Šablon:Občina v provinciji

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="isv">
  <siteinfo>
    <sitename>Vikipedija</sitename>
    <dbname>isvwiki</dbname>
    <base>https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.11</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Media</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Special</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Besěda</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Koristnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Besěda s koristnikom</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Vikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Besěda Vikipedije</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Fajl</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Besěda o fajlu</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Besěda o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Šablon</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Besěda o šablonu</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Besěda o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Besěda o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Besěda modula</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Šablon:Občina v provinciji - zaglavje</title>
    <ns>10</ns>
    <id>350</id>
    <revision>
      <id>28808</id>
      <parentid>2145</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:33:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="664" sha1="gkmn1fk9mkdwmanguuu12mrtnxzn280" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;font-size:90%&quot; align=center
! scope=col width=5% align=center class=&quot;unsortable&quot; | Gerb
! scope=col width=5% align=center class=&quot;unsortable&quot; | Horugva
! scope=col width=20% align=center | Ime občiny
! scope=col width=5% align=right | Adm. centr
! scope=col width=5% align=right | Naseljen‌je
! scope=col width=8% align=right | Povrhnja
! scope=col width=12% align=center | Poštny kod&lt;br /&gt;Telefonny kod
! scope=col width=20% align=left | Vebsajt&lt;br /&gt;E-pošta
! scope=col width=15% align=left | Primětky
! scope=col width=5% align=center | Městopoložen‌je
|-
&lt;noinclude&gt;[[Kategorija:Šablony:Formatovanje]]&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>gkmn1fk9mkdwmanguuu12mrtnxzn280</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šablon:Odstraniti</title>
    <ns>10</ns>
    <id>354</id>
    <revision>
      <id>28813</id>
      <parentid>28484</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:37:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2069" sha1="r4tos96f6tsqlk62n4cw9m86vpckr7o" xml:space="preserve">&lt;div align=&quot;center&quot;&gt;
{| style=&quot;border:1px solid black; background:#ffcccc; padding-left:1em; padding-right:1em; margin-top:1em; margin-bottom:1em;&quot;
|+
! [[Fajl:OOjs UI icon trash.svg|frameless|57x57px]] !! '''&lt;big&gt;&lt;u&gt;Tuta stranica jest prědložena za neposrědnje odstranjenje&lt;/u&gt;&lt;/big&gt;'''{{#if:{{{1|}}}|&lt;br /&gt;iz slědujučej pričiny: ''{{{1}}}''|.}}

V blizkom času jedin iz [[Incubator:Administratori|administratorov]] Vikipedije prověri tuto prědloženje.&lt;br /&gt;Ako vy ne jeste suglasni s odstranjenjem, &lt;u&gt;ne udalite tutoj šablon&lt;/u&gt;, ale &lt;u&gt;izkažite svoje mněnje na [[{{TALKPAGENAME}}|besědnoj stranici]]&lt;/u&gt;.
|}&lt;/div&gt;

&lt;includeonly&gt;[[Kategorija:Do odstranjenja]]&lt;/includeonly&gt;&lt;noinclude&gt;

=== Objasnjenje šablona ===
Tutym šablonom vy možete prědložiti někoju stranicu za odstranjenje, ako mnite, že ona ne povinna jest nahoditi se v medžuslovjanskoj Vikipediji.&lt;br /&gt;Možne pričiny za odstranjenje sut napriklad:
# Spam
# Vandalizm
# Narušenje privatnosti
# Narušenje avtorskyh prav
# Nonsens
# Eksperimentovanje
# Članok jest napisany na drugom jezyku
# Prěliha kakost
# Dvojna stranica

=== Koristanje šablona ===
Za uměščenje šablona, vpišite na vrhu danoj stranice: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Odstraniti}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Ako vy hočete dodati argumentaciju, vpišite: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Odstraniti|&lt;vaša argumentacija&gt;}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, napriklad: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Odstraniti|Spam}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.

Zaměsto teksta &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Odstraniti|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, vy takože možete koristati alternativne nazvy šablona: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Udaliti|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Delecija|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Delete|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, a takože kiriliceju: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Одстранити|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Удалити|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{Делеција|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;

Šablon avtomatično uměščaje danu stranicu v [[:Category:Do odstranjenja|kategoriju stranic, ktore trěba odstraniti]].


[[Kategorija:Šablony]]
{{INTERWIKI|Q4847311}}&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>r4tos96f6tsqlk62n4cw9m86vpckr7o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šablon:Varianty bukvy Л</title>
    <ns>10</ns>
    <id>521</id>
    <revision>
      <id>28807</id>
      <parentid>27532</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:30:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1623" sha1="4kig9vvymt6k5pt9eaplqnbcm0mzezx" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable skin-invert-image&quot; width=&quot;100%&quot; style=&quot;text-align:center; font-family:Cambria, Calibri; font-size:115%;&quot;&gt;
! align=&quot;left&quot; width=&quot;10%&quot; | [[К (kirilica)|К]] ← 
! align=&quot;center&quot; width=&quot;80%&quot; | Varianty [[Kirilica|kiriličnoj]] bukvy [[Л]]
! align=&quot;right&quot; width=&quot;10%&quot; | → [[М (kirilica)|М]]
|-
| colspan=&quot;3&quot; style=&quot;padding:0 3em; |
[[Л]]л
· [[Л́|Л́ л́]]
· [[Л̀|Л̀ л̀]]
· [[Л̄|Л̄ л̄]]
· [[Л̑|Л̑ л̑]]
· [[Л̈|Л̈ л̈]]
· [[Л̇|Л̇ л̇]]
· [[Л’|Л’ л’]]
· [[ʼЛ|ʼЛ ʼл]]
· [[Ԉ|Ԉ ԉ]]
· [[Ԯ|Ԯ ԯ]]
· [[Ӆ|Ӆ ӆ]]
· [[Ԓ|Ԓ ԓ]]
· [[Ԡ|Ԡ ԡ]]
· [[Fajl:Cyrillic small letter El with retroflex hook.svg|13px|link=Л s retrofleksnym hakom]]
· [[Ꙥ|Ꙥ ꙥ]]
· [[Fajl:Cyrillic small letter Te El.svg|11px|link=Ligatura ТЛ]]
· [[Fajl:Cyrillic small letter Te El with retroflex hook.svg|11px|link=Ligatura ТЛ s retrofleksnym hakom]]
· &lt;span style=&quot;vertical-align:top;&quot;&gt;[[Fajl:Cyrillic small letter Tlje.svg|13px|link=Bezzvučno Л]]&lt;/span&gt;
· [[Fajl:Cyrillic small letter voiceless L with comma above.svg|12px|link=Bezzvučno Л s zarezkoju]]
· [[Fajl:Cyrillic capital letter El Er.png|28px|link=Ligatura ЛР]][[Fajl:Cyrillic small letter El Er.svg|12px|link=Ligatura ЛР]]
· [[Ԕ|Ԕ ԕ]]
· [[Љ|Љ љ]]
· [[Fajl:Cyrillic capital letter curled roundtop El.svg|13px|link=Л s kruglym vrhom]][[Fajl:Cyrillic small letter curled roundtop El.svg|10px|link=Л s kruglym vrhom]]
· [[L|L l]]
· [[Ł|Ł ł]]
· [[ᴫ]]
|}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Šablony:Kirilica|Kirilica]]
{{INTERWIKI|Q22805952}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>4kig9vvymt6k5pt9eaplqnbcm0mzezx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Afganistan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>584</id>
    <revision>
      <id>28820</id>
      <parentid>28481</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:03:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21145" sha1="3o0wnjx2doiyynppcle9idm2dxqtp8k" xml:space="preserve">{{Kartka država
| conventional_long_name = Islamsky Emirat Afganistan
| common_name            = Afganistan
| native_name            = &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;{{Unbulleted list|{{Jezyky|ps|د افغانستان اسلامي امارت}}&lt;br /&gt;{{-|{{Small|Də Afġānistān Islāmī Imārat}}}}|{{Jezyky|fa|امارت اسلامی افغانستان}}&lt;br /&gt;{{-|{{Small|Imārat-i Islāmī-yi Afğānistān}}}}}}&lt;/div&gt;
| image_flag             = Flag of Taliban.svg
| flag_caption           = Flag
| image_coat             = Arms of the Islamic Emirate of Afghanistan.svg
| alt_coat               = Gerb Islamskogo Emirata&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://law.acku.edu.af/fa/download/file/fa/12686/77746 |title=Document 77746 |access-date=17 September 2021 |archive-date=3 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190603201955/http://law.acku.edu.af/fa/download/file/fa/12686/77746 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| symbol_type            = Gerb
| national_motto         = {{Lang|ar|لا إله إلا الله، محمد رسول الله}}&lt;br/&gt;Lā ʾilāha ʾillā llāh, Muhammadun rasūlu llāh&lt;br/&gt;
&quot;There is no god but [[God in Islam|God]]; [[Muhamad]] is the messenger of God.&quot; (''[[Shahadah]]'')
| national_anthem        = {{Lang|ps|دا د باتورانو کور}}&lt;br /&gt;{{-|&quot;Dā Də Bātorāno Kor&quot;}}&lt;br /&gt;&quot;To jest dom odvažnyh&quot;&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Tharoor |first=Ishaan |date=19 June 2013 |title=The Taliban's Qatar Office: Are Prospects for Peace Already Doomed? |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |url=https://world.time.com/2013/06/19/the-talibans-qatar-office-are-prospects-for-peace-already-doomed/ |access-date=19 August 2021 |issn=0040-781X |archive-date=19 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210819021327/https://world.time.com/2013/06/19/the-talibans-qatar-office-are-prospects-for-peace-already-doomed/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| image_map              = {{Switcher|[[Fajl:Afghanistan (orthographic projection).svg|upright=1.15|frameless]]|Show globe|[[Fajl:Afghanistan - Location Map (2013) - AFG - UNOCHA.svg|upright=1.15|frameless]]|Show map of Afghanistan}}
| capital                = [[Kabul]]
| coordinates            = {{Coord|34|31|N|69|11|E|region:AF_source:geonames|display=inline,title}}
| largest_city           = [[Kabul]]
| official_languages     = [[Jeyzk Pašto|Pašto]] • [[Jezyk Dari|Dari]]
| ethnic_groups          = {{Unbulleted list
 | 42% [[Pashtun]]
 | 27% [[Tajiks|Tajik]]
 | {{Figure space}}9% [[Hazaras|Hazara]]
 | {{Figure space}}9% [[Uzbeks|Uzbek]]
 | {{Figure space}}4% [[Aimaq people|Aimaq]]
 | {{Figure space}}3% [[Turkmen people|Turkmen]]
 | {{Figure space}}2% [[Baloch people|Baloch]]
 | {{Figure space}}4% [[Ethnic groups in Afghanistan|other]]
 }}
| ethnic_groups_ref      = {{Efn|The last census in Afghanistan was conducted in 1979, and was itself incomplete. Due to the [[Afghan conflict|ongoing conflict]] in the country, no official census has been conducted since.&lt;ref name=&quot;Population Matters&quot; /&gt;}}&lt;ref name=&quot;reliefweb.int&quot;&gt;{{Cite web |url=https://reliefweb.int/report/afghanistan/afghan-ethnic-groups-brief-investigation |via=ReliefWeb |publisher=    NATO CFC |title=Afghan Ethnic Groups: A Brief Investigation |date=14 August 2011 |access-date=18 September 2021 |archive-date=18 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210918053054/https://reliefweb.int/report/afghanistan/afghan-ethnic-groups-brief-investigation |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| ethnic_groups_year     = 2010 unofficial estimates
| religion               = {{Tree list}}
* 99.9% [[Islam in Afghanistan|Islam]] 
** 89.1% [[Sunni Islam|Sunni]] ([[State religion|official]])&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Afghanistan Country focus |url=https://coi.euaa.europa.eu/administration/easo/PLib/2022_01_EASO_COI_Report_Afghanistan_Country_focus.pdf |publisher=[[European Union Agency for Asylum]] |access-date=22 February 2025 |date=January 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Kawa |first1=Amin |title=Taliban's Opposition to Islamic Sects; Nadeem: &quot;All Afghans Are Followers of the Hanafi Denomination&quot; |url=https://8am.media/eng/talibans-opposition-to-islamic-sects-nadeem-all-afghans-are-followers-of-the-hanafi-denomination/ |access-date=22 February 2025 |work=Hasht e Subh Daily |date=18 December 2023}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Siddique |first1=Abubakar |last2=Khosrow |first2=Mansour |title=Afghanistan's Shi'ite Minority Suffers 'Systematic Discrimination' Under Taliban Rule |url=https://www.rferl.org/a/afghanistan-taliban-shiite-persecution-discrimination/32507042.html |access-date=22 February 2025 |work=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=17 July 2023}}&lt;/ref&gt;
** 10.8% [[Shia Islam in Afghanistan|Shia]]
* 0.1% [[Religion in Afghanistan|other]]
{{Tree list/end}}
| religion_ref           = &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Afghanistan |url=https://www.thearda.com/world-religion/national-profiles?u=1c |access-date=9 February 2025 |website=[[The Association of Religion Data Archives]] |language=en-gb}}&lt;/ref&gt;
| demonym                = [[Afghans|Afghan]]{{Efn|Other demonyms that have been used are Afghani,&lt;ref&gt;Dictionary.com. [[The American Heritage Dictionary of the English Language]], Fourth Edition. Houghton Mifflin Company, 2004. [http://dictionary.reference.com/browse/afghani Reference.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303185738/http://dictionary.reference.com/browse/afghani |date=3 March 2016 }} (Retrieved 13 November 2007).&lt;/ref&gt; Afghanese and Afghanistani (see [[Afghans]] for further details)&lt;ref&gt;Dictionary.com. [[WordNet]] 3.0. [[Princeton University]]. [http://dictionary.reference.com/browse/afghanistani Reference.com] (Retrieved 13 November 2007). {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20140328102257/http://dictionary.reference.com/browse/afghanistani |date=28 March 2014}}&lt;/ref&gt;|name=&quot;Demonym&quot;|group=&quot;Note&quot;}}&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Constitution of Afghanistan|url=https://www.afghanembassy.us/about-afghanistan/constitution/|year=2004|access-date=16 February 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160920112856/http://www.afghanembassy.us/about-afghanistan/constitution/|archive-date=20 September 2016|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |title=Afghan {{!}} meaning in the Cambridge English Dictionary |publisher=the Cambridge English Dictionary |isbn=9781107660151 |url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/afghan |access-date=27 March 2020 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303180827/https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/afghan |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| government_type        = [[Unitarna država|Unitarny]] totalitarny&lt;ref&gt;
*{{Cite journal |last1=Sakhi |first1=Nilofar |title=The Taliban Takeover in Afghanistan and Security Paradox |journal=[[Journal of Asian Security and International Affairs]] |date=December 2022 |volume=9 |issue=3 |pages=383–401 |doi=10.1177/23477970221130882 |quote=Afghanistan is now controlled by a militant group that operates out of a totalitarian ideology. |issn = 2347-7970}}
*{{Cite web |last1=Madadi |first1=Sayed |title=Dysfunctional centralization and growing fragility under Taliban rule |url=https://www.mei.edu/publications/dysfunctional-centralization-and-growing-fragility-under-taliban-rule |website=[[Middle East Institute]] |access-date=28 November 2022 |date=6 September 2022 |quote=In other words, the centralized political and governance institutions of the former republic were unaccountable enough that they now comfortably accommodate the totalitarian objectives of the Taliban without giving the people any chance to resist peacefully. |archive-date=28 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221128205909/https://www.mei.edu/publications/dysfunctional-centralization-and-growing-fragility-under-taliban-rule |url-status=live }}
*{{Cite web |last1=Sadr |first1=Omar |title=Afghanistan's Public Intellectuals Fail to Denounce the Taliban |url=https://www.fairobserver.com/region/central_south_asia/omar-sadr-afghanistan-taliban-rule-totalitarianism-human-rights-news-2441/ |website=Fair Observer |access-date=28 November 2022 |date=23 March 2022 |quote=The Taliban government currently installed in Afghanistan is not simply another dictatorship. By all standards, it is a totalitarian regime. |archive-date=23 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220323115118/https://www.fairobserver.com/region/central_south_asia/omar-sadr-afghanistan-taliban-rule-totalitarianism-human-rights-news-2441/ |url-status=live }}
*{{Cite web |title=Dismantlement of the Taliban regime is the only way forward for Afghanistan |url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/southasiasource/dismantlement-of-the-taliban-regime-is-the-only-way-forward-for-afghanistan/ |website=[[Atlantic Council]] |access-date=28 November 2022 |date=8 September 2022 |quote=As with any other ideological movement, the Taliban's Islamic government is transformative and totalitarian in nature. |archive-date=28 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221128205911/https://www.atlanticcouncil.org/blogs/southasiasource/dismantlement-of-the-taliban-regime-is-the-only-way-forward-for-afghanistan/ |url-status=live }}
*{{Cite web |last=Akbari |first=Farkhondeh |title=The Risks Facing Hazaras in Taliban-ruled Afghanistan |url=https://extremism.gwu.edu/risks-facing-hazaras-taliban-ruled-afghanistan |website=[[George Washington University]] |access-date=28 November 2022 |date=7 March 2022 |quote=In the Taliban's totalitarian Islamic Emirate of Afghanistan, there is no meaningful political inclusivity or representation for Hazaras at any level. |archive-date=14 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230114164914/https://extremism.gwu.edu/risks-facing-hazaras-taliban-ruled-afghanistan |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Teocratičny|teokratičny]] [[Islam]]sky [[emirat]]&lt;!--Non-monarchical emirate--&gt;&lt;ref&gt;
*{{Cite news |last=Bezhan |first=Frud |title=Key Figures In The Taliban's New Theocratic Government |url=https://gandhara.rferl.org/a/afghanistan-taliban-government-figures/31448372.html |access-date=6 February 2022 |work=[[Radio Farda]] |publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]] |date=7 September 2021 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206103928/https://gandhara.rferl.org/a/afghanistan-taliban-government-figures/31448372.html |url-status=live }}
*{{Cite news |last=George |first=Susannah |title=Inside the Taliban campaign to forge a religious emirate |url=https://www.washingtonpost.com/world/interactive/2023/afghanistan-taliban-islamic-law-rights/ |access-date=19 February 2023 |newspaper=[[The Washington Post]] |date=18 February 2023 |archive-date=18 February 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230218082415/https://www.washingtonpost.com/world/interactive/2023/afghanistan-taliban-islamic-law-rights/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| leader_title1          = [[Supreme Leader of Afghanistan|Supreme Leader]]
| leader_name1           = {{Nowrap|[[Hibatullah Akhundzada]]}}
| leader_title2          = [[Prime Minister of Afghanistan|Prime Minister]]
| leader_name2           = [[Hasan Akhund]] ([[Acting prime minister|acting]])
| leader_title3          = [[Chief Justice of Afghanistan|Chief Justice]]
| leader_name3           = [[Abdul Hakim Haqqani]]
| legislature            = None{{Efn|Afghanistan is a pure [[autocracy]], with all law ultimately originating from the supreme leader. Consensus rule was initially used among the Taliban, but was phased out as the supreme leader monopolized control in the months following the 2021 return to power.&lt;ref&gt;{{Cite web |author1=T. S. Tirumurti |title=Letter dated 25 May 2022 from the Chair of the Security Council Committee established pursuant to resolution 1988 (2011) addressed to the President of the Security Council |url=https://digitallibrary.un.org/record/3975071/files/S_2022_419-EN.pdf?ln=en |publisher=[[United Nations Security Council]] |access-date=2 May 2023 |date=26 May 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Kraemer |first1=Thomas |title=Afghanistan dispatch: Taliban leaders issue new orders on law-making process, enforcement of court orders from previous government |url=https://www.jurist.org/news/2022/11/afghanistan-dispatch-taliban-leaders-issue-new-orders-on-law-making-process-enforcement-of-court-orders-from-previous-government/ |access-date=1 May 2023 |work=[[JURIST]] |date=27 November 2022 |archive-date=17 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240117233605/https://www.jurist.org/news/2022/11/afghanistan-dispatch-taliban-leaders-issue-new-orders-on-law-making-process-enforcement-of-court-orders-from-previous-government/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last1=Dawi |first1=Akmal |title=Unseen Taliban Leader Wields Godlike Powers in Afghanistan |url=https://www.voanews.com/a/unseen-taliban-leader-wields-godlike-powers-in-afghanistan-/7026112.html |access-date=1 May 2023 |publisher=[[Voice of America]] |date=28 March 2023 |archive-date=13 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230413041049/https://www.voanews.com/a/unseen-taliban-leader-wields-godlike-powers-in-afghanistan-/7026112.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; There is an advisory [[Leadership Council of Afghanistan|Leadership Council]], however its role is in question as the supreme leader has not convened it for many months ({{As of|lc=y|2023|03|post=),}} and increasingly rules by decree.&lt;ref&gt;{{Cite journal |author1=Oxford Analytica |author1-link=Oxford Analytica |title=Senior Afghan Taliban figures move to curb leader |journal=Expert Briefings |series=Emerald Expert Briefings |date=10 March 2023 |volume=oxan-db |issue=oxan-db |doi=10.1108/OXAN-DB276639 |quote=[Akhundzada] has not convened the Taliban's Leadership Council (a 'politburo' of top leaders and commanders) for several months. Instead, he relies on the narrower Kandahar Council of Clerics for legal advice.}}&lt;/ref&gt;}}
| sovereignty_type       = [[History of Afghanistan|Formation]]
| established_event1     = [[Hotak dynasty|Hotak Emirate]]
| established_date1      = 21 April 1709
| established_event2     = {{Nowrap|[[Durrani Empire]]}}
| established_date2      = June 1747
| established_event3     = [[Emirate of Afghanistan|Barakzai Emirate]]
| established_date3      = 1823
| established_event4     = [[Dost Mohammad Khan|Dost Mohammad unites Afghanistan]]
| established_date4      = [[Herat campaign of 1862–1863|27 May 1863]]
| established_event5     = [[Third Anglo-Afghan War|Independence]]
| established_date5      = [[Afghan Independence Day|19 August 1919]]
| established_event6     = [[Kingdom of Afghanistan|Kingdom]]
| established_date6      = 9 June 1926
| established_event7     = [[Republic of Afghanistan (1973–1978)|Republic]]
| established_date7      = [[1973 Afghan coup d'état|17 July 1973]]
| established_event8     = [[Democratic Republic of Afghanistan|Democratic Republic]]
| established_date8      = [[Saur Revolution|27–28 April 1978]]
| established_event9     = [[Islamic State of Afghanistan|Islamic State]]
| established_date9      = 28 April 1992
| established_event10    = [[Islamic Emirate of Afghanistan (1996–2001)|Islamic Emirate]]
| established_date10     = 27 September 1996
| established_event11    = {{Nowrap|[[Islamic Republic of Afghanistan|Islamic Republic]]}}
| established_date11     = 26 January 2004
| established_event12    = [[Fall of Kabul (2021)|Restoration of Islamic Emirate]]
| established_date12     = 15 August 2021
| area_km2               = 652,867&lt;ref&gt;Central Statistics Office Afghanistan&lt;/ref&gt;
| area_rank              = 40
| area_sq_mi             = 252,072
| percent_water          = negligible
| population_estimate    = 36–50 milionov
| population_estimate_year = Jul 2024
| population_estimate_rank = 36
| population_density_km2 = {{#expr: 42045000/652867 round 0}}
| population_density_sq_mi = {{#expr: 42045000/252072 round 0}}
| population_density_rank = 
| GDP_PPP                = {{Increase}} $91.668&amp;nbsp;billion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.AF&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2024/October/weo-report?c=512,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2022&amp;ey=2029&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2024 Edition. (Afghanistan) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=www.imf.org |date=22 October 2024 |access-date=27 December 2024}}&lt;/ref&gt;
| GDP_PPP_year           = 2023
| GDP_PPP_rank           = 
| GDP_PPP_per_capita     = {{Increase}} $2,174&lt;ref name=&quot;IMFWEO.AF&quot;/&gt;
| GDP_PPP_per_capita_rank = 179
| GDP_nominal            = {{Increase}} $17.329&amp;nbsp;billion&lt;ref name=&quot;IMFWEO.AF&quot;/&gt;
| GDP_nominal_year       = 2023
| GDP_nominal_rank       = 
| GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $411&lt;ref name=&quot;IMFWEO.AF&quot;/&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank = 190
| HDI                    = 0.496&lt;!-- number only --&gt;
| HDI_year               = 2023&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year --&gt;
| HDI_change             = increase&lt;!-- increase/decrease/steady --&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{Cite web|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|title=Human Development Report 2025 |publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=2025|access-date=11 May 2025|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank               = 181
| currency               = [[Afgan afghani|Afgani]] ({{Lang|prs|افغانى}})
| currency_code          = AFN
| time_zone              = [[čas Afghanistana]]
| utc_offset             = +4:30&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.timeanddate.com/time/time-zones-interesting.html|title=Half Hour and 45-Minute Time Zones|website=timeanddate.com|access-date=23 December 2022|archive-date=15 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160215203607/https://www.timeanddate.com/time/time-zones-interesting.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;[[lunny kalendar Hidžri]]&lt;ref&gt;{{Cite news |date=26 March 2022 |title=Taliban Changes Solar Year to Hijri Lunar Calendar |url=https://8am.af/eng/taliban-changes-solar-year-to-hijri-lunar-calendar/ |access-date=4 September 2022 |work=Hasht-e Subh Daily |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20220904224713/https://8am.af/eng/taliban-changes-solar-year-to-hijri-lunar-calendar/ |archive-date=4 September 2022}}&lt;/ref&gt;
| drives_on              = right
| cctld                  = [[.af|.af]]
| religion_year          = 2020
| today                  = 
}}
'''Afganistan''', služebno '''Islamsky Emirat Afganistan'''  jest [[država]] v Aziji. Graniči s [[Pakistan]]om na jugu i iztoku (granica s [[India|Indijeju]] jest sporna), [[Iran]]om na zapadu, [[Turkmenistan]]om, [[Uzbekistan]]om i [[Tadžikistan]]om na sěveru, i [[Kitaj]]em v dalekom sěveroiztoku.&lt;ref name=&quot;cia&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/af.html |title=Afghanistan |work=CIA - The World Factbook |accessdate=30 August 2011 |archive-date=9 July 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035637/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/af.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Kabul]] jest [[Stolica|glavnym gradom]].

Afganistanom aktualno vladaje [[Taliban]], vslěd kolapsa medžunarodno uznanoj Islamskoj republiky Afganistan 15 avgusta 2021. V stare časy, ljudi sut prohodili črez Afganistan s životnymi i drugim tovarom, dakle on sjedinjaje [[Kitaj]] i [[Indija|Indiju]] s [[Centralna Azija|Centralnoju Azijeju]] i [[Blizky vostok|Blizkim izhodom]]. V pozdějši časy, Afganistan byl stresenny od mnogyh lět vojn. Ne jest mnogo rabotnyh měst v njem.

Država imaje priblizno 652,226 km² povrhnji. V Afganistanu sut 40.976 milionov judij. V Pakistanu i Iranu sut okolo 3 milionov Afganskyh bežencov, ktore museli opustiti krajinu. Na 2011 g. [[Kabul]] iměl priblizbo 3,691,400 obyvateljev.&lt;ref name=&quot;cso.gov.af&quot;&gt;{{Cite web |url=http://cso.gov.af/Content/files/2-2.pdf |title=Settled Population by Province |access-date=2012-06-30 |archive-date=2016-04-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160429231515/http://cso.gov.af/Content/files/2-2.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Zemjepis ==
[[Fajl:Black Hawk flying over a valley in Bamyan.jpg|left|thumb|Zasněžene gory Koh-i-Baba v provinciji Bamjan Afganistana]]
Afganistan imaje mnogo [[Gory|gor]]. Gory nazyvajut se [[Hindu Kuš]] i [[Himalaje]]. Najvysšeju goroju v Afganistanu jest [[Nošak|Gora Nošak]]. Imaje [[Ravnina|ravniny]] (s glinoju, godnnoju za izrastanje rastlin) i [[podgorje]]. Čest krajiny jest takože suhoju, osoblivo [[pustynja Registan]]. Afganistan imaje sněg i [[lednik]]y v gorah. Rěka [[Amudarja|Amu Darja]] jest veliky vodny potok.

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* ''Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Afghanistan|Afghanistan]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Afghanistan&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''
{{Državy v Aziji}}
[[Kategorija:Državy v Aziji]]

{{INTERWIKI|Q889}}</text>
      <sha1>3o0wnjx2doiyynppcle9idm2dxqtp8k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Argos (pes)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>644</id>
    <revision>
      <id>28791</id>
      <parentid>4135</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:02:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2910" sha1="prdclgsdzsce4l46a6ayiglvu1lm13n" xml:space="preserve">[[Fajl:Louis Frederic Schutzenberger - Retour d'Ulysse.jpg | right | 240px]]
'''Argos''' ({{Jezyky|grc|Ἄργος}}) je legendarny lovečsky [[pes]] [[Odisej]]a, kralja [[Itaka|Itaky]] v grečskoj [[Mitologija|mitologiji]] i glavnogo bogatyra [[Homer]]ovoj [[Odiseja|Odiseje]]. Ačekoli scena s njim je kratka, ona naleži k obljubjenym i najemocionalnějšim fragmentam Odiseje. Ona simbolizuje věrnost, a jednočasno služi metaforom za propast Odisejevogo doma podčas jegovoj dolgotrajnogo odsutstva. 

== V Odiseji ==
Kogda Odisej odpravil se na vojnu s [[Troja|Trojeju]], on byl prinudženy ostaviti mladogo psa, razvedenogo njim samym, ješče nikogda ne uspěvši loviti s njim. V času odsutstva Odiseja dekadentski obožatelji jegovoj ženy Penelopy obyvali jegov palac i veselili se iz jegovogo imutka. Na početku oni ješče poněkogda sbirali psa s soboju na lovjen‌je dikyh koz, zajecev i jelenjev, ale pozdněje cělkovito go zanedbyvali.

Poslě dvadeseti lět, Odisej vračaje se v Itaku, zamaskovany bogynjeju [[Atena (bogynja)|Atenoju]] kako stary žebrak, da by pomylil obožateljev. Zajedno so svojim davnym prijateljem, svinjarom Evmejem, on podhodi do palaca. Nikto go ne poznavaje i daže dobry Evmej ne znaje, kto zaisto je toj žebrak. Ale v momentu, kogda oni razgovarjajut s soboju, jih priměčaje stary pes. On leži pri vratah na gnojišču, prězrěny, zanedbany, shudněly, jegova paršiva koža polna všij. Uslyšavši glasy, on podnosi glavu i nastražaje uši. A srazuměvši, že jegov pan zaisto se vrnul, on mahaje hvostom i spuščaje uši, ale je prěmnogo slaby, da by mogl se sbližiti. Odisej, videči go od dalja, skryto utiraje solzu, da by Evmej ne primětil, i rěče: 

«Stranno, Evmeju, že taky pes leži tamo na gnojišču, ibo izdavaje mi se, že je krasiva životina. Hoti ja na prvy pogled ne mogu kazati, je li on lovečsky pes ili taky komnatny pes, ktorym jegov pan hvastaje se podčas obědov u drugyh, kogda leži pri jegovyh stopah, čekajuči na zakusky.» 

«Očevidno, že on byl krasivy!», odgovarjaje Evmej. «Ale jegov pan uže davno ujehal i se ne vrnul, on pogynul v čudžině. Trěba bylo go uviděti, kogda Odisej odpravil se v Troju. Kako silno i bystro on uměl běgati po lěsah i dolinah! Nijedna dika životina ne izběgla od njego, a v prěslědovan‌ju byl čudny. Kaky lovečsky pes on byl! A tutčas bědny zvěr sdyhaje v nudži na gnojišču. Jegov pan pogynul. A služnice, te lěnive děvy, ne obračajut mu uvagu! Taky je sposob slugov: kogda nemaje gospodara, oni stanut lěnivi i nebrěžni i volet ne rabotati neželi rabotati.»

S tutymi slovami svinjar vhodi v palac. A pes, uviděvši svojego pana poslě dvadeseti dolgyh lět, spuščaje glavu i umiraje...

== Gledite takože ==
* [[Džok (pes)]]

[[Kategorija:Pes]]
[[Kategorija:Grečska mitologija]]
[[Kategorija:Slavne životiny]]
{{INTERWIKI|Q519334}}</text>
      <sha1>prdclgsdzsce4l46a6ayiglvu1lm13n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Atiny</title>
    <ns>0</ns>
    <id>663</id>
    <revision>
      <id>28828</id>
      <parentid>4286</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:18:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-39835-08</username>
        <id>477</id>
      </contributor>
      <comment>dodatna Informacija</comment>
      <origin>28828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="958" sha1="bh63owprk4adb4771spuism5kwzol8j" xml:space="preserve">{{Začetok}}
{{Kartka država
| status = Grad
| alt_flag = Akropola vo Atinah
|population_census_year=2021|population_census=643,452|area=1200}}
[[Fajl:The Acropolis of Athens viewed from the Hill of the Muses (14220794964).jpg|alt=Akropola vo Atinah|thumb|Akropola vo Atinah]]
'''Atiny''' (novogrečsky:&lt;phonos file=&quot;El-Αθήνα.ogg&quot;&gt;&lt;span style=&quot;white-space:initial;&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;el-Grek&quot; class=&quot;Grek&quot; style=&quot;font-style:normal&quot;&gt;Αθήνα&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/phonos&gt;&lt;sup&gt;/?&lt;/sup&gt; [aˈθina], starogrečsky: Ἀθῆναι ''Athênai) -''  jest glavny grad i največši grad [[Grecija|Grecije]]. V metropolregionu Atiny živut četvrt naselenja vsej [[Grecija|Grecijie]]. Grad jest nazvany v česty bogynje [[Atina|Atine]]. Atiny sut naseljeny s neolitičnego perioda i poseljenje jest stalo črěz gody religioznym, političnem i kulturnym centrom [[Grecija|Grecije]].

[[Kategorija:Grady v Greciji]]
[[Kategorija:Glavne grady v Evropě]]

{{INTERWIKI|Q1524}}</text>
      <sha1>bh63owprk4adb4771spuism5kwzol8j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28832</id>
      <parentid>28828</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:24:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-39835-08</username>
        <id>477</id>
      </contributor>
      <origin>28832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1076" sha1="deqqbsg5r7y7jehcjt6o7v9566tkrbj" xml:space="preserve">{{Začetok}}
{{Kartka država
| status = Grad
| alt_flag = Akropola vo Atinah
|population_census_year=2021|population_census=643,452|area=1200}}
[[Fajl:The Acropolis of Athens viewed from the Hill of the Muses (14220794964).jpg|alt=Akropola vo Atinah|thumb|Akropola vo Atinah]]
'''Atiny''' (novogrečsky:&lt;phonos file=&quot;El-Αθήνα.ogg&quot;&gt;&lt;span style=&quot;white-space:initial;&quot;&gt;&lt;span lang=&quot;el-Grek&quot; class=&quot;Grek&quot; style=&quot;font-style:normal&quot;&gt;Αθήνα&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/phonos&gt;&lt;sup&gt;/?&lt;/sup&gt; [aˈθina], starogrečsky: Ἀθῆναι ''Athênai) -''  jest glavny grad i največši grad [[Grecija|Grecije]]. V metropolregionu Atiny živut četvrt naselenja vsej [[Grecija|Grecijie]]. Grad jest nazvany v česty bogynje [[Atina|Atine]]. Atiny sut naseljeny s neolitičnego perioda i poseljenje jest stalo črěz gody religioznym, političnem i kulturnym centrom [[Grecija|Grecije]].&lt;ref&gt;https://www.logo-buch.de/logo-aktiv/wissensbibliothek/christliches-lexikon/athen ( uviděny 16 julija 2026)&lt;/ref&gt;

[[Kategorija:Grady v Greciji]]
[[Kategorija:Glavne grady v Evropě]]

{{INTERWIKI|Q1524}}</text>
      <sha1>deqqbsg5r7y7jehcjt6o7v9566tkrbj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Biosistematika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>702</id>
    <revision>
      <id>28773</id>
      <parentid>4520</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T08:38:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>C</comment>
      <origin>28773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10687" sha1="97w3cgmpeq3zpz3ndj1dcsd688emar9" xml:space="preserve">[[Fajl:Systema Naturae cover.jpg | thumb | {{Lang|la|Systema natvræ}}, sistematično dělo švedskogo botanika {{-|Carla von Linné'a}} (10. izdan‌je, 1758 g.)&lt;ref name=&quot;Linn1758&quot;&gt;{{Cite book |last=Linnaeus |first=Carolus |title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |publisher=Laurentius Salvius |location=Stockholm |year=1758 |url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 |language=Latin |edition=10}}&lt;/ref&gt;]]
'''Biosistematika''', '''biologična klasifikacija''' ili krače '''sistematika''' jest naučna disciplina v [[Biologija|biologiji]], ktora zajmaje se izučan‌jem, razgraničan‌jem, sravnyvan‌jem, hierarhijeju i filogenitikoju [[organizm]]ov. Pri sistematizovan‌ju neobhodimo jest vključen‌je kako možno mnogyh parametrov, imajučih vliv na evolucijne procesy. Centralno pytan‌je jest definicija pojetja [[Vid (biologija)|vida]], kako jest srodstvo medžu različnymi rodami organizmov, i kake sut pričiny nyněšnjej biologičnoj raznorodnosti v živoj [[Priroda|prirodě]]. Biologična sistematika išče odgovory na te pytan‌ja posrědstvom rekonstrukcije povstan‌ja toj raznorodnosti i služi za lěpše razuměn‌je [[Evolucija|evolucijnoj historije]] žitja na zemji. Slědovateljno imaje ključno značen‌je za vsu nauku biologije.

Klasična sistematika zajmala se inventarizovan‌jem raznovidnosti žitja i izjasnjan‌jem pričin tutoj raznovidnosti na osnově [[Morfologija|morfologije]] i [[Anatomija|anatomije]], [[Embriologija|embriologije]], biologije razvitja, izslědovan‌ja cikla žitja, [[Genetika|genetiky]] i biogeografije. Do sistematiky naležet prirodne odnošen‌ja srodstva, medžu drugymi cikl žitja i razmnažan‌ja, historija proizhodžen‌ja ([[filogenetika]]), evolucija i povstan‌je biologičnoj raznorodnosti, teritorija razprostranjen‌ja, [[Taksonomija (biologija)|taksonomija]] (uměščen‌je vidov, rodov, sěmejstv i t.d. v sistemě) i [[nomenklatura]] (imenovan‌je jih).

Otcem biologičnoj sistematiky byl švedsky botanik {{-|[[Carl von Linné]]}} (1707–1778), ktory v svojem dělu {{Lang|la|Systema naturæ}} «Sistema prirodyj» klasifikoval vse onogda znane organizmy v dvě velike grupy: carstvo rastlin i carstvo životin. V 1969 {{-|Robert Whitaker}} prědložil pet carstv: rastliny, životiny, griby, protisty i monery. Pozdněje byli razne prědložen‌ja za ješče veče carstv. Jednakože najnovějše izslědovan‌ja zakladajut tri velike carstva: [[arheje]], [[bakterije]] i [[eukarioty]].

== Taksonomija ==
[[Fajl:Biological classification L Pengo vflip isv.svg | thumb | 180px | Osnovne [[taksonomične rangy]]]]
Taksonomija jest odděljen‌je sistematiky, ktora sortuje, kategorizuje i imenuje opisane grupy živyh i izumrlyh organizmov na osnově shodstv i razlik. Jedna taka kategorija nazyvaje se [[takson]]om, a klasična sistematika izučaje stupenj srodstva medžu taksonami. Od časov [[Charles Darwin|Darwina]] sučasna biosistematika takože zajmaje se filogenetikoju – rekonstruovan‌jem historije proizhodžen‌ja vidov, poslě zarodžen‌ja žitja. Kromě togo razslědujut se procesy, ktore v tečen‌ju evolucije dovedli do zarodžen‌ja bogatstva form i vidov organizmov. Često pojetja «biosistematika» i «taksonomija» měšajut se i poněkogda koristajut se kako [[sinonim]]y. Jednakože strogo govoreči, taksonomija samo zajmaje se klasifikovan‌jem i imenovan‌jem organizmov, a sistematika takože jihnym opisyvan‌jem, konservovan‌jem kolekcij, izslědovan‌jem historije evolucije i adaptacije v obsrědině.

Osnovna kategorija v sistematikě jest [[Vid (biologija)|vid]]. Vse kategorije na tomže samom uravnju grupujut se v vysšu kategoriju. Rezultat jest hierarhično podrazděljen‌je organizmov, sostavjeno iz osmi glavnyh uravnjev, nazyvajemyh «[[Taksonomičny rang|taksonomičnymi rangami]]». Pripisan‌je takogo ranga jest něčto libovoljno: izslědovatelj izbiraje rang čestično na osnově dostupnoj informacije o podrednyh i nadrednyh grupah, a takože o sestrinskyh grupah. Vslěd novyh odkrytij taksony mogut byti prěnesene v drugy rang.

Glavne taksonomične rangy sut: vid ({{Lang|la|species}}), rod ({{Lang|la|genus}}), sěmejstvo (ili rodina) ({{Lang|la|familia}}), red ({{Lang|la|ordo}}), klasa ({{Lang|la|classis}}), tip (v botanikě: odděl ({{Lang|la|divisio}})), carstvo ({{Lang|la|regnum}}) i domen ({{Lang|la|dominium}}). Kromě togo takože sut desetky raznyh posrědnjih rangov, najčestěje označene prědstavkoju: podred, nadklasa, infracarstvo i tako dalje. Takože sut nizše rangy neželi vid, napr. varietet i rasa.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Priklady
|-
! Taksonomičny rang !! [[Lev]] !! [[Běly anemon]]
|-
| '''Domen''' || ''{{-|Eucaryota}}'' (eukarioty) || ''{{-|Eucaryota}}'' (eukarioty)
|-
| '''Carstvo''' || ''{{-|Animalia}}'' (životiny) || ''{{-|Plantae}}'' (rastliny)
|-
| '''Tip/odděl''' || ''{{-|Chordata}}'' (hordovi) || ''{{-|Magnoliophyta}}'' (krytosěmenne)
|-
| '''Podtip''' || ''{{-|Vertebrata}}'' (hrebetni) ||
|-
| '''Nadklasa''' || ''{{-|Tetrapoda}}'' (četveronogi) ||
|-
| '''Klasa''' || ''{{-|Mammalia}}'' (sosavci)  || ''{{-|Magnoliopsida}}'' (dvudolne)
|-
| '''Red''' || ''{{-|Carnivora}}'' (mesojedi) || ''{{-|Ranunculales}}''
|-
| '''Podred''' || ''{{-|Feliformia}}'' (kotopodobni) ||
|-
| '''Sěmejstvo''' || ''{{-|Felidae}}'' (kotovi)  || ''{{-|Ranunculaceae}}'' (ljutikove)
|-
| '''Podsěmejstvo''' || ''{{-|Pantherinae}}'' (veliki koti) ||
|-
| '''Rod''' || ''{{-|Panthera}}'' (panteri) || ''{{-|Anemone}}'' (anemony)
|-
| '''Vid''' || ''{{-|Panthera leo}}'' (lev) || ''{{-|Anemone nemorosa}}'' (běly anemon)
|-
| '''Podvid''' || ''{{-|Panthera leo persica}}'' (azijatsky lev) ||
|}

== Filogenetika ==
[[Fajl:Phylogenetic tree scientific names.svg | thumb | 380px | Filogenetično drěvo žitja]]
Filogenetika (od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] ''φῦλον'' «pleme» i ''γένεσις'' «geneza, zarodžen‌je») izučaje historiju proizhodžen‌ja grupy organizmov i opisyvaje, kako jedna grupa organizmov zarodila se iz drugoj grupy. Drugymi slovami, filogenetika izučaje evoluciju tutyh organizmov i občih prědkov, a ne shodnost medžu različnymi organizmami. Ona sostoji iz dvoh komponentov: poredka razrastan‌ja (prědstavjajučego srodstvo medžu grupami) i dolžiny razrastan‌ja (prědstavjajučej kolikost evolucije). Rezultat često prědstavjaje se v formě filogeničnogo rodoslovja. Važna metoda analizy za oprěděljen‌je filogenije na osnově [[Sinapomorfija|sinapomorfij]] jest [[kladistika]]. 

Izslědovan‌je srodstva provodi se medžu drugymi s pomočju sravnyvan‌ja morfologičnyh i anatomičnyh črt živyh vidov, a takože skamenělyh ostatok izumrlyh vidov. Pri izučanu tutyh biologičnyh črt različnyh vidov neobhodimo jest različati medžu homologijami i analogijami. Kromě togo, sravnyvajut se biologija razvitja i cikl žitja živyh vidov. Takože izučajut se sekvencije v makromolekulah, najprvo poredok aminokyslin v bělkah, a pozdněje nukleotidov v DNA i RNA.

== Nomenklatura ==
V biologičnoj sistematikě [[nomenklatura]] jest sistema nadavan‌ja naučnyh imen taksonam. Nyně istnujut slědujuče sistemy:
* Medžunarodny kod zoologičnoj nomenklatury ({{Jezyky|en|International Code of Zoological Nomenclature}}, {{-|ICZN}}) za životiny
* Medžunarodny kod nomenklatury za algy, griby i rastliny ({{Jezyky|en|International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants}}, {{-|ICN}} ili {{-|ICNafp}})
**  Medžunarodny kod nomenklatury za kulturne rastliny ({{Jezyky|en|International Code of Nomenclature for Cultivated Plants}}, {{-|ICNCP}}) dodatočno za kultivary, greksy i hibridy
* Medžunarodny kod nomenklatury za prokatioty ({{Jezyky|en|International Code of Nomenclature of Prokaryotes}}, {{-|ICNP}})
* Medžunarodny kod za klasifikaciju i nomenklaturu virusov ({{-|International Code of Virus Classification and Nomenclature''}})

Osnova jest vvedeny Karolom Linnejem princip ''binanominalnyh imen'' za vidy, suglasno ktoromu vsaky vid nosi ime, sostavjeno iz dvoh čestij: najprvo ime roda ({{Lang|la|genus}}), potom nazva vida ({{Lang|la|species}}). Jednakože v tečen‌ju časa poslě uspěšnogo vveden‌ja tutoj sistemy stalo vse jasněje, že potrěbne sut pravila za uporedkovan‌je vse večših kolikostij naučnyh imen. Slědovateljno od srědiny 19. stolětja došlo do iniciativ za formulovan‌je pravil, ktore prěd vsim iměli dovesti do medžunarodnoj jednoznačnosti. 

Imena vysših taksonov neželi rod izvodet se od imen najharakterističnějših taksonov na najblizšem nizšem glavnom uravnju: ime podsěmejstva ili sěmejstva od imena roda, ime podreda ili reda od imena sěmejstva, i tako dalje. Pri tom prvopočetna latinska končina zaměnjaje se na novu. Latinske končiny sut prědstavjene v slědujučej tabelě. Trěba iměti v vidu, že pravila botaničnoj i mikologičnoj nomenklatura oprěděljajut je samo do ranga odděla, pravila zoologičnoj nomenklatury do ranga nadsěmejstva, a pravila bakterijnoj nomenklatury samo na uravnju reda.

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|+ Zakončenja imen vysših taksonov
! style=&quot;width:180px;&quot; | '''Taksonomičny rang'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''rastliny'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''algy'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''griby'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''životiny'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''bakterije'''
|-
|'''odděl''' || {{-|—phyta}} || {{-|—phyta}} || {{-|—mycota}} || &amp;nbsp; || &amp;nbsp;
|-
|'''pododděl''' || {{-|—phytina}} || {{-|—phytina}} || {{-|—mycotina}} || &amp;nbsp; || &amp;nbsp;
|-
|'''klasa''' || {{-|—opsida}} || {{-|—phyceae}} || {{-|—mycetes}} || &amp;nbsp;|| {{-|—ia}} 
|-
|'''podklasa''' || {{-|—idae}} || {{-|—phycidae}} || {{-|—mycetidae}} || &amp;nbsp;  || {{-|—idae}}
|-
|'''red''' || {{-|—ales}} || {{-|—ales}} || {{-|—ales}} || {{-|—formes}} || {{-|—ales}}
|-
|'''podred''' || {{-|—ineae}} || {{-|—ineae}} || {{-|—ineae}} || &amp;nbsp;  || {{-|—ineae}}
|-
|'''nadsěmejstvo''' || {{-|—acea}} || &amp;nbsp; || &amp;nbsp;  || {{-|—oidea}} || &amp;nbsp;
|-
|'''sěmejstvo''' || {{-|—aceae}} || {{-|—aceae}} || {{-|—aceae}} || {{-|—idae}} || {{-|—aceae}}
|-
|'''podsěmejstvo''' || {{-|—oideae}} || {{-|—oideae}} || {{-|—oideae}} || {{-|—inae}} || {{-|—oideae}}
|-
|'''rod'''  || {{-|—eae}} || {{-|—eae}} || {{-|—eae}} || {{-|—ini}} || {{-|—eae}}
|-
|'''podrod''' || {{-|—inae}} || {{-|—inae}} || {{-|—inae}} || {{-|—ina}} || {{-|—inae}}
|}
==Referncije==
{{Iztočniky}}
[[Kategorija:Biologija]]
{{INTERWIKI|Q3516404}}</text>
      <sha1>97w3cgmpeq3zpz3ndj1dcsd688emar9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28810</id>
      <parentid>28773</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:34:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10693" sha1="e4flvd0nd62jik4mel3b2nlwv7vaphb" xml:space="preserve">[[Fajl:Systema Naturae cover.jpg | thumb | {{Lang|la|Systema natvræ}}, sistematično dělo švedskogo botanika {{-|Carla von Linné'a}} (10. izdan‌je, 1758 g.)&lt;ref name=&quot;Linn1758&quot;&gt;{{Cite book |last=Linnaeus |first=Carolus |title=Systema naturae per regna tria naturae :secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |publisher=Laurentius Salvius |location=Stockholm |year=1758 |url=http://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/542 |language=Latin |edition=10}}&lt;/ref&gt;]]
'''Biosistematika''', '''biologična klasifikacija''' ili krače '''sistematika''' jest naučna disciplina v [[Biologija|biologiji]], ktora zajmaje se izučan‌jem, razgraničan‌jem, sravnyvan‌jem, hierarhijeju i filogenitikoju [[organizm]]ov. Pri sistematizovan‌ju neobhodimo jest vključen‌je kako možno mnogyh parametrov, imajučih vliv na evolucijne procesy. Centralno pytan‌je jest definicija pojetja [[Vid (biologija)|vida]], kako jest srodstvo medžu različnymi rodami organizmov, i kake sut pričiny nyněšnjej biologičnoj raznorodnosti v živoj [[Priroda|prirodě]]. Biologična sistematika išče odgovory na te pytan‌ja posrědstvom rekonstrukcije povstan‌ja toj raznorodnosti i služi za lěpše razuměn‌je [[Evolucija|evolucijnoj historije]] žitja na zemji. Slědovateljno imaje ključno značen‌je za vsu nauku biologije.

Klasična sistematika zajmala se inventarizovan‌jem raznovidnosti žitja i izjasnjan‌jem pričin tutoj raznovidnosti na osnově [[Morfologija|morfologije]] i [[Anatomija|anatomije]], [[Embriologija|embriologije]], biologije razvitja, izslědovan‌ja cikla žitja, [[Genetika|genetiky]] i biogeografije. Do sistematiky naležet prirodne odnošen‌ja srodstva, medžu drugymi cikl žitja i razmnažan‌ja, historija proizhodžen‌ja ([[filogenetika]]), evolucija i povstan‌je biologičnoj raznorodnosti, teritorija razprostranjen‌ja, [[Taksonomija (biologija)|taksonomija]] (uměščen‌je vidov, rodov, sěmejstv i t.d. v sistemě) i [[nomenklatura]] (imenovan‌je jih).

Otcem biologičnoj sistematiky byl švedsky botanik {{-|[[Carl von Linné]]}} (1707–1778), ktory v svojem dělu {{Lang|la|Systema naturæ}} «Sistema prirodyj» klasifikoval vse onogda znane organizmy v dvě velike grupy: carstvo rastlin i carstvo životin. V 1969 {{-|Robert Whitaker}} prědložil pet carstv: rastliny, životiny, griby, protisty i monery. Pozdněje byli razne prědložen‌ja za ješče veče carstv. Jednakože najnovějše izslědovan‌ja zakladajut tri velike carstva: [[arheje]], [[bakterije]] i [[eukarioty]].

== Taksonomija ==
[[Fajl:Biological classification L Pengo vflip isv.svg | thumb | 180px | Osnovne [[taksonomične rangy]]]]
Taksonomija jest odděljen‌je sistematiky, ktora sortuje, kategorizuje i imenuje opisane grupy živyh i izumrlyh organizmov na osnově shodstv i razlik. Jedna taka kategorija nazyvaje se [[takson]]om, a klasična sistematika izučaje stupenj srodstva medžu taksonami. Od časov [[Charles Darwin|Darwina]] sučasna biosistematika takože zajmaje se filogenetikoju – rekonstruovan‌jem historije proizhodžen‌ja vidov, poslě zarodžen‌ja žitja. Kromě togo razslědujut se procesy, ktore v tečen‌ju evolucije dovedli do zarodžen‌ja bogatstva form i vidov organizmov. Često pojetja «biosistematika» i «taksonomija» měšajut se i poněkogda koristajut se kako [[sinonim]]y. Jednakože strogo govoreči, taksonomija samo zajmaje se klasifikovan‌jem i imenovan‌jem organizmov, a sistematika takože jihnym opisyvan‌jem, konservovan‌jem kolekcij, izslědovan‌jem historije evolucije i adaptacije v obsrědině.

Osnovna kategorija v sistematikě jest [[Vid (biologija)|vid]]. Vse kategorije na tomže samom uravnju grupujut se v vysšu kategoriju. Rezultat jest hierarhično podrazděljen‌je organizmov, sostavjeno iz osmi glavnyh uravnjev, nazyvajemyh «[[Taksonomičny rang|taksonomičnymi rangami]]». Pripisan‌je takogo ranga jest něčto libovoljno: izslědovatelj izbiraje rang čestično na osnově dostupnoj informacije o podrednyh i nadrednyh grupah, a takože o sestrinskyh grupah. Vslěd novyh odkrytij taksony mogut byti prěnesene v drugy rang.

Glavne taksonomične rangy sut: vid ({{Lang|la|species}}), rod ({{Lang|la|genus}}), sěmejstvo (ili rodina) ({{Lang|la|familia}}), red ({{Lang|la|ordo}}), klasa ({{Lang|la|classis}}), tip (v botanikě: odděl ({{Lang|la|divisio}})), carstvo ({{Lang|la|regnum}}) i domen ({{Lang|la|dominium}}). Kromě togo takože sut desetky raznyh posrědnjih rangov, najčestěje označene prědstavkoju: podred, nadklasa, infracarstvo i tako dalje. Takože sut nizše rangy neželi vid, napr. varietet i rasa.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Priklady
|-
! Taksonomičny rang !! [[Lev]] !! [[Běly anemon]]
|-
| '''Domen''' || ''{{-|Eucaryota}}'' (eukarioty) || ''{{-|Eucaryota}}'' (eukarioty)
|-
| '''Carstvo''' || ''{{-|Animalia}}'' (životiny) || ''{{-|Plantae}}'' (rastliny)
|-
| '''Tip/odděl''' || ''{{-|Chordata}}'' (hordovi) || ''{{-|Magnoliophyta}}'' (krytosěmenne)
|-
| '''Podtip''' || ''{{-|Vertebrata}}'' (hrebetni) ||
|-
| '''Nadklasa''' || ''{{-|Tetrapoda}}'' (četveronogi) ||
|-
| '''Klasa''' || ''{{-|Mammalia}}'' (sosavci)  || ''{{-|Magnoliopsida}}'' (dvudolne)
|-
| '''Red''' || ''{{-|Carnivora}}'' (mesojedi) || ''{{-|Ranunculales}}''
|-
| '''Podred''' || ''{{-|Feliformia}}'' (kotopodobni) ||
|-
| '''Sěmejstvo''' || ''{{-|Felidae}}'' (kotovi)  || ''{{-|Ranunculaceae}}'' (ljutikove)
|-
| '''Podsěmejstvo''' || ''{{-|Pantherinae}}'' (veliki koti) ||
|-
| '''Rod''' || ''{{-|Panthera}}'' (panteri) || ''{{-|Anemone}}'' (anemony)
|-
| '''Vid''' || ''{{-|Panthera leo}}'' (lev) || ''{{-|Anemone nemorosa}}'' (běly anemon)
|-
| '''Podvid''' || ''{{-|Panthera leo persica}}'' (azijatsky lev) ||
|}

== Filogenetika ==
[[Fajl:Phylogenetic tree scientific names.svg | thumb | 380px | Filogenetično drěvo žitja]]
Filogenetika (od [[Grečsky jezyk|grečskogo]] ''φῦλον'' «pleme» i ''γένεσις'' «geneza, zarodžen‌je») izučaje historiju proizhodžen‌ja grupy organizmov i opisyvaje, kako jedna grupa organizmov zarodila se iz drugoj grupy. Drugymi slovami, filogenetika izučaje evoluciju tutyh organizmov i občih prědkov, a ne shodnost medžu različnymi organizmami. Ona sostoji iz dvoh komponentov: poredka razrastan‌ja (prědstavjajučego srodstvo medžu grupami) i dolžiny razrastan‌ja (prědstavjajučej kolikost evolucije). Rezultat često prědstavjaje se v formě filogeničnogo rodoslovja. Važna metoda analizy za oprěděljen‌je filogenije na osnově [[Sinapomorfija|sinapomorfij]] jest [[kladistika]]. 

Izslědovan‌je srodstva provodi se medžu drugymi s pomočju sravnyvan‌ja morfologičnyh i anatomičnyh črt živyh vidov, a takože skamenělyh ostatok izumrlyh vidov. Pri izučanu tutyh biologičnyh črt različnyh vidov neobhodimo jest različati medžu homologijami i analogijami. Kromě togo, sravnyvajut se biologija razvitja i cikl žitja živyh vidov. Takože izučajut se sekvencije v makromolekulah, najprvo poredok aminokyslin v bělkah, a pozdněje nukleotidov v DNA i RNA.

== Nomenklatura ==
V biologičnoj sistematikě [[nomenklatura]] jest sistema nadavan‌ja naučnyh imen taksonam. Nyně istnujut slědujuče sistemy:
* Medžunarodny kod zoologičnoj nomenklatury ({{Jezyky|en|International Code of Zoological Nomenclature}}, {{-|ICZN}}) za životiny
* Medžunarodny kod nomenklatury za algy, griby i rastliny ({{Jezyky|en|International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants}}, {{-|ICN}} ili {{-|ICNafp}})
**  Medžunarodny kod nomenklatury za kulturne rastliny ({{Jezyky|en|International Code of Nomenclature for Cultivated Plants}}, {{-|ICNCP}}) dodatočno za kultivary, greksy i hibridy
* Medžunarodny kod nomenklatury za prokatioty ({{Jezyky|en|International Code of Nomenclature of Prokaryotes}}, {{-|ICNP}})
* Medžunarodny kod za klasifikaciju i nomenklaturu virusov ({{Jezyky|en|International Code of Virus Classification and Nomenclature}})

Osnova jest vvedeny Karolom Linnejem princip ''binanominalnyh imen'' za vidy, suglasno ktoromu vsaky vid nosi ime, sostavjeno iz dvoh čestij: najprvo ime roda ({{Lang|la|genus}}), potom nazva vida ({{Lang|la|species}}). Jednakože v tečen‌ju časa poslě uspěšnogo vveden‌ja tutoj sistemy stalo vse jasněje, že potrěbne sut pravila za uporedkovan‌je vse večših kolikostij naučnyh imen. Slědovateljno od srědiny 19. stolětja došlo do iniciativ za formulovan‌je pravil, ktore prěd vsim iměli dovesti do medžunarodnoj jednoznačnosti. 

Imena vysših taksonov neželi rod izvodet se od imen najharakterističnějših taksonov na najblizšem nizšem glavnom uravnju: ime podsěmejstva ili sěmejstva od imena roda, ime podreda ili reda od imena sěmejstva, i tako dalje. Pri tom prvopočetna latinska končina zaměnjaje se na novu. Latinske končiny sut prědstavjene v slědujučej tabelě. Trěba iměti v vidu, že pravila botaničnoj i mikologičnoj nomenklatura oprěděljajut je samo do ranga odděla, pravila zoologičnoj nomenklatury do ranga nadsěmejstva, a pravila bakterijnoj nomenklatury samo na uravnju reda.

{| class=&quot;wikitable&quot; 
|+ Zakončenja imen vysših taksonov
! style=&quot;width:180px;&quot; | '''Taksonomičny rang'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''rastliny'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''algy'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''griby'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''životiny'''
! style=&quot;width:90px;&quot; | '''bakterije'''
|-
|'''odděl''' || {{-|—phyta}} || {{-|—phyta}} || {{-|—mycota}} || &amp;nbsp; || &amp;nbsp;
|-
|'''pododděl''' || {{-|—phytina}} || {{-|—phytina}} || {{-|—mycotina}} || &amp;nbsp; || &amp;nbsp;
|-
|'''klasa''' || {{-|—opsida}} || {{-|—phyceae}} || {{-|—mycetes}} || &amp;nbsp;|| {{-|—ia}} 
|-
|'''podklasa''' || {{-|—idae}} || {{-|—phycidae}} || {{-|—mycetidae}} || &amp;nbsp;  || {{-|—idae}}
|-
|'''red''' || {{-|—ales}} || {{-|—ales}} || {{-|—ales}} || {{-|—formes}} || {{-|—ales}}
|-
|'''podred''' || {{-|—ineae}} || {{-|—ineae}} || {{-|—ineae}} || &amp;nbsp;  || {{-|—ineae}}
|-
|'''nadsěmejstvo''' || {{-|—acea}} || &amp;nbsp; || &amp;nbsp;  || {{-|—oidea}} || &amp;nbsp;
|-
|'''sěmejstvo''' || {{-|—aceae}} || {{-|—aceae}} || {{-|—aceae}} || {{-|—idae}} || {{-|—aceae}}
|-
|'''podsěmejstvo''' || {{-|—oideae}} || {{-|—oideae}} || {{-|—oideae}} || {{-|—inae}} || {{-|—oideae}}
|-
|'''rod'''  || {{-|—eae}} || {{-|—eae}} || {{-|—eae}} || {{-|—ini}} || {{-|—eae}}
|-
|'''podrod''' || {{-|—inae}} || {{-|—inae}} || {{-|—inae}} || {{-|—ina}} || {{-|—inae}}
|}
==Referncije==
{{Iztočniky}}
[[Kategorija:Biologija]]
{{INTERWIKI|Q3516404}}</text>
      <sha1>e4flvd0nd62jik4mel3b2nlwv7vaphb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Borys Ljatošynskyj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>725</id>
    <revision>
      <id>28802</id>
      <parentid>27065</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:24:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15887" sha1="f7ifjqpapi1cq4k4mme2e2z05sda9if" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin:0 0 1em 1em; width:300px; background-color:#f9f9f9;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color:#dcdcdc; text-align:center; font-size:120%;&quot; |Borys Mykolajovyč Ljatošynskyj&lt;br /&gt;{{Lang|uk|Борис Миколайович Лятошинський}}
|-
|'''Obraz'''
| &lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;[[Fajl:Borys Mykolayovych Lyatoshynsky.jpg | center | 250x250px | Borys Ljatošynskyj]]&lt;/div&gt;
|-
|'''Urodil se'''
| 22 dekembra 1894 (3 januara 1895)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot;&gt;Prva data suglasno [[Juliansky kalendar|julianskomu kalendaru]] (stary stilj), vtora suglasno [[Gregoriansky kalendar|gregorianskomu kalendaru]] (novy stilj).&lt;/ref&gt;, [[Žytomyr]], Volynska gubernija, [[Rosija|Rosijska imperija]]
|-
|'''Umrl'''
| 15 aprilja 1968 g., [[Kyjev]], [[Ukrajinska sovětska socialistična republika|USSR]], [[Sovětsky Sojuz]]
|-
| '''Obrazovanje'''
| [[Kyjevsky narodny universitet im. Tarasa Ševčenka]]&lt;br /&gt;[[Narodna muzična akademija Ukrajiny im. P.I. Čajkovskogo]]
|-
|'''Znajemy kako'''
| [[Ukrajina|Ukrajinsky]] kompozitor, dirigent, pedagog
|-
|'''Podpis'''
| [[Fajl:Signature of Borys Lyatoshynsky (1920s).png | 250px ]]
|}
'''Borys Mykolajovyč Ljatošynskyj''' ({{Jezyky|uk|Борис Миколайович Лятошинський}}; [[Žytomyr]], 22 dekembra 1894 (3 januara 1895)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot; /&gt; – [[Kyjev]], 15 aprilja 1968) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] kompozitor, dirigent i muzičny docent. Uvažaje se go jednym iz osnovateljev modernizma v ukrajinskoj muzikě 20. stolětja. Ljatošynskyj byl kompozitor velikoj osobnoj i intelektualnoj sily, ktory plamenno věril, že jegova muzika povinna jest utělesniti muziku svojego kraja v svojej najbolje vozvyšenoj formě, a jednočasno byti razumliva za obrazovanu avditoriju.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.allmusic.com/artist/mn0002259030 | author = James Leonard | title = Boris Lyatoshynsky | website = AllMusic | lang = en | access-date = 2025-04-16}}&lt;/ref&gt;

== Životopis ==
[[Fajl:Лятошинський Борис.jpg | thumb | 150px | left | Borys Ljatošynskyj v 1913 g.]]
[[Fajl:Borys Lyatoshynsky (composer).png | thumb | 150px | left | Borys Ljatošynskyj v 1920 g.]]
[[Fajl:Lyatoshynskiy borys 2008 zhytomyr.jpg | thumb | left | 150px | Pametnik v Žytomyru]]
Ljatošynskyj urodil se v gradu [[Žytomyr]] v onogdašnjej [[Volynska gubernija|Volynskoj guberniji]] [[Rosija|Rosijskoj imperije]]. Jegov otec byl historik i direktor několikyh škol, jegova mati uměla dobro pěvati i igrati na fortepianu. Uže v mladom vozrastu Ljatošynskyj izučil igru na skripkě i na fortepianu. Igral v školnom orkestru, a kogda mu bylo četyrnadset lět, on komponoval strunny kvartet i fortepianny kvartet. Prve děla mladogo kompozitora uspěšno izvedli městni muziki.

V 1913 g. Ljatošynskyj načel studiovati pravo v [[Kyjevsky narodny universitet im. Tarasa Ševčenka|Kyjevskom narodnom universitetu im. Tarasa Ševčenka]]. V tomže samom peridu bral privatne lekcije u kompozitora [[Rejnhold Glier|Rejnholda Gliera]], ktory potom dopustil go do v svoj kompozitorsky klas v [[Narodna muzična akademija Ukrajiny im. P.I. Čajkovskogo|Narodnoj muzičnoj akademiji Ukrajiny im. P.I. Čajkovskogo]]. Studiju v universitetu ukončil v 1918 g., v muzičnoj akademiji v 1919 g. K važnym jegovym tvoram iz času v muzičnoj akademiji naležet jegov Strunny kvartet nr. 1 op. 1 i jegova Simfonija nr. 1 op. 2.

Poslě svojih studij Ljatošynskyj stal docent v tojže samoj muzičnoj akademiji, a v 1935 g. dobyl zvanje profesora kompozicije i instrumentacije. Kromě togo, v lětah 1935–1938, a takože na početku 1940-yh lět on učil v [[Moskovska državna konservatorija im. P.I. Čajkovskogo|Moskovskoj državnoj konservatoriji im. P.I. Čajkovskogo]]. V 1939 g. stal prědsědatelj [[Svez sovětskyh kompozitorov Ukrajiny|Sveza sovětskyh kompozitorov Ukrajiny]]. Lěta [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] provedl v [[Saratov]]u, kde napisal mnogo tvorov, medžu drugymi: Ukrajinsky kvintet, Strunny kvartet nr. 4, Suitu za strunny kvartet na ukrajinske narodne temy, Suita za drěvěny dyhovy kvartet, Fortepianno trio nr. 2, Suitu i preludije za fortepiano, a takože Romansy na stihy [[Maksym Ryljskyj|Maksyma Ryljskogo]] i [[Volodymyr Sosjura|Volodymyra Sosjury]]. Kromě togo prětvoril veče neželi petdeset ukrajinskyh narodnyh pěsnij.

V tomže samom periodu kompozitorska kariera Ljatošynskogo skončil se vslěd ostru kritiku od strany sovětskyh avtoritetov na jegovu Simfoniju nr. 2. Takože samo kako u sučasnikov (napr. [[Dmitrij Šostakovič|Dmitrija Šostakoviča]], [[Sergej Prokofjev|Sergeja Prokofjeva]] i [[Nikolaj Mjaskovskij|Nikolaja Mjaskovskogo]] on byl obvinjeny za «formalizm», čto onogda v Sovětskom Sojuzu značilo, že kompozitor byl izključeny iz publičnogo žitja.

Poslě vojny Ljatošynskyj vratil se v Ukrajinu. Smrt [[Iosif Stalin|Iosifa Stalina]] v 1953 g. byla za njego početok postupnogo povrata v svět muziky, v ktorom takože iměl veče artističnoj svobody. V tutom periodu napisal svoju Simfonija nr. 3, Simfoničnu baladu «Hražyna», koncert za fortepiano i orkestr i razne tvory za hor. K poslědnjim tvoram Ljatošynskogo naležet jegove Simfonija nr. 4, Simfonija nr. 5, Slovjanska suita i Lirična poema pameti R. Gliera. Jednakože usilja Ljatošynskogo, da by ponovno načel igrati značeču rolju v ukrajinskom muzičnom žitju, končili se iznenada iz jegovoju nagloju smrtju v vozrastu 73 lět.

{| width=20px align=center
| valign=top | [[Fajl:Coin_of_Ukraine_Liatoshynsky_A.jpg | 150px]] 
| valign=top | [[Fajl:Coin_of_Ukraine_Liatoshynsky_R.jpg | 150px]]
| valign=top | [[Fajl:Художественные маркированные конверты 1984 года. Лятошинский Борис Николаевич.jpg | 250px]]
|-
| colspan=&quot;2&quot; | &lt;center&gt;&lt;small&gt;Ukrajinska pametna moneta s izobraženjem Ljatošynskogo&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
| &lt;center&gt;&lt;small&gt;Sovětska koverta iz 1984 g.&lt;/small&gt;&lt;/center&gt;
|}
&lt;br clear=all&gt;
== Tvorba ==
{| class=wikitable width=300px align=right style=&quot;margin-left:1em;&quot;
|-
! Poslušajte!
|-
| align=center | &lt;p&gt;&lt;small&gt;Borys Ljatošynskyj: ''Sonata-balada'' (1925)&lt;br /&gt;Izvodi: Andrij Bondarenko, fortepiano&lt;/small&gt;&lt;/p&gt; 
|}
Borys Ljatošynskyj komponoval medžu drugymi dvě opery, pet simfonij (1918, 1935/36, 1951/54, 1963, 1966), suity, uvertury, fortepianny koncert, kamernu muziku (m. dr. četyri strunne kvartety, tri fortepianne kvintety i sonatu za skripku i fortepiano), tvory za fortepiano, pěsnje, prětvorky narodnyh pěsnij, horne tvory i kantaty, a takože teatralnu i filmovu muziku. V prvyh lětah jegov stilj byl pod silnym vlivom romantičnoj tradicije takyh kompozitorov kako napr. [[Aleksandr Borodin]] i [[Pjotr Iljič Čajkovskij]], ale v 1920-yh lětah Ljatošynskogo bolje ovlivala zapadno- i srědnjeevropejska avangarda. Poslě 1929 g. jegov stilj iznova stal prostějši i elementy slovjanskoj narodnoj muziky načeli v njim igrati večšu rolju.

Zajedno s [[Levko Revuckyj|Levkom Revuckym]] Ljatošynskyj byl jedin iz najvlivnějših ukrajinskyh kompozitorov dvadesetogo stolětja. Srěd jegovyh studentov sut vidni ukrajinski kompozitori kako [[Leonid Hrabovskyj]], [[Valentyn Syljvestrov]], [[Ivan Karabyc]] i [[Jevhen Stankovyč]].

== Spisok kompozicij ==
[[Fajl:Zolotyi_obruch_%28palityrka%29.jpg | thumb | 300px | Prědnja stranica Ljatošynskinoj opery «Zlaty prstenj» ({{Jezyky|uk|Золотий обруч}} iz 1923 g. Libreto napisal Jakiv Mamontiv na osnově pověsti [[Ivan Franko|Ivana Franka]] «Zahar Berkut». Premiera tutoj opery odbyla se v 1930 g.]]

;Opery
* Zlaty prstenj ({{Jezyky|uk|Золотий обруч}}), na osnově pověsti ''Zahar Berkut'' Ivana Franka (1923)
* Ščors ({{Jezyky|uk|Щорс}}) na libreto I. Kočerhy i M. Ryljskogo) (1937)

;Za hor i orkestr
* Prazdnična kantata (tekst: Maksym Ryljskyj) (1939)
* Testament ({{Jezyky|uk|Заповіт}}) (tekst: [[Taras Ševčenko]]) (1939)

;Za vokalnogo solista i orkestr
* Tri romansy (tekst: razni kitajski poeti) (1925)
* Dva romansy (tekst: [[Aleksandr Puškin]], [[Kondratij Ryljejev]]) (1951)

;Za fortepiano i orkestr
* Slovjansky koncert (1953)

;Za simfoničny orkestr
* Pet simfonij
** Simfonija nr. 1 (1918–1919, revizija 1967)
** Simfonija nr. 2 (1935–1936, revizija 1940)
** Simfonija nr. 3 (1950, revizija v 1954)
** Simfonija nr. 4 (1964)
** Simfonija nr. 5 «Slovjanska» (1965–1966)
* Suity, uvertury, simfonične poemy:
** muzika do različnyh filmov (1931–32)
** muzika do filma «Taras Ševčenko» (1952)
** muzika do tragedije «Romeo i Džulietta» [[Viliam Šekspir|Viliama Šekspira]] (1955)
** Poljska suita (1961)
** Simfonična balada «Hražyna» ({{Jezyky|uk|Гражина}}) (1955)
** Slovjanska suita (1966)
** Uvertura na četyri ukrajinske narodne temy (1926)
** Slovjanska uvertura (1961)
** Velebna uvertura ({{Jezyky|uk|Урочиста увертюра}}) (1968)
** Simfonična poema «Vozsojedinjenje» ({{Jezyky|uk|Возз'єднання}}) (1949–1950)
** Simfonična poema «Na brěgah Visly» ({{Jezyky|uk|На берегах Вісли}}) (1958)
** Lirična poema pameti Rejnholda Gliera (1964)
* Fantastičny marš (1920)

;Za dyhovy orkestr
* Prazdničny marš 99-oj strělečskoj divizije ({{Jezyky|uk|Урочистий марш 99 стрілецької дивізії}}) (1931)
* Dva pohodne marše(1932, 1936)

;Za vokalnogo solista i kamerny ansambl
* Dva romansy (tekst: [[Konstantin Balmont]] (1923)

;Kamerna muzika
* Za dyhovy kvartet
** Suita (1944)
** Tri piesy (1939)
* Dva fortepianne trio (1922, 1942)
* Četyri strunne kvartety (1915, 1922, 1928, 1943)
* Suita za kvartet na ukrajinske narodne temy (1944)
* Ukrajinsky kvintet (1942, revizija 1945)
* Za skripku i fortepiano:
** Sonata (1926)
** Tri piesy na tadžikske narodne temy (1932)
* Nokturn i skercino za violu i fortepiano (1964)
* Tri mazurky na poljske narodne temy za violončelo i fortepiano (1953)

;Za fortepiano
* Dvě sonaty (1924, 1925)
* Sedm pies «Izobraženje» ({{Jezyky|uk|Відображення}}) (1925), Balada (1928), Suita
* Dvě preludije (1942)
* Pet preludij (1943)
* Koncertna etjuda, rondo (1962) i druge

;Za hor
* na teksty [[Ivan Franko|Ivana Franka]] (1941)
* na teksty [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]]:
** Tri hory na teksty Tarasa Ševčenka: {{Lang|uk|«Тече вода в синє море, Із-за гаю сонце сходить»}} (1949–51)
** {{Lang|uk|«За байраком байрак»}}, {{Lang|uk|«Над Дніпровою сагою»}} i {{Lang|uk|«У перетику ходила»}} (1960)
* na teksty [[Aleksandr Puškin|Aleksandra Puškina]] (cikl: «Vrěmena goda» ({{Jezyky|uk|Пори року}}), 1949, 1952)
* na teksty Afanasija Feta (1961)
* na teksty [[Maksym Ryljskyj|Maksyma Ryljskogo]]:
** Tri hory op. 64 (1964)
** Četyri hory op. 65 (1964)
* na teksty raznyh poetov (cikl «Iz prošedšesti» ({{Jezyky|uk|З минулого}}), 1966) i druge

;Romansy
* na teksty raznyh poetov: pet (1922), tri (1922), «Měsečne těnje» ({{Jezyky|uk|Місячні тіні}}) (1923) i druge
* na teksty [[Persi Biš Šelli]] ({{Jezyky|en|Percy Bysshe Shelley}}) (1923), [[Moris Materlink|Morisa Materlinka]] ({{Jezyky|fr|Maurice Maeterlinck}}) (1923), [[Aleksandr Puškin|Aleksandra Puškina]] (1936), [[Ivan Franko|Ivana Franka]] (1940), [[Leonid Pervomajskyj|Leonida Pervomajskogo]] (1940), [[Volodymyr Sosjura|Volodymyra Sosjury]] (1942), [[Adam Mickevič|Adama Mickeviča]] i drugyh

;Prětvorky ukrajinskyh narodnyh pěsnij
* Za pěv i fortepiano: tri (1934), deset (1937), petnadset (1941), pet (1941) i druge
* Za hor {{-|a capella}} (1942)

;Teatralna i filmova muzika
* Za šest teatralnyh spektaklov (1932–1957), medžu drugymi: «V pralěsu» ({{Jezyky|uk|У пущі}}) [[Lesja Ukrajinka|Lesje Ukrajinky]] i «Romeo i Džulietta» [[Viliama Šekspir]]a
* Za četyrinadset filmov:
** «Karmeljuk» ({{Jezyky|uk|Кармелюк}}) (1931)
** «Ivan» ({{Jezyky|uk|Іван}}) (1932)
** «Ljubov» ({{Jezyky|uk|Любов}}) (1933)
** «Kristalny palac» ({{Jezyky|uk|Кришталевий палац}}) (1934)
** «Črvena nosovka» ({{Jezyky|uk|Червона хустина}}) (1934)
** «Novely o herojah-pilotah» ({{Jezyky|uk|Новели про героїв-льотчиків}}) (1938)
** «Osvobodženje» ({{Jezyky|uk|Визволення}}) (1940)
** «Taras Ševčenko» ({{Jezyky|uk|Тарас Шевченко}}) (1951)
** «Plame gněva» ({{Jezyky|uk|Полум'я гніву}}) (1955)
** «Krvavy razsvět» ({{Jezyky|uk|Кривавий світанок}}) (1956)
** «Ivan Franko» ({{Jezyky|uk|Іван Франко}}) (1956) 
** «Hryhorij Skovoroda» ({{Jezyky|uk|Григорій Сковорода}}) (1960)
** «Lětajuči korab» ({{Jezyky|uk|Летючий корабель}}) (1960)
** «Razvratnica» ({{Jezyky|uk|Повія}}) (1961)

;Prětvorky tvorov drugyh kompozitorov
* Opera «Eneida» ({{Jezyky|uk|Енеїда}}) [[Mykola Lysenko|Mykoly Lysenka]]
* Opera «Taras Bulba» ({{Jezyky|uk|Тарас Булба}}) Mykoly Lysenka (zajedno s [[Levko Revuckyj|Levkom Revuckym]])
* Tri polonezy i marš Mykoly Lysenka
* Koncert na skripku i orkestr [[Rejnhold Glier|Rejnholda Gliera]]: konec i instrumentacija

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Izvory ==
* {{Cite book | url = https://archive.org/details/14dyty/page/n3/mode/2up?view=theater | title = Українські Композитори | author = Maria Dytyniak | year = 1986 | place = Edmonton, Alberta | publisher = Canadian Institute of Ukrainian Studies | pages = 92–93 | lang = uk}}
* {{Cite book | url = http://www.history.org.ua/?termin=Lyatoshynsky_B_M | chapter = ЛЯТОШИНСЬКИЙ БОРИС МИКОЛАЙОВИЧ | first = Дмитро Васильович | last = Грузін | editor = В.А. Смолій | title = Енциклопедія історії України, т. 6 | lang = uk}}
* {{Cite book | url = https://musicinukrainian.files.wordpress.com/2020/11/d0a3d09cd0953.pdf | title = Лятошинський Борис Миколайович | archive-url = https://web.archive.org/web/20210526180640/https://musicinukrainian.files.wordpress.com/2020/11/d0a3d09cd0953.pdf | archive-date = 2021-05-26 | work = Українська музична енциклопедія, т. 3 | place = Kyjev | publisher = ІМФЕ НАНУ | year = 2011 | pages = 248–255 | lang = uk}}
* {{Cite web | url = https://www.mosconsv.ru/ru/person.aspx?id=130297 | title = Лятошинский Борис Николаевич | publisher = Московская государственная консерватория имени П. И. Чайковского | lang = ru}}
* {{Cite web | url = https://www.naxos.com/person/Boris_Mikolayovich_Lyatoshynsky/21096.htm | title = Borys Mikolayovich Lyatoshinsky | website = Naxos.com}}
* {{Cite web | url = https://www.allmusic.com/artist/mn0002259030 | title = Boris Lyatoshynsky | website = AllMusic}}
* {{Cite web | url = https://www.imdb.com/name/nm0527912/ | title = Boris Lyatoshinsky(1895-1968) | website = IMDb}}
* {{Cite web | url = http://home.wanadoo.nl/ovar/liatos.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20090305072954/http://home.wanadoo.nl/ovar/liatos.htm | archive-date = 2009-03-05 | title = Spisok tvorov Ljatošynskogo}}
* {{Cite web | url = http://ukrnotes.in.ua/Liatoshynskyi.php | archive-url = https://web.archive.org/web/20161031085111/http://ukrnotes.in.ua/Liatoshynskyi.php | archive-date = 2016-03-10 | title = Лятоши́нський Бори́с Ми́колайович | website = Ноти українських композиторів | lang = uk}}

{{DEFAULTSORT:Ljatošynskyj, Borys}}
[[Kategorija:Ukrajinski kompozitori]]
[[Kategorija:Ukrajinski muzikanti]]
{{INTERWIKI|Q504426}}</text>
      <sha1>f7ifjqpapi1cq4k4mme2e2z05sda9if</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brithenig</title>
    <ns>0</ns>
    <id>737</id>
    <revision>
      <id>28806</id>
      <parentid>4761</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:29:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55388" sha1="63xu10zeaxbl3krnwhzvbgxbn94c1e6" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Brithenig
| nativename       = Brithenig, Comroig
| pronunciation    = {{MFA|bzt|bɾɪθɛˈniːɡ}}
| image = Brithenig.png
| imagesize = 300px
| imagecaption = Horugva kraljevstva Kemr, epicentr světa Ill Bethisad i država, kde govorjeny jest jezyk Brithenig
| creator          = {{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}} 
| created          = 1996
| speakers = 
| ref = 
| date = 
| script = [[latinica]] na osnově [[Velssky alfabet|velsskogo alfabeta]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Romanske jezyky|Romanske]]
**** Jezyky [[Zapadnoromanske jezyky|Zapadnoromanske]]
***** Jezyky Britanno-romanske
| iso3             = bzt
| glotto           = brit1244
}}

'''Brithenig''' (takože znany kako '''Comroig''')&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | title = Kemr, land of Brithenig speakers | archive-url = https://web.archive.org/web/20090520041005/http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | access-date = 8 October 2021 | archive-date = 2009-05-20}}&lt;/ref&gt; jest [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], ili konstruovany jezyk («konlang»). Byl stvoreny kako [[hobi]] v 1996 roku {{LatCyr|Andrew Smith'om|Эндру Смитoм|Endru Smitom|1}}  iz [[Nova Zelandija|Novej Zelandije]], ktory takože izměslil [[Alternativna historija|alternativnu historiju]] [[Ill Bethisad]]a za «objasnjenije» jeho. Oficijalno suglasno Ill Bethisad Wiki, brithenig jest klasifikovany kako britanno-romansky jezyk, zajedno s drugymi romanskimi jezykami ktore zamestili [[Keltske jezyky|keltske]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/Brithenig | title = Brithenig - IBWiki}}&lt;/ref&gt;

Brithenig ne byl razvijeny za koristanje v realnom světě, kako [[volapük]], [[esperanto]], [[interlingua]] ili [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjansky]], ili za davanje detaljev k dělu fikcije, kako [[Klingonsky jezyk|klingonsky]] iz franšize ''[[Zvězdny putj|Star Trek]]''. Skoro, brithenig počal se kako [[mislitelny eksperiment]] (kako [[wenedyk]]) za tvorenje [[Romanske jezyky|romanskogo jezyka]] ktory možel by byti razvity hotj by [[Latinsky jezyk|latinsky]] zamestil rodni [[Keltske jezyky|keltsky jezyk]] kako govorjeny jezyk ljudij v [[Velika Britanija|Velikoj Britaniji]].

Rezultat jest umělny sestrinsky jezyk [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]], [[Katalansky jezyk|katalanskomu]], [[Špansky jezyk|španskomu]], [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], [[Rumunsky jezyk|rumynskomu]], [[Oksitansky jezyk|oksitanskomu]] i [[Italijansky jezyk|italijanskomu]], ktory razlikuje se od njih zvučnymi změnami tem ktore afektovaly [[Velssky jezyk|velssky]], i rěčami pozajmčenymi iz [[Britonske jezyky|britonskih jezykov]] i iz [[Anglijsky jezyk|anglijskogo]] prěz vsju jeho psevdo-historiju. Jedna važna razlika medžu brithenigom i velsskim jest čto velssky jest [[Galo-britonske jezyky|P-keltsky]], ale latinsky byl Q-italsky jezyk (v opoziciji k P-italsky, kako [[Osksky jezyk|osksky]]), i toj osobina jest prěnesena k Brithenigu.

Te napory za ekstrapolaciju romanskih jezykov sut ''Breathanach'' (pod vlivom drugoj větvě keltskogo), ''Judajca'' (pod vlivom hebrějskogo), ''Þrjótrunn'' (ne-Ill Bethisad jezyk pod vlivom islandskogo), ''[[Wenedyk]]'' (pod vlivom poljskogo) i ''Xliponian'' (ktory prěžil zvučny prěměščenje ravno [[Grimov zakon|Grimovomu zakonu]]). On takože inspiroval ''Wessisc'', hipotetičny germansky jezyk pod vlivom kontakta so Starym keltskim.

Brithenigu byl prědan kod BZT v ramy [[ISO 639-3:b#bzt|ISO 639-3]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://archive.ph/20130503101845/http://www.sil.org/ISO639-3/documentation.asp?id=bzt | title = Documentation for ISO 639 identifier: bzt}}&lt;/ref&gt;

{{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}}  byl jedin iz konlangerov prědstavljenih na vystavě «Esperanto, Elfsky i dalje: svět skonstruovanyh jezykov» vystavjenoj v [[Klivlandska publicna biblioteka|Klivlandskej publicnoj biblioteky]] od maja do avgusta 2008 roka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.flickr.com/photos/26418663@N05/2478687117/ | title = Esperanto, Elvish, and Beyond | website = Flickr | date = 9 May 2008 | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; Stvorenje britheniga bylo nazvano pričinoju jeho vklučenija v vystavku (ktora takože vklučala [[Vavilonsky tekst]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; v jezyku {{LatCyr|Andrew Smith'a|Эндру Смита|Endru Smita|1}}.

== Ortografija ==

Ortografija Britheniga jest [[Velsska ortografija|velsska]], vyjmajuči:

* V razlicy od velsskogo, brithenig ima mjagky ''C'' i ''G''; to jest, prěd glasnikami ''e'' i ''i'' soglasniki ''c'' i ''g'' izgovarjajut se kako {{MFA|/tʃ/}}, {{MFA|/dʒ/}}, ravno [[Italijansky jezyk|italijanskomu]].
** Brithenig takože koristaje tute fonemy na koncy v bukvah ''c`'' i ''g`''.
** Tvrdy G v Brithenigu označuje se s ''gh'' kako v italijanskomu.
** Kogda prědhodi ''e'' i ''i'', ''sc'' izgovara se kako {{MFA|/ʃ/}}, inače kako {{MFA|/sk/}}.
* Bukva ''k'' za tvrdy {{MFA|/k/}} jest mnogo živěja v Brithenigu nego velssky.
* Dok velsske rěči sut ordinerno naglašene v predposledjom slogu, brithenigske rěči sut naglašene v posledjom slogu (Brithenig ''ys'''col''''' v razlicy od velsskogo '''''ys'''gol'', oba značet «škola»).
* Ne ima komplikovanyh pravil za prědvidjenje dlugosty glasnika iz ortografije: naglašene glasniki vsegda izgovarajut se dluge.
* Brithenig ima mnogo [[Němaja bukva|němyh bukv]].
** V rěčah věčše čem dve slogu, konečny ''-t'' v posledovatelnosti ''-nt'', i ''-r'' ili ''-l'' kako drugy členy soglasničkih skupin stajut němymi.
** Konečny ''-f'' ordinerno němoj, ale ne kako ortografičesky geminate ''-ff''.
** V infinitivnih okončanijah ''-ar'', ''-er'', ''-ir'', ''-r'' jest ordinerno nevygovarjany.
* Někotore govorjaščije izgovarjajut ''-ae'' i ''-oe'' kako {{MFA|/aː/}} i {{MFA|/oː/}} otvětno. V standartnoj varijanty, oba glasnika izgovarajut se kako {{MFA|/aːɪ/}} i {{MFA|/oːɪ/}}.
* Jednosložne rěči zakonćujuče se na soglasničke skupiny ktore zakonćujut se na ''-r'' ili ''-l'' izgovarajut se s [[Epentheza|epentetičnym]] glasnikom takim samym kako poslednji glasnik (''llifr'' izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}).

== Alfabet ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Bukvy britheniga
! Bukva !! Ime !! Izgovor
|-
| A, a || a || {{MFA|/a/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| B, b || bi || {{MFA|/b/}}
|-
| C, c || ci || {{MFA|/k/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/tʃ/}} kako v «church»
|-
| D, d || di || {{MFA|/d/}}
|-
| E, e || e || {{MFA|/ɛ/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| F, f || fi || {{MFA|/v/}}, němoj na koncy rěči
|-
| G, g || gi || {{MFA|/ɡ/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/dʒ/}} kako v «general»
|-
| H, h || ach || {{MFA|/h/}}, velmi lagodno ili němoj
|-
| I, i || i || {{MFA|/i/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ɪ/}} kogda nenaglašeny
|-
| K, k || ka || {{MFA|/k/}}
|-
| L, l || el || {{MFA|/l/}}
|-
| M, m || em || {{MFA|/m/}}
|-
| N, n || en || {{MFA|/n/}}
|-
| O, o || o || {{MFA|/ɔ/}}
|-
| P, p || pi || {{MFA|/p/}}
|-
| R, r || er || {{MFA|/r/}} drgotny, kako v španskom ili italijanskom
|-
| S, s || es || {{MFA|/z/}} medžu glasnikami, inače {{MFA|/s/}}
|-
| T, t || ti || {{MFA|/t/}}
|-
| U, u || u || {{MFA|/ɨ/}}, centralny nezaokrugleny glasnik
|-
| W, w || dubl w || {{MFA|/w/}}, kako glasnik: naglašeny {{MFA|/u/}}, nenaglašeny {{MFA|/ʊ/}}
|-
| Y, y || i greg || {{MFA|/i/}}
|}

Složene bukvy:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Digraf !! Izgovor
|-
| ''ae'' || {{MFA|/aɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/aː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''ai'' || {{MFA|/aɪ/}} kako v «aisle»
|-
| ''aw'' || {{MFA|/aʊ/}}
|-
| ''ei'' || {{MFA|/ɛɪ/}}
|-
| ''ew'' || {{MFA|/ɛʊ/}}
|-
| ''iw'', ''yw'' || {{MFA|/iʊ/}}
|-
| ''oe'' || {{MFA|/ɔɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/ɔː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''oi'' || {{MFA|/ɔɪ/}}
|-
| ''ui'' || {{MFA|/uɪ/}} kako v «ruin»
|-
| ''ch'' || {{MFA|/χ/}} gutturalny, kako v «loch»
|-
| ''ċ'' || {{MFA|/tʃ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''dd'' || {{MFA|/ð/}} kako «th» v «either»
|-
| ''ff'' || {{MFA|/f/}} kako anglijsky f
|-
| ''gh'' || {{MFA|/ɡ/}} tvrdy G prěd ''e'' i ''i''
|-
| ''ġ'' || {{MFA|/dʒ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''ll'' || {{MFA|/ɬ/}} lateralny frikativ
|-
| ''nt'' || na koncy rěči věčše čem dve slogu — němoj ''t'' {{MFA|/n/}}, inače {{MFA|/nt/}}
|-
| ''ph'' || {{MFA|/f/}}
|-
| ''rh'' || {{MFA|/rʰ/}} aspirovany r
|-
| ''rr'' || {{MFA|/r/}} ravno jednomu r
|-
| ''sc'' || prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/ʃ/}}, inače {{MFA|/sk/}}
|-
| ''th'' || {{MFA|/θ/}} kako «th» v «ether»
|}

Bukvy ''j'', ''q'', ''v'', ''x'' i ''z'' koristajut se toliko v pozajmčenyh rěčah, posebno v novyh rěčah ktore ne byly adaptovany k brithenigskoj ortografiji. One ne vklučajut se v tradicionny alfabet.

Někotore frazy izgovarajut se kako diftongi: ''sa es'' («ona jest, tam jest, tam sut») izgovara se kako ''saes''; v standartnom dialektu to može biti skrašćeno na ''sa's''. Bukva ''y'' v načaly rěči jest često nenaglašena i kogda prědhodi rěč zakonćujuča se na glasnik, ona često eliduje se. Nekotore jednosložne rěči zakonćujut se na soglasničke skupiny s ''r'' ili ''l'' kako poslednjim členom: toj konečny soglasnik izgovara se kako by glasnik rěči byl ponovjen prěd njim (''llifr'' «kniga» izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}). V dlugših rěčah, ''r'' v toj poziciji jest němoj.

Naglasok v brithenigu pada na poslednji slog: ''afwr'' «ljubov» izgovara se kako ''a-FWR'' {{MFA|/aˈvur/}}, ne ''A-fur''. V diftongah, pervy glasnik izgovara se naglašeno ili nenaglašeno suglasno tomy, v naglašenom slogu on prihodi ili ne. Brithenig někogda akcentirujet rěči s {{MFA|/ˆ/}} zvanym ''teithith'' («mala krova»). Hotj akcent vsegda izgovara se kako «dlug», mnogorazno on jest čisto gramatičny, na primer, ''lla'' i ''llâ''.

== Veliky Glavny Plan ==

'''Veliky Glavny Plan''' ({{Jezyky|en|Grand Master Plan}}) jest sistem zvučnyh prěměn kojimi [[Vulgarny latinsky jezyk|vulgarno-latinske]] rěči prěhodile v brithenigske.

=== Oboznačenija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Znaky !! Značenje
|-
| VL || Vulgarny latinsky
|-
| C || Ljuby soglasnik
|-
| N || Ljuby nazalny soglasnik
|-
| # || Granica medžu rěčami
|-
| 0 || Izgubleny glasnik ili soglasnik
|-
| V: || Dlug glasnik
|}

=== Glasniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| a, a: || → || a
|-
| e, ae || → || e
|-
| e:, oe || → || ui
|-
| i, i: || → || i
|-
| o, au || → || o
|-
| u, o: || → || u
|-
| u: || → || y
|}

Latinsko ''j'' (konsonantno) ostaje kako ''i''. V VL rěčah, ''erC'' → ''arC'' kogda nenaglašeny. Konecy ''iCa#'', ''uCa#'' → ''eC'', ''oC''.

=== Prěměny glasnikov prěd ''i'' ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| ''aCi#'' || → || ''eiC''
|-
| ''-aCi-'' || → || ''eC-''
|-
| ''aw+i'' || → || ''ew''
|-
| ''-aCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''eCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-eCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-eCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''oCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-oCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-oCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''uCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''i + i'' || → || ''ei''
|}

=== Soglasniki ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! Pravilo prěměny
|-
| p || → ''b'' kogda medialny, inače ''p''; ''pt'' → ''th''; ''rp'', ''lp'' → ''rff'', ''lff''; ''rpt'' → ''rth''; ''pp'' → ''ff''; ''ph'' → ''ff''
|-
| t || → ''d'' kogda medialny, inače ''t''; ''th'' → ''th''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''rt'' → ''rth''; VL ''th'' → ''d'' kogda medialny, inače ''t''
|-
| c || → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''qu'' → ''c''; ''cc'' → ''ch''; ''ct'' → ''ith''; ''nct'' → ''ith''; ''c'' prěd likvidom → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''lc'', ''rc'' → ''lch'', ''rch''; VL ''ch'' → ''c''; ''-g-''
|-
| b || → ''f'' kogda medialny, inače ''b''; prěd ''l'', ''r'', ''n'': ''af'' → ''aw'', ''of'' → ''o:'', ''uf'' → ''u:'', ''ef'' → ''e'', ''if'' → ''i'', ''eif'' → ''ei''
|-
| d || → ''dd'' kogda medialny, inače ''d''; ''dd'' → 0 prěd soglasnikom; ''dr'' → ''ir'' kogda medialny; ''dm'' → ''m'' kogda medialny; ''ld'' → ''llt''; ''rd'' → ''rdd''
|-
| g || → 0 kogda medialny, inače ''g''; ''gn'' → ''in''; ''gl'' → ''il''; ''gr'' → ''ir''; ''lg'', ''rg'' → ''ly'', ''ry''
|-
| l || → ''ll'' kogda načelny, inače ''l''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''ll'' → ''ll''; ''nl'' → ''nll''
|-
| r || → ''rh'' načelny i posle ''n'', inače ''r''
|-
| m || → ''f'' kogda medialny, inače ''m''; ''m'' → ''f'' prěd nazalnym ili likvidom; ''-n-''; ''nj'' → ''n''; ''nff'' → ''ff''; N + zvučny okluziv → N
|-
| s || ''#sC'' → ''#ysC''; ''x'' → ''is''; ''sl'' → ''ll''; ''sr'' → ''rh'' načelny, ''rr'' medialny; ''ls'' → ''ls''; ''rs'' → ''rs''; ''sm'' → ''m''; ''sn'' → ''n''; ''ns'' → ''s''; ''sw'' → ''chw''; VL ''s#'' → ''h'' → 0 (+ spirantna mutacija)
|-
| h || → 0
|-
| v || VL: → ''gw'' načelny, inače ''w''; ''wo:'' → ''w''
|}

== Fonologija ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ [[Soglasnik]]i — [[Fonema|fonemy]]
! colspan=&quot;2&quot; | !! [[Labialny soglasnik|Labialny]] !! [[Dentalny soglasnik|Dentalny]]/ [[Alveolarny soglasnik|Alveolarny]] !! [[Postalveolarny soglasnik|Postalveolarny]]/ [[Palatalny soglasnik|Palatalny]] !! [[Velarny soglasnik|Velarny]] !! [[Glotalny soglasnik|Glotalny]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nazalny soglasnik|Nazalny]]
| {{MFA|m}} || {{MFA|n}} || || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Okluziv]]
! Bezvučny
| {{MFA|p}} || {{MFA|t}} || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|k}} ⟨k, c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučny
| {{MFA|b}} || {{MFA|d}} || {{MFA|ɡ}} ⟨g⟩ ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata]]
! Bezvučna
| rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|t͡ʃ}} ⟨c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučna
| {{MFA|d͡ʒ}} ⟨g⟩
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativa]]
! Bezvučna
| {{MFA|f}} || {{MFA|s}} || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|h}}
|-
! Zvučna
| {{MFA|v}} || {{MFA|z}} ⟨s⟩ || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimant]]
! Medijny
| rowspan=&quot;2&quot; | || || {{MFA|j}} || {{MFA|w}} || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Lateralny
| {{MFA|l}} || || ||
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Vibrant]]
| || {{MFA|r}} || || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Glasnik]]i — fonemy ([[monoftong]]y)
! !! [[Prědnji glasnik|Prědnji]] (nezaokrugljeny) !! [[Centralny glasnik|Centralny]] !! [[Zadnji glasnik|Zadnji]] (zaokrugljeny)
|-
! [[Zatvoren glasnik|Zatvoren]]
| {{MFA|i}} ⟨i, y⟩ || {{MFA|ɨ}} ⟨u⟩ || {{MFA|u}} ⟨w⟩
|-
! [[Polozatvoren glasnik|Polozatvoren]]
| {{MFA|ɪ}} ⟨i⟩ || || {{MFA|ʊ}} ⟨w⟩
|-
! [[Srědnji glasnik|Srědnji]]
| || {{MFA|ə}} ⟨a, e⟩ ||
|-
! [[Polootvor glasnik|Polootvor]]
| {{MFA|ɛ}} ⟨e⟩ || || {{MFA|ɔ}} ⟨o⟩
|-
! [[Otvor glasnik|Otvor]]
| {{MFA|a}} || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Diftongy
! Digraf !! Izgovor
|-
| ae || [æ], [aː]
|-
| ai || [aɪ]
|-
| au || [aʊ]
|-
| ei || [ɛɪ]
|-
| ew || [ɛʊ]
|}

== Gramatika ==

=== Mutacija ===

Kako velssky i druge keltske jezyky, počelne [[Konsonantna mutacija|konsonantne mutacije]] (''cluinediwn'', bukv. «sklonjenja») v brithenigu jest važno osobno. sut tri mutacije: mjagka (''moillad''), spirantna (''solwed'') i nazalna (''naral'').

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radicalna !! Mjagka !! Spirantna !! Nazalna
|-
| ''p-'' {{MFA|/p/}} || ''b-'' {{MFA|/b/}} || ''ph-'' {{MFA|/f/}} || ''mh-'' {{MFA|/m̥/}}
|-
| ''t-'' {{MFA|/t/}} || ''d-'' {{MFA|/d/}} || ''th-'' {{MFA|/θ/}} || ''nh-'' {{MFA|/n̥/}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | ''c-'' {{MFA|/k, tʃ/}} || ''g-'' {{MFA|/ɡ/}} || ''ch-'' {{MFA|/χ/}} || rowspan=&quot;2&quot; | ''ngh-'' {{MFA|/ŋ̊/}}
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''g-'' {{MFA|/dʒ/}}&lt;ref&gt;Spirantna varianta ''c-'' jest taka sama kako mjagka varianta prěd ''-e-'' i ''-i-''.&lt;/ref&gt;
|-
| ''b-'' {{MFA|/b/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ''m-'' {{MFA|/m/}}
|-
| ''d-'' {{MFA|/d/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''dd-'' {{MFA|/ð/}} || ''n-'' {{MFA|/n/}}
|-
| ''g-'' {{MFA|/ɡ, dʒ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''∅-'' (němoj) || ''ng-'' {{MFA|/ŋ/}}
|-
| ''m-'' {{MFA|/m/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''ll-'' {{MFA|/ɬ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''l-'' {{MFA|/l/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''rh-'' {{MFA|/r/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''r-'' {{MFA|/ɾ/}} || ne priměnjaje se
|}

Mjagka mutacija koristaje se s ženskymi imenniki, pridavniki, glagoly, pri změně slovesnogo porjadka, posle prislovja, i prědlogov ''di'' «iz, od» i ''gwo'' «pod». Spirantna mutacija koristaje se za označenje množin na imennikah, pridavnikah i glagolah, ale takože posle prědlogov ''tra'' «prěz» i ''a'' «k, pri», i sojuza ''mai'' «ale». Nazalna mutacija koristaje se posle negativnogo prislovja koristanogo za negaciju glagolav ''rhen'', i prědlogov ''in'' «v» i ''cun'' «s».

Infinitiv glagola v govorenoji rěči ordinerno prohodi spirantnu mutaciju, vyjmajuči kogda prědhodjašči glagol jest pomočny. Mutacije v brithenigu imenujut se ''cluinediwn'' («sklonjenja») i opisujut se kako ''moillad'' (mjagka), ''solwed'' (spirantna) i ''naral'' (nazalna).

Zapaziti čto ''g'' vsegda staje němoj kogda jest mjagko mutovany. Ako ''g'' jest afrikativny (izgovara se kako «j» prěd ''i'' i ''e''), on ne podlěžit mjagkoj mutaciji. Takože ''c'' prěd prědnjim glasnikom staje ''g'' s j-izgovorom pri mjagkoj mutaciji; ''c'' prěd ''i'' ili ''e'' ne prohodi spirantnoj mutaciji, ale može mjagčiti se v tih okolnostyh.

Prěd glasnikom, prědlogy ''a'' «k, pri» i ''e'' «i» nepravilno stajut ''a-dd'' i ''e-dd''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Notacija za trigerovanje mutacije
! Mjagka || -&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di '''b'''edd'' «od nogy»
|-
! Spirantna || -&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra '''ph'''edd'' «prěz nogu»
|-
! Nazalna || -&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun''&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun '''mh'''edd'' «s nogoju»
|}

=== Imenniki ===

V brithenigu sut dva roda: mužsky i žensky. Rod imennika označuje se formoju oprědělenogo člena: ''ill'' (mužsky), ''lla'' (žensky). Mužsky člen eliduje se s prědlogy zakonćujučimi se na soglasnik: ''a'll'', ''di'll'', ''wo'll''.

Počelny soglasnik ženskogo imennika prohodi mjagku mutaciju posle ženskogo člena ili posle prisvajanogo zaiměnniku. Pridavniki posle ženskogo imennika vsegda prohode mjagku mutaciju. Množinski oprěděleny člen jest ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;, ktory vyzyvajet spirantnu mutaciju: ''lla gas'' «dom» → ''llo chas'' «domy». Žensky zaiměnniky sut ''sa'' «ona», mužsky — ''ys'' «on».

Neoprěděleny člen jest ''yn''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; «jedin». Množinski neoprěděleny člen tvorit se iz prědloga ''di'' s oprědělenim členem: ''di llo h-ôn'' «někoji mužčiny».

Deminutivne sufiksy sut ''-ith'' (obyknoveny) i ''-in'' (nežnostj/kolektiv), augmentativny sufiks jest ''-wn''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Oprědělene členy
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! Mužsky || ''ill'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|-
! Žensky || ''lla''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|}

V razlicy od velsskogo s neprědvidlivo tvorenimi množinami, brithenig ne ima oddělenogo množinskogo sufiksa, tako, jedinstvejna i množinskaja forma sut skoro vsegda neizměnjeny (ravno [[Transnumeralny jezyk|transnumeralnim]] jezykam kako [[Indonezijski jezyk|indonezijski]] i [[Korejsky jezyk|korejsky]]). Namesto, množinski oprěděleny člen jest ordinerno stavjeny prěd imennik (''lla gas'', ''llo '''ch'''as''), ale ješče někotore vyjatky iz togo pravila existujut. Vyjatky vklučajut množinu od ''(ill) of'' «mužčina», ''(llo) h-on''; i někotore množiny ktore tvorut se stavjenjem ženskogo jedinstvenogo oprědělenogo člena prěd njim s spirantnom lenicijom (''ill bordd'', '''''lla''' fordd'').

[[Dual (gramatično čislo)|Dualne]] forme prirodnih parov (n. pr. rukě, nogě) imajut svoj vlasny prefiks i tvorut se pristavenjem ''dew-'' «dve» k imennikam. Slična osobina javlja se takože v [[Bretonsky jezyk|bretonskom]]. Deminutivy i augmentativy derivujut se sufiksami ''-ith'' (ordinerno)/''-in'' (naklonjenostj/kolektiv) i ''-un'' otvětno.

=== Pridavniki ===

Pridavniki soglasujut se s imennikami v rodu i čisle. Množinske pridavniki prohode spirantnu mutaciju. Žensky pridavniki prohode mjagku mutaciju posle ženskogo imennika. Pridavniki ordinerno stojut posle imennika. Toliko pridavniki ''bon'' «dobry» i ''mal'' «zly» možut stati prěd imennik bez neodoznačenosti.

Kogda pridavnik stojit prěd imennikov, on ima perenosno značenje: ''pwbr'' «ubogy» posle imennika znači «bez sredstv» (''lla blenhin bwbr'' — dite ktore ne ma obědnyh deneg), ale «nesrěčny» prěd imennikov (''lla bwbr blenhin'' — dite ktore bylo obiženo). ''Gran'' «veliky» prěd imennikov znači važnostj: ''yn gran of'' «veliky člověk» (slavny), ale ''yn of gran'' «veliky člověk» (krupny).

Za sravnitelnu stepen brithenig koristaje ''ply'' «bolje» i ''min'' «menje» prěd pridavnikom s spirantnom mutacijeju; «než» pěrěvodi se kako ''ca'': ''ply h-allt ca yn gas'' «vyšši nego dom». Prěvoshodna stepen tvorit se pristavjenjem oprědělenogo člena k sravnitelnoj stepenej: ''ill ply h-allt'' «najvyšši». Věčšina prislovij tvorit se iz pridavnikov dodanjem okončanija ''-fent'': ''bel'' «krasny» → ''belfent'' «krasno». Prislovja vyzyvajet mjagku mutaciju na sledujučih rěčah.

Nepravilne stupenjovane pridavniki:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Pozitiv !! Komparativ !! Značenje
|-
| ''bon'' || ''meliwr'' || dobry → lučši
|-
| ''mal'' || ''pwyr'' || zly → gorši
|-
| ''gran'' || ''maer'' || veliky → větši
|-
| ''pwg'' || ''min'' || maly → menši
|-
| ''ben'' (prislovije) || ''myl'' || dobro → lěpje
|-
| ''mal'' (prislovije) || ''pwy'' || nedobro → gorše
|}

=== Pytanja ===

Pytanja tvorjut se zamenoj slovesnogo porjadka podmeta i glagola: ''Gw pharlath Brithenig'' «Ty govoriš brithenig» → ''Parla'gw Prithenig?'' «Govoriš li ty brithenig?». Kogda podmet jest imennik, on ostaje prěd glagolom ale ekvivalentny zaiměnnk stavjaje se posle glagola: ''Ill car es-ys llâ?'' «Je li avto tam?».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Upitne rěči
! Brithenig !! Medžuslovjansky
|-
| ''Ki?'' || kto?
|-
| ''Di ghi?'' || čij?
|-
| ''Ke?'' || ktory?
|-
| ''Ke gws?'' || čto?
|-
| ''K'lwg?'' || gdě?
|-
| ''A ch'lwg?'' || kamo?
|-
| ''Di g'lwg?'' || odkud?
|-
| ''Co?'' || kako?
|-
| ''Cant?'' || koliko?
|-
| ''Ke sig?'' || kak?
|-
| ''Ke dem?'' || kogda?
|-
| ''Perch?'' || počemu?
|}

Upitne rěči stavjajut se v načaly predloženija, vyjmajuči ''di ghi''. Upitna pristavka ''es-sa rhen'' «jeli ne tako?» može stati v konecy predloženija.

=== Povelenje ===

Najobyknovenějša forma povelenja tvorit se dodanjem ''-th'' k glagolu: ''Gwenith per yn turn'' «Pojdi na progulku». Blizka forma povelenja brisaje okončanije s poslednim glasnikom: ''Llaes mi sulfent'' «Ostavi mene v pokoju».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Nepravilne imperativne forme
! Infinitiv !! Formalny !! Blizky
|-
| ''esser'' «byti» || ''siath'' {{MFA|/ʃaθ/}} || ''sia'' {{MFA|/ʃa/}}
|-
| ''gwoler'' «hotěti» || ''gwolath'' || ''gwol''
|-
| ''afer'' «imati» || ''aiath'' || ''ai''
|-
| ''saber'' «znati» || ''seibath'' || ''seib''
|-
| ''diger'' «reči» || ''digeth'' || ''dî''
|-
| ''duger'' «vesti» || ''dugeth'' || ''dû''
|-
| ''ffager'' «dělati» || ''ffageth'' || ''ffâ''
|}

Glagol ''calfar'' «prestati» koristaje se za vyraženje zabrane: ''Calfath (a) wedder'' «Ne idi». Glagol ''gwa'' (iz ''gweddir'' «iti») prěd drugym glagolom znači «davajte»: ''gwa'' sama po sebe znači «davajte pojdeme». Zaměňanije ostrogo imperativa s ''ffager'' jest veštljivo: ''Ffageth (a) wenir per yn turn'' «Pojdi-ka na progulku».

=== Čisla ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Osnovna čisla
! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig
|-
| 0 || ''sero'' || 7 || ''seth'' || 14 || ''cathorddig''
|-
| 1 || ''yn'' || 8 || ''oeth'' || 15 || ''kindig''
|-
| 2 || ''dew'' || 9 || ''noe'' || 16 || ''yn e ghindig''
|-
| 3 || ''trui'' || 10 || ''deg'' || 20 || ''gweint''
|-
| 4 || ''cathr'' || 11 || ''yndig'' || 30 || ''deg e weint''
|-
| 5 || ''cinc'' || 12 || ''dewddig'' || 100 || ''cent''
|-
| 6 || ''sei'' || 13 || ''truiddig'' || 1000 || ''mil''
|}

Čisla stavjajut se prěd imennik. ''Yn'' vyzyvajet mjagku mutaciju u ženskogo imennika; ''dew'', ''trui'' i ''sei'' vyzyvajet spirantnu mutaciju. Prěd imennikov čisla ''cinc'', ''gweint'' i ''cent'' stajut ''cin'', ''gwein'' i ''cen''. Imennik po čislu vsegda jest v jedinstvenom čisle.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Porjadkove čisla
! 1. !! 2. !! 3. !! 4. !! 5. !! 6. !! 7. !! 8. !! 9. !! 10.
|-
| ''prif'' || ''segunn'' || ''terth'' || ''carth'' || ''kint'' || ''seist'' || ''sethif'' || ''oethif'' || ''noef'' || ''degif''
|}

«Raz, dva razy, tri razy» vyražajut se kardinalnym čislom s imennikov ''gweg'': ''yn weg'', ''dew weg'', ''trui weg'', ''cathr gweg''.

=== Zaiměnniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Osoba !! Nominativ !! Akkuzativ !! Dativ !! Disjunktiv !! Posesiv
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Jedinstveno čislo !! 1.
| ''eo''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''mi'' || ''mui'' || ''mew''
|-
! 2.
| ''ty''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''ti'' || ''tui'' || ''tew''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Množstveno čislo !! 1.
| colspan=&quot;4&quot; | ''nu''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''nustr''
|-
! 2.
| colspan=&quot;4&quot; | ''gw''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''gwstr''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Oba !! 3. m.
| ''ys''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''llo'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''lle'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sui'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sew''
|-
! 3. ž.
| ''sa''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''lla''
|}

Tretja osoba ne ima razlikovanija čisel, ale može byti označena spirantnom lenicijom na sledujučih imennikah ili glagolah (prěd jedinstvenymi mutacija ne koristaje se). V razlicy od imennikov, zaiměnniky ne toliko inflektujut se za čisla, ale takože za gramatičeske padeži. Kako mnoge jezyky, brithenig ima [[T–V razlika|T–V razliku]], s ''ty'' koristanym za adresovanje ljudij s kotorymi govorjašči jest blizky ili bogom, dok ''Gw'' koristaje se kogda se govorit s neznakomcom ili manje znakomy ili formalnějšim poznancem (s velikoj bukvoj). Prěd ženskimi imenniki, sledujuči imenniki pokazujut mjagku mutaciju, dok prěd množinom imenniki pokazujut spirantnu mutaciju. Kogda sut mutovane, ''ty'' i ''ti'' nepravilno stajut ''dy''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; za izběganje zameški s ''di'' «iz». V razlicy od velsskogo, brithenig manje koristaje [[Inflektovany prědlog|inflektovane prědlogy]], i taki prědlogy nalazjut se toliko v rěči ''cun'' «s»:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! 1. osoba || ''cun'''meg''''' || ''cun'''nusc'''''
|-
! 2. osoba || ''cun'''neg''''' || ''cun'''gwsc'''''
|-
! 3. osoba || colspan=&quot;2&quot; | ''cun'''seg'''''
|}

=== Glagoly ===

Podobno [[Špansky jezyk|španskomu]] i [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], brithenigske glagoly sut podděljeny v 3 konjugacije suglasno njihovyh infinitivnyh okončanij: ''-ar'' (''canh'''ar''''' «pěti»), ''-er'' (''perdd'''er''''' «izgubiti»), i ''-ir'' (''dorf'''ir''''' «spati») (zapaziti čto konečni ''-r'' sut ordinerno [[Němaja bukva|němymi]]). Brithenig jest ne-[[Jezyk s nuljevym podmetom|nuljevopodmětnovy jezyk]], to jest, on zahtevajet zaiměnniky prěd glagolnymi formami (''ys cant'' «on pěje»). Zapaziti čto konečne soglasniki osnovy takože prohode leniciju, ale takože nezvučne konečne okluzivne konsonante stajut zvučnymi v imperfektu, definitnoj prošlosty i konjunktivnyh prošlih množinah; buducom i kondicionalnymi formami.

Konjunktivne forme nyně sohranjajut se toliko v fiksovanyh frazah, kako ''can in Rhufein, ffâ si llo Rhufan '''ffeigant''''' «kogda v Rimy, dělaj kako Rimljany dělajut». Takože v konjunktivnyh sadašnjim formam, konečne glasniky sut afektovane i-afekciom (vyjmajuči v ''-ar'' glagolah gdě to dogadja se toliko v množinskih formah):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Neafektovano !! Afektovano
|-
| ''-a-'' || rowspan=&quot;3&quot; | ''-ei-''
|-
| ''-e-''
|-
| ''-o-''
|-
| ''-u-'' || ''-y-''
|-
| ''-aw-'' || ''-ew-''
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''-i-''
|}

==== Pravilne glagoly ====

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Canhar''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ar'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''an'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ad'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''chanh'''an''''' || ''chanh'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chanh'''ant'''''
|-
! Imperfekt
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''afath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''afant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''ast''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''ast''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arent'''''
|-
! Buduče
| ''gan'''arai''''' || ''gan'''ara''''' || ''can'''ara''''' || ''gan'''ara''''' || ''chan'''aran''''' || ''chan'''arath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''gan'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''can'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''chan'''arewn''''' || ''chan'''arewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''cheinh'''en''''' || ''cheinh'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''cheinh'''ent'''''
|-
! Prošlo
| ''ganh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''canh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''chan'''assen''''' || ''chan'''asseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''assent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''cant'' (blizky), ''canh'''ath''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Perdder''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''ed'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''berdd'' || ''berdd'' || ''perdd'' || ''berdd'' || ''pherdd'''en''''' || ''pherdd'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''perdd'''ef''''' || ''pherdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''efath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''efant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''est''''' || ''perdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''est''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erent'''''
|-
! Buduče
| ''berdd'''erai''''' || ''berdd'''era''''' || ''perdd'''era''''' || ''berdd'''era''''' || ''pherdd'''eran''''' || ''pherdd'''erath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''berdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''perdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''pherdd'''erewn''''' || ''pherdd'''erewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''beirdd'' || ''beirdd'' || ''peirdd'' || ''beirdd'' || ''pheirdd'''an''''' || ''pheirdd'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pheirdd'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''berdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''perdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''pherdd'''essen''''' || ''pherdd'''esseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''essent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''perdd'' (blizky), ''perdd'''eth''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Dorfir''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''ir'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''in'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''id'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''ddorf'' || ''ddorf'' || ''dorf'' || ''ddorf'' || ''ddorf'''en''''' || ''ddorf'''ith''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ifath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ifant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ist''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ist''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irent'''''
|-
! Buduče
| ''ddorf'''irai''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''dorf'''ira''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''ddorf'''iran''''' || ''ddorf'''irath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''dorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irewn''''' || ''ddorf'''irewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''ddeirf'' || ''ddeirf'' || ''deirf'' || ''ddeirf'' || ''ddeirf'''an''''' || ''ddeirf'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddeirf'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''dorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''issen''''' || ''ddorf'''isseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''issent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''dorf'' (blizky), ''dorf'''ith''''' (formalny)
|}

==== Nepravilne glagoly ====

Dok konjugacija britheniga jest věčšinom pravilna, existujut někotore nepravilne glagoly. V definitnoj prošlosty, někotore glagoly imajut s-osnovu preterita proishodjašćego iz latinskih perfektnyh vrěmen v ''-x-'' ili ''-s-'' (''eo ddis'' iz ''diger'' «reči» na primer):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 1. osoba || ''ddis'' || ''ddis'''en'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba || ''ddis'''ist''''' || ''ddis'''ist'''''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 3. osoba !! Mužsky || ''dis'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''ddis'''irent'''''
|-
! Žensky || ''ddis''
|}

V prošlyh pričestjjah, namesto pravilnih form, někotore glagoly imajut nepravilne pričestjje nasědovane iz latinskih [[supin]]ov v ''-tum'' (''facere, fac'''tum''''' → ''fager, faeth'' «dělati»), ''-sum'' (''claudere, clau'''sum''''' → ''clodder, clos'' «zatvoritj»), ili dažo kombinacije njyh (''vidēre, *vi'''stum''''' → ''gwidder, gwist'' «viděti»). Někotore glagoly takože imajut nepravilne imperativne forme, ili dlženjem poslednjego glasnika i brisanjem poslednjego soglasnika (toliko v slučaju blizkogo imperativa, ''diger'', ''dî'', ''digeth''), ili zauzimanjem form iz konjunktiva (''saber'', ''seib'', ''seibeth''). Glagol ''gweddir'' «iti», gdě prihodi iz [[Latinsky jezyk|latinskogo]] ''vadō'' ale ne jest supletivan s drugymi glagolami, ima nepravilnosti v sadašnjem vrěmeny: ''eo wa'', ''tu wa'', ''ys wa'', ''sa wa'', ''nu wan'', ''gw wath'', ''ys/sa want''.

===== Najnepravilnějše glagoly =====

''Nepravilne forme sut &lt;u&gt;podčrtnute&lt;/u&gt;.''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Esser'' «byti»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''yst'''ad'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''su''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''su'''n'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''hes''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''su'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-er'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''s'''erai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''eran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''si'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Afer'' «imati»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''af'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; |Pričestje nastoječego vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''af'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''afy'''d'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''en'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''eth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ha'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''h-afef'''an''''' || ''h-afef'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''h-afef'''ant'''''
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''af'''rai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ai'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

=== Sintaksa ===

Standardny slovesny porjadok v brithenigu jest [[Podmet–glagol–dopolnjenije|Podmet–Glagol–Dopolnjenije]], celna sintaksa jest podobna [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]] ale ne velsskomy. Hotj, kogda glagol koexistuje s objektnim zaiměnnikom porjadok rěči prěměnjaje se na [[Podmet–dopolnjenije–glagol|Podmet–Dopolnjenije–Glagol]]. Slovesny porjadok za pytanja «da/ne» jest [[Glagol–podmet–dopolnjenije|Glagol–Podmet–Dopolnjenije]] (''gw pharolath Brithenig'' «vy govorite Brithenig» v razlicy od ''parla'gw Frithenig?'' «govorite li vy Brithenig?»).&lt;ref&gt;Zapaziti čto okončanije drugoj osoby množiny ''-th'' bylo elidovano prěd zaiměnnikom ''gw''.&lt;/ref&gt;

== Leksika ==

Věčšina leksiky britheniga jest distinktivno romanska hotj jest zamaskirovana kako velsska. Tutoj spisok 30 rěči daje impressiju kako brithenig izgleda v sravnjenju s devětimi drugymi romanskimi jezykami, vklučno [[wenedyk]]om i velsskim. Okolo jednoj četvrty velsskih rěči jest podobno k brithenigskim (označena tim čto ne sut v zagradah) zaneže jih obščego [[Proto-indoevropejsky jezyk|Indoevropejskogo]] pohodjenija, ale někotore druge, kako ''ysgol'', byle sut pozajmčenija iz latiny v velssky.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ '''Brithenig sravnjeny s romanskimi i velsskim'''
! [[Anglijsky jezyk|Anglijsky]] !! '''Brithenig''' !! [[Latinsky jezyk|Latinsky]] !! [[Pikardsky jezyk|Pikardsky]] !! [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]] !! [[Galicijski jezyk|Galicijski]] !! [[Špansky jezyk|Špansky]] !! [[Katalansky jezyk|Katalansky]] !! [[Oksitansky jezyk|Oksitansky]] !! [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]] !! [[Italijansky jezyk|Italijansky]] !! [[Retoromanski jezyk|Retoromanski]] !! [[Friulsky jezyk|Friulsky]] !! [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]] !! [[Wenedyk]] !! [[Velssky jezyk|Velssky]]
|-
| '''ruka''' || '''breich''' || brachium || bro || braço || brazo || brazo || braç || braç || bras || braccio || bratsch || braç || braţ || brocz || braich
|-
| '''črny''' || '''nîr''' || nĭger, nĭgrum || noére || preto, negro || negro || negro || negre || negre || noir || nero || nair || neri || negru || niegry || (du)
|-
| '''grad, město''' || '''ciwdad''' || cīvĭtās, cīvĭtātem || ville || cidade || cidade || ciudad || ciutat || ciutat || cité || città || citad || citât || ''oraş'', [cetate] || czytać || (dinas)
|-
| '''smrt''' || '''morth''' || mŏrs, mŏrtem || mort || morte || morte || muerte || mort || mòrt || mort || morte || mort || muart || moarte || mroć || (marwolaeth)
|-
| '''pes''' || '''can''' || canis || quien || cão, ''cachorro'' || can || ''perro'', can || ''gos'', ca || ''gos'', can || chien || cane || chaun || cjan || câine || kań || (ci)
|-
| '''uho''' || '''origl''' || ''auris'', aurĭcŭla || orele || orelha || orella || oreja || orella || aurelha || oreille || orecchio || ureglia || orele || ureche || urzykła || (clust)
|-
| '''jajco''' || '''ew''' || ovum || œué || ovo || ovo || huevo || ou || uòu || œuf || uovo || ov || ûf || ou || ów || wy
|-
| '''oko''' || '''ogl''' || ŏcŭlus || oeul || olho || ollo || ojo || ull || uèlh || œil || occhio || egl || voli || ochi || okieł || (llygad)
|-
| '''otec''' || '''padr''' || pater, patrem || monpére || pai || pai || padre || pare || paire || père || padre || ''bab'' || pari || ''tată'' || poterz || (tad)
|-
| '''ogonj''' || '''ffog''' || ''ignis'', fŏcus || fu || fogo || ''lume'', fogo || fuego || foc || fuòc || feu || fuoco || fieu || fûc || foc || fok || (tân)
|-
| '''ryba''' || '''pisc''' || pĭscis || pichon || peixe || peixe || pez, pescado || peix || peis || poisson || pesce || pesch || pes || peşte || pieszcz || pysgodyn
|-
| '''stopa''' || '''pedd''' || pĕs, pĕdem || pied || pé || pé || pie || peu || pè || pied || piede || pe || pît || ''picior'', [piez] || piedź || (troed)
|-
| '''prijatelj''' || '''efig''' || amīcus || anmi || amigo || amigo || amigo || amic || amic || ami || amico || ami || amì || ''prieten'', amic || omik || (cyfaill)
|-
| '''zeleny''' || '''gwirdd''' || vĭrĭdis || vert || verde || verde || verde || verd || verd || vert || verde || verd || vert || verde || wierdzi || gwyrdd
|-
| '''konj''' || '''cafall''' || ''ĕquus'', cabăllus || gval || cavalo || cabalo || caballo || cavall || caval || cheval || cavallo || chaval || cjaval || cal || kawał || ceffyl
|-
| '''ja''' || '''eo''' || ĕgo || J'/euj || eu || eu || yo || jo || ieu || je || io || jau || jo || eu || jo || (mi)
|-
| '''ostrov''' || '''ysl''' || īnsŭla || ile || ilha || illa || isla || illa || iscla || île || isola || insla || isule || insulă || izła || (ynys)
|-
| '''jezyk''' || '''llinghedig, llingw''' || lĭngua || lingue || língua || lingua || lengua || llengua || lenga || langue || lingua || linguatg, lieunga || lenghe || limbă || lęgwa || (iaith)
|-
| '''žizn''' || '''gwid''' || vīta || vie || vida || vida || vida || vida || vida || vie || vita || vita || vite || ''viaţă'', [vită] || wita || (bywyd)
|-
| '''mlěko''' || '''llaeth''' || lac, lactis || lé || leite || leite || leche || llet || lach || lait || latte || latg || lat || lapte || łoc || llaeth
|-
| '''ime''' || '''nôn''' || nōmen || nom || nome || nome || nombre || nom || nom || nom || nome || num || non || nume || numię || (enw)
|-
| '''noč''' || '''noeth''' || nŏx, nŏctem || nuit || noite || noite || noche || nit || nuèch || nuit || notte || notg || gnot || noapte || noc || (nos)
|-
| '''stary''' || '''gwegl''' || ''vĕtus'', vĕtŭlus || viu || velho || vello || viejo || vell || vièlh || vieux || vecchio || vegl || vieli || vechi || wiekły || (hen)
|-
| '''škola''' || '''yscol''' || schŏla || école || escola || escola || escuela || escola || escòla || école || scuola || scola || scuele || şcoală || szkoła || ysgol
|-
| '''nebo''' || '''cel''' || caelum || ciu || céu || ceo || cielo || cel || cèl || ciel || cielo || tschiel || cîl || cer || czał || (awyr)
|-
| '''zvězda''' || '''ystuil''' || stēlla || étoéle || estrela || estrela || estrella || estel || estela || étoile || stella || staila || stele || stea || ścioła || (seren)
|-
| '''zub''' || '''dent''' || dēns, dĕntem || dint || dente || dente || diente || dent || dent || dent || dente || dent || dint || dinte || dzięć || dant
|-
| '''glas''' || '''gwg''' || vōx, vōcem || voé || voz || voz || voz || veu || votz || voix || voce || vusch || vôs || voce, [boace] || wucz || (llais)
|-
| '''voda''' || '''ag''' || aqua || ieu || água || auga || agua || aigua || aiga || eau || acqua || aua || aghe || apă || jekwa || (dŵr)
|-
| '''větr''' || '''gwent''' || vĕntus || vint || vento || vento || viento || vent || vent || vent || vento || vent || vint || vânt || więt || gwynt
|}

== Priklad ==

[[Otče naš|Molitva Gospodnja]]:

&lt;blockquote&gt;
''Nustr Padr, ke sia i llo gel:''&lt;br/&gt;
''sia senghid tew nôn:''&lt;br/&gt;
''gwein tew rheon:''&lt;br/&gt;
''sia ffaeth tew wolont,''&lt;br/&gt;
''syrs lla der sig i llo gel.''&lt;br/&gt;
''Dun nustr pan diwrnal a nu h-eidd;''&lt;br/&gt;
''e pharddun llo nustr phechad a nu,''&lt;br/&gt;
''si nu pharddunan llo nustr phechadur.''&lt;br/&gt;
''E ngheidd rhen di nu in ill temp di drial,''&lt;br/&gt;
''mai llifr nu di'll mal.''&lt;br/&gt;
''Per ill rheon, ill cofaeth e lla leir es ill tew,''&lt;br/&gt;
''per segl e segl. Amen.''
&lt;/blockquote&gt;

=== [[Věža Babelja]] (Bytje 11:1–9) ===

Starějši tekst v brithenigu:&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
''Agur ill mun inteir afew yn llinghedig e yn cant comyn. Sig ill pobl sumodefant di'll llewent, ys ligarent yn lluin in Senar e llâ si ysteblirent. Ys ddisirent a sew alltr, &quot;Gwath, gwan a ffager yn fric e gogher llo hinteirfent.&quot; Ys hýsafant llo fric in ill llog di'll pedr, e yn aerell per ill kelchin. Affos ys ddisirent, &quot;Gwath, gwan a eddiffigar yn giwdad per nu, cun yn tyr ke dang a llo chel, ke nu ffagen yn nôn per nu e sun ysparied rhen syrs feig lla der inteir.&quot; Mai ill Dôn gwenif a fas a widder lla giwdad e'll tyr ke'll pobl eddiffigafant. Ill Dôn dis, &quot;Ech, alltresig yn pobl ke barol ill llinghedig medissif, ys hyst ant cýnidiad a ffager. Agur sa sera negarad rhen a llo ke ys phrofarewnt a ffager. Gwath, gwan a fas a ystyrddir sew linghedig sig ys nhomprênerewnt rhen sew alltr.&quot; Sig ill Dôn llo hyspariaf di llâ syrs lla der inteir, e ys chalfarent a eddiffigar lla giwdad. A es perch sa affell Babel — perch llâ ill Dôn ystyrdd llinghedig ill mun inteir. Di llâ ill Dôn llo hyspariaf syrs ffeig lla der inteir.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''I vsa zemja iměla jedin jezyk i podobne slova. Ale kogda ljudi prěměstili se iz vozhoda, oni našli ravninu v kraju Šinar i onde osadili se. I oni govorili jedin k drugomu: «Hodite, izdělajmo cegliny i dobro je palimo!» I cegliny služili jim kako kamenje, a smola služila jim kako cement. I oni govorili: «Hodite, budujmo grad i věžu, ktora bude dosegati až do neba, i izdělajmo sobě ime, da byhmo ne razprostranili se po cěloj zemji». Togda Bog sšel v dol, da by uviděl grad i věžu, ktore děti ljudij budovali. I Bog govoril: «Vidite! Jedin narod i jedin jezyk za vsih, a vidi, čto oni načeli dělati. I nyně, ničto ne bude jim nemožno, čto by oni ne htěli sdělati. Vidite! Sojdimo i razměšajmo jim jezyk, da by oni ne razuměli se jedin drugogo». I Bog razprostranil jih po cěloj zemji, a oni prěstali budovati grad. Zato on nazyvaje se Babelj, zato že onde Bog razměšal jezyk cěloj zemje i odtud Bog razprostranil jih po cěloj zemji.''
&lt;/blockquote&gt;

=== Tekst o religiji ===

Tekst o religiji v brithenigu (po {{-|[[Karl Marx|{{-|Karlu Marksu}}]]|[[Karl Marx|Карлу Марксу]]}}):

&lt;blockquote&gt;
''Lla suffereint religiws es, a-dd yn temp e'll medissif, dith lla suffereint wer e a phrodestar contr lla suffereint wer. Lla religiwn es syspir lla griadyr ophres, lla ghewdad di'n mun disenhid, e enef ill ystad dienef. Sa's eib ill pobl.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''Religiozno stradanije jest odnovrěmenno i vyraženjem iztinnogo stradanija i protestom protivu iztinnogo stradanija. Religija jest vzdoh ugnětenogo suščestva, serdce bezserdečnogo světa i duša bezdušnogo gosudarstva. Ona jest opium naroda.''
&lt;/blockquote&gt;

== Gledite takože ==

* [[Wenedyk]]
* [[Ill Bethisad]]
* [[Romanske jezyky]]
* [[Umětny jezyk]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Bibliografija ==

* {{Cite journal | title = URUK: The construction of multilingualism in an electronic knowledge management tool | journal = Geolinguistics | volume = 25–26 | year = 1999 | page = 255 | issn = 0190-4671 | publisher = American Society of Geolinguistics}}
* ''Alternating: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 482.
* ''Geolinguistics'', no. 25-26, 1999, str. 255.
* ''Hobbies: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 45.
* ''International Encyclopedia of Linguistics'', William J. Frawley, Oxford University Press, 2003, str. 154.
* {{Cite journal | url = http://interkom.vecnost.cz/pdf/ik200803cl.pdf | last = Havliš | first = Jan | title = Výlet do Conlangey | journal = Interkom | date = March 2008 | volume = 243 | pages = 17–21}}
* {{Cite journal | url = http://journal.media-culture.org.au/0003/languages.php | last = Higley | first = Sarah L. | title = Audience, Uglossia, and CONLANG: Inventing Languages on the Internet | journal = M/C: A Journal of Media and Culture | volume = 3 | issue = 1 | year = 2000}}
* {{Cite book | last = Okrent | first = Arika | year = 2009 | title = In the Land of Invented Languages | publisher = Spiegel &amp; Grau | pages = 321}}
* {{Cite book | last = Parkvall | first = Mikael | year = 2008 | title = Limits of Language: Almost Everything You Didn't Know You Didn't Know about Language and Languages | publisher = Battlebridge Publications | pages = 91–93, 131}}
* {{Cite encyclopedia | encyclopedia = International Encyclopedia of Linguistics | editor-last = Frawley | editor-first = William J. | publisher = Oxford University Press | year = 2003 | page = 154}}
* {{Cite encyclopedia | year = 2010 | title = Artificial Languages: Recreation | encyclopedia = The Routledge Linguistics Encyclopedia | publisher = Routledge | location = New York | last = Malmkjær | first = Kirsten | edition = 3rd | page = 34 | isbn = 9780415424325}}

== Vněšnje linky ==

* [http://steen.free.fr/brithenig/homepage.html Vvědenije v Brithenig] {{Lang|en|en}}
* {{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | title = The Page of Brithenig | last = Smith | first = Andrew | date = 2007-12-23 | website = Andrew's Homepage | location = Dunedin | archive-url = https://web.archive.org/web/20090529072556/http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | archive-date = 2009-05-29 | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.bethisad.com/ | title = Ill Bethisad | website = bethisad.com | last = Brown | first = Padraic | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.geonames.de/wl-romance.html | title = Romance glossary | last = Fröhlich | first = Werner | website = geonames.de | access-date = 2015-09-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080605163536/http://www.geonames.de/wl-romance.html | archive-date = 2008-06-05}}
* [http://ib.frath.net/w/Brithenig Stranica v Ill Bethisad Wiki]

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Romanske jezyky]]

{{INTERWIKI|Q161281}}

{{Umětne jezyky}}

{{Prěvod|en|Brithenig}}</text>
      <sha1>63xu10zeaxbl3krnwhzvbgxbn94c1e6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brněnský drak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>741</id>
    <revision>
      <id>28801</id>
      <parentid>28742</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:23:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3388" sha1="h00td7261mxihzu8w67ojwlum7oe026" xml:space="preserve">{{Městna interesnost
| nazva = '''Brnensky drakon''' &lt;br/&gt;{{Jezyky|cs|Brněnský drak}}
| vyšina = 
| država = [[Fajl:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|20px|link=Čehija|Čehija]] [[Čehija]]
| fotografija = [[Fajl:Brněnský drak 2 (02).jpg|thumb|center|300px|'''Brnensky drakon''' vo vratah Starogo ratuša]]
| podnadpis = Dym, vozhodeči na vrhu vysypky
| grad = [[Fajl:Flag_of_Brno.svg|20px|link=Brno|Brno]] [[Brno]]
| koordinaty = {{-|{{Coord|49|11|35.2608|N|16|36|31.4202|E|type:landmark}}}}
}}


'''Brnensky drakon''' ({{Jezyky|cs|Brněnský drak}}) je nabity [[krokodil]], zavěšeny u stropa vo vratah [[Stará radnice (Brno)|Starogo ratuša]] v [[Brno|Brnu]].

== Pohodženje ==
Pohodženje Brnenskogo drakona ne jest věrogodno doloženo. Medžu obyvateljev Brna o njem uže stolětja obračaje se red legend. Podlě jednyh, byl krokodil do Brna dovezeny uže nabity, podlě inyh je žil prědtym v jamě u [[Svratka|rěky Svratky]].

Najčestěje se spekuluje, že krokodila daroval Brnu [[markgraf Matjaš]] v roku 1608. Soobčenje o tom bylo uloženo do kupoly ratušnoj věže v roku 1749. Drakon vsako musěl byti v Brnu uže prěd rokom 1608, zatože podlě danyh iz brnenskogo arhiva byl restavrovany a odčrvovany uže v letah 1578—1579. Sam Stary ratuš, v projezdu ktorogo je krokodil zavěšeny, vsako na vstupnyh biletah do věže ukazyvaje, že krokodil byl darom turečskyh poslov kralju [[Matjaš Habsburgsky|Matjašu &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;II&lt;/span&gt;]] v roku 1609.

Takože, se govori, že drakona sut privezli do Brna rycari iz [[Krestovy pohod|krestovyh pohodov]].

=== Trutnovska legenda ===

Suglasno inoj legendě, ljudi sut našli drakona v skalah pri budovanju grada [[Trutnov]]a. Drakona sut ulovili, ubili i nabitogo uložili na trutnovskoj krěposti. To se imělo odigrati uže okolo roka 1006. Trutnovci jego sut prědali v roku 1024 knezu na sobranju v Brnu i obdržali sut za to pravo imati pečat s obrazom drakona.&lt;ref&gt;{{Cite book
 | last = Stejskal 
 | first = Martin
 | title = Trutnovský drak in:Analogon 10
 | year = 1993
 | publisher = Lidové noviny
 | publication-place = Praha 
 | pages = 20
 | language = cs
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book
 | last = Stejskal 
 | first = Martin
 | title = Labyrintem míst klatých
 | year = 2011
 | publisher = Eminent
 | publication-place = Praha 
 | pages = 873
 | language = cs
}}&lt;/ref&gt;

== Nazvy inyh objektov ==
* Vlakovy ekspres Brno-[[Praga]]
* Antisemitičsky časopis, izdavany v Brnu prěd [[Vtora světova vojna|Vtoroju světovoju vojnoju]]
* Motociklova gonka na [[Masarikov okrug|Masarikovom okrugu]]
* Turnir v boulingu
* Sportovna komanda amerikanskogo futbola {{-|[[Brno Alligators]]}}
* Sportovny bejsbolovy klub {{-|[[Draci Brno]]}}
* Turnir v plavanju za priz ''Brněnskogo draka''
* Vid mesnogo jedanja (ne ide o ''Brněnskom brabcu'')
* Publičny turnir staviteljev plastikovyh modelov v Brnu
* Vid piva iz [[Pivovar Starobrno|pivovara Starobrno]]
* Komandny běg s orientovanjem po brněnskyh krčmah
* Jedlivy suvenirny bonbon v obliku krokodila
* Prězvišče u tipa tramvaja ([https://cs.wiktionary.org/wiki/%C5%A1alina šaliny]) {{-|[[EVO2]]}} v Brnu.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnešnje linky ==
{{Prěvod|cs|Brněnský drak}}

[[Kategorija:Kultura]]
[[Kategorija:Drakoni]]
[[Kategorija:Slavne životiny]]
[[Kategorija:Brno]]

{{INTERWIKI|Q11343687}}</text>
      <sha1>h00td7261mxihzu8w67ojwlum7oe026</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Davni Slovjani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>782</id>
    <revision>
      <id>28839</id>
      <parentid>5149</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:30:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="584" sha1="c61v6tmyxcffm1ggb9uy62uk2i1pwpr" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2023-05}}
[[Fajl:Бой скифов со славянами.jpg|thumb|350px|''Boj [[Skiti|Skitov]] so [[Slovjani|Slovjanami]]'' — [[Viktor Vasnetsov]] (1881.).]]

'''Davni slovjani''' byli raznorodna grupa plemennyh spoločenstv, živučih v Srědnjej i Vozhodnoj [[Evropa|Evropě]] vo vrěmeni Velikoj Migracije i v Rannym Srědnjevěčju (priblizno od 5-ogo do 10-ogo stolětja), ktore založili fundamenty dlja slovjanskyh narodov posrědstvom slovjanskyh držav Vysokogo Srědnjevěčja.

[[Kategorija:Slovjani]]
[[Kategorija:Historija]]

{{INTERWIKI|Q2378782}}</text>
      <sha1>c61v6tmyxcffm1ggb9uy62uk2i1pwpr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Demon sědeči</title>
    <ns>0</ns>
    <id>787</id>
    <revision>
      <id>28840</id>
      <parentid>5199</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:30:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3554" sha1="hhi6q2qfi4rthrkdgwo41bcvcvz8guz" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:300px; text-align:left; float:right; margin:0 0 1em 1em; border:0; background:#f9f9f9;&quot;
|+ style=&quot;font-weight:bold; font-size:110%; text-align:center; border-bottom:0;&quot; |Demon sědeči
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; border:0;&quot; |[[Fajl:Vrubel_Demon.jpg|frameless|400x400px]]
|-
! style=&quot;border:0; width:35%;&quot; |Artist
| style=&quot;border:0;&quot; |Mihail Vrubělj
|-
! style=&quot;border:0;&quot; |Rok
| style=&quot;border:0;&quot; |1890
|-
! style=&quot;border:0;&quot; |Sposob
| style=&quot;border:0;&quot; |Olej na platnu
|-
! style=&quot;border:0;&quot; |Nahodi se v
| style=&quot;border:0;&quot; |Tretjakovskoj galeriji v Moskvě
|-
! style=&quot;border:0;&quot; |Razměr
| style=&quot;border:0;&quot; |{{-|114 cm × 211 cm}}
|}
'''«Demon sědeči»''' (1890) — je maljevanok russkogo maljara [[Mihail Vrubělj|Mihaila Vrubělja]]. Eksponuje se v [[Državna Tretjakovska galerija|Državnoj Tretjakovskoj galeriji]] v Moskvě.

== Opisanje ==
Tema maljevanka jest inspirovana poemoju [[Mihail Lermontov|Mihaila Lermontova]] «Demon»:

Vrubělj pisal o svojej tvorběː ''Demon — duh ne natoliko zlobny, koliko stradjuči i skrbny, pri tom duh vlastny, vely.''&lt;ref&gt;''Рыжов К. В. 100 великих россиян. [https://web.archive.org/web/20210615080616/https://books.google.ru/books?id=4QbVns905aAC&amp;pg=PT83&amp;lpg=PT83&amp;dq=%D0%94%D0%B5%D0%BC%D0%BE%D0%BD+%E2%80%94+%D0%B4%D1%83%D1%85+%D0%BD%D0%B5+%D1%81%D1%82%D0%BE%D0%BB%D1%8C%D0%BA%D0%BE+%D0%B7%D0%BB%D0%BE%D0%B1%D0%BD%D1%8B%D0%B9%2C+%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BB%D1%8C%D0%BA%D0%BE+%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D0%B4%D0%B0%D1%8E%D1%89%D0%B8%D0%B9+%D0%B8+%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%80%D0%B1%D0%BD%D1%8B%D0%B9%2C+%D0%BF%D1%80%D0%B8+%D0%B2%D1%81%D0%B5%D0%BC+%D1%8D%D1%82%D0%BE%D0%BC+%D0%B4%D1%83%D1%85+%D0%B2%D0%BB%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%BD%D1%8B%D0%B9%2C+%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%B0%D0%B2%D1%8B%D0%B9..&amp;source=bl&amp;ots=NvPo0HmjPd&amp;sig=KRCA-EGV_c0eNCXhGBK36uoxOXA&amp;hl=ru&amp;sa=X&amp;ei=N0qIU8ehIabS4QS_h4GIBQ&amp;ved=0CDAQ6AEwBA Архивная копия] от 15 июня 2021 на [[:ru:Wayback_Machine|Wayback Machine]]—М.:Вече, 2000''&lt;/ref&gt;

Demon jest obraz zaměšanogo duha, vnutrnoj borby, sumněnij. Tragično skovavši ruky, Demon sědi so smutnymi, gledajučimi v dalj ogromnymi očami, v okruženju divnyh cvětov. Fonom maljevanka jest gorna městnost v črvenom zahodu solnca. Maljevanok jest izdělany v individualnom stilu Vrubělja s efektom kristaličnyh bokov, čto dělaje jego maljevanky veče podobnymi na vitraži ili pano. Lice svojego Demona Vrubelj obdaril ženskymi črtami.

Kratka čest iz poemy na [[Русскы језык|russkom jezyku]]ː&lt;poem&gt;
''Печальный Демон, дух изгнанья,''
''Летал над грешною землей,''
''И лучших дней воспоминанья''
''Пред ним теснилися толпой…''
''И над вершинами Кавказа''
''Изгнанник рая пролетал:''
''Под ним Казбек, как грань алмаза,''
''Снегами вечными сиял''
&lt;/poem&gt;Prěvod na [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskyː]]&lt;poem&gt;
''Smutny Demon, duh izgnanja,''
''Lětal nad grěšnoju zemjeju, ''
''I lěpših dnjev vozpominanja ''
''Prěd njim těsnili se tolpoju... ''
''I nad vršinami Kavkaza ''
''Izgnanec raja prolětal: ''
''Pod njim Kazběk, kak bok almaza, ''
''Sněgami věčnymi blěskal''
&lt;/poem&gt;

== Spis literatury ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|ru|Демон сидящий}}

[[Kategorija:Živopis]]
{{INTERWIKI|Q4157667}}</text>
      <sha1>hhi6q2qfi4rthrkdgwo41bcvcvz8guz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Džok (pes)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>828</id>
    <revision>
      <id>28789</id>
      <parentid>5398</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:49:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16967" sha1="i66p70mzd20ne5vc1vjm3j8e44sungc" xml:space="preserve">[[Fajl:Statue of DZOK the Dog.JPG | thumb | right | 300px | Pametnik psu Džoku v Krakovu]]
'''Džok''' ({{Jezyky|pl|Dżok}}) byl [[Poljska|poljsky]] [[pes]], jedin iz prikladov legendarnoj psjej věrnosti, ktorogo smutna i razčuljajuča historija nyně naleži do sučasnyh legend grada [[Krakov]]a. Istnujut različne varianty odnosno dat, toka sobytij i inyh podrobnostij. Od 2001 g. v Krakovu nahodi se pametnik psa Džoka, prva statuja psa v Poljskě i, suglasno někojim, tretja na světu.&lt;ref name=&quot;Noizz&quot;&gt;{{Cite web | url = https://noizz.pl/zwierzeta/najslynniejszy-pies-w-polsce-ma-swoj-pomnik-kryje-sie-za-tym-tragiczna-historia/6nffs35 | title = Dżoka pokochała cała Polska. O jego śmierci do dziś krąży legenda | first = Arkadiusz | last = Płachta | website = Noizz.pl  | date = 2023-05-26 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;

== Žitje Džoka ==
Džok byl měšanec, pravdopodobno hibrid volkodava s visečimi ušami, črnoju srstju s sivymi elementami i smutnym izrazom obličja.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot;&gt;{{Cite news | url = https://kuriergalicyjski.com/pies-d-ok-symbol-wierno-ci/ | title = Pies Dżok – symbol wierności | first = Andrzej | last = Pietruszka | newspaper = Kurier Galicyjski | issue = nr. 8 (204) | date = 2014-04-29 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Ničto ne je izvěstno o prvyh lětah žitja psa, nikto daže ne znaje jegovo pravdivo ime. Iměl vlastnika, staršego gospodina, o ktorom takože ničto ne je izvěstno; suglasno někojim jegovo ime bylo Nikodem&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KZD&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.krakow.z-dzieckiem.pl/2021/03/29/krakowskie-legendy-o-psie-dzoku/ | title = Krakowskie legendy – o psie Dżoku | work = Krakowskie brzdące | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;, suglasno drugym Valdemar&lt;ref name=&quot;CP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://cudnapolska.pl/pomnik-psa-dzoka/ | title = Pomnik Psa Dżoka – Symbol nie tylko psiej wierności | first = Adam | last = Chowaniec | website = CudnaPolska.pl | access-date = 2026-02-06 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, ale v istinnosti nikomu ne udalo se dobyti věrodostojne dane o jegovoj osobě. 

Jednogo dnja v oktobru 1990 goda{{FN|a)}}, tutoj starši gospodin prohodil se po Krakovu so svojim psom. Poblizu kružnogo križišča {{Lang|pl|Rondo Grunwaldzkie}}, ktoro naleži do najrušnějših měst v centru Krakova, on naglo omlěl i upadl. Skoro go okružili prohodeči ljudi. Pes proboval mu lizati po obličju, ale ljudi go udrživali i odpudili.&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt; Prijehalo avto brzoj pomoči i lěkar na městu stvrdil srdečny napad, po čem stary muž byl vneseny v avto. Po puti do boljnice{{FN|b)}} on umrl, ostavjajuči psa.

[[Fajl:Rondo Grunwaldzkie Kraków.jpg | thumb | left | 380px | {{Lang|pl|Rondo Grunwaldzkie}}, križišče v Krakovu, kde Džok provodil god svojego žitja]]
Na početku pes byl popolno dezorientovany, ne znajuči, čto stalo se s jegovym panom. Najprvo poproboval poběgati za avtom brzoj pomoči, ale srazuměvši, že go ne dogone, vrnul se do města, kde poslědnji raz uviděl svojego pana.&lt;ref name=&quot;NG&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.national-geographic.pl/historia/pies-dzok-jest-symbolem-wiernosci-poruszajaca-historia-czworonoga-zostala-upamietniona-pomnikiem/ | title = Pies Dżok jest symbolem wierności. Poruszająca historia czworonoga została upamiętniona pomnikiem | first = Artur | last = Białek | date = 2024-12-30 | website = National Geographic | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Otupěly, on hodil okolo togo města srěd proježdžajučih avt, tramvajev i avtobusov. Črěz mnoge časiny nikto ne interesoval se bědnym psom, ktory ne znal, čto sdělati. On znal jedino, že jegov pan vsegda vračaje se tamo, takto on rěšil ostati i čekati na njego.

V tečen‌ju slědujučih dnjev, sedmic i měsecev pes postojanno ostal na travniku v samoj srědině Ronda Grunwaldzkogo, ne oddaljajuči se nikamo. On ne povodil se agresivno i ne razstrajal ruh, ale nikogda ne pozvaljal sebe shvatiti.&lt;ref name=&quot;EP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://e-polish.eu/sklep/blog/zaduszkowa-historia-o-psie-dzoku-i-wielkiej-przyjazni/ | title = Zaduszkowa historia o psie Dżoku i wielkiej przyjaźni | first = Iwona | last = Huber | date = 2019-11-07 | website = e-polish.eu | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Očevidno služby probovali go zabrati do uběžišča, ale vsekratno on uběgal i potom vračal se. Daže kogda nastupila zima, ktora byla neobyčno hladna a mrazna – često samo jegove světeče oči byli vidime črěz padajuči sněg – on nikogda ne odhodil, pomimo hlada i glada.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Toliko nočju, kogda bylo menje ruha, začinal iskati ostatky jedy v smetnikah na pobližnjih postojkah.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt; S časom žitelji Krakova načeli greznomu, sohnučemu psu prinositi jedu, mlěko i teple pokryvy, a někto daže mu postavil budku. On neohotno prijmal jedu i vodu, ale někakym sposobom trěba mu bylo prěžiti. 

Vse bolje pes stal postojanny element krajevida ulice, a krakovske, vsepoljske i daže čudžozemne medija načeli se interesovati njim. V časopisu {{Lang|pl|Przekrój}} javili se članky o «čekajučem psu» i [[Poljska Telewizija|{{-|TVP}} 3 Krakov]] prědala o njim reportaž v televiziji.&lt;ref name=&quot;TVP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=dp0ROlyR4wo | title = Pies Dżok z Krakowa (jedin denj iz žitja psa Džoka) | author = TVP3 Kraków | website = YouTube | year = 1991}}&lt;/ref&gt; Ljudi prijehali iz vsih čestij grada, da by go posětili, a daže turisti. Togda mnogi ljudi htěli go adoptovati. Daže byli aukcije, v poslědstvom ktoryh Džok mogl by iměti vilu s velikym sadom, jednakože uporny pes ne dal sebe uběditi.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;

=== Nova naděja ===
Skoro god poslě smrti vlastnika Džoka, situacija izměnila se. Starša žena imenovana Maria Müller{{FN|c)}} byla učiteljka na pensiji, ktora žila v tomže samom susědstvu. Ona ne byla bogata, ale dělila se s Džokom tym, čto iměla: vsakodnevno několikokratno prinosila Džoku jedu i vodu. Ona iměla nevelikogo peska s imenem Kajtek, ktory sprijatelil se s Džokom. Jednogo dnja v juniju pes rěšil, že bude se jej dověriti i ostražno, kolěbajuči se, slědil za njeju do doma. Črěz hvilju on odčajano boril se za svoju svobodu, ale nakonec vrnul se i ostal. To byl početok novogo, spokojnogo žitja za Džoka v novom domu. Gospodynja Müller nadala psu ime «Džok».{{FN|d)}} Ona vsakodnevno prohodila se trikratno so svojimi psami vozdolž [[Visla|Visly]] i po gradu: Kajtek vsegda byl na povodkě, ale Džok nikogda ne pozvaljal sobě založiti ošejnik, ibo prěmnogo cěnil svobodu.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;

=== Smrt ===
Na žalost, poslě šesti ili sedmi lět gospodynja Müller umrla v aprilju 1998 g.&lt;ref name=&quot;CP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Jejna kvartira směsta byla izprazdnjena, a oba psi byli prěneseni do uběžišča Krakovskogo Družstva za opeku nad životinami.&lt;ref name=&quot;PS&quot;&gt;{{Cite web | url = https://psilos.org/pies-dzok/ | title = Pies Dżok | work = Fundacja Psi Los | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Za Kajtka brzo udalo se najdti novy dom, ale Džok ne dopustil k sobě myslj slědujučego vlastnika, ačekoli ohotnyh bylo mnogo. Zaměsto togo on nočju izryl jamu pod ogradžen‌jem uběžišča i izběgl, po čem blukal se po susědstvu {{Lang|pl|Borek Fałęcki}}. Žitelji grada načeli go iskati i několiko dnjev pozdněje, v prvy denj [[Velikdenj|Velikoj noči]], našli psa Džoka mrtvogo na želězničnyh kolějah, prějehanogo vlakom. Někoji tvrdet, že Džok ne uměl izdrživati slědujuče razlučen‌je i naměrno skočil pod vlak, sovršajuči samoubijstvo.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KNM&quot;&gt;{{Cite web | url = https://krakow.naszemiasto.pl/dzok-pies-wierny-az-do-smierci-wideo-zdjecia/ar/c8-3184713 | title = Dżok, pies wierny aż do śmierci [wideo, zdjęcia] | date = 2011-08-08 | website = Naszemiasto.pl | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;

Džok je pogrebeny na terenu Uběžišča za žitoviny v Krakovu pri ulici Rybnoj 3, kde imaje simboličnu grobnicu.&lt;ref name=&quot;HMZ&quot;&gt;{{Cite web | url = https://historiamniejznanaizapomniana.wordpress.com/2020/12/08/dzok-pies-ktory-czekal-rok-na-swojego-pana/ | title = Dżok – pies, który czekał rok na swojego pana | date = 2020-12-08 | website = Historia mniej znana i zapomniana  | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;


{{FNBox|'''Primětky:'''
{{FNZ|a)|Izvory različajut se odnosno měseca i goda: strěčajemo 1990&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;, lěto 1990&lt;ref name=&quot;EP&quot; /&gt;, oktobr 1990&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;, lěto 1991&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Noizz&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CH&quot;&gt;{{Cite web | url = https://ciekawostkihistoryczne.pl/2023/07/27/najslynniejsze-psy-w-historii/ | title = Najsłynniejsze psy w historii | first = Anna | last = Baron-Jaworska | date = 2023-07-27 | website = Ciekawostkihistoryczne.pl | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;, jesenj 1991&lt;ref name=&quot;KNM&quot; /&gt; i oktobr 1991&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt;}}
{{FNZ|b)|Suglasno gazetě ''{{-|Kurier Galicyjski}}'' on umrl ne v karetkě, ale v boljnici.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;}}
{{FNZ|c)|Někoje publikacije pogrěšno podavajut ime «Maria Miller» zaměsto «Müller».&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KZD&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KNM&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CH&quot; /&gt; Od 1992 g. ona byla vdova po radio-žurnalistu {{Lang|pl|Władysław Müller}} (1910–1992).&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;}}
{{FNZ|d)|Na osnově gazety ''{{-|Kurier Galicyjski}}''&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;. {{Lang|pl|Dziennik Polski}} tvrdi, že pes dobyl ime «Džok» vslěd konkursa v časopisu {{Lang|pl|Przekrój}}.&lt;ref name=&quot;DP&quot;&gt;{{Cite news | url = https://dziennikpolski24.pl/najwierniejszy-z-wiernych/ar/2390794 | title = Najwierniejszy z wiernych | newspaper = Dziennik Polski | date = 2001-05-28 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;}}
}}

== Pametnik ==
Ješče za žitja Džoka zarodil se pomysl postavjen‌ja mu pomnika, za ktory sam Džok iměl pozovati.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Prvopočetno gradska uprava ne odnosila se blagoprijatno k iniciativě s obzirom na sumněn‌ja odnosno naznačenoj lokalizacije i vlastnosti terena, a takože iz finansnyh pričin. Jednakože nakonec iniciatoram, srěd ktoryh nahodili se izvěstni ljudi, različne organizacije i mnogi žitelji Krakova, udalo se uběditi gradsky sovět.&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Noizz&quot; /&gt; V subotu 26 maja 2001 pametnik byl oficialno odkryty němečskym ovčarom, sukoju imenovanoju Kety, v prisutstvu različnyh znanyh osob, medžu drugymi gradonačelnika Krakova i jegovogo psa. Takože izstupila muzična grupa «Male Slovjanky».&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt; 

Pametnik nahodi se pri Vislanskyh bulvarah pod [[Vavelj]]em ({{Jezyky|pl|Wawel}}), nedaleko slavnoj statuje legendarnogo [[Vaveljsky drakon|vaveljskogo drakona]] i několiko sot metrov od kružnogo križovišča, kde Džok skoro črěz god čekal na svojego vlastnika. On izobražaje Džoka v naturalnyh razměrah, okruženogo velikymi ohranjajučimi člověčjimi dlanjami, protegajučego jednu lapu do pogledatelja. Oči sut podčrknute: smutne, ale jednočasno polne naděje, že go člověk nikogda ne opusti. Simbolizuje teplo i prijateljstvo medžu člověkom i psom.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Pametnik je odlity v bronzu i stoji na granitnom podnožju, na ktorom nahodi se tablica s napisom na poljskom i anglijskom jezykah:

&lt;blockquote&gt;{{-|'''Pies Dżok.'''&lt;br /&gt;
Najwierniejszy z wiernych, symbol psiej wierności. Przez rok /1990–1991/ oczekiwał na rondzie Grunwaldzkim na swojego pana, który w tym miejscu zmarł.}}

'''Pes Džok.'''&lt;br /&gt;
Najvěrnějši iz věrnyh, simbol psjej věrnosti. Črěz god /1990–1991/ čekal na kružnom križišču Grunwaldskom na svojego pana, ktory v tom městu umrl.&lt;/blockquote&gt;

Pametnik iztvoril bezplatno slavny krakovsky skulptor prof. Bronislav Hromy ({{Jezyky|pl|Bronisław Chromy}}, 1925–2017), ktory takože byl tvorec statuje vaveljskogo drakona.&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://krakow.naszemiasto.pl/w-krakowie-stanie-pomnik-psa-dzoka/ar/c1-5235309 | title = W Krakowie stanie pomnik psa Dżoka | website = Naszemiasto.pl | date = 2000-11-23 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt;

Krakovsko uběžišče za životiny poněkogda organizuje pri pametniku Džoka akcije za adoptovan‌je psov i sbiran‌je krmy.&lt;ref name=&quot;CP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;RK&quot; /&gt; Kromě togo, on je popularna atrakcija kako u turistov, taki i u žiteljev Krakova, osoblivo dětij. Tym ne menje, pametnik ne je bezsporna. V 2013 g. započete byli prigotovjen‌ja za postavjen‌je pametnika poljskoj podzemnoj armiji ({{Lang|pl|Armia krajowa}}) podčas [[Druga světova vojna|Drugoj světovoj vojny]], v svezi s čim trěba bylo by prěměstiti pametnik Džoka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/pomnik-psa-dzoka-stanie-w-innym-miejscu/ar/3277722 | title = Pomnik psa Dżoka stanie w innym miejscu | first = Anna | last = Agaciak | website = Dziennik Polski | date = 2013-10-02 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Tuta akcija razzlobila ne samo ljubiteljev životin, ale takože samogo artista i ljudij po cěloj Poljskě.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://krakow.naszemiasto.pl/artykul/krakow-przesuna-psa-dzoka-by-zrobic-miejsce-dla-pomnika-ak,2013910,art,t,id,tm.html | title = 'Kraków: przesuną psa Dżoka, by zrobić miejsce dla pomnika AK' | first =  Magda | last = Hejda | website = Naszemiasto.pl | date = 2013-09-29 | language = pl | access-date = 2025-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;RK&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.radiokrakow.pl/aktualnosci/krakow/krakow-internauci-bronia-pomnika-psa-dzoka/ | title = Kraków: internauci bronią pomnika psa Dżoka | website = Radio Kraków | date = 2013-12-09 | language = pl}}&lt;/ref&gt; Plany projekta, iniciativa veteranskoj organizacije s podporom pravičarsko-nacionalitističnoj partije [[Pravo i Spravědlivost|{{-|PiS}}]] v gradskom sovětu, takože iměli političny aspekt i dovedli do dolgotrajnogo razdora.&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://wyborcza.pl/7,75398,20408381,ak-przesunie-dzoka.html | title = AK przesunie Dżoka? | first1 = Aleksandr | last1 = Gurgul | first2 = Bartłomiej | last2 = Kuraś | newspaper = Gazeta Wyborcza | date = 2016-07-16 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Nakonec projekt byl odloženy na neoprěděljeny čas, takto pametnik Džoka i nyně ješče nahodi se na svojem prvopočetnom městu.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/krakow-na-razie-nie-bedzie-sadzenia-zywego-pomnika-ak-radny-przesuwa-akcje-a-prezydent-liczy-ze-z-niej-zrezygnuje/ar/13385342 | title = Kraków. Na razie nie będzie sadzenia Żywego Pomnika AK. Radny przesuwa akcję, a prezydent liczy, że z niej zrezygnuje | first = Piotr | last = Subik | newspaper = Dziennik Polski | date = 2018-08-02 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;

Od 2018 v Krakovu takože je lavka, posvečena Džoku.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://krakow.travel/artykul/496/kody-miasta-dla-najmlodszych-czytelnikow | title = Kody Miasta dla najmłodszych czytelników! | website = Kraków Travel | date = 2018-09-03 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt;

== Knigy ==
Kromě pametnika i lavky, na osnově historije Džoka takože napisano bylo několiko dětskyh knig. V 2007 g. v malom nakladu byla izdana kniga {{Lang|pl|Dżok – najnowsza legenda Krakowa}}, sostavjena iz razkazov i rysovanok učenikov klas 3–6 Osnovnoj školy nr. 117, stvorjenyh pod rukovodstvom dvoh učiteljev, {{-|Małgorzata Kwinta}} i {{-|Jarosław Czechowicz}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/pisanie-z-dzokiem-w-tle/ar/1373412 | title = Pisanie z Dżokiem w tle | website = Dziennik Polski | date = 2007-06-16 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt; V tomže samom godu Barbara Gawryluk publikovala dětsku knigu {{Lang|pl|Dżok. Legenda o psiej wierności}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Barbara | last = Gawryluk | title = Dżok - legenda o psiej wierności | others = Ilustracije: Iwona Cała | publisher = Literatura | location = Łódź | year = 2007 | isbn = 9788360638880 | language = pl}} 44 str.&lt;/ref&gt; Poetičnu versiju historije Džoka napisal v 2012 g. Karol Kozłowski.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Karol | last = Kozłowski | title = Pies Dżok. Najwierniejszy z wiernych | publisher = Smyk | year = 2012 | isbn = 9788361711162 | language = pl}} 23 str.&lt;/ref&gt;

== Gledite takože ==
* [[Argos (pes)]]
* [[Vojtek (medvěd)]]

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=dp0ROlyR4wo | title = Pies Dżok z Krakowa (jedin denj iz žitja psa Džoka) | author = TVP3 Kraków | website = YouTube | year = 1991}}
* {{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pi9IAL4CNAs | title = Dżok - krótka historia o psiej wierności | website = YouTube | language = pl}}

[[Kategorija:Pes]]
[[Kategorija:Slavne životiny]]
{{INTERWIKI|Q2480782}}</text>
      <sha1>i66p70mzd20ne5vc1vjm3j8e44sungc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28795</id>
      <parentid>28789</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:13:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16965" sha1="gz96lpy8sef5phjp9cov7licosqtk5c" xml:space="preserve">[[Fajl:Statue of DZOK the Dog.JPG | thumb | right | 300px | Pametnik psu Džoku v Krakovu]]
'''Džok''' ({{Jezyky|pl|Dżok}}) byl [[Poljska|poljsky]] [[pes]], jedin iz prikladov legendarnoj psjej věrnosti, ktorogo smutna i razčuljajuča historija nyně naleži do sučasnyh legend grada [[Krakov]]a. Istnujut različne varianty odnosno dat, toka sobytij i inyh podrobnostij. Od 2001 g. v Krakovu nahodi se pametnik psa Džoka, prva statuja psa v Poljskě i, suglasno někojim, tretja na světu.&lt;ref name=&quot;Noizz&quot;&gt;{{Cite web | url = https://noizz.pl/zwierzeta/najslynniejszy-pies-w-polsce-ma-swoj-pomnik-kryje-sie-za-tym-tragiczna-historia/6nffs35 | title = Dżoka pokochała cała Polska. O jego śmierci do dziś krąży legenda | first = Arkadiusz | last = Płachta | website = Noizz.pl  | date = 2023-05-26 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;

== Žitje Džoka ==
Džok byl měšanec, pravdopodobno hibrid volkodava s visečimi ušami, črnoju srstju s sivymi elementami i smutnym izrazom obličja.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot;&gt;{{Cite news | url = https://kuriergalicyjski.com/pies-d-ok-symbol-wierno-ci/ | title = Pies Dżok – symbol wierności | first = Andrzej | last = Pietruszka | newspaper = Kurier Galicyjski | issue = nr. 8 (204) | date = 2014-04-29 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Ničto ne je izvěstno o prvyh lětah žitja psa, nikto daže ne znaje jegovo pravdivo ime. Iměl vlastnika, staršego gospodina, o ktorom takože ničto ne je izvěstno; suglasno někojim jegovo ime bylo Nikodem&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KZD&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.krakow.z-dzieckiem.pl/2021/03/29/krakowskie-legendy-o-psie-dzoku/ | title = Krakowskie legendy – o psie Dżoku | work = Krakowskie brzdące | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;, suglasno drugym Valdemar&lt;ref name=&quot;CP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://cudnapolska.pl/pomnik-psa-dzoka/ | title = Pomnik Psa Dżoka – Symbol nie tylko psiej wierności | first = Adam | last = Chowaniec | website = CudnaPolska.pl | access-date = 2026-02-06 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, ale v istinnosti nikomu ne udalo se dobyti věrodostojne dane o jegovoj osobě. 

Jednogo dnja v oktobru 1990 goda{{FN|a)}}, tutoj starši gospodin prohodil se po Krakovu so svojim psom. Poblizu kružnogo križišča {{Lang|pl|Rondo Grunwaldzkie}}, ktoro naleži do najrušnějših měst v centru Krakova, on naglo omlěl i upadl. Skoro go okružili prohodeči ljudi. Pes proboval mu lizati po obličju, ale ljudi go udrživali i odpudili.&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt; Prijehalo avto brzoj pomoči i lěkar na městu stvrdil srdečny napad, po čem stary muž byl vneseny v avto. Po puti do boljnice{{FN|b)}} on umrl, ostavjajuči psa.

[[Fajl:Rondo Grunwaldzkie Kraków.jpg | thumb | left | 380px | {{Lang|pl|Rondo Grunwaldzkie}}, križišče v Krakovu, kde Džok provodil god svojego žitja]]
Na početku pes byl popolno dezorientovany, ne znajuči, čto stalo se s jegovym panom. Najprvo poproboval poběgati za avtom brzoj pomoči, ale srazuměvši, že go ne dogone, vrnul se do města, kde poslědnji raz uviděl svojego pana.&lt;ref name=&quot;NG&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.national-geographic.pl/historia/pies-dzok-jest-symbolem-wiernosci-poruszajaca-historia-czworonoga-zostala-upamietniona-pomnikiem/ | title = Pies Dżok jest symbolem wierności. Poruszająca historia czworonoga została upamiętniona pomnikiem | first = Artur | last = Białek | date = 2024-12-30 | website = National Geographic | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Otupěly, on hodil okolo togo města srěd proježdžajučih avt, tramvajev i avtobusov. Črěz mnoge časiny nikto ne interesoval se bědnym psom, ktory ne znal, čto sdělati. On znal jedino, že jegov pan vsegda vračaje se tamo, takto on rěšil ostati i čekati na njego.

V tečen‌ju slědujučih dnjev, sedmic i měsecev pes postojanno ostal na travniku v samoj srědině Ronda Grunwaldzkogo, ne oddaljajuči se nikamo. On ne povodil se agresivno i ne razstrajal ruh, ale nikogda ne pozvaljal sebe shvatiti.&lt;ref name=&quot;EP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://e-polish.eu/sklep/blog/zaduszkowa-historia-o-psie-dzoku-i-wielkiej-przyjazni/ | title = Zaduszkowa historia o psie Dżoku i wielkiej przyjaźni | first = Iwona | last = Huber | date = 2019-11-07 | website = e-polish.eu | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Očevidno služby probovali go zabrati do uběžišča, ale vsekratno on uběgal i potom vračal se. Daže kogda nastupila zima, ktora byla neobyčno hladna a mrazna – često samo jegove světeče oči byli vidime črěz padajuči sněg – on nikogda ne odhodil, pomimo hlada i glada.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Toliko nočju, kogda bylo menje ruha, začinal iskati ostatky jedy v smetnikah na pobližnjih postojkah.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt; S časom žitelji Krakova načeli greznomu, sohnučemu psu prinositi jedu, mlěko i teple pokryvy, a někto daže mu postavil budku. On neohotno prijmal jedu i vodu, ale někakym sposobom trěba mu bylo prěžiti. 

Vse bolje pes stal postojanny element krajevida ulice, a krakovske, vsepoljske i daže čudžozemne medija načeli se interesovati njim. V časopisu {{Lang|pl|Przekrój}} javili se članky o «čekajučem psu» i [[Poljska Telewizija|{{-|TVP}} 3 Krakov]] prědala o njim reportaž v televiziji.&lt;ref name=&quot;TVP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=dp0ROlyR4wo | title = Pies Dżok z Krakowa (jedin denj iz žitja psa Džoka) | author = TVP3 Kraków | website = YouTube | year = 1991}}&lt;/ref&gt; Ljudi prijehali iz vsih čestij grada, da by go posětili, a daže turisti. Togda mnogi ljudi htěli go adoptovati. Daže byli aukcije, v poslědstvom ktoryh Džok mogl by iměti vilu s velikym sadom, jednakože uporny pes ne dal sebe uběditi.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;

=== Nova naděja ===
Skoro god poslě smrti vlastnika Džoka, situacija izměnila se. Starša žena imenovana Maria Müller{{FN|c)}} byla učiteljka na pensiji, ktora žila v tomže samom susědstvu. Ona ne byla bogata, ale dělila se s Džokom tym, čto iměla: vsakodnevno několikokratno prinosila Džoku jedu i vodu. Ona iměla nevelikogo peska s imenem Kajtek, ktory sprijatelil se s Džokom. Jednogo dnja v juniju pes rěšil, že bude se jej dověriti i ostražno, kolěbajuči se, slědil za njeju do doma. Črěz hvilju on odčajano boril se za svoju svobodu, ale nakonec vrnul se i ostal. To byl početok novogo, spokojnogo žitja za Džoka v novom domu. Gospodynja Müller nadala psu ime «Džok».{{FN|d)}} Ona vsakodnevno prohodila se trikratno so svojimi psami vozdolž [[Visla|Visly]] i po gradu: Kajtek vsegda byl na povodkě, ale Džok nikogda ne pozvaljal sobě založiti ošejnik, ibo prěmnogo cěnil svobodu.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;

=== Smrt ===
Na žalost, poslě šesti ili sedmi lět gospodynja Müller umrla v aprilju 1998 g.&lt;ref name=&quot;CP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Jejna kvartira směsta byla izprazdnjena, a oba psi byli prěneseni do uběžišča Krakovskogo Družstva za opeku nad životinami.&lt;ref name=&quot;PS&quot;&gt;{{Cite web | url = https://psilos.org/pies-dzok/ | title = Pies Dżok | work = Fundacja Psi Los | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Za Kajtka brzo udalo se najdti novy dom, ale Džok ne dopustil k sobě myslj slědujučego vlastnika, ačekoli ohotnyh bylo mnogo. Zaměsto togo on nočju izryl jamu pod ogradžen‌jem uběžišča i izběgl, po čem blukal se po susědstvu {{Lang|pl|Borek Fałęcki}}. Žitelji grada načeli go iskati i několiko dnjev pozdněje, v prvy denj [[Velikdenj|Velikoj noči]], našli psa Džoka mrtvogo na želězničnyh kolějah, prějehanogo vlakom. Někoji tvrdet, že Džok ne uměl izdrživati slědujuče razlučen‌je i naměrno skočil pod vlak, sovršajuči samoubijstvo.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KNM&quot;&gt;{{Cite web | url = https://krakow.naszemiasto.pl/dzok-pies-wierny-az-do-smierci-wideo-zdjecia/ar/c8-3184713 | title = Dżok, pies wierny aż do śmierci [wideo, zdjęcia] | date = 2011-08-08 | website = Naszemiasto.pl | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;

Džok je pogrebeny na terenu Uběžišča za žitoviny v Krakovu pri ulici Rybnoj 3, kde imaje simboličnu grobnicu.&lt;ref name=&quot;HMZ&quot;&gt;{{Cite web | url = https://historiamniejznanaizapomniana.wordpress.com/2020/12/08/dzok-pies-ktory-czekal-rok-na-swojego-pana/ | title = Dżok – pies, który czekał rok na swojego pana | date = 2020-12-08 | website = Historia mniej znana i zapomniana  | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;


{{FNBox|'''Primětky:'''
{{FNZ|a)|Izvory različajut se odnosno měseca i goda: strěčajemo 1990&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;, lěto 1990&lt;ref name=&quot;EP&quot; /&gt;, oktobr 1990&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;, lěto 1991&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Noizz&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CH&quot;&gt;{{Cite web | url = https://ciekawostkihistoryczne.pl/2023/07/27/najslynniejsze-psy-w-historii/ | title = Najsłynniejsze psy w historii | first = Anna | last = Baron-Jaworska | date = 2023-07-27 | website = Ciekawostkihistoryczne.pl | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;, jesenj 1991&lt;ref name=&quot;KNM&quot; /&gt; i oktobr 1991&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt;}}
{{FNZ|b)|Suglasno gazetě ''{{-|Kurier Galicyjski}}'' on umrl ne v karetkě, ale v boljnici.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;}}
{{FNZ|c)|Někoje publikacije pogrěšno podavajut ime «Maria Miller» zaměsto «Müller».&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KZD&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KNM&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CH&quot; /&gt; Od 1992 g. ona byla vdova po radio-žurnalistu {{Lang|pl|Władysław Müller}} (1910–1992).&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;}}
{{FNZ|d)|Na osnově gazety ''{{-|Kurier Galicyjski}}''&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;. {{Lang|pl|Dziennik Polski}} tvrdi, že pes dobyl ime «Džok» vslěd konkursa v časopisu {{Lang|pl|Przekrój}}.&lt;ref name=&quot;DP&quot;&gt;{{Cite news | url = https://dziennikpolski24.pl/najwierniejszy-z-wiernych/ar/2390794 | title = Najwierniejszy z wiernych | newspaper = Dziennik Polski | date = 2001-05-28 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;}}
}}

== Pametnik ==
Ješče za žitja Džoka zarodil se pomysl postavjen‌ja mu pomnika, za ktory sam Džok iměl pozovati.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Prvopočetno gradska uprava ne odnosila se blagoprijatno k iniciativě s obzirom na sumněn‌ja odnosno naznačenoj lokalizacije i vlastnosti terena, a takože iz finansnyh pričin. Jednakože nakonec iniciatoram, srěd ktoryh nahodili se izvěstni ljudi, različne organizacije i mnogi žitelji Krakova, udalo se uběditi gradsky sovět.&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Noizz&quot; /&gt; V subotu 26 maja 2001 pametnik byl oficialno odkryty němečskym ovčarom, sukoju imenovanoju Kety, v prisutstvu različnyh znanyh osob, medžu drugymi gradonačelnika Krakova i jegovogo psa. Takože izstupila muzična grupa «Male Slovjanky».&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt; 

Pametnik nahodi se pri Vislanskyh bulvarah pod [[Vavelj]]em ({{Jezyky|pl|Wawel}}), nedaleko slavnoj statuje legendarnogo [[Vaveljsky drakon|vaveljskogo drakona]] i několiko sot metrov od kružnogo križovišča, kde Džok skoro črěz god čekal na svojego vlastnika. On izobražaje Džoka v naturalnyh razměrah, okruženogo velikymi ohranjajučimi člověčjimi dlanjami, protegajučego jednu lapu do pogledatelja. Oči sut podčrknute: smutne, ale jednočasno polne naděje, že go člověk nikogda ne opusti. Simbolizuje teplo i prijateljstvo medžu člověkom i psom.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Pametnik je odlity v bronzu i stoji na granitnom podnožju, na ktorom nahodi se tablica s napisom na poljskom i anglijskom jezykah:

&lt;blockquote&gt;{{-|'''Pies Dżok.'''&lt;br /&gt;Najwierniejszy z wiernych, symbol psiej wierności. Przez rok /1990–1991/ oczekiwał na rondzie Grunwaldzkim na swojego pana, który w tym miejscu zmarł.}}

'''Pes Džok.'''&lt;br /&gt;Najvěrnějši iz věrnyh, simbol psjej věrnosti. Črěz god /1990–1991/ čekal na kružnom križišču Grunwaldskom na svojego pana, ktory v tom městu umrl.&lt;/blockquote&gt;

Pametnik iztvoril bezplatno slavny krakovsky skulptor prof. Bronislav Hromy ({{Jezyky|pl|Bronisław Chromy}}, 1925–2017), ktory takože byl tvorec statuje vaveljskogo drakona.&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://krakow.naszemiasto.pl/w-krakowie-stanie-pomnik-psa-dzoka/ar/c1-5235309 | title = W Krakowie stanie pomnik psa Dżoka | website = Naszemiasto.pl | date = 2000-11-23 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt;

Krakovsko uběžišče za životiny poněkogda organizuje pri pametniku Džoka akcije za adoptovan‌je psov i sbiran‌je krmy.&lt;ref name=&quot;CP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;RK&quot; /&gt; Kromě togo, on je popularna atrakcija kako u turistov, taki i u žiteljev Krakova, osoblivo dětij. Tym ne menje, pametnik ne je bezsporna. V 2013 g. započete byli prigotovjen‌ja za postavjen‌je pametnika poljskoj podzemnoj armiji ({{Lang|pl|Armia krajowa}}) podčas [[Druga světova vojna|Drugoj světovoj vojny]], v svezi s čim trěba bylo by prěměstiti pametnik Džoka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/pomnik-psa-dzoka-stanie-w-innym-miejscu/ar/3277722 | title = Pomnik psa Dżoka stanie w innym miejscu | first = Anna | last = Agaciak | website = Dziennik Polski | date = 2013-10-02 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Tuta akcija razzlobila ne samo ljubiteljev životin, ale takože samogo artista i ljudij po cěloj Poljskě.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://krakow.naszemiasto.pl/artykul/krakow-przesuna-psa-dzoka-by-zrobic-miejsce-dla-pomnika-ak,2013910,art,t,id,tm.html | title = 'Kraków: przesuną psa Dżoka, by zrobić miejsce dla pomnika AK' | first =  Magda | last = Hejda | website = Naszemiasto.pl | date = 2013-09-29 | language = pl | access-date = 2025-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;RK&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.radiokrakow.pl/aktualnosci/krakow/krakow-internauci-bronia-pomnika-psa-dzoka/ | title = Kraków: internauci bronią pomnika psa Dżoka | website = Radio Kraków | date = 2013-12-09 | language = pl}}&lt;/ref&gt; Plany projekta, iniciativa veteranskoj organizacije s podporom pravičarsko-nacionalitističnoj partije [[Pravo i Spravědlivost|{{-|PiS}}]] v gradskom sovětu, takože iměli političny aspekt i dovedli do dolgotrajnogo razdora.&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://wyborcza.pl/7,75398,20408381,ak-przesunie-dzoka.html | title = AK przesunie Dżoka? | first1 = Aleksandr | last1 = Gurgul | first2 = Bartłomiej | last2 = Kuraś | newspaper = Gazeta Wyborcza | date = 2016-07-16 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Nakonec projekt byl odloženy na neoprěděljeny čas, takto pametnik Džoka i nyně ješče nahodi se na svojem prvopočetnom městu.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/krakow-na-razie-nie-bedzie-sadzenia-zywego-pomnika-ak-radny-przesuwa-akcje-a-prezydent-liczy-ze-z-niej-zrezygnuje/ar/13385342 | title = Kraków. Na razie nie będzie sadzenia Żywego Pomnika AK. Radny przesuwa akcję, a prezydent liczy, że z niej zrezygnuje | first = Piotr | last = Subik | newspaper = Dziennik Polski | date = 2018-08-02 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;

Od 2018 v Krakovu takože je lavka, posvečena Džoku.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://krakow.travel/artykul/496/kody-miasta-dla-najmlodszych-czytelnikow | title = Kody Miasta dla najmłodszych czytelników! | website = Kraków Travel | date = 2018-09-03 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt;

== Knigy ==
Kromě pametnika i lavky, na osnově historije Džoka takože napisano bylo několiko dětskyh knig. V 2007 g. v malom nakladu byla izdana kniga {{Lang|pl|Dżok – najnowsza legenda Krakowa}}, sostavjena iz razkazov i rysovanok učenikov klas 3–6 Osnovnoj školy nr. 117, stvorjenyh pod rukovodstvom dvoh učiteljev, {{-|Małgorzata Kwinta}} i {{-|Jarosław Czechowicz}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/pisanie-z-dzokiem-w-tle/ar/1373412 | title = Pisanie z Dżokiem w tle | website = Dziennik Polski | date = 2007-06-16 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt; V tomže samom godu Barbara Gawryluk publikovala dětsku knigu {{Lang|pl|Dżok. Legenda o psiej wierności}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Barbara | last = Gawryluk | title = Dżok - legenda o psiej wierności | others = Ilustracije: Iwona Cała | publisher = Literatura | location = Łódź | year = 2007 | isbn = 9788360638880 | language = pl}} 44 str.&lt;/ref&gt; Poetičnu versiju historije Džoka napisal v 2012 g. Karol Kozłowski.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Karol | last = Kozłowski | title = Pies Dżok. Najwierniejszy z wiernych | publisher = Smyk | year = 2012 | isbn = 9788361711162 | language = pl}} 23 str.&lt;/ref&gt;

== Gledite takože ==
* [[Argos (pes)]]
* [[Vojtek (medvěd)]]

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=dp0ROlyR4wo | title = Pies Dżok z Krakowa (jedin denj iz žitja psa Džoka) | author = TVP3 Kraków | website = YouTube | year = 1991}}
* {{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pi9IAL4CNAs | title = Dżok - krótka historia o psiej wierności | website = YouTube | language = pl}}

[[Kategorija:Pes]]
[[Kategorija:Slavne životiny]]
{{INTERWIKI|Q2480782}}</text>
      <sha1>gz96lpy8sef5phjp9cov7licosqtk5c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28796</id>
      <parentid>28795</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:14:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Pametnik */</comment>
      <origin>28796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16969" sha1="bheo6wfr683ahuog053pc07qsnvng88" xml:space="preserve">[[Fajl:Statue of DZOK the Dog.JPG | thumb | right | 300px | Pametnik psu Džoku v Krakovu]]
'''Džok''' ({{Jezyky|pl|Dżok}}) byl [[Poljska|poljsky]] [[pes]], jedin iz prikladov legendarnoj psjej věrnosti, ktorogo smutna i razčuljajuča historija nyně naleži do sučasnyh legend grada [[Krakov]]a. Istnujut različne varianty odnosno dat, toka sobytij i inyh podrobnostij. Od 2001 g. v Krakovu nahodi se pametnik psa Džoka, prva statuja psa v Poljskě i, suglasno někojim, tretja na světu.&lt;ref name=&quot;Noizz&quot;&gt;{{Cite web | url = https://noizz.pl/zwierzeta/najslynniejszy-pies-w-polsce-ma-swoj-pomnik-kryje-sie-za-tym-tragiczna-historia/6nffs35 | title = Dżoka pokochała cała Polska. O jego śmierci do dziś krąży legenda | first = Arkadiusz | last = Płachta | website = Noizz.pl  | date = 2023-05-26 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;

== Žitje Džoka ==
Džok byl měšanec, pravdopodobno hibrid volkodava s visečimi ušami, črnoju srstju s sivymi elementami i smutnym izrazom obličja.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot;&gt;{{Cite news | url = https://kuriergalicyjski.com/pies-d-ok-symbol-wierno-ci/ | title = Pies Dżok – symbol wierności | first = Andrzej | last = Pietruszka | newspaper = Kurier Galicyjski | issue = nr. 8 (204) | date = 2014-04-29 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Ničto ne je izvěstno o prvyh lětah žitja psa, nikto daže ne znaje jegovo pravdivo ime. Iměl vlastnika, staršego gospodina, o ktorom takože ničto ne je izvěstno; suglasno někojim jegovo ime bylo Nikodem&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KZD&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.krakow.z-dzieckiem.pl/2021/03/29/krakowskie-legendy-o-psie-dzoku/ | title = Krakowskie legendy – o psie Dżoku | work = Krakowskie brzdące | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;, suglasno drugym Valdemar&lt;ref name=&quot;CP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://cudnapolska.pl/pomnik-psa-dzoka/ | title = Pomnik Psa Dżoka – Symbol nie tylko psiej wierności | first = Adam | last = Chowaniec | website = CudnaPolska.pl | access-date = 2026-02-06 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, ale v istinnosti nikomu ne udalo se dobyti věrodostojne dane o jegovoj osobě. 

Jednogo dnja v oktobru 1990 goda{{FN|a)}}, tutoj starši gospodin prohodil se po Krakovu so svojim psom. Poblizu kružnogo križišča {{Lang|pl|Rondo Grunwaldzkie}}, ktoro naleži do najrušnějših měst v centru Krakova, on naglo omlěl i upadl. Skoro go okružili prohodeči ljudi. Pes proboval mu lizati po obličju, ale ljudi go udrživali i odpudili.&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt; Prijehalo avto brzoj pomoči i lěkar na městu stvrdil srdečny napad, po čem stary muž byl vneseny v avto. Po puti do boljnice{{FN|b)}} on umrl, ostavjajuči psa.

[[Fajl:Rondo Grunwaldzkie Kraków.jpg | thumb | left | 380px | {{Lang|pl|Rondo Grunwaldzkie}}, križišče v Krakovu, kde Džok provodil god svojego žitja]]
Na početku pes byl popolno dezorientovany, ne znajuči, čto stalo se s jegovym panom. Najprvo poproboval poběgati za avtom brzoj pomoči, ale srazuměvši, že go ne dogone, vrnul se do města, kde poslědnji raz uviděl svojego pana.&lt;ref name=&quot;NG&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.national-geographic.pl/historia/pies-dzok-jest-symbolem-wiernosci-poruszajaca-historia-czworonoga-zostala-upamietniona-pomnikiem/ | title = Pies Dżok jest symbolem wierności. Poruszająca historia czworonoga została upamiętniona pomnikiem | first = Artur | last = Białek | date = 2024-12-30 | website = National Geographic | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Otupěly, on hodil okolo togo města srěd proježdžajučih avt, tramvajev i avtobusov. Črěz mnoge časiny nikto ne interesoval se bědnym psom, ktory ne znal, čto sdělati. On znal jedino, že jegov pan vsegda vračaje se tamo, takto on rěšil ostati i čekati na njego.

V tečen‌ju slědujučih dnjev, sedmic i měsecev pes postojanno ostal na travniku v samoj srědině Ronda Grunwaldzkogo, ne oddaljajuči se nikamo. On ne povodil se agresivno i ne razstrajal ruh, ale nikogda ne pozvaljal sebe shvatiti.&lt;ref name=&quot;EP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://e-polish.eu/sklep/blog/zaduszkowa-historia-o-psie-dzoku-i-wielkiej-przyjazni/ | title = Zaduszkowa historia o psie Dżoku i wielkiej przyjaźni | first = Iwona | last = Huber | date = 2019-11-07 | website = e-polish.eu | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Očevidno služby probovali go zabrati do uběžišča, ale vsekratno on uběgal i potom vračal se. Daže kogda nastupila zima, ktora byla neobyčno hladna a mrazna – često samo jegove světeče oči byli vidime črěz padajuči sněg – on nikogda ne odhodil, pomimo hlada i glada.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Toliko nočju, kogda bylo menje ruha, začinal iskati ostatky jedy v smetnikah na pobližnjih postojkah.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt; S časom žitelji Krakova načeli greznomu, sohnučemu psu prinositi jedu, mlěko i teple pokryvy, a někto daže mu postavil budku. On neohotno prijmal jedu i vodu, ale někakym sposobom trěba mu bylo prěžiti. 

Vse bolje pes stal postojanny element krajevida ulice, a krakovske, vsepoljske i daže čudžozemne medija načeli se interesovati njim. V časopisu {{Lang|pl|Przekrój}} javili se članky o «čekajučem psu» i [[Poljska Telewizija|{{-|TVP}} 3 Krakov]] prědala o njim reportaž v televiziji.&lt;ref name=&quot;TVP&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=dp0ROlyR4wo | title = Pies Dżok z Krakowa (jedin denj iz žitja psa Džoka) | author = TVP3 Kraków | website = YouTube | year = 1991}}&lt;/ref&gt; Ljudi prijehali iz vsih čestij grada, da by go posětili, a daže turisti. Togda mnogi ljudi htěli go adoptovati. Daže byli aukcije, v poslědstvom ktoryh Džok mogl by iměti vilu s velikym sadom, jednakože uporny pes ne dal sebe uběditi.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;

=== Nova naděja ===
Skoro god poslě smrti vlastnika Džoka, situacija izměnila se. Starša žena imenovana Maria Müller{{FN|c)}} byla učiteljka na pensiji, ktora žila v tomže samom susědstvu. Ona ne byla bogata, ale dělila se s Džokom tym, čto iměla: vsakodnevno několikokratno prinosila Džoku jedu i vodu. Ona iměla nevelikogo peska s imenem Kajtek, ktory sprijatelil se s Džokom. Jednogo dnja v juniju pes rěšil, že bude se jej dověriti i ostražno, kolěbajuči se, slědil za njeju do doma. Črěz hvilju on odčajano boril se za svoju svobodu, ale nakonec vrnul se i ostal. To byl početok novogo, spokojnogo žitja za Džoka v novom domu. Gospodynja Müller nadala psu ime «Džok».{{FN|d)}} Ona vsakodnevno prohodila se trikratno so svojimi psami vozdolž [[Visla|Visly]] i po gradu: Kajtek vsegda byl na povodkě, ale Džok nikogda ne pozvaljal sobě založiti ošejnik, ibo prěmnogo cěnil svobodu.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;

=== Smrt ===
Na žalost, poslě šesti ili sedmi lět gospodynja Müller umrla v aprilju 1998 g.&lt;ref name=&quot;CP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Jejna kvartira směsta byla izprazdnjena, a oba psi byli prěneseni do uběžišča Krakovskogo Družstva za opeku nad životinami.&lt;ref name=&quot;PS&quot;&gt;{{Cite web | url = https://psilos.org/pies-dzok/ | title = Pies Dżok | work = Fundacja Psi Los | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Za Kajtka brzo udalo se najdti novy dom, ale Džok ne dopustil k sobě myslj slědujučego vlastnika, ačekoli ohotnyh bylo mnogo. Zaměsto togo on nočju izryl jamu pod ogradžen‌jem uběžišča i izběgl, po čem blukal se po susědstvu {{Lang|pl|Borek Fałęcki}}. Žitelji grada načeli go iskati i několiko dnjev pozdněje, v prvy denj [[Velikdenj|Velikoj noči]], našli psa Džoka mrtvogo na želězničnyh kolějah, prějehanogo vlakom. Někoji tvrdet, že Džok ne uměl izdrživati slědujuče razlučen‌je i naměrno skočil pod vlak, sovršajuči samoubijstvo.&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KNM&quot;&gt;{{Cite web | url = https://krakow.naszemiasto.pl/dzok-pies-wierny-az-do-smierci-wideo-zdjecia/ar/c8-3184713 | title = Dżok, pies wierny aż do śmierci [wideo, zdjęcia] | date = 2011-08-08 | website = Naszemiasto.pl | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;

Džok je pogrebeny na terenu Uběžišča za žitoviny v Krakovu pri ulici Rybnoj 3, kde imaje simboličnu grobnicu.&lt;ref name=&quot;HMZ&quot;&gt;{{Cite web | url = https://historiamniejznanaizapomniana.wordpress.com/2020/12/08/dzok-pies-ktory-czekal-rok-na-swojego-pana/ | title = Dżok – pies, który czekał rok na swojego pana | date = 2020-12-08 | website = Historia mniej znana i zapomniana  | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;


{{FNBox|'''Primětky:'''
{{FNZ|a)|Izvory različajut se odnosno měseca i goda: strěčajemo 1990&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;, lěto 1990&lt;ref name=&quot;EP&quot; /&gt;, oktobr 1990&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;, lěto 1991&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Noizz&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CH&quot;&gt;{{Cite web | url = https://ciekawostkihistoryczne.pl/2023/07/27/najslynniejsze-psy-w-historii/ | title = Najsłynniejsze psy w historii | first = Anna | last = Baron-Jaworska | date = 2023-07-27 | website = Ciekawostkihistoryczne.pl | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;, jesenj 1991&lt;ref name=&quot;KNM&quot; /&gt; i oktobr 1991&lt;ref name=&quot;NG&quot; /&gt;}}
{{FNZ|b)|Suglasno gazetě ''{{-|Kurier Galicyjski}}'' on umrl ne v karetkě, ale v boljnici.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;}}
{{FNZ|c)|Někoje publikacije pogrěšno podavajut ime «Maria Miller» zaměsto «Müller».&lt;ref name=&quot;PS&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KZD&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;KNM&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;CH&quot; /&gt; Od 1992 g. ona byla vdova po radio-žurnalistu {{Lang|pl|Władysław Müller}} (1910–1992).&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;}}
{{FNZ|d)|Na osnově gazety ''{{-|Kurier Galicyjski}}''&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt;. {{Lang|pl|Dziennik Polski}} tvrdi, že pes dobyl ime «Džok» vslěd konkursa v časopisu {{Lang|pl|Przekrój}}.&lt;ref name=&quot;DP&quot;&gt;{{Cite news | url = https://dziennikpolski24.pl/najwierniejszy-z-wiernych/ar/2390794 | title = Najwierniejszy z wiernych | newspaper = Dziennik Polski | date = 2001-05-28 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;}}
}}

== Pametnik ==
Ješče za žitja Džoka zarodil se pomysl postavjen‌ja mu pomnika, za ktory sam Džok iměl pozovati.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Prvopočetno gradska uprava ne odnosila se blagoprijatno k iniciativě s obzirom na sumněn‌ja odnosno naznačenoj lokalizacije i vlastnosti terena, a takože iz finansnyh pričin. Jednakože nakonec iniciatoram, srěd ktoryh nahodili se izvěstni ljudi, različne organizacije i mnogi žitelji Krakova, udalo se uběditi gradsky sovět.&lt;ref name=&quot;HMZ&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Noizz&quot; /&gt; V subotu 26 maja 2001 pametnik byl oficialno odkryty němečskym ovčarom, sukoju imenovanoju Kety, v prisutstvu različnyh znanyh osob, medžu drugymi gradonačelnika Krakova i jegovogo psa. Takože izstupila muzična grupa «Male Slovjanky».&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt; 

Pametnik nahodi se pri Vislanskyh bulvarah pod [[Vavelj]]em ({{Jezyky|pl|Wawel}}), nedaleko slavnoj statuje legendarnogo [[Vaveljsky drakon|vaveljskogo drakona]] i několiko sot metrov od kružnogo križovišča, kde Džok skoro črěz god čekal na svojego vlastnika. On izobražaje Džoka v naturalnyh razměrah, okruženogo velikymi ohranjajučimi člověčjimi dlanjami, protegajučego jednu lapu do pogledatelja. Oči sut podčrknute: smutne, ale jednočasno polne naděje, že go člověk nikogda ne opusti. Simbolizuje teplo i prijateljstvo medžu člověkom i psom.&lt;ref name=&quot;KG&quot; /&gt; Pametnik je odlity v bronzu i stoji na granitnom podnožju, na ktorom nahodi se tablica s napisom na poljskom i anglijskom jezykah:

&lt;blockquote&gt;{{-|'''Pies Dżok.'''&lt;br /&gt;Najwierniejszy z wiernych, symbol psiej wierności. Przez rok /1990–1991/ oczekiwał na rondzie Grunwaldzkim na swojego pana, który w tym miejscu zmarł.}}&lt;br /&gt;'''Pes Džok.'''&lt;br /&gt;Najvěrnějši iz věrnyh, simbol psjej věrnosti. Črěz god /1990–1991/ čekal na kružnom križišču Grunwaldskom na svojego pana, ktory v tom městu umrl.&lt;/blockquote&gt;

Pametnik iztvoril bezplatno slavny krakovsky skulptor prof. Bronislav Hromy ({{Jezyky|pl|Bronisław Chromy}}, 1925–2017), ktory takože byl tvorec statuje vaveljskogo drakona.&lt;ref name=&quot;DP&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://krakow.naszemiasto.pl/w-krakowie-stanie-pomnik-psa-dzoka/ar/c1-5235309 | title = W Krakowie stanie pomnik psa Dżoka | website = Naszemiasto.pl | date = 2000-11-23 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt;

Krakovsko uběžišče za životiny poněkogda organizuje pri pametniku Džoka akcije za adoptovan‌je psov i sbiran‌je krmy.&lt;ref name=&quot;CP&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;RK&quot; /&gt; Kromě togo, on je popularna atrakcija kako u turistov, taki i u žiteljev Krakova, osoblivo dětij. Tym ne menje, pametnik ne je bezsporna. V 2013 g. započete byli prigotovjen‌ja za postavjen‌je pametnika poljskoj podzemnoj armiji ({{Lang|pl|Armia krajowa}}) podčas [[Druga světova vojna|Drugoj světovoj vojny]], v svezi s čim trěba bylo by prěměstiti pametnik Džoka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/pomnik-psa-dzoka-stanie-w-innym-miejscu/ar/3277722 | title = Pomnik psa Dżoka stanie w innym miejscu | first = Anna | last = Agaciak | website = Dziennik Polski | date = 2013-10-02 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Tuta akcija razzlobila ne samo ljubiteljev životin, ale takože samogo artista i ljudij po cěloj Poljskě.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://krakow.naszemiasto.pl/artykul/krakow-przesuna-psa-dzoka-by-zrobic-miejsce-dla-pomnika-ak,2013910,art,t,id,tm.html | title = 'Kraków: przesuną psa Dżoka, by zrobić miejsce dla pomnika AK' | first =  Magda | last = Hejda | website = Naszemiasto.pl | date = 2013-09-29 | language = pl | access-date = 2025-02-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;RK&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.radiokrakow.pl/aktualnosci/krakow/krakow-internauci-bronia-pomnika-psa-dzoka/ | title = Kraków: internauci bronią pomnika psa Dżoka | website = Radio Kraków | date = 2013-12-09 | language = pl}}&lt;/ref&gt; Plany projekta, iniciativa veteranskoj organizacije s podporom pravičarsko-nacionalitističnoj partije [[Pravo i Spravědlivost|{{-|PiS}}]] v gradskom sovětu, takože iměli političny aspekt i dovedli do dolgotrajnogo razdora.&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://wyborcza.pl/7,75398,20408381,ak-przesunie-dzoka.html | title = AK przesunie Dżoka? | first1 = Aleksandr | last1 = Gurgul | first2 = Bartłomiej | last2 = Kuraś | newspaper = Gazeta Wyborcza | date = 2016-07-16 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt; Nakonec projekt byl odloženy na neoprěděljeny čas, takto pametnik Džoka i nyně ješče nahodi se na svojem prvopočetnom městu.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/krakow-na-razie-nie-bedzie-sadzenia-zywego-pomnika-ak-radny-przesuwa-akcje-a-prezydent-liczy-ze-z-niej-zrezygnuje/ar/13385342 | title = Kraków. Na razie nie będzie sadzenia Żywego Pomnika AK. Radny przesuwa akcję, a prezydent liczy, że z niej zrezygnuje | first = Piotr | last = Subik | newspaper = Dziennik Polski | date = 2018-08-02 | language = pl | access-date = 2026-02-06}}&lt;/ref&gt;

Od 2018 v Krakovu takože je lavka, posvečena Džoku.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://krakow.travel/artykul/496/kody-miasta-dla-najmlodszych-czytelnikow | title = Kody Miasta dla najmłodszych czytelników! | website = Kraków Travel | date = 2018-09-03 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt;

== Knigy ==
Kromě pametnika i lavky, na osnově historije Džoka takože napisano bylo několiko dětskyh knig. V 2007 g. v malom nakladu byla izdana kniga {{Lang|pl|Dżok – najnowsza legenda Krakowa}}, sostavjena iz razkazov i rysovanok učenikov klas 3–6 Osnovnoj školy nr. 117, stvorjenyh pod rukovodstvom dvoh učiteljev, {{-|Małgorzata Kwinta}} i {{-|Jarosław Czechowicz}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dziennikpolski24.pl/pisanie-z-dzokiem-w-tle/ar/1373412 | title = Pisanie z Dżokiem w tle | website = Dziennik Polski | date = 2007-06-16 | language = pl | access-date = 2026-02-07}}&lt;/ref&gt; V tomže samom godu Barbara Gawryluk publikovala dětsku knigu {{Lang|pl|Dżok. Legenda o psiej wierności}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Barbara | last = Gawryluk | title = Dżok - legenda o psiej wierności | others = Ilustracije: Iwona Cała | publisher = Literatura | location = Łódź | year = 2007 | isbn = 9788360638880 | language = pl}} 44 str.&lt;/ref&gt; Poetičnu versiju historije Džoka napisal v 2012 g. Karol Kozłowski.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Karol | last = Kozłowski | title = Pies Dżok. Najwierniejszy z wiernych | publisher = Smyk | year = 2012 | isbn = 9788361711162 | language = pl}} 23 str.&lt;/ref&gt;

== Gledite takože ==
* [[Argos (pes)]]
* [[Vojtek (medvěd)]]

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=dp0ROlyR4wo | title = Pies Dżok z Krakowa (jedin denj iz žitja psa Džoka) | author = TVP3 Kraków | website = YouTube | year = 1991}}
* {{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pi9IAL4CNAs | title = Dżok - krótka historia o psiej wierności | website = YouTube | language = pl}}

[[Kategorija:Pes]]
[[Kategorija:Slavne životiny]]
{{INTERWIKI|Q2480782}}</text>
      <sha1>bheo6wfr683ahuog053pc07qsnvng88</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Filipiny</title>
    <ns>0</ns>
    <id>880</id>
    <revision>
      <id>28841</id>
      <parentid>5863</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:31:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14910" sha1="mfbos5z0mop641mx1x8i8fsfrbk58ht" xml:space="preserve">
{{Začetok|data=June 2025}}
{{Kartka država
| conventional_long_name                = Republika Filipiny
| common_name                = Filipiny
| native_name                = {{Center|{{Jezyky|ph|Republika ng Pilipinas}}}}
| image_flag                = Flag of the Philippines.svg
| image_coat                = Coat of arms of the Philippines.svg
| other_symbol                = &lt;div style=&quot;padding:0.3em;&quot;&gt;[[Fajl:Seal of the Philippines.svg|80px|Great Seal of the Philippines]]&lt;/div&gt;{{Jezyky|ph|[[Great Seal of the Philippines#Great Seal|Dakilang Sagisag ng Pilipinas]]|nolink=on}}&lt;br /&gt;{{Small|Great Seal of the Philippines}}
| other_symbol_type                = [[Great Seal of the Philippines|Great Seal]]
| national_motto                = &lt;br /&gt;&quot;{{Lang|ph|Maka-Diyos, Maka-Tao, Makakalikasan at Makabansa}}&quot;&lt;ref name=ra8491&gt;{{Cite web|title=Republic act no. 8491 |url=http://www.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |publisher=Republic of the Philippines |accessdate=March 8, 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140308050740/http://www.gov.ph/1998/02/12/republic-act-no-8491/ |archivedate=March 8, 2014 }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{Small|&quot;For God, People, Nature, and Country&quot;}}
| national_anthem                = ''{{Lang|ph|[[Lupang Hinirang]]}}''&lt;br /&gt;{{Small|''Izbrana Krajina''}}&lt;br /&gt;[[Fajl:Lupang Hinirang instrumental.ogg|center]]
| image_map                = PHL orthographic.svg
| image_map2                =
| capital                = [[Manila]]&lt;br /&gt;{{Small|{{Coord|14|35|N|120|58|E|type:city}}}}
| largest_city                = [[Kvezon Siti]]&lt;br /&gt;{{Small|{{Coord|14|38|N|121|02|E|display=inline}}}} &lt;!--Although [[Davao City]] has the largest land area, the article on [[largest city]] says we should refer to the most populous city, which, {{As of|2006|lc=y}}, is [[Quezon City]]. See the discussion page for more information. Changing this information without citation would be reverted.--&gt;
| official_languages                = [[Filipinsky jezyk|filipino]] • [[Anglijsky jezyk|anglijsky]]
| recognized_regional_languages                = {{Collapsible list
|title = [[Languages of the Philippines|19 languages]]
|[[Aklanon language|Aklanon]]
|[[Bikol languages|Bikol]]
|[[Cebuano language|Cebuano]]
|[[Chavacano]]
|[[Hiligaynon language|Hiligaynon]]
|[[Ibanag language|Ibanag]]
|[[Ilocano language|Ilocano]]
|[[Ivatan language|Ivatan]]
|[[Kapampangan language|Kapampangan]]
|[[Kinaray-a language|Kinaray-a]]
|[[Maguindanao language|Maguindanao]]
|[[Maranao language|Maranao]]
|[[Pangasinan language|Pangasinan]]
|[[Sambal language|Sambal]]
|[[Surigaonon language|Surigaonon]]
|[[Tagalog language|Tagalog]]
|[[Taūsug language|Taūsug]]
|[[Waray language|Waray]]
|[[Yakan language|Yakan]]}}
| languages_type                = [[National language]]
| languages                = [[Filipinsky jezyk|filipino]]
| languages2_type                = Other recognized languages
| languages2                = {{Small|'''Official and national [[sign language]]'''}}{{Ref|b|b}}&lt;br&gt;[[Filipino Sign Language]]&lt;br&gt;{{Small|'''[[Auxiliary languages]]'''}}{{Ref|c|c}}&lt;br&gt;{{Hlist|[[Philippine Spanish|Spanish]]|[[Arabic language|Arabic]]}}
| ethnic_groups                = {{Unbulleted list
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 33463654 / 101716359 round 1}}% [[Visayans|Visayan]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 30000000 / 101716359 round 1}}% [[Tagalog people|Tagalog]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 10300000 / 101716359 round 1}}% [[Moro people|Moro]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 10136000 / 101716359 round 1}}% [[Ilocano people|Ilocano]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 5900000 / 101716359 round 1}}% [[Bicolano people|Bicolano]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 2897239 / 101716359 round 1}}% [[Kapampangan people|Kapampangan]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 1586349 / 101716359 round 1}}% [[Igorot people|Igorot]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 1500000 / 101716359 round 1}}% [[Pangasinan people|Pangasinense]]}}
|{{Nowrap|{{#expr:100 * 1500000 / 101716359 round 1}}% [[Chinese Filipino|Chinese]]}}
|{{Nowrap|3.3% [[Ethnic groups in the Philippines|others]]}}
}}
| ethnic_groups_year                = 2015
| demonym                = [[Filipinos|Filipino]]&lt;br&gt;{{Small|(''masculine or neutral'')}}&lt;br&gt;Filipina&lt;br&gt;{{Small|(''feminine'')}}&lt;br&gt;[[Pinoy]]&lt;br&gt;{{Small|(''colloquial masculine or neutral'')}}&lt;br&gt;Pinay&lt;br&gt;{{Small|(''colloquial feminine'')}}&lt;br&gt;[[Filipinos|Philippine]]&lt;!-- &quot;Philippine&quot; is a demonym as it is used to identify natives or residents of a certain or specific place that are derived from the place name Philippines, i.e. Philippine-American War -- refer to Oxford definition of demonym(s). --&gt;
| government_type                = [[Unitarna država|Unitarna]] [[Prezidentska sistema|prezidentska]] [[Konstitucija Filipin|konstitucijna]] [[republika]]
| leader_title1                = [[President of the Philippines|President]]
| leader_name1                = [[Bongbong Marcos]]
| leader_title2                = [[Vice President of the Philippines|Vice President]]
| leader_name2                = [[Sara Duterte]]
| leader_title3                = [[President of the Senate of the Philippines|Senate President]]
| leader_name3                = [[Juan Miguel Zubiri]]
| leader_title4                = [[Speaker of the House of Representatives of the Philippines|House Speaker]]
| leader_name4                = [[Lord Allan Velasco]]
| leader_title5                = [[Chief Justice of the Supreme Court of the Philippines|Chief Justice]]
| leader_name5                = [[Alexander Gesmundo]]
| legislature                = [[Congress of the Philippines|Congress]]
| upper_house                = [[Senate of the Philippines|Senate]]
| lower_house                = [[House of Representatives of the Philippines|House of Representatives]]
| sovereignty_type                = [[Sovereignty of the Philippines|Formation of the republic]]
| sovereignty_note                = {{Ref|f|f}}
| established_event1                = [[Philippine Declaration of Independence|Independence from Spain declared]]
| established_date1                = June 12, 1898
| established_event2                = [[Treaty of Paris (1898)]] / Spanish cession{{Ref|d|d}}
| established_date2                = December 10, 1898
| established_event3                = [[Malolos Constitution]] / [[First Philippine Republic]] {{Ref|f|f}}
| established_date3                = January 21, 1899
| established_event4                = [[Tydings–McDuffie Act]]
| established_date4                = March 24, 1934
| established_event5                = [[Commonwealth of the Philippines]]
| established_date5                = May 14, 1935
| established_event6                = [[Treaty of Manila (1946)|Treaty of Manila / Independence from United States]] {{Ref|e|e}}
| established_date6                = July 4, 1946
| established_event7                = [[Constitution of the Philippines|Current constitution]]
| established_date7                = February 2, 1987
| area_km2                = 300,000&lt;ref name=&quot;psa.gov.ph&quot;&gt;{{Cite web|url=https://psa.gov.ph/content/philippine-population-density-based-2015-census-population|title=Philippine Population Density (Based on the 2015 Census of Population)|date=September 1, 2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;worldbank.org&quot;&gt;{{Cite web|url=http://databank.worldbank.org/data/reports.aspx?source=2&amp;series=AG.SRF.TOTL.K2&amp;country=SAU|title=World Development Indicators |website=databank.worldbank.org}}&lt;/ref&gt;
| area_label                = Total
| area_rank                = 72
&lt;!--|area_magnitude             = 1 E11--&gt;| area_sq_mi                = {{Convert|{{Data Philippines|pst2|total area}}|km2|sqmi|0|disp=output number only}} &lt;!--Do not remove per [[WP:MOSNUM]]--&gt;
| percent_water                = 0.61&lt;ref name=CIAfactbook&gt;{{Cite web|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/rp.html |publisher=Central Intelligence Agency |title=East &amp; Southeast Asia :: Philippines |website=The World Factbook |location=Washington, DC|date=October 28, 2009 |accessdate=November 7, 2009 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150719222229/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/rp.html |archivedate=July 19, 2015 }}&lt;/ref&gt;&amp;nbsp;{{Small|(inland waters)}}
| area_label2                = [[Land area|Land]]
| area_data2                = 300,000
| population_estimate_year                = 2018
| population_estimate                =
| population_census                = 100,981,437&lt;ref name=&quot;2015 census&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.psa.gov.ph/content/highlights-philippine-population-2015-census-population|title=Highlights of the Philippine Population 2015 Census of Population |publisher= Philippine Statistics Authority|website=www.psa.gov.ph}}&lt;/ref&gt;
| population_census_year                = 2015
| population_census_rank                = 13
| population_density_km2                = 336
| population_density_sq_mi                = {{Data/popdens|Philippines|comma|areaunit=sqmi}}&lt;!--Do not remove per [[WP:MOSNUM]]--&gt;
| population_density_rank                = 47
| GDP_PPP                = {{Decrease}} $933.913 billion&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite news | url = https://www.imf.org/imf/weodatabase/downloadreport?c=566,&amp;s=NGDP_R,NGDP_RPCH,NGDP,NGDPD,PPPGDP,NGDP_D,NGDPRPC,NGDPRPPPPC,NGDPPC,NGDPDPC,PPPPC,PPPSH,PPPEX,NID_NGDP,NGSD_NGDP,PCPI,PCPIPCH,PCPIE,PCPIEPCH,TM_RPCH,TMG_RPCH,TX_RPCH,TXG_RPCH,LUR,LP,GGR,GGR_NGDP,GGX,GGX_NGDP,GGXCNL,GGXCNL_NGDP,GGSB,GGSB_NPGDP,GGXONLB,GGXONLB_NGDP,GGXWDG,GGXWDG_NGDP,NGDP_FY,BCA,BCA_NGDPD,&amp;sy=2018&amp;ey=2025&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1&amp;wsid=114f286b-e3fc-476b-8736-3f2cb3016edb | title = IMF Philippines | newspaper = International Monetary Fund}}&lt;/ref&gt;
| GDP_PPP_year                = 2020
| GDP_PPP_rank                = 27
| GDP_PPP_per_capita                = {{Decrease}} $8,573&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;
| GDP_PPP_per_capita_rank                = 115th
| GDP_nominal                = {{Decrease}} $367.362 billion&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;
| GDP_nominal_year                = 2020
| GDP_nominal_rank                = 31
| GDP_nominal_per_capita                = {{Decrease}} $3,484&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;
| GDP_nominal_per_capita_rank                = 119
| Gini                = 40.1 &lt;!--number only--&gt;
| Gini_year                = 2015
| Gini_change                = decrease &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| Gini_ref                = &lt;ref name=&quot;wb-gini&quot;&gt;{{Cite web |url=http://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI/ |title=Gini Index |publisher=World Bank |accessdate=March 2, 2011}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank                = 44
| HDI                = 0.699 &lt;!--number only--&gt;
| HDI_year                = 2017 &lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
| HDI_change                = increase &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| HDI_ref                = &lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/2018_human_development_statistical_update.pdf|title=Human Development Indices and Indicators: 2018 Statistical update|publisher=United Nations Development Programme|date=September 15, 2018|accessdate=September 15, 2018}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank                = 113
| currency                = [[Philippine peso|Peso]] (₱)
| currency_code                = PHP
| time_zone                = [[Philippine Standard Time|PST]]
| utc_offset                = +8
| utc_offset_DST                = 
| time_zone_DST                = ne izměnjaje se
| date_format                = {{Unbulleted list |mm-dd-yyyy|dd-mm-yyyy ([[Anno Domini|AD]])}}
| electricity              = 220V - 60Hz
| drives_on                = right&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.brianlucas.ca/roadside/ |title=Which side of the road do they drive on? |author=Lucas, Brian |date=August 2005 |accessdate=February 22, 2009 }}&lt;/ref&gt;
| calling_code                = [[+63|+63]]
| cctld                = [[.ph|.ph]]
| official_website                = [https://www.gov.ph/ National Government Portal]&lt;br /&gt;[http://www.officialgazette.gov.ph/ Official Gazette of the Republic of the Philippines]
| footnote_a                = {{Note|a}} While [[Manila]] is designated as the nation's capital, the [[seat of government]] is the ''National Capital Region'', commonly known as &quot;[[Metro Manila]]&quot;, of which the city of Manila is a part.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Presidential Decree No. 940, s. 1976 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |publisher=Malacanang |access-date=April 4, 2015 |location=Manila |archive-date=April 5, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190405101954/https://www.officialgazette.gov.ph/1976/05/29/presidential-decree-no-940-s-1976/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |title=Quezon City Local Government – Background |publisher=Quezon City Local Government |access-date=August 25, 2020 |archive-date=August 20, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200820074250/https://quezoncity.gov.ph/index.php/about-the-city-government/background |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Many national government institutions aside from [[Malacañang]] Palace and some agencies/institutions are located within the NCR.
| footnote_b                = {{Note|b}} Since March 10, 1945&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Executive Order No. 34, s. 1945 |url=https://www.officialgazette.gov.ph/1945/03/10/executive-order-no-34-s-1945/ |publisher=Malacanang |access-date=February 9, 2021 |location=Manila |archive-date=November 12, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171112021049/https://www.officialgazette.gov.ph/1945/03/10/executive-order-no-34-s-1945/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.brianlucas.ca/roadside/ |title=Which side of the road do they drive on? |author=Lucas, Brian |date=August 2005 |access-date=February 22, 2009 }}&lt;/ref&gt;
| today                =
}}

'''Filipiny''' sut [[Ostrovna država|ostrovnoju državoju]] v [[Jugovozhodna Azija|Jugoizhodnoj Aziji]] v [[Tihy okean|Tihom okeanu]]. Imajut 7,641 ostrovov. Glavnym gradom Filipin jest [[Manila]].

[[Španija]] (1521-1898) i [[Sjedinjene Štaty Ameriky]] (1898–1946) kolonizovali (kontrolovali) državu i ostrov [[Palau]], ktory nahodi se na izhodnoj straně [[Filipinsko morje|Filipinskogo morja]]. Filipiny, zajedno s [[Izhodny Timor|Izhodnym Timorom]], sut jedine državy v Izhodnoj Aziji, gde večšinstvo ljudij sut [[Hristijanstvo|hristijane]]. Filipiny sut dostali sebe nezavisnost po odhodu Sjedinjenyh Štatov v roku 1946.

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* ''Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Philippines|Philippines]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Philippines&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''
{{Državy v Aziji}}
[[Kategorija:Filipiny]]
[[Kategorija:Državy v Aziji]]

{{INTERWIKI|Q928}}</text>
      <sha1>mfbos5z0mop641mx1x8i8fsfrbk58ht</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hristofor Kolumb</title>
    <ns>0</ns>
    <id>993</id>
    <revision>
      <id>28818</id>
      <parentid>28684</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:02:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19610" sha1="anlrw95zwa9scz81jrdg13l931569pp" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| honorific-prefix    = Admiral okeana i morja
| name                = Hristofor Kolumb
| image               = [[Fajl:Portrait of a Man, Said to be Christopher Columbus.jpg|300px|Prědpokladany portret Hristofora Kolumba, [[Sebastiano del Piombo]]&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Lester |first1=Paul M. |title=Looks are deceiving: The portraits of Christopher Columbus |journal=Visual Anthropology |date=January 1993 |volume=5 |issue=3–4 |pages=211–227 |doi=10.1080/08949468.1993.9966590 |issn=0894-9468}}&lt;/ref&gt;]]&lt;br/&gt;
| order               = 1-y
| office              = Gubernator Indije
| term_start          = 1492
| term_end            = 1499
| appointed           = [[Isabella I of Castile]]
| predecessor         = ne byl
| successor           = [[Francisko de Bobadija]]
| birth_date          = medžu 25 avgustom i 31 oktobrom 1451
| birth_place         = [[Genoa]], [[Republika Genoa]]
| death_date          = 20 maja 1506 (vo věku 54 lět)
| death_place         = [[Vajadolid]], [[Kastilija]]
| resting_place       = [[Seviljska katedrala]], Sevilja, Španja
| spouse              = [[Filipa Monis Perestrelo]], 1479-1484 (umrla)
| partner             = [[Beatris Enrikes de Arana]]
| children            = [[Diego Kolumb|Diego]] • [[Ferdinand Kolumb|Ferdinand]] • [[Diego Kolumb (Lusajan)|Diego (adopt. kako Lusajan)]]
| mother              = [[Susanna Fontanarossa]]
| father              = [[Domeniko Kolombo]]
| relatives           = [[Bartolomej Kolumb]] (brat)
| profession          = [[Morsky izslědovatelj]]
| signature           = [[Fajl:Columbus Signature.svg|center|300px]]
}}

'''Hristofor Kolumb''' (1451-1506) byl italijskym [[Trgovanje|kupcom]], [[Izslědovanje|izslědovateljem]] i morjeplavateljem. Občo mněnje jest, že on se rodil v Genoe v roku 1451, kako syn tkača imenom [[Domeniko Kolombo]] i krojačky imenom [[Susanna Fontanarossa]]. Jestvuje mnogo alternativnyh teorij jego proizhodženja, ale oni ne razvažajut věčšinstvom naučnikov. &quot;Hristofor Kolumb&quot; jest [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskoju]] versijeju jego imena. Na [[Italijsky jezyk|italijskom]] jego ime bylo originalno {{Lang|it|Cristoforo Colombo}}'''.'''

V roku 1492 Kolumb izlodil se na [[Bahamy|Bahamah]] kako prvy evropejec v historiji. Jego prvonačelnoju mětoju bylo najdti bystrějši put v [[Azija|Aziju]] iz [[Evropa|Evropy]]. On jest poznany kako člověk, odkryvavši [[Novy svět]], zatože jego putovanje počalo jest eru [[Evropejska kolonizacija Ameriky|Evropejskoj kolonizacije Ameriky]]. Tuto byl važny moment v Evropejskoj historiji. Podčas togo, že [[Lejf Erikson]] byl, prividno, prvym evropejcom, ktory se izlodil na zemjah [[Amerika|Ameriky]], to sobytje ne bylo dobro zadokumentovano i ne privedlo k naslědnomu kontaktu medžu Evropoju i Novym světom. Rezultatom byli prěnos skota, hvorob, zrna i nevoljnikov.

Kogda [[Španija|špancy]] sut dověděli se, že Kolumb jest našel [[Novy svět]], mnogo drugyh ljudij, nazvanyh [[konkistador]]ami, sut pošli tudy takože. Tuto jest privedlo ko [[Španska kolonizacija Ameriky|Španskoj kolonizaciji Ameriky]].

Kolumb jest umrl 20 maja 1506, v [[Vajadolid]]u v [[Španija|Španiji]].

== Odkrytje Ameriky ==
Kolumb byl prvym evropejcom, ktory jest odkryl [[Amerika|Ameriku]], s izključenjem [[Lejfa Erikson]]a.

== Putovanje v 1492 ==
Mnogo ljudij v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evrope]] sut htěli najdti kratši put da by dosegnuti Azije. Kolumb jest mněval, že on bude mogti dostati se do Azije plavanjem črěz [[zapad]]. V toj čas uže byl dokaz, že [[Zemja]] jest krugla, ale on ne jest znal o jestvovanju [[Zapadna polusfera|Zapadnoj polusfery]], ktora jest tak velika, že by jemu ne dozvolila dostati se do Azije.&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.britannica.com/biography/Christopher-Columbus |title=Christopher Columbus |author=Flint, Valerie I.J. |date=February 11, 2016 |website=Encyclopædia Britannica |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc |accessdate=April 20, 2016 |quote=}}&lt;/ref&gt;

Bez obzirov na tuto, Kolumb ne jest iměl dost grošov da by zaplatiti samostojno za svoje putovanje. Po razgromu [[Granadsky emirat|Granadskogo emirata]], vladari Španije, [[Ferdinand II Aragonsky|Ferdinand II]] i [[Isabella I Kastiljska|Isabella {{-|I}} Kastiljska]], sut suglasili zaplatiti jemu putovanje. On jest oběčal privezti nazad [[zlato]] i ''pripravy'' za njih.&lt;ref name=brit/&gt;

[[Fajl:Sebastien Destremau (11).jpg|thumb|left|Tuta 60-futova loď imaje jednaku dolžinu s največšim korabom Kolumba]]

V avgustu 1492 g., Kolumb i jego [[morjak]]y sut ostavili Španju na trěh korabah: {{-|''[[Santa Maria (korab)|Santa María]]''}} (Sveta Marija), {{-|''[[Pinta (korab)|Pinta]]''}} (Kolorovana), i {{-|''Santa Clara''}} (prězvana kako {{-|''[[Ninja (korab)|Niña]]''}}: mala děvčinka).&lt;ref&gt;Columbus Day. The History Channel Website. Retrieved January 28, 2013.http://www.history.com/topics/columbus-day&lt;/ref&gt;

Tute tri koraba byli velmi malymi. Historiky mněvajut, že največsa lod {{Lang|es|Santa María}} byla toliko 60&amp;nbsp;futov (18.3&amp;nbsp;m) dolga, i priblizno od 16 do 19&amp;nbsp;futov (od 4.8 do 5.8&amp;nbsp;m) široka.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Gould| first = Richard A.| title = Archaeology and the Social History of Ships| url = https://archive.org/details/archaeologysocia0000goul| year = 2000| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-0-521-56789-3| page = [https://archive.org/details/archaeologysocia0000goul/page/206 206] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;The Worlds of Christopher Columbus&quot;&gt;{{Cite book| last1 = Phillips| first1 = William D.| last2 = Phillips| first2 = Carla Rahn| title = The Worlds of Christopher Columbus| url = https://archive.org/details/worldsofchristop0000phil| year = 1992| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-0-521-44652-5| pages = [https://archive.org/details/worldsofchristop0000phil/page/143 143]–145 }}&lt;/ref&gt;

Ostalne koraby Kolumba byli ješče menšimi. Historiky mněvajut, že oni byli priblizno 50-60 futov dolgymi.&lt;ref name=&quot;The Worlds of Christopher Columbus&quot;/&gt;

===Putovanje===
12 oktobra 1492, poslě priblizno četyreh měsecov plavanja, Kolumb jest debarkoval se na malom ostrove na [[Bahamy|Bahamah]]. Městne sut nazyvali ostrov Guanahani; Kolumb jego jest prěimenoval v [[San Salvador Island|San Salvador]] (&quot;Svety Spasitel&quot;). On jest spoznal se s domorodnymi amerikancami [[Arawak people|Arawakami]] i [[Taino]], ktore sut žili na ostrově. Oni byli prijatelske i mirne ko Kolumbu i jego ekipě. Ne znajuči, kde on byl, i mněvajuči, že jest dosegl Indije, on jest nazval jih &quot;Indejcy&quot;. On jest proglasil jih zemju za špansku.&lt;ref&gt;&quot;Christopher Columbus.&quot; Explorers &amp; Discoverers of the World. Gale, 1993. Gale Biography In Context. Web. February 5, 2013.&lt;/ref&gt;

Potom Kolumb jest plyl na ostrov [[Kuba]], i dalje na ostrov [[Hispanjola]]. Na Hispanjolě on jest izbudoval [[fort]]. Tuto byla jedna iz prvyh evropejskyh [[Vojsko|vojennyh]] baz v [[Zapadna polusfera|Zapadnoj polusferě]]. On nazval jego Navidad (na španskom &quot;[[Rodženje]]&quot;). Tam on ostavil trideset devet členov ekipy, i prikazal jim iskati i stražiti zlato.&lt;ref name=&quot;chacon&quot;&gt;{{Cite book| last1 = Chacon| first1 = Richard J.| last2 = Mendoza| first2 = Ruben G.| title = Latin American Indigenous Warfare and Ritual Violence| date = 2007| publisher = University of Arizona Press| isbn = 978-0-8165-2527-0| pages = 95–96 }}&lt;/ref&gt;

===Odnošenje k domorodnym ljudjam===

V denj, kogda on jest pristal na Bahamah, Kolumb jest napisal o arawakah i taino:&lt;blockquote&gt;Oni muset byti dobrymi i sručnymi [[sluga]]mi, [ako] oni povtorjajut veliko bystro vsečto my jim govorimo. Ja dumaju, jih by bylo velmi legko izdělati [[Hristijanstvo|hristijanami]], bo oni, kako izglědaje, ne imajut nikaku [[Religija|religiju]] ... Ja vozmu šest od njih ...  kogda budu [izhoditi, da by] oni mogli naučiti se našemu [[jezyk]]u ... S 50 ljudjmi vy možete pokarjati vseh i prinudžati jih dělati to, čto vy hčete.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Tinker| first = George E.| title = Missionary Conquest: The Gospel and Native American Cultural Genocide| url = https://archive.org/details/missionaryconque0000tink| date = 1993| publisher = Fortress Press| isbn = 978-1-4514-0840-9| page = [https://archive.org/details/missionaryconque0000tink/page/8 8] }}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Suglasno {{-|[[Encyclopædia Britannica]]}}:

&lt;div align=center&gt;&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Conceptions Colomb map-fr.svg|Kolumb mněval jest, žr svět je taky
File:Santa-Maria.jpg|Replika koraba ''Santa Maria''
File:Landing of Columbus (2).jpg|[[Živopis]]ny obraz Kolumba pri izloďenju v Novom světu
File:Columbus landing on Hispaniola.JPG|Obraz Kolumba pri izloďenju na Hispaniolě
File:Columbus1.PNG|Karta prvogo putovanja Kolumba
File:2.- DCVIII.0001.tif|Pismo od Kolumba (1493)
&lt;/gallery&gt;&lt;/div&gt;

==Vtoro putovanje==
24 septembra 1493 Kolumb ostavil Španju s dostatočnoju kolikostju korabov, zapasov i ljudij na to, da by [[Vtrgnutje|vtrgnuti]] i [[Kolonializm|izdělati španske kolonije]] v Novom světu. On iměl 17 korabov i 1,200 ljudij. Tute ljudi byli [[Vojsko|vojovniki]] i [[Zemjedělstvo|zemjedělci]]. Medžu njimi byli sut takože svečenniki, rabotoju ktoryh bylo [[Misionerstvo|obračati]] domorodcov v [[hristijanstvo]].&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Bacchus| first = M.K.| title = Utilization, Misuse, and Development of Human Resources in the Early West Indian Colonies| url = https://archive.org/details/utilizationmisus0000bacc| year = 1990| publisher = Wilfrid Laurier University Press| isbn = 0-88920-982-0| pages = [https://archive.org/details/utilizationmisus0000bacc/page/6 6]–7 }}&lt;/ref&gt;

Na tutom putu, Kolumb jest izslědoval něktore ostrova iz [[Male Antilske ostrovy|Malyh Antilskyh]]. On jest obplyl vokrug večšiny Hispanjoly i izslědoval strany [[Jamajka|Jamajky]] i [[Kuba|Kuby]], ktore on ne jest viděl na svojom prvom putovanju.

Potom on jest vratil se v fort Navidad i dověděl se, že toj jest izgorěl. Jedinadset od 37 vojovnikov, ktoryh Kolumb jest nehal vo fortu, sut byli tam pogrebeni. Ostalne sut izčezli. Historiky mněvajut, že to bylo vslěd hvorob i bojovanja s narodom Arawak.&lt;ref name=chacon /&gt;

=== Odnošenje k domorodnym ljudjam ===
Dokolě Kolumb byl proč od Navidada, izslědovavši Jamajku i Kubu, jego vovjovniky sut prěstali rabotati na izbudovanju novogo forta i zemjedělišč. Oni prinudžali arawakov davati jim jedanje. Oni sut kradli věči arawakov i nasilovali jih žen. Kogda Kolumb jest o tom se dovědal, on jest prikazal jih [[Smrtna kaznj|povesiti]]. Něktore vodže arawakov sut viděli Kolumba kako sojuznika svojih neprijateljev i napadli njego. Ale, špancy iměli mnogo orudžja, ktorogo arawaky sut nikogdy ne viděli, kako [[stalj]]ne [[meč]]e, [[Pika|piky]], [[samostrěl]]y, [[Pes|psov]] i [[konj]]ev. Tuto jest pomogalo špancam velmi legko izygryvati boje protiv arawakov.&lt;ref&gt;{{Cite book| last1 = Lindaman| first1 = Dana| last2 = Ward| first2 = Kyle| title = History Lessons: How Textbooks from Around the World Portray U.S. History| year = 2006| publisher = The New Press| isbn = 1-59558-082-4| pages = 10–12 }}&lt;/ref&gt;

Kolumb iměl mnogo buntov protiv sebe i vojoval protiv mnogyh domorodvyh vodžev, ktore sut viděli jego kako zagrabnika i sojuznika Grakangari, vodža, s ktorym toj jest družil. Oni sut byli bystro razbity s pomočju evropejskyh iznahodok.

Na tyh časteh ostrova, ktore jest zavojoval Kolumb, ne bylo tak mnogo zlata, i Kolumb prikazal prěstati jego iskati.

==Tretje putovanje==
Kolumb jest odpravil se v dalše putovanje v lětu 1498. Kralju Žuanu II v Portugaliji skazali sut, že k jugozapadu od ostrovov [[Kap Verd]] jest [[kontinent]]. Na svojom tretjem putovanju Kolumb jest htěl najdti toj kontinent.&lt;ref&gt;Morison, Samuel Eliot (1963). ''Journals &amp; Other Documents on the Life &amp; Voyages of Christopher Columbus.'' New York: The Heritage Press. p. 262. ASIN B002KR8WPQ.&lt;/ref&gt; Pri jego naputstvovanju kraljevna Isabella pripomnila Kolumbu, že on musi odnositi se ko vsem domorodnym ljudjam dobro i musi iz njih izdělati [[Hristijanstvo|hristijan]].

V tutom putovanju Kolumb jest poslal tri koraba rovno do West Indije ([[Karibske ostrovy|Karibov]]). Sam on vedl tri drugyh koraba, prvo ko dvom portugalskym ostrovam, potom ko [[Kanarske ostrovy|Kanarskym ostrovam]], potom do [[Kap Verd]]u. Od Kap Verda, oni sut plyli k sěverozapadnomu pribrěžju [[Južna Amerika|Južnoj Ameriky]] i pristali na [[Trinidad]]u. On takože jest izslědoval čest Juňoj Ameriky i ostrova, ktore tutčas nazyvajut se [[Tobago]] i [[Grenada]].

19 avgusta 1498 Kolumb jest vratil se na Hispaniolu. On jest uznal, že mnoge španske oseljenci tam ne byli ščestni. Oni sut myslili, že v Novom světu bude vyše zlata. Mnoge iy njih sut buntovali, kogda on byl pryč. Kolumb jest povesil peteryh liderov buntov. On takože staral se obradovati staljnyh oseljencev i jest daval jim zemju na Hispaniolě. Jednakože, seljenci prodolžali posilati žaloby do Španije. V lětu 1499, kraljevna Isabella jest poslala člověka imenom Francisko de Bobadilja na Hispaniolu.  Ona jest jemu dala pravomoč dělati vsečto on bude mněvati dělati. Ako došel v lětu 1500, prvo, čto jest on izdělal, bylo arestovati Kolumba i poslati jego nazad do Španije okovanogo.

=== Odnošenje k domorodnym ljudjam ===
Starajuči se izdělati španskyh oseljencev ščestnymi, Kolumb jest ustanovil sistem {{-|''[[Encomienda]]''}} na Hispaniolě. V tutom sistemu Kolumd daval jest děl zemje na Hispaniolě každomu španskomu oseljencu. Poněkogda on jest mogl dati i cělo domorodno selo.Vsi obyvatelji, ktore sut žili v tutom arealu, museli rabotati na španskogo oseljenca. Aborigeny sut žili na tutoj zemje stolětja, Kolumb jest razdaval jih zemju i prinudžal jih naslědno rabotati na toj zemje.

== Pozdejši život ==
23 avgusta 1500 Kolumb byl arestovany na Hispaniolě, ktora tutčas nazyvaje se [[Santo Domingo]] , za svirěpost k domorodnym obyvateljam, i osoblivo k špancam. On byl poslánym v Španju v okovah v oktobru 1500 goda i byl osvobodženym 25 dekembra 1500, i odvedenym v sud. Kolumb iměl vlivne prijatelji, i kralj jest vozvratil jemu svobodu. Jego ne dělali sut snova gubernatorom, ale dozvolili voditi nastupno putovanje.

Kolumb jest umrl na [[nedostatočnost srdca]] i [[artrit]] v [[Vajadoid]]u v Španiji, v možnom věku 54 lět.

== Osobny život ==
Srodniky Kolumba govorili sut, že on se rodil v [[Genoa|Genoe]] v [[Italija|Italiji]]. Tutdenj, historiky ne mogu isto skazati, kde on se rodil. Večšinstvo ekspertov mněvajut, že to, že on se rodil v Genoje, imaje največe podtvrdženij. Druge historiky myslet, že toj se rodil inokde, kako v Španiji ili [[Portugalija|Portugaliji]]. Něktore si myslet, že on byl originalno jevrej, [[Obračenje v religiju|obračeny]] v [[hristijanstvo]].&lt;ref name=&quot;brit&quot; /&gt;

V lětu 1477 Kolumb jest se [[Svatba|oženil]] s [[Felipa Moniz Perestrelo|Felipoju Moniz Perestrelo]]. Ona byla iz polublagorodnoj rodiny, iměvšej odnošenje k [[Morjeplavanje|morjeplavanju]]. Ona jest umrla někogda v 1479 ili 1480 lětu pri ridženju jih syna Diega.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Hume| first = Robert| title = Christopher Columbus and the European Discovery of America| year = 1992| publisher = Gracewing Publishing| isbn = 978-0-85244-211-1| pages = 19–20 }}&lt;/ref&gt;

V lětu 1485, byvši v [[Kordova|Kordove]] vo Španiji, Kolumb spoznal se s Beatriz Enrikes de Trasierra. Oni žili sut zajedno něktory čas. Oni sut iměli syna, ktorogo nazvali Fernando.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Beding| first = Silvio A.| title = The Christopher Columbus Encyclopedia| year = 2016| publisher = Springer| isbn = 978-1-349-12573-9| page = 24 }}&lt;/ref&gt;

== Cělje Kolumba ==
Kolumb iměl několiko različnyh cělov pri svojih putovanjah v Novy svět. Prvo, on jest věril, že može najdti kratšu i legšu dragu do Azije, kde byli sut věči, ktore v Evrope ne byli. On jest veril, že najde kratši put do [[Kitaj]]e. Druge ljudi nazyvali tutu věru [[wikt:absurd|absurdom]]. Kolumb jest htěl dokazati, že tute ljudi ne imali sut pravdu.&lt;ref name=&quot;daniels&quot;&gt;{{Cite book|url=https://archive.org/details/nationalgeograph0000dani_h7f1|title=National Geographic Almanac of World History|author=Daniels, Patricia|last2=Hyslop, Stephen Garrison|last3=Brinkley, Douglas|date=2011|publisher=National Geographic Books|isbn=978-1-4262-0890-4|pages=[https://archive.org/details/nationalgeograph0000dani_h7f1/page/184 184]-185|chapter=Navigating the Globe: 1492-1522.}}&lt;/ref&gt;

Vtoro, Kolumb jest htěl naidti [[zlato]]. Zlato bylo glavnym vidom peněz, koristanyh v kolumbovyh časah. V jego pismu španskomu kralju Ferdinandu i kraljevě Isabellě, Kolumb jest pisal: &quot;Zlato jest najprvoredno; zlato jest skarb, i kdo imaje jego, dělaje čto želaje v tutom světu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Franzosi| first = Roberto| title = From Words to Numbers: Narrative, Data, and Social Science| url = https://archive.org/details/fromwordstonumbe0000fran| year = 2004| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-0-521-54145-9| page = [https://archive.org/details/fromwordstonumbe0000fran/page/n163 140] }}&lt;/ref&gt; Mnogo [[Historija|historikov]] mněvajut, že Kolumb htěl se stati važnoju osoboju, i da by se stal močnym, jemu trěba naidti zlato.

==Poslě Kolumba==
Kogda špancy sut uznali o [[Novy svět|Novom světu]], mnogo [[konkistador]]ov, ili zavojevateljev sut prišli tudy. Tuto jest privedlo k [[Španska kolonizacija Ameriky|španskoj kolonizaciji Ameriky]].

Španske konkistadory prvo oseljili na ostrovah [[Hispaniola]] (tutčas tam sut [[Dominikanska republika]] i [[Haiti]]), [[Kuba]], i [[Puerto Riko]]. Oni sut nagrabili tolik zlata, koliko smogli. Špancy sut takože privezli [[svečenik]]ov i prinudili domorodnyh amerikancov [[Obračenje v religiju|obračati]] se v [[hristijanstvo]].

== Naslědstvo ==
V [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh Štatah]] [[Denj Kolumba]] jest svetkom, ktory proslavjaje prihod Kolumba v Novy svět 12 oktobra 1492.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Columbus Day|url=https://www.history.com/topics/exploration/columbus-day-video|publisher=|via=www.history.com}}&lt;/ref&gt;

Světova kolumbijska vystavka byla provědena v lětu 1893 v Čikagu, Illinoj za proslavjenje 400-toj ročnicy vizita Kolumba v Ameriku.&lt;ref name=&quot;WDL&quot;&gt;{{Cite web |url = http://www.wdl.org/en/item/11369/ |title = Bird's-Eye View of the World's Columbian Exposition, Chicago, 1893 |website = World Digital Library |date = 1893 |accessdate = 2013-07-17 }}&lt;/ref&gt;

Medžu 1492 i 1930 lětami vyše než 60 milionov evropejcev sut migrovali v Ameriku. Vrh tutoj migracije byl v 19-om i v načalu 20-go stolětja. 

Masovo prěseljenje evropejcev v Novy svět bylo jednim iz največših presunov naseljenja v historiji.

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* ''Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Christopher_Columbus|Christopher Columbus]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Christopher_Columbus&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).'''
* ''Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:en:Christopher_Columbus|Christopher Columbus]]»}} v Vikipediji na anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Christopher_Columbus&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).'

{{Sortovati|Kolumb, Hristofor}}

[[Kategorija:Izslědovatelji]]
[[Kategorija:Italijani]]

{{INTERWIKI|Q7322}}</text>
      <sha1>anlrw95zwa9scz81jrdg13l931569pp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28819</id>
      <parentid>28818</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:03:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19612" sha1="3ej06pqlzyi43jhn4c073cwdiqlpsna" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| honorific-prefix    = Admiral okeana i morja
| name                = Hristofor Kolumb
| image               = [[Fajl:Portrait of a Man, Said to be Christopher Columbus.jpg|300px|Prědpokladany portret Hristofora Kolumba, [[Sebastiano del Piombo]]&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Lester |first1=Paul M. |title=Looks are deceiving: The portraits of Christopher Columbus |journal=Visual Anthropology |date=January 1993 |volume=5 |issue=3–4 |pages=211–227 |doi=10.1080/08949468.1993.9966590 |issn=0894-9468}}&lt;/ref&gt;]]&lt;br/&gt;
| order               = 1-y
| office              = Gubernator Indije
| term_start          = 1492
| term_end            = 1499
| appointed           = [[Isabella I of Castile]]
| predecessor         = ne byl
| successor           = [[Francisko de Bobadija]]
| birth_date          = medžu 25 avgustom i 31 oktobrom 1451
| birth_place         = [[Genoa]], [[Republika Genoa]]
| death_date          = 20 maja 1506 (vo věku 54 lět)
| death_place         = [[Vajadolid]], [[Kastilija]]
| resting_place       = [[Seviljska katedrala]], Sevilja, Španja
| spouse              = [[Filipa Monis Perestrelo]], 1479-1484 (umrla)
| partner             = [[Beatris Enrikes de Arana]]
| children            = [[Diego Kolumb|Diego]] • [[Ferdinand Kolumb|Ferdinand]] • [[Diego Kolumb (Lusajan)|Diego (adopt. kako Lusajan)]]
| mother              = [[Susanna Fontanarossa]]
| father              = [[Domeniko Kolombo]]
| relatives           = [[Bartolomej Kolumb]] (brat)
| profession          = [[Morsky izslědovatelj]]
| signature           = [[Fajl:Columbus Signature.svg|center|300px]]
}}

'''Hristofor Kolumb''' (1451-1506) byl italijskym [[Trgovanje|kupcom]], [[Izslědovanje|izslědovateljem]] i morjeplavateljem. Občo mněnje jest, že on se rodil v Genoe v roku 1451, kako syn tkača imenom [[Domeniko Kolombo]] i krojačky imenom [[Susanna Fontanarossa]]. Jestvuje mnogo alternativnyh teorij jego proizhodženja, ale oni ne razvažajut věčšinstvom naučnikov. &quot;Hristofor Kolumb&quot; jest [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskoju]] versijeju jego imena. Na [[Italijsky jezyk|italijskom]] jego ime bylo originalno {{Lang|it|Cristoforo Colombo}}'''.'''

V roku 1492 Kolumb izlodil se na [[Bahamy|Bahamah]] kako prvy evropejec v historiji. Jego prvonačelnoju mětoju bylo najdti bystrějši put v [[Azija|Aziju]] iz [[Evropa|Evropy]]. On jest poznany kako člověk, odkryvavši [[Novy svět]], zatože jego putovanje počalo jest eru [[Evropejska kolonizacija Ameriky|Evropejskoj kolonizacije Ameriky]]. Tuto byl važny moment v Evropejskoj historiji. Podčas togo, že [[Lejf Erikson]] byl, prividno, prvym evropejcom, ktory se izlodil na zemjah [[Amerika|Ameriky]], to sobytje ne bylo dobro zadokumentovano i ne privedlo k naslědnomu kontaktu medžu Evropoju i Novym světom. Rezultatom byli prěnos skota, hvorob, zrna i nevoljnikov.

Kogda [[Španija|špancy]] sut dověděli se, že Kolumb jest našel [[Novy svět]], mnogo drugyh ljudij, nazvanyh [[konkistador]]ami, sut pošli tudy takože. Tuto jest privedlo ko [[Španska kolonizacija Ameriky|Španskoj kolonizaciji Ameriky]].

Kolumb jest umrl 20 maja 1506, v [[Vajadolid]]u v [[Španija|Španiji]].

== Odkrytje Ameriky ==
Kolumb byl prvym evropejcom, ktory jest odkryl [[Amerika|Ameriku]], s izključenjem [[Lejfa Erikson]]a.

== Putovanje v 1492 ==
Mnogo ljudij v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evrope]] sut htěli najdti kratši put da by dosegnuti Azije. Kolumb jest mněval, že on bude mogti dostati se do Azije plavanjem črěz [[zapad]]. V toj čas uže byl dokaz, že [[Zemja]] jest krugla, ale on ne jest znal o jestvovanju [[Zapadna polusfera|Zapadnoj polusfery]], ktora jest tak velika, že by jemu ne dozvolila dostati se do Azije.&lt;ref name=&quot;brit&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.britannica.com/biography/Christopher-Columbus |title=Christopher Columbus |author=Flint, Valerie I.J. |date=February 11, 2016 |website=Encyclopædia Britannica |publisher=Encyclopædia Britannica, Inc |accessdate=April 20, 2016 |quote=}}&lt;/ref&gt;

Bez obzirov na tuto, Kolumb ne jest iměl dost grošov da by zaplatiti samostojno za svoje putovanje. Po razgromu [[Granadsky emirat|Granadskogo emirata]], vladari Španije, [[Ferdinand II Aragonsky|Ferdinand II]] i [[Isabella I Kastiljska|Isabella {{-|I}} Kastiljska]], sut suglasili zaplatiti jemu putovanje. On jest oběčal privezti nazad [[zlato]] i ''pripravy'' za njih.&lt;ref name=brit/&gt;

[[Fajl:Sebastien Destremau (11).jpg|thumb|left|Tuta 60-futova loď imaje jednaku dolžinu s največšim korabom Kolumba]]

V avgustu 1492 g., Kolumb i jego [[morjak]]y sut ostavili Španju na trěh korabah: {{-|''[[Santa Maria (korab)|Santa María]]''}} (Sveta Marija), {{-|''[[Pinta (korab)|Pinta]]''}} (Kolorovana), i {{-|''Santa Clara''}} (prězvana kako {{-|''[[Ninja (korab)|Niña]]''}}: mala děvčinka).&lt;ref&gt;Columbus Day. The History Channel Website. Retrieved January 28, 2013.http://www.history.com/topics/columbus-day&lt;/ref&gt;

Tute tri koraba byli velmi malymi. Historiky mněvajut, že največsa lod {{Lang|es|Santa María}} byla toliko 60&amp;nbsp;futov (18.3&amp;nbsp;m) dolga, i priblizno od 16 do 19&amp;nbsp;futov (od 4.8 do 5.8&amp;nbsp;m) široka.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Gould| first = Richard A.| title = Archaeology and the Social History of Ships| url = https://archive.org/details/archaeologysocia0000goul| year = 2000| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-0-521-56789-3| page = [https://archive.org/details/archaeologysocia0000goul/page/206 206] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;The Worlds of Christopher Columbus&quot;&gt;{{Cite book| last1 = Phillips| first1 = William D.| last2 = Phillips| first2 = Carla Rahn| title = The Worlds of Christopher Columbus| url = https://archive.org/details/worldsofchristop0000phil| year = 1992| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-0-521-44652-5| pages = [https://archive.org/details/worldsofchristop0000phil/page/143 143]–145 }}&lt;/ref&gt;

Ostalne koraby Kolumba byli ješče menšimi. Historiky mněvajut, že oni byli priblizno 50-60 futov dolgymi.&lt;ref name=&quot;The Worlds of Christopher Columbus&quot;/&gt;

===Putovanje===
12 oktobra 1492, poslě priblizno četyreh měsecov plavanja, Kolumb jest debarkoval se na malom ostrove na [[Bahamy|Bahamah]]. Městne sut nazyvali ostrov Guanahani; Kolumb jego jest prěimenoval v [[San Salvador Island|San Salvador]] (&quot;Svety Spasitel&quot;). On jest spoznal se s domorodnymi amerikancami [[Arawak people|Arawakami]] i [[Taino]], ktore sut žili na ostrově. Oni byli prijatelske i mirne ko Kolumbu i jego ekipě. Ne znajuči, kde on byl, i mněvajuči, že jest dosegl Indije, on jest nazval jih &quot;Indejcy&quot;. On jest proglasil jih zemju za špansku.&lt;ref&gt;&quot;Christopher Columbus.&quot; Explorers &amp; Discoverers of the World. Gale, 1993. Gale Biography In Context. Web. February 5, 2013.&lt;/ref&gt;

Potom Kolumb jest plyl na ostrov [[Kuba]], i dalje na ostrov [[Hispanjola]]. Na Hispanjolě on jest izbudoval [[fort]]. Tuto byla jedna iz prvyh evropejskyh [[Vojsko|vojennyh]] baz v [[Zapadna polusfera|Zapadnoj polusferě]]. On nazval jego Navidad (na španskom &quot;[[Rodženje]]&quot;). Tam on ostavil trideset devet členov ekipy, i prikazal jim iskati i stražiti zlato.&lt;ref name=&quot;chacon&quot;&gt;{{Cite book| last1 = Chacon| first1 = Richard J.| last2 = Mendoza| first2 = Ruben G.| title = Latin American Indigenous Warfare and Ritual Violence| date = 2007| publisher = University of Arizona Press| isbn = 978-0-8165-2527-0| pages = 95–96 }}&lt;/ref&gt;

===Odnošenje k domorodnym ljudjam===

V denj, kogda on jest pristal na Bahamah, Kolumb jest napisal o arawakah i taino:&lt;blockquote&gt;Oni muset byti dobrymi i sručnymi [[sluga]]mi, [ako] oni povtorjajut veliko bystro vsečto my jim govorimo. Ja dumaju, jih by bylo velmi legko izdělati [[Hristijanstvo|hristijanami]], bo oni, kako izglědaje, ne imajut nikaku [[Religija|religiju]] ... Ja vozmu šest od njih ...  kogda budu [izhoditi, da by] oni mogli naučiti se našemu [[jezyk]]u ... S 50 ljudjmi vy možete pokarjati vseh i prinudžati jih dělati to, čto vy hčete.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Tinker| first = George E.| title = Missionary Conquest: The Gospel and Native American Cultural Genocide| url = https://archive.org/details/missionaryconque0000tink| date = 1993| publisher = Fortress Press| isbn = 978-1-4514-0840-9| page = [https://archive.org/details/missionaryconque0000tink/page/8 8] }}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Suglasno {{-|[[Encyclopædia Britannica]]}}:

&lt;div align=center&gt;&lt;gallery perrow=&quot;6&quot;&gt;
File:Conceptions Colomb map-fr.svg|Kolumb mněval jest, žr svět je taky
File:Santa-Maria.jpg|Replika koraba ''Santa Maria''
File:Landing of Columbus (2).jpg|[[Živopis]]ny obraz Kolumba pri izloďenju v Novom světu
File:Columbus landing on Hispaniola.JPG|Obraz Kolumba pri izloďenju na Hispaniolě
File:Columbus1.PNG|Karta prvogo putovanja Kolumba
File:2.- DCVIII.0001.tif|Pismo od Kolumba (1493)
&lt;/gallery&gt;&lt;/div&gt;

==Vtoro putovanje==
24 septembra 1493 Kolumb ostavil Španju s dostatočnoju kolikostju korabov, zapasov i ljudij na to, da by [[Vtrgnutje|vtrgnuti]] i [[Kolonializm|izdělati španske kolonije]] v Novom světu. On iměl 17 korabov i 1,200 ljudij. Tute ljudi byli [[Vojsko|vojovniki]] i [[Zemjedělstvo|zemjedělci]]. Medžu njimi byli sut takože svečenniki, rabotoju ktoryh bylo [[Misionerstvo|obračati]] domorodcov v [[hristijanstvo]].&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Bacchus| first = M.K.| title = Utilization, Misuse, and Development of Human Resources in the Early West Indian Colonies| url = https://archive.org/details/utilizationmisus0000bacc| year = 1990| publisher = Wilfrid Laurier University Press| isbn = 0-88920-982-0| pages = [https://archive.org/details/utilizationmisus0000bacc/page/6 6]–7 }}&lt;/ref&gt;

Na tutom putu, Kolumb jest izslědoval něktore ostrova iz [[Male Antilske ostrovy|Malyh Antilskyh]]. On jest obplyl vokrug večšiny Hispanjoly i izslědoval strany [[Jamajka|Jamajky]] i [[Kuba|Kuby]], ktore on ne jest viděl na svojom prvom putovanju.

Potom on jest vratil se v fort Navidad i dověděl se, že toj jest izgorěl. Jedinadset od 37 vojovnikov, ktoryh Kolumb jest nehal vo fortu, sut byli tam pogrebeni. Ostalne sut izčezli. Historiky mněvajut, že to bylo vslěd hvorob i bojovanja s narodom Arawak.&lt;ref name=chacon /&gt;

=== Odnošenje k domorodnym ljudjam ===
Dokolě Kolumb byl proč od Navidada, izslědovavši Jamajku i Kubu, jego vovjovniky sut prěstali rabotati na izbudovanju novogo forta i zemjedělišč. Oni prinudžali arawakov davati jim jedanje. Oni sut kradli věči arawakov i nasilovali jih žen. Kogda Kolumb jest o tom se dovědal, on jest prikazal jih [[Smrtna kaznj|povesiti]]. Něktore vodže arawakov sut viděli Kolumba kako sojuznika svojih neprijateljev i napadli njego. Ale, špancy iměli mnogo orudžja, ktorogo arawaky sut nikogdy ne viděli, kako [[stalj]]ne [[meč]]e, [[Pika|piky]], [[samostrěl]]y, [[Pes|psov]] i [[konj]]ev. Tuto jest pomogalo špancam velmi legko izygryvati boje protiv arawakov.&lt;ref&gt;{{Cite book| last1 = Lindaman| first1 = Dana| last2 = Ward| first2 = Kyle| title = History Lessons: How Textbooks from Around the World Portray U.S. History| year = 2006| publisher = The New Press| isbn = 1-59558-082-4| pages = 10–12 }}&lt;/ref&gt;

Kolumb iměl mnogo buntov protiv sebe i vojoval protiv mnogyh domorodvyh vodžev, ktore sut viděli jego kako zagrabnika i sojuznika Grakangari, vodža, s ktorym toj jest družil. Oni sut byli bystro razbity s pomočju evropejskyh iznahodok.

Na tyh časteh ostrova, ktore jest zavojoval Kolumb, ne bylo tak mnogo zlata, i Kolumb prikazal prěstati jego iskati.

==Tretje putovanje==
Kolumb jest odpravil se v dalše putovanje v lětu 1498. Kralju Žuanu II v Portugaliji skazali sut, že k jugozapadu od ostrovov [[Kap Verd]] jest [[kontinent]]. Na svojom tretjem putovanju Kolumb jest htěl najdti toj kontinent.&lt;ref&gt;Morison, Samuel Eliot (1963). ''Journals &amp; Other Documents on the Life &amp; Voyages of Christopher Columbus.'' New York: The Heritage Press. p. 262. ASIN B002KR8WPQ.&lt;/ref&gt; Pri jego naputstvovanju kraljevna Isabella pripomnila Kolumbu, že on musi odnositi se ko vsem domorodnym ljudjam dobro i musi iz njih izdělati [[Hristijanstvo|hristijan]].

V tutom putovanju Kolumb jest poslal tri koraba rovno do West Indije ([[Karibske ostrovy|Karibov]]). Sam on vedl tri drugyh koraba, prvo ko dvom portugalskym ostrovam, potom ko [[Kanarske ostrovy|Kanarskym ostrovam]], potom do [[Kap Verd]]u. Od Kap Verda, oni sut plyli k sěverozapadnomu pribrěžju [[Južna Amerika|Južnoj Ameriky]] i pristali na [[Trinidad]]u. On takože jest izslědoval čest Juňoj Ameriky i ostrova, ktore tutčas nazyvajut se [[Tobago]] i [[Grenada]].

19 avgusta 1498 Kolumb jest vratil se na Hispaniolu. On jest uznal, že mnoge španske oseljenci tam ne byli ščestni. Oni sut myslili, že v Novom světu bude vyše zlata. Mnoge iy njih sut buntovali, kogda on byl pryč. Kolumb jest povesil peteryh liderov buntov. On takože staral se obradovati staljnyh oseljencev i jest daval jim zemju na Hispaniolě. Jednakože, seljenci prodolžali posilati žaloby do Španije. V lětu 1499, kraljevna Isabella jest poslala člověka imenom Francisko de Bobadilja na Hispaniolu.  Ona jest jemu dala pravomoč dělati vsečto on bude mněvati dělati. Ako došel v lětu 1500, prvo, čto jest on izdělal, bylo arestovati Kolumba i poslati jego nazad do Španije okovanogo.

=== Odnošenje k domorodnym ljudjam ===
Starajuči se izdělati španskyh oseljencev ščestnymi, Kolumb jest ustanovil sistem {{-|''[[Encomienda]]''}} na Hispaniolě. V tutom sistemu Kolumd daval jest děl zemje na Hispaniolě každomu španskomu oseljencu. Poněkogda on jest mogl dati i cělo domorodno selo.Vsi obyvatelji, ktore sut žili v tutom arealu, museli rabotati na španskogo oseljenca. Aborigeny sut žili na tutoj zemje stolětja, Kolumb jest razdaval jih zemju i prinudžal jih naslědno rabotati na toj zemje.

== Pozdejši život ==
23 avgusta 1500 Kolumb byl arestovany na Hispaniolě, ktora tutčas nazyvaje se [[Santo Domingo]] , za svirěpost k domorodnym obyvateljam, i osoblivo k špancam. On byl poslánym v Španju v okovah v oktobru 1500 goda i byl osvobodženym 25 dekembra 1500, i odvedenym v sud. Kolumb iměl vlivne prijatelji, i kralj jest vozvratil jemu svobodu. Jego ne dělali sut snova gubernatorom, ale dozvolili voditi nastupno putovanje.

Kolumb jest umrl na [[nedostatočnost srdca]] i [[artrit]] v [[Vajadoid]]u v Španiji, v možnom věku 54 lět.

== Osobny život ==
Srodniky Kolumba govorili sut, že on se rodil v [[Genoa|Genoe]] v [[Italija|Italiji]]. Tutdenj, historiky ne mogu isto skazati, kde on se rodil. Večšinstvo ekspertov mněvajut, že to, že on se rodil v Genoje, imaje največe podtvrdženij. Druge historiky myslet, že toj se rodil inokde, kako v Španiji ili [[Portugalija|Portugaliji]]. Něktore si myslet, že on byl originalno jevrej, [[Obračenje v religiju|obračeny]] v [[hristijanstvo]].&lt;ref name=&quot;brit&quot; /&gt;

V lětu 1477 Kolumb jest se [[Svatba|oženil]] s [[Felipa Moniz Perestrelo|Felipoju Moniz Perestrelo]]. Ona byla iz polublagorodnoj rodiny, iměvšej odnošenje k [[Morjeplavanje|morjeplavanju]]. Ona jest umrla někogda v 1479 ili 1480 lětu pri ridženju jih syna Diega.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Hume| first = Robert| title = Christopher Columbus and the European Discovery of America| year = 1992| publisher = Gracewing Publishing| isbn = 978-0-85244-211-1| pages = 19–20 }}&lt;/ref&gt;

V lětu 1485, byvši v [[Kordova|Kordove]] vo Španiji, Kolumb spoznal se s Beatriz Enrikes de Trasierra. Oni žili sut zajedno něktory čas. Oni sut iměli syna, ktorogo nazvali Fernando.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Beding| first = Silvio A.| title = The Christopher Columbus Encyclopedia| year = 2016| publisher = Springer| isbn = 978-1-349-12573-9| page = 24 }}&lt;/ref&gt;

== Cělje Kolumba ==
Kolumb iměl několiko različnyh cělov pri svojih putovanjah v Novy svět. Prvo, on jest věril, že može najdti kratšu i legšu dragu do Azije, kde byli sut věči, ktore v Evrope ne byli. On jest veril, že najde kratši put do [[Kitaj]]e. Druge ljudi nazyvali tutu věru [[wikt:absurd|absurdom]]. Kolumb jest htěl dokazati, že tute ljudi ne imali sut pravdu.&lt;ref name=&quot;daniels&quot;&gt;{{Cite book|url=https://archive.org/details/nationalgeograph0000dani_h7f1|title=National Geographic Almanac of World History|author=Daniels, Patricia|last2=Hyslop, Stephen Garrison|last3=Brinkley, Douglas|date=2011|publisher=National Geographic Books|isbn=978-1-4262-0890-4|pages=[https://archive.org/details/nationalgeograph0000dani_h7f1/page/184 184]-185|chapter=Navigating the Globe: 1492-1522.}}&lt;/ref&gt;

Vtoro, Kolumb jest htěl naidti [[zlato]]. Zlato bylo glavnym vidom peněz, koristanyh v kolumbovyh časah. V jego pismu španskomu kralju Ferdinandu i kraljevě Isabellě, Kolumb jest pisal: &quot;Zlato jest najprvoredno; zlato jest skarb, i kdo imaje jego, dělaje čto želaje v tutom světu&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Franzosi| first = Roberto| title = From Words to Numbers: Narrative, Data, and Social Science| url = https://archive.org/details/fromwordstonumbe0000fran| year = 2004| publisher = Cambridge University Press| isbn = 978-0-521-54145-9| page = [https://archive.org/details/fromwordstonumbe0000fran/page/n163 140] }}&lt;/ref&gt; Mnogo [[Historija|historikov]] mněvajut, že Kolumb htěl se stati važnoju osoboju, i da by se stal močnym, jemu trěba naidti zlato.

==Poslě Kolumba==
Kogda špancy sut uznali o [[Novy svět|Novom světu]], mnogo [[konkistador]]ov, ili zavojevateljev sut prišli tudy. Tuto jest privedlo k [[Španska kolonizacija Ameriky|španskoj kolonizaciji Ameriky]].

Španske konkistadory prvo oseljili na ostrovah [[Hispaniola]] (tutčas tam sut [[Dominikanska republika]] i [[Haiti]]), [[Kuba]], i [[Puerto Riko]]. Oni sut nagrabili tolik zlata, koliko smogli. Špancy sut takože privezli [[svečenik]]ov i prinudili domorodnyh amerikancov [[Obračenje v religiju|obračati]] se v [[hristijanstvo]].

== Naslědstvo ==
V [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh Štatah]] [[Denj Kolumba]] jest svetkom, ktory proslavjaje prihod Kolumba v Novy svět 12 oktobra 1492.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Columbus Day|url=https://www.history.com/topics/exploration/columbus-day-video|publisher=|via=www.history.com}}&lt;/ref&gt;

Světova kolumbijska vystavka byla provědena v lětu 1893 v Čikagu, Illinoj za proslavjenje 400-toj ročnicy vizita Kolumba v Ameriku.&lt;ref name=&quot;WDL&quot;&gt;{{Cite web |url = http://www.wdl.org/en/item/11369/ |title = Bird's-Eye View of the World's Columbian Exposition, Chicago, 1893 |website = World Digital Library |date = 1893 |accessdate = 2013-07-17 }}&lt;/ref&gt;

Medžu 1492 i 1930 lětami vyše než 60 milionov evropejcev sut migrovali v Ameriku. Vrh tutoj migracije byl v 19-om i v načalu 20-go stolětja. 

Masovo prěseljenje evropejcev v Novy svět bylo jednim iz največših presunov naseljenja v historiji.

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* ''Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Christopher_Columbus|Christopher Columbus]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Christopher_Columbus&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''
* ''Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:en:Christopher_Columbus|Christopher Columbus]]»}} v Vikipediji na anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Christopher_Columbus&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''

{{Sortovati|Kolumb, Hristofor}}

[[Kategorija:Izslědovatelji]]
[[Kategorija:Italijani]]

{{INTERWIKI|Q7322}}</text>
      <sha1>3ej06pqlzyi43jhn4c073cwdiqlpsna</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ill Bethisad</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1018</id>
    <revision>
      <id>28785</id>
      <parentid>7074</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:13:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13056" sha1="t889wcrqkym1cb0oy6qubbmdmfo5q4l" xml:space="preserve">[[Fajl:Brithenig.png | thumb | Horugva kraljevstva ''Kemr'', epicentr světa {{-|''Ill Bethisad''}} i država, kde govorjeny jest jezyk ''{{-|[[Brithenig]]}}'', ktorym projekt byl započety.]]
'''''{{-|Ill Bethisad}}''''' jest projekt alternativnoj historije, započety v 1996 g. [[Nova Zelandija|novozelandcem]] {{-|Andrew Smith}} pod nazvoju {{Lang|en|The Brithenig Project}}. V protivnosti do večinstva drugyh tvorb v tomže žanru, {{-|''Ill Bethisad''}} ne jest rabota jednoj osoby, ale v tečen‌ju lět izrastl do postojanno razrabotyvanogo surabotničskogo projekta, imajuči okolo 120 aktivnyh i prigodnyh učestnikov.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ib.frath.net/w/The_List | website = IBWiki | accessdate = 2026-02-22 | title = The List}}&lt;/ref&gt; Projekt imaje enciklopedičny harakter, sodrživajuči obširne opisy historije, kultur, věrozakonov i tehnologij, a takože noviny, karty, horugvy i druge obrazky, video, kratke razkazy i tako dalje. Jednakože osnovnu rolju v njem igrajut [[umětne jezyky]] i možno jest kazati, že {{-|''Ill Bethisad''}} jest kolěbka kategorije tako nazyvajemyh «alternativnyh jezykov». Nazva projekta jest osnovana na [[Latinsky jezyk|latinskom]] slovu {{Lang|la|baptizatum}}, ktoro samo v sobě jest kalka [[Velssky jezyk|velsskogo]] slova {{Lang|cy|bydysawd}} «vsesvět» v jezyku ''{{-|[[Brithenig]]}}''.&lt;ref name=&quot;Čitateljnik&quot;&gt;{{Cite book | url = https://books.google.nl/books/about/%C4%8Citateljnik.html?id=i3lhDwAAQBAJ | author = [[Jan van Steenbergen]] | title = Čitateljnik: Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku | chapter = Ill Bethisad | editor1 = [[Jan van Steenbergen]] | editor2 = [[Vojtěh Merunka|Vojtěch Merunka]] | publisher = Slovanská unie z.s. | year = 2018 | language = isv | pages = 20–21}}&lt;/ref&gt;

Harakterističnym svojstvom projekta jest naklonnost do tehnologij, ktore v realnom světu byli neuspěšne ili izšli iz upotrěby, napr. [[cepelin]]y, [[ekranoplan]]y i [[Nikola Tesla|Teslove]] generatory.&lt;ref name=&quot;interkom&quot;/&gt; Kompjutery i kosmonavtika istnujut, ale nahodet se ješče v prvopočetnoj fazě. V tutom smyslu {{-|''Ill Bethisad''}} možno jest pričisliti do [[Retrofuturizm|retrofuturističnogo]] žanra {{Lang|en|[[steampunk]]}}. Kromě togo, on takože sodrživaje satirične elementy.

== Jezyky v {{-|Ill Bethisad}} ==
[[Umětne jezyky]] igrajut važnu rolju v {{-|''Ill Bethisad''}} i v istom smyslu projekt jest město sustrěč za tvorcev tako nazyvajemyh «alternativnyh jezykov» ili daže kolěbka cělogo podžanra. Projekt sodrživaje ponad trideseti jezykov, někoje sut razvite v podrobnostah, druge sut same skice.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/IB_Languages | title = IB Languages | website = IBWiki | publisher = Ib.frath.net | date = 2021-07-04 | access-date = 2026-02-22}}&lt;/ref&gt; Jezyk, na ktorom projekt prvopočetno byl osnovany, jest ''[[Brithenig]]'', [[Romanske jezyky|romansky jezyk]] s silnym [[Keltske jezyky|keltskym]] substratom, osnovany na [[Velssky jezyk|velsskom]].&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = Sarah L. | last = Higley | title = Audience, Uglossia, and CONLANG: Inventing Languages on the Internet | journal = M/C: A Journal of Media and Culture | issue = 3.1 | year = 2000 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Arika | last = Okrent | title = In the Land of Invented Languages: Esperanto Rock Stars, Klingon Poets, Loglan Lovers, and the Mad Dreamers Who Tried to Build a Perfect Language | year = 2009 | pages = 321 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Mikael | last = Parkvall | title = Limits of Language. Almost Everything You Didn't Know You Didn't Know about Language and Languages | year = 2008 | pages = 131 | language = en}}&lt;/ref&gt; Kromě Brithenig sut ješče dva keltoromanske jezyky, ''{{-|kerno}}'' i ''{{-|breathanach}}''. ''[[Wenedyk]]'' tym samym sposobom kako ''{{-|brithenig}}'' jest romansky jezyk osnovany na [[Poljsky jezyk|poljskom]],&lt;ref&gt;{{Cite news | first = Dorota | last = Gut | url = http://szkolazklasa.gazeta.pl/szkolazklasa/1,58420,1905232.html | title = Now@ Mow@ (&quot;Novy jezyk&quot;) | magazine = Wiedza i Życie | issue = fevruar 2004}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;interia&quot;&gt;{{Cite news | first = Ziemowit | last = Szczerek | url = http://fakty.interia.pl/ciekawostki/news/swiat-gdzie-polska-nie-jest-polska,1184900 | title = Świat, gdzie Polska nie jest Polską | archive-url = https://web.archive.org/web/20081019204757/http://fakty.interia.pl/ciekawostki/news/swiat-gdzie-polska-nie-jest-polska,1184900 | archive-date = 2008-10-19 | website = Interia.pl | date = 2008-09-26 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Anna-Maria | last = Meyer | title = Wiederbelebung einer Utopie: Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets | year = 2014 | isbn = 9783863092337 | pages = 266 | language = de}}&lt;/ref&gt; 
''{{-|slvanjek}}'' na [[Slovačsky jezyk|slovačskom]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url  = https://www.frathwiki.com/Slevan | title = Slvanjek -- the Slevan language | website = frathwiki.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ib.frath.net/w/Slvanjek | title = Slvanjek | website = IBWiki}}&lt;/ref&gt; ''dalmatinsky'' na izumrělom [[Dalmatinsky jezyk|dalmatinskom]] i ''{{-|judajca}}'' na [[Hebrejsky jezyk|hebrejskom]]. Sut i druge fikcijne romanske jezyky v {{-|''Ill Bethisad''}}, medžu drugymi ''{{-|xliponian}}'', govorjeny v [[Epir]]u i pripominajuči [[Albansky jezyk|albansky]], {{-|''jovian''}}, govorjeny v [[Alzacija|Alzaciji]], i ''{{-|montreiano}}'', govorjeny v [[Kalifornija|Kaliforniji]].

Kromě romanskyh jezykov členi projekta stvorili i [[germanske jezyky]], napr. ''bohemsky'' ({{-|''Pémišna''}}), osnovany na [[Češsky jezyk|češskom]],&lt;ref name=&quot;oliva&quot;&gt;{{Cite book | first = Jan | last = Oliva | url = http://is.muni.cz/th/61198/pravf_m/Diplomova_prace.doc | title = Virtuální vlasnictví (diplomová práce) | location = Hradec Králové | year = 2006 | pages = 6 | language = cs}}&lt;/ref&gt; i {{-|''wessisc''}}, govorjeny na ostrovu {{-|Wight}}; [[keltske jezyky]], napr. ''{{-|arvorec}}'', osnovany na [[Galsky jezyk|galskom]]; i [[slovjanske jezyky]], srěd ktoryh nahodet se tri fiktivne [[Sěveroslovjanske jezyky#Umětne sěveroslovjanske jezyky|sěveroslovjanske jezyky]] (''nassky'', ''skuodijsky'' i ''vozgijsky'').&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Tilman | last = Berger | url = http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf | chapter = Vom Erfinden Slavischer Sprachen | archive-url = https://web.archive.org/web/20131031141934/http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf | archive-date = 2013-10-31 | editor1 = M. Okuka | editor2 = U. Schweier | title = Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag | location = München | year = 2004 | pages = 24–25 | language = de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;interkom&quot;&gt;{{Cite magazine | first = Jan | last = Havliš | url = http://interkom.vecnost.cz/pdf/ik200803cl.pdf | title = Výlet do Conlangey | magazine = Interkom | issue = 2008/3 (243) | pages = 17–21 | language = cs}}&lt;/ref&gt;

V {{-|''Ill Bethisad''}} někoje izumrěle jezyky, kako [[Krymskogotsky jezyk|''krymskogotsky'']] i daže [[Toharske jezyky|''toharsky'']], prěžili do sučasnosti, a menšinstvene jezyky kako [[Dolnosaksonsky jezyk|''dolnosaksonsky'']] imajut velmi prestižnějšu poziciju než v realnom světu.

== Točky razhoda ==
Alternativna historija, takože nazyvajema ''uhronija'', jest kategorija spekulativnoj fikcije naležeča do [[Fantastika|fantastiky]]. Harakterizuje se tym, že imaje točku razhoda ({{Jezyky|en|point of divergence}}, takože: točka razběžnosti, točka bifurkacije), drugymi slovami, moment, kde oprěděljeno sobytje pričinjaje, že historija počinaje razhoditi se s realnoju. Jednakože v {{-|''Ill Bethisad''}} fantastičny element jest silnějši od naučno-spekulativnogo, v svezi s čim imaje mnogo menših toček razhoda, a jednočasno v slučaju neopisanyh čestij světa prědpokladaje se, že historija minula bolje ili menje paralelno s realnoju historijeju.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.bethisad.com/ytterbion.htm | title = Ytterbion's Rules of Creation | access-date = 2026-02-22 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100520070452/http://www.bethisad.com/ytterbion.htm | archive-date = 2010-05-20 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Prvopočetnoju i centralnoju točkoju razhoda jest silnějša pozicija [[Rimska imperija|Rimskoj imperije]] na [[Britanske ostrovy|britanskyh ostrovah]], kde [[vulgarna latina]] razprostranila se podobno, kako napr. v [[Francija|Franciji]]. Vslěd togo zarodil se ''{{-|[[brithenig]]}}'': [[Romanske jezyky|romansky jezyk]] s [[Keltske jezyky|keltskym]] substratom, silno pripominajuči [[Velssky jezyk|velssky]]. {{-|Brithenig}} jest državny jezyk kraljevstva Kemr ({{-|''Rheon Kemr''}}), ktoro zajedno s [[Anglija|Anglijeju]] i [[Škotska|Škotskoju]] jest čest ''Sfederanovanyh kraljevstv'' ({{Jezyky|en|Federated Kingdoms}}). 

Po kratkom času druge osoby takože načeli interesovati se projektom, podavati pomysly, a daže razrabotyvati ine državy, regiony, jezyky, tehnologije i tako dalje:
* Silnějša pozicija Rimskoj imperije takože razširila se na sěver od [[Dunaj]]a. Iz toj pričiny na teritorijah [[Poljska|Poljsky]], [[Čehija|Čehije]] i [[Slovakija|Slovakije]] zarodili se slovjano-romanske jezyky: venedsky (''[[wenedyk]]'') zaměsto [[Poljsky jezyk|poljskogo]], šležansky (''šležan'') zaměsto [[Slezsky jezyk|slezskogo]] i slevansky (''{{-|slvanjek}}'') zaměsto [[Slovačsky jezyk|slovačskogo]]. 
* [[Napoleon]] ne vtrgnul se v [[Rosija|Rosiju]] i ne byl razgromjeny v [[Bitva pri Waterloo|Bitvě pri Waterloo]].&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Jakub | last = Kowalski | url = http://relaz.pl/magazyn,archiwum,wymyslone-jezyki,824 | title = Wymyślone języki | archive-url = https://web.archive.org/web/20111007191105/http://relaz.pl/magazyn,archiwum,wymyslone-jezyki,824 | archive-date = 2011-10-07 | website = Relaz.pl | date = 2007-03-02 | language = pl}}&lt;/ref&gt;
* Vslěd intervencije Napoleona ''Weneda'', ekvivalent Poljsky, ne byl podvrgnuta podělam, a v rezultatu [[Rěč pospolita oboh narodov]] istnuje i v sučasnosti kako neefektivna, haotična država pod nazvoju ''Republika dvoh koron'' (RDK).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/rtc/ | title = Republic of the Two Crowns | publisher = Steen.free.fr | access-date = 21 December 2013}}&lt;/ref&gt; Jejna teritorija sovpadaje bolje ili menje s teritorijami Poljsky, [[Litva|Litvy]] i [[Vozhodna Prusija|Vozhodnoj Prusije]] v periodu medžu [[Prva vsesvětska vojna|Prvoju]] i [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroju vsesvětskymi vojnami]]. RDK takože posědaje koloniju v [[Afrika|Afrikě]]: [[Gambija]] v realnom světu byla vlastnost kneza, ktory byl vasal Rěči pospolitoj v 17. stolětju.&lt;ref name=&quot;interia&quot; /&gt; Druga razlika jest v tom, že ''Wenedi'' sut [[Katolicizm|katoliki]] kako [[Poljaki]], ale večinstvo litvinov ješče imajut vlastnu formu [[Rodnověrje|rodnověrja]] podobnu věrě [[Romuva]].
* V [[Bohemija|Bohemiji]] razvil se pod naporom [[Habsburg]]skogo dvorjanstva [[Germanske jezyky|germansky]] jezyk, ''Ta Pémišna''.&lt;ref name=&quot;oliva&quot;/&gt;
* V [[Rosija|Rosiji]] [[boljševiki]] byli poraženi [[Běle vojska|bělogvardistami]], ktori najprvo vratili carsku vladu, a v tečen‌ju 1920-yh i 1930-yh lět ustanovili ultranacionalističny režim pod nazvoju ''SNOR'' (Sojuz narodnogo obnovjen‌ja Rosije) – jediny režim v světu {{-|''Ill Bethisad''}}, ktory pripominaje [[fašizm]]. Poslě upadka SNOR-režima Rosija stala krěhka federacija 29 samostojnyh republik.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/ib/russia.html | title = RUSSIA in Ill Bethisad | publisher = Steen.free.fr | access-date = 21 December 2013}}&lt;/ref&gt;
* [[Němcija]] jest slaba konfederacija mnogyh malyh kraljevstv, knežstv i t.d. Glavna superdržava na evropejskom kontinentu jest ''Skandinavsko Sodružstvo''. 
* Kastilija i Aragon nikogda ne sjedinili se v [[Španija|Španiju]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://ib.frath.net/w/History_of_Castile_and_Leon |title=History of Castile and Leon|website=IBWiki|access-date=21 December 2013}}&lt;/ref&gt;
* Ne bylo amerikanskoj revolucije. Zaměsto [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh štatov]] jest ''Sěvernoamerikanska Liga'', sostoječi iz štatov, ktore bezprěryvno sut svezane s někojeju evropejskoju koronoju.
* Zakupka [[Luiziana|Luiziany]] ne iměla město, takto Luiziana vsegda ostala nezavisna, francuzskojezyčna država.
* Jest veče monarhij, sut različne [[kondominij]]e, a proces dekolonizacije točil se bolje v duhu partnerstva.&lt;ref name=&quot;oliva&quot;/&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://ib.frath.net/w/Main_Page IBWiki]
* [https://web.archive.org/web/20120103054616/http://www.bethisad.com/ Domašnja stranica {{-|''Ill Bethisad''}}] (arhivovana)
* [http://steen.free.fr/ib/index.html Voztočna Evropa v {{-|''Ill Bethisad''}}]

[[Kategorija:Fantastika]]
[[Kategorija:Фантастика]]
{{INTERWIKI|Q3498063}}</text>
      <sha1>t889wcrqkym1cb0oy6qubbmdmfo5q4l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28786</id>
      <parentid>28785</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:18:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13032" sha1="esxkyfu2419xypacimpxa602ipw7y1x" xml:space="preserve">[[Fajl:Brithenig.png | thumb | Horugva kraljevstva ''Kemr'', epicentr světa {{-|''Ill Bethisad''}} i država, kde govorjeny je jezyk ''{{-|[[Brithenig]]}}'', ktorym projekt byl započety.]]
'''''{{-|Ill Bethisad}}''''' je projekt alternativnoj historije, započety v 1996 g. [[Nova Zelandija|novozelandcem]] {{-|Andrew Smith}} pod nazvoju {{Lang|en|The Brithenig Project}}. V protivnosti do večinstva drugyh tvorb v tomže žanru, {{-|''Ill Bethisad''}} ne je rabota jednoj osoby, ale v tečen‌ju lět izrastl do postojanno razrabotyvanogo surabotničskogo projekta, imajuči okolo 120 aktivnyh i prigodnyh učestnikov.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ib.frath.net/w/The_List | website = IBWiki | accessdate = 2026-02-22 | title = The List}}&lt;/ref&gt; Projekt imaje enciklopedičny harakter, sodrživajuči obširne opisy historije, kultur, věrozakonov i tehnologij, a takože noviny, karty, horugvy i druge obrazky, video, kratke razkazy i tako dalje. Jednakože osnovnu rolju v njem igrajut [[umětne jezyky]] i možno je kazati, že {{-|''Ill Bethisad''}} je kolěbka kategorije tako nazyvajemyh «alternativnyh jezykov». Nazva projekta je osnovana na [[Latinsky jezyk|latinskom]] slovu {{Lang|la|baptizatum}}, ktoro samo v sobě je kalka [[Velssky jezyk|velsskogo]] slova {{Lang|cy|bydysawd}} «vsesvět» v jezyku ''{{-|[[brithenig]]}}''.&lt;ref name=&quot;Čitateljnik&quot;&gt;{{Cite book | url = https://books.google.nl/books/about/%C4%8Citateljnik.html?id=i3lhDwAAQBAJ | author = [[Jan van Steenbergen]] | title = Čitateljnik: Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku | chapter = Ill Bethisad | editor1 = [[Jan van Steenbergen]] | editor2 = [[Vojtěh Merunka|Vojtěch Merunka]] | publisher = Slovanská unie z.s. | year = 2018 | language = isv | pages = 20–21}}&lt;/ref&gt;

Harakterističnym svojstvom projekta je naklonnost do tehnologij, ktore v realnom světu byli neuspěšne ili izšli iz upotrěby, napr. [[cepelin]]y, [[ekranoplan]]y i [[Nikola Tesla|Teslove]] generatory.&lt;ref name=&quot;interkom&quot;/&gt; Kompjutery i kosmonavtika istnujut, ale nahodet se ješče v prvopočetnoj fazě. V tutom smyslu {{-|''Ill Bethisad''}} možno je pričisliti do [[Retrofuturizm|retrofuturističnogo]] žanra {{Lang|en|[[steampunk]]}}. Kromě togo, on takože sodrživaje satirične elementy.

== Jezyky v {{-|Ill Bethisad}} ==
[[Umětne jezyky]] igrajut važnu rolju v {{-|''Ill Bethisad''}} i v istom smyslu projekt je město sustrěč za tvorcev tako nazyvajemyh «alternativnyh jezykov» ili daže kolěbka cělogo podžanra. Projekt sodrživaje ponad trideseti jezykov, někoje sut razvite v podrobnostah, druge sut same skice.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/IB_Languages | title = IB Languages | website = IBWiki | publisher = Ib.frath.net | date = 2021-07-04 | access-date = 2026-02-22}}&lt;/ref&gt; Jezyk, na ktorom projekt prvopočetno byl osnovany, je ''{{-|[[brithenig]]}}'', [[Romanske jezyky|romansky jezyk]] s silnym [[Keltske jezyky|keltskym]] substratom, osnovany na [[Velssky jezyk|velsskom]].&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = Sarah L. | last = Higley | title = Audience, Uglossia, and CONLANG: Inventing Languages on the Internet | journal = M/C: A Journal of Media and Culture | issue = 3.1 | year = 2000 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Arika | last = Okrent | title = In the Land of Invented Languages: Esperanto Rock Stars, Klingon Poets, Loglan Lovers, and the Mad Dreamers Who Tried to Build a Perfect Language | year = 2009 | pages = 321 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Mikael | last = Parkvall | title = Limits of Language. Almost Everything You Didn't Know You Didn't Know about Language and Languages | year = 2008 | pages = 131 | language = en}}&lt;/ref&gt; Kromě {{-|brithenig}} sut ješče dva keltoromanske jezyky, ''{{-|kerno}}'' i ''{{-|breathanach}}''. ''[[Wenedyk]]'' tym samym sposobom kako ''{{-|brithenig}}'' je romansky jezyk osnovany na [[Poljsky jezyk|poljskom]],&lt;ref&gt;{{Cite news | first = Dorota | last = Gut | url = http://szkolazklasa.gazeta.pl/szkolazklasa/1,58420,1905232.html | title = Now@ Mow@ (&quot;Novy jezyk&quot;) | magazine = Wiedza i Życie | issue = fevruar 2004}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;interia&quot;&gt;{{Cite news | first = Ziemowit | last = Szczerek | url = http://fakty.interia.pl/ciekawostki/news/swiat-gdzie-polska-nie-jest-polska,1184900 | title = Świat, gdzie Polska nie jest Polską | archive-url = https://web.archive.org/web/20081019204757/http://fakty.interia.pl/ciekawostki/news/swiat-gdzie-polska-nie-jest-polska,1184900 | archive-date = 2008-10-19 | website = Interia.pl | date = 2008-09-26 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Anna-Maria | last = Meyer | title = Wiederbelebung einer Utopie: Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets | year = 2014 | isbn = 9783863092337 | pages = 266 | language = de}}&lt;/ref&gt; 
''{{-|slvanjek}}'' na [[Slovačsky jezyk|slovačskom]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url  = https://www.frathwiki.com/Slevan | title = Slvanjek -- the Slevan language | website = frathwiki.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ib.frath.net/w/Slvanjek | title = Slvanjek | website = IBWiki}}&lt;/ref&gt; ''dalmatinsky'' na izumrělom [[Dalmatinsky jezyk|dalmatinskom]] i ''{{-|judajca}}'' na [[Hebrejsky jezyk|hebrejskom]]. Sut i druge fikcijne romanske jezyky v {{-|''Ill Bethisad''}}, medžu drugymi ''{{-|xliponian}}'', govorjeny v [[Epir]]u i pripominajuči [[Albansky jezyk|albansky]], {{-|''jovian''}}, govorjeny v [[Alzacija|Alzaciji]], i ''{{-|montreiano}}'', govorjeny v [[Kalifornija|Kaliforniji]].

Kromě romanskyh jezykov členi projekta stvorili i [[germanske jezyky]], napr. ''bohemsky'' ({{-|''Pémišna''}}), osnovany na [[Češsky jezyk|češskom]],&lt;ref name=&quot;oliva&quot;&gt;{{Cite book | first = Jan | last = Oliva | url = http://is.muni.cz/th/61198/pravf_m/Diplomova_prace.doc | title = Virtuální vlasnictví (diplomová práce) | location = Hradec Králové | year = 2006 | pages = 6 | language = cs}}&lt;/ref&gt; i {{-|''wessisc''}}, govorjeny na ostrovu {{-|Wight}}; [[keltske jezyky]], napr. ''{{-|arvorec}}'', osnovany na [[Galsky jezyk|galskom]]; i [[slovjanske jezyky]], srěd ktoryh nahodet se tri fiktivne [[Sěveroslovjanske jezyky#Umětne sěveroslovjanske jezyky|sěveroslovjanske jezyky]] (''nassky'', ''skuodijsky'' i ''vozgijsky'').&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Tilman | last = Berger | url = http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf | chapter = Vom Erfinden Slavischer Sprachen | archive-url = https://web.archive.org/web/20131031141934/http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf | archive-date = 2013-10-31 | editor1 = M. Okuka | editor2 = U. Schweier | title = Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag | location = München | year = 2004 | pages = 24–25 | language = de}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;interkom&quot;&gt;{{Cite magazine | first = Jan | last = Havliš | url = http://interkom.vecnost.cz/pdf/ik200803cl.pdf | title = Výlet do Conlangey | magazine = Interkom | issue = 2008/3 (243) | pages = 17–21 | language = cs}}&lt;/ref&gt;

V {{-|''Ill Bethisad''}} někoje izumrěle jezyky, kako [[Krymskogotsky jezyk|''krymskogotsky'']] i daže [[Toharske jezyky|''toharsky'']], prěžili do sučasnosti, a menšinstvene jezyky kako [[Dolnosaksonsky jezyk|''dolnosaksonsky'']] imajut velmi prestižnějšu poziciju než v realnom světu.

== Točky razhoda ==
Alternativna historija, takože nazyvajema ''uhronija'', je kategorija spekulativnoj fikcije naležeča do [[Fantastika|fantastiky]]. Harakterizuje se tym, že imaje točku razhoda ({{Jezyky|en|point of divergence}}, takože: točka razběžnosti, točka bifurkacije), drugymi slovami, moment, kde oprěděljeno sobytje pričinjaje, že historija počinaje razhoditi se s realnoju. Jednakože v {{-|''Ill Bethisad''}} fantastičny element je silnějši od naučno-spekulativnogo, v svezi s čim imaje mnogo menših toček razhoda, a jednočasno v slučaju neopisanyh čestij světa prědpokladaje se, že historija minula bolje ili menje paralelno s realnoju historijeju.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.bethisad.com/ytterbion.htm | title = Ytterbion's Rules of Creation | access-date = 2026-02-22 |archive-url = https://web.archive.org/web/20100520070452/http://www.bethisad.com/ytterbion.htm | archive-date = 2010-05-20 | url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 

Prvopočetnoju i centralnoju točkoju razhoda je silnějša pozicija [[Rimska imperija|Rimskoj imperije]] na [[Britanske ostrovy|britanskyh ostrovah]], kde [[vulgarna latina]] razprostranila se podobno, kako napr. v [[Francija|Franciji]]. Vslěd togo zarodil se ''{{-|[[brithenig]]}}'': [[Romanske jezyky|romansky jezyk]] s [[Keltske jezyky|keltskym]] substratom, silno pripominajuči [[Velssky jezyk|velssky]]. {{-|Brithenig}} je državny jezyk kraljevstva Kemr ({{-|''Rheon Kemr''}}), ktoro zajedno s [[Anglija|Anglijeju]] i [[Škotska|Škotskoju]] je čest ''Sfederanovanyh kraljevstv'' ({{Jezyky|en|Federated Kingdoms}}). 

Po kratkom času druge osoby takože načeli interesovati se projektom, podavati pomysly, a daže razrabotyvati ine državy, regiony, jezyky, tehnologije i tako dalje:
* Silnějša pozicija Rimskoj imperije takože razširila se na sěver od [[Dunaj]]a. Iz toj pričiny na teritorijah [[Poljska|Poljsky]], [[Čehija|Čehije]] i [[Slovakija|Slovakije]] zarodili se slovjano-romanske jezyky: venedsky (''[[wenedyk]]'') zaměsto [[Poljsky jezyk|poljskogo]], šležansky (''šležan'') zaměsto [[Slezsky jezyk|slezskogo]] i slevansky (''{{-|slvanjek}}'') zaměsto [[Slovačsky jezyk|slovačskogo]]. 
* [[Napoleon]] ne vtrgnul se v [[Rosija|Rosiju]] i ne byl razgromjeny v [[Bitva pri Waterloo|Bitvě pri Waterloo]].&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Jakub | last = Kowalski | url = http://relaz.pl/magazyn,archiwum,wymyslone-jezyki,824 | title = Wymyślone języki | archive-url = https://web.archive.org/web/20111007191105/http://relaz.pl/magazyn,archiwum,wymyslone-jezyki,824 | archive-date = 2011-10-07 | website = Relaz.pl | date = 2007-03-02 | language = pl}}&lt;/ref&gt;
* Vslěd intervencije Napoleona ''Weneda'', ekvivalent Poljsky, ne byl podvrgnuta podělam, a v rezultatu [[Rěč pospolita oboh narodov]] istnuje i v sučasnosti kako neefektivna, haotična država pod nazvoju ''Republika dvoh koron'' (RDK).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/rtc/ | title = Republic of the Two Crowns | publisher = Steen.free.fr | access-date = 21 December 2013}}&lt;/ref&gt; Jejna teritorija sovpadaje bolje ili menje s teritorijami Poljsky, [[Litva|Litvy]] i [[Vozhodna Prusija|Vozhodnoj Prusije]] v periodu medžu [[Prva vsesvětska vojna|Prvoju]] i [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroju vsesvětskymi vojnami]]. RDK takože posědaje koloniju v [[Afrika|Afrikě]]: [[Gambija]] v realnom světu byla vlastnost kneza, ktory byl vasal Rěči pospolitoj v 17. stolětju.&lt;ref name=&quot;interia&quot; /&gt; Druga razlika je v tom, že ''Wenedi'' sut [[Katolicizm|katoliki]] kako [[Poljaki]], ale večinstvo litvinov ješče imajut vlastnu formu [[Rodnověrje|rodnověrja]] podobnu věrě [[Romuva]].
* V [[Bohemija|Bohemiji]] razvil se pod naporom [[Habsburg]]skogo dvorjanstva [[Germanske jezyky|germansky]] jezyk, ''{{-|Ta Pémišna}}''.&lt;ref name=&quot;oliva&quot;/&gt;
* V [[Rosija|Rosiji]] [[boljševiki]] byli poraženi [[Běle vojska|bělogvardistami]], ktori najprvo vratili carsku vladu, a v tečen‌ju 1920-yh i 1930-yh lět ustanovili ultranacionalističny režim pod nazvoju ''SNOR'' (Sojuz narodnogo obnovjen‌ja Rosije) – jediny režim v světu {{-|''Ill Bethisad''}}, ktory pripominaje [[fašizm]]. Poslě upadka SNOR-režima Rosija stala krěhka federacija 29 samostojnyh republik.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/ib/russia.html | title = RUSSIA in Ill Bethisad | publisher = Steen.free.fr | access-date = 21 December 2013}}&lt;/ref&gt;
* [[Němcija]] je slaba konfederacija mnogyh malyh kraljevstv, knežstv i t.d. Glavna superdržava na evropejskom kontinentu je ''Skandinavsko Sodružstvo''. 
* Kastilija i Aragon nikogda ne sjedinili se v [[Španija|Španiju]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://ib.frath.net/w/History_of_Castile_and_Leon |title=History of Castile and Leon|website=IBWiki|access-date=21 December 2013}}&lt;/ref&gt;
* Ne bylo amerikanskoj revolucije. Zaměsto [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh štatov]] je ''Sěvernoamerikanska Liga'', sostoječi iz štatov, ktore bezprěryvno sut svezane s někojeju evropejskoju koronoju.
* Zakupka [[Luiziana|Luiziany]] ne iměla město, takto Luiziana vsegda ostala nezavisna, francuzskojezyčna država.
* Jest veče monarhij, sut različne [[kondominij]]e, a proces dekolonizacije točil se bolje v duhu partnerstva.&lt;ref name=&quot;oliva&quot;/&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://ib.frath.net/w/Main_Page IBWiki]
* [https://web.archive.org/web/20120103054616/http://www.bethisad.com/ Domašnja stranica {{-|''Ill Bethisad''}}] (arhivovana)
* [http://steen.free.fr/ib/index.html Voztočna Evropa v {{-|''Ill Bethisad''}}]

[[Kategorija:Fantastika]]
[[Kategorija:Фантастика]]
{{INTERWIKI|Q3498063}}</text>
      <sha1>esxkyfu2419xypacimpxa602ipw7y1x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Iztvoriti stranicu</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1050</id>
    <revision>
      <id>28812</id>
      <parentid>28252</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:37:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2130" sha1="e80l5u60t24jp0ue6j60l1ojly8264p" xml:space="preserve">&lt;h2&gt;&lt;div&gt;[[Fajl:Ic wb sunny 48px.svg|48px|link=]]&lt;/div&gt;Hvala za interes v pisan​ju Vikipedije!&lt;/h2&gt;
Tuta stranica podaje neobhodime poučen​ja dlja stvorjen​ja stranic. Jestli stranica uže jestvuje, vam bude pokazany jej tekst. Vy možete takože napisati članok klikom na jedin iz črvenyh linkov na inyh stranicah. Za stvorjen​je stranic vy možete '''[[Special:UserLogin|prijaviti se]]''' ili '''[[Special:CreateAccount|stvoriti koristničsko konto]]''', ako jeste togo ne izdělali.

''Vy možete iztvoriti članok jedino, ako o jego prědmetu istvujut samostojne iztočniky.'' Iztočniky stavet kolo teksta, k ktoromu one odnoset se. Blogy, socialne mrěžy, sobstvene sajty i presa-relizy sut '''neprijemlive''' iztočniky.
* Bez iztočnika: &lt;code&gt;Rosija jest največša država Evropy.&lt;/code&gt;
* S iztočnikom: &lt;code&gt;Rosija jest največša država Evropy.&lt;span style=&quot;color: #0645ad;&quot;&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;ref&gt;https://www.bbc.com/geography/...&lt;/ref&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/span&gt;&lt;/code&gt;

''Članky o živyh ljudah dolžny imati iztočniky na vse sporne tvrdžen​ja.''

''Ne vpišite dělo, ktoro jest pod ohranoju avtorskyh prav, bez pozvoljen​ja.'' Ako vy koristajete iztočniky, prěpisyvajte jih tekst '''bez poslovnoj kopije''', ili on bude izčrknutym.

&lt;inputbox&gt;
 type=create
 width=40
 preload=Template:Standard content for new page
 editintro=Template:Instructions
 prefix=
 buttonlabel=Stvorite novu stranicu!
&lt;/inputbox&gt;

Ako vy hočete poeksperimentovati, [[Vikipedija:Pěskovišče|koristajte pěskovišče]]. Ako imajete pytan​ja abo problemy, [[Vikipedija:Krčma|postavite jih v Krčmě]].

== Takože ==
Vy takože možete stvoriti članky iz ovyh spisov:
* [[Wikipedia:Članky, ktore trěba imati v enciklopediji|Članky]] — 1000 najvažnějših člankov dlja každoj viki-enciklopedije
* [[Special:WantedPages|Najpotrěbne članky]] — neistnujuče članky s največšim čislom linkov k njim
* [[Wikipedia:Dobre zapisy|Dobre članky]] — dobre članky v slovjanskyh i anglijskoj Vikipedijah, ktore je možno prěvesti na medžuslovjansky
&lt;/div&gt;

__NOEDITSECTION__

[[Kategorija:Pomoč]]

{{INTERWIKI|Q10968373}}</text>
      <sha1>e80l5u60t24jp0ue6j60l1ojly8264p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Krčma</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1052</id>
    <revision>
      <id>28768</id>
      <parentid>28700</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T06:59:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pěskovišče dlja modulov */ nova sekcija</comment>
      <origin>28768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114477" sha1="g8yahw8b6b20idakcm7swhfai9cvl1h" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Zaglavje krčmy}}

&lt;!--- Napišite svoje soobčenje niže ---&gt;


== Link na Diskord-server na Glavnoj stranici ==

Na Glavnoj stranici tut:

Ако вы имајете какеколи пытан​ја, проблемы, примєткы или прєдложен​ја, поставите јих в '''[[Incubator:Krčma|крчмє обчины]]''' или [https://discord.gg/nhRuYAc5Uq нашем Дискорд-серверу].

Diskord-link vede na server Safronowiec, ktory uže malo čto imaje občo s MS i vikipedijeju. Imaje li smysl jego izmeniti na aktualny MS Diskord? Ili takože dodati link na Telegram-čat?

Velika hvala. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 06:45, 5 January 2026 (UTC)

:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] – Čestno govoreči, ja ne jesm na Diskordu i ne znaju te servery. Jest li tam někaka grupa, ktora specifično zajmaje se MS Vikipedijeju? Ako ne, može bylo by lěpje dodati link k grupě na Telegramu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:39, 5 January 2026 (UTC)
::Da, možno dati link na tuty razdel Diskorda, gde diskutuje se rabota na Vikipedii
::[[discord:channels/879438774323535914/1284479085871104075|• Discord | &quot;Medžuslovjanska Wikipedija&quot; | Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic]]
::či takože na telegram https://t.me/interslavic_wikipedia, ale myslim by bylo dobro prěd tym zapytati tamnogo admina ili vlastnika. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:13, 5 January 2026 (UTC)
:::Grupa na Telegramu jest nemnožko aktivnějša, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:28, 5 January 2026 (UTC)
::::Takože jestvuje stary Diskord-server za Medžuviki: https://discord.gg/Yp5QfFCPny, ktorogo vodil Lev. Oboje dnes neaktivny. Jestvuje li potrěba iměti sobstveny Diskord-server za Vikipediju? Forum-nit ne jest mnogo primětna. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 09:35, 6 January 2026 (UTC)
::::Da, tam ješče někto byvaje iz redaktorov, dodam tuty link do glavnoj stranicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:58, 6 January 2026 (UTC)

== Prědustavjeno pismo ==

Zdrav surabotniki! Jest nužno organizovati (povtoriti) razpravu o preferovanom pismu medžuslovjanskoj Vikipedije na domenu Fundacije Vikimedija, da byhmo iměli osnovu za tehničnu rabotu ktora odnese se na naše jezyčne kody &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; na Fabrikatoru ({{-|phabricator.wikimedia.org}}). [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Kavarnja#Vikipedija_na_med%C5%BEuslovjanskom Diskusije organizovane na sajtu Miraheze] – na Fabrikatoru oni ne uvažajut. Slědovateljno otvarjaju ovu diskusiju: ktoro pismo preferujemo i začto? – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 08:58, 9 January 2026 (UTC)

Hey Vipz, I'll respond in English, so that members of the Language Committee will be able to follow this conversation as well. A few months ago, I went through all articles we have, and found that about 2/3 of our articles use the Latin alphabet and 1/3 use Cyrillic. Although I am not active on social media myself, I have the impression that the situation there is similar: the majority uses Latin, but a sizeable minority uses Cyrillic. Since Latin and Cyrillic being equal is one of the main design criteria of Interslavic, the conclusion is simple: it should be possible to use both alphabets, and they should, ''as far as possible'', be served equally well. In other words, we need a bidrectional script converter. I've been looking around a bit and found ca. 20 Wikipedia editions that work with some kind of script converter: 
* Our own converter runs on Javascript and has three options: the source page (Lat/Cyr), the Latin transliteration and the Cyrillic translation. It has the advantage that the system remembers the preferred script of the user, apparently by means of a cookie. In mainspace articles, this converter only transliterates the text, but not the page name and not the categories. On category pages, it transliterates the titles of the articles and subcategories it contains, as well as system messages like &quot;Тхе фолловинг 4 пагес аре ин тхис цатегоры, оут оф 4 тотал.&quot; The only established Wikipedia with a converter that works like this is [[:got:|Gothic]]. 
* [[:sr:|Serbian]], [[:uz:|Uzbek]], [[:ku:|Kurdish]], [[:chr:|Crimean Tatar]], [[:iu:|Inuktitut]] and [[:shi:|Tachelhit]] have PHP-based converters with the same three options (f.ex. source, Lat., Kir.). Information about the script is contained in the URL. The system does not remember one's preferred script, so when a page is opened, it is always the source text that is displayed first. This converter also converts the page title and the categories it is in. On category pages it does the opposite from our current converter: it transliterates the page title and the categories it is in, but not the titles of the pages and the subcategories it contains.
* [[:sh:|Serbocroatian]], [[:tg:|Tajik]], [[:tly:|Talysh]] and [[:zgh:|Amazigh]] have PHP-based converters with two only options (for example: Latinica/Ћирилица). As I've understood, these converters are unidirectional, so that all pages must be written in the same script. For the rest, they work the same as Serbian.
* The Chinese ones (zh, wuu, gan, zh-yue) seem to work like either Serbian or Serbocroatian, but since I can't read Chinese, I haven't taken any closer look at them.
* [[:tt:|Tatar]] and [[:cv:|Chuvash]] have one or sometimes two buttons next to the page name. Everything is transliterated, even the menu on the left. Appears to run on JavaScript.
* [[:ban:|Balinese]] has no less than five variations, but I can't quite figure out how it works. It seems like it shows some transliteration version by default, but I'm not sure about that.
* [[:mni:|Meitei]] offers transliteration into Bengali script, but that works only for the categories underneath a page and the first letters on category pages.
* [[:cu:|Church Slavonic]]: every page has three links for three different script variants (including Glagolitic), but they don't seem to work anymore. [[:ang:|Anglo-Saxon]] has a similar thing that actually works.
* Another five projects (ug, bug, hak, bbc, gom) have multiple scripts but instead of a converter they sometimes contain multiple versions of the same article, for example [[:bug:Balanda]]. We have done that too in the beginning, but it's way too high-maintenance to be workable.

I've been told that JavaScript is considered a bad idea, because it doesn't work properly in Wikipedia apps for cell phones. This means that we need to use the PHP solution, and since we need the converter to be bidirectional, our only option is the solution used for Serbian. This does, however, have a few disadvantages:
# It transliterates page titles, which is not always what we want. This shouldn't be problematic though, since the page title can be manipulated with a template, for example here: [[:sr:З (слово ћирилице)]]
# However, it also transliterates the names of categories, which means that Latin and Cyrillic articles are all tossed into the same category. Articles names are listed there untransliterated. This is problematic, because we must consider that not every Latin-writing person can read Cyrillic, and not every Cyrillic-writing person can read the Latin alphabet. 
# Even if a category full of articles written in the Latin alphabet is transliterated into Cyrillic, it does not only show them in the Latin alphabet, but also in the alphabetical order of the Latin alphabet.
# A user who prefers one of the two alphabets has to change it manually for each and every page.

So here's my own preferred solution, if possible:
# It can work exactly like the converter on Serbian Wikipedia does, except for one thing: it should NOT transliterate category names.
# Instead, we have parallel categories for Latin and Cyrillic. Every article written in the Latin alphabet is placed in Latin categories and has a redirect in Cyrillic, which is placed in the Cyrillic counterparts of these categories. Articles with titles that cannot be transliterated, like [[Microsoft]] or [[Ж]], can be placed in both categories. This is, basically, the current situation. It has the advantage that every article can be found by navigating though the categories, and that they are placed in the correct alphabetical order (which for Cyrillic is different from the Latin order).
# I am aware of the fact that this solution is not perfect: a Cyrillic user who follows a Cyrillic redirect will still end up with a Latin article in Latin categories, even if he switches to Cyrillic. This cannot be helped, I'm afraid. UNLESS it would be technically possible that the categories under a Latin article link to Latin categories, and the categories under a Cyrillic article to their Cyrillic equivalents. Would such a thing be possible?
# It is not a matter of life or death, but it would be nice if a user's preferred orthography could be stored in a cookie, so that he/she won't have to change the orthography manually every time. This would be a nice-to-have.

There are a few other issues, too, but I'll get back to that later. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:57, 10 January 2026 (UTC)

:Thank you, Jan! This is a very insightful and nuanced reply. The issue of not having a default script on multi-scipt Wikimedia projects affects editors more so than readers. As of 2026, multi-script editing is, unfortunately, nothing more than a seldom mentioned concept ([https://diff.wikimedia.org/2018/03/12/supporting-languages-multiple-writing-systems/ Diff 2018 community blog article]; [[:c:File:Editing challenges on multi-script wikis (with speaker notes).pdf|Wikimania 2017 presentation]]). Some editors are less proficient or efficient with one of the scripts, and many do not know one or the other at all, and will therefore be uncomfortable editing articles in the said script. Until multi-script editing becomes a reality, having a default script is an option to be considered; whether it is a sensible sacrifice—to the benefit of one group (a majority) and detriment of the other (a minority)—is subjective, but alas. The other thing which concerns designation of a default script are fallback choices: &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; should ''probably'' have a fallback sequence to one of the scripts, which ''could'' solve the issue of the system not recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv isv]&lt;/code&gt; while recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Latn isv-Latn]&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Cyrl isv-Cyrl]&lt;/code&gt;. In other words, we ought to support &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, but it makes no sense to translate it separately from &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt;, unless we intend to have an unwieldy and hideous solution to not favoring one or the other – by including them both in every localized interface, namespace, or message element. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 10:07, 10 January 2026 (UTC)
::Well, I think we shouldn't be over-zealous, but on the other hand, it's been almost twenty years now since I got involved with this language, and I can assure you that the alphabet issue has been a thing almost since day one. Every possible option between Latin-only and Cyrillic-only has its ardent supporters, and even though the Latin alphabet is used more often for Interslavic than Cyrillic, it remains a fact that about 3/4 of all Slavic people use Cyrillic. So treating one of them as merely a transliterated version of the other is out of the question. But it is also true that the average Pole, Czech or Slovene cannot read Cyrillic, whereas most Russians, Ukrainians and Bulgarians know the Latin alphabet at least to some degree, which gives the Latin alphabet a slight advantage nonetheless. It's not entirely clear to me what you mean by &quot;fallback option&quot;, but if it means that &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; is interpreted as &quot;&lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; unless specified otherwise&quot;, I'd be perfectly fine with that.&lt;br /&gt;Of course, there will always be imperfections. For a person who only knows the Latin alphabet it will be difficult to correct a typo in the Cyrillic text, or even to expand it with Latin text. For now, I think we should stick to the principle that a page written in Cyrillic stays in Cyrillic, and ''tant pis'' if you can't handle Cyrillic. But honestly, I don't think that's much of a problem at the moment. Most Interslavic users can understand both alphabets, and I'm sure the problem of multi-script editing will solve itself at some point.&lt;br /&gt;For the record, transliteration between Latin and Cyrillic is pretty straightforward. The only inconsistency is the '''њ/нј''' issue found also in Serbian, but that's a minor thing that can easily be solved. That still leaves us with a few issues addressed [[:meta:Requests for new languages/Wikipedia Interslavic#Writing system related issues|here]] by @[[Koristnik:TutČas|TutČas]]. More specifically, s/he mentions the possibility of using not only the ex-Yugoslavia method for displaying Cyrillic, but also the Russian method (''лю'' instead of ''љу''). If I understand correctly that the source code looks like [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Editing_challenges_on_multi-script_wikis_%28with_speaker_notes%29.pdf#page=29 this], such a thing could easily be implemented. The question is: do we want that? And another thing is that some users persistently use the etymological orthography (''mųž'', ''krålj'', etc.). If the converter can be programmed in such way that &lt;code&gt;'ų' =&gt; 'у'&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;'у' =&gt; 'u'&lt;/code&gt;, then that would be a nice thing to have as well. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:40, 10 January 2026 (UTC)
:I want to mention it's not the case that the user needs to change every page manually with MediaWiki LanguageConverter. The switcher at the top of the page is indeed temporary, but there is a setting in preferences that allows logged-in user to choose the variant they want. This is a separate option from the language of the interface. It seems to be more problematic for readers that aren't logged in. For them, it defaults to browser's settings (which obviously doesn't help most of the time), but Chinese Wikipedia displays a prompt allowing to choose the preferred variant on the first load, and then respects that choice (apparently with some javascript magic). I haven't checked thoroughly, but making it work seamlessly seems doable. Though, since each variant has a separate URL, I don't really understand why all links go to the default mixed variant instead of the one currently displayed. But anyway, I think the ability to do full-text search and making articles legible without Javascript is a big win. &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 04:54, 14 July 2026 (CEST)

== Транслитерација со Јапонского ==

Поздрав! Какобы толико в източнословјанскых йезыках хирагану し / катакану シ транслитерујут како си/si. В вечинству језыков (вкључајучи словјански) пишут ши/shi/ši. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], може измєнити то [[Kacusika Hokusaj|сде]] на &quot;Kacušika Hokusaj&quot; або на &quot;Kacušika Hokusai&quot;? Како мыслите? --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 20:09, 10 January 2026 (UTC)

:Pozdrav, Murade, nazva ''Kacusika Hokusaj'' byla uže raněje v spisu potrěbnyh člankov, zato ja jesm to ostavil. Možno jest izdělati re-direkt na na ''Katsušika Hokusaj'' i to bude izobražati se na stranice. Tutčas, obratno, ja jesm prědělal vse japonske slova v članku na &quot;''si''&quot;, &quot;''dzju''&quot;, &quot;''dzjo''&quot; vměsto &quot;''ši''&quot;, &quot;''džu''&quot;, &quot;''džo''&quot; (Hepburnovo romaji ''shi'', ''ju'', ''jo''), i t.d. da by vsečto bylo v jednom standardu, ili možem to vratiti i ostaviti, kako bylo, s koristanjem jedino romaji transkripcije bez jej prěvoda do kirilicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:55, 12 January 2026 (UTC)

Po mojemu mněnju to ne jest dobry pomysl. Nakoliko ja znaju, toj spisok potrěbnyh člankov sdělal Lev, a on vse bazoval na russkoj transkripciji. Problem jest v tom, že ta transkripcija jest osnovana na principu, že v russkom suglasky prěd '''и''' i '''е''' sut avtomatično palatalizovane. Izgovor '''シ''' i '''チ''' zaisto zvuči bolje kako poljske {{-|'''ś'''}} i {{-|'''ć'''}} neželi kako russke '''ш''' i '''ч''', ale v medžuslovjanskom to ne rabotaje tako. Sdělal jesm tabelku s někojimi problematičnymi znakami i uvidite, že daže ukrajinsky i srbsky koristajut '''ш''' i '''ч'''. Pozrite tu (poslědnji stolp jest moje prědloženje za medžuslovjansky):

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! jap. !! ang. !! čes. !! rus. !! ukr. !! srb. !! isv
|-
| サ || sa || sa || са || са || са || sa / са
|-
| シ || shi || ši || си || ші || ши || ši / ши
|-
| シャ || sha || ša || ся || шя || ша || ša / ша
|-
| タ || ta || ta || та || та || та || ta / та
|-
| チ || chi || či || ти || чі || чи/ћи || či / чи
|-
| ツ || tsu || cu || цу || цу || цу || cu / цу
|-
| チャ || cha || ča || тя || чя || ча/ћа || ča / ча
|-
| ニャ || nya || nja || ня || ня || ња || nja / ња
|-
| ワ || wa || wa || ва || ва || ва/уа || wa / ва
|-
| ザ || za || za || дза || дза || за || za / за
|-
| ジ || ji || dži || дзи || джі || ђи || dži / джи
|-
| ジャ || ja || dža || дзя || джя || ђа || dža / джа
|-
| ダ || da || da || да || да || да || da / да
|-
| ヂ || ji || (dži) || (дзи) || (джі) || ђи || dži / джи
|-
| ヅ || zu || (zu) || (дзу) || (дзу) || зу || zu / зу
|-
| ヂャ || ja || (dža) || (дзя) || (джя) || (ђа) || dža / джа
|-
! colspan=&quot;7&quot; | razširjena katakana
|-
| ス || su || su || су || су || су || su / су
|-
| スィ || si || (si) || сы || (сі) || (си) || si / си
|-
| テ || te || te || тэ || те || те || te / те
|-
| ティ || ti || (ti) || ти (ты) || ті || ти || ti / ти
|}

{{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:02, 12 January 2026 (UTC)

: Одлично табло! Але по мојему мнєнју ако измєнити za / за на dza / дза (и zu / зу на dzu / дзу) тогды је было бы фонетично идеално (не по Поливанову и не по Хепберну оногдашње). --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 18:02, 12 January 2026 (UTC)
::Da, jesm tako(d)že suglasny [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:05, 12 January 2026 (UTC)

== Remaining issues ==

Dear all, since it probably won't be long now before our Interslavic Wikipedia will finally be approved, there are still a few issues to be resolved. {{Ping|Ilja isv|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} Your attention please!

=== Transliteration ===
First of all, there's the issue of transliteration, see above under [[Incubator:Krčma#Prědustavjeno pismo]]. The system used by the Serbian Wikipedia has the advantage that we can have the same article both in Latin and Cyrillic without having to resort to back-transliterations. In other words, we won't be forced to write &quot;Džorž Buš&quot; instead of &quot;George Bush&quot; in the Latin alphabet to avoid Cyrillic transliterations like &quot;Георге Бусх&quot;.

At present, transliteration is taken care of with JavaScript in [https://incubator.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.js MediaWiki:Common.js]. When we move to the system used by the Serbian Wikipedia (which IMO is the only sensible solution, see above), the same transliteration rules should be transferred to whatever system they use there, preferably with a few additions:

'''bidirectional:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
| a || b || c || č || d || e || ě || f || g || h || i || j || k || l || lj{{FN|*)}} || m || n || nj{{FN|*)}} || o || p || r || s || š || t || u || v || y || z || ž || ä || ö || ü
|-
| а || б || ц || ч || д || е || є || ф || г || х || и || ј || к || л || љ || м || н || њ || о || п || р || с || ш || т || у || в || ы || з || ж || ӓ || ӧ || ӱ
|}

'''unidirectional Lat &amp;rarr; Cyr:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| á || å || a || ć || ď || đ || ė || è || é || ę || í || ľ || ĺ || ł || ń || ň || ȯ || ò || ó || qu || ŕ || ř || ś || ť || ú ||ų || ů || w || x || ý || ź || ż
|-
! to 
| а || а || а || ч || д || дж || е || е || е || e || и || л || л || л || н || н || о || о || о || kv || р || р || с || т || у || у || у || в || кс || ы || з || ж
|}

'''unidirectional Cyr &amp;rarr; Lat:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| ґ || ѓ || ђ || ѣ || ё || ѕ || і || ї || й || ќ || ћ || ў || џ || щ || ъ || ь || э || ю || я 
|-
! to
| g || dž || dž || ě || jo || dz || i || ji || j || č || č || v || dž || šč || — || — || e || ju || ja
|}


{{FNBox|Note:
{{FNZ|*)|I don't know if there is a way to distinguish between Љ (LJ) and Љ (Lj), but since fully capitalized text is rare, I guess Љ &amp;rarr; Lj and Њ &amp;rarr; Nj will do.}}
}}

=== Alphabetical order ===
Another thing is the alphabetical ordering of articles in, for example, categories. The current situation is that Cyrillic letters absent in Russian – like Є, Њ and Ј – come before А. It is necessary that the right alphabetical order is followed, which preferably should also include letters not used in Interslavic but used in other Slavic languages, as they may appear in categories as well (the bold ones are Interslavic, the normal ones ain't):

'''Latin:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''a''' á ä ą å '''b c''' ć '''č d''' ď '''e''' é è ė ę '''ě f g h i''' í '''j k l''' ł ľ ĺ '''lj m n''' ń ň '''nj o''' ò ó ȯ '''p''' q '''r''' ŕ ř '''s''' ś '''š t''' ť '''u''' ú ů ų '''v''' w x '''y''' ý '''z''' ź '''ž''' ż&lt;/big&gt;

'''Cyrillic:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''а б в г''' ґ '''д''' ђ ѓ '''е''' ё '''є''' ѣ '''ж з''' ѕ '''и''' і ї '''ј''' й '''к л љ м н њ о п р с т''' ћ ќ '''у''' ў '''ф х ц ч''' џ '''ш''' щ '''ы''' э ю я&lt;/big&gt;

=== Dates ===
* The standard format for dates is: &lt;code&gt;dd.mm.yyyy&lt;/code&gt;
* In dates, month names should always be in the genitive case. Although these genitives are defined on translatewiki.net, that doesn't seem to work in the Recent changes, Watchlist etc.

=== Numbers ===
When a number is followed by a noun, the corresponding case differs:
* 1: nominative singular (1 dom)
* 2–4: nominative plural (2 domy)
* 0 and 5–19: genitive plural (5 domov)
* all higher numbers ending with 1: nominative singular (101 dom)
* all higher numbers ending with 2–4: nominative plural (102 domy)
* all higher numbers ending with 0 or 5–9: genitive plural (100 domov, 105 domov)

=== Namespaces ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Namespace || colspan=&quot;2&quot; | Talk
|-
! English || Interslavic || English || Interslavic
|-
| (main) || (glavny) || Talk || Besěda
|-
| User || Koristnik || User talk || Besěda koristnika
|-
| Wikipedia || Vikipedija || Wikipedia talk || Besěda vikipedije
|-
| File || Fajl || File talk || Besěda fajla
|-
| MediaWiki || MediaWiki || MediaWiki || Besěda MediaWiki
|-
| Template || Šablon || Template talk || Besěda šablona
|-
| Help || Pomoč || Help talk || Besěda pomoči
|-
| Category || Kategorija || Category talk || Besěda kategorije
|-
| Portal || Portal || Portal talk || Besěda portala
|-
| Module || Modul || Module talk || Besěda modula
|-
| Gadget || Gadžet || Gadget talk || Besěda gadžeta
|}

I hope I haven't forgotten anything!

=== The code ISV ===
* In interwiki links, the language should appear as: &lt;code&gt;Medžuslovjansky / меджусловјанскы&lt;/code&gt;
* The English name of the language is &quot;Interslavic&quot;.
* There still appear to be issues with the language code &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;. In Babel boxes, for example, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; work, but &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; does not.
* I guess using &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; shoud have a fallback sequence to &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, as [[Koristnik:Vipz|Vipz]] suggested.

=== Transliteration once more ===
''Theoretically'' it will be possible to add unidirectional solutions to additional writing systems, like Russian Cyrillic or Glagolitic. Personally, I am not in favour of such a solution though.

That's pretty much all I can think of. Comments? Suggestions? Opinions? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:51, 11 February 2026 (UTC)

:Finally! That is some great news. 
:All the points touched here make sense to me. 
:I am also against additional transliteration to either Russian Cyrillic or  Glagolitic. It would add more confusion IMO.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:07, 11 February 2026 (UTC)
:jesm popravil tabelu Namespaces [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:09, 11 February 2026 (UTC)
::O, hvala za popravku, to je byla moja glupost! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:39, 11 February 2026 (UTC)
:Hi Jan,
:Many thanks for this communication.
:My idea of selective automatic both-way transliteration is as follows.&lt;br /&gt;Now we have a template to block transliteration for a piece of text
:&lt;pre&gt;{{-|text not to be transliterated}}&lt;/pre&gt;
:all it does only adding HTML tag
:&lt;pre&gt;&amp;lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&amp;gt;text not to be transliterated&amp;lt;/span&amp;gt;&lt;/pre&gt;
:that is analized by transliteration gadget that ignores the text between tag borders. This tag can be also used &quot;manually&quot; when use of template is not possible due to wikitext syntax (e.g. text of hyperlink etc.), so we have more or less two tools to control transliteration now.
:I would propose to add one more template for selective transliteration, for example
:&lt;pre&gt;{{LatCyr|Jean-François|Жан-Франсуа|Žan Fransua|1}}&lt;/pre&gt;
:where:&lt;br/&gt; 
:''Jean-François'' - (obligatory parameter) text in original language in Latin script (name)&lt;br/&gt;
:''Жан-Франсуа'' - (obligatory parameter) text in cyrillic (phonetical transliteration)&lt;br/&gt;
:''Žan Fransua'' - (optional) phonetic latin&lt;br/&gt;
:''1'' - (optional) when this is present, the name appears first time on the article and it could be displayed with phonetic latin in parentheses (could be useful when uncommon languages for the reader are used).
:This template could work same way adding HTML class tags (these need to be created for original latin, cyrillic and phonetic latin). The translit script could be modified so it sees the tags and modifies text as per current isv graphic selection setting.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ |Examples
|-
! Parameters !! lat/cyr !! Renders as
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа (Jean-François) 
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || lat || Jean-François (Žan-Fransua)
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Jean-François
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|cyr
|Жан-Франсуа
|-
|&lt;nowiki&gt;Györ|Дьёр|Ďjor|1&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Györ (Ďjor)
|}
:Would this proposal be of interest?
:It would still require somepone to program the gadget and admin rights to place it on the wiki section. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:21, 12 February 2026 (UTC)

Yes, this certainly makes sense. The language converter can easily be embedded in the current &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; template. Normally the language converter would expect something like:&lt;br /&gt;&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl:Жан-Франсуа }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;.&lt;br /&gt;The remaining two fields can easily be handled in the template itself, I think. But on the other hand, the same functionality can also be achieved simply by using the same template twice:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}} {{-|(izgovor: Žan-Fransua)|(fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

If that's the case, then parameters 3 and 4 wouldn't even be necessary.

One thing I'm not entirely sure about myself, is what happens when you open a page ''before'' picking an orthography. At that moment the system doesn't know whether the page is in Latin or in Cyrillic orthography. I *think* this is done by adding a third parameter:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl: Жан-Франсуа; isv: Jean-François }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

Anyway, the advantage of all this is that we won't immediately have to change all pages where it is used. In many cases the template is used for expressions that shouldn't be transliterated at all, like &quot;{{-|Microsoft}}&quot;. Those cases won't be affected by the change at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:01, 12 February 2026 (UTC)

:Thank you, Jan, yes, this could be the way to go. Still need some time to understand better the way the gadget works but would like to start trying soonest. Cheers, [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:53, 12 February 2026 (UTC)

=== Script ===
{{-|''(added a header for clarity)''}}

:So, today is a great day as I tried first time the vibe-codng with Google AI mode to modify transliteration script.
:My proposal is to use 3 classes that will be added by template (or manually) to mark 3 options of text.
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Latn&quot;&gt;Jean-François&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Cyrl&quot;&gt;Жан-Франсуа&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt;&lt;span class=&quot;alphabet-isv&quot;&gt;Žan-Fransua&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:Depending on user alphabet setting, only one of the three will be displayed.&lt;br/&gt;
:Herewith the code that needs to be added to the script, in the very beginning, after description remark (starting line 9).

:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;javascript&quot; line=&quot;1&quot; start=&quot;9&quot;&gt;
/** This part is added by [[Koristnik:Ilja_isv]], vibe-coded with Google AI
/** Sorry code is removed since it did not work in the end
&lt;/syntaxhighlight&gt;
:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], may I ask you to add this code to Common.js so we could test? It takes admin rights to modify the javascript. I can send the complete modified script file if this is easier, I have a backup of original Common.js for the case of failure and the tags for testing entered in the sandbox. Thanking you in advance for help, hope it will work. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:56, 24 February 2026 (UTC)

::Unfortunately, being a test admin I do not have the rights to edit Common.js (I actually tried a while back, to no avail). Perhaps [[Koristnik:Iohanen]] can be of help here? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:56, 24 February 2026 (UTC)
:::Thank you Jan, will contact. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:19, 24 February 2026 (UTC)
:::Jan, one more idea: we can also test changes at old Miraheze space, the gadget script is identical. Do you have admin rights there or do you know the admin? I do not even have a login. The script file there is called Gadget-alphabet.js: 
:::https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Gadget-alphabet.js
:::Just someone will also need to make a test page with tags to see how it works.
:::Many thanks. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:50, 24 February 2026 (UTC)
::::Yes, I can modify the alphabet gadget on Miraheze. What exactly do you want me to do? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:21, 24 February 2026 (UTC)
:::::Hvala Jane, myslím, zajutra večer budu odpovědati, prěd tym uže ne budu iměti čas. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:54, 24 February 2026 (UTC)
::::::I had a reply from Iohanen, hvala za kontakt, it is: 
::::::https://incubator.wikimedia.org/wiki/User_talk:Iohanen?markasread=2792850&amp;markasreadwiki=incubatorwiki#c-Iohanen-20260224173800-Ilja_isv-20260224114000
::::::Will follow up in 1-2 days [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 05:35, 25 February 2026 (UTC)
:::::No need to do anything, thanks to Iohanen, we have now a workable and tested script. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:38, 26 February 2026 (UTC)
:::I have modified the '''- '''template, it can have 2 parameters now. If there is only one parameter, this text will be excluded from transliteration. If there is a second parameter present, first parameter is considered Latin, second is considered Cyrilic. When we install updated gadget script, either one or the other will be displayed, depending on language setting. Default is Latin (if Lat./Cyr is a choice or no choice made yet).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;pre&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/pre&gt;|| &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Jean-François&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Жан-Франсуа&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Джо Байден&lt;/pre&gt;
|}
:::As we already have a perfectly working script (great thanks to [[Koristnik:Iohanen]]), I will ask administrators to install it and we have the problem solved. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:45, 26 February 2026 (UTC)
::::👍 [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:51, 26 February 2026 (UTC)
::::Hi All,
::::Good news: the script and new templates are implemented and work. I will publish a tutorial shortest possible. Congratulations to all participants 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:27, 28 February 2026 (UTC)
::::&lt;s&gt;Bad news: does not work in the mobile version, both Cyrillic and Latin are displayed, which was not like that during tests.&lt;/s&gt; &lt;s&gt;Next point to address.&lt;/s&gt; Done, all works now. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:29, 28 February 2026 (UTC)

=== Approval ===
{{-|''(moving this to a separate section to avoid cluttering)''}}

Where did you get the information that Wp/isv is about to be approved? On the discussion page, the Language Committee members are ignoring it again, but as soon as someone posted about another project, it immediately received a response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-98653-7|&amp;#126;2026-98653-7]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-98653-7|talk]]) 21:08, 13 February 2026 (UTC)

:I've been discussing the issue of the script converter with a member of the Language Committee, that's way. I know they could have approved our project already a year ago, but there's not much point in mulling over that now. I suggest we simply keep working on this wiki, approval will come by itself. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:37, 13 February 2026 (UTC)
:: What kind of stories are you telling us? How many times has this happened? People are wasting their precious time on this instead of something more useful. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10102-52|&amp;#126;2026-10102-52]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10102-52|talk]]) 13:57, 14 February 2026 (UTC)
:::LOL, login under your real name. Why are you even here? 
:::If you're feeling that you are wasting your time here, you know where the door is, right? I strongly encourage you to go and do something more useful. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 14:03, 14 February 2026 (UTC)
::::Can't say I disagree. Negativity won't get us anywhere, that's for sure. Ultimately, we'll get there, and all the work we are doing here will soon end up in a real Interslavic wikipedia anyway, so it's definitely not a waste of time. And, if I may say so, complaining is a much bigger waste of time than actually contributing. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:45, 14 February 2026 (UTC)
::::: Look. It's a dead project; it only has four active users. Part of that is your fault, after all, you kept telling everyone the project was about to be approved (but it never happened). And I'll disappoint you a little: activity usually declines after a domain is created. I'd advise everyone to be more accepting of criticism. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10115-37|&amp;#126;2026-10115-37]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10115-37|talk]]) 17:58, 14 February 2026 (UTC)
::::::Listen, brave man. If you want anyone to take your “criticism” even remotely seriously, you need to log in so we can see what your stake is and what you’ve actually contributed. Until then, you’ll simply come across as a troll or a saboteur.
::::::When we need your advice, we’ll ask for it. For now, you can tone it down and keep your advice to yourself. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:52, 14 February 2026 (UTC)
::::::: Wikimedia has a [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Policy:Universal%20Code%20of%20Conduct universal code of conduct]. I recommend you read it. I've been following this project for several years, sometimes making anonymous edits. And I have the right not to register as long as Wikimedia Foundation projects allow this option. Your requests are rejected. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10259-25|&amp;#126;2026-10259-25]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10259-25|talk]]) 20:07, 15 February 2026 (UTC)
::::::::Too many recommendations for anonymous &quot;editor&quot;, buddy. You're dismissed and free to go. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 21:36, 15 February 2026 (UTC)
::::::::All emotions aside, I don’t really understand your frustration about the situation or your negativity toward Jan. I’m pretty sure Jan was simply passing on to the community what he himself had been told.
::::::::I don’t think anyone involved in this project expects it to suddenly become hugely popular. For me, it’s about steady work and gradually onboarding new learners of Interslavic.
::::::::Personally, everything I write here — and everything I do in life — I do primarily for myself. I don’t expect large audiences or dramatic results. If you feel like you’ve wasted your time because you were expecting something bigger, maybe the issue isn’t the project itself but the expectations attached to it.
::::::::If exposure and visibility are what you’re looking for, there are platforms built exactly for that. Like TikTok for example. But this project has always been about consistent effort and long-term development, not instant recognition. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:31, 15 February 2026 (UTC)
::::::::And if you truly have such deep knowledge of the future and already know how everything is going to turn out, maybe you should try day trading. With that kind of foresight, you’d probably make millions — and then all the time you think you “wasted” on our small project would fade away like a bad dream. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:34, 15 February 2026 (UTC)
:::::::::That's right. Perhaps I've been premature with my assumptions, but they were not entirely without reason. First of all, we already met all the necessary requirements by October 2024 (five editors contributing regularly during a period of a few months + translated interface), and secondly, in January 2025 a member of the Language Committee confirmed that the project was ready for approval. Honestly, I have no idea why that still hasn't happened, and believe me, nobody feels more frustrated about this sluggishness than me. At first, I thought it was because of the label &quot;constructed language&quot;, but given the fact that a wikipedia in Toki Pona was approved – even though it it's not even an auxiliary language and even though it wasn't even in the Incubator – that's can't really be the reason. And yes, of course I am disappointed that some active contributors haven't shown up for a long time. Neither do I understand why [[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] requested Interslavic Wikipedia on Meta and started this wiki on the Incubator, since he never contributed anything of substance afterwards. Still, no matter what, the best we can do is simply carry on. Showing that we *can* do it is precisely what the Incubator is meant for. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:01, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::And anonymous, you call this a dead project, but at the same time you noted yourself that other projects with less users and less content are being approved, so apparently it's not *that* dead after all. You say that we should be more accepting of criticism, but the point of criticism is to improve something, not to frustrate it. If you have ideas about how to improve this project, we are all ears, and if you care about this project, you are more than welcome to contribute. But if you don't, then I don't quite understand why you bother making these comments at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:03, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::: I don't remember saying this, but I would have said the same thing. You need to clearly define your goal and determine whether it's achievable. If not, then move on to other goals. Here, it's like knocking on a closed gate. Sometimes they say something or wink, but the gate remains closed. I have ideas, but first you need to stop knocking on closed gates. It's really sad. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10286-28|&amp;#126;2026-10286-28]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10286-28|talk]]) 11:38, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::I don't think it's like knocking on a closed gate. Look what happened with our ISO code. Our first two requests were rejected for stupid reasons and the third request took almost five years to be validated: first because they simply forgot about it, and then because it was stalled because they were reformulating their policies. It seems like they didn't quite know what do to with Interslavic, for example, whether they should qualify it as natural or a constructed language. So yes, I am kind of having a ''déjà-vu'' here. And again, I don't why it is taking them so long. The language itself shouldn't be the problem anymore, since its eligibility was established already in October 2024. My best guess is simply that the majority of the LangCom members are barely active, and that the remaining members are hesitant because of the extra work that needs to be done with regard to script conversion and the like. But ultimately ''upornost se izplati''. And anyway, it's not like we have an alternative here. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:37, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::: There are alternatives. In fact, with the development of AI, Wikipedia's role is gradually diminishing. Just look at the statistics: activity is declining in many editions (for example, in Russian, but the situation is no better in other Slavic editions). The situation is only good in languages ​​with a large number of native speakers (English, Spanish, French). This project will ultimately be edited by a relatively small group of enthusiasts. If the project is for enthusiasts, work can be done anywhere (on other wiki projects, etc.) whithout frustration. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 14:26, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::The relationship between Wikipedia and AI is a problem in itself, but there's not much point in speculation about the future. Besides, following your logic, we might as well close all Wikipedias except the English one. You are right about one thing: if the Interslavic Wikipedia were purely intended for enthusiasts of Interslavic, Miraheze or whatever other wikifarm might do. But that's not the point. This wiki should serve as an additional source of information for Slavic speakers. The reason we need a separate Wikipedia project is that people can find it, for example via interwiki links. As long as it is stored here or in some wikifarm, nobody will be able to find it. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:05, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::: This isn't quite the correct continuation of my logic: sections don't need to be closed, but activity will gradually decline. They will remain as encyclopedias, but will be preserved (AI will take information from there for itself). As for whether people will be able to find this project through interwiki, that's doubtful; interwiki is badly presented in the current Wikipedia skin. It's easy to search there if you know exactly which language you need. But it's possible that some people will still find this project through interwiki. As a source of information, people prefer to read in their native language. What you said could have been expected 10-20 years ago. If they can't find information in their language, they'll translate it from the language in which it exists (most likely, English). The quality of translation in online translators is much better now. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 09:09, 17 February 2026 (UTC)
::Good news. A thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia&quot; has appeared on the Langcom Mailing List. I hope we get a positive response soon. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-17126-63|&amp;#126;2026-17126-63]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-17126-63|talk]]) 20:12, 18 March 2026 (UTC)
:::I'm really starting to get the impression that langcom is deliberately ignoring wp/isv. Jon Harald Søby created a thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia,&quot; but it received no response, either positive or negative. However, another thread appeared there and received an almost immediate response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18779-70|&amp;#126;2026-18779-70]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18779-70|talk]]) 11:19, 26 March 2026 (UTC)
:::: That's true. But in reality, there are plenty of such threads. Someone wants approval, no one responds, or no one responds positively, and approval is delayed. Don't count on approval soon; it will be several years away. I especially don't recommend relying on the nearly dead Langcom.--[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18633-18|&amp;#126;2026-18633-18]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18633-18|talk]]) 11:30, 26 March 2026 (UTC)
:::::Years? Is it really that bad? What's the point of writing anything here if there will never be approval? [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18861-96|&amp;#126;2026-18861-96]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18861-96|talk]]) 13:56, 26 March 2026 (UTC)
:::::: Honestly, I don't know why they're doing this. It's been clear many times that Langcom doesn't want to approve this project and will delay approval as long as possible. Sooner or later, this leads to burnout (maybe Langcom is counting on it). Note that Langcom hasn't offered any apologies or justifications, as if this is a normal situation. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18833-94|&amp;#126;2026-18833-94]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18833-94|talk]]) 15:57, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Ura! Sračky 😂 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 21:35, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Very good news! Other members of the language committee have responded, and it's safe to say that Interslavic Wikipedia is practically approved. All that's left is to leave a notification about the proposal being approved, and now all that's left is to create isv.wikipedia.org. Finally, it's isv's turn. Thank you for continuing to create articles and staying active. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-31741-38|&amp;#126;2026-31741-38]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-31741-38|talk]]) 03:13, 29 May 2026 (UTC)

== Wiktionary ==
''(moving this to a separate item to avoid cluttering)''

When we receive approval, will it automatically give us the option to create a Wiktionary for Interslavic, or do we need to apply for that separately? I already have some ideas and plans for it. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 15:45, 12 February 2026 (UTC)

:Setting up a separate Wiktionary would require a separate application process on [[m:Requests for new languages|Meta]]. Approval will probably come easier if Interslavic already has its own Wikipedia, though. Theoretically, you could also start creating a Wiktionary in the Incubator, here: [https://incubator.wikimedia.org/wiki/Wt/isv Wt/isv]. Yet I am wondering: what would be the point of a Wiktionary for Interslavic? We already have our multilingual dictionary at https://interslavic-dictionary.com/, and there's the same dictionary at http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html. Keeping those two in line with each other is already quite a lot of work. Wouldn't it be better to keep all our eggs in one basket, instead of having even more dictionaries around? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 12 February 2026 (UTC)
::Well, in reality, I'm just experimenting. 
::In theory, there is an automated or at least semi-automated way to add articles to Wiktionary straight from the dictionary database, so the labor part should not be that difficult.
::What I did is I've created a fork of the dictionary  that is using the same database and did slight improvements to it's UI, so now you can compare multiple words at the same screen and you can also look up the Wiktionary article straight from the interface, just by pressing the hyperlink. Creating Interslavic Wiktionary obviously would allow me to add the links to Interslavic Wiktionary.
::Wiktionary by definition is something that anyone can edit, so:
::# People would add new words more easily (Yes, there is a problem with verifying if those words are good or not, but in general it would give more power to the community vs. now, when suggesting something to Interslavic dictionary seems more like a bureaucratic process rather than a community contribution).
::# People could modify articles about the words in Interslavic and add contexts, translations to their natural languages, usage examples, etc. (Think of https://context.reverso.net/)
::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:04, 12 February 2026 (UTC)
:::I've also revived the Slovnik Bot in Telegram and modified it a little bit, so it's also showing links to Wiktionary articles in corresponding languages. 
:::In theory, if people will add the use cases in Interslavic, this bot would be able to spit it out to users in Telegram.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)
:::The slovnik fork is available here 
:::https://interslavic.forum/slovnik/
:::I'm still working on it, but it's pretty much done for now. 
:::It allows you to compare up to 4 words on the same screen and look up the Wiktionary articles for corresponding language. 
:::This is just something I'm constantly using in writing texts.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:10, 12 February 2026 (UTC)
::In general, I'm just trying to integrate the existing infrastructure of Interslavic with what Wikipedia offers.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)

Well, I can certainly see the potential advantages of a Wiktionary. It could, for example, help in translating the dictionary into other languages. The thing is only that the official Interslavic dictionary is being worked on by a whole team of people. Errors are being corrected, new words are being added, and sometimes existing words are being replaced or simply kicked out. The problem with forked dictionaries is that sooner or later they will be obsolete. Besides, we can't have people adding stuff that hasn't been properly researched. That's why I am a bit hesitant here. But if you really want to try it, I cannot stop you, of course. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:50, 13 February 2026 (UTC)

:This is a UI fork, mostly visual difference and additional features. It's connected to the same google document just as official dictionary. The only difference for now is that I've fixed individual declensions for some words (jejin, obědvě) (also I've committed the changes to official dictionary, it's just a matter for someone to approve the changes). 
:I'm not trying to create my own dictionary, but I'd like the work to go faster and I'd like to have a more participatory mechanism for the community.
:Wiktionary would be a part of this mechanism. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:28, 13 February 2026 (UTC)
::Okay, we can of course give it a try. And like I said, I can surely see quite a few advantages of the idea. My only concern is, who is going to manage all this? Starting it in the Incubator is possible for sure, but if it's going to be a one-man show, it will probably stay there forever. Personally, I'd much rather we concentrate on Wikipedia now, which is already more than enough work. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:07, 14 February 2026 (UTC)
:::I'll try to see how far I can go with it. If I fail, I fail, no biggie. I promise I will keep writing here on Wiki :) [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:16, 14 February 2026 (UTC)
::::I also do see potential in empowering people. When we know that our voice matters and we can affect something, it is in itself a very inspiring thing. I may be too naive and idealistic tho.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:21, 14 February 2026 (UTC)
:::[[Wt/isv/Main Page]]
:::I've created the Main Page and in process of importing the words from the dictionary. 
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], I was thinking translating some of your materials from English to Interslavic on word formation, voting machine, etc to create Help page, can I have your permission?
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] @[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] @[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] @[[Koristnik:Danvintius Bookix|Danvintius Bookix]] @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] @[[Koristnik:TutČas|TutČas]] @[[Koristnik:Medžuslovjanin|Medžuslovjanin]] @[[Koristnik:Ferpaks|Ferpaks]] @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] @[[Koristnik:Aula Orion|Aula Orion]] @[[Koristnik:Panslav|Panslav]] @[[Koristnik:Orbitminis|Orbitminis]] @[[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] @[[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] @[[Koristnik:Miłosz Czaniecki|Miłosz Czaniecki]] @[[Koristnik:Владимєр Брєзин, сын Александров|Владимєр Брєзин, сын Александров]] @[[Koristnik:Qiorly|Qiorly]] @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] @[[Koristnik:SzymonV|SzymonV]] @[[Koristnik:Asank neo|Asank neo]] @[[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] @[[Koristnik:Machine of goodness|Machine of goodness]] @[[Koristnik:Snovid|Snovid]]
:::If anyone has any suggestions, I'd love to hear it. 
:::So far my plan is the followinɡː 
:::[[Wt/isv/Vikislovnik:Propozicija měseca#Dorabotati Vikislovnik]] [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 01:48, 12 March 2026 (UTC)
::::Hi GlěbDyndar, I can see the Wiktionary already on the incubator, and found a nice side-effect for Wikipedia incubator: when editing in Visual mode, selecting a noun in Nominative or a verb in infinitive, and pressing Ctrl-K (to insert hyperlink) it also shows possible links to the Wiktonary, so this option could be used for spell checking 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 13:40, 19 March 2026 (UTC)
:::::That would be awesome! Having something to check spelling against is beneficial for the wiki. Yes, there is an official Interslavic Dictionary available, but it's not really built into Wikipedia, it would be really interesting to see it imported into the Wiktionary in its full extent and interconnected with the Wikipedia for spellcheck. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|talk]] • [[Special:Contributions/Polda18|contribs]]) 14:19, 13 May 2026 (UTC)
:::::::: First of all, it's not that it takes up a lot of memory. Wiki projects use templates. A volunteer user who might want to edit Wiktionary doesn't need to know HTML and CSS. Learn to create templates first. The original wiki code, consisting almost entirely of HTML and CSS, is what we had in the past. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 16:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::Да говно эти шаблоны, в эпоху ИИ от них толку мало, ебешься три года ради того, что ИИ напишет за секунду. А потом если нужно какую строчку добавить или убавить в карточке, снова нужно лезть в этот шаблон и выяснять что там к чему.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::все новое - это хорошо забытое старое)
:::::::::Шаблоны были сделаны, чтоб облегчить жизнь тем, кто не может кодить. Сейчас кодить может каждый, соответственно шаблоны летят мимо.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:10, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::: Whether it's good or bad, that's the way things are done in Wikimedia projects. So, don't blame anyone else. You can easily create your own beautiful wiki project without templates in the AI ​​era. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 10:25, 15 May 2026 (UTC)
:::::::::::Да не переживай ты так, учитель) Разберусь, что мне делать. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 16:24, 15 May 2026 (UTC)

== Sravniti vs. sravnjati vs. sravnivati  ==

slovnik ima 'sravnjati' kak imperfect, ale iz mojego pogleda, bylo by razumněje pisati &quot;sravnivati&quot;, ibo priblizno vse jezyky imajut dodatny slog v tutom slovu v imperfektu

&quot;sravnjati&quot; za mene imaje smysl &quot;uravnjati&quot;, &quot;sdělati jednakovym&quot;, na angl. ''to level''

čto myslite? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:20, 12 February 2026 (UTC)

:Nu znaješ, &quot;sravnjati&quot; prosto jest regularno stvorjena nesovršena forma sovršenogo glagola &quot;sravniti&quot;. V dolgoj historiji medžuslovjanskogo jezyka vsegda jesmo usilovali, že jezyk jest kako možno regularny. Zato ''-ati &gt; -yvati'', a ''-iti &gt; -jati''. Očevidno, byli by takože druge možnosti, napr. ''-ati &gt; -avati'' iili ''-iti &gt; -ivati''. Ale my jesmo izbrali te formy, ktore sut najbolje razprostranjene po slovjanskyh jezykah. Poněkogda te druge formy na indivualnoj osnově daže mogut byti lěpše, ale ne hočemo vvesti v jezyk veče neregularnostij, neželi sut potrěbne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 13 February 2026 (UTC)
::Da, Jane, ja dobro razuměm i pametam vaše pojasnjenje o logikě impf.-pf. glagolov v MS, ale čto ako li poněkogda stvorjajemo falšivyh prijateljev v ugodu  regulardnosti? (rus. сравнять, čes. srovnat, pol. zrównać) 
::Dodatno, regularnost v MS v tutom osobnom slučaju (iz moejgo pogleda) ide protiv naturalističnosti, ibo vse naturalne jezyky prědavajut semantiku &quot;to be comparing&quot; inym slovom.
::Russky	срав'''ни'''вать, сопоставлять
::Bělorussky	параўноўваць, зраў'''ноў'''ваць, супастаўляць
::Ukrajinsky	порів'''ню'''вати, зіставляти, зрівнювати
::Poljsky	porów'''ny'''wać
::Češsky	srov'''ná'''vat, porov'''ná'''vat
::Slovačsky	porov'''ná'''vať, zrov'''ná'''vať
::Hrvatsky	srav'''nji'''vati, upoređivati
::Srbsky	срав'''њи'''вати, упоређавати
::Makedonsky	сравнува, споредува
::Bulgarsky	срав'''ня'''вам
::&quot;Sravnjati s zemjeju&quot; — &quot;Compare with Earth?&quot; or &quot;Level it to the ground&quot;?  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:43, 13 February 2026 (UTC)
:::Aha, razuměju. Da da, takom slučaju može lěpje bude ''sravnyvati'' (nesov.) i ''sravnati'' (sov.), a takože ''sravnanje'' zaměsto ''sravnjenje'' «comparison”, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:57, 13 February 2026 (UTC)
:::Moje prědloženje&quot;:
:::for the verb ''to compare: sravniti / sravnivati,'' ibo to odpovědaje logikě naturalnyh jezykov.
:::for the verb ''to even, to level'' we already have ''poravniti'' (curiously, it's not ''por'''o'''vniti'', which would follow the logic you're explaining)
:::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:13, 14 February 2026 (UTC)
::::''sravnjati'' možemo ostaviti, ale jedino v smyslu ''to even, to level'' [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:22, 14 February 2026 (UTC)

== Websajt s katalogom i statistikoju ==

&lt;nowiki&gt;https://medzuslovjansky.onl/&lt;/nowiki&gt;

jesm stvoril maly websajt s vyše vizualnym kalalogom stranic i statistikoju

može byti koristany kak onlajn biblioteka

stvoril jego da by može byti takym obrazom uprostiti dostup obyčnyh ljudij do Viki i malost zainteresovati v napisanju člankov

prošu, pišite vaši propozicije i myslji


[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 17:32, 23 February 2026 (UTC)

:myslju oddělno sdělati filtr za kategorij s prověrjenym pravopisom i dobry članok, da by možno bylo legko najdti teksty s dobrym MSom [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:11, 23 February 2026 (UTC)

::Da, to bylo by interesno. Myslju, že kategorija s prověrjenym pravopisom ne jest mnogo upotrěbima, ale može [[Incubator:Spisok najdolžejših stranic|tutoj spisok najdolžejših ćlankov]] jest? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:03, 23 February 2026 (UTC)
:::Už sdělal oddělny filtr, koj polazyvaje jedino članky so zvězdoju i s prověrjenym pravopisom. Myslju, to ne byla zla ideja i ja budu probovati dodavati toj šablon, kogda čitaju članky. 
:::Vo vkladke statistika možno odfiltrovati članky po dolžině, ale može byti sdělati oddělnu jarku vkladku &quot;Najdolžejše članky&quot;? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:19, 23 February 2026 (UTC)
::::Da, myslju, že to jest dobry pomysl. Mimohodom, može mogli byhmo uže dodati do dobryh člankov. Srěd mojih člankov, myslju, že napriklad [[Abhazsky alfabet]], [[Džok (pes)]] i [[Ҕ]] kvalifikujut se, ibo sut mnogo obširnějše, než jihne ekvivalenty na drugyh jezykah. Imajete li prědloženja? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:58, 23 February 2026 (UTC)
:::::A nas budut prověrjati na odpovědnost kriterijam dobryh člankov? Ibo imajemo množstvo člankov vyše 10kb, koje libo už sut dost dobre (ale može byti ne sut take dobre, kak jihne analogy v inyh jezykah, ili prinajmenje v něktoryh), ale sut kratše, než v inyh jezykah.
:::::I takože imajemo množstvo člankov menše než 10kb, ale koje takože sut mnogo dobre.
:::::Večinstvo (ili vse) članky o kiriličnyh bukvah sut dobre na moj pogled, ale ne imajut trěbujemogo razměra. 
:::::@[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] napisal několiko dobryh člankov, ale on prosil prověriti pravopis za njim i ja byh dodal v jegove članky malost obrazov ili medija materialov, že by jih nemnogo oživiti (imajut prěmnogo teksta bez ničego vizualnogo)
:::::@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] takože napisal dostatočno dobryh člankov  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:27, 23 February 2026 (UTC)
::::::Da da, jesm suglasny. Teoretično ne imajemo izrazne kriterije, toliko, že dobry članok trěbuje iměti někoju kritičnu masu. Granica 10K bajtov byla ustanovjena libovoljno, kogda na medžuviki iměli jesmo 20 člankov &gt;10K, ale tutčas imajemo jih ok. 140. Dolgy ne avtomatično znači lěpši. Po mojemu mněnju, da by članok kvalifikoval se za uměščenje na glavnoj stranici:
::::::* jest bolje-menje kompletny o obgovarjaje vse aspekty (napr. članok o državě ne jest kompletny, ako nemaje ničego o ekonomikě, prirodě i t.d.). 
::::::* imaje pravilny i prověrjeny pravopis
::::::* jest osnovany na prověrjenyh izvorah (znači, ne slěpo kopirovanyh iz drugyh viki)
::::::* ne jest toliko prěvod članka iz drugoj viki
::::::* kako možno, sodrživaje obrazky
::::::* kako možno, jest lěpši od ekvivalentah na drugyh slovjanskyh jezykah
::::::* prědmet ne jest prěmnogo niševy. 
::::::Kromě togo, dobro by bylo, ako jest raznorodnost medžu člankami na glavnoj stranici. Tutčas imajemo ok. 20 dobryh člankov. Glupo bylo by, ako srěd njih byli 3 kirilične bukvy, ili 3 ukrajinski politiki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:51, 24 February 2026 (UTC)

== Dodati linky na spoločnosti v Dicord i TG na glavnoj stranici v menju ==

Tutčas poglednul i uviděl, že bulgarska vikipedija ima linky do spoločnostij v discord i tg na glavnoj stranici v menju, v lěvoj jegovoj česti. 

Može byti, my takože budemo dodati?

https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:29, 26 February 2026 (UTC)

:Ne znaju, imaje li smysl popularizovati toj Diskord, on ne imaje ničto občo s Viki projektom, i Jan tam ne jest. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:16, 6 March 2026 (UTC)

== Nove možnosti translliteracije - sdělano ==

Blagodare dobrym ljudam, pomagavšim izměniti skript, pojavili se nove možnosti transliteracije.&lt;br/&gt;Šablon '''-''' dostavaje novu funkciju: &lt;br/&gt;Tuty šablon upravjaje transliteracijeju, izključaje ju za fragment teksta (kogda koristaje se s jednym parametrom), ili pokazyvaje razny tekst za latinicu i kirilicu (variant s dvoma parametrami).&lt;br/&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;|| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Jean-François&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Джо Байден&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) {{-|[[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a}}]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранса ({{-|Louis Le Prince)}}]]}} — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu Roundhay» (1888) Louis Le Prince'a — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Сцена в саду Раундхеј» (1888) Луи ле Пранса (Louis Le Prince) — најраннєјши известны филм в хисторији.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providen{{-|ce’|с}}u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providence’u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;В Провиденсу&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}
&lt;br /&gt;
&lt;s&gt;Čto ješče ne rabotaje: v mobilnoj versiji bude vsegda pokazyvati i latiničny i kiriličny varianty. Na rěšenju rabotajemo.&lt;/s&gt; Vsečto uže rabotaje! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:15, 1 March 2026 (UTC)
:Odlično! Nu izvini, ale vse vrěme ne razuměju, začto jest toj drugy šablon. Takože možno jest pisati: &lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François (izgovor: Žan-Fransua)|Žan-Fransua (fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;, i rezultat bude taky sam, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:39, 1 March 2026 (UTC)
::Jego sdělal Iohanen za test, rěšil ostaviti 😊 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:43, 1 March 2026 (UTC)
::vot test obohdvoh šablonov na živom članku https://incubator.wikimedia.org/wiki/H._P._Lovecraft [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:48, 1 March 2026 (UTC)
::Mene lično dopoka nemnogo ustrašaje ta razlika medžu latiniceju i kiriliceju, ko ktoroj prihodímo. Napriklad, jesm musel v jednom slučaju sklonjati kirilicu i ne sklonjati latinicu 😢 Tako prijdemo ko dvom jezykam. Možlivo, bysmo mogli prěporučovati koristanje tutoj možnosti toliko v izključiteljnyh slučajah? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:04, 1 March 2026 (UTC)
:::A v kakom slučaju trěba bylo sklonjati kirilicu? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:13, 1 March 2026 (UTC)
::::Tut byl variant
::::v Red Hook / v Ред-Хуку, ale já jesm dopoka našel izhod:
::::v apartamentu v četvrti {-|Red Hook|Ред Хук} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:18, 1 March 2026 (UTC)
::::ješče v Providence / в Провиденсу [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:24, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:32, 1 March 2026 (UTC)
::::myslím, že rěšenjem jest vo Providensu / во Провиденсу, v Red-Huku / в Ред-Хуку. Ale, Lovecrafta/Лавкрафта, zato že ime [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:31, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:35, 1 March 2026 (UTC)
::::::nu to jest podobno russkomu jezyku, kogda koristajut se kusky latinicy [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:37, 1 March 2026 (UTC)
:::::::Točno. A tamtyh slučajah: {{-|v Providence’u, v Red Hook’u}}. Koristajuči novy možnosti, možno daže: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«V Providen{{-|ce’|с}}u»&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: «V Providen{{-|ce’|с}}u». {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:40, 1 March 2026 (UTC)
::::::::nu to uże diko jest: во Провиденс-цу? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:42, 1 March 2026 (UTC)
:::::::::Vo Providence'u/ во Провиденсу izgledaje kompromisno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:44, 1 March 2026 (UTC)
::::::::interesno, trěba izučiti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:52, 1 March 2026 (UTC)
::::::Gaulle на выдумки хитра (russko prislovje) ☺️ [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:39, 1 March 2026 (UTC)
:Vsim pozdrav, ide obnovjenje skripta, transliteracija ne bude někaky čas rabotati. Prosim izviniti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 17:47, 5 March 2026 (UTC)
:Tak, vsečto jest izrěšeno, uže rabotaje i na mobilu. Mnogo děkuju adminam Vikipedije, ktore mnogo pomogli. Ura 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 19:42, 5 March 2026 (UTC)
::Vidžu! Fantastično! Hvala vsim, ktori pomogli! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:20, 6 March 2026 (UTC)

== Originalne &lt;s&gt;imena ljudij&lt;/s&gt; i iztvorov umětnostij kako nazvy člankov ==

&lt;s&gt;Ja jesm natolkl se na toj problem, že ne věm, kako dějati lěpše... Jest članok o Johnu R. R, Tolkienu, zaglavje ktorogo jest napisano anglijskym jezykom. Trěba li takym že sposobom stvorjati i nove članky? A kako pisati vnutri članka?&lt;/s&gt;

&lt;s&gt;Ješče jesm ugleděl, že v poljskom jezyku imena sklanjajut se po pravilam jezyka, ale pišut se kako v originalu. Či možno li togda vnutri članka pisati, napriklad, ''... u Johna Ronalda Reuela Tolkiena...''? Ne bude li togda to mrzko izgledati v kirilici ''... у Jохна Роналда Реуела Толкиена...''? Abo trěba vnutri članka flavorizovati?..&lt;/s&gt;

P.S. Pomilujte, ja jesm slěpec, jedino tutčas uviděl jesm v vrhu to, kak to možno sdělati.

Ješče jedna věč: jest članok o «Vladaru prstenjev», zaglavje ktorogo jest napisano na anglijskom jezyku («The Lord of the Rings»). Trěba li jego prěimenovati na medžuslovjansky jezyk? Myslim, že trěba, bo na vsakoj Vikipedije nazvy knig prěkladajut se na glavny jezyk Vikipedije.

Cělkovito ne razuměm, kako rěšati tuto pytanje, ačekoli mně se kaže, že jego už obgovarjali, ale ja ne vidim rezultatov, pomilujte.

S považenjem, [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|talk]]) 07:38, 17 April 2026 (UTC)

:Da, nazvanja knig jest trěba prěkladati, TLOTR in particular ☺️ Nužno jest tuty članok prěimenovati/prěměstiti, čto ne jest trudno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:21, 3 May 2026 (UTC)

::Točno, lěpje jest prěvoditi zaglavja knig, filmov i t.d., ale takože imaje byti prěnapravjenje od originalnogo zaglavja. Jesm prěimenoval TLOTR v [[Vladar prstenjev]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:14, 3 May 2026 (UTC)

== Approval! ==

Great news! Interslavic Wikipedia will soon be approved! Committee member Jon Harald Søby posted the approval notice on the Talk Language Committee page! Finally! Let everyone know if anyone doesn't know yet, and let Jan know too! Victory! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35104-48|&amp;#126;2026-35104-48]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-35104-48|talk]]) 18:12, 15 June 2026 (UTC)

:approved! 🎉 [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:14, 23 June 2026 (UTC)
: Radostno! [[Koristnik:Таёжный лес|Таёжный лес]] ([[Besěda s koristnikom:Таёжный лес|besěda]]) 23:48, 26 junij 2026 (CEST)

== Administratorstvo ==

Dragi! Dnes nakonec naša Medžuslovjanska Vikipedija byla stvorjena. Blagoželaju nam vsim i imaju naděju, že naš projekt bude postojanno rasti!

Ja jesm byl administrator v Inkubatoru, a takože vo vsih prědhodnyh versijah medžuslovjanskoj viki (od 2007 g.). Na žalost, administratorstvo ne bylo prěneseno avtomatično iz Inkubatora, zato trěba mně tu oficialno kandidatovati se na administratora. Jest několiko věčij, ktore tutčas trěba bude sdělati bystro. Napriklad, vy isto pametajete, že skoro vse stranice iz Medžuviki byli kopirovane ručno – bez jihnyh historij, čto jest narušenje avtorskyh prav – i zato ja hoču je stopiti s novějšimi versijami. Kromě togo, vsegda jest potrěbny někto, ktory odstranjaje spam, vandalizm i tako dalje. Prošu, glasujte poniže! Sut slědujuče opcije: {{-|&lt;nowiki&gt;{{Za}}, {{Protiv}}, {{Nevtralno}} i {{Primětka}}&lt;/nowiki&gt;}}. Ne zabudite dodati svoj podpis (&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;). S srdečnym pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:50, 24 junij 2026 (UTC) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:09, 25 junij 2026 (CEST)

# {{Za}}: Razuměje se, Jan nas dovedl tu kde jesmo, ov projekt bez jegovogo děla ne by ni egzistoval. On zakladaje se mnogo i obhodi se s pravdivymi ambicijami. Nadějem se budemo iměti uspěšny prvy god na živoj Vikipediji! :) – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 00:19, 25 junij 2026 (UTC) 
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 03:01, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} i potrěbujemo izbrati ješče 2-3 admini ili podadmini [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} Jan nas dovedl tam, kamo jesmo potrěbovali, i kako najaktivnějši člen občiny si zasluži byti administratorom. --[[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:49, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}}, očevidno. Velika hvala vsim — to jest naš obči uspěh! [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 17:53, 25 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} očevidno, Jan je tvorec medžuslovjanskogo. [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 01:05, 26 junij 2026 (CEST)
# Разумєје се {{Za}} [[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] ([[Besěda s koristnikom:FitikWasTaken|besěda]]) 13:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} prisjedinjaju se k vsemu vyše skazanomu. [[Koristnik:Noncinque|Noncinque]]([[Besěda s koristnikom:Noncinque|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (UTC+6)
# {{Za}} [[Koristnik:Sauit|Sauit]] ([[Besěda s koristnikom:Sauit|besěda]]) 01:48, 2 julij 2026 (CEST)

:Čestitajemo Janu, ktory jest dnes dostal neograničenu časom vladu Administratora tutoj Vikipedije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:15, 2 julij 2026 (CEST)
::Hvala, @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]! Nu, a kde jest tvoja kandidatura, eh? ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:17, 2 julij 2026 (CEST)
:Pozdrav, Jane, možete li takože darovati administračne prava Vipzu i Marcoorio? Hvalim voprěd. Jestli ne, podam stewardship request za njih. Hvala polna 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:19, 2 julij 2026 (CEST)
::Ja ne mogu dati administratorstvo, samo bjurokrati i stuardi mogut to dělati, a takyh my tu ne imajemo. Ja myslju, že Vipz i Marcoorio sami povinni sut glasiti se na stranici [[:meta:Steward requests/Permissions]], ibo ne znaju, može to dělati inokto. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:58, 2 julij 2026 (CEST)
:::ne jest problemom, budemo organizovati 😉 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 02:57, 3 julij 2026 (CEST)

=== Drugi admini ===
{{Ping|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} i ostatni, kogo jesm ne vspomnil tut, prosim nehtěl by někdo se stati vtorym i tretjim adminom, da by Jan ne tegnul vsečto sam? Prosim takože vsih glasovati, hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 25 junij 2026 (CEST) 09:32, 25 junij 2026 (UTC)
:Ja ne věm, ako byh iměl na to dostatok časa, i ja o tom budu razvažiti. Ja dekuju za prědloženje. [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:57, 25 junij 2026 (UTC)
::Da, dobro bylo by iměto ješče jednogo ili dvoh adminov. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], može li ty se kandiduješ? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:32, 25 junij 2026 (UTC)
:::Možno, budu, ale by se htělo lěpših kandidatov. ({{-|BTW}} izčezlo &quot;odgovoriti&quot;, to jesm ja něčto slomil?) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:21, 25 junij 2026 (CEST)
:Ja jesm administrator na dvuh projektah, takože byrokrat i administrator interfejsa. Ja imam tehničske znanosti i imam takože velmi aktivnogo robota. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 19:21, 8 julij 2026 (CEST)
::Pozdrav, LiMre, kde jesi byl tako dolgo? Prědloži svou kandidaturu takože na glasovanje, myslím, že trěba minimum 6 glasov [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:45, 8 julij 2026 (CEST)
:::Ja imel mnogo raboty i putoval jesm. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:16, 8 julij 2026 (CEST)
:Ja mogu prijmati vaše prizvanje do administratorstva. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:35, 25 junij 2026 (UTC)

@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: Super! Togda sdělajte oddělno zaglavje, da byhmo ne komplikovali žitje administratorom na Meta. ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:44, 25 junij 2026 (CEST)

:Hvala @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], tako izdělajemo, ale htělo by ješče i někogo, kdo znaje, kako rabotaje Vikipedija lěpje, než ja ili @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i od kogo by bylo vyše koristi. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:03, 25 junij 2026 (CEST)

Zdrav! Ako naša občina to želaje, mogu sebe nominovati za administratora i administratora interfejsa. Primarno se interesujem rabotati na tehničnoj infrastrukturě projekta: šablony, moduly, CSS, JS/gadžety, botovanje, i t.d. Administrativne prava dobro prihodet zaradi izčrkavanja i iziskyvanja, importovanja i prěměščanja specifičnyh stranic, iz-medžu ostalogo.  – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:02, 25 junij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:Vipz|Vipz]]: To bylo by odlično! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 25 junij 2026 (CEST)
::Jesm uže administrator (interfejsa) na srbskohrvatskoj Vikipedije i bylo by mně milo prenesti něčto znalosti odonud ovamo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:11, 25 junij 2026 (CEST)

=== Drugi admini - glasovanje ===
Kandidati na druge admini sut dva, @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], oni ne sut konkurenti, adminami mogut byti obadva, jestli budut poddržani, prosim za ili protiv njih takože glasovati tut (ne zabezpametajte glasovati i za Jana vgorě) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:23, 26 junij 2026 (CEST)

==== Vipz ====
@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo opytnogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} – ne znam dobro člověka [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 10:59, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. Věrim jegovomu slovu o znanju interfejsa — tute znanja sut nam potrěbne. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:37, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}, očevidno! Izkušeny koristnik, črěz dolge lěta byl administrator Medžuviki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:38, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:07, 27 junij 2026 (CEST)
# ...

==== Marcoorio ====
@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo motivovanogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:40, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 15:47, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:08, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 12:58, 28 junij 2026 (CEST)
# ...

==== LiMr ====
@[[Koristnik:LiMr|LiMr]] glasovanje --[[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:13, 8 julij 2026 (CEST)

#{{Za}} LiMr jest avtor mnogyh člankov na MS Vikipediji i mnogo pomagal jest v inkubatoru, vključno tehničnyh děl. Znaju, že jest takože aktivni na češskoj Vikipediji i znaje, kako tuto tut rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:42, 8 julij 2026 (CEST)
#:Uvažajemi, LiMr jest statistično koristatelj č. 3 v MS Inkubatoru, po mně i Janu, suglasno čislu pravok. Prosim poddržati, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 22:50, 10 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 00:06, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} očevidno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:09, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 09:22, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:04, 12 julij 2026 (CEST)

== Kolikost člankov na latinici i kirilici ==

Dragi prijatelji! Ja myslju, že oprědělenje &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot; ne odgovarja enciklopedičnosti. Prědlagaju stvoriti kategoriju, katalog po tipu Spisok člankov na latinici i na kirilici. Začto? Da by točno razuměti, koliko u nas materialov jest napisano na oboh grafikah. Poka čto u nas sut tendencije k umenšenju pisanja člankov na kirilici. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:10, 25 junij 2026 (CEST)

:A či jest li potrěbno tuto ukazanje? Imajemo translitiraciju, zatom, na moj pogled, ne jest potrěbno ukazyvati, koliko člankov sut na kirilici/latinici. Takym tvrdženjem možemo odstrašiti tyh, kto znaje kirilicu i ne znaje latinicu (ako taki sut) abo někako inako prinesti zlu myslj, ale, očevidno, ju ne imajemo. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:42, 26 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm obratil uvagu na fakt, že v članku &quot;Medžuslovjanska Vikipedija&quot; jest privedena taka informacija: &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot;, ale ne ima spiska člankov po kirilici i latinici. Zato jesm pomyslil, že jest enciklopedično ukazovati točnu informaciju [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:52, 26 junij 2026 (CEST).

Дља статистикы буде интересно. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (CEST)

:Kako oprěděliti, latinica ili kirilica, bot/skript musi uděliti toliko tekst iz članka i sčitati latinične i kirilične bukvy? Napriměr, jestli vyše 70% teksta sut kirilične bukvy, on jest kiriličny? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:23, 26 junij 2026 (CEST)

:: А сут много чланков, кде оба писма? Вообче, по мојему мнєнју то пытанје технично. Просто, интересно, направду, кака у нас тутчас статистика. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:14, 26 junij 2026 (CEST)
:::Mnogo lingvističnyh člankov imajut kirilične tablicy, priměry teksta, kako Mansijsky jezyk i td. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:19, 26 junij 2026 (CEST)
:::Ili prosto, tekst s kiriličnymi nazvami razdělov jest kiriličnym 8-) Ako li sut razděly [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:22, 26 junij 2026 (CEST)

:Za statistiku bylo by interesno, ale ja ne myslju, že taka kategorizacija jest potrěbna. Kromě togo dodavanje i poddrživanje tyh kategorij bude mnogo raboty. Někoj čas tomu nazad jesm prosto občislil, koliko iměli jesmo člankov na kirilici i latinici na osnově zaglavij (ne včisleči mojih člankov o kiriličnyh bukvah, ktore byli napisane latiniceju). Togda to bylo okolo 1/3 kirilice i 2/3 latinice. Kako to izgledaje tutčas, ja ne znaju. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:56, 26 junij 2026 (CEST)
::Jesm napravil osnovnu prověrku: v tutom momentu, 1,072 odnosno {{round|70.993377}}% nadpisov je na latinici, a 438 odnosno {{round|29.006623}}% vsih nadpisov na kirilici. Imějuči na umu različne dolžiny člankov, {{Round|88.523968}}% vsego teksta napisano je na latinici. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 16:42, 26 junij 2026 (CEST)
::Jestvuje že algoritm, ktory čisli kolikost člankov pravilno? A ako prosto načeti označovati članky kategorijami &quot;Članok napisany kiriliceju&quot; / &quot;Članok napisany latiniceju&quot;, tako takože možno stvoriti po priměru togo algoritma algoritm, ktory v kategorijah bude čisliti članky. Ili sčitati ručno, s pomočju kategorij. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 16:44, 26 junij 2026 (CEST)

== Razděljenje Krčmy ==

Dragi kolegi, hčemo razdvojiti [[Vikipedija:Krčma]] na několiko tematičnyh odděljenij? Za početok: Pravila i směrnice; Tehnika (ili 
Tehnične kvestije/pytanja); Jezyk i pravopis (ili Jezyčne kvestije/pytanja); Noviny. Tak možemo razbrěmeniti centralnu stranicu Krčmy i ulegšati slědovanje diskusij kogda-libo egzistuje potrěba diskutovati mnogo prědmetov jednočasno. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 14:23, 27 junij 2026 (CEST)

: Јесм согласны. Але, по мојему мнєнју новины не трєба оддєљати од централној Крчмы. Лєпје јих видєти разом на централној. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:41, 27 junij 2026 (CEST)
:Či ne lěpje li arhivovati stare diskusije? Krčma jest velmi těžka tutčas, ale imaje byti &quot;{{-|village pump}}&quot;, selskoju studnoju, kde obgovarjaje se vsečto [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 27 junij 2026 (CEST)
:Dalšo pytanje, imajemo v menu &quot;Portal občiny&quot;, čto nikuda ne vede. Imaje tam býti link do Krčmy? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:32, 27 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm arhivoval stare poslanja v Krčmě. Pozdněje hoču takože dodati starějše sodržanje Krčmy na Medžuviki do arhiva, ale tutčas to ješče ne jest možno.
::Čto se tyče razdvojenja krčmy, ja ne jesm uvěrjen, jest li to smyslno. Imajemo tu može 10–20 aktivnyh učestnikov i obyčne sut samo dva ili tri aktivne prědmety na měsec. Napriklad, v maju bylo samo 14 pravok, a v aprilju 4. Ako tu bude zaisto mnogo aktivnosti, togda možno bude pomysliti o razdvojenju, ale v medžučasu ja byh ostavil Krčmu taku, kaka ona jest. Očevidno budut avtomatične poslanja na anglijskom jezyku od fondacije Wikimedia, ktore po mojemu mněnju možno bude arhivovati do oddělnogo arhiva.
::A Portal občiny... jest li nam on potrěbny? Ja by na tom město sdělal link do Krčmy, ale k tomu bude potrěbny administrator. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 27 junij 2026 (CEST)
:::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 27 junij 2026 (CEST)
:::Jesm mněval, tutčas jesmo oficialna Vikipedija, itak bude mnogo vyše raboty i, slědovateljno, diskusije. Kogda avtomatične, masivne poslanja budut početi, one nas budut zakopati. Brda inojezyčnyh poslanij umějut dokladati tako zvanomu '{{-|[[:en:banner blindness|banner blindness]]u}}'. Tutošnje poslanja togda budut menje primětne, čto može pobudžati deficit lokalnoj aktivnosti. Jedno rěšenje jest arhivacija, nu časom ne budemo htěti arhivovati recentne poslanja. Drugo rěšenje jest čekati, viděti i onogda rěšati. Jesm oprěděljeny za koju-nebud opciju. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 08:28, 28 junij 2026 (CEST)
:::Pozdrav, Jane, čto jestli prosto dati vněšni link na kavárnu Medžuviki prěd linkom na arhiv na početku stranice? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:30, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja ne mnju, že Portal občiny ima vesti na Krčmu, na češskoj Vikipediji to napriměr vede na [[:cs:Wikipedie:Portál Wikipedie|tutu stranicu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 19:24, 27 junij 2026 (CEST)
:::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]]: Da da, ja znaju, ale češska Vikipedija jest veliky projekt. Menše viki često ne imajut taky portal, ili samo někaky kratky tekst ili prěnapravjenje na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne jest]]. Nyně my imajemo prěmalo stranic za taky portal, ale može poprobujemo stvoriti nečto, li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:55, 27 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm samo daval priměr. Portal občiny ne jest besěda občiny. Ale v budučnosti možemo něčto takovogo izrabotati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:49, 27 junij 2026 (CEST)

== Vikidane ==
{{tracked|T429939|fixed}}
Pozdrav. Kako toliko na Vikidane dodadut jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, bude trěba tutu stranicu na Vikidane [[d:Q16503|dodati]]. Možno jest, že to za nas izdělajut administratori Vikidanyh, ibo ja jesm na besědě stranice kako ne prijavjeny koristnik napisal zajavjenje o dodanje (ja jesm byl v rabotě). Jednako bude poslě potrěba priložiti takože vsake članky. Česti se mogu prijeti tako ja, ale sam ja na to ne staču. Tyseč člankov jest mnogo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:51, 27 junij 2026 (CEST)

:Nám oběčali sut, že to sdělaje robot (možlivo) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:52, 28 junij 2026 (CEST)
::Možlivo v budučnosti, kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, ale nyně ne jest možno kako by robot funkcionoval bez dodanogo koda. Itak, robot bude potrěbovati čestičnu pomoč od koristnikov, ibo ne vse bude podojdti izrabotati avtomatično. Ače, umětna inteligencija by možno mogla tako isto funkcionovati. Ale kto bude priučati umětnu inteligenciju? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:20, 28 junij 2026 (CEST)
:::Administracija Viki nam to oběčaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 28 junij 2026 (CEST)
::::Da, to jest možlivo. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:28, 28 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm chčel se zapytati. Kako jest tuta stranica povezana s drugymi stranicami na inych jezyčnyh verzijah? To ne jest izdělano skroz Vikidane, ibo tako Vikidane ne imajut naš jezyčny kod, daže to ne jest izdělano skroz interviki, ili ja jesm to ne ugledal? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:35, 28 junij 2026 (CEST)
:::::Ja už jesm to našel. Tehničny šablon &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{INTERWIKI}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; iz {{š|Zaglavje krčmy}}. Kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, tuten tehničny šablon ne bude jest zapotrěbny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:46, 28 junij 2026 (CEST)
::::::Tak 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:56, 28 junij 2026 (CEST)
:::::::Hvala. Tako jest, ja jesm izrabil šablon {{š|Šablon}} (kratky link {{š|Š}}), kako isto tehničny šablon dlja ostavjanja inyh šablonov. Tuten šablon bude jest potrěba praviti dlja različenja imennyh prostorov i zablokovanja linka veduči na ne egzistujuče stranice. Tutčasna verzija jest velmi prosta. Tako jest, tuten šablon tutčasno ne uměje parametry. Tako isto, to bude potrěba dodati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 28 junij 2026 (CEST)
:V vslědnyh dnah bude naš jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; dodany do Vikidanyh, kako jest viděti [[phab:T430419|tu na Fabrikatoru]]. Hvala adminam Fabrikatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:00, 29 junij 2026 (CEST)
:The change has been merged and will be deployed on Wednesday during MediaWiki Train [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 16:33, 29 junij 2026 (CEST)
::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:45, 29 junij 2026 (CEST)
::Velika hvala. Thank you. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:08, 29 junij 2026 (CEST)
::Hi, it is Wednesday, where are we? Many thanks [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:55, 1 julij 2026 (CEST)
:::Nothing yet, but if there's one thing I have learned from the whole process that led to the creation of this wiki, it's patience. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:41, 2 julij 2026 (CEST)
::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:43, 2 julij 2026 (CEST)
:Vikidane sut funkcionalne. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:03, 14 julij 2026 (CEST)
::Parada 👍 Budemo probovati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:45, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja jesm už dodal do Vikidanych link tu na Krčmu i link na [[Medžuslovjansky jezyk]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:53, 14 julij 2026 (CEST)
::a čto se stalo s redaktorom izvonogo koda? piše Page MediaWiki:Edittools/styles.css has no content. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:51, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja ne věm. Pravdopodobno ono se ne prěneslo iz Inkubatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:55, 14 julij 2026 (CEST)
:::Trěba udaliti tuty redok &lt;nowiki&gt;&lt;templatestyles src=&quot;MediaWiki:Edittools/styles.css&quot; /&gt;&lt;/nowiki&gt; iz stranice [[MediaWiki:Edittools]], togda vsjo by imalo zarabotati. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 18:00, 14 julij 2026 (CEST)
::::V Inkubatoru ne bylo Edittools. Ja htěl jesm prěnesti Edittools s Medžuviki, ale mně najprvo trěba byti &quot;administrator interfejsa&quot;, da byh mogl dodati ili izpraviti CSS. Imaju naděju, že zautra ili poslězautra budu mogti to sdělati. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:33, 14 julij 2026 (CEST)
::A začto v spisku jezykov jest napisane kako samo &quot;Medžuslovjansky&quot;? Trěba že by bylo napisano s kiriliceju kako &quot;Medžuslovjansky / Меджусловjанскы&quot;. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39765-34|&amp;#126;2026-39765-34]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39765-34|besěda]]) 20:51, 14 julij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Zdravo! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an Interslavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:31, 28 junij 2026 (CEST)

:Hi, sorry this is already done I believe. Thank you anyway 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:36, 28 junij 2026 (CEST)
::This about links. For example: Special:AllPages — Specialna:Vse stranice. And also translating for other non translated special pages (BlockedExternalDomains for example) [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:42, 28 junij 2026 (CEST)
:::Na tom uže někdo tuž rabotaje, ale možlivo Jan tebe odepíše [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:43, 28 junij 2026 (CEST)
:Maybe the &quot;Special&quot; namespace still needs translation, and the individual links to the special pages. The view name of the pages are already translated, or should be at least. But links and the namespace itself are still in English. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:38, 28 junij 2026 (CEST)

== Kako jest slovo &quot;pěskovišče&quot; kategorizovano? ==

Ja jesm pytam, či jest slovo &quot;pěskovišče&quot; roda mužskoho ili srědnogo? Ja jesm ne našel tuto slovo v [https://interslavic-dictionary.com/ medžuslovjanskom slovniku], ktory ja upotrěbjaju na odgovory i ine pravky. V češskom jezyku tuto slovo jest roda srědnogo, tak samo ja mnju, že tako samo tuto slovo jest roda srědnogo tako v medžuslovjanskom. Ale ja znaju, že to ne jest vsegda pravda. Napriměr, slovo &quot;šablon&quot; jest roda mužskogo v medžuslovjanskom jezyku, ale to samo jest roda ženskogo v češskom jezyku. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:51, 28 junij 2026 (CEST)

:Vse imenniky na '''-o''' (poslě tvroj suglasky) i '''-e''' (poslě mekkoj suglasky) sut srědnjego roda. Slova na '''-išče''' v občem označajut město. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:12, 28 junij 2026 (CEST)
::Tako jest slovo &quot;město&quot; roda srědnjego, da? Togda pěskovišče musi byti roda srědnjego kako město, da? Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:38, 28 junij 2026 (CEST)
:ono jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:56, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja jesm zabyl, odprašaju se. Tako hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:14, 28 junij 2026 (CEST)

== Patrulovanje ==

Zdravo! Jest taka ideja stvoriti tut grupy patrulnogo i avtopatrulnogo dlja prověrky statij i vkladu. Ja ne byl učastnikom tejto obščnosti raněje, ale vse že predlagaju to. &lt;s&gt;Takože predlagaju obgovoriti možnost patrulovanja črez FlaggedRevs, ono je mnogo sovremenějše i bole udobno. V slučaju jesli obščnost vybere standardno patrulovanje, to my prosto stvorimo dvě grupy koristnikov. A jesli FlaggedRevs, to staro patrulovanje my vyključimo.  Takože, jesli my vyberemo FlaggedRevs, to predlagaju obgovoriti urovni patrulovanja, no lično ja predlagaju 1 urovenj. To jest: patrulovano ili ne. &lt;/s&gt;[[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 12:48, 3 julij 2026 (CEST)

:Komban-wa gozaimasu, Wadimu-san, htěl byh poblagodariti za izmeščenje požedanja na sub-adminske prava za koristateljev Vipz i Marcoorio, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 3 julij 2026 (CEST)
::Ne treba děkovati, to ne je velika rabota. Ja sejčas vracam se do aktivnosti v ukrajinskoj Vikipediji, takže myslju že teper budu i tu rabotati malo. Najprvo zajmu se šablonami i potrěbnymi statjami, no i možlivo projekty někotoryh pravil sozdam. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 19:35, 3 julij 2026 (CEST)
:::Šablony, glavno nove Kartky, ja poddrživaju, myslim, dostatočno dobro. Mnoho uspěhov na UA-viki [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:41, 3 julij 2026 (CEST)
::::Hvala! Tak co si myslite o patrolovanju? [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 20:45, 3 julij 2026 (CEST)

:::::Zdravo, Vadyme! Ako ja mogu zapytati, kako to rabotaje točno? Znači li to, že izměny v članku budut vidime toliko togda, kogda jedin iz patrolerov je odobril? Ili prosto, že vsaka pravka avtomatično bude iměti značku kako &quot;možny vandalizm&quot;, &quot;izpraždnjenje stranice&quot; i t.d.? A kromě togo, jest li vvedenje FlaggedRevs možno? Ja čitaju [https://meta.wikimedia.org/wiki/Flagged_Revisions#Notice_of_moratorium tu], že jest moratorium v tom smyslu, že od 2014 g. ta možnost jest izključena za nove viki. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:35, 3 julij 2026 (CEST)
::::::Ne, vsi statji budut vidimi navet jesli oni ne patrulovani, liš v njih bude povědomjenje o tom, že oni ne patrulovani. Ale jesli administrator ustanovi stabilizaciju, togda bude pokazovati se poslednja patrulovana versija. Otnosno ustanovjenja razširenja, ja nažal ne zamětil moratorij, my konečno možemo probovati, ibo vse že upomjanuto tam zadanje na Fabrikatori bylo rěšeno. Nu raz sut takie problemy, togda ostavljaju liš predloženje s grupoju patruljnyh i avtopatruljnyh. A otnosno FlaggedRevs ja probuju snjati to ograničenje i togda snova sdělaju predloženje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:04, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::já jesm protiv, dopoka iměli jesmo málo vandalizma, i ne hčemo odvračati novyh avtorov, kojih s registracijeju isv víki jest přišlo mnogo. Hvalim za propoziciju [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:30, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::Ty jesi dodal tehničny šablon [[Šablon:Prěvedena_stranica]] , musel jesm korigovati v njem jezyk. Možeš objasniti, na čto on jest? Jestli ne bude jasno, poprosím Jana oddaliti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:54, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::On jest potrěbny dlja označanja prěvedenyh statij, ktore byly prěvedene ne črěz instrument prěvoda, ale ručno. To jest potrěbno dlja sahranjenja licencije, soglasno ktorej rabotajut vsi sajty Vikimedija.  [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:57, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::::my imajemo šablon &lt;nowiki&gt;{{Prěvod | jezyk | Nazva članka} &lt;/nowiki&gt;, ktory avtor dodavaje na dno članka, ako jego prěkladaje ili koristaje čest prěklada od inogo jezyka [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:14, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::::Izvinjajte, ja ne zamětil tutoj šablon, svoj jesm nominoval na udaljenje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 09:21, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::To jest interesno. Na poljskoj Vikipediji jesm primětil, že taka nepatrolovana versija jest vidima prijavjenym koristnikam, ale anonimni (neprijavjeni) koristniki cěly čas videt poslědnju patrolovanu versiju članka. Ale ja myslju, že suglašu s Iljeju, že v malom projektu kako medžuslovjansky tako rěšenje ne jest absolutno potrěbno. V velikom projektu, vsakodenno s tysečami pravok, ono imaje smysl, ale ne očekyvaju mnogo vandalizma ili spama v tutom projektu. Večšim problemom budut pravky od koristnikov, ktori slabo znajut medžuslovjansky. Poněkogda napravjenje takogo članka zajmaje veče časa neželi pisanje do ponovno. Ale to ne jest kvestija patrolovanja... {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:09, 4 julij 2026 (CEST)

== Prěključ &quot;Lat./Кир.&quot; ==

Komunikovali jesmo nedavno s Jaroslavom, ktory poddrživaje medžuslovjansky slovnik, i on iměl opinije, že náš interfejs ne jest veliko družny k kiriličnym slovjanam, ktore mogut bystro ne najdti, že jest možlivost prěključati pismo na kirilicu, čto, možlivo, odstrašaje ljudij, ktore ničto ili malo znajut o medžuslovjanskom jezyku i mogli by byti zainteresovani vyše. My imajemo gadžet transliteracije, podpisany latiniceju kako &quot;medžuslovjansky&quot;, Jaroslav proponuje vratiti nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; (kako to bylo na Medžuviki i rannjem Inkubatoru) ili &quot;Latinica/Кирилица&quot; kako nazvanje gadžeta, imělo li by to smysl? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:13, 13 julij 2026 (CEST)
:Ja točno ne razuměju. Tu jest tako samo kako na Medžuviki, ne li? Jest nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; v tomže samom městu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:41, 13 julij 2026 (CEST)
::ja imaju nadpis v menju &quot;medžuslovjansky&quot;, i kogda jej odvarjam, tam uže sut varianty Lat./Кир, Latinica i Кирилица [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:55, 14 julij 2026 (CEST)
::Jest raznica medžu temami. V Vector legacy (2010) nazva aktualno vključenogo varianta pokazyvaje se od razu v samom menju; v defaultovom Vector (2022) jest &quot;medžuslovjansky&quot;. No na Vikipedijah koristajučih iz LanguageConvertera (napr. [[:sr:]]) vključeny variant tož pokazyvaje se v menju nezaležno od temy. Ne znaju či kogda-nebud rabotalo v inkubatore, ale linija [[Special:PermaLink/25957#L-210|210]] ne imaje efekta. Ne jestvuje element &lt;code&gt;p-variants-label&lt;/code&gt; v Vector (2022).  &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 02:59, 14 julij 2026 (CEST)

:Imaju ideju, že by kogda na Vikipediju prihodili ljudije iz kiriličnyh držav (Rosija, Ukrajina, Bělorusija, Bulgarija itd) to pismo avtomatično prěključalo se na kirilicu, a iz latiničnyh (Poljska, Čehija, Slovakija, Hrvatija itd) na latinicu. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39602-39|&amp;#126;2026-39602-39]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39602-39|besěda]]) 09:26, 13 julij 2026 (CEST)
::Ja često govoreči ne znaju, je li to možno. Opcija &quot;Lat./Кир.&quot; je nevtralna, znači mogut byti članky na latinici i članky na kirilici. Avtomatično prěključenje značilo by, že trěba takože avtomatično vključiti latinicu za druge državy. Myslju, že lěpje bude dopisati něčto na glavnoj stranici. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:46, 13 julij 2026 (CEST)
:::avtomatično uže imajemo latinicu, ale to ne jest zlo, glavno iměti něčto kirilično v interfejsu, da by &quot;prilěpiti&quot; kirilično oko [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:58, 14 julij 2026 (CEST)

== Pěskovišče dlja modulov ==

Pozrav. Ja imaju tako pytanje, či jestvuje někako pěskovišče dlja modulov. Moja ideja byla taka, že ja byh iměl probnu viki goščenu na Miraheze, i ja jesm zapytal na [[miraheze:Talk:Content Policy#Can I create a test wiki for testing modules that I create for Wikipedia?|Meta viki Miraheze]], či bylo by možlivo privoliti iztvorjenje probnoj viki dlja razvivanja i testovanja modulov dlja češskyh Vikidrag (na anglijskom Wikivoyage) i medžuslovjanskoj Vikipedije. Nu, oni mi prěporučili, či ja byh mogol upotrěbiti někakogo pěskovišča dlja modulov na danyh viki. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:59, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>g8yahw8b6b20idakcm7swhfai9cvl1h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28769</id>
      <parentid>28768</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T07:35:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Drugi admini - glasovanje */</comment>
      <origin>28769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114866" sha1="oogefizxnbddd1u5iqfqbgo3f2219c8" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Zaglavje krčmy}}

&lt;!--- Napišite svoje soobčenje niže ---&gt;


== Link na Diskord-server na Glavnoj stranici ==

Na Glavnoj stranici tut:

Ако вы имајете какеколи пытан​ја, проблемы, примєткы или прєдложен​ја, поставите јих в '''[[Incubator:Krčma|крчмє обчины]]''' или [https://discord.gg/nhRuYAc5Uq нашем Дискорд-серверу].

Diskord-link vede na server Safronowiec, ktory uže malo čto imaje občo s MS i vikipedijeju. Imaje li smysl jego izmeniti na aktualny MS Diskord? Ili takože dodati link na Telegram-čat?

Velika hvala. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 06:45, 5 January 2026 (UTC)

:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] – Čestno govoreči, ja ne jesm na Diskordu i ne znaju te servery. Jest li tam někaka grupa, ktora specifično zajmaje se MS Vikipedijeju? Ako ne, može bylo by lěpje dodati link k grupě na Telegramu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:39, 5 January 2026 (UTC)
::Da, možno dati link na tuty razdel Diskorda, gde diskutuje se rabota na Vikipedii
::[[discord:channels/879438774323535914/1284479085871104075|• Discord | &quot;Medžuslovjanska Wikipedija&quot; | Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic]]
::či takože na telegram https://t.me/interslavic_wikipedia, ale myslim by bylo dobro prěd tym zapytati tamnogo admina ili vlastnika. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:13, 5 January 2026 (UTC)
:::Grupa na Telegramu jest nemnožko aktivnějša, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:28, 5 January 2026 (UTC)
::::Takože jestvuje stary Diskord-server za Medžuviki: https://discord.gg/Yp5QfFCPny, ktorogo vodil Lev. Oboje dnes neaktivny. Jestvuje li potrěba iměti sobstveny Diskord-server za Vikipediju? Forum-nit ne jest mnogo primětna. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 09:35, 6 January 2026 (UTC)
::::Da, tam ješče někto byvaje iz redaktorov, dodam tuty link do glavnoj stranicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:58, 6 January 2026 (UTC)

== Prědustavjeno pismo ==

Zdrav surabotniki! Jest nužno organizovati (povtoriti) razpravu o preferovanom pismu medžuslovjanskoj Vikipedije na domenu Fundacije Vikimedija, da byhmo iměli osnovu za tehničnu rabotu ktora odnese se na naše jezyčne kody &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; na Fabrikatoru ({{-|phabricator.wikimedia.org}}). [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Kavarnja#Vikipedija_na_med%C5%BEuslovjanskom Diskusije organizovane na sajtu Miraheze] – na Fabrikatoru oni ne uvažajut. Slědovateljno otvarjaju ovu diskusiju: ktoro pismo preferujemo i začto? – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 08:58, 9 January 2026 (UTC)

Hey Vipz, I'll respond in English, so that members of the Language Committee will be able to follow this conversation as well. A few months ago, I went through all articles we have, and found that about 2/3 of our articles use the Latin alphabet and 1/3 use Cyrillic. Although I am not active on social media myself, I have the impression that the situation there is similar: the majority uses Latin, but a sizeable minority uses Cyrillic. Since Latin and Cyrillic being equal is one of the main design criteria of Interslavic, the conclusion is simple: it should be possible to use both alphabets, and they should, ''as far as possible'', be served equally well. In other words, we need a bidrectional script converter. I've been looking around a bit and found ca. 20 Wikipedia editions that work with some kind of script converter: 
* Our own converter runs on Javascript and has three options: the source page (Lat/Cyr), the Latin transliteration and the Cyrillic translation. It has the advantage that the system remembers the preferred script of the user, apparently by means of a cookie. In mainspace articles, this converter only transliterates the text, but not the page name and not the categories. On category pages, it transliterates the titles of the articles and subcategories it contains, as well as system messages like &quot;Тхе фолловинг 4 пагес аре ин тхис цатегоры, оут оф 4 тотал.&quot; The only established Wikipedia with a converter that works like this is [[:got:|Gothic]]. 
* [[:sr:|Serbian]], [[:uz:|Uzbek]], [[:ku:|Kurdish]], [[:chr:|Crimean Tatar]], [[:iu:|Inuktitut]] and [[:shi:|Tachelhit]] have PHP-based converters with the same three options (f.ex. source, Lat., Kir.). Information about the script is contained in the URL. The system does not remember one's preferred script, so when a page is opened, it is always the source text that is displayed first. This converter also converts the page title and the categories it is in. On category pages it does the opposite from our current converter: it transliterates the page title and the categories it is in, but not the titles of the pages and the subcategories it contains.
* [[:sh:|Serbocroatian]], [[:tg:|Tajik]], [[:tly:|Talysh]] and [[:zgh:|Amazigh]] have PHP-based converters with two only options (for example: Latinica/Ћирилица). As I've understood, these converters are unidirectional, so that all pages must be written in the same script. For the rest, they work the same as Serbian.
* The Chinese ones (zh, wuu, gan, zh-yue) seem to work like either Serbian or Serbocroatian, but since I can't read Chinese, I haven't taken any closer look at them.
* [[:tt:|Tatar]] and [[:cv:|Chuvash]] have one or sometimes two buttons next to the page name. Everything is transliterated, even the menu on the left. Appears to run on JavaScript.
* [[:ban:|Balinese]] has no less than five variations, but I can't quite figure out how it works. It seems like it shows some transliteration version by default, but I'm not sure about that.
* [[:mni:|Meitei]] offers transliteration into Bengali script, but that works only for the categories underneath a page and the first letters on category pages.
* [[:cu:|Church Slavonic]]: every page has three links for three different script variants (including Glagolitic), but they don't seem to work anymore. [[:ang:|Anglo-Saxon]] has a similar thing that actually works.
* Another five projects (ug, bug, hak, bbc, gom) have multiple scripts but instead of a converter they sometimes contain multiple versions of the same article, for example [[:bug:Balanda]]. We have done that too in the beginning, but it's way too high-maintenance to be workable.

I've been told that JavaScript is considered a bad idea, because it doesn't work properly in Wikipedia apps for cell phones. This means that we need to use the PHP solution, and since we need the converter to be bidirectional, our only option is the solution used for Serbian. This does, however, have a few disadvantages:
# It transliterates page titles, which is not always what we want. This shouldn't be problematic though, since the page title can be manipulated with a template, for example here: [[:sr:З (слово ћирилице)]]
# However, it also transliterates the names of categories, which means that Latin and Cyrillic articles are all tossed into the same category. Articles names are listed there untransliterated. This is problematic, because we must consider that not every Latin-writing person can read Cyrillic, and not every Cyrillic-writing person can read the Latin alphabet. 
# Even if a category full of articles written in the Latin alphabet is transliterated into Cyrillic, it does not only show them in the Latin alphabet, but also in the alphabetical order of the Latin alphabet.
# A user who prefers one of the two alphabets has to change it manually for each and every page.

So here's my own preferred solution, if possible:
# It can work exactly like the converter on Serbian Wikipedia does, except for one thing: it should NOT transliterate category names.
# Instead, we have parallel categories for Latin and Cyrillic. Every article written in the Latin alphabet is placed in Latin categories and has a redirect in Cyrillic, which is placed in the Cyrillic counterparts of these categories. Articles with titles that cannot be transliterated, like [[Microsoft]] or [[Ж]], can be placed in both categories. This is, basically, the current situation. It has the advantage that every article can be found by navigating though the categories, and that they are placed in the correct alphabetical order (which for Cyrillic is different from the Latin order).
# I am aware of the fact that this solution is not perfect: a Cyrillic user who follows a Cyrillic redirect will still end up with a Latin article in Latin categories, even if he switches to Cyrillic. This cannot be helped, I'm afraid. UNLESS it would be technically possible that the categories under a Latin article link to Latin categories, and the categories under a Cyrillic article to their Cyrillic equivalents. Would such a thing be possible?
# It is not a matter of life or death, but it would be nice if a user's preferred orthography could be stored in a cookie, so that he/she won't have to change the orthography manually every time. This would be a nice-to-have.

There are a few other issues, too, but I'll get back to that later. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:57, 10 January 2026 (UTC)

:Thank you, Jan! This is a very insightful and nuanced reply. The issue of not having a default script on multi-scipt Wikimedia projects affects editors more so than readers. As of 2026, multi-script editing is, unfortunately, nothing more than a seldom mentioned concept ([https://diff.wikimedia.org/2018/03/12/supporting-languages-multiple-writing-systems/ Diff 2018 community blog article]; [[:c:File:Editing challenges on multi-script wikis (with speaker notes).pdf|Wikimania 2017 presentation]]). Some editors are less proficient or efficient with one of the scripts, and many do not know one or the other at all, and will therefore be uncomfortable editing articles in the said script. Until multi-script editing becomes a reality, having a default script is an option to be considered; whether it is a sensible sacrifice—to the benefit of one group (a majority) and detriment of the other (a minority)—is subjective, but alas. The other thing which concerns designation of a default script are fallback choices: &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; should ''probably'' have a fallback sequence to one of the scripts, which ''could'' solve the issue of the system not recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv isv]&lt;/code&gt; while recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Latn isv-Latn]&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Cyrl isv-Cyrl]&lt;/code&gt;. In other words, we ought to support &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, but it makes no sense to translate it separately from &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt;, unless we intend to have an unwieldy and hideous solution to not favoring one or the other – by including them both in every localized interface, namespace, or message element. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 10:07, 10 January 2026 (UTC)
::Well, I think we shouldn't be over-zealous, but on the other hand, it's been almost twenty years now since I got involved with this language, and I can assure you that the alphabet issue has been a thing almost since day one. Every possible option between Latin-only and Cyrillic-only has its ardent supporters, and even though the Latin alphabet is used more often for Interslavic than Cyrillic, it remains a fact that about 3/4 of all Slavic people use Cyrillic. So treating one of them as merely a transliterated version of the other is out of the question. But it is also true that the average Pole, Czech or Slovene cannot read Cyrillic, whereas most Russians, Ukrainians and Bulgarians know the Latin alphabet at least to some degree, which gives the Latin alphabet a slight advantage nonetheless. It's not entirely clear to me what you mean by &quot;fallback option&quot;, but if it means that &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; is interpreted as &quot;&lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; unless specified otherwise&quot;, I'd be perfectly fine with that.&lt;br /&gt;Of course, there will always be imperfections. For a person who only knows the Latin alphabet it will be difficult to correct a typo in the Cyrillic text, or even to expand it with Latin text. For now, I think we should stick to the principle that a page written in Cyrillic stays in Cyrillic, and ''tant pis'' if you can't handle Cyrillic. But honestly, I don't think that's much of a problem at the moment. Most Interslavic users can understand both alphabets, and I'm sure the problem of multi-script editing will solve itself at some point.&lt;br /&gt;For the record, transliteration between Latin and Cyrillic is pretty straightforward. The only inconsistency is the '''њ/нј''' issue found also in Serbian, but that's a minor thing that can easily be solved. That still leaves us with a few issues addressed [[:meta:Requests for new languages/Wikipedia Interslavic#Writing system related issues|here]] by @[[Koristnik:TutČas|TutČas]]. More specifically, s/he mentions the possibility of using not only the ex-Yugoslavia method for displaying Cyrillic, but also the Russian method (''лю'' instead of ''љу''). If I understand correctly that the source code looks like [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Editing_challenges_on_multi-script_wikis_%28with_speaker_notes%29.pdf#page=29 this], such a thing could easily be implemented. The question is: do we want that? And another thing is that some users persistently use the etymological orthography (''mųž'', ''krålj'', etc.). If the converter can be programmed in such way that &lt;code&gt;'ų' =&gt; 'у'&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;'у' =&gt; 'u'&lt;/code&gt;, then that would be a nice thing to have as well. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:40, 10 January 2026 (UTC)
:I want to mention it's not the case that the user needs to change every page manually with MediaWiki LanguageConverter. The switcher at the top of the page is indeed temporary, but there is a setting in preferences that allows logged-in user to choose the variant they want. This is a separate option from the language of the interface. It seems to be more problematic for readers that aren't logged in. For them, it defaults to browser's settings (which obviously doesn't help most of the time), but Chinese Wikipedia displays a prompt allowing to choose the preferred variant on the first load, and then respects that choice (apparently with some javascript magic). I haven't checked thoroughly, but making it work seamlessly seems doable. Though, since each variant has a separate URL, I don't really understand why all links go to the default mixed variant instead of the one currently displayed. But anyway, I think the ability to do full-text search and making articles legible without Javascript is a big win. &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 04:54, 14 July 2026 (CEST)

== Транслитерација со Јапонского ==

Поздрав! Какобы толико в източнословјанскых йезыках хирагану し / катакану シ транслитерујут како си/si. В вечинству језыков (вкључајучи словјански) пишут ши/shi/ši. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], може измєнити то [[Kacusika Hokusaj|сде]] на &quot;Kacušika Hokusaj&quot; або на &quot;Kacušika Hokusai&quot;? Како мыслите? --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 20:09, 10 January 2026 (UTC)

:Pozdrav, Murade, nazva ''Kacusika Hokusaj'' byla uže raněje v spisu potrěbnyh člankov, zato ja jesm to ostavil. Možno jest izdělati re-direkt na na ''Katsušika Hokusaj'' i to bude izobražati se na stranice. Tutčas, obratno, ja jesm prědělal vse japonske slova v članku na &quot;''si''&quot;, &quot;''dzju''&quot;, &quot;''dzjo''&quot; vměsto &quot;''ši''&quot;, &quot;''džu''&quot;, &quot;''džo''&quot; (Hepburnovo romaji ''shi'', ''ju'', ''jo''), i t.d. da by vsečto bylo v jednom standardu, ili možem to vratiti i ostaviti, kako bylo, s koristanjem jedino romaji transkripcije bez jej prěvoda do kirilicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:55, 12 January 2026 (UTC)

Po mojemu mněnju to ne jest dobry pomysl. Nakoliko ja znaju, toj spisok potrěbnyh člankov sdělal Lev, a on vse bazoval na russkoj transkripciji. Problem jest v tom, že ta transkripcija jest osnovana na principu, že v russkom suglasky prěd '''и''' i '''е''' sut avtomatično palatalizovane. Izgovor '''シ''' i '''チ''' zaisto zvuči bolje kako poljske {{-|'''ś'''}} i {{-|'''ć'''}} neželi kako russke '''ш''' i '''ч''', ale v medžuslovjanskom to ne rabotaje tako. Sdělal jesm tabelku s někojimi problematičnymi znakami i uvidite, že daže ukrajinsky i srbsky koristajut '''ш''' i '''ч'''. Pozrite tu (poslědnji stolp jest moje prědloženje za medžuslovjansky):

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! jap. !! ang. !! čes. !! rus. !! ukr. !! srb. !! isv
|-
| サ || sa || sa || са || са || са || sa / са
|-
| シ || shi || ši || си || ші || ши || ši / ши
|-
| シャ || sha || ša || ся || шя || ша || ša / ша
|-
| タ || ta || ta || та || та || та || ta / та
|-
| チ || chi || či || ти || чі || чи/ћи || či / чи
|-
| ツ || tsu || cu || цу || цу || цу || cu / цу
|-
| チャ || cha || ča || тя || чя || ча/ћа || ča / ча
|-
| ニャ || nya || nja || ня || ня || ња || nja / ња
|-
| ワ || wa || wa || ва || ва || ва/уа || wa / ва
|-
| ザ || za || za || дза || дза || за || za / за
|-
| ジ || ji || dži || дзи || джі || ђи || dži / джи
|-
| ジャ || ja || dža || дзя || джя || ђа || dža / джа
|-
| ダ || da || da || да || да || да || da / да
|-
| ヂ || ji || (dži) || (дзи) || (джі) || ђи || dži / джи
|-
| ヅ || zu || (zu) || (дзу) || (дзу) || зу || zu / зу
|-
| ヂャ || ja || (dža) || (дзя) || (джя) || (ђа) || dža / джа
|-
! colspan=&quot;7&quot; | razširjena katakana
|-
| ス || su || su || су || су || су || su / су
|-
| スィ || si || (si) || сы || (сі) || (си) || si / си
|-
| テ || te || te || тэ || те || те || te / те
|-
| ティ || ti || (ti) || ти (ты) || ті || ти || ti / ти
|}

{{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:02, 12 January 2026 (UTC)

: Одлично табло! Але по мојему мнєнју ако измєнити za / за на dza / дза (и zu / зу на dzu / дзу) тогды је было бы фонетично идеално (не по Поливанову и не по Хепберну оногдашње). --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 18:02, 12 January 2026 (UTC)
::Da, jesm tako(d)že suglasny [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:05, 12 January 2026 (UTC)

== Remaining issues ==

Dear all, since it probably won't be long now before our Interslavic Wikipedia will finally be approved, there are still a few issues to be resolved. {{Ping|Ilja isv|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} Your attention please!

=== Transliteration ===
First of all, there's the issue of transliteration, see above under [[Incubator:Krčma#Prědustavjeno pismo]]. The system used by the Serbian Wikipedia has the advantage that we can have the same article both in Latin and Cyrillic without having to resort to back-transliterations. In other words, we won't be forced to write &quot;Džorž Buš&quot; instead of &quot;George Bush&quot; in the Latin alphabet to avoid Cyrillic transliterations like &quot;Георге Бусх&quot;.

At present, transliteration is taken care of with JavaScript in [https://incubator.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.js MediaWiki:Common.js]. When we move to the system used by the Serbian Wikipedia (which IMO is the only sensible solution, see above), the same transliteration rules should be transferred to whatever system they use there, preferably with a few additions:

'''bidirectional:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
| a || b || c || č || d || e || ě || f || g || h || i || j || k || l || lj{{FN|*)}} || m || n || nj{{FN|*)}} || o || p || r || s || š || t || u || v || y || z || ž || ä || ö || ü
|-
| а || б || ц || ч || д || е || є || ф || г || х || и || ј || к || л || љ || м || н || њ || о || п || р || с || ш || т || у || в || ы || з || ж || ӓ || ӧ || ӱ
|}

'''unidirectional Lat &amp;rarr; Cyr:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| á || å || a || ć || ď || đ || ė || è || é || ę || í || ľ || ĺ || ł || ń || ň || ȯ || ò || ó || qu || ŕ || ř || ś || ť || ú ||ų || ů || w || x || ý || ź || ż
|-
! to 
| а || а || а || ч || д || дж || е || е || е || e || и || л || л || л || н || н || о || о || о || kv || р || р || с || т || у || у || у || в || кс || ы || з || ж
|}

'''unidirectional Cyr &amp;rarr; Lat:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| ґ || ѓ || ђ || ѣ || ё || ѕ || і || ї || й || ќ || ћ || ў || џ || щ || ъ || ь || э || ю || я 
|-
! to
| g || dž || dž || ě || jo || dz || i || ji || j || č || č || v || dž || šč || — || — || e || ju || ja
|}


{{FNBox|Note:
{{FNZ|*)|I don't know if there is a way to distinguish between Љ (LJ) and Љ (Lj), but since fully capitalized text is rare, I guess Љ &amp;rarr; Lj and Њ &amp;rarr; Nj will do.}}
}}

=== Alphabetical order ===
Another thing is the alphabetical ordering of articles in, for example, categories. The current situation is that Cyrillic letters absent in Russian – like Є, Њ and Ј – come before А. It is necessary that the right alphabetical order is followed, which preferably should also include letters not used in Interslavic but used in other Slavic languages, as they may appear in categories as well (the bold ones are Interslavic, the normal ones ain't):

'''Latin:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''a''' á ä ą å '''b c''' ć '''č d''' ď '''e''' é è ė ę '''ě f g h i''' í '''j k l''' ł ľ ĺ '''lj m n''' ń ň '''nj o''' ò ó ȯ '''p''' q '''r''' ŕ ř '''s''' ś '''š t''' ť '''u''' ú ů ų '''v''' w x '''y''' ý '''z''' ź '''ž''' ż&lt;/big&gt;

'''Cyrillic:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''а б в г''' ґ '''д''' ђ ѓ '''е''' ё '''є''' ѣ '''ж з''' ѕ '''и''' і ї '''ј''' й '''к л љ м н њ о п р с т''' ћ ќ '''у''' ў '''ф х ц ч''' џ '''ш''' щ '''ы''' э ю я&lt;/big&gt;

=== Dates ===
* The standard format for dates is: &lt;code&gt;dd.mm.yyyy&lt;/code&gt;
* In dates, month names should always be in the genitive case. Although these genitives are defined on translatewiki.net, that doesn't seem to work in the Recent changes, Watchlist etc.

=== Numbers ===
When a number is followed by a noun, the corresponding case differs:
* 1: nominative singular (1 dom)
* 2–4: nominative plural (2 domy)
* 0 and 5–19: genitive plural (5 domov)
* all higher numbers ending with 1: nominative singular (101 dom)
* all higher numbers ending with 2–4: nominative plural (102 domy)
* all higher numbers ending with 0 or 5–9: genitive plural (100 domov, 105 domov)

=== Namespaces ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Namespace || colspan=&quot;2&quot; | Talk
|-
! English || Interslavic || English || Interslavic
|-
| (main) || (glavny) || Talk || Besěda
|-
| User || Koristnik || User talk || Besěda koristnika
|-
| Wikipedia || Vikipedija || Wikipedia talk || Besěda vikipedije
|-
| File || Fajl || File talk || Besěda fajla
|-
| MediaWiki || MediaWiki || MediaWiki || Besěda MediaWiki
|-
| Template || Šablon || Template talk || Besěda šablona
|-
| Help || Pomoč || Help talk || Besěda pomoči
|-
| Category || Kategorija || Category talk || Besěda kategorije
|-
| Portal || Portal || Portal talk || Besěda portala
|-
| Module || Modul || Module talk || Besěda modula
|-
| Gadget || Gadžet || Gadget talk || Besěda gadžeta
|}

I hope I haven't forgotten anything!

=== The code ISV ===
* In interwiki links, the language should appear as: &lt;code&gt;Medžuslovjansky / меджусловјанскы&lt;/code&gt;
* The English name of the language is &quot;Interslavic&quot;.
* There still appear to be issues with the language code &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;. In Babel boxes, for example, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; work, but &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; does not.
* I guess using &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; shoud have a fallback sequence to &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, as [[Koristnik:Vipz|Vipz]] suggested.

=== Transliteration once more ===
''Theoretically'' it will be possible to add unidirectional solutions to additional writing systems, like Russian Cyrillic or Glagolitic. Personally, I am not in favour of such a solution though.

That's pretty much all I can think of. Comments? Suggestions? Opinions? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:51, 11 February 2026 (UTC)

:Finally! That is some great news. 
:All the points touched here make sense to me. 
:I am also against additional transliteration to either Russian Cyrillic or  Glagolitic. It would add more confusion IMO.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:07, 11 February 2026 (UTC)
:jesm popravil tabelu Namespaces [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:09, 11 February 2026 (UTC)
::O, hvala za popravku, to je byla moja glupost! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:39, 11 February 2026 (UTC)
:Hi Jan,
:Many thanks for this communication.
:My idea of selective automatic both-way transliteration is as follows.&lt;br /&gt;Now we have a template to block transliteration for a piece of text
:&lt;pre&gt;{{-|text not to be transliterated}}&lt;/pre&gt;
:all it does only adding HTML tag
:&lt;pre&gt;&amp;lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&amp;gt;text not to be transliterated&amp;lt;/span&amp;gt;&lt;/pre&gt;
:that is analized by transliteration gadget that ignores the text between tag borders. This tag can be also used &quot;manually&quot; when use of template is not possible due to wikitext syntax (e.g. text of hyperlink etc.), so we have more or less two tools to control transliteration now.
:I would propose to add one more template for selective transliteration, for example
:&lt;pre&gt;{{LatCyr|Jean-François|Жан-Франсуа|Žan Fransua|1}}&lt;/pre&gt;
:where:&lt;br/&gt; 
:''Jean-François'' - (obligatory parameter) text in original language in Latin script (name)&lt;br/&gt;
:''Жан-Франсуа'' - (obligatory parameter) text in cyrillic (phonetical transliteration)&lt;br/&gt;
:''Žan Fransua'' - (optional) phonetic latin&lt;br/&gt;
:''1'' - (optional) when this is present, the name appears first time on the article and it could be displayed with phonetic latin in parentheses (could be useful when uncommon languages for the reader are used).
:This template could work same way adding HTML class tags (these need to be created for original latin, cyrillic and phonetic latin). The translit script could be modified so it sees the tags and modifies text as per current isv graphic selection setting.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ |Examples
|-
! Parameters !! lat/cyr !! Renders as
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа (Jean-François) 
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || lat || Jean-François (Žan-Fransua)
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Jean-François
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|cyr
|Жан-Франсуа
|-
|&lt;nowiki&gt;Györ|Дьёр|Ďjor|1&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Györ (Ďjor)
|}
:Would this proposal be of interest?
:It would still require somepone to program the gadget and admin rights to place it on the wiki section. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:21, 12 February 2026 (UTC)

Yes, this certainly makes sense. The language converter can easily be embedded in the current &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; template. Normally the language converter would expect something like:&lt;br /&gt;&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl:Жан-Франсуа }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;.&lt;br /&gt;The remaining two fields can easily be handled in the template itself, I think. But on the other hand, the same functionality can also be achieved simply by using the same template twice:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}} {{-|(izgovor: Žan-Fransua)|(fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

If that's the case, then parameters 3 and 4 wouldn't even be necessary.

One thing I'm not entirely sure about myself, is what happens when you open a page ''before'' picking an orthography. At that moment the system doesn't know whether the page is in Latin or in Cyrillic orthography. I *think* this is done by adding a third parameter:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl: Жан-Франсуа; isv: Jean-François }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

Anyway, the advantage of all this is that we won't immediately have to change all pages where it is used. In many cases the template is used for expressions that shouldn't be transliterated at all, like &quot;{{-|Microsoft}}&quot;. Those cases won't be affected by the change at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:01, 12 February 2026 (UTC)

:Thank you, Jan, yes, this could be the way to go. Still need some time to understand better the way the gadget works but would like to start trying soonest. Cheers, [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:53, 12 February 2026 (UTC)

=== Script ===
{{-|''(added a header for clarity)''}}

:So, today is a great day as I tried first time the vibe-codng with Google AI mode to modify transliteration script.
:My proposal is to use 3 classes that will be added by template (or manually) to mark 3 options of text.
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Latn&quot;&gt;Jean-François&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Cyrl&quot;&gt;Жан-Франсуа&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt;&lt;span class=&quot;alphabet-isv&quot;&gt;Žan-Fransua&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:Depending on user alphabet setting, only one of the three will be displayed.&lt;br/&gt;
:Herewith the code that needs to be added to the script, in the very beginning, after description remark (starting line 9).

:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;javascript&quot; line=&quot;1&quot; start=&quot;9&quot;&gt;
/** This part is added by [[Koristnik:Ilja_isv]], vibe-coded with Google AI
/** Sorry code is removed since it did not work in the end
&lt;/syntaxhighlight&gt;
:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], may I ask you to add this code to Common.js so we could test? It takes admin rights to modify the javascript. I can send the complete modified script file if this is easier, I have a backup of original Common.js for the case of failure and the tags for testing entered in the sandbox. Thanking you in advance for help, hope it will work. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:56, 24 February 2026 (UTC)

::Unfortunately, being a test admin I do not have the rights to edit Common.js (I actually tried a while back, to no avail). Perhaps [[Koristnik:Iohanen]] can be of help here? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:56, 24 February 2026 (UTC)
:::Thank you Jan, will contact. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:19, 24 February 2026 (UTC)
:::Jan, one more idea: we can also test changes at old Miraheze space, the gadget script is identical. Do you have admin rights there or do you know the admin? I do not even have a login. The script file there is called Gadget-alphabet.js: 
:::https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Gadget-alphabet.js
:::Just someone will also need to make a test page with tags to see how it works.
:::Many thanks. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:50, 24 February 2026 (UTC)
::::Yes, I can modify the alphabet gadget on Miraheze. What exactly do you want me to do? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:21, 24 February 2026 (UTC)
:::::Hvala Jane, myslím, zajutra večer budu odpovědati, prěd tym uže ne budu iměti čas. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:54, 24 February 2026 (UTC)
::::::I had a reply from Iohanen, hvala za kontakt, it is: 
::::::https://incubator.wikimedia.org/wiki/User_talk:Iohanen?markasread=2792850&amp;markasreadwiki=incubatorwiki#c-Iohanen-20260224173800-Ilja_isv-20260224114000
::::::Will follow up in 1-2 days [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 05:35, 25 February 2026 (UTC)
:::::No need to do anything, thanks to Iohanen, we have now a workable and tested script. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:38, 26 February 2026 (UTC)
:::I have modified the '''- '''template, it can have 2 parameters now. If there is only one parameter, this text will be excluded from transliteration. If there is a second parameter present, first parameter is considered Latin, second is considered Cyrilic. When we install updated gadget script, either one or the other will be displayed, depending on language setting. Default is Latin (if Lat./Cyr is a choice or no choice made yet).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;pre&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/pre&gt;|| &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Jean-François&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Жан-Франсуа&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Джо Байден&lt;/pre&gt;
|}
:::As we already have a perfectly working script (great thanks to [[Koristnik:Iohanen]]), I will ask administrators to install it and we have the problem solved. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:45, 26 February 2026 (UTC)
::::👍 [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:51, 26 February 2026 (UTC)
::::Hi All,
::::Good news: the script and new templates are implemented and work. I will publish a tutorial shortest possible. Congratulations to all participants 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:27, 28 February 2026 (UTC)
::::&lt;s&gt;Bad news: does not work in the mobile version, both Cyrillic and Latin are displayed, which was not like that during tests.&lt;/s&gt; &lt;s&gt;Next point to address.&lt;/s&gt; Done, all works now. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:29, 28 February 2026 (UTC)

=== Approval ===
{{-|''(moving this to a separate section to avoid cluttering)''}}

Where did you get the information that Wp/isv is about to be approved? On the discussion page, the Language Committee members are ignoring it again, but as soon as someone posted about another project, it immediately received a response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-98653-7|&amp;#126;2026-98653-7]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-98653-7|talk]]) 21:08, 13 February 2026 (UTC)

:I've been discussing the issue of the script converter with a member of the Language Committee, that's way. I know they could have approved our project already a year ago, but there's not much point in mulling over that now. I suggest we simply keep working on this wiki, approval will come by itself. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:37, 13 February 2026 (UTC)
:: What kind of stories are you telling us? How many times has this happened? People are wasting their precious time on this instead of something more useful. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10102-52|&amp;#126;2026-10102-52]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10102-52|talk]]) 13:57, 14 February 2026 (UTC)
:::LOL, login under your real name. Why are you even here? 
:::If you're feeling that you are wasting your time here, you know where the door is, right? I strongly encourage you to go and do something more useful. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 14:03, 14 February 2026 (UTC)
::::Can't say I disagree. Negativity won't get us anywhere, that's for sure. Ultimately, we'll get there, and all the work we are doing here will soon end up in a real Interslavic wikipedia anyway, so it's definitely not a waste of time. And, if I may say so, complaining is a much bigger waste of time than actually contributing. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:45, 14 February 2026 (UTC)
::::: Look. It's a dead project; it only has four active users. Part of that is your fault, after all, you kept telling everyone the project was about to be approved (but it never happened). And I'll disappoint you a little: activity usually declines after a domain is created. I'd advise everyone to be more accepting of criticism. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10115-37|&amp;#126;2026-10115-37]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10115-37|talk]]) 17:58, 14 February 2026 (UTC)
::::::Listen, brave man. If you want anyone to take your “criticism” even remotely seriously, you need to log in so we can see what your stake is and what you’ve actually contributed. Until then, you’ll simply come across as a troll or a saboteur.
::::::When we need your advice, we’ll ask for it. For now, you can tone it down and keep your advice to yourself. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:52, 14 February 2026 (UTC)
::::::: Wikimedia has a [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Policy:Universal%20Code%20of%20Conduct universal code of conduct]. I recommend you read it. I've been following this project for several years, sometimes making anonymous edits. And I have the right not to register as long as Wikimedia Foundation projects allow this option. Your requests are rejected. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10259-25|&amp;#126;2026-10259-25]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10259-25|talk]]) 20:07, 15 February 2026 (UTC)
::::::::Too many recommendations for anonymous &quot;editor&quot;, buddy. You're dismissed and free to go. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 21:36, 15 February 2026 (UTC)
::::::::All emotions aside, I don’t really understand your frustration about the situation or your negativity toward Jan. I’m pretty sure Jan was simply passing on to the community what he himself had been told.
::::::::I don’t think anyone involved in this project expects it to suddenly become hugely popular. For me, it’s about steady work and gradually onboarding new learners of Interslavic.
::::::::Personally, everything I write here — and everything I do in life — I do primarily for myself. I don’t expect large audiences or dramatic results. If you feel like you’ve wasted your time because you were expecting something bigger, maybe the issue isn’t the project itself but the expectations attached to it.
::::::::If exposure and visibility are what you’re looking for, there are platforms built exactly for that. Like TikTok for example. But this project has always been about consistent effort and long-term development, not instant recognition. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:31, 15 February 2026 (UTC)
::::::::And if you truly have such deep knowledge of the future and already know how everything is going to turn out, maybe you should try day trading. With that kind of foresight, you’d probably make millions — and then all the time you think you “wasted” on our small project would fade away like a bad dream. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:34, 15 February 2026 (UTC)
:::::::::That's right. Perhaps I've been premature with my assumptions, but they were not entirely without reason. First of all, we already met all the necessary requirements by October 2024 (five editors contributing regularly during a period of a few months + translated interface), and secondly, in January 2025 a member of the Language Committee confirmed that the project was ready for approval. Honestly, I have no idea why that still hasn't happened, and believe me, nobody feels more frustrated about this sluggishness than me. At first, I thought it was because of the label &quot;constructed language&quot;, but given the fact that a wikipedia in Toki Pona was approved – even though it it's not even an auxiliary language and even though it wasn't even in the Incubator – that's can't really be the reason. And yes, of course I am disappointed that some active contributors haven't shown up for a long time. Neither do I understand why [[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] requested Interslavic Wikipedia on Meta and started this wiki on the Incubator, since he never contributed anything of substance afterwards. Still, no matter what, the best we can do is simply carry on. Showing that we *can* do it is precisely what the Incubator is meant for. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:01, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::And anonymous, you call this a dead project, but at the same time you noted yourself that other projects with less users and less content are being approved, so apparently it's not *that* dead after all. You say that we should be more accepting of criticism, but the point of criticism is to improve something, not to frustrate it. If you have ideas about how to improve this project, we are all ears, and if you care about this project, you are more than welcome to contribute. But if you don't, then I don't quite understand why you bother making these comments at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:03, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::: I don't remember saying this, but I would have said the same thing. You need to clearly define your goal and determine whether it's achievable. If not, then move on to other goals. Here, it's like knocking on a closed gate. Sometimes they say something or wink, but the gate remains closed. I have ideas, but first you need to stop knocking on closed gates. It's really sad. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10286-28|&amp;#126;2026-10286-28]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10286-28|talk]]) 11:38, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::I don't think it's like knocking on a closed gate. Look what happened with our ISO code. Our first two requests were rejected for stupid reasons and the third request took almost five years to be validated: first because they simply forgot about it, and then because it was stalled because they were reformulating their policies. It seems like they didn't quite know what do to with Interslavic, for example, whether they should qualify it as natural or a constructed language. So yes, I am kind of having a ''déjà-vu'' here. And again, I don't why it is taking them so long. The language itself shouldn't be the problem anymore, since its eligibility was established already in October 2024. My best guess is simply that the majority of the LangCom members are barely active, and that the remaining members are hesitant because of the extra work that needs to be done with regard to script conversion and the like. But ultimately ''upornost se izplati''. And anyway, it's not like we have an alternative here. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:37, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::: There are alternatives. In fact, with the development of AI, Wikipedia's role is gradually diminishing. Just look at the statistics: activity is declining in many editions (for example, in Russian, but the situation is no better in other Slavic editions). The situation is only good in languages ​​with a large number of native speakers (English, Spanish, French). This project will ultimately be edited by a relatively small group of enthusiasts. If the project is for enthusiasts, work can be done anywhere (on other wiki projects, etc.) whithout frustration. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 14:26, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::The relationship between Wikipedia and AI is a problem in itself, but there's not much point in speculation about the future. Besides, following your logic, we might as well close all Wikipedias except the English one. You are right about one thing: if the Interslavic Wikipedia were purely intended for enthusiasts of Interslavic, Miraheze or whatever other wikifarm might do. But that's not the point. This wiki should serve as an additional source of information for Slavic speakers. The reason we need a separate Wikipedia project is that people can find it, for example via interwiki links. As long as it is stored here or in some wikifarm, nobody will be able to find it. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:05, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::: This isn't quite the correct continuation of my logic: sections don't need to be closed, but activity will gradually decline. They will remain as encyclopedias, but will be preserved (AI will take information from there for itself). As for whether people will be able to find this project through interwiki, that's doubtful; interwiki is badly presented in the current Wikipedia skin. It's easy to search there if you know exactly which language you need. But it's possible that some people will still find this project through interwiki. As a source of information, people prefer to read in their native language. What you said could have been expected 10-20 years ago. If they can't find information in their language, they'll translate it from the language in which it exists (most likely, English). The quality of translation in online translators is much better now. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 09:09, 17 February 2026 (UTC)
::Good news. A thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia&quot; has appeared on the Langcom Mailing List. I hope we get a positive response soon. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-17126-63|&amp;#126;2026-17126-63]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-17126-63|talk]]) 20:12, 18 March 2026 (UTC)
:::I'm really starting to get the impression that langcom is deliberately ignoring wp/isv. Jon Harald Søby created a thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia,&quot; but it received no response, either positive or negative. However, another thread appeared there and received an almost immediate response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18779-70|&amp;#126;2026-18779-70]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18779-70|talk]]) 11:19, 26 March 2026 (UTC)
:::: That's true. But in reality, there are plenty of such threads. Someone wants approval, no one responds, or no one responds positively, and approval is delayed. Don't count on approval soon; it will be several years away. I especially don't recommend relying on the nearly dead Langcom.--[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18633-18|&amp;#126;2026-18633-18]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18633-18|talk]]) 11:30, 26 March 2026 (UTC)
:::::Years? Is it really that bad? What's the point of writing anything here if there will never be approval? [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18861-96|&amp;#126;2026-18861-96]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18861-96|talk]]) 13:56, 26 March 2026 (UTC)
:::::: Honestly, I don't know why they're doing this. It's been clear many times that Langcom doesn't want to approve this project and will delay approval as long as possible. Sooner or later, this leads to burnout (maybe Langcom is counting on it). Note that Langcom hasn't offered any apologies or justifications, as if this is a normal situation. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18833-94|&amp;#126;2026-18833-94]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18833-94|talk]]) 15:57, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Ura! Sračky 😂 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 21:35, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Very good news! Other members of the language committee have responded, and it's safe to say that Interslavic Wikipedia is practically approved. All that's left is to leave a notification about the proposal being approved, and now all that's left is to create isv.wikipedia.org. Finally, it's isv's turn. Thank you for continuing to create articles and staying active. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-31741-38|&amp;#126;2026-31741-38]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-31741-38|talk]]) 03:13, 29 May 2026 (UTC)

== Wiktionary ==
''(moving this to a separate item to avoid cluttering)''

When we receive approval, will it automatically give us the option to create a Wiktionary for Interslavic, or do we need to apply for that separately? I already have some ideas and plans for it. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 15:45, 12 February 2026 (UTC)

:Setting up a separate Wiktionary would require a separate application process on [[m:Requests for new languages|Meta]]. Approval will probably come easier if Interslavic already has its own Wikipedia, though. Theoretically, you could also start creating a Wiktionary in the Incubator, here: [https://incubator.wikimedia.org/wiki/Wt/isv Wt/isv]. Yet I am wondering: what would be the point of a Wiktionary for Interslavic? We already have our multilingual dictionary at https://interslavic-dictionary.com/, and there's the same dictionary at http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html. Keeping those two in line with each other is already quite a lot of work. Wouldn't it be better to keep all our eggs in one basket, instead of having even more dictionaries around? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 12 February 2026 (UTC)
::Well, in reality, I'm just experimenting. 
::In theory, there is an automated or at least semi-automated way to add articles to Wiktionary straight from the dictionary database, so the labor part should not be that difficult.
::What I did is I've created a fork of the dictionary  that is using the same database and did slight improvements to it's UI, so now you can compare multiple words at the same screen and you can also look up the Wiktionary article straight from the interface, just by pressing the hyperlink. Creating Interslavic Wiktionary obviously would allow me to add the links to Interslavic Wiktionary.
::Wiktionary by definition is something that anyone can edit, so:
::# People would add new words more easily (Yes, there is a problem with verifying if those words are good or not, but in general it would give more power to the community vs. now, when suggesting something to Interslavic dictionary seems more like a bureaucratic process rather than a community contribution).
::# People could modify articles about the words in Interslavic and add contexts, translations to their natural languages, usage examples, etc. (Think of https://context.reverso.net/)
::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:04, 12 February 2026 (UTC)
:::I've also revived the Slovnik Bot in Telegram and modified it a little bit, so it's also showing links to Wiktionary articles in corresponding languages. 
:::In theory, if people will add the use cases in Interslavic, this bot would be able to spit it out to users in Telegram.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)
:::The slovnik fork is available here 
:::https://interslavic.forum/slovnik/
:::I'm still working on it, but it's pretty much done for now. 
:::It allows you to compare up to 4 words on the same screen and look up the Wiktionary articles for corresponding language. 
:::This is just something I'm constantly using in writing texts.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:10, 12 February 2026 (UTC)
::In general, I'm just trying to integrate the existing infrastructure of Interslavic with what Wikipedia offers.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)

Well, I can certainly see the potential advantages of a Wiktionary. It could, for example, help in translating the dictionary into other languages. The thing is only that the official Interslavic dictionary is being worked on by a whole team of people. Errors are being corrected, new words are being added, and sometimes existing words are being replaced or simply kicked out. The problem with forked dictionaries is that sooner or later they will be obsolete. Besides, we can't have people adding stuff that hasn't been properly researched. That's why I am a bit hesitant here. But if you really want to try it, I cannot stop you, of course. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:50, 13 February 2026 (UTC)

:This is a UI fork, mostly visual difference and additional features. It's connected to the same google document just as official dictionary. The only difference for now is that I've fixed individual declensions for some words (jejin, obědvě) (also I've committed the changes to official dictionary, it's just a matter for someone to approve the changes). 
:I'm not trying to create my own dictionary, but I'd like the work to go faster and I'd like to have a more participatory mechanism for the community.
:Wiktionary would be a part of this mechanism. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:28, 13 February 2026 (UTC)
::Okay, we can of course give it a try. And like I said, I can surely see quite a few advantages of the idea. My only concern is, who is going to manage all this? Starting it in the Incubator is possible for sure, but if it's going to be a one-man show, it will probably stay there forever. Personally, I'd much rather we concentrate on Wikipedia now, which is already more than enough work. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:07, 14 February 2026 (UTC)
:::I'll try to see how far I can go with it. If I fail, I fail, no biggie. I promise I will keep writing here on Wiki :) [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:16, 14 February 2026 (UTC)
::::I also do see potential in empowering people. When we know that our voice matters and we can affect something, it is in itself a very inspiring thing. I may be too naive and idealistic tho.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:21, 14 February 2026 (UTC)
:::[[Wt/isv/Main Page]]
:::I've created the Main Page and in process of importing the words from the dictionary. 
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], I was thinking translating some of your materials from English to Interslavic on word formation, voting machine, etc to create Help page, can I have your permission?
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] @[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] @[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] @[[Koristnik:Danvintius Bookix|Danvintius Bookix]] @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] @[[Koristnik:TutČas|TutČas]] @[[Koristnik:Medžuslovjanin|Medžuslovjanin]] @[[Koristnik:Ferpaks|Ferpaks]] @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] @[[Koristnik:Aula Orion|Aula Orion]] @[[Koristnik:Panslav|Panslav]] @[[Koristnik:Orbitminis|Orbitminis]] @[[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] @[[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] @[[Koristnik:Miłosz Czaniecki|Miłosz Czaniecki]] @[[Koristnik:Владимєр Брєзин, сын Александров|Владимєр Брєзин, сын Александров]] @[[Koristnik:Qiorly|Qiorly]] @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] @[[Koristnik:SzymonV|SzymonV]] @[[Koristnik:Asank neo|Asank neo]] @[[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] @[[Koristnik:Machine of goodness|Machine of goodness]] @[[Koristnik:Snovid|Snovid]]
:::If anyone has any suggestions, I'd love to hear it. 
:::So far my plan is the followinɡː 
:::[[Wt/isv/Vikislovnik:Propozicija měseca#Dorabotati Vikislovnik]] [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 01:48, 12 March 2026 (UTC)
::::Hi GlěbDyndar, I can see the Wiktionary already on the incubator, and found a nice side-effect for Wikipedia incubator: when editing in Visual mode, selecting a noun in Nominative or a verb in infinitive, and pressing Ctrl-K (to insert hyperlink) it also shows possible links to the Wiktonary, so this option could be used for spell checking 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 13:40, 19 March 2026 (UTC)
:::::That would be awesome! Having something to check spelling against is beneficial for the wiki. Yes, there is an official Interslavic Dictionary available, but it's not really built into Wikipedia, it would be really interesting to see it imported into the Wiktionary in its full extent and interconnected with the Wikipedia for spellcheck. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|talk]] • [[Special:Contributions/Polda18|contribs]]) 14:19, 13 May 2026 (UTC)
:::::::: First of all, it's not that it takes up a lot of memory. Wiki projects use templates. A volunteer user who might want to edit Wiktionary doesn't need to know HTML and CSS. Learn to create templates first. The original wiki code, consisting almost entirely of HTML and CSS, is what we had in the past. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 16:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::Да говно эти шаблоны, в эпоху ИИ от них толку мало, ебешься три года ради того, что ИИ напишет за секунду. А потом если нужно какую строчку добавить или убавить в карточке, снова нужно лезть в этот шаблон и выяснять что там к чему.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::все новое - это хорошо забытое старое)
:::::::::Шаблоны были сделаны, чтоб облегчить жизнь тем, кто не может кодить. Сейчас кодить может каждый, соответственно шаблоны летят мимо.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:10, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::: Whether it's good or bad, that's the way things are done in Wikimedia projects. So, don't blame anyone else. You can easily create your own beautiful wiki project without templates in the AI ​​era. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 10:25, 15 May 2026 (UTC)
:::::::::::Да не переживай ты так, учитель) Разберусь, что мне делать. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 16:24, 15 May 2026 (UTC)

== Sravniti vs. sravnjati vs. sravnivati  ==

slovnik ima 'sravnjati' kak imperfect, ale iz mojego pogleda, bylo by razumněje pisati &quot;sravnivati&quot;, ibo priblizno vse jezyky imajut dodatny slog v tutom slovu v imperfektu

&quot;sravnjati&quot; za mene imaje smysl &quot;uravnjati&quot;, &quot;sdělati jednakovym&quot;, na angl. ''to level''

čto myslite? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:20, 12 February 2026 (UTC)

:Nu znaješ, &quot;sravnjati&quot; prosto jest regularno stvorjena nesovršena forma sovršenogo glagola &quot;sravniti&quot;. V dolgoj historiji medžuslovjanskogo jezyka vsegda jesmo usilovali, že jezyk jest kako možno regularny. Zato ''-ati &gt; -yvati'', a ''-iti &gt; -jati''. Očevidno, byli by takože druge možnosti, napr. ''-ati &gt; -avati'' iili ''-iti &gt; -ivati''. Ale my jesmo izbrali te formy, ktore sut najbolje razprostranjene po slovjanskyh jezykah. Poněkogda te druge formy na indivualnoj osnově daže mogut byti lěpše, ale ne hočemo vvesti v jezyk veče neregularnostij, neželi sut potrěbne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 13 February 2026 (UTC)
::Da, Jane, ja dobro razuměm i pametam vaše pojasnjenje o logikě impf.-pf. glagolov v MS, ale čto ako li poněkogda stvorjajemo falšivyh prijateljev v ugodu  regulardnosti? (rus. сравнять, čes. srovnat, pol. zrównać) 
::Dodatno, regularnost v MS v tutom osobnom slučaju (iz moejgo pogleda) ide protiv naturalističnosti, ibo vse naturalne jezyky prědavajut semantiku &quot;to be comparing&quot; inym slovom.
::Russky	срав'''ни'''вать, сопоставлять
::Bělorussky	параўноўваць, зраў'''ноў'''ваць, супастаўляць
::Ukrajinsky	порів'''ню'''вати, зіставляти, зрівнювати
::Poljsky	porów'''ny'''wać
::Češsky	srov'''ná'''vat, porov'''ná'''vat
::Slovačsky	porov'''ná'''vať, zrov'''ná'''vať
::Hrvatsky	srav'''nji'''vati, upoređivati
::Srbsky	срав'''њи'''вати, упоређавати
::Makedonsky	сравнува, споредува
::Bulgarsky	срав'''ня'''вам
::&quot;Sravnjati s zemjeju&quot; — &quot;Compare with Earth?&quot; or &quot;Level it to the ground&quot;?  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:43, 13 February 2026 (UTC)
:::Aha, razuměju. Da da, takom slučaju može lěpje bude ''sravnyvati'' (nesov.) i ''sravnati'' (sov.), a takože ''sravnanje'' zaměsto ''sravnjenje'' «comparison”, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:57, 13 February 2026 (UTC)
:::Moje prědloženje&quot;:
:::for the verb ''to compare: sravniti / sravnivati,'' ibo to odpovědaje logikě naturalnyh jezykov.
:::for the verb ''to even, to level'' we already have ''poravniti'' (curiously, it's not ''por'''o'''vniti'', which would follow the logic you're explaining)
:::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:13, 14 February 2026 (UTC)
::::''sravnjati'' možemo ostaviti, ale jedino v smyslu ''to even, to level'' [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:22, 14 February 2026 (UTC)

== Websajt s katalogom i statistikoju ==

&lt;nowiki&gt;https://medzuslovjansky.onl/&lt;/nowiki&gt;

jesm stvoril maly websajt s vyše vizualnym kalalogom stranic i statistikoju

može byti koristany kak onlajn biblioteka

stvoril jego da by može byti takym obrazom uprostiti dostup obyčnyh ljudij do Viki i malost zainteresovati v napisanju člankov

prošu, pišite vaši propozicije i myslji


[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 17:32, 23 February 2026 (UTC)

:myslju oddělno sdělati filtr za kategorij s prověrjenym pravopisom i dobry članok, da by možno bylo legko najdti teksty s dobrym MSom [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:11, 23 February 2026 (UTC)

::Da, to bylo by interesno. Myslju, že kategorija s prověrjenym pravopisom ne jest mnogo upotrěbima, ale može [[Incubator:Spisok najdolžejših stranic|tutoj spisok najdolžejših ćlankov]] jest? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:03, 23 February 2026 (UTC)
:::Už sdělal oddělny filtr, koj polazyvaje jedino članky so zvězdoju i s prověrjenym pravopisom. Myslju, to ne byla zla ideja i ja budu probovati dodavati toj šablon, kogda čitaju članky. 
:::Vo vkladke statistika možno odfiltrovati članky po dolžině, ale može byti sdělati oddělnu jarku vkladku &quot;Najdolžejše članky&quot;? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:19, 23 February 2026 (UTC)
::::Da, myslju, že to jest dobry pomysl. Mimohodom, može mogli byhmo uže dodati do dobryh člankov. Srěd mojih člankov, myslju, že napriklad [[Abhazsky alfabet]], [[Džok (pes)]] i [[Ҕ]] kvalifikujut se, ibo sut mnogo obširnějše, než jihne ekvivalenty na drugyh jezykah. Imajete li prědloženja? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:58, 23 February 2026 (UTC)
:::::A nas budut prověrjati na odpovědnost kriterijam dobryh člankov? Ibo imajemo množstvo člankov vyše 10kb, koje libo už sut dost dobre (ale može byti ne sut take dobre, kak jihne analogy v inyh jezykah, ili prinajmenje v něktoryh), ale sut kratše, než v inyh jezykah.
:::::I takože imajemo množstvo člankov menše než 10kb, ale koje takože sut mnogo dobre.
:::::Večinstvo (ili vse) članky o kiriličnyh bukvah sut dobre na moj pogled, ale ne imajut trěbujemogo razměra. 
:::::@[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] napisal několiko dobryh člankov, ale on prosil prověriti pravopis za njim i ja byh dodal v jegove članky malost obrazov ili medija materialov, že by jih nemnogo oživiti (imajut prěmnogo teksta bez ničego vizualnogo)
:::::@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] takože napisal dostatočno dobryh člankov  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:27, 23 February 2026 (UTC)
::::::Da da, jesm suglasny. Teoretično ne imajemo izrazne kriterije, toliko, že dobry članok trěbuje iměti někoju kritičnu masu. Granica 10K bajtov byla ustanovjena libovoljno, kogda na medžuviki iměli jesmo 20 člankov &gt;10K, ale tutčas imajemo jih ok. 140. Dolgy ne avtomatično znači lěpši. Po mojemu mněnju, da by članok kvalifikoval se za uměščenje na glavnoj stranici:
::::::* jest bolje-menje kompletny o obgovarjaje vse aspekty (napr. članok o državě ne jest kompletny, ako nemaje ničego o ekonomikě, prirodě i t.d.). 
::::::* imaje pravilny i prověrjeny pravopis
::::::* jest osnovany na prověrjenyh izvorah (znači, ne slěpo kopirovanyh iz drugyh viki)
::::::* ne jest toliko prěvod članka iz drugoj viki
::::::* kako možno, sodrživaje obrazky
::::::* kako možno, jest lěpši od ekvivalentah na drugyh slovjanskyh jezykah
::::::* prědmet ne jest prěmnogo niševy. 
::::::Kromě togo, dobro by bylo, ako jest raznorodnost medžu člankami na glavnoj stranici. Tutčas imajemo ok. 20 dobryh člankov. Glupo bylo by, ako srěd njih byli 3 kirilične bukvy, ili 3 ukrajinski politiki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:51, 24 February 2026 (UTC)

== Dodati linky na spoločnosti v Dicord i TG na glavnoj stranici v menju ==

Tutčas poglednul i uviděl, že bulgarska vikipedija ima linky do spoločnostij v discord i tg na glavnoj stranici v menju, v lěvoj jegovoj česti. 

Može byti, my takože budemo dodati?

https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:29, 26 February 2026 (UTC)

:Ne znaju, imaje li smysl popularizovati toj Diskord, on ne imaje ničto občo s Viki projektom, i Jan tam ne jest. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:16, 6 March 2026 (UTC)

== Nove možnosti translliteracije - sdělano ==

Blagodare dobrym ljudam, pomagavšim izměniti skript, pojavili se nove možnosti transliteracije.&lt;br/&gt;Šablon '''-''' dostavaje novu funkciju: &lt;br/&gt;Tuty šablon upravjaje transliteracijeju, izključaje ju za fragment teksta (kogda koristaje se s jednym parametrom), ili pokazyvaje razny tekst za latinicu i kirilicu (variant s dvoma parametrami).&lt;br/&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;|| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Jean-François&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Джо Байден&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) {{-|[[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a}}]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранса ({{-|Louis Le Prince)}}]]}} — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu Roundhay» (1888) Louis Le Prince'a — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Сцена в саду Раундхеј» (1888) Луи ле Пранса (Louis Le Prince) — најраннєјши известны филм в хисторији.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providen{{-|ce’|с}}u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providence’u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;В Провиденсу&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}
&lt;br /&gt;
&lt;s&gt;Čto ješče ne rabotaje: v mobilnoj versiji bude vsegda pokazyvati i latiničny i kiriličny varianty. Na rěšenju rabotajemo.&lt;/s&gt; Vsečto uže rabotaje! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:15, 1 March 2026 (UTC)
:Odlično! Nu izvini, ale vse vrěme ne razuměju, začto jest toj drugy šablon. Takože možno jest pisati: &lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François (izgovor: Žan-Fransua)|Žan-Fransua (fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;, i rezultat bude taky sam, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:39, 1 March 2026 (UTC)
::Jego sdělal Iohanen za test, rěšil ostaviti 😊 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:43, 1 March 2026 (UTC)
::vot test obohdvoh šablonov na živom članku https://incubator.wikimedia.org/wiki/H._P._Lovecraft [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:48, 1 March 2026 (UTC)
::Mene lično dopoka nemnogo ustrašaje ta razlika medžu latiniceju i kiriliceju, ko ktoroj prihodímo. Napriklad, jesm musel v jednom slučaju sklonjati kirilicu i ne sklonjati latinicu 😢 Tako prijdemo ko dvom jezykam. Možlivo, bysmo mogli prěporučovati koristanje tutoj možnosti toliko v izključiteljnyh slučajah? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:04, 1 March 2026 (UTC)
:::A v kakom slučaju trěba bylo sklonjati kirilicu? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:13, 1 March 2026 (UTC)
::::Tut byl variant
::::v Red Hook / v Ред-Хуку, ale já jesm dopoka našel izhod:
::::v apartamentu v četvrti {-|Red Hook|Ред Хук} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:18, 1 March 2026 (UTC)
::::ješče v Providence / в Провиденсу [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:24, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:32, 1 March 2026 (UTC)
::::myslím, že rěšenjem jest vo Providensu / во Провиденсу, v Red-Huku / в Ред-Хуку. Ale, Lovecrafta/Лавкрафта, zato že ime [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:31, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:35, 1 March 2026 (UTC)
::::::nu to jest podobno russkomu jezyku, kogda koristajut se kusky latinicy [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:37, 1 March 2026 (UTC)
:::::::Točno. A tamtyh slučajah: {{-|v Providence’u, v Red Hook’u}}. Koristajuči novy možnosti, možno daže: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«V Providen{{-|ce’|с}}u»&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: «V Providen{{-|ce’|с}}u». {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:40, 1 March 2026 (UTC)
::::::::nu to uże diko jest: во Провиденс-цу? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:42, 1 March 2026 (UTC)
:::::::::Vo Providence'u/ во Провиденсу izgledaje kompromisno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:44, 1 March 2026 (UTC)
::::::::interesno, trěba izučiti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:52, 1 March 2026 (UTC)
::::::Gaulle на выдумки хитра (russko prislovje) ☺️ [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:39, 1 March 2026 (UTC)
:Vsim pozdrav, ide obnovjenje skripta, transliteracija ne bude někaky čas rabotati. Prosim izviniti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 17:47, 5 March 2026 (UTC)
:Tak, vsečto jest izrěšeno, uže rabotaje i na mobilu. Mnogo děkuju adminam Vikipedije, ktore mnogo pomogli. Ura 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 19:42, 5 March 2026 (UTC)
::Vidžu! Fantastično! Hvala vsim, ktori pomogli! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:20, 6 March 2026 (UTC)

== Originalne &lt;s&gt;imena ljudij&lt;/s&gt; i iztvorov umětnostij kako nazvy člankov ==

&lt;s&gt;Ja jesm natolkl se na toj problem, že ne věm, kako dějati lěpše... Jest članok o Johnu R. R, Tolkienu, zaglavje ktorogo jest napisano anglijskym jezykom. Trěba li takym že sposobom stvorjati i nove članky? A kako pisati vnutri članka?&lt;/s&gt;

&lt;s&gt;Ješče jesm ugleděl, že v poljskom jezyku imena sklanjajut se po pravilam jezyka, ale pišut se kako v originalu. Či možno li togda vnutri članka pisati, napriklad, ''... u Johna Ronalda Reuela Tolkiena...''? Ne bude li togda to mrzko izgledati v kirilici ''... у Jохна Роналда Реуела Толкиена...''? Abo trěba vnutri članka flavorizovati?..&lt;/s&gt;

P.S. Pomilujte, ja jesm slěpec, jedino tutčas uviděl jesm v vrhu to, kak to možno sdělati.

Ješče jedna věč: jest članok o «Vladaru prstenjev», zaglavje ktorogo jest napisano na anglijskom jezyku («The Lord of the Rings»). Trěba li jego prěimenovati na medžuslovjansky jezyk? Myslim, že trěba, bo na vsakoj Vikipedije nazvy knig prěkladajut se na glavny jezyk Vikipedije.

Cělkovito ne razuměm, kako rěšati tuto pytanje, ačekoli mně se kaže, že jego už obgovarjali, ale ja ne vidim rezultatov, pomilujte.

S považenjem, [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|talk]]) 07:38, 17 April 2026 (UTC)

:Da, nazvanja knig jest trěba prěkladati, TLOTR in particular ☺️ Nužno jest tuty članok prěimenovati/prěměstiti, čto ne jest trudno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:21, 3 May 2026 (UTC)

::Točno, lěpje jest prěvoditi zaglavja knig, filmov i t.d., ale takože imaje byti prěnapravjenje od originalnogo zaglavja. Jesm prěimenoval TLOTR v [[Vladar prstenjev]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:14, 3 May 2026 (UTC)

== Approval! ==

Great news! Interslavic Wikipedia will soon be approved! Committee member Jon Harald Søby posted the approval notice on the Talk Language Committee page! Finally! Let everyone know if anyone doesn't know yet, and let Jan know too! Victory! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35104-48|&amp;#126;2026-35104-48]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-35104-48|talk]]) 18:12, 15 June 2026 (UTC)

:approved! 🎉 [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:14, 23 June 2026 (UTC)
: Radostno! [[Koristnik:Таёжный лес|Таёжный лес]] ([[Besěda s koristnikom:Таёжный лес|besěda]]) 23:48, 26 junij 2026 (CEST)

== Administratorstvo ==

Dragi! Dnes nakonec naša Medžuslovjanska Vikipedija byla stvorjena. Blagoželaju nam vsim i imaju naděju, že naš projekt bude postojanno rasti!

Ja jesm byl administrator v Inkubatoru, a takože vo vsih prědhodnyh versijah medžuslovjanskoj viki (od 2007 g.). Na žalost, administratorstvo ne bylo prěneseno avtomatično iz Inkubatora, zato trěba mně tu oficialno kandidatovati se na administratora. Jest několiko věčij, ktore tutčas trěba bude sdělati bystro. Napriklad, vy isto pametajete, že skoro vse stranice iz Medžuviki byli kopirovane ručno – bez jihnyh historij, čto jest narušenje avtorskyh prav – i zato ja hoču je stopiti s novějšimi versijami. Kromě togo, vsegda jest potrěbny někto, ktory odstranjaje spam, vandalizm i tako dalje. Prošu, glasujte poniže! Sut slědujuče opcije: {{-|&lt;nowiki&gt;{{Za}}, {{Protiv}}, {{Nevtralno}} i {{Primětka}}&lt;/nowiki&gt;}}. Ne zabudite dodati svoj podpis (&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;). S srdečnym pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:50, 24 junij 2026 (UTC) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:09, 25 junij 2026 (CEST)

# {{Za}}: Razuměje se, Jan nas dovedl tu kde jesmo, ov projekt bez jegovogo děla ne by ni egzistoval. On zakladaje se mnogo i obhodi se s pravdivymi ambicijami. Nadějem se budemo iměti uspěšny prvy god na živoj Vikipediji! :) – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 00:19, 25 junij 2026 (UTC) 
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 03:01, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} i potrěbujemo izbrati ješče 2-3 admini ili podadmini [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} Jan nas dovedl tam, kamo jesmo potrěbovali, i kako najaktivnějši člen občiny si zasluži byti administratorom. --[[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:49, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}}, očevidno. Velika hvala vsim — to jest naš obči uspěh! [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 17:53, 25 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} očevidno, Jan je tvorec medžuslovjanskogo. [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 01:05, 26 junij 2026 (CEST)
# Разумєје се {{Za}} [[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] ([[Besěda s koristnikom:FitikWasTaken|besěda]]) 13:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} prisjedinjaju se k vsemu vyše skazanomu. [[Koristnik:Noncinque|Noncinque]]([[Besěda s koristnikom:Noncinque|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (UTC+6)
# {{Za}} [[Koristnik:Sauit|Sauit]] ([[Besěda s koristnikom:Sauit|besěda]]) 01:48, 2 julij 2026 (CEST)

:Čestitajemo Janu, ktory jest dnes dostal neograničenu časom vladu Administratora tutoj Vikipedije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:15, 2 julij 2026 (CEST)
::Hvala, @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]! Nu, a kde jest tvoja kandidatura, eh? ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:17, 2 julij 2026 (CEST)
:Pozdrav, Jane, možete li takože darovati administračne prava Vipzu i Marcoorio? Hvalim voprěd. Jestli ne, podam stewardship request za njih. Hvala polna 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:19, 2 julij 2026 (CEST)
::Ja ne mogu dati administratorstvo, samo bjurokrati i stuardi mogut to dělati, a takyh my tu ne imajemo. Ja myslju, že Vipz i Marcoorio sami povinni sut glasiti se na stranici [[:meta:Steward requests/Permissions]], ibo ne znaju, može to dělati inokto. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:58, 2 julij 2026 (CEST)
:::ne jest problemom, budemo organizovati 😉 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 02:57, 3 julij 2026 (CEST)

=== Drugi admini ===
{{Ping|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} i ostatni, kogo jesm ne vspomnil tut, prosim nehtěl by někdo se stati vtorym i tretjim adminom, da by Jan ne tegnul vsečto sam? Prosim takože vsih glasovati, hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 25 junij 2026 (CEST) 09:32, 25 junij 2026 (UTC)
:Ja ne věm, ako byh iměl na to dostatok časa, i ja o tom budu razvažiti. Ja dekuju za prědloženje. [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:57, 25 junij 2026 (UTC)
::Da, dobro bylo by iměto ješče jednogo ili dvoh adminov. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], može li ty se kandiduješ? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:32, 25 junij 2026 (UTC)
:::Možno, budu, ale by se htělo lěpših kandidatov. ({{-|BTW}} izčezlo &quot;odgovoriti&quot;, to jesm ja něčto slomil?) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:21, 25 junij 2026 (CEST)
:Ja jesm administrator na dvuh projektah, takože byrokrat i administrator interfejsa. Ja imam tehničske znanosti i imam takože velmi aktivnogo robota. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 19:21, 8 julij 2026 (CEST)
::Pozdrav, LiMre, kde jesi byl tako dolgo? Prědloži svou kandidaturu takože na glasovanje, myslím, že trěba minimum 6 glasov [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:45, 8 julij 2026 (CEST)
:::Ja imel mnogo raboty i putoval jesm. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:16, 8 julij 2026 (CEST)
:Ja mogu prijmati vaše prizvanje do administratorstva. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:35, 25 junij 2026 (UTC)

@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: Super! Togda sdělajte oddělno zaglavje, da byhmo ne komplikovali žitje administratorom na Meta. ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:44, 25 junij 2026 (CEST)

:Hvala @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], tako izdělajemo, ale htělo by ješče i někogo, kdo znaje, kako rabotaje Vikipedija lěpje, než ja ili @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i od kogo by bylo vyše koristi. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:03, 25 junij 2026 (CEST)

Zdrav! Ako naša občina to želaje, mogu sebe nominovati za administratora i administratora interfejsa. Primarno se interesujem rabotati na tehničnoj infrastrukturě projekta: šablony, moduly, CSS, JS/gadžety, botovanje, i t.d. Administrativne prava dobro prihodet zaradi izčrkavanja i iziskyvanja, importovanja i prěměščanja specifičnyh stranic, iz-medžu ostalogo.  – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:02, 25 junij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:Vipz|Vipz]]: To bylo by odlično! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 25 junij 2026 (CEST)
::Jesm uže administrator (interfejsa) na srbskohrvatskoj Vikipedije i bylo by mně milo prenesti něčto znalosti odonud ovamo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:11, 25 junij 2026 (CEST)

=== Drugi admini - glasovanje ===
Kandidati na druge admini sut dva, @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], oni ne sut konkurenti, adminami mogut byti obadva, jestli budut poddržani, prosim za ili protiv njih takože glasovati tut (ne zabezpametajte glasovati i za Jana vgorě) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:23, 26 junij 2026 (CEST)

==== Vipz ====
@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo opytnogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} – ne znam dobro člověka [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 10:59, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. Věrim jegovomu slovu o znanju interfejsa — tute znanja sut nam potrěbne. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:37, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}, očevidno! Izkušeny koristnik, črěz dolge lěta byl administrator Medžuviki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:38, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:07, 27 junij 2026 (CEST)
# ...

==== Marcoorio ====
@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo motivovanogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:40, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 15:47, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:08, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 12:58, 28 junij 2026 (CEST)
# ...

==== LiMr ====
@[[Koristnik:LiMr|LiMr]] glasovanje --[[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:13, 8 julij 2026 (CEST)

#{{Za}} LiMr jest avtor mnogyh člankov na MS Vikipediji i mnogo pomagal jest v inkubatoru, vključno tehničnyh děl. Znaju, že jest takože aktivni na češskoj Vikipediji i znaje, kako tuto tut rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:42, 8 julij 2026 (CEST)
#:Uvažajemi, LiMr jest statistično koristatelj č. 3 v MS Inkubatoru, po mně i Janu, suglasno čislu pravok. Prosim poddržati, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 22:50, 10 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 00:06, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} očevidno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:09, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 09:22, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:04, 12 julij 2026 (CEST)


@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]]: od včera vy jeste administratori tutoj viki na 6 měsecev. Blagoželaju! :-)&lt;br /&gt;A @[[Koristnik:LiMr|LiMr]]: ne zabudite sglasiti svoju kandidaturu na [[:meta:Steward_requests/Permissions#Administrator_access|Meta]], da by jedin iz stewardov mogl vam nadati knopky. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:35, 16 julij 2026 (CEST)

== Kolikost člankov na latinici i kirilici ==

Dragi prijatelji! Ja myslju, že oprědělenje &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot; ne odgovarja enciklopedičnosti. Prědlagaju stvoriti kategoriju, katalog po tipu Spisok člankov na latinici i na kirilici. Začto? Da by točno razuměti, koliko u nas materialov jest napisano na oboh grafikah. Poka čto u nas sut tendencije k umenšenju pisanja člankov na kirilici. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:10, 25 junij 2026 (CEST)

:A či jest li potrěbno tuto ukazanje? Imajemo translitiraciju, zatom, na moj pogled, ne jest potrěbno ukazyvati, koliko člankov sut na kirilici/latinici. Takym tvrdženjem možemo odstrašiti tyh, kto znaje kirilicu i ne znaje latinicu (ako taki sut) abo někako inako prinesti zlu myslj, ale, očevidno, ju ne imajemo. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:42, 26 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm obratil uvagu na fakt, že v članku &quot;Medžuslovjanska Vikipedija&quot; jest privedena taka informacija: &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot;, ale ne ima spiska člankov po kirilici i latinici. Zato jesm pomyslil, že jest enciklopedično ukazovati točnu informaciju [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:52, 26 junij 2026 (CEST).

Дља статистикы буде интересно. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (CEST)

:Kako oprěděliti, latinica ili kirilica, bot/skript musi uděliti toliko tekst iz članka i sčitati latinične i kirilične bukvy? Napriměr, jestli vyše 70% teksta sut kirilične bukvy, on jest kiriličny? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:23, 26 junij 2026 (CEST)

:: А сут много чланков, кде оба писма? Вообче, по мојему мнєнју то пытанје технично. Просто, интересно, направду, кака у нас тутчас статистика. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:14, 26 junij 2026 (CEST)
:::Mnogo lingvističnyh člankov imajut kirilične tablicy, priměry teksta, kako Mansijsky jezyk i td. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:19, 26 junij 2026 (CEST)
:::Ili prosto, tekst s kiriličnymi nazvami razdělov jest kiriličnym 8-) Ako li sut razděly [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:22, 26 junij 2026 (CEST)

:Za statistiku bylo by interesno, ale ja ne myslju, že taka kategorizacija jest potrěbna. Kromě togo dodavanje i poddrživanje tyh kategorij bude mnogo raboty. Někoj čas tomu nazad jesm prosto občislil, koliko iměli jesmo člankov na kirilici i latinici na osnově zaglavij (ne včisleči mojih člankov o kiriličnyh bukvah, ktore byli napisane latiniceju). Togda to bylo okolo 1/3 kirilice i 2/3 latinice. Kako to izgledaje tutčas, ja ne znaju. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:56, 26 junij 2026 (CEST)
::Jesm napravil osnovnu prověrku: v tutom momentu, 1,072 odnosno {{round|70.993377}}% nadpisov je na latinici, a 438 odnosno {{round|29.006623}}% vsih nadpisov na kirilici. Imějuči na umu različne dolžiny člankov, {{Round|88.523968}}% vsego teksta napisano je na latinici. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 16:42, 26 junij 2026 (CEST)
::Jestvuje že algoritm, ktory čisli kolikost člankov pravilno? A ako prosto načeti označovati članky kategorijami &quot;Članok napisany kiriliceju&quot; / &quot;Članok napisany latiniceju&quot;, tako takože možno stvoriti po priměru togo algoritma algoritm, ktory v kategorijah bude čisliti članky. Ili sčitati ručno, s pomočju kategorij. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 16:44, 26 junij 2026 (CEST)

== Razděljenje Krčmy ==

Dragi kolegi, hčemo razdvojiti [[Vikipedija:Krčma]] na několiko tematičnyh odděljenij? Za početok: Pravila i směrnice; Tehnika (ili 
Tehnične kvestije/pytanja); Jezyk i pravopis (ili Jezyčne kvestije/pytanja); Noviny. Tak možemo razbrěmeniti centralnu stranicu Krčmy i ulegšati slědovanje diskusij kogda-libo egzistuje potrěba diskutovati mnogo prědmetov jednočasno. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 14:23, 27 junij 2026 (CEST)

: Јесм согласны. Але, по мојему мнєнју новины не трєба оддєљати од централној Крчмы. Лєпје јих видєти разом на централној. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:41, 27 junij 2026 (CEST)
:Či ne lěpje li arhivovati stare diskusije? Krčma jest velmi těžka tutčas, ale imaje byti &quot;{{-|village pump}}&quot;, selskoju studnoju, kde obgovarjaje se vsečto [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 27 junij 2026 (CEST)
:Dalšo pytanje, imajemo v menu &quot;Portal občiny&quot;, čto nikuda ne vede. Imaje tam býti link do Krčmy? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:32, 27 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm arhivoval stare poslanja v Krčmě. Pozdněje hoču takože dodati starějše sodržanje Krčmy na Medžuviki do arhiva, ale tutčas to ješče ne jest možno.
::Čto se tyče razdvojenja krčmy, ja ne jesm uvěrjen, jest li to smyslno. Imajemo tu može 10–20 aktivnyh učestnikov i obyčne sut samo dva ili tri aktivne prědmety na měsec. Napriklad, v maju bylo samo 14 pravok, a v aprilju 4. Ako tu bude zaisto mnogo aktivnosti, togda možno bude pomysliti o razdvojenju, ale v medžučasu ja byh ostavil Krčmu taku, kaka ona jest. Očevidno budut avtomatične poslanja na anglijskom jezyku od fondacije Wikimedia, ktore po mojemu mněnju možno bude arhivovati do oddělnogo arhiva.
::A Portal občiny... jest li nam on potrěbny? Ja by na tom město sdělal link do Krčmy, ale k tomu bude potrěbny administrator. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 27 junij 2026 (CEST)
:::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 27 junij 2026 (CEST)
:::Jesm mněval, tutčas jesmo oficialna Vikipedija, itak bude mnogo vyše raboty i, slědovateljno, diskusije. Kogda avtomatične, masivne poslanja budut početi, one nas budut zakopati. Brda inojezyčnyh poslanij umějut dokladati tako zvanomu '{{-|[[:en:banner blindness|banner blindness]]u}}'. Tutošnje poslanja togda budut menje primětne, čto može pobudžati deficit lokalnoj aktivnosti. Jedno rěšenje jest arhivacija, nu časom ne budemo htěti arhivovati recentne poslanja. Drugo rěšenje jest čekati, viděti i onogda rěšati. Jesm oprěděljeny za koju-nebud opciju. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 08:28, 28 junij 2026 (CEST)
:::Pozdrav, Jane, čto jestli prosto dati vněšni link na kavárnu Medžuviki prěd linkom na arhiv na početku stranice? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:30, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja ne mnju, že Portal občiny ima vesti na Krčmu, na češskoj Vikipediji to napriměr vede na [[:cs:Wikipedie:Portál Wikipedie|tutu stranicu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 19:24, 27 junij 2026 (CEST)
:::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]]: Da da, ja znaju, ale češska Vikipedija jest veliky projekt. Menše viki često ne imajut taky portal, ili samo někaky kratky tekst ili prěnapravjenje na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne jest]]. Nyně my imajemo prěmalo stranic za taky portal, ale može poprobujemo stvoriti nečto, li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:55, 27 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm samo daval priměr. Portal občiny ne jest besěda občiny. Ale v budučnosti možemo něčto takovogo izrabotati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:49, 27 junij 2026 (CEST)

== Vikidane ==
{{tracked|T429939|fixed}}
Pozdrav. Kako toliko na Vikidane dodadut jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, bude trěba tutu stranicu na Vikidane [[d:Q16503|dodati]]. Možno jest, že to za nas izdělajut administratori Vikidanyh, ibo ja jesm na besědě stranice kako ne prijavjeny koristnik napisal zajavjenje o dodanje (ja jesm byl v rabotě). Jednako bude poslě potrěba priložiti takože vsake članky. Česti se mogu prijeti tako ja, ale sam ja na to ne staču. Tyseč člankov jest mnogo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:51, 27 junij 2026 (CEST)

:Nám oběčali sut, že to sdělaje robot (možlivo) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:52, 28 junij 2026 (CEST)
::Možlivo v budučnosti, kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, ale nyně ne jest možno kako by robot funkcionoval bez dodanogo koda. Itak, robot bude potrěbovati čestičnu pomoč od koristnikov, ibo ne vse bude podojdti izrabotati avtomatično. Ače, umětna inteligencija by možno mogla tako isto funkcionovati. Ale kto bude priučati umětnu inteligenciju? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:20, 28 junij 2026 (CEST)
:::Administracija Viki nam to oběčaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 28 junij 2026 (CEST)
::::Da, to jest možlivo. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:28, 28 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm chčel se zapytati. Kako jest tuta stranica povezana s drugymi stranicami na inych jezyčnyh verzijah? To ne jest izdělano skroz Vikidane, ibo tako Vikidane ne imajut naš jezyčny kod, daže to ne jest izdělano skroz interviki, ili ja jesm to ne ugledal? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:35, 28 junij 2026 (CEST)
:::::Ja už jesm to našel. Tehničny šablon &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{INTERWIKI}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; iz {{š|Zaglavje krčmy}}. Kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, tuten tehničny šablon ne bude jest zapotrěbny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:46, 28 junij 2026 (CEST)
::::::Tak 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:56, 28 junij 2026 (CEST)
:::::::Hvala. Tako jest, ja jesm izrabil šablon {{š|Šablon}} (kratky link {{š|Š}}), kako isto tehničny šablon dlja ostavjanja inyh šablonov. Tuten šablon bude jest potrěba praviti dlja različenja imennyh prostorov i zablokovanja linka veduči na ne egzistujuče stranice. Tutčasna verzija jest velmi prosta. Tako jest, tuten šablon tutčasno ne uměje parametry. Tako isto, to bude potrěba dodati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 28 junij 2026 (CEST)
:V vslědnyh dnah bude naš jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; dodany do Vikidanyh, kako jest viděti [[phab:T430419|tu na Fabrikatoru]]. Hvala adminam Fabrikatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:00, 29 junij 2026 (CEST)
:The change has been merged and will be deployed on Wednesday during MediaWiki Train [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 16:33, 29 junij 2026 (CEST)
::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:45, 29 junij 2026 (CEST)
::Velika hvala. Thank you. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:08, 29 junij 2026 (CEST)
::Hi, it is Wednesday, where are we? Many thanks [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:55, 1 julij 2026 (CEST)
:::Nothing yet, but if there's one thing I have learned from the whole process that led to the creation of this wiki, it's patience. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:41, 2 julij 2026 (CEST)
::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:43, 2 julij 2026 (CEST)
:Vikidane sut funkcionalne. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:03, 14 julij 2026 (CEST)
::Parada 👍 Budemo probovati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:45, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja jesm už dodal do Vikidanych link tu na Krčmu i link na [[Medžuslovjansky jezyk]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:53, 14 julij 2026 (CEST)
::a čto se stalo s redaktorom izvonogo koda? piše Page MediaWiki:Edittools/styles.css has no content. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:51, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja ne věm. Pravdopodobno ono se ne prěneslo iz Inkubatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:55, 14 julij 2026 (CEST)
:::Trěba udaliti tuty redok &lt;nowiki&gt;&lt;templatestyles src=&quot;MediaWiki:Edittools/styles.css&quot; /&gt;&lt;/nowiki&gt; iz stranice [[MediaWiki:Edittools]], togda vsjo by imalo zarabotati. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 18:00, 14 julij 2026 (CEST)
::::V Inkubatoru ne bylo Edittools. Ja htěl jesm prěnesti Edittools s Medžuviki, ale mně najprvo trěba byti &quot;administrator interfejsa&quot;, da byh mogl dodati ili izpraviti CSS. Imaju naděju, že zautra ili poslězautra budu mogti to sdělati. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:33, 14 julij 2026 (CEST)
::A začto v spisku jezykov jest napisane kako samo &quot;Medžuslovjansky&quot;? Trěba že by bylo napisano s kiriliceju kako &quot;Medžuslovjansky / Меджусловjанскы&quot;. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39765-34|&amp;#126;2026-39765-34]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39765-34|besěda]]) 20:51, 14 julij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Zdravo! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an Interslavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:31, 28 junij 2026 (CEST)

:Hi, sorry this is already done I believe. Thank you anyway 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:36, 28 junij 2026 (CEST)
::This about links. For example: Special:AllPages — Specialna:Vse stranice. And also translating for other non translated special pages (BlockedExternalDomains for example) [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:42, 28 junij 2026 (CEST)
:::Na tom uže někdo tuž rabotaje, ale možlivo Jan tebe odepíše [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:43, 28 junij 2026 (CEST)
:Maybe the &quot;Special&quot; namespace still needs translation, and the individual links to the special pages. The view name of the pages are already translated, or should be at least. But links and the namespace itself are still in English. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:38, 28 junij 2026 (CEST)

== Kako jest slovo &quot;pěskovišče&quot; kategorizovano? ==

Ja jesm pytam, či jest slovo &quot;pěskovišče&quot; roda mužskoho ili srědnogo? Ja jesm ne našel tuto slovo v [https://interslavic-dictionary.com/ medžuslovjanskom slovniku], ktory ja upotrěbjaju na odgovory i ine pravky. V češskom jezyku tuto slovo jest roda srědnogo, tak samo ja mnju, že tako samo tuto slovo jest roda srědnogo tako v medžuslovjanskom. Ale ja znaju, že to ne jest vsegda pravda. Napriměr, slovo &quot;šablon&quot; jest roda mužskogo v medžuslovjanskom jezyku, ale to samo jest roda ženskogo v češskom jezyku. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:51, 28 junij 2026 (CEST)

:Vse imenniky na '''-o''' (poslě tvroj suglasky) i '''-e''' (poslě mekkoj suglasky) sut srědnjego roda. Slova na '''-išče''' v občem označajut město. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:12, 28 junij 2026 (CEST)
::Tako jest slovo &quot;město&quot; roda srědnjego, da? Togda pěskovišče musi byti roda srědnjego kako město, da? Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:38, 28 junij 2026 (CEST)
:ono jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:56, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja jesm zabyl, odprašaju se. Tako hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:14, 28 junij 2026 (CEST)

== Patrulovanje ==

Zdravo! Jest taka ideja stvoriti tut grupy patrulnogo i avtopatrulnogo dlja prověrky statij i vkladu. Ja ne byl učastnikom tejto obščnosti raněje, ale vse že predlagaju to. &lt;s&gt;Takože predlagaju obgovoriti možnost patrulovanja črez FlaggedRevs, ono je mnogo sovremenějše i bole udobno. V slučaju jesli obščnost vybere standardno patrulovanje, to my prosto stvorimo dvě grupy koristnikov. A jesli FlaggedRevs, to staro patrulovanje my vyključimo.  Takože, jesli my vyberemo FlaggedRevs, to predlagaju obgovoriti urovni patrulovanja, no lično ja predlagaju 1 urovenj. To jest: patrulovano ili ne. &lt;/s&gt;[[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 12:48, 3 julij 2026 (CEST)

:Komban-wa gozaimasu, Wadimu-san, htěl byh poblagodariti za izmeščenje požedanja na sub-adminske prava za koristateljev Vipz i Marcoorio, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 3 julij 2026 (CEST)
::Ne treba děkovati, to ne je velika rabota. Ja sejčas vracam se do aktivnosti v ukrajinskoj Vikipediji, takže myslju že teper budu i tu rabotati malo. Najprvo zajmu se šablonami i potrěbnymi statjami, no i možlivo projekty někotoryh pravil sozdam. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 19:35, 3 julij 2026 (CEST)
:::Šablony, glavno nove Kartky, ja poddrživaju, myslim, dostatočno dobro. Mnoho uspěhov na UA-viki [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:41, 3 julij 2026 (CEST)
::::Hvala! Tak co si myslite o patrolovanju? [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 20:45, 3 julij 2026 (CEST)

:::::Zdravo, Vadyme! Ako ja mogu zapytati, kako to rabotaje točno? Znači li to, že izměny v članku budut vidime toliko togda, kogda jedin iz patrolerov je odobril? Ili prosto, že vsaka pravka avtomatično bude iměti značku kako &quot;možny vandalizm&quot;, &quot;izpraždnjenje stranice&quot; i t.d.? A kromě togo, jest li vvedenje FlaggedRevs možno? Ja čitaju [https://meta.wikimedia.org/wiki/Flagged_Revisions#Notice_of_moratorium tu], že jest moratorium v tom smyslu, že od 2014 g. ta možnost jest izključena za nove viki. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:35, 3 julij 2026 (CEST)
::::::Ne, vsi statji budut vidimi navet jesli oni ne patrulovani, liš v njih bude povědomjenje o tom, že oni ne patrulovani. Ale jesli administrator ustanovi stabilizaciju, togda bude pokazovati se poslednja patrulovana versija. Otnosno ustanovjenja razširenja, ja nažal ne zamětil moratorij, my konečno možemo probovati, ibo vse že upomjanuto tam zadanje na Fabrikatori bylo rěšeno. Nu raz sut takie problemy, togda ostavljaju liš predloženje s grupoju patruljnyh i avtopatruljnyh. A otnosno FlaggedRevs ja probuju snjati to ograničenje i togda snova sdělaju predloženje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:04, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::já jesm protiv, dopoka iměli jesmo málo vandalizma, i ne hčemo odvračati novyh avtorov, kojih s registracijeju isv víki jest přišlo mnogo. Hvalim za propoziciju [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:30, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::Ty jesi dodal tehničny šablon [[Šablon:Prěvedena_stranica]] , musel jesm korigovati v njem jezyk. Možeš objasniti, na čto on jest? Jestli ne bude jasno, poprosím Jana oddaliti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:54, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::On jest potrěbny dlja označanja prěvedenyh statij, ktore byly prěvedene ne črěz instrument prěvoda, ale ručno. To jest potrěbno dlja sahranjenja licencije, soglasno ktorej rabotajut vsi sajty Vikimedija.  [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:57, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::::my imajemo šablon &lt;nowiki&gt;{{Prěvod | jezyk | Nazva članka} &lt;/nowiki&gt;, ktory avtor dodavaje na dno članka, ako jego prěkladaje ili koristaje čest prěklada od inogo jezyka [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:14, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::::Izvinjajte, ja ne zamětil tutoj šablon, svoj jesm nominoval na udaljenje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 09:21, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::To jest interesno. Na poljskoj Vikipediji jesm primětil, že taka nepatrolovana versija jest vidima prijavjenym koristnikam, ale anonimni (neprijavjeni) koristniki cěly čas videt poslědnju patrolovanu versiju članka. Ale ja myslju, že suglašu s Iljeju, že v malom projektu kako medžuslovjansky tako rěšenje ne jest absolutno potrěbno. V velikom projektu, vsakodenno s tysečami pravok, ono imaje smysl, ale ne očekyvaju mnogo vandalizma ili spama v tutom projektu. Večšim problemom budut pravky od koristnikov, ktori slabo znajut medžuslovjansky. Poněkogda napravjenje takogo članka zajmaje veče časa neželi pisanje do ponovno. Ale to ne jest kvestija patrolovanja... {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:09, 4 julij 2026 (CEST)

== Prěključ &quot;Lat./Кир.&quot; ==

Komunikovali jesmo nedavno s Jaroslavom, ktory poddrživaje medžuslovjansky slovnik, i on iměl opinije, že náš interfejs ne jest veliko družny k kiriličnym slovjanam, ktore mogut bystro ne najdti, že jest možlivost prěključati pismo na kirilicu, čto, možlivo, odstrašaje ljudij, ktore ničto ili malo znajut o medžuslovjanskom jezyku i mogli by byti zainteresovani vyše. My imajemo gadžet transliteracije, podpisany latiniceju kako &quot;medžuslovjansky&quot;, Jaroslav proponuje vratiti nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; (kako to bylo na Medžuviki i rannjem Inkubatoru) ili &quot;Latinica/Кирилица&quot; kako nazvanje gadžeta, imělo li by to smysl? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:13, 13 julij 2026 (CEST)
:Ja točno ne razuměju. Tu jest tako samo kako na Medžuviki, ne li? Jest nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; v tomže samom městu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:41, 13 julij 2026 (CEST)
::ja imaju nadpis v menju &quot;medžuslovjansky&quot;, i kogda jej odvarjam, tam uže sut varianty Lat./Кир, Latinica i Кирилица [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:55, 14 julij 2026 (CEST)
::Jest raznica medžu temami. V Vector legacy (2010) nazva aktualno vključenogo varianta pokazyvaje se od razu v samom menju; v defaultovom Vector (2022) jest &quot;medžuslovjansky&quot;. No na Vikipedijah koristajučih iz LanguageConvertera (napr. [[:sr:]]) vključeny variant tož pokazyvaje se v menju nezaležno od temy. Ne znaju či kogda-nebud rabotalo v inkubatore, ale linija [[Special:PermaLink/25957#L-210|210]] ne imaje efekta. Ne jestvuje element &lt;code&gt;p-variants-label&lt;/code&gt; v Vector (2022).  &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 02:59, 14 julij 2026 (CEST)

:Imaju ideju, že by kogda na Vikipediju prihodili ljudije iz kiriličnyh držav (Rosija, Ukrajina, Bělorusija, Bulgarija itd) to pismo avtomatično prěključalo se na kirilicu, a iz latiničnyh (Poljska, Čehija, Slovakija, Hrvatija itd) na latinicu. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39602-39|&amp;#126;2026-39602-39]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39602-39|besěda]]) 09:26, 13 julij 2026 (CEST)
::Ja često govoreči ne znaju, je li to možno. Opcija &quot;Lat./Кир.&quot; je nevtralna, znači mogut byti članky na latinici i članky na kirilici. Avtomatično prěključenje značilo by, že trěba takože avtomatično vključiti latinicu za druge državy. Myslju, že lěpje bude dopisati něčto na glavnoj stranici. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:46, 13 julij 2026 (CEST)
:::avtomatično uže imajemo latinicu, ale to ne jest zlo, glavno iměti něčto kirilično v interfejsu, da by &quot;prilěpiti&quot; kirilično oko [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:58, 14 julij 2026 (CEST)

== Pěskovišče dlja modulov ==

Pozrav. Ja imaju tako pytanje, či jestvuje někako pěskovišče dlja modulov. Moja ideja byla taka, že ja byh iměl probnu viki goščenu na Miraheze, i ja jesm zapytal na [[miraheze:Talk:Content Policy#Can I create a test wiki for testing modules that I create for Wikipedia?|Meta viki Miraheze]], či bylo by možlivo privoliti iztvorjenje probnoj viki dlja razvivanja i testovanja modulov dlja češskyh Vikidrag (na anglijskom Wikivoyage) i medžuslovjanskoj Vikipedije. Nu, oni mi prěporučili, či ja byh mogol upotrěbiti někakogo pěskovišča dlja modulov na danyh viki. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:59, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>oogefizxnbddd1u5iqfqbgo3f2219c8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28770</id>
      <parentid>28769</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T07:38:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pěskovišče dlja modulov */</comment>
      <origin>28770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115061" sha1="ortlcxp7680h4urcbmydmdaxamgspuh" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Zaglavje krčmy}}

&lt;!--- Napišite svoje soobčenje niže ---&gt;


== Link na Diskord-server na Glavnoj stranici ==

Na Glavnoj stranici tut:

Ако вы имајете какеколи пытан​ја, проблемы, примєткы или прєдложен​ја, поставите јих в '''[[Incubator:Krčma|крчмє обчины]]''' или [https://discord.gg/nhRuYAc5Uq нашем Дискорд-серверу].

Diskord-link vede na server Safronowiec, ktory uže malo čto imaje občo s MS i vikipedijeju. Imaje li smysl jego izmeniti na aktualny MS Diskord? Ili takože dodati link na Telegram-čat?

Velika hvala. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 06:45, 5 January 2026 (UTC)

:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] – Čestno govoreči, ja ne jesm na Diskordu i ne znaju te servery. Jest li tam někaka grupa, ktora specifično zajmaje se MS Vikipedijeju? Ako ne, može bylo by lěpje dodati link k grupě na Telegramu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:39, 5 January 2026 (UTC)
::Da, možno dati link na tuty razdel Diskorda, gde diskutuje se rabota na Vikipedii
::[[discord:channels/879438774323535914/1284479085871104075|• Discord | &quot;Medžuslovjanska Wikipedija&quot; | Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic]]
::či takože na telegram https://t.me/interslavic_wikipedia, ale myslim by bylo dobro prěd tym zapytati tamnogo admina ili vlastnika. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:13, 5 January 2026 (UTC)
:::Grupa na Telegramu jest nemnožko aktivnějša, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:28, 5 January 2026 (UTC)
::::Takože jestvuje stary Diskord-server za Medžuviki: https://discord.gg/Yp5QfFCPny, ktorogo vodil Lev. Oboje dnes neaktivny. Jestvuje li potrěba iměti sobstveny Diskord-server za Vikipediju? Forum-nit ne jest mnogo primětna. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 09:35, 6 January 2026 (UTC)
::::Da, tam ješče někto byvaje iz redaktorov, dodam tuty link do glavnoj stranicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:58, 6 January 2026 (UTC)

== Prědustavjeno pismo ==

Zdrav surabotniki! Jest nužno organizovati (povtoriti) razpravu o preferovanom pismu medžuslovjanskoj Vikipedije na domenu Fundacije Vikimedija, da byhmo iměli osnovu za tehničnu rabotu ktora odnese se na naše jezyčne kody &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; na Fabrikatoru ({{-|phabricator.wikimedia.org}}). [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Kavarnja#Vikipedija_na_med%C5%BEuslovjanskom Diskusije organizovane na sajtu Miraheze] – na Fabrikatoru oni ne uvažajut. Slědovateljno otvarjaju ovu diskusiju: ktoro pismo preferujemo i začto? – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 08:58, 9 January 2026 (UTC)

Hey Vipz, I'll respond in English, so that members of the Language Committee will be able to follow this conversation as well. A few months ago, I went through all articles we have, and found that about 2/3 of our articles use the Latin alphabet and 1/3 use Cyrillic. Although I am not active on social media myself, I have the impression that the situation there is similar: the majority uses Latin, but a sizeable minority uses Cyrillic. Since Latin and Cyrillic being equal is one of the main design criteria of Interslavic, the conclusion is simple: it should be possible to use both alphabets, and they should, ''as far as possible'', be served equally well. In other words, we need a bidrectional script converter. I've been looking around a bit and found ca. 20 Wikipedia editions that work with some kind of script converter: 
* Our own converter runs on Javascript and has three options: the source page (Lat/Cyr), the Latin transliteration and the Cyrillic translation. It has the advantage that the system remembers the preferred script of the user, apparently by means of a cookie. In mainspace articles, this converter only transliterates the text, but not the page name and not the categories. On category pages, it transliterates the titles of the articles and subcategories it contains, as well as system messages like &quot;Тхе фолловинг 4 пагес аре ин тхис цатегоры, оут оф 4 тотал.&quot; The only established Wikipedia with a converter that works like this is [[:got:|Gothic]]. 
* [[:sr:|Serbian]], [[:uz:|Uzbek]], [[:ku:|Kurdish]], [[:chr:|Crimean Tatar]], [[:iu:|Inuktitut]] and [[:shi:|Tachelhit]] have PHP-based converters with the same three options (f.ex. source, Lat., Kir.). Information about the script is contained in the URL. The system does not remember one's preferred script, so when a page is opened, it is always the source text that is displayed first. This converter also converts the page title and the categories it is in. On category pages it does the opposite from our current converter: it transliterates the page title and the categories it is in, but not the titles of the pages and the subcategories it contains.
* [[:sh:|Serbocroatian]], [[:tg:|Tajik]], [[:tly:|Talysh]] and [[:zgh:|Amazigh]] have PHP-based converters with two only options (for example: Latinica/Ћирилица). As I've understood, these converters are unidirectional, so that all pages must be written in the same script. For the rest, they work the same as Serbian.
* The Chinese ones (zh, wuu, gan, zh-yue) seem to work like either Serbian or Serbocroatian, but since I can't read Chinese, I haven't taken any closer look at them.
* [[:tt:|Tatar]] and [[:cv:|Chuvash]] have one or sometimes two buttons next to the page name. Everything is transliterated, even the menu on the left. Appears to run on JavaScript.
* [[:ban:|Balinese]] has no less than five variations, but I can't quite figure out how it works. It seems like it shows some transliteration version by default, but I'm not sure about that.
* [[:mni:|Meitei]] offers transliteration into Bengali script, but that works only for the categories underneath a page and the first letters on category pages.
* [[:cu:|Church Slavonic]]: every page has three links for three different script variants (including Glagolitic), but they don't seem to work anymore. [[:ang:|Anglo-Saxon]] has a similar thing that actually works.
* Another five projects (ug, bug, hak, bbc, gom) have multiple scripts but instead of a converter they sometimes contain multiple versions of the same article, for example [[:bug:Balanda]]. We have done that too in the beginning, but it's way too high-maintenance to be workable.

I've been told that JavaScript is considered a bad idea, because it doesn't work properly in Wikipedia apps for cell phones. This means that we need to use the PHP solution, and since we need the converter to be bidirectional, our only option is the solution used for Serbian. This does, however, have a few disadvantages:
# It transliterates page titles, which is not always what we want. This shouldn't be problematic though, since the page title can be manipulated with a template, for example here: [[:sr:З (слово ћирилице)]]
# However, it also transliterates the names of categories, which means that Latin and Cyrillic articles are all tossed into the same category. Articles names are listed there untransliterated. This is problematic, because we must consider that not every Latin-writing person can read Cyrillic, and not every Cyrillic-writing person can read the Latin alphabet. 
# Even if a category full of articles written in the Latin alphabet is transliterated into Cyrillic, it does not only show them in the Latin alphabet, but also in the alphabetical order of the Latin alphabet.
# A user who prefers one of the two alphabets has to change it manually for each and every page.

So here's my own preferred solution, if possible:
# It can work exactly like the converter on Serbian Wikipedia does, except for one thing: it should NOT transliterate category names.
# Instead, we have parallel categories for Latin and Cyrillic. Every article written in the Latin alphabet is placed in Latin categories and has a redirect in Cyrillic, which is placed in the Cyrillic counterparts of these categories. Articles with titles that cannot be transliterated, like [[Microsoft]] or [[Ж]], can be placed in both categories. This is, basically, the current situation. It has the advantage that every article can be found by navigating though the categories, and that they are placed in the correct alphabetical order (which for Cyrillic is different from the Latin order).
# I am aware of the fact that this solution is not perfect: a Cyrillic user who follows a Cyrillic redirect will still end up with a Latin article in Latin categories, even if he switches to Cyrillic. This cannot be helped, I'm afraid. UNLESS it would be technically possible that the categories under a Latin article link to Latin categories, and the categories under a Cyrillic article to their Cyrillic equivalents. Would such a thing be possible?
# It is not a matter of life or death, but it would be nice if a user's preferred orthography could be stored in a cookie, so that he/she won't have to change the orthography manually every time. This would be a nice-to-have.

There are a few other issues, too, but I'll get back to that later. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:57, 10 January 2026 (UTC)

:Thank you, Jan! This is a very insightful and nuanced reply. The issue of not having a default script on multi-scipt Wikimedia projects affects editors more so than readers. As of 2026, multi-script editing is, unfortunately, nothing more than a seldom mentioned concept ([https://diff.wikimedia.org/2018/03/12/supporting-languages-multiple-writing-systems/ Diff 2018 community blog article]; [[:c:File:Editing challenges on multi-script wikis (with speaker notes).pdf|Wikimania 2017 presentation]]). Some editors are less proficient or efficient with one of the scripts, and many do not know one or the other at all, and will therefore be uncomfortable editing articles in the said script. Until multi-script editing becomes a reality, having a default script is an option to be considered; whether it is a sensible sacrifice—to the benefit of one group (a majority) and detriment of the other (a minority)—is subjective, but alas. The other thing which concerns designation of a default script are fallback choices: &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; should ''probably'' have a fallback sequence to one of the scripts, which ''could'' solve the issue of the system not recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv isv]&lt;/code&gt; while recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Latn isv-Latn]&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Cyrl isv-Cyrl]&lt;/code&gt;. In other words, we ought to support &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, but it makes no sense to translate it separately from &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt;, unless we intend to have an unwieldy and hideous solution to not favoring one or the other – by including them both in every localized interface, namespace, or message element. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 10:07, 10 January 2026 (UTC)
::Well, I think we shouldn't be over-zealous, but on the other hand, it's been almost twenty years now since I got involved with this language, and I can assure you that the alphabet issue has been a thing almost since day one. Every possible option between Latin-only and Cyrillic-only has its ardent supporters, and even though the Latin alphabet is used more often for Interslavic than Cyrillic, it remains a fact that about 3/4 of all Slavic people use Cyrillic. So treating one of them as merely a transliterated version of the other is out of the question. But it is also true that the average Pole, Czech or Slovene cannot read Cyrillic, whereas most Russians, Ukrainians and Bulgarians know the Latin alphabet at least to some degree, which gives the Latin alphabet a slight advantage nonetheless. It's not entirely clear to me what you mean by &quot;fallback option&quot;, but if it means that &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; is interpreted as &quot;&lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; unless specified otherwise&quot;, I'd be perfectly fine with that.&lt;br /&gt;Of course, there will always be imperfections. For a person who only knows the Latin alphabet it will be difficult to correct a typo in the Cyrillic text, or even to expand it with Latin text. For now, I think we should stick to the principle that a page written in Cyrillic stays in Cyrillic, and ''tant pis'' if you can't handle Cyrillic. But honestly, I don't think that's much of a problem at the moment. Most Interslavic users can understand both alphabets, and I'm sure the problem of multi-script editing will solve itself at some point.&lt;br /&gt;For the record, transliteration between Latin and Cyrillic is pretty straightforward. The only inconsistency is the '''њ/нј''' issue found also in Serbian, but that's a minor thing that can easily be solved. That still leaves us with a few issues addressed [[:meta:Requests for new languages/Wikipedia Interslavic#Writing system related issues|here]] by @[[Koristnik:TutČas|TutČas]]. More specifically, s/he mentions the possibility of using not only the ex-Yugoslavia method for displaying Cyrillic, but also the Russian method (''лю'' instead of ''љу''). If I understand correctly that the source code looks like [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Editing_challenges_on_multi-script_wikis_%28with_speaker_notes%29.pdf#page=29 this], such a thing could easily be implemented. The question is: do we want that? And another thing is that some users persistently use the etymological orthography (''mųž'', ''krålj'', etc.). If the converter can be programmed in such way that &lt;code&gt;'ų' =&gt; 'у'&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;'у' =&gt; 'u'&lt;/code&gt;, then that would be a nice thing to have as well. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:40, 10 January 2026 (UTC)
:I want to mention it's not the case that the user needs to change every page manually with MediaWiki LanguageConverter. The switcher at the top of the page is indeed temporary, but there is a setting in preferences that allows logged-in user to choose the variant they want. This is a separate option from the language of the interface. It seems to be more problematic for readers that aren't logged in. For them, it defaults to browser's settings (which obviously doesn't help most of the time), but Chinese Wikipedia displays a prompt allowing to choose the preferred variant on the first load, and then respects that choice (apparently with some javascript magic). I haven't checked thoroughly, but making it work seamlessly seems doable. Though, since each variant has a separate URL, I don't really understand why all links go to the default mixed variant instead of the one currently displayed. But anyway, I think the ability to do full-text search and making articles legible without Javascript is a big win. &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 04:54, 14 July 2026 (CEST)

== Транслитерација со Јапонского ==

Поздрав! Какобы толико в източнословјанскых йезыках хирагану し / катакану シ транслитерујут како си/si. В вечинству језыков (вкључајучи словјански) пишут ши/shi/ši. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], може измєнити то [[Kacusika Hokusaj|сде]] на &quot;Kacušika Hokusaj&quot; або на &quot;Kacušika Hokusai&quot;? Како мыслите? --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 20:09, 10 January 2026 (UTC)

:Pozdrav, Murade, nazva ''Kacusika Hokusaj'' byla uže raněje v spisu potrěbnyh člankov, zato ja jesm to ostavil. Možno jest izdělati re-direkt na na ''Katsušika Hokusaj'' i to bude izobražati se na stranice. Tutčas, obratno, ja jesm prědělal vse japonske slova v članku na &quot;''si''&quot;, &quot;''dzju''&quot;, &quot;''dzjo''&quot; vměsto &quot;''ši''&quot;, &quot;''džu''&quot;, &quot;''džo''&quot; (Hepburnovo romaji ''shi'', ''ju'', ''jo''), i t.d. da by vsečto bylo v jednom standardu, ili možem to vratiti i ostaviti, kako bylo, s koristanjem jedino romaji transkripcije bez jej prěvoda do kirilicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:55, 12 January 2026 (UTC)

Po mojemu mněnju to ne jest dobry pomysl. Nakoliko ja znaju, toj spisok potrěbnyh člankov sdělal Lev, a on vse bazoval na russkoj transkripciji. Problem jest v tom, že ta transkripcija jest osnovana na principu, že v russkom suglasky prěd '''и''' i '''е''' sut avtomatično palatalizovane. Izgovor '''シ''' i '''チ''' zaisto zvuči bolje kako poljske {{-|'''ś'''}} i {{-|'''ć'''}} neželi kako russke '''ш''' i '''ч''', ale v medžuslovjanskom to ne rabotaje tako. Sdělal jesm tabelku s někojimi problematičnymi znakami i uvidite, že daže ukrajinsky i srbsky koristajut '''ш''' i '''ч'''. Pozrite tu (poslědnji stolp jest moje prědloženje za medžuslovjansky):

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! jap. !! ang. !! čes. !! rus. !! ukr. !! srb. !! isv
|-
| サ || sa || sa || са || са || са || sa / са
|-
| シ || shi || ši || си || ші || ши || ši / ши
|-
| シャ || sha || ša || ся || шя || ша || ša / ша
|-
| タ || ta || ta || та || та || та || ta / та
|-
| チ || chi || či || ти || чі || чи/ћи || či / чи
|-
| ツ || tsu || cu || цу || цу || цу || cu / цу
|-
| チャ || cha || ča || тя || чя || ча/ћа || ča / ча
|-
| ニャ || nya || nja || ня || ня || ња || nja / ња
|-
| ワ || wa || wa || ва || ва || ва/уа || wa / ва
|-
| ザ || za || za || дза || дза || за || za / за
|-
| ジ || ji || dži || дзи || джі || ђи || dži / джи
|-
| ジャ || ja || dža || дзя || джя || ђа || dža / джа
|-
| ダ || da || da || да || да || да || da / да
|-
| ヂ || ji || (dži) || (дзи) || (джі) || ђи || dži / джи
|-
| ヅ || zu || (zu) || (дзу) || (дзу) || зу || zu / зу
|-
| ヂャ || ja || (dža) || (дзя) || (джя) || (ђа) || dža / джа
|-
! colspan=&quot;7&quot; | razširjena katakana
|-
| ス || su || su || су || су || су || su / су
|-
| スィ || si || (si) || сы || (сі) || (си) || si / си
|-
| テ || te || te || тэ || те || те || te / те
|-
| ティ || ti || (ti) || ти (ты) || ті || ти || ti / ти
|}

{{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:02, 12 January 2026 (UTC)

: Одлично табло! Але по мојему мнєнју ако измєнити za / за на dza / дза (и zu / зу на dzu / дзу) тогды је было бы фонетично идеално (не по Поливанову и не по Хепберну оногдашње). --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 18:02, 12 January 2026 (UTC)
::Da, jesm tako(d)že suglasny [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:05, 12 January 2026 (UTC)

== Remaining issues ==

Dear all, since it probably won't be long now before our Interslavic Wikipedia will finally be approved, there are still a few issues to be resolved. {{Ping|Ilja isv|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} Your attention please!

=== Transliteration ===
First of all, there's the issue of transliteration, see above under [[Incubator:Krčma#Prědustavjeno pismo]]. The system used by the Serbian Wikipedia has the advantage that we can have the same article both in Latin and Cyrillic without having to resort to back-transliterations. In other words, we won't be forced to write &quot;Džorž Buš&quot; instead of &quot;George Bush&quot; in the Latin alphabet to avoid Cyrillic transliterations like &quot;Георге Бусх&quot;.

At present, transliteration is taken care of with JavaScript in [https://incubator.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.js MediaWiki:Common.js]. When we move to the system used by the Serbian Wikipedia (which IMO is the only sensible solution, see above), the same transliteration rules should be transferred to whatever system they use there, preferably with a few additions:

'''bidirectional:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
| a || b || c || č || d || e || ě || f || g || h || i || j || k || l || lj{{FN|*)}} || m || n || nj{{FN|*)}} || o || p || r || s || š || t || u || v || y || z || ž || ä || ö || ü
|-
| а || б || ц || ч || д || е || є || ф || г || х || и || ј || к || л || љ || м || н || њ || о || п || р || с || ш || т || у || в || ы || з || ж || ӓ || ӧ || ӱ
|}

'''unidirectional Lat &amp;rarr; Cyr:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| á || å || a || ć || ď || đ || ė || è || é || ę || í || ľ || ĺ || ł || ń || ň || ȯ || ò || ó || qu || ŕ || ř || ś || ť || ú ||ų || ů || w || x || ý || ź || ż
|-
! to 
| а || а || а || ч || д || дж || е || е || е || e || и || л || л || л || н || н || о || о || о || kv || р || р || с || т || у || у || у || в || кс || ы || з || ж
|}

'''unidirectional Cyr &amp;rarr; Lat:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| ґ || ѓ || ђ || ѣ || ё || ѕ || і || ї || й || ќ || ћ || ў || џ || щ || ъ || ь || э || ю || я 
|-
! to
| g || dž || dž || ě || jo || dz || i || ji || j || č || č || v || dž || šč || — || — || e || ju || ja
|}


{{FNBox|Note:
{{FNZ|*)|I don't know if there is a way to distinguish between Љ (LJ) and Љ (Lj), but since fully capitalized text is rare, I guess Љ &amp;rarr; Lj and Њ &amp;rarr; Nj will do.}}
}}

=== Alphabetical order ===
Another thing is the alphabetical ordering of articles in, for example, categories. The current situation is that Cyrillic letters absent in Russian – like Є, Њ and Ј – come before А. It is necessary that the right alphabetical order is followed, which preferably should also include letters not used in Interslavic but used in other Slavic languages, as they may appear in categories as well (the bold ones are Interslavic, the normal ones ain't):

'''Latin:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''a''' á ä ą å '''b c''' ć '''č d''' ď '''e''' é è ė ę '''ě f g h i''' í '''j k l''' ł ľ ĺ '''lj m n''' ń ň '''nj o''' ò ó ȯ '''p''' q '''r''' ŕ ř '''s''' ś '''š t''' ť '''u''' ú ů ų '''v''' w x '''y''' ý '''z''' ź '''ž''' ż&lt;/big&gt;

'''Cyrillic:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''а б в г''' ґ '''д''' ђ ѓ '''е''' ё '''є''' ѣ '''ж з''' ѕ '''и''' і ї '''ј''' й '''к л љ м н њ о п р с т''' ћ ќ '''у''' ў '''ф х ц ч''' џ '''ш''' щ '''ы''' э ю я&lt;/big&gt;

=== Dates ===
* The standard format for dates is: &lt;code&gt;dd.mm.yyyy&lt;/code&gt;
* In dates, month names should always be in the genitive case. Although these genitives are defined on translatewiki.net, that doesn't seem to work in the Recent changes, Watchlist etc.

=== Numbers ===
When a number is followed by a noun, the corresponding case differs:
* 1: nominative singular (1 dom)
* 2–4: nominative plural (2 domy)
* 0 and 5–19: genitive plural (5 domov)
* all higher numbers ending with 1: nominative singular (101 dom)
* all higher numbers ending with 2–4: nominative plural (102 domy)
* all higher numbers ending with 0 or 5–9: genitive plural (100 domov, 105 domov)

=== Namespaces ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Namespace || colspan=&quot;2&quot; | Talk
|-
! English || Interslavic || English || Interslavic
|-
| (main) || (glavny) || Talk || Besěda
|-
| User || Koristnik || User talk || Besěda koristnika
|-
| Wikipedia || Vikipedija || Wikipedia talk || Besěda vikipedije
|-
| File || Fajl || File talk || Besěda fajla
|-
| MediaWiki || MediaWiki || MediaWiki || Besěda MediaWiki
|-
| Template || Šablon || Template talk || Besěda šablona
|-
| Help || Pomoč || Help talk || Besěda pomoči
|-
| Category || Kategorija || Category talk || Besěda kategorije
|-
| Portal || Portal || Portal talk || Besěda portala
|-
| Module || Modul || Module talk || Besěda modula
|-
| Gadget || Gadžet || Gadget talk || Besěda gadžeta
|}

I hope I haven't forgotten anything!

=== The code ISV ===
* In interwiki links, the language should appear as: &lt;code&gt;Medžuslovjansky / меджусловјанскы&lt;/code&gt;
* The English name of the language is &quot;Interslavic&quot;.
* There still appear to be issues with the language code &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;. In Babel boxes, for example, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; work, but &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; does not.
* I guess using &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; shoud have a fallback sequence to &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, as [[Koristnik:Vipz|Vipz]] suggested.

=== Transliteration once more ===
''Theoretically'' it will be possible to add unidirectional solutions to additional writing systems, like Russian Cyrillic or Glagolitic. Personally, I am not in favour of such a solution though.

That's pretty much all I can think of. Comments? Suggestions? Opinions? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:51, 11 February 2026 (UTC)

:Finally! That is some great news. 
:All the points touched here make sense to me. 
:I am also against additional transliteration to either Russian Cyrillic or  Glagolitic. It would add more confusion IMO.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:07, 11 February 2026 (UTC)
:jesm popravil tabelu Namespaces [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:09, 11 February 2026 (UTC)
::O, hvala za popravku, to je byla moja glupost! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:39, 11 February 2026 (UTC)
:Hi Jan,
:Many thanks for this communication.
:My idea of selective automatic both-way transliteration is as follows.&lt;br /&gt;Now we have a template to block transliteration for a piece of text
:&lt;pre&gt;{{-|text not to be transliterated}}&lt;/pre&gt;
:all it does only adding HTML tag
:&lt;pre&gt;&amp;lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&amp;gt;text not to be transliterated&amp;lt;/span&amp;gt;&lt;/pre&gt;
:that is analized by transliteration gadget that ignores the text between tag borders. This tag can be also used &quot;manually&quot; when use of template is not possible due to wikitext syntax (e.g. text of hyperlink etc.), so we have more or less two tools to control transliteration now.
:I would propose to add one more template for selective transliteration, for example
:&lt;pre&gt;{{LatCyr|Jean-François|Жан-Франсуа|Žan Fransua|1}}&lt;/pre&gt;
:where:&lt;br/&gt; 
:''Jean-François'' - (obligatory parameter) text in original language in Latin script (name)&lt;br/&gt;
:''Жан-Франсуа'' - (obligatory parameter) text in cyrillic (phonetical transliteration)&lt;br/&gt;
:''Žan Fransua'' - (optional) phonetic latin&lt;br/&gt;
:''1'' - (optional) when this is present, the name appears first time on the article and it could be displayed with phonetic latin in parentheses (could be useful when uncommon languages for the reader are used).
:This template could work same way adding HTML class tags (these need to be created for original latin, cyrillic and phonetic latin). The translit script could be modified so it sees the tags and modifies text as per current isv graphic selection setting.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ |Examples
|-
! Parameters !! lat/cyr !! Renders as
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа (Jean-François) 
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || lat || Jean-François (Žan-Fransua)
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Jean-François
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|cyr
|Жан-Франсуа
|-
|&lt;nowiki&gt;Györ|Дьёр|Ďjor|1&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Györ (Ďjor)
|}
:Would this proposal be of interest?
:It would still require somepone to program the gadget and admin rights to place it on the wiki section. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:21, 12 February 2026 (UTC)

Yes, this certainly makes sense. The language converter can easily be embedded in the current &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; template. Normally the language converter would expect something like:&lt;br /&gt;&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl:Жан-Франсуа }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;.&lt;br /&gt;The remaining two fields can easily be handled in the template itself, I think. But on the other hand, the same functionality can also be achieved simply by using the same template twice:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}} {{-|(izgovor: Žan-Fransua)|(fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

If that's the case, then parameters 3 and 4 wouldn't even be necessary.

One thing I'm not entirely sure about myself, is what happens when you open a page ''before'' picking an orthography. At that moment the system doesn't know whether the page is in Latin or in Cyrillic orthography. I *think* this is done by adding a third parameter:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl: Жан-Франсуа; isv: Jean-François }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

Anyway, the advantage of all this is that we won't immediately have to change all pages where it is used. In many cases the template is used for expressions that shouldn't be transliterated at all, like &quot;{{-|Microsoft}}&quot;. Those cases won't be affected by the change at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:01, 12 February 2026 (UTC)

:Thank you, Jan, yes, this could be the way to go. Still need some time to understand better the way the gadget works but would like to start trying soonest. Cheers, [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:53, 12 February 2026 (UTC)

=== Script ===
{{-|''(added a header for clarity)''}}

:So, today is a great day as I tried first time the vibe-codng with Google AI mode to modify transliteration script.
:My proposal is to use 3 classes that will be added by template (or manually) to mark 3 options of text.
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Latn&quot;&gt;Jean-François&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Cyrl&quot;&gt;Жан-Франсуа&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt;&lt;span class=&quot;alphabet-isv&quot;&gt;Žan-Fransua&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:Depending on user alphabet setting, only one of the three will be displayed.&lt;br/&gt;
:Herewith the code that needs to be added to the script, in the very beginning, after description remark (starting line 9).

:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;javascript&quot; line=&quot;1&quot; start=&quot;9&quot;&gt;
/** This part is added by [[Koristnik:Ilja_isv]], vibe-coded with Google AI
/** Sorry code is removed since it did not work in the end
&lt;/syntaxhighlight&gt;
:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], may I ask you to add this code to Common.js so we could test? It takes admin rights to modify the javascript. I can send the complete modified script file if this is easier, I have a backup of original Common.js for the case of failure and the tags for testing entered in the sandbox. Thanking you in advance for help, hope it will work. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:56, 24 February 2026 (UTC)

::Unfortunately, being a test admin I do not have the rights to edit Common.js (I actually tried a while back, to no avail). Perhaps [[Koristnik:Iohanen]] can be of help here? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:56, 24 February 2026 (UTC)
:::Thank you Jan, will contact. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:19, 24 February 2026 (UTC)
:::Jan, one more idea: we can also test changes at old Miraheze space, the gadget script is identical. Do you have admin rights there or do you know the admin? I do not even have a login. The script file there is called Gadget-alphabet.js: 
:::https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Gadget-alphabet.js
:::Just someone will also need to make a test page with tags to see how it works.
:::Many thanks. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:50, 24 February 2026 (UTC)
::::Yes, I can modify the alphabet gadget on Miraheze. What exactly do you want me to do? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:21, 24 February 2026 (UTC)
:::::Hvala Jane, myslím, zajutra večer budu odpovědati, prěd tym uže ne budu iměti čas. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:54, 24 February 2026 (UTC)
::::::I had a reply from Iohanen, hvala za kontakt, it is: 
::::::https://incubator.wikimedia.org/wiki/User_talk:Iohanen?markasread=2792850&amp;markasreadwiki=incubatorwiki#c-Iohanen-20260224173800-Ilja_isv-20260224114000
::::::Will follow up in 1-2 days [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 05:35, 25 February 2026 (UTC)
:::::No need to do anything, thanks to Iohanen, we have now a workable and tested script. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:38, 26 February 2026 (UTC)
:::I have modified the '''- '''template, it can have 2 parameters now. If there is only one parameter, this text will be excluded from transliteration. If there is a second parameter present, first parameter is considered Latin, second is considered Cyrilic. When we install updated gadget script, either one or the other will be displayed, depending on language setting. Default is Latin (if Lat./Cyr is a choice or no choice made yet).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;pre&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/pre&gt;|| &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Jean-François&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Жан-Франсуа&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Джо Байден&lt;/pre&gt;
|}
:::As we already have a perfectly working script (great thanks to [[Koristnik:Iohanen]]), I will ask administrators to install it and we have the problem solved. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:45, 26 February 2026 (UTC)
::::👍 [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:51, 26 February 2026 (UTC)
::::Hi All,
::::Good news: the script and new templates are implemented and work. I will publish a tutorial shortest possible. Congratulations to all participants 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:27, 28 February 2026 (UTC)
::::&lt;s&gt;Bad news: does not work in the mobile version, both Cyrillic and Latin are displayed, which was not like that during tests.&lt;/s&gt; &lt;s&gt;Next point to address.&lt;/s&gt; Done, all works now. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:29, 28 February 2026 (UTC)

=== Approval ===
{{-|''(moving this to a separate section to avoid cluttering)''}}

Where did you get the information that Wp/isv is about to be approved? On the discussion page, the Language Committee members are ignoring it again, but as soon as someone posted about another project, it immediately received a response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-98653-7|&amp;#126;2026-98653-7]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-98653-7|talk]]) 21:08, 13 February 2026 (UTC)

:I've been discussing the issue of the script converter with a member of the Language Committee, that's way. I know they could have approved our project already a year ago, but there's not much point in mulling over that now. I suggest we simply keep working on this wiki, approval will come by itself. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:37, 13 February 2026 (UTC)
:: What kind of stories are you telling us? How many times has this happened? People are wasting their precious time on this instead of something more useful. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10102-52|&amp;#126;2026-10102-52]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10102-52|talk]]) 13:57, 14 February 2026 (UTC)
:::LOL, login under your real name. Why are you even here? 
:::If you're feeling that you are wasting your time here, you know where the door is, right? I strongly encourage you to go and do something more useful. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 14:03, 14 February 2026 (UTC)
::::Can't say I disagree. Negativity won't get us anywhere, that's for sure. Ultimately, we'll get there, and all the work we are doing here will soon end up in a real Interslavic wikipedia anyway, so it's definitely not a waste of time. And, if I may say so, complaining is a much bigger waste of time than actually contributing. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:45, 14 February 2026 (UTC)
::::: Look. It's a dead project; it only has four active users. Part of that is your fault, after all, you kept telling everyone the project was about to be approved (but it never happened). And I'll disappoint you a little: activity usually declines after a domain is created. I'd advise everyone to be more accepting of criticism. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10115-37|&amp;#126;2026-10115-37]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10115-37|talk]]) 17:58, 14 February 2026 (UTC)
::::::Listen, brave man. If you want anyone to take your “criticism” even remotely seriously, you need to log in so we can see what your stake is and what you’ve actually contributed. Until then, you’ll simply come across as a troll or a saboteur.
::::::When we need your advice, we’ll ask for it. For now, you can tone it down and keep your advice to yourself. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:52, 14 February 2026 (UTC)
::::::: Wikimedia has a [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Policy:Universal%20Code%20of%20Conduct universal code of conduct]. I recommend you read it. I've been following this project for several years, sometimes making anonymous edits. And I have the right not to register as long as Wikimedia Foundation projects allow this option. Your requests are rejected. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10259-25|&amp;#126;2026-10259-25]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10259-25|talk]]) 20:07, 15 February 2026 (UTC)
::::::::Too many recommendations for anonymous &quot;editor&quot;, buddy. You're dismissed and free to go. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 21:36, 15 February 2026 (UTC)
::::::::All emotions aside, I don’t really understand your frustration about the situation or your negativity toward Jan. I’m pretty sure Jan was simply passing on to the community what he himself had been told.
::::::::I don’t think anyone involved in this project expects it to suddenly become hugely popular. For me, it’s about steady work and gradually onboarding new learners of Interslavic.
::::::::Personally, everything I write here — and everything I do in life — I do primarily for myself. I don’t expect large audiences or dramatic results. If you feel like you’ve wasted your time because you were expecting something bigger, maybe the issue isn’t the project itself but the expectations attached to it.
::::::::If exposure and visibility are what you’re looking for, there are platforms built exactly for that. Like TikTok for example. But this project has always been about consistent effort and long-term development, not instant recognition. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:31, 15 February 2026 (UTC)
::::::::And if you truly have such deep knowledge of the future and already know how everything is going to turn out, maybe you should try day trading. With that kind of foresight, you’d probably make millions — and then all the time you think you “wasted” on our small project would fade away like a bad dream. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:34, 15 February 2026 (UTC)
:::::::::That's right. Perhaps I've been premature with my assumptions, but they were not entirely without reason. First of all, we already met all the necessary requirements by October 2024 (five editors contributing regularly during a period of a few months + translated interface), and secondly, in January 2025 a member of the Language Committee confirmed that the project was ready for approval. Honestly, I have no idea why that still hasn't happened, and believe me, nobody feels more frustrated about this sluggishness than me. At first, I thought it was because of the label &quot;constructed language&quot;, but given the fact that a wikipedia in Toki Pona was approved – even though it it's not even an auxiliary language and even though it wasn't even in the Incubator – that's can't really be the reason. And yes, of course I am disappointed that some active contributors haven't shown up for a long time. Neither do I understand why [[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] requested Interslavic Wikipedia on Meta and started this wiki on the Incubator, since he never contributed anything of substance afterwards. Still, no matter what, the best we can do is simply carry on. Showing that we *can* do it is precisely what the Incubator is meant for. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:01, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::And anonymous, you call this a dead project, but at the same time you noted yourself that other projects with less users and less content are being approved, so apparently it's not *that* dead after all. You say that we should be more accepting of criticism, but the point of criticism is to improve something, not to frustrate it. If you have ideas about how to improve this project, we are all ears, and if you care about this project, you are more than welcome to contribute. But if you don't, then I don't quite understand why you bother making these comments at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:03, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::: I don't remember saying this, but I would have said the same thing. You need to clearly define your goal and determine whether it's achievable. If not, then move on to other goals. Here, it's like knocking on a closed gate. Sometimes they say something or wink, but the gate remains closed. I have ideas, but first you need to stop knocking on closed gates. It's really sad. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10286-28|&amp;#126;2026-10286-28]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10286-28|talk]]) 11:38, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::I don't think it's like knocking on a closed gate. Look what happened with our ISO code. Our first two requests were rejected for stupid reasons and the third request took almost five years to be validated: first because they simply forgot about it, and then because it was stalled because they were reformulating their policies. It seems like they didn't quite know what do to with Interslavic, for example, whether they should qualify it as natural or a constructed language. So yes, I am kind of having a ''déjà-vu'' here. And again, I don't why it is taking them so long. The language itself shouldn't be the problem anymore, since its eligibility was established already in October 2024. My best guess is simply that the majority of the LangCom members are barely active, and that the remaining members are hesitant because of the extra work that needs to be done with regard to script conversion and the like. But ultimately ''upornost se izplati''. And anyway, it's not like we have an alternative here. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:37, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::: There are alternatives. In fact, with the development of AI, Wikipedia's role is gradually diminishing. Just look at the statistics: activity is declining in many editions (for example, in Russian, but the situation is no better in other Slavic editions). The situation is only good in languages ​​with a large number of native speakers (English, Spanish, French). This project will ultimately be edited by a relatively small group of enthusiasts. If the project is for enthusiasts, work can be done anywhere (on other wiki projects, etc.) whithout frustration. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 14:26, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::The relationship between Wikipedia and AI is a problem in itself, but there's not much point in speculation about the future. Besides, following your logic, we might as well close all Wikipedias except the English one. You are right about one thing: if the Interslavic Wikipedia were purely intended for enthusiasts of Interslavic, Miraheze or whatever other wikifarm might do. But that's not the point. This wiki should serve as an additional source of information for Slavic speakers. The reason we need a separate Wikipedia project is that people can find it, for example via interwiki links. As long as it is stored here or in some wikifarm, nobody will be able to find it. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:05, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::: This isn't quite the correct continuation of my logic: sections don't need to be closed, but activity will gradually decline. They will remain as encyclopedias, but will be preserved (AI will take information from there for itself). As for whether people will be able to find this project through interwiki, that's doubtful; interwiki is badly presented in the current Wikipedia skin. It's easy to search there if you know exactly which language you need. But it's possible that some people will still find this project through interwiki. As a source of information, people prefer to read in their native language. What you said could have been expected 10-20 years ago. If they can't find information in their language, they'll translate it from the language in which it exists (most likely, English). The quality of translation in online translators is much better now. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 09:09, 17 February 2026 (UTC)
::Good news. A thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia&quot; has appeared on the Langcom Mailing List. I hope we get a positive response soon. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-17126-63|&amp;#126;2026-17126-63]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-17126-63|talk]]) 20:12, 18 March 2026 (UTC)
:::I'm really starting to get the impression that langcom is deliberately ignoring wp/isv. Jon Harald Søby created a thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia,&quot; but it received no response, either positive or negative. However, another thread appeared there and received an almost immediate response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18779-70|&amp;#126;2026-18779-70]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18779-70|talk]]) 11:19, 26 March 2026 (UTC)
:::: That's true. But in reality, there are plenty of such threads. Someone wants approval, no one responds, or no one responds positively, and approval is delayed. Don't count on approval soon; it will be several years away. I especially don't recommend relying on the nearly dead Langcom.--[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18633-18|&amp;#126;2026-18633-18]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18633-18|talk]]) 11:30, 26 March 2026 (UTC)
:::::Years? Is it really that bad? What's the point of writing anything here if there will never be approval? [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18861-96|&amp;#126;2026-18861-96]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18861-96|talk]]) 13:56, 26 March 2026 (UTC)
:::::: Honestly, I don't know why they're doing this. It's been clear many times that Langcom doesn't want to approve this project and will delay approval as long as possible. Sooner or later, this leads to burnout (maybe Langcom is counting on it). Note that Langcom hasn't offered any apologies or justifications, as if this is a normal situation. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18833-94|&amp;#126;2026-18833-94]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18833-94|talk]]) 15:57, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Ura! Sračky 😂 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 21:35, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Very good news! Other members of the language committee have responded, and it's safe to say that Interslavic Wikipedia is practically approved. All that's left is to leave a notification about the proposal being approved, and now all that's left is to create isv.wikipedia.org. Finally, it's isv's turn. Thank you for continuing to create articles and staying active. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-31741-38|&amp;#126;2026-31741-38]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-31741-38|talk]]) 03:13, 29 May 2026 (UTC)

== Wiktionary ==
''(moving this to a separate item to avoid cluttering)''

When we receive approval, will it automatically give us the option to create a Wiktionary for Interslavic, or do we need to apply for that separately? I already have some ideas and plans for it. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 15:45, 12 February 2026 (UTC)

:Setting up a separate Wiktionary would require a separate application process on [[m:Requests for new languages|Meta]]. Approval will probably come easier if Interslavic already has its own Wikipedia, though. Theoretically, you could also start creating a Wiktionary in the Incubator, here: [https://incubator.wikimedia.org/wiki/Wt/isv Wt/isv]. Yet I am wondering: what would be the point of a Wiktionary for Interslavic? We already have our multilingual dictionary at https://interslavic-dictionary.com/, and there's the same dictionary at http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html. Keeping those two in line with each other is already quite a lot of work. Wouldn't it be better to keep all our eggs in one basket, instead of having even more dictionaries around? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 12 February 2026 (UTC)
::Well, in reality, I'm just experimenting. 
::In theory, there is an automated or at least semi-automated way to add articles to Wiktionary straight from the dictionary database, so the labor part should not be that difficult.
::What I did is I've created a fork of the dictionary  that is using the same database and did slight improvements to it's UI, so now you can compare multiple words at the same screen and you can also look up the Wiktionary article straight from the interface, just by pressing the hyperlink. Creating Interslavic Wiktionary obviously would allow me to add the links to Interslavic Wiktionary.
::Wiktionary by definition is something that anyone can edit, so:
::# People would add new words more easily (Yes, there is a problem with verifying if those words are good or not, but in general it would give more power to the community vs. now, when suggesting something to Interslavic dictionary seems more like a bureaucratic process rather than a community contribution).
::# People could modify articles about the words in Interslavic and add contexts, translations to their natural languages, usage examples, etc. (Think of https://context.reverso.net/)
::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:04, 12 February 2026 (UTC)
:::I've also revived the Slovnik Bot in Telegram and modified it a little bit, so it's also showing links to Wiktionary articles in corresponding languages. 
:::In theory, if people will add the use cases in Interslavic, this bot would be able to spit it out to users in Telegram.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)
:::The slovnik fork is available here 
:::https://interslavic.forum/slovnik/
:::I'm still working on it, but it's pretty much done for now. 
:::It allows you to compare up to 4 words on the same screen and look up the Wiktionary articles for corresponding language. 
:::This is just something I'm constantly using in writing texts.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:10, 12 February 2026 (UTC)
::In general, I'm just trying to integrate the existing infrastructure of Interslavic with what Wikipedia offers.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)

Well, I can certainly see the potential advantages of a Wiktionary. It could, for example, help in translating the dictionary into other languages. The thing is only that the official Interslavic dictionary is being worked on by a whole team of people. Errors are being corrected, new words are being added, and sometimes existing words are being replaced or simply kicked out. The problem with forked dictionaries is that sooner or later they will be obsolete. Besides, we can't have people adding stuff that hasn't been properly researched. That's why I am a bit hesitant here. But if you really want to try it, I cannot stop you, of course. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:50, 13 February 2026 (UTC)

:This is a UI fork, mostly visual difference and additional features. It's connected to the same google document just as official dictionary. The only difference for now is that I've fixed individual declensions for some words (jejin, obědvě) (also I've committed the changes to official dictionary, it's just a matter for someone to approve the changes). 
:I'm not trying to create my own dictionary, but I'd like the work to go faster and I'd like to have a more participatory mechanism for the community.
:Wiktionary would be a part of this mechanism. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:28, 13 February 2026 (UTC)
::Okay, we can of course give it a try. And like I said, I can surely see quite a few advantages of the idea. My only concern is, who is going to manage all this? Starting it in the Incubator is possible for sure, but if it's going to be a one-man show, it will probably stay there forever. Personally, I'd much rather we concentrate on Wikipedia now, which is already more than enough work. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:07, 14 February 2026 (UTC)
:::I'll try to see how far I can go with it. If I fail, I fail, no biggie. I promise I will keep writing here on Wiki :) [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:16, 14 February 2026 (UTC)
::::I also do see potential in empowering people. When we know that our voice matters and we can affect something, it is in itself a very inspiring thing. I may be too naive and idealistic tho.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:21, 14 February 2026 (UTC)
:::[[Wt/isv/Main Page]]
:::I've created the Main Page and in process of importing the words from the dictionary. 
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], I was thinking translating some of your materials from English to Interslavic on word formation, voting machine, etc to create Help page, can I have your permission?
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] @[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] @[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] @[[Koristnik:Danvintius Bookix|Danvintius Bookix]] @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] @[[Koristnik:TutČas|TutČas]] @[[Koristnik:Medžuslovjanin|Medžuslovjanin]] @[[Koristnik:Ferpaks|Ferpaks]] @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] @[[Koristnik:Aula Orion|Aula Orion]] @[[Koristnik:Panslav|Panslav]] @[[Koristnik:Orbitminis|Orbitminis]] @[[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] @[[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] @[[Koristnik:Miłosz Czaniecki|Miłosz Czaniecki]] @[[Koristnik:Владимєр Брєзин, сын Александров|Владимєр Брєзин, сын Александров]] @[[Koristnik:Qiorly|Qiorly]] @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] @[[Koristnik:SzymonV|SzymonV]] @[[Koristnik:Asank neo|Asank neo]] @[[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] @[[Koristnik:Machine of goodness|Machine of goodness]] @[[Koristnik:Snovid|Snovid]]
:::If anyone has any suggestions, I'd love to hear it. 
:::So far my plan is the followinɡː 
:::[[Wt/isv/Vikislovnik:Propozicija měseca#Dorabotati Vikislovnik]] [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 01:48, 12 March 2026 (UTC)
::::Hi GlěbDyndar, I can see the Wiktionary already on the incubator, and found a nice side-effect for Wikipedia incubator: when editing in Visual mode, selecting a noun in Nominative or a verb in infinitive, and pressing Ctrl-K (to insert hyperlink) it also shows possible links to the Wiktonary, so this option could be used for spell checking 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 13:40, 19 March 2026 (UTC)
:::::That would be awesome! Having something to check spelling against is beneficial for the wiki. Yes, there is an official Interslavic Dictionary available, but it's not really built into Wikipedia, it would be really interesting to see it imported into the Wiktionary in its full extent and interconnected with the Wikipedia for spellcheck. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|talk]] • [[Special:Contributions/Polda18|contribs]]) 14:19, 13 May 2026 (UTC)
:::::::: First of all, it's not that it takes up a lot of memory. Wiki projects use templates. A volunteer user who might want to edit Wiktionary doesn't need to know HTML and CSS. Learn to create templates first. The original wiki code, consisting almost entirely of HTML and CSS, is what we had in the past. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 16:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::Да говно эти шаблоны, в эпоху ИИ от них толку мало, ебешься три года ради того, что ИИ напишет за секунду. А потом если нужно какую строчку добавить или убавить в карточке, снова нужно лезть в этот шаблон и выяснять что там к чему.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::все новое - это хорошо забытое старое)
:::::::::Шаблоны были сделаны, чтоб облегчить жизнь тем, кто не может кодить. Сейчас кодить может каждый, соответственно шаблоны летят мимо.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:10, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::: Whether it's good or bad, that's the way things are done in Wikimedia projects. So, don't blame anyone else. You can easily create your own beautiful wiki project without templates in the AI ​​era. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 10:25, 15 May 2026 (UTC)
:::::::::::Да не переживай ты так, учитель) Разберусь, что мне делать. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 16:24, 15 May 2026 (UTC)

== Sravniti vs. sravnjati vs. sravnivati  ==

slovnik ima 'sravnjati' kak imperfect, ale iz mojego pogleda, bylo by razumněje pisati &quot;sravnivati&quot;, ibo priblizno vse jezyky imajut dodatny slog v tutom slovu v imperfektu

&quot;sravnjati&quot; za mene imaje smysl &quot;uravnjati&quot;, &quot;sdělati jednakovym&quot;, na angl. ''to level''

čto myslite? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:20, 12 February 2026 (UTC)

:Nu znaješ, &quot;sravnjati&quot; prosto jest regularno stvorjena nesovršena forma sovršenogo glagola &quot;sravniti&quot;. V dolgoj historiji medžuslovjanskogo jezyka vsegda jesmo usilovali, že jezyk jest kako možno regularny. Zato ''-ati &gt; -yvati'', a ''-iti &gt; -jati''. Očevidno, byli by takože druge možnosti, napr. ''-ati &gt; -avati'' iili ''-iti &gt; -ivati''. Ale my jesmo izbrali te formy, ktore sut najbolje razprostranjene po slovjanskyh jezykah. Poněkogda te druge formy na indivualnoj osnově daže mogut byti lěpše, ale ne hočemo vvesti v jezyk veče neregularnostij, neželi sut potrěbne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 13 February 2026 (UTC)
::Da, Jane, ja dobro razuměm i pametam vaše pojasnjenje o logikě impf.-pf. glagolov v MS, ale čto ako li poněkogda stvorjajemo falšivyh prijateljev v ugodu  regulardnosti? (rus. сравнять, čes. srovnat, pol. zrównać) 
::Dodatno, regularnost v MS v tutom osobnom slučaju (iz moejgo pogleda) ide protiv naturalističnosti, ibo vse naturalne jezyky prědavajut semantiku &quot;to be comparing&quot; inym slovom.
::Russky	срав'''ни'''вать, сопоставлять
::Bělorussky	параўноўваць, зраў'''ноў'''ваць, супастаўляць
::Ukrajinsky	порів'''ню'''вати, зіставляти, зрівнювати
::Poljsky	porów'''ny'''wać
::Češsky	srov'''ná'''vat, porov'''ná'''vat
::Slovačsky	porov'''ná'''vať, zrov'''ná'''vať
::Hrvatsky	srav'''nji'''vati, upoređivati
::Srbsky	срав'''њи'''вати, упоређавати
::Makedonsky	сравнува, споредува
::Bulgarsky	срав'''ня'''вам
::&quot;Sravnjati s zemjeju&quot; — &quot;Compare with Earth?&quot; or &quot;Level it to the ground&quot;?  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:43, 13 February 2026 (UTC)
:::Aha, razuměju. Da da, takom slučaju može lěpje bude ''sravnyvati'' (nesov.) i ''sravnati'' (sov.), a takože ''sravnanje'' zaměsto ''sravnjenje'' «comparison”, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:57, 13 February 2026 (UTC)
:::Moje prědloženje&quot;:
:::for the verb ''to compare: sravniti / sravnivati,'' ibo to odpovědaje logikě naturalnyh jezykov.
:::for the verb ''to even, to level'' we already have ''poravniti'' (curiously, it's not ''por'''o'''vniti'', which would follow the logic you're explaining)
:::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:13, 14 February 2026 (UTC)
::::''sravnjati'' možemo ostaviti, ale jedino v smyslu ''to even, to level'' [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:22, 14 February 2026 (UTC)

== Websajt s katalogom i statistikoju ==

&lt;nowiki&gt;https://medzuslovjansky.onl/&lt;/nowiki&gt;

jesm stvoril maly websajt s vyše vizualnym kalalogom stranic i statistikoju

može byti koristany kak onlajn biblioteka

stvoril jego da by može byti takym obrazom uprostiti dostup obyčnyh ljudij do Viki i malost zainteresovati v napisanju člankov

prošu, pišite vaši propozicije i myslji


[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 17:32, 23 February 2026 (UTC)

:myslju oddělno sdělati filtr za kategorij s prověrjenym pravopisom i dobry članok, da by možno bylo legko najdti teksty s dobrym MSom [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:11, 23 February 2026 (UTC)

::Da, to bylo by interesno. Myslju, že kategorija s prověrjenym pravopisom ne jest mnogo upotrěbima, ale može [[Incubator:Spisok najdolžejših stranic|tutoj spisok najdolžejših ćlankov]] jest? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:03, 23 February 2026 (UTC)
:::Už sdělal oddělny filtr, koj polazyvaje jedino članky so zvězdoju i s prověrjenym pravopisom. Myslju, to ne byla zla ideja i ja budu probovati dodavati toj šablon, kogda čitaju članky. 
:::Vo vkladke statistika možno odfiltrovati članky po dolžině, ale može byti sdělati oddělnu jarku vkladku &quot;Najdolžejše članky&quot;? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:19, 23 February 2026 (UTC)
::::Da, myslju, že to jest dobry pomysl. Mimohodom, može mogli byhmo uže dodati do dobryh člankov. Srěd mojih člankov, myslju, že napriklad [[Abhazsky alfabet]], [[Džok (pes)]] i [[Ҕ]] kvalifikujut se, ibo sut mnogo obširnějše, než jihne ekvivalenty na drugyh jezykah. Imajete li prědloženja? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:58, 23 February 2026 (UTC)
:::::A nas budut prověrjati na odpovědnost kriterijam dobryh člankov? Ibo imajemo množstvo člankov vyše 10kb, koje libo už sut dost dobre (ale može byti ne sut take dobre, kak jihne analogy v inyh jezykah, ili prinajmenje v něktoryh), ale sut kratše, než v inyh jezykah.
:::::I takože imajemo množstvo člankov menše než 10kb, ale koje takože sut mnogo dobre.
:::::Večinstvo (ili vse) članky o kiriličnyh bukvah sut dobre na moj pogled, ale ne imajut trěbujemogo razměra. 
:::::@[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] napisal několiko dobryh člankov, ale on prosil prověriti pravopis za njim i ja byh dodal v jegove članky malost obrazov ili medija materialov, že by jih nemnogo oživiti (imajut prěmnogo teksta bez ničego vizualnogo)
:::::@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] takože napisal dostatočno dobryh člankov  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:27, 23 February 2026 (UTC)
::::::Da da, jesm suglasny. Teoretično ne imajemo izrazne kriterije, toliko, že dobry članok trěbuje iměti někoju kritičnu masu. Granica 10K bajtov byla ustanovjena libovoljno, kogda na medžuviki iměli jesmo 20 člankov &gt;10K, ale tutčas imajemo jih ok. 140. Dolgy ne avtomatično znači lěpši. Po mojemu mněnju, da by članok kvalifikoval se za uměščenje na glavnoj stranici:
::::::* jest bolje-menje kompletny o obgovarjaje vse aspekty (napr. članok o državě ne jest kompletny, ako nemaje ničego o ekonomikě, prirodě i t.d.). 
::::::* imaje pravilny i prověrjeny pravopis
::::::* jest osnovany na prověrjenyh izvorah (znači, ne slěpo kopirovanyh iz drugyh viki)
::::::* ne jest toliko prěvod članka iz drugoj viki
::::::* kako možno, sodrživaje obrazky
::::::* kako možno, jest lěpši od ekvivalentah na drugyh slovjanskyh jezykah
::::::* prědmet ne jest prěmnogo niševy. 
::::::Kromě togo, dobro by bylo, ako jest raznorodnost medžu člankami na glavnoj stranici. Tutčas imajemo ok. 20 dobryh člankov. Glupo bylo by, ako srěd njih byli 3 kirilične bukvy, ili 3 ukrajinski politiki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:51, 24 February 2026 (UTC)

== Dodati linky na spoločnosti v Dicord i TG na glavnoj stranici v menju ==

Tutčas poglednul i uviděl, že bulgarska vikipedija ima linky do spoločnostij v discord i tg na glavnoj stranici v menju, v lěvoj jegovoj česti. 

Može byti, my takože budemo dodati?

https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:29, 26 February 2026 (UTC)

:Ne znaju, imaje li smysl popularizovati toj Diskord, on ne imaje ničto občo s Viki projektom, i Jan tam ne jest. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:16, 6 March 2026 (UTC)

== Nove možnosti translliteracije - sdělano ==

Blagodare dobrym ljudam, pomagavšim izměniti skript, pojavili se nove možnosti transliteracije.&lt;br/&gt;Šablon '''-''' dostavaje novu funkciju: &lt;br/&gt;Tuty šablon upravjaje transliteracijeju, izključaje ju za fragment teksta (kogda koristaje se s jednym parametrom), ili pokazyvaje razny tekst za latinicu i kirilicu (variant s dvoma parametrami).&lt;br/&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;|| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Jean-François&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Джо Байден&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) {{-|[[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a}}]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранса ({{-|Louis Le Prince)}}]]}} — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu Roundhay» (1888) Louis Le Prince'a — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Сцена в саду Раундхеј» (1888) Луи ле Пранса (Louis Le Prince) — најраннєјши известны филм в хисторији.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providen{{-|ce’|с}}u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providence’u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;В Провиденсу&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}
&lt;br /&gt;
&lt;s&gt;Čto ješče ne rabotaje: v mobilnoj versiji bude vsegda pokazyvati i latiničny i kiriličny varianty. Na rěšenju rabotajemo.&lt;/s&gt; Vsečto uže rabotaje! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:15, 1 March 2026 (UTC)
:Odlično! Nu izvini, ale vse vrěme ne razuměju, začto jest toj drugy šablon. Takože možno jest pisati: &lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François (izgovor: Žan-Fransua)|Žan-Fransua (fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;, i rezultat bude taky sam, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:39, 1 March 2026 (UTC)
::Jego sdělal Iohanen za test, rěšil ostaviti 😊 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:43, 1 March 2026 (UTC)
::vot test obohdvoh šablonov na živom članku https://incubator.wikimedia.org/wiki/H._P._Lovecraft [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:48, 1 March 2026 (UTC)
::Mene lično dopoka nemnogo ustrašaje ta razlika medžu latiniceju i kiriliceju, ko ktoroj prihodímo. Napriklad, jesm musel v jednom slučaju sklonjati kirilicu i ne sklonjati latinicu 😢 Tako prijdemo ko dvom jezykam. Možlivo, bysmo mogli prěporučovati koristanje tutoj možnosti toliko v izključiteljnyh slučajah? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:04, 1 March 2026 (UTC)
:::A v kakom slučaju trěba bylo sklonjati kirilicu? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:13, 1 March 2026 (UTC)
::::Tut byl variant
::::v Red Hook / v Ред-Хуку, ale já jesm dopoka našel izhod:
::::v apartamentu v četvrti {-|Red Hook|Ред Хук} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:18, 1 March 2026 (UTC)
::::ješče v Providence / в Провиденсу [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:24, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:32, 1 March 2026 (UTC)
::::myslím, že rěšenjem jest vo Providensu / во Провиденсу, v Red-Huku / в Ред-Хуку. Ale, Lovecrafta/Лавкрафта, zato že ime [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:31, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:35, 1 March 2026 (UTC)
::::::nu to jest podobno russkomu jezyku, kogda koristajut se kusky latinicy [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:37, 1 March 2026 (UTC)
:::::::Točno. A tamtyh slučajah: {{-|v Providence’u, v Red Hook’u}}. Koristajuči novy možnosti, možno daže: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«V Providen{{-|ce’|с}}u»&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: «V Providen{{-|ce’|с}}u». {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:40, 1 March 2026 (UTC)
::::::::nu to uże diko jest: во Провиденс-цу? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:42, 1 March 2026 (UTC)
:::::::::Vo Providence'u/ во Провиденсу izgledaje kompromisno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:44, 1 March 2026 (UTC)
::::::::interesno, trěba izučiti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:52, 1 March 2026 (UTC)
::::::Gaulle на выдумки хитра (russko prislovje) ☺️ [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:39, 1 March 2026 (UTC)
:Vsim pozdrav, ide obnovjenje skripta, transliteracija ne bude někaky čas rabotati. Prosim izviniti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 17:47, 5 March 2026 (UTC)
:Tak, vsečto jest izrěšeno, uže rabotaje i na mobilu. Mnogo děkuju adminam Vikipedije, ktore mnogo pomogli. Ura 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 19:42, 5 March 2026 (UTC)
::Vidžu! Fantastično! Hvala vsim, ktori pomogli! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:20, 6 March 2026 (UTC)

== Originalne &lt;s&gt;imena ljudij&lt;/s&gt; i iztvorov umětnostij kako nazvy člankov ==

&lt;s&gt;Ja jesm natolkl se na toj problem, že ne věm, kako dějati lěpše... Jest članok o Johnu R. R, Tolkienu, zaglavje ktorogo jest napisano anglijskym jezykom. Trěba li takym že sposobom stvorjati i nove članky? A kako pisati vnutri članka?&lt;/s&gt;

&lt;s&gt;Ješče jesm ugleděl, že v poljskom jezyku imena sklanjajut se po pravilam jezyka, ale pišut se kako v originalu. Či možno li togda vnutri članka pisati, napriklad, ''... u Johna Ronalda Reuela Tolkiena...''? Ne bude li togda to mrzko izgledati v kirilici ''... у Jохна Роналда Реуела Толкиена...''? Abo trěba vnutri članka flavorizovati?..&lt;/s&gt;

P.S. Pomilujte, ja jesm slěpec, jedino tutčas uviděl jesm v vrhu to, kak to možno sdělati.

Ješče jedna věč: jest članok o «Vladaru prstenjev», zaglavje ktorogo jest napisano na anglijskom jezyku («The Lord of the Rings»). Trěba li jego prěimenovati na medžuslovjansky jezyk? Myslim, že trěba, bo na vsakoj Vikipedije nazvy knig prěkladajut se na glavny jezyk Vikipedije.

Cělkovito ne razuměm, kako rěšati tuto pytanje, ačekoli mně se kaže, že jego už obgovarjali, ale ja ne vidim rezultatov, pomilujte.

S považenjem, [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|talk]]) 07:38, 17 April 2026 (UTC)

:Da, nazvanja knig jest trěba prěkladati, TLOTR in particular ☺️ Nužno jest tuty članok prěimenovati/prěměstiti, čto ne jest trudno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:21, 3 May 2026 (UTC)

::Točno, lěpje jest prěvoditi zaglavja knig, filmov i t.d., ale takože imaje byti prěnapravjenje od originalnogo zaglavja. Jesm prěimenoval TLOTR v [[Vladar prstenjev]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:14, 3 May 2026 (UTC)

== Approval! ==

Great news! Interslavic Wikipedia will soon be approved! Committee member Jon Harald Søby posted the approval notice on the Talk Language Committee page! Finally! Let everyone know if anyone doesn't know yet, and let Jan know too! Victory! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35104-48|&amp;#126;2026-35104-48]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-35104-48|talk]]) 18:12, 15 June 2026 (UTC)

:approved! 🎉 [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:14, 23 June 2026 (UTC)
: Radostno! [[Koristnik:Таёжный лес|Таёжный лес]] ([[Besěda s koristnikom:Таёжный лес|besěda]]) 23:48, 26 junij 2026 (CEST)

== Administratorstvo ==

Dragi! Dnes nakonec naša Medžuslovjanska Vikipedija byla stvorjena. Blagoželaju nam vsim i imaju naděju, že naš projekt bude postojanno rasti!

Ja jesm byl administrator v Inkubatoru, a takože vo vsih prědhodnyh versijah medžuslovjanskoj viki (od 2007 g.). Na žalost, administratorstvo ne bylo prěneseno avtomatično iz Inkubatora, zato trěba mně tu oficialno kandidatovati se na administratora. Jest několiko věčij, ktore tutčas trěba bude sdělati bystro. Napriklad, vy isto pametajete, že skoro vse stranice iz Medžuviki byli kopirovane ručno – bez jihnyh historij, čto jest narušenje avtorskyh prav – i zato ja hoču je stopiti s novějšimi versijami. Kromě togo, vsegda jest potrěbny někto, ktory odstranjaje spam, vandalizm i tako dalje. Prošu, glasujte poniže! Sut slědujuče opcije: {{-|&lt;nowiki&gt;{{Za}}, {{Protiv}}, {{Nevtralno}} i {{Primětka}}&lt;/nowiki&gt;}}. Ne zabudite dodati svoj podpis (&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;). S srdečnym pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:50, 24 junij 2026 (UTC) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:09, 25 junij 2026 (CEST)

# {{Za}}: Razuměje se, Jan nas dovedl tu kde jesmo, ov projekt bez jegovogo děla ne by ni egzistoval. On zakladaje se mnogo i obhodi se s pravdivymi ambicijami. Nadějem se budemo iměti uspěšny prvy god na živoj Vikipediji! :) – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 00:19, 25 junij 2026 (UTC) 
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 03:01, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} i potrěbujemo izbrati ješče 2-3 admini ili podadmini [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} Jan nas dovedl tam, kamo jesmo potrěbovali, i kako najaktivnějši člen občiny si zasluži byti administratorom. --[[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:49, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}}, očevidno. Velika hvala vsim — to jest naš obči uspěh! [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 17:53, 25 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} očevidno, Jan je tvorec medžuslovjanskogo. [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 01:05, 26 junij 2026 (CEST)
# Разумєје се {{Za}} [[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] ([[Besěda s koristnikom:FitikWasTaken|besěda]]) 13:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} prisjedinjaju se k vsemu vyše skazanomu. [[Koristnik:Noncinque|Noncinque]]([[Besěda s koristnikom:Noncinque|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (UTC+6)
# {{Za}} [[Koristnik:Sauit|Sauit]] ([[Besěda s koristnikom:Sauit|besěda]]) 01:48, 2 julij 2026 (CEST)

:Čestitajemo Janu, ktory jest dnes dostal neograničenu časom vladu Administratora tutoj Vikipedije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:15, 2 julij 2026 (CEST)
::Hvala, @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]! Nu, a kde jest tvoja kandidatura, eh? ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:17, 2 julij 2026 (CEST)
:Pozdrav, Jane, možete li takože darovati administračne prava Vipzu i Marcoorio? Hvalim voprěd. Jestli ne, podam stewardship request za njih. Hvala polna 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:19, 2 julij 2026 (CEST)
::Ja ne mogu dati administratorstvo, samo bjurokrati i stuardi mogut to dělati, a takyh my tu ne imajemo. Ja myslju, že Vipz i Marcoorio sami povinni sut glasiti se na stranici [[:meta:Steward requests/Permissions]], ibo ne znaju, može to dělati inokto. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:58, 2 julij 2026 (CEST)
:::ne jest problemom, budemo organizovati 😉 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 02:57, 3 julij 2026 (CEST)

=== Drugi admini ===
{{Ping|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} i ostatni, kogo jesm ne vspomnil tut, prosim nehtěl by někdo se stati vtorym i tretjim adminom, da by Jan ne tegnul vsečto sam? Prosim takože vsih glasovati, hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 25 junij 2026 (CEST) 09:32, 25 junij 2026 (UTC)
:Ja ne věm, ako byh iměl na to dostatok časa, i ja o tom budu razvažiti. Ja dekuju za prědloženje. [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:57, 25 junij 2026 (UTC)
::Da, dobro bylo by iměto ješče jednogo ili dvoh adminov. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], može li ty se kandiduješ? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:32, 25 junij 2026 (UTC)
:::Možno, budu, ale by se htělo lěpših kandidatov. ({{-|BTW}} izčezlo &quot;odgovoriti&quot;, to jesm ja něčto slomil?) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:21, 25 junij 2026 (CEST)
:Ja jesm administrator na dvuh projektah, takože byrokrat i administrator interfejsa. Ja imam tehničske znanosti i imam takože velmi aktivnogo robota. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 19:21, 8 julij 2026 (CEST)
::Pozdrav, LiMre, kde jesi byl tako dolgo? Prědloži svou kandidaturu takože na glasovanje, myslím, že trěba minimum 6 glasov [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:45, 8 julij 2026 (CEST)
:::Ja imel mnogo raboty i putoval jesm. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:16, 8 julij 2026 (CEST)
:Ja mogu prijmati vaše prizvanje do administratorstva. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:35, 25 junij 2026 (UTC)

@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: Super! Togda sdělajte oddělno zaglavje, da byhmo ne komplikovali žitje administratorom na Meta. ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:44, 25 junij 2026 (CEST)

:Hvala @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], tako izdělajemo, ale htělo by ješče i někogo, kdo znaje, kako rabotaje Vikipedija lěpje, než ja ili @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i od kogo by bylo vyše koristi. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:03, 25 junij 2026 (CEST)

Zdrav! Ako naša občina to želaje, mogu sebe nominovati za administratora i administratora interfejsa. Primarno se interesujem rabotati na tehničnoj infrastrukturě projekta: šablony, moduly, CSS, JS/gadžety, botovanje, i t.d. Administrativne prava dobro prihodet zaradi izčrkavanja i iziskyvanja, importovanja i prěměščanja specifičnyh stranic, iz-medžu ostalogo.  – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:02, 25 junij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:Vipz|Vipz]]: To bylo by odlično! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 25 junij 2026 (CEST)
::Jesm uže administrator (interfejsa) na srbskohrvatskoj Vikipedije i bylo by mně milo prenesti něčto znalosti odonud ovamo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:11, 25 junij 2026 (CEST)

=== Drugi admini - glasovanje ===
Kandidati na druge admini sut dva, @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], oni ne sut konkurenti, adminami mogut byti obadva, jestli budut poddržani, prosim za ili protiv njih takože glasovati tut (ne zabezpametajte glasovati i za Jana vgorě) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:23, 26 junij 2026 (CEST)

==== Vipz ====
@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo opytnogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} – ne znam dobro člověka [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 10:59, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. Věrim jegovomu slovu o znanju interfejsa — tute znanja sut nam potrěbne. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:37, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}, očevidno! Izkušeny koristnik, črěz dolge lěta byl administrator Medžuviki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:38, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:07, 27 junij 2026 (CEST)
# ...

==== Marcoorio ====
@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo motivovanogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:40, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 15:47, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:08, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 12:58, 28 junij 2026 (CEST)
# ...

==== LiMr ====
@[[Koristnik:LiMr|LiMr]] glasovanje --[[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:13, 8 julij 2026 (CEST)

#{{Za}} LiMr jest avtor mnogyh člankov na MS Vikipediji i mnogo pomagal jest v inkubatoru, vključno tehničnyh děl. Znaju, že jest takože aktivni na češskoj Vikipediji i znaje, kako tuto tut rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:42, 8 julij 2026 (CEST)
#:Uvažajemi, LiMr jest statistično koristatelj č. 3 v MS Inkubatoru, po mně i Janu, suglasno čislu pravok. Prosim poddržati, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 22:50, 10 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 00:06, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} očevidno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:09, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 09:22, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:04, 12 julij 2026 (CEST)


@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]]: od včera vy jeste administratori tutoj viki na 6 měsecev. Blagoželaju! :-)&lt;br /&gt;A @[[Koristnik:LiMr|LiMr]]: ne zabudite sglasiti svoju kandidaturu na [[:meta:Steward_requests/Permissions#Administrator_access|Meta]], da by jedin iz stewardov mogl vam nadati knopky. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:35, 16 julij 2026 (CEST)

== Kolikost člankov na latinici i kirilici ==

Dragi prijatelji! Ja myslju, že oprědělenje &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot; ne odgovarja enciklopedičnosti. Prědlagaju stvoriti kategoriju, katalog po tipu Spisok člankov na latinici i na kirilici. Začto? Da by točno razuměti, koliko u nas materialov jest napisano na oboh grafikah. Poka čto u nas sut tendencije k umenšenju pisanja člankov na kirilici. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:10, 25 junij 2026 (CEST)

:A či jest li potrěbno tuto ukazanje? Imajemo translitiraciju, zatom, na moj pogled, ne jest potrěbno ukazyvati, koliko člankov sut na kirilici/latinici. Takym tvrdženjem možemo odstrašiti tyh, kto znaje kirilicu i ne znaje latinicu (ako taki sut) abo někako inako prinesti zlu myslj, ale, očevidno, ju ne imajemo. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:42, 26 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm obratil uvagu na fakt, že v članku &quot;Medžuslovjanska Vikipedija&quot; jest privedena taka informacija: &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot;, ale ne ima spiska člankov po kirilici i latinici. Zato jesm pomyslil, že jest enciklopedično ukazovati točnu informaciju [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:52, 26 junij 2026 (CEST).

Дља статистикы буде интересно. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (CEST)

:Kako oprěděliti, latinica ili kirilica, bot/skript musi uděliti toliko tekst iz članka i sčitati latinične i kirilične bukvy? Napriměr, jestli vyše 70% teksta sut kirilične bukvy, on jest kiriličny? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:23, 26 junij 2026 (CEST)

:: А сут много чланков, кде оба писма? Вообче, по мојему мнєнју то пытанје технично. Просто, интересно, направду, кака у нас тутчас статистика. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:14, 26 junij 2026 (CEST)
:::Mnogo lingvističnyh člankov imajut kirilične tablicy, priměry teksta, kako Mansijsky jezyk i td. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:19, 26 junij 2026 (CEST)
:::Ili prosto, tekst s kiriličnymi nazvami razdělov jest kiriličnym 8-) Ako li sut razděly [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:22, 26 junij 2026 (CEST)

:Za statistiku bylo by interesno, ale ja ne myslju, že taka kategorizacija jest potrěbna. Kromě togo dodavanje i poddrživanje tyh kategorij bude mnogo raboty. Někoj čas tomu nazad jesm prosto občislil, koliko iměli jesmo člankov na kirilici i latinici na osnově zaglavij (ne včisleči mojih člankov o kiriličnyh bukvah, ktore byli napisane latiniceju). Togda to bylo okolo 1/3 kirilice i 2/3 latinice. Kako to izgledaje tutčas, ja ne znaju. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:56, 26 junij 2026 (CEST)
::Jesm napravil osnovnu prověrku: v tutom momentu, 1,072 odnosno {{round|70.993377}}% nadpisov je na latinici, a 438 odnosno {{round|29.006623}}% vsih nadpisov na kirilici. Imějuči na umu različne dolžiny člankov, {{Round|88.523968}}% vsego teksta napisano je na latinici. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 16:42, 26 junij 2026 (CEST)
::Jestvuje že algoritm, ktory čisli kolikost člankov pravilno? A ako prosto načeti označovati članky kategorijami &quot;Članok napisany kiriliceju&quot; / &quot;Članok napisany latiniceju&quot;, tako takože možno stvoriti po priměru togo algoritma algoritm, ktory v kategorijah bude čisliti članky. Ili sčitati ručno, s pomočju kategorij. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 16:44, 26 junij 2026 (CEST)

== Razděljenje Krčmy ==

Dragi kolegi, hčemo razdvojiti [[Vikipedija:Krčma]] na několiko tematičnyh odděljenij? Za početok: Pravila i směrnice; Tehnika (ili 
Tehnične kvestije/pytanja); Jezyk i pravopis (ili Jezyčne kvestije/pytanja); Noviny. Tak možemo razbrěmeniti centralnu stranicu Krčmy i ulegšati slědovanje diskusij kogda-libo egzistuje potrěba diskutovati mnogo prědmetov jednočasno. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 14:23, 27 junij 2026 (CEST)

: Јесм согласны. Але, по мојему мнєнју новины не трєба оддєљати од централној Крчмы. Лєпје јих видєти разом на централној. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:41, 27 junij 2026 (CEST)
:Či ne lěpje li arhivovati stare diskusije? Krčma jest velmi těžka tutčas, ale imaje byti &quot;{{-|village pump}}&quot;, selskoju studnoju, kde obgovarjaje se vsečto [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 27 junij 2026 (CEST)
:Dalšo pytanje, imajemo v menu &quot;Portal občiny&quot;, čto nikuda ne vede. Imaje tam býti link do Krčmy? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:32, 27 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm arhivoval stare poslanja v Krčmě. Pozdněje hoču takože dodati starějše sodržanje Krčmy na Medžuviki do arhiva, ale tutčas to ješče ne jest možno.
::Čto se tyče razdvojenja krčmy, ja ne jesm uvěrjen, jest li to smyslno. Imajemo tu može 10–20 aktivnyh učestnikov i obyčne sut samo dva ili tri aktivne prědmety na měsec. Napriklad, v maju bylo samo 14 pravok, a v aprilju 4. Ako tu bude zaisto mnogo aktivnosti, togda možno bude pomysliti o razdvojenju, ale v medžučasu ja byh ostavil Krčmu taku, kaka ona jest. Očevidno budut avtomatične poslanja na anglijskom jezyku od fondacije Wikimedia, ktore po mojemu mněnju možno bude arhivovati do oddělnogo arhiva.
::A Portal občiny... jest li nam on potrěbny? Ja by na tom město sdělal link do Krčmy, ale k tomu bude potrěbny administrator. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 27 junij 2026 (CEST)
:::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 27 junij 2026 (CEST)
:::Jesm mněval, tutčas jesmo oficialna Vikipedija, itak bude mnogo vyše raboty i, slědovateljno, diskusije. Kogda avtomatične, masivne poslanja budut početi, one nas budut zakopati. Brda inojezyčnyh poslanij umějut dokladati tako zvanomu '{{-|[[:en:banner blindness|banner blindness]]u}}'. Tutošnje poslanja togda budut menje primětne, čto može pobudžati deficit lokalnoj aktivnosti. Jedno rěšenje jest arhivacija, nu časom ne budemo htěti arhivovati recentne poslanja. Drugo rěšenje jest čekati, viděti i onogda rěšati. Jesm oprěděljeny za koju-nebud opciju. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 08:28, 28 junij 2026 (CEST)
:::Pozdrav, Jane, čto jestli prosto dati vněšni link na kavárnu Medžuviki prěd linkom na arhiv na početku stranice? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:30, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja ne mnju, že Portal občiny ima vesti na Krčmu, na češskoj Vikipediji to napriměr vede na [[:cs:Wikipedie:Portál Wikipedie|tutu stranicu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 19:24, 27 junij 2026 (CEST)
:::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]]: Da da, ja znaju, ale češska Vikipedija jest veliky projekt. Menše viki često ne imajut taky portal, ili samo někaky kratky tekst ili prěnapravjenje na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne jest]]. Nyně my imajemo prěmalo stranic za taky portal, ale može poprobujemo stvoriti nečto, li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:55, 27 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm samo daval priměr. Portal občiny ne jest besěda občiny. Ale v budučnosti možemo něčto takovogo izrabotati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:49, 27 junij 2026 (CEST)

== Vikidane ==
{{tracked|T429939|fixed}}
Pozdrav. Kako toliko na Vikidane dodadut jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, bude trěba tutu stranicu na Vikidane [[d:Q16503|dodati]]. Možno jest, že to za nas izdělajut administratori Vikidanyh, ibo ja jesm na besědě stranice kako ne prijavjeny koristnik napisal zajavjenje o dodanje (ja jesm byl v rabotě). Jednako bude poslě potrěba priložiti takože vsake članky. Česti se mogu prijeti tako ja, ale sam ja na to ne staču. Tyseč člankov jest mnogo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:51, 27 junij 2026 (CEST)

:Nám oběčali sut, že to sdělaje robot (možlivo) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:52, 28 junij 2026 (CEST)
::Možlivo v budučnosti, kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, ale nyně ne jest možno kako by robot funkcionoval bez dodanogo koda. Itak, robot bude potrěbovati čestičnu pomoč od koristnikov, ibo ne vse bude podojdti izrabotati avtomatično. Ače, umětna inteligencija by možno mogla tako isto funkcionovati. Ale kto bude priučati umětnu inteligenciju? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:20, 28 junij 2026 (CEST)
:::Administracija Viki nam to oběčaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 28 junij 2026 (CEST)
::::Da, to jest možlivo. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:28, 28 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm chčel se zapytati. Kako jest tuta stranica povezana s drugymi stranicami na inych jezyčnyh verzijah? To ne jest izdělano skroz Vikidane, ibo tako Vikidane ne imajut naš jezyčny kod, daže to ne jest izdělano skroz interviki, ili ja jesm to ne ugledal? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:35, 28 junij 2026 (CEST)
:::::Ja už jesm to našel. Tehničny šablon &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{INTERWIKI}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; iz {{š|Zaglavje krčmy}}. Kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, tuten tehničny šablon ne bude jest zapotrěbny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:46, 28 junij 2026 (CEST)
::::::Tak 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:56, 28 junij 2026 (CEST)
:::::::Hvala. Tako jest, ja jesm izrabil šablon {{š|Šablon}} (kratky link {{š|Š}}), kako isto tehničny šablon dlja ostavjanja inyh šablonov. Tuten šablon bude jest potrěba praviti dlja različenja imennyh prostorov i zablokovanja linka veduči na ne egzistujuče stranice. Tutčasna verzija jest velmi prosta. Tako jest, tuten šablon tutčasno ne uměje parametry. Tako isto, to bude potrěba dodati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 28 junij 2026 (CEST)
:V vslědnyh dnah bude naš jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; dodany do Vikidanyh, kako jest viděti [[phab:T430419|tu na Fabrikatoru]]. Hvala adminam Fabrikatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:00, 29 junij 2026 (CEST)
:The change has been merged and will be deployed on Wednesday during MediaWiki Train [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 16:33, 29 junij 2026 (CEST)
::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:45, 29 junij 2026 (CEST)
::Velika hvala. Thank you. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:08, 29 junij 2026 (CEST)
::Hi, it is Wednesday, where are we? Many thanks [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:55, 1 julij 2026 (CEST)
:::Nothing yet, but if there's one thing I have learned from the whole process that led to the creation of this wiki, it's patience. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:41, 2 julij 2026 (CEST)
::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:43, 2 julij 2026 (CEST)
:Vikidane sut funkcionalne. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:03, 14 julij 2026 (CEST)
::Parada 👍 Budemo probovati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:45, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja jesm už dodal do Vikidanych link tu na Krčmu i link na [[Medžuslovjansky jezyk]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:53, 14 julij 2026 (CEST)
::a čto se stalo s redaktorom izvonogo koda? piše Page MediaWiki:Edittools/styles.css has no content. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:51, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja ne věm. Pravdopodobno ono se ne prěneslo iz Inkubatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:55, 14 julij 2026 (CEST)
:::Trěba udaliti tuty redok &lt;nowiki&gt;&lt;templatestyles src=&quot;MediaWiki:Edittools/styles.css&quot; /&gt;&lt;/nowiki&gt; iz stranice [[MediaWiki:Edittools]], togda vsjo by imalo zarabotati. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 18:00, 14 julij 2026 (CEST)
::::V Inkubatoru ne bylo Edittools. Ja htěl jesm prěnesti Edittools s Medžuviki, ale mně najprvo trěba byti &quot;administrator interfejsa&quot;, da byh mogl dodati ili izpraviti CSS. Imaju naděju, že zautra ili poslězautra budu mogti to sdělati. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:33, 14 julij 2026 (CEST)
::A začto v spisku jezykov jest napisane kako samo &quot;Medžuslovjansky&quot;? Trěba že by bylo napisano s kiriliceju kako &quot;Medžuslovjansky / Меджусловjанскы&quot;. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39765-34|&amp;#126;2026-39765-34]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39765-34|besěda]]) 20:51, 14 julij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Zdravo! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an Interslavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:31, 28 junij 2026 (CEST)

:Hi, sorry this is already done I believe. Thank you anyway 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:36, 28 junij 2026 (CEST)
::This about links. For example: Special:AllPages — Specialna:Vse stranice. And also translating for other non translated special pages (BlockedExternalDomains for example) [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:42, 28 junij 2026 (CEST)
:::Na tom uže někdo tuž rabotaje, ale možlivo Jan tebe odepíše [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:43, 28 junij 2026 (CEST)
:Maybe the &quot;Special&quot; namespace still needs translation, and the individual links to the special pages. The view name of the pages are already translated, or should be at least. But links and the namespace itself are still in English. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:38, 28 junij 2026 (CEST)

== Kako jest slovo &quot;pěskovišče&quot; kategorizovano? ==

Ja jesm pytam, či jest slovo &quot;pěskovišče&quot; roda mužskoho ili srědnogo? Ja jesm ne našel tuto slovo v [https://interslavic-dictionary.com/ medžuslovjanskom slovniku], ktory ja upotrěbjaju na odgovory i ine pravky. V češskom jezyku tuto slovo jest roda srědnogo, tak samo ja mnju, že tako samo tuto slovo jest roda srědnogo tako v medžuslovjanskom. Ale ja znaju, že to ne jest vsegda pravda. Napriměr, slovo &quot;šablon&quot; jest roda mužskogo v medžuslovjanskom jezyku, ale to samo jest roda ženskogo v češskom jezyku. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:51, 28 junij 2026 (CEST)

:Vse imenniky na '''-o''' (poslě tvroj suglasky) i '''-e''' (poslě mekkoj suglasky) sut srědnjego roda. Slova na '''-išče''' v občem označajut město. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:12, 28 junij 2026 (CEST)
::Tako jest slovo &quot;město&quot; roda srědnjego, da? Togda pěskovišče musi byti roda srědnjego kako město, da? Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:38, 28 junij 2026 (CEST)
:ono jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:56, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja jesm zabyl, odprašaju se. Tako hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:14, 28 junij 2026 (CEST)

== Patrulovanje ==

Zdravo! Jest taka ideja stvoriti tut grupy patrulnogo i avtopatrulnogo dlja prověrky statij i vkladu. Ja ne byl učastnikom tejto obščnosti raněje, ale vse že predlagaju to. &lt;s&gt;Takože predlagaju obgovoriti možnost patrulovanja črez FlaggedRevs, ono je mnogo sovremenějše i bole udobno. V slučaju jesli obščnost vybere standardno patrulovanje, to my prosto stvorimo dvě grupy koristnikov. A jesli FlaggedRevs, to staro patrulovanje my vyključimo.  Takože, jesli my vyberemo FlaggedRevs, to predlagaju obgovoriti urovni patrulovanja, no lično ja predlagaju 1 urovenj. To jest: patrulovano ili ne. &lt;/s&gt;[[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 12:48, 3 julij 2026 (CEST)

:Komban-wa gozaimasu, Wadimu-san, htěl byh poblagodariti za izmeščenje požedanja na sub-adminske prava za koristateljev Vipz i Marcoorio, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 3 julij 2026 (CEST)
::Ne treba děkovati, to ne je velika rabota. Ja sejčas vracam se do aktivnosti v ukrajinskoj Vikipediji, takže myslju že teper budu i tu rabotati malo. Najprvo zajmu se šablonami i potrěbnymi statjami, no i možlivo projekty někotoryh pravil sozdam. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 19:35, 3 julij 2026 (CEST)
:::Šablony, glavno nove Kartky, ja poddrživaju, myslim, dostatočno dobro. Mnoho uspěhov na UA-viki [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:41, 3 julij 2026 (CEST)
::::Hvala! Tak co si myslite o patrolovanju? [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 20:45, 3 julij 2026 (CEST)

:::::Zdravo, Vadyme! Ako ja mogu zapytati, kako to rabotaje točno? Znači li to, že izměny v članku budut vidime toliko togda, kogda jedin iz patrolerov je odobril? Ili prosto, že vsaka pravka avtomatično bude iměti značku kako &quot;možny vandalizm&quot;, &quot;izpraždnjenje stranice&quot; i t.d.? A kromě togo, jest li vvedenje FlaggedRevs možno? Ja čitaju [https://meta.wikimedia.org/wiki/Flagged_Revisions#Notice_of_moratorium tu], že jest moratorium v tom smyslu, že od 2014 g. ta možnost jest izključena za nove viki. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:35, 3 julij 2026 (CEST)
::::::Ne, vsi statji budut vidimi navet jesli oni ne patrulovani, liš v njih bude povědomjenje o tom, že oni ne patrulovani. Ale jesli administrator ustanovi stabilizaciju, togda bude pokazovati se poslednja patrulovana versija. Otnosno ustanovjenja razširenja, ja nažal ne zamětil moratorij, my konečno možemo probovati, ibo vse že upomjanuto tam zadanje na Fabrikatori bylo rěšeno. Nu raz sut takie problemy, togda ostavljaju liš predloženje s grupoju patruljnyh i avtopatruljnyh. A otnosno FlaggedRevs ja probuju snjati to ograničenje i togda snova sdělaju predloženje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:04, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::já jesm protiv, dopoka iměli jesmo málo vandalizma, i ne hčemo odvračati novyh avtorov, kojih s registracijeju isv víki jest přišlo mnogo. Hvalim za propoziciju [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:30, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::Ty jesi dodal tehničny šablon [[Šablon:Prěvedena_stranica]] , musel jesm korigovati v njem jezyk. Možeš objasniti, na čto on jest? Jestli ne bude jasno, poprosím Jana oddaliti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:54, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::On jest potrěbny dlja označanja prěvedenyh statij, ktore byly prěvedene ne črěz instrument prěvoda, ale ručno. To jest potrěbno dlja sahranjenja licencije, soglasno ktorej rabotajut vsi sajty Vikimedija.  [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:57, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::::my imajemo šablon &lt;nowiki&gt;{{Prěvod | jezyk | Nazva članka} &lt;/nowiki&gt;, ktory avtor dodavaje na dno članka, ako jego prěkladaje ili koristaje čest prěklada od inogo jezyka [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:14, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::::Izvinjajte, ja ne zamětil tutoj šablon, svoj jesm nominoval na udaljenje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 09:21, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::To jest interesno. Na poljskoj Vikipediji jesm primětil, že taka nepatrolovana versija jest vidima prijavjenym koristnikam, ale anonimni (neprijavjeni) koristniki cěly čas videt poslědnju patrolovanu versiju članka. Ale ja myslju, že suglašu s Iljeju, že v malom projektu kako medžuslovjansky tako rěšenje ne jest absolutno potrěbno. V velikom projektu, vsakodenno s tysečami pravok, ono imaje smysl, ale ne očekyvaju mnogo vandalizma ili spama v tutom projektu. Večšim problemom budut pravky od koristnikov, ktori slabo znajut medžuslovjansky. Poněkogda napravjenje takogo članka zajmaje veče časa neželi pisanje do ponovno. Ale to ne jest kvestija patrolovanja... {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:09, 4 julij 2026 (CEST)

== Prěključ &quot;Lat./Кир.&quot; ==

Komunikovali jesmo nedavno s Jaroslavom, ktory poddrživaje medžuslovjansky slovnik, i on iměl opinije, že náš interfejs ne jest veliko družny k kiriličnym slovjanam, ktore mogut bystro ne najdti, že jest možlivost prěključati pismo na kirilicu, čto, možlivo, odstrašaje ljudij, ktore ničto ili malo znajut o medžuslovjanskom jezyku i mogli by byti zainteresovani vyše. My imajemo gadžet transliteracije, podpisany latiniceju kako &quot;medžuslovjansky&quot;, Jaroslav proponuje vratiti nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; (kako to bylo na Medžuviki i rannjem Inkubatoru) ili &quot;Latinica/Кирилица&quot; kako nazvanje gadžeta, imělo li by to smysl? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:13, 13 julij 2026 (CEST)
:Ja točno ne razuměju. Tu jest tako samo kako na Medžuviki, ne li? Jest nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; v tomže samom městu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:41, 13 julij 2026 (CEST)
::ja imaju nadpis v menju &quot;medžuslovjansky&quot;, i kogda jej odvarjam, tam uže sut varianty Lat./Кир, Latinica i Кирилица [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:55, 14 julij 2026 (CEST)
::Jest raznica medžu temami. V Vector legacy (2010) nazva aktualno vključenogo varianta pokazyvaje se od razu v samom menju; v defaultovom Vector (2022) jest &quot;medžuslovjansky&quot;. No na Vikipedijah koristajučih iz LanguageConvertera (napr. [[:sr:]]) vključeny variant tož pokazyvaje se v menju nezaležno od temy. Ne znaju či kogda-nebud rabotalo v inkubatore, ale linija [[Special:PermaLink/25957#L-210|210]] ne imaje efekta. Ne jestvuje element &lt;code&gt;p-variants-label&lt;/code&gt; v Vector (2022).  &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 02:59, 14 julij 2026 (CEST)

:Imaju ideju, že by kogda na Vikipediju prihodili ljudije iz kiriličnyh držav (Rosija, Ukrajina, Bělorusija, Bulgarija itd) to pismo avtomatično prěključalo se na kirilicu, a iz latiničnyh (Poljska, Čehija, Slovakija, Hrvatija itd) na latinicu. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39602-39|&amp;#126;2026-39602-39]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39602-39|besěda]]) 09:26, 13 julij 2026 (CEST)
::Ja često govoreči ne znaju, je li to možno. Opcija &quot;Lat./Кир.&quot; je nevtralna, znači mogut byti članky na latinici i članky na kirilici. Avtomatično prěključenje značilo by, že trěba takože avtomatično vključiti latinicu za druge državy. Myslju, že lěpje bude dopisati něčto na glavnoj stranici. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:46, 13 julij 2026 (CEST)
:::avtomatično uže imajemo latinicu, ale to ne jest zlo, glavno iměti něčto kirilično v interfejsu, da by &quot;prilěpiti&quot; kirilično oko [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:58, 14 julij 2026 (CEST)

== Pěskovišče dlja modulov ==

Pozrav. Ja imaju tako pytanje, či jestvuje někako pěskovišče dlja modulov. Moja ideja byla taka, že ja byh iměl probnu viki goščenu na Miraheze, i ja jesm zapytal na [[miraheze:Talk:Content Policy#Can I create a test wiki for testing modules that I create for Wikipedia?|Meta viki Miraheze]], či bylo by možlivo privoliti iztvorjenje probnoj viki dlja razvivanja i testovanja modulov dlja češskyh Vikidrag (na anglijskom Wikivoyage) i medžuslovjanskoj Vikipedije. Nu, oni mi prěporučili, či ja byh mogol upotrěbiti někakogo pěskovišča dlja modulov na danyh viki. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:59, 16 julij 2026 (CEST)

:Čestno govoreči ja mnogo malo znaju o modulah. Ale v principu možeš tu sdělati pěskovišče za moduly, ja ne vidžu v tom problem. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:38, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ortlcxp7680h4urcbmydmdaxamgspuh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28771</id>
      <parentid>28770</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T07:42:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pěskovišče dlja modulov */ Odgovor</comment>
      <origin>28771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115277" sha1="bcf0xx5v63wotb2469pj6x18ndwem02" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Zaglavje krčmy}}

&lt;!--- Napišite svoje soobčenje niže ---&gt;


== Link na Diskord-server na Glavnoj stranici ==

Na Glavnoj stranici tut:

Ако вы имајете какеколи пытан​ја, проблемы, примєткы или прєдложен​ја, поставите јих в '''[[Incubator:Krčma|крчмє обчины]]''' или [https://discord.gg/nhRuYAc5Uq нашем Дискорд-серверу].

Diskord-link vede na server Safronowiec, ktory uže malo čto imaje občo s MS i vikipedijeju. Imaje li smysl jego izmeniti na aktualny MS Diskord? Ili takože dodati link na Telegram-čat?

Velika hvala. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 06:45, 5 January 2026 (UTC)

:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] – Čestno govoreči, ja ne jesm na Diskordu i ne znaju te servery. Jest li tam někaka grupa, ktora specifično zajmaje se MS Vikipedijeju? Ako ne, može bylo by lěpje dodati link k grupě na Telegramu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:39, 5 January 2026 (UTC)
::Da, možno dati link na tuty razdel Diskorda, gde diskutuje se rabota na Vikipedii
::[[discord:channels/879438774323535914/1284479085871104075|• Discord | &quot;Medžuslovjanska Wikipedija&quot; | Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic]]
::či takože na telegram https://t.me/interslavic_wikipedia, ale myslim by bylo dobro prěd tym zapytati tamnogo admina ili vlastnika. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:13, 5 January 2026 (UTC)
:::Grupa na Telegramu jest nemnožko aktivnějša, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:28, 5 January 2026 (UTC)
::::Takože jestvuje stary Diskord-server za Medžuviki: https://discord.gg/Yp5QfFCPny, ktorogo vodil Lev. Oboje dnes neaktivny. Jestvuje li potrěba iměti sobstveny Diskord-server za Vikipediju? Forum-nit ne jest mnogo primětna. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 09:35, 6 January 2026 (UTC)
::::Da, tam ješče někto byvaje iz redaktorov, dodam tuty link do glavnoj stranicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:58, 6 January 2026 (UTC)

== Prědustavjeno pismo ==

Zdrav surabotniki! Jest nužno organizovati (povtoriti) razpravu o preferovanom pismu medžuslovjanskoj Vikipedije na domenu Fundacije Vikimedija, da byhmo iměli osnovu za tehničnu rabotu ktora odnese se na naše jezyčne kody &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; na Fabrikatoru ({{-|phabricator.wikimedia.org}}). [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Kavarnja#Vikipedija_na_med%C5%BEuslovjanskom Diskusije organizovane na sajtu Miraheze] – na Fabrikatoru oni ne uvažajut. Slědovateljno otvarjaju ovu diskusiju: ktoro pismo preferujemo i začto? – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 08:58, 9 January 2026 (UTC)

Hey Vipz, I'll respond in English, so that members of the Language Committee will be able to follow this conversation as well. A few months ago, I went through all articles we have, and found that about 2/3 of our articles use the Latin alphabet and 1/3 use Cyrillic. Although I am not active on social media myself, I have the impression that the situation there is similar: the majority uses Latin, but a sizeable minority uses Cyrillic. Since Latin and Cyrillic being equal is one of the main design criteria of Interslavic, the conclusion is simple: it should be possible to use both alphabets, and they should, ''as far as possible'', be served equally well. In other words, we need a bidrectional script converter. I've been looking around a bit and found ca. 20 Wikipedia editions that work with some kind of script converter: 
* Our own converter runs on Javascript and has three options: the source page (Lat/Cyr), the Latin transliteration and the Cyrillic translation. It has the advantage that the system remembers the preferred script of the user, apparently by means of a cookie. In mainspace articles, this converter only transliterates the text, but not the page name and not the categories. On category pages, it transliterates the titles of the articles and subcategories it contains, as well as system messages like &quot;Тхе фолловинг 4 пагес аре ин тхис цатегоры, оут оф 4 тотал.&quot; The only established Wikipedia with a converter that works like this is [[:got:|Gothic]]. 
* [[:sr:|Serbian]], [[:uz:|Uzbek]], [[:ku:|Kurdish]], [[:chr:|Crimean Tatar]], [[:iu:|Inuktitut]] and [[:shi:|Tachelhit]] have PHP-based converters with the same three options (f.ex. source, Lat., Kir.). Information about the script is contained in the URL. The system does not remember one's preferred script, so when a page is opened, it is always the source text that is displayed first. This converter also converts the page title and the categories it is in. On category pages it does the opposite from our current converter: it transliterates the page title and the categories it is in, but not the titles of the pages and the subcategories it contains.
* [[:sh:|Serbocroatian]], [[:tg:|Tajik]], [[:tly:|Talysh]] and [[:zgh:|Amazigh]] have PHP-based converters with two only options (for example: Latinica/Ћирилица). As I've understood, these converters are unidirectional, so that all pages must be written in the same script. For the rest, they work the same as Serbian.
* The Chinese ones (zh, wuu, gan, zh-yue) seem to work like either Serbian or Serbocroatian, but since I can't read Chinese, I haven't taken any closer look at them.
* [[:tt:|Tatar]] and [[:cv:|Chuvash]] have one or sometimes two buttons next to the page name. Everything is transliterated, even the menu on the left. Appears to run on JavaScript.
* [[:ban:|Balinese]] has no less than five variations, but I can't quite figure out how it works. It seems like it shows some transliteration version by default, but I'm not sure about that.
* [[:mni:|Meitei]] offers transliteration into Bengali script, but that works only for the categories underneath a page and the first letters on category pages.
* [[:cu:|Church Slavonic]]: every page has three links for three different script variants (including Glagolitic), but they don't seem to work anymore. [[:ang:|Anglo-Saxon]] has a similar thing that actually works.
* Another five projects (ug, bug, hak, bbc, gom) have multiple scripts but instead of a converter they sometimes contain multiple versions of the same article, for example [[:bug:Balanda]]. We have done that too in the beginning, but it's way too high-maintenance to be workable.

I've been told that JavaScript is considered a bad idea, because it doesn't work properly in Wikipedia apps for cell phones. This means that we need to use the PHP solution, and since we need the converter to be bidirectional, our only option is the solution used for Serbian. This does, however, have a few disadvantages:
# It transliterates page titles, which is not always what we want. This shouldn't be problematic though, since the page title can be manipulated with a template, for example here: [[:sr:З (слово ћирилице)]]
# However, it also transliterates the names of categories, which means that Latin and Cyrillic articles are all tossed into the same category. Articles names are listed there untransliterated. This is problematic, because we must consider that not every Latin-writing person can read Cyrillic, and not every Cyrillic-writing person can read the Latin alphabet. 
# Even if a category full of articles written in the Latin alphabet is transliterated into Cyrillic, it does not only show them in the Latin alphabet, but also in the alphabetical order of the Latin alphabet.
# A user who prefers one of the two alphabets has to change it manually for each and every page.

So here's my own preferred solution, if possible:
# It can work exactly like the converter on Serbian Wikipedia does, except for one thing: it should NOT transliterate category names.
# Instead, we have parallel categories for Latin and Cyrillic. Every article written in the Latin alphabet is placed in Latin categories and has a redirect in Cyrillic, which is placed in the Cyrillic counterparts of these categories. Articles with titles that cannot be transliterated, like [[Microsoft]] or [[Ж]], can be placed in both categories. This is, basically, the current situation. It has the advantage that every article can be found by navigating though the categories, and that they are placed in the correct alphabetical order (which for Cyrillic is different from the Latin order).
# I am aware of the fact that this solution is not perfect: a Cyrillic user who follows a Cyrillic redirect will still end up with a Latin article in Latin categories, even if he switches to Cyrillic. This cannot be helped, I'm afraid. UNLESS it would be technically possible that the categories under a Latin article link to Latin categories, and the categories under a Cyrillic article to their Cyrillic equivalents. Would such a thing be possible?
# It is not a matter of life or death, but it would be nice if a user's preferred orthography could be stored in a cookie, so that he/she won't have to change the orthography manually every time. This would be a nice-to-have.

There are a few other issues, too, but I'll get back to that later. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:57, 10 January 2026 (UTC)

:Thank you, Jan! This is a very insightful and nuanced reply. The issue of not having a default script on multi-scipt Wikimedia projects affects editors more so than readers. As of 2026, multi-script editing is, unfortunately, nothing more than a seldom mentioned concept ([https://diff.wikimedia.org/2018/03/12/supporting-languages-multiple-writing-systems/ Diff 2018 community blog article]; [[:c:File:Editing challenges on multi-script wikis (with speaker notes).pdf|Wikimania 2017 presentation]]). Some editors are less proficient or efficient with one of the scripts, and many do not know one or the other at all, and will therefore be uncomfortable editing articles in the said script. Until multi-script editing becomes a reality, having a default script is an option to be considered; whether it is a sensible sacrifice—to the benefit of one group (a majority) and detriment of the other (a minority)—is subjective, but alas. The other thing which concerns designation of a default script are fallback choices: &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; should ''probably'' have a fallback sequence to one of the scripts, which ''could'' solve the issue of the system not recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv isv]&lt;/code&gt; while recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Latn isv-Latn]&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Cyrl isv-Cyrl]&lt;/code&gt;. In other words, we ought to support &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, but it makes no sense to translate it separately from &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt;, unless we intend to have an unwieldy and hideous solution to not favoring one or the other – by including them both in every localized interface, namespace, or message element. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 10:07, 10 January 2026 (UTC)
::Well, I think we shouldn't be over-zealous, but on the other hand, it's been almost twenty years now since I got involved with this language, and I can assure you that the alphabet issue has been a thing almost since day one. Every possible option between Latin-only and Cyrillic-only has its ardent supporters, and even though the Latin alphabet is used more often for Interslavic than Cyrillic, it remains a fact that about 3/4 of all Slavic people use Cyrillic. So treating one of them as merely a transliterated version of the other is out of the question. But it is also true that the average Pole, Czech or Slovene cannot read Cyrillic, whereas most Russians, Ukrainians and Bulgarians know the Latin alphabet at least to some degree, which gives the Latin alphabet a slight advantage nonetheless. It's not entirely clear to me what you mean by &quot;fallback option&quot;, but if it means that &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; is interpreted as &quot;&lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; unless specified otherwise&quot;, I'd be perfectly fine with that.&lt;br /&gt;Of course, there will always be imperfections. For a person who only knows the Latin alphabet it will be difficult to correct a typo in the Cyrillic text, or even to expand it with Latin text. For now, I think we should stick to the principle that a page written in Cyrillic stays in Cyrillic, and ''tant pis'' if you can't handle Cyrillic. But honestly, I don't think that's much of a problem at the moment. Most Interslavic users can understand both alphabets, and I'm sure the problem of multi-script editing will solve itself at some point.&lt;br /&gt;For the record, transliteration between Latin and Cyrillic is pretty straightforward. The only inconsistency is the '''њ/нј''' issue found also in Serbian, but that's a minor thing that can easily be solved. That still leaves us with a few issues addressed [[:meta:Requests for new languages/Wikipedia Interslavic#Writing system related issues|here]] by @[[Koristnik:TutČas|TutČas]]. More specifically, s/he mentions the possibility of using not only the ex-Yugoslavia method for displaying Cyrillic, but also the Russian method (''лю'' instead of ''љу''). If I understand correctly that the source code looks like [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Editing_challenges_on_multi-script_wikis_%28with_speaker_notes%29.pdf#page=29 this], such a thing could easily be implemented. The question is: do we want that? And another thing is that some users persistently use the etymological orthography (''mųž'', ''krålj'', etc.). If the converter can be programmed in such way that &lt;code&gt;'ų' =&gt; 'у'&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;'у' =&gt; 'u'&lt;/code&gt;, then that would be a nice thing to have as well. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:40, 10 January 2026 (UTC)
:I want to mention it's not the case that the user needs to change every page manually with MediaWiki LanguageConverter. The switcher at the top of the page is indeed temporary, but there is a setting in preferences that allows logged-in user to choose the variant they want. This is a separate option from the language of the interface. It seems to be more problematic for readers that aren't logged in. For them, it defaults to browser's settings (which obviously doesn't help most of the time), but Chinese Wikipedia displays a prompt allowing to choose the preferred variant on the first load, and then respects that choice (apparently with some javascript magic). I haven't checked thoroughly, but making it work seamlessly seems doable. Though, since each variant has a separate URL, I don't really understand why all links go to the default mixed variant instead of the one currently displayed. But anyway, I think the ability to do full-text search and making articles legible without Javascript is a big win. &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 04:54, 14 July 2026 (CEST)

== Транслитерација со Јапонского ==

Поздрав! Какобы толико в източнословјанскых йезыках хирагану し / катакану シ транслитерујут како си/si. В вечинству језыков (вкључајучи словјански) пишут ши/shi/ši. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], може измєнити то [[Kacusika Hokusaj|сде]] на &quot;Kacušika Hokusaj&quot; або на &quot;Kacušika Hokusai&quot;? Како мыслите? --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 20:09, 10 January 2026 (UTC)

:Pozdrav, Murade, nazva ''Kacusika Hokusaj'' byla uže raněje v spisu potrěbnyh člankov, zato ja jesm to ostavil. Možno jest izdělati re-direkt na na ''Katsušika Hokusaj'' i to bude izobražati se na stranice. Tutčas, obratno, ja jesm prědělal vse japonske slova v članku na &quot;''si''&quot;, &quot;''dzju''&quot;, &quot;''dzjo''&quot; vměsto &quot;''ši''&quot;, &quot;''džu''&quot;, &quot;''džo''&quot; (Hepburnovo romaji ''shi'', ''ju'', ''jo''), i t.d. da by vsečto bylo v jednom standardu, ili možem to vratiti i ostaviti, kako bylo, s koristanjem jedino romaji transkripcije bez jej prěvoda do kirilicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:55, 12 January 2026 (UTC)

Po mojemu mněnju to ne jest dobry pomysl. Nakoliko ja znaju, toj spisok potrěbnyh člankov sdělal Lev, a on vse bazoval na russkoj transkripciji. Problem jest v tom, že ta transkripcija jest osnovana na principu, že v russkom suglasky prěd '''и''' i '''е''' sut avtomatično palatalizovane. Izgovor '''シ''' i '''チ''' zaisto zvuči bolje kako poljske {{-|'''ś'''}} i {{-|'''ć'''}} neželi kako russke '''ш''' i '''ч''', ale v medžuslovjanskom to ne rabotaje tako. Sdělal jesm tabelku s někojimi problematičnymi znakami i uvidite, že daže ukrajinsky i srbsky koristajut '''ш''' i '''ч'''. Pozrite tu (poslědnji stolp jest moje prědloženje za medžuslovjansky):

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! jap. !! ang. !! čes. !! rus. !! ukr. !! srb. !! isv
|-
| サ || sa || sa || са || са || са || sa / са
|-
| シ || shi || ši || си || ші || ши || ši / ши
|-
| シャ || sha || ša || ся || шя || ша || ša / ша
|-
| タ || ta || ta || та || та || та || ta / та
|-
| チ || chi || či || ти || чі || чи/ћи || či / чи
|-
| ツ || tsu || cu || цу || цу || цу || cu / цу
|-
| チャ || cha || ča || тя || чя || ча/ћа || ča / ча
|-
| ニャ || nya || nja || ня || ня || ња || nja / ња
|-
| ワ || wa || wa || ва || ва || ва/уа || wa / ва
|-
| ザ || za || za || дза || дза || за || za / за
|-
| ジ || ji || dži || дзи || джі || ђи || dži / джи
|-
| ジャ || ja || dža || дзя || джя || ђа || dža / джа
|-
| ダ || da || da || да || да || да || da / да
|-
| ヂ || ji || (dži) || (дзи) || (джі) || ђи || dži / джи
|-
| ヅ || zu || (zu) || (дзу) || (дзу) || зу || zu / зу
|-
| ヂャ || ja || (dža) || (дзя) || (джя) || (ђа) || dža / джа
|-
! colspan=&quot;7&quot; | razširjena katakana
|-
| ス || su || su || су || су || су || su / су
|-
| スィ || si || (si) || сы || (сі) || (си) || si / си
|-
| テ || te || te || тэ || те || те || te / те
|-
| ティ || ti || (ti) || ти (ты) || ті || ти || ti / ти
|}

{{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:02, 12 January 2026 (UTC)

: Одлично табло! Але по мојему мнєнју ако измєнити za / за на dza / дза (и zu / зу на dzu / дзу) тогды је было бы фонетично идеално (не по Поливанову и не по Хепберну оногдашње). --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 18:02, 12 January 2026 (UTC)
::Da, jesm tako(d)že suglasny [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:05, 12 January 2026 (UTC)

== Remaining issues ==

Dear all, since it probably won't be long now before our Interslavic Wikipedia will finally be approved, there are still a few issues to be resolved. {{Ping|Ilja isv|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} Your attention please!

=== Transliteration ===
First of all, there's the issue of transliteration, see above under [[Incubator:Krčma#Prědustavjeno pismo]]. The system used by the Serbian Wikipedia has the advantage that we can have the same article both in Latin and Cyrillic without having to resort to back-transliterations. In other words, we won't be forced to write &quot;Džorž Buš&quot; instead of &quot;George Bush&quot; in the Latin alphabet to avoid Cyrillic transliterations like &quot;Георге Бусх&quot;.

At present, transliteration is taken care of with JavaScript in [https://incubator.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.js MediaWiki:Common.js]. When we move to the system used by the Serbian Wikipedia (which IMO is the only sensible solution, see above), the same transliteration rules should be transferred to whatever system they use there, preferably with a few additions:

'''bidirectional:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
| a || b || c || č || d || e || ě || f || g || h || i || j || k || l || lj{{FN|*)}} || m || n || nj{{FN|*)}} || o || p || r || s || š || t || u || v || y || z || ž || ä || ö || ü
|-
| а || б || ц || ч || д || е || є || ф || г || х || и || ј || к || л || љ || м || н || њ || о || п || р || с || ш || т || у || в || ы || з || ж || ӓ || ӧ || ӱ
|}

'''unidirectional Lat &amp;rarr; Cyr:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| á || å || a || ć || ď || đ || ė || è || é || ę || í || ľ || ĺ || ł || ń || ň || ȯ || ò || ó || qu || ŕ || ř || ś || ť || ú ||ų || ů || w || x || ý || ź || ż
|-
! to 
| а || а || а || ч || д || дж || е || е || е || e || и || л || л || л || н || н || о || о || о || kv || р || р || с || т || у || у || у || в || кс || ы || з || ж
|}

'''unidirectional Cyr &amp;rarr; Lat:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| ґ || ѓ || ђ || ѣ || ё || ѕ || і || ї || й || ќ || ћ || ў || џ || щ || ъ || ь || э || ю || я 
|-
! to
| g || dž || dž || ě || jo || dz || i || ji || j || č || č || v || dž || šč || — || — || e || ju || ja
|}


{{FNBox|Note:
{{FNZ|*)|I don't know if there is a way to distinguish between Љ (LJ) and Љ (Lj), but since fully capitalized text is rare, I guess Љ &amp;rarr; Lj and Њ &amp;rarr; Nj will do.}}
}}

=== Alphabetical order ===
Another thing is the alphabetical ordering of articles in, for example, categories. The current situation is that Cyrillic letters absent in Russian – like Є, Њ and Ј – come before А. It is necessary that the right alphabetical order is followed, which preferably should also include letters not used in Interslavic but used in other Slavic languages, as they may appear in categories as well (the bold ones are Interslavic, the normal ones ain't):

'''Latin:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''a''' á ä ą å '''b c''' ć '''č d''' ď '''e''' é è ė ę '''ě f g h i''' í '''j k l''' ł ľ ĺ '''lj m n''' ń ň '''nj o''' ò ó ȯ '''p''' q '''r''' ŕ ř '''s''' ś '''š t''' ť '''u''' ú ů ų '''v''' w x '''y''' ý '''z''' ź '''ž''' ż&lt;/big&gt;

'''Cyrillic:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''а б в г''' ґ '''д''' ђ ѓ '''е''' ё '''є''' ѣ '''ж з''' ѕ '''и''' і ї '''ј''' й '''к л љ м н њ о п р с т''' ћ ќ '''у''' ў '''ф х ц ч''' џ '''ш''' щ '''ы''' э ю я&lt;/big&gt;

=== Dates ===
* The standard format for dates is: &lt;code&gt;dd.mm.yyyy&lt;/code&gt;
* In dates, month names should always be in the genitive case. Although these genitives are defined on translatewiki.net, that doesn't seem to work in the Recent changes, Watchlist etc.

=== Numbers ===
When a number is followed by a noun, the corresponding case differs:
* 1: nominative singular (1 dom)
* 2–4: nominative plural (2 domy)
* 0 and 5–19: genitive plural (5 domov)
* all higher numbers ending with 1: nominative singular (101 dom)
* all higher numbers ending with 2–4: nominative plural (102 domy)
* all higher numbers ending with 0 or 5–9: genitive plural (100 domov, 105 domov)

=== Namespaces ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Namespace || colspan=&quot;2&quot; | Talk
|-
! English || Interslavic || English || Interslavic
|-
| (main) || (glavny) || Talk || Besěda
|-
| User || Koristnik || User talk || Besěda koristnika
|-
| Wikipedia || Vikipedija || Wikipedia talk || Besěda vikipedije
|-
| File || Fajl || File talk || Besěda fajla
|-
| MediaWiki || MediaWiki || MediaWiki || Besěda MediaWiki
|-
| Template || Šablon || Template talk || Besěda šablona
|-
| Help || Pomoč || Help talk || Besěda pomoči
|-
| Category || Kategorija || Category talk || Besěda kategorije
|-
| Portal || Portal || Portal talk || Besěda portala
|-
| Module || Modul || Module talk || Besěda modula
|-
| Gadget || Gadžet || Gadget talk || Besěda gadžeta
|}

I hope I haven't forgotten anything!

=== The code ISV ===
* In interwiki links, the language should appear as: &lt;code&gt;Medžuslovjansky / меджусловјанскы&lt;/code&gt;
* The English name of the language is &quot;Interslavic&quot;.
* There still appear to be issues with the language code &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;. In Babel boxes, for example, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; work, but &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; does not.
* I guess using &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; shoud have a fallback sequence to &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, as [[Koristnik:Vipz|Vipz]] suggested.

=== Transliteration once more ===
''Theoretically'' it will be possible to add unidirectional solutions to additional writing systems, like Russian Cyrillic or Glagolitic. Personally, I am not in favour of such a solution though.

That's pretty much all I can think of. Comments? Suggestions? Opinions? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:51, 11 February 2026 (UTC)

:Finally! That is some great news. 
:All the points touched here make sense to me. 
:I am also against additional transliteration to either Russian Cyrillic or  Glagolitic. It would add more confusion IMO.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:07, 11 February 2026 (UTC)
:jesm popravil tabelu Namespaces [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:09, 11 February 2026 (UTC)
::O, hvala za popravku, to je byla moja glupost! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:39, 11 February 2026 (UTC)
:Hi Jan,
:Many thanks for this communication.
:My idea of selective automatic both-way transliteration is as follows.&lt;br /&gt;Now we have a template to block transliteration for a piece of text
:&lt;pre&gt;{{-|text not to be transliterated}}&lt;/pre&gt;
:all it does only adding HTML tag
:&lt;pre&gt;&amp;lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&amp;gt;text not to be transliterated&amp;lt;/span&amp;gt;&lt;/pre&gt;
:that is analized by transliteration gadget that ignores the text between tag borders. This tag can be also used &quot;manually&quot; when use of template is not possible due to wikitext syntax (e.g. text of hyperlink etc.), so we have more or less two tools to control transliteration now.
:I would propose to add one more template for selective transliteration, for example
:&lt;pre&gt;{{LatCyr|Jean-François|Жан-Франсуа|Žan Fransua|1}}&lt;/pre&gt;
:where:&lt;br/&gt; 
:''Jean-François'' - (obligatory parameter) text in original language in Latin script (name)&lt;br/&gt;
:''Жан-Франсуа'' - (obligatory parameter) text in cyrillic (phonetical transliteration)&lt;br/&gt;
:''Žan Fransua'' - (optional) phonetic latin&lt;br/&gt;
:''1'' - (optional) when this is present, the name appears first time on the article and it could be displayed with phonetic latin in parentheses (could be useful when uncommon languages for the reader are used).
:This template could work same way adding HTML class tags (these need to be created for original latin, cyrillic and phonetic latin). The translit script could be modified so it sees the tags and modifies text as per current isv graphic selection setting.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ |Examples
|-
! Parameters !! lat/cyr !! Renders as
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа (Jean-François) 
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || lat || Jean-François (Žan-Fransua)
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Jean-François
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|cyr
|Жан-Франсуа
|-
|&lt;nowiki&gt;Györ|Дьёр|Ďjor|1&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Györ (Ďjor)
|}
:Would this proposal be of interest?
:It would still require somepone to program the gadget and admin rights to place it on the wiki section. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:21, 12 February 2026 (UTC)

Yes, this certainly makes sense. The language converter can easily be embedded in the current &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; template. Normally the language converter would expect something like:&lt;br /&gt;&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl:Жан-Франсуа }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;.&lt;br /&gt;The remaining two fields can easily be handled in the template itself, I think. But on the other hand, the same functionality can also be achieved simply by using the same template twice:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}} {{-|(izgovor: Žan-Fransua)|(fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

If that's the case, then parameters 3 and 4 wouldn't even be necessary.

One thing I'm not entirely sure about myself, is what happens when you open a page ''before'' picking an orthography. At that moment the system doesn't know whether the page is in Latin or in Cyrillic orthography. I *think* this is done by adding a third parameter:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl: Жан-Франсуа; isv: Jean-François }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

Anyway, the advantage of all this is that we won't immediately have to change all pages where it is used. In many cases the template is used for expressions that shouldn't be transliterated at all, like &quot;{{-|Microsoft}}&quot;. Those cases won't be affected by the change at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:01, 12 February 2026 (UTC)

:Thank you, Jan, yes, this could be the way to go. Still need some time to understand better the way the gadget works but would like to start trying soonest. Cheers, [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:53, 12 February 2026 (UTC)

=== Script ===
{{-|''(added a header for clarity)''}}

:So, today is a great day as I tried first time the vibe-codng with Google AI mode to modify transliteration script.
:My proposal is to use 3 classes that will be added by template (or manually) to mark 3 options of text.
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Latn&quot;&gt;Jean-François&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Cyrl&quot;&gt;Жан-Франсуа&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt;&lt;span class=&quot;alphabet-isv&quot;&gt;Žan-Fransua&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:Depending on user alphabet setting, only one of the three will be displayed.&lt;br/&gt;
:Herewith the code that needs to be added to the script, in the very beginning, after description remark (starting line 9).

:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;javascript&quot; line=&quot;1&quot; start=&quot;9&quot;&gt;
/** This part is added by [[Koristnik:Ilja_isv]], vibe-coded with Google AI
/** Sorry code is removed since it did not work in the end
&lt;/syntaxhighlight&gt;
:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], may I ask you to add this code to Common.js so we could test? It takes admin rights to modify the javascript. I can send the complete modified script file if this is easier, I have a backup of original Common.js for the case of failure and the tags for testing entered in the sandbox. Thanking you in advance for help, hope it will work. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:56, 24 February 2026 (UTC)

::Unfortunately, being a test admin I do not have the rights to edit Common.js (I actually tried a while back, to no avail). Perhaps [[Koristnik:Iohanen]] can be of help here? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:56, 24 February 2026 (UTC)
:::Thank you Jan, will contact. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:19, 24 February 2026 (UTC)
:::Jan, one more idea: we can also test changes at old Miraheze space, the gadget script is identical. Do you have admin rights there or do you know the admin? I do not even have a login. The script file there is called Gadget-alphabet.js: 
:::https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Gadget-alphabet.js
:::Just someone will also need to make a test page with tags to see how it works.
:::Many thanks. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:50, 24 February 2026 (UTC)
::::Yes, I can modify the alphabet gadget on Miraheze. What exactly do you want me to do? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:21, 24 February 2026 (UTC)
:::::Hvala Jane, myslím, zajutra večer budu odpovědati, prěd tym uže ne budu iměti čas. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:54, 24 February 2026 (UTC)
::::::I had a reply from Iohanen, hvala za kontakt, it is: 
::::::https://incubator.wikimedia.org/wiki/User_talk:Iohanen?markasread=2792850&amp;markasreadwiki=incubatorwiki#c-Iohanen-20260224173800-Ilja_isv-20260224114000
::::::Will follow up in 1-2 days [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 05:35, 25 February 2026 (UTC)
:::::No need to do anything, thanks to Iohanen, we have now a workable and tested script. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:38, 26 February 2026 (UTC)
:::I have modified the '''- '''template, it can have 2 parameters now. If there is only one parameter, this text will be excluded from transliteration. If there is a second parameter present, first parameter is considered Latin, second is considered Cyrilic. When we install updated gadget script, either one or the other will be displayed, depending on language setting. Default is Latin (if Lat./Cyr is a choice or no choice made yet).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;pre&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/pre&gt;|| &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Jean-François&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Жан-Франсуа&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Джо Байден&lt;/pre&gt;
|}
:::As we already have a perfectly working script (great thanks to [[Koristnik:Iohanen]]), I will ask administrators to install it and we have the problem solved. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:45, 26 February 2026 (UTC)
::::👍 [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:51, 26 February 2026 (UTC)
::::Hi All,
::::Good news: the script and new templates are implemented and work. I will publish a tutorial shortest possible. Congratulations to all participants 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:27, 28 February 2026 (UTC)
::::&lt;s&gt;Bad news: does not work in the mobile version, both Cyrillic and Latin are displayed, which was not like that during tests.&lt;/s&gt; &lt;s&gt;Next point to address.&lt;/s&gt; Done, all works now. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:29, 28 February 2026 (UTC)

=== Approval ===
{{-|''(moving this to a separate section to avoid cluttering)''}}

Where did you get the information that Wp/isv is about to be approved? On the discussion page, the Language Committee members are ignoring it again, but as soon as someone posted about another project, it immediately received a response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-98653-7|&amp;#126;2026-98653-7]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-98653-7|talk]]) 21:08, 13 February 2026 (UTC)

:I've been discussing the issue of the script converter with a member of the Language Committee, that's way. I know they could have approved our project already a year ago, but there's not much point in mulling over that now. I suggest we simply keep working on this wiki, approval will come by itself. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:37, 13 February 2026 (UTC)
:: What kind of stories are you telling us? How many times has this happened? People are wasting their precious time on this instead of something more useful. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10102-52|&amp;#126;2026-10102-52]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10102-52|talk]]) 13:57, 14 February 2026 (UTC)
:::LOL, login under your real name. Why are you even here? 
:::If you're feeling that you are wasting your time here, you know where the door is, right? I strongly encourage you to go and do something more useful. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 14:03, 14 February 2026 (UTC)
::::Can't say I disagree. Negativity won't get us anywhere, that's for sure. Ultimately, we'll get there, and all the work we are doing here will soon end up in a real Interslavic wikipedia anyway, so it's definitely not a waste of time. And, if I may say so, complaining is a much bigger waste of time than actually contributing. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:45, 14 February 2026 (UTC)
::::: Look. It's a dead project; it only has four active users. Part of that is your fault, after all, you kept telling everyone the project was about to be approved (but it never happened). And I'll disappoint you a little: activity usually declines after a domain is created. I'd advise everyone to be more accepting of criticism. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10115-37|&amp;#126;2026-10115-37]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10115-37|talk]]) 17:58, 14 February 2026 (UTC)
::::::Listen, brave man. If you want anyone to take your “criticism” even remotely seriously, you need to log in so we can see what your stake is and what you’ve actually contributed. Until then, you’ll simply come across as a troll or a saboteur.
::::::When we need your advice, we’ll ask for it. For now, you can tone it down and keep your advice to yourself. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:52, 14 February 2026 (UTC)
::::::: Wikimedia has a [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Policy:Universal%20Code%20of%20Conduct universal code of conduct]. I recommend you read it. I've been following this project for several years, sometimes making anonymous edits. And I have the right not to register as long as Wikimedia Foundation projects allow this option. Your requests are rejected. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10259-25|&amp;#126;2026-10259-25]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10259-25|talk]]) 20:07, 15 February 2026 (UTC)
::::::::Too many recommendations for anonymous &quot;editor&quot;, buddy. You're dismissed and free to go. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 21:36, 15 February 2026 (UTC)
::::::::All emotions aside, I don’t really understand your frustration about the situation or your negativity toward Jan. I’m pretty sure Jan was simply passing on to the community what he himself had been told.
::::::::I don’t think anyone involved in this project expects it to suddenly become hugely popular. For me, it’s about steady work and gradually onboarding new learners of Interslavic.
::::::::Personally, everything I write here — and everything I do in life — I do primarily for myself. I don’t expect large audiences or dramatic results. If you feel like you’ve wasted your time because you were expecting something bigger, maybe the issue isn’t the project itself but the expectations attached to it.
::::::::If exposure and visibility are what you’re looking for, there are platforms built exactly for that. Like TikTok for example. But this project has always been about consistent effort and long-term development, not instant recognition. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:31, 15 February 2026 (UTC)
::::::::And if you truly have such deep knowledge of the future and already know how everything is going to turn out, maybe you should try day trading. With that kind of foresight, you’d probably make millions — and then all the time you think you “wasted” on our small project would fade away like a bad dream. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:34, 15 February 2026 (UTC)
:::::::::That's right. Perhaps I've been premature with my assumptions, but they were not entirely without reason. First of all, we already met all the necessary requirements by October 2024 (five editors contributing regularly during a period of a few months + translated interface), and secondly, in January 2025 a member of the Language Committee confirmed that the project was ready for approval. Honestly, I have no idea why that still hasn't happened, and believe me, nobody feels more frustrated about this sluggishness than me. At first, I thought it was because of the label &quot;constructed language&quot;, but given the fact that a wikipedia in Toki Pona was approved – even though it it's not even an auxiliary language and even though it wasn't even in the Incubator – that's can't really be the reason. And yes, of course I am disappointed that some active contributors haven't shown up for a long time. Neither do I understand why [[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] requested Interslavic Wikipedia on Meta and started this wiki on the Incubator, since he never contributed anything of substance afterwards. Still, no matter what, the best we can do is simply carry on. Showing that we *can* do it is precisely what the Incubator is meant for. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:01, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::And anonymous, you call this a dead project, but at the same time you noted yourself that other projects with less users and less content are being approved, so apparently it's not *that* dead after all. You say that we should be more accepting of criticism, but the point of criticism is to improve something, not to frustrate it. If you have ideas about how to improve this project, we are all ears, and if you care about this project, you are more than welcome to contribute. But if you don't, then I don't quite understand why you bother making these comments at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:03, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::: I don't remember saying this, but I would have said the same thing. You need to clearly define your goal and determine whether it's achievable. If not, then move on to other goals. Here, it's like knocking on a closed gate. Sometimes they say something or wink, but the gate remains closed. I have ideas, but first you need to stop knocking on closed gates. It's really sad. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10286-28|&amp;#126;2026-10286-28]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10286-28|talk]]) 11:38, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::I don't think it's like knocking on a closed gate. Look what happened with our ISO code. Our first two requests were rejected for stupid reasons and the third request took almost five years to be validated: first because they simply forgot about it, and then because it was stalled because they were reformulating their policies. It seems like they didn't quite know what do to with Interslavic, for example, whether they should qualify it as natural or a constructed language. So yes, I am kind of having a ''déjà-vu'' here. And again, I don't why it is taking them so long. The language itself shouldn't be the problem anymore, since its eligibility was established already in October 2024. My best guess is simply that the majority of the LangCom members are barely active, and that the remaining members are hesitant because of the extra work that needs to be done with regard to script conversion and the like. But ultimately ''upornost se izplati''. And anyway, it's not like we have an alternative here. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:37, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::: There are alternatives. In fact, with the development of AI, Wikipedia's role is gradually diminishing. Just look at the statistics: activity is declining in many editions (for example, in Russian, but the situation is no better in other Slavic editions). The situation is only good in languages ​​with a large number of native speakers (English, Spanish, French). This project will ultimately be edited by a relatively small group of enthusiasts. If the project is for enthusiasts, work can be done anywhere (on other wiki projects, etc.) whithout frustration. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 14:26, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::The relationship between Wikipedia and AI is a problem in itself, but there's not much point in speculation about the future. Besides, following your logic, we might as well close all Wikipedias except the English one. You are right about one thing: if the Interslavic Wikipedia were purely intended for enthusiasts of Interslavic, Miraheze or whatever other wikifarm might do. But that's not the point. This wiki should serve as an additional source of information for Slavic speakers. The reason we need a separate Wikipedia project is that people can find it, for example via interwiki links. As long as it is stored here or in some wikifarm, nobody will be able to find it. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:05, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::: This isn't quite the correct continuation of my logic: sections don't need to be closed, but activity will gradually decline. They will remain as encyclopedias, but will be preserved (AI will take information from there for itself). As for whether people will be able to find this project through interwiki, that's doubtful; interwiki is badly presented in the current Wikipedia skin. It's easy to search there if you know exactly which language you need. But it's possible that some people will still find this project through interwiki. As a source of information, people prefer to read in their native language. What you said could have been expected 10-20 years ago. If they can't find information in their language, they'll translate it from the language in which it exists (most likely, English). The quality of translation in online translators is much better now. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 09:09, 17 February 2026 (UTC)
::Good news. A thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia&quot; has appeared on the Langcom Mailing List. I hope we get a positive response soon. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-17126-63|&amp;#126;2026-17126-63]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-17126-63|talk]]) 20:12, 18 March 2026 (UTC)
:::I'm really starting to get the impression that langcom is deliberately ignoring wp/isv. Jon Harald Søby created a thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia,&quot; but it received no response, either positive or negative. However, another thread appeared there and received an almost immediate response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18779-70|&amp;#126;2026-18779-70]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18779-70|talk]]) 11:19, 26 March 2026 (UTC)
:::: That's true. But in reality, there are plenty of such threads. Someone wants approval, no one responds, or no one responds positively, and approval is delayed. Don't count on approval soon; it will be several years away. I especially don't recommend relying on the nearly dead Langcom.--[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18633-18|&amp;#126;2026-18633-18]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18633-18|talk]]) 11:30, 26 March 2026 (UTC)
:::::Years? Is it really that bad? What's the point of writing anything here if there will never be approval? [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18861-96|&amp;#126;2026-18861-96]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18861-96|talk]]) 13:56, 26 March 2026 (UTC)
:::::: Honestly, I don't know why they're doing this. It's been clear many times that Langcom doesn't want to approve this project and will delay approval as long as possible. Sooner or later, this leads to burnout (maybe Langcom is counting on it). Note that Langcom hasn't offered any apologies or justifications, as if this is a normal situation. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18833-94|&amp;#126;2026-18833-94]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18833-94|talk]]) 15:57, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Ura! Sračky 😂 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 21:35, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Very good news! Other members of the language committee have responded, and it's safe to say that Interslavic Wikipedia is practically approved. All that's left is to leave a notification about the proposal being approved, and now all that's left is to create isv.wikipedia.org. Finally, it's isv's turn. Thank you for continuing to create articles and staying active. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-31741-38|&amp;#126;2026-31741-38]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-31741-38|talk]]) 03:13, 29 May 2026 (UTC)

== Wiktionary ==
''(moving this to a separate item to avoid cluttering)''

When we receive approval, will it automatically give us the option to create a Wiktionary for Interslavic, or do we need to apply for that separately? I already have some ideas and plans for it. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 15:45, 12 February 2026 (UTC)

:Setting up a separate Wiktionary would require a separate application process on [[m:Requests for new languages|Meta]]. Approval will probably come easier if Interslavic already has its own Wikipedia, though. Theoretically, you could also start creating a Wiktionary in the Incubator, here: [https://incubator.wikimedia.org/wiki/Wt/isv Wt/isv]. Yet I am wondering: what would be the point of a Wiktionary for Interslavic? We already have our multilingual dictionary at https://interslavic-dictionary.com/, and there's the same dictionary at http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html. Keeping those two in line with each other is already quite a lot of work. Wouldn't it be better to keep all our eggs in one basket, instead of having even more dictionaries around? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 12 February 2026 (UTC)
::Well, in reality, I'm just experimenting. 
::In theory, there is an automated or at least semi-automated way to add articles to Wiktionary straight from the dictionary database, so the labor part should not be that difficult.
::What I did is I've created a fork of the dictionary  that is using the same database and did slight improvements to it's UI, so now you can compare multiple words at the same screen and you can also look up the Wiktionary article straight from the interface, just by pressing the hyperlink. Creating Interslavic Wiktionary obviously would allow me to add the links to Interslavic Wiktionary.
::Wiktionary by definition is something that anyone can edit, so:
::# People would add new words more easily (Yes, there is a problem with verifying if those words are good or not, but in general it would give more power to the community vs. now, when suggesting something to Interslavic dictionary seems more like a bureaucratic process rather than a community contribution).
::# People could modify articles about the words in Interslavic and add contexts, translations to their natural languages, usage examples, etc. (Think of https://context.reverso.net/)
::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:04, 12 February 2026 (UTC)
:::I've also revived the Slovnik Bot in Telegram and modified it a little bit, so it's also showing links to Wiktionary articles in corresponding languages. 
:::In theory, if people will add the use cases in Interslavic, this bot would be able to spit it out to users in Telegram.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)
:::The slovnik fork is available here 
:::https://interslavic.forum/slovnik/
:::I'm still working on it, but it's pretty much done for now. 
:::It allows you to compare up to 4 words on the same screen and look up the Wiktionary articles for corresponding language. 
:::This is just something I'm constantly using in writing texts.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:10, 12 February 2026 (UTC)
::In general, I'm just trying to integrate the existing infrastructure of Interslavic with what Wikipedia offers.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)

Well, I can certainly see the potential advantages of a Wiktionary. It could, for example, help in translating the dictionary into other languages. The thing is only that the official Interslavic dictionary is being worked on by a whole team of people. Errors are being corrected, new words are being added, and sometimes existing words are being replaced or simply kicked out. The problem with forked dictionaries is that sooner or later they will be obsolete. Besides, we can't have people adding stuff that hasn't been properly researched. That's why I am a bit hesitant here. But if you really want to try it, I cannot stop you, of course. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:50, 13 February 2026 (UTC)

:This is a UI fork, mostly visual difference and additional features. It's connected to the same google document just as official dictionary. The only difference for now is that I've fixed individual declensions for some words (jejin, obědvě) (also I've committed the changes to official dictionary, it's just a matter for someone to approve the changes). 
:I'm not trying to create my own dictionary, but I'd like the work to go faster and I'd like to have a more participatory mechanism for the community.
:Wiktionary would be a part of this mechanism. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:28, 13 February 2026 (UTC)
::Okay, we can of course give it a try. And like I said, I can surely see quite a few advantages of the idea. My only concern is, who is going to manage all this? Starting it in the Incubator is possible for sure, but if it's going to be a one-man show, it will probably stay there forever. Personally, I'd much rather we concentrate on Wikipedia now, which is already more than enough work. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:07, 14 February 2026 (UTC)
:::I'll try to see how far I can go with it. If I fail, I fail, no biggie. I promise I will keep writing here on Wiki :) [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:16, 14 February 2026 (UTC)
::::I also do see potential in empowering people. When we know that our voice matters and we can affect something, it is in itself a very inspiring thing. I may be too naive and idealistic tho.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:21, 14 February 2026 (UTC)
:::[[Wt/isv/Main Page]]
:::I've created the Main Page and in process of importing the words from the dictionary. 
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], I was thinking translating some of your materials from English to Interslavic on word formation, voting machine, etc to create Help page, can I have your permission?
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] @[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] @[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] @[[Koristnik:Danvintius Bookix|Danvintius Bookix]] @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] @[[Koristnik:TutČas|TutČas]] @[[Koristnik:Medžuslovjanin|Medžuslovjanin]] @[[Koristnik:Ferpaks|Ferpaks]] @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] @[[Koristnik:Aula Orion|Aula Orion]] @[[Koristnik:Panslav|Panslav]] @[[Koristnik:Orbitminis|Orbitminis]] @[[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] @[[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] @[[Koristnik:Miłosz Czaniecki|Miłosz Czaniecki]] @[[Koristnik:Владимєр Брєзин, сын Александров|Владимєр Брєзин, сын Александров]] @[[Koristnik:Qiorly|Qiorly]] @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] @[[Koristnik:SzymonV|SzymonV]] @[[Koristnik:Asank neo|Asank neo]] @[[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] @[[Koristnik:Machine of goodness|Machine of goodness]] @[[Koristnik:Snovid|Snovid]]
:::If anyone has any suggestions, I'd love to hear it. 
:::So far my plan is the followinɡː 
:::[[Wt/isv/Vikislovnik:Propozicija měseca#Dorabotati Vikislovnik]] [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 01:48, 12 March 2026 (UTC)
::::Hi GlěbDyndar, I can see the Wiktionary already on the incubator, and found a nice side-effect for Wikipedia incubator: when editing in Visual mode, selecting a noun in Nominative or a verb in infinitive, and pressing Ctrl-K (to insert hyperlink) it also shows possible links to the Wiktonary, so this option could be used for spell checking 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 13:40, 19 March 2026 (UTC)
:::::That would be awesome! Having something to check spelling against is beneficial for the wiki. Yes, there is an official Interslavic Dictionary available, but it's not really built into Wikipedia, it would be really interesting to see it imported into the Wiktionary in its full extent and interconnected with the Wikipedia for spellcheck. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|talk]] • [[Special:Contributions/Polda18|contribs]]) 14:19, 13 May 2026 (UTC)
:::::::: First of all, it's not that it takes up a lot of memory. Wiki projects use templates. A volunteer user who might want to edit Wiktionary doesn't need to know HTML and CSS. Learn to create templates first. The original wiki code, consisting almost entirely of HTML and CSS, is what we had in the past. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 16:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::Да говно эти шаблоны, в эпоху ИИ от них толку мало, ебешься три года ради того, что ИИ напишет за секунду. А потом если нужно какую строчку добавить или убавить в карточке, снова нужно лезть в этот шаблон и выяснять что там к чему.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::все новое - это хорошо забытое старое)
:::::::::Шаблоны были сделаны, чтоб облегчить жизнь тем, кто не может кодить. Сейчас кодить может каждый, соответственно шаблоны летят мимо.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:10, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::: Whether it's good or bad, that's the way things are done in Wikimedia projects. So, don't blame anyone else. You can easily create your own beautiful wiki project without templates in the AI ​​era. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 10:25, 15 May 2026 (UTC)
:::::::::::Да не переживай ты так, учитель) Разберусь, что мне делать. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 16:24, 15 May 2026 (UTC)

== Sravniti vs. sravnjati vs. sravnivati  ==

slovnik ima 'sravnjati' kak imperfect, ale iz mojego pogleda, bylo by razumněje pisati &quot;sravnivati&quot;, ibo priblizno vse jezyky imajut dodatny slog v tutom slovu v imperfektu

&quot;sravnjati&quot; za mene imaje smysl &quot;uravnjati&quot;, &quot;sdělati jednakovym&quot;, na angl. ''to level''

čto myslite? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:20, 12 February 2026 (UTC)

:Nu znaješ, &quot;sravnjati&quot; prosto jest regularno stvorjena nesovršena forma sovršenogo glagola &quot;sravniti&quot;. V dolgoj historiji medžuslovjanskogo jezyka vsegda jesmo usilovali, že jezyk jest kako možno regularny. Zato ''-ati &gt; -yvati'', a ''-iti &gt; -jati''. Očevidno, byli by takože druge možnosti, napr. ''-ati &gt; -avati'' iili ''-iti &gt; -ivati''. Ale my jesmo izbrali te formy, ktore sut najbolje razprostranjene po slovjanskyh jezykah. Poněkogda te druge formy na indivualnoj osnově daže mogut byti lěpše, ale ne hočemo vvesti v jezyk veče neregularnostij, neželi sut potrěbne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 13 February 2026 (UTC)
::Da, Jane, ja dobro razuměm i pametam vaše pojasnjenje o logikě impf.-pf. glagolov v MS, ale čto ako li poněkogda stvorjajemo falšivyh prijateljev v ugodu  regulardnosti? (rus. сравнять, čes. srovnat, pol. zrównać) 
::Dodatno, regularnost v MS v tutom osobnom slučaju (iz moejgo pogleda) ide protiv naturalističnosti, ibo vse naturalne jezyky prědavajut semantiku &quot;to be comparing&quot; inym slovom.
::Russky	срав'''ни'''вать, сопоставлять
::Bělorussky	параўноўваць, зраў'''ноў'''ваць, супастаўляць
::Ukrajinsky	порів'''ню'''вати, зіставляти, зрівнювати
::Poljsky	porów'''ny'''wać
::Češsky	srov'''ná'''vat, porov'''ná'''vat
::Slovačsky	porov'''ná'''vať, zrov'''ná'''vať
::Hrvatsky	srav'''nji'''vati, upoređivati
::Srbsky	срав'''њи'''вати, упоређавати
::Makedonsky	сравнува, споредува
::Bulgarsky	срав'''ня'''вам
::&quot;Sravnjati s zemjeju&quot; — &quot;Compare with Earth?&quot; or &quot;Level it to the ground&quot;?  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:43, 13 February 2026 (UTC)
:::Aha, razuměju. Da da, takom slučaju može lěpje bude ''sravnyvati'' (nesov.) i ''sravnati'' (sov.), a takože ''sravnanje'' zaměsto ''sravnjenje'' «comparison”, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:57, 13 February 2026 (UTC)
:::Moje prědloženje&quot;:
:::for the verb ''to compare: sravniti / sravnivati,'' ibo to odpovědaje logikě naturalnyh jezykov.
:::for the verb ''to even, to level'' we already have ''poravniti'' (curiously, it's not ''por'''o'''vniti'', which would follow the logic you're explaining)
:::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:13, 14 February 2026 (UTC)
::::''sravnjati'' možemo ostaviti, ale jedino v smyslu ''to even, to level'' [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:22, 14 February 2026 (UTC)

== Websajt s katalogom i statistikoju ==

&lt;nowiki&gt;https://medzuslovjansky.onl/&lt;/nowiki&gt;

jesm stvoril maly websajt s vyše vizualnym kalalogom stranic i statistikoju

može byti koristany kak onlajn biblioteka

stvoril jego da by može byti takym obrazom uprostiti dostup obyčnyh ljudij do Viki i malost zainteresovati v napisanju člankov

prošu, pišite vaši propozicije i myslji


[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 17:32, 23 February 2026 (UTC)

:myslju oddělno sdělati filtr za kategorij s prověrjenym pravopisom i dobry članok, da by možno bylo legko najdti teksty s dobrym MSom [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:11, 23 February 2026 (UTC)

::Da, to bylo by interesno. Myslju, že kategorija s prověrjenym pravopisom ne jest mnogo upotrěbima, ale može [[Incubator:Spisok najdolžejših stranic|tutoj spisok najdolžejših ćlankov]] jest? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:03, 23 February 2026 (UTC)
:::Už sdělal oddělny filtr, koj polazyvaje jedino članky so zvězdoju i s prověrjenym pravopisom. Myslju, to ne byla zla ideja i ja budu probovati dodavati toj šablon, kogda čitaju članky. 
:::Vo vkladke statistika možno odfiltrovati članky po dolžině, ale može byti sdělati oddělnu jarku vkladku &quot;Najdolžejše članky&quot;? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:19, 23 February 2026 (UTC)
::::Da, myslju, že to jest dobry pomysl. Mimohodom, može mogli byhmo uže dodati do dobryh člankov. Srěd mojih člankov, myslju, že napriklad [[Abhazsky alfabet]], [[Džok (pes)]] i [[Ҕ]] kvalifikujut se, ibo sut mnogo obširnějše, než jihne ekvivalenty na drugyh jezykah. Imajete li prědloženja? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:58, 23 February 2026 (UTC)
:::::A nas budut prověrjati na odpovědnost kriterijam dobryh člankov? Ibo imajemo množstvo člankov vyše 10kb, koje libo už sut dost dobre (ale može byti ne sut take dobre, kak jihne analogy v inyh jezykah, ili prinajmenje v něktoryh), ale sut kratše, než v inyh jezykah.
:::::I takože imajemo množstvo člankov menše než 10kb, ale koje takože sut mnogo dobre.
:::::Večinstvo (ili vse) članky o kiriličnyh bukvah sut dobre na moj pogled, ale ne imajut trěbujemogo razměra. 
:::::@[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] napisal několiko dobryh člankov, ale on prosil prověriti pravopis za njim i ja byh dodal v jegove članky malost obrazov ili medija materialov, že by jih nemnogo oživiti (imajut prěmnogo teksta bez ničego vizualnogo)
:::::@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] takože napisal dostatočno dobryh člankov  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:27, 23 February 2026 (UTC)
::::::Da da, jesm suglasny. Teoretično ne imajemo izrazne kriterije, toliko, že dobry članok trěbuje iměti někoju kritičnu masu. Granica 10K bajtov byla ustanovjena libovoljno, kogda na medžuviki iměli jesmo 20 člankov &gt;10K, ale tutčas imajemo jih ok. 140. Dolgy ne avtomatično znači lěpši. Po mojemu mněnju, da by članok kvalifikoval se za uměščenje na glavnoj stranici:
::::::* jest bolje-menje kompletny o obgovarjaje vse aspekty (napr. članok o državě ne jest kompletny, ako nemaje ničego o ekonomikě, prirodě i t.d.). 
::::::* imaje pravilny i prověrjeny pravopis
::::::* jest osnovany na prověrjenyh izvorah (znači, ne slěpo kopirovanyh iz drugyh viki)
::::::* ne jest toliko prěvod članka iz drugoj viki
::::::* kako možno, sodrživaje obrazky
::::::* kako možno, jest lěpši od ekvivalentah na drugyh slovjanskyh jezykah
::::::* prědmet ne jest prěmnogo niševy. 
::::::Kromě togo, dobro by bylo, ako jest raznorodnost medžu člankami na glavnoj stranici. Tutčas imajemo ok. 20 dobryh člankov. Glupo bylo by, ako srěd njih byli 3 kirilične bukvy, ili 3 ukrajinski politiki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:51, 24 February 2026 (UTC)

== Dodati linky na spoločnosti v Dicord i TG na glavnoj stranici v menju ==

Tutčas poglednul i uviděl, že bulgarska vikipedija ima linky do spoločnostij v discord i tg na glavnoj stranici v menju, v lěvoj jegovoj česti. 

Može byti, my takože budemo dodati?

https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:29, 26 February 2026 (UTC)

:Ne znaju, imaje li smysl popularizovati toj Diskord, on ne imaje ničto občo s Viki projektom, i Jan tam ne jest. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:16, 6 March 2026 (UTC)

== Nove možnosti translliteracije - sdělano ==

Blagodare dobrym ljudam, pomagavšim izměniti skript, pojavili se nove možnosti transliteracije.&lt;br/&gt;Šablon '''-''' dostavaje novu funkciju: &lt;br/&gt;Tuty šablon upravjaje transliteracijeju, izključaje ju za fragment teksta (kogda koristaje se s jednym parametrom), ili pokazyvaje razny tekst za latinicu i kirilicu (variant s dvoma parametrami).&lt;br/&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;|| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Jean-François&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Джо Байден&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) {{-|[[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a}}]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранса ({{-|Louis Le Prince)}}]]}} — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu Roundhay» (1888) Louis Le Prince'a — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Сцена в саду Раундхеј» (1888) Луи ле Пранса (Louis Le Prince) — најраннєјши известны филм в хисторији.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providen{{-|ce’|с}}u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providence’u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;В Провиденсу&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}
&lt;br /&gt;
&lt;s&gt;Čto ješče ne rabotaje: v mobilnoj versiji bude vsegda pokazyvati i latiničny i kiriličny varianty. Na rěšenju rabotajemo.&lt;/s&gt; Vsečto uže rabotaje! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:15, 1 March 2026 (UTC)
:Odlično! Nu izvini, ale vse vrěme ne razuměju, začto jest toj drugy šablon. Takože možno jest pisati: &lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François (izgovor: Žan-Fransua)|Žan-Fransua (fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;, i rezultat bude taky sam, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:39, 1 March 2026 (UTC)
::Jego sdělal Iohanen za test, rěšil ostaviti 😊 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:43, 1 March 2026 (UTC)
::vot test obohdvoh šablonov na živom članku https://incubator.wikimedia.org/wiki/H._P._Lovecraft [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:48, 1 March 2026 (UTC)
::Mene lično dopoka nemnogo ustrašaje ta razlika medžu latiniceju i kiriliceju, ko ktoroj prihodímo. Napriklad, jesm musel v jednom slučaju sklonjati kirilicu i ne sklonjati latinicu 😢 Tako prijdemo ko dvom jezykam. Možlivo, bysmo mogli prěporučovati koristanje tutoj možnosti toliko v izključiteljnyh slučajah? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:04, 1 March 2026 (UTC)
:::A v kakom slučaju trěba bylo sklonjati kirilicu? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:13, 1 March 2026 (UTC)
::::Tut byl variant
::::v Red Hook / v Ред-Хуку, ale já jesm dopoka našel izhod:
::::v apartamentu v četvrti {-|Red Hook|Ред Хук} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:18, 1 March 2026 (UTC)
::::ješče v Providence / в Провиденсу [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:24, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:32, 1 March 2026 (UTC)
::::myslím, že rěšenjem jest vo Providensu / во Провиденсу, v Red-Huku / в Ред-Хуку. Ale, Lovecrafta/Лавкрафта, zato že ime [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:31, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:35, 1 March 2026 (UTC)
::::::nu to jest podobno russkomu jezyku, kogda koristajut se kusky latinicy [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:37, 1 March 2026 (UTC)
:::::::Točno. A tamtyh slučajah: {{-|v Providence’u, v Red Hook’u}}. Koristajuči novy možnosti, možno daže: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«V Providen{{-|ce’|с}}u»&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: «V Providen{{-|ce’|с}}u». {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:40, 1 March 2026 (UTC)
::::::::nu to uże diko jest: во Провиденс-цу? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:42, 1 March 2026 (UTC)
:::::::::Vo Providence'u/ во Провиденсу izgledaje kompromisno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:44, 1 March 2026 (UTC)
::::::::interesno, trěba izučiti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:52, 1 March 2026 (UTC)
::::::Gaulle на выдумки хитра (russko prislovje) ☺️ [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:39, 1 March 2026 (UTC)
:Vsim pozdrav, ide obnovjenje skripta, transliteracija ne bude někaky čas rabotati. Prosim izviniti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 17:47, 5 March 2026 (UTC)
:Tak, vsečto jest izrěšeno, uže rabotaje i na mobilu. Mnogo děkuju adminam Vikipedije, ktore mnogo pomogli. Ura 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 19:42, 5 March 2026 (UTC)
::Vidžu! Fantastično! Hvala vsim, ktori pomogli! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:20, 6 March 2026 (UTC)

== Originalne &lt;s&gt;imena ljudij&lt;/s&gt; i iztvorov umětnostij kako nazvy člankov ==

&lt;s&gt;Ja jesm natolkl se na toj problem, že ne věm, kako dějati lěpše... Jest članok o Johnu R. R, Tolkienu, zaglavje ktorogo jest napisano anglijskym jezykom. Trěba li takym že sposobom stvorjati i nove članky? A kako pisati vnutri članka?&lt;/s&gt;

&lt;s&gt;Ješče jesm ugleděl, že v poljskom jezyku imena sklanjajut se po pravilam jezyka, ale pišut se kako v originalu. Či možno li togda vnutri članka pisati, napriklad, ''... u Johna Ronalda Reuela Tolkiena...''? Ne bude li togda to mrzko izgledati v kirilici ''... у Jохна Роналда Реуела Толкиена...''? Abo trěba vnutri članka flavorizovati?..&lt;/s&gt;

P.S. Pomilujte, ja jesm slěpec, jedino tutčas uviděl jesm v vrhu to, kak to možno sdělati.

Ješče jedna věč: jest članok o «Vladaru prstenjev», zaglavje ktorogo jest napisano na anglijskom jezyku («The Lord of the Rings»). Trěba li jego prěimenovati na medžuslovjansky jezyk? Myslim, že trěba, bo na vsakoj Vikipedije nazvy knig prěkladajut se na glavny jezyk Vikipedije.

Cělkovito ne razuměm, kako rěšati tuto pytanje, ačekoli mně se kaže, že jego už obgovarjali, ale ja ne vidim rezultatov, pomilujte.

S považenjem, [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|talk]]) 07:38, 17 April 2026 (UTC)

:Da, nazvanja knig jest trěba prěkladati, TLOTR in particular ☺️ Nužno jest tuty članok prěimenovati/prěměstiti, čto ne jest trudno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:21, 3 May 2026 (UTC)

::Točno, lěpje jest prěvoditi zaglavja knig, filmov i t.d., ale takože imaje byti prěnapravjenje od originalnogo zaglavja. Jesm prěimenoval TLOTR v [[Vladar prstenjev]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:14, 3 May 2026 (UTC)

== Approval! ==

Great news! Interslavic Wikipedia will soon be approved! Committee member Jon Harald Søby posted the approval notice on the Talk Language Committee page! Finally! Let everyone know if anyone doesn't know yet, and let Jan know too! Victory! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35104-48|&amp;#126;2026-35104-48]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-35104-48|talk]]) 18:12, 15 June 2026 (UTC)

:approved! 🎉 [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:14, 23 June 2026 (UTC)
: Radostno! [[Koristnik:Таёжный лес|Таёжный лес]] ([[Besěda s koristnikom:Таёжный лес|besěda]]) 23:48, 26 junij 2026 (CEST)

== Administratorstvo ==

Dragi! Dnes nakonec naša Medžuslovjanska Vikipedija byla stvorjena. Blagoželaju nam vsim i imaju naděju, že naš projekt bude postojanno rasti!

Ja jesm byl administrator v Inkubatoru, a takože vo vsih prědhodnyh versijah medžuslovjanskoj viki (od 2007 g.). Na žalost, administratorstvo ne bylo prěneseno avtomatično iz Inkubatora, zato trěba mně tu oficialno kandidatovati se na administratora. Jest několiko věčij, ktore tutčas trěba bude sdělati bystro. Napriklad, vy isto pametajete, že skoro vse stranice iz Medžuviki byli kopirovane ručno – bez jihnyh historij, čto jest narušenje avtorskyh prav – i zato ja hoču je stopiti s novějšimi versijami. Kromě togo, vsegda jest potrěbny někto, ktory odstranjaje spam, vandalizm i tako dalje. Prošu, glasujte poniže! Sut slědujuče opcije: {{-|&lt;nowiki&gt;{{Za}}, {{Protiv}}, {{Nevtralno}} i {{Primětka}}&lt;/nowiki&gt;}}. Ne zabudite dodati svoj podpis (&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;). S srdečnym pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:50, 24 junij 2026 (UTC) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:09, 25 junij 2026 (CEST)

# {{Za}}: Razuměje se, Jan nas dovedl tu kde jesmo, ov projekt bez jegovogo děla ne by ni egzistoval. On zakladaje se mnogo i obhodi se s pravdivymi ambicijami. Nadějem se budemo iměti uspěšny prvy god na živoj Vikipediji! :) – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 00:19, 25 junij 2026 (UTC) 
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 03:01, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} i potrěbujemo izbrati ješče 2-3 admini ili podadmini [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} Jan nas dovedl tam, kamo jesmo potrěbovali, i kako najaktivnějši člen občiny si zasluži byti administratorom. --[[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:49, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}}, očevidno. Velika hvala vsim — to jest naš obči uspěh! [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 17:53, 25 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} očevidno, Jan je tvorec medžuslovjanskogo. [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 01:05, 26 junij 2026 (CEST)
# Разумєје се {{Za}} [[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] ([[Besěda s koristnikom:FitikWasTaken|besěda]]) 13:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} prisjedinjaju se k vsemu vyše skazanomu. [[Koristnik:Noncinque|Noncinque]]([[Besěda s koristnikom:Noncinque|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (UTC+6)
# {{Za}} [[Koristnik:Sauit|Sauit]] ([[Besěda s koristnikom:Sauit|besěda]]) 01:48, 2 julij 2026 (CEST)

:Čestitajemo Janu, ktory jest dnes dostal neograničenu časom vladu Administratora tutoj Vikipedije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:15, 2 julij 2026 (CEST)
::Hvala, @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]! Nu, a kde jest tvoja kandidatura, eh? ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:17, 2 julij 2026 (CEST)
:Pozdrav, Jane, možete li takože darovati administračne prava Vipzu i Marcoorio? Hvalim voprěd. Jestli ne, podam stewardship request za njih. Hvala polna 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:19, 2 julij 2026 (CEST)
::Ja ne mogu dati administratorstvo, samo bjurokrati i stuardi mogut to dělati, a takyh my tu ne imajemo. Ja myslju, že Vipz i Marcoorio sami povinni sut glasiti se na stranici [[:meta:Steward requests/Permissions]], ibo ne znaju, može to dělati inokto. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:58, 2 julij 2026 (CEST)
:::ne jest problemom, budemo organizovati 😉 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 02:57, 3 julij 2026 (CEST)

=== Drugi admini ===
{{Ping|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} i ostatni, kogo jesm ne vspomnil tut, prosim nehtěl by někdo se stati vtorym i tretjim adminom, da by Jan ne tegnul vsečto sam? Prosim takože vsih glasovati, hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 25 junij 2026 (CEST) 09:32, 25 junij 2026 (UTC)
:Ja ne věm, ako byh iměl na to dostatok časa, i ja o tom budu razvažiti. Ja dekuju za prědloženje. [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:57, 25 junij 2026 (UTC)
::Da, dobro bylo by iměto ješče jednogo ili dvoh adminov. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], može li ty se kandiduješ? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:32, 25 junij 2026 (UTC)
:::Možno, budu, ale by se htělo lěpših kandidatov. ({{-|BTW}} izčezlo &quot;odgovoriti&quot;, to jesm ja něčto slomil?) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:21, 25 junij 2026 (CEST)
:Ja jesm administrator na dvuh projektah, takože byrokrat i administrator interfejsa. Ja imam tehničske znanosti i imam takože velmi aktivnogo robota. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 19:21, 8 julij 2026 (CEST)
::Pozdrav, LiMre, kde jesi byl tako dolgo? Prědloži svou kandidaturu takože na glasovanje, myslím, že trěba minimum 6 glasov [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:45, 8 julij 2026 (CEST)
:::Ja imel mnogo raboty i putoval jesm. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:16, 8 julij 2026 (CEST)
:Ja mogu prijmati vaše prizvanje do administratorstva. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:35, 25 junij 2026 (UTC)

@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: Super! Togda sdělajte oddělno zaglavje, da byhmo ne komplikovali žitje administratorom na Meta. ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:44, 25 junij 2026 (CEST)

:Hvala @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], tako izdělajemo, ale htělo by ješče i někogo, kdo znaje, kako rabotaje Vikipedija lěpje, než ja ili @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i od kogo by bylo vyše koristi. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:03, 25 junij 2026 (CEST)

Zdrav! Ako naša občina to želaje, mogu sebe nominovati za administratora i administratora interfejsa. Primarno se interesujem rabotati na tehničnoj infrastrukturě projekta: šablony, moduly, CSS, JS/gadžety, botovanje, i t.d. Administrativne prava dobro prihodet zaradi izčrkavanja i iziskyvanja, importovanja i prěměščanja specifičnyh stranic, iz-medžu ostalogo.  – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:02, 25 junij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:Vipz|Vipz]]: To bylo by odlično! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 25 junij 2026 (CEST)
::Jesm uže administrator (interfejsa) na srbskohrvatskoj Vikipedije i bylo by mně milo prenesti něčto znalosti odonud ovamo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:11, 25 junij 2026 (CEST)

=== Drugi admini - glasovanje ===
Kandidati na druge admini sut dva, @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], oni ne sut konkurenti, adminami mogut byti obadva, jestli budut poddržani, prosim za ili protiv njih takože glasovati tut (ne zabezpametajte glasovati i za Jana vgorě) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:23, 26 junij 2026 (CEST)

==== Vipz ====
@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo opytnogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} – ne znam dobro člověka [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 10:59, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. Věrim jegovomu slovu o znanju interfejsa — tute znanja sut nam potrěbne. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:37, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}, očevidno! Izkušeny koristnik, črěz dolge lěta byl administrator Medžuviki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:38, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:07, 27 junij 2026 (CEST)
# ...

==== Marcoorio ====
@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo motivovanogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:40, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 15:47, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:08, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 12:58, 28 junij 2026 (CEST)
# ...

==== LiMr ====
@[[Koristnik:LiMr|LiMr]] glasovanje --[[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:13, 8 julij 2026 (CEST)

#{{Za}} LiMr jest avtor mnogyh člankov na MS Vikipediji i mnogo pomagal jest v inkubatoru, vključno tehničnyh děl. Znaju, že jest takože aktivni na češskoj Vikipediji i znaje, kako tuto tut rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:42, 8 julij 2026 (CEST)
#:Uvažajemi, LiMr jest statistično koristatelj č. 3 v MS Inkubatoru, po mně i Janu, suglasno čislu pravok. Prosim poddržati, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 22:50, 10 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 00:06, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} očevidno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:09, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 09:22, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:04, 12 julij 2026 (CEST)


@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]]: od včera vy jeste administratori tutoj viki na 6 měsecev. Blagoželaju! :-)&lt;br /&gt;A @[[Koristnik:LiMr|LiMr]]: ne zabudite sglasiti svoju kandidaturu na [[:meta:Steward_requests/Permissions#Administrator_access|Meta]], da by jedin iz stewardov mogl vam nadati knopky. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:35, 16 julij 2026 (CEST)

== Kolikost člankov na latinici i kirilici ==

Dragi prijatelji! Ja myslju, že oprědělenje &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot; ne odgovarja enciklopedičnosti. Prědlagaju stvoriti kategoriju, katalog po tipu Spisok člankov na latinici i na kirilici. Začto? Da by točno razuměti, koliko u nas materialov jest napisano na oboh grafikah. Poka čto u nas sut tendencije k umenšenju pisanja člankov na kirilici. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:10, 25 junij 2026 (CEST)

:A či jest li potrěbno tuto ukazanje? Imajemo translitiraciju, zatom, na moj pogled, ne jest potrěbno ukazyvati, koliko člankov sut na kirilici/latinici. Takym tvrdženjem možemo odstrašiti tyh, kto znaje kirilicu i ne znaje latinicu (ako taki sut) abo někako inako prinesti zlu myslj, ale, očevidno, ju ne imajemo. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:42, 26 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm obratil uvagu na fakt, že v članku &quot;Medžuslovjanska Vikipedija&quot; jest privedena taka informacija: &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot;, ale ne ima spiska člankov po kirilici i latinici. Zato jesm pomyslil, že jest enciklopedično ukazovati točnu informaciju [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:52, 26 junij 2026 (CEST).

Дља статистикы буде интересно. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (CEST)

:Kako oprěděliti, latinica ili kirilica, bot/skript musi uděliti toliko tekst iz članka i sčitati latinične i kirilične bukvy? Napriměr, jestli vyše 70% teksta sut kirilične bukvy, on jest kiriličny? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:23, 26 junij 2026 (CEST)

:: А сут много чланков, кде оба писма? Вообче, по мојему мнєнју то пытанје технично. Просто, интересно, направду, кака у нас тутчас статистика. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:14, 26 junij 2026 (CEST)
:::Mnogo lingvističnyh člankov imajut kirilične tablicy, priměry teksta, kako Mansijsky jezyk i td. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:19, 26 junij 2026 (CEST)
:::Ili prosto, tekst s kiriličnymi nazvami razdělov jest kiriličnym 8-) Ako li sut razděly [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:22, 26 junij 2026 (CEST)

:Za statistiku bylo by interesno, ale ja ne myslju, že taka kategorizacija jest potrěbna. Kromě togo dodavanje i poddrživanje tyh kategorij bude mnogo raboty. Někoj čas tomu nazad jesm prosto občislil, koliko iměli jesmo člankov na kirilici i latinici na osnově zaglavij (ne včisleči mojih člankov o kiriličnyh bukvah, ktore byli napisane latiniceju). Togda to bylo okolo 1/3 kirilice i 2/3 latinice. Kako to izgledaje tutčas, ja ne znaju. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:56, 26 junij 2026 (CEST)
::Jesm napravil osnovnu prověrku: v tutom momentu, 1,072 odnosno {{round|70.993377}}% nadpisov je na latinici, a 438 odnosno {{round|29.006623}}% vsih nadpisov na kirilici. Imějuči na umu različne dolžiny člankov, {{Round|88.523968}}% vsego teksta napisano je na latinici. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 16:42, 26 junij 2026 (CEST)
::Jestvuje že algoritm, ktory čisli kolikost člankov pravilno? A ako prosto načeti označovati članky kategorijami &quot;Članok napisany kiriliceju&quot; / &quot;Članok napisany latiniceju&quot;, tako takože možno stvoriti po priměru togo algoritma algoritm, ktory v kategorijah bude čisliti članky. Ili sčitati ručno, s pomočju kategorij. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 16:44, 26 junij 2026 (CEST)

== Razděljenje Krčmy ==

Dragi kolegi, hčemo razdvojiti [[Vikipedija:Krčma]] na několiko tematičnyh odděljenij? Za početok: Pravila i směrnice; Tehnika (ili 
Tehnične kvestije/pytanja); Jezyk i pravopis (ili Jezyčne kvestije/pytanja); Noviny. Tak možemo razbrěmeniti centralnu stranicu Krčmy i ulegšati slědovanje diskusij kogda-libo egzistuje potrěba diskutovati mnogo prědmetov jednočasno. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 14:23, 27 junij 2026 (CEST)

: Јесм согласны. Але, по мојему мнєнју новины не трєба оддєљати од централној Крчмы. Лєпје јих видєти разом на централној. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:41, 27 junij 2026 (CEST)
:Či ne lěpje li arhivovati stare diskusije? Krčma jest velmi těžka tutčas, ale imaje byti &quot;{{-|village pump}}&quot;, selskoju studnoju, kde obgovarjaje se vsečto [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 27 junij 2026 (CEST)
:Dalšo pytanje, imajemo v menu &quot;Portal občiny&quot;, čto nikuda ne vede. Imaje tam býti link do Krčmy? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:32, 27 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm arhivoval stare poslanja v Krčmě. Pozdněje hoču takože dodati starějše sodržanje Krčmy na Medžuviki do arhiva, ale tutčas to ješče ne jest možno.
::Čto se tyče razdvojenja krčmy, ja ne jesm uvěrjen, jest li to smyslno. Imajemo tu može 10–20 aktivnyh učestnikov i obyčne sut samo dva ili tri aktivne prědmety na měsec. Napriklad, v maju bylo samo 14 pravok, a v aprilju 4. Ako tu bude zaisto mnogo aktivnosti, togda možno bude pomysliti o razdvojenju, ale v medžučasu ja byh ostavil Krčmu taku, kaka ona jest. Očevidno budut avtomatične poslanja na anglijskom jezyku od fondacije Wikimedia, ktore po mojemu mněnju možno bude arhivovati do oddělnogo arhiva.
::A Portal občiny... jest li nam on potrěbny? Ja by na tom město sdělal link do Krčmy, ale k tomu bude potrěbny administrator. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 27 junij 2026 (CEST)
:::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 27 junij 2026 (CEST)
:::Jesm mněval, tutčas jesmo oficialna Vikipedija, itak bude mnogo vyše raboty i, slědovateljno, diskusije. Kogda avtomatične, masivne poslanja budut početi, one nas budut zakopati. Brda inojezyčnyh poslanij umějut dokladati tako zvanomu '{{-|[[:en:banner blindness|banner blindness]]u}}'. Tutošnje poslanja togda budut menje primětne, čto može pobudžati deficit lokalnoj aktivnosti. Jedno rěšenje jest arhivacija, nu časom ne budemo htěti arhivovati recentne poslanja. Drugo rěšenje jest čekati, viděti i onogda rěšati. Jesm oprěděljeny za koju-nebud opciju. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 08:28, 28 junij 2026 (CEST)
:::Pozdrav, Jane, čto jestli prosto dati vněšni link na kavárnu Medžuviki prěd linkom na arhiv na početku stranice? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:30, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja ne mnju, že Portal občiny ima vesti na Krčmu, na češskoj Vikipediji to napriměr vede na [[:cs:Wikipedie:Portál Wikipedie|tutu stranicu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 19:24, 27 junij 2026 (CEST)
:::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]]: Da da, ja znaju, ale češska Vikipedija jest veliky projekt. Menše viki često ne imajut taky portal, ili samo někaky kratky tekst ili prěnapravjenje na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne jest]]. Nyně my imajemo prěmalo stranic za taky portal, ale može poprobujemo stvoriti nečto, li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:55, 27 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm samo daval priměr. Portal občiny ne jest besěda občiny. Ale v budučnosti možemo něčto takovogo izrabotati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:49, 27 junij 2026 (CEST)

== Vikidane ==
{{tracked|T429939|fixed}}
Pozdrav. Kako toliko na Vikidane dodadut jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, bude trěba tutu stranicu na Vikidane [[d:Q16503|dodati]]. Možno jest, že to za nas izdělajut administratori Vikidanyh, ibo ja jesm na besědě stranice kako ne prijavjeny koristnik napisal zajavjenje o dodanje (ja jesm byl v rabotě). Jednako bude poslě potrěba priložiti takože vsake članky. Česti se mogu prijeti tako ja, ale sam ja na to ne staču. Tyseč člankov jest mnogo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:51, 27 junij 2026 (CEST)

:Nám oběčali sut, že to sdělaje robot (možlivo) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:52, 28 junij 2026 (CEST)
::Možlivo v budučnosti, kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, ale nyně ne jest možno kako by robot funkcionoval bez dodanogo koda. Itak, robot bude potrěbovati čestičnu pomoč od koristnikov, ibo ne vse bude podojdti izrabotati avtomatično. Ače, umětna inteligencija by možno mogla tako isto funkcionovati. Ale kto bude priučati umětnu inteligenciju? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:20, 28 junij 2026 (CEST)
:::Administracija Viki nam to oběčaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 28 junij 2026 (CEST)
::::Da, to jest možlivo. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:28, 28 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm chčel se zapytati. Kako jest tuta stranica povezana s drugymi stranicami na inych jezyčnyh verzijah? To ne jest izdělano skroz Vikidane, ibo tako Vikidane ne imajut naš jezyčny kod, daže to ne jest izdělano skroz interviki, ili ja jesm to ne ugledal? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:35, 28 junij 2026 (CEST)
:::::Ja už jesm to našel. Tehničny šablon &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{INTERWIKI}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; iz {{š|Zaglavje krčmy}}. Kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, tuten tehničny šablon ne bude jest zapotrěbny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:46, 28 junij 2026 (CEST)
::::::Tak 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:56, 28 junij 2026 (CEST)
:::::::Hvala. Tako jest, ja jesm izrabil šablon {{š|Šablon}} (kratky link {{š|Š}}), kako isto tehničny šablon dlja ostavjanja inyh šablonov. Tuten šablon bude jest potrěba praviti dlja različenja imennyh prostorov i zablokovanja linka veduči na ne egzistujuče stranice. Tutčasna verzija jest velmi prosta. Tako jest, tuten šablon tutčasno ne uměje parametry. Tako isto, to bude potrěba dodati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 28 junij 2026 (CEST)
:V vslědnyh dnah bude naš jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; dodany do Vikidanyh, kako jest viděti [[phab:T430419|tu na Fabrikatoru]]. Hvala adminam Fabrikatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:00, 29 junij 2026 (CEST)
:The change has been merged and will be deployed on Wednesday during MediaWiki Train [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 16:33, 29 junij 2026 (CEST)
::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:45, 29 junij 2026 (CEST)
::Velika hvala. Thank you. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:08, 29 junij 2026 (CEST)
::Hi, it is Wednesday, where are we? Many thanks [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:55, 1 julij 2026 (CEST)
:::Nothing yet, but if there's one thing I have learned from the whole process that led to the creation of this wiki, it's patience. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:41, 2 julij 2026 (CEST)
::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:43, 2 julij 2026 (CEST)
:Vikidane sut funkcionalne. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:03, 14 julij 2026 (CEST)
::Parada 👍 Budemo probovati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:45, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja jesm už dodal do Vikidanych link tu na Krčmu i link na [[Medžuslovjansky jezyk]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:53, 14 julij 2026 (CEST)
::a čto se stalo s redaktorom izvonogo koda? piše Page MediaWiki:Edittools/styles.css has no content. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:51, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja ne věm. Pravdopodobno ono se ne prěneslo iz Inkubatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:55, 14 julij 2026 (CEST)
:::Trěba udaliti tuty redok &lt;nowiki&gt;&lt;templatestyles src=&quot;MediaWiki:Edittools/styles.css&quot; /&gt;&lt;/nowiki&gt; iz stranice [[MediaWiki:Edittools]], togda vsjo by imalo zarabotati. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 18:00, 14 julij 2026 (CEST)
::::V Inkubatoru ne bylo Edittools. Ja htěl jesm prěnesti Edittools s Medžuviki, ale mně najprvo trěba byti &quot;administrator interfejsa&quot;, da byh mogl dodati ili izpraviti CSS. Imaju naděju, že zautra ili poslězautra budu mogti to sdělati. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:33, 14 julij 2026 (CEST)
::A začto v spisku jezykov jest napisane kako samo &quot;Medžuslovjansky&quot;? Trěba že by bylo napisano s kiriliceju kako &quot;Medžuslovjansky / Меджусловjанскы&quot;. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39765-34|&amp;#126;2026-39765-34]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39765-34|besěda]]) 20:51, 14 julij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Zdravo! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an Interslavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:31, 28 junij 2026 (CEST)

:Hi, sorry this is already done I believe. Thank you anyway 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:36, 28 junij 2026 (CEST)
::This about links. For example: Special:AllPages — Specialna:Vse stranice. And also translating for other non translated special pages (BlockedExternalDomains for example) [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:42, 28 junij 2026 (CEST)
:::Na tom uže někdo tuž rabotaje, ale možlivo Jan tebe odepíše [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:43, 28 junij 2026 (CEST)
:Maybe the &quot;Special&quot; namespace still needs translation, and the individual links to the special pages. The view name of the pages are already translated, or should be at least. But links and the namespace itself are still in English. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:38, 28 junij 2026 (CEST)

== Kako jest slovo &quot;pěskovišče&quot; kategorizovano? ==

Ja jesm pytam, či jest slovo &quot;pěskovišče&quot; roda mužskoho ili srědnogo? Ja jesm ne našel tuto slovo v [https://interslavic-dictionary.com/ medžuslovjanskom slovniku], ktory ja upotrěbjaju na odgovory i ine pravky. V češskom jezyku tuto slovo jest roda srědnogo, tak samo ja mnju, že tako samo tuto slovo jest roda srědnogo tako v medžuslovjanskom. Ale ja znaju, že to ne jest vsegda pravda. Napriměr, slovo &quot;šablon&quot; jest roda mužskogo v medžuslovjanskom jezyku, ale to samo jest roda ženskogo v češskom jezyku. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:51, 28 junij 2026 (CEST)

:Vse imenniky na '''-o''' (poslě tvroj suglasky) i '''-e''' (poslě mekkoj suglasky) sut srědnjego roda. Slova na '''-išče''' v občem označajut město. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:12, 28 junij 2026 (CEST)
::Tako jest slovo &quot;město&quot; roda srědnjego, da? Togda pěskovišče musi byti roda srědnjego kako město, da? Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:38, 28 junij 2026 (CEST)
:ono jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:56, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja jesm zabyl, odprašaju se. Tako hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:14, 28 junij 2026 (CEST)

== Patrulovanje ==

Zdravo! Jest taka ideja stvoriti tut grupy patrulnogo i avtopatrulnogo dlja prověrky statij i vkladu. Ja ne byl učastnikom tejto obščnosti raněje, ale vse že predlagaju to. &lt;s&gt;Takože predlagaju obgovoriti možnost patrulovanja črez FlaggedRevs, ono je mnogo sovremenějše i bole udobno. V slučaju jesli obščnost vybere standardno patrulovanje, to my prosto stvorimo dvě grupy koristnikov. A jesli FlaggedRevs, to staro patrulovanje my vyključimo.  Takože, jesli my vyberemo FlaggedRevs, to predlagaju obgovoriti urovni patrulovanja, no lično ja predlagaju 1 urovenj. To jest: patrulovano ili ne. &lt;/s&gt;[[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 12:48, 3 julij 2026 (CEST)

:Komban-wa gozaimasu, Wadimu-san, htěl byh poblagodariti za izmeščenje požedanja na sub-adminske prava za koristateljev Vipz i Marcoorio, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 3 julij 2026 (CEST)
::Ne treba děkovati, to ne je velika rabota. Ja sejčas vracam se do aktivnosti v ukrajinskoj Vikipediji, takže myslju že teper budu i tu rabotati malo. Najprvo zajmu se šablonami i potrěbnymi statjami, no i možlivo projekty někotoryh pravil sozdam. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 19:35, 3 julij 2026 (CEST)
:::Šablony, glavno nove Kartky, ja poddrživaju, myslim, dostatočno dobro. Mnoho uspěhov na UA-viki [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:41, 3 julij 2026 (CEST)
::::Hvala! Tak co si myslite o patrolovanju? [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 20:45, 3 julij 2026 (CEST)

:::::Zdravo, Vadyme! Ako ja mogu zapytati, kako to rabotaje točno? Znači li to, že izměny v članku budut vidime toliko togda, kogda jedin iz patrolerov je odobril? Ili prosto, že vsaka pravka avtomatično bude iměti značku kako &quot;možny vandalizm&quot;, &quot;izpraždnjenje stranice&quot; i t.d.? A kromě togo, jest li vvedenje FlaggedRevs možno? Ja čitaju [https://meta.wikimedia.org/wiki/Flagged_Revisions#Notice_of_moratorium tu], že jest moratorium v tom smyslu, že od 2014 g. ta možnost jest izključena za nove viki. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:35, 3 julij 2026 (CEST)
::::::Ne, vsi statji budut vidimi navet jesli oni ne patrulovani, liš v njih bude povědomjenje o tom, že oni ne patrulovani. Ale jesli administrator ustanovi stabilizaciju, togda bude pokazovati se poslednja patrulovana versija. Otnosno ustanovjenja razširenja, ja nažal ne zamětil moratorij, my konečno možemo probovati, ibo vse že upomjanuto tam zadanje na Fabrikatori bylo rěšeno. Nu raz sut takie problemy, togda ostavljaju liš predloženje s grupoju patruljnyh i avtopatruljnyh. A otnosno FlaggedRevs ja probuju snjati to ograničenje i togda snova sdělaju predloženje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:04, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::já jesm protiv, dopoka iměli jesmo málo vandalizma, i ne hčemo odvračati novyh avtorov, kojih s registracijeju isv víki jest přišlo mnogo. Hvalim za propoziciju [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:30, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::Ty jesi dodal tehničny šablon [[Šablon:Prěvedena_stranica]] , musel jesm korigovati v njem jezyk. Možeš objasniti, na čto on jest? Jestli ne bude jasno, poprosím Jana oddaliti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:54, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::On jest potrěbny dlja označanja prěvedenyh statij, ktore byly prěvedene ne črěz instrument prěvoda, ale ručno. To jest potrěbno dlja sahranjenja licencije, soglasno ktorej rabotajut vsi sajty Vikimedija.  [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:57, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::::my imajemo šablon &lt;nowiki&gt;{{Prěvod | jezyk | Nazva članka} &lt;/nowiki&gt;, ktory avtor dodavaje na dno članka, ako jego prěkladaje ili koristaje čest prěklada od inogo jezyka [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:14, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::::Izvinjajte, ja ne zamětil tutoj šablon, svoj jesm nominoval na udaljenje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 09:21, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::To jest interesno. Na poljskoj Vikipediji jesm primětil, že taka nepatrolovana versija jest vidima prijavjenym koristnikam, ale anonimni (neprijavjeni) koristniki cěly čas videt poslědnju patrolovanu versiju članka. Ale ja myslju, že suglašu s Iljeju, že v malom projektu kako medžuslovjansky tako rěšenje ne jest absolutno potrěbno. V velikom projektu, vsakodenno s tysečami pravok, ono imaje smysl, ale ne očekyvaju mnogo vandalizma ili spama v tutom projektu. Večšim problemom budut pravky od koristnikov, ktori slabo znajut medžuslovjansky. Poněkogda napravjenje takogo članka zajmaje veče časa neželi pisanje do ponovno. Ale to ne jest kvestija patrolovanja... {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:09, 4 julij 2026 (CEST)

== Prěključ &quot;Lat./Кир.&quot; ==

Komunikovali jesmo nedavno s Jaroslavom, ktory poddrživaje medžuslovjansky slovnik, i on iměl opinije, že náš interfejs ne jest veliko družny k kiriličnym slovjanam, ktore mogut bystro ne najdti, že jest možlivost prěključati pismo na kirilicu, čto, možlivo, odstrašaje ljudij, ktore ničto ili malo znajut o medžuslovjanskom jezyku i mogli by byti zainteresovani vyše. My imajemo gadžet transliteracije, podpisany latiniceju kako &quot;medžuslovjansky&quot;, Jaroslav proponuje vratiti nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; (kako to bylo na Medžuviki i rannjem Inkubatoru) ili &quot;Latinica/Кирилица&quot; kako nazvanje gadžeta, imělo li by to smysl? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:13, 13 julij 2026 (CEST)
:Ja točno ne razuměju. Tu jest tako samo kako na Medžuviki, ne li? Jest nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; v tomže samom městu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:41, 13 julij 2026 (CEST)
::ja imaju nadpis v menju &quot;medžuslovjansky&quot;, i kogda jej odvarjam, tam uže sut varianty Lat./Кир, Latinica i Кирилица [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:55, 14 julij 2026 (CEST)
::Jest raznica medžu temami. V Vector legacy (2010) nazva aktualno vključenogo varianta pokazyvaje se od razu v samom menju; v defaultovom Vector (2022) jest &quot;medžuslovjansky&quot;. No na Vikipedijah koristajučih iz LanguageConvertera (napr. [[:sr:]]) vključeny variant tož pokazyvaje se v menju nezaležno od temy. Ne znaju či kogda-nebud rabotalo v inkubatore, ale linija [[Special:PermaLink/25957#L-210|210]] ne imaje efekta. Ne jestvuje element &lt;code&gt;p-variants-label&lt;/code&gt; v Vector (2022).  &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 02:59, 14 julij 2026 (CEST)

:Imaju ideju, že by kogda na Vikipediju prihodili ljudije iz kiriličnyh držav (Rosija, Ukrajina, Bělorusija, Bulgarija itd) to pismo avtomatično prěključalo se na kirilicu, a iz latiničnyh (Poljska, Čehija, Slovakija, Hrvatija itd) na latinicu. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39602-39|&amp;#126;2026-39602-39]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39602-39|besěda]]) 09:26, 13 julij 2026 (CEST)
::Ja često govoreči ne znaju, je li to možno. Opcija &quot;Lat./Кир.&quot; je nevtralna, znači mogut byti članky na latinici i članky na kirilici. Avtomatično prěključenje značilo by, že trěba takože avtomatično vključiti latinicu za druge državy. Myslju, že lěpje bude dopisati něčto na glavnoj stranici. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:46, 13 julij 2026 (CEST)
:::avtomatično uže imajemo latinicu, ale to ne jest zlo, glavno iměti něčto kirilično v interfejsu, da by &quot;prilěpiti&quot; kirilično oko [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:58, 14 julij 2026 (CEST)

== Pěskovišče dlja modulov ==

Pozrav. Ja imaju tako pytanje, či jestvuje někako pěskovišče dlja modulov. Moja ideja byla taka, že ja byh iměl probnu viki goščenu na Miraheze, i ja jesm zapytal na [[miraheze:Talk:Content Policy#Can I create a test wiki for testing modules that I create for Wikipedia?|Meta viki Miraheze]], či bylo by možlivo privoliti iztvorjenje probnoj viki dlja razvivanja i testovanja modulov dlja češskyh Vikidrag (na anglijskom Wikivoyage) i medžuslovjanskoj Vikipedije. Nu, oni mi prěporučili, či ja byh mogol upotrěbiti někakogo pěskovišča dlja modulov na danyh viki. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:59, 16 julij 2026 (CEST)

:Čestno govoreči ja mnogo malo znaju o modulah. Ale v principu možeš tu sdělati pěskovišče za moduly, ja ne vidžu v tom problem. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:38, 16 julij 2026 (CEST)
::Nu dobro, ja budut razmysliti, kako byh to izrabotal, uvidimo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:42, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>bcf0xx5v63wotb2469pj6x18ndwem02</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28794</id>
      <parentid>28771</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:11:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* LiMr */ Odgovor</comment>
      <origin>28794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115430" sha1="hz5mauz95cx8f8rcckawlcvl1wl520e" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Zaglavje krčmy}}

&lt;!--- Napišite svoje soobčenje niže ---&gt;


== Link na Diskord-server na Glavnoj stranici ==

Na Glavnoj stranici tut:

Ако вы имајете какеколи пытан​ја, проблемы, примєткы или прєдложен​ја, поставите јих в '''[[Incubator:Krčma|крчмє обчины]]''' или [https://discord.gg/nhRuYAc5Uq нашем Дискорд-серверу].

Diskord-link vede na server Safronowiec, ktory uže malo čto imaje občo s MS i vikipedijeju. Imaje li smysl jego izmeniti na aktualny MS Diskord? Ili takože dodati link na Telegram-čat?

Velika hvala. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 06:45, 5 January 2026 (UTC)

:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] – Čestno govoreči, ja ne jesm na Diskordu i ne znaju te servery. Jest li tam někaka grupa, ktora specifično zajmaje se MS Vikipedijeju? Ako ne, može bylo by lěpje dodati link k grupě na Telegramu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:39, 5 January 2026 (UTC)
::Da, možno dati link na tuty razdel Diskorda, gde diskutuje se rabota na Vikipedii
::[[discord:channels/879438774323535914/1284479085871104075|• Discord | &quot;Medžuslovjanska Wikipedija&quot; | Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic]]
::či takože na telegram https://t.me/interslavic_wikipedia, ale myslim by bylo dobro prěd tym zapytati tamnogo admina ili vlastnika. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:13, 5 January 2026 (UTC)
:::Grupa na Telegramu jest nemnožko aktivnějša, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:28, 5 January 2026 (UTC)
::::Takože jestvuje stary Diskord-server za Medžuviki: https://discord.gg/Yp5QfFCPny, ktorogo vodil Lev. Oboje dnes neaktivny. Jestvuje li potrěba iměti sobstveny Diskord-server za Vikipediju? Forum-nit ne jest mnogo primětna. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 09:35, 6 January 2026 (UTC)
::::Da, tam ješče někto byvaje iz redaktorov, dodam tuty link do glavnoj stranicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:58, 6 January 2026 (UTC)

== Prědustavjeno pismo ==

Zdrav surabotniki! Jest nužno organizovati (povtoriti) razpravu o preferovanom pismu medžuslovjanskoj Vikipedije na domenu Fundacije Vikimedija, da byhmo iměli osnovu za tehničnu rabotu ktora odnese se na naše jezyčne kody &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; na Fabrikatoru ({{-|phabricator.wikimedia.org}}). [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Kavarnja#Vikipedija_na_med%C5%BEuslovjanskom Diskusije organizovane na sajtu Miraheze] – na Fabrikatoru oni ne uvažajut. Slědovateljno otvarjaju ovu diskusiju: ktoro pismo preferujemo i začto? – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 08:58, 9 January 2026 (UTC)

Hey Vipz, I'll respond in English, so that members of the Language Committee will be able to follow this conversation as well. A few months ago, I went through all articles we have, and found that about 2/3 of our articles use the Latin alphabet and 1/3 use Cyrillic. Although I am not active on social media myself, I have the impression that the situation there is similar: the majority uses Latin, but a sizeable minority uses Cyrillic. Since Latin and Cyrillic being equal is one of the main design criteria of Interslavic, the conclusion is simple: it should be possible to use both alphabets, and they should, ''as far as possible'', be served equally well. In other words, we need a bidrectional script converter. I've been looking around a bit and found ca. 20 Wikipedia editions that work with some kind of script converter: 
* Our own converter runs on Javascript and has three options: the source page (Lat/Cyr), the Latin transliteration and the Cyrillic translation. It has the advantage that the system remembers the preferred script of the user, apparently by means of a cookie. In mainspace articles, this converter only transliterates the text, but not the page name and not the categories. On category pages, it transliterates the titles of the articles and subcategories it contains, as well as system messages like &quot;Тхе фолловинг 4 пагес аре ин тхис цатегоры, оут оф 4 тотал.&quot; The only established Wikipedia with a converter that works like this is [[:got:|Gothic]]. 
* [[:sr:|Serbian]], [[:uz:|Uzbek]], [[:ku:|Kurdish]], [[:chr:|Crimean Tatar]], [[:iu:|Inuktitut]] and [[:shi:|Tachelhit]] have PHP-based converters with the same three options (f.ex. source, Lat., Kir.). Information about the script is contained in the URL. The system does not remember one's preferred script, so when a page is opened, it is always the source text that is displayed first. This converter also converts the page title and the categories it is in. On category pages it does the opposite from our current converter: it transliterates the page title and the categories it is in, but not the titles of the pages and the subcategories it contains.
* [[:sh:|Serbocroatian]], [[:tg:|Tajik]], [[:tly:|Talysh]] and [[:zgh:|Amazigh]] have PHP-based converters with two only options (for example: Latinica/Ћирилица). As I've understood, these converters are unidirectional, so that all pages must be written in the same script. For the rest, they work the same as Serbian.
* The Chinese ones (zh, wuu, gan, zh-yue) seem to work like either Serbian or Serbocroatian, but since I can't read Chinese, I haven't taken any closer look at them.
* [[:tt:|Tatar]] and [[:cv:|Chuvash]] have one or sometimes two buttons next to the page name. Everything is transliterated, even the menu on the left. Appears to run on JavaScript.
* [[:ban:|Balinese]] has no less than five variations, but I can't quite figure out how it works. It seems like it shows some transliteration version by default, but I'm not sure about that.
* [[:mni:|Meitei]] offers transliteration into Bengali script, but that works only for the categories underneath a page and the first letters on category pages.
* [[:cu:|Church Slavonic]]: every page has three links for three different script variants (including Glagolitic), but they don't seem to work anymore. [[:ang:|Anglo-Saxon]] has a similar thing that actually works.
* Another five projects (ug, bug, hak, bbc, gom) have multiple scripts but instead of a converter they sometimes contain multiple versions of the same article, for example [[:bug:Balanda]]. We have done that too in the beginning, but it's way too high-maintenance to be workable.

I've been told that JavaScript is considered a bad idea, because it doesn't work properly in Wikipedia apps for cell phones. This means that we need to use the PHP solution, and since we need the converter to be bidirectional, our only option is the solution used for Serbian. This does, however, have a few disadvantages:
# It transliterates page titles, which is not always what we want. This shouldn't be problematic though, since the page title can be manipulated with a template, for example here: [[:sr:З (слово ћирилице)]]
# However, it also transliterates the names of categories, which means that Latin and Cyrillic articles are all tossed into the same category. Articles names are listed there untransliterated. This is problematic, because we must consider that not every Latin-writing person can read Cyrillic, and not every Cyrillic-writing person can read the Latin alphabet. 
# Even if a category full of articles written in the Latin alphabet is transliterated into Cyrillic, it does not only show them in the Latin alphabet, but also in the alphabetical order of the Latin alphabet.
# A user who prefers one of the two alphabets has to change it manually for each and every page.

So here's my own preferred solution, if possible:
# It can work exactly like the converter on Serbian Wikipedia does, except for one thing: it should NOT transliterate category names.
# Instead, we have parallel categories for Latin and Cyrillic. Every article written in the Latin alphabet is placed in Latin categories and has a redirect in Cyrillic, which is placed in the Cyrillic counterparts of these categories. Articles with titles that cannot be transliterated, like [[Microsoft]] or [[Ж]], can be placed in both categories. This is, basically, the current situation. It has the advantage that every article can be found by navigating though the categories, and that they are placed in the correct alphabetical order (which for Cyrillic is different from the Latin order).
# I am aware of the fact that this solution is not perfect: a Cyrillic user who follows a Cyrillic redirect will still end up with a Latin article in Latin categories, even if he switches to Cyrillic. This cannot be helped, I'm afraid. UNLESS it would be technically possible that the categories under a Latin article link to Latin categories, and the categories under a Cyrillic article to their Cyrillic equivalents. Would such a thing be possible?
# It is not a matter of life or death, but it would be nice if a user's preferred orthography could be stored in a cookie, so that he/she won't have to change the orthography manually every time. This would be a nice-to-have.

There are a few other issues, too, but I'll get back to that later. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:57, 10 January 2026 (UTC)

:Thank you, Jan! This is a very insightful and nuanced reply. The issue of not having a default script on multi-scipt Wikimedia projects affects editors more so than readers. As of 2026, multi-script editing is, unfortunately, nothing more than a seldom mentioned concept ([https://diff.wikimedia.org/2018/03/12/supporting-languages-multiple-writing-systems/ Diff 2018 community blog article]; [[:c:File:Editing challenges on multi-script wikis (with speaker notes).pdf|Wikimania 2017 presentation]]). Some editors are less proficient or efficient with one of the scripts, and many do not know one or the other at all, and will therefore be uncomfortable editing articles in the said script. Until multi-script editing becomes a reality, having a default script is an option to be considered; whether it is a sensible sacrifice—to the benefit of one group (a majority) and detriment of the other (a minority)—is subjective, but alas. The other thing which concerns designation of a default script are fallback choices: &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; should ''probably'' have a fallback sequence to one of the scripts, which ''could'' solve the issue of the system not recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv isv]&lt;/code&gt; while recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Latn isv-Latn]&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Cyrl isv-Cyrl]&lt;/code&gt;. In other words, we ought to support &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, but it makes no sense to translate it separately from &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt;, unless we intend to have an unwieldy and hideous solution to not favoring one or the other – by including them both in every localized interface, namespace, or message element. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 10:07, 10 January 2026 (UTC)
::Well, I think we shouldn't be over-zealous, but on the other hand, it's been almost twenty years now since I got involved with this language, and I can assure you that the alphabet issue has been a thing almost since day one. Every possible option between Latin-only and Cyrillic-only has its ardent supporters, and even though the Latin alphabet is used more often for Interslavic than Cyrillic, it remains a fact that about 3/4 of all Slavic people use Cyrillic. So treating one of them as merely a transliterated version of the other is out of the question. But it is also true that the average Pole, Czech or Slovene cannot read Cyrillic, whereas most Russians, Ukrainians and Bulgarians know the Latin alphabet at least to some degree, which gives the Latin alphabet a slight advantage nonetheless. It's not entirely clear to me what you mean by &quot;fallback option&quot;, but if it means that &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; is interpreted as &quot;&lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; unless specified otherwise&quot;, I'd be perfectly fine with that.&lt;br /&gt;Of course, there will always be imperfections. For a person who only knows the Latin alphabet it will be difficult to correct a typo in the Cyrillic text, or even to expand it with Latin text. For now, I think we should stick to the principle that a page written in Cyrillic stays in Cyrillic, and ''tant pis'' if you can't handle Cyrillic. But honestly, I don't think that's much of a problem at the moment. Most Interslavic users can understand both alphabets, and I'm sure the problem of multi-script editing will solve itself at some point.&lt;br /&gt;For the record, transliteration between Latin and Cyrillic is pretty straightforward. The only inconsistency is the '''њ/нј''' issue found also in Serbian, but that's a minor thing that can easily be solved. That still leaves us with a few issues addressed [[:meta:Requests for new languages/Wikipedia Interslavic#Writing system related issues|here]] by @[[Koristnik:TutČas|TutČas]]. More specifically, s/he mentions the possibility of using not only the ex-Yugoslavia method for displaying Cyrillic, but also the Russian method (''лю'' instead of ''љу''). If I understand correctly that the source code looks like [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Editing_challenges_on_multi-script_wikis_%28with_speaker_notes%29.pdf#page=29 this], such a thing could easily be implemented. The question is: do we want that? And another thing is that some users persistently use the etymological orthography (''mųž'', ''krålj'', etc.). If the converter can be programmed in such way that &lt;code&gt;'ų' =&gt; 'у'&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;'у' =&gt; 'u'&lt;/code&gt;, then that would be a nice thing to have as well. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:40, 10 January 2026 (UTC)
:I want to mention it's not the case that the user needs to change every page manually with MediaWiki LanguageConverter. The switcher at the top of the page is indeed temporary, but there is a setting in preferences that allows logged-in user to choose the variant they want. This is a separate option from the language of the interface. It seems to be more problematic for readers that aren't logged in. For them, it defaults to browser's settings (which obviously doesn't help most of the time), but Chinese Wikipedia displays a prompt allowing to choose the preferred variant on the first load, and then respects that choice (apparently with some javascript magic). I haven't checked thoroughly, but making it work seamlessly seems doable. Though, since each variant has a separate URL, I don't really understand why all links go to the default mixed variant instead of the one currently displayed. But anyway, I think the ability to do full-text search and making articles legible without Javascript is a big win. &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 04:54, 14 July 2026 (CEST)

== Транслитерација со Јапонского ==

Поздрав! Какобы толико в източнословјанскых йезыках хирагану し / катакану シ транслитерујут како си/si. В вечинству језыков (вкључајучи словјански) пишут ши/shi/ši. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], може измєнити то [[Kacusika Hokusaj|сде]] на &quot;Kacušika Hokusaj&quot; або на &quot;Kacušika Hokusai&quot;? Како мыслите? --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 20:09, 10 January 2026 (UTC)

:Pozdrav, Murade, nazva ''Kacusika Hokusaj'' byla uže raněje v spisu potrěbnyh člankov, zato ja jesm to ostavil. Možno jest izdělati re-direkt na na ''Katsušika Hokusaj'' i to bude izobražati se na stranice. Tutčas, obratno, ja jesm prědělal vse japonske slova v članku na &quot;''si''&quot;, &quot;''dzju''&quot;, &quot;''dzjo''&quot; vměsto &quot;''ši''&quot;, &quot;''džu''&quot;, &quot;''džo''&quot; (Hepburnovo romaji ''shi'', ''ju'', ''jo''), i t.d. da by vsečto bylo v jednom standardu, ili možem to vratiti i ostaviti, kako bylo, s koristanjem jedino romaji transkripcije bez jej prěvoda do kirilicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:55, 12 January 2026 (UTC)

Po mojemu mněnju to ne jest dobry pomysl. Nakoliko ja znaju, toj spisok potrěbnyh člankov sdělal Lev, a on vse bazoval na russkoj transkripciji. Problem jest v tom, že ta transkripcija jest osnovana na principu, že v russkom suglasky prěd '''и''' i '''е''' sut avtomatično palatalizovane. Izgovor '''シ''' i '''チ''' zaisto zvuči bolje kako poljske {{-|'''ś'''}} i {{-|'''ć'''}} neželi kako russke '''ш''' i '''ч''', ale v medžuslovjanskom to ne rabotaje tako. Sdělal jesm tabelku s někojimi problematičnymi znakami i uvidite, že daže ukrajinsky i srbsky koristajut '''ш''' i '''ч'''. Pozrite tu (poslědnji stolp jest moje prědloženje za medžuslovjansky):

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! jap. !! ang. !! čes. !! rus. !! ukr. !! srb. !! isv
|-
| サ || sa || sa || са || са || са || sa / са
|-
| シ || shi || ši || си || ші || ши || ši / ши
|-
| シャ || sha || ša || ся || шя || ша || ša / ша
|-
| タ || ta || ta || та || та || та || ta / та
|-
| チ || chi || či || ти || чі || чи/ћи || či / чи
|-
| ツ || tsu || cu || цу || цу || цу || cu / цу
|-
| チャ || cha || ča || тя || чя || ча/ћа || ča / ча
|-
| ニャ || nya || nja || ня || ня || ња || nja / ња
|-
| ワ || wa || wa || ва || ва || ва/уа || wa / ва
|-
| ザ || za || za || дза || дза || за || za / за
|-
| ジ || ji || dži || дзи || джі || ђи || dži / джи
|-
| ジャ || ja || dža || дзя || джя || ђа || dža / джа
|-
| ダ || da || da || да || да || да || da / да
|-
| ヂ || ji || (dži) || (дзи) || (джі) || ђи || dži / джи
|-
| ヅ || zu || (zu) || (дзу) || (дзу) || зу || zu / зу
|-
| ヂャ || ja || (dža) || (дзя) || (джя) || (ђа) || dža / джа
|-
! colspan=&quot;7&quot; | razširjena katakana
|-
| ス || su || su || су || су || су || su / су
|-
| スィ || si || (si) || сы || (сі) || (си) || si / си
|-
| テ || te || te || тэ || те || те || te / те
|-
| ティ || ti || (ti) || ти (ты) || ті || ти || ti / ти
|}

{{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:02, 12 January 2026 (UTC)

: Одлично табло! Але по мојему мнєнју ако измєнити za / за на dza / дза (и zu / зу на dzu / дзу) тогды је было бы фонетично идеално (не по Поливанову и не по Хепберну оногдашње). --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 18:02, 12 January 2026 (UTC)
::Da, jesm tako(d)že suglasny [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:05, 12 January 2026 (UTC)

== Remaining issues ==

Dear all, since it probably won't be long now before our Interslavic Wikipedia will finally be approved, there are still a few issues to be resolved. {{Ping|Ilja isv|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} Your attention please!

=== Transliteration ===
First of all, there's the issue of transliteration, see above under [[Incubator:Krčma#Prědustavjeno pismo]]. The system used by the Serbian Wikipedia has the advantage that we can have the same article both in Latin and Cyrillic without having to resort to back-transliterations. In other words, we won't be forced to write &quot;Džorž Buš&quot; instead of &quot;George Bush&quot; in the Latin alphabet to avoid Cyrillic transliterations like &quot;Георге Бусх&quot;.

At present, transliteration is taken care of with JavaScript in [https://incubator.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.js MediaWiki:Common.js]. When we move to the system used by the Serbian Wikipedia (which IMO is the only sensible solution, see above), the same transliteration rules should be transferred to whatever system they use there, preferably with a few additions:

'''bidirectional:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
| a || b || c || č || d || e || ě || f || g || h || i || j || k || l || lj{{FN|*)}} || m || n || nj{{FN|*)}} || o || p || r || s || š || t || u || v || y || z || ž || ä || ö || ü
|-
| а || б || ц || ч || д || е || є || ф || г || х || и || ј || к || л || љ || м || н || њ || о || п || р || с || ш || т || у || в || ы || з || ж || ӓ || ӧ || ӱ
|}

'''unidirectional Lat &amp;rarr; Cyr:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| á || å || a || ć || ď || đ || ė || è || é || ę || í || ľ || ĺ || ł || ń || ň || ȯ || ò || ó || qu || ŕ || ř || ś || ť || ú ||ų || ů || w || x || ý || ź || ż
|-
! to 
| а || а || а || ч || д || дж || е || е || е || e || и || л || л || л || н || н || о || о || о || kv || р || р || с || т || у || у || у || в || кс || ы || з || ж
|}

'''unidirectional Cyr &amp;rarr; Lat:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| ґ || ѓ || ђ || ѣ || ё || ѕ || і || ї || й || ќ || ћ || ў || џ || щ || ъ || ь || э || ю || я 
|-
! to
| g || dž || dž || ě || jo || dz || i || ji || j || č || č || v || dž || šč || — || — || e || ju || ja
|}


{{FNBox|Note:
{{FNZ|*)|I don't know if there is a way to distinguish between Љ (LJ) and Љ (Lj), but since fully capitalized text is rare, I guess Љ &amp;rarr; Lj and Њ &amp;rarr; Nj will do.}}
}}

=== Alphabetical order ===
Another thing is the alphabetical ordering of articles in, for example, categories. The current situation is that Cyrillic letters absent in Russian – like Є, Њ and Ј – come before А. It is necessary that the right alphabetical order is followed, which preferably should also include letters not used in Interslavic but used in other Slavic languages, as they may appear in categories as well (the bold ones are Interslavic, the normal ones ain't):

'''Latin:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''a''' á ä ą å '''b c''' ć '''č d''' ď '''e''' é è ė ę '''ě f g h i''' í '''j k l''' ł ľ ĺ '''lj m n''' ń ň '''nj o''' ò ó ȯ '''p''' q '''r''' ŕ ř '''s''' ś '''š t''' ť '''u''' ú ů ų '''v''' w x '''y''' ý '''z''' ź '''ž''' ż&lt;/big&gt;

'''Cyrillic:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''а б в г''' ґ '''д''' ђ ѓ '''е''' ё '''є''' ѣ '''ж з''' ѕ '''и''' і ї '''ј''' й '''к л љ м н њ о п р с т''' ћ ќ '''у''' ў '''ф х ц ч''' џ '''ш''' щ '''ы''' э ю я&lt;/big&gt;

=== Dates ===
* The standard format for dates is: &lt;code&gt;dd.mm.yyyy&lt;/code&gt;
* In dates, month names should always be in the genitive case. Although these genitives are defined on translatewiki.net, that doesn't seem to work in the Recent changes, Watchlist etc.

=== Numbers ===
When a number is followed by a noun, the corresponding case differs:
* 1: nominative singular (1 dom)
* 2–4: nominative plural (2 domy)
* 0 and 5–19: genitive plural (5 domov)
* all higher numbers ending with 1: nominative singular (101 dom)
* all higher numbers ending with 2–4: nominative plural (102 domy)
* all higher numbers ending with 0 or 5–9: genitive plural (100 domov, 105 domov)

=== Namespaces ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Namespace || colspan=&quot;2&quot; | Talk
|-
! English || Interslavic || English || Interslavic
|-
| (main) || (glavny) || Talk || Besěda
|-
| User || Koristnik || User talk || Besěda koristnika
|-
| Wikipedia || Vikipedija || Wikipedia talk || Besěda vikipedije
|-
| File || Fajl || File talk || Besěda fajla
|-
| MediaWiki || MediaWiki || MediaWiki || Besěda MediaWiki
|-
| Template || Šablon || Template talk || Besěda šablona
|-
| Help || Pomoč || Help talk || Besěda pomoči
|-
| Category || Kategorija || Category talk || Besěda kategorije
|-
| Portal || Portal || Portal talk || Besěda portala
|-
| Module || Modul || Module talk || Besěda modula
|-
| Gadget || Gadžet || Gadget talk || Besěda gadžeta
|}

I hope I haven't forgotten anything!

=== The code ISV ===
* In interwiki links, the language should appear as: &lt;code&gt;Medžuslovjansky / меджусловјанскы&lt;/code&gt;
* The English name of the language is &quot;Interslavic&quot;.
* There still appear to be issues with the language code &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;. In Babel boxes, for example, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; work, but &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; does not.
* I guess using &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; shoud have a fallback sequence to &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, as [[Koristnik:Vipz|Vipz]] suggested.

=== Transliteration once more ===
''Theoretically'' it will be possible to add unidirectional solutions to additional writing systems, like Russian Cyrillic or Glagolitic. Personally, I am not in favour of such a solution though.

That's pretty much all I can think of. Comments? Suggestions? Opinions? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:51, 11 February 2026 (UTC)

:Finally! That is some great news. 
:All the points touched here make sense to me. 
:I am also against additional transliteration to either Russian Cyrillic or  Glagolitic. It would add more confusion IMO.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:07, 11 February 2026 (UTC)
:jesm popravil tabelu Namespaces [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:09, 11 February 2026 (UTC)
::O, hvala za popravku, to je byla moja glupost! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:39, 11 February 2026 (UTC)
:Hi Jan,
:Many thanks for this communication.
:My idea of selective automatic both-way transliteration is as follows.&lt;br /&gt;Now we have a template to block transliteration for a piece of text
:&lt;pre&gt;{{-|text not to be transliterated}}&lt;/pre&gt;
:all it does only adding HTML tag
:&lt;pre&gt;&amp;lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&amp;gt;text not to be transliterated&amp;lt;/span&amp;gt;&lt;/pre&gt;
:that is analized by transliteration gadget that ignores the text between tag borders. This tag can be also used &quot;manually&quot; when use of template is not possible due to wikitext syntax (e.g. text of hyperlink etc.), so we have more or less two tools to control transliteration now.
:I would propose to add one more template for selective transliteration, for example
:&lt;pre&gt;{{LatCyr|Jean-François|Жан-Франсуа|Žan Fransua|1}}&lt;/pre&gt;
:where:&lt;br/&gt; 
:''Jean-François'' - (obligatory parameter) text in original language in Latin script (name)&lt;br/&gt;
:''Жан-Франсуа'' - (obligatory parameter) text in cyrillic (phonetical transliteration)&lt;br/&gt;
:''Žan Fransua'' - (optional) phonetic latin&lt;br/&gt;
:''1'' - (optional) when this is present, the name appears first time on the article and it could be displayed with phonetic latin in parentheses (could be useful when uncommon languages for the reader are used).
:This template could work same way adding HTML class tags (these need to be created for original latin, cyrillic and phonetic latin). The translit script could be modified so it sees the tags and modifies text as per current isv graphic selection setting.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ |Examples
|-
! Parameters !! lat/cyr !! Renders as
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа (Jean-François) 
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || lat || Jean-François (Žan-Fransua)
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Jean-François
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|cyr
|Жан-Франсуа
|-
|&lt;nowiki&gt;Györ|Дьёр|Ďjor|1&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Györ (Ďjor)
|}
:Would this proposal be of interest?
:It would still require somepone to program the gadget and admin rights to place it on the wiki section. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:21, 12 February 2026 (UTC)

Yes, this certainly makes sense. The language converter can easily be embedded in the current &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; template. Normally the language converter would expect something like:&lt;br /&gt;&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl:Жан-Франсуа }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;.&lt;br /&gt;The remaining two fields can easily be handled in the template itself, I think. But on the other hand, the same functionality can also be achieved simply by using the same template twice:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}} {{-|(izgovor: Žan-Fransua)|(fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

If that's the case, then parameters 3 and 4 wouldn't even be necessary.

One thing I'm not entirely sure about myself, is what happens when you open a page ''before'' picking an orthography. At that moment the system doesn't know whether the page is in Latin or in Cyrillic orthography. I *think* this is done by adding a third parameter:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl: Жан-Франсуа; isv: Jean-François }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

Anyway, the advantage of all this is that we won't immediately have to change all pages where it is used. In many cases the template is used for expressions that shouldn't be transliterated at all, like &quot;{{-|Microsoft}}&quot;. Those cases won't be affected by the change at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:01, 12 February 2026 (UTC)

:Thank you, Jan, yes, this could be the way to go. Still need some time to understand better the way the gadget works but would like to start trying soonest. Cheers, [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:53, 12 February 2026 (UTC)

=== Script ===
{{-|''(added a header for clarity)''}}

:So, today is a great day as I tried first time the vibe-codng with Google AI mode to modify transliteration script.
:My proposal is to use 3 classes that will be added by template (or manually) to mark 3 options of text.
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Latn&quot;&gt;Jean-François&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Cyrl&quot;&gt;Жан-Франсуа&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt;&lt;span class=&quot;alphabet-isv&quot;&gt;Žan-Fransua&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:Depending on user alphabet setting, only one of the three will be displayed.&lt;br/&gt;
:Herewith the code that needs to be added to the script, in the very beginning, after description remark (starting line 9).

:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;javascript&quot; line=&quot;1&quot; start=&quot;9&quot;&gt;
/** This part is added by [[Koristnik:Ilja_isv]], vibe-coded with Google AI
/** Sorry code is removed since it did not work in the end
&lt;/syntaxhighlight&gt;
:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], may I ask you to add this code to Common.js so we could test? It takes admin rights to modify the javascript. I can send the complete modified script file if this is easier, I have a backup of original Common.js for the case of failure and the tags for testing entered in the sandbox. Thanking you in advance for help, hope it will work. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:56, 24 February 2026 (UTC)

::Unfortunately, being a test admin I do not have the rights to edit Common.js (I actually tried a while back, to no avail). Perhaps [[Koristnik:Iohanen]] can be of help here? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:56, 24 February 2026 (UTC)
:::Thank you Jan, will contact. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:19, 24 February 2026 (UTC)
:::Jan, one more idea: we can also test changes at old Miraheze space, the gadget script is identical. Do you have admin rights there or do you know the admin? I do not even have a login. The script file there is called Gadget-alphabet.js: 
:::https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Gadget-alphabet.js
:::Just someone will also need to make a test page with tags to see how it works.
:::Many thanks. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:50, 24 February 2026 (UTC)
::::Yes, I can modify the alphabet gadget on Miraheze. What exactly do you want me to do? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:21, 24 February 2026 (UTC)
:::::Hvala Jane, myslím, zajutra večer budu odpovědati, prěd tym uže ne budu iměti čas. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:54, 24 February 2026 (UTC)
::::::I had a reply from Iohanen, hvala za kontakt, it is: 
::::::https://incubator.wikimedia.org/wiki/User_talk:Iohanen?markasread=2792850&amp;markasreadwiki=incubatorwiki#c-Iohanen-20260224173800-Ilja_isv-20260224114000
::::::Will follow up in 1-2 days [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 05:35, 25 February 2026 (UTC)
:::::No need to do anything, thanks to Iohanen, we have now a workable and tested script. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:38, 26 February 2026 (UTC)
:::I have modified the '''- '''template, it can have 2 parameters now. If there is only one parameter, this text will be excluded from transliteration. If there is a second parameter present, first parameter is considered Latin, second is considered Cyrilic. When we install updated gadget script, either one or the other will be displayed, depending on language setting. Default is Latin (if Lat./Cyr is a choice or no choice made yet).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;pre&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/pre&gt;|| &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Jean-François&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Жан-Франсуа&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Джо Байден&lt;/pre&gt;
|}
:::As we already have a perfectly working script (great thanks to [[Koristnik:Iohanen]]), I will ask administrators to install it and we have the problem solved. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:45, 26 February 2026 (UTC)
::::👍 [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:51, 26 February 2026 (UTC)
::::Hi All,
::::Good news: the script and new templates are implemented and work. I will publish a tutorial shortest possible. Congratulations to all participants 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:27, 28 February 2026 (UTC)
::::&lt;s&gt;Bad news: does not work in the mobile version, both Cyrillic and Latin are displayed, which was not like that during tests.&lt;/s&gt; &lt;s&gt;Next point to address.&lt;/s&gt; Done, all works now. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:29, 28 February 2026 (UTC)

=== Approval ===
{{-|''(moving this to a separate section to avoid cluttering)''}}

Where did you get the information that Wp/isv is about to be approved? On the discussion page, the Language Committee members are ignoring it again, but as soon as someone posted about another project, it immediately received a response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-98653-7|&amp;#126;2026-98653-7]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-98653-7|talk]]) 21:08, 13 February 2026 (UTC)

:I've been discussing the issue of the script converter with a member of the Language Committee, that's way. I know they could have approved our project already a year ago, but there's not much point in mulling over that now. I suggest we simply keep working on this wiki, approval will come by itself. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:37, 13 February 2026 (UTC)
:: What kind of stories are you telling us? How many times has this happened? People are wasting their precious time on this instead of something more useful. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10102-52|&amp;#126;2026-10102-52]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10102-52|talk]]) 13:57, 14 February 2026 (UTC)
:::LOL, login under your real name. Why are you even here? 
:::If you're feeling that you are wasting your time here, you know where the door is, right? I strongly encourage you to go and do something more useful. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 14:03, 14 February 2026 (UTC)
::::Can't say I disagree. Negativity won't get us anywhere, that's for sure. Ultimately, we'll get there, and all the work we are doing here will soon end up in a real Interslavic wikipedia anyway, so it's definitely not a waste of time. And, if I may say so, complaining is a much bigger waste of time than actually contributing. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:45, 14 February 2026 (UTC)
::::: Look. It's a dead project; it only has four active users. Part of that is your fault, after all, you kept telling everyone the project was about to be approved (but it never happened). And I'll disappoint you a little: activity usually declines after a domain is created. I'd advise everyone to be more accepting of criticism. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10115-37|&amp;#126;2026-10115-37]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10115-37|talk]]) 17:58, 14 February 2026 (UTC)
::::::Listen, brave man. If you want anyone to take your “criticism” even remotely seriously, you need to log in so we can see what your stake is and what you’ve actually contributed. Until then, you’ll simply come across as a troll or a saboteur.
::::::When we need your advice, we’ll ask for it. For now, you can tone it down and keep your advice to yourself. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:52, 14 February 2026 (UTC)
::::::: Wikimedia has a [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Policy:Universal%20Code%20of%20Conduct universal code of conduct]. I recommend you read it. I've been following this project for several years, sometimes making anonymous edits. And I have the right not to register as long as Wikimedia Foundation projects allow this option. Your requests are rejected. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10259-25|&amp;#126;2026-10259-25]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10259-25|talk]]) 20:07, 15 February 2026 (UTC)
::::::::Too many recommendations for anonymous &quot;editor&quot;, buddy. You're dismissed and free to go. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 21:36, 15 February 2026 (UTC)
::::::::All emotions aside, I don’t really understand your frustration about the situation or your negativity toward Jan. I’m pretty sure Jan was simply passing on to the community what he himself had been told.
::::::::I don’t think anyone involved in this project expects it to suddenly become hugely popular. For me, it’s about steady work and gradually onboarding new learners of Interslavic.
::::::::Personally, everything I write here — and everything I do in life — I do primarily for myself. I don’t expect large audiences or dramatic results. If you feel like you’ve wasted your time because you were expecting something bigger, maybe the issue isn’t the project itself but the expectations attached to it.
::::::::If exposure and visibility are what you’re looking for, there are platforms built exactly for that. Like TikTok for example. But this project has always been about consistent effort and long-term development, not instant recognition. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:31, 15 February 2026 (UTC)
::::::::And if you truly have such deep knowledge of the future and already know how everything is going to turn out, maybe you should try day trading. With that kind of foresight, you’d probably make millions — and then all the time you think you “wasted” on our small project would fade away like a bad dream. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:34, 15 February 2026 (UTC)
:::::::::That's right. Perhaps I've been premature with my assumptions, but they were not entirely without reason. First of all, we already met all the necessary requirements by October 2024 (five editors contributing regularly during a period of a few months + translated interface), and secondly, in January 2025 a member of the Language Committee confirmed that the project was ready for approval. Honestly, I have no idea why that still hasn't happened, and believe me, nobody feels more frustrated about this sluggishness than me. At first, I thought it was because of the label &quot;constructed language&quot;, but given the fact that a wikipedia in Toki Pona was approved – even though it it's not even an auxiliary language and even though it wasn't even in the Incubator – that's can't really be the reason. And yes, of course I am disappointed that some active contributors haven't shown up for a long time. Neither do I understand why [[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] requested Interslavic Wikipedia on Meta and started this wiki on the Incubator, since he never contributed anything of substance afterwards. Still, no matter what, the best we can do is simply carry on. Showing that we *can* do it is precisely what the Incubator is meant for. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:01, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::And anonymous, you call this a dead project, but at the same time you noted yourself that other projects with less users and less content are being approved, so apparently it's not *that* dead after all. You say that we should be more accepting of criticism, but the point of criticism is to improve something, not to frustrate it. If you have ideas about how to improve this project, we are all ears, and if you care about this project, you are more than welcome to contribute. But if you don't, then I don't quite understand why you bother making these comments at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:03, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::: I don't remember saying this, but I would have said the same thing. You need to clearly define your goal and determine whether it's achievable. If not, then move on to other goals. Here, it's like knocking on a closed gate. Sometimes they say something or wink, but the gate remains closed. I have ideas, but first you need to stop knocking on closed gates. It's really sad. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10286-28|&amp;#126;2026-10286-28]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10286-28|talk]]) 11:38, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::I don't think it's like knocking on a closed gate. Look what happened with our ISO code. Our first two requests were rejected for stupid reasons and the third request took almost five years to be validated: first because they simply forgot about it, and then because it was stalled because they were reformulating their policies. It seems like they didn't quite know what do to with Interslavic, for example, whether they should qualify it as natural or a constructed language. So yes, I am kind of having a ''déjà-vu'' here. And again, I don't why it is taking them so long. The language itself shouldn't be the problem anymore, since its eligibility was established already in October 2024. My best guess is simply that the majority of the LangCom members are barely active, and that the remaining members are hesitant because of the extra work that needs to be done with regard to script conversion and the like. But ultimately ''upornost se izplati''. And anyway, it's not like we have an alternative here. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:37, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::: There are alternatives. In fact, with the development of AI, Wikipedia's role is gradually diminishing. Just look at the statistics: activity is declining in many editions (for example, in Russian, but the situation is no better in other Slavic editions). The situation is only good in languages ​​with a large number of native speakers (English, Spanish, French). This project will ultimately be edited by a relatively small group of enthusiasts. If the project is for enthusiasts, work can be done anywhere (on other wiki projects, etc.) whithout frustration. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 14:26, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::The relationship between Wikipedia and AI is a problem in itself, but there's not much point in speculation about the future. Besides, following your logic, we might as well close all Wikipedias except the English one. You are right about one thing: if the Interslavic Wikipedia were purely intended for enthusiasts of Interslavic, Miraheze or whatever other wikifarm might do. But that's not the point. This wiki should serve as an additional source of information for Slavic speakers. The reason we need a separate Wikipedia project is that people can find it, for example via interwiki links. As long as it is stored here or in some wikifarm, nobody will be able to find it. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:05, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::: This isn't quite the correct continuation of my logic: sections don't need to be closed, but activity will gradually decline. They will remain as encyclopedias, but will be preserved (AI will take information from there for itself). As for whether people will be able to find this project through interwiki, that's doubtful; interwiki is badly presented in the current Wikipedia skin. It's easy to search there if you know exactly which language you need. But it's possible that some people will still find this project through interwiki. As a source of information, people prefer to read in their native language. What you said could have been expected 10-20 years ago. If they can't find information in their language, they'll translate it from the language in which it exists (most likely, English). The quality of translation in online translators is much better now. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 09:09, 17 February 2026 (UTC)
::Good news. A thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia&quot; has appeared on the Langcom Mailing List. I hope we get a positive response soon. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-17126-63|&amp;#126;2026-17126-63]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-17126-63|talk]]) 20:12, 18 March 2026 (UTC)
:::I'm really starting to get the impression that langcom is deliberately ignoring wp/isv. Jon Harald Søby created a thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia,&quot; but it received no response, either positive or negative. However, another thread appeared there and received an almost immediate response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18779-70|&amp;#126;2026-18779-70]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18779-70|talk]]) 11:19, 26 March 2026 (UTC)
:::: That's true. But in reality, there are plenty of such threads. Someone wants approval, no one responds, or no one responds positively, and approval is delayed. Don't count on approval soon; it will be several years away. I especially don't recommend relying on the nearly dead Langcom.--[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18633-18|&amp;#126;2026-18633-18]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18633-18|talk]]) 11:30, 26 March 2026 (UTC)
:::::Years? Is it really that bad? What's the point of writing anything here if there will never be approval? [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18861-96|&amp;#126;2026-18861-96]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18861-96|talk]]) 13:56, 26 March 2026 (UTC)
:::::: Honestly, I don't know why they're doing this. It's been clear many times that Langcom doesn't want to approve this project and will delay approval as long as possible. Sooner or later, this leads to burnout (maybe Langcom is counting on it). Note that Langcom hasn't offered any apologies or justifications, as if this is a normal situation. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18833-94|&amp;#126;2026-18833-94]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18833-94|talk]]) 15:57, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Ura! Sračky 😂 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 21:35, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Very good news! Other members of the language committee have responded, and it's safe to say that Interslavic Wikipedia is practically approved. All that's left is to leave a notification about the proposal being approved, and now all that's left is to create isv.wikipedia.org. Finally, it's isv's turn. Thank you for continuing to create articles and staying active. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-31741-38|&amp;#126;2026-31741-38]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-31741-38|talk]]) 03:13, 29 May 2026 (UTC)

== Wiktionary ==
''(moving this to a separate item to avoid cluttering)''

When we receive approval, will it automatically give us the option to create a Wiktionary for Interslavic, or do we need to apply for that separately? I already have some ideas and plans for it. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 15:45, 12 February 2026 (UTC)

:Setting up a separate Wiktionary would require a separate application process on [[m:Requests for new languages|Meta]]. Approval will probably come easier if Interslavic already has its own Wikipedia, though. Theoretically, you could also start creating a Wiktionary in the Incubator, here: [https://incubator.wikimedia.org/wiki/Wt/isv Wt/isv]. Yet I am wondering: what would be the point of a Wiktionary for Interslavic? We already have our multilingual dictionary at https://interslavic-dictionary.com/, and there's the same dictionary at http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html. Keeping those two in line with each other is already quite a lot of work. Wouldn't it be better to keep all our eggs in one basket, instead of having even more dictionaries around? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 12 February 2026 (UTC)
::Well, in reality, I'm just experimenting. 
::In theory, there is an automated or at least semi-automated way to add articles to Wiktionary straight from the dictionary database, so the labor part should not be that difficult.
::What I did is I've created a fork of the dictionary  that is using the same database and did slight improvements to it's UI, so now you can compare multiple words at the same screen and you can also look up the Wiktionary article straight from the interface, just by pressing the hyperlink. Creating Interslavic Wiktionary obviously would allow me to add the links to Interslavic Wiktionary.
::Wiktionary by definition is something that anyone can edit, so:
::# People would add new words more easily (Yes, there is a problem with verifying if those words are good or not, but in general it would give more power to the community vs. now, when suggesting something to Interslavic dictionary seems more like a bureaucratic process rather than a community contribution).
::# People could modify articles about the words in Interslavic and add contexts, translations to their natural languages, usage examples, etc. (Think of https://context.reverso.net/)
::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:04, 12 February 2026 (UTC)
:::I've also revived the Slovnik Bot in Telegram and modified it a little bit, so it's also showing links to Wiktionary articles in corresponding languages. 
:::In theory, if people will add the use cases in Interslavic, this bot would be able to spit it out to users in Telegram.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)
:::The slovnik fork is available here 
:::https://interslavic.forum/slovnik/
:::I'm still working on it, but it's pretty much done for now. 
:::It allows you to compare up to 4 words on the same screen and look up the Wiktionary articles for corresponding language. 
:::This is just something I'm constantly using in writing texts.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:10, 12 February 2026 (UTC)
::In general, I'm just trying to integrate the existing infrastructure of Interslavic with what Wikipedia offers.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)

Well, I can certainly see the potential advantages of a Wiktionary. It could, for example, help in translating the dictionary into other languages. The thing is only that the official Interslavic dictionary is being worked on by a whole team of people. Errors are being corrected, new words are being added, and sometimes existing words are being replaced or simply kicked out. The problem with forked dictionaries is that sooner or later they will be obsolete. Besides, we can't have people adding stuff that hasn't been properly researched. That's why I am a bit hesitant here. But if you really want to try it, I cannot stop you, of course. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:50, 13 February 2026 (UTC)

:This is a UI fork, mostly visual difference and additional features. It's connected to the same google document just as official dictionary. The only difference for now is that I've fixed individual declensions for some words (jejin, obědvě) (also I've committed the changes to official dictionary, it's just a matter for someone to approve the changes). 
:I'm not trying to create my own dictionary, but I'd like the work to go faster and I'd like to have a more participatory mechanism for the community.
:Wiktionary would be a part of this mechanism. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:28, 13 February 2026 (UTC)
::Okay, we can of course give it a try. And like I said, I can surely see quite a few advantages of the idea. My only concern is, who is going to manage all this? Starting it in the Incubator is possible for sure, but if it's going to be a one-man show, it will probably stay there forever. Personally, I'd much rather we concentrate on Wikipedia now, which is already more than enough work. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:07, 14 February 2026 (UTC)
:::I'll try to see how far I can go with it. If I fail, I fail, no biggie. I promise I will keep writing here on Wiki :) [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:16, 14 February 2026 (UTC)
::::I also do see potential in empowering people. When we know that our voice matters and we can affect something, it is in itself a very inspiring thing. I may be too naive and idealistic tho.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:21, 14 February 2026 (UTC)
:::[[Wt/isv/Main Page]]
:::I've created the Main Page and in process of importing the words from the dictionary. 
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], I was thinking translating some of your materials from English to Interslavic on word formation, voting machine, etc to create Help page, can I have your permission?
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] @[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] @[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] @[[Koristnik:Danvintius Bookix|Danvintius Bookix]] @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] @[[Koristnik:TutČas|TutČas]] @[[Koristnik:Medžuslovjanin|Medžuslovjanin]] @[[Koristnik:Ferpaks|Ferpaks]] @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] @[[Koristnik:Aula Orion|Aula Orion]] @[[Koristnik:Panslav|Panslav]] @[[Koristnik:Orbitminis|Orbitminis]] @[[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] @[[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] @[[Koristnik:Miłosz Czaniecki|Miłosz Czaniecki]] @[[Koristnik:Владимєр Брєзин, сын Александров|Владимєр Брєзин, сын Александров]] @[[Koristnik:Qiorly|Qiorly]] @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] @[[Koristnik:SzymonV|SzymonV]] @[[Koristnik:Asank neo|Asank neo]] @[[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] @[[Koristnik:Machine of goodness|Machine of goodness]] @[[Koristnik:Snovid|Snovid]]
:::If anyone has any suggestions, I'd love to hear it. 
:::So far my plan is the followinɡː 
:::[[Wt/isv/Vikislovnik:Propozicija měseca#Dorabotati Vikislovnik]] [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 01:48, 12 March 2026 (UTC)
::::Hi GlěbDyndar, I can see the Wiktionary already on the incubator, and found a nice side-effect for Wikipedia incubator: when editing in Visual mode, selecting a noun in Nominative or a verb in infinitive, and pressing Ctrl-K (to insert hyperlink) it also shows possible links to the Wiktonary, so this option could be used for spell checking 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 13:40, 19 March 2026 (UTC)
:::::That would be awesome! Having something to check spelling against is beneficial for the wiki. Yes, there is an official Interslavic Dictionary available, but it's not really built into Wikipedia, it would be really interesting to see it imported into the Wiktionary in its full extent and interconnected with the Wikipedia for spellcheck. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|talk]] • [[Special:Contributions/Polda18|contribs]]) 14:19, 13 May 2026 (UTC)
:::::::: First of all, it's not that it takes up a lot of memory. Wiki projects use templates. A volunteer user who might want to edit Wiktionary doesn't need to know HTML and CSS. Learn to create templates first. The original wiki code, consisting almost entirely of HTML and CSS, is what we had in the past. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 16:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::Да говно эти шаблоны, в эпоху ИИ от них толку мало, ебешься три года ради того, что ИИ напишет за секунду. А потом если нужно какую строчку добавить или убавить в карточке, снова нужно лезть в этот шаблон и выяснять что там к чему.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::все новое - это хорошо забытое старое)
:::::::::Шаблоны были сделаны, чтоб облегчить жизнь тем, кто не может кодить. Сейчас кодить может каждый, соответственно шаблоны летят мимо.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:10, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::: Whether it's good or bad, that's the way things are done in Wikimedia projects. So, don't blame anyone else. You can easily create your own beautiful wiki project without templates in the AI ​​era. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 10:25, 15 May 2026 (UTC)
:::::::::::Да не переживай ты так, учитель) Разберусь, что мне делать. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 16:24, 15 May 2026 (UTC)

== Sravniti vs. sravnjati vs. sravnivati  ==

slovnik ima 'sravnjati' kak imperfect, ale iz mojego pogleda, bylo by razumněje pisati &quot;sravnivati&quot;, ibo priblizno vse jezyky imajut dodatny slog v tutom slovu v imperfektu

&quot;sravnjati&quot; za mene imaje smysl &quot;uravnjati&quot;, &quot;sdělati jednakovym&quot;, na angl. ''to level''

čto myslite? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:20, 12 February 2026 (UTC)

:Nu znaješ, &quot;sravnjati&quot; prosto jest regularno stvorjena nesovršena forma sovršenogo glagola &quot;sravniti&quot;. V dolgoj historiji medžuslovjanskogo jezyka vsegda jesmo usilovali, že jezyk jest kako možno regularny. Zato ''-ati &gt; -yvati'', a ''-iti &gt; -jati''. Očevidno, byli by takože druge možnosti, napr. ''-ati &gt; -avati'' iili ''-iti &gt; -ivati''. Ale my jesmo izbrali te formy, ktore sut najbolje razprostranjene po slovjanskyh jezykah. Poněkogda te druge formy na indivualnoj osnově daže mogut byti lěpše, ale ne hočemo vvesti v jezyk veče neregularnostij, neželi sut potrěbne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 13 February 2026 (UTC)
::Da, Jane, ja dobro razuměm i pametam vaše pojasnjenje o logikě impf.-pf. glagolov v MS, ale čto ako li poněkogda stvorjajemo falšivyh prijateljev v ugodu  regulardnosti? (rus. сравнять, čes. srovnat, pol. zrównać) 
::Dodatno, regularnost v MS v tutom osobnom slučaju (iz moejgo pogleda) ide protiv naturalističnosti, ibo vse naturalne jezyky prědavajut semantiku &quot;to be comparing&quot; inym slovom.
::Russky	срав'''ни'''вать, сопоставлять
::Bělorussky	параўноўваць, зраў'''ноў'''ваць, супастаўляць
::Ukrajinsky	порів'''ню'''вати, зіставляти, зрівнювати
::Poljsky	porów'''ny'''wać
::Češsky	srov'''ná'''vat, porov'''ná'''vat
::Slovačsky	porov'''ná'''vať, zrov'''ná'''vať
::Hrvatsky	srav'''nji'''vati, upoređivati
::Srbsky	срав'''њи'''вати, упоређавати
::Makedonsky	сравнува, споредува
::Bulgarsky	срав'''ня'''вам
::&quot;Sravnjati s zemjeju&quot; — &quot;Compare with Earth?&quot; or &quot;Level it to the ground&quot;?  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:43, 13 February 2026 (UTC)
:::Aha, razuměju. Da da, takom slučaju može lěpje bude ''sravnyvati'' (nesov.) i ''sravnati'' (sov.), a takože ''sravnanje'' zaměsto ''sravnjenje'' «comparison”, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:57, 13 February 2026 (UTC)
:::Moje prědloženje&quot;:
:::for the verb ''to compare: sravniti / sravnivati,'' ibo to odpovědaje logikě naturalnyh jezykov.
:::for the verb ''to even, to level'' we already have ''poravniti'' (curiously, it's not ''por'''o'''vniti'', which would follow the logic you're explaining)
:::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:13, 14 February 2026 (UTC)
::::''sravnjati'' možemo ostaviti, ale jedino v smyslu ''to even, to level'' [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:22, 14 February 2026 (UTC)

== Websajt s katalogom i statistikoju ==

&lt;nowiki&gt;https://medzuslovjansky.onl/&lt;/nowiki&gt;

jesm stvoril maly websajt s vyše vizualnym kalalogom stranic i statistikoju

može byti koristany kak onlajn biblioteka

stvoril jego da by može byti takym obrazom uprostiti dostup obyčnyh ljudij do Viki i malost zainteresovati v napisanju člankov

prošu, pišite vaši propozicije i myslji


[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 17:32, 23 February 2026 (UTC)

:myslju oddělno sdělati filtr za kategorij s prověrjenym pravopisom i dobry članok, da by možno bylo legko najdti teksty s dobrym MSom [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:11, 23 February 2026 (UTC)

::Da, to bylo by interesno. Myslju, že kategorija s prověrjenym pravopisom ne jest mnogo upotrěbima, ale može [[Incubator:Spisok najdolžejših stranic|tutoj spisok najdolžejših ćlankov]] jest? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:03, 23 February 2026 (UTC)
:::Už sdělal oddělny filtr, koj polazyvaje jedino članky so zvězdoju i s prověrjenym pravopisom. Myslju, to ne byla zla ideja i ja budu probovati dodavati toj šablon, kogda čitaju članky. 
:::Vo vkladke statistika možno odfiltrovati članky po dolžině, ale može byti sdělati oddělnu jarku vkladku &quot;Najdolžejše članky&quot;? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:19, 23 February 2026 (UTC)
::::Da, myslju, že to jest dobry pomysl. Mimohodom, može mogli byhmo uže dodati do dobryh člankov. Srěd mojih člankov, myslju, že napriklad [[Abhazsky alfabet]], [[Džok (pes)]] i [[Ҕ]] kvalifikujut se, ibo sut mnogo obširnějše, než jihne ekvivalenty na drugyh jezykah. Imajete li prědloženja? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:58, 23 February 2026 (UTC)
:::::A nas budut prověrjati na odpovědnost kriterijam dobryh člankov? Ibo imajemo množstvo člankov vyše 10kb, koje libo už sut dost dobre (ale može byti ne sut take dobre, kak jihne analogy v inyh jezykah, ili prinajmenje v něktoryh), ale sut kratše, než v inyh jezykah.
:::::I takože imajemo množstvo člankov menše než 10kb, ale koje takože sut mnogo dobre.
:::::Večinstvo (ili vse) članky o kiriličnyh bukvah sut dobre na moj pogled, ale ne imajut trěbujemogo razměra. 
:::::@[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] napisal několiko dobryh člankov, ale on prosil prověriti pravopis za njim i ja byh dodal v jegove članky malost obrazov ili medija materialov, že by jih nemnogo oživiti (imajut prěmnogo teksta bez ničego vizualnogo)
:::::@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] takože napisal dostatočno dobryh člankov  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:27, 23 February 2026 (UTC)
::::::Da da, jesm suglasny. Teoretično ne imajemo izrazne kriterije, toliko, že dobry članok trěbuje iměti někoju kritičnu masu. Granica 10K bajtov byla ustanovjena libovoljno, kogda na medžuviki iměli jesmo 20 člankov &gt;10K, ale tutčas imajemo jih ok. 140. Dolgy ne avtomatično znači lěpši. Po mojemu mněnju, da by članok kvalifikoval se za uměščenje na glavnoj stranici:
::::::* jest bolje-menje kompletny o obgovarjaje vse aspekty (napr. članok o državě ne jest kompletny, ako nemaje ničego o ekonomikě, prirodě i t.d.). 
::::::* imaje pravilny i prověrjeny pravopis
::::::* jest osnovany na prověrjenyh izvorah (znači, ne slěpo kopirovanyh iz drugyh viki)
::::::* ne jest toliko prěvod članka iz drugoj viki
::::::* kako možno, sodrživaje obrazky
::::::* kako možno, jest lěpši od ekvivalentah na drugyh slovjanskyh jezykah
::::::* prědmet ne jest prěmnogo niševy. 
::::::Kromě togo, dobro by bylo, ako jest raznorodnost medžu člankami na glavnoj stranici. Tutčas imajemo ok. 20 dobryh člankov. Glupo bylo by, ako srěd njih byli 3 kirilične bukvy, ili 3 ukrajinski politiki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:51, 24 February 2026 (UTC)

== Dodati linky na spoločnosti v Dicord i TG na glavnoj stranici v menju ==

Tutčas poglednul i uviděl, že bulgarska vikipedija ima linky do spoločnostij v discord i tg na glavnoj stranici v menju, v lěvoj jegovoj česti. 

Može byti, my takože budemo dodati?

https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:29, 26 February 2026 (UTC)

:Ne znaju, imaje li smysl popularizovati toj Diskord, on ne imaje ničto občo s Viki projektom, i Jan tam ne jest. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:16, 6 March 2026 (UTC)

== Nove možnosti translliteracije - sdělano ==

Blagodare dobrym ljudam, pomagavšim izměniti skript, pojavili se nove možnosti transliteracije.&lt;br/&gt;Šablon '''-''' dostavaje novu funkciju: &lt;br/&gt;Tuty šablon upravjaje transliteracijeju, izključaje ju za fragment teksta (kogda koristaje se s jednym parametrom), ili pokazyvaje razny tekst za latinicu i kirilicu (variant s dvoma parametrami).&lt;br/&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;|| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Jean-François&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Джо Байден&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) {{-|[[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a}}]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранса ({{-|Louis Le Prince)}}]]}} — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu Roundhay» (1888) Louis Le Prince'a — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Сцена в саду Раундхеј» (1888) Луи ле Пранса (Louis Le Prince) — најраннєјши известны филм в хисторији.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providen{{-|ce’|с}}u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providence’u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;В Провиденсу&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}
&lt;br /&gt;
&lt;s&gt;Čto ješče ne rabotaje: v mobilnoj versiji bude vsegda pokazyvati i latiničny i kiriličny varianty. Na rěšenju rabotajemo.&lt;/s&gt; Vsečto uže rabotaje! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:15, 1 March 2026 (UTC)
:Odlično! Nu izvini, ale vse vrěme ne razuměju, začto jest toj drugy šablon. Takože možno jest pisati: &lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François (izgovor: Žan-Fransua)|Žan-Fransua (fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;, i rezultat bude taky sam, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:39, 1 March 2026 (UTC)
::Jego sdělal Iohanen za test, rěšil ostaviti 😊 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:43, 1 March 2026 (UTC)
::vot test obohdvoh šablonov na živom članku https://incubator.wikimedia.org/wiki/H._P._Lovecraft [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:48, 1 March 2026 (UTC)
::Mene lično dopoka nemnogo ustrašaje ta razlika medžu latiniceju i kiriliceju, ko ktoroj prihodímo. Napriklad, jesm musel v jednom slučaju sklonjati kirilicu i ne sklonjati latinicu 😢 Tako prijdemo ko dvom jezykam. Možlivo, bysmo mogli prěporučovati koristanje tutoj možnosti toliko v izključiteljnyh slučajah? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:04, 1 March 2026 (UTC)
:::A v kakom slučaju trěba bylo sklonjati kirilicu? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:13, 1 March 2026 (UTC)
::::Tut byl variant
::::v Red Hook / v Ред-Хуку, ale já jesm dopoka našel izhod:
::::v apartamentu v četvrti {-|Red Hook|Ред Хук} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:18, 1 March 2026 (UTC)
::::ješče v Providence / в Провиденсу [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:24, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:32, 1 March 2026 (UTC)
::::myslím, že rěšenjem jest vo Providensu / во Провиденсу, v Red-Huku / в Ред-Хуку. Ale, Lovecrafta/Лавкрафта, zato že ime [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:31, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:35, 1 March 2026 (UTC)
::::::nu to jest podobno russkomu jezyku, kogda koristajut se kusky latinicy [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:37, 1 March 2026 (UTC)
:::::::Točno. A tamtyh slučajah: {{-|v Providence’u, v Red Hook’u}}. Koristajuči novy možnosti, možno daže: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«V Providen{{-|ce’|с}}u»&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: «V Providen{{-|ce’|с}}u». {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:40, 1 March 2026 (UTC)
::::::::nu to uże diko jest: во Провиденс-цу? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:42, 1 March 2026 (UTC)
:::::::::Vo Providence'u/ во Провиденсу izgledaje kompromisno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:44, 1 March 2026 (UTC)
::::::::interesno, trěba izučiti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:52, 1 March 2026 (UTC)
::::::Gaulle на выдумки хитра (russko prislovje) ☺️ [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:39, 1 March 2026 (UTC)
:Vsim pozdrav, ide obnovjenje skripta, transliteracija ne bude někaky čas rabotati. Prosim izviniti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 17:47, 5 March 2026 (UTC)
:Tak, vsečto jest izrěšeno, uže rabotaje i na mobilu. Mnogo děkuju adminam Vikipedije, ktore mnogo pomogli. Ura 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 19:42, 5 March 2026 (UTC)
::Vidžu! Fantastično! Hvala vsim, ktori pomogli! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:20, 6 March 2026 (UTC)

== Originalne &lt;s&gt;imena ljudij&lt;/s&gt; i iztvorov umětnostij kako nazvy člankov ==

&lt;s&gt;Ja jesm natolkl se na toj problem, že ne věm, kako dějati lěpše... Jest članok o Johnu R. R, Tolkienu, zaglavje ktorogo jest napisano anglijskym jezykom. Trěba li takym že sposobom stvorjati i nove članky? A kako pisati vnutri članka?&lt;/s&gt;

&lt;s&gt;Ješče jesm ugleděl, že v poljskom jezyku imena sklanjajut se po pravilam jezyka, ale pišut se kako v originalu. Či možno li togda vnutri članka pisati, napriklad, ''... u Johna Ronalda Reuela Tolkiena...''? Ne bude li togda to mrzko izgledati v kirilici ''... у Jохна Роналда Реуела Толкиена...''? Abo trěba vnutri članka flavorizovati?..&lt;/s&gt;

P.S. Pomilujte, ja jesm slěpec, jedino tutčas uviděl jesm v vrhu to, kak to možno sdělati.

Ješče jedna věč: jest članok o «Vladaru prstenjev», zaglavje ktorogo jest napisano na anglijskom jezyku («The Lord of the Rings»). Trěba li jego prěimenovati na medžuslovjansky jezyk? Myslim, že trěba, bo na vsakoj Vikipedije nazvy knig prěkladajut se na glavny jezyk Vikipedije.

Cělkovito ne razuměm, kako rěšati tuto pytanje, ačekoli mně se kaže, že jego už obgovarjali, ale ja ne vidim rezultatov, pomilujte.

S považenjem, [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|talk]]) 07:38, 17 April 2026 (UTC)

:Da, nazvanja knig jest trěba prěkladati, TLOTR in particular ☺️ Nužno jest tuty članok prěimenovati/prěměstiti, čto ne jest trudno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:21, 3 May 2026 (UTC)

::Točno, lěpje jest prěvoditi zaglavja knig, filmov i t.d., ale takože imaje byti prěnapravjenje od originalnogo zaglavja. Jesm prěimenoval TLOTR v [[Vladar prstenjev]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:14, 3 May 2026 (UTC)

== Approval! ==

Great news! Interslavic Wikipedia will soon be approved! Committee member Jon Harald Søby posted the approval notice on the Talk Language Committee page! Finally! Let everyone know if anyone doesn't know yet, and let Jan know too! Victory! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35104-48|&amp;#126;2026-35104-48]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-35104-48|talk]]) 18:12, 15 June 2026 (UTC)

:approved! 🎉 [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:14, 23 June 2026 (UTC)
: Radostno! [[Koristnik:Таёжный лес|Таёжный лес]] ([[Besěda s koristnikom:Таёжный лес|besěda]]) 23:48, 26 junij 2026 (CEST)

== Administratorstvo ==

Dragi! Dnes nakonec naša Medžuslovjanska Vikipedija byla stvorjena. Blagoželaju nam vsim i imaju naděju, že naš projekt bude postojanno rasti!

Ja jesm byl administrator v Inkubatoru, a takože vo vsih prědhodnyh versijah medžuslovjanskoj viki (od 2007 g.). Na žalost, administratorstvo ne bylo prěneseno avtomatično iz Inkubatora, zato trěba mně tu oficialno kandidatovati se na administratora. Jest několiko věčij, ktore tutčas trěba bude sdělati bystro. Napriklad, vy isto pametajete, že skoro vse stranice iz Medžuviki byli kopirovane ručno – bez jihnyh historij, čto jest narušenje avtorskyh prav – i zato ja hoču je stopiti s novějšimi versijami. Kromě togo, vsegda jest potrěbny někto, ktory odstranjaje spam, vandalizm i tako dalje. Prošu, glasujte poniže! Sut slědujuče opcije: {{-|&lt;nowiki&gt;{{Za}}, {{Protiv}}, {{Nevtralno}} i {{Primětka}}&lt;/nowiki&gt;}}. Ne zabudite dodati svoj podpis (&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;). S srdečnym pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:50, 24 junij 2026 (UTC) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:09, 25 junij 2026 (CEST)

# {{Za}}: Razuměje se, Jan nas dovedl tu kde jesmo, ov projekt bez jegovogo děla ne by ni egzistoval. On zakladaje se mnogo i obhodi se s pravdivymi ambicijami. Nadějem se budemo iměti uspěšny prvy god na živoj Vikipediji! :) – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 00:19, 25 junij 2026 (UTC) 
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 03:01, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} i potrěbujemo izbrati ješče 2-3 admini ili podadmini [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} Jan nas dovedl tam, kamo jesmo potrěbovali, i kako najaktivnějši člen občiny si zasluži byti administratorom. --[[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:49, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}}, očevidno. Velika hvala vsim — to jest naš obči uspěh! [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 17:53, 25 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} očevidno, Jan je tvorec medžuslovjanskogo. [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 01:05, 26 junij 2026 (CEST)
# Разумєје се {{Za}} [[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] ([[Besěda s koristnikom:FitikWasTaken|besěda]]) 13:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} prisjedinjaju se k vsemu vyše skazanomu. [[Koristnik:Noncinque|Noncinque]]([[Besěda s koristnikom:Noncinque|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (UTC+6)
# {{Za}} [[Koristnik:Sauit|Sauit]] ([[Besěda s koristnikom:Sauit|besěda]]) 01:48, 2 julij 2026 (CEST)

:Čestitajemo Janu, ktory jest dnes dostal neograničenu časom vladu Administratora tutoj Vikipedije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:15, 2 julij 2026 (CEST)
::Hvala, @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]! Nu, a kde jest tvoja kandidatura, eh? ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:17, 2 julij 2026 (CEST)
:Pozdrav, Jane, možete li takože darovati administračne prava Vipzu i Marcoorio? Hvalim voprěd. Jestli ne, podam stewardship request za njih. Hvala polna 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:19, 2 julij 2026 (CEST)
::Ja ne mogu dati administratorstvo, samo bjurokrati i stuardi mogut to dělati, a takyh my tu ne imajemo. Ja myslju, že Vipz i Marcoorio sami povinni sut glasiti se na stranici [[:meta:Steward requests/Permissions]], ibo ne znaju, može to dělati inokto. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:58, 2 julij 2026 (CEST)
:::ne jest problemom, budemo organizovati 😉 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 02:57, 3 julij 2026 (CEST)

=== Drugi admini ===
{{Ping|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} i ostatni, kogo jesm ne vspomnil tut, prosim nehtěl by někdo se stati vtorym i tretjim adminom, da by Jan ne tegnul vsečto sam? Prosim takože vsih glasovati, hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 25 junij 2026 (CEST) 09:32, 25 junij 2026 (UTC)
:Ja ne věm, ako byh iměl na to dostatok časa, i ja o tom budu razvažiti. Ja dekuju za prědloženje. [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:57, 25 junij 2026 (UTC)
::Da, dobro bylo by iměto ješče jednogo ili dvoh adminov. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], može li ty se kandiduješ? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:32, 25 junij 2026 (UTC)
:::Možno, budu, ale by se htělo lěpših kandidatov. ({{-|BTW}} izčezlo &quot;odgovoriti&quot;, to jesm ja něčto slomil?) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:21, 25 junij 2026 (CEST)
:Ja jesm administrator na dvuh projektah, takože byrokrat i administrator interfejsa. Ja imam tehničske znanosti i imam takože velmi aktivnogo robota. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 19:21, 8 julij 2026 (CEST)
::Pozdrav, LiMre, kde jesi byl tako dolgo? Prědloži svou kandidaturu takože na glasovanje, myslím, že trěba minimum 6 glasov [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:45, 8 julij 2026 (CEST)
:::Ja imel mnogo raboty i putoval jesm. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:16, 8 julij 2026 (CEST)
:Ja mogu prijmati vaše prizvanje do administratorstva. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:35, 25 junij 2026 (UTC)

@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: Super! Togda sdělajte oddělno zaglavje, da byhmo ne komplikovali žitje administratorom na Meta. ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:44, 25 junij 2026 (CEST)

:Hvala @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], tako izdělajemo, ale htělo by ješče i někogo, kdo znaje, kako rabotaje Vikipedija lěpje, než ja ili @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i od kogo by bylo vyše koristi. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:03, 25 junij 2026 (CEST)

Zdrav! Ako naša občina to želaje, mogu sebe nominovati za administratora i administratora interfejsa. Primarno se interesujem rabotati na tehničnoj infrastrukturě projekta: šablony, moduly, CSS, JS/gadžety, botovanje, i t.d. Administrativne prava dobro prihodet zaradi izčrkavanja i iziskyvanja, importovanja i prěměščanja specifičnyh stranic, iz-medžu ostalogo.  – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:02, 25 junij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:Vipz|Vipz]]: To bylo by odlično! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 25 junij 2026 (CEST)
::Jesm uže administrator (interfejsa) na srbskohrvatskoj Vikipedije i bylo by mně milo prenesti něčto znalosti odonud ovamo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:11, 25 junij 2026 (CEST)

=== Drugi admini - glasovanje ===
Kandidati na druge admini sut dva, @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], oni ne sut konkurenti, adminami mogut byti obadva, jestli budut poddržani, prosim za ili protiv njih takože glasovati tut (ne zabezpametajte glasovati i za Jana vgorě) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:23, 26 junij 2026 (CEST)

==== Vipz ====
@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo opytnogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} – ne znam dobro člověka [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 10:59, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. Věrim jegovomu slovu o znanju interfejsa — tute znanja sut nam potrěbne. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:37, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}, očevidno! Izkušeny koristnik, črěz dolge lěta byl administrator Medžuviki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:38, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:07, 27 junij 2026 (CEST)
# ...

==== Marcoorio ====
@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo motivovanogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:40, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 15:47, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:08, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 12:58, 28 junij 2026 (CEST)
# ...

==== LiMr ====
@[[Koristnik:LiMr|LiMr]] glasovanje --[[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:13, 8 julij 2026 (CEST)

#{{Za}} LiMr jest avtor mnogyh člankov na MS Vikipediji i mnogo pomagal jest v inkubatoru, vključno tehničnyh děl. Znaju, že jest takože aktivni na češskoj Vikipediji i znaje, kako tuto tut rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:42, 8 julij 2026 (CEST)
#:Uvažajemi, LiMr jest statistično koristatelj č. 3 v MS Inkubatoru, po mně i Janu, suglasno čislu pravok. Prosim poddržati, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 22:50, 10 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 00:06, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} očevidno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:09, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 09:22, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:04, 12 julij 2026 (CEST)


@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]]: od včera vy jeste administratori tutoj viki na 6 měsecev. Blagoželaju! :-)&lt;br /&gt;A @[[Koristnik:LiMr|LiMr]]: ne zabudite sglasiti svoju kandidaturu na [[:meta:Steward_requests/Permissions#Administrator_access|Meta]], da by jedin iz stewardov mogl vam nadati knopky. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:35, 16 julij 2026 (CEST)

:Čestistaju novym Adminam! Čas rabotati 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 12:11, 16 julij 2026 (CEST)

== Kolikost člankov na latinici i kirilici ==

Dragi prijatelji! Ja myslju, že oprědělenje &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot; ne odgovarja enciklopedičnosti. Prědlagaju stvoriti kategoriju, katalog po tipu Spisok člankov na latinici i na kirilici. Začto? Da by točno razuměti, koliko u nas materialov jest napisano na oboh grafikah. Poka čto u nas sut tendencije k umenšenju pisanja člankov na kirilici. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:10, 25 junij 2026 (CEST)

:A či jest li potrěbno tuto ukazanje? Imajemo translitiraciju, zatom, na moj pogled, ne jest potrěbno ukazyvati, koliko člankov sut na kirilici/latinici. Takym tvrdženjem možemo odstrašiti tyh, kto znaje kirilicu i ne znaje latinicu (ako taki sut) abo někako inako prinesti zlu myslj, ale, očevidno, ju ne imajemo. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:42, 26 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm obratil uvagu na fakt, že v članku &quot;Medžuslovjanska Vikipedija&quot; jest privedena taka informacija: &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot;, ale ne ima spiska člankov po kirilici i latinici. Zato jesm pomyslil, že jest enciklopedično ukazovati točnu informaciju [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:52, 26 junij 2026 (CEST).

Дља статистикы буде интересно. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (CEST)

:Kako oprěděliti, latinica ili kirilica, bot/skript musi uděliti toliko tekst iz članka i sčitati latinične i kirilične bukvy? Napriměr, jestli vyše 70% teksta sut kirilične bukvy, on jest kiriličny? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:23, 26 junij 2026 (CEST)

:: А сут много чланков, кде оба писма? Вообче, по мојему мнєнју то пытанје технично. Просто, интересно, направду, кака у нас тутчас статистика. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:14, 26 junij 2026 (CEST)
:::Mnogo lingvističnyh člankov imajut kirilične tablicy, priměry teksta, kako Mansijsky jezyk i td. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:19, 26 junij 2026 (CEST)
:::Ili prosto, tekst s kiriličnymi nazvami razdělov jest kiriličnym 8-) Ako li sut razděly [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:22, 26 junij 2026 (CEST)

:Za statistiku bylo by interesno, ale ja ne myslju, že taka kategorizacija jest potrěbna. Kromě togo dodavanje i poddrživanje tyh kategorij bude mnogo raboty. Někoj čas tomu nazad jesm prosto občislil, koliko iměli jesmo člankov na kirilici i latinici na osnově zaglavij (ne včisleči mojih člankov o kiriličnyh bukvah, ktore byli napisane latiniceju). Togda to bylo okolo 1/3 kirilice i 2/3 latinice. Kako to izgledaje tutčas, ja ne znaju. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:56, 26 junij 2026 (CEST)
::Jesm napravil osnovnu prověrku: v tutom momentu, 1,072 odnosno {{round|70.993377}}% nadpisov je na latinici, a 438 odnosno {{round|29.006623}}% vsih nadpisov na kirilici. Imějuči na umu različne dolžiny člankov, {{Round|88.523968}}% vsego teksta napisano je na latinici. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 16:42, 26 junij 2026 (CEST)
::Jestvuje že algoritm, ktory čisli kolikost člankov pravilno? A ako prosto načeti označovati članky kategorijami &quot;Članok napisany kiriliceju&quot; / &quot;Članok napisany latiniceju&quot;, tako takože možno stvoriti po priměru togo algoritma algoritm, ktory v kategorijah bude čisliti članky. Ili sčitati ručno, s pomočju kategorij. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 16:44, 26 junij 2026 (CEST)

== Razděljenje Krčmy ==

Dragi kolegi, hčemo razdvojiti [[Vikipedija:Krčma]] na několiko tematičnyh odděljenij? Za početok: Pravila i směrnice; Tehnika (ili 
Tehnične kvestije/pytanja); Jezyk i pravopis (ili Jezyčne kvestije/pytanja); Noviny. Tak možemo razbrěmeniti centralnu stranicu Krčmy i ulegšati slědovanje diskusij kogda-libo egzistuje potrěba diskutovati mnogo prědmetov jednočasno. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 14:23, 27 junij 2026 (CEST)

: Јесм согласны. Але, по мојему мнєнју новины не трєба оддєљати од централној Крчмы. Лєпје јих видєти разом на централној. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:41, 27 junij 2026 (CEST)
:Či ne lěpje li arhivovati stare diskusije? Krčma jest velmi těžka tutčas, ale imaje byti &quot;{{-|village pump}}&quot;, selskoju studnoju, kde obgovarjaje se vsečto [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 27 junij 2026 (CEST)
:Dalšo pytanje, imajemo v menu &quot;Portal občiny&quot;, čto nikuda ne vede. Imaje tam býti link do Krčmy? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:32, 27 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm arhivoval stare poslanja v Krčmě. Pozdněje hoču takože dodati starějše sodržanje Krčmy na Medžuviki do arhiva, ale tutčas to ješče ne jest možno.
::Čto se tyče razdvojenja krčmy, ja ne jesm uvěrjen, jest li to smyslno. Imajemo tu može 10–20 aktivnyh učestnikov i obyčne sut samo dva ili tri aktivne prědmety na měsec. Napriklad, v maju bylo samo 14 pravok, a v aprilju 4. Ako tu bude zaisto mnogo aktivnosti, togda možno bude pomysliti o razdvojenju, ale v medžučasu ja byh ostavil Krčmu taku, kaka ona jest. Očevidno budut avtomatične poslanja na anglijskom jezyku od fondacije Wikimedia, ktore po mojemu mněnju možno bude arhivovati do oddělnogo arhiva.
::A Portal občiny... jest li nam on potrěbny? Ja by na tom město sdělal link do Krčmy, ale k tomu bude potrěbny administrator. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 27 junij 2026 (CEST)
:::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 27 junij 2026 (CEST)
:::Jesm mněval, tutčas jesmo oficialna Vikipedija, itak bude mnogo vyše raboty i, slědovateljno, diskusije. Kogda avtomatične, masivne poslanja budut početi, one nas budut zakopati. Brda inojezyčnyh poslanij umějut dokladati tako zvanomu '{{-|[[:en:banner blindness|banner blindness]]u}}'. Tutošnje poslanja togda budut menje primětne, čto može pobudžati deficit lokalnoj aktivnosti. Jedno rěšenje jest arhivacija, nu časom ne budemo htěti arhivovati recentne poslanja. Drugo rěšenje jest čekati, viděti i onogda rěšati. Jesm oprěděljeny za koju-nebud opciju. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 08:28, 28 junij 2026 (CEST)
:::Pozdrav, Jane, čto jestli prosto dati vněšni link na kavárnu Medžuviki prěd linkom na arhiv na početku stranice? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:30, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja ne mnju, že Portal občiny ima vesti na Krčmu, na češskoj Vikipediji to napriměr vede na [[:cs:Wikipedie:Portál Wikipedie|tutu stranicu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 19:24, 27 junij 2026 (CEST)
:::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]]: Da da, ja znaju, ale češska Vikipedija jest veliky projekt. Menše viki često ne imajut taky portal, ili samo někaky kratky tekst ili prěnapravjenje na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne jest]]. Nyně my imajemo prěmalo stranic za taky portal, ale može poprobujemo stvoriti nečto, li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:55, 27 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm samo daval priměr. Portal občiny ne jest besěda občiny. Ale v budučnosti možemo něčto takovogo izrabotati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:49, 27 junij 2026 (CEST)

== Vikidane ==
{{tracked|T429939|fixed}}
Pozdrav. Kako toliko na Vikidane dodadut jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, bude trěba tutu stranicu na Vikidane [[d:Q16503|dodati]]. Možno jest, že to za nas izdělajut administratori Vikidanyh, ibo ja jesm na besědě stranice kako ne prijavjeny koristnik napisal zajavjenje o dodanje (ja jesm byl v rabotě). Jednako bude poslě potrěba priložiti takože vsake članky. Česti se mogu prijeti tako ja, ale sam ja na to ne staču. Tyseč člankov jest mnogo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:51, 27 junij 2026 (CEST)

:Nám oběčali sut, že to sdělaje robot (možlivo) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:52, 28 junij 2026 (CEST)
::Možlivo v budučnosti, kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, ale nyně ne jest možno kako by robot funkcionoval bez dodanogo koda. Itak, robot bude potrěbovati čestičnu pomoč od koristnikov, ibo ne vse bude podojdti izrabotati avtomatično. Ače, umětna inteligencija by možno mogla tako isto funkcionovati. Ale kto bude priučati umětnu inteligenciju? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:20, 28 junij 2026 (CEST)
:::Administracija Viki nam to oběčaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 28 junij 2026 (CEST)
::::Da, to jest možlivo. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:28, 28 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm chčel se zapytati. Kako jest tuta stranica povezana s drugymi stranicami na inych jezyčnyh verzijah? To ne jest izdělano skroz Vikidane, ibo tako Vikidane ne imajut naš jezyčny kod, daže to ne jest izdělano skroz interviki, ili ja jesm to ne ugledal? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:35, 28 junij 2026 (CEST)
:::::Ja už jesm to našel. Tehničny šablon &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{INTERWIKI}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; iz {{š|Zaglavje krčmy}}. Kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, tuten tehničny šablon ne bude jest zapotrěbny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:46, 28 junij 2026 (CEST)
::::::Tak 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:56, 28 junij 2026 (CEST)
:::::::Hvala. Tako jest, ja jesm izrabil šablon {{š|Šablon}} (kratky link {{š|Š}}), kako isto tehničny šablon dlja ostavjanja inyh šablonov. Tuten šablon bude jest potrěba praviti dlja različenja imennyh prostorov i zablokovanja linka veduči na ne egzistujuče stranice. Tutčasna verzija jest velmi prosta. Tako jest, tuten šablon tutčasno ne uměje parametry. Tako isto, to bude potrěba dodati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 28 junij 2026 (CEST)
:V vslědnyh dnah bude naš jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; dodany do Vikidanyh, kako jest viděti [[phab:T430419|tu na Fabrikatoru]]. Hvala adminam Fabrikatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:00, 29 junij 2026 (CEST)
:The change has been merged and will be deployed on Wednesday during MediaWiki Train [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 16:33, 29 junij 2026 (CEST)
::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:45, 29 junij 2026 (CEST)
::Velika hvala. Thank you. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:08, 29 junij 2026 (CEST)
::Hi, it is Wednesday, where are we? Many thanks [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:55, 1 julij 2026 (CEST)
:::Nothing yet, but if there's one thing I have learned from the whole process that led to the creation of this wiki, it's patience. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:41, 2 julij 2026 (CEST)
::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:43, 2 julij 2026 (CEST)
:Vikidane sut funkcionalne. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:03, 14 julij 2026 (CEST)
::Parada 👍 Budemo probovati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:45, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja jesm už dodal do Vikidanych link tu na Krčmu i link na [[Medžuslovjansky jezyk]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:53, 14 julij 2026 (CEST)
::a čto se stalo s redaktorom izvonogo koda? piše Page MediaWiki:Edittools/styles.css has no content. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:51, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja ne věm. Pravdopodobno ono se ne prěneslo iz Inkubatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:55, 14 julij 2026 (CEST)
:::Trěba udaliti tuty redok &lt;nowiki&gt;&lt;templatestyles src=&quot;MediaWiki:Edittools/styles.css&quot; /&gt;&lt;/nowiki&gt; iz stranice [[MediaWiki:Edittools]], togda vsjo by imalo zarabotati. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 18:00, 14 julij 2026 (CEST)
::::V Inkubatoru ne bylo Edittools. Ja htěl jesm prěnesti Edittools s Medžuviki, ale mně najprvo trěba byti &quot;administrator interfejsa&quot;, da byh mogl dodati ili izpraviti CSS. Imaju naděju, že zautra ili poslězautra budu mogti to sdělati. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:33, 14 julij 2026 (CEST)
::A začto v spisku jezykov jest napisane kako samo &quot;Medžuslovjansky&quot;? Trěba že by bylo napisano s kiriliceju kako &quot;Medžuslovjansky / Меджусловjанскы&quot;. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39765-34|&amp;#126;2026-39765-34]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39765-34|besěda]]) 20:51, 14 julij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Zdravo! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an Interslavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:31, 28 junij 2026 (CEST)

:Hi, sorry this is already done I believe. Thank you anyway 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:36, 28 junij 2026 (CEST)
::This about links. For example: Special:AllPages — Specialna:Vse stranice. And also translating for other non translated special pages (BlockedExternalDomains for example) [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:42, 28 junij 2026 (CEST)
:::Na tom uže někdo tuž rabotaje, ale možlivo Jan tebe odepíše [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:43, 28 junij 2026 (CEST)
:Maybe the &quot;Special&quot; namespace still needs translation, and the individual links to the special pages. The view name of the pages are already translated, or should be at least. But links and the namespace itself are still in English. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:38, 28 junij 2026 (CEST)

== Kako jest slovo &quot;pěskovišče&quot; kategorizovano? ==

Ja jesm pytam, či jest slovo &quot;pěskovišče&quot; roda mužskoho ili srědnogo? Ja jesm ne našel tuto slovo v [https://interslavic-dictionary.com/ medžuslovjanskom slovniku], ktory ja upotrěbjaju na odgovory i ine pravky. V češskom jezyku tuto slovo jest roda srědnogo, tak samo ja mnju, že tako samo tuto slovo jest roda srědnogo tako v medžuslovjanskom. Ale ja znaju, že to ne jest vsegda pravda. Napriměr, slovo &quot;šablon&quot; jest roda mužskogo v medžuslovjanskom jezyku, ale to samo jest roda ženskogo v češskom jezyku. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:51, 28 junij 2026 (CEST)

:Vse imenniky na '''-o''' (poslě tvroj suglasky) i '''-e''' (poslě mekkoj suglasky) sut srědnjego roda. Slova na '''-išče''' v občem označajut město. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:12, 28 junij 2026 (CEST)
::Tako jest slovo &quot;město&quot; roda srědnjego, da? Togda pěskovišče musi byti roda srědnjego kako město, da? Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:38, 28 junij 2026 (CEST)
:ono jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:56, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja jesm zabyl, odprašaju se. Tako hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:14, 28 junij 2026 (CEST)

== Patrulovanje ==

Zdravo! Jest taka ideja stvoriti tut grupy patrulnogo i avtopatrulnogo dlja prověrky statij i vkladu. Ja ne byl učastnikom tejto obščnosti raněje, ale vse že predlagaju to. &lt;s&gt;Takože predlagaju obgovoriti možnost patrulovanja črez FlaggedRevs, ono je mnogo sovremenějše i bole udobno. V slučaju jesli obščnost vybere standardno patrulovanje, to my prosto stvorimo dvě grupy koristnikov. A jesli FlaggedRevs, to staro patrulovanje my vyključimo.  Takože, jesli my vyberemo FlaggedRevs, to predlagaju obgovoriti urovni patrulovanja, no lično ja predlagaju 1 urovenj. To jest: patrulovano ili ne. &lt;/s&gt;[[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 12:48, 3 julij 2026 (CEST)

:Komban-wa gozaimasu, Wadimu-san, htěl byh poblagodariti za izmeščenje požedanja na sub-adminske prava za koristateljev Vipz i Marcoorio, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 3 julij 2026 (CEST)
::Ne treba děkovati, to ne je velika rabota. Ja sejčas vracam se do aktivnosti v ukrajinskoj Vikipediji, takže myslju že teper budu i tu rabotati malo. Najprvo zajmu se šablonami i potrěbnymi statjami, no i možlivo projekty někotoryh pravil sozdam. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 19:35, 3 julij 2026 (CEST)
:::Šablony, glavno nove Kartky, ja poddrživaju, myslim, dostatočno dobro. Mnoho uspěhov na UA-viki [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:41, 3 julij 2026 (CEST)
::::Hvala! Tak co si myslite o patrolovanju? [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 20:45, 3 julij 2026 (CEST)

:::::Zdravo, Vadyme! Ako ja mogu zapytati, kako to rabotaje točno? Znači li to, že izměny v članku budut vidime toliko togda, kogda jedin iz patrolerov je odobril? Ili prosto, že vsaka pravka avtomatično bude iměti značku kako &quot;možny vandalizm&quot;, &quot;izpraždnjenje stranice&quot; i t.d.? A kromě togo, jest li vvedenje FlaggedRevs možno? Ja čitaju [https://meta.wikimedia.org/wiki/Flagged_Revisions#Notice_of_moratorium tu], že jest moratorium v tom smyslu, že od 2014 g. ta možnost jest izključena za nove viki. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:35, 3 julij 2026 (CEST)
::::::Ne, vsi statji budut vidimi navet jesli oni ne patrulovani, liš v njih bude povědomjenje o tom, že oni ne patrulovani. Ale jesli administrator ustanovi stabilizaciju, togda bude pokazovati se poslednja patrulovana versija. Otnosno ustanovjenja razširenja, ja nažal ne zamětil moratorij, my konečno možemo probovati, ibo vse že upomjanuto tam zadanje na Fabrikatori bylo rěšeno. Nu raz sut takie problemy, togda ostavljaju liš predloženje s grupoju patruljnyh i avtopatruljnyh. A otnosno FlaggedRevs ja probuju snjati to ograničenje i togda snova sdělaju predloženje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:04, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::já jesm protiv, dopoka iměli jesmo málo vandalizma, i ne hčemo odvračati novyh avtorov, kojih s registracijeju isv víki jest přišlo mnogo. Hvalim za propoziciju [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:30, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::Ty jesi dodal tehničny šablon [[Šablon:Prěvedena_stranica]] , musel jesm korigovati v njem jezyk. Možeš objasniti, na čto on jest? Jestli ne bude jasno, poprosím Jana oddaliti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:54, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::On jest potrěbny dlja označanja prěvedenyh statij, ktore byly prěvedene ne črěz instrument prěvoda, ale ručno. To jest potrěbno dlja sahranjenja licencije, soglasno ktorej rabotajut vsi sajty Vikimedija.  [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:57, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::::my imajemo šablon &lt;nowiki&gt;{{Prěvod | jezyk | Nazva članka} &lt;/nowiki&gt;, ktory avtor dodavaje na dno članka, ako jego prěkladaje ili koristaje čest prěklada od inogo jezyka [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:14, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::::Izvinjajte, ja ne zamětil tutoj šablon, svoj jesm nominoval na udaljenje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 09:21, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::To jest interesno. Na poljskoj Vikipediji jesm primětil, že taka nepatrolovana versija jest vidima prijavjenym koristnikam, ale anonimni (neprijavjeni) koristniki cěly čas videt poslědnju patrolovanu versiju članka. Ale ja myslju, že suglašu s Iljeju, že v malom projektu kako medžuslovjansky tako rěšenje ne jest absolutno potrěbno. V velikom projektu, vsakodenno s tysečami pravok, ono imaje smysl, ale ne očekyvaju mnogo vandalizma ili spama v tutom projektu. Večšim problemom budut pravky od koristnikov, ktori slabo znajut medžuslovjansky. Poněkogda napravjenje takogo članka zajmaje veče časa neželi pisanje do ponovno. Ale to ne jest kvestija patrolovanja... {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:09, 4 julij 2026 (CEST)

== Prěključ &quot;Lat./Кир.&quot; ==

Komunikovali jesmo nedavno s Jaroslavom, ktory poddrživaje medžuslovjansky slovnik, i on iměl opinije, že náš interfejs ne jest veliko družny k kiriličnym slovjanam, ktore mogut bystro ne najdti, že jest možlivost prěključati pismo na kirilicu, čto, možlivo, odstrašaje ljudij, ktore ničto ili malo znajut o medžuslovjanskom jezyku i mogli by byti zainteresovani vyše. My imajemo gadžet transliteracije, podpisany latiniceju kako &quot;medžuslovjansky&quot;, Jaroslav proponuje vratiti nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; (kako to bylo na Medžuviki i rannjem Inkubatoru) ili &quot;Latinica/Кирилица&quot; kako nazvanje gadžeta, imělo li by to smysl? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:13, 13 julij 2026 (CEST)
:Ja točno ne razuměju. Tu jest tako samo kako na Medžuviki, ne li? Jest nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; v tomže samom městu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:41, 13 julij 2026 (CEST)
::ja imaju nadpis v menju &quot;medžuslovjansky&quot;, i kogda jej odvarjam, tam uže sut varianty Lat./Кир, Latinica i Кирилица [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:55, 14 julij 2026 (CEST)
::Jest raznica medžu temami. V Vector legacy (2010) nazva aktualno vključenogo varianta pokazyvaje se od razu v samom menju; v defaultovom Vector (2022) jest &quot;medžuslovjansky&quot;. No na Vikipedijah koristajučih iz LanguageConvertera (napr. [[:sr:]]) vključeny variant tož pokazyvaje se v menju nezaležno od temy. Ne znaju či kogda-nebud rabotalo v inkubatore, ale linija [[Special:PermaLink/25957#L-210|210]] ne imaje efekta. Ne jestvuje element &lt;code&gt;p-variants-label&lt;/code&gt; v Vector (2022).  &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 02:59, 14 julij 2026 (CEST)

:Imaju ideju, že by kogda na Vikipediju prihodili ljudije iz kiriličnyh držav (Rosija, Ukrajina, Bělorusija, Bulgarija itd) to pismo avtomatično prěključalo se na kirilicu, a iz latiničnyh (Poljska, Čehija, Slovakija, Hrvatija itd) na latinicu. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39602-39|&amp;#126;2026-39602-39]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39602-39|besěda]]) 09:26, 13 julij 2026 (CEST)
::Ja često govoreči ne znaju, je li to možno. Opcija &quot;Lat./Кир.&quot; je nevtralna, znači mogut byti članky na latinici i članky na kirilici. Avtomatično prěključenje značilo by, že trěba takože avtomatično vključiti latinicu za druge državy. Myslju, že lěpje bude dopisati něčto na glavnoj stranici. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:46, 13 julij 2026 (CEST)
:::avtomatično uže imajemo latinicu, ale to ne jest zlo, glavno iměti něčto kirilično v interfejsu, da by &quot;prilěpiti&quot; kirilično oko [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:58, 14 julij 2026 (CEST)

== Pěskovišče dlja modulov ==

Pozrav. Ja imaju tako pytanje, či jestvuje někako pěskovišče dlja modulov. Moja ideja byla taka, že ja byh iměl probnu viki goščenu na Miraheze, i ja jesm zapytal na [[miraheze:Talk:Content Policy#Can I create a test wiki for testing modules that I create for Wikipedia?|Meta viki Miraheze]], či bylo by možlivo privoliti iztvorjenje probnoj viki dlja razvivanja i testovanja modulov dlja češskyh Vikidrag (na anglijskom Wikivoyage) i medžuslovjanskoj Vikipedije. Nu, oni mi prěporučili, či ja byh mogol upotrěbiti někakogo pěskovišča dlja modulov na danyh viki. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:59, 16 julij 2026 (CEST)

:Čestno govoreči ja mnogo malo znaju o modulah. Ale v principu možeš tu sdělati pěskovišče za moduly, ja ne vidžu v tom problem. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:38, 16 julij 2026 (CEST)
::Nu dobro, ja budut razmysliti, kako byh to izrabotal, uvidimo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:42, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>hz5mauz95cx8f8rcckawlcvl1wl520e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28809</id>
      <parentid>28794</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:33:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vipz</username>
        <id>118</id>
      </contributor>
      <comment>/* LiMr */ Odgovor</comment>
      <origin>28809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115541" sha1="t94fjfp8id7r1kw9vmu6i3iigekjy7m" xml:space="preserve">__NEWSECTIONLINK__
{{Zaglavje krčmy}}

&lt;!--- Napišite svoje soobčenje niže ---&gt;


== Link na Diskord-server na Glavnoj stranici ==

Na Glavnoj stranici tut:

Ако вы имајете какеколи пытан​ја, проблемы, примєткы или прєдложен​ја, поставите јих в '''[[Incubator:Krčma|крчмє обчины]]''' или [https://discord.gg/nhRuYAc5Uq нашем Дискорд-серверу].

Diskord-link vede na server Safronowiec, ktory uže malo čto imaje občo s MS i vikipedijeju. Imaje li smysl jego izmeniti na aktualny MS Diskord? Ili takože dodati link na Telegram-čat?

Velika hvala. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 06:45, 5 January 2026 (UTC)

:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] – Čestno govoreči, ja ne jesm na Diskordu i ne znaju te servery. Jest li tam někaka grupa, ktora specifično zajmaje se MS Vikipedijeju? Ako ne, može bylo by lěpje dodati link k grupě na Telegramu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:39, 5 January 2026 (UTC)
::Da, možno dati link na tuty razdel Diskorda, gde diskutuje se rabota na Vikipedii
::[[discord:channels/879438774323535914/1284479085871104075|• Discord | &quot;Medžuslovjanska Wikipedija&quot; | Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic]]
::či takože na telegram https://t.me/interslavic_wikipedia, ale myslim by bylo dobro prěd tym zapytati tamnogo admina ili vlastnika. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:13, 5 January 2026 (UTC)
:::Grupa na Telegramu jest nemnožko aktivnějša, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:28, 5 January 2026 (UTC)
::::Takože jestvuje stary Diskord-server za Medžuviki: https://discord.gg/Yp5QfFCPny, ktorogo vodil Lev. Oboje dnes neaktivny. Jestvuje li potrěba iměti sobstveny Diskord-server za Vikipediju? Forum-nit ne jest mnogo primětna. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 09:35, 6 January 2026 (UTC)
::::Da, tam ješče někto byvaje iz redaktorov, dodam tuty link do glavnoj stranicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:58, 6 January 2026 (UTC)

== Prědustavjeno pismo ==

Zdrav surabotniki! Jest nužno organizovati (povtoriti) razpravu o preferovanom pismu medžuslovjanskoj Vikipedije na domenu Fundacije Vikimedija, da byhmo iměli osnovu za tehničnu rabotu ktora odnese se na naše jezyčne kody &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; na Fabrikatoru ({{-|phabricator.wikimedia.org}}). [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Kavarnja#Vikipedija_na_med%C5%BEuslovjanskom Diskusije organizovane na sajtu Miraheze] – na Fabrikatoru oni ne uvažajut. Slědovateljno otvarjaju ovu diskusiju: ktoro pismo preferujemo i začto? – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 08:58, 9 January 2026 (UTC)

Hey Vipz, I'll respond in English, so that members of the Language Committee will be able to follow this conversation as well. A few months ago, I went through all articles we have, and found that about 2/3 of our articles use the Latin alphabet and 1/3 use Cyrillic. Although I am not active on social media myself, I have the impression that the situation there is similar: the majority uses Latin, but a sizeable minority uses Cyrillic. Since Latin and Cyrillic being equal is one of the main design criteria of Interslavic, the conclusion is simple: it should be possible to use both alphabets, and they should, ''as far as possible'', be served equally well. In other words, we need a bidrectional script converter. I've been looking around a bit and found ca. 20 Wikipedia editions that work with some kind of script converter: 
* Our own converter runs on Javascript and has three options: the source page (Lat/Cyr), the Latin transliteration and the Cyrillic translation. It has the advantage that the system remembers the preferred script of the user, apparently by means of a cookie. In mainspace articles, this converter only transliterates the text, but not the page name and not the categories. On category pages, it transliterates the titles of the articles and subcategories it contains, as well as system messages like &quot;Тхе фолловинг 4 пагес аре ин тхис цатегоры, оут оф 4 тотал.&quot; The only established Wikipedia with a converter that works like this is [[:got:|Gothic]]. 
* [[:sr:|Serbian]], [[:uz:|Uzbek]], [[:ku:|Kurdish]], [[:chr:|Crimean Tatar]], [[:iu:|Inuktitut]] and [[:shi:|Tachelhit]] have PHP-based converters with the same three options (f.ex. source, Lat., Kir.). Information about the script is contained in the URL. The system does not remember one's preferred script, so when a page is opened, it is always the source text that is displayed first. This converter also converts the page title and the categories it is in. On category pages it does the opposite from our current converter: it transliterates the page title and the categories it is in, but not the titles of the pages and the subcategories it contains.
* [[:sh:|Serbocroatian]], [[:tg:|Tajik]], [[:tly:|Talysh]] and [[:zgh:|Amazigh]] have PHP-based converters with two only options (for example: Latinica/Ћирилица). As I've understood, these converters are unidirectional, so that all pages must be written in the same script. For the rest, they work the same as Serbian.
* The Chinese ones (zh, wuu, gan, zh-yue) seem to work like either Serbian or Serbocroatian, but since I can't read Chinese, I haven't taken any closer look at them.
* [[:tt:|Tatar]] and [[:cv:|Chuvash]] have one or sometimes two buttons next to the page name. Everything is transliterated, even the menu on the left. Appears to run on JavaScript.
* [[:ban:|Balinese]] has no less than five variations, but I can't quite figure out how it works. It seems like it shows some transliteration version by default, but I'm not sure about that.
* [[:mni:|Meitei]] offers transliteration into Bengali script, but that works only for the categories underneath a page and the first letters on category pages.
* [[:cu:|Church Slavonic]]: every page has three links for three different script variants (including Glagolitic), but they don't seem to work anymore. [[:ang:|Anglo-Saxon]] has a similar thing that actually works.
* Another five projects (ug, bug, hak, bbc, gom) have multiple scripts but instead of a converter they sometimes contain multiple versions of the same article, for example [[:bug:Balanda]]. We have done that too in the beginning, but it's way too high-maintenance to be workable.

I've been told that JavaScript is considered a bad idea, because it doesn't work properly in Wikipedia apps for cell phones. This means that we need to use the PHP solution, and since we need the converter to be bidirectional, our only option is the solution used for Serbian. This does, however, have a few disadvantages:
# It transliterates page titles, which is not always what we want. This shouldn't be problematic though, since the page title can be manipulated with a template, for example here: [[:sr:З (слово ћирилице)]]
# However, it also transliterates the names of categories, which means that Latin and Cyrillic articles are all tossed into the same category. Articles names are listed there untransliterated. This is problematic, because we must consider that not every Latin-writing person can read Cyrillic, and not every Cyrillic-writing person can read the Latin alphabet. 
# Even if a category full of articles written in the Latin alphabet is transliterated into Cyrillic, it does not only show them in the Latin alphabet, but also in the alphabetical order of the Latin alphabet.
# A user who prefers one of the two alphabets has to change it manually for each and every page.

So here's my own preferred solution, if possible:
# It can work exactly like the converter on Serbian Wikipedia does, except for one thing: it should NOT transliterate category names.
# Instead, we have parallel categories for Latin and Cyrillic. Every article written in the Latin alphabet is placed in Latin categories and has a redirect in Cyrillic, which is placed in the Cyrillic counterparts of these categories. Articles with titles that cannot be transliterated, like [[Microsoft]] or [[Ж]], can be placed in both categories. This is, basically, the current situation. It has the advantage that every article can be found by navigating though the categories, and that they are placed in the correct alphabetical order (which for Cyrillic is different from the Latin order).
# I am aware of the fact that this solution is not perfect: a Cyrillic user who follows a Cyrillic redirect will still end up with a Latin article in Latin categories, even if he switches to Cyrillic. This cannot be helped, I'm afraid. UNLESS it would be technically possible that the categories under a Latin article link to Latin categories, and the categories under a Cyrillic article to their Cyrillic equivalents. Would such a thing be possible?
# It is not a matter of life or death, but it would be nice if a user's preferred orthography could be stored in a cookie, so that he/she won't have to change the orthography manually every time. This would be a nice-to-have.

There are a few other issues, too, but I'll get back to that later. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:57, 10 January 2026 (UTC)

:Thank you, Jan! This is a very insightful and nuanced reply. The issue of not having a default script on multi-scipt Wikimedia projects affects editors more so than readers. As of 2026, multi-script editing is, unfortunately, nothing more than a seldom mentioned concept ([https://diff.wikimedia.org/2018/03/12/supporting-languages-multiple-writing-systems/ Diff 2018 community blog article]; [[:c:File:Editing challenges on multi-script wikis (with speaker notes).pdf|Wikimania 2017 presentation]]). Some editors are less proficient or efficient with one of the scripts, and many do not know one or the other at all, and will therefore be uncomfortable editing articles in the said script. Until multi-script editing becomes a reality, having a default script is an option to be considered; whether it is a sensible sacrifice—to the benefit of one group (a majority) and detriment of the other (a minority)—is subjective, but alas. The other thing which concerns designation of a default script are fallback choices: &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; should ''probably'' have a fallback sequence to one of the scripts, which ''could'' solve the issue of the system not recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv isv]&lt;/code&gt; while recognizing &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Latn isv-Latn]&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;[https://codelookup.toolforge.org/isv-Cyrl isv-Cyrl]&lt;/code&gt;. In other words, we ought to support &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, but it makes no sense to translate it separately from &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt;, unless we intend to have an unwieldy and hideous solution to not favoring one or the other – by including them both in every localized interface, namespace, or message element. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|talk]] · [[Koristnik:Vipz/isv|isv]]) 10:07, 10 January 2026 (UTC)
::Well, I think we shouldn't be over-zealous, but on the other hand, it's been almost twenty years now since I got involved with this language, and I can assure you that the alphabet issue has been a thing almost since day one. Every possible option between Latin-only and Cyrillic-only has its ardent supporters, and even though the Latin alphabet is used more often for Interslavic than Cyrillic, it remains a fact that about 3/4 of all Slavic people use Cyrillic. So treating one of them as merely a transliterated version of the other is out of the question. But it is also true that the average Pole, Czech or Slovene cannot read Cyrillic, whereas most Russians, Ukrainians and Bulgarians know the Latin alphabet at least to some degree, which gives the Latin alphabet a slight advantage nonetheless. It's not entirely clear to me what you mean by &quot;fallback option&quot;, but if it means that &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; is interpreted as &quot;&lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; unless specified otherwise&quot;, I'd be perfectly fine with that.&lt;br /&gt;Of course, there will always be imperfections. For a person who only knows the Latin alphabet it will be difficult to correct a typo in the Cyrillic text, or even to expand it with Latin text. For now, I think we should stick to the principle that a page written in Cyrillic stays in Cyrillic, and ''tant pis'' if you can't handle Cyrillic. But honestly, I don't think that's much of a problem at the moment. Most Interslavic users can understand both alphabets, and I'm sure the problem of multi-script editing will solve itself at some point.&lt;br /&gt;For the record, transliteration between Latin and Cyrillic is pretty straightforward. The only inconsistency is the '''њ/нј''' issue found also in Serbian, but that's a minor thing that can easily be solved. That still leaves us with a few issues addressed [[:meta:Requests for new languages/Wikipedia Interslavic#Writing system related issues|here]] by @[[Koristnik:TutČas|TutČas]]. More specifically, s/he mentions the possibility of using not only the ex-Yugoslavia method for displaying Cyrillic, but also the Russian method (''лю'' instead of ''љу''). If I understand correctly that the source code looks like [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d0/Editing_challenges_on_multi-script_wikis_%28with_speaker_notes%29.pdf#page=29 this], such a thing could easily be implemented. The question is: do we want that? And another thing is that some users persistently use the etymological orthography (''mųž'', ''krålj'', etc.). If the converter can be programmed in such way that &lt;code&gt;'ų' =&gt; 'у'&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;'у' =&gt; 'u'&lt;/code&gt;, then that would be a nice thing to have as well. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:40, 10 January 2026 (UTC)
:I want to mention it's not the case that the user needs to change every page manually with MediaWiki LanguageConverter. The switcher at the top of the page is indeed temporary, but there is a setting in preferences that allows logged-in user to choose the variant they want. This is a separate option from the language of the interface. It seems to be more problematic for readers that aren't logged in. For them, it defaults to browser's settings (which obviously doesn't help most of the time), but Chinese Wikipedia displays a prompt allowing to choose the preferred variant on the first load, and then respects that choice (apparently with some javascript magic). I haven't checked thoroughly, but making it work seamlessly seems doable. Though, since each variant has a separate URL, I don't really understand why all links go to the default mixed variant instead of the one currently displayed. But anyway, I think the ability to do full-text search and making articles legible without Javascript is a big win. &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 04:54, 14 July 2026 (CEST)

== Транслитерација со Јапонского ==

Поздрав! Какобы толико в източнословјанскых йезыках хирагану し / катакану シ транслитерујут како си/si. В вечинству језыков (вкључајучи словјански) пишут ши/shi/ši. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], може измєнити то [[Kacusika Hokusaj|сде]] на &quot;Kacušika Hokusaj&quot; або на &quot;Kacušika Hokusai&quot;? Како мыслите? --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 20:09, 10 January 2026 (UTC)

:Pozdrav, Murade, nazva ''Kacusika Hokusaj'' byla uže raněje v spisu potrěbnyh člankov, zato ja jesm to ostavil. Možno jest izdělati re-direkt na na ''Katsušika Hokusaj'' i to bude izobražati se na stranice. Tutčas, obratno, ja jesm prědělal vse japonske slova v članku na &quot;''si''&quot;, &quot;''dzju''&quot;, &quot;''dzjo''&quot; vměsto &quot;''ši''&quot;, &quot;''džu''&quot;, &quot;''džo''&quot; (Hepburnovo romaji ''shi'', ''ju'', ''jo''), i t.d. da by vsečto bylo v jednom standardu, ili možem to vratiti i ostaviti, kako bylo, s koristanjem jedino romaji transkripcije bez jej prěvoda do kirilicy. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:55, 12 January 2026 (UTC)

Po mojemu mněnju to ne jest dobry pomysl. Nakoliko ja znaju, toj spisok potrěbnyh člankov sdělal Lev, a on vse bazoval na russkoj transkripciji. Problem jest v tom, že ta transkripcija jest osnovana na principu, že v russkom suglasky prěd '''и''' i '''е''' sut avtomatično palatalizovane. Izgovor '''シ''' i '''チ''' zaisto zvuči bolje kako poljske {{-|'''ś'''}} i {{-|'''ć'''}} neželi kako russke '''ш''' i '''ч''', ale v medžuslovjanskom to ne rabotaje tako. Sdělal jesm tabelku s někojimi problematičnymi znakami i uvidite, že daže ukrajinsky i srbsky koristajut '''ш''' i '''ч'''. Pozrite tu (poslědnji stolp jest moje prědloženje za medžuslovjansky):

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! jap. !! ang. !! čes. !! rus. !! ukr. !! srb. !! isv
|-
| サ || sa || sa || са || са || са || sa / са
|-
| シ || shi || ši || си || ші || ши || ši / ши
|-
| シャ || sha || ša || ся || шя || ша || ša / ша
|-
| タ || ta || ta || та || та || та || ta / та
|-
| チ || chi || či || ти || чі || чи/ћи || či / чи
|-
| ツ || tsu || cu || цу || цу || цу || cu / цу
|-
| チャ || cha || ča || тя || чя || ча/ћа || ča / ча
|-
| ニャ || nya || nja || ня || ня || ња || nja / ња
|-
| ワ || wa || wa || ва || ва || ва/уа || wa / ва
|-
| ザ || za || za || дза || дза || за || za / за
|-
| ジ || ji || dži || дзи || джі || ђи || dži / джи
|-
| ジャ || ja || dža || дзя || джя || ђа || dža / джа
|-
| ダ || da || da || да || да || да || da / да
|-
| ヂ || ji || (dži) || (дзи) || (джі) || ђи || dži / джи
|-
| ヅ || zu || (zu) || (дзу) || (дзу) || зу || zu / зу
|-
| ヂャ || ja || (dža) || (дзя) || (джя) || (ђа) || dža / джа
|-
! colspan=&quot;7&quot; | razširjena katakana
|-
| ス || su || su || су || су || су || su / су
|-
| スィ || si || (si) || сы || (сі) || (си) || si / си
|-
| テ || te || te || тэ || те || те || te / те
|-
| ティ || ti || (ti) || ти (ты) || ті || ти || ti / ти
|}

{{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:02, 12 January 2026 (UTC)

: Одлично табло! Але по мојему мнєнју ако измєнити za / за на dza / дза (и zu / зу на dzu / дзу) тогды је было бы фонетично идеално (не по Поливанову и не по Хепберну оногдашње). --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|talk]]) 18:02, 12 January 2026 (UTC)
::Da, jesm tako(d)že suglasny [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:05, 12 January 2026 (UTC)

== Remaining issues ==

Dear all, since it probably won't be long now before our Interslavic Wikipedia will finally be approved, there are still a few issues to be resolved. {{Ping|Ilja isv|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} Your attention please!

=== Transliteration ===
First of all, there's the issue of transliteration, see above under [[Incubator:Krčma#Prědustavjeno pismo]]. The system used by the Serbian Wikipedia has the advantage that we can have the same article both in Latin and Cyrillic without having to resort to back-transliterations. In other words, we won't be forced to write &quot;Džorž Buš&quot; instead of &quot;George Bush&quot; in the Latin alphabet to avoid Cyrillic transliterations like &quot;Георге Бусх&quot;.

At present, transliteration is taken care of with JavaScript in [https://incubator.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.js MediaWiki:Common.js]. When we move to the system used by the Serbian Wikipedia (which IMO is the only sensible solution, see above), the same transliteration rules should be transferred to whatever system they use there, preferably with a few additions:

'''bidirectional:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
| a || b || c || č || d || e || ě || f || g || h || i || j || k || l || lj{{FN|*)}} || m || n || nj{{FN|*)}} || o || p || r || s || š || t || u || v || y || z || ž || ä || ö || ü
|-
| а || б || ц || ч || д || е || є || ф || г || х || и || ј || к || л || љ || м || н || њ || о || п || р || с || ш || т || у || в || ы || з || ж || ӓ || ӧ || ӱ
|}

'''unidirectional Lat &amp;rarr; Cyr:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| á || å || a || ć || ď || đ || ė || è || é || ę || í || ľ || ĺ || ł || ń || ň || ȯ || ò || ó || qu || ŕ || ř || ś || ť || ú ||ų || ů || w || x || ý || ź || ż
|-
! to 
| а || а || а || ч || д || дж || е || е || е || e || и || л || л || л || н || н || о || о || о || kv || р || р || с || т || у || у || у || в || кс || ы || з || ж
|}

'''unidirectional Cyr &amp;rarr; Lat:'''
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! from
| ґ || ѓ || ђ || ѣ || ё || ѕ || і || ї || й || ќ || ћ || ў || џ || щ || ъ || ь || э || ю || я 
|-
! to
| g || dž || dž || ě || jo || dz || i || ji || j || č || č || v || dž || šč || — || — || e || ju || ja
|}


{{FNBox|Note:
{{FNZ|*)|I don't know if there is a way to distinguish between Љ (LJ) and Љ (Lj), but since fully capitalized text is rare, I guess Љ &amp;rarr; Lj and Њ &amp;rarr; Nj will do.}}
}}

=== Alphabetical order ===
Another thing is the alphabetical ordering of articles in, for example, categories. The current situation is that Cyrillic letters absent in Russian – like Є, Њ and Ј – come before А. It is necessary that the right alphabetical order is followed, which preferably should also include letters not used in Interslavic but used in other Slavic languages, as they may appear in categories as well (the bold ones are Interslavic, the normal ones ain't):

'''Latin:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''a''' á ä ą å '''b c''' ć '''č d''' ď '''e''' é è ė ę '''ě f g h i''' í '''j k l''' ł ľ ĺ '''lj m n''' ń ň '''nj o''' ò ó ȯ '''p''' q '''r''' ŕ ř '''s''' ś '''š t''' ť '''u''' ú ů ų '''v''' w x '''y''' ý '''z''' ź '''ž''' ż&lt;/big&gt;

'''Cyrillic:'''&lt;br /&gt;
&lt;big&gt;'''а б в г''' ґ '''д''' ђ ѓ '''е''' ё '''є''' ѣ '''ж з''' ѕ '''и''' і ї '''ј''' й '''к л љ м н њ о п р с т''' ћ ќ '''у''' ў '''ф х ц ч''' џ '''ш''' щ '''ы''' э ю я&lt;/big&gt;

=== Dates ===
* The standard format for dates is: &lt;code&gt;dd.mm.yyyy&lt;/code&gt;
* In dates, month names should always be in the genitive case. Although these genitives are defined on translatewiki.net, that doesn't seem to work in the Recent changes, Watchlist etc.

=== Numbers ===
When a number is followed by a noun, the corresponding case differs:
* 1: nominative singular (1 dom)
* 2–4: nominative plural (2 domy)
* 0 and 5–19: genitive plural (5 domov)
* all higher numbers ending with 1: nominative singular (101 dom)
* all higher numbers ending with 2–4: nominative plural (102 domy)
* all higher numbers ending with 0 or 5–9: genitive plural (100 domov, 105 domov)

=== Namespaces ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Namespace || colspan=&quot;2&quot; | Talk
|-
! English || Interslavic || English || Interslavic
|-
| (main) || (glavny) || Talk || Besěda
|-
| User || Koristnik || User talk || Besěda koristnika
|-
| Wikipedia || Vikipedija || Wikipedia talk || Besěda vikipedije
|-
| File || Fajl || File talk || Besěda fajla
|-
| MediaWiki || MediaWiki || MediaWiki || Besěda MediaWiki
|-
| Template || Šablon || Template talk || Besěda šablona
|-
| Help || Pomoč || Help talk || Besěda pomoči
|-
| Category || Kategorija || Category talk || Besěda kategorije
|-
| Portal || Portal || Portal talk || Besěda portala
|-
| Module || Modul || Module talk || Besěda modula
|-
| Gadget || Gadžet || Gadget talk || Besěda gadžeta
|}

I hope I haven't forgotten anything!

=== The code ISV ===
* In interwiki links, the language should appear as: &lt;code&gt;Medžuslovjansky / меджусловјанскы&lt;/code&gt;
* The English name of the language is &quot;Interslavic&quot;.
* There still appear to be issues with the language code &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;. In Babel boxes, for example, &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt; and &lt;code&gt;isv-Cyrl&lt;/code&gt; work, but &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; does not.
* I guess using &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; shoud have a fallback sequence to &lt;code&gt;isv-Latn&lt;/code&gt;, as [[Koristnik:Vipz|Vipz]] suggested.

=== Transliteration once more ===
''Theoretically'' it will be possible to add unidirectional solutions to additional writing systems, like Russian Cyrillic or Glagolitic. Personally, I am not in favour of such a solution though.

That's pretty much all I can think of. Comments? Suggestions? Opinions? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:51, 11 February 2026 (UTC)

:Finally! That is some great news. 
:All the points touched here make sense to me. 
:I am also against additional transliteration to either Russian Cyrillic or  Glagolitic. It would add more confusion IMO.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:07, 11 February 2026 (UTC)
:jesm popravil tabelu Namespaces [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:09, 11 February 2026 (UTC)
::O, hvala za popravku, to je byla moja glupost! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:39, 11 February 2026 (UTC)
:Hi Jan,
:Many thanks for this communication.
:My idea of selective automatic both-way transliteration is as follows.&lt;br /&gt;Now we have a template to block transliteration for a piece of text
:&lt;pre&gt;{{-|text not to be transliterated}}&lt;/pre&gt;
:all it does only adding HTML tag
:&lt;pre&gt;&amp;lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&amp;gt;text not to be transliterated&amp;lt;/span&amp;gt;&lt;/pre&gt;
:that is analized by transliteration gadget that ignores the text between tag borders. This tag can be also used &quot;manually&quot; when use of template is not possible due to wikitext syntax (e.g. text of hyperlink etc.), so we have more or less two tools to control transliteration now.
:I would propose to add one more template for selective transliteration, for example
:&lt;pre&gt;{{LatCyr|Jean-François|Жан-Франсуа|Žan Fransua|1}}&lt;/pre&gt;
:where:&lt;br/&gt; 
:''Jean-François'' - (obligatory parameter) text in original language in Latin script (name)&lt;br/&gt;
:''Жан-Франсуа'' - (obligatory parameter) text in cyrillic (phonetical transliteration)&lt;br/&gt;
:''Žan Fransua'' - (optional) phonetic latin&lt;br/&gt;
:''1'' - (optional) when this is present, the name appears first time on the article and it could be displayed with phonetic latin in parentheses (could be useful when uncommon languages for the reader are used).
:This template could work same way adding HTML class tags (these need to be created for original latin, cyrillic and phonetic latin). The translit script could be modified so it sees the tags and modifies text as per current isv graphic selection setting.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ |Examples
|-
! Parameters !! lat/cyr !! Renders as
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа (Jean-François) 
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua&lt;/nowiki&gt; || cyr || Жан-Франсуа
|-
| &lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа|Žan-Fransua|1&lt;/nowiki&gt; || lat || Jean-François (Žan-Fransua)
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Jean-François
|-
|&lt;nowiki&gt;Jean-François|Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;
|cyr
|Жан-Франсуа
|-
|&lt;nowiki&gt;Györ|Дьёр|Ďjor|1&lt;/nowiki&gt;
|lat
|Györ (Ďjor)
|}
:Would this proposal be of interest?
:It would still require somepone to program the gadget and admin rights to place it on the wiki section. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:21, 12 February 2026 (UTC)

Yes, this certainly makes sense. The language converter can easily be embedded in the current &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|...}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt; template. Normally the language converter would expect something like:&lt;br /&gt;&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl:Жан-Франсуа }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;.&lt;br /&gt;The remaining two fields can easily be handled in the template itself, I think. But on the other hand, the same functionality can also be achieved simply by using the same template twice:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}} {{-|(izgovor: Žan-Fransua)|(fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

If that's the case, then parameters 3 and 4 wouldn't even be necessary.

One thing I'm not entirely sure about myself, is what happens when you open a page ''before'' picking an orthography. At that moment the system doesn't know whether the page is in Latin or in Cyrillic orthography. I *think* this is done by adding a third parameter:

&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;-{ isv-Latn: Jean-François; isv-Cyrl: Жан-Франсуа; isv: Jean-François }-&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;

Anyway, the advantage of all this is that we won't immediately have to change all pages where it is used. In many cases the template is used for expressions that shouldn't be transliterated at all, like &quot;{{-|Microsoft}}&quot;. Those cases won't be affected by the change at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:01, 12 February 2026 (UTC)

:Thank you, Jan, yes, this could be the way to go. Still need some time to understand better the way the gadget works but would like to start trying soonest. Cheers, [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:53, 12 February 2026 (UTC)

=== Script ===
{{-|''(added a header for clarity)''}}

:So, today is a great day as I tried first time the vibe-codng with Google AI mode to modify transliteration script.
:My proposal is to use 3 classes that will be added by template (or manually) to mark 3 options of text.
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Latn&quot;&gt;Jean-François&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt; &lt;span class=&quot;alphabet-isv-Cyrl&quot;&gt;Жан-Франсуа&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:&lt;pre&gt;&lt;span class=&quot;alphabet-isv&quot;&gt;Žan-Fransua&lt;/span&gt;&lt;/pre&gt;
:Depending on user alphabet setting, only one of the three will be displayed.&lt;br/&gt;
:Herewith the code that needs to be added to the script, in the very beginning, after description remark (starting line 9).

:&lt;syntaxhighlight lang=&quot;javascript&quot; line=&quot;1&quot; start=&quot;9&quot;&gt;
/** This part is added by [[Koristnik:Ilja_isv]], vibe-coded with Google AI
/** Sorry code is removed since it did not work in the end
&lt;/syntaxhighlight&gt;
:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], may I ask you to add this code to Common.js so we could test? It takes admin rights to modify the javascript. I can send the complete modified script file if this is easier, I have a backup of original Common.js for the case of failure and the tags for testing entered in the sandbox. Thanking you in advance for help, hope it will work. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 09:56, 24 February 2026 (UTC)

::Unfortunately, being a test admin I do not have the rights to edit Common.js (I actually tried a while back, to no avail). Perhaps [[Koristnik:Iohanen]] can be of help here? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:56, 24 February 2026 (UTC)
:::Thank you Jan, will contact. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:19, 24 February 2026 (UTC)
:::Jan, one more idea: we can also test changes at old Miraheze space, the gadget script is identical. Do you have admin rights there or do you know the admin? I do not even have a login. The script file there is called Gadget-alphabet.js: 
:::https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Gadget-alphabet.js
:::Just someone will also need to make a test page with tags to see how it works.
:::Many thanks. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 11:50, 24 February 2026 (UTC)
::::Yes, I can modify the alphabet gadget on Miraheze. What exactly do you want me to do? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:21, 24 February 2026 (UTC)
:::::Hvala Jane, myslím, zajutra večer budu odpovědati, prěd tym uže ne budu iměti čas. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 18:54, 24 February 2026 (UTC)
::::::I had a reply from Iohanen, hvala za kontakt, it is: 
::::::https://incubator.wikimedia.org/wiki/User_talk:Iohanen?markasread=2792850&amp;markasreadwiki=incubatorwiki#c-Iohanen-20260224173800-Ilja_isv-20260224114000
::::::Will follow up in 1-2 days [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 05:35, 25 February 2026 (UTC)
:::::No need to do anything, thanks to Iohanen, we have now a workable and tested script. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:38, 26 February 2026 (UTC)
:::I have modified the '''- '''template, it can have 2 parameters now. If there is only one parameter, this text will be excluded from transliteration. If there is a second parameter present, first parameter is considered Latin, second is considered Cyrilic. When we install updated gadget script, either one or the other will be displayed, depending on language setting. Default is Latin (if Lat./Cyr is a choice or no choice made yet).
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;pre&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/pre&gt;|| &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;macOS Sierra&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Jean-François&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Жан-Франсуа&lt;/pre&gt;
|-
| &lt;pre&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/pre&gt; || &lt;pre&gt;Джо Байден&lt;/pre&gt;
|}
:::As we already have a perfectly working script (great thanks to [[Koristnik:Iohanen]]), I will ask administrators to install it and we have the problem solved. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:45, 26 February 2026 (UTC)
::::👍 [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:51, 26 February 2026 (UTC)
::::Hi All,
::::Good news: the script and new templates are implemented and work. I will publish a tutorial shortest possible. Congratulations to all participants 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:27, 28 February 2026 (UTC)
::::&lt;s&gt;Bad news: does not work in the mobile version, both Cyrillic and Latin are displayed, which was not like that during tests.&lt;/s&gt; &lt;s&gt;Next point to address.&lt;/s&gt; Done, all works now. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:29, 28 February 2026 (UTC)

=== Approval ===
{{-|''(moving this to a separate section to avoid cluttering)''}}

Where did you get the information that Wp/isv is about to be approved? On the discussion page, the Language Committee members are ignoring it again, but as soon as someone posted about another project, it immediately received a response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-98653-7|&amp;#126;2026-98653-7]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-98653-7|talk]]) 21:08, 13 February 2026 (UTC)

:I've been discussing the issue of the script converter with a member of the Language Committee, that's way. I know they could have approved our project already a year ago, but there's not much point in mulling over that now. I suggest we simply keep working on this wiki, approval will come by itself. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:37, 13 February 2026 (UTC)
:: What kind of stories are you telling us? How many times has this happened? People are wasting their precious time on this instead of something more useful. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10102-52|&amp;#126;2026-10102-52]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10102-52|talk]]) 13:57, 14 February 2026 (UTC)
:::LOL, login under your real name. Why are you even here? 
:::If you're feeling that you are wasting your time here, you know where the door is, right? I strongly encourage you to go and do something more useful. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 14:03, 14 February 2026 (UTC)
::::Can't say I disagree. Negativity won't get us anywhere, that's for sure. Ultimately, we'll get there, and all the work we are doing here will soon end up in a real Interslavic wikipedia anyway, so it's definitely not a waste of time. And, if I may say so, complaining is a much bigger waste of time than actually contributing. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:45, 14 February 2026 (UTC)
::::: Look. It's a dead project; it only has four active users. Part of that is your fault, after all, you kept telling everyone the project was about to be approved (but it never happened). And I'll disappoint you a little: activity usually declines after a domain is created. I'd advise everyone to be more accepting of criticism. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10115-37|&amp;#126;2026-10115-37]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10115-37|talk]]) 17:58, 14 February 2026 (UTC)
::::::Listen, brave man. If you want anyone to take your “criticism” even remotely seriously, you need to log in so we can see what your stake is and what you’ve actually contributed. Until then, you’ll simply come across as a troll or a saboteur.
::::::When we need your advice, we’ll ask for it. For now, you can tone it down and keep your advice to yourself. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 19:52, 14 February 2026 (UTC)
::::::: Wikimedia has a [https://foundation.wikimedia.org/wiki/Policy:Universal%20Code%20of%20Conduct universal code of conduct]. I recommend you read it. I've been following this project for several years, sometimes making anonymous edits. And I have the right not to register as long as Wikimedia Foundation projects allow this option. Your requests are rejected. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10259-25|&amp;#126;2026-10259-25]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10259-25|talk]]) 20:07, 15 February 2026 (UTC)
::::::::Too many recommendations for anonymous &quot;editor&quot;, buddy. You're dismissed and free to go. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 21:36, 15 February 2026 (UTC)
::::::::All emotions aside, I don’t really understand your frustration about the situation or your negativity toward Jan. I’m pretty sure Jan was simply passing on to the community what he himself had been told.
::::::::I don’t think anyone involved in this project expects it to suddenly become hugely popular. For me, it’s about steady work and gradually onboarding new learners of Interslavic.
::::::::Personally, everything I write here — and everything I do in life — I do primarily for myself. I don’t expect large audiences or dramatic results. If you feel like you’ve wasted your time because you were expecting something bigger, maybe the issue isn’t the project itself but the expectations attached to it.
::::::::If exposure and visibility are what you’re looking for, there are platforms built exactly for that. Like TikTok for example. But this project has always been about consistent effort and long-term development, not instant recognition. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:31, 15 February 2026 (UTC)
::::::::And if you truly have such deep knowledge of the future and already know how everything is going to turn out, maybe you should try day trading. With that kind of foresight, you’d probably make millions — and then all the time you think you “wasted” on our small project would fade away like a bad dream. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:34, 15 February 2026 (UTC)
:::::::::That's right. Perhaps I've been premature with my assumptions, but they were not entirely without reason. First of all, we already met all the necessary requirements by October 2024 (five editors contributing regularly during a period of a few months + translated interface), and secondly, in January 2025 a member of the Language Committee confirmed that the project was ready for approval. Honestly, I have no idea why that still hasn't happened, and believe me, nobody feels more frustrated about this sluggishness than me. At first, I thought it was because of the label &quot;constructed language&quot;, but given the fact that a wikipedia in Toki Pona was approved – even though it it's not even an auxiliary language and even though it wasn't even in the Incubator – that's can't really be the reason. And yes, of course I am disappointed that some active contributors haven't shown up for a long time. Neither do I understand why [[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] requested Interslavic Wikipedia on Meta and started this wiki on the Incubator, since he never contributed anything of substance afterwards. Still, no matter what, the best we can do is simply carry on. Showing that we *can* do it is precisely what the Incubator is meant for. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:01, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::And anonymous, you call this a dead project, but at the same time you noted yourself that other projects with less users and less content are being approved, so apparently it's not *that* dead after all. You say that we should be more accepting of criticism, but the point of criticism is to improve something, not to frustrate it. If you have ideas about how to improve this project, we are all ears, and if you care about this project, you are more than welcome to contribute. But if you don't, then I don't quite understand why you bother making these comments at all. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:03, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::: I don't remember saying this, but I would have said the same thing. You need to clearly define your goal and determine whether it's achievable. If not, then move on to other goals. Here, it's like knocking on a closed gate. Sometimes they say something or wink, but the gate remains closed. I have ideas, but first you need to stop knocking on closed gates. It's really sad. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10286-28|&amp;#126;2026-10286-28]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10286-28|talk]]) 11:38, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::I don't think it's like knocking on a closed gate. Look what happened with our ISO code. Our first two requests were rejected for stupid reasons and the third request took almost five years to be validated: first because they simply forgot about it, and then because it was stalled because they were reformulating their policies. It seems like they didn't quite know what do to with Interslavic, for example, whether they should qualify it as natural or a constructed language. So yes, I am kind of having a ''déjà-vu'' here. And again, I don't why it is taking them so long. The language itself shouldn't be the problem anymore, since its eligibility was established already in October 2024. My best guess is simply that the majority of the LangCom members are barely active, and that the remaining members are hesitant because of the extra work that needs to be done with regard to script conversion and the like. But ultimately ''upornost se izplati''. And anyway, it's not like we have an alternative here. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:37, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::: There are alternatives. In fact, with the development of AI, Wikipedia's role is gradually diminishing. Just look at the statistics: activity is declining in many editions (for example, in Russian, but the situation is no better in other Slavic editions). The situation is only good in languages ​​with a large number of native speakers (English, Spanish, French). This project will ultimately be edited by a relatively small group of enthusiasts. If the project is for enthusiasts, work can be done anywhere (on other wiki projects, etc.) whithout frustration. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 14:26, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::The relationship between Wikipedia and AI is a problem in itself, but there's not much point in speculation about the future. Besides, following your logic, we might as well close all Wikipedias except the English one. You are right about one thing: if the Interslavic Wikipedia were purely intended for enthusiasts of Interslavic, Miraheze or whatever other wikifarm might do. But that's not the point. This wiki should serve as an additional source of information for Slavic speakers. The reason we need a separate Wikipedia project is that people can find it, for example via interwiki links. As long as it is stored here or in some wikifarm, nobody will be able to find it. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:05, 16 February 2026 (UTC)
:::::::::::::: This isn't quite the correct continuation of my logic: sections don't need to be closed, but activity will gradually decline. They will remain as encyclopedias, but will be preserved (AI will take information from there for itself). As for whether people will be able to find this project through interwiki, that's doubtful; interwiki is badly presented in the current Wikipedia skin. It's easy to search there if you know exactly which language you need. But it's possible that some people will still find this project through interwiki. As a source of information, people prefer to read in their native language. What you said could have been expected 10-20 years ago. If they can't find information in their language, they'll translate it from the language in which it exists (most likely, English). The quality of translation in online translators is much better now. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-10427-04|&amp;#126;2026-10427-04]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-10427-04|talk]]) 09:09, 17 February 2026 (UTC)
::Good news. A thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia&quot; has appeared on the Langcom Mailing List. I hope we get a positive response soon. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-17126-63|&amp;#126;2026-17126-63]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-17126-63|talk]]) 20:12, 18 March 2026 (UTC)
:::I'm really starting to get the impression that langcom is deliberately ignoring wp/isv. Jon Harald Søby created a thread &quot;Proposed approval of Interslavic Wikipedia,&quot; but it received no response, either positive or negative. However, another thread appeared there and received an almost immediate response. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18779-70|&amp;#126;2026-18779-70]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18779-70|talk]]) 11:19, 26 March 2026 (UTC)
:::: That's true. But in reality, there are plenty of such threads. Someone wants approval, no one responds, or no one responds positively, and approval is delayed. Don't count on approval soon; it will be several years away. I especially don't recommend relying on the nearly dead Langcom.--[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18633-18|&amp;#126;2026-18633-18]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18633-18|talk]]) 11:30, 26 March 2026 (UTC)
:::::Years? Is it really that bad? What's the point of writing anything here if there will never be approval? [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18861-96|&amp;#126;2026-18861-96]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18861-96|talk]]) 13:56, 26 March 2026 (UTC)
:::::: Honestly, I don't know why they're doing this. It's been clear many times that Langcom doesn't want to approve this project and will delay approval as long as possible. Sooner or later, this leads to burnout (maybe Langcom is counting on it). Note that Langcom hasn't offered any apologies or justifications, as if this is a normal situation. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-18833-94|&amp;#126;2026-18833-94]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-18833-94|talk]]) 15:57, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Ura! Sračky 😂 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 21:35, 26 March 2026 (UTC)
:::::::Very good news! Other members of the language committee have responded, and it's safe to say that Interslavic Wikipedia is practically approved. All that's left is to leave a notification about the proposal being approved, and now all that's left is to create isv.wikipedia.org. Finally, it's isv's turn. Thank you for continuing to create articles and staying active. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-31741-38|&amp;#126;2026-31741-38]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-31741-38|talk]]) 03:13, 29 May 2026 (UTC)

== Wiktionary ==
''(moving this to a separate item to avoid cluttering)''

When we receive approval, will it automatically give us the option to create a Wiktionary for Interslavic, or do we need to apply for that separately? I already have some ideas and plans for it. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 15:45, 12 February 2026 (UTC)

:Setting up a separate Wiktionary would require a separate application process on [[m:Requests for new languages|Meta]]. Approval will probably come easier if Interslavic already has its own Wikipedia, though. Theoretically, you could also start creating a Wiktionary in the Incubator, here: [https://incubator.wikimedia.org/wiki/Wt/isv Wt/isv]. Yet I am wondering: what would be the point of a Wiktionary for Interslavic? We already have our multilingual dictionary at https://interslavic-dictionary.com/, and there's the same dictionary at http://steen.free.fr/interslavic/dynamic_dictionary.html. Keeping those two in line with each other is already quite a lot of work. Wouldn't it be better to keep all our eggs in one basket, instead of having even more dictionaries around? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 12 February 2026 (UTC)
::Well, in reality, I'm just experimenting. 
::In theory, there is an automated or at least semi-automated way to add articles to Wiktionary straight from the dictionary database, so the labor part should not be that difficult.
::What I did is I've created a fork of the dictionary  that is using the same database and did slight improvements to it's UI, so now you can compare multiple words at the same screen and you can also look up the Wiktionary article straight from the interface, just by pressing the hyperlink. Creating Interslavic Wiktionary obviously would allow me to add the links to Interslavic Wiktionary.
::Wiktionary by definition is something that anyone can edit, so:
::# People would add new words more easily (Yes, there is a problem with verifying if those words are good or not, but in general it would give more power to the community vs. now, when suggesting something to Interslavic dictionary seems more like a bureaucratic process rather than a community contribution).
::# People could modify articles about the words in Interslavic and add contexts, translations to their natural languages, usage examples, etc. (Think of https://context.reverso.net/)
::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:04, 12 February 2026 (UTC)
:::I've also revived the Slovnik Bot in Telegram and modified it a little bit, so it's also showing links to Wiktionary articles in corresponding languages. 
:::In theory, if people will add the use cases in Interslavic, this bot would be able to spit it out to users in Telegram.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)
:::The slovnik fork is available here 
:::https://interslavic.forum/slovnik/
:::I'm still working on it, but it's pretty much done for now. 
:::It allows you to compare up to 4 words on the same screen and look up the Wiktionary articles for corresponding language. 
:::This is just something I'm constantly using in writing texts.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:10, 12 February 2026 (UTC)
::In general, I'm just trying to integrate the existing infrastructure of Interslavic with what Wikipedia offers.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:07, 12 February 2026 (UTC)

Well, I can certainly see the potential advantages of a Wiktionary. It could, for example, help in translating the dictionary into other languages. The thing is only that the official Interslavic dictionary is being worked on by a whole team of people. Errors are being corrected, new words are being added, and sometimes existing words are being replaced or simply kicked out. The problem with forked dictionaries is that sooner or later they will be obsolete. Besides, we can't have people adding stuff that hasn't been properly researched. That's why I am a bit hesitant here. But if you really want to try it, I cannot stop you, of course. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:50, 13 February 2026 (UTC)

:This is a UI fork, mostly visual difference and additional features. It's connected to the same google document just as official dictionary. The only difference for now is that I've fixed individual declensions for some words (jejin, obědvě) (also I've committed the changes to official dictionary, it's just a matter for someone to approve the changes). 
:I'm not trying to create my own dictionary, but I'd like the work to go faster and I'd like to have a more participatory mechanism for the community.
:Wiktionary would be a part of this mechanism. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:28, 13 February 2026 (UTC)
::Okay, we can of course give it a try. And like I said, I can surely see quite a few advantages of the idea. My only concern is, who is going to manage all this? Starting it in the Incubator is possible for sure, but if it's going to be a one-man show, it will probably stay there forever. Personally, I'd much rather we concentrate on Wikipedia now, which is already more than enough work. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:07, 14 February 2026 (UTC)
:::I'll try to see how far I can go with it. If I fail, I fail, no biggie. I promise I will keep writing here on Wiki :) [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:16, 14 February 2026 (UTC)
::::I also do see potential in empowering people. When we know that our voice matters and we can affect something, it is in itself a very inspiring thing. I may be too naive and idealistic tho.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:21, 14 February 2026 (UTC)
:::[[Wt/isv/Main Page]]
:::I've created the Main Page and in process of importing the words from the dictionary. 
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], I was thinking translating some of your materials from English to Interslavic on word formation, voting machine, etc to create Help page, can I have your permission?
:::@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] @[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] @[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] @[[Koristnik:Danvintius Bookix|Danvintius Bookix]] @[[Koristnik:LiMr|LiMr]] @[[Koristnik:TutČas|TutČas]] @[[Koristnik:Medžuslovjanin|Medžuslovjanin]] @[[Koristnik:Ferpaks|Ferpaks]] @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] @[[Koristnik:Aula Orion|Aula Orion]] @[[Koristnik:Panslav|Panslav]] @[[Koristnik:Orbitminis|Orbitminis]] @[[Koristnik:Wojsław Brożyna|Wojsław Brożyna]] @[[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] @[[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] @[[Koristnik:Miłosz Czaniecki|Miłosz Czaniecki]] @[[Koristnik:Владимєр Брєзин, сын Александров|Владимєр Брєзин, сын Александров]] @[[Koristnik:Qiorly|Qiorly]] @[[Koristnik:Polda18|Polda18]] @[[Koristnik:SzymonV|SzymonV]] @[[Koristnik:Asank neo|Asank neo]] @[[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] @[[Koristnik:Machine of goodness|Machine of goodness]] @[[Koristnik:Snovid|Snovid]]
:::If anyone has any suggestions, I'd love to hear it. 
:::So far my plan is the followinɡː 
:::[[Wt/isv/Vikislovnik:Propozicija měseca#Dorabotati Vikislovnik]] [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 01:48, 12 March 2026 (UTC)
::::Hi GlěbDyndar, I can see the Wiktionary already on the incubator, and found a nice side-effect for Wikipedia incubator: when editing in Visual mode, selecting a noun in Nominative or a verb in infinitive, and pressing Ctrl-K (to insert hyperlink) it also shows possible links to the Wiktonary, so this option could be used for spell checking 😎 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 13:40, 19 March 2026 (UTC)
:::::That would be awesome! Having something to check spelling against is beneficial for the wiki. Yes, there is an official Interslavic Dictionary available, but it's not really built into Wikipedia, it would be really interesting to see it imported into the Wiktionary in its full extent and interconnected with the Wikipedia for spellcheck. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|talk]] • [[Special:Contributions/Polda18|contribs]]) 14:19, 13 May 2026 (UTC)
:::::::: First of all, it's not that it takes up a lot of memory. Wiki projects use templates. A volunteer user who might want to edit Wiktionary doesn't need to know HTML and CSS. Learn to create templates first. The original wiki code, consisting almost entirely of HTML and CSS, is what we had in the past. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 16:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::Да говно эти шаблоны, в эпоху ИИ от них толку мало, ебешься три года ради того, что ИИ напишет за секунду. А потом если нужно какую строчку добавить или убавить в карточке, снова нужно лезть в этот шаблон и выяснять что там к чему.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:03, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::все новое - это хорошо забытое старое)
:::::::::Шаблоны были сделаны, чтоб облегчить жизнь тем, кто не может кодить. Сейчас кодить может каждый, соответственно шаблоны летят мимо.  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:10, 14 May 2026 (UTC)
:::::::::: Whether it's good or bad, that's the way things are done in Wikimedia projects. So, don't blame anyone else. You can easily create your own beautiful wiki project without templates in the AI ​​era. --[[Special:Contributions/&amp;#126;2026-29111-53|&amp;#126;2026-29111-53]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-29111-53|talk]]) 10:25, 15 May 2026 (UTC)
:::::::::::Да не переживай ты так, учитель) Разберусь, что мне делать. [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 16:24, 15 May 2026 (UTC)

== Sravniti vs. sravnjati vs. sravnivati  ==

slovnik ima 'sravnjati' kak imperfect, ale iz mojego pogleda, bylo by razumněje pisati &quot;sravnivati&quot;, ibo priblizno vse jezyky imajut dodatny slog v tutom slovu v imperfektu

&quot;sravnjati&quot; za mene imaje smysl &quot;uravnjati&quot;, &quot;sdělati jednakovym&quot;, na angl. ''to level''

čto myslite? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:20, 12 February 2026 (UTC)

:Nu znaješ, &quot;sravnjati&quot; prosto jest regularno stvorjena nesovršena forma sovršenogo glagola &quot;sravniti&quot;. V dolgoj historiji medžuslovjanskogo jezyka vsegda jesmo usilovali, že jezyk jest kako možno regularny. Zato ''-ati &gt; -yvati'', a ''-iti &gt; -jati''. Očevidno, byli by takože druge možnosti, napr. ''-ati &gt; -avati'' iili ''-iti &gt; -ivati''. Ale my jesmo izbrali te formy, ktore sut najbolje razprostranjene po slovjanskyh jezykah. Poněkogda te druge formy na indivualnoj osnově daže mogut byti lěpše, ale ne hočemo vvesti v jezyk veče neregularnostij, neželi sut potrěbne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 13 February 2026 (UTC)
::Da, Jane, ja dobro razuměm i pametam vaše pojasnjenje o logikě impf.-pf. glagolov v MS, ale čto ako li poněkogda stvorjajemo falšivyh prijateljev v ugodu  regulardnosti? (rus. сравнять, čes. srovnat, pol. zrównać) 
::Dodatno, regularnost v MS v tutom osobnom slučaju (iz moejgo pogleda) ide protiv naturalističnosti, ibo vse naturalne jezyky prědavajut semantiku &quot;to be comparing&quot; inym slovom.
::Russky	срав'''ни'''вать, сопоставлять
::Bělorussky	параўноўваць, зраў'''ноў'''ваць, супастаўляць
::Ukrajinsky	порів'''ню'''вати, зіставляти, зрівнювати
::Poljsky	porów'''ny'''wać
::Češsky	srov'''ná'''vat, porov'''ná'''vat
::Slovačsky	porov'''ná'''vať, zrov'''ná'''vať
::Hrvatsky	srav'''nji'''vati, upoređivati
::Srbsky	срав'''њи'''вати, упоређавати
::Makedonsky	сравнува, споредува
::Bulgarsky	срав'''ня'''вам
::&quot;Sravnjati s zemjeju&quot; — &quot;Compare with Earth?&quot; or &quot;Level it to the ground&quot;?  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:43, 13 February 2026 (UTC)
:::Aha, razuměju. Da da, takom slučaju može lěpje bude ''sravnyvati'' (nesov.) i ''sravnati'' (sov.), a takože ''sravnanje'' zaměsto ''sravnjenje'' «comparison”, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:57, 13 February 2026 (UTC)
:::Moje prědloženje&quot;:
:::for the verb ''to compare: sravniti / sravnivati,'' ibo to odpovědaje logikě naturalnyh jezykov.
:::for the verb ''to even, to level'' we already have ''poravniti'' (curiously, it's not ''por'''o'''vniti'', which would follow the logic you're explaining)
:::[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:13, 14 February 2026 (UTC)
::::''sravnjati'' možemo ostaviti, ale jedino v smyslu ''to even, to level'' [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 00:22, 14 February 2026 (UTC)

== Websajt s katalogom i statistikoju ==

&lt;nowiki&gt;https://medzuslovjansky.onl/&lt;/nowiki&gt;

jesm stvoril maly websajt s vyše vizualnym kalalogom stranic i statistikoju

može byti koristany kak onlajn biblioteka

stvoril jego da by može byti takym obrazom uprostiti dostup obyčnyh ljudij do Viki i malost zainteresovati v napisanju člankov

prošu, pišite vaši propozicije i myslji


[[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 17:32, 23 February 2026 (UTC)

:myslju oddělno sdělati filtr za kategorij s prověrjenym pravopisom i dobry članok, da by možno bylo legko najdti teksty s dobrym MSom [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 18:11, 23 February 2026 (UTC)

::Da, to bylo by interesno. Myslju, že kategorija s prověrjenym pravopisom ne jest mnogo upotrěbima, ale može [[Incubator:Spisok najdolžejših stranic|tutoj spisok najdolžejših ćlankov]] jest? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:03, 23 February 2026 (UTC)
:::Už sdělal oddělny filtr, koj polazyvaje jedino članky so zvězdoju i s prověrjenym pravopisom. Myslju, to ne byla zla ideja i ja budu probovati dodavati toj šablon, kogda čitaju članky. 
:::Vo vkladke statistika možno odfiltrovati članky po dolžině, ale može byti sdělati oddělnu jarku vkladku &quot;Najdolžejše članky&quot;? [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 22:19, 23 February 2026 (UTC)
::::Da, myslju, že to jest dobry pomysl. Mimohodom, može mogli byhmo uže dodati do dobryh člankov. Srěd mojih člankov, myslju, že napriklad [[Abhazsky alfabet]], [[Džok (pes)]] i [[Ҕ]] kvalifikujut se, ibo sut mnogo obširnějše, než jihne ekvivalenty na drugyh jezykah. Imajete li prědloženja? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:58, 23 February 2026 (UTC)
:::::A nas budut prověrjati na odpovědnost kriterijam dobryh člankov? Ibo imajemo množstvo člankov vyše 10kb, koje libo už sut dost dobre (ale može byti ne sut take dobre, kak jihne analogy v inyh jezykah, ili prinajmenje v něktoryh), ale sut kratše, než v inyh jezykah.
:::::I takože imajemo množstvo člankov menše než 10kb, ale koje takože sut mnogo dobre.
:::::Večinstvo (ili vse) članky o kiriličnyh bukvah sut dobre na moj pogled, ale ne imajut trěbujemogo razměra. 
:::::@[[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] napisal několiko dobryh člankov, ale on prosil prověriti pravopis za njim i ja byh dodal v jegove članky malost obrazov ili medija materialov, že by jih nemnogo oživiti (imajut prěmnogo teksta bez ničego vizualnogo)
:::::@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] takože napisal dostatočno dobryh člankov  [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 23:27, 23 February 2026 (UTC)
::::::Da da, jesm suglasny. Teoretično ne imajemo izrazne kriterije, toliko, že dobry članok trěbuje iměti někoju kritičnu masu. Granica 10K bajtov byla ustanovjena libovoljno, kogda na medžuviki iměli jesmo 20 člankov &gt;10K, ale tutčas imajemo jih ok. 140. Dolgy ne avtomatično znači lěpši. Po mojemu mněnju, da by članok kvalifikoval se za uměščenje na glavnoj stranici:
::::::* jest bolje-menje kompletny o obgovarjaje vse aspekty (napr. članok o državě ne jest kompletny, ako nemaje ničego o ekonomikě, prirodě i t.d.). 
::::::* imaje pravilny i prověrjeny pravopis
::::::* jest osnovany na prověrjenyh izvorah (znači, ne slěpo kopirovanyh iz drugyh viki)
::::::* ne jest toliko prěvod članka iz drugoj viki
::::::* kako možno, sodrživaje obrazky
::::::* kako možno, jest lěpši od ekvivalentah na drugyh slovjanskyh jezykah
::::::* prědmet ne jest prěmnogo niševy. 
::::::Kromě togo, dobro by bylo, ako jest raznorodnost medžu člankami na glavnoj stranici. Tutčas imajemo ok. 20 dobryh člankov. Glupo bylo by, ako srěd njih byli 3 kirilične bukvy, ili 3 ukrajinski politiki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:51, 24 February 2026 (UTC)

== Dodati linky na spoločnosti v Dicord i TG na glavnoj stranici v menju ==

Tutčas poglednul i uviděl, že bulgarska vikipedija ima linky do spoločnostij v discord i tg na glavnoj stranici v menju, v lěvoj jegovoj česti. 

Može byti, my takože budemo dodati?

https://bg.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%B8%D0%BA%D0%B8%D0%BF%D0%B5%D0%B4%D0%B8%D1%8F:%D0%A2%D0%B5%D0%BB%D0%B5%D0%B3%D1%80%D0%B0%D0%BC [[Koristnik:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[Besěda s koristnikom:GlěbDyndar|talk]]) 12:29, 26 February 2026 (UTC)

:Ne znaju, imaje li smysl popularizovati toj Diskord, on ne imaje ničto občo s Viki projektom, i Jan tam ne jest. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 08:16, 6 March 2026 (UTC)

== Nove možnosti translliteracije - sdělano ==

Blagodare dobrym ljudam, pomagavšim izměniti skript, pojavili se nove možnosti transliteracije.&lt;br/&gt;Šablon '''-''' dostavaje novu funkciju: &lt;br/&gt;Tuty šablon upravjaje transliteracijeju, izključaje ju za fragment teksta (kogda koristaje se s jednym parametrom), ili pokazyvaje razny tekst za latinicu i kirilicu (variant s dvoma parametrami).&lt;br/&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Kako koristati
|-
! Sintaksis !! Rezultat {{-|Latn}} !! Rezultat {{-|Cyrl}}
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|macOS Sierra}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;|| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;macOS Sierra&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François|Жан-Франсуа}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Jean-François&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Жан-Франсуа&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
| &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{-|Joe Biden (Džo Bajden)|Джо Байден}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Joe Biden (Džo Bajden)&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; || &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;Джо Байден&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu {{-|Roundhay|Раундхеј}}» (1888) {{-|[[Louis Le Prince|{{-|Louis Le Prince'a}}]]|[[Louis Le Prince|Луи ле Пранса ({{-|Louis Le Prince)}}]]}} — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Scena v sadu Roundhay» (1888) Louis Le Prince'a — najrannějši izvestny film v historiji.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«Сцена в саду Раундхеј» (1888) Луи ле Пранса (Louis Le Prince) — најраннєјши известны филм в хисторији.&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|-
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providen{{-|ce’|с}}u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;V Providence’u&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|&lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;В Провиденсу&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
|}
&lt;br /&gt;
&lt;s&gt;Čto ješče ne rabotaje: v mobilnoj versiji bude vsegda pokazyvati i latiničny i kiriličny varianty. Na rěšenju rabotajemo.&lt;/s&gt; Vsečto uže rabotaje! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 07:15, 1 March 2026 (UTC)
:Odlično! Nu izvini, ale vse vrěme ne razuměju, začto jest toj drugy šablon. Takože možno jest pisati: &lt;nowiki&gt;{{-|Jean-François (izgovor: Žan-Fransua)|Žan-Fransua (fr. Jean-François)}}&lt;/nowiki&gt;, i rezultat bude taky sam, ne li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:39, 1 March 2026 (UTC)
::Jego sdělal Iohanen za test, rěšil ostaviti 😊 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:43, 1 March 2026 (UTC)
::vot test obohdvoh šablonov na živom članku https://incubator.wikimedia.org/wiki/H._P._Lovecraft [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 12:48, 1 March 2026 (UTC)
::Mene lično dopoka nemnogo ustrašaje ta razlika medžu latiniceju i kiriliceju, ko ktoroj prihodímo. Napriklad, jesm musel v jednom slučaju sklonjati kirilicu i ne sklonjati latinicu 😢 Tako prijdemo ko dvom jezykam. Možlivo, bysmo mogli prěporučovati koristanje tutoj možnosti toliko v izključiteljnyh slučajah? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:04, 1 March 2026 (UTC)
:::A v kakom slučaju trěba bylo sklonjati kirilicu? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:13, 1 March 2026 (UTC)
::::Tut byl variant
::::v Red Hook / v Ред-Хуку, ale já jesm dopoka našel izhod:
::::v apartamentu v četvrti {-|Red Hook|Ред Хук} [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:18, 1 March 2026 (UTC)
::::ješče v Providence / в Провиденсу [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:24, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:32, 1 March 2026 (UTC)
::::myslím, že rěšenjem jest vo Providensu / во Провиденсу, v Red-Huku / в Ред-Хуку. Ale, Lovecrafta/Лавкрафта, zato že ime [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:31, 1 March 2026 (UTC)
:::::Ah, razuměju. Znaješ, medžuslovjansky ne imaje tvrde pravila odnosno sklanjanja neslovjanskyh imen i nazv. Ja byh sovětoval, da byhmo koristali apostrof: lat. {{-|Charles de Gaulle}}, kir. {{-|Шарљ де Гољ}} &amp;rarr; rod. {{-|Charles’a de Gaulle’a}}, {{-|Шарља де Гоља}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:35, 1 March 2026 (UTC)
::::::nu to jest podobno russkomu jezyku, kogda koristajut se kusky latinicy [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:37, 1 March 2026 (UTC)
:::::::Točno. A tamtyh slučajah: {{-|v Providence’u, v Red Hook’u}}. Koristajuči novy možnosti, možno daže: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;«V Providen{{-|ce’|с}}u»&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;: «V Providen{{-|ce’|с}}u». {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 14:40, 1 March 2026 (UTC)
::::::::nu to uże diko jest: во Провиденс-цу? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:42, 1 March 2026 (UTC)
:::::::::Vo Providence'u/ во Провиденсу izgledaje kompromisno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:44, 1 March 2026 (UTC)
::::::::interesno, trěba izučiti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:52, 1 March 2026 (UTC)
::::::Gaulle на выдумки хитра (russko prislovje) ☺️ [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 14:39, 1 March 2026 (UTC)
:Vsim pozdrav, ide obnovjenje skripta, transliteracija ne bude někaky čas rabotati. Prosim izviniti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 17:47, 5 March 2026 (UTC)
:Tak, vsečto jest izrěšeno, uže rabotaje i na mobilu. Mnogo děkuju adminam Vikipedije, ktore mnogo pomogli. Ura 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 19:42, 5 March 2026 (UTC)
::Vidžu! Fantastično! Hvala vsim, ktori pomogli! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:20, 6 March 2026 (UTC)

== Originalne &lt;s&gt;imena ljudij&lt;/s&gt; i iztvorov umětnostij kako nazvy člankov ==

&lt;s&gt;Ja jesm natolkl se na toj problem, že ne věm, kako dějati lěpše... Jest članok o Johnu R. R, Tolkienu, zaglavje ktorogo jest napisano anglijskym jezykom. Trěba li takym že sposobom stvorjati i nove članky? A kako pisati vnutri članka?&lt;/s&gt;

&lt;s&gt;Ješče jesm ugleděl, že v poljskom jezyku imena sklanjajut se po pravilam jezyka, ale pišut se kako v originalu. Či možno li togda vnutri članka pisati, napriklad, ''... u Johna Ronalda Reuela Tolkiena...''? Ne bude li togda to mrzko izgledati v kirilici ''... у Jохна Роналда Реуела Толкиена...''? Abo trěba vnutri članka flavorizovati?..&lt;/s&gt;

P.S. Pomilujte, ja jesm slěpec, jedino tutčas uviděl jesm v vrhu to, kak to možno sdělati.

Ješče jedna věč: jest članok o «Vladaru prstenjev», zaglavje ktorogo jest napisano na anglijskom jezyku («The Lord of the Rings»). Trěba li jego prěimenovati na medžuslovjansky jezyk? Myslim, že trěba, bo na vsakoj Vikipedije nazvy knig prěkladajut se na glavny jezyk Vikipedije.

Cělkovito ne razuměm, kako rěšati tuto pytanje, ačekoli mně se kaže, že jego už obgovarjali, ale ja ne vidim rezultatov, pomilujte.

S považenjem, [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|talk]]) 07:38, 17 April 2026 (UTC)

:Da, nazvanja knig jest trěba prěkladati, TLOTR in particular ☺️ Nužno jest tuty članok prěimenovati/prěměstiti, čto ne jest trudno [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|talk]]) 16:21, 3 May 2026 (UTC)

::Točno, lěpje jest prěvoditi zaglavja knig, filmov i t.d., ale takože imaje byti prěnapravjenje od originalnogo zaglavja. Jesm prěimenoval TLOTR v [[Vladar prstenjev]]. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:14, 3 May 2026 (UTC)

== Approval! ==

Great news! Interslavic Wikipedia will soon be approved! Committee member Jon Harald Søby posted the approval notice on the Talk Language Committee page! Finally! Let everyone know if anyone doesn't know yet, and let Jan know too! Victory! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35104-48|&amp;#126;2026-35104-48]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-35104-48|talk]]) 18:12, 15 June 2026 (UTC)

:approved! 🎉 [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:14, 23 June 2026 (UTC)
: Radostno! [[Koristnik:Таёжный лес|Таёжный лес]] ([[Besěda s koristnikom:Таёжный лес|besěda]]) 23:48, 26 junij 2026 (CEST)

== Administratorstvo ==

Dragi! Dnes nakonec naša Medžuslovjanska Vikipedija byla stvorjena. Blagoželaju nam vsim i imaju naděju, že naš projekt bude postojanno rasti!

Ja jesm byl administrator v Inkubatoru, a takože vo vsih prědhodnyh versijah medžuslovjanskoj viki (od 2007 g.). Na žalost, administratorstvo ne bylo prěneseno avtomatično iz Inkubatora, zato trěba mně tu oficialno kandidatovati se na administratora. Jest několiko věčij, ktore tutčas trěba bude sdělati bystro. Napriklad, vy isto pametajete, že skoro vse stranice iz Medžuviki byli kopirovane ručno – bez jihnyh historij, čto jest narušenje avtorskyh prav – i zato ja hoču je stopiti s novějšimi versijami. Kromě togo, vsegda jest potrěbny někto, ktory odstranjaje spam, vandalizm i tako dalje. Prošu, glasujte poniže! Sut slědujuče opcije: {{-|&lt;nowiki&gt;{{Za}}, {{Protiv}}, {{Nevtralno}} i {{Primětka}}&lt;/nowiki&gt;}}. Ne zabudite dodati svoj podpis (&lt;nowiki&gt;~~~~&lt;/nowiki&gt;). S srdečnym pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:50, 24 junij 2026 (UTC) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:09, 25 junij 2026 (CEST)

# {{Za}}: Razuměje se, Jan nas dovedl tu kde jesmo, ov projekt bez jegovogo děla ne by ni egzistoval. On zakladaje se mnogo i obhodi se s pravdivymi ambicijami. Nadějem se budemo iměti uspěšny prvy god na živoj Vikipediji! :) – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 00:19, 25 junij 2026 (UTC) 
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 03:01, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} i potrěbujemo izbrati ješče 2-3 admini ili podadmini [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 06:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} Jan nas dovedl tam, kamo jesmo potrěbovali, i kako najaktivnějši člen občiny si zasluži byti administratorom. --[[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:49, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}}, očevidno. Velika hvala vsim — to jest naš obči uspěh! [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:27, 25 junij 2026 (UTC)
# {{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 17:53, 25 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} očevidno, Jan je tvorec medžuslovjanskogo. [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 01:05, 26 junij 2026 (CEST)
# Разумєје се {{Za}} [[Koristnik:FitikWasTaken|FitikWasTaken]] ([[Besěda s koristnikom:FitikWasTaken|besěda]]) 13:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} prisjedinjaju se k vsemu vyše skazanomu. [[Koristnik:Noncinque|Noncinque]]([[Besěda s koristnikom:Noncinque|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (UTC+6)
# {{Za}} [[Koristnik:Sauit|Sauit]] ([[Besěda s koristnikom:Sauit|besěda]]) 01:48, 2 julij 2026 (CEST)

:Čestitajemo Janu, ktory jest dnes dostal neograničenu časom vladu Administratora tutoj Vikipedije [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:15, 2 julij 2026 (CEST)
::Hvala, @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]! Nu, a kde jest tvoja kandidatura, eh? ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:17, 2 julij 2026 (CEST)
:Pozdrav, Jane, možete li takože darovati administračne prava Vipzu i Marcoorio? Hvalim voprěd. Jestli ne, podam stewardship request za njih. Hvala polna 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 23:19, 2 julij 2026 (CEST)
::Ja ne mogu dati administratorstvo, samo bjurokrati i stuardi mogut to dělati, a takyh my tu ne imajemo. Ja myslju, že Vipz i Marcoorio sami povinni sut glasiti se na stranici [[:meta:Steward requests/Permissions]], ibo ne znaju, može to dělati inokto. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:58, 2 julij 2026 (CEST)
:::ne jest problemom, budemo organizovati 😉 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 02:57, 3 julij 2026 (CEST)

=== Drugi admini ===
{{Ping|LiMr|Danvintius Bookix|GlěbDyndar|Мурад 97|Panslavist|Tutčas}}, {{Ping|Medžuslovjanin|Ferpaks|Marcoorio|Aula Orion|Panslav|Orbitminis|Wojsław Brożyna}}, {{Ping|Adiee5|Plameniled|Miłosz Czaniecki|Владимєр Брєзин, сын Александров|Qiorly|Polda18}}, {{Ping|SzymonV|Vipz|Asank neo|FitikWasTaken|Machine of goodness|Snovid}} i ostatni, kogo jesm ne vspomnil tut, prosim nehtěl by někdo se stati vtorym i tretjim adminom, da by Jan ne tegnul vsečto sam? Prosim takože vsih glasovati, hvalim voprěd. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:23, 25 junij 2026 (CEST) 09:32, 25 junij 2026 (UTC)
:Ja ne věm, ako byh iměl na to dostatok časa, i ja o tom budu razvažiti. Ja dekuju za prědloženje. [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]]) 09:57, 25 junij 2026 (UTC)
::Da, dobro bylo by iměto ješče jednogo ili dvoh adminov. @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]], može li ty se kandiduješ? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:32, 25 junij 2026 (UTC)
:::Možno, budu, ale by se htělo lěpših kandidatov. ({{-|BTW}} izčezlo &quot;odgovoriti&quot;, to jesm ja něčto slomil?) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:21, 25 junij 2026 (CEST)
:Ja jesm administrator na dvuh projektah, takože byrokrat i administrator interfejsa. Ja imam tehničske znanosti i imam takože velmi aktivnogo robota. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 19:21, 8 julij 2026 (CEST)
::Pozdrav, LiMre, kde jesi byl tako dolgo? Prědloži svou kandidaturu takože na glasovanje, myslím, že trěba minimum 6 glasov [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:45, 8 julij 2026 (CEST)
:::Ja imel mnogo raboty i putoval jesm. [[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:16, 8 julij 2026 (CEST)
:Ja mogu prijmati vaše prizvanje do administratorstva. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 10:35, 25 junij 2026 (UTC)

@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i @[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: Super! Togda sdělajte oddělno zaglavje, da byhmo ne komplikovali žitje administratorom na Meta. ;) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:44, 25 junij 2026 (CEST)

:Hvala @[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]], tako izdělajemo, ale htělo by ješče i někogo, kdo znaje, kako rabotaje Vikipedija lěpje, než ja ili @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] i od kogo by bylo vyše koristi. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:03, 25 junij 2026 (CEST)

Zdrav! Ako naša občina to želaje, mogu sebe nominovati za administratora i administratora interfejsa. Primarno se interesujem rabotati na tehničnoj infrastrukturě projekta: šablony, moduly, CSS, JS/gadžety, botovanje, i t.d. Administrativne prava dobro prihodet zaradi izčrkavanja i iziskyvanja, importovanja i prěměščanja specifičnyh stranic, iz-medžu ostalogo.  – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:02, 25 junij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:Vipz|Vipz]]: To bylo by odlično! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:05, 25 junij 2026 (CEST)
::Jesm uže administrator (interfejsa) na srbskohrvatskoj Vikipedije i bylo by mně milo prenesti něčto znalosti odonud ovamo. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 23:11, 25 junij 2026 (CEST)

=== Drugi admini - glasovanje ===
Kandidati na druge admini sut dva, @[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]], oni ne sut konkurenti, adminami mogut byti obadva, jestli budut poddržani, prosim za ili protiv njih takože glasovati tut (ne zabezpametajte glasovati i za Jana vgorě) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:23, 26 junij 2026 (CEST)

==== Vipz ====
@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo opytnogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} – ne znam dobro člověka [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 10:59, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. Věrim jegovomu slovu o znanju interfejsa — tute znanja sut nam potrěbne. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:37, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}, očevidno! Izkušeny koristnik, črěz dolge lěta byl administrator Medžuviki. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:38, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:07, 27 junij 2026 (CEST)
# ...

==== Marcoorio ====
@[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] glasovanje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:24, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} - potrěbujemo motivovanogo admina [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:26, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:41, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}}. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:46, 26 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} [[Koristnik:Vikislav|Vikislav]] ([[Besěda s koristnikom:Vikislav|besěda]]) 15:40, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 15:47, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 21:08, 27 junij 2026 (CEST)
# {{Nevtralno}} [[Koristnik:Adiee5|Adiee5]] ([[Besěda s koristnikom:Adiee5|besěda]]) 12:58, 28 junij 2026 (CEST)
# ...

==== LiMr ====
@[[Koristnik:LiMr|LiMr]] glasovanje --[[Koristnik:LiMr|LiMr]] ([[Besěda s koristnikom:LiMr|besěda]]) 20:13, 8 julij 2026 (CEST)

#{{Za}} LiMr jest avtor mnogyh člankov na MS Vikipediji i mnogo pomagal jest v inkubatoru, vključno tehničnyh děl. Znaju, že jest takože aktivni na češskoj Vikipediji i znaje, kako tuto tut rabotaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:42, 8 julij 2026 (CEST)
#:Uvažajemi, LiMr jest statistično koristatelj č. 3 v MS Inkubatoru, po mně i Janu, suglasno čislu pravok. Prosim poddržati, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 22:50, 10 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 00:06, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} očevidno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:09, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 09:22, 11 julij 2026 (CEST)
#{{Za}} — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:04, 12 julij 2026 (CEST)


@[[Koristnik:Vipz|Vipz]] i @[[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]]: od včera vy jeste administratori tutoj viki na 6 měsecev. Blagoželaju! :-)&lt;br /&gt;A @[[Koristnik:LiMr|LiMr]]: ne zabudite sglasiti svoju kandidaturu na [[:meta:Steward_requests/Permissions#Administrator_access|Meta]], da by jedin iz stewardov mogl vam nadati knopky. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:35, 16 julij 2026 (CEST)

:Čestistaju novym Adminam! Čas rabotati 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 12:11, 16 julij 2026 (CEST)
::Blagodarim! – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 12:33, 16 julij 2026 (CEST)

== Kolikost člankov na latinici i kirilici ==

Dragi prijatelji! Ja myslju, že oprědělenje &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot; ne odgovarja enciklopedičnosti. Prědlagaju stvoriti kategoriju, katalog po tipu Spisok člankov na latinici i na kirilici. Začto? Da by točno razuměti, koliko u nas materialov jest napisano na oboh grafikah. Poka čto u nas sut tendencije k umenšenju pisanja člankov na kirilici. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 23:10, 25 junij 2026 (CEST)

:A či jest li potrěbno tuto ukazanje? Imajemo translitiraciju, zatom, na moj pogled, ne jest potrěbno ukazyvati, koliko člankov sut na kirilici/latinici. Takym tvrdženjem možemo odstrašiti tyh, kto znaje kirilicu i ne znaje latinicu (ako taki sut) abo někako inako prinesti zlu myslj, ale, očevidno, ju ne imajemo. [[Koristnik:Marcoorio|Marcoorio]] ([[Besěda s koristnikom:Marcoorio|besěda]]) 11:42, 26 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm obratil uvagu na fakt, že v članku &quot;Medžuslovjanska Vikipedija&quot; jest privedena taka informacija: &quot;Okolo 2/3 vsih člankov byli napisane latiniceju, okolo 1/3 kiriliceju&quot;, ale ne ima spiska člankov po kirilici i latinici. Zato jesm pomyslil, že jest enciklopedično ukazovati točnu informaciju [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 11:52, 26 junij 2026 (CEST).

Дља статистикы буде интересно. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 12:01, 26 junij 2026 (CEST)

:Kako oprěděliti, latinica ili kirilica, bot/skript musi uděliti toliko tekst iz članka i sčitati latinične i kirilične bukvy? Napriměr, jestli vyše 70% teksta sut kirilične bukvy, on jest kiriličny? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 13:23, 26 junij 2026 (CEST)

:: А сут много чланков, кде оба писма? Вообче, по мојему мнєнју то пытанје технично. Просто, интересно, направду, кака у нас тутчас статистика. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:14, 26 junij 2026 (CEST)
:::Mnogo lingvističnyh člankov imajut kirilične tablicy, priměry teksta, kako Mansijsky jezyk i td. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:19, 26 junij 2026 (CEST)
:::Ili prosto, tekst s kiriličnymi nazvami razdělov jest kiriličnym 8-) Ako li sut razděly [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 15:22, 26 junij 2026 (CEST)

:Za statistiku bylo by interesno, ale ja ne myslju, že taka kategorizacija jest potrěbna. Kromě togo dodavanje i poddrživanje tyh kategorij bude mnogo raboty. Někoj čas tomu nazad jesm prosto občislil, koliko iměli jesmo člankov na kirilici i latinici na osnově zaglavij (ne včisleči mojih člankov o kiriličnyh bukvah, ktore byli napisane latiniceju). Togda to bylo okolo 1/3 kirilice i 2/3 latinice. Kako to izgledaje tutčas, ja ne znaju. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 15:56, 26 junij 2026 (CEST)
::Jesm napravil osnovnu prověrku: v tutom momentu, 1,072 odnosno {{round|70.993377}}% nadpisov je na latinici, a 438 odnosno {{round|29.006623}}% vsih nadpisov na kirilici. Imějuči na umu različne dolžiny člankov, {{Round|88.523968}}% vsego teksta napisano je na latinici. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 16:42, 26 junij 2026 (CEST)
::Jestvuje že algoritm, ktory čisli kolikost člankov pravilno? A ako prosto načeti označovati članky kategorijami &quot;Članok napisany kiriliceju&quot; / &quot;Članok napisany latiniceju&quot;, tako takože možno stvoriti po priměru togo algoritma algoritm, ktory v kategorijah bude čisliti članky. Ili sčitati ručno, s pomočju kategorij. [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 16:44, 26 junij 2026 (CEST)

== Razděljenje Krčmy ==

Dragi kolegi, hčemo razdvojiti [[Vikipedija:Krčma]] na několiko tematičnyh odděljenij? Za početok: Pravila i směrnice; Tehnika (ili 
Tehnične kvestije/pytanja); Jezyk i pravopis (ili Jezyčne kvestije/pytanja); Noviny. Tak možemo razbrěmeniti centralnu stranicu Krčmy i ulegšati slědovanje diskusij kogda-libo egzistuje potrěba diskutovati mnogo prědmetov jednočasno. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 14:23, 27 junij 2026 (CEST)

: Јесм согласны. Але, по мојему мнєнју новины не трєба оддєљати од централној Крчмы. Лєпје јих видєти разом на централној. --[[Koristnik:Мурад 97|Мурад 97]] ([[Besěda s koristnikom:Мурад 97|besěda]]) 14:41, 27 junij 2026 (CEST)
:Či ne lěpje li arhivovati stare diskusije? Krčma jest velmi těžka tutčas, ale imaje byti &quot;{{-|village pump}}&quot;, selskoju studnoju, kde obgovarjaje se vsečto [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 27 junij 2026 (CEST)
:Dalšo pytanje, imajemo v menu &quot;Portal občiny&quot;, čto nikuda ne vede. Imaje tam býti link do Krčmy? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:32, 27 junij 2026 (CEST)

::Ja jesm arhivoval stare poslanja v Krčmě. Pozdněje hoču takože dodati starějše sodržanje Krčmy na Medžuviki do arhiva, ale tutčas to ješče ne jest možno.
::Čto se tyče razdvojenja krčmy, ja ne jesm uvěrjen, jest li to smyslno. Imajemo tu može 10–20 aktivnyh učestnikov i obyčne sut samo dva ili tri aktivne prědmety na měsec. Napriklad, v maju bylo samo 14 pravok, a v aprilju 4. Ako tu bude zaisto mnogo aktivnosti, togda možno bude pomysliti o razdvojenju, ale v medžučasu ja byh ostavil Krčmu taku, kaka ona jest. Očevidno budut avtomatične poslanja na anglijskom jezyku od fondacije Wikimedia, ktore po mojemu mněnju možno bude arhivovati do oddělnogo arhiva.
::A Portal občiny... jest li nam on potrěbny? Ja by na tom město sdělal link do Krčmy, ale k tomu bude potrěbny administrator. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 27 junij 2026 (CEST)
:::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:20, 27 junij 2026 (CEST)
:::Jesm mněval, tutčas jesmo oficialna Vikipedija, itak bude mnogo vyše raboty i, slědovateljno, diskusije. Kogda avtomatične, masivne poslanja budut početi, one nas budut zakopati. Brda inojezyčnyh poslanij umějut dokladati tako zvanomu '{{-|[[:en:banner blindness|banner blindness]]u}}'. Tutošnje poslanja togda budut menje primětne, čto može pobudžati deficit lokalnoj aktivnosti. Jedno rěšenje jest arhivacija, nu časom ne budemo htěti arhivovati recentne poslanja. Drugo rěšenje jest čekati, viděti i onogda rěšati. Jesm oprěděljeny za koju-nebud opciju. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 08:28, 28 junij 2026 (CEST)
:::Pozdrav, Jane, čto jestli prosto dati vněšni link na kavárnu Medžuviki prěd linkom na arhiv na početku stranice? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:30, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja ne mnju, že Portal občiny ima vesti na Krčmu, na češskoj Vikipediji to napriměr vede na [[:cs:Wikipedie:Portál Wikipedie|tutu stranicu]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 19:24, 27 junij 2026 (CEST)
:::@[[Koristnik:Polda18|Polda18]]: Da da, ja znaju, ale češska Vikipedija jest veliky projekt. Menše viki često ne imajut taky portal, ili samo někaky kratky tekst ili prěnapravjenje na [[Vikipedija:Čto Vikipedija ne jest]]. Nyně my imajemo prěmalo stranic za taky portal, ale može poprobujemo stvoriti nečto, li? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:55, 27 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm samo daval priměr. Portal občiny ne jest besěda občiny. Ale v budučnosti možemo něčto takovogo izrabotati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:49, 27 junij 2026 (CEST)

== Vikidane ==
{{tracked|T429939|fixed}}
Pozdrav. Kako toliko na Vikidane dodadut jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;, bude trěba tutu stranicu na Vikidane [[d:Q16503|dodati]]. Možno jest, že to za nas izdělajut administratori Vikidanyh, ibo ja jesm na besědě stranice kako ne prijavjeny koristnik napisal zajavjenje o dodanje (ja jesm byl v rabotě). Jednako bude poslě potrěba priložiti takože vsake članky. Česti se mogu prijeti tako ja, ale sam ja na to ne staču. Tyseč člankov jest mnogo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|prinosy]]) 20:51, 27 junij 2026 (CEST)

:Nám oběčali sut, že to sdělaje robot (možlivo) [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:52, 28 junij 2026 (CEST)
::Možlivo v budučnosti, kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, ale nyně ne jest možno kako by robot funkcionoval bez dodanogo koda. Itak, robot bude potrěbovati čestičnu pomoč od koristnikov, ibo ne vse bude podojdti izrabotati avtomatično. Ače, umětna inteligencija by možno mogla tako isto funkcionovati. Ale kto bude priučati umětnu inteligenciju? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:20, 28 junij 2026 (CEST)
:::Administracija Viki nam to oběčaje [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:22, 28 junij 2026 (CEST)
::::Da, to jest možlivo. Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:28, 28 junij 2026 (CEST)
::::Ja jesm chčel se zapytati. Kako jest tuta stranica povezana s drugymi stranicami na inych jezyčnyh verzijah? To ne jest izdělano skroz Vikidane, ibo tako Vikidane ne imajut naš jezyčny kod, daže to ne jest izdělano skroz interviki, ili ja jesm to ne ugledal? — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:35, 28 junij 2026 (CEST)
:::::Ja už jesm to našel. Tehničny šablon &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{INTERWIKI}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; iz {{š|Zaglavje krčmy}}. Kako bude naš jezyčny kod dodany na Vikidane, tuten tehničny šablon ne bude jest zapotrěbny. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:46, 28 junij 2026 (CEST)
::::::Tak 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:56, 28 junij 2026 (CEST)
:::::::Hvala. Tako jest, ja jesm izrabil šablon {{š|Šablon}} (kratky link {{š|Š}}), kako isto tehničny šablon dlja ostavjanja inyh šablonov. Tuten šablon bude jest potrěba praviti dlja različenja imennyh prostorov i zablokovanja linka veduči na ne egzistujuče stranice. Tutčasna verzija jest velmi prosta. Tako jest, tuten šablon tutčasno ne uměje parametry. Tako isto, to bude potrěba dodati. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:21, 28 junij 2026 (CEST)
:V vslědnyh dnah bude naš jezyčny kod &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt; dodany do Vikidanyh, kako jest viděti [[phab:T430419|tu na Fabrikatoru]]. Hvala adminam Fabrikatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:00, 29 junij 2026 (CEST)
:The change has been merged and will be deployed on Wednesday during MediaWiki Train [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 16:33, 29 junij 2026 (CEST)
::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:45, 29 junij 2026 (CEST)
::Velika hvala. Thank you. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:08, 29 junij 2026 (CEST)
::Hi, it is Wednesday, where are we? Many thanks [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:55, 1 julij 2026 (CEST)
:::Nothing yet, but if there's one thing I have learned from the whole process that led to the creation of this wiki, it's patience. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:41, 2 julij 2026 (CEST)
::::👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 00:43, 2 julij 2026 (CEST)
:Vikidane sut funkcionalne. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:03, 14 julij 2026 (CEST)
::Parada 👍 Budemo probovati [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:45, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja jesm už dodal do Vikidanych link tu na Krčmu i link na [[Medžuslovjansky jezyk]]. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:53, 14 julij 2026 (CEST)
::a čto se stalo s redaktorom izvonogo koda? piše Page MediaWiki:Edittools/styles.css has no content. [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:51, 14 julij 2026 (CEST)
:::Ja ne věm. Pravdopodobno ono se ne prěneslo iz Inkubatora. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 17:55, 14 julij 2026 (CEST)
:::Trěba udaliti tuty redok &lt;nowiki&gt;&lt;templatestyles src=&quot;MediaWiki:Edittools/styles.css&quot; /&gt;&lt;/nowiki&gt; iz stranice [[MediaWiki:Edittools]], togda vsjo by imalo zarabotati. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 18:00, 14 julij 2026 (CEST)
::::V Inkubatoru ne bylo Edittools. Ja htěl jesm prěnesti Edittools s Medžuviki, ale mně najprvo trěba byti &quot;administrator interfejsa&quot;, da byh mogl dodati ili izpraviti CSS. Imaju naděju, že zautra ili poslězautra budu mogti to sdělati. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:33, 14 julij 2026 (CEST)
::A začto v spisku jezykov jest napisane kako samo &quot;Medžuslovjansky&quot;? Trěba že by bylo napisano s kiriliceju kako &quot;Medžuslovjansky / Меджусловjанскы&quot;. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39765-34|&amp;#126;2026-39765-34]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39765-34|besěda]]) 20:51, 14 julij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Zdravo! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an Interslavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:31, 28 junij 2026 (CEST)

:Hi, sorry this is already done I believe. Thank you anyway 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:36, 28 junij 2026 (CEST)
::This about links. For example: Special:AllPages — Specialna:Vse stranice. And also translating for other non translated special pages (BlockedExternalDomains for example) [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 17:42, 28 junij 2026 (CEST)
:::Na tom uže někdo tuž rabotaje, ale možlivo Jan tebe odepíše [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 17:43, 28 junij 2026 (CEST)
:Maybe the &quot;Special&quot; namespace still needs translation, and the individual links to the special pages. The view name of the pages are already translated, or should be at least. But links and the namespace itself are still in English. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:38, 28 junij 2026 (CEST)

== Kako jest slovo &quot;pěskovišče&quot; kategorizovano? ==

Ja jesm pytam, či jest slovo &quot;pěskovišče&quot; roda mužskoho ili srědnogo? Ja jesm ne našel tuto slovo v [https://interslavic-dictionary.com/ medžuslovjanskom slovniku], ktory ja upotrěbjaju na odgovory i ine pravky. V češskom jezyku tuto slovo jest roda srědnogo, tak samo ja mnju, že tako samo tuto slovo jest roda srědnogo tako v medžuslovjanskom. Ale ja znaju, že to ne jest vsegda pravda. Napriměr, slovo &quot;šablon&quot; jest roda mužskogo v medžuslovjanskom jezyku, ale to samo jest roda ženskogo v češskom jezyku. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:51, 28 junij 2026 (CEST)

:Vse imenniky na '''-o''' (poslě tvroj suglasky) i '''-e''' (poslě mekkoj suglasky) sut srědnjego roda. Slova na '''-išče''' v občem označajut město. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 20:12, 28 junij 2026 (CEST)
::Tako jest slovo &quot;město&quot; roda srědnjego, da? Togda pěskovišče musi byti roda srědnjego kako město, da? Hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 20:38, 28 junij 2026 (CEST)
:ono jest [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:56, 28 junij 2026 (CEST)
::Ja jesm zabyl, odprašaju se. Tako hvala. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 21:14, 28 junij 2026 (CEST)

== Patrulovanje ==

Zdravo! Jest taka ideja stvoriti tut grupy patrulnogo i avtopatrulnogo dlja prověrky statij i vkladu. Ja ne byl učastnikom tejto obščnosti raněje, ale vse že predlagaju to. &lt;s&gt;Takože predlagaju obgovoriti možnost patrulovanja črez FlaggedRevs, ono je mnogo sovremenějše i bole udobno. V slučaju jesli obščnost vybere standardno patrulovanje, to my prosto stvorimo dvě grupy koristnikov. A jesli FlaggedRevs, to staro patrulovanje my vyključimo.  Takože, jesli my vyberemo FlaggedRevs, to predlagaju obgovoriti urovni patrulovanja, no lično ja predlagaju 1 urovenj. To jest: patrulovano ili ne. &lt;/s&gt;[[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 12:48, 3 julij 2026 (CEST)

:Komban-wa gozaimasu, Wadimu-san, htěl byh poblagodariti za izmeščenje požedanja na sub-adminske prava za koristateljev Vipz i Marcoorio, hvala lěpa 👍 [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 19:09, 3 julij 2026 (CEST)
::Ne treba děkovati, to ne je velika rabota. Ja sejčas vracam se do aktivnosti v ukrajinskoj Vikipediji, takže myslju že teper budu i tu rabotati malo. Najprvo zajmu se šablonami i potrěbnymi statjami, no i možlivo projekty někotoryh pravil sozdam. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 19:35, 3 julij 2026 (CEST)
:::Šablony, glavno nove Kartky, ja poddrživaju, myslim, dostatočno dobro. Mnoho uspěhov na UA-viki [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 20:41, 3 julij 2026 (CEST)
::::Hvala! Tak co si myslite o patrolovanju? [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 20:45, 3 julij 2026 (CEST)

:::::Zdravo, Vadyme! Ako ja mogu zapytati, kako to rabotaje točno? Znači li to, že izměny v članku budut vidime toliko togda, kogda jedin iz patrolerov je odobril? Ili prosto, že vsaka pravka avtomatično bude iměti značku kako &quot;možny vandalizm&quot;, &quot;izpraždnjenje stranice&quot; i t.d.? A kromě togo, jest li vvedenje FlaggedRevs možno? Ja čitaju [https://meta.wikimedia.org/wiki/Flagged_Revisions#Notice_of_moratorium tu], že jest moratorium v tom smyslu, že od 2014 g. ta možnost jest izključena za nove viki. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:35, 3 julij 2026 (CEST)
::::::Ne, vsi statji budut vidimi navet jesli oni ne patrulovani, liš v njih bude povědomjenje o tom, že oni ne patrulovani. Ale jesli administrator ustanovi stabilizaciju, togda bude pokazovati se poslednja patrulovana versija. Otnosno ustanovjenja razširenja, ja nažal ne zamětil moratorij, my konečno možemo probovati, ibo vse že upomjanuto tam zadanje na Fabrikatori bylo rěšeno. Nu raz sut takie problemy, togda ostavljaju liš predloženje s grupoju patruljnyh i avtopatruljnyh. A otnosno FlaggedRevs ja probuju snjati to ograničenje i togda snova sdělaju predloženje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:04, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::já jesm protiv, dopoka iměli jesmo málo vandalizma, i ne hčemo odvračati novyh avtorov, kojih s registracijeju isv víki jest přišlo mnogo. Hvalim za propoziciju [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:30, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::Ty jesi dodal tehničny šablon [[Šablon:Prěvedena_stranica]] , musel jesm korigovati v njem jezyk. Možeš objasniti, na čto on jest? Jestli ne bude jasno, poprosím Jana oddaliti [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 08:54, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::On jest potrěbny dlja označanja prěvedenyh statij, ktore byly prěvedene ne črěz instrument prěvoda, ale ručno. To jest potrěbno dlja sahranjenja licencije, soglasno ktorej rabotajut vsi sajty Vikimedija.  [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 08:57, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::::my imajemo šablon &lt;nowiki&gt;{{Prěvod | jezyk | Nazva članka} &lt;/nowiki&gt;, ktory avtor dodavaje na dno članka, ako jego prěkladaje ili koristaje čest prěklada od inogo jezyka [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:14, 4 julij 2026 (CEST)
::::::::::Izvinjajte, ja ne zamětil tutoj šablon, svoj jesm nominoval na udaljenje. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 09:21, 4 julij 2026 (CEST)
:::::::To jest interesno. Na poljskoj Vikipediji jesm primětil, že taka nepatrolovana versija jest vidima prijavjenym koristnikam, ale anonimni (neprijavjeni) koristniki cěly čas videt poslědnju patrolovanu versiju članka. Ale ja myslju, že suglašu s Iljeju, že v malom projektu kako medžuslovjansky tako rěšenje ne jest absolutno potrěbno. V velikom projektu, vsakodenno s tysečami pravok, ono imaje smysl, ale ne očekyvaju mnogo vandalizma ili spama v tutom projektu. Večšim problemom budut pravky od koristnikov, ktori slabo znajut medžuslovjansky. Poněkogda napravjenje takogo članka zajmaje veče časa neželi pisanje do ponovno. Ale to ne jest kvestija patrolovanja... {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 10:09, 4 julij 2026 (CEST)

== Prěključ &quot;Lat./Кир.&quot; ==

Komunikovali jesmo nedavno s Jaroslavom, ktory poddrživaje medžuslovjansky slovnik, i on iměl opinije, že náš interfejs ne jest veliko družny k kiriličnym slovjanam, ktore mogut bystro ne najdti, že jest možlivost prěključati pismo na kirilicu, čto, možlivo, odstrašaje ljudij, ktore ničto ili malo znajut o medžuslovjanskom jezyku i mogli by byti zainteresovani vyše. My imajemo gadžet transliteracije, podpisany latiniceju kako &quot;medžuslovjansky&quot;, Jaroslav proponuje vratiti nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; (kako to bylo na Medžuviki i rannjem Inkubatoru) ili &quot;Latinica/Кирилица&quot; kako nazvanje gadžeta, imělo li by to smysl? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 09:13, 13 julij 2026 (CEST)
:Ja točno ne razuměju. Tu jest tako samo kako na Medžuviki, ne li? Jest nadpis &quot;Lat./Кир.&quot; v tomže samom městu. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:41, 13 julij 2026 (CEST)
::ja imaju nadpis v menju &quot;medžuslovjansky&quot;, i kogda jej odvarjam, tam uže sut varianty Lat./Кир, Latinica i Кирилица [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:55, 14 julij 2026 (CEST)
::Jest raznica medžu temami. V Vector legacy (2010) nazva aktualno vključenogo varianta pokazyvaje se od razu v samom menju; v defaultovom Vector (2022) jest &quot;medžuslovjansky&quot;. No na Vikipedijah koristajučih iz LanguageConvertera (napr. [[:sr:]]) vključeny variant tož pokazyvaje se v menju nezaležno od temy. Ne znaju či kogda-nebud rabotalo v inkubatore, ale linija [[Special:PermaLink/25957#L-210|210]] ne imaje efekta. Ne jestvuje element &lt;code&gt;p-variants-label&lt;/code&gt; v Vector (2022).  &lt;span style=&quot;text-transform:lowercase;font-synthesis:none;display:inline-block&quot;&gt;--[[User:MwGamera|Mw&lt;span style=&quot;font-variant:petite-caps&quot;&gt;G&lt;/span&gt;amera]]&lt;/span&gt; ([[User talk:MwGamera|besěda]]) 02:59, 14 julij 2026 (CEST)

:Imaju ideju, že by kogda na Vikipediju prihodili ljudije iz kiriličnyh držav (Rosija, Ukrajina, Bělorusija, Bulgarija itd) to pismo avtomatično prěključalo se na kirilicu, a iz latiničnyh (Poljska, Čehija, Slovakija, Hrvatija itd) na latinicu. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-39602-39|&amp;#126;2026-39602-39]] ([[Besěda s koristnikom:&amp;#126;2026-39602-39|besěda]]) 09:26, 13 julij 2026 (CEST)
::Ja često govoreči ne znaju, je li to možno. Opcija &quot;Lat./Кир.&quot; je nevtralna, znači mogut byti članky na latinici i članky na kirilici. Avtomatično prěključenje značilo by, že trěba takože avtomatično vključiti latinicu za druge državy. Myslju, že lěpje bude dopisati něčto na glavnoj stranici. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:46, 13 julij 2026 (CEST)
:::avtomatično uže imajemo latinicu, ale to ne jest zlo, glavno iměti něčto kirilično v interfejsu, da by &quot;prilěpiti&quot; kirilično oko [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 01:58, 14 julij 2026 (CEST)

== Pěskovišče dlja modulov ==

Pozrav. Ja imaju tako pytanje, či jestvuje někako pěskovišče dlja modulov. Moja ideja byla taka, že ja byh iměl probnu viki goščenu na Miraheze, i ja jesm zapytal na [[miraheze:Talk:Content Policy#Can I create a test wiki for testing modules that I create for Wikipedia?|Meta viki Miraheze]], či bylo by možlivo privoliti iztvorjenje probnoj viki dlja razvivanja i testovanja modulov dlja češskyh Vikidrag (na anglijskom Wikivoyage) i medžuslovjanskoj Vikipedije. Nu, oni mi prěporučili, či ja byh mogol upotrěbiti někakogo pěskovišča dlja modulov na danyh viki. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 08:59, 16 julij 2026 (CEST)

:Čestno govoreči ja mnogo malo znaju o modulah. Ale v principu možeš tu sdělati pěskovišče za moduly, ja ne vidžu v tom problem. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:38, 16 julij 2026 (CEST)
::Nu dobro, ja budut razmysliti, kako byh to izrabotal, uvidimo. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 09:42, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>t94fjfp8id7r1kw9vmu6i3iigekjy7m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Klada</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1167</id>
    <revision>
      <id>28842</id>
      <parentid>8792</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:32:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3352" sha1="k89hmv97oqxb2lm1x75gahvzot7z3k5" xml:space="preserve">  
[[Fajl:Clade-grade II.svg|thumb|[[Kladograma|Kladogram]] (diagram razvětvijučego se drěva) pokazyvaje vzajemoodnošenja vnutri grup taksonov, imenujemyh ''klady.''

Vertikalna linija (steblo) v osnovanju prědstavjaje poslědnjego občego prědka. Sinja i črvena podgrupy sut klady, každa iz ktoryh je oprěděljena občim prědkom (steblom) v osnovanju každoj podgrupy (větvy). Jednakože zelena podgrupa sama soboju ne jest klada, ona jest [[parafiletična]] grupa po odnošenju do sinjej podgrupě, ibo izključaje sinju větvu, ktora imaje jednakovogo prědka. Zajedno sinja i zelena větva sut klada. ]]
V [[Biologija|biologiji]] '''klada''' (od [[Wp isv Strarogrěčskogo|starogrečskogo]] κλάδος ''(kládos)'' [[Medžuslovjansky jezyk|medž]]''. 'větva')'' , takože imenujema kako '''monofiletična grupa''' ili '''prirodna grupa'''&lt;ref&gt;Martin, Elizabeth; Hin, Robert (2008). ''A Dictionary of Biology''. Oxford University Press.&lt;/ref&gt;, jest grupa organizmov, koja sostoji iz občego prědka i vsih jegovyh potomkov&lt;ref&gt;Cracraft, Joel; Donoghue, Michael J., eds. (2004). &quot;Introduction&quot;. [[iarchive:assemblingtreeli00crac_335|Assembling the Tree of Life.]] Oxford University Press. p. 1. &lt;nowiki&gt;ISBN 978-0-19-972960-9&lt;/nowiki&gt;.&lt;/ref&gt;. Klady sut fundamentalne jedinice [[Kladistiky|''kladistiky'']] — modernogo podhoda do [[Taksonomičny rang|taksonomije]], prijetogo v večinstvu biologičnyh oblastij.

Občim prědkom može byti individ, populacija ili vid (izumrěly ili živy). Klady sut vložene jedna v drugu, ibo každa větva jest podrazděljena na menše větvy. Tute podrazděljenja odražajut [[Evolucija|evolucijnu]] historiju, ibo populacije razhodili se i razvivali se nezavisno jedna od drugoj. Klady imenujut se monofiletičnymi (od starogrečskogo ''μόνος'' ({{-|''mónos''}}) čto znači 'jediny'''''&lt;nowiki/&gt;'&lt;nowiki/&gt;'' '''i ''φῦλον'' {{-|(''phŷlon'')}}, čto znači ''pleme''&lt;nowiki/&gt; ili &lt;nowiki/&gt;''rasa''&lt;nowiki/&gt;) grupami.

Za poslědnje několiko desetilětij, kladističny podhod revolucionizoval [[Biosistematika|biologičnu sistematiku]] i odkryl udiviteljne evolucijne svezi medžu organizmami&lt;ref&gt;Palmer, Douglas (2009). ''Evolution: The Story of Life''. Berkeley: University of California Press. p. 13.&lt;/ref&gt;. Taksonomisti vse čestěje probujut izběgati imenovanja [[Takson|''taksonam'']], ktore ne sut kladami, to znači taksony, ktore ne sut monofiletične. Něktore svezi medžu organizmami, izjavjene v ramkah molekularno-biologičnogo napravjenja kladistiky, vključajut to, že griby sut bliže do [[Životina|životin]], neželi do [[Rastlina|rastlin]], [[Arheja|arheje]] tutčas myslet se različnymi od [[Bakterija|bakterij]], a mnogoklětočne organizmy, možlivo, pojavili se od arhej&lt;ref&gt;Pace, Norman R. (18 May 2006). &quot;[[doi:10.1038/441289a|Time for a change]]&quot;. ''Nature''. '''441''' (7091): 289. Bibcode:2006Natur.441..289P. doi:10.1038/441289a. ISSN 1476-4687. &lt;nowiki&gt;PMID 16710401&lt;/nowiki&gt;. S2CID 4431143.&lt;/ref&gt;. 

Terminom ''klada'' takože posluživajut se v podobnom smyslu v inyh poljah nauky, pomimo biologije, napriměr v historičnoj lingvistikě.  

== Spis literatury ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Vněšnje linky ==

{{Prěvod|en|Clade}}

{{Pravopis prověrjeny}}
[[Kategorija:Biologija]]

{{INTERWIKI|Q713623}}</text>
      <sha1>k89hmv97oqxb2lm1x75gahvzot7z3k5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Komi-permjačsky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1180</id>
    <revision>
      <id>28843</id>
      <parentid>27090</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:33:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8273" sha1="c783yfmt4wcmqmcmqs64q9gui5ihr2t" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Komi-permjačsky jezyk
| nativename = Перем коми кыв
| image = Komi-Permian language map.svg
| imagecaption = Karta Permskogo kraja, s označenjem teritorij komi-permjačskyh dialektov
| speakers = 41 447 (2020)&lt;ref name=&quot;naseljenje2020&quot;&gt;{{Cite web | url = https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab4_VPN-2020.xlsx | title = Всероссийская перепись населения 2020 года | archive-url = https://web.archive.org/web/20230326024701/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab4_VPN-2020.xlsx | archive-date = 2023-03-26 | access-date = 2025-09-14 | language = ru}}&lt;/ref&gt;
| states = [[Rosija]]
| nation = [[Permsky kraj]]
| script = [[Kirilica]]
| family =
*[[Uralske jezyky]]
**[[Ugrofinske jezyky]]
***[[Permske jezyky]]
****[[Komi jezyk]]
*****'''Komi-permjačsky'''
| iso1 = kv
| iso3 = koi
}}
'''Komi-permjačsky jezyk''' ({{Lang|kv|перем коми кыв}} ili {{Lang|kv|коми-пермяцкӧй кыв}}) jest jedin iz trěh variantov mnogocentričnogo jezyka [[Komi jezyk|komi]], zajedno s [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskom]] i [[Komi-jazvinsky jezyk|komi-jazvinskom]], naležeči k [[Permske jezyk|permskoj grupy]] [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj rodiny]]. K tutoj grupě takože naleži [[udmurtsky jezyk]].

Komi-permjačsky jest materinsky jezyk komi-permjakov, živučih v sěverozapadnoj česti [[Permsky kraj|Permskogo kraja]], južno od [[Republika Komi|Republiky Komi]]. Od 1925 do 2005 g. byl služebny jezyk [[Komi-permjačsky avtonomny okrug|Komi-permjačskogo avtonomnogo okruga]] pored [[Russky jezyk|russkogo]], ale vslěd referenduma 2003 g. avtonomny okrug slil se v [[Permska oblast|Permskoju oblastju]] v Permsky kraj i prěstal byti federalny subjekt [[Rosija|Rosijskoj federacije]]. Čislo govoriteljev komi-permjačskogo jezyka jest padajuče, od 94 328 (2002)&lt;ref&gt;{{Cite web  | url = http://www.gks.ru/free_doc/new_site/population/demo/per-itog/tab6.xls | title = Всероссийская перепись населения 2002 года | archive-url = https://web.archive.org/web/20230323195531/http://www.perepis2002.ru/ct/doc/TOM_04_04.xls | archive-date = 2023-03-23 | access-date = 2025-09-14 | language = ru}}&lt;/ref&gt; do 
41 447 (2020 g.).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab4_VPN-2020.xlsx | title = Всероссийская перепись населения 2020 года | archive-url = https://web.archive.org/web/20230326024701/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab4_VPN-2020.xlsx | archive-date = 2023-03-26 | access-date = 2025-09-14 | language = ru}}&lt;/ref&gt;

V komi-permjačskom sut četyri glavne grupy dialektov: južna (vključaje kudymkarsko-invensky, nižnjeinvensky, onkovsky, nerdvinsky dialekty), sěverna (kočevsky, kosinsko-kamsky, myslovsky, verhlupjinske dialekty), vrhnjekamsky i [[Komi-jazvinsky jezyk|komi-jazvinsky]] (poněkogda uvažany za oddělny jezyk).

Na komi-permjačskom jezyku izhodi gazeta «{{Lang|kv|Кама кытшын}}».

== Azbuka ==
Komi-permjačsky piše se s pomočju varianta [[Kirilica|kiriličnoj azbuky]], osnovanogo na [[Russky jezyk|russkoj]] s někojimi dodatočnymi bukvami ('''{{-|[[І (kirilica)|і]]}}''', '''{{-|[[Ӧ (kirilica)|ӧ]]}}'''). Komi-permjačsky alfabet jest identičny [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskomu]] i sostoji iz slědujučih bukv:

{| align=center style=&quot;font-family:Microsoft Sans Serif; font-size:1.4em; border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#efefef;&quot;
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[А (kirilica)|А а]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Б|Б б]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[В (kirilica)|В в]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Г|Г г]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Д|Д д]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Е (kirilica)|Е е]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ё (kirilica)|Ё ё]]}}
|-
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ж|Ж ж]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[З|З з]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[И|И и]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[І (kirilica)|І і]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Й|Й й]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[К (kirilica)|К к]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Л|Л л]]}}
|-
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[М (kirilica)|М м]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Н (kirilica)|Н н]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[О (kirilica)|О о]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ӧ (kirilica)|Ӧ ӧ]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[П|П п]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Р (kirilica)|Р р]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[С (kirilica)|С с]]}}
|-
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Т (kirilica)|Т т]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[У (kirilica)|У у]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ф|Ф ф]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Х (kirilica)|Х х]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ц|Ц ц]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ч|Ч ч]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ш|Ш ш]]}}
|-
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Щ|Щ щ]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ъ|Ъ ъ]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ы|Ы ы]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ь|Ь ь]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Э|Э э]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Ю|Ю ю]]}}
| style=&quot;width:3em; text-align:center; padding: 3px;&quot; | {{-|[[Я|Я я]]}}
|}

Tutoj byl vvedeny v 1938 g. S izključenjem 19. stolětja i početka 20. stolětja, komi-permjačsky vsegda byl pisany tymže samym alfabetom kako komi-zyrjansky: [[Molodcovsky alfabet|molodcovskym alfabetom]] (1918–1932, 1936–1938), [[Latinica|latiniceju]] (1932–1936) i kiriliceju (raněje). Jednakože byli takože proby stvorjenja oddělnogo komi-permjačskogo alfabeta, napriklad slědujuči alfabet iz 1897 g.:

[[Fajl:Komi-permyak alphabet 1897.JPG | center | Komi-permjačsky alfabet iz 1897 g.]]

== Priklady ==
Kratky komi-permjačsky razgovornik:&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.finnougoria.ru/community/folk/9/detail.php?IBLOCK_ID=46&amp;SECTION_ID=347&amp;ELEMENT_ID=2271 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120106210742/https://www.finnougoria.ru/community/folk/9/detail.php?IBLOCK_ID=46&amp;SECTION_ID=347&amp;ELEMENT_ID=2271 | archive-date = 2012-01-06 | title = Краткий разговорник | website = finnougoria.ru}}&lt;/ref&gt;
* {{-|Олат-вылат!}} – ''Zdravo!''
* {{-|Бур лун!}} – ''Dobry denj!''
* {{-|Адззисьлытöдз!}} – ''Do viděnja!''
* {{-|Быдöс бур!}} – ''Vse dobro!''
* {{-|Аттьö!}} – ''Hvala, blagodarju!''
* {{-|Пожалуйста!}} – ''Prošu!''
* {{-|Извинитö!}} – ''Izvinite!''
* {{-|Бур сёйöм!}} – ''Dobrogo apetita!''
* {{-|Выль годöн!}} – ''S novym godom!''
* {{-|Да}} – ''Da''
* {{-|Не}} – ''Ne''

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://komiperm.ru/komi-perm-rus_slovar Komi-permjačsko – russky slovnik]
* [https://koi.wikipedia.org/wiki/Пондӧтчан_листбок Vikipedija na komi-permjačskom]
* [[:File:Opyt grammatiki permiatskago iazyka (IA opytgrammatikipe00rogo).pdf|Komi-permjačska gramatika iz 1860 g.]]

{{Uralske jezyky}}

[[Kategorija:Uralske jezyky]]
[[Kategorija:Komi]]
{{INTERWIKI|Q56318}}</text>
      <sha1>c783yfmt4wcmqmcmqs64q9gui5ihr2t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kuba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1208</id>
    <revision>
      <id>28844</id>
      <parentid>9203</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:33:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8574" sha1="d6dod8i0n4wm4fdpk3z0nsjk0l5qixp" xml:space="preserve">{{Kartka država
| conventional_long_name = Republika Kuba
| name = Kuba
| native_name            = &lt;center&gt; {{Small|{{-|República de Cuba}} ([[Kubansky špansky jezyk|na španskom]])&lt;br&gt;{{-|Republik d' Kiba}} ([[Haitijsky kreolsky jezyk|na kreolskom]])&lt;br&gt;{{-|Respubliko de Kubo}} ([[na esperanto]])}}
| image_flag             = Flag of Cuba.svg
| image_coat             = Coat of arms of Cuba.svg
| other_symbol           = &lt;div style=&quot;padding:0.3em;&quot;&gt;
{{Flagicon image|Popular Socialist Party (Cuba) logo.svg|size=100px}}&lt;/div&gt;
| other_symbol_type      = Coat of arms symbol&lt;br /&gt;{{Nobold|Socialist symbol}}
| national_motto         = ¡Hasta la Victoria Siempre! ([[Spanish language|Spanish]])&lt;br&gt;{{Small|Tout tan pi devan nan viktwa ([[Haitian Creole|Creole]])}}&lt;br&gt;{{Small|Ĉiam antaŭen al venko ([[Esperanto]])}}
| national_anthem        = {{Lang|es|[[La Bayamesa]]}}&lt;br /&gt;(narodny himn republiky)&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://mipais.cuba.cu/cat_en.php?idcat=91&amp;idpadre=83&amp;nivel=2 |title=National symbols |publisher=Government of Cuba |access-date=7 September 2009 |archive-date=15 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160115200948/http://mipais.cuba.cu/cat_en.php?idcat=91&amp;idpadre=83&amp;nivel=2 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;{{Center|[[Fajl:Cuban national anthem (abridged version), performed by the U.S. Navy Band.oga]]}}
| image_map              = Cuba Map Colors ProvinciasRev wNumbs.jpg
| map_caption            = The 6 main provinces of which Cuba is divides into. Ciudad de La Habana is highlighted as blue.
| image_map2             = Cuba (orthographic projection).svg
| map_caption2           = Cuba highlighted on the Globe
| image_map3             = Cuba - Location Map (2013) - CUB - UNOCHA.svg
| capital                = [[Habana]]
| coordinates            = {{Coord|23|8|N|82|23|W|type:city}}
| largest_city           = [[Habana]]
| capital_type           = Stolica
| official_languages     = [[Kubansky špansky|špansky]]&lt;!--, {{-|[[Špansky jezyk|Castellano]]}} i [[Esperanto]]--&gt;
| regional_languages     = [[Habla Bantú]]&lt;br&gt;[[Lucumí]]&lt;br&gt;[[Haitian Creole|Creole]]&lt;br&gt;[[Corsican Language|Corsican]]&lt;br&gt;[[Galician language|Galician]]&lt;br&gt;[[Esperanto]]&lt;br&gt;[[Habla Congo]]&lt;hr&gt;
| ethnic_groups          = *50% [[Mixed]]
*35% [[White]]
*15% [[Black]]
| religion               = Roman Catholic: 58.9%&lt;br&gt;
Folk religions: 23.2%&lt;br&gt;
Non religion: 17.9%
| demonym                = Kubansky
| membership             = [[Karibska spoločnost]]
| government_type        = [[Jednopartijna sistema|Jednopartijna unitarna republika]]
| leader_title1          = [[President of Cuba|President]]
| leader_name1           = [[Miguel Díaz-Canel]]
| leader_title2          = [[Prime Minister of Cuba|Prime Minister]]
| leader_name2           = [[Manuel Marrero Cruz|Manuel Marrero]]
| leader_title3          = [[Ministry of the Revolutionary Armed Forces|Minister of the Armies]]
| leader_name3           = [[Álvaro López Miera]]
| legislature            = [[National Assembly of People's Power of Cuba|National Assembly of People's Power]]
| sovereignty_type       = Suverenna socialistična država
| established_event1     = Fundamental Law
| established_date1      = 7 February 1959
| established_event2     = Agrarian Reforms
| established_date2      = 17 May 1959
| established_event3     = Second Declaration of La Habana
| established_date3      = 4 February 1962
| established_event4     = [[Constitution of Cuba|Constitution approved]]
| established_date4      = 24 February 1976
| area_km2               = 112,720
| area_rank              = 62
| percent_water          = 0.94%
| population_estimate    = 11,707,102
| population_census      = 11,113,128
| population_estimate_year = 2021
| population_census_year = 2012
| population_density_km2 = 100.9
| population_density_rank = 55
| GDP_PPP                = $633.442 billion
| GDP_PPP_year           = 2023
| GDP_PPP_per_capita     = $22,237
| GDP_nominal            = {{Increase}} 254.865 billion
| GDP_nominal_year       = 2022
| GDP_nominal_per_capita = {{Increase}} $13,128
| Gini                   = 38.0
| Gini_year              = 2000
| HDI                    = 0.825
| HDI_year               = 
| currency               = [[Kubansko peso]]
| currency_code          = CUP
| time_zone              = {{-|[[UTC-5]] ([[CST]])}}
| DST                    = {{-|[[UTC-4]] ([[CDT]])}}
| date_format            = (DD/MM/YYYY)
| drives_on              = Right side
| calling_code           = +53
| patron_saint           = [[Virgen de la Caridad del Cobre]]
| iso3166code            = CU
| cctld                  = .cu
| footnotes              = Cuba is an independent state under communist left wing rule since 1959.

In 1960, Cuba reached a population of 5,876,052.

In the 1970 Census, Cuba registered a population of 7,077,190.

In the 1981 Census, the population increased to 8,553,395. (due to economic crisis the 1990s census had to be postponed to 2002).

In the 2002 Census, Cuba recorded a population of over 10,000,000 inhabitants.

In the 2012 Census, the population reached its peak of 11,113,128 people.

The most inhabited city is Ciudad de la Habana with a recorded population of 2,106,146.
| flag_alt               = Flag of CARICOM.svg
| religion_year          = 2020
}}
'''Kuba''' jest ostrovnoju [[Država|državoju]] v [[Karibsko morje|Karibskom morju]]. Država se skladaje iz velikogo ostrova Kuba, ostrova {{-|[[Isla de la Juventud]]}} (''ostrova Mladěži''), i mnogyh [[Arhipelag|menših ostrovov]]. [[Habana]] jest glavnym gradom Kuby i največšim gradom. Po-špansku stolica nazyvaje se {{Lang|es|Cuidád de La Habana}}. Vtorym največšim gradom jest [[Santjago de Kuba]]. Kuba nahodi se pobliz [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh štatov]], [[Meksiko|Meksika]], [[Haiti]], [[Jamaika|Jamaiky]] i  [[Bahamske ostrovy|Bahamov]]. Ljudi na Kubě se nazyvajut kubancy ({{Lang|es|cubanos}} na španskom). Služebnym jezykom jest [[Kubansky špansky jezyk|špansky]]. Kuba jest največšim ostrovom Vest-Indije i vtorym najnaseljennym ostrovom (po [[Hispaniola|Hispaniolě]]) v Vest-Indiji. Na Kubě jest těplo cěly god.

V lětu 1492, [[Hristofor Kolumb]] jest pristal na ostrovu Kuba. On jest proglasil jego za [[Španija|Špansko kraljevstvo]]. Kuba jest stala španskoju kolonijeju do [[Špansko-Amerikanska vojna|Špansko-Amerikanskoj vojny]] 1898 lěta. V 1812 g. Hose Aponte vědl jest [[prvo kubansko povstanje]] protiv španskoj monarhije. Vslěd Špansko-Amerikanskoj vojny ona jest stala protektoratom [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh štatov]]. Dobyla si nezavisnost od SŠA v 1902 g.

V 1959-om partizany, vědene [[Fidel Kastro|Fidelom Kastrom]] ({{Lang|es|Fidel Castro}}) i [[Če Gevara|Če Gevaroju]] ({{Lang|es|Che Guevarra}}) skydnuli sut kubanskogo diktatora [[Fulgencio Batista|Fulgensija Batistu]], čto bylo nazvano [[Kubanska revolucija|Kubanskoju revolucijeju]]. Sjedinjene štaty poddržali Kastro v 1958 g., kogda obstanovjili prodaž orudžja vladě Batisty.&lt;ref&gt;{{Cite news|url= http://www.latinamericanstudies.org/cuban-rebels/4-3-58-embargo.htm|title= U.S. Embargo Set on Arms to Cuba; Shipment Halted|last= Wiskari|first= Werner|date= April 3, 1958|newspaper= The New York Times|access-date= February 8, 2017|via= latinamericanstudies.org}}&lt;/ref&gt; Na početku odnošenja medžu Kastro i vladoju prezidenta Dvajta Ajzenhauera ({{Lang|en|Dwight D. Eisenhower}}) Sjedinjenyh štatov byli dobrymi. Ale Kastro jest počel stvarjati odnošenja s [[Sovětsky sojuz|Sovětskym sojuzom]] i nacionalizovati amerikanske biznesy i zemju, ktoroju sut vladali amerikancy, i potom v 1961 godu oficialno proglasil svoju vladu [[Komunističska ideologija|komunističskoju]]. Novy amerikansky prezident, Džon Kenedi ({{Lang|en|John F. Kennedy}}), prikazal jest vtrgnuti na Kubu. V planu bylo ovladanje državoju i svrženje komunističskoj vlady. Napad ne jest uspěl. V 1965 godu byla stvorjena Komunističska partija Kuby (KPK), ktora vladaje Kuboju od toj doby. Tutdenj Kuba ostavaje se jedinoju komunističskoju ([[Socializm|socialističskoju]]) državoju na [[Karibsky region|Karibah]] i v zapadnoj polusferě.

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* ''Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Cuba|Cuba]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Cuba&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''
{{Državy v Sěvernoj Amerikě}}
[[Kategorija:Državy v Sěvernoj Amerikě]]
{{INTERWIKI|Q241}}</text>
      <sha1>d6dod8i0n4wm4fdpk3z0nsjk0l5qixp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kvenja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1221</id>
    <revision>
      <id>28825</id>
      <parentid>28260</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:12:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46753" sha1="mwmmylb6d7mg2gk5c3ktfth3a1jw9qb" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name        = Kvenja
| nativename  = &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;{{lang|qya|Quenya}}&lt;/div&gt;
| image       = Quenya Example.png
| imagesize   = 200px
| imagecaption = Početok kvenjskoj pesnje ''{{-|[[Namárië]]}}'' napisany [[tengvar]]om i [[Latinica|latiniceju]]
| creator     =
* {{-|[[Džon Ronal Ruel Tolkien]]|[[Džon Ronal Ruel Tolkien|Джон Ронал Руел Толкин]]}}
| created     = okolo 1910–1973
| setting     = Fiktivny svět [[Srědzemje|Srědzemja]]
| script      =
* [[latinica]]
* [[tengvar]]
* [[cirth]]
* [[sarati]]
| iso3        = qya
| linglist    = qya
| glotto      = quen1234
| family      =
* [[Umětne jezyky]]
** {{-|[[Jezyki Tolkiena]]|[[Jezyki Tolkiena|Језыкы Толкина]]}} 
}}

'''Kvenja''', takože {{Lang|qya|Quenya}} (izgovor: {{MFA|ˈkʷwɛɲja}}) jest [[umětny jezyk]],&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Conley |first1=Tim |last2=Cain |first2=Stephen |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt; jedin iz tyh, ktore jest iznahodil [[John R. R. Tolkien|{{-|Džon R. R. Tolkien|Джон Р. Р. Толкин}}]] dlja [[Elfi|Elfov]] v jego beletristikě o [[Srědzemje|Srědzemju]].

{{-|Tolkien|Толкин}} počel tvoriti jezyk okolo 1910 goda i restrukturoval jego gramatiku několiko razov, dokud ona ne jest dosegla svojego konečnogo stanja.&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkiena|Толкина}}''.&lt;/ref&gt; Slovosbor ostajal odnositelno stabilnym črez ves proces tvorjenja. On poslědovatelno měnjal ime jezyka iz ''{{-|Elfin}}'' i ''{{-|Qenya}}'' na konečno ''{{-|Quenya}}''. [[Finsky jezyk|Finsky]] byl [[Finsky vliv na Tolkiena|važnym iztočnikom inspiracije]],&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkiena|Толкина}}''.&lt;/ref&gt; ale {{-|Tolkien|Толкин}} byl takože běgly v [[Latinsky jezyk|latinskom jezyku]] i [[Staro-anglijsky jezyk|staro-anglijskom]], i znal [[Davnogrěčsky jezyk|grěčsky]], [[Velšsky jezyk|velšsky]] (glavnu inspiraciju za [[sindarin]], drugy važny {{-|Tolkienov|Толкинов}} elfsky jezyk), i takože starogermanske jezyky, osoblivo [[Gotsky jezyk|gotsky]], v času razvoja kvenji.

{{-|Tolkien|Толкин}} jest razvival kompleksnu vnutrnu historiju personalij, ktore govorili jego elfskimi jezykami v jihnom vlastnom fiktivnom světu.&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 75&lt;/ref&gt; On promyslil takože, že jego jezyky izměnjajut se i razvivajut se s časom, kako i historične jezyky, ktore on izučal profesionalno: ne vo vakuumu, ale kako rezultat migracij i vzajemodějstv narodov, ktore sut govorili jimi.

V ramkah {{-|Tolkienovoj|Толкиновој}} legendy, kvenja jest jedin iz mnogyh [[Elfski jezyky Srědzemja|elfskih jezykov]], na ktoryh govoret bezsmrtne Elfi, nazvane ''{{LatCyr|Quendi|Квенди||1}}'' ('govoritelje') v kvenje.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6.&lt;/ref&gt; Kvenja prěvodi se prosto kako «jezyk» ili, v kontrastu k inym jezykam, ktore Elfi sut strěčali pozdněje v svojej dolgoj historiji, «elfsky jezyk». Poslě togo, kako [[Razděljenje Elfov|Elfi razdělili se]], kvenja voznikla kako rěč dvoh klanov «Vysokyh Elfov» ili Eldarov — [[Noldori|Noldorov]] i Vanjarov, ktore ostavili Srědzemje, da by žiti v [[Eldamar]]u («Elfovom domu»), v [[Valinor]]u, zemji bezsmrtnyh i bogopodobnyh [[Valari|Valarov]].&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6 «O Fëanorě i Raskovanju Melkora».&lt;/ref&gt; Iz těh dvoh skupin Elfov, večšina Noldorov jest vratila se v Srědzemje, gde jest strěčala govorečyh sindarinskym Sivyh Elfov. Noldori konečno sut prijeli sindarin i koristali kvenju prědže vsego kako ritualny ili poetičny jezyk, dokolě  Vanjari, ktore sut ostali v Eldamaru, shranjali sut koristanje kvenje.

Ovako, kvenjsky jezyk byl simboličnym dlja vysokogo statusa Elfov — prvorodnoj iz ras Srědzemja — iz-za jihnoj těsnoj svezi s Valinorom. V [[Druga Epoha|Drugoj Epohě]] hronologije Srědzemja [[Ljudi Srědzemja|Ljudi]] [[Numénor]]a naučili se kvenji. V [[Tretja Epoha|Tretjej Epohe]], vrěmenu sobytij «[[Vladar Prstenjev|Vladara Prstenjev]]», kvenja byla izučana kako [[drugy jezyk]] vsemi Elfami noldorskogo proizhodženja, i ona nadaljovala koristati se v govorjenoj i pisanoj formah, ale jihny [[materinsky jezyk]] byl sindarin Sivih Elfov.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Prilog {{-|F}}: «O Elfah».&lt;/ref&gt; Kako Noldori sut ostali v Srědzemju, jihny noldorsky dialekt kvenje takože jest postupno odšel od vanjarskogo dialekta, govorjenogo v Valinoru, podvrgajuči se zvukovnym i gramatičnym izměnam.

Kvenjsky jezyk imel važnu rolju v {{-|Tolkienovom|Толкиновом}} «Vladaru Prstenjev», i takože v jego posthumno publikovanoj historiji Srědzemja «[[Silmarilion]]». Najdlžejšy tekst v kvenji, publikovany {{-|Tolkienom|Толкином}} v jego životu, jest pesnja «{{-|[[Namárië]]}}»; ine publikovane teksty ne sut dolžeje než několiko rěčenij. Po svojej smrti {{-|Tolkien|Толкин}} ostavil mnogo nepublikovanyh zapisov o kvenji, i pozdněje {{-|Tolkienove|Толкинове}} učeniki sut uporedili jego zapisky i nepublikovane rukopisy dlja publikacije v žurnalah «{{-|[[Parma Eldalamberon]]}}» i «{{-|[[Vinyar Tengwar]]}}», gde takože publikovali naučnu i lingvističnu analizu jezyka.&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 90&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}} nikogda ne jest stvoril dostatočno slovosbora, da by bylo možno razgovarjati po-kvenjsky, hoti ljubitelje pišut poeziju i prozu v kvenji od 1970-yh godov. Tuto pričinilo prědpoloženja i potrěbu tvoriti nova slova, v realnosti razvivajuči svojego roda neo-kvenju.

== Vněšnja historija ==

{{-|[[Džon Ronal Ruel Tolkien]]|[[Džon Ronal Ruel Tolkien|Джон Ронал Руел Толкин]]}} začel konstruovati svoj prvy elfsky jezyk okolo 1910–1911 goda, buduči v škole Kralja Edvarda v [[Birmingham]]u.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Conley |first1=Tim |last2=Cain |first2=Stephen |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt; Pozdněje on nazval jego ''{{-|Qenya}} '' (okolo 1915 goda), i ješče pozdněje izměnil pravopis na ''{{-|Quenya}}''. V toj čas on byl uže znancem [[Latinsky jezyk|latinskogo jezyka]] , [[Davnogrečsky jezyk|grečskogo]], [[Špansky jezyk|španskogo]], i několika starogermanskyh jezykov, kako [[Gotsky jezyk|gotsky]], [[Staronordsky jezyk|staronordsky]], i [[Staro-anglijsky jezyk|staro-anglijsky]].&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a''.&lt;/ref&gt; On iznahodil něktore kriptografične kody, i dva ili tri umětne jezyky. {{-|Tolkien|Толкин}} zainteresoval se finskoju mitologijeju [[Kalevala|Kalevaly]], potom izučil [[Finski jezyk|finsky]], ktory on nahodil estetično zadovoljajučim iztočnikom inspiracije dlja jego Vysokoelfskogo jezyka. Mnogo lět pozdněje on napisal: «To bylo kako iznahoditi cělu vinicu, napolnjenu flašami udiviteljnogo vina roda i vkusa, kakogo nikogda prědže ne byh odvědal. To mene sovsěm opijanilo».&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a''.&lt;/ref&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} jest pisal ob ingredientah kvenji:

&lt;blockquote&gt; Ingredienty v kvenji sut raznorodne, ale izrabotane v samokonsistentny harakter, točno ne podobny libokakomu jezyku, ktory ja znam. Finsky, s ktorym ja znajomil se, kogda prědže počel konstruovati «mitologiju», byl dominantnym vlivanjem, ale toj byl mnogo ograničeny &lt;nowiki&gt;[v pozdnej kvenji]&lt;/nowiki&gt;. On pozastavaje v něktoryh harakteristikah: kako odsutnost početkovo libokakyh konsonantnyh skupin, odsutnost zvučnyh plozivov ''b, d, g'' (izvedenyh v ''mb, nd, ng, ld, rd'', ktore sut blagoraspoložene) i ljubov k koncovkam ''-inen, -ainen, -oinen'', i takože v něktoryh točkah gramatiky, kako sut padežne zakončenja ''-sse'' (početok v ili na), ''-nna'' (dviženje k, premo), i ''-llo'' (dviženje iz); prisvojiteljne zaimenniky takože sut izražene sufiksami; nema roda.&lt;ref group=T&gt;Iz pisma W. R. Mettjusu, datovannogo 13–15 junija 1964, publikovanogo v {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} nikogda ne naměrjal kvenju ili kake-libo ine svoje umětne jezyky koristati vo vsakodennom životu kako [[medžunarodny pomočny jezyk]],&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 76&lt;/ref&gt; hoti poddržival ideju [[Esperanto|esperanta]] kako pomočnogo jezyka v Evropě.&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 95–99&lt;/ref&gt; So svojeju kvenjeju {{-|Tolkien|Толкин}} naslědoval dvojny estetičny cělj: «klasičnost i měnlivost».&lt;ref group=T&gt;Iz pisma W. R. Mettjusu, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt; Toj impuls byl važnoju motivacijeju dlja jego tvorjenja «mitologije». V času razvoja jezyka {{-|Tolkien|Толкин}} čul, že on potrěboval govoriteljev, vključno s jihnoju vlastnoju historijeju i mitologijeju, ktore, kako on myslil, davajut jezyku jego «individualny vkus».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', «Predslovje k vtoromu izdanju».&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 75&lt;/ref&gt; «Vladar Prstenjev», po {{-|Tolkienu|Толкину}}, «byl prědže vsego lingvistično inspirovany i byl počety, da by dati potrěbny fon 'historije' dlja elfskyh jezykov».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', «Predslovje k vtoromu izdanju».&lt;/ref&gt; Toj proces, naprvo iznahodženje jezyka i potom tvorjenje pozadja dlja jego fiktivnyh govoriteljev byl opisan kako unikalny.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. p75–76&lt;/ref&gt; [[Dimitra Fimi]], {{-|Tolkienova|Толкинова}} učenica, utvrdžaje, že {{-|Tolkienovo|Толкиново}} iznahodženje {{-|Qenye|Кенје}} počalo se kako iskanje idealnogo jezyka, da by odpovědal moralnym i estetičnym cěljam tvorjenja «mitologije za Angliju».&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 97&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}} považal kvenju kako «jedin jezyk, ktory byl skonstruovany da by dati zaigrati mojemu vlastnomu najnormalnějšemu fonetičnomu vkusu».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Čudovišča i kritiki'', s. 212.&lt;/ref&gt;

Od početka {{-|Tolkien|Толкин}} koristal [[Komparativna filologija|komparativnu filologiju]] i [[model dreva]] kako svoje glavne orudja v umětnyh jezykah.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, pismo čitatelju, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 61.&lt;/ref&gt; On obyčno začinal s fonologičeskoj sistemy [[prajezyk]]a i potom prodolžal iznahodženjem dlja vsakogo [[Dočersky jezyk|dočerskogo jezyka]] trěbnoj sekvencie [[Glasova izměna|glasovyh izměn]].

=== Razvoj ===

V svojem životu {{-|Tolkien|Толкин}} eksperimentoval neustalo so svojimi umětnymi jezykami, i oni byli podvrgnuty mnogym revizijam. Kvenja imala mnogo gramatik so značnymi različjami medžu raznymi etapami svojego razvoja. V času prvogo konceptualnogo etapa ''rannjej kvenji'' od okolo 1910 do okolo 1920 goda, jezyk se nazyval {{lang|en|Elfin}} v anglijskom i {{lang|qya|Eldarissa}} v samoj {{-|Qenyi|Кенји}}. Dokolě jejny razvoj byl bezprěryvnym procesom, kvenja jest prošla několiko važnyh revizij v svojej gramatikě, prědže vsego v spreženju i sistemě zaimennikov. Slovosbor, jednakože, ne byl podvrgnut naglym ili krajnym izměnam. {{-|Tolkien|Толкин}} poněkogda měnjal značenje slova, ale on bez malogo nikogda ne izkydyval jego kogda iznahodil, i on prodolžal izlěpšati jego smysl i bezčislenno kovati nove sinonimy. Pozdněje, po publikaciji «Vladara Prstenjev» (zakončenogo okolo 1949–1950, publikovanogo v 1954–1955 godah), gramatične pravila kvenji prohodet ješče nemnogo izměn, i tuta versija byla potom klasifikovana kako ''pozdnja kvenja'' (okolo 1950–1973).

Napisanje ''{{-|Qenya}}'' se loněkogda koristaje da by razlučiti ''rannju kvenju'' od pozdnejših verzij. {{-|Qenya}} odličaje se od pozdnjej kvenji zato že imaje inaku vnutrnu historiju, slovosbor i gramatične pravila, kako opisano v «{{-|Qenyaqetsa}}».&lt;ref&gt;«{{-|Qenyaqetsa: The Qenya Phonology and Lexicon by J. R. R. Tolkien}}», publikovany v {{-|''Parma Eldalamberon''}} nomer 12.&lt;/ref&gt; [[Dimitra Fimi]] prědpokladaje, že {{-|Qenya}}, kakova jest v «{{-|Qenyaqetsa}}», była zamysljena kako mističny jezyk, ibo leksikon sodrživaje mnogo slov s jasnymy religioznymi konotacijami.&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 98&lt;/ref&gt;

V ranih 1930-yh godah {{-|Tolkien|Толкин}} jest rěšil, že prajezyk Elfov byl [[Valarin]], jezyk bogov ili Valarov: «Jezyk Elfov proishodil v početku iz Valarov, ale oni měnjali go uže v procesu naučenija, i čtovyše, izměnjali i obogačali jego vsaky čas svojim vlastnym iznahodženjem».&lt;ref group=T&gt;Tolkien, 2010, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (19), ss. 18–28.&lt;/ref&gt; Okolo deseti lět pozdněje, {{-|Tolkien|Толкин}} izměnil teoriju o proishodženiju elfskogo prajezyka. Vměsto naučenija od Valarov, Elfi sut stvorili izvorny jezyk '''{{-|Quenderin}}''', ktory stal se prajezykom elfskoj jezykovoj rodiny.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Lambion Ontale: Descent of Tongues», Tengwesta Qenderinwa 2, ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 71.&lt;/ref&gt; Elfska jezykova sěmja sodrživaje kvenju, [[telerin]], [[sindarin]] i [[nandorin]].

Druga harakteristika kvenji, pripominajuča drěvne prirodne jezyky kako davnogrčsky, staro-anglijsky ili sanskrit, jest [[Dvojina|dvojinno]] gramatično čislo, ktore koristaje se v dodatok k jedinstvennomu i množnomu.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 77&lt;/ref&gt;

=== Publikacija lingvističnyh tekstov ===

Dva žurnala, {{-|''[[Vinyar Tengwar]]''}} od nomera 39 (julij 1998), i {{-|''[[Parma Eldalamberon]]''}} od nomera 11 (1995), byli sut ekskluzivno posvěčeny redaktovanju i publikaciji {{-|Tolkienovoj|Толкиновој}} masy nepublikovanyh lingvističnyh papirov.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 90&lt;/ref&gt; Važne gramatične teksty, aluzivno vozpominane v seriji «[[Historija Srědzemja]]» i opisane kako skoro nečitajeme ili dosta nerazumlive, byli sut publikovane v tutyh dvoh žurnalah. «Rannjaa Kvenjska gramatika», napisana {{-|Tolkien|Толкин}}om okolo 1925 goda, byla redaktovana i publikovana v {{-|''Parma Eldalamberon''}} nomer 14.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon'' (14).}}&lt;/ref&gt;

=== Naučne izslědovanja ===

V 1992 godu, suglasno {{-|Tolkienovomu|Толкиновому}} učenjiku [[Karl F. Hostetter|Karlu F. Hostetteru]], {{-|Tolkienov|Толкинов}} učenjik {{-|Anthony Appleyard|Антони Еплјард}} jest stvorill «prvo kompleksno pokušenje ... sistematizovati kvenjsku gramatiku v světle novyh informacij, publikovanyh v 'Historiji Srědzemja', osobenno v Etimologijah».&lt;ref&gt;{{-|{{Cite journal |last=Hostetter |first=Carl F. |title=Tolkienian Linguistics: The First Fifty Years |journal=Tolkien Studies |volume=4 |year=2007 |pages=1–46 |doi=10.1353/tks.2007.0022}}}}&lt;/ref&gt;

V 2008 godu, kompjuterny lingvist {{-|Paul Strack|Пол Страк}} stvoril {{-|Elvish Data Model}} (skračeno «{{-|Eldamo}}») da by sostaviti leksikon — slovnik i analizu izvoja jezyka — vsih {{-|Tolkienovyh|Толкиновых}} jezykov.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Strack |first=Paul |title=Eldamo – An Elvish Lexicon |url=https://eldamo.org/index.html |date=11 December 2022}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 1em auto;&quot;
|+ Grupovanje variantov kvenji po periodam&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Strack |first=Paul |title=Eldamo – An Elvish Lexicon |url=https://eldamo.org/index.html |date=11 December 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! Rannji (1910 do 1930) !! Srědnji (do 1950) !! Pozdnji (do 1973)
|-
| &lt;poem&gt;Rannji Primitivny Elfsky jezyk
Rannja Kvenja&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Srědnji Primitivny Elfsky jezyk
Srědnja Stara Kvenja
Srědnja Kvenja
Lindarin&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Primitivny Elfsky jezyk
Stara Kvenja
Kvenja
Vanjarin&lt;/poem&gt;
|}

Lingvist Alexander St{{-|ai|е}}nton publikoval analizu prosodijnoj struktury kvenji v 2022 godu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Stainton |first=Alexander |title=Quenya Prosodic Structure |journal=Western Papers in Linguistics |date=2022 |volume=5 |issue=1}}&lt;/ref&gt;

=== Koristanje kvenji ===

Pokušanija ljubiteljov pisati v kvenji počali se v 1970-yh godah, kogda ves korpus publikovanogo elfskogo jezyka sodržival toliko několiko sot slov. Od togo časa koristanje elfskogo procvětalo v pesnjah i tekstah, frazah i imenah, i daže tatuažah.&lt;ref name=&quot;companion&quot;&gt;{{-|{{Cite book |first1=Christina |last1=Scull |last2=Hammond |first2=Wayne G. |year=2006 |title=The J. R. R. Tolkien Companion and Guide |volume=2 |publisher=Houghton Mifflin |pages=476–82}}}}&lt;/ref&gt; Ale {{-|Tolkien|Толкин}} sam nikogda ne dělal svoje jezyky dostatočno polnymi dlja razgovora. V rezultatu, novo stvorjene elfske teksty vključajut prědpoloženija i poněkogda kovanje novyh slov.

== Vnutrenja historija ==

Elfske jezyky sut [[Jezykova sěmja|semjeju]] několika srodnyh jezykov i narěčij.

{{-|Tolkien|Толкин}} jest fiktivno predstavil elfsku spoločnost s [[vernakular]]nym jezykom dlja vsakodennogo koristanja,  ''{{-|Tarquesta}}'', i bolje obrazovanym jezykom dlja koristanja v ceremonijah i nauki, ''{{-|Parmaquesta}}''.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite journal |last=Garth |first=John |title=Quenya Phonology: Comparative Tables |journal=Tolkien Studies |volume=8 |issue=1 |year=2011 |pages=107–114 |doi=10.1353/tks.2011.0013}}}}&lt;/ref&gt;

=== Primitivna Kvěndija ===

Elfi na počatku sovměstno imali jedin jezyk, Primitivnu Kvěndiju, nazvanu ''{{-|Quenderin}}'' v kvenji. Medžu [[Eldari|Eldarami]], to jest tymi Elfami, ktore sut podjeli Veliky Pohod v [[Valinor]] i [[Eldamar]], Primitivna Kvěndija razvila se v občoeldarinsku.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Tengwesta Qenderinwa», ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 72.&lt;/ref&gt; Něktori iz Eldarov sut ostali v [[Beleriand]]u i stali Sivimy Elfami; jihny jezyk razvil se v [[sindarin]]. Večšina inyh Eldarov prodolžala putoavje v Eldamar i osnovala veliky grad Tirion, gde razvili kvenju.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6; takože «Kvenja» v anotirovanom Ukazatelju, s. 346.&lt;/ref&gt;

Starša forma kvenji, prvokratno zapisana v [[Sarati|saratah]] Rúmila, nazyva se Stara ili Drěvna Kvenja (''{{-|Yára-Quenya}}'' v kvenji). V Eldamaru, Noldori i Vanjari govorili dvoma slegka različnymi, no vzajemno razumlivymi narěčjami Tarkvesta: ''Noldorinska Kvenja'' i ''Vanjarinska Kvenja''.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. Tolkien, {{-|«Tengwesta Qenderinwa 2», ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 75.&lt;/ref&gt; Pozdněje Noldorinska Kvenja se stala ''Izgnaněčskoju Kvenjeju'', kogda večšina Noldorskyh Elfov slědovala jih vodjitelju [[Fëanor]]u v izgnanje iz Eldamara i nazad v Srědzemje, gde sut vprvo probudili se bezsmrtne Elfi.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Words, Phrases and Passages», ''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 128.&lt;/ref&gt;

=== Koristanje Elfami, Valarami i Ljudjmi ===

Kvenja koristala se bogopodobnymi Valarami. Elfi sut prijeli někake [[Pozajeto slovo|pozajete slova]] iz jezyka Valarov, ktory nayzval se Valarin v kvenji, hoti tyh bylo vyše vo Vanjarinskom narěčji než v Noldorskom.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 1994, «Part Four. Quendi and Eldar: Appendix D», s. 398.}}&lt;/ref&gt; To je bylo verojetno iz-za trajno těsnyh odnošenij Vanjarskih Elfov s Valarom.

Elfi Tretjego Klana, ili [[Teleri]], ktore sut dosegli Eldamara pozdněje, než Noldora i Vanjara, govorili odličnym, ale těsno srodnym jezykom, obyčno nazyvanym [[Telerin]]skym. Nektore Elfi videli jego toliko narěčjem kvenji. To ne bylo věrno s historičnogo gledišča, hoti može byti věrno s lingvističnogo.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite encyclopedia |last=Dickerson |first=Matthew |title=Elves: Kindreds and Migrations |encyclopedia=J. R. R. Tolkien Encyclopedia |year=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-86511-1 |pages=152–154}}}}&lt;/ref&gt;

Buntujuči se [[Noldori]], ktore sledovali Fëanoru v Srědzemje, govorili toliko kvenjeju. Ale [[Elu Thingol]], Kralj [[Sindarove|Sindarov]] Belerianda, jest zabranil koristanje kvenji v jego carstvě, kogda uznal ob ubijstvu Telerinskyh Elfov Noldorami.&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', gl. 15.&lt;/ref&gt; Tym on i ograničil možnost Sindarov ulěpšati i prosvětljati svoj jezyk vlivanjami iz kvenji, i uskoril «směnšenje i duhovno obědnjenje» Noldorskoj kultury.&lt;ref&gt;Flieger, 2002, s. 136&lt;/ref&gt; Noldori v toj čas byli polno ovladli sindarinskym, dokolě Sindari byli sut pomali v naučeniju se kvenji.

Od [[Vtora Epoha (Elfi)|Vtoroj Epohy]] dalje, kvenja koristala se ceremonijno [[Čelověci Srědzemja|Ljudmi]] [[Numénor]]a i jihnymi potomkami v [[Gondor]]u i Arnoru dlja oficialnyh imen kraljev i kraljic; ta praktika byla obnovjena [[Aragorn]]om kogda on prěvzal koronu kako Elessar Tel{{-|c|к}}ontar.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt; Kvenja v Tretjej Epohě imala skoro toj isty status, kako [[Latinsky jezyk|latinsky]] v srědnjevěčnoj [[Evropa|Evropě]], i byla nazvana {{-|Tolkien|Толкин}}om ''{{-|Elven-latin}}''.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Priloga F: «O Elfah».&lt;/ref&gt;

== Fonetika ==

{{-|Tolkien|Толкин}} opisal izgovorjenje elfskih jezykov Elfami, Ljudmi i Hobbitami v različnih iztočnikah. Dokumentacija o fonetikě pozdnjej kvenji sodrživaje se v Prilogě E «Vladara Prstenjev» i v «{{-|Outline of Phonology}}», jednom iz {{-|Tolkien|Толкин}}ovyh tekstov, publikovanom v ''Parma Eldalamberon'' nomer 19.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), ss. 68–107.&lt;/ref&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} osnoval izgovorjenje kvenji bolje na [[Latinsky jezyk|latinskom jezyku]] než na [[Finska fonetika|finskoj fonetikě]]. Tako, kvenje nedostavaje [[Harmonija samoglasok|harmonije samoglasok]] i [[Gradacija suglasok|gradacije suglasok]], prisutnyh v finskom, i [[udarjenje]] ne jest vsegda na prvom slogu slova. Tipičske finske elementy kako prědnje samoglasky ''{{-|ö}}'', ''{{-|ä}}'' i ''{{-|y}}'' nedostajut kvenji, ale fonetične podobnosty vključajut odsutnost aspirovanyh nezvučnyh plozivov ili razvoj slogov {{-|''ti'' &gt; ''si''}} v obohdvoh jezykah. Kombinacija latinskoj osnovy s finskimi pravilami fonetiky dala rezultatom produkt, ktory jest podobny italijanskomu vo mnogyh odnošenjah, a toj byl {{-|Tolkien|Толкин}}ov omiljeny sovrěmenny romansky jezyk.&lt;ref&gt; ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a'', #223.&lt;/ref&gt;

=== Suglasky ===

Kvenjska sistema suglasok imaje 6 glavnyh měst artikulacije: [[Labialna suglaska|labialno]] (vključajuče guby), [[Dentalna suglaska|dentalno]] (vključajuče jezyk i zadnju stranu zubov), [[Alveolarna suglaska|alveolarno]], [[Palatalna suglaska|palatalno]], [[Velarna suglaska|velarno]], i [[Glotalna suglaska|glotalno]]. Čto važno, zvučne [[ploziv]]y javjajut se toliko poslě [[Nosova suglaska|nosovyh]] i [[Likvidna suglaska|likvidnyh]], to jest nema prostogo {{-|/b, d, g/}}, ale toliko skupiny {{-|/mb, nd, ld, rd, ŋg/}}, i te javjajut se toliko medžu vokalami.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 75&lt;/ref&gt;

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|+ Kvenjske suglasky&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;
!
! Labijalny
! Alveolarny
! Palatalny
! Velarny
! Glotalny
|-
! Nosovy
| {{-|m}} || {{-|n}} || || {{-|ŋ}} ||
|-
! Ploziv
| {{-|p b}} || {{-|t d}} || || {{-|k g}} ||
|-
! Frikativ
| {{-|f v}} || {{-|s}} || {{-|(ç)}} || {{-|x}} || {{-|h}}
|-
! Tril
| || {{-|r}} || || ||
|-
! Poluglasky
| {{-|(ʍ) w}} || || {{-|j}} || ||
|-
! Lateralny
| || {{-|l}} || || ||
|}

Kvenjska ortografija (koristajuči latinicu) sleduje MFA, ale koristaje {{-|⟨c⟩}} kako alternativu za {{-|⟨k⟩}}, piše se {{-|(IPA [ŋ])}}, za ktoroju ne slěduje druga velarna kako {{-|⟨ñ⟩}}, i predstavjaje suglasky {{-|(IPA [ç ʍ])}} koristanjem digrafov {{-|⟨hy hw⟩}}.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;

=== Samoglasky ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right&quot;
|+ Kvenjske samoglasky&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 76&lt;/ref&gt;
!
! Prědnje
! Zadnje
|-
! Zatvorjene
|| {{-|i(ː)}} || {{-|u(ː)}}
|-
! Poluotvorjene prědnje
|| {{-|eː}} || {{-|oː}}
|-
! Poluotvorjene zadnje
|| {{-|ɛ}} || {{-|ɔ}}
|-
! Otvorjene
|colspan=2| a(ː)
|}
Kvenja imaje pet [[Samoglaska|samoglasok]] i razliku dolžiny. Kratke samoglasky sut {{-|/a, e, i, o, u/}}, a dolge pišut se s akcentom kako {{-|⟨á, é, í, ó, ú⟩}}. Točna kakost samoglasok ne jest znana, ale jihny izgovor jest verojetno bliže k «čistym» samoglaskam italijanskogo i španskogo, než k dvuglasnym anglijskym.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://folk.uib.no/hnohf/quenya.htm |title=Quenya – the Ancient Tongue. Elementary Phonology |first=Helge K. |last=Fauskanger |publisher=University of Bergen}}&lt;/ref&gt; Pozdnja Noldorinska Kvenja imaje 6 dvoglasok (kvenjsky ''{{-|ohloni}}''): {{-|/iu, eu, ai, au, oi, ui/}}. Vse oni sut [[Padajuča dvuglaska|padajuče]], s izključenjem {{-|/iu/ (IPA [ju])}} ktora jest vozdvigajuča se.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 76&lt;/ref&gt;

=== Slogy i udarjenje ===

V kvenji, udarjenje sloga jest prědvidimo i nefonemično (to jest smysl slova nikogda ne měnjaje se zavisno od naglasa), ale jest čestečno naznačeno [[Težina sloga|težinoju sloga]]. Slova iz dvoh slogov imajut udarjenje na prvom slogu. V slovah iz trěh ili vyše slogov, udarjenje jest na prědposlědnom slogu, ako li toj jest těžky, inače na tretjem slogu od konca. Tuto pravilo naglasa jest jednakovo s [[Latinška fonologija|latinskim pravilom udarjenja]].&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;

== Gramatika ==

Gramatika kvenji jest [[Aglutinativny jezyk|aglutinativna]] i v osnově [[sufiks]]alna, to jest, različne slovesne čestice sjedinjajut se pridavanjem jih na konci. Ona imaje osnovne klasy slov — [[glagol]]y, [[imennik]]y i [[zaimennik]]y/oprědělitelje, [[pridavnik]]y i [[prědlog]]y. Imenniki sut sklanjane po padežu i čislu. Glagoly sut spregajeme po vrěmenu i vidu, i po suglasovanju s subjektom i objektom. V rannjej kvenji, pridavniky suglasujut se s imennikom, ktory modifikujut, po padežu i čislu, ale ne v pozdnjej kvenji, gde tuto suglasovanje utračaje se. Osnovny slovoslěd jest [[subjekt-glagol-objekt]]. Ako ne ukazano inače, priměry v tutoj sekciji odnoset se k Pozdnjoj Kvenje kako ju {{-|Tolkien|Толкин}} prědstavoval poslě 1951 goda.

'''[[Padež]]e kvenje sut''':
* [[nominativ]] (imeniteljnik);
* [[genitiv]] (roditeljnik);
* [[posesiv]] (prisvojiteljny);
* [[dativ]] (dateljnik);
* [[akuzativ]] (viniteljnik);
* [[lokativ]] (městny);
* [[alativ]] (vhodno-městny);
* [[ablativ]] (izhodno-městny);
* [[instrumental]] (tvoriteljnik);
* «elfinitiv», «zagadočny padež» — pravdopodobno, jest raznovidnostju městnika abstraktnogo vida, napodobje ''{{-|fëas}}'' «v duši».
'''Čisla'''
* [[Jednina]] (''jedinstveno čislo'') — označaje jedin prědmet.
* [[Dvojina]] (''dvojstveno čislo'') — označaje neoddělimu paru prědmetov, napriměr «ruky». Ješče jedin harakterističny priměr — v kvenja o najlěpših prijateljah govoret ''meldu'', to jest «para prijateljev». To pokazuje, koliko oni sut blizki.
* [[Množina]] (''množstveno čislo'') — označaje několiko prědmetov.
* Sborno čislo (''multipleks'') — označaje neoddělimu grupu prědmetov, napriměr, «narod», ili oprěděljenu grupu prědmetov, ako koristi se s oprěděljenym artiklom.
Priměry podobnyh čisel v medžuslovjanskom i anglijskom jezykah.
* Jednina — «člověk; cvět»; ''{{-|person}}''.
* Dvojina — «rukavy; oči»; ''{{-|sleeves}}''.
* Množina — «ljudi; cvěty» (ale ne «cvětje»); ~''{{-|persons}}''.
* Sborno — «narod; cvětje» (ale ne «cvěty»); ''{{-|people}}''.

=== Imenniky === 
Kvenjske imenniky mogut iměti do četyreh čisel: jedninu, obču [[Množina|množinu]] («množina 1»), čestičnu/[[Partitivna množina|partitivnu množinu]] («množina 2») i [[Dvojina|dvojinu]].&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. p78–79&lt;/ref&gt; V pozdnej Kvenjskoj Tarkvestě množina tvori se sufiksom k subjektnoj formě imennika: za «množinu 1» sufiks jest ''{{-|-i}}'' ili ''{{-|-r}}''; za «množinu 2» sufiks jest ''{{-|-li}}''.&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Words, Phrases and Passages», ''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt; Kvenjske imenniky sklanjajut se po [[padež]]am. Parmakvestna Kvenja imaje deset [[padež]]ev.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. p79–80&lt;/ref&gt; One vključajut četyri glavnyh padežev: [[nominativ]], [[akuzativ]], [[genitiv]] i [[Instrumentalny padež|instrumentalny]]; tri adverbialne padeže: [[Alativny padež|alativny]] (iz ktorogo [[dativ]] jest skračena forma), [[lokativ]] (takože s skračenoju formoju) i [[ablativ]]; i [[Posesivny padež|posesivny]] ili pridavnikovy padež. Akuzativ byl koriščeny toliko v Parmakvestě i byl zaměnjeny nominativom v pozdnej govorjenoj kvenji.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 80&lt;/ref&gt;

[[Imennik]]y v kvenji, voobče, dělet se na tri [[Sklonjenje (lingvistika)|sklonjenja]], ale jest mnogo izključenji, svezanyh s [[Etimologija|etimologijeju]] slov.

==== Prvo sklonjeńje ==== 

K prvomu sklonjenju prinaležet imenniky, končajuče se na suglasku, napriměr, «kralj» i «dom». 

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|- 
! Padež !! Jed. č. !! Dvoj. č. !! Mn. č. !! Sbor. č.
|-
| [[Imeniteljnik]] || ''{{-|aran}}'' || ''{{-|aranu}}'' || ''{{-|arani}}'' || ''{{-|araneli}}''
|-
| [[Roditeljnik]] || ''{{-|arano}}'' || ''{{-|aranuo}}'' || ''{{-|aranion}}'' || ''{{-|aranelion}}''
|-
| [[Prisvojiteljny padež|Prisvojiteljny]] || ''{{-|aranwa}}'' || ''{{-|aranuva}}'' || ''{{-|araníva}}'' || ''{{-|aranelíva}}''
|-
| [[Dateljnik]] || ''{{-|aranen}}'' || ''{{-|aranuen}}'' || ''{{-|aranin}}'' || ''{{-|aranelin}}''
|-
| [[Viniteljnik]] || ''{{-|aran}}'' || ''{{-|aranu}}'' || ''{{-|araní}}'' || ''{{-|aranelí}}''
|-
| [[Městnik]] || ''{{-|aranessë}}'' || ''{{-|aranussë}}'' || ''{{-|aranissen}}'' || ''{{-|aranelissen}}''
|-
| [[Alativ]] || ''{{-|aranenna}}'' || ''{{-|aranunna}}'' || ''{{-|araninnar}}'' || ''{{-|aranelinnar}}''
|-
| [[Ablativ]] || ''{{-|aranello}}'' || ''{{-|aranullo}}'' || ''{{-|aranillor}}'' || ''{{-|aranelillon}}''
|-
| [[Tvoriteljnik]] || ''{{-|arannen}}'' || ''{{-|aranunen}}'' || ''{{-|araninen}}'' || ''{{-|aranelínen}}''
|-
| Abstraktno-městny || ''{{-|aranes}}'' || ''{{-|aranus}}'' || ''{{-|aranis}}'' || ''{{-|aranelis}}''
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|-
! Padež !! Jed. č. !! Dvoj. č. !! Mn. č. !! Sbor. č.
|-
| [[Imeniteljnik]] || ''{{-|már}}'' || ''{{-|mardu}}'' || ''{{-|mardi}}'' || ''{{-|mardeli}}''
|-
| [[Roditeljnik]] || ''{{-|mardo}}'' || ''{{-|marduo}}'' || ''{{-|mardion}}'' || ''{{-|mardelion}}''
|-
| [[Prisvojiteljny padež|Prisvojiteljny]] || ''{{-|marwa}}'' || ''{{-|marduva}}'' || ''{{-|mardiva}}'' || ''{{-|mardelíva}}''
|-
| [[Dateljnik]] || ''{{-|marden}}'' || ''{{-|marduen}}'' || ''{{-|mardin}}'' || ''{{-|mardelin}}''
|-
| [[Viniteljnik]] || ''{{-|mar}}'' || ''{{-|mardu}}'' || ''{{-|mardí}}'' || ''{{-|mardelí}}''
|-
| [[Městnik]] || ''{{-|mardessë}}'' || ''{{-|mardussë}}'' || ''{{-|mardissen}}'' || ''{{-|mardelissen}}''
|-
| [[Alativ]] || ''{{-|mardenna}}'' || ''{{-|mardunna}}'' || ''{{-|mardinnar}}'' || ''{{-|mardelinnar}}''
|-
| [[Ablativ]] || ''{{-|mardello}}'' || ''{{-|mardullo}}'' || ''{{-|mardillor}}'' || ''{{-|mardelillon}}''
|-
| [[Tvoriteljnik]] || ''{{-|mardenen}}'' || ''{{-|mardunen}}'' || ''{{-|mardinen}}'' || ''{{-|mardelínen}}''
|-
| Abstraktno-městny || ''{{-|mardes}}'' || ''{{-|mardus}}'' || ''{{-|mardis}}'' || ''{{-|mardelis}}''
|}

=== Pridavniky ===

V pozdnoj kvenji, jednotne okončenja sut ''{{-|-a, -ë, -ëa}}'', i rědka forma ''{{-|-in}}'', ktora može byti viděna kako skračena forma ''{{-|-ina}}''. Odgovarajuče množine formy sut ''{{-|-ë, -i, ië}}'', i možlivo ''{{-|-inë}}''.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 87&lt;/ref&gt; Kvenjske pridavniky mogut svobodno koristati se kako imenniki, v tom slučaju sut takože sklanjane kako imennik: naprimer, ''{{-|vinya}}'' «novy» može byti koristovany kako ''{{-|vinyar}}'' «novinky».&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Early Qenya Grammar», ''Parma Eldalamberon''}} (14), s. 77.&lt;/ref&gt;

=== Prědlogy i prislovniky ===

V kvenji, jest mnogo podobnosti v formě medžu prědlogami i prislovnikami, ibo gramatičny padež uže prěděljaje odnošenje glagola i objekta.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 90&lt;/ref&gt; Tako: '''''{{-|an}}''' {{-|i falmali}} = {{-|i falmali'''nna'''(r)}}'' «na mnogyh valah». Prědlog ''{{-|an}}'' jest srodny s padežnym okončenijem ''{{-|-nna}}''.

=== Zaimenniky ===

Kako so vsemi čestmi kvenjskoj gramatiky, sistema zaimennikov byla podvrgnuta mnogym revizijam v času {{-|Tolkien|Толкин}}ova života, i dostupny korpus ne byl sistematičnym, doklě spisok okončenij ne byl publikovany v {{-|''Vinyar Tengwar'' nr.}} 49 v 2007 godu.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite web |url=http://folk.uib.no/hnohf/quenya.htm |title=Quenya – the Ancient Tongue: Pronouns |first=Helge K. |last=Fauskanger |publisher=University of Bergen}}}}&lt;/ref&gt; V pozdnjej kvenji, zaimenniky imajut kako odvojene ili nězavisne formy, tako i sufiksne formy.&lt;ref group=T&gt;{{-|«Quenya Pronominal Elements», ''Vinyar Tengwar''}}(49), s. 51.&lt;/ref&gt;

«Ja ljubju jego» (ili «ju») može byti izraženo v kvenji kako ''{{-|Melinyes}}'' ili ''{{-|Melin sé}}''.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 15.&lt;/ref&gt; Ako zaimennik jest subjektom rěčenja, toj prilučaje se k glagolu kako odděljeno slovo prěd glagolom ili kako sufiks poslě glagola v odpovědajučem spreženju:
: ''{{-|utúvie-nye-s}}'', doslovno «nahodil-ja-to», «ja nahodil to»&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 100&lt;/ref&gt; (sr. izkrik [[Aragorn]]a kogda on nahodil razsadu [[Bělo Drěvo Gondora|Bělogo Drěva]]&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt;).

=== Glagoly ===

Po {{-|Tolkien|Толкин}}u, «spreženja glagolov &lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;{{-|Q|K}}enji&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt; sut vsegda dost pravilne»,&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Early Qenya Grammar», ''Parma Eldalamberon''}} (14), s. 56.&lt;/ref&gt; i kvenjske glagoly sut ili v «osobnoj formě» ili v «bezličnoj formě». Kvenjske glagoly negajut se koristanjem «negativnogo glagola'' {{-|ua}}-'' prěd pravilnym glagolom v formě bezličnogo vrěmena.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 144.&lt;/ref&gt;

Pozdněkvenjske glagoly imajut takože dvojny suglasovačy morfem ''{{-|-t}}'':
: ''{{-|Nai siluva'''t''' elen atta.}}'' «Neka sijajut dvě zvězdy.»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 43.&lt;/ref&gt;

[[Svezka]] v pozdnjej kvenji jest glagol ''{{-|na-}}''. {{-|Tolkien|Толкин}} ukazal, čto on koristaje se toliko pri sjedinjenju pridavnikov, imennikov i zaimennikov v tvrždenjah (ili žednostah), i čto svezka ne koristaje se, kogda smysl jest jasny.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 9.&lt;/ref&gt; Inače svezka jest [[Nulova svezka|nulova]], čto može davati dvuznačne vrěmena bez konteksta:
: ''{{-|Eldar ataformaiti}}'' može byti prěloženo kako «Elfi sut oboručni», ili «Elfi byli obouručni».&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 7.&lt;/ref&gt;

== Slovosbor ==

Za to, že mnogo {{-|Tolkien|Толкин}}ovyh zapisov o elfskih jezykah ostavaje neopublikovano, těžko jest znati koliko veliky slovosbor on sozdal. Do 2008 goda, okolo 25.000 elfskih slov bylo publikovano.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Kloczko |first=Edward |title=L'Encyclopédie des Elfes |publisher=Le Pré aux Clercs |year=2008 |isbn=978-2-84228-325-4 |page=145}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|+ Osnovny slovosbor v kvenji i sindarinu
! Medžuslovjansky || Kvenja || Sindarin
|--
| zemlja || {{-|''ambar'', ''cemen''}} || ''{{-|amar}}'', ''{{-|ceven}}''
|--
| nebo || ''{{-|menel}}'' || ''{{-|menel}}''
|--
| voda || ''{{-|nén}}'' || ''{{-|nen}}''
|--
| ogonj || ''{{-|nár}}'' || ''{{-|naur}}''
|--
| muž || ''{{-|nér}}''  || ''{{-|benn}}''
|--
| žena || ''{{-|nís}}'' || ''{{-|bess}}''
|--
| jesti || ''{{-|mat-}}'' || ''{{-|mad-}}''
|--
| piti || ''{{-|suc-}}''  || ''{{-|sog-}}''
|--
| veliky || ''{{-|alta, halla}}'' || ''{{-|beleg}}'', ''{{-|daer}}''
|--
| maly || ''{{-|pitya'', ''titta}}'' || ''{{-|niben}}'', ''{{-|tithen}}''
|--
| noć || ''{{-|lóme}}'' || ''{{-|dû}}''
|--
| denj || {{-|''aurë'', ''ré''}} || ''{{-|aur}}''
|}

=== Vlastne imena ===

Vlastne imena v kvenji sut imena osob i prědmetov v Srědzemju.&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', «Ukazatelj» (anotirovan {{-|Ch|К}}risto{{-|ph|ф}}erom {{-|Tolkien|Толкин}}om), ss. 313–365.&lt;/ref&gt;

: ''{{-|Estë}}'' «Odpočinok»; ''{{-|Indis}}'' «Nevěsta»; ''{{-|Melcor}}'' «On, ktory Vstaje v Moči»; ''{{-|Nessa}}'' «Mlados»; ''{{-|Varda}}'' «Vznešena»; ''{{-|Voronwë}}'' «Stalny».
: ''{{-|Aicanáro}}'' «Sěrepy Ogonj»; ''{{-|Ancalimë}}'' «Najsvětlejša Gospoja»; ''{{-|Curumo}}'' «Hitry Muž»; ''{{-|Fëanáro}}'' «Duh Ognja»; ''{{-|Olórin}}'' «(?)Mečtatelj»; ''{{-|Sauron}}'' «Mrzky».
: ''{{-|Ainulindalë}}'' «Muzyka Ainurov»; ''{{-|Eldamar}}'' «Dom Eldarov»; ''{{-|Helcaraxë}}'' «Čeljusti iz Lědu»; ''{{-|Ilúvatar}}'' «Otec Vsih»; ''{{-|Oron Oiolossë}}'' «Věčno Snegoběly Vrh»; ''{{-|Ondolindë}}'' «Kamenj Pesnje»; ''{{-|Turambar}}'' «Gospodar Sudbiny»; ''{{-|Valinor}}'' «Zemja Valarov»; ''{{-|Vingilot}}'' «Pěnny Cvět»; ''{{-|Yavanna}}'' «Davateljnica Plodov».

=== Vitanje===

Rěč, koristovana kako forma učtivogo obračanja k Elfu (mužu ili ženě) jest '''{{-|Tar}}'''. Medžu Numénoranami to je stalo «Kralj/Kraljica».&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', «Prilog: Elementy v kvenjskih i sindarinskih imenah», ''tar-''.&lt;/ref&gt;

* ''Namárië'' jest skrecona forma kvenjskogo ''á na márië'', doslovno «budi dobry/a». To jest formula koristovana v Tarkvestě za privitanje pri strěčanju i pri razlučanju.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;
* Najobyčnejša formula, koristovana Noldorami dlja privitanja jednim drugogo jest ''{{-|(Hara) máriessë!}}'' «(Ostaj) v ščestju!»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;
* Vo «Vladaru Prstenjev», Hobbit [[Frodo Baggins]] koristoval drugy obrat dlja privitanja: ''{{-|Elen síla lúmenn' omentielvo!}}'' — «Zvězda sijaje na čas strěčanja našyh putev». To byla tradična formula v vozvyšenom stilu, koristovana medžu ludmi, idučimi protivnymi putami.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 1994}}, s. 367.&lt;/ref&gt;
* Najobyčnejša formula Noldorov v pri razlučenju jest ''{{-|Áva márië!}}'' «Idi ščestljivo!», ili ''Márienna!'' «K ščestju!»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;

=== Čisla ===

Suglasno {{-|[[Christofer Tolkien|Kristoferu Tolkienu]]|[[Christofer Tolkien|Кристоферу Толкину]]}}, «Eldari sut koristali dvě sistemy čisel — jednu po šestkah (ili duziny) i jednu po peterkah (ili desetkah).»&lt;ref&gt;{{-|''Quettar''}} (13), s. 9.&lt;/ref&gt; To jest [[Dvanadestirečna sistema|dvanadsetirečna]] (na osnově 12) i [[Desetirečna sistema|desetirečna]] sistemy. Kvenjsko slovo dlja «deseterečnoj sistemy» jest ''{{-|maquanotië}}'' — «sčitanje rukoju».&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «HFN – The words for 'hand'», ''Vinyar Tengwar'',}} (47), s. 10.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|+ Čisla od 1 do 12 v kvenji
! Čislo !! Kvenja !! Medžuslovjansky
|-
| 1 || ''{{-|min}}'' || jedin
|-
| 2 || ''{{-|atta}}'' || dva
|-
| 3 || ''{{-|neldë}}'' || tri
|-
| 4 || ''{{-|canta}}'' || četyri
|-
| 5 || ''{{-|lempë}}'' || pet
|-
| 6 || ''{{-|enquë}}'' || šest
|-
| 7 || ''{{-|otso}}'' || sedm
|-
| 8 || ''{{-|toldo}}'' || osm
|-
| 9 || ''{{-|nertë}}'' || devet
|-
| 10 || ''{{-|quëan}}'' || deset
|-
| 11 || ''{{-|minque}}'' || jedinnadset
|-
| 12 || ''{{-|yunquë}}'' || dvanadset
|}

== Sistemy pisanija ==

{{-|Tolkien|Толкин}} večšinoju pisal svoje iznahodene jezyky koristujuči [[Latinica|latinicu]],&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 88&lt;/ref&gt; ale on iznahodil i [[Tolkienove pisma|svoji vlastne sistemy pisanija]] da by odpovědali vnutrennjim historijam svojih jezykov.

=== Elfske sistemy pisanija ===
[[Fajl:Quenya written in J. R. R. Tolkien's tengwar script.svg|thumb|upright|Slovo ''{{-|quenya}}'', napisano [[tengwar]]om Fëanora klasičoju metodoju]]
{{-|Tolkien|Толкин}} soznoval mnogo sistem pisanija dlja svojih Elfov. Najznanějša jest «[[Tengvar]] [[Fëanor]]a», ale prvy, ktory on sozdal okolo 1919 goda, byl «Tengvar Rúmila», takože nazyvany [[Sarati|saratami]]. On rěšil, čto prěde svojego izgnanstva, Noldorske Elfove prěde vsego koristovale saratami Rúmila dlja zapisyvanja Starej Kvenji. V Srědzemje, kvenja bila pisana koristanjem «elfskih run» ili [[cirth]]a, nazvanyh ''certar'' v kvenji.

=== Latinica ===

{{-|Tolkien|Толкин}}ov pravopis kvenji v latinici byl v osnove fonemičny, s každoju litteroju odpovědajučeju specifičnoj fonemě v jezyku.&lt;ref&gt;Krege, 2003, s. 36&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}}ov standartny pravopis za kvenju koristaje vse litery latinskogo alfabeta s izključenjem ''j'', ''k'' i ''z'', zajedno s ostrym akcentom i diaktitičnymi znakami nad samoglaskami; litery ''ñ'', ''þ'' i ''z'' javjajut se toliko v rannjej kvenji.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Prilog E, čest I.&lt;/ref&gt;

== Korpus tekstov ==

Pesnja «''{{-|Namárië}}''» jest najdolžejšy tekst kvenji, nahodeči se vo «Vladaru Prstenjev», ale prvo rěčenje v kvenji jest izgovoreno Hobbitom; tojo jest pozdrav Froda Elfam: ''{{-|elen síla lúmenn' omentielvo}}''. Ine prim+ery vključajut slova [[Elendil]]a pri doseganju Srědzemja i povtorene [[Aragorn]]om pri jego koronacije: ''{{-|Et Eärello Endorenna utúlien. Sinomë maruvan ar Hildinyar tenn' Ambar-metta!}}'' «Z Velikogo Morja v Srědzemje ja prihodim. V tutom městu budu žiti ja i moji potomki do konca světa!»&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt; Krik [[Samvise Gamgee|Sama]] kogda on koristal flakonu Galajdrielje protivu [[Šelob]]a: '{{-|'Aiya Eärendil Elenion Ancalima!}}'' «Pozdrav Eärendilu, najsvětlejša iz zvězd!»&lt;ref group=T&gt;''Povrat Kralja'', gl. 1.&lt;/ref&gt; I v ''Silmarilionu'', r+e+cenje ''{{-|Utúlie'n aurë! Aiya Eldalië ar Atanatári, utúlie'n aurë!}}'' «Denj je prišedl! Pozdrav narodu Eldarov i Otcam Ljudij, denj je prišedl!», kriči Fingon prěd [[Bitva Bezčisljennyh Solz|Bitvoju Bezčisljennyh Solz]].''&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 20.&lt;/ref&gt;

Inye kvenjske pesnje byli deklamovane {{-|Tolkien|Толкин}}om publično ale nikogda ne publikovane v jego životu sut ''{{-|Oilima Markirya}}'' («Poslednja Arka»), ''{{-|Nieninqe}}'' i ''{{-|Earendel}}'' v jego lěkciji «{{-|A Secret Vice}}», i publikovane v 1983 godu v «Čudoviščah i Kritykah». Hybny fragment pesnji «{{-|Narqelion}}», napisany v rannjej kvenji medžu novembrom 1915 i marecom 1916 godov, byl publikovany {{-|[[Humphrey Carpenter|Humphreyem Carpenterom]]|[[Humphrey Carpenter|Хамфрејем Карпентером]]}} v jego Biografiji.&lt;ref&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (40), april 1999.&lt;/ref&gt;

== Gledite takože ==

* [[Elfske jezyky Srědzemja]]
* {{-|[[Jezyky konstruovane Džonom R. R. Tolkienom]]|[[Jezyky konstruovane Džonom R. R. Tolkienom|Језыки, конструоване Джоном Р. Р. Толкином]]}}
* [[Sarati]]
* [[Sindarin]]
* [[Vladar Prstenjev]]
* [[Silmarilion]]

== Iztočniky ==
=== Prvonačelne iztočniky ===
:Zapisi v žurnalah {{-|''Parma Eldalamberon''}} i {{-|''Vinyar Tengwar''}} sodrživajut prědže nepublikovane Tolkienove teksty o jezyku, anotirovane naučnikami — to jest, oni ne sut čisto prvonačelne.
&lt;div style=&quot;column-count: 2; column-gap: 20px; font-size: 90%;&quot;&gt;
&lt;references group = &quot;T&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

=== Sekundarne iztočniky ===
&lt;div style=&quot;column-count: 2; column-gap: 20px; font-size: 90%;&quot; class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references/&gt;
&lt;/div&gt;

== Literatura ==
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Vladar Prstenjev''. — London: Allen &amp; Unwin, 1954–1955.
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Silmarilion''. — London: Allen &amp; Unwin, 1977.
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Historija Srědzemja'' (12 tomov). — London: {{-|Unwin Hyman / HarperCollins}}, 1983–1996.
* {{-|Tolkien, John R. R. Outline of Phonology // ''Parma Eldalamberon''. — 2010. — Nr. 19.}}
* {{Cite book |last=Fimi |first=Dimitra |title=Tolkien, Race, and Cultural History: From Fairies to Hobbits |publisher=Palgrave Macmillan |year=2010 |isbn=978-0-230-21951-9}}
* {{Cite book |last=Flieger |first=Verlyn |title=Splintered Light: Logos and Languages in Tolkien's World |publisher=Kent State University Press |year=2002 |isbn=0-87338-744-9}}
* {{Cite book |last=Krege |first=Wolfgang |title=Elbisches Wörterbuch |publisher=Klett-Cotta |year=2003 |isbn=3-608-93185-6}}
* {{Cite book |last=Pesch |first=Helmut W. |title=Elbisch. Grammatik, Schrift und Wörterbuch der Elbensprache |publisher=Bastei Lübbe |year=2003 |isbn=3-404-20476-X}}
* {{Cite book |last=Solopova |first=Elizabeth |title=Languages, Myths and History |publisher=North Landing Books |year=2009 |isbn=978-0-9816607-1-4}}

== Vněšnje linky ==

* [https://www.elvish.org/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;The Elvish Linguistic Fellowship&lt;/span&gt;]
* [https://ardalambion.net/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Ardalambion&lt;/span&gt;] — sajt Helgeja Fauskangerja o Tolkienovyh jezykah
* [https://www.eldalamberon.com/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Parma Eldalamberon&lt;/span&gt;]
* [https://www.elvish.org/VT/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Vinyar Tengwar&lt;/span&gt;]
* [https://eldamo.org/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Eldamo&lt;/span&gt;] — {{-|Elvish Data Model Paula Strack}}
* [https://www.ambar-eldaron.com/telechargements/quenya-engl-A4.pdf Kvenjsko-anglijsky slovnik]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Fiktivne jezyky]]
[[Kategorija:Tolkien]]
[[Kategorija:Elfske jezyky]]
[[Kategorija:Jezyky subjekat–glagol–objekat]]
{{INTERWIKI|Q56383}}
{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>mwmmylb6d7mg2gk5c3ktfth3a1jw9qb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Laibach</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1228</id>
    <revision>
      <id>28845</id>
      <parentid>9562</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:36:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>28845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9164" sha1="9a3rny9sdz4krkyswvypdvrb7lrxhem" xml:space="preserve">[[Fajl:LAIBACH_Press_Photo_2011.jpg|thumb|350px|Laibach v 2011 g.]]
'''Laibach''' (kir. '''Лајбах''') jest muzična grupa iz [[Slovenija|Slovenije]], založena v 1980 g. v gradu [[Trbovlje]] v byvšej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Jejin stil obyčno kvalifikuje se kako &quot;bojevo-industrialny&quot;. Od 1984 g. Laibach jest muzična větva umětničskogo kolektiva ''Neue Slowenische Kunst'' (NSK). Druge grupy, ktore naležet k tutomu kolektivu, sut medžu inymi grupa vizualnyh umětnostij ''IRWIN'' i teatralna grupa ''NOORDUNG''. Nazva &quot;Laibach&quot; odnosi se k davnoj němečskoj nazvy glavnogo grada Slovenije, [[Ljubljana]].

== Prve lěta ==
[[Fajl:LAIBACH_Press_Photo_1983.jpg|thumb|240px|Laibach v 1983 g.]]
Laibach byl založeny 1 junija 1980 g. v slovenečskom promyslnom gradu Trbovlje, kratko poslě smrti vodža Jugoslavije, maršala [[Josip Broz Tito|Josipa Broza Tito]]. Prvonačelni členi Laibach’a byli Dejan Knez, Srečko Bajda, Andrej Lupinc, Tomaž Hostnik i Bine Žerko. V tečenju prvyh lět poslě svojej založenja Laibach iměl seriozne problemy s jugoslavskymi vlastami. Doprva v 1982 g. udalo mu se organizovati koncerty v gradah [[Ljubljana]], [[Zagreb]] i [[Bělgrad]]. V dekembru 1982 g. Tomaž Hostnik, glavny pěvec i ideolog Laibacha, sovršil samoubijvstvo. Pozdněje v grupu pristupili Milan Fras, novy pěvec, i Knezen netij Ivan (Jani) Novak.

[[Fajl:Black Cross.jpg|thumb|120px|left|''Črny križ'' Kazimira Maleviča]]
Od početka Laibach byl sporny zato, že identifikuje se s raznymi elementami [[nacionalsocializm]]a i [[Socialny realizm|socialnym realizma]]. Koncerty grupy sut istinne spektakly, često na vysokyh estradah pripominajučih děla [[Leni Riefenstahl]]. Jejni členi noset uniformy, na ktoryh črny križ [[Kazimir Malevič|Kazimira Maleviča]] zaměnjaje [[Svastika|svastiku]]. Oni često koristajut [[Němcija|němečsku]] simboliku i pěvajut na [[Němečsky jezyk|němečskom]]. Vslěd togo, Laibach poněkogda jest obvinjaje se za nacistične simpatije. Ale iz drugoj strany jihny stil, ktory nazyvajut ''totalitarny pop-art'', jest natoliko groteskovy, provokatorsky i prěuveličeny, že nikto ne znaje, kake ideje oni prědstavjajut v istinnosti. Sam Laibach poddrživaje tutu dvuznačnost: «My jesmo fašisti nakoliko [[Adolf Hitler|Hitler]] byl maljar.»

Vo vsakom slučaju Laibach byla grupa disidentov, ktori protivili se komunističnomu ustroju. V 1983 g., podčas multimedialnogo koncerta v Zagrebu, jednočasno pokazyvali se na ekranu dva filmy: jedin propagandistsky i drugy pornografičny. Kogda maršal Tito pojavil se pored velikogo penisa, vojsko i policija prěrvali koncert, za čim grupa iměla izjehati iz Hrvatije. Poslě razgovoru na jugoslavskoj televiziji v tomže samom godu, nazva ''Laibach'' byla zabranjena o členam grupy uže ne bylo pozvoljeno izstupati, čto prinudžalo grupě prodolžiti svoju dějateljnost v drugyh državah: ''''The Occupied Europe Tour '83''. Prvy gramofonny zvukozapis Laibach’a pojavila se v 1985 g., ale bez nazvy grupy na obložkě. V tomže samom godu pojavil se i vtory zvukozapis pod nazvoju ''Nova Akropola''. V 1986 g. Laibach učestvoval v velikom teatralnom spektaklu ''Krst pod Triglavom''.

== Poslě 1987 g. ==
[[Fajl:LAIBACH Opus dei.jpg|thumb|Svastika sostavjena iz četyreh sěkyr, dělo němečskogo antifašističnogo umětnika [[John Heartfield]], na obložkě ''Opus Dei'']]
Medžunarodny prělom nastupil za Laibach v godu 1987, poslě publikacije jihnogo tretjego albuma ''Opus Dei''. Mnogo popularna byla prěd vsim jihna bojeva i krajno bombastična versija pop-pěsnje {{Lang|en|Life is Life}} avstrijskoj grupy ''Opus'', a takože němečska versija tojže samoj pěsnje, {{Lang|de|Leben heisst Leben}}, i versija pěsnje {{Lang|en|One Vision}} {{-|[[Queen]]}}’a pod nazvoju {{Lang|de|Geburt einer Nation}} (&quot;Narodženje naroda&quot;).

Poslě uspěha tutogo projekta Laibach izdal ješče několiko albumov sodrživajučih prětvorjene děla drugyh: ''Let it be'' (1988; na osnově poslědnjego albuma [[The Beatles]]), ''Sympathy for the Devil'' (1989; na osnově pěsnje [[The Rolling Stones]]), ''NATO'' (1994; sodrživaje medžu drugymi děla [[Gustav Holst|Gustava Holsta]], [[Europe]] i [[Status Quo]]), ''Jesus Christ Superstars'' (1996; sodrživaje medžu drugymi děla [[Andrew Lloyd Webber|Andrew’a Lloyd’a Webber’a]], ''Volk'' (2006; narodne himny raznyh držav), ''LAIBACHKUNSTDERFUGE'' (2008, cělkovito osnovany na dělu [[Johann Sebastian Bach|Johann’a Sebastiana Bach’a]]), ''VolksWagner'' (2009, osnovany na operah [[Richard Wagner|Richard’a Wagner’a]] i ''The Sound of Music'' (2018, na osnově jednoimennogo mjuzikla). Někoje pěsnje iz togo poslědnjego albuma Laibach izpolnil v 2015 g. v [[Sěverna Koreja|Sěvernoj Koreji]], pri okaziji 70-ogo godišnice osvobodženja korejskogo poluostrova izpod japonskoj okupacije, na koncertu popolno ustrojenom suglasno konvencijam komunističnoj propagandy.

Jednočasno Laibach takože izdaval gramafonne zvukozapisy i kompakt-disky s originalnymi tvorami, na priklad ''Kapital'' (1992), ''WAT'' (2003) i ''Spectre'' (2014). V 2012 g. Laibach sdělal muziku za film ''Iron Sky'' Timo Vuorensoli’a. Kromě togo, Laibach stvoril i originalnu teatralnu muziku, napr. ''Macbeth'' (1990) i ''Also Sprach Zarathustra'' (2017), a takože muziku za simfoničnu orkestr (''Alamut'', 2022). Interesno jest to, že vsako dělo Laibach’a jest sovsim ino od poprědnjih, ale tym ne menje jihny unikalny stil vsegda jest směsta razpoznavajemo. Iz toj pričiny muzika Laibach’a, ktora uže od davna ne jest izključiteljno industrialna, jest težko klasifikovati.
 
V 2024 godu Laibach byl nagradženy prezidentom Slovenije, Natašeju Pirc Musar, medalju za zaslugy.

== Sklad ==
[[Fajl:Laibach, Pula 2009.JPG|thumb|240px|Milan Fras i Mina Špiler v 2009 g.]]
Sklad grupy Laibach mnogokratno izměnil se od goda jejnogo založenja, a kromě togo, ona često surabotala s drugymi muzikami. V godu 2024 grupa sostoji se slědujučih stalyh členov:
* Milan Fras – vokalist
* Ivan &quot;Jani&quot; Novak – světlo, projekcija, elektronika, poněkogda vokalist
* Marina Mårtensson - vokalistka, akustična gitara
* Vitja Balžalorsky – gitara
* Bojan Krhlanko – perkusija
* Luka Jamnik – sintezator
* Rok Lopatič – sintezator

== Diskografija ==
[[Fajl:20160406 Bochum Laibach 0697.jpg|thumb|Milan Fras, 2016]]
* ''Laibach'' (ŠKUC/Ropot, 1985)
* ''Rekapitulacija 1980–1984''  (Walter Ulbricht Schallfolien, 1985)
* ''Neu Konservatiw''  (Cold Spring Record, 1985)
* ''Nova akropola'' (Cherry Red, 1985)
* ''The Occupied Europe Tour'' (Side Effects Rec., 1986)
* ''Opus Dei'' (Mute Records, 1987)
* ''Slovenska Akropola'' (Ropot, 1987)
* ''Krst pod Triglavom-Baptism'' (Walter Ulbricht Schallfolien, 1987)
* ''Let It Be'' (Mute Records, 1988)
* ''Sympathy for the Devil'' (Mute Records, 1988)
* ''Macbeth'' (Mute Records, 1990)
* ''Kapital'' (Mute Records, 1992)
* ''Ljubljana-Zagreb-Beograd'' (The Grey Area/Mute Records, 1993)
* ''NATO'' (Mute Records, 1994)
* ''Occupied Europe Nato Tour 1994-95'' (Mute Records, 1996)
* ''Jesus Christ Superstars'' (The Grey Area/Mute Records, 1996)
* ''MB December 1984'' (Mute Records, 1997)
* ''The John Peel Sessions'' (Strange Fruit Records, 2002)
* ''WAT'' (Mute Records, 2003)
* ''Anthems'' (Mute Records, 2004)
* ''Volk'' (Mute Records, 2006)
* ''Laibachkunstderfuge'' (Mute Records/Dallas, 2008)
* ''Gesamtkunstwerk – Dokument 81-86'' (Vinyl-on-demand, 2011)
* ''Monumental Retro-Avant-Garde (Live At Tate Modern / 14 April 2012)'' (Abbey Road Live Here Now, 2012)
* ''An Introduction to… Laibach / Reproduction Prohibited'' (Mute, 2012)
* ''Iron Sky (The Original Film Soundtrack)'' (Mute, 2012)
* ''Spectre'' (Mute Artists Limited, 2014)
* ''Also Sprach Zarathustra'' (Mute Records, 2017)
* ''The Sound Of Music'' (Mute Records, 2018)
* ''Party Songs'' (Mute Records, 2019)
* ''Laibach Revisited'' (DZR, 2020)
* ''WIR SIND DAS VOLK - Ein Musical aus Deutschland'' (Muter Artists Ltd., 2022)
* ''Alamut'' (2022)
* ''Love is still alive'' (2023)
* ''Sketches of the Red Districts'' (GOD records, 2023)

== Galerija ==
&lt;center&gt;
&lt;gallery widths=&quot;250px&quot; heights=&quot;300px&quot;&gt;
File:LAIBACH The Thrower.jpg|&lt;center&gt;Plakat iz 1983 g.&lt;/center&gt;
File:LAIBACH Buy Victory.jpg|&lt;center&gt;Plakat iz 1986 g.&lt;/center&gt;
File:NSK Logo.jpg|&lt;center&gt;Emblema NSK-državy&lt;/center&gt;
&lt;/gallery&gt;
&lt;gallery widths=&quot;300px&quot; heights=&quot;250px&quot;&gt;
File:Laibach - Encore (467365431).jpg|&lt;center&gt;Koncert v 2007 g.&lt;/center&gt;
File:Laibach, Gdańsk B90, 2022-11-02 043.jpg|&lt;center&gt;Koncert v 2022 g.&lt;/center&gt;
&lt;/gallery&gt;
&lt;/center&gt;

== Vněšnje linky ==
* [http://www.laibach.org/ Oficialny vebsajt Laibach’a]
* [https://www.youtube.com/@LaibachOrg Oficialny kanal Laibach’a na YouTube]
* [https://web.archive.org/web/20141013020908/http://laibachunofficial.co.nf/laibach.html Neoficialny vebsajt o Laibach’u]
* [https://web.archive.org/web/20130419005007/http://www.gla.ac.uk/~dc4w/laibach/hpart1.html Historija Laibach’a]
* [http://www.nskstate.com/ NSK-država]

[[Kategorija:Muzikalne grupy]]
[[Kategorija:Slovenija]]

{{INTERWIKI|Q325359}}</text>
      <sha1>9a3rny9sdz4krkyswvypdvrb7lrxhem</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Levko Revuckyj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1244</id>
    <revision>
      <id>28797</id>
      <parentid>28492</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:15:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38495" sha1="50ccgoecgba4zhq9gwhtpx910bt7zdj" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin:0 0 1em 1em; width:300px; background-color:#f9f9f9;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color:#dcdcdc; text-align:center; font-size:120%;&quot; |Lev Mykolajovyč Revuckyj&lt;br /&gt;{{Lang|uk|Лев Миколайович Ревуцький}}
|-
|'''Obraz'''
| &lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;[[Fajl:Levko Revutsky.jpg | center | 250x250px | Levko Revuckyj]]&lt;/div&gt;
|-
|'''Urodil se'''
| 8 (20)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot;&gt;Prva data suglasno [[Juliansky kalendar|julianskomu kalendaru]] (stary stilj), vtora suglasno [[Gregoriansky kalendar|gregorianskomu kalendaru]] (novy stilj).&lt;/ref&gt; fevruara 1889 g., Iržavec, Poltavska gubernija, [[Rosija|Rosijska imperija]]
|-
|'''Umrl'''
| 30 marca 1977 g., [[Kyjev]], [[Ukrajinska sovětska socialistična republika|USSR]], [[Sovětsky Sojuz]]
|-
| '''Obrazovanje'''
| Kyjevsky narodny universitet im. Tarasa Ševčenka&lt;br /&gt;Narodna muzična akademija Ukrajiny im. P.I. Čajkovskogo
|-
|'''Znajemy kako'''
| [[Ukrajina|Ukrajinsky]] kompozitor, pedagog
|}

'''Lev (Levko) Mykolajovyč Revuckyj''' ({{Jezyky|uk|Лев (Левко) Миколайович Ревуцький}}, izgovor: {{MFA|lɛu̯ (lɛu̯ˈko) mɪkɔˈɫajɔʋɪt͡ʃ reˈwut͡sʲkɪi̯}}) (Iržavec, [[Poltavska gubernija]], [[Rosija|Rosijska imperija]], 8 (20)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot; /&gt; fevruara 1889 g. – [[Kyjev]], [[Ukrajina|USSR]], [[Sovětsky Sojuz]], 30 marca 1977 g.) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] kompozitor, pedagog i člen Narodnoj akademije nauk Ukrajiny v časah [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Zajedno s [[Borys Ljatošynskyj|Borysom Ljatošynskym]] jest uvažany jednym iz glavnym i najvlivnějših ukrajinskyh kompozitorov 20. stolětja.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://uhb.chl.kiev.ua/images/uploaded_files/mbm/1951/pdf/1951.pdf | title = Гордість української музики. Інформаційний бібліографічний список для організаторів дитячого читання до 130-річчя від дня народження українського композитора Левка Миколайовича Ревуцького | first1 = Л.В. | last1 = Бацай | first2 = В.М. | last2 = Красножон | publisher = Міністерство культури України, Національна бібліотека України для дітей | place = Kyjev | year = 2018 | page = 13 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt; V jegovyh tvorah ukrajinske teksty i motivy igrajut važnu rolju.

== Životopis ==
=== Mladost ===
Levko Revuckyj urodil se v selu Iržavec, onogda položenom v [[Poltavska gubernija|poltavskoj guberniji]] [[Rosija|Rosijskoj imperije]]. Tako od strany otca kako od strany materi on proizhodil od vidnyh [[Kozaki|kozakov]] i dorastal v intelektualnoj, muzikalnoj sěmji.

Jegov otec, Mykola Havrylovyč Revuckyj (1843–1906), prvonačelno byl svečennik, ale poslě smrti svojej prvoj ženy izstupil iz dolžnosti i stal seljansky učitelj. On iměl nezly basovy glas i ljubil pěvati repertuar napisany za tutoj glas. Kromě togo, on igral na skripkě, pri čem jegova žena go suprovadžala. Levkova mati, Oleksandra Dmytrivna Revucka (raněje: Kanivska) (1844-1906) prěd svojeju svatboju byla učiteljka v selu Iržavec, a takože folkloristka. Ona byla obrazovana v internatu za šljahetne děvy i plavno govorila na [[Francuzsky jezyk|francuzskom]] i [[Němečsky jezyk|němečskom]]. Ona igrala na fortepianu i sbirala městne narodne pěsnje. V 1880 g. omužila se s Mykoloju Revuckym. Ona vedla prěpisku s [[Lev Tolstoj|Ljvom Tolstojem]] odnosno organizacije edukacije v selskoj školě, a strětla go lično, kogda Tolstoj posěčal iměnje umětnika Mykoly Ge v Bahmaču.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://libkor.com.ua/php/editions_files/muzey_revuckogo.pdf | first = С. | last = Іволга | title = Музей Л.М. Ревуцького: Путівник | publisher = Чернігівське музичне училище ім. Л.М. Ревуцького | place = Tsjernihiv | year = 2005 | page = 9–11 | language = uk | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Levko iměl staršego brata, [[Dmytro Revuckyj|Dmytra Mykolajovyča Revuckogo]] (1881–1941), ktory pozdněje stal vidny muzikolog i filolog, a v času němečskoj okupacije Kyjeva v 1941 g. byl ubity, pravdopodobno agentom [[NKVD]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/kviten/5/1881-narodyvsya-dmytro-revuckyy-kompozytor-i-folkloryst | title = 1881 – народився Дмитро Ревуцький, композитор і фольклорист | website = Український інститут національної пам’яті | access-date = 2025-04-18 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== Rane lěta ===
Suglasno informacij od samogo kompozitora, on uže v vozrastu četyreh lět naučil se muzičnoj notaciji i razvil absolutny sluh, vslěd ktorogo ljudi igrivo nazyvali go «[[kamerton]]om».&lt;ref&gt;Іволга, str. 15.&lt;/ref&gt; Kogda mu bylo pet lět, on načel igrati na fortepianu. Od 1898 g. Revuckyj hodil v školu v [[Pryluky|Prylukah]], kde zapoznal majstrovske děla vsesvětskoj i ukrajinskoj kniževnosti. Podčas koncertov on recitoval fragmenty iz [[Jevgenij Onegin|Jevgenija Onegina]] [[Aleksandr Puškin|Aleksandra Puškina]].

[[Fajl:Лисенко Микола (cropped).jpg | thumb | left | 130px | [[Mykola Lysenko]] (1842-1912), «otec ukrajinskoj muziky»]]
[[Fajl:Reinhold_Glier.jpg | thumb | left | 130px | [[Rejnhold Glier]] (1875-1956)]]
V 1903 g. on zapisal se jednočasno v privatnu gimnaziju Gotliba Valkera v [[Kyjev]]u i v muzičnu školu Mykoly Tutkovskogo, kde dostal fortepianne lekcije od kompozitora [[Mykola Lysenko]]. V 1904 g. on prěšel v novo založenu Muzično-dramatičnu školu Mykola Lysenka,&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Muzychno_dramatychna
 | last = Брега | first = Галина Степанівна | chapter = Музично-драматична школа імені М. Лисенка | title = Енциклопедія історії України, т. 10 | editor = В.А. Смолій i dr. | publisher = Інститут історії України НАН України; Наукова думка | place = Kyjev | year = 2010 | page = 123 | isbn = 978-966-00-1061-1 | language = uk}}&lt;/ref&gt; ale prěrval tuto obrazovanje poslě nagloj smrti svojih roditeljev v 1906 g. V 1907 g. načel studiovati v Kyjevskom Universitetu, prvonačelno v Fizično-matematičnom fakultetu, a od 1908 g. v Fakultetu prava. Okolo tutogo perioda on načel komponovati muziku: pěsnje, miniatury za fortepiano, fortepiannu sonatu i prvu čest fortepiannogo koncerta.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot;&gt;{{Cite web | url = https://ukrainianlive.org/revutskyi-levko | title = Levko Revutskyi. Biography | first1 = Lyubov | last1 = Kiyanovska | first2 = Teresa | last2 = Mazepa | first3 = Natalia | last3 = Syrotynska | website = ukrainianlive.com | language = en | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt; Na žalost večinstvo Revuckynyh tvorov iz tutogo perioda utratilo se.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.academia.edu/37627424/%D0%A2%D0%B2%D0%BE%D1%80%D1%87%D1%96%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%9B%D0%B5%D0%B2%D0%BA%D0%B0_%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_pdf | author = Наталія Кобрин | title = Творчість Левка Ревуцького в контексті української музичної культури ХХ ст.: Методична розробка | place = Ljviv | year = 2013 | language = uk | page = 21}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Ревуцький Л.jpg | thumb | right | Levko Revuckyj s svojeju ženoju Sofijeju (1916)]]
Revuckyj vratil se k muzičnomu obrazovanju v 1913 g. v novo osnovanoj [[Kyjevska konservatorija|Kyjevskoj konservatoriji]]: on vstupil v klasu kompozicije [[Rejnhold Glier|Rejnholda Gliera]] i v klasu fortepiana Serhija Korotkevyča i Hryhorija Hodorovskogo. V tutom periodu on napisal medžu drugymi svoju Simfoniju nr. 1.&lt;ref name=&quot;encyclopediaofukraine&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CE%5CRevutskyLev.htm | author = Antin Rudnytsky | title = Revutsky, Lev | work = Internet Encyclopedia of Ukraine | access-date = 2025-04-18 | language = en}}&lt;/ref&gt; Završil konservatoriju na osnově tutoj simfonije kako diplomnoj raboty, ktoru diplomna komisija ocěnila «odličnoju». Jednakože jegov prvobytny plan, da by razširil ju do simfonije v četyreh čestah, konečno ne realizoval se: v tečenju [[Prva vsesvětska vojna|Prvoj vsesvětskoj vojny]] rukopis utratil se, a toliko v 1950-yh lětah Revuckyj reprodukoval ju iz pameti kako dělo v jednoj česti.&lt;ref&gt;Іволга, str. 27.&lt;/ref&gt;

V 1916 g. Revuckyj takože završil svoju studiju prava. V tomže samom godu vstupil v [[vojsko]], a v 1917 g. podčas [[Prva vsesvětska vojna|Prvoj vsesvětskoj vojny]] byl poslany na front, kde služil do 1918 g.

=== Uspěšne lěta kompozitora ===
Poslě demobilizacije Revuckyj vratil se v rodime zemje. V tečenju lět 1919–1924 učil v školě, a kromě togo rukovodil několikymi seljanskymi horami v Iržavcu i Prylukah. V tutom periodu napisal medžu drugymi kantatu ''Hustyna'' («Nosovka»). V 1924 g. vrnul se v Kyjev i stal učitelj Muzično-dramatičnogo instituta imeni Mykoly Lysenka, kde raněje dostal čest svojego muzičnogo obrazovanja. Revuckyj razcvětl v živoj, kreativnoj artističnoj obsrědině v Kyjevu 1920-yh lět. K jegovym važnějšim tvoram tutogo perioda naleži jegova Simfonija nr. 2 (1926–1927), znajema kako prvo značimo ukrajinsko dělo tutogo žanra. Kromě togo, on napisal pěsnje, tvory za hor, piesy za děti i prětvorky narodnyh pěsnij.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt;

Vslěd reorganizacije sistemy muzičnoj edukacije Muzično-dramatičny institut imeni Mykoly Lysenko byl likvidovany, v takom smyslu, že stal čest ponovno osnovanoj Kyjevskoj konservatorije. Revuckyj stal rukovoditelj děla kompozicije i muzičnoj teorije, a v 1935 g. dobyl dostojenstvo profesora. Od 1932 g. on takože izpolnjal razne dolžnosti v Ukrajinskom svezu sovětskyh kompozitorov.&lt;ref name=&quot;encyklopedija&quot;&gt;{{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Revutskyj_L | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | chapter = Ревуцький Лев Миколайович | title = Енциклопедія історії Україны | publisher = Інститут історії України | language = uk}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Левка Ревуцького могила.jpg | thumb | right | Poprsje Revuckogo na jegovoj mogylě na grobišču Bajkove v Kyjevu]]
Jednakože Revuckyj, takože samo kako mnogi onogdašnji kompozitori v Sovětskom Sojuzu, iz pričiny narastajučej represije za vlady [[Iosif Stalin|Stalina]] v 1930-yh lětah ne iměl legko žitje. Ostra kritika iz strany avtoritetov za jegov Fortepianny koncert nr. 2 (1934), ktorogo premiera odbyla se v 1936 g. i ktory prvonačelno nazyval se «Poema superničstva»,&lt;ref&gt;Prvonačelno tvor nosil podzaglavje «Poema superničstva» ({{Jezyky|uk|Поема змагання}}) i byl posvečeny sovětskoj mladeži. Pozdněje Revuckyj odstranil tuto podzaglavje.&lt;br /&gt;{{Cite book | title = Український радянський фортепіанний концерт | last = Тимофєєв | first = В. | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1972 | page = 31 | language = uk}}&lt;/ref&gt; prinudila Revuckogo, da by umenšil svoju kompozitorsku dějateljnost i bolje susrědotočil se na svojej pedagogičnoj rabotě.

Togda on takože načel zajmati se prětvorjenjem vlastnogo i čudžego tvorčestva. V 1937 g., napriklad, zajedno s [[Borys Ljatošynskyj|Borysom Ljatošynskym]] sdělal novu instrumentaciju [[Mykola Lysenko|Lysenkovoj]] opery [[Taras Buljba]]. Kromě togo, on dovršil i orkestroval Fortepianny koncert C-dur umršego v 1938 g. kompozitora [[Viktor Kosenko]], i v 1940 g. sdělal revidovanu versiju svojej Simfonije nr. 2. Za toj poslědnji tvor byl nagradženy ''Stalinskoju premijeju'' v 1941 g., prěvozhodeči prědloženy tvor [[Sergej Prokofjev|Sergeja Prokofjeva]] ''Aleksandr Nevskij'', pravdopodobno kako kompensacija za slabo prědstavjenje nerosijskyh republik.&lt;ref name=&quot;frolova&quot;&gt;{{Cite book | last = Frolova-Walker | first = Marina | title = Stalin's Music Prize: Soviet Culture and Politics | publisher = Yale University Press | year = 2016 | isbn = 9780300208849 | page = 60 | chapter = Chapter Two: The First Year | language = en}}&lt;/ref&gt;

=== Pozdnějša kariera ===
Lěta [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] Revuckyj provodil v [[Taškent]]u, kde v lětah 1941–1944 učil kompoziciju, muzičnu teoriju i muzičnu historiju v Državnoj konservatoriji [[Uzbekistan|Uzbekskoj socialističnoj sovětskoj republiky]].&lt;ref name=&quot;encyklopedija&quot; /&gt; Poslě vojny on vrnul se v Kyjev, kde do 1960 g. rabotal profesorom v konservatoriji. Od 1944 do 1948 g. on takože byl prědsědnik upravy Ukrajinskogo sveza sovětskyh kompozitorov. Kromě togo, v lětah 1947–1963 on služil četyri terminy kako člen [[Vrhovna rada|Vrhovnogo sověta Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky]].&lt;ref name=&quot;geroj&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=10233 | title = Ревуцкий Лев Николаевия | website = Герои страны | language = ru | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Črěz poslědnje trideset lět svojego žitja Revuckyj uže ne komponoval mnogo.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt; Jegove tvory iz tutogo perioda ograničajut se v večinstvu k tvoram naručenym za državu, napriklad horovy tvor «Pěsnja o partiji» ({{Jezyky|uk|Пісня про партію}}), ktory byl čest kolektivnoj kantaty pri okaziji 16-ogo sjezda [[Komunistična partija Sovětskogo Sojuza|KPSS]].&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://nte.etnolog.org.ua/uploads/2020/2/publications/51.pdf | author = Ірина Сікорська | title = Максим Рильский і Левко Ревуцький: грані співпраці | year = 2020 | journal = Народна творчість та етнологія | issue = 2 (384) | page = 54 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt; V 1950-yh lětah on glavno zajmal se izdanjem i popularizovanjem tvorov svojego davnogo učitelja, kompozitora [[Mykola Lysenko|Mykoly Lysenka]]. Od 1958 do 1968 g. on byl člen redakcije Ukrajinskoj sovětskoj enciklopedije ({{Jezyky|uk|Українська радянська енциклопедія}}).&lt;ref name=&quot;encyclopediaofukraine&quot; /&gt;

V fevruaru 1969 g., pri okaziji svojego osmdesetogo dnja rodženja, Revuckyj byl nagradženy dostojenstvom «Heroja socialističnogo truda».&lt;ref name=&quot;geroj&quot; /&gt; On umrl v dnju 30 marca 1977 i jest pogrebeny na grobišču ''Bajkove'' v Kyjevu.

== Značenje ==
[[Fajl:Ревуцкий Лев Николаевич (конверт).jpg | thumb | right | 300px | Koverta iz 1989 g. s izobraženjem Revuckogo vysšego vozrasta]]
Levko Revuckyj kreativnym sposobom prodolžal i razširil metody ukrajinskyh kompozitorov kako [[Mykola Lysenko]] i [[Mykola Leontovyč]], ktore harakterizujut se slivanjem folklornyh elementov s harmoničnym mysljenjem konca 19. stolětja. Jegov stilj iztvoril se na osnově glubinnogo znanja narodnyh tem i melodij, ktore prěobražal v tradicijah profesionalnoj muziky i vozbogačal vlastnymi stilističnymi nahodkami. Revuckyno tvorčestvo harakterizuje se lirikoju, bogatostju emocij i sodržanymi, ekspresivnymi melodijami, svezanymi s složenymi harmonijami. On poslužival se velikymi muzičnymi formami, napr. v fortepiannoj sonatě, dvoh fortepiannyh koncertov, dvoh simfonij i kantatě «Hustyna», ale takože napisal menše tvory, napr. preludije za fortepiano, tvory za skripku ili violončelo s fortepianom i veče neželi 120 prětvorok narodnyh pěsnij napr. za glas i fortepiano, v ktoryh najmě fortepianne partije sut interesne.&lt;ref&gt;Кобрин, str. 39.&lt;/ref&gt; Jegove simfonične tvory, osoblivo Fortepianny koncert nr. 2 i Simfonija nr. 2, pričisljajut se k majstrovskym dělam ukrajinskoj klasičnoj muziky.

Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12 na ukrajinske narodne temy (1927, revizija v 1940 g.) jest znajema kako prva istinna ukrajinska simfonija i često uvažaje se ju najlěpšim tvorom Revuckogo.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Л. Н. Ревуцкий: Монография | author = М. Бялик | place = Leningrad | year = 1979 | pages = 100-101 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt; Jednakože vně Ukrajiny jest takože kritika; Marina Frolova-Valker piše, že ona ''«jest prilično završena i privlěkateljna, ačekoli nedostavaje jej originalnost. Ona byla v značnoj měrě napisana v srědině 1920-yh lět, ale byla prěrabotana za izvedenje v 1940 godu (i zvučala tako, ako by byla napisana v 1890-yh lětah)»''.&lt;ref name=&quot;frolova&quot; /&gt; Mimohodom trěba primětiti, že prvobytna versija tutoj simfonije iz 1927 goda, o ktoroj dolgo myslilo se, že byla utračena, neočekyvano byla odnajdena i izvedena v 2020 g.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://mus.art.co.ua/unikal-ne-vydannia-symfonii-2-levka-revuts-koho/ | title = Унікальне видання Симфонії № 2 Левка Ревуцького | author = Валентина Кузик | date=2020-10-30 | website = Музика | language = uk | accessdate = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Pomimo svojej kompozitorskoj raboty Revuckyj takože byl mnogo značimy pedagog. Poslě [[Rosijska revolucija 1917 goda|Rosijskoj revolucije]] i prějetja vlasti boljševikami v 1917 g. narodno tečenje v ukrajinskoj muzikě byla pod velikoju presijeju. Starějši, patriotično orientovani kompozitori, ktori v svojih tvorah posluživali se ukrajinskymi narodnymi temami, napr. Mykola Lysenko, Jakiv Stepovyj, Fedir Jakymenko i Kyrylo Stecenko, umrli v medžučasu, a mnogi drugi prěselili se v zapadne kraje. Mlado pokoljenje, ktoro ostalo, imělo ostražno manevrovati medžu tradicijeju i strogymi ideologičnymi obmedženjami iz [[Moskva|Moskvy]]. To jest osobliva zasluga Levka Revuckogo i jegovogo mladšego sučasnika [[Borys Ljatošynskyj|Borysa Ljatošynskogo]], že na prěkor tyh trudnostij udalo se obrazovati novo pokoljenje ukrajinskyh kompozitorov.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.uchi.us/materials/article1.html | title = An Introduction to Ukrainian Classical Music | author = Taras Filenko | archive-url = https://web.archive.org/web/20040205183645/http://www.uchi.us/materials/article1.html | archive-date = 2004-02-05 | access-date = 2025-04-18 | language = en}}&lt;/ref&gt; Srěd studentov Revuckogo sut kompozitori kako Mykola Dremljuha, Vadym Homoljaka, brati Heorhij i Platon Majboroda, Vitalij Kyrejko, Arkadij Filipenko, Leonid Hrabovskyj i Valentyn Sylvestrov.

== Nagrady, premije i dostojenstva ==
[[Fajl:Revucky memorial.jpg | thumb | right| 300px | Pametnik Levku Revuckomu v Kyjevu]]
Levko Revuckyj, znamenity ukrajinsky kompozitor i pedagog, za svojego žitja dobyl različne dostojenstva, premije i nagrady:
* Četyrikratno Orden črvenoj horugvy truda (1938, 1946, 1951, 1960)
* Zasluženy dějatelj umětnostij Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky (1941)
* Stalinska premija vtorogo stupnja (1941) za Simfoniju nr. 2
* Narodny artist Ukrajinskoj SSR (1942)
* Narodny artist Sovětskogo Sojuza (1944)
* Četyri ordeny Lenina (1949, 1953, 1967, 1969)
* Državna premija Ukrajinskoj SSR imeni T. Ševčenko (1966) za Fortepianny koncert
* Heroj socialističnogo truda (1969)
* Medalj za heroičny trud v Velikoj otečstevnoj vojně 1941–1945

V 1989 g. pri okaziji sotnogo goda rodženja Revuckogo v jegovom rodnom selu Iržavcu byla otvorjena muzej-usadba, s pametnoju doskoju i poprsjem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ridna.ua/museums/irzhavetskyj-muzej-sadyba-levka-revutskoho/ | title = Іржавецький музей-садиба Левка Ревуцького | archive-url = https://web.archive.org/web/20131112090407/http://ridna.ua/museums/irzhavetskyj-muzej-sadyba-levka-revutskoho/ | archive-date = 2013-11-12 | language = uk | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt; Takože na fasadě jegovogo doma v Kyjevu i na želězničnoj stanciji v [[Černihiv|Černihovu]] sut uměščene pametne dosky. Kromě togo v raznyh gradah, medžu drugymi Kyjev, [[Ljviv]], [[Luck]] i [[Černihiv]], nahodet se ulice L.M. Revuckogo.&lt;ref&gt;[https://indexy.com.ua/search?search=%D0%B2%D1%83%D0%BB.+%D1%80%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE Indexy.com.ua]&lt;/ref&gt; Škola v Iržavcu i muzična škola v Černihovu noset jegovo ime.&lt;ref name=&quot;geroj&quot; /&gt;

K česti Revuckogo v 1982 g. byla založena Premija imeni L.M. Revuckogo ({{Jezyky|uk|Премія імені Л. М. Ревуцького}}). Tuta premija priděljaje se vsakogodišno mladym kompozitoram i muzikantam za stvorjenje i/ili izvedenje tvorov dobyvših široko publično uznanje.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://suspilne.media/culture/952273-stalo-vidomo-hto-zdobuli-premiu-revuckogo-u-2025-roci/#:~:text=%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE%20%E2%80%94%20%D1%89%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%87%D0%BD%D0%B0%20%D0%BC%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B5%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B0%20%D0%BD%D0%B0%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0%2C%20%D1%8F%D0%BA%D0%BE%D1%8E,%D0%B7%D0%B0%D1%81%D0%BD%D1%83%D0%B2%D0%B0%D0%BB%D0%B8%20%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D0%BC%D0%B8%20%D1%83%201982%20%D1%80%D0%BE%D1%86%D1%96 | first = Оксана | last = Заблоцька | title = Стало відомо, хто здобули премію Ревуцького у 2025 році | website = Суспильне | date = 2025-02-19 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt;

== Tvory ==
{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;width:380px; margin-left:1em;&quot;
|-
! Poslušajte na YouTube!
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=_mHOHCWg07A ''Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodi: Kyjevsky simfoničny orkestr, dirigent: Luidži Gadžero&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=j-Xyom1rU6s ''Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 2 F-dur {{-|op.}} 18'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodet: Dina Pysarenko, fortepiano; Kyjevsky simfoničny orkestr, dirigent: Luidži Gadžero&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=deJ3zU07_MU ''Kantata «Hustyna»'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodet: Marija Stefjuk, Oleksandr Djačenko; hor i orkestr Nacionalnoj opery Ukrajiny, dirigent: Lev Venedyktov&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=ewcOaxWtZ0A ''Tri preludije {{-|op.}} 4'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodi: Ksenija Vohmjanina, fortepiano&lt;/small&gt;
|}

=== Instrumentalne tvory ===
;za orkestr
* Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 1 es-dur {{-|op.}} 2 (utračeny)
* Simfonija nr. 1 A-dur {{-|op.}} 3 (1916–1920, rev. 1957)
* Skice za simfoničny orkestr na ukrajinske narodne temy (1921)
* Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12 (1927, rev. 1940)
* Kozačok ({{Jezyky|uk|Козачок}}) (1929)
* Moldavska kolěbanka za oboj s orkestrom (1932)
* Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 2 F-dur {{-|op.}} 18 (1934, rev. 1961)
* Uvertura do opery ''Taras Buljba'' [[Mykola Lysenko|Mykoly Lysenka]] (1952)

;za kamerny ansambl
* Strunny kvartet na ukrajinske narodne temy (skice, 1924)
* {{-|Intermezzo}} ({{Jezyky|uk|Інтермецо}}) za skripku s fortepianom {{-|op.}} 10 (1926)
* Menuet za skripku s fortepianom na ukrajinske narodne temy (1926)
* Sonata za skripku s fortepianom (skice, 1926)
* Moldavska kolěbanka za oboj s fortepianom (1932)
* Balada za violončelo s fortepianom {{-|op.}} 20 (1933)
* Tri melodije iz [[Uzbekistan]]a ({{Lang|uk|''Узбецькі пісні''}} «Uzbekske pěsnje») za klarnet s fortepianom (1943–1944)

;za fortepiano
* Vals B-dur (1909, rev. 1951)
* Polonez A-dur (1909)
* Sonata h-moll (1912, rev. 1949)
* Tri preludije {{-|op.}} 4 (1913–1914)
* Dvě preludije {{-|op.}} 7 (1918–1921)
* Dvě preludije {{-|op.}} 11 (1924)
* Kanon b-moll (1927)
* Diptih «Pěsnja. Humoreska» (1929)
* Dvě transkripcije organnyh fug [[Johann Sebastian Bach|J.S. Baha]]
* Improvizacija
* Tri dětske piesy
* Dvě etjudy

=== Vokalne i vokalno-instrumentalne tvory ===
;Vokalne tvory s simfoničnym orkestrom
* Horova opera ''Ščoroku'' ({{Jezyky|uk|Щороку''}} «Vsakogodišno») na slova [[Oleksandr Oleś|Oleksandra Oleśa]], 1. čest (ok. 1923)
* Kantata-poema ''Hustyna'' ({{Jezyky|uk|Хустина}} «Nosovka») na slova [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] (fortepianna versija 1922, orkestralna versija 1944)
* {{Lang|uk|''Уперед, хто не хоче конати''}} «Vprěd, kto ne hoče umrěti» na slova Pavla Hrabovskogo (1924)
* {{Lang|uk|''Зима''}} «Zima» na slova Oleksandra Oleśa (1924)
* {{Lang|uk|''Ой, весна красна''}} «Oj, vesna krasna» na slova [[Maksym Ryljskyj|Maksyma Ryljskogo]] (1952)
* {{Lang|uk|''Ода пісні''}} «Oda pěsnji» na slova Maksyma Ryljskogo (1956)

;Tvory za glas s orkestrom
* {{Lang|uk|''Монолог Тараса Бульби''}} «Monolog Tarasa Buljby» na slova Maksyma Ryljskogo, na osnově pověsti [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]] (1956)
* Četyri ukrajinske narodne pěsnje: {{Lang|uk|''Червона ружа''}} «Črvena roza», {{Lang|uk|''Їхав козак''}} («Jehal kozak») (1928), {{Lang|uk|''Та ой крикнули журавлі''}} «Oj, i kriknuli žeravi», {{Lang|uk|''Чуєш, брате мій''}} «Slyšiš, brate moj» (1959)

;Pěsnje za glas s fortepianom
* {{Lang|ru|''Из слез моих''}} «Iz solz mojih» na slova [[Heinrich Heine|Hajnriha Hajne]] (1907)
* {{Lang|uk|''Східна мелодія''}} «Vozhodna melodija» na slova [[Lesja Ukrajinska|Lesje Ukrajinky]] (1922–1923)
* {{Lang|uk|''Ну розкажи ж''}} «Nu razkaži že» na slova I. Homenka (1922–1923)
* {{Lang|uk|''Дума про трьох вітрів''}} «Duma&lt;ref&gt;''Duma'' jest ustno prěkazana epična kozačska pěsnja, tradicijno recitovana putujučimi ukrajinskymi bardami ([[kobzar]]ami) pod instrumentalnym suprovodženjem.&lt;/ref&gt; o treh větrah» na slova Pavla Tyčyny (1925)
* {{Lang|uk|''Тиша''}} «Tišina» na vlastne slova (1922–1923)
* {{Lang|uk|''Де ті слова''}} «Kde sut te slova» {{-|op.}} 8 nr. 1 na slova Oleksandra Oleśa (1924)
* {{Lang|uk|''Проса покошено''}} «Prosa sut pokošene» {{-|op.}} 8 nr. 2 na slova Maksyma Ryljskogo (1924)

;Tvory za hor
* {{-|A capella}}
** {{Lang|uk|''На ріках, круг Вавилона''}} «Na rěkah, okolo Babilona» {{-|op.}} 13 na slova Tarasa Ševčenka (1923)
** {{Lang|uk|''Гукайте їх''}} «Poklicajte jih» {{-|op.}} 14 na slova Mykoly Filjanskogo (1923)
** {{Lang|uk|''Серце музики''}} «Srdce muziky''» {{-|op.}} 17 na slova Mykoly Voronogo (1922–1923)
** {{Lang|uk|''У перетику ходила''}} «V kusty hodila» na slova Tarasa Ševčenka (1924)
** {{Lang|uk|''Гімн чернечий''}} «Himn monahov» na slova Tarasa Ševčenka (1924)
** {{Lang|uk|''Оборонцям свободи''}} «Zaščitnikam svobody» na slova Oleksandra Kovalenka (1925)
** {{Lang|uk|''Сльози дівочі''}} «Děvje solzy» na slova [[Ivan Franko|Ivana Franka]] (1925)
** {{Lang|uk|''На залізних дверях''}} «Na želěznyh dverah» na slova Maksyma Ryljskogo (1925)
** {{Lang|uk|''Ой чого ти почорніло''}} «Oj, čemu ty počrnělo» na slova Tarasa Ševčenka (1927)
** {{Lang|uk|''Татарська революційна пісня''}} «Tatarska revolucijna pěsnja» (1928)
** {{Lang|uk|''Війна війні''}} «Vojna vojně» na slova [[Volodymyr Sosjura|Volodymyra Sosjury]] (1930)
** {{Lang|uk|''Ой одна, я одна''}} «Oj jedna, jesm jedna» na slova Tarasa Ševčenka (1938)
* Okolo petdeseti tvorov za hor s suprovodženjem fortepiana ili orkestra

;Prětvorky narodnyh pěsnij
* 39 tvorov za glas i fortepiano, medžu drugymi:
** {{Lang|uk|''Сонечко''}} «Solnečko» (1925)
** Cikl {{Lang|uk|''Галицькі пісні''}} «Galičske pěsnje» (1926)
** Cikl {{Lang|uk|''Козацькі пісні''}} «Kozačske pěsnje» (1926)
* Četyri balkarske pěsnje (1926)
** {{Lang|uk|''Ой, долай''}}, balkarska narodna pěsnja za glas i fortepianno trio (1929)
* Tvory za hor {{-|a capella}}, medžu drugymi:
** Ukrajinske narodne pěsnje v sborniku «Ukrajinske dumy i historične pěsnje» ({{Jezyky|uk|Українські думи та історичні пісні}}) (1919)
* 16 tvorov za hor i fortepiano, medžu drugymi:
** {{Lang|uk|''Три веснянки''}} «Tri vesenne tance» (1926)
* {{Lang|uk|''Ой ти, зоре''}} «Oj ty, zvězdo» za mužsky hor s orkestrom (1932, rev. 1944)

=== Muzika za teatr i do filmov ===
* Skice za operu {{Lang|uk|''Купальська ніч''}} «Noč Kupala» na osnově pověsti [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]]
* Muzika do inscenizacije ''Kamenjarov'' ({{Jezyky|uk|Каменярі}}) Ivana Franka (1926)
* Muzika do filma ''Zemja'' ({{Jezyky|uk|''Земля}}) (rež. [[Oleksandr Dovženko]]) (1930)
* Muzika do filma ''Stepove pěsnje'' ({{Jezyky|uk|Степові пісні}}) (rež. Jakiv Urinov) (1933)
* Muzika do dramy ''Bohdan Hmeljnyckyj'' ({{Jezyky|uk|Богдан Хмельницький}})
* Muzika do dramy ''Marusja Bohuslavka'' ({{Jezyky|uk|Маруся Богуславка}})
* Muzika do radio-emisij

=== Ostale ===
* Redakcija 1. česti Koncerta za fortepiano s orkestrom C-dur [[Viktor Kosenko|Viktora Kosenka]]
* Redakcija i dopolnjenje opery ''Taras Buljba'' Mykoly Lysenka

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Cite book | url = https://uhb.chl.kiev.ua/images/uploaded_files/mbm/1951/pdf/1951.pdf | title = Гордість української музики. Інформаційний бібліографічний список для організаторів дитячого читання до 130-річчя від дня народження українського композитора Левка Миколайовича Ревуцького | last1 = Бацай | first1 = Л.В. | last2 = Красножон | first2 = В.М. | publisher = Міністерство культури України, Національна бібліотека України для дітей | place = Kyjev | year = 2018 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Бялик | first = Михаил | title = Л. Ревуцкий: Монография | place = Leningrad | year = 1979 | language = ru}}
* {{Cite book | last = Бялик | first = Михаил | title = Л. Ревуцький. Риси творчості | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1973 | language = uk}}
* {{Cite book | first = Ніна | last = Герасимова-Персидська | title = Друга симфонія Л. Ревуцького: путівник | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1963 | language = uk}}
* {{Cite journal | url = https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor | last = Герасимова-Персидська | first = Ніна | title = Спогади про Льва Миколайовича Ревуцького | journal = Музика | issue = Nr. 1 | year = 2014 | pages = str. 24–25 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Горюхіна | first = Надія Олександрівна | title = Симфонізм Л.М. Ревуцького | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1965 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://libkor.com.ua/php/editions_files/muzey_revuckogo.pdf | first = С. | last = Іволга | title = Музей Л.М. Ревуцького: Путівник | publisher = Чернігівське музичне училище ім. Л.М. Ревуцького | place = Tsjernihiv | year = 2005 | language = uk}}
* {{Cite journal | url = https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor | last = Кирейко | first = Віталій | title = Видатний учитель-творець | journal = Музика | issue = Nr. 1 | year = 2014 | pages = str. 20–21 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кисельов | first = Григорій Леонідович | title = Л. М. Ревуцький: короткий нарис життя і творчості | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1949 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Клин | first = Віктор Львович | title = Л. Ревуцький — композитор-піаніст | publisher = Наукова думка | place = Kyjev | year = 1972 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://www.academia.edu/37627424/%D0%A2%D0%B2%D0%BE%D1%80%D1%87%D1%96%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%9B%D0%B5%D0%B2%D0%BA%D0%B0_%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_pdf | last = Кобрин | first = Наталія | title = Творчість Левка Ревуцького в контексті української музичної культури ХХ ст.: Методична розробка | place = Lviv | year = 2013 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | title = Лев Миколайович Ревуцький | publisher = Інститут мистецтвознавства, фольклористики та етнології імені М. Т. Рильського НАН України | place = Ніжин | year = 2009 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | title = Ревуцький Лев Миколайович | work = Енциклопедія історії України, т. 10| editor = В.А. Смолій i dr. | publisher = Інститут історії України НАН України; Наукова думка | place = Kyjev | year = 2012 | page = str. 160 | isbn = 978-966-00-1290-5 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Лісецький | first = С.Й. | title = Лев Миколайович Ревуцький | publisher = Наукова думка | place = Kyjev | year = 1989 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Поставна | first = А.К. | title = Становлення творчого методу Л. Ревуцького | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1978 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Ревуцкий | first = Лев Николаевич | title = Статьи, воспоминания | publisher = Музычна Украина | place = Kyjev | year = 1989 | language = ru}}
* {{Cite journal | url = https://nte.etnolog.org.ua/uploads/2020/2/publications/51.pdf | last = Сікорська | first = Ірина | title = Максим Рильский і Левко Ревуцький: грані співпраці | year = 2020 | journal = Народна творчість та етнологія | issue = 2 (384) | pages = str. 51–57 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Шеффер | first = Тамара Василівна | title = Л. М. Ревуцький. Нарис про життя і творчість | publisher = Держвидав | place = Kyjev | year = 1958 | language = uk}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CE%5CRevutskyLev.htm | title = Revutsky, Lev | work = Internet Encyclopedia of Ukraine | language = en}}
* {{Cite web | url = https://ukrainianlive.org/revutskyi-levko | title = Levko Revutskyi. Biography | website = ukrainianlive.com | language = en}}
* {{Cite web | author = Кузик, Валентина Володимирівна | url = https://vue.gov.ua/%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B8%D0%B9,_%D0%9B%D0%B5%D0%B2_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%BB%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87 | title = Ревуцький, Лев Миколайович | work = Велика Українська Енциклопедія | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://composersukraine.org/index.php?id=126 | author = Кузик, Валентина | title = ЛЕВ МИКОЛАЙОВИЧ РЕВУЦЬКИЙ. Біографічна довідка та творчий доробок | website = Національна Спілка композиторів України | language = uk}}
* {{Cite web | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Revutskyj_L | title = Ревуцький Лев Миколайович | work = Енциклопедія історії Україны | publisher = Інститут історії України | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://archive.org/details/shevch05/page/441/mode/1up?view=theater | title = РЕВУЦЬКИЙ Лев Миколайович | work = Шевченківська енциклопедія, т. 5 | page = 441 | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://old.nas.gov.ua/UA//PersonalSite/Pages/default.aspx?PersonID=0000011232 | title = Ревуцький Лев Миколайович (21.02.1889-30.03.1977 ) | website = Національна академія наук України | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://composer.ucoz.ua/publ/ukr_kompozytory/revuski/13-1-0-13 | title = Ревуцький, Левко Миколайович | website = Композитор | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=10233 | title = Ревуцкий Лев Николаевия | website = Герои страны | language = ru}}
* [https://web.archive.org/web/20250125165145/https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor ''Музика'' nr. 1 (2014)] – Ukrajinsky muzičny časopis, cělkovito posvečeny Levku Revuckomu (74 str.)

{{Članok s zvězdoju}}
{{DEFAULTSORT:Revuckyj, Levko}}
[[Kategorija:Ukrajinski kompozitori]]

{{INTERWIKI|Q596947}}</text>
      <sha1>50ccgoecgba4zhq9gwhtpx910bt7zdj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28821</id>
      <parentid>28797</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:08:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38351" sha1="t8uzqdb8963xq7papdl1zuckqx7b8gh" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin:0 0 1em 1em; width:300px; background-color:#f9f9f9;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color:#dcdcdc; text-align:center; font-size:120%;&quot; |Lev Mykolajovyč Revuckyj&lt;br /&gt;{{Lang|uk|Лев Миколайович Ревуцький}}
|-
|'''Obraz'''
| &lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;[[Fajl:Levko Revutsky.jpg | center | 250x250px | Levko Revuckyj]]&lt;/div&gt;
|-
|'''Urodil se'''
| 8 (20)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot;&gt;Prva data suglasno [[Juliansky kalendar|julianskomu kalendaru]] (stary stilj), vtora suglasno [[Gregoriansky kalendar|gregorianskomu kalendaru]] (novy stilj).&lt;/ref&gt; fevruara 1889 g., Iržavec, Poltavska gubernija, [[Rosija|Rosijska imperija]]
|-
|'''Umrl'''
| 30 marca 1977 g., [[Kyjev]], [[Ukrajinska sovětska socialistična republika|USSR]], [[Sovětsky Sojuz]]
|-
| '''Obrazovanje'''
| Kyjevsky narodny universitet im. Tarasa Ševčenka&lt;br /&gt;Narodna muzična akademija Ukrajiny im. P.I. Čajkovskogo
|-
|'''Znajemy kako'''
| [[Ukrajina|Ukrajinsky]] kompozitor, pedagog
|}

'''Lev (Levko) Mykolajovyč Revuckyj''' ({{Jezyky|uk|Лев (Левко) Миколайович Ревуцький}}, izgovor: {{MFA|lɛu̯ (lɛu̯ˈko) mɪkɔˈɫajɔʋɪt͡ʃ reˈwut͡sʲkɪi̯}}) (Iržavec, [[Poltavska gubernija]], [[Rosija|Rosijska imperija]], 8 (20)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot; /&gt; fevruara 1889 g. – [[Kyjev]], [[Ukrajina|USSR]], [[Sovětsky Sojuz]], 30 marca 1977 g.) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] kompozitor, pedagog i člen Narodnoj akademije nauk Ukrajiny v časah [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Zajedno s [[Borys Ljatošynskyj|Borysom Ljatošynskym]] jest uvažany jednym iz glavnym i najvlivnějših ukrajinskyh kompozitorov 20. stolětja.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://uhb.chl.kiev.ua/images/uploaded_files/mbm/1951/pdf/1951.pdf | title = Гордість української музики. Інформаційний бібліографічний список для організаторів дитячого читання до 130-річчя від дня народження українського композитора Левка Миколайовича Ревуцького | first1 = Л.В. | last1 = Бацай | first2 = В.М. | last2 = Красножон | publisher = Міністерство культури України, Національна бібліотека України для дітей | place = Kyjev | year = 2018 | page = 13 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt; V jegovyh tvorah ukrajinske teksty i motivy igrajut važnu rolju.

== Životopis ==
=== Mladost ===
Levko Revuckyj urodil se v selu Iržavec, onogda položenom v [[Poltavska gubernija|poltavskoj guberniji]] [[Rosija|Rosijskoj imperije]]. Tako od strany otca kako od strany materi on proizhodil od vidnyh [[Kozaki|kozakov]] i dorastal v intelektualnoj, muzikalnoj sěmji.

Jegov otec, Mykola Havrylovyč Revuckyj (1843–1906), prvonačelno byl svečennik, ale poslě smrti svojej prvoj ženy izstupil iz dolžnosti i stal seljansky učitelj. On iměl nezly basovy glas i ljubil pěvati repertuar napisany za tutoj glas. Kromě togo, on igral na skripkě, pri čem jegova žena go suprovadžala. Levkova mati, Oleksandra Dmytrivna Revucka (raněje: Kanivska) (1844-1906) prěd svojeju svatboju byla učiteljka v selu Iržavec, a takože folkloristka. Ona byla obrazovana v internatu za šljahetne děvy i plavno govorila na [[Francuzsky jezyk|francuzskom]] i [[Němečsky jezyk|němečskom]]. Ona igrala na fortepianu i sbirala městne narodne pěsnje. V 1880 g. omužila se s Mykoloju Revuckym. Ona vedla prěpisku s [[Lev Tolstoj|Ljvom Tolstojem]] odnosno organizacije edukacije v selskoj školě, a strětla go lično, kogda Tolstoj posěčal iměnje umětnika Mykoly Ge v Bahmaču.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://libkor.com.ua/php/editions_files/muzey_revuckogo.pdf | first = С. | last = Іволга | title = Музей Л.М. Ревуцького: Путівник | publisher = Чернігівське музичне училище ім. Л.М. Ревуцького | place = Tsjernihiv | year = 2005 | page = 9–11 | language = uk | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Levko iměl staršego brata, [[Dmytro Revuckyj|Dmytra Mykolajovyča Revuckogo]] (1881–1941), ktory pozdněje stal vidny muzikolog i filolog, a v času němečskoj okupacije Kyjeva v 1941 g. byl ubity, pravdopodobno agentom [[NKVD]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/kviten/5/1881-narodyvsya-dmytro-revuckyy-kompozytor-i-folkloryst | title = 1881 – народився Дмитро Ревуцький, композитор і фольклорист | website = Український інститут національної пам’яті | access-date = 2025-04-18 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== Rane lěta ===
Suglasno informacij od samogo kompozitora, on uže v vozrastu četyreh lět naučil se muzičnoj notaciji i razvil absolutny sluh, vslěd ktorogo ljudi igrivo nazyvali go «[[kamerton]]om».&lt;ref&gt;Іволга, str. 15.&lt;/ref&gt; Kogda mu bylo pet lět, on načel igrati na fortepianu. Od 1898 g. Revuckyj hodil v školu v [[Pryluky|Prylukah]], kde zapoznal majstrovske děla vsesvětskoj i ukrajinskoj kniževnosti. Podčas koncertov on recitoval fragmenty iz [[Jevgenij Onegin|Jevgenija Onegina]] [[Aleksandr Puškin|Aleksandra Puškina]].

[[Fajl:Лисенко Микола (cropped).jpg | thumb | left | 130px | [[Mykola Lysenko]] (1842-1912), «otec ukrajinskoj muziky»]]
[[Fajl:Reinhold_Glier.jpg | thumb | left | 130px | [[Rejnhold Glier]] (1875-1956)]]
V 1903 g. on zapisal se jednočasno v privatnu gimnaziju Gotliba Valkera v [[Kyjev]]u i v muzičnu školu Mykoly Tutkovskogo, kde dostal fortepianne lekcije od kompozitora [[Mykola Lysenko]]. V 1904 g. on prěšel v novo založenu Muzično-dramatičnu školu Mykola Lysenka,&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Muzychno_dramatychna
 | last = Брега | first = Галина Степанівна | chapter = Музично-драматична школа імені М. Лисенка | title = Енциклопедія історії України, т. 10 | editor = В.А. Смолій i dr. | publisher = Інститут історії України НАН України; Наукова думка | place = Kyjev | year = 2010 | page = 123 | isbn = 978-966-00-1061-1 | language = uk}}&lt;/ref&gt; ale prěrval tuto obrazovanje poslě nagloj smrti svojih roditeljev v 1906 g. V 1907 g. načel studiovati v Kyjevskom Universitetu, prvonačelno v Fizično-matematičnom fakultetu, a od 1908 g. v Fakultetu prava. Okolo tutogo perioda on načel komponovati muziku: pěsnje, miniatury za fortepiano, fortepiannu sonatu i prvu čest fortepiannogo koncerta.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot;&gt;{{Cite web | url = https://ukrainianlive.org/revutskyi-levko | title = Levko Revutskyi. Biography | first1 = Lyubov | last1 = Kiyanovska | first2 = Teresa | last2 = Mazepa | first3 = Natalia | last3 = Syrotynska | website = ukrainianlive.com | language = en | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt; Na žalost večinstvo Revuckynyh tvorov iz tutogo perioda utratilo se.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.academia.edu/37627424/%D0%A2%D0%B2%D0%BE%D1%80%D1%87%D1%96%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%9B%D0%B5%D0%B2%D0%BA%D0%B0_%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_pdf | author = Наталія Кобрин | title = Творчість Левка Ревуцького в контексті української музичної культури ХХ ст.: Методична розробка | place = Ljviv | year = 2013 | language = uk | page = 21}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Ревуцький Л.jpg | thumb | right | Levko Revuckyj s svojeju ženoju Sofijeju (1916)]]
Revuckyj vratil se k muzičnomu obrazovanju v 1913 g. v novo osnovanoj [[Kyjevska konservatorija|Kyjevskoj konservatoriji]]: on vstupil v klasu kompozicije [[Rejnhold Glier|Rejnholda Gliera]] i v klasu fortepiana Serhija Korotkevyča i Hryhorija Hodorovskogo. V tutom periodu on napisal medžu drugymi svoju Simfoniju nr. 1.&lt;ref name=&quot;encyclopediaofukraine&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CE%5CRevutskyLev.htm | author = Antin Rudnytsky | title = Revutsky, Lev | work = Internet Encyclopedia of Ukraine | access-date = 2025-04-18 | language = en}}&lt;/ref&gt; Završil konservatoriju na osnově tutoj simfonije kako diplomnoj raboty, ktoru diplomna komisija ocěnila «odličnoju». Jednakože jegov prvobytny plan, da by razširil ju do simfonije v četyreh čestah, konečno ne realizoval se: v tečenju [[Prva vsesvětska vojna|Prvoj vsesvětskoj vojny]] rukopis utratil se, a toliko v 1950-yh lětah Revuckyj reprodukoval ju iz pameti kako dělo v jednoj česti.&lt;ref&gt;Іволга, str. 27.&lt;/ref&gt;

V 1916 g. Revuckyj takože završil svoju studiju prava. V tomže samom godu vstupil v [[vojsko]], a v 1917 g. podčas [[Prva vsesvětska vojna|Prvoj vsesvětskoj vojny]] byl poslany na front, kde služil do 1918 g.

=== Uspěšne lěta kompozitora ===
Poslě demobilizacije Revuckyj vratil se v rodime zemje. V tečenju lět 1919–1924 učil v školě, a kromě togo rukovodil několikymi seljanskymi horami v Iržavcu i Prylukah. V tutom periodu napisal medžu drugymi kantatu ''Hustyna'' («Nosovka»). V 1924 g. vrnul se v Kyjev i stal učitelj Muzično-dramatičnogo instituta imeni Mykoly Lysenka, kde raněje dostal čest svojego muzičnogo obrazovanja. Revuckyj razcvětl v živoj, kreativnoj artističnoj obsrědině v Kyjevu 1920-yh lět. K jegovym važnějšim tvoram tutogo perioda naleži jegova Simfonija nr. 2 (1926–1927), znajema kako prvo značimo ukrajinsko dělo tutogo žanra. Kromě togo, on napisal pěsnje, tvory za hor, piesy za děti i prětvorky narodnyh pěsnij.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt;

Vslěd reorganizacije sistemy muzičnoj edukacije Muzično-dramatičny institut imeni Mykoly Lysenko byl likvidovany, v takom smyslu, že stal čest ponovno osnovanoj Kyjevskoj konservatorije. Revuckyj stal rukovoditelj děla kompozicije i muzičnoj teorije, a v 1935 g. dobyl dostojenstvo profesora. Od 1932 g. on takože izpolnjal razne dolžnosti v Ukrajinskom svezu sovětskyh kompozitorov.&lt;ref name=&quot;encyklopedija&quot;&gt;{{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Revutskyj_L | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | chapter = Ревуцький Лев Миколайович | title = Енциклопедія історії Україны | publisher = Інститут історії України | language = uk}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Левка Ревуцького могила.jpg | thumb | right | Poprsje Revuckogo na jegovoj mogylě na grobišču Bajkove v Kyjevu]]
Jednakože Revuckyj, takože samo kako mnogi onogdašnji kompozitori v Sovětskom Sojuzu, iz pričiny narastajučej represije za vlady [[Iosif Stalin|Stalina]] v 1930-yh lětah ne iměl legko žitje. Ostra kritika iz strany avtoritetov za jegov Fortepianny koncert nr. 2 (1934), ktorogo premiera odbyla se v 1936 g. i ktory prvonačelno nazyval se «Poema superničstva»,&lt;ref&gt;Prvonačelno tvor nosil podzaglavje «Poema superničstva» ({{Jezyky|uk|Поема змагання}}) i byl posvečeny sovětskoj mladeži. Pozdněje Revuckyj odstranil tuto podzaglavje.&lt;br /&gt;{{Cite book | title = Український радянський фортепіанний концерт | last = Тимофєєв | first = В. | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1972 | page = 31 | language = uk}}&lt;/ref&gt; prinudila Revuckogo, da by umenšil svoju kompozitorsku dějateljnost i bolje susrědotočil se na svojej pedagogičnoj rabotě.

Togda on takože načel zajmati se prětvorjenjem vlastnogo i čudžego tvorčestva. V 1937 g., napriklad, zajedno s [[Borys Ljatošynskyj|Borysom Ljatošynskym]] sdělal novu instrumentaciju [[Mykola Lysenko|Lysenkovoj]] opery [[Taras Buljba]]. Kromě togo, on dovršil i orkestroval Fortepianny koncert C-dur umršego v 1938 g. kompozitora [[Viktor Kosenko]], i v 1940 g. sdělal revidovanu versiju svojej Simfonije nr. 2. Za toj poslědnji tvor byl nagradženy ''Stalinskoju premijeju'' v 1941 g., prěvozhodeči prědloženy tvor [[Sergej Prokofjev|Sergeja Prokofjeva]] ''Aleksandr Nevskij'', pravdopodobno kako kompensacija za slabo prědstavjenje nerosijskyh republik.&lt;ref name=&quot;frolova&quot;&gt;{{Cite book | last = Frolova-Walker | first = Marina | title = Stalin's Music Prize: Soviet Culture and Politics | publisher = Yale University Press | year = 2016 | isbn = 9780300208849 | page = 60 | chapter = Chapter Two: The First Year | language = en}}&lt;/ref&gt;

=== Pozdnějša kariera ===
Lěta [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] Revuckyj provodil v [[Taškent]]u, kde v lětah 1941–1944 učil kompoziciju, muzičnu teoriju i muzičnu historiju v Državnoj konservatoriji [[Uzbekistan|Uzbekskoj socialističnoj sovětskoj republiky]].&lt;ref name=&quot;encyklopedija&quot; /&gt; Poslě vojny on vrnul se v Kyjev, kde do 1960 g. rabotal profesorom v konservatoriji. Od 1944 do 1948 g. on takože byl prědsědnik upravy Ukrajinskogo sveza sovětskyh kompozitorov. Kromě togo, v lětah 1947–1963 on služil četyri terminy kako člen [[Vrhovna rada|Vrhovnogo sověta Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky]].&lt;ref name=&quot;geroj&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=10233 | title = Ревуцкий Лев Николаевия | website = Герои страны | language = ru | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Črěz poslědnje trideset lět svojego žitja Revuckyj uže ne komponoval mnogo.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt; Jegove tvory iz tutogo perioda ograničajut se v večinstvu k tvoram naručenym za državu, napriklad horovy tvor «Pěsnja o partiji» ({{Jezyky|uk|Пісня про партію}}), ktory byl čest kolektivnoj kantaty pri okaziji 16-ogo sjezda [[Komunistična partija Sovětskogo Sojuza|KPSS]].&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://nte.etnolog.org.ua/uploads/2020/2/publications/51.pdf | author = Ірина Сікорська | title = Максим Рильский і Левко Ревуцький: грані співпраці | year = 2020 | journal = Народна творчість та етнологія | issue = 2 (384) | page = 54 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt; V 1950-yh lětah on glavno zajmal se izdanjem i popularizovanjem tvorov svojego davnogo učitelja, kompozitora [[Mykola Lysenko|Mykoly Lysenka]]. Od 1958 do 1968 g. on byl člen redakcije Ukrajinskoj sovětskoj enciklopedije ({{Jezyky|uk|Українська радянська енциклопедія}}).&lt;ref name=&quot;encyclopediaofukraine&quot; /&gt;

V fevruaru 1969 g., pri okaziji svojego osmdesetogo dnja rodženja, Revuckyj byl nagradženy dostojenstvom «Heroja socialističnogo truda».&lt;ref name=&quot;geroj&quot; /&gt; On umrl v dnju 30 marca 1977 i jest pogrebeny na grobišču ''Bajkove'' v Kyjevu.

== Značenje ==
[[Fajl:Ревуцкий Лев Николаевич (конверт).jpg | thumb | right | 300px | Koverta iz 1989 g. s izobraženjem Revuckogo vysšego vozrasta]]
Levko Revuckyj kreativnym sposobom prodolžal i razširil metody ukrajinskyh kompozitorov kako [[Mykola Lysenko]] i [[Mykola Leontovyč]], ktore harakterizujut se slivanjem folklornyh elementov s harmoničnym mysljenjem konca 19. stolětja. Jegov stilj iztvoril se na osnově glubinnogo znanja narodnyh tem i melodij, ktore prěobražal v tradicijah profesionalnoj muziky i vozbogačal vlastnymi stilističnymi nahodkami. Revuckyno tvorčestvo harakterizuje se lirikoju, bogatostju emocij i sodržanymi, ekspresivnymi melodijami, svezanymi s složenymi harmonijami. On poslužival se velikymi muzičnymi formami, napr. v fortepiannoj sonatě, dvoh fortepiannyh koncertov, dvoh simfonij i kantatě «Hustyna», ale takože napisal menše tvory, napr. preludije za fortepiano, tvory za skripku ili violončelo s fortepianom i veče neželi 120 prětvorok narodnyh pěsnij napr. za glas i fortepiano, v ktoryh najmě fortepianne partije sut interesne.&lt;ref&gt;Кобрин, str. 39.&lt;/ref&gt; Jegove simfonične tvory, osoblivo Fortepianny koncert nr. 2 i Simfonija nr. 2, pričisljajut se k majstrovskym dělam ukrajinskoj klasičnoj muziky.

Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12 na ukrajinske narodne temy (1927, revizija v 1940 g.) jest znajema kako prva istinna ukrajinska simfonija i često uvažaje se ju najlěpšim tvorom Revuckogo.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Л. Н. Ревуцкий: Монография | author = М. Бялик | place = Leningrad | year = 1979 | pages = 100-101 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt; Jednakože vně Ukrajiny jest takože kritika; Marina Frolova-Valker piše, že ona ''«jest prilično završena i privlěkateljna, ačekoli nedostavaje jej originalnost. Ona byla v značnoj měrě napisana v srědině 1920-yh lět, ale byla prěrabotana za izvedenje v 1940 godu (i zvučala tako, ako by byla napisana v 1890-yh lětah)»''.&lt;ref name=&quot;frolova&quot; /&gt; Mimohodom trěba primětiti, že prvobytna versija tutoj simfonije iz 1927 goda, o ktoroj dolgo myslilo se, že byla utračena, neočekyvano byla odnajdena i izvedena v 2020 g.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://mus.art.co.ua/unikal-ne-vydannia-symfonii-2-levka-revuts-koho/ | title = Унікальне видання Симфонії № 2 Левка Ревуцького | author = Валентина Кузик | date=2020-10-30 | website = Музика | language = uk | accessdate = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Pomimo svojej kompozitorskoj raboty Revuckyj takože byl mnogo značimy pedagog. Poslě [[Rosijska revolucija 1917 goda|Rosijskoj revolucije]] i prějetja vlasti boljševikami v 1917 g. narodno tečenje v ukrajinskoj muzikě byla pod velikoju presijeju. Starějši, patriotično orientovani kompozitori, ktori v svojih tvorah posluživali se ukrajinskymi narodnymi temami, napr. Mykola Lysenko, Jakiv Stepovyj, Fedir Jakymenko i Kyrylo Stecenko, umrli v medžučasu, a mnogi drugi prěselili se v zapadne kraje. Mlado pokoljenje, ktoro ostalo, imělo ostražno manevrovati medžu tradicijeju i strogymi ideologičnymi obmedženjami iz [[Moskva|Moskvy]]. To jest osobliva zasluga Levka Revuckogo i jegovogo mladšego sučasnika [[Borys Ljatošynskyj|Borysa Ljatošynskogo]], že na prěkor tyh trudnostij udalo se obrazovati novo pokoljenje ukrajinskyh kompozitorov.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.uchi.us/materials/article1.html | title = An Introduction to Ukrainian Classical Music | author = Taras Filenko | archive-url = https://web.archive.org/web/20040205183645/http://www.uchi.us/materials/article1.html | archive-date = 2004-02-05 | access-date = 2025-04-18 | language = en}}&lt;/ref&gt; Srěd studentov Revuckogo sut kompozitori kako Mykola Dremljuha, Vadym Homoljaka, brati Heorhij i Platon Majboroda, Vitalij Kyrejko, Arkadij Filipenko, Leonid Hrabovskyj i Valentyn Sylvestrov.

== Nagrady, premije i dostojenstva ==
[[Fajl:Revucky memorial.jpg | thumb | right| 300px | Pametnik Levku Revuckomu v Kyjevu]]
Levko Revuckyj, znamenity ukrajinsky kompozitor i pedagog, za svojego žitja dobyl različne dostojenstva, premije i nagrady:
* Četyrikratno Orden črvenoj horugvy truda (1938, 1946, 1951, 1960)
* Zasluženy dějatelj umětnostij Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky (1941)
* Stalinska premija vtorogo stupnja (1941) za Simfoniju nr. 2
* Narodny artist Ukrajinskoj SSR (1942)
* Narodny artist Sovětskogo Sojuza (1944)
* Četyri ordeny Lenina (1949, 1953, 1967, 1969)
* Državna premija Ukrajinskoj SSR imeni T. Ševčenko (1966) za Fortepianny koncert
* Heroj socialističnogo truda (1969)
* Medalj za heroičny trud v Velikoj otečstevnoj vojně 1941–1945

V 1989 g. pri okaziji sotnogo goda rodženja Revuckogo v jegovom rodnom selu Iržavcu byla otvorjena muzej-usadba, s pametnoju doskoju i poprsjem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ridna.ua/museums/irzhavetskyj-muzej-sadyba-levka-revutskoho/ | title = Іржавецький музей-садиба Левка Ревуцького | archive-url = https://web.archive.org/web/20131112090407/http://ridna.ua/museums/irzhavetskyj-muzej-sadyba-levka-revutskoho/ | archive-date = 2013-11-12 | language = uk | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt; Takože na fasadě jegovogo doma v Kyjevu i na želězničnoj stanciji v [[Černihiv|Černihovu]] sut uměščene pametne dosky. Kromě togo v raznyh gradah, medžu drugymi Kyjev, [[Ljviv]], [[Luck]] i [[Černihiv]], nahodet se ulice L.M. Revuckogo.&lt;ref&gt;[https://indexy.com.ua/search?search=%D0%B2%D1%83%D0%BB.+%D1%80%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE Indexy.com.ua]&lt;/ref&gt; Škola v Iržavcu i muzična škola v Černihovu noset jegovo ime.&lt;ref name=&quot;geroj&quot; /&gt;

K česti Revuckogo v 1982 g. byla založena Premija imeni L.M. Revuckogo ({{Jezyky|uk|Премія імені Л. М. Ревуцького}}). Tuta premija priděljaje se vsakogodišno mladym kompozitoram i muzikantam za stvorjenje i/ili izvedenje tvorov dobyvših široko publično uznanje.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://suspilne.media/culture/952273-stalo-vidomo-hto-zdobuli-premiu-revuckogo-u-2025-roci/#:~:text=%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE%20%E2%80%94%20%D1%89%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%87%D0%BD%D0%B0%20%D0%BC%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B5%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B0%20%D0%BD%D0%B0%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0%2C%20%D1%8F%D0%BA%D0%BE%D1%8E,%D0%B7%D0%B0%D1%81%D0%BD%D1%83%D0%B2%D0%B0%D0%BB%D0%B8%20%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D0%BC%D0%B8%20%D1%83%201982%20%D1%80%D0%BE%D1%86%D1%96 | first = Оксана | last = Заблоцька | title = Стало відомо, хто здобули премію Ревуцького у 2025 році | website = Суспильне | date = 2025-02-19 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt;

== Tvory ==
{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;width:380px; margin-left:1em;&quot;
|-
! Poslušajte na YouTube!
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=_mHOHCWg07A ''Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodi: Kyjevsky simfoničny orkestr, dirigent: Luidži Gadžero&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=j-Xyom1rU6s ''Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 2 F-dur {{-|op.}} 18'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodet: Dina Pysarenko, fortepiano; Kyjevsky simfoničny orkestr, dirigent: Luidži Gadžero&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=deJ3zU07_MU ''Kantata «Hustyna»'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodet: Marija Stefjuk, Oleksandr Djačenko; hor i orkestr Nacionalnoj opery Ukrajiny, dirigent: Lev Venedyktov&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=ewcOaxWtZ0A ''Tri preludije {{-|op.}} 4'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodi: Ksenija Vohmjanina, fortepiano&lt;/small&gt;
|}

=== Instrumentalne tvory ===
;za orkestr
* Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 1 es-dur {{-|op.}} 2 (utračeny)
* Simfonija nr. 1 A-dur {{-|op.}} 3 (1916–1920, rev. 1957)
* Skice za simfoničny orkestr na ukrajinske narodne temy (1921)
* Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12 (1927, rev. 1940)
* Kozačok ({{Jezyky|uk|Козачок}}) (1929)
* Moldavska kolěbanka za oboj s orkestrom (1932)
* Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 2 F-dur {{-|op.}} 18 (1934, rev. 1961)
* Uvertura do opery ''Taras Buljba'' [[Mykola Lysenko|Mykoly Lysenka]] (1952)

;za kamerny ansambl
* Strunny kvartet na ukrajinske narodne temy (skice, 1924)
* {{-|Intermezzo}} ({{Jezyky|uk|Інтермецо}}) za skripku s fortepianom {{-|op.}} 10 (1926)
* Menuet za skripku s fortepianom na ukrajinske narodne temy (1926)
* Sonata za skripku s fortepianom (skice, 1926)
* Moldavska kolěbanka za oboj s fortepianom (1932)
* Balada za violončelo s fortepianom {{-|op.}} 20 (1933)
* Tri melodije iz [[Uzbekistan]]a ({{Lang|uk|Узбецькі пісні}} «Uzbekske pěsnje») za klarnet s fortepianom (1943–1944)

;za fortepiano
* Vals B-dur (1909, rev. 1951)
* Polonez A-dur (1909)
* Sonata h-moll (1912, rev. 1949)
* Tri preludije {{-|op.}} 4 (1913–1914)
* Dvě preludije {{-|op.}} 7 (1918–1921)
* Dvě preludije {{-|op.}} 11 (1924)
* Kanon b-moll (1927)
* Diptih «Pěsnja. Humoreska» (1929)
* Dvě transkripcije organnyh fug [[Johann Sebastian Bach|J.S. Baha]]
* Improvizacija
* Tri dětske piesy
* Dvě etjudy

=== Vokalne i vokalno-instrumentalne tvory ===
;Vokalne tvory s simfoničnym orkestrom
* Horova opera ''Ščoroku'' ({{Jezyky|uk|Щороку}} «Vsakogodišno») na slova [[Oleksandr Oleś|Oleksandra Oleśa]], 1. čest (ok. 1923)
* Kantata-poema ''Hustyna'' ({{Jezyky|uk|Хустина}} «Nosovka») na slova [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] (fortepianna versija 1922, orkestralna versija 1944)
* {{Lang|uk|Уперед, хто не хоче конати}} «Vprěd, kto ne hoče umrěti» na slova Pavla Hrabovskogo (1924)
* {{Lang|uk|Зима}} «Zima» na slova Oleksandra Oleśa (1924)
* {{Lang|uk|Ой, весна красна}} «Oj, vesna krasna» na slova [[Maksym Ryljskyj|Maksyma Ryljskogo]] (1952)
* {{Lang|uk|Ода пісні}} «Oda pěsnji» na slova Maksyma Ryljskogo (1956)

;Tvory za glas s orkestrom
* {{Lang|uk|Монолог Тараса Бульби}} «Monolog Tarasa Buljby» na slova Maksyma Ryljskogo, na osnově pověsti [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]] (1956)
* Četyri ukrajinske narodne pěsnje: {{Lang|uk|Червона ружа}} «Črvena roza», {{Lang|uk|Їхав козак}} («Jehal kozak») (1928), {{Lang|uk|Та ой крикнули журавлі}} «Oj, i kriknuli žeravi», {{Lang|uk|Чуєш, брате мій}} «Slyšiš, brate moj» (1959)

;Pěsnje za glas s fortepianom
* {{Lang|ru|Из слез моих}} «Iz solz mojih» na slova [[Heinrich Heine|Hajnriha Hajne]] (1907)
* {{Lang|uk|Східна мелодія}} «Vozhodna melodija» na slova [[Lesja Ukrajinska|Lesje Ukrajinky]] (1922–1923)
* {{Lang|uk|Ну розкажи ж}} «Nu razkaži že» na slova I. Homenka (1922–1923)
* {{Lang|uk|Дума про трьох вітрів}} «Duma&lt;ref&gt;''Duma'' jest ustno prěkazana epična kozačska pěsnja, tradicijno recitovana putujučimi ukrajinskymi bardami ([[kobzar]]ami) pod instrumentalnym suprovodženjem.&lt;/ref&gt; o treh větrah» na slova Pavla Tyčyny (1925)
* {{Lang|uk|Тиша}} «Tišina» na vlastne slova (1922–1923)
* {{Lang|uk|Де ті слова}} «Kde sut te slova» {{-|op.}} 8 nr. 1 na slova Oleksandra Oleśa (1924)
* {{Lang|uk|Проса покошено}} «Prosa sut pokošene» {{-|op.}} 8 nr. 2 na slova Maksyma Ryljskogo (1924)

;Tvory za hor
* {{-|A capella}}
** {{Lang|uk|На ріках, круг Вавилона}} «Na rěkah, okolo Babilona» {{-|op.}} 13 na slova Tarasa Ševčenka (1923)
** {{Lang|uk|Гукайте їх}} «Poklicajte jih» {{-|op.}} 14 na slova Mykoly Filjanskogo (1923)
** {{Lang|uk|Серце музики}} «Srdce muziky''» {{-|op.}} 17 na slova Mykoly Voronogo (1922–1923)
** {{Lang|uk|У перетику ходила}} «V kusty hodila» na slova Tarasa Ševčenka (1924)
** {{Lang|uk|Гімн чернечий}} «Himn monahov» na slova Tarasa Ševčenka (1924)
** {{Lang|uk|Оборонцям свободи}} «Zaščitnikam svobody» na slova Oleksandra Kovalenka (1925)
** {{Lang|uk|Сльози дівочі}} «Děvje solzy» na slova [[Ivan Franko|Ivana Franka]] (1925)
** {{Lang|uk|На залізних дверях}} «Na želěznyh dverah» na slova Maksyma Ryljskogo (1925)
** {{Lang|uk|Ой чого ти почорніло}} «Oj, čemu ty počrnělo» na slova Tarasa Ševčenka (1927)
** {{Lang|uk|Татарська революційна пісня}} «Tatarska revolucijna pěsnja» (1928)
** {{Lang|uk|Війна війні}} «Vojna vojně» na slova [[Volodymyr Sosjura|Volodymyra Sosjury]] (1930)
** {{Lang|uk|Ой одна, я одна}} «Oj jedna, jesm jedna» na slova Tarasa Ševčenka (1938)
* Okolo petdeseti tvorov za hor s suprovodženjem fortepiana ili orkestra

;Prětvorky narodnyh pěsnij
* 39 tvorov za glas i fortepiano, medžu drugymi:
** {{Lang|uk|Сонечко}} «Solnečko» (1925)
** Cikl {{Lang|uk|Галицькі пісні}} «Galičske pěsnje» (1926)
** Cikl {{Lang|uk|Козацькі пісні}} «Kozačske pěsnje» (1926)
* Četyri balkarske pěsnje (1926)
** {{Lang|uk|Ой, долай}}, balkarska narodna pěsnja za glas i fortepianno trio (1929)
* Tvory za hor {{-|a capella}}, medžu drugymi:
** Ukrajinske narodne pěsnje v sborniku «Ukrajinske dumy i historične pěsnje» ({{Jezyky|uk|Українські думи та історичні пісні}}) (1919)
* 16 tvorov za hor i fortepiano, medžu drugymi:
** {{Lang|uk|Три веснянки}} «Tri vesenne tance» (1926)
* {{Lang|uk|Ой ти, зоре}} «Oj ty, zvězdo» za mužsky hor s orkestrom (1932, rev. 1944)

=== Muzika za teatr i do filmov ===
* Skice za operu {{Lang|uk|''Купальська ніч''}} «Noč Kupala» na osnově pověsti [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]]
* Muzika do inscenizacije ''Kamenjarov'' ({{Jezyky|uk|Каменярі}}) Ivana Franka (1926)
* Muzika do filma ''Zemja'' ({{Jezyky|uk|Земля}}) (rež. [[Oleksandr Dovženko]]) (1930)
* Muzika do filma ''Stepove pěsnje'' ({{Jezyky|uk|Степові пісні}}) (rež. Jakiv Urinov) (1933)
* Muzika do dramy ''Bohdan Hmeljnyckyj'' ({{Jezyky|uk|Богдан Хмельницький}})
* Muzika do dramy ''Marusja Bohuslavka'' ({{Jezyky|uk|Маруся Богуславка}})
* Muzika do radio-emisij

=== Ostale ===
* Redakcija 1. česti Koncerta za fortepiano s orkestrom C-dur [[Viktor Kosenko|Viktora Kosenka]]
* Redakcija i dopolnjenje opery ''Taras Buljba'' Mykoly Lysenka

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Cite book | url = https://uhb.chl.kiev.ua/images/uploaded_files/mbm/1951/pdf/1951.pdf | title = Гордість української музики. Інформаційний бібліографічний список для організаторів дитячого читання до 130-річчя від дня народження українського композитора Левка Миколайовича Ревуцького | last1 = Бацай | first1 = Л.В. | last2 = Красножон | first2 = В.М. | publisher = Міністерство культури України, Національна бібліотека України для дітей | place = Kyjev | year = 2018 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Бялик | first = Михаил | title = Л. Ревуцкий: Монография | place = Leningrad | year = 1979 | language = ru}}
* {{Cite book | last = Бялик | first = Михаил | title = Л. Ревуцький. Риси творчості | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1973 | language = uk}}
* {{Cite book | first = Ніна | last = Герасимова-Персидська | title = Друга симфонія Л. Ревуцького: путівник | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1963 | language = uk}}
* {{Cite journal | url = https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor | last = Герасимова-Персидська | first = Ніна | title = Спогади про Льва Миколайовича Ревуцького | journal = Музика | issue = Nr. 1 | year = 2014 | pages = str. 24–25 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Горюхіна | first = Надія Олександрівна | title = Симфонізм Л.М. Ревуцького | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1965 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://libkor.com.ua/php/editions_files/muzey_revuckogo.pdf | first = С. | last = Іволга | title = Музей Л.М. Ревуцького: Путівник | publisher = Чернігівське музичне училище ім. Л.М. Ревуцького | place = Tsjernihiv | year = 2005 | language = uk}}
* {{Cite journal | url = https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor | last = Кирейко | first = Віталій | title = Видатний учитель-творець | journal = Музика | issue = Nr. 1 | year = 2014 | pages = str. 20–21 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кисельов | first = Григорій Леонідович | title = Л. М. Ревуцький: короткий нарис життя і творчості | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1949 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Клин | first = Віктор Львович | title = Л. Ревуцький — композитор-піаніст | publisher = Наукова думка | place = Kyjev | year = 1972 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://www.academia.edu/37627424/%D0%A2%D0%B2%D0%BE%D1%80%D1%87%D1%96%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%9B%D0%B5%D0%B2%D0%BA%D0%B0_%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_pdf | last = Кобрин | first = Наталія | title = Творчість Левка Ревуцького в контексті української музичної культури ХХ ст.: Методична розробка | place = Lviv | year = 2013 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | title = Лев Миколайович Ревуцький | publisher = Інститут мистецтвознавства, фольклористики та етнології імені М. Т. Рильського НАН України | place = Ніжин | year = 2009 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | title = Ревуцький Лев Миколайович | work = Енциклопедія історії України, т. 10| editor = В.А. Смолій i dr. | publisher = Інститут історії України НАН України; Наукова думка | place = Kyjev | year = 2012 | page = str. 160 | isbn = 978-966-00-1290-5 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Лісецький | first = С.Й. | title = Лев Миколайович Ревуцький | publisher = Наукова думка | place = Kyjev | year = 1989 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Поставна | first = А.К. | title = Становлення творчого методу Л. Ревуцького | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1978 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Ревуцкий | first = Лев Николаевич | title = Статьи, воспоминания | publisher = Музычна Украина | place = Kyjev | year = 1989 | language = ru}}
* {{Cite journal | url = https://nte.etnolog.org.ua/uploads/2020/2/publications/51.pdf | last = Сікорська | first = Ірина | title = Максим Рильский і Левко Ревуцький: грані співпраці | year = 2020 | journal = Народна творчість та етнологія | issue = 2 (384) | pages = str. 51–57 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Шеффер | first = Тамара Василівна | title = Л. М. Ревуцький. Нарис про життя і творчість | publisher = Держвидав | place = Kyjev | year = 1958 | language = uk}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CE%5CRevutskyLev.htm | title = Revutsky, Lev | work = Internet Encyclopedia of Ukraine | language = en}}
* {{Cite web | url = https://ukrainianlive.org/revutskyi-levko | title = Levko Revutskyi. Biography | website = ukrainianlive.com | language = en}}
* {{Cite web | author = Кузик, Валентина Володимирівна | url = https://vue.gov.ua/%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B8%D0%B9,_%D0%9B%D0%B5%D0%B2_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%BB%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87 | title = Ревуцький, Лев Миколайович | work = Велика Українська Енциклопедія | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://composersukraine.org/index.php?id=126 | author = Кузик, Валентина | title = ЛЕВ МИКОЛАЙОВИЧ РЕВУЦЬКИЙ. Біографічна довідка та творчий доробок | website = Національна Спілка композиторів України | language = uk}}
* {{Cite web | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Revutskyj_L | title = Ревуцький Лев Миколайович | work = Енциклопедія історії Україны | publisher = Інститут історії України | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://archive.org/details/shevch05/page/441/mode/1up?view=theater | title = РЕВУЦЬКИЙ Лев Миколайович | work = Шевченківська енциклопедія, т. 5 | page = 441 | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://old.nas.gov.ua/UA//PersonalSite/Pages/default.aspx?PersonID=0000011232 | title = Ревуцький Лев Миколайович (21.02.1889-30.03.1977 ) | website = Національна академія наук України | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://composer.ucoz.ua/publ/ukr_kompozytory/revuski/13-1-0-13 | title = Ревуцький, Левко Миколайович | website = Композитор | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=10233 | title = Ревуцкий Лев Николаевия | website = Герои страны | language = ru}}
* [https://web.archive.org/web/20250125165145/https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor ''Музика'' nr. 1 (2014)] – Ukrajinsky muzičny časopis, cělkovito posvečeny Levku Revuckomu (74 str.)

{{Članok s zvězdoju}}
{{DEFAULTSORT:Revuckyj, Levko}}
[[Kategorija:Ukrajinski kompozitori]]

{{INTERWIKI|Q596947}}</text>
      <sha1>t8uzqdb8963xq7papdl1zuckqx7b8gh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28822</id>
      <parentid>28821</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:09:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="38349" sha1="sg28zocslxhok3gf4gno6yt3plgul0j" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin:0 0 1em 1em; width:300px; background-color:#f9f9f9;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color:#dcdcdc; text-align:center; font-size:120%;&quot; |Lev Mykolajovyč Revuckyj&lt;br /&gt;{{Lang|uk|Лев Миколайович Ревуцький}}
|-
|'''Obraz'''
| &lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;[[Fajl:Levko Revutsky.jpg | center | 250x250px | Levko Revuckyj]]&lt;/div&gt;
|-
|'''Urodil se'''
| 8 (20)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot;&gt;Prva data suglasno [[Juliansky kalendar|julianskomu kalendaru]] (stary stilj), vtora suglasno [[Gregoriansky kalendar|gregorianskomu kalendaru]] (novy stilj).&lt;/ref&gt; fevruara 1889 g., Iržavec, Poltavska gubernija, [[Rosija|Rosijska imperija]]
|-
|'''Umrl'''
| 30 marca 1977 g., [[Kyjev]], [[Ukrajinska sovětska socialistična republika|USSR]], [[Sovětsky Sojuz]]
|-
| '''Obrazovanje'''
| Kyjevsky narodny universitet im. Tarasa Ševčenka&lt;br /&gt;Narodna muzična akademija Ukrajiny im. P.I. Čajkovskogo
|-
|'''Znajemy kako'''
| [[Ukrajina|Ukrajinsky]] kompozitor, pedagog
|}

'''Lev (Levko) Mykolajovyč Revuckyj''' ({{Jezyky|uk|Лев (Левко) Миколайович Ревуцький}}, izgovor: {{MFA|lɛu̯ (lɛu̯ˈko) mɪkɔˈɫajɔʋɪt͡ʃ reˈwut͡sʲkɪi̯}}) (Iržavec, [[Poltavska gubernija]], [[Rosija|Rosijska imperija]], 8 (20)&lt;ref name=&quot;kalendar&quot; /&gt; fevruara 1889 g. – [[Kyjev]], [[Ukrajina|USSR]], [[Sovětsky Sojuz]], 30 marca 1977 g.) byl [[Ukrajina|ukrajinsky]] kompozitor, pedagog i člen Narodnoj akademije nauk Ukrajiny v časah [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]]. Zajedno s [[Borys Ljatošynskyj|Borysom Ljatošynskym]] jest uvažany jednym iz glavnym i najvlivnějših ukrajinskyh kompozitorov 20. stolětja.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://uhb.chl.kiev.ua/images/uploaded_files/mbm/1951/pdf/1951.pdf | title = Гордість української музики. Інформаційний бібліографічний список для організаторів дитячого читання до 130-річчя від дня народження українського композитора Левка Миколайовича Ревуцького | first1 = Л.В. | last1 = Бацай | first2 = В.М. | last2 = Красножон | publisher = Міністерство культури України, Національна бібліотека України для дітей | place = Kyjev | year = 2018 | page = 13 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt; V jegovyh tvorah ukrajinske teksty i motivy igrajut važnu rolju.

== Životopis ==
=== Mladost ===
Levko Revuckyj urodil se v selu Iržavec, onogda položenom v [[Poltavska gubernija|poltavskoj guberniji]] [[Rosija|Rosijskoj imperije]]. Tako od strany otca kako od strany materi on proizhodil od vidnyh [[Kozaki|kozakov]] i dorastal v intelektualnoj, muzikalnoj sěmji.

Jegov otec, Mykola Havrylovyč Revuckyj (1843–1906), prvonačelno byl svečennik, ale poslě smrti svojej prvoj ženy izstupil iz dolžnosti i stal seljansky učitelj. On iměl nezly basovy glas i ljubil pěvati repertuar napisany za tutoj glas. Kromě togo, on igral na skripkě, pri čem jegova žena go suprovadžala. Levkova mati, Oleksandra Dmytrivna Revucka (raněje: Kanivska) (1844-1906) prěd svojeju svatboju byla učiteljka v selu Iržavec, a takože folkloristka. Ona byla obrazovana v internatu za šljahetne děvy i plavno govorila na [[Francuzsky jezyk|francuzskom]] i [[Němečsky jezyk|němečskom]]. Ona igrala na fortepianu i sbirala městne narodne pěsnje. V 1880 g. omužila se s Mykoloju Revuckym. Ona vedla prěpisku s [[Lev Tolstoj|Ljvom Tolstojem]] odnosno organizacije edukacije v selskoj školě, a strětla go lično, kogda Tolstoj posěčal iměnje umětnika Mykoly Ge v Bahmaču.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://libkor.com.ua/php/editions_files/muzey_revuckogo.pdf | first = С. | last = Іволга | title = Музей Л.М. Ревуцького: Путівник | publisher = Чернігівське музичне училище ім. Л.М. Ревуцького | place = Tsjernihiv | year = 2005 | page = 9–11 | language = uk | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Levko iměl staršego brata, [[Dmytro Revuckyj|Dmytra Mykolajovyča Revuckogo]] (1881–1941), ktory pozdněje stal vidny muzikolog i filolog, a v času němečskoj okupacije Kyjeva v 1941 g. byl ubity, pravdopodobno agentom [[NKVD]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/kviten/5/1881-narodyvsya-dmytro-revuckyy-kompozytor-i-folkloryst | title = 1881 – народився Дмитро Ревуцький, композитор і фольклорист | website = Український інститут національної пам’яті | access-date = 2025-04-18 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== Rane lěta ===
Suglasno informacij od samogo kompozitora, on uže v vozrastu četyreh lět naučil se muzičnoj notaciji i razvil absolutny sluh, vslěd ktorogo ljudi igrivo nazyvali go «[[kamerton]]om».&lt;ref&gt;Іволга, str. 15.&lt;/ref&gt; Kogda mu bylo pet lět, on načel igrati na fortepianu. Od 1898 g. Revuckyj hodil v školu v [[Pryluky|Prylukah]], kde zapoznal majstrovske děla vsesvětskoj i ukrajinskoj kniževnosti. Podčas koncertov on recitoval fragmenty iz [[Jevgenij Onegin|Jevgenija Onegina]] [[Aleksandr Puškin|Aleksandra Puškina]].

[[Fajl:Лисенко Микола (cropped).jpg | thumb | left | 130px | [[Mykola Lysenko]] (1842-1912), «otec ukrajinskoj muziky»]]
[[Fajl:Reinhold_Glier.jpg | thumb | left | 130px | [[Rejnhold Glier]] (1875-1956)]]
V 1903 g. on zapisal se jednočasno v privatnu gimnaziju Gotliba Valkera v [[Kyjev]]u i v muzičnu školu Mykoly Tutkovskogo, kde dostal fortepianne lekcije od kompozitora [[Mykola Lysenko]]. V 1904 g. on prěšel v novo založenu Muzično-dramatičnu školu Mykola Lysenka,&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Muzychno_dramatychna
 | last = Брега | first = Галина Степанівна | chapter = Музично-драматична школа імені М. Лисенка | title = Енциклопедія історії України, т. 10 | editor = В.А. Смолій i dr. | publisher = Інститут історії України НАН України; Наукова думка | place = Kyjev | year = 2010 | page = 123 | isbn = 978-966-00-1061-1 | language = uk}}&lt;/ref&gt; ale prěrval tuto obrazovanje poslě nagloj smrti svojih roditeljev v 1906 g. V 1907 g. načel studiovati v Kyjevskom Universitetu, prvonačelno v Fizično-matematičnom fakultetu, a od 1908 g. v Fakultetu prava. Okolo tutogo perioda on načel komponovati muziku: pěsnje, miniatury za fortepiano, fortepiannu sonatu i prvu čest fortepiannogo koncerta.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot;&gt;{{Cite web | url = https://ukrainianlive.org/revutskyi-levko | title = Levko Revutskyi. Biography | first1 = Lyubov | last1 = Kiyanovska | first2 = Teresa | last2 = Mazepa | first3 = Natalia | last3 = Syrotynska | website = ukrainianlive.com | language = en | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt; Na žalost večinstvo Revuckynyh tvorov iz tutogo perioda utratilo se.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.academia.edu/37627424/%D0%A2%D0%B2%D0%BE%D1%80%D1%87%D1%96%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%9B%D0%B5%D0%B2%D0%BA%D0%B0_%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_pdf | author = Наталія Кобрин | title = Творчість Левка Ревуцького в контексті української музичної культури ХХ ст.: Методична розробка | place = Ljviv | year = 2013 | language = uk | page = 21}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Ревуцький Л.jpg | thumb | right | Levko Revuckyj s svojeju ženoju Sofijeju (1916)]]
Revuckyj vratil se k muzičnomu obrazovanju v 1913 g. v novo osnovanoj [[Kyjevska konservatorija|Kyjevskoj konservatoriji]]: on vstupil v klasu kompozicije [[Rejnhold Glier|Rejnholda Gliera]] i v klasu fortepiana Serhija Korotkevyča i Hryhorija Hodorovskogo. V tutom periodu on napisal medžu drugymi svoju Simfoniju nr. 1.&lt;ref name=&quot;encyclopediaofukraine&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CE%5CRevutskyLev.htm | author = Antin Rudnytsky | title = Revutsky, Lev | work = Internet Encyclopedia of Ukraine | access-date = 2025-04-18 | language = en}}&lt;/ref&gt; Završil konservatoriju na osnově tutoj simfonije kako diplomnoj raboty, ktoru diplomna komisija ocěnila «odličnoju». Jednakože jegov prvobytny plan, da by razširil ju do simfonije v četyreh čestah, konečno ne realizoval se: v tečenju [[Prva vsesvětska vojna|Prvoj vsesvětskoj vojny]] rukopis utratil se, a toliko v 1950-yh lětah Revuckyj reprodukoval ju iz pameti kako dělo v jednoj česti.&lt;ref&gt;Іволга, str. 27.&lt;/ref&gt;

V 1916 g. Revuckyj takože završil svoju studiju prava. V tomže samom godu vstupil v [[vojsko]], a v 1917 g. podčas [[Prva vsesvětska vojna|Prvoj vsesvětskoj vojny]] byl poslany na front, kde služil do 1918 g.

=== Uspěšne lěta kompozitora ===
Poslě demobilizacije Revuckyj vratil se v rodime zemje. V tečenju lět 1919–1924 učil v školě, a kromě togo rukovodil několikymi seljanskymi horami v Iržavcu i Prylukah. V tutom periodu napisal medžu drugymi kantatu ''Hustyna'' («Nosovka»). V 1924 g. vrnul se v Kyjev i stal učitelj Muzično-dramatičnogo instituta imeni Mykoly Lysenka, kde raněje dostal čest svojego muzičnogo obrazovanja. Revuckyj razcvětl v živoj, kreativnoj artističnoj obsrědině v Kyjevu 1920-yh lět. K jegovym važnějšim tvoram tutogo perioda naleži jegova Simfonija nr. 2 (1926–1927), znajema kako prvo značimo ukrajinsko dělo tutogo žanra. Kromě togo, on napisal pěsnje, tvory za hor, piesy za děti i prětvorky narodnyh pěsnij.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt;

Vslěd reorganizacije sistemy muzičnoj edukacije Muzično-dramatičny institut imeni Mykoly Lysenko byl likvidovany, v takom smyslu, že stal čest ponovno osnovanoj Kyjevskoj konservatorije. Revuckyj stal rukovoditelj děla kompozicije i muzičnoj teorije, a v 1935 g. dobyl dostojenstvo profesora. Od 1932 g. on takože izpolnjal razne dolžnosti v Ukrajinskom svezu sovětskyh kompozitorov.&lt;ref name=&quot;encyklopedija&quot;&gt;{{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Revutskyj_L | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | chapter = Ревуцький Лев Миколайович | title = Енциклопедія історії Україны | publisher = Інститут історії України | language = uk}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Левка Ревуцького могила.jpg | thumb | right | Poprsje Revuckogo na jegovoj mogylě na grobišču Bajkove v Kyjevu]]
Jednakože Revuckyj, takože samo kako mnogi onogdašnji kompozitori v Sovětskom Sojuzu, iz pričiny narastajučej represije za vlady [[Iosif Stalin|Stalina]] v 1930-yh lětah ne iměl legko žitje. Ostra kritika iz strany avtoritetov za jegov Fortepianny koncert nr. 2 (1934), ktorogo premiera odbyla se v 1936 g. i ktory prvonačelno nazyval se «Poema superničstva»,&lt;ref&gt;Prvonačelno tvor nosil podzaglavje «Poema superničstva» ({{Jezyky|uk|Поема змагання}}) i byl posvečeny sovětskoj mladeži. Pozdněje Revuckyj odstranil tuto podzaglavje.&lt;br /&gt;{{Cite book | title = Український радянський фортепіанний концерт | last = Тимофєєв | first = В. | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1972 | page = 31 | language = uk}}&lt;/ref&gt; prinudila Revuckogo, da by umenšil svoju kompozitorsku dějateljnost i bolje susrědotočil se na svojej pedagogičnoj rabotě.

Togda on takože načel zajmati se prětvorjenjem vlastnogo i čudžego tvorčestva. V 1937 g., napriklad, zajedno s [[Borys Ljatošynskyj|Borysom Ljatošynskym]] sdělal novu instrumentaciju [[Mykola Lysenko|Lysenkovoj]] opery [[Taras Buljba]]. Kromě togo, on dovršil i orkestroval Fortepianny koncert C-dur umršego v 1938 g. kompozitora [[Viktor Kosenko]], i v 1940 g. sdělal revidovanu versiju svojej Simfonije nr. 2. Za toj poslědnji tvor byl nagradženy ''Stalinskoju premijeju'' v 1941 g., prěvozhodeči prědloženy tvor [[Sergej Prokofjev|Sergeja Prokofjeva]] ''Aleksandr Nevskij'', pravdopodobno kako kompensacija za slabo prědstavjenje nerosijskyh republik.&lt;ref name=&quot;frolova&quot;&gt;{{Cite book | last = Frolova-Walker | first = Marina | title = Stalin's Music Prize: Soviet Culture and Politics | publisher = Yale University Press | year = 2016 | isbn = 9780300208849 | page = 60 | chapter = Chapter Two: The First Year | language = en}}&lt;/ref&gt;

=== Pozdnějša kariera ===
Lěta [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] Revuckyj provodil v [[Taškent]]u, kde v lětah 1941–1944 učil kompoziciju, muzičnu teoriju i muzičnu historiju v Državnoj konservatoriji [[Uzbekistan|Uzbekskoj socialističnoj sovětskoj republiky]].&lt;ref name=&quot;encyklopedija&quot; /&gt; Poslě vojny on vrnul se v Kyjev, kde do 1960 g. rabotal profesorom v konservatoriji. Od 1944 do 1948 g. on takože byl prědsědnik upravy Ukrajinskogo sveza sovětskyh kompozitorov. Kromě togo, v lětah 1947–1963 on služil četyri terminy kako člen [[Vrhovna rada|Vrhovnogo sověta Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky]].&lt;ref name=&quot;geroj&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=10233 | title = Ревуцкий Лев Николаевия | website = Герои страны | language = ru | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Črěz poslědnje trideset lět svojego žitja Revuckyj uže ne komponoval mnogo.&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt; Jegove tvory iz tutogo perioda ograničajut se v večinstvu k tvoram naručenym za državu, napriklad horovy tvor «Pěsnja o partiji» ({{Jezyky|uk|Пісня про партію}}), ktory byl čest kolektivnoj kantaty pri okaziji 16-ogo sjezda [[Komunistična partija Sovětskogo Sojuza|KPSS]].&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://nte.etnolog.org.ua/uploads/2020/2/publications/51.pdf | author = Ірина Сікорська | title = Максим Рильский і Левко Ревуцький: грані співпраці | year = 2020 | journal = Народна творчість та етнологія | issue = 2 (384) | page = 54 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt; V 1950-yh lětah on glavno zajmal se izdanjem i popularizovanjem tvorov svojego davnogo učitelja, kompozitora [[Mykola Lysenko|Mykoly Lysenka]]. Od 1958 do 1968 g. on byl člen redakcije Ukrajinskoj sovětskoj enciklopedije ({{Jezyky|uk|Українська радянська енциклопедія}}).&lt;ref name=&quot;encyclopediaofukraine&quot; /&gt;

V fevruaru 1969 g., pri okaziji svojego osmdesetogo dnja rodženja, Revuckyj byl nagradženy dostojenstvom «Heroja socialističnogo truda».&lt;ref name=&quot;geroj&quot; /&gt; On umrl v dnju 30 marca 1977 i jest pogrebeny na grobišču ''Bajkove'' v Kyjevu.

== Značenje ==
[[Fajl:Ревуцкий Лев Николаевич (конверт).jpg | thumb | right | 300px | Koverta iz 1989 g. s izobraženjem Revuckogo vysšego vozrasta]]
Levko Revuckyj kreativnym sposobom prodolžal i razširil metody ukrajinskyh kompozitorov kako [[Mykola Lysenko]] i [[Mykola Leontovyč]], ktore harakterizujut se slivanjem folklornyh elementov s harmoničnym mysljenjem konca 19. stolětja. Jegov stilj iztvoril se na osnově glubinnogo znanja narodnyh tem i melodij, ktore prěobražal v tradicijah profesionalnoj muziky i vozbogačal vlastnymi stilističnymi nahodkami. Revuckyno tvorčestvo harakterizuje se lirikoju, bogatostju emocij i sodržanymi, ekspresivnymi melodijami, svezanymi s složenymi harmonijami. On poslužival se velikymi muzičnymi formami, napr. v fortepiannoj sonatě, dvoh fortepiannyh koncertov, dvoh simfonij i kantatě «Hustyna», ale takože napisal menše tvory, napr. preludije za fortepiano, tvory za skripku ili violončelo s fortepianom i veče neželi 120 prětvorok narodnyh pěsnij napr. za glas i fortepiano, v ktoryh najmě fortepianne partije sut interesne.&lt;ref&gt;Кобрин, str. 39.&lt;/ref&gt; Jegove simfonične tvory, osoblivo Fortepianny koncert nr. 2 i Simfonija nr. 2, pričisljajut se k majstrovskym dělam ukrajinskoj klasičnoj muziky.

Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12 na ukrajinske narodne temy (1927, revizija v 1940 g.) jest znajema kako prva istinna ukrajinska simfonija i često uvažaje se ju najlěpšim tvorom Revuckogo.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Л. Н. Ревуцкий: Монография | author = М. Бялик | place = Leningrad | year = 1979 | pages = 100-101 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ukrainianlive&quot; /&gt; Jednakože vně Ukrajiny jest takože kritika; Marina Frolova-Valker piše, že ona ''«jest prilično završena i privlěkateljna, ačekoli nedostavaje jej originalnost. Ona byla v značnoj měrě napisana v srědině 1920-yh lět, ale byla prěrabotana za izvedenje v 1940 godu (i zvučala tako, ako by byla napisana v 1890-yh lětah)»''.&lt;ref name=&quot;frolova&quot; /&gt; Mimohodom trěba primětiti, že prvobytna versija tutoj simfonije iz 1927 goda, o ktoroj dolgo myslilo se, že byla utračena, neočekyvano byla odnajdena i izvedena v 2020 g.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://mus.art.co.ua/unikal-ne-vydannia-symfonii-2-levka-revuts-koho/ | title = Унікальне видання Симфонії № 2 Левка Ревуцького | author = Валентина Кузик | date=2020-10-30 | website = Музика | language = uk | accessdate = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt;

Pomimo svojej kompozitorskoj raboty Revuckyj takože byl mnogo značimy pedagog. Poslě [[Rosijska revolucija 1917 goda|Rosijskoj revolucije]] i prějetja vlasti boljševikami v 1917 g. narodno tečenje v ukrajinskoj muzikě byla pod velikoju presijeju. Starějši, patriotično orientovani kompozitori, ktori v svojih tvorah posluživali se ukrajinskymi narodnymi temami, napr. Mykola Lysenko, Jakiv Stepovyj, Fedir Jakymenko i Kyrylo Stecenko, umrli v medžučasu, a mnogi drugi prěselili se v zapadne kraje. Mlado pokoljenje, ktoro ostalo, imělo ostražno manevrovati medžu tradicijeju i strogymi ideologičnymi obmedženjami iz [[Moskva|Moskvy]]. To jest osobliva zasluga Levka Revuckogo i jegovogo mladšego sučasnika [[Borys Ljatošynskyj|Borysa Ljatošynskogo]], že na prěkor tyh trudnostij udalo se obrazovati novo pokoljenje ukrajinskyh kompozitorov.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.uchi.us/materials/article1.html | title = An Introduction to Ukrainian Classical Music | author = Taras Filenko | archive-url = https://web.archive.org/web/20040205183645/http://www.uchi.us/materials/article1.html | archive-date = 2004-02-05 | access-date = 2025-04-18 | language = en}}&lt;/ref&gt; Srěd studentov Revuckogo sut kompozitori kako Mykola Dremljuha, Vadym Homoljaka, brati Heorhij i Platon Majboroda, Vitalij Kyrejko, Arkadij Filipenko, Leonid Hrabovskyj i Valentyn Sylvestrov.

== Nagrady, premije i dostojenstva ==
[[Fajl:Revucky memorial.jpg | thumb | right| 300px | Pametnik Levku Revuckomu v Kyjevu]]
Levko Revuckyj, znamenity ukrajinsky kompozitor i pedagog, za svojego žitja dobyl različne dostojenstva, premije i nagrady:
* Četyrikratno Orden črvenoj horugvy truda (1938, 1946, 1951, 1960)
* Zasluženy dějatelj umětnostij Ukrajinskoj socialističnoj sovětskoj republiky (1941)
* Stalinska premija vtorogo stupnja (1941) za Simfoniju nr. 2
* Narodny artist Ukrajinskoj SSR (1942)
* Narodny artist Sovětskogo Sojuza (1944)
* Četyri ordeny Lenina (1949, 1953, 1967, 1969)
* Državna premija Ukrajinskoj SSR imeni T. Ševčenko (1966) za Fortepianny koncert
* Heroj socialističnogo truda (1969)
* Medalj za heroičny trud v Velikoj otečstevnoj vojně 1941–1945

V 1989 g. pri okaziji sotnogo goda rodženja Revuckogo v jegovom rodnom selu Iržavcu byla otvorjena muzej-usadba, s pametnoju doskoju i poprsjem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ridna.ua/museums/irzhavetskyj-muzej-sadyba-levka-revutskoho/ | title = Іржавецький музей-садиба Левка Ревуцького | archive-url = https://web.archive.org/web/20131112090407/http://ridna.ua/museums/irzhavetskyj-muzej-sadyba-levka-revutskoho/ | archive-date = 2013-11-12 | language = uk | access-date = 2025-04-18}}&lt;/ref&gt; Takože na fasadě jegovogo doma v Kyjevu i na želězničnoj stanciji v [[Černihiv|Černihovu]] sut uměščene pametne dosky. Kromě togo v raznyh gradah, medžu drugymi Kyjev, [[Ljviv]], [[Luck]] i [[Černihiv]], nahodet se ulice L.M. Revuckogo.&lt;ref&gt;[https://indexy.com.ua/search?search=%D0%B2%D1%83%D0%BB.+%D1%80%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE Indexy.com.ua]&lt;/ref&gt; Škola v Iržavcu i muzična škola v Černihovu noset jegovo ime.&lt;ref name=&quot;geroj&quot; /&gt;

K česti Revuckogo v 1982 g. byla založena Premija imeni L.M. Revuckogo ({{Jezyky|uk|Премія імені Л. М. Ревуцького}}). Tuta premija priděljaje se vsakogodišno mladym kompozitoram i muzikantam za stvorjenje i/ili izvedenje tvorov dobyvših široko publično uznanje.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://suspilne.media/culture/952273-stalo-vidomo-hto-zdobuli-premiu-revuckogo-u-2025-roci/#:~:text=%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE%20%E2%80%94%20%D1%89%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%87%D0%BD%D0%B0%20%D0%BC%D0%B8%D1%81%D1%82%D0%B5%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B0%20%D0%BD%D0%B0%D0%B3%D0%BE%D1%80%D0%BE%D0%B4%D0%B0%2C%20%D1%8F%D0%BA%D0%BE%D1%8E,%D0%B7%D0%B0%D1%81%D0%BD%D1%83%D0%B2%D0%B0%D0%BB%D0%B8%20%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D0%BC%D0%B8%20%D1%83%201982%20%D1%80%D0%BE%D1%86%D1%96 | first = Оксана | last = Заблоцька | title = Стало відомо, хто здобули премію Ревуцького у 2025 році | website = Суспильне | date = 2025-02-19 | language = uk | access-date = 2025-04-19}}&lt;/ref&gt;

== Tvory ==
{| class=&quot;wikitable&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;width:380px; margin-left:1em;&quot;
|-
! Poslušajte na YouTube!
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=_mHOHCWg07A ''Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodi: Kyjevsky simfoničny orkestr, dirigent: Luidži Gadžero&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=j-Xyom1rU6s ''Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 2 F-dur {{-|op.}} 18'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodet: Dina Pysarenko, fortepiano; Kyjevsky simfoničny orkestr, dirigent: Luidži Gadžero&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=deJ3zU07_MU ''Kantata «Hustyna»'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodet: Marija Stefjuk, Oleksandr Djačenko; hor i orkestr Nacionalnoj opery Ukrajiny, dirigent: Lev Venedyktov&lt;/small&gt;
|-
| align=center | [https://www.youtube.com/watch?v=ewcOaxWtZ0A ''Tri preludije {{-|op.}} 4'']&lt;br /&gt;&lt;small&gt;Izvodi: Ksenija Vohmjanina, fortepiano&lt;/small&gt;
|}

=== Instrumentalne tvory ===
;za orkestr
* Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 1 es-dur {{-|op.}} 2 (utračeny)
* Simfonija nr. 1 A-dur {{-|op.}} 3 (1916–1920, rev. 1957)
* Skice za simfoničny orkestr na ukrajinske narodne temy (1921)
* Simfonija nr. 2 E-dur {{-|op.}} 12 (1927, rev. 1940)
* Kozačok ({{Jezyky|uk|Козачок}}) (1929)
* Moldavska kolěbanka za oboj s orkestrom (1932)
* Koncert za fortepiano s orkestrom nr. 2 F-dur {{-|op.}} 18 (1934, rev. 1961)
* Uvertura do opery ''Taras Buljba'' [[Mykola Lysenko|Mykoly Lysenka]] (1952)

;za kamerny ansambl
* Strunny kvartet na ukrajinske narodne temy (skice, 1924)
* {{-|Intermezzo}} ({{Jezyky|uk|Інтермецо}}) za skripku s fortepianom {{-|op.}} 10 (1926)
* Menuet za skripku s fortepianom na ukrajinske narodne temy (1926)
* Sonata za skripku s fortepianom (skice, 1926)
* Moldavska kolěbanka za oboj s fortepianom (1932)
* Balada za violončelo s fortepianom {{-|op.}} 20 (1933)
* Tri melodije iz [[Uzbekistan]]a ({{Lang|uk|Узбецькі пісні}} «Uzbekske pěsnje») za klarnet s fortepianom (1943–1944)

;za fortepiano
* Vals B-dur (1909, rev. 1951)
* Polonez A-dur (1909)
* Sonata h-moll (1912, rev. 1949)
* Tri preludije {{-|op.}} 4 (1913–1914)
* Dvě preludije {{-|op.}} 7 (1918–1921)
* Dvě preludije {{-|op.}} 11 (1924)
* Kanon b-moll (1927)
* Diptih «Pěsnja. Humoreska» (1929)
* Dvě transkripcije organnyh fug [[Johann Sebastian Bach|J.S. Baha]]
* Improvizacija
* Tri dětske piesy
* Dvě etjudy

=== Vokalne i vokalno-instrumentalne tvory ===
;Vokalne tvory s simfoničnym orkestrom
* Horova opera ''Ščoroku'' ({{Jezyky|uk|Щороку}} «Vsakogodišno») na slova [[Oleksandr Oleś|Oleksandra Oleśa]], 1. čest (ok. 1923)
* Kantata-poema ''Hustyna'' ({{Jezyky|uk|Хустина}} «Nosovka») na slova [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] (fortepianna versija 1922, orkestralna versija 1944)
* {{Lang|uk|Уперед, хто не хоче конати}} «Vprěd, kto ne hoče umrěti» na slova Pavla Hrabovskogo (1924)
* {{Lang|uk|Зима}} «Zima» na slova Oleksandra Oleśa (1924)
* {{Lang|uk|Ой, весна красна}} «Oj, vesna krasna» na slova [[Maksym Ryljskyj|Maksyma Ryljskogo]] (1952)
* {{Lang|uk|Ода пісні}} «Oda pěsnji» na slova Maksyma Ryljskogo (1956)

;Tvory za glas s orkestrom
* {{Lang|uk|Монолог Тараса Бульби}} «Monolog Tarasa Buljby» na slova Maksyma Ryljskogo, na osnově pověsti [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]] (1956)
* Četyri ukrajinske narodne pěsnje: {{Lang|uk|Червона ружа}} «Črvena roza», {{Lang|uk|Їхав козак}} («Jehal kozak») (1928), {{Lang|uk|Та ой крикнули журавлі}} «Oj, i kriknuli žeravi», {{Lang|uk|Чуєш, брате мій}} «Slyšiš, brate moj» (1959)

;Pěsnje za glas s fortepianom
* {{Lang|ru|Из слез моих}} «Iz solz mojih» na slova [[Heinrich Heine|Hajnriha Hajne]] (1907)
* {{Lang|uk|Східна мелодія}} «Vozhodna melodija» na slova [[Lesja Ukrajinska|Lesje Ukrajinky]] (1922–1923)
* {{Lang|uk|Ну розкажи ж}} «Nu razkaži že» na slova I. Homenka (1922–1923)
* {{Lang|uk|Дума про трьох вітрів}} «Duma&lt;ref&gt;''Duma'' jest ustno prěkazana epična kozačska pěsnja, tradicijno recitovana putujučimi ukrajinskymi bardami ([[kobzar]]ami) pod instrumentalnym suprovodženjem.&lt;/ref&gt; o treh větrah» na slova Pavla Tyčyny (1925)
* {{Lang|uk|Тиша}} «Tišina» na vlastne slova (1922–1923)
* {{Lang|uk|Де ті слова}} «Kde sut te slova» {{-|op.}} 8 nr. 1 na slova Oleksandra Oleśa (1924)
* {{Lang|uk|Проса покошено}} «Prosa sut pokošene» {{-|op.}} 8 nr. 2 na slova Maksyma Ryljskogo (1924)

;Tvory za hor
* {{-|A capella}}
** {{Lang|uk|На ріках, круг Вавилона}} «Na rěkah, okolo Babilona» {{-|op.}} 13 na slova Tarasa Ševčenka (1923)
** {{Lang|uk|Гукайте їх}} «Poklicajte jih» {{-|op.}} 14 na slova Mykoly Filjanskogo (1923)
** {{Lang|uk|Серце музики}} «Srdce muziky» {{-|op.}} 17 na slova Mykoly Voronogo (1922–1923)
** {{Lang|uk|У перетику ходила}} «V kusty hodila» na slova Tarasa Ševčenka (1924)
** {{Lang|uk|Гімн чернечий}} «Himn monahov» na slova Tarasa Ševčenka (1924)
** {{Lang|uk|Оборонцям свободи}} «Zaščitnikam svobody» na slova Oleksandra Kovalenka (1925)
** {{Lang|uk|Сльози дівочі}} «Děvje solzy» na slova [[Ivan Franko|Ivana Franka]] (1925)
** {{Lang|uk|На залізних дверях}} «Na želěznyh dverah» na slova Maksyma Ryljskogo (1925)
** {{Lang|uk|Ой чого ти почорніло}} «Oj, čemu ty počrnělo» na slova Tarasa Ševčenka (1927)
** {{Lang|uk|Татарська революційна пісня}} «Tatarska revolucijna pěsnja» (1928)
** {{Lang|uk|Війна війні}} «Vojna vojně» na slova [[Volodymyr Sosjura|Volodymyra Sosjury]] (1930)
** {{Lang|uk|Ой одна, я одна}} «Oj jedna, jesm jedna» na slova Tarasa Ševčenka (1938)
* Okolo petdeseti tvorov za hor s suprovodženjem fortepiana ili orkestra

;Prětvorky narodnyh pěsnij
* 39 tvorov za glas i fortepiano, medžu drugymi:
** {{Lang|uk|Сонечко}} «Solnečko» (1925)
** Cikl {{Lang|uk|Галицькі пісні}} «Galičske pěsnje» (1926)
** Cikl {{Lang|uk|Козацькі пісні}} «Kozačske pěsnje» (1926)
* Četyri balkarske pěsnje (1926)
** {{Lang|uk|Ой, долай}}, balkarska narodna pěsnja za glas i fortepianno trio (1929)
* Tvory za hor {{-|a capella}}, medžu drugymi:
** Ukrajinske narodne pěsnje v sborniku «Ukrajinske dumy i historične pěsnje» ({{Jezyky|uk|Українські думи та історичні пісні}}) (1919)
* 16 tvorov za hor i fortepiano, medžu drugymi:
** {{Lang|uk|Три веснянки}} «Tri vesenne tance» (1926)
* {{Lang|uk|Ой ти, зоре}} «Oj ty, zvězdo» za mužsky hor s orkestrom (1932, rev. 1944)

=== Muzika za teatr i do filmov ===
* Skice za operu {{Lang|uk|''Купальська ніч''}} «Noč Kupala» na osnově pověsti [[Nikolaj Gogolj|Nikolaja Gogolja]]
* Muzika do inscenizacije ''Kamenjarov'' ({{Jezyky|uk|Каменярі}}) Ivana Franka (1926)
* Muzika do filma ''Zemja'' ({{Jezyky|uk|Земля}}) (rež. [[Oleksandr Dovženko]]) (1930)
* Muzika do filma ''Stepove pěsnje'' ({{Jezyky|uk|Степові пісні}}) (rež. Jakiv Urinov) (1933)
* Muzika do dramy ''Bohdan Hmeljnyckyj'' ({{Jezyky|uk|Богдан Хмельницький}})
* Muzika do dramy ''Marusja Bohuslavka'' ({{Jezyky|uk|Маруся Богуславка}})
* Muzika do radio-emisij

=== Ostale ===
* Redakcija 1. česti Koncerta za fortepiano s orkestrom C-dur [[Viktor Kosenko|Viktora Kosenka]]
* Redakcija i dopolnjenje opery ''Taras Buljba'' Mykoly Lysenka

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Cite book | url = https://uhb.chl.kiev.ua/images/uploaded_files/mbm/1951/pdf/1951.pdf | title = Гордість української музики. Інформаційний бібліографічний список для організаторів дитячого читання до 130-річчя від дня народження українського композитора Левка Миколайовича Ревуцького | last1 = Бацай | first1 = Л.В. | last2 = Красножон | first2 = В.М. | publisher = Міністерство культури України, Національна бібліотека України для дітей | place = Kyjev | year = 2018 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Бялик | first = Михаил | title = Л. Ревуцкий: Монография | place = Leningrad | year = 1979 | language = ru}}
* {{Cite book | last = Бялик | first = Михаил | title = Л. Ревуцький. Риси творчості | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1973 | language = uk}}
* {{Cite book | first = Ніна | last = Герасимова-Персидська | title = Друга симфонія Л. Ревуцького: путівник | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1963 | language = uk}}
* {{Cite journal | url = https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor | last = Герасимова-Персидська | first = Ніна | title = Спогади про Льва Миколайовича Ревуцького | journal = Музика | issue = Nr. 1 | year = 2014 | pages = str. 24–25 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Горюхіна | first = Надія Олександрівна | title = Симфонізм Л.М. Ревуцького | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1965 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://libkor.com.ua/php/editions_files/muzey_revuckogo.pdf | first = С. | last = Іволга | title = Музей Л.М. Ревуцького: Путівник | publisher = Чернігівське музичне училище ім. Л.М. Ревуцького | place = Tsjernihiv | year = 2005 | language = uk}}
* {{Cite journal | url = https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor | last = Кирейко | first = Віталій | title = Видатний учитель-творець | journal = Музика | issue = Nr. 1 | year = 2014 | pages = str. 20–21 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кисельов | first = Григорій Леонідович | title = Л. М. Ревуцький: короткий нарис життя і творчості | publisher = Мистецтво | place = Kyjev | year = 1949 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Клин | first = Віктор Львович | title = Л. Ревуцький — композитор-піаніст | publisher = Наукова думка | place = Kyjev | year = 1972 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://www.academia.edu/37627424/%D0%A2%D0%B2%D0%BE%D1%80%D1%87%D1%96%D1%81%D1%82%D1%8C_%D0%9B%D0%B5%D0%B2%D0%BA%D0%B0_%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE_pdf | last = Кобрин | first = Наталія | title = Творчість Левка Ревуцького в контексті української музичної культури ХХ ст.: Методична розробка | place = Lviv | year = 2013 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | title = Лев Миколайович Ревуцький | publisher = Інститут мистецтвознавства, фольклористики та етнології імені М. Т. Рильського НАН України | place = Ніжин | year = 2009 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Кузик | first = Валентина Володимирівна | title = Ревуцький Лев Миколайович | work = Енциклопедія історії України, т. 10| editor = В.А. Смолій i dr. | publisher = Інститут історії України НАН України; Наукова думка | place = Kyjev | year = 2012 | page = str. 160 | isbn = 978-966-00-1290-5 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Лісецький | first = С.Й. | title = Лев Миколайович Ревуцький | publisher = Наукова думка | place = Kyjev | year = 1989 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Поставна | first = А.К. | title = Становлення творчого методу Л. Ревуцького | publisher = Музична Україна | place = Kyjev | year = 1978 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Ревуцкий | first = Лев Николаевич | title = Статьи, воспоминания | publisher = Музычна Украина | place = Kyjev | year = 1989 | language = ru}}
* {{Cite journal | url = https://nte.etnolog.org.ua/uploads/2020/2/publications/51.pdf | last = Сікорська | first = Ірина | title = Максим Рильский і Левко Ревуцький: грані співпраці | year = 2020 | journal = Народна творчість та етнологія | issue = 2 (384) | pages = str. 51–57 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Шеффер | first = Тамара Василівна | title = Л. М. Ревуцький. Нарис про життя і творчість | publisher = Держвидав | place = Kyjev | year = 1958 | language = uk}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CR%5CE%5CRevutskyLev.htm | title = Revutsky, Lev | work = Internet Encyclopedia of Ukraine | language = en}}
* {{Cite web | url = https://ukrainianlive.org/revutskyi-levko | title = Levko Revutskyi. Biography | website = ukrainianlive.com | language = en}}
* {{Cite web | author = Кузик, Валентина Володимирівна | url = https://vue.gov.ua/%D0%A0%D0%B5%D0%B2%D1%83%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B8%D0%B9,_%D0%9B%D0%B5%D0%B2_%D0%9C%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D0%BB%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87 | title = Ревуцький, Лев Миколайович | work = Велика Українська Енциклопедія | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://composersukraine.org/index.php?id=126 | author = Кузик, Валентина | title = ЛЕВ МИКОЛАЙОВИЧ РЕВУЦЬКИЙ. Біографічна довідка та творчий доробок | website = Національна Спілка композиторів України | language = uk}}
* {{Cite web | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Revutskyj_L | title = Ревуцький Лев Миколайович | work = Енциклопедія історії Україны | publisher = Інститут історії України | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://archive.org/details/shevch05/page/441/mode/1up?view=theater | title = РЕВУЦЬКИЙ Лев Миколайович | work = Шевченківська енциклопедія, т. 5 | page = 441 | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://old.nas.gov.ua/UA//PersonalSite/Pages/default.aspx?PersonID=0000011232 | title = Ревуцький Лев Миколайович (21.02.1889-30.03.1977 ) | website = Національна академія наук України | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://composer.ucoz.ua/publ/ukr_kompozytory/revuski/13-1-0-13 | title = Ревуцький, Левко Миколайович | website = Композитор | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=10233 | title = Ревуцкий Лев Николаевия | website = Герои страны | language = ru}}
* [https://web.archive.org/web/20250125165145/https://issuu.com/culture.ua/docs/mu2014_1_web_skor ''Музика'' nr. 1 (2014)] – Ukrajinsky muzičny časopis, cělkovito posvečeny Levku Revuckomu (74 str.)

{{Članok s zvězdoju}}
{{DEFAULTSORT:Revuckyj, Levko}}
[[Kategorija:Ukrajinski kompozitori]]

{{INTERWIKI|Q596947}}</text>
      <sha1>sg28zocslxhok3gf4gno6yt3plgul0j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medžuslovjansky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1328</id>
    <revision>
      <id>28831</id>
      <parentid>10899</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:24:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70294" sha1="pgt2liqwslvdn0ikdi8p87nxj0rj2s9" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Medžuslovjansky
| nativename = {{Jezyky|isv-Latn|medžuslovjansky}}, {{Lang|isv-Cyrl|меджусловјанскы}}
| image = Flag of Interslavic.svg
| imagesize = 170px
| imagecaption = [[Horugva medžuslovjanskogo jezyka]]
| creator =
* [[Jan van Steenbergen]]
* [[Vojtěh Merunka]]
| created = 2006–2017
| speakers = ≈7000
| ref = &lt;ref name=&quot;Kocór, p. 21&quot;&gt;Kocór, p. 21.&lt;/ref&gt;
| date = 2020
| script =
* [[latinica]]
* [[kirilica]]
| agency = Medžuslovjansky komitet&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://steen.free.fr/interslavic/introduction.html#whatis|title=Interslavic – Introduction|website=steen.free.fr|access-date=October 21, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://conference.interslavic-language.org/rezultaty.php|title=CISLa 2018|website=conference.interslavic-language.org|access-date=October 21, 2019}}&lt;/ref&gt;
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]] ([[Balto-slovjanske jezyky|balto-slovjansky]])
*** Jezyky {{Lang|la|a posteriori}} ([[Slovjanske jezyky|slovjansky]])
**** [[Zonalne pomočne jezyky]]
| iso3 = isv
}}
'''Medžuslovjansky jezyk''' (takože: '''novoslovjansky''', '''vseslovjansky''') jest [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] naturalističny [[Planovy jezyk|planovy]] [[zonalny pomočny jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije, prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.&lt;ref&gt;Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''&lt;/ref&gt; Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne [[narodny jezyk]]. Tutoj jezyk jest pisany i [[Latinica|latiniceju]] i [[Kirilica|kiriliceju]].

Medžuslovjansky byl vprvo opisany v lětah 1659–1666 hrvatskym duhovnikom Juraj Križanićem.&lt;ref&gt;{{Lang|ru|М.И. Исаев, ''Словарь этнолингистических понятий и терминов''}} (Moskva, 2001), str. 85-86.&lt;/ref&gt; Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.&lt;ref&gt;{{Lang|ru|Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка''}}, v: {{Lang|ru|''Вестник Московского государственного областного университета'' (Московский государственный областной университет)}}, 2012 nr. 1, str. 55.&lt;/ref&gt; Na medžuslovjanskom jezyku umějut govoriti několiko tysečev ljudij.&lt;ref name=&quot;iliev&quot;&gt;{{Cite journal | first = Ivan G. | last = Iliev | url = http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf | title = Short History of the Cyrillic Alphabet | journal = International Journal of Russian Studies | issue = nr. 2 (2013/2) | place = Plovdiv | year = 2012 | pages = 67 | language = en}} ([http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html versija {{-|HTML}}])&lt;/ref&gt; Kod {{-|[[ISO 639-3]]}} medžuslovjanskogo jezyka jest &lt;code&gt;{{-|isv}}&lt;/code&gt;, ktory on dostal v 2024 godu.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://iso639-3.sil.org/code/isv |title=isv |publisher={{-|SIL International: ISO 639-3}} |date=3 April 2024 |access-date=23 April 2024}}&lt;/ref&gt;

== Historija ==
[[Fajl:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazańje ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]]
Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnomu kulturno-političnomu sjedinjenju. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky jezyk]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky jezyk]] (ili [[starocrkovnoslovjansky jezyk]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občim prědkom vsih živyh [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji.

Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristaje, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se tam, kde končaje se staroslovjansky.

Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[Hrvatsky jezyk|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[Poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja.

Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.&lt;ref&gt;[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]&lt;/ref&gt; Najvažnějše srěd njih sut:
* [[Jan Herkelj]] — {{Lang|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} (1826)
* [[Božidar Raič]] — Vseslavenščina (1853)
* [[Vaceslav Bambas]] — {{-|Vsjeslovianьskyь}} (1861)
* [[Matija Majar-Ziljski]] — {{-|Uzajemni Pravopis Slavjanski}} (1865)
* [[Ignac Hošek]] — {{-|Neuslawisch}} (1907)
* [[Josef Konečny]] — {{-|Slavina}} (1912)
* [[Bogumil Holy]] — {{-|Slavski jezik}} (1920)
* [[Ladislav Podmele]] — {{-|Mežduslavjanski jezik}} (1950. lěta)

Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novom, globalizovanom světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.&lt;ref&gt;{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen'']}}, v: {{Lang|de|M. Okuka &amp; U. Schweier}}, red., {{Lang|de|''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4)}}, str. 25.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet'']}}, 2009, str. 37.&lt;/ref&gt; 

V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty:
* '''Slovo''' (takože zvany &quot;{{Lang|isv|Slověnskyj język}}&quot; ili &quot;Slověnščina&quot;) byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanom praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržal bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i '''{{-|ď}}'''. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov.
* '''[[Slovio]]''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, [[Mark Hučko|Marka Hučka]]. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov Slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i '''{{-|wx}}'''. Nejasno jest, byl li Slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že Slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk.
* '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti &quot;prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev&quot;. Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by byl improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom.
* '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, &quot;Slavoboj&quot; {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskym. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov.
Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl Slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět Slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medij, i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko desetkov zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio priměčali jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego Slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}). 

V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje Slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[Slovianski]]'''. Cělj byl iztvorjenje jezyka,  maksimalno možlivo približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom najprostějših srědstv, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.&lt;ref name=&quot;balkaninsight&quot;&gt;{{Lang|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.&lt;/ref&gt; V prvoj fazě Slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''Slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''Slovianski-P''' (od &quot;pidžin&quot; ili &quot;prosty&quot;, versija bez padežev) i '''Slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byli takože koriščene ravno. 

V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude služebno nazyvati se '''Slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.&lt;ref&gt;{{Lang|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf &quot;Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу&quot;]}}, v: {{Lang|uk|''Філологічні студії. &lt;nowiki&gt;Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету&lt;/nowiki&gt;. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Lang|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.&lt;/ref&gt; V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{Lang|pl|Interia.pl}}''&lt;ref&gt;{{Lang|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.&lt;/ref&gt;, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''&lt;ref&gt;{{Lang|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&amp;status=jedna&amp;vest=171149 ''{{Lang|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{Lang|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.&lt;/ref&gt; i v srbskom izdanju ''{{Lang|en|Reader's Digest}}''.&lt;ref&gt;{{Lang|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.&lt;/ref&gt;

Atmosfera medžu avtorami Slovianskogo i Slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom Slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''Rozumio'''. Poslědovateljno v fevruaru 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''Slavju slovio''', potom pod nazvoju '''Slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, Slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»). 

V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''Novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.&lt;ref&gt;{{Lang|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).&lt;/ref&gt; Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}''').

V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''Medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{Lang|isv|Izviestija.info}}''.&lt;ref&gt;{{-|[http://www.izviestija.info izviestija.info]}}&lt;/ref&gt; V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa]]}} 2017 prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika.

== Harakteristika ==
Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.&lt;ref name=&quot;narodna pravda&quot;&gt;{{Lang|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.&lt;/ref&gt; V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov.

Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.&lt;ref&gt;[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{Lang|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.&lt;/ref&gt;

== Koristanje ==
=== Občina koristnikov ===
[[Fajl:Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen at CISLa 2018.jpg|thumb|Vojtěh Merunka i Jan van Steenbergen v času [[CISLa|Vtoroj konferencije medžuslovjanskogo jezyka]] v Hodoninu (Čehija), 1 junija 2018 g.]]
Težko jest točno ustaliti kolikost koristnikov medžuslovjanskogo jezyka. V 2012 g. bulgarsky avtor Ivan G. Iliev napisal, že [[slovianski]] imaje několiko sot govoriteljev.&lt;ref name=&quot;iliev&quot; /&gt; Anna-Marija Majer ({{Jezyky|de|Anna-Maria Meyer}}) v 2014 g. podala kolikost «několikyh desetok regularnyh, aktivnyh koristnikov» za slovianski i novoslověnsky vkupě.&lt;ref&gt;{{Avtor|Meyer}} (2014), str. 292.&lt;/ref&gt; V 2017 to čislo v medžučasu narastlo do «okolo 2 tys. koristnikov i zainteresovanyh observatorov».&lt;ref&gt;{{Avtor|Kocór}}, str. 21.&lt;/ref&gt; Vojtěh Merunka, jedin iz avtorov jezyka, v 2019 g. spominal o okolo 200 ljudij aktivno vladajučih jezykom.&lt;ref name=&quot;tn&quot;&gt;{{Cite news | url = https://tn.nova.cz/clanek/tomuto-jazyku-maji-rozumet-vsichni-slovane-vyzkousejte-si-to.html | title = Tomuto jazyku mají rozumět všichni Slované. Vyzkoušejte si to! | newspaper = TN | date = 2019-01-22 | language = cs | access-date = 2019-01-30}}&lt;/ref&gt;

Medžuslovjanska občina jest organizovana v četyreh grupah na [[Facebook|Fejsbuku]], imajučih poslědovaljno 22.345, 817, 373 i 124 členov v dnju 1 marca 2025.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/interslavic/ | title = Interslavic | website = Facebook | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | title = Novoslověnsky | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711075634/https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | archive-date = 2021-07-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | title = ''Medžuslovjansko Věće'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711044956/https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | archive-date = 2021-07-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic | title = ''Nauka Medžuslovjanskogo'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210428113453/https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic/ | archive-date = 2021-04-28}}&lt;/ref&gt; 
Kromě togo sut grupy na [[Vkontakte]] (2476 členov),&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://vk.com/club114071440 | title = Межславянский - Меджусловјанскы - Interslavic | website = VKontakte | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt; [[Discord|Diskordu]] (8939 členov)&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://discord.com/invite/n3saqm27QW | title = Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic | website = Discord | access-date = 2025-03-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230620101234/https://discord.com/invite/n3saqm27QW | archive-date = 2023-06-20}}&lt;/ref&gt; i [[Telegram (socialna mrěža)|Telegramu]] (990 členov).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://t.me/interslavic | title = Меджусловянска бесѣда / Medžuslovjanska besěda | website = Telegram | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230723212946/https://t.me/interslavic | archive-date = 2023-07-23}}&lt;/ref&gt; Na konec jest takože internetno forum, imajuče ok. 508 členov.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.tapatalk.com/groups/slovianski/ | title = Interslavic Forum | website = Tapatalk | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt;

V juniju 2017 g. odbyla se v češskom gradu [[Stare Město]] prva [[CISLa|Konferencija o medžuslovjanskom jezyku]] ({{-|CISLa}}), na ktoroj pribyli 64 učestniki iz 12 držav.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | title = CISLa 2017 – 1st Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190316153217/http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | archive-date = 2019-03-16}}&lt;/ref&gt; Vtora konferencija odbyla se 31 maja i 1 junija 2018 g.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/index.php | title = CISLa 2018 – 2nd Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025138/http://conference.interslavic-language.org/index.php |archive-date = 2018-04-29}}&lt;/ref&gt; Tretja konferencija byla planovana na 2020 g. v Hodininu, ale iz pričiny [[Pandemija koronavirusom|pandemije koronavirusom]] iměla byti odložena. 

V 2024 byla založena v [[Poznanj]]u organizacija za razvoj medžuslovjanskogo jezyka pn. [[MedžuSlovjansko Jezyčno Forum]] (ang. InterSlavic Linguistic Forum). Prědsědnikom jest člen medžuslovjanskoj komisije, [[Michał Swat]].

=== Publikacije ===
Od 2011 g. jestvovali internetne gazety na medžuslovjanskom jezyku, najprvo ''{{-|Izviestija.info}} (pozdněje po izměnam v jezyku prěimenovano v ''{{-|Izvěsti.info}}''), a potom ''{{-|Interslavic.news}}''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://interslavic.news/ | title = Medžuslovjanske novosti | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt; Od 2016 g. pojavjaje se naučny časopis, ''{{-|Slovjani.info}}'', čestično pisany na medžuslovjanskom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://slovjani.info/ | title = Slovjani.info | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025343/http://slovjani.info/ | archive-date = 2018-04-29}}&lt;/ref&gt; 
Iny naučny časopis, ''{{-|Ethnoentomology}}'', od 2016 g. dodavaje k svojim člankam abstrakt na medžuslovjanskom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/ | title = Ethnoentomology | access-date = 2018-04-28 | archive-date = 2018-04-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429024643/https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/}}&lt;/ref&gt;

=== Knigy v medžuslovjanskom jezyku ===
Od 2018 g. pojavili se tri knigy na medžuslovjanskym jezyku:
* Jan van Steenbergen &amp; Vojtěch Merunka (red.) (2018). ''[[Čitateljnik|Čitateljnik. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku]]''.&lt;ref&gt;{{Cite web|editor-last=van Steenbergen|editor-first=Jan|editor2-last=Merunka|editor2-first=Vojtěch|title=Čitateljnik medžuslovjanskogo jezyka. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku.|url=https://books.google.de/books?id=i3lhDwAAQBAJ|publisher=Slovanská Unie|year=2018}}&lt;/ref&gt;
* Antoine de Saint-Exupéry (prěv. Jan van Steenbergen) (2021). ''[[Maly princ]]''.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=de Saint-Exupéry|first=Antoine|title=Малы Принц / Maly Princ|url=https://fragomeni.it/collezione/books.php?language=919|publisher=Fragomeni.it|year=2021}}&lt;/ref&gt;
* Aleksy Bernat (2024). ''[[Nehaj nesut nas běle oblaky]]''.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Bernat|first=Aleksy|title=Nehaj Nesut Nas Běle Oblaky [ISV]|url=https://www.wattpad.com/story/357549526-nehaj-nesut-nas-b%C4%9Ble-oblaky-isv|publisher=Wattpad}}&lt;/ref&gt;

Kromě togo, mnogo tekstov (originalnyh i prěvedenyh) nahodi se v [[Vikisbornik]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica | title = Vikisbornik}}&lt;/ref&gt;

=== V kulturě ===
{| class=wikitable width=300px align=right style=&quot;margin-left:1em;&quot;
|-
! Poslušajte!
|-
| align=center | &lt;p&gt;&lt;small&gt;Mito Matija: ''Masovo pogrebanje''&lt;/small&gt;&lt;/p&gt;[[Fajl:Мито Матия - Массовoe погребение(междуславянский).ogg]]
|}
Medžuslovjansky koristajut personaži filma češskogo režisera [[Vaclav Marhul|Vaclava Marhula]] «[[Kolorovana ptica (film)|Kolorovana ptica]]» (2019) kako neznajemy slovjansky jezyk.&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Лорета | last = Вашкова | title = &quot;Раскрашенная птица&quot; – кинодебют межславянского языка | url = https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-url = https://web.archive.org/web/20190408193953/https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-date = 2019-04-08 | date = 2018-12-18 | website = Radio Praha | access-date = 28 January 2019 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = Vojtěch | last = Merunka | url = http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | title = Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica | trans-title = Use of Interslavic in film Painted Bird | journal = Slovjani.info | issue = 3/1, maj 2018 | issn = 2570-7108, 2570-7116 | pages = 69–75 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200724135114/http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | archive-date = 2020-07-24 | language = isv}}&lt;/ref&gt; 
V filmu medžuslovjansky služi kako jezyk seljanov. Marhul glasil, že poiskal «Slovjansko esperanto» i rěšil koristati medžuslovjansky, da by ni jedin slovjansky narod ne opoznal sebe v jego historiji.&lt;ref name=&quot;Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens&quot;&gt;{{Cite web | author = &lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; | title=Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens | url = https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | website=Kinobox.cz | access-date = 2 September 2019 | language = cs | archive-url = https://web.archive.org/web/20211006110025/https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | archive-date = 2021-10-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Interslavic: How A Made-Up Slavic Language Made It To The Big Screen | url = https://www.youtube.com/watch?t=46&amp;v=WlopfGDweTE | publisher = Radio Free Europe/Radio Liberty | date = 2019-09-19 | language = en}}&lt;/ref&gt;

Različni muzikanti i muzične grupy zapisali muziku na medžuslovjanskom, medžu drugymi:
* album ''Počva'' češskogo družiny poganskogo folka {{-|''Ďyvina''}}&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pijNq2hvkr8 | author = Ďyvina | title = Počva | website = YouTube | website = YouTube}}&lt;/ref&gt;
* pěsnju ''Idemo v Karpaty'' ukrajinskoj {{-|reggae}}-drižiny ''{{-|The Vyo}}'' ({{Jezyky|uk|The Вйо}})&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=5ZNMzuSxVus | author = The Вйо | title = Идемо мала в Карпаты | website = YouTube}}&lt;/ref&gt; 
* pěsnju ''Masovo pogrebanje'' hrvatskogo folk-družiny ''Mito Matija''&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=0G4i3pATtYc | author = Mito Matija | title = Masovo pogrebanje | website = YouTube}}&lt;/ref&gt;
* razne albumy poljskogo JuTubera ''Melac'' (Aleksy Bernat)&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ | title = Melac | website = YouTube}}. [https://web.archive.org/web/20230319175513/https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ Gearchiveerd] op 19 maart 2023.&lt;/ref&gt; 

V filmu ''Kolorovana ptica'' takože jest pěsnja na medžuslovjanskom: «Dušo moja».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/interslavic/the_painted_bird.html#song | title = The song «Dušo moja» | access-date = 2021-08-08}}&lt;/ref&gt;

== Alfabety ==
Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje dvualfabetnost, drugymi slovami: možno jest je pisati i [[Latinica|latiniceju]], i [[Kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na ktorojkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčajut se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Jednakože, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije. 

Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev. 

=== Standardny ===
Standardny (ili osnovny) alfabet imaje 27 bukv i 3 digrafy ({{-|dž, lj, nj}}) v latiniči i 29 bukv i 1 digraf ({{-|дж}}) v kirilici.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Standardny alfabet
|-
! Latinica
! Kirilica
!Glagolica
! Izgovor
! Varianty latinice
! Varianty kirilice
|-
| '''{{-|A a}}''' || '''{{-|A а}}''' 
|Ⰰ|| {{-|/ɑ ~ a/}} ||  || 
|-
| '''{{-|B b}}''' || '''{{-|Б б}}''' 
|Ⰱ|| {{-|/b/}} ||  || 
|-
| '''{{-|C c}}''' || '''{{-|Ц ц}}''' 
|Ⱌ|| {{-|/ʦ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Č č}}''' || '''{{-|Ч ч}}''' 
|Ⱍ|| {{-|/ʧ ~ tʂ/}} || cz, cx || 
|-
| '''{{-|D d}}''' || '''{{-|Д д}}''' 
|Ⰴ|| {{-|/d/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Dž dž}}''' || '''{{-|Дж дж}}''' 
|Ⰼ|| {{-|/d͡ʒ ~ d͡ʐ/}} ||  dż||
|-
| '''{{-|E e}}''' || '''{{-|Е е}}''' 
|Ⰵ|| {{-|/ɛ ~ e/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Ě ě}}''' || '''{{-|Є є}}''' 
|Ⱑ|| {{-|/ʲɛ/}} ||  e||
|-
| '''{{-|F f}}''' || '''{{-|Ф ф}}''' 
|Ⱇ|| {{-|/f/}} ||  || 
|-
| '''{{-|G g}}''' || '''{{-|Г г}}''' 
|Ⰳ|| {{-|/g ~ ɦ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|H h}}''' || '''{{-|Х х}}''' 
|Ⱈ|| {{-|/x/}} ||  || 
|-
| '''{{-|I i}}''' || '''{{-|И и}}''' 
|ⰻ|| {{-|/i ~ ɪ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|J j}}''' || '''{{-|Ј ј}}''' 
|Ⱜ|| {{-|/j/}} ||  || '''{{-|й}}''' (no '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' : '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}''')
|-
| '''{{-|K k}}''' || '''{{-|К к}}''' 
|Ⰽ|| {{-|/k/}} ||  || 
|-
| '''{{-|L l}}''' || '''{{-|Л л}}''' 
|Ⰾ|| {{-|/l ~ ɫ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Lj lj}}''' || '''{{-|Љ љ}}''' 
|ⰎⰬ|| {{-|/ʎ ~ l/}} ||  || '''{{-|ль}}'''
|-
| '''{{-|M m}}''' || '''{{-|М м}}''' 
|Ⰿ|| {{-|/m/}} ||  || 
|-
| '''{{-|N n}}''' || '''{{-|Н н}}''' 
|Ⱀ|| {{-|/n/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Nj nj}}''' || '''{{-|Њ њ}}''' 
|ⰐⰬ|| {{-|/nʲ ~ ɲ/}} ||  || '''{{-|нь}}'''
|-
| '''{{-|O o}}''' || '''{{-|О о}}''' 
|Ⱁ|| {{-|/ɔ ~ o/}} ||  || 
|-
| '''{{-|P p}}''' || '''{{-|П п}}''' 
|Ⱂ|| {{-|/p/}} ||  || 
|-
| '''{{-|R r}}''' || '''{{-|Р р}}''' 
|Ⱃ|| {{-|/r/}} ||  || 
|-
| '''{{-|S s}}''' || '''{{-|С с}}''' 
|Ⱄ|| {{-|/s/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Š š}}''' || '''{{-|Ш ш}}''' 
|Ⱎ|| {{-|/ʃ ~ ʂ/}} || sz, sx || 
|-
| '''{{-|T t}}''' || '''{{-|Т т}}''' 
|Ⱅ|| {{-|/t/}}|| || 
|-
| '''{{-|U u}}''' || '''{{-|У у}}''' 
|Ⱆ|| {{-|/u/}}|| || 
|-
| '''{{-|V v}}''' || '''{{-|В в}}''' 
|Ⰲ|| {{-|/v ~ ʋ/}}|| || 
|-
| '''{{-|Y y}}''' || '''{{-|Ы ы}}''' 
|Ⱐ|| {{-|/i ~ ɪ ~ ɨ/}}|| i||
|-
| '''{{-|Z z}}''' || '''{{-|З з}}''' 
|Ⰷ|| {{-|/z/}}|| || 
|-
| '''{{-|Ž ž}}''' || '''{{-|Ж ж}}''' 
|Ⰶ|| {{-|/ʒ ~ ʐ/}}|| ż, zs, zx ||
|}

Tomu, že něktore bukvy ne prisutstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljajut se slědujuče variacije:
* Vměsto latinskyh bukv '''{{-|č š ž}}''' možno jest pisati '''{{-|cz sz ż (zs)}}''' (poljsky stroj) ili '''{{-|cx sx zx}}''' (eks-stroj).
* Kto imaje problemy s bukvoju '''{{-|y/ы}}''' može takože pisati '''{{-|i/и}}'''.
* Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|ј}}''' možno jest pisati '''{{-|й}}''' (togda vměsto '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' piše se '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}''').
* Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|љ њ}}''' možno jest pisati '''{{-|ль нь}}'''.
* Soglasno [[ISO 9]]: 
** iz Kirilice: Є є -&gt; Ê ê, Ј ј -&gt; J̌ ǰ, Љ љ -&gt; L̂ l̂, Њ њ -&gt; N̂ n̂, Ь ь -&gt; ʹ
** iz Latinice: Ě ě -&gt; Ѣ ѣ, J j -&gt; Й й, Lj lj -&gt; Лй лй, Nj nj -&gt; Нй нй

=== Etimologičny ===
Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju ''etimologičny alfabet'', ktory sodrži red dodatočnyh bukv, ktore prědavajut specifičnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Etimologičny pravopis (raněje znany kako ''naučny medžuslovjansky'' ili ''MS Plus'') ograničaje se k latinici, tomu že množinstvu ljudij kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t. d. sut nerazumlive.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Dodatočne latinske bukvy etimologičnogo alfabeta
|-
! Etimologičny
! Standardny
! class=&quot;unsortable&quot; | Izgovor
! class=&quot;unsortable&quot; | Zamětky
|-
| '''{{-|Å å}}'''
| '''{{-|A a}}'''
| {{-|/ɒ/}}
| Praslovjansky '''{{-|TorT/TolT}}''' &gt; staroslovjansky '''{{-|TraT/TlaT}}'''.
|-
| '''{{-|Ć ć}}'''
| '''{{-|Č č}}'''
| {{-|/t͡ɕ/}}
| Praslovjansky '''{{-|tj}}''' &gt; staroslovjansky '''{{-|щ}}'''
|-
| '''{{-|D́ d́}}'''
| '''{{-|D d}}'''
| {{-|/dʲ ~ ɟ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|дь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ď}}'''.
|-
| '''{{-|Đ đ}}'''
| '''{{-|Dž dž}}'''
| {{-|/d͡ʑ/}}
| Zapisańje digrafa črěz ligaturu. Praslovjansky '''{{-|dj}}''' &gt; staroslovjansky '''{{-|жд}}''' (vměsto '''{{-|dž}}''' v slovjanskyh slovah).
|-
| '''{{-|Ė ė}}'''
| '''{{-|E e}}'''
| {{-|/ɛ ~ ǝ/}}
| Alternativno zapisańje jest '''{{-|È}}'''.
|-
| '''{{-|Ę ę}}'''
| '''{{-|E e}}'''
| {{-|/ʲæ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ѧ}}'''.
|-
| '''{{-|Ĺ ĺ}}'''
| '''{{-|Lj lj, L l}}'''
| {{-|/ʎ ~ l/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ль}}'''.
|-
| '''{{-|Ń ń}}'''
| '''{{-|Nj nj, N n}}'''
| {{-|/nʲ ~ ɲ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|нь}}'''.
|-
| '''{{-|Ȯ ȯ}}'''
| '''{{-|O o}}'''
| {{-|/ə ~ ʌ/}}
| Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ò}}'''. Staroslovjansky silny '''{{-|ъ}}'''.
|-
| '''{{-|Ŕ ŕ}}'''
| '''{{-|R r}}'''
| {{-|/rʲ ~ r̝/}}
| Staroslovjansky '''{{-|рь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ř}}'''.
|-
| '''{{-|Ś ś}}'''
| '''{{-|S s}}'''
| {{-|/ɕ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|сь}}'''.
|-
| '''{{-|T́ t́}}'''
| '''{{-|T t}}'''
| {{-|/tʲ ~ c/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ть}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ť}}'''.
|-
| '''{{-|Ų ų}}'''
| '''{{-|U u}}'''
| {{-|/o ~ ʊ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ѫ}}'''.
|-
| '''{{-|Ź ź}}'''
| '''{{-|Z z}}'''
| {{-|/zʲ ~ ʑ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|зь}}'''.
|}

== Gramatika ==
Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov Slovianski i Novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.&lt;ref&gt;Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.&lt;/ref&gt;

=== Imenniky ===
Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:&lt;br&gt;
# imeniteljnik (''nominativ'')
# viniteljnik (''akuzativ'')
# roditeljnik (''genitiv'')
# dateljnik (''dativ'')
# tvoriteljnik (''instrumental'')
# městnik (''lokativ'')
# zvateljnik (''vokativ'')

==== Sklonjeńje imennikov ====
V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja:
* Imenniky '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku.
* Imenniky '''srědnjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v padu tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto Sklonjeńje jest identično mužskomu.
* Imenniky '''ženskogo roda''' s končinoju '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom.
* Imenniky '''ženskogo roda''' na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na '''-ost'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje imennikov
! rowspan=&quot;3&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;4&quot; | mužsky rod !! colspan=&quot;2&quot; | srědnji rod !! colspan=&quot;3&quot; | žensky rod
|-
! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø
|-
! colspan=&quot;9&quot; | jednina
|-
! I.
| brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost
|-
! V.
| brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost
|-
! R.
| brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! D.
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
|-
! T.
| brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || morj'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju'''
|-
! M.
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
|-
! Z.
| brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''i'''
|-
! &amp;nbsp; !! colspan=&quot;9&quot; | množina
|-
! I.
| brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! V.
| brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! R.
| brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij'''
|-
! D.
| brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || morj'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''jam'''
|-
! T.
| brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || morj'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''jami'''
|-
! M.
| brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || morj'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''jah'''
|}

==== Varianty i izključenja ====
Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto '''-u''' možno jest takože pisati '''-ě''' (v tvrdom vzoru) i '''-i''' (v mekkom vzoru).

Jestvuje mala kolikost mužskyh imennikov na '''-a''', napr. ''sluga'', ''vladyka'', ''poeta''. One sut sklonjene kako ''žena/zemja'' v jednině, ale kako ''brat/muž'' v množině: ''slugi, slugov''.

Sklonjeńje po vzoru '''-a''' sodrži takože několiko imennikov na '''-i''' (napr. ''bogyni''). One sut sklonjene kako ''zemja''.

Imenniky na '''-anin''' (napr. ''gradžanin'', ''Slovjanin'') imajut korenj '''-an-''' v množině: ''gradžanin, gradžanina'', ale: ''gradžani, gradžanov''. Končinu '''-in''' možno jest takože odstraniti v jednině: ''gradžan, gradžana''.

==== Atematično sklonjeńje ====
Atematično sklonjeńje proizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykov ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju. 

V obče tematično sklonjeńje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije:
* mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene''
* srědnjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene''
* srědnjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. ''tele/telete''
* srědnjego roda kategorije '''-o/-es-''', rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. ''nebo/nebese''
* ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov/crkve''
* ženskogo roda na '''-i/-er-''': samo ''mati/matere'' i ''doči/dočere''

V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjajut se kako regularne imenniky:
* ''kamenj'' kako ''kraj'': ''kamenja, kamenju...''
* ''ime(n-)'' i ''tele(t-)'' kako ''slovo'' (kako by imeniteljnik byl ''*imeno'', ''*teleto''): ''imena, imenu...''
* ''nebo'' kako ''slovo'': ''neba, nebu...''
* ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi''
* Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...''
Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Regularno sklonjeńje imennikov
! rowspan=&quot;3&quot; | &amp;nbsp; !! mužsky rod !! colspan=&quot;3&quot; | srědnji rod !! colspan=&quot;2&quot; | žensky rod
|-
! -n- !! -n- || -t- || -s- || -v- || -r-
|-
! colspan=&quot;6&quot; | jednina
|-
! I.
| kamen || ime || tele || nebo || crkov || mati
|-
! V.
| kamen || im'''e''' || tel'''e''' || nebo || crkov || mater
|-
! R.
| kamen'''e''' || imen'''e''' || telet'''e''' || nebes'''e''' || crkv'''e''' || mater'''e'''
|-
! D.
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! T.
| kamen'''em''' || imen'''em''' || telet'''em''' || nebes'''em''' || crkov'''ju''' || mater'''ju'''
|-
! M.
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! Z.
| kamen'''i''' || ime || tele || nebo || crkov || mati
|-
! &amp;nbsp; !! colspan=&quot;6&quot; | množina
|-
! I.
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! V.
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
|-
! R.
| kamen'''ev''' || imen || telet || nebes || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
|-
! D.
| kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam'''
|-
! T.
| kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami'''
|-
! M.
| kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah'''
|}

=== Pridavniky ===
Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem one sut suglasne s imennikom, i obyčno pišut se prěd njim. Sklonjeńje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje pridavnikov
! rowspan=&quot;3&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;3&quot; | tvrdy vzor !! colspan=&quot;3&quot; | mekky vzor
|-
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
|-
! colspan=&quot;6&quot; | jednina
|-
! I.
| dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''a'''
|-
! V.
| dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svěž'''ego'''/svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''u'''
|-
! R.
| dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svěž'''ego''' || svěž'''ego''' || svěž'''ej'''
|-
! D.
| dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svěž'''emu''' || svěž'''emu''' || svěž'''ej'''
|-
! T.
| dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svěž'''im''' || svěž'''im''' || svěž'''eju'''
|-
! M.
| dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svěž'''em''' || svěž'''em''' || svěž'''ej'''
|-
! &amp;nbsp; || colspan=&quot;6&quot; | množina
|-
! I.
| dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''i'''/svěž'''e''' || svěž'''e''' || svěž'''e'''
|-
! V.
| dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''ih'''/svěž'''e''' || svěž'''a''' || svěž'''e'''
|-
! R.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''yh''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''ih'''
|-
! D.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''ym''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''im'''
|-
! T.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''ymi''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''imi'''
|-
! M.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''yh''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''ih'''
|}

==== Prislovniky i stupnjevanje ====
Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''.

Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby &gt; slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky &gt; širši, širje'', ''daleky &gt; dalši, dalje'', ''legky &gt; legši'', ''vuzky &gt; vuzši, vuže''.

Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje'').

Něktore pridavniky imajut neregularno stupnjevanje:
* ''veliky'' &gt; ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'')
* ''maly'' &gt; ''menši'' (prislovnik: ''menje'')
* ''dobry'' &gt; ''lěpši'' ili ''lučši'' (prislovnik: ''lěpje'' ili ''lučše'')
* ''zly'' &gt; ''gorši'' (prislovnik: ''gorje'')
* ''blagy'' &gt; ''blažejši'' (prislovnik: ''blažeje'')
* ''legky'' &gt; ''legši'' (prislovnik: ''legše'')
* ''mekky'' &gt; ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'')

Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristaje se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny &gt; bolje/vyše složeny &gt; najbolje/najvyše složeny''.

V sravnjenjah koristaje se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slova '''než/neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša než/neželi tamta kniga.''

V tretjem stupnju koristaje se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.''

=== Zaimenniky ===

==== Osobne zaimenniky ====
'''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniky sklanjajut se kako v tabelě:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Osobne i refleksivne zaimenniky
|rowspan=&quot;3&quot;|
!colspan=&quot;5&quot;|jednina
!colspan=&quot;4&quot;|množina
!rowspan=&quot;3&quot;|refleksivny
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|1. osoba
!rowspan=&quot;2&quot;|2. osoba
!colspan=&quot;3&quot;|3. osoba
!rowspan=&quot;2&quot;|1. osoba
!rowspan=&quot;2&quot;|2. osoba
!colspan=&quot;2&quot;|3. osoba
|-
!m.
!sr.
!ž.
!m.živ.
!m.neživ./sr./ž.
|-
! I.
| ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || one || —
|-
! V.
| mene, me || tebe, te || colspan=&quot;2&quot; | (n)jego, go || (n)ju || rowspan=&quot;2&quot; | nas || rowspan=&quot;2&quot; | vas || rowspan=&quot;2&quot; | (n)jih || (n)je || sebe, se
|-
! R.
| mene || tebe || colspan=&quot;2&quot; | (n)jego || (n)jej || (n)jih || sebe
|-
! D.
| mně, mi || tobě, ti || colspan=&quot;2&quot; | (n)jemu, mu || (n)jej || nam || vam || colspan=&quot;2&quot; | (n)jim || sobě, si
|-
! T.
| mnoju || toboju || colspan=&quot;2&quot; | njim || nju || nami || vami || colspan=&quot;2&quot; | njimi || soboju
|-
! M.
| mne || tobě || colspan=&quot;2&quot; | njim || njej || nas || vas || colspan=&quot;2&quot; | njih || sobě
|}

Poslě prědložnikov osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''.

==== Prisvojiteljne zaimenniky ====
'''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristajut se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...''

==== Ukazateljne zaimenniky ====
'''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut tri možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost, '''ov''' za blizkost i '''onoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh.

'''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sklanjajut se kako '''toj'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje ukazateljnyh zaimennikov
! rowspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;3&quot; | toj !! colspan=&quot;3&quot; | sej
|-
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
|-
! colspan=&quot;7&quot; | jednina
|-
! I.
| toj || to || ta || sej || se || sa
|-
! V.
| togo, toj || to || tu || sego, sej || se || su
|-
! R.
| togo || togo || toj || sego || sego || sej
|-
! D.
| tomu || tomu || toj || semu || semu || sej
|-
! T.
| tym || tym || toju || sim || sim || seju
|-
! M.
| tom || tom || toj || sem || sem || sej
|-
! colspan=&quot;7&quot; | množina
|-
! I.
| ti, te || te || te || si, se || se || se
|-
! V.
| tyh, te || te || te || sih, se || se || se
|-
! R.
| colspan=&quot;3&quot;| tyh || colspan=&quot;3&quot;| sih
|-
! D.
| colspan=&quot;3&quot;| tym || colspan=&quot;3&quot;| sim
|-
! T.
| colspan=&quot;3&quot;| tymi || colspan=&quot;3&quot;| simi
|-
! M.
| colspan=&quot;3&quot;| tyh || colspan=&quot;3&quot;| sih
|}

==== Pytateljne zaimenniky ====
'''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniky sut '''kto''' za osoby i '''čto''' za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky '''ktory''' (ili '''koj''') i '''kaky'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ '''Sklonjeńje pytateljnyh zaimennikov'''
! &amp;nbsp; !! kto !! čto
|-
! I.
| kto || čto
|-
! V.
| kogo || čto
|-
! R.
| kogo || čego
|-
! D.
| komu || čemu
|-
! T.
| kym || čim
|-
! M.
| kom || čem
|}

S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''někto''', '''ničto''', '''vsaky''', '''inako'''.

==== Odnositeljne zaimenniky ====
'''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri:
* Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik
* Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj'''
* Koristajemy jest takože arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.).

=== Čislovniky ===
'''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Večše čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot,'' oba sut pravilne.

Sklonjeńje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjajut se kako imenniky tipa '''kost'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje čislovnikov
! rowspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;3&quot; | 1 !! colspan=&quot;2&quot; | 2 !! rowspan=&quot;2&quot; | 3 !! rowspan=&quot;2&quot; | 4 !! rowspan=&quot;2&quot; | 5
|-
! m. !! sr. !! ž. !! m./sr. !! ž.
|-
! I.
| jedin || jedno || jedna || dva || dvě || tri || četyri || pet
|-
! V.
| jedin || jedno || jednu || dva || dvě || tri || četyri || pet
|-
! R.
| colspan=&quot;2&quot; | jednogo || jednoj || colspan=&quot;2&quot; | dvoh || treh || četyreh || peti
|-
! D.
| colspan=&quot;2&quot; | jednomu || jednoj || colspan=&quot;2&quot; | dvoma || trem || četyrem || peti
|-
! T.
| colspan=&quot;2&quot; | jednym || jednoju || colspan=&quot;2&quot; | dvoma || tremi || četyremi || petju
|-
! M.
| colspan=&quot;2&quot; | jednom || jednoj || colspan=&quot;2&quot; | dvoh || treh || četyreh || peti
|}

'''Redne''' čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končina '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d.

'''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') je možno tvoriti, dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d.

'''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrži takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje'').

'''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d.

'''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristajeme sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami».

Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končina '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d.

=== Glagoly ===

==== Vid ====
Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra.

Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:&lt;br&gt;
''dělati ~ sdělati''&lt;br&gt;
''čistiti ~ izčistiti''&lt;br&gt;
''pisati ~ napisati''

Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno:
* '''-ati''' &gt; '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'')
* '''-iti''' &gt; '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'')

Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''.

==== Korenje ====
Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva:
* prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati &gt; děla-'', ''prositi &gt; prosi-'', ''nesti &gt; nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti &gt; nes-'', ale: ''vesti &gt; ved-'', ''gnesti &gt; gnet-''.
* vtory korenj sostoji se iz dvoh klas:
** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti'''
*** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati &gt; dělaj-''
*** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati &gt; kuj-''
*** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti &gt; tegn-''
*** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti &gt; pij-'', ''čuti &gt; čuj-''
*** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti &gt; nes-'', ''vesti &gt; ved-''
** vtora klasa sodrži mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi &gt; pros-i-'', ''viděti &gt; vid-i-''
Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati &gt; piš-'', ''spati &gt; spi-'', ''zvati &gt; zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno.

==== Časovanje ====
Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče:
* ''Suče vrěme'': v prvoj klasě: '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut'''; v vtoroj klasě: '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et'''
* ''Prošlo vrěme'' (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. &lt;u&gt;Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!&lt;/u&gt;)
** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut'''
** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti'''
** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + imperfekt glagola '''byti'''
* ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti'''
* ''Buduče vrěme'': buduče vrěme glagola '''byti''' + infinitiv
* ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' poslě '''j'''; '''-i, -imo, -ite''' poslě inoj suglasky

Pričestja (''participy'') tvoret se tako:
* ''Aktivno suče pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klasě
* ''Pasivno suče pričestje'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtoroj klasě
* ''Aktivno prošlo pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-vši''' poslě samoglasky i '''-ši''' poslě suglasky
* ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''.

Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''.

==== Priklady ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Prva klasa ''(dělati)''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| dělaj'''u''' || děla'''h''' || jesm děla'''l(a)''' || běh děla'''l(a)''' || byh děla'''l(a)''' || budu děla'''ti''' ||
|-
! ty
| dělaj'''eš''' || děla'''še''' || jesi děla'''l(a)''' || běše děla'''l(a)''' || bys děla'''l(a)''' || budeš děla'''ti''' || dělaj
|-
! on&lt;br&gt;ona&lt;br&gt;ono
| dělaj'''e''' || děla'''še''' || (je) děla'''l'''&lt;br&gt;(je) děla'''la'''&lt;br&gt;(je) děla'''lo''' || běše děla'''l'''&lt;br&gt;běše děla'''la'''&lt;br&gt;běše děla'''lo''' || by děla'''l'''&lt;br&gt;by děla'''la'''&lt;br&gt;by děla'''lo''' || bude děla'''ti''' ||
|-
! my
| dělaj'''emo''' || děla'''hmo''' || jesmo děla'''li''' || běhmo děla'''li''' || byhmo děla'''li''' || budemo děla'''ti''' || dělaj'''mo'''
|-
! vy
| dělaj'''ete''' || děla'''ste''' || jeste děla'''li''' || běste děla'''li''' || byste děla'''li''' || budete děla'''ti''' || dělaj'''te'''
|-
! oni&lt;br&gt;one
| dělaj'''ut''' || děla'''hu''' || (sut) děla'''li''' || běhu děla'''li''' || by děla'''li''' || budut děla'''ti''' ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! infinitiv
| děla'''ti'''
|-
! aktivno suče pričestje
| děla'''juči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' dělaj'''uči'''
|-
! pasivno suče pričestje
| děla'''jemy''' ('''-a, -o''')
|-
! aktivno prošlo pričestje
| děla'''vši''', ''prislovnik:'' děla'''vši'''
|-
! pasivno prošlo pričestje
| děla'''ny''' ('''-a, -o''')
|-
! glagolny imennik
| děla'''nje'''
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Vtora klasa ''(hvaliti)''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || běh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' ||
|-
! ty
| hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || běše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i'''
|-
! on&lt;br&gt;ona&lt;br&gt;ono
| hval'''i''' || hvali'''še''' || (je) hvali'''l'''&lt;br&gt;(je) hvali'''la'''&lt;br&gt;(je) hvali'''lo''' || běše hvali'''l'''&lt;br&gt;běše hvali'''la'''&lt;br&gt;běše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''&lt;br&gt;by hvali'''la'''&lt;br&gt;by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' ||
|-
! my
| hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || běhmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo'''
|-
! vy
| hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || běste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite'''
|-
! oni&lt;br&gt;one
| hval'''et''' || hvali'''hu''' || (sut) hvali'''li''' || běhu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! infinitiv
| hvali'''ti'''
|-
! aktivno suče pričestje
| hval'''eči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' hval'''eči'''
|-
! pasivno suče pričestje
| hval'''imy''' ('''-a, -o''')
|-
! aktivno prošlo pričestje
| hval'''ivši''', ''prislovnik:'' hval'''ivši'''
|-
! pasivno prošlo pričestje
| hval'''jeny''' ('''-a, -o''')
|-
! glagolny imennik
| hval'''jenje'''
|}

Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny:
* prositi: pros-ju &gt; pro'''š'''u, pros-jeny &gt; pro'''š'''eny
* voziti: voz-ju &gt; vo'''ž'''u, voz-jeny &gt; vo'''ž'''eny
* tratiti: trat-ju &gt; tra'''č'''u, trat-jeny &gt; tra'''č'''eny
* slěditi: slěd-ju &gt; slě'''dž'''u, slěd-jeny &gt; slě'''dž'''eny
* čistiti: čist-ju &gt; či'''šč'''u, čist-jeny &gt; či'''šč'''eny
* jezditi: jezd-ju &gt; je'''ždž'''u, jezd-jeny &gt; je'''ždž'''eny

==== Varianty ====
V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče:
* V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d.
* Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''.

==== Neregularne glagoly ====
Někoje glagoly imajut neregularno sklonjeńje:
* '''dati''', '''jesti''' i '''věděti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''věm, věš...''
* '''iti''' imaje neregularny L-pričestje: ''šel, šla, šlo, šli''.
* '''byti''' sklanjaje se tako:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Neregularny glagol: ''byti''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| jesm || běh || jesm byl(a) || běh byl(a) || byh byl(a) || budu ||
|-
! ty
| jesi || běše || jesi byl(a) || běše byl(a) || bys byl(a) || budeš || budi
|-
! on&lt;br&gt;ona&lt;br&gt;ono
| jest, je || běše || (je) byl&lt;br&gt;(je) byla&lt;br&gt;(je) bylo || běše byl&lt;br&gt;běše byla&lt;br&gt;běše bylo || by byl&lt;br&gt;by byla&lt;br&gt;by bylo || bude ||
|-
! my
| jesmo || běhmo || jesmo byli || běhmo byli || byhmo byli || budemo || budimo
|-
! vy
| jeste || běste || jeste byli || běste byli || byste byli || budete || budite
|-
! oni&lt;br&gt;one
| sut || běhu || (sut) byli || běhu byli || by byli || budut ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! infinitiv
| byti
|-
! aktivno suče pričestje
| suči (-a, -e), ''prislovnik:'' suči
|-
! pasivno suče pričestje
| —
|-
! aktivno prošlo pričestje
| byvši, ''prislovnik:'' byvši
|-
! pasivno prošlo pričestje
| —
|-
! glagolny imennik
| bytje
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Avtor|Barandovská-Frank, Věra}}. ''Panslawische Variationen''. Brosch, Ciril i Fiedler, Sabine (ed.), Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag. Peter Lang Internationaler Verlag der Wissenschaften, Frankfurt am Main, 2011, {{ISBN|978-3-631-61328-3}}, pp.&amp;nbsp;209–236.
* {{Avtor|Duličenko, Aleksandr D}}. ''Pravigo de la slava interlingvistiko: slava reciprokeco kaj tutslava lingvo en la historio de Slavoj''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&amp;nbsp;75–101.
* {{Avtor|Kocór, Maria, et al}}. ''Zonal Constructed Language and Education Support of e-Democracy – The Interslavic Experience''. {{Aut|Sokratis K. Katsikas &amp; Vasilios Zorkadis eds.}}, E-Democracy – Privacy-Preserving, Secure, Intelligent E-Government Services. 7th International Conference, E-Democracy 2017, Athens, Greece, December 14–15, 2017, Proceedings (Communications in Computer and Information Science no. 792, Springer International Publishing, 2017, {{ISBN|978-3-319-71116-4}}, 978-3-319-71117-1), pp.&amp;nbsp;15–30.
* {{Avtor|Kuznetsov, Nikolai}}. ''The Interslavic Language: Way of Communication Among the Slavic Nations and Ethnic Groups.'' Journal of Ethnophilosophical Questions and Global Ethics 2.1 (2018): pp. 18–28.
* {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. [https://www.researchgate.net/publication/308041701_Slavic_constructed_languages_in_the_internet_age ''Slavic constructed languages in the internet age'']. Language Problems &amp; Language Planning, vol. 40 no. 3 (January 2016), pp.&amp;nbsp;287–315.
* {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. ''Wiederbelebung einer Utopie. Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets''. Bamberger Beiträge zur Linguistik 6, Bamberg: Univ. of Bamberg Press, 2014, {{ISBN|978-3-86309-233-7}}.
* {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}, ''Interslavic zonal constructed language: an introduction for English-speakers'' (Lukáš Lhoťan, 2018, {{ISBN|9788090700499}}).
* {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}. ''Neoslavonic zonal constructed language''. České Budějovice, 2012, {{ISBN|978-80-7453-291-7}}.
* {{Avtor|Merunka, Vojtěch; Heršak, Emil; Molhanec, Martin}}. ''Neoslavonic Language''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&amp;nbsp;114–134.
* {{Avtor|Рупосова, Л.П.}}, [https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 ''История межславянского языка''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 |date=2021-10-06 }}. Вестник Московского государственного областного университета. Московский государственный областной университет, 2012 no. 1 ({{ISSN|2224-0209}}), pp.&amp;nbsp;51–56.
* {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''Constructed Slavic languages in the 21st century''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&amp;nbsp;102–113.
* {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''[https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf Język międzysłowiański jako lingua franca dla Europy Środkowej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf |date=2021-07-01 }}''. Ilona Koutny, Ida Stria (eds.): Język / Komunikacja / Informacja nr XIII (2018). Poznań: Wydawnictwo Rys, 2018. {{ISBN|978-83-65483-72-0}}, ISSN 1896-9585, pp.&amp;nbsp;47–61.

== Vněšnje linky ==
=== O jezyku ===
* [http://steen.free.fr/interslavic/ Medžuslovjansky — oficialny sajt]
* [http://interslavic-language.org/ Portal medžuslovjanskogo jezyka]
* [https://interslavic-dictionary.com/ Mnogojezyčny medžuslovjansky slovnik]
* [https://interslavic.fun/ Medžuslovjanska funkcija]
* [https://teletype.in/@flame-ice/gQ2prxcbPBuc/ FAQ o medžuslovjanskom jezyku na medžuslovjanskom]
* [https://teletype.in/@flame-ice/m3CLfI4suCO/ FAQ iz medžuslovjankyh čatov]

=== Na jezyku ===
* [https://isv.miraheze.org Medžuviki] — svobodna encyklopedija na medžuslovjanskom jezyku
* [https://isv.miraheze.org/Sbornik:Glavna_stranica Vikisbornik] — sbornik tekstov na medžuslovjanskom jezyku
* [https://www.youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkkpWsnaRKitfJMx0Ngr8h-g/Playlist Filmy na medžuslovjanskom]
* [https://www.youtube.com/playlist?list=PL--S_Qi-XfGTs4Hpnukm4VyiymJJ5VZqF/Playlist Medžuslovjanska muzika]
* [https://youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkni_M4__JF5Z5YDgPIbDs08&amp;si=lIC4i7qLlZ2a0ZIz/Playlist Audioknigy na medžuslovjankom]
* Prěvody кomputerovyh igr: [https://store.steampowered.com/app/3001730/Bober_Bros_Its_Just_A_Prank/It's Just A Prank], [https://store.steampowered.com/app/972760/Secret_Saga_Xamadeon_Stone/Secret Saga], Minecraft, [https://youtube.com/shorts/wPphMHD_Jqw?si=nripPUsRL9WIXSQW/Sid Meier's Civilization BE]

=== Občina ===
* [https://interslavicforum.org/our-team/ InterSlavic Linguistic Forum - Medžuslovjansko Jezyčno Forum]
* [https://www.facebook.com/groups/interslavic/ Grupa na Fejsbuku]
* [https://discord.com/invite/n3saqm27QW Grupa na Diskordu]


{{Umětne jezyky}}
{{Slovjanske jezyky}}

{{Članok s zvězdoju}}
[[Kategorija:Medžuslovjansky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]

[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]

{{INTERWIKI|Q148971}}</text>
      <sha1>pgt2liqwslvdn0ikdi8p87nxj0rj2s9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odnošenja medžu kotami i psami</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1452</id>
    <revision>
      <id>28815</id>
      <parentid>12014</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:40:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6325" sha1="tktkcc6y4p0h5u386s4uh9uw4qun6r0" xml:space="preserve">[[Fajl:David de Coninck - A cat and a dog fighting over fowl.jpg | right | 350px]]
[[Fajl:A cat and a dog (216798062).jpg | right | 350px]]
[[Fajl:Cats 17 2835956a.jpg | right | 350px]]

'''[[Kot]]i i [[Pes|psi]]''' imajut različne vzajemodějan‌ja.&lt;ref name=&quot;today&quot;&gt;{{Cite news|url = http://www.today.com/id/47305750/ns/today-today_pets_and_animals/#.U6rKffldWSo | title = Cats and dogs can live together — with some help | author = Mikkel Becker | date=2012-05-06 | website= Today | access-date = 2026-02-01 | language = en}}&lt;/ref&gt; Prirodne instinkty oboh vidov sklanjajut do vražnogo poveden‌ja jednogo k drugomu, čto odbivaje se na razne kulturne izražen‌ja i  frazeologizmy kako «žiti kako pes s kotom».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://wamiz.pl/pies/porady/65453/zyc-jak-pies-z-kotem | title = &quot;Żyć jak pies z kotem&quot; - co oznacza to przysłowie? | author = Aleksandra Kupras | website = wamiz.pl | date = 2022-09-22 | language = pl}}&lt;/ref&gt; V občem zakladaje se, že koti i psi ne umějut mirno sužiti s soboju, osoblivo na maloj teritoriji. I zaisto bezdomni psi ubivajut bezdomnyh kotov.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://www.animalsprotectiontribune.ru/VetPat1.html | author1 = Е.А. Ильинский | author2 = С.О. Ильинская | title = Собаки, как доминирующие хищники в экосистемах городов | journal = Ветеринарная патология | issue = 2 (17) | year = 2006 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Jednakože individualne životiny takože mogut iměti nevtralne ili daže prijateljske odnošen‌ja s soboju, osoblivo v uslovjah, kogda ljudi je vozpitali do neagresivnogo poveden‌ja i dobro dbajut za nje.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.hartz.com/will-cat-dog-get-along/ | author = Patrick Aquino | date = 2022-06-07 | title = Will My Cat and Dog Get Along? |website = Hartz | language = en |  access-date = 2026-02-01}}&lt;/ref&gt;

== Različne sistemy komunikacije ==
Večinstvo životin imajut komunikacijne sistemy («jezyk životin»), sostoječe iz specialnyh socialnyh signalov, ktore mogut byti taktilne, hemične ili i ine (napr. pozy, dvižen‌ja, mimika). Te sistemy sut oprěděljene anatomičnymi osoblivostami i socialnoju organizacijeju životin, a takože fizičnymi i ekologičnymi uslovjami obsrědiny, v ktory one zarodili se.&lt;ref&gt;{{Cite web | author = В.А. Ясвин | url = https://ethology.ru/library/?id=95 | title = Межвидовая коммуникация Homo sapiens как предпосылка формирования субъективных отношений к различным животным | language = ru | website = Этология.ру | date = 2004-04-12 | accessdate = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Iz toj pričiny istnujut značne razliky medžu komunikacijnymi sistemami psov i kotov.

Kromě togo, razumne sposobnosti u kotovyh ne sut osnovane na socialnom intelektu, kako u stadnyh zvěrev, ale na smyslno-motoričnyh vlastnostah, potrěbnyh za pojedinno lovjen‌je.&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Михаил Петров | url = https://nauka.tass.ru/sci/6821442 | title = Они все понимают. Как думают кошки, собаки и другие домашние животные | website = nauka.tass.ru | archive-date = 2022-01-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20220122175135/https://nauka.tass.ru/sci/6821442 | access-date = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt; V stadah psov je hierarhična struktura s liderom stada. Koti v osnovnom lovet pojedinno. Ačekoli koti takože umějut tvoriti grupy, u njih nemaje sistemy osnovanoj na pokornosti v odnošen‌ju do lidera.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.gazeta.ru/science/2016/07/26_a_9707471.shtml | author = Екатерина Шутова | title = Человек кошке не хозяин. Биолог о поведении кошек и собак | website = Газета.ру | date = 2016-07-26 | access-date = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt;

Signaly i poveden‌ja, ktorymi koti i psi posluživajut se za komunikaciju medžu soboju, različajut se. To privodi k tomu, že jihne signaly agresije, straha, dominovan‌ja, družby i teritorialnoj prinaležnosti mogut mogut byti nepravilno razuměne drugymi vidami životin.&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Stanley Coren | title = The Modern Dog: A Joyful Exploration of How We Live with Dogs Today | chapter-url = https://books.google.com/books?id=vATDfOjWoM4C&amp;pg=PA139 | date = 2008-12-02 | publisher = Simon and Schuster | isbn = 9781416593683 |pages=139– | chapter = 17 | title = Are Dogs and Cats Incom''pet''able | language = en}}&lt;/ref&gt; Lovečsky instinkt psov, a takože kotov, prinudžaje jih do prěslědovan‌ja malyh, izběgajučih životin.&lt;ref  name=&quot;Hotchner2005&quot;&gt;{{Cite book | last = Tracie Hotchner | title = The Dog Bible: Everything Your Dog Wants You to Know | url = https://books.google.com/books?id=HVDONqLxpIYC&amp;pg=PT792 | date = 2005-11-03 | publisher = Penguin Group US | isbn = 9781440623080 | pages = 792– | language = en}}&lt;/ref&gt; Večinstvo kotov uběgaje od psov, ačekoli drugi syčet, nagybajut hrebet i zadavajut udary lapami s izpuščenymi nogtami.&lt;ref name=&quot;Hotchner2005&quot; /&gt; Kako kot podrapaje ili gryze psa, poněkoji psi mogut v daljšem bojati se kotov.&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Pam Johnson-Bennett | title = Starting from Scratch: How to Correct Behavior Problems in Your Adult Cat | url = https://books.google.com/books?id=iLstvy3Bf7QC&amp;pg=PT294 | date = 2007-11-27 | publisher = Penguin | isbn = 9781101201817 | pages=294– | language = en}}&lt;/ref&gt;

Jednakože koti i psi mogut iměti nevražne, a daže prijateljske odnošen‌ja s soboju. Kogda domašnje zvěri vozpitajut se zajedno od mladogo věka (ščeneta do jednogo goda, koteta do šesti měsecev), bystro razvivajut se medžu njimi prijateljske odnošen‌ja. Jihno poveden‌je stane fleksibilno, oni prisposobjajut se jedin k drugomu, i načinajut se učiti «inoživotny» jezyk.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.zooeco.com/eco-eto/eco-etol-6-21-10.html | title = Язык собак | website = Мир Животных | access-date = 2026-02-01}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}


{{Prěvod|ru|Отношения кошек и собак}}

[[Kategorija:Kot]]
[[Kategorija:Pes]]
{{INTERWIKI|Q5288528}}</text>
      <sha1>tktkcc6y4p0h5u386s4uh9uw4qun6r0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28816</id>
      <parentid>28815</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:42:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6309" sha1="rim447mnzvn4tbkxwo3hdwtenwpri46" xml:space="preserve">[[Fajl:David de Coninck - A cat and a dog fighting over fowl.jpg | right | 350px]]
[[Fajl:A cat and a dog (216798062).jpg | right | 350px]]
[[Fajl:Cats 17 2835956a.jpg | right | 350px]]

'''[[Kot]]i i [[Pes|psi]]''' imajut različne vzajemodějan‌ja.&lt;ref name=&quot;today&quot;&gt;{{Cite news|url = http://www.today.com/id/47305750/ns/today-today_pets_and_animals/#.U6rKffldWSo | title = Cats and dogs can live together — with some help | author = Mikkel Becker | date=2012-05-06 | website= Today | access-date = 2026-02-01 | language = en}}&lt;/ref&gt; Prirodne instinkty oboh vidov sklanjajut do vražnogo poveden‌ja jednogo k drugomu, čto odbivaje se na razne kulturne izražen‌ja i  frazeologizmy kako «žiti kako pes s kotom».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://wamiz.pl/pies/porady/65453/zyc-jak-pies-z-kotem | title = &quot;Żyć jak pies z kotem&quot; - co oznacza to przysłowie? | author = Aleksandra Kupras | website = wamiz.pl | date = 2022-09-22 | language = pl}}&lt;/ref&gt; V občem zakladaje se, že koti i psi ne umějut mirno sužiti s soboju, osoblivo na maloj teritoriji. I zaisto bezdomni psi ubivajut bezdomnyh kotov.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://www.animalsprotectiontribune.ru/VetPat1.html | author1 = Е.А. Ильинский | author2 = С.О. Ильинская | title = Собаки, как доминирующие хищники в экосистемах городов | journal = Ветеринарная патология | issue = 2 (17) | year = 2006 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Jednakože individualne životiny takože mogut iměti nevtralne ili daže prijateljske odnošen‌ja s soboju, osoblivo v uslovjah, kogda ljudi je vozpitali do neagresivnogo poveden‌ja i dobro dbajut za nje.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.hartz.com/will-cat-dog-get-along/ | author = Patrick Aquino | date = 2022-06-07 | title = Will My Cat and Dog Get Along? |website = Hartz | language = en |  access-date = 2026-02-01}}&lt;/ref&gt;

== Različne sistemy komunikacije ==
Večinstvo životin imajut komunikacijne sistemy («jezyk životin»), sostoječe iz specialnyh socialnyh signalov, ktore mogut byti taktilne, hemične ili i ine (napr. pozy, dvižen‌ja, mimika). Te sistemy sut oprěděljene anatomičnymi osoblivostami i socialnoju organizacijeju životin, a takože fizičnymi i ekologičnymi uslovjami obsrědiny, v ktory one zarodili se.&lt;ref&gt;{{Cite web | author = В.А. Ясвин | url = https://ethology.ru/library/?id=95 | title = Межвидовая коммуникация Homo sapiens как предпосылка формирования субъективных отношений к различным животным | website = Этология.ру | date = 2004-04-12 | accessdate = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Iz toj pričiny istnujut značne razliky medžu komunikacijnymi sistemami psov i kotov.

Kromě togo, razumne sposobnosti u kotovyh ne sut osnovane na socialnom intelektu, kako u stadnyh zvěrev, ale na smyslno-motoričnyh vlastnostah, potrěbnyh za pojedinno lovjen‌je.&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Михаил Петров | url = https://nauka.tass.ru/sci/6821442 | title = Они все понимают. Как думают кошки, собаки и другие домашние животные | website = nauka.tass.ru | archive-date = 2022-01-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20220122175135/https://nauka.tass.ru/sci/6821442 | access-date = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt; V stadah psov je hierarhična struktura s liderom stada. Koti v osnovnom lovet pojedinno. Ačekoli koti takože umějut tvoriti grupy, u njih nemaje sistemy osnovanoj na pokornosti v odnošen‌ju do lidera.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.gazeta.ru/science/2016/07/26_a_9707471.shtml | author = Екатерина Шутова | title = Человек кошке не хозяин. Биолог о поведении кошек и собак | website = Газета.ру | date = 2016-07-26 | access-date = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt;

Signaly i poveden‌ja, ktorymi koti i psi posluživajut se za komunikaciju medžu soboju, različajut se. To privodi k tomu, že jihne signaly agresije, straha, dominovan‌ja, družby i teritorialnoj prinaležnosti mogut mogut byti nepravilno razuměne drugymi vidami životin.&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Stanley Coren | title = The Modern Dog: A Joyful Exploration of How We Live with Dogs Today | chapter-url = https://books.google.com/books?id=vATDfOjWoM4C&amp;pg=PA139 | date = 2008-12-02 | publisher = Simon and Schuster | isbn = 9781416593683 |pages=139– | chapter = 17 | title = Are Dogs and Cats Incom''pet''able | language = en}}&lt;/ref&gt; Lovečsky instinkt psov, a takože kotov, prinudžaje jih do prěslědovan‌ja malyh, izběgajučih životin.&lt;ref  name=&quot;Hotchner2005&quot;&gt;{{Cite book | last = Tracie Hotchner | title = The Dog Bible: Everything Your Dog Wants You to Know | url = https://books.google.com/books?id=HVDONqLxpIYC&amp;pg=PT792 | date = 2005-11-03 | publisher = Penguin Group US | isbn = 9781440623080 | pages = 792– | language = en}}&lt;/ref&gt; Večinstvo kotov uběgaje od psov, ačekoli drugi syčet, nagybajut hrebet i zadavajut udary lapami s izpuščenymi nogtami.&lt;ref name=&quot;Hotchner2005&quot; /&gt; Kako kot podrapaje ili gryze psa, poněkoji psi mogut v daljšem bojati se kotov.&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Pam Johnson-Bennett | title = Starting from Scratch: How to Correct Behavior Problems in Your Adult Cat | url = https://books.google.com/books?id=iLstvy3Bf7QC&amp;pg=PT294 | date = 2007-11-27 | publisher = Penguin | isbn = 9781101201817 | pages=294– | language = en}}&lt;/ref&gt;

Jednakože koti i psi mogut iměti nevražne, a daže prijateljske odnošen‌ja s soboju. Kogda domašnje zvěri vozpitajut se zajedno od mladogo věka (ščeneta do jednogo goda, koteta do šesti měsecev), bystro razvivajut se medžu njimi prijateljske odnošen‌ja. Jihno poveden‌je stane fleksibilno, oni prisposobjajut se jedin k drugomu, i načinajut se učiti «inoživotny» jezyk.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.zooeco.com/eco-eto/eco-etol-6-21-10.html | title = Язык собак | website = Мир Животных | access-date = 2026-02-01}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}


{{Prěvod|ru|Отношения кошек и собак}}

[[Kategorija:Kot]]
[[Kategorija:Pes]]
{{INTERWIKI|Q5288528}}</text>
      <sha1>rim447mnzvn4tbkxwo3hdwtenwpri46</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28817</id>
      <parentid>28816</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:45:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6301" sha1="8jn779qsqny7ovz6gk3k0vs5l85tfol" xml:space="preserve">[[Fajl:David de Coninck - A cat and a dog fighting over fowl.jpg | right | 350px]]
[[Fajl:A cat and a dog (216798062).jpg | right | 350px]]
[[Fajl:Cats 17 2835956a.jpg | right | 350px]]

'''[[Kot]]i i [[Pes|psi]]''' imajut različne vzajemodějan‌ja.&lt;ref name=&quot;today&quot;&gt;{{Cite news|url = http://www.today.com/id/47305750/ns/today-today_pets_and_animals/#.U6rKffldWSo | title = Cats and dogs can live together — with some help | author = Mikkel Becker | date=2012-05-06 | website= Today | access-date = 2026-02-01 | language = en}}&lt;/ref&gt; Prirodne instinkty oboh vidov sklanjajut do vražnogo poveden‌ja jednogo k drugomu, čto odbivaje se na razne kulturne izražen‌ja i  frazeologizmy kako «žiti kako pes s kotom».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://wamiz.pl/pies/porady/65453/zyc-jak-pies-z-kotem | title = &quot;Żyć jak pies z kotem&quot; - co oznacza to przysłowie? | author = Aleksandra Kupras | website = wamiz.pl | date = 2022-09-22 | language = pl}}&lt;/ref&gt; V občem zakladaje se, že koti i psi ne umějut mirno sužiti s soboju, osoblivo na maloj teritoriji. I zaisto bezdomni psi ubivajut bezdomnyh kotov.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://www.animalsprotectiontribune.ru/VetPat1.html | author1 = Е.А. Ильинский | author2 = С.О. Ильинская | title = Собаки, как доминирующие хищники в экосистемах городов | journal = Ветеринарная патология | issue = 2 (17) | year = 2006 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Jednakože individualne životiny takože mogut iměti nevtralne ili daže prijateljske odnošen‌ja s soboju, osoblivo v uslovjah, kogda ljudi je vozpitali do neagresivnogo poveden‌ja i dobro dbajut za nje.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.hartz.com/will-cat-dog-get-along/ | author = Patrick Aquino | date = 2022-06-07 | title = Will My Cat and Dog Get Along? |website = Hartz | language = en |  access-date = 2026-02-01}}&lt;/ref&gt;

== Različne sistemy komunikacije ==
Večinstvo životin imajut komunikacijne sistemy («jezyk životin»), sostoječe iz specialnyh socialnyh signalov, ktore mogut byti taktilne, hemične ili i ine (napr. pozy, dvižen‌ja, mimika). Te sistemy sut oprěděljene anatomičnymi osoblivostami i socialnoju organizacijeju životin, a takože fizičnymi i ekologičnymi uslovjami obsrědiny, v ktory one zarodili se.&lt;ref&gt;{{Cite web | author = В.А. Ясвин | url = https://ethology.ru/library/?id=95 | title = Межвидовая коммуникация Homo sapiens как предпосылка формирования субъективных отношений к различным животным | website = Этология.ру | date = 2004-04-12 | access-date = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Iz toj pričiny istnujut značne razliky medžu komunikacijnymi sistemami psov i kotov.

Kromě togo, razumne sposobnosti u kotovyh ne sut osnovane na socialnom intelektu, kako u stadnyh zvěrev, ale na smyslno-motoričnyh vlastnostah, potrěbnyh za pojedinno lovjen‌je.&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Михаил Петров | url = https://nauka.tass.ru/sci/6821442 | title = Они все понимают. Как думают кошки, собаки и другие домашние животные | website = nauka.tass.ru | archive-date = 2022-01-22 | archive-url= https://web.archive.org/web/20220122175135/https://nauka.tass.ru/sci/6821442 | access-date = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt; V stadah psov je hierarhična struktura s liderom stada. Koti v osnovnom lovet pojedinno. Ačekoli koti takože umějut tvoriti grupy, u njih nemaje sistemy osnovanoj na pokornosti v odnošen‌ju do lidera.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.gazeta.ru/science/2016/07/26_a_9707471.shtml | author = Екатерина Шутова | title = Человек кошке не хозяин. Биолог о поведении кошек и собак | website = Газета.ру | date = 2016-07-26 | access-date = 2026-02-01 | language = ru}}&lt;/ref&gt;

Signaly i poveden‌ja, ktorymi koti i psi posluživajut se za komunikaciju medžu soboju, različajut se. To privodi k tomu, že jihne signaly agresije, straha, dominovan‌ja, družby i teritorialnoj prinaležnosti mogut mogut byti nepravilno razuměne drugymi vidami životin.&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Stanley Coren | title = The Modern Dog: A Joyful Exploration of How We Live with Dogs Today | chapter-url = https://books.google.com/books?id=vATDfOjWoM4C&amp;pg=PA139 | date = 2008-12-02 | publisher = Simon and Schuster | isbn = 9781416593683 |pages=139– | chapter = 17. Are Dogs and Cats Incom''pet''able | language = en}}&lt;/ref&gt; Lovečsky instinkt psov, a takože kotov, prinudžaje jih do prěslědovan‌ja malyh, izběgajučih životin.&lt;ref  name=&quot;Hotchner2005&quot;&gt;{{Cite book | last = Tracie Hotchner | title = The Dog Bible: Everything Your Dog Wants You to Know | url = https://books.google.com/books?id=HVDONqLxpIYC&amp;pg=PT792 | date = 2005-11-03 | publisher = Penguin Group US | isbn = 9781440623080 | pages = 792– | language = en}}&lt;/ref&gt; Večinstvo kotov uběgaje od psov, ačekoli drugi syčet, nagybajut hrebet i zadavajut udary lapami s izpuščenymi nogtami.&lt;ref name=&quot;Hotchner2005&quot; /&gt; Kako kot podrapaje ili gryze psa, poněkoji psi mogut v daljšem bojati se kotov.&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Pam Johnson-Bennett | title = Starting from Scratch: How to Correct Behavior Problems in Your Adult Cat | url = https://books.google.com/books?id=iLstvy3Bf7QC&amp;pg=PT294 | date = 2007-11-27 | publisher = Penguin | isbn = 9781101201817 | pages=294– | language = en}}&lt;/ref&gt;

Jednakože koti i psi mogut iměti nevražne, a daže prijateljske odnošen‌ja s soboju. Kogda domašnje zvěri vozpitajut se zajedno od mladogo věka (ščeneta do jednogo goda, koteta do šesti měsecev), bystro razvivajut se medžu njimi prijateljske odnošen‌ja. Jihno poveden‌je stane fleksibilno, oni prisposobjajut se jedin k drugomu, i načinajut se učiti «inoživotny» jezyk.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.zooeco.com/eco-eto/eco-etol-6-21-10.html | title = Язык собак | website = Мир Животных | access-date = 2026-02-01}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}


{{Prěvod|ru|Отношения кошек и собак}}

[[Kategorija:Kot]]
[[Kategorija:Pes]]
{{INTERWIKI|Q5288528}}</text>
      <sha1>8jn779qsqny7ovz6gk3k0vs5l85tfol</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1511</id>
    <revision>
      <id>28790</id>
      <parentid>12674</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:59:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3764" sha1="bo8h1hjh34tq80x36mr41hhiwchsjym" xml:space="preserve">{{Kartka vid
| nazva = Pes
| nazva-lat = &lt;center&gt;{{Lang|la|Canis familiaris}}&lt;/center&gt;
| čas = Plejstocen do nastoječego (14,200 lět tomu nazad)&lt;br&gt;&lt;small&gt;▼ 0.0142–0 Ma&lt;/small&gt;
| foto = [[Fajl:Collage of Nine Dogs.jpg|frameless|center|Domašny kot]]
| shranjenje = Odomašnjena životina
| domen = {{Lang|la|Eukaryota}}
| carstvo = {{Lang|la|Animalia}}
| tip = {{Lang|la|Chordata}}
| klasa = {{Lang|la|Mammalia}}
| odděl = {{Lang|la|Carnivora}}
| rodina = {{Lang|la|Canidae}}
| rod = {{Lang|la|Canis}}
| vid = {{Lang|la|C. familiaris}}
| binominalno-ime = {{Lang|la|Canis familiaris}} ({{-|Linnaeus}}, 1758)&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Linnæus |first=Carl |title=Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I |year=1758 |publisher=Laurentius Salvius |location=Holmiæ (Stockholm) |pages=38–40 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/80764#page/48/mode/1up |edition=10 |language=la |archive-date=8 November 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121108003214/http://www.biodiversitylibrary.org/item/80764#page/48/mode/1up |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
}}
'''Pes''' ili takože '''domašnji pes''' (''{{-|Canis familiaris}}'' ili ''{{-|Canis lupus familiaris}}'') je odomašnjeny potomok [[volk]]ov, naležeči do rodiny [[Psovi|psovyh]], i prvy zvěr, ktory byl odomašnjeny [[Lovci-sbirači|lovcami-sbiračami]] prinajmenje 14.000 lět tomu nazad – ješče prěd razvojem [[Zemjedělstvo|zemjedělstva]] – ale može i davněje, ok. 25.000 lět tomu nazad. Vslěd dolgotrajnoj svezanosti s [[člověk]]om psi unikalnym sposobom prisposobili k njemu svoju fiziku i svoje poveden‌je. Oni, na priklad, umějut prěžiti s dietoju bogatoju v vugljehidraty, ktora drugym psovym byla by nedostatočna.

Prvopočetne rasy povstali glavno vslěd napora obsrědiny. V tečen‌ju historije psi byli razvodženi i izbirani s obzirom na poželano poveden‌je, smyslne sposobnosti i fizične svojstva. Nyně istnujut sotky ras, ktore značno različajut se tělosložen‌jem, razměrami i kolorom srsti. Vsi psi imajut podobnu strukturu skeleta, ravnoliko kostij (s izključen‌jem hvosta), silne čeljusti i 42 zuby. Večinstvo ras imaje dobro razvite njuh, sluh i vid. V sravnjen‌ju s člověkom psi imajut prěvozhodny njuh i sluh, ale ostrost jihnogo viděn‌ja je slabějša. Uže od mnogyh stolětij pes služi ljudam, na priklad pri lovjen‌ju, strěžen‌ju terena, pasen‌ju skota, tegan‌ju brěmen, pomagan‌ju invalidnym i slěpym, a takože pomagaje policiji i vojsku. Jednakože pes prěd vsim je mnogo ljubimy kako domašnji zvěr. Jegova věrnost i oddanost dělajut iz njego «najlěpšego prijatelja člověka».

Psi iz natury sut socialni, stadni zvěri, imajuči vrodženu sklonnost do funkcionovan‌ja v grupah. Komunikacija medžu psami odbyvaje se posrědstvom zapahov, zvukov, izrazov obličja, poz i dviženij těla i členov. Harakterističnym poveden‌jem psov je označan‌je svojej teritorije posrědstvom svojej moči, osoblivo kogda vhodet v novu obsrědinu. Jihno kognitivno napravjen‌je do člověka je unikalno v carstvu životin. Vse vidy psov v principu sut obučime, mogut učiti se komunikovati s ljudami, reagovati na slovne nakazy, emocije i druge signaly. Ocěnjaje se, že na vsem světu živut 700 milionov do 1 miliarda psov, iz ktoryh okolo 20% žive v razvityh državah, a 75% v razvivajučih državah, glavno v formě odičelyh i uličnyh psov.

== Gledite takože ==
* [[Odnošen‌ja medžu kotami i psami]]
* [[Argos (pes)|Argos]], lovečsky pes Odisseja v grečskoj mitologiji

== Iztočnik ==
{{Iztočniky}}


{{Prěvod|nl|Hond}}
[[Kategorija:Pes| ]]
[[Kategorija:Psovi]]
{{INTERWIKI|Q144}}</text>
      <sha1>bo8h1hjh34tq80x36mr41hhiwchsjym</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prěrodženje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1586</id>
    <revision>
      <id>28835</id>
      <parentid>13183</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:27:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5826" sha1="k3wo9kib13g0luykobvaj5qo5nel1a1" xml:space="preserve">[[Fajl:Reincarnation AS.jpg|190px|thumb|Izobraženje reinkarnacije v hinduističnoj umětnosti]]
'''Prěrodženje''', takože ''Reinkarnacija'' ili ''Transmigracija'' jest nazvoju teorije o tom, že [[Člověk|ljudi]] rodet se ponovno v drugom tělu poslě [[smrt]]i i tutoj krug prodolžaje se podčas mnogyh [[Žitje|životov]]. ''Prěrodženje'' ili ''transmigracija'' jest preferovanym terminom za tyh věrečih, ktori ne věret v věčne [[Duša|duše]]. Mnogi [[hindu]]isti, [[Džainizm|džainisti]], keltske pogani, [[Budizm|budisti]], i poslědovatelji něktoryh afrikanskyh kultov věret v reincarnaciju ili prěrodženje/transmigraciju. Latinsky korěnj {{-|''carn-''}} označaje &quot;plot&quot;, &quot;tělo&quot;, {{-|''incarnacija''}} &quot;vpločenje&quot;, &quot;vtěljenje&quot;, a {{-|''reincarnacija''}} &quot;prěvtěljenje&quot;, &quot;prěvpločenje&quot;.

==Věra v reinkarnaciju ili prěrodženje/transmigraciju==
Tuta věra jestvuje vo mnogyh věrozakonah pomimo [[Islam]]a i [[Hristijanstvo|hristijanstva]], hoti od 20 do 30 procentov hristijan v zapadnyh krajinah takože věret v reinkarnaciju.&lt;ref name=book/&gt;

Narodoznavci sut dokumentovali tutu věru posrěd priblizno vsih tradicijnyh religij u etničnyh skupin v [[Afrika|Afrikě]], [[Sěverna Amerika|Sěvernoj]] i [[Južna Amerika|Južnoj Amerikah]] i [[Avstralija|Avstraliji]]/[[Okeanija|Okeaniji]]. Plemena sěverozapadnoj Sěvernoj Ameriky prodolžajut věriti v reinkarnaciju bez obzira na negativno odnošenje k njej od česti hristijanskyh misionarev i crkvij.&lt;ref name = &quot;book&quot;&gt;{{Cite book| last = Henry| first = Jane| title = Parapsychology: Research on Exceptional Experiences| url = https://books.google.com/books?id=EaIhapm-4UgC| year = 2005| publisher = Psychology Press| isbn = 978-0-415-21360-8| page = 224 }}&lt;/ref&gt;

== Reinkarnacija v hinduizmu ==
[[Hinduizm|Hinduisti]] věret v reinkarnaciju, proces, pri ktorom [[duša]] mnogokratno zajmaje fizično tělo črěz rodženje na [[Zemja|Zemji]]. Drěvne pisanja [[hinduizm]]a, od početka priblizno 700&amp;nbsp;lěta do n.e. učet, že [[duša]], ili bezsmrtno “samo” (''atman''), prijmaje [[rodženje]] raz za razom. Duša žive i prodolžaje svoj dolgy put, dopokud ona se ne stane jedinoju s [[Bog]]om. Hindus věri, že duša nikogda ne umiraje, no vseljaje se v jedno [[tělo]] za drugym podolg svojego evolucijnogo putovanja, napravjajemogo karmoju. [[Karma]] (bukvalno: ''dělanje'') jest sumoju dějanij duše, i [[Sila|siloju]], ktora oprěděljaje jej dalšu reinkarnaciju.

Duša razvivaje se od nezrělosti k duhovnomu [[Prosvětljenje|prosvětljenju]]. Zatom, vsaka reinkarnovana duša sebe izbiraje dom i rodinu, kde ona bude mogti izpolniti svoj dalši krok učenja se i dozrěvanja. Každy život na [[Zemja|Zemji]] jest podobny do klas v školě. Dozrěvanje duše na Zemje znači izpolnjanje jej světskyh želanij, ktore jedino mogut byti izkušajeme črěz tělo.&lt;ref&gt;Sm. Bhagavad Gita {{-|XVI.8-20}}&lt;/ref&gt;

U [[smrt]]i duša ostavjaje fizično tělo. Ale duša ne umiraje. Ona ostavaje žiti v subtilnom tělu, nazyvanom astralnym tělom. Astralno tělo jestvuje v ne fizičnom izměrjenju, ktoro nazyvajut astralnym planom ili světom. Tu duša prodolžaje iměti prěživanja, dopokud ona se ne narodi v drugom fizičnom tělu kako novorodženo dětetko.&lt;ref&gt;{{Cite web|author=Satguru Sivaya Subramuniyaswami|title=Ten Questions people ask About Hinduism …and ten terrific answers!(p. 4)|url=http://www.himalayanacademy.com/basics/tenq/hindu10questions.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20070411180040/http://www.himalayanacademy.com/basics/tenq/hindu10questions.pdf|archive-date=2007-04-11}}&lt;/ref&gt;

Poslě mnogyh životov, slědujuči [[Dharma|dharmě]] (pravilnoj metodě žitja), duša vpolno dozrěvaje v ljubvi, mudrosti i vědě [[Bog]]a. Vyše ne jest potrěba za fizično rodženje, zatože vse pouky sut naučene, i vse karmy sut izpolnjene. Kogda vse želanja izčezajut, osoba se vyše ne bude narodžati.&lt;ref&gt;{{Cite book| last = Rinehart| first = Robin| title = Contemporary Hinduism: Ritual, Culture, and Practice| url = https://archive.org/details/contemporaryhind0000unse_x1k0| year = 2004| publisher = ABC-CLIO| isbn = 1-57607-905-8 }}&lt;/ref&gt;

==Izslědovanje reinkarnacije==
{{Osnovny članok|Izslědovanje reinkarnacije}}
[[Ian Stevenson]] jest odkryl, že najlěpše dokazy, poddrživajuče věru v reinkarnaciju, prihodet iz slučajev malyh dětij, ktori, obyčno vo věku od 2 do 5 lět, tvrdet o prědhodnom žitju, ktoro oni sut iměli prěd narodženjem.&lt;ref name = &quot;st225&quot;&gt;{{Cite book| last = Henry| first = Jane| title = Parapsychology: Research on Exceptional Experiences| url = https://books.google.com/books?id=EaIhapm-4UgC| year = 2005| publisher = Psychology Press| isbn = 978-0-415-21360-8| page = 225 }}&lt;/ref&gt; Priblizno 35 procentov tutyh dětij takože imajut vrodžene defekty, odpovědajuče poranjenjam ili bolěznjam, izkušenym pokojnoju osoboju, ktoru pomni subjekt. Lěkarske dokumenty sut potvrdili taku suglasnost v povyše než četyrideseti slučajah.&lt;ref name=&quot;book&quot;/&gt;

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* ''Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Reincarnation|Reincarnation]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Reincarnation&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''

==Čitati povyše==
* {{-|[[:en:Resurrection|Resurrection (in English)]]}}
* {{-|[[:en:Life Before Life|Life Before Life (in English)]]}}
* {{-|[[:en:Ian Stevenson|Ian Stevenson (in English)]]}}
* {{-|[[:en:Astral plane|Astral plane (in English)]]}}
* {{-|[[:en:Journey of Souls (book)|Journey of Souls (in English)]]}}
* {{-|[[:en:Destiny of Souls|Destiny of Souls (in English)]]}}

[[Kategorija:Religija]]

{{INTERWIKI|Q128593}}</text>
      <sha1>k3wo9kib13g0luykobvaj5qo5nel1a1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Republika Sože</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1622</id>
    <revision>
      <id>28804</id>
      <parentid>13442</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:26:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14373" sha1="si2pl9xicd72mracrkrueij222v2bnq" xml:space="preserve">{{Kartka država
| status = minidržava
| common_name = Republika Sože
| native_name = {{Jezyky|fr|La République du Saugeais}}
| year_start = 1947
| year_end = 
| national_anthem = Narodny himn Sože
| capital = Monbenua ({{Jezyky|fr|Montbenoît}})
| largest_settlement = Žile ({{Jezyky|fr|Gilley}})
| image_flag = Flag of Saugeais.svg
| image_coat = Blason Republique-Libre-Saugeais.svg
| image_map = Republique du Saugeais.svg
| alt_map = Karta jedinnadseti občin sostavjajučih republiku
| map_caption = Karta jedinnadseti občin sostavjajučih republiku
| national_languages = [[Francuzsky jezyk|francuzsky]], [[Frankoprovansalsky jezyk|frankoprovansalsky]] ({{-|''sâjèt''}})
| area_km2 = 128
| area_footnote = &lt;ref name=&quot;BBC&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.bbc.com/travel/article/20200311-a-tiny-country-between-france-and-switzerland | title = A tiny 'country' between France and Switzerland | first = Lebby | last = Eyres | date = 2020-03-12 | website = bbc.com | language = en | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate = 5000
| population_estimate_year = 2017
| currency = [[evro]]
| time_zone = [[Central European Time]]
| utc_offset = +1
}}
'''Republika Sože''' ({{Jezyky|fr|République du Saugeais}}) jest mikrodržava, razpoložena v [[Francija|francuzskom]] regionu [[Franš-Konte]] ({{Jezyky|fr|Franche-Comté}}) vozdolž granice so [[Švejcarija|Švejcarijeju]] i sostoječa se iz jedinnadseti sel. Ona imaje naseljenje okolo 5 tys. žiteljev&lt;ref name=&quot;Franceinfo&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.franceinfo.fr/france/bourgogne-franche-comte/doubs/micronation-la-republique-du-saugeais_2295633.html | title = Micronation : la République du Saugeais | website = Franceinfo.fr | date = 2017-07-22 | language = fr | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt; i teritoriju 128 km².&lt;ref name=&quot;BBC&quot; /&gt; Glavny grad republiky jest selo [[Monbenua]] ({{Jezyky|fr|Montbenoît}}), ktoro v 2022 g. imělo 399 žiteljev.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.insee.fr/fr/statistiques/fichier/8290591/ensemble.pdf | title = Recensement de la population. Populations de référence en vigueur à compter du 1er janvier 2025 | publisher = Insee | language = fr | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt;

Ačekoli povstanje republiky v 1947 g. bylo rezultat humorističnogo obměna rěčenij, ona postupno stala čest městnogo folklora. Po cěloj teritoriji nahodet se različne teksty, znaky i druge elementy vozpominajuče republiku. Mimohodom Svobodna republika Sože ne jest nikako separatistično dviženje i ne phaje se ni k nezavisnosti, ni k avtonomiji; vse zadanja v oblasti finansov, podankov, prava, policije i obrany izpolnjaje Francija.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.vice.com/en/article/republique-du-saugeais-interview-louis-perrey-938/ | title = The Republic of Saugeais Isn’t Recognized by Anyone, but It’s OK with That | first = Pierre-Alexis | last = Chauvin | date = 2015-01-08 | access-date = 2025-07-28 | language = en}}&lt;/ref&gt; Nijedna država ne poznavaje Sože kako nezavisnu republiku.

== Historija ==
Okolo 1000 goda n.e. dolina Sože, razpoložena na vysotě ok. 1000 metrov, byla dika, surova teritorija, pokryta gustymi lěsami i često neprohodima iz pričiny obilnyh sněgopadov. Jedini žitelji byli srědnjevěčni pustynniki, ktori iskali v njej odosobjenje «vsrěd medvědov». Jedin iz njih byl pustynnik Benua ({{Jezyky|fr|Benoît}}, «Benedikt»), ktory osnoval eremitaž v vrhnoj česti doliny rěky Du ({{Jezyky|fr|Doubs}}). Suglasno tradiciji jegova reputacija svetosti privlěkla učenikov, ktori stvorili malu religioznu občinu na vrhu holma, pozdněje nazyvajemogo {{Lang|fr|Mont Benoît}}, čto znači: «Benediktova gora».&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://play.google.com/books/reader?id=3W0vAAAAYAAJ&amp;pg=GBS.PA2&amp;hl=nl | title = Histoire de l'abbaye de Montbenoît du Val de Saugeois, et des anciennes seigneuries d'Arçon et de Liévremont, suivie d'un coup d'œil sur le patois du Saugeois | first = Alexandre | last = Barthelet | year = 1853 | pages = 7 | language = fr}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Montbenoît,_l'Abbaye.jpg | thumb | left | 300px | Opatstvo v Monbenua]]
[[Fajl:Montbenoît, le village dans le val du Saugeais.jpg|thumb|left|300px|Selo Monbenua]]
[[Fajl:Saugeais welcoming sign.jpg|thumb|left|300px|Tablica v Monbenua: «Dobrodošli v Republiku Sože»]]
Na polovině 12. stolětja Landry, gospodar Žu ({{Jezyky|fr|Joux}}), prědal te zemje Humbertu, arhiepiskopu Bezansona. Humbert prizval monahov-avgustincev iz švejcarskogo kantona Vale ({{Jezyky|fr|Valais}}), ktori pribyli zajedno s prěseljencami iz Graubündena i Savoje. Oni razredili guste hvojne lěsy, učinili je obyvajeme i v 1142 godu načeli budovati avgustinsko opatstvo, nedaleko odkrytogo jimi Benediktovogo eremitaža.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://structurae.net/en/structures/montbenoit-abbey | title = Montbenoît Abbey | website = structurae.net | access-date = 2025-07-27 | language = en}}&lt;/ref&gt; Na čest Benedikta opatstvu bylo nadano jegovo ime. V slědujučih lětah vokrug opatstva povstalo jedinnadset sel.

Na osnově narěčij tutyh prěseljencev, a čestično takože vslěd odnositeljnoj izolacije regiona, od 15. stolětja povstal unikalny [[Frankoprovansalsky jezyk|frankoprovansalsky]] dialekt, po městnomu nazyvajemy ''{{-|sâgèt}}'' ili ''{{-|sadjet}}'', ktory ješče na početku 20. stolětja byl razprostranjeny, ale nyně znaje go samo několiko starših ljudij.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.cancoillotte.net/spip.php?article278 | title = Histoire du Saugeais | website = cancoillotte.net | date = 2007-03-10 | language = fr | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://endirect.univ-fcomte.fr/publication/sdj-le-saugeais-le-pays-ou-la-langue/ | first = Rémy | last = Bôle-Richard | title = Sâdjè – Le Saugeais (le pays ou la langue) | work = Le saugeais, cousin du français | editor = Université de Franche-Comté | year = 2009 | language = fr}}&lt;/ref&gt;

=== Republika ===
V 1947 godu Lui Ottaviani, prefekt departamenta Du, podčas služebnoj puti so svojimi surabotnikami vhodil v gostinicu {{-|«Auberge de l’Abbaye»}} na oběd. Vlastnik gostinice, Žorž Purše ({{Jezyky|fr|Georges Pourchet}}), igrivo zapytal go: «Imajete li propustku, gospodine prefekte, za vhod v Republiku Sože?» 
&lt;br /&gt;
«Gospodine Purše, prošu, objasnite mi to», odgovoril udivjeny prefekt, po čem vlastnik hotela načel opovědati mu historiju regiona od 11. stolětja. Jegov razkaz pokazyval, kako žitelji sut gordi, že živut v Sože, «kako v maloj republikě».
&lt;br /&gt;
Uslyšavši te objasnjenja, prefekt stvrdil, že tuta historija zaisto «čudnym sposobom pripominaje republiku», i dodal: «Republika bez prezidenta ne jest republika», po čem rěkl: «Ja naznačaju vas prezidentom Svobodnoj Republiky Sože.»
&lt;br /&gt;
Poslě tutogo mnogo oficialnogo oběda gosti oprostili se s Purše slovami: «Do viděnja, gospodine prezidente!»&lt;ref name=&quot;Franceinfo&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;L'est&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.estrepublicain.fr/edition-haut-doubs/2017/05/07/presidente-de-l-autre-republique | title = Présidente de l’autre République | first = Bertrand | last = Joliot | website = L'Est Républicain | date = 2017-05-07 | access-date = 2025-07-28 | language = fr}}&lt;/ref&gt;

Žorž Purše vzel svoje novo dostojenstvo k srdcu i od togo časa nosil zvanje prezidenta Republiky Sože, až do svojej smrti v 1968 g. V tečenju četyreh lět ne bylo naslědnika, ale v 1972 g. jegova vdova, Gabriela Purše ({{Jezyky|fr|Gabrielle Pourchet}}), po prědloženju opata i gradonačelnika Montbenua byla izbrana dožitnym prezidentom podčas večerje za restavraciju opatstva, s pomočju měrilnika rukopleskanja.&lt;ref name=&quot;L'est&quot; /&gt;

Črěz 33 lět Gabriela Purše polnila funkciju prezidenta. Ona vsegda trudila se za opatstvo v Monbenua, organizujuči jarmarky s cěljem sobranja fondov od obyvateljev i turistov za jegovo shranjenje i restavraciju. Kromě togo, ona sdělalo mnogo, da by oživila i razširila republiku: za jejnogo prezidentstva republika dobyla premier-ministra, generalnogo sekretara i dvadeset ambasadorov (1972), gerb (1973), horugvu (1981), veče neželi 400 počestnyh gradžanov (od 1975), dvoh mytnikov izdavajučih propustky (1982), poštnu marku (1987) i banknotu izdana po slučaju 25-oj godišnice Gabrielinogo prezidentstva (1997).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.tourisme-loue-saugeais.fr/office-de-tourisme-montbenoit-the-republic-of-the-saugeais_en.php | archive-url = https://web.archive.org/web/20150406080321/http://www.tourisme-loue-saugeais.fr/office-de-tourisme-montbenoit-the-republic-of-the-saugeais_en.php | archive-date = 2015-04-06 | title = The Republic of the Saugeais | website = Office du Tourisme du canton de Montbenoît | language = en | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://republique-saugeais.fr/culture-et-traditions/ | title = Culture et traditions | website = République du Saugeais | language = fr | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt; V 1997 g. Gabriela byla nagradžena Narodnym ordenom zaslugy.&lt;ref name=&quot;Liberation&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.liberation.fr/societe/2005/09/03/deuil-national-en-republique-du-saugeais_531101/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20170829203255/https://www.liberation.fr/societe/2005/09/03/deuil-national-en-republique-du-saugeais_531101/ | archive-date = 2017-08-29 | title = Deuil national en république du Saugeais | first = Thomas | last = Calinon | website = Libération | date =  2005-09-03 | access-date = 2025-07-28 | language = fr}}&lt;/ref&gt;

Gabriela Purše umrla v dnju 31. avgusta 2005 g., kogda jej bylo 99 lět.&lt;ref name=&quot;Liberation&quot; /&gt; Prvopočetno dočera Žorža i Gabriely, Žoržeta Berten-Purše ({{Jezyky|fr|Georgette Bertin-Pourchet}}), urodžena v 1934 g., ne htěla prějeti rolju prezidenta republiky Sože.&lt;ref name=&quot;L'est&quot; /&gt; Jednakože v januaru 2006 g. na osnově harty, podpisanoj jejnoju materju v 2001 g., 30 prědstavitelji iz vsih jedinnadseti sel jednoglasno izbrali ju tretjim prezidentom Sože.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.haoui.com/newsletter/2006/Aout17/republique-du-saugeais/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20160610085532/http://www.haoui.com/newsletter/2006/Aout17/republique-du-saugeais/ | archive-date = 2016-06-10 | title = La République du Saugeais, c'est du lard ou du cochon? | website = haoui.com | date = 2006-08-17 | access-date = 2025-07-28 | language = fr}}&lt;/ref&gt; Ačekoli suglasila se toliko poslě dolgogo nastojivanja, Žoržeta Purše prodolžala dějateljnost svojej materi i ravno seriozno podhodila k prezidentstvu kako ona.&lt;ref name=&quot;BBC&quot; /&gt;

V dnju 18 marca 2022 g. Žoržeta, imajuči 88 lět i uže prěmnogo umorjena za izpolnjenje svojih obvezkov, odstupila. Novy prezident stal Simon Marge ({{Jezyky|fr|Simon Marguet}}), urodženy v 1950 g., ktory medžu drugymi byl gradonačelnik Monbenua (1983–1989) i premier-ministr Sože (od 2019).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.estrepublicain.fr/culture-loisirs/2022/03/27/haut-doubs-une-page-se-tourne-dans-l-histoire-du-saugeais-avec-la-nomination-de-simon-marguet-a-sa-presidence-de-la-republique | archive-url = https://web.archive.org/web/20220327045828/https://www.estrepublicain.fr/culture-loisirs/2022/03/27/haut-doubs-une-page-se-tourne-dans-l-histoire-du-saugeais-avec-la-nomination-de-simon-marguet-a-sa-presidence-de-la-republique | archive-date = 2022-03-27 | title = Une page se tourne dans l’histoire de la République du Saugeais | last = Joliot | first = Bertrand | date = 2022-03-27 | language = fr | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.microcosme.info/post/a-new-president-for-the-saugeais | title = A new President for the Saugeais | first = Olivier | last = Martinez | date = 2022-03-20 | website = Microcosme.info | access-date = 2025-07-28 | language = en}}&lt;/ref&gt; Marge jest prvy prezident, ktory ne jest člen semje Purže.&lt;ref name=&quot;Parisien&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.leparisien.fr/societe/doubs-la-republique-libre-du-saugeais-a-deja-elu-son-nouveau-president-27-03-2022-JYLDTVK4MBB4FPRSDZH4FF7T3Y.php | title = Doubs : la République libre du Saugeais a déjà élu son nouveau président | website = Le Parisien | date = 2022-03-27 | access-date = 2025-07-28 | language = fr}}&lt;/ref&gt;

== Himn ==
Republika Sože imaje narodny himn v městnym dialektu: {{-|''Imnou du Sâdjet''}}. Tekst napisal v 1910 g. urodženec Monbenua, kanonik Žozef Bobije ({{Jezyky|fr|Joseph Bobillier}}), do muziky bretonskogo barda Teodor Botrel ({{Jezyky|fr|Théodore Botrel}}). Pěsnja imaje osm kupletov i sodržanje ne jest ni patriotično ni politično, ale izražaje regionalnu gordost i imaje humorističny harakter.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ouvroir.fr/cpe/index.php?id=1405 | title = Les langues dans l’histoire du Saugeais | first = Claude | last = Truchot | website = ouvroir.fr | language = fr | access-date = 2025-07-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.cancoillotte.net/spip.php?article279 | title = Hymne National Saugeais | date = 2007-03-10 | website = cancoillotte.net | access-date = 2025-07-28 | language = fr}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://republique-saugeais.fr | title = Domašnja stranica Republiky Sože}}
* {{Cite web | url = https://www.montbenoit.fr/www-montbenoit-fr/tourisme/la-r%C3%A9publique-du-saugeais/ | title = La République du Saugeais | website = Site officiel de la commune Pays-de-Montbenoît}}
* {{Cite web | title = The Republic of Saugeais | url = http://www.tourisme-loue-saugeais.fr/office-de-tourisme-montbenoit-the-republic-of-the-saugeais_en.php | publisher = Office du tourisme du canton de Montbenoît | archive-url =  https://web.archive.org/web/20150727100738/http://www.tourisme-loue-saugeais.fr/office-de-tourisme-montbenoit-the-republic-of-the-saugeais_en.php | archive-date = 2015-07-27 | language = en}}
* {{Cite web | url = https://www.ouvroir.fr/cpe/index.php?id=1405 | title = Les langues dans l’histoire du Saugeais | first = Claude | last = Truchot | website = ouvroir.fr | language = fr}} (o jezyku)
* {{Cite web | url = https://www.crwflags.com/fotw/flags/fr-sauge.html | title = Opis horugvy i gerba Sože | website = Flags of the World | language = en}}

[[Kategorija:Minidržavy]]
[[Kategorija:Francija]]
{{INTERWIKI|Q112558}}</text>
      <sha1>si2pl9xicd72mracrkrueij222v2bnq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roman Dmovski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1635</id>
    <revision>
      <id>28837</id>
      <parentid>13521</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:28:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9648" sha1="dqituod0z9nw0tvw1ttx9pb5o3kd37t" xml:space="preserve">{{Kartka  osoba|name=Roman Dmovski|image=[[Fajl:Roman Dmowski LOC  3c35372u.jpg|center|Roman Dmovski v 1919]]|birth_date=9 avgusta  1864|birth_place=Kamionek, Poljska|death_date=2 januara  1939|death_place=Drozdovo, Poljska|signature=[[Fajl:Roman Dmowski  signature.svg|center]]|native_name=&lt;center&gt;Roman Stanisław Dmowski}}

'''Roman Stanislav  Dmovski''' (* 9 avgusta 1864, Kamionek - † 2 januara 1939, Drozdovo) - [[Poljska|poljsky]] politik, ministr vněšnjih děl. Glavny ideolog poljskogo nacionalizmu. Jedin iz osnovateljev [[Narodna Demokracija|Narodnoj Demokraciji]] ({{Jezyky|pl|Narodowa Demokracja}}, krače: ''endecija''). Delegat Poljsky na konferenciji v Parižu v 1919. Jedin iz otcev nezaležnoj Poljsky.

== Životopis ==
Urodil se v 1864 godu vo selu Kamionek nedaleko [[Varšava|Varšavy]]&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Justyna Kozicka | url = http://kresowiacy.com/2013/08/149-lat-temu-urodzil-sie-roman-dmowski-cz-1/ | archive-url = https://archive.is/20150509013238/http://kresowiacy.com/2013/08/149-lat-temu-urodzil-sie-roman-dmowski-cz-1/ | archive-date = 2015-05-09 | title = 149 lat temu urodził się Roman Dmowski cz. 1 | website = kresowiacy.com | date = 2013-08-09 | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. V 1875 roku začel nauku v III Gimnaziji v Varšavě, ktoru ukončil v 1886 godu&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Mariusz Kułakowski | url = http://www.romandmowski.pl/default.php?dzial=ciekawostki&amp;id=6 | title = Dmowski i Sienkiewicz – edukacja w gimnazjum | website = romandmowski.pl | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. Už v věku 17 godov (1881) osnoval tajnu učeničsku organizaciju s nazvoju „Stražnica” ({{Jezyky|pl|Strażnica}})&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web | url = http://www.romandmowski.pl/default.php?dzial=zyciorys&amp;nazwa=krotszy | title = Życiorys – wersja krótsza | website = romandmowski.pl | access-date = 2025-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, ktoroj glavnoju dolžnostju byl odpor prěd rusifikacijeju.

==== Narodna  Demokracija ====
Počel dějateljnost političnu pod konec XIX věku. Zajmal se v patriotičnyh organizacijah, medžu inymi v „Zet” i Ligě Poljskoj&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Filip Paluch | url = https://szturm.com.pl/index.php/miesiecznik/item/72-koncepcje-panstwa-i-narodu-romana-dmowskiego-w-okresie-do-1914r | title = Koncepcje państwa i narodu Romana Dmowskiego w okresie do 1914 r. | website = szturm.com.pl | date = 2015-03-31 | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, a v 1893 godu byl jednym iz osnovateljev Narodnoj Ligy, ktoroj byl liderom&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

Na početku XX věku, endecija iziskyvala vplyvy. Dmovski slynul takože iz krajno antižidovskogo stanovišča, a jego prorosijsko stanovišče bylo kritikovano&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://bliskopolski.pl/ludzie/roman-dmowski/ | title = Dmowski Roman | website = bliskopolski.pl | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, ale dopustilo mu to ukrěpiti pozycije ako glavnogo lidera narodnogo taboru.

==== I světova vojna ====
Poslědnje pol goda prěd vojnoju Dmovski jest posvetil na prigotovjenja narodnogo ruha do konfliktu i od početku jest dějal s cěljem poražky Němcije&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book | author = Grzegorz Kulka | url = https://polona2.pl/item/premierzy-i-ministrowie-rzeczypospolitej-polskiej-1918-1939,MTU4MTk4NzE0/188/#info:metadata | chapter = Roman Dmowski (1864-1939) | editor1 = Zbigniew Girzyński | editor2 = Jarosław Kłaczkow | editor3 = Wojciech Piasek | title = Premierzy i ministrowie Rzeczypospolitej Polskiej 1918–1939, wyd. pierwsze | place =  Warszawa | publisher = Instytut De Republica | year = 2023 | pages = 185-187 | isbn = 978-83-67253-59-8 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. Po zahvatu Varšavy od Němcev jest izjehal do [[Санкт-Петербург|Petersburga]], a potom na Zapad, kde jest provodil diplomatičnu akciju v stolicah držav Ententy. Ako prědsědnik Poljskogo Komitetu Narodnogo v Lozannie&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; jest organizoval medžu inymi: Armiju Hallera vo Franciji, ktora stala se valom pozdnějšego Poljskogo Vojska.

==== Konferencija v Parižu ====
Na početku 1919 goda Roman Dmovski stal prědstaviteljem Poljsky na mirnoj konferenciji v Parižu&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Eugeniusz Romer | title = Pamiętnik Paryski 1918–1919, przypisy Andrzej Garlicki, Ryszard Świętek, t. I | place = Wrocław | year = 2010 | pages = 25 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. 29 januara izglasil  prěmolvjenje, ktoro trvalo pet časin, v ktorym prědstavil poljske požedanja  (ktoro sam prěvodil na anglijskom i francuzskom  jezykah, ibo ne dověrjal čudžim prěvoditeljam, ktori naprěd netočno prěvodili jego slova&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Roman Dmowski | title = Polityka polska i odbudowanie państwa | place = Wrocław | publisher = Nortom | year = 2009 | pages = 322 | language = pl}}&lt;/ref&gt;).

28 junija 1919 godu  Dmovski i Paderevski podpisali v Versalju mirny traktat, na osnově ktorogo Poljska vratila se na mapu světa&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

==== Mědzuvojenno obdobje ====
Po dobytju ponovnoj nezaležnosti Poljsky, Roman Dmovski v 1919 godu stal deputatom na Zakonodateljny Sejm. Do politiky vratil se jesenju 1923 godu ako ministr vněšnjih děl&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. Staral se podtrimati sojuz s Francijeju, popraviti odnošenja s Italijeju, a takože podpisal poljsko-britansky trgovy traktat i uznal formalno [[Совєтскы Сојуз|SSSR]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://histmag.org/Polsko-sowieckie-rozmowy-w-sprawie-Niemiec-z-1923-roku-22688 | title = Polsko-sowieckie rozmowy w sprawie Niemiec z 1923 roku | website = histmag.org | access-date = 2024-01-17 | language = pl}}&lt;/ref&gt;.

Po puču majskym započel ujedinjenje narodnyh i katoličskyh grup, v tutom čelju osnoval Tabor Velikoj Poljsky ({{Jezyky|pl|Obóz Wielkiej Polski}}) v 1926 godu, a potom Narodnu Partiju ({{Jezyky|pl|Stronnictwo Narodowe}}) v 1928 godu. Publikoval mnogo političnyh knig i člankov. Do konca života byl jednym iz glavnyh ideologov narodnogo ruha.
[[Fajl:Dead_body_ot_Roman_Dmowski_(1939).jpg|thumb|327x327px|Posmrtna fotografija (1939)]]

==== Hvoroba i smrt ====
Od 28 dekembra 1938  vo selu Drozdovo prěhodil pnevmoniju. Umrl v noči s 1 na 2 januara 1939  godu&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317233/display/Default | title = Choroba Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 1B | pages = 1 | date = 1939-01-01 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317232/display/Default | title = Zgon Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 2B | pages = 1 | date = 1939-01-02 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | url = http://jbc.bj.uj.edu.pl/dlibra/docmetadata?id=50413 | title = Zgon Romana Dmowskiego | newspaper = „Gazeta Lwowska” | issue = nr 2 | pages = 3 | date = 1939-01-04 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317231/display/Default | title = Ostatnie chwile Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 3B | pages = 1–2 | date = 1939-01-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | author = Stanisław Mojkowski | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317228/display/Default | title = Ostatnia Wigilia Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 6B | pages = 3 | date = 1939-01-06 | language = pl}}&lt;/ref&gt;.

== Publikacije Dmovskogo ==

* ''[https://polona.pl/item/nasz-patryotyzm-podstawy-programu-wspolczesnej-polityki-narodowej,NzIzNzk2NDQ/4/#info:metadata Naš patriotizm]'' ({{Jezyky|pl|Nasz patriotyzm}}) (1893)
* ''Myslji modernogo Poljaka'' ({{Jezyky|pl|Myśli nowoczesnego Polaka}}) (1903)
* ''Boj iz anarhijeju i Demokracija Narodna'' ({{Jezyky|pl|Walka z anarchią i Demokracja Narodowa}}) (1906)
* ''Němcija, Rosija i kvestija poljska'' ({{Jezyky|pl|Niemcy, Rosja i kwestia polska}}) (1908)
* ''Anahronizm'' ({{Jezyky|pl|Anachronizm}}) (1909)
* ''[https://polona.pl/item-view/af9e378a-8ca4-4c40-a83c-4f51029b65de?page=8 Separatizm Židov i jego nahodnost]'' ({{Jezyky|pl|Separatyzm Żydów i jego źródła}}) (1909)
* ''[https://polona.pl/item-view/861d2412-c8c3-48c2-8abc-bbb07717b53b?page=8 Upadok myslji konservativnoj v Poljscu]'' ({{Jezyky|pl|Upadek myśli konserwatywnej w Polsce}}) (1914)
* ''Nove časy i nove zapytanja'' ({{Jezyky|pl|Nowe czasy i nowe zagadnienia}}) (1924)
* ''Politika poljska i odbudovanje državy'' ({{Jezyky|pl|Polityka polska i odbudowanie państwa}}) (1925)
* ''O napadu poslu Zdziechowskiego'' ({{Jezyky|pl|O napaści posła Zdziechowskiego}}) (1926)
* ''[https://cbmn.pl/roman-dmowski/zagadnienie-rzadu Zapytanje vlady]'' ({{Jezyky|pl|Zagadnienie rządu}}) (1927)
* ''[https://polona.pl/item-view/cff06d73-3cdc-4748-ad81-34dbf394fedc?page=4 Kostel, narod i država]'' ({{Jezyky|pl|Kościół, naród i państwo}}) (1927)
* ''Kvestija ukrajinska'' ({{Jezyky|pl|Kwestia ukraińska}}) (1930)
* ''Naslědovanje'' pod psevdonimom Kazimierz Wybranowski ({{Jezyky|pl|Dziedzictwo}}) (1931)
* ''V polovině dragy'' pod psevdonimom Kazimierz Wybranowski ({{Jezyky|pl|W połowie drogi}}) (1931)
* ''[https://cbmn.pl/roman-dmowski/swiat-powojenny-i-polska Svět povojenny i Poljska]'' ({{Jezyky|pl|Świat powojenny i Polska}}) (1931)
* ''[https://cbmn.pl/roman-dmowski/przewrot Prěvrat]'' ({{Jezyky|pl|Przewrót}}) (1934)

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|pl|Roman Dmowski|revizija=77385902}}
{{Pravopis prověrjeny}}
{{DEFAULTSORT:Dmovski, Roman}}
[[Kategorija:Poljski politiki]]
[[Kategorija:Historija Poljsky]]

{{INTERWIKI|Q161590}}</text>
      <sha1>dqituod0z9nw0tvw1ttx9pb5o3kd37t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28838</id>
      <parentid>28837</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:29:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9660" sha1="kw5en976i7yiudifns620qtiiwphw0o" xml:space="preserve">{{Kartka  osoba|name=Roman Dmovski|image=[[Fajl:Roman Dmowski LOC  3c35372u.jpg|center|300px|Roman Dmovski v 1919]]|birth_date=9 avgusta  1864|birth_place=Kamionek, Poljska|death_date=2 januara  1939|death_place=Drozdovo, Poljska|signature=[[Fajl:Roman Dmowski  signature.svg|300px|center]]|native_name=&lt;center&gt;Roman Stanisław Dmowski}}

'''Roman Stanislav  Dmovski''' (* 9 avgusta 1864, Kamionek - † 2 januara 1939, Drozdovo) - [[Poljska|poljsky]] politik, ministr vněšnjih děl. Glavny ideolog poljskogo nacionalizmu. Jedin iz osnovateljev [[Narodna Demokracija|Narodnoj Demokraciji]] ({{Jezyky|pl|Narodowa Demokracja}}, krače: ''endecija''). Delegat Poljsky na konferenciji v Parižu v 1919. Jedin iz otcev nezaležnoj Poljsky.

== Životopis ==
Urodil se v 1864 godu vo selu Kamionek nedaleko [[Varšava|Varšavy]]&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Justyna Kozicka | url = http://kresowiacy.com/2013/08/149-lat-temu-urodzil-sie-roman-dmowski-cz-1/ | archive-url = https://archive.is/20150509013238/http://kresowiacy.com/2013/08/149-lat-temu-urodzil-sie-roman-dmowski-cz-1/ | archive-date = 2015-05-09 | title = 149 lat temu urodził się Roman Dmowski cz. 1 | website = kresowiacy.com | date = 2013-08-09 | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. V 1875 roku začel nauku v III Gimnaziji v Varšavě, ktoru ukončil v 1886 godu&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Mariusz Kułakowski | url = http://www.romandmowski.pl/default.php?dzial=ciekawostki&amp;id=6 | title = Dmowski i Sienkiewicz – edukacja w gimnazjum | website = romandmowski.pl | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. Už v věku 17 godov (1881) osnoval tajnu učeničsku organizaciju s nazvoju „Stražnica” ({{Jezyky|pl|Strażnica}})&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web | url = http://www.romandmowski.pl/default.php?dzial=zyciorys&amp;nazwa=krotszy | title = Życiorys – wersja krótsza | website = romandmowski.pl | access-date = 2025-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, ktoroj glavnoju dolžnostju byl odpor prěd rusifikacijeju.

==== Narodna  Demokracija ====
Počel dějateljnost političnu pod konec XIX věku. Zajmal se v patriotičnyh organizacijah, medžu inymi v „Zet” i Ligě Poljskoj&lt;ref&gt;{{Cite web | author = Filip Paluch | url = https://szturm.com.pl/index.php/miesiecznik/item/72-koncepcje-panstwa-i-narodu-romana-dmowskiego-w-okresie-do-1914r | title = Koncepcje państwa i narodu Romana Dmowskiego w okresie do 1914 r. | website = szturm.com.pl | date = 2015-03-31 | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, a v 1893 godu byl jednym iz osnovateljev Narodnoj Ligy, ktoroj byl liderom&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

Na početku XX věku, endecija iziskyvala vplyvy. Dmovski slynul takože iz krajno antižidovskogo stanovišča, a jego prorosijsko stanovišče bylo kritikovano&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://bliskopolski.pl/ludzie/roman-dmowski/ | title = Dmowski Roman | website = bliskopolski.pl | access-date = 2015-05-08 | language = pl}}&lt;/ref&gt;, ale dopustilo mu to ukrěpiti pozycije ako glavnogo lidera narodnogo taboru.

==== I světova vojna ====
Poslědnje pol goda prěd vojnoju Dmovski jest posvetil na prigotovjenja narodnogo ruha do konfliktu i od početku jest dějal s cěljem poražky Němcije&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book | author = Grzegorz Kulka | url = https://polona2.pl/item/premierzy-i-ministrowie-rzeczypospolitej-polskiej-1918-1939,MTU4MTk4NzE0/188/#info:metadata | chapter = Roman Dmowski (1864-1939) | editor1 = Zbigniew Girzyński | editor2 = Jarosław Kłaczkow | editor3 = Wojciech Piasek | title = Premierzy i ministrowie Rzeczypospolitej Polskiej 1918–1939, wyd. pierwsze | place =  Warszawa | publisher = Instytut De Republica | year = 2023 | pages = 185-187 | isbn = 978-83-67253-59-8 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. Po zahvatu Varšavy od Němcev jest izjehal do [[Санкт-Петербург|Petersburga]], a potom na Zapad, kde jest provodil diplomatičnu akciju v stolicah držav Ententy. Ako prědsědnik Poljskogo Komitetu Narodnogo v Lozannie&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; jest organizoval medžu inymi: Armiju Hallera vo Franciji, ktora stala se valom pozdnějšego Poljskogo Vojska.

==== Konferencija v Parižu ====
Na početku 1919 goda Roman Dmovski stal prědstaviteljem Poljsky na mirnoj konferenciji v Parižu&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Eugeniusz Romer | title = Pamiętnik Paryski 1918–1919, przypisy Andrzej Garlicki, Ryszard Świętek, t. I | place = Wrocław | year = 2010 | pages = 25 | language = pl}}&lt;/ref&gt;. 29 januara izglasil  prěmolvjenje, ktoro trvalo pet časin, v ktorym prědstavil poljske požedanja  (ktoro sam prěvodil na anglijskom i francuzskom  jezykah, ibo ne dověrjal čudžim prěvoditeljam, ktori naprěd netočno prěvodili jego slova&lt;ref&gt;{{Cite book | author = Roman Dmowski | title = Polityka polska i odbudowanie państwa | place = Wrocław | publisher = Nortom | year = 2009 | pages = 322 | language = pl}}&lt;/ref&gt;).

28 junija 1919 godu  Dmovski i Paderevski podpisali v Versalju mirny traktat, na osnově ktorogo Poljska vratila se na mapu světa&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;.

==== Mědzuvojenno obdobje ====
Po dobytju ponovnoj nezaležnosti Poljsky, Roman Dmovski v 1919 godu stal deputatom na Zakonodateljny Sejm. Do politiky vratil se jesenju 1923 godu ako ministr vněšnjih děl&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. Staral se podtrimati sojuz s Francijeju, popraviti odnošenja s Italijeju, a takože podpisal poljsko-britansky trgovy traktat i uznal formalno [[Совєтскы Сојуз|SSSR]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://histmag.org/Polsko-sowieckie-rozmowy-w-sprawie-Niemiec-z-1923-roku-22688 | title = Polsko-sowieckie rozmowy w sprawie Niemiec z 1923 roku | website = histmag.org | access-date = 2024-01-17 | language = pl}}&lt;/ref&gt;.

Po puču majskym započel ujedinjenje narodnyh i katoličskyh grup, v tutom čelju osnoval Tabor Velikoj Poljsky ({{Jezyky|pl|Obóz Wielkiej Polski}}) v 1926 godu, a potom Narodnu Partiju ({{Jezyky|pl|Stronnictwo Narodowe}}) v 1928 godu. Publikoval mnogo političnyh knig i člankov. Do konca života byl jednym iz glavnyh ideologov narodnogo ruha.
[[Fajl:Dead_body_ot_Roman_Dmowski_(1939).jpg|thumb|327x327px|Posmrtna fotografija (1939)]]

==== Hvoroba i smrt ====
Od 28 dekembra 1938  vo selu Drozdovo prěhodil pnevmoniju. Umrl v noči s 1 na 2 januara 1939  godu&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317233/display/Default | title = Choroba Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 1B | pages = 1 | date = 1939-01-01 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317232/display/Default | title = Zgon Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 2B | pages = 1 | date = 1939-01-02 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | url = http://jbc.bj.uj.edu.pl/dlibra/docmetadata?id=50413 | title = Zgon Romana Dmowskiego | newspaper = „Gazeta Lwowska” | issue = nr 2 | pages = 3 | date = 1939-01-04 | language = pl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317231/display/Default | title = Ostatnie chwile Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 3B | pages = 1–2 | date = 1939-01-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | author = Stanisław Mojkowski | url = https://crispa.uw.edu.pl/object/files/317228/display/Default | title = Ostatnia Wigilia Romana Dmowskiego | newspaper = „Warszawski Dziennik Narodowy” | issue = 6B | pages = 3 | date = 1939-01-06 | language = pl}}&lt;/ref&gt;.

== Publikacije Dmovskogo ==

* ''[https://polona.pl/item/nasz-patryotyzm-podstawy-programu-wspolczesnej-polityki-narodowej,NzIzNzk2NDQ/4/#info:metadata Naš patriotizm]'' ({{Jezyky|pl|Nasz patriotyzm}}) (1893)
* ''Myslji modernogo Poljaka'' ({{Jezyky|pl|Myśli nowoczesnego Polaka}}) (1903)
* ''Boj iz anarhijeju i Demokracija Narodna'' ({{Jezyky|pl|Walka z anarchią i Demokracja Narodowa}}) (1906)
* ''Němcija, Rosija i kvestija poljska'' ({{Jezyky|pl|Niemcy, Rosja i kwestia polska}}) (1908)
* ''Anahronizm'' ({{Jezyky|pl|Anachronizm}}) (1909)
* ''[https://polona.pl/item-view/af9e378a-8ca4-4c40-a83c-4f51029b65de?page=8 Separatizm Židov i jego nahodnost]'' ({{Jezyky|pl|Separatyzm Żydów i jego źródła}}) (1909)
* ''[https://polona.pl/item-view/861d2412-c8c3-48c2-8abc-bbb07717b53b?page=8 Upadok myslji konservativnoj v Poljscu]'' ({{Jezyky|pl|Upadek myśli konserwatywnej w Polsce}}) (1914)
* ''Nove časy i nove zapytanja'' ({{Jezyky|pl|Nowe czasy i nowe zagadnienia}}) (1924)
* ''Politika poljska i odbudovanje državy'' ({{Jezyky|pl|Polityka polska i odbudowanie państwa}}) (1925)
* ''O napadu poslu Zdziechowskiego'' ({{Jezyky|pl|O napaści posła Zdziechowskiego}}) (1926)
* ''[https://cbmn.pl/roman-dmowski/zagadnienie-rzadu Zapytanje vlady]'' ({{Jezyky|pl|Zagadnienie rządu}}) (1927)
* ''[https://polona.pl/item-view/cff06d73-3cdc-4748-ad81-34dbf394fedc?page=4 Kostel, narod i država]'' ({{Jezyky|pl|Kościół, naród i państwo}}) (1927)
* ''Kvestija ukrajinska'' ({{Jezyky|pl|Kwestia ukraińska}}) (1930)
* ''Naslědovanje'' pod psevdonimom Kazimierz Wybranowski ({{Jezyky|pl|Dziedzictwo}}) (1931)
* ''V polovině dragy'' pod psevdonimom Kazimierz Wybranowski ({{Jezyky|pl|W połowie drogi}}) (1931)
* ''[https://cbmn.pl/roman-dmowski/swiat-powojenny-i-polska Svět povojenny i Poljska]'' ({{Jezyky|pl|Świat powojenny i Polska}}) (1931)
* ''[https://cbmn.pl/roman-dmowski/przewrot Prěvrat]'' ({{Jezyky|pl|Przewrót}}) (1934)

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|pl|Roman Dmowski|revizija=77385902}}
{{Pravopis prověrjeny}}
{{DEFAULTSORT:Dmovski, Roman}}
[[Kategorija:Poljski politiki]]
[[Kategorija:Historija Poljsky]]

{{INTERWIKI|Q161590}}</text>
      <sha1>kw5en976i7yiudifns620qtiiwphw0o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sěverna Holandija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1798</id>
    <revision>
      <id>28803</id>
      <parentid>14993</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:26:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7865" sha1="39fztcshhpvt5jz8q7l7wwjq6dqwlxz" xml:space="preserve">{{Začetok}}
{{Kartka provincija|qid=Q701|ime=Sěverna Holandija|ime_v_jezyku={{Jezyky|nl|Noord-Holland}}|država_gen=[[Niderlandy|Niderlandov]]|dolžnost_glavy=Komisar kralja}}
'''Sěverna Holandija''' ({{Jezyky|nl|Noord-Holland}}) jest provincija v [[Niderlandy|Niderlandah]]. Povrhnja provincije jest 4 091 km² (v čem 1 421 km² voda). V 2005 g. Sěverna Holandija iměla naseljenje 2 595 294 ljudij.

Glavny grad provincije jest [[Sěverna Holandija#Haarlem|Haarlem]], ale največši grad jest [[Amsterdam]].

{{Clear}}
== Občiny v Sěvernoj Holandiji ==
{{Občina v provinciji - zaglavje}}
{{Občina v provinciji | občina = Aalsmeer | občina_kir = Алсмер | qid = Q9897}}
{{Občina v provinciji | občina = Alkmaar | občina_kir = Алкмар | qid = Q972 | primětky = V 2015 g. občina ''Alkmaar'' byla razširjena občinami ''Graft-De Rijp'' i ''Schermer''.}}
{{Občina v provinciji | občina = Amstelveen | občina_kir = Амстелвен | qid = Q9898}}
{{Občina v provinciji | občina = Amsterdam | občina_kir = Амстердам | qid = Q9899}}
{{Občina v provinciji | občina = Bergen | občina_kir = Берген | qid = Q9901}}
{{Občina v provinciji | občina = Beverwijk | občina_kir = Бевервејк | qid = Q9905}}
{{Občina v provinciji | občina = Blaricum | občina_kir = Бларикум | qid = Q9906}}
{{Občina v provinciji | občina = Bloemendaal | občina_kir = Блумендал | qid = Q9908 | primětky = V 2009 g. občina ''Bloemendaal'' byla razširjena občinoju ''Bennebroek''.}}
{{Občina v provinciji | občina = Castricum | občina_kir = Кастрикум | qid = Q9910}}
{{Občina v provinciji | občina = Den Helder | občina_kir = Ден Хелдер | qid = Q9911}}
{{Občina v provinciji | občina = Diemen | občina_kir = Димен | qid = Q9913}}
{{Občina v provinciji | občina = Dijk en Waard | občina_kir = Дејк ен Вард | qid = Q104758977 |  karta = Map - NL - Municipality code 1980 (2022).svg | poprědnje = ''Heerhugowaard'' i ''Broek op Langedijk'' | god_fuzije = 2022}}
{{Občina v provinciji | občina = Drechterland | občina_kir = Дрехтерланд | qid = Q9915}}
{{Občina v provinciji | občina = Edam-Volendam | občina_kir = Едам-Волендам | qid = Q9917 | primětky = V 2016 g. občina ''Edam-Volendam'' byla razširjena občinoju ''Zeevang''.}}
{{Občina v provinciji | občina = Enkhuizen | občina_kir = Енкхӧјзен | qid = Q9918}}
{{Občina v provinciji | občina = Gooise Meren | občina_kir = Гојсе Мерен | prěvod_imene = Gojske jezera | qid = Q18335889 | poprědnje = ''Bussum'', ''Muiden'' i ''Naarden'' | god_fuzije = 2016}}
{{Občina v provinciji | občina = Haarlem | občina_kir = Харлем | qid = Q9920}}
{{Občina v provinciji | občina = Haarlemmermeer | občina_kir = Харлеммермер | qid = Q9924 | primětky = V 2019 g. občina ''Haarlemmermeer'' byla razširjena občinoju ''Haarlemmerliede en Spaarnwoude''.}}
{{Občina v provinciji | občina = Heemskerk | občina_kir = Хемскерк | qid = Q9926}}
{{Občina v provinciji | občina = Heemstede | občina_kir = Хемстеде | qid = Q9928}}
{{Občina v provinciji | občina = Heiloo | občina_kir = Хејло | qid = Q9932}}
{{Občina v provinciji | občina = Hilversum | občina_kir = Хилверсум | qid = Q9934}}
{{Občina v provinciji | občina = Hollands Kroon | občina_kir = Холландс Крон | prěvod_imene = Korona Holandije | qid = Q9936 | poprědnje = ''Anna Paulowna'', ''Niedorp'', ''Wieringen'' i ''Wieringermeer'' | god_fuzije = 2012}}
{{Občina v provinciji | občina = Hoorn | občina_kir = Хорн | qid = Q9938}}
{{Občina v provinciji | občina = Huizen | občina_kir = Хӧјзен | qid = Q9939}}
{{Občina v provinciji | občina = Koggenland | občina_kir = Коггенланд | qid = Q9940 | poprědnje = ''Obdam'' i ''Wester-Koggenland'' | god_fuzije = 2007}}
{{Občina v provinciji | občina = Landsmeer | občina_kir = Ландсмер | qid = Q9942}}
{{Občina v provinciji | občina = Laren | občina_kir = Ларен | qid = Q9945}}
{{Občina v provinciji | občina = Medemblik | občina_kir = Медемблик | qid = Q9947 | primětky = V 2007 g. občina ''Medemblik'' byla založena vměsto starějših občin ''Noorder-Koggenland'', ''Wognum'' i ''Medemblik'', a v 2011 g. byla razširjena občinami ''Wervershoof'' i ''Andijk''.}}
{{Občina v provinciji | občina = Oostzaan | občina_kir = Остзан | qid = Q9951}}
{{Občina v provinciji | občina = Opmeer | občina_kir = Опмер | qid = Q9952}}
{{Občina v provinciji | občina = Ouder-Amstel | občina_kir = Оудер-Амстел | qid = Q9953}}
{{Občina v provinciji | občina = Purmerend | občina_kir = Пурмеренд | qid = Q9954 | karta = Map - NL - Municipality code 0439 (2022).svg | poprědnje = ''Purmerend'' i ''Beemster'' | god_fuzije = 2022}}
{{Občina v provinciji | občina = Schagen | občina_kir = Схаген | qid = Q9955 | primětky = V 2013 g. občina ''Schagen'' byla razširjena starějšimi občinami ''Harenkarspel'' i ''Zijpe''.}}
{{Občina v provinciji | občina = Stede Broec | občina_kir = Стеде Брук | qid = Q9962}}
{{Občina v provinciji | občina = Texel | občina_kir = Тессел | qid = Q9966}}
{{Občina v provinciji | občina = Uitgeest | občina_kir = Ӧјтгест | qid = Q9967}}
{{Občina v provinciji | občina = Uithoorn | občina_kir = Ӧтхорн | qid = Q9969}}
{{Občina v provinciji | občina = Velsen | občina_kir = Велсен | qid = Q9970 | primětky = Občina ''Velsen'' sodrživaje jedin grad, ''IJmuiden'', a takože sela ''Driehuis'', ''Santpoort-Noord'', ''Santpoort-Zuid'', ''Velsen-Noord'', ''Velsen-Zuid'' i ''Velserbroek''.}}{{Občina v provinciji | občina = Waterland | qid = Q9971}}
{{Občina v provinciji | občina = Weesp | občina_kir = Весп | qid = Q9974 | obrazok = Weesp,_Netherlands_-_panoramio_(2).jpg}}
{{Občina v provinciji | občina = Wijdemeren | občina_kir = Вејдемерен | qid = Q9975}}
{{Občina v provinciji | občina = Wormerland | občina_kir = Вормерланд | qid = Q9976}}
{{Občina v provinciji | občina = Zaanstad | občina_kir = Занстад | qid = Q9978 | obrazok}}
{{Občina v provinciji | občina = Zandvoort | občina_kir = Зандворт | qid = Q9980}}
{{Občina v provinciji - konec}}

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Obrazy iz Sěvernoj Holandije&quot; heights=&quot;180px&quot;&gt;
Alkmaar Cheesemuseum.JPG | Muzej serov v ''[[Sěverna Holandija#Alkmaar|Alkmaar]]''
Schaats1.jpg | Kanaly v ''[[Sěverna Holandija#Amsterdam|Amsterdamu]], zimoju''
Sint-Agathakerk.JPG | Kostel Sv. Agaty v ''[[Sěverna Holandija#Beverwijk|Beverwijku]]''
Schellinkhout3.jpg | Tradicijny domok v selu ''Schellinkhout'' (obč. ''[[Sěverna Holandija#Drechterland|Drechterland]]'')
Edam_180.JPG | ''[[Sěverna Holandija#Edam|Edam]]''
Drommedaris Enkhuizen Zuidwestzijde.jpg | ''Drommedaris'' v gradu ''[[Sěverna Holandija#Enkhuizen|Enkhuizen]]''
Spaarne_met_Teylers_Museum,_de_Waag_en_de_Bavo.jpg | Rěka ''Spaarne'' v ''[[Sěverna Holandija#Haarlem|Haarlemu]]''
Exterieur_OVERZICHT_-_Hoorn_-_20262990_-_RCE.jpg | Centralna plošča s Vagoju v gradu ''[[Sěverna Holandija#Hoorn|Hoorn]]''
Medemblik_wognum_039.JPG | Zamok ''Radboud'' v gradu ''[[Sěverna Holandija#Medemblik|Medemblik]]''
Oostzaan_-_De_Windjager.jpg | Větrny mlyn ''De Windjager'' v selu ''[[Sěverna Holandija#Oostzaan|Oostzaan]]''
Trompenburg_op_16_juni_2009.JPG | Zamok ''Trompenburg'' v selu ''’s-Graveland'' (obč. ''[[Sěverna Holandija#Wijdemeren|Wijdemeren]]'')
1211 Zaandam 004.JPG | Postmodernističny hotel ''Inntel'' v ''Zaandam'' (obč. ''[[Sěverna Holandija#Zaanstad|Zaanstad]]'', inspirovany tradicijnymi zaanskymi domkami)
&lt;/gallery&gt;

{{Provincije Niderlandov}}
[[Kategorija:Provincije Niderlandov]]

{{INTERWIKI|Q701}}</text>
      <sha1>39fztcshhpvt5jz8q7l7wwjq6dqwlxz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sěveroslovjanske jezyky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1802</id>
    <revision>
      <id>28833</id>
      <parentid>15008</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:24:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16153" sha1="kuy94jlh8skcdfuypucgw9dqr2ustax" xml:space="preserve">'''Sěveroslovjanske jezyky''' jest termin koristany za različne prědložene grupy [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]]. Jednakože on ne jest široko upotrěbjeny i takože ne imaje občeprijetu definiciju. Najčestěje strěčaje se slědujuče oprěděljen​ja.

== Sěveroslovjanske jezyky kako zapadno- i vozhodnoslovjanske jezyky zajedno ==
[[Fajl:Meyers b12 s0486a.jpg|thumb|Karta [[Avstro-Vugrija|Avstro-Vugrije]] iz 1890 g., na ktoroj čehi, moravjani, slovaki, poljaki i «rutenci» (ukrajinci) sut označeni kako «sěverni slovjani», a druge slovjanske grupy kako «južni slovjani».]]
Někoji slavisti koristajut termin «sěveroslovjansky» kako obče oprěděljen​je [[Zapadnoslovjanske jezyky|zapadno-]] i [[Vozhodnoslovjanske jezyky|vozhodnoslovjanskyh jezykov]], protivstavjenyh [[Južnoslovjanske jezyky|južnoslovjanskym jezykam]], čto veže se s tym, že vpad [[Madjari|madjarov]] v panonsku državu v 9. stolětju dovedl k odděljen​ju tutoj poslědnjej grupy od rešty [[Slovjani|slovjanov]]. [[Juraj Križanič]] v 17. stolětju pravdopodobno byl prvy, ktory razvažal sěvero-južnu dihotomiju, a v lětah 1956 i 1969 češsky jezykoznavec František Václav Mareš opravdal ju na osnově historičnoj fonetiky.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.phil.muni.cz/linguistica/art/novbla/nob-001.pdf | first1 = Petra | last1 = Novotná | first2 = Václav | last2 = Blažek | title = Klasifikace slovanských jazyků: evoluce vývojových modelů | year = 2005 | language = cs | page = 2 | access-date = 2025-12-21}}&lt;/ref&gt; {{-|Christina Bethin}} piše, že «s obzirom na harakterikě izměn v strukturě slogov takože upotrěbimo jest različati medžu sěverom i jugom, a potom medžu zapadom i vozhodom».&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Christina Y. | last = Bethin | title = Slavic prosody. Language change and phonological theory | publisher = Cambridge University Press | place = Cambridge | year = 1998 | isbn = 0 521 59148 1 | page = 10 | language = en}}&lt;/ref&gt;

V občem, jednakože, tako podrazděljen​je ne jest občeprijeto, a v klasifikacijah [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]] najčestěje jest ignorovano. Mimohodom ono ne jest cělkovito bezsmyslno. Napriklad, Tomasz Kamusella argumentuje, že sut samo dva slovjanske dialektne kontinuumy, sěverny i južny, i že razděljen​je medžu vozhodnoslovjanskymi i zapadnoslovjanskymi jezykami bazuje se bolje na religioznyh, alfabetičnyh i političnyh razběžnostah:&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.academia.edu/28396921/The_Triple_Division_of_the_Slavic_Languages_A_Linguistic_Finding_a_Product_of_Politics_or_an_Accident_2005_Vienna_Institut_f%C3%BCr_die_Wissenschaften_vom_Menschen_IWM_Working_Papers_Series_No_2005_1_133_pp_http_www_iwm_at_publ_wp_wp_05_01_pdf | first = Tomasz | last = Kamusella | title = The Triple Division of the Slavic Languages: A Linguistic Finding, a Product of Politics, or an Accident? | year = 2005 | place = Vienna | publisher = Institut für die Wissenschaften vom Menschen | journal = IWM Working Papers Series, No 2005/1 | language = en | pages = i}}&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;«Trojno razděljen​je slovjanskyh jezykov ukazyvaje na něčto drugo neželi lingvistu realnost. Tuta realnost bolje umožnjaje klasifikaciju na dvě větvy, sěvernu i južnu, ktore odpovědali by sěvernoslovjanskomu i južnoslovjanskomu dialektnym kontinuumam. Nemaje izraznoj lingvističnoj granice medžu zapadno- i vozhodnoslovjanskymi jezykami trojnogo razděljen​ja. Izdavaje se, že pismo i religija funkcionujut kako te instrumenty, ktore poradžajut granicu medžu tymi dvoma grupami jezykov.»&lt;ref&gt;{{-|Kamusella}} (2005), str. 110.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Kromě togo, zapadnoslovjanska i vozhodnoslovjanska grupy imajut někoje obče harakteristiky, napr. razvoj grup &lt;tt&gt;olT-, orT-&lt;/tt&gt; v &lt;tt&gt;loT-, rot-&lt;/tt&gt; ({{Jezyky|pl|łokieć}}, {{Jezyky|cs|loket}}, {{Jezyky|ru|локоть}}, ale {{Jezyky|sh|lakat}} «lakot») ili formy nominativa i akuzativa množiny (sěv. {{-|''dušě''}}, juž. {{-|''dušę''}}).&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Alexander M. | last = Schenker | chapter = Proto-Slavonic | editor-first1 = Bernard | editor-last1 = Comrie | editor-first2 = Greville G. | editor-last2 = Corbett | title = The Slavonic languages | publisher = Routledge | place = London &amp; New York | year = 1993 | pages = 75, 88, 114 | language = en}}&lt;/ref&gt;

V 19. stolětju koncept sěveroslovjanskyh jezykov byl popularny u rosijskyh panslavistov, za ktoryh blizko srodstvo medžu [[Poljaki|poljakami]], [[Čehi|čehami]] i [[Rusi|rusami]] imělo opravdati prinaležnost [[Poljska|Poljsky]] do Rosije.

== Sěveroslovjanske jezyky kako «četvrta větva» ==
[[Fajl:Slav-7-8-obrez.png |thumb | [[Ilmenski slovjani]] i [[pskovski kriviči]]: hipotetični govoritelji sěveroslovjanskyh dialektov]]
Termin «sěveroslovjansky» takože može odnositi se k hipotetičnoj četvrtoj grupě slovjanskyj jezykov, ne prinaležečej nijednoj iz treh tradicijnyh grup. Rosijsky slavist Anatolij Fjodorovič Žuravljov prědpolagaje, že v minulosti jestvovala oddělna, dnes izumrla větva sěveroslovjanskyh dialektov. [[Staronovgorodsko narěčje]], davno govorjeno v okolnostah [[Novgorod]]a, sodrživaje razne [[Praslovjansky jezyk|praslovjanske]] arhaizmy, ktore ne shranili se v nijednom drugom slovjanskom jezyku, v svezi s čim može uvažati se reliktom drěvnoj sěveroslovjanskoj větvy.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = А.Ф. | last = Журавлев | title = Лексико-статистическое моделирование системы славянского языкового родства | place = Москва | year = 1994 | pages = 63}}&lt;/ref&gt;

Vjačeslav Vsevolodovič Ivanov, ačekoli ne govori bezposrědnje o sěveroslovjanskom, razpoznavaje v prvom tysečlětju obče črty medžu dialektami, iz ktoryh razvili se [[lehitske jezyky]], i sěvernym dialektom [[Starovozhodnoslovjansky jezyk|starovozhodnoslovjanskogo jezyka]], iz ktorogo pozdněje razvili se staronovgorodske i staropskovske dialekty.&lt;ref&gt;{{Cite encyclopedia | url = http://www.tapemark.narod.ru/les/093d.html | last = Иванов | first = В.В. | title = Генеалогическая классификация языков | encyclopedia = Лингвистический энциклопедический словарь | editor = В.Н. Ярцева | place = Москва | publisher = Советская энциклопедия | year = 1990 | isbn = 5-85270-031-2}}&lt;/ref&gt; Srěd privržencev tutoj teorije takože nahodi se jezykoznavec Andrej Anatoljevič Zaliznjak.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.europeanproceedings.com/article/10.15405/epsbs.2020.08.76 | last = Kyrchanoff | first = Maksym W. | year = 2020 | chapter = „North Slavic” Deconstructivism As Invented Tradition Of Russian Historical Slavistics | editor-first = N.L. | editor-last = Amiryanovna (Ed.) | title = Word, Utterance, Text: Cognitive, Pragmatic and Cultural Aspects, vol 86. European Proceedings of Social and Behavioural Sciences | publisher = European Publisher | language = en | issn = 2357-1330 | page = 649}}&lt;/ref&gt;

== Umětne sěveroslovjanske jezyky ==
Jestvovan​je zapadno-, vozhodno- i južnoslovjanskoj větvy pri cělkovitom odsutstvu sěveroslovjanskoj inspirovalo někojih jezykotvorcev, da by teoretizovali o tom, kako taka grupa mogla by izgledati. {{-|Cornelia Mannewitz}} podavaje različne možnosti: ona može bazovati se na [[Staronovgorodsko narěčje|staronovgorodskom]], na sěvernyh dialektah [[Russky jezyk|russkogo jezyka]], na vzajemodějstvu s [[Sěverogermanske jezyky|sěverogermanskymi]], [[Baltičske jezyky|baltičskymi]], [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskymi]] ili daže [[Eskimoske jezyky|eskimoskymi]] jezykami, na historičnyh pidžinah kako [[russenorsk]], i tako dalje.&lt;ref&gt;{{Cite book |first = Cornelia | last = Mannewitz | chapter = Nordslawisch | title = Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag | year = 2011 |editor1 = Cyril Brosch | editor2 = Sabine Fiedler | publisher = Peter Lang GmbH Internationaler Verlag der Wissenschaften | location = Frankfurt am Main | isbn = 978-3-631-61328-3 | page = 238 | language=de}}&lt;/ref&gt; Od konca 20. stolětja bylo stvorjenyh okolo deseti do dvadeseti&lt;ref&gt;Priklady: {{Cite web | url = http://steen.free.fr/interslavic/numbers_1-10.html | title = The numbers 1–10 in Slavic languages | website = steen.free.fr}}&lt;/ref&gt; umětnyh jezykov, nazyvanyh svojimi avtorami «sěveroslovjanskymi», naležečih do tako nazyvajemyh «alternativnyh jezykov»: aposteriorne jezyky s eksperimentalnym harakterom. Ačekoli avtori tutyh jezykov rabotali nezavisno od sebe, najčestěje daže ne znajuči o drugyh jezykoprojektah, jihne jezyky imajut interesne obče črty. Najznanějše srěd njih sut slědujuče jezykoprojekty:

* '''Sěversky''' (''{{-|Sievrøsku}}'', {{Jezyky|en|Sevorian}})&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.zolid.com/zm/sev/ | first = James | last = Campbell | title = Sievrøsku (Sevorian): a &quot;North Slavic&quot; constructed language | website = zolid.com | access-date = 2025-12-22 | language = en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny Džejmsom Kembellom ({{Jezyky|en|James Campbell}}) v 1992 g., jest jezyk fiktivnogo ostrova ''{{-|Sievrih}}'' v [[Baltičsko morje|Baltičskom morju]], s něčto humorističnym podtonom. Jezyk piše se [[Latinica|latiniceju]] s vlastnoju sistemoju diakritičnyh znakov, a iměje bogatu, aglutinujuču gramatiku. Priměr: {{-|''Dorøg, seta pritṡin sut ed-derevusü vloisyø tvøi?''}} «Dragy, začto v tvojih vlasah sut mokrice?»&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Т. | last = Бергер | chapter = Искусственные славянские языки в интернете | title = Актуальные этноязыковые и этнокультурные проблемы современности. Книга II | editor-first = Г.П. | editor-last = Нещименко | place = Москва | publisher = Рукописные памятники Древней Руси | year = 2015 | page = 302 | isbn = 978-5-9905759-8-1 | language = ru}}&lt;/ref&gt;
* '''Vozgijsky''' (''{{-|гўор вўозгашхы / gŭor vŭozgašchai}}'', {{Jezyky|en|Vozgian}})&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/vozgian/index.html | first = Jan | last = van Steenbergen | title = Гўор вўозгашхы. A short grammar of the Vozgian language | website = steen.free.fr | access-date = 2025-12-22 | language = en}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky [[Rosija|Rosijskoj federacije]] v alternativnoj historiji ''{{-|[[Ill Bethisad]]}}'', bolje ili menje na teritoriji [[Vologodska oblast|Vologodskoj oblasti]]. Inspirovany [[Uralske jezyky|uralskymi jezykami]], osoblivo [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskym]], i pisany na kirilici i latinici. Priklad: {{-|''Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ.''}} «Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju.»&lt;ref&gt;{{-|Бергер}} (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;
* '''Nasika''' (raněje: ''{{-|našica, naŝica}}'', {{Jezyky|en|Nassian}})&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ark.wz.cz/conlangs/nasesk.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20210724134034/http://ark.wz.cz/conlangs/nasesk.html | archive-date = 2021-07-24 | first = Jan | last = Havliš | title = nasika - nasëku enessükü | website = ark.wz.cz | language = en | access-date = 2025-12-22}}&lt;/ref&gt;, stvorjena Janom Havlišem v 2001 g., takože igraje rolju v ''{{-|Ill Bethisad}}'', kde nahodi se menje-bolje na teritoriji [[Karelija|Karelije]]. Tutoj jezyk imaje obširno razrabotanu gramatiku i fiktivnu historiju, a optično najbolje pripominaje někaky [[Ugrofinske jezyky|ugrofinsky]] jezyk, ačekoli avtor takože piše o vlivu [[Gotsky jezyk|gotskogo]] i baltičskyh jezykov.&lt;ref&gt;{{-|Mannewitz}}, str. 241–243.&lt;/ref&gt; On byl izměnjeny mnogokratno, čto jest vidimo daže v nazvě samogo jezyka (''{{-|našësk îezik → naŝêsk ezek → naŝısk ezüük → nasëku enezükü → nasëku enessükü}}''). Za sravnjen​je: {{-|''Texa nots, sveta nots, ves mir sepi es, mladac Materepri seni sa'' (2004), ''Teesä nokëta, sëvëna nokëta, vesü miru sëpë, otërosso Matëriipir süpenä'' (2007) «Tiha noč, sveta noč, ves mir spi, děte pri Materi sni».&lt;ref&gt;{{-|Бергер}} (2015), str. 303.&lt;/ref&gt;
* '''Skuodsky''' ({{Jezyky|en|Skuodian}}), stvorjeny Pavlom Iosadom v 2002 g., jest tretji sěveroslovjansky jezyk v projektu ''{{-|Ill Bethisad}}'', tokratno kako jezyk maloj državy medžu [[Latvija|Latvijeju]] i [[Litva|Litvoju]] s glavnym gradom v [[Skuodas]]u. Jezyk imaje pravopis, ktory pripominaje [[Finsky jezyk|finsky]], ale jest malo razrabotany.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf | last = Berger | first = Tilman | year = 2004 | title = Vom Erfinden slavischer Sprachen. Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag | publisher = M. Okuka, U. Schweier | place = München | page = 25 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; Priklad: {{-|''Simä staräji, buolenäji ji unäji viehogoda kuoluo miengekä travä vo kameneho sien subirajuonti.''}} «V zimě stari, hvori i mladi vsegda sbirajut se pri mekkoj travě srěd kamenjev.»&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.quandary.org/~langs/relays/relay9/ring3/skuodian/all.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20070309211232/http://www.quandary.org/~langs/relays/relay9/ring3/skuodian/all.html | archive-date = 2007-03-09 | title = Skuodian/contribution to Relay 9 | access-date = 2025-12-22}}&lt;/ref&gt;
* '''Novegradsky''' ({{-|''Новеградескей лизике''}}, {{Jezyky|en|Novegradian}})&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.veche.net/novegradian | first = Martin | last = Posthumus | title = Grammar of the Novegradian Language / Граматика Лизика Новеградескаево | website = veche.net | language = en | access-date = 2025-12-22}}&lt;/ref&gt;, stvorjeny v 2006 g. od avtora posluživajučego se psevdonimom {{-|Martin Posthumus}}, jest fiktivno prodolžen​je [[Staronovgorodsko narěčje|staronovgorodskogo]] jezyka, glavno osnovano na izslědovan​jah Andreja Zaliznjaka, s obširnoju gramatikoju 580 stranic.&lt;ref&gt;{{-|Mannewitz}}, str. 245.&lt;/ref&gt; Novegradky jest jezyk krajno podrobno razrabotanoj fiktivnoj državy, Novegradskoj republiky. Priklad: {{-|''Новеграде-те ест многонародевой преставителной демокрасной республикой, омѣстеной шѣверо-западной Еуропѣ по Варижескѣѣм морѣ со Шѣвернием ледевием океянем.''}} «Novegrad jest mnogonarodna reprezentativna demokratična republika, položena v sěverozapadnoj Evropě podolg Baltičskogo morja i Arktičnogo okeana.»&lt;ref&gt;{{-|Бергер}} (2015), str. 305.&lt;/ref&gt;
* {{-|'''Seversk''', '''slavëni''', '''slavisk''', '''lydnevi''' i '''mrezian'''}} – grupa peti «sěveroslovjanskyh» jezykoprojektov stvorjenyh Liborom Štemonom ({{-|''Libor Sztemon''}}) ok. 2001–2002 g. Najbolje razrabotane srěd njih sut prve dva jezyky, ostale sut skice, a vse koristajut latinsky alfabet s diakritičnymi znakami. V protivnosti k prědhodnymi sěveroslovjanskymi jezykami, one ne sut včlenjene v nijednoj fiktivnoj kulturě i ne jest znano, čto točno kvalifikuje jih kako sěveroslovjanske.&lt;ref&gt;{{-|Mannewitz}}, str. 239–241.&lt;/ref&gt; Priklady: {{-|''Ataxt i me, kojin o navёsa es, osvetist as iman i te'' (slavëni). ''Atece når, ketri jesi na nevaror, ta jåst fasvestøn namet ’år'' (seversk). ''Ó Fódär myn, kojyn o nóvesa es, asvétist as nóme Tyn'' (slavisk). ''Otec navo, jaš jési na nébesai, da jest posvetyn tavo nam'' (lydnevi).}} «Otče naš, ktory jesi v nebesah, nehaj sveti se ime Tvoje».&lt;ref&gt;{{-|Бергер}} (2015), str. 304.&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
{{INTERWIKI|Q162840}}</text>
      <sha1>kuy94jlh8skcdfuypucgw9dqr2ustax</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Taksonomičny rang</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1812</id>
    <revision>
      <id>28788</id>
      <parentid>15146</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:36:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14181" sha1="jbdvkxid2wnjp61twfiy26f4993bexj" xml:space="preserve">[[Fajl:Biological classification L Pengo vflip isv.svg | thumb | 180px | Osnovne taksonomične rangy]]
V [[Biosistematika|biosistematikě]] '''taksonomičny rang''' ili '''taksonomična kategorija''' je uravenj v sistemě hierarhičnoj klasifikacije [[organizm]]ov, sostavjenoj na osnově [[Biosistematika#Filogenetika|filogenetičnogo]] srodstva, i vključaje v sobě jedin ili veče [[takson]]ov. Vsaky takson sostoji iz oprěděljenoj grupy organizmov, ktora zajedno s drugymi grupami togože samogo uravnja naleži do taksona vysšego uravnja, i ktora vključaje jednu ili veče taksonov nizšego uravnja. 

Napriklad, vsi němečski ovčari tvoret takson, ktory nalěži do vysšego taksona domašnjih [[Pes|psov]]. Psi, zajedno s [[lisica]]mi, [[volk]]ami, [[šakal]]ami, [[kojot]]ami i [[jenot]]ami, naležet do vysšego taksona psovyh. Psovi, iz reda, naležet do ješče vysšego taksona mesojedov, zajedno s [[kot]]ami, [[medvěd]]ami, [[hiena]]mi, [[tjulenj]]ami i drugymi. Mesojedi naležet do taksona [[Sosavci|sosavcev]], sosavci do taksona [[Hrebetni|hrebetnyh]], hrebetni do taksona [[Životno|životnyh]], i tako dalje.

Osnovny taksonomičny rang je [[Vid (biologija)|vid]]. V [[Biosistematika#Nomenklatura|nomenklaturě]] vsaky vid označaje se dvojnym («binominalnym») imenem: najprvo rod ({{Lang|la|genus}}), pisany velikoju bukvoju, a potom vid ({{Lang|la|species}}), pisany maloju bukvoju. Napriklad: domašnji kot oficialno nazyvaje se {{Lang|la|Felis catus}}, često skračeny kako {{Lang|la|F. catus}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.departments.bucknell.edu/biology/resources/msw3/browse.asp?id=14000031 | title = SPECIES Felis catus | website = Wilson &amp; Reeder’s Mammal Species of the World. Third Edition | access-date = 2026-02-16 | language = en}}&lt;/ref&gt; Kromě vida i roda glavnymi taksonomičnymi rangami sut: sěmejstvo (ili rodina) ({{Lang|la|familia}}), red ({{Lang|la|ordo}}), klasa ({{Lang|la|classis}}), tip (v botanikě: odděl ({{Lang|la|divisio}})), carstvo ({{Lang|la|regnum}}) i domen ({{Lang|la|dominium}}). Zajedno sut osm glavnyh uravnjev:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Nazvy glavnyh taksonomičnyh rangov v [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykah]]
|-
! rowspan=&quot;2&quot; width=&quot;10%&quot; | Rang !! width=&quot;7%&quot; | Domen !! width=&quot;8%&quot; | Carstvo !!  width=&quot;12%&quot; | Tip / Odděl{{FN|*)}} !!  width=&quot;12%&quot; | Klasa !!  width=&quot;12%&quot; | Red !!  width=&quot;8%&quot; | Sěmejstvo !!  width=&quot;7%&quot; | Rod !!  width=&quot;7%&quot; | Vid
|-
! {{Lang|la|Dominium}} || {{Lang|la|Regnum}} || {{Lang|la|Phylum / Divisio}}{{FN|*)}} || {{Lang|la|Classis}} || {{Lang|la|Ordo}} || {{Lang|la|Familia}} || {{Lang|la|Genus}} || {{Lang|la|Species}}
|-
! [[Russky jezyk|Russky]]
| {{-|Домен}} || {{-|Царство}} || {{-|Тип / Отдел}}{{FN|*)}} || {{-|Класс}} || {{-|Отряд / Порядок}}{{FN|*)}} || {{-|Семейство}} || {{-|Род}} || {{-|Вид}}
|-
! [[Bělorussky jezyk|Bělorussky]]
| {{-|Дамен}} || {{-|Царства}} || {{-|Тып / Аддзел}}{{FN|*)}} || {{-|Клас}} || {{-|Атрад / Парадак}}{{FN|*)}} || {{-|Сямейства}} || {{-|Род}} || {{-|Вид}}
|-
! [[Ukrajinsky jezyk|Ukrajinsky]]
| {{-|Домен}} || {{-|Царство}} || {{-|Тип / Відділ}}{{FN|*)}} || {{-|Клас}} || {{-|Ряд / Порядок}}{{FN|*)}} || {{-|Родина}} || {{-|Рід}} || {{-|Вид}}
|-
! [[Rusinsky jezyk|Rusinsky]]
| {{-|Домена}} || {{-|Царьство}} || {{-|Тіп / Оддїл}}{{FN|*)}} || {{-|Клас}} || {{-|Ряд}} || {{-|Родина}} || {{-|Рід}} || {{-|Вид}}
|-
! [[Poljsky jezyk|Poljsky]]
| {{-|Domena}} || {{-|Królestwo}} || {{-|Typ / Gromada}}{{FN|*)}} || {{-|Gromada / Klasa}}{{FN|*)}} || {{-|Rząd}} || {{-|Rodzina}} || {{-|Rodzaj}} || {{-|Gatunek}}
|-
! [[Gornolužičsky jezyk|Gornolučičsky]] 
| {{-|Domena}} || {{-|Swět}} || {{-|Kmjen / Wotrjad}}{{FN|*)}} || {{-|Rjadownja}} || {{-|Rjad}} || {{-|Swójba}} || {{-|Ród}} || {{-|Družina}}
|-
! [[Češsky jezyk|Češsky]]
| {{-|Doména}} || {{-|Říše}} || {{-|Kmen / Oddělení}}{{FN|*)}} || {{-|Třída}} || {{-|Řád}} || {{-|Čeleď}} || {{-|Rod}} || {{-|Druh}}
|-
! [[Slovačsky jezyk|Slovačsky]]
| {{-|Doména}} || {{-|Ríša}} || {{-|Kmeň / Oddelenie}}{{FN|*)}} || {{-|Trieda}} || {{-|Rad}} || {{-|Čeľaď}} || {{-|Rod}} || {{-|Druh}}
|-
! [[Slovenečsky jezyk|Slovenečsky]]
| {{-|Domena}} || {{-|Kraljestvo}} || {{-|Deblo / Oddelek}}{{FN|*)}} || {{-|Razred}} || {{-|Red}} || {{-|Družina}} || {{-|Rod}} || {{-|Vrsta}}
|-
! [[Hrvatsky jezyk|Hrvatsky]]
| {{-|Domena}} || {{-|Carstvo}} || {{-|Koljeno / Odjeljak}}{{FN|*)}} || {{-|Razred}} || {{-|Red}} || {{-|Porodica}} || {{-|Rod}} || {{-|Vrsta}}
|-
! [[Srbsky jezyk|Srbsky]]
| {{-|Домен}} || {{-|Царство}} || {{-|Тип / Раздео}}{{FN|*)}} || {{-|Класа}} || {{-|Ред}} || {{-|Породица}} || {{-|Род}} || {{-|Врста}}
|-
! [[Makedonsky jezyk|Makedonsky]]
| {{-|Домен}} || {{-|Царство}} || {{-|Колено / Оддел}}{{FN|*)}} || {{-|Класа}} || {{-|Ред}} || {{-|Семејство}} || {{-|Род}} || {{-|Вид}}
|-
! [[Bulgarsky jezyk|Bulgarsky]]
| {{-|Империя}} || {{-|Царство}} || {{-|Тип / Отдел}}{{FN|*)}} || {{-|Клас}} || {{-|Разред}} || {{-|Семейство}} || {{-|Род}} || {{-|Вид}}
|}

{{FNBox|{{FNZ|*)|Prvo slovo koristaje se glavno v [[Zoologija|zoologiji]], drugo v [[Botanika|botanikě]], [[Mikologija|mikologiji]] i t.d.}}}}								
== Pomočne rangy ==
Vsaky organizm obvezno naleži do vsih osmi glavnyh rangov. Jednakože izslědovatelji često koristajut dodatočne, posrědnje rangy, najčestěje označene prědstavkami (nad-, pod-, infra-), napr. podred, nadklasa, infracarstvo, i tako dalje. Kromě togo, sut takože druge kategorije, napr. ''odděl'', ''legion'' i ''kohorta'' (medžu klasoju i redom), ''sekcija'' (medžu redom i sěmejstvom) i ''pleme'' (medžu sěmejstvom i rodom). Take kategorije sut opcionalne, čto znači, že mogut byti propuščene pri klasifikaciji organizma, i često koristajut se samo v oprěděljenyh naučnyh oblastah, napr. v [[Zoologija|zoologiji]], [[Botanika|botanikě]], [[Mikologija|mikologiji]], [[Virologija|virologiji]], ili daže za oprěděljene taksony, napr. [[motylj]]ev ili [[žolv]]ij. Dodatočno podčrkaje se, že zavisno od naučnoj oblasti, nazvy někojih rangov različajut se; napriklad, v virologiji domen nazyvaje se «realm», a v botanikě tip nazyvaje se «odděl». Vsego istnujut slědujuče rangy, vključno s neformalnymi:

* '''Domen''' / '''Realm'''{{FN|V}}: naddomen, domen, poddomen
* '''Carstvo''': hipercarstvo, nadcarstvo, carstvo, podcarstvo, infracarstvo, parvocarstvo
* '''Tip''' / '''Odděl'''{{FN|R}}: nadtip, tip, podtip, infratip, parvtip
* '''Klasa''': nadklasa, klasa, podklasa, infraklasa, *subterklasa, parvoklasa
* Odděl{{FN|Z}}: nadodděl, odděl, pododděl, infraodděl
* Legion{{FN|Z}}: nadlegion, legion, podlegion, infralegion
* Kohorta{{FN|Z}}: megakohorta, nadkohorta, kohorta, podkohorta, infrakohorta
* '''Red''': gigared{{FN|R}}, magnored, nadred, serija{{FN|I}}, podserija{{FN|I}}, grandred, mirred, red, podred, infrared, parvored
* Sekcija{{FN|Z}}: sekcija, podsekcija
* '''Sěmejstvo''': gigasěmejstvo, megasěmejstvo, grandsěmejstvo, hipersěmejstvo, nadsěmejstvo, episěmejstvo{{FN|Z}}, serija{{FN|L}}, grupa{{FN|L}}, sěmejstvo, podsěmejstvo, infrasěmejstvo{{FN|Z}}
* Pleme: nadpleme, pleme, podpleme, infrapleme{{FN|Z}}
* '''Rod''': rod, podrod
* Sekcija{{FN|R}}: sekcija, podsekcija
* Serija{{FN|R}}: serija, podserija
* '''Vid''': kompleks vidov, vid, podvid, patovar{{FN|B}}
* Varietet{{FN|R}}: varietet, podvarietet
* Forma{{FN|R}}: forma, podforma
* Rasa: rasa, podrasa
{{FNBox|
{{FNZ|B|Upotrěbjajemy v [[Bakteriologija|bakteriologiji]]}}
{{FNZ|I|Upotrěbjajemy v [[Ihtiologija|ihtiologiji]]}}
{{FNZ|L|Upotrěbjajemy v [[Lepidopterologija|lepidopterologiji]]}}
{{FNZ|R|Upotrěbjajemy v [[Botanika|botanikě]]}}
{{FNZ|V|Upotrěbjajemy v [[Virologija|virologiji]]}}
{{FNZ|Z|Upotrěbjajemy v [[Zoologija|zoologiji]]}}
}}

== Kladistika ==
V staroj linnejevskoj sistemě naučniki postojanno byli iznudženi izmysljati nove nazvy za rangov, ibo &quot;standartny&quot; spis (domen, carstvo, tip, klasa, red, sěmejstvo, rod, vid) byl nedostatočno gluboky, da by opisati vsu komplikovanost života&lt;ref&gt;''[https://ucmp.berkeley.edu/clad/clad1.html &quot;Introduction to Cladistics&quot;.] Ucmp.berkeley.edu.''&lt;/ref&gt;. 

Ako li někto izjavjal větvu medžu sěmejstvom i rodom, jemu bylo potrěbno izmysliti novo podsěmejstvo. Ako li v tom podsěmejstvu bylo dodatno razděljen‌je, togda bylo potrěbno izmysliti pleme, potom podpleme, i tako dalje. [[Klada|Kladistika]] rěšaje tutu problemu bezrangovostju. Vměsto izmysljen‌ja oddělnogo imennika za každy uravenj hierarhije, naučniki mogut prosto posluživati se imenom samoj grupy. Odrěkši se od trěbovan‌ja ranga, naučnikam ne je potrěbno každy raz stvorjati novu nazvu kategorije pri izjavjen‌ju novogo evolucijnogo razděla.

== Nomenklatura ==

Nazvy taksonov na vysšem uravnju od roda obyčno možno je razpoznavati po standardnomu sufiksu, ktory zavisi od carstva, ili poněkogda od tipa ili klasy. V botanikě i mikologiji nazvy na uravnju sěmejstva i nizše osnovajut se na nazvě roda i imajut standardno zakončen‌je. Napriklad nazva sěmejstva roz ({{Lang|la|Rosaceae}}) je osnovana na roda rozy ({{Lang|la|Rosa}}) s sufiksom {{Lang|la|-aceae}}, ktory označaje sěmejstvo. Nazvy vysših rangov takože formujut se od generičnoj nazvy, a takože mogut byti opisne. V slučaju životin standardny sufiksy samo istnujut za taksony do uravnja nadsěmejstva.&lt;ref&gt;''ICZN article 29.2''&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;70%&quot;
|-
!scope=&quot;col&quot; width=&quot;15%&quot; | Rank
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;10%&quot; | Virus|&lt;ref name=&quot;ICTV_2018&quot;&gt;{{Cite web|url=https://ictv.global/about/code|title=ICTV Code. Section 3.IV, § 3.23; section 3.V, §§ 3.27-3.28..|date=October 2018|access-date=28 November 2018|publisher=International Committee on Taxonomy of Viruses|archive-date=6 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706121843/https://ictv.global/about/code|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;10%&quot; | Bakterije i arheje&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Oren|first=Aharon |author-link=Jacques Euzéby |title=International Code of Nomenclature of Prokaryotes. Prokaryotic Code (2022 Revision) |journal=International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology |volume=73 |issue=5a |pages= |year=2023|doi=10.1099/ijsem.0.005585 |doi-access=free |pmid=37219928 |hdl=10261/338243 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;10%&quot; | Rastliny
! scope=&quot;col&quot; width=&quot;10%&quot; | Algy
!scope=&quot;col&quot; width=&quot;10%&quot; | Griby
!scope=&quot;col&quot; width=&quot;10%&quot; | Životiny
|-
!scope=&quot;row&quot;| Realm
| {{-|-viria}}
|
|
|
|
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Podrealm
| {{-|-vira}}
|
|
|
|
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Carstvo
| {{-|-virae}}
| {{-|-ati}}&lt;ref name=&quot;Code_2023-11&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Oren |first1=Aharon |title=Emendation of Principle 8, Rules 5b, 8, 15, 33a, and Appendix 7 of the International Code of Nomenclature of Prokaryotes to include the categories of kingdom and domain |journal=International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology |date=2023-11-01 |volume=73 |issue=11 |doi=10.1099/ijsem.0.006123 |pmid=37909283}}&lt;/ref&gt;
|
|
|
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Podcarstvo
| {{-|-viretes}}
|
|
|
|
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Odděl/tip
| {{-|-viricota}}
| {{-|-ota}}&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Whitman |first1=William B. |last2=Oren |first2=Aharon |last3=Chuvochina |first3=Maria |last4=da Costa |first4=Milton S. |last5=Garrity |first5=George M. |last6=Rainey |first6=Fred A. |last7=Rossello-Mora |first7=Ramon |last8=Schink |first8=Bernhard |last9=Sutcliffe |first9=Iain |last10=Trujillo |first10=Martha E. |last11=Ventura |first11=Stefano |title=Proposal of the suffix –ota to denote phyla. Addendum to 'Proposal to include the rank of phylum in the International Code of Nomenclature of Prokaryotes' |journal=International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology |date=2018-03-01 |volume=68 |issue=3 |pages=967–969 |doi=10.1099/ijsem.0.002593 |issn=1466-5034|doi-access=free |pmid=29458499 }}&lt;/ref&gt;
| colspan=&quot;2&quot; | {{-|-ophyta}}&lt;ref name=&quot;Shenzhen Code&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.iapt-taxon.org/nomen/pages/main/art_16.html |at=Article 16 |title=International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants (Shenzhen Code) |date=2018 |website=IAPT-Taxon.org |access-date= 2018-12-19 |archive-date=2018-12-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181219230353/https://www.iapt-taxon.org/nomen/pages/main/art_16.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
| {{-|-mycota}}
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Pododděl/podtip
| {{-|-viricotina}}
|
| {{-|-phytina}}&lt;ref name=&quot;Shenzhen Code&quot; /&gt;
|
| {{-|-mycotina}}
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Klasa
| {{-|-viricetes}}
| {{-|-ia}}
| {{-|-opsida}}
| {{-|-phyceae}}
| {{-|-mycetes}}
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Podklasa
| {{-|-viricetidae}}
| colspan=&quot;2&quot; | {{-|-idae}}
| {{-|-phycidae}}
| {{-|-mycetidae}}
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Nadred
|
|
| colspan=&quot;3&quot; | {{-|-anae}}
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Red
| {{-|-virales}}
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | {{-|-ales}}
| {{-|-ida}} ili {{-|-iformes}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Podred
| {{-|-virineae}}
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | {{-|-ineae}}
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Infrared
|
|
| colspan=&quot;3&quot; | {{-|-aria}}
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Nadsěmejstvo
|
|
| colspan=&quot;3&quot; | {{-|-acea}}
| {{-|-oidea}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Episěmejstvo
|
|
|
|
|
| {{-|-oidae}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Sěmejstvo
| {{-|-viridae}}
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | {{-|-aceae}}
| {{-|-idae}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Podsěmejstvo
| {{-|-virineae}}
|
| colspan=&quot;3&quot; | {{-|-oideae}}
| {{-|-inae}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Infrasěmejstvo
|
|
|
|
|
| {{-|-odd}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Pleme
|
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | {{-|-eae}}
| {{-|-ini}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Podpleme
|
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:center&quot; | {{-|-inae}}
| {{-|-ina}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Infrapleme
|
|
|
|
|
| {{-|-ad}}
|-
!scope=&quot;row&quot;| Rod
| rowspan=&quot;2&quot; | {{-|-virus}}
|
|
|
|
|
|-
!scope=&quot;row&quot;| Podrod
|
|
|
|
|
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Pravopis prověrjeny}}
[[Kategorija:Biologija]]
{{INTERWIKI|Q427626}}</text>
      <sha1>jbdvkxid2wnjp61twfiy26f4993bexj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ukrajinska azbuka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1872</id>
    <revision>
      <id>28814</id>
      <parentid>15624</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:39:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="58659" sha1="q4dunjtr94iymdf4pqx0zk7de405ove" xml:space="preserve">[[Fajl:Ukrainian alphabet in capital letters.svg|thumb|right|250px|Velike bukvy ukrajinskoj kirilice]]
'''Ukrajinska azbuka''' ({{Jezyky|uk|абе́тка, áзбука, алфа́ві́т}} ili {{Lang|uk|альфабе́т}}) jest oficialno [[pismo]] koristajemo za pisanje [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinskogo jezyka]], služebnogo jezyka [[Ukrajina|Ukrajiny]]. Ona jest jedna iz različnyh narodnyh variantov [[Kirilica|Kirilice]] i proizhodi od [[Staroslovjanska kirilica|staroslovjanskoj kirilice]], stvorjenoj v 9. stolětju za prvy kniževny [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] jezyk, [[Starocrkovnoslovjansky jezyk|starocrkovnoslovjansky]]. Od 10. stolětja kirilica byla koristana v [[Kyjevska Rus|Kyjevskoj Rusi]] za pisanje [[Starovozhodnoslovjansky jezyk|starovozhodnoslovjanskogo jezyka]], iz ktorogo pozdněje razvili se [[Russky jezyk|russky]], [[Bělorussky jezyk|bělorussky]], [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinsky]] i [[Rusinsky jezyk|rusinsky]] jezyky i jih azbuky.

Na ukrajinskom ukrajinska azbuka nazyvaje se {{Lang|uk|українська абетка}} ({{MFA|ʊkrɐˈjinʲsʲkɐ ɐˈbɛtkɐ}}), od prvyh bukv '''{{-|а}}''' i '''{{-|б}}'''), {{Lang|uk|алфавіт}} ili arhaičněje {{Lang|uk|азбука}} (od nazv starokiriličskyh bukv {{Lang|orv|азъ}} i {{Lang|orv|буки}}). Sučasna ukrajinska azbuka imaje vsego 33 bukvy: 21 suglasky, 1 polusamoglasku, 10 samoglasky i 1 mekky znak. Poněkogda takože vključaje se apostrof ('''’'''), ktory imaje fonetično značenje, ale ačekoli pisanje jego jest obvezno, on ne uvažaje se bukvoju i ne jest vključeny v azbuku – v protivnosti k russkomu tvrdomu znaku '''{{-|ъ}}''', ktory izpolnjaje podobnu funkciju.

Prěd 20. stolětju ukrajinsky jezyk ješče ne iměl standardny pravopis: v lětah od 1798 do 1905 byli prědložene skoro 50 pravopisne sistemy. Toliko v 1928 došlo k prvomu objedinjenomu ukrajinskomu pravopisu (''skrypnykivka'').&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://mon.gov.ua/storage/app/media/zagalna%20serednya/%202019.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20190603121857/https://mon.gov.ua/storage/app/media/zagalna%20serednya/%202019.pdf | archive-date = 2019-06-03 | title = Український правопис 2019 | website = Міністерство освіти і науки України | language = uk | pages = 2–3}}&lt;/ref&gt;

Poněkogda ukrajinsky tekst [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizuje se]] za ljudi, ktori ne znajut kirilicu. Sut različne obče metody za transliteraciju ili transkripciju ukrajinskogo jezyka, vključno s medžunarodnym standardom {{-|[[ISO 9]]}}. Kromě togo, v historiji razne proby byli podjete za zaměnjenje kirilice [[Latinica|latiniceju]] i tvorjenje [[Ukrajinska latinica|ukrajinskoj latinice]], ale nijedna iz njih ne byla uspěšna.

== Azbuka ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|+ Ukrajinska azbuka po sekvenciji, velike i male bukvy
|-
! scope=&quot;row&quot; | Pozicija
| 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 || 7 || 8 || 9 || 10 || 11 || 12 || 13 || 14 || 15 || 16 || 17 || 18 || 19 || 20 || 21 || 22 || 23 || 24 || 25 || 26 || 27 || 28 || 29 || 30 || 31 || 32 || 33
|-
! scope=&quot;row&quot; | Velika
| {{-|А}} || {{-|Б}} || {{-|В}} || {{-|Г}} || {{-|Ґ}} || {{-|Д}} || {{-|Е}} || {{-|Є}} || {{-|Ж}} || {{-|З}} || {{-|И}} || {{-|І}} || {{-|Ї}} || {{-|Й}} || {{-|К}} || {{-|Л}} || {{-|М}} || {{-|Н}} || {{-|О}} || {{-|П}} || {{-|Р}} || {{-|С}} || {{-|Т}} || {{-|У}} || {{-|Ф}} || {{-|Х}} || {{-|Ц}} || {{-|Ч}} || {{-|Ш}} || {{-|Щ}} || {{-|Ь}} || {{-|Ю}} || {{-|Я}}
|- 
! scope=&quot;row&quot; | Mala
| {{-|а}} || {{-|б}} || {{-|в}} || {{-|г}} || {{-|ґ}} || {{-|д}} || {{-|е}} || {{-|є}} || {{-|ж}} || {{-|з}} || {{-|и}} || {{-|і}} || {{-|ї}} || {{-|й}} || {{-|к}} || {{-|л}} || {{-|м}} || {{-|н}} || {{-|о}} || {{-|п}} || {{-|р}} || {{-|с}} || {{-|т}} || {{-|у}} || {{-|ф}} || {{-|х}} || {{-|ц}} || {{-|ч}} || {{-|ш}} || {{-|щ}} || {{-|ь}} || {{-|ю}} || {{-|я}}
|}

[[Fajl:Stamp of Ukraine s1837 – 1847.jpg | thumb | 280px | Ukrajinske poštne marky (2020)]]
Azbuka sostoji iz 33 bukv, prědstavjajuče 48 fonem (največšu kolikost srěd slovjanskyh jezykov).&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Коструба | first = П.П. | chapter = Фонологічна система української літературної мови. Чергування фонем і його функції | title = Сучасна українська літературна мова. Вступ. Фонетика | editor-first = М.А. | editor-last = Жовтобрюх | place = Kyjev | year = 1969 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Apostrof takože koristaje se v někojih slovah, ale ne uvažaje se bukvoju. Ukrajinsky pravopis jest osnovany na fonemičnom principu, čto znači, že jedna bukva odpovědaje jednoj fonemě. V ukrajinskom pravopisanju takože sut situacije, v ktory priměnjaje se semantične, historične ili morfologične principy. 

Od 1932 do 1990 g. bukva '''{{Lang|uk|ь}}''' oficialno byla na poslědnjem městu v ukrajinskoj azbukě.

Ukrajinska azbuka sodrživaje 21 suglasok ('''{{Lang|uk|б}}''', '''{{Lang|uk|в}}''', '''{{Lang|uk|г}}''', '''{{Lang|uk|ґ}}''', '''{{Lang|uk|д}}''', '''{{Lang|uk|ж}}''', '''{{Lang|uk|з}}''', '''{{Lang|uk|к}}''', '''{{Lang|uk|л}}''', '''{{Lang|uk|м}}''', '''{{Lang|uk|н}}''', '''{{Lang|uk|п}}''', '''{{Lang|uk|р}}''', '''{{Lang|uk|с}}''', '''{{Lang|uk|т}}''', '''{{Lang|uk|ф}}''', '''{{Lang|uk|х}}''', '''{{Lang|uk|ц}}''', '''{{Lang|uk|ч}}''', '''{{Lang|uk|ш}}''', '''{{Lang|uk|щ}}'''), deset samoglasok ('''{{Lang|uk|а}}''', '''{{Lang|uk|е}}''', '''{{Lang|uk|є}}''', '''{{Lang|uk|и}}''', '''{{Lang|uk|і}}''', '''{{Lang|uk|ї}}''', '''{{Lang|uk|о}}''', '''{{Lang|uk|у}}''', '''{{Lang|uk|ю}}''', '''{{Lang|uk|я}}''') i jednu polusamoglasku ('''{{Lang|uk|й}}'''). Mekky znak '''{{Lang|uk|(ь)}}''' javi se samo poslě suglasok i ukazyvaje smekčenje (palatalizaciju) prědhodnoj suglasky.

Kromě togo, alveolarne suglasky palatalizujut se prěd oprěděljenymi samoglaskami: '''{{Lang|uk|д}}''', '''{{Lang|uk|з}}''', '''{{Lang|uk|л}}''', '''{{Lang|uk|н}}''', '''{{Lang|uk|р}}''', '''{{Lang|uk|с}}''', '''{{Lang|uk|т}}''', '''{{Lang|uk|ц}}''' i '''{{Lang|uk|дз}}''' sut smekčene, kogda poslě njih slěduje «mekka» samoglaska: '''{{Lang|uk|є}}''', '''{{Lang|uk|і}}''', '''{{Lang|uk|ю}}''', '''{{Lang|uk|я}}'''.

Apostrof '''’''' odčinjaje palatalizaciju v městah, kde ona nastupila by po normalnyh pravilah pravopisa. V někojih slovah takože poslě gubnyh suglasok, napr. {{Lang|uk|ім'я}} «ime».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.ukrainianlanguage.org.uk/read/unit20/page20-3.htm | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20120306062849/http://www.ukrainianlanguage.org.uk/read/unit20/page20-3.htm | archive-date = 2012-03-06 | title = Read Ukrainian! | language = en}}&lt;/ref&gt; Apostrof takože jest zadrživany v transliteracijah iz latinice: {{Lang|uk|Кот-д’Івуар}} ([[Brěg slonjej kosti]]) i {{Lang|uk|О’Тул}} ({{-|O'Toole}}). Apostrof koristaje se podobnym sposobom kako v Bělorusskom pravopisu, a v russkom tu samu funkciju izpolnjaje tvrdy znak ({{Lang|uk|ъ}}). K sravnjenu: {{Jezyky|uk|об’єкт}}, {{Jezyky|be|аб’ект}}, {{Jezyky|ru|объект}} («objekt»).

Sut i druge izključenja od fonemičnogo principa azbuky. Někoje bukvy prědstavjajut dvě fonemy: '''{{Lang|uk|щ}}''' {{MFA|ʃt͡ʃ}}, '''{{Lang|uk|ї}}''' {{MFA|ji}} ili {{MFA|jɪ}}, '''{{Lang|uk|є}}''' {{MFA|jɛ}}, '''{{Lang|uk|ю}}''' {{MFA|ju}}, '''{{Lang|uk|я}}''' {{MFA|jɑ}}, kogda one ne palatalizujut prědhodnu suglasku. Iz drugoj strany, digrafy '''{{Lang|uk|дз}}''' i '''{{Lang|uk|дж}}''' obyčno koristaje se za prědstavjenje pojedinnyh afrikat {{MFA|d͡z}} i {{MFA|d͡ʒ}}. Palatalizacija suglasok prěd '''{{Lang|uk|е}}''', '''{{Lang|uk|у}}''', '''{{Lang|uk|а}}''' označaje se pisanjem odpovědajučej bukvy '''{{Lang|uk|є}}''', '''{{Lang|uk|ю}}''', '''{{Lang|uk|я}}''' zaměsto njih (teoretična palatalizacija prěd '''{{Lang|uk|и}}''' ne označaje se, ibo '''{{Lang|uk|і}}''' uže odpovědaje palatalizovanomu ili «mekkomu» ekvivalentu '''{{Lang|uk|и}}''').

V sravnjenu s drugymi kirilicami sučasna&lt;ref&gt;{{Cite web | url=http://language-policy.info/2016/10/ministerstvo-osvity-i-nauky-nahaduje-pro-neobhidnist-zastosuvannya-derzhavnoji-movy-v-navchalnyh-zakladah/ | title = Use of Ukrainian Language, Serbia | date = 2016-10-10}}&lt;/ref&gt; ukrajinska azbuka jest najbolje podobny azbukam drugyh [[Vozhodnoslovjanske jezyky|vozhodnoslovjanskyh jezykov]]: [[Bělorusska azbuka|bělorusskoj]], [[Russka azbuka|russkoj]] i [[Rusinska azbuka|rusinskoj]]. Ona zadržala dvě starokiriličske bukvy '''{{-|і}}''' i '''{{-|и}}''' za prědstavjenje povezanyh zvukov {{MFA|i}} i {{MFA|ɪ}}, a takože dvě historične formy '''{{Lang|uk|е}}''' i '''{{Lang|uk|є}}'''.

Unikalne bukvy ukrajinskoj azbuky sut slědujuče:
* '''{{Lang|uk|ґ}}''' — koristaje se za malo obyčny zvučny velarny eksplosiv {{MFA|g}}, ibo obyčna kiriličska bukva '''{{Lang|uk|г}}''' prědstavjaje zvučny glotalny frikativ {{MFA|ɦ}}.
*'''{{Lang|uk|ї}}''' — {{MFA|ji}} ili {{MFA|jɪ}}.

== Historija ==
[[Fajl:Azbuka 1574 by Ivan Fyodorov.png | thumb | Prva stranica «Азбуки» Ivana Fjodorova (Ljviv, 1574)]]

=== Starokiriličska azbuka ===
[[Kirilica|Kiriličsko pismo]] bylo sistema pisanja, stvorjena v 10. stolětju v [[Prva bulgarska imperija|Prvoj bulgarskoj imperiji]] za pisanje [[Starocrkovnoslovjansky jezyk|starocrkovnoslovjanskogo jezyka]]. Ono bylo imenovano po [[Svety Kiril|Sv. Kirilu]], ktory zajedno s bratom [[Svety Metodij|Metodijem]] stvoril ranějše slovjansko pismo, [[Glagolica|glagolicu]]. Kirilica byla osnovana na grečskom [[uncial]]u i prisposobila někoje glagoličske bukvy za zvuky odsutne v [[Grečsky jezyk|grečskom]]; ona takože iměla několiko bukv koristajemyh skoro samo za grečske slova ili za jih [[Kiriličske čisla|numerične značenje]]: '''{{-|[[Ѳ]]}}''' (fita), '''{{-|[[Ѡ]]}}''' (omega), '''{{-|[[Ѱ]]}}''' (psi), '''{{-|[[Ѯ]]}}''' (ksi), '''{{-|[[Ѵ]]}}''' (ižica).

Na koncu tysečlětja starokiriličska azbuka byla vvedena v [[Kyjevska Rus|Kyjevsku Rus]], zajedno s [[hristijanstvo]]m i [[Starocrkovnoslovjansky jezyk|starocrkovnoslovjanskym jezykom]]. Azbuka byla prisposobjena městno govorjenomu [[Starovozhodnoslovjansky jezyk|starovozhodnoslovjanskomu jezyku]], čto dovedlo k razvitja rodnogo vozhodnoslovjanskogo kniževnogo jezyka pored liturgičnogo [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanskogo]] jezyka. Azbuka izměnjala se paralelno s jezyčnymi izměnami, kogda regionalne narěčja razvivali se v sučasne ukrajinsky, bělorussky i russky jezyky. Ačekoli govorjeny ukrajinsky imaje neslomjenu historiju, kniževny jezyk podvrgnul se dvom značnym historičnym prělomam.

Različne reformy azbuky, prědložene naučnikami v oblasti crkovnoslovjanskogo, [[Rutensky jezyk|rutenskogo]] ili russkogo jezykov, pričinili razne stupnje razhodženja medžu pisanym i govorjenym slovom. Vslěd etimologičnyh pravil grečskogo i [[Južnoslovjanske jezyky|južnoslovjanskyh jezykov]] pravopisanje bylo netočno i težko izučajemo.

''Slovjanska gramatika'' Meletija Smotryckogo iz 1619 g. iměl veliky vliv na upotrěbu crkovnoslovjanskogo jezyka i kodifikoval upotrěbu bukv '''{{Lang|uk|я}}''', '''{{Lang|uk|е}}''' i '''{{Lang|uk|ґ}}'''. Reformy russkoj azbuky takože iměli vliv, osoblivo tako nazyvajemo ''gradžansko pismo'' [[Pjotr I Veliky|Pjotra {{-|I}} Velikogo]] iz 1708 g., stvorjeno specifično za nereligiozno koristanje. ''Gradžanka'' prějela formy shodnějše latinskym bukvam i odstranila arhaične bukvy kako '''{{-|Ѯ}}''', '''{{-|Ѱ}}''', '''{{-|[[Ѡ]]}}''' i '''{{-|Ѧ}}''' (jus), ale jednočasno usilil etimologičnu osnovu azbuky. Pod vlivom gradžanky povstali ''maksymovyčivka'' (stvorjena [[Myhajlo Maksymovyč|Myhajlom Maksymovyčem]] v 19. stolětju v [[Galicija|Galiciji]] za ukrajinsky jezyk, i jej potomok ''pankevyčivka'', ktora v legko modifikovanoj formě ješče jest koristajemy v [[Rusinsky jezyk|karpatorusinskom jezyku]].

=== Reformy 19. stolětja ===
[[Fajl:Факсиміле поеми &quot;Катерина&quot;.png|thumb|Ručno napisana poema «Kateryna» [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] iz 1839 g., napisana pravopisom ''Jaryžka'']]
[[Fajl:Levic'kij, Josif (1801-1860) - Azbuka russkaâ dlâ najmen'šìh detej počinaûŝih hodìtì do školi.jpg|thumb|Učebnik Josifa Levickogo za male děti (1849 g.): iměl bukvy '''{{-|ѧ}}''' (ja), '''{{-|ö}}''' (ekvivalent slovačskoj bukvy '''{{-|ô}}'''), '''{{-|ё}}''' (jo) i '''{{-|ѯ}}''' (ks).]]
V 19. stolětju, v reakciji na težko izučime etimologične azbuky, razne reformy poprobovali vvesti fonemičny ukrajinsky pravopis na osnově [[Srbska kirilica|srbskoj kirilice]] [[Vuk Karadžić|Vuka Karadžića]]. Srěd njih sut:
* ''Kulišivka'' [[Pantelejmon Kuliš|Pantelejmona Kuliša]], koristana njim v 1857 g. v tvorah ''Zapisy o Južnoj Rusi'' ({{Jezyky|uk|Записи про Південну Русь}}) i ''Hramatka'' ({{Jezyky|uk|Граматка}}),
* ''Drahomanivka'', propagovana [[Myhajlo Drahomanov|Myhajlom Drahomanovom]] v 1870-yh lětah,
* ''Želehivka'' [[Jevhen Želehivskyj|Jevhena Želehivskogo]] iz 1886 g., ktora standardizovala bukvy '''{{Lang|uk|ї}}''' (ji) i '''{{Lang|uk|ґ}}''' (g).

Ukrajinsko kulturno vozrodženje v drugoj polovině 19. stolětja i prvyh lětah 20. stolětja pobudilo literaturnu i akademičsku dějateljnost, i na naddněprjanskoj Ukrajině (v [[Rosija|Rosijskoj imperije]]) i zapadnoj Ukrajině (Galicija, pod vlastju [[Avstrija|Avstrije]]). Vlada Galicije, dominovana Poljakami, htěla vvesti [[Ukrajinska latinica|latinsky alfabet za ukrajinsky jezyk]], ale te proby vozbudili goreču «Azbučnu vojnu» ({{Jezyky|uk|Азбучна війна}}) i nakonec byli neuspěšne. Kirilica byla prědpočitajema, ale konservativne ukrajinske kulturne frakcije (starorutenci i rusofili) protivili se publikacijam propagujučim čisto ukrajinsky pravopis.

Na naddněprjanskoj Ukrajině prědloženja reform trpěli od periodičnogo zabranjanja publikacij i prědstavjenij na ukrajinskom jezyku. Notoričny byl ''Emsky ukaz'' iz 1876 g., ktory zabranjal ''Kulišivku'' i nakladal russko pravopisanje do 1905 g. (zvano ''jaryžka'' po russkoj bukvě «jery» ('''{{Lang|ru|ы}}'''). ''Kulišivka'' prijela se v ukrajinskyh publikacijah, ale ponovno byla zabranjena od 1914 g. do [[Rosijska revolucija 1917|revolucije v fevruaru 1917]].

V 1893 g. ''želehivka'' stala oficialna v Galiciji, a poslě revolucije byla takože prijeta v mnogyh vozhodnoukrajinskyh publikacijah. [[Ukrajinska narodna republika]] (UNR) prijela oficialne ukrajinske pravopisy v 1918 g. i 1919 g. Publikacije na ukrajinskom narastali, a potom procvětali za [[hetmanat]]a [[Pavlo Skoropadskyj|Skoropadskogo]]. Pod vladoju [[Boljševizm|boljševikov]] ukrajinske pravopisy byli utvrdžene v lětah 1920 i 1921.

=== Objedinjeny pravopis ===
V 1925 g. [[Ukrajinska sovětska socialistična republika]] stvorila Komisiju za regulovanje pravopisanja. V tečenju ukrajinizacije [[Sovětsky Sojuz|sovětskoj]] Ukrajiny sobrala se od 26 maja do 6 junija 1927 g. v [[Harkiv|Harkovu]] Medžunarodna pravopisna konferencija. Podčas toj konferencije ustanovjeni byli standardizovany ukrajinsky pravopis i metoda za transliterovanje čudžih slov, kompromis medžu galicijskymi i sovětskymi prědloženjami, dnes znajemy kako ''Ukrajinsky pravopis 1928 g.'' ili menje formalno kako ''skrypnykivka'', po ukrajinskom narodnom komisaru prosvěty, [[Mykola Skrypnyk]]. Tutoj pravopis byl oficialno uznany Sovětom narodnyh komisarov v 1928 g. i ljvivskym Družstvom im. Tarasa Ševčenka v 1929 g., a takože prijety ukrajinskoju diasporoju. ''Skrypnykivka'' byla prvy rodny ukrajinsky pravopis, prijety vesde.

Jednakože okolo 1930 g. [[Iosif Stalin|stalinovska]] vlada načela odčinjati politiku ukrajinizacije, čestično pripisyvajuči seljansky odpor protiv [[Kolektivizacija v Sovětskom Sojuzu|kolektivizaciji]] ukrajinskym nacionalistam.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Red Famine | last = Applebaum | first = Anne | date = 2017 | page = 159 | publisher = Penguin | ISBN = 978-0-141-97828-4}}&lt;/ref&gt; V 1933 g. pravopisne reformy byli anulovane i dekrety byli izdane za približenje ukrajinskogo pravopisa russkomu. Sam Skrypnyk, čije reformy tutčas byli nazyvane «nacionalističnym odklonjenjem», sovršil samoubijstvo zaměsto togo, že byl by osudženy v pokaznom procesu i razstrěljeny ili deportovany. Ukrajinska bukva '''{{Lang|uk|ґ}}'''&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Red Famine | last = Applebaum | first = Anne | date = 2017 | page = 224 | publisher = Penguin | ISBN = 978-0-141-97828-4}}&lt;/ref&gt; i fonetične kombinacije '''{{Lang|uk|ль}}''', '''{{Lang|uk|льо}}''' i '''{{Lang|uk|ля}}''' byli likvidovane, a russke etimologične formy (napr. koristanje '''{{Lang|ru|-іа-}}''' zaměsto '''{{Lang|uk|-я-}}''' byli vvedene. Oficialny pravopis byl publikovany v Kyjevu v 1936 g., s revizijami v lětah 1945 i 1960. Tutoj pravopis poněkogda nazyvajut ''Postyšivkoju'', po stalinovskom činovniku, ktory nadziral odčinjenje ukrajinizacije, [[Pavel Postyšev]].

V medžučasu ''skrypnykiva'' byla dalje koristajema Ukrajincami v Galiciji i ukrajinskoju diasporoju.

V 1986 g., v periodu [[Perestrojka|perestrojky]] v Sovětskom Sojuzu, byla sostavjena nova Ukrajinska pravopisna komisija. Revidovany pravopis byl publikovany v 1990 g., v ktory ponovno byla vvedena bukva '''{{Lang|uk|ґ}}'''. Tuta revizija takože izměnila alfabetičny red: prěnesla mekky znak '''{{Lang|uk|ь}}''' od konca azbuky do města prěd bukvoju '''{{Lang|uk|ю}}''', čto pomagaje pri sortovanju ukrajinskogo teksta zajedno s bělorusskym (vslěd prědloženja od L.M. Ivanenka iz Instituta kibernetiky im. V.M. Hluškova).

21 maja 2019 g. vlada Ukrajiny utvrdila novu versiju pravopisa, prědloženogo Ukrajinskoju nacionalnoju komisijeju za pytanja pravopisa. Tuto novo izdanje oživil několiko svojstv pravopisa 1928 g., ktore byli čest ukrajinskoj pravopisnoj tradicije. Jednočasno komisija rukovodila se srazuměnjem, že jezyčna praktika Ukrajincev v drugoj polovině 20. stolětja i na početku 21. stolětja uže stala čest ukrajinskoj tradicije pisanja.&lt;ref&gt;{{Cite web | title = У МОН пояснили, навіщо міняли Український правопис | url = https://zib.com.ua/ua/print/140751-u_mon_poyasnili_navischo_minyali_ukrainskiy_pravopis.html | archive-url = https://zib.com.ua/ua/print/140751-u_mon_poyasnili_navischo_minyali_ukrainskiy_pravopis.html | archive-date = 2020-01-02 | date = 2020-02-01 | website = Закон і Бізнес | accessdate = 2025-05-06 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

&lt;br clear=all /&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; caption=&quot;Otci ukrajinskoj azbuky&quot; heights=&quot;130px&quot;&gt;
Mialeci_Smatrycki._Мялеці_Сматрыцкі_(XVIII).jpg | Meletij Smotryckyj&lt;br /&gt;(1577–1633)
Ivan_Kotliarevsky.jpg | Ivan Kotljarevskyj&lt;br /&gt;(1769–1838)
Mikhail A. Maksimovich.jpeg | Myhajlo Maksymovyč&lt;br /&gt;(1804–1873)
Т._Г._Шевченко._Квітень_1859.jpg | Taras Ševčenko&lt;br /&gt;(1814–1861)
Panteleimon_Kulish.jpg | Pantelejmon Kuliš&lt;br /&gt;(1819–1897)
Mykhailo Petrovych Drahomanov, 1870s.jpg | Myhajlo Drahomanov&lt;br /&gt;(1841–1895)
Eugen Zhelekhivski 1898 Hecht.jpg | Jevhen Želehivskyj&lt;br /&gt;(1844–1885)
Скрипник Микола.jpg | Mykola Skrypnyk&lt;br /&gt;(1872–1933)
&lt;/gallery&gt;

== Nazvy i izgovor bukv ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Bukvy i simboly ukrajinskoj azbuky
! Bukva 
! Medžuslovjanska transliteracija
! Ukrajinsky priklad !! Nazva !! Tradicijna nazva !! [[MFA]]
! Proizhodženje
|-
| {{-|[[А (kirilica)|А а]]}}
| a 
| {{Lang|uk|'''а'''бетк'''а'''}} «alfabet»
| {{-|а}} {{MFA|ɑ}} || {{-|аз}} || {{MFA|ɑ}} 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Α α''' (alfa)}}
|-
| {{-|[[Б|Б б]]}}
| b 
| {{Lang|uk|'''б'''а'''б'''уся}} «babica» || {{-|бе}} {{MFA|bɛ}} 
| {{-|буки}} || {{MFA|b}}, {{MFA|b˙}}&lt;ref&gt;Polupalatalizovany zvuk {{MFA|b˙}} jestvuje v někojih pozajetyh slovah, napr. {{Lang|uk|бюро}} «bjuro».&lt;/ref&gt;
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Β β''' (beta)}}
|-
| {{-|[[В (kirilica)|В в]]}}
| v 
| {{Lang|uk|'''в'''іл}} «vol» || {{-|ве}} {{MFA|wɛ}} 
| {{-|віді}} || {{MFA|w}},&lt;ref&gt;Izgovor {{MFA|w}} zavisi od konteksta; jest gubny prěd zadnjimi samoglaskami, a gubno-zubny prěd prědnjimi. Na koncu sloga izgovarjaje se kako polusamoglasku {{MFA|[u̯]}}&lt;/ref&gt; {{MFA|u̯}}, {{MFA|ʋ}}&lt;ref&gt;Polu-palatizovany zvuk {{MFA|w˙}} jestvuje v takyh slovah kako {{Lang|uk|свято, цвях, дзвякнути}}.&lt;/ref&gt; 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Β β''' (beta)}}
|-
| {{-|[[Г|Г г]]}}
| h 
| {{Lang|uk|'''г'''оворити}} «govoriti» || {{-|ге}} {{MFA|ɦɛ}}
| {{-|глаголь}} || {{MFA|ɦ}} 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Γ γ''' (gamma)}}
|-
| [[Ґ|Ґ&amp;nbsp;ґ]]&lt;ref&gt;Bukva ''{{-|ґ}}'' byla zabranjena v Sovětskoj Ukrajině od 1933 do 1990 g. {{Cite news | url = http://www.historians.in.ua/index.php/en/ukrayinska-mova/488-cerhiy-vakulenko-1933-ii-rik-v-istorii-ukrainskoi-movy-chynna-norma-ta-pravopysna-praktyka-na-prykladi-redaktsiinoi-polityky-hazety-komunist | first = С. | last = Вакуленко | title = 1933 ій рік в історії української мови: чинна норма та правописна практика (на прикладі редакційної політики газети «Комуніст») | trans-title = 1933 v historiji ukrajinskogo jezyka: tekuča norma i praktika pravopisanja (na prikladu redakcijnoj politiky gazety «Komunist») | newspaper = Historians | date = 2012-12-03 | language = uk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Bukva ''{{-|ґ}}'' jest odsutna v někojih kompjuternyh kodovanjah i fontah, napr. {{-|[[ISO-8859-5]]}} i {{-|MS-DOS Cyrillic}}.&lt;/ref&gt;
| g 
| {{Lang|uk|'''ґ'''уля}} «narast na tělu» || {{-|ґе}} {{MFA|ɡɛ}}
| — || {{MFA|ɡ}} 
| Od kursivnogo varianta grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Γ γ'''}} (gamma)). V 14. stolětju pisany digrafom {{-|'''&lt;u&gt;кг&lt;/u&gt;''' ''(&lt;u&gt;кг&lt;/u&gt;рунт — &lt;u&gt;ґ&lt;/u&gt;рунт)''}}. Prvy raz koristany v Peresopnyckoj evangelju (1556–1561). Oficialno čest azbuky v «Gramatikě» Meletija Smotryckogo (1616). Odstranjeny iz azbuky v 1933 g. vslěd rusifikacije Ukrajiny, a vračeny v 1990. Rědka bukva, javi se samo v nerodnyh slovah i toponimah.
|-
| {{-|[[Д|Д д]]}}
| d 
| {{Lang|uk|'''д'''есь}} «někde» || {{-|де}} {{MFA|dɛ}} 
| {{-|добро}} || {{MFA|d}}, {{MFA|dʲ}}, {{MFA|ɟː}}, {{MFA|d͡z}}, {{MFA|d͡zʲ}},&lt;ref name=&quot;У буквосполученні дз2&quot;&gt;V digrafu ''{{-|дз}}''.&lt;/ref&gt; {{MFA|d͡ʒ}}&lt;ref name=&quot;У буквосполученні дж2&quot;&gt;V digrafu ''{{-|дж}}''.&lt;/ref&gt;
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Δ δ''' (delta)}}
|-
| {{-|[[Е (kirilica)|Е е]]}}
| e 
| {{Lang|uk|ц'''е'''рква}} «crkov» || {{-|е}} {{MFA|ɛ}} 
| {{-|єсть}} || {{MFA|ɛ}}, {{MFA|ɛ̝}}&lt;ref&gt;Taky sam izgovor kako {{MFA|[ɪ̞]}}.&lt;/ref&gt; 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Ε ε''' (epsilon)}}
|-
| {{-|[[Є|Є є]]}}
| je 
| {{Lang|uk|мо'''є'''}} «moje» || {{-|є}} {{MFA|jɛ}} 
|—|| {{MFA|jɛ}} or {{MFA|ʲɛ}}
| Aluzija k kiriličskoj bukvě {{-|ѥ}}, ale ne proizhodi bezposrědnje od njej. Jedin iz variantov kiriličskoj bukvy '''{{-|е / є}}'''. Prvy raz koristany v pravopisanju almanaha ''{{Lang|uk|Русалка Днѣстровая}}'' v 1837 g. za ukazanje zvukov {{MFA|jɛ}} i {{MFA|ɛ}} s smekčenjem prědhodnoj samoglasky. Raněje koristany v ''Maksymovyčivkě'' zaměsto sučasnoj bukvy '''{{-|e}}''' ({{Lang|uk|ж&lt;u&gt;є&lt;/u&gt;ньци — ж&lt;u&gt;е&lt;/u&gt;нці}}).
|-
| {{-|[[Ж|Ж ж]]}}
| ž
| {{Lang|uk|ав'''ж'''е'''ж'''}} «očevidno» || {{-|же}} {{MFA|ʒɛ}} 
| {{-|живіте}} || {{MFA|ʒ}}, {{MFA|ʒʲː}}, {{MFA|d͡ʒ}}&lt;ref name=&quot;У буквосполученні дж2&quot; /&gt; 
| Od glagoličskoj bukvy ''živete'' ('''Ⰶ'''), ktora najpravdopodobno proizhodi od koptskoj bukvy ''janjia'' ('''Ϫ ϫ'''). V grečskom alfabetu nemaje odpovědnika.
|-
| {{-|[[З|З з]]}}
| z 
| {{Lang|uk|'''з'''абавка}} «igračka» || {{-|зе}} {{MFA|zɛ}} 
| {{-|земля}} || {{MFA|z}}, {{MFA|zʲ}}, {{MFA|zʲː}}, {{MFA|d͡z}}, {{MFA|d͡zʲ}},&lt;ref name=&quot;У буквосполученні дз2&quot; /&gt; {{MFA|s}}, {{MFA|sʲ}}&lt;ref&gt;Prědrastka {{Lang|uk|з-}} i prědložnik {{Lang|uk|з}} prěd bezzvučnymi suglaskami sut izgovarjajut se bezzvučno kako {{MFA|s}}: {{Lang|uk|зцілити}} {{MFA|sʲtsʲi'lɪtɪ}}, {{Lang|uk|з хати}} {{MFA|'sxɑtɪ}}. Prědrastka {{Lang|uk|роз-}} izgovarjaje se {{MFA|ros}} prěd bezzvučnymi suglaskami pri bystrom i normalnom tempu govorjenja: {{Lang|uk|розказа́ти}} {{MFA|roskɑ'zɑtɪ}}. Jednakože prěd {{MFA|s}} obyčno izgovarjaje se kako {{MFA|z}}: {{Lang|uk|розсипати}} {{MFA|roz'sɪpɑtɪ}}. Pri medlom tempu {{Lang|uk|роз-}} izgovarjaje se kako {{MFA|roz}}: {{MFA|rozkɑ'zɑtɪ}}. Prědrastka {{Lang|uk|без-}} prěd bezzvučnymi suglaskami izgovarjaje se kako {{MFA|bez-}} pri medlom i normalnom tempo govorjenja: {{Lang|uk|безпека}} {{MFA|bɛ̝z'pɛkɑ}}. Pri bystrom tempu, zvuči kako {{MFA|bes}}: {{MFA|bɛ̝s'pɛkɑ}}.&lt;/ref&gt; 
|Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Ζ ζ''' (zeta)}}
|-
| {{-|[[И|И и]]}}
| y 
| {{Lang|uk|п'''и'''сат'''и'''}} «pisati» || {{-|и}} {{MFA|ɪ̈}}
| {{-|іже}} || {{MFA|ɪ̈}}, {{MFA|ɪ}}, {{MFA|ɪ̞}}&lt;ref&gt;Sounds the same as {{MFA|[ɛ̝]}}.&lt;/ref&gt;
|Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Η η''' (eta)}}
|-
| {{-|[[І (kirilica)|І і]]}}
| i 
| {{Lang|uk|н'''і'''ч}} «noč» || {{-|і}} {{MFA|i}} 
| {{-|і(жеї)}} || {{MFA|i}}, {{MFA|ʲi}}
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Ι ι'''}} (iota), od feničskoj bukvy '''𐤉'''. Od 1818 g. ona byla jedina bukva za prědstavjenje zvuka {{MFA|i}} v ukrajinskom jezyku. Raněje byli koristane bukvy '''{{-|и, ѣ, ô, ê, û}}'''.
|-
| {{-|[[Ї (kirilica)|Ї ї]]}}
| ji 
| {{Lang|uk|кра'''ї'''на}} «krajina» || {{-|ї}} {{MFA|ji}} 
| — || {{MFA|ji}} 
| Oficialno vvedena v azbuku P. Žyteckym i K. Myhalčukom v lětah 1874–1875. Raněje koristali se bukvy {{-|'''ѣ''', '''и'''}} i {{-|'''е'''}}, napr. {{Lang|uk|&lt;u&gt;ѣ&lt;/u&gt;жакъ — &lt;u&gt;ї&lt;/u&gt;жак, &lt;u&gt;ии&lt;/u&gt; — &lt;u&gt;її&lt;/u&gt;}}.
|-
| {{-|[[Й|Й й]]}}
| j 
| {{Lang|uk|це'''й'''}} «tutoj» || {{-|йот}} {{MFA|jɔt}}, й {{MFA|ɪj}} 
| — || {{MFA|j}} 
| Bukva {{-|'''и'''}} s brevisom, pozajetym iz grečskogo, kde ukazyval kratke zvuky. Za zvuk {{MFA|j}} bukva načela koristati se v ''Gramatikě'' M. Smotryckogo, od 1619 g.
|-
| {{-|[[К (kirilica)|К к]]}}
| k 
| {{Lang|uk|'''к'''анал}} «kanal» || {{-|ка}} {{MFA|kɑ}} 
| {{-|како}} || {{MFA|k}}, {{MFA|ɡ}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Bezzvučne suglasky izgovarjajut se kako zvučne prěd zvučnymi obstruentami: {{Lang|uk|вокза́л}} {{MFA|woɡ'zɑl}}.&lt;/ref&gt;
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Κ κ''' (kappa)}}
|-
| {{-|[[Л|Л л]]}}
| l 
| {{Lang|uk|'''л'''ити}} «liti» || {{-|ел}} {{MFA|ɛl}} 
| {{-|люди(є)}} || {{MFA|l}}, {{MFA|lʲ}}, {{MFA|ʎː}} 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Λ λ''' (lambda)}}
|-
| {{-|[[М (kirilica)|М м]]}}
| m 
| {{Lang|uk|'''м'''істо}} «grad» || {{-|ем}} {{MFA|ɛm}} 
| {{-|мисліте}} || {{MFA|m}}
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Μ μ''' (mu)}}
|-
| {{-|[[Н (kirilica)|Н н]]}}
| n 
| {{Lang|uk|вагіт'''н'''а}} «brěmenna» || {{-|ен}} {{MFA|ɛn}} 
| {{-|нащ}} || {{MFA|n}}, {{MFA|nʲ}}, {{MFA|ɲː}} 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Ν ν''' (nu)}}
|-
| {{-|[[О (kirilica)|О о]]}}
| o 
| {{Lang|uk|вп'''о'''д'''о'''байка}} «lajk» || {{-|о}} {{MFA|ɔ}} 
| {{-|он}} || {{MFA|ɔ}}, {{MFA|o}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;V slučaju labializacije.&lt;/ref&gt;
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Ο ο''' (omikron)}}
|-
| {{-|[[П|П п]]}}
| p 
| {{Lang|uk|'''п'''ес}} «pes» || {{-|пе}} {{MFA|pɛ}} 
| {{-|покой}} || {{MFA|p}}, {{MFA|p˙}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Polupalatalizovany zvuk {{MFA|p˙}} jestvuje v několikyh pozajetyh slovah, napr. {{Lang|uk|пюре}} «pjure».&lt;/ref&gt;
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Π π''' (pi)}}
|-
| {{-|[[Р (kirilica)|Р р]]}}
| r 
| {{Lang|uk|'''р'''одина}} «sěmja» || {{-|ер}} {{MFA|ɛr}} 
| {{-|рци}} || {{MFA|r}}, {{MFA|rʲ}} 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Ρ ρ''' (rho)}}
|-
| {{-|[[С (kirilica)|С с]]}}
| s 
| {{Lang|uk|'''с'''ерпень}} «avgust» || {{-|ес}} {{MFA|ɛs}} 
| {{-|слово}} || {{MFA|s}}, {{MFA|sʲ}}, {{MFA|sʲː}}, {{MFA|z}}, {{MFA|zʲ}}&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Bezzvučne suglasky izgovarjajut se kako zvučne prěd zvučnymi obstruentami: {{Lang|uk|о́сь де}} {{MFA|'ozʲdɛ̝}}.&lt;/ref&gt;
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Σ σ/ς''' (sigma)}}
|-
| {{-|[[Т (kirilica)|Т т]]}}
| t 
| {{Lang|uk|дода'''т'''ок}} «aplikacija» || {{-|те}} {{MFA|tɛ}} 
| {{-|твердо}} || {{MFA|t}}, {{MFA|tʲ}}, {{MFA|cː}}, {{MFA|d}}, {{MFA|dʲ}}&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Bezzvučne suglasky izgovarjajut se kako zvučne prěd zvučnymi obstruentami: {{Lang|uk|боротьба́}} {{MFA|borodʲ'bɑ}}.&lt;/ref&gt;
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Τ τ''' (tau)}}
|-
| {{-|[[У (kirilica)|У у]]}}
| u 
| {{Lang|uk|дід'''у'''сь}} «dědok» || {{-|у}} {{MFA|u}} 
| {{-|ук}} || {{MFA|u}}, {{MFA|u̯}} 
| Prvonačelno digraf kiriličskyh bukv {{-|'''о'''}} i {{-|'''ѵ'''}}, čto jest imitacija grečskogo sposoba prědstavjenja zvuka {{MFA|u}} kombinacijeju bukv {{Lang|grc|'''ου'''}}.
|-
| {{-|[[Ф|Ф ф]]}}
| f 
| {{Lang|uk|'''ф'''ото}} «fotografija» || {{-|еф}} {{MFA|ɛf}} 
| {{-|ферт}} || {{MFA|f}}
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Φ φ''' (phi)}}
|-
| {{-|[[Х (kirilica)|Х х]]}}
| h 
| {{Lang|uk|'''х'''ворий}} «boljny» || {{-|ха}} {{MFA|xɑ}} 
| {{-|хір }} || {{MFA|x}} 
| Od grečskoj bukvy {{Lang|grc|'''Χ χ''' (chi)}}
|-
| {{-|[[Ц|Ц ц]]}}
| c 
| {{Lang|uk|'''ц'''укор}} «cukr» || {{-|це}} {{MFA|t͡sɛ}} 
| {{-|ци}} || {{MFA|t͡s}}, {{MFA|t͡sʲ}}, {{MFA|t͡sʲː}} 
| Proizhodženje neznajemo. Podobne bukvy jestvovali v raznyh starodavnyh pismah: v [[Pismo geʽez|etiopskom]], [[Aramejsko pismo|aramejskom]] i proizhodečih iz njih, napr. [[Hebrejsko pismo|hebrejskom]] i [[Koptsko pismo|koptskom]].
|-
| {{-|[[Ч|Ч ч]]}}
| č 
| {{Lang|uk|рукави'''ч'''ка}} «rukavica» || {{-|че}} {{MFA|t͡ʃɛ}} 
| {{-|черв}} || {{MFA|t͡ʃ}}, {{MFA|t͡ʃʲː}}, {{MFA|d͡ʒ}}&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Bezzvučne suglasky izgovarjajut se kako zvučne prěd zvučnymi obstruentami: {{Lang|uk|хоч би́}} {{MFA|xod͡ʒ'bɪ}}.&lt;/ref&gt;
| Možno iz hebrejskoj bukvy '''צ''' (tsade), možno tože samo proizhodženje kako bukva {{-|'''ц'''}}. Francysk Skaryna koristal grečsku bukvu {{Lang|grc|'''Ϙ ϙ''' (koppa)}} zaměsto bukvy {{-|'''ч'''}}.
|-
| {{-|[[Ш|Ш ш]]}}
| š 
| {{Lang|uk|'''ш'''афа}} «šafa, škaf» || {{-|ша}} {{MFA|ʃɑ}} 
| {{-|ша}} || {{MFA|ʃ}}, {{MFA|ʃʲː}}
| Proizhodženje neznajemo. Podobne bukvy jestvovali v raznyh starodavnyh pismah: v [[Pismo geʽez|etiopskom]] ('''ε'''), [[Aramejsko pismo|aramejskom]] i proizhodečih iz njih, napr. [[Hebrejsko pismo|hebrejskom]] ('''ש''') i [[Koptsko pismo|koptskom]] ('''ϣ''').
|-
| {{-|[[Щ|Щ щ]]}}
| šč 
| {{Lang|uk|бор'''щ'''}} «[[boršč]]» || {{-|ща}} {{MFA|ʃt͡ʃɑ}}
| {{-|ща }} || {{MFA|ʃt͡ʃ}}
| Prvonačelno ligatura bukv {{-|'''ш'''}} i {{-|'''т'''}} (v [[Bulgarsky jezyk|bulgarskom]] ona i dnes izgovarjaje se kako {{MFA|ʃt}}).
|-
| {{-|[[Ь|Ь ь]]}}&lt;ref&gt;Mekky znak '''{{-|ь}}''' ukazyvaje palatalizaciju prědhodnoj suglasky. On byl na koncu azbuky do 1990 g., kogda jego pozicija izměnila se v novom oficialnom pravopisu.&lt;/ref&gt;
| j, –
| {{Lang|uk|кін'''ь'''}} «konj» || м'який знак {{Nowrap|{{MFA|mjɑˈkɪj ˈznɑk}}}} 
| {{-|єрь}} || {{MFA|ʲ}}
| Najpravdopodobno modifikacija starokiriličskoj bukvy {{-|'''О'''}} s črtkoju svrhu, ili starokiriličskoj bukvy {{-|'''І'''}}, ktora i dnes jest v ukrajinskom. Bukva {{-|'''ь'''}} stala osnova drugyh kiriličskyh bukv, kako {{-|'''ъ'''}}, {{-|'''ы'''}} i {{-|'''ѣ'''}}.
|-
| {{-|[[Ю|Ю ю]]}}
| ju 
| {{Lang|uk|кл'''ю'''ч}} «ključ» || {{-|ю}} {{MFA|ju}} 
| {{-|ю}} || {{MFA|ju}}, {{MFA|ʲu}}
| Odpovědaje grečskoj kombinacije {{Lang|grc|'''οι''' (omikron + iota)}}.
|-
| {{-|[[Я|Я я]]}}
| ja 
| {{Lang|uk|'''я'''}} «ja» || {{-|я}} {{MFA|jɑ}} 
| {{-|[[Maly jus|малий юс]]}} || {{MFA|jɑ}}, {{MFA|ʲɑ}}
| Prvonačelno kiriličsky [[maly jus]], ktory proizhodi od glagoličskoj bukvy, pravdopodobno pozajetoj od grečskyh ligatur kako {{Lang|grc|'''εν'''}} ili {{Lang|grc|'''ον'''}}. Moderna forma byla vvedena v azbuku poslě reform [[Pjotr I Veliky|Pjotra {{-|I}} Velikogo]]. 
|-
| ’
| —
| {{Lang|uk|м'ясо}} «meso» || {{-|апостроф}} {{Nowrap|{{MFA|ɑˈpɔstrɔf}}}} 
| — || —&lt;ref&gt;V ukrajinskom apostrof koristaje se kako znak tvrdosti analogično russkoj bukvě {{-|'''ъ'''}}, imenno za ukazanje, že prědhodna suglaska ne palatalizuje se v poziciju, v ktoroj palatalizovala by se po normalnyh pravilah pravopisa.&lt;/ref&gt;
| —
|}

Kromě povyših sut takože digrafy, ktore izgovarjaje se kako jedin zvuk: {{-|'''дж'''}} i {{-|'''дз'''}}, poslědovateljno izgovorjene kako {{MFA|dʒ}} i {{MFA|d͡z}}. Priklady: {{Lang|uk|джміль}} «čmelj», {{Lang|uk|бджола}} «pčela», {{Lang|uk|дзвоник}} «zvonok».

== Historične bukvy ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Bukva !! Medžuslovjansky&lt;br /&gt;(etimologično) !! Sučasny ekvivalent !! Nazva !! [[MFA]] 
|-
| {{-|Ѥ ѥ}} || {{-|je}} || {{-|е, є}} || {{-|йотоване е}} || {{MFA|jɛ}} 
|-
| {{-|Ѕ ѕ}} || {{-|z}} || {{-|з}} || {{-|(д)зіло}} || {{MFA|z}}, {{MFA|zʲ}}
|-
| {{-|Ѡ ѡ}} || {{-|o}} || {{-|о}} || {{-|омега, о}} || {{MFA|o}} 
|-
| {{-|Ъ ъ}} || — || ’ (apostrof) || {{-|жорсткий знак}} || —
|-
| {{-|Ы ы}} || {{-|y}} || {{-|и}} || {{-|єри}} || {{MFA|ɪ}} 
|-
| {{-|Ѣ ѣ}} || {{-|ě}} || {{-|і}} || {{-|ять}} || {{MFA|i}} 
|-
| {{-|Ꙗ ꙗ}} || {{-|ja}} || {{-|я}} || {{-|йотоване а}} || {{MFA|jɑ}} 
|-
| {{-|Ѧ ѧ}} || {{-|ę}} || {{-|я}} || {{-|малий юс}} || {{MFA|ɛ̃}}
|-
| {{-|Ѫ ѫ}} || {{-|ų}} || {{-|у}} || {{-|великий юс}} || {{MFA|ɔ̃}}
|-
| {{-|Ѩ ѩ}} || {{-|ję}} || {{-|я}} || {{-|малий йотований юс}} || {{MFA|jɛ̃}} 
|-
| {{-|Ѭ ѭ}} || {{-|jų}} || {{-|ю}} || {{-|великий йотований юс}} || {{MFA|jɔ̃}} 
|-
| {{-|Ѱ ѱ}} || {{-|ps}} || {{-|пс}} || {{-|псі}} || {{MFA|ps}}, {{MFA|psʲ}}
|-
| {{-|Ѯ ѯ}} || {{-|ks}} || {{-|кс}} || {{-|ксі}} || {{MFA|ks}}, {{MFA|ksʲ}}
|-
| {{-|Ѳ ѳ}} || {{-|f}} || {{-|ф}} || {{-|фіта}} || {{MFA|θ}}, {{MFA|f}}
|-
| {{-|Ѵ ѵ}} || {{-|i, v}} || {{-|і, в}} || {{-|іжиця}} || {{MFA|i}}, {{MFA|v}}
|-
| {{-|Ё ё}} || {{-|jo}} || {{-|йо, ьо}} || {{-|йо}} || {{MFA|jɔ}}
|-
| {{-|Ў ў}} || {{-|ŭ}} || {{-|в}} || {{-|коротке у}} || {{MFA|u̯}}
|-
| {{-|Э э}} || {{-|e}} || {{-|e}} || {{-|e}} || {{MFA|e}}
|}

== Formy bukv i tipografija ==
[[Fajl:Cyrillic upright-cursive.png|thumb|350px|Razliky medžu kursivnym i prostym pismom]]
V slučaju pečetanja večinstvo malyh kiriličskyh bukv izgledaje kako menše versije svojih odpovědajučih velikyh bukv. 

Tako samo kako v slučaju [[Latinica|latinice]], kiriličske fonty imajut proste ({{Jezyky|uk|прямий}}) i kursivne ({{Jezyky|uk|курсивний}}) formy, zvane ''pyśmivka'' ({{Jezyky|uk|письмівка}}). Ručno napisane formy v obče sut podobnějše kursivnomu pismu neželi prostomu, a někoje odličajut se značno od svojih pečetanyh versij, osoblivo bukvy {{-|'''г'''}}, {{-|'''д'''}}, {{-|'''и'''}}, {{-|'''й'''}}, {{-|'''п'''}} i {{-|'''т'''}}.

[[Fajl:Ucraniano-Alfabeto-Manuscrito.svg|alt=Ručno napisana ukrajinska azbuka|420x420px|Ručno napisane ukrajinske velike i male bukvy {{-|Г, Д, И, Й, М, Т,}} i {{-|Ц}}|class=skin-invert]]

Citovany tekst tipično nahodi se medžu {{*|kavyčkami}} (ili francuzske {{-|guillemets}}: '''« »''' ({{Jezyky|ru|ёлочки}}), ili němečske znaky citovanja: '''„ “'''):

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|+ Ukrajinske znaky citovanja v [[Unikod]]u i {{-|HTML}}-kodu
|-
! standardne || alternativne
|- style=&quot;font-size:120%;font-family:gentium,serif;&quot;
| «&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;{{-|цитата}}&lt;/span&gt;»
| „&lt;span style=&quot;color:grey;&quot;&gt;{{-|цитата}}&lt;/span&gt;“
|-
| {{-|U+00AB U+00BB}}
| {{-|U+201E U+201F}}
|-
| &amp;amp;#171; &amp;amp;#187;
| &amp;amp;#8222; &amp;amp;#8223;
|}

== Kodovanje ukrajinskoj azbuky ==

Za prědstavjenje ukrajinskyh bukv na kompjuterah sut razne kodovanja.

=== ISO 8859-5 ===

V kodovanju {{-|[[ISO 8859-5]]}} nemaje bukvy {{-|'''ґ'''}}.

=== KOI8-U ===

{{-|KOI8-U}} znači {{Lang|uk|Код обміну інформації 8 бітний — український}} «Kod obměna informacije 8-bitny - ukrajinsky», analogično do «{{-|ASCII}}». {{-|KOI8-U}} jest ukrajinizovana versija (russkogo) {{-|KOI8-R}}.

=== Windows-1251 ===
{{-|Windows-1251}} rabotaje za ukrajinsku azbuku, a takože za druge kiriličske azbuky.

=== Unikod ===

Ukrajinsku azbuku sodrživajut bloky «Kirilica» {{-|(U+0400 — U+04FF)}} i «Dopolnjenje k kirilici» {{-|(U+0500 — U+052F)}} Unikoda. V slědujučej tabelě ukrajinske bukvy imajut zaglavja ukazyvajuče jih informaciju na Unikodu i HTML-kod. V vizualnom prěgledaču by možete uviděti tutu informaciju, ako prěsunete kursor myškoju na danu bukvu.

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
|+ Ukrajinske bukvy v bloku «Kirilica» Unikoda
|-
! scope=&quot;col&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Početkove cifry&lt;!-- &quot;digit&quot; used because the letters represent numbers in base 16&quot; --&gt;
! scope=&quot;colgroup&quot; colspan=&quot;16&quot; | Poslědna cifra
|-
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;0&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;1&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;2&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;3&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;4&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;5&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;6&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;7&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;8&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;9&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;A&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;B&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;C&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;D&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;E&lt;/code&gt;
! scope=&quot;col&quot; | &lt;code&gt;F&lt;/code&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;040&lt;/code&gt;
|Ѐ||Ё||Ђ||Ѓ||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER UKRAINIAN IE: Unicode 0404, Entity &amp;amp;#1028;, UTF8 D0 84&quot;|Є||Ѕ||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER BYELORUSSIAN-UKRAINIAN I: Unicode 0406, Entity &amp;amp;#1030;, UTF8 D0 86&quot;|І||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER YI: Unicode 0407, Entity &amp;amp;#1031;, UTF8 D0 87&quot;|Ї||Ј||Љ||Њ||Ћ||Ќ||Ѝ||Ў||Џ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;041&lt;/code&gt;
|style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER A: Unicode 0410, Entity &amp;amp;#1040 D0 90&quot;|А||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER BE: Unicode 0411, Entity &amp;amp;#1041;, UTF8 D0 91&quot;|Б||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER VE: Unicode 0412, Entity &amp;amp;#1042;, UTF8 D0 92&quot;|В||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER GHE: Unicode 0413, Entity &amp;amp;#1043;, UTF8 D0 93&quot;|Г||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER DE: Unicode 0414, Entity &amp;amp;#1044;, UTF8 D0 94&quot;|Д||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER IE: Unicode 0415, Entity &amp;amp;#1045;, UTF8 D0 95&quot;|Е||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER ZHE: Unicode 0416, Entity &amp;amp;#1046;, UTF8 D0 96&quot;|Ж||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER ZE: Unicode 0417, Entity &amp;amp;#1047;, UTF8 D0 97&quot;|З||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER I: Unicode 0418, Entity &amp;amp;#1048;, UTF8 D0 98&quot;|И||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER SHORT I: Unicode 0419, Entity &amp;amp;#1049;, UTF8 D0 99&quot;|Й||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER KA: Unicode 041A, Entity &amp;amp;#1050;, UTF8 D0 9A&quot;|К||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER EL: Unicode 041B, Entity &amp;amp;#1051;, UTF8 D0 9B&quot;|Л||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER EM: Unicode 041C, Entity &amp;amp;#1052;, UTF8 D0 9C&quot;|М||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER EN: Unicode 041D, Entity &amp;amp;#1053;, UTF8 D0 9D&quot;|Н||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER O: Unicode 041E, Entity &amp;amp;#1054;, UTF8 D0 9E&quot;|О||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER PE: Unicode 041F, Entity &amp;amp;#1055;, UTF8 D0 9F&quot;|П
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;042&lt;/code&gt;
|style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER ER: Unicode 0420, Entity &amp;amp;#1056;, UTF8 D0 A0&quot;|Р||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER ES: Unicode 0421, Entity &amp;amp;#1057;, UTF8 D0 A1&quot;|С||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER TE: Unicode 0422, Entity &amp;amp;#1058;, UTF8 D0 A2&quot;|Т||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER U: Unicode 0423, Entity &amp;amp;#1059;, UTF8 D0 A3&quot;|У||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER EF: Unicode 0424, Entity &amp;amp;#1060;, UTF8 D0 A4&quot;|Ф||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER HA: Unicode 0425, Entity &amp;amp;#1061;, UTF8 D0 A5&quot;|Х||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER TSE: Unicode 0426, Entity &amp;amp;#1062;, UTF8 D0 A6&quot;|Ц||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER CHE: Unicode 0427, Entity &amp;amp;#1063;, UTF8 D0 A7&quot;|Ч||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER SHA: Unicode 0428, Entity &amp;amp;#1064;, UTF8 D0 A8&quot;|Ш||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER SHCHA: Unicode 0429, Entity &amp;amp;#1065;, UTF8 D0 A9&quot;|Щ||Ъ||Ы||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER SOFT SIGN: Unicode 042C, Entity &amp;amp;#1068;, UTF8 D0 AC&quot;|Ь||Э||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER YU: Unicode 042E, Entity &amp;amp;#1070;, UTF8 D0 AE&quot;|Ю||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER YA: Unicode 042F, Entity &amp;amp;#1071;, UTF8 D0 AF&quot;|Я
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;043&lt;/code&gt;
|style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER A: Unicode 0430, Entity &amp;amp;#1072;, UTF8 D0 B0&quot;|а||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER BE: Unicode 0431, Entity &amp;amp;#1073;, UTF8 D0 B1&quot;|б||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER VE: Unicode 0432, Entity &amp;amp;#1074;, UTF8 D0 B2&quot;|в||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER GHE: Unicode 0433, Entity &amp;amp;#1075;, UTF8 D0 B3&quot;|г||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER DE: Unicode 0434, Entity &amp;amp;#1076;, UTF8 D0 B4&quot;|д||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER IE: Unicode 0435, Entity &amp;amp;#1077;, UTF8 D0 B5&quot;|е||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER ZHE: Unicode 0436, Entity &amp;amp;#1078;, UTF8 D0 B6&quot;|ж||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER ZE: Unicode 0437, Entity &amp;amp;#1079;, UTF8 D0 B7&quot;|з||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER I: Unicode 0438, Entity &amp;amp;#1080;, UTF8 D0 B8&quot;|и||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER SHORT I: Unicode 0439, Entity &amp;amp;#1081;, UTF8 D0 B9&quot;|й||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER KA: Unicode 043A, Entity &amp;amp;#1082;, UTF8 D0 BA&quot;|к||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER EL: Unicode 043B, Entity &amp;amp;#1083;, UTF8 D0 BB&quot;|л||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER EM: Unicode 043C, Entity &amp;amp;#1084;, UTF8 D0 BC&quot;|м||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER EN: Unicode 043D, Entity &amp;amp;#1085;, UTF8 D0 BD&quot;|н||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER O: Unicode 043E, Entity &amp;amp;#1086;, UTF8 D0 BE&quot;|о||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER PE: Unicode 043F, Entity &amp;amp;#1087;, UTF8 D0 BF&quot;|п
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;044&lt;/code&gt;
|style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER ER: Unicode 0440, Entity &amp;amp;#1088;, UTF8 D1 80&quot;|р||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER ES: Unicode 0441, Entity &amp;amp;#1089;, UTF8 D1 81&quot;|с||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER TE: Unicode 0442, Entity &amp;amp;#1090;, UTF8 D1 82&quot;|т||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER U: Unicode 0443, Entity &amp;amp;#1091;, UTF8 D1 83&quot;|у||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER EF: Unicode 0444, Entity &amp;amp;#1092;, UTF8 D1 84&quot;|ф||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER HA: Unicode 0445, Entity &amp;amp;#1093;, UTF8 D1 85&quot;|х||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER TSE: Unicode 0446, Entity &amp;amp;#1094;, UTF8 D1 86&quot;|ц||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER CHE: Unicode 0447, Entity &amp;amp;#1095;, UTF8 D1 87&quot;|ч||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER SHA: Unicode 0448, Entity &amp;amp;#1096;, UTF8 D1 88&quot;|ш||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER SHCHA: Unicode 0449, Entity &amp;amp;#1097;, UTF8 D1 89&quot;|щ||ъ||ы||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER SOFT SIGN: Unicode 044C, Entity &amp;amp;#1100;, UTF8 D1 8C&quot;|ь||э||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER YU: Unicode 044E, Entity &amp;amp;#1102;, UTF8 D1 8E&quot;|ю||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER YA: Unicode 044F, Entity &amp;amp;#1103;, UTF8 D1 8F&quot;|я
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;045&lt;/code&gt;
|ѐ||ё||ђ||ѓ||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER UKRAINIAN IE: Unicode 0454, Entity &amp;amp;#1108;, UTF8 D1 94&quot;|є||ѕ||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER BYELORUSSIAN-UKRAINIAN I: Unicode 0456, Entity &amp;amp;#1110;, UTF8 D1 96&quot;|і||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER YI: Unicode 0457, Entity &amp;amp;1111, UTF8 D1 97&quot;|ї||ј||љ||њ||ћ||ќ||ѝ||ў||џ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;046&lt;/code&gt;
|Ѡ||ѡ||Ѣ||ѣ||Ѥ||ѥ||Ѧ||ѧ||Ѩ||ѩ||Ѫ||ѫ||Ѭ||ѭ||Ѯ||ѯ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;047&lt;/code&gt;
|Ѱ||ѱ||Ѳ||ѳ||Ѵ||ѵ||Ѷ||ѷ||Ѹ||ѹ||Ѻ||ѻ||Ѽ||ѽ||Ѿ||ѿ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;048&lt;/code&gt;
|Ҁ||ҁ||҂||҃||҄||҅||҆||҇||҈||҉||Ҋ||ҋ||Ҍ||ҍ||Ҏ||ҏ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;049&lt;/code&gt;
|style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC CAPITAL LETTER GHE WITH UPTURN: Unicode 0490, Entity &amp;amp;#1168;, UTF8 D2 90&quot;|Ґ||style=&quot;background:#9cc&quot; title=&quot;CYRILLIC SMALL LETTER GHE WITH UPTURN: Unicode 0491, Entity &amp;amp;#1169;, UTF8 D2 91&quot;|ґ||Ғ||ғ||Ҕ||ҕ||Җ||җ||Ҙ||ҙ||Қ||қ||Ҝ||ҝ||Ҟ||ҟ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;04A&lt;/code&gt;
|Ҡ||ҡ||Ң||ң||Ҥ||ҥ||Ҧ||ҧ||Ҩ||ҩ||Ҫ||ҫ||Ҭ||ҭ||Ү||ү
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;04B&lt;/code&gt;
|Ұ||ұ||Ҳ||ҳ||Ҵ||ҵ||Ҷ||ҷ||Ҹ||ҹ||Һ||һ||Ҽ||ҽ||Ҿ||ҿ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;04C&lt;/code&gt;
|Ӏ||Ӂ||ӂ||Ӄ||ӄ||Ӆ||ӆ||Ӈ||ӈ||Ӊ||ӊ||Ӌ||ӌ||Ӎ||ӎ||ӏ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;04D&lt;/code&gt;
|Ӑ||ӑ||Ӓ||ӓ||Ӕ||ӕ||Ӗ||ӗ||Ә||ә||Ӛ||ӛ||Ӝ||ӝ||Ӟ||ӟ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;04E&lt;/code&gt;
|Ӡ||ӡ||Ӣ||ӣ||Ӥ||ӥ||Ӧ||ӧ||Ө||ө||Ӫ||ӫ||Ӭ||ӭ||Ӯ||ӯ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;04F&lt;/code&gt;
|Ӱ||ӱ||Ӳ||ӳ||Ӵ||ӵ||Ӷ||ӷ||Ӹ||ӹ||Ӻ||ӻ||Ӽ||ӽ||Ӿ||ӿ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;050&lt;/code&gt;
|Ԁ||ԁ||Ԃ||ԃ||Ԅ||ԅ||Ԇ||ԇ||Ԉ||ԉ||Ԋ||ԋ||Ԍ||ԍ||Ԏ||ԏ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;051&lt;/code&gt;
|Ԑ||ԑ||Ԓ||ԓ||Ԕ||ԕ||Ԗ||ԗ||Ԙ||ԙ||Ԛ||ԛ||Ԝ||ԝ||Ԟ||ԟ
|-
! scope=&quot;row&quot; | &lt;code&gt;052&lt;/code&gt;
|Ԡ||ԡ||Ԣ||ԣ||Ԥ||ԥ||Ԧ||ԧ||Ԩ||ԩ||Ԫ||ԫ||Ԭ||ԭ||Ԯ||ԯ
|}
&lt;/div&gt;

=== Veb-stranice i XML ===
Elementy v {{-|HTML}}- i {{-|XML}}-kodu obyčno imajut ukazany ukrajinsky jezyk s pomočju jezyčnogo taga {{-|IETF}} &lt;code&gt;uk&lt;/code&gt; (&lt;code&gt;lang=&quot;uk&quot;&lt;/code&gt; v {{-|HTML}}-u i &lt;code&gt;xml:lang=&quot;uk&quot;&lt;/code&gt;}} v {{-|XML}}-u). Ačekoli ukazanje pisma obyčno ne jest potrěbno, možno jest to realizovati dodanjem podtaga, napriklad za odličenje ukrajinskoj kirilice (&lt;code&gt;uk-Cyrl&lt;/code&gt;) od [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizovanogo ukrajinskogo]] (&lt;code&gt;uk-Latn&lt;/code&gt;).

== Razklad klaviatury ==
Standardny razklad klaviatury na nastolnyh kompjuterah izgledaje tako:

:[[Fajl:KB Ukrainian.svg|540x540px|Razklad ukrajinskoj klaviatury|class=skin-invert]]

== Uvidite takože ==
* [[Ukrajinsky jezyk]]
* [[Kirilica]]
* [[Kirilične alfabety|Kiriličske alfabety]]
* [[Ukrajinska latinica]]
* [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka]]

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Izvor ==
* {{Prěvod|en|Ukrainian alphabet}}

== Literatura ==
* {{Cite book | last = Данильчук | first = Дмитро | title = Український правопис: Роздоріжжя і дороговкази | place = Київ | publisher = Либідь | year = 2013 | ISBN = 978-966-06-0648-7 | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://zbruc.eu/node/106285 | first = Орест | last = Друль | title = Причинки до історії українського правопису | website = Zbruč | date = 2021-07-13 | language = uk | access-date = 2025-05-07}}
* {{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?C21COM=2&amp;I21DBN=ELIB&amp;P21DBN=ELIB&amp;Image_file_name=book/0015731.pdf&amp;IMAGE_FILE_DOWNLOAD=0 | chapter = Правопис Шевченка | title = Шевченківська енциклопедія, т. 5: Пе—С | editor-first = М. Г. | editor-last = Жулинський | place = Київ | publisher = Інститут літератури ім. Т. Г. Шевченка | year = 2015 | pages = 312–318 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Зубков | first = М. | title = Українська мова: Універсальний довідник | url = https://archive.org/details/dovidn2006 | place = Харків | publisher = Видавничий дім «Школа» | year = 2004 | isbn = 966-8114-55-8 | language = uk}}
* {{Cite book | url = http://izbornyk.org.ua/pravopys/pravopys2012.htm | editor1-last = Мазніченко | editor1-first = Є.І. | editor2-last = Максименко | editor2-first = Н.М. | editor3-last = Осадча | editor3-first = О.В. | title = Український правопис | place = Київ | publisher = Наукова думка | year = 2012 | language = uk}}
* {{Cite book | url = http://izbornyk.org.ua/pravopys/pravopys2015.htm | editor1-last = Мазніченко | editor1-first = Є.І. | editor2-last = Максименко | editor2-first = Н.М. | editor3-last = Осадча | editor3-first = О.В. | title = Український правопис | place = Київ | publisher = Наукова думка | year = 2015 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://archive.org/details/masenko2005 | title = Українська мова у XX сторіччі - історія лінгвоциду. Документи і матеріяли | first1 = Лариса | last1 = Масенко | first2 = Віктор | last2 = Кубайчук | first3 = Орися | last3 = Демська-Кульчицька | place = Київ | publisher = Видавничий дім «Києво-Могилянська академія» | year = 2005 | isbn = 966-518-314-1 | language = uk}}
* {{Cite book | url = http://lib.movahistory.org.ua/PRAWOPYS/Nimchuk_Istoriya_ukr_pravopysu_2004_OCR+Zmist.djvu | archive-url = https://web.archive.org/web/20150414183059/http://lib.movahistory.org.ua/PRAWOPYS/Nimchuk_Istoriya_ukr_pravopysu_2004_OCR+Zmist.djvu | archive-date = 2015-04-14 | last1 = Німчук | first1 = В.В. | last2 = Пуряєва | first2 = Н.В. | title = Історія українського правопису: XVI—XX століття. Хрестоматія | place = Київ | publisher = Наукова думка | year = 2004 | language = uk}}
* {{Cite book | last = Огієнко | first = Іван | title = Історія української літературної мови | url = http://litopys.org.ua/ohukr/ohu.htm | place = Київ | publisher = Наша культура і наука | year = 2001 | orig-year = 1949 | language = uk | isbn = 966-7821-01-3}}
* {{Cite book | url = http://r2u.org.ua/data/other/Норми%20української%20літературної%20мови,%20Синявський%20(1941).pdf | last = Синявський | first = Олекса | title = Норми української літературної мови | publisher = Українське видавництво | place = Ljviv | year = 1941 | language = uk}}
* {{Cite book | url = http://litopys.org.ua/smotrgram/sm.htm | first = Мелетій | last = Смотрицький | title = Граматика слов’янська | year = 1979 | orig-year = 1619 | place = Київ | publisher = Наукова думка}}
* {{Cite news | last = Чорновол | first = Ігор | title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | archive-url = http://archive.is/20120914033637/http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | archive-date = 2012-09-14 | newspaper = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | issue = 2001/23 | language = uk}}
* {{Cite book | url = https://elib.nlu.org.ua/object.html?id=11914 | title = Коротенька українська правопись | place = Біла на Підляшу | publisher = Друк. ”Рід. Слова” | year = 1917}}
* {{Cite book | url = http://www.archive.org/details/naholovnishiprav00ukrauoft | title = Найголовніші правила українського правопису. Передрук із київського видання 1921 | place = Рівне на Волині | publisher = Волинське кооперативне видавництво | year = 1921 | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://mon.gov.ua/storage/app/media/zagalna%20serednya/%202019.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20190603121857/https://mon.gov.ua/storage/app/media/zagalna%20serednya/%202019.pdf | archive-date = 2019-06-03 | title = Український правопис 2019 | website = Міністерство освіти і науки України | language = uk}}
* {{Cite book | editor-first = Volodymyr | editor-last = Kubijovyč | year = 1963 | chapter = Ukrainian Writing and Orthography | title = Ukraine: A Concise Encyclopædia, vol. 1 | pages = 511–520 | place = Toronto | publisher = University of Toronto Press | isbn = 0-8020-3105-6 | language = en}}.
* {{Cite book | last = Bringhurst | first = Robert | title = The Elements of Typographic Style (version 2.5) | pages = 262–264 | year = 2002 | place = Vancouver | publisher = Hartley &amp; Marks | language = en | ISBN = 0-88179-133-4}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://mova.gov.ua/storage/app/sites/19/2024/_2019.pdf | title = УКРАЇНСЬКИЙ ПРАВОПИС | website = Національна комісія зі стандартів державної мови | language = uk}}
* {{Cite web | title = Український правопис | url = http://pravopys.kiev.ua/pravopys.aspx?SectionID=1 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181028013415/http://pravopys.kiev.ua/pravopys.aspx?SectionID=1 | archive-date = 2018-10-28 | language = uk}}
* {{Cite web | title = Порівняльна таблиця кириличних правописів | url = https://uk.wikipedia.org/wiki/%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%B0_%D0%B0%D0%B1%D0%B5%D1%82%D0%BA%D0%B0#%D0%9F%D0%BE%D1%80%D1%96%D0%B2%D0%BD%D1%8F%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D0%B0_%D1%82%D0%B0%D0%B1%D0%BB%D0%B8%D1%86%D1%8F_%D0%BA%D0%B8%D1%80%D0%B8%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BD%D0%B8%D1%85_%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%BE%D0%BF%D0%B8%D1%81%D1%96%D0%B2 | website = uk.wikipedia.org | language = uk}}
* {{-|Internet Encyclopedia of Ukraine:}} 
** {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\C\Y\Cyrillicalphabet.htm | title = Cyrillic script}}
** {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\O\R\Orthography.htm | title = Orthography}}
** {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\H\R\Hrazhdankaalphabet.htm | title = Hrazhdanka}}
** {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\K\U\Kulishivka.htm | title = Kulishivka}}
** {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\M\A\Maksymovychivka.htm | title = Maksymovychivka}}
** {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\P\A\Pankevychivka.htm | title = Pankevychivka}}
** {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\Z\H\Zhelekhivka.htm | title = Zhelekhivka}}
* {{Cite web | url = https://web.archive.org/web/20110522141812/http://ukrainskamova.org.ua/ | title = Українська мова, граматика, фонетика, лексика й фразеологія | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://www.rbardalzo.narod.ru/4/rus.html | title = Русское письмо (гражданка) | archive-url = https://web.archive.org/web/20190430182603/https://www.rbardalzo.narod.ru/4/rus.html | archive-date = 2019-04-30 | language = ru}}
* {{Cite web | url = https://r2u.org.ua/pravopys/pravXXI/zmist.htm | title = Сторінка присвячена правописним проблемам, термінології | website = r2u.org.ua | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://r2u.org.ua/node/54 | title = O bukvah «ф», «фіта» i «тета» | website = r2u.org.ua | language = uk}}
* {{Cite web | url = http://ukrmap.com.ua/services/kodeksi-ustalenoji-praktiki/ | title = Інструкції та кодекси усталеної практики з передачі географічних назв зарубіжних країн засобами української мови | archive-url = https://web.archive.org/web/20191018051354/http://ukrmap.com.ua/services/kodeksi-ustalenoji-praktiki/ | archive-date = 2019-10-18 | language = uk}}
* {{Cite web | url = http://czyborra.com/charsets/cyrillic.html | title = The Cyrillic Charset Soup | author = Roman Czyborra | language = en}}
* [http://ukrfonts.com/ Ukrajinske fonty].
* {{Cite web | url = http://latynka.tak.today/ | title = Ukrajinśka Latynka | archive-url = https://web.archive.org/web/20181228000120/http://latynka.tak.today/ | archive-date = 2018-12-28 | language = uk}} &lt;!--- https://web.archive.org/web/20221001211220/https://latynka.tak.today/ ---&gt;

{{Kirilica}}

{{Članok s zvězdoju}}
[[Kategorija:Ukrajinsky jezyk]]
[[Kategorija:Kirilica]]

{{INTERWIKI|Q1098595}}</text>
      <sha1>q4dunjtr94iymdf4pqx0zk7de405ove</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ukrajinska latinica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1874</id>
    <revision>
      <id>28805</id>
      <parentid>28490</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:27:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41157" sha1="0jy81wd42sfah722n96us9o8p1pn5c5" xml:space="preserve">[[Fajl:Ruśkyj Kalendar dla tych, szczo ne znajut' ruśkoho pyśma (1910).jpg|thumb|250px|Kalendar {{-|''Rusałka''}} (1910): «za tyh, ktori ne znajut rutensko pismo»]]
'''Ukrajinska latinica''' ({{Jezyky|uk|українська латинка, українська латиниця}}) jest variant [[Latinica|latinskogo alfabeta]], prisposobjeny za pisanje [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinskogo jezyka]]. Osoblivo v [[Galicija|Galiciji]] v 19. stolětju byli podimane proby za prěobračenje ukrajinskogo pravopisa v latinicu, medžu drugymi ukrajinskym naučnikom i svečennikom Josypom Lozynskym i češskym slavistom Josifom Jiračkom, ktore pričinili zavzete debaty i dvě tako nazyvajeme «Azbučne vojny». Podčas prvyh dvoh desetilětij [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]], v ktoryh vedena byla velika latinizacijna kampanija srěd menših jezykov Rosije, takože odbyvali se razgovory o vvedenju latinskogo pravopisa za ukrajinsky jezyk. V digitalnoj době pojavili se nove – seriozne i menje seriozne – prědloženja.

Različaje se medžu ukrajinskoju latiniceju, prěznačenoju za samyh Ukrajincev, i [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizacijeju ukrajinskogo jezyka]], prěznačenoju za medžunarodnu upotrěbu ljudami, ktori ne znajut kirilicu.

== Historija ==
[[Fajl:Ruskoje wesile Lozińskoho (1835).jpg|thumb|{{-|Ruskoje wesile}} J. Lozynskogo (1835)]]
Teksty v [[Rutensky jezyk|rutenskom jezyku]] pojavili se uže v prvoj polovině 16. stolětja.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Ісаєвич | first = Ярослав | title = Українське книговидання: витоки, розвиток, проблеми | url = http://litopys.org.ua/isaevych/is.htm | place = Львів | year = 2002 | chapter = Польськомовне і латинське друкарство | chapter-url = http://litopys.org.ua/isaevych/is19.htm | language = uk}}&lt;/ref&gt;. Obseg upotrěby latinice v 17. i 18. stolětjah byl široky na [[Pravobrěžna Ukrajina|Pravobrěžnoj Ukrajině]], a teksty pečetane latinskym alfabetom daže byli až v [[Harkiv|Harkovu]].&lt;ref name=&quot;cornovol&quot;&gt;{{Cite journal | last = Чорновол | first = Ігор |title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva | journal = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | volume = 23 | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | language = uk}}&lt;/ref&gt;. Jednakože velika čest Rutenov, osoblivo ti povezani s [[Pravoslavje|pravoslavnymi]] kulturnymi obsrědinami, mněla, že nerazlučno svezana s rutenskym jezykom i kulturoju imaje byti [[kirilica]].

=== Prědloženja i koristanje v 19. stolětju ===
[[Fajl:Азбука і Abecadlo полемічний твір М Шашкевича проти латинки виданий у Перемишлі в 1836 році.jpg | thumb | Odgovor Marijana Šaškevyča]]
V 19. stolětju razne osoby v Galiciji, ktora onogda byla čest [[Avstrija|kraljevstva Avstrije]], silili se za vvedenje latinskogo alfabeta za pisanje ukrajinskogo jezyka. Na početku stolětja byli srěd njih Avgust Ljudvig Šlecer ({{Jezyky|de|August Ludwig von Schlözer}}) i Josip Voltić, a něčto pozdněje i [[Jernej Kopitar]] i A. Pahmajer. V tečenju stolětja pytanje ukrajinskogo pravopisanja stalo vse bolje točkoju sporu, ne samo medžu Ukrajincami i Poljakami, ale takože vnutri ukrajinskyh obsrědin. V 1830-yh lětah napruženje dovedlo k gorkoj publičnoj debatě, znajemoj pod nazvoju «azbučna vojna» ({{Jezyky|uk|азбучна війна}}).

==== Azbučna vojna: prva faza ====
V 1833 g. Vaclav Zaleskyj publikoval sbornik poljskyh i ukrajinskyh narodnyh pěsnij, napečetany poljskymi bukvami. Po jegovomu mněnju kirilica byla kulturna oznaka, ktora odličala evropejsku civilizaciju od neevropejskoj.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Dwornik | first = Kamil | chapter = Słoweńska &quot;abecedna vojna&quot; i pierwsza ukraińska «азбучна війна» w Galicji – próba porównania | url = http://www.academia.edu/5365156/Słoweńska_abecedna_vojna_i_pierwsza_ukraińska_азбучна_війна_w_Galicji_próba_porównania | title = Slovanský svět: Známý či neznámý |editor1-first = Kateřina | editor1-last = Kedron | editor2-first = Marek | editor2-last = Příhoda | place = Praha, Červený Kostelec | publisher = Pavel Mervart | year = 2013 |series = Russia Altera. Dějiny, kultura, duchovnost | pages = 122 | isbn = 978-80-7465-063-5 | language = pl}}&lt;/ref&gt; Vo vvodu pisal:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«Že jesm k tomu upotrěbil poljske haraktery, a ne glagoličske ili kiriličske, isto vsaky mene bude hvaliti. Isto bude čas, že vse slovjanske narody pokydnut te stare haraktery, ktore včlenjenu slovjanskoj kniževnosti v občej masu evropejskoj kniževnosti glavno stojet prěškodoju.»''&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Pieśni polskie i ruskie ludu galicyjskiego | first = W. | last = Oleska | place = Lwów | year = 1833 | pages = XLIX}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

[[Fajl:Josyf_Lozynskyj.jpg | thumb | left | 160px | Josyp Lozynskyj]]
Podobne opinije oglasili ukrajinsky naučnik i svečennik iz [[Ljviv|Ljvova]] Josyp Lozynskyj ({{Jezyky|pl|Josyp Łozyński}}, {{Jezyky|uk|Йосип Лозинський}}) i poljsko-ukrajinski romantični poeti kako [[Tomaš Padura]]. V 1834 g. Lozynskyj napisal članok «O vvedenju poljskogo alfabeta v rutensku pisemnost» ({{Jezyky|pl|O wprowadzeniu abecadła polskiego do piśmiennictwa ruskiego}}), a v 1835 g. vvedl svoje prědloženje v praktiku v sborniku zapadnoukrajinskyh svatbenyh pěsnij i obredov, {{-|Ruskoje wesile}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = J. | last = Łoziński | title = Ruskoje wesile | place = Przemyśl | year = 1835 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Jegova latinica byla imenovana njim {{-|«abecadło»}}, byla osnovana na poljskom pravopisu (koristajuči napr. digrafy '''{{-|sz}}''', '''{{-|cz}}''' i '''{{-|ch}}''', a takože bukvu '''{{-|w}}''') i bazovala se glavno na fonetičnyh principah, ale takože sodrživala etimologične elementy, napriklad bukvy '''{{-|i}}''', '''{{-|é}}''' i '''{{-|ó}}''', vse izgovorjene kako {{MFA|i}}, ale prva od [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskogo]] '''{{-|ѣ}}''', vtora od staroslovjanskogo '''{{-|e}}''', tretja od staroslovjanskogo '''{{-|о}}'''.

Ačekoli někoji ukrajinski i poljski aktivisti podpirali tu ideju, ona ne dobyla široko priznanje. Medžu inymi protestovali protiv njej prědteče ukrajinskoj kniževnosti kako Markijan Šaškevyč&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Azbuka i abecadło}}. {{Cite web | first = Маркіян | last = Шашкевич | title = Статті | url = http://izbornyk.org.ua/zahpysm/zah06.htm | website = Ізборник | access-date = 2025-05-10 | language = uk}}&lt;/ref&gt;, Josyp Levyckyj&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Odpowiedź na zadanie o wprowadzeniu abecadła polskiego do piśmiennictwa ruskiego}}&lt;/ref&gt; i Denys Zubryckyj.&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Apologia Cyryliki czyli Azbuki ruskiej}}&lt;/ref&gt;

Mimohodom, sam Lozynskyj pozdněje napisal na [[Poljsky jezyk|poljskom jezyku]] gramatiku rutenskogo jezyka, v ktoroj uže priměnil kirilicu, da by razrěšil problem, že [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanska]] kirilica ne byla prisposobjena ukrajinskomu jezyku, ktory v 19. stolětju načel razvivati se na osnově jezyka naroda. Ale ačekoli pohvalil ju [[Jernej Kopitar]], ni prva, ni vtora redakcija ne byla napečetana. V slučaju prvogo izdanja pričina bylo to, že Lozynskyj uže zajmal se drugymi raziskyvanjami, v slučaju drugogo rukopis ne prěšel črěz ljvivsku cenzuru. V poslědnjih lětah svojego žitja Lozynskyj prěšel v sovsim drugy («starorussky») směr i načel koristati i propagovati [[jazyčje]].&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=klw&amp;datum=18890814&amp;query=%22j%C3%B3zef+%C5%82ozi%C5%84ski%22&amp;ref=anno-search&amp;seite=4 | title = Zmarli | newspaper = Kurier Lwowski | date = 1889-08-14 | pages = 4 | language = pl | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;

{| style=&quot;border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF; text-align: center; width: 70%;&quot;
|+ '''{{-|«Abecadło»}} Josypa Lozynskogo'''
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|A}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|B}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|C}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ć}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ch}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Cz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|D}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ď}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|E}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|É}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''А''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Б''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ц''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ць''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Х''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ч''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Д''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Е''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|1|1}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|F}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|G}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|H}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|I}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|J}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|K}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|L}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ł}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|M}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|N}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ф''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ґ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Г''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|2|2}}, {{-|''Ї''}} {{Ref|6|6}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Й''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''К''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ль''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л, Ў''}} {{Ref|4|4}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''М''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Н''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ń}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|O}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ó}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|P}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R’}} {{Ref|5|5}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|S}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ś}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Sz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Szcz}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Нь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''О''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|3|3}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''П''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Р''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Рь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''С''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Сь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ш''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Щ''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|T}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ť}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|U}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|W}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Y}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Z}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ź}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ż}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Т''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ть''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''У''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''И''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''З''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Зь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ж''}}
|}

&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
'''Primětky:'''
# {{Note|1}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|e}}''': ''{{-|méd, nés, rék}}''.
# {{Note|2}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|ѣ}}''': ''lis''. Takože za označenje smekčenja medžu suglaskoju i samoglaskoju: ''{{-|jajcia, Marysia, soncia}}''.
# {{Note|3}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|о}}''': ''{{-|Bóh, kóń, zlóśť, wón, stół, sposób, póznaty}}''.
# {{Note|4}} Poněkogda poslě samoglasok: {{-|''był, łapał, opysał, perekonał''}}.
# {{Note|5}} Tradicijny galicijsky izgovor mekkogo '''{{-|р}}''' odličaje go od drugyh palatalizovanyh zvukov (v sučasnoj kirilici koristaje se apostrof za prědavanje tutoj specifiky, napr. {{-|''пор'ядок''}}). Lozynskyj takože koristal apostrof za tutu osoblivost, daže prěd samoglaskami: {{-|''powtar'aje'', ''por'adku''}}.
# {{Note|6}} Samo poslě samoglasok: {{-|''swo'''i'''m''}} (izključenje jest početočna bukva '''{{-|ї}}''' korenja prěd prědrastkoju, napr. {{-|''po'''ji'''du''}}).
&lt;/div&gt;

==== Azbučna vojna: vtora faza ====
[[Fajl:Ueber den Vorschlag, das Ruthenische mit lateinischen Schriftzeichen zu schreiben.png | thumb | «Prědloženje» J. Jirečka (1859), v ktorom prědstavjaje svoj projekt latinice za rutensky (ukrajinsky) jezyk]]
V 1859 g. naměstnik Galicije, poljsky aristokrat graf Agenor Romuald Goluchowski, podjel probu vvedenja v ukrajinske školy latiničskogo pravopisa, razrabotanogo češskym slavistom [[Josif Jireček|Josifom Jirečkom]]. Projekt Jirečka, publikovany v tomže godu avstrijskym ministerstvom religije i prosvěty v [[Viena|Vieně]],&lt;ref name=&quot;vorschlag&quot;&gt;{{Cite book | last = Jireček | first = Josef | title = Über den Vorschlag, das Ruthenische mit lateinischen Schriftzeiсhen zu schreiben | publisher = K.u.K. Ministerium für Cultus und Unterricht | place = Wien | year = 1859}}&lt;/ref&gt; bazoval na [[Češsky jezyk|češskom]] pravopisu (bukvy {{-|č}}, {{-|š}}, {{-|ž}}, {{-|dž}}) s někojimi bukvami pozajetymi iz [[Poljsky jezyk|poljskogo]] ({{-|ś}}, {{-|ć}}, {{-|ź}}, {{-|ń}}), razširjenymi na vse ukrajinske palatalizovane suglasky ({{-|ť}}, {{-|ď}}, {{-|ľ}}, {{-|ŕ}}). Jireček mněl, že nestabilny, nekodifikovany jezyk ne može jestvovati kako moderno srědstvo komunikacije i zato trěba go odděliti od arhaičnyh, crkovnoslovjanskyh vlivov:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«Zdravy razvoj rutenskoj literatury najde v koristanju latinskogo pisma najsilnějši podpor. Poka rusini pišut i pečetajut kiriliceju, bude u njih vsegda izjavjati naklonnost k crkovnoslovjanskomu, a posrědnje takože russkomu, i samo jestvovanje rutenskoj literatury prosto bude pytanje.»&lt;ref name=&quot;chornovol&quot;&gt;{{Cite magazine | first = Ігор | last = Чорновол | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva] | magazine = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | issue = 23 | language = uk | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Po mněnju Jiračka samo latinica može prěduprěditi taku katastrofu, ibo:
&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«kiriličsku azbuku prisposobiti k potrěbam živogo rutenskogo jezyka ne jest možno, zatože ona samo podhodi mrtvomu crkovnoslovjanskomu jezyku, to znači prostěje i legše bude prějdti na latinicu, prisposobivši ju specialnym sposobom rutenskomu jezyku.»&lt;ref name=&quot;vorschlag&quot; /&gt;&lt;/blockquote&gt;

Tym ne menje ne udalo se Jirečku uběditi značnu čest ukrajinskoj inteligencije k svojej ideji. Sam podpor Goluhovskogo byl dostatočny, da by Ukrajinci viděli v njej slědujuču probu polonizacije ili v najlěpšim slučaju češsku usilje k hegemoniji srěd Slovjanov v avstrijskom cěsarstvu. Protesty byli nadobyčajno silne i nakonec avstrijsko ministerstvo odstupilo o daljšego propagovanja latinice v 1861 g.&lt;ref name=&quot;cornovol&quot; /&gt; Ukrajinske knigy dalje byli publikovane kiriliceju, a latinica byla koristana samo v specialnyh izdanjah «za tyh, ktori čitajut samo poljsky» v Halyču, Podlěsju i Helmu.

{| style=&quot;border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF; text-align: center; width: 70%;&quot;
|+ '''&lt;big&gt;Alfabet Josifa Jiračka&lt;/big&gt;'''
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|A}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|B}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|C}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ć}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Č}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ch}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|D}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ď}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dź}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''А''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Б''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ц''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ЦЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ч''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Х''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Д''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ДЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дз''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дзь''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dž}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|E}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ě}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|F}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|G}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|H}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|I}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|J}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|K}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|L}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дж''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Е''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Є''}} {{Ref|4|1}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ф''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ґ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Г''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''(Й)''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''К''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ľ}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ł}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|M}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|N}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ń}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|O}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|P}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ŕ}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|S}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л(Ь)''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л''}} {{Ref|5|2}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''М''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Н''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''НЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''О''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''П''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Р''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''РЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''С''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ś}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Š}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Šč}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|T}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ť}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|U}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ü}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|V}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|W}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|X}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''СЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ш''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Щ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Т''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ТЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''У''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''і''}} {{Ref|6|3}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}} {{Ref|7|4}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Кс''}} {{Ref|7|4}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Y}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Z}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ź}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ž}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''И''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''З''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ЗЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ж''}}
|}
&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
'''Primětky:'''
# {{Note|4}} Za označenje {{-|'''є'''}} zaměsto {{-|'''я'''}} v zapadnoukrajinskyh narěčjah ({{-|''ім'я&amp;nbsp;— імє''}}). Pravilo: koristaje se jedino tamo, kde staroslovjansky imaje {{-|'''ѧ'''}} ili poljsky imaje {{-|'''ę'''}}: {{-|''сягнути&amp;nbsp;&amp;rarr; сєгнути&amp;nbsp;&amp;rarr; sěhnuty, дякувати&amp;nbsp;&amp;rarr; дєковати&amp;nbsp;&amp;rarr; děkovaty, щастя&amp;nbsp;&amp;rarr; щєстє&amp;nbsp;&amp;rarr; ščěstje, дев'ять&amp;nbsp;&amp;rarr; девєт&amp;nbsp;&amp;rarr; devěť, в'язати&amp;nbsp;&amp;rarr; вєзати&amp;nbsp;&amp;rarr; vězaty, м'ясо&amp;nbsp;&amp;rarr; мєсо&amp;nbsp;&amp;rarr; měso, святий&amp;nbsp;&amp;rarr; швєтий&amp;nbsp;&amp;rarr; švětyj, ряд&amp;nbsp;&amp;rarr; рєд&amp;nbsp;&amp;rarr; rěd, ім'я&amp;nbsp;&amp;rarr; імє&amp;nbsp;&amp;rarr; imě, гуся&amp;nbsp;&amp;rarr; гусє&amp;nbsp;&amp;rarr; husě, ся&amp;nbsp;&amp;rarr; сє&amp;nbsp;&amp;rarr; sě''. Jednakože pravilo jest nedoslědno, napr. {{-|''п'яний&amp;nbsp;&amp;rarr; pjenyj''}} і ''{{-|pjanyj}}''.
# {{Note|5}} Za označenje {{-|'''л'''}} v praslovjanskoj kombinaciji {{-|'''ъl'''}} prěd suglaskoju ({{-|''vołk''}}), ili na koncu sloga ({{-|''oreł, düł, vüł, dołhyj, tołstyj, był, plił''}}), ili prěd suglaskoju, ktora zaključaje slog ({{-|''tołk, dołh''}}), osoblivo v slučaju mužskyh imennikov s konečnym {{-|''л''}} i mužskyh form prošlogo časa ({{-|''pochodył''}}).
# {{Note|6}} Za označenje {{-|'''і'''}} od staroslovjanskogo {{-|'''о'''}} (Jireček različal medžu {{-|'''і'''}} od {{-|'''о'''}}, {{-|'''е'''}} i {{-|'''ѣ'''}}. Tutoj zvuk izgovarjaje se kako zaokrugljen {{-|'''і'''}} ({{-|''кість&amp;nbsp;&amp;rarr; küsť, гвіздь&amp;nbsp;&amp;rarr; hvüźď''}}).
# {{Note|7}} Samo v čudžih slovah.
&lt;/div&gt;

==== Vně Galicije ====
[[Fajl:Molitvennik_dlyá_gyitej_(1904).jpg | thumb | Molitovnik za děti {{-|«Ánhel Hoszpodeny»}} (Užhorod, 1904), napisany [[Madjarsky jezyk|madjarskym]] pravopisom]]
[[Fajl:У_полі,_гей,_у_полі!_(рукопис_Федьковича).jpg | thumb | Poema {{-|''Hej u poly, u poly!''}} Fedkovyča]]
Daže v rosijskoj česti Ukrajiny byl podpor za latinizaciju ukrajinskogo jezyka kako srědstvo umenšenja russkyh vlivov. Napriklad 1844 g. byla izdana rukopisnu versija «Kobzara» [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] v poljskoj transkripciji, s pravkami samogo avtora.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://kobzar.ua/item/show/4814 | title = Портал Шевченка | website = kobzar.ua | language = en | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt; V srědině stolětja poet Tomaš (Tymko) Padura, prědstavitelj ukrajinskoj školy poljskogo Romantizma, takože pisal svoje ukrajinskojezyčne tvory na osnově poljskogo alfabeta. A v 1859 g. izvěstny hirurg Mykola Pyrohov napisal projekt ukrajinskogo učebnika napisanogo poljskoju latiniceju, ktory jednakože byl odkydnuty vladoju.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/7/159284/ | title = Українська латинка в царській Росії? | publisher = Історична правда | date = 2021-04-07 | first = Ярослав | last = Сумишин | archive-url = https://web.archive.org/web/20220627051828/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/7/159284/ | archive-date = 2022-06-27 | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt; Nakonec v 1882 g. [[Myhajlo Drahomanov]] izdal versiju «Marije» [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] na latinici.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/18454/file.pdf | title = Marija, maty Isusowa. Wirszy Tarasa Szewczenka z uwahamy M. Drahomanowa | place = Ženeva | year = 1882 | archive-date = 2019-07-31 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190731220111/http://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/18454/file.pdf}}&lt;/ref&gt; Jegov vlastny projekt za reformu kirilice (tako nazyvajema ''drahomanivka'') umožnjaje prěhod iz jednoj sistemy v drugu posrědstvom prostoj zaměny znakov. 

Latinica takože byla koristana v ukrajinskyh publikacijah v [[Rumunija|rumunskyh]] regionah Besarabija, Bukovina i Dobrudža, a takože na Zakarpatju, ktoro onogda naležala [[Vugrija|Vugriji]]. Ukrajinsky poet Osyp-Jurij Fedkovyč iz Bukoviny, pisal ukrajinskoju latiniceju po prikladu hrvatskoj gajice, napr. v poemě {{-|''Hej u poly, u poly!''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://uk.wikisource.org/wiki/Hej_u_poly,_u_poly! | title = Hej u poly, u poly! | first = Осип-Юрій | last = Федькович | website = Vikiizvornik | access-date = 2025-05-12 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== V Sovětskom Sojuzu ===
V 1920-yh i 1930-yh lětah v [[Sovětsky Sojuz|Sovětskom Sojuzu]] byla vedena kampanija za latinizaciju, vslěd ktoroj ok. 70 jezykov prěključilo se na pravopis osnovany na latinskom alfabetu (najčestěje menše jezyky Rosije, ktore raněje byli pisane arabskym pismom ili ne iměli silnu kniževnu tradiciju). Ačekoli ukrajinsky jezyk (zajedno s russkym i bělorusskym) byl izključeny iz kampanije, odbyvali se diskusije o prědmetu. V 1923 g. pisatelj Serhij Pylypenko napisal {{-|«Odvertyj lyst do vsix, xto cikavyt's sja cijeju spravoju», v ktorom propagoval prěhod ukrajinskogo na latinicu.}}&lt;ref&gt;{{Cite magazine | title = Odvertyj lyst do vsix, xto cikavyt's sja cijeju spravoju | magazine = Червоний шлях | issue = № 6—7, Х, 1923 | pages = 267—268 | url = https://zbruc.eu/node/76798 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Podčas Vseukrajinskoj pravopisnoj konferencije v [[Harkiv|Harkovu]] v 1927 g. jezykoznavci Majk Johansen, Borys Tkačenko i Mykola Nakonečnyj oficialno prědložili aktivno koristanje latinskogo alfabeta kako čest pravopisa. Poslě dvudnevnoj diskusije bylo glasovanje, s rezultatom: 20 glasov za, a 25 protiv. Pozdněje vsi zapadli žrtvami stalinskogo terora: Pylypenko (1934), Johansen i Tkačenko (1937) byli razstrěljeni, a Tkačenko osudženy na pet lět izgnanja.

V tomže samom periodu latinica poněkogda byla koristana v ukrajinskojezyčnyh publikacijah v [[Poljska|Poljskě]], [[Čehoslovakija|Čehoslovakiji]] i [[Rumunija|Rumuniji]].

=== Sučasnost ===
Dnešnjego dnja za pisanje ukrajinskogo jezyka oficialno koristaje se samo kiriličsko pismo. Jestvujut oficialne standardy [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizacije]], ktore sut prěznačene za ljudi, ktori ne čitajut kirilicu, i služet za prědavanje ukrajinskyh vlastnyh imen i nazv na medžunarodnyh dokumentah.

Pod koncem 20. stolětja obnovili se diskusije o potrěbě polnocěnnoj ukrajinskoj latinice. Glavne pytanja v njih tyčut se formy i obsega takogo alfabeta. Sut napriklad myslji o vvedenju latinice kako drugogo alfabeta. Taka situacija jestvuje v [[Srbija|Srbiji]], kde paralelno funkcionovanje dvoh alfabetov ne dovedlo ni k upadku jezyka i kultury, ni k izčezanju kirilice, ale ulegšaje Srbam kontakty s Zapadom. Sut takože ti, ktori nadyhajut se uspěšnym prěhodom v latinicu v [[Azerbajdžan]]u, [[Uzbekistan]]u i [[Moldavija|Moldaviji]]. Protivniki, iz drugoj strany, argumentujut o «tysečlětnom kulturnom naslědstvu» i izražajut strah, že tako razběženje ukrajinskogo i rosijskogo pravopisov može dovesti k poražkě pri vvodženju ukrajinskogo jezyka v rusifikovanyh čestah kraja – ačekoli privrženci ideji uvažajut, že efekt byl by obratny. 

V periodu poslě 1991 g. stvorjenyh bylo několiko novyh variantov ukrajinskoj latinice, ktore nemnožko poširili se v internetu i kulturologičnyh časopisah, a sut rědko upotrěbjane. V 2000 Ivan Lučuk publikoval {{-|«Ukrajinska latynka. Korotkyj pravopys»}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://shron1.chtyvo.org.ua/Luchuk_Ivan/Ukrajinka_latynka_Korotkyj_pravopys.pdf | first = Ivan | last = Lučuk | title = Ukrajinska latynka. Korotkyj pravopys | year = 2000 | publisher = Класика | language = uk}}&lt;/ref&gt; Tutoj (neoficialny) pravopis, nazyvajemy ''lučukivkoju'', jest shodny na Jiračkov projekt: osnova jest češsky pravopis, s koristanjem několikyh slovačskyh ({{-|ľ, ŕ}}) i poljskyh ({{-|ć, ń, ś, ź}}) bukv, a takože s zaměnoju {{-|ch}} v {{-|x}}. On regularno koristaje s v časopisu {{-|«Ї»}}.

Jaroslav Myhajlyšyn opisyvaje drugy, uproščeny variant latinice, osnovany na hrvatskoj ''gajevici'': koristaje samo tri nestandardne bukvy ({{-|č, š}} i {{-|ž}}, a smekčenje označaje bukvoju '''{{-|j}}'''; kiriličsku '''{{-|х}}''' zaměnjaje na latinsku '''{{-|x}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite magazine | url = https://www.ji-magazine.lviv.ua/luch/myxajlyshyn.htm | first = Ярослав | last = Михайлишин | title = Транслітерація чи латинська абетка для української мови | archive-url = https://web.archive.org/web/20120716183627/http://www.ji-magazine.lviv.ua/luch/myxajlyshyn.htm | archive-date = 2012-07-16 | language = uk | magazine = «Ї»}}&lt;/ref&gt; Tutoj pravopis koristaje se na vebsajtu ''{{-|Nova Latynka}}''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://nova-latynka.livejournal.com/775.html | title = Nova Latynka | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;

== Priklady ==
Prvy kuplet [[Himn Ukrajiny|himna Ukrajiny]] glavnymi versijami ukrajinskoj latinice:

{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;6&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;center&quot;
|+
|-
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Kirilica''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt Lozynskogo''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt Jirečka''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt na osnově gajevice''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Oficialna narodna transliteracija''
|-
| {{-|Ще не вмерла України ні слава, ні воля. &lt;br/&gt; Ще нам, браття молодії, усміхнеться доля. &lt;br/&gt; Згинуть наші воріженьки, як роса на сонці,&lt;br/&gt; Запануєм і ми, браття, у своїй сторонці.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Душу й тіло ми положим за нашу свободу&lt;br/&gt;І покажем, що ми, браття, козацького роду!}}

| {{-|Szcze ne wmerła Ukrainy ni sława, ni wola.&lt;br/&gt; Szcze nam, brattia molodii, usmichneťsia dola.&lt;br/&gt; Zhynuť naszi woriżeńky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, brattia, u swoij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Duszu j tiło my położym za naszu swobodu,&lt;br/&gt; I pokażem, szczo my, brattia, kozaćkoho rodu.}}

| {{-|Šče ne vmerla Ukrajiny ni slava, ni voľa.&lt;br/&gt; Šče nam, bratťa molodiji, usmichnet sě doľa.&lt;br/&gt; Zhynut naši vorüžeńky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, bratťa, u svojij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dušu j tilo my položym za našu svobodu,&lt;br/&gt; I pokažem, ščo my, bratťa, kozaćkoho rodu.}}

| {{-|Šče ne vmerla Ukrajiny ni slava, ni volja.&lt;br/&gt; Šče nam, brattja molodiji, usmixnetjsja dolja.&lt;br/&gt; Zhynutj naši voriženjky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, brattja, u svojij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dušu j tilo my položym za našu svobodu,&lt;br/&gt; I pokažem, ščo my, brattja, kozacjkoho rodu.}}

| {{-|Shche ne vmerla Ukrainy ni slava, ni volia.&lt;br/&gt; Shche nam, brattia molodii, usmikhnetsia dolia.&lt;br/&gt; Zghynut nashi vorizhenky, yak rosa na sontsi,&lt;br/&gt; Zapanuiem i my, brattia, u svoii storontsi.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dushu y tilo my polozhym za nashu svobodu&lt;br/&gt;I pokazhem, shcho my, brattia, kozatskoho rodu.}}
|-
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Cite book | last = Лесюк | first = М.П. | chapter = Азбучні дискусії в 30—40-х роках XIX ст. | title = Становлення і розвиток української літературної мови в Галичині | place = Івано-Франківськ | publisher = Місто НВ | year = 2014 | pages = 418 | isbn = 978-966-428-342-4 | language = uk}}
* {{Cite journal | last = Чорновол | first = Ігор | title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva | journal = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | volume = 23 | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | language = uk}}
* {{Cite book | last = Dwornik | first = Kamil | chapter = Słoweńska &quot;abecedna vojna&quot; i pierwsza ukraińska «азбучна війна» w Galicji – próba porównania | url = http://www.academia.edu/5365156/Słoweńska_abecedna_vojna_i_pierwsza_ukraińska_азбучна_війна_w_Galicji_próba_porównania | title = Slovanský svět: Známý či neznámý |editor1-first = Kateřina | editor1-last = Kedron | editor2-first = Marek | editor2-last = Příhoda | place = Praha, Červený Kostelec | publisher = Pavel Mervart | year = 2013 |series = Russia Altera. Dějiny, kultura, duchovnost | pages = 119–126 | isbn = 978-80-7465-063-5 | language = pl}}
* {{Cite web | url = http://starzaki.eu.org/~lukasz/suputnyk/_doc/Alfabet_ukrainski.pdf | first = Łukasz | last = Starzak | title = Alfabet ukraiński | language = pl}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = http://www.latynka.org/ | title = Ukrajinśka Latynka}}
* {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\O\R\Orthography.htm | title = Orthography | website = Internet Encyclopedia of Ukraine}}
* {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\A\L\Alphabetwar.htm | title = Alphabet War | website = Internet Encyclopedia of Ukraine}}
* {{Cite web | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Azbuchna_vijna | title = Азбучна війна | website = Енциклопедія історії України}}
* {{Cite web | url = https://zbruc.eu/node/38124 | title = Україна-Ukraine-Ukrajina etc | website = Zbruč}}
* {{Cite web | url = http://baltoslav.eu/lat/index.php?mova=pl&amp;j=uk | title = Latynizator}}
* {{Cite web | url = http://tran.comze.com/ukrainian_latin.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20170415103645/http://tran.comze.com/ukrainian_latin.html | archive-date = 2017-04-15 | title = Konverter ukrajinśkoji latynky (proekt Serhija Meĺnyka)}}
* {{Cite web | url = http://steen.free.fr/rtc/ruthenian.html | title = Latynka transliterator}}
* {{Cite web | url = https://paiv.github.io/latynka/ | title = {{-|Ukraïnśka Latynka}}: razširjenje za prědgledača] (avtomatična transliteracija vebsajtov)}}
* {{Cite web | url = http://latynka.tak.today/ | title = Ukrajinśka Latynka | archive-url = https://web.archive.org/web/20181228000120/http://latynka.tak.today/ | archive-date = 2018-12-28 | language = uk}} &lt;!--- https://web.archive.org/web/20221001211220/https://latynka.tak.today/ ---&gt;

{{Članok s zvězdoju}}
[[Kategorija:Ukrajinsky jezyk]]
[[Kategorija:Latinica]]
{{INTERWIKI|Q2322215}}</text>
      <sha1>0jy81wd42sfah722n96us9o8p1pn5c5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28823</id>
      <parentid>28805</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:09:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41159" sha1="0j1d79su890fg4m6q8oo3bywh197hgp" xml:space="preserve">[[Fajl:Ruśkyj Kalendar dla tych, szczo ne znajut' ruśkoho pyśma (1910).jpg|thumb|250px|Kalendar {{-|''Rusałka''}} (1910): «za tyh, ktori ne znajut rutensko pismo»]]
'''Ukrajinska latinica''' ({{Jezyky|uk|українська латинка, українська латиниця}}) jest variant [[Latinica|latinskogo alfabeta]], prisposobjeny za pisanje [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinskogo jezyka]]. Osoblivo v [[Galicija|Galiciji]] v 19. stolětju byli podimane proby za prěobračenje ukrajinskogo pravopisa v latinicu, medžu drugymi ukrajinskym naučnikom i svečennikom Josypom Lozynskym i češskym slavistom Josifom Jiračkom, ktore pričinili zavzete debaty i dvě tako nazyvajeme «Azbučne vojny». Podčas prvyh dvoh desetilětij [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]], v ktoryh vedena byla velika latinizacijna kampanija srěd menših jezykov Rosije, takože odbyvali se razgovory o vvedenju latinskogo pravopisa za ukrajinsky jezyk. V digitalnoj době pojavili se nove – seriozne i menje seriozne – prědloženja.

Različaje se medžu ukrajinskoju latiniceju, prěznačenoju za samyh Ukrajincev, i [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizacijeju ukrajinskogo jezyka]], prěznačenoju za medžunarodnu upotrěbu ljudami, ktori ne znajut kirilicu.

== Historija ==
[[Fajl:Ruskoje wesile Lozińskoho (1835).jpg|thumb|{{-|Ruskoje wesile}} J. Lozynskogo (1835)]]
Teksty v [[Rutensky jezyk|rutenskom jezyku]] pojavili se uže v prvoj polovině 16. stolětja.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Ісаєвич | first = Ярослав | title = Українське книговидання: витоки, розвиток, проблеми | url = http://litopys.org.ua/isaevych/is.htm | place = Львів | year = 2002 | chapter = Польськомовне і латинське друкарство | chapter-url = http://litopys.org.ua/isaevych/is19.htm | language = uk}}&lt;/ref&gt;. Obseg upotrěby latinice v 17. i 18. stolětjah byl široky na [[Pravobrěžna Ukrajina|Pravobrěžnoj Ukrajině]], a teksty pečetane latinskym alfabetom daže byli až v [[Harkiv|Harkovu]].&lt;ref name=&quot;cornovol&quot;&gt;{{Cite journal | last = Чорновол | first = Ігор |title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva | journal = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | volume = 23 | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | language = uk}}&lt;/ref&gt;. Jednakože velika čest Rutenov, osoblivo ti povezani s [[Pravoslavje|pravoslavnymi]] kulturnymi obsrědinami, mněla, že nerazlučno svezana s rutenskym jezykom i kulturoju imaje byti [[kirilica]].

=== Prědloženja i koristanje v 19. stolětju ===
[[Fajl:Азбука і Abecadlo полемічний твір М Шашкевича проти латинки виданий у Перемишлі в 1836 році.jpg | thumb | Odgovor Marijana Šaškevyča]]
V 19. stolětju razne osoby v Galiciji, ktora onogda byla čest [[Avstrija|kraljevstva Avstrije]], silili se za vvedenje latinskogo alfabeta za pisanje ukrajinskogo jezyka. Na početku stolětja byli srěd njih Avgust Ljudvig Šlecer ({{Jezyky|de|August Ludwig von Schlözer}}) i Josip Voltić, a něčto pozdněje i [[Jernej Kopitar]] i A. Pahmajer. V tečenju stolětja pytanje ukrajinskogo pravopisanja stalo vse bolje točkoju sporu, ne samo medžu Ukrajincami i Poljakami, ale takože vnutri ukrajinskyh obsrědin. V 1830-yh lětah napruženje dovedlo k gorkoj publičnoj debatě, znajemoj pod nazvoju «azbučna vojna» ({{Jezyky|uk|азбучна війна}}).

==== Azbučna vojna: prva faza ====
V 1833 g. Vaclav Zaleskyj publikoval sbornik poljskyh i ukrajinskyh narodnyh pěsnij, napečetany poljskymi bukvami. Po jegovomu mněnju kirilica byla kulturna oznaka, ktora odličala evropejsku civilizaciju od neevropejskoj.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Dwornik | first = Kamil | chapter = Słoweńska &quot;abecedna vojna&quot; i pierwsza ukraińska «азбучна війна» w Galicji – próba porównania | url = http://www.academia.edu/5365156/Słoweńska_abecedna_vojna_i_pierwsza_ukraińska_азбучна_війна_w_Galicji_próba_porównania | title = Slovanský svět: Známý či neznámý |editor1-first = Kateřina | editor1-last = Kedron | editor2-first = Marek | editor2-last = Příhoda | place = Praha, Červený Kostelec | publisher = Pavel Mervart | year = 2013 |series = Russia Altera. Dějiny, kultura, duchovnost | pages = 122 | isbn = 978-80-7465-063-5 | language = pl}}&lt;/ref&gt; Vo vvodu pisal:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«Že jesm k tomu upotrěbil poljske haraktery, a ne glagoličske ili kiriličske, isto vsaky mene bude hvaliti. Isto bude čas, že vse slovjanske narody pokydnut te stare haraktery, ktore včlenjenu slovjanskoj kniževnosti v občej masu evropejskoj kniževnosti glavno stojet prěškodoju.»''&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Pieśni polskie i ruskie ludu galicyjskiego | first = W. | last = Oleska | place = Lwów | year = 1833 | pages = XLIX}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

[[Fajl:Josyf_Lozynskyj.jpg | thumb | left | 160px | Josyp Lozynskyj]]
Podobne opinije oglasili ukrajinsky naučnik i svečennik iz [[Ljviv|Ljvova]] Josyp Lozynskyj ({{Jezyky|pl|Josyp Łozyński}}, {{Jezyky|uk|Йосип Лозинський}}) i poljsko-ukrajinski romantični poeti kako [[Tomaš Padura]]. V 1834 g. Lozynskyj napisal članok «O vvedenju poljskogo alfabeta v rutensku pisemnost» ({{Jezyky|pl|O wprowadzeniu abecadła polskiego do piśmiennictwa ruskiego}}), a v 1835 g. vvedl svoje prědloženje v praktiku v sborniku zapadnoukrajinskyh svatbenyh pěsnij i obredov, {{-|Ruskoje wesile}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = J. | last = Łoziński | title = Ruskoje wesile | place = Przemyśl | year = 1835 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Jegova latinica byla imenovana njim {{-|«abecadło»}}, byla osnovana na poljskom pravopisu (koristajuči napr. digrafy '''{{-|sz}}''', '''{{-|cz}}''' i '''{{-|ch}}''', a takože bukvu '''{{-|w}}''') i bazovala se glavno na fonetičnyh principah, ale takože sodrživala etimologične elementy, napriklad bukvy '''{{-|i}}''', '''{{-|é}}''' i '''{{-|ó}}''', vse izgovorjene kako {{MFA|i}}, ale prva od [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskogo]] '''{{-|ѣ}}''', vtora od staroslovjanskogo '''{{-|e}}''', tretja od staroslovjanskogo '''{{-|о}}'''.

Ačekoli někoji ukrajinski i poljski aktivisti podpirali tu ideju, ona ne dobyla široko priznanje. Medžu inymi protestovali protiv njej prědteče ukrajinskoj kniževnosti kako Markijan Šaškevyč&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Azbuka i abecadło}}. {{Cite web | first = Маркіян | last = Шашкевич | title = Статті | url = http://izbornyk.org.ua/zahpysm/zah06.htm | website = Ізборник | access-date = 2025-05-10 | language = uk}}&lt;/ref&gt;, Josyp Levyckyj&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Odpowiedź na zadanie o wprowadzeniu abecadła polskiego do piśmiennictwa ruskiego}}&lt;/ref&gt; i Denys Zubryckyj.&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Apologia Cyryliki czyli Azbuki ruskiej}}&lt;/ref&gt;

Mimohodom, sam Lozynskyj pozdněje napisal na [[Poljsky jezyk|poljskom jezyku]] gramatiku rutenskogo jezyka, v ktoroj uže priměnil kirilicu, da by razrěšil problem, že [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanska]] kirilica ne byla prisposobjena ukrajinskomu jezyku, ktory v 19. stolětju načel razvivati se na osnově jezyka naroda. Ale ačekoli pohvalil ju [[Jernej Kopitar]], ni prva, ni vtora redakcija ne byla napečetana. V slučaju prvogo izdanja pričina bylo to, že Lozynskyj uže zajmal se drugymi raziskyvanjami, v slučaju drugogo rukopis ne prěšel črěz ljvivsku cenzuru. V poslědnjih lětah svojego žitja Lozynskyj prěšel v sovsim drugy («starorussky») směr i načel koristati i propagovati [[jazyčje]].&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=klw&amp;datum=18890814&amp;query=%22j%C3%B3zef+%C5%82ozi%C5%84ski%22&amp;ref=anno-search&amp;seite=4 | title = Zmarli | newspaper = Kurier Lwowski | date = 1889-08-14 | pages = 4 | language = pl | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;

{| style=&quot;border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF; text-align: center; width: 70%;&quot;
|+ '''{{-|«Abecadło»}} Josypa Lozynskogo'''
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|A}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|B}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|C}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ć}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ch}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Cz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|D}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ď}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|E}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|É}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''А''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Б''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ц''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ць''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Х''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ч''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Д''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Е''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|1|1}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|F}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|G}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|H}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|I}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|J}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|K}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|L}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ł}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|M}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|N}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ф''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ґ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Г''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|2|2}}, {{-|''Ї''}} {{Ref|6|6}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Й''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''К''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ль''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л, Ў''}} {{Ref|4|4}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''М''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Н''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ń}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|O}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ó}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|P}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R’}} {{Ref|5|5}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|S}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ś}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Sz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Szcz}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Нь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''О''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|3|3}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''П''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Р''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Рь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''С''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Сь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ш''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Щ''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|T}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ť}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|U}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|W}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Y}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Z}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ź}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ż}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Т''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ть''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''У''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''И''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''З''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Зь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ж''}}
|}

&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
'''Primětky:'''
# {{Note|1}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|e}}''': ''{{-|méd, nés, rék}}''.
# {{Note|2}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|ѣ}}''': ''lis''. Takože za označenje smekčenja medžu suglaskoju i samoglaskoju: ''{{-|jajcia, Marysia, soncia}}''.
# {{Note|3}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|о}}''': ''{{-|Bóh, kóń, zlóśť, wón, stół, sposób, póznaty}}''.
# {{Note|4}} Poněkogda poslě samoglasok: {{-|''był, łapał, opysał, perekonał''}}.
# {{Note|5}} Tradicijny galicijsky izgovor mekkogo '''{{-|р}}''' odličaje go od drugyh palatalizovanyh zvukov (v sučasnoj kirilici koristaje se apostrof za prědavanje tutoj specifiky, napr. {{-|''пор'ядок''}}). Lozynskyj takože koristal apostrof za tutu osoblivost, daže prěd samoglaskami: {{-|''powtar'aje'', ''por'adku''}}.
# {{Note|6}} Samo poslě samoglasok: {{-|''swo'''i'''m''}} (izključenje jest početočna bukva '''{{-|ї}}''' korenja prěd prědrastkoju, napr. {{-|''po'''ji'''du''}}).
&lt;/div&gt;

==== Azbučna vojna: vtora faza ====
[[Fajl:Ueber den Vorschlag, das Ruthenische mit lateinischen Schriftzeichen zu schreiben.png | thumb | «Prědloženje» J. Jirečka (1859), v ktorom prědstavjaje svoj projekt latinice za rutensky (ukrajinsky) jezyk]]
V 1859 g. naměstnik Galicije, poljsky aristokrat graf Agenor Romuald Goluchowski, podjel probu vvedenja v ukrajinske školy latiničskogo pravopisa, razrabotanogo češskym slavistom [[Josif Jireček|Josifom Jirečkom]]. Projekt Jirečka, publikovany v tomže godu avstrijskym ministerstvom religije i prosvěty v [[Viena|Vieně]],&lt;ref name=&quot;vorschlag&quot;&gt;{{Cite book | last = Jireček | first = Josef | title = Über den Vorschlag, das Ruthenische mit lateinischen Schriftzeiсhen zu schreiben | publisher = K.u.K. Ministerium für Cultus und Unterricht | place = Wien | year = 1859}}&lt;/ref&gt; bazoval na [[Češsky jezyk|češskom]] pravopisu (bukvy {{-|č}}, {{-|š}}, {{-|ž}}, {{-|dž}}) s někojimi bukvami pozajetymi iz [[Poljsky jezyk|poljskogo]] ({{-|ś}}, {{-|ć}}, {{-|ź}}, {{-|ń}}), razširjenymi na vse ukrajinske palatalizovane suglasky ({{-|ť}}, {{-|ď}}, {{-|ľ}}, {{-|ŕ}}). Jireček mněl, že nestabilny, nekodifikovany jezyk ne može jestvovati kako moderno srědstvo komunikacije i zato trěba go odděliti od arhaičnyh, crkovnoslovjanskyh vlivov:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«Zdravy razvoj rutenskoj literatury najde v koristanju latinskogo pisma najsilnějši podpor. Poka rusini pišut i pečetajut kiriliceju, bude u njih vsegda izjavjati naklonnost k crkovnoslovjanskomu, a posrědnje takože russkomu, i samo jestvovanje rutenskoj literatury prosto bude pytanje.»''&lt;ref name=&quot;chornovol&quot;&gt;{{Cite magazine | first = Ігор | last = Чорновол | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva] | magazine = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | issue = 23 | language = uk | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Po mněnju Jiračka samo latinica može prěduprěditi taku katastrofu, ibo:
&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«kiriličsku azbuku prisposobiti k potrěbam živogo rutenskogo jezyka ne jest možno, zatože ona samo podhodi mrtvomu crkovnoslovjanskomu jezyku, to znači prostěje i legše bude prějdti na latinicu, prisposobivši ju specialnym sposobom rutenskomu jezyku.»&lt;ref name=&quot;vorschlag&quot; /&gt;&lt;/blockquote&gt;

Tym ne menje ne udalo se Jirečku uběditi značnu čest ukrajinskoj inteligencije k svojej ideji. Sam podpor Goluhovskogo byl dostatočny, da by Ukrajinci viděli v njej slědujuču probu polonizacije ili v najlěpšim slučaju češsku usilje k hegemoniji srěd Slovjanov v avstrijskom cěsarstvu. Protesty byli nadobyčajno silne i nakonec avstrijsko ministerstvo odstupilo o daljšego propagovanja latinice v 1861 g.&lt;ref name=&quot;cornovol&quot; /&gt; Ukrajinske knigy dalje byli publikovane kiriliceju, a latinica byla koristana samo v specialnyh izdanjah «za tyh, ktori čitajut samo poljsky» v Halyču, Podlěsju i Helmu.

{| style=&quot;border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF; text-align: center; width: 70%;&quot;
|+ '''&lt;big&gt;Alfabet Josifa Jiračka&lt;/big&gt;'''
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|A}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|B}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|C}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ć}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Č}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ch}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|D}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ď}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dź}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''А''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Б''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ц''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ЦЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ч''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Х''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Д''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ДЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дз''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дзь''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dž}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|E}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ě}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|F}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|G}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|H}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|I}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|J}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|K}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|L}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дж''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Е''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Є''}} {{Ref|4|1}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ф''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ґ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Г''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''(Й)''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''К''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ľ}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ł}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|M}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|N}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ń}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|O}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|P}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ŕ}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|S}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л(Ь)''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л''}} {{Ref|5|2}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''М''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Н''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''НЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''О''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''П''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Р''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''РЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''С''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ś}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Š}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Šč}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|T}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ť}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|U}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ü}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|V}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|W}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|X}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''СЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ш''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Щ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Т''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ТЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''У''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''і''}} {{Ref|6|3}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}} {{Ref|7|4}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Кс''}} {{Ref|7|4}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Y}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Z}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ź}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ž}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''И''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''З''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ЗЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ж''}}
|}
&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
'''Primětky:'''
# {{Note|4}} Za označenje {{-|'''є'''}} zaměsto {{-|'''я'''}} v zapadnoukrajinskyh narěčjah ({{-|''ім'я&amp;nbsp;— імє''}}). Pravilo: koristaje se jedino tamo, kde staroslovjansky imaje {{-|'''ѧ'''}} ili poljsky imaje {{-|'''ę'''}}: {{-|''сягнути&amp;nbsp;&amp;rarr; сєгнути&amp;nbsp;&amp;rarr; sěhnuty, дякувати&amp;nbsp;&amp;rarr; дєковати&amp;nbsp;&amp;rarr; děkovaty, щастя&amp;nbsp;&amp;rarr; щєстє&amp;nbsp;&amp;rarr; ščěstje, дев'ять&amp;nbsp;&amp;rarr; девєт&amp;nbsp;&amp;rarr; devěť, в'язати&amp;nbsp;&amp;rarr; вєзати&amp;nbsp;&amp;rarr; vězaty, м'ясо&amp;nbsp;&amp;rarr; мєсо&amp;nbsp;&amp;rarr; měso, святий&amp;nbsp;&amp;rarr; швєтий&amp;nbsp;&amp;rarr; švětyj, ряд&amp;nbsp;&amp;rarr; рєд&amp;nbsp;&amp;rarr; rěd, ім'я&amp;nbsp;&amp;rarr; імє&amp;nbsp;&amp;rarr; imě, гуся&amp;nbsp;&amp;rarr; гусє&amp;nbsp;&amp;rarr; husě, ся&amp;nbsp;&amp;rarr; сє&amp;nbsp;&amp;rarr; sě''. Jednakože pravilo jest nedoslědno, napr. {{-|''п'яний&amp;nbsp;&amp;rarr; pjenyj''}} і ''{{-|pjanyj}}''.
# {{Note|5}} Za označenje {{-|'''л'''}} v praslovjanskoj kombinaciji {{-|'''ъl'''}} prěd suglaskoju ({{-|''vołk''}}), ili na koncu sloga ({{-|''oreł, düł, vüł, dołhyj, tołstyj, był, plił''}}), ili prěd suglaskoju, ktora zaključaje slog ({{-|''tołk, dołh''}}), osoblivo v slučaju mužskyh imennikov s konečnym {{-|''л''}} i mužskyh form prošlogo časa ({{-|''pochodył''}}).
# {{Note|6}} Za označenje {{-|'''і'''}} od staroslovjanskogo {{-|'''о'''}} (Jireček različal medžu {{-|'''і'''}} od {{-|'''о'''}}, {{-|'''е'''}} i {{-|'''ѣ'''}}. Tutoj zvuk izgovarjaje se kako zaokrugljen {{-|'''і'''}} ({{-|''кість&amp;nbsp;&amp;rarr; küsť, гвіздь&amp;nbsp;&amp;rarr; hvüźď''}}).
# {{Note|7}} Samo v čudžih slovah.
&lt;/div&gt;

==== Vně Galicije ====
[[Fajl:Molitvennik_dlyá_gyitej_(1904).jpg | thumb | Molitovnik za děti {{-|«Ánhel Hoszpodeny»}} (Užhorod, 1904), napisany [[Madjarsky jezyk|madjarskym]] pravopisom]]
[[Fajl:У_полі,_гей,_у_полі!_(рукопис_Федьковича).jpg | thumb | Poema {{-|''Hej u poly, u poly!''}} Fedkovyča]]
Daže v rosijskoj česti Ukrajiny byl podpor za latinizaciju ukrajinskogo jezyka kako srědstvo umenšenja russkyh vlivov. Napriklad 1844 g. byla izdana rukopisnu versija «Kobzara» [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] v poljskoj transkripciji, s pravkami samogo avtora.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://kobzar.ua/item/show/4814 | title = Портал Шевченка | website = kobzar.ua | language = en | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt; V srědině stolětja poet Tomaš (Tymko) Padura, prědstavitelj ukrajinskoj školy poljskogo Romantizma, takože pisal svoje ukrajinskojezyčne tvory na osnově poljskogo alfabeta. A v 1859 g. izvěstny hirurg Mykola Pyrohov napisal projekt ukrajinskogo učebnika napisanogo poljskoju latiniceju, ktory jednakože byl odkydnuty vladoju.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/7/159284/ | title = Українська латинка в царській Росії? | publisher = Історична правда | date = 2021-04-07 | first = Ярослав | last = Сумишин | archive-url = https://web.archive.org/web/20220627051828/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/7/159284/ | archive-date = 2022-06-27 | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt; Nakonec v 1882 g. [[Myhajlo Drahomanov]] izdal versiju «Marije» [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] na latinici.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/18454/file.pdf | title = Marija, maty Isusowa. Wirszy Tarasa Szewczenka z uwahamy M. Drahomanowa | place = Ženeva | year = 1882 | archive-date = 2019-07-31 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190731220111/http://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/18454/file.pdf}}&lt;/ref&gt; Jegov vlastny projekt za reformu kirilice (tako nazyvajema ''drahomanivka'') umožnjaje prěhod iz jednoj sistemy v drugu posrědstvom prostoj zaměny znakov. 

Latinica takože byla koristana v ukrajinskyh publikacijah v [[Rumunija|rumunskyh]] regionah Besarabija, Bukovina i Dobrudža, a takože na Zakarpatju, ktoro onogda naležala [[Vugrija|Vugriji]]. Ukrajinsky poet Osyp-Jurij Fedkovyč iz Bukoviny, pisal ukrajinskoju latiniceju po prikladu hrvatskoj gajice, napr. v poemě {{-|''Hej u poly, u poly!''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://uk.wikisource.org/wiki/Hej_u_poly,_u_poly! | title = Hej u poly, u poly! | first = Осип-Юрій | last = Федькович | website = Vikiizvornik | access-date = 2025-05-12 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== V Sovětskom Sojuzu ===
V 1920-yh i 1930-yh lětah v [[Sovětsky Sojuz|Sovětskom Sojuzu]] byla vedena kampanija za latinizaciju, vslěd ktoroj ok. 70 jezykov prěključilo se na pravopis osnovany na latinskom alfabetu (najčestěje menše jezyky Rosije, ktore raněje byli pisane arabskym pismom ili ne iměli silnu kniževnu tradiciju). Ačekoli ukrajinsky jezyk (zajedno s russkym i bělorusskym) byl izključeny iz kampanije, odbyvali se diskusije o prědmetu. V 1923 g. pisatelj Serhij Pylypenko napisal {{-|«Odvertyj lyst do vsix, xto cikavyt's sja cijeju spravoju», v ktorom propagoval prěhod ukrajinskogo na latinicu.}}&lt;ref&gt;{{Cite magazine | title = Odvertyj lyst do vsix, xto cikavyt's sja cijeju spravoju | magazine = Червоний шлях | issue = № 6—7, Х, 1923 | pages = 267—268 | url = https://zbruc.eu/node/76798 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Podčas Vseukrajinskoj pravopisnoj konferencije v [[Harkiv|Harkovu]] v 1927 g. jezykoznavci Majk Johansen, Borys Tkačenko i Mykola Nakonečnyj oficialno prědložili aktivno koristanje latinskogo alfabeta kako čest pravopisa. Poslě dvudnevnoj diskusije bylo glasovanje, s rezultatom: 20 glasov za, a 25 protiv. Pozdněje vsi zapadli žrtvami stalinskogo terora: Pylypenko (1934), Johansen i Tkačenko (1937) byli razstrěljeni, a Tkačenko osudženy na pet lět izgnanja.

V tomže samom periodu latinica poněkogda byla koristana v ukrajinskojezyčnyh publikacijah v [[Poljska|Poljskě]], [[Čehoslovakija|Čehoslovakiji]] i [[Rumunija|Rumuniji]].

=== Sučasnost ===
Dnešnjego dnja za pisanje ukrajinskogo jezyka oficialno koristaje se samo kiriličsko pismo. Jestvujut oficialne standardy [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizacije]], ktore sut prěznačene za ljudi, ktori ne čitajut kirilicu, i služet za prědavanje ukrajinskyh vlastnyh imen i nazv na medžunarodnyh dokumentah.

Pod koncem 20. stolětja obnovili se diskusije o potrěbě polnocěnnoj ukrajinskoj latinice. Glavne pytanja v njih tyčut se formy i obsega takogo alfabeta. Sut napriklad myslji o vvedenju latinice kako drugogo alfabeta. Taka situacija jestvuje v [[Srbija|Srbiji]], kde paralelno funkcionovanje dvoh alfabetov ne dovedlo ni k upadku jezyka i kultury, ni k izčezanju kirilice, ale ulegšaje Srbam kontakty s Zapadom. Sut takože ti, ktori nadyhajut se uspěšnym prěhodom v latinicu v [[Azerbajdžan]]u, [[Uzbekistan]]u i [[Moldavija|Moldaviji]]. Protivniki, iz drugoj strany, argumentujut o «tysečlětnom kulturnom naslědstvu» i izražajut strah, že tako razběženje ukrajinskogo i rosijskogo pravopisov može dovesti k poražkě pri vvodženju ukrajinskogo jezyka v rusifikovanyh čestah kraja – ačekoli privrženci ideji uvažajut, že efekt byl by obratny. 

V periodu poslě 1991 g. stvorjenyh bylo několiko novyh variantov ukrajinskoj latinice, ktore nemnožko poširili se v internetu i kulturologičnyh časopisah, a sut rědko upotrěbjane. V 2000 Ivan Lučuk publikoval {{-|«Ukrajinska latynka. Korotkyj pravopys»}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://shron1.chtyvo.org.ua/Luchuk_Ivan/Ukrajinka_latynka_Korotkyj_pravopys.pdf | first = Ivan | last = Lučuk | title = Ukrajinska latynka. Korotkyj pravopys | year = 2000 | publisher = Класика | language = uk}}&lt;/ref&gt; Tutoj (neoficialny) pravopis, nazyvajemy ''lučukivkoju'', jest shodny na Jiračkov projekt: osnova jest češsky pravopis, s koristanjem několikyh slovačskyh ({{-|ľ, ŕ}}) i poljskyh ({{-|ć, ń, ś, ź}}) bukv, a takože s zaměnoju {{-|ch}} v {{-|x}}. On regularno koristaje s v časopisu {{-|«Ї»}}.

Jaroslav Myhajlyšyn opisyvaje drugy, uproščeny variant latinice, osnovany na hrvatskoj ''gajevici'': koristaje samo tri nestandardne bukvy ({{-|č, š}} i {{-|ž}}, a smekčenje označaje bukvoju '''{{-|j}}'''; kiriličsku '''{{-|х}}''' zaměnjaje na latinsku '''{{-|x}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite magazine | url = https://www.ji-magazine.lviv.ua/luch/myxajlyshyn.htm | first = Ярослав | last = Михайлишин | title = Транслітерація чи латинська абетка для української мови | archive-url = https://web.archive.org/web/20120716183627/http://www.ji-magazine.lviv.ua/luch/myxajlyshyn.htm | archive-date = 2012-07-16 | language = uk | magazine = «Ї»}}&lt;/ref&gt; Tutoj pravopis koristaje se na vebsajtu ''{{-|Nova Latynka}}''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://nova-latynka.livejournal.com/775.html | title = Nova Latynka | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;

== Priklady ==
Prvy kuplet [[Himn Ukrajiny|himna Ukrajiny]] glavnymi versijami ukrajinskoj latinice:

{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;6&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;center&quot;
|+
|-
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Kirilica''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt Lozynskogo''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt Jirečka''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt na osnově gajevice''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Oficialna narodna transliteracija''
|-
| {{-|Ще не вмерла України ні слава, ні воля. &lt;br/&gt; Ще нам, браття молодії, усміхнеться доля. &lt;br/&gt; Згинуть наші воріженьки, як роса на сонці,&lt;br/&gt; Запануєм і ми, браття, у своїй сторонці.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Душу й тіло ми положим за нашу свободу&lt;br/&gt;І покажем, що ми, браття, козацького роду!}}

| {{-|Szcze ne wmerła Ukrainy ni sława, ni wola.&lt;br/&gt; Szcze nam, brattia molodii, usmichneťsia dola.&lt;br/&gt; Zhynuť naszi woriżeńky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, brattia, u swoij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Duszu j tiło my położym za naszu swobodu,&lt;br/&gt; I pokażem, szczo my, brattia, kozaćkoho rodu.}}

| {{-|Šče ne vmerla Ukrajiny ni slava, ni voľa.&lt;br/&gt; Šče nam, bratťa molodiji, usmichnet sě doľa.&lt;br/&gt; Zhynut naši vorüžeńky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, bratťa, u svojij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dušu j tilo my položym za našu svobodu,&lt;br/&gt; I pokažem, ščo my, bratťa, kozaćkoho rodu.}}

| {{-|Šče ne vmerla Ukrajiny ni slava, ni volja.&lt;br/&gt; Šče nam, brattja molodiji, usmixnetjsja dolja.&lt;br/&gt; Zhynutj naši voriženjky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, brattja, u svojij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dušu j tilo my položym za našu svobodu,&lt;br/&gt; I pokažem, ščo my, brattja, kozacjkoho rodu.}}

| {{-|Shche ne vmerla Ukrainy ni slava, ni volia.&lt;br/&gt; Shche nam, brattia molodii, usmikhnetsia dolia.&lt;br/&gt; Zghynut nashi vorizhenky, yak rosa na sontsi,&lt;br/&gt; Zapanuiem i my, brattia, u svoii storontsi.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dushu y tilo my polozhym za nashu svobodu&lt;br/&gt;I pokazhem, shcho my, brattia, kozatskoho rodu.}}
|-
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Cite book | last = Лесюк | first = М.П. | chapter = Азбучні дискусії в 30—40-х роках XIX ст. | title = Становлення і розвиток української літературної мови в Галичині | place = Івано-Франківськ | publisher = Місто НВ | year = 2014 | pages = 418 | isbn = 978-966-428-342-4 | language = uk}}
* {{Cite journal | last = Чорновол | first = Ігор | title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva | journal = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | volume = 23 | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | language = uk}}
* {{Cite book | last = Dwornik | first = Kamil | chapter = Słoweńska &quot;abecedna vojna&quot; i pierwsza ukraińska «азбучна війна» w Galicji – próba porównania | url = http://www.academia.edu/5365156/Słoweńska_abecedna_vojna_i_pierwsza_ukraińska_азбучна_війна_w_Galicji_próba_porównania | title = Slovanský svět: Známý či neznámý |editor1-first = Kateřina | editor1-last = Kedron | editor2-first = Marek | editor2-last = Příhoda | place = Praha, Červený Kostelec | publisher = Pavel Mervart | year = 2013 |series = Russia Altera. Dějiny, kultura, duchovnost | pages = 119–126 | isbn = 978-80-7465-063-5 | language = pl}}
* {{Cite web | url = http://starzaki.eu.org/~lukasz/suputnyk/_doc/Alfabet_ukrainski.pdf | first = Łukasz | last = Starzak | title = Alfabet ukraiński | language = pl}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = http://www.latynka.org/ | title = Ukrajinśka Latynka}}
* {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\O\R\Orthography.htm | title = Orthography | website = Internet Encyclopedia of Ukraine}}
* {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\A\L\Alphabetwar.htm | title = Alphabet War | website = Internet Encyclopedia of Ukraine}}
* {{Cite web | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Azbuchna_vijna | title = Азбучна війна | website = Енциклопедія історії України}}
* {{Cite web | url = https://zbruc.eu/node/38124 | title = Україна-Ukraine-Ukrajina etc | website = Zbruč}}
* {{Cite web | url = http://baltoslav.eu/lat/index.php?mova=pl&amp;j=uk | title = Latynizator}}
* {{Cite web | url = http://tran.comze.com/ukrainian_latin.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20170415103645/http://tran.comze.com/ukrainian_latin.html | archive-date = 2017-04-15 | title = Konverter ukrajinśkoji latynky (proekt Serhija Meĺnyka)}}
* {{Cite web | url = http://steen.free.fr/rtc/ruthenian.html | title = Latynka transliterator}}
* {{Cite web | url = https://paiv.github.io/latynka/ | title = {{-|Ukraïnśka Latynka}}: razširjenje za prědgledača] (avtomatična transliteracija vebsajtov)}}
* {{Cite web | url = http://latynka.tak.today/ | title = Ukrajinśka Latynka | archive-url = https://web.archive.org/web/20181228000120/http://latynka.tak.today/ | archive-date = 2018-12-28 | language = uk}} &lt;!--- https://web.archive.org/web/20221001211220/https://latynka.tak.today/ ---&gt;

{{Članok s zvězdoju}}
[[Kategorija:Ukrajinsky jezyk]]
[[Kategorija:Latinica]]
{{INTERWIKI|Q2322215}}</text>
      <sha1>0j1d79su890fg4m6q8oo3bywh197hgp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28824</id>
      <parentid>28823</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:10:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="41161" sha1="ijrm6ohky36ierbs8gspdu7x1o01wm6" xml:space="preserve">[[Fajl:Ruśkyj Kalendar dla tych, szczo ne znajut' ruśkoho pyśma (1910).jpg|thumb|250px|Kalendar {{-|''Rusałka''}} (1910): «za tyh, ktori ne znajut rutensko pismo»]]
'''Ukrajinska latinica''' ({{Jezyky|uk|українська латинка, українська латиниця}}) jest variant [[Latinica|latinskogo alfabeta]], prisposobjeny za pisanje [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinskogo jezyka]]. Osoblivo v [[Galicija|Galiciji]] v 19. stolětju byli podimane proby za prěobračenje ukrajinskogo pravopisa v latinicu, medžu drugymi ukrajinskym naučnikom i svečennikom Josypom Lozynskym i češskym slavistom Josifom Jiračkom, ktore pričinili zavzete debaty i dvě tako nazyvajeme «Azbučne vojny». Podčas prvyh dvoh desetilětij [[Sovětsky Sojuz|Sovětskogo Sojuza]], v ktoryh vedena byla velika latinizacijna kampanija srěd menših jezykov Rosije, takože odbyvali se razgovory o vvedenju latinskogo pravopisa za ukrajinsky jezyk. V digitalnoj době pojavili se nove – seriozne i menje seriozne – prědloženja.

Različaje se medžu ukrajinskoju latiniceju, prěznačenoju za samyh Ukrajincev, i [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizacijeju ukrajinskogo jezyka]], prěznačenoju za medžunarodnu upotrěbu ljudami, ktori ne znajut kirilicu.

== Historija ==
[[Fajl:Ruskoje wesile Lozińskoho (1835).jpg|thumb|{{-|Ruskoje wesile}} J. Lozynskogo (1835)]]
Teksty v [[Rutensky jezyk|rutenskom jezyku]] pojavili se uže v prvoj polovině 16. stolětja.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Ісаєвич | first = Ярослав | title = Українське книговидання: витоки, розвиток, проблеми | url = http://litopys.org.ua/isaevych/is.htm | place = Львів | year = 2002 | chapter = Польськомовне і латинське друкарство | chapter-url = http://litopys.org.ua/isaevych/is19.htm | language = uk}}&lt;/ref&gt;. Obseg upotrěby latinice v 17. i 18. stolětjah byl široky na [[Pravobrěžna Ukrajina|Pravobrěžnoj Ukrajině]], a teksty pečetane latinskym alfabetom daže byli až v [[Harkiv|Harkovu]].&lt;ref name=&quot;cornovol&quot;&gt;{{Cite journal | last = Чорновол | first = Ігор |title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva | journal = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | volume = 23 | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | language = uk}}&lt;/ref&gt;. Jednakože velika čest Rutenov, osoblivo ti povezani s [[Pravoslavje|pravoslavnymi]] kulturnymi obsrědinami, mněla, že nerazlučno svezana s rutenskym jezykom i kulturoju imaje byti [[kirilica]].

=== Prědloženja i koristanje v 19. stolětju ===
[[Fajl:Азбука і Abecadlo полемічний твір М Шашкевича проти латинки виданий у Перемишлі в 1836 році.jpg | thumb | Odgovor Marijana Šaškevyča]]
V 19. stolětju razne osoby v Galiciji, ktora onogda byla čest [[Avstrija|kraljevstva Avstrije]], silili se za vvedenje latinskogo alfabeta za pisanje ukrajinskogo jezyka. Na početku stolětja byli srěd njih Avgust Ljudvig Šlecer ({{Jezyky|de|August Ludwig von Schlözer}}) i Josip Voltić, a něčto pozdněje i [[Jernej Kopitar]] i A. Pahmajer. V tečenju stolětja pytanje ukrajinskogo pravopisanja stalo vse bolje točkoju sporu, ne samo medžu Ukrajincami i Poljakami, ale takože vnutri ukrajinskyh obsrědin. V 1830-yh lětah napruženje dovedlo k gorkoj publičnoj debatě, znajemoj pod nazvoju «azbučna vojna» ({{Jezyky|uk|азбучна війна}}).

==== Azbučna vojna: prva faza ====
V 1833 g. Vaclav Zaleskyj publikoval sbornik poljskyh i ukrajinskyh narodnyh pěsnij, napečetany poljskymi bukvami. Po jegovomu mněnju kirilica byla kulturna oznaka, ktora odličala evropejsku civilizaciju od neevropejskoj.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Dwornik | first = Kamil | chapter = Słoweńska &quot;abecedna vojna&quot; i pierwsza ukraińska «азбучна війна» w Galicji – próba porównania | url = http://www.academia.edu/5365156/Słoweńska_abecedna_vojna_i_pierwsza_ukraińska_азбучна_війна_w_Galicji_próba_porównania | title = Slovanský svět: Známý či neznámý |editor1-first = Kateřina | editor1-last = Kedron | editor2-first = Marek | editor2-last = Příhoda | place = Praha, Červený Kostelec | publisher = Pavel Mervart | year = 2013 |series = Russia Altera. Dějiny, kultura, duchovnost | pages = 122 | isbn = 978-80-7465-063-5 | language = pl}}&lt;/ref&gt; Vo vvodu pisal:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«Že jesm k tomu upotrěbil poljske haraktery, a ne glagoličske ili kiriličske, isto vsaky mene bude hvaliti. Isto bude čas, že vse slovjanske narody pokydnut te stare haraktery, ktore včlenjenu slovjanskoj kniževnosti v občej masu evropejskoj kniževnosti glavno stojet prěškodoju.»''&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Pieśni polskie i ruskie ludu galicyjskiego | first = W. | last = Oleska | place = Lwów | year = 1833 | pages = XLIX}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

[[Fajl:Josyf_Lozynskyj.jpg | thumb | left | 160px | Josyp Lozynskyj]]
Podobne opinije oglasili ukrajinsky naučnik i svečennik iz [[Ljviv|Ljvova]] Josyp Lozynskyj ({{Jezyky|pl|Josyp Łozyński}}, {{Jezyky|uk|Йосип Лозинський}}) i poljsko-ukrajinski romantični poeti kako [[Tomaš Padura]]. V 1834 g. Lozynskyj napisal članok «O vvedenju poljskogo alfabeta v rutensku pisemnost» ({{Jezyky|pl|O wprowadzeniu abecadła polskiego do piśmiennictwa ruskiego}}), a v 1835 g. vvedl svoje prědloženje v praktiku v sborniku zapadnoukrajinskyh svatbenyh pěsnij i obredov, {{-|Ruskoje wesile}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = J. | last = Łoziński | title = Ruskoje wesile | place = Przemyśl | year = 1835 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Jegova latinica byla imenovana njim {{-|«abecadło»}}, byla osnovana na poljskom pravopisu (koristajuči napr. digrafy '''{{-|sz}}''', '''{{-|cz}}''' i '''{{-|ch}}''', a takože bukvu '''{{-|w}}''') i bazovala se glavno na fonetičnyh principah, ale takože sodrživala etimologične elementy, napriklad bukvy '''{{-|i}}''', '''{{-|é}}''' i '''{{-|ó}}''', vse izgovorjene kako {{MFA|i}}, ale prva od [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskogo]] '''{{-|ѣ}}''', vtora od staroslovjanskogo '''{{-|e}}''', tretja od staroslovjanskogo '''{{-|о}}'''.

Ačekoli někoji ukrajinski i poljski aktivisti podpirali tu ideju, ona ne dobyla široko priznanje. Medžu inymi protestovali protiv njej prědteče ukrajinskoj kniževnosti kako Markijan Šaškevyč&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Azbuka i abecadło}}. {{Cite web | first = Маркіян | last = Шашкевич | title = Статті | url = http://izbornyk.org.ua/zahpysm/zah06.htm | website = Ізборник | access-date = 2025-05-10 | language = uk}}&lt;/ref&gt;, Josyp Levyckyj&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Odpowiedź na zadanie o wprowadzeniu abecadła polskiego do piśmiennictwa ruskiego}}&lt;/ref&gt; i Denys Zubryckyj.&lt;ref&gt;{{Jezyky|pl|Apologia Cyryliki czyli Azbuki ruskiej}}&lt;/ref&gt;

Mimohodom, sam Lozynskyj pozdněje napisal na [[Poljsky jezyk|poljskom jezyku]] gramatiku rutenskogo jezyka, v ktoroj uže priměnil kirilicu, da by razrěšil problem, že [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanska]] kirilica ne byla prisposobjena ukrajinskomu jezyku, ktory v 19. stolětju načel razvivati se na osnově jezyka naroda. Ale ačekoli pohvalil ju [[Jernej Kopitar]], ni prva, ni vtora redakcija ne byla napečetana. V slučaju prvogo izdanja pričina bylo to, že Lozynskyj uže zajmal se drugymi raziskyvanjami, v slučaju drugogo rukopis ne prěšel črěz ljvivsku cenzuru. V poslědnjih lětah svojego žitja Lozynskyj prěšel v sovsim drugy («starorussky») směr i načel koristati i propagovati [[jazyčje]].&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=klw&amp;datum=18890814&amp;query=%22j%C3%B3zef+%C5%82ozi%C5%84ski%22&amp;ref=anno-search&amp;seite=4 | title = Zmarli | newspaper = Kurier Lwowski | date = 1889-08-14 | pages = 4 | language = pl | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;

{| style=&quot;border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF; text-align: center; width: 70%;&quot;
|+ '''{{-|«Abecadło»}} Josypa Lozynskogo'''
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|A}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|B}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|C}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ć}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ch}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Cz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|D}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ď}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|E}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|É}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''А''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Б''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ц''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ць''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Х''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ч''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Д''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Е''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|1|1}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|F}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|G}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|H}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|I}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|J}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|K}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|L}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ł}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|M}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|N}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ф''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ґ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Г''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|2|2}}, {{-|''Ї''}} {{Ref|6|6}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Й''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''К''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ль''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л, Ў''}} {{Ref|4|4}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''М''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Н''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ń}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|O}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ó}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|P}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R’}} {{Ref|5|5}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|S}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ś}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Sz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Szcz}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Нь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''О''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}} {{Ref|3|3}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''П''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Р''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Рь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''С''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Сь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ш''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Щ''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|T}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ť}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|U}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|W}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Y}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Z}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ź}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ż}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Т''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ть''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''У''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''И''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''З''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Зь''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ж''}}
|}

&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
'''Primětky:'''
# {{Note|1}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|e}}''': ''{{-|méd, nés, rék}}''.
# {{Note|2}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|ѣ}}''': ''lis''. Takože za označenje smekčenja medžu suglaskoju i samoglaskoju: ''{{-|jajcia, Marysia, soncia}}''.
# {{Note|3}} Zaměsto '''{{-|і}}''' od staroslovjanskogo '''{{-|о}}''': ''{{-|Bóh, kóń, zlóśť, wón, stół, sposób, póznaty}}''.
# {{Note|4}} Poněkogda poslě samoglasok: {{-|''był, łapał, opysał, perekonał''}}.
# {{Note|5}} Tradicijny galicijsky izgovor mekkogo '''{{-|р}}''' odličaje go od drugyh palatalizovanyh zvukov (v sučasnoj kirilici koristaje se apostrof za prědavanje tutoj specifiky, napr. {{-|''пор'ядок''}}). Lozynskyj takože koristal apostrof za tutu osoblivost, daže prěd samoglaskami: {{-|''powtar'aje'', ''por'adku''}}.
# {{Note|6}} Samo poslě samoglasok: {{-|''swo'''i'''m''}} (izključenje jest početočna bukva '''{{-|ї}}''' korenja prěd prědrastkoju, napr. {{-|''po'''ji'''du''}}).
&lt;/div&gt;

==== Azbučna vojna: vtora faza ====
[[Fajl:Ueber den Vorschlag, das Ruthenische mit lateinischen Schriftzeichen zu schreiben.png | thumb | «Prědloženje» J. Jirečka (1859), v ktorom prědstavjaje svoj projekt latinice za rutensky (ukrajinsky) jezyk]]
V 1859 g. naměstnik Galicije, poljsky aristokrat graf Agenor Romuald Goluchowski, podjel probu vvedenja v ukrajinske školy latiničskogo pravopisa, razrabotanogo češskym slavistom [[Josif Jireček|Josifom Jirečkom]]. Projekt Jirečka, publikovany v tomže godu avstrijskym ministerstvom religije i prosvěty v [[Viena|Vieně]],&lt;ref name=&quot;vorschlag&quot;&gt;{{Cite book | last = Jireček | first = Josef | title = Über den Vorschlag, das Ruthenische mit lateinischen Schriftzeiсhen zu schreiben | publisher = K.u.K. Ministerium für Cultus und Unterricht | place = Wien | year = 1859}}&lt;/ref&gt; bazoval na [[Češsky jezyk|češskom]] pravopisu (bukvy {{-|č}}, {{-|š}}, {{-|ž}}, {{-|dž}}) s někojimi bukvami pozajetymi iz [[Poljsky jezyk|poljskogo]] ({{-|ś}}, {{-|ć}}, {{-|ź}}, {{-|ń}}), razširjenymi na vse ukrajinske palatalizovane suglasky ({{-|ť}}, {{-|ď}}, {{-|ľ}}, {{-|ŕ}}). Jireček mněl, že nestabilny, nekodifikovany jezyk ne može jestvovati kako moderno srědstvo komunikacije i zato trěba go odděliti od arhaičnyh, crkovnoslovjanskyh vlivov:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«Zdravy razvoj rutenskoj literatury najde v koristanju latinskogo pisma najsilnějši podpor. Poka rusini pišut i pečetajut kiriliceju, bude u njih vsegda izjavjati naklonnost k crkovnoslovjanskomu, a posrědnje takože russkomu, i samo jestvovanje rutenskoj literatury prosto bude pytanje.»''&lt;ref name=&quot;chornovol&quot;&gt;{{Cite magazine | first = Ігор | last = Чорновол | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva] | magazine = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | issue = 23 | language = uk | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Po mněnju Jiračka samo latinica može prěduprěditi taku katastrofu, ibo:
&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«kiriličsku azbuku prisposobiti k potrěbam živogo rutenskogo jezyka ne jest možno, zatože ona samo podhodi mrtvomu crkovnoslovjanskomu jezyku, to znači prostěje i legše bude prějdti na latinicu, prisposobivši ju specialnym sposobom rutenskomu jezyku.»''&lt;ref name=&quot;vorschlag&quot; /&gt;&lt;/blockquote&gt;

Tym ne menje ne udalo se Jirečku uběditi značnu čest ukrajinskoj inteligencije k svojej ideji. Sam podpor Goluhovskogo byl dostatočny, da by Ukrajinci viděli v njej slědujuču probu polonizacije ili v najlěpšim slučaju češsku usilje k hegemoniji srěd Slovjanov v avstrijskom cěsarstvu. Protesty byli nadobyčajno silne i nakonec avstrijsko ministerstvo odstupilo o daljšego propagovanja latinice v 1861 g.&lt;ref name=&quot;cornovol&quot; /&gt; Ukrajinske knigy dalje byli publikovane kiriliceju, a latinica byla koristana samo v specialnyh izdanjah «za tyh, ktori čitajut samo poljsky» v Halyču, Podlěsju i Helmu.

{| style=&quot;border-color:#000000; border-width:1px; border-style:solid; border-collapse:collapse; background-color:#F8F8EF; text-align: center; width: 70%;&quot;
|+ '''&lt;big&gt;Alfabet Josifa Jiračka&lt;/big&gt;'''
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|A}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|B}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|C}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ć}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Č}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ch}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|D}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ď}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dz}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dź}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''А''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Б''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ц''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ЦЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ч''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Х''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Д''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ДЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дз''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дзь''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Dž}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|E}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ě}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|F}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|G}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|H}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|I}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|J}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|K}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|L}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Дж''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Е''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Є''}} {{Ref|4|1}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ф''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ґ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Г''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''І''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''(Й)''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''К''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ľ}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ł}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|M}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|N}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ń}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|O}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|P}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|R}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ŕ}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|S}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л(Ь)''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Л''}} {{Ref|5|2}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''М''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Н''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''НЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''О''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''П''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Р''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''РЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''С''}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ś}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Š}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Šč}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|T}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ť}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|U}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ü}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|V}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|W}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|X}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''СЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ш''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Щ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Т''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ТЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''У''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''і''}} {{Ref|6|3}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''В''}} {{Ref|7|4}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Кс''}} {{Ref|7|4}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Y}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Z}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ź}}
|  style=&quot;font-size: 1.4em; width: 10%; font-family: serif;&quot; | {{-|Ž}}
|-  align=&quot;center&quot; style=&quot;height:2.5em;&quot;
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''И''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''З''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''ЗЬ''}}
|  style=&quot;text-align: center; font-size: 1.2em; font-family: serif;&quot; | {{-|''Ж''}}
|}
&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
'''Primětky:'''
# {{Note|4}} Za označenje {{-|'''є'''}} zaměsto {{-|'''я'''}} v zapadnoukrajinskyh narěčjah ({{-|''ім'я&amp;nbsp;— імє''}}). Pravilo: koristaje se jedino tamo, kde staroslovjansky imaje {{-|'''ѧ'''}} ili poljsky imaje {{-|'''ę'''}}: {{-|''сягнути&amp;nbsp;&amp;rarr; сєгнути&amp;nbsp;&amp;rarr; sěhnuty, дякувати&amp;nbsp;&amp;rarr; дєковати&amp;nbsp;&amp;rarr; děkovaty, щастя&amp;nbsp;&amp;rarr; щєстє&amp;nbsp;&amp;rarr; ščěstje, дев'ять&amp;nbsp;&amp;rarr; девєт&amp;nbsp;&amp;rarr; devěť, в'язати&amp;nbsp;&amp;rarr; вєзати&amp;nbsp;&amp;rarr; vězaty, м'ясо&amp;nbsp;&amp;rarr; мєсо&amp;nbsp;&amp;rarr; měso, святий&amp;nbsp;&amp;rarr; швєтий&amp;nbsp;&amp;rarr; švětyj, ряд&amp;nbsp;&amp;rarr; рєд&amp;nbsp;&amp;rarr; rěd, ім'я&amp;nbsp;&amp;rarr; імє&amp;nbsp;&amp;rarr; imě, гуся&amp;nbsp;&amp;rarr; гусє&amp;nbsp;&amp;rarr; husě, ся&amp;nbsp;&amp;rarr; сє&amp;nbsp;&amp;rarr; sě''. Jednakože pravilo jest nedoslědno, napr. {{-|''п'яний&amp;nbsp;&amp;rarr; pjenyj''}} і ''{{-|pjanyj}}''.
# {{Note|5}} Za označenje {{-|'''л'''}} v praslovjanskoj kombinaciji {{-|'''ъl'''}} prěd suglaskoju ({{-|''vołk''}}), ili na koncu sloga ({{-|''oreł, düł, vüł, dołhyj, tołstyj, był, plił''}}), ili prěd suglaskoju, ktora zaključaje slog ({{-|''tołk, dołh''}}), osoblivo v slučaju mužskyh imennikov s konečnym {{-|''л''}} i mužskyh form prošlogo časa ({{-|''pochodył''}}).
# {{Note|6}} Za označenje {{-|'''і'''}} od staroslovjanskogo {{-|'''о'''}} (Jireček različal medžu {{-|'''і'''}} od {{-|'''о'''}}, {{-|'''е'''}} i {{-|'''ѣ'''}}. Tutoj zvuk izgovarjaje se kako zaokrugljen {{-|'''і'''}} ({{-|''кість&amp;nbsp;&amp;rarr; küsť, гвіздь&amp;nbsp;&amp;rarr; hvüźď''}}).
# {{Note|7}} Samo v čudžih slovah.
&lt;/div&gt;

==== Vně Galicije ====
[[Fajl:Molitvennik_dlyá_gyitej_(1904).jpg | thumb | Molitovnik za děti {{-|«Ánhel Hoszpodeny»}} (Užhorod, 1904), napisany [[Madjarsky jezyk|madjarskym]] pravopisom]]
[[Fajl:У_полі,_гей,_у_полі!_(рукопис_Федьковича).jpg | thumb | Poema {{-|''Hej u poly, u poly!''}} Fedkovyča]]
Daže v rosijskoj česti Ukrajiny byl podpor za latinizaciju ukrajinskogo jezyka kako srědstvo umenšenja russkyh vlivov. Napriklad 1844 g. byla izdana rukopisnu versija «Kobzara» [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] v poljskoj transkripciji, s pravkami samogo avtora.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://kobzar.ua/item/show/4814 | title = Портал Шевченка | website = kobzar.ua | language = en | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt; V srědině stolětja poet Tomaš (Tymko) Padura, prědstavitelj ukrajinskoj školy poljskogo Romantizma, takože pisal svoje ukrajinskojezyčne tvory na osnově poljskogo alfabeta. A v 1859 g. izvěstny hirurg Mykola Pyrohov napisal projekt ukrajinskogo učebnika napisanogo poljskoju latiniceju, ktory jednakože byl odkydnuty vladoju.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/7/159284/ | title = Українська латинка в царській Росії? | publisher = Історична правда | date = 2021-04-07 | first = Ярослав | last = Сумишин | archive-url = https://web.archive.org/web/20220627051828/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/7/159284/ | archive-date = 2022-06-27 | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt; Nakonec v 1882 g. [[Myhajlo Drahomanov]] izdal versiju «Marije» [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] na latinici.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/18454/file.pdf | title = Marija, maty Isusowa. Wirszy Tarasa Szewczenka z uwahamy M. Drahomanowa | place = Ženeva | year = 1882 | archive-date = 2019-07-31 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190731220111/http://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/18454/file.pdf}}&lt;/ref&gt; Jegov vlastny projekt za reformu kirilice (tako nazyvajema ''drahomanivka'') umožnjaje prěhod iz jednoj sistemy v drugu posrědstvom prostoj zaměny znakov. 

Latinica takože byla koristana v ukrajinskyh publikacijah v [[Rumunija|rumunskyh]] regionah Besarabija, Bukovina i Dobrudža, a takože na Zakarpatju, ktoro onogda naležala [[Vugrija|Vugriji]]. Ukrajinsky poet Osyp-Jurij Fedkovyč iz Bukoviny, pisal ukrajinskoju latiniceju po prikladu hrvatskoj gajice, napr. v poemě {{-|''Hej u poly, u poly!''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://uk.wikisource.org/wiki/Hej_u_poly,_u_poly! | title = Hej u poly, u poly! | first = Осип-Юрій | last = Федькович | website = Vikiizvornik | access-date = 2025-05-12 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== V Sovětskom Sojuzu ===
V 1920-yh i 1930-yh lětah v [[Sovětsky Sojuz|Sovětskom Sojuzu]] byla vedena kampanija za latinizaciju, vslěd ktoroj ok. 70 jezykov prěključilo se na pravopis osnovany na latinskom alfabetu (najčestěje menše jezyky Rosije, ktore raněje byli pisane arabskym pismom ili ne iměli silnu kniževnu tradiciju). Ačekoli ukrajinsky jezyk (zajedno s russkym i bělorusskym) byl izključeny iz kampanije, odbyvali se diskusije o prědmetu. V 1923 g. pisatelj Serhij Pylypenko napisal {{-|«Odvertyj lyst do vsix, xto cikavyt's sja cijeju spravoju», v ktorom propagoval prěhod ukrajinskogo na latinicu.}}&lt;ref&gt;{{Cite magazine | title = Odvertyj lyst do vsix, xto cikavyt's sja cijeju spravoju | magazine = Червоний шлях | issue = № 6—7, Х, 1923 | pages = 267—268 | url = https://zbruc.eu/node/76798 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Podčas Vseukrajinskoj pravopisnoj konferencije v [[Harkiv|Harkovu]] v 1927 g. jezykoznavci Majk Johansen, Borys Tkačenko i Mykola Nakonečnyj oficialno prědložili aktivno koristanje latinskogo alfabeta kako čest pravopisa. Poslě dvudnevnoj diskusije bylo glasovanje, s rezultatom: 20 glasov za, a 25 protiv. Pozdněje vsi zapadli žrtvami stalinskogo terora: Pylypenko (1934), Johansen i Tkačenko (1937) byli razstrěljeni, a Tkačenko osudženy na pet lět izgnanja.

V tomže samom periodu latinica poněkogda byla koristana v ukrajinskojezyčnyh publikacijah v [[Poljska|Poljskě]], [[Čehoslovakija|Čehoslovakiji]] i [[Rumunija|Rumuniji]].

=== Sučasnost ===
Dnešnjego dnja za pisanje ukrajinskogo jezyka oficialno koristaje se samo kiriličsko pismo. Jestvujut oficialne standardy [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka|latinizacije]], ktore sut prěznačene za ljudi, ktori ne čitajut kirilicu, i služet za prědavanje ukrajinskyh vlastnyh imen i nazv na medžunarodnyh dokumentah.

Pod koncem 20. stolětja obnovili se diskusije o potrěbě polnocěnnoj ukrajinskoj latinice. Glavne pytanja v njih tyčut se formy i obsega takogo alfabeta. Sut napriklad myslji o vvedenju latinice kako drugogo alfabeta. Taka situacija jestvuje v [[Srbija|Srbiji]], kde paralelno funkcionovanje dvoh alfabetov ne dovedlo ni k upadku jezyka i kultury, ni k izčezanju kirilice, ale ulegšaje Srbam kontakty s Zapadom. Sut takože ti, ktori nadyhajut se uspěšnym prěhodom v latinicu v [[Azerbajdžan]]u, [[Uzbekistan]]u i [[Moldavija|Moldaviji]]. Protivniki, iz drugoj strany, argumentujut o «tysečlětnom kulturnom naslědstvu» i izražajut strah, že tako razběženje ukrajinskogo i rosijskogo pravopisov može dovesti k poražkě pri vvodženju ukrajinskogo jezyka v rusifikovanyh čestah kraja – ačekoli privrženci ideji uvažajut, že efekt byl by obratny. 

V periodu poslě 1991 g. stvorjenyh bylo několiko novyh variantov ukrajinskoj latinice, ktore nemnožko poširili se v internetu i kulturologičnyh časopisah, a sut rědko upotrěbjane. V 2000 Ivan Lučuk publikoval {{-|«Ukrajinska latynka. Korotkyj pravopys»}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://shron1.chtyvo.org.ua/Luchuk_Ivan/Ukrajinka_latynka_Korotkyj_pravopys.pdf | first = Ivan | last = Lučuk | title = Ukrajinska latynka. Korotkyj pravopys | year = 2000 | publisher = Класика | language = uk}}&lt;/ref&gt; Tutoj (neoficialny) pravopis, nazyvajemy ''lučukivkoju'', jest shodny na Jiračkov projekt: osnova jest češsky pravopis, s koristanjem několikyh slovačskyh ({{-|ľ, ŕ}}) i poljskyh ({{-|ć, ń, ś, ź}}) bukv, a takože s zaměnoju {{-|ch}} v {{-|x}}. On regularno koristaje s v časopisu {{-|«Ї»}}.

Jaroslav Myhajlyšyn opisyvaje drugy, uproščeny variant latinice, osnovany na hrvatskoj ''gajevici'': koristaje samo tri nestandardne bukvy ({{-|č, š}} i {{-|ž}}, a smekčenje označaje bukvoju '''{{-|j}}'''; kiriličsku '''{{-|х}}''' zaměnjaje na latinsku '''{{-|x}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite magazine | url = https://www.ji-magazine.lviv.ua/luch/myxajlyshyn.htm | first = Ярослав | last = Михайлишин | title = Транслітерація чи латинська абетка для української мови | archive-url = https://web.archive.org/web/20120716183627/http://www.ji-magazine.lviv.ua/luch/myxajlyshyn.htm | archive-date = 2012-07-16 | language = uk | magazine = «Ї»}}&lt;/ref&gt; Tutoj pravopis koristaje se na vebsajtu ''{{-|Nova Latynka}}''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://nova-latynka.livejournal.com/775.html | title = Nova Latynka | access-date = 2025-05-12}}&lt;/ref&gt;

== Priklady ==
Prvy kuplet [[Himn Ukrajiny|himna Ukrajiny]] glavnymi versijami ukrajinskoj latinice:

{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot; cellpadding=&quot;6&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;center&quot;
|+
|-
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Kirilica''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt Lozynskogo''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt Jirečka''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Projekt na osnově gajevice''
! style=&quot;background:#CFCFCF;&quot; | ''Oficialna narodna transliteracija''
|-
| {{-|Ще не вмерла України ні слава, ні воля. &lt;br/&gt; Ще нам, браття молодії, усміхнеться доля. &lt;br/&gt; Згинуть наші воріженьки, як роса на сонці,&lt;br/&gt; Запануєм і ми, браття, у своїй сторонці.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Душу й тіло ми положим за нашу свободу&lt;br/&gt;І покажем, що ми, браття, козацького роду!}}

| {{-|Szcze ne wmerła Ukrainy ni sława, ni wola.&lt;br/&gt; Szcze nam, brattia molodii, usmichneťsia dola.&lt;br/&gt; Zhynuť naszi woriżeńky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, brattia, u swoij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Duszu j tiło my położym za naszu swobodu,&lt;br/&gt; I pokażem, szczo my, brattia, kozaćkoho rodu.}}

| {{-|Šče ne vmerla Ukrajiny ni slava, ni voľa.&lt;br/&gt; Šče nam, bratťa molodiji, usmichnet sě doľa.&lt;br/&gt; Zhynut naši vorüžeńky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, bratťa, u svojij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dušu j tilo my položym za našu svobodu,&lt;br/&gt; I pokažem, ščo my, bratťa, kozaćkoho rodu.}}

| {{-|Šče ne vmerla Ukrajiny ni slava, ni volja.&lt;br/&gt; Šče nam, brattja molodiji, usmixnetjsja dolja.&lt;br/&gt; Zhynutj naši voriženjky, jak rosa na sonci,&lt;br/&gt; Zapanujem i my, brattja, u svojij storonci.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dušu j tilo my položym za našu svobodu,&lt;br/&gt; I pokažem, ščo my, brattja, kozacjkoho rodu.}}

| {{-|Shche ne vmerla Ukrainy ni slava, ni volia.&lt;br/&gt; Shche nam, brattia molodii, usmikhnetsia dolia.&lt;br/&gt; Zghynut nashi vorizhenky, yak rosa na sontsi,&lt;br/&gt; Zapanuiem i my, brattia, u svoii storontsi.&lt;br/&gt;&lt;br/&gt; Dushu y tilo my polozhym za nashu svobodu&lt;br/&gt;I pokazhem, shcho my, brattia, kozatskoho rodu.}}
|-
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Cite book | last = Лесюк | first = М.П. | chapter = Азбучні дискусії в 30—40-х роках XIX ст. | title = Становлення і розвиток української літературної мови в Галичині | place = Івано-Франківськ | publisher = Місто НВ | year = 2014 | pages = 418 | isbn = 978-966-428-342-4 | language = uk}}
* {{Cite journal | last = Чорновол | first = Ігор | title = Латинка в українському правописі: ретроспектива і perspektyva | journal = Незалежний культурологічний часопис «Ї» | year = 2001 | volume = 23 | url = http://www.ji.lviv.ua/n23texts/chornovol.htm | language = uk}}
* {{Cite book | last = Dwornik | first = Kamil | chapter = Słoweńska &quot;abecedna vojna&quot; i pierwsza ukraińska «азбучна війна» w Galicji – próba porównania | url = http://www.academia.edu/5365156/Słoweńska_abecedna_vojna_i_pierwsza_ukraińska_азбучна_війна_w_Galicji_próba_porównania | title = Slovanský svět: Známý či neznámý |editor1-first = Kateřina | editor1-last = Kedron | editor2-first = Marek | editor2-last = Příhoda | place = Praha, Červený Kostelec | publisher = Pavel Mervart | year = 2013 |series = Russia Altera. Dějiny, kultura, duchovnost | pages = 119–126 | isbn = 978-80-7465-063-5 | language = pl}}
* {{Cite web | url = http://starzaki.eu.org/~lukasz/suputnyk/_doc/Alfabet_ukrainski.pdf | first = Łukasz | last = Starzak | title = Alfabet ukraiński | language = pl}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = http://www.latynka.org/ | title = Ukrajinśka Latynka}}
* {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\O\R\Orthography.htm | title = Orthography | website = Internet Encyclopedia of Ukraine}}
* {{Cite web | url = http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages\A\L\Alphabetwar.htm | title = Alphabet War | website = Internet Encyclopedia of Ukraine}}
* {{Cite web | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Azbuchna_vijna | title = Азбучна війна | website = Енциклопедія історії України}}
* {{Cite web | url = https://zbruc.eu/node/38124 | title = Україна-Ukraine-Ukrajina etc | website = Zbruč}}
* {{Cite web | url = http://baltoslav.eu/lat/index.php?mova=pl&amp;j=uk | title = Latynizator}}
* {{Cite web | url = http://tran.comze.com/ukrainian_latin.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20170415103645/http://tran.comze.com/ukrainian_latin.html | archive-date = 2017-04-15 | title = Konverter ukrajinśkoji latynky (proekt Serhija Meĺnyka)}}
* {{Cite web | url = http://steen.free.fr/rtc/ruthenian.html | title = Latynka transliterator}}
* {{Cite web | url = https://paiv.github.io/latynka/ | title = {{-|Ukraïnśka Latynka}}: razširjenje za prědgledača] (avtomatična transliteracija vebsajtov)}}
* {{Cite web | url = http://latynka.tak.today/ | title = Ukrajinśka Latynka | archive-url = https://web.archive.org/web/20181228000120/http://latynka.tak.today/ | archive-date = 2018-12-28 | language = uk}} &lt;!--- https://web.archive.org/web/20221001211220/https://latynka.tak.today/ ---&gt;

{{Članok s zvězdoju}}
[[Kategorija:Ukrajinsky jezyk]]
[[Kategorija:Latinica]]
{{INTERWIKI|Q2322215}}</text>
      <sha1>ijrm6ohky36ierbs8gspdu7x1o01wm6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ukrajinsky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1877</id>
    <revision>
      <id>28811</id>
      <parentid>15657</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:35:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="78521" sha1="f3z0cpw6r6l6qrt4guua29ihn5ta6yv" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Ukrajinsky jezyk
| nativename =
* {{Jezyky|uk|Українська|uk|Українська мова}}
| image = Idioma ucraniano.png
| imagecaption = Razprostranjenje ukrajinskogo jezyka
| states = [[Ukrajina]]
| speakers = 33 milionov
| date = 2016
| ref = &lt;ref name=&quot;ethnologue&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.ethnologue.com/language/ukr/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20190331131148/https://www.ethnologue.com/language/ukr/ | archive-date = 2019-03-31 | title = Ukrainian | website = Ethnologue. Languages of the World | access-date = 2025-05-04 | language = en}}&lt;/ref&gt;
| script =
* [[kirilica]]
| official =
* [[Ukrajina]]
| standards =
| agency = Nacionalna Akademija Nauk Ukrajiny
| family =
* [[Indoevropejske jezyky]]
** [[Baltoslovjanske jezyky]]
*** [[Slovjanske jezyky]]
**** [[Vozhodnoslovjanske jezyky]]
}}

'''Ukrajinsky jezyk''' ({{Jezyky|uk|Українська мова}}) jest narodny jezyk [[Ukrajinci|Ukrajincev]] i državny jezyk [[Ukrajina|Ukrajiny]]. Zajedno s [[Russky jezyk|russkym]], [[Bělorussky jezyk|bělorusskym]] i [[Rusinsky jezyk|rusinskym]] prinaleži [[Vozhodnoslovjanske jezyky|vozhodnoslovjanskym jezykam]], ktore sut čest slovjanskoj větvy [[Indoevropejske jezyky|indoevropejskoj jezyčnoj rodiny]]. Ukrajinsky imaje medžunarodne jezyčne kody &lt;tt&gt;'''{{-|uk}}'''&lt;/tt&gt; ({{-|[[ISO 639-1]]}}) i &lt;tt&gt;'''{{-|ukr}}'''&lt;/tt&gt; ({{-|[[ISO 639-2]]}} i {{-|[[ISO 639-3]]}}).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://iso639-3.sil.org/code/ukr | title = Ukrainian [ukr] | website = SIL.org | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt;

Boljšest nositeljev ukrajinskogo nahodi se v Ukrajině. Takože na ukrajinskom govoret v susědnyh državah ([[Bělorus]]i, [[Moldavija|Moldově]], [[Poljska|Poljskě]], [[Rosija|Rosiji]], [[Rumunija|Rumuniji]] i [[Slovakija|Slovakiji]]), a takože v inyh čestah světa s velikoju ukrajinskoju diasporoju, napr. v [[Kanada|Kanadě]], [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]] i [[Brazilija|Braziliji]]. Ukrajinsky jest rodny jezyk ponad 27 milionov ljudij, iz ktoryh 25 milionov živut v Ukrajině. Kromě togo, ok. 5,8 milionov ljudij imajut ukrajinsky kako drugy jezyk.&lt;ref name=&quot;ethnologue&quot; /&gt;

Kromě ukrajinskogo, v Ukrajině takože govorjene sut [[Russky jezyk|russky]], [[Krymskotatarsky jezyk|krymskotatarsky]], [[Rumunsky jezyk|rumunsky]], [[Madjarsky jezyk|madjarsky]], [[Bulgarsky jezyk|bulgarsky]], [[Poljsky jezyk|poljsky]], [[Němečsky jezyk|němečsky]], [[Bělorussky jezyk|bělorussky]], [[Slovačsky jezyk|slovačsky]], [[Grečsky jezyk|grečsky]], [[Arměnsky jezyk|arměnsky]], [[Gagauzsky jezyk|gagauzsky]] i [[Romsky jezyk|romsky]] jezyky. V jugovozhodnoj česti kraja prěvažaje russky, v sěverozapadnoj česti ukrajinsky. Suglasno prěpisu naseljenja 2001 g. ukrajinsky jest rodny jezyk za 67,87&amp;nbsp;%, a russky za 29,74&amp;nbsp;% gradžanov Ukrajiny.

V [[Rosija|Rosijskoj imperiji]] pisemno koristanje ukrajinskogo jezyka (onogda nazyvanogo «malorosijskym narěčjem russkogo jezyka») bylo zabranjeno. Pod [[Sovětsky Sojuz|sovětskoju]] vlastju jezyk dobyl veče uznanja, ale vsekako byl v značno goršem položenju v sravnjenju s russkym. Kogda Ukrajina v 1991 g. stala nezavisna, ukrajinsky byl uznany jedinym služebnym jezykom državy, vslěd čego jego pozicija značno ulěpšila se. Jednakože v praktikě russky postojanno zajmaje važno město v vsakodnevnom žitju česti Ukrajiny. Pravdopodobno skoro 90 % ukrajinskogo naseljenja vladaje oboma jezykami na priličnom uravnju. Mimohodom, u česti rosijskogo naseljenja ješče prěvažaje ubědženje, že ukrajinsky ne jest jezyk, ale russko narěčje. V poslědstvu jezyčno dělo jest silno obrěmenjeno politikoju.

== Terminologija ==
Nazva ''ukrajinsky'', v sučem značenju, byla prvy raz koristana v 19. stolětju. V [[Rosijska imperija|Rosijskoj imperiji]] ukrajinsky jezyk byl znany pod nazvoju ''malorosijsky'', a v [[Galicija|Galiciji]] pod nazvoju ''rutensky''. Tuto poslědnje nazvanje može dovesti k zaměšanju, ibo ono takože često koristaje se za [[Starorutensky jezyk|starorutensky]] (jezyk administracije [[Litva|Velikogo knežstva Litvy]]), a takože za dva male, srodne s ukrajinskym jezyky: [[Rusinky jezyk|karpatorusinsky]], govorjeny v [[Zakarpatska oblast|Zakarpatju]], [[Slovakija|Slovakiji]] i [[Poljska|Poljskě]], i [[Panonsko-rusinsky jezyk|panonsko-rusinsky]], govorjeny v byvšej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], prěd vsim v [[Vojvodina|Vojvodině]].&lt;ref name=&quot;Bunčić&quot;&gt;{{Cite book | first = Daniel | last = Bunčić | url = https://www.academia.edu/4678996 | title = Die ruthenische Schriftsprache bei Ivan Uževyč unter besonderer Berücksichtigung seines Gesprächsbuchs Rozmova/Besěda: Mit Wörterverzeichnis und Indizes zu seinem ruthenischen und kirchenslavischen Gesamtwerk | year = 2006 | place = München | publisher = Verlag Otto Sagner | pages = 39 | language = de}}.&lt;/ref&gt;

== Historija ukrajinskogo jezyka ==
[[Fajl:Сторінка з ініціалом арк.291 ПЄ.jpg|thumb|Stranica iz Peresopnyčskogo evangelja (srědina 16. stolětja): priklad literatury na starorutenskom (ili staroukrajinskom) jezyku]]

=== Od «Prostoj movy» do ukrajinskoj ===
Tako samo kako russky i bělorussky jezyky, ukrajinsky proizhodi iz [[Starovozhodnoslovjansky jezyk|starovozhodnoslovjanskogo jezyka]], ktory medžu 9. i 13. stolětjami byl govorjeny v [[Kyjevsky Rus|Kyjevskoj Rusi]]. V drugoj polovině tutogo perioda na teritorijah pozdnějšej Ukrajiny prve specifične oznaky ukrajinskogo jezyka stali vidime. Pozdněje na tyhže teritorijah razvival se [[starorutensky jezyk]], ktory onogda nazyvali «prostoju movoju» i nyně takože jest znany pod takymi nazvami kako «zapadny vozhodnoslovjansky», «staroukrajinsky» i «starobělorussky». Tutoj jezyk byl jezyk administracije [[Veliko knežstvo Litva|Velikogo knežstva Litvy]], ktorogo teritorija, kromě dnešnjej [[Litva|Litvy]], takože obsegala vsu [[Bělorus]] i veliku čest Ukrajiny.

Poslě slitja velikogo knežstva Litvy s [[Poljska|Kraljevstvom Poljskoju]] v [[Republika oboh narodov|Republiku oboh narodov]] ({{Jezyky|pl|Rzeczpospolita}}, starorut. ''{{-|Рѣчъ Посполита}}'') v 1569 g. starorutensky jezyk postupno tratil značenje. [[Poljsky jezyk|Poljsky]] vse bolje stal jezyk vladajučej šljahty, čto takože dovedlo k postupnoj polonizaciji starorutenskogo jezyka. Mnogo slov bylo pozajetyh glavno iz poljskogo, ale takože iz [[Němečsky jezyk|němečskogo]], [[Češsky jezyk|češskogo]] i [[Latinsky jezyk|latinskogo]], vslěd čego onogdašnji ljudsky jezyk Ukrajincev stal vse bolje podobny [[Zapadnoslovjanske jezyky|zapadnoslovjanskomu]] i vse bolje oddaljal se od [[Russky jezyk|russkogo]] i [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjanskogo]].&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Yaroslav | last = Hrytsak | url = https://src-h.slav.hokudai.ac.jp/coe21/publish/no7_ses/chapter02.pdf | chapter = On Sails and Gales, and Ships Driving in Various Directions: Post-Soviet Ukraine as a Test Case for the Meso-Area Concept | editor-first = Kimitaka | editor-last = Matsuzato | title = Emerging meso-areas in the former socialist countries: histories revived or improvised? | year = 2005 | publisher = Slavic Research Center, Hokkaido University | pages = 57 | language = en}}&lt;/ref&gt; Na polovině 17. stolětja jezyky Rusov i Ukrajincev uže razrastli se natoliko, že podčas prěgovorov medžu [[Bohdan Hmeljnyckyj|Bohdanom Hmeljnyckym]] i rosijskoju državoju, ktore v 1654 g. skončili se [[Perejaslavska rada|Perejaslavskym dogovorom]], potrěbni byli tolmači.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Nicholas | last = Chirovsky | title = On the Historical Beginnings of Eastern Slavic Europe: Readings | year = 1973 | place = New York | publisher = Shevchenko Scientific Society | pages = 184 | language = en}}&lt;/ref&gt; V tomže samom periodu, v 1641 g., [[Ivan Uževyč|Ivan Petrovyč Uževyč]] napisal prvu gramatiku jezyka, iz ktorogo pozdněje vozniknuli ukrajinsky i bělorussky jezyky, pod nazvoju {{Lang|la|Grammatica sclavonica}}. Tuto dělo jednočasno bylo prva gramatika vozhodnoslovjanskogo jezyka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?Z21ID=&amp;I21DBN=EIU&amp;P21DBN=EIU&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=eiu_all&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21P02=0&amp;S21P03=TRN=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=Gramatyka_Ivana_Uzhevycha | title = Граматика Івана Ужевича | work = Енциклопедія Історії України | language = uk | access-date = 2023-03-20}}&lt;/ref&gt;

V 18. stolětju starorutensky jezyk uže razpadl se v regionalne varianty: ukrajinsky, bělorussky i rusinsky.&lt;ref name=&quot;Bunčić&quot; /&gt;

=== Voznikanje ukrajinskogo kniževnogo jezyka ===
Kniževny ukrajinsky jezyk vozniknul pod koncem 18. stolětje. Prvy miljny kamenj byla publikacija ''Enejidy'' [[Ivan Kotljarevskyj|Ivana Kotljarevskogo]] (1769–1838) v 1798 g. Tutoj pisatelj ako prvy koristal v literaturě čisty jezyk naroda v regionu vokrug [[Poltava|Poltavy]]. Jegov spektakl ''Natalka Poltavka'' iz 1819 g., napisany na tomže samom jezyku, takože iměl ogromny vliv na razvoj ukrajinskogo teatra. Takože mnogo važne byli tvory poeta [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] (1814–1861), ktory poslužival se ukrajinskym narěčjem regiona vokrug [[Kyjev]]a, ale v koristajemom njim jezyku takože koristal elementy iz starorutenskogo i crkovnoslovjanskogo.

Onogda ukrajinsko kulturno žitje odigryvalo se glavno v centralnoj Ukrajině, ktora byla čest Rosijskoj imperiji. [[Zapadna Ukrajina]], ktora nikogda ne naležala Rosiji i od [[podělov Poljsky]] byla čest [[Habsburgska monarhija|Avstrija]], ješče byla nerazvita teritorija. Ta situacija izměnila se v drugoj polovině 19. stolětja. Veliki pisatelji kako [[Ivan Franko]] (1856–1916) i [[Lesja Ukrajinka]] (1871–1913) pričinili, že ukrajinsky kniževny jezyk razširil se zapadnoukrajinskymi dialektami.&lt;ref name=&quot;pwn&quot;&gt;{{Cite web | url = https://encyklopedia.pwn.pl/haslo/;3991026 | title = Ukraiński język | website = Encyklopedia PWN | language = pl | access-date = 2023-03-20}}&lt;/ref&gt;

Tvory vyše spomněnyh i drugyh osob demonstrujut narastajuču nacionalnu svědomost srěd ukrajinskyh intelektualov, ktora propadala od časa včlenjenja kozačskogo [[hetmanat]]a Rosijeju. Tuto vozrodženje projavilo se medžu inymi osnovanjem Bratstva Sv. Kirila i Metodija, založenogo folkloristom [[Mykola Kostomarov|Mykoloju Kostomarovom]], ktoro v lětah 1846–1847 bylo aktivno v Kyjevu.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Sogu | last = Hong | title = Mykola Kostomarov and Ukrainian Folklore | year = 1998 | place = Edmonton | publisher = University of Alberta | language = en}}&lt;/ref&gt; Tuto bratstvo prvy raz priměnilo nazvanje «Ukrajinci» narodu i nazvanje «ukrajinsky» jezyku, po staroj nazvě kozačskoj domoviny: «Ukrajina», čto znači: &quot;zemja na kraju&quot;.

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200px&quot;&gt;
Ivan Petrovich Kotlyarevsky 1.jpg | Ivan Kotljarevskyj&lt;br /&gt;(1769–1838)
Taras H. Shevchenko.jpg | Taras Ševčenko&lt;br /&gt;(1814–1861)
Іван Якович Франко.jpg | Ivan Franko&lt;br /&gt;(1856–1916)
Леся Українка.2.jpg | Lesja Ukrajinka&lt;br /&gt;(1871–1913)
Kostomarov 7.jpg | Mykola Kostomarov&lt;br /&gt;(1817–1885)
&lt;/gallery&gt;

=== V devetnadsetom stolětju ===
==== Rosijska imperija ====
[[Fajl:Валуєвський_циркуляр._Valuev_Circular.jpg|thumb|Valujevsky cirkular (1867)]]
V Rosiji 19. stolětja podhod k izrazam ukrajinskoj kultury, a prěd vsim ukrajinskogo jezyka, byl mnogo podzirlivy, vslěd čego one v narastajučem stupnju byli podvrgane prěslědovanju. Byl strah, že medlo razcvětajuča narodna svědomost u Ukrajincev mogla by podkopati jedinstvo rosijskoj državy. Da by zadržali toj proces, avtoritety v 1804 g. vozbranili ukrajinsky jezyk kako jezyk prosvěty i takože kako školny prědmet.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Jonathan | last = Steele | year = 1994 | url = https://archive.org/details/eternalrussiayel00stee/page/216/mode/2up | title = Eternal Russia : Yeltsin, Gorbachev, and the mirage of democracy | place = Cambridge | publisher = Harvard University Press | language = en | pages = 217}}&lt;/ref&gt; V 1817 g. po ukazu cara byla zakryta [[Kyjevsko-Mohyljanska Akademija]], najstarějši universitet Vozhodnoj Evropy, ktora uže jestvovala od 1632 g. 

V 1863 g. Pjotr Valujev, onogdašnji ministr vnutrišnjih děl, razslal cirkularno pismo, v ktorom pisal, že ''«večinstvo malorusov sami dost glubinno dokazyvajut, že nikakogo oddělnogo malorosijskogo jezyka ne bylo, nemaje i byti ne može, i že jihno narěčje, upotrěbjajemo prostym narodom, jest tojže sam russky jezyk, izkaženy vlivom na njego Poljsky»''&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = И. С. | last = Александровский | title = «Язык» или «наречие?» Полемика вокруг украинского языка в XIX в. | journal = Вестник МГОУ | issue = № 1 | year = 2009 |url = http://www.vestnik-mgou.ru/mag/2009/ist_i_pol_nauki/1/st6.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20130421094900/http://www.vestnik-mgou.ru/mag/2009/ist_i_pol_nauki/1/st6.pdf | archive-date = 2013-04-21 | language = ru | pages = 51 | access-date = 2025-05-02}}&lt;/ref&gt; Na osnově tutogo rěšenja upotrěba ukrajinskogo jezyka byla zabranjena v religioznyh dělah i učebnikah; jezyk byl dozvoljeny samo v beletristikě.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ru.wikisource.org/wiki/Валуевский_циркуляр | title = Валуевский циркуляр | website = Vikiizvornik | language = ru | access-date = 2023-03-19}}&lt;/ref&gt; V 1876 g. car [[Aleksandr II Romanov]] pošel ješče jedin krok dalje s ''Emskym ukazom'', ktorym vsake publikacije na ukrajinskom jezyku byli zabranjene, zajedno s koristanjem slova «Ukrajina».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ru.wikisource.org/wiki/Эмский_указ | title = Эмский указ | website = Vikiizvornik | language = ru | access-date = 2023-03-19}}&lt;/ref&gt;

==== Avstro-Vugrija ====
V vozhodnoj [[Galicija|Galiciji]], ktora poslě [[podělov Poljsky]] byla čest [[Avstrija|Avstrije]] i od 1867 g. byla čest [[Avstro-Vugrija|Avstro-Vugrije]], Ukrajinci iměli veče svobody. Kogda bolje razvite narody (Němci, Madjari, Italijani, Poljaki i Čehi) povstali protiv absolutnoj monarhiji, režim iskal podpor u menje razvityh narodov, napr. Slovakov, Hrvatov i Ukrajincev. V padu Ukrajincev to dovedlo k snesenju nenaviděnoj «panščiny»&lt;ref&gt;''Panščina'': prinudženje seljanov, da by rabotali několiko dnjev v sedmici bezplatno na poljah vlastnika zemje.&lt;/ref&gt;, a takože oficialnomu uznanju «rutenskogo naroda», čto poslědovateljno dovedlo k bystromu razcvětu ukrajinskogo narodnogo, političnogo i kulturnogo žitja.&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Jan | last = Van Steenbergen | url = http://steen.free.fr/oekrainers-in-polen.pdf | title = De Oekraïners in Polen als factor in de Pools-Oekraïense betrekkingen | year = 2007 | publisher = Universiteit van Amsterdam: doctoraalscriptie Oost-Europese Studies | pages = 26 | language = nl}}&lt;/ref&gt; Ačekoli v drugoj polovině 19. stolětja odnošenja s poljskym naseljenjem, ktoro vse vrěme dominovalo v Galiciji, byli vse bolje napružene, ukrajinsky jezyk byl tu v mnogo lěpšem položenju neželi v Rosijskoj imperiji. Poslědovateljno, srědišče ukrajinskogo narodnogo dviženja prěsunul se v zapad.

=== V dvadesetom stolětju ===
[[Fajl:Ukrainians en.svg | thumb | Razprostranjenje ukrajinskogo jezyka na početku 20. stolětja]]

==== Kratky period nezavisnosti ====
Vslěd [[Prva vsesvětska vojna|Prvoj vsesvětskoj vojny]] došlo k [[Rosijska revolucija 1917 goda|Rosijskoj revoluciji]] v 1917 g. i razpadu [[Avstro-Vugrija|Avstro-Vugrskoj monarhije]]. V 1918 g. i [[Ukrajinska narodna republika]] (UNR) i [[Zapadnoukrajinska narodna republika]] (ZUNR) proglasili nezavisnost, poslědovateljno od Rosije i Avstrije, a v 1919 g. sjedinili se v jednu nezavisnu ukrajinsku državu. Ačekoli nakonec okazalo se, že tuta država ne iměla dolgo žitje, v tutom periodu byla ustanovjena obširna sistema ukrajinskojezyčnogo obrazovanja, i ukrajinska kniževnost mogla procvětati kako nikogda raněje.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Laada | last = Bilaniuk | title = Contested Tongues: Language Politics and Cultural Correction in Ukraine | year = 2006 | publisher = Cornell Univ. Press | pages = 78 | language = en}}&lt;/ref&gt;

==== Sovětsky Sojuz ====
[[Fajl:Ukposter.jpg | thumb | Priklad «[[Korenizacija|korenizacije]]»: propaganda za [[Črvena armija|Črvenu armiju]] iz 1921 g.]]
Okupacija Ukrajiny [[Črvena armija|Črvenoju armijeju]], a potom vstupjenje [[Ukrajinska sovětska socialistična republika|Ukrajinskoj sovětskoj socialističnoj republiky]] v [[Sovětsky Sojuz]] oznamenovali konec ukrajinskoj nezavisnosti, čto jednakože ne označalo konec ukrajinizacije, ktora byla započeta několiko lět raněje. V tečenju 1920-yh lět politika [[Boljševizm|boljševikov]] byla osnovana na naměru, da by ubědžali k sobě dviženja narodnyh menšinstv aktivnym prijanjem jih jezykov i ustanovjenjem na tyh jezykah sistem obrazovanja. Tuta politika oprěděljaje se slovom «korenizacija» i jej glavny cělj bylo propagovanje [[komunizm]]a pod devizom «narodno po formě, socialistično po sodržanju». To ne dějalo se iz čistoj ljubve za jezyky i kultury narodnyh menšinstv, ale zatože nacionalizm byl tretovany kako začasny, podstrěkany [[Buržuazija|buržuazijeju]] vrědny vliv: s približenjem idealnogo komunističnogo spoločenstva razliky medžu narodami avtomatično by prěstali odigryvati rolju, a psevdo-nezavisne republiky avtomatično by slili se v jednu komunističnu vsesvětsku imperiju.&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Jan | last = Van Steenbergen | url = http://steen.free.fr/oekrainers-in-polen.pdf | title = De Oekraïners in Polen als factor in de Pools-Oekraïense betrekkingen | year = 2007 | publisher = Universiteit van Amsterdam: doctoraalscriptie Oost-Europese Studies | pages = 52 | language = nl}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Шумський_О.jpg | thumb | left | 130px | Oleksandr Šumskyj&lt;br /&gt;(1890–1946)]]
[[Fajl:Skrypnyk_Mykola.jpg | thumb | left | 130px | Mykola Skrypnyk&lt;br /&gt;(1872–1933)]]
V Ukrajinskoj sovětskoj socialističnoj republikě tuta politika dovedla k pojavjenju mnogyh učebnyh materialov na ukrajinskom i široko organizovanoj sistemy ukrajinskojezyčnogo publičnogo obrazovanja. To pričinilo značno ulěpšenje sposobnosti srěd naseljenja k čitanju i pisanju, a takože prěseljenje ukrajinskogovorečih ljudij iz selskyh městnostij v grady. Važnu rolju v tutom procesu igrali dva ukrajinski boljševiki, ktori obadva v 1920-yh lětah byli ministry obrazovanja: [[Oleksandr Šumskyj]] i [[Mykola Skrypnyk]].

[[Fajl:UkrSchool.jpeg|thumb|Demonstracija v 1989 g. protiv [[Rusifikacija|rusifikaciji]]: «Ukrajinskym dětam ukrajinsku školu!»]]
Politika ukrajinizacije naglo skončilo se na koncu 1932 g. i na početku 1933 g. Obrazovanje, medija, knigy i druge publikacije byli prinudžene prěključiti na russky, ibo tutčas ukrajinsky jezyk byl uvažany zagroženjem, izrazom «ukrajinskogo buržuaznogo nacionalizma». Pod režimom [[Iosif Stalin|Iosifa Stalina]] prěvažajuče večinstvo ukrajinskoj inteligencije, vključno s oddělami komunističnoj partije, ktore raněje byli odgovorne za politiku ukrajinizacije, bylo izčiščeno i usmrčeno. Teror dosegnul zenit v času [[Holodomor]]a, v ktorom milionam Ukrajincev bylo odbrano žitje, i byl prodolženy podčas velikyh čistok 1930-yh lět. Jednočasno, kako čest politiky [[Rusifikacija|rusifikacije]], miliony rabotnikov iz Rosije byli pobudženi, da by prěselili se v industrializovane česti Ukrajiny. Malo ostalo iz odnositeljnoj avtonomije, ktoru republika ješče iměla v 1920-yh lětah. Ačekoli ukrajinsky jezyk ne byl zabranjeny i dalje služil oficialnym jezykom Ukrajinskoj sovětskoj socialističnoj republiky, tuta realnost jestvovala samo na papiru, ibo russky byl jediny jezyk dopuščeny za upotrěbu v naukě i državnyh medijah.

V času [[Vtora vsesvětska vojna|Vtoroj vsesvětskoj vojny]] tojže sam obrazec byl priměnjeny v Vozhodnoj Galiciji, ktora najprvo byla okupovana Sovětskym Sojuzom, a potom včlenjena v Ukrajinsku sovětsku socialističnu republiku: poslě kratkogo perioda ukrajinizacije, cěljenoj glavno protiv poljskomu naseljenju, velika čest ukrajinskyh intelektualov byla ubityh, načela se borba s ukrajinskym jezykom, a na početku 1950-yh lět nastupila politika rusifikacije.

Poslě smrti Stalina nastupil period odnositeljnoj svobody, glavno v lětah 1963–1972, kogda [[Petro Šelest]] byl prvy sekretar [[Komunistična partija Ukrajiny|Komunističnoj partije Ukrajiny]]. Šelest byl tipičny prědstavitelj započetogo [[Nikita Hruščov|Nikitoju Hruščovom]] «tajanja». Jegova politika kako vodž ukrajinskoj partije byla silno napravjena na vlastne ukrajinske interesy: on govoril o «krasě ukrajinskogo jezyka», silil se za ukrajinizaciju obrazovanja i kultury, a kromě togo, dozvolil isty stupenj městnoj i ekonomičnoj avtonomije.&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Петро | last = Кралюк | url = https://www.radiosvoboda.org/a/30656654.html | title = Українізація від Петра Шелеста. Він намагався утверджувати українську ідентичність | website = Radio Svoboda | date = 2020-06-08 | language = uk | access-date = 2023-03-15}}&lt;/ref&gt; Jednakože tuta politika pričinila spor s [[Leonid Brežnev|Leonidom Brežnevom]] i v 1972 g. Šelest byl izvoljnjeny, zatože mněnjem sovětskogo rukovodstva on byl prělagodny v odnošenju k ukrajinskomu nacionalizmu. Za časov jegovogo naslědnika, [[Volodymyr Ščerbyckyj|Volodymyra Ščerbyckogo]], rusifikacija i gnet ukrajinskogo jezyka i kultury narastali.

Vslěd tutoj politiky mnogi Ukrajinci načeli vozpityvati svoje děti na russkom i posylati jih v russke školy. Russky jezyk, kako služebny jezyk Sovětskogo Sojuza i {{-|[[lingua franca]]}} v medžuetničnoj komunikacije, iměla věd veče prestiža i davala lěpše šansy na karieru. V tutom kontekstu ukrajinsky sociolog Mykola Rjabčuk piše o «malorosijskom kompleksu»: ubědženje Ukrajincev, že oni ne sut ničto veče neželi větva, «vrědnymi historičnymi silami» sdrta od velikorosijskogo drěva, i že jihny jezyk i jihna kultura ledva odličajut se od rosijskyh, ačekoli – paradoksalno – v sravnjenju s rosijskymi sut sovsim nižne.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Mykola | last = Rjabčuk | chapter = Od ‘Małorosji’ do ‘Indoeuropy’: stereotyp ‘narodu’ w ukraińskiej społecznej świadomości i myśli społecznej | editor-first = Teresa | editor-last = Wałas | title = Narody i stereotypy | year = 1995 | place = Krakov | pages = 113–119 | language = pl}}&lt;/ref&gt; Rusifikacija iměla i drugo poslědstvo: ukrajinsky jezyk podvrgnul se silnomu vlivu russkogo i razprostranjal se měšany ukrajinsko-russky jezyk, [[#Suržyk|Suržyk]].

Daže kogda politika [[Perestrojka|perestrojky]] dovedla k večšej svobodě v Sovětskom Sojuzu, v Ukrajině izměnilo se malo. Toliko v 1989 v. konservativny ''hardlajner'' Ščerbyckyj byl odstavjeny i zaměnjeny bolje uměrjenym [[Volodymyr Ivaško|Volodymyrom Ivaškom]]. V tomže samom godu byl založeny [[Narodny ruh Ukrajiny]], a v slědujučem godu Ukrajina proglasila svoju avtonomiju i v 1991 g. svoju nezavisnost.

=== V nezavisnoj Ukrajině ===
[[Fajl:Map12_b.png|thumb|350px|Razprostranjenje ukrajinskogo (roževy) i russkogo (modry) jezykov v oblastah Ukrajiny suglasno prěpisov naseljenja v 1989 i 2001 g.]]
28 oktobra 1989 g. Vrhovna Rada Ukrajiny prijela zakon «o jezykah v Ukrajinskoj SSR» ({{Jezyky|uk|Закон УРСР «Про мови в Українській РСР»}}). Na osnově 2. statije tutogo zakona ukrajinsky byl državny jezyk republiky:&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://minelres.lv/NationalLegislation/Ukraine/Ukraine_Language_English.htm | title = Law of the Ukrainian Socialist Soviet Republic. On Languages in Ukrainian Socialist Soviet Republic | website = Minelres (Minority Electronic Resources) | language = en | access-date = 2025-05-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://zakon.rada.gov.ua/cgi-bin/laws/main.cgi?nreg=8312-11#Text | title = Про мови в Українській РСР | website = Верховна Рада України | date = 2012-08-10 | language = uk | access-date = 2025-05-03}}&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;''«Suglasno Konstituciji Ukrajinskoj SSR državny jezyk Ukrajinskoj sovětskoj socialističnoj republiky jest ukrajinsky jezyk. Ukrajinska SSR zabezpečaje vseobsežno razvitje i funkcionovanje ukrajinskogo jezyka vo vsih sferah spoločnogo žitja. Republikanske i lokalne državne, partijne i gradžanske organy, prědprijemstva, institucije i organizacije stvarjajut vsim gradžanam neobhodime uslovja za izučenje ukrajinskogo jezyka i glubinno vladanje njim.»''&lt;ref&gt;{{Jezyky|uk|«Відповідно до Конституції Української РСР державною мовою Української Радянської Соціалістичної Республіки є українська мова. Українська РСР забезпечує всебічний розвиток і функціонування української мови в усіх сферах суспільного життя. Республіканські і місцеві державні, партійні, громадські органи, підприємства, установи і організації створюють всім громадянам необхідні умови для вивчення української мови та поглибленого оволодіння нею.»}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Statija 10 konstitucije Ukrajiny iz 1996 g. utvrdila status ukrajinskogo jezyka kako državny jezyk Ukrajiny.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/254%D0%BA/96-%D0%B2%D1%80#Text | title = Конституція України | date = 2020-01-01 | access-date = 2025-05-03 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Here_is_Ukrainian_spoken.jpg|thumb|left|Priklad ukrajinizacije: ''Sgodno s postanovjenjem Vrhovnoj rady Ukrajiny od 28.02.1989 «O državnosti i služebnosti ukrajinskogo jezyka v institucijah i organizacijah» u nas razgovarjaje se na ukrajinskom jezyku.'']]

Od proglašenja nezavisnosti v dnju 24 avgusta 1991 g. vlada Ukrajiny sdělala vse za propagovanje upotrěby ukrajinskogo jezyka v obrazovanju, v medijah i v ekonomiji. Vse večša čest naseljenja, vključno s ljudami russkoj narodnosti&lt;ref name=&quot;narodnost&quot;&gt;V Sovětskom Sojuzu oprěděljenje ''narodnost'' ne odnosi se k gradžanstvu, ale k nacionalnosti v etničnom smyslu.&lt;/ref&gt; i Ukrajincami, ktorym russky byl rodny jezyk, načela identifikovati se s ukrajinskym narodom, daže ti, ktori glavno govorili na russkom. Razuměje se, že «rodny jezyk» ne avtomatično znači največe koristajemy jezyk: prěvažajuče večinstvo ljudij s ukrajinskoju narodnostju uvažaje ukrajinsky za svoj rodny jezyk, daže ti, ktori govoret na russkom veče neželi na ukrajinskom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://2001.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/language/Kyiv/ | title = About number and composition population of KYIV REGION by data All-Ukrainian census of the population 2001 | publisher = Державний комітет статистики України | language = en | access-date = 2023-03-20}}&lt;/ref&gt;

V avgustu 2012 g., za prezidentstva [[Viktor Janukovyč|Viktora Janukovyča]], byl vvedeny zakon, ktory ustanovil, že vsaky jezyk, na ktorom v oprěděljenom regionu govori veče neželi 10 % naseljenja, može v njim dobyti status «regionalnogo jezyka» (statija 7).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://zakon.rada.gov.ua/laws/show/5029-17#Text | title = Закон України про засади державної мовної політики | date = 2025-01-01 | website = Верховна Рада України | lang = uk | access-date = 2025-05-03}}&lt;/ref&gt; To dovedlo k tomu, že v tečenju několikyh sedmic russky jezyk dobyl tutoj status v několikyh oblastah i gradah na vozhodu i jugu Ukrajiny.&lt;ref name=&quot;wildfire&quot;&gt;{{Cite news | url = https://archive.kyivpost.com/article/content/language-bill/russian-spreads-like-wildfires-in-dry-ukrainian-forest-311949.html | title = Russian spreads like wildfires in dry Ukrainian forest | newspaper = Kyiv Post | date = 2015-08-23 | language = en | access-date = 2023-03-20}}&lt;/ref&gt; V bezposrědnjem poslědstvu tutogo zakona russky jezyk mogl byti koristany v služebnyh dokumentah i v kontaktah s avtoritetami.&lt;ref name=&quot;wildfire&quot; /&gt;

Poslě [[Revolucija dostojenstva|Revolucije dostojenstva]] ukrajinsky parlament 23 fevruara 2014 g. postanovil anulovati zakon o regionalnyh jezykah i nadati ukrajinskomu status jedinogo služebnogo jezyka na vsih uravnjah. Jednakože ni začasny prezident [[Oleksandr Turčynov]], ni jegov naslědnik [[Petro Porošenko]] ne htěli podpisati to postanovjenje.&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://www.nytimes.com/2014/03/03/world/europe/ukraine-turns-to-its-oligarchs-for-political-help.html | title = Ukraine Turns to Its Oligarchs for Political Help | newspaper = The New York Times | date = 2014-03-02 | language = en}}&lt;/ref&gt; Nakonec Konstitucijny sud Ukrajiny rěšenjem fevruara 2018 g. postanovil, že zakon iz 2012 g. byl nekonstitucijny.&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://ukranews.com/ua/news/550051-zakon-pro-movnu-polityku-kivalova-kolesnichenka-vyznano-nekonstytuciynym | title = Закон про мовну політику Ківалова-Колесніченка визнано неконституційним | newspaper = Українські новини | date = 2018-02-28 | language = uk | access-date = 2023-03-20}}&lt;/ref&gt;

V aprilju 2019 g. ukrajinsky parlament prijel novy zakon «o zabezpečenju funkcionovanja ukrajinskogo jezyka kako državnogo» ({{Jezyky|uk|Про забезпечення функціонування української мови як державної}}), ktory v juliju togože goda stal pravomočny.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://zakon.rada.gov.ua/cgi-bin/laws/main.cgi?nreg=2704-19#Text | title = Про забезпечення функціонування української мови як державної | website = Верховна Рада України | access-date = 2023-03-20 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Cělj zakona bylo utvrdženje ukrajinskogo kako jedinogo državnogo jezyka i regulovanje jego upotrěby na trideseti raznyh uravnjev.&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Liudmyla | last = Pidkuimukha | url = https://ukrainian-studies.ca/2020/10/20/the-official-act-on-the-state-language-entered-into-force-on-16-july-2019-the-status-of-ukrainian-and-minority-languages/ | title = Law of Ukraine “On ensuring the functioning of Ukrainian as the state language”: The status of Ukrainian and minority languages | website = Forum for Ukrainian Studies | date = 2020-10-20 | language = en | access-date = 2023-03-20}}&lt;/ref&gt;

Normy jezyka ustanavjajut se v slovnikah ukrajinskogo jezyk i ukrajinskogo pravopisa,&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/5029-17/paran43#n47 | title = Закон України «Про засади державної мовної політики» від 03.07.2012 №&amp;nbsp;5029-VI | journal = Голос України | date = 2012-08-10 | issue = № 146 | access-date = 2025-05-04 | archive-date = 2017-02-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170226050313/http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/5029-17/paran43#n47 | language = uk}}: statija 6 č. 4&lt;/ref&gt; ktore utvrdžaje ministerstvo prosvěty i nauky Ukrajiny na osnově rekomendacij od specialistov v oblasti ukrajinskogo jezyka [[Nacionalna akademija nauk Ukrajiny|Nacionalnoj akademije nauk]], drugyh naučnyh institucij i vysših učilišč.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/298-2013-п/#n8 | title = Порядок затвердження словників української мови і довідників з українського правопису як загальнообов’язкових довідкових посібників при використанні української мови та офіційного видання таких довідників, затверджений постановою Кабінету Міністрів України від 22 квітня 2013 р. №&amp;nbsp;298 | journal = Урядовий Кур’єр | date = 2013-04-30 | issue = №&amp;nbsp;81 | archive-date = 2018-08-09 |archive-url = https://web.archive.org/web/20180809114613/http://zakon4.rada.gov.ua/laws/show/298-2013-п/#n8 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== Ponovna rusifikacija ===
[[Fajl:Українська_молодь_на_акції_проттестту_під_ВРУ._&quot;Зупини_лінгвоцид!&quot;.png | thumb | Demonstracija ukrajinskoj mladeži protiv jezykoubijstvu (2022)]]
Vslěd [[Rosijsko-ukrajinska vojna|rosijsko-ukrajinskoj vojny]] i aneksije Kryma v fevruaru 2014 g. došlo do povrata silnoj rusifikacije v okupovanyh Rosijeju regionah Doneckoj i Luhanskoj oblastij i na Krymu, napravjenoj na izniščenje ukrajinskogo jezyka iz vsih sfer spoločnogo žitja, izbavjenje prava gradžanov na koristanje, učenje izučenje ukrajinskogo jezyka, diskriminaciju i represiju osob, ktore publično izražajut svoj ukrajinsky identitet, osoblivo črěz komunikaciju na ukrajinskom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://mova-ombudsman.gov.ua/oglyad-ukrayinskoyi-movi-na-timchasovo-okupovanih-teritoriyah-ukrayini | title = Огляд щодо обмеження функціонування української мови на тимчасово окупованих територіях України | website = Уповноважений із захисту державної мови | date = 2021-02-19 | access-date = 2025-05-05 | language = uk}}&lt;/ref&gt; Osoblivo poslě [[Rosijsky napad v Ukrajinu|rosijskoj invaziju v Ukrajinu]] 24 fevruara 2022 načela se v okupovanyh teritorijah politika sistematičnogo [[Jezykoubijstvo|jezykoubijstva]], tyčuča medžu drugymi prosvětu, kulturu, radio i televiziju, pečetane medija i obrat dokumentov. Akty jezykoubijstva vsegda suprovadžajut se grozbami, fizičnym nasiljem, psihologičnym naporom, mučenjem, ograničenjem svobody, odvodženjem, ubijstvami i drugymi zločinami protiv Ukrajincam.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://mova-ombudsman.gov.ua/stop-lingvocid | title = Стоп лінгвоцид | website = Уповноважений із захисту державної мови | access-date = 2025-05-05 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== V drugyh državah ===
[[Fajl:Ukrainian_Sign_Hafford_Saskatchewan_2011.jpg | thumb | Dvujezyčne znaky v Heffordu, Saskačevan, [[Kanada]]]]
Zajedno s moldavskym&lt;ref&gt;Moldavsky jezyk: [[Rumunsky jezyk|rumunsky]] pisany kiriliceju.&lt;/ref&gt; i russkym, ukrajinsky jest jedin iz treh državnyh jezykov neuznanoj republiky [[Pridněstrovje|Pridněstrovja]], v ktoroj Ukrajinci prědstavjajut 22,9&amp;nbsp;% naseljenja (2015).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://privetpmr.ru/perepis-naseleniya-pmr | archive-url = https://web.archive.org/web/20180531015722/https://privetpmr.ru/perepis-naseleniya-pmr | archive-date = 2018-05-31 | title = Перепись населения ПМР | date = 2017-03-09 | language = ru | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt; Suglasno statije 12 pridněstrovskoj konstitucije, prijetoj referendumom 24 dekembra 1995 i podpisanoj prezidentom 17 januara 1996: «Status oficialnogo jezyka na ravnoj osnově nadavaje se moldavskomu, russkomu i ukrajinskomu jezykam.»&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://mid.gospmr.org/ru/konstitutsia | title = Конституция Приднестровской Молдавской Республики | website = Ministerstvo vněšnjih děl Pridněstrovskoj moldavskoj republiky | access-date = 2025-05-05 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Jednakože suglasno medžunarodnomu pravu Pridněstrovje jest avtonomna teritorialna jedinica republiky [[Moldavija]], v ktoroj oficialne (regionalne) jezyky sut moldavsky (pisany latiniceju), ukrajinsky i russky.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://lex.justice.md/index.php?action=view&amp;view=doc&amp;lang=2&amp;id=313004 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220331214021/lex.justice.md/index.php?action=view&amp;view=doc&amp;lang=2&amp;id=313004 | archive-date = 2022-03-31 | title = Закон Nr. 173 от 22.07.2005 об основных положениях особого правового статуса населенных пунктов левобережья Днестра (Приднестровья) | language = ru | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt; Bez obzira na oficialny status v Pridněstrovju, pozicija ukrajinskogo jezyka v njim jest slaba i Ukrajinci podvrgajut se rusifikaciji.&lt;ref&gt;{{Cite news | url = http://tyzhden.ua/World/34859 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160314142955/http://tyzhden.ua/World/34859 | archive-date = 2016-03-14 | title = Український інтерес в Придністров’ї | newspaper = Тиждень.ua | date = 2011-11-08 | language = uk | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt;

V Evropě, vně Ukrajiny i Pridněstrovja, status ukrajinskogo jezyka reguluje [[Evropejska harta regionalnyh jezykov]], suglasno ktoroj ukrajinsky imaje status menšinstvenogo jezyka v [[Armenija|Armeniji]], [[Bosnija i Hercegovina|Bosniji i Hercegovině]], [[Hrvatija|Hrvatiji]], [[Poljska|Poljskě]], [[Rumunija|Rumuniji]], [[Slovakija|Slovakiji]] i [[Srbija|Srbiji]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.coe.int/en/web/conventions/search-on-treaties/-/conventions/treaty/148/declarations | archive-url = https://web.archive.org/web/20201007051230/https://www.coe.int/en/web/conventions/search-on-treaties/-/conventions/treaty/148/declarations | archive-date = 2020-10-07 | title = Reservations and Declarations for Treaty No.148 - European Charter for Regional or Minority Languages (Status as of 07/10/2020) | website = Council of Europe | language = en | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt; Kromě togo, suglasno 26. statiji Statuta Avtonomnoj provincije [[Vojvodina|Vojvodiny]], jedin iz šesti služebnyh jezykov jest [[Panonsko-rusinsky jezyk|rusinsky]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://dopuna.ingpro.rs/Aktuelni%20tekstovi/28259.htm | title = Статут Аутономне Покрајине Војводине | access-date = 2025-05-05 | archive-date = 2013-09-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130928061317/http://dopuna.ingpro.rs/Aktuelni%20tekstovi/28259.htm | language = sr}}&lt;/ref&gt; (uvažajemy někojimi oddělnym jezykom,&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Shevelov | first = George Y. | chapter = Ukrainian | editor1-last = Comrie | editor1-first = Bernard | editor2-last = Corbett | editor2-first = Greville G. | title = The Slavonic Languages | publisher = Routledge | place = London | orig-year = 1993 | year = 2002 | isbn = 0-415-28078-8 | language = en | pages = 996}}&lt;/ref&gt; a drugymi ukrajinskym dialektom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://litopys.org.ua/ukrmova/um87.htm | title = Русинська мова | archive-url = https://web.archive.org/web/20080617145255/http://litopys.org.ua/ukrmova/um87.htm | archive-date =2008-06-17 | language = uk | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt;

Vně Evropy ukrajinsky imaje status služebnogo jezyka pored [[Portugalsky jezyk|portugalskogo]] v jednoj občině v [[Brazilija|Braziliji]], [[Prudentopolis]].&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Língua Ucraniana é oficialmente a Língua Co-oficial do município de Prudentópolis | date = 2021-10-06 | trans-title = Ukrajinsky oficialno jest suslužebny jezyk občiny Prudentopolisa | url=https://nossagente.info/2021/10/06/lingua-ucraniana-e-oficialmente-a-lingua-co-oficial-do-municipio-de-prudentopolis/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20220225004645/https://nossagente.info/2021/10/06/lingua-ucraniana-e-oficialmente-a-lingua-co-oficial-do-municipio-de-prudentopolis/ | archive-date = 2022-02-25 | access-date = 2025-05-05 | website = Nossa Gente | language = pt}}&lt;/ref&gt;

== Razprostranjenje v Ukrajině ==
V vsakodnevnom žitju Ukrajinsky prěvažaje glavno v zapadnyh oblastah Ukrajiny. Vslěd [[Rusifikacija|rusifikacije]] položenje ukrajinskogo jezyka jest slabějši v vozhodnyh i južnyh oblastah, kde prěvagu imaje russky jezyk, prěd vsim na [[Krym]]u, kde daže za večinstvo Ukrajincev russky jest rodny jezyk. V centralnoj Ukrajině i v glavnom gradu [[Kyjev]] ukrajinsky i russky sut govorjene pored sebe, ačekoli v tečenju poslědnjih desetilětij pozicija ukrajinskogo jezyka stala silnějša. Tute razliky medžu regionami sut dobro vidime na slědujučih mapkah:

&lt;gallery mode=packed heights=&quot;290px&quot;&gt;
Ukraine census 2001 Ukrainian.svg | Procent naseljenja imajučego ukrajinsky kako rodny jezyk, po oblasti (2001 g.)
Ukraine census 2001 Ukrainians.svg | Procent naseljenja imajučego ukrajinsku narodnost&lt;ref name=&quot;narodnost&quot; /&gt;, po oblasti (2001 g.)
&lt;/gallery&gt;

=== V internetu ===
Srěd poiskov na ukrajinskom jezyku iskalnikom {{-|Yandex}} v jesenji 2010 g. najvysši uděl v tutoj sistemě iměla [[Ternopiljska oblast]] (33 %), a najmenši [[Krym]] (3,7 %). Tu trěba primětiti, že poisky, v ktoryh ukrajinsky tekst byl identičny russkomu, byli tretovane kako poisky na russkom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.mukachevo.net/ua/blogs/view_post/516-українська-інтернет-статистика | title = Українська інтернет-статистика | archive-url = https://web.archive.org/web/20110522143534/http://www.mukachevo.net/ua/blogs/view_post/516-українська-інтернет-статистика | archive-date = 2011-05-22}}&lt;/ref&gt;

Suglasno stranici {{-|w3techs.com}} ukrajinsky jezyk v dnju 5 aprilja 2021 zajmal 16. město na světu v oblasti prěvladženja/upotrěby na internetu&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Usage Statistics and Market Share of Content Languages for Websites, April 2021 | url = https://w3techs.com/technologies/overview/content_language | website = w3techs.com | access-date = 2021-04-05 | archive-date = 2019-08-17 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190817192928/https://w3techs.com/technologies/overview/content_language/all/ | language = en}}&lt;/ref&gt; i demonstroval bystry rast popularnosti.&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Historical yearly trends in the usage statistics of content languages for websites, April 2021 | url = https://w3techs.com/technologies/history_overview/content_language/ms/y | website = w3techs.com | language = en | access-date = 2021-04-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | title= Usage Statistics and Market Share of Ukrainian for Websites, April 2021 | url = https://w3techs.com/technologies/details/cl-uk- | website = w3techs.com | language = en | accessdate = 2021-04-05}}&lt;/ref&gt;

Poslě [[Rosijsky napad v Ukrajinu|Rosijskogo napada v Ukrajinu]] v 2022 g. koristanje ukrajinskogo jezyka v socialnyh medijah značno narastlo.&lt;ref&gt;{{Cite web |title = &quot;Радикальний прогрес&quot;. У соцмережах української стало набагато більше, – дослідження | url = https://texty.org.ua/fragments/111001/radykalnyj-prohres-u-socmerezhah-ukrayinskoyi-stalo-nabahato-bilshe-doslidzhennya/ | date = 2023-10-31 | language = uk | access-date = 2025-05-04}}&lt;/ref&gt; V maju 2025 g. vebsajt platformy «Manifest» podaval veče neželi 13,4 tys. ukrajinskojezyčnyh [[YouTube]]-kanalov.&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Маніфест — рейтинг ютуб-каналів українською | url = https://manifest.in.ua/ | language = uk | access-date = 2025-05-04}}&lt;/ref&gt;

== Narěčja ==
[[Fajl:Map of Ukrainian dialects.png|thumb|350px|Karta ukrajinskyh narěčij:{{Legenda|blue|Sěverne narěčja}}{{Legenda|orange|Jugovozhodne narěčja}}{{Legenda|red|Jugozapadne narěčja}}]]
Ukrajinsky sostoji približno iz treh grup narěčij:&lt;ref name=&quot;pwn&quot; /&gt;
* ''Sěverne narěčja'': narěčja govorjene v zapadnom (1), centralnom (2) i vozhodnom (3) [[Polěsje|Polěsju]] ([[Černihivska oblast|Černihivska]], [[Žytomyrska oblast|Žytomyrska]], [[Rivenska oblast|Rivenska]], [[Volynska oblast|Volynska]] oblasti, a takože sěverne česti [[Kyjevska oblast|Kyjevskoj]] i [[Sumska oblast|Sumskoj]] oblastij).
* ''Jugovozhodne narěčja'': srědnje-naddněprjanske narěčja, ktore takože byli osnova sučasnogo ukrajinskogo kniževnogo jezyka (4), slobožanske narěčja (5) i stepove narěčja južnoj i jugovozhodnoj Ukrajiny (prvobytne narěčja Zaporižskyh kozakov) (6). Govorjene v [[Poltavska oblast|Poltavskoj]], [[Harkivska oblast|Harkivskoj]], [[Luhanska oblast|Luhanskoj]], [[Donecka oblast|Doneckoj]], [[Zaporižska oblast|Zaporižskoj]] i [[Hersonska oblast|Hersonskoj]] oblastah, na [[Krym]]u, v sěverovozhodnyh čestah [[Kyjevska oblast|Kyjevskoj]], [[Sumska oblast|Sumskoj]], [[Kirovohradska oblast|Kirovohradskoj]] i [[Odesska oblast|Odesskoj]] oblastij, v vozhodnoj česti [[Čerkasska oblast|Čerkasskoj]] oblasti i v sěvernoj česti [[Mykolajevska oblast|Mykolajevskoj]] oblasti. K tutoj kategoriji takože naleži [[Balačka]], govorjena v [[Kuban]]u, vozhodno od Ukrajiny.
* ''Jugozapadne narěčja'': narěčja [[Lemki|Lemkov]] (romby), [[Bojki|Bojkov]] (13) i [[Huculi|Huculov]] (12), [[Dněstr|naddněstrjanske]] (ili galicijske) (9), [[Podolija|podolske]] (8), [[Volynj|volynske]] (7), [[Zakarpatje|zakarpatske]] (14), [[San|nadsanske]] (10) i [[Bukovyna|bukovynske]] (11) narěčja (govorjene v [[Zakarpatska oblast|Zakarpatskoj]], [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivskoj]], [[Ljvivska oblast|Ljvivskoj]], [[Černivečska oblast|Černivečskoj]], [[Hmeljnycka oblast|Hmeljnyckoj]], [[Vinnycka oblast|Vinnyckoj]] i [[Ternopiljska oblast|Ternopiljskoj]] oblastah, v sěverozapadnyh čestah [[Kirovohradska oblast|Kirovohradskoj]] i [[Odesska oblast|Odesskoj]] oblastij, v jugozapadnyh česti [[Kyjevska oblast|Kyjevskoj]] oblasti, v južnoj česti [[Žytomyrska oblast|Žytomyrskoj]] oblasti, v zapadnoj česti [[Čerkasska oblast|Čerkasskoj]] oblasti, v sěvernoj česti [[Mykolajevska oblast|Mykolajevskoj]] oblasti, a takože v [[Poljska|Poljskě]], [[Slovakija|Slovakiji]], [[Vugrija|Vugriji]], [[Rumunija|Rumuniji]] i [[Moldavija|Moldaviji]]).

Čest povyših narěčij (konkretno: zakarpatske, lemkovske, bojkovske i huculske narěčja) vně Ukrajiny često jest uvažana oddělnym jezykom, [[Rusinsky jezyk|rusinskym]], k ktoromu (kromě karpatorusinskyh narěčij) takože naleži [[panonsko-rusinsky jezyk]], govorjeny v byvšej [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], glavno v [[Vojvodina|Vojvodině]].

[[Fajl:SurzhykUse.png|thumb|350px|Koristanje suržyka (2003 g.)]]
=== Suržyk ===
V istom smyslu k ukrajinskym narěčjam takože možno jest začisliti [[Suržyk]], nestandardizovana i silno rusifikovana forma ukrajinskogo jezyka. V tutom měšanom jezyku, govorjenom glavno v sěvernyh i srědnjih čestah Ukrajiny, kombinuje se prěvažno russky slovosbor s prěvažno ukrajinskoju gramatikoju.&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = Laada | last = Bilaniuk | year = 2004 | url = https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/13670069040080040101 | title = A typology of surzhyk: Mixed Ukrainian-Russian language | journal = International Journal of Bilingualism | issue = 8 (4) | pages = 409-425 | language = en | access-date = 2023-03-21}}&lt;/ref&gt;

== Leksika ==
[[Fajl:Словарь 1596 г. Лаврына Зызания Тустановского.jpg|thumb|left|150px|Fragment iz prvogo slovnika [[Lavrentij Zizanij|Lavrentija Zizanija]] (1596). Po lěvoj straně [[Crkovnoslovjansky jezyk|crkovnoslovjansky]], po pravoj «prosta mova».]]
Kako [[Slovjanske jezyky|slovjansky jezyk]], ukrajinsky imaje mnogočislne svojstva, ktore približajut ili oddaljajut go od susědnyh slovjanskyh jezykov: [[Bělorussky jezyk|bělorusskogo]], [[Russky jezyk|russkogo]], [[Poljsky jezyk|poljskogo]], [[Slovačsky jezyk|slovačskogo]] i [[Bulgarsky jezyk|bulgarskogo]]. Čto se tyče leksiky, najblizši ukrajinskomu jest bělorussky (84&amp;nbsp;% sovpadajučej leksiky). A potom: poljsky (70&amp;nbsp;% občej leksiky), slovačsky (68&amp;nbsp;% občej leksiky) i russky (62&amp;nbsp;% občej leksiky).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://langs.com.ua/movy/zapoz/2.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20150321150832/http://langs.com.ua/movy/zapoz/2.htm | archive-date = 2015-03-21 | title = Мови Європи: відстані між мовами за словниковим складом | language = uk}}&lt;/ref&gt; Za sravnjenje, slovosbor anglijskogo jezyka odličaje se od [[Niderlandsky jezyk|niderlandskogo]] na 37&amp;nbsp;%, a [[Švedsky jezyk|švedsky]] od [[Norvežsky jezyk|norvežskogo]] na 16&amp;nbsp;%.

Suglasno [[Spis Svadeša|spisku Swadesh’a za slovjanske jezyky]] ukrajinsky jest najblizši bělorusskomu (190 sovpadenij iz 207), a potom russkomu (172 iz 207) i poljskomu (169 iz 207).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://en.wiktionary.org/wiki/Appendix:Slavic_Swadesh_lists | title = Slavic Swadesh lists | website = en.wiktionary.org}}&lt;/ref&gt;

​​Osnovny slovosbor ukrajinskogo jezyka sostavjaje se iz četyreh plastov:
** Občeindoevropejske slova ({{Lang|uk|батько}} «otec», {{Lang|uk|матір}} «mati», {{Lang|uk|сестра}} «sestra», {{Lang|uk|дім}} «dom», {{Lang|uk|вовк}} «volk», {{Lang|uk|бути}} «byti», {{Lang|uk|жити}} «žiti», {{Lang|uk|їсти}} «jesti» i t.d.; 
** Praslovjanske slova ({{Lang|uk|коса}} «kosa», {{Lang|uk|сніп}} «snop», {{Lang|uk|жито}} «žito», {{Lang|uk|віл}} «vol», {{Lang|uk|корова}} «krava», {{Lang|uk|ловити}} «loviti» i t.d.;
** Vlastne slova, ktore javet se samo v ukrajinskom ({{Lang|uk|кисень}} «kyslorod», {{Lang|uk|водень}} «vodorod», {{Lang|uk|мрія}} «mečta», {{Lang|uk|зволікати}} «medliti», {{Lang|uk|зайвий}} «izbytočny», {{Lang|uk|байдужий}} «ravnodušny», {{Lang|uk|примха}} «kapriz» i t.d.;
** Slova pozajete iz drugyh slovjanskyh jezykov (iz bělorusskogo: {{Lang|uk|розкішний}} «razkošny», {{Lang|uk|обридати}} «kaziti se», {{Lang|uk|ззаду}} «iz zada»); iz poljskogo: {{Lang|uk|перешкода}} «prěškoda», {{Lang|uk|обіцяти}} «oběčati», {{Lang|uk|цікавий}} «interesny», {{Lang|uk|міць}} «sila, moč», {{Lang|uk|принаймні}} «prinajmenje», {{Lang|uk|лялька}} «kukla»); iz češskogo: {{Lang|uk|брама}} «vrata», {{Lang|uk|огида}} «omrženje», {{Lang|uk|ярка}} «jarka»; iz bulgarskogo: {{Lang|uk|храм}} «hram», {{Lang|uk|глава}} «glava», {{Lang|uk|владика}} «vladyka», {{Lang|uk|сотворити}} «stvoriti» i t.d.

Rešta leksiky sut pozdnějše pozajetja, srěd ktoryh večinstvo jest iz mrtvyh, klasičnyh jezykov: [[Starogrečsky jezyk|starogrečskogo]] (napr. {{Lang|uk|огірок}} «ogurok», {{Lang|uk|троянда}} «roza»), [[Latinsky jezyk|latinskogo]] (napr. {{Lang|uk|мета}} «cělj», {{Lang|uk|капуста}} «kapusta») i [[Starocrkovnoslovjansky jezyk|starocrkovnoslovjanskogo]] (napr. {{Lang|uk|приязнь}} «prijateljstvo», {{Lang|uk|злочин}} «zločin»)&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.ukrlit.vn.ua/info/criticism/staroslovyanizm.html | title = Старослов'янізми | archive-url = https://web.archive.org/web/20160306003022/www.ukrlit.vn.ua/info/criticism/staroslovyanizm.html | archive-date = 2016-03-06 | language = uk | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt; Za sovětskyh časov v leksiku takože vošli mnoge rusicizmy (napr. {{Lang|uk|копійка}} «kopějka», {{Lang|uk|вертоліт}} «helikopter»). Kromě togo, sut takože slova pozajete iz [[Němečsky jezyk|němečskogo]] (napr. {{Lang|uk|фарба}} «barvivo», {{Lang|uk|дах}} «strěha»), [[Turkijske jezyky|turkijskyh jezykov]] (napr. {{Lang|uk|кавун}} «vodna dynja», {{Lang|uk|тютюн}} «tabak»), [[Semitske jezyky|semitskyh jezykov]] (napr. {{Lang|uk|марципан}} «marcipan», {{Lang|uk|абрикос}} «marulja») i dr.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://langs.com.ua/publics/KM/Zapozychennia/index.htm | title = Запозичення до української мови | archive-url = https://web.archive.org/web/20110522141714/http://langs.com.ua/publics/KM/Zapozychennia/index.htm | archive-date = 2011-05-22 | language = uk | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt; Od nedavnyh časov ukrajinsky slovosbor takože napolnjaje se slovami pozajetymi iz [[Anglijsky jezyk|anglijskogo]]. Jednakože razvitje jezyka odbyvaje se glavno na osnově vnutrijezyčnyh izvorov: nove slova tvoret se iz jestvujučih.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://mfa.gov.ua/mfa/ua/publication/content/392.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20060625132447/http://mfa.gov.ua/mfa/ua/publication/content/392.htm | archive-date = 2006-06-25 | title = Українська мова | website = Ministerstvo vněšnjih děl Ukrajiny | language = uk | access-date = 2025-05-05}}&lt;/ref&gt;.
&lt;br clear=all&gt;

== Azbuka ==
{{Osnovny članok|Ukrajinska azbuka}}
Ukrajinsky jezyk piše se [[Kirilica|Kiriličskoju azbukoju]] ili točněje: prisposobjenoju versijeju [[Gradžanka|gradžanky]]. Takože samo kako russky jezyk, ukrajinska azbuka sostoji iz 33 bukv, ale te dvě azbuky ne sut identične. V ukrajinskoj kirilici sut četyri bukvy odsutne v russkoj ('''{{-|ґ, і, ї, є}}'''), a četyri russke bukvy ('''{{-|ы, э, ё, ъ}}''') sut odsutne v ukrajinskoj. Kromě togo, bukvy '''{{-|и}}''' i '''{{-|г}}''' izgovarjaje i transliteruje se inako.

{| cellpadding=4 style=&quot;margin-left:auto; margin-right:auto; margin-bottom: 1em;&quot; lang=&quot;uk&quot;
|+ '''Ukrajinska azbuka'''
|- style=&quot;font-size:large; font-family:serif; font-weight:bold; text-align:center; &quot;
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|А а}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|Б б}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|В в}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|Г г}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|Ґ ґ}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|Д д}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|Е е}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|Є є}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|Ж ж}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|З з}}
| style=&quot;width:2.5em;&quot; | {{-|И и}}
|- style=&quot;font-size:large; font-family:serif; font-weight:bold; text-align:center; &quot;
| {{-|І і}} || {{-|Ї ї}} || {{-|Й й}} || {{-|К к}} || {{-|Л л}} || {{-|М м}} || {{-|Н н}} || {{-|О о}} || {{-|П п}} || {{-|Р р}} || {{-|С с}}
|- style=&quot;font-size:large; font-family:serif; font-weight:bold; text-align:center; &quot;
| {{-|Т т}} || {{-|У у}} || {{-|Ф ф}} || {{-|Х х}} || {{-|Ц ц}} || {{-|Ч ч}} || {{-|Ш ш}} || {{-|Щ щ}} || {{-|Ь ь}} || {{-|Ю ю}} || {{-|Я я}}
|}

Sučasna ukrajinska azbuka jest poslědstvo različnyh reform vvedenyh od 19. stolětja, kako v Rosijskoj imperiji tako i v Galiciji, a pozdněje v Sovětskom Sojuzu. V 1927 g. tutoj objedinjeny variant, nazyvajemy ''Skrypnykivkoju'' po onogdašnjem ministru [[Mykola Skrypnyk|Skrypnyku]], byl oficialno utvrdženy medžunarodnoju konferencijeju v [[Harkiv|Harkovu]] v časah, kogdy ukrajinizacija v Sovětskom Sojuzu ješče byla v polnom teku. Zatože tuta politika byla odčinjena v 1930-yh lětah, došlo k razlikam medžu ukrajinskym pravopisom v Sovětskom Sojuzu i pravopisom upotrěbjajemym emigrantami (glavno v Kanadě i SŠA). Bukva '''{{-|ґ}}''', napriklad, byla zabranjena v Sovětskom Sojuzu od 1933 do 1990 g.

Kromě kirilice v prošedšesti takože byli podimane razne proby koristanja [[Latinica|latinice]]. Tute varianty na ukrajinskom nazyvajut se {{Lang|uk|латинка}} ({{-|latynka}}) i sut sravnime bělorusskoj latinici (''{{-|łacinka}}''). Nezavisno od tutoj [[Ukrajinska latinica|ukrajinskoj latinice]] takože jestvujut različne shemy za transliteraciju i transkripciju na jezyky, ktore posluživajut se latiniceju. Uvidite: [[latinizacija ukrajinskogo jezyka]].

== Fonetika ==
[[Fajl:Ukrainian vowels.svg|thumb|250px|right|Diagram glavnyh projavjenij ukrajinskyh samoglasok i jihnyh [[alofon]]ov. Velike točky prědstavjajut osnovny izgovor (pod udarjenjem i ne prěd mekkymi suglaskami). Črvene linije povezajut osnovny izgovor s neslogotvorčim alofonom, sinje linije s neakcentovanym alofonom, a zelene povezajut izgovor poslě mekkoj suglasky s izgovorom ne poslě mekkoj suglasky.]]

Ukrajinsky jezyk imaje 48 [[Fonema|fonem]], največšu kolikost srěd slovjanskyh jezykov:&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Коструба | first = П.П. | chapter = Фонологічна система української літературної мови. Чергування фонем і його функції | title = Сучасна українська літературна мова. Вступ. Фонетика | editor-first = М.А. | editor-last = Жовтобрюх | place = Kyjev | year = 1969 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

* 6 samoglasok: '''{{-|а}}''' {{MFA|ɑ}}, '''{{-|е}}''' {{MFA|ɛ}}, '''{{-|і}}''' {{MFA|i}}, '''{{-|у}}''' {{MFA|u}}, '''{{-|о}}''' {{MFA|ɔ}}, '''{{-|и}}''' {{MFA|ɪ}};
* 32 suglasky: '''{{-|м}}''' {{MFA|m}}, '''{{-|н}}''' {{MFA|n}}, '''{{-|нь}}''' {{MFA|nʲ}}, '''{{-|б}}''' {{MFA|b}}, '''{{-|д}}''' {{MFA|d}}, '''{{-|дз}}''' {{MFA|d͡z}}, '''{{-|дзь}}''' {{MFA|d͡zʲ}}, '''{{-|дж}}''' {{MFA|d͡ʒ}}, '''{{-|дь}}''' {{MFA|dʲ}}, '''{{-|ґ}}''' {{MFA|ɡ}}, '''{{-|п}}''' {{MFA|p}}, '''{{-|т}}''' {{MFA|t}}, '''{{-|ц}}''' {{MFA|t͡s}}, '''{{-|ць}}''' {{MFA|t͡sʲ}}, '''{{-|ч}}''' {{MFA|t͡ʃ}}, '''{{-|ть}}''' {{MFA|tʲ}}, '''{{-|к}}''' {{MFA|k}}, '''{{-|в}}''' {{MFA|w}}, '''{{-|й}}''' {{MFA|j}}&lt;ref&gt;Suglasno drugym klasifikacijam '''{{-|й}}''' {{MFA|j}} jest polusamoglaska.&lt;/ref&gt;, '''{{-|г}}''' {{MFA|ɦ}}, '''{{-|з}}''' {{MFA|z}}, '''{{-|зь}}''' {{MFA|zʲ}}, '''{{-|ж}}''' {{MFA|ʒ}}, '''{{-|ф}}''' {{MFA|f}}, '''{{-|с}}''' {{MFA|s}}, '''{{-|сь}}''' {{MFA|sʲ}}, '''{{-|ш}}''' {{MFA|ʃ}}, '''{{-|х}}''' {{MFA|x}}, '''{{-|л}}''' {{MFA|l}}, '''{{-|ль}}''' {{MFA|lʲ}}, '''{{-|рь}}''' {{MFA|rʲ}}, '''{{-|р}}''' {{MFA|r}};
* 10 dvojnyh suglasok: mekke '''{{-|нн}}''' {{MFA|ɲː}}, '''{{-|дд}}''' {{MFA|ɟː}}, '''{{-|тт}}''' {{MFA|cː}}, '''{{-|лл}}''' {{MFA|ʎː}}, '''{{-|цц}}''' {{MFA|t͡sʲː}}, '''{{-|зз}}''' {{MFA|zʲː}}, '''{{-|сс}}''' {{MFA|sʲː}}, '''{{-|чч}}''' {{MFA|t͡ʃʲː}}, '''{{-|жж}}''' {{MFA|ʒʲː}}, '''{{-|шш}}''' {{MFA|ʃʲː}}.
* Kromě togo, ukrajinsky jezyk imaje četyri jotovane samoglasky, ktore jednakože ne sut samostojne zvuky: '''{{-|є}}''' {{MFA|je}}, '''{{-|ї}}''' {{MFA|ji}}, '''{{-|ю}}''' {{MFA|ju}}, '''{{-|я}}''' {{MFA|ja}}.

=== Samoglasky ===
Ukrajinske samoglasky sut popolno formovane. Izgovarjajut se točno i izrazno v akcentovanoj, tako i v neakcentovanoj poziciji, ale v neakcentovanyh pozicijah izgovarjajut se dvakratno kratše i izrazněje, čto jest najbolje primětno u samoglasok s mnogo podobnymi parametrami artikulacije. V ukrajinskom nemaje redukcije kratkyh samoglasok.

Slučenje '''{{-|й}}''' s samoglaskoju prědavaje se jednoju bukvoju ('''{{-|я, є, ї, ю}}'''), s izključenjem prědrastok ''{{Lang|uk|най-}}'', ''{{Lang|uk|якнай-}}'' i ''{{Lang|uk|щонай-}}'', napriklad v slovu {{Lang|uk|найекологічніший}} «najekologičnějši». V ukrajinskom nemaje ekvivalenta russkoj/bělorusskoj bukvy '''{{-|ё}}''', ktora zaměsto togo jest prědstavjena bukvami '''{{-|йо}}''' ili '''{{-|ьо}}''' (v někojih narěčjah bukvami '''{{-|йи}}''' ili '''{{-|ьи}}''').

=== Suglasky ===
Večinstvo suglasok imaje tri versije: tvrdu, mekku (palatalizovanu) i dolgu, napriklad: '''{{-|л}}''', '''{{-|л&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;}}''', '''{{-|лл}}''', ili '''{{-|н}}''', '''{{-|н&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;}}''', '''{{-|нн}}'''. Koja iz tyh versij priměnjaje se, obyčno zavisi od slědujučej samoglasky. V někojih padah priměnjaje se specialny znak mekkosti '''{{-|ь}}''' ili tvrdosti '''’''' (apostrof). Za označenje dolgosti suglasky pišut se dvakratno podred.

Palatalizovane dvojne suglasky ('''{{-|нн&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;}}''', '''{{-|дд&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;}}''' i t.d.) proizhodet od [[Praslovjansky jezyk|praslovjanskoj]] končiny {{-|-ьje}}:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| {{MFA|nʲ}} || '''{{-|знання}}''' «znanje» || {{MFA|znɑˈɲːɑ}}
|-
| {{MFA|dʲ}} || '''{{-|суддя}}''' «sudja» || {{MFA|suˈɟːɑ}}
|-
| {{MFA|tʲ}} || '''{{-|життя}}''' «žitje» || {{MFA|ʒɪ̞ˈcːɑ}}
|-
| {{MFA|lʲ}} || '''{{-|зілля}}''' «zelje, eliksir» || {{MFA|ˈzʲiʎːɑ}}
|-
| {{MFA|t͡sʲ}} || '''{{-|міццю}}''' «močju, siloju» || {{MFA|ˈmʲit͡sʲːu}}
|-
| {{MFA|zʲ}} || '''{{-|мотуззя}}''' «vrvky» || {{MFA|moˈtuzʲːɑ}}
|-
| {{MFA|sʲ}} || '''{{-|колосся}}''' «klasy» || {{MFA|kɔˈlɔsʲːɑ}}
|-
| {{MFA|t͡ʃ}} || '''{{-|обличчя}}''' «obličje» || {{MFA|ɔˈblɪt͡ʃʲːɑ}}
|-
| {{MFA|ʒ}} || '''{{-|збіжжя}}''' «zrna» || {{MFA|ˈzbʲiʒʲːɑ}}
|-
| {{MFA|ʃ}} || '''{{-|затишшя}}''' «zatišje» || {{MFA|zɑˈtɪʃʲːɑ}}
|}

V někojih sěverovozhodnyh narěčjah {{MFA|rʲ}} takym samym sposobom asimiluje slědujuči {{MFA|j}}, tvoreči mekky dolgy {{MFA|rʲː}}, napriklad {{Lang|uk|''пірря''}} {{MFA|ˈpirʲːɐ}} «pery, perje» (v kniževnom ukrajinskom {{Lang|uk|пір’я}} {{MFA|ˈpirjɐ}}).

Afrikaty {{MFA|d͡z}} i {{MFA|d͡ʒ}} ne imajut specialne bukvy, ale sut označene dvoma bukvami: '''{{-|дз}}''' i '''{{-|дж}}'''.

== Gramatika ==
V ukrajinskom jezyku tradicijno različajut se deset čestij molvy:&lt;ref&gt;{{Cite book | last1 = Жовтобрюх | first1 = М.А. | last2 = Кулик | first2 = Б.М. | title = Курс сучасної української літературної мови | year = 1965 | place = Kyjev | language = uk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Вихованець | first = І.Р. | title = Частини мови в семантико-граматичному аспекті | year = 1988 | place = Kyjev | language = uk}}&lt;/ref&gt;
* '''samostojne''': imennik, glagol, pridavnik, čislovnik, zaimennik, prislovnik;
* '''služebne''' (ne imajut samostojno značenje v tekstu): sveznik, prědložnik, čestica;
* '''medžumetje'''.

Ukrajinsky imaje tipično slovjansku, silno fleksijnu gramatiku. Imennik, pridavnik, čislovnik, zaimennik i glagol sklanjajut se, ostale česti molvy sut neizměnne. V ukrajinskom različajut se sedm padežev (imeniteljnik, roditeljnik, dateljnik, viniteljnik, tvoriteljnik, městnik, zvateljnik)&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Вихованець | first = І.Р. | title = Система відмінків української мови | place = Kyjev | year = 1987 | language = uk}}&lt;/ref&gt;, dva gramatične čisla (jedninu i množinu; poněkogda javi s takože dvojina, po naslědstvu [[Starocrkovnoslovjansky jezyk|starocrkovnoslovjanskogo jezyka]], napriklad v tvoriteljniku: {{Lang|uk|очима, плечима}} pored form {{Lang|uk|очами, плечами}} «očami, hrebetom»)&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Жовтобрюх | first = М.А. | chapter = Двоїна | title = Українська мова: Енциклопедія | place = Kyjev | year = 2000 | publisher = Українська енциклопедія | isbn = 966-7492-07-9 | language = uk}}&lt;/ref&gt; i tri gramatične rody (mužsky, žensky i srědnji).&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Самійленко | first = С.П. | title = Категорія роду | journal = Українська мова і література в школі | year = 1966 | issue = 1965 № 10, 1966 № 5 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

=== Imennik ===
V jednině imennik sklanjaje se slědujučim sposobom:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjenje imennikov
! Padež ''(ukr.)'' || Priklad ''(ukr.)'' || Padež ''(medžusl.)'' || Prěvod
|-
|  {{-|'''називний''' '' хто / що?''}} ||  {{-|брат, ріка}} || '''imeniteljnik''' ''kto/čto?''|| brat, rěka
|-
|  {{-|'''родовий''' ''кого / чого?''}} ||  {{-|брата, ріки}} || '''roditeljnik''' ''kogo/čego?''|| brata, rěky
|-
|  {{-|'''давальний''' ''кому / чому?''}} ||  {{-|братові/-у, рікі}} || '''dateljnik''' ''komu/čemu?''|| bratu, rěkě
|-
|  {{-|'''знахідний''' ''кого / що?''}} ||  {{-|брата, ріку}} || '''viniteljnik''' ''kogo/čto?''|| brata, rěku
|-
|  {{-|'''орудний''' ''ким / чим?''}} ||  {{-|братом, рікою/-й}} || '''tvoriteljnik''' ''kym/čim?''|| bratom, rěkoju
|-
|  {{-|'''місцевий ''' ''по/на кому / чому?''}} ||  {{-|по браті/-ові, у рікі}} || '''městnik''' ''po/na kom/čem?''|| po bratu, na rěkě
|-
|  {{-|'''кличний''' ''хто / що?''}} ||  {{-|брате, ріко}} || '''zvateljnik''' ''kto/čto?'' || brate, rěko
|-
|}

=== Zaimennik ===
Osobne zaimenniky (vključno s refleksivnym) sklanjajut se, kako v slědujučej tabelě:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjenje osobnyh zaimennikov
! Padež || colspan=4 | Jednina || colspan=3 | Množina || Refleksivny
|-
| '''Imeniteljnik''' || {{-|я}} «ja» || {{-|ти}} «ty» || {{-|він}} «on», {{-|воно}} «ono» || {{-|вона}} «ona» || {{-|ми}} «my» || {{-|ви}} «vy» || {{-|вони}} «oni, one» || {{-|&lt;div style=&quot;text-align:center&quot;&gt;–&lt;/div&gt;
|-
| '''Roditeljnik''' || {{-|менe}} || {{-|тебe}} || {{-|його/нього}} || {{-|її/неї}} || {{-|нас}} || {{-|вас}} || {{-|їх/них}} || {{-|себе}}
|-
| '''Dateljnik''' || {{-|менi}} || {{-|тебi}} || {{-|йому}} || {{-|їй}} || {{-|нам}} || {{-|вам}} || {{-|їм}} || {{-|собі}}
|-
| '''Viniteljnik''' || {{-|менe}} || {{-|тебe}} || {{-|його/нього}} || {{-|її/неї}} || {{-|нас}} || {{-|вас}} || {{-|їх/них}} || {{-|себе}}
|-
| '''Tvoriteljnik''' || {{-|мною}} || {{-|тобою}} || {{-|ним}} || {{-|нею}} || {{-|нами}} || {{-|вами}} || {{-|ними}} || {{-|себою}}
|-
| '''Městnik''' || {{-|менi }} || {{-|тебi }} || {{-|ньому/нім }} || {{-|ній }} || {{-|нас }} || {{-|вас }} || {{-|них }} || {{-|собі}}
|}

Primětky:
# Pozicija udarjenja v formah {{Lang|uk|мене}}, {{Lang|uk|тебе}} i {{Lang|uk|себе}} zavisi od togo, prědhodi li jim prědložnik, napr. {{Lang|uk|менé}} (viniteljnik), {{Lang|uk|про мéне}} «o mně».
# Alternativne formy začinajuče se od '''{{-|н}}''' koristajut se poslě prědložnikov, napr. {{Lang|uk|її}} «jej», {{Lang|uk|про неї}} «o njej».
# Kako v medžuslovjanskom, zaimennik {{Lang|uk|ви}} koristaje se ne samo v množině, ale takože kako učtiva forma v jednině.

=== Pridavnik ===
Pridavniky odgovarjajut na pytanje: ''kaky''. Kako v drugyh slovjanskyh jezykah, one odgovoret imenniku po rodu, čislu i padežu. One sklanjajut se tako:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjenje pridavnikov
! rowspan=2 | Padež || colspan=3 | Jednina || rowspan=2 | Množina
|-
! mužsky rod || srědnji rod || žensky rod
|-
| '''Imeniteljnik''' || {{-|біл'''ий'''}} «běly» || {{-|біл'''е'''}} || {{-|біл'''а'''}} || {{-|біл'''i'''}}
|-
| '''Roditeljnik''' || colspan=2 | &lt;div style=&quot;text-align: center&quot;&gt;{{-|біл'''ого'''}}&lt;/div&gt; || {{-|біл'''ої'''}} || {{-|біл'''их'''}}
|-
| '''Dateljnik''' || colspan=2 | &lt;div style=&quot;text-align: center&quot;&gt;{{-|біл'''ому'''}}&lt;/div&gt; || {{-|біл'''iй'''}} || {{-|біл'''им'''}}
|-
| '''Viniteljnik''' || {{-|біл'''ий'''/біл'''ого'''}} || {{-|біл'''е'''}} || {{-|біл'''у'''}} || {{-|біл'''і'''/біл'''их'''}}
|-
| '''Tvoriteljnik''' || colspan=2 | &lt;div style=&quot;text-align: center&quot;&gt;{{-|біл'''им'''}}&lt;/div&gt; || {{-|біл'''ою'''}} || {{-|біл'''ими'''}}
|-
| '''Městnik''' || colspan=2 | &lt;div style=&quot;text-align: center&quot;&gt;{{-|біл'''ому'''}}/{{-|біл'''iм'''}}&lt;/div&gt; || {{-|біл'''iй'''}} || {{-|біл'''их'''}}
|}

Neznačna kolikost pridavnikov mužskogo roda, pored obče koristajemoju polnoj formy, imaje kratku (neizměnjenu) formu: {{Lang|uk|''ясен''}} «jasny», {{Lang|uk|''дрібен''}} «drobny», {{Lang|uk|''зелен''}} «zeleny», {{Lang|uk|''повен''}} «polny», {{Lang|uk|''славен''}} «slavny», {{Lang|uk|''красен''}} «krasny», {{Lang|uk|''винен''}} «vinny», {{Lang|uk|''потрібен''}} «potrěbny», {{Lang|uk|''певен''}} «isty», {{Lang|uk|''годен''}} «dostojny» i t.d. 

Iz drugoj strany, polne formy pridavnikov ženskogo i srědnjego roda mogut iměti nestisknutu formu, ktora ne jest tipična ukrajinskomu jezyku i strěčaje se glavno v narodnoj umětnosti i poeziji, v imeniteljnom i viniteljnom padežah jedniny i množiny:&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Пронь | first = К.Л. | title = Нестягнені форми прикметників в українській мові | journal = Українська мова і література в школі | year = 1972 | issue = № 7 | language = uk}}&lt;/ref&gt;: {{Lang|uk|''гарная''}} «krasiva», {{Lang|uk|''гарнеє''}} «krasivo», {{Lang|uk|''гарнії''}} «krasive»; {{Lang|uk|''синяя''}} «sinja», {{Lang|uk|''синєє''}} «sinje», {{Lang|uk|''синії''}} «sinji»; zaměsto tradicijnyh form {{Lang|uk|''гарна'', ''гарне'', ''гарні''; ''синя'', ''синє'', ''сині''}}.

=== Čislovnik ===
Osnovne čislovniky 1–10 sut: {{-|'''один/одна/одне'''}} «jedin/jedna/jedno», {{-|'''два/дві'''}} «dva/dvě», {{-|'''три'''}} «tri», {{-|'''чотири'''}} «četyri», {{-|'''п’ять'''}} «pet», {{-|'''шість'''}} «šest», {{-|'''сім'''}} «sedm», {{-|'''вісім'''}} «osm», {{-|'''дев’ять'''}} «devet», {{-|'''десять'''}} «deset».

=== Glagol ===
Ukrajinsky, kako kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. Časovanje glagolov odbyvaje se po času, osobě, čisla, aktivnosti/pasivnosti i naklonjenju. K glagolam takože tradicijno odnoset se odglagolne imenniky i pridavniky, a takože pričestja.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Гнатюк | first = Г.М. | title = Дієприкметник у сучасній українській літературній мові | place = Kyjev | year = 1982 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

Glagoly imajut četyri časy: 
* suči čas ({{Lang|uk|''читає''}} «čitaje»)
* prošly čas ({{Lang|uk|''читав''}} «čital»)
* buduči čas, ktory imaje tri formy:
** prostu ({{Lang|uk|''прочитає''}} «pročitaje»)
** sintetičnu ({{Lang|uk|''читатиме''}} «bude čitati») — osoblivost ukrajinskogo jezyka
** sostavjenu ({{Lang|uk|''буде читати''}} «bude čitati»)
* pluskvamperfekt ({{Lang|uk|''був читав''}} «běše čital»)

V prošlom času glagol ne časuje se po osobě, ale imaje harakteristiku roda i čisla.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Русанівський | first = В.М. | chapter = Дієслово | editor1-last = Безпояско | editor1-first = О.К. | editor2-last = Городенська | editor2-first = К.Г. | editor3-last = Русанівський | editor3-first = В.М. | title = Граматика української мови: Морфологія | place = Kyjev | publisher = Либідь | year = 2003 | language = uk}}&lt;/ref&gt;

== Priklady tekstov ==
[[Fajl:WIKITONGUES- Vira speaking Ukrainian.webm|thumb|Vira govori na ukrajinskom (zapis iz 2019 g.)]]

=== «Ljubju» ===
{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;60%&quot;
|+ 
! {{Lang|uk|Люблю}} ([[Volodymyr Sosjura]], 1898–1965)&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ukrlib.com.ua/books/printit.php?tid=6323 | title = Люблю | website = УкрЛіб | access-date = 2025-05-04 | language = uk}}&lt;/ref&gt;
! Prěvod: ''Ljubju'' ([[Jan van Steenbergen]])&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Ljubju_(%D0%92%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%80_%D0%A1%D0%BE%D1%81%D1%8E%D1%80%D0%B0,_pr._Jan_van_Steenbergen) | title = Ljubju | website = Vikisbornik | access-date = 2025-05-04}}&lt;/ref&gt;
|-
|

&lt;poem&gt;
{{-|Я люблю тебе, друже, за те,
що в очах твоїх море синіє,
що в очах твоїх сонце цвіте,
мою душу голубить і гріє.

За волосся твоє золоте,
за чоло молоде і відкрите,
Я люблю тебе, друже, за те,
що не можу тебе не любити...}}
&lt;/poem&gt;
|
&lt;poem&gt;
Ja ljubju te, druže, zatože
v tvojih očah vse morje siněje,
i solnce v njih cvěte takože,
moju dušu laskaje i grěje.

Za vlasy te zlate kak sbože,
za usměh tvoj teply, odkryty,
Ja ljubju te, druže, zatože
ne mogu tebe ne ljubiti...
&lt;/poem&gt;
|}

=== Universalna deklaracija prav člověka, statija 1 ===
{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;60%&quot;
|+
! Ukrajinsky
! Prěvod
|-
| '''{{-|Загальна декларація прав людини, стаття 1.}}'''&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ohchr.org/en/human-rights/universal-declaration/translations/ukrainian-ukrayinska | title = Universal Declaration of Human Rights - Ukrainian (Ukrayins'ka)] | website = ohchr.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=saXk316Y_t4 | title = Iryna Tarnavska iz Ukrajiny čitaje Universalnu deklaraciju prav člověka na ukrajinskom | website = [[YouTube]] | date = 2018-08-06}}&lt;/ref&gt;
| '''Universalna deklaracija prav člověka, statija 1.'''&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/interslavic/declaration.html | title = Iz Universalnoj Deklaracije Prav Člověka, členok 1 | language = isv | website = Interslavic language | date = 2020-03-24}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{-|Всі люди народжуються вільними і рівними у своїй гідності та правах. Вони наділені розумом і совістю і повинні діяти у відношенні один до одного в дусі братерства.}}
| Vsi ljudi rodet se svobodni i ravni v dostojnosti i pravah. Oni sut obdarjeni razumom i svěstju i imajut postupati jedin k drugomu v duhu bratstva.
|}

=== Koristne izrazy ===
{| class=&quot;wikitable&quot; width=&quot;60%&quot;
|+
! Ukrajinsky
! Zvuk
! Prěvod
|-
| {{Lang|uk|Привіт}}
| [[Fajl:Uk-привіт.ogg]]
| Privět, ahoj, zdravo
|-
| {{Lang|uk|Добрий день}}
| [[Fajl:Uk-добрий день.ogg]]
| Dobry denj
|-
| {{Lang|uk|Дoбpого ранку}}
| [[Fajl:Uk-доброго ранку.ogg]]
| Dobro utro
|-
| {{Lang|uk|Добрий вечір}}
| [[Fajl:Uk-добрий вечір.ogg]]
| Dobry večer
|-
| {{Lang|uk|До побачення}}
| [[Fajl:Uk-до побачення.ogg]]
| Do viděnja
|-
| {{Lang|uk|Бувай}}
| [[Fajl:Uk-бувай.ogg]]
| Byvaj, sbogom
|-
| {{Lang|uk|На добраніч}}
| [[Fajl:Uk-Надобраніч.ogg]]
| Dobra noč
|-
| {{Lang|uk|Будь ласка}}
| [[Fajl:Uk-будь ласка.ogg]]
| Prošu
|-
| {{Lang|uk|Дякую}}
| [[Fajl:Uk-дякую.ogg]]
| Hvala, blagodarju, dekuju
|-
| {{Lang|uk|Вибач}}
| [[Fajl:Uk-вибач.ogg]]
| Izvini
|}

== Uvidite takože ==
* [[Slovjanske jezyky]]
* [[Kirilica]]
* [[Ukrajinska kirilica]]
* [[Ukrajinska latinica]]
* [[Latinizacija ukrajinskogo jezyka]]
* [[Ukrajinsky Institut Knigy]]

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Cite book | first1 = C.H. | last1 = Andrusyshen | first2 = J.N. | last2 = Krett | year = 1955 | url = https://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/15472/file.pdf | title = Українсько-ангійський словник / Ukrainian-English dictionary (2nd ed., 1981) | publisher = University of Toronto Press}}
* {{Cite book | url = http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&amp;I21DBN=ELIB&amp;P21DBN=ELIB&amp;S21STN=1&amp;S21REF=10&amp;S21FMT=brief_elib&amp;C21COM=S&amp;S21CNR=20&amp;S21P01=0&amp;S21SRW=nz&amp;S21P02=0&amp;S21P03=T=&amp;S21COLORTERMS=0&amp;S21STR=%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%87%D0%BD%D0%B8%D0%B9%20%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%BD%D0%B8%D0%BA%20%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%97%20%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B8 | title = Етимологічний словник української мови: в 7 т. | editor = Мельничук, О.С. i dr. | place = Kyjev | publisher = Наукова думка | language = uk}}
* {{Cite book | first = J.W. | last = Stechishin | year = 1951 | url = https://diasporiana.org.ua/wp-content/uploads/books/24620/file.pdf | title = Ukrainian Grammar (5th ed., 1971) | place = Winnipeg | publisher = Trident Press Ltd. | language = en}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://iul-nasu.org.ua/ | title = Інститут української мови НАН України | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://www.ulif.org.ua/ | title = Український лінгвістичний портал | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://wals.info/languoid/lect/wals_code_ukr | title = Language Ukrainian | website = The World Atlas of Language Structures Online | language = en}}
* {{Cite web | url = https://glottolog.org/resource/languoid/id/ukra1253 | title = Spoken L1 Language: Ukrainian | website = Glottolog | language = en}}
* {{Cite web | url = https://ukrainiangrammar.com/ | title = Ukrainian grammar | language = en}}
* {{Cite web | url = https://www.ukrainiancourse.com/ | title = Learn Ukrainian for free | language = en}}
* {{Cite web | url = http://litmisto.org.ua/?page_id=6961 | author = Караман С.О. | title = Сучасна українська літературна мова | language = uk}}
* {{Cite web | url = http://sum.in.ua/ | title = Словник української мови. Академічний тлумачний словник (1970—1980) | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://hrinchenko.com/ | title = Словарь української мови (Борис Грінченко) | language = uk}}
* {{Cite web | url = https://www.lingvolive.com/en-us/translate/uk-en/а | title = Ukrajinsko-anglijsky slovnik onlajn | website = lingvolive.com}}

{{Slovjanske jezyky}}


&lt;center&gt;
{{Prěvod | nl | Oekraïens}}
{{Prěvod | be | Украінская мова}}
&lt;/center&gt;

{{Članok s zvězdoju}}
[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Ukrajinsky jezyk| ]]
[[Kategorija:Ukrajina]]

{{INTERWIKI|Q8798}}</text>
      <sha1>f3z0cpw6r6l6qrt4guua29ihn5ta6yv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Umětne jezyky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1879</id>
    <revision>
      <id>28751</id>
      <parentid>15672</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T16:59:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Venca24</username>
        <id>443</id>
      </contributor>
      <origin>28751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15835" sha1="bi7thjyanhvfjper2xskk8nwe8jybcg" xml:space="preserve">[[Fajl:Conlangflag.svg|thumb|Horugva umětnyh jezykov, ktoru stvorili podpisniki razsylky {{-|CONLANG}}: [[Babilonska věža]] na fonu vozhoda solnca.&lt;ref name=&quot;Morgan&quot;&gt;{{Cite web |date=2006-11-20 |title=Conlanging |url=https://outerhoard.wordpress.com/2006/11/20/conlanging-and-phonetics/ |access-date=2023-04-02 |website=The Outer Hoard |author=Adrian Morgan |archivedate=2016-03-06 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160306233656/https://outerhoard.wordpress.com/2006/11/20/conlanging-and-phonetics |url-status=live |language=en}}&lt;/ref&gt;]]
[[Fajl:La fina venk'.ogv|thumb|Videoklip pěsnje na [[Esperanto|esperantu]]]]
'''Umětny jezyk''' ili takože '''skonstruovany jezyk''' jest [[jezyk]], ktory byl stvorjenym dlja realizacije poněkojego cělja: ilustracije filozofskoj koncepcije, provodženja eksperimentov, medžunarodnogo sporazuměvanja ([[Planovy jezyk|planove jezyky]]), dlja koristanja v tvorbě ili v ramkah hobi.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot;&gt;{{Cite journal |last=Goodall |first=Grant |date=2023-01-17 |title=Constructed Languages |url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev-linguistics-030421-064707 |journal=Annual Review of Linguistics |language=en |volume=9 |issue=1 |pages=419–437 |doi=10.1146/annurev-linguistics-030421-064707 |issn=2333-9683 }}&lt;/ref&gt; Umětne jezyky različajut se s prirodnymi, ktore voznikajut v občině, ktora ne stavi cělja stvoriti jezyk. Umětnyh jezykov sut vyše tyseča, i ljudi neprěstanno stvarjajut nove jezyky.&lt;ref name=&quot;NKJ201710&quot;&gt;{{Cite journal |author=Дмитрий Казаков |url=https://www.nkj.ru/archive/articles/32254/ |title=Искусственная естественность |periodical=Наука и жизнь |year=2017 |number=10 |pages=100—107 |archive-url =https://web.archive.org/web/20171013172311/https://www.nkj.ru/archive/articles/32254/ |archive-date=2017-10-13 |url-status=live |language=ru }}&lt;/ref&gt; Na njih izdajut časopisy, publikujut [[kniževnost]], stvarjajut [[Muzika|muziku]].

== Izznačenje i klasifikacija ==
[[Fajl:WIKITONGUES- Koishi speaking Toki Pona.webm|thumb|Koristnik [[Toki-pona|toki-pony]], umětnogo jezyka {{Lang|la|a posteriori}}.]]
Najdti izznačenje za pojetje &quot;umětne jezyky&quot; može byti trudno.&lt;ref name=&quot;Libert&quot; /&gt; To sut jezyky, ktore vniknuli ne sami (kako prirodne), ne od komunikacijnoj nudžy (kako [[pidžin]]y i [[kreolske jezyky]]), ale ktore sut potrěbne dlja obyčajnogo sporazumevanja ljudij (odlično od jezykov programovanja i inyh naučno-tehničnyh sistem). Jednočasno one ne sut oddělna grupa, a sut jedin iz polusov spektra: prirodne jezyky mogut imati standardizaciju i ine vidy jezyčnogo planovanja i byti izměnjenymi tako, že one stanut blizkymi k umětnym.&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot;&gt;{{Cite book|title=International Encyclopedia of Linguistics|chapter=Artificial Languages|last=Nicholas|first=Nick|date=2003|publisher=Oxford University Press|editor=William J. Frawley|isbn=0-19-513977-1|edition=2|location=Oxford|oclc=51478240}}&lt;/ref&gt;

Umětne jezyky obyčajno dělet po 2 měrilam: metodikě i povodu stvorjenja. Uděljajut apriorne ({{Lang|la|a priori}}, stvorjene od nula) i aposteriorne ({{Lang|la|a posteriori}}, osnovane na inyh) umětne jezyky, a takože medžunarodne pomočne jezyky dlja sporazuměvanja, hudožne jezyky iz hudožnyh vsesvětov i konstruovane jezyky, ktore stvarjajut dlja naučnyh ili filozofskyh cěljev.&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt; V različji od pidžinov, umětne jezyky stvarjajut umyslno, i obyčajno jednym člověkom, kolektivno jezykotvorstvo byvaje značno rěže.&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot; /&gt;

Takože umětne jezyky možlivo razděliti po měrě zavisnosti od prirodnyh: naturalistične rvut se imitovati prirodne jezyky, a shematične rvut se k maksimalnoj strojnosti svojih paradigmov k minimalnomu čislu izključenij iz pravil.&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot; /&gt; V něktoryh sljučajah umětny jezyk faktično jest kontrolovany registr prirodnogo jezyka, taky kako [[bazovy anglijsky jezyk]], hot odnesenje takyh narěčij do jezykov jest sporno.&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Libert&quot; /&gt; Takože jestvujut umětne jezyky, ktore sut osnovane na inyh umětnyh jezykah, obyčajno od razkola v občině jezyka. Tako od esperanta odščepili [[ido]], ekseljsioro, esperanto-sen-fleksio, moderny esperanto, a už od ida — ido-avancit, v [[volapük]]u že takymi jezykami byli balta, veltparl i [[idiom neutral]].&lt;ref name=&quot;Libert&quot; /&gt;

Standard ISO 639-2 imaje kod &lt;code&gt;art&lt;/code&gt; dlja označenja umětnyh jezykov. Jednako poněktore umětne jezyky imajut svoje kody ISO 639: napriklad, &lt;code&gt;eo&lt;/code&gt; i &lt;code&gt;epo&lt;/code&gt; dlja [[Esperanto|esperanta]], &lt;code&gt;jbo&lt;/code&gt; dlja [[ložban]]a, &lt;code&gt;ia&lt;/code&gt; i &lt;code&gt;ina&lt;/code&gt; dlja [[Interlingva|interlingvy]], &lt;code&gt;tlh&lt;/code&gt; dlja [[Klingonsky jezyk|klingonskogo]] i &lt;code&gt;io&lt;/code&gt; i &lt;code&gt;ido&lt;/code&gt; dlja [[Ido|ida]]. V 2024 g. i [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjansky]] dobyl kod: &lt;code&gt;isv&lt;/code&gt;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2021-001|title=Change Request Documentation: 2021-001|publisher=sil.org}}&lt;/ref&gt;

== Stvorjenje ==
Mnoge umětne jezyky ne imajut kompletnosti prirodnyh: one mogut imati silno obmedženy slovnik, imati oproščenu gramatiku ili cělkom ne imati fonetiky (osoblivo, mnoge umětne jezyky 17. i 18. stolětij byli [[Pazigrafija|pazigrafnymi]] ili čisto pisemnymi jezykami). V takom padu jih nazyvajut &quot;miniaturnymi umětnymi jezykami&quot;.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot;&gt;{{Cite journal |last=Schreyer |first=Christine |date=2021-10-21 |title=Constructed Languages |url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev-anthro-101819-110152 |journal=Annual Review of Anthropology |language=en |volume=50 |issue=1 |pages=327–344 |doi=10.1146/annurev-anthro-101819-110152 |issn=0084-6570}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Libert&quot;&gt;{{Cite book |title=Oxford Research Encyclopedia of Linguistics |chapter=Artificial Languages |chapterurl=http://linguistics.oxfordre.com/view/10.1093/acrefore/9780199384655.001.0001/acrefore-9780199384655-e-11 |date=2018 |last=Libert |first=Alan Reed |editor=Mark Aronoff |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-938465-5 |location=Oxford |oclc=964555101 |language=en}}&lt;/ref&gt;

Poněktori jezykotvoritelji na početku stvarjajut pismo, a potom na jego osnově dělajut gramatiku (u prirodnyh jezykov pismo vsegdy jest drugoredno), drugi stvarjajut pravopis poslě gramatiky, a tretji dělajut oba děla jednočasno.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt; Kromě pisma k jezyku mogut dělati takože različne [[font]]y i koristati jih v ilustracijah.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt; Medžutym pismo može ne imati nikakogo odnošenja k jezyku i byti izključiteljno dlja estetičnogo efekta, kako napriklad klingonsko pismo ili pismo inoplanetjanov iz filma 2016 goda &quot;Prihod&quot; ({{Jezyky|en|Arrival}}).&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt;

&lt;gallery heights=&quot;140px&quot;&gt;
Ithkuil pull uiqisx.png|Tekst na jezyku [[ifkuilj]] stvorjenym dlja njego pismom
&lt;/gallery&gt;

== Historija ==
Do 17. stolětja umětne jezyky stvarjali krajno rědko, a jim obyčajno pripisyvali nadprirodne svojstva. V 17. stolětju ljudi počeli stvarjati filozofske umětne jezyky. V drugom polu 19. stolětja ljudi izdělali několiko medžunarodnyh jezykov. V početku 20. stolětja stali dělati jezyky, ktore byli izmysljene kako čest umětnyh tvorb. Pozdněje iz tutogo vida umětnyh jezykov počelo se stvorjenje jezykov dlja prijemnosti. Najvyše nedavny vid umětnyh jezykov — jezyky dlja provodženja psiholingvističnyh eksperimentov.

=== Rane jezyky ===
[[Fajl:Voynich Manuscript (106).jpg|thumb|[[Rukopis Vojniča]] može byti zapisom umětnogo jezyka.]]
Jednožnačno ustaviti, kogda ljudi stvorili prvy umětny jezyk, ne jest možlivo. Verojetno, jezyky stvarjajut toliko že, koliko one jestvujut.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt; Najranše znane umětne jezyky myslili &quot;nadprirodnymi&quot;, [[Misticizm|mističnymi]], abo nadohnutymi bogami. Jezyk [[lingva Ignota]], ktory stvorila v 12. stolětju monahynja Hiljdegarda Bingenska dlja sporazuměvanja s Bogom, stal prvym polno shranenym umětnym jezykom.&lt;ref name=&quot;Libert&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt; Stvoritelji [[Enohiansky jezyk|enohianskogo jezyka]], okultisti Džon Di i Edvard Keli, takože usilovali s jego pomočju dostavati poslanja od angelov. Prikladom iz [[Osmanska imperija|osmanskoj]] kultury služi jezyk [[balejbelen]], ktory stvorili v 16. stolětju.&lt;ref name=&quot;Libert&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Higley|first=Sarah Lynn |title=Hildegard of Bingen's unknown language : an edition, translation, and discussion|date=2007|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-4039-7673-4|edition=1|location=New York|oclc=122309357}}&lt;/ref&gt; Muzikalne jezyky ery [[Vozrodženje|Vozrodženja]] byli svezane s mistikoju, čarami i [[Alhimija|alhimijeju]], i inogdy takože jih zvali &quot;jezykom ptic&quot;.

=== Universalne jezyky ===
Filozofske jezyky takože narěkajut [[Universalny jezyk|universalnymi]], ibo jih cěljem jest ulěpšenje komunikacije, stvorjenje logičnoj universalnoj sistemy dlja sporazuměvanja, ktora takože by imala minimalnu črězměrnost.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt; Avtori filozofskyh jezykov opirali se na ideje [[Vozrodženje|Vozrodženja]] o racionalizmu i poznanju kako vyšnoj ambicije člověka. Takože avtori filozofskyh jezykov često myslili, že &quot;najlěpši&quot; jezyk bude ulěpšiti i mysljenje ([[hipoteza Sepira-Vorfa]]). Časom razcvěta filozofskyh jezykov bylo 17. stolětje, ale nijedin iz njih ne dostal popularnosti.&lt;ref name=&quot;Libert&quot; /&gt;

Najvyše znany jezyk takogo tipa stvoril [[Džon Vilkins]]. On postaral se stvoriti jezyk na osnově hierarhičnoj semantičnoj klasifikacije i opisal svoje myslji v traktatu &quot;{{Lang|en|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}&quot; (&quot;Essej do pravdivoj simboliky, i filozofsky jezyk&quot;). Jezyk Vilkinsa koristaje semantičnu klasifikaciju dlja stvorjenja slovosbora, napriklad, slova &quot;[[pes]]&quot; i &quot;[[volk]]&quot; sut [[Etimologija|etimologično]] rodstvene v jego jezyku, že směsta pokazyvaje svez medžu terminami, ktore one opisyvajut.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt; Ine znane filozofske jezyky toj ery stvarjali Frensis Lodvik ({{Jezyky|en|Francis Lodwick}}), Tomas Erkart ({{Jezyky|en|Thomas Ulquhart}}), Džordž Dalgarno ({{Jezyky|en|George Dalgarno}}).

&lt;gallery heights=&quot;180px&quot;&gt;
File:Wilkins organic alphabet.jpg|Organičny alfabet jezyka Vilkinsa.
File:Lodowick alphabet.png|&quot;Universalny alfabet&quot; Lodvika.
&lt;/gallery&gt;

=== Planove jezyky ===
[[Fajl:Occidental derivation.png|thumb|Slovotvor v planovom jezyku [[okcidental]].]]
[[Fajl:Petra, Hauptstadt der Nabatäer (CC BY-SA 4.0) redub EO.webm|thumb|Film o gradě [[Petra|Petrě]] na esperantu.]]
V 1850–1920. lětah v Evropě aktivovali stvorjenje [[Planovy jezyk|planovyh jezykov]], cěljem ktoryh bylo dati govoriteljam raznyh jezykov sporazuměvati se drug medžu drugom; v tamte lěta v srědnjem publikovali 3 jezyka v god, a v 1886–1916 lěta v sumě javili se 150 medžunarodnyh jezykov.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt; Povodom tomu stalo javjenje železnice, poštnoj i telegrafnoj svezi, čto dalo drastično uveličenje transportnoj i informacijnoj sveznosti Evropy, a slědno i možlivostij dlja sporazuměvanja.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt;

Jezyk [[soljresolj]], ktory stvorili v 1866 godu i v ktorom dlja sporazuměvanja koristali [[Nota (muzika)|muzikalne noty]], dostal něktoru popularnost v poslědnjej tretině 19. stolětja.&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot; /&gt; Prvym istinno popularnym medžunarodnym jezykom stal [[volapük]], ktory v 1879–1880 godah stvoril duhovnik [[Johan Martin Sljajer]].&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt; Volapük imaje bogaty paradigm sklanjanja imennikov (sufiksy dlja 4 [[padež]]ev i 2 gramatičnyh čisel), konjugacije glagolov (prědrastky dlja izražanja vidočasnyh značenij i diateza), a takože sufiksy dlja osoby, čisla i naklonjenja.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt;

V 1887 godu [[Ludovik Zamenhof]] opublikoval opis najvyše popularnogo umětnogo jezyka — [[Esperanto|esperanta]]. On imaje shodnost s volapükom, ale sodržaje menje slovotvornoj morfologije, a v slovosboru imaje vyše silny vliv [[Latinsky jezyk|latinskogo]] i jego [[Romanske jezyky|modernyh potomkov]].&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt; V 1907 godu na osnově esperanta byl opublikovany [[ido]], ktory bez malogo izbavil se od slovotvora, a v 1928 godu [[novial]], ktory imal prěhod k analitizmu i v glagolnoj morfologiji.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! Esperanto
| {{Lang|eo|La}}
| {{Lang|eo|virino}}
| {{Lang|eo|hav-as}}
| {{Lang|eo|ruĝa-j-n}}
| {{Lang|eo|pomo-j-n}}
|-
! ''glosy''
| ''člen''
| žena
| imati-{{-|PRES}}
| črveny-{{-|PL-ACC}}
| jabloko-{{-|PL-ACC}}
|-
! Ido
| {{Lang|io|La}}
| {{Lang|io|muliero}}
| {{Lang|io|hav-as}}
| {{Lang|io|reda}}
| {{Lang|io|pom-i}}
|-
! ''glosy''
| ''člen''
| žena
| imati-{{-|PRES}}
| črveny
| jabloko-{{-|PL}}
|-
! ''prěvod''
|colspan=&quot;6&quot; | &quot;Žena imaje črvene jabloky&quot;
|}

== Umětne jezyky i jezyčno planovanje ==
Vozrodžene jezyky često imajut mnogo občego s umětnymi. Napriklad, [[novohebrejsky jezyk]] byl osnovany na [[Starohebrejsky jezyk|starohebrejskom]], a ne byl stvoreny od nuly, ale on imal značne izměny. Vslěd togo poněktore jezykoznavci, vključajuči Gilada Cukermana, govoret, že novohebrejsky jest osnovany ne jedino na starohebrejskom, ale takože na [[jidiš]]u i inyh jezykah, na ktoryh govoret poslědovatelji dviženja za vozrodženje hebrejskogo.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.zuckermann.org/pdf/Hybridity_versus_Revivability.pdf|title=Hybridity versus Revivability: Multiple Causation, Forms and Patterns|date=2009|last=Zuckermann|first=Gilad|language=en|pages=40–67}}&lt;/ref&gt; Analogične mněnja izrěkali o stvorjenju novogo slovosbora i dlja inyh vozrodženyh jezykov, osoblivo [[Kornsky jezyk|kornskogo]] i [[Maori (jezyk)|jezyka maori]].&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt;

Umětne jezyky, ktore dostali značno razprostranjenje, počinajut razvoj shodno prirodnym, hot i ne imajut kreolizaciju, kako pidžiny.&lt;ref name=&quot;Nicholas&quot; /&gt; [[Esperanto]] kako moderny razgovorny jezyk značno odličaje se od prvonačelnogo esperanta, ktory byl opublikovany v 1887 godu, tomu moderne publikacije gramatiky {{Lang|eo|Fundamenta Krestomatio}} 1903 goda potrěbujut mnogo pripisok na sintaksične i slovosborne razliky medžu ranym i modernym esperantom. Esperanto sravnjajut s umětnym medžunarodnym [[Gestovy jezyk|gestovym]] jezykom [[džestuno]] i prirodnym nikaraguanskym gestovym jezykom, ktory jestvuje od 1970. lět.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt;

Ina oblast, kde umětne jezyky možno sravniti s vozrodženymi, jest nedostatok danyh [[Pragmatika|pragmatiky]] pri dokumentacije jestvujučih i izrabotovanju novyh jezykov.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt; Mnoge stvoritelji propuščajut neslovesnu informaciju: gesty, mimiku i t. d.; tute že aspekty sporazuměvanja obyčajno ne jest čest gramatik umirajučih jezykov.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt;

== Avtorsko pravo ==
Imati občinu koristnikov jezyka jest važno dlja pravnogo stanja umětnogo jezyka. V 2016 godu {{Lang|en|Paramount Pictures}} i {{Lang|en|CBS Studios}} hotěli suditi stvoriteljej fanatskogo filma {{Lang|en|Anaxar}}, ktory proizhodi vo vsesvětu {{Lang|en|Star Trek}}, za narušenje [[Avtorsko pravo|avtorskyh prav]] na [[klingonsky jezyk]].&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt; Avtory filma s pomočju {{Lang|en|Language Creation Society}} smogli dokazati, že jezyk koristujut v občině, a tomu jego ne može obranjati avtorsko pravo.&lt;ref name=&quot;Schreyer&quot; /&gt;

== Iztočniky ==
&lt;small&gt;&lt;references /&gt;&lt;/small&gt;

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web |url=https://listserv.brown.edu/archives/conlang.html |title=The Conlang Mailing List |accessdate=2023-03-28 |language=en}}
{{Prěvod|ru|Искусственный язык|revizija=129580417}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Jezykoznavstvo]]
[[Kategorija:Umětne jezyky| ]]

{{INTERWIKI|Q33215}}</text>
      <sha1>bi7thjyanhvfjper2xskk8nwe8jybcg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Veliky izbuh</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1929</id>
    <revision>
      <id>28836</id>
      <parentid>16589</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:27:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13935" sha1="rlauz6eynh460eocn8bcjp42hqnuuky" xml:space="preserve">&lt;blockquote&gt;''Tuty članok jest o naučnoj teoriji. Članok o televizijnom serialu tut:'' [[Teorija velikogo izbuha (serial)]]&lt;/blockquote&gt;
{{Kartka sobytje
| title = Veliky izbuh
| image = [[Fajl:CMB Timeline300 no WMAP.jpg|upright=1.5|thumb|alt=A model of the expanding universe opening up from the viewer's left, facing the viewer in a 3/4 pose.|Časovy model [[Razširjenje Vsesvěta|razširjenja Vsesvěta]], kde prostor jest prědstaveny shematično v každy čas cirkularnymi sěčenjami. Polěv, jest dramatično razširjenje, [[Kosmična inflacija|inflacija]]. V centru razširjenje [[Uzkorjenje razširjenja Vsesvěta|uzkorjaje se]] (artistična koncepcija, ni čas, ni prostor ne sut podle škaly).]] 
| caption = Artistična ilustracija Velikogo izbuha
| date = 13.8 miliardov let tomu nazad
| location = vsekde
| coordinates = 
| type = kosmično sobytje
| theme = formacija Vsesvěta
| cause = neznama
| participants = materija i energija vo Vsesvětu
| outcome = stvorjenje Vsesvěta i zakonov fiziky
}}
'''Veliky izbuh''' jest teorija [[Teoretična fizika|teoretičnoj fiziky]] o tom, že [[Vsesvět]] jest načal razširjati se i sut formovali se [[Zvězda|zvězdy]] i [[Galaktika|galaktiky]], ktore my možemo aktualno videti. Veliky izbuh jest nazva, ktoru koristajut naučniky za teoriju na opisanje Vsesvěta od jegovyh najrannjejših hviljej do našego časa.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Silk |first=Joseph  |title=Horizons of Cosmology |url=https://archive.org/details/horizonsofcosmol0000silk |page=[https://archive.org/details/horizonsofcosmol0000silk/page/n227 208] |publisher=Templeton Press |year=2009|isbn=9781599473413 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Singh |first=Simon |title=Big Bang: The Origin of the Universe |url=https://archive.org/details/bigbangoriginofu0000sing |page=[https://archive.org/details/bigbangoriginofu0000sing/page/n560 560] |publisher=Harper Perennial |year=2005|isbn=9780007162215 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web
 |last=Wollack
 |first=Eddie J.
 |title=Cosmology: The Study of the Universe
 |work=Universe 101: Big Bang Theory
 |publisher=[[NASA]]
 |date=10 December 2010
 |url=http://map.gsfc.nasa.gov/universe/
 |accessdate=2017-04-15
 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110514230003/http://map.gsfc.nasa.gov/universe/
 |archivedate=14 May 2011
 |url-status=dead
 |quote=The second section discusses the classic tests of the Big Bang theory that make it so compelling as the likely valid description of our universe.
 }}&lt;/ref&gt; Najčasto diskutujemymi alternativami sut [[Teorija stabilnogo Vsesvěta]] i [[:en:Plasma_cosmology|Plazmova kosmologija]], suglasno obojim, Vsesvět ne imaje načela i konca.

Teorija glasi, že Veliky izbuh se načal od velmi gorečej, maloj i gustoj supersily (smesa četyreh [[Fundamentalna sila|fundamentalnyh sil]]), bez [[Zvězda|zvězd]], [[atom]]ov, formy i struktury, ktora se nazyvaje &quot;[[singularnost]]&quot;. Onogda, priblizno 13.8 [[miliard]]ov [[God|lět]] tomu,&lt;ref name=&quot;NASA&quot; /&gt; [[prostor]] jest razširil se velmi bystro (odčego i ime &quot;Veliky izbuh&quot;). Tuto spustilo iztvorjenje atomov, čto v koncu jest privedlo k obrazovanju [[Zvězda|zvězd]] i [[Galaktika|galaktik]]. [[Žorž Lemetr]] ({{Lang|fr|Georges Lemaître}}) jest prvy primětil (v 1927), že Vsesvět razširjaje se. Vsesvět, kako i prědtym, tutdenj razširjaje se, ravno kako i ohladžaje se.

Generalno, Vsesvět razširjaje se, a [[temperatura]] padaje s hodom [[čas]]a. [[Kosmologija]] jest učenjem togo, kako Vsesvět načal se i kak razvivaje se. Něktore [[Nauka|naučniky]], ktore izučajut kosmologiju, suglasili se, že Teorija velikogo izbuha odpovědaje tomu, čto oni sut dopoka ogledali.&lt;ref name=NASA /&gt;

== Nazvanje ==
Astronom Fred Hojl ({{Lang|en|Fred Hoyle}}) žartujuči nazval teoriju &quot;Veliky izbuh&quot; ({{Jezyky|en|&quot;Big Bang&quot;}}) v svojej radioprogramě. Naučniki, ktore ne sut s njim soglašali se, rešili koristati tuto nazvanje.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.nytimes.com/2001/08/22/world/fred-hoyle-dies-at-86-opposed-big-bang-but-named-it.html?pagewanted=1 |title=Fred Hoyle dies at 86; opposed 'Big Bang' but named it |accessdate=2010-01-28 |last=Sullivan |first=Walter |date=August 22, 2001 |format= |work=New York Times |pages= |quote= }}&lt;/ref&gt;

== Dokaz ==
[[Fajl:Universe expansion2.png|thumb|left|250px|Model Velikogo izbuha jest v tom, že [[vsesvět]] jest načal se v krajno gustom i gorečem stanju, i jest razširil se. Teorija mněvaje, že črveny prěsun dokazyvaje, že vsesvět razširjaje se.&lt;ref name=NASA&gt;{{Cite web |url=http://map.gsfc.nasa.gov/universe/bb_theory.html |title=Universe 101:Big Bang theory |accessdate=2010-01-28 |last=NASA |date= |format= |publisher= |pages= |quote= }}&lt;/ref&gt;]]
Naučniki osnovyvajut teoriju velikogo izbuha na mnogyh [[observacija]]h. Najvyše važnym osnovanjem jest [[črveny prěsun]] velmi dalekyh [[Galaktika|galaktik]]. Kosmologičny črveny prěsun jest projavom Doplerova efekta, slučajučego se u světla. Kogda prědmet dvigaje se směrom od nas, jego kolor stavaje se vyše črvenym, než on napravdu jest, zatože dviženje raztegaje [[Dolžina volny|dolžinu volny]] světla, izlučajemogo prědmetom. To se nazyvaje &quot;črveny prěsun&quot;. I naopak, ako li prědmet dvigaje se k ogledatelju, jego kolor stavaje se vyše sinjim, čto nazyvajut &quot;sinji prěsun&quot;. Naučniky posluživajut se slovom &quot;{{-|red hot}}&quot; na opisyvanje takoj raztegnutoj světelnoj volny, zatože črveny kolor imajet najdolžejšu dolžinu volny vidimogo spektra. Čim večšim jest črveny prěsun, tym bystrěje prědmet oddaljaje se. Putom izměrenja črvenogo prěsuna naučniky sut dokazali, že Vsesvět razširjaje se, i oni mogut ocěniti, kako bystro objekt oddaljaje se od [[Zemja|Zemji]]. Na zakladu velmi točnyh observacij i izměrenij naučniky mněvajut, že Vsesvět byl singularnostju priblizno 13.8 miliardov lět tomu. Zatože mnoge věči stavajut se hladněje pri razširenju, naučniky prědpokladajut, že Vsesvět byl velmi malym i velmi gorečim v svojem načalu.&lt;ref name=Michigan&gt;{{Cite web |url=http://www.umich.edu/~gs265/bigbang.htm |title=The Big Bang: it sure was BIG! |accessdate=2010-01-28 |authors=Chris LaRocco and Blair Rothstein  |date= |format= |publisher= |pages= |quote= }}&lt;/ref&gt; Tuto ne uvažaje druge možlive (ne kosmologične) pričiny črvenogo prěsuna.

Drugimi observacijami, ktore poddrživajut teoriju velikogo izbuha, sut kolikosti [[Hemičny element|hemičnyh elementov]] vo Vsesvětu. Kolikosti velmi legkyh elementov kako sut [[vodorod]], [[helij]] i [[litij]] soglašajut se s teorijeju velikogo izbuha. Jednako, to samo jest pravdoju i za teoriju statičnogo stanja i za plazmovu kosmologiju. Naučniky sut takože izjavili to, čto oni sut nazvali [[Kosmično mikrovolnovo fonovo izlučenje|kosmičnym mikrovolnovym fonovym izlučenjem]]. Tute [[Elektromagnetizm|elektromagnetične volny]] sut vsekde vo Vsesětu. Tuto izlučenje jest tutčas velmi slabym i hladnym, ale mněvajut, že ono bylo velmi silnym i gorečim v velmi davnom času.&lt;ref name=NASA /&gt;

== Čas ==
Možlivo jest rěkti, že [[čas]] ne iměl smysla do Velikogo izbuha. Ako li Veliky izbuh byl načalom času, vtogda prěd Velikym izbuhom ne byl nikaky vsesvět, zatože ne moglo byti nikako &quot;prěd&quot;, ako li ne byl nikaky čas. Druge ideje tvrdet, že Veliky izbuh ne byl načalom času 13.8 miliardov lět tomu. Naopak, něktori mněvajut, že prěd Velikym izbuhom byl vpolno iny vsesvět, i on mogl byti velmi odličnym od togo, ktory my znajemo tutčas.&lt;ref name=Michigan /&gt;

Tym ne menje, v novembru 2019 Džim Piblz ({{Lang|en|Jim Peebles}}), nagradženy [[Nobelova nagrada|Nobelovoju nagradoju]] od [[Fizika|fiziky]] v 2019 lětu za jego teoretične odkrytja v [[Fizična kosmologija|fizičnoj kosmologiji]],&lt;ref name=&quot;SA-20191012&quot;&gt;{{Cite news |last=Hooper |first=Dan |title=A Well-Deserved Physics Nobel – Jim Peebles' award honors modern cosmological theory at last |url=https://blogs.scientificamerican.com/observations/a-well-deserved-physics-nobel/ |date=12 October 2019 |work=[[Scientific American]] |accessdate=13 October 2019 }}&lt;/ref&gt; primětil v svojej nobelovoj lekciji, že on ne poddrživaje teoriju velikogo izbuha za nedostatok konkretnyh podpornyh dokazov, i skazal jest, &quot;Jest velmi žalj, že někdo razmyšljaje o načalu, kogda napravdu my ne imajemo dobroj teorije o tom, čto jest načalo.&quot;&lt;ref name=&quot;PHY-20191114&quot;&gt;{{Cite news |last=Couronne |first=Ivan |title=Top cosmologist's lonely battle against 'Big Bang' theory |url=https://phys.org/news/2019-11-cosmologist-lonely-big-theory.html |date=14 November 2019 |work=Phys.org |accessdate=15 November 2019 }}&lt;/ref&gt;

== Grafična hronologija Vsesvěta ==
Mnogo sobytij se slučilo v prvu [[Pikosekunda|pikosekundu]] vsesvětnogo časa:
&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:720 height:1000
PlotArea   = left:40 right:256 bottom:75 top:75

Colors =
  id:period1  value:rgb(1,1,0.7) # light yellow
  id:period2  value:rgb(0.7,0.7,1) # light blue
  id:events   value:rgb(1,0.7,1) # light purple
  id:era1     Value:yellowgreen
  id:era2     value:lightorange
  id:time1    Value:coral
  id:time2    Value:lavender

DateFormat  = yyyy
Period      = from:-430 till:155
TimeAxis    = format:yyyy orientation:vertical # order:reverse does not work
ScaleMajor  = unit:year increment:10 start:-430 # second
ScaleMinor  = unit:year increment:2 start:-430

AlignBars = justify

BarData =
  bar:Clock
  bar:Era
  bar:Dummy3
  bar:Periods
  bar:Dummy4
  bar:Events

TextData =
  fontsize:M
  pos:(240,75)
  text:[[Epoha Planka]]
  pos:(250,50)
  text:[[Veliky izbuh]]
  pos:(20,50)
  text:&quot;0: Linearny čas&quot;
  pos:(10,980)
  text:&quot;Logaritmičsky čas:&quot;
  text:&quot;10 · log10 sekund&quot;
  pos:(154,946)
  text:&quot;DALJE&quot;
  pos:(117,931)
  text:[[Pet er vsesvěta|Zvězdna Era]]
  pos:(245,950)
  text:&quot;[[Reionizacija]]&quot;

LineData =
  layer:front
  at:123  frompos:358 tillpos:369   width:0.5  # Dominacija materije
  points:(369,878)(402,800)  width:0.5
  points:(402,800)(413,800)  width:0.5

PlotData=
  textcolor:black  fontsize:M

  width:53
  bar:Clock  color:events  align:right  shift:(24,3)  mark:(line,teal)
  at:-120 text:&quot;1 pikosekunda &quot;
  at:-90  text:&quot;1 nanosekunda &quot;
  at:-60  text:&quot;1 mikrosekunda &quot;
  at:-30  text:&quot;1 milisekunda &quot;
  at:0    text:&quot;1 sekunda &quot;
  at:36   text:&quot;1 časina &quot; 
  at:75   text:&quot;1 god &quot;
  at:105  text:&quot;1 tyseča lět&quot; 
  at:135  text:&quot;1 milion lět&quot;

  width:53
  bar:Era  mark:(line,white)  align:center  shift:(0,0)
  from:-430  till:135  color:era1  text:&quot;[[Pet er vsesvěta|Prvotna era]]&quot;

  width:53
  bar:Dummy3

  width:158
  bar:Periods  align:center  shift:(0,0)  mark:(line,white)
  from:-430 till:-360 color:period1  text:[[Epoha velikoj unifikacije]]
  from:-360 till:-120 color:period2  text:[[Elektroslaba epoha]]
  from:-120 till:-60  color:period1  text:[[Kvarkova epoha]]
  from:-60  till:0 shift:(-40,0) align:left  color:period2  text:[[Hadronova epoha]]
  from: 0   till:23   color:period1  text:[[Leptonova epoha]]
  from: 23   till:131  color:period2  text:[[Fotonova epoha]]
  from:131  till:155  color:period1  text:&quot;[[Hronologija velikogo izbuha#Temne ery|Temne ery]]&quot;

  width:53
  bar:Dummy4

  width:53
  mark:(line, blue)  textcolor:black  fontsize:M
  bar:Events  color:events  align:left  shift:(30,-4)

  at:-430 shift:(30,-12) text:&quot;[[Čas Planka]], najmenša teoretično oglědajema ~jedinica času i čas, prěd ktorym nauka ~ne može opisati Vsesvět. V tutoj točkě ~gravitačna sila oddělila se od elektrojedrnoj ~sily.&quot;
  at:-360           text:&quot;Odděljenje silnogo vzajemodejstva od ~elektrojedrnoj sily.&quot;
  from:-360 till:-320 align:center shift:(-55,0) color:time1  text:&quot;[[Epoha inflacije|Epoha inflacije. Vsesvět razširjaje se eksponencialno]]&quot;
  at:-320  shift:(30,4) text:&quot;Ponovno nagrěvanje po inflacije nasěljaje Vsesvět ~kvarkami i anti-kvarkami.&quot;
  at:-120           text:&quot;''Slabo'' vzajemodejstvo odděljaje se od ~elektromagnitnoj sily, davajuči v naslědku četyre ~oddělenyh sily, ktore my znajemo tutčas.&quot;
  at:-60            text:&quot;Kvarky stavajut se obmedženymi hadronami.&quot;
  at:-30            mark:(line,white) text:&quot;Iztvorjenje jedr vodoroda.&quot;
  at:0              text:&quot;Nevtrina prěstavajut vzajemodějati s ostalymi ~česticami.&quot;
  at:23 shift:(30,-11)   text:&quot;Pary lepton/anti-lepton anihilirujut.&quot;
  from:23  till:31  align:right shift:(0,-4) color:time2  text:&quot;[[Nukleosinteza Velikogo izbuha]]&quot;
  at:31 shift:(30,2)  text:&quot;od 3 do 20 minut: Iztvorjenje jedr helija&quot;
  from:129 till:131  shift:(-114,-2) color:time1 mark:(line,white) text:&quot;[[Hronologija velikogo izbuha#Rekombinacija|Rekombinacija]]&quot;
#  at:123  shift:(30,-32) text:&quot;[[Hronologija velikogo izbuha#Dominacija materije|70,000 lět: Dominacija materije]]&quot;
  at:123  mark:(line,white)  shift:(30,-83)  text:&quot;[[Hronologija velikogo izbuha#Dominacija materije|70,000 lět: Dominacija materije]]&quot;
  at:131  text:&quot;379,000 lět: Jedra vodoroda i helija lovet ~elektrony da by sformovati stabilne atomy. Fotony ~dalje ne mogut silno vzajemodejati s atomami. ~[[Kosmično mikrovolnovo fonovo izlučenje]] ~razprostranjaje se svobodno.&quot;
  at:155  text:&quot;100 milionov lět: Načinaje světiti prva zvězda&quot;

&lt;/timeline&gt;

== Svezane stranicy ==
* [[Vsesvět]]
* [[Galaktika]]

== Čitati dalje ==
*{{Cite book|title=Big Bang: the most important scientific discovery of all time and why you need to know about it |url=https://archive.org/details/bigbangmostimpor0000sing_j9x2 |first=Weedon|last=Caleb|date=2005|publisher=Harper Perennial|isbn=978-0-00-715252-0}}

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* ''Tutoj članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Big_Bang|Big Bang]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Big_Bang&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''
[[Kategorija:Zvězdoznavstvo]]
[[Kategorija:Fizika]]

{{INTERWIKI|Q323}}</text>
      <sha1>rlauz6eynh460eocn8bcjp42hqnuuky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Pomoč/Vikikod za početkujučih</title>
    <ns>4</ns>
    <id>1943</id>
    <revision>
      <id>28798</id>
      <parentid>16699</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:18:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6907" sha1="rgsvfeqg6p4k28nj4yi5ycm9hrp3t7x" xml:space="preserve">Razumějemo, že za početkujučego koristnika pravjenje viki može izdavati se težkym. Jednakože v praktikě jest legko. Možete koristati '''vizualny redaktor''', ktory izgledaje kako normalny tekstovy procesor, ale daže za pravjenje '''izvornogo koda''' trěba samo znati nekoje věči. Glavne elementy vikikoda prědstavjajemo niže:

{| class=wikitable border=1 cellpadding=3
! Opis !! To, čto pišete !! Rezultat
|-
! colspan=3 | Formatovanje teksta
|-
| width=40% | ''Kursivny tekst'' piše se medžu dvoma pojedinnymi znakami citovanja&lt;br /&gt;(često takože rabotajut {{-|HTML}}-tagi kako &lt;nowiki&gt;&lt;i&gt;...&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;)
| width=30% | &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;''kursivne'' tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| width=30% | ''kursivne'' tekst
|-
| '''Tolstym fontom''' piše se medžu tremi pojedinnymi znakami citovanja.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;'''tolsty''' tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| '''tolsty''' tekst
|-
| '''''Tolsty kursivny tekst''''' piše se medžu petju pojedinnymi znakami citovanja.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;'''''tolsty i kursivny''''' tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| '''''tolsty i kursivny''''' tekst
|-
| Vy možete &lt;u&gt;podčrknuti&lt;/u&gt; tekst s pomočju tagov: '''&lt;nowiki&gt;&lt;u&gt;...&lt;/u&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;u&gt;podčrknuty&lt;/u&gt; tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| &lt;u&gt;podčrknuty&lt;/u&gt; tekst
|-
| Večsi ili menši tekst piše se s pomočju tagov:&lt;br /&gt; '''&lt;nowiki&gt;&lt;big&gt;...&lt;/big&gt;&lt;/nowiki&gt;''' i '''&lt;nowiki&gt;&lt;small&gt;...&lt;/small&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;Tako pišemo &lt;big&gt;večši&lt;/big&gt; ili &lt;small&gt;menši&lt;/small&gt; tekst.&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| Tako pišemo &lt;big&gt;večši&lt;/big&gt; ili &lt;small&gt;menši&lt;/small&gt; tekst.
|-
| Za pisanje &lt;tt&gt;jednoširinnym fontom&lt;/tt&gt;, upotrěbite tagy:&lt;br /&gt;'''&lt;nowiki&gt;&lt;tt&gt;...&lt;/tt&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;tekst napisany &lt;tt&gt;jednoširinnym fontom&lt;/tt&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| tekst napisany &lt;tt&gt;jednoširinnym fontom&lt;/tt&gt;
|-
| Ako hočete, da by cělo rěčenje ili cěly paragraf byl napisany jednoširinnym fontom, možete takože vpisati běly znak (''{{-|space}}'') na početu redka.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;_Cělo rěčenje jednoširinnym fontom&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| 
  Cělo rěčenje jednoširinnym fontom
|-
! colspan=3 | Redky, paragrafy i razděly
|-
| Tekst možno jest centrovati s pomočju tagov:&lt;br /&gt;'''&lt;nowiki&gt;&lt;center&gt;...&lt;/center&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;center&gt;Tekst v srědině&lt;/center&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| &lt;center&gt;Tekst v srědině&lt;/center&gt;
|-
| Stražite se: pisanje na slědujučem redku ne imaje efekt.
| &lt;tt&gt;Pisanje na slědujučem redku&lt;br /&gt;ne imaje efekt.&lt;/tt&gt;
|
Pisanje na slědujučem redku
ne imaje efekt.
|-
| Ako hočete pisati na novom redku, ale ne hočete načeti novy paragraf, upotrěbite tag '''&lt;nowiki&gt;&lt;br&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;Pisemo na&lt;br&gt;novom redku&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| Pisemo na&lt;br&gt;novom redku
|-
| Da byste načeli pisati novy paragraf, vvedite prazdny redok prěd novym paragrafom.
| &lt;tt&gt;Konec paragrafa.&lt;/tt&gt;

&lt;tt&gt;Novy paragraf.&lt;/tt&gt;
| Konec paragrafa.

Novy paragraf.
|-
| Zaglavja razdělov nahodet se medžu '''znakami ravnosti''' ('''=''').&lt;br /&gt;''(zaglavje 1 jest, ale upotrěbjaje se rědko)''
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;== Zaglavje 2 ==&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;&lt;nowiki&gt;=== Zaglavje 3 ===&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;&lt;nowiki&gt;==== Zaglavje 4 ====&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| 
&lt;h2&gt;Zaglavje 2&lt;/h2&gt;
&lt;h3&gt;Zaglavje 3&lt;/h3&gt;
&lt;h4&gt;Zaglavje 4&lt;/h4&gt;
|-
| Za dodanje horizontalnoj linije, vpišite četyri črtok.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;----&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| 
----
|-
! colspan=3 | Spisky
|-
| Za točkovany spisok upotrěbjaje se zvězdočku ('''*''') na početku vsakogo redka.
| &lt;tt&gt;* Prvo dělo&lt;br /&gt;* Vtoro dělo&lt;br /&gt;* Tretje dělo
|
* Prvo dělo
* Vtoro dělo
* Tretje dělo
|-
| Možno jest dodati uravnje s pomočju večšej kolikosti zvězdoček:
| &lt;tt&gt;* Prvo dělo&lt;br /&gt;* Vtoro dělo&lt;br /&gt;** Vtoro dělo, prvy podpunkt&lt;br /&gt;** Vtoro dělo, vtory podpunkt&lt;br /&gt;*** Vtoro dělo, vtory podpunkt, něčto...&lt;br /&gt;** Vtoro dělo, trětji podpunkt&lt;br /&gt;* Tretje dělo&lt;/tt&gt;
|
* Prvo dělo
* Vtoro dělo
** Vtoro dělo, prvy podpunkt
** Vtoro dělo, vtory podpunkt
*** Vtoro dělo, vtory podpunkt, něčto...
** Vtoro dělo, trětji podpunkt
* Tretje dělo
|-
| Numerovany spisok dělaje se takym samym sposobom, ale s križkom ('''#''') na početku vsakogo redka:
| &lt;tt&gt;# Prvo dělo&lt;br /&gt;# Vtoro dělo&lt;br /&gt;## Vtoro dělo, prvy podpunkt&lt;br /&gt;## Vtoro dělo, vtory podpunkt&lt;br /&gt;# Tretje dělo&lt;/tt&gt;
|
# Prvo dělo
# Vtoro dělo
## Vtoro dělo, prvy podpunkt
## Vtoro dělo, vtory podpunkt
# Tretje dělo
|-
| Dvojtočka (''':''') dodavaje odstup.
| &lt;tt&gt;: Prvo dělo&lt;br /&gt;: Vtoro dělo&lt;br /&gt;:: Vtoro dělo, prvy podpunkt&lt;br /&gt;:: Vtoro dělo, vtory podpunkt&lt;br /&gt;: Tretje dělo&lt;/tt&gt;
|
: Prvo dělo
: Vtoro dělo
:: Vtoro dělo, prvy podpunkt
:: Vtoro dělo, vtory podpunkt
: Tretje dělo
|-
! colspan=3 | Linky
|-
| Vnutrišnje linky (linky na druge stranice v tojže samoj viki) dělajut se s pomočju kvadratnyh zatvorok: '''&lt;nowiki&gt;[[...]]&lt;/nowiki&gt;'''.&lt;br /&gt;Ako tekst linka odličaje se od nazvy stranice: pišite vertikalnu črtku ('''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;''') medžu nazvoju stranice i izobraženym tekstom.&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;color:red;&quot;&gt;Črvene&lt;/span&gt; linky vodet na nejestvujuče stranice, &lt;span style=&quot;color:blue;&quot;&gt;modre&lt;/span&gt; linky na jestvujuče stranice.
| 
&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;* [[Poljska]] jest država...&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [[Država X]] ne imaje članok...&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* On žive v [[Hrvatija|Hrvatiji]]...&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [[Sjedinjene Štaty Ameriky|Amerikansky]] prezident...&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
|
* [[Poljska]] jest država...
* [[Država X]] ne imaje članok...
* On žive v [[Hrvatija|Hrvatiji]]...
* [[Sjedinjene Štaty Ameriky|Amerikansky]] prezident...
|-
| Vněšnje linky budut avtomatično numerovane, ako sut medžu pojedinnymi kvadratnymi zatvorkami: '''&lt;nowiki&gt;[...]&lt;/nowiki&gt;'''.&lt;br /&gt;Ako zaměsto togo hočete nadati linku nazvu, dodajte tu nazvu poslě bělogo znaka (v tutom slučaju NE upotrěbite vertikalnu črtku '''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;''', da by ona ne slomala link).
| 
&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;* http://www.google.com&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [http://www.google.com]&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [http://www.google.com Google]&lt;/nowiki&gt;
|
* http://www.google.com
* [http://www.google.com]
* [http://www.google.com Google]
|-
! colspan=3 | Obrazky
|-
| Ako hočete dodati obrazok, vpišite vnutrišnji link na fajl poslě prědstavky imennogo prostora (&quot;File:&quot;) i utočnite širinu s pomočju vertikalnoj črtky &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; i kolikosti pikseljev (čislo + «px»). Možete ješče dodati «left» (lěvo) ili «right» (pravo) za ustavjenje, na kojej straně stranice bude obrazok.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;[[Fajl:Frosty beer mug.svg|120px|right]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
|
[[Fajl:Frosty beer mug.svg|120px|right]]
|-
| Da by obrazok byl izobraženy v ramkě, dodajte «thumb». Ako ne dodate kolikost pikseljev, ramka bude iměti standardnu širinu. Objasjnajuči tekst možno jest dodati poslě vertikalnoj črtky.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;[[Fajl:Frosty beer mug.svg|thumb|Čaška hladnogo piva]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
|
[[Fajl:Frosty beer mug.svg|thumb|Čaška hladnogo piva]]
|}

[[Kategorija:Pomoč]]</text>
      <sha1>rgsvfeqg6p4k28nj4yi5ycm9hrp3t7x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28826</id>
      <parentid>28798</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:13:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6917" sha1="orzq2spnwnvtm6twkzoz5bn96qav3o0" xml:space="preserve">Razumějemo, že za početkujučego koristnika pravjenje viki može izdavati se težkym. Jednakože v praktikě jest legko. Možete koristati '''vizualny redaktor''', ktory izgledaje kako normalny tekstovy procesor, ale daže za pravjenje '''izvornogo koda''' trěba samo znati nekoje věči. Glavne elementy vikikoda prědstavjajemo niže:

{| class=wikitable border=1 cellpadding=3
! Opis !! To, čto pišete !! Rezultat
|-
! colspan=3 | Formatovanje teksta
|-
| width=40% | ''Kursivny tekst'' piše se medžu dvoma pojedinnymi znakami citovanja&lt;br /&gt;(često takože rabotajut {{-|HTML}}-tagi kako &lt;nowiki&gt;&lt;i&gt;...&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;)
| width=30% | &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;''kursivne'' tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| width=30% | ''kursivne'' tekst
|-
| '''Tolstym fontom''' piše se medžu tremi pojedinnymi znakami citovanja.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;'''tolsty''' tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| '''tolsty''' tekst
|-
| '''''Tolsty kursivny tekst''''' piše se medžu petju pojedinnymi znakami citovanja.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;'''''tolsty i kursivny''''' tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| '''''tolsty i kursivny''''' tekst
|-
| Vy možete &lt;u&gt;podčrknuti&lt;/u&gt; tekst s pomočju tagov: '''&lt;nowiki&gt;&lt;u&gt;...&lt;/u&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;u&gt;podčrknuty&lt;/u&gt; tekst&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| &lt;u&gt;podčrknuty&lt;/u&gt; tekst
|-
| Večsi ili menši tekst piše se s pomočju tagov:&lt;br /&gt; '''&lt;nowiki&gt;&lt;big&gt;...&lt;/big&gt;&lt;/nowiki&gt;''' i '''&lt;nowiki&gt;&lt;small&gt;...&lt;/small&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;Tako pišemo &lt;big&gt;večši&lt;/big&gt; ili &lt;small&gt;menši&lt;/small&gt; tekst.&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| Tako pišemo &lt;big&gt;večši&lt;/big&gt; ili &lt;small&gt;menši&lt;/small&gt; tekst.
|-
| Za pisanje &lt;tt&gt;jednoširinnym fontom&lt;/tt&gt;, upotrěbite tagy:&lt;br /&gt;'''&lt;nowiki&gt;&lt;tt&gt;...&lt;/tt&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;tekst napisany &lt;tt&gt;jednoširinnym fontom&lt;/tt&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| tekst napisany &lt;tt&gt;jednoširinnym fontom&lt;/tt&gt;
|-
| Ako hočete, da by cělo rěčenje ili cěly paragraf byl napisany jednoširinnym fontom, možete takože vpisati běly znak (''{{-|space}}'') na početu redka.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;_Cělo rěčenje jednoširinnym fontom&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| 
  Cělo rěčenje jednoširinnym fontom
|-
! colspan=3 | Redky, paragrafy i razděly
|-
| Tekst možno jest centrovati s pomočju tagov:&lt;br /&gt;'''&lt;nowiki&gt;&lt;center&gt;...&lt;/center&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;center&gt;Tekst v srědině&lt;/center&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| &lt;center&gt;Tekst v srědině&lt;/center&gt;
|-
| Stražite se: pisanje na slědujučem redku ne imaje efekt.
| &lt;tt&gt;Pisanje na slědujučem redku&lt;br /&gt;ne imaje efekt.&lt;/tt&gt;
|
Pisanje na slědujučem redku
ne imaje efekt.
|-
| Ako hočete pisati na novom redku, ale ne hočete načeti novy paragraf, upotrěbite tag '''&lt;nowiki&gt;&lt;br&gt;&lt;/nowiki&gt;'''.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;Pisemo na&lt;br&gt;novom redku&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| Pisemo na&lt;br&gt;novom redku
|-
| Da byste načeli pisati novy paragraf, vvedite prazdny redok prěd novym paragrafom.
| &lt;tt&gt;Konec paragrafa.&lt;/tt&gt;

&lt;tt&gt;Novy paragraf.&lt;/tt&gt;
| Konec paragrafa.

Novy paragraf.
|-
| Zaglavja razdělov nahodet se medžu '''znakami ravnosti''' ('''=''').&lt;br /&gt;''(zaglavje 1 jest, ale upotrěbjaje se rědko)''
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;== Zaglavje 2 ==&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;&lt;nowiki&gt;=== Zaglavje 3 ===&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;&lt;nowiki&gt;==== Zaglavje 4 ====&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| 
&lt;h2&gt;Zaglavje 2&lt;/h2&gt;
&lt;h3&gt;Zaglavje 3&lt;/h3&gt;
&lt;h4&gt;Zaglavje 4&lt;/h4&gt;
|-
| Za dodanje horizontalnoj linije, vpišite četyri črtok.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;----&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
| 
----
|-
! colspan=3 | Spisky
|-
| Za točkovany spisok upotrěbjaje se zvězdočku ('''*''') na početku vsakogo redka.
| &lt;tt&gt;* Prvo dělo&lt;br /&gt;* Vtoro dělo&lt;br /&gt;* Tretje dělo&lt;/tt&gt;
|
* Prvo dělo
* Vtoro dělo
* Tretje dělo
|-
| Možno jest dodati uravnje s pomočju večšej kolikosti zvězdoček:
| &lt;tt&gt;* Prvo dělo&lt;br /&gt;* Vtoro dělo&lt;br /&gt;** Vtoro dělo, prvy podpunkt&lt;br /&gt;** Vtoro dělo, vtory podpunkt&lt;br /&gt;*** Vtoro dělo, vtory podpunkt, něčto...&lt;br /&gt;** Vtoro dělo, trětji podpunkt&lt;br /&gt;* Tretje dělo&lt;/tt&gt;
|
* Prvo dělo
* Vtoro dělo
** Vtoro dělo, prvy podpunkt
** Vtoro dělo, vtory podpunkt
*** Vtoro dělo, vtory podpunkt, něčto...
** Vtoro dělo, trětji podpunkt
* Tretje dělo
|-
| Numerovany spisok dělaje se takym samym sposobom, ale s križkom ('''#''') na početku vsakogo redka:
| &lt;tt&gt;# Prvo dělo&lt;br /&gt;# Vtoro dělo&lt;br /&gt;## Vtoro dělo, prvy podpunkt&lt;br /&gt;## Vtoro dělo, vtory podpunkt&lt;br /&gt;# Tretje dělo&lt;/tt&gt;
|
# Prvo dělo
# Vtoro dělo
## Vtoro dělo, prvy podpunkt
## Vtoro dělo, vtory podpunkt
# Tretje dělo
|-
| Dvojtočka (''':''') dodavaje odstup.
| &lt;tt&gt;: Prvo dělo&lt;br /&gt;: Vtoro dělo&lt;br /&gt;:: Vtoro dělo, prvy podpunkt&lt;br /&gt;:: Vtoro dělo, vtory podpunkt&lt;br /&gt;: Tretje dělo&lt;/tt&gt;
|
: Prvo dělo
: Vtoro dělo
:: Vtoro dělo, prvy podpunkt
:: Vtoro dělo, vtory podpunkt
: Tretje dělo
|-
! colspan=3 | Linky
|-
| Vnutrišnje linky (linky na druge stranice v tojže samoj viki) dělajut se s pomočju kvadratnyh zatvorok: '''&lt;nowiki&gt;[[...]]&lt;/nowiki&gt;'''.&lt;br /&gt;Ako tekst linka odličaje se od nazvy stranice: pišite vertikalnu črtku ('''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;''') medžu nazvoju stranice i izobraženym tekstom.&lt;br /&gt;&lt;span style=&quot;color:red;&quot;&gt;Črvene&lt;/span&gt; linky vodet na nejestvujuče stranice, &lt;span style=&quot;color:blue;&quot;&gt;modre&lt;/span&gt; linky na jestvujuče stranice.
| 
&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;* [[Poljska]] jest država...&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [[Država X]] ne imaje članok...&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* On žive v [[Hrvatija|Hrvatiji]]...&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [[Sjedinjene Štaty Ameriky|Amerikansky]] prezident...&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
|
* [[Poljska]] jest država...
* [[Država X]] ne imaje članok...
* On žive v [[Hrvatija|Hrvatiji]]...
* [[Sjedinjene Štaty Ameriky|Amerikansky]] prezident...
|-
| Vněšnje linky budut avtomatično numerovane, ako sut medžu pojedinnymi kvadratnymi zatvorkami: '''&lt;nowiki&gt;[...]&lt;/nowiki&gt;'''.&lt;br /&gt;Ako zaměsto togo hočete nadati linku nazvu, dodajte tu nazvu poslě bělogo znaka (v tutom slučaju NE upotrěbite vertikalnu črtku '''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;''', da by ona ne slomala link).
| 
&lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;* http://www.google.com&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [http://www.google.com]&lt;/nowiki&gt;&lt;br /&gt;
&lt;nowiki&gt;* [http://www.google.com Google]&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
|
* http://www.google.com
* [http://www.google.com]
* [http://www.google.com Google]
|-
! colspan=3 | Obrazky
|-
| Ako hočete dodati obrazok, vpišite vnutrišnji link na fajl poslě prědstavky imennogo prostora (&quot;File:&quot;) i utočnite širinu s pomočju vertikalnoj črtky &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; i kolikosti pikseljev (čislo + «px»). Možete ješče dodati «left» (lěvo) ili «right» (pravo) za ustavjenje, na kojej straně stranice bude obrazok.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;[[Fajl:Frosty beer mug.svg|120px|right]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
|
[[Fajl:Frosty beer mug.svg|120px|right]]
|-
| Da by obrazok byl izobraženy v ramkě, dodajte «thumb». Ako ne dodate kolikost pikseljev, ramka bude iměti standardnu širinu. Objasjnajuči tekst možno jest dodati poslě vertikalnoj črtky.
| &lt;tt&gt;&lt;nowiki&gt;[[Fajl:Frosty beer mug.svg|thumb|Čaška hladnogo piva]]&lt;/nowiki&gt;&lt;/tt&gt;
|
[[Fajl:Frosty beer mug.svg|thumb|Čaška hladnogo piva]]
|}

[[Kategorija:Pomoč]]</text>
      <sha1>orzq2spnwnvtm6twkzoz5bn96qav3o0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volnisty papugajek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1976</id>
    <revision>
      <id>28787</id>
      <parentid>16979</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:24:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5718" sha1="cd375wg12dem6zugxhkjbcnfxzjvs05" xml:space="preserve">{{Kartka vid
| nazva = Volnisty papugajek
| nazva-lat = &lt;center&gt;{{Lang|la|Melopsittacus undulatus}}&lt;/center&gt;
| foto = [[Fajl:Melopsittacus undulatus Alice Springs Desert Park (crop 2).jpg|300px|center]]
| opisany = ({{-|Shaw}}, 1805)
| domen = {{Lang|la|Eucaryota}} (eukarioty)
| carstvo = {{Lang|la|Animalia}} (životiny)
| tip = {{Lang|la|Chordata}} (hordovi)
| klasa = {{Lang|la|Aves}} (ptice)
| red = {{Lang|la|Psittaciformes}} (papugajepodobni)
| nadsěmejstvo = {{Lang|la|Psittacoidea}} (papugaji starogo světa)
| sěmejstvo = {{Lang|la|Psittaculidae}} (papugajevi)
| podsěmejstvo = {{Lang|la|Loriinae}}
| pleme = {{Lang|la|Melopsittacini}}
| rod = {{Lang|la|Melopsittacus}}
| vid = {{Lang|la|M. undulatus}}
| binominalno-ime = {{Lang|la|Melopsittacus undulatus}}
| areal = [[Fajl:Budgerigar range map.png|300px|center]]
}}
'''Volnisty (ili valisty) papugajek''' ({{Lang|la|Melopsittacus undulatus}}) je vid [[Ptice|ptic]], ktory naleži do sěmejstva papugajev starogo světa ({{Lang|la|Psittaculidae}}). On je mala ptica s dolgym, vuzkym i silno stupnjevanym hvostom. Perje oboh polov imaje identično zabarvjen‌je, a male ptičky sut podobne zrělym pticam. Volnisti papugajki sut najčestěje strěčajemy vid papugajev, živučih na svobodě v [[Avstralija|Avstraliji]], ačekoli v svezi s klimatičnoju raznovidnostju razměr populacije silno različaje se medžu jednym regionom i drugym. Iz pričiny narastajučego razprostranjen‌ja životinovodstva povstali mnoge pojilišča za skot, čto popravilo jihne šansy na prěživan‌je v krajno suhyh regionah Avstralije i čestično dovedlo do značnogo uveličen‌ja populacije.

Na svojih prirodnyh teritorijah obyvan‌ja volnisti papugajki živut v stadah, poněkogda velmi velikyh. Oni sut legko razpoznavajemi po zvuku leta i vibrujučemu cvrkotu, ktorym oni kontaktujut s drugymi papugajami. V regionah s blagoprijatnym klimatom oni vsegda ostavajut na městu, v suhyh klimatah migrujut, kogda izvory vody izsyhajut.

Odičele populacije živut v [[Koreja|Koreji]] i [[Japonija|Japoniji]], raněje takože v [[Florida|Floridě]] i [[Kuvejt]]u.

== Izgled ==
[[Fajl:Budgerigar diagram-labeled isv-latn.svg | 300px | left]]
Diki volnisti papugajki imajut dolžinu okolo 18 {{-|c}}m i ne pokazyvajut značny polovy dimorfizm. Samice sut malost težše i važet od 24 do 40 gramov, a samci dikogo tipa važet od 22 do 32 gramov. Poly možno v principu različiti po koloru voskovice, ktora je modra u samcev, a koričneva u samic dikogo tipa. 

Volnisti papugajki imajut jarko-zeleny osnovny kolor, pokryty črnymi prugami, izgledajučimi kako volny, na ktoryh je osnovana nazva vida. Te prugy počinajut se na čelu. Volnisty vzor je mnogo tonky na glavě i vrhnoj česti hrebeta, a prěhodi v široke poprěčne prugy na perju kril. Čelo, oblast očij, grlo i prědnja polovina lic sut žolte. Na oboh licah nahodi se sinje petno, a nad grlom nahodet se četyri do šesti črnyh, okruglyh peten. Kolikost tutyh peten može različati se, zavisno od mutacije. Kryjuče pera na krilah sut zelene, hvost je zelenovito-sinji, a vněšnje pera sut kratše na srědině s žoltom pojasom. Nožky sut sivo-nebeske i imajut dva prsty vprěd i dva prsty vzad, da by ptica legko mogla laziti. Pod ultrafioletovym světlom někoje pera operjen‌ja fluorizujut sěrno-žoltym kolorom, ale samo u individov dikogo tipa, a ne u bělo-sinjih individov razvedenyh v nevolji. 

U mladet v občem kolory sut něčto bolje matove než u dozrělyh, volnisty vzor počinaje se u njih na čelu i těmeni. Črne petna na grlu sut mutne ili daže sovsěm nevidime. Različajut se od dozrělyh papugajev roževo-fioletovym zabarvjen‌jem voskovnice i temnym irisom.

== Kako domašnja ptica ==
Volnisti papugajki sut držani v Evropě kako domašnje ptice od 1840 goda – v klětkah i volierah. Vo vtoroj polovině 19. stolětja razvodili jih v velikyh kolikostjah, da by se zadovolila popytka. Nyně volnisty papugajek pravdopodobno je najpopularnějša domašnja ptica i najčestěje razvodženy vid papugajev na světu. Je mnogo kultivovanyh sortov, ktore različajut se od dikoj formy razměrom, kolorom i harakteristikami operjen‌ja.

Kogda volnisty papugajek žive sam v klětkě, on potrěbuje mnogo pozornosti. V protivnom slučaju trěba držati dvoh ili veče, najlěpje v parnoj kolikosti. Važno je, že samic nikogda ne može byti veče než samcev, ibo samice mogut byti agresivne i budut bojevati o samcah. Igračky i orudja za lažen‌je sut neobhodime pri žitju v klětkě. Volnisti papugajki sut vesele, aktivne ptičky, ktore legko je ukrotiti, osoblivo, ako od najmladših lět sut v kontaktu s ljudami. Někoji volnisti papugajki umějut govoriti, ale večinstvo prědpočitaje ograničati se do cvrkan‌ja.

V nevolji volnisti papugajki živut srědnje od peti do osmi lět, ale s pravilnoju opekoju i krmjen‌jem mogut žiti daže od petnadseti do dvadeseti lět. Večinstvo ptic jednakože ne dožive do takogo vozrasta iz pričiny izletěn‌ja, neščestnyh slučajev pri lětan‌ju, hvorob, nepravilnogo poživjen‌ja i drugyh povodov. Poněkogda veterinaru udavaje se uspěšno izlěčiti hvoru pticu.

{{Clear}}
== Galerija ==
&lt;gallery mode=packed heights=180px&gt;
File:Melopsittacus_undulatus_-chicks_and_eggs_in_a_nest_box-8a.jpg | Novonarodžene ptičky i jajca
File:Budgerigar-_Mount_Hope.jpg | Stado dikyh volnistyh papugajkov v letu
File:Melopsittacus undulatus flock.jpg | Stado kultivovanyh volnistyh papugajkov
File:Melopsittacus_undulatus_-Cologne_Zoo_-pair-8a.jpg | Dva volnisti papugajki v kolonskom zooparku
&lt;/gallery&gt;


{{Prěvod|de|Wellensittich}}
{{Pravopis prověrjeny}}
[[Kategorija:Ptice]]
{{INTERWIKI|Q121221}}</text>
      <sha1>cd375wg12dem6zugxhkjbcnfxzjvs05</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wenedyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2002</id>
    <revision>
      <id>28834</id>
      <parentid>17163</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:25:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19797" sha1="ooyt1q3mhua8bfn3941xtct1p5j24ti" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Wenedyk
| nativename = 
| image = File:Flag of RTC.gif
| imagesize = 300px
| imagecaption = Horugva Republiky dvoh koron
| creator = [[Jan van Steenbergen]]
| created = 2002
| speakers = 
| ref = 
| date = 
| script = [[latinica]] na osnově [[Poljsky alfabet|poljskogo alfabeta]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Planove jezyky|Planovy]]
*** Jezyky [[Romanske jezyky|Romanske]] (slavjano-romansky)
**** 
}}

'''Wenedyk''' jest [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], stvorjeny niderlandskym jezykoznavcem [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]]. On jest uživamy v projektu [[:Category:Alternativna historija|alternativnoj historije]] {{-|''[[Ill Bethisad]]''}}. Jest fikcijny potomok [[Vulgarna latina|vulgarnoj latiny]] s silnym [[Slovjani|slovjanskym]] substratom. Ideja projekta jest pokazati, kako [[poljsky jezyk]] by izgledal, ako by on byl [[Romanske jezyky|romanskym jezykom]], a ne [[Slovjanske jezyky|slovjanskym]].

Na internetu wenedyk jest priznany kako jedin iz najlěpših i najvyše detaljnyh prikladov alternativno-historičnyh jezykov.

== Historija ==
Wenedyk byl opublikovany v 2002 godu. V alternativnoj realnosti, [[Rimska imperija]] zavojevala teritoriju dnešnoj [[Poljska|Poljsky]] v prvom stolětju našej ery. Vslěd togo, prědki Poljakov (''Venedi'') prijeli [[Latinsky jezyk|latinu]], ale izměnili ju pod vlivom praslovjanskogo substrata. V rezultatě povstal jezyk, ktory gramatično i leksično jest romansky, ale fonologično i pravopisno napominaje poljsky jezyk.

Wenedyk igraje važnu rolju v projektu {{-|''Ill Bethisad''}}, kde on jest jednym iz služebnyh jezykov ''Republiky Dvoh Koron'' (alternativna versija poljsko-litovskoj [[Rěč pospolita oboh narodov|''Rěči pospolitoj oboh narodov'']]). V alternativnoj realnosti {{-|''Ill Bethisad''}} RDK jest sučasnym prodolženjem tutoj državy, v ktoroj Veneda zaimaje město Poljsky.

== Harakteristika ==
Wenedyk jest osnovany na vulgarnoj latině, ale fonologija, morfologija i sintaksis sut silno pod vlivom poljskogo jezyka.

=== Fonologija i pravopis ===
Pravopis venedskogo jezyka jest skoro identičny poljskomu. On koristi digrafy kako {{-|''sz'', ''cz'', ''rz''}}, i litery s diakritikoju ({{-|''ą'', ''ę'', ''ć'', ''ś'', ''ź'', ''ż'', ''ł'', ''ń''}}). Zvuk {{-|''c''}} prěd {{-|''e''}} i {{-|''i''}} čitaje se kako {{MFA|ts}}, a v inyh pozicijah kako {{MFA|k}}.

=== Slovosbor ===
Množinstvo slov wenedyka proizhodi iz latiny, ale one sut izměnjene soglasno zakonam fonetičnoj evolucije, ktore sut typične dlja poljskogo jezyka.
{|class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
|+'''Wenedyk sravnjeny s latinskym, italijanskym, poljskym i rumunskym'''
! Slovo 
! [[Latinsky jezyk|Latinsky]] 
! [[Italijansky jezyk|Italijansky]] 
! '''Wenedyk''' 
! [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]]
! [[Poljsky jezyk|Poljsky]] 
|- 
| '''Ruka'''  
| &lt;!-- la --&gt; brachium  
| &lt;!-- it --&gt; braccio  
| '''brocz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;braţ 
| &lt;!-- pl --&gt; ramię  
|-
| '''Črny'''  
| &lt;!-- la --&gt; nĭger, nĭgrum  
| &lt;!-- it --&gt; nero  
| '''niegry'''  
| &lt;!-- ro --&gt;negru 
| &lt;!-- pl --&gt; czarny  
|-
| '''Grad, město'''  
| &lt;!-- la --&gt; cīvĭtās, cīvĭtātem  
| &lt;!-- it --&gt; città  
| '''czytać'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''oraş'', [cetate] 
| &lt;!-- pl --&gt; miasto  
|- 
| '''Smrt'''  
| &lt;!-- la --&gt; mŏrs, mŏrtem  
| &lt;!-- it --&gt; morte  
| '''mroć'''  
| &lt;!-- ro --&gt;moarte 
| &lt;!-- pl --&gt; śmierć  
|-
| '''Pes'''  
| &lt;!-- la --&gt; canis  
| &lt;!-- it --&gt; cane  
| '''kań'''  
| &lt;!-- ro --&gt;câine 
| &lt;!-- pl --&gt; pies 
|-
| '''Uho'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''auris'', aurĭcŭla  
| &lt;!-- it --&gt;   orecchio
| '''urzykła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;ureche 
| &lt;!-- pl --&gt; ucho  
|-
| '''Jajce'''  
| &lt;!-- la --&gt; ovum  
| &lt;!-- it --&gt; uovo  
| '''ów'''  
| &lt;!-- ro --&gt;ou  
| &lt;!-- pl --&gt; jajko  
|-
| '''Oko'''  
| &lt;!-- la --&gt; ŏcŭlus  
| &lt;!-- it --&gt; occhio  
| '''okieł'''  
| &lt;!-- ro --&gt;ochi 
| &lt;!-- pl --&gt; oko  
|- 
| '''Otec'''  
| &lt;!-- la --&gt; pater, patrem  
| &lt;!-- it --&gt; padre  
| '''poterz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''tată'' 
| &lt;!-- pl --&gt; ojciec  
|-
| '''Ogonj'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''ignis'', fŏcus  
| &lt;!-- it --&gt; fuoco  
| '''fok'''  
| &lt;!-- ro --&gt;foc 
| &lt;!-- pl --&gt; ogień  
|-
| '''Ryba'''  
| &lt;!-- la --&gt; pĭscis  
| &lt;!-- it --&gt; pesce  
| '''pieszcz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;peşte
| &lt;!-- pl --&gt; ryba  
|-
| '''Stopa'''  
| &lt;!-- la --&gt; pĕs, pĕdem  
| &lt;!-- it --&gt; piede  
| '''piedź'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''picior'', [piez]
| &lt;!-- pl --&gt; stopa   
|-
| '''Prijatelj'''  
| &lt;!-- la --&gt; amīcus  
| &lt;!-- it --&gt; amico  
| '''omik'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''prieten'', amic 
| &lt;!-- pl --&gt; przyjaciel   
|-
| '''Zeleny'''  
| &lt;!-- la --&gt; vĭrĭdis  
| &lt;!-- it --&gt; verde  
| '''wierdzi'''  
| &lt;!-- ro --&gt;verde 
| &lt;!-- pl --&gt; zielony  
|-
| '''Konj'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''ĕquus'', cabăllus  
| &lt;!-- it --&gt; cavallo  
| '''kawał'''  
| &lt;!-- ro --&gt;cal
| &lt;!-- pl --&gt; koń  
|-
| '''Ja'''  
| &lt;!-- la --&gt; ĕgo  
| &lt;!-- it --&gt; io   
| '''jo'''  
| &lt;!-- ro --&gt;eu
| &lt;!-- pl --&gt; ja  
|-
| '''Ostrov'''  
| &lt;!-- la --&gt; īnsŭla  
| &lt;!-- it --&gt; isola   
| '''izła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;insulă 
| &lt;!-- pl --&gt; wyspa
|-
| '''Jezyk'''
| &lt;!-- la --&gt; lĭngua
| &lt;!-- it --&gt; lingua  
| '''lęgwa'''
| &lt;!-- ro --&gt;limbă
| &lt;!-- pl --&gt; język  
|-
| '''Život'''  
| &lt;!-- la --&gt; vīta  
| &lt;!-- it --&gt; vita  
| '''wita'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''viaţă'', [vită]
| &lt;!-- pl --&gt; życie  
|-
| '''Mlěko'''  
| &lt;!-- la --&gt; lac, lactis  
| &lt;!-- it --&gt; latte   
| '''łoc'''  
| &lt;!-- ro --&gt;lapte
| &lt;!-- pl --&gt; mleko  
|-
| '''Ime'''  
| &lt;!-- la --&gt; nōmen  
| &lt;!-- it --&gt; nome  
| '''numię'''  
| &lt;!-- ro --&gt;nume 
| &lt;!-- pl --&gt; imię  
|-
| '''Noč'''  
| &lt;!-- la --&gt; nŏx, nŏctis  
| &lt;!-- it --&gt; notte   
| '''noc'''  
| &lt;!-- ro --&gt;noapte 
| &lt;!-- pl --&gt; noc  
|-
| '''Stary'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''vĕtus'', vetulus  
| &lt;!-- it --&gt; vecchio  
| '''wiekły'''  
| &lt;!-- ro --&gt;vechi 
| &lt;!-- pl --&gt; stary  
|-
| '''Škola'''  
| &lt;!-- la --&gt; schŏla  
| &lt;!-- it --&gt; scuola  
| '''szkoła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;şcoală 
| &lt;!-- pl --&gt; szkoła  
|-
| '''Nebo'''  
| &lt;!-- la --&gt; caelum  
| &lt;!-- it --&gt; cielo  
| '''czał'''  
| &lt;!-- ro --&gt;cer 
| &lt;!-- pl --&gt; niebo  
|-
| '''Zvězda'''  
| &lt;!-- la --&gt; stēlla  
| &lt;!-- it --&gt; stella   
| '''ścioła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;stea
| &lt;!-- pl --&gt; gwiazda  
|-
| '''Zub'''  
| &lt;!-- la --&gt; dĕns, dĕntem  
| &lt;!-- it --&gt; dente 
| '''dzięć'''  
| &lt;!-- ro --&gt;dinte
| &lt;!-- pl --&gt; ząb  
|-
| '''Glas'''  
| &lt;!-- la --&gt; vōx, vōcem  
| &lt;!-- it --&gt; voce  
| '''wucz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;voce, [boace], ''glas'' 
| &lt;!-- pl --&gt; głos  
|-
| '''Voda'''  
| &lt;!-- la --&gt; aqua  
| &lt;!-- it --&gt; acqua  
| '''jekwa'''  
| &lt;!-- ro --&gt;apă 
| &lt;!-- pl --&gt; woda  
|-
| '''Větr'''  
| &lt;!-- la --&gt; vĕntus  
| &lt;!-- it --&gt; vento  
| '''więt'''  
| &lt;!-- ro --&gt;vânt
| &lt;!-- pl --&gt; wiatr  
|}

{|class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
|+'''Wenedyk sravnjeny s drugymi romanskymi jezykami'''
! Slovo 
! [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]] 
! [[Špańsky jezyk|Špańsky]] 
! [[Katalańsky jezyk|Katalańsky]] 
! [[Oksitańsky jezyk|Oksitańsky]] 
! [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]] 
! [[Retoromańsky jezyk|Retoromańsky]]
! '''Wenedyk''' 
! [[Britenig]]
|-
| '''Ruka''' 
| &lt;!-- pt --&gt; braço  
| &lt;!-- es --&gt; brazo  
| &lt;!-- ca --&gt; braç  
| &lt;!-- oc --&gt; braç  
| &lt;!-- fr --&gt; bras   
| &lt;!-- rm --&gt; bratsch  
| '''brocz'''  
| &lt;!--  --&gt; breich 
|-
| '''Črny'''  
| &lt;!-- pt --&gt; negro  
| &lt;!-- es --&gt; negro  
| &lt;!-- ca --&gt; negre  
| &lt;!-- oc --&gt; negre  
| &lt;!-- fr --&gt; noir  
| &lt;!-- rm --&gt; nair  
| '''niegry'''  
| &lt;!--  --&gt; nîr  
|-
| '''Grad, město'''  
| &lt;!-- pt --&gt; cidade  
| &lt;!-- es --&gt; ciudad  
| &lt;!-- ca --&gt; ciutat  
| &lt;!-- oc --&gt; ciutat  
| &lt;!-- fr --&gt; cité  
| &lt;!-- rm --&gt; citad  
| '''czytać'''  
| &lt;!--  --&gt; ciwdad 
|- 
| '''Smrt'''  
| &lt;!-- pt --&gt; morte  
| &lt;!-- es --&gt; muerte  
| &lt;!-- ca --&gt; mort  
| &lt;!-- oc --&gt; mòrt  
| &lt;!-- fr --&gt; mort  
| &lt;!-- rm --&gt; mort  
| '''mroć'''  
| &lt;!--  --&gt; morth 
|-
| '''Pes'''  
| &lt;!-- pt --&gt; cão  
| &lt;!-- es --&gt; ''perro''  
| &lt;!-- ca --&gt; gos  
| &lt;!-- oc --&gt; ''gos'', can  
| &lt;!-- fr --&gt; chien   
| &lt;!-- rm --&gt; chaun  
| '''kań'''  
| &lt;!--  --&gt; can  
|-
| '''Uho'''  
| &lt;!-- pt --&gt; orelha  
| &lt;!-- es --&gt; oreja  
| &lt;!-- ca --&gt; orella  
| &lt;!-- oc --&gt; aurelha  
| &lt;!-- fr --&gt; oreille   
| &lt;!-- rm --&gt; ureglia  
| '''urzykła'''  
| &lt;!--  --&gt; origl  
|-
| '''Jajce'''  
| &lt;!-- pt --&gt; ovo  
| &lt;!-- es --&gt; huevo  
| &lt;!-- ca --&gt; ou  
| &lt;!-- oc --&gt; uòu  
| &lt;!-- fr --&gt; œuf  
| &lt;!-- rm --&gt; ov  
| '''ów'''  
| &lt;!--  --&gt; ew
|-
| '''Oko'''  
| &lt;!-- pt --&gt; olho  
| &lt;!-- es --&gt; ojo  
| &lt;!-- ca --&gt; ull  
| &lt;!-- oc --&gt; uèlh  
| &lt;!-- fr --&gt; œil   
| &lt;!-- rm --&gt; egl  
| '''okieł'''  
| &lt;!--  --&gt; ogl  
|-
| '''Otec'''  
| &lt;!-- pt --&gt; pai  
| &lt;!-- es --&gt; padre  
| &lt;!-- ca --&gt; pare  
| &lt;!-- oc --&gt; paire  
| &lt;!-- fr --&gt; père   
| &lt;!-- rm --&gt; ''bab''  
|'''poterz'''  
| &lt;!--  --&gt; padr  
|-
| '''Ogonj'''  
| &lt;!-- pt --&gt; fogo  
| &lt;!-- es --&gt; fuego  
| &lt;!-- ca --&gt; foc  
| &lt;!-- oc --&gt; fuòc  
| &lt;!-- fr --&gt; feu   
| &lt;!-- rm --&gt; fieu  
| '''fok'''  
| &lt;!--  --&gt; ffog  
|-
| '''Ryba'''  
| &lt;!-- pt --&gt; peixe  
| &lt;!-- es --&gt; pez
| &lt;!-- ca --&gt; peix  
| &lt;!-- oc --&gt; peis  
| &lt;!-- fr --&gt; poisson   
| &lt;!-- rm --&gt; pesch  
| '''pieszcz'''  
| &lt;!--  --&gt; pisc  
|-
| '''Stopa'''  
| &lt;!-- pt --&gt; pé  
| &lt;!-- es --&gt; pie  
| &lt;!-- ca --&gt; peu  
| &lt;!-- oc --&gt; pè  
| &lt;!-- fr --&gt; pied   
| &lt;!-- rm --&gt; pe  
| '''piedź'''  
| &lt;!--  --&gt; pedd  
|-
| '''Prijatelj'''  
| &lt;!-- pt --&gt; amigo  
| &lt;!-- es --&gt; amigo  
| &lt;!-- ca --&gt; amic  
| &lt;!-- oc --&gt; amic  
| &lt;!-- fr --&gt; ami   
| &lt;!-- rm --&gt; ami  
| '''omik'''  
| &lt;!--  --&gt; efig  
|-
| '''Zeleny'''  
| &lt;!-- pt --&gt; verde  
| &lt;!-- es --&gt; verde  
| &lt;!-- ca --&gt; verd  
| &lt;!-- oc --&gt; verd  
| &lt;!-- fr --&gt; vert   
| &lt;!-- rm --&gt; verd  
| '''wierdzi'''  
| &lt;!--  --&gt; gwirdd 
|-
| '''Konj'''  
| &lt;!-- pt --&gt; cavalo  
| &lt;!-- es --&gt; caballo  
| &lt;!-- ca --&gt; cavall  
| &lt;!-- oc --&gt; caval  
| &lt;!-- fr --&gt; cheval   
| &lt;!-- rm --&gt; chaval  
| '''kawał'''  
| &lt;!--  --&gt; cafall  
|-
| '''Ja'''  
| &lt;!-- pt --&gt; eu  
| &lt;!-- es --&gt; yo  
| &lt;!-- ca --&gt; jo  
| &lt;!-- oc --&gt; ieu  
| &lt;!-- fr --&gt; je   
| &lt;!-- rm --&gt; jau  
| '''jo'''  
| &lt;!--  --&gt; eo 
|-
| '''Ostrov'''
|  ilha
|  isla
|  illa
|  illa
|  île
|  insla
| '''izła'''
|  ysl
|-
| '''Jezyk'''
|  língua
|  lengua
|  llengua
|  lenga
|  langue
|  linguatg, lieunga
| '''lęgwa'''
|  llinghedig, llingw
|-
| '''Život'''
|  vida
|  vida
|  vida
|  vida
|  vie
|  vita
| '''wita'''
|  gwid
|-
| '''Mlěko'''
|  leite
|  leche
|  llet
|  lach
|  lait
|  latg
| '''łoc'''
|  llaeth
|-
| '''Ime'''
|  nome
|  nombre
|  nom
|  nom
|  nom
|  num
| '''numię'''
|  nôn
|-
| '''Noč'''
|  noite
|  noche
|  nit
|  nuèch
|  nuit
|  notg
| '''noc'''
|  noeth
|-
| '''Stary'''
||  velho
|  viejo
|  vell
|  vièlh
|  vieux
|  vegl
| '''wiekły'''
|  gwegl
|-
| '''Škola'''
|  escola
|  escuela
|  escola
|  escòla
|  école
|  scola
| '''szkoła'''
|   yscol
|-
| '''Nebo'''
|  céu
|  cielo
|  cel
|  cèl
|  ciel
|  tschiel
| '''czał'''
|  cel
|-
| '''Zvězda'''
|  estrela
|  estrella
|  estrella
|  estela
|  étoile
|  staila
| '''ścioła'''
|  ystuil
|-
| '''Zub'''
|  dente
|  diente
|  dent
|  dent
|  dent
|  dent
| '''dzięć'''
|  dent
|-
| '''Glas'''
|  voz
|  voz
|  veu
|  votz
|  voix
|  vusch
| '''wucz'''
|   gwg
|-
| '''Voda'''
|  água
|  agua
|  aigua
|  aiga
|  eau
|  aua
| '''jekwa'''
|  ag
|-
| '''Větr'''
|  vento
|  viento
|  vent
|  vent
|  vent
|  vent
| '''więt'''
|  gwent
|}

Takože sut mnogo posučenj iz slovjanskyh, germanskyh i inyh jezykov.

== Gramatika ==
Gramatika wenedyka  jest měšanina romanskyh i slovjanskyh elementov. 

=== Imenniky ===
Imenniky imajut dva čisla (jednina i množina) i tri rody (mužsky, žensky i srědnji), čto jest netipično dlja zapadnyh romanskyh jezykov, ale tipično dlja latiny i slovjanskyh jezykov. Wenedyk ne imaje padežev, s izključenjem zaimennikov.

Imenniky, zaimenniky i pridavniky mogut iměti tri [[Gramatičny rod|rody]] (mužsky, žensky, srědnji), dva [[Gramatično čislo|čisla]] (jednina, množina) i tri [[padež]]i:
* ''prěmy padež'': koriščeny i za [[podmet]] i za [[prěmy objekt]] rěčenja. V rěčenju: ''''{{-|Miej poterz leże libier}}'''' &quot;Moj otec čitaje knigu&quot;, ''{{-|Miej poterz}}'' &quot;moj otec&quot; i ''{{-|libier}}'' &quot;kniga&quot; sut oba v prěmom padežu.
* ''[[roditeljnik]]'': koriščeny da by ukazati posědanje, napriměr: ''''{{-|siedź potrze}}'''' &quot;stolica ''mojego otca''&quot;, ''''{{-|rzejna Anglie}}'''' &quot;kraljeva ''Anglije''&quot;.
* ''[[dateljnik]]'': koriščeny da by ukazati [[neprěmy objekt]] rěčenja, napriměr: ''''{{-|Da mi ił libier}}'''' &quot;Daj mi tu knigu&quot;, ''''{{-|Da mi łu}}'''' &quot;Daj to ''mně''&quot;.

Wenedyk takože imaje ''[[zvateljnik]]''. V množinstvu slučajev on imaje tu že samu formu kako prěmy padež, ale sut izključenja: '''{{-|O potrze}}!''' &quot;O otče!&quot;. V ranějšej versiji venedskogo jezyka, on iměl imeniteljnik i viniteljnik, ale pozdněje one slili se, da by tvoriti prěmy padež.

Imenniky mogut byti podděljeny na četyri [[Sklonjeńje|sklonjenja]]. One sut podobne do sistemy sklonjenja v latině:
* ''Prvo sklonjenje'' sut vse slova na '''{{-|-a}}''', veliko množinstvo iz ktoryh sut [[Žensky rod|ženskogo roda]];
* ''Vtoro sklonjenje'' sut glavno mužske i srědnje slova končajuče se na [[Suglaska|suglasku]]. To jest měšanina vtorogo i četvrtogo sklonjenja v latině;
* ''Tretje sklonjenje'' sut glavno ženske slova končajuče se na mekku suglasku;
* ''Četvrto sklonjenje'' sut slova na '''{{-|-ej}}''', ono odgovarjaje latinskomu petomu sklonjenju. Jednako, avtor traktoval imenniky s končinoju 4-ogo sklonjenja kako neregularne, vidi takože sekcije poniže.

=== Glagoly ===
Glagolna sistema jest osnovana na latinskoj, ale imaje takože črty slovjanskoj gramatiky, napriměr vid (aspekt). Glagoly se spregajut po licam, čislam, zalogam i vrěmenam. Formy nastoječego vrěmene:

:''1 jedn.'' – '''{{-|jemu}}''' «ja ljubju»
:''2 jedn.'' – '''{{-|jemasz}}''' «ty ljubiš»
:''3 jedn.'' – '''{{-|jema}}''' «on/ona ljubi»
:''1 mn.'' – '''{{-|jemamy}}''' «my ljubimo»
:''2 mn.'' – '''{{-|jemacie}}''' «vy ljubite»
:''3 mn.'' – '''{{-|jemą}}''' «oni ljubet»

Ibo latinsky i [[praslovjansky jezyk]] iměli praktično identične fleksije lica/čisla, i poljsky takože.

Glagoly wenedyka imajut slědujuče [[Naklonjeńje|naklonjenja]] i [[Čas (gramatika)|časy]]:
:''[[Infinitiv]]'' – '''{{-|jemar}}''' «ljubiti»
:''[[Nastoječi čas]]'' – '''{{-|jemu}}''' «ja ljubju»
:''[[Imperfekt]]'' – '''{{-|jemawa}}''' «ja ljubil»
:''[[Perfekt]]'' – '''{{-|jemie}}''' «ja ljubil»
:''[[Buduči čas]] (nesovršeny)'' – '''{{-|joru jemar}}''' «ja budu ljubiti»
:''[[Buduči čas]] (sovršeny)'' – '''{{-|jemaru}}''' «ja poljubju»
:''[[Uslovno naklonjeńje]]'' – '''{{-|jemarsi}}''' «ja byh ljubil»
:''[[Poveliteljno naklonjeńje]]'' – '''{{-|jem}}''' «ljubi!»
:''[[Participij|Aktivny participij]]'' – '''{{-|jemęć}}''' «ljubeči»
:''[[Participij|Pasivny participij]]'' – '''{{-|jematy}}''' «ljubjeny»

== Priklad ==
[[Otče naš]] v wenedyk:

&lt;blockquote&gt;
 {{-|Potrze nostry, ki jesz en czałór, sąciewkaty si twej numię. &lt;br /&gt;
 Owień twej rzeń. &lt;br /&gt;
 Foca si twa włątać, komód en czału szyk i sur cierze. &lt;br /&gt;
 Da nów odzej nostry pań kocidzany. &lt;br /&gt;
 I dziemieć nów nostrze dziewta, komód i nu dziemiećmy swór dziewtorzór. &lt;br /&gt;
 I nie endycz nosz en ciętaceń, uta liwra nosz dzie mału. Amen. &lt;br /&gt;}}
&lt;/blockquote&gt;

Členok 1 ''[[Universalna deklaracija prav člověka|Universalnoj deklaracije prav člověka]]'' na wenedyk: 
:''{{-|Tuci ludzie noszczę sie liwrzy i jekwali z rześpiece świej dzińtacie i swór drzecór. Li są dotaci ku rocenie i koszczęce i dziewię ocar piara wyniałtru en jenie frotrzeńtacie.}}''&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Texts in Wenedyk|website=steen.free.fr|url=http://steen.free.fr/wenedyk/texts6.html#declaration}}&lt;/ref&gt;
Členok 1 ''Universalnoj deklaracije prav člověka'' v medžuslovjanskom jezyku: 
:''Vsi ljudi rodet se svobodni i ravni v dostojnosti i pravah. Oni sut obdarjeni razumom i svěstju i imajut postupati jedin k drugomu v duhu bratstva.''&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.un.org/en/about-us/universal-declaration-of-human-rights|title=Universal Declaration of Human Rights|website=un.org}}&lt;/ref&gt;

== Podobne jezyky == 

V vsesvětu {{-|''Ill Bethisad''}} jestvujut dva druge jezyky, ktore sut svezane s wenedykom: slevansky ({{-|''slvanjec''}}), ktorym govori se v ekvivalentu [[Slovakija|Slovakije]] togo vsesvěta; i šležansky ({{-|''šležan''}}), ili slezsky, govorjeny v [[Slezsko|Slezsku]]. Šležansky odražaje [[češsky jezyk]]&lt;ref&gt;[http://steen.free.fr/slezan/index.html ''{{-|ŠLEŽAN, na lehva rumana porlata je Šležna}}'']&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://steen.free.fr/slezan/gmp.html {{-|Šležan – Grand Master Plan}}]&lt;/ref&gt; v taky samy sposob, kako wenedyk dělaje s poljskym, v toj čas kako slevansky, pomimo togo, že nahodi se v Slovakiji, jest vyše podobny do [[Hrvatsky jezyk|hrvatskogo]] v svojem pravopisu. (Romansky &quot;ekvivalent&quot; slovačskogo jest dialekt slevanskogo govorjeny v [[Moravija|Moraviji]], zvany {{-|''Moravjanec''}}.) (Kako by v kompenzaciju, [[Hrvatsky jezyk|hrvatsky]] v {{-|''Ill Bethisad''}} jest prinudženy byti zamětno različny od [[Srbsky jezyk|srbskogo]], črěz to, že on sdělany jest podobnym do nyne praktično izčeznuvšego češskogo i slovačskogo.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/Croatian | title = Croatian | website = IBWiki}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
*[http://steen.free.fr/wenedyk/index.html Wenedyk] – glavna stranica o jezyku
*[http://ib.frath.net/w/Wenedyk Wenedyk v {{-|Ill Bethisad}}]
*{{Cite book | author = Tilman Berger | url = http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf | chapter = Vom Erfinden Slavischer Sprachen | editor1 = M. Okuka | editor2 = U. Schweier | title = Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag | location = München | year = 2004 | pages = 19–28}}
*{{Cite journal | author = Michał Foerster | url = http://esensja.pl/ksiazka/publicystyka/tekst.html?id=5719 | title = Wariacje literackie: o językach | journal = Esencja | issue = nr. 07/2008 (LXXIX), avgust-septembr 2008}}
*{{Cite news | author = Dorota Gut | url = http://szkolazklasa.gazeta.pl/szkolazklasa/1,58420,1905232.html | title = Now@ Mow@ (&quot;Novy jezyk&quot;) | magazine = Wiedza i Życie | issue = fevruar 2004}}
*{{Cite web | author = Jakub Kowalski | url = http://relaz.pl/magazyn,archiwum,wymyslone-jezyki,824 | title = Wymyślone języki | website = Relaz.pl | date = 2007-03-02}}
*{{Cite book | author = Stefan Michael Newerkla | chapter = Auf den Spuren des ř in den slawischen Sprachen und rund um den Globus | editor1 = Johannes Reinhart | editor2 = Tilmann Reuther | title = Ethnoslavica: Festschrift für Herrn Univ. Prof. Dr. Gerhard Neweklowsky zum 65. Geburtstag; Beiträge des internationalen Symposiums des Instituts für Slawistik der Universität Klagenfurt in Zusammenarbeit mit dem Institut für Slawistik der Universität Wien, Klagenfurt, 7.-8. April 2006 | location = München-Wien | publisher = Otto Sagner | year = 2006 | pages = 212}}
*{{Cite book | author = Paul J.J. Payack | title = A Million Words and Counting: How Global English Is Rewriting the World | year = 2008 | pages = 193}}
*{{Cite web | url = http://www.geonames.de/wl-romance.html | title = Romance glossary | website = geonames.de}} (spisok občih slov vo vsih romanskyh jezykah, vključno wenedyk i brithenig)

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/wenedyk/index.html Gramatika wenedyka]

{{Pravopis prověrjeny}}
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Romanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]

{{Umětne jezyky}}
{{INTERWIKI|Q148739}}</text>
      <sha1>ooyt1q3mhua8bfn3941xtct1p5j24ti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Булгарскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2327</id>
    <revision>
      <id>28799</id>
      <parentid>18902</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:21:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22919" sha1="2i3xnssedfl4hp13niflsmzzm0q7dne" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk|name=Булгарскы|nativename={{Jezyky|bg|български}}|image=Distribution of Bulgarian Speakers.png|imagecaption=Оземје в Јужној Европє, на кторых говорет на булгарском језыку.|states=[[Булгарија]], [[Греција]], [[Сєверна Македонија]], [[Румунија]], [[Украјина]]|ethnicity=булгари|speakers=8 милионов|ref=&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ethnologue.com/language/bul|title=Bulgarian|language=en}}&lt;/ref&gt;|date=|script=* [[кирилица]]
* [[латиница]] (в Банату)|nation=Булгарија|agency=Институт за булгарскы језык|family=* [[Индоевропејске језыкы]]
** [[Балтословјанске језыкы]]
*** [[Словјанске језыкы]]
**** [[Јужнословјанске језыкы]]
***** [[Източне јужнословјанске језыкы]]}}

'''Булгарскы језык''' јест [[Јужнословјанске језыкы|јужнословјанскы језык]], народны језык [[Булгари|булгаров]] и државны језык [[Булгарија|Булгарије]] и једин из 24 официјных језыков
[[Evropejsky sojuz|Европејского Сојуза]]. Допока јест јединствены кириличны језык Европејского Сојуза. На булгарском језыку говори вече неж 10 милионов чловєк&lt;ref&gt;[https://books.google.bg/books?id=hywaBgAAQBAJ&amp;printsec=frontcover&amp;hl=bg#v=onepage&amp;q&amp;f=false Detrez, Raymond. Historical Dictionary of Bulgaria.] Rowman &amp; Littlefield. &lt;nowiki&gt;ISBN 9781442241800&lt;/nowiki&gt;.&lt;/ref&gt; (вкључно људиј, изучајучих јего как вторы језык), прєважно в самој Булгарији, в близкых регионах граничечих с Булгаријеју држав, а такоже в нєкторых регионах Молдавије и Украјины. Разом с близко сродным [[Македонскы језык|македонскым језыком]], а такоже с србскохрватскым и словенскым, булгарскы јест чест източној подгрупы јужнословјанскых језыков, кторе сут чест [[Словјанске језыкы|словјанској родины]] в [[Индоевропејске језыкы|индоевропејској вєтвє]] језыков. Сугласно булгарској језыкознавској традиције булгарскы језык јест језыком плурицентричным - он имаје нєколико книжевных норм. Тута класификација често вкључаје македонскы, како једин из диалектов булгарского, але сугласно македонској традиције, [[Македонскы језык|македонскы]] јест оддєлны од булгарского језык. Иној книжевној нормоју јест банатска булгарска книжевна норма.

Булгарскы и македонскы имајут ред својств, кторе удєљајут јих срєд всих иных словјанскых језыков: в нјих пропали падеже (јих функције изполњајут прєдлогы и поредок слов), јест развој суфиксного опрєдєљеного члена и одсутство инфинитива глагола. Они схранили и развили прасловјанскы глаголны строј, але аналитично. Једным прикладом такого развоја јест развој форм глагола, кторе означајут източник информације.

Дрєвнебулгарскы језык был източником при створјенју [[Црковнословјанскы језык|црковнословјанского језыка]], језыка богослужбы в реду православных цркв, и црковнословјанскы језык даље стал източником словосбора дља булгарского језыка в соврєменны час.

== Historija ==
Bulgarsky jezyj jest najranějši pisemno dokumentovany slovjansky jezyk. Jego historičny razvoj harakterizuje se četyremi glavnymi periodami. Slěduje primětiti, že tuto dělenje jest uslovno i nazvy ne odražajut razne jezyky, a toliko periody v razvoju bulgarskogo jezyka, za ktoryh nahodet se harakterne osoblivosti. 

=== Dopisemny jezyk ===
Dopisemny, ili praslovjansky jezyk obhvačaje period medžu prědpolagajemym slavjanskym poseljenjem na Balkanah (VI - VII stolětja) i misijeju soloničskyh bratov svetogo Kirila i Metodija v Velikoj Moraviji v 60-h lětah IX stolětja. V tvorbě &quot;O pisemnah&quot; [[Černorizec Hrabr]] spominaje upotrěbovanje někakyh pisemnyh znakov - {{-|''чрьтами и рѣзами''}} , ale ne ima se vyše informacije o tom. 

=== Starobulgarsky jezyk ===
[[Fajl:Tomb stone of Mostich Boyla.jpg|thumb|360x360px|Nadgrobny kamenj Mostiča. Jedin iz starějših pametnikov bulgarskoj pisemnosti. Dnes nahodi se v arheologičnom muzeju Velikogo Prěslava.]]
[[Fajl:Rekonstruovany nadpis na nadgrobju Mostiča.jpg|thumb|474x474px|Rekonstruovany nadpis na nadgrobju Mostiča.]]
Obhvačaje period medžu prijetjem slovjanskogo jezyka kako oficijnogo jezyka v Bulgariji i konec prvoj bulgarskoj državy v 1018 lětu. Suglasno něktorym lingvistam, početok starogo bulgarskogo jezyka byl oprěděljeny nemnogo raněje, so stvorenjem prvogo slovjanskogo alfabeta (glagolicy) v 862 godu Konstantinom-Kirilom Filozofom. V hodu togo perioda byli napisane najstare glagolične i kirilične bulgarske pisemny pametniky. Bulgarije stavaje srědiščem slovjanskoj kultury i pisemnosti. Priměrom i pametnikom starobulgarskoj pisemnosti jest nadpis na nadgrobju vyskopostavjenogo državnogo činovnika [[Mostič]]a pri carah Simeonu I i Petru I: &lt;blockquote&gt;{{-|'''СЬДЄ ЛЄЖИТЪ МОСТИЧЬ ЧРЬГѸБЪІЛꙖ(Я) БЪІВЪІ ПРІ СѴМЄОНѢ ЦР҃И И ПРІ ПЄТРѢ ЦР҃И ОСМИѬ ЖЄ ДЄСѦТЬ ЛѢТЪ СЪІ ОСТАВИВЪ ЧРЬГѸБЪІЛЬСТВО Ї ВЬСЄ ІМѢНИѤ БЪІСТЪ ЧРЬНОРИЗЬЦЬ Ї ВЪ ТОМЬ СЪВРЬШИ ЖИЗНЬ СВОѬ.'''}}&lt;/blockquote&gt;Prěvod na medžuslovjansky: &lt;blockquote&gt;Tut leži Mostič, ktory byl ''črgubilja'' ([[:bg:Ичиргу_боила|zvanje činovnika]] v Prvom Bulgarskom carstvu) pri caru Simeonu i pri caru Petru, a v osmdeset lět vozrastu jest ostavil ''črjgubiljstvo'' ves jegov imutok i jest stal monahom i tak jest završil svoj život.&lt;/blockquote&gt;

=== Srědnjebulgarsky jezyk ===
Priblizno obhvačaje period od vozstanovjenja Vtorogo Bulgarskogo carstva do padenja pod osmansku vladu&lt;ref&gt;{{-|Историческа граматика на българския език: учебник за учителските институти, Кирил Мирчев, „Народна просвета“, 1955 г., с. 30}}&lt;/ref&gt;. Jezyk Vtorogo Bulgarskogo carstva poslužil osnovoju za stvorenja russkyh, srbskyh, vlašsko-moldovskyh kniževnyh izdanij i jest dobyl značenje jedinogo literaturnogo slovjanskogo jezyka. Russky fonetičny variant srědnjebulgarskogo jezyka s času Vtorogo Bulgarskogo carstva i do dnes jest jezykom pravoslavnoj bogoslužby vo mnogyh slovjanskyh državah i jest občecrkovnym jezykom.

=== Novobulgarsky jezyk ===
Najrannjejši pisemny pametnik novobolgarskogo jezyka sut damaskine od XVII-XVIII stolětij. Takov, napriměr, jest tihonravovsky damaskin XVII stolětja, jedin iz najrannjih prědstaviteljev novobulgarskoj skupiny damaskinov. 

Poslě Osvobodženja bulgarsky jezyk byl objavjeny oficialnym jezykom cirkularom russkoj okupacionoj administracije od 11 septembra 1878 lěta. Naslědno narodni prědstavitelji sut rěšili, že oficijnym variantom bulgarskogo jezyka budut sěveroiztočne jego narěčja, kako to i jest dnes. Věrojetno to jest vslěd že naseljenje največših gradov državy – Ruse, Veliko Trnovo, Šumen, Gabrovo, Stara Zagora i Plovdiv imalo jednakovu poziciju odnosno ''[[jatovoj granicy]]'' (jednoj iz najvažnějših izoglos v bulgarksom jezyku, na osnově ktoroj bulgarske dialekty razděljajut se na dva vida: zapadnobulgarske govory i iztočnobulgarske govory). To podčrkivaje ražliku medžu literaturnym jezykom i zapadnymi dialektami. Tak, osoblivo jasno odděljajut se šopske dialekty - sofijsky, radomirsky, kjustendiljsky, samokovsky v sěverozapadnoj Bulgariji, a takože makedonsky jezyk (ktory něktori lingvisti imenujut dialektom bulgarskogo jezyka) i dialekty v Razlogu, Petriču, Strumicě, Blagojevgradu i drugih gradah jugozadapnoj Bulgarije. 

V razvoju novobulgarskogo kniževnogo jezyka različajut se tri gravnyh perioda:

# Od početka XIX stolětja do Osvobodženja Bulgarije od osmanskogo iga. 
# Poslě Osvobodženja, kogda bulgarsky jezyk prětrpěl několiko reform pravopisa – Slědosvobodženčesky pravopis, Drinovsky pravopis, Omarčevsky pravopis i pravopisna reforma Bulgarskogo nacionalsocialističnogo sojuza bulgar. 
# Od 9 septembra 1944 goda (ortografična reforma Otečestvennogo fronta)

Naslědny priměr pokazyvaje tekst bulgarskoj pečatnoj Biblije od konca XIX stolětja, v ktorom vidimo oficijny Slědosvobodženčsky pravopis, pri ktorom bukvy srědnjebulgarskogo jezyka, take kako sut ѿ, ѥ, ѱ, ѯ, byli izključene, a ѧ, ѩ už byli zaměnjene na &quot;я&quot; po russkomu obrazcu. Jednakože v tutom pravopisu ješče sut prisutne і, ѳ, drevnebulgarske ѣ, ѫ, ѭ, a takože sut polny i nepolny žensky člen {{-|(-та/-тѫ)}}, ktore izčeznut pozdněje. &lt;blockquote&gt;{{-|...И пристигн'''ѫ''' въ Дерві'''ѭ''' и Листрѫ; и ето, имаше тамо н {{-|'''ѣ'''}}кой ученикъ на име Тимо'''ѳ'''ей, с'''ы'''нъ на нѣкоѭ си женѫ Еврейкѫ повѣрвалѫ, а баща му бѣ Еллинъ; Който ученикъ бѣше свидѣтелствованъ отъ брат'''і'''я-та въ...}}&lt;/blockquote&gt;Prěklad na medžuslovjansky:&lt;blockquote&gt;I prišedl on v Drěviju i Listru; i vot, byl tam někoj učenik, imenem Timofej, syn někojej Jevrejky uvěrivšej, a otec jego byl Jellin; učenik ktorogo byl posvědčany bratami v...&lt;/blockquote&gt;

== Osoblivosti ==
V hodu historičnogo razvoja bulgarskogo jezyka i jego kontaktov s susědnymi neslovjanskymi jezykami Balkanskogo poluostrova, stali se značime izměny v sravnjenju s ostalymi slovjanskymi jezykami. Mněvaje se, že one vključajut izměny v morfologiji i sintaksě, ktore sut harakterne bez malogo polnym izčeznutjem padežnyh form (padežne ostatky ostavajut se u zaimennikov, ličnyh imenah, imennikah mužskogo roda i pridavnikah v imenitelnom padežu), pojavjenjem i upotrěbjenjem oprěděljenogo člena, shranjenjem slovjanskyh prostyh i gragolnyh vrěmen (prošedše sovršeno i prošedše nesovršeno), razvojem novyh, pojavjenjem udvojenyh premyh i nepremyh dopolnjenij, izčeznutjem infinitiva i razvojem prěrazkaznyh form glagola i tak dalje. Tute izměny odličajut razvoj v morfologiji i sintaksě bulgarskogo jezyka od ostalyh slovjanskyh jezykov. 

Hoti jego razměr težko oprěděliti, vliv russkogo jezyka na bulgarsky jezyk v dobu Vozrodženja i stvorenja Tretjej Bulgarskoj državy bylo mnogo silnym. Čest pozajetoj v toj čas leksiky od russkogo jezyka imela drevnebulgarsko proizhodženje i byla &quot;vozvračena&quot; v razvivajuči se bulgarsky literarny jezyk kak crkovnoslovjanska i drevnebulgarska. Jednako, jednočasno s tym bylo vvedeno mnogo slov russkogo proizhodženja (prěd vsem v spoločno-političnu oblast). 

Skroz pet stolětij osmanskoj vlady črěz osmansky turečsky jezyk proniklo množstvo persidskyh i arabskyh slov, ktore do dnes pogrěšno mněvajut se &quot;turkizmami&quot; (napr. {{-|''шише, диван, хамам, турши(я), хамал, шалвар,''}} i druge). S razvojem promysla i nauky v bulgarsky tehničny jezyk sut vošli mnoge němečske slova (napr. {{-|''бинт, багер, бормашина''}} i mnoge druge), a od početka 1980-h lět – anglijske, osnovno v oblasti kompjuternyh nauk i informacijnyh tehnologij (jedin iz poslědnyh priměrov, vprvo vzetyh v razgovorno upotrěbjenje jest slovo {{-|&quot;флашка&quot;}}). 

== Razprostranjenje ==
Bulgarsky jezyk jest največe razprostanjeny v Bulgariji. Na njem takože govoret na zemjah, graničečih s Bulgarijeju – na Balkanskom poluostrovu i v Maloj Aziji. Bulgarsky jezyk takože jest razprostranjeny tam, kde živut bulgari v inyh državah. Suglasno danym Bjuro prěpisa naseljenja SŠA, 57 016 žiteljev državy govoret na bulgarskom jezyku&lt;ref&gt;{{-|Езикова употреба, Бюро за преброяване на населението на САЩ, секция Подробен език, говорен вкъщи и възможност за говорене на английски език за населението над 5-годишна възраст по щат 2006 – 2008 г., име на файл Подробни таблици}}&lt;/ref&gt; (po stanju na 2006-2008 lěta). Němečsko bjuro prěpisa naseljenja suglasno danym na 2023 god, ukazyvaje, že v Němciji žive okolo 232,000 govoriteljev bulgarskogo jezyka.&lt;ref&gt;[https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Publikationen/_publikationen-innen-migrationshintergrund.html &quot;Bevölkerung und Erwerbstätigkeit – Bevölkerung mit Migrationshintergrund – Ergebnisse des Mikrozensus 2023 –&quot;.] ''Statistisches Bundesamt''.&lt;/ref&gt;

=== Bulgarske dialekty ===
[[Fajl:Bulgarian dialect map-yus.png|thumb|350x350px|Razprostranjenje bulgarskogo jezyka i jego dialekty na početok 2000-h lět.]]
[[Fajl:Bgmap yat.png|thumb|352x352px|Mapa jatskoj granicy, ktora razděljaje bulgarske dialekty na zapadne i iztočne, zavisno od togo, izgovorjaje se li starobulgarska {{-|'''ѣ'''}} kako {{-|'''я'''}} ili {{-|'''e.'''}}]]
Priznak, suglasno ktoromu bulgarske dialekty razděljajut se na dva tipa – zapadne i iztočne jest ''jatova granica''. V zavisnosti kde leži region, izgovor strarobulgarskoj glasky {{-|'''ѣ'''}} različaje se. Iztočne dialekty na jej městu govoret {{-|'''я'''}}, zapadne dialekty – '''e.''' 

Besarabsky bulgarsky jest geografično izolovan od Bulgarije, jego govoritelji živut na teritoriji Moldovy, Rumanije i Ukrajiny. Vslěd togo tuty dialekt shranil něktore arhajične slova i imaje red različij od modernogo bulgarskogo jezyka. Tute različja sut fonetične, leksične i poněkogda sintaksične. Napriměr:

* Bessarabsky bulgarsky imaje palatizaciju soglasok na maner s ukrajinskym i russkym jezykom (''lj'', ''nj).''
* Prěhod tvrdoj [g] v mekku [h], čto jest vliv od ukrajinskogo jezyka ''(holovà vs. glava).''
* Standartna v bulgarskom sistema oprěděljenyh členov cěsto uproščaje se.
* Generalno, struktura rěčenij v besarabskom bulgarskom često jest shodna s russkym i ukrajnskym jezykami.
* Leksičny vliv russkogo, ukrajinskogo i rumanskogo jezykov, napriměr:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Pojetje na medžuslovjanskom
!besarabsky bulgarsky
!literarny bulgarsky
|-
|železnična stancija
|od russkogo {{-|''вокзал''}}
|{{-|''гара''}}
|-
|policijnik
|od russkogo {{-|''милиционер''}}
|{{-|''полицай''}}
|-
|ložica
|od rumunskogo {{-|''лингура''}}
|{{-|''лъжица''}}
|-
|susěd
|od ukrajinskogo {{-|''сусед''}}
|{{-|''съсед''}}
|-
|mati
|arhajičny diminutiv {{-|''майчѝца'}}
|{{-|''майка''}}
|-
|děva, děvče
|staro slovo {{-|''мома''}}
|{{-|''момиче''}}
|-
|jedati
|{{-|''яде''}} ili {{-|''вкуша''}}
|{{-|''ям''}}
|}

=== Jezykove normy ===

Tutčasno Bulgarska akademija nauk priznavaje, že sut 3 pisemno-regionalnyh normy bulgarskogo jezyka – standartizovany oficijny bulgarsky jezyk, banatska bulgarska literarna norma, ktoroju posluživajut se [[banatski bulgari]], a takože makedonska bulgarska literarna norma.&lt;ref&gt;{{-|Институт за български език „Професор Любомир Андрейчин“, Българска Академия на Науките (БАН). Единството на българския език в миналото и днес. Издателство на Българската Академия на Науките, София, 1978.}}&lt;/ref&gt;

== Fonetična sistema ==

=== Glasne zvuky ===
[[Fajl:Bulgarian vowel chart2.svg|thumb|405x405px|Glasky v bulgarskom jezyku (suglasno něktroym studiovatelam)]]
Tutčasny bulgarsky jezyk imaje 6 glasnyh fonem, pri tom zatemnjene zvuky /ɐ/ i /o/ sut variativne alofony fonem /a/ (ili /ɤ̞/) i /ɔ/ (ili /u/). Pomimo tutogo, status zvukov /j/ i /ʲ/, a takože različja medžu /ɤ̞/ i /ɤ/ ne sut dostatočno izslědovane po odnošenju jih prědpolagajemoj prisutnosti v bulgarskom jezyku. Javjenja zatemnjenja i redukcije takože različno tolmačet se različnymi jezykoznancami bulgarskogo jezyka. 

Vse glasky prědavajut se s pomočju bukv '''а, ъ, о, у, е, и,''' i vse oni sut ''ustne glasky''. Moderny bulgarsky jezyk davno ne imaje nosovyh glasok, ale bukva '''Ѫ''' (jus veliky, ''bulg''. голям юс), označavša v prošlom zvuky /о&lt;sup&gt;н&lt;/sup&gt;/, /ъ&lt;sup&gt;н&lt;/sup&gt;/, byla polnostno izključena iz alfabeta toliko v 1945 godu. Tak, napriměr, prěd reformoju 1945 goda vměsto ''бъда'' pisali ''бѫда,'' ale izgovorenje obadvoh variantov bylo jednakovym. 

Bukvy '''я''' i '''ю''' označajut kombinacije iz dvoh zvukov (odpovědalno ''й'' + ''а/ɐ/ъ'' i ''й'' + ''у/о'') inače, ako li one idut poslě suglasky, ukazyvajut na jejno smekčenje i naslědny glasny zvuk (''а/ɐ/ъ'' ili ''у/о'').

Udarna forma zvuka '''ъ''' [ɤ̞] jest haraktena osoblivost bulgarskogo jezyka, ktora jego odličaje od ostalyh slovjanskyh jezykov, ktore ne imajut tutoj zvuk. 

Glasne zvuky '''а, ъ, о, у''' sut podvrgajeme zatemnjenju (redukcije)

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+Tablica odpovědalnosti bukv i zvukov v bulgarskom jezyku
! Bukva
! Zvuk
! Priměčanje
! colspan=&quot;3&quot; | Priměry
|-
! 
! 
! 
! Pod udarjenjem
! Bez udarjenja
! Oprěděljeny člen ili zakončenje
|-
| a || a || V bezudarnoj formě redukuje se do /ɐ/ (zatemnjenje), a v oprěděljenom členu i v zakončenjah izgovorjaje se kak /ɤ̞/
| жена /ʒeˈna/, вода /voˈda/ || ставам /ˈstavɐm/ || брава /bravɤ/, мъжа /mɤˈʒɤ/ ←чета /ʧeˈtɤ/
|-
| e || ɛ ||  || зеле /ˈzɛlɛ/ || песен /ˈpesɛn/ || истина /ˈistinɐ/
|-
| и || i ||  || син /sin/ || истина /ˈistinɛ/ || 
|-
| o || ɔ || V bezudarnoj formě redukuje se do /o/ || котка /ˈkɔtkɛ/ || бозá /boˈza/ ||
|-
| у || u || V bezudarnoj formě redukuje se do /o/ || студ /stud/ || уста /oˈsta/ ||
|-
| ъ || ɤ || V bezudarnoj formě redukuje se do /ɐ/ || ъгъл /ˈɤgɤl/ || камък /ˈkamɤk/ ||
|-
| ю || ju, ˈu || Jotovano ili směkčajuče /u/. V početku sloga /ju/, v ostalyh slučajah /u/ so směkčenjem prědhodnoj suglasky. V bezudarnoj formě redukuje se do /jo/ ili /o/ || южен /ˈjuʒɛn/ || ютия /joˈtija/, кюфте /kjoftˈɛ/ || господарю /gospoˈdarʲo/
|-
| я || ja, ˈa || Jotovano ili směkčajuče /a/. V početku sloga /ja/, v ostalyh slučajah /a/ so směkčenjem prědhodnoj suglasky. V bezudarnoj formě redukuje se do /jɐ/ ili /ɐ/, a v něktroyh glagolnyh zakončenjah izgovorjaje se kak /jɤ̞/ ili /ɤ̞/. || ято /ˈjatɔ/, бял /bʲal/ || ярем /jɛˈrɛm/, бамя /ˈbamʲa/ || денят /dɛˈnʲɤt/, вървя /vɤrˈvʲɤ/
|}
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; margin:auto;&quot;
|+Glasky v bulgarskom jezyku
! 
! Prědne
! Srědnje
! Zadnje
|-
| Vuzke || и /i/ ||  || у /u/
|-
| Poluširoke || е /ɛ/ || ъ /ɤ̞/, /ɤ/ || о /ɔ/, /o/
|-
| Široke || || а /a/, /ɐ/ || 
|}

=== Suglasne fonemy ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; margin:auto;&quot;
|+Soglasky v bulgarskom jezyku
|-
! colspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;2&quot; | Dvohbukvene
! colspan=&quot;2&quot; | Gubno-zubne
! colspan=&quot;2&quot; | Zubne/&lt;br /&gt;Venečne
! colspan=&quot;2&quot; | Zadnje-alveolarne
! Palatalne
! colspan=&quot;2&quot; | Zadnjejezyčne
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Nosove
! tvrde
| colspan=&quot;2&quot; | '''м'''
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | '''н'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! &lt;small&gt;mekke&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; | '''м&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''н&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Prěgradne
! &lt;small&gt;tvrde&lt;/small&gt;
| '''п'''
| '''б'''
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''т'''
| '''д'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|
| '''к'''
| '''г'''
|-
! &lt;small&gt;mekke&lt;/small&gt;
| '''п&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| '''б&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''т&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| '''д&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|
| '''к&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| '''г&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Prěgradno-prohodne
! &lt;small&gt;tvrde&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''ц'''
| '''дз'''
| rowspan=&quot;2&quot; | '''ч'''
| rowspan=&quot;2&quot; | '''дж'''
|
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! &lt;small&gt;mekke&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''ц&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
|
|
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Prohodne
! &lt;small&gt;tvrde&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''ф'''
| '''в'''
| '''с'''
| '''з'''
| rowspan=&quot;2&quot; | '''ш'''
| rowspan=&quot;2&quot; | '''ж'''
|
| '''х'''
|
|-
! &lt;small&gt;mekke&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''ф&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| '''в&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| '''с&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| '''з&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
|
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Držeči
! &lt;small&gt;tvrde&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | '''р'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! &lt;small&gt;mekke&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | '''р&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! Poluglasky
! &lt;small&gt;mekke&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''й'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Bočne
! &lt;small&gt;tvrde&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; | '''л''', , 
| colspan=&quot;2&quot; |
|
| colspan=&quot;2&quot; |
|-
! &lt;small&gt;mekke&lt;/small&gt;
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| colspan=&quot;2&quot; |
| '''л&lt;sup&gt;ь&lt;/sup&gt;'''
| colspan=&quot;2&quot; |
|}


== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Внєшње линкы ==
{{Vikipedija na jezyku|bg}}

{{Prěvod|en|Bulgarian language|revizija=1044194088}}

{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Булгарија]]

{{INTERWIKI|Q7918}}</text>
      <sha1>2i3xnssedfl4hp13niflsmzzm0q7dne</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Г̓</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2417</id>
    <revision>
      <id>28780</id>
      <parentid>19240</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:02:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3774" sha1="mldun9kwmeyca2s5hsb8aublk171fe2" xml:space="preserve">{| width=240px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em; text-align:center;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Г̓г̓}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''Г̓''', '''г̓'''}} (''ge s komoju'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], sostavjena iz bukvy {{-|'''[[г]]'''}} i [[Koma|komy]] (zarezky). Ona byla upotrěbjena v pečatnom izdan‌ju monografije [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] o [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]] iz 1887 g. za označen‌je zvučnogo uvularnogo frikativa {{MFA|ʁ}} ili zvučnogo velarnogo frikativa {{MFA|ɣ}}. Redaktor tutogo izdan‌ja, ukrajinsky pedagog Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj, izměnil poněkoje rukopisne bukvy samogo Uslara na druge, inspirovane osetinskoju ortografijeju Vsevoloda Millera, argumentujuči, že rukopisne bukvy «značno uveličivajut cěnu izdan​ja, bez vsekakoj prědnosti za děla», i že «Uslar, nakoliko nam izvěstno, ne govori o neobhodimosti shranjen​ja prijetyh jim načrtanij, a samo izražaje želan​je udržati čislo znakov, čto my v točnosti i jesmo izpolnili». Tym sposobom izměnil Uslarovu bukvu '''{{Calibri|[[г̧]]}}''' na '''г̓'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | language = ru | pages = VIII-IX}}&lt;/ref&gt; Tuta izměna, kako večinstvo ostalyh izměn vvedenyh Zavadskym, jednakože ne prijela se, a v pozdnějših variantah Uslarovogo alfabeta tojže sam zvuk prědstavila bukva '''[[ҕ]]''' (od 1996: '''[[ӷ]]''').&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | format = PDF | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 44–45, 66}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Abkhaz Uslar alphabet.svg | thumb | left | 400px | [[Abhazsky alfabet]] Uslara v versiji M. Zavadskogo]] {{Clear}}

== Kodovan‌je ==
Bukva {{Calibri|'''Г̓ г̓'''}} ne jest dostupna v [[Unikod]]u kako samostojny znak, ale može byti pisana s pomočju kombinujučego diakritičnogo znaka:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Г}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|г}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̓ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER GHE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER GHE}}
| {{-|COMBINING COMMA ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+0413}}
| {{-|U+0433}}
| {{-|U+0313}}
|-
! deseterična sistema
| 1043
| 1075
| 787
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x413;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x433;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x313;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1043;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1075;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#787;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0413 | title = U+0413 Cyrillic Capital Letter Ghe | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0433| title = U+0433 Cyrillic Small Letter Ghe | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0313 | title = U+0313 Combining Comma Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Г}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>mldun9kwmeyca2s5hsb8aublk171fe2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>К̓</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2618</id>
    <revision>
      <id>28781</id>
      <parentid>19887</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:03:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9365" sha1="h0c2byvnlvaf7jawjyzhi0glr4o5csq" xml:space="preserve">{| width=240px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em; text-align:center;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|К̓к̓}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''К̓''', '''к̓'''}} (''ka s komoju'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], sostavjena iz bukvy {{-|'''[[К (kirilica)|к]]'''}} i [[Koma|komy]] (zarezky). Ona byla upotrěbjena v drugoj polovině 19. stolětja i na početku 20. stolětja v alfabetah někojih [[Kavkazske jezyky|jezykah Kavkaza]], prěvažno za označen‌je ejektivnogo velarnogo eksplosiva {{MFA|k’}}.

== Osetinsky alfabet Vsevoloda Millera ==
Rosijsky etnograf Vsevolod Fjodorovič Miller byl prvy, ktory koristal komu kako diakritičny znak v modernoj kirilici. Ideja byla osnovana na grečskom znaku ''psili'' ({{Jezyky|la|spiritus lenis}}), ktora davno byla takože upotrěbjena v [[Starokirilična azbuka|starokiriličnoj azbukě]]. V pravopisu [[Osetinsky jezyk|osetinskogo jezyka]], koristanom jim v jegovyh «Osetinskyh etjudah»  (1881–1887), nahodili se bukvy {{Calibri|'''к̓''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]'''}} i {{Calibri|'''[[ч̓]]'''}}, ktore služili za označen‌je ejektivnyh suglasok.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/76761/1/Osetinskie_Etiudi_II_Nawili.pdf | first = Всеволод | last = Миллер | title = Осетинскіе этюды. Часть вторая. Изслѣдованія | place = Москва | year = 1882 | language = ru | pages = 18–19}}&lt;/ref&gt; Ačekoli jegov alfabet byl osnovany na alfabetu Andersa Sjögrena 1844 g., Miller izměnil izgled někojih bukv.&lt;ref&gt;Миллер, str. 3.&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''к̓'''}}, prědstavjajuči ejektivny velarny eksplosiv {{MFA|kʼ}}, zastupila Sjögrenovu bukvu '''[[ӄ]]''' (v sučasnoj osetinskoj ortografiji: '''{{-|къ}}''').&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ironau.ru/alfabeto.html | title = История письменности. Осетинский алфавит | website = Дзурут иронау | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; Prikladno slovo: {{Calibri|''к̓ӯх''}} «ruka» (v sučasnoj osetinskoj ortografiji: ''{{-|къух}}'').&lt;ref&gt;Miller, str. 68.&lt;/ref&gt;

== Abhazsky alfabet Myhajla Zavadskogo ==
[[Fajl:Uslar-Avar_alphabet.jpg | thumb | 300px | Avarsky alfabet Uslara v izdan‌ju M. Zavadskogo]]
Po prikladu Millera, ukrajinsky pedagog Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj publikoval v 1887 g. pečatnu versiju monografije [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] o [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]], v ktoroj zaměnil čest rukopisnyh bukv v [[Abhazsky alfabet|abhazskom alfabetu]] Uslara bukvami s komoju {{Calibri|('''[[г̓]]''', '''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]''', '''[[ч̓]]''')}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | language = ru | pages = VIII-IX}}&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''к̓'''}} zastupila Uslarovu bukvu {{Calibri|'''[[к̧]]'''}}, izgovorjenu kako {{-|'''к'''}} s legkym pridyhan‌jem: {{MFA|kʰ}}.&lt;ref&gt;Услар (1887), str. 11.&lt;/ref&gt; Priklad: ''{{Calibri|ак̓уа}}'' «dožd» (v sučasnoj abhazskoj ortografiji: {{-|''ақәа''}}).&lt;ref&gt;Усларъ, str. 144.&lt;/ref&gt;

== Kabardinsky alfabet Lopatinskogo i Tambijeva ==
V 1890 g. rosijsky lingvist i etnograf Lev Grigorjevič Lopatinskij publikoval slovnik [[Kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo jezyka]]. V upotrěbjenoj jim ortografiji nahodili se 56 znakov, vključajuči až sedm bukv s komoju: {{Calibri|('''к̓''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]''', '''[[ф̓]]''', '''[[ҫ̓]]''', [[Fajl:Cyrillic small letter voiceless L with comma above.svg|14px]])}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=19&amp;rotate=0&amp;theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 10 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Tako samo, kako v osetinskom, tute bukvy označajut ejektivne suglasky, v sučasnoj kabardino-čerkasskom pravopisu označane [[Paločka|paločkoju]] ('''Ӏ'''). Takto '''{{Calibri|к̓}}''' označaje zvuk {{MFA|kʼ}} i odpovědaje sučasnomu dvuznaku '''{{-|кӀ}}''',&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kabardian.htm | first = Simon | last = Ager | title = Kabardian (Къэбэрдейбзэ) | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; napriklad: ''{{Calibri|к̓оц̓}}'' «vnutrnost» (v sučasnom pravopisu: ''{{-|кIоцI}}''. Mimohodom, nijedin iz tutyh alfabetov ne našel široko priměnjen‌je.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://intercircass.org/?p=346 | title = Об азбуках кабардинских | first = М.К. | last = Шакова | website = intercircass.org | date = 2011-11-17 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt;

== Sěverovozhodnokavkazske alfabety Dirra ==
Na početku 20. stolětja němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr stvoril alfabety za red menših [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskyh jezykov]]. One byli osnovane na alfabetah Sjögrena, Millera i Zavadskogo i koristane Dirrom v naučnyh monografijah o tyh jezykah, ačekoli nikogda ne byli v upotrěbje u samogo naseljen‌ja. 

Bukva '''{{Calibri|к̓}}''' javi se v alfabetah stvorjenyh za [[Tabasaransky jezyk|tabasaransky]] (1905)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/M7pd/2Z5eEJnZW?/public/c8c22b4cbdcd%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1905_35.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматическій очеркъ табассаранскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 35 | year = 1905 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Rutulsky jezyk|rutulsky]] (1912)&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = А.М. | last = Дирръ | title = Рутульскій языкъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 42 | year = 1912 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; i [[Cahursky jezyk|cahursky]] (1913)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3qtv/2GsijNJHW?/public/4f201873c712%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1913_43.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Цахурскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ цахурскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 43 | year = 1913 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt; jezyky. Ob izgovoru Dirr piše v monografiji o tabasaranskom jezyku, že «{{Calibri|к̓}} jest nebno к; jego možno najlěpje izobraziti kombinacijeju к[[Fajl:Cyrillic small letter Shha with Cil top.svg|8px]].»&lt;ref&gt;Дирръ (1905), str. 3.&lt;/ref&gt; Prikladno slovo: {{Calibri|''к̓уз''}} «umirati» (v sučasnoj udinskoj ortografiji: {{-|''кIус''}}).

[[Fajl:Tabasaransky alfabet Dirra (1905).png | thumb | left | 600px | Tabasaransky alfabet A.M. Dirra (1905)]]{{Clear}}

== Kodovan‌je ==
Bukva {{Calibri|'''К̓ к̓'''}} ne jest dostupna v [[Unikod]]u kako samostojny znak, ale može byti pisana s pomočju kombinujučego diakritičnogo znaka:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|К}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|к}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̓ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA}}
| {{-|COMBINING COMMA ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+041A}}
| {{-|U+043A}}
| {{-|U+0313}}
|-
! deseterična sistema
| 1050
| 1082
| 787
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x41a;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x43a;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x313;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1050;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1082;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#787;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+041A | title = U+041A Cyrillic Capital Letter Ka | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+043A | title = U+043A Cyrillic Small Letter Ka | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0313 | title = U+0313 Combining Comma Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>h0c2byvnlvaf7jawjyzhi0glr4o5csq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Лиски (станција)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2733</id>
    <revision>
      <id>28800</id>
      <parentid>20330</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:21:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="761" sha1="iyzxkz81d726zl3150v6md8lquxyvv9" xml:space="preserve">[[Fajl:Liski, Voronezh Oblast, Russia - panoramio (11).jpg|250px|right|thumb|Стары вокзал]]
'''Лиски''' јест желєзнична станција в граду [[Лиски]] [[Воронежска област|Воронежској области]]. 

Была одкрыта в 1870 году в селу Нова Покровка на лєвом брєгу рєкы Дона. Назву получила по селу на правом брєгу Дона. Стары вокзал был сбудован в 1901 году. Новы вокзал был сбудован в 1978—1992 годах.

{{INTERWIKI|Q4263227}}

[[Kategorija:Воронежска област]]
[[Kategorija:Желєзничны транспорт Росије]]</text>
      <sha1>iyzxkz81d726zl3150v6md8lquxyvv9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>П̓</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2938</id>
    <revision>
      <id>28777</id>
      <parentid>21010</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T08:53:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11919" sha1="lr3cxta3w2v515jifib2gdwsuwa0203" xml:space="preserve">{| width=240px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em; text-align:center;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|П̓п̓}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''П̓''', '''п̓'''}} (''pe s komoju'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], sostavjena iz bukvy {{-|'''[[п]]'''}} i [[Koma|komy]] (zarezky). Ona byla upotrěbjena v drugoj polovině 19. stolětja i na početku 20. stolětja v alfabetah někojih [[Kavkazske jezyky|jezykah Kavkaza]].

== Osetinsky alfabet Vsevoloda Millera ==
Rosijsky etnograf Vsevolod Fjodorovič Miller byl prvy, ktory koristal komu kako diakritičny znak v modernoj kirilici. Ideja byla osnovana na grečskom znaku ''psili'' ({{Jezyky|la|spiritus lenis}}), ktora davno byla takože upotrěbjena v [[Starokirilična azbuka|starokiriličnoj azbukě]]. V pravopisu [[Osetinsky jezyk|osetinskogo jezyka]], koristanom jim v jegovyh «Osetinskyh etjudah»  (1881–1887), nahodili se bukvy {{Calibri|'''[[к̓]]''', '''п̓''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]'''}} i {{Calibri|'''[[ч̓]]'''}}, ktore služili za označen‌je ejektivnyh suglasok.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/76761/1/Osetinskie_Etiudi_II_Nawili.pdf | first = Всеволодъ | last = Миллеръ | title = Осетинскіе этюды. Часть вторая. Изслѣдованія | place = Москва | year = 1882 | language = ru | pages = 18–19}}&lt;/ref&gt; Ačekoli jegov alfabet byl osnovany na alfabetu Andersa Sjögrena 1844 g., on izměnil izgled někojih bukv.&lt;ref&gt;Миллеръ, str. 3.&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''п̓'''}}, prědstavjajuči ejektivny alveolarny eksplosiv {{MFA|pʼ}}, zastupila Sjögrenovu bukvu '''[[ҧ]]''' (v sučasnoj osetinskoj ortografiji: '''{{-|пъ}}''').&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ironau.ru/alfabeto.html | title = История письменности. Осетинский алфавит | website = Дзурут иронау | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; Priklad: {{Calibri|п̓ӓр-п̓ӓр кӓнѵн}} «bajati» (v sučasnoj osetinskoj ortografiji: {{Calibri|пъæр-пъæр кæнын}}).&lt;ref&gt;Миллеръ, str. 84.&lt;/ref&gt;

== Abhazsky alfabet Myhajla Zavadskogo ==
[[Fajl:Abkhaz Uslar alphabet.svg | thumb | right | 300px | [[Abhazsky alfabet]] Uslara v versiji M. Zavadskogo]]
Po prikladu Millera, ukrajinsky pedagog Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj publikoval v 1887 g. pečatnu versiju monografije [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] o [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]], v ktoroj zaměnil čest rukopisnyh bukv iz prvopočetnogo litografičnogo izdan‌ja bukvami s komoju {{Calibri|('''[[г̓]]''', '''[[к̓]]''', '''п̓''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]''', '''[[ч̓]]''')}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | language = ru | pages = VIII-IX}}&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''п̓'''}} ({{MFA|pʰ}}) zastupila Uslarovu bukvu {{Calibri|'''п̧'''}}, jednakože ona ne prijela se, a v pozdnějših versijah [[Abhazsky alfabet|abhazskogo alfabeta]] prvopočetna Uslarova versija prěobrazila se v '''[[ҧ]]''' i od 1954 g. v '''[[ԥ]]'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | format = PDF | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 68}}&lt;/ref&gt; Ob izgovoru '''к̓''', '''п̓''' i '''т̓''' Uslar piše: ''«Razlika medžu njimi i k, p, t jest v suprovadžajučem jih legkom pridyhan‌ju, ktoro jest velmi primětna za sluh tuzemcev, ale izběgaje evropejcam.»''&lt;ref&gt;Усларъ (1887), str. 11.&lt;/ref&gt; Priklad: {{Calibri|ап̓сꚍ̆ѵ}} «životina» (v sučasnoj abhazskoj ortografiji: {{Calibri|аԥстәы}}).&lt;ref&gt;Усларъ (1887), str. 153.&lt;/ref&gt;

== Kabardinsky alfabet Lopatinskogo i Tambijeva ==
V 1890 g. rosijsky lingvist i etnograf Lev Grigorjevič Lopatinskij publikoval slovnik [[Kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo jezyka]]. V upotrěbjenoj jim ortografiji nahodili se 56 znakov, vključajuči až sedm bukv s komoju: {{Calibri|('''[[к̓]]''', '''п̓''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]''', '''[[ф̓]]''', '''[[ҫ̓]]''', [[Fajl:Cyrillic small letter voiceless L with comma above.svg|14px]])}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=19&amp;rotate=0&amp;theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 10 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Kako v osetinskom, tute bukvy označajut ejektivne suglasky, v sučasnoj kabardino-čerkasskom pravopisu označane [[Paločka|paločkoju]] ('''Ӏ'''). Takto '''{{Calibri|п̓}}''' označaje zvuk {{MFA|pʼ}} i odpovědaje sučasnomu dvuznaku '''{{-|пӀ}}''',&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kabardian.htm | first = Simon | last = Ager | title = Kabardian (Къэбэрдейбзэ) | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; napriklad: {{Calibri|п̓а[[Fajl:Cyrillic small letter Tlje.svg|12px|link=Bezzvučno Л]]е}} «čas, vrěme» (v sučasnom pravopisu: {{Calibri|пIалъэ}}.&lt;ref&gt;Лопатинскій, str. 23.&lt;/ref&gt; Mimohodom, tutoj alfabet ne našel široko priměnjen‌je.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://intercircass.org/?p=346 | title = Об азбуках кабардинских | first = М.К. | last = Шакова | website = intercircass.org | date = 2011-11-17 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt;

== Sěverovozhodnokavkazske alfabety Dirra ==
Na početku 20. stolětja němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr stvoril alfabety za red menših [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskyh jezykov]]. One byli osnovane na alfabetah Sjögrena, Millera i Zavadskogo i koristane Dirrom v naučnyh monografijah o tyh jezykah, ačekoli nikogda ne byli v upotrěbě u samogo naseljen‌ja. Bukva '''{{Calibri|п̓}}''' javi se v alfabetah stvorjenyh Dirrom za [[Tabasaransky jezyk|tabasaransky]] (1905)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/M7pd/2Z5eEJnZW?/public/c8c22b4cbdcd%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1905_35.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматическій очеркъ табассаранскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 35 | year = 1905 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Andijsky jezyk|andijsky]] (1906)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/Wh3H/3SeHvrm4u?/public/4bb304fc44ec%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1906_36.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Краткій грамматическій очеркъ андійского языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 36 | year = 1906 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Agulsky jezyk|agulsky]] (1907)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3tnx/2CxLmvyPC?/public/a8a5054fb80c%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1907_37.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Агульскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ агульскихъ слов съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 37 | year = 1907 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Arčinsky jezyk|arčinsky]] (1908)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/2V7q/4MmrzoJb2?/public/51abdc5f4f0d%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1908_39.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Арчинскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ арчинскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 39 | year = 1908 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt; i [[Rutulsky jezyk|rutulsky]] (1912)&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = А.М. | last = Дирръ | title = Рутульскій языкъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 42 | year = 1912 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; jezyky, a takože v kratših opisah někojih bezpisemnyh jezykov Kavkaza.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/676e65915602%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1909_40.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Матеріалы для изученія языковъ и нарѣчій андо-дидойской группы | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 40 | year = 1909 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; Ob izgovoru Dirr piše v knigě o tabasaranskom, že ''«{{Calibri|п̓}} jest kako п, suprovadžajemo rekursijeju; to jest v slogu {{Calibri|п̓а}} slyši se jasny hiatus medžu п i а.»'' Prikladno slovo v tabasaranskom: {{Calibri|ап̓уз}} «dělati» (v sučasnoj ortografiji: {{Calibri|апӀуз}} {{MFA|ap’uz}}.&lt;ref&gt;Дирръ (1905), str. 2.&lt;/ref&gt; V opisah ostalyh jezykov Dirr piše toliko, že izgovor jest kako v tabasaranskom.

[[Fajl:Tabasaransky alfabet Dirra (1905).png | thumb | left | 600px | Tabasaransky alfabet A.M. Dirra (1905)]]{{Clear}}

== Kodovan‌je ==
Bukva {{Calibri|'''П̓ п̓'''}} ne jest dostupna v [[Unikod]]u kako samostojny znak, ale može byti pisana s pomočju kombinujučego diakritičnogo znaka:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|П}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|п}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̓ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER PE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER PE}}
| {{-|COMBINING COMMA ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+041F}}
| {{-|U+043F}}
| {{-|U+0313}}
|-
! deseterična sistema
| 1055
| 1087
| 787
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x41f;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x43f;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x313;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1055;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1087;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#787;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+041F | title = U+041F Cyrillic Capital Letter Pe | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+043F| title = U+043F Cyrillic Small Letter Pe | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0313 | title = U+0313 Combining Comma Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy П}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>lr3cxta3w2v515jifib2gdwsuwa0203</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Т̓</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3234</id>
    <revision>
      <id>28778</id>
      <parentid>21999</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T08:58:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12588" sha1="pvrryny0hk8xs3ccrg3mbq7jpcjnb1f" xml:space="preserve">{| width=240px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em; text-align:center;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Т̓т̓}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''Т̓''', '''т̓'''}} (''te s komoju'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], sostavjena iz bukvy {{-|'''[[Т (kirilica)|т]]'''}} i [[Koma|komy]] (zarezky). Ona byla upotrěbjena v drugoj polovině 19. stolětja i na početku 20. stolětja v alfabetah někojih [[Kavkazske jezyky|jezykah Kavkaza]].

== Osetinsky alfabet Vsevoloda Millera ==
Rosijsky etnograf Vsevolod Fjodorovič Miller byl prvy, ktory koristal komu kako diakritičny znak v modernoj kirilici. Ideja byla osnovana na grečskom znaku ''psili'' ({{Jezyky|la|spiritus lenis}}), ktora davno byla takože upotrěbjena v [[Starokirilična azbuka|starokiriličnoj azbukě]]. V pravopisu [[Osetinsky jezyk|osetinskogo jezyka]], koristanom jim v jegovyh «Osetinskyh etjudah»  (1881–1887), nahodili se bukvy {{Calibri|'''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''т̓''', '''[[ц̓]]'''}} i {{Calibri|'''[[ч̓]]'''}}, ktore služili za označen‌je ejektivnyh suglasok.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/76761/1/Osetinskie_Etiudi_II_Nawili.pdf | first = Всеволод | last = Миллер | title = Осетинскіе этюды. Часть вторая. Изслѣдованія | place = Москва | year = 1882 | language = ru | pages = 18–19}}&lt;/ref&gt; Ačekoli jegov alfabet byl osnovany na alfabetu Andersa Sjögrena 1844 g., on izměnil izgled někojih bukv.&lt;ref&gt;Miller, str. 3.&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''т̓'''}}, prědstavjajuči ejektivny alveolarny eksplosiv {{MFA|tʼ}}, zastupila Sjögrenovu bukvu '''[[ꚋ]]''' (v sučasnoj osetinskoj ortografiji: '''{{-|тъ}}''').&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ironau.ru/alfabeto.html | title = История письменности. Осетинский алфавит | website = Дзурут иронау | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; Prikladno slovo: {{Calibri|т̓ӓпӓн}} «plosky» (sučasno: {{Calibri|тъæпæн}}).&lt;ref&gt;Miller, str. 77.&lt;/ref&gt;

== Abhazsky alfabet Myhajla Zavadskogo ==
[[Fajl:Abkhaz Uslar alphabet.svg | thumb | right | 300px | [[Abhazsky alfabet]] Uslara v versiji M. Zavadskogo]]
Po prikladu Millera, ukrajinsky pedagog Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj publikoval v 1887 g. pečatnu versiju monografije [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] o [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]], v ktoroj zaměnil čest rukopisnyh bukv iz prvopočetnogo litografičnogo izdan‌ja bukvami s komoju {{Calibri|('''[[г̓]]''', '''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''т̓''', '''[[ц̓]]''', '''[[ч̓]]''')}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | language = ru | pages = VIII-IX}}&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''т̓'''}} ({{MFA|tʰ}}) zastupila Uslarovu bukvu {{Calibri|'''т̧'''}}, jednakože ona ne prijela se, a v pozdnějših versijah [[Abhazsky alfabet|abhazskogo alfabeta]] prvopočetna Uslarova versija prěobrazila se v '''[[ꚋ]]''' i od 1954 g. v '''[[ҭ]]'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | format = PDF | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 68}}&lt;/ref&gt; Ob izgovoru '''к̓''', '''п̓''' i '''т̓''' Uslar piše: ''«Razlika medžu njimi i k, p, t jest v suprovadžajučem jih legkom pridyhan‌ju, ktoro jest velmi primětna za sluh tuzemcev, ale izběgaje evropejcam.»''&lt;ref&gt;Uslar (1887), str. 11.&lt;/ref&gt; Priklad: {{Calibri|ат̓ааꚏа}} «sěmejstvo» (v sučasnoj abhazskoj ortografiji: {{Calibri|аҭаацәа}}).&lt;ref&gt;Uslar (1887), str. 161.&lt;/ref&gt;

== Kabardinsky alfabet Lopatinskogo i Tambijeva ==
V 1890 g. rosijsky lingvist i etnograf Lev Grigorjevič Lopatinskij publikoval slovnik [[Kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo jezyka]]. V upotrěbjenoj jim ortografiji nahodili se 56 znakov, vključajuči až sedm bukv s komoju: {{Calibri|('''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''т̓''', '''[[ц̓]]''', '''[[ф̓]]''', '''[[ҫ̓]]''', [[Fajl:Cyrillic small letter voiceless L with comma above.svg|14px]])}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=19&amp;rotate=0&amp;theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 10 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Kako v osetinskom, tute bukvy označajut ejektivne suglasky, v sučasnoj kabardino-čerkasskom pravopisu označane [[Paločka|paločkoju]] ('''Ӏ'''). Takto '''{{Calibri|т̓}}''' označaje zvuk {{MFA|tʼ}} i odpovědaje sučasnomu dvuznaku '''{{-|тӀ}}''',&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kabardian.htm | first = Simon | last = Ager | title = Kabardian (Къэбэрдейбзэ) | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; napriklad: {{Calibri|т̓[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|11px|link=᲋]]гў}} «obuh» (v sučasnom pravopisu: {{Calibri|тIыгу}}. Mimohodom, tutoj alfabet ne našel široko priměnjen‌je.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://intercircass.org/?p=346 | title = Об азбуках кабардинских | first = М.К. | last = Шакова | website = intercircass.org | date = 2011-11-17 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt;

== Sěverovozhodnokavkazske alfabety Dirra ==
Na početku 20. stolětja němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr stvoril alfabety za red menših [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskyh jezykov]]. One byli osnovane na alfabetah Sjögrena, Millera i Zavadskogo i koristane Dirrom v naučnyh monografijah o tyh jezykah, ačekoli nikogda ne byli v upotrěbě u samogo naseljen‌ja. Bukva '''{{Calibri|т̓}}''' javi se v alfabetah stvorjenyh Dirrom za [[Tabasaransky jezyk|tabasaransky]] (1905)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/M7pd/2Z5eEJnZW?/public/c8c22b4cbdcd%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1905_35.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматическій очеркъ табассаранскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 35 | year = 1905 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Andijsky jezyk|andijsky]] (1906)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/Wh3H/3SeHvrm4u?/public/4bb304fc44ec%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1906_36.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Краткій грамматическій очеркъ андійского языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 36 | year = 1906 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Agulsky jezyk|agulsky]] (1907)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3tnx/2CxLmvyPC?/public/a8a5054fb80c%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1907_37.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Агульскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ агульскихъ слов съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 37 | year = 1907 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Arčinsky jezyk|arčinsky]] (1908)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/2V7q/4MmrzoJb2?/public/51abdc5f4f0d%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1908_39.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Арчинскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ арчинскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 39 | year = 1908 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Rutulsky jezyk|rutulsky]] (1912)&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = А.М. | last = Дирръ | title = Рутульскій языкъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 42 | year = 1912 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; i [[Cahursky jezyk|cahursky]] (1913)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3qtv/2GsijNJHW?/public/4f201873c712%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1913_43.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Цахурскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ цахурскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 43 | year = 1913 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt; jezyk, a takože v kratših opisah někojih bezpisemnyh jezykov Kavkaza.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/676e65915602%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1909_40.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Матеріалы для изученія языковъ и нарѣчій андо-дидойской группы | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 40 | year = 1909 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; Ob izgovoru Dirr piše v knigě o tabasaranskom, že ''«{{Calibri|т̓}} odnosi se k {{Calibri|т}} kako {{Calibri|п̓}} k {{Calibri|п}}, pri čem trěba primětiti, že {{Calibri|т̓}} izgovarjaje se končikom jezyka, ktory opiraje se silno na městu sjedinjen‌ja vrhnjih zubov s desnami.»''&lt;ref&gt;Dirr (1905), str. 2.&lt;/ref&gt; Prikladno slovo v tabasaranskom: {{Calibri|т̓ун}} «koryto» (v sučasnoj ortografiji: {{Calibri|тӀун}} {{MFA|t’un}}.&lt;ref&gt;Dirr (1905), str. 206.&lt;/ref&gt; V opisah ostalyh jezykov Dirr piše toliko, že izgovor jest kako v tabasaranskom.

[[Fajl:Tabasaransky alfabet Dirra (1905).png | thumb | left | 600px | Tabasaransky alfabet A.M. Dirra (1905)]]{{Clear}}

== Kodovan‌je ==
Bukva {{Calibri|'''Т̓ т̓'''}} ne jest dostupna v [[Unikod]]u kako samostojny znak, ale može byti pisana s pomočju kombinujučego diakritičnogo znaka:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Т}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|т}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̓ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER TE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER TE}}
| {{-|COMBINING COMMA ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+0422}}
| {{-|U+0442}}
| {{-|U+0313}}
|-
! deseterična sistema
| 1058
| 1090
| 787
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x422;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x442;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x313;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1058;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1090;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#787;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0422 | title = U+0422 Cyrillic Capital Letter Te | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0442| title = U+0442 Cyrillic Small Letter Te | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0313 | title = U+0313 Combining Comma Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Т}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>pvrryny0hk8xs3ccrg3mbq7jpcjnb1f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Х̍</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3335</id>
    <revision>
      <id>28793</id>
      <parentid>22383</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:07:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>28793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5934" sha1="5at670cg5f25ckh0t88905xmmwekwp9" xml:space="preserve">{| width=280px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em; text-align:center&quot;
|- valign=top
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Х̍ х̍}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''Х̍''', '''х̍'''}} (''ha s vrhnjeju vertikalnoju črtkoju'') je bukva [[Kirilica|kirilice]], osnovana na bukvě '''[[Х (kirilica)|х]]''', ktora nahodila se v prvom kiriličnom [[Abhazsky alfabet|alfabetu]] [[Abhazsky jezyk|abhazskogo jezyka]], stvorjenom [[Pjotr Uslar|Pjotrom Karlovičem Uslarom]] i publikovanom v 1862 g. v jegovoj monografiji ''Abhazsky jezyk''.&lt;ref&gt;Uslar (1862), str. 1.&lt;/ref&gt; Ona označaje uvularno-faringalny eksplosiv {{MFA|χˤ}}, opisany Uslarom kako «velmi grtanno {{-|х}}, o ktorom pojetje davaje kombinacija {{-|гхѵ}}».&lt;ref&gt;Uslar (1887), str. 13.&lt;/ref&gt; Tutoj zvuk je harakterističny za [[Bzybsky dialekt abhazskogo jezyka|bzybsky dialekt]], ale odsutny v abžujskom dialektu, na ktorom osnovany je sučasny knižny [[abhazsky jezyk]].

V neizměnjenoj formě ona ješče vrnula se v tipografičnoj versiji Uslarovogo děla, izdanoj v 1887 g. ukrajinskym pedagogom Myhajlom Romualdovyčem Zavadskym,&lt;ref&gt;Uslar (1887), str. 3.&lt;/ref&gt; ale v pozdnějših variantah abhazskoj kirilice bzybske bukvy byli odsutne.&lt;ref&gt;Bgažba (1967), str. 44–45.&lt;/ref&gt; Izključen‌jem je bzybsky alfabet, stvorjeny v 1906 g. historikom i aktivistom Semjonom Mihajlovičem Ašhacavoju, v ktorom zvuk {{MFA|χˤ}} i jegov labializovany ekvivalent {{MFA|χˤʷ}} označajut bukvy {{Calibri|'''χ'''}} i {{Calibri|'''χ̊'''}}.&lt;ref&gt;Bgažba (1964), str. 16–17.&lt;/ref&gt; V [[Latinica|latinskom alfabetu]] Nikolaja Marra (1926–1928) ekvivalentami tutyh bukv byli {{Calibri|'''q̱̇'''}} i {{Calibri|'''q̱̇˚'''}}.&lt;ref&gt;Marr, str. 161.&lt;/ref&gt; Abhazsky lingvist Vjačeslav Čirikba za označen‌je tutyh zvukov koristaje kombinacije {{-|'''х’'''}} i {{-|'''х’ә'''}},&lt;ref&gt;Čirikba, str. 21.&lt;/ref&gt; a lingvist Huhut Bgažba v svojej naučnoj transkripciji '''{{Calibri|х̮}}''' i '''{{Calibri|х̮°}}'''.&lt;ref&gt;Bgažba (1964), str. 33, 59.&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
Bukva {{Calibri|'''Х̍ х̍'''}} ne je dostupna v [[Unikod]]u kako samostojny znak, ale može byti pisany s pomočju kombinujučego diakritičnogo znaka:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Х}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|х}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̍ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER HA}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER HA}}
| {{-|COMBINING VERTICAL LINE ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+0425}}
| {{-|U+0445}}
| {{-|U+030D}}
|-
! deseterična sistema
| 1061
| 1093
| 781
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x425;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x445;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x30d;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1061;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1093;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#781;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Izvory ==
* {{Cite book | url = https://yadi.sk/i/gBIZEslWujvUt | format = PDF | first = Х.С. | last = Бгажба | title = Бзыбский диалект абхазского языка (Исследование и тексты) | place = Тбилиси | publisher = Издательство Академии наук Грузинской ССР | year = 1964 | language = ru}}
* {{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | format = PDF | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru}}
* {{Cite book | url = https://disk.yandex.ru/i/2WiKc6d_bmWAJ | first = Н.Я. | last = Марр | title = О языке и истории абхазов | place = Москва, Ленинград | publisher = Издательство Академии наук СССР | year = 1938 | chapter = О записывании абхазских текстов | pages = 150–164 | format = PDF | language = ru}}
* {{Cite book | url = https://docs.yandex.ru/docs/view?url=ya-disk-public%3A%2F%2FSHEPIfcSUDm6N9cbTjDQq5EJ%2BxndFVeLnXUon%2BjQhPw%3D&amp;name=Uslar_K_Etnografiya_Kavkaza_Jazykoznanie_Abkhazsky_jazyk_1862.pdf | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1862}}
* {{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | language = ru | editor = Zavadskyj}}
* {{Cite journal | url = https://www.academia.edu/90307331 | first = В.А. | last = Чикирба | title = Бзыпский диалект абхазского языка (Краткий очерк) | journal = Аԥсны аҭҵаарадыррақәа ракадемиа адырраҭара / Вестник Академии наук Абхазии | issue = № 12 | place = Аҟәа / Сухум | publisher = Academia | year = 2022 | pages = 19–25 | language = ru}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0425 | title = U+0425 Cyrillic Capital Letter Ha | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0445| title = U+0445 Cyrillic Small Letter Ha | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+030D | title = U+030D Combining Vertical Line Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Х}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>5at670cg5f25ckh0t88905xmmwekwp9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ц̓</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3369</id>
    <revision>
      <id>28782</id>
      <parentid>22481</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:04:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14771" sha1="lhfub20jjlxukfw4wqqqi2leiouuqqr" xml:space="preserve">{| width=240px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em; text-align:center;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Ц̓ц̓}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''Ц̓''', '''ц̓'''}} (''ce s komoju'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], sostavjena iz bukvy {{-|'''[[ц]]'''}} i [[Koma|komy]] (zarezky). Ona byla upotrěbjena v drugoj polovině 19. stolětja i na početku 20. stolětja v alfabetah někojih [[Kavkazske jezyky|jezykah Kavkaza]].

== Osetinsky alfabet Vsevoloda Millera ==
Rosijsky etnograf Vsevolod Fjodorovič Miller byl prvy, ktory koristal komu kako diakritičny znak v modernoj kirilici. Ideja byla osnovana na grečskom znaku ''psili'' ({{Jezyky|la|spiritus lenis}}), ktora davno byla takože upotrěbjena v [[Starokirilična azbuka|starokiriličnoj azbukě]]. V pravopisu [[Osetinsky jezyk|osetinskogo jezyka]], koristanom jim v jegovyh «Osetinskyh etjudah»  (1881–1887), nahodili se bukvy {{Calibri|'''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]'''}} i {{Calibri|'''[[ч̓]]'''}}, ktore služili za označen‌je ejektivnyh suglasok.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/76761/1/Osetinskie_Etiudi_II_Nawili.pdf | first = Всеволод | last = Миллер | title = Осетинскіе этюды. Часть вторая. Изслѣдованія | place = Москва | year = 1882 | language = ru | pages = 18–19}}&lt;/ref&gt; Ačekoli jegov alfabet byl osnovany na alfabetu Andersa Sjögrena 1844 g., on izměnil izgled někojih bukv.&lt;ref&gt;Miller, str. 3.&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''ц̓'''}}, prědstavjajuči ejektivnu alveolarnu afrikatu {{MFA|t͡sʼ}}, zastupila Sjögrenovu bukvu '''[[ҵ]]''' (v sučasnoj osetinskoj ortografiji '''{{-|цъ}}''').&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ironau.ru/alfabeto.html | title = История письменности. Осетинский алфавит | website = Дзурут иронау | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; Prikladno slovo: {{Calibri|''ц̓ѵф''}} «grez» (sučasno: ''{{-|цъыф}}'').&lt;ref&gt;Miller, str. 23.&lt;/ref&gt;

== Abhazsky i druge alfabety Myhajla Zavadskogo ==
[[Fajl:Uslar-Avar_alphabet.jpg | thumb | 300px | Avarsky alfabet Uslara v izdan‌ju M. Zavadskogo]]
Po prikladu Millera, ukrajinsky pedagog Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj publikoval v 1887 g. pečatnu versiju monografije [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] o [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]], v ktoroj zaměnil čest rukopisnyh bukv v [[Abhazsky alfabet|abhazskom alfabetu]] Uslara bukvami s komoju {{Calibri|('''[[г̓]]''', '''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]''', '''[[ч̓]]''')}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | language = ru | pages = VIII-IX}}&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''ц̓'''}} zastupila Uslarovu bukvu [[Fajl:Cyrillic small letter Cil.svg|16x16px|link=Cil (kirilica)]] (''cil''), ktora byla pozajeta od [[Gruzinsky alfabet|gruzinskoj]] bukvy '''წ''' (''c’ili''). Kako v osetinskom ona označala ejektivnu alveolarnu afrikatu {{MFA|t͡sʼ}}; Uslar piše, že «po russkom može byti izraženy črěz ''тц'', no dalko netočno. Pri izgovoru zuby sbližajut se, končik jezyka opiraje se na dolnoj desně, a dyh teče do gornoj desny.»&lt;ref&gt;Uslar (1887), str. 11.&lt;/ref&gt; Priklad: ''{{Calibri|ац̓х}}'' «noč» (v sučasnoj abhazskoj ortografiji: {{-|''аҵх''}}).

Zavadskyj takože koristal {{Calibri|'''ц̓'''}} zaměsto bukvy [[Fajl:Cyrillic small letter Cil.svg|16x16px]] v svojih slědujučih tipografičnyh izdan‌jah Uslarovyh monografij o [[Čečensky jezyk|čečenskom]] (1888)&lt;ref&gt;{{Cite book | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1888}}&lt;/ref&gt;, [[Avarsky jezyk|avarskom]] (1889)&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://runivers.ru/upload/iblock/7e8/Uslar%20P.%20K.%20Etnografiya%20Kavkaza%2003%201889.pdf | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. III. Аварскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1889 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; i [[Laksky jezyk|lakskom]] (1890)&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://rusneb.ru/catalog/000199_000009_003566154/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. IV. Лакскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1890 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; jezykah.

== Kabardinsky alfabet Lopatinskogo i Tambijeva ==
V 1890 g. rosijsky lingvist i etnograf Lev Grigorjevič Lopatinskij publikoval slovnik [[Kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo jezyka]]. V upotrěbjenoj jim ortografiji nahodili se 56 znakov, vključajuči až sedm bukv s komoju: {{Calibri|('''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''ц̓''', '''[[ф̓]]''', '''[[ҫ̓]]''', [[Fajl:Cyrillic small letter voiceless L with comma above.svg|14px]])}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=19&amp;rotate=0&amp;theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 10 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Tako samo, kako v povyših alfabetah, tute bukvy označajut ejektivne suglasky, v sučasnoj kabardino-čerkasskom pravopisu označane [[Paločka|paločkoju]] ('''Ӏ'''). Takto '''{{Calibri|ц̓}}''' označaje zvuk {{MFA|t͡sʼ}} i odpovědaje sučasnomu dvuznaku '''{{-|цӀ}}''',&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kabardian.htm | first = Simon | last = Ager | title = Kabardian (Къэбэрдейбзэ) | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; napriklad: {{Calibri|''к̓оц̓''}} «vnutrnost» (v sučasnom pravopisu: {{-|''кIоцI''}}. Mimohodom, nijedin iz tutyh alfabetov ne našel široko priměnjen‌je.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://intercircass.org/?p=346 | title = Об азбуках кабардинских | first = М.К. | last = Шакова | website = intercircass.org | date = 2011-11-17 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt;

== Sěverovozhodnokavkazske alfabety Dirra ==
Na početku 20. stolětja němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr stvoril alfabety za red menših [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskyh jezykov]]. One byli osnovane na alfabetah Sjögrena, Millera i Zavadskogo i koristane Dirrom v naučnyh monografijah o tyh jezykah, ačekoli nikogda ne byli v upotrěbje u samogo naseljen‌ja. Bukva '''{{Calibri|ц̓}}''' javi se v alfabetah stvorjenyh za [[Udinsky jezyk|udinsky]] (1904)&lt;ref name=&quot;udinsky&quot;&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/ACZV/5NYyUMSwW?/public/85facf9592ae%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1904_33.pdf  | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматика удинскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 33 | year =  1904 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1-2}}&lt;/ref&gt;, [[Tabasaransky jezyk|tabasaransky]] (1905)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/M7pd/2Z5eEJnZW?/public/c8c22b4cbdcd%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1905_35.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматическій очеркъ табассаранскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 35 | year = 1905 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Andijsky jezyk|andijsky]] (1906)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/Wh3H/3SeHvrm4u?/public/4bb304fc44ec%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1906_36.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Краткій грамматическій очеркъ андійского языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 36 | year = 1906 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Agulsky jezyk|agulsky]] (1907)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3tnx/2CxLmvyPC?/public/a8a5054fb80c%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1907_37.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Агульскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ агульскихъ слов съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 37 | year = 1907 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Arčinsky jezyk|arčinsky]] (1908)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/2V7q/4MmrzoJb2?/public/51abdc5f4f0d%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1908_39.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Арчинскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ арчинскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 39 | year = 1908 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Rutulsky jezyk|rutulsky]] (1912)&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = А.М. | last = Дирръ | title = Рутульскій языкъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 42 | year = 1912 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; i [[Cahursky jezyk|cahursky]] (1913)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3qtv/2GsijNJHW?/public/4f201873c712%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1913_43.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Цахурскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ цахурскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 43 | year = 1913 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt; jezyk, a takože v kratših opisah někojih bezpisemnyh jezykov Kavkaza.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/676e65915602%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1909_40.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Матеріалы для изученія языковъ и нарѣчій андо-дидойской группы | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 40 | year = 1909 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; 

Ob izgovoru Dirr piše toliko v knigě o udinskom, že «{{Calibri|''ч̓''}} i {{Calibri|''ц̓''}} sut {{-|''ч''}} i {{-|''ц''}} s tvrdoj rekursijeju pri ''t''», sravnjajuči je do gruzinskyh bukv '''ჭ''' i '''წ'''.&lt;ref name=&quot;udinsky&quot; /&gt; Priklad jest slovo {{Calibri|''ц̓і''}} «ime» (v sučasnoj udinskoj ortografiji: {{-|''цӀи''}}). V opisah ostalyh jezykov Dirr piše toliko, že izgovor jest kako v udinskom.

[[Fajl:Arčinsky alfabet Dirra.png | thumb | left | 600px | Arčinsky alfabet A.M. Dirra (1908)]]{{Clear}}

== Ingušsky alfabet Gorepjokina ==
Nakonec, bukva '''{{Calibri|ц̓}}''' nahodi se v alfabetu, ktory takože na početku 20. stolětja stvoril ingušsky lingvist Foma Ivanovič Gorepjokin za [[ingušsky jezyk]].&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://etokavkaz.ru/istoriya/prosvetitel-ingushei-kak-na-kavkaze-ishchut-poteryannye-rukopisi-fomy-gorepekina | title = Просветитель ингушей: как на Кавказе ищут потерянные рукописи Фомы Горепёкина | first =  Мадина | last = Хадзиева | website = Это Кавказ | date = 2024-07-05 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
Bukva {{Calibri|'''Ц̓ ц̓'''}} ne jest dostupna v [[Unikod]]u kako samostojny znak, ale može byti pisana s pomočju kombinujučego diakritičnogo znaka:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ц}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ц}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̓ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER TSE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER TSE}}
| {{-|COMBINING COMMA ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+0426}}
| {{-|U+0446}}
| {{-|U+0313}}
|-
! deseterična sistema
| 1062
| 1094
| 787
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x426;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x446;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x313;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1062;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1094;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#787;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0426 | title = U+0426 Cyrillic Capital Letter Tse | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0446| title = U+0446 Cyrillic Small Letter Tse | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0313 | title = U+0313 Combining Comma Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Ц}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>lhfub20jjlxukfw4wqqqi2leiouuqqr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ч̓</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3381</id>
    <revision>
      <id>28779</id>
      <parentid>22517</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:00:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13369" sha1="1z8tzi6xgvvxe7d7tnydovadycxlt5z" xml:space="preserve">{| width=240px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em; text-align:center;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Ч̓ч̓}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''Ч̓''', '''ч̓'''}} (''če s komoju'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], sostavjena iz bukvy {{-|'''[[ч]]'''}} i [[Koma|komy]] (zarezky). Ona byla upotrěbjena v drugoj polovině 19. stolětja i na početku 20. stolětja v alfabetah někojih [[Kavkazske jezyky|jezykah Kavkaza]] za označenje ejektivnoj postalveolarnoj afrikaty {{MFA|t͡ʃʼ}}.

== Osetinsky alfabet Vsevoloda Millera ==
Rosijsky etnograf Vsevolod Fjodorovič Miller byl prvy, ktory koristal komu kako diakritičny znak v modernoj kirilici. Ideja byla osnovana na grečskom znaku ''psili'' ({{Jezyky|la|spiritus lenis}}), ktora davno byla takože upotrěbjena v [[Starokirilična azbuka|starokiriličnoj azbukě]]. V pravopisu [[Osetinsky jezyk|osetinskogo jezyka]], koristanom jim v jegovyh «Osetinskyh etjudah»  (1881–1887), nahodili se bukvy {{Calibri|'''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]'''}} i {{Calibri|'''ч̓'''}}, ktore služili za označen‌je ejektivnyh suglasok.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/76761/1/Osetinskie_Etiudi_II_Nawili.pdf | first = Всеволод | last = Миллер | title = Осетинскіе этюды. Часть вторая. Изслѣдованія | place = Москва | year = 1882 | language = ru | pages = 18–19}}&lt;/ref&gt; Ačekoli jegov alfabet byl osnovany na alfabetu Andersa Sjögrena 1844 g., on izměnil izgled někojih bukv.&lt;ref&gt;Miller, str. 3.&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''ч̓'''}} zastupila Sjögrenovu bukvu '''[[ꚓ]]''' (v sučasnoj osetinskoj ortografiji '''{{-|чъ}}''').&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://ironau.ru/alfabeto.html | title = История письменности. Осетинский алфавит | website = Дзурут иронау | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt; Prikladno slovo: {{Calibri|''ч̓ір''}} ili {{Calibri|''ч̓ѵр''}} «izvěstka» (sučasno: ''{{-|чъыр}}'').&lt;ref&gt;Miller, str. 99.&lt;/ref&gt;

== Abhazsky i druge alfabety Myhajla Zavadskogo ==
[[Fajl:Abkhaz Uslar alphabet.svg | thumb | right | 300px | [[Abhazsky alfabet]] Uslara v versiji M. Zavadskogo]]
Po prikladu Millera, ukrajinsky pedagog Myhajlo Romualdovyč Zavadskyj publikoval v 1887 g. pečatnu versiju monografije [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] o [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]], v ktoroj zaměnil čest rukopisnyh bukv Uslara bukvami s komoju {{Calibri|('''[[г̓]]''', '''[[к̓]]''', '''[[п̓]]''', '''[[т̓]]''', '''[[ц̓]]''', '''ч̓''')}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | language = ru | pages = VIII-IX}}&lt;/ref&gt; Bukva {{Calibri|'''ч̓'''}} zastupila Uslarovu bukvu [[Fajl:Cyrillic small letter Char.svg|16x16px|link=Čar (kirilica)]] (''čar''), pozajetu od [[Gruzinsky alfabet|gruzinskoj]] bukvy '''ჭ''' (''č’ari''). Kako v osetinskom ona označala ejektivnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃʼ}}, nyně pisanu '''[[ҷ]]'''. Uslar opisyvaje izgovor tutogo zvuka tako: «Zuby sbližajut se, jezyk srědinoju prilegaje k městu sjedinjenja vrhnjih desn s nebom.»&lt;ref&gt;Uslar (1887), str. 11.&lt;/ref&gt; Dodavaje, že «prisutstvo v slovu bukvy {{Calibri|ч̓}} v občem ukazyvaje na ''malost'' prědmeta», napr. {{Calibri|''ач̓кун''}} «hlapčik» (v sučasnoj abhazskoj ortografiji: {{-|''аҷкәын''}}).&lt;ref&gt;Uslar (1887), str. 176.&lt;/ref&gt;

Zavadskyj takože koristal {{Calibri|'''ч̓'''}} zaměsto bukvy [[Fajl:Cyrillic small letter Char.svg|16x16px]] v svojih slědujučih tipografičnyh izdan‌jah Uslarovyh monografij o [[Čečensky jezyk|čečenskom]] (1888)&lt;ref&gt;{{Cite book | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1888}}&lt;/ref&gt;, [[Avarsky jezyk|avarskom]] (1889)&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://runivers.ru/upload/iblock/7e8/Uslar%20P.%20K.%20Etnografiya%20Kavkaza%2003%201889.pdf | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. III. Аварскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1889 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; i [[Laksky jezyk|lakskom]] (1890)&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://rusneb.ru/catalog/000199_000009_003566154/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. IV. Лакскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1890 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; jezykah. Priklady: {{Calibri|ч̓ун}} «vrěme» (laksky, v nyněšnjej ortografiji: {{-|''чӀун''}}); {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Shha with Cil top.svg|12x12px]]інч̓}} «ptica» (avarsky, v nyněšnjej ortografiji: {{-|''хӀинчӀ''}}).&lt;ref&gt;Uslar (1889), str. 13.&lt;/ref&gt;

== Sěverovozhodnokavkazske alfabety Dirra ==
Na početku 20. stolětja němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr stvoril alfabety za red menših [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskyh jezykov]]. One byli osnovane na alfabetah Sjögrena, Millera i Zavadskogo i koristane Dirrom v naučnyh monografijah o tyh jezykah, ačekoli nikogda ne byli v upotrěbje u samogo naseljen‌ja. Bukva '''{{Calibri|ч̓}}''' javi se v alfabetah stvorjenyh za [[Udinsky jezyk|udinsky]] (1904)&lt;ref name=&quot;udinsky&quot;&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/ACZV/5NYyUMSwW?/public/85facf9592ae%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1904_33.pdf  | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматика удинскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 33 | year =  1904 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1-2}}&lt;/ref&gt;, [[Tabasaransky jezyk|tabasaransky]] (1905)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/M7pd/2Z5eEJnZW?/public/c8c22b4cbdcd%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1905_35.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматическій очеркъ табассаранскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 35 | year = 1905 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Andijsky jezyk|andijsky]] (1906)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/Wh3H/3SeHvrm4u?/public/4bb304fc44ec%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1906_36.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Краткій грамматическій очеркъ андійского языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 36 | year = 1906 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Agulsky jezyk|agulsky]] (1907)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3tnx/2CxLmvyPC?/public/a8a5054fb80c%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1907_37.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Агульскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ агульскихъ слов съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 37 | year = 1907 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Arčinsky jezyk|arčinsky]] (1908)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/2V7q/4MmrzoJb2?/public/51abdc5f4f0d%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1908_39.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Арчинскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ арчинскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 39 | year = 1908 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Rutulsky jezyk|rutulsky]] (1912)&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = А.М. | last = Дирръ | title = Рутульскій языкъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 42 | year = 1912 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; i [[Cahursky jezyk|cahursky]] (1913)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3qtv/2GsijNJHW?/public/4f201873c712%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1913_43.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Цахурскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ цахурскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 43 | year = 1913 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt; jezyk, a takože v kratših opisah někojih bezpisemnyh jezykov Kavkaza.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/676e65915602%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1909_40.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Матеріалы для изученія языковъ и нарѣчій андо-дидойской группы | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 40 | year = 1909 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; 

Ob izgovoru Dirr piše toliko v knigě o udinskom, že «{{Calibri|''ч̓''}} i {{Calibri|''ц̓''}} sut {{-|''ч''}} i {{-|''ц''}} s tvrdoj rekursijeju pri ''t''», sravnjajuči je do gruzinskyh bukv '''ჭ''' i '''წ'''.&lt;ref name=&quot;udinsky&quot; /&gt; Priklad jest slovo {{Calibri|''ч̓а''}} «vrvka» (v sučasnoj udinskoj ortografiji: {{-|''ча''}}). V opisah ostalyh jezykov Dirr piše toliko, že izgovor jest kako v udinskom.

[[Fajl:Tabasaransky alfabet Dirra (1905).png | thumb | left | 600px | Tabasaransky alfabet A.M. Dirra (1905)]]{{Clear}}

== Ingušsky alfabet Gorepjokina ==
Nakonec, bukva '''{{Calibri|ч̓}}''' nahodi se v alfabetu, ktory takože na početku 20. stolětja stvoril ingušsky lingvist Foma Ivanovič Gorepjokin za [[ingušsky jezyk]].&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://etokavkaz.ru/istoriya/prosvetitel-ingushei-kak-na-kavkaze-ishchut-poteryannye-rukopisi-fomy-gorepekina | title = Просветитель ингушей: как на Кавказе ищут потерянные рукописи Фомы Горепёкина | first =  Мадина | last = Хадзиева | website = Это Кавказ | date = 2024-07-05 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
Bukva {{Calibri|'''Ч̓ ч̓'''}} ne jest dostupna v [[Unikod]]u kako samostojny znak, ale može byti pisana s pomočju kombinujučego diakritičnogo znaka:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ч}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ч}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̓ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER CHE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER CHE}}
| {{-|COMBINING COMMA ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+0427}}
| {{-|U+0447}}
| {{-|U+0313}}
|-
! deseterična sistema
| 1063
| 1095
| 787
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x427;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x447;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x313;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1063;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1095;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#787;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0427 | title = U+0427 Cyrillic Capital Letter Che | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0447| title = U+0447 Cyrillic Small Letter Che | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0313 | title = U+0313 Combining Comma Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Ч}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>1z8tzi6xgvvxe7d7tnydovadycxlt5z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Қ̇</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3459</id>
    <revision>
      <id>28757</id>
      <parentid>22845</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:05:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3891" sha1="du0828v1hwnf9bldc8kltgq9p6xgzhy" xml:space="preserve">{| align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Қ̇қ̇}}&lt;/span&gt;
|}

{{Calibri|'''Қ̇''', '''қ̇'''}} (''К s nižnjeju črtkoju i vrhnjeju točkoju'') jest historična bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na bukvě '''{{-|[[қ]]}}'''. Ona byla čest alfabeta stvorjenogo [[Abhazija|abhazskym]] historikom i aktivistom Semjonom Mihajlovičem Ašhacavoju (1886–1943) za [[Bzybsky dialekt abhazskogo jezyka|bzybsky]] dialekt [[Abhazsky jezyk|abhazskogo jezyka]] v 1906 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/gBIZEslWujvUt | format = PDF | first = Х.С. | last = Бгажба | title = Бзыбский диалект абхазского языка (Исследование и тексты) | place = Тбилиси | publisher = Издательство Академии наук Грузинской ССР | year = 1964 | language = ru | pages = 16–17}}&lt;/ref&gt; Ona označala pridyhany palatalizovany bezzvučny velarny eksplosiv {{MFA|kʲʰ}}, v sučasnom [[Abhazsky alfabet|abhazskom pravopisu]] pisany dvuznakom {{-|'''қь'''}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://disk.yandex.ru/i/2WiKc6d_bmWAJ | first = Н.Я. | last = Марр | title = О языке и истории абхазов | place = Москва, Ленинград | publisher = Издательство Академии наук СССР | year = 1938 | chapter = О записывании абхазских текстов | page = 160 | format = PDF | language = ru | pages = 158–163}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2025-12-16 | language = en}}&lt;/ref&gt; Kako rukovoditelj bzybskogo komiteta Družstva razprostranjen‌ja prosvěty srěd Abhazov, Ašhacava prilal lingvistu Nikolaju Marru okolo 100 abhazskyh skazok napisanyh na tutom alfabetu, ale kromě togo nikogda ne došlo k jegovomu praktičnomu priměnjen‌ju.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | format = PDF | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | page = 56}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v [[Unikod]]u. Zaměsto togo ona piše se kako {{-|'''қ'''}} s kombinujučeju točkoju:
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Қ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|қ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̇ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA WITH DESCENDER}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA WITH DESCENDER}}
| {{-|COMBINING DOT ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+049A}}
| {{-|U+049B}}
| {{-|U+0307}}
|-
! deseterična sistema
| 1178
| 1179
| 775
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x49a;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x49b;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x307;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1178;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1179;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#775;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+049A | title = U+049A Cyrillic Capital Letter Ka with Descender | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+049B | title = U+049B Cyrillic Small Letter Ka with Descender | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0307 | title = U+0307 Combining Dot Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>du0828v1hwnf9bldc8kltgq9p6xgzhy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Қ̊</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3460</id>
    <revision>
      <id>28755</id>
      <parentid>22848</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:02:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3900" sha1="q8cgb4v9jjxeds6bn1k8ok7yms97ftb" xml:space="preserve">{| align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Қ̊қ̊}}&lt;/span&gt;
|}

{{Calibri|'''Қ̊''', '''қ̊'''}} (''К s nižnjeju črtkoju i vrhnjem prstenjem'') jest historična bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na bukvě '''{{-|[[қ]]}}'''. Ona byla čest alfabeta stvorjenogo [[Abhazija|abhazskym]] historikom i aktivistom Semjonom Mihajlovičem Ašhacavoju (1886–1943) za [[Bzybsky dialekt abhazskogo jezyka|bzybsky]] dialekt [[Abhazsky jezyk|abhazskogo jezyka]] v 1906 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/gBIZEslWujvUt | format = PDF | first = Х.С. | last = Бгажба | title = Бзыбский диалект абхазского языка (Исследование и тексты) | place = Тбилиси | publisher = Издательство Академии наук Грузинской ССР | year = 1964 | language = ru | pages = 16–17}}&lt;/ref&gt; Ona označala pridyhany labializovany bezzvučny velarny eksplosiv {{MFA|kʷʰ}}, v sučasnom [[Abhazsky alfabet|abhazskom pravopisu]] pisany dvuznakom {{-|'''қә'''}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://disk.yandex.ru/i/2WiKc6d_bmWAJ | first = Н.Я. | last = Марр | title = О языке и истории абхазов | place = Москва, Ленинград | publisher = Издательство Академии наук СССР | year = 1938 | chapter = О записывании абхазских текстов | page = 160 | format = PDF | language = ru | pages = 158–163}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2025-12-16 | language = en}}&lt;/ref&gt; Kako rukovoditelj bzybskogo komiteta Družstva razprostranjen‌ja prosvěty srěd Abhazov, Ašhacava prilal lingvistu Nikolaju Marru okolo 100 abhazskyh skazok napisanyh na tutom alfabetu, ale kromě togo nikogda ne došlo k jegovomu praktičnomu priměnjen‌ju.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | format = PDF | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | page = 56}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v [[Unikod]]u. Zaměsto togo ona piše se kako {{-|'''қ'''}} s kombinujučim vrhnjim prstenjem:
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Қ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|қ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̊ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA WITH DESCENDER}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA WITH DESCENDER}}
| {{-|COMBINING RING ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+049A}}
| {{-|U+049B}}
| {{-|U+030A}}
|-
! deseterična sistema
| 1178
| 1179
| 778
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x49a;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x49b;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x30a;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1178;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1179;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#778;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+049A | title = U+049A Cyrillic Capital Letter Ka with Descender | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+049B | title = U+049B Cyrillic Small Letter Ka with Descender | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+030A | title = U+030A Combining Ring Above | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>q8cgb4v9jjxeds6bn1k8ok7yms97ftb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ҟ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3461</id>
    <revision>
      <id>28756</id>
      <parentid>22851</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:04:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4160" sha1="9rhu3qh2mz67xs9415dbrr0d8pe32lm" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Ka with Stroke.svg | right | 240px]]
'''Ҟ''', '''ҟ''' (''К s črtkoju'', {{Jezyky|en|ka with stroke}}) jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na kiriličnoj bukvě '''[[К (kirilica)|к]]''' i upotrěbjajema v [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]], kde označaje ejektivny uvularny eksplosiv {{MFA|q’}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2025-12-28}}&lt;/ref&gt; Ona byla vvedena v [[abhazsky alfabet]] v 1954 g., zastupajuči kiriličnu bukvu '''[[Ԛ (kirilica)|ԛ]]''', ktora prědstavjala tutoj zvuk v prědvojennyh variantah abhazskoj kirilice. 

'''Ҟ''' strěčaje se kako samostojna bukva v abhazskom, ale takože v dvuznakah '''{{-|ҟь}}''' {{MFA|q’ʲ}} i '''{{-|ҟә}}''' {{MFA|q’ʷ}}, ktore zajmajut oddělno město v abhazskom alfabetu.

V [[Latinica|latinskoj]] transliteraciji suglasno sistemam [[ISO 9|ISO 9:1995]] i {{-|ГОСТ 7.79—2000}} ona zaměnjaje se na '''{{-|k̄}}''',&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ifap.ru/library/gost/7792000.pdf#page=12 | title = ГОСТ 7.79—2000 (ИСО 9—95): система стандартов по информации, библиотечному и издателькому делу. Правила транслитерации кирилловского писма латинским алфавитом | website = ifap.ru | access-date = 2025-12-10 | language = ru | page = 9}}&lt;/ref&gt; v drugyh transliteracijah na {{-|'''q''' (ALA-LC), '''q’''' (BGN-PCGN)}} ili {{-|'''q̇''' (TITUS)}}.

Kromě abhazskogo, bukva '''ҟ''' takože byla upotrěbjena v nepublikovanom, rukopisnom molitevniku na [[Aljutiksky jezyk|aljutikskom jezyku]], napisanom ok. 1855–1867 g.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.asna.ca/alaska/alutiiq/primer-prayerbook.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20111111072112/https://www.asna.ca/alaska/alutiiq/primer-prayerbook.pdf | archive-date = 2011-11-11 | title = Primer &amp; Prayerbook in Kodiak-Alutiiq | first = Constantine | last = Larionov | publisher = Digital Typography | website = www.asna.ca | year = 2010}}&lt;/ref&gt; V drugyh misionarskyh aljutikskyh alfabetah iz 19. stolětja takože strěčaje se bukva '''{{Calibri|[[ԟ]]}}'''&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.asna.ca/alaska/alutiiq/alutiiq-primer.pdf | archive-url = https://web.archive.org/web/20061019183217/https://www.asna.ca/alaska/alutiiq/alutiiq-primer.pdf | archive-date = 2006-10-19 | first = Ilya | last = Tyzhnov | title = Alutiiq Primer | year = 2005 | publisher = Digital Typography www.asna.ca}}&lt;/ref&gt; ili '''{{Calibri|[[к̉]]}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://cdn.prod.website-files.com/633cf7c30b7be51c4e4b22b1/636baa20d0fed94d0d2890cb_Pascha%20Gospel%20Reading.pdf | title = Observations about the Tlingit &amp; Kodiak (Alutiiq) languages | first = John | last = Veniaminov | location = St. Petersburg | year = 2007 | publisher = Digital Typography | website = www.asna.ca}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ҟ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ҟ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA WITH STROKE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA WITH STROKE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+049E}}
| {{-|U+049F}}
|-
! deseterična sistema
| 1182
| 1183
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x49e;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x49f;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1182;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1183;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočnik ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+049E | title = U+049E Cyrillic Capital Letter Ka with Stroke | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+049F | title = U+049F Cyrillic Small Letter Ka with Stroke | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q425016}}</text>
      <sha1>9rhu3qh2mz67xs9415dbrr0d8pe32lm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ҳ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3469</id>
    <revision>
      <id>28754</id>
      <parentid>22896</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T22:58:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4982" sha1="j9bbsu3xmj7g4l42gw8ovspzj55y6uc" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Soft Kha.svg | right | 240px]]
'''Ҳ''', '''ҳ''' (''ha s nižnjeju črtkoju'', v [[Unikod]]u: {{Lang|en|ha with descender}}) jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], upotrěbjena v sučasnosti ili minulosti v poněkojih neslovjanskyh jezykah. Ona jest osnovana na kiriličnoj bukvě '''{{-|[[Х (kirilica)|х]]}}'''. V latinskoj transliteraciji suglasno sistemam [[ISO 9|ISO 9:1995]] i {{-|ГОСТ 7.79—2000}} bukvě '''Ҳ ҳ''' odpovědaje '''{{-|Ḩ ḩ}}.'''&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.scriptsource.org/cms/scripts/page.php?item_id=entry_detail&amp;uid=tk6f3uxlzf | title = Cyrillic Romanization Table | website = Scriptsource.org | language = en | access-date = 2026-01-02}}&lt;/ref&gt; V ostalyh sistemah ona transliteruje se obyčno kako '''{{-|H h}}'''.

[[Fajl:Tajik rouble reverse detail.png | thumb | left | Na tadžikskoj banknotě]]
[[Fajl:KB Uzbek Cyrillic.svg | thumb | left | Na uzbekskoj tipkovnici]]

V [[Tadžiksky jezyk|tadžikskom]] alfabetu, utvrdženom v 1940 g. i odtuda v upotrěbě, ona označaje bezzvučny glotalny frikativ {{MFA|h}}. Ona takože upotrěbjaje se v alfabetah někojih drugyh [[Iranske jezyky|iranskyh]] jezykov: [[Jagnobsky jezyk|jagnobskogo]] (od konca 1980-yh ili početka 1990-yh lět), [[Šugnansky jezyk|šugnanskogo]] (od 1990-yh lět) i [[Jazgulamsky jezyk|jazgulamskogo]] (od 2010-yh lět) jezykov. Ona takože byla koristana za pisan‌je [[Beludžsky jezyk|beludžskogo jezyka]] v [[Turkmenistan|Turkmenskoj SSR]]. V tutyh jezykah ona takože označaje zvuk {{MFA|h}}.

Takože v 1940 g. ona byla vvedena v nove kirilične alfabety [[Uzbeksky jezyk|uzbekskogo]] i [[Karakalpaksky jezyk|karakalpakskogo]] jezykov za označen‍je togože samogo zvuka. V [[Uzbekistan]]u vvedene byli [[Latinica|latinske]] alfabety za uzbeksky (v 1992 g.) i karakalpaksky (v 1994 g.), v ktoryh jejno město zajela latinska bukva {{-|'''h'''}}. Jednakože uzbekska kirilica ješče jest v upotrěbě v [[Kazahstan]]u, [[Kyrgyzstan]]u i [[Tadžikistan]]u.

Od 1954 g. bukva '''ҳ''' jest čest [[Abhazsky alfabet|abhazskogo alfabeta]], v ktorom označaje bezzvučny faringalny frikativ {{MFA|ħ}}. Ona zastupila bukvu '''[[һ]]''', upotrěbjenu v prědvojennyh variantah abhazskoj kirilice. V naučnyh sistemah za transliteraciju abhazskogo jezyka koristaje se '''{{-|h}}''' ({{-|BGN-PCGN}}), '''{{-|ḣ}}''' ({{-|ALA-LC}}) ili '''{{-|ḥ}}''' ({{-|TITUS}}).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.loc.gov/catdir/cpso/romanization/nonslav.pdf | title = ALA-LC Romanization tables: Non-Slavic Languages (in Cyrillic Script) | access-date = 2026-01-02}}&lt;/ref&gt; V [[Abhazsky jezyk|abhazskom]] takože jest dvuznak '''ҳә''', ktory označaje labializovanu versiju {{MFA|ħʷ}}.

V kiriličnom alfabetu [[Sibinsky jezyk|sibinskogo jezyka]], razrabotanom v [[Kitaj]]u v 1957 g. ale nikogda ne upotrěbjanom v praktikě, ona označala bezzvučny uvularny frikativ {{MFA|χ}}. Na [[Vikisklad]]u nahodi se obrazok alfabeta drugogo [[Tungusske jezyky|tungusskogo]] jezyka, [[Oroksky jezyk|orokskogo]], ale bez izvora i bez informacije ob izgovoru.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Orok-alphabet-2004.png | title = Орокский алфавит | access-date = 2025-12-20}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Khanty script.gif | thumb | left | Alfabet hantyjskogo jezyka]]
V [[Hantyjsky jezyk|hantyjskyh]] i [[Itelmensky jezyk|itelmensyh]] alfabetah '''ҳ''' koristaje se poprěmenno so shodnoju bukvoju '''[[ӽ]]''', takože označajučeju bezzvučny uvularny frikativ {{MFA|χ}}.

Nakonec, amerikanec Adam Din koristaje ju v svojem prědloženom pravopisu za [[ubyhsky jezyk]] za označen‌je zvuka {{MFA|χ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Simon | last = Ager | url = https://www.omniglot.com/writing/ubykh.htm | title = Ubykh (ТВaҳəбзa/Twaxəbza) | language = en | access-date = 2026-01-02}}&lt;/ref&gt;
{{Clear}}
== Kodovan‌je ==
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ҳ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ҳ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER HA WITH DESCENDER}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER HA WITH DESCENDER}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04B2}}
| {{-|U+04B3}}
|-
! deseterična sistema
| 1202
| 1203
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4b2;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4b3;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1202;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1203;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04B2 | title = U+04B2 Cyrillic Capital Letter Ha with Descender | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04B3 | title = U+04B3 Cyrillic Small Letter Ha with Descender | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Х}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q425099}}</text>
      <sha1>j9bbsu3xmj7g4l42gw8ovspzj55y6uc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӄ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3480</id>
    <revision>
      <id>28783</id>
      <parentid>22958</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:08:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10823" sha1="hcx9k314tje7bz22qldmfaj8izt6kil" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Ka with Hook.svg | 240px | right]]
[[Fajl:Cyrillic letter Ka with hook.svg | 240px | right]]
[[Fajl:Cyrillic letter ka with hook (form 2).svg | 240px | right]]
'''Ӄ''', '''ӄ''' (''ka s hakom'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na bukvě '''[[К (kirilica)|к]]''' s dodanjem kruglogo haka, ktory može byti prodolženje jejnoj pravoj nogy ili byti k njej priloženy v formě malogo hačka; zavisno o dostupnosti pravilnogo fonta, ona takože može zaměniti se v '''[[қ]]''' (s črtkoju). Ona upotrěbjaje se v alfabetah mnogyh jezykov [[Sibir]]a i [[Rosija|rosijskogo]] sěvera.

== V jezykah rosijskogo sěvera ==
V [[Selkupsky jezyk|selkupskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/selkup.htm | title = Selkup (шӧльӄумыт әты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Tofalarsky jezyk|tofalarskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/tofa.htm | title = Tofa (Тоъфа дыл) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Itelmensky jezyk|itelmenskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/itelmen.htm | title = Itelmen (итэнмэн) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Aljutorsky jezyk|aljutorskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/alyutor.htm | title = Alyutor (Нәмәлъу) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Čukotsky jezyk|čukotskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/chukchi.htm | title = Chukchi (Ԓыгъоравэтԓьэн йиԓыйиԓ) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Korjaksky jezyk|korjakskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/koryak.htm | title = Koryak (Нымылан / Nymylan) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Ketsky jezyk|ketskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/ket.htm | title = Ket (Остыганна ӄа’ / Ostyganna qa') | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Nivhsky jezyk|nivhskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/nivkh.htm | title = Nivkh (Нивхгу диф) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Juitsky jezyk|juitskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/siberianyupik.htm | title = Central Siberian Yupik (Юпик) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt; i [[Aleutsky jezyk|aleutskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/aleut.htm | title = Aleut (Unangam Tunuu / Уна́ӈам тунуу́) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, a takože v vahovskom dialektu [[Hantyjsky jezyk|hantyjskogo jezyka]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/khanty.htm | title = Khanty (Ханты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt; bukva '''ӄ''' označaje bezzvučny uvularny eksplosiv {{MFA|q}}. V nivkhskom i itelmenskom takože strěčaje se ejektivny variant, pisany '''ӄ’'''.

[[Fajl:Tofalar_alphabet_(2005).png | thumb | left | 400px | Alfabet tofalarskogo jezyka iz 2005 g.]] {{Clear}}

== Historična upotrěba v jezykah Kavkaza ==
V minulosti bukva '''ӄ''' byla upotrěbjena v pravopisu rosijskogo akademika finskogo proizhodženja [[Anders Sjögren|Andersa Sjögrena]] za [[osetinsky jezyk]], sostavjenom v 1844 g., za označenje pridyhanogo varianta bukvy '''{{-|к}}'''. Sjögren opisal ju kako [[Ligatura|ligaturu]] bukv '''{{-|[[К (kirilica)|к]]}}''' i [[Fajl:Cyrillic small letter Shha with hook.svg|8px]], osnovanoj na gotičnoj bukvě &lt;big&gt;'''𝔥'''&lt;/big&gt;.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Шёгрен | first = Андрей | title = Осетинская грамматика с краткимъ словаремъ осетинско-россійскимъ и россійско-осетинскимъ | url = https://books.google.com/books?id=NTdFAAAAYAAJ&amp;pg=PA9 | place = Санктпетербургъ |year = 1844 | language = ru | pages = 17}}&lt;/ref&gt; Ona takože nahodila se v alfabetah Iosifa Čepigovskogo (1862) i učiteljskogo sjezda (1917), osnovanyh na Sjögrenovoj azbukě. S prěhodom na [[Latinica|latinsky alfabet]] v 1923 g. ona byla zaměnjena na {{-|'''kh'''}}. V nyněšnjem kiriličnom alfabetu, v [[Sěverna Osetija|Sěvernoj Osetiji]] vvedenom v 1938 g. i v [[Južna Osetija|Južnoj Osetiji]] v 1954 g., jejnu rolju prějel dvuznak {{-|'''къ'''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/ossetian.htm | title = Ossetian (ирон ӕвзаг / дигорон ӕвзаг) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24}}&lt;/ref&gt;

V alfabetu Sjögrena takože nahodil se palatalizovany variant, '''{{Calibri|[[ӄ̀]]}}'''.

[[Fajl:Ossetian alphabet in Chepigovski (1884).jpg | thumb | left | 600px | Osetinsky alfabet Čepigovskogo]] {{Clear}}

Kavkazolog [[Pjotr Uslar]] vvedl ju v 1862 g. v svoj [[Abhazsky alfabet|alfabet]] za [[Abhazsky jezyk]], ktory čestično byl osnovany na osetinskom alfabetu Sjögrena – ačekoli jegovu rukupisnu bukvu takože možno jest interpretovati kako '''{{Calibri|[[к̧]]}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://docs.yandex.ru/docs/view?url=ya-disk-public%3A%2F%2FSHEPIfcSUDm6N9cbTjDQq5EJ%2BxndFVeLnXUon%2BjQhPw%3D&amp;name=Uslar_K_Etnografiya_Kavkaza_Jazykoznanie_Abkhazsky_jazyk_1862.pdf | first = Петр | last = Услар | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1862}}&lt;/ref&gt; V svojem izdan‌ju Uslarovogo děla ukrajinsky pedagog Myhajlo Zavadsky zaměnil ju na {{Calibri|'''к̓'''}}, ale drugi avtori – I. Bartolomej (1865), D. Gulija i K. Mačariani (1892), Prěvodničsky komitet (početok 20. stolětja), A. Čočua (1909) – dalje koristali '''ӄ'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Bartolomey_Abkhazskiy_bukvar_.pdf | last = Бартоломей | first = Иван Алексеевич | title = Абхазскій букварь | place = Тифлисъ | year = 1865 | pages =  1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Machavariani_Abkhazskaya_azbuka.pdf | first1 = Д.И. | last1 = Гулиа | first2 = К.Д. | last2 = Мачавариани | title = Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ | place = Тифлисъ | year = 1892 | pages = 13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Chochua_Abkhazskaya_azbuka_1909.pdf | first = А.М. | last = Ч̆оч̆уа | title = Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука | place = Тифлисъ | publisher = Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1909}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bgažba&quot;&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 67}}&lt;/ref&gt; S vveden‌jem latinskogo alfabeta za abhazsky jezyk rolju bukvy '''ӄ''' prějelo latinsko '''{{-|q}}''' v 1926 g., latinsko '''{{-|k}}''' v 1928 g. (zaměsto «obyčnoj» bukvy {{-|'''к'''}} bylo vvedeno {{-|'''ⱪ'''}}), i gruzinsko '''ქ''' v 1938. S ponovnym ustanovjen‌jem kiriličnogo alfabeta, zaměsto starogo '''ӄ''' vvedena byla nova bukva '''[[қ]]''', označajuča pridyhany bezzvučny velarny eksplosiv {{MFA|kʰ}}.&lt;ref name=&quot;Omniglot&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2026-02-24}}&lt;/ref&gt; V abhazskom alfabetu Prěvodničskogo komiteta takože nahodil se palatalizovany variant, '''{{Calibri|[[ӄ̆]]}}'''.

Nakonec, bukva '''ҕ''' takože koristala se v anonimnom [[Svansky jezyk|svanskom]] bukvaru iz 1864 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Лушну Анбан. Сванетская азбука | place = Тифлисъ | publisher = Типографія Главнаго Управленія Намѣстникa Кавказскаго | year = 1864 | pages = 1}}&lt;/ref&gt;, v bukvaru Kazi Atažukina za [[kabardino-čerkessy jezyk]] iz 1865&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/154399/1/Kabardinckaia_Azbuka.pdf | title = Ԛабарде алѵфбе / Кабардинская азбука | first = Kazi | last = Atažukin | place = Тифлис | year = 1865 | pages = 17}}&lt;/ref&gt; i v bukvaru [[Megrelsky jezyk|megrelskogo jezyka]] iz 1899 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://openlibrary.ge/bitstream/123456789/6459/1/Mengrelskaia%20Azbuka-1899.pdf | author = М.З. [Myhajlo Zavadskyj] | title = Мингрельская азбука | place = Тифлисъ | year = 1899 | pages = I, III | language = ru}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Atazhukin_alphabet,_1865.PNG | thumb | left | 600px | Kabardino-čerkessky alfabet Atažukina (1865)]] {{Clear}}
[[Fajl:Mingrelian Cyrillic alphabet (1899).png| thumb | left | 600px | Megrelsky alfabet (1899)]] {{Clear}}

== Kodovan‌je ==
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA WITH HOOK}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA WITH HOOK}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04C3}}
| {{-|U+04C4}}
|-
! deseterična sistema
| 1219
| 1220
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c3;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c4;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1219;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1220;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C3 | title = U+04C3 Cyrillic Capital Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C4 | title = U+04C4 Cyrillic Small Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q151514}}</text>
      <sha1>hcx9k314tje7bz22qldmfaj8izt6kil</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28784</id>
      <parentid>28783</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T09:09:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10835" sha1="rc4tj2gjgvnlfdnsp3izlxc1w9cj4p3" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Ka with Hook.svg | 240px | right]]
[[Fajl:Cyrillic letter Ka with hook.svg | 240px | right]]
[[Fajl:Cyrillic letter ka with hook (form 2).svg | 240px | right]]
'''Ӄ''', '''ӄ''' (''ka s hakom'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na bukvě '''[[К (kirilica)|к]]''' s dodan‌jem kruglogo haka, ktory može byti prodolžen‌je jejnoj pravoj nogy ili byti k njej priloženy v formě malogo hačka; zavisno o dostupnosti pravilnogo fonta, ona takože može zaměniti se v '''[[қ]]''' (s črtkoju). Ona upotrěbjaje se v alfabetah mnogyh jezykov [[Sibir]]a i [[Rosija|rosijskogo]] sěvera.

== V jezykah rosijskogo sěvera ==
V [[Selkupsky jezyk|selkupskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/selkup.htm | title = Selkup (шӧльӄумыт әты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Tofalarsky jezyk|tofalarskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/tofa.htm | title = Tofa (Тоъфа дыл) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Itelmensky jezyk|itelmenskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/itelmen.htm | title = Itelmen (итэнмэн) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Aljutorsky jezyk|aljutorskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/alyutor.htm | title = Alyutor (Нәмәлъу) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Čukotsky jezyk|čukotskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/chukchi.htm | title = Chukchi (Ԓыгъоравэтԓьэн йиԓыйиԓ) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Korjaksky jezyk|korjakskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/koryak.htm | title = Koryak (Нымылан / Nymylan) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Ketsky jezyk|ketskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/ket.htm | title = Ket (Остыганна ӄа’ / Ostyganna qa') | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Nivhsky jezyk|nivhskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/nivkh.htm | title = Nivkh (Нивхгу диф) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, [[Juitsky jezyk|juitskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/siberianyupik.htm | title = Central Siberian Yupik (Юпик) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt; i [[Aleutsky jezyk|aleutskom]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/aleut.htm | title = Aleut (Unangam Tunuu / Уна́ӈам тунуу́) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;, a takože v vahovskom dialektu [[Hantyjsky jezyk|hantyjskogo jezyka]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/khanty.htm | title = Khanty (Ханты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt; bukva '''ӄ''' označaje bezzvučny uvularny eksplosiv {{MFA|q}}. V nivkhskom i itelmenskom takože strěčaje se ejektivny variant, pisany '''ӄ’'''.

[[Fajl:Tofalar_alphabet_(2005).png | thumb | left | 400px | Alfabet tofalarskogo jezyka iz 2005 g.]] {{Clear}}

== Historična upotrěba v jezykah Kavkaza ==
V minulosti bukva '''ӄ''' byla upotrěbjena v pravopisu rosijskogo akademika finskogo proizhodžen‌ja [[Anders Sjögren|Andersa Sjögrena]] za [[osetinsky jezyk]], sostavjenom v 1844 g., za označen‌je pridyhanogo varianta bukvy '''{{-|к}}'''. Sjögren opisal ju kako [[Ligatura|ligaturu]] bukv '''{{-|[[К (kirilica)|к]]}}''' i [[Fajl:Cyrillic small letter Shha with hook.svg|8px]], osnovanoj na gotičnoj bukvě &lt;big&gt;'''𝔥'''&lt;/big&gt;.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Шёгрен | first = Андрей | title = Осетинская грамматика с краткимъ словаремъ осетинско-россійскимъ и россійско-осетинскимъ | url = https://books.google.com/books?id=NTdFAAAAYAAJ&amp;pg=PA9 | place = Санктпетербургъ |year = 1844 | language = ru | pages = 17}}&lt;/ref&gt; Ona takože nahodila se v alfabetah Iosifa Čepigovskogo (1862) i učiteljskogo sjezda (1917), osnovanyh na Sjögrenovoj azbukě. S prěhodom na [[Latinica|latinsky alfabet]] v 1923 g. ona byla zaměnjena na {{-|'''kh'''}}. V nyněšnjem kiriličnom alfabetu, v [[Sěverna Osetija|Sěvernoj Osetiji]] vvedenom v 1938 g. i v [[Južna Osetija|Južnoj Osetiji]] v 1954 g., jejnu rolju prějel dvuznak {{-|'''къ'''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/ossetian.htm | title = Ossetian (ирон ӕвзаг / дигорон ӕвзаг) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24}}&lt;/ref&gt;

V alfabetu Sjögrena takože nahodil se palatalizovany variant, '''{{Calibri|[[ӄ̀]]}}'''.

[[Fajl:Ossetian alphabet in Chepigovski (1884).jpg | thumb | left | 600px | Osetinsky alfabet Čepigovskogo]] {{Clear}}

Kavkazolog [[Pjotr Uslar]] vvedl ju v 1862 g. v svoj [[Abhazsky alfabet|alfabet]] za [[Abhazsky jezyk]], ktory čestično byl osnovany na osetinskom alfabetu Sjögrena – ačekoli jegovu rukupisnu bukvu takože možno jest interpretovati kako '''{{Calibri|[[к̧]]}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://docs.yandex.ru/docs/view?url=ya-disk-public%3A%2F%2FSHEPIfcSUDm6N9cbTjDQq5EJ%2BxndFVeLnXUon%2BjQhPw%3D&amp;name=Uslar_K_Etnografiya_Kavkaza_Jazykoznanie_Abkhazsky_jazyk_1862.pdf | first = Петр | last = Услар | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1862}}&lt;/ref&gt; V svojem izdan‌ju Uslarovogo děla ukrajinsky pedagog Myhajlo Zavadsky zaměnil ju na {{Calibri|'''к̓'''}}, ale drugi avtori – I. Bartolomej (1865), D. Gulija i K. Mačariani (1892), Prěvodničsky komitet (početok 20. stolětja), A. Čočua (1909) – dalje koristali '''ӄ'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Bartolomey_Abkhazskiy_bukvar_.pdf | last = Бартоломей | first = Иван Алексеевич | title = Абхазскій букварь | place = Тифлисъ | year = 1865 | pages =  1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Machavariani_Abkhazskaya_azbuka.pdf | first1 = Д.И. | last1 = Гулиа | first2 = К.Д. | last2 = Мачавариани | title = Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ | place = Тифлисъ | year = 1892 | pages = 13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Chochua_Abkhazskaya_azbuka_1909.pdf | first = А.М. | last = Ч̆оч̆уа | title = Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука | place = Тифлисъ | publisher = Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1909}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bgažba&quot;&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 67}}&lt;/ref&gt; S vveden‌jem latinskogo alfabeta za abhazsky jezyk rolju bukvy '''ӄ''' prějelo latinsko '''{{-|q}}''' v 1926 g., latinsko '''{{-|k}}''' v 1928 g. (zaměsto «obyčnoj» bukvy {{-|'''к'''}} bylo vvedeno {{-|'''ⱪ'''}}), i gruzinsko '''ქ''' v 1938. S ponovnym ustanovjen‌jem kiriličnogo alfabeta, zaměsto starogo '''ӄ''' vvedena byla nova bukva '''[[қ]]''', označajuča pridyhany bezzvučny velarny eksplosiv {{MFA|kʰ}}.&lt;ref name=&quot;Omniglot&quot;&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2026-02-24}}&lt;/ref&gt; V abhazskom alfabetu Prěvodničskogo komiteta takože nahodil se palatalizovany variant, '''{{Calibri|[[ӄ̆]]}}'''.

Nakonec, bukva '''ҕ''' takože koristala se v anonimnom [[Svansky jezyk|svanskom]] bukvaru iz 1864 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Лушну Анбан. Сванетская азбука | place = Тифлисъ | publisher = Типографія Главнаго Управленія Намѣстникa Кавказскаго | year = 1864 | pages = 1}}&lt;/ref&gt;, v bukvaru Kazi Atažukina za [[kabardino-čerkessy jezyk]] iz 1865&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://dspace.nplg.gov.ge/bitstream/1234/154399/1/Kabardinckaia_Azbuka.pdf | title = Ԛабарде алѵфбе / Кабардинская азбука | first = Kazi | last = Atažukin | place = Тифлис | year = 1865 | pages = 17}}&lt;/ref&gt; i v bukvaru [[Megrelsky jezyk|megrelskogo jezyka]] iz 1899 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://openlibrary.ge/bitstream/123456789/6459/1/Mengrelskaia%20Azbuka-1899.pdf | author = М.З. [Myhajlo Zavadskyj] | title = Мингрельская азбука | place = Тифлисъ | year = 1899 | pages = I, III | language = ru}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Atazhukin_alphabet,_1865.PNG | thumb | left | 600px | Kabardino-čerkessky alfabet Atažukina (1865)]] {{Clear}}
[[Fajl:Mingrelian Cyrillic alphabet (1899).png| thumb | left | 600px | Megrelsky alfabet (1899)]] {{Clear}}

== Kodovan‌je ==
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA WITH HOOK}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA WITH HOOK}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04C3}}
| {{-|U+04C4}}
|-
! deseterična sistema
| 1219
| 1220
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c3;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c4;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1219;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1220;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C3 | title = U+04C3 Cyrillic Capital Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C4 | title = U+04C4 Cyrillic Small Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q151514}}</text>
      <sha1>rc4tj2gjgvnlfdnsp3izlxc1w9cj4p3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӄ̀</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3481</id>
    <revision>
      <id>28766</id>
      <parentid>22960</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:18:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3708" sha1="ind1kpvgm7cl2fl0vg76p6ttvo2an93" xml:space="preserve">{| align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-| Ӄ̀ӄ̀}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|''' Ӄ̀''', '''ӄ̀'''}} (''ka s hakom i gravisom'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na bukvě '''[[ӄ]]''' s dodan‌jem [[gravis]]a. Ona byla čest pravopisa stvorjenogo v 1844 g. rosijskym akademikom finskogo proizhodžen‌ja [[Anders Sjögren|Andersom Sjögrenom]] alfabeta za [[osetinsky jezyk]].&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Шёгрен | first = Андрей | title = Осетинская грамматика с краткимъ словаремъ осетинско-россійскимъ и россійско-осетинскимъ | url = https://books.google.com/books?id=NTdFAAAAYAAJ&amp;pg=PA9 | place = Санктпетербургъ |year = 1844 | language = ru | pages = 5}}&lt;/ref&gt; V tutom alfabetu gravis označaje palatalizaciju – ačekoli raněje Sjögren koristal bukvu '''{{-|[[Ј (kirilica)|ј]]}}'''&lt;ref&gt;Tamo že, str. 8.&lt;/ref&gt; – i nazvu bukvy {{Calibri|«ӄ̀е»}} oprěděljaje kako «{{Calibri|к[[Fajl:Cyrillic small letter Shha with hook.svg|7px]]је}}». Napisal, že tutoj zvuk ne istnuje ni v digorskom, ni v tagaurskom (ironskom) dialektu osetinskogo jezyka, a bukva {{Calibri|ӄ̀}} jest v istinnosti transliteracija gruzinskoj bukvy koristanoj pisateljem Ivanom Jalguzidze, v takyh slovah kako {{Calibri|Ӄ̀ѵрѵсді}} «Hristos», {{Calibri|ӄ̀інѵг}} «kniga» i {{Calibri|ӄ̀ѵзг}} «doči» (v sučasnoj osetinskoj ortografiji: {{-|Чырысти, чиныг, чызг}}). Sjögren prědpolagaje, že «jesli Južni Osetinci zaisto izgovarjajut ju kako ''{{Calibri|к[[Fajl:Cyrillic small letter Shha with hook.svg|7px]]ј}}'', ona prědstavila by srědnji element v označenom prěhodu zvukov, ačekoli s drugoj strany možno prědpolagati prědhodno smekčen‌je pridyhanoj bukvy ''ӄ'' v prosto ''к'', ktoro prěd samoglaskoju ''{{-|[[І (kirilica)|і]]}}'' izgovarjaje se mekče».&lt;ref&gt;Tamo že, str. 19.&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Ossetian alphabet in Sjögren 1844.jpg | thumb | left | 500px | Osetinsky alfabet Sjögrena (1844)]]
{{Clear}}
== Kodovan‌je ==
Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v [[Unikod]]u. Zaměsto togo ona piše se kako '''Ӄ ӄ''' s kombinujučim gravisom:
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̀ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA WITH HOOK}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA WITH HOOK}}
| {{-|COMBINING GRAVE ACCENT}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04C3}}
| {{-|U+04C4}}
| {{-|U+0300}}
|-
! deseterična sistema
| 1219
| 1220
| 768
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c3;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c4;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x300;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1219;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1220;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#768;&lt;/code&gt; 
|}
{{Clear}}
== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C3 | title = U+04C3 Cyrillic Capital Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C4 | title = U+04C4 Cyrillic Small Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0300 | title = U+0300 Combining Grave Accent | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>ind1kpvgm7cl2fl0vg76p6ttvo2an93</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӄ̆</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3482</id>
    <revision>
      <id>28767</id>
      <parentid>22962</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:19:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3727" sha1="m90nnzyvrag1np4f1jadh9fkfqpmya1" xml:space="preserve">{| align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Ӄ̆ӄ̆}}&lt;/span&gt;
|}
[[Fajl:Abkhazian alphabet in Chochua 1909.webp | thumb | 180px | Stranica iz prvogo izdan‌ja bukvara Andreja Čočua (1909)]]
{{Calibri|'''Ӄ̆''', '''ӄ̆'''}} (''ka s hakom i brevisom'') jest historična [[Kirilica|kirilična]] bukva, ktora od početka 20. stolětja do 1926 g. služila v [[Abhazsky alfabet|abhazskom alfabetu]] kako palatalizivony variant bukvy '''[[ӄ]]'''; ona označala smekčeny i pridyhany velarny eksplosiv {{MFA|kʲʰ}}, nyně označeny v [[Abhazsky jezyk|abhazskom]] dvuznakom {{-|'''қь'''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2026-02-24 | language = en}}&lt;/ref&gt;

Ona byla vvedena abhazskym pedagogom (i pozdnějšim prědsědateljem prezidiuma Vrhovnogo sověta Abhazskogo ASSR) Andrejem Čočua (1879–1965) i upotrěbjena tako nazyvajemym Prěvodničskym komitetom, ktory zajmal se prěvodžen‌jem [[Biblija|Biblije]] i drugoj religioznoj literatury na abhazsky.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Chochua_Abkhazskaya_azbuka_1909.pdf | first = А.М. | last = Ч̆оч̆уа | title = Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука | place = Тифлисъ | publisher = Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1909}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bgažba&quot;&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 67}}&lt;/ref&gt; Tutoj alfabet v istinnosti byl prodolžen‌je prvogo abhazskogo alfabeta [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] iz 1862 g., a največša razlika bylo koristan‌je brevisa za označen‌je palatalizacije; ranějše varianty upotrěbjali k tomu cělju bukvu {{-|'''[[Ј (kirilica)|ј]]'''}}, v tutom slučaju v formě dvuznakov {{Calibri|'''к̧j'''}} i {{Calibri|'''ӄј'''}}.

== Kodovan‌je ==
Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v [[Unikod]]u. Zaměsto togo ona piše se kako '''Ӄ ӄ''' s kombinujučim brevisom:
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӄ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̆ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER KA WITH HOOK}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER KA WITH HOOK}}
| {{-|COMBINING BREVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04C3}}
| {{-|U+04C4}}
| {{-|U+0306}}
|-
! deseterična sistema
| 1219
| 1220
| 774
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c3;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4c4;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x306;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1219;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1220;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#774;&lt;/code&gt; 
|}
{{Clear}}
== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C3 | title = U+04C3 Cyrillic Capital Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04C4 | title = U+04C4 Cyrillic Small Letter Ka with Hook | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+0306 | title = U+0306 Combining Breve | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy К}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q134348796}}</text>
      <sha1>m90nnzyvrag1np4f1jadh9fkfqpmya1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ә</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3487</id>
    <revision>
      <id>28764</id>
      <parentid>22989</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:16:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6970" sha1="igvd0y65ggworqh8hmrp592os84q5o7" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Schwa.svg | right | 240px]]
'''Ә''', '''ә''' (''šva, {{-|schwa}}'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na identično izgledajučej [[Latinica|latinskoj]] bukvě '''ǝ''' i upotrěbjajema v alfabetah poněkojih neslovjanskyh jezykov. V občem ona označaje nenapreženu otvorjenu nezaokrugljenu samoglasku prědnjego reda {{MFA|æ}} ili srědnju samoglasku srědnjego reda (šva) {{MFA|ǝ}}. V latinskoj transliteraciji suglasno sistemam [[ISO 9|ISO 9:1995]] i {{-|ГОСТ 7.79—2000}} prědstavjaje ju bukva '''{{-|A̋ a̋}}''',&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ifap.ru/library/gost/7792000.pdf | title = ГОСТ 7.79—2000 (ИСО 9—95): система стандартов по информации, библиотечному и издателькому делу. Правила транслитерации кирилловского писма латинским алфавитом | website = ifap.ru | access-date = 2025-12-10 | language = ru | page = 9}}&lt;/ref&gt; v drugyh transliteracijah najčestěje bukvoju '''Ə ǝ'''.

== Turkijske i mongolske jezyky ==
Bukva '''ә''' jest prisutna v alfabetah mnogyh [[Turkijske jezyky|turkijskyh jezykov]] ([[Azerbajdžansky jezyk|azerbajdžansky]], [[Turkmensky jezyk|turkmensky]], [[Baškirsky jezyk|baškirsky]], [[Karakalpaksky jezyk|karakalpaksky]], [[Kazahsky jezyk|kazahsky]], [[Tatarsky jezyk|tatarsky]], [[Ujgursky jezyk|ujgursky]], [[Sojotsko-caatansky jezyk|sojotsko-caatansky]], [[Tofalarsky jezyk|tofalarsky]]), kde vsegda označaje samoglasku {{MFA|æ}}. Takože v [[Kalmyksky jezyk|kalmykskom]] izgovarjaje se kako {{MFA|æ}}.

== Indoevropejske jezyky ==
Bukva '''ә''' takože upotrěbjaje se v několikyh [[Iranske jezyky|iranskyh]] jezykah. V [[Kurdsky jezyk|kurdskom jezyku]] ona prědstavjaje poluotvorjenu nezaokrugljenu samoglasku prědnjego reda {{MFA|ɛ}}, v [[Gorno-jevrejsky jezyk|gorno-jevrejskom jezyku]] samoglasku {{MFA|æ}}. Ona takože strěčaje se se v [[Pamirske jezyky|pamirskyh]] jezykah [[Jazgulamsky jezyk|jazgulamsky]] i [[Vahansky jezyk|vahansky]], kde označaje zvuk {{MFA|ǝ}}.

== Kavkazske jezyky ==
V protivnosti k drugym jezykam, v [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]] '''ә''' ne jest samoglaska, ale označaje labializaciju prědhodnoj suglasky {{MFA|ʷ}}. Ona byla vvedena v [[abhazsky alfabet]] v 1954 g., prvopočetno samo v dvuznakah {{-|'''дә''', '''жә''', '''ӡә''', '''тә''', '''ҭә''', '''цә''', '''ҵә''', '''ҳә'''}} i {{-|'''шә'''}}, pri reformě 1996 g. takože v dvuznakah {{-|'''гә''', '''ӷә''', '''кә''', '''қә''', '''ҟә'''}} i {{-|'''хә'''}} (raněje ješče pisanyh kako {{-|'''гу'''}} i t.d.).&lt;ref&gt;{{Cite book | first = В.А. | last = Чирикба | url = https://www.academia.edu/40453987/Unified_Abkhaz_Abaza_Alphabet_on_the_Latin_Graphic_Basis_A_Project_Sukhum_2919_Единый_абхазо_абазинский_алфавит_на_латинской_графической_основе_Проект_Сухум_2019 | title = Еизаку аԥсуа-абаза алфавит алатин шьаҭала. Апроект / Латин хiарыф зыщата йщтiу апсуа-абаза алфавит. Проект / Единый абхазо-абазинский алфавит на латинской графической основе. Проект | publisher = АНО «Алашара» | place = Аҟәа / Сухум | year = 2019 | language = ru | page = 5}}&lt;/ref&gt;

Bukva '''ә'''  takože byla koristana v monografiji Adolfa Dirra o [[Rutulsky jezyk|rutulskom jezyku]] iz 1912 g., označajuča zvuk {{MFA|ǝ}}.&lt;ref&gt;{{Cite book |  last = Дирръ | first = А.М. | chapter = Рутульскій языкъ | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/001199_000087_204?page=467&amp;rotate=0&amp;theme=white | location = Тифлисъ| year = 1912 | language = ru | title = Сборникъ матеріаловъ для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа | volume = 42 | page = 3}}&lt;/ref&gt;

== Uralske jezyky ==
Ona strěčaje se v alfabetah treh [[Uralske jezyky|uralskyh jezykov]]: [[Hantyjsky jezyk|hantyjskogo]] {{MFA|ə̱}}, [[Nganasansky jezyk|nganasanskogo]] {{MFA|ǝ}} i [[Selkupsky jezyk|sěvernoselkupskogo]] {{MFA|ï~ǝ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/selkup.htm | title = Selkup (шӧльӄумыт әты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2025-12-28}}&lt;/ref&gt;

V hantyjskom jezyku takože nahodi se variant s tremoju '''[[ӛ]]'''.

== Jezyky dalekogo vozhoda ==
V alfabetah někojih [[sibir]]skyh jezykov ([[Itelmensky jezyk|itelmensky]], [[Aljutorsky jezyk|aljutorsky]], [[Ketsky jezyk|ketsky]]) bukva '''ә''' označaje {{MFA|ǝ}}. Ona takože strěčaje se v historičnyh pravopisah [[Tungusske jezyky|tungusskyh]] jezykov [[Evensky jezyk|evenskogo]] i [[Nanajsky jezyk|nanajskogo]], takože za označen‌je {{MFA|ǝ}}.

== Druge jezyky ==
V [[Dungansky jezyk|dunganskom jezyku]] '''ә''' prědstavjaje poluzatvorjenu nezaokrugljenu samoglasku zadnjego reda {{MFA|ɤ}}.

Nakonec, tuta bukva nahodila se v kiriličnom alfabetu stvorjenom v 1927 g. za [[assirijsky novoaramejsky jezyk]] (jediny [[Semitske jezyky|semitsky jezyk]], ktory kogdakoli iměl kiriličny alfabet) za označen​je zvuka {{MFA|æ~a}}; v naslědnom latinskom alfabetu, jejnu rolju prějela latinska bukva '''{{-|a}}''', a rolju kiriličnogo '''{{-|а}}''' prějela latinska bukva '''æ'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Н.В. | last = Юшманов | title = Ассирийский язык и его письмо | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_RuPRLIB12055619?page=122&amp;rotate=0&amp;theme=white | location = Москва, Ленинград | year = 1933 | language = ru | title = Письменность и революция | volume = 1 | publisher = ВЦК НА | page = 120}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ә}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ә}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER SCHWA}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER SCHWA}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04D8}}
| {{-|U+04D9}}
|-
! deseterična sistema
| 1240
| 1241
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4d8;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4d9;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1240;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1241;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04D8 | title = U+04D8 Cyrillic Capital Letter Schwa | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04D9 | title = U+04D9 Cyrillic Small Letter Schwa | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Е}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q425215}}</text>
      <sha1>igvd0y65ggworqh8hmrp592os84q5o7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28765</id>
      <parentid>28764</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:16:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Druge jezyky */</comment>
      <origin>28765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6970" sha1="0s6t7o6im9xavxqs70ozjq9htywdap5" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Schwa.svg | right | 240px]]
'''Ә''', '''ә''' (''šva, {{-|schwa}}'') jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na identično izgledajučej [[Latinica|latinskoj]] bukvě '''ǝ''' i upotrěbjajema v alfabetah poněkojih neslovjanskyh jezykov. V občem ona označaje nenapreženu otvorjenu nezaokrugljenu samoglasku prědnjego reda {{MFA|æ}} ili srědnju samoglasku srědnjego reda (šva) {{MFA|ǝ}}. V latinskoj transliteraciji suglasno sistemam [[ISO 9|ISO 9:1995]] i {{-|ГОСТ 7.79—2000}} prědstavjaje ju bukva '''{{-|A̋ a̋}}''',&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ifap.ru/library/gost/7792000.pdf | title = ГОСТ 7.79—2000 (ИСО 9—95): система стандартов по информации, библиотечному и издателькому делу. Правила транслитерации кирилловского писма латинским алфавитом | website = ifap.ru | access-date = 2025-12-10 | language = ru | page = 9}}&lt;/ref&gt; v drugyh transliteracijah najčestěje bukvoju '''Ə ǝ'''.

== Turkijske i mongolske jezyky ==
Bukva '''ә''' jest prisutna v alfabetah mnogyh [[Turkijske jezyky|turkijskyh jezykov]] ([[Azerbajdžansky jezyk|azerbajdžansky]], [[Turkmensky jezyk|turkmensky]], [[Baškirsky jezyk|baškirsky]], [[Karakalpaksky jezyk|karakalpaksky]], [[Kazahsky jezyk|kazahsky]], [[Tatarsky jezyk|tatarsky]], [[Ujgursky jezyk|ujgursky]], [[Sojotsko-caatansky jezyk|sojotsko-caatansky]], [[Tofalarsky jezyk|tofalarsky]]), kde vsegda označaje samoglasku {{MFA|æ}}. Takože v [[Kalmyksky jezyk|kalmykskom]] izgovarjaje se kako {{MFA|æ}}.

== Indoevropejske jezyky ==
Bukva '''ә''' takože upotrěbjaje se v několikyh [[Iranske jezyky|iranskyh]] jezykah. V [[Kurdsky jezyk|kurdskom jezyku]] ona prědstavjaje poluotvorjenu nezaokrugljenu samoglasku prědnjego reda {{MFA|ɛ}}, v [[Gorno-jevrejsky jezyk|gorno-jevrejskom jezyku]] samoglasku {{MFA|æ}}. Ona takože strěčaje se se v [[Pamirske jezyky|pamirskyh]] jezykah [[Jazgulamsky jezyk|jazgulamsky]] i [[Vahansky jezyk|vahansky]], kde označaje zvuk {{MFA|ǝ}}.

== Kavkazske jezyky ==
V protivnosti k drugym jezykam, v [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]] '''ә''' ne jest samoglaska, ale označaje labializaciju prědhodnoj suglasky {{MFA|ʷ}}. Ona byla vvedena v [[abhazsky alfabet]] v 1954 g., prvopočetno samo v dvuznakah {{-|'''дә''', '''жә''', '''ӡә''', '''тә''', '''ҭә''', '''цә''', '''ҵә''', '''ҳә'''}} i {{-|'''шә'''}}, pri reformě 1996 g. takože v dvuznakah {{-|'''гә''', '''ӷә''', '''кә''', '''қә''', '''ҟә'''}} i {{-|'''хә'''}} (raněje ješče pisanyh kako {{-|'''гу'''}} i t.d.).&lt;ref&gt;{{Cite book | first = В.А. | last = Чирикба | url = https://www.academia.edu/40453987/Unified_Abkhaz_Abaza_Alphabet_on_the_Latin_Graphic_Basis_A_Project_Sukhum_2919_Единый_абхазо_абазинский_алфавит_на_латинской_графической_основе_Проект_Сухум_2019 | title = Еизаку аԥсуа-абаза алфавит алатин шьаҭала. Апроект / Латин хiарыф зыщата йщтiу апсуа-абаза алфавит. Проект / Единый абхазо-абазинский алфавит на латинской графической основе. Проект | publisher = АНО «Алашара» | place = Аҟәа / Сухум | year = 2019 | language = ru | page = 5}}&lt;/ref&gt;

Bukva '''ә'''  takože byla koristana v monografiji Adolfa Dirra o [[Rutulsky jezyk|rutulskom jezyku]] iz 1912 g., označajuča zvuk {{MFA|ǝ}}.&lt;ref&gt;{{Cite book |  last = Дирръ | first = А.М. | chapter = Рутульскій языкъ | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/001199_000087_204?page=467&amp;rotate=0&amp;theme=white | location = Тифлисъ| year = 1912 | language = ru | title = Сборникъ матеріаловъ для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа | volume = 42 | page = 3}}&lt;/ref&gt;

== Uralske jezyky ==
Ona strěčaje se v alfabetah treh [[Uralske jezyky|uralskyh jezykov]]: [[Hantyjsky jezyk|hantyjskogo]] {{MFA|ə̱}}, [[Nganasansky jezyk|nganasanskogo]] {{MFA|ǝ}} i [[Selkupsky jezyk|sěvernoselkupskogo]] {{MFA|ï~ǝ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/selkup.htm | title = Selkup (шӧльӄумыт әты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2025-12-28}}&lt;/ref&gt;

V hantyjskom jezyku takože nahodi se variant s tremoju '''[[ӛ]]'''.

== Jezyky dalekogo vozhoda ==
V alfabetah někojih [[sibir]]skyh jezykov ([[Itelmensky jezyk|itelmensky]], [[Aljutorsky jezyk|aljutorsky]], [[Ketsky jezyk|ketsky]]) bukva '''ә''' označaje {{MFA|ǝ}}. Ona takože strěčaje se v historičnyh pravopisah [[Tungusske jezyky|tungusskyh]] jezykov [[Evensky jezyk|evenskogo]] i [[Nanajsky jezyk|nanajskogo]], takože za označen‌je {{MFA|ǝ}}.

== Druge jezyky ==
V [[Dungansky jezyk|dunganskom jezyku]] '''ә''' prědstavjaje poluzatvorjenu nezaokrugljenu samoglasku zadnjego reda {{MFA|ɤ}}.

Nakonec, tuta bukva nahodila se v kiriličnom alfabetu stvorjenom v 1927 g. za [[assirijsky novoaramejsky jezyk]] (jediny [[Semitske jezyky|semitsky jezyk]], ktory kogdakoli iměl kiriličny alfabet) za označen‌je zvuka {{MFA|æ~a}}; v naslědnom latinskom alfabetu, jejnu rolju prějela latinska bukva '''{{-|a}}''', a rolju kiriličnogo '''{{-|а}}''' prějela latinska bukva '''æ'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = Н.В. | last = Юшманов | title = Ассирийский язык и его письмо | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_RuPRLIB12055619?page=122&amp;rotate=0&amp;theme=white | location = Москва, Ленинград | year = 1933 | language = ru | title = Письменность и революция | volume = 1 | publisher = ВЦК НА | page = 120}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ә}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ә}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER SCHWA}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER SCHWA}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04D8}}
| {{-|U+04D9}}
|-
! deseterična sistema
| 1240
| 1241
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4d8;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4d9;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1240;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1241;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04D8 | title = U+04D8 Cyrillic Capital Letter Schwa | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04D9 | title = U+04D9 Cyrillic Small Letter Schwa | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Е}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q425215}}</text>
      <sha1>0s6t7o6im9xavxqs70ozjq9htywdap5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӛ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3488</id>
    <revision>
      <id>28760</id>
      <parentid>22991</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:08:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2362" sha1="fzaop9zo8l9zozvgredzhktvdd2x29p" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Schwa with Diaeresis.svg | right | 240px]]
'''Ӛ''', '''ӛ''' (''šva s umlautom'', {{Jezyky|en|schwa with diaeresis}}) jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na kiriličnoj bukvě '''[[ә]]'''. Ona upotrěbjaje s v pravopisah někojih dialektah [[Hantyjsky jezyk|hantyjskogo jezyka]] (vahovskom, kazymskom, šuryškarskom) i označaje poluzatvorjenu nezaokrugljenu samoglasku srědnjego reda {{MFA|ɘ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://omniglot.com/writing/khanty.htm | title = Khanty (Ханты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2025-12-28}}&lt;/ref&gt; V [[Latinica|latinskoj]] transliteraciji suglasno sistemam [[ISO 9|ISO 9:1995]] i {{-|ГОСТ 7.79—2000}} prědstavjaje ju bukva '''{{-|À à}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ifap.ru/library/gost/7792000.pdf | title = ГОСТ 7.79—2000 (ИСО 9—95): система стандартов по информации, библиотечному и издателькому делу. Правила транслитерации кирилловского писма латинским алфавитом | website = ifap.ru | access-date = 2025-12-28 | language = ru | page = 9}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӛ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӛ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER SCHWA WITH DIAERESIS}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER SCHWA WITH DIAERESIS}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04DA}}
| {{-|U+04DB}}
|-
! deseterična sistema
| 1242
| 1243
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4da;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4db;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1242;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1243;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočnik ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04DA | title = U+04DA Cyrillic Capital Letter Schwa with Diaeresis | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04DB | title = U+04DB Cyrillic Small Letter Schwa with Diaeresis | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Е}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q425224}}</text>
      <sha1>fzaop9zo8l9zozvgredzhktvdd2x29p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӽ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3503</id>
    <revision>
      <id>28758</id>
      <parentid>23056</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:06:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5607" sha1="6av8u1zyklno68107g27wbj30kl6gfh" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Ha with hook.svg | right | 240px]]
[[Fajl:Cyrillic letter kha with hook (form 2).svg | right | 240px]]
'''Ӽ''', '''ӽ''' (''ha s hakom'', v [[Unikod]]u: {{Lang|en|ha with hook}}) jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], upotrěbjena v někojih [[sibir]]skyh jezykah. Ona jest jest osnovana na kiriličnoj bukvě '''{{-|[[Х (kirilica)|х]]}}''' i principu ju možno jest uznati za variant bukvy '''[[ҳ]]''', ktora izpolnjaje podobno funkciju v južnoazijatskyh jezykah.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = http://cahiers.gutenberg.eu.org/fitem?id=CG_1998___28-29_32_0 | first1 = A. | last1 = Berdnikov | first2 = O. | last2 = Lapko | first3 = M. | last3 = Kolodin | first4 = A. | last4 = Janishevsky | first5 = A. | last5 = Burykin | title = Alphabets Necessary for Various Cyrillic Writing Systems (Towards X2 and T2 Encodings) | journal = Cahiers GUTenberg | issue = 28–29 | year = 1998 | language = en | page = 36}}&lt;/ref&gt; V [[Hantyjsky jezyk|hantyjskom]] i [[Itelmensky jezyk|itelmenskom]] jezykah, te dvě bukvy koristajut se poprěmenno.

== Upotrěba ==
* V narymskom dialektu [[Selkupsky jezyk|južnoselkupskogo jezyka]] ona označaje zvučny velarny frikativ {{MFA|ɣ}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://kolplib.ru/media/2022/11/22/1285697612/Korotkix_G.V._Sovremenny_j_yazy_k_nary_mskix_sel_kupov.pdf | format = PDF | first = Г. В. | last = Коротких | title = Современный язык нарымских селькупов | publisher = Грасион | location = Томск | year = 2022 | isbn = 978-5-6046304-5-7 | language = ru | page = 55}}&lt;/ref&gt;
* V [[Hantyjsky jezyk|hantyjskom]], [[Itelmensky jezyk|itelmenskom]], [[Nivhsky jezyk|nivhskom]], [[Aleutsky|aleutskom]], [[Juitsky|čaplinskom]] i [[Sireniksky jezyk|sirenikskom]] jezykah ona označaje bezzvučny uvularny frikativ {{MFA|χ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/khanty.htm | title = Khanty (Ханты) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2026-01-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://www.academia.edu/31058505/Bringing_the_orthography_of_an_indigenous_language_to_the_digital_age_The_case_of_Nivkh_in_the_Russian_Far_East | first1 = Juha | last = Janhunen | first2 = Ekaterina | last2 = Gruzdeva | title = Bringing the orthography of an indigenous language to the digital age: The case of Nivkh in the Russian Far East | journal = Proceedings of the SCRIPTA 2026, Seoul, Oct. 8~10, 2016 | year = 2016 | language = en | pages = str. 104–105}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.klex.ru/1k6n | last = Головко | first = Е. В. | title = Словарь алеутско-русский и русско-алеутский (беринговский диалект): Пособие для учaщихся начальной школы | location = Санкт-Петербург | publisher = Отделение издательства «Просвещение» | year = 1994 | isbn = 5-09-002312-3 | page = 14}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/aleut.htm | title = Aleut (Unangam Tunuu / Уна́ӈам тунуу́) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2026-01-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Меновщиков | first = Г. А. | title = Материалы и исследования по языку и фольклору чаплинских эскимосов | location = Ленинград | publisher = «Наука» | year = 1988 | language = ru | page = 5 | isbn = 5-02-027861-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/sirenik.htm | title = Sirenik (Сиӷы́ных) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2026-01-02}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Khanty script.gif | thumb | left | 400px | Alfabet hantyjskogo jezyka]]
{{Clear}}
== Kodovan‌je ==
Bukva '''Ӽ ӽ''' byla dodana v versiju 5.0 [[Unikod]]a v 2006 g. kako čest podbloka {{Lang|en|«Additions for Nivkh»}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.unicode.org/charts//PDF/Unicode-5.0/U50-0400.pdf | title = The Unicode Standard, Version 5.1: Cyrillic, Range: 0400–04FF | website = Unicode.org | pages = 37, 41 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.unicode.org/L2/L2005/05080r2-priest-cyrillic.pdf | format = PDF | title = Proposal to Encode Additional Cyrillic Characters | first = Lorna A. | last = Priest | date = 2005-08-18 | access-date = 2026-01-02 | language = en | pages = 4}}&lt;/ref&gt;
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӽ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӽ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER HA WITH HOOK}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER HA WITH HOOK}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04FC}}
| {{-|U+04FD}}
|-
! deseterična sistema
| 1276
| 1277
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4fc;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4fd;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1276;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1277;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04FC | title = U+04FC Cyrillic Capital Letter Ha with Hook | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04FD | title = U+04FD Cyrillic Small Letter Ha with Hook | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Х}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q425317}}</text>
      <sha1>6av8u1zyklno68107g27wbj30kl6gfh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӿ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3504</id>
    <revision>
      <id>28761</id>
      <parentid>23059</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:09:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3069" sha1="cnfxmqhkcxiflnqvf3jgik0t1cxtpki" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Kha with stroke.svg | 240px | right]]
'''Ӿ''', '''ӿ''' (''prěčrknuto ha'', v [[Unikod]]u: {{Lang|en|ha with stroke}}) jest bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na bukvě '''{{-|[[Х (kirilica)|х]]}}'''. Ona koristaje se v dvoh jezykah:
* v [[Nivhsky jezyk|nivhskom jezyku]] ona označaje bezzvučny glotalny frikativ {{MFA|h}}.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://www.academia.edu/31058505/Bringing_the_orthography_of_an_indigenous_language_to_the_digital_age_The_case_of_Nivkh_in_the_Russian_Far_East | first1 = Juha | last = Janhunen | first2 = Ekaterina | last2 = Gruzdeva | title = Bringing the orthography of an indigenous language to the digital age: The case of Nivkh in the Russian Far East | journal = Proceedings of the SCRIPTA 2026, Seoul, Oct. 8~10, 2016 | year = 2016 | language = en | pages = str. 104–105}}&lt;/ref&gt;
* v [[Jazgulamsky jezyk|jazgulamskom jezyku]] ona označaje bezzvučny velarny frikativ {{MFA|x}}. V alfabetu tutogo jezyka takože nahodi se labializovany variant tutogo zvuka, '''{{Calibri|[[ӿ̊]]}}''' {{MFA|xʷ}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.webonary.org/yazghulami/files/Yazghulami-Picture-Dictionary.pdf | title = Ләғати суратв̌арā | location = Душанбе | publisher = Эр-граф | year = 2022 | page = 7 | isbn = 978-99985-62-87-5}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
Bukva '''Ӿ ӿ''' byla dodana v versiju 5.0 [[Unikod]]a v 2006 g. kako čest podbloka {{Lang|en|«Additions for Nivkh»}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.unicode.org/charts//PDF/Unicode-5.0/U50-0400.pdf | title = The Unicode Standard, Version 5.1: Cyrillic, Range: 0400–04FF | website = Unicode.org | pages = 37, 41 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.unicode.org/L2/L2005/05080r2-priest-cyrillic.pdf | format = PDF | title = Proposal to Encode Additional Cyrillic Characters | first = Lorna A. | last = Priest | date = 2005-08-18 | access-date = 2026-01-02 | language = en | pages = 4}}&lt;/ref&gt;
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӿ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӿ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER HA WITH STROKE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER HA WITH STROKE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04FE}}
| {{-|U+04FF}}
|-
! deseterična sistema
| 1278
| 1279
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4fe;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4ff;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1278;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1279;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04FE | title = U+04FE Cyrillic Capital Letter Ha with Stroke | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04FF | title = U+04FF Cyrillic Small Letter Ha with Stroke | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Х}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q425320}}</text>
      <sha1>cnfxmqhkcxiflnqvf3jgik0t1cxtpki</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӿ̊</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3505</id>
    <revision>
      <id>28762</id>
      <parentid>23062</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:13:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2393" sha1="f6d8f8flvydh0s20afki1z6dv7wqcwn" xml:space="preserve">{| width=240px align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em; text-align:center;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Ӿ̊ ӿ̊}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''Ӿ̊''', '''ӿ̊'''}} (''prěčrknuto ha s prstenjem'') jest bukva [[Kirilica|kiriličnogo]] alfabeta [[Jazgulamsky jezyk|jazgulamskogo jezyka]], osnovana na bukvě '''[[ӿ]]'''. Ona označaje labializovany bezzvučny velarny frikativ {{MFA|xʷ}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.webonary.org/yazghulami/files/Yazghulami-Picture-Dictionary.pdf | title = Ләғати суратв̌арā | location = Душанбе | publisher = Эр-граф | year = 2022 | page = 7 | isbn = 978-99985-62-87-5}}&lt;/ref&gt;
{{Clear}}
== Kodovan‌je ==
Tuta bukva ne jestvuje kako samostojny znak v [[Unikod]]u. Zaměsto togo ona piše se kako {{-|'''Ӿ ӿ'''}} s kombinujučim vrhnjim prstenjem:
{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ӿ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ӿ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̊ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER HA WITH STROKE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER HA WITH STROKE}}
| {{-|COMBINING RING ABOVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+04FE}}
| {{-|U+04FF}}
| {{-|U+030A}}
|-
! deseterična sistema
| 1278
| 1279
| 778
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4fe;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x4ff;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x30a;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1278;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1279;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#778;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočnik ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04FE | title = U+04FE Cyrillic Capital Letter Ha with Stroke | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04FF | title = U+04FF Cyrillic Small Letter Ha with Stroke | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+030A | title = U+030A Combining Ring Above | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://www.webonary.org/yazghulami/ | title = Jazgulamsky slovnik | website = Webonary}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Х}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q124958288}}</text>
      <sha1>f6d8f8flvydh0s20afki1z6dv7wqcwn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ԭ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3525</id>
    <revision>
      <id>28776</id>
      <parentid>23135</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T08:47:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3689" sha1="c45xxqa88b4dy9rm9ett9luifwqbc3p" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Ԭ.svg | right | 240px]]
[[Fajl:Komi-Zyryan alphabet in Pavel Savvaitov, Грамматика зырянскаго языка, 1850, p. 5.jpg | thumb | right | 300px | Komi-zyrjansky alfabet P. Savvaitova (1850)]]
&lt;big&gt;{{Calibri|'''Ԭ''', '''ԭ'''}}&lt;/big&gt; (''dče'') jest historična bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], ligatura sostoječa iz bukv {{-|'''[[д]]'''}} i {{-|'''[[ч]]'''}}. Ona byla koristana v [[Komi-zyrjansky jezyk|komi-zyrjanskoj]] gramatikě i v komi-zyrjanskom slovaru Pavla Savvaitova iz 1850 g.&lt;ref&gt;Савваитовъ. ''Грамматика'', str. 5.&lt;/ref&gt; Ob izgovoru Savvaitov piše, že «''ԭ'' ne jest ničto drugo než mekši variant prědhodnoj bukvy ''[[ꚓ]]'', sostoječi iz ''{{-|д}}'' i ''{{-|ч}}''», dodavajuči, že tojže sam zvuk takože možno jest zamětiti v izgovoru někojih russkyh slov, napr. {{-|''доводчик''}}, {{-|''расходчик''}}. Ako priklad v komi-zyrjanskom podavaje slovo {{Calibri|''велӧԭісј''}} «učenik» (v sučasnoj ortografiji: {{Calibri|''велӧдчысь''}}).&lt;ref&gt;Савваитовъ. ''Грамматика'', str. 7.&lt;/ref&gt;

V kursivu mala bukva '''ԭ''' izgledaje u Savvaitova něčto inako: [[Fajl:Italic dche.png]]


== Kodovan‌je ==
Bukva '''Ԭ ԭ''' byla dodana v versiju 7.0 [[Unikod]]a v 2014 g. i nahodi se v bloku «Dopolnjen​je k kirilici» {{-|(U+0500 — U+052F)}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.unicode.org/charts/PDF/U0500.pdf | title = Cyrillic Supplement. Range: 0500–052F | website = Unicode.org | language = en | access-date = 2026-03-04}}&lt;/ref&gt;

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ԭ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ԭ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER DCHE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER DCHE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+052C}}
| {{-|U+052D}}
|-
! deseterična sistema
| 1324
| 1325
|-
! rowspan=3 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x52c;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x52d;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1324;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#1325;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Izvory ==
* {{Cite book | first = Павелъ | last = Савваитовъ | url = https://collections.library.yale.edu/catalog/30984150 | title = Грамматика зырянскаго языка | place = Санктпетербургъ | publisher = Типографія Императорской Академіи Наукъ | year = 1850 | language = ru}}
* {{Cite book | first = Павелъ | last = Савваитовъ | url = https://www.prlib.ru/item/333968 | title = Зырянско-русскій и русско-зырянскій словарь | place = Санктпетербургъ | publisher = Типографія Императорской Академіи Наукъ | year = 1850 | language = ru}}
* {{Cite web | first1 = Michal | last1 = Everson | first2 = Soslan | last2 = Khubulov |  url = https://www.unicode.org/L2/L2012/12040-n4199-dzzhe-dche.pdf | title = Proposal to encode four Cyrillic characters in the BMP of the UCS | website = Unicode.org | date = 2012-01-31 | language = en}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+052C | title = U+052C Cyrillic Capital Letter Dche | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+052D| title = U+052D Cyrillic Small Letter Dche | website = codepoints.net | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Д}}
{{Varianty bukvy Ч}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q19891495}}</text>
      <sha1>c45xxqa88b4dy9rm9ett9luifwqbc3p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ꚍ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3553</id>
    <revision>
      <id>28763</id>
      <parentid>23256</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:15:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6917" sha1="mw3mjrsniayfh72uspz7m7eex9hbtjd" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Twe.svg | right | 240px]]
{{Calibri|'''Ꚍ''', '''ꚍ'''}} (''tve'') jest historična bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], osnovana na [[Grečsky alfabet|grečskoj]] bukvě ''tau'' ('''τ'''). Ona naleži k alfabetam razrabotanym [[Pjotr Uslar|Pjotrom Uslarom]] za [[kavkazske jezyky]] [[Abhazsky jezyk|abhazsky]], [[Lezginsky jezyk|lezginsky]] i [[Tabasaransky jezyk|tabasaransky]].

== Abhazsky ==
Bukva '''ꚍ''' prvično pojavila se v [[Abhazsky alfabet|abhazskom alfabetu]], stvorjenom [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] v lětah 1861–1862 g. i upotrěbjenom njim v jegovoj monografiji o [[Abhazsky jezyk|abhazskom jezyku]]. Pozdněje ona takože nahodila se v alfabetah Dmitrija Gulia i Konstantina Mačavariani, Andreja Čočua i Prěvodničskogo komiteta.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://docs.yandex.ru/docs/view?url=ya-disk-public%3A%2F%2FSHEPIfcSUDm6N9cbTjDQq5EJ%2BxndFVeLnXUon%2BjQhPw%3D&amp;name=Uslar_K_Etnografiya_Kavkaza_Jazykoznanie_Abkhazsky_jazyk_1862.pdf | first = Петръ | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1862 | page = 1}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Machavariani_Abkhazskaya_azbuka.pdf | first1 = Д.И. | last1 = Гулиа | first2 = К.Д. | last2 = Мачавариани | title = Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ | place = Тифлисъ | year = 1892 | pages = 13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Chochua_Abkhazskaya_azbuka_1909.pdf | first = А.М. | last = Ч̆оч̆уа | title = Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука | place = Тифлисъ | publisher = Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1909}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bgažba&quot;&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 68}}&lt;/ref&gt; Ona byla v upotrěbě do 1926 g., kogda vvedeny byl [[Latinica|latinsky alfabet]]. S ponovnym ustanovjen‌jem kirilice v 1954 g. jejno město zajel dvuznak '''ҭә''', označajuči labializovany bezzvučny alveolarny eksplosiv {{MFA|tʷ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2025-11-30 | language = en}}&lt;/ref&gt;

V tyhže samyh lětah kako '''ꚍ''' v abhazskom alfabetu takože nahodila se bukva '''{{Calibri|[[ꚍ̆]]}}''', označajuča jegov ejektivny ekvivalent.

== Lezginsky ==
Bukva '''ꚍ''' takože nahodila se v alfabetu, razrabotanom v 1871 Pjotrom Uslarom i Kazanfarom Zulfikarovom za [[lezginsky jezyk]]. Ona byla upotrěbjena v bukvaru iz 1871 g., v monografiji Uslara, izdanoj posmrtno v 1896 g. i několikyh drugyh izdan‌jah.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.lezgichal.ru/sites/default/files/media/Кюринская%20азбука.pdf | title = Кюринская азбука | first = Казанфар | last = Зульфикаров | place = Темиръ-Ханъ-Шура | year = 1871 | pages = 3}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://runivers.ru/library/pdf/68151/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. VI. Кюринский язык | place = Тифлисъ | year = 1896 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | page = 13}}&lt;/ref&gt; V sučasnoj lezginskoj ortografiji jejnu rolju izpolnjaje dvuznak {{-|'''тӀ'''}}, izgovorjeny kako ejektivny alveolarny eksplosiv {{MFA|t’}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/lezgi.htm | title = Lezgi (лезги / лезги чӀал) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2025-12-27 | language = en}}&lt;/ref&gt;

== Tabasaransky ==
Pjotr Uslar takože koristal bukvu '''ꚍ''' v svojem alfabetu za [[tabasaransky jezyk]], ktory jednakože iz pričiny smrti avtora nikgoda ne byl upotrěbjeny v praktikě, a jegova monografija o tutom jezyku byla izdana toliko v 1979 g. Zvuk označeny bukvoju '''ꚍ''' opisyvaje tako, že za Ꚍ jezyk ješče krěpěje pritiskaje se k zubam neželi za {{-|Т}}.» V sučasnoj tabasaranskoj ortografiji tutoj zvuk piše za bukvoju {{-|'''[[т]]'''}}, ili {{-|'''тт'''}} kogda to jest potrěbno za izběgan‌je homonimov.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://cathedra.dgu.ru/Content/files/%D0%A4%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%20%D1%84%D0%B0%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D0%B5%D1%82/0882002_E79CF_uslar_p_k_tabasaranskiy_yazyk.pdf | first = П.К. | last = Услар | title = Табасаранский язык | place = Тбилиси | publisher = Мецниереба | year = 1979 | format = PDF | pages = 34–35, 37, 61}}&lt;/ref&gt;

== Galerija ==
{|
|- valign=top
| rowspan=&quot;2&quot; | [[Fajl:Abkhazian alphabet in von Uslar 1862.jpg | thumb | 380px | Abhazsky alfabet Uslara (1862)]]
| colspan=&quot;2&quot; | [[Fajl:Lezgi_alphabet,_1871.PNG | thumb | 470px | Lezginsky alfabet Uslara (1871)]]
|- valign=top
| [[Fajl:Abkhazian alphabet in Chochua 1909.webp | thumb | 200px | Abhazsky alfabet Čočua (1909)]]
| [[Fajl:Uslar - Tabasaran alphabet.png | thumb | 240px | Tabasaransky alfabet Uslara (1875)]]
| 
|}

== Kodovan‌je ==
Bukvy '''Ꚍ''' i '''ꚍ''' byli dodane do versije 5.1 [[Unikod]]a v 2008 g. i nahodet se v bloku «Razširjena kirilica – B».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://codepoints.net/U+A68C | title = U+A68C Cyrillic Capital Letter Twe | website = codepoints.net | access-date = 2025-12-27 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://codepoints.net/U+A68D | title = U+A68D Cyrillic Small Letter Twe | website = codepoints.net | access-date = 2025-12-27 | language = en}}&lt;/ref&gt;

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ꚍ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ꚍ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER TWE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER TWE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+A68C}}
| {{-|U+A68D}}
|-
! deseterična sistema
| 42636
| 42637
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#xa68c;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#xa68d;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#42636;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#42637;&lt;/code&gt;
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Т}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q2649385}}</text>
      <sha1>mw3mjrsniayfh72uspz7m7eex9hbtjd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ꚍ̆</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3554</id>
    <revision>
      <id>28759</id>
      <parentid>23259</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T23:07:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>28759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4390" sha1="5kar38jm8g66bqmx9tjnwcwjgfmqmdl" xml:space="preserve">{| align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding-left:2em; padding-right:2em; margin-left:1em; margin-bottom:1em;&quot;
| &lt;span style=&quot;font-size:90pt; font-family:Cambria, Calibri;&quot;&gt;{{-|Ꚍ̆ ꚍ̆}}&lt;/span&gt;
|}
{{Calibri|'''Ꚍ̆''', '''ꚍ̆'''}} (''tve s brevisom'') jest historična bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], variant bukvy '''[[ꚍ]]'''. Ona byla v prvom [[Abhazsky alfabet|abhazskom alfabetu]], razrabotanom [[Pjotr Uslar|Pjotrom Uslarom]] v lětah 1861–1862 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://docs.yandex.ru/docs/view?url=ya-disk-public%3A%2F%2FSHEPIfcSUDm6N9cbTjDQq5EJ%2BxndFVeLnXUon%2BjQhPw%3D&amp;name=Uslar_K_Etnografiya_Kavkaza_Jazykoznanie_Abkhazsky_jazyk_1862.pdf | first = Петръ | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1862 | page = 1}}&lt;/ref&gt; Pozdněje ona takože nahodila se v abhazskyh alfabetah Dmitrija Gulia i Konstantina Mačavariani, Andreja Čočua i Prěvodničskogo komiteta.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Machavariani_Abkhazskaya_azbuka.pdf | first1 = Д.И. | last1 = Гулиа | first2 = К.Д. | last2 = Мачавариани | title = Абхазская азбука. Главнѣйшія молитвы и заповѣди на абхазскомъ и церковно-славянскомъ языкахъ | place = Тифлисъ | year = 1892 | pages = 13}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://apsnyteka.org/file/Chochua_Abkhazskaya_azbuka_1909.pdf | first = А.М. | last = Ч̆оч̆уа | title = Аԥсуа Анбан, Абхазская азбука | place = Тифлисъ | publisher = Изданiе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1909}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bgažba&quot;&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 68}}&lt;/ref&gt; Ona byla v upotrěbě do 1926 g., kogda vvedeny byl [[Latinica|latinsky alfabet]]. S ponovnym ustanovjen‌jem kirilice v 1954 g. jejno město zajel dvuznak '''{{-|тә}}''', označajuči labializovany ejektivny alveolarny eksplosiv {{MFA|t’ʷ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | access-date = 2025-11-30 | language = en}}&lt;/ref&gt;

{|
|- valign=top
| [[Fajl:Abkhazian alphabet in von Uslar 1862.jpg | thumb | 400px | Alfabet P. Uslara (1862)]]
| [[Fajl:Abkhazian alphabet in Chochua 1909.webp | thumb | 300px | Alfabet A. Čočua (1909)]]
[[Fajl:Matthew 8.21 in Abkhaz in Іевàнгеліа цӄ̆а, 1912, p. 22.jpg | thumb | 300px | Matěj 8:21 na abhazskom jezyku (1912).]]
|}

== Kodovan‌je ==
Bukvy '''Ꚍ''' i '''ꚍ''' byli dodane do versije 5.1 [[Unikod]]a v 2008 g. i nahodet se v bloku «Razširjena kirilica – B».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://codepoints.net/U+A68C | title = U+A68C Cyrillic Capital Letter Twe | website = codepoints.net | access-date = 2025-12-27 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://codepoints.net/U+A68D | title = U+A68D Cyrillic Small Letter Twe | website = codepoints.net | access-date = 2025-12-27 | language = en}}&lt;/ref&gt; Variant s brevisom ne jestvuje v Unikodu kako samostojny znak i zaměsto togo piše se kako {{-|'''ꚍ'''}} s kombinujučem brevisom:

{| class=wikitable style=&quot;text-align:center;&quot;
! colspan=2 | Kodovan‌je
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|Ꚍ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt;{{-|ꚍ}}&lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
! &lt;big&gt;&lt;big&gt; ◌̆ &lt;/big&gt;&lt;/big&gt;
|-
! colspan=2 | Nazva v Unikodu 
| {{-|CYRILLIC CAPITAL LETTER TWE}}
| {{-|CYRILLIC SMALL LETTER TWE}}
| {{-|COMBINING BREVE}}
|-
! rowspan=2 | Unikod !! šestnadseterična sistema
| {{-|U+A68C}}
| {{-|U+A68D}}
| {{-|U+0306}}
|-
! deseterična sistema
| 42636
| 42637
| 774
|-
! rowspan=2 | {{-|HTML}} !! šestnadseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#xa68c;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#xa68d;&lt;/code&gt; 
| &lt;code&gt;&amp;amp;#x306;&lt;/code&gt; 
|-
! deseterična sistema
| &lt;code&gt;&amp;amp;#42636;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#42637;&lt;/code&gt;
| &lt;code&gt;&amp;amp;#774;&lt;/code&gt; 
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Т}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]
{{INTERWIKI|Q28854710}}</text>
      <sha1>5kar38jm8g66bqmx9tjnwcwjgfmqmdl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda s koristnikom:IJzeren Jan</title>
    <ns>3</ns>
    <id>4531</id>
    <revision>
      <id>28846</id>
      <parentid>28702</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:46:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>DaveZ123</username>
        <id>478</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Izbor Dnja Medžuslovjanskogo jezyka? */</comment>
      <origin>28846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23539" sha1="8fdltnspspyw1ojcn5u2co110v6goim" xml:space="preserve">Будьте жывы-здоровы:-)

If you are a contributor now, you can win the &quot;Siberian prize&quot;. Voting every week on Fridays: http://samir74.livejournal.com/932177.html
This is just some present from Siberia:-) --[[User:Yaroslav Zolotaryov|Yaroslav Zolotaryov]] 09:36, 17 June 2006 (UTC)

:Thank you! But I'll have to read a lot of Siberian before I'll ever be able to contribute anything by myself. You know I was sort of cheating! ;) If there's anything that would warrant a &quot;Siberian prize&quot; for me, it would undoubtedly be my article on the Dutch wikipedia (which I'm quite satisfied with, to tell you the truth)! Cheers, [[User:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] 21:08, 17 June 2006 (UTC)

Hello! As soon as other admins will be allowed, we shall elect IJzeren Jan as A Honorable Siberian Wiki Admin:-)) --[[User:Yaroslav Zolotaryov|Yaroslav Zolotaryov]] 10:01, 4 September 2006 (UTC)

:Thank you! :) In the meantime, please have a look at [[Test-WP/chal/Польской говор|this]] and correct my (undoubtedly numerous) errors. Cheers, [[User:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] 10:32, 4 September 2006 (UTC)


Želajų vam zdravja i ščęstnosť! --[[User:Skorzeniewski|Skorzeniewski]] ([[User talk:Skorzeniewski|talk]]) 23:23, 4 October 2024 (UTC)

:Hvala vam lěpo i vzajemno! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:32, 4 October 2024 (UTC)

== Category:Users:By language:isv ==

Ahoj! Ja sozdaval [[:Category:Users:By language:isv]] - mysli že isv-Latn i isv-Cyrl ne sut jeziki. Wp/isv nedostavaje kategoriju dla vse koristniki ktory mozhet pomogati.

Zdes ne imajemo spisok vseh koristnikov, da? [[User:TutČas|TutČas]] ([[User talk:TutČas|talk]]) 15:14, 29 January 2025 (UTC)

:Dobry denj! Da, toj problem ješče ne jest razrěšeny, že isv-Latn i isv-Cyrl uvažajut se odděljnymi jezykami. Myslju, že tuto vrěmenno razrěšenje jest dobro, a kogda MS Vikipedija bude realizovana, bude takože razrěšenje za tutu kvestiju. S pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:48, 30 January 2025 (UTC)

== Meta &quot;artificial language&quot; ==

[[:meta:Talk:Language_proposal_policy#Replace_term_artificial_language_with_term_constructed_language]]. [[User:TutČas|TutČas]] ([[User talk:TutČas|talk]]) 10:59, 3 February 2025 (UTC)

== Hvala za popravky! Slovo -dozvaljati iz slovnika ==

Pozdrav, Jan! Hvala za popravky v člankah. 

Slovo ''dozvaljati'' v slovniku koristaje korenj ''-val,'' ale čto mysliš o tom, že večinstvo prirodnyh jezykov koristajut korenj ''-vol.'' Togda kako korenj ''-val'' koristaje se v smyslu ''-valiti.''

Kako gledaju iz slovnika, jedino poljsky i belorussky směnili korenj na ''-val'' v tutom slovu. 

V russkom jezyku my govorimo дазвалять (prěmo kako belorusi pišut!), ale pišemo дозволять. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 09:35, 8 May 2025 (UTC)

:Pozdrav! Da, v principu imaješ pravdu. Ale kombinacija dozvoliti/dozvoliti jest pytanje regularnosti. Uže davno jesmo izslědovali, kako najlěpje (i najregularněje) prěobratiti sovršene glagoly v nesovršene. Jesmo sdělali inventarizaciju srěd različnyh možnostij, napr. -iti &gt; -jati, -iti &gt; -ivati i t.d., s dolženjem prědhodnoj samoglasky ili bez. Nu i togda došli jesmo k izvodu, že najbolje razprostranjena opcija jest napr. odnoviti &gt; odnavjati, razsmotriti &gt; razsmatrjati, razgovoriti &gt; razgovarjati, stvoriti &gt; stvarjati, izvolniti &gt; izvalnjati... Ale sejčas vidžu, že slovnik takože ne jest sovsim konsekventny: jest obvadnjati i odvadnjati, ale navodnjati. Tutčas myslju, že mogli byhmo formy dozvoljati, razgovorjati, dozvoljati dodati kako dodatočne formy. Ili daže dozvolivati, razgovorivati...? {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 22:01, 8 May 2025 (UTC)
::Hah, zajmlivo. Ja ne znal, že to byl generaly princip formovanja slovnika. Budu znati tutčas. Hvala za pojasnenje. 
::Kako razumeju, prěměna glasok v korenju i jej pravila sut različne v različnyh slovjanskyh jezykah. 
::V cělom, izhodeči iz filozofskyh principov formovanja MS (najvysša razumlivost za vseh slovjan), za mene dobra ideja jest koristanje form korenjev, ktore sut harakteristične za večšu kolikost jezykov. Ale, može byti, v něktoryh momentah možlivo takože shranjati prvonačelno pisanje korenja.
::Takože napriklad, v slučaju s ''obnoviti &gt; obnavjati'' vidimo, že ukrajinsky, russky, cešsky, slovačsky, makedonsky i bulgarsky ne imajut prěmenu v ''-nov- &gt; -nav-,'' kogda dodajemo sufiks ''-jati'' i shranjajut iznačelny korenj ''-nov-'' navet s sufiksom ''-jati''
::A vot v slovu ''razgovarjati'' vo vseh jezykah, ktore koristajut tuty korenj (pomimo ukrajinskogo) jest prěmena korenja ''govor-govar'', kogda dodajemo prefiks (govoriti &gt; razgovarjati) i tut koristanje prěměny samoglasky za mene izgledaje dobro. 
::''obvodniti i obvadnjati'' takože kako i dozvoljati. Jedino poljsky i belorussky imajut prěměnu s sufiksom ''-jati'' s korenjem ''-vod-''
::Dodatočne formy igledajut za mene lěpym variantom, ibo togda vně zavistnosti od togo, imaje li prěměnu korenj v prirodnom jezyku ili ne imaje, vsegda člověk smože najti slovo v slovniku, a ostalym to bude razumlivo. Možlivo koristati jedino universalno pravilo, ale togda pojavjajut se neprirodne formy za mnogyh jezykov.
::Ne znam, to jest velika diskusija.  [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 01:17, 9 May 2025 (UTC)
:::takož napriklad 
:::''odobriti &gt; odobrjati'' v slovniku shranjaje prvonačelny korenj, bez obriza na vid glagola i na sufiks ''-jati'' [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 01:55, 9 May 2025 (UTC)

== Using the &lt;nowiki&gt;&lt;indicator&gt;&lt;/nowiki&gt; tag ==

I went to your user page and found you were using &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;span style=&quot;background:#FFFFFF;position:absolute;top:-32px; right:1px;z-index:1&quot;&gt;[[Image:Flag of Interslavic.svg|40px|link=Wp/isv/Glavna stranica]]&lt;/span&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.

Conveniently, I was just researching how the [[:w:Template:top icon|Template:Top icon]] worked, and I found the &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;indicator&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt; tag. So I decided to try to apply it here too.

* I made one without the white span: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;indicator name=&quot;isv-mainpage&quot;&gt;[[Image:Flag of Interslavic.svg|40px|link=Wp/isv/Glavna stranica]]&lt;/indicator&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
* Or with it, if you really need to have it for whatever reason: &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;span style=&quot;background:#FFFFFF&gt;&lt;indicator name=&quot;isv-mainpage&quot;&gt;[[Image:Flag of Interslavic.svg|40px|link=Wp/isv/Glavna stranica]]&lt;/indicator&gt;&lt;/span&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;
[[User:Kxeon|Kxeon]] ([[User talk:Kxeon|talk]]) 02:22, 14 July 2025 (UTC)

== Translation request ==
Hi, could you please translate this to Interslavic?

Glosa is an artificial auxiliary language designed for international communication. It has several characteristics:
* Its pronunciation is regular, and its spelling is phonetic.
* Its structure is very simple and based on meaning.
Thanks. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 13:33, 1 August 2025 (UTC)

:Hey, it's been a while! Of course, no problem. And in return, you might want to write a few sentences about Interslavic in Basque, or Maltese, or whatever. Deal? ;-)
:Anyway, here goes:
:
:Glosa jest umětny pomočny jezyk, stvorjeny v lětah 1972–1992 Ronaldom Klarkom {{Wp/isv/-|(Ronald Clark)}} i Uendi Ešbi {{Wp/isv/-|(Wendy Ashby)}} na osnově jezyčnogo projekta Interglossa iz 1943 g. On imaje slědujuče harakteristiky:
:* regularny izgovor i fonetično pravopisanje,
:* mnogo prostu strukturu osnovanu na značenju.
:
:Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:19, 1 August 2025 (UTC)
::I created the article in [[:scn:Interslavu|Sicilian]]. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 08:27, 9 August 2025 (UTC)
:::Great, thank you @[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]]! Just send me the rest of the Glosa text, because I can't imagine that was all. ;) Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:51, 9 August 2025 (UTC)
::::That's the rest:
::::* It is an analytical language with no inflections or genders. A small number of words handle grammatical relations.
::::* Above all, Glosa is neutral and truly international due to the use of Latin and Greek roots, which are used in the international scientific vocabulary.
::::[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 16:06, 14 August 2025 (UTC)
:::::Well then, @[[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]], here we go again, from the start:
:::::Glosa jest umětny pomočny jezyk, stvorjeny v lětah 1972–1992 Ronaldom Klarkom i Uendi Ešbi na osnově jezyčnogo projekta Interglossa iz 1943 g. On imaje slědujuče harakteristiky:
:::::* Izgovor jest regularny, a pravopisanje jest sovsěm regularno.
:::::* Struktura jezyka jest mnogo prosta i osnovana na značenju.
:::::* Glosa jest analitičny jezyk, bez fleksije i bez gramatičnyh rodov. Gramatične odnošenja oprěděljaje mala kolistkost slov.
:::::* Prěd vsim, upotrěba latinskyh i grečskyh korenjev koristajemyh v medžunarodnoj naučnoj leksikě v jezyku glosa prijaje jegovomu nevtralnomu i zaisto medžunarodnomu harakteru.
:::::I do have one question though: what exactly do you mean by &quot;its structure is based on meaning&quot;? Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 19:05, 14 August 2025 (UTC)

== korektorska prosba ==

Pozdrav, pane Jan!

Imaju tekst, ktory už něktory čas prěd tomu jesm prěklal na MS. Može byti, někogda sdělaju iz njego cělu knigu na MS... Mogu vas prositi ob korektrorskoj uslugě?🙂

Tekst ne jest veliky.

Hvala.


[[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 01:29, 12 August 2025 (UTC)

:Očevidno, s prijemnostju! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:33, 12 August 2025 (UTC)
::[https://docs.google.com/document/d/1vpXbaDiSSONUf6VtqEmMwE5lRErHx3_dJOa9M2MaDSE/edit?usp=sharing Tut jest tekst]
::To ne jest doslovny prěvod iz kitajskogo, ale prosto interpretacija několikyh tekstov na anglijskom. Kak vy znajete, [[:en:Tao_Te_Ching|Tao Te Ching]] ne jest možlivo prěkladati bukvalno na moderne jezyky. Moj cělj byl sdělati razumlivy tekst, zatom vitaju popravjenja leksiky, pravopisa, frazeologizmov, i t d. 
::Hvala. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 05:03, 14 August 2025 (UTC)
:::Krasiva rabota! Budu pročitati, ale prěduprědžaju, že to ne bude na dnes ili zautra! S pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:38, 14 August 2025 (UTC)

== Volapük ==

Hi, sorry to bother you with these things but could you please:
* delete [[:vo:Geban:Caro de Segeda/Jenotem Volapüka|this]] page?
* [[:vo:Lifamod balugik|this]], [[:vo:Feil|this]] and [[:vo:Glüg Katulik|this]] articles?
Thank you. As you can see they are quite short and I provided the text in English to make sure the translation is correct. [[User:Caro de Segeda|Caro de Segeda]] ([[User talk:Caro de Segeda|talk]]) 09:14, 20 October 2025 (UTC)

== Big problem in the Interslavic community ==

Hello, Jan. 

I'm writing this to you as to member of Interslavic committee. I do have a problem that I would like to discuss privately first. I've sent you an email. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 14:44, 21 October 2025 (UTC)

== Reasoning behind the odd choice of numerals ==

''When added to other numbers, the number 1 has only one universal form jedna''

''in all cases and the subject remains in the plural genitive.''

''example: '''dvadesetjedna ljudij (N)''''' &lt;sub&gt;(I imagine there is a typo here, should be ''ljudi'' - Glěb)&lt;/sub&gt;''''', dvadesetjedna ljudij (G), dvadesetjedna'''''

'''''ljudij (D), dvadesetjedna žen (G), ...'''''

This is an extract from the 2023 Vojtěch Merunka's manual on Interslavic.

I'm just curious, why was a choice in favor of one universal form made? The only Slavic language that somewhat has it is Slovenian, but even there it's a little bit different: '''''enaintrideset žena, enaintrideset mož.''''' 

If you would indulge me, I'd appreciate your thoughts. [[User:GlěbDyndar|GlěbDyndar]] ([[User talk:GlěbDyndar|talk]]) 04:40, 19 November 2025 (UTC)

:Hey Glěb, I'll move this to the Krčma, as it can also be of interest to others. Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 11:59, 20 November 2025 (UTC)

== {{Wp/isv/-|MediaWiki}} stranice ==

Zdrav i ščestnogo Novogo Goda, Jan! Naděju se da budemo dobyti polnocěnnu Vikipediju čim skorěje, zato že redaktovanje na Inkubatoru mně jest katastrofično loše (prěd vsem, zaradi prefiksanja &lt;code&gt;Wp/isv/&lt;/code&gt; vsim linkam). Može byti možlivo ovde sdělati lokalne versij {{Wp/isv/-|MediaWiki}} stranic ktore umožnjajut dodavanje osoblivyh medžuslovjanskyh bukv i standardnyh nazv za razděly člankov (plus &quot;Takože&quot; za &quot;{{Wp/isv/-|See also}}&quot;) podobno ovomu: https://isv.miraheze.org/wiki/MediaWiki:Edittools ? Jesm priučil se funkciji razširjenja za [https://isv.miraheze.org/wiki/Med%C5%BEuviki:Pomo%C4%8D/Metoda_vpisa metodu vpisa], jest bylo prostěje i bystrěje pisati članky. Lěpy pozdrav. – [[User:Vipz|Vipz]] ([[User talk:Vipz|talk]] · [[User:Vipz/isv|isv]]) 08:24, 6 January 2026 (UTC)

:@[[User:Vipz|Vipz]] Zdravo, i tobě takože želaju ščestlivogo novogo goda! Čto se tyče Edittools, jesm suglasny, že to trěba iměti, ale ne znaju, jest li možno zainstalovati tako něčto v Inkubatoru. I često govoreči, ne jesm uvěrjeny, imaje li to smysl tutčas (v oktobru 2024 ješče naivno myslil jesm, že naš vlastny domen bude može tri ili četyri měsecev pozdněje). Ale ako toj domen bude, absoluto povinno jest byti to orudje. &lt;br /&gt; Ale ne razuměju točno, v čem jest problem s &lt;code&gt;Wp/isv/&lt;/code&gt;. V člankah ne trěba togo pisati, ibo sistema sama dodavaje. Samo v šablonah i na besědnyh stranicah trěba to dodati. S pozdravom, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:38, 7 January 2026 (UTC)

== Одиссеј, Одиссејa ==

Ne imaje byti jedno &quot;s&quot;, Odisej, Odiseja? [[User:Ilja isv|Ilja isv]] ([[User talk:Ilja isv|talk]]) 07:57, 4 February 2026 (UTC)

:Dobro pytanje. Često govoreči, jesm sumněval. V principu da, v medžuslovjanskom vsegda imajemo pojedinnu suglasku. Ale v slučaju imen jest trohu inako. V ukrajinskom na priklad jest Одіссей, ne Одісей. Ale imaješ pravdu, že značno večinstvo jezykov imaje jedno s. Izměnju to, hvala! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 08:46, 4 February 2026 (UTC)
::Hvala, Jane, a čto Rosija, ne Rossija že? [[User:Ilja isv|Ilja isv]] ([[User talk:Ilja isv|talk]]) 12:44, 4 February 2026 (UTC)
::i Одеса na ukrajinskom ne jest Одесса kako v ostalyh jeyzkah [[User:Ilja isv|Ilja isv]] ([[User talk:Ilja isv|talk]]) 12:46, 4 February 2026 (UTC)
:::Ne ne, Rosija imaje dva '''s''' samo v russkom, vse ostale jezyky imajut jedno. I nakoliko vidžu, s Odesoju menje-bolje jest tako samo. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:50, 5 February 2026 (UTC)

== Interslavic WP sibling projects ==

Hi @[[User:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] ! I see you are very productive with interslavic WP 

https://meta.toolforge.org/catanalysis/index.php?cat=0&amp;title=Wp/isv&amp;wiki=incubatorwiki

and I wonder if you would be interested in developing other Interslavic WP sibling projects?

I would be interested in Wikivoyage and Wikinews myself. [[User:Zblace|Zblace]] ([[User talk:Zblace|talk]]) 05:26, 17 March 2026 (UTC)

:Zdravo @[[User:Zblace|Zblace]]! It could be interesting, but if I'm being honest, I am sceptical about the odds for success. You see, those sister projects tend to attract only a fraction of the number of people who work on Wikipedia. With the exception of some of the largest languages, Wikinews is a total failure. For example, the Dutch Wikipedia has hundreds of regular, active users and is among the largest Wikipedias. The Dutch Wikinews, on the other hand, is probably going to be closed for the third time for lack of activity. I am not very familiar with Wikivoyage, but the situation there doesn't seem to be much better. So realistically speaking, any sister project in Interslavic is doomed to become a solo project before dying out entirely, and therefore it is highly unlikely that it will ever leave the Incubator. If you seriously intend to work on one of them, you are of course free to give it a try, but if you ask me, it would be much more worthwhile if we all concentrate on the Interslavic Wikipedia. Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:54, 17 March 2026 (UTC)

== Interslavic Wikipedia Approval ==

Hello! Did you already know that Jon Harald Søby published https://meta.wikimedia.org/wiki/Talk:Language_committee#c-Jon_Harald_Søby-20260615143400-Notification_about_proposed_approval_of_Interslavic_Wikipedia and that Interslavic Wikipedia will finally be approved in a week? People have been waiting for two years, and it's finally almost here! Cheers :) [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35330-09|&amp;#126;2026-35330-09]] ([[User talk:&amp;#126;2026-35330-09|talk]]) 12:47, 16 June 2026 (UTC)

:By the way, I noticed a strange error. Why is Wp/isv called &quot;medžuslovjansky Wikipedia&quot; in the English incubator, not &quot;Interslavic Wikipedia&quot;? Why did &quot;Interslavic&quot; become &quot;medžuslovjansky&quot;? The same error, by the way, appears on your account page. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35418-38|&amp;#126;2026-35418-38]] ([[User talk:&amp;#126;2026-35418-38|talk]]) 13:39, 16 June 2026 (UTC)

::Yes, I am aware of that. Thank you. As for the other problem, that's to be sorted out. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:19, 17 June 2026 (UTC)
:::I've got an interesting idea. Is it technically possible for Wikipedia to automatically show Cyrillic text when people open it from Russia, Ukraine, or Bulgaria, while automatically showing Latin text when they open it from Poland, Slovakia, or Croatia? I think this would slow down the influx of users from Cyrillic Slavic countries. I think if they open a text in Latin, they won't even want to read it; they'll immediately think it's incomprehensible. But if they see it in Cyrillic, they'll automatically try to read it, understand a lot, and become interested in the language. [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-35720-77|&amp;#126;2026-35720-77]] ([[User talk:&amp;#126;2026-35720-77|talk]]) 03:05, 19 June 2026 (UTC)
:::''Approved! 🎉''! [[Special:Contributions/&amp;#126;2026-36378-17|&amp;#126;2026-36378-17]] ([[User talk:&amp;#126;2026-36378-17|talk]]) 15:04, 23 June 2026 (UTC)

== Ja jesm někako slomil Krčmu ==

Prosim smilovati, ide li to izpraviti? [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 16:27, 25 junij 2026 (CEST)

:Ne jesi ničto slomil! V Krčmě nikogda ne bylo opcije &quot;odgovoriti&quot;, ibo to ne jest besědna stranica. :) {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:39, 25 junij 2026 (CEST)
:@[[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]]: kako vidiš, tu na mojej besědnoj stranici jest ta opcija. Druga razlika jest, že na besědnyh stranicah rabotaje opcija &quot;@&quot;, a v Krčmě uže ne. I tu podpis javi se avtomatično. Teoretično možno jest prěobratiti Krčmu v besědnu stranicu, togda te možnosti budut dostupne. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:42, 25 junij 2026 (CEST)
::Sdělano, lp. – [[Koristnik:Vipz|Vipz]] ([[Besěda s koristnikom:Vipz|besěda]]) 05:16, 26 junij 2026 (CEST)
:::Hvala velika! [[Koristnik:Ilja isv|Ilja isv]] ([[Besěda s koristnikom:Ilja isv|besěda]]) 07:16, 26 junij 2026 (CEST)

== Blagodarnost ==

@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] Považeny Pane Jane ja jesm priključil se k projektu toliko zaradi Vašego intervju panji Olgě Woźńiak &quot;Językotworzenie: jak słowa tworzą nowe światy&quot; i ja jesm gluboko blagodarny Vam kako za to intervju, tako i za pomoč v prověrkě mojih člankov v Inkubatorě. Ne smotrječi na to, že ja jesm znal o MS jezyku mnogo-mnogo lět, toliko Vaše intervju jest pobudilo mene pisati i izučati jego iznovo. Svoja Vikipedija to jest ogromny krok k razvitju našej občej literaturnoj normy i k stvorjenju literatury na medžuslovjanskom jezyku, čto dozvoli projektu žiti dalěje. Nehaj medžuslovjanska sila bude s Vami!

18:11, 25 junij 2026 (CEST) [[Koristnik:Panslavist|Panslavist]] ([[Besěda s koristnikom:Panslavist|besěda]]) 18:11, 25 junij 2026 (CEST)

== Translations ==

Hi! Здраво! Lately I have been translating special pages and namespaces. I noticed that an inter-Slavic Wikipedia was created (since I am from Ukraine myself) and I was very happy. So, I want to offer localization for this Wiki, all I need is a list of the necessary special pages and namespaces with their translation. If translation is still needed, then tag me under the list. [[Koristnik:VadymTS1|VadymTS1]] ([[Besěda s koristnikom:VadymTS1|besěda]]) 07:53, 26 junij 2026 (CEST)


== Izbor Dnja Medžuslovjanskogo jezyka? ==

Pozdrav dragy gospodine Jane! 
Kako my vsi znajemo, ljudi v čatah někogda imajut pytanje, kogda jest svetok Denj Medžuslovjanskogo jezyka, i to jest dobro. 
Na čatah v Keetu i Telegramu něktori ljudi htěli, žeby někto spytal o tom Jana, i tomu ja pišem.

Něktori ljudi pytajut, či 23 Junja – to je denj tvorjenja MS Wiki, bude izbrany kako Denj Medžuslovjanskogo jezyka? 

Ini ljudi pytajut, či potrěbno imati MS Denj akurat na Denj Kirila i Metodija.

Drugi ljudi pytajut, či jest pravilno 03 Junja imati Denj Medžuslovjanskogo jezyka? Budu napisati historiju togo: Priblizno 3 lěta tomu nazad něktori ljudi počeli govorili v Diskordu o tom, že možno slaviti Dnje Konferencije CISLA, kde byli sjedinene različne projekty v jedin Medžuslovjansky jezyk. Kako my znajemo, CISLA byla v početku 6 měseca: od 01.06 i dalje ješče několiko dnej. Ljudi v čatu počeli čestitati 03.06, tomu čto 01.06 i 02.06 sut zajete drugymi medžunarodnymi svetkami, a cifra tri ima prědnost, to jest božska cifra. Ja jesm takož byla prisutna pri tamtyh razgovorah na Diskordu, to byl odvorjeny razgovor za vsih ohotnyh i prisutnyh tam ljudij. Tako něktori ljudi počeli imati Neoficialny Denj Medžuslovjanskogo jezyka i slavili 03 Junja. 
Potom toj neoficialny denj pošel dalje: něktori ljudi slavili jego na živo na 2 shodkah, kde ja jesm takož byla prisutna. Jedin iz učestnikov FSK (Foruma Slovjanskyh Kultur), «Biblioteka inostrannoj literatury – Centr slovjanskyh kultur», imal mnogo učestnikov na shodkě, ktori slavili 03.06 kako Denj Msa tomu čto vzeli informaciju i inspriraciju o tom iz oficijnogo Diskorda (https://libfl.ru/ru/news/v-inostranke-obsudili-mezhslavyanskiy-yazyk). V prědhodno lěto tam bylo takož, s 60 učestnikami.
Ako my vidimo, razvoj MSa ide prirodno i někogda iventy tvoret se prirodno. 

Ale ljudam takože jest prirodno potrěbno poznati, kaky Denj jest pravilny? Najprijetnějše za ljudi jest, že by Jan označil kaky denj jest oficijny svetok Denj Medžuslovjanskogo jezyka. (Ja jesm uvěrjena, ni jedin člověk ne bude smutny ako Denj bude ne v toj denj ktory uže byl, abo v toj denj ktory uže byl. Vse varianty sut dobre). Prosimo vas dragy Jane, naznačite oficijny svetok v někaky denj, ktory budemo slaviti vsako lěto kako Denj Medžuslovjanskogo jezyka. Vsaky variant jest dobry i bude radost to imati. [[Koristnik:Plameniled|Plameniled]] ([[Besěda s koristnikom:Plameniled|besěda]]) 17:07, 8 julij 2026 (CEST)

==ISV==
Dear IJzeren Jan,

Could you kindly help translate this verse into Interslavic:

&quot;Bóg bowiem tak bardzo ukochał świat, że dał swego Jedynego Syna, aby każdy, kto w Niego wierzy, nie zginął, ale miał życie wieczne.&quot;


Your help would be fully appreciatd, Thank you. --[[Koristnik:DaveZ123|DaveZ123]] ([[Besěda s koristnikom:DaveZ123|besěda]]) 13:45, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>8fdltnspspyw1ojcn5u2co110v6goim</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda s koristnikom:Jon Harald Søby</title>
    <ns>3</ns>
    <id>4537</id>
    <revision>
      <id>28772</id>
      <parentid>28647</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T07:51:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Thanks! */</comment>
      <origin>28772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3992" sha1="lwpbgfxk47i380f4q1a23xw3z3rp4wq" xml:space="preserve">== Thanks! ==

Hello @[[Koristnik:Jon Harald Søby|Jon Harald Søby]]! Thank you for creating this Interslavic Wikipedia, that came faster than I expected, because usually it's a phabricator task that takes a few weeks or months to be implemented. Anyway, it looks great! 

That said, I noticed that some of the namespaces have not been translated yet. Would it be possible to change the names of the following namespaces:
* Wikipedia → Vikipedija
* Besěda o Wikipedia → Besěda o Vikipediji
* Module → Modul
* Module talk → Besěda o modulu

Second thing, the Wikipedia logo at the top of each page should be changed to [[:File:Wikipedia-logo-v2-isv.svg]] (or something similar).

Third thing: on the Recent changes and similar pages, the name of the month is still written in the nominative, but it should be in the genitive. Do you know if there is a way to fix that?

And one more thing. Not that it is of the utmost importance, but on [[:meta:List of Wikipedias]] I saw Interslavic listed under the name &quot;medžuslovjansky&quot;, which is strange, because all other languages are listed under their English names. 

At last, I'm sure a few issues regaring transliteration will come up, but I'll leave that for later. Thanks again! Best regards, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:34, 24 junij 2026 (UTC)

:{{ping|IJeren Jan}} Not Jon but the logo and project namespace name should be changed after [[gerrit:1305476]] is merged. You will have to create another task on [[phab:|Phabricator]] for the Module namespace. --11:26, 25 junij 2026 (UTC)

::Indeed, I see the logo and the Vikipedija namespace are fine now! As for the module namespace, it's not THAT important, so I guess I'll leave it as it is. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 16:50, 25 junij 2026 (CEST)

Hello again, @[[Koristnik:Jon Harald Søby|Jon Harald Søby]]! The namespaces and the logo are fine now, and the probleem with the English name of the language seems to have been solved as well. There are, however, a few remaining issues:
# The alphabetical order within categories should be adapted to the Interslavic alphabets (see: [[Vikipedija:Krčma#Alphabetical order]]). 
# Same goes for the formatting of dates, and the use of the genitive in the names of months (see: [[Vikipedija:Krčma#Dates]]).
# The namespace &quot;Special:&quot; should be renamed to &quot;Specialna:&quot;.
# Although the titles of almost all Special pages on [[Special:SpecialPages]] have been translated, the pages they link to are still in English.
# Also, I noticed that some of them still don't work (for example: [[Special:WantedCategories]]). I know from other projects that pages like that are automatically refreshed every couple of days, but even after ten days they still don't work. Do you know how that works?
# Another thing that doesn't work yet are translations of &quot;REDIRECT&quot;, &quot;thumb&quot; etc.
# &lt;s&gt;The code '''isv''' still doesn't work on Wikidata.&lt;/s&gt;
# As far as I can see, the transliteration system works perfectly fine. The only disadvantage of working with two alphabets is that we basically need to have parallel categories for Latin and Cyrillic, which is doable but highly unpractical. Do you think it would be possible to block article titles in categories from being transliterated, and/or whether it would be possible to manipulate the way pages are shown in categories?

That's all I can think of right now. Your help or advice will be appreciated! Cheers, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 21:09, 2 julij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] @[[Koristnik:Jon Harald Søby|Jon Harald Søby]] I can fix special namespace and add special page translations. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 12:44, 14 julij 2026 (CEST)

The code '''isv''' is working now on Wikidata. It will still be necessary to run a script to replace the interwiki template with Wikidata entries though. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 09:51, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>lwpbgfxk47i380f4q1a23xw3z3rp4wq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šablon:Koristničska stranica/Dokumentacija</title>
    <ns>10</ns>
    <id>4592</id>
    <revision>
      <id>28830</id>
      <parentid>27341</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:22:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="746" sha1="j05uyuqfy2qw6mi6xsnuuaxrn79auzk" xml:space="preserve">Šablon se priměnja za označenje [[Vikipedije:Koristničska stranica|koristničskyh stranic]], tako že v [[Pomoč:Immeny prostor|immenom prostoru]] '''Koristnik.'''

Šablon avtomatično razpozna, či byl vstavjeny na glavnu koristničsku stranicu, ili jej podstranicu, i slegka podle togo pravi svoj tekst.

Ako by vstavka byla mimo koristničsky immeny prostor ''Koristnik'' (z praktičnyh dovodov sut poddržany ješče ''Besěda s koristnikom'' i ''Vikipedije'') šablon izkyda hybu.

== Priměnjenje ==
{{š|Koristničska stranica}}

== Izvor ==
&lt;div class=&quot;plainlinks&quot;&gt;
: ''Tutoj šablon byl prěvodženy iz češskogo jezyka: [{{fullurl:cs:Šablona:Uživatelská stránka|oldid=25101561}} {{-|Šablona:Uživatelská stránka}}]''
&lt;/div&gt;</text>
      <sha1>j05uyuqfy2qw6mi6xsnuuaxrn79auzk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Do odstranjenja</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4682</id>
    <revision>
      <id>28827</id>
      <parentid>27921</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T11:16:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>28827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="182" sha1="qfjo5jtey2dq2c7maf6w8itmgz5zdoi" xml:space="preserve">'''Tuta kategorija sodrživaje stranice, ktore byli prědložene do odstranjen‌ja.'''&lt;br /&gt;Daže kogda ona jest prazdna, ne trěba ju odstraniti!

[[Kategorija:Kategorije stranic]]</text>
      <sha1>qfjo5jtey2dq2c7maf6w8itmgz5zdoi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda s koristnikom:VadymTS1</title>
    <ns>3</ns>
    <id>4689</id>
    <revision>
      <id>28774</id>
      <parentid>28747</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T08:44:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VadymTS1</username>
        <id>172</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pytanje */ Odgovor</comment>
      <origin>28774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1624" sha1="f50bccrzpo03kxygzrx56psku2oakia" xml:space="preserve">== Dobrodošli! ==

{{Dobrodošli}} {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:32, 4 julij 2026 (CEST)

== Pytanje ==

Zdravo Vadyme! Medžuslovjanska Vikipedija uže istnuje tri sedmice, ale někoje věči cěly čas ješče ne rabotajut kako trěba. Jesm o tom postavil pytanja [[Besěda s koristnikom:Jon Harald Søby|tu]], ale Jon Harald Søby ne odgovarjaje. Zato imaju prosbu: či mogli byste pozrěti, ibo može vy takože něčto znajete o tyh problemah. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:53, 13 julij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] Ja dnes zagrǫžu patche, prověrite ih na pogrěšky i napišite, li možno vnedriti izměnu. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 14:50, 14 julij 2026 (CEST)
::Dobro! Kogda one budut, dajte prošu znati, kde mogu je najdti. Hvala! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:20, 15 julij 2026 (CEST)
:::1 patch: [[gerrit:1310583]] [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 10:47, 15 julij 2026 (CEST)
::::Super! Ja [https://gerrit.wikimedia.org/r/c/mediawiki/core/+/1310583/4..5/languages/messages/MessagesIsv_latn.php#b108 tu] vidžu samo jednu pogrěšku: pod 'Myuploads' zaměsto 'Moji_fajly' povinno je byti: 'Moje_fajly'. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:47, 15 julij 2026 (CEST)
:::::Isvravleno + [[phab:T432102]] [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 10:44, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>f50bccrzpo03kxygzrx56psku2oakia</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28775</id>
      <parentid>28774</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T08:44:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VadymTS1</username>
        <id>172</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pytanje */</comment>
      <origin>28775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1624" sha1="gr13sm8z37nbg5fc6totm89iwlbsmcw" xml:space="preserve">== Dobrodošli! ==

{{Dobrodošli}} {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:32, 4 julij 2026 (CEST)

== Pytanje ==

Zdravo Vadyme! Medžuslovjanska Vikipedija uže istnuje tri sedmice, ale někoje věči cěly čas ješče ne rabotajut kako trěba. Jesm o tom postavil pytanja [[Besěda s koristnikom:Jon Harald Søby|tu]], ale Jon Harald Søby ne odgovarjaje. Zato imaju prosbu: či mogli byste pozrěti, ibo može vy takože něčto znajete o tyh problemah. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:53, 13 julij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] Ja dnes zagrǫžu patche, prověrite ih na pogrěšky i napišite, li možno vnedriti izměnu. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 14:50, 14 julij 2026 (CEST)
::Dobro! Kogda one budut, dajte prošu znati, kde mogu je najdti. Hvala! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:20, 15 julij 2026 (CEST)
:::1 patch: [[gerrit:1310583]] [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 10:47, 15 julij 2026 (CEST)
::::Super! Ja [https://gerrit.wikimedia.org/r/c/mediawiki/core/+/1310583/4..5/languages/messages/MessagesIsv_latn.php#b108 tu] vidžu samo jednu pogrěšku: pod 'Myuploads' zaměsto 'Moji_fajly' povinno je byti: 'Moje_fajly'. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:47, 15 julij 2026 (CEST)
:::::Ispravleno + [[phab:T432102]] [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 10:44, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>gr13sm8z37nbg5fc6totm89iwlbsmcw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28792</id>
      <parentid>28775</parentid>
      <timestamp>2026-07-16T10:03:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pytanje */ Odgovor</comment>
      <origin>28792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1749" sha1="nea8xas0mb8vwrbredvg2oeu59cxfdd" xml:space="preserve">== Dobrodošli! ==

{{Dobrodošli}} {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 02:32, 4 julij 2026 (CEST)

== Pytanje ==

Zdravo Vadyme! Medžuslovjanska Vikipedija uže istnuje tri sedmice, ale někoje věči cěly čas ješče ne rabotajut kako trěba. Jesm o tom postavil pytanja [[Besěda s koristnikom:Jon Harald Søby|tu]], ale Jon Harald Søby ne odgovarjaje. Zato imaju prosbu: či mogli byste pozrěti, ibo može vy takože něčto znajete o tyh problemah. Srdečno, {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 23:53, 13 julij 2026 (CEST)

:@[[Koristnik:IJzeren Jan|IJzeren Jan]] Ja dnes zagrǫžu patche, prověrite ih na pogrěšky i napišite, li možno vnedriti izměnu. [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 14:50, 14 julij 2026 (CEST)
::Dobro! Kogda one budut, dajte prošu znati, kde mogu je najdti. Hvala! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 00:20, 15 julij 2026 (CEST)
:::1 patch: [[gerrit:1310583]] [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 10:47, 15 julij 2026 (CEST)
::::Super! Ja [https://gerrit.wikimedia.org/r/c/mediawiki/core/+/1310583/4..5/languages/messages/MessagesIsv_latn.php#b108 tu] vidžu samo jednu pogrěšku: pod 'Myuploads' zaměsto 'Moji_fajly' povinno je byti: 'Moje_fajly'. {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:47, 15 julij 2026 (CEST)
:::::Ispravleno + [[phab:T432102]] [[User:VadymTS1|'''&lt;span style=&quot;color:#a09786;&quot;&gt;&lt;ruby&gt;ヴァディム&lt;/ruby&gt;&lt;/span&gt;''']] ([[User talk:VadymTS1|&lt;small&gt;besěda&lt;/small&gt;]]) 10:44, 16 julij 2026 (CEST)
::::::Odlično! Imaju naděju, že uže bystro bude rabotati! Hvala! {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 12:03, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>nea8xas0mb8vwrbredvg2oeu59cxfdd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Družstvo za jezykotvorjenje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4768</id>
    <revision>
      <id>28748</id>
      <timestamp>2026-07-15T16:51:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Fajl:Conlangflag.svg | thumb | 300px | Horugva jezykotvorcev ({{Jezyky|en|Conlang Flag}}) byla stvorjena v 2004 g. i služi kako horugva Družstva za jezykotvorjenje ({{-|LCS}}). Ona prědstavjaje [[Věža Babelja|Věžu Babelja]] prěd vozhodečim solncem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/conlang-flag/ | title = Conlang Flag | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Logotip {{-|LCS}} je okrugly variant...»</comment>
      <origin>28748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9947" sha1="g3tfu7krftx9mf7bcu3tx4pnme1bqsw" xml:space="preserve">[[Fajl:Conlangflag.svg | thumb | 300px | Horugva jezykotvorcev ({{Jezyky|en|Conlang Flag}}) byla stvorjena v 2004 g. i služi kako horugva Družstva za jezykotvorjenje ({{-|LCS}}). Ona prědstavjaje [[Věža Babelja|Věžu Babelja]] prěd vozhodečim solncem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/conlang-flag/ | title = Conlang Flag | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Logotip {{-|LCS}} je okrugly variant tutoj horugvy s tekstom {{Lang|en|Language Creation Society}} i {{Lang|la|Fiat Lingua}}.]]
'''Družstvo za jezykotvorjenje''' ({{Jezyky|en|Language Creation Society}}, {{-|LCS}}) je organizacija non-profit, založena v 2007 g i imajuči svoje sědališče v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Jej glavnym cěljem je promovanje [[umětne jezyky|umětnyh jezykov]], davanje podpora jezykotvorcam ({{Jezyky|en|conlangers}}) i razprostranjanje informacije o umětnyh jezykah i občinah posluživajučih ili zajmajučih se umětnymi jezykami. Kromě togo {{-|LCS}} takože služi kako posrědnik medžu tvorcami artističnyh tvorb (napr. knig, filmov ili igr), ktori potrěbujut umětny jezyk za dodanje glubiny fiktivnoj kultury, i jezykotvorcami, ktori htěli by rabotati profesionalno.

== Cělje ==
Glavnymi cěljami {{-|LCS}} sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot;&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/lcs-documents/ | title = LCS Documents | language = en}}&lt;/ref&gt;
* promovanje umětnosti, remesla i nauky jezykotvorjenja posrědstvom konferencij, knig, žurnalov, publičnyh sobytij i drugyh sposobov,
* organizovanje vsakogodišnjej Konferencije o jezykotvorjenju, za obgovorjenje i promovanje akademičskyh, artističnyh, lingvističnyh, sociologičnyh, prisposobjenyh i drugyh perspektiv jezykotvorjenja; za povyšenje statusa oblasti jezykotvorjenja; za pobudženje originalnyh raziskyvanj i dostavjenje k tomu foruma,
* sobranje vsih rodov jezykotvorjenja bez prědsudij, ujedinjenje občin jezyktvorcev (vključajuči artistične jezyky, pomočne jezyky, konceptualne jezyky, medžujezykov i tako dalje), služenje kako primarny izvor za ljudij vně občiny (napr. učiteljev, studentov, presy, pisateljev, scenaristov i t.d.),
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se bezposrědnje k umětnosti, remeslu i/abo naukě jezykotvorjenja.

Vtornymi cěljami sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot; /&gt;
* promovanje i razprostranjenje vsih jezyčnyh občin, ktore koristajut umětne jezyky (konlangy),
* dostavjenje publičnogo města dostupa za dobryh jezykotvoriteljev, podobnogo pisateljskoj gildiji,
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se k stvorjenym jezykam.

== Uslugy ==
Srěd uslug {{-|LCS}} je posrědničstvo za tvorcev artistističnyh děl, ktori potrěbujut umětny jezyk za knigu, filma, igry i t.d. V prvyh lětah bylo tako, že klient šlje podanje, v ktorom točno opisyvaje, čto je mu potrěbno i kakogo roda umětny jezyk išče; potom jegovo podanje je prěsylano do zainteresovanyh jezykotvorcev, ktori mogut napisati prědloženje. Te prědloženja ocěnjaje nezavisna družina dobrovoljcev, ktora potom prěsylaje najlěpše prědloženja do klienta, a klient izbiraje jedno iz prědloženj za daljše razvitje danym jezykotvorcem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/usona_dothraki.pdf | title = Dothraki and Esperanto: an interview with language creator David J. Peterson | first = Jim | last = Henry | work = Usona Esperantisto | issue = 2010:5 | pages = 7-9 | language = en}}&lt;/ref&gt; V pozdnějših lětah podanja sut prěsylane do vsih členov {{-|LCS}}, da by mogli kontaktovati se bezposrědnje s klientom.

Prvy veliky projekt, ktory povstal za posrědničstvom {{-|LCS}}, byl jezyk [[Dothraki|{{-|Dothraki|Дотраки}}]], stvorjeny [[David J. Peterson|{{-|Davidom J. Petersonom|Девидом Дж. Питерсоном}}]], ktorogo {{-|HBO}} najel za televizijny serial [[Igra tronov]] ({{Jezyky|en|Game of Thrones}}) na osnově knig [[George R. R. Martin|{{-|George'a R. R. Martina|Джорджа Р. Р. Мартина}}]] «Pěsnja leda i ognja» ({{Jezyky|en|A Song of Ice and Fire}}).&lt;ref name=&quot;tor&quot;&gt;{{Cite web | url = http://www.tor.com/blogs/2010/04/creating-dothraki-an-interview-with-david-j-peterson-and-sai-emrys | title = Creating Dothraki: An Interview with David J. Peterson and Sai Emrys | first = Ellen B. | last = Wright | website = Tor.com | date = 2010-04-22 | language = en}}&lt;/ref&gt; Srěd pozdnějših značimyh jezykov stvorjenyh za polnometražne filmy sut {{-|[[Leosprache]]}}, stvorjeny [[Olivier Simon|Olivierom Simonom]] za němečsky film {{-|''Der Liebe Leo''}},&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | title = Philip Newton, introduction to showing of '&amp;#39;Der Liebe Leo'&amp;#39; at LCC4 | website = Ustream.tv | archive-url = https://web.archive.org/web/20110929103523/http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | archive-date = 2011-09-29 | language = en}}&lt;/ref&gt; i [[Boksirit]], stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] za indijsky film [[Bokshi|{{-|Bokshi|Бокши}}]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://theprint.in/feature/reel-take/assamese-film-bokshi-flips-the-wicked-witch-concept-gore-folklore-and-feminine-power/2462028/ | title = Horror film ‘Bokshi’ flips the wicked witch concept—gore, folklore, and feminine power | first = Tina | last = Das | website = ThePrint | date = 2025-01-25 | language = en}}&lt;/ref&gt; Bill Welden byl konsultovany odnosno elfičskyh jezykov v kinematografičnoj trilogiji [[Vladar prstenjev]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=164184 | title = Defenders of The Ring up in arms at myth in the making | publisher = Times Higher Education | date = 2001-08-03 | access-date = 2011-09-19}}&lt;/ref&gt;

Srěd inyh uslug sut, medžu drugymi, biblioteka, bezplatny vebhosting za členov, {{Lang|en|Conlang Atlas of Language Structures}}, kopija e-poštnogo spiska {{Lang|en|CONLANG}} i agregator blogov jezykotvorcev. Od 2011 g. {{-|LCS}} publikuje vsakoměsečny žurnal, {{-|''Fiat Lingua''}}, o raznorodnyh temah svezanyh s tvorjenjem jezykov, vključno s lingvističnymi temami interesnymi za jezykotvorcev, analizami osobnyh umětnyh jezykov i recensijami knig.&lt;ref name=&quot;fiat_lingua&quot;&gt;{{Cite journal | journal = Fiat Lingua | publisher = Language Creation Society | url = http://fiatlingua.org/ | issn = 2156-566X | access-date = 2016-06-06}}&lt;/ref&gt; V lětah 2009–2012 {{-|LCS}} takože publikoval [[podkast]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://podcast.conlang.org/2009/02/welcome/ | title = Language Creation Society. Words about created words | publisher = podcast.conlang.org | date = 2009-02-10 | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt; s intervju'ami s važnymi konlangerami, ale jejnu rolju (neoficialno) prějel kanal {{-|Conlangery}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlangery.com/ | title = Conlangery | language = en}}&lt;/ref&gt;

== Konferencija o jezykotvorjenju ==
Menje-bolje vse dva lěta {{-|LCS}} organizuje medžunarodnu konferenciju ({{Jezyky|en|Language Creation Conference}}, {{-|LCC}}), ktora fokusuje se glavno na procesu tvorjenja novyh jezykov, ale takože sodrživaje prezentacije o različnyh individualnyh jezykah, tehnične diskusije o jezykoznavstvu, debaty i diskusije o občih, sociologičnyh ili filozofičnyh prědmetah.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/language-creation-conference/ | title = Language Creation Conference | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;

Konferencije, ktore se odbyli:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Konferencija
! God i data
! Grad
! Država
|-
| [http://conlang.org/lcc1 {{-|LCC}} 1]
| 2006, 23 aprilja
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc2 {{-|LCC}} 2]
| 2007, 7–8 julija
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc3 {{-|LCC}} 3]
| 2009, 21-22 marca
| [[Providence|{{-|Providence|Провиденс}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc4 {{-|LCC}} 4]
| 2011, 14–15 maja
| [[Groningen]]
| [[Niderlandy]]
|-
| [http://conlang.org/lcc5 {{-|LCC}} 5]
| 2013, 4–5 maja
| [[Austin, Texas|{{-|Austin, Texas|Остин, Тексас}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc6 {{-|LCC}} 6]
| 2015, 25–26 aprilja
| [[Horsham|{{-|Horsham|Хоршем}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc7 {{-|LCC}} 7]
| 2017, 22-23 julija
| [[Calgary|{{-|Calgary|Калгари}}]]
| [[Kanada]]
|-
| [http://conlang.org/lcc8 {{-|LCC}} 8]
| 2019, 22–23 junija
| [[Cambridge|{{-|Cambridge|Кембридж}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc9 {{-|LCC}} 9]
| 2021, 6–7 marca
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc10 {{-|LCC}} 10]
| 2023, 22–23 aprilja
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc11 {{-|LCC}} 11]
| 2025, 11–13 aprilja
| [[College Park, Maryland|{{-|College Park, Maryland|Колледж Парк, Мериленд}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc12 {{-|LCC}} 12]
| 2026, 10–12 julija
| [[Kopenhagen]]
| [[Danija]]
|}

== Prědsědnik ==
Prědsědnikami {{-|LCS}} byli dotud: {{-|Sai|Сај}} (2007–2011), {{-|David J. Peterson|Девид Дж. Питерсон}} (2012–2014), {{-|Christophe Grandsire-Koevoets|Кристоф Грансир-Кувутс}} (2014–2018), {{-|Joseph Windsor|Джосеф Виндсор}} (2018–2024) i {{-|Margaret Ransdell-Green|Маргарет Рансделл-Грин}} (2024– ).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/officers-directors/ | title = LCS Board Officers and Directors | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnji link ==
* [https://conlang.org/ Domašnja stranica {{-|LCS}}]

[[Kategorija:Medžunarodne organizacije]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
{{INTERWIKI|Q3206916}}</text>
      <sha1>g3tfu7krftx9mf7bcu3tx4pnme1bqsw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28749</id>
      <parentid>28748</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T16:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9945" sha1="fsj12tc0s4ol8teshzzc8f0gtqn6yvz" xml:space="preserve">[[Fajl:Conlangflag.svg | thumb | 300px | Horugva jezykotvorcev ({{Jezyky|en|Conlang Flag}}) byla stvorjena v 2004 g. i služi kako horugva Družstva za jezykotvorjenje ({{-|LCS}}). Ona prědstavjaje [[Věža Babelja|Věžu Babelja]] prěd vozhodečim solncem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/conlang-flag/ | title = Conlang Flag | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Logotip {{-|LCS}} je okrugly variant tutoj horugvy s tekstom {{Lang|en|Language Creation Society}} i {{Lang|la|Fiat Lingua}}.]]
'''Družstvo za jezykotvorjenje''' ({{Jezyky|en|Language Creation Society}}, {{-|LCS}}) je organizacija non-profit, založena v 2007 g i imajuči svoje sědališče v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Jej glavnym cěljem je promovanje [[umětne jezyky|umětnyh jezykov]], davanje podpora jezykotvorcam ({{Jezyky|en|conlangers}}) i razprostranjanje informacije o umětnyh jezykah i občinah posluživajučih ili zajmajučih se umětnymi jezykami. Kromě togo {{-|LCS}} takože služi kako posrědnik medžu tvorcami artističnyh tvorb (napr. knig, filmov ili igr), ktori potrěbujut umětny jezyk za dodanje glubiny fiktivnoj kultury, i jezykotvorcami, ktori htěli by rabotati profesionalno.

== Cělje ==
Glavnymi cěljami {{-|LCS}} sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot;&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/lcs-documents/ | title = LCS Documents | language = en}}&lt;/ref&gt;
* promovanje umětnosti, remesla i nauky jezykotvorjenja posrědstvom konferencij, knig, žurnalov, publičnyh sobytij i drugyh sposobov,
* organizovanje vsakogodišnjej Konferencije o jezykotvorjenju, za obgovorjenje i promovanje akademičskyh, artističnyh, lingvističnyh, sociologičnyh, prisposobjenyh i drugyh perspektiv jezykotvorjenja; za povyšenje statusa oblasti jezykotvorjenja; za pobudženje originalnyh raziskyvanj i dostavjenje k tomu foruma,
* sobranje vsih rodov jezykotvorjenja bez prědsudij, ujedinjenje občin jezyktvorcev (vključajuči artistične jezyky, pomočne jezyky, konceptualne jezyky, medžujezykov i tako dalje), služenje kako primarny izvor za ljudij vně občiny (napr. učiteljev, studentov, presy, pisateljev, scenaristov i t.d.),
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se bezposrědnje k umětnosti, remeslu i/abo naukě jezykotvorjenja.

Vtornymi cěljami sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot; /&gt;
* promovanje i razprostranjenje vsih jezyčnyh občin, ktore koristajut umětne jezyky (konlangy),
* dostavjenje publičnogo města dostupa za dobryh jezykotvoriteljev, podobnogo pisateljskoj gildiji,
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se k stvorjenym jezykam.

== Uslugy ==
Srěd uslug {{-|LCS}} je posrědničstvo za tvorcev artistističnyh děl, ktori potrěbujut umětny jezyk za knigu, filma, igry i t.d. V prvyh lětah bylo tako, že klient šlje podanje, v ktorom točno opisyvaje, čto je mu potrěbno i kakogo roda umětny jezyk išče; potom jegovo podanje je prěsylano do zainteresovanyh jezykotvorcev, ktori mogut napisati prědloženje. Te prědloženja ocěnjaje nezavisna družina dobrovoljcev, ktora potom prěsylaje najlěpše prědloženja do klienta, a klient izbiraje jedno iz prědloženj za daljše razvitje danym jezykotvorcem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/usona_dothraki.pdf | title = Dothraki and Esperanto: an interview with language creator David J. Peterson | first = Jim | last = Henry | work = Usona Esperantisto | issue = 2010:5 | pages = 7-9 | language = en}}&lt;/ref&gt; V pozdnějših lětah podanja sut prěsylane do vsih členov {{-|LCS}}, da by mogli kontaktovati se bezposrědnje s klientom.

Prvy veliky projekt, ktory povstal za posrědničstvom {{-|LCS}}, byl jezyk [[Dothraki|{{-|Dothraki|Дотраки}}]], stvorjeny [[David J. Peterson|{{-|Davidom J. Petersonom|Девидом Дж. Питерсоном}}]], ktorogo {{-|HBO}} najel za televizijny serial [[Igra tronov]] ({{Jezyky|en|Game of Thrones}}) na osnově knig [[George R. R. Martin|{{-|George'a R. R. Martina|Джорджа Р. Р. Мартина}}]] «Pěsnja leda i ognja» ({{Jezyky|en|A Song of Ice and Fire}}).&lt;ref name=&quot;tor&quot;&gt;{{Cite web | url = http://www.tor.com/blogs/2010/04/creating-dothraki-an-interview-with-david-j-peterson-and-sai-emrys | title = Creating Dothraki: An Interview with David J. Peterson and Sai Emrys | first = Ellen B. | last = Wright | website = Tor.com | date = 2010-04-22 | language = en}}&lt;/ref&gt; Srěd pozdnějših značimyh jezykov stvorjenyh za polnometražne filmy sut {{-|[[Leosprache]]}}, stvorjeny [[Olivier Simon|Olivierom Simonom]] za němečsky film {{-|''Der Liebe Leo''}},&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | title = Philip Newton, introduction to showing of '&amp;#39;Der Liebe Leo'&amp;#39; at LCC4 | website = Ustream.tv | archive-url = https://web.archive.org/web/20110929103523/http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | archive-date = 2011-09-29 | language = en}}&lt;/ref&gt; i [[Boksirit]], stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] za indijsky film [[Bokshi|{{-|Bokshi|Бокши}}]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://theprint.in/feature/reel-take/assamese-film-bokshi-flips-the-wicked-witch-concept-gore-folklore-and-feminine-power/2462028/ | title = Horror film ‘Bokshi’ flips the wicked witch concept—gore, folklore, and feminine power | first = Tina | last = Das | website = ThePrint | date = 2025-01-25 | language = en}}&lt;/ref&gt; Bill Welden byl konsultovany odnosno elfičskyh jezykov v kinematografičnoj trilogiji [[Vladar prstenjev]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=164184 | title = Defenders of The Ring up in arms at myth in the making | publisher = Times Higher Education | date = 2001-08-03 | access-date = 2011-09-19}}&lt;/ref&gt;

Srěd inyh uslug sut, medžu drugymi, biblioteka, bezplatny vebhosting za členov, {{Lang|en|Conlang Atlas of Language Structures}}, kopija e-poštnogo spiska {{Lang|en|CONLANG}} i agregator blogov jezykotvorcev. Od 2011 g. {{-|LCS}} publikuje vsakoměsečny žurnal, {{-|''Fiat Lingua''}}, o raznorodnyh temah svezanyh s tvorjenjem jezykov, vključno s lingvističnymi temami interesnymi za jezykotvorcev, analizami osobnyh umětnyh jezykov i recensijami knig.&lt;ref name=&quot;fiat_lingua&quot;&gt;{{Cite journal | title = Fiat Lingua | publisher = Language Creation Society | url = http://fiatlingua.org/ | issn = 2156-566X | access-date = 2016-06-06}}&lt;/ref&gt; V lětah 2009–2012 {{-|LCS}} takože publikoval [[podkast]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://podcast.conlang.org/2009/02/welcome/ | title = Language Creation Society. Words about created words | publisher = podcast.conlang.org | date = 2009-02-10 | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt; s intervju'ami s važnymi konlangerami, ale jejnu rolju (neoficialno) prějel kanal {{-|Conlangery}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlangery.com/ | title = Conlangery | language = en}}&lt;/ref&gt;

== Konferencija o jezykotvorjenju ==
Menje-bolje vse dva lěta {{-|LCS}} organizuje medžunarodnu konferenciju ({{Jezyky|en|Language Creation Conference}}, {{-|LCC}}), ktora fokusuje se glavno na procesu tvorjenja novyh jezykov, ale takože sodrživaje prezentacije o različnyh individualnyh jezykah, tehnične diskusije o jezykoznavstvu, debaty i diskusije o občih, sociologičnyh ili filozofičnyh prědmetah.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/language-creation-conference/ | title = Language Creation Conference | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;

Konferencije, ktore se odbyli:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Konferencija
! God i data
! Grad
! Država
|-
| [http://conlang.org/lcc1 {{-|LCC}} 1]
| 2006, 23 aprilja
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc2 {{-|LCC}} 2]
| 2007, 7–8 julija
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc3 {{-|LCC}} 3]
| 2009, 21-22 marca
| [[Providence|{{-|Providence|Провиденс}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc4 {{-|LCC}} 4]
| 2011, 14–15 maja
| [[Groningen]]
| [[Niderlandy]]
|-
| [http://conlang.org/lcc5 {{-|LCC}} 5]
| 2013, 4–5 maja
| [[Austin, Texas|{{-|Austin, Texas|Остин, Тексас}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc6 {{-|LCC}} 6]
| 2015, 25–26 aprilja
| [[Horsham|{{-|Horsham|Хоршем}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc7 {{-|LCC}} 7]
| 2017, 22-23 julija
| [[Calgary|{{-|Calgary|Калгари}}]]
| [[Kanada]]
|-
| [http://conlang.org/lcc8 {{-|LCC}} 8]
| 2019, 22–23 junija
| [[Cambridge|{{-|Cambridge|Кембридж}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc9 {{-|LCC}} 9]
| 2021, 6–7 marca
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc10 {{-|LCC}} 10]
| 2023, 22–23 aprilja
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc11 {{-|LCC}} 11]
| 2025, 11–13 aprilja
| [[College Park, Maryland|{{-|College Park, Maryland|Колледж Парк, Мериленд}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc12 {{-|LCC}} 12]
| 2026, 10–12 julija
| [[Kopenhagen]]
| [[Danija]]
|}

== Prědsědnik ==
Prědsědnikami {{-|LCS}} byli dotud: {{-|Sai|Сај}} (2007–2011), {{-|David J. Peterson|Девид Дж. Питерсон}} (2012–2014), {{-|Christophe Grandsire-Koevoets|Кристоф Грансир-Кувутс}} (2014–2018), {{-|Joseph Windsor|Джосеф Виндсор}} (2018–2024) i {{-|Margaret Ransdell-Green|Маргарет Рансделл-Грин}} (2024– ).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/officers-directors/ | title = LCS Board Officers and Directors | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnji link ==
* [https://conlang.org/ Domašnja stranica {{-|LCS}}]

[[Kategorija:Medžunarodne organizacije]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
{{INTERWIKI|Q3206916}}</text>
      <sha1>fsj12tc0s4ol8teshzzc8f0gtqn6yvz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28752</id>
      <parentid>28749</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T22:28:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9948" sha1="48tigppsgmjwqvy0n417ytjvnf59mxp" xml:space="preserve">[[Fajl:Conlangflag.svg | thumb | 300px | Horugva jezykotvorcev ({{Jezyky|en|Conlang Flag}}) byla stvorjena v 2004 g. i služi kako horugva Družstva za jezykotvorjenje ({{-|LCS}}). Ona prědstavjaje [[Věža Babelja|Věžu Babelja]] prěd vozhodečim solncem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/conlang-flag/ | title = Conlang Flag | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Logotip {{-|LCS}} je okrugly variant tutoj horugvy s tekstom {{Lang|en|Language Creation Society}} i {{Lang|la|Fiat Lingua}}.]]
'''Družstvo za jezykotvorjen‌je''' ({{Jezyky|en|Language Creation Society}}, {{-|LCS}}) je organizacija non-profit, založena v 2007 g i imajuči svoje sědališče v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Jej glavnym cěljem je promovanje [[umětne jezyky|umětnyh jezykov]], davanje podpora jezykotvorcam ({{Jezyky|en|conlangers}}) i razprostranjanje informacije o umětnyh jezykah i občinah posluživajučih ili zajmajučih se umětnymi jezykami. Kromě togo {{-|LCS}} takože služi kako posrědnik medžu tvorcami artističnyh tvorb (napr. knig, filmov ili igr), ktori potrěbujut umětny jezyk za dodanje glubiny fiktivnoj kultury, i jezykotvorcami, ktori htěli by rabotati profesionalno.

== Cělje ==
Glavnymi cěljami {{-|LCS}} sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot;&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/lcs-documents/ | title = LCS Documents | language = en}}&lt;/ref&gt;
* promovanje umětnosti, remesla i nauky jezykotvorjenja posrědstvom konferencij, knig, žurnalov, publičnyh sobytij i drugyh sposobov,
* organizovanje vsakogodišnjej Konferencije o jezykotvorjenju, za obgovorjenje i promovanje akademičskyh, artističnyh, lingvističnyh, sociologičnyh, prisposobjenyh i drugyh perspektiv jezykotvorjenja; za povyšenje statusa oblasti jezykotvorjenja; za pobudženje originalnyh raziskyvanj i dostavjenje k tomu foruma,
* sobranje vsih rodov jezykotvorjenja bez prědsudij, ujedinjenje občin jezyktvorcev (vključajuči artistične jezyky, pomočne jezyky, konceptualne jezyky, medžujezykov i tako dalje), služenje kako primarny izvor za ljudij vně občiny (napr. učiteljev, studentov, presy, pisateljev, scenaristov i t.d.),
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se bezposrědnje k umětnosti, remeslu i/abo naukě jezykotvorjenja.

Vtornymi cěljami sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot; /&gt;
* promovanje i razprostranjenje vsih jezyčnyh občin, ktore koristajut umětne jezyky (konlangy),
* dostavjenje publičnogo města dostupa za dobryh jezykotvoriteljev, podobnogo pisateljskoj gildiji,
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se k stvorjenym jezykam.

== Uslugy ==
Srěd uslug {{-|LCS}} je posrědničstvo za tvorcev artistističnyh děl, ktori potrěbujut umětny jezyk za knigu, filma, igry i t.d. V prvyh lětah bylo tako, že klient šlje podanje, v ktorom točno opisyvaje, čto je mu potrěbno i kakogo roda umětny jezyk išče; potom jegovo podanje je prěsylano do zainteresovanyh jezykotvorcev, ktori mogut napisati prědloženje. Te prědloženja ocěnjaje nezavisna družina dobrovoljcev, ktora potom prěsylaje najlěpše prědloženja do klienta, a klient izbiraje jedno iz prědloženj za daljše razvitje danym jezykotvorcem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/usona_dothraki.pdf | title = Dothraki and Esperanto: an interview with language creator David J. Peterson | first = Jim | last = Henry | work = Usona Esperantisto | issue = 2010:5 | pages = 7-9 | language = en}}&lt;/ref&gt; V pozdnějših lětah podanja sut prěsylane do vsih členov {{-|LCS}}, da by mogli kontaktovati se bezposrědnje s klientom.

Prvy veliky projekt, ktory povstal za posrědničstvom {{-|LCS}}, byl jezyk [[Dothraki|{{-|Dothraki|Дотраки}}]], stvorjeny [[David J. Peterson|{{-|Davidom J. Petersonom|Девидом Дж. Питерсоном}}]], ktorogo {{-|HBO}} najel za televizijny serial [[Igra tronov]] ({{Jezyky|en|Game of Thrones}}) na osnově knig [[George R. R. Martin|{{-|George'a R. R. Martina|Джорджа Р. Р. Мартина}}]] «Pěsnja leda i ognja» ({{Jezyky|en|A Song of Ice and Fire}}).&lt;ref name=&quot;tor&quot;&gt;{{Cite web | url = http://www.tor.com/blogs/2010/04/creating-dothraki-an-interview-with-david-j-peterson-and-sai-emrys | title = Creating Dothraki: An Interview with David J. Peterson and Sai Emrys | first = Ellen B. | last = Wright | website = Tor.com | date = 2010-04-22 | language = en}}&lt;/ref&gt; Srěd pozdnějših značimyh jezykov stvorjenyh za polnometražne filmy sut {{-|[[Leosprache]]}}, stvorjeny [[Olivier Simon|Olivierom Simonom]] za němečsky film {{-|''Der Liebe Leo''}},&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | title = Philip Newton, introduction to showing of '&amp;#39;Der Liebe Leo'&amp;#39; at LCC4 | website = Ustream.tv | archive-url = https://web.archive.org/web/20110929103523/http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | archive-date = 2011-09-29 | language = en}}&lt;/ref&gt; i [[Boksirit]], stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] za indijsky film [[Bokshi|{{-|Bokshi|Бокши}}]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://theprint.in/feature/reel-take/assamese-film-bokshi-flips-the-wicked-witch-concept-gore-folklore-and-feminine-power/2462028/ | title = Horror film ‘Bokshi’ flips the wicked witch concept—gore, folklore, and feminine power | first = Tina | last = Das | website = ThePrint | date = 2025-01-25 | language = en}}&lt;/ref&gt; Bill Welden byl konsultovany odnosno elfičskyh jezykov v kinematografičnoj trilogiji [[Vladar prstenjev]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=164184 | title = Defenders of The Ring up in arms at myth in the making | publisher = Times Higher Education | date = 2001-08-03 | access-date = 2011-09-19}}&lt;/ref&gt;

Srěd inyh uslug sut, medžu drugymi, biblioteka, bezplatny vebhosting za členov, {{Lang|en|Conlang Atlas of Language Structures}}, kopija e-poštnogo spiska {{Lang|en|CONLANG}} i agregator blogov jezykotvorcev. Od 2011 g. {{-|LCS}} publikuje vsakoměsečny žurnal, {{-|''Fiat Lingua''}}, o raznorodnyh temah svezanyh s tvorjenjem jezykov, vključno s lingvističnymi temami interesnymi za jezykotvorcev, analizami osobnyh umětnyh jezykov i recensijami knig.&lt;ref name=&quot;fiat_lingua&quot;&gt;{{Cite journal | title = Fiat Lingua | publisher = Language Creation Society | url = http://fiatlingua.org/ | issn = 2156-566X | access-date = 2016-06-06}}&lt;/ref&gt; V lětah 2009–2012 {{-|LCS}} takože publikoval [[podkast]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://podcast.conlang.org/2009/02/welcome/ | title = Language Creation Society. Words about created words | publisher = podcast.conlang.org | date = 2009-02-10 | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt; s intervju'ami s važnymi konlangerami, ale jejnu rolju (neoficialno) prějel kanal {{-|Conlangery}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlangery.com/ | title = Conlangery | language = en}}&lt;/ref&gt;

== Konferencija o jezykotvorjenju ==
Menje-bolje vse dva lěta {{-|LCS}} organizuje medžunarodnu konferenciju ({{Jezyky|en|Language Creation Conference}}, {{-|LCC}}), ktora fokusuje se glavno na procesu tvorjenja novyh jezykov, ale takože sodrživaje prezentacije o različnyh individualnyh jezykah, tehnične diskusije o jezykoznavstvu, debaty i diskusije o občih, sociologičnyh ili filozofičnyh prědmetah.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/language-creation-conference/ | title = Language Creation Conference | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;

Konferencije, ktore se odbyli:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Konferencija
! God i data
! Grad
! Država
|-
| [http://conlang.org/lcc1 {{-|LCC}} 1]
| 2006, 23 aprilja
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc2 {{-|LCC}} 2]
| 2007, 7–8 julija
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc3 {{-|LCC}} 3]
| 2009, 21-22 marca
| [[Providence|{{-|Providence|Провиденс}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc4 {{-|LCC}} 4]
| 2011, 14–15 maja
| [[Groningen]]
| [[Niderlandy]]
|-
| [http://conlang.org/lcc5 {{-|LCC}} 5]
| 2013, 4–5 maja
| [[Austin, Texas|{{-|Austin, Texas|Остин, Тексас}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc6 {{-|LCC}} 6]
| 2015, 25–26 aprilja
| [[Horsham|{{-|Horsham|Хоршем}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc7 {{-|LCC}} 7]
| 2017, 22-23 julija
| [[Calgary|{{-|Calgary|Калгари}}]]
| [[Kanada]]
|-
| [http://conlang.org/lcc8 {{-|LCC}} 8]
| 2019, 22–23 junija
| [[Cambridge|{{-|Cambridge|Кембридж}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc9 {{-|LCC}} 9]
| 2021, 6–7 marca
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc10 {{-|LCC}} 10]
| 2023, 22–23 aprilja
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc11 {{-|LCC}} 11]
| 2025, 11–13 aprilja
| [[College Park, Maryland|{{-|College Park, Maryland|Колледж Парк, Мериленд}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc12 {{-|LCC}} 12]
| 2026, 10–12 julija
| [[Kopenhagen]]
| [[Danija]]
|}

== Prědsědnik ==
Prědsědnikami {{-|LCS}} byli dotud: {{-|Sai|Сај}} (2007–2011), {{-|David J. Peterson|Девид Дж. Питерсон}} (2012–2014), {{-|Christophe Grandsire-Koevoets|Кристоф Грансир-Кувутс}} (2014–2018), {{-|Joseph Windsor|Джосеф Виндсор}} (2018–2024) i {{-|Margaret Ransdell-Green|Маргарет Рансделл-Грин}} (2024– ).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/officers-directors/ | title = LCS Board Officers and Directors | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnji link ==
* [https://conlang.org/ Domašnja stranica {{-|LCS}}]

[[Kategorija:Medžunarodne organizacije]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
{{INTERWIKI|Q3206916}}</text>
      <sha1>48tigppsgmjwqvy0n417ytjvnf59mxp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>28753</id>
      <parentid>28752</parentid>
      <timestamp>2026-07-15T22:31:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>28753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10047" sha1="8qsx6a36qrsuhhrhqk33uuil1v2iy9p" xml:space="preserve">[[Fajl:Conlangflag.svg | thumb | 300px | Horugva jezykotvorcev ({{Jezyky|en|Conlang Flag}}) byla stvorjena v 2004 g. i služi kako horugva Družstva za jezykotvorjen‌je ({{-|LCS}}). Ona prědstavjaje [[Věža Babelja|Věžu Babelja]] prěd vozhodečim solncem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/conlang-flag/ | title = Conlang Flag | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Logotip {{-|LCS}} je okrugly variant tutoj horugvy s tekstom {{Lang|en|Language Creation Society}} i {{Lang|la|Fiat Lingua}}.]]
'''Družstvo za jezykotvorjen‌je''' ({{Jezyky|en|Language Creation Society}}, {{-|LCS}}) je organizacija non-profit, založena v 2007 g i imajuči svoje sědališče v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Jej glavnym cěljem je promovan‌je [[umětne jezyky|umětnyh jezykov]], davan‌je podpora jezykotvorcam ({{Jezyky|en|conlangers}}) i razprostranjan‌je informacije o umětnyh jezykah i občinah posluživajučih ili zajmajučih se umětnymi jezykami. Kromě togo {{-|LCS}} takože služi kako posrědnik medžu tvorcami artističnyh tvorb (napr. knig, filmov ili igr), ktori potrěbujut umětny jezyk za dodan‌je glubiny fiktivnoj kultury, i jezykotvorcami, ktori htěli by rabotati profesionalno.

== Cělje ==
Glavnymi cěljami {{-|LCS}} sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot;&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/lcs-documents/ | title = LCS Documents | language = en}}&lt;/ref&gt;
* promovan‌je umětnosti, remesla i nauky jezykotvorjen‌ja posrědstvom konferencij, knig, žurnalov, publičnyh sobytij i drugyh sposobov,
* organizovan‌je vsakogodišnjej Konferencije o jezykotvorjen‌ju, za obgovorjen‌je i promovan‌je akademičskyh, artističnyh, lingvističnyh, sociologičnyh, prisposobjenyh i drugyh perspektiv jezykotvorjen‌ja; za povyšen‌je statusa oblasti jezykotvorjen‌ja; za pobudžen‌je originalnyh raziskyvanj i dostavjen‌je k tomu foruma,
* sobran‌je vsih rodov jezykotvorjen‌ja bez prědsudij, ujedinjen‌je občin jezyktvorcev (vključajuči artistične jezyky, pomočne jezyky, konceptualne jezyky, medžujezykov i tako dalje), služen‌je kako primarny izvor za ljudij vně občiny (napr. učiteljev, studentov, presy, pisateljev, scenaristov i t.d.),
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se bezposrědnje k umětnosti, remeslu i/abo naukě jezykotvorjen‌ja.

Vtornymi cěljami sut:&lt;ref name=&quot;lcsdox&quot; /&gt;
* promovan‌je i razprostranjen‌je vsih jezyčnyh občin, ktore koristajut umětne jezyky (konlangy),
* dostavjen‌je publičnogo města dostupa za dobryh jezykotvoriteljev, podobnogo pisateljskoj gildiji,
* druge dobročinne, obrazovateljne, raziskyvateljske i/abo kniževne aktivnosti, ktore odnoset se k stvorjenym jezykam.

== Uslugy ==
Srěd uslug {{-|LCS}} je posrědničstvo za tvorcev artistističnyh děl, ktori potrěbujut umětny jezyk za knigu, filma, igry i t.d. V prvyh lětah bylo tako, že klient šlje podan‌je, v ktorom točno opisyvaje, čto je mu potrěbno i kakogo roda umětny jezyk išče; potom jegovo podan‌je je prěsylano do zainteresovanyh jezykotvorcev, ktori mogut napisati prědložen‌je. Te prědložen‌ja ocěnjaje nezavisna družina dobrovoljcev, ktora potom prěsylaje najlěpše prědložen‌ja do klienta, a klient izbiraje jedno iz prědloženj za daljše razvitje danym jezykotvorcem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/usona_dothraki.pdf | title = Dothraki and Esperanto: an interview with language creator David J. Peterson | first = Jim | last = Henry | work = Usona Esperantisto | issue = 2010:5 | pages = 7-9 | language = en}}&lt;/ref&gt; V pozdnějših lětah podan‌ja sut prěsylane do vsih členov {{-|LCS}}, da by mogli kontaktovati se bezposrědnje s klientom.

Prvy veliky projekt, ktory povstal za posrědničstvom {{-|LCS}}, byl jezyk [[Dothraki|{{-|Dothraki|Дотраки}}]], stvorjeny [[David J. Peterson|{{-|Davidom J. Petersonom|Девидом Дж. Питерсоном}}]], ktorogo {{-|HBO}} najel za televizijny serial [[Igra tronov]] ({{Jezyky|en|Game of Thrones}}) na osnově knig [[George R. R. Martin|{{-|George'a R. R. Martina|Джорджа Р. Р. Мартина}}]] «Pěsnja leda i ognja» ({{Jezyky|en|A Song of Ice and Fire}}).&lt;ref name=&quot;tor&quot;&gt;{{Cite web | url = http://www.tor.com/blogs/2010/04/creating-dothraki-an-interview-with-david-j-peterson-and-sai-emrys | title = Creating Dothraki: An Interview with David J. Peterson and Sai Emrys | first = Ellen B. | last = Wright | website = Tor.com | date = 2010-04-22 | language = en}}&lt;/ref&gt; Srěd pozdnějših značimyh jezykov stvorjenyh za polnometražne filmy sut {{-|[[Leosprache]]}}, stvorjeny [[Olivier Simon|Olivierom Simonom]] za němečsky film {{-|''Der Liebe Leo''}},&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | title = Philip Newton, introduction to showing of '&amp;#39;Der Liebe Leo'&amp;#39; at LCC4 | website = Ustream.tv | archive-url = https://web.archive.org/web/20110929103523/http://www.ustream.tv/recorded/14716791 | archive-date = 2011-09-29 | language = en}}&lt;/ref&gt; i [[Boksirit]], stvorjeny [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]] za indijsky film [[Bokshi|{{-|Bokshi|Бокши}}]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://theprint.in/feature/reel-take/assamese-film-bokshi-flips-the-wicked-witch-concept-gore-folklore-and-feminine-power/2462028/ | title = Horror film ‘Bokshi’ flips the wicked witch concept—gore, folklore, and feminine power | first = Tina | last = Das | website = ThePrint | date = 2025-01-25 | language = en}}&lt;/ref&gt; Bill Welden byl konsultovany odnosno elfičskyh jezykov v kinematografičnoj trilogiji [[Vladar prstenjev]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.timeshighereducation.co.uk/story.asp?storyCode=164184 | title = Defenders of The Ring up in arms at myth in the making | publisher = Times Higher Education | date = 2001-08-03 | access-date = 2011-09-19}}&lt;/ref&gt;

Srěd inyh uslug sut, medžu drugymi, biblioteka, bezplatny vebhosting za členov, {{Lang|en|Conlang Atlas of Language Structures}}, kopija e-poštnogo spiska {{Lang|en|CONLANG}} i agregator blogov jezykotvorcev. Od 2011 g. {{-|LCS}} publikuje vsakoměsečny žurnal, {{-|''Fiat Lingua''}}, o raznorodnyh temah svezanyh s tvorjen‌jem jezykov, vključno s lingvističnymi temami interesnymi za jezykotvorcev, analizami osobnyh umětnyh jezykov i recensijami knig.&lt;ref name=&quot;fiat_lingua&quot;&gt;{{Cite journal | title = Fiat Lingua | publisher = Language Creation Society | url = http://fiatlingua.org/ | issn = 2156-566X | access-date = 2016-06-06}}&lt;/ref&gt; V lětah 2009–2012 {{-|LCS}} takože publikoval [[podkast]]&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://podcast.conlang.org/2009/02/welcome/ | title = Language Creation Society. Words about created words | publisher = podcast.conlang.org | date = 2009-02-10 | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt; s intervju'ami s važnymi konlangerami, ale jejnu rolju (neoficialno) prějel kanal {{-|Conlangery}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlangery.com/ | title = Conlangery | language = en}}&lt;/ref&gt;

== Konferencija o jezykotvorjen‌ju ==
Menje-bolje vse dva lěta {{-|LCS}} organizuje medžunarodnu konferenciju ({{Jezyky|en|Language Creation Conference}}, {{-|LCC}}), ktora fokusuje se glavno na procesu tvorjen‌ja novyh jezykov, ale takože sodrživaje prezentacije o različnyh individualnyh jezykah, tehnične diskusije o jezykoznavstvu, debaty i diskusije o občih, sociologičnyh ili filozofičnyh prědmetah.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/language-creation-conference/ | title = Language Creation Conference | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15 | language = en}}&lt;/ref&gt;

Konferencije, ktore se odbyli:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Konferencija
! God i data
! Grad
! Država
|-
| [http://conlang.org/lcc1 {{-|LCC}} 1]
| 2006, 23 aprilja
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc2 {{-|LCC}} 2]
| 2007, 7–8 julija
| [[Berkeley, Kalifornija|{{-|Berkeley|Беркли}}, Kalifornija]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc3 {{-|LCC}} 3]
| 2009, 21-22 marca
| [[Providence|{{-|Providence|Провиденс}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc4 {{-|LCC}} 4]
| 2011, 14–15 maja
| [[Groningen]]
| [[Niderlandy]]
|-
| [http://conlang.org/lcc5 {{-|LCC}} 5]
| 2013, 4–5 maja
| [[Austin, Texas|{{-|Austin, Texas|Остин, Тексас}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc6 {{-|LCC}} 6]
| 2015, 25–26 aprilja
| [[Horsham|{{-|Horsham|Хоршем}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc7 {{-|LCC}} 7]
| 2017, 22-23 julija
| [[Calgary|{{-|Calgary|Калгари}}]]
| [[Kanada]]
|-
| [http://conlang.org/lcc8 {{-|LCC}} 8]
| 2019, 22–23 junija
| [[Cambridge|{{-|Cambridge|Кембридж}}]]
| [[Objedinjeno kraljevstvo]]
|-
| [http://conlang.org/lcc9 {{-|LCC}} 9]
| 2021, 6–7 marca
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc10 {{-|LCC}} 10]
| 2023, 22–23 aprilja
| colspan=2 | (onlajn)
|-
| [http://conlang.org/lcc11 {{-|LCC}} 11]
| 2025, 11–13 aprilja
| [[College Park, Maryland|{{-|College Park, Maryland|Колледж Парк, Мериленд}}]]
| [[SŠA]]
|-
| [http://conlang.org/lcc12 {{-|LCC}} 12]
| 2026, 10–12 julija
| [[Kopenhagen]]
| [[Danija]]
|}

== Prědsědnik ==
Prědsědnikami {{-|LCS}} byli dotud: {{-|Sai|Сај}} (2007–2011), {{-|David J. Peterson|Девид Дж. Питерсон}} (2012–2014), {{-|Christophe Grandsire-Koevoets|Кристоф Грансир-Кувутс}} (2014–2018), {{-|Joseph Windsor|Джосеф Виндсор}} (2018–2024) i {{-|Margaret Ransdell-Green|Маргарет Рансделл-Грин}} (2024– ).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://conlang.org/officers-directors/ | title = LCS Board Officers and Directors | website = conlang.org | access-date = 2026-07-15}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnji link ==
* [https://conlang.org/ Domašnja stranica {{-|LCS}}]

[[Kategorija:Medžunarodne organizacije]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
{{INTERWIKI|Q3206916}}</text>
      <sha1>8qsx6a36qrsuhhrhqk33uuil1v2iy9p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Дружство за језыкотворјенје</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4769</id>
    <redirect title="Družstvo za jezykotvorjenje" />
    <revision>
      <id>28750</id>
      <timestamp>2026-07-15T16:55:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Družstvo za jezykotvorjenje]]</comment>
      <origin>28750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="148" sha1="5mmuy32wq06azir9324ey7cv01ee9ew" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Družstvo za jezykotvorjenje]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Меджународне организације]]</text>
      <sha1>5mmuy32wq06azir9324ey7cv01ee9ew</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda s koristnikom:~2026-39835-08</title>
    <ns>3</ns>
    <id>4770</id>
    <revision>
      <id>28829</id>
      <timestamp>2026-07-16T11:19:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dobrodošli! */ nova sekcija</comment>
      <origin>28829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="91" sha1="sjh97hrxssuhhnegv5kh3myv9nzij11" xml:space="preserve">== Dobrodošli! ==

{{Dobrodošli}} {{User:IJzeren Jan/Podpis}} 13:19, 16 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>sjh97hrxssuhhnegv5kh3myv9nzij11</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>