ==
lx9ej9pt580p6aoqda5ubiw6w9q6917
178966
178965
2026-07-18T15:39:55Z
Ilya Discuss
10103
178966
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Politiyanke Idris''' SalmanlistenR ko siyaasyanke Naajeeriya.
Jooni o wonii Wakiiliijo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam lomtaade diiwaan Ijhmu/Kabba-Bunu to diiwaan Kogi e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo.<ref>{{Cite news|last=Jimoh|first=Yekini|date=2024-07-23|title=Breaking: Kogi Reps member, Idris, dumps ADC for APC|url=https://tribuneonlineng.com/breaking-kogi-reps-member-idris-dumps-adc-for-apc/|access-date=2025-01-08|newspaper=[[Nigerian Tribune]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|date=2024-02-10|title=Hon. Idris Salman: Inside His Passion, Commitment To Serve The People|url=https://thesun.ng/hon-idris-salman-inside-his-passion-commitment-to-serve-the-people/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-08|newspaper=[[The Sun (Nigeria)|The Sun]]|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|last=Silas|first=Don|date=2023-03-06|title=Kogi Speaker Kolawole loses Reps seat to Idris Salman|url=https://dailypost.ng/2023/03/06/kogi-speaker-kolawole-loses-reps-seat-to-idris-salman/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-08|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2024-12-23|title=Yuletide: Rep Member, Idris Salman Distributes Empowerment Items to 6000 Constituents in Kogi|url=https://kogireports.com/yuletide-rep-member-idris-salman-distributes-empowerment-items-to-6000-constituents-in-kogi/|access-date=2025-01-08|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://www.premiumtimesng.com/news/top-news/716368-adc-rep-defects-to-apc-2.html?tztc=1|access-date=2025-07-21|newspaper=[[Premium Times]]}}</ref><ref>{{Cite web|title=Salman Idris Archives|url=https://kogireports.com/tag/salman-idris/|access-date=2025-07-21|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|last=Chime|first=Vivian|date=2022-06-02|title=Idris Salman clinches Kogi ADC house of reps ticket|url=https://www.thecable.ng/idris-salman-clinches-kogi-adc-house-of-reps-ticket/|access-date=2025-07-21|newspaper=[[TheCable]]|language=en-US}}</ref>
== Tuugnorgal ==
ozhk5t5przrmk3ol9iyo72gbv783k17
Mohammed Sanda
0
43172
178967
2026-07-18T15:41:08Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Mohammed SandaListenR woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal"
178967
wikitext
text/x-wiki
Mohammed SandaListenR woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal
9x9qn3w4qtlti61kcfjdtfzajy7eeb9
178968
178967
2026-07-18T15:41:31Z
Ilya Discuss
10103
178968
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Mohammed SandaListenR woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8. O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal
t1dmbnrzm5ebq7s6zuf6eu43bmjl7eg
178969
178968
2026-07-18T15:42:38Z
Ilya Discuss
10103
178969
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mohammed SandaListenR''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8.
O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno.
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC).
== Tuugnorgal ==
4e6c0s0ktl5rkrbqhdwrv2fecy3rkpd
178970
178969
2026-07-18T15:43:27Z
Ilya Discuss
10103
178970
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Mohammed SandaListenR''' woni siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal wakiiliijo lesdi Kaga/Gubio/Magumeri nder suudu joonde diidaaɗi lesdi ndi'i nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 8.
O jibinaa ko ñalnde 9 mee 1965, o jeyaa ko e diiwaan Borno.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/mohammed-alhaji-sanda|access-date=2025-01-08|website=Citizen Science Nigeria|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Mohammed Sanda biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16714/hon-mohammed-sanda|access-date=2025-01-08|website=Manpower Nigeria}}</ref>
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2011, o suɓaama kadi e hitaande 2015 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC).
== Tuugnorgal ==
86wrb9r5wwkzvakhqrvacm70extfei9
Nazifi Sani
0
43173
178971
2026-07-18T15:44:43Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal"
178971
wikitext
text/x-wiki
Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal
9hm53ufyeg06kgu6kbb8vs2d5v03qoy
178972
178971
2026-07-18T15:45:06Z
Ilya Discuss
10103
178972
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019. O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC). Tuugnorgal
j3zvy45vneas0znrakoyd2g2w8upewo
178973
178972
2026-07-18T15:46:11Z
Ilya Discuss
10103
178973
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya.
O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master.
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019.
O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC).
== Tuugnorgal ==
lohzgqpvfce5c8seybfwksrx2b1kbqi
178974
178973
2026-07-18T15:46:56Z
Ilya Discuss
10103
178974
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Nazifi Sani Gumellisten R ko siyaasyanke Naajeeriya.
O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Gagarawa/Gumel/Maigatari/Sule Tankarkar e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko ñalnde 1 ut 1980, o ummorii ko to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolom master..<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/nazifi-sani|access-date=2025-01-06|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Sani-Nazifi-2304|access-date=2025-01-06|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/183|access-date=2025-01-06|website=nass.gov.ng}}</ref>
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji leydi ndi ko e hitaande 2019.
O suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressives Congress (APC).
== Tuugnorgal ==
avrhsn333xfxfkiiz4krvd1xrt27idu
Jibrin Santumari
0
43174
178975
2026-07-18T15:48:04Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Jibrin Santumari ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno. O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal"
178975
wikitext
text/x-wiki
Jibrin Santumari ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno. O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal
tj46ocz0psodinv2pxfg3tloy2st4vi
178976
178975
2026-07-18T15:48:33Z
Ilya Discuss
10103
178976
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Jibrin Santumari ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno. O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza. Tuugnorgal
kcf04grb2v0f4773zu7an148kax0hux
178977
178976
2026-07-18T15:50:01Z
Ilya Discuss
10103
178977
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jibrin Santumari''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno.
O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza.
Tuugnorgal
rb6hbadfyypk6pdtx3i4so7meu509s5
178978
178977
2026-07-18T15:50:42Z
Ilya Discuss
10103
178978
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jibrin Santumari''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/5feb8a3df8c7352c52566b3f|access-date=2025-01-08|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Jibrin Santumari biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16717/hon-jibrin-santumari|access-date=2025-01-08|website=www.manpower.com.ng}}</ref>
O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza.
Tuugnorgal
akxyqsjezdfe9axe4oqvanf8h3k6p94
178979
178978
2026-07-18T15:51:00Z
Ilya Discuss
10103
178979
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Jibrin Santumari''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan fedde Askira-Uba/Hawul e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko e hitaande 1973, o ummorii ko to diiwaan Borno.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/5feb8a3df8c7352c52566b3f|access-date=2025-01-08|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Jibrin Santumari biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16717/hon-jibrin-santumari|access-date=2025-01-08|website=www.manpower.com.ng}}</ref>
O suɓaama nder suudu sarɗiiji e wooteeji 2015 e les njiimaandi fedde wiyeteende APC caggal Abdul Musa Msheliza.
== Tuugnorgal ==
l8x581j7t6ggwpehyutkltsfxzhq3u3
Aminu Suleiman
0
43175
178980
2026-07-18T15:53:24Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Aminu SuleimanlistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023. O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtird..."
178980
wikitext
text/x-wiki
Aminu SuleimanlistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023. O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023. E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC. O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011. Tuugnorgal
hwj4h3jcf10atlf3ljznbj4yg6t8wg9
178981
178980
2026-07-18T15:53:50Z
Ilya Discuss
10103
178981
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Aminu SuleimanlistenR ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023. O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange]. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023. E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC. O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011. Tuugnorgal
izvfga9g0cairrbige00khg3fqzf1de
178982
178981
2026-07-18T15:55:08Z
Ilya Discuss
10103
178982
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aminu SuleimanlistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023.
O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange].
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023.
E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC.
O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011.
== Tuugnorgal ==
q6hhk0n90kpaep268uu6bz6a5yy98tm
178983
178982
2026-07-18T15:56:01Z
Ilya Discuss
10103
178983
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aminu SuleimanlistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/aminu-suleiman-0|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|title=Why Buhari's Men Should Rally Behind Tinubu For 2023 Presidency – Suleiman|url=https://independent.ng/why-buharis-men-should-rally-behind-tinubu-for-2023-presidency-suleiman/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref>
O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange].
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023.
E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC.
O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011.
== Tuugnorgal ==
leysskukptynnnzg34d2ehopckl6o0x
178984
178983
2026-07-18T15:56:55Z
Ilya Discuss
10103
178984
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Aminu SuleimanlistenR''' ko siyaasaajo Naajeeriya mo lesdi Kebbi, o laati wakiiliijo lesdi Fagge nder suudu joonde diidaaɗi lesdi. O suɓaama e suudu sarɗiiji les njiimaandi All Progressives Congress (APC) o waɗii manndaaji tati jokkondirɗi tuggi 2011 haa 2023.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/aminu-suleiman-0|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite news|title=Why Buhari's Men Should Rally Behind Tinubu For 2023 Presidency – Suleiman|url=https://independent.ng/why-buharis-men-should-rally-behind-tinubu-for-2023-presidency-suleiman/|location=Lagos, Nigeria|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref>
O wonii hannde gardiiɗo ngenndiijo ngam wallitde Tinubu [Komisiyoŋ ƴellitaare worgo-fuɗnaange].
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Suleiman heɓi dipoloma mum ko faati e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero to Kano. Golle politik Suleiman suɓaama laabi tati ngam lomtaade diiwaan Fagge e nder suudu sarɗiiji leydi ndii, o golliima gila 2011 haa 2023.<ref>{{Cite news|title=Aminu Suleiman: A Grassroots Mobiliser of Repute|url=https://www.thisdaylive.com/index.php/2023/09/03/aminu-suleiman-a-grassroots-mobiliser-of-repute/?am|access-date=2025-01-07|newspaper=[[This Day]]|date=3 September 2023|language=en-US}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=Hon. Suleiman Aminu biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16827/hon-suleiman-aminu|access-date=2025-01-07|website=Manpower Nigeria}}</ref><ref>{{Cite news|last=Rapheal|date=2021-05-22|title=Hon Aminu Sulaiman Goro, House Committee Chairman on Tertiary|url=https://thesun.ng/hon-aminu-sulaiman-goro-house-committee-chairman-on-tertiary-education-and-services-those-complaining-that-legislators-earn-fat-salaries-are-mentally-lazy/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-07-25|newspaper=[[The Sun (Nigeria)|The Sun]]|language=en}}</ref>
E nder ndeeɗoo darnde, o jeyaa ko e Goomu Jaayɗe e Geɗe Jaayɗe, o woniino cukko hooreejo Goomu Golle, Golle, e Pewnugol. Caggal nde o artiraa e woote e hitaande 2015, o toɗɗaa hooreejo Goomu Jaŋde Toownde & Sarwisaaji. O jeyaa ko e fedde wiyeteende APC.
O lomtii Danlaami Hamza e hitaande 2011.
== Tuugnorgal ==
ts3401ngeiu9lt3m7c5z0xvcwjsugcj
Omar Tata
0
43176
178985
2026-07-18T16:00:32Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Omar Tata ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC). Tuugnorgal"
178985
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Omar Tata ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC). Tuugnorgal
k40g2qffossxe7mni1z9pg2cnqm65k5
178986
178985
2026-07-18T16:02:02Z
Ilya Discuss
10103
178986
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Omar Tata ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi.
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC).
Tuugnorgal
l3jghkxcbj59jgg5r7csi2c63furyz7
178987
178986
2026-07-18T16:02:28Z
Ilya Discuss
10103
178987
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Omar Tata''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi.
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC).
== Tuugnorgal ==
slsoavlsbs992sb136ht2d2vl5dn9s3
178988
178987
2026-07-18T16:03:22Z
Ilya Discuss
10103
178988
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Omar Tata''' ko siyaasyanke Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Zaki Federal e nder suudu sarɗiiji.
O jibinaa ko e hitaande 1963, o ummorii ko to diiwaan Bauchi.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/tata-omar|access-date=2025-01-08|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=Hon. Omar Tata biography, net worth, age, family, contact & picture|url=https://www.manpower.com.ng/people/16685/hon-omar-tata|access-date=2025-01-08|website=www.manpower.com.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=House of Representatives Member {{!}} Honourable Omar Tata|url=http://nassnig.org/House/Personaldata/Bauchi/omar.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071021064649/http://nassnig.org/House/Personaldata/Bauchi/omar.htm|archive-date=2007-10-21|access-date=2025-07-20|website=nassnig.org}}</ref>
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji ko e wooteeji 2003. O suɓaama kadi e hitaande 2007, e hitaande 2015 e hitaande 2019 ngam manndaa nayaɓo e les njiimaandi Kongres (APC).
== Tuugnorgal ==
o71pd9ajntiq49oklcfncyipnhxg28r
Yusuf Tijani
0
43177
178989
2026-07-18T16:33:13Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Ok..."
178989
wikitext
text/x-wiki
Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene. E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i. E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo. O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema. Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko. Tuugnorgal
8qlp1x3z5l3hj6dxfnm2kbebjf16kaw
178990
178989
2026-07-18T16:35:19Z
Ilya Discuss
10103
178990
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji. Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene. E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i. E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo. O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema. Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko. Tuugnorgal
0d7g4lrg9qwxklddwbm074llpvyeijy
178991
178990
2026-07-18T16:36:59Z
Ilya Discuss
10103
178991
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ''' ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji.
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene.
E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i.
E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo.
O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema.
Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko.
== Tuugnorgal ==
dukbm2qrnq7frjizv1ibye6isder6d1
178992
178991
2026-07-18T16:38:36Z
Ilya Discuss
10103
178992
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ''' ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/yusuf-ahmed-tijani|access-date=2024-12-18|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref>
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene.
E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i.
E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo.
O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema.
Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko.
== Tuugnorgal ==
hhexzb16ijftqkwm1tj3qa0398bvn6s
178993
178992
2026-07-18T16:42:01Z
Ilya Discuss
10103
178993
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Yuusuf Ahmed Tijanilistenⓘ''' ko dawruyanke mo Naajeeriya. O woniino tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo e nder suudu sarɗiiji.<ref name=":0">{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/yusuf-ahmed-tijani|access-date=2024-12-18|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref>
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Yuusuf Ahmed Tijani jibinaa ko ñalnde 4 lewru mbooy hitaande 1972 to diiwaan Okene LGA, diiwaan Kogi. O timmini jaŋde makko leslesre to duɗal leslesal Nurul-Islamic Okene, diiwaan Kogi e hitaande 1984, o janngi jaŋde makko hakkundeere gila 1984 haa 1990 to duɗal hakkundeewal laamu nokkuure Ohiana, Okene.<ref name=":02" />.<ref>{{Cite web|last=admin|date=2018-01-23|title=Reps Member Tijani Damisa Distributes Fertilizer to Kogi Farmers|url=https://kogireports.com/reps-member-tijani-damisa-distributes-fertilizer-to-kogi-farmers/|access-date=2024-12-18|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=admin|date=2021-10-26|title=Rep Member Tijani Damisa Empowers Farmers, Traders in Okene|url=https://kogireports.com/rep-member-tijani-damisa-empowers-farmers-traders-in-okene/|access-date=2024-12-18|website=:: Kogi Reports|language=en-GB}}</ref>
E hitaande 2009, o heɓi dipoloma makko ko fayti e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kogi State Anyigba. O yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde defense leydi Naajeeriya Kaduna ngam heɓugo janngirde master dow ko laarani hukuumaaji pamari, nden o heɓi janngirde maako nder hitaande 2007. Golle politik Tijani fuɗɗi kuugal maako nder hitaande 2000 bana ardiiɗo lesdi Onyukoko haa Okene LGA, lesdi Kogi haa hitaande 2003. O huuti les hukuumaaji lesdi Gomna Alhaji Idris Ibrahim bana ardiiɗo lesdi ndi'i.
E wooteeji Asaambele ngenndi 2011, Tijani lomtii Suleymaan Kokori Abdul nde o tawtoraama e o heɓi nafoore ngam wonde tergal lomtotooɗo diiwaan Okene/Ogori-Magongo.
O artiri e woote 2015 e 2019 e les njiimaandi fedde wiyeteende All Progressive Congress (APC) o heɓi njeenaari jokkondire, o woni tergal tataɓal e nder suudu sarɗiiji. O wallitorii kuule keewɗe, o fuɗɗii eɓɓaaɗe jowitiiɗe e jaŋde, semmbinde faggudu e ƴellitde cellal e nder diiwaan makko. Ko wayi no doole, o renndini e doosɗe makko ko ina tolnoo e 500 saak njulaagu, ngam ɓeydude e moƴƴinde golle ndema.
Caggal zum, porogaraam "Season Intervention" mo depitee oo yuɓɓini, jowitiingu e heblooji e doole, yiyri ko ina wona 200 remoowo e njulaagu naftortoove e nder diiwaan makko.
== Tuugnorgal ==
mz1kg4kzf8ouqisd5w0bmb9k5a7rea4
Tijjani Zannah Zakariya
0
43178
178994
2026-07-18T16:47:27Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Hon Tijjani Zanna Zakariya (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer. Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaa..."
178994
wikitext
text/x-wiki
Hon Tijjani Zanna Zakariya (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer. Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007. O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi. O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko. Tuugnorgal
idj1pntjmawad5a9ctuidf5ly7bp6gr
178995
178994
2026-07-18T16:50:49Z
Ilya Discuss
10103
178995
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Hon Tijjani Zanna Zakariya (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer. Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC). Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007. O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi. O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko. Tuugnorgal
0869ghu0ximnsol2hzlpzh7plby8682
178996
178995
2026-07-18T18:09:53Z
Ilya Discuss
10103
178996
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hon Tijjani Zanna Zakariya''' (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer.
Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC).
Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007.
O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi.
O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko.
== Tuugnorgal ==
avu7ybze4r6ecl1icu90a636v2facyx
178997
178996
2026-07-18T18:10:59Z
Ilya Discuss
10103
178997
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hon Tijjani Zanna Zakariya''' (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer.<ref name=":0">{{Cite web|date=2022-03-07|title=Yobe lawmaker empowers 1,161 people - Independent News Reporters|url=https://inreporters.ng/2022/03/07/yobe-lawmaker-empowers-1161-people/?utm_source=chatgpt.com|access-date=2025-01-07|language=en-GB}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Zakariya-Tijjani-Zannah-3929|access-date=2025-01-07|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/tijjani-zannah-zakariya|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/tijjani-zanna-zakariya/|access-date=2025-01-07|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|title=ShineYourEye|url=https://www.shineyoureye.org/person/zakariya-tijjani-zanna-zakariya|access-date=2025-01-07|website=www.shineyoureye.org}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/257|access-date=2025-01-07|website=nass.gov.ng}}</ref>
Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC).
Golle politik Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007.
O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi.
O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. Ƴellitaare diiwaan E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko.
== Tuugnorgal ==
4s30hqr08narpn40a6j2mhc3ghnbecs
178998
178997
2026-07-18T18:12:49Z
Ilya Discuss
10103
178998
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Hon Tijjani Zanna Zakariya''' (jibinaama ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966) ko siyaasyanke Najeriya, lomtotooɗo diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder diiwaan Yobe e nder suudu sarɗiiji. Baɗte e nguurndam puɗɗaɗam Tijjani jibinaa ko ñalnde 27 lewru Seeɗto hitaande 1966. O jeyaa ko e diiwaan Yobe, leydi Nijeer.<ref name=":0">{{Cite web|date=2022-03-07|title=Yobe lawmaker empowers 1,161 people - Independent News Reporters|url=https://inreporters.ng/2022/03/07/yobe-lawmaker-empowers-1161-people/?utm_source=chatgpt.com|access-date=2025-01-07|language=en-GB}}</ref><ref name=":1">{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Zakariya-Tijjani-Zannah-3929|access-date=2025-01-07|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/tijjani-zannah-zakariya|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/tijjani-zanna-zakariya/|access-date=2025-01-07|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|title=ShineYourEye|url=https://www.shineyoureye.org/person/zakariya-tijjani-zanna-zakariya|access-date=2025-01-07|website=www.shineyoureye.org}}</ref><ref name=":2">{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/257|access-date=2025-01-07|website=nass.gov.ng}}</ref>
Jaangirde Zakariya ina jogii seedantaagal jaŋde mawnde to Afrik hirnaange (WASC).
== Golle politik ==
Zakariya woniino hooreejo suudu sarɗiiji diiwaan Yobe fotde duuɓi jeetati, tuggi lewru suwee 1999 haa lewru suwee 2007.
O wonii komisinaajo ngam laamu nokkuuji e geɗe laamu e nder diiwaan Yobe tuggi 2012 haa 2019. O woniino kadi hooreejo Youps Cor NYth e nder sarwiis Gobe National e nder leydi ndii) Lesdi.
O suɓaama e les njiimaandi (APC), ngam wallitde diiwaan Machina/Nguru/Karasuwa/Yusufari e nder suudu sarɗiiji leydi ndii.
== Ƴellitaare diiwaan ==
E lewru marse 2022, o rokkii 1 161 neɗɗo doole e nder eɓɓaaɗe ceertuɗe ngam moƴƴinde nguurndam e nder diiwaan makko.
== Tuugnorgal ==
oahkxa39hkkw364lnuekodn9a7eh53m
Tope Olarinoye Olayonu
0
43179
178999
2026-07-18T18:14:24Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Tope Olarinoye OlayonulistenR (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun..."
178999
wikitext
text/x-wiki
Tope Olarinoye OlayonulistenR (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. Tuugnorgal
abh8r7qh3kyibwcgik91py4rht1xphq
179000
178999
2026-07-18T18:14:48Z
Ilya Discuss
10103
179000
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Tope Olarinoye OlayonulistenR (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. Tuugnorgal
fbv5t0saaj3qb0ydwfof6q7h3elgilv
179001
179000
2026-07-18T18:15:35Z
Ilya Discuss
10103
179001
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tope Olarinoye OlayonulistenR''' (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo. O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015. Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii. Tuugnorgal
halbbldcybv9oc9k9ctxil4yuyef6c6
179002
179001
2026-07-18T18:16:20Z
Ilya Discuss
10103
179002
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tope Olarinoye OlayonulistenR''' (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo.
O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015.
Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii.
== Tuugnorgal ==
qha6br8618n0stb66m5scynw8tefmdx
179003
179002
2026-07-18T18:17:24Z
Ilya Discuss
10103
179003
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Tope Olarinoye OlayonulistenR''' (jibinaa ko 2 mars 1983) ko politikaajo Naajeeriya, lomtotooɗo diiwaan Offa/Oyun/Ifelodun fedde nde ummoraade e diiwaan Kwara e nder Asamblee 8ɓo.<ref>{{Cite web|title=Kwara state House of Representatives election results and data 2019 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/2019/house-of-representatives/KW/|access-date=2025-05-31|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/[candidate]/|access-date=2025-05-31|website=www.stears.co}}</ref>.<ref>{{Cite web|title=7th Assembly Members|url=https://hoa.kw.gov.ng/7th-assembly-members/|access-date=2025-05-31|website=Kwara State House of Assembly|language=en-US}}</ref>
O tawtoraama, o heɓi tikket suudu sarɗiiji (PDP) e hitaande 2015, o heɓi jooɗorde makko e wooteeji mawɗi 2015.
Ko adii nde o suɓata ngam wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii e hitaande 2015 o meeɗiino wonde tergal suudu sarɗiiji leydi ndii 7ɓo Kwara, lomtotooɗo diiwaan Ojomu/Balogun to suudu sarɗiiji leydi ndii.
== Tuugnorgal ==
fh9366hpln3ahgyd3y5uie7tvkwtv86
Amiruddin Tukur
0
43180
179004
2026-07-18T18:18:40Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Amiruddiin TukurlistenR ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023. O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). Tuugnorgal"
179004
wikitext
text/x-wiki
Amiruddiin TukurlistenR ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023. O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). Tuugnorgal
bieu80b3ize8c3svumynlkgjjq0l1bg
179005
179004
2026-07-18T18:19:08Z
Ilya Discuss
10103
179005
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Amiruddiin TukurlistenR ko dawruyanke Najeriya. O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023. O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC). Tuugnorgal
9d8o3njiulzd3w97zn0k15gwv4q9d59
179006
179005
2026-07-18T18:20:08Z
Ilya Discuss
10103
179006
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amiruddiin TukurlistenR''' ko dawruyanke Najeriya.
O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023.
O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC).
== Tuugnorgal ==
fjks5t10zb2hdotsueb7chdsqnh4h8u
179007
179006
2026-07-18T18:20:53Z
Ilya Discuss
10103
179007
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Amiruddiin TukurlistenR''' ko dawruyanke Najeriya.
O wakiiliijo lesdi Bakori / Danja nder jiha kan Katsina nder suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya 7 ,8 e 9 diga hitaande 2011 haa 2023.<ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/amiruddin-tukur-idris|access-date=2025-01-04|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=undefined candidate data for 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/candidates/amirudeen-tukur-idris/|access-date=2025-01-04|website=www.stears.co}}</ref><ref>{{Cite web|date=2015-10-02|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=http://www.nassnig.org/mp/assembly/7|access-date=2025-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20151002062839/http://www.nassnig.org/mp/assembly/7|archive-date=2 October 2015}}</ref>
O ɗon nder kawtal hoore lesdi Naajeeriya (APC).
== Tuugnorgal ==
snnytnhtrv3nv5kct2i80xcjrb8uzxp
Terseer Ugbor
0
43181
179008
2026-07-18T18:22:33Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal..."
179008
wikitext
text/x-wiki
Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
lbtvarfjgvoik87nt4nmwqeeeqg8no3
179009
179008
2026-07-18T18:24:17Z
Ilya Discuss
10103
179009
wikitext
text/x-wiki
Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
Golle politik Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps Terseer Ugbor ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor Tuugnorgal
dh1nr8m9716dsmy7vuc0nn51u11kmp1
179010
179009
2026-07-18T18:24:39Z
Ilya Discuss
10103
179010
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Terseer Ugbor (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue. O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya. O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal. Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu. O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya. Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke. O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6. O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004. Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
Golle politik Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027. Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya. Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON). Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps Terseer Ugbor ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor Tuugnorgal
sfuxwqj4ygxm8zrmwflpju3vr3ehulj
179011
179010
2026-07-18T18:27:58Z
Ilya Discuss
10103
179011
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.
O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.
O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal.
Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu.
O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya.
Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke.
O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6.
O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004.
Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
== Golle politik ==
Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027.
Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya.
Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON).
Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps
== Terseer Ugbor ==
ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor
== Tuugnorgal ==
swgmylmtv24wg77w9sc22ljjqfrekvj
179012
179011
2026-07-18T18:29:53Z
Ilya Discuss
10103
179012
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref>
O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.
O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal.
Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu.
O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya.
Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke.
O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6.
O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004.
Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
== Golle politik ==
Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027.
Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya.
Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON).
Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps
== Terseer Ugbor ==
ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor
== Tuugnorgal ==
qwsa6k714rhahc1jaqebtf2rje6nd2q
179013
179012
2026-07-18T18:30:57Z
Ilya Discuss
10103
179013
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref>
O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.<ref>{{Cite web|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|title=Citizen Science Nigeria|website=citizensciencenigeria.org|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129090426/https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|url-status=live}}</ref>
O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal.
Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu.
O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya.
Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke.
O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6.
O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004.
Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
== Golle politik ==
Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027.
Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya.
Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON).
Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps
== Terseer Ugbor ==
ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor
== Tuugnorgal ==
dblnjonic71jbtjnxbn0hlldsihy4oa
179014
179013
2026-07-18T18:33:36Z
Ilya Discuss
10103
179014
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref>
O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.<ref>{{Cite web|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|title=Citizen Science Nigeria|website=citizensciencenigeria.org|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129090426/https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|url-status=live}}</ref>
O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal.
<ref>{{Cite news|url=https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|title=Reps member seeks upgrade of climate change council to commission | TheCable|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|url-status=live|newspaper=[[TheCable]]}}</ref>
Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu.
O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya.
Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke.
O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6.
O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004.
Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
== Golle politik ==
Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027.
Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya.
Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON).
Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps
== Terseer Ugbor ==
ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor
== Tuugnorgal ==
2l0mhs2qug2czyt8i45c17iveodu3e9
179015
179014
2026-07-18T18:35:07Z
Ilya Discuss
10103
179015
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Terseer Ugbor''' (jibinaa ko 20 lewru Mbooy 1981) woni tergal jooni, suudu sarɗiiji leydi Kwande/Ushongo e nder diiwaan Benue.<ref>{{Cite web|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|website=www.stears.co|access-date=2024-01-29|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://nass.gov.ng/documents/download/11073|title=Archived copy|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129075255/https://nass.gov.ng/documents/download/11073|url-status=live}}</ref> <ref>{{Cite news|url=https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|title=Abbas names new chairmen, deputies for House committees|first=Dirisu|last=Yakubu|date=2 December 2023|access-date=29 January 2024|archive-date=29 January 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://punchng.com/abbas-names-new-chairmen-deputies-for-house-committees/|url-status=live|newspaper=[[The Punch]]}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|title=Abbas Names Chairmen Of 134 Reps Standing Committees – Channels Television|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.channelstv.com/2023/07/27/abbas-names-chairmen-of-134-reps-standing-committees/|url-status=live}}</ref>
O woni cukko hooreejo, komitiiru suudu sarɗiiji dow taariindi nden boo hooreejo komitiiru Ad-hoc dow nyawndiigu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya.<ref>{{Cite web|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|title=Citizen Science Nigeria|website=citizensciencenigeria.org|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129090426/https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/terseer-ugbor|url-status=live}}</ref>
O wonii kadi tergal goomuuji jooɗiiɗi e suudu sarɗiiji ko faati e Aviation, Petroleum Midstream, Fonds Ecologique, Sosiyetee laamu, ƴellitaare njamndi, geɗe golle laamu e ustude baasal.
<ref>{{Cite news|url=https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|title=Reps member seeks upgrade of climate change council to commission | TheCable|access-date=2024-01-29|archive-date=2024-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20240129085910/https://www.thecable.ng/reps-member-seeks-upgrade-of-climate-change-council-to-commission|url-status=live|newspaper=[[TheCable]]}}</ref>
Ko o tergal suudu sarɗiiji, Hon. Ugbor ko daraniiɗo ɓeyduki ceede ngam walluki kuuɗe ustugo wayluki weeyo e hukuumaaji pamari nder diiwal maako (Kwande/Ushongo) e lesdi Naajeeriya fuu.
O yiɗi ko huutoraade eɓɓaaɗe baawɗe bonnude weeyo e nder karallaagal laaɓtungal ballitoowal e mbayliigu semmbe wonande renndooji teeru e reende weeyo men e pollugol e ŋakkeende. Hon. Terseer Ugbor ardii kawral lesdi Naajeeriya dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo o hokki bayaanu dow ko laarani nyamdu janngooɓe nder lesdi Naajeeriya, nden boo hooreejo lesdi Bola Ahmed Tinubu, hokki lesdi Naajeeriya.
Nguurndam gadano e jaŋde Hon Terseer Ugbor jibinaa ko to wuro Lagos, ñalnde 20 lewru nduu hitaande 1981, e galle gardiiɗo laana ndiwoowa, gardiiɗo laana ndiwoowa (Mrs) Cecilia Ugbor, awokaa e banke.
O ummii ko e laamu Kwande to diiwaan Benue, ko kanko woni gadano e banndiraaɓe 6.
<ref>{{Cite web|title=Benue state House of Representatives election results and data 2023 - Stears Elections|url=https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|access-date=2024-02-10|website=www.stears.co|archive-date=2023-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20231227082519/https://www.stears.co/elections/2023/house-of-representatives/BE/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|date=2023-11-27|title=Reps target $1bn climate funding in Dubai summit|url=https://dailytrust.com/reps-target-1bn-climate-funding-in-dubai-summit/|access-date=2024-02-10|newspaper=[[Daily Trust]]|language=en-GB|archive-date=2023-12-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231204200723/https://dailytrust.com/reps-target-1bn-climate-funding-in-dubai-summit/|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite news|last=Mojeed|first=Abdulkareem|date=2023-12-02|title=COP28: How Nigeria will benefit from 'loss and damage fund' — Official|url=https://www.premiumtimesng.com/news/more-news/648255-cop28-how-nigeria-will-beenefit-from-loss-and-damage-fund-official.html|access-date=2024-02-10|newspaper=[[Premium Times]]|language=en-GB|archive-date=2023-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20231212014403/https://www.premiumtimesng.com/news/more-news/648255-cop28-how-nigeria-will-beenefit-from-loss-and-damage-fund-official.html|url-status=live}}</ref>
O janngi duɗal leslesal Airforce Ikeja Lagos, duɗal konu Airforce Jos plateau State, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja ɗo o janngi Sosiyoloji o heɓi Baccalauréat e hitaande 2004.
Hon Terseer Ugbor yahi yeeso ngam heɓde Diploma makko Post graduate e njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Benue State.
== Golle politik ==
Hon Terseer Ugbor fuɗɗi kuugal siyaasaaku maako les laylaytol APC nden o heɓi tikket lesdi Kwande/Ushongo lesdi ndi'i, o heɓi nasaraaku bee margin mawɗum haa cuɓi ɗin o heɓi darnde nder delegaasiyoŋ asamblee lesdi diga Benue. ko kanko woni gardiiɗo ndeeɗoo diiwaan fedde nde haa hitaande 2027.
Ko humpito golle Ko adii golle laamu, Terseer Ugbor wonnoo ko gardiiɗo nafoore kaalis, karallo to bannge tolnooji ngenndiiji ngam module PV naange, batteeji e ƴeewndorɗe charge, karallo to bannge mbayliigu batteeji e e-waste e jiiloowo duumingol e duuɓi 17 e humpito golle kuuɓtodinɗe. Omo jogii nafooje keewɗe e ƴellitaare duumotoonde e faggudu cirƴam. Terseer Ugbor wonnoo ko hooreejo fedde nde ngam ƴellitde batteeji (ARBR), fedde jaɓaande ngam ƴellitde batteeji e nder leydi Najeriya.
Ko kanko woni sosɗo/CEO eɓɓoore ƴellitaare faggudu e ƴellitaare faggudu leydi Najeriya (REDIN) e kadi REDIN Global Industries. E nder duuɓi 10 jawtuɗi ɗii, Terseer yaawi wontude laamu e nder peeje e peewnugol duumingol taariindi, e porogaraamuuji njuɓɓudi (EPR) e politikaaji mbayliigu mbuuɗu wonande reglementeeji e pelle keertiiɗe e nder leydi Najeriya. O yaltinii jaaynde Living Environment Magazine, jaaynde niɓɓere ƴellitnde kala ko ina wona duumingol e nokkuuji, ekosistemaaji, mbayliigu e geɗe pollugol e nder Afrik. O hokki binndanɗe e haalaaji e ko ɓuri 40 seminaaji, golle e batuuji e nder leydi Naajeeriya, Afrik e o tawtoraama ko ɓuri 50 eɓɓooji politik renndo e kuutoragol 1 ngam Ministeer Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi, Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Taariindi e Kuule (NESREA), Fedde Ngenndiije Dentugol RupDC e Naajeeriya (SON).
Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa (REA), Fedde ƴellitaare Almaañ (GIZ), Fedde Heinrich Boll Stiftung (HBS), Fedde toppitiinde ko fayti e kuuraa Basel ngam Afrik (BCCC-Afrik) e Fedde toppitiinde ko fayti e semmbeeji kesi (REAN), e woɗɓe. E nder jeewte Terseer Ugbor heɓi Kwande/Ushongo Tergal Reps
== Terseer Ugbor ==
ina ɗaɓɓa ɓeydude mbayliigu weeyo No leydi Najeriya naftortoo e kaalis losko e bonnugol - Terseer Ugbor
== Tuugnorgal ==
hqnfuos5butpz3z5sdqvno0jm1y1up2
Emmanuel Uguru
0
43182
179016
2026-07-18T18:37:03Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Emmanuel Uguru ListenR (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru ro..."
179016
wikitext
text/x-wiki
Emmanuel Uguru ListenR (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. Ƴeew kadi Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 Tuugnorgal
jl8p7m4bq6jaygos896kqzd8nwuhl0x
179017
179016
2026-07-18T18:37:30Z
Ilya Discuss
10103
179017
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Emmanuel Uguru ListenR (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. Ƴeew kadi Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 Tuugnorgal
rrxbpx8jjj6jpskjn1f7cszdhdx1g7y
179018
179017
2026-07-18T18:38:37Z
Ilya Discuss
10103
179018
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo. Nguurndam e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960. Golle politik Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo. Ƴeew kadi Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027 Tuugnorgal
gjgz5hu26z7ioagin0253gpt5fn62i2
179019
179018
2026-07-18T18:39:40Z
Ilya Discuss
10103
179019
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo.
== Nguurndam ==
e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960.
== Golle politik ==
Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo.
== Ƴeew kadi ==
Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027
== Tuugnorgal ==
p0dgu4o7gnkqb4xhdpu6o7kwejrz98o
179020
179019
2026-07-18T18:41:38Z
Ilya Discuss
10103
179020
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo.
<ref name=":0">{{cite web|title=Uguru Emmanuel profile|url=https://parliamentreports.com/voter/10th-national-assembly-member?id=Uguru-Emmanuel-1839|access-date=27 December 2025}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" />.<ref name=":0" />
== Nguurndam ==
e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960.
== Golle politik ==
Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo.
== Ƴeew kadi ==
Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027
== Tuugnorgal ==
dw1er5ouxgrpuruygakbvl5slyqmdtm
179021
179020
2026-07-18T18:42:34Z
Ilya Discuss
10103
179021
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo.
<ref name=":0">{{cite web|title=Uguru Emmanuel profile|url=https://parliamentreports.com/voter/10th-national-assembly-member?id=Uguru-Emmanuel-1839|access-date=27 December 2025}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" />.<ref name=":0" />
== Nguurndam ==
e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960.
== Golle politik ==
Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo.<ref>{{Cite news|title=Lawmaker empowers constituents and receives endorsement for second term|url=https://independent.ng/lawmaker-empowers-constituents-receives-nwifurus-endorsement-for-second-term/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref><ref name=":12">{{cite news|title=Hardship: Rep member empowers constituents with motorcycles, sewing machines, others|url=https://blueprint.ng/hardship-rep-member-empowers-constituents-with-motorcycles-sewing-machines-others/|location=Abuja, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]}}</ref><ref>{{cite news|title=CBN sabotaging Tinubu govt’s efforts - Reps member, Uguru|url=https://dailypost.ng/2024/11/26/cbn-sabotaging-tinubu-govts-efforts-reps-member-uguru/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027
== Tuugnorgal ==
bfn6w39s69qoeujbc13sp3bzzo0o4ap
179022
179021
2026-07-18T18:43:44Z
Ilya Discuss
10103
179022
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Emmanuel Uguru ListenR''' (jibinaa ko 12 noowammbar 1960) ko siyaasyanke Najeriya, golloowo e nder suudu sarɗiiji, lomtotooɗo diiwaan Abakaliki/Izzi e nder diiwaan Ebonyi e dow laylaytol renndoyankeewo.
<ref name=":0">{{cite web|title=Uguru Emmanuel profile|url=https://parliamentreports.com/voter/10th-national-assembly-member?id=Uguru-Emmanuel-1839|access-date=27 December 2025}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" />.<ref name=":0" />
== Nguurndam ==
e mbaydi puɗɗaandi Emmanuel jibinaa ko ñalnde 12 noowammbar 1960.<ref name=":22">{{cite news|title=200 Person Benefit From Federal Lawmaker Skill Acquisition In Ebonyi|url=https://newtelegraphng.com/200-person-benefit-from-federal-lawmaker-skill-acquisition-in-ebonyi/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[New Telegraph]]}}</ref>
== Golle politik ==
Uguru suɓaama nder Asamblee lesdi 10ɓo nder suɓol lesdi 2023, o laati wakiiliijo lesdi ndi'i haa lesdi Abakaliki/Izzi lesdi Ebonyi. Ƴellitaare renndo E lewru mee 2024, Uguru rokki doosɗe mum doole e geɗe nguura, motooji, masiŋaaji sewnde, e geɗe goɗɗe ngam ustude caɗeele e wallitde eɓɓooji nguurndam. E lewru desaambar 2024, o yuɓɓinii heblo keɓgol karallaagal wonande 200 tergal e nder diiwaan makko, tawi ko e karallaagal colli e liɗɗi ngam wallitde semmbinde faggudu nokku oo.<ref>{{Cite news|title=Lawmaker empowers constituents and receives endorsement for second term|url=https://independent.ng/lawmaker-empowers-constituents-receives-nwifurus-endorsement-for-second-term/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref><ref name=":12">{{cite news|title=Hardship: Rep member empowers constituents with motorcycles, sewing machines, others|url=https://blueprint.ng/hardship-rep-member-empowers-constituents-with-motorcycles-sewing-machines-others/|location=Abuja, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Blueprint (newspaper)|Blueprint]]}}</ref><ref>{{cite news|title=CBN sabotaging Tinubu govt’s efforts - Reps member, Uguru|url=https://dailypost.ng/2024/11/26/cbn-sabotaging-tinubu-govts-efforts-reps-member-uguru/|location=Lagos, Nigeria|access-date=27 December 2025|newspaper=[[Daily Post (Nigeria)|Daily Post]]}}</ref>
== Ƴeew kadi ==
Suudu dipiteeji lesdi Naajeeriya Asaambele ngenndi (Niiseer) Doggol terɗe suudu sarɗiiji leydi Naajeeriya, 2023–2027
== Tuugnorgal ==
g1i8q200m2yej1yzm5ny3z01vg8vt3n
Patrick Umoh
0
43183
179023
2026-07-18T18:45:45Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "{{Databox}}Patrick Umoh (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal"
179023
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Patrick Umoh (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo. Tuugnorgal
7cp5rw8wadc850i1i9798gkzln9munk
179024
179023
2026-07-18T18:46:49Z
Ilya Discuss
10103
179024
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Patrick Umoh''' (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo.
== Tuugnorgal ==
bee7xbj6ujnf36p74xkjob4pf21ohsq
179025
179024
2026-07-18T18:47:48Z
Ilya Discuss
10103
179025
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Patrick Umoh''' (jibinaa ko 9 abriil 1982) ko neɗɗo politik, depitee leydi Najeriya. O wonii hannde wakiliijo fedde nde e nder diiwaan Ikot Ekpene/Essien Udim/Obot Akara to diiwaan Akwa Ibom, e nder Asamblee ngenndiijo 10ɓo.<ref>{{Cite web|date=2024-03-29|title=Federal lawmaker, Patrick Umoh, denounces encroachment of cattle on Essien Udim farmlands - Insight Newspaper|url=https://www.insightnewsng.com/federal-lawmaker-patrick-umoh-denounces-encroachment-of-cattle-on-essien-udim-farmlands/|access-date=2024-12-27|website=www.insightnewsng.com|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news|date=2023-10-15|title=Umoh Calls For Repeal Of Controversial Traditional Rulers Law In Akwa Ibom|url=https://independent.ng/umoh-calls-for-repeal-of-controversial-traditional-rulers-law-in-akwa-ibom/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-12-27|language=en-GB|newspaper=[[Independent (Nigeria)|Independent]]}}</ref><ref>{{Cite news|last=Nwafor|date=2023-05-10|title=A'Ibom Rep member-elect hails Tinubu, APC over zoning of NASS leadership|url=https://www.vanguardngr.com/2023/05/aibom-rep-member-elect-hails-tinubu-apc-over-zoning-of-nass-leadership/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2024-12-27|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Anichukwueze|first=Donatus|date=2024-09-26|title=Bobrisky: Reps To Probe Corruption Allegations Against EFCC, NCS|url=https://www.channelstv.com/2024/09/26/bobrisky-reps-to-probe-corruption-allegations-against-efcc-ncs/|access-date=2024-12-27|website=Channels Television|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|date=2025|title=10th National Assembly Members - Patrick Umoh|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Patrick-Umoh-1239|access-date=2025-01-13|website=orderpaper.ng}}</ref>
== Tuugnorgal ==
9pcdepp3f9w1ihtlgbc61h5cr5hjwjv
Makki Abubakar Yalleman
0
43184
179026
2026-07-18T18:50:30Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Doktoor Makki Abubakar Yalleman ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal"
179026
wikitext
text/x-wiki
Doktoor Makki Abubakar Yalleman ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal
d8b0xq7ceo2f983prkbkz5kk2p1t1le
179027
179026
2026-07-18T18:51:07Z
Ilya Discuss
10103
179027
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Doktoor Makki Abubakar Yalleman ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal
4xjo5jkqf887fycdz4p39rr0zmmvjkf
179028
179027
2026-07-18T18:52:04Z
Ilya Discuss
10103
179028
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Doktoor Makki Abubakar Yalleman''' ko siyaasayanke Naajeeriya. O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko. O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC). Tuugnorgal
r9seczgszfxuft93u3ykf5avirtshr5
179029
179028
2026-07-18T18:52:36Z
Ilya Discuss
10103
179029
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Doktoor Makki Abubakar Yalleman''' ko siyaasayanke Naajeeriya.
O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko.
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC).
Tuugnorgal
eux5m71frucon7x9obryan6eiu8fzuc
179030
179029
2026-07-18T18:53:21Z
Ilya Discuss
10103
179030
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Doktoor Makki Abubakar Yalleman''' ko siyaasayanke Naajeeriya.
O wonii hannde tergal lomtotooɗo diiwaan Mallam Madori/Kaugama e nder suudu sarɗiiji. O jibinaa ko ñalnde 22 lewru mbooy hitaande 1969, o ummorii ko wuro Yalleman, laamu nokku Kaugama to diiwaan Jigawa, omo jogii dipolomaaji makko.<ref>{{Cite web|title=10th National Assembly Members - Voter - Validating the Office of the Electorate on Representation|url=https://orderpaper.ng/voter/10th-national-assembly-member?id=Abubakar-Makki-Yalleman-2334|access-date=2025-01-06|website=orderpaper.ng}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/makki-yalleman-abubakar|access-date=2025-01-06|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref><ref>{{Cite web|title=National Assembly {{!}} Federal Republic of Nigeria|url=https://nass.gov.ng/mps/single/12|access-date=2025-01-06|website=nass.gov.ng}}</ref>
O fuɗɗii suɓaade e nder suudu sarɗiiji e hitaande 2019, o suɓaama kadi e hitaande 2023 ngam manndaa ɗiɗaɓo e les njiimaandi Kongres All Progressives (APC).
Tuugnorgal
g72d9iudr1fxc4f7cak18x24r1niddu
Yusuf Isah Kurdula
0
43185
179031
2026-07-18T18:55:06Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Yusuf Isah Kurdula ListenR ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal"
179031
wikitext
text/x-wiki
Yusuf Isah Kurdula ListenR ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal
q9tgmzz7jn2anjbbhc40c7dsuuco26r
179032
179031
2026-07-18T18:55:31Z
Ilya Discuss
10103
179032
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Yusuf Isah Kurdula ListenR ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal
b3q4fcaprfmyevy4gwd043ukdxudm3k
179033
179032
2026-07-18T18:56:20Z
Ilya Discuss
10103
179033
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yusuf Isah Kurdula ListenR''' ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019. Tuugnorgal
17l61g7vasl2o8ngqppl18fexg9h2gd
179034
179033
2026-07-18T18:56:39Z
Ilya Discuss
10103
179034
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yusuf Isah Kurdula ListenR''' ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019.
== Tuugnorgal ==
f4vs3o5qcul3ipts8sp5cya81fz6q2g
179035
179034
2026-07-18T18:57:27Z
Ilya Discuss
10103
179035
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Yusuf Isah Kurdula ListenR''' ko siyaasaajo lesdi Naajeeriya, o laati tergal suudu joonde diidaaɗi lesdi Naajeeriya, o wakiiliijo lesdi Gudu/Tangaza lesdi Sokoto nder suudu joonde diidaaɗi lesdi 9. O suɓaama e les lannda Kongres (APC), e hitaande 2019.<ref>{{Cite news|last=Sobowale|first=Rasheed|date=2021-07-09|title=List of House of Reps members and their political parties|url=https://www.vanguardngr.com/2021/07/list-of-house-of-reps-members-and-their-political-parties/|location=Lagos, Nigeria|access-date=2025-01-07|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]|language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite web|last=Gaddafi|first=Ibrahim Tanko|date=2023-01-20|title=6 of 14 Sokoto lawmakers sponsored zero bills in NASS Scorecard|url=https://orderpaper.ng/new/?p=4997|access-date=2025-01-07|website=OrderPaper|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Citizen Science Nigeria|url=https://citizensciencenigeria.org/public-offices/persons/kurdula-yusuf-isah|access-date=2025-01-07|website=citizensciencenigeria.org|language=en}}</ref>
== Tuugnorgal ==
2m3p0nxcvqjcnpq1xyi39tl5d20pnrb
Fred Kpakol
0
43186
179036
2026-07-18T19:29:37Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Fred Barivure Kpakol ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019.O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. deg..."
179036
wikitext
text/x-wiki
Fred Barivure Kpakol ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019.O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State. Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana. O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Tuugnorgal
h3v7f9fzsqjm2gwuljqkrazdk7rpjvc
179037
179036
2026-07-18T19:30:03Z
Ilya Discuss
10103
179037
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}Fred Barivure Kpakol ko hiisawal, dawriyanke. O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019.O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022. O jeyaa ko e B-Dere to Gokana. O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis. O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko. degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State. Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana. O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Tuugnorgal
pszqovaefg5pudmlsx9zgvy9n35pzzi
179038
179037
2026-07-18T19:31:52Z
Ilya Discuss
10103
179038
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fred Barivure Kpakol''' ko hiisawal, dawriyanke.
O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019.
O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022.
O jeyaa ko e B-Dere to Gokana.
O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis.
O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko.
degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State.
Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana.
O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State
== Tuugnorgal ==
38vidq4l8ip29eschnt5p18mv5lhszr
179039
179038
2026-07-18T19:33:14Z
Ilya Discuss
10103
179039
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}'''Fred Barivure Kpakol''' ko hiisawal, dawriyanke.
O woniino Komisinaajo kaalis leydi Rivers hakkunde 2015 e 2019..<ref>{{cite news|title=Wike swears in commissioners, others|url=http://www.vanguardngr.com/2015/06/wike-swears-in-commissioners-others/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=19 June 2015|date=12 June 2015|quote=The governor directed the new Finance Commissioner, Dr Fred Kpakol to take proactive measures to ensure judicious application of state finances.|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}</ref><ref>{{cite news|title=My second tenure is anchored on development...Kpakol declares|url=http://nm.onlinenigeria.com/templates/?a=1082&z=12|accessdate=19 June 2015|work=Port Harcourt Telegraph|date=21 April 2005}}</ref><ref>{{cite news|last1=Gbarabe|first1=Mene|title=Ogonis Cannot Produce A Governor If… – Kpakol|url=http://www.thenewswriterng.com/?p=13633|accessdate=19 June 2015|work=The Newswriter|date=11 September 2014}}</ref>
O woniino kadi Komisinaajo ndema hakkunde 2019 e 2022.
O jeyaa ko e B-Dere to Gokana.
O janngii hiisa e kaalis to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State, o heɓi heen seedantaagal B.Sc. e nder Hiisa e Kaalis.
O yahi haa o waɗi master makko e Banke e Kaalis to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji Owerri caggal ɗuum o heɓi Ph.D makko.
degree e bankeeji, kaalis e njoɓdi to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State.
Kpakol ina jokkondiri e lannda yimɓe, o woniino hooreejo nokku laamu Gokana.
O woniino kadi Sekreteruuji fedde laamuuji nokkuuji e nder leydi Najeriya Rivers State Branch. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State
== Tuugnorgal ==
817pkvzadudlucxyhn5swhp9ucrd165
Emmanuel C. Aguma
0
43187
179040
2026-07-18T19:35:39Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, nga..."
179040
wikitext
text/x-wiki
Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
clb42z1nq5npqadp474ks4fy2z3oa7j
179041
179040
2026-07-18T19:37:08Z
Ilya Discuss
10103
179041
wikitext
text/x-wiki
Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N. Nwanodi & Co. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. Nguurndam neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers Tuugnorgal
5ptj5hfpvydd8nflzrd9ykzy8ugdtg2
179042
179041
2026-07-18T19:38:04Z
Ilya Discuss
10103
179042
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Emmanuel Chinwenwo Aguma (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe. O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015. Nguurndam e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St. Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford. Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N. Nwanodi & Co. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers. Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu. Nguurndam neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa. Ƴeew kadi Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers Tuugnorgal
csn9ldhltod0uk9m7cqmkhzdg9bhp89
179043
179042
2026-07-18T19:40:47Z
Ilya Discuss
10103
179043
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.
O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.
Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.
Nguurndam
e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St.
Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford.
Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co
. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers.
Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu.
== Nguurndam ==
neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers
== Tuugnorgal ==
d1n227ncf3qx5xbo033u1yv54xna9nt
179044
179043
2026-07-18T19:43:03Z
Ilya Discuss
10103
179044
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref>
O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.
Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.
Nguurndam
e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St.
Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford.
Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co
. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers.
Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu.
== Nguurndam ==
neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers
== Tuugnorgal ==
0ykr2fb32tob65xguedrcfycylujwnb
179045
179044
2026-07-18T19:43:46Z
Ilya Discuss
10103
179045
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref>
O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.
Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref name=":1">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-09-13|title=The Greatness Of Late Emmanuel Chinwenwo Aguma, SAN|url=https://nationalnetworkonline.com/2018/09/13/the-greatness-of-late-emmanuel-chinwenwo-aguma-san/|access-date=2026-07-18|website=National Network|language=en-US}}</ref>
Nguurndam
e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St.
Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford.
Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co
. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers.
Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu.
== Nguurndam ==
neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers
== Tuugnorgal ==
9kaj6dpyh4at82zmnrfq59vtccakml2
179046
179045
2026-07-18T19:44:30Z
Ilya Discuss
10103
179046
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref>
O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.
Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref name=":1">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-09-13|title=The Greatness Of Late Emmanuel Chinwenwo Aguma, SAN|url=https://nationalnetworkonline.com/2018/09/13/the-greatness-of-late-emmanuel-chinwenwo-aguma-san/|access-date=2026-07-18|website=National Network|language=en-US}}</ref>
Nguurndam
e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St.<ref>{{Cite web|last=Oladipo|first=Bimpe|date=2018-08-27|title=AGUMA, SAN Emmanuel .C. (late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/aguma-san-emmanuel-c-late/|access-date=2026-07-18|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nigerian Bar Association - Port Harcourt Branch|url=https://nbaportharcourt.ng/|access-date=2026-07-18|website=nbaportharcourt.ng}}</ref>
Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford.
Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co
. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers.
Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu.
== Nguurndam ==
neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers
== Tuugnorgal ==
po70hulu1xvn56tin84ids07ljolyd4
179047
179046
2026-07-18T19:45:34Z
Ilya Discuss
10103
179047
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Emmanuel Chinwenwo Aguma''' (maayi 10 lewru bowte hitaande 2018) ko siyaasyanke e awokaajo leydi Naajeeriya mo diiwaan Rivers, tergal juutngal e lannda Demokaraasi Yimɓe.<ref>[http://www.signalng.com/rivers-attorney-general-aguma-dies-in-london/ "Rivers Attorney General Aguma Dies in London"], ''Signal'', 11 August 2018.</ref><ref>{{cite news|title=PHC: George Adumu's Case Set For Plea April 23|url=http://www.nationalnetworkonline.com/VOL7/Vol9n12/phc.html|location=Port Harcourt, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=3 April 2012|quote=Rivers State legal representative and also a private lawyer, Emmanuel C. Aguma argued that, the accused persons were only delaying matter|newspaper=[[National Network (newspaper)|National Network]]}}.</ref><ref>{{cite news|last1=Kogbara|first1=Donu|title=Playground politics!|url=http://www.vanguardngr.com/2013/08/playground-politics/|location=Lagos, Nigeria|accessdate=15 June 2015|date=30 August 2013|quote=Emmanuel Chinwenwo Aguma, Esq, was a lawyer who comes from Port Harcourt and has been a leading light of the Nigerian Bar Association for many years|newspaper=[[Vanguard (Nigeria)|Vanguard]]}}.</ref><ref>{{cite news|title=Wike swears in Rivers SSG, 4 Commissioners, others|url=http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|accessdate=15 June 2015|date=13 June 2015|url-status=usurped|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150716013759/http://m.nationalmirroronline.net/article/wike-swears-in-rivers-ssg--4-commissioners--others/?article-id=30554|archivedate=16 July 2015|newspaper=[[National Mirror]]}}</ref><ref>{{cite web|title=Elected Officers - NBA - Port Harcourt Branch|url=http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|publisher=Nigerian Bar Association|accessdate=15 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150716042730/http://nba-ph.org.ng/elected_members.php|archive-date=16 July 2015|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web|title=Conferment Of The Award Of The Rank Of Senior Advocate Of Nigeria - 2015|url=http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|website=Nigeria Bar|accessdate=20 July 2015|archive-date=11 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180811200544/http://www.nigeriabar.com/2015/07/legal-practitioners-privileges-committee-press-release#.Va0EMZG4bZ5|url-status=dead}}</ref>
O woniino Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde e nder diiwaan hee.
Hakkunde hitaande 2000 e 2002 Aguma golliima e golle Sekreteruuji Fedde Awokaaji leydi Najeriya, to bannge Port Harcourt, kadi ko kanko ardii Fedde Awokaaji gila 2006 haa 2008 Awokaajo lesdi Naajeeriya (SAN) dow maako bee yimɓe 20 feere, ngam ɓe hunna laamu nyande 21 lewru Seeɗto hitaande 2015.<ref name=":1">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|date=2018-09-13|title=The Greatness Of Late Emmanuel Chinwenwo Aguma, SAN|url=https://nationalnetworkonline.com/2018/09/13/the-greatness-of-late-emmanuel-chinwenwo-aguma-san/|access-date=2026-07-18|website=National Network|language=en-US}}</ref>
Nguurndam
e Jaŋde Fuɗɗoode Emmanuel Chinwenwo Aguma jibinaa ko ñalnde 21 abriil 1961, e galle mawɗo leydi ndii, gonnooɗo jaagorgal leydi ndii, e debbo biyeteeɗo Dame Hannah Aguma. O janngi to duɗal leslesal Santa Maria, to Port Harcourt, to duɗal leslesal St.<ref>{{Cite web|last=Oladipo|first=Bimpe|date=2018-08-27|title=AGUMA, SAN Emmanuel .C. (late)|url=https://blerf.org/index.php/biography/aguma-san-emmanuel-c-late/|access-date=2026-07-18|website=Biographical Legacy and Research Foundation|language=en-US}}</ref><ref name=":0">{{Cite web|title=Chinwe Aguma, SAN: Forever in Our Hearts – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2023/08/15/chinwe-aguma-san-forever-in-our-hearts/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Nigerian Bar Association - Port Harcourt Branch|url=https://nbaportharcourt.ng/|access-date=2026-07-18|website=nbaportharcourt.ng}}</ref>
Caggal ɗuum o timmini jaŋde makko toownde to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu fedde nde, to Port Harcourt, e duɗal jaaɓi haaɗtirde St Aldgate to Oxford.<ref name=":2">{{Cite web|last=Sesan|date=2018-08-16|title=Aguma left indelible marks on law practice –Mahmoud|url=https://punchng.com/aguma-left-indelible-marks-on-law-practice-mahmoud/|access-date=2026-07-18|website=Punch Newspapers|language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web|title=Greatness of a Man Called Emmanuel Aguma – THISDAYLIVE|url=https://www.thisdaylive.com/2018/09/14/greatness-of-a-man-called-emmanuel-aguma/|access-date=2026-07-18|language=en-US}}</ref><ref name=":3">{{Cite web|last=themexriver|title=Aguma’s Burial: Adejumo, Kanyip, Namtari, Others Pay Last Respect To Late Attorney-General|url=https://www.nicnadr.gov.ng/news/279/|access-date=2026-07-18|website=nicnadr.gov.ng}}</ref>
Aguma heɓi Bachelor of Arts to duɗal jaaɓi haaɗtirde Warwick e LL.B to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sheffield, hade makko yahde duɗal sariya leydi Najeriya, ɗo o heɓi seedantaagal barrister.
Kugal Aguma fuɗɗi kuugal maako dow ko laarani sariyaaji bana awokaajo mawɗo haa Gemmex Nigeria Limited wakkati o ɗonno hukuuma kuugal sukaaɓe lesdi. Caggal mum o golliima e golle awokaa to N.Nwanodi & Co
. tuggi 1989 haa 1996 hade makko sosde Aguma & Co. E hitaande 2015, o rokkaama darnde Awokaa mawɗo to leydi Nijeer (SAN) o toɗɗaa kadi Awokaa mawɗo e Komiseriyaa to bannge ñaawoore to Rivers State, o golliima haa hitaande 2015. Golle politik Aguma wonnoo ko tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP) e wonde hooreejo lannda ka to bannge sariya, peeje e peewnugol e nder diiwaan Rivers. O woni kadi Sekreterjo Fedde Awokaaji Naajeeriya, Catal Port Harcourt, tuggi 2000 haa 2002 e o woni hooreejo tuggi 2006 haa 2008. E hitaande 2015, o toɗɗaama Awokaa mawɗo e Komiseer Ñaawirde to Rivers State, o golli haa o maayi e hitaande 2015. Njawdi Aguma golli nder kuuɗe ardungal nder kawtal awokaaji lesdi Naajeeriya, haa suudu Port Harcourt, ɓaawo man o laati Jaagorɗo lesdi Naajeeriya e Komisinaajo hukuumaaji pamari lesdi Rivers.
Caggal nde o maayi e hitaande 2018, terɗe gollordu sariya e gollotooɓe laamu mbaɗii teddungal e darnde makko e nder gollordu sariya e golle laamu.
== Nguurndam ==
neɗɗo Aguma resndi Chinwe Aguma, ɓe ndañi ɓiɓɓe. O woni kadi e jannginde sukaaɓe awokaaji rewrude e fedde awokaaji leydi Najeriya. Wade Aguma sankii ñalnde 10 ut 2018, tawi ina yahra e duuɓi 57 caggal rafi seeɗa.
== Ƴeew kadi ==
Doggol yimɓe ummoriiɓe to Rivers State Ñaawirde leydi Rivers
== Tuugnorgal ==
ac97rk5sg1ug1gsz820ydr3fwd62ior
Wilson Asinobi Ake
0
43188
179051
2026-07-18T19:50:47Z
Ilya Discuss
10103
Created page with "Wilson Asinobi Ake (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015. Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. Golle politik O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal..."
179051
wikitext
text/x-wiki
Wilson Asinobi Ake (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015. Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. Golle politik O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1. Tuugnorgal
0qixxthemx4yl6ipj04n7ufta8knl1o
179052
179051
2026-07-18T19:51:38Z
Ilya Discuss
10103
179052
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
Wilson Asinobi Ake (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015. Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP). Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers. Golle politik O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003). Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde. E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal. O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton. Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011. O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446. Nguurndam neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1. Tuugnorgal
ofx6q1trda1y5wp9v1drwobjsdfi3cs
179053
179052
2026-07-18T19:53:50Z
Ilya Discuss
10103
179053
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015.
Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP).
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers.
== Golle politik ==
O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003).
Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde.
E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal.
O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton.
Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011.
O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446.
Nguurndam
neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1.
== Tuugnorgal ==
jfwutosvt113p3ciebnvg13mb12jwq3
179054
179053
2026-07-18T19:54:42Z
Ilya Discuss
10103
179054
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015..<ref name="nassnig">{{Cite web|url=http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303165426/http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|url-status=dead|archive-date=3 March 2016|publisher=National Assembly of Nigeria|title=Sen. Wilson Asinobi Ake|access-date=7 June 2010}}</ref>
Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP).
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers.
== Golle politik ==
O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003).
Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde.
E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal.
O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton.
Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011.
O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446.
Nguurndam
neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1.
== Tuugnorgal ==
12d5vg3xcw94dnhnduj6yypvmyllhae
179055
179054
2026-07-18T19:56:13Z
Ilya Discuss
10103
179055
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015..<ref name="nassnig">{{Cite web|url=http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303165426/http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|url-status=dead|archive-date=3 March 2016|publisher=National Assembly of Nigeria|title=Sen. Wilson Asinobi Ake|access-date=7 June 2010}}</ref>
Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP)..<ref name="nassnig2" />
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers.
== Golle politik ==
O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003).
Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde.
E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal.
O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton.
Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011.
O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446.
Nguurndam
neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1.
== Tuugnorgal ==
8xy86yot0e88jpa5acb58afyhhab2wx
179056
179055
2026-07-18T19:57:40Z
Ilya Discuss
10103
179056
wikitext
text/x-wiki
{{Databox}}
'''Wilson Asinobi Ake''' (jibinaa ko 21 suwee 1955) ko gonnooɗo tergal Senaa leydi Najeriya, gardinooɗo diiwaan senaa Rivers West gila 2007 haa 2015..<ref name="nassnig">{{Cite web|url=http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303165426/http://www.nassnig.org/senate/member.php?senator=108&page=1&state=33|url-status=dead|archive-date=3 March 2016|publisher=National Assembly of Nigeria|title=Sen. Wilson Asinobi Ake|access-date=7 June 2010}}</ref>
Ko o tergal lannda Demokaraasi Yimɓe (PDP)..<ref name="nassnig2" />
== Nguurndam ==
e jaŋde puɗɗagol Ake heɓi dipoloma mum ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal, to Port Harcourt, to diiwaan Rivers.
== Golle politik ==
O woniino cukko hooreejo nokku laamu ɓooyɗo Ahoada (1990-1991), e gardo teleeji dowla Rivers (1992-1993). O suɓaama tergal suudu sarɗiiji (1999–2003).
Caggal nde o jooɗii e nder Senaa, o toɗɗaa hooreejo goomu toppitiingu golle, golle e ƴellitaare, o woni tergal goomuuji doole, laana ndiwoowa, e jaŋde.
E nder limngal hakkunde-leyɗewal Senator'en nder lewru Mee 2009, ThisDay wi'i o walli kuuɗe dow waylugo hukuumaaji rento dow kuuɗe, reenuki fijooɓe e rewɓe Naajeeriya e haɗugo limngal fenaande dow kuugal, nastuki e fartaŋŋeeji kuugal.
O walliino eɓɓaande ngam sosde fartaŋŋeeji golle e haɗde eggugol ngol rewaani laawol, o wondiino kadi eɓɓaande ngam ñaawde wonɓe e sagataaɓe Halliburton.
Wilson Ake woniino kadi kanndidaa PDP ngam suɓaade hooreejo leydi Rivers West e wooteeji 2011.
O heɓi 34,931 woote, o ɓurii ardiiɗo ɗiɗaɓo diga kawtal lesdi Naajeeriya (ACN) bee woote 6,446.
Nguurndam
neɗɗo Ake ina jogii debbo, ina jogii ɓiɗɗo 1.<ref>{{cite news|url=http://www.modernghana.com/news/324168/1/april-2011-polls-princewill-commends-riverss-peopl.html|work=Modern Ghana|title=April 2011 Polls: Princewill Commends Rivers's People and Prof. Jega|author=Nwaorgu Faustinus|date=11 April 2011|access-date=22 April 2011}}</ref>
== Tuugnorgal ==
5iu620gpc69xdv86aj5vbnoeimmz0w9