Modul:Jezyky/data

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="isv">
  <siteinfo>
    <sitename>Vikipedija</sitename>
    <dbname>isvwiki</dbname>
    <base>https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.12</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Media</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Special</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Besěda</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Koristnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Besěda s koristnikom</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Vikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Besěda Vikipedije</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Fajl</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Besěda o fajlu</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Besěda o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Šablon</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Besěda o šablonu</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Besěda o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Besěda o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Besěda modula</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Modul:Jezyky/data</title>
    <ns>828</ns>
    <id>46</id>
    <revision>
      <id>43611</id>
      <parentid>41638</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:48:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MwGamera</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <comment>akk, sux</comment>
      <origin>43611</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="15540" sha1="r2oxx3sjqafv6csjgmrdh04pmfbcoqb" xml:space="preserve">-- Language table for [[Module:Jezyky]]
local languages = {}

-- Abhazsky
languages['ab'] = {
	abbr = 'abh.',
	name = 'Abhazsky jezyk',
	locative = 'na abhazskom',
}

-- Abaza
languages['abq'] = {
	abbr = 'abaz.',
	name = 'Abazinsky jezyk',
	locative = 'na abazinskom',
}

-- Adyghe
languages['ady'] = {
	abbr = 'adyg.',
	name = 'Adygejsky jezyk',
	locative = 'na adygejskom',
}

-- Afrikaans
languages['af'] = {
	abbr = 'afr.',
	name = 'Afrikaans',
	locative = 'na afrikaans',
}

-- Arabic
languages['ar'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'arab.',
	name = 'Arabsky jezyk',
	locative = 'na arabskom',
}

-- Avarsky
languages['av'] = {
	abbr = 'avar.',
	name = 'Avarsky jezyk',
	locative = 'na avarskom',
}

-- Azerbaijani
languages['az'] = {
	abbr = 'azer.',
	name = 'Azerbajdžansky jezyk',
	locative = 'na azerbajdžanskom',
}

-- Baškirsky
languages['ba'] = {
	abbr = 'bašk.',
	name = 'Baškirsky jezyk',
	locative = 'na baškirskom',
}

-- Belarusian
languages['be'] = {
	abbr = 'běl.',
	name = 'Bělorussky jezyk',
	locative = 'na bělorusskom',
}

languages['be-tarask'] = {
	abbr = 'kl. běl.',
	name = 'Taraškevica',
	locative = 'na taraškevicě',
}

-- Bulgarian
languages['bg'] = {
	abbr = 'bulg.',
	name = 'Bulgarsky jezyk',
	locative = 'na bulgarskom',
}

-- Bosnian
languages['bs'] = {
	abbr = 'bos.',
	name = 'Bosnijsky jezyk',
	locative = 'na bosnijskom',
}

-- Catalan
languages['ca'] = {
	abbr = 'kat.',
	name = 'Katalansky jezyk',
	locative = 'na katalanskom',
}

-- Chechen
languages['ce'] = {
	abbr = 'čeč.',
	name = 'Čečensky jezyk',
	locative = 'na čečenskom',
}

-- Montenegrin
languages['cnr'] = {
	abbr = 'črnogor.',
	name = 'Črnogorsky jezyk',
	locative = 'na črnogorskom',
}

-- Chuvash
languages['cv'] = {
	abbr = 'čuv.',
	name = 'Čuvašsky jezyk',
	locative = 'na čuvašskom',
}

-- Czech
languages['cs'] = {
	abbr = 'češ.',
	name = 'Češsky jezyk',
	locative = 'na češskom',
}

-- Kashubian
languages['csb'] = {
	abbr = 'kaš.',
	name = 'Kašubsky jezyk',
	locative = 'na kašubskom',
}

-- Church Slavonic
languages['cu'] = {
	abbr = 'crkovnoslov.',
	name = 'Crkovnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na crkovnoslovjanskom',
}

-- Danish
languages['da'] = {
	abbr = 'dan.',
	name = 'Dansky jezyk',
	locative = 'na danskom',
}

-- Lower Sorbian
languages['dsb'] = {
	abbr = 'dolnoluž.',
	name = 'Dolnolužičsky jezyk',
	locative = 'na dolnolužičskom',
}

-- German
languages['de'] = {
	abbr = 'něm.',
	name = 'Němečsky jezyk',
	locative = 'na němečskom',
}

-- Greek
languages['el'] = {
	italic = false,
	abbr = 'greč.',
	name = 'Grečsky jezyk',
	locative = 'na grečskom',
}

-- English
languages['en'] = {
	abbr = 'ang.',
	name = 'Anglijsky jezyk',
	locative = 'na anglijskom',
}

-- Esperanto
languages['eo'] = {
	abbr = 'esp.',
	name = 'Esperanto',
	locative = 'na esperantu',
}

-- Spanish
languages['es'] = {
	abbr = 'špan.',
	name = 'Špansky jezyk',
	locative = 'na španskom',
}

-- Estonian
languages['et'] = {
	abbr = 'est.',
	name = 'Estonsky jezyk',
	locative = 'na estonskom',
}

-- Finnish
languages['fi'] = {
	abbr = 'fin.',
	name = 'Finsky jezyk',
	locative = 'na finskom',
}

-- French
languages['fr'] = {
	abbr = 'fr.',
	name = 'Francuzsky jezyk',
	locative = 'na francuzskom',
}

-- Frisian
languages['fy'] = {
	abbr = 'friz.',
	name = 'Frizijsky jezyk',
	locative = 'na frizijskom',
}

-- Irish
languages['ga'] = {
	abbr = 'irl.',
	name = 'Irlandsky jezyk',
	locative = 'na irlandskom',
}

-- Gothic
languages['got'] = {
	italic = false,
	abbr = 'got.',
	name = 'Gotsky jezyk',
	locative = 'na gotskom',
}

-- Ancient Greek
languages['grc'] = {
	italic = false,
	abbr = 'davnogreč.',
	name = 'Davnogrečsky jezyk',
	locative = 'na davnogrečskom',
}

-- Hawaiian
languages['haw'] = {
	abbr = 'hav.',
	name = 'Havajsky jezyk',
	locative = 'na havajskom',
}

-- Hebrew
languages['he'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'heb.',
	name = 'Hebrejsky jezyk',
	locative = 'na hebrejskom',
}

-- Hindi
languages['hi'] = {
	abbr = 'hindi',
	name = 'Hindi',
	locative = 'na jezyku hindi',
}

-- Croatian
languages['hr'] = {
	abbr = 'hrv.',
	name = 'Hrvatsky jezyk',
	locative = 'na hrvatskom',
}

-- Upper Sorbian
languages['hsb'] = {
	abbr = 'gornoluž.',
	name = 'Gornolužičsky jezyk',
	locative = 'na gornolužičskom',
}

-- Hungarian
languages['hu'] = {
	abbr = 'vug.',
	name = 'Vugrsky jezyk',
	locative = 'na vugrskom',
}

-- Armenian
languages['hy'] = {
	abbr = 'arm.',
	name = 'Arměnsky jezyk',
	locative = 'na arměnskom',
}

-- Interlingue/Occidental
languages['ie'] = {
	abbr = 'int.',
	name = 'Interlingve',
	locative = 'na interlingvu',
}

-- Indo-European languages
languages['ine'] = {
	abbr = 'indoevr.',
	name = 'Indoevropejske jezyky',
	locative = 'na indoevropejskyh jezykah',
}

-- Ido
languages['io'] = {
	abbr = 'ido',
	name = 'Ido',
	locative = 'na idu',
}

-- Icelandic
languages['is'] = {
	abbr = 'isl.',
	name = 'Islandsky jezyk',
	locative = 'na islandskom',
}

-- Interslavic
languages['isv'] = {
	abbr = 'medžusl.',
	name = 'Medžuslovjansky jezyk',
	locative = 'na medžuslovjanskom',
}

languages['isv-cyrl'] = languages['isv'];
languages['isv-latn'] = languages['isv'];

-- Italian
languages['it'] = {
	abbr = 'ital.',
	name = 'Italijansky jezyk',
	locative = 'na italijanskom',
}

-- Japanese
languages['ja'] = {
	italic = false,
	abbr = 'jap.',
	name = 'Japonsky jezyk',
	locative = 'na japonskom',
}

-- Georgian
languages['ka'] = {
	italic = false,
	abbr = 'gruz.',
	name = 'Gruzinsky jezyk',
	locative = 'na gruzinskom',
}

-- Kabardian
languages['kbd'] = {
	abbr = 'kab.',
	name = 'Kabardinsky jezyk',
	locative = 'na kabardinskom',
}

-- Kyrgyz
languages['ki'] = {
	abbr = 'kyr.',
	name = 'Kyrgyzsky jezyk',
	locative = 'na kyrgyzskom',
}

-- Kazakh
languages['kk'] = {
	abbr = 'kazah.',
	name = 'Kazahsky jezyk',
	locative = 'na kazahskom',
}

-- Karachay-Balkar
languages['krc'] = {
	abbr = 'kar.-balk.',
	name = 'Karačajsko-balkarsky jezyk',
	locative = 'na karačajsko-balkarskom',
}

-- Karelian
languages['krl'] = {
	abbr = 'karel.',
	name = 'Karelsky jezyk',
	locative = 'na karelskom',
}

-- Komi
languages['kv'] = {
	abbr = 'zyr.',
	name = 'Komi-zyrjansky jezyk',
	locative = 'na komi-zyrjanskom'
}

-- Latin
languages['la'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latinsky jezyk',
	locative = 'na latinskom',
}

-- Luxemburgish
languages['lb'] = {
	abbr = 'luks.',
	name = 'Luksemburgsky jezyk',
	locative = 'na luksemburgskom',
}

-- Lezgi
languages['lez'] = {
	abbr = 'lezg.',
	name = 'Lezginsky jezyk',
	locative = 'na lezginskom',
}

-- Lingua Franca Nova
languages['lfn'] = {
	abbr = 'elefen',
	name = 'Lingua Franca Nova',
	locative = 'na lingva-franka-nově',
}

-- Lithuanian
languages['lt'] = {
	abbr = 'lit.',
	name = 'Litovsky jezyk',
	locative = 'na litovskom',
}

-- Latvian
languages['lv'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latyšsky jezyk',
	locative = 'na latyšskom',
}

-- Macedonian
languages['mk'] = {
	abbr = 'mak.',
	name = 'Makedonsky jezyk',
	locative = 'na makedonskom',
}

-- Mongolian
languages['mn'] = {
	abbr = 'mon.',
	name = 'Mongolsky jezyk',
	locative = 'na mongolskom',
}

-- Maltese
languages['mt'] = {
	abbr = 'malt.',
	name = 'Maltijsky jezyk',
	locative = 'na maltijskom',
}

-- Norwegian
languages['nb'] = {
	abbr = 'nor. buk.',
	name = 'Bukmol',
	locative = 'na norvežskom bukmolu',
}

-- Dutch
languages['nl'] = {
	abbr = 'nid.',
	name = 'Niderlandsky jezyk',
	locative = 'na niderlandskom',
}

-- Norwegian
languages['nn'] = {
	abbr = 'nor. njun.',
	name = 'Njunošk',
	locative = 'na norvežskom njunošku',
}

-- Norwegian
languages['no'] = {
	abbr = 'nor.',
	name = 'Norvežsky jezyk',
	locative = 'na norvežskom',
}

-- Nogay
languages['nog'] = {
	abbr = 'nogaj.',
	name = 'Nogajsky jezyk',
	locative = 'na nogajskom',
}

-- Old East Slavic
languages['orv'] = {
	abbr = 'Staroiztočnoslov.',
	name = 'staroiztočnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na staroiztočnoslovjanskom',
}

-- Polish
languages['pl'] = {
	abbr = 'pol.',
	name = 'Poljsky jezyk',
	locative = 'na poljskom',
}

-- Pannonian Rusyn
languages['rsk'] = {
	abbr = 'panonsko-rusin.',
	name = 'Panonsko-rusinsky jezyk',
	locative = 'na panonsko-rusinskom',
}

-- Old Prussian
languages['prg'] = {
	abbr = 'staropruss.',
	name = 'Staroprussky jezyk',
	locative = 'na staroprusskom',
}

-- Portuguese
languages['pt'] = {
	abbr = 'port.',
	name = 'Portugalsky jezyk',
	locative = 'na portugalskom',
}

-- Quechua
languages['qu'] = {
	abbr = 'keč.',
	name = 'Jezyk Kečua',
	locative = 'na jezyku kečua',
}

-- Romanian
languages['rm'] = {
	abbr = 'romanš.',
	name = 'Romanšsky jezyk',
	locative = 'na romanšskom',
}

-- Romanian
languages['ro'] = {
	abbr = 'rum.',
	name = 'Rumunsky jezyk',
	locative = 'na rumunskom',
}

-- Russian
languages['ru'] = {
	abbr = 'rus.',
	name = 'Russky jezyk',
	locative = 'na russkom',
}

-- Rusyn
languages['rue'] = {
	abbr = 'rusin.',
	name = 'Rusinsky jezyk',
	locative = 'na rusinskom',
}

-- Sanskrit
languages['sa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Sanskr.',
	name = 'sanskrit',
	locative = 'na sanskritu',
}

-- Yakut
languages['sah'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Jak.',
	name = 'jakutsky',
	locative = 'na jakutskom',
}

-- Serbo-Croatian
languages['sh'] = {
	abbr = 'srbohrv.',
	name = 'Srbskohrvatsky jezyk',
	locative = 'na srbskohrvatskom',
}

-- Slovak
languages['sk'] = {
	abbr = 'slovač.',
	name = 'Slovačsky jezyk',
	locative = 'na slovačskom',
}

-- Slovene
languages['sl'] = {
	abbr = 'sloven.',
	name = 'Slovenečsky jezyk',
	locative = 'na slovenečskom',
}

-- Albanian
languages['sq'] = {
	abbr = 'alb.',
	name = 'Albansky jezyk',
	locative = 'na albanskom',
}

-- Serbian
languages['sr'] = {
	abbr = 'srb.',
	name = 'Srbsky jezyk',
	locative = 'na srbskom',
}

languages['sr-cyrl'] = languages['sr']

languages['sr-latn'] = languages['sr']

-- Swedish
languages['sv'] = {
	abbr = 'šved.',
	name = 'Švedsky jezyk',
	locative = 'na švedskom',
}

-- Swahili
languages['sw'] = {
	abbr = 'suah.',
	name = 'Suahili',
	locative = 'na jezyku suahili',
}

-- Tajik
languages['tg'] = {
	abbr = 'tadž.',
	name = 'Tadžičsky jezyk',
	locative = 'na tadžičskom',
}

-- Turkmen
languages['tk'] = {
	abbr = 'turkm.',
	name = 'Turkmensky jezyk',
	locative = 'na turkmenskom',
}

-- Toki Pona
languages['tok'] = {
	abbr = 'tok.',
	name = 'Toki-pona',
	locative = 'na toki-poně',
}

-- Turkish
languages['tr'] = {
	abbr = 'tur.',
	name = 'Turečsky jezyk',
	locative = 'na turečskom',
}

-- Tatar
languages['tt'] = {
	abbr = 'tat.',
	name = 'Tatarsky jezyk',
	locative = 'na tatarskom',
}

-- Ukrainian
languages['uk'] = {
	abbr = 'ukr.',
	name = 'Ukrajinsky jezyk',
	locative = 'na ukrajinskom',
}

-- Udmurt
languages['udm'] = {
	abbr = 'udm.',
	name = 'Udmurtsky jezyk',
	locative = 'na udmurtskom',
}

-- Urdu
languages['ur'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'urdu',
	name = 'Urdu',
	locative = 'na jezyku urdu',
}

-- Uzbek
languages['uz'] = {
	abbr = 'uzb.',
	name = 'Uzbečsky jezyk',
	locative = 'na uzbečskom',
}
   
-- Greenlandic
languages['kl'] = {
	abbr = 'grenl.',
	name = 'Grenlandsky jezyk',
	locative = 'na grenlandskom',
}

-- Volapük
languages['vo'] = {
	abbr = 'vol.',
	name = 'Volapük',
	locative = 'na volapüku',
}

-- Proto-Slavic
languages['sla-pro'] = {
	abbr = 'psl.',
	name = 'Praslovjansky jezyk',
	locative = 'na praslovjanskom',
}

-- Uproščeny kitajsky 
languages['zh-hans'] = {
	italic = false,
	abbr = 'upr. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (uproščeny)',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Tradicijny kitajsky 
languages['zh-hant'] = {
	italic = false,
	abbr = 'trad. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (tradicijny)',
	locative = 'na kitajskom (tradicijnom)',
}

-- Farsi 
languages['fa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'pers.',
	name = 'Persijsky jezyk',
	locative = 'na persijskom',
}

-- Amharsky 
languages['am'] = {
	abbr = 'amh.',
	name = 'Amharsky jezyk',
	locative = 'na amharskom',
}

-- Bavarsky 
languages['bar'] = {
	abbr = 'bav.',
	name = 'Bavarsky jezyk',
	locative = 'na bavarsky',
}

-- Indonezijsky 
languages['id'] = {
	abbr = 'indon.',
	name = 'Indonezijsky jezyk',
	locative = 'na indonezijskom',
}

-- Vietnamsky 
languages['vi'] = {
	abbr = 'viet.',
	name = 'Vietnamsky jezyk',
	locative = 'na vietnamskom',
}

-- Korejsky 
languages['ko'] = {
	abbr = 'kor.',
	name = 'Korejsky jezyk',
	locative = 'na korejskom',
}

-- Kurdsky 
languages['ku'] = {
	abbr = 'kurd.',
	name = 'Kurdsky jezyk',
	locative = 'na kurdskom',
}

-- Filipinsky 
languages['ph'] = {
	abbr = 'fil.',
	name = 'Filipinsky jezyk',
	locative = 'na filipinskom',
}

-- Tamilsky 
languages['ta'] = {
	italic = false,
	abbr = 'tam.',
	name = 'Tamilsky jezyk',
	locative = 'na tamilskom',
}

-- Tajsky 
languages['th'] = {
	italic = false,
	abbr = 'taj.',
	name = 'Tajsky jezyk',
	locative = 'na tajskom',
}

-- Tajsky (Latinica)
languages['th-latn'] = {
	abbr = 'taj. lat.',
	name = 'Tajsky jezyk (latinica)',
	locative = 'na tajskom (latinica)',
}

-- Bengaljsky
languages['bn'] = {
	abbr = 'beng.',
	name = 'Bengaljsky jezyk',
	locative = 'na bengaljskom',
}

-- Pašto
languages['ps'] = {
	abbr = 'paš.',
	name = 'Jezyk Pašto',
	locative = 'na paštunskom',
}

-- Dari
languages['prs'] = {
	abbr = 'prs.',
	name = 'Jezyk Dari',
	locative = 'na persidskom dari',
}

-- Hausa
languages['ha'] = {
	abbr = 'hau.',
	name = 'Jezyk Hausa',
	locative = 'na hausa',
}

-- Yoruba
languages['yo'] = {
	abbr = 'yor.',
	name = 'Jezyk Joruba',
	locative = 'na joruba',
}

-- Igbo
languages['ig'] = {
	abbr = 'igb.',
	name = 'Jezyk Igbo',
	locative = 'na igbo',
}

-- Guarani
languages['gn'] = {
	abbr = 'guar.',
	name = 'Jezyk Guarani',
	locative = 'na guarani',
}

-- Ajmara
languages['ay'] = {
	abbr = 'ajmara',
	name = 'Jezyk Ajmara',
	locative = 'na ajmara',
}

-- Kitajsky
languages['zh'] = {
	italic = false,
	abbr = 'kitajsky',
	name = 'Kitajsky jezyk',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Malajsky
languages['ms'] = {
	abbr = 'malajsky',
	name = 'Malajsky jezyk',
	locative = 'na malajskom',
}

-- Prosty anglijsky
languages['en-simple'] = {
	abbr = 'pr. angl.',
	name = 'Prosty anglijsky jezyk',
	locative = 'na prostom anglijskom',
}

-- Velssky jezyk
languages['cy'] = {
	abbr = 'vels.',
	name = 'Velssky jezyk',
	locative = 'na velsskom',
}

-- Mansijsky jezyk
languages['mns'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Mansijsky jezyk (latinica)
languages['mns-latn'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Hantyjsky jezyk
languages['kca'] = {
	abbr = 'hant.',
	name = 'Hantyjsky jezyk',
	locative = 'na hantyjskom',
}

-- Marijsky jezyk
languages['chm'] = {
	abbr = 'mar.',
	name = 'Marijsky jezyk',
	locative = 'na marijskom',
}

-- Lukomarijsky jezyk
languages['mhr'] = {
	abbr = 'lukomar.',
	name = 'Lukomarijsky jezyk',
	locative = 'na lukomarijskom',
}

-- Gornomarijsky jezyk
languages['mrj'] = {
	abbr = 'gornomar.',
	name = 'Gornomarijsky jezyk',
	locative = 'na gornomarijskom',
}

-- Starojaponsky jezyk
languages['ojp'] = {
	abbr = 'starojap.',
	name = 'Starojaponsky jezyk',
	locative = 'na starojaponskom',
}

-- Quenya
languages['qya'] = {
	abbr = 'kv.',
	name = 'Kvenja',
	locative = 'na kvenji',
}

-- Drěvnoegyptsky jezyk
languages['egy'] = {
	abbr = 'drěvnoeg.',
	name = 'Drěvnoegyptsky',
	locative = 'na drěvnoegyptskom',
}

-- Akkadian
languages['akk'] = {
  abbr = 'akad.',
  name = 'Akadsky jezyk',
  locative = 'na akadskom',
}

-- Sumerian
languages['sux'] = {
  abbr = 'šum.',
  name = 'Šumersky jezyk',
  locative = 'na šumerskom',
}

return languages</text>
      <sha1>r2oxx3sjqafv6csjgmrdh04pmfbcoqb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43613</id>
      <parentid>43611</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T14:11:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MwGamera</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>akk,sux tr</comment>
      <origin>43613</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="15814" sha1="pshna84fl9xnscd3jm7lj23wt2pl9sm" xml:space="preserve">-- Language table for [[Module:Jezyky]]
local languages = {}

-- Abhazsky
languages['ab'] = {
	abbr = 'abh.',
	name = 'Abhazsky jezyk',
	locative = 'na abhazskom',
}

-- Abaza
languages['abq'] = {
	abbr = 'abaz.',
	name = 'Abazinsky jezyk',
	locative = 'na abazinskom',
}

-- Adyghe
languages['ady'] = {
	abbr = 'adyg.',
	name = 'Adygejsky jezyk',
	locative = 'na adygejskom',
}

-- Afrikaans
languages['af'] = {
	abbr = 'afr.',
	name = 'Afrikaans',
	locative = 'na afrikaans',
}

-- Arabic
languages['ar'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'arab.',
	name = 'Arabsky jezyk',
	locative = 'na arabskom',
}

-- Avarsky
languages['av'] = {
	abbr = 'avar.',
	name = 'Avarsky jezyk',
	locative = 'na avarskom',
}

-- Azerbaijani
languages['az'] = {
	abbr = 'azer.',
	name = 'Azerbajdžansky jezyk',
	locative = 'na azerbajdžanskom',
}

-- Baškirsky
languages['ba'] = {
	abbr = 'bašk.',
	name = 'Baškirsky jezyk',
	locative = 'na baškirskom',
}

-- Belarusian
languages['be'] = {
	abbr = 'běl.',
	name = 'Bělorussky jezyk',
	locative = 'na bělorusskom',
}

languages['be-tarask'] = {
	abbr = 'kl. běl.',
	name = 'Taraškevica',
	locative = 'na taraškevicě',
}

-- Bulgarian
languages['bg'] = {
	abbr = 'bulg.',
	name = 'Bulgarsky jezyk',
	locative = 'na bulgarskom',
}

-- Bosnian
languages['bs'] = {
	abbr = 'bos.',
	name = 'Bosnijsky jezyk',
	locative = 'na bosnijskom',
}

-- Catalan
languages['ca'] = {
	abbr = 'kat.',
	name = 'Katalansky jezyk',
	locative = 'na katalanskom',
}

-- Chechen
languages['ce'] = {
	abbr = 'čeč.',
	name = 'Čečensky jezyk',
	locative = 'na čečenskom',
}

-- Montenegrin
languages['cnr'] = {
	abbr = 'črnogor.',
	name = 'Črnogorsky jezyk',
	locative = 'na črnogorskom',
}

-- Chuvash
languages['cv'] = {
	abbr = 'čuv.',
	name = 'Čuvašsky jezyk',
	locative = 'na čuvašskom',
}

-- Czech
languages['cs'] = {
	abbr = 'češ.',
	name = 'Češsky jezyk',
	locative = 'na češskom',
}

-- Kashubian
languages['csb'] = {
	abbr = 'kaš.',
	name = 'Kašubsky jezyk',
	locative = 'na kašubskom',
}

-- Church Slavonic
languages['cu'] = {
	abbr = 'crkovnoslov.',
	name = 'Crkovnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na crkovnoslovjanskom',
}

-- Danish
languages['da'] = {
	abbr = 'dan.',
	name = 'Dansky jezyk',
	locative = 'na danskom',
}

-- Lower Sorbian
languages['dsb'] = {
	abbr = 'dolnoluž.',
	name = 'Dolnolužičsky jezyk',
	locative = 'na dolnolužičskom',
}

-- German
languages['de'] = {
	abbr = 'něm.',
	name = 'Němečsky jezyk',
	locative = 'na němečskom',
}

-- Greek
languages['el'] = {
	italic = false,
	abbr = 'greč.',
	name = 'Grečsky jezyk',
	locative = 'na grečskom',
}

-- English
languages['en'] = {
	abbr = 'ang.',
	name = 'Anglijsky jezyk',
	locative = 'na anglijskom',
}

-- Esperanto
languages['eo'] = {
	abbr = 'esp.',
	name = 'Esperanto',
	locative = 'na esperantu',
}

-- Spanish
languages['es'] = {
	abbr = 'špan.',
	name = 'Špansky jezyk',
	locative = 'na španskom',
}

-- Estonian
languages['et'] = {
	abbr = 'est.',
	name = 'Estonsky jezyk',
	locative = 'na estonskom',
}

-- Finnish
languages['fi'] = {
	abbr = 'fin.',
	name = 'Finsky jezyk',
	locative = 'na finskom',
}

-- French
languages['fr'] = {
	abbr = 'fr.',
	name = 'Francuzsky jezyk',
	locative = 'na francuzskom',
}

-- Frisian
languages['fy'] = {
	abbr = 'friz.',
	name = 'Frizijsky jezyk',
	locative = 'na frizijskom',
}

-- Irish
languages['ga'] = {
	abbr = 'irl.',
	name = 'Irlandsky jezyk',
	locative = 'na irlandskom',
}

-- Gothic
languages['got'] = {
	italic = false,
	abbr = 'got.',
	name = 'Gotsky jezyk',
	locative = 'na gotskom',
}

-- Ancient Greek
languages['grc'] = {
	italic = false,
	abbr = 'davnogreč.',
	name = 'Davnogrečsky jezyk',
	locative = 'na davnogrečskom',
}

-- Hawaiian
languages['haw'] = {
	abbr = 'hav.',
	name = 'Havajsky jezyk',
	locative = 'na havajskom',
}

-- Hebrew
languages['he'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'heb.',
	name = 'Hebrejsky jezyk',
	locative = 'na hebrejskom',
}

-- Hindi
languages['hi'] = {
	abbr = 'hindi',
	name = 'Hindi',
	locative = 'na jezyku hindi',
}

-- Croatian
languages['hr'] = {
	abbr = 'hrv.',
	name = 'Hrvatsky jezyk',
	locative = 'na hrvatskom',
}

-- Upper Sorbian
languages['hsb'] = {
	abbr = 'gornoluž.',
	name = 'Gornolužičsky jezyk',
	locative = 'na gornolužičskom',
}

-- Hungarian
languages['hu'] = {
	abbr = 'vug.',
	name = 'Vugrsky jezyk',
	locative = 'na vugrskom',
}

-- Armenian
languages['hy'] = {
	abbr = 'arm.',
	name = 'Arměnsky jezyk',
	locative = 'na arměnskom',
}

-- Interlingue/Occidental
languages['ie'] = {
	abbr = 'int.',
	name = 'Interlingve',
	locative = 'na interlingvu',
}

-- Indo-European languages
languages['ine'] = {
	abbr = 'indoevr.',
	name = 'Indoevropejske jezyky',
	locative = 'na indoevropejskyh jezykah',
}

-- Ido
languages['io'] = {
	abbr = 'ido',
	name = 'Ido',
	locative = 'na idu',
}

-- Icelandic
languages['is'] = {
	abbr = 'isl.',
	name = 'Islandsky jezyk',
	locative = 'na islandskom',
}

-- Interslavic
languages['isv'] = {
	abbr = 'medžusl.',
	name = 'Medžuslovjansky jezyk',
	locative = 'na medžuslovjanskom',
}

languages['isv-cyrl'] = languages['isv'];
languages['isv-latn'] = languages['isv'];

-- Italian
languages['it'] = {
	abbr = 'ital.',
	name = 'Italijansky jezyk',
	locative = 'na italijanskom',
}

-- Japanese
languages['ja'] = {
	italic = false,
	abbr = 'jap.',
	name = 'Japonsky jezyk',
	locative = 'na japonskom',
}

-- Georgian
languages['ka'] = {
	italic = false,
	abbr = 'gruz.',
	name = 'Gruzinsky jezyk',
	locative = 'na gruzinskom',
}

-- Kabardian
languages['kbd'] = {
	abbr = 'kab.',
	name = 'Kabardinsky jezyk',
	locative = 'na kabardinskom',
}

-- Kyrgyz
languages['ki'] = {
	abbr = 'kyr.',
	name = 'Kyrgyzsky jezyk',
	locative = 'na kyrgyzskom',
}

-- Kazakh
languages['kk'] = {
	abbr = 'kazah.',
	name = 'Kazahsky jezyk',
	locative = 'na kazahskom',
}

-- Karachay-Balkar
languages['krc'] = {
	abbr = 'kar.-balk.',
	name = 'Karačajsko-balkarsky jezyk',
	locative = 'na karačajsko-balkarskom',
}

-- Karelian
languages['krl'] = {
	abbr = 'karel.',
	name = 'Karelsky jezyk',
	locative = 'na karelskom',
}

-- Komi
languages['kv'] = {
	abbr = 'zyr.',
	name = 'Komi-zyrjansky jezyk',
	locative = 'na komi-zyrjanskom'
}

-- Latin
languages['la'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latinsky jezyk',
	locative = 'na latinskom',
}

-- Luxemburgish
languages['lb'] = {
	abbr = 'luks.',
	name = 'Luksemburgsky jezyk',
	locative = 'na luksemburgskom',
}

-- Lezgi
languages['lez'] = {
	abbr = 'lezg.',
	name = 'Lezginsky jezyk',
	locative = 'na lezginskom',
}

-- Lingua Franca Nova
languages['lfn'] = {
	abbr = 'elefen',
	name = 'Lingua Franca Nova',
	locative = 'na lingva-franka-nově',
}

-- Lithuanian
languages['lt'] = {
	abbr = 'lit.',
	name = 'Litovsky jezyk',
	locative = 'na litovskom',
}

-- Latvian
languages['lv'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latyšsky jezyk',
	locative = 'na latyšskom',
}

-- Macedonian
languages['mk'] = {
	abbr = 'mak.',
	name = 'Makedonsky jezyk',
	locative = 'na makedonskom',
}

-- Mongolian
languages['mn'] = {
	abbr = 'mon.',
	name = 'Mongolsky jezyk',
	locative = 'na mongolskom',
}

-- Maltese
languages['mt'] = {
	abbr = 'malt.',
	name = 'Maltijsky jezyk',
	locative = 'na maltijskom',
}

-- Norwegian
languages['nb'] = {
	abbr = 'nor. buk.',
	name = 'Bukmol',
	locative = 'na norvežskom bukmolu',
}

-- Dutch
languages['nl'] = {
	abbr = 'nid.',
	name = 'Niderlandsky jezyk',
	locative = 'na niderlandskom',
}

-- Norwegian
languages['nn'] = {
	abbr = 'nor. njun.',
	name = 'Njunošk',
	locative = 'na norvežskom njunošku',
}

-- Norwegian
languages['no'] = {
	abbr = 'nor.',
	name = 'Norvežsky jezyk',
	locative = 'na norvežskom',
}

-- Nogay
languages['nog'] = {
	abbr = 'nogaj.',
	name = 'Nogajsky jezyk',
	locative = 'na nogajskom',
}

-- Old East Slavic
languages['orv'] = {
	abbr = 'Staroiztočnoslov.',
	name = 'staroiztočnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na staroiztočnoslovjanskom',
}

-- Polish
languages['pl'] = {
	abbr = 'pol.',
	name = 'Poljsky jezyk',
	locative = 'na poljskom',
}

-- Pannonian Rusyn
languages['rsk'] = {
	abbr = 'panonsko-rusin.',
	name = 'Panonsko-rusinsky jezyk',
	locative = 'na panonsko-rusinskom',
}

-- Old Prussian
languages['prg'] = {
	abbr = 'staropruss.',
	name = 'Staroprussky jezyk',
	locative = 'na staroprusskom',
}

-- Portuguese
languages['pt'] = {
	abbr = 'port.',
	name = 'Portugalsky jezyk',
	locative = 'na portugalskom',
}

-- Quechua
languages['qu'] = {
	abbr = 'keč.',
	name = 'Jezyk Kečua',
	locative = 'na jezyku kečua',
}

-- Romanian
languages['rm'] = {
	abbr = 'romanš.',
	name = 'Romanšsky jezyk',
	locative = 'na romanšskom',
}

-- Romanian
languages['ro'] = {
	abbr = 'rum.',
	name = 'Rumunsky jezyk',
	locative = 'na rumunskom',
}

-- Russian
languages['ru'] = {
	abbr = 'rus.',
	name = 'Russky jezyk',
	locative = 'na russkom',
}

-- Rusyn
languages['rue'] = {
	abbr = 'rusin.',
	name = 'Rusinsky jezyk',
	locative = 'na rusinskom',
}

-- Sanskrit
languages['sa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Sanskr.',
	name = 'sanskrit',
	locative = 'na sanskritu',
}

-- Yakut
languages['sah'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Jak.',
	name = 'jakutsky',
	locative = 'na jakutskom',
}

-- Serbo-Croatian
languages['sh'] = {
	abbr = 'srbohrv.',
	name = 'Srbskohrvatsky jezyk',
	locative = 'na srbskohrvatskom',
}

-- Slovak
languages['sk'] = {
	abbr = 'slovač.',
	name = 'Slovačsky jezyk',
	locative = 'na slovačskom',
}

-- Slovene
languages['sl'] = {
	abbr = 'sloven.',
	name = 'Slovenečsky jezyk',
	locative = 'na slovenečskom',
}

-- Albanian
languages['sq'] = {
	abbr = 'alb.',
	name = 'Albansky jezyk',
	locative = 'na albanskom',
}

-- Serbian
languages['sr'] = {
	abbr = 'srb.',
	name = 'Srbsky jezyk',
	locative = 'na srbskom',
}

languages['sr-cyrl'] = languages['sr']

languages['sr-latn'] = languages['sr']

-- Swedish
languages['sv'] = {
	abbr = 'šved.',
	name = 'Švedsky jezyk',
	locative = 'na švedskom',
}

-- Swahili
languages['sw'] = {
	abbr = 'suah.',
	name = 'Suahili',
	locative = 'na jezyku suahili',
}

-- Tajik
languages['tg'] = {
	abbr = 'tadž.',
	name = 'Tadžičsky jezyk',
	locative = 'na tadžičskom',
}

-- Turkmen
languages['tk'] = {
	abbr = 'turkm.',
	name = 'Turkmensky jezyk',
	locative = 'na turkmenskom',
}

-- Toki Pona
languages['tok'] = {
	abbr = 'tok.',
	name = 'Toki-pona',
	locative = 'na toki-poně',
}

-- Turkish
languages['tr'] = {
	abbr = 'tur.',
	name = 'Turečsky jezyk',
	locative = 'na turečskom',
}

-- Tatar
languages['tt'] = {
	abbr = 'tat.',
	name = 'Tatarsky jezyk',
	locative = 'na tatarskom',
}

-- Ukrainian
languages['uk'] = {
	abbr = 'ukr.',
	name = 'Ukrajinsky jezyk',
	locative = 'na ukrajinskom',
}

-- Udmurt
languages['udm'] = {
	abbr = 'udm.',
	name = 'Udmurtsky jezyk',
	locative = 'na udmurtskom',
}

-- Urdu
languages['ur'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'urdu',
	name = 'Urdu',
	locative = 'na jezyku urdu',
}

-- Uzbek
languages['uz'] = {
	abbr = 'uzb.',
	name = 'Uzbečsky jezyk',
	locative = 'na uzbečskom',
}
   
-- Greenlandic
languages['kl'] = {
	abbr = 'grenl.',
	name = 'Grenlandsky jezyk',
	locative = 'na grenlandskom',
}

-- Volapük
languages['vo'] = {
	abbr = 'vol.',
	name = 'Volapük',
	locative = 'na volapüku',
}

-- Proto-Slavic
languages['sla-pro'] = {
	abbr = 'psl.',
	name = 'Praslovjansky jezyk',
	locative = 'na praslovjanskom',
}

-- Uproščeny kitajsky 
languages['zh-hans'] = {
	italic = false,
	abbr = 'upr. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (uproščeny)',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Tradicijny kitajsky 
languages['zh-hant'] = {
	italic = false,
	abbr = 'trad. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (tradicijny)',
	locative = 'na kitajskom (tradicijnom)',
}

-- Farsi 
languages['fa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'pers.',
	name = 'Persijsky jezyk',
	locative = 'na persijskom',
}

-- Amharsky 
languages['am'] = {
	abbr = 'amh.',
	name = 'Amharsky jezyk',
	locative = 'na amharskom',
}

-- Bavarsky 
languages['bar'] = {
	abbr = 'bav.',
	name = 'Bavarsky jezyk',
	locative = 'na bavarsky',
}

-- Indonezijsky 
languages['id'] = {
	abbr = 'indon.',
	name = 'Indonezijsky jezyk',
	locative = 'na indonezijskom',
}

-- Vietnamsky 
languages['vi'] = {
	abbr = 'viet.',
	name = 'Vietnamsky jezyk',
	locative = 'na vietnamskom',
}

-- Korejsky 
languages['ko'] = {
	abbr = 'kor.',
	name = 'Korejsky jezyk',
	locative = 'na korejskom',
}

-- Kurdsky 
languages['ku'] = {
	abbr = 'kurd.',
	name = 'Kurdsky jezyk',
	locative = 'na kurdskom',
}

-- Filipinsky 
languages['ph'] = {
	abbr = 'fil.',
	name = 'Filipinsky jezyk',
	locative = 'na filipinskom',
}

-- Tamilsky 
languages['ta'] = {
	italic = false,
	abbr = 'tam.',
	name = 'Tamilsky jezyk',
	locative = 'na tamilskom',
}

-- Tajsky 
languages['th'] = {
	italic = false,
	abbr = 'taj.',
	name = 'Tajsky jezyk',
	locative = 'na tajskom',
}

-- Tajsky (Latinica)
languages['th-latn'] = {
	abbr = 'taj. lat.',
	name = 'Tajsky jezyk (latinica)',
	locative = 'na tajskom (latinica)',
}

-- Bengaljsky
languages['bn'] = {
	abbr = 'beng.',
	name = 'Bengaljsky jezyk',
	locative = 'na bengaljskom',
}

-- Pašto
languages['ps'] = {
	abbr = 'paš.',
	name = 'Jezyk Pašto',
	locative = 'na paštunskom',
}

-- Dari
languages['prs'] = {
	abbr = 'prs.',
	name = 'Jezyk Dari',
	locative = 'na persidskom dari',
}

-- Hausa
languages['ha'] = {
	abbr = 'hau.',
	name = 'Jezyk Hausa',
	locative = 'na hausa',
}

-- Yoruba
languages['yo'] = {
	abbr = 'yor.',
	name = 'Jezyk Joruba',
	locative = 'na joruba',
}

-- Igbo
languages['ig'] = {
	abbr = 'igb.',
	name = 'Jezyk Igbo',
	locative = 'na igbo',
}

-- Guarani
languages['gn'] = {
	abbr = 'guar.',
	name = 'Jezyk Guarani',
	locative = 'na guarani',
}

-- Ajmara
languages['ay'] = {
	abbr = 'ajmara',
	name = 'Jezyk Ajmara',
	locative = 'na ajmara',
}

-- Kitajsky
languages['zh'] = {
	italic = false,
	abbr = 'kitajsky',
	name = 'Kitajsky jezyk',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Malajsky
languages['ms'] = {
	abbr = 'malajsky',
	name = 'Malajsky jezyk',
	locative = 'na malajskom',
}

-- Prosty anglijsky
languages['en-simple'] = {
	abbr = 'pr. angl.',
	name = 'Prosty anglijsky jezyk',
	locative = 'na prostom anglijskom',
}

-- Velssky jezyk
languages['cy'] = {
	abbr = 'vels.',
	name = 'Velssky jezyk',
	locative = 'na velsskom',
}

-- Mansijsky jezyk
languages['mns'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Mansijsky jezyk (latinica)
languages['mns-latn'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Hantyjsky jezyk
languages['kca'] = {
	abbr = 'hant.',
	name = 'Hantyjsky jezyk',
	locative = 'na hantyjskom',
}

-- Marijsky jezyk
languages['chm'] = {
	abbr = 'mar.',
	name = 'Marijsky jezyk',
	locative = 'na marijskom',
}

-- Lukomarijsky jezyk
languages['mhr'] = {
	abbr = 'lukomar.',
	name = 'Lukomarijsky jezyk',
	locative = 'na lukomarijskom',
}

-- Gornomarijsky jezyk
languages['mrj'] = {
	abbr = 'gornomar.',
	name = 'Gornomarijsky jezyk',
	locative = 'na gornomarijskom',
}

-- Starojaponsky jezyk
languages['ojp'] = {
	abbr = 'starojap.',
	name = 'Starojaponsky jezyk',
	locative = 'na starojaponskom',
}

-- Quenya
languages['qya'] = {
	abbr = 'kv.',
	name = 'Kvenja',
	locative = 'na kvenji',
}

-- Drěvnoegyptsky jezyk
languages['egy'] = {
	abbr = 'drěvnoeg.',
	name = 'Drěvnoegyptsky',
	locative = 'na drěvnoegyptskom',
}

-- Akkadian
languages['akk'] = {
	italic = false,
	abbr = 'akad.',
	name = 'Akadsky jezyk',
	locative = 'na akadskom',
}

-- Akkadian (latinica)
languages['akk-latn'] = {
	abbr = 'akad.',
	name = 'Akadsky jezyk',
	locative = 'na akadskom',
}

-- Sumerian
languages['sux'] = {
	italic = false,
	abbr = 'šum.',
	name = 'Šumersky jezyk',
	locative = 'na šumerskom',
}

-- Sumerian (latinica)
languages['sux-latn'] = {
	abbr = 'šum.',
	name = 'Šumersky jezyk',
	locative = 'na šumerskom',
}

return languages</text>
      <sha1>pshna84fl9xnscd3jm7lj23wt2pl9sm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>15IE-00-013</title>
    <ns>0</ns>
    <id>560</id>
    <redirect title="15ИЕ-00-013" />
    <revision>
      <id>43640</id>
      <parentid>29564</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:11:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="64" sha1="i4ci63z9ljhenwm0f4sm77rr98bqetp" xml:space="preserve">#REDIRECT [[15ИЕ-00-013]]
[[Kategorija:Kompjuterne terminaly]]</text>
      <sha1>i4ci63z9ljhenwm0f4sm77rr98bqetp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>15ИЕ-00-013</title>
    <ns>0</ns>
    <id>561</id>
    <revision>
      <id>43641</id>
      <parentid>29572</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:11:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Внєшње линкы */</comment>
      <origin>43641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4120" sha1="2sib1yva223pt4ye2cvqk2a399yf0xk" xml:space="preserve">{{Koristajte kirilicu|su}}
[[Fajl:Soviet computer DVK-2.JPG|thumb|Дисплеј 15ИЭ-00-013 в компјутеру [[Диалоговы изчислителны комплекс (ДИК)|ДИК-2]]]]
[[Fajl:Basic interpreter on the DVK computer.JPG|thumb|Базовы интерпретатор на компјутеру 15ИЕ-00-013]]

'''«Електроника 15ИЕ-00-013»''' ({{Jezyky|ru|Электроника 15ИЭ-00-013}}, «Фрјазинскы дисплеј») был дигиталны терминал со вслєдными интерфејсами, кторы был разработаны в [[1980 год|1980]] року на заводу имена 50-лєтја [[СССР]] во Фрјазино. Стварјал се до 1990 роков в разных модификацијах.

Прве моделы [[Диалоговы изчислителны комплекс (ДИК)|ДИК]] сут были како једноплатны изчислитељ, кторы был сјединјены к тутому терминалу.

== Емулација ==
В једном из режимов [[Електроника МС 0511|УКНЦ]] емулирује систему инструкциј/команд 15ИЭ.

Емулаторы EmuStudio, «Башкирия-2М» и MAME емулирујут процесор терминала и пушчајут јего «прошивку».

== Интересне факты ==
* Прва версија «[[Тетрис]]а» писана је на [[Електроника-60|Електроникє-60]] с подобным дисплејем.
* Симбол @ на екрану дисплеја подобны псу, что, може быти, дало јему назву у користников, кторе живут в [[Содружство Независных Држав (СНД)|СНД]] (Содружства Независных Држав).&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Екрановы снимок дисплеја ДИК-2|url=http://www.leningrad.su/museum/show_big.php?n=1190|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20220724032552/http://www.leningrad.su/museum/show_big.php?n=1190|archive-date=2022-07-24}}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

== Внєшње линкы ==
* [http://emuverse.ru/wiki/15%D0%98%D0%AD-00-013 Секција о 15ИЕ-00-013 на emuverse.ru — техничны опис, инструкција по уживанју и т.д.] — [https://web.archive.org/web/20230226153751/http://emuverse.ru/wiki/15%D0%98%D0%AD-00-013 архивована версија]
* [https://forum.maxiol.com/index.php?showtopic=5118 Подробне/деталне фото-снимкы, документација, дампы ROM] — [https://web.archive.org/web/20210619162039/https://forum.maxiol.com/index.php?showtopic=5118 архивована версија]
* [https://www.phantom.sannata.org/viewtopic.php?f=33&amp;t=6840 Тема «Терминал 15ИЕ-00-13: доки, схемы, оживление» на phantom.sannata.org] — [https://web.archive.org/web/20230226154206/https://www.phantom.sannata.org/viewtopic.php?f=33&amp;t=6840 архивована версија]
* [http://www.leningrad.su/museum/show_calc.php?n=283 Фото-снимкы ДИК-2 на leningrad.su] — [https://web.archive.org/web/20221115010530/http://www.leningrad.su/museum/show_calc.php?n=283 архивована версија]
* [https://xlat.livejournal.com/692807.html Фото-снимкы Електроника 15ИЕ-00-013 («Фрјазинскы дисплеј») на livejournal.com од xlat] — [https://web.archive.org/web/20201021182120/https://xlat.livejournal.com/692807.html архивована версија]
* [https://habr.com/ru/post/392687/ «Повстанјены из гаража» на habr.com], кде чловек будује компјутер и уживаје там 15ИЕ-00-013 — [https://web.archive.org/web/20191110180829/https://habr.com/ru/post/392687/ архивована версија]

[[Kategorija:Компјутерне терминалы]]</text>
      <sha1>2sib1yva223pt4ye2cvqk2a399yf0xk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksandra Arhipova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599</id>
    <redirect title="Александра Архипова" />
    <revision>
      <id>43861</id>
      <parentid>3444</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:28:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="87" sha1="cu4c6rs5p6i3wl0u2sol3n1h3om6kmc" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Александра Архипова]]
[[Kategorija:Rosijski antropologi]]</text>
      <sha1>cu4c6rs5p6i3wl0u2sol3n1h3om6kmc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksej Arhipovsky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>601</id>
    <revision>
      <id>43782</id>
      <parentid>28872</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:43:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>kat.</comment>
      <origin>43782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10495" sha1="entcbhq6jbtcmzyae36arhdw0eyctip" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| honorific_prefix   = 
| name               = Aleksej Arhipovsky
| honorific_suffix   = 
| image              =[[Fajl:Alexey Arkhipovsky 1890 (cropped).jpg|center|300px|thumb|Balalaječnik Aleksej Arhipovsky na koncertu v {{-|Togliatti|Тољјати}}]]
| image_size         = 
| alt                = 
| caption            = Aleksej Arhipovsky
| native_name        = &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;{{Jezyky|ru|Алексей Витальевич Архиповский}}&lt;/div&gt;
| native_name_lang   = Алексей Витальевич Архипоовский
| pronunciation      = 
| birth_name         = 
| birth_date         = {{Birth date|1967|05|15|df=yes}}
| birth_place        = [[Tuapse]]
| death_date         = 
| death_place        = 
| death_cause        = 
| body_discovered    = 
| resting_place      =
| resting_place_coordinates =
| monuments          = 
| residence          = 
| other_names        = 
| citizenship        = 
| education          = 
| alma_mater         = 
| occupation         = kompozitor, instrumentalist ([[balalajka]])
| years_active       =
| employer           = 
| organization       = 
| agent              = 
| known_for          = 
| works              = 
| style              = [[russka muzika]], &lt;br&gt; [[narodna muzika]], &lt;br&gt; [[džaz]], &lt;br&gt; [[klasična muzika]]
| home_town          = 
| salary             = 
| net_worth          = 
| height             = &lt;!-- {{height|m=}} --&gt;
| weight             = &lt;!-- {{convert|weight in kg|kg|lb}} --&gt;
| television         = 
| title              = 
| term               = 
| predecessor        = 
| successor          = 
| party              = 
| movement           = 
| opponents          = 
| boards             = 
| criminal_charge    = &lt;!-- Criminality parameters should be supported with citations from reliable sources --&gt;
| criminal_penalty   = 
| criminal_status    = 
| spouse             = Světlana Aleksandrovna, direktor i zvukovy režiser muzikanta&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, i takože jego glavna pomočnica
| partner            = 
| children           = syn Ilja Aleksejevič
| parents            = otec - Vitalij Aleksejevič, elektrogazosvarjatelj&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|ref=artbeat|author=Дмитрий Филатов|title=Гений трёх струн|url=http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|date=2011-11-08|work=Art-Beat Music|access-date=2017-06-10|archive-date=2017-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170906224018/http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, mati - Ljubov Iljinična, učitelka hemije i biologije&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
| relatives          = 
| callsign           = 
| awards             = 
| website            = {{-|[http://www.arkhipovskiy.com www.arkhipovskiy.com/]}}
| module             = 
| module2            = 
| module3            = 
| module4            = 
| module5            = 
| module6            = 
| signature          = 
| signature_size     = 
| signature_alt      = 
| footnotes          = 
| box_width          = 
}}

'''Aleksej Vitaljevič Arhipovsky''' ({{Jezyky|ru|Алексе́й Вита́льевич Архипо́вский}}, (rod. 15 maja 1967 goda v [[Tuapse]], [[RSFSR]], [[SSSR]]) — sovětsky i rosijsky muzikant i kompozitor, [[Balallajka|balalaječnik]]-[[virtuoz]].

== Životopis ==
Rodil se v lětu 1967 v Tuapse, v rodině majstra-svarjatelja i učiteljky hemije&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.1tv.ru/shows/poka-vse-doma/vypuski/v-gostyah-u-alekseya-arhipovskogo-poka-vse-doma-vypusk-ot-26-07-2009|title=Передача Первого канала &quot;Пока все дома&quot; с Алексеем Архиповским}}&lt;/ref&gt;. 

V tutom gradu absolvoval 8 klas občej školy i [[Muzikalna škola|muzikalnu školu]] vo klasě [[Balalajka|balalajky]], počel koncertovati i od 15 lět samostojno se prěvezl do Moskvy&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. 

Tam postupil i učil se v [[Državno muzikalno učilišče imeni Gněsinyh|Državnom muzikalnom učilišču imeni Gněsinyh]] (oddělěnje narodnyh instrumentov), potom služil v armiji, a po vozvračenju prodolžil učenje se&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; vo klasě [[Valerij Zažigin|Valerija Evgenjeviča Zažigina]]. V lětu 1985 stal se lavreatom tretego Vsesojuznogo konkursa igrateljev na narodnyh instrumentah.

[[Fajl:Alexey Arkhipovsky 1622.jpg|thumb|left|300px|Koncert v {{-|Togliatti|Тољјати}} , 2014]]
Od 1989 goda jest žil s rodinoju bliz Smolěnska&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; i rabotal kako solist v Smolěnskom russkom narodnom orkestru pod dirigovanjem V. P. Dubrovskogo. 

V lětu 1998 byl pozvanym do [[Ansambl &quot;Rosija&quot;|Državnogo akademičnogo russkogo narodnogo ansambla &quot;Rosija&quot;]] pod voditeljstvom [[Ljudmila Georgijevna Zykina|L. Zykinoj]].

V lětah 2002—2003 počinaje solo karieru, surabotaje s Centrom [[Stas Namin|Stasa Namina]]. Od 2003 goda jest učestnikom ruha &quot;Etnosfera&quot;, festivala «[[Festival Mamakabo|Mamakabo]]», ktore prezentovali sučasnu russku muziku, aka ne vhodila v tradicijny format.

V lětah 2007—2009 učestvuje v projektu [[Dmitrij Malikov|Dmitrija Malikova]] &quot;Pianomanija&quot;, igraje pri otvorjenju [[Medžunarodny kinofestival &quot;Zerkalo&quot;|Prvogo medžunarodnogo kinofestivala &quot;Zerkalo&quot; imeni Andreja Tarkovskogo]] v [[Ivanovo]]m, otvarjaje [[Eurovision 2009|{{-|Eurovision '2009}}]] i [[Olimpijske igry 2010 v Vankuveru]] v Russkom domu.

Kako solist, učestvoval v festivalah rosijskoj kultury, ktore konali v [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]], [[Kitaj]]u, [[Južna Koreja|Južnoj Koreji]], [[Němcija|Němciji]], [[Francija|Franciji]], [[Španija|Španiji]], [[Bulgarija|Bulgariji]], v džazovyh festivalah v Rosiji i zagraničju. Igral jest vo mnogyh radio i televizijnyh šou, na vladnyh koncertah i samitah. V nedavnyh lětah koncertuje v Rosiji i susědnyh državah.

V lětu 2009 byl izpuščen {{-|[[DVD]]}}, vključajuči snimanje koncerta, besědu s muzikantom, odzyvy, bonusy i knižku-vložku s fotografijami iz koncerta.

== Osoblivosti igranja i instrumenty ==

Arhipovsky demonstruje unikalno vladanje tehnikoju igranja ''[[Flageolet|{{-|flageoletami|флажолетами}}]]'', priměnjae mnoge strunne tehniky kako ''tremolo'', ''drob'' i ''{{-|pizzicato|пицикато}}'' ne v jejih akademičnom obliku, ale v směšivanju so staroju školoju i vlastnymi metodami.

Na početku 2000-h Arhipovsky počel zamysljati na usiljenje zvučnosti instrumenta&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://yandex.ru/video/preview/14941177211153872495|title=Главная роль. Алексей Архиповский. Телеканал &quot;Культура&quot;, эфир от 08.04.2015}}&lt;/ref&gt;. On se obratil ko svojim znajomym gitaristam i pozajel od njih taky sposob izlepšenja akustiky, kako koristanje elektroničnyh devajsov za obrabotanje i usiljenje zvuka. K njim zvuk se dostavaje električno od [[Zvukosnimatelj (muzika)|zvukosnimatelja]], ktory nahodi se na balalajkě. S tutogo gledišča Arhipovskogo jest možlivo nazvati roditeljem elektrobalalajky, ale on sam ne ljubi taku formulaciju i staraje se podtisknuti umětno zvučanje.

Od 2007 do 2017 lět Arhipovsky koristal balalajku, sdělanu v lětu 1928 vidnym majstrom Josifom Ignatjevičom Galinisom (1882—1942)&lt;ref&gt;{{Cite web| title = К 125 летию со дня рождения И.И. Галиниса (1882-1942)| url = https://balalaika-master.ru/festival/V/accost3/}}&lt;/ref&gt;, ktoru on jest naslědoval od P. I. Nečiporenka po jego smrti. To uže jest vtory instrumement tutogo majstra, na ktorom igraje muzikant.

V 2017 godu Arhipovsky jest dostal pisanje, vo ktorom govorilo se, že v Němcije na aukcionu jest izstavjeny instrument od lěta 1902, izrabjeny nedolgo prěd svojeju smrtju «russkym Stradivarijem»&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; [[Semjonom Ivanovičom Nalimovym]] v sělu Marjinu kde on i [[Vasilij Vasiljevič Andrejev]] prigotovjali se stvarjati [[Velikorussky orkestr V. V. Andrejeva|Velikorussky Orkestr]]. Arhipovsky jest kupil tutu balalajku i vozvratil ju do Rosije. On jest nazval tuty instrument Nalim (imenovati instrumenty jest razprostranjena tradicija medžu muzikantami) i od srědiny 2017 goda igraje na tutoj balalajkě. Jej deka jest sdělana iz [[Jela|jely]], pancyr jest povlačeny lakom, sdělanym podlě izgubjenoj metody. Kako izpovědaje sam muzikant, &quot;tute instrumenty sut brati, ale sut sovršenno različni&quot;.

Arhipovsky stalo nahodi se v iskanju idealno zvučečigo instrumenta, ktory by mogl zaglušiti digitalizaciju zvuka pri koristanju usilitelja. On jest v těsnom kontaktu so vsemi znamenitymi majstrami balalajky, [[Gitara|gitary]] i akustiky v Rosiji, i regularno kontaktuje německogo gitarnogo majstra.

== Rodina ==
Otec — Vitalij Aleksejevič, elektrogazosvarjatelj&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|ref=artbeat|author=Дмитрий Филатов|title=Гений трёх струн|url=http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|date=2011-11-08|work=Art-Beat Music|access-date=2017-06-10|archive-date=2017-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170906224018/http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, majstr-učitel mladyh rabotnikov. V 1960 godu zakončil Leningradsky industrialny tehnikum, pracoval kako inžener-tehnolog na zavodu za remontovanje korabov, igral v orkestru akordeonistov i bajanistov.

Mati — Ljubov Iljinična, učitelka hemije i biologije. V 1959 godu zakončila Uralsky državny pedagogičny institut imeni A. S. Puškina.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Žena — Světlana Aleksandrovna, direktor i zvukovy režiser muzikanta&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, takože jego glavna pomočnica.

Syn — Ilja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Zrite takože ==
* [http://www.arkhipovskiy.com/ Сайт Алексея Архиповского]
* [https://web.archive.org/web/20160920081148/http://www.etnosfera.su/%D1%83%D1%87%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%BD%D0%B8%D0%BA%D0%B8/%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%B5%D0%B9-%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9/ Проект «Этносфера» с участием Алексея Архиповского]
* {{Cite AV media| title = Arhipovsky na {{-|YouTube}}|url = https://www.youtube.com/results?search_query=Архиповский}}
* [http://www.idemvgorod.ru/prm/concerts/aleksej-arxipovskij.html Алексей Архиповский]

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|ru|Архиповский, Алексей Витальевич}}

{{DEFAULTSORT:Arhipovsky, Aleksej}}
[[Kategorija:Kompozitori]]
[[Kategorija:Muzikanti]]</text>
      <sha1>entcbhq6jbtcmzyae36arhdw0eyctip</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43784</id>
      <parentid>43782</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:52:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnješnje linky */</comment>
      <origin>43784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10513" sha1="rjpdw1rd2hsimfz3ng0th89m0m1uj1f" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| honorific_prefix   = 
| name               = Aleksej Arhipovsky
| honorific_suffix   = 
| image              =[[Fajl:Alexey Arkhipovsky 1890 (cropped).jpg|center|300px|thumb|Balalaječnik Aleksej Arhipovsky na koncertu v {{-|Togliatti|Тољјати}}]]
| image_size         = 
| alt                = 
| caption            = Aleksej Arhipovsky
| native_name        = &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;{{Jezyky|ru|Алексей Витальевич Архиповский}}&lt;/div&gt;
| native_name_lang   = Алексей Витальевич Архипоовский
| pronunciation      = 
| birth_name         = 
| birth_date         = {{Birth date|1967|05|15|df=yes}}
| birth_place        = [[Tuapse]]
| death_date         = 
| death_place        = 
| death_cause        = 
| body_discovered    = 
| resting_place      =
| resting_place_coordinates =
| monuments          = 
| residence          = 
| other_names        = 
| citizenship        = 
| education          = 
| alma_mater         = 
| occupation         = kompozitor, instrumentalist ([[balalajka]])
| years_active       =
| employer           = 
| organization       = 
| agent              = 
| known_for          = 
| works              = 
| style              = [[russka muzika]], &lt;br&gt; [[narodna muzika]], &lt;br&gt; [[džaz]], &lt;br&gt; [[klasična muzika]]
| home_town          = 
| salary             = 
| net_worth          = 
| height             = &lt;!-- {{height|m=}} --&gt;
| weight             = &lt;!-- {{convert|weight in kg|kg|lb}} --&gt;
| television         = 
| title              = 
| term               = 
| predecessor        = 
| successor          = 
| party              = 
| movement           = 
| opponents          = 
| boards             = 
| criminal_charge    = &lt;!-- Criminality parameters should be supported with citations from reliable sources --&gt;
| criminal_penalty   = 
| criminal_status    = 
| spouse             = Světlana Aleksandrovna, direktor i zvukovy režiser muzikanta&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, i takože jego glavna pomočnica
| partner            = 
| children           = syn Ilja Aleksejevič
| parents            = otec - Vitalij Aleksejevič, elektrogazosvarjatelj&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|ref=artbeat|author=Дмитрий Филатов|title=Гений трёх струн|url=http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|date=2011-11-08|work=Art-Beat Music|access-date=2017-06-10|archive-date=2017-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170906224018/http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, mati - Ljubov Iljinična, učitelka hemije i biologije&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
| relatives          = 
| callsign           = 
| awards             = 
| website            = {{-|[http://www.arkhipovskiy.com www.arkhipovskiy.com/]}}
| module             = 
| module2            = 
| module3            = 
| module4            = 
| module5            = 
| module6            = 
| signature          = 
| signature_size     = 
| signature_alt      = 
| footnotes          = 
| box_width          = 
}}

'''Aleksej Vitaljevič Arhipovsky''' ({{Jezyky|ru|Алексе́й Вита́льевич Архипо́вский}}, (rod. 15 maja 1967 goda v [[Tuapse]], [[RSFSR]], [[SSSR]]) — sovětsky i rosijsky muzikant i kompozitor, [[Balallajka|balalaječnik]]-[[virtuoz]].

== Životopis ==
Rodil se v lětu 1967 v Tuapse, v rodině majstra-svarjatelja i učiteljky hemije&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.1tv.ru/shows/poka-vse-doma/vypuski/v-gostyah-u-alekseya-arhipovskogo-poka-vse-doma-vypusk-ot-26-07-2009|title=Передача Первого канала &quot;Пока все дома&quot; с Алексеем Архиповским}}&lt;/ref&gt;. 

V tutom gradu absolvoval 8 klas občej školy i [[Muzikalna škola|muzikalnu školu]] vo klasě [[Balalajka|balalajky]], počel koncertovati i od 15 lět samostojno se prěvezl do Moskvy&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. 

Tam postupil i učil se v [[Državno muzikalno učilišče imeni Gněsinyh|Državnom muzikalnom učilišču imeni Gněsinyh]] (oddělěnje narodnyh instrumentov), potom služil v armiji, a po vozvračenju prodolžil učenje se&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; vo klasě [[Valerij Zažigin|Valerija Evgenjeviča Zažigina]]. V lětu 1985 stal se lavreatom tretego Vsesojuznogo konkursa igrateljev na narodnyh instrumentah.

[[Fajl:Alexey Arkhipovsky 1622.jpg|thumb|left|300px|Koncert v {{-|Togliatti|Тољјати}} , 2014]]
Od 1989 goda jest žil s rodinoju bliz Smolěnska&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; i rabotal kako solist v Smolěnskom russkom narodnom orkestru pod dirigovanjem V. P. Dubrovskogo. 

V lětu 1998 byl pozvanym do [[Ansambl &quot;Rosija&quot;|Državnogo akademičnogo russkogo narodnogo ansambla &quot;Rosija&quot;]] pod voditeljstvom [[Ljudmila Georgijevna Zykina|L. Zykinoj]].

V lětah 2002—2003 počinaje solo karieru, surabotaje s Centrom [[Stas Namin|Stasa Namina]]. Od 2003 goda jest učestnikom ruha &quot;Etnosfera&quot;, festivala «[[Festival Mamakabo|Mamakabo]]», ktore prezentovali sučasnu russku muziku, aka ne vhodila v tradicijny format.

V lětah 2007—2009 učestvuje v projektu [[Dmitrij Malikov|Dmitrija Malikova]] &quot;Pianomanija&quot;, igraje pri otvorjenju [[Medžunarodny kinofestival &quot;Zerkalo&quot;|Prvogo medžunarodnogo kinofestivala &quot;Zerkalo&quot; imeni Andreja Tarkovskogo]] v [[Ivanovo]]m, otvarjaje [[Eurovision 2009|{{-|Eurovision '2009}}]] i [[Olimpijske igry 2010 v Vankuveru]] v Russkom domu.

Kako solist, učestvoval v festivalah rosijskoj kultury, ktore konali v [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]], [[Kitaj]]u, [[Južna Koreja|Južnoj Koreji]], [[Němcija|Němciji]], [[Francija|Franciji]], [[Španija|Španiji]], [[Bulgarija|Bulgariji]], v džazovyh festivalah v Rosiji i zagraničju. Igral jest vo mnogyh radio i televizijnyh šou, na vladnyh koncertah i samitah. V nedavnyh lětah koncertuje v Rosiji i susědnyh državah.

V lětu 2009 byl izpuščen {{-|[[DVD]]}}, vključajuči snimanje koncerta, besědu s muzikantom, odzyvy, bonusy i knižku-vložku s fotografijami iz koncerta.

== Osoblivosti igranja i instrumenty ==

Arhipovsky demonstruje unikalno vladanje tehnikoju igranja ''[[Flageolet|{{-|flageoletami|флажолетами}}]]'', priměnjae mnoge strunne tehniky kako ''tremolo'', ''drob'' i ''{{-|pizzicato|пицикато}}'' ne v jejih akademičnom obliku, ale v směšivanju so staroju školoju i vlastnymi metodami.

Na početku 2000-h Arhipovsky počel zamysljati na usiljenje zvučnosti instrumenta&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web|url=https://yandex.ru/video/preview/14941177211153872495|title=Главная роль. Алексей Архиповский. Телеканал &quot;Культура&quot;, эфир от 08.04.2015}}&lt;/ref&gt;. On se obratil ko svojim znajomym gitaristam i pozajel od njih taky sposob izlepšenja akustiky, kako koristanje elektroničnyh devajsov za obrabotanje i usiljenje zvuka. K njim zvuk se dostavaje električno od [[Zvukosnimatelj (muzika)|zvukosnimatelja]], ktory nahodi se na balalajkě. S tutogo gledišča Arhipovskogo jest možlivo nazvati roditeljem elektrobalalajky, ale on sam ne ljubi taku formulaciju i staraje se podtisknuti umětno zvučanje.

Od 2007 do 2017 lět Arhipovsky koristal balalajku, sdělanu v lětu 1928 vidnym majstrom Josifom Ignatjevičom Galinisom (1882—1942)&lt;ref&gt;{{Cite web| title = К 125 летию со дня рождения И.И. Галиниса (1882-1942)| url = https://balalaika-master.ru/festival/V/accost3/}}&lt;/ref&gt;, ktoru on jest naslědoval od P. I. Nečiporenka po jego smrti. To uže jest vtory instrumement tutogo majstra, na ktorom igraje muzikant.

V 2017 godu Arhipovsky jest dostal pisanje, vo ktorom govorilo se, že v Němcije na aukcionu jest izstavjeny instrument od lěta 1902, izrabjeny nedolgo prěd svojeju smrtju «russkym Stradivarijem»&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; [[Semjonom Ivanovičom Nalimovym]] v sělu Marjinu kde on i [[Vasilij Vasiljevič Andrejev]] prigotovjali se stvarjati [[Velikorussky orkestr V. V. Andrejeva|Velikorussky Orkestr]]. Arhipovsky jest kupil tutu balalajku i vozvratil ju do Rosije. On jest nazval tuty instrument Nalim (imenovati instrumenty jest razprostranjena tradicija medžu muzikantami) i od srědiny 2017 goda igraje na tutoj balalajkě. Jej deka jest sdělana iz [[Jela|jely]], pancyr jest povlačeny lakom, sdělanym podlě izgubjenoj metody. Kako izpovědaje sam muzikant, &quot;tute instrumenty sut brati, ale sut sovršenno različni&quot;.

Arhipovsky stalo nahodi se v iskanju idealno zvučečigo instrumenta, ktory by mogl zaglušiti digitalizaciju zvuka pri koristanju usilitelja. On jest v těsnom kontaktu so vsemi znamenitymi majstrami balalajky, [[Gitara|gitary]] i akustiky v Rosiji, i regularno kontaktuje německogo gitarnogo majstra.

== Rodina ==
Otec — Vitalij Aleksejevič, elektrogazosvarjatelj&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|ref=artbeat|author=Дмитрий Филатов|title=Гений трёх струн|url=http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|date=2011-11-08|work=Art-Beat Music|access-date=2017-06-10|archive-date=2017-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20170906224018/http://artbeat.ru/2011/11/08/genij-trex-strun/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, majstr-učitel mladyh rabotnikov. V 1960 godu zakončil Leningradsky industrialny tehnikum, pracoval kako inžener-tehnolog na zavodu za remontovanje korabov, igral v orkestru akordeonistov i bajanistov.

Mati — Ljubov Iljinična, učitelka hemije i biologije. V 1959 godu zakončila Uralsky državny pedagogičny institut imeni A. S. Puškina.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Žena — Světlana Aleksandrovna, direktor i zvukovy režiser muzikanta&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, takože jego glavna pomočnica.

Syn — Ilja.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Zrite takože ==
* [http://www.arkhipovskiy.com/ Сайт Алексея Архиповского]
* [https://web.archive.org/web/20160920081148/http://www.etnosfera.su/%D1%83%D1%87%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%BD%D0%B8%D0%BA%D0%B8/%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%B5%D0%B9-%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BF%D0%BE%D0%B2%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9/ Проект «Этносфера» с участием Алексея Архиповского]
* {{Cite AV media| title = Arhipovsky na {{-|YouTube}}|url = https://www.youtube.com/results?search_query=Архиповский}}
* [http://www.idemvgorod.ru/prm/concerts/aleksej-arxipovskij.html Алексей Архиповский]

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|ru|Архиповский, Алексей Витальевич}}

{{DEFAULTSORT:Arhipovsky, Aleksej}}
[[Kategorija:Rosijski kompozitori]]
[[Kategorija:Rosijski muzikanti]]</text>
      <sha1>rjpdw1rd2hsimfz3ng0th89m0m1uj1f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aleksej Litunov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602</id>
    <revision>
      <id>43862</id>
      <parentid>28873</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:29:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="345" sha1="h1gvnom3313vnra9qdforyukq6pr7td" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2026-06}}
'''Aleksej Litunov''' jest [[Rosija|rosijsky]] kompozitor, ktory izpolnjaje muziku v žanrě [[Trans (žanr muziky)|Trans]]. Urodženy jest [[28 januara]] [[1984 god|1984]] goda v gradě [[Zelenokumsk]], [[Rosija]].

{{DEFAULTSORT:Litunov, Aleksej}}
[[Kategorija:Rosijski muzikanti]]
[[Kategorija:Rosijski kompozitori]]</text>
      <sha1>h1gvnom3313vnra9qdforyukq6pr7td</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Algebra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>607</id>
    <revision>
      <id>43893</id>
      <parentid>28876</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:40:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iztočniki */</comment>
      <origin>43893</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17051" sha1="6c0sw236eg9lq9oq5s3sojzl3cgyx9f" xml:space="preserve">'''Algebra''' (od {{Jezyky|ar|اَلْجَبْرُ}} ''al-džabr''&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Fasmer, M.|title=Etimologičny slovnik russkogo jezyka = Russisches etymologisches Wörterbuch : v 4 t|publisher=Progres|year=1986–1987|isbn=}}&lt;/ref&gt;  — «rekreacija (razroznennyh) čestij») jest oblast [[Matematika|matematiky]], ktora se zajmaje algebraičnymi strukturami i operacijami na njih. Ona jest geněralizacijeju [[Aritmetika|aritmetiky]], ktora vvodi prěměnne i algebraične operacije, odlične od standartnyh aritmetičnyh operacij, takyh kako složenje i množenje. Algebra jest jedna z najstarših i najvažnějših oblastij matematiky, i ona imaje široko priměnjenje v [[Nauka|naukě]], [[tehnikě]], [[Ekonomika|ekonomikě]] i v mnogyh inyh sferah.

[[Fajl:Right concoid.svg|thumb|Trehměrny [[pravilny konoid]], opisany trigonometričnymi ravnostjami.&lt;br&gt;
&lt;math&gt;\begin{cases}
 x = v \cos u, \\
 y = v \sin u, \\
 z = 2 \sin u
\end{cases}&lt;/math&gt;]]

== Etimologija ==

Slovo &quot;algebra&quot; proizhodi iz arabskogo termina '''الجبر''' (''al-džabr''), ktory prvonačelno označal hirurgično lěčenje prělomov kostij. V 9-om stolětju termin dostal matematične značenja, kogda [[Al-Horezmi|Muhammad ibn Musa al-Horezmi]] izkoristal jego v nazvanju svojego traktata ''al-Kitab al-Muhtasar fi Hisab al-Džabr val-Mukabala'' (''Kratkaja kniga o kalkulacijah metodom dopolnjenja i protivostavjenja''), ktora jest preložena na latinsky jezyk kak ''{{-|Liber Algebrae et Almucabola}} ''.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Boyer, Carl B.|title=A History of Mathematics|publisher=Wiley|year=1991|isbn=978-0-471-54397-8}}&lt;/ref&gt; Slovo vošlo v sučasne jezyky v 16-om věku iz [[Italijansky jezyk|italijanskogo]], [[Špansky jezyk|španskogo]] i srědněvěčnogo [[Latinsky jezyk|latinskogo]] jezyka, i takože koristaje se v [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskom]].

== Oblasti algebry ==

[[Fajl:Quadratic formula.svg|thumb|[[Formula korenjev kvadratnogo uravněnja]] izražaje rěšenje uravněnja vtorogo stupnja &lt;math&gt;ax^2 + bx +c=0&lt;/math&gt; črěz jego koeficienty &lt;math&gt;a, b, c&lt;/math&gt;, kde &lt;math&gt;a&lt;/math&gt; ne jest ravno nulě.]]

Algebra razděljaje se na několiko glavnyh oblastij:

=== Elementarna algebra ===

'''Elementarna algebra''', takože nazvana školska algebra ili klasična algebra, jest najstarša i osnovna forma algebry. Ona jest geněralizacijeju aritmetiky, ktore se opiraje na prěměnne i izslěduje, kak matematične izraženja mogut byti transformovane.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Cohn, P. M.|title=Basic Algebra: Groups, Rings and Fields|publisher=Springer|year=2003|isbn=978-1-85233-587-8}}&lt;/ref&gt;

Aritmetika jest naukoju o numeričnyh operacijah i izslěduje, kako čisla sut kombinovane i transformovane s pomočju aritmetičnyh operacij složenja, odimanja, množenja, dělenja, stupnjevanja, ekstrakcije korenja i logaritmov. Elementarna algebra se opiraje na jednake operacije, no dopuščaje prěměnne, zastupajuče regularne čisla. Prěměnne sut simboly za nenaznačene ili neznane količiny. One davajut možlivost izraziti odnošenja, dlja kojih ne znajemo točnyh vrědnostij, i izraziti obče zakony, ktore sut pravdivosti nezaležno od togo, koje čisla sut porabotane.

Algebraične korenja sut tvorjene, surabotaječe aritmetične operacije dlja kombinovanija prěměnnyh i čisel. Korenj jest algebraičny korenj, tvoreny množenijem čisla 5 s prěměnnoju x i dodanjem čisla 3 k rezultatu. Někotore algebraične korenja imajut formu korenjev, ktore odnošajut dva korenja odin do drugogo. Ravnost jest korenj, formovany sravnenijem dvoh korenjev, govoreci, čto oni sut ravny. Razrěšenije ravnostij jest klučevy celj elementarnoj algebry.

=== Linearna algebra ===

'''Linearna algebra''' jest blizko rodstvena oblast, ktora izslěduje linearne ravnosti i jihne kombinacije, nazvane sistemami linearnyh ravnostij. Ona davaje metody dlja nahodženija značenij, ktore razrěšajut vse ravnosti sistemy odnočasno, i dlja izslědovanja množstva tutyh rěšenij.

[[Fajl:Matrix multiplication diagram 2.svg|thumb|300px|Množenje matric: osnovna operacija liněarnoj algebry.]]

Linearna algebra začinaje s izslědovanjem sistem linearnyh ravnostij. Ravnost jest linearna, ako ona može byti izražena v formě ''a''₁''x''₁ + ''a''₂''x''₂ + ... + ''aₙxₙ'' = ''b'', gde ''a₁, a₂, ..., aₙ'' i ''b'' sut konstanty. Sistema linearnyh ravnostij jest množstvo linearnyh ravnostij, za ktoryh sut iskane obče rěšenija.

Matricy sut pravougolne masivy veličin, ktore byli izhodno uvedene za to, da by iměti kompaktnu i sintetičnu notaciju za sistemy linearnyh ravnostij. Vektorne prostory i linearne transformacije tvoret veliku čest liněarnoj algebry. Vektorno prostranstvo jest algebraična struktura, formovana množstvom so složenijem, ktore dela jego abelijevoju grupoju, i skalarnym množenjem, ktore jest suměstimym so složenijem.

=== Abstraktna algebra ===

'''Abstraktna algebra''', takože nazyvana moderna algebra, jest nauka ob algebraičnyh strukturah. Algebraična struktura jest sistema dlja razuměnija operacij na matematičnyh objektah, kako i složenje čisel. Ako elementarna algebra i linearna algebra rabotajut v granicah oprědělennyh algebraičnyh struktur, abstraktna algebra prijimaje občy pristup, ktory sravnivaje, kako algebraične struktury se različajut jedna od drugoj, i ktore tipy algebraičnyh struktur egzistujut, kako grupy, koljca i polja.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Hungerford, Thomas W.|title=Algebra|publisher=Springer|year=1974|isbn=978-0-387-90518-1}}&lt;/ref&gt;

Ključna razlika meždu tamtymi tipami algebraičnyh struktur leži v čislu operacij, ktoro oni koristajut, i v zakonah, ktoryh one se držet. Na formalnom urovnju, algebraična struktura jest množstvo matematičnyh objektov, nazyvano podkladnym množstvom, zajedno s jednoju ili vyše operacijami.

Abstraktna algebra klasifikuje algebraične struktury na osnově zakonov ili aksiom, ktoryh se drži operacije s njimi. Jedin iz najosnovněših tipov jest '''grupa''', ktora imaje jednu operaciju i potrěbuje, da by ta operacija byla asociativna i iměla identičny element i obratne elementy.

'''Koljce''' jest algebraična struktura s dvoma operacijami, ktore rabotajut podobno složenju i množenju čisel. '''Polje''' jest komutativno koljco, v ktorom každy nulovy element imaje multiplikativno obratno čislo.

=== Universalna algebra ===

'''Universalna algebra''' jest nauka o algebraičnyh strukturah voobče. Kako čest svojego občego podhoda, ona ne zajimaje se specifičnymi elementami, ktore tvoret podkladne množstva, i razsmatrjaje operacije s vyše, než dvoma vvodnymi, napriměr, trojne operacije. Ona davaje ramky dlja izslědovanja, koje strukturne črty imajut razne algebraične struktury voobče.

=== Teorija kategorij ===

'''Teorija kategorij''' izslěduje, kako matematične objekty odnoset se jedin do drugogo s pomočju koncepcije kategorij. Kategorija jest kolekcija objektov zajedno s kolekcijeju morfizmov ili «strěl» medžu tymi objektami. Tute dvě kolekcije muset zadovoljati oprěděljenym uslovjam. Kategorije sut široko koristane v sovrěmennoj matematikě, poneže oni dajut unifikujuču sistemu za opisanja i analizy mnogyh fundamentalnyh matematičnyh koncepcij.

== Historija ==

[[Fajl:Image-Al-Kitāb_al-muḫtaṣar_fī_ḥisāb_al-ğabr_wa-l-muqābala.jpg|thumb|300px|Rukopis traktata al-Horezmi ''al-Kitab al-Muhtasar fi Hisab al-Džabr val-Mukabala'', 9-y věk.]]

=== Drěvny period ===

Pohodženije algebry leži v pokušenjach razrěšiti matematične problemy s použivanjem aritmetičnyh izčisljenij i pri neznanyh kolikostah. Tute razvoje sut se odbyli v drěvnom periodu v Vavilonu, [[Egipt]]u, [[Grecija|Greciji]], [[Kitaj]]u i [[Indija|Indiji]]. Jedin iz najstarših dokumentov o algebraičnyh problemah jest [[Matematičny papirus Rinda]] iz drěvnogo Egipta, ktory byl napisan okolo 1650 prěd n.e.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Robins, Gay; Shute, Charles|title=The Rhind Mathematical Papyrus: An Ancient Egyptian Text|publisher=British Museum Press|year=1987|isbn=978-0-7141-0944-2}}&lt;/ref&gt; On diskutuje rěšenja linearnyh ravnostij.

Vavilonske gliněne tabely od okolo togo časa objasnjajut metody dlja razrěšenja linearnyh i kvadratnyh polinomialnyh ravnostij, napriklad metodu dopolnjenija kvadrata. Mnogo tyh poznanij jest našlo put do drěvnyh Grěkov. Počinajuči 6-m stolětjem prěd n.e., jejih glavnym interesom byla geometrija, ale oni surt koristali algebraične metody dlja razrěšenja geometričnyh zagadok.

V 3-em věky n.e. [[Diofant]] jet dal podrobno razsmatrjanije o tom, kak razrěšiti algebraične ravnosti v seriji knig, nazvanyh ''Aritmetika''. On byl prvym, kto eksperimentoval so simboličnoj notacijeju za izraženje polinomov.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Heath, T. L.|title=Diophantus of Alexandria: A Study in the History of Greek Algebra|publisher=Cambridge University Press|year=1910}}&lt;/ref&gt;

V drěvnom Kitaju kniga ''Devět glav matematičnoj umětnostij'', složena v periody od 10-go věka prěd n.e. do 2-go věka n.e., jest izsledovala razne tehniky dlja razrěšenja algebraičnyh ravnostij, vklučajuči izkoristanje matrice-podobnyh konstruktov.

=== Arabsky i islamsky period ===

Persijsky matematik [[Al-Horezmi|Muhamad ibn Musa al-Horezmi]], ktory žil na teritoriju modernogo [[Uzbekistan]]a, opublikoval svoju ''Kratku knigu o izčisljenjah metodoju dopolnjenija i protivostavjenija'' v 825-om lětu n. e. Ona prědstavjala prvo podrobno razsmatrjanije občih metod, ktore možno je izkoristati za manipulaciju s linearnymi i kvadratnymi ravnostemi: «redukcijeju» i «balansovanijem» oboh stran. Ine vlivne prinosy k algebrě prišli od arabskogo matematika [[Sabit ibn Kurra|Sabita ibn Kurry]] takože v 9-om věku, i od persijskogo matematika [[Omar Hajam|Omara Hajama]] v 11-om i 12-om věkah.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Berggren, J. L.|title=Episodes in the Mathematics of Medieval Islam|publisher=Springer|year=1986|isbn=978-0-387-96318-1}}&lt;/ref&gt;

V Indiji [[Brahmagupta]] izslědoval, kako razrěšiti kvadratne ravnosti i sistemy ravnostij s několjkimi prěmennymi v 7-om věky n. e. Medžu jego inovacijami bylo izkoristanje nuly i negativnyh čisel v algebraičnyh ravnostijah.

=== Evropsky period ===

[[Italija]]nsky matematik [[Fibonači]] prinesl ideje i tehniky al-Horezmi do Evropy v knigah, vklučno jego {{Lang|la|Liber Abaci}}. V 1545-om lětu italijansky polimat [[Džerolamo Kardano]] opublikoval svoju knigu {{Lang|la|Ars Magna}}, ktora pokryvala mnogo tem v algebrě, diskutovala imaginarne čisla i byla prvoju, čto predstavila obče metody za razrěšenje kubičnyh i kvadratičnyh ravnostij.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Cardano, Gerolamo|title=Ars Magna, or The Rules of Algebra|publisher=MIT Press|year=1968}}&lt;/ref&gt;

V 16-om i 17-om věkah francuzski matematiki [[Fransua Vjet]] i [[Rene Dekart]] sut uvedli bukvice i simboly za označenje prěměnnyh i operacij, čto sdělalo možlivym izraženje ravnostij kratkym i abstraktnym manerom.

[[Fajl:Evariste_galois.jpg|thumb|200px|{{-|Evariste Galois|Еварист Галуа}} (1811–1832), francuzsky matematik, ktory jest iznašel teoriju Galua.]]

Na koncu 18-ogo stolětja němečsky matematik [[Karl Fridrih Gaus]] jest dokazal fundamentalnu teoremu algebry, ktora opisyvaje egzistenciju nulov polinomov ljubogo stupnja bez davanja občego rěšenja. Na počatku 19-ogo věka italijansky matematik [[Paolo Ruffini]] i norvežsky matematik [[Niels Henrik Abel|{{-|Niels Henrik Abel|Нилс Хенрик Абељ}}]] byli v stanju pokazati, že ne jestvuje občo rěšenje za polinomy stupnja pěti i vyše. V otgovorě na jih nahodženja francuzsky matematik [[Evarist Galua|{{-|Evariste Galois|Еварист Галуа}}]] razvil to, čto pozdněje stalo znano kak [[teorija Galua]], ktora jest predložila glubšu analizu rěšenij polinomov i položila osnovu [[Teorija grupy|teorije grupy]].&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Stewart, Ian|title=Galois Theory|publisher=CRC Press|year=2015|isbn=978-1-4822-4582-0}}&lt;/ref&gt;

=== Moderna algebra ===

Počinajuči srědinoju 19-go věka, interes v algebrě se prěměnil od izučenja polinomov, svezanogo s elementarnoj algebroju, k izslědovanju algebraičnyh struktur, označajuči vozniknenje abstraktnoj algebry. Tuty pristup izsledoval aksiomatičnu osnovu libovoljnyh algebraičnyh operacij.

Vplivne ranne iznahodky v abstraktnoj algebrě sut sdělany němečskymi matematikami [[David Gilbert|Davidom Gilbertom]], [[Ernst Štainjic|Ernstom Štajnicom]] i [[Emmi Njeter]], i takože avstrijskim matematikom [[Emil Artin|Emilom Artinom]].

Ideja ješče vyše občego pristupa, nazyvajemogo universalnoj algebroju, byla zamyšlena anglijskim matematikom [[Alfred Nort Vajthed|Alfredom Nortom Vajthedom]] v jego knigě 1898-go lěta ''Traktat ob universalnoj algebrě''. Počinajuči od 1930-yh lět, amerikanski matematik [[Garrett Birkhoff]] razširil tute ideje i jest razvil mnogo fundamentalnyh koncepcij togo polja.

== Priměnjenje ==

[[Fajl:Rubik's cube v2.svg|thumb|200px|Rubikov kubik: teorija grupy se koristaje dlja analizy jego rěšenij.]]

Algebra imaje široko priměnjenje v raznyh oblastah:

=== Matematika ===

Algebraizacija matematiky jest proces použivanja algebraičnyh metod i principov v inyh [[Oblasti matematiky|oblastah matematiky]], takyh kako [[geometrija]], [[topologija]], [[teorija čisel]] i [[matematična analiza]]. V geometriji algebraične korenja opisujut geometrične figury. Linějarna algebra igra centralnu rolu v [[Umětny intelekt|umětnom intelekte]] i [[Strojno učenije|strojnom učeniji]], na primer, aktivujuči efektivnu obrabotku i analizu velikih množestvov danyh.

=== Nauky i tehnika ===

Algebraične metody sut takože redno koristane v inyh oblastah, kako sut nauky o prirodě. Napriměr, oni sut izkoristane za vyraženje naučnyh zakonov i razrěšenje ravnostij v [[Fizika|fizikě]], [[Hemija|hemiji]] i [[Biologija|biologiji]]. Podobne priměnjenja sut najdene v takyh oblastah kako [[ekonomika]], [[geografija]], [[inženerija]] (vključajuči elektroniku i robotiku) i [[informatika]] za vyraženije odnošenij, razrěšenje problemov i modelovanje sistem.

Fizične nauky kako [[kristalografija]] i [[kvantova mehanika]] použivajut v velikoj měrě teoriju grupy. Kako teorija kodovanja, tako i kriptologija opirajut se na abstraktnu algebru za razrěšenje problemov, svezanyh s prěnosom danyh.

=== Obučenje ===

Naučenje algebrě se glavno fokusuje na elementarnoj algebrě, ktora jest jednoju iz pričin, začto elementarna algebra takože jest nazvana školnoju algebroju. Ona obyčno ne jest čestju načalnogo obrazovanja i jest vveděna toliko v srědnom, zatože ona trěbuje vladanije fundamentami aritmetiky, tvoreči nove kognitivne izzvy, svezane s abstraktnym mysljenjem i generalizacijeju.

== Ključove koncepcije ==

=== Prěmenne i ravnosti ===

Prěmenne (variabilne) sut simboly za nenaznačene ili neznane veličiny. Oni dajut možlivost izraziti odnošenja, za koje ne jest znajemo točnyh značenij. Ravnostju jest matematično tvrdženje, sostoječe iz dvoh čestij, govoreči, že oni sut ravne.

Glavny cělj elementarnoj algebry jest oprěděliti značenja, za koje jest tvrdženje istinno. To možno jest dosegnuti transformacijeju i manipulacijeju čestami tvrdženja po oprědělenym pravilam. Ključny princip, ktory rukovodi tutym procesom, jest že kaka-libo operacija, izdělana na jednoj straně ravnosti, musi takože byti sdělana na drugoj straně, da by tvrdženje jest ostalo istinno.

=== Polinomy ===

Polinom jest izraženje, sostoječe iz jedinogo ili vyše členov, ktore sut složene ili odimane jedin od drugogo. Každy člen jest či konstanta, ili prěmenna, ili produkt konstanty i prěměnnyh. Faktorizacija jest metoda, izkoristana za uproščenje polinomov, čto dělaje legšim jihnu analizu i oprěděljenje značenij, pri ktoryh oni sut ravne nulě.

=== Algebraične struktury ===

Algebraična struktura jest ne pusto množstvo matematičnyh objektov zajedno s algebraičnymi operacijami, oprědělenymi na tom množestvy. Abstraktna algebra izsleduje zakony, obči osobenosti i značenja algebraičnyh struktur. Važnějše struktury vklučajut:

* '''Grupy''' — struktury s jednoju associativnoju operacieju, identičnym elementom, i obratnymi elementami
* '''Koljca''' — struktury s dvoma operacijami, sličnymi složenju i množejenju
* '''Polja''' — komutativne koljca, v kojih každy nenulovy element imaje multiplikativno obratno
* '''Vektorne prostory''' — struktury, kombinujuče vektory so skalarnym množenjem
* '''Matricy''' — pravougolne razporedenja veličin, fundamentalne v linearnoj algebrě

== Gledite takože ==

* [[Matematika]]
* [[Aritmetika]]
* [[Geometrija]]
* [[Topologija]]
* [[Teorija čisel]]
* [[Matematična analiza]]
* [[Al-Horezmi]]
* [[Linearna algebra]]
* [[Abstraktna algebra]]

== Iztočniki ==

&lt;references/&gt;

[[Kategorija:Matematika]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>6c0sw236eg9lq9oq5s3sojzl3cgyx9f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Baškirsky Ј</title>
    <ns>0</ns>
    <id>691</id>
    <revision>
      <id>43824</id>
      <parentid>4458</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:01:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="560" sha1="8310eam8apy3aqwnn5h324dy0soitdc" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Bashkir Je ; Capital and Small Capital.svg | right | 240px |class=skin-invert-image]] [[Fajl:Cyrillic capital letter bashkir Ie.svg|11x11px|class=skin-invert-image]], [[Fajl:Cyrillic letter small capital bashkir Ie.svg|8x8px| class=skin-invert-image]] ('''Baškirsky Ј''') jest bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ktoru v 1912 godu koristal v [[baškirsky alfabet|baškirskom alfabetu]] Mstislav Aleksandrovič Kulajev.

==Kodovan‌je==
Tuta bukva ješče ne jest zakodovana v formatu Unicode.

[[Kategorija:Kirilične bukvy|І]]</text>
      <sha1>8310eam8apy3aqwnn5h324dy0soitdc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bojeva umětnost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>717</id>
    <revision>
      <id>43826</id>
      <parentid>34965</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:03:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4834" sha1="ce32bgybe15051ttvb0p7kg2txphx1m" xml:space="preserve">[[Fajl:Marine_martial_arts.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Marine_martial_arts.jpg|thumb|250px|Amerikanske vojovniky praktikujut bojeve umětnosti, 2008]]
'''Bojeve umětnosti''' sut kodifikovanymi sistemami ili tradicijami bojevyh praktik za različnymi cěljami, kako sut samoobrana, [[vojna]] ili ohrana poredka, [[sport]], fizičny, mentalny i duhovny razvoj, zabava ili shranjenje nematerialnogo kulturnogo naslědja.

== Etimologija ==
[[Fajl:Martial_arts_-_Fragrant_Hills.JPG|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Martial_arts_-_Fragrant_Hills.JPG|thumb|300px|Stilj Čenj bojevoj umětnosti Tajczicjuanj v parku v Pekinu, Kitaj]]
Nazvanje &quot;Bojeva umětnost&quot; proishodi od prěklada Sino-Japonskogo slova s tutym značenjem (Japonsky: 武芸&lt;small&gt;:&lt;/small&gt; {{-|''bu-gei''}}, Kitajsky: 武藝: {{-|''wǔyì''}}). Bukvaljno, označaje &quot;武 bojevy&quot; i &quot;艺 umětnost&quot;.

Termin &quot;Bojeva umětnost&quot; byl spopularizovan v mejnstrimovoj popularnoj kulturě v 1960-1970 lětah, věčšinoju blagodare Hongkongskym filmam o bojovyh umětnosteh, največe znamenite iz ktoryh byli sut filmy s Brjusom Liom ([[:en:Bruce_Lee|Bruce Lee]])

Terminy ''bojova nauka'' i ''bojove nauky'' široko koristali se dlja označenja vojinskih umětnostij Izhodnoj Aziji prěd 1970-mi lětami, i takože do toj doby koristal se termin ''kitajsky boks'' kako nazvanje vseh ''kitajskyh bojovyh umětnostij''.

== Stvary i sodržanje ==
Bojove umětnosti mogut byti harakterizovane i klasifikovane podolg raznyh kriterijev, napriklad:

* Tradične/historične ili tutčasne umětnosti: napr., narodna borba protiv modernyh hibridnyh bojovyh umětnostij i podobno.
* S oružjem ili bez oružja.
* Podolg izkoristanyh tehnik
** S oružjem: podolg tipa oružja (boj s mečom, boj palkami i t.d.)
** Bez oružja: podolg stvaru boja (zahvaty, udarne tehniky, stoječy boj, borba na zemji)
* Podolg priměnenja ili naměru: samoobrana, bojevy sport, horeografija ili demonstracija form, ozdravjenje ili fitnes, meditacija i t.d.
* V azijskoj tradiciji takože različajut &quot;vněšni&quot; i &quot;vnutrni&quot; stilji.

=== Podle tehnik ===

==== Bez oružja ====
Bojeve umětnosti bez oružja jest možlivo grupovati na imajuče fokus na udarah, imajuče fokus na tehnikah borby, i na obehdvoh, posledni sut často nazyvane hibridnymi bojevymi umětnostami.

===== '''''Udarne''''' =====
* '''Udary rukami''': Boks, Karate, U Šu (&quot;Kun Fu&quot;), Vin Tčunj i mnogo dalših
* '''Udary nogami''': Kikboksing, Taekvondo, Kapoeira, Savat, Karate, U Šu (&quot;Kun Fu&quot;), Tekjon
* '''Udary loktemi''': Bokator, Kun Fu, Karate, Muay Thai
* '''Udary kolenom''': Letwei, Muaj Tai, Bokator, Kung Fu, Karate
* Druge s koristanjem udarov: Bokator, Letwei, Muay Thai, U Šu, Penčak Silat, Taiczicjuanj, Vovinam

[[Fajl:Candi_Prambanan_-_100_Wrestling,_Visnu_Temple_(12041663905).jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Candi_Prambanan_-_100_Wrestling,_Visnu_Temple_(12041663905).jpg|right|thumb|Barelief s zahvatnymi tehnikami na hramě [[:en:Prambanan|Prambanan]] (9-to stoletje) v Indoneziji.]]

===== '''''Zahvatne''''' =====
* '''Kydajuči''': Hapkido, Dzjudo, Sumo, Borba, Aikido, Šuai Czjiao, Taiczicjuanj, Karate (něktore stilji)
* '''Bolěvne zamky/Udušenja/Zadrženja''': Dzjudzjucu, Braziljsko dzjudzjucu, Keč/restling, Dzjudo, Tcin-na, Taiczicjuanj, Karate
* '''Napiranja''': Dzjudo, Restling, Aikido
* '''Vězany boj/Klinč''': Vin Tčunj, Filipinske bojeve umětnosti, Džit Kun Do, Muay Tai, borba, Dzjudo, Karate (něktore stilji), U Šu (něktore stilji)

==== S oružjem ====
Tradične bojeve umětnosti, ktore odnoset se boju s oružjem, često vključajut široky spektr oružija blizkogo boja, vključno rěžučego i koljučego oružja. Tamte tradiciji vkljčajut ''eskrima, silat, kalaripajat, kobudo,'' a takože Evropejske historične bojeve umětnosti, osoblivo iz časov Italijskogo Renesansa. Mnogo k''itajskyh bojevyh umětnostij'' takože imajut ovladyvanje oružjem kako čest svojej učebnoj programy. 

Poněkogda, trening s jednym odděljnym oružjem može se razsmatrjati kako stilj, čto jest osoblivo vidno v ''japonskyh bojevyh umětnosteh'', s takymi disciplinami kako sut ''kendzjucu'' i ''kendo'' (meč), ''bodzjucu'' (palka) i ''kjudo'' (luk). Podobno, sovrěmenne bojeve umětnosti i sporty vključajut ''moderno fehtovanje'', sistemy boju na palicah kako kan-de-kombat, sovrěmennaja sportovna lukostrěljba ili prikladna streljba. Sut i zajimlive bojeve umětnosti s oružjem, izmyšlene specialno dlja fantazijnyh filmov, napriklad ''gun kata''.

=== Podle priměnenja ili naměru ===

==== Orientovane na sebeobranu ====

==== '''Dlja naučenja bojovnikov ili specialnyh sil''' ====

==== '''Orientovane na kompetecijny sport''' ====

==== Duhovno orientovane ====

== Vnešnje linky ==
{{Prěvod|en|Martial Arts}}
[[Kategorija:Sport]]</text>
      <sha1>ce32bgybe15051ttvb0p7kg2txphx1m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brithenig</title>
    <ns>0</ns>
    <id>737</id>
    <revision>
      <id>43582</id>
      <parentid>34979</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55374" sha1="2501nlut68k4p3823lk7gf2yb0lihab" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Brithenig
| nativename       = Brithenig, Comroig
| pronunciation    = {{MFA|bzt|bɾɪθɛˈniːɡ}}
| image = Brithenig.png
| imagesize = 300px
| imagecaption = Horugva kraljevstva Kemr, epicentr světa Ill Bethisad i država, kde govorjeny jest jezyk Brithenig
| creator          = {{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}} 
| created          = 1996
| speakers = 
| ref = 
| date = 
| script = [[latinica]] na osnově [[Velssky alfabet|velsskogo alfabeta]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Romanske jezyky|Romanske]]
**** Jezyky [[Zapadnoromanske jezyky|Zapadnoromanske]]
***** Jezyky Britanno-romanske
| iso3             = bzt
| glotto           = brit1244
}}

'''Brithenig''' (takože znany kako '''Comroig''')&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | title = Kemr, land of Brithenig speakers | archive-url = https://web.archive.org/web/20090520041005/http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | access-date = 8 October 2021 | archive-date = 2009-05-20}}&lt;/ref&gt; jest [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], ili konstruovany jezyk («konlang»). Byl stvoreny kako [[hobi]] v 1996 roku {{LatCyr|Andrew Smith'om|Эндру Смитoм|Endru Smitom|1}}  iz [[Nova Zelandija|Novej Zelandije]], ktory takože izměslil [[Alternativna historija|alternativnu historiju]] [[Ill Bethisad]]a za «objasnjenije» jeho. Oficijalno suglasno Ill Bethisad Wiki, brithenig jest klasifikovany kako britanno-romansky jezyk, zajedno s drugymi romanskimi jezykami ktore zamestili [[Keltske jezyky|keltske]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/Brithenig | title = Brithenig - IBWiki}}&lt;/ref&gt;

Brithenig ne byl razvijeny za koristanje v realnom světě, kako [[volapük]], [[esperanto]], [[interlingua]] ili [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjansky]], ili za davanje detaljev k dělu fikcije, kako [[Klingonsky jezyk|klingonsky]] iz franšize ''[[Zvězdny putj|Star Trek]]''. Skoro, brithenig počal se kako [[mislitelny eksperiment]] (kako [[wenedyk]]) za tvorenje [[Romanske jezyky|romanskogo jezyka]] ktory možel by byti razvity hotj by [[Latinsky jezyk|latinsky]] zamestil rodni [[Keltske jezyky|keltsky jezyk]] kako govorjeny jezyk ljudij v [[Velika Britanija|Velikoj Britaniji]].

Rezultat jest umělny sestrinsky jezyk [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]], [[Katalansky jezyk|katalanskomu]], [[Špansky jezyk|španskomu]], [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], [[Rumunsky jezyk|rumynskomu]], [[Oksitansky jezyk|oksitanskomu]] i [[Italijansky jezyk|italijanskomu]], ktory razlikuje se od njih zvučnymi změnami tem ktore afektovaly [[Velssky jezyk|velssky]], i rěčami pozajmčenymi iz [[Britonske jezyky|britonskih jezykov]] i iz [[Anglijsky jezyk|anglijskogo]] prěz vsju jeho psevdo-historiju. Jedna važna razlika medžu brithenigom i velsskim jest čto velssky jest [[Galo-britonske jezyky|P-keltsky]], ale latinsky byl Q-italsky jezyk (v opoziciji k P-italsky, kako [[Osksky jezyk|osksky]]), i toj osobina jest prěnesena k Brithenigu.

Te napory za ekstrapolaciju romanskih jezykov sut ''Breathanach'' (pod vlivom drugoj větvě keltskogo), ''Judajca'' (pod vlivom hebrějskogo), ''Þrjótrunn'' (ne-Ill Bethisad jezyk pod vlivom islandskogo), ''[[Wenedyk]]'' (pod vlivom poljskogo) i ''Xliponian'' (ktory prěžil zvučny prěměščenje ravno [[Grimov zakon|Grimovomu zakonu]]). On takože inspiroval ''Wessisc'', hipotetičny germansky jezyk pod vlivom kontakta so Starym keltskim.

Brithenigu byl prědan kod BZT v ramy [[ISO 639-3:b#bzt|ISO 639-3]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://archive.ph/20130503101845/http://www.sil.org/ISO639-3/documentation.asp?id=bzt | title = Documentation for ISO 639 identifier: bzt}}&lt;/ref&gt;

{{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}}  byl jedin iz konlangerov prědstavljenih na vystavě «Esperanto, Elfsky i dalje: svět skonstruovanyh jezykov» vystavjenoj v [[Klivlandska publicna biblioteka|Klivlandskej publicnoj biblioteky]] od maja do avgusta 2008 roka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.flickr.com/photos/26418663@N05/2478687117/ | title = Esperanto, Elvish, and Beyond | website = Flickr | date = 9 May 2008 | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; Stvorenje britheniga bylo nazvano pričinoju jeho vklučenija v vystavku (ktora takože vklučala [[Vavilonsky tekst]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; v jezyku {{LatCyr|Andrew Smith'a|Эндру Смита|Endru Smita|1}}.

== Ortografija ==

Ortografija Britheniga jest [[Velsska ortografija|velsska]], vyjmajuči:

* V razlicy od velsskogo, brithenig ima mjagky ''C'' i ''G''; to jest, prěd glasnikami ''e'' i ''i'' soglasniki ''c'' i ''g'' izgovarjajut se kako {{MFA|/tʃ/}}, {{MFA|/dʒ/}}, ravno [[Italijansky jezyk|italijanskomu]].
** Brithenig takože koristaje tute fonemy na koncy v bukvah ''c`'' i ''g`''.
** Tvrdy G v Brithenigu označuje se s ''gh'' kako v italijanskomu.
** Kogda prědhodi ''e'' i ''i'', ''sc'' izgovara se kako {{MFA|/ʃ/}}, inače kako {{MFA|/sk/}}.
* Bukva ''k'' za tvrdy {{MFA|/k/}} jest mnogo živěja v Brithenigu nego velssky.
* Dok velsske rěči sut ordinerno naglašene v predposledjom slogu, brithenigske rěči sut naglašene v posledjom slogu (Brithenig ''ys'''col''''' v razlicy od velsskogo '''''ys'''gol'', oba značet «škola»).
* Ne ima komplikovanyh pravil za prědvidjenje dlugosty glasnika iz ortografije: naglašene glasniki vsegda izgovarajut se dluge.
* Brithenig ima mnogo [[Němaja bukva|němyh bukv]].
** V rěčah věčše čem dve slogu, konečny ''-t'' v posledovatelnosti ''-nt'', i ''-r'' ili ''-l'' kako drugy členy soglasničkih skupin stajut němymi.
** Konečny ''-f'' ordinerno němoj, ale ne kako ortografičesky geminate ''-ff''.
** V infinitivnih okončanijah ''-ar'', ''-er'', ''-ir'', ''-r'' jest ordinerno nevygovarjany.
* Někotore govorjaščije izgovarjajut ''-ae'' i ''-oe'' kako {{MFA|/aː/}} i {{MFA|/oː/}} otvětno. V standartnoj varijanty, oba glasnika izgovarajut se kako {{MFA|/aːɪ/}} i {{MFA|/oːɪ/}}.
* Jednosložne rěči zakonćujuče se na soglasničke skupiny ktore zakonćujut se na ''-r'' ili ''-l'' izgovarajut se s [[Epentheza|epentetičnym]] glasnikom takim samym kako poslednji glasnik (''llifr'' izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}).

== Alfabet ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Bukvy britheniga
! Bukva !! Ime !! Izgovor
|-
| A, a || a || {{MFA|/a/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| B, b || bi || {{MFA|/b/}}
|-
| C, c || ci || {{MFA|/k/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/tʃ/}} kako v «church»
|-
| D, d || di || {{MFA|/d/}}
|-
| E, e || e || {{MFA|/ɛ/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| F, f || fi || {{MFA|/v/}}, němoj na koncy rěči
|-
| G, g || gi || {{MFA|/ɡ/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/dʒ/}} kako v «general»
|-
| H, h || ach || {{MFA|/h/}}, velmi lagodno ili němoj
|-
| I, i || i || {{MFA|/i/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ɪ/}} kogda nenaglašeny
|-
| K, k || ka || {{MFA|/k/}}
|-
| L, l || el || {{MFA|/l/}}
|-
| M, m || em || {{MFA|/m/}}
|-
| N, n || en || {{MFA|/n/}}
|-
| O, o || o || {{MFA|/ɔ/}}
|-
| P, p || pi || {{MFA|/p/}}
|-
| R, r || er || {{MFA|/r/}} drgotny, kako v španskom ili italijanskom
|-
| S, s || es || {{MFA|/z/}} medžu glasnikami, inače {{MFA|/s/}}
|-
| T, t || ti || {{MFA|/t/}}
|-
| U, u || u || {{MFA|/ɨ/}}, centralny nezaokrugleny glasnik
|-
| W, w || dubl w || {{MFA|/w/}}, kako glasnik: naglašeny {{MFA|/u/}}, nenaglašeny {{MFA|/ʊ/}}
|-
| Y, y || i greg || {{MFA|/i/}}
|}

Složene bukvy:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Digraf !! Izgovor
|-
| ''ae'' || {{MFA|/aɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/aː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''ai'' || {{MFA|/aɪ/}} kako v «aisle»
|-
| ''aw'' || {{MFA|/aʊ/}}
|-
| ''ei'' || {{MFA|/ɛɪ/}}
|-
| ''ew'' || {{MFA|/ɛʊ/}}
|-
| ''iw'', ''yw'' || {{MFA|/iʊ/}}
|-
| ''oe'' || {{MFA|/ɔɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/ɔː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''oi'' || {{MFA|/ɔɪ/}}
|-
| ''ui'' || {{MFA|/uɪ/}} kako v «ruin»
|-
| ''ch'' || {{MFA|/χ/}} gutturalny, kako v «loch»
|-
| ''ċ'' || {{MFA|/tʃ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''dd'' || {{MFA|/ð/}} kako «th» v «either»
|-
| ''ff'' || {{MFA|/f/}} kako anglijsky f
|-
| ''gh'' || {{MFA|/ɡ/}} tvrdy G prěd ''e'' i ''i''
|-
| ''ġ'' || {{MFA|/dʒ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''ll'' || {{MFA|/ɬ/}} lateralny frikativ
|-
| ''nt'' || na koncy rěči věčše čem dve slogu — němoj ''t'' {{MFA|/n/}}, inače {{MFA|/nt/}}
|-
| ''ph'' || {{MFA|/f/}}
|-
| ''rh'' || {{MFA|/rʰ/}} aspirovany r
|-
| ''rr'' || {{MFA|/r/}} ravno jednomu r
|-
| ''sc'' || prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/ʃ/}}, inače {{MFA|/sk/}}
|-
| ''th'' || {{MFA|/θ/}} kako «th» v «ether»
|}

Bukvy ''j'', ''q'', ''v'', ''x'' i ''z'' koristajut se toliko v pozajmčenyh rěčah, posebno v novyh rěčah ktore ne byly adaptovany k brithenigskoj ortografiji. One ne vklučajut se v tradicionny alfabet.

Někotore frazy izgovarajut se kako diftongi: ''sa es'' («ona jest, tam jest, tam sut») izgovara se kako ''saes''; v standartnom dialektu to može biti skrašćeno na ''sa's''. Bukva ''y'' v načaly rěči jest često nenaglašena i kogda prědhodi rěč zakonćujuča se na glasnik, ona često eliduje se. Nekotore jednosložne rěči zakonćujut se na soglasničke skupiny s ''r'' ili ''l'' kako poslednjim členom: toj konečny soglasnik izgovara se kako by glasnik rěči byl ponovjen prěd njim (''llifr'' «kniga» izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}). V dlugših rěčah, ''r'' v toj poziciji jest němoj.

Naglasok v brithenigu pada na poslednji slog: ''afwr'' «ljubov» izgovara se kako ''a-FWR'' {{MFA|/aˈvur/}}, ne ''A-fur''. V diftongah, pervy glasnik izgovara se naglašeno ili nenaglašeno suglasno tomy, v naglašenom slogu on prihodi ili ne. Brithenig někogda akcentirujet rěči s {{MFA|/ˆ/}} zvanym ''teithith'' («mala krova»). Hotj akcent vsegda izgovara se kako «dlug», mnogorazno on jest čisto gramatičny, na primer, ''lla'' i ''llâ''.

== Veliky Glavny Plan ==

'''Veliky Glavny Plan''' ({{Jezyky|en|Grand Master Plan}}) jest sistem zvučnyh prěměn kojimi [[Vulgarny latinsky jezyk|vulgarno-latinske]] rěči prěhodile v brithenigske.

=== Oboznačenija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Znaky !! Značenje
|-
| VL || Vulgarny latinsky
|-
| C || Ljuby soglasnik
|-
| N || Ljuby nazalny soglasnik
|-
| # || Granica medžu rěčami
|-
| 0 || Izgubleny glasnik ili soglasnik
|-
| V: || Dlug glasnik
|}

=== Glasniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| a, a: || → || a
|-
| e, ae || → || e
|-
| e:, oe || → || ui
|-
| i, i: || → || i
|-
| o, au || → || o
|-
| u, o: || → || u
|-
| u: || → || y
|}

Latinsko ''j'' (konsonantno) ostaje kako ''i''. V VL rěčah, ''erC'' → ''arC'' kogda nenaglašeny. Konecy ''iCa#'', ''uCa#'' → ''eC'', ''oC''.

=== Prěměny glasnikov prěd ''i'' ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| ''aCi#'' || → || ''eiC''
|-
| ''-aCi-'' || → || ''eC-''
|-
| ''aw+i'' || → || ''ew''
|-
| ''-aCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''eCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-eCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-eCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''oCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-oCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-oCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''uCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''i + i'' || → || ''ei''
|}

=== Soglasniki ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! Pravilo prěměny
|-
| p || → ''b'' kogda medialny, inače ''p''; ''pt'' → ''th''; ''rp'', ''lp'' → ''rff'', ''lff''; ''rpt'' → ''rth''; ''pp'' → ''ff''; ''ph'' → ''ff''
|-
| t || → ''d'' kogda medialny, inače ''t''; ''th'' → ''th''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''rt'' → ''rth''; VL ''th'' → ''d'' kogda medialny, inače ''t''
|-
| c || → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''qu'' → ''c''; ''cc'' → ''ch''; ''ct'' → ''ith''; ''nct'' → ''ith''; ''c'' prěd likvidom → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''lc'', ''rc'' → ''lch'', ''rch''; VL ''ch'' → ''c''; ''-g-''
|-
| b || → ''f'' kogda medialny, inače ''b''; prěd ''l'', ''r'', ''n'': ''af'' → ''aw'', ''of'' → ''o:'', ''uf'' → ''u:'', ''ef'' → ''e'', ''if'' → ''i'', ''eif'' → ''ei''
|-
| d || → ''dd'' kogda medialny, inače ''d''; ''dd'' → 0 prěd soglasnikom; ''dr'' → ''ir'' kogda medialny; ''dm'' → ''m'' kogda medialny; ''ld'' → ''llt''; ''rd'' → ''rdd''
|-
| g || → 0 kogda medialny, inače ''g''; ''gn'' → ''in''; ''gl'' → ''il''; ''gr'' → ''ir''; ''lg'', ''rg'' → ''ly'', ''ry''
|-
| l || → ''ll'' kogda načelny, inače ''l''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''ll'' → ''ll''; ''nl'' → ''nll''
|-
| r || → ''rh'' načelny i posle ''n'', inače ''r''
|-
| m || → ''f'' kogda medialny, inače ''m''; ''m'' → ''f'' prěd nazalnym ili likvidom; ''-n-''; ''nj'' → ''n''; ''nff'' → ''ff''; N + zvučny okluziv → N
|-
| s || ''#sC'' → ''#ysC''; ''x'' → ''is''; ''sl'' → ''ll''; ''sr'' → ''rh'' načelny, ''rr'' medialny; ''ls'' → ''ls''; ''rs'' → ''rs''; ''sm'' → ''m''; ''sn'' → ''n''; ''ns'' → ''s''; ''sw'' → ''chw''; VL ''s#'' → ''h'' → 0 (+ spirantna mutacija)
|-
| h || → 0
|-
| v || VL: → ''gw'' načelny, inače ''w''; ''wo:'' → ''w''
|}

== Fonologija ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ [[Soglasnik]]i — [[Fonema|fonemy]]
! colspan=&quot;2&quot; | !! [[Labialny soglasnik|Labialny]] !! [[Dentalny soglasnik|Dentalny]]/ [[Alveolarny soglasnik|Alveolarny]] !! [[Postalveolarny soglasnik|Postalveolarny]]/ [[Palatalny soglasnik|Palatalny]] !! [[Velarny soglasnik|Velarny]] !! [[Glotalny soglasnik|Glotalny]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nazalny soglasnik|Nazalny]]
| {{MFA|m}} || {{MFA|n}} || || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Okluziv]]
! Bezvučny
| {{MFA|p}} || {{MFA|t}} || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|k}} ⟨k, c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučny
| {{MFA|b}} || {{MFA|d}} || {{MFA|ɡ}} ⟨g⟩ ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata]]
! Bezvučna
| rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|t͡ʃ}} ⟨c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučna
| {{MFA|d͡ʒ}} ⟨g⟩
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativa]]
! Bezvučna
| {{MFA|f}} || {{MFA|s}} || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|h}}
|-
! Zvučna
| {{MFA|v}} || {{MFA|z}} ⟨s⟩ || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimant]]
! Medijny
| rowspan=&quot;2&quot; | || || {{MFA|j}} || {{MFA|w}} || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Lateralny
| {{MFA|l}} || || ||
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Vibrant]]
| || {{MFA|r}} || || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Glasnik]]i — fonemy ([[monoftong]]y)
! !! [[Prědnji glasnik|Prědnji]] (nezaokrugljeny) !! [[Centralny glasnik|Centralny]] !! [[Zadnji glasnik|Zadnji]] (zaokrugljeny)
|-
! [[Zatvoren glasnik|Zatvoren]]
| {{MFA|i}} ⟨i, y⟩ || {{MFA|ɨ}} ⟨u⟩ || {{MFA|u}} ⟨w⟩
|-
! [[Polozatvoren glasnik|Polozatvoren]]
| {{MFA|ɪ}} ⟨i⟩ || || {{MFA|ʊ}} ⟨w⟩
|-
! [[Srědnji glasnik|Srědnji]]
| || {{MFA|ə}} ⟨a, e⟩ ||
|-
! [[Polootvor glasnik|Polootvor]]
| {{MFA|ɛ}} ⟨e⟩ || || {{MFA|ɔ}} ⟨o⟩
|-
! [[Otvor glasnik|Otvor]]
| {{MFA|a}} || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Diftongy
! Digraf !! Izgovor
|-
| ae || [æ], [aː]
|-
| ai || [aɪ]
|-
| au || [aʊ]
|-
| ei || [ɛɪ]
|-
| ew || [ɛʊ]
|}

== Gramatika ==

=== Mutacija ===

Kako velssky i druge keltske jezyky, počelne [[Konsonantna mutacija|konsonantne mutacije]] (''cluinediwn'', bukv. «sklonjenja») v brithenigu jest važno osobno. sut tri mutacije: mjagka (''moillad''), spirantna (''solwed'') i nazalna (''naral'').

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radicalna !! Mjagka !! Spirantna !! Nazalna
|-
| ''p-'' {{MFA|/p/}} || ''b-'' {{MFA|/b/}} || ''ph-'' {{MFA|/f/}} || ''mh-'' {{MFA|/m̥/}}
|-
| ''t-'' {{MFA|/t/}} || ''d-'' {{MFA|/d/}} || ''th-'' {{MFA|/θ/}} || ''nh-'' {{MFA|/n̥/}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | ''c-'' {{MFA|/k, tʃ/}} || ''g-'' {{MFA|/ɡ/}} || ''ch-'' {{MFA|/χ/}} || rowspan=&quot;2&quot; | ''ngh-'' {{MFA|/ŋ̊/}}
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''g-'' {{MFA|/dʒ/}}&lt;ref&gt;Spirantna varianta ''c-'' jest taka sama kako mjagka varianta prěd ''-e-'' i ''-i-''.&lt;/ref&gt;
|-
| ''b-'' {{MFA|/b/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ''m-'' {{MFA|/m/}}
|-
| ''d-'' {{MFA|/d/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''dd-'' {{MFA|/ð/}} || ''n-'' {{MFA|/n/}}
|-
| ''g-'' {{MFA|/ɡ, dʒ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''∅-'' (němoj) || ''ng-'' {{MFA|/ŋ/}}
|-
| ''m-'' {{MFA|/m/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''ll-'' {{MFA|/ɬ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''l-'' {{MFA|/l/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''rh-'' {{MFA|/r/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''r-'' {{MFA|/ɾ/}} || ne priměnjaje se
|}

Mjagka mutacija koristaje se s ženskymi imenniki, pridavniki, glagoly, pri změně slovesnogo porjadka, posle prislovja, i prědlogov ''di'' «iz, od» i ''gwo'' «pod». Spirantna mutacija koristaje se za označenje množin na imennikah, pridavnikah i glagolah, ale takože posle prědlogov ''tra'' «prěz» i ''a'' «k, pri», i sojuza ''mai'' «ale». Nazalna mutacija koristaje se posle negativnogo prislovja koristanogo za negaciju glagolav ''rhen'', i prědlogov ''in'' «v» i ''cun'' «s».

Infinitiv glagola v govorenoji rěči ordinerno prohodi spirantnu mutaciju, vyjmajuči kogda prědhodjašči glagol jest pomočny. Mutacije v brithenigu imenujut se ''cluinediwn'' («sklonjenja») i opisujut se kako ''moillad'' (mjagka), ''solwed'' (spirantna) i ''naral'' (nazalna).

Zapaziti čto ''g'' vsegda staje němoj kogda jest mjagko mutovany. Ako ''g'' jest afrikativny (izgovara se kako «j» prěd ''i'' i ''e''), on ne podlěžit mjagkoj mutaciji. Takože ''c'' prěd prědnjim glasnikom staje ''g'' s j-izgovorom pri mjagkoj mutaciji; ''c'' prěd ''i'' ili ''e'' ne prohodi spirantnoj mutaciji, ale može mjagčiti se v tih okolnostyh.

Prěd glasnikom, prědlogy ''a'' «k, pri» i ''e'' «i» nepravilno stajut ''a-dd'' i ''e-dd''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Notacija za trigerovanje mutacije
! Mjagka || -&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di '''b'''edd'' «od nogy»
|-
! Spirantna || -&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra '''ph'''edd'' «prěz nogu»
|-
! Nazalna || -&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun''&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun '''mh'''edd'' «s nogoju»
|}

=== Imenniki ===

V brithenigu sut dva roda: mužsky i žensky. Rod imennika označuje se formoju oprědělenogo člena: ''ill'' (mužsky), ''lla'' (žensky). Mužsky člen eliduje se s prědlogy zakonćujučimi se na soglasnik: ''a'll'', ''di'll'', ''wo'll''.

Počelny soglasnik ženskogo imennika prohodi mjagku mutaciju posle ženskogo člena ili posle prisvajanogo zaiměnniku. Pridavniki posle ženskogo imennika vsegda prohode mjagku mutaciju. Množinski oprěděleny člen jest ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;, ktory vyzyvajet spirantnu mutaciju: ''lla gas'' «dom» → ''llo chas'' «domy». Žensky zaiměnniky sut ''sa'' «ona», mužsky — ''ys'' «on».

Neoprěděleny člen jest ''yn''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; «jedin». Množinski neoprěděleny člen tvorit se iz prědloga ''di'' s oprědělenim členem: ''di llo h-ôn'' «někoji mužčiny».

Deminutivne sufiksy sut ''-ith'' (obyknoveny) i ''-in'' (nežnostj/kolektiv), augmentativny sufiks jest ''-wn''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Oprědělene členy
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! Mužsky || ''ill'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|-
! Žensky || ''lla''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|}

V razlicy od velsskogo s neprědvidlivo tvorenimi množinami, brithenig ne ima oddělenogo množinskogo sufiksa, tako, jedinstvejna i množinskaja forma sut skoro vsegda neizměnjeny (ravno [[Transnumeralny jezyk|transnumeralnim]] jezykam kako [[Indonezijski jezyk|indonezijski]] i [[Korejsky jezyk|korejsky]]). Namesto, množinski oprěděleny člen jest ordinerno stavjeny prěd imennik (''lla gas'', ''llo '''ch'''as''), ale ješče někotore vyjatky iz togo pravila existujut. Vyjatky vklučajut množinu od ''(ill) of'' «mužčina», ''(llo) h-on''; i někotore množiny ktore tvorut se stavjenjem ženskogo jedinstvenogo oprědělenogo člena prěd njim s spirantnom lenicijom (''ill bordd'', '''''lla''' fordd'').

[[Dual (gramatično čislo)|Dualne]] forme prirodnih parov (n. pr. rukě, nogě) imajut svoj vlasny prefiks i tvorut se pristavenjem ''dew-'' «dve» k imennikam. Slična osobina javlja se takože v [[Bretonsky jezyk|bretonskom]]. Deminutivy i augmentativy derivujut se sufiksami ''-ith'' (ordinerno)/''-in'' (naklonjenostj/kolektiv) i ''-un'' otvětno.

=== Pridavniki ===

Pridavniki soglasujut se s imennikami v rodu i čisle. Množinske pridavniki prohode spirantnu mutaciju. Žensky pridavniki prohode mjagku mutaciju posle ženskogo imennika. Pridavniki ordinerno stojut posle imennika. Toliko pridavniki ''bon'' «dobry» i ''mal'' «zly» možut stati prěd imennik bez neodoznačenosti.

Kogda pridavnik stojit prěd imennikov, on ima perenosno značenje: ''pwbr'' «ubogy» posle imennika znači «bez sredstv» (''lla blenhin bwbr'' — dite ktore ne ma obědnyh deneg), ale «nesrěčny» prěd imennikov (''lla bwbr blenhin'' — dite ktore bylo obiženo). ''Gran'' «veliky» prěd imennikov znači važnostj: ''yn gran of'' «veliky člověk» (slavny), ale ''yn of gran'' «veliky člověk» (krupny).

Za sravnitelnu stepen brithenig koristaje ''ply'' «bolje» i ''min'' «menje» prěd pridavnikom s spirantnom mutacijeju; «než» pěrěvodi se kako ''ca'': ''ply h-allt ca yn gas'' «vyšši nego dom». Prěvoshodna stepen tvorit se pristavjenjem oprědělenogo člena k sravnitelnoj stepenej: ''ill ply h-allt'' «najvyšši». Věčšina prislovij tvorit se iz pridavnikov dodanjem okončanija ''-fent'': ''bel'' «krasny» → ''belfent'' «krasno». Prislovja vyzyvajet mjagku mutaciju na sledujučih rěčah.

Nepravilne stupenjovane pridavniki:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Pozitiv !! Komparativ !! Značenje
|-
| ''bon'' || ''meliwr'' || dobry → lučši
|-
| ''mal'' || ''pwyr'' || zly → gorši
|-
| ''gran'' || ''maer'' || veliky → větši
|-
| ''pwg'' || ''min'' || maly → menši
|-
| ''ben'' (prislovije) || ''myl'' || dobro → lěpje
|-
| ''mal'' (prislovije) || ''pwy'' || nedobro → gorše
|}

=== Pytanja ===

Pytanja tvorjut se zamenoj slovesnogo porjadka podmeta i glagola: ''Gw pharlath Brithenig'' «Ty govoriš brithenig» → ''Parla'gw Prithenig?'' «Govoriš li ty brithenig?». Kogda podmet jest imennik, on ostaje prěd glagolom ale ekvivalentny zaiměnnk stavjaje se posle glagola: ''Ill car es-ys llâ?'' «Je li avto tam?».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Upitne rěči
! Brithenig !! Medžuslovjansky
|-
| ''Ki?'' || kto?
|-
| ''Di ghi?'' || čij?
|-
| ''Ke?'' || ktory?
|-
| ''Ke gws?'' || čto?
|-
| ''K'lwg?'' || gdě?
|-
| ''A ch'lwg?'' || kamo?
|-
| ''Di g'lwg?'' || odkud?
|-
| ''Co?'' || kako?
|-
| ''Cant?'' || koliko?
|-
| ''Ke sig?'' || kak?
|-
| ''Ke dem?'' || kogda?
|-
| ''Perch?'' || počemu?
|}

Upitne rěči stavjajut se v načaly predloženija, vyjmajuči ''di ghi''. Upitna pristavka ''es-sa rhen'' «jeli ne tako?» može stati v konecy predloženija.

=== Povelenje ===

Najobyknovenějša forma povelenja tvorit se dodanjem ''-th'' k glagolu: ''Gwenith per yn turn'' «Pojdi na progulku». Blizka forma povelenja brisaje okončanije s poslednim glasnikom: ''Llaes mi sulfent'' «Ostavi mene v pokoju».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Nepravilne imperativne forme
! Infinitiv !! Formalny !! Blizky
|-
| ''esser'' «byti» || ''siath'' {{MFA|/ʃaθ/}} || ''sia'' {{MFA|/ʃa/}}
|-
| ''gwoler'' «hotěti» || ''gwolath'' || ''gwol''
|-
| ''afer'' «imati» || ''aiath'' || ''ai''
|-
| ''saber'' «znati» || ''seibath'' || ''seib''
|-
| ''diger'' «reči» || ''digeth'' || ''dî''
|-
| ''duger'' «vesti» || ''dugeth'' || ''dû''
|-
| ''ffager'' «dělati» || ''ffageth'' || ''ffâ''
|}

Glagol ''calfar'' «prestati» koristaje se za vyraženje zabrane: ''Calfath (a) wedder'' «Ne idi». Glagol ''gwa'' (iz ''gweddir'' «iti») prěd drugym glagolom znači «davajte»: ''gwa'' sama po sebe znači «davajte pojdeme». Zaměňanije ostrogo imperativa s ''ffager'' jest veštljivo: ''Ffageth (a) wenir per yn turn'' «Pojdi-ka na progulku».

=== Čisla ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Osnovna čisla
! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig
|-
| 0 || ''sero'' || 7 || ''seth'' || 14 || ''cathorddig''
|-
| 1 || ''yn'' || 8 || ''oeth'' || 15 || ''kindig''
|-
| 2 || ''dew'' || 9 || ''noe'' || 16 || ''yn e ghindig''
|-
| 3 || ''trui'' || 10 || ''deg'' || 20 || ''gweint''
|-
| 4 || ''cathr'' || 11 || ''yndig'' || 30 || ''deg e weint''
|-
| 5 || ''cinc'' || 12 || ''dewddig'' || 100 || ''cent''
|-
| 6 || ''sei'' || 13 || ''truiddig'' || 1000 || ''mil''
|}

Čisla stavjajut se prěd imennik. ''Yn'' vyzyvajet mjagku mutaciju u ženskogo imennika; ''dew'', ''trui'' i ''sei'' vyzyvajet spirantnu mutaciju. Prěd imennikov čisla ''cinc'', ''gweint'' i ''cent'' stajut ''cin'', ''gwein'' i ''cen''. Imennik po čislu vsegda jest v jedinstvenom čisle.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Porjadkove čisla
! 1. !! 2. !! 3. !! 4. !! 5. !! 6. !! 7. !! 8. !! 9. !! 10.
|-
| ''prif'' || ''segunn'' || ''terth'' || ''carth'' || ''kint'' || ''seist'' || ''sethif'' || ''oethif'' || ''noef'' || ''degif''
|}

«Raz, dva razy, tri razy» vyražajut se kardinalnym čislom s imennikov ''gweg'': ''yn weg'', ''dew weg'', ''trui weg'', ''cathr gweg''.

=== Zaiměnniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Osoba !! Nominativ !! Akkuzativ !! Dativ !! Disjunktiv !! Posesiv
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Jedinstveno čislo !! 1.
| ''eo''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''mi'' || ''mui'' || ''mew''
|-
! 2.
| ''ty''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''ti'' || ''tui'' || ''tew''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Množstveno čislo !! 1.
| colspan=&quot;4&quot; | ''nu''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''nustr''
|-
! 2.
| colspan=&quot;4&quot; | ''gw''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''gwstr''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Oba !! 3. m.
| ''ys''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''llo'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''lle'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sui'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sew''
|-
! 3. ž.
| ''sa''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''lla''
|}

Tretja osoba ne ima razlikovanija čisel, ale može byti označena spirantnom lenicijom na sledujučih imennikah ili glagolah (prěd jedinstvenymi mutacija ne koristaje se). V razlicy od imennikov, zaiměnniky ne toliko inflektujut se za čisla, ale takože za gramatičeske padeži. Kako mnoge jezyky, brithenig ima [[T–V razlika|T–V razliku]], s ''ty'' koristanym za adresovanje ljudij s kotorymi govorjašči jest blizky ili bogom, dok ''Gw'' koristaje se kogda se govorit s neznakomcom ili manje znakomy ili formalnějšim poznancem (s velikoj bukvoj). Prěd ženskimi imenniki, sledujuči imenniki pokazujut mjagku mutaciju, dok prěd množinom imenniki pokazujut spirantnu mutaciju. Kogda sut mutovane, ''ty'' i ''ti'' nepravilno stajut ''dy''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; za izběganje zameški s ''di'' «iz». V razlicy od velsskogo, brithenig manje koristaje [[Inflektovany prědlog|inflektovane prědlogy]], i taki prědlogy nalazjut se toliko v rěči ''cun'' «s»:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! 1. osoba || ''cun'''meg''''' || ''cun'''nusc'''''
|-
! 2. osoba || ''cun'''neg''''' || ''cun'''gwsc'''''
|-
! 3. osoba || colspan=&quot;2&quot; | ''cun'''seg'''''
|}

=== Glagoly ===

Podobno [[Špansky jezyk|španskomu]] i [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], brithenigske glagoly sut podděljeny v 3 konjugacije suglasno njihovyh infinitivnyh okončanij: ''-ar'' (''canh'''ar''''' «pěti»), ''-er'' (''perdd'''er''''' «izgubiti»), i ''-ir'' (''dorf'''ir''''' «spati») (zapaziti čto konečni ''-r'' sut ordinerno [[Němaja bukva|němymi]]). Brithenig jest ne-[[Jezyk s nuljevym podmetom|nuljevopodmětnovy jezyk]], to jest, on zahtevajet zaiměnniky prěd glagolnymi formami (''ys cant'' «on pěje»). Zapaziti čto konečne soglasniki osnovy takože prohode leniciju, ale takože nezvučne konečne okluzivne konsonante stajut zvučnymi v imperfektu, definitnoj prošlosty i konjunktivnyh prošlih množinah; buducom i kondicionalnymi formami.

Konjunktivne forme nyně sohranjajut se toliko v fiksovanyh frazah, kako ''can in Rhufein, ffâ si llo Rhufan '''ffeigant''''' «kogda v Rimy, dělaj kako Rimljany dělajut». Takože v konjunktivnyh sadašnjim formam, konečne glasniky sut afektovane i-afekciom (vyjmajuči v ''-ar'' glagolah gdě to dogadja se toliko v množinskih formah):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Neafektovano !! Afektovano
|-
| ''-a-'' || rowspan=&quot;3&quot; | ''-ei-''
|-
| ''-e-''
|-
| ''-o-''
|-
| ''-u-'' || ''-y-''
|-
| ''-aw-'' || ''-ew-''
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''-i-''
|}

==== Pravilne glagoly ====

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Canhar''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ar'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''an'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ad'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''chanh'''an''''' || ''chanh'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chanh'''ant'''''
|-
! Imperfekt
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''afath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''afant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''ast''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''ast''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arent'''''
|-
! Buduče
| ''gan'''arai''''' || ''gan'''ara''''' || ''can'''ara''''' || ''gan'''ara''''' || ''chan'''aran''''' || ''chan'''arath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''gan'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''can'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''chan'''arewn''''' || ''chan'''arewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''cheinh'''en''''' || ''cheinh'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''cheinh'''ent'''''
|-
! Prošlo
| ''ganh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''canh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''chan'''assen''''' || ''chan'''asseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''assent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''cant'' (blizky), ''canh'''ath''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Perdder''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''ed'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''berdd'' || ''berdd'' || ''perdd'' || ''berdd'' || ''pherdd'''en''''' || ''pherdd'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''perdd'''ef''''' || ''pherdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''efath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''efant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''est''''' || ''perdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''est''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erent'''''
|-
! Buduče
| ''berdd'''erai''''' || ''berdd'''era''''' || ''perdd'''era''''' || ''berdd'''era''''' || ''pherdd'''eran''''' || ''pherdd'''erath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''berdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''perdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''pherdd'''erewn''''' || ''pherdd'''erewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''beirdd'' || ''beirdd'' || ''peirdd'' || ''beirdd'' || ''pheirdd'''an''''' || ''pheirdd'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pheirdd'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''berdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''perdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''pherdd'''essen''''' || ''pherdd'''esseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''essent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''perdd'' (blizky), ''perdd'''eth''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Dorfir''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''ir'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''in'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''id'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''ddorf'' || ''ddorf'' || ''dorf'' || ''ddorf'' || ''ddorf'''en''''' || ''ddorf'''ith''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ifath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ifant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ist''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ist''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irent'''''
|-
! Buduče
| ''ddorf'''irai''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''dorf'''ira''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''ddorf'''iran''''' || ''ddorf'''irath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''dorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irewn''''' || ''ddorf'''irewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''ddeirf'' || ''ddeirf'' || ''deirf'' || ''ddeirf'' || ''ddeirf'''an''''' || ''ddeirf'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddeirf'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''dorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''issen''''' || ''ddorf'''isseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''issent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''dorf'' (blizky), ''dorf'''ith''''' (formalny)
|}

==== Nepravilne glagoly ====

Dok konjugacija britheniga jest věčšinom pravilna, existujut někotore nepravilne glagoly. V definitnoj prošlosty, někotore glagoly imajut s-osnovu preterita proishodjašćego iz latinskih perfektnyh vrěmen v ''-x-'' ili ''-s-'' (''eo ddis'' iz ''diger'' «reči» na primer):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 1. osoba || ''ddis'' || ''ddis'''en'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba || ''ddis'''ist''''' || ''ddis'''ist'''''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 3. osoba !! Mužsky || ''dis'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''ddis'''irent'''''
|-
! Žensky || ''ddis''
|}

V prošlyh pričestjjah, namesto pravilnih form, někotore glagoly imajut nepravilne pričestjje nasědovane iz latinskih [[supin]]ov v ''-tum'' (''facere, fac'''tum''''' → ''fager, faeth'' «dělati»), ''-sum'' (''claudere, clau'''sum''''' → ''clodder, clos'' «zatvoritj»), ili dažo kombinacije njyh (''vidēre, *vi'''stum''''' → ''gwidder, gwist'' «viděti»). Někotore glagoly takože imajut nepravilne imperativne forme, ili dlženjem poslednjego glasnika i brisanjem poslednjego soglasnika (toliko v slučaju blizkogo imperativa, ''diger'', ''dî'', ''digeth''), ili zauzimanjem form iz konjunktiva (''saber'', ''seib'', ''seibeth''). Glagol ''gweddir'' «iti», gdě prihodi iz [[Latinsky jezyk|latinskogo]] ''vadō'' ale ne jest supletivan s drugymi glagolami, ima nepravilnosti v sadašnjem vrěmeny: ''eo wa'', ''tu wa'', ''ys wa'', ''sa wa'', ''nu wan'', ''gw wath'', ''ys/sa want''.

===== Najnepravilnějše glagoly =====

''Nepravilne forme sut &lt;u&gt;podčrtnute&lt;/u&gt;.''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Esser'' «byti»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''yst'''ad'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''su''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''su'''n'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''hes''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''su'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-er'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''s'''erai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''eran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''si'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Afer'' «imati»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''af'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; |Pričestje nastoječego vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''af'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''afy'''d'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''en'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''eth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ha'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''h-afef'''an''''' || ''h-afef'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''h-afef'''ant'''''
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''af'''rai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ai'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

=== Sintaksa ===

Standardny slovesny porjadok v brithenigu jest [[Podmet–glagol–dopolnjenije|Podmet–Glagol–Dopolnjenije]], celna sintaksa jest podobna [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]] ale ne velsskomy. Hotj, kogda glagol koexistuje s objektnim zaiměnnikom porjadok rěči prěměnjaje se na [[Podmet–dopolnjenije–glagol|Podmet–Dopolnjenije–Glagol]]. Slovesny porjadok za pytanja «da/ne» jest [[Glagol–podmet–dopolnjenije|Glagol–Podmet–Dopolnjenije]] (''gw pharolath Brithenig'' «vy govorite Brithenig» v razlicy od ''parla'gw Frithenig?'' «govorite li vy Brithenig?»).&lt;ref&gt;Zapaziti čto okončanije drugoj osoby množiny ''-th'' bylo elidovano prěd zaiměnnikom ''gw''.&lt;/ref&gt;

== Leksika ==

Věčšina leksiky britheniga jest distinktivno romanska hotj jest zamaskirovana kako velsska. Tutoj spisok 30 rěči daje impressiju kako brithenig izgleda v sravnjenju s devětimi drugymi romanskimi jezykami, vklučno [[wenedyk]]om i velsskim. Okolo jednoj četvrty velsskih rěči jest podobno k brithenigskim (označena tim čto ne sut v zagradah) zaneže jih obščego [[Proto-indoevropejsky jezyk|Indoevropejskogo]] pohodjenija, ale někotore druge, kako ''ysgol'', byle sut pozajmčenija iz latiny v velssky.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ '''Brithenig sravnjeny s romanskimi i velsskim'''
! [[Anglijsky jezyk|Anglijsky]] !! '''Brithenig''' !! [[Latinsky jezyk|Latinsky]] !! [[Pikardsky jezyk|Pikardsky]] !! [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]] !! [[Galicijski jezyk|Galicijski]] !! [[Špansky jezyk|Špansky]] !! [[Katalansky jezyk|Katalansky]] !! [[Oksitansky jezyk|Oksitansky]] !! [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]] !! [[Italijansky jezyk|Italijansky]] !! [[Retoromanski jezyk|Retoromanski]] !! [[Friulsky jezyk|Friulsky]] !! [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]] !! [[Wenedyk]] !! [[Velssky jezyk|Velssky]]
|-
| '''ruka''' || '''breich''' || brachium || bro || braço || brazo || brazo || braç || braç || bras || braccio || bratsch || braç || braţ || brocz || braich
|-
| '''črny''' || '''nîr''' || nĭger, nĭgrum || noére || preto, negro || negro || negro || negre || negre || noir || nero || nair || neri || negru || niegry || (du)
|-
| '''grad, město''' || '''ciwdad''' || cīvĭtās, cīvĭtātem || ville || cidade || cidade || ciudad || ciutat || ciutat || cité || città || citad || citât || ''oraş'', [cetate] || czytać || (dinas)
|-
| '''smrt''' || '''morth''' || mŏrs, mŏrtem || mort || morte || morte || muerte || mort || mòrt || mort || morte || mort || muart || moarte || mroć || (marwolaeth)
|-
| '''pes''' || '''can''' || canis || quien || cão, ''cachorro'' || can || ''perro'', can || ''gos'', ca || ''gos'', can || chien || cane || chaun || cjan || câine || kań || (ci)
|-
| '''uho''' || '''origl''' || ''auris'', aurĭcŭla || orele || orelha || orella || oreja || orella || aurelha || oreille || orecchio || ureglia || orele || ureche || urzykła || (clust)
|-
| '''jajco''' || '''ew''' || ovum || œué || ovo || ovo || huevo || ou || uòu || œuf || uovo || ov || ûf || ou || ów || wy
|-
| '''oko''' || '''ogl''' || ŏcŭlus || oeul || olho || ollo || ojo || ull || uèlh || œil || occhio || egl || voli || ochi || okieł || (llygad)
|-
| '''otec''' || '''padr''' || pater, patrem || monpére || pai || pai || padre || pare || paire || père || padre || ''bab'' || pari || ''tată'' || poterz || (tad)
|-
| '''ogonj''' || '''ffog''' || ''ignis'', fŏcus || fu || fogo || ''lume'', fogo || fuego || foc || fuòc || feu || fuoco || fieu || fûc || foc || fok || (tân)
|-
| '''ryba''' || '''pisc''' || pĭscis || pichon || peixe || peixe || pez, pescado || peix || peis || poisson || pesce || pesch || pes || peşte || pieszcz || pysgodyn
|-
| '''stopa''' || '''pedd''' || pĕs, pĕdem || pied || pé || pé || pie || peu || pè || pied || piede || pe || pît || ''picior'', [piez] || piedź || (troed)
|-
| '''prijatelj''' || '''efig''' || amīcus || anmi || amigo || amigo || amigo || amic || amic || ami || amico || ami || amì || ''prieten'', amic || omik || (cyfaill)
|-
| '''zeleny''' || '''gwirdd''' || vĭrĭdis || vert || verde || verde || verde || verd || verd || vert || verde || verd || vert || verde || wierdzi || gwyrdd
|-
| '''konj''' || '''cafall''' || ''ĕquus'', cabăllus || gval || cavalo || cabalo || caballo || cavall || caval || cheval || cavallo || chaval || cjaval || cal || kawał || ceffyl
|-
| '''ja''' || '''eo''' || ĕgo || J'/euj || eu || eu || yo || jo || ieu || je || io || jau || jo || eu || jo || (mi)
|-
| '''ostrov''' || '''ysl''' || īnsŭla || ile || ilha || illa || isla || illa || iscla || île || isola || insla || isule || insulă || izła || (ynys)
|-
| '''jezyk''' || '''llinghedig, llingw''' || lĭngua || lingue || língua || lingua || lengua || llengua || lenga || langue || lingua || linguatg, lieunga || lenghe || limbă || lęgwa || (iaith)
|-
| '''žizn''' || '''gwid''' || vīta || vie || vida || vida || vida || vida || vida || vie || vita || vita || vite || ''viaţă'', [vită] || wita || (bywyd)
|-
| '''mlěko''' || '''llaeth''' || lac, lactis || lé || leite || leite || leche || llet || lach || lait || latte || latg || lat || lapte || łoc || llaeth
|-
| '''ime''' || '''nôn''' || nōmen || nom || nome || nome || nombre || nom || nom || nom || nome || num || non || nume || numię || (enw)
|-
| '''noč''' || '''noeth''' || nŏx, nŏctem || nuit || noite || noite || noche || nit || nuèch || nuit || notte || notg || gnot || noapte || noc || (nos)
|-
| '''stary''' || '''gwegl''' || ''vĕtus'', vĕtŭlus || viu || velho || vello || viejo || vell || vièlh || vieux || vecchio || vegl || vieli || vechi || wiekły || (hen)
|-
| '''škola''' || '''yscol''' || schŏla || école || escola || escola || escuela || escola || escòla || école || scuola || scola || scuele || şcoală || szkoła || ysgol
|-
| '''nebo''' || '''cel''' || caelum || ciu || céu || ceo || cielo || cel || cèl || ciel || cielo || tschiel || cîl || cer || czał || (awyr)
|-
| '''zvězda''' || '''ystuil''' || stēlla || étoéle || estrela || estrela || estrella || estel || estela || étoile || stella || staila || stele || stea || ścioła || (seren)
|-
| '''zub''' || '''dent''' || dēns, dĕntem || dint || dente || dente || diente || dent || dent || dent || dente || dent || dint || dinte || dzięć || dant
|-
| '''glas''' || '''gwg''' || vōx, vōcem || voé || voz || voz || voz || veu || votz || voix || voce || vusch || vôs || voce, [boace] || wucz || (llais)
|-
| '''voda''' || '''ag''' || aqua || ieu || água || auga || agua || aigua || aiga || eau || acqua || aua || aghe || apă || jekwa || (dŵr)
|-
| '''větr''' || '''gwent''' || vĕntus || vint || vento || vento || viento || vent || vent || vent || vento || vent || vint || vânt || więt || gwynt
|}

== Priklad ==

[[Otče naš|Molitva Gospodnja]]:

&lt;blockquote&gt;
''Nustr Padr, ke sia i llo gel:''&lt;br/&gt;
''sia senghid tew nôn:''&lt;br/&gt;
''gwein tew rheon:''&lt;br/&gt;
''sia ffaeth tew wolont,''&lt;br/&gt;
''syrs lla der sig i llo gel.''&lt;br/&gt;
''Dun nustr pan diwrnal a nu h-eidd;''&lt;br/&gt;
''e pharddun llo nustr phechad a nu,''&lt;br/&gt;
''si nu pharddunan llo nustr phechadur.''&lt;br/&gt;
''E ngheidd rhen di nu in ill temp di drial,''&lt;br/&gt;
''mai llifr nu di'll mal.''&lt;br/&gt;
''Per ill rheon, ill cofaeth e lla leir es ill tew,''&lt;br/&gt;
''per segl e segl. Amen.''
&lt;/blockquote&gt;

=== [[Věža Babelja]] (Bytje 11:1–9) ===

Starějši tekst v brithenigu:&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
''Agur ill mun inteir afew yn llinghedig e yn cant comyn. Sig ill pobl sumodefant di'll llewent, ys ligarent yn lluin in Senar e llâ si ysteblirent. Ys ddisirent a sew alltr, &quot;Gwath, gwan a ffager yn fric e gogher llo hinteirfent.&quot; Ys hýsafant llo fric in ill llog di'll pedr, e yn aerell per ill kelchin. Affos ys ddisirent, &quot;Gwath, gwan a eddiffigar yn giwdad per nu, cun yn tyr ke dang a llo chel, ke nu ffagen yn nôn per nu e sun ysparied rhen syrs feig lla der inteir.&quot; Mai ill Dôn gwenif a fas a widder lla giwdad e'll tyr ke'll pobl eddiffigafant. Ill Dôn dis, &quot;Ech, alltresig yn pobl ke barol ill llinghedig medissif, ys hyst ant cýnidiad a ffager. Agur sa sera negarad rhen a llo ke ys phrofarewnt a ffager. Gwath, gwan a fas a ystyrddir sew linghedig sig ys nhomprênerewnt rhen sew alltr.&quot; Sig ill Dôn llo hyspariaf di llâ syrs lla der inteir, e ys chalfarent a eddiffigar lla giwdad. A es perch sa affell Babel — perch llâ ill Dôn ystyrdd llinghedig ill mun inteir. Di llâ ill Dôn llo hyspariaf syrs ffeig lla der inteir.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''I vsa zemja iměla jedin jezyk i podobne slova. Ale kogda ljudi prěměstili se iz vozhoda, oni našli ravninu v kraju Šinar i onde osadili se. I oni govorili jedin k drugomu: «Hodite, izdělajmo cegliny i dobro je palimo!» I cegliny služili jim kako kamenje, a smola služila jim kako cement. I oni govorili: «Hodite, budujmo grad i věžu, ktora bude dosegati až do neba, i izdělajmo sobě ime, da byhmo ne razprostranili se po cěloj zemji». Togda Bog sšel v dol, da by uviděl grad i věžu, ktore děti ljudij budovali. I Bog govoril: «Vidite! Jedin narod i jedin jezyk za vsih, a vidi, čto oni načeli dělati. I nyně, ničto ne bude jim nemožno, čto by oni ne htěli sdělati. Vidite! Sojdimo i razměšajmo jim jezyk, da by oni ne razuměli se jedin drugogo». I Bog razprostranil jih po cěloj zemji, a oni prěstali budovati grad. Zato on nazyvaje se Babelj, zato že onde Bog razměšal jezyk cěloj zemje i odtud Bog razprostranil jih po cěloj zemji.''
&lt;/blockquote&gt;

=== Tekst o religiji ===

Tekst o religiji v brithenigu (po {{-|[[Karl Marx|{{-|Karlu Marksu}}]]|[[Karl Marx|Карлу Марксу]]}}):

&lt;blockquote&gt;
''Lla suffereint religiws es, a-dd yn temp e'll medissif, dith lla suffereint wer e a phrodestar contr lla suffereint wer. Lla religiwn es syspir lla griadyr ophres, lla ghewdad di'n mun disenhid, e enef ill ystad dienef. Sa's eib ill pobl.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''Religiozno stradanije jest odnovrěmenno i vyraženjem iztinnogo stradanija i protestom protivu iztinnogo stradanija. Religija jest vzdoh ugnětenogo suščestva, serdce bezserdečnogo světa i duša bezdušnogo gosudarstva. Ona jest opium naroda.''
&lt;/blockquote&gt;

== Gledite takože ==

* [[Wenedyk]]
* [[Ill Bethisad]]
* [[Romanske jezyky]]
* [[Umětny jezyk]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Bibliografija ==

* {{Cite journal | title = URUK: The construction of multilingualism in an electronic knowledge management tool | journal = Geolinguistics | volume = 25–26 | year = 1999 | page = 255 | issn = 0190-4671 | publisher = American Society of Geolinguistics}}
* ''Alternating: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 482.
* ''Geolinguistics'', no. 25-26, 1999, str. 255.
* ''Hobbies: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 45.
* ''International Encyclopedia of Linguistics'', William J. Frawley, Oxford University Press, 2003, str. 154.
* {{Cite journal | url = http://interkom.vecnost.cz/pdf/ik200803cl.pdf | last = Havliš | first = Jan | title = Výlet do Conlangey | journal = Interkom | date = March 2008 | volume = 243 | pages = 17–21}}
* {{Cite journal | url = http://journal.media-culture.org.au/0003/languages.php | last = Higley | first = Sarah L. | title = Audience, Uglossia, and CONLANG: Inventing Languages on the Internet | journal = M/C: A Journal of Media and Culture | volume = 3 | issue = 1 | year = 2000}}
* {{Cite book | last = Okrent | first = Arika | year = 2009 | title = In the Land of Invented Languages | publisher = Spiegel &amp; Grau | pages = 321}}
* {{Cite book | last = Parkvall | first = Mikael | year = 2008 | title = Limits of Language: Almost Everything You Didn't Know You Didn't Know about Language and Languages | publisher = Battlebridge Publications | pages = 91–93, 131}}
* {{Cite encyclopedia | encyclopedia = International Encyclopedia of Linguistics | editor-last = Frawley | editor-first = William J. | publisher = Oxford University Press | year = 2003 | page = 154}}
* {{Cite encyclopedia | year = 2010 | title = Artificial Languages: Recreation | encyclopedia = The Routledge Linguistics Encyclopedia | publisher = Routledge | location = New York | last = Malmkjær | first = Kirsten | edition = 3rd | page = 34 | isbn = 9780415424325}}

== Vněšnje linky ==

* [http://steen.free.fr/brithenig/homepage.html Vvědenije v Brithenig] {{Lang|en|en}}
* {{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | title = The Page of Brithenig | last = Smith | first = Andrew | date = 2007-12-23 | website = Andrew's Homepage | location = Dunedin | archive-url = https://web.archive.org/web/20090529072556/http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | archive-date = 2009-05-29 | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.bethisad.com/ | title = Ill Bethisad | website = bethisad.com | last = Brown | first = Padraic | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.geonames.de/wl-romance.html | title = Romance glossary | last = Fröhlich | first = Werner | website = geonames.de | access-date = 2015-09-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080605163536/http://www.geonames.de/wl-romance.html | archive-date = 2008-06-05}}
* [http://ib.frath.net/w/Brithenig Stranica v Ill Bethisad Wiki]

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne romanske jezyky]]


{{Umětne jezyky}}

{{Prěvod|en|Brithenig}}</text>
      <sha1>2501nlut68k4p3823lk7gf2yb0lihab</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43583</id>
      <parentid>43582</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:58:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>kat.</comment>
      <origin>43583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55472" sha1="1qa0jmnu7ziif5voq8afjhdiggm2ods" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Brithenig
| nativename       = Brithenig, Comroig
| pronunciation    = {{MFA|bzt|bɾɪθɛˈniːɡ}}
| image = Brithenig.png
| imagesize = 300px
| imagecaption = Horugva kraljevstva Kemr, epicentr světa Ill Bethisad i država, kde govorjeny jest jezyk Brithenig
| creator          = {{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}} 
| created          = 1996
| speakers = 
| ref = 
| date = 
| script = [[latinica]] na osnově [[Velssky alfabet|velsskogo alfabeta]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Romanske jezyky|Romanske]]
**** Jezyky [[Zapadnoromanske jezyky|Zapadnoromanske]]
***** Jezyky Britanno-romanske
| iso3             = bzt
| glotto           = brit1244
}}

'''Brithenig''' (takože znany kako '''Comroig''')&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | title = Kemr, land of Brithenig speakers | archive-url = https://web.archive.org/web/20090520041005/http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | access-date = 8 October 2021 | archive-date = 2009-05-20}}&lt;/ref&gt; jest [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], ili konstruovany jezyk («konlang»). Byl stvoreny kako [[hobi]] v 1996 roku {{LatCyr|Andrew Smith'om|Эндру Смитoм|Endru Smitom|1}}  iz [[Nova Zelandija|Novej Zelandije]], ktory takože izměslil [[Alternativna historija|alternativnu historiju]] [[Ill Bethisad]]a za «objasnjenije» jeho. Oficijalno suglasno Ill Bethisad Wiki, brithenig jest klasifikovany kako britanno-romansky jezyk, zajedno s drugymi romanskimi jezykami ktore zamestili [[Keltske jezyky|keltske]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/Brithenig | title = Brithenig - IBWiki}}&lt;/ref&gt;

Brithenig ne byl razvijeny za koristanje v realnom světě, kako [[volapük]], [[esperanto]], [[interlingua]] ili [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjansky]], ili za davanje detaljev k dělu fikcije, kako [[Klingonsky jezyk|klingonsky]] iz franšize ''[[Zvězdny putj|Star Trek]]''. Skoro, brithenig počal se kako [[mislitelny eksperiment]] (kako [[wenedyk]]) za tvorenje [[Romanske jezyky|romanskogo jezyka]] ktory možel by byti razvity hotj by [[Latinsky jezyk|latinsky]] zamestil rodni [[Keltske jezyky|keltsky jezyk]] kako govorjeny jezyk ljudij v [[Velika Britanija|Velikoj Britaniji]].

Rezultat jest umělny sestrinsky jezyk [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]], [[Katalansky jezyk|katalanskomu]], [[Špansky jezyk|španskomu]], [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], [[Rumunsky jezyk|rumynskomu]], [[Oksitansky jezyk|oksitanskomu]] i [[Italijansky jezyk|italijanskomu]], ktory razlikuje se od njih zvučnymi změnami tem ktore afektovaly [[Velssky jezyk|velssky]], i rěčami pozajmčenymi iz [[Britonske jezyky|britonskih jezykov]] i iz [[Anglijsky jezyk|anglijskogo]] prěz vsju jeho psevdo-historiju. Jedna važna razlika medžu brithenigom i velsskim jest čto velssky jest [[Galo-britonske jezyky|P-keltsky]], ale latinsky byl Q-italsky jezyk (v opoziciji k P-italsky, kako [[Osksky jezyk|osksky]]), i toj osobina jest prěnesena k Brithenigu.

Te napory za ekstrapolaciju romanskih jezykov sut ''Breathanach'' (pod vlivom drugoj větvě keltskogo), ''Judajca'' (pod vlivom hebrějskogo), ''Þrjótrunn'' (ne-Ill Bethisad jezyk pod vlivom islandskogo), ''[[Wenedyk]]'' (pod vlivom poljskogo) i ''Xliponian'' (ktory prěžil zvučny prěměščenje ravno [[Grimov zakon|Grimovomu zakonu]]). On takože inspiroval ''Wessisc'', hipotetičny germansky jezyk pod vlivom kontakta so Starym keltskim.

Brithenigu byl prědan kod BZT v ramy [[ISO 639-3:b#bzt|ISO 639-3]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://archive.ph/20130503101845/http://www.sil.org/ISO639-3/documentation.asp?id=bzt | title = Documentation for ISO 639 identifier: bzt}}&lt;/ref&gt;

{{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}}  byl jedin iz konlangerov prědstavljenih na vystavě «Esperanto, Elfsky i dalje: svět skonstruovanyh jezykov» vystavjenoj v [[Klivlandska publicna biblioteka|Klivlandskej publicnoj biblioteky]] od maja do avgusta 2008 roka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.flickr.com/photos/26418663@N05/2478687117/ | title = Esperanto, Elvish, and Beyond | website = Flickr | date = 9 May 2008 | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; Stvorenje britheniga bylo nazvano pričinoju jeho vklučenija v vystavku (ktora takože vklučala [[Vavilonsky tekst]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; v jezyku {{LatCyr|Andrew Smith'a|Эндру Смита|Endru Smita|1}}.

== Ortografija ==

Ortografija Britheniga jest [[Velsska ortografija|velsska]], vyjmajuči:

* V razlicy od velsskogo, brithenig ima mjagky ''C'' i ''G''; to jest, prěd glasnikami ''e'' i ''i'' soglasniki ''c'' i ''g'' izgovarjajut se kako {{MFA|/tʃ/}}, {{MFA|/dʒ/}}, ravno [[Italijansky jezyk|italijanskomu]].
** Brithenig takože koristaje tute fonemy na koncy v bukvah ''c`'' i ''g`''.
** Tvrdy G v Brithenigu označuje se s ''gh'' kako v italijanskomu.
** Kogda prědhodi ''e'' i ''i'', ''sc'' izgovara se kako {{MFA|/ʃ/}}, inače kako {{MFA|/sk/}}.
* Bukva ''k'' za tvrdy {{MFA|/k/}} jest mnogo živěja v Brithenigu nego velssky.
* Dok velsske rěči sut ordinerno naglašene v predposledjom slogu, brithenigske rěči sut naglašene v posledjom slogu (Brithenig ''ys'''col''''' v razlicy od velsskogo '''''ys'''gol'', oba značet «škola»).
* Ne ima komplikovanyh pravil za prědvidjenje dlugosty glasnika iz ortografije: naglašene glasniki vsegda izgovarajut se dluge.
* Brithenig ima mnogo [[Němaja bukva|němyh bukv]].
** V rěčah věčše čem dve slogu, konečny ''-t'' v posledovatelnosti ''-nt'', i ''-r'' ili ''-l'' kako drugy členy soglasničkih skupin stajut němymi.
** Konečny ''-f'' ordinerno němoj, ale ne kako ortografičesky geminate ''-ff''.
** V infinitivnih okončanijah ''-ar'', ''-er'', ''-ir'', ''-r'' jest ordinerno nevygovarjany.
* Někotore govorjaščije izgovarjajut ''-ae'' i ''-oe'' kako {{MFA|/aː/}} i {{MFA|/oː/}} otvětno. V standartnoj varijanty, oba glasnika izgovarajut se kako {{MFA|/aːɪ/}} i {{MFA|/oːɪ/}}.
* Jednosložne rěči zakonćujuče se na soglasničke skupiny ktore zakonćujut se na ''-r'' ili ''-l'' izgovarajut se s [[Epentheza|epentetičnym]] glasnikom takim samym kako poslednji glasnik (''llifr'' izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}).

== Alfabet ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Bukvy britheniga
! Bukva !! Ime !! Izgovor
|-
| A, a || a || {{MFA|/a/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| B, b || bi || {{MFA|/b/}}
|-
| C, c || ci || {{MFA|/k/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/tʃ/}} kako v «church»
|-
| D, d || di || {{MFA|/d/}}
|-
| E, e || e || {{MFA|/ɛ/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| F, f || fi || {{MFA|/v/}}, němoj na koncy rěči
|-
| G, g || gi || {{MFA|/ɡ/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/dʒ/}} kako v «general»
|-
| H, h || ach || {{MFA|/h/}}, velmi lagodno ili němoj
|-
| I, i || i || {{MFA|/i/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ɪ/}} kogda nenaglašeny
|-
| K, k || ka || {{MFA|/k/}}
|-
| L, l || el || {{MFA|/l/}}
|-
| M, m || em || {{MFA|/m/}}
|-
| N, n || en || {{MFA|/n/}}
|-
| O, o || o || {{MFA|/ɔ/}}
|-
| P, p || pi || {{MFA|/p/}}
|-
| R, r || er || {{MFA|/r/}} drgotny, kako v španskom ili italijanskom
|-
| S, s || es || {{MFA|/z/}} medžu glasnikami, inače {{MFA|/s/}}
|-
| T, t || ti || {{MFA|/t/}}
|-
| U, u || u || {{MFA|/ɨ/}}, centralny nezaokrugleny glasnik
|-
| W, w || dubl w || {{MFA|/w/}}, kako glasnik: naglašeny {{MFA|/u/}}, nenaglašeny {{MFA|/ʊ/}}
|-
| Y, y || i greg || {{MFA|/i/}}
|}

Složene bukvy:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Digraf !! Izgovor
|-
| ''ae'' || {{MFA|/aɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/aː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''ai'' || {{MFA|/aɪ/}} kako v «aisle»
|-
| ''aw'' || {{MFA|/aʊ/}}
|-
| ''ei'' || {{MFA|/ɛɪ/}}
|-
| ''ew'' || {{MFA|/ɛʊ/}}
|-
| ''iw'', ''yw'' || {{MFA|/iʊ/}}
|-
| ''oe'' || {{MFA|/ɔɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/ɔː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''oi'' || {{MFA|/ɔɪ/}}
|-
| ''ui'' || {{MFA|/uɪ/}} kako v «ruin»
|-
| ''ch'' || {{MFA|/χ/}} gutturalny, kako v «loch»
|-
| ''ċ'' || {{MFA|/tʃ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''dd'' || {{MFA|/ð/}} kako «th» v «either»
|-
| ''ff'' || {{MFA|/f/}} kako anglijsky f
|-
| ''gh'' || {{MFA|/ɡ/}} tvrdy G prěd ''e'' i ''i''
|-
| ''ġ'' || {{MFA|/dʒ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''ll'' || {{MFA|/ɬ/}} lateralny frikativ
|-
| ''nt'' || na koncy rěči věčše čem dve slogu — němoj ''t'' {{MFA|/n/}}, inače {{MFA|/nt/}}
|-
| ''ph'' || {{MFA|/f/}}
|-
| ''rh'' || {{MFA|/rʰ/}} aspirovany r
|-
| ''rr'' || {{MFA|/r/}} ravno jednomu r
|-
| ''sc'' || prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/ʃ/}}, inače {{MFA|/sk/}}
|-
| ''th'' || {{MFA|/θ/}} kako «th» v «ether»
|}

Bukvy ''j'', ''q'', ''v'', ''x'' i ''z'' koristajut se toliko v pozajmčenyh rěčah, posebno v novyh rěčah ktore ne byly adaptovany k brithenigskoj ortografiji. One ne vklučajut se v tradicionny alfabet.

Někotore frazy izgovarajut se kako diftongi: ''sa es'' («ona jest, tam jest, tam sut») izgovara se kako ''saes''; v standartnom dialektu to može biti skrašćeno na ''sa's''. Bukva ''y'' v načaly rěči jest često nenaglašena i kogda prědhodi rěč zakonćujuča se na glasnik, ona često eliduje se. Nekotore jednosložne rěči zakonćujut se na soglasničke skupiny s ''r'' ili ''l'' kako poslednjim členom: toj konečny soglasnik izgovara se kako by glasnik rěči byl ponovjen prěd njim (''llifr'' «kniga» izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}). V dlugših rěčah, ''r'' v toj poziciji jest němoj.

Naglasok v brithenigu pada na poslednji slog: ''afwr'' «ljubov» izgovara se kako ''a-FWR'' {{MFA|/aˈvur/}}, ne ''A-fur''. V diftongah, pervy glasnik izgovara se naglašeno ili nenaglašeno suglasno tomy, v naglašenom slogu on prihodi ili ne. Brithenig někogda akcentirujet rěči s {{MFA|/ˆ/}} zvanym ''teithith'' («mala krova»). Hotj akcent vsegda izgovara se kako «dlug», mnogorazno on jest čisto gramatičny, na primer, ''lla'' i ''llâ''.

== Veliky Glavny Plan ==

'''Veliky Glavny Plan''' ({{Jezyky|en|Grand Master Plan}}) jest sistem zvučnyh prěměn kojimi [[Vulgarny latinsky jezyk|vulgarno-latinske]] rěči prěhodile v brithenigske.

=== Oboznačenija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Znaky !! Značenje
|-
| VL || Vulgarny latinsky
|-
| C || Ljuby soglasnik
|-
| N || Ljuby nazalny soglasnik
|-
| # || Granica medžu rěčami
|-
| 0 || Izgubleny glasnik ili soglasnik
|-
| V: || Dlug glasnik
|}

=== Glasniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| a, a: || → || a
|-
| e, ae || → || e
|-
| e:, oe || → || ui
|-
| i, i: || → || i
|-
| o, au || → || o
|-
| u, o: || → || u
|-
| u: || → || y
|}

Latinsko ''j'' (konsonantno) ostaje kako ''i''. V VL rěčah, ''erC'' → ''arC'' kogda nenaglašeny. Konecy ''iCa#'', ''uCa#'' → ''eC'', ''oC''.

=== Prěměny glasnikov prěd ''i'' ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| ''aCi#'' || → || ''eiC''
|-
| ''-aCi-'' || → || ''eC-''
|-
| ''aw+i'' || → || ''ew''
|-
| ''-aCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''eCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-eCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-eCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''oCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-oCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-oCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''uCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''i + i'' || → || ''ei''
|}

=== Soglasniki ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! Pravilo prěměny
|-
| p || → ''b'' kogda medialny, inače ''p''; ''pt'' → ''th''; ''rp'', ''lp'' → ''rff'', ''lff''; ''rpt'' → ''rth''; ''pp'' → ''ff''; ''ph'' → ''ff''
|-
| t || → ''d'' kogda medialny, inače ''t''; ''th'' → ''th''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''rt'' → ''rth''; VL ''th'' → ''d'' kogda medialny, inače ''t''
|-
| c || → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''qu'' → ''c''; ''cc'' → ''ch''; ''ct'' → ''ith''; ''nct'' → ''ith''; ''c'' prěd likvidom → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''lc'', ''rc'' → ''lch'', ''rch''; VL ''ch'' → ''c''; ''-g-''
|-
| b || → ''f'' kogda medialny, inače ''b''; prěd ''l'', ''r'', ''n'': ''af'' → ''aw'', ''of'' → ''o:'', ''uf'' → ''u:'', ''ef'' → ''e'', ''if'' → ''i'', ''eif'' → ''ei''
|-
| d || → ''dd'' kogda medialny, inače ''d''; ''dd'' → 0 prěd soglasnikom; ''dr'' → ''ir'' kogda medialny; ''dm'' → ''m'' kogda medialny; ''ld'' → ''llt''; ''rd'' → ''rdd''
|-
| g || → 0 kogda medialny, inače ''g''; ''gn'' → ''in''; ''gl'' → ''il''; ''gr'' → ''ir''; ''lg'', ''rg'' → ''ly'', ''ry''
|-
| l || → ''ll'' kogda načelny, inače ''l''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''ll'' → ''ll''; ''nl'' → ''nll''
|-
| r || → ''rh'' načelny i posle ''n'', inače ''r''
|-
| m || → ''f'' kogda medialny, inače ''m''; ''m'' → ''f'' prěd nazalnym ili likvidom; ''-n-''; ''nj'' → ''n''; ''nff'' → ''ff''; N + zvučny okluziv → N
|-
| s || ''#sC'' → ''#ysC''; ''x'' → ''is''; ''sl'' → ''ll''; ''sr'' → ''rh'' načelny, ''rr'' medialny; ''ls'' → ''ls''; ''rs'' → ''rs''; ''sm'' → ''m''; ''sn'' → ''n''; ''ns'' → ''s''; ''sw'' → ''chw''; VL ''s#'' → ''h'' → 0 (+ spirantna mutacija)
|-
| h || → 0
|-
| v || VL: → ''gw'' načelny, inače ''w''; ''wo:'' → ''w''
|}

== Fonologija ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ [[Soglasnik]]i — [[Fonema|fonemy]]
! colspan=&quot;2&quot; | !! [[Labialny soglasnik|Labialny]] !! [[Dentalny soglasnik|Dentalny]]/ [[Alveolarny soglasnik|Alveolarny]] !! [[Postalveolarny soglasnik|Postalveolarny]]/ [[Palatalny soglasnik|Palatalny]] !! [[Velarny soglasnik|Velarny]] !! [[Glotalny soglasnik|Glotalny]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nazalny soglasnik|Nazalny]]
| {{MFA|m}} || {{MFA|n}} || || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Okluziv]]
! Bezvučny
| {{MFA|p}} || {{MFA|t}} || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|k}} ⟨k, c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučny
| {{MFA|b}} || {{MFA|d}} || {{MFA|ɡ}} ⟨g⟩ ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata]]
! Bezvučna
| rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|t͡ʃ}} ⟨c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučna
| {{MFA|d͡ʒ}} ⟨g⟩
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativa]]
! Bezvučna
| {{MFA|f}} || {{MFA|s}} || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|h}}
|-
! Zvučna
| {{MFA|v}} || {{MFA|z}} ⟨s⟩ || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimant]]
! Medijny
| rowspan=&quot;2&quot; | || || {{MFA|j}} || {{MFA|w}} || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Lateralny
| {{MFA|l}} || || ||
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Vibrant]]
| || {{MFA|r}} || || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Glasnik]]i — fonemy ([[monoftong]]y)
! !! [[Prědnji glasnik|Prědnji]] (nezaokrugljeny) !! [[Centralny glasnik|Centralny]] !! [[Zadnji glasnik|Zadnji]] (zaokrugljeny)
|-
! [[Zatvoren glasnik|Zatvoren]]
| {{MFA|i}} ⟨i, y⟩ || {{MFA|ɨ}} ⟨u⟩ || {{MFA|u}} ⟨w⟩
|-
! [[Polozatvoren glasnik|Polozatvoren]]
| {{MFA|ɪ}} ⟨i⟩ || || {{MFA|ʊ}} ⟨w⟩
|-
! [[Srědnji glasnik|Srědnji]]
| || {{MFA|ə}} ⟨a, e⟩ ||
|-
! [[Polootvor glasnik|Polootvor]]
| {{MFA|ɛ}} ⟨e⟩ || || {{MFA|ɔ}} ⟨o⟩
|-
! [[Otvor glasnik|Otvor]]
| {{MFA|a}} || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Diftongy
! Digraf !! Izgovor
|-
| ae || [æ], [aː]
|-
| ai || [aɪ]
|-
| au || [aʊ]
|-
| ei || [ɛɪ]
|-
| ew || [ɛʊ]
|}

== Gramatika ==

=== Mutacija ===

Kako velssky i druge keltske jezyky, počelne [[Konsonantna mutacija|konsonantne mutacije]] (''cluinediwn'', bukv. «sklonjenja») v brithenigu jest važno osobno. sut tri mutacije: mjagka (''moillad''), spirantna (''solwed'') i nazalna (''naral'').

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radicalna !! Mjagka !! Spirantna !! Nazalna
|-
| ''p-'' {{MFA|/p/}} || ''b-'' {{MFA|/b/}} || ''ph-'' {{MFA|/f/}} || ''mh-'' {{MFA|/m̥/}}
|-
| ''t-'' {{MFA|/t/}} || ''d-'' {{MFA|/d/}} || ''th-'' {{MFA|/θ/}} || ''nh-'' {{MFA|/n̥/}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | ''c-'' {{MFA|/k, tʃ/}} || ''g-'' {{MFA|/ɡ/}} || ''ch-'' {{MFA|/χ/}} || rowspan=&quot;2&quot; | ''ngh-'' {{MFA|/ŋ̊/}}
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''g-'' {{MFA|/dʒ/}}&lt;ref&gt;Spirantna varianta ''c-'' jest taka sama kako mjagka varianta prěd ''-e-'' i ''-i-''.&lt;/ref&gt;
|-
| ''b-'' {{MFA|/b/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ''m-'' {{MFA|/m/}}
|-
| ''d-'' {{MFA|/d/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''dd-'' {{MFA|/ð/}} || ''n-'' {{MFA|/n/}}
|-
| ''g-'' {{MFA|/ɡ, dʒ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''∅-'' (němoj) || ''ng-'' {{MFA|/ŋ/}}
|-
| ''m-'' {{MFA|/m/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''ll-'' {{MFA|/ɬ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''l-'' {{MFA|/l/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''rh-'' {{MFA|/r/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''r-'' {{MFA|/ɾ/}} || ne priměnjaje se
|}

Mjagka mutacija koristaje se s ženskymi imenniki, pridavniki, glagoly, pri změně slovesnogo porjadka, posle prislovja, i prědlogov ''di'' «iz, od» i ''gwo'' «pod». Spirantna mutacija koristaje se za označenje množin na imennikah, pridavnikah i glagolah, ale takože posle prědlogov ''tra'' «prěz» i ''a'' «k, pri», i sojuza ''mai'' «ale». Nazalna mutacija koristaje se posle negativnogo prislovja koristanogo za negaciju glagolav ''rhen'', i prědlogov ''in'' «v» i ''cun'' «s».

Infinitiv glagola v govorenoji rěči ordinerno prohodi spirantnu mutaciju, vyjmajuči kogda prědhodjašči glagol jest pomočny. Mutacije v brithenigu imenujut se ''cluinediwn'' («sklonjenja») i opisujut se kako ''moillad'' (mjagka), ''solwed'' (spirantna) i ''naral'' (nazalna).

Zapaziti čto ''g'' vsegda staje němoj kogda jest mjagko mutovany. Ako ''g'' jest afrikativny (izgovara se kako «j» prěd ''i'' i ''e''), on ne podlěžit mjagkoj mutaciji. Takože ''c'' prěd prědnjim glasnikom staje ''g'' s j-izgovorom pri mjagkoj mutaciji; ''c'' prěd ''i'' ili ''e'' ne prohodi spirantnoj mutaciji, ale može mjagčiti se v tih okolnostyh.

Prěd glasnikom, prědlogy ''a'' «k, pri» i ''e'' «i» nepravilno stajut ''a-dd'' i ''e-dd''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Notacija za trigerovanje mutacije
! Mjagka || -&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di '''b'''edd'' «od nogy»
|-
! Spirantna || -&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra '''ph'''edd'' «prěz nogu»
|-
! Nazalna || -&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun''&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun '''mh'''edd'' «s nogoju»
|}

=== Imenniki ===

V brithenigu sut dva roda: mužsky i žensky. Rod imennika označuje se formoju oprědělenogo člena: ''ill'' (mužsky), ''lla'' (žensky). Mužsky člen eliduje se s prědlogy zakonćujučimi se na soglasnik: ''a'll'', ''di'll'', ''wo'll''.

Počelny soglasnik ženskogo imennika prohodi mjagku mutaciju posle ženskogo člena ili posle prisvajanogo zaiměnniku. Pridavniki posle ženskogo imennika vsegda prohode mjagku mutaciju. Množinski oprěděleny člen jest ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;, ktory vyzyvajet spirantnu mutaciju: ''lla gas'' «dom» → ''llo chas'' «domy». Žensky zaiměnniky sut ''sa'' «ona», mužsky — ''ys'' «on».

Neoprěděleny člen jest ''yn''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; «jedin». Množinski neoprěděleny člen tvorit se iz prědloga ''di'' s oprědělenim členem: ''di llo h-ôn'' «někoji mužčiny».

Deminutivne sufiksy sut ''-ith'' (obyknoveny) i ''-in'' (nežnostj/kolektiv), augmentativny sufiks jest ''-wn''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Oprědělene členy
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! Mužsky || ''ill'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|-
! Žensky || ''lla''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|}

V razlicy od velsskogo s neprědvidlivo tvorenimi množinami, brithenig ne ima oddělenogo množinskogo sufiksa, tako, jedinstvejna i množinskaja forma sut skoro vsegda neizměnjeny (ravno [[Transnumeralny jezyk|transnumeralnim]] jezykam kako [[Indonezijski jezyk|indonezijski]] i [[Korejsky jezyk|korejsky]]). Namesto, množinski oprěděleny člen jest ordinerno stavjeny prěd imennik (''lla gas'', ''llo '''ch'''as''), ale ješče někotore vyjatky iz togo pravila existujut. Vyjatky vklučajut množinu od ''(ill) of'' «mužčina», ''(llo) h-on''; i někotore množiny ktore tvorut se stavjenjem ženskogo jedinstvenogo oprědělenogo člena prěd njim s spirantnom lenicijom (''ill bordd'', '''''lla''' fordd'').

[[Dual (gramatično čislo)|Dualne]] forme prirodnih parov (n. pr. rukě, nogě) imajut svoj vlasny prefiks i tvorut se pristavenjem ''dew-'' «dve» k imennikam. Slična osobina javlja se takože v [[Bretonsky jezyk|bretonskom]]. Deminutivy i augmentativy derivujut se sufiksami ''-ith'' (ordinerno)/''-in'' (naklonjenostj/kolektiv) i ''-un'' otvětno.

=== Pridavniki ===

Pridavniki soglasujut se s imennikami v rodu i čisle. Množinske pridavniki prohode spirantnu mutaciju. Žensky pridavniki prohode mjagku mutaciju posle ženskogo imennika. Pridavniki ordinerno stojut posle imennika. Toliko pridavniki ''bon'' «dobry» i ''mal'' «zly» možut stati prěd imennik bez neodoznačenosti.

Kogda pridavnik stojit prěd imennikov, on ima perenosno značenje: ''pwbr'' «ubogy» posle imennika znači «bez sredstv» (''lla blenhin bwbr'' — dite ktore ne ma obědnyh deneg), ale «nesrěčny» prěd imennikov (''lla bwbr blenhin'' — dite ktore bylo obiženo). ''Gran'' «veliky» prěd imennikov znači važnostj: ''yn gran of'' «veliky člověk» (slavny), ale ''yn of gran'' «veliky člověk» (krupny).

Za sravnitelnu stepen brithenig koristaje ''ply'' «bolje» i ''min'' «menje» prěd pridavnikom s spirantnom mutacijeju; «než» pěrěvodi se kako ''ca'': ''ply h-allt ca yn gas'' «vyšši nego dom». Prěvoshodna stepen tvorit se pristavjenjem oprědělenogo člena k sravnitelnoj stepenej: ''ill ply h-allt'' «najvyšši». Věčšina prislovij tvorit se iz pridavnikov dodanjem okončanija ''-fent'': ''bel'' «krasny» → ''belfent'' «krasno». Prislovja vyzyvajet mjagku mutaciju na sledujučih rěčah.

Nepravilne stupenjovane pridavniki:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Pozitiv !! Komparativ !! Značenje
|-
| ''bon'' || ''meliwr'' || dobry → lučši
|-
| ''mal'' || ''pwyr'' || zly → gorši
|-
| ''gran'' || ''maer'' || veliky → větši
|-
| ''pwg'' || ''min'' || maly → menši
|-
| ''ben'' (prislovije) || ''myl'' || dobro → lěpje
|-
| ''mal'' (prislovije) || ''pwy'' || nedobro → gorše
|}

=== Pytanja ===

Pytanja tvorjut se zamenoj slovesnogo porjadka podmeta i glagola: ''Gw pharlath Brithenig'' «Ty govoriš brithenig» → ''Parla'gw Prithenig?'' «Govoriš li ty brithenig?». Kogda podmet jest imennik, on ostaje prěd glagolom ale ekvivalentny zaiměnnk stavjaje se posle glagola: ''Ill car es-ys llâ?'' «Je li avto tam?».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Upitne rěči
! Brithenig !! Medžuslovjansky
|-
| ''Ki?'' || kto?
|-
| ''Di ghi?'' || čij?
|-
| ''Ke?'' || ktory?
|-
| ''Ke gws?'' || čto?
|-
| ''K'lwg?'' || gdě?
|-
| ''A ch'lwg?'' || kamo?
|-
| ''Di g'lwg?'' || odkud?
|-
| ''Co?'' || kako?
|-
| ''Cant?'' || koliko?
|-
| ''Ke sig?'' || kak?
|-
| ''Ke dem?'' || kogda?
|-
| ''Perch?'' || počemu?
|}

Upitne rěči stavjajut se v načaly predloženija, vyjmajuči ''di ghi''. Upitna pristavka ''es-sa rhen'' «jeli ne tako?» može stati v konecy predloženija.

=== Povelenje ===

Najobyknovenějša forma povelenja tvorit se dodanjem ''-th'' k glagolu: ''Gwenith per yn turn'' «Pojdi na progulku». Blizka forma povelenja brisaje okončanije s poslednim glasnikom: ''Llaes mi sulfent'' «Ostavi mene v pokoju».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Nepravilne imperativne forme
! Infinitiv !! Formalny !! Blizky
|-
| ''esser'' «byti» || ''siath'' {{MFA|/ʃaθ/}} || ''sia'' {{MFA|/ʃa/}}
|-
| ''gwoler'' «hotěti» || ''gwolath'' || ''gwol''
|-
| ''afer'' «imati» || ''aiath'' || ''ai''
|-
| ''saber'' «znati» || ''seibath'' || ''seib''
|-
| ''diger'' «reči» || ''digeth'' || ''dî''
|-
| ''duger'' «vesti» || ''dugeth'' || ''dû''
|-
| ''ffager'' «dělati» || ''ffageth'' || ''ffâ''
|}

Glagol ''calfar'' «prestati» koristaje se za vyraženje zabrane: ''Calfath (a) wedder'' «Ne idi». Glagol ''gwa'' (iz ''gweddir'' «iti») prěd drugym glagolom znači «davajte»: ''gwa'' sama po sebe znači «davajte pojdeme». Zaměňanije ostrogo imperativa s ''ffager'' jest veštljivo: ''Ffageth (a) wenir per yn turn'' «Pojdi-ka na progulku».

=== Čisla ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Osnovna čisla
! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig
|-
| 0 || ''sero'' || 7 || ''seth'' || 14 || ''cathorddig''
|-
| 1 || ''yn'' || 8 || ''oeth'' || 15 || ''kindig''
|-
| 2 || ''dew'' || 9 || ''noe'' || 16 || ''yn e ghindig''
|-
| 3 || ''trui'' || 10 || ''deg'' || 20 || ''gweint''
|-
| 4 || ''cathr'' || 11 || ''yndig'' || 30 || ''deg e weint''
|-
| 5 || ''cinc'' || 12 || ''dewddig'' || 100 || ''cent''
|-
| 6 || ''sei'' || 13 || ''truiddig'' || 1000 || ''mil''
|}

Čisla stavjajut se prěd imennik. ''Yn'' vyzyvajet mjagku mutaciju u ženskogo imennika; ''dew'', ''trui'' i ''sei'' vyzyvajet spirantnu mutaciju. Prěd imennikov čisla ''cinc'', ''gweint'' i ''cent'' stajut ''cin'', ''gwein'' i ''cen''. Imennik po čislu vsegda jest v jedinstvenom čisle.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Porjadkove čisla
! 1. !! 2. !! 3. !! 4. !! 5. !! 6. !! 7. !! 8. !! 9. !! 10.
|-
| ''prif'' || ''segunn'' || ''terth'' || ''carth'' || ''kint'' || ''seist'' || ''sethif'' || ''oethif'' || ''noef'' || ''degif''
|}

«Raz, dva razy, tri razy» vyražajut se kardinalnym čislom s imennikov ''gweg'': ''yn weg'', ''dew weg'', ''trui weg'', ''cathr gweg''.

=== Zaiměnniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Osoba !! Nominativ !! Akkuzativ !! Dativ !! Disjunktiv !! Posesiv
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Jedinstveno čislo !! 1.
| ''eo''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''mi'' || ''mui'' || ''mew''
|-
! 2.
| ''ty''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''ti'' || ''tui'' || ''tew''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Množstveno čislo !! 1.
| colspan=&quot;4&quot; | ''nu''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''nustr''
|-
! 2.
| colspan=&quot;4&quot; | ''gw''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''gwstr''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Oba !! 3. m.
| ''ys''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''llo'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''lle'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sui'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sew''
|-
! 3. ž.
| ''sa''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''lla''
|}

Tretja osoba ne ima razlikovanija čisel, ale može byti označena spirantnom lenicijom na sledujučih imennikah ili glagolah (prěd jedinstvenymi mutacija ne koristaje se). V razlicy od imennikov, zaiměnniky ne toliko inflektujut se za čisla, ale takože za gramatičeske padeži. Kako mnoge jezyky, brithenig ima [[T–V razlika|T–V razliku]], s ''ty'' koristanym za adresovanje ljudij s kotorymi govorjašči jest blizky ili bogom, dok ''Gw'' koristaje se kogda se govorit s neznakomcom ili manje znakomy ili formalnějšim poznancem (s velikoj bukvoj). Prěd ženskimi imenniki, sledujuči imenniki pokazujut mjagku mutaciju, dok prěd množinom imenniki pokazujut spirantnu mutaciju. Kogda sut mutovane, ''ty'' i ''ti'' nepravilno stajut ''dy''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; za izběganje zameški s ''di'' «iz». V razlicy od velsskogo, brithenig manje koristaje [[Inflektovany prědlog|inflektovane prědlogy]], i taki prědlogy nalazjut se toliko v rěči ''cun'' «s»:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! 1. osoba || ''cun'''meg''''' || ''cun'''nusc'''''
|-
! 2. osoba || ''cun'''neg''''' || ''cun'''gwsc'''''
|-
! 3. osoba || colspan=&quot;2&quot; | ''cun'''seg'''''
|}

=== Glagoly ===

Podobno [[Špansky jezyk|španskomu]] i [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], brithenigske glagoly sut podděljeny v 3 konjugacije suglasno njihovyh infinitivnyh okončanij: ''-ar'' (''canh'''ar''''' «pěti»), ''-er'' (''perdd'''er''''' «izgubiti»), i ''-ir'' (''dorf'''ir''''' «spati») (zapaziti čto konečni ''-r'' sut ordinerno [[Němaja bukva|němymi]]). Brithenig jest ne-[[Jezyk s nuljevym podmetom|nuljevopodmětnovy jezyk]], to jest, on zahtevajet zaiměnniky prěd glagolnymi formami (''ys cant'' «on pěje»). Zapaziti čto konečne soglasniki osnovy takože prohode leniciju, ale takože nezvučne konečne okluzivne konsonante stajut zvučnymi v imperfektu, definitnoj prošlosty i konjunktivnyh prošlih množinah; buducom i kondicionalnymi formami.

Konjunktivne forme nyně sohranjajut se toliko v fiksovanyh frazah, kako ''can in Rhufein, ffâ si llo Rhufan '''ffeigant''''' «kogda v Rimy, dělaj kako Rimljany dělajut». Takože v konjunktivnyh sadašnjim formam, konečne glasniky sut afektovane i-afekciom (vyjmajuči v ''-ar'' glagolah gdě to dogadja se toliko v množinskih formah):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Neafektovano !! Afektovano
|-
| ''-a-'' || rowspan=&quot;3&quot; | ''-ei-''
|-
| ''-e-''
|-
| ''-o-''
|-
| ''-u-'' || ''-y-''
|-
| ''-aw-'' || ''-ew-''
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''-i-''
|}

==== Pravilne glagoly ====

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Canhar''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ar'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''an'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ad'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''chanh'''an''''' || ''chanh'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chanh'''ant'''''
|-
! Imperfekt
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''afath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''afant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''ast''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''ast''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arent'''''
|-
! Buduče
| ''gan'''arai''''' || ''gan'''ara''''' || ''can'''ara''''' || ''gan'''ara''''' || ''chan'''aran''''' || ''chan'''arath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''gan'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''can'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''chan'''arewn''''' || ''chan'''arewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''cheinh'''en''''' || ''cheinh'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''cheinh'''ent'''''
|-
! Prošlo
| ''ganh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''canh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''chan'''assen''''' || ''chan'''asseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''assent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''cant'' (blizky), ''canh'''ath''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Perdder''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''ed'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''berdd'' || ''berdd'' || ''perdd'' || ''berdd'' || ''pherdd'''en''''' || ''pherdd'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''perdd'''ef''''' || ''pherdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''efath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''efant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''est''''' || ''perdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''est''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erent'''''
|-
! Buduče
| ''berdd'''erai''''' || ''berdd'''era''''' || ''perdd'''era''''' || ''berdd'''era''''' || ''pherdd'''eran''''' || ''pherdd'''erath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''berdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''perdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''pherdd'''erewn''''' || ''pherdd'''erewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''beirdd'' || ''beirdd'' || ''peirdd'' || ''beirdd'' || ''pheirdd'''an''''' || ''pheirdd'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pheirdd'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''berdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''perdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''pherdd'''essen''''' || ''pherdd'''esseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''essent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''perdd'' (blizky), ''perdd'''eth''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Dorfir''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''ir'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''in'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''id'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''ddorf'' || ''ddorf'' || ''dorf'' || ''ddorf'' || ''ddorf'''en''''' || ''ddorf'''ith''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ifath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ifant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ist''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ist''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irent'''''
|-
! Buduče
| ''ddorf'''irai''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''dorf'''ira''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''ddorf'''iran''''' || ''ddorf'''irath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''dorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irewn''''' || ''ddorf'''irewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''ddeirf'' || ''ddeirf'' || ''deirf'' || ''ddeirf'' || ''ddeirf'''an''''' || ''ddeirf'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddeirf'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''dorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''issen''''' || ''ddorf'''isseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''issent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''dorf'' (blizky), ''dorf'''ith''''' (formalny)
|}

==== Nepravilne glagoly ====

Dok konjugacija britheniga jest věčšinom pravilna, existujut někotore nepravilne glagoly. V definitnoj prošlosty, někotore glagoly imajut s-osnovu preterita proishodjašćego iz latinskih perfektnyh vrěmen v ''-x-'' ili ''-s-'' (''eo ddis'' iz ''diger'' «reči» na primer):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 1. osoba || ''ddis'' || ''ddis'''en'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba || ''ddis'''ist''''' || ''ddis'''ist'''''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 3. osoba !! Mužsky || ''dis'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''ddis'''irent'''''
|-
! Žensky || ''ddis''
|}

V prošlyh pričestjjah, namesto pravilnih form, někotore glagoly imajut nepravilne pričestjje nasědovane iz latinskih [[supin]]ov v ''-tum'' (''facere, fac'''tum''''' → ''fager, faeth'' «dělati»), ''-sum'' (''claudere, clau'''sum''''' → ''clodder, clos'' «zatvoritj»), ili dažo kombinacije njyh (''vidēre, *vi'''stum''''' → ''gwidder, gwist'' «viděti»). Někotore glagoly takože imajut nepravilne imperativne forme, ili dlženjem poslednjego glasnika i brisanjem poslednjego soglasnika (toliko v slučaju blizkogo imperativa, ''diger'', ''dî'', ''digeth''), ili zauzimanjem form iz konjunktiva (''saber'', ''seib'', ''seibeth''). Glagol ''gweddir'' «iti», gdě prihodi iz [[Latinsky jezyk|latinskogo]] ''vadō'' ale ne jest supletivan s drugymi glagolami, ima nepravilnosti v sadašnjem vrěmeny: ''eo wa'', ''tu wa'', ''ys wa'', ''sa wa'', ''nu wan'', ''gw wath'', ''ys/sa want''.

===== Najnepravilnějše glagoly =====

''Nepravilne forme sut &lt;u&gt;podčrtnute&lt;/u&gt;.''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Esser'' «byti»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''yst'''ad'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''su''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''su'''n'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''hes''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''su'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-er'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''s'''erai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''eran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''si'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Afer'' «imati»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''af'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; |Pričestje nastoječego vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''af'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''afy'''d'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''en'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''eth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ha'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''h-afef'''an''''' || ''h-afef'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''h-afef'''ant'''''
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''af'''rai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ai'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

=== Sintaksa ===

Standardny slovesny porjadok v brithenigu jest [[Podmet–glagol–dopolnjenije|Podmet–Glagol–Dopolnjenije]], celna sintaksa jest podobna [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]] ale ne velsskomy. Hotj, kogda glagol koexistuje s objektnim zaiměnnikom porjadok rěči prěměnjaje se na [[Podmet–dopolnjenije–glagol|Podmet–Dopolnjenije–Glagol]]. Slovesny porjadok za pytanja «da/ne» jest [[Glagol–podmet–dopolnjenije|Glagol–Podmet–Dopolnjenije]] (''gw pharolath Brithenig'' «vy govorite Brithenig» v razlicy od ''parla'gw Frithenig?'' «govorite li vy Brithenig?»).&lt;ref&gt;Zapaziti čto okončanije drugoj osoby množiny ''-th'' bylo elidovano prěd zaiměnnikom ''gw''.&lt;/ref&gt;

== Leksika ==

Věčšina leksiky britheniga jest distinktivno romanska hotj jest zamaskirovana kako velsska. Tutoj spisok 30 rěči daje impressiju kako brithenig izgleda v sravnjenju s devětimi drugymi romanskimi jezykami, vklučno [[wenedyk]]om i velsskim. Okolo jednoj četvrty velsskih rěči jest podobno k brithenigskim (označena tim čto ne sut v zagradah) zaneže jih obščego [[Proto-indoevropejsky jezyk|Indoevropejskogo]] pohodjenija, ale někotore druge, kako ''ysgol'', byle sut pozajmčenija iz latiny v velssky.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ '''Brithenig sravnjeny s romanskimi i velsskim'''
! [[Anglijsky jezyk|Anglijsky]] !! '''Brithenig''' !! [[Latinsky jezyk|Latinsky]] !! [[Pikardsky jezyk|Pikardsky]] !! [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]] !! [[Galicijski jezyk|Galicijski]] !! [[Špansky jezyk|Špansky]] !! [[Katalansky jezyk|Katalansky]] !! [[Oksitansky jezyk|Oksitansky]] !! [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]] !! [[Italijansky jezyk|Italijansky]] !! [[Retoromanski jezyk|Retoromanski]] !! [[Friulsky jezyk|Friulsky]] !! [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]] !! [[Wenedyk]] !! [[Velssky jezyk|Velssky]]
|-
| '''ruka''' || '''breich''' || brachium || bro || braço || brazo || brazo || braç || braç || bras || braccio || bratsch || braç || braţ || brocz || braich
|-
| '''črny''' || '''nîr''' || nĭger, nĭgrum || noére || preto, negro || negro || negro || negre || negre || noir || nero || nair || neri || negru || niegry || (du)
|-
| '''grad, město''' || '''ciwdad''' || cīvĭtās, cīvĭtātem || ville || cidade || cidade || ciudad || ciutat || ciutat || cité || città || citad || citât || ''oraş'', [cetate] || czytać || (dinas)
|-
| '''smrt''' || '''morth''' || mŏrs, mŏrtem || mort || morte || morte || muerte || mort || mòrt || mort || morte || mort || muart || moarte || mroć || (marwolaeth)
|-
| '''pes''' || '''can''' || canis || quien || cão, ''cachorro'' || can || ''perro'', can || ''gos'', ca || ''gos'', can || chien || cane || chaun || cjan || câine || kań || (ci)
|-
| '''uho''' || '''origl''' || ''auris'', aurĭcŭla || orele || orelha || orella || oreja || orella || aurelha || oreille || orecchio || ureglia || orele || ureche || urzykła || (clust)
|-
| '''jajco''' || '''ew''' || ovum || œué || ovo || ovo || huevo || ou || uòu || œuf || uovo || ov || ûf || ou || ów || wy
|-
| '''oko''' || '''ogl''' || ŏcŭlus || oeul || olho || ollo || ojo || ull || uèlh || œil || occhio || egl || voli || ochi || okieł || (llygad)
|-
| '''otec''' || '''padr''' || pater, patrem || monpére || pai || pai || padre || pare || paire || père || padre || ''bab'' || pari || ''tată'' || poterz || (tad)
|-
| '''ogonj''' || '''ffog''' || ''ignis'', fŏcus || fu || fogo || ''lume'', fogo || fuego || foc || fuòc || feu || fuoco || fieu || fûc || foc || fok || (tân)
|-
| '''ryba''' || '''pisc''' || pĭscis || pichon || peixe || peixe || pez, pescado || peix || peis || poisson || pesce || pesch || pes || peşte || pieszcz || pysgodyn
|-
| '''stopa''' || '''pedd''' || pĕs, pĕdem || pied || pé || pé || pie || peu || pè || pied || piede || pe || pît || ''picior'', [piez] || piedź || (troed)
|-
| '''prijatelj''' || '''efig''' || amīcus || anmi || amigo || amigo || amigo || amic || amic || ami || amico || ami || amì || ''prieten'', amic || omik || (cyfaill)
|-
| '''zeleny''' || '''gwirdd''' || vĭrĭdis || vert || verde || verde || verde || verd || verd || vert || verde || verd || vert || verde || wierdzi || gwyrdd
|-
| '''konj''' || '''cafall''' || ''ĕquus'', cabăllus || gval || cavalo || cabalo || caballo || cavall || caval || cheval || cavallo || chaval || cjaval || cal || kawał || ceffyl
|-
| '''ja''' || '''eo''' || ĕgo || J'/euj || eu || eu || yo || jo || ieu || je || io || jau || jo || eu || jo || (mi)
|-
| '''ostrov''' || '''ysl''' || īnsŭla || ile || ilha || illa || isla || illa || iscla || île || isola || insla || isule || insulă || izła || (ynys)
|-
| '''jezyk''' || '''llinghedig, llingw''' || lĭngua || lingue || língua || lingua || lengua || llengua || lenga || langue || lingua || linguatg, lieunga || lenghe || limbă || lęgwa || (iaith)
|-
| '''žizn''' || '''gwid''' || vīta || vie || vida || vida || vida || vida || vida || vie || vita || vita || vite || ''viaţă'', [vită] || wita || (bywyd)
|-
| '''mlěko''' || '''llaeth''' || lac, lactis || lé || leite || leite || leche || llet || lach || lait || latte || latg || lat || lapte || łoc || llaeth
|-
| '''ime''' || '''nôn''' || nōmen || nom || nome || nome || nombre || nom || nom || nom || nome || num || non || nume || numię || (enw)
|-
| '''noč''' || '''noeth''' || nŏx, nŏctem || nuit || noite || noite || noche || nit || nuèch || nuit || notte || notg || gnot || noapte || noc || (nos)
|-
| '''stary''' || '''gwegl''' || ''vĕtus'', vĕtŭlus || viu || velho || vello || viejo || vell || vièlh || vieux || vecchio || vegl || vieli || vechi || wiekły || (hen)
|-
| '''škola''' || '''yscol''' || schŏla || école || escola || escola || escuela || escola || escòla || école || scuola || scola || scuele || şcoală || szkoła || ysgol
|-
| '''nebo''' || '''cel''' || caelum || ciu || céu || ceo || cielo || cel || cèl || ciel || cielo || tschiel || cîl || cer || czał || (awyr)
|-
| '''zvězda''' || '''ystuil''' || stēlla || étoéle || estrela || estrela || estrella || estel || estela || étoile || stella || staila || stele || stea || ścioła || (seren)
|-
| '''zub''' || '''dent''' || dēns, dĕntem || dint || dente || dente || diente || dent || dent || dent || dente || dent || dint || dinte || dzięć || dant
|-
| '''glas''' || '''gwg''' || vōx, vōcem || voé || voz || voz || voz || veu || votz || voix || voce || vusch || vôs || voce, [boace] || wucz || (llais)
|-
| '''voda''' || '''ag''' || aqua || ieu || água || auga || agua || aigua || aiga || eau || acqua || aua || aghe || apă || jekwa || (dŵr)
|-
| '''větr''' || '''gwent''' || vĕntus || vint || vento || vento || viento || vent || vent || vent || vento || vent || vint || vânt || więt || gwynt
|}

== Priklad ==

[[Otče naš|Molitva Gospodnja]]:

&lt;blockquote&gt;
''Nustr Padr, ke sia i llo gel:''&lt;br/&gt;
''sia senghid tew nôn:''&lt;br/&gt;
''gwein tew rheon:''&lt;br/&gt;
''sia ffaeth tew wolont,''&lt;br/&gt;
''syrs lla der sig i llo gel.''&lt;br/&gt;
''Dun nustr pan diwrnal a nu h-eidd;''&lt;br/&gt;
''e pharddun llo nustr phechad a nu,''&lt;br/&gt;
''si nu pharddunan llo nustr phechadur.''&lt;br/&gt;
''E ngheidd rhen di nu in ill temp di drial,''&lt;br/&gt;
''mai llifr nu di'll mal.''&lt;br/&gt;
''Per ill rheon, ill cofaeth e lla leir es ill tew,''&lt;br/&gt;
''per segl e segl. Amen.''
&lt;/blockquote&gt;

=== [[Věža Babelja]] (Bytje 11:1–9) ===

Starějši tekst v brithenigu:&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
''Agur ill mun inteir afew yn llinghedig e yn cant comyn. Sig ill pobl sumodefant di'll llewent, ys ligarent yn lluin in Senar e llâ si ysteblirent. Ys ddisirent a sew alltr, &quot;Gwath, gwan a ffager yn fric e gogher llo hinteirfent.&quot; Ys hýsafant llo fric in ill llog di'll pedr, e yn aerell per ill kelchin. Affos ys ddisirent, &quot;Gwath, gwan a eddiffigar yn giwdad per nu, cun yn tyr ke dang a llo chel, ke nu ffagen yn nôn per nu e sun ysparied rhen syrs feig lla der inteir.&quot; Mai ill Dôn gwenif a fas a widder lla giwdad e'll tyr ke'll pobl eddiffigafant. Ill Dôn dis, &quot;Ech, alltresig yn pobl ke barol ill llinghedig medissif, ys hyst ant cýnidiad a ffager. Agur sa sera negarad rhen a llo ke ys phrofarewnt a ffager. Gwath, gwan a fas a ystyrddir sew linghedig sig ys nhomprênerewnt rhen sew alltr.&quot; Sig ill Dôn llo hyspariaf di llâ syrs lla der inteir, e ys chalfarent a eddiffigar lla giwdad. A es perch sa affell Babel — perch llâ ill Dôn ystyrdd llinghedig ill mun inteir. Di llâ ill Dôn llo hyspariaf syrs ffeig lla der inteir.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''I vsa zemja iměla jedin jezyk i podobne slova. Ale kogda ljudi prěměstili se iz vozhoda, oni našli ravninu v kraju Šinar i onde osadili se. I oni govorili jedin k drugomu: «Hodite, izdělajmo cegliny i dobro je palimo!» I cegliny služili jim kako kamenje, a smola služila jim kako cement. I oni govorili: «Hodite, budujmo grad i věžu, ktora bude dosegati až do neba, i izdělajmo sobě ime, da byhmo ne razprostranili se po cěloj zemji». Togda Bog sšel v dol, da by uviděl grad i věžu, ktore děti ljudij budovali. I Bog govoril: «Vidite! Jedin narod i jedin jezyk za vsih, a vidi, čto oni načeli dělati. I nyně, ničto ne bude jim nemožno, čto by oni ne htěli sdělati. Vidite! Sojdimo i razměšajmo jim jezyk, da by oni ne razuměli se jedin drugogo». I Bog razprostranil jih po cěloj zemji, a oni prěstali budovati grad. Zato on nazyvaje se Babelj, zato že onde Bog razměšal jezyk cěloj zemje i odtud Bog razprostranil jih po cěloj zemji.''
&lt;/blockquote&gt;

=== Tekst o religiji ===

Tekst o religiji v brithenigu (po {{-|[[Karl Marx|{{-|Karlu Marksu}}]]|[[Karl Marx|Карлу Марксу]]}}):

&lt;blockquote&gt;
''Lla suffereint religiws es, a-dd yn temp e'll medissif, dith lla suffereint wer e a phrodestar contr lla suffereint wer. Lla religiwn es syspir lla griadyr ophres, lla ghewdad di'n mun disenhid, e enef ill ystad dienef. Sa's eib ill pobl.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''Religiozno stradanije jest odnovrěmenno i vyraženjem iztinnogo stradanija i protestom protivu iztinnogo stradanija. Religija jest vzdoh ugnětenogo suščestva, serdce bezserdečnogo světa i duša bezdušnogo gosudarstva. Ona jest opium naroda.''
&lt;/blockquote&gt;

== Gledite takože ==

* [[Wenedyk]]
* [[Ill Bethisad]]
* [[Romanske jezyky]]
* [[Umětny jezyk]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Bibliografija ==

* {{Cite journal | title = URUK: The construction of multilingualism in an electronic knowledge management tool | journal = Geolinguistics | volume = 25–26 | year = 1999 | page = 255 | issn = 0190-4671 | publisher = American Society of Geolinguistics}}
* ''Alternating: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 482.
* ''Geolinguistics'', no. 25-26, 1999, str. 255.
* ''Hobbies: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 45.
* ''International Encyclopedia of Linguistics'', William J. Frawley, Oxford University Press, 2003, str. 154.
* {{Cite journal | url = http://interkom.vecnost.cz/pdf/ik200803cl.pdf | last = Havliš | first = Jan | title = Výlet do Conlangey | journal = Interkom | date = March 2008 | volume = 243 | pages = 17–21}}
* {{Cite journal | url = http://journal.media-culture.org.au/0003/languages.php | last = Higley | first = Sarah L. | title = Audience, Uglossia, and CONLANG: Inventing Languages on the Internet | journal = M/C: A Journal of Media and Culture | volume = 3 | issue = 1 | year = 2000}}
* {{Cite book | last = Okrent | first = Arika | year = 2009 | title = In the Land of Invented Languages | publisher = Spiegel &amp; Grau | pages = 321}}
* {{Cite book | last = Parkvall | first = Mikael | year = 2008 | title = Limits of Language: Almost Everything You Didn't Know You Didn't Know about Language and Languages | publisher = Battlebridge Publications | pages = 91–93, 131}}
* {{Cite encyclopedia | encyclopedia = International Encyclopedia of Linguistics | editor-last = Frawley | editor-first = William J. | publisher = Oxford University Press | year = 2003 | page = 154}}
* {{Cite encyclopedia | year = 2010 | title = Artificial Languages: Recreation | encyclopedia = The Routledge Linguistics Encyclopedia | publisher = Routledge | location = New York | last = Malmkjær | first = Kirsten | edition = 3rd | page = 34 | isbn = 9780415424325}}

== Vněšnje linky ==

* [http://steen.free.fr/brithenig/homepage.html Vvědenije v Brithenig] {{Lang|en|en}}
* {{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | title = The Page of Brithenig | last = Smith | first = Andrew | date = 2007-12-23 | website = Andrew's Homepage | location = Dunedin | archive-url = https://web.archive.org/web/20090529072556/http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | archive-date = 2009-05-29 | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.bethisad.com/ | title = Ill Bethisad | website = bethisad.com | last = Brown | first = Padraic | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.geonames.de/wl-romance.html | title = Romance glossary | last = Fröhlich | first = Werner | website = geonames.de | access-date = 2015-09-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080605163536/http://www.geonames.de/wl-romance.html | archive-date = 2008-06-05}}
* [http://ib.frath.net/w/Brithenig Stranica v Ill Bethisad Wiki]

{{Umětne jezyky}}

{{Prěvod|en|Brithenig}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne romanske jezyky]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне романске језыкы]]</text>
      <sha1>1qa0jmnu7ziif5voq8afjhdiggm2ods</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43587</id>
      <parentid>43583</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:13:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>43587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55548" sha1="tnkjuhcrd9ckd6bxgce41adu5jjksk1" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Brithenig
| nativename       = Brithenig, Comroig
| pronunciation    = {{MFA|bzt|bɾɪθɛˈniːɡ}}
| image = Brithenig.png
| imagesize = 300px
| imagecaption = Horugva kraljevstva Kemr, epicentr světa Ill Bethisad i država, kde govorjeny jest jezyk Brithenig
| creator          = {{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}} 
| created          = 1996
| speakers = 
| ref = 
| date = 
| script = [[latinica]] na osnově [[Velssky alfabet|velsskogo alfabeta]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** Planovy
*** Jezyky [[Romanske jezyky|Romanske]]
**** Jezyky [[Zapadnoromanske jezyky|Zapadnoromanske]]
***** Jezyky Britanno-romanske
| iso3             = bzt
| glotto           = brit1244
}}

'''Brithenig''' (takože znany kako '''Comroig''')&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | title = Kemr, land of Brithenig speakers | archive-url = https://web.archive.org/web/20090520041005/http://hobbit.griffler.co.nz/Kemr.html | access-date = 8 October 2021 | archive-date = 2009-05-20}}&lt;/ref&gt; jest [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], ili konstruovany jezyk («konlang»). Byl stvoreny kako [[hobi]] v 1996 roku {{LatCyr|Andrew Smith'om|Эндру Смитoм|Endru Smitom|1}}  iz [[Nova Zelandija|Novej Zelandije]], ktory takože izměslil [[Alternativna historija|alternativnu historiju]] [[Ill Bethisad]]a za «objasnjenije» jeho. Oficijalno suglasno Ill Bethisad Wiki, brithenig jest klasifikovany kako britanno-romansky jezyk, zajedno s drugymi romanskimi jezykami ktore zamestili [[Keltske jezyky|keltske]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/Brithenig | title = Brithenig - IBWiki}}&lt;/ref&gt;

Brithenig ne byl razvijeny za koristanje v realnom světě, kako [[volapük]], [[esperanto]], [[interlingua]] ili [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjansky]], ili za davanje detaljev k dělu fikcije, kako [[Klingonsky jezyk|klingonsky]] iz franšize ''[[Zvězdny putj|Star Trek]]''. Skoro, brithenig počal se kako [[mislitelny eksperiment]] (kako [[wenedyk]]) za tvorenje [[Romanske jezyky|romanskogo jezyka]] ktory možel by byti razvity hotj by [[Latinsky jezyk|latinsky]] zamestil rodni [[Keltske jezyky|keltsky jezyk]] kako govorjeny jezyk ljudij v [[Velika Britanija|Velikoj Britaniji]].

Rezultat jest umělny sestrinsky jezyk [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]], [[Katalansky jezyk|katalanskomu]], [[Špansky jezyk|španskomu]], [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], [[Rumunsky jezyk|rumynskomu]], [[Oksitansky jezyk|oksitanskomu]] i [[Italijansky jezyk|italijanskomu]], ktory razlikuje se od njih zvučnymi změnami tem ktore afektovaly [[Velssky jezyk|velssky]], i rěčami pozajmčenymi iz [[Britonske jezyky|britonskih jezykov]] i iz [[Anglijsky jezyk|anglijskogo]] prěz vsju jeho psevdo-historiju. Jedna važna razlika medžu brithenigom i velsskim jest čto velssky jest [[Galo-britonske jezyky|P-keltsky]], ale latinsky byl Q-italsky jezyk (v opoziciji k P-italsky, kako [[Osksky jezyk|osksky]]), i toj osobina jest prěnesena k Brithenigu.

Te napory za ekstrapolaciju romanskih jezykov sut ''Breathanach'' (pod vlivom drugoj větvě keltskogo), ''Judajca'' (pod vlivom hebrějskogo), ''Þrjótrunn'' (ne-Ill Bethisad jezyk pod vlivom islandskogo), ''[[Wenedyk]]'' (pod vlivom poljskogo) i ''Xliponian'' (ktory prěžil zvučny prěměščenje ravno [[Grimov zakon|Grimovomu zakonu]]). On takože inspiroval ''Wessisc'', hipotetičny germansky jezyk pod vlivom kontakta so Starym keltskim.

Brithenigu byl prědan kod BZT v ramy [[ISO 639-3:b#bzt|ISO 639-3]].&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://archive.ph/20130503101845/http://www.sil.org/ISO639-3/documentation.asp?id=bzt | title = Documentation for ISO 639 identifier: bzt}}&lt;/ref&gt;

{{LatCyr|Andrew Smith|Эндру Смит|Endru Smit|1}}  byl jedin iz konlangerov prědstavljenih na vystavě «Esperanto, Elfsky i dalje: svět skonstruovanyh jezykov» vystavjenoj v [[Klivlandska publicna biblioteka|Klivlandskej publicnoj biblioteky]] od maja do avgusta 2008 roka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.flickr.com/photos/26418663@N05/2478687117/ | title = Esperanto, Elvish, and Beyond | website = Flickr | date = 9 May 2008 | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; Stvorenje britheniga bylo nazvano pričinoju jeho vklučenija v vystavku (ktora takože vklučala [[Vavilonsky tekst]]&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt; v jezyku {{LatCyr|Andrew Smith'a|Эндру Смита|Endru Smita|1}}.

== Ortografija ==

Ortografija Britheniga jest [[Velsska ortografija|velsska]], vyjmajuči:

* V razlicy od velsskogo, brithenig ima mjagky ''C'' i ''G''; to jest, prěd glasnikami ''e'' i ''i'' soglasniki ''c'' i ''g'' izgovarjajut se kako {{MFA|/tʃ/}}, {{MFA|/dʒ/}}, ravno [[Italijansky jezyk|italijanskomu]].
** Brithenig takože koristaje tute fonemy na koncy v bukvah ''c`'' i ''g`''.
** Tvrdy G v Brithenigu označuje se s ''gh'' kako v italijanskomu.
** Kogda prědhodi ''e'' i ''i'', ''sc'' izgovara se kako {{MFA|/ʃ/}}, inače kako {{MFA|/sk/}}.
* Bukva ''k'' za tvrdy {{MFA|/k/}} jest mnogo živěja v Brithenigu nego velssky.
* Dok velsske rěči sut ordinerno naglašene v predposledjom slogu, brithenigske rěči sut naglašene v posledjom slogu (Brithenig ''ys'''col''''' v razlicy od velsskogo '''''ys'''gol'', oba značet «škola»).
* Ne ima komplikovanyh pravil za prědvidjenje dlugosty glasnika iz ortografije: naglašene glasniki vsegda izgovarajut se dluge.
* Brithenig ima mnogo [[Němaja bukva|němyh bukv]].
** V rěčah věčše čem dve slogu, konečny ''-t'' v posledovatelnosti ''-nt'', i ''-r'' ili ''-l'' kako drugy členy soglasničkih skupin stajut němymi.
** Konečny ''-f'' ordinerno němoj, ale ne kako ortografičesky geminate ''-ff''.
** V infinitivnih okončanijah ''-ar'', ''-er'', ''-ir'', ''-r'' jest ordinerno nevygovarjany.
* Někotore govorjaščije izgovarjajut ''-ae'' i ''-oe'' kako {{MFA|/aː/}} i {{MFA|/oː/}} otvětno. V standartnoj varijanty, oba glasnika izgovarajut se kako {{MFA|/aːɪ/}} i {{MFA|/oːɪ/}}.
* Jednosložne rěči zakonćujuče se na soglasničke skupiny ktore zakonćujut se na ''-r'' ili ''-l'' izgovarajut se s [[Epentheza|epentetičnym]] glasnikom takim samym kako poslednji glasnik (''llifr'' izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}).

== Alfabet ==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Bukvy britheniga
! Bukva !! Ime !! Izgovor
|-
| A, a || a || {{MFA|/a/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| B, b || bi || {{MFA|/b/}}
|-
| C, c || ci || {{MFA|/k/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/tʃ/}} kako v «church»
|-
| D, d || di || {{MFA|/d/}}
|-
| E, e || e || {{MFA|/ɛ/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ə/}} kogda nenaglašeny
|-
| F, f || fi || {{MFA|/v/}}, němoj na koncy rěči
|-
| G, g || gi || {{MFA|/ɡ/}}, prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/dʒ/}} kako v «general»
|-
| H, h || ach || {{MFA|/h/}}, velmi lagodno ili němoj
|-
| I, i || i || {{MFA|/i/}} kogda naglašeny, {{MFA|/ɪ/}} kogda nenaglašeny
|-
| K, k || ka || {{MFA|/k/}}
|-
| L, l || el || {{MFA|/l/}}
|-
| M, m || em || {{MFA|/m/}}
|-
| N, n || en || {{MFA|/n/}}
|-
| O, o || o || {{MFA|/ɔ/}}
|-
| P, p || pi || {{MFA|/p/}}
|-
| R, r || er || {{MFA|/r/}} drgotny, kako v španskom ili italijanskom
|-
| S, s || es || {{MFA|/z/}} medžu glasnikami, inače {{MFA|/s/}}
|-
| T, t || ti || {{MFA|/t/}}
|-
| U, u || u || {{MFA|/ɨ/}}, centralny nezaokrugleny glasnik
|-
| W, w || dubl w || {{MFA|/w/}}, kako glasnik: naglašeny {{MFA|/u/}}, nenaglašeny {{MFA|/ʊ/}}
|-
| Y, y || i greg || {{MFA|/i/}}
|}

Složene bukvy:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Digraf !! Izgovor
|-
| ''ae'' || {{MFA|/aɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/aː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''ai'' || {{MFA|/aɪ/}} kako v «aisle»
|-
| ''aw'' || {{MFA|/aʊ/}}
|-
| ''ei'' || {{MFA|/ɛɪ/}}
|-
| ''ew'' || {{MFA|/ɛʊ/}}
|-
| ''iw'', ''yw'' || {{MFA|/iʊ/}}
|-
| ''oe'' || {{MFA|/ɔɛ/}}, u někotoryh govorjaščih {{MFA|/ɔː/}}; v standartnom jezyky prodluženy
|-
| ''oi'' || {{MFA|/ɔɪ/}}
|-
| ''ui'' || {{MFA|/uɪ/}} kako v «ruin»
|-
| ''ch'' || {{MFA|/χ/}} gutturalny, kako v «loch»
|-
| ''ċ'' || {{MFA|/tʃ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''dd'' || {{MFA|/ð/}} kako «th» v «either»
|-
| ''ff'' || {{MFA|/f/}} kako anglijsky f
|-
| ''gh'' || {{MFA|/ɡ/}} tvrdy G prěd ''e'' i ''i''
|-
| ''ġ'' || {{MFA|/dʒ/}}, koristaje se kogda toj zvuk jest na koncy rěči
|-
| ''ll'' || {{MFA|/ɬ/}} lateralny frikativ
|-
| ''nt'' || na koncy rěči věčše čem dve slogu — němoj ''t'' {{MFA|/n/}}, inače {{MFA|/nt/}}
|-
| ''ph'' || {{MFA|/f/}}
|-
| ''rh'' || {{MFA|/rʰ/}} aspirovany r
|-
| ''rr'' || {{MFA|/r/}} ravno jednomu r
|-
| ''sc'' || prěd ''e'' i ''i'' — {{MFA|/ʃ/}}, inače {{MFA|/sk/}}
|-
| ''th'' || {{MFA|/θ/}} kako «th» v «ether»
|}

Bukvy ''j'', ''q'', ''v'', ''x'' i ''z'' koristajut se toliko v pozajmčenyh rěčah, posebno v novyh rěčah ktore ne byly adaptovany k brithenigskoj ortografiji. One ne vklučajut se v tradicionny alfabet.

Někotore frazy izgovarajut se kako diftongi: ''sa es'' («ona jest, tam jest, tam sut») izgovara se kako ''saes''; v standartnom dialektu to može biti skrašćeno na ''sa's''. Bukva ''y'' v načaly rěči jest često nenaglašena i kogda prědhodi rěč zakonćujuča se na glasnik, ona često eliduje se. Nekotore jednosložne rěči zakonćujut se na soglasničke skupiny s ''r'' ili ''l'' kako poslednjim členom: toj konečny soglasnik izgovara se kako by glasnik rěči byl ponovjen prěd njim (''llifr'' «kniga» izgovara se kako ''llifir'' {{MFA|/ˈɬiːvɪɾ/}}). V dlugših rěčah, ''r'' v toj poziciji jest němoj.

Naglasok v brithenigu pada na poslednji slog: ''afwr'' «ljubov» izgovara se kako ''a-FWR'' {{MFA|/aˈvur/}}, ne ''A-fur''. V diftongah, pervy glasnik izgovara se naglašeno ili nenaglašeno suglasno tomy, v naglašenom slogu on prihodi ili ne. Brithenig někogda akcentirujet rěči s {{MFA|/ˆ/}} zvanym ''teithith'' («mala krova»). Hotj akcent vsegda izgovara se kako «dlug», mnogorazno on jest čisto gramatičny, na primer, ''lla'' i ''llâ''.

== Veliky Glavny Plan ==

'''Veliky Glavny Plan''' ({{Jezyky|en|Grand Master Plan}}) jest sistem zvučnyh prěměn kojimi [[Vulgarny latinsky jezyk|vulgarno-latinske]] rěči prěhodile v brithenigske.

=== Oboznačenija ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Znaky !! Značenje
|-
| VL || Vulgarny latinsky
|-
| C || Ljuby soglasnik
|-
| N || Ljuby nazalny soglasnik
|-
| # || Granica medžu rěčami
|-
| 0 || Izgubleny glasnik ili soglasnik
|-
| V: || Dlug glasnik
|}

=== Glasniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| a, a: || → || a
|-
| e, ae || → || e
|-
| e:, oe || → || ui
|-
| i, i: || → || i
|-
| o, au || → || o
|-
| u, o: || → || u
|-
| u: || → || y
|}

Latinsko ''j'' (konsonantno) ostaje kako ''i''. V VL rěčah, ''erC'' → ''arC'' kogda nenaglašeny. Konecy ''iCa#'', ''uCa#'' → ''eC'', ''oC''.

=== Prěměny glasnikov prěd ''i'' ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! → !! Brithenig
|-
| ''aCi#'' || → || ''eiC''
|-
| ''-aCi-'' || → || ''eC-''
|-
| ''aw+i'' || → || ''ew''
|-
| ''-aCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''eCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-eCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-eCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''oCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''-oCi-'' || → || ''-eC-''
|-
| ''-oCj-'' || → || ''-eiC-''
|-
| ''uCi#'' || → || ''yC''
|-
| ''i + i'' || → || ''ei''
|}

=== Soglasniki ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Latinsky !! Pravilo prěměny
|-
| p || → ''b'' kogda medialny, inače ''p''; ''pt'' → ''th''; ''rp'', ''lp'' → ''rff'', ''lff''; ''rpt'' → ''rth''; ''pp'' → ''ff''; ''ph'' → ''ff''
|-
| t || → ''d'' kogda medialny, inače ''t''; ''th'' → ''th''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''rt'' → ''rth''; VL ''th'' → ''d'' kogda medialny, inače ''t''
|-
| c || → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''qu'' → ''c''; ''cc'' → ''ch''; ''ct'' → ''ith''; ''nct'' → ''ith''; ''c'' prěd likvidom → ''g'' kogda medialny, inače ''c''; ''lc'', ''rc'' → ''lch'', ''rch''; VL ''ch'' → ''c''; ''-g-''
|-
| b || → ''f'' kogda medialny, inače ''b''; prěd ''l'', ''r'', ''n'': ''af'' → ''aw'', ''of'' → ''o:'', ''uf'' → ''u:'', ''ef'' → ''e'', ''if'' → ''i'', ''eif'' → ''ei''
|-
| d || → ''dd'' kogda medialny, inače ''d''; ''dd'' → 0 prěd soglasnikom; ''dr'' → ''ir'' kogda medialny; ''dm'' → ''m'' kogda medialny; ''ld'' → ''llt''; ''rd'' → ''rdd''
|-
| g || → 0 kogda medialny, inače ''g''; ''gn'' → ''in''; ''gl'' → ''il''; ''gr'' → ''ir''; ''lg'', ''rg'' → ''ly'', ''ry''
|-
| l || → ''ll'' kogda načelny, inače ''l''; ''lt'' → ''ll'' kogda medialny, ''llt'' kogda konečny; ''ll'' → ''ll''; ''nl'' → ''nll''
|-
| r || → ''rh'' načelny i posle ''n'', inače ''r''
|-
| m || → ''f'' kogda medialny, inače ''m''; ''m'' → ''f'' prěd nazalnym ili likvidom; ''-n-''; ''nj'' → ''n''; ''nff'' → ''ff''; N + zvučny okluziv → N
|-
| s || ''#sC'' → ''#ysC''; ''x'' → ''is''; ''sl'' → ''ll''; ''sr'' → ''rh'' načelny, ''rr'' medialny; ''ls'' → ''ls''; ''rs'' → ''rs''; ''sm'' → ''m''; ''sn'' → ''n''; ''ns'' → ''s''; ''sw'' → ''chw''; VL ''s#'' → ''h'' → 0 (+ spirantna mutacija)
|-
| h || → 0
|-
| v || VL: → ''gw'' načelny, inače ''w''; ''wo:'' → ''w''
|}

== Fonologija ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|+ [[Soglasnik]]i — [[Fonema|fonemy]]
! colspan=&quot;2&quot; | !! [[Labialny soglasnik|Labialny]] !! [[Dentalny soglasnik|Dentalny]]/ [[Alveolarny soglasnik|Alveolarny]] !! [[Postalveolarny soglasnik|Postalveolarny]]/ [[Palatalny soglasnik|Palatalny]] !! [[Velarny soglasnik|Velarny]] !! [[Glotalny soglasnik|Glotalny]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Nazalny soglasnik|Nazalny]]
| {{MFA|m}} || {{MFA|n}} || || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Okluziv]]
! Bezvučny
| {{MFA|p}} || {{MFA|t}} || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|k}} ⟨k, c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučny
| {{MFA|b}} || {{MFA|d}} || {{MFA|ɡ}} ⟨g⟩ ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Afrikata]]
! Bezvučna
| rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|t͡ʃ}} ⟨c⟩ || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Zvučna
| {{MFA|d͡ʒ}} ⟨g⟩
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Frikativa]]
! Bezvučna
| {{MFA|f}} || {{MFA|s}} || rowspan=&quot;2&quot; | || rowspan=&quot;2&quot; | || {{MFA|h}}
|-
! Zvučna
| {{MFA|v}} || {{MFA|z}} ⟨s⟩ || ||
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | [[Aproksimant]]
! Medijny
| rowspan=&quot;2&quot; | || || {{MFA|j}} || {{MFA|w}} || rowspan=&quot;2&quot; |
|-
! Lateralny
| {{MFA|l}} || || ||
|-
! colspan=&quot;2&quot; | [[Vibrant]]
| || {{MFA|r}} || || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Glasnik]]i — fonemy ([[monoftong]]y)
! !! [[Prědnji glasnik|Prědnji]] (nezaokrugljeny) !! [[Centralny glasnik|Centralny]] !! [[Zadnji glasnik|Zadnji]] (zaokrugljeny)
|-
! [[Zatvoren glasnik|Zatvoren]]
| {{MFA|i}} ⟨i, y⟩ || {{MFA|ɨ}} ⟨u⟩ || {{MFA|u}} ⟨w⟩
|-
! [[Polozatvoren glasnik|Polozatvoren]]
| {{MFA|ɪ}} ⟨i⟩ || || {{MFA|ʊ}} ⟨w⟩
|-
! [[Srědnji glasnik|Srědnji]]
| || {{MFA|ə}} ⟨a, e⟩ ||
|-
! [[Polootvor glasnik|Polootvor]]
| {{MFA|ɛ}} ⟨e⟩ || || {{MFA|ɔ}} ⟨o⟩
|-
! [[Otvor glasnik|Otvor]]
| {{MFA|a}} || ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Diftongy
! Digraf !! Izgovor
|-
| ae || [æ], [aː]
|-
| ai || [aɪ]
|-
| au || [aʊ]
|-
| ei || [ɛɪ]
|-
| ew || [ɛʊ]
|}

== Gramatika ==

=== Mutacija ===

Kako velssky i druge keltske jezyky, počelne [[Konsonantna mutacija|konsonantne mutacije]] (''cluinediwn'', bukv. «sklonjenja») v brithenigu jest važno osobno. sut tri mutacije: mjagka (''moillad''), spirantna (''solwed'') i nazalna (''naral'').

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Radicalna !! Mjagka !! Spirantna !! Nazalna
|-
| ''p-'' {{MFA|/p/}} || ''b-'' {{MFA|/b/}} || ''ph-'' {{MFA|/f/}} || ''mh-'' {{MFA|/m̥/}}
|-
| ''t-'' {{MFA|/t/}} || ''d-'' {{MFA|/d/}} || ''th-'' {{MFA|/θ/}} || ''nh-'' {{MFA|/n̥/}}
|-
| rowspan=&quot;2&quot; | ''c-'' {{MFA|/k, tʃ/}} || ''g-'' {{MFA|/ɡ/}} || ''ch-'' {{MFA|/χ/}} || rowspan=&quot;2&quot; | ''ngh-'' {{MFA|/ŋ̊/}}
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''g-'' {{MFA|/dʒ/}}&lt;ref&gt;Spirantna varianta ''c-'' jest taka sama kako mjagka varianta prěd ''-e-'' i ''-i-''.&lt;/ref&gt;
|-
| ''b-'' {{MFA|/b/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ''m-'' {{MFA|/m/}}
|-
| ''d-'' {{MFA|/d/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''dd-'' {{MFA|/ð/}} || ''n-'' {{MFA|/n/}}
|-
| ''g-'' {{MFA|/ɡ, dʒ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''∅-'' (němoj) || ''ng-'' {{MFA|/ŋ/}}
|-
| ''m-'' {{MFA|/m/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''f-'' {{MFA|/v/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''ll-'' {{MFA|/ɬ/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''l-'' {{MFA|/l/}} || ne priměnjaje se
|-
| ''rh-'' {{MFA|/r/}} || colspan=&quot;2&quot; | ''r-'' {{MFA|/ɾ/}} || ne priměnjaje se
|}

Mjagka mutacija koristaje se s ženskymi imenniki, pridavniki, glagoly, pri změně slovesnogo porjadka, posle prislovja, i prědlogov ''di'' «iz, od» i ''gwo'' «pod». Spirantna mutacija koristaje se za označenje množin na imennikah, pridavnikah i glagolah, ale takože posle prědlogov ''tra'' «prěz» i ''a'' «k, pri», i sojuza ''mai'' «ale». Nazalna mutacija koristaje se posle negativnogo prislovja koristanogo za negaciju glagolav ''rhen'', i prědlogov ''in'' «v» i ''cun'' «s».

Infinitiv glagola v govorenoji rěči ordinerno prohodi spirantnu mutaciju, vyjmajuči kogda prědhodjašči glagol jest pomočny. Mutacije v brithenigu imenujut se ''cluinediwn'' («sklonjenja») i opisujut se kako ''moillad'' (mjagka), ''solwed'' (spirantna) i ''naral'' (nazalna).

Zapaziti čto ''g'' vsegda staje němoj kogda jest mjagko mutovany. Ako ''g'' jest afrikativny (izgovara se kako «j» prěd ''i'' i ''e''), on ne podlěžit mjagkoj mutaciji. Takože ''c'' prěd prědnjim glasnikom staje ''g'' s j-izgovorom pri mjagkoj mutaciji; ''c'' prěd ''i'' ili ''e'' ne prohodi spirantnoj mutaciji, ale može mjagčiti se v tih okolnostyh.

Prěd glasnikom, prědlogy ''a'' «k, pri» i ''e'' «i» nepravilno stajut ''a-dd'' i ''e-dd''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Notacija za trigerovanje mutacije
! Mjagka || -&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''di '''b'''edd'' «od nogy»
|-
! Spirantna || -&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''tra '''ph'''edd'' «prěz nogu»
|-
! Nazalna || -&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun''&lt;sup style=&quot;color:blue&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''cun '''mh'''edd'' «s nogoju»
|}

=== Imenniki ===

V brithenigu sut dva roda: mužsky i žensky. Rod imennika označuje se formoju oprědělenogo člena: ''ill'' (mužsky), ''lla'' (žensky). Mužsky člen eliduje se s prědlogy zakonćujučimi se na soglasnik: ''a'll'', ''di'll'', ''wo'll''.

Počelny soglasnik ženskogo imennika prohodi mjagku mutaciju posle ženskogo člena ili posle prisvajanogo zaiměnniku. Pridavniki posle ženskogo imennika vsegda prohode mjagku mutaciju. Množinski oprěděleny člen jest ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;, ktory vyzyvajet spirantnu mutaciju: ''lla gas'' «dom» → ''llo chas'' «domy». Žensky zaiměnniky sut ''sa'' «ona», mužsky — ''ys'' «on».

Neoprěděleny člen jest ''yn''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; «jedin». Množinski neoprěděleny člen tvorit se iz prědloga ''di'' s oprědělenim členem: ''di llo h-ôn'' «někoji mužčiny».

Deminutivne sufiksy sut ''-ith'' (obyknoveny) i ''-in'' (nežnostj/kolektiv), augmentativny sufiks jest ''-wn''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Oprědělene členy
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! Mužsky || ''ill'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''llo''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|-
! Žensky || ''lla''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt;
|}

V razlicy od velsskogo s neprědvidlivo tvorenimi množinami, brithenig ne ima oddělenogo množinskogo sufiksa, tako, jedinstvejna i množinskaja forma sut skoro vsegda neizměnjeny (ravno [[Transnumeralny jezyk|transnumeralnim]] jezykam kako [[Indonezijski jezyk|indonezijski]] i [[Korejsky jezyk|korejsky]]). Namesto, množinski oprěděleny člen jest ordinerno stavjeny prěd imennik (''lla gas'', ''llo '''ch'''as''), ale ješče někotore vyjatky iz togo pravila existujut. Vyjatky vklučajut množinu od ''(ill) of'' «mužčina», ''(llo) h-on''; i někotore množiny ktore tvorut se stavjenjem ženskogo jedinstvenogo oprědělenogo člena prěd njim s spirantnom lenicijom (''ill bordd'', '''''lla''' fordd'').

[[Dual (gramatično čislo)|Dualne]] forme prirodnih parov (n. pr. rukě, nogě) imajut svoj vlasny prefiks i tvorut se pristavenjem ''dew-'' «dve» k imennikam. Slična osobina javlja se takože v [[Bretonsky jezyk|bretonskom]]. Deminutivy i augmentativy derivujut se sufiksami ''-ith'' (ordinerno)/''-in'' (naklonjenostj/kolektiv) i ''-un'' otvětno.

=== Pridavniki ===

Pridavniki soglasujut se s imennikami v rodu i čisle. Množinske pridavniki prohode spirantnu mutaciju. Žensky pridavniki prohode mjagku mutaciju posle ženskogo imennika. Pridavniki ordinerno stojut posle imennika. Toliko pridavniki ''bon'' «dobry» i ''mal'' «zly» možut stati prěd imennik bez neodoznačenosti.

Kogda pridavnik stojit prěd imennikov, on ima perenosno značenje: ''pwbr'' «ubogy» posle imennika znači «bez sredstv» (''lla blenhin bwbr'' — dite ktore ne ma obědnyh deneg), ale «nesrěčny» prěd imennikov (''lla bwbr blenhin'' — dite ktore bylo obiženo). ''Gran'' «veliky» prěd imennikov znači važnostj: ''yn gran of'' «veliky člověk» (slavny), ale ''yn of gran'' «veliky člověk» (krupny).

Za sravnitelnu stepen brithenig koristaje ''ply'' «bolje» i ''min'' «menje» prěd pridavnikom s spirantnom mutacijeju; «než» pěrěvodi se kako ''ca'': ''ply h-allt ca yn gas'' «vyšši nego dom». Prěvoshodna stepen tvorit se pristavjenjem oprědělenogo člena k sravnitelnoj stepenej: ''ill ply h-allt'' «najvyšši». Věčšina prislovij tvorit se iz pridavnikov dodanjem okončanija ''-fent'': ''bel'' «krasny» → ''belfent'' «krasno». Prislovja vyzyvajet mjagku mutaciju na sledujučih rěčah.

Nepravilne stupenjovane pridavniki:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Pozitiv !! Komparativ !! Značenje
|-
| ''bon'' || ''meliwr'' || dobry → lučši
|-
| ''mal'' || ''pwyr'' || zly → gorši
|-
| ''gran'' || ''maer'' || veliky → větši
|-
| ''pwg'' || ''min'' || maly → menši
|-
| ''ben'' (prislovije) || ''myl'' || dobro → lěpje
|-
| ''mal'' (prislovije) || ''pwy'' || nedobro → gorše
|}

=== Pytanja ===

Pytanja tvorjut se zamenoj slovesnogo porjadka podmeta i glagola: ''Gw pharlath Brithenig'' «Ty govoriš brithenig» → ''Parla'gw Prithenig?'' «Govoriš li ty brithenig?». Kogda podmet jest imennik, on ostaje prěd glagolom ale ekvivalentny zaiměnnk stavjaje se posle glagola: ''Ill car es-ys llâ?'' «Je li avto tam?».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Upitne rěči
! Brithenig !! Medžuslovjansky
|-
| ''Ki?'' || kto?
|-
| ''Di ghi?'' || čij?
|-
| ''Ke?'' || ktory?
|-
| ''Ke gws?'' || čto?
|-
| ''K'lwg?'' || gdě?
|-
| ''A ch'lwg?'' || kamo?
|-
| ''Di g'lwg?'' || odkud?
|-
| ''Co?'' || kako?
|-
| ''Cant?'' || koliko?
|-
| ''Ke sig?'' || kak?
|-
| ''Ke dem?'' || kogda?
|-
| ''Perch?'' || počemu?
|}

Upitne rěči stavjajut se v načaly predloženija, vyjmajuči ''di ghi''. Upitna pristavka ''es-sa rhen'' «jeli ne tako?» može stati v konecy predloženija.

=== Povelenje ===

Najobyknovenějša forma povelenja tvorit se dodanjem ''-th'' k glagolu: ''Gwenith per yn turn'' «Pojdi na progulku». Blizka forma povelenja brisaje okončanije s poslednim glasnikom: ''Llaes mi sulfent'' «Ostavi mene v pokoju».

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Nepravilne imperativne forme
! Infinitiv !! Formalny !! Blizky
|-
| ''esser'' «byti» || ''siath'' {{MFA|/ʃaθ/}} || ''sia'' {{MFA|/ʃa/}}
|-
| ''gwoler'' «hotěti» || ''gwolath'' || ''gwol''
|-
| ''afer'' «imati» || ''aiath'' || ''ai''
|-
| ''saber'' «znati» || ''seibath'' || ''seib''
|-
| ''diger'' «reči» || ''digeth'' || ''dî''
|-
| ''duger'' «vesti» || ''dugeth'' || ''dû''
|-
| ''ffager'' «dělati» || ''ffageth'' || ''ffâ''
|}

Glagol ''calfar'' «prestati» koristaje se za vyraženje zabrane: ''Calfath (a) wedder'' «Ne idi». Glagol ''gwa'' (iz ''gweddir'' «iti») prěd drugym glagolom znači «davajte»: ''gwa'' sama po sebe znači «davajte pojdeme». Zaměňanije ostrogo imperativa s ''ffager'' jest veštljivo: ''Ffageth (a) wenir per yn turn'' «Pojdi-ka na progulku».

=== Čisla ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Osnovna čisla
! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig !! Čislo !! Brithenig
|-
| 0 || ''sero'' || 7 || ''seth'' || 14 || ''cathorddig''
|-
| 1 || ''yn'' || 8 || ''oeth'' || 15 || ''kindig''
|-
| 2 || ''dew'' || 9 || ''noe'' || 16 || ''yn e ghindig''
|-
| 3 || ''trui'' || 10 || ''deg'' || 20 || ''gweint''
|-
| 4 || ''cathr'' || 11 || ''yndig'' || 30 || ''deg e weint''
|-
| 5 || ''cinc'' || 12 || ''dewddig'' || 100 || ''cent''
|-
| 6 || ''sei'' || 13 || ''truiddig'' || 1000 || ''mil''
|}

Čisla stavjajut se prěd imennik. ''Yn'' vyzyvajet mjagku mutaciju u ženskogo imennika; ''dew'', ''trui'' i ''sei'' vyzyvajet spirantnu mutaciju. Prěd imennikov čisla ''cinc'', ''gweint'' i ''cent'' stajut ''cin'', ''gwein'' i ''cen''. Imennik po čislu vsegda jest v jedinstvenom čisle.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Porjadkove čisla
! 1. !! 2. !! 3. !! 4. !! 5. !! 6. !! 7. !! 8. !! 9. !! 10.
|-
| ''prif'' || ''segunn'' || ''terth'' || ''carth'' || ''kint'' || ''seist'' || ''sethif'' || ''oethif'' || ''noef'' || ''degif''
|}

«Raz, dva razy, tri razy» vyražajut se kardinalnym čislom s imennikov ''gweg'': ''yn weg'', ''dew weg'', ''trui weg'', ''cathr gweg''.

=== Zaiměnniky ===

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | Osoba !! Nominativ !! Akkuzativ !! Dativ !! Disjunktiv !! Posesiv
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Jedinstveno čislo !! 1.
| ''eo''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''mi'' || ''mui'' || ''mew''
|-
! 2.
| ''ty''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || colspan=&quot;2&quot; | ''ti'' || ''tui'' || ''tew''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Množstveno čislo !! 1.
| colspan=&quot;4&quot; | ''nu''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''nustr''
|-
! 2.
| colspan=&quot;4&quot; | ''gw''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''gwstr''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Oba !! 3. m.
| ''ys''&lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''llo'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''lle'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sui'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''sew''
|-
! 3. ž.
| ''sa''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; ili &lt;sup style=&quot;color:green&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; || ''lla''
|}

Tretja osoba ne ima razlikovanija čisel, ale može byti označena spirantnom lenicijom na sledujučih imennikah ili glagolah (prěd jedinstvenymi mutacija ne koristaje se). V razlicy od imennikov, zaiměnniky ne toliko inflektujut se za čisla, ale takože za gramatičeske padeži. Kako mnoge jezyky, brithenig ima [[T–V razlika|T–V razliku]], s ''ty'' koristanym za adresovanje ljudij s kotorymi govorjašči jest blizky ili bogom, dok ''Gw'' koristaje se kogda se govorit s neznakomcom ili manje znakomy ili formalnějšim poznancem (s velikoj bukvoj). Prěd ženskimi imenniki, sledujuči imenniki pokazujut mjagku mutaciju, dok prěd množinom imenniki pokazujut spirantnu mutaciju. Kogda sut mutovane, ''ty'' i ''ti'' nepravilno stajut ''dy''&lt;sup style=&quot;color:red&quot;&gt;x&lt;/sup&gt; za izběganje zameški s ''di'' «iz». V razlicy od velsskogo, brithenig manje koristaje [[Inflektovany prědlog|inflektovane prědlogy]], i taki prědlogy nalazjut se toliko v rěči ''cun'' «s»:

{| class=&quot;wikitable&quot;
! !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! 1. osoba || ''cun'''meg''''' || ''cun'''nusc'''''
|-
! 2. osoba || ''cun'''neg''''' || ''cun'''gwsc'''''
|-
! 3. osoba || colspan=&quot;2&quot; | ''cun'''seg'''''
|}

=== Glagoly ===

Podobno [[Špansky jezyk|španskomu]] i [[Portugalsky jezyk|portugalskomu]], brithenigske glagoly sut podděljeny v 3 konjugacije suglasno njihovyh infinitivnyh okončanij: ''-ar'' (''canh'''ar''''' «pěti»), ''-er'' (''perdd'''er''''' «izgubiti»), i ''-ir'' (''dorf'''ir''''' «spati») (zapaziti čto konečni ''-r'' sut ordinerno [[Němaja bukva|němymi]]). Brithenig jest ne-[[Jezyk s nuljevym podmetom|nuljevopodmětnovy jezyk]], to jest, on zahtevajet zaiměnniky prěd glagolnymi formami (''ys cant'' «on pěje»). Zapaziti čto konečne soglasniki osnovy takože prohode leniciju, ale takože nezvučne konečne okluzivne konsonante stajut zvučnymi v imperfektu, definitnoj prošlosty i konjunktivnyh prošlih množinah; buducom i kondicionalnymi formami.

Konjunktivne forme nyně sohranjajut se toliko v fiksovanyh frazah, kako ''can in Rhufein, ffâ si llo Rhufan '''ffeigant''''' «kogda v Rimy, dělaj kako Rimljany dělajut». Takože v konjunktivnyh sadašnjim formam, konečne glasniky sut afektovane i-afekciom (vyjmajuči v ''-ar'' glagolah gdě to dogadja se toliko v množinskih formah):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Neafektovano !! Afektovano
|-
| ''-a-'' || rowspan=&quot;3&quot; | ''-ei-''
|-
| ''-e-''
|-
| ''-o-''
|-
| ''-u-'' || ''-y-''
|-
| ''-aw-'' || ''-ew-''
|-
| colspan=&quot;2&quot; | ''-i-''
|}

==== Pravilne glagoly ====

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Canhar''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ar'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''an'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''canh'''ad'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''chanh'''an''''' || ''chanh'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chanh'''ant'''''
|-
! Imperfekt
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''afath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''afant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ganh'''af''''' || ''ganh'''ast''''' || ''canh'''af''''' || ''ganh'''af''''' || ''chan'''afan''''' || ''chan'''ast''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arent'''''
|-
! Buduče
| ''gan'''arai''''' || ''gan'''ara''''' || ''can'''ara''''' || ''gan'''ara''''' || ''chan'''aran''''' || ''chan'''arath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''gan'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''can'''arew''''' || ''gan'''arew''''' || ''chan'''arewn''''' || ''chan'''arewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''arewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''gant'' || ''gant'' || ''cant'' || ''gant'' || ''cheinh'''en''''' || ''cheinh'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''cheinh'''ent'''''
|-
! Prošlo
| ''ganh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''canh'''as''''' || ''ganh'''as''''' || ''chan'''assen''''' || ''chan'''asseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''chan'''assent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''cant'' (blizky), ''canh'''ath''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Perdder''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''perdd'''ed'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''berdd'' || ''berdd'' || ''perdd'' || ''berdd'' || ''pherdd'''en''''' || ''pherdd'''eth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''perdd'''ef''''' || ''pherdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''efath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''efant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''berdd'''ef''''' || ''berdd'''est''''' || ''perdd'''ef''''' || ''berdd'''ef''''' || ''pherdd'''efan''''' || ''pherdd'''est''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erent'''''
|-
! Buduče
| ''berdd'''erai''''' || ''berdd'''era''''' || ''perdd'''era''''' || ''berdd'''era''''' || ''pherdd'''eran''''' || ''pherdd'''erath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''berdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''perdd'''erew''''' || ''berdd'''erew''''' || ''pherdd'''erewn''''' || ''pherdd'''erewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''erewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''beirdd'' || ''beirdd'' || ''peirdd'' || ''beirdd'' || ''pheirdd'''an''''' || ''pheirdd'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pheirdd'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''berdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''perdd'''es''''' || ''berdd'''es''''' || ''pherdd'''essen''''' || ''pherdd'''esseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''pherdd'''essent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''perdd'' (blizky), ''perdd'''eth''''' (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Dorfir''
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''ir'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''in'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''dorf'''id'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| ''ddorf'' || ''ddorf'' || ''dorf'' || ''ddorf'' || ''ddorf'''en''''' || ''ddorf'''ith''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ent'''''
|-
! Imperfekt
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ifath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''ifant'''''
|-
! Definitna prošlost
| ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ist''''' || ''dorf'''if''''' || ''ddorf'''if''''' || ''ddorf'''ifan''''' || ''ddorf'''ist''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irent'''''
|-
! Buduče
| ''ddorf'''irai''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''dorf'''ira''''' || ''ddorf'''ira''''' || ''ddorf'''iran''''' || ''ddorf'''irath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irant'''''
|-
! Kondicionalno
| ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''dorf'''irew''''' || ''ddorf'''irew''''' || ''ddorf'''irewn''''' || ''ddorf'''irewth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''irewnt'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| ''ddeirf'' || ''ddeirf'' || ''deirf'' || ''ddeirf'' || ''ddeirf'''an''''' || ''ddeirf'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddeirf'''ant'''''
|-
! Prošlo
| ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''dorf'''is''''' || ''ddorf'''is''''' || ''ddorf'''issen''''' || ''ddorf'''isseth''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''ddorf'''issent'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | ''dorf'' (blizky), ''dorf'''ith''''' (formalny)
|}

==== Nepravilne glagoly ====

Dok konjugacija britheniga jest věčšinom pravilna, existujut někotore nepravilne glagoly. V definitnoj prošlosty, někotore glagoly imajut s-osnovu preterita proishodjašćego iz latinskih perfektnyh vrěmen v ''-x-'' ili ''-s-'' (''eo ddis'' iz ''diger'' «reči» na primer):

{| class=&quot;wikitable&quot;
! colspan=&quot;2&quot; | !! Jedinstveno čislo !! Množstveno čislo
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 1. osoba || ''ddis'' || ''ddis'''en'''''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | 2. osoba || ''ddis'''ist''''' || ''ddis'''ist'''''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | 3. osoba !! Mužsky || ''dis'' || rowspan=&quot;2&quot; | ''ddis'''irent'''''
|-
! Žensky || ''ddis''
|}

V prošlyh pričestjjah, namesto pravilnih form, někotore glagoly imajut nepravilne pričestjje nasědovane iz latinskih [[supin]]ov v ''-tum'' (''facere, fac'''tum''''' → ''fager, faeth'' «dělati»), ''-sum'' (''claudere, clau'''sum''''' → ''clodder, clos'' «zatvoritj»), ili dažo kombinacije njyh (''vidēre, *vi'''stum''''' → ''gwidder, gwist'' «viděti»). Někotore glagoly takože imajut nepravilne imperativne forme, ili dlženjem poslednjego glasnika i brisanjem poslednjego soglasnika (toliko v slučaju blizkogo imperativa, ''diger'', ''dî'', ''digeth''), ili zauzimanjem form iz konjunktiva (''saber'', ''seib'', ''seibeth''). Glagol ''gweddir'' «iti», gdě prihodi iz [[Latinsky jezyk|latinskogo]] ''vadō'' ale ne jest supletivan s drugymi glagolami, ima nepravilnosti v sadašnjem vrěmeny: ''eo wa'', ''tu wa'', ''ys wa'', ''sa wa'', ''nu wan'', ''gw wath'', ''ys/sa want''.

===== Najnepravilnějše glagoly =====

''Nepravilne forme sut &lt;u&gt;podčrtnute&lt;/u&gt;.''

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Esser'' «byti»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje nastoječego vremeni || colspan=&quot;7&quot; | ''ess'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''yst'''ad'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''su''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''es''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''su'''n'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''hes''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''su'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''er''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-er'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-er'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''s'''erai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''era'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''eran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''s'''erewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''s'''erewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''si'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ffew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ffew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''si'''a'''''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''si'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ ''Afer'' «imati»
! colspan=&quot;3&quot; | Infinitiv || colspan=&quot;7&quot; | ''af'''er'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; |Pričestje nastoječego vremeni|| colspan=&quot;7&quot; | ''af'''en'''''
|-
! colspan=&quot;3&quot; | Pričestje prošlogo vremeni || colspan=&quot;7&quot; | &lt;u&gt;''afy'''d'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;2&quot; | Osoba !! colspan=&quot;4&quot; | Jedinstveno čislo !! colspan=&quot;4&quot; | Množstveno čislo
|-
! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3. !! 1. !! 2. !! colspan=&quot;2&quot; | 3.
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;5&quot; | Indikativ !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''a''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''en'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''haf'''eth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ha'''nt'''''&lt;/u&gt;
|-
! Imperfekt
| ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''afef'' || ''h-afef'''an''''' || ''h-afef'''ath''''' || colspan=&quot;2&quot; | ''h-afef'''ant'''''
|-
! Definitna prošlost
| &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''st'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ns'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''st'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''rent'''''&lt;/u&gt;
|-
! Buduče
| &lt;u&gt;''af'''rai'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ra'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''ran'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Kondicionalno
| &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rew'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewn'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''af'''rewth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''af'''rewnt'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! rowspan=&quot;2&quot; | Konjunktiv !! Nastoječe
| &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''an'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''ai'''ant'''''&lt;/u&gt;
|-
! Prošlo
| &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''afew'''s'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''ssens'''''&lt;/u&gt; || &lt;u&gt;''h-afew'''sseth'''''&lt;/u&gt; || colspan=&quot;2&quot; | &lt;u&gt;''h-afew'''ssent'''''&lt;/u&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; | || ''eo'' || ''tu'' || ''ys'' || ''sa'' || ''nu'' || ''gw'' || ''ys'' || ''sa''
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Imperativ || colspan=&quot;8&quot; | &lt;u&gt;''ai''&lt;/u&gt; (blizky), &lt;u&gt;''ai'''ath'''''&lt;/u&gt; (formalny)
|}

=== Sintaksa ===

Standardny slovesny porjadok v brithenigu jest [[Podmet–glagol–dopolnjenije|Podmet–Glagol–Dopolnjenije]], celna sintaksa jest podobna [[Francuzsky jezyk|francuzskomu]] ale ne velsskomy. Hotj, kogda glagol koexistuje s objektnim zaiměnnikom porjadok rěči prěměnjaje se na [[Podmet–dopolnjenije–glagol|Podmet–Dopolnjenije–Glagol]]. Slovesny porjadok za pytanja «da/ne» jest [[Glagol–podmet–dopolnjenije|Glagol–Podmet–Dopolnjenije]] (''gw pharolath Brithenig'' «vy govorite Brithenig» v razlicy od ''parla'gw Frithenig?'' «govorite li vy Brithenig?»).&lt;ref&gt;Zapaziti čto okončanije drugoj osoby množiny ''-th'' bylo elidovano prěd zaiměnnikom ''gw''.&lt;/ref&gt;

== Leksika ==

Věčšina leksiky britheniga jest distinktivno romanska hotj jest zamaskirovana kako velsska. Tutoj spisok 30 rěči daje impressiju kako brithenig izgleda v sravnjenju s devětimi drugymi romanskimi jezykami, vklučno [[wenedyk]]om i velsskim. Okolo jednoj četvrty velsskih rěči jest podobno k brithenigskim (označena tim čto ne sut v zagradah) zaneže jih obščego [[Proto-indoevropejsky jezyk|Indoevropejskogo]] pohodjenija, ale někotore druge, kako ''ysgol'', byle sut pozajmčenija iz latiny v velssky.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ '''Brithenig sravnjeny s romanskimi i velsskim'''
! [[Anglijsky jezyk|Anglijsky]] !! '''Brithenig''' !! [[Latinsky jezyk|Latinsky]] !! [[Pikardsky jezyk|Pikardsky]] !! [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]] !! [[Galicijski jezyk|Galicijski]] !! [[Špansky jezyk|Špansky]] !! [[Katalansky jezyk|Katalansky]] !! [[Oksitansky jezyk|Oksitansky]] !! [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]] !! [[Italijansky jezyk|Italijansky]] !! [[Retoromanski jezyk|Retoromanski]] !! [[Friulsky jezyk|Friulsky]] !! [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]] !! [[Wenedyk]] !! [[Velssky jezyk|Velssky]]
|-
| '''ruka''' || '''breich''' || brachium || bro || braço || brazo || brazo || braç || braç || bras || braccio || bratsch || braç || braţ || brocz || braich
|-
| '''črny''' || '''nîr''' || nĭger, nĭgrum || noére || preto, negro || negro || negro || negre || negre || noir || nero || nair || neri || negru || niegry || (du)
|-
| '''grad, město''' || '''ciwdad''' || cīvĭtās, cīvĭtātem || ville || cidade || cidade || ciudad || ciutat || ciutat || cité || città || citad || citât || ''oraş'', [cetate] || czytać || (dinas)
|-
| '''smrt''' || '''morth''' || mŏrs, mŏrtem || mort || morte || morte || muerte || mort || mòrt || mort || morte || mort || muart || moarte || mroć || (marwolaeth)
|-
| '''pes''' || '''can''' || canis || quien || cão, ''cachorro'' || can || ''perro'', can || ''gos'', ca || ''gos'', can || chien || cane || chaun || cjan || câine || kań || (ci)
|-
| '''uho''' || '''origl''' || ''auris'', aurĭcŭla || orele || orelha || orella || oreja || orella || aurelha || oreille || orecchio || ureglia || orele || ureche || urzykła || (clust)
|-
| '''jajco''' || '''ew''' || ovum || œué || ovo || ovo || huevo || ou || uòu || œuf || uovo || ov || ûf || ou || ów || wy
|-
| '''oko''' || '''ogl''' || ŏcŭlus || oeul || olho || ollo || ojo || ull || uèlh || œil || occhio || egl || voli || ochi || okieł || (llygad)
|-
| '''otec''' || '''padr''' || pater, patrem || monpére || pai || pai || padre || pare || paire || père || padre || ''bab'' || pari || ''tată'' || poterz || (tad)
|-
| '''ogonj''' || '''ffog''' || ''ignis'', fŏcus || fu || fogo || ''lume'', fogo || fuego || foc || fuòc || feu || fuoco || fieu || fûc || foc || fok || (tân)
|-
| '''ryba''' || '''pisc''' || pĭscis || pichon || peixe || peixe || pez, pescado || peix || peis || poisson || pesce || pesch || pes || peşte || pieszcz || pysgodyn
|-
| '''stopa''' || '''pedd''' || pĕs, pĕdem || pied || pé || pé || pie || peu || pè || pied || piede || pe || pît || ''picior'', [piez] || piedź || (troed)
|-
| '''prijatelj''' || '''efig''' || amīcus || anmi || amigo || amigo || amigo || amic || amic || ami || amico || ami || amì || ''prieten'', amic || omik || (cyfaill)
|-
| '''zeleny''' || '''gwirdd''' || vĭrĭdis || vert || verde || verde || verde || verd || verd || vert || verde || verd || vert || verde || wierdzi || gwyrdd
|-
| '''konj''' || '''cafall''' || ''ĕquus'', cabăllus || gval || cavalo || cabalo || caballo || cavall || caval || cheval || cavallo || chaval || cjaval || cal || kawał || ceffyl
|-
| '''ja''' || '''eo''' || ĕgo || J'/euj || eu || eu || yo || jo || ieu || je || io || jau || jo || eu || jo || (mi)
|-
| '''ostrov''' || '''ysl''' || īnsŭla || ile || ilha || illa || isla || illa || iscla || île || isola || insla || isule || insulă || izła || (ynys)
|-
| '''jezyk''' || '''llinghedig, llingw''' || lĭngua || lingue || língua || lingua || lengua || llengua || lenga || langue || lingua || linguatg, lieunga || lenghe || limbă || lęgwa || (iaith)
|-
| '''žizn''' || '''gwid''' || vīta || vie || vida || vida || vida || vida || vida || vie || vita || vita || vite || ''viaţă'', [vită] || wita || (bywyd)
|-
| '''mlěko''' || '''llaeth''' || lac, lactis || lé || leite || leite || leche || llet || lach || lait || latte || latg || lat || lapte || łoc || llaeth
|-
| '''ime''' || '''nôn''' || nōmen || nom || nome || nome || nombre || nom || nom || nom || nome || num || non || nume || numię || (enw)
|-
| '''noč''' || '''noeth''' || nŏx, nŏctem || nuit || noite || noite || noche || nit || nuèch || nuit || notte || notg || gnot || noapte || noc || (nos)
|-
| '''stary''' || '''gwegl''' || ''vĕtus'', vĕtŭlus || viu || velho || vello || viejo || vell || vièlh || vieux || vecchio || vegl || vieli || vechi || wiekły || (hen)
|-
| '''škola''' || '''yscol''' || schŏla || école || escola || escola || escuela || escola || escòla || école || scuola || scola || scuele || şcoală || szkoła || ysgol
|-
| '''nebo''' || '''cel''' || caelum || ciu || céu || ceo || cielo || cel || cèl || ciel || cielo || tschiel || cîl || cer || czał || (awyr)
|-
| '''zvězda''' || '''ystuil''' || stēlla || étoéle || estrela || estrela || estrella || estel || estela || étoile || stella || staila || stele || stea || ścioła || (seren)
|-
| '''zub''' || '''dent''' || dēns, dĕntem || dint || dente || dente || diente || dent || dent || dent || dente || dent || dint || dinte || dzięć || dant
|-
| '''glas''' || '''gwg''' || vōx, vōcem || voé || voz || voz || voz || veu || votz || voix || voce || vusch || vôs || voce, [boace] || wucz || (llais)
|-
| '''voda''' || '''ag''' || aqua || ieu || água || auga || agua || aigua || aiga || eau || acqua || aua || aghe || apă || jekwa || (dŵr)
|-
| '''větr''' || '''gwent''' || vĕntus || vint || vento || vento || viento || vent || vent || vent || vento || vent || vint || vânt || więt || gwynt
|}

== Priklad ==

[[Otče naš|Molitva Gospodnja]]:

&lt;blockquote&gt;
''Nustr Padr, ke sia i llo gel:''&lt;br/&gt;
''sia senghid tew nôn:''&lt;br/&gt;
''gwein tew rheon:''&lt;br/&gt;
''sia ffaeth tew wolont,''&lt;br/&gt;
''syrs lla der sig i llo gel.''&lt;br/&gt;
''Dun nustr pan diwrnal a nu h-eidd;''&lt;br/&gt;
''e pharddun llo nustr phechad a nu,''&lt;br/&gt;
''si nu pharddunan llo nustr phechadur.''&lt;br/&gt;
''E ngheidd rhen di nu in ill temp di drial,''&lt;br/&gt;
''mai llifr nu di'll mal.''&lt;br/&gt;
''Per ill rheon, ill cofaeth e lla leir es ill tew,''&lt;br/&gt;
''per segl e segl. Amen.''
&lt;/blockquote&gt;

=== [[Věža Babelja]] (Bytje 11:1–9) ===

Starějši tekst v brithenigu:&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/babelintro.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20110514232430/http://www.langmaker.com/babelintro.htm | title = Babel Text Introduction | archive-date = 2011-05-14 | website = Langmarker | access-date = 2009-09-07}}&lt;/ref&gt;

&lt;blockquote&gt;
''Agur ill mun inteir afew yn llinghedig e yn cant comyn. Sig ill pobl sumodefant di'll llewent, ys ligarent yn lluin in Senar e llâ si ysteblirent. Ys ddisirent a sew alltr, &quot;Gwath, gwan a ffager yn fric e gogher llo hinteirfent.&quot; Ys hýsafant llo fric in ill llog di'll pedr, e yn aerell per ill kelchin. Affos ys ddisirent, &quot;Gwath, gwan a eddiffigar yn giwdad per nu, cun yn tyr ke dang a llo chel, ke nu ffagen yn nôn per nu e sun ysparied rhen syrs feig lla der inteir.&quot; Mai ill Dôn gwenif a fas a widder lla giwdad e'll tyr ke'll pobl eddiffigafant. Ill Dôn dis, &quot;Ech, alltresig yn pobl ke barol ill llinghedig medissif, ys hyst ant cýnidiad a ffager. Agur sa sera negarad rhen a llo ke ys phrofarewnt a ffager. Gwath, gwan a fas a ystyrddir sew linghedig sig ys nhomprênerewnt rhen sew alltr.&quot; Sig ill Dôn llo hyspariaf di llâ syrs lla der inteir, e ys chalfarent a eddiffigar lla giwdad. A es perch sa affell Babel — perch llâ ill Dôn ystyrdd llinghedig ill mun inteir. Di llâ ill Dôn llo hyspariaf syrs ffeig lla der inteir.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''I vsa zemja iměla jedin jezyk i podobne slova. Ale kogda ljudi prěměstili se iz vozhoda, oni našli ravninu v kraju Šinar i onde osadili se. I oni govorili jedin k drugomu: «Hodite, izdělajmo cegliny i dobro je palimo!» I cegliny služili jim kako kamenje, a smola služila jim kako cement. I oni govorili: «Hodite, budujmo grad i věžu, ktora bude dosegati až do neba, i izdělajmo sobě ime, da byhmo ne razprostranili se po cěloj zemji». Togda Bog sšel v dol, da by uviděl grad i věžu, ktore děti ljudij budovali. I Bog govoril: «Vidite! Jedin narod i jedin jezyk za vsih, a vidi, čto oni načeli dělati. I nyně, ničto ne bude jim nemožno, čto by oni ne htěli sdělati. Vidite! Sojdimo i razměšajmo jim jezyk, da by oni ne razuměli se jedin drugogo». I Bog razprostranil jih po cěloj zemji, a oni prěstali budovati grad. Zato on nazyvaje se Babelj, zato že onde Bog razměšal jezyk cěloj zemje i odtud Bog razprostranil jih po cěloj zemji.''
&lt;/blockquote&gt;

=== Tekst o religiji ===

Tekst o religiji v brithenigu (po {{-|[[Karl Marx|{{-|Karlu Marksu}}]]|[[Karl Marx|Карлу Марксу]]}}):

&lt;blockquote&gt;
''Lla suffereint religiws es, a-dd yn temp e'll medissif, dith lla suffereint wer e a phrodestar contr lla suffereint wer. Lla religiwn es syspir lla griadyr ophres, lla ghewdad di'n mun disenhid, e enef ill ystad dienef. Sa's eib ill pobl.''
&lt;/blockquote&gt;

Prěvod na medžuslovjansky:

&lt;blockquote&gt;
''Religiozno stradanije jest odnovrěmenno i vyraženjem iztinnogo stradanija i protestom protivu iztinnogo stradanija. Religija jest vzdoh ugnětenogo suščestva, serdce bezserdečnogo světa i duša bezdušnogo gosudarstva. Ona jest opium naroda.''
&lt;/blockquote&gt;

== Gledite takože ==

* [[Wenedyk]]
* [[Ill Bethisad]]
* [[Romanske jezyky]]
* [[Umětny jezyk]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Bibliografija ==

* {{Cite journal | title = URUK: The construction of multilingualism in an electronic knowledge management tool | journal = Geolinguistics | volume = 25–26 | year = 1999 | page = 255 | issn = 0190-4671 | publisher = American Society of Geolinguistics}}
* ''Alternating: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 482.
* ''Geolinguistics'', no. 25-26, 1999, str. 255.
* ''Hobbies: Webster's Quotations, Facts and Phrases'', str. 45.
* ''International Encyclopedia of Linguistics'', William J. Frawley, Oxford University Press, 2003, str. 154.
* {{Cite journal | url = http://interkom.vecnost.cz/pdf/ik200803cl.pdf | last = Havliš | first = Jan | title = Výlet do Conlangey | journal = Interkom | date = March 2008 | volume = 243 | pages = 17–21}}
* {{Cite journal | url = http://journal.media-culture.org.au/0003/languages.php | last = Higley | first = Sarah L. | title = Audience, Uglossia, and CONLANG: Inventing Languages on the Internet | journal = M/C: A Journal of Media and Culture | volume = 3 | issue = 1 | year = 2000}}
* {{Cite book | last = Okrent | first = Arika | year = 2009 | title = In the Land of Invented Languages | publisher = Spiegel &amp; Grau | pages = 321}}
* {{Cite book | last = Parkvall | first = Mikael | year = 2008 | title = Limits of Language: Almost Everything You Didn't Know You Didn't Know about Language and Languages | publisher = Battlebridge Publications | pages = 91–93, 131}}
* {{Cite encyclopedia | encyclopedia = International Encyclopedia of Linguistics | editor-last = Frawley | editor-first = William J. | publisher = Oxford University Press | year = 2003 | page = 154}}
* {{Cite encyclopedia | year = 2010 | title = Artificial Languages: Recreation | encyclopedia = The Routledge Linguistics Encyclopedia | publisher = Routledge | location = New York | last = Malmkjær | first = Kirsten | edition = 3rd | page = 34 | isbn = 9780415424325}}

== Vněšnje linky ==

* [http://steen.free.fr/brithenig/homepage.html Vvědenije v Brithenig] {{Lang|en|en}}
* {{Cite web | url = http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | title = The Page of Brithenig | last = Smith | first = Andrew | date = 2007-12-23 | website = Andrew's Homepage | location = Dunedin | archive-url = https://web.archive.org/web/20090529072556/http://hobbit.griffler.co.nz/introduction.html | archive-date = 2009-05-29 | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.bethisad.com/ | title = Ill Bethisad | website = bethisad.com | last = Brown | first = Padraic | access-date = 2015-09-07}}
* {{Cite web | url = http://www.geonames.de/wl-romance.html | title = Romance glossary | last = Fröhlich | first = Werner | website = geonames.de | access-date = 2015-09-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20080605163536/http://www.geonames.de/wl-romance.html | archive-date = 2008-06-05}}
* [http://ib.frath.net/w/Brithenig Stranica v Ill Bethisad Wiki]

{{Umětne jezyky}}

{{Prěvod|en|Brithenig}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne romanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне романске језыкы]]
[[Kategorija:Фикцијне језыкы]]</text>
      <sha1>tnkjuhcrd9ckd6bxgce41adu5jjksk1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Budinos</title>
    <ns>0</ns>
    <id>747</id>
    <revision>
      <id>43691</id>
      <parentid>34986</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:59:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2017" sha1="8rgqy20iavbdynbtczxr9oiccrx09g4" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Budinos
| nativename = Budinos
| ethnicity = Ugrofinske narody
| script = [[Latinica]], [[kirilica]]
| agency = Nijedna ili neznana
}}
'''Budinos''' jest [[Umětne jezyky|umětny]] [[zonalny pomočny jezyk]], ktory jest zaprojektovany dlja govoriteljev blizko-vzajemnyh jezykov [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj rodiny]]. Ačekoli tute sursy bazujut od [[Vugrsky jezyk|vugrskyh]] i [[Удмуртскы језык|udmurtskyh]], on tož imaje jezyčne funkcije iz [[Finsky jezyk|finskogo]], [[Estonsky jezyk|estonskogo]], [[Marijsky jezyk|marijskogo]] i inyh blizko-vzajemnyh ugrofinskyh jezykov.

Opisany kako &quot;Ugrofinsko [[esperanto]]&quot;, tutoj ugrofinsky skonstruovany jezyk zarodil se iz [[Удмуртија|Udmurtije]], republiky iz [[Росија|Rosije]], kde etničnofuturisti brali iniciativu iz perspektivy, že zagranične prirodne jezyky ne sut dostatočne dlja polnoj razumlivoj komunikacije medžu ugrofinskymi govoriteljami v različnyh čestah světa. V Udmurtiji i [[Estonija|Estoniji]] Budinos jest koristany kako umětnost.

Nazva &quot;Budinos&quot; prihodi iz plemena &quot;Budini&quot;, ktori žili pri [[Don|rěkě Don]] po jednomu iz avtorov jezyka, opisal [[Jurij Perevoščikov]].

== Literatura ==
{{Cite book | last = Арзамазов | first = А.А. | title = Койнэ «Будинос» – общий язык финно-угров | place = Ижевск | year = 2009 | publisher = Центр информационной поддержки молодежи Удмуртской Республики «Шаер» | url = http://shaer.ru/component/option,com_docman/task,doc_download/gid,4/Itemid,32/ | archive-url = https://web.archive.org/web/20090201001108/http://shaer.ru/component/option,com_docman/task,doc_download/gid,4/Itemid,32/ | archive-date = 2009-02-01 | language = ru}}

== Vněšnje linky ==
Oficialna publična grupa na Fejsbuku - https://m.facebook.com/groups/69189560349/

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Uralske jezyky]]</text>
      <sha1>8rgqy20iavbdynbtczxr9oiccrx09g4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Centralny procesor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>762</id>
    <revision>
      <id>43827</id>
      <parentid>34990</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:03:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2742" sha1="2cw0pidzq0qhmq1bz74rrfcygfw9bk2" xml:space="preserve">'''Centralny procesor''' ('''CP'''; takože '''centralno procesorno ustrojstvo''' — '''CPU'''; angl. {{Lang|en|central processing unit, CPU}}, doslovno — ''centralno obrabatyvajuče ustrojstvo'', često prosto ''procesor'') jest elektroničny blok abo integralna shema, izpolnajujča mašinne poučenja (kod program), glavna čest hardvera [[kompjuter]]a abo programujemogo logičnogo kontrolera. Poněkogda sej komponent nazyvajut prosto ''procesorom''.

Početkovo termin ''centralno procesorno ustrojstvo'' opisyval prisposobjenu sistemu elementov, prěznačenyh dlja razuměnja i izpolnjenja mašinnogo koda kompjuternyh program, a ne toliko ustaljanyh logičnyh operacij. Početok priměnjenja termina i jego skračenja po odnošenju k kompjuternym sistemam bylo položeno v 1960-i gody. Ustrojstvo, arhitektura i realizacija procesorov odkogda nejednokratno měnjali se. V modernyh izčisliteljnyh sistemah vse funkcije centralnogo procesora obyčno izpolnjaje jedna mikroshema vysokoj měry integraciji — ''mikroprocesor''.

Glavnymi harakteristikami CPU sut: taktova čestota, proizvoditeljnost, energospotrěbjenje, normy litografičnogo procesa, koristajemogo pri iztvorjenju (dlja mikroprocesorov), i arhitektura.

Rane CP stvorjali se v vidu unikalnyh sostavnyh čestij dlja unikalnyh i daže jedinyh v svojem rodu kompjuternyh sistem. Pozdněje od dragogo sposoba razrabotanja procesorov, prěznačenyh dlja izpolnjenja jednoj jedinoj abo několikovyh vuzkoprisposobjenyh program, proizvoditelji kompjuterov prěšli k serijnomu iztvorjenju tipičnyh klasov mnogocěljevyh procesornyh aparatov. Tendencija k standardizaciji kompjuternyh komplektujučih zarodila se v epohě burnogo razvoja poluvodičnyh elementov, mejnfrejmov i mini-kompjuterov, a s pojavjenjem integralnyh shem ona je stala ješče bolje popularnoju. Stvorjenje mikroshem pozvolilo ješče veče uveličiti težkost CP s jednovrěmennym smenšenjem jih fizičnyh razměrov. Standardizacija i miniaturizacija procesorov privedli k glubokomu pronikanju osnovanyh na njih digitalnyh aparatov v povsednje žitje človeka. Moderne procesory možno najdti ne toliko v takyh vysokotehnologičnyh aparatah kak kompjutery, ale i v avtomobilah, kalkulatorah, mobilnyh telefonah i daže v dětskyh igračkah. Najčestěje oni sut prědstavjene mikrokontrolerami, kde, kromě izčisliteljnogo ustrojstva, na kristale razměščene dodatočne komponenty (pamet program i danyh, interfejsy, porty vvoda-izvoda, časovačy i dr.). Moderni izčisliteljne možlivosti mikrokontrolera sravnimy c procesorami personalnyh EIM (elektronično izčislitelnyh mašin) tridesetgodišnjej davnosti, a čestěje daže značno prěvozhodet jih ukazatelje.

[[Kategorija:Kompjutery]]</text>
      <sha1>2cw0pidzq0qhmq1bz74rrfcygfw9bk2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cezarija Evora</title>
    <ns>0</ns>
    <id>763</id>
    <revision>
      <id>43788</id>
      <parentid>34991</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:56:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnješnje linky */</comment>
      <origin>43788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22246" sha1="tfu3x0yafz6wc7clh49c6vcv427bouh" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| name             = Cezarija Evora&lt;br&gt;&lt;small&gt;{{Jezyky|pt|Cesária Évora}}&lt;/small&gt;
| honorific_suffix = {{-|[[Orden Infanta Dona Enrike|GCIH]]}}
| image            = [[Fajl:Cesária Évora 2008.jpg|thumb|Cezarija Evora v [[San-Paulo]], 2008]]
| image_size       = &lt;!-- Only for images narrower than 220 pixels --&gt;
| caption          = 
| alias            = Bosonoga Diva&lt;br /&gt;{{-|Cize}}&lt;br /&gt;Kraljevna [[Morna (music)|morny]]
| birth_date       = {{Birth date|1941|8|27|df=y}}
| birth_place      = [[Mindelu]], [[Portugalsky Kapverd]]
| death_date       = {{Death date and age|2011|12|17|1941|8|27|df=yes}}
| death_place      = [[Mindelu]], [[Kapverd]]
| genre            = {{-|{{Flatlist|
*[[Coladeira]]
*[[Folk music|folk]]
*[[Morna (music)|morna]]
}}}}
| occupation       = Pěvica, avtorka pěsnij&lt;br/&gt;
Žanr:&lt;br/&gt;{{Flatlist|
*[[Coladeira|koladera]]
*[[Folk music|folk]]
*[[Morna (music)|morna]]
}}
| instrument       = {{Flatlist|
*Vocals
}}
| years_active     = {{Hlist|1957–2011}}
| label_name       = {{-|{{Flatlist|
*[[Lusafrica]]
}}}}
| past_member_of  = 
| website          = {{-|[https://cesaria-evora.com cesaria-evora.com]}}
}}

'''{{LatCyr|Cesária Évora|Цезариjа Евора||1}}''' ''{{-|IPA:sɨˈzaɾiɐ ˈɛvuɾɐ}}'' (27 avgusta 1941 — 17 dekembra 2011), &lt;small&gt;{{-|[[Orden Infanta Dona Enrike|GCIH]]}}&lt;/small&gt;, byla [[kapverd]]skoju pěviceju, znajemoju blagodare pěvanju [[Morna (muzika)|morna]], žanra muziky od [[Kapverd]]a, na jej rodnom [[Kapverdsky kreolsky jezyk|kapverdskom kreolskom]] jezyku. Jej pěsnje sut često posvečene temam ljubvi, tugy po domovu, nostalgije i historije kapverdskogo naroda. Ona byla znamenita za izstupjenja s bosymi nogami i svojemu privyčaju kuriti i piti na sceně medžu pěsnjami. Muzika Evory jest dostala mnogo akolad, vključno [[Nagrada Grammy|Nagrady {{-|Grammy}}]] v 2004 godu, i ona jest ovplyvnila mnogyh muzikantov iz kapverdsoj diaspory, kako i amerikansku popovu pěvicu [[Madona (pěvica)|Madonu]]. Evora jest takože znajema kako Cize, Bosonoga Diva, i Kraljevna morny.

Evora jest izrastla v bědě. Ona počela svoju spěvnu karieru v městnyh barah vo věku šestnadseti lět. V daljših lětah ona jest poznala odnositelnu popularnost v ramkah Kapverda, jednako prěstala pěvati, kogda tuto ne prinosilo jej dost grošov da by dbati se o dětah. Evora vozvratila se do muziky v lětu 1985, kogda ona učestvovala v albumu antologije ženskoj muzyky v [[Portugalija|Portugaliji]]. Tam ona jest se zapoznala s producentom Žoze &quot;Džo&quot; da Silvoju, so zvukozapisnym lejblom ktorogo {{-|[[Lusafrica]]}} jest podpisala kontrakt. Ona jest izdala svoj debutovy album, ''{{-|[[La Diva Aux Pieds Nus]]}}'', v lětu 1988. Evora stala znamenitoju v cělom světu poslě izdavanja jej četvrtogo i petogo albumov: ''{{-|[[Miss Perfumado]]}}'' (1992) i ''{{-|[[Cesária]]}}'' (1995). Na koncu 2000-h lět u njej sut razvili zdravne problěmy, i ona jest umrěla od [[Nedostatočnost dyhanja|nedostatočnosti dyhanja]] i [[Hipertenzija|hipertenzije]] v 2011.

==Životopis==
=== Rannji život i muzikalna kariera ===
Cezarija Evora se narodila 27 avgusta 1941 goda v [[Mindelu]], [[San Visent, Kapverd|San Visent]] (v toj čas kolonija [[Portugalsky Kapverd]]), v rodině s sedměmi dětmi. Jej otec Žustino byl skripač; on umrěl, kogda ona byla ješče dětetom. Jej mati Žoana byla kuharka i služka, koja byla prinudžena rastiti svojih mnogyh dětij sama poslě smerti jej muža.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite book |last=Lima-Neves |first=Terza Silva |title=Dictionary of African Biography |publisher=Oxford University Press |year=2011 |isbn=9780199857258 |editor-last=Gates |editor-first=Henry Louis |chapter=Evora, Cesaria (1941–2011) |editor-last2=Akyeampong |editor-first2=Emmanuel |editor-last3=Niven |editor-first3=Steven J.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot;&gt;{{Cite journal |last=Martin |first=Carla |date=2010 |title=Cesária Évora: 'The Barefoot Diva' and other stories |url=https://muse.jhu.edu/article/400445/pdf |journal=Transition |volume=103 |issue=103 |pages=82–97 |url-access=subscription |via=Project MUSE}}&lt;/ref&gt; Běda rodiny, ravno kako i cěloj kolonije, označala, že ona jest dostala malo formalnogo obrazovanja.&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; Evoru jest rastila babuška,&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; i k času, kogda jest jej stalo deset lět, jej privedli do sirotišča, zato že jej rodina ne mogla jej poddrživati.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web |date=2011-12-18 |title=Cesaria Evora dies at 70; Grammy-winning singer known as the 'Barefoot Diva' |url=https://www.latimes.com/entertainment/la-me-cesaria-evora-20111218-story.html |access-date=2023-10-01 |website=Los Angeles Times |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Evora počela pěvati v dětinstvu. Kogda ona iměla uže 16 lět, ona jest počela romantične odnošenja s gitaristom, ktory ubědil jej počinati izpolnjati muziku [[Morna (muzika)|morna]] i [[Coladeira|koladera]], i ona jest počela pěvati na barah.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; Žitje v Mindelu davalo jej prědnost, ako li jego stanje kako medžunarodnogo [[Port|portnogo grada]] označalo, že v gradu byla velika scena [[Nočny život|nočnogo života]].&lt;ref name=&quot;Arenas&quot;&gt;{{Cite book |last=Arenas |first=Fernando |url=https://academic.oup.com/minnesota-scholarship-online/book/16312 |title=Lusophone Africa: Beyond Independence |date=2011 |publisher=University of Minnesota Press |isbn=978-0-8166-6983-7 |language=en |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Ona jest stala solistkoju v {{-|Café Royal}} v Mindelu prěd tym, kako dosegla večšego uspěha na Kap Verdu pri izsylanju jej pěsnij na {{-|Radio Mindelo}}.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Evora jest počela izstupovati po cěloj krajině zajedno s muzikantom [[Luís Morais (klarnetist)|Luisom Moraisom]]. V 1950-h lětah u njej sut takože objevili se privrženci v [[Niderlandy|Niderlandah]] i v [[Portugalija|Portugaliji]], ale tuto ne razširilo se i Evora ne iměla na tom nikakoj izgody.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt; V 1960-h ona jest zapisala mnogo pěsnij za radio i izdala dva singly.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; Jej rannje usilja v muzikě takože byli v razporu s těmi, kdo uvažal tradične [[Genderna rolja|genderne rolje]], zatom že muzika mněvala se mužskoju dějnostju na Kapverdu.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Jej takože bylo trudno vslěd jej měšanoj rasy i jej socialnoj klasy. Da by izraziti svoje razočarovanje, ona poněkogda pisala pěsnje osoblivo o tutyh problemah, vědajuči, že večšinstvo jej čudžezemnoj publiky ne bude razuměti tekstam.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt;

Evora razvodila se tri raza,&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; i byla samotnoju materju. Ona iměla treh dětij, každo od raznogo otca, ale toliko dva sut dožili staršego věka.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Ona ne mogla poddrživati svoje děti na dohod odnositelno neznanogo muzikanta.&lt;ref name=&quot;Moon&quot;&gt;{{Cite book |last=Moon |first=Tom |url=https://books.google.com/books?id=zk0Z0bD2DGcC |title=1,000 Recordings to Hear Before You Die |publisher=Workman Publishing Company |year=2008 |isbn=978-0-7611-5385-6 |pages=266 |language=en}}&lt;/ref&gt; Čto vyše, ona trpěla od alkoholizma, depresije i nedojedanja. Vslěd tutyh pričin Evora ostavila muziku v 1970-h.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; V tutyh lětah ona prěměstila se nazad k svojej materi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Jej problemy se stali natoliko surovymi, že mnoge jej občudovatelji v Mindelu počeli sbirku fonda na jej poddržku. Evora mněvala svoju desetilětu ostavku kako &quot;temne gody&quot;.&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt;

=== Vozvračenje v muziku i medžunarodny uspěh ===
Evora vozvračaje se k muzikě v lětu 1985, po tom, kako Organizacija žen Kap Verda jej poprosila putovati do Portugalije i zapisati pěsnji v album antologije ženskoj muziky,&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Moon&quot;/&gt; {{-|''Mudjer''}} (''Žena'').&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; V lětu 1987 ona iměla tur v [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh Štatah]] s pěvcom morna [[Bana (pěvec)|Banoju]], koj potom poprosil jej izstupovati v jego restoranu v [[Lisabon]]u.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Arenas&quot;/&gt; Pri jej izstupjenju tam v 1987-m jej odkryl živši vo Francije muzikalny producent {{LatCyr|José &quot;Djô&quot; da Silva|Жозе &quot;Джо&quot; да Силва||1}}, so ktorym ona odvezla se do [[Pariž]]a.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot;/&gt; Oni iměli problem najdti distributora na jej muziku, dokud ona konečno ne počela surabotati s francuzskym producentom [[Dominique Buscaï|Dominikom Buskajom]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; V 1988 ona zapisyvala svoj prvy album, {{-|''[[La Diva Aux Pieds Nus]]''}} (''Bosonoga Diva''), s zvukozapisnym lejblom da Silvy {{-|[[Lusafrica]]}}. Potom ona jest izpustila {{-|''[[Distino di Belita]]''}} (''Sudba Belity'') v lětu 1990 i {{-|[[Mar Azul (album)|''Mar Azul'']]}} (''Sinjo morje'') v 1991-m.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; Hot jej prve dva albumy ne byli uspěšne, {{-|''Mar Azul''}} se stal hitom.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V lětu 1992 Evora izdavaje svoj četvrty album, {{-|''[[Miss Perfumado]]''}}. Tuty album imaje veliky uspěh, prodavajuči sotky tyseč kopij i prinoseči njej mnogo privržencev vo [[Francija|Franciji]] i v Portugaliji. Ona počinaje koncertovati po světu, posečaje [[Brazilija|Braziliju]], [[Kanada|Kanadu]] i [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjene Štaty]], i takože državy v [[Afrika|Afrikě]] i [[Evropa|Evropě]].&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; V tomtom lětu nastal i prvy veliky koncertovy uspěh, s polnoju zaloju na prědstavjenju v {{-|[[Théâtre de la Ville]]}} v Parižu.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; V lětu 1995, poslě uspěšnogo tura v SŠA Evora izdavaje svoj pety album, {{-|''[[Cesaria Evora (album)|Cesaria Evora]]''}}, s amerikanskim lejblom {{-|[[Nonesuch Records]]}}.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; Tutoj album byl vo vyše pozitivnom tonu, než prědhodne,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; i dostal medžunarodno poznanje, vključno jejnu prvu nominaciju na [[Nagrada Grammy|nagradu {{-|Grammy}}]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |last=Grier |first=Chaka V. |date=8 November 2017 |title=Shocking Omissions: Cesária Évora's 'Cesária' |url=https://www.npr.org/2017/11/08/562575877/shocking-omissions-ces-ria-voras-ces-ria |website=NPR}}&lt;/ref&gt; V naslědujučih lětah ona jest izdala ješče několiko albumov, po dva ili tri goda medžu njimi.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite news |last=Cartwright |first=Garth |date=2011-12-17 |title=Cesária Évora obituary |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/music/2011/dec/17/cesaria-evora |access-date=2023-10-01 |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;

Devety album Evory, {{-|''[[Voz d'Amor]]''}} (''Glas ljubvi''), izygral [[Nagrada Grammy|nagradu {{-|Grammy}}]] v lětu 2004.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; O god pozdněje jej zdravje počelo pogaršati i u njej sut diagnozovali problemy s srdcem.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Pri turu v Avstraliji v 2008 godu ona prěžila [[Uder (medicina)|kolaps]] i musela ranše zakončiti tur. Potom v 2010-m ona iměla srdečny napad, ktory potrěboval hirurgije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; V septembru 2011 po zdravnym pričinam ona ušla v ostavku.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.publico.pt/Cultura/cesaria-evora-termina-a-carreira-aos-70-anos-1513314|title=Cesária Évora termina a carreira aos 70|publisher=Publico.pt|language=pt|access-date=24 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110924035725/http://www.publico.pt/Cultura/cesaria-evora-termina-a-carreira-aos-70-anos-1513314|archive-date=24 September 2011|url-status=dead|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt; 17 dekembra 2011 Evora umrla v Mindelu vo věku 70 lět od [[Nedostatočnost dyhanja|nedostatočnosti dyhanja]] i [[Hipertenzija|hipertenzije]]. Špansky novinar soobčal, že 36 časin prěd tym ona kako prědže vitala ljudij (i dymila cigaretoju) v svojom domu.&lt;ref name=&quot;Publico&quot;&gt;{{Cite web|last=Serena|first=Marc|author-link=Marc Serena|url=http://www.publico.es/actualidad/ultimas-palabras-cesaria.html|title=Las últimas palabras de Césaria|trans-title=Cesária's last words|language=es|date=18 December 2011|work=[[Público (Spain)|Público]]|access-date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;

==Nagrady i považanje==
V lětu 1997 Evora jest dostala  [[Nagrady Kora Awards|vseafrikansku muzikalnu nagradu KORA]] kako &quot;Najlěpši artist zapadnoj Afriky&quot; i &quot;Premiju žuri&quot;, i dostala na tretje město s {{-|''Cabo Verde''}} kako  &quot;Najlěpšim albumom&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Coetzer |first=Diane |date=25 October 1997 |title=Evora Top Winner At S. Africa's KORAs |url=https://books.google.com/books?id=0wkEAAAAMBAJ&amp;dq=Ces%C3%A1ria%20%C3%89vora%2C%20Kora%20Award%201997&amp;pg=PA60 |magazine=Billboard |page=60}}&lt;/ref&gt; Evora iměla v cělom šest nominacij na {{-|Grammy}}, i vb 2004 izygrala {{-|Grammy}} za najlěpši muzikalny album v žanru {{-|Contemporary World Music}} za svoj album {{-|''Voz d'amor''}}.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; Tutoj album jest takože izygral nagradu kako najlěpši album {{-|world music}} na {{-|[[Victoires de la Musique]]}}.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V 2010 ona jest dostala vtoru &quot;Premiju žuri&quot; nagrady KORA za cěloživotno doseženje.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=10 April 2010 |title=P. Square Rules Africa At Kora 2010 in Ouagadougou |work=Daily Independent |url=https://allafrica.com/stories/201004120837.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20100413214342/https://allafrica.com/stories/201004120837.html |archive-date=13 April 2010}}&lt;/ref&gt;

V lětu 2004 Evora se stala ambasadorkoju Světovogo programa za jedivo ({{-|[[World Food Programme]]}}) i jest byla proglašena vladoju Kapverda [[Poslannik kultury|poslanniceju kultury]] i dostala si [[diplomatičny pasport]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; V 1999 ona dostala portugalsky Veliky Križ [[Orden Infanta Dona Enrike|ordena Infanta Dona Enrike]],&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Belanciano |first=Vítor |date=2011-12-18 |title=Cesária Évora Morreu a senhora música do mundo |url=https://www.publico.pt/2011/12/18/jornal/cesaria-evora-morreu-a-senhora-musica-do-mundo-23637710 |access-date=2023-10-17 |website=PÚBLICO |language=pt}}&lt;/ref&gt; i v 2009 byla nagradžena francuzskym [[Legion Česti|Legionom Česti]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt;

== Stilj muzyki i obraz ==
Evora izpolnjala omal izključiteljno v Kapverdskyh žanrah muziky. Podčas kariery ona dostala několiko prězvišč kako Bosonoga Diva, Cize, i Kraljevna morny.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Pěsnje Evory sut često sentimentalne, ona opisyvala jih kako pěsnje o &quot;ljubovnyh odnošenjah&quot;.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt; Mnoge iz jej pěsnij takože dotykajut se takyh tem kako [[tuga po domu]] i [[nostalgija]], ktore sut česte temy v morna, v suglasu s tradicijeju {{-|[[Saudade|''sodade'']]}}.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Ona spěvala vyše široko o životu kapverdcev, kako doma, tako i v značnoj kapverdskoj diasporě,&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; ravno i o žitju historičnyh kapverdcev, ktore sut prěživali kolonialnost i rabstvo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Evora glavno pěvala na svojem rodnom jezyku, [[Kapverdsky kreolsky jezyk|kapverdskom kreolskom]],&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Citation |last=Abah |first=Adedayo L. |title=African Women in Music, Theater, and Performance |date=2021-03-25 |url=https://oxfordre.com/africanhistory/view/10.1093/acrefore/9780190277734.001.0001/acrefore-9780190277734-e-499 |encyclopedia=Oxford Research Encyclopedia of African History |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acrefore/9780190277734.013.499 |isbn=978-0-19-027773-4|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ale poněkogda pěvala na [[Špansky jezyk|španskom jezyku]] i surabotala so španskojezyčnymi muzikantami.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Orkestrom Evory jest rukovodil Nando Andrade,&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; i on skladal se izključiteljno iz mladyh kapverdskyh mužov.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Ona rabotala s takimi avtorami pěsnij kako [[Nando da Cruz|Nando da Kruz]], [[Amandio Cabral|Amandio Kabral]] i [[Manuel de Novas]]. Stryjec Evory, [[Francisco Xavier da Cruz|Francisko Šavier da Kruz]], byl takože avtorom pěsnij, i ona takože izpolnjala jego pěsnje.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;&gt;{{Cite book |last=Decker |first=Ed |url=https://archive.org/details/contemporarymusi00bour_0/ |title=Contemporary Musicians: Profiles of the People in Music |publisher=Gale |year=1997 |isbn=0-7876-1064-X |editor-last=McConnell |editor-first=Stacy A. |volume=19 |pages=52–53 |issn=1044-2197}}&lt;/ref&gt; Jej muziku srvnivali s muzikoju [[Edit Piaf]] i [[Billie Holiday|Bili Holideja]].&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Evoru sut često nazyvali Bosonoga Diva, zatože ona često izstupala bez obuvok, čto poněkogda objasnjali sposobom za Evoru kako čtiti bědnyh.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Podolg jejnogo menedžera, Evora jedno razula se na koncertu zatože jej bolěla stopa, i jej poklonniki potom sut vzeli jej obuvki i napolnjali jih grošami za napojnicu. Tuto bylo potom prěrabotano v personu &quot;bosonogoj divy&quot;, da by sdělati jej lěpšy marketing prěd očami distributorov.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Evora tvrdila, že tomu ne jest nikako večšo objasnjenje, i tutoj privyčaj služil jedino referencijeju k jej prvomu albumu, ''Bosonoga Diva'', i šlo o jej osobnom komfortu.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Evoru občili s jej materinskym obrazom i tradicijnym oblečenjem [[Bubu (oblečenje)|bubu]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Ona byla takože znajema tym, že kupovala staru bižuteriju u ljudij v nudži i nosila jej pri izstupjenjah.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Prědstavjenja Evory byli često inspirovane jej korenjami kako barnoj artisky: ona iměla instrumentalne pauzy, podčas ktoryh sadila se k barnomu stolu v centru sceny, da by kuriti i piti.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Evora ne jest věrila v falšivu skromnost, i mogla govoriti, že ona se stala uspěšnoju prosto zatom, že ona byla dobra pěvica.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Ona iměla reputaciju za često kurenje i pitje,&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; ale prěstala piti v lětu 1994 iz zdravnyh pričin.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2011-12-17 |title=Legendary singer Cesaria Evora dies aged 70 |url=https://www.france24.com/en/20111217-legendary-cape-verdean-diva-cesaria-evora-dies-aged-70 |access-date=2023-10-17 |website=France 24 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Naslědstvo ==
Poslě doseganja cělosvětovoj popularnosti Evora jest zahotěla rasskazati povědku često zabyvajemogo Kapverda světu.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Na vrhu svojej slavy Evora byla samym izvestnym na světu izpolniteljem morna.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt; Profesor portugalistiky Fernando Arenas opisyval Evoru v 2011 godu kako samogo izvěstnogo kapverdca světa.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; Evora igrala važnu rolju povyšanju poznavajemosti Kapverda i jego muziky v cělom světu.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; Jej vplyv jest osobo značny v odnošenju muzikantov iz kapverdskoj diaspory, ktore velmi često starajut se naslědovati jej muzikě.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last=Hurley-Glowa |first=Susan |date=2015 |title=Walking Between the Lines: Cape Verdean Musical Communities in North America |url=https://www.jstor.org/stable/43774594 |journal=The World of Music |volume=4 |issue=2 |pages=57–81 |jstor=43774594 |issn=0043-8774}}&lt;/ref&gt;

Evora takože ovlivnila muzikantov, ktore ne imajut nikaku svez s Kapverdem: po strečanju s njeju amerikanska pěvica [[Madonna (pěvica)|Madona]] zainteresovala se portugalskoju i kapverdskoju muzikoju, čto vplyvalo na studijny album Madony {{-|&quot;[[Madame X (album)|Madame X]]&quot;}} (2019) i naslědny tur {{-|[[Madame X Tour]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Lynch |first=Joe |date=2020-05-21 |title=Why Madonna Brought 14 Cape Verdean Drummers on Tour – And What They Taught Her |url=https://www.billboard.com/music/music-news/madonna-batuka-sisterhood-9388115/ |access-date=2023-10-17 |magazine=Billboard |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Brazilski pěvatelj [[Caetano Veloso|Kajtanu Velozu]] nazyval ju svojeju inspiracijeju.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Belgijsky muzikant [[Stromae]] občudoval Evoru i v 2014 godu v jej čest izpustil pěsnju {{-|&quot;[[Ave Cesaria]]&quot;}}.&lt;ref name=&quot;MNDI2014&quot;&gt;{{Cite magazine|date=2014-09-25|title=Stromae : découvrez son nouveau clip Avé Cesaria [Vidéo]|magazine=Télé Star|url=https://www.telestar.fr/culture/stromae-decouvrez-son-nouveau-clip-ave-cesaria-video-46633|language=fr|access-date=2019-08-27}}&lt;/ref&gt;

Obraz Evory sut pečatali na kapverdskyh poštovnyh markah&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.wnsstamps.ch/fr/stamps?search%5Blike%5D=CV007.03|title=Timbres émis avec CV007.03|website=www.wnsstamps.ch|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20120410022938/http://www.wnsstamps.ch/fr/stamps?search%5Blike%5D=CV007.03|archive-date=2012-04-10|url-status=dead|access-date=2017-12-19}}&lt;/ref&gt; i na banknotah [[Kapverdsko eskudo|2000 eskudo]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=12 September 2015 |title=2000 Escudos Banknote |url=https://www.bcv.cv/en/Notas%20e%20Moedas/Notas/Paginas/20152000Escudos.aspx |access-date=2023-10-01 |website=Banco de Cabo Verde}}&lt;/ref&gt; V lětu 2012 aeroport v Mindelu v jej čest sut nazvali [[Aeroport Cezarije Evory]], i u vhoda v aeroport jest jej statuja vyšinoju 3 m raboty Domingosa Luisy.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2012-03-09 |title=Aeroporto de Cabo Verde recebe o nome de Cesaria Évora |url=https://g1.globo.com/pop-arte/noticia/2012/03/aeroporto-internacional-de-cabo-verde-recebe-o-nome-de-cesaria-evora.html |access-date=2023-10-01 |website=Pop &amp; Arte |language=pt-br}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Za svoju karieru Evora jest izdala jedinnadset studijnyh albumov, i dvanadsety byl izpuščen po jej smrti.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Discography |url=https://www.cesaria-evora.com/discography/ |access-date=2023-10-01 |website=Cesária Évora}}&lt;/ref&gt;
*{{-|''[[La Diva Aux Pieds Nus|La Diva aux Pieds Nus]]''}} (1988)
*{{-|''[[Distino di Belita]]''}} (1990)
*{{-|''[[Mar Azul (album)|Mar Azul]]''}} (1991)
*{{-|''[[Miss Perfumado]]''}} (1992)
*{{-|''[[Cesária|Cesaria Evora]]''}} (1995)
*{{-|''[[Cabo Verde (album)|Cabo Verde]]''}} (1997)
*{{-|''[[Café Atlantico]]''}} (1999)
*{{-|''[[São Vicente di Longe]]''}} (2001)
*{{-|''[[Voz d'Amor]]''}} (2003)
*{{-|''[[Rogamar]]''}} (2006)
*{{-|''[[Nha Sentimento]]''}} (2009)
*{{-|''[[Cesária Évora discography#Posthumous albums|Mãe Carinhosa]]''}} (posmrtny album, 2013)

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|en|Cesária Évora}}

{{DEFAULTSORT:Evora, Cesaria}}
[[Kategorija:Kapverd]]
[[Kategorija:Muzikanti]]</text>
      <sha1>tfu3x0yafz6wc7clh49c6vcv427bouh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43789</id>
      <parentid>43788</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:56:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22247" sha1="295fth2vm3u1it68hclc9wd1pg2jtun" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| name             = Cezarija Evora&lt;br&gt;&lt;small&gt;{{Jezyky|pt|Cesária Évora}}&lt;/small&gt;
| honorific_suffix = {{-|[[Orden Infanta Dona Enrike|GCIH]]}}
| image            = [[Fajl:Cesária Évora 2008.jpg|thumb|Cezarija Evora v [[San-Paulo]], 2008]]
| image_size       = &lt;!-- Only for images narrower than 220 pixels --&gt;
| caption          = 
| alias            = Bosonoga Diva&lt;br /&gt;{{-|Cize}}&lt;br /&gt;Kraljevna [[Morna (music)|morny]]
| birth_date       = {{Birth date|1941|8|27|df=y}}
| birth_place      = [[Mindelu]], [[Portugalsky Kapverd]]
| death_date       = {{Death date and age|2011|12|17|1941|8|27|df=yes}}
| death_place      = [[Mindelu]], [[Kapverd]]
| genre            = {{-|{{Flatlist|
*[[Coladeira]]
*[[Folk music|folk]]
*[[Morna (music)|morna]]
}}}}
| occupation       = Pěvica, avtorka pěsnij&lt;br/&gt;
Žanr:&lt;br/&gt;{{Flatlist|
*[[Coladeira|koladera]]
*[[Folk music|folk]]
*[[Morna (music)|morna]]
}}
| instrument       = {{Flatlist|
*Vocals
}}
| years_active     = {{Hlist|1957–2011}}
| label_name       = {{-|{{Flatlist|
*[[Lusafrica]]
}}}}
| past_member_of  = 
| website          = {{-|[https://cesaria-evora.com cesaria-evora.com]}}
}}

'''{{LatCyr|Cesária Évora|Цезариjа Евора||1}}''' (''{{-|IPA:sɨˈzaɾiɐ ˈɛvuɾɐ}}'' (27 avgusta 1941 — 17 dekembra 2011), &lt;small&gt;{{-|[[Orden Infanta Dona Enrike|GCIH]]}}&lt;/small&gt;, byla [[kapverd]]skoju pěviceju, znajemoju blagodare pěvanju [[Morna (muzika)|morna]], žanra muziky od [[Kapverd]]a, na jej rodnom [[Kapverdsky kreolsky jezyk|kapverdskom kreolskom]] jezyku. Jej pěsnje sut često posvečene temam ljubvi, tugy po domovu, nostalgije i historije kapverdskogo naroda. Ona byla znamenita za izstupjenja s bosymi nogami i svojemu privyčaju kuriti i piti na sceně medžu pěsnjami. Muzika Evory jest dostala mnogo akolad, vključno [[Nagrada Grammy|Nagrady {{-|Grammy}}]] v 2004 godu, i ona jest ovplyvnila mnogyh muzikantov iz kapverdsoj diaspory, kako i amerikansku popovu pěvicu [[Madona (pěvica)|Madonu]]. Evora jest takože znajema kako Cize, Bosonoga Diva, i Kraljevna morny.

Evora jest izrastla v bědě. Ona počela svoju spěvnu karieru v městnyh barah vo věku šestnadseti lět. V daljših lětah ona jest poznala odnositelnu popularnost v ramkah Kapverda, jednako prěstala pěvati, kogda tuto ne prinosilo jej dost grošov da by dbati se o dětah. Evora vozvratila se do muziky v lětu 1985, kogda ona učestvovala v albumu antologije ženskoj muzyky v [[Portugalija|Portugaliji]]. Tam ona jest se zapoznala s producentom Žoze &quot;Džo&quot; da Silvoju, so zvukozapisnym lejblom ktorogo {{-|[[Lusafrica]]}} jest podpisala kontrakt. Ona jest izdala svoj debutovy album, ''{{-|[[La Diva Aux Pieds Nus]]}}'', v lětu 1988. Evora stala znamenitoju v cělom světu poslě izdavanja jej četvrtogo i petogo albumov: ''{{-|[[Miss Perfumado]]}}'' (1992) i ''{{-|[[Cesária]]}}'' (1995). Na koncu 2000-h lět u njej sut razvili zdravne problěmy, i ona jest umrěla od [[Nedostatočnost dyhanja|nedostatočnosti dyhanja]] i [[Hipertenzija|hipertenzije]] v 2011.

==Životopis==
=== Rannji život i muzikalna kariera ===
Cezarija Evora se narodila 27 avgusta 1941 goda v [[Mindelu]], [[San Visent, Kapverd|San Visent]] (v toj čas kolonija [[Portugalsky Kapverd]]), v rodině s sedměmi dětmi. Jej otec Žustino byl skripač; on umrěl, kogda ona byla ješče dětetom. Jej mati Žoana byla kuharka i služka, koja byla prinudžena rastiti svojih mnogyh dětij sama poslě smerti jej muža.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite book |last=Lima-Neves |first=Terza Silva |title=Dictionary of African Biography |publisher=Oxford University Press |year=2011 |isbn=9780199857258 |editor-last=Gates |editor-first=Henry Louis |chapter=Evora, Cesaria (1941–2011) |editor-last2=Akyeampong |editor-first2=Emmanuel |editor-last3=Niven |editor-first3=Steven J.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot;&gt;{{Cite journal |last=Martin |first=Carla |date=2010 |title=Cesária Évora: 'The Barefoot Diva' and other stories |url=https://muse.jhu.edu/article/400445/pdf |journal=Transition |volume=103 |issue=103 |pages=82–97 |url-access=subscription |via=Project MUSE}}&lt;/ref&gt; Běda rodiny, ravno kako i cěloj kolonije, označala, že ona jest dostala malo formalnogo obrazovanja.&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; Evoru jest rastila babuška,&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; i k času, kogda jest jej stalo deset lět, jej privedli do sirotišča, zato že jej rodina ne mogla jej poddrživati.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web |date=2011-12-18 |title=Cesaria Evora dies at 70; Grammy-winning singer known as the 'Barefoot Diva' |url=https://www.latimes.com/entertainment/la-me-cesaria-evora-20111218-story.html |access-date=2023-10-01 |website=Los Angeles Times |language=en-US}}&lt;/ref&gt;

Evora počela pěvati v dětinstvu. Kogda ona iměla uže 16 lět, ona jest počela romantične odnošenja s gitaristom, ktory ubědil jej počinati izpolnjati muziku [[Morna (muzika)|morna]] i [[Coladeira|koladera]], i ona jest počela pěvati na barah.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; Žitje v Mindelu davalo jej prědnost, ako li jego stanje kako medžunarodnogo [[Port|portnogo grada]] označalo, že v gradu byla velika scena [[Nočny život|nočnogo života]].&lt;ref name=&quot;Arenas&quot;&gt;{{Cite book |last=Arenas |first=Fernando |url=https://academic.oup.com/minnesota-scholarship-online/book/16312 |title=Lusophone Africa: Beyond Independence |date=2011 |publisher=University of Minnesota Press |isbn=978-0-8166-6983-7 |language=en |url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; Ona jest stala solistkoju v {{-|Café Royal}} v Mindelu prěd tym, kako dosegla večšego uspěha na Kap Verdu pri izsylanju jej pěsnij na {{-|Radio Mindelo}}.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Evora jest počela izstupovati po cěloj krajině zajedno s muzikantom [[Luís Morais (klarnetist)|Luisom Moraisom]]. V 1950-h lětah u njej sut takože objevili se privrženci v [[Niderlandy|Niderlandah]] i v [[Portugalija|Portugaliji]], ale tuto ne razširilo se i Evora ne iměla na tom nikakoj izgody.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt; V 1960-h ona jest zapisala mnogo pěsnij za radio i izdala dva singly.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; Jej rannje usilja v muzikě takože byli v razporu s těmi, kdo uvažal tradične [[Genderna rolja|genderne rolje]], zatom že muzika mněvala se mužskoju dějnostju na Kapverdu.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Jej takože bylo trudno vslěd jej měšanoj rasy i jej socialnoj klasy. Da by izraziti svoje razočarovanje, ona poněkogda pisala pěsnje osoblivo o tutyh problemah, vědajuči, že večšinstvo jej čudžezemnoj publiky ne bude razuměti tekstam.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt;

Evora razvodila se tri raza,&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; i byla samotnoju materju. Ona iměla treh dětij, každo od raznogo otca, ale toliko dva sut dožili staršego věka.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Ona ne mogla poddrživati svoje děti na dohod odnositelno neznanogo muzikanta.&lt;ref name=&quot;Moon&quot;&gt;{{Cite book |last=Moon |first=Tom |url=https://books.google.com/books?id=zk0Z0bD2DGcC |title=1,000 Recordings to Hear Before You Die |publisher=Workman Publishing Company |year=2008 |isbn=978-0-7611-5385-6 |pages=266 |language=en}}&lt;/ref&gt; Čto vyše, ona trpěla od alkoholizma, depresije i nedojedanja. Vslěd tutyh pričin Evora ostavila muziku v 1970-h.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; V tutyh lětah ona prěměstila se nazad k svojej materi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Jej problemy se stali natoliko surovymi, že mnoge jej občudovatelji v Mindelu počeli sbirku fonda na jej poddržku. Evora mněvala svoju desetilětu ostavku kako &quot;temne gody&quot;.&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt;

=== Vozvračenje v muziku i medžunarodny uspěh ===
Evora vozvračaje se k muzikě v lětu 1985, po tom, kako Organizacija žen Kap Verda jej poprosila putovati do Portugalije i zapisati pěsnji v album antologije ženskoj muziky,&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Moon&quot;/&gt; {{-|''Mudjer''}} (''Žena'').&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; V lětu 1987 ona iměla tur v [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjenyh Štatah]] s pěvcom morna [[Bana (pěvec)|Banoju]], koj potom poprosil jej izstupovati v jego restoranu v [[Lisabon]]u.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Arenas&quot;/&gt; Pri jej izstupjenju tam v 1987-m jej odkryl živši vo Francije muzikalny producent {{LatCyr|José &quot;Djô&quot; da Silva|Жозе &quot;Джо&quot; да Силва||1}}, so ktorym ona odvezla se do [[Pariž]]a.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot;/&gt; Oni iměli problem najdti distributora na jej muziku, dokud ona konečno ne počela surabotati s francuzskym producentom [[Dominique Buscaï|Dominikom Buskajom]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; V 1988 ona zapisyvala svoj prvy album, {{-|''[[La Diva Aux Pieds Nus]]''}} (''Bosonoga Diva''), s zvukozapisnym lejblom da Silvy {{-|[[Lusafrica]]}}. Potom ona jest izpustila {{-|''[[Distino di Belita]]''}} (''Sudba Belity'') v lětu 1990 i {{-|[[Mar Azul (album)|''Mar Azul'']]}} (''Sinjo morje'') v 1991-m.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; Hot jej prve dva albumy ne byli uspěšne, {{-|''Mar Azul''}} se stal hitom.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

V lětu 1992 Evora izdavaje svoj četvrty album, {{-|''[[Miss Perfumado]]''}}. Tuty album imaje veliky uspěh, prodavajuči sotky tyseč kopij i prinoseči njej mnogo privržencev vo [[Francija|Franciji]] i v Portugaliji. Ona počinaje koncertovati po světu, posečaje [[Brazilija|Braziliju]], [[Kanada|Kanadu]] i [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjene Štaty]], i takože državy v [[Afrika|Afrikě]] i [[Evropa|Evropě]].&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; V tomtom lětu nastal i prvy veliky koncertovy uspěh, s polnoju zaloju na prědstavjenju v {{-|[[Théâtre de la Ville]]}} v Parižu.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; V lětu 1995, poslě uspěšnogo tura v SŠA Evora izdavaje svoj pety album, {{-|''[[Cesaria Evora (album)|Cesaria Evora]]''}}, s amerikanskim lejblom {{-|[[Nonesuch Records]]}}.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;/&gt; Tutoj album byl vo vyše pozitivnom tonu, než prědhodne,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; i dostal medžunarodno poznanje, vključno jejnu prvu nominaciju na [[Nagrada Grammy|nagradu {{-|Grammy}}]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |last=Grier |first=Chaka V. |date=8 November 2017 |title=Shocking Omissions: Cesária Évora's 'Cesária' |url=https://www.npr.org/2017/11/08/562575877/shocking-omissions-ces-ria-voras-ces-ria |website=NPR}}&lt;/ref&gt; V naslědujučih lětah ona jest izdala ješče několiko albumov, po dva ili tri goda medžu njimi.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite news |last=Cartwright |first=Garth |date=2011-12-17 |title=Cesária Évora obituary |language=en-GB |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/music/2011/dec/17/cesaria-evora |access-date=2023-10-01 |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt;

Devety album Evory, {{-|''[[Voz d'Amor]]''}} (''Glas ljubvi''), izygral [[Nagrada Grammy|nagradu {{-|Grammy}}]] v lětu 2004.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; O god pozdněje jej zdravje počelo pogaršati i u njej sut diagnozovali problemy s srdcem.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Pri turu v Avstraliji v 2008 godu ona prěžila [[Uder (medicina)|kolaps]] i musela ranše zakončiti tur. Potom v 2010-m ona iměla srdečny napad, ktory potrěboval hirurgije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; V septembru 2011 po zdravnym pričinam ona ušla v ostavku.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.publico.pt/Cultura/cesaria-evora-termina-a-carreira-aos-70-anos-1513314|title=Cesária Évora termina a carreira aos 70|publisher=Publico.pt|language=pt|access-date=24 September 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110924035725/http://www.publico.pt/Cultura/cesaria-evora-termina-a-carreira-aos-70-anos-1513314|archive-date=24 September 2011|url-status=dead|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt; 17 dekembra 2011 Evora umrla v Mindelu vo věku 70 lět od [[Nedostatočnost dyhanja|nedostatočnosti dyhanja]] i [[Hipertenzija|hipertenzije]]. Špansky novinar soobčal, že 36 časin prěd tym ona kako prědže vitala ljudij (i dymila cigaretoju) v svojom domu.&lt;ref name=&quot;Publico&quot;&gt;{{Cite web|last=Serena|first=Marc|author-link=Marc Serena|url=http://www.publico.es/actualidad/ultimas-palabras-cesaria.html|title=Las últimas palabras de Césaria|trans-title=Cesária's last words|language=es|date=18 December 2011|work=[[Público (Spain)|Público]]|access-date=17 December 2011}}&lt;/ref&gt;

==Nagrady i považanje==
V lětu 1997 Evora jest dostala  [[Nagrady Kora Awards|vseafrikansku muzikalnu nagradu KORA]] kako &quot;Najlěpši artist zapadnoj Afriky&quot; i &quot;Premiju žuri&quot;, i dostala na tretje město s {{-|''Cabo Verde''}} kako  &quot;Najlěpšim albumom&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Coetzer |first=Diane |date=25 October 1997 |title=Evora Top Winner At S. Africa's KORAs |url=https://books.google.com/books?id=0wkEAAAAMBAJ&amp;dq=Ces%C3%A1ria%20%C3%89vora%2C%20Kora%20Award%201997&amp;pg=PA60 |magazine=Billboard |page=60}}&lt;/ref&gt; Evora iměla v cělom šest nominacij na {{-|Grammy}}, i vb 2004 izygrala {{-|Grammy}} za najlěpši muzikalny album v žanru {{-|Contemporary World Music}} za svoj album {{-|''Voz d'amor''}}.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot;/&gt; Tutoj album jest takože izygral nagradu kako najlěpši album {{-|world music}} na {{-|[[Victoires de la Musique]]}}.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; V 2010 ona jest dostala vtoru &quot;Premiju žuri&quot; nagrady KORA za cěloživotno doseženje.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=10 April 2010 |title=P. Square Rules Africa At Kora 2010 in Ouagadougou |work=Daily Independent |url=https://allafrica.com/stories/201004120837.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20100413214342/https://allafrica.com/stories/201004120837.html |archive-date=13 April 2010}}&lt;/ref&gt;

V lětu 2004 Evora se stala ambasadorkoju Světovogo programa za jedivo ({{-|[[World Food Programme]]}}) i jest byla proglašena vladoju Kapverda [[Poslannik kultury|poslanniceju kultury]] i dostala si [[diplomatičny pasport]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; V 1999 ona dostala portugalsky Veliky Križ [[Orden Infanta Dona Enrike|ordena Infanta Dona Enrike]],&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Belanciano |first=Vítor |date=2011-12-18 |title=Cesária Évora Morreu a senhora música do mundo |url=https://www.publico.pt/2011/12/18/jornal/cesaria-evora-morreu-a-senhora-musica-do-mundo-23637710 |access-date=2023-10-17 |website=PÚBLICO |language=pt}}&lt;/ref&gt; i v 2009 byla nagradžena francuzskym [[Legion Česti|Legionom Česti]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt;

== Stilj muzyki i obraz ==
Evora izpolnjala omal izključiteljno v Kapverdskyh žanrah muziky. Podčas kariery ona dostala několiko prězvišč kako Bosonoga Diva, Cize, i Kraljevna morny.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Pěsnje Evory sut često sentimentalne, ona opisyvala jih kako pěsnje o &quot;ljubovnyh odnošenjah&quot;.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt; Mnoge iz jej pěsnij takože dotykajut se takyh tem kako [[tuga po domu]] i [[nostalgija]], ktore sut česte temy v morna, v suglasu s tradicijeju {{-|[[Saudade|''sodade'']]}}.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Ona spěvala vyše široko o životu kapverdcev, kako doma, tako i v značnoj kapverdskoj diasporě,&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; ravno i o žitju historičnyh kapverdcev, ktore sut prěživali kolonialnost i rabstvo.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Evora glavno pěvala na svojem rodnom jezyku, [[Kapverdsky kreolsky jezyk|kapverdskom kreolskom]],&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Citation |last=Abah |first=Adedayo L. |title=African Women in Music, Theater, and Performance |date=2021-03-25 |url=https://oxfordre.com/africanhistory/view/10.1093/acrefore/9780190277734.001.0001/acrefore-9780190277734-e-499 |encyclopedia=Oxford Research Encyclopedia of African History |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acrefore/9780190277734.013.499 |isbn=978-0-19-027773-4|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; ale poněkogda pěvala na [[Špansky jezyk|španskom jezyku]] i surabotala so španskojezyčnymi muzikantami.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Orkestrom Evory jest rukovodil Nando Andrade,&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; i on skladal se izključiteljno iz mladyh kapverdskyh mužov.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Ona rabotala s takimi avtorami pěsnij kako [[Nando da Cruz|Nando da Kruz]], [[Amandio Cabral|Amandio Kabral]] i [[Manuel de Novas]]. Stryjec Evory, [[Francisco Xavier da Cruz|Francisko Šavier da Kruz]], byl takože avtorom pěsnij, i ona takože izpolnjala jego pěsnje.&lt;ref name=&quot;Decker&quot;&gt;{{Cite book |last=Decker |first=Ed |url=https://archive.org/details/contemporarymusi00bour_0/ |title=Contemporary Musicians: Profiles of the People in Music |publisher=Gale |year=1997 |isbn=0-7876-1064-X |editor-last=McConnell |editor-first=Stacy A. |volume=19 |pages=52–53 |issn=1044-2197}}&lt;/ref&gt; Jej muziku srvnivali s muzikoju [[Edit Piaf]] i [[Billie Holiday|Bili Holideja]].&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Evoru sut često nazyvali Bosonoga Diva, zatože ona često izstupala bez obuvok, čto poněkogda objasnjali sposobom za Evoru kako čtiti bědnyh.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Podolg jejnogo menedžera, Evora jedno razula se na koncertu zatože jej bolěla stopa, i jej poklonniki potom sut vzeli jej obuvki i napolnjali jih grošami za napojnicu. Tuto bylo potom prěrabotano v personu &quot;bosonogoj divy&quot;, da by sdělati jej lěpšy marketing prěd očami distributorov.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Evora tvrdila, že tomu ne jest nikako večšo objasnjenje, i tutoj privyčaj služil jedino referencijeju k jej prvomu albumu, ''Bosonoga Diva'', i šlo o jej osobnom komfortu.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

Evoru občili s jej materinskym obrazom i tradicijnym oblečenjem [[Bubu (oblečenje)|bubu]].&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Ona byla takože znajema tym, že kupovala staru bižuteriju u ljudij v nudži i nosila jej pri izstupjenjah.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Prědstavjenja Evory byli često inspirovane jej korenjami kako barnoj artisky: ona iměla instrumentalne pauzy, podčas ktoryh sadila se k barnomu stolu v centru sceny, da by kuriti i piti.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Evora ne jest věrila v falšivu skromnost, i mogla govoriti, že ona se stala uspěšnoju prosto zatom, že ona byla dobra pěvica.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Ona iměla reputaciju za često kurenje i pitje,&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; ale prěstala piti v lětu 1994 iz zdravnyh pričin.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2011-12-17 |title=Legendary singer Cesaria Evora dies aged 70 |url=https://www.france24.com/en/20111217-legendary-cape-verdean-diva-cesaria-evora-dies-aged-70 |access-date=2023-10-17 |website=France 24 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Naslědstvo ==
Poslě doseganja cělosvětovoj popularnosti Evora jest zahotěla rasskazati povědku često zabyvajemogo Kapverda světu.&lt;ref name=&quot;Martin&quot; /&gt; Na vrhu svojej slavy Evora byla samym izvestnym na světu izpolniteljem morna.&lt;ref name=&quot;Decker&quot; /&gt; Profesor portugalistiky Fernando Arenas opisyval Evoru v 2011 godu kako samogo izvěstnogo kapverdca světa.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; Evora igrala važnu rolju povyšanju poznavajemosti Kapverda i jego muziky v cělom světu.&lt;ref name=&quot;Arenas&quot; /&gt; Jej vplyv jest osobo značny v odnošenju muzikantov iz kapverdskoj diaspory, ktore velmi često starajut se naslědovati jej muzikě.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal |last=Hurley-Glowa |first=Susan |date=2015 |title=Walking Between the Lines: Cape Verdean Musical Communities in North America |url=https://www.jstor.org/stable/43774594 |journal=The World of Music |volume=4 |issue=2 |pages=57–81 |jstor=43774594 |issn=0043-8774}}&lt;/ref&gt;

Evora takože ovlivnila muzikantov, ktore ne imajut nikaku svez s Kapverdem: po strečanju s njeju amerikanska pěvica [[Madonna (pěvica)|Madona]] zainteresovala se portugalskoju i kapverdskoju muzikoju, čto vplyvalo na studijny album Madony {{-|&quot;[[Madame X (album)|Madame X]]&quot;}} (2019) i naslědny tur {{-|[[Madame X Tour]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Lynch |first=Joe |date=2020-05-21 |title=Why Madonna Brought 14 Cape Verdean Drummers on Tour – And What They Taught Her |url=https://www.billboard.com/music/music-news/madonna-batuka-sisterhood-9388115/ |access-date=2023-10-17 |magazine=Billboard |language=en-US}}&lt;/ref&gt; Brazilski pěvatelj [[Caetano Veloso|Kajtanu Velozu]] nazyval ju svojeju inspiracijeju.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Belgijsky muzikant [[Stromae]] občudoval Evoru i v 2014 godu v jej čest izpustil pěsnju {{-|&quot;[[Ave Cesaria]]&quot;}}.&lt;ref name=&quot;MNDI2014&quot;&gt;{{Cite magazine|date=2014-09-25|title=Stromae : découvrez son nouveau clip Avé Cesaria [Vidéo]|magazine=Télé Star|url=https://www.telestar.fr/culture/stromae-decouvrez-son-nouveau-clip-ave-cesaria-video-46633|language=fr|access-date=2019-08-27}}&lt;/ref&gt;

Obraz Evory sut pečatali na kapverdskyh poštovnyh markah&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.wnsstamps.ch/fr/stamps?search%5Blike%5D=CV007.03|title=Timbres émis avec CV007.03|website=www.wnsstamps.ch|language=fr|archive-url=https://web.archive.org/web/20120410022938/http://www.wnsstamps.ch/fr/stamps?search%5Blike%5D=CV007.03|archive-date=2012-04-10|url-status=dead|access-date=2017-12-19}}&lt;/ref&gt; i na banknotah [[Kapverdsko eskudo|2000 eskudo]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=12 September 2015 |title=2000 Escudos Banknote |url=https://www.bcv.cv/en/Notas%20e%20Moedas/Notas/Paginas/20152000Escudos.aspx |access-date=2023-10-01 |website=Banco de Cabo Verde}}&lt;/ref&gt; V lětu 2012 aeroport v Mindelu v jej čest sut nazvali [[Aeroport Cezarije Evory]], i u vhoda v aeroport jest jej statuja vyšinoju 3 m raboty Domingosa Luisy.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2012-03-09 |title=Aeroporto de Cabo Verde recebe o nome de Cesaria Évora |url=https://g1.globo.com/pop-arte/noticia/2012/03/aeroporto-internacional-de-cabo-verde-recebe-o-nome-de-cesaria-evora.html |access-date=2023-10-01 |website=Pop &amp; Arte |language=pt-br}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
Za svoju karieru Evora jest izdala jedinnadset studijnyh albumov, i dvanadsety byl izpuščen po jej smrti.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Discography |url=https://www.cesaria-evora.com/discography/ |access-date=2023-10-01 |website=Cesária Évora}}&lt;/ref&gt;
*{{-|''[[La Diva Aux Pieds Nus|La Diva aux Pieds Nus]]''}} (1988)
*{{-|''[[Distino di Belita]]''}} (1990)
*{{-|''[[Mar Azul (album)|Mar Azul]]''}} (1991)
*{{-|''[[Miss Perfumado]]''}} (1992)
*{{-|''[[Cesária|Cesaria Evora]]''}} (1995)
*{{-|''[[Cabo Verde (album)|Cabo Verde]]''}} (1997)
*{{-|''[[Café Atlantico]]''}} (1999)
*{{-|''[[São Vicente di Longe]]''}} (2001)
*{{-|''[[Voz d'Amor]]''}} (2003)
*{{-|''[[Rogamar]]''}} (2006)
*{{-|''[[Nha Sentimento]]''}} (2009)
*{{-|''[[Cesária Évora discography#Posthumous albums|Mãe Carinhosa]]''}} (posmrtny album, 2013)

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|en|Cesária Évora}}

{{DEFAULTSORT:Evora, Cesaria}}
[[Kategorija:Kapverd]]
[[Kategorija:Muzikanti]]</text>
      <sha1>295fth2vm3u1it68hclc9wd1pg2jtun</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cin (dinastija)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>768</id>
    <revision>
      <id>43828</id>
      <parentid>34994</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:04:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="859" sha1="jkvjswwkgmzxjqjuy6pwmr407anpd8c" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2024-10}}

'''Dinastija Cin''' (1644—1912) byla poslědna imperatorska dinastija [[Kitaj|Кitaja]]. Pravila ona vyše 250 lět. Ona byla osnovana narodom mančžurov, ktori prišli s sěverovozhoda Kitaja, iz Mančžurije. Suprotiv svojego čudžezemnogo proizhodženja, dinastija Cin smogla udržati vlast nad ogromnoju teritorijeju Kitaja i aktivno širila jego granice.

==Historija==
===Upad dinastije Cin===
V koncu {{-|XIX}} věka Kitaj trajal slaběti pod natiskom čudžincev i vnutrnyh konfliktov. Vozstanje ihetuanjev (Boksersko vozstanje) 1900 goda stalo proboju izgnati čudžincev, ale ono bylo podtisknuto koalicijeju zapadnyh držav.

V 1911 godu Sinjhajska revolucija svrgnula dinastiju Cin, a v 1912 godu poslědny imperator Pui oficialno odstupil od prěstola.

==Iztočniky==
&lt;references/&gt;

[[Kategorija:Historija Kitaja]]</text>
      <sha1>jkvjswwkgmzxjqjuy6pwmr407anpd8c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskriminacija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>801</id>
    <revision>
      <id>43829</id>
      <parentid>35017</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:05:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2516" sha1="89nlypq6kvpcuecn3p3cp9wxdvi4np3" xml:space="preserve">[[Fajl:&quot;Colored&quot; drinking fountain from mid-20th century with african-american drinking.jpg|thumb|323x323px|Afro-amerikansky muž pije iz rasvovo segregovanogo razdavatelja vody označenogo 'Kolorne'. Oklahoma-grad, okolo 1939 roka.]]
'''Diskriminacija''' jest proces dělanja prědsudnyh različij medžu ljudami na osnově grup, klasov ili inyh kategorij, k ktorym one prinaležat ili mněvaje se, že one prinaležat,&lt;ref&gt;&quot;What drives discrimination and how do we stop it?&quot;. www.amnesty.org. Amnesty International. Retrieved October 13, 2020. Discrimination occurs when a person is unable to enjoy his or her human rights or other legal rights on an equal basis with others because of an unjustified distinction made in policy, law or treatment.&lt;/ref&gt; take kak sut [[rasa]], [[pol]], vozrast, klas, [[religija]], nepolnomožnost ili [[seksualna orientacija]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;&quot;Discrimination: What it is, and how to cope&quot;. American Psychological Association. October 31, 2019. Retrieved October 13, 2020. Discrimination is the unfair or prejudicial treatment of people and groups based on characteristics such as race, gender, age or sexual orientation.&lt;/ref&gt; Diskriminacija obyčno privodi k nespravedlivomu odnošenju do tutyh grup na osnově prědpokladajemogo statusa ili harakteristik, napriměr, etničnoj, rasovoj, gendernoj ili regilioznoj prinaležnosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;discrimination, definition&quot;. ''Cambridge Dictionaries Online''. Cambridge University. Retrieved March 29, 2013.&lt;/ref&gt; Ona vlěče za soboju lišenje členov jednoj grupy možlivostij ili privilegij, ktore sut dostupne za inoj grupy. &lt;ref&gt;Introduction to sociology. 7th ed. New York: W. W. Norton &amp; Company Inc, 2009. p. 334.&lt;/ref&gt;

Diskriminacione tradicije, politika, ideje, praktika i zakony jestvujut vo mnogyh državah i institutah po vsemu světu, vključajuči te, kde taka diskriminacija obyčno osudžaje se. V něktoryh městah zaradi vozpostavjenja balansa v stranu tyh, ktore, kak mněvaje se, sut žrtva diskriminacije v prošlom ili tutčas, ustanvjajut protivodějuči, kompensujuči měry, take kak kvoty. Tute proby često izzyvajut spory i poněkogda imenujut se obratnoju diskriminacijeju.&lt;ref&gt;Mahalia Mayne, Mayne (July 6, 2023). &quot;Should positive discrimination be legal in the UK?&quot;. www.peoplemanagement.co.uk. Retrieved August 6, 2025.&lt;/ref&gt;

== Spis literatury ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|en|Discrimination}}

[[Kategorija:Sociologija]]</text>
      <sha1>89nlypq6kvpcuecn3p3cp9wxdvi4np3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dungeon Crawl Stone Soup</title>
    <ns>0</ns>
    <id>820</id>
    <revision>
      <id>43830</id>
      <parentid>35027</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:06:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10457" sha1="c04qlb6e6rahewpdbsbnp8ivu20wwm4" xml:space="preserve">'''{{-|Dungeon Crawl Stone Soup}}''' jest bezplatna [[videoigra|kompjuterna igra]] v žanru {{-|''roguelike''}} s odkrytym izvornym kodom i razrabotyvajemy komjuniti naslědnik igry 1997 goda ''{{-|Linley's Dungeon Crawl}}'', početkovo razrabotannoj {{-|Linley Henzell'om|Лайнли Хензелом}}. Tuta igra byla oprědělena kako &quot;osnovny {{-|roguelike}}&quot; {{-|John'om Harris'om|Джоном Харисом}}.

V 2008 godu ''{{-|Dungeon Crawl Stone Soup}}'' dobyla prvo město srěd {{-|roguelike}}-igr v nominaciji &quot;{{-|Roguelike}} goda&quot; po versiji {{-|ASCII Dreams}} po rezultatam anketovanja 371 igrokov. Pozdněje ona dobyla vtoro město v 2009 godu (poslě ''{{-|DoomRL}}'') i 2010 godu (poslě ''{{-|ToME 4}}''), a takože tretje město v 2011 godu (poslě ''{{-|ToME 4}}'' i ''{{-|Dungeons of Dredmor}}''). Tuta igra razprostranjaje se pod licenzijeju ''{{-|GNU GPL-2.0-or-later}}''. &quot;Kamenna supa&quot; jest odsylka k evropejskoj narodnoj skazkě, v ktoroj gladni neznajemci ubědžajut žiteljev grada poděliti se nevelikoju kolikostju svojej jedy, da by sdělati bljudo, ktoro spodobaje se vsim.

V tutom momentu poslědnja stabilna versija '''{{-|DCSS}}''' jest ''0.34''.

== Gejmplej ==
''{{-|Dungeon Crawl Stone Soup}}'' jest igra v žanru {{-|roguelike}}, kde igrač stvarjaje personaža i provodi jego črěz podzemje, ktoro sodrživaje v sobě velmi mnogo etažev, čudišč i prědmětov. Cělj igry — dobyti kulju Zot i vrnuti se na povrhnost. Daby proniknuti v Carstvo Zot, kde i nahodi se kulja Zot, igrač dolžny najdti prinajmenje tri runy Zot iz petnadseti. Runy lěžet v koncu različnyh větv podzemja, kako napriklad Pavučje Gnězdo, Grobišče, i Slizneve Jamy.

Tut takože jest kratke mody igry, nazyvajeme &quot;sprinty&quot;. Najboljša čest krajevida, vragov i artefaktov naprěd generuje se, za izključenjem nektoryh slučajno sgenerovanyh vragov i kioskov. Te mody zabezpečajut nove puti prohodženja igry, ktore normalno ne vpisyvajut se v glavny režim, bud to amulet nevidimosti iz početka ili sěkyra s bezkonečnoju škodoju.

U tutoj igry jest jasna filozofija — davati igraču interesne strategične i taktične izbory, zabezpěčiti možnost prěigryvati blagodare slučajno generujučim se podzemjam, byti jasnoj i prijemnoj daže tim, kto ne znaje jej vnutrne mehaniky, a takože imati komfortny interfejs, ktory pri želanji može avtomatično izpolnjati rutinne dějanija kako avtoizslědovanje ili pošuk prědmětov. Pri tutom razrabotniki silit se izběgati situacij, kogda igraču prihodi se bezmysljeno povtarjati nudne dějanija ili kogda izbor v igrě toliko kaže se takovym, ale na dělu jedin variant vsegda lěpše drugyh.

Množinstvo uravnjev generujut se slučajnym obrazom dlja maksimalnoj raznorodnosti, v tot čas kak uravnji, sodržajuči cěljěve prědměty, izbirajut se slučajnym obrazom iz nekolikyh ručno razrabotanyh modelov komnat, ktore obyčno sodržat slučajne elementy i stvarjene na jezyku programovanja Lua. Slučajno sgenerovane uravnji mogut sodržati take že slučajno izbrane razrabotane ručno fragmenty, znajeme kako &quot;{{-|vaults}}&quot;, a takože portaly v specialne male uravnji, napriklad Osuarij ili Laboratoriji Čarodějev.

Početkovo personaži oprěděljajut se svojeju rasoju i prědhistorijeju. Razvivanje personaža osnovano na prěživanje, dobyvajemom za pobědu nad čudoviščami. Tuto prěživanje takože povyšaje i uravenj uměnij, odpovědajučih za oružje bližnjego i daljnjego bojev, čary i tako dalě. Igrač sam oprěděljaje, kake uměnja on bude razvivati.

Izbor rasy oprěděljaje prědrazpoloženosti personaža k každomu iz uměnjij, ktore pokazyvajut, koliko prěživanja potrěbno dlja povyšenja uravnja uměnja, a takože dodajut specifične dlja rasy sposobnosti. V versiji 0.34 dostupne 27 različnyh ras.

Izbor prědhistoriji oprěděljaje početkove uměnja i orudovanje. Počinajuči s versiji 0.34, sut 26 variantov prědhistorij: od vojevnika i občego čaroděja do lovca i alhimika. V protivnosti izboru rasy, izbor prědhistoriji vlivaje jedino na početok igry — igrač ne lišeny možnosti razvivati kake-libo uměnja ili koristati kake-libo orudovanje.

V igrě takože jest prědstavjen panteon iz 26 bogov (po stanju na versiji 0.34). Igrač može izbrati sobě boga, poslě togo kako najde potrěbny oltar. Něktore prědhistoriji počinajut igru uže s poklonjenjem konkretnomu bogu, vključajuči Adepta Pepela, Berserkera i Rycara Haosa. Izbor božstva značno vlivaje na igrovoj proces. Blagomilost bogov dobyvaje se raznymi sposobami, napriklad, izslědovanje podzemja, ubijstva čudovišč ili něčto drugo. V zaměn bogi darujut svojemu poslědovatelju podarky ili pasivne ili aktivne sposobnosti, ktore po-raznomu adaptovane k mnogočislnym stiljam igry v bližnjem ili daljnjem boju. Igrač nakože može odkazati se od svojego boga v korist drugogo, ale tuto obyčno vyzyvaje gněv božestva. V rezultatu ono bude něktory čas prěslědovati igrača, prizyvajuči močnyh čudovišč i nakladati zle efekty, kako napriklad zamedljenje, ili prosto nanoseči igraču veliku škodu.

== Historija ==

=== ''{{-|Linley's Dungeon Crawl}}'' ===
'''''{{-|Linley's Dungeon Crawl}}''''' (ili prosto '''''{{-|Dungeon Crawl}}''''' ili '''''{{-|Crawl}}''''') jest kompjuterna igra v žanru {{-|roguelike}}, početkovo razrabotana Linli Henzelom v 1995 godu i vprvo vypuščena dlja obširnoj publiky 2 oktobra 1997 goda. Igra imala neobyčnu licenziju, osnovanu na licenzijah {{-|Bison}} i {{-|NetHack}}. {{-|Stone Soup}} svezali se so vsemi prědhodnymi vkladateljami i prělicenzovali novu igru pod {{-|GPL-2.0-or-later}}.

==== Originalny gejmplej ====
''{{-|Crawl}}'' počinaje se s izbora jednoj iz bolje čim dvadeseti ras: několiko raznyh tipov elfov, dvarfov, ogrov, tengu, člověka, merfolka, kentavra i drugyh fantastičnyh stvorov. Izbor rasy oprěděljaje bazove harakteristiky, daljnejě razvivanje uměnij i fizične parametry kako bystrost dviženja, sprotivjenja i osoblive sposobnosti.

S izključenjem rasovyh ograničenij, igrač izbiraje klas personaža iz bolje čim dvadeseti variantov. Klasy vključajut tradicijne rolji vojenika, čaroděja i razbojnika, a takože specializovane rolje, srěd ktoryh monahi, berserkery, ubijci, križenosci i stihijne zaklinatelji. Putnik jest netipičny variant, on vsegda imaje slučajnu sbirku uměnij. Zajedno klas i rasa oprěděljajut osnovno orudovanje i obučenje uměnjam, hoti personaži mogut poprobovati dobyti ktoro-libo vnutrigrovo uměnje.

Sistema uměnij v ''{{-|Crawl}}'' obsegaje množinstvo sposobnostej, vključajuči možnost svobodno dvigati se v bronji ili tiho, dějati efektivne napady raznymi kategorijami oružja, osvajati zaklinanja iz raznyh čarovnyh škol, koristati magične artefakty i moliti se božestvam. Obučenje proizhodi putem povtorjenja dějanij, svezanyh s uměnjami, koristajuči prěživanje iz zapasa, popolnjajemogo po měrě poběd nad čudoviščami. 

Džon Haris u sebe v {{-|&quot;@Play&quot;}} utvrdžal, že sistema nabyvanja prěživanja &quot;sručno izběgaje mnogyh problemov sistemy razvivanja, osnovanoj na uměnjah&quot;, generalno hvalil neobhodnost prodviženja po igrě dlja daljnjejšego ulěpšenja uměnij personaža. V tom že članku Džon Haris stvrdil, že &quot;tuta sistema jest najlěpša sistema uměnij, kogda-libo strěčavšej se v {{-|roguelike}}-igrah; ona može pretendovati na zvanje jednoj iz najlěpših vo vsakoj {{-|CRPG}}&quot;.

Religija v ''{{-|Crawl}}'' jest centralna igrova mehanika. Raznorodny panteon bogov ne ostavi igrača bez izbora. Tut sut mnogo nevtralnyh bogov, trojka dobryh bogov, protivdějajučih zlu i zlym bogam, a takože i haotičnym bogam. Vsi oni mogut dati svojim poslědovateljam svoji sposobnosti i dary, ktore sut mnogo pomočne dlja raznyh stilov igry.

Cělj igry v ''{{-|Crawl}}'' — naidti Kulju Zot, skrytuju gluboko v podzemje. Dlja tutoj cělji potrěbno posětiti različne větvy podzemja, ktore jest v Oročjih Rudnikah i Brlogu Zvěrev, i nabyti minimalno tri rune Zot, da by odkryti dostup k Carstvu Zot. Vo vsakoj igrě možno nabyti petnadset run, čto jest dodatno doseženje.  

==== Versiji ====
Poslědnja versija, ktoru razrabotal osobno Linli Henzel, jest ''3.3.0''. Nastupne versiji razrabotyvali se generalno Lipfordom i Rossom premo do finalnoj versiji ''4.0.0 beta 26''. Versija 400b26e070t jest popularna blagodare vključenju v nju patči 2003-2004 godov (Daršan Šaligram) i obnovjenju do tajlovoj grafiky {{-|(M. Itakura, Denzi, Alex Korol, Nullpodoh)}}.

Tuta igra byla portovana na {{-|NintendoDS}} kako ''{{-|DSCrawl}}''.

=== ''{{-|Stone Soup}}'' ===

Razrabotanje '''''{{-|Dungeon Crawl Stone Soup}}''''' počelo se v 2006 godu Daršanom Šaligramom {{-|(greensnark)}} i Erikom Pajperom kako proba vozobnoviti razrabotanje ''{{-|Crawl}}'', ktoro medlo šlo v gody poslě togo, kako Linli Henzel ušel iz razrabotanja igry. Dlja igry bylo vypuščeno několiko patčej, osoblivo, jedin od Šaligrama, znajemy kako &quot;patč putovanja&quot;, ktory pozajmal realizaciju algoritma Dejkstry iz {{-|NetHack}} dlja zabezpečenja možnosti avtomatičnogo izslědovanja v igrě. Te patči byli skompilovane v projekt {{-|Stone Soup}} i vypuščen publično na {{-|SourceForge}}.

Odkogda, ''{{-|Stone Soup}}'' dobyl množinstvo razširjenij dlja pomošči v igrě, napriklad, dozvaljajuči šukati každy kogda-libo najdeny prědmět s koristanjem vnutrigrovyh komand. Kromě togo, ''{{-|Stone Soup}}'' vnesla red ulěpčenij v koristateljny interfejs, takyh kako kooperacija s myšju i opcionalny grafičny interfejs.

Da by izbegti izbytočnoj funkcionalnosti, ''{{-|DCSS}}'' izjela elementy igrovogo procesa, ktore oprědělili se izbytočnymi, vključajuči několiko ras, prědhistorij, čarovne školy i, ne tako davno, sistemu krmjenja. Družina razrabotnikov takože izglasila ohotnost shranititutčasno trvanje igry, zatom po měrě dodavanja novyh lokacij v podzemje stare skračali se il daže odstranjene, da by kompensovati tuto.

== Operacijne sistemy ==
''{{-|DCSS}}'' dostupna na {{-|Windows, macOS, Linux}} i {{-|Android}}. Igra takože možna na serverah, znajemyh kako ''{{-|&quot;webtiles&quot;}}'' premo v brauzěru ili črez podključenje po ''{{-|SSH}}''. Servera hranet onlajn-statistiku vsih igr, počinajuči od rasy, prědhistoriji i inventara, končajuči kolikostju ubityh čudovišč i kolikostju sdělanyh dějanij po uměnjam.</text>
      <sha1>c04qlb6e6rahewpdbsbnp8ivu20wwm4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Elektronika-60</title>
    <ns>0</ns>
    <id>844</id>
    <redirect title="Електроника-60" />
    <revision>
      <id>43646</id>
      <parentid>5576</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:20:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" sha1="fequeacisqrf0cuw6bgzzms07cym28u" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Електроника-60]]
[[Kategorija:Kompjutery SSSR]]
[[Kategorija:PDP-11]]
[[Kategorija:Kompjutery]]</text>
      <sha1>fequeacisqrf0cuw6bgzzms07cym28u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emil Cioran</title>
    <ns>0</ns>
    <id>848</id>
    <revision>
      <id>43888</id>
      <parentid>35046</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:31:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>-kat.</comment>
      <origin>43888</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7599" sha1="j54dtax6hymd5cluhgy5ctwawsbxjcv" xml:space="preserve">{| align=&quot;right&quot; style=&quot;width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;&quot; |{{-|Emil Cioran|Емил Чоран}}&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;font-weight:normal; font-size:85%;&quot;&gt;{{-||{{-|Emil Cioran}}}}&lt;/span&gt;
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Cioran in Romania.jpg|frameless|332x332px]]&lt;small&gt;Fotografija, sdělana priblizno 1940 roku&lt;/small&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Biografija
|-
| style=&quot;width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Rodil se:
|8 aprilja 1911&lt;br&gt;{{-|Rășinari|Решинари}}, [[Rumunija]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Umrl:
|20 junija 1995 (84 lět)&lt;br&gt;[[Pariž]], [[Francija]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Alma-mater:
|
* Bukareštsky universitet (1932)
* Berlinsky universitet (1935)
* Parižsky universitet
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Akademična dějatelnost
|-
| style=&quot;font-weight:bold;&quot; |Oblast:
|Filozof, pisatelj, prěkladatelj
|-
| style=&quot;font-weight:bold;&quot; |Škola:
|Filozofija života, skepticizm, pesimizm
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Značne tvorby
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;padding-left:1em; font-size:95%;&quot; |
* ''Na samitah odčajanja''
* ''Sveti i solzy''
* ''O neudobstvu narodženja''
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Vlivanje
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Okazali:
|&lt;small&gt;[[Sokrat]], [[Platon]], [[Arthur Schopenhauer|Schopenhauer]], [[Friedrich Nietzsche|Nietzche]], [[Фјодор Достојевскиј|Dostojevsky]]&lt;/small&gt;
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Izpytali:
|[[Thomas Ligotti|&lt;small&gt;L&lt;/small&gt;&lt;small&gt;igotti&lt;/small&gt;]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Podpis
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Emil Cioran signature.svg|frameless|150x150px]]
|}
'''{{LatCyr|Emil Cioran|Емил Чоран||1}}''' (*&amp;nbsp;8 aprilja 1911, {{-|Rășinari|Решинари}} - †&amp;nbsp;20 junija 1995, [[Pariž]]) - [[Rumunija|rumunsky]] [[Filozofija|filozof]], [[Mizantropija|mizantrop]] i [[Antinatalizm|antinatalista]]. Večinstvom žitja svezany s [[Francija|Francijeju]].

== Životopis ==

=== Rannje žitje ===
{{-|Emil Cioran|Емил Чоран}} urodil se vo selu {{-|Rășinari|Решинари}} v [[Transilvanija|Transilvaniji]], v rodině [[Pravoslavje|pravoslavnogo]] svečennika. Provedl tam ščestlivo dětinstvo, a slědno izselil se v [[Sibiu]], kde v godah 1920-1927 učil se v liceju.

{{-|Cioran|Чоран}} mnogo dobro govoril po němečsku, ktorogo naučil se v mladom vozrastu. Počel čitati filozofske knigy, dostupne v tutom jezyku, a ne v rumunskom. Zapisky iz obdobja dorastanja {{-|Ciorana|Чорана}} označali, že poglubjal on medžu inymi tvorby {{-|[[Friedrich Nietzsche|Fridriha Nietschego]]}}, {{-|Honoré de Balzaca|Оноре де Баљзака}}, {{-|[[Arthur Schopenhauer|Arthura Schopenhauera]]|Артура Шопенгауера}} i [[Fjodor Dostojevsky|Fjodora Dostojevskogo]]. 

Byl [[Agnosticizm|agnostikom]], prijevši za aksiomu &quot;neudobstvo bytosti&quot;. V 1974 godu Španska država zakazala jego knigu ''Zly Demiurg'' za to, že byla &quot;[[Ateizm|bezbožna]], bogohuljna i antihristijanska&quot;. {{-|Cioran|Чоран}} uznal to za &quot;jedin iz najboljših žartov jego absurdnoj egzistenciji&quot;.&lt;ref&gt;{{-|James Kirkup: [https://www.independent.co.uk/news/people/obituary-emil-cioran-1588019.html Obituary: Emil Cioran]. independent.co.uk,}} 24 junija 1995. Data dostupa: 13 septembra 2023. (na anglijskom)&lt;/ref&gt;

Od 20. godu žitja {{-|Cioran|Чоран}} počel stradati [[Bezsonnica|bezsonniceju]], ktora suprovadžala mu prěz ostatok žitja i našla odraženje v jego tvorbě.

=== Berlin i Rumunija ===
V 1933 godu dostal naučny štipendum na universitetu v [[Berlin]]u, kde na kratko očaroval se ideologijeju [[nacionalsocializm]]a. V 1934 godu opublikoval svoju knigu ''Na samitah'' ''odčajanja ({{Jezyky|ro|Pe culmile disperării}}''). ''Sveti i solzy ({{Jezyky|ro|Lacrimi și Sfinți}})'' strětlo se s &quot;neobyčajno negativnym prijetjem&quot;, a po jej izdanju mati {{-|Ciorana|Чорана}} napisala do njego s prosboju o odzvanje knigy, ibo pričinjala ona jej publično nedouměnje.&lt;ref&gt;{{-|Michel Jakob; Emil Cioran; Kate Greenspan (1994). [https://www.jstor.org/stable/40548762 &quot;Wakefulness and Obsession: An Interview with E.M. Cioran&quot;]. ''Salmagundi''.}} (na anglijskom)&lt;/ref&gt;

Hoti {{-|Cioran|Чоран}} nikogda ne byl členom toj grupy, to točno v tom obdobju provedenym v Rumuniji, počel interesovati se idejami propagovanymi [[Želězna Gvardija|Želěznoju Gvardijeju]] - krajno pravičarskoju organizacijeju, ktoroj nacionalističnoj ideologije poddržival až do prvyh godov {{-|II}} světovoj vojny. Pozdněje {{-|Cioran|Чоран}} kritikoval fašizm, opisavši go v 1970 godu ako &quot;najgorše bezumje mojej mladosti. Jestli jesm izcělil se iz někakoj hvoroby, to s uvěrjenostju točno iz toj.&quot;&lt;ref&gt;{{-|Joseph Acquisto (2015), ''The Fall out of Redemption: Writing and Thinking Beyond Salvation in Baudelaire, Cioran, Fondane, Agamben, and Nancy''. Bloomsbury Academic.}} (na anglijskom)&lt;/ref&gt;

=== Francija ===
Po povratku iz Berlina v 1936 godu {{-|Cioran|Чоран}} prěz god jest učil filozofije v liceju Andreia {{-|Șaguna|Шагуна}} v Brašovu. Jego lekcije harakterizovali se zaměšanjem, i po godu on jest odstupil od raboty.

V 1937 godu zaključal o stipendium v ambasadě [[Španija|Španiji]] v [[Bukurešt]]u, ale skoro počela se španska domova vojna. Nastupno odvězl se do Pariža hvala stipendiumu, priznannomu prěz odděljenje Francuzskogo Instituta v Bukureštu, ktory ostal prodolženy do 1944 goda. Kako se tvrdi, pracoval nad disertacijeju na Universitetu Sorbona, ale ne iměl naměru faktično nad njeju pracovati, ibo status studenta uvěril mu dostup do deševyh krmjenij v universiteckoj jedalnje. Prodolžal to do 1951 goda, kogda byl jest prijetym zákon, zakazyvajuči prijemati studentov v vozrastu nad 27 godov.&lt;ref&gt;[https://lareviewofbooks.org/article/philosopher-failure-emil-ciorans-heights-despair/ {{-|&quot;The Philosopher of Failure: Emil Cioran's Heights of Despair&quot;}}]. {{-|''Los Angeles Review of Books''.}} 28 novembr 2016. (na anglijskom)&lt;/ref&gt;

Po kratkomu pobyvanju v otčině (novembr 1940 - februar 1941) {{-|Cioran|Чоран}} nikogda už tam ne povratil&lt;ref&gt;{{-|Aleksandra Gruzinska (2001), [https://www.jstor.org/stable/1348152 &quot;(Anti-)Semitism 1890s/1990s: Octave Mirbeau and E. M. Cioran&quot;]}} (na anglijskom)&lt;/ref&gt;. To točno v tom obdobju v Rumuniji navezal blizke odnošenja s Želěznoju Gvardijeju, ktora do togo vrěmenu prěvzela vladu.

=== Pozdnějši žitje i smrt ===
V razgovoru id 1984 goda {{-|Cioran|Чоран}} pověděl, že iz pričin zdravotnyh ne kuri uže cigarety, i takože ne pije kavu ani alkohol.

V poslědnjih godah žitja stradal na hvorobu Al{{-|z|ц}}heimera. Umrl 20 junija 1995 goda v Parižu.

== Linky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|pl|Emil Cioran|revizija=79303796}}{{Prěvod|en|Emil Cioran|revizija=1344142700}}{{Sortovati|Cioran, Emil}}
[[Kategorija:Rumunski filozofi]]
[[Kategorija:Francuzski filozofi]]</text>
      <sha1>j54dtax6hymd5cluhgy5ctwawsbxjcv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Enciklopedija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>852</id>
    <revision>
      <id>43831</id>
      <parentid>35049</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:08:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="826" sha1="evchmpjwan6z87eusf8tztmxmvzv5w6" xml:space="preserve">{{Začetok}}
[[Fajl:Большая советская энциклопедия.jpg|right|thumb|''Velika sovětska enciklopedija'']]
'''Enciklopedija''' (od grečskogo ''ἐγκύκλιος/enkýklios'' &quot;kružny&quot;&amp;nbsp; i ''παιδεία/paideía'' &quot;prosvěta&quot; – zajedno: ''ἐγκύκλιος παιδείᾱ/enkúklios paideía'' &quot;prosvěta v krugu nauk i umětnostij&quot;) jest strukturovano i voobče obširno dělo, ktoro prědstavjaje ljudsko znanje v jednoj oblasti abo veče ili vsih oblastjah.

Sučasne enciklopedije, pod obzirom formy i obsega, najčestěje slědet za vzorom francuzskoj ''Encyclopédie'' Denis’a Diderot iz lět 1751–1772.

Od popularizacije [[internet|interneta]] istnujut takože onljan enciklopedije, srěd ktoryh največša i najznanějša jest [[Vikipedija]].

[[Kategorija:Enciklopedije| ]]</text>
      <sha1>evchmpjwan6z87eusf8tztmxmvzv5w6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erika Szeles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>856</id>
    <revision>
      <id>43838</id>
      <parentid>35051</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T08:44:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Izpr. vvod, kat.</comment>
      <origin>43838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24451" sha1="re7en31iuhyipiyr6hsi72nume1z96w" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| gender = f
| name = Erika Seleš
| native_name = {{Jezyky|hu|Szeles Erika Kornélia}}
| image = 
| birth_date = 1941-01-06
| birth_place = [[Budapešt]], [[Vugrija]]
| death_date = 1956-11-08
| death_place = [[Budapešt]], [[Vugrija]]
| occupation =
* učenica kuharskogo remesla
* povstančsky bojec, sanitarka
}}

{{-|'''Erika Kornélia Szeles''' (izgovor: ''Erika Kornelija Seleš'';|'''Ерика Корнелија Шелес''' ({{Jezyky|hu|Szeles Erika Kornélia}};}} 6 januara 1941, [[Budapešt]] — 7/8 novembra 1956, [[Budapešt]]) byla [[Vugrija|madjarska]] heroina židovskogo proizhodženja i mučenica [[Madjarsko povstanje 1956|Madjarskogo povstanja 1956 roka]]. Byla učestniceju antikomunističnogo suprotivjen‌ja sovetskym vojskam v [[Budapešt]]u, kde byla ubita vojakami [[Sovětska armija|sovětskoj armije]] v věku 15 lět. Fotografija, ktoru sdělal dansky fotograf {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} dlja danskogo časopisa ''{{-|Billed Bladet}}'' i ktora pokazyvaje Eriku s avtomatom v rukah, stala jednym iz najznamenitějših obrazov svobodoljubnogo povstan‌ja v [[Vozhodna Evropa|Vozhodnoj Evropě]] XX věka.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;&gt;Tossenberger Adél, [https://web.archive.org/web/20161023135022/http://mazsihisz.hu/vakbarat.php?nid=1004 «Újabb sírra bukkantunk: megoldódik az Erika-rejtély?»], mazsihisz.hu&lt;/ref&gt;

== Biografija ==

=== Proizhodženje i dětstvo ===
Erika Seleš rodila se 6 januara 1941 goda v [[Budapešt]]u, v XIII. okrugu grada,&lt;ref name=&quot;inmemoriam&quot;&gt;Horváth Miklós, Tulipán Éva, ''In memoriam 1956'', Zrínyi Kiadó, Budapešt, 2006, str. 230.&lt;/ref&gt; v rodině madjarskyh židov. Jej otec, {{LatCyr|Szeles (Schlesinger) Sándor|Шандор Селеш (Шлезингер)|Šandor Seleš (Šlezinger)|1}} (1898–1944), pogibl v [[Holokost]]u — umrl ili v nacistskom konclageru, ili od glada v budapeštskom getu v 1944 godu.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;&gt;«Nyaklövés végzett a 15 éves kislánnyal: rátaláltunk az '56-os szimbólum sírjára», [http://www.szombat.org/hirek-lapszemle/804-nyakloves-vegzett-a-15-eves-kislannyal-ratalaltunk-az-56os-szimbolum-sirjara szombat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161026104709/http://mazsihisz.hu/-voros-haju,-szeplos,-zsido-szarmazasu-kislany-volt----rabukkantunk-a-forradalom-titokzatos-jelkepere--426.html «&quot;Vörös hajú, szeplős, zsidó származású kislány volt&quot; — Rábukkantunk a forradalom titokzatos jelképére!»], mazsihisz.hu&lt;/ref&gt;

Jej mama, {{LatCyr|Blumenfeld Noémi|Ноэми Блюменфельд|Noemi Blumenfeld|1}} (1911–1990), rabotala kako mašinistka v jednom prědprijatiju.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;&gt;«&quot;Az anyukája ordítva sírt és könyörgött neki&quot; — Újabb részletek az Erika-rejtélyből», [http://kokobaki.gportal.hu/gindex.php?pg=29793483&amp;nid=5023091 kokobaki.gportal.hu]&lt;/ref&gt; Mama byla ubědženoju komunistkoju — «skoro religiozno», kako pisali o njej — i kogda došla věst o smrti Stalina, ona vpadla v histeriju, dostala histeričny napad i omdlěla.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Erika rostla samotno: mama mnogo rabotala, a děte provodilo večšu čest časa samo. Susědi pozdněje govorili, že «Erika često byla ostavjena sama i mnogo vrěmena provodila u nas».&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt; Od trěh lět mama sama strogo vospityvala dočer v kvartirě Bezerédi ulica 11., II. etaž, kv. 2 v VIII. okrugu Budapešta, v trojnom poděljenom najmu.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Pozdněje byvša školna tovariška opisyvala Eriku kako «rydžovlasu, pěgavu děvčinu», s rastom okolo 165 cm.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;&gt;Jalsovszky Katalin, [http://fotomuveszet.net/korabbi_szamok/200803/ajandek_daniabol «Vagn Hansen dán fotóriporter felvételei az 1956-os forradalomról»], fotomuveszet.net&lt;/ref&gt; Ta školna tovariška takože vozpomněla: «Byla velmi protivorěčivoju osoboju. Velmi aktivna, komunikativny člověk, ale privatne žitje silno ohranjala. Ne iměla mnogo prijateljev v klasu. Iz klasa nikogo ne zaprašala k sobě do doma.»&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Obratili sut takože vnimanje na jejnu neobyčajnu odědžu: v časy, kogda vsi nosili flaneleve suknje i pletene kardigany, u Eriki bylo několiko krasnyh suknij neznajemogo kroja iz neobyčajnyh materialov — one prihodili v posylkah.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt;

V koncu 1940-yh lět Erika tri měsece prožila v [[Danija|Daniji]] po zaprosu organizacije ''Rädda Barnen'' «Spasimo děti» ({{Jezyky|da|Red Barnet}}), ktora pomagala dětem v razrušenyh vojnoju krajinah.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Tam ona naučila se danskomu jezyku — čto okazalo se važnym pri strěči s fotografom Hansenom.

=== Učenje ===

Osnovnu školu Erika skončila v znamenitoj {{LatCyr|Fővárosi Általános Leányiskola|Столичној обчеобразоватељној женској школє|Stoličnoj občeobrazovateljnoj ženskoj školě|1}} na Köztársaság tér 4.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Poslě osnovnoj školy ne pošla v srědnju školu, ale pristupila kako učenica kuharskogo remesla v hotelu {{LatCyr|Béke Szálló|«Бекe Саллo»|Béke Szálló|1}} na Teréz körút 43 v Budapeštu.&lt;ref name=&quot;hu-inmemoriam&quot;&gt;Horváth Miklós, Tulipán Éva, ''In memoriam 1956'', Zrínyi Kiadó, Budapešt, 2006, str. 230.&lt;/ref&gt; V tom samom hotelu v 1956 godu rabotal kako revizor ekonomist dr. {{LatCyr|Almerigo Fonda|Альмерико Фонда|Almerigo Fonda|1}}, ktory s Erikoju tri měsece tanceval v narodnoj tancevalnoj grupě. Po jegovyh vozpomněnjah, Erika byla tiha, sdržljiva, usměhnena, ale zamknjena: «nikako ne privlěkala na sebe vnimanje, tiho vpisyvala se v kolektiv». Fonda dumaje, že jejina zamknjenost byla čestično poslědok kompleksa menšocěnnosti: medžu tancerjami byli mašinistka, recepcionist i revizor — vsi vyšego položenja, neželi učenica kuharskogo remesla.&lt;ref name=&quot;hu-inmemoriam&quot;/&gt;

Na literaturnyh večerinkah, ktore organizoval jejin ujec, dirižer, pisatelj i konferansje {{LatCyr|Bondi Endre|Эндре Бонди|Endre Bondi |1}}, učestvovala takože i Erika. Žurnalist {{LatCyr|Földes Tamás|Тамаш Фёлдеш|Tamaš Feldeš|1}}, ktory v 1956 godu byl na 3–4 lěta starši od Eriki, pozdněje vozpomněl: «Togda uže 15-lětna děvčina s neočekyvanoju zrělostju pristupala k našim slovesnym dvobojam. Iměla mněnje o sporah v [[Kružok Petőfi|kružku Petőfi]], gorjučimi očami nadějala se na někaku demokratičnu obnovu.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Feldeš takože opisal jejin izgled: «Byla skorěje podobna do divokoj děvčiny, nežli do mladoj damy. Vlasy strigla po-mužsky kratko, ohotněje hodila v nogavicah, než v suknji.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

V 1952–1953 godah Erika byla pionerkoju, ale pod vlivom staršego prijatelja proniknula se antikomunističnymi idejami i načela posěščati sobranija [[Kružok Petőfi|kružka Petőfi]], kde diskutovali o demokratičnyh prěměnah.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;&gt;«Erika Szeles», [http://thefemalesoldier.com/blog/erika-szeles thefemalesoldier.com]&lt;/ref&gt;

=== Povstanje 1956 ===

Kogda 23 oktobra 1956 roka v Budapeštu počalo se vsenarodno antikomunistično povstanje, 15-lětna Erika pristupila k grupě bojcev za svobodu. Toj samy starši prijatelj, ktory prěd tym privedl ju k idejam antikomunizma, privedl ju i v redy povstancev.&lt;ref name=&quot;berlingske&quot;&gt;«A hős Erika halott», ''Berlingske Tiende'', 14. novembra 1981.&lt;/ref&gt; Několiko tovarišev iz kuharskoj školy takože pristupilo k grupě.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Bojci učili ju koristati avtomat.

V hodě oktobrskyh bojev s sovetskimi vojskami Erika aktivno učestvovala v bojah s oružjem v rukah — držala sovetsky avtomat {{LatCyr|PPSh-41|ППШ-41|PPŠ-41|1}} i pistolet {{LatCyr|FÉG 48M|ФЭГ 48М|FÉG 48M|1}}.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Okolo 1. novembra, kogda sovetske vojska iznova vstupali v [[Vugrija|Vugriju]] i prijatelji Eriki znali o tom, oni ubědili ju odložiti oružje: byla ješče prěmnogo mlada, da by riskovala životom.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Erika soglasila se i poslě 4. novembra pristupila kako dobrovoljna sanitarka [[Črveny križ|Črvenogo križa]].&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

==== Fotografija ====

Okolo 1. novembra 1956 roka dansky fotokorespondent {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} strětil Eriku na ulici Budapešta. Ona stojala v ušankě i vatniku, s russkym avtomatom na plečah, i usměhala se.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Kogda Hansen pristupil k njej, Erika — znajuči dansky — sama mogla s njim besědovati i govorila jemu o sobě. Imene i familije fotografa ona ne znala — rěkla jemu toliko svoje ime.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Hansen pozdněje povědal: «Slučajno mně udalo se sdělati fotografiju, ktora obšla svět i stala simvolom revolucije. Ja viděl děvčinu s serioznym pogledom v vatniku, s russkym avtomatom na plečah i ubědil ju, da by mně dozvolila sdělati několiko fotografij.»&lt;ref name=&quot;maimanohaz&quot;&gt;[http://maimanohaz.blog.hu/2012/10/23/vagn_hansen_billed_bladet_1956 «Vagn Hansen — Billed Bladet 1956/11»], maimanohaz.blog.hu&lt;/ref&gt;

Pozdněje togo samogo dnja i několiko inyh čudžinnyh fotografov sdělali snimky Eriki — na vsih ona nosi tu samu oděžu.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Fotografija {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} pojavila se na titulnoj stranici danskogo časopisa ''Billed Bladet'' (izdanje od 13. novembra 1956) i stala simvolom madjarskogo povstanja dlja zapadnoj publiki.&lt;ref name=&quot;hirhatar&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161026080457/http://hirhatar.com/erika-meghalt-1956-november-7-en/ «Erika meghalt 1956. november 7-én»], hirhatar.com&lt;/ref&gt;

Izgled mladoj heroiny v tipičnoj sovetskoj oděžě byl tako protivorěčivy, že mnogi nepravilno priznavajut madjarsku bojovnicu za svobodu za sovetsku partizanku — i v pozdnějših desetolětjah v Rosiji razni falsifikatori historije publikovali jejin obraz, vydavajuči ju za russku partizanku ili simvol komunizma, čim ona sama točno ne byla.&lt;ref&gt;[http://www.yaplakal.com/forum2/topic998373.html Ватники - символ Победы]&lt;/ref&gt;.

=== Izguba ===

8 novembra 1956 roka, v času uličnoj borby v okolici [[Blaha Lujza tér]], Erika kako sanitarka priběgla pomogti ranjenomu borcu. Pri toj misiji sovetski karatelji porazili ju polnym ognjom iz avtomata — smrtne ranjenje v šiju — i ona umrla na městě boja.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;berlingske&quot;/&gt; «Ona iměla na sobě skoro cělu nabojnu lentu. Ovezali ju križ-nakriž, i ješče na njej byla oděža s črvenym križem» — tako povědal susěd {{LatCyr|Ivanits György|Иванич Дьёрдj|Ivanič Djordj|1}}.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;&gt;«&quot;Bejött géppisztollyal és megrettentem tőle&quot; — fény derült a 15 éves lány tragédiájának utolsó részleteire», [http://kokobaki.gportal.hu/gindex.php?pg=29793483&amp;nid=5792302 kokobaki.gportal.hu]&lt;/ref&gt;

Togo samogo utra {{LatCyr|Ivanits György|Иванич Дьёрдj|Ivanič Djordj|1}} viděl Eriku v poslědny raz: ona prišla s prijateljem-povstancem, nabivala naboje v lentu i rěkla, že ide spasati ranjenyh. «Mama kričala plačuči i proseči ju ne idti, kako by čula, že ubijut ju.»&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Pozdněje mama Eriky po cělom Budapeštu iskala dočer: v bolnicah, morgah i u znajučih ljudij. {{LatCyr|Árki József|Арки Йожеф|Arki Jožef|1}} — školny tovariš Eriki iz kuharskoj školy — toliko několiko dnjev pozdněje smogl skazati jij mamě o smrti jejnoj dočery.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

14 novembra 1956 roka Erika Seleš byla pogrebena na {{LatCyr|Fiumei úti sírkert|гробишчу Фиумеј|grobišču Fiumej|1}} ([[Kerepeške grobišče|Kerepeškom grobišču]]) v Budapeštu, v parceli 21, red 1, grob 24.&lt;ref name=&quot;nori&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161023161752/http://nori.gov.hu/nemzeti-sirkert/budapest/fiumei-uti-temeto/szeles-erika-kornelia/10673 «Szeles Erika Kornélia sírhelye»], nori.gov.hu&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;findagrave&quot;&gt;[http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&amp;GRid=103704387 «Szeles Erika Kornélia»], findagrave.com&lt;/ref&gt;
Jejno polno ime jest na mramornoj tablici «Hrabri mrtvi i nevinne žrtvy Revolucije i bojci za svobodu 1956, pogrebene na tom grobu». Na grobnom kamenu stoji napis: «Nezabytočna jedina draga děvčinka moja Erika, 1941.I.6. — 1956.XI.7.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

V 1990 roku byla pogrebena jej mama Noemi — pod svojim zamužnjem imenjem {{LatCyr|Szeles Sándorné Blumenfeld Noémi|Селеш Шандорне Блюменфельд Ноэми|Seleš Šandorne Blumenfeld Noemi|1}} — na {{LatCyr|Kozma utcai izraelita temető|Израелском гробишчу на ул. Козма|Izraelskom grobišču na ul. Kozma|1}}, v občej grobnici s jejnymi roditeljami.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

== Iskanje Eriky ==

=== Hening Šulc i Vagn Hansen ===

{{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} v 1956 roku, buduči 15-lětnym učenikom v Kopenhagenu, byl zahvačeny madjarskoju revolucijeju zajedno so svojimi drugami.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;/&gt; Entuziazm toliko usilili velikolěpe fotografije, sdělane {{LatCyr|Vagn'om Hansen'om|Вагном Хансеном|Vagnom Hansenom|1}} v poslědnje dnji oktobra v Madjariji i opublikovane v najvyše avtoritetnom danskom tydennom časopisu ''Billed Bladet''. Na njego i jegovyh soškoljnikov veliko vpečatlěnje sdělala fotografija Eriky, razměščena na prvoj stranicě gazety 13 novembra 1956 goda. On byl jednym iz tyh danskyh podrastkov, ktori poljubili Eriku po fotografiji.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

Mlada děva so serioznym pogledom i vlnistymi vlasami, zobražena na fotografiji, zažgla romantično voobraženje mladeži, potomu že, po jih mněnju, ona byla cělkom ne podobna na danske děvy. «My vsi poljubili ju, my myslili, že ona jest veljmi silna, směla i krasna», — pripominaje {{LatCyr|Schultz|Шульц|Šulc|1}}. V podrastkovom věku on skryl tri nomery ''Billed Bladet'', a uže v dorastlosti našel fotografiju Eriky v skrinji medžu svojimi školnymi učebnikami. V podpisu pod fotografijeju v gazetě bylo ukazano ime Erika, ale vyše ničto ne bylo izvěstno o tutoj směloj děvě v vatnom palto. On često myslil o tom, da by jednokrato prijehati do Madjarije i najdti model s takoju privabljivoju obložkoju. V 2006 roku, prěd 50. godišnjiceju revolucije, on rěšil iskati Eriku i dati jej stare gazety.

Najprvo Šulc proboval najdti ju s pomočju internet-forumov, ale bezuspěšno, zato on odpravil se do Madjarije, da by najdti dodatnu informaciju. V novembru 2006 goda on posětil Historičny fotoarhiv {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарского народного музеја|Madjarskogo narodnogo muzeja|1}} kako izslědovatelj. Fotoarhiv muzeja ne prědostavil jemu informacije, ktora mogla by pomoč v iskanju děvy, jednakože on podaril gazetu zajedno s dvoma drugymi nomerami togo že perioda fotoarhivu. On potratil mnogo vrěmene na iskanje, poprosil několiko madjarskyh gazet opublikovati fotografiju Eriky, na slučaj, ako něhto ju pozna. Iz madjarskyh iztočnikov on ničto ne uznal, hoč po jegovoj prosbě fotografija byla opublikovana v ''Magyar Nemzet'' (v nomeru od 25 novembra 2006 goda) i na web-sajtu Kabineta ministrov, posvečenom 1956 godu, ale bez rezultata.

Šulc hotěl kupiti několiko fotografij dlja dopolnjenja zbirky {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарского народного музеја|Madjarskogo narodnogo muzeja|1}}.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;/&gt; Šulc, ktory k tomu vrěmeni uže byl znajemy so starym fotografom, oběčal pomogti. Vrativši se do Danije, {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} posětil {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагна Хансена|Vagna Hansena|1}}, ktory byl gotov prodati 10–12 fotografij {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарскому народному музеју|Madjarskomu narodnomu muzeju|1}}. Jednako, kogda rěč zašla o cěně, ktora daže po madjarskym měrkam byla ne prěveliko vysoka, izjasnilo se, že muzej ne može pokryti tutu sumu iz svojego budžeta na dopolnjenje zbirky. Poslě několiko elektronnyh pisem dělo, zdavalo se, zašlo v slěpy kut. Togda, uže jesenju 2007 goda, {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} rěšil dějstvovati v jih interesah.

Imajuči pismo s prědloženjem o kupovině, muzej podal zajavku v několiko fondov. Vesnoju 2008 goda fondy ''Axel Pitzner Fonden'' i ''Velux Fonden'' vydělili sumu, dostatočnu dlja sdělanja dogovora. {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} nastaival na tom, da by sam vybral fotografije dlja muzeja, a potom v jegovom prisutstviju sdělal uveličenja s originalnyh negativov v jednoj iz najlěpših fotolaboratorij [[Kopenhagen]]a. V 2008 godu {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} tržestveno prědal muzeju 12 podpisanyh fotografij razměrom 30x40 cm. Poslě togo {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} natknul se na članok v jednoj iz vedučih danskyh gazet, ''Berlingske Tidende'', od 14 novembra 1981 goda pod nazvoju «Heroj Erika jest mrtva», v ktorom 56-lětny běženec, žijuči v Daniji, {{LatCyr|Árki József|Йожеф Арки |Jožef Arki |1}}, prědostavil dostověrne dany. Soglasno tutym danym, Erika učila se zajedno s njim na kuharja i črěz svojego druga, ktory byl na 3-4 goda starši od njej, popadla v krug revolucijonerov. {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} prigotovil pismeno rezjume tutoj informacije dlja muzeja.

=== Otkrytje identičnosti ===

Internet-portal ''Hírszerző.hu'', formujuči obče mněnje, v 2008 godu načel zajmati se historijeju tajenstvenoj děvčinky i jej rodiny.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Blagodareči članku ''Hírszerző'' i vystavě fotografij {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагна Хансена|Vagna Hansena|1}} 1956 goda v Madjarskom narodnom muzeju vse vyše ljudij iz prošlosti načelo vstupati v kontakt, i historija Eriky stala vse vyše polnoju. Pročitavši članok ''Hírszerző'' i uviděvši fotografiju, byvši soškoljnik iz osnovnoj školy poznal děvčinku i identifikoval ju: zvali ju {{LatCyr|Szeles Erika|Эрика Селес|Erika Seleš|1}}, i ona pogibla heroičnoju smrtju v novembru 1956 goda v okolině trgovišča [[Blaha Lujza tér]].&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Blagodareči vystavě fotografij Hansena 1956 goda v Madjarskom narodnom muzeju Hansen uznal, kde počivaje děvčinka, a ''Hírszerző'' posětil grobišče Kerepesi i našel grob.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

==== Almerigo Fonda ====

Pod vpečatlěnjem od vystavy ekonomist dr. {{LatCyr|Almerigo Fonda|Альмерико Фонда|Almerigo Fonda|1}}, ktory tri měsece tancoval s Erikoju v grupě narodnogo tanca, podaril muzeju fotografiju, na ktoroj možno poznati {{LatCyr|Szeles Erika|Эрику Селес|Eriku Seleš|1}}. Iz vsih děvčin, zobraženyh na fotografiji, ne toliko jej sudba byla tragična: jedna iz njih, napriměr, umrla v 1956 godu v rezultatu neuspěšnogo aborta.

==== Tamaš Földes ====

Članok v ''Hírszerző'' pročital madjarsky žurnalist {{LatCyr|Földes Tamás |Тамаш Фёлдеш|Tamaš Földes|1}}, ktory emigroval v [[Sjedinjene Štaty Ameriky]] 23 oktobra 1983 goda, i ktory v 1956 roku byl na 3-4 goda starši od Eriky, zato oni ne byli blizki, a obměnjivali jedino několiko slov.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Po vozpomněnjam Földesa, Erika i on posěčali literaturny klub ujca děvčinky, {{LatCyr|Endre Bódi|Боди Эндре|Bodi Endre|1}}. «Jedino lětom 1956 goda, strětivši se na ulici, my prvy raz pogovorili několiko dolžeje. Pričinoju togo, že jej smrt vse že potresla mene, byl moj entuziazm 1956 roka, a potom slědujuči za njim šok — ne v poslědny red iz-za mojej ljubvi k Bondi Bandi».

Földes raněje mnogokratno publikoval članok pod nazvoju «Žila-byla děvčinka» s vozpomněnjami o děvčinkě. V članku, v ktorom avtor jedino nejasno pametaje děvčinku, ktoru on nazyvaje Judit i ktoru on poznal po fotografiji Hansena, ne podavajut se točne dany, ale on byl opublikovany v {{LatCyr|Amerikai Magyar Hírlap|Американскоj мадјарскоj газетє|Amerikanskoj madjarskoj gazetě|1}}, izrailjskom {{LatCyr|Új Kelet|Новы изток|Novy iztok|1}} a v poslědny raz, v 2004 roku, pročitati jego i v Madjariji v časopisu ''Remény''. Sam po sebě članok ne dozvaljaje ustanoviti identičnost Eriky, jednakože opisy v njem vněktoryh momentah sovpadajut s informacijeju, polučenoju od byvših znajemyh děvčinky.

==== Bratja Ivanič ====

V 2009 roku v redakciju ''Hírszerző'' prišlo pismo od bratov Ivanič, ktori v 1956 godu žili s Erikoju v jednom domu po adresu ulica Bezeredi, 11, kde Erika prožila poslednje dnji svojego žitja.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; Šestilětny togda {{LatCyr|Ivanits György|Дьёрдj Иванич |Djordj Ivanič|1}} byl u Eriky, kogda děvčinka izšla na ulicu, kde ju zastrělili.

==== Arač Janoš ====

{{LatCyr|Aracs János|Арач Янош |Arač Janoš|1}} byl vrstnikom děvčinky i veljmi jej podobal se, ale, po jegovym slovam, u njih byli toliko neseriozne odnošenja.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; «Ona byla umnějša i vyše razvita od mene, ja gledal na nju s obdivom. Podobala mi se jej energičnost, jej vlasy, jej iznahodlivost». V čas revolucije oni strětili se v {{LatCyr|Royal Szálló|«Роял Саллo»|Royal Szálló|1}}: «Ona vošla v kuhnju s avtomatom, i ja prěstrašil se jej. Ja ne mogl sravniti se s jej věkom, jej zrělostju», — pripominaje o slučivšem se Janoš Arač, ktory v dětstvu ne razuměl, kako jegova mama mogla dozvoliti Erikě nositi oružje.

==== Pal Sekereš ====

Kako i Erika, {{LatCyr|Szekeres Pál|Пал Секереш|Pal Sekereš|1}} rabotal v hotelu Béke i znal Eriku.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; On govoril, že byvša kuharka, stavša revolucijonerkoju, ne byla pečalna, vsegda usměhala se i vsegda mogla vsim pomogti — jednako na fotografiji, ktora obletěla zapadnu presu, na nas gledaje uže drugo lice. Po slovam jej byvšego kolegy, Erika byla revolucijonerkoju.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt;

== Naslědstvo ==

Sudba Eriky Seleš jest odrazom cělogo pokolěnja. Jej otec pogynul v Holokaustu. Jej mama byla komunistkoju. Sama Erika stala se bojcem za svobodu i mučeniceju. V tutom protivorěčju — vsa složnost madjarskogo židovskogo izkušenja XX věka.
Madjarsko povstanje 1956 goda ne bylo vystupom «bělyh kolb», fašistov ili buržuazije. Po socijalnoj statistikě učestnikov: rabotniki — 46,4%, vojenni i policijni — 16,3%, inteligencija — 9,4%, studenty — 7,4%, seljani, remeslniki, pensionery — 6,6%.&lt;ref name=&quot;inmemoriam&quot;/&gt; Erika Seleš — s jejinym pohodženjem pomočnice kuharky i dětstvom v času Holokosta — organično vtěljaje toj socijalny portret narodnogo povstanja.

Poslě padenja komunizma v Iztočnoj Evropě ime i obraz Eriky stali se simvolom smělosti i věrnosti svobodě. Na věčnu pamet heroiny v Madjariji nazvali jej imenem ulice i školy, a na Kerepeškom grobišču jej grob jest městom vsenarodnogo upokojenja.

== Gledite takože ==

* [[Madjarsko povstanje 1956]]
* [[Vugrija]]
* [[Holokost v Vugriji]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Vněšnje linky ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
* [http://thefemalesoldier.com/blog/erika-szeles Erika Szeles — The Female Soldier]
* [https://web.archive.org/web/20161026080457/http://hirhatar.com/erika-meghalt-1956-november-7-en/ «Erika meghalt 1956. november 7-én»], hirhatar.com
* [http://www.szeretlekmagyarorszag.hu/56-hosei-mire-bejarta-a-kepe-a-vilagot-mar-halott-volt-a-15-eves-kislany/ 56 hősei: Mire bejárta a képe a világot, már halott volt a 15 éves lány], szeretlekmagyarorszag.hu
* [http://fotomuveszet.net/korabbi_szamok/200803/ajandek_daniabol «Ajándék Dániából — Vagn Hansen dán fotóriporter felvételei az 1956-os forradalomról»], fotomuveszet.net
* [http://www.femina.hu/terasz/szeles-erika-1956 «Halálos lövés érte a 15 éves magyar lányt: külföldi címlapokra került 1956-ban»], femina.hu
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|hu|Szeles Erika Kornélia}}

{{DEFAULTSORT:Szeles, Erika Kornelia}}
[[Kategorija:Madjari]]
[[Kategorija:Historija Vugrije]]</text>
      <sha1>re7en31iuhyipiyr6hsi72nume1z96w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43841</id>
      <parentid>43838</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T08:48:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Erika Kornelija Seleš]] na [[Erika Szeles]]</comment>
      <origin>43838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24451" sha1="re7en31iuhyipiyr6hsi72nume1z96w" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| gender = f
| name = Erika Seleš
| native_name = {{Jezyky|hu|Szeles Erika Kornélia}}
| image = 
| birth_date = 1941-01-06
| birth_place = [[Budapešt]], [[Vugrija]]
| death_date = 1956-11-08
| death_place = [[Budapešt]], [[Vugrija]]
| occupation =
* učenica kuharskogo remesla
* povstančsky bojec, sanitarka
}}

{{-|'''Erika Kornélia Szeles''' (izgovor: ''Erika Kornelija Seleš'';|'''Ерика Корнелија Шелес''' ({{Jezyky|hu|Szeles Erika Kornélia}};}} 6 januara 1941, [[Budapešt]] — 7/8 novembra 1956, [[Budapešt]]) byla [[Vugrija|madjarska]] heroina židovskogo proizhodženja i mučenica [[Madjarsko povstanje 1956|Madjarskogo povstanja 1956 roka]]. Byla učestniceju antikomunističnogo suprotivjen‌ja sovetskym vojskam v [[Budapešt]]u, kde byla ubita vojakami [[Sovětska armija|sovětskoj armije]] v věku 15 lět. Fotografija, ktoru sdělal dansky fotograf {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} dlja danskogo časopisa ''{{-|Billed Bladet}}'' i ktora pokazyvaje Eriku s avtomatom v rukah, stala jednym iz najznamenitějših obrazov svobodoljubnogo povstan‌ja v [[Vozhodna Evropa|Vozhodnoj Evropě]] XX věka.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;&gt;Tossenberger Adél, [https://web.archive.org/web/20161023135022/http://mazsihisz.hu/vakbarat.php?nid=1004 «Újabb sírra bukkantunk: megoldódik az Erika-rejtély?»], mazsihisz.hu&lt;/ref&gt;

== Biografija ==

=== Proizhodženje i dětstvo ===
Erika Seleš rodila se 6 januara 1941 goda v [[Budapešt]]u, v XIII. okrugu grada,&lt;ref name=&quot;inmemoriam&quot;&gt;Horváth Miklós, Tulipán Éva, ''In memoriam 1956'', Zrínyi Kiadó, Budapešt, 2006, str. 230.&lt;/ref&gt; v rodině madjarskyh židov. Jej otec, {{LatCyr|Szeles (Schlesinger) Sándor|Шандор Селеш (Шлезингер)|Šandor Seleš (Šlezinger)|1}} (1898–1944), pogibl v [[Holokost]]u — umrl ili v nacistskom konclageru, ili od glada v budapeštskom getu v 1944 godu.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;&gt;«Nyaklövés végzett a 15 éves kislánnyal: rátaláltunk az '56-os szimbólum sírjára», [http://www.szombat.org/hirek-lapszemle/804-nyakloves-vegzett-a-15-eves-kislannyal-ratalaltunk-az-56os-szimbolum-sirjara szombat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161026104709/http://mazsihisz.hu/-voros-haju,-szeplos,-zsido-szarmazasu-kislany-volt----rabukkantunk-a-forradalom-titokzatos-jelkepere--426.html «&quot;Vörös hajú, szeplős, zsidó származású kislány volt&quot; — Rábukkantunk a forradalom titokzatos jelképére!»], mazsihisz.hu&lt;/ref&gt;

Jej mama, {{LatCyr|Blumenfeld Noémi|Ноэми Блюменфельд|Noemi Blumenfeld|1}} (1911–1990), rabotala kako mašinistka v jednom prědprijatiju.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;&gt;«&quot;Az anyukája ordítva sírt és könyörgött neki&quot; — Újabb részletek az Erika-rejtélyből», [http://kokobaki.gportal.hu/gindex.php?pg=29793483&amp;nid=5023091 kokobaki.gportal.hu]&lt;/ref&gt; Mama byla ubědženoju komunistkoju — «skoro religiozno», kako pisali o njej — i kogda došla věst o smrti Stalina, ona vpadla v histeriju, dostala histeričny napad i omdlěla.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Erika rostla samotno: mama mnogo rabotala, a děte provodilo večšu čest časa samo. Susědi pozdněje govorili, že «Erika često byla ostavjena sama i mnogo vrěmena provodila u nas».&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt; Od trěh lět mama sama strogo vospityvala dočer v kvartirě Bezerédi ulica 11., II. etaž, kv. 2 v VIII. okrugu Budapešta, v trojnom poděljenom najmu.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Pozdněje byvša školna tovariška opisyvala Eriku kako «rydžovlasu, pěgavu děvčinu», s rastom okolo 165 cm.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;&gt;Jalsovszky Katalin, [http://fotomuveszet.net/korabbi_szamok/200803/ajandek_daniabol «Vagn Hansen dán fotóriporter felvételei az 1956-os forradalomról»], fotomuveszet.net&lt;/ref&gt; Ta školna tovariška takože vozpomněla: «Byla velmi protivorěčivoju osoboju. Velmi aktivna, komunikativny člověk, ale privatne žitje silno ohranjala. Ne iměla mnogo prijateljev v klasu. Iz klasa nikogo ne zaprašala k sobě do doma.»&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Obratili sut takože vnimanje na jejnu neobyčajnu odědžu: v časy, kogda vsi nosili flaneleve suknje i pletene kardigany, u Eriki bylo několiko krasnyh suknij neznajemogo kroja iz neobyčajnyh materialov — one prihodili v posylkah.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt;

V koncu 1940-yh lět Erika tri měsece prožila v [[Danija|Daniji]] po zaprosu organizacije ''Rädda Barnen'' «Spasimo děti» ({{Jezyky|da|Red Barnet}}), ktora pomagala dětem v razrušenyh vojnoju krajinah.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Tam ona naučila se danskomu jezyku — čto okazalo se važnym pri strěči s fotografom Hansenom.

=== Učenje ===

Osnovnu školu Erika skončila v znamenitoj {{LatCyr|Fővárosi Általános Leányiskola|Столичној обчеобразоватељној женској школє|Stoličnoj občeobrazovateljnoj ženskoj školě|1}} na Köztársaság tér 4.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Poslě osnovnoj školy ne pošla v srědnju školu, ale pristupila kako učenica kuharskogo remesla v hotelu {{LatCyr|Béke Szálló|«Бекe Саллo»|Béke Szálló|1}} na Teréz körút 43 v Budapeštu.&lt;ref name=&quot;hu-inmemoriam&quot;&gt;Horváth Miklós, Tulipán Éva, ''In memoriam 1956'', Zrínyi Kiadó, Budapešt, 2006, str. 230.&lt;/ref&gt; V tom samom hotelu v 1956 godu rabotal kako revizor ekonomist dr. {{LatCyr|Almerigo Fonda|Альмерико Фонда|Almerigo Fonda|1}}, ktory s Erikoju tri měsece tanceval v narodnoj tancevalnoj grupě. Po jegovyh vozpomněnjah, Erika byla tiha, sdržljiva, usměhnena, ale zamknjena: «nikako ne privlěkala na sebe vnimanje, tiho vpisyvala se v kolektiv». Fonda dumaje, že jejina zamknjenost byla čestično poslědok kompleksa menšocěnnosti: medžu tancerjami byli mašinistka, recepcionist i revizor — vsi vyšego položenja, neželi učenica kuharskogo remesla.&lt;ref name=&quot;hu-inmemoriam&quot;/&gt;

Na literaturnyh večerinkah, ktore organizoval jejin ujec, dirižer, pisatelj i konferansje {{LatCyr|Bondi Endre|Эндре Бонди|Endre Bondi |1}}, učestvovala takože i Erika. Žurnalist {{LatCyr|Földes Tamás|Тамаш Фёлдеш|Tamaš Feldeš|1}}, ktory v 1956 godu byl na 3–4 lěta starši od Eriki, pozdněje vozpomněl: «Togda uže 15-lětna děvčina s neočekyvanoju zrělostju pristupala k našim slovesnym dvobojam. Iměla mněnje o sporah v [[Kružok Petőfi|kružku Petőfi]], gorjučimi očami nadějala se na někaku demokratičnu obnovu.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Feldeš takože opisal jejin izgled: «Byla skorěje podobna do divokoj děvčiny, nežli do mladoj damy. Vlasy strigla po-mužsky kratko, ohotněje hodila v nogavicah, než v suknji.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

V 1952–1953 godah Erika byla pionerkoju, ale pod vlivom staršego prijatelja proniknula se antikomunističnymi idejami i načela posěščati sobranija [[Kružok Petőfi|kružka Petőfi]], kde diskutovali o demokratičnyh prěměnah.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;&gt;«Erika Szeles», [http://thefemalesoldier.com/blog/erika-szeles thefemalesoldier.com]&lt;/ref&gt;

=== Povstanje 1956 ===

Kogda 23 oktobra 1956 roka v Budapeštu počalo se vsenarodno antikomunistično povstanje, 15-lětna Erika pristupila k grupě bojcev za svobodu. Toj samy starši prijatelj, ktory prěd tym privedl ju k idejam antikomunizma, privedl ju i v redy povstancev.&lt;ref name=&quot;berlingske&quot;&gt;«A hős Erika halott», ''Berlingske Tiende'', 14. novembra 1981.&lt;/ref&gt; Několiko tovarišev iz kuharskoj školy takože pristupilo k grupě.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Bojci učili ju koristati avtomat.

V hodě oktobrskyh bojev s sovetskimi vojskami Erika aktivno učestvovala v bojah s oružjem v rukah — držala sovetsky avtomat {{LatCyr|PPSh-41|ППШ-41|PPŠ-41|1}} i pistolet {{LatCyr|FÉG 48M|ФЭГ 48М|FÉG 48M|1}}.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Okolo 1. novembra, kogda sovetske vojska iznova vstupali v [[Vugrija|Vugriju]] i prijatelji Eriki znali o tom, oni ubědili ju odložiti oružje: byla ješče prěmnogo mlada, da by riskovala životom.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Erika soglasila se i poslě 4. novembra pristupila kako dobrovoljna sanitarka [[Črveny križ|Črvenogo križa]].&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

==== Fotografija ====

Okolo 1. novembra 1956 roka dansky fotokorespondent {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} strětil Eriku na ulici Budapešta. Ona stojala v ušankě i vatniku, s russkym avtomatom na plečah, i usměhala se.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Kogda Hansen pristupil k njej, Erika — znajuči dansky — sama mogla s njim besědovati i govorila jemu o sobě. Imene i familije fotografa ona ne znala — rěkla jemu toliko svoje ime.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Hansen pozdněje povědal: «Slučajno mně udalo se sdělati fotografiju, ktora obšla svět i stala simvolom revolucije. Ja viděl děvčinu s serioznym pogledom v vatniku, s russkym avtomatom na plečah i ubědil ju, da by mně dozvolila sdělati několiko fotografij.»&lt;ref name=&quot;maimanohaz&quot;&gt;[http://maimanohaz.blog.hu/2012/10/23/vagn_hansen_billed_bladet_1956 «Vagn Hansen — Billed Bladet 1956/11»], maimanohaz.blog.hu&lt;/ref&gt;

Pozdněje togo samogo dnja i několiko inyh čudžinnyh fotografov sdělali snimky Eriki — na vsih ona nosi tu samu oděžu.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Fotografija {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} pojavila se na titulnoj stranici danskogo časopisa ''Billed Bladet'' (izdanje od 13. novembra 1956) i stala simvolom madjarskogo povstanja dlja zapadnoj publiki.&lt;ref name=&quot;hirhatar&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161026080457/http://hirhatar.com/erika-meghalt-1956-november-7-en/ «Erika meghalt 1956. november 7-én»], hirhatar.com&lt;/ref&gt;

Izgled mladoj heroiny v tipičnoj sovetskoj oděžě byl tako protivorěčivy, že mnogi nepravilno priznavajut madjarsku bojovnicu za svobodu za sovetsku partizanku — i v pozdnějših desetolětjah v Rosiji razni falsifikatori historije publikovali jejin obraz, vydavajuči ju za russku partizanku ili simvol komunizma, čim ona sama točno ne byla.&lt;ref&gt;[http://www.yaplakal.com/forum2/topic998373.html Ватники - символ Победы]&lt;/ref&gt;.

=== Izguba ===

8 novembra 1956 roka, v času uličnoj borby v okolici [[Blaha Lujza tér]], Erika kako sanitarka priběgla pomogti ranjenomu borcu. Pri toj misiji sovetski karatelji porazili ju polnym ognjom iz avtomata — smrtne ranjenje v šiju — i ona umrla na městě boja.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;berlingske&quot;/&gt; «Ona iměla na sobě skoro cělu nabojnu lentu. Ovezali ju križ-nakriž, i ješče na njej byla oděža s črvenym križem» — tako povědal susěd {{LatCyr|Ivanits György|Иванич Дьёрдj|Ivanič Djordj|1}}.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;&gt;«&quot;Bejött géppisztollyal és megrettentem tőle&quot; — fény derült a 15 éves lány tragédiájának utolsó részleteire», [http://kokobaki.gportal.hu/gindex.php?pg=29793483&amp;nid=5792302 kokobaki.gportal.hu]&lt;/ref&gt;

Togo samogo utra {{LatCyr|Ivanits György|Иванич Дьёрдj|Ivanič Djordj|1}} viděl Eriku v poslědny raz: ona prišla s prijateljem-povstancem, nabivala naboje v lentu i rěkla, že ide spasati ranjenyh. «Mama kričala plačuči i proseči ju ne idti, kako by čula, že ubijut ju.»&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Pozdněje mama Eriky po cělom Budapeštu iskala dočer: v bolnicah, morgah i u znajučih ljudij. {{LatCyr|Árki József|Арки Йожеф|Arki Jožef|1}} — školny tovariš Eriki iz kuharskoj školy — toliko několiko dnjev pozdněje smogl skazati jij mamě o smrti jejnoj dočery.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

14 novembra 1956 roka Erika Seleš byla pogrebena na {{LatCyr|Fiumei úti sírkert|гробишчу Фиумеј|grobišču Fiumej|1}} ([[Kerepeške grobišče|Kerepeškom grobišču]]) v Budapeštu, v parceli 21, red 1, grob 24.&lt;ref name=&quot;nori&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161023161752/http://nori.gov.hu/nemzeti-sirkert/budapest/fiumei-uti-temeto/szeles-erika-kornelia/10673 «Szeles Erika Kornélia sírhelye»], nori.gov.hu&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;findagrave&quot;&gt;[http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&amp;GRid=103704387 «Szeles Erika Kornélia»], findagrave.com&lt;/ref&gt;
Jejno polno ime jest na mramornoj tablici «Hrabri mrtvi i nevinne žrtvy Revolucije i bojci za svobodu 1956, pogrebene na tom grobu». Na grobnom kamenu stoji napis: «Nezabytočna jedina draga děvčinka moja Erika, 1941.I.6. — 1956.XI.7.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

V 1990 roku byla pogrebena jej mama Noemi — pod svojim zamužnjem imenjem {{LatCyr|Szeles Sándorné Blumenfeld Noémi|Селеш Шандорне Блюменфельд Ноэми|Seleš Šandorne Blumenfeld Noemi|1}} — na {{LatCyr|Kozma utcai izraelita temető|Израелском гробишчу на ул. Козма|Izraelskom grobišču na ul. Kozma|1}}, v občej grobnici s jejnymi roditeljami.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

== Iskanje Eriky ==

=== Hening Šulc i Vagn Hansen ===

{{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} v 1956 roku, buduči 15-lětnym učenikom v Kopenhagenu, byl zahvačeny madjarskoju revolucijeju zajedno so svojimi drugami.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;/&gt; Entuziazm toliko usilili velikolěpe fotografije, sdělane {{LatCyr|Vagn'om Hansen'om|Вагном Хансеном|Vagnom Hansenom|1}} v poslědnje dnji oktobra v Madjariji i opublikovane v najvyše avtoritetnom danskom tydennom časopisu ''Billed Bladet''. Na njego i jegovyh soškoljnikov veliko vpečatlěnje sdělala fotografija Eriky, razměščena na prvoj stranicě gazety 13 novembra 1956 goda. On byl jednym iz tyh danskyh podrastkov, ktori poljubili Eriku po fotografiji.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

Mlada děva so serioznym pogledom i vlnistymi vlasami, zobražena na fotografiji, zažgla romantično voobraženje mladeži, potomu že, po jih mněnju, ona byla cělkom ne podobna na danske děvy. «My vsi poljubili ju, my myslili, že ona jest veljmi silna, směla i krasna», — pripominaje {{LatCyr|Schultz|Шульц|Šulc|1}}. V podrastkovom věku on skryl tri nomery ''Billed Bladet'', a uže v dorastlosti našel fotografiju Eriky v skrinji medžu svojimi školnymi učebnikami. V podpisu pod fotografijeju v gazetě bylo ukazano ime Erika, ale vyše ničto ne bylo izvěstno o tutoj směloj děvě v vatnom palto. On često myslil o tom, da by jednokrato prijehati do Madjarije i najdti model s takoju privabljivoju obložkoju. V 2006 roku, prěd 50. godišnjiceju revolucije, on rěšil iskati Eriku i dati jej stare gazety.

Najprvo Šulc proboval najdti ju s pomočju internet-forumov, ale bezuspěšno, zato on odpravil se do Madjarije, da by najdti dodatnu informaciju. V novembru 2006 goda on posětil Historičny fotoarhiv {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарского народного музеја|Madjarskogo narodnogo muzeja|1}} kako izslědovatelj. Fotoarhiv muzeja ne prědostavil jemu informacije, ktora mogla by pomoč v iskanju děvy, jednakože on podaril gazetu zajedno s dvoma drugymi nomerami togo že perioda fotoarhivu. On potratil mnogo vrěmene na iskanje, poprosil několiko madjarskyh gazet opublikovati fotografiju Eriky, na slučaj, ako něhto ju pozna. Iz madjarskyh iztočnikov on ničto ne uznal, hoč po jegovoj prosbě fotografija byla opublikovana v ''Magyar Nemzet'' (v nomeru od 25 novembra 2006 goda) i na web-sajtu Kabineta ministrov, posvečenom 1956 godu, ale bez rezultata.

Šulc hotěl kupiti několiko fotografij dlja dopolnjenja zbirky {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарского народного музеја|Madjarskogo narodnogo muzeja|1}}.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;/&gt; Šulc, ktory k tomu vrěmeni uže byl znajemy so starym fotografom, oběčal pomogti. Vrativši se do Danije, {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} posětil {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагна Хансена|Vagna Hansena|1}}, ktory byl gotov prodati 10–12 fotografij {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарскому народному музеју|Madjarskomu narodnomu muzeju|1}}. Jednako, kogda rěč zašla o cěně, ktora daže po madjarskym měrkam byla ne prěveliko vysoka, izjasnilo se, že muzej ne može pokryti tutu sumu iz svojego budžeta na dopolnjenje zbirky. Poslě několiko elektronnyh pisem dělo, zdavalo se, zašlo v slěpy kut. Togda, uže jesenju 2007 goda, {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} rěšil dějstvovati v jih interesah.

Imajuči pismo s prědloženjem o kupovině, muzej podal zajavku v několiko fondov. Vesnoju 2008 goda fondy ''Axel Pitzner Fonden'' i ''Velux Fonden'' vydělili sumu, dostatočnu dlja sdělanja dogovora. {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} nastaival na tom, da by sam vybral fotografije dlja muzeja, a potom v jegovom prisutstviju sdělal uveličenja s originalnyh negativov v jednoj iz najlěpših fotolaboratorij [[Kopenhagen]]a. V 2008 godu {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} tržestveno prědal muzeju 12 podpisanyh fotografij razměrom 30x40 cm. Poslě togo {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} natknul se na članok v jednoj iz vedučih danskyh gazet, ''Berlingske Tidende'', od 14 novembra 1981 goda pod nazvoju «Heroj Erika jest mrtva», v ktorom 56-lětny běženec, žijuči v Daniji, {{LatCyr|Árki József|Йожеф Арки |Jožef Arki |1}}, prědostavil dostověrne dany. Soglasno tutym danym, Erika učila se zajedno s njim na kuharja i črěz svojego druga, ktory byl na 3-4 goda starši od njej, popadla v krug revolucijonerov. {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} prigotovil pismeno rezjume tutoj informacije dlja muzeja.

=== Otkrytje identičnosti ===

Internet-portal ''Hírszerző.hu'', formujuči obče mněnje, v 2008 godu načel zajmati se historijeju tajenstvenoj děvčinky i jej rodiny.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Blagodareči članku ''Hírszerző'' i vystavě fotografij {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагна Хансена|Vagna Hansena|1}} 1956 goda v Madjarskom narodnom muzeju vse vyše ljudij iz prošlosti načelo vstupati v kontakt, i historija Eriky stala vse vyše polnoju. Pročitavši članok ''Hírszerző'' i uviděvši fotografiju, byvši soškoljnik iz osnovnoj školy poznal děvčinku i identifikoval ju: zvali ju {{LatCyr|Szeles Erika|Эрика Селес|Erika Seleš|1}}, i ona pogibla heroičnoju smrtju v novembru 1956 goda v okolině trgovišča [[Blaha Lujza tér]].&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Blagodareči vystavě fotografij Hansena 1956 goda v Madjarskom narodnom muzeju Hansen uznal, kde počivaje děvčinka, a ''Hírszerző'' posětil grobišče Kerepesi i našel grob.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

==== Almerigo Fonda ====

Pod vpečatlěnjem od vystavy ekonomist dr. {{LatCyr|Almerigo Fonda|Альмерико Фонда|Almerigo Fonda|1}}, ktory tri měsece tancoval s Erikoju v grupě narodnogo tanca, podaril muzeju fotografiju, na ktoroj možno poznati {{LatCyr|Szeles Erika|Эрику Селес|Eriku Seleš|1}}. Iz vsih děvčin, zobraženyh na fotografiji, ne toliko jej sudba byla tragična: jedna iz njih, napriměr, umrla v 1956 godu v rezultatu neuspěšnogo aborta.

==== Tamaš Földes ====

Članok v ''Hírszerző'' pročital madjarsky žurnalist {{LatCyr|Földes Tamás |Тамаш Фёлдеш|Tamaš Földes|1}}, ktory emigroval v [[Sjedinjene Štaty Ameriky]] 23 oktobra 1983 goda, i ktory v 1956 roku byl na 3-4 goda starši od Eriky, zato oni ne byli blizki, a obměnjivali jedino několiko slov.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Po vozpomněnjam Földesa, Erika i on posěčali literaturny klub ujca děvčinky, {{LatCyr|Endre Bódi|Боди Эндре|Bodi Endre|1}}. «Jedino lětom 1956 goda, strětivši se na ulici, my prvy raz pogovorili několiko dolžeje. Pričinoju togo, že jej smrt vse že potresla mene, byl moj entuziazm 1956 roka, a potom slědujuči za njim šok — ne v poslědny red iz-za mojej ljubvi k Bondi Bandi».

Földes raněje mnogokratno publikoval članok pod nazvoju «Žila-byla děvčinka» s vozpomněnjami o děvčinkě. V članku, v ktorom avtor jedino nejasno pametaje děvčinku, ktoru on nazyvaje Judit i ktoru on poznal po fotografiji Hansena, ne podavajut se točne dany, ale on byl opublikovany v {{LatCyr|Amerikai Magyar Hírlap|Американскоj мадјарскоj газетє|Amerikanskoj madjarskoj gazetě|1}}, izrailjskom {{LatCyr|Új Kelet|Новы изток|Novy iztok|1}} a v poslědny raz, v 2004 roku, pročitati jego i v Madjariji v časopisu ''Remény''. Sam po sebě članok ne dozvaljaje ustanoviti identičnost Eriky, jednakože opisy v njem vněktoryh momentah sovpadajut s informacijeju, polučenoju od byvših znajemyh děvčinky.

==== Bratja Ivanič ====

V 2009 roku v redakciju ''Hírszerző'' prišlo pismo od bratov Ivanič, ktori v 1956 godu žili s Erikoju v jednom domu po adresu ulica Bezeredi, 11, kde Erika prožila poslednje dnji svojego žitja.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; Šestilětny togda {{LatCyr|Ivanits György|Дьёрдj Иванич |Djordj Ivanič|1}} byl u Eriky, kogda děvčinka izšla na ulicu, kde ju zastrělili.

==== Arač Janoš ====

{{LatCyr|Aracs János|Арач Янош |Arač Janoš|1}} byl vrstnikom děvčinky i veljmi jej podobal se, ale, po jegovym slovam, u njih byli toliko neseriozne odnošenja.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; «Ona byla umnějša i vyše razvita od mene, ja gledal na nju s obdivom. Podobala mi se jej energičnost, jej vlasy, jej iznahodlivost». V čas revolucije oni strětili se v {{LatCyr|Royal Szálló|«Роял Саллo»|Royal Szálló|1}}: «Ona vošla v kuhnju s avtomatom, i ja prěstrašil se jej. Ja ne mogl sravniti se s jej věkom, jej zrělostju», — pripominaje o slučivšem se Janoš Arač, ktory v dětstvu ne razuměl, kako jegova mama mogla dozvoliti Erikě nositi oružje.

==== Pal Sekereš ====

Kako i Erika, {{LatCyr|Szekeres Pál|Пал Секереш|Pal Sekereš|1}} rabotal v hotelu Béke i znal Eriku.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; On govoril, že byvša kuharka, stavša revolucijonerkoju, ne byla pečalna, vsegda usměhala se i vsegda mogla vsim pomogti — jednako na fotografiji, ktora obletěla zapadnu presu, na nas gledaje uže drugo lice. Po slovam jej byvšego kolegy, Erika byla revolucijonerkoju.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt;

== Naslědstvo ==

Sudba Eriky Seleš jest odrazom cělogo pokolěnja. Jej otec pogynul v Holokaustu. Jej mama byla komunistkoju. Sama Erika stala se bojcem za svobodu i mučeniceju. V tutom protivorěčju — vsa složnost madjarskogo židovskogo izkušenja XX věka.
Madjarsko povstanje 1956 goda ne bylo vystupom «bělyh kolb», fašistov ili buržuazije. Po socijalnoj statistikě učestnikov: rabotniki — 46,4%, vojenni i policijni — 16,3%, inteligencija — 9,4%, studenty — 7,4%, seljani, remeslniki, pensionery — 6,6%.&lt;ref name=&quot;inmemoriam&quot;/&gt; Erika Seleš — s jejinym pohodženjem pomočnice kuharky i dětstvom v času Holokosta — organično vtěljaje toj socijalny portret narodnogo povstanja.

Poslě padenja komunizma v Iztočnoj Evropě ime i obraz Eriky stali se simvolom smělosti i věrnosti svobodě. Na věčnu pamet heroiny v Madjariji nazvali jej imenem ulice i školy, a na Kerepeškom grobišču jej grob jest městom vsenarodnogo upokojenja.

== Gledite takože ==

* [[Madjarsko povstanje 1956]]
* [[Vugrija]]
* [[Holokost v Vugriji]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Vněšnje linky ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
* [http://thefemalesoldier.com/blog/erika-szeles Erika Szeles — The Female Soldier]
* [https://web.archive.org/web/20161026080457/http://hirhatar.com/erika-meghalt-1956-november-7-en/ «Erika meghalt 1956. november 7-én»], hirhatar.com
* [http://www.szeretlekmagyarorszag.hu/56-hosei-mire-bejarta-a-kepe-a-vilagot-mar-halott-volt-a-15-eves-kislany/ 56 hősei: Mire bejárta a képe a világot, már halott volt a 15 éves lány], szeretlekmagyarorszag.hu
* [http://fotomuveszet.net/korabbi_szamok/200803/ajandek_daniabol «Ajándék Dániából — Vagn Hansen dán fotóriporter felvételei az 1956-os forradalomról»], fotomuveszet.net
* [http://www.femina.hu/terasz/szeles-erika-1956 «Halálos lövés érte a 15 éves magyar lányt: külföldi címlapokra került 1956-ban»], femina.hu
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|hu|Szeles Erika Kornélia}}

{{DEFAULTSORT:Szeles, Erika Kornelia}}
[[Kategorija:Madjari]]
[[Kategorija:Historija Vugrije]]</text>
      <sha1>re7en31iuhyipiyr6hsi72nume1z96w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43845</id>
      <parentid>43841</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T08:51:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="24451" sha1="kzu2n581i17lqiy4medgu32600ijf3z" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| gender = f
| name = Erika Seleš
| native_name = {{Jezyky|hu|Szeles Erika Kornélia}}
| image = 
| birth_date = 1941-01-06
| birth_place = [[Budapešt]], [[Vugrija]]
| death_date = 1956-11-08
| death_place = [[Budapešt]], [[Vugrija]]
| occupation =
* učenica kuharskogo remesla
* povstančsky bojec, sanitarka
}}

{{-|'''Erika Kornélia Szeles''' (izgovor: ''Erika Kornelija Seleš'';|'''Ерика Корнелија Селеш''' ({{Jezyky|hu|Szeles Erika Kornélia}};}} 6 januara 1941, [[Budapešt]] — 7/8 novembra 1956, [[Budapešt]]) byla [[Vugrija|madjarska]] heroina židovskogo proizhodženja i mučenica [[Madjarsko povstanje 1956|Madjarskogo povstanja 1956 roka]]. Byla učestniceju antikomunističnogo suprotivjen‌ja sovetskym vojskam v [[Budapešt]]u, kde byla ubita vojakami [[Sovětska armija|sovětskoj armije]] v věku 15 lět. Fotografija, ktoru sdělal dansky fotograf {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} dlja danskogo časopisa ''{{-|Billed Bladet}}'' i ktora pokazyvaje Eriku s avtomatom v rukah, stala jednym iz najznamenitějših obrazov svobodoljubnogo povstan‌ja v [[Vozhodna Evropa|Vozhodnoj Evropě]] XX věka.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;&gt;Tossenberger Adél, [https://web.archive.org/web/20161023135022/http://mazsihisz.hu/vakbarat.php?nid=1004 «Újabb sírra bukkantunk: megoldódik az Erika-rejtély?»], mazsihisz.hu&lt;/ref&gt;

== Biografija ==

=== Proizhodženje i dětstvo ===
Erika Seleš rodila se 6 januara 1941 goda v [[Budapešt]]u, v XIII. okrugu grada,&lt;ref name=&quot;inmemoriam&quot;&gt;Horváth Miklós, Tulipán Éva, ''In memoriam 1956'', Zrínyi Kiadó, Budapešt, 2006, str. 230.&lt;/ref&gt; v rodině madjarskyh židov. Jej otec, {{LatCyr|Szeles (Schlesinger) Sándor|Шандор Селеш (Шлезингер)|Šandor Seleš (Šlezinger)|1}} (1898–1944), pogibl v [[Holokost]]u — umrl ili v nacistskom konclageru, ili od glada v budapeštskom getu v 1944 godu.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;&gt;«Nyaklövés végzett a 15 éves kislánnyal: rátaláltunk az '56-os szimbólum sírjára», [http://www.szombat.org/hirek-lapszemle/804-nyakloves-vegzett-a-15-eves-kislannyal-ratalaltunk-az-56os-szimbolum-sirjara szombat.org]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161026104709/http://mazsihisz.hu/-voros-haju,-szeplos,-zsido-szarmazasu-kislany-volt----rabukkantunk-a-forradalom-titokzatos-jelkepere--426.html «&quot;Vörös hajú, szeplős, zsidó származású kislány volt&quot; — Rábukkantunk a forradalom titokzatos jelképére!»], mazsihisz.hu&lt;/ref&gt;

Jej mama, {{LatCyr|Blumenfeld Noémi|Ноэми Блюменфельд|Noemi Blumenfeld|1}} (1911–1990), rabotala kako mašinistka v jednom prědprijatiju.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;&gt;«&quot;Az anyukája ordítva sírt és könyörgött neki&quot; — Újabb részletek az Erika-rejtélyből», [http://kokobaki.gportal.hu/gindex.php?pg=29793483&amp;nid=5023091 kokobaki.gportal.hu]&lt;/ref&gt; Mama byla ubědženoju komunistkoju — «skoro religiozno», kako pisali o njej — i kogda došla věst o smrti Stalina, ona vpadla v histeriju, dostala histeričny napad i omdlěla.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Erika rostla samotno: mama mnogo rabotala, a děte provodilo večšu čest časa samo. Susědi pozdněje govorili, že «Erika često byla ostavjena sama i mnogo vrěmena provodila u nas».&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt; Od trěh lět mama sama strogo vospityvala dočer v kvartirě Bezerédi ulica 11., II. etaž, kv. 2 v VIII. okrugu Budapešta, v trojnom poděljenom najmu.&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Pozdněje byvša školna tovariška opisyvala Eriku kako «rydžovlasu, pěgavu děvčinu», s rastom okolo 165 cm.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;&gt;Jalsovszky Katalin, [http://fotomuveszet.net/korabbi_szamok/200803/ajandek_daniabol «Vagn Hansen dán fotóriporter felvételei az 1956-os forradalomról»], fotomuveszet.net&lt;/ref&gt; Ta školna tovariška takože vozpomněla: «Byla velmi protivorěčivoju osoboju. Velmi aktivna, komunikativny člověk, ale privatne žitje silno ohranjala. Ne iměla mnogo prijateljev v klasu. Iz klasa nikogo ne zaprašala k sobě do doma.»&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Obratili sut takože vnimanje na jejnu neobyčajnu odědžu: v časy, kogda vsi nosili flaneleve suknje i pletene kardigany, u Eriki bylo několiko krasnyh suknij neznajemogo kroja iz neobyčajnyh materialov — one prihodili v posylkah.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt;

V koncu 1940-yh lět Erika tri měsece prožila v [[Danija|Daniji]] po zaprosu organizacije ''Rädda Barnen'' «Spasimo děti» ({{Jezyky|da|Red Barnet}}), ktora pomagala dětem v razrušenyh vojnoju krajinah.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Tam ona naučila se danskomu jezyku — čto okazalo se važnym pri strěči s fotografom Hansenom.

=== Učenje ===

Osnovnu školu Erika skončila v znamenitoj {{LatCyr|Fővárosi Általános Leányiskola|Столичној обчеобразоватељној женској школє|Stoličnoj občeobrazovateljnoj ženskoj školě|1}} na Köztársaság tér 4.&lt;ref name=&quot;mazsihisz2&quot;/&gt; Poslě osnovnoj školy ne pošla v srědnju školu, ale pristupila kako učenica kuharskogo remesla v hotelu {{LatCyr|Béke Szálló|«Бекe Саллo»|Béke Szálló|1}} na Teréz körút 43 v Budapeštu.&lt;ref name=&quot;hu-inmemoriam&quot;&gt;Horváth Miklós, Tulipán Éva, ''In memoriam 1956'', Zrínyi Kiadó, Budapešt, 2006, str. 230.&lt;/ref&gt; V tom samom hotelu v 1956 godu rabotal kako revizor ekonomist dr. {{LatCyr|Almerigo Fonda|Альмерико Фонда|Almerigo Fonda|1}}, ktory s Erikoju tri měsece tanceval v narodnoj tancevalnoj grupě. Po jegovyh vozpomněnjah, Erika byla tiha, sdržljiva, usměhnena, ale zamknjena: «nikako ne privlěkala na sebe vnimanje, tiho vpisyvala se v kolektiv». Fonda dumaje, že jejina zamknjenost byla čestično poslědok kompleksa menšocěnnosti: medžu tancerjami byli mašinistka, recepcionist i revizor — vsi vyšego položenja, neželi učenica kuharskogo remesla.&lt;ref name=&quot;hu-inmemoriam&quot;/&gt;

Na literaturnyh večerinkah, ktore organizoval jejin ujec, dirižer, pisatelj i konferansje {{LatCyr|Bondi Endre|Эндре Бонди|Endre Bondi |1}}, učestvovala takože i Erika. Žurnalist {{LatCyr|Földes Tamás|Тамаш Фёлдеш|Tamaš Feldeš|1}}, ktory v 1956 godu byl na 3–4 lěta starši od Eriki, pozdněje vozpomněl: «Togda uže 15-lětna děvčina s neočekyvanoju zrělostju pristupala k našim slovesnym dvobojam. Iměla mněnje o sporah v [[Kružok Petőfi|kružku Petőfi]], gorjučimi očami nadějala se na někaku demokratičnu obnovu.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Feldeš takože opisal jejin izgled: «Byla skorěje podobna do divokoj děvčiny, nežli do mladoj damy. Vlasy strigla po-mužsky kratko, ohotněje hodila v nogavicah, než v suknji.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

V 1952–1953 godah Erika byla pionerkoju, ale pod vlivom staršego prijatelja proniknula se antikomunističnymi idejami i načela posěščati sobranija [[Kružok Petőfi|kružka Petőfi]], kde diskutovali o demokratičnyh prěměnah.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;&gt;«Erika Szeles», [http://thefemalesoldier.com/blog/erika-szeles thefemalesoldier.com]&lt;/ref&gt;

=== Povstanje 1956 ===

Kogda 23 oktobra 1956 roka v Budapeštu počalo se vsenarodno antikomunistično povstanje, 15-lětna Erika pristupila k grupě bojcev za svobodu. Toj samy starši prijatelj, ktory prěd tym privedl ju k idejam antikomunizma, privedl ju i v redy povstancev.&lt;ref name=&quot;berlingske&quot;&gt;«A hős Erika halott», ''Berlingske Tiende'', 14. novembra 1981.&lt;/ref&gt; Několiko tovarišev iz kuharskoj školy takože pristupilo k grupě.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Bojci učili ju koristati avtomat.

V hodě oktobrskyh bojev s sovetskimi vojskami Erika aktivno učestvovala v bojah s oružjem v rukah — držala sovetsky avtomat {{LatCyr|PPSh-41|ППШ-41|PPŠ-41|1}} i pistolet {{LatCyr|FÉG 48M|ФЭГ 48М|FÉG 48M|1}}.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Okolo 1. novembra, kogda sovetske vojska iznova vstupali v [[Vugrija|Vugriju]] i prijatelji Eriki znali o tom, oni ubědili ju odložiti oružje: byla ješče prěmnogo mlada, da by riskovala životom.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt; Erika soglasila se i poslě 4. novembra pristupila kako dobrovoljna sanitarka [[Črveny križ|Črvenogo križa]].&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

==== Fotografija ====

Okolo 1. novembra 1956 roka dansky fotokorespondent {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} strětil Eriku na ulici Budapešta. Ona stojala v ušankě i vatniku, s russkym avtomatom na plečah, i usměhala se.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Kogda Hansen pristupil k njej, Erika — znajuči dansky — sama mogla s njim besědovati i govorila jemu o sobě. Imene i familije fotografa ona ne znala — rěkla jemu toliko svoje ime.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Hansen pozdněje povědal: «Slučajno mně udalo se sdělati fotografiju, ktora obšla svět i stala simvolom revolucije. Ja viděl děvčinu s serioznym pogledom v vatniku, s russkym avtomatom na plečah i ubědil ju, da by mně dozvolila sdělati několiko fotografij.»&lt;ref name=&quot;maimanohaz&quot;&gt;[http://maimanohaz.blog.hu/2012/10/23/vagn_hansen_billed_bladet_1956 «Vagn Hansen — Billed Bladet 1956/11»], maimanohaz.blog.hu&lt;/ref&gt;

Pozdněje togo samogo dnja i několiko inyh čudžinnyh fotografov sdělali snimky Eriki — na vsih ona nosi tu samu oděžu.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Fotografija {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} pojavila se na titulnoj stranici danskogo časopisa ''Billed Bladet'' (izdanje od 13. novembra 1956) i stala simvolom madjarskogo povstanja dlja zapadnoj publiki.&lt;ref name=&quot;hirhatar&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161026080457/http://hirhatar.com/erika-meghalt-1956-november-7-en/ «Erika meghalt 1956. november 7-én»], hirhatar.com&lt;/ref&gt;

Izgled mladoj heroiny v tipičnoj sovetskoj oděžě byl tako protivorěčivy, že mnogi nepravilno priznavajut madjarsku bojovnicu za svobodu za sovetsku partizanku — i v pozdnějših desetolětjah v Rosiji razni falsifikatori historije publikovali jejin obraz, vydavajuči ju za russku partizanku ili simvol komunizma, čim ona sama točno ne byla.&lt;ref&gt;[http://www.yaplakal.com/forum2/topic998373.html Ватники - символ Победы]&lt;/ref&gt;.

=== Izguba ===

8 novembra 1956 roka, v času uličnoj borby v okolici [[Blaha Lujza tér]], Erika kako sanitarka priběgla pomogti ranjenomu borcu. Pri toj misiji sovetski karatelji porazili ju polnym ognjom iz avtomata — smrtne ranjenje v šiju — i ona umrla na městě boja.&lt;ref name=&quot;thefemalesoldier&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;berlingske&quot;/&gt; «Ona iměla na sobě skoro cělu nabojnu lentu. Ovezali ju križ-nakriž, i ješče na njej byla oděža s črvenym križem» — tako povědal susěd {{LatCyr|Ivanits György|Иванич Дьёрдj|Ivanič Djordj|1}}.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;&gt;«&quot;Bejött géppisztollyal és megrettentem tőle&quot; — fény derült a 15 éves lány tragédiájának utolsó részleteire», [http://kokobaki.gportal.hu/gindex.php?pg=29793483&amp;nid=5792302 kokobaki.gportal.hu]&lt;/ref&gt;

Togo samogo utra {{LatCyr|Ivanits György|Иванич Дьёрдj|Ivanič Djordj|1}} viděl Eriku v poslědny raz: ona prišla s prijateljem-povstancem, nabivala naboje v lentu i rěkla, že ide spasati ranjenyh. «Mama kričala plačuči i proseči ju ne idti, kako by čula, že ubijut ju.»&lt;ref name=&quot;kokobaki&quot;/&gt;

Pozdněje mama Eriky po cělom Budapeštu iskala dočer: v bolnicah, morgah i u znajučih ljudij. {{LatCyr|Árki József|Арки Йожеф|Arki Jožef|1}} — školny tovariš Eriki iz kuharskoj školy — toliko několiko dnjev pozdněje smogl skazati jij mamě o smrti jejnoj dočery.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

14 novembra 1956 roka Erika Seleš byla pogrebena na {{LatCyr|Fiumei úti sírkert|гробишчу Фиумеј|grobišču Fiumej|1}} ([[Kerepeške grobišče|Kerepeškom grobišču]]) v Budapeštu, v parceli 21, red 1, grob 24.&lt;ref name=&quot;nori&quot;&gt;[https://web.archive.org/web/20161023161752/http://nori.gov.hu/nemzeti-sirkert/budapest/fiumei-uti-temeto/szeles-erika-kornelia/10673 «Szeles Erika Kornélia sírhelye»], nori.gov.hu&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;findagrave&quot;&gt;[http://www.findagrave.com/cgi-bin/fg.cgi?page=gr&amp;GRid=103704387 «Szeles Erika Kornélia»], findagrave.com&lt;/ref&gt;
Jejno polno ime jest na mramornoj tablici «Hrabri mrtvi i nevinne žrtvy Revolucije i bojci za svobodu 1956, pogrebene na tom grobu». Na grobnom kamenu stoji napis: «Nezabytočna jedina draga děvčinka moja Erika, 1941.I.6. — 1956.XI.7.»&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

V 1990 roku byla pogrebena jej mama Noemi — pod svojim zamužnjem imenjem {{LatCyr|Szeles Sándorné Blumenfeld Noémi|Селеш Шандорне Блюменфельд Ноэми|Seleš Šandorne Blumenfeld Noemi|1}} — na {{LatCyr|Kozma utcai izraelita temető|Израелском гробишчу на ул. Козма|Izraelskom grobišču na ul. Kozma|1}}, v občej grobnici s jejnymi roditeljami.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

== Iskanje Eriky ==

=== Hening Šulc i Vagn Hansen ===

{{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} v 1956 roku, buduči 15-lětnym učenikom v Kopenhagenu, byl zahvačeny madjarskoju revolucijeju zajedno so svojimi drugami.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;/&gt; Entuziazm toliko usilili velikolěpe fotografije, sdělane {{LatCyr|Vagn'om Hansen'om|Вагном Хансеном|Vagnom Hansenom|1}} v poslědnje dnji oktobra v Madjariji i opublikovane v najvyše avtoritetnom danskom tydennom časopisu ''Billed Bladet''. Na njego i jegovyh soškoljnikov veliko vpečatlěnje sdělala fotografija Eriky, razměščena na prvoj stranicě gazety 13 novembra 1956 goda. On byl jednym iz tyh danskyh podrastkov, ktori poljubili Eriku po fotografiji.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt;

Mlada děva so serioznym pogledom i vlnistymi vlasami, zobražena na fotografiji, zažgla romantično voobraženje mladeži, potomu že, po jih mněnju, ona byla cělkom ne podobna na danske děvy. «My vsi poljubili ju, my myslili, že ona jest veljmi silna, směla i krasna», — pripominaje {{LatCyr|Schultz|Шульц|Šulc|1}}. V podrastkovom věku on skryl tri nomery ''Billed Bladet'', a uže v dorastlosti našel fotografiju Eriky v skrinji medžu svojimi školnymi učebnikami. V podpisu pod fotografijeju v gazetě bylo ukazano ime Erika, ale vyše ničto ne bylo izvěstno o tutoj směloj děvě v vatnom palto. On često myslil o tom, da by jednokrato prijehati do Madjarije i najdti model s takoju privabljivoju obložkoju. V 2006 roku, prěd 50. godišnjiceju revolucije, on rěšil iskati Eriku i dati jej stare gazety.

Najprvo Šulc proboval najdti ju s pomočju internet-forumov, ale bezuspěšno, zato on odpravil se do Madjarije, da by najdti dodatnu informaciju. V novembru 2006 goda on posětil Historičny fotoarhiv {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарского народного музеја|Madjarskogo narodnogo muzeja|1}} kako izslědovatelj. Fotoarhiv muzeja ne prědostavil jemu informacije, ktora mogla by pomoč v iskanju děvy, jednakože on podaril gazetu zajedno s dvoma drugymi nomerami togo že perioda fotoarhivu. On potratil mnogo vrěmene na iskanje, poprosil několiko madjarskyh gazet opublikovati fotografiju Eriky, na slučaj, ako něhto ju pozna. Iz madjarskyh iztočnikov on ničto ne uznal, hoč po jegovoj prosbě fotografija byla opublikovana v ''Magyar Nemzet'' (v nomeru od 25 novembra 2006 goda) i na web-sajtu Kabineta ministrov, posvečenom 1956 godu, ale bez rezultata.

Šulc hotěl kupiti několiko fotografij dlja dopolnjenja zbirky {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарского народного музеја|Madjarskogo narodnogo muzeja|1}}.&lt;ref name=&quot;fotomuveszet&quot;/&gt; Šulc, ktory k tomu vrěmeni uže byl znajemy so starym fotografom, oběčal pomogti. Vrativši se do Danije, {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} posětil {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагна Хансена|Vagna Hansena|1}}, ktory byl gotov prodati 10–12 fotografij {{LatCyr|Magyar Nemzeti Múzeum|Мадьjарскому народному музеју|Madjarskomu narodnomu muzeju|1}}. Jednako, kogda rěč zašla o cěně, ktora daže po madjarskym měrkam byla ne prěveliko vysoka, izjasnilo se, že muzej ne može pokryti tutu sumu iz svojego budžeta na dopolnjenje zbirky. Poslě několiko elektronnyh pisem dělo, zdavalo se, zašlo v slěpy kut. Togda, uže jesenju 2007 goda, {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} rěšil dějstvovati v jih interesah.

Imajuči pismo s prědloženjem o kupovině, muzej podal zajavku v několiko fondov. Vesnoju 2008 goda fondy ''Axel Pitzner Fonden'' i ''Velux Fonden'' vydělili sumu, dostatočnu dlja sdělanja dogovora. {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагн Хансен|Vagn Hansen|1}} nastaival na tom, da by sam vybral fotografije dlja muzeja, a potom v jegovom prisutstviju sdělal uveličenja s originalnyh negativov v jednoj iz najlěpših fotolaboratorij [[Kopenhagen]]a. V 2008 godu {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} tržestveno prědal muzeju 12 podpisanyh fotografij razměrom 30x40 cm. Poslě togo {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} natknul se na članok v jednoj iz vedučih danskyh gazet, ''Berlingske Tidende'', od 14 novembra 1981 goda pod nazvoju «Heroj Erika jest mrtva», v ktorom 56-lětny běženec, žijuči v Daniji, {{LatCyr|Árki József|Йожеф Арки |Jožef Arki |1}}, prědostavil dostověrne dany. Soglasno tutym danym, Erika učila se zajedno s njim na kuharja i črěz svojego druga, ktory byl na 3-4 goda starši od njej, popadla v krug revolucijonerov. {{LatCyr|Henning Schultz|Хеннинг Шульц|Hening Šulc|1}} prigotovil pismeno rezjume tutoj informacije dlja muzeja.

=== Otkrytje identičnosti ===

Internet-portal ''Hírszerző.hu'', formujuči obče mněnje, v 2008 godu načel zajmati se historijeju tajenstvenoj děvčinky i jej rodiny.&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Blagodareči članku ''Hírszerző'' i vystavě fotografij {{LatCyr|Vagn Hansen|Вагна Хансена|Vagna Hansena|1}} 1956 goda v Madjarskom narodnom muzeju vse vyše ljudij iz prošlosti načelo vstupati v kontakt, i historija Eriky stala vse vyše polnoju. Pročitavši članok ''Hírszerző'' i uviděvši fotografiju, byvši soškoljnik iz osnovnoj školy poznal děvčinku i identifikoval ju: zvali ju {{LatCyr|Szeles Erika|Эрика Селес|Erika Seleš|1}}, i ona pogibla heroičnoju smrtju v novembru 1956 goda v okolině trgovišča [[Blaha Lujza tér]].&lt;ref name=&quot;mazsihisz&quot;/&gt; Blagodareči vystavě fotografij Hansena 1956 goda v Madjarskom narodnom muzeju Hansen uznal, kde počivaje děvčinka, a ''Hírszerző'' posětil grobišče Kerepesi i našel grob.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt;

==== Almerigo Fonda ====

Pod vpečatlěnjem od vystavy ekonomist dr. {{LatCyr|Almerigo Fonda|Альмерико Фонда|Almerigo Fonda|1}}, ktory tri měsece tancoval s Erikoju v grupě narodnogo tanca, podaril muzeju fotografiju, na ktoroj možno poznati {{LatCyr|Szeles Erika|Эрику Селес|Eriku Seleš|1}}. Iz vsih děvčin, zobraženyh na fotografiji, ne toliko jej sudba byla tragična: jedna iz njih, napriměr, umrla v 1956 godu v rezultatu neuspěšnogo aborta.

==== Tamaš Földes ====

Članok v ''Hírszerző'' pročital madjarsky žurnalist {{LatCyr|Földes Tamás |Тамаш Фёлдеш|Tamaš Földes|1}}, ktory emigroval v [[Sjedinjene Štaty Ameriky]] 23 oktobra 1983 goda, i ktory v 1956 roku byl na 3-4 goda starši od Eriky, zato oni ne byli blizki, a obměnjivali jedino několiko slov.&lt;ref name=&quot;szombat&quot;/&gt; Po vozpomněnjam Földesa, Erika i on posěčali literaturny klub ujca děvčinky, {{LatCyr|Endre Bódi|Боди Эндре|Bodi Endre|1}}. «Jedino lětom 1956 goda, strětivši se na ulici, my prvy raz pogovorili několiko dolžeje. Pričinoju togo, že jej smrt vse že potresla mene, byl moj entuziazm 1956 roka, a potom slědujuči za njim šok — ne v poslědny red iz-za mojej ljubvi k Bondi Bandi».

Földes raněje mnogokratno publikoval članok pod nazvoju «Žila-byla děvčinka» s vozpomněnjami o děvčinkě. V članku, v ktorom avtor jedino nejasno pametaje děvčinku, ktoru on nazyvaje Judit i ktoru on poznal po fotografiji Hansena, ne podavajut se točne dany, ale on byl opublikovany v {{LatCyr|Amerikai Magyar Hírlap|Американскоj мадјарскоj газетє|Amerikanskoj madjarskoj gazetě|1}}, izrailjskom {{LatCyr|Új Kelet|Новы изток|Novy iztok|1}} a v poslědny raz, v 2004 roku, pročitati jego i v Madjariji v časopisu ''Remény''. Sam po sebě članok ne dozvaljaje ustanoviti identičnost Eriky, jednakože opisy v njem vněktoryh momentah sovpadajut s informacijeju, polučenoju od byvših znajemyh děvčinky.

==== Bratja Ivanič ====

V 2009 roku v redakciju ''Hírszerző'' prišlo pismo od bratov Ivanič, ktori v 1956 godu žili s Erikoju v jednom domu po adresu ulica Bezeredi, 11, kde Erika prožila poslednje dnji svojego žitja.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; Šestilětny togda {{LatCyr|Ivanits György|Дьёрдj Иванич |Djordj Ivanič|1}} byl u Eriky, kogda děvčinka izšla na ulicu, kde ju zastrělili.

==== Arač Janoš ====

{{LatCyr|Aracs János|Арач Янош |Arač Janoš|1}} byl vrstnikom děvčinky i veljmi jej podobal se, ale, po jegovym slovam, u njih byli toliko neseriozne odnošenja.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; «Ona byla umnějša i vyše razvita od mene, ja gledal na nju s obdivom. Podobala mi se jej energičnost, jej vlasy, jej iznahodlivost». V čas revolucije oni strětili se v {{LatCyr|Royal Szálló|«Роял Саллo»|Royal Szálló|1}}: «Ona vošla v kuhnju s avtomatom, i ja prěstrašil se jej. Ja ne mogl sravniti se s jej věkom, jej zrělostju», — pripominaje o slučivšem se Janoš Arač, ktory v dětstvu ne razuměl, kako jegova mama mogla dozvoliti Erikě nositi oružje.

==== Pal Sekereš ====

Kako i Erika, {{LatCyr|Szekeres Pál|Пал Секереш|Pal Sekereš|1}} rabotal v hotelu Béke i znal Eriku.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt; On govoril, že byvša kuharka, stavša revolucijonerkoju, ne byla pečalna, vsegda usměhala se i vsegda mogla vsim pomogti — jednako na fotografiji, ktora obletěla zapadnu presu, na nas gledaje uže drugo lice. Po slovam jej byvšego kolegy, Erika byla revolucijonerkoju.&lt;ref name=&quot;kokobaki2&quot;/&gt;

== Naslědstvo ==

Sudba Eriky Seleš jest odrazom cělogo pokolěnja. Jej otec pogynul v Holokaustu. Jej mama byla komunistkoju. Sama Erika stala se bojcem za svobodu i mučeniceju. V tutom protivorěčju — vsa složnost madjarskogo židovskogo izkušenja XX věka.
Madjarsko povstanje 1956 goda ne bylo vystupom «bělyh kolb», fašistov ili buržuazije. Po socijalnoj statistikě učestnikov: rabotniki — 46,4%, vojenni i policijni — 16,3%, inteligencija — 9,4%, studenty — 7,4%, seljani, remeslniki, pensionery — 6,6%.&lt;ref name=&quot;inmemoriam&quot;/&gt; Erika Seleš — s jejinym pohodženjem pomočnice kuharky i dětstvom v času Holokosta — organično vtěljaje toj socijalny portret narodnogo povstanja.

Poslě padenja komunizma v Iztočnoj Evropě ime i obraz Eriky stali se simvolom smělosti i věrnosti svobodě. Na věčnu pamet heroiny v Madjariji nazvali jej imenem ulice i školy, a na Kerepeškom grobišču jej grob jest městom vsenarodnogo upokojenja.

== Gledite takože ==

* [[Madjarsko povstanje 1956]]
* [[Vugrija]]
* [[Holokost v Vugriji]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Vněšnje linky ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
* [http://thefemalesoldier.com/blog/erika-szeles Erika Szeles — The Female Soldier]
* [https://web.archive.org/web/20161026080457/http://hirhatar.com/erika-meghalt-1956-november-7-en/ «Erika meghalt 1956. november 7-én»], hirhatar.com
* [http://www.szeretlekmagyarorszag.hu/56-hosei-mire-bejarta-a-kepe-a-vilagot-mar-halott-volt-a-15-eves-kislany/ 56 hősei: Mire bejárta a képe a világot, már halott volt a 15 éves lány], szeretlekmagyarorszag.hu
* [http://fotomuveszet.net/korabbi_szamok/200803/ajandek_daniabol «Ajándék Dániából — Vagn Hansen dán fotóriporter felvételei az 1956-os forradalomról»], fotomuveszet.net
* [http://www.femina.hu/terasz/szeles-erika-1956 «Halálos lövés érte a 15 éves magyar lányt: külföldi címlapokra került 1956-ban»], femina.hu
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|hu|Szeles Erika Kornélia}}

{{DEFAULTSORT:Szeles, Erika Kornelia}}
[[Kategorija:Madjari]]
[[Kategorija:Historija Vugrije]]</text>
      <sha1>kzu2n581i17lqiy4medgu32600ijf3z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Esperanto</title>
    <ns>0</ns>
    <id>861</id>
    <revision>
      <id>43692</id>
      <parentid>35056</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:59:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5599" sha1="lo2d2iyj1o2smyadpl9rfja7dy1sj2g" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Esperanto
| nativename = {{Jezyky|eo|Esperanto}}
| image = Flag of Esperanto.svg
| imagecaption = Horugva esperanta
| speakers =
# S rodžeńja: od 1 do několikyh tysečev (2016)&lt;ref name=&quot;hh&quot;&gt;{{-|Harald Haarmann, ''[https://web.archive.org/web/20160304230135/http://fischer-zim.ch/esperanto/lingvaj-temoj/haarmann--leksikono-eo.htm Eta leksikono pri lingvoj]'', 2011, archive date March 4, 2016: ''Esperanto &amp;hellip; estas lernata ankaŭ de pluraj miloj da homoj en la mondo kiel gepatra lingvo.'' (&quot;Esperanto has also been learned by several thousand people in the world as a mother tongue.&quot;)}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;jl&quot;&gt;{{-|Jouko Lindstedt, Jouko, ''[https://web.archive.org/web/20160303174639/http://www.helsinki.fi/~jslindst/odo.html Oftaj demandoj pri denaskaj Esperant‑lingvanoj]'' (&quot;Frequently asked questions about native Esperanto speakers&quot;), archive date March 3, 2016. }}&lt;/ref&gt;
# Kako drugym jezykom: od 63,000&lt;ref name=&quot;svend&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.liberafolio.org/2017/02/13/nova-takso-60-000-parolas-esperanton/|title=Nova takso: 60.000 parolas Esperanton|trans-title=New estimate: 60.000 speak Esperanto|publisher=Libera Folio|language=eo|date=February 13, 2017|access-date=February 13, 2017}}&lt;/ref&gt; do 2 milionov
| date = 
| ref =
| creator = [[Ljudovik Lazar Zamenhof]]
| created = 1887
| script = [[latinica]]
| agency = Akademija esperanta
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]]
*** [[Protoesperanto]]
}}
'''Esperanto''' jest najvyše koristujemy [[Medžunarodne pomočne jezyky|medžunarodny pomočny jezyk]]. Esperanto jest jediny [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], ktory imaje rodnyh koristnikov, ktoryh u njego može byti několiko tysečev. Vsesvětna svez esperanta imaje veče 5500 členov v 120 krajah.

Byl stvorjeny [[Poljska|poljskym]] oftalmologom [[Ludovik Zamenhof|Ludovikom Zamenhofom]] v 1887 godu. Zamenhof vprvo opisal svoj jezyk pod psevdonimom &quot;lěkar Esperanto&quot; v knigě [[Prva kniga (esperanto)|&quot;Medžunarodny jezyk&quot;]] ({{Jezyky|ru|Международный язык}}), ktory on poslě prěvedl ješče na 4 jezyka. Slovo {{Lang|eo|esperanto}} znači &quot;nadějny&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Doktoro Esperanto, Ludwik Lejzer Zamenhof|url=https://global.britannica.com/biography/L-L-Zamenhof|website=Global Britannica.com|publisher=Encyclopædia Britannica Inc}}&lt;/ref&gt; Koristnikov esperanta često zovut esperantistami ({{Lang|eo|Esperantistoj}}).

== Historija ==
Esperanto byl stvorjeny v koncu 1870. i početku 1880. godov Ludovikom Zamenhofom, jevrejem-oftalmologom iz [[Kongresova Poljska|Kongresovoj Poljsky]] v [[Rosijska imperija|Rosijskoj imperiji]], ktory žil v gradu Bjalostok. V 1870. lětah, do stvorjeńja Zamenhofom esperanta, v Bjalostoku zabranili koristati poljsky v publičnyh městah grada.

Suglasno Zamenhofu, on stvoril svoj jezyk, da by sniziti &quot;čas i rabotu, ktoru my tratimo, učeči inozemne jezyky&quot; i stvoriti harmoniju medžu ljudami iz raznyh držav: &quot;Byl by jedino medžunarodny jezyk, vse prěvody mogli by dělati se jedino na njego […] i vse narody byli by objedinjene v občem bratstvu.&quot;

== Ortografija ==
Esperansky alfabet bazuje na latinici s 28 bukvami, ktore vključajut 6 diakritične bukvy; 1 brevis i 5 cirkumfleksy.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Abeceda Esperanta
!
!1
!2
!3
!4
!5
!6
!7
!8
!9
!10
!11
!12
!13
!14
!15
!16
!17
!18
!19
!20
!21
!22
!23
!24
!25
!26
!27
!28
|-
|Male bukvy
|{{-|a}}
|{{-|b}}
|{{-|c}}
|{{-|ĉ}}
|{{-|d}}
|{{-|e}}
|{{-|f}}
|{{-|g}}
|{{-|ĝ}}
|{{-|h}}
|{{-|ĥ}}
|{{-|i}}
|{{-|j}}
|{{-|ĵ}}
|{{-|k}}
|{{-|l}}
|{{-|m}}
|{{-|n}}
|{{-|o}}
|{{-|p}}
|{{-|r}}
|{{-|s}}
|{{-|ŝ}}
|{{-|t}}
|{{-|u}}
|{{-|ŭ}}
|{{-|v}}
|{{-|z}}
|-
|Velike bukvy
|{{-|A}}
|{{-|B}}
|{{-|C}}
|{{-|Ĉ}}
|{{-|D}}
|{{-|E}}
|{{-|F}}
|{{-|G}}
|{{-|Ĝ}}
|{{-|H}}
|{{-|Ĥ}}
|{{-|I}}
|{{-|J}}
|{{-|Ĵ}}
|{{-|K}}
|{{-|L}}
|{{-|M}}
|{{-|N}}
|{{-|O}}
|{{-|P}}
|{{-|R}}
|{{-|S}}
|{{-|Ŝ}}
|{{-|T}}
|{{-|U}}
|{{-|Ŭ}}
|{{-|V}}
|{{-|Z}}
|}

== Gramatika ==
Esperanto jest zaprojektovano za legko učenje dlja različnyh govoriteljev daduči nove stvorjene slova, da by byti razumlive dlja ljudij s prefiksami i sufiksami. 

Vse immeniky končajut se s bukvoju &quot;{{-|o}}&quot;, pridavniky končajut se s bukvoju &quot;{{-|a}}&quot; i prislovky končajut se s bukvoju &quot;{{-|e}}&quot;. Kogda formuje se množina, bukva &quot;{{-|j}}&quot; jest dodana do každogo immenika i pridavnika. Esperanto imaje 2 padeže dlja immenikov i pridavnikov: imeniteljnik i viniteljnik. Kogda slova  označajut prěmy objekt, bukva &quot;{{-|n}}&quot; jest dodana i tož priloži na množině.


Sut 3 vrěma i 3 naklonjenja v Esperantu:

Prošedše vrěma končajut se s &quot;{{-|-is}}&quot;

Nastoječe vrěma končajut se s &quot;{{-|-as}}&quot;

Buduče vrěma končajut se s &quot;{{-|-os}}&quot;

Infinitivne naklonjenja končajut se s &quot;{{-|-i}}&quot;

Uslovne naklonjenja končajut se s &quot;{{-|-us}}&quot;

Jusivne naklonjenja končajut se s &quot;{{-|-u}}&quot;


Slovny poredok jest svobodny, to znači, že pridavniky mogut poslědovati immeniky, glagoly i objekty v kojkoli poredku. Ale člen &quot;{{-|la}}&quot;, ukazateljny zaimennik &quot;{{-|tiu}}&quot; i prědložnik &quot;{{-|ĉe}}&quot; muset prijdti prvo prěd immenikom.

== Prikladne teksty ==
[[Vsesvětova deklaracija člověčskyh prav]] v Esperantu:&lt;blockquote&gt;{{-|Ĉiuj homoj estas denaske liberaj kaj egalaj laŭ digno kaj rajtoj. Ili posedas racion kaj konsciencon, kaj devus konduti unu al alia en spirito de frateco}}.&lt;/blockquote&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Vikipedija na jezyku|eo}}
{{Prěvod|en|Esperanto}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Esperanto| ]]</text>
      <sha1>lo2d2iyj1o2smyadpl9rfja7dy1sj2g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Flejta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>889</id>
    <revision>
      <id>43832</id>
      <parentid>35076</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:09:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1691" sha1="cav5xp3j48wms8l7iyi2wzxwq7puk1y" xml:space="preserve">[[Fajl:Western concert flute (Yamaha).jpg|thumb|right|250px|Moderna koncertna flejta]]'''Flejta''' jest jedin iz rodiny drěvěnyh dutelnyh [[muzikalny instrument|muzikalnyh instumentov]]. Kako i vse drěvěne dutelne instrumenty, flejty sut aerofony, proizvodeče zvuk vibrujučim stolpom vozduha. Flejty proizvodet zvuk kogda vozduh dudara prohodi skroz otvor. Muzikant, ktori igraje na flejtě, imenuje se flejtist ili dudar.

Paleolitične flejty s provrčanyme otvorami sut najrannje znane muzikalne instrumenty. Několiko flejt, datujemyh priblizno 53,000 – 45,000 lět prěd byli najdene v regionu Švabska Jura, na teritorije modernoj Němcije, čto ukazyvaje na razvitu muzikalnu tradiciju od najvyše rannjego prisutstva člověka v Evropě. Hot najstarějše, znane v tutom času, byli najdene v Evropě, Azija takože imaje dolgu historiju s tutym instrumentom. Flejta, stvrojena iz kosti, byla najdena v Kitaju i datuje se priblizno 9,000 lět prěd. V Amerikě takože jestvovala drěvna kultura flejt. Instumenty, najdene v argeologičnom gradu Karal, v Peru, imajut vozrast 5,000 lět. Instrumenty, najdene v modernom regionu Labrador, imajut věk okolo 7,500 lět. Bambusova flejta imaje dolgu historiju, osoblivo v Kitaju i Indije. Flejty byli najdene v historičnyh zapisah i proizvedenjah umětnosti, počinajuči s dinasije Čžou (okolo 1046–256 lět do našej doby).

== Iztočniky ==
*''Tutoj članok imaje prěvod iz članka''  {{-|''[[:en:Flute|«Flute»]]''}}  ''v Vikipediji na anglijskom  ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Flute&amp;action=history spis avtorov;] dozvoljeńje {{-|[[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|CC BY-SA 4.0]])}}''.

[[Kategorija:Muzika]]</text>
      <sha1>cav5xp3j48wms8l7iyi2wzxwq7puk1y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43921</id>
      <parentid>43832</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:15:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43921</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1706" sha1="oh7mxyfqr4w4kpnjj6jowaiya7lensr" xml:space="preserve">[[Fajl:Western concert flute (Yamaha).jpg|thumb|right|250px|Moderna koncertna flejta]]'''Flejta''' jest jedin iz rodiny drěvěnyh dutelnyh [[muzikalny instrument|muzikalnyh instumentov]]. Kako i vse drěvěne dutelne instrumenty, flejty sut aerofony, proizvodeče zvuk vibrujučim stolpom vozduha. Flejty proizvodet zvuk kogda vozduh dudara prohodi skroz otvor. Muzikant, ktori igraje na flejtě, imenuje se flejtist ili dudar.

Paleolitične flejty s provrčanyme otvorami sut najrannje znane muzikalne instrumenty. Několiko flejt, datujemyh priblizno 53,000 – 45,000 lět prěd byli najdene v regionu Švabska Jura, na teritorije modernoj Němcije, čto ukazyvaje na razvitu muzikalnu tradiciju od najvyše rannjego prisutstva člověka v Evropě. Hot najstarějše, znane v tutom času, byli najdene v Evropě, Azija takože imaje dolgu historiju s tutym instrumentom. Flejta, stvrojena iz kosti, byla najdena v Kitaju i datuje se priblizno 9,000 lět prěd. V Amerikě takože jestvovala drěvna kultura flejt. Instumenty, najdene v argeologičnom gradu Karal, v Peru, imajut vozrast 5,000 lět. Instrumenty, najdene v modernom regionu Labrador, imajut věk okolo 7,500 lět. Bambusova flejta imaje dolgu historiju, osoblivo v Kitaju i Indije. Flejty byli najdene v historičnyh zapisah i proizvedenjah umětnosti, počinajuči s dinasije Čžou (okolo 1046–256 lět do našej doby).

== Iztočniky ==
*''Tutoj članok imaje prěvod iz članka''  {{-|''[[:en:Flute|«Flute»]]''}}  ''v Vikipediji na anglijskom  ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Flute&amp;action=history spis avtorov;] dozvoljeńje {{-|[[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|CC BY-SA 4.0]])}}''.

[[Kategorija:Muzikalne instrumenty]]</text>
      <sha1>oh7mxyfqr4w4kpnjj6jowaiya7lensr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Folkspraak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>892</id>
    <revision>
      <id>43722</id>
      <parentid>35079</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:19:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iztočniky */</comment>
      <origin>43722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13855" sha1="a3191gyqf6vct0q4etm054mm8268no3" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Folkspraak
| nativename = {{-|Folkspraak}}
| image = Flag of Folkspraak.svg
| imagesize = 180px
| imagecaption = Horugva jezyka folkspraak
| creator = Džefri Henning
| created = 1995
| script = [[latinica]]
| agency = {{-|Der Folkspraakinstitut}}
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Zonalny pomočny jezyk|Zonalne pomočne jezyky]]
*** Na osnově [[Germanske jezyky|germanskyh jezykov]]
}}
'''Folkspraak''' (takože: {{-|''Folksprak, Folk-Spraak, Folksprák, Folksprahk, Fůlkspræk''}} i t.d.) jest [[zonalny pomočny jezyk]] osnovany na [[Germanske jezyky|germanskyh jezykah]], ktorogo govoritelji germanskyh jezykov v naměrjenju avtorov mogut bystro učiti se; 465 milionov ljudij imajut germansky jezyk kako materinsky, a kromě togo 300 do 900 milionov ljudij znajut [[Anglijsky jezyk|anglijsky]] kako drugy jezyk.

Prvopočetno folkspraak byl naměrjeny kako grupovy projekt, v ktorom vsekto iměl vliv. Jednakože v tečenju lět različni avtori stvorili svoje vlastne versije jezyka, čto dovedlo do velikoj kolikosti «dialektov», medžu ktorymi jest malo srodnosti. Daže koristane jimi izvorne jezyky različajut se: ačekoli večinstvo avtorov bazuje se v večšem ili menšem stupnju na [[Anglijsky jezyk|anglijskom]], [[Niderlandsky jezyk|niderlandskom]], [[Němečsky jezyk|němečskom]], [[Dansky jezyk|danskom]], [[Norvežsky jezyk|norvežskom]] i [[Švedsky jezyk|švedskom]] jezykah, drugi členi takože rabotajut s [[Frizijske jezyky|frizijskym]], [[Dolnosaksonsky jezyk|dolnosaksonskym]] i [[Islandsky jezyk|islandskym]] jezykami.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/folkspraak.htm | title = Folkspraak | website = Omniglot.com | access-date = 2018-11-26}}&lt;/ref&gt; Iz toj pričiny folkspraak dnešnjego dnja bolje jest obča nazva različnyh osobnyh projektov neželi jedin jezyk. Tym ne menje, takože jestvujut starějše i novějše vsegermanske jezyky, ktore ne noset nazvu ''folkspraak'', napriklad {{-|''Tutonish''}}, {{-|''Euronord''}} i ''[[medžugermansky jezyk]]''.

== Historija ==
Srěd [[Umětne jezyky|umětnyh jezykov]] folkspraak jest jedin iz najstarějših grupovyh projektov, ktore povstali vslěd interneta. Iniciativu podjel v 1995 g. amerikanec Džefri Henning ({{Jezyky|en|Jeffrey Henning}}).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/db/Folkspraak | archive-url = https://web.archive.org/web/20080516060102/http://www.langmaker.com/db/Folkspraak | archive-date = 2008-05-16 | title = Folkspraak | website = Langmaker.com | access-date = 2016-05-04}}&lt;/ref&gt; Po prvopočetnomu naměru folkspraak iměl byti demokratičny projekt, ktorogo koordinacija iměla kolom prěhoditi od jednogo členka na drugogo:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;{{-|Folkspraakmaister}} odgovarjaje za koordinovanje razvoja jezyka folkspraak. Ljudi mogut dobrovoljno učestvovati v projektovanju jegovyh fonologije, morfologije, slovosbora, gramatiky i tako dalje, pri čem {{-|Folkspraakmaister}} prosto koordinuje oblasti, da by osoby mogli surabotati zaměsto togo, že rabotajut nezavisno (napriklad nad fonologijeju). {{-|Folkspraakmaister}} bude demokratičnym sposobom razrěšati vse razdory suglasno osnovnym občim kriterijam projektovanja. Pozicija {{-|Folkspraakmaister}} izpolnjaje se črěz termin treh měsecev, a vsaky {{-|Folkspraakmaister}} izbiraje se iz občiny {{-|Folkspraakgeist}}. Prvy {{-|Folkspraakmaister}} byl Džefri Henning, čijego termin skončil se 28 fevruara 1996 g. Nyněšnji {{-|Folkspraakmaister}} jest Dejl Morris ({{Jezyky|en|Dale Morris}}), čijego termin teče do 31 maja 1996 g.»&lt;ref&gt;Originalny tekst: «{{Lang|en|The Folkspraakmaister is responsible for coordinating development of Folkspraak. Individuals can volunteer to participate in designing the phonology, morphology, vocabulary, grammar and so forth of Folkspraak, with the Folkspraakmaister simply coordinating areas so that individuals can work together rather than independently (on phonology, for instance). The Folkspraakmaister will democratically settle any conflicting disputes in accordance with the basic general design principles. The position of Folkspraakmaister has a three-month term, with each Folkspraakmaister to be elected from within the Folkspraakgeist community. The first Folkspraakmaister was Jeffrey Henning; his term expired 2/28/96. The current Folkspraakmaister, serving until 5/31/96, is Dale Morris.}}»&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.datapacrat.com/True/LANG/JAHENN~1/FOLKSPRK.HTM | archive-url = https://web.archive.org/web/20220628222516/http://www.datapacrat.com/True/LANG/JAHENN~1/FOLKSPRK.HTM | archive-date = 2022-06-28 | title = Folkspraak Charter | access-date = 2016-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Poslě někojego časa Henning ostavil projekt, a poslě ustupjenja jegovo naslědnika kako {{-|Folkspraakmaister}} projekt stal neaktivny. Jednakože v juliju 1999 g. on byl ponovno podjety drugymi ljudami, a Den Doz ({{Jezyky|en|Dan Dawes}}) napisal novu gramatiku.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://groups.yahoo.com/neo/groups/langmaker/conversations/messages/7+&amp;cd=4&amp;hl=nl&amp;ct=clnk&amp;gl=nl | title = Langmaker.com news | website = Yahoo! Groups | date = 1999-07-03 | access-date = 2016-05-04 | url-status = dead}}&lt;/ref&gt; V 2000 g. na vebsajtu projekta bylo napisano:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;«Jezyk razvivaje se v dvoh dialektah, žartom nazyvajemyh {{-|Folkspraak Express}} i {{-|Folkspraak Pro}}. Novoprišelec, {{-|Folkspraak Pro}}, jest razširjena versija {{-|Folkspraak Express}}  i odličaje se od njego tym, že zaměsto legkosti koristanja podčrkaje pridrživanje se artističnogo prědstavjenja germanskogo jezyka; {{-|Folkspraak Pro}} bude iměti bogatějšu gramatiku, bogatějšu fonologiju i možno takože unikalno pismo.»&lt;ref&gt;Originalny tekst: {{Lang|en|«The language is evolving into two dialects, called (tongue-in-cheek) Folkspraak Express and Folkspraak Pro. The newcomer, Folkspraak Pro, is a superset of Folkspraak Express that differs by emphasizing adherence to an artistic representation of a Germanic language over ease of use; Folkspraak Pro will have a richer grammar, a richer phonology and possibly a unique script as well.»}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.langmaker.com/folksprk.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20000304081120/http://www.langmaker.com/folksprk.htm | archive-date = 2000-03-04 | title = Folkspraak | website = Langmaker.com | access-date = 2016-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V 2001 g. pojavil se novy vebsajt pod nazvoju «{{-|Der Folkspraakinstitut}}».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.geocities.com/folkspraak/index.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20011124183911/http://www.geocities.com/folkspraak/index.html | archive-date = 2001-11-24 | title = Der Folkspraakinstitut | access-date = 2016-05-04}}&lt;/ref&gt; Vlastnik vebsajta byl Bil Korson ({{Jezyky|en|Bill Courson}}), ktory inde takože byl spomněny kako avtor jezyka.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://www.europalingua.eu/ideopedia/index.php5?title=Folkspraak | title = Folkspraak | website = Ideopedia | access-date = 2016-05-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210117192127/http://www.europalingua.eu/ideopedia/index.php5?title=Folkspraak | archive-date = 2021-01-17}}&lt;/ref&gt; Na tutoj stranici prědstavjena byla sovsim ina versija historije jezyka folkspraak:

&lt;blockquote style=&quot;margin:1em 0; padding:0 32px;&quot;&gt;«Folkspraak (ili Folksprok) razvil se na polovině 1960-yh lět kako pidžinsky govor koristajemy vsrěd medžucrkovnoj, medžunarodnoj monastyrnoj občiny, ktora nahodila se v opuščenom srědnjevěčnom konventu na malom ostrovu pri zapadnom pribrěžju [[Danija|Danije]]. Eksperiment trval samo několiko lět, ale navedl burju interesa, kogda věrozakonna občina načela izdavati turistične provodniky, religiozne teksty i druge dokumenty na novo-iztvorjenom jezyku, ktory oni nazyvali Folksprok (pozdněje Folkspraak).»&lt;ref&gt;Originalny tekst: {{Lang|en|«Folkspraak (or Folksprok) developed in the mid-1960's as a pidgin speech used by and among an interdenominational and international monastic community located in an abandoned medieval convent on a small island off the western coast of Denmark. The experiment only lasted a few years, but it produced a flurry of interest when the religious community began to put out tourist guides, religious texts, and other writings in a newly constructed language that they called Folksprok (later Folkspraak).»}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url =  http://geocities.com/folkspraak/HISTORY.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20091019170514/http://geocities.com/folkspraak/HISTORY.html | archive-date = 2009-10-19 | title = The History of Folkspraak | access-date = 2016-05-04}}&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Suglasno tojže samoj legendě tuta občina daže varila vlastno pivo, nazyvajemo {{-|«Folkbier»}}, čto dovedlo do konflikta s danskoju vladoju; nakonec grupa byla razpuščena v 1972 g., ale čest grupy prodolžala jejnu aktivnost ješče črěz někoj čas v [[Rotterdam]]u. V istinnosti to byla sovsim izmysljena, fiktivna historija, ktora v někojem momentu načela žiti vlastnym žitjem.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://groups.yahoo.com/neo/groups/folkspraak/conversations/messages/152 | title = Folkspraak | website = Yahoo! Group | date = 1999-12-12 | url-status = dead | access-date = 2016-05-04}}&lt;/ref&gt; 

V tečenju pozdnějših lět projekt vse bolje razpadl se v oddělne «dialekty» s nazvami kako {{-|''Folksprák''}}, {{-|''Fůlkspræk''}}, {{-|''Sprak''}}, {{-|''Nordien(isk)''}}, {{-|''Frenkisch''}}, {{-|''Middelsprake''}} i tako dalje, v ktoryh ljudi prědstavili svoju vlastnu točku zrěnja na folkspraak, ili širje na vsegermansky jezyk. Ključne elementy kako pravopisanje, gramatika i slovosbor ostali temami diskusije. Pomalo iskalo se konsensus, pri čem jestvovanje dialektov bylo akceptovano. Tym ne menje, nikogda ne došlo k cělkovitomu suglasju, a konečny cělj – jedna oficialna versija – uže davno byl odkydnuto.

== Priklad teksta ==
{| border=&quot;0&quot;
|+ [[Otče naš]]
|-
! valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; | {{-|Folksprak (Boksprak)}}
! valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; | {{-|Fůlkspræk (Orsprak)}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Onser Fader in de hemmen,}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Ůnsĕr Fadĕr ĭn đă ħemmĕn,}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Werde heliged din nam,}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Werđĕ ħạlĭgĕd đin nam,}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Kome din rick,}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Kwe°mĕ đin rikj,}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Gescheje din will,}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Găskeƕĕ đin wėll,}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Hu in de hemmen, so up de erd.}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Hu ĭn đă ħemmĕn, so ŭp đă erđ.}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Gev ons hidag onser daglik brod.}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Geƀ ůns ħidag ůnsĕr dãglĭk brḁđ.}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Ond fergev ons onser schuld,}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Ůnđ fĕrgeƀ ůns ůnsĕr skuld,}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Hu ok wi fergev dem onser schuldern.}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Hu ḁk wi fĕrgeƀ đĕm ůnsĕr skuldĕrĕn.}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Ond led ons nit in ferseuking,}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Ůnđ led ůns nĭt ĭn fĕrsȍking,}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Aver erleus ons af de yvel.}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Aƀĕr ŭtlọs ůns ăf đă ȕbĕl.}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|(Als din er de rick ond de macht}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|(Alns đin ez đă rikj ůnđ đă maħt}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Ond de herlikhed in eeighed.)}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Ůnđ đă ħạrlĭkħạd ĭn ạwĭgħạd.)}}
|-
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#EEEEEE&quot; | {{-|Amen.}}
| valign=&quot;top&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;background-color:#FFFFFF&quot; | {{-|Amĕn.}}
|}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = http://www.langmaker.com/folksprk.htm | archive-url = https://web.archive.org/web/20090724163034/http://www.langmaker.com/folksprk.htm | archive-date = 2009-07-24 | title = Folkspraak | website = Langmaker.com | language = en}}
* {{Cite web | url = http://susning.nu/Folkspraak | archive-url = http://web.archive.bibalex.org/web/20050328150721/http://susning.nu/Folkspraak | archive-date = 2005-03-28 | title = Folkspraak | website = Susning.nu | language = sv}}
* {{Cite web | url = https://folksprak.org/ | title = Folksprak | language = en}}
* {{Cite web | url = https://en.wikibooks.org/wiki/Folksprak | title = Folksprak | website = Vikiknigy | language = en}}
* {{Cite web | url = https://de.wikibooks.org/wiki/Folksprak | title = Folksprak | website = Vikiknigy | language = de}}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{Prěvod | nl | Folkspraak}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne germanske jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>a3191gyqf6vct0q4etm054mm8268no3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Geometrija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>923</id>
    <revision>
      <id>43895</id>
      <parentid>35097</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:42:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iztočniky */</comment>
      <origin>43895</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14625" sha1="rv46mc0ulvhihkb0i8on7q59zf4zb7t" xml:space="preserve">'''Geometrija''' (iz {{Jezyky|grc|γεωμετρία}} ''geometria'' — «měrenije zemje», iz ''gē'' — «zemja» i ''metron'' — «měra»)&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Boyer, Carl B.|title=A History of Mathematics|publisher=Wiley|year=1991|isbn=978-0-471-54397-8}}&lt;/ref&gt; jest oblast [[Matematika|matematiky]], ktora se zajmaje svojstvami prostora, kako distancija, forma, věličina i vzajemna pozicija figur. Ona jest, zajedno s [[Aritmetika|aritmetikoju]], jedna iz najstarših oblastij matematiky.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Tabak, John|title=Geometry: The Language of Space and Form|publisher=Facts on File|year=2014|isbn=978-0-8160-4953-0}}&lt;/ref&gt; Matematik, ktory rabotaje v oblasti geometrije, jest nazvany geometrom. Do 19-ogo věka geometrija byla bez malogo ekskluzivno posvečena [[Evklidova geometrija|evklidovoj geometrije]], ktora vklučaje pojetja točky, linije, ploskosti, razstojanja, ugla, površiny i krivoj kako fundamentalne koncepcije. Geometrija imaje priměnenija v bez malogo vseh [[nauka]]h, i takože v [[umětnost]]ah, [[Arhitektura|arhitekturě]] i inoj dějateljnosti, ktora jest svezana s grafikami.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Meyer, Bertrand|title=Touch of Class|publisher=Springer|year=2009|isbn=978-3-540-92144-5}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Pythagorean.svg|thumb|[[Teorema Pitagorasa|Teorema Pitagora]] jest jedna iz najznaměnitějših geometričnyh teorem.&lt;br&gt;&lt;math&gt;a^2 + b^2 = c^2&lt;/math&gt;]]

== Etimologija ==

Slovo «geometrija» proizihodi iz grěčskogo ''γεωμετρία'' (''geometria''), složenogo iz dvoh korenjev: ''gē'' («zemja») i ''metron'' («měra»). Početkovo to slovo označalo praktično měrenije zemje i pozěmkov. V latinskom jezyku slovo bylo izkoristano kako ''{{-|geometria}}'' i v toj formě vošlo v mnoge moderne jezyki.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Boyer, Carl B.|title=A History of Mathematics|publisher=Wiley|year=1991|isbn=978-0-471-54397-8}}&lt;/ref&gt;

== Oblasti geometrije ==

[[Fajl:Sphere wireframe 10deg 6r.svg|thumb|Sfera jest primer geometričnogo těla, izsledovanogo v geometriji.]]

Geometrija razděljaje se na nekoliko glavnyh oblastij:

=== Evklidova geometrija ===

'''Evklidova geometrija''' jest sistema geometrije, opisana grěčskim matematikom [[Evklid]]om okolo 300-go lěta pr. n. e. v jegovom dělu ''Elementy''.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Euclid|title=Elements|publisher=Green Lion Press|year=2002|isbn=978-1-888009-19-4}}&lt;/ref&gt; Ona jest najstarša i najznajemějša forma geometrije i opiraje se na oprěděljenne aksiomy i postulaty za točky, linije i ploskosty. ''Elementy'' Evklida sut sčitane za jedin iz najvyše i vlivnyh učebnikov vseh časov. Evklidova geometrija vključaje pojetja [[Točka|točky]], [[Linija|linije]], [[Ugol|ugla]], [[ploskost]]i, [[povrhnost]]i, [[Distancija|distancije]] i [[Kriva (geometrija)|krivoj]].

=== Analitična geometrija ===

'''Analitična geometrija''', takože nazyvana koordinatna geometrija, jest oblast geometrije, ktora izsleduje geometrične figury s pomočju sistemov koordinat i algebraičnyh metodov. Na početky 17-go věka francuzske matematiky [[Rene Dekart]] i [[Pjer de Ferma]] sut nezavisno od sebe razvili osnovy analitičnoj geometrije.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Boyer, Carl B.|title=History of Analytic Geometry|publisher=Dover Publications|year=2004|isbn=978-0-486-43832-0}}&lt;/ref&gt; Tutoj pristup byl neobhodimym prědhodnikom razvoja [[Matematična analiza|matematičnoj analizy]] i točnoj kvantitativnoj nauky o prirodě ([[Fizika|fiziky]]).

[[Fajl:Cartesian-coordinate-system.svg|thumb|300px|Dekartova sistema koordinat: osnova analytičnoj geometrije.]]

=== Diferencialna geometrija ===

'''Diferencialna geometrija''' jest oblast geometrije, ktora izsleduje krive, povrhnosti i mnogo-měrne prostory s pomočju metodov matematičnoj analizy i linearnoj algebry. V 19-om věku němečsky matematik [[Karl Fridrih Gauss]] jest dokazal svoju teoremu &quot;''{{-|[[Theorema Egregium]]}}''&quot; («značnu teoremu»), ktora tvrdi, že krivost povrhnosti jest nezavisna od jej konkretnoj realizacije v evklidovom prostoru.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Gauss, Carl Friedrich|title=General Investigations of Curved Surfaces|publisher=Raven Press|year=1965}}&lt;/ref&gt; Tuto označaje, že povrhnosti mogut byti izsledovane vnutri samyh povrhnostij, to jest, kako samostojne prostory.

=== Algebraična geometrija ===

'''Algebraična geometrija''' jest oblast geometrije, ktora izsleduje geometrične objekty, opisane algebraičnymi ravnostjami, osoblivo polinomami. Ona kombinuje metody [[Abstraktna algebra|abstraktnoj algebry]], osoblivo teorije koljec i polej, s geometrijeju.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Hartshorne, Robin|title=Algebraic Geometry|publisher=Springer|year=1977|isbn=978-0-387-90244-9}}&lt;/ref&gt; Metody algebraičnoj geometrije sut fundamentalne v dokazu [[Velika teorema Ferma|velikoj teoremy Ferma]] Endrju Vajlsem.

=== Topologična geometrija ===

'''Topologija''' jest oblast matematiky, ktora izsleduje svojstva prostora, ktore sut zahovane pri kontinualnyh deformacijah, kako razteganje i kontrakcija, no ne rězanje ili sklejanje. V geometriji topologičny pristup izsleduje povrhnosti i mnogoměrne prostory bez ukazanja na razstojanja ili ugly.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Munkres, James R.|title=Topology|publisher=Prentice Hall|year=2000|isbn=978-0-13-181629-9}}&lt;/ref&gt;

=== Projektivna geometrija ===

'''Projektivna geometrija''' jest oblast geometrije, ktora izsleduje vlastnosti geometričnyh figur, ktore sut neizměnne pri projektivnyh transformacijah. Ona razmatrjaje toliko ravnorednost toček, no ne distanciju ili parallelizm. Sistematično izsledovanje projektivnoj geometrije bylo početo francuzskim matematikom [[Žerar Dezarg|Žerarom Dezargom]] (1591–1661).&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Field, J. V.; Gray, J. J.|title=The Geometrical Work of Girard Desargues|publisher=Springer|year=1987|isbn=978-0-387-96403-4}}&lt;/ref&gt;

=== Neevklidova geometrija ===

'''Neevklidova geometrija''' jest obče nazvanje za geometrije, ktore se odličajut od evklidovoj geometrije tym, že ne koristsajut postulat o paralelnyh linijah. V 19-om věku ruski matematik [[Nikolaj Ivanovič Lobačevsky]] (1792–1856), madjarsky matematik [[Janoš Boljai]] (1802–1860) i němečsky matematik [[Karl Fridrih Gauss]] (1777–1855) sut nezavisno odkryli, že geometrije bez postulata o paralelnyh linijah mogut byti razvite bez vvedenja kakogo-libo protivrěčja.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Yaglom, Isaak Moiseevich|title=A Simple Non-Euclidean Geometry and Its Physical Basis|publisher=Springer|year=1979|isbn=978-0-387-90332-3}}&lt;/ref&gt; Geometrija, na ktoru se opiraje [[obča teorija odnositeljnosti]], jest znamenity primer priměnjenija neevklidovoj geometrije.

== Historija ==

[[Fajl:Thales_theorem_1.svg|thumb|200px|Teorema Talesa jest jedna iz najstarših dokazanyh teorem geometrije.]]

=== Drěvny period ===

Najstarše znane početky geometrije mogut byti slědžene do drěvnyh [[Mesopotamija|Mesopotamije]] i [[Drěvny Egipt|Egipta]] v 2-om tysečlětju pr. n. e.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Robins, Gay; Shute, Charles|title=The Rhind Mathematical Papyrus|publisher=British Museum Press|year=1987|isbn=978-0-7141-0944-2}}&lt;/ref&gt; Ranna geometrija byla kolekcijeju empirično odkrytyh principov, priměnjajemym k dolžinam, uglam, površinam i objemam, ktore sut se razvili za zadovoljenje praktičnyh potrěb v izmerjanju zemje, [[Budovanje|budovanju]], [[Astronomija|astronomiji]] i raznyh ručnyh dělateljnostah. Najstarše znane teksty o geometrije sut egiptsky [[Papirus Rinda]] (2000–1800 pr. n. e.) i [[Moskovsky papirus]] (okolo 1890 pr. n .e.), i babilonske gliněne tabely, kako [[Plimpton 322]] (1900 pr. n. e.).

V 7-om věku pr. n. e. grěčsky filozof i matematik [[Tales iz Mileta]] koristal geometriju za razrěšenje problemov, kako izčisljenje vyšiny piramid i oddaljenja korabov od pribrěžja. Jemu jest pripisano prvo izkoristanje deduktivnogo myslenja v geometriji.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Boyer, Carl B.|title=A History of Mathematics|publisher=Wiley|year=1991|isbn=978-0-471-54397-8}}&lt;/ref&gt; [[Pitagor]] jest osnoval Pitagorovu školu, ktoroj pripisyvajut prvo dokazanje [[Teorema Pitagorasa|teoremy Pitagora]]. [[Evdoks iz Knida]] (408–okolo 355 pr. n. e.) jest razvil metod izčerpanja, ktory pozvolil iyčisljenje površin i objemov krivolinearnyh figur.

Okolo 300-go lěta pr. n. e. geometrija byla revolucionovana [[Evklid]]om, kojego ''[[Elementy (Evklid)|Elementy]]'', mněvajemy za najuspěšnějši i najvlivnějši učebnik vseh vrěmen, vvedli matematičnu riguru s pomočju aksiomatičnogo metoda.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Boyer, Carl B.|title=A History of Mathematics|publisher=Wiley|year=1991|isbn=978-0-471-54397-8}}&lt;/ref&gt;

[[Arhimed]] (okolo 287–212 pr. n. e.) iz Sirakuzy koristil metod izčerpanja za izčisljenje površiny pod dugoju paraboly i jest dal udiviteljno točne přibliženja [[Čislo pi|čisla ''pi'']]. On takože izsledoval spiralu, noseču jego ime, i dobyl formuly za obemy těl obraščenija.

=== Arabsky i islamsky period ===

V srědnjevěčju matematika islamskogo světa dala prinosy k razvoju geometrije, osoblivo algebraičnoj geometrije.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Berggren, J. L.|title=Episodes in the Mathematics of Medieval Islam|publisher=Springer|year=1986|isbn=978-0-387-96318-1}}&lt;/ref&gt; [[Al-Mahani]] (rodžen 853) zadumal ideju redukovanija geometričnyh problemov, kako udvajanje kuba, do problemov algebry. [[Sabit ibn Kurra]] (836–901) zajemal se aritmetičnymi operacijami na odnošenjah geometričnyh množstv. [[Omar Hajam]] (1048–1131) nahodil geometrična rěšenja kubičnyh ravnostij.

=== Evropejsky period ===

Na početky 17-go stolětja sut voznilki dva važnyh razvoja v geometriji. Prvym bylo stvorjenje analytičnoj geometrije [[Rene Dekart|Reně Dekartom]] (1596–1650) i [[Pjer de Ferma|Pjerom de Ferma]] (1601–1665).&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Boyer, Carl B.|title=History of Analytic Geometry|publisher=Dover Publications|year=2004|isbn=978-0-486-43832-0}}&lt;/ref&gt; Vtorym razvojem geometrije tutogo perioda bylo sistematično izsledovanje projektivnoj geometrije Žerarom Dezargom (1591–1661).

[[Fajl:Parallel_postulate_en.svg|thumb|300px|Priměr neevklidovoj geometrije: na sfěrě suma uglov trikutnika jest věčša než 180 stupnjev.]]

Dva razvoja v geometriji 19-ogo věka sut izměnili podobu, kako ona byla izsledovana do togo.&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Gray, Jeremy|title=Worlds Out of Nothing|publisher=Springer|year=2011|isbn=978-0-85729-059-5}}&lt;/ref&gt; Prvym bylo odkrytije neevklidovyh geometrij Nikolajem Ivanovičem Lobačevskym, Janošom Boljajem i Karlom Fridrihom Gaussom. Vtorym bylo formulovanije simetrije kako centralnoj koncepcije v erlangenskom programu [[Feliks Kljajn|Feliksa Kljajna]].

=== Moderna geometrija ===

Počinajuči koncom 19-go stolětja, oblast geometrije veliko razširila se i razděljaje se na mnoge podoblasti: diferencialna geometrija, algebraična geometrija, kompjuterna geometrija, algebraična topologija, diskretna geometrija i dr. V 20-om věku [[David Gilbert]] (1862–1943) použil aksiomatično myslenije v pokušenju zadavati modernu osnovu geometriji.

== Klučeve koncepcije ==

[[Fajl:Angle_obtuse_acute_straight.svg|thumb|200px|Typy uglov: ostry, tupy i razprostreny ugly.]]

=== Točky, linije i ploskosty ===

Točky sut obyčno sčitane za fundamentalne objekty za strojenje geometrije. One mogut byti oprěděljene svojstvami, ktore one morajut imati, kako v oprěděljenju Evklida ili v sintetičnoj geometriji «to, čto ne imaje čestij».&lt;ref&gt;{{Cite book|author=Euclid|title=Elements|publisher=Green Lion Press|year=2002|isbn=978-1-888009-19-4}}&lt;/ref&gt; Linija jest oprěděljena Evklidom jako «dolžina bez širiny». V evklidovoj geometriji ploskost jest ravna, dvuměrna povrhnost, ktora prostiraje se se bezkonečno.

=== Krive i povrhnosti ===

Kriva jest jednorazměrny objekt, ktory može byti premy (kako linija) ili ne. Krive v dvuměrnom prostoru sut nazyvane ploskostnymi krivymi, a tě v triměrnom prostoru — prostornymi krivymi. Povrhnost jest dvurazměrny objekt, kako sfěra ili paraboloid.

=== Ugly, dolžiny i obemy ===

Ugol jest forma, tvorjena dvoma polupremymi linijami, nazvanymi stranami ugla, ktore imajut obču krajnu točku, nazyvanu vršinoju ugla. Izsledovanje uglov trikutnika ili uglov v jediničnom krugu tvori osnovu [[Trigonometrija|trigonometrije]]. Dolžina, površina i obem opisyvajut věličinu objekta v jednom, dvoh i treh izměrjenjach, respektivno.

=== Raznorodnosti ===

Raznorodnost jest obobčenjem koncepcij krivoj i povrhnosti. V topologiji raznorodnost jest topologičny prostor, kde každa točka imaje okolinu, ktora jest homeomorfna evklidovomu prostoru. Raznorodnosti sut široko koristane v fizikě, vklučno obcu teoriju odnositeljnosti i [[Teorija strun|teoriju strun]].

== Priměnenije ==

[[Fajl:Chinese_pythagoras.jpg|thumb|200px|Vizualna prověrka teoremy Pitagora dlja trikutnika (3, 4, 5).]]

=== Matematika ===

Geometrične metody sut použivane v mnogyh inych oblastah matematiky, kako [[algebra]], [[topologija]], [[teorija čisel]] i matematična analiza. [[Linearna algebra]] jest blizko svezana s geometrijeju, zatože vektorne prostory imajut geometričnu interpretaciju.

=== Nauka i tehnika ===

[[Fajl:Hyperbolic_triangle.svg|thumb|200px|Diferencialna geometrija koristi orudja iz matematičnoj analizy dlja studiovanja problemov, ktore vključajut krivinu.]]

Geometrične metody sut takože obiyno koristajut v fizikě, inženeriji i informatikě. V fizikě geometrija jest použivana za opisanje prostora i časa v obcej teoriji odnositeljnosti. V inženeriji i kompjuternoj grafikě geometrija jest osnova za dizajn i modelovanije.

=== Umětnost i arhitektura ===

Geometrija imaje dolgu historiju priměnenja v umětnostah i arhitektuře. Geometrične formy i principy sut koristane v dizajnu budov, skulptur i obrazov. Perspektiva v vizualnyh umětnostah jest priměnenijem principov projektivnoj geometrije.

=== Obrazovanje ===

Vyučenije geometrije jest fundamentalna čest srědnjego matematičnogo obrazovanja. Geometrija pomagaje razviti logično i prostorno myslenije u učenikov. Evklidova geometrija jest osblivo izkoristana kako uvod v deduktivnu matematiku i dokazatelstvo teorem.

== Gledite takože ==

* [[Matematika]]
* [[Algebra]]
* [[Aritmetika]]
* [[Topologija]]
* [[Teorija čisel]]
* [[Matematična analiza]]
* [[Evklid]]
* [[Diferencialna geometrija]]
* [[Algebraična geometrija]]
* [[Trigonometrija]]

== Iztočniky ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

[[Kategorija:Matematika]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>rv46mc0ulvhihkb0i8on7q59zf4zb7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glosa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>931</id>
    <revision>
      <id>43693</id>
      <parentid>35103</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:59:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1419" sha1="hawgrp33ziaejxug5iybjqnezqbfu9d" xml:space="preserve">'''Glosa''' jest umětny pomočny jezyk, stvorjeny v lětah 1972–1992 Ronaldom Klarkom ({{Jezyky|en|Ronald Clark}}) i Uendi Ešbi ({{Jezyky|en|Wendy Ashby}}) na osnově jezyčnogo projekta Interglossa iz 1943 g. On imaje slědujuče harakteristiky:
* Izgovor jest regularny, a pravopisanje jest sovsěm regularno.
* Struktura jezyka jest mnogo prosta i osnovana na značenju.
* Glosa jest analitičny jezyk, bez fleksije i bez gramatičnyh rodov. Gramatične odnošenja oprěděljaje mala kolistkost slov.
* Prěd vsim, upotrěba latinskyh i grečskyh korenjev koristajemyh v medžunarodnoj naučnoj leksikě v jezyku glosa prijaje jegovomu nevtralnomu i zaisto medžunarodnomu harakteru.

== Vněšnje linky ==
* [http://www.glosa.org/en/ {{-|Glosa, an International Auxiliary Language}}]
* [https://fias.fr/projects/glosa-language/ {{-|The Glosa planning initiative}}]
* [https://glosa.fias.fr/ {{-|Glosa/Interglossa}}]
* [https://glosa.fandom.com/wiki/Glosa_Wiki {{-|Wiki in Glosa}}]
* [https://www.youtube.com/@MiSimplibio {{-|MiSimpliBio}}]
* [https://archive.org/search?query=creator%3A%22Vicente+Costalago%22&amp;and%5B%5D=subject%3A%22Glosa%22 {{-|U Glosa Jurnali}}]
* [https://www.facebook.com/groups/216702155647/  {{-|Glosa group on Facebook}}]
* [http://glosa.free.fr/index_uk.php {{-|Lexicon of Glosa language and vocabulary}}]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>hawgrp33ziaejxug5iybjqnezqbfu9d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Historija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>985</id>
    <revision>
      <id>43833</id>
      <parentid>35134</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:10:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="856" sha1="rvxl63szdy63wxdkau20iff6219fhl1" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2024-09}}

'''Historija''' jest [[nauka]], ktora studiuje, izučaje i izslěduje minulost člověčstva, jego sobytja, procesy i rednosti razvoja. Ona koristaje različne iztočniky dlja izslědovanja ekonomičnogo, socialnogo, političnogo i kulturnogo žitja spoločenstva. Iztočnikami mogut byti pisemne dokumenty, ustne svědočstva i materialne artefakty. Historija ne toliko jedino zapisyvaje fakty, no i analizuje jih dlja razuměnja sovrěmennosti i budučnosti.

Osnovne větvy historičnoj nauky vključajut:
* Historija državy a prava izučaje razvitje pravnyh sistem i državnogo ustrojstva.
* Vojenna historija izslěduje vojny, konflikty i jih poslědstva.

Jestvujut takože pomočne discipliny, take kak arheologija i arhivovědstvo. 

==Iztočniky==
&lt;references/&gt;

[[Kategorija:Historija| ]]
[[Kategorija:Socialne nauky]]</text>
      <sha1>rvxl63szdy63wxdkau20iff6219fhl1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>HyperText Transfer Protocol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>998</id>
    <revision>
      <id>43638</id>
      <parentid>35147</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:06:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3577" sha1="ldyi0wi2q3541e5swrosvu6umrxjxns" xml:space="preserve">{{-|HTTP}} {{-|(HyperText Transfer Protocol}} — *{{-|hy|ги}}pertekstovy protokol prědavanja*) — protokol dlja razměna {{-|[[HTML]]}}-stranicami v [[Internet|Vsesvětovoj Mreži]].

{{-|HTTP}} jest osnova razměny danymi v Vsesvětovoj Mreži. On dopuščaje legko dostupati k {{-|hy|ги}}pertekstovym dokumentam i drugym resursam, napriklad, prěz klik myši ili svitkovanje ekrana v web-oględatelju. Razvitje {{-|HTTP}} bylo načęto v 1989 godu v {{-|CERN}} pod voditeljstvom [[Tim Berners-Lee|Tima Bernersa-Li]]. Standardizacija protokola byla koordinovana prez {{-|[[RFC|Request for Comments (RFC)]]}} blagodare rabotě {{-|Internet Engineering Task Force}} ({{-|[[IETF]]}}) i {{-|World Wide Web Consortium ([[W3C]])}}. Pozdněje odgovornost byla prěvedena na {{-|IETF}}.

{{-|HTTP}} dělaje kako protokol zaprosa-odpovědi v klient-servernoj arhitektuře. Napriklad, web-ogledatelj jest klient, a program, dělajuči na kompjuteru, kde uměstjen web-sajt, jest server. Klient posylaje serveru {{-|HTTP}}-zapros. Server vračaje klientu odgovor, soderžajuči informaciju o statusu izpolnjenja zaprosa, a takože, možno, zaprošene dane (napriklad, {{-|HTML}}-fajly ili druge resursy). 

{{-|HTTP}} jest {{-|stateless}} (bezstanjevy) protokol, to jest každy zapros-odpověd jest nezavisen od predydučego. Dlja shranjenja stanja sut koristane {{-|cookies}}, sesije ili druge mehanizmy.  

Istorija Prvoj verzije, {{-|HTTP}}/0.9, byla velmi prosta: toliko metod {{-|GET}} i vozvračanje samogo {{-|HTML}}. 

* {{-|HTTP}}/1.0 (1996, RFC 1945&lt;ref&gt;{{Cite web| title= Hypertext Transfer Protocol -- HTTP/1.0| url= https://datatracker.ietf.org/doc/html/rfc1945| access-date= 2026-05-03}}&lt;/ref&gt;): dodane metody {{-|POST, HEAD,}} pojavili sę zagolovky.
* {{-|HTTP}}/1.1 (1997, RFC 2616; pozdněje obnovjen&lt;ref&gt;{{Cite web| title= Hypertext Transfer Protocol -- HTTP/1.1| url= https://datatracker.ietf.org/doc/html/rfc2616| access-date= 2026-05-03}}&lt;/ref&gt;): najdolžěje koristana verzija, postojannę sjedinjenja, kodirovanje prědavanja čestami i druge možnosti. - {{-|HTTP}}/2 (2015): osnovan na protokolu {{-|SPDY}} od {{-|Google}}. Multipleksirovanje, komprimacija zagolovkov {{-|(HPACK)}}, serverny puš.
* {{-|HTTP}}/3 (2022): osnovan na {{-|QUIC}} (na bazě {{-|UDP}}), dlja bystrějšego i naděžnejšego sjedinjenja.

== Kako dělaje ==
{{-|HTTP}} dělaje povrhy {{-|TCP}} (dla {{-|HTTP}}/1.x i {{-|HTTP}}/2) ili {{-|QUIC}} (dla {{-|HTTP}}/3).

Standardne porty: 

* {{-|HTTP}} — port 80 
* {{-|HTTPS}} — port 443 

=== Struktura zaprosa ===
1. Startova linija: 'METOD {{-|URI}} {{-|HTTP}}/Verzija' 

2. Zagolovky 

3. Prazdny redok 

4. Tělo (dlja {{-|POST, PUT}} i dr.) 

=== Struktura odgovora ===
1. Startova linija: 

'{{-|HTTP}}/Verzija Kod Pričina' 

2. Zagolovky  

3. Prazdny redok 

4. Tělo ({{-|HTML}}, {{-|JSON}}, fajl i dr.) ---

=== Metody {{-|HTTP}} ===

* {{-|GET}} — dobiti resurs 
* {{-|POST}} — poslati dany (forma, fajl) 
* {{-|PUT}} — sųtvoriti/zaměniti resurs 
* {{-|DELETE}} — odaliti resurs 
* {{-|HEAD}} — dobiti toliko zagolovki 
* {{-|OPTIONS, TRACE, PATCH}} i dr.

=== Kody stanja ===

* 1{{-|xx}} — informativnę
* 2{{-|xx}} — uspěh (200 {{-|OK}})
* 3{{-|xx}} — prěsměrovanje
* 4{{-|xx}} — grěška klijenta ({{-|404 Not Found, 403 Forbidden}}) 
* 5{{-|xx}} — grěška servera ({{-|500 Internal Server Error}}) 

{{-|HTTPS}} — zašifrovana verzija {{-|HTTP}} s pomoćjų {{-|TLS}} (raněje {{-|SSL}}).

=== Iztočniky ===
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Internet]]
[[Kategorija:Интернет]]</text>
      <sha1>ldyi0wi2q3541e5swrosvu6umrxjxns</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ideologija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1011</id>
    <revision>
      <id>43834</id>
      <parentid>35154</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:12:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="978" sha1="ph1bhzfmmkzhjb1upnlu14ts638smue" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2024-10}}

'''Ideologija''' jest sistematizovana sbirka gledišč, ubědženij i cěnnostij oddělnogo člověka ili grupy ljudij na ustrojstvo spoločenstva, ktore objasnjajut i argumentujut politične, socialne, ekonomične ili kulturne ustavjenja. Ideologija služi osnovoju dlja formovanja svědomosti a postupanja spoločenstva, a takože oprěděljaje cělje, cěnnosti i směry razvoja spoločenstva. Ona može imati vliv na politične rěšenja i koristati se dlja argumentacije dějanij državy ili političnyh dviženij.

Priklady političnyh ideologij sut [[socializm]], [[komunizm]], [[anarhizm]], [[liberalizm]], [[fašizm]] i [[nacionalizm]].

==Ideologije slovjanstva==
Po svojemu ustavu, moderna Rosijska Federacija ne može imati državnu ideologiju.&lt;ref&gt;[http://www.constitution.ru/10003000/10003000-3.htm Konstitucija RF, glava 1], statija 13.&lt;/ref&gt;

==Iztočniky==
&lt;references/&gt;

[[Kategorija:Politika]]
[[Kategorija:Politične ideologije| ]]</text>
      <sha1>ph1bhzfmmkzhjb1upnlu14ts638smue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Idiom neutral</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1013</id>
    <revision>
      <id>43694</id>
      <parentid>35155</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:59:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18777" sha1="8bohfc9uywfbubyy0o0kauqkejz2p3d" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Idiom neutral
| creator = [[Vladimir Rozenberger]]
| created = 1893
| speakers = několiko
| family = 
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]]
*** '''Idiom neutral'''
}}
'''Idiom neutral''' (&quot;nevtralny idiom&quot; ili takože: &quot;nevtralny jezyk&quot; ) jest [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], publikovany v 1902-om godu od Akademije za universalny jezyk ({{-|''Akademi Internasional de Lingu Universal''}}). Avtor byl russky inženjer [[Vladimir Rozenberger|Vladimir Karlovič Rozenberger]]. Jezyk jest znajemy kako najvažnějši jezyk povstaly iz [[Volapük]]a i črěz několiko lět byl značny konkurent [[Esperanto|Esperanta]].&lt;ref&gt;{{Cite book|chapter=Universal Languages|title=1911 Encyclopædia Britannica, vol. 27|page=748|url=https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Universal_Languages|lang=en}}&lt;/ref&gt; 
&lt;ref&gt;{{Cite book|first=Marc|last=Van Oostendorp|title=Een wereldtaal. Geschiedenis van het Esperanto|publisher=Athenaeum-Polak en Van Gennep|year=2004|isbn=90 253 3682 5|page=56}}&lt;/ref&gt; Idiom neutral byl prvy medžunarodny pomočny jezyk, ktory konsekventno upotrěbjaje medžunarodnu leksiku,&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://interlanguages.net/AILvoc.html|first=Otto|last=Jespersen|chapter=Vocabulary|title=An International Language|year=1928|page=128}}&lt;/ref&gt; izbranu posrědstvom sravnjenja sedmi glavnyh jezykov onogdašnjego světa, i v tom smyslu byl prědhodnik pozdnějših naturalističnyh jezykov kako [[Interlingue|{{-|Occidental}}]], [[Novial]] i [[Interlingua]]. Nyně on prěd vsim imaje historično značenje.

== Historija ==
=== Od Volapüka do Idiom neutral ===
Historija jezyka jest blizko svezana s [[Volapük]]om, ili točněje: s Medžunarodnoju akademijeju Volapüka ({{Jezyky|vo|''Kadem Bevünetik Volapüka''}}), ktora byla založena v avgustu 1887-ogo goda podčas vtorogo kongresa Volapüka v gradu [[München]]. Prvonačelny cělj akademije bylo shranjenje i ulěpšenje Volapüka. Onogda Volapük ješče byl najuspěšnějši medžunarodny pomočny jezyk. Jednakože konkurencija s novym jezykom [[Esperanto]], publikovanym v 1887-om godu, dovedla k brzomu upadku. Mnogi ljudi, ktori raněje poddrživali Volapük, prěhodili na Esperanto, a drugi načeli podimati usilja, da by reformovali Volapük. Čestično iz pričiny tvrdoglavogo odnošenja [[Johann Martin Schleyer|{{-|Johanna Martina Schleyera}}]], tvorca Volapüka, došlo do raznyh shizm v dviženju. Poněkoji byvši podporniki Volapüka načeli tvoriti svoje vlastne jezyky, v večšem ili menšim stupnju osnovane na Volapüku. Večinstvo tutyh tako nazyvajemyh ''Volapükidov'' nikogda ne dostiglo izvěstje, na priklad: {{-|Nal Bino}}, {{-|Spelin}} i {{-|Language Universelle}} iz 1886-ogo goda, {{-|Bopal}} i {{-|Nuvo-Volapük}} iz 1887-ogo goda, {{-|Spokil}} iz 1890-ogo goda, {{-|Dil}} i {{-|Anti-Volapük}} iz 1893-ogo goda, {{-|Veltparl}} iz 1896-ogo goda i {{-|Dilpok}} iz 1898-ogo goda. Najbolje znajemy iz njih jest {{-|Idiom neutral}}.

Direktor Akademije Volapüka byl od 1892-ogo goda [[Sankt-Peterburg|peterburgsky]] inženjer [[Vladimir Rozenberger|Vladimir Karlovič Rozenberger]] ({{Jezyky|ru|Владимир Карлович Розенбергер}}), na zapadu bolje znany kako ''{{-|Woldemar}}'' ili ''{{-|Waldemar Rosenberger}}'' (1848–1918). Pod jegovym vodstvom akademija načela vvoditi značne izměny v gramatiku i slovosbor Volapüka, ktory nakonec byl skoro cělkovito zaměnjeny slovami shodnějšimi s zapadno-evropejskymi jezykami. V městah, kde gramatika Volapüka odstupala od zapadno-evropejskyh jezykov, ona takože byla izměnjena. Rezultat tutyh radikalnyh izměn bylo povstanje sovsim novogo jezyka, pozdněje znanogo pod nazvoju {{-|''Idiom neutral''}}. 

Ta nazva pojavila se prvy raz v pismu Rozenbergera do Nikolaja Vasiljeviča Sklifovskomu: «{{-|''idiom neutral, in kel mi skrib ist letr''}}» (&quot;nevtralny jezyk, na ktorom ja pišu tuto pismo&quot;). V oficialnyh rezolucijah akademije jezyk prvonačelno nazyval se «jezykom Akademije» ili «akademičnym jezykom» na Volapüku ({{Jezyky|vo|pük Kadema, pük kademik}}, ili {{-|''lingu de Akademi, lingu academian''}} na samom jezyku.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Кузнецов|first=С. Н.|chapter=Лингвистическая и социальная история идиом-неутраля|title=Interlinguistica Tartuensis|volume=1990 nr. 7|page=42–51}}&lt;/ref&gt;.

=== Uspěšne lěta ===
Poslědovateljno, v 1898-om godu, akademija zaměnila svoju nazvu na {{-|''Akademi Internasional de Lingu Universal''}}, a od togože samogo goda jejne cirkularne pisma byli napisane na tutom novom jezyku. V lětah 1902–1903 pojavili se slovniky tutogo jezyka na raznyh evropejskyh jezykah, vključno s kratkoju gramatikoju. Kromě togo Rozenberger izdaval na njim časopis {{-|''Progres''}}.

Na početku jezyk, poněkogda kratko nazyvajemy {{-|''Neutral''}}, byl pozitivno prijety podpornikami medžunarodnogo jezyka. V 1907-om godu on byl jedin iz jezykoprojektov, obgovorjenyh grupoju naučnikov podčas konferencije v Parižu, ktoroj cělj bylo izbranje medžunarodnogo pomočnogo jezyka. Mimohodom, vslěd neočekyvanogo prědloženja jezyka [[Ido]] od prědstaviteljev Esperanta i slědujučego haosa, ne jest točno znajemo, kaky v koncu byl izhod toj konferencije. 

=== Upadok ===
V 1908-om godu akademija rěšila, že odzove svoj podpor za Idiom neutral, i zaměsto njego prijela drugy jezyk: {{-|Latino sine flexione}} (takože znajemy pod nazvoju {{-|Interlingua}} – ne měšati s jezykom {{-|[[Interlingua|Interlingua de IALA]]}}), uproščena forma latinskogo jezyka, razvita italianskym matematikom [[Giuseppe Peano|{{-|Giuseppe Peano}}’m]]. Akademija ponovno byla prěimenovana, tutčas na {{-|''Academia pro Interlingua''}}, i Peano stal jejnym direktorom. To byl konec kratkotrajnogo uspěha jezyka Idiom neutral.

Odtogda byli podjete usilja za ulěpšenje i oživjenje jezyka Idiom neutral. Sam Rozenberger, v surabotě s estonskym jezykoznavcem [[Edgar de Wahl|Edgarom de Wahlom]] (pozdnějšim tvorcem jezyka [[Occidental]]), v 1907-om godu stvoril revidovanu versiju jezyka, v ktoroj [[Romanske jezyky|romansky]] element byl reprezentovany ješče silněje, pod nazvoju {{-|''Reform neutral''}}, publikovanu v 1912-om godu. V 1909-om godu stenograf {{-|Jules Meysmans}} prědstavil {{-|''Idiom neutral modifiket''}} (&quot;Modifikovany idiom neutral&quot;), a v 1912-om godu Luksemburžec J.B. Pinth prědstavil {{-|''Idiom Neutral Reformed''}} (&quot;Reformovany Idiom Neutral&quot;). Ale pomimo tutyh usilij Idiom Neutral uže nikogda ne igrala značeču rolju i s časom byl zabyty. Jednakože pozdněje Idiom neutral iměl značny vliv na povstanje jezyka [[Novial]] danskogo jezykoznavca [[Otto Jespersen]]a v 1928-om godu.&lt;ref&gt;{{Cite web|first=Otto|last=Jespersen|title=Idiom Neutral|work=An International Language|url=http://geocities.com/Athens/Forum/5037/AILidn.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20091029033241/http://geocities.com/Athens/Forum/5037/AILidn.html|archive-date=2009-10-29|year=1928}}&lt;/ref&gt;

=== Oživjenje ===
V digitalnoj erě došlo k ponovnomu interesu za Idiom neutral. Mala ale aktivna grupa {{-|Yahoo!}} probovala go oživiti. V 2010-om godu pojavilo se šest izdanij dvuměsečnogo elektroničnogo časopisa na jezyku Idiom neutral pod nazvoju {{-|''Vok Neutral''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://vokneutral.wordpress.com/category/vok-neutral/|title=Omni numri de VOK NEUTRAL 2010 lektabl siloke!|date=2011-01-02|publisher=Vok Neutral}}&lt;/ref&gt; Takože byl blog, {{-|''Lingu Neutral''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://linguneutral.wordpress.com/|title=Lingu Neutral. Blog in Idiom Neutral|archive-url=https://web.archive.org/web/20230531153426/https://linguneutral.wordpress.com/|archive-date=2023-05-31}}&lt;/ref&gt; Sučasni podporniki jezyka mnet, že Idiom Neutral jest prigodna alternativa za jezyk Esperanto, ktory po jihnomu mněnju jest prěmnogo umětny, i jezyk Interlingua, ktory po jihnomu mněnju jest prěmnogo romansky). Zato usilujut «odprašiti» Idiom Neutral, modernizujuči i razširjajuči jegov slovnik.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://groups.google.com/g/idiom-neutral/c/gAu4oG5G-q8?pli=1|title=Idiom Neutral -- How to Re-animate the corpse.|publisher=Google Groups|date=2010-05-28}}&lt;/ref&gt;

== Harakteristika ==
Idiom neutral naleži k prvyh aposterioričnyh jezykov, ktore sut osnovane konsekventno na naučnom izboru medžunarodnoj leksiky i gramatičnyh elementov s pomočju sravnjenja sedmi kontrolnyh jezykov: [[Anglijsky jezyk|anglijsky]], [[Francuzsky jezyk|francuzsky]], [[Němečsky jezyk|němečsky]], [[Špansky jezyk|špansky]], [[Italiansky jezyk|italiansky]], [[Russky jezyk|russky]] i [[Latinsky jezyk|latinsky]]. Na toj osnově Rozenberger sostavil slovnik sodrživajuči 11 000 leksem. 

Tym ne menje, russky interlingvist Sergej Nikolajevič Kuznecov tvrdi, že kategorizacija tutogo jezyka srěd naturalističnyh jest pogrěšna. Zaměsto togo, on klasifikuje Idiom neutral kako «hiposhematičny». To znači, že slova formujut se na osnově vnutrišnjih pravil i ne na osnově izvornyh jezykov, ale v protivnosti k «hipershematičnym» jezykom kako Esperanto i Volapük, ne koristajut se apriorne fonemy za izvodženje slov.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Kuznetsov|first=S.N.|chapter=К вопросу о типологической классификации международных искусственных языков|title=Проблемы интерлингвистики: Типология и эволюция международных искусственных языков|url=http://miresperanto.com/esperantologio/tipologija.htm|year=1976|publisher=Moskva: Nauka|pages=60–70|lang=ru}}&lt;/ref&gt; Priměry: {{-|''reakt-asion''}} (&quot;reakcija&quot;), {{-|''elektrik-itet''}} (&quot;električnost&quot;). Iz drugoj strany, od 1897-ogo goda jezyk takože vključal pary shematično i naturalistično stvorjenyh slov, napr. {{-|''anuik'' — ''anual''}} (&quot;godišnji, ročny&quot;), {{-|''infektasion'' — ''infeksion''}} (&quot;infekcija&quot;).

== Gramatika ==
=== Pravopisanje i izgovor ===
Idiom neutral upotrěbjaje 22 bukv [[Latinica|latinskogo alfabeta]]: vse kromě {{-|'''q''', '''w''', '''x''', '''z'''}}. Samoglasky ({{-|'''a''', '''e''', '''i''', '''o''', '''u'''}}) izgovarjajut se bolje-menje kako v medžuslovjanskom. Susědne samoglasky vsegda sut izgovarjane oddělno, nikogda kako dvuglasky. 

Suglasky takože izgovarjajut se kako v medžuslovjanskom, s slědujučimi izključenjami: 
* '''{{-|c}}''' zvuči kako medžuslovjansky '''č''' {{MFA|t͡ʃ}}
* '''{{-|j}}''' kako medžuslovjansky '''ž''' {{MFA|ʒ}}
* '''{{-|y}}''' kako medžuslovjansky '''j''' {{MFA|j}}
* '''{{-|sh}}''' kako medžuslovjansky '''š''' {{MFA|ʃ}}
Voobče prědposlědnja samoglaska imaje udarjenje, ale v někojih slučajah udarjenje jest na poslědnjej samoglaskě slova. V takom slučaju samoglaska dostavaje črtku, napr. {{-|''idé''}} (&quot;ideja, pomysl&quot;). Kromě togo, v jezyku nemaje diakritičnyh znakov.

=== Imenniky ===
V protivnosti k takym jezykam kako Volapük, Esperanto i Ido, imenniky ne imajut oprěděljenu končinu i mogut končati se libo-kakoju bukvoju. Nemaje ni členov ni padežev. Množina formujut se dodanjem '''{{-|-i}}''' za slovom.

=== Pridavniky ===
Takože samo kako imenniky, pridavniky mogut končati se vsakoju bukvoju. Obyčno uměščajut se poslě odpovědajučego imennika. Ne različaje se medžu jedninoju i množinoju: '''{{-|kaset grand}}''' &quot;velika krabka&quot;, '''{{-|kaseti grand}}''' &quot;velike krabky&quot;.

Za stupnjevanje Idiom neutral koristaje prislovky: '''{{-|plu ... kam}}''' (&quot;bolje ... neželi&quot;), '''{{-|tale ... kuale}}''' (&quot;tako ... kako&quot;), '''{{-|leplu}}''' (&quot;najbolje&quot;). Prislovok tvori se dodanjem '''{{-|-e}}''' do pridavnika. Poněkogda možno jest tvoriti prědlog s pomočju končiny '''{{-|-u}}''', napr. ''{{-|relativ}}'' (&quot;relativny, odnosny&quot;) &gt; ''{{-|relativu}}'' (&quot;odnosno&quot;).

=== Osobne zaimenniky ===
Osobne zaimenniky sut: {{-|'''mi'''}} (&quot;ja&quot;), {{-|'''ti'''}} (&quot;ty&quot;), {{-|'''il'''}} (&quot;on&quot;), {{-|'''ila'''}} (&quot;ona&quot;), {{-|'''it'''}} (&quot;ono&quot;), {{-|'''noi'''}} (&quot;my&quot;), {{-|'''voi'''}} (&quot;vy&quot;), {{-|'''ili'''}} (&quot;oni&quot;), {{-|'''ilai'''}} (&quot;one&quot;).

=== Glagoly ===
Časovanje glagolov izgledaje kako niže. Prikladom služi glagol ''{{-|amar}}'' (&quot;ljubiti&quot;). S izključenjem razkaznika ne različaje se v končinah ni medžu prvoju, vtoroju i tretjeju osoboju, ni medžu jedninoju i množinoju.

{|
| Infinitiv: || '''{{-|amar}}''' (&quot;ljubiti&quot;)
|-
| Suče vrěme: || '''{{-|mi am}}''' (&quot;ja ljubju&quot;)
|-
| Nesovršeno prošlo vrěme (imperfekt): || '''{{-|mi amav}}''' (&quot;ja ljubih&quot;)
|-
| Sovršeno suče vrěme (perfekt): || '''{{-|mi av amed}}''' (&quot;ja jesm poljubil&quot;)
|-
| Sovršeno prošlo vrěme (pluskvamperfekt): || '''{{-|mi avav amed}}''' (&quot;ja běh poljubil&quot;)
|-
| Nesovršeno suče buduče vrěme: || '''{{-|mi amero}}''' (&quot;ja budu ljubiti&quot;)
|-
| Sovršeno suče buduče vrěme: || '''{{-|mi avero amed}}''' (&quot;ja budu poljubiti&quot;)
|-
| Nesovršeno prošlo buduče vrěme (kondicional): || '''{{-|mi amerio}}''' (&quot;ja byh ljubil&quot;)
|-
| Sovršeno prošlo buduče vrěme (kondicional): || '''{{-|mi averio amed}}''' (&quot;ja byh poljubil&quot;)
|-
| Razkaznik, vtora osoba jedniny: || '''{{-|ama!}}''' (&quot;ljubi!&quot;)
|-
| Razkaznik, vtora osoba množiny: || '''{{-|amate!}}''' (&quot;ljubite!&quot;)
|-
| Razkaznik, prva osoba množiny: || '''{{-|amam!}}''' (&quot;(nehaj) poljubimo!&quot;)
|-
| Aktivno pričestje sučego vrěmene: || '''{{-|amant}}''' (&quot;ljubeči&quot;)
|-
| Pasivno pričestje prošlogo vrěmene: || '''{{-|amed}}''' (&quot;(po)ljubjeny&quot;)
|}

Pasivne formy tvoret se s pomočju glagola ''{{-|esar}}'' (&quot;byti&quot;) i pasivnogo prošlogo pričestja: ''{{-|mi es amed}}'' (&quot;ja jesm ljubimy, ja jesm ljubjeny&quot;), ''{{-|mi averio esed amed}}'' (&quot;ja byl byl ljubjeny&quot;), i t.d.

== Prikladne teksty ==
=== Rěčenja ===
{|
|-
|
{{-|''Aparati deb esar adresed a shef de stasion Peterburg e deb esar asekured per vo e per votr kont; if aparati u partii de ili esero ruined u perded in voyaj, vo deb mitar nemediate otri, plasu aparati e partii ruined u perded.''}}
|
Aparaty imajut byti adresovane do šefa stancije v Peterburgu i imajut byti strahovane vami i vašim kontom; ako aparaty ili jihne česti budut poškodžene ili propadut podčas puti, vy povinni jeste směsta poslati druge, zaměsto poškodženyh ili propadših aparatov e česti.
|-
|
{{-|''Publikasion de idiom neutral interesero votr filio, kel kolekt postmarki, kause ist idiom es lingu praktikal pro korespondad ko kolektatori in otr landi.''}}
|
Publikacija jezyka Idiom neutral bude interesovati vašego syna, ktory sbiraje poštne marky, zatože tutoj jezyk jest praktičny jezyk za korespondenciju s kolekcionerami v drugyh državah.
|-
|
{{-|''Praktik av monstred, ke Idiom Neutral es facile komprendabl et sine aprendasion anterior; sikause on potes korespondar neutrale ko omnihom kultived.''}}
|
Praktika pokazala, že Idiom Neutral je legko razumlivy i bez poprědnjego učenja; iz toj pričiny možno jest korespondovati s vsekym obrazovanym.
|}

=== Otče naš ===
{| width=90%
! align=left | Idiom neutral (1902) !! align=left | Reform neutral (1907) || align=left | Prěvod
|-
|
{{-|Nostr Patr, kel es in sieli,&lt;br /&gt;
ke votr nom es sanktifiked;&lt;br /&gt;
ke votr regnia veni;&lt;br /&gt;
ke votr volu es fasied&lt;br /&gt;
kuale in siel tale et su ter.&lt;br /&gt;
Dona sidiurne a noi nostr pan omnidiurnik,&lt;br /&gt;
e pardona a noi nostr debiti&lt;br /&gt;
kuale et noi pardon a nostr debtatori&lt;br /&gt;
e no induka noi in tentasion&lt;br /&gt;
ma librifika noi da it mal.}}
|
{{-|Nostr Patr, qui es in cieli.&lt;br /&gt;
Que votr nom es sanctificat,&lt;br /&gt;
que votr regnia veni.&lt;br /&gt;
Que votr voluntat es facit&lt;br /&gt;
quale in ciel tale anque su terr.&lt;br /&gt;
Dona nos hodie nostr pan quotidian,&lt;br /&gt;
e pardona nos nostr debti&lt;br /&gt;
quale anque noi pardona nostr debenti&lt;br /&gt;
e non induca nos in tentasion&lt;br /&gt;
ma librifica nos da it mal.}}
|
Otče naš, ktory jesi v nebesah, &lt;br /&gt;
nehaj sveti se ime Tvoje. &lt;br /&gt;
Nehaj prijde kraljevstvo Tvoje, &lt;br /&gt;
nehaj bude volja Tvoja, &lt;br /&gt;
kako v nebu tako i na zemji. &lt;br /&gt;
Hlěb naš vsakodenny daj nam dnes, &lt;br /&gt;
i odpusti nam naše grěhy, &lt;br /&gt;
tako kako my odpuščajemo našim grěšnikam. &lt;br /&gt;
I ne vvedi nas v pokušenje, &lt;br /&gt;
ale izbavi nas od zlogo.
|}

== Iztočniky ==
&lt;small&gt;&lt;references /&gt;&lt;/small&gt;

== Literatura ==
* {{Cite book|first=Woldemar|last=Rosenberger|title=Woerterbuch der Neutralsprache Idiom Neutral|publisher=Leipzig: Haberland|year=1902|lang=de}}
* {{Cite book|first=Woldemar|last=Rosenberger|title=Lehrgang der praktischen Weltsprache Reform-Neutral|year=1912|place=Zürich-Leipzig: Verlag von Rascher &amp; Cie.|url=https://archive.org/details/ManualOfThePracticalUniversalLanguageReformNeutralW.Rosenberger1912FrenchGerman/page/n5/mode/2up|lang=de}}
* {{Cite book|last=Holmes|first=Michael Andrew Francis|title=Dictionary of the Neutral Language (idiom Neutral): Neutral-English and English-Neutral, with a complete grammar in accordance with the resolutions of the International Academy of the Universal Language and a brief history of the Neutral Language.|url=https://books.google.com/books?id=tLc9AAAAYAAJ|year=1903|publisher=J.P. Smith Printing Company|place=Rochester, N.Y.|lang=en}} ({{Cite web|url=https://sites.google.com/site/diksionardeidiomneutral/home|title=internetna versija|archive-url=https://web.archive.org/web/20160416095236/https://sites.google.com/site/diksionardeidiomneutral/home|archive-date=2016-04-16}})
* {{Cite book|first=W.|last=Bonto van Bijlevelt|title=Woordeboek en spraakkunst van de Neutrale Taal. Voor het Nederlands bewerkt en met bewilliging van de Akademie uitgegeven|publisher=Haarlem: A.E. van der Heide|year=1903|pages=471|lang=nl}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web|url=https://sites.google.com/view/neutralia/home|title=Neutralia. Pro amiki de Idiom Neutral|lang=en}} Vebsajt o jezyku Idiom neutral, s gramatikoju, slovnikom i tekstami
* {{Cite web|url=http://www.pagef30.com/2010/05/complete-grammar-of-idiom-neutral.html|title=Complete grammar of Idiom Neutral|publisher=Page F30|lang=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20110722025331/http://www.pagef30.com/2010/05/complete-grammar-of-idiom-neutral.html|archive-date=2011-07-22}}
* {{Cite web|url=http://www.langmaker.com/db/Idiom_Neutral|archive-url=https://web.archive.org/web/20080117112956/http://www.langmaker.com/db/Idiom_Neutral|archive-date=2008-01-17|title=Idiom Neutral na stranici LangMaker.com}}
* {{Cite web|url=https://vokneutral.wordpress.com/|title=Vok Neutral}} Blog na jezyku Idiom Neutral.
* {{Cite web|url=https://neutral.miraheze.org/wiki/Main_Page|title=Viki na jezyku Idiom Neutral v Inkubatoru 2.0|publisher=Miraheze.org}}

{{Umětne jezyky}}


----
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>8bohfc9uywfbubyy0o0kauqkejz2p3d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ido</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1014</id>
    <revision>
      <id>43695</id>
      <parentid>35156</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:00:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2022" sha1="8lz6xtgshj29i8y3rwbxar4k3pdxeh1" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2023-05}}
{{Kartka jezyk
| name = Ido
| nativename = {{Jezyky|io|Ido}}
| image = Flag of Ido (new).svg
| imagecaption = Horugva ida
| creator = Delegacija dlja adopcije medžunarodnogo pomočnogo jezyka
| created = 1907
| speakers = 1,000–5,000
| ref = 
| date = 
| agency = {{Lang|io|Uniono por la Linguo Internaciona Ido}}
| fam2 = [[International auxiliary language]]
| fam3 = [[Proto-Esperanto]]
| fam4 = [[Esperanto]]
| family = 
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]]
*** [[Protoesperanto]]
**** [[Esperanto]]
}}

'''Ido''' jest [[umětny jezyk]], ktory povstal v 1908 godu na osnově jezyka [[esperanto]] – zato takože imaje alternativnu nazvu, ''esperanto reformita'' - &quot;reformovano esperanto&quot;. Avtori byli [[Lui Kutjura]] i [[Leopold Lo]]. Celj projekta bylo udaljenje někojih kritikovanyh harakteristik esperanta, napr. končiny viniteljnika i tabelu korelativov, a takože lěpše zvučenje. Ido, tako samo kako esperanto, jest shematičny jezyk, ale s naturalističnymi harakteristikami.

Čislo koristnikov ida jest 100-200&lt;ref name=&quot;Blanke&quot;&gt;Blanke (2000), v: Sabine Fiedler [https://books.google.com/books?id=CAIZ9BHOkBwC&amp;pg=PA779#v=onepage&amp;q&amp;f=false &quot;Phraseology in planned languages&quot;], ''Phraseology / Phraseologie,'' Walter de Gruyter 2007. str. 779.&lt;/ref&gt;. Kod [[ISO 639-1]] jest &lt;code&gt;io&lt;/code&gt;, kod [[ISO 639-3]] – &lt;code&gt;ido&lt;/code&gt;.

== Priklad ==
'''&quot;[[Otče naš]]&quot;''':
&lt;blockquote&gt;
&lt;poem lang=&quot;io&quot;&gt;
Patro nia, qua esas en la cielo,
tua nomo santigesez;
tua regno advenez;
tua volo facesez quale en la cielo
tale anke sur la tero.
Donez a ni cadie l'omnidiala pano,
e pardonez a ni nia ofensi,
quale anke ni pardonas a nia ofensanti,
e ne duktez ni aden la tento,
ma liberigez ni del malajo.
&lt;/poem&gt;
&lt;/blockquote&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Vikipedija na jezyku|io}}
* [http://www.ido.li/ {{Lang|io|Uniono por la Linguo Internaciona Ido}} (ULI)]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>8lz6xtgshj29i8y3rwbxar4k3pdxeh1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Informacijne tehnologije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1027</id>
    <revision>
      <id>43643</id>
      <parentid>35165</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:15:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2823" sha1="9ai7k2ck512cihr60fep2qozye9hyyd" xml:space="preserve">{{Začetok|data=May 2026}}

[[Fajl:DSM Modeling.png|thumb]]
'''Informacijne tehnologije''' - Izsledovanje ili koristanje kompjuterov, telekomunikacijnyh sistem i drugyh ustrojstv za skladovanje, iskanje i prěnos informacije.&lt;ref&gt;{{Cite web| title = Oxford Reference: Information Technology| url = https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/oi/authority.20110803100003879}}&lt;/ref&gt;

Informacijne tehnologije sut uporěbjenjem [[Informatika|informatiky]] i izčisliteljnoj tehniky.

== Elektroničny čislenny integrator i kompjuter ({{-|ENIAC}}) ==
&lt;!-- [[Fajl:{{-|ENIAC}} Aberdeen.jpg|left|thumb|'''{{-|ENIAC}}''']]--&gt;
[[Fajl:Two women operating {{-|ENIAC}}.gif|left|thumb|250x250px|'''{{-|ENIAC}}''']]
'''Elektronski čislenny integrator i izčislitel ({{-|ENIAC}}) — prvy vsesposobny programovatelny elektronny kompjuter, predstavjeny v lětu 1946.'''

Mašina {{-|ENIAC}} važila okolo 28 ton i zajimala prostor 167–180 kvadratnyh metrov. Ona koristala okolo 18,000 vakuumnyh radiolamp, ktore često prěgorali, čto trěbovalo staloj obslugy. Kompjuter spotrěboval 150–174 k{{-|W|Вт}} elektroenergije. {{-|ENIAC}} mogl učinjati 5,000 operacij dodavanja ili vyše 300 operacij umnoženja za sekundu. Programovanje se dělalo rųčno s prěključanjem štekerov i kablov, proces mogl zajeti několiko dnjev. {{-|ENIAC}} rabotal v desetičnoj sistemě sčislenija.

{{-|EDVAC}} (1949) byl prvy izčislitelj, ktory hranil program v paměti, a ne v preključateljah. {{-|UNIVAC I}} (1951) byl prvy komerčny izčislitelj, ktory prědrekl rezultaty izborov v SŠA. {{-|IBM}} 650 (1953) stal se masovym izčisliteljem, ktory počel dominaciju {{-|IBM}}. 
[[Fajl:UNIVAC_1_demo.jpg|thumb|Fotografija kompjutera {{-|UNIVAC I}}, koristanogo dlja prědskazanja rezultatov izborov prezidenta SŠA v lětu 1952 za {{-|CBS}}, pri učestju [[Harold Sweeny|Harolda Svini]] od Bjura Prěpisovanja SŠA (polěv), inženira [[John Presper Eckert|Džona Ekerta]] (centr), i žurnalista [[Walter Cronkite|Valtera Kronkajta]] (poprav).]]
[[Fajl:Coruña,_MUNCYT_01-21b.JPG|thumb|{{-|IBM}} 650 ]]

== Shranjenje danyh v prvyh sistemah ==
Tehnologija dirkovanyh kart (perforovanyh kart) pojavila se v XIX věku dlja tkackyh stankov, ale byla aktivno koristana v izčisliteljah od 1950-h godov. V {{-|ENIAC}} programy zadavali ručno, a v {{-|IBM}} 650 i 701 počeli zapisyvati jih na karton. V 1960-70-e lěta programisty sut pisali kod na papiru i nabivali jego na karty dlja sčitanja.

Pozděje pojavili se magnitne lenty, ktore mogli hraniti vyše danyh i zajimali menje prostora. Prvy magnitny disk ({{Lang|en|hard disk}}) byl {{-|IBM}} {{-|RAMAC}} 305 (1956), on byl velikostju kako dva hladilnika, no mogl hraniti 5 megabajtov informacije.

{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Kompjutery]]
[[Kategorija:Informacijne_tehnologije| ]]</text>
      <sha1>9ai7k2ck512cihr60fep2qozye9hyyd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Interlingue</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1033</id>
    <revision>
      <id>43696</id>
      <parentid>35170</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:00:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3827" sha1="79bu6hwg9cvcxdiyq6c7792hzuilep8" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Interlingve
| nativename = {{Jezyky|ie|Interlingue|ie|Occidental}}
| image = Unde yelb.svg
| imagescale = 0.5
| imagecaption = Simbol interlingva
| speakers = ≈500
| date = 2022
| ref =
| creator = [[Edgar de Valj]]
| created = 1922
| script = [[latinica]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]]
}}
'''Interlingve''', originalno '''okcidental''', jest medžunarodny pomočny [[umětny jezyk]], ktory byl stvorjeny v 1922 godu i prěimenovany v 1949 godu. Jego stvoritelj, [[Edgar de Valj]], hotěl dosegnuti maksimalnoj gramatičnoj rednosti i prirodnogo haraktera. Slovosbor interlingva jest osnovany na jestvujučih slovah iz raznyh jezykov i sistemy izvodžeńja, ktora koristaje poznane prefiksy i sufiksy.

Mnoge iz izvodženyh slovoform interlingva odražajut obče dlja něktoryh zapadnoevropejskyh jezykov slovoformy, glavno [[Romanske jezyky|romanskyh jezykov]], s něktorymi [[Germanske jezyky|germanskymi]] slovami. Mnoge iz jej slov sut formovane črěz pravilo de Valja, red pravil za regularno obračańje vsih infinitivov glagolov, kromě 6, vključajuči od latinskyh dvuosnovnyh glagolov. Rezultat jest naturalističny i regularny jezyk, ktory legko razuměti od prvogo pogleda govoriteljam něktoryh zapadnoevropejskyh jezykov. Legkost čitańja i oproščena gramatika, razom s regularnoju publikacijeju časopisa {{Lang|ie|Cosmoglotta}}, izdělali okcidental popularnym v Evropě v lěta do [[Druga světova vojna|Drugoj světovoj vojny]], pomimo usilij nacistov podtiskati medžunarodne pomočne jezyky.

Okcidental prěžil vojnu, ale občina ne dorazuměvala se so stvoriteljem jezyka od 1939 goda. De Valj, baltičsky němec, ktory byl morskym oficerom i učiteljem i žil v [[Estonija|Estoniji]], ne stal ostavjati svoj dom v [[Talin]]u i prěseljati se v Němciju, daže poslě niščeńja doma v vozdušnyh naběgah na grad 1943 goda, ktore prinudili jego iskati uběžišča v psihiatričnoj lěčiljnji. On umrěl v 1948 godu, ne znajuči o razvoju jezyka, ibo jego poštu prěhvatali. Nazva jezyka izměnila se na interlingve v 1949 godu za 2 povoda: (1) demonstrovati [[Sovětsky sojuz|Sovětskomu sojuzu]] nevtralnost jezyka, i (2) očekyvańje možlivogo sojuza ili vyše blizkogo sutrudničstva s občinoju [[Interlingva|interlingvy]], naturalističnogo jezyka-konkurenta, ktory byl v procesu razvoja. Mnogi koristniki byli utračeni poslě javjeńja interlingvy v 1951 godu, čto počelo dobu upadka jezyka do javjeńja Interneta.

== Interlingve i slovjanske državy ==
Stvoritelj Edgar de Valj urodil se v [[Rosija|Rosiji]], i Occidental iměl klub i věstnik za govoriteljev v [[Praga|Pragě]]&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Pozvání k prědplacení|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=e0m&amp;datum=1935&amp;page=41&amp;size=45|journal=Occidental-Bulletin, 1935}}&lt;/ref&gt;. V roku 1939 pod němečskoju okupacijeju aktivnosti v skonstruovanyh jezykah byli zabranjene i Occidental-klub v Pragě byl razpuščeny.&lt;ref&gt;{{Cite journal|title=Cronica|url=https://anno.onb.ac.at/cgi-content/anno-plus?aid=e0m&amp;datum=1939&amp;page=53&amp;size=45|journal=Occidental B, 1939}}&lt;/ref&gt;

== Priklad ==
'''&quot;[[Otče naš]]&quot;''':
&lt;blockquote&gt;
&lt;poem lang=&quot;ie&quot;&gt;
{{-|Patre nor, qui es in li cieles,
mey tui nómine esser sanctificat,
mey tui regnia venir,
mey tui vole esser fat,
qualmen in li cieles talmen anc sur li terre.
Da nos hodie nor pan omnidial,
e pardona nor débites,
qualmen anc noi pardona nor debitores.
E ne inducte nos in tentation,
ma libera nos de lu mal.
Amen.}} 
&lt;/poem&gt;
&lt;/blockquote&gt;

== Čitati takože ==
* [[Visente Kostalago]]

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Vikipedija na jezyku|ie}}
{{Prěvod|en|Interlingue|revizija=1148524261}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>79bu6hwg9cvcxdiyq6c7792hzuilep8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Interpretator</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1036</id>
    <redirect title="Интерпретатор" />
    <revision>
      <id>43658</id>
      <parentid>35172</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:41:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="983" sha1="jn3tvhknrlw2qf59fhe1kidzkp7m0zl" xml:space="preserve">{{Začetok}}
'''Interpretator''' ({{Jezyky|en|interpreter}}, оd {{Jezyky|la|interpretator}} &quot;objasnjatelj&quot;) jest programa, ktora interpretuje.

'''Interpretacija''' jest poredkova analiza, obrabotanje i izpolnjenje izhodnogo koda programy, v protivnosti k [[Kompilator|kompilacije]], v ktoroj programny tekst analizuje se prěd puščanjem i prědavaje se v mašinovy [[bajt-kod]] bez izpolnjenja programy.

== Historija ==
Prvy interpretajemy jezyk programovanja jest [[Lisp (jezyk programovanja)|Lisp]], ktory byl stvorjeny v 1958-om godu [[John Mccarthy (informatik)|Johnom Mccarthy]]. Jegov interpretator stvoril [[Stephen Russell (Informatik)|Stephen Russell]] za [[IBM 704]]. 

== Algoritm funkcionovanja interpretatora ==
* Pročitati instrukciju
* Analizovati/razbrati/srazumeti instrukciju i uděliti dějanja/nakazy
* Izpolniti dějanja
* Ako ne jest dokončenje, to pročitati slědujuču instrukciju

[[Kategorija:Informacijne tehnologije]]
[[Kategorija:Interpretatory]]</text>
      <sha1>jn3tvhknrlw2qf59fhe1kidzkp7m0zl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43662</id>
      <parentid>43658</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:49:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Интерпретатор]]</comment>
      <origin>43662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="111" sha1="te5byehntwucl76cddo7kx2fc5b5c8i" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Интерпретатор]]

[[Kategorija:Informacijne tehnologije]]
[[Kategorija:Interpretatory]]</text>
      <sha1>te5byehntwucl76cddo7kx2fc5b5c8i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jan van Steenbergen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1075</id>
    <revision>
      <id>43652</id>
      <parentid>35199</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:33:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8012" sha1="52xj42644e377d84q6blcq030p700ti" xml:space="preserve">{| align=&quot;right&quot; style=&quot;width:280px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;&quot;
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#3366CC; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;&quot; | Jan van Steenbergen
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; | [[Fajl:Nieuwjaarsbijeenkomst Wikimedia Nederland 21 januari 2017 Museum Volkenkunde Leiden (27).jpg|250px]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#deeaf6; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; | Lična informacija
|-
| style=&quot;width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Ime pri rodženju:
| Johannes Hendrik van Steenbergen
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Rodil se:
| 3 julija 1970 (55 lět)&lt;br /&gt;[[Hoorn]], [[Niderlandy]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Alma-mater:
| [[Amsterdamsky universitet]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#deeaf6; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; | Akademična dějatelnost
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Oblast:
| 
* Jezykoznavec &amp; tolmač
* Žurnalist &amp; poet
* Jezykotvoritelj
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; | Znany za:
| 
* [[Medžuslovjansky jezyk]]
* [[Wenedyk]]
* [[Slovianski]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#deeaf6; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; | Web-stranica
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center;&quot; | [http://steen.free.fr steen.free.fr]
|}


'''Johannes Hendrik van Steenbergen''' ({{Jezyky|nl|Johannes Hendrik van Steenbergen}}) byl rodženy 3 julija 1970 goda v Hornu, Niderlandy, kde on provedl večinstvo svojego dětinstva. V 1988 godu stal studentom Amsterdamskogo universiteta, kde on zakončil učenje po vozhodnoevropejskoj studije s glavnymi prědmetami slavistikoju i muzikologijeju. On prodolžil učiti se v [[Poljska|Poljskě]] v Varšavskom universitetu i rabotal na Varšavskom jesennjem festivalu modernoj muziky. V 1997 godu on stal prěvoditeljem s poljskogo v Niderlandah.

On žive v [[Ejmojden]]u, jest oženjeny na poljskoj pistateljkě Anně van Steenbergen i imaje 3 dětij. Byl administratorom [[Niderlandska Vikipedija|niderlandskoj]] i [[Volapükska Vikipedija|Volapükskoj Vikipedije]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://steen.free.fr/cv.html|title=Curriculum Vitæ|website=steen.free.fr|accessdate=2019-10-21|language=nl}}&lt;/ref&gt;

== Ime ==
Sam Jan tak piše o svojem imeni na jegovoj web-straniceː&lt;ref&gt;Jan van Steenbergen. [http://steen.free.fr/ Oficijna web-stranica.] &lt;/ref&gt; &lt;blockquote&gt;Jan van Steenbergen (polno ime jestː Johannes Hendrik van Steenbergen) jest moje pravdivo ime. Ja odnošu se k tym ščestlivcam, ktori imajut prědlog v jih imeni, ako li vy, samorazumno, jih ljubite. Odličeno od němečskogo jezyka, to jest neizjemajema čest mojego rodinnogo prězimeni, ktoro nikak ne jest svezano s dvorjanstvom. Zatom mně ne jest prijatno, kogda do mene obračajut se &quot;gospodin Steenbergen&quot;, pokoliko to ne jest ja. Takože priměčajte, že prědlog &quot;van&quot; ne piše se s velikoju literoju, kogda prěd njim jest moje ime.  

Steenbergen jest grad v Sěvernom Brabantu, i rodinno prězime &quot;Van Steenbergen&quot; prědpokladaje, že někto iz mojih prědkov, povinno byl odtud. Bez ogleda na to, že toj grad ne jest grad natoliko maly, že by moji zemjaki prinajmenje mogli slyšali o njem, jesm strěčal se s množstvom ortografičnyh pogrěšek v napisanju mojego prězimeni kak v Niderlandah, tako i vně jih granic. Ja takože jesm viděl, kako ono obračalo se v Van Septemberǃ Jednakože ne každo alternativo napisanje mojego imeni obvezno jest pogrěšno. Napriměr, v latyšskom to jest Jans van Steenbergens, a v litovskom – Janas van Steenbergenas, zatom že v tutyh jezykah tak jest prijeto.

Ješče imajemo različne transliteracije na kirilicu i ine sistemy pisma. Moje ime rědko izzyvaje problemy, ale jesm viděl različne russke transkripcije svojego prězimeni: obyčno Стенберген, ale takože mně strěčali se Стенберхен, Стеенберген, Стейнберген, Штеенберген, Штейнберген i daže Стинберген (poslědnje tri oprěděljeno jest nepravilne, zatom že moje ime ne jest němečsko i ne jest anglijskoː pravilno izgovorjenje v IPA jest ''[jɑn fɑn 'ste:nbɛrχǝn].'' Srěd inyh transkripcij mojego imeniː '''Ян ван Стээнбэрген''' (mongolsky), '''ヤン・ファン・ステーンベルヘン''' (japonsky), '''יאן ואן סטינברגן''' (jevrejsky), '''იან ვან სტენბერგენი''' (gruzinsky), '''यान वान स्तय्न्बेर्गन''' (hindijsky), '''يان ۋان ستېنبېرگەن''' (ujgursky) i '''ያን ቫን ስቴንበርገን''' (amharsky).

Ne gledajuči na to, že prězime Van Steenbergen ne jest ni osoblivo razprostranjeno, ni jest osoblivo rědko, moj brat Frederik, troje mojih dětij i ja jesmo jedinstveni prěživši Van Steenbergeni v našej rodině, prinajmenje koliko ja mogu proslěditi, a to jest pet pokoljenij. Kake-libo krovne svezi s inymi ljudami, ktori imajut tako že prězime ne jest izključene, ale v najlěpšem slučaju one sut mnogo slabe.

Nikogda jesm ne skryval svoju pravdivu ličnost v internetu, ale za loginov, adresov elektroničnoj pošty i tomu podobnogo ja obyčno imenuju sebe IJzeren Jan, čto je prěvodimo kak &quot;Želězny Jan&quot;. V moje lěta studenčstva, vměsto učenja, ja mnogo igral v kompjuterne igry (samorazumno v dost proste, ibo govorimo ob koncu 1980-yh – početku 1990-yh), i vsakčas dostignuvši tabely rekordov, jesm pisal libo &quot;IJzeren Jan&quot;, libo &quot;Kriegsherr Jan&quot;. Priblizno tak ja i počel byti IJzerenom Janom, suprotiv že jest dost měkky i tihy člověk v realnosti. Kak ni divno to je, ale minovalo sut mnogo lět, prěd tym kak ja uznal, že &quot;IJzeren Jan&quot; jest takože prězvišče Jana Pitersona Koena, žestokogo kolonizatora 17-go stolětja, ktory, k slovu, jest takože simbolom mojego rodnogo grada Hoorn, takože znanogo kak &quot;''de Coenstad''&quot;&lt;/blockquote&gt;V spoločnosti entuziastov medžuslovjanskogo jezyka Steenbergen takože poněkogda jest uvažno i humoristično imenujemy ''Jan Kamenogorsky.'' Rodinno prězime ''Steenbergen'' s niderlandskogo jezyka možno doslovno prěkladati kak '''steen''' → &quot;kamenj&quot; ̟ '''bergen''' → množstveno čislo od &quot;berg&quot;, čto znači &quot;gory&quot; ili &quot;holmy&quot;. 

== Umětne jezyky ==
V 1996 godu on počel pracovati nad umětnym sěvernoslovjanskym jezykom, ''{{-|Vuozgašchai}}'' (vozgskym), a v 2002 godu stvoril iny jezyk, [[Wenedyk|''wenedyk'']], ktory byl eksperimentom, da by pokazati, kako [[Poljsky jezyk|poljsky]] mogl by izgledati, ako li byl by [[Romanske jezyky|romanskym jezykom.]] 

V 2006 godu on byl jednym iz sutvoriteljev vseslovjanskogo jezyka [[slovianski]], ktory potom stal čestju projekta [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo jezyka]]. V novembru 2013 goda dostal medal Josefa Dobrovskogo od Češsko-moravskogo slovjanskogo sveza, a v 2018 godu takože Order Konstantina Filozofa od družstva &quot;{{Lang|cs|Slovanská Unie z.s.}}&quot;. 

On takože iztvoril jezyk [[boksirit]] za indijskogo filma «{{-|[[Bokshi]]}}», ktory v 2025 g. iměl svoju premieru v medžunarodnom festivalu v Rotterdamu.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.hindustantimes.com/entertainment/others/exclusive-bhargav-saikia-talks-about-his-horror-film-bokshi-set-to-premiere-at-international-film-festival-rotterdam-101735027081463.html|author=Santanu Das|title=Exclusive: Bhargav Saikia talks about his horror film Bokshi, set to premiere at International Film Festival Rotterdam|date=2024-12-25|accessdate=2025-02-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/ Oficialny sajt]
{{Prěvod|en|Jan van Steenbergen|revizija=1132603269}}

{{Sortovati|Steenbergen, Jan van}}

[[Kategorija:Jezykotvoritelji]]
[[Kategorija:Ljudi svezani s medžuslovjanskym jezykom]]
[[Kategorija:Niderlandci]]</text>
      <sha1>52xj42644e377d84q6blcq030p700ti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jeda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1085</id>
    <revision>
      <id>43835</id>
      <parentid>35207</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:13:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1394" sha1="ii7rq1xfszmlbr8ee3an43xrrv1f89x" xml:space="preserve">[[Fajl:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|348x348px|Tuto izobraženje izstavjaje zdravu jedu. Srěd produktov sut: boby, zrno, karfiol, dynja, makarony, hlěb, pomaranča, indyk, losos, mrkva, rěpa, cukinja, fasolja, redkovka, špargla, kabačky, govedina, pomidory i kartofelj.]]
[[Fajl:Jeda.ogg|frameless]]

'''Jeda (jedivo)''' jest libokaka substancija, spotrěbujema da by zabezpečiti poživiteljnu poddržku heterotrofnogo živogo [[organizm|organizma]]. Jeda obyčno imaje rastlinno, životinsko ili gribno proizhodženje i sodrživaje makroelementy, take kak vuglevody, tuk, bělok ili mineraly. Substancija (jeda) spotrěbuje se organizmom i asimiluje se jego klětkami za zabezpečenje energijeju i poddrživanje života. Različne vidy životin imajut različno jedateljno postupanje, zavisno od potrěb jih unikalnogo metabolizma, često adaptovanogo zaradi zapolnjenja osoblivoj ekologičnoj niše v osoblivyh geografičnyh kontekstah.

Pomimo nutričnyh cěljev, krmjenje člověka je svezano s socialnymi, kulturnymi, medicinskymi i psihologičnymi aspektami.

== Iztočniky ==
''Tutoj članok imaje prěvod iz članka''  [[:es:Alimento|''«Alimento»'']]  ''v Vikipediji na'' ''španskom  ([https://es.wikipedia.org/w/index.php?title=Alimento&amp;action=history spis avtorov;] dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|CC BY-SA 4.0]])''.

[[Kategorija:Jeda i napoj| ]]</text>
      <sha1>ii7rq1xfszmlbr8ee3an43xrrv1f89x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Komiks</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1183</id>
    <redirect title="Комикс" />
    <revision>
      <id>43771</id>
      <parentid>8877</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:32:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje izměnjeno s [[Komičny strip]] na [[Комикс]]</comment>
      <origin>43771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" sha1="0zh4u6k8jn4rmht1j3kyaztem4cz43m" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Комикс]]

[[Kategorija:Komiksy|*]]</text>
      <sha1>0zh4u6k8jn4rmht1j3kyaztem4cz43m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43776</id>
      <parentid>43771</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:35:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="52" sha1="tntjs702jvzti1mcqn5cssmq2ffe1fq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Комикс]]

[[Kategorija:Komiksy| ]]</text>
      <sha1>tntjs702jvzti1mcqn5cssmq2ffe1fq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Komičny strip</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1184</id>
    <revision>
      <id>43772</id>
      <parentid>35272</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:33:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="622" sha1="630yk9oivw4x19w1871jsa0retfyaff" xml:space="preserve">'''Komičny strip''' ili '''Komiks''' — jest historija v obrazkah-rysunkah, ktora kombinuje se s tekstom. Obyčajno imaje panelčatu strukturu. Tekst pokazyvaje se s pomočju različnyh tekstovyh blokov (forma ktoryh zavisi od tipa rečenja, naprimer: oblako - za myslji, oval - za reč i tako dalje), a emocije s pomočju različnyh umetnyh izobraziteljnyh metodov-sposobov.

Komiksy sut buvajut različnyh stiljej: fotokomiksy (ktore stvorjene s pomočju foto), webkomiksy (ktore stvorjene i/ili publikujut se jedino v webu-internetu), grafične novely, karikaturne komiksy, animacijne komiksy.

[[Kategorija:Komiksy]]</text>
      <sha1>630yk9oivw4x19w1871jsa0retfyaff</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43775</id>
      <parentid>43772</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:35:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="624" sha1="rsuov8ajjxswrf0lbm0d0hxq6yllf58" xml:space="preserve">'''Komičny strip''' ili '''Komiks''' — jest historija v obrazkah-rysunkah, ktora kombinuje se s tekstom. Obyčajno imaje panelčatu strukturu. Tekst pokazyvaje se s pomočju različnyh tekstovyh blokov (forma ktoryh zavisi od tipa rečenja, naprimer: oblako - za myslji, oval - za reč i tako dalje), a emocije s pomočju različnyh umetnyh izobraziteljnyh metodov-sposobov.

Komiksy sut buvajut različnyh stiljej: fotokomiksy (ktore stvorjene s pomočju foto), webkomiksy (ktore stvorjene i/ili publikujut se jedino v webu-internetu), grafične novely, karikaturne komiksy, animacijne komiksy.

[[Kategorija:Komiksy| ]]</text>
      <sha1>rsuov8ajjxswrf0lbm0d0hxq6yllf58</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kuhnja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1211</id>
    <revision>
      <id>43806</id>
      <parentid>35291</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:19:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gledite takože */</comment>
      <origin>43806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7544" sha1="n9al70qidbq8n3lzo7f6w4fd01f2t9g" xml:space="preserve">'''Kuhnja''' (takože '''kulinarija''', od {{Jezyky|la|culina}} — «kuhnja») jest sokupnost tradicij i receptov pripravjenja [[Jeda|jedy]], obuslovjenyh historičnimy, geografičnymi, kulturnymi i inymi uslovjami. Kuhnje imajut etnične, regionalne i ine osoběnnosti. Na kuhnju v prvom redu vlivajut [[ingredijenty]], ktore možno nabaviti v konkretnoj městnosti. Silno vlivanje na městnu kuhinju mogut takože imati religiozne zabrany i tradicije v jedě.

Globalna kuhnja jest kuhnja, ktora jest koristana po cělomu světu i ktora može byti klasifikovana suglasno občemu koristanju osnovnyh produktov [[Poživjenje|poživjenja]], vklučno zrnovnyh kultur, prěpracovanyh produktov i tukov.

== Historija ==

=== Davnost: prvotno kuhanje ===

Historija světovoj kuhnje začinaje se v davnosti, kogda člověk prvo počel dobyvati sebe poživjenje. Priměnjenije [[Ogenj|ognja]] za pripravjenje jedy — okolo 140 000–110 000 lět prěd n. e. — jest jednym iz najvažnějšyh odkrytij v historiji člověčstva.

Medžu 8000 i 40 000 lětami prěd n. e. člověk gotovil jedu jej droběnjem, mlěnjem, pečenjem i žarjenjem. V 1300 roku prěd n. e. v [[Kitaj]]u jest byl zapisany prvy [[recept]] na světu — salat s marinovanym karpom. Na početku 1. tysečlětja n. e. sut byli otvorene prve školy kuharskoj umětnosti v Drěvnom [[Rim]]u.

=== Kitajska kuhnja ===

[[Fajl:Chinese_cuisine.jpg|thumb|250px|Tradično kitajsko jělo — jedna iz najstaršyh kulinarskyh tradicij na světu.]]

Unikalne tradicije kitajskoj kuhnje sut byti stvorjene ješče 5000 lět prěd n. e. Glavne osoblivosti drěvnokitajskoj kuhnje, sahranjene do sučasnyh dnjev, sut koristnost, raznorodnost produktov, mnogoetapnost pripravjenja bljud i estetika prědstavjenja. [[Kulinarija]] v [[Kitaj]]u vsegda byla ocěnjivana kako umětnost. Kitajci jedni iz prvyh v světovoj historiji počeli dělati [[vino]] — iz ryže, a pozdněje iz prosa.

=== Antičny Rim ===

[[Rim]] iměl jest razvitu kulinarnu kulturu. [[Napitok|Napitky]] i zakusky sut byti prědlagane i v [[banja]]h, i na ulicah, i v času družskyh ili dělovyh shodok. Cvětli razne traktiry i krčmy. Obědnym salam i kuhnjam v rimskoj [[Arhitektura|arhitekturě]] bylo posvěčeno osoblivo čuvanje.

=== Srědnjevěčje i renesans ===

[[Fajl:Taillevent.jpg|thumb|180px|Restoracija znajema kako {{-|[[Taillevent]]|[[Taillevent|Taljevan ({{-|Taillevent}})]]}} {{-|[[Guillaume Tirel|Guillauma Tirela]]|[[Guillaume Tirel|Гиљома Тирела ({{-|Guillaume Tirel}})]]}}, — dvorskogo kuhara francuzkogo kralja i autora jednoj iz prvyh kuharskyh knig.]]

V [[Srědnjevěčje|Srědnjevěčju]] v historiji [[italija]]nskoj kuhnje slučil se někaky zastoj, ktory zakončil se v samom koncu tutoj epohy. [[Italijani]] odnova počeli tvoriti, i uže v tamtom času sut objevili se znane po celomu světu italijanske bljuda.

V 1066 roku [[Normandija|Normanci]] sut privezli v [[Velika Britanija|Britaniju]] italijanske i [[Francija|francuzske]] metody kulinarii. V 1200 roku v [[Indija|Indiji]] i arabskyh stranah pojevily se prve [[makarony]]. Na početku 17. stolětja centrom kuharskoj umětnosti se stala [[Francija]].

=== Novo vrěme: globalizacija kuhnje ===

[[Fajl:Auguste_Escoffier.jpg|thumb|200px|{{-|[[Auguste Escoffier]]|[[Auguste Escoffier|Огюст Эскофье ({{-|Auguste Escoffier}})]]}} — «kralj kuharov» i reformator francuzke kuhnje.]]

V 1553 roku v [[Evropa|Evropu]] iz [[Amerika|Ameriky]] byl privezeny [[kartofelj]]. Iz tutogo časa vo Franciji proizhodet iztoky klasičnoj francuzskoj kuhnje.

V [[Sěverna Amerika|Sěvernoj]] i [[Južna Amerika|Južnoj Amerikah]], tradična kuhnja evropejskyh imigrantov byla adaptovana dodavanjem mnogyh městnyh ingredientov. Mnoge osnovne produkty poživjenja, ktore jedajut po vsemu kontinentu, kako [[kukuruza]], [[bob]] i [[kartofelj]], imajut městno proizhodženje.

== Tipy kuhnij ==

=== Narodna i regionalna kuhnja ===

Narodna kuhnja jest sokupnostju kulinarnyh tradicij i praktik, razprostranjenyh v oprědělenom [[region]]u ili koristanyh někakoju etničnoju skupinoju. Kako pravilo, svoje ime narodna kuhnja dobyvaje od regiona razprostranjenija ili města vozniknutja. Na formovanije gastronomičnyh prědpočitanij raznyh narodov světa vlivaje klimatu regiona — tym, ktore produkty možno izrastiti v prirodnyh uslovjah.

=== Seljanska kuhnja ===

Seljanska kuhnja sostoji iz tipičnih bljud [[Seljanin|seljan]], ktore sut pripravjne iz městnyh, dostupnyh i deševyh ingredientov. Seljani bili jedni iz najubogyh slojev [[Populacija|populacije]], i suglasno, take bljuda, kako pravilo, odličajut se prostotoju pripravjenja i sytnostju, zatože izvorno tutoju jedoju bylo neobhodno nakrmiti neimučih ljudij, zajetyh fizičnym trudom v [[Zemjedělstvo|zemjedělstvu]].&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Montanari | first = Massimo | year = 1994 | title = The Culture of Food | publisher = Blackwell | isbn = 978-0-631-19578-2}}&lt;/ref&gt;

=== Vysoka kuhnja ===

Nazvanje «Vysoka kuhnja» ({{Lang|fr|haute cuisine}}) odnosi se k rafinovanoj kuharskoj tradicije, razvitoj vo [[Francija|Franciji]] i razprostranjenoj po vsemu světu. Ona harakterizuje se detalnym pripravjenijem, preciznimi tehnikami i vysokoj kakostju ingredientov.

=== Vegetarianska kuhnja ===

[[Vegetarianstvo|Vegetarianska]] kuhnja objedinjaje v sebe kako tradično vegetarianske bljuda raznyh kuhnij světa, tako i adaptovane versije izvorno nevegetarianskyh blnud. Ona harakterizuje se prěd vsem odsutstvom mesnyh iztvorov.

=== Domašna kuhnja ===

Domašna kuhnja jest sokupnostju tradicij i receptov pripravjenja jedy v domašnyh uslovjah s pomočju zakladnogo bytovogo inventara. Prědstavjena jest prostoju, nedragoju jedoju iz dostupnyh produktov, pripravjenoju doma v malyh množstvah.

== Vlivanija na kuhnju ==

[[Fajl:Spices.jpg|thumb|250px|Raznoobrazije [[Pripravky|pripravok]] — jedin iz glavnyh faktorov formovanja regionalnyh kuhnij.]]

Na kuhnju vlivajut mnoge faktory:

* '''[[Geografija]] i [[klimat]]''' — dostupnostj městnyh produktov
* '''[[Religija]]''' — poživjenske zabrany i tradicije (kako [[kašrut]] v jevrejskoj kuhnji ili [[halal]] v islamskoj)
* '''[[Historija]] i [[migracija]]''' — vnošenje novyh produktov i tehnik prěz kontakty s drugimi kulturami
* '''[[Ekonomika]]''' — dostupnost i cěna produktov
* '''[[Tehnologičny razvoj]]''' — nove metody konservacije i pripravjenja jedy

[[Pripravky]] i zapravky sut byti otkrity ljudmi ješče v drěvnyh časah. Blagodare tutym produktam, bljuda pritrimajut nove svojstva i vkusy, a kulinarna umětnost se doskonali.

== Světove kuhnje ==

Globalna kuhnja jest kuhnja, ktora jest praktikovana po vsem světě. Medžu najznamenitějšymi světovymi kuhnjami sut:

* '''Francuzska kuhnja''' — vysoka kuhnja, [[sosy]], [[syr]]y, [[vino]]
* '''Italijanska kuhnja''' — [[pasta]], [[pica]], [[rizoto]]
* '''Kitajska kuhnja''' — [[testoviny]], [[ryž]], raznorodne sosy i pripravy
* '''Japonska kuhnja''' — [[suši]], [[ramen]], minimalizm v pripravjenju
* '''Indijska kuhnja''' — bogatstvo pripravok/specij i vegetarianskyh bljud
* '''Meksikanska kuhnja''' — [[kukuruza]], [[čili]], [[bob]]
* '''Grečska i srědzemnomorska kuhnja''' — [[maslinovy olej]], [[ryba]], [[zelenina]]

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Gledite takože ==

* [[Gastronomiija]]
* [[Jeda]]
* [[Pripravky]]
* [[Kuharska kniga]]
* [[Kuhanje]]

[[Kategorija:Kultura]]
[[Kategorija:Jeda i napoj]]</text>
      <sha1>n9al70qidbq8n3lzo7f6w4fd01f2t9g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kvenja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1221</id>
    <revision>
      <id>43697</id>
      <parentid>35295</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:00:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46702" sha1="1debzuffczq4q4jtk9k49egh4frcmy4" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name        = Kvenja
| nativename  = &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;{{lang|qya|Quenya}}&lt;/div&gt;
| image       = Quenya Example.png
| imagesize   = 200px
| imagecaption = Početok kvenjskoj pesnje ''{{-|[[Namárië]]}}'' napisany [[tengvar]]om i [[Latinica|latiniceju]]
| creator     =
* {{-|[[Džon Ronal Ruel Tolkien]]|[[Džon Ronal Ruel Tolkien|Джон Ронал Руел Толкин]]}}
| created     = okolo 1910–1973
| setting     = Fiktivny svět [[Srědzemje|Srědzemja]]
| script      =
* [[latinica]]
* [[tengvar]]
* [[cirth]]
* [[sarati]]
| iso3        = qya
| linglist    = qya
| glotto      = quen1234
| family      =
* [[Umětne jezyky]]
** {{-|[[Jezyki Tolkiena]]|[[Jezyki Tolkiena|Језыкы Толкина]]}} 
}}

'''Kvenja''', takože {{Lang|qya|Quenya}} (izgovor: {{MFA|ˈkʷwɛɲja}}) jest [[umětny jezyk]],&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Conley |first1=Tim |last2=Cain |first2=Stephen |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt; jedin iz tyh, ktore jest iznahodil [[John R. R. Tolkien|{{-|Džon R. R. Tolkien|Джон Р. Р. Толкин}}]] dlja [[Elfi|Elfov]] v jego beletristikě o [[Srědzemje|Srědzemju]].

{{-|Tolkien|Толкин}} počel tvoriti jezyk okolo 1910 goda i restrukturoval jego gramatiku několiko razov, dokud ona ne jest dosegla svojego konečnogo stanja.&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkiena|Толкина}}''.&lt;/ref&gt; Slovosbor ostajal odnositelno stabilnym črez ves proces tvorjenja. On poslědovatelno měnjal ime jezyka iz ''{{-|Elfin}}'' i ''{{-|Qenya}}'' na konečno ''{{-|Quenya}}''. [[Finsky jezyk|Finsky]] byl [[Finsky vliv na Tolkiena|važnym iztočnikom inspiracije]],&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkiena|Толкина}}''.&lt;/ref&gt; ale {{-|Tolkien|Толкин}} byl takože běgly v [[Latinsky jezyk|latinskom jezyku]] i [[Staro-anglijsky jezyk|staro-anglijskom]], i znal [[Davnogrěčsky jezyk|grěčsky]], [[Velšsky jezyk|velšsky]] (glavnu inspiraciju za [[sindarin]], drugy važny {{-|Tolkienov|Толкинов}} elfsky jezyk), i takože starogermanske jezyky, osoblivo [[Gotsky jezyk|gotsky]], v času razvoja kvenji.

{{-|Tolkien|Толкин}} jest razvival kompleksnu vnutrnu historiju personalij, ktore govorili jego elfskimi jezykami v jihnom vlastnom fiktivnom světu.&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 75&lt;/ref&gt; On promyslil takože, že jego jezyky izměnjajut se i razvivajut se s časom, kako i historične jezyky, ktore on izučal profesionalno: ne vo vakuumu, ale kako rezultat migracij i vzajemodějstv narodov, ktore sut govorili jimi.

V ramkah {{-|Tolkienovoj|Толкиновој}} legendy, kvenja jest jedin iz mnogyh [[Elfski jezyky Srědzemja|elfskih jezykov]], na ktoryh govoret bezsmrtne Elfi, nazvane ''{{LatCyr|Quendi|Квенди||1}}'' ('govoritelje') v kvenje.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6.&lt;/ref&gt; Kvenja prěvodi se prosto kako «jezyk» ili, v kontrastu k inym jezykam, ktore Elfi sut strěčali pozdněje v svojej dolgoj historiji, «elfsky jezyk». Poslě togo, kako [[Razděljenje Elfov|Elfi razdělili se]], kvenja voznikla kako rěč dvoh klanov «Vysokyh Elfov» ili Eldarov — [[Noldori|Noldorov]] i Vanjarov, ktore ostavili Srědzemje, da by žiti v [[Eldamar]]u («Elfovom domu»), v [[Valinor]]u, zemji bezsmrtnyh i bogopodobnyh [[Valari|Valarov]].&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6 «O Fëanorě i Raskovanju Melkora».&lt;/ref&gt; Iz těh dvoh skupin Elfov, večšina Noldorov jest vratila se v Srědzemje, gde jest strěčala govorečyh sindarinskym Sivyh Elfov. Noldori konečno sut prijeli sindarin i koristali kvenju prědže vsego kako ritualny ili poetičny jezyk, dokolě  Vanjari, ktore sut ostali v Eldamaru, shranjali sut koristanje kvenje.

Ovako, kvenjsky jezyk byl simboličnym dlja vysokogo statusa Elfov — prvorodnoj iz ras Srědzemja — iz-za jihnoj těsnoj svezi s Valinorom. V [[Druga Epoha|Drugoj Epohě]] hronologije Srědzemja [[Ljudi Srědzemja|Ljudi]] [[Numénor]]a naučili se kvenji. V [[Tretja Epoha|Tretjej Epohe]], vrěmenu sobytij «[[Vladar Prstenjev|Vladara Prstenjev]]», kvenja byla izučana kako [[drugy jezyk]] vsemi Elfami noldorskogo proizhodženja, i ona nadaljovala koristati se v govorjenoj i pisanoj formah, ale jihny [[materinsky jezyk]] byl sindarin Sivih Elfov.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Prilog {{-|F}}: «O Elfah».&lt;/ref&gt; Kako Noldori sut ostali v Srědzemju, jihny noldorsky dialekt kvenje takože jest postupno odšel od vanjarskogo dialekta, govorjenogo v Valinoru, podvrgajuči se zvukovnym i gramatičnym izměnam.

Kvenjsky jezyk imel važnu rolju v {{-|Tolkienovom|Толкиновом}} «Vladaru Prstenjev», i takože v jego posthumno publikovanoj historiji Srědzemja «[[Silmarilion]]». Najdlžejšy tekst v kvenji, publikovany {{-|Tolkienom|Толкином}} v jego životu, jest pesnja «{{-|[[Namárië]]}}»; ine publikovane teksty ne sut dolžeje než několiko rěčenij. Po svojej smrti {{-|Tolkien|Толкин}} ostavil mnogo nepublikovanyh zapisov o kvenji, i pozdněje {{-|Tolkienove|Толкинове}} učeniki sut uporedili jego zapisky i nepublikovane rukopisy dlja publikacije v žurnalah «{{-|[[Parma Eldalamberon]]}}» i «{{-|[[Vinyar Tengwar]]}}», gde takože publikovali naučnu i lingvističnu analizu jezyka.&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 90&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}} nikogda ne jest stvoril dostatočno slovosbora, da by bylo možno razgovarjati po-kvenjsky, hoti ljubitelje pišut poeziju i prozu v kvenji od 1970-yh godov. Tuto pričinilo prědpoloženja i potrěbu tvoriti nova slova, v realnosti razvivajuči svojego roda neo-kvenju.

== Vněšnja historija ==

{{-|[[Džon Ronal Ruel Tolkien]]|[[Džon Ronal Ruel Tolkien|Джон Ронал Руел Толкин]]}} začel konstruovati svoj prvy elfsky jezyk okolo 1910–1911 goda, buduči v škole Kralja Edvarda v [[Birmingham]]u.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Conley |first1=Tim |last2=Cain |first2=Stephen |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt; Pozdněje on nazval jego ''{{-|Qenya}} '' (okolo 1915 goda), i ješče pozdněje izměnil pravopis na ''{{-|Quenya}}''. V toj čas on byl uže znancem [[Latinsky jezyk|latinskogo jezyka]] , [[Davnogrečsky jezyk|grečskogo]], [[Špansky jezyk|španskogo]], i několika starogermanskyh jezykov, kako [[Gotsky jezyk|gotsky]], [[Staronordsky jezyk|staronordsky]], i [[Staro-anglijsky jezyk|staro-anglijsky]].&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a''.&lt;/ref&gt; On iznahodil něktore kriptografične kody, i dva ili tri umětne jezyky. {{-|Tolkien|Толкин}} zainteresoval se finskoju mitologijeju [[Kalevala|Kalevaly]], potom izučil [[Finski jezyk|finsky]], ktory on nahodil estetično zadovoljajučim iztočnikom inspiracije dlja jego Vysokoelfskogo jezyka. Mnogo lět pozdněje on napisal: «To bylo kako iznahoditi cělu vinicu, napolnjenu flašami udiviteljnogo vina roda i vkusa, kakogo nikogda prědže ne byh odvědal. To mene sovsěm opijanilo».&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a''.&lt;/ref&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} jest pisal ob ingredientah kvenji:

&lt;blockquote&gt; Ingredienty v kvenji sut raznorodne, ale izrabotane v samokonsistentny harakter, točno ne podobny libokakomu jezyku, ktory ja znam. Finsky, s ktorym ja znajomil se, kogda prědže počel konstruovati «mitologiju», byl dominantnym vlivanjem, ale toj byl mnogo ograničeny &lt;nowiki&gt;[v pozdnej kvenji]&lt;/nowiki&gt;. On pozastavaje v něktoryh harakteristikah: kako odsutnost početkovo libokakyh konsonantnyh skupin, odsutnost zvučnyh plozivov ''b, d, g'' (izvedenyh v ''mb, nd, ng, ld, rd'', ktore sut blagoraspoložene) i ljubov k koncovkam ''-inen, -ainen, -oinen'', i takože v něktoryh točkah gramatiky, kako sut padežne zakončenja ''-sse'' (početok v ili na), ''-nna'' (dviženje k, premo), i ''-llo'' (dviženje iz); prisvojiteljne zaimenniky takože sut izražene sufiksami; nema roda.&lt;ref group=T&gt;Iz pisma W. R. Mettjusu, datovannogo 13–15 junija 1964, publikovanogo v {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} nikogda ne naměrjal kvenju ili kake-libo ine svoje umětne jezyky koristati vo vsakodennom životu kako [[medžunarodny pomočny jezyk]],&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 76&lt;/ref&gt; hoti poddržival ideju [[Esperanto|esperanta]] kako pomočnogo jezyka v Evropě.&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 95–99&lt;/ref&gt; So svojeju kvenjeju {{-|Tolkien|Толкин}} naslědoval dvojny estetičny cělj: «klasičnost i měnlivost».&lt;ref group=T&gt;Iz pisma W. R. Mettjusu, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt; Toj impuls byl važnoju motivacijeju dlja jego tvorjenja «mitologije». V času razvoja jezyka {{-|Tolkien|Толкин}} čul, že on potrěboval govoriteljev, vključno s jihnoju vlastnoju historijeju i mitologijeju, ktore, kako on myslil, davajut jezyku jego «individualny vkus».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', «Predslovje k vtoromu izdanju».&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 75&lt;/ref&gt; «Vladar Prstenjev», po {{-|Tolkienu|Толкину}}, «byl prědže vsego lingvistično inspirovany i byl počety, da by dati potrěbny fon 'historije' dlja elfskyh jezykov».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', «Predslovje k vtoromu izdanju».&lt;/ref&gt; Toj proces, naprvo iznahodženje jezyka i potom tvorjenje pozadja dlja jego fiktivnyh govoriteljev byl opisan kako unikalny.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. p75–76&lt;/ref&gt; [[Dimitra Fimi]], {{-|Tolkienova|Толкинова}} učenica, utvrdžaje, že {{-|Tolkienovo|Толкиново}} iznahodženje {{-|Qenye|Кенје}} počalo se kako iskanje idealnogo jezyka, da by odpovědal moralnym i estetičnym cěljam tvorjenja «mitologije za Angliju».&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 97&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}} považal kvenju kako «jedin jezyk, ktory byl skonstruovany da by dati zaigrati mojemu vlastnomu najnormalnějšemu fonetičnomu vkusu».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Čudovišča i kritiki'', s. 212.&lt;/ref&gt;

Od početka {{-|Tolkien|Толкин}} koristal [[Komparativna filologija|komparativnu filologiju]] i [[model dreva]] kako svoje glavne orudja v umětnyh jezykah.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, pismo čitatelju, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 61.&lt;/ref&gt; On obyčno začinal s fonologičeskoj sistemy [[prajezyk]]a i potom prodolžal iznahodženjem dlja vsakogo [[Dočersky jezyk|dočerskogo jezyka]] trěbnoj sekvencie [[Glasova izměna|glasovyh izměn]].

=== Razvoj ===

V svojem životu {{-|Tolkien|Толкин}} eksperimentoval neustalo so svojimi umětnymi jezykami, i oni byli podvrgnuty mnogym revizijam. Kvenja imala mnogo gramatik so značnymi različjami medžu raznymi etapami svojego razvoja. V času prvogo konceptualnogo etapa ''rannjej kvenji'' od okolo 1910 do okolo 1920 goda, jezyk se nazyval {{lang|en|Elfin}} v anglijskom i {{lang|qya|Eldarissa}} v samoj {{-|Qenyi|Кенји}}. Dokolě jejny razvoj byl bezprěryvnym procesom, kvenja jest prošla několiko važnyh revizij v svojej gramatikě, prědže vsego v spreženju i sistemě zaimennikov. Slovosbor, jednakože, ne byl podvrgnut naglym ili krajnym izměnam. {{-|Tolkien|Толкин}} poněkogda měnjal značenje slova, ale on bez malogo nikogda ne izkydyval jego kogda iznahodil, i on prodolžal izlěpšati jego smysl i bezčislenno kovati nove sinonimy. Pozdněje, po publikaciji «Vladara Prstenjev» (zakončenogo okolo 1949–1950, publikovanogo v 1954–1955 godah), gramatične pravila kvenji prohodet ješče nemnogo izměn, i tuta versija byla potom klasifikovana kako ''pozdnja kvenja'' (okolo 1950–1973).

Napisanje ''{{-|Qenya}}'' se loněkogda koristaje da by razlučiti ''rannju kvenju'' od pozdnejših verzij. {{-|Qenya}} odličaje se od pozdnjej kvenji zato že imaje inaku vnutrnu historiju, slovosbor i gramatične pravila, kako opisano v «{{-|Qenyaqetsa}}».&lt;ref&gt;«{{-|Qenyaqetsa: The Qenya Phonology and Lexicon by J. R. R. Tolkien}}», publikovany v {{-|''Parma Eldalamberon''}} nomer 12.&lt;/ref&gt; [[Dimitra Fimi]] prědpokladaje, že {{-|Qenya}}, kakova jest v «{{-|Qenyaqetsa}}», była zamysljena kako mističny jezyk, ibo leksikon sodrživaje mnogo slov s jasnymy religioznymi konotacijami.&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 98&lt;/ref&gt;

V ranih 1930-yh godah {{-|Tolkien|Толкин}} jest rěšil, že prajezyk Elfov byl [[Valarin]], jezyk bogov ili Valarov: «Jezyk Elfov proishodil v početku iz Valarov, ale oni měnjali go uže v procesu naučenija, i čtovyše, izměnjali i obogačali jego vsaky čas svojim vlastnym iznahodženjem».&lt;ref group=T&gt;Tolkien, 2010, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (19), ss. 18–28.&lt;/ref&gt; Okolo deseti lět pozdněje, {{-|Tolkien|Толкин}} izměnil teoriju o proishodženiju elfskogo prajezyka. Vměsto naučenija od Valarov, Elfi sut stvorili izvorny jezyk '''{{-|Quenderin}}''', ktory stal se prajezykom elfskoj jezykovoj rodiny.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Lambion Ontale: Descent of Tongues», Tengwesta Qenderinwa 2, ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 71.&lt;/ref&gt; Elfska jezykova sěmja sodrživaje kvenju, [[telerin]], [[sindarin]] i [[nandorin]].

Druga harakteristika kvenji, pripominajuča drěvne prirodne jezyky kako davnogrčsky, staro-anglijsky ili sanskrit, jest [[Dvojina|dvojinno]] gramatično čislo, ktore koristaje se v dodatok k jedinstvennomu i množnomu.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 77&lt;/ref&gt;

=== Publikacija lingvističnyh tekstov ===

Dva žurnala, {{-|''[[Vinyar Tengwar]]''}} od nomera 39 (julij 1998), i {{-|''[[Parma Eldalamberon]]''}} od nomera 11 (1995), byli sut ekskluzivno posvěčeny redaktovanju i publikaciji {{-|Tolkienovoj|Толкиновој}} masy nepublikovanyh lingvističnyh papirov.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 90&lt;/ref&gt; Važne gramatične teksty, aluzivno vozpominane v seriji «[[Historija Srědzemja]]» i opisane kako skoro nečitajeme ili dosta nerazumlive, byli sut publikovane v tutyh dvoh žurnalah. «Rannjaa Kvenjska gramatika», napisana {{-|Tolkien|Толкин}}om okolo 1925 goda, byla redaktovana i publikovana v {{-|''Parma Eldalamberon''}} nomer 14.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon'' (14).}}&lt;/ref&gt;

=== Naučne izslědovanja ===

V 1992 godu, suglasno {{-|Tolkienovomu|Толкиновому}} učenjiku [[Karl F. Hostetter|Karlu F. Hostetteru]], {{-|Tolkienov|Толкинов}} učenjik {{-|Anthony Appleyard|Антони Еплјард}} jest stvorill «prvo kompleksno pokušenje ... sistematizovati kvenjsku gramatiku v světle novyh informacij, publikovanyh v 'Historiji Srědzemja', osobenno v Etimologijah».&lt;ref&gt;{{-|{{Cite journal |last=Hostetter |first=Carl F. |title=Tolkienian Linguistics: The First Fifty Years |journal=Tolkien Studies |volume=4 |year=2007 |pages=1–46 |doi=10.1353/tks.2007.0022}}}}&lt;/ref&gt;

V 2008 godu, kompjuterny lingvist {{-|Paul Strack|Пол Страк}} stvoril {{-|Elvish Data Model}} (skračeno «{{-|Eldamo}}») da by sostaviti leksikon — slovnik i analizu izvoja jezyka — vsih {{-|Tolkienovyh|Толкиновых}} jezykov.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Strack |first=Paul |title=Eldamo – An Elvish Lexicon |url=https://eldamo.org/index.html |date=11 December 2022}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 1em auto;&quot;
|+ Grupovanje variantov kvenji po periodam&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Strack |first=Paul |title=Eldamo – An Elvish Lexicon |url=https://eldamo.org/index.html |date=11 December 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! Rannji (1910 do 1930) !! Srědnji (do 1950) !! Pozdnji (do 1973)
|-
| &lt;poem&gt;Rannji Primitivny Elfsky jezyk
Rannja Kvenja&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Srědnji Primitivny Elfsky jezyk
Srědnja Stara Kvenja
Srědnja Kvenja
Lindarin&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Primitivny Elfsky jezyk
Stara Kvenja
Kvenja
Vanjarin&lt;/poem&gt;
|}

Lingvist Alexander St{{-|ai|е}}nton publikoval analizu prosodijnoj struktury kvenji v 2022 godu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Stainton |first=Alexander |title=Quenya Prosodic Structure |journal=Western Papers in Linguistics |date=2022 |volume=5 |issue=1}}&lt;/ref&gt;

=== Koristanje kvenji ===

Pokušanija ljubiteljov pisati v kvenji počali se v 1970-yh godah, kogda ves korpus publikovanogo elfskogo jezyka sodržival toliko několiko sot slov. Od togo časa koristanje elfskogo procvětalo v pesnjah i tekstah, frazah i imenah, i daže tatuažah.&lt;ref name=&quot;companion&quot;&gt;{{-|{{Cite book |first1=Christina |last1=Scull |last2=Hammond |first2=Wayne G. |year=2006 |title=The J. R. R. Tolkien Companion and Guide |volume=2 |publisher=Houghton Mifflin |pages=476–82}}}}&lt;/ref&gt; Ale {{-|Tolkien|Толкин}} sam nikogda ne dělal svoje jezyky dostatočno polnymi dlja razgovora. V rezultatu, novo stvorjene elfske teksty vključajut prědpoloženija i poněkogda kovanje novyh slov.

== Vnutrenja historija ==

Elfske jezyky sut [[Jezykova sěmja|semjeju]] několika srodnyh jezykov i narěčij.

{{-|Tolkien|Толкин}} jest fiktivno predstavil elfsku spoločnost s [[vernakular]]nym jezykom dlja vsakodennogo koristanja,  ''{{-|Tarquesta}}'', i bolje obrazovanym jezykom dlja koristanja v ceremonijah i nauki, ''{{-|Parmaquesta}}''.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite journal |last=Garth |first=John |title=Quenya Phonology: Comparative Tables |journal=Tolkien Studies |volume=8 |issue=1 |year=2011 |pages=107–114 |doi=10.1353/tks.2011.0013}}}}&lt;/ref&gt;

=== Primitivna Kvěndija ===

Elfi na počatku sovměstno imali jedin jezyk, Primitivnu Kvěndiju, nazvanu ''{{-|Quenderin}}'' v kvenji. Medžu [[Eldari|Eldarami]], to jest tymi Elfami, ktore sut podjeli Veliky Pohod v [[Valinor]] i [[Eldamar]], Primitivna Kvěndija razvila se v občoeldarinsku.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Tengwesta Qenderinwa», ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 72.&lt;/ref&gt; Něktori iz Eldarov sut ostali v [[Beleriand]]u i stali Sivimy Elfami; jihny jezyk razvil se v [[sindarin]]. Večšina inyh Eldarov prodolžala putoavje v Eldamar i osnovala veliky grad Tirion, gde razvili kvenju.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6; takože «Kvenja» v anotirovanom Ukazatelju, s. 346.&lt;/ref&gt;

Starša forma kvenji, prvokratno zapisana v [[Sarati|saratah]] Rúmila, nazyva se Stara ili Drěvna Kvenja (''{{-|Yára-Quenya}}'' v kvenji). V Eldamaru, Noldori i Vanjari govorili dvoma slegka različnymi, no vzajemno razumlivymi narěčjami Tarkvesta: ''Noldorinska Kvenja'' i ''Vanjarinska Kvenja''.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. Tolkien, {{-|«Tengwesta Qenderinwa 2», ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 75.&lt;/ref&gt; Pozdněje Noldorinska Kvenja se stala ''Izgnaněčskoju Kvenjeju'', kogda večšina Noldorskyh Elfov slědovala jih vodjitelju [[Fëanor]]u v izgnanje iz Eldamara i nazad v Srědzemje, gde sut vprvo probudili se bezsmrtne Elfi.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Words, Phrases and Passages», ''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 128.&lt;/ref&gt;

=== Koristanje Elfami, Valarami i Ljudjmi ===

Kvenja koristala se bogopodobnymi Valarami. Elfi sut prijeli někake [[Pozajeto slovo|pozajete slova]] iz jezyka Valarov, ktory nayzval se Valarin v kvenji, hoti tyh bylo vyše vo Vanjarinskom narěčji než v Noldorskom.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 1994, «Part Four. Quendi and Eldar: Appendix D», s. 398.}}&lt;/ref&gt; To je bylo verojetno iz-za trajno těsnyh odnošenij Vanjarskih Elfov s Valarom.

Elfi Tretjego Klana, ili [[Teleri]], ktore sut dosegli Eldamara pozdněje, než Noldora i Vanjara, govorili odličnym, ale těsno srodnym jezykom, obyčno nazyvanym [[Telerin]]skym. Nektore Elfi videli jego toliko narěčjem kvenji. To ne bylo věrno s historičnogo gledišča, hoti može byti věrno s lingvističnogo.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite encyclopedia |last=Dickerson |first=Matthew |title=Elves: Kindreds and Migrations |encyclopedia=J. R. R. Tolkien Encyclopedia |year=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-86511-1 |pages=152–154}}}}&lt;/ref&gt;

Buntujuči se [[Noldori]], ktore sledovali Fëanoru v Srědzemje, govorili toliko kvenjeju. Ale [[Elu Thingol]], Kralj [[Sindarove|Sindarov]] Belerianda, jest zabranil koristanje kvenji v jego carstvě, kogda uznal ob ubijstvu Telerinskyh Elfov Noldorami.&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', gl. 15.&lt;/ref&gt; Tym on i ograničil možnost Sindarov ulěpšati i prosvětljati svoj jezyk vlivanjami iz kvenji, i uskoril «směnšenje i duhovno obědnjenje» Noldorskoj kultury.&lt;ref&gt;Flieger, 2002, s. 136&lt;/ref&gt; Noldori v toj čas byli polno ovladli sindarinskym, dokolě Sindari byli sut pomali v naučeniju se kvenji.

Od [[Vtora Epoha (Elfi)|Vtoroj Epohy]] dalje, kvenja koristala se ceremonijno [[Čelověci Srědzemja|Ljudmi]] [[Numénor]]a i jihnymi potomkami v [[Gondor]]u i Arnoru dlja oficialnyh imen kraljev i kraljic; ta praktika byla obnovjena [[Aragorn]]om kogda on prěvzal koronu kako Elessar Tel{{-|c|к}}ontar.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt; Kvenja v Tretjej Epohě imala skoro toj isty status, kako [[Latinsky jezyk|latinsky]] v srědnjevěčnoj [[Evropa|Evropě]], i byla nazvana {{-|Tolkien|Толкин}}om ''{{-|Elven-latin}}''.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Priloga F: «O Elfah».&lt;/ref&gt;

== Fonetika ==

{{-|Tolkien|Толкин}} opisal izgovorjenje elfskih jezykov Elfami, Ljudmi i Hobbitami v različnih iztočnikah. Dokumentacija o fonetikě pozdnjej kvenji sodrživaje se v Prilogě E «Vladara Prstenjev» i v «{{-|Outline of Phonology}}», jednom iz {{-|Tolkien|Толкин}}ovyh tekstov, publikovanom v ''Parma Eldalamberon'' nomer 19.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), ss. 68–107.&lt;/ref&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} osnoval izgovorjenje kvenji bolje na [[Latinsky jezyk|latinskom jezyku]] než na [[Finska fonetika|finskoj fonetikě]]. Tako, kvenje nedostavaje [[Harmonija samoglasok|harmonije samoglasok]] i [[Gradacija suglasok|gradacije suglasok]], prisutnyh v finskom, i [[udarjenje]] ne jest vsegda na prvom slogu slova. Tipičske finske elementy kako prědnje samoglasky ''{{-|ö}}'', ''{{-|ä}}'' i ''{{-|y}}'' nedostajut kvenji, ale fonetične podobnosty vključajut odsutnost aspirovanyh nezvučnyh plozivov ili razvoj slogov {{-|''ti'' &gt; ''si''}} v obohdvoh jezykah. Kombinacija latinskoj osnovy s finskimi pravilami fonetiky dala rezultatom produkt, ktory jest podobny italijanskomu vo mnogyh odnošenjah, a toj byl {{-|Tolkien|Толкин}}ov omiljeny sovrěmenny romansky jezyk.&lt;ref&gt; ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a'', #223.&lt;/ref&gt;

=== Suglasky ===

Kvenjska sistema suglasok imaje 6 glavnyh měst artikulacije: [[Labialna suglaska|labialno]] (vključajuče guby), [[Dentalna suglaska|dentalno]] (vključajuče jezyk i zadnju stranu zubov), [[Alveolarna suglaska|alveolarno]], [[Palatalna suglaska|palatalno]], [[Velarna suglaska|velarno]], i [[Glotalna suglaska|glotalno]]. Čto važno, zvučne [[ploziv]]y javjajut se toliko poslě [[Nosova suglaska|nosovyh]] i [[Likvidna suglaska|likvidnyh]], to jest nema prostogo {{-|/b, d, g/}}, ale toliko skupiny {{-|/mb, nd, ld, rd, ŋg/}}, i te javjajut se toliko medžu vokalami.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 75&lt;/ref&gt;

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|+ Kvenjske suglasky&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;
!
! Labijalny
! Alveolarny
! Palatalny
! Velarny
! Glotalny
|-
! Nosovy
| {{-|m}} || {{-|n}} || || {{-|ŋ}} ||
|-
! Ploziv
| {{-|p b}} || {{-|t d}} || || {{-|k g}} ||
|-
! Frikativ
| {{-|f v}} || {{-|s}} || {{-|(ç)}} || {{-|x}} || {{-|h}}
|-
! Tril
| || {{-|r}} || || ||
|-
! Poluglasky
| {{-|(ʍ) w}} || || {{-|j}} || ||
|-
! Lateralny
| || {{-|l}} || || ||
|}

Kvenjska ortografija (koristajuči latinicu) sleduje MFA, ale koristaje {{-|⟨c⟩}} kako alternativu za {{-|⟨k⟩}}, piše se {{-|(IPA [ŋ])}}, za ktoroju ne slěduje druga velarna kako {{-|⟨ñ⟩}}, i predstavjaje suglasky {{-|(IPA [ç ʍ])}} koristanjem digrafov {{-|⟨hy hw⟩}}.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;

=== Samoglasky ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right&quot;
|+ Kvenjske samoglasky&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 76&lt;/ref&gt;
!
! Prědnje
! Zadnje
|-
! Zatvorjene
|| {{-|i(ː)}} || {{-|u(ː)}}
|-
! Poluotvorjene prědnje
|| {{-|eː}} || {{-|oː}}
|-
! Poluotvorjene zadnje
|| {{-|ɛ}} || {{-|ɔ}}
|-
! Otvorjene
|colspan=2| a(ː)
|}
Kvenja imaje pet [[Samoglaska|samoglasok]] i razliku dolžiny. Kratke samoglasky sut {{-|/a, e, i, o, u/}}, a dolge pišut se s akcentom kako {{-|⟨á, é, í, ó, ú⟩}}. Točna kakost samoglasok ne jest znana, ale jihny izgovor jest verojetno bliže k «čistym» samoglaskam italijanskogo i španskogo, než k dvuglasnym anglijskym.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://folk.uib.no/hnohf/quenya.htm |title=Quenya – the Ancient Tongue. Elementary Phonology |first=Helge K. |last=Fauskanger |publisher=University of Bergen}}&lt;/ref&gt; Pozdnja Noldorinska Kvenja imaje 6 dvoglasok (kvenjsky ''{{-|ohloni}}''): {{-|/iu, eu, ai, au, oi, ui/}}. Vse oni sut [[Padajuča dvuglaska|padajuče]], s izključenjem {{-|/iu/ (IPA [ju])}} ktora jest vozdvigajuča se.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 76&lt;/ref&gt;

=== Slogy i udarjenje ===

V kvenji, udarjenje sloga jest prědvidimo i nefonemično (to jest smysl slova nikogda ne měnjaje se zavisno od naglasa), ale jest čestečno naznačeno [[Težina sloga|težinoju sloga]]. Slova iz dvoh slogov imajut udarjenje na prvom slogu. V slovah iz trěh ili vyše slogov, udarjenje jest na prědposlědnom slogu, ako li toj jest těžky, inače na tretjem slogu od konca. Tuto pravilo naglasa jest jednakovo s [[Latinška fonologija|latinskim pravilom udarjenja]].&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;

== Gramatika ==

Gramatika kvenji jest [[Aglutinativny jezyk|aglutinativna]] i v osnově [[sufiks]]alna, to jest, različne slovesne čestice sjedinjajut se pridavanjem jih na konci. Ona imaje osnovne klasy slov — [[glagol]]y, [[imennik]]y i [[zaimennik]]y/oprědělitelje, [[pridavnik]]y i [[prědlog]]y. Imenniki sut sklanjane po padežu i čislu. Glagoly sut spregajeme po vrěmenu i vidu, i po suglasovanju s subjektom i objektom. V rannjej kvenji, pridavniky suglasujut se s imennikom, ktory modifikujut, po padežu i čislu, ale ne v pozdnjej kvenji, gde tuto suglasovanje utračaje se. Osnovny slovoslěd jest [[subjekt-glagol-objekt]]. Ako ne ukazano inače, priměry v tutoj sekciji odnoset se k Pozdnjoj Kvenje kako ju {{-|Tolkien|Толкин}} prědstavoval poslě 1951 goda.

'''[[Padež]]e kvenje sut''':
* [[nominativ]] (imeniteljnik);
* [[genitiv]] (roditeljnik);
* [[posesiv]] (prisvojiteljny);
* [[dativ]] (dateljnik);
* [[akuzativ]] (viniteljnik);
* [[lokativ]] (městny);
* [[alativ]] (vhodno-městny);
* [[ablativ]] (izhodno-městny);
* [[instrumental]] (tvoriteljnik);
* «elfinitiv», «zagadočny padež» — pravdopodobno, jest raznovidnostju městnika abstraktnogo vida, napodobje ''{{-|fëas}}'' «v duši».
'''Čisla'''
* [[Jednina]] (''jedinstveno čislo'') — označaje jedin prědmet.
* [[Dvojina]] (''dvojstveno čislo'') — označaje neoddělimu paru prědmetov, napriměr «ruky». Ješče jedin harakterističny priměr — v kvenja o najlěpših prijateljah govoret ''meldu'', to jest «para prijateljev». To pokazuje, koliko oni sut blizki.
* [[Množina]] (''množstveno čislo'') — označaje několiko prědmetov.
* Sborno čislo (''multipleks'') — označaje neoddělimu grupu prědmetov, napriměr, «narod», ili oprěděljenu grupu prědmetov, ako koristi se s oprěděljenym artiklom.
Priměry podobnyh čisel v medžuslovjanskom i anglijskom jezykah.
* Jednina — «člověk; cvět»; ''{{-|person}}''.
* Dvojina — «rukavy; oči»; ''{{-|sleeves}}''.
* Množina — «ljudi; cvěty» (ale ne «cvětje»); ~''{{-|persons}}''.
* Sborno — «narod; cvětje» (ale ne «cvěty»); ''{{-|people}}''.

=== Imenniky === 
Kvenjske imenniky mogut iměti do četyreh čisel: jedninu, obču [[Množina|množinu]] («množina 1»), čestičnu/[[Partitivna množina|partitivnu množinu]] («množina 2») i [[Dvojina|dvojinu]].&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. p78–79&lt;/ref&gt; V pozdnej Kvenjskoj Tarkvestě množina tvori se sufiksom k subjektnoj formě imennika: za «množinu 1» sufiks jest ''{{-|-i}}'' ili ''{{-|-r}}''; za «množinu 2» sufiks jest ''{{-|-li}}''.&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Words, Phrases and Passages», ''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt; Kvenjske imenniky sklanjajut se po [[padež]]am. Parmakvestna Kvenja imaje deset [[padež]]ev.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. p79–80&lt;/ref&gt; One vključajut četyri glavnyh padežev: [[nominativ]], [[akuzativ]], [[genitiv]] i [[Instrumentalny padež|instrumentalny]]; tri adverbialne padeže: [[Alativny padež|alativny]] (iz ktorogo [[dativ]] jest skračena forma), [[lokativ]] (takože s skračenoju formoju) i [[ablativ]]; i [[Posesivny padež|posesivny]] ili pridavnikovy padež. Akuzativ byl koriščeny toliko v Parmakvestě i byl zaměnjeny nominativom v pozdnej govorjenoj kvenji.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 80&lt;/ref&gt;

[[Imennik]]y v kvenji, voobče, dělet se na tri [[Sklonjenje (lingvistika)|sklonjenja]], ale jest mnogo izključenji, svezanyh s [[Etimologija|etimologijeju]] slov.

==== Prvo sklonjeńje ==== 

K prvomu sklonjenju prinaležet imenniky, končajuče se na suglasku, napriměr, «kralj» i «dom». 

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|- 
! Padež !! Jed. č. !! Dvoj. č. !! Mn. č. !! Sbor. č.
|-
| [[Imeniteljnik]] || ''{{-|aran}}'' || ''{{-|aranu}}'' || ''{{-|arani}}'' || ''{{-|araneli}}''
|-
| [[Roditeljnik]] || ''{{-|arano}}'' || ''{{-|aranuo}}'' || ''{{-|aranion}}'' || ''{{-|aranelion}}''
|-
| [[Prisvojiteljny padež|Prisvojiteljny]] || ''{{-|aranwa}}'' || ''{{-|aranuva}}'' || ''{{-|araníva}}'' || ''{{-|aranelíva}}''
|-
| [[Dateljnik]] || ''{{-|aranen}}'' || ''{{-|aranuen}}'' || ''{{-|aranin}}'' || ''{{-|aranelin}}''
|-
| [[Viniteljnik]] || ''{{-|aran}}'' || ''{{-|aranu}}'' || ''{{-|araní}}'' || ''{{-|aranelí}}''
|-
| [[Městnik]] || ''{{-|aranessë}}'' || ''{{-|aranussë}}'' || ''{{-|aranissen}}'' || ''{{-|aranelissen}}''
|-
| [[Alativ]] || ''{{-|aranenna}}'' || ''{{-|aranunna}}'' || ''{{-|araninnar}}'' || ''{{-|aranelinnar}}''
|-
| [[Ablativ]] || ''{{-|aranello}}'' || ''{{-|aranullo}}'' || ''{{-|aranillor}}'' || ''{{-|aranelillon}}''
|-
| [[Tvoriteljnik]] || ''{{-|arannen}}'' || ''{{-|aranunen}}'' || ''{{-|araninen}}'' || ''{{-|aranelínen}}''
|-
| Abstraktno-městny || ''{{-|aranes}}'' || ''{{-|aranus}}'' || ''{{-|aranis}}'' || ''{{-|aranelis}}''
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|-
! Padež !! Jed. č. !! Dvoj. č. !! Mn. č. !! Sbor. č.
|-
| [[Imeniteljnik]] || ''{{-|már}}'' || ''{{-|mardu}}'' || ''{{-|mardi}}'' || ''{{-|mardeli}}''
|-
| [[Roditeljnik]] || ''{{-|mardo}}'' || ''{{-|marduo}}'' || ''{{-|mardion}}'' || ''{{-|mardelion}}''
|-
| [[Prisvojiteljny padež|Prisvojiteljny]] || ''{{-|marwa}}'' || ''{{-|marduva}}'' || ''{{-|mardiva}}'' || ''{{-|mardelíva}}''
|-
| [[Dateljnik]] || ''{{-|marden}}'' || ''{{-|marduen}}'' || ''{{-|mardin}}'' || ''{{-|mardelin}}''
|-
| [[Viniteljnik]] || ''{{-|mar}}'' || ''{{-|mardu}}'' || ''{{-|mardí}}'' || ''{{-|mardelí}}''
|-
| [[Městnik]] || ''{{-|mardessë}}'' || ''{{-|mardussë}}'' || ''{{-|mardissen}}'' || ''{{-|mardelissen}}''
|-
| [[Alativ]] || ''{{-|mardenna}}'' || ''{{-|mardunna}}'' || ''{{-|mardinnar}}'' || ''{{-|mardelinnar}}''
|-
| [[Ablativ]] || ''{{-|mardello}}'' || ''{{-|mardullo}}'' || ''{{-|mardillor}}'' || ''{{-|mardelillon}}''
|-
| [[Tvoriteljnik]] || ''{{-|mardenen}}'' || ''{{-|mardunen}}'' || ''{{-|mardinen}}'' || ''{{-|mardelínen}}''
|-
| Abstraktno-městny || ''{{-|mardes}}'' || ''{{-|mardus}}'' || ''{{-|mardis}}'' || ''{{-|mardelis}}''
|}

=== Pridavniky ===

V pozdnoj kvenji, jednotne okončenja sut ''{{-|-a, -ë, -ëa}}'', i rědka forma ''{{-|-in}}'', ktora može byti viděna kako skračena forma ''{{-|-ina}}''. Odgovarajuče množine formy sut ''{{-|-ë, -i, ië}}'', i možlivo ''{{-|-inë}}''.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 87&lt;/ref&gt; Kvenjske pridavniky mogut svobodno koristati se kako imenniki, v tom slučaju sut takože sklanjane kako imennik: naprimer, ''{{-|vinya}}'' «novy» može byti koristovany kako ''{{-|vinyar}}'' «novinky».&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Early Qenya Grammar», ''Parma Eldalamberon''}} (14), s. 77.&lt;/ref&gt;

=== Prědlogy i prislovniky ===

V kvenji, jest mnogo podobnosti v formě medžu prědlogami i prislovnikami, ibo gramatičny padež uže prěděljaje odnošenje glagola i objekta.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 90&lt;/ref&gt; Tako: '''''{{-|an}}''' {{-|i falmali}} = {{-|i falmali'''nna'''(r)}}'' «na mnogyh valah». Prědlog ''{{-|an}}'' jest srodny s padežnym okončenijem ''{{-|-nna}}''.

=== Zaimenniky ===

Kako so vsemi čestmi kvenjskoj gramatiky, sistema zaimennikov byla podvrgnuta mnogym revizijam v času {{-|Tolkien|Толкин}}ova života, i dostupny korpus ne byl sistematičnym, doklě spisok okončenij ne byl publikovany v {{-|''Vinyar Tengwar'' nr.}} 49 v 2007 godu.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite web |url=http://folk.uib.no/hnohf/quenya.htm |title=Quenya – the Ancient Tongue: Pronouns |first=Helge K. |last=Fauskanger |publisher=University of Bergen}}}}&lt;/ref&gt; V pozdnjej kvenji, zaimenniky imajut kako odvojene ili nězavisne formy, tako i sufiksne formy.&lt;ref group=T&gt;{{-|«Quenya Pronominal Elements», ''Vinyar Tengwar''}}(49), s. 51.&lt;/ref&gt;

«Ja ljubju jego» (ili «ju») može byti izraženo v kvenji kako ''{{-|Melinyes}}'' ili ''{{-|Melin sé}}''.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 15.&lt;/ref&gt; Ako zaimennik jest subjektom rěčenja, toj prilučaje se k glagolu kako odděljeno slovo prěd glagolom ili kako sufiks poslě glagola v odpovědajučem spreženju:
: ''{{-|utúvie-nye-s}}'', doslovno «nahodil-ja-to», «ja nahodil to»&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 100&lt;/ref&gt; (sr. izkrik [[Aragorn]]a kogda on nahodil razsadu [[Bělo Drěvo Gondora|Bělogo Drěva]]&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt;).

=== Glagoly ===

Po {{-|Tolkien|Толкин}}u, «spreženja glagolov &lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;{{-|Q|K}}enji&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt; sut vsegda dost pravilne»,&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Early Qenya Grammar», ''Parma Eldalamberon''}} (14), s. 56.&lt;/ref&gt; i kvenjske glagoly sut ili v «osobnoj formě» ili v «bezličnoj formě». Kvenjske glagoly negajut se koristanjem «negativnogo glagola'' {{-|ua}}-'' prěd pravilnym glagolom v formě bezličnogo vrěmena.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 144.&lt;/ref&gt;

Pozdněkvenjske glagoly imajut takože dvojny suglasovačy morfem ''{{-|-t}}'':
: ''{{-|Nai siluva'''t''' elen atta.}}'' «Neka sijajut dvě zvězdy.»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 43.&lt;/ref&gt;

[[Svezka]] v pozdnjej kvenji jest glagol ''{{-|na-}}''. {{-|Tolkien|Толкин}} ukazal, čto on koristaje se toliko pri sjedinjenju pridavnikov, imennikov i zaimennikov v tvrždenjah (ili žednostah), i čto svezka ne koristaje se, kogda smysl jest jasny.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 9.&lt;/ref&gt; Inače svezka jest [[Nulova svezka|nulova]], čto može davati dvuznačne vrěmena bez konteksta:
: ''{{-|Eldar ataformaiti}}'' može byti prěloženo kako «Elfi sut oboručni», ili «Elfi byli obouručni».&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 7.&lt;/ref&gt;

== Slovosbor ==

Za to, že mnogo {{-|Tolkien|Толкин}}ovyh zapisov o elfskih jezykah ostavaje neopublikovano, těžko jest znati koliko veliky slovosbor on sozdal. Do 2008 goda, okolo 25.000 elfskih slov bylo publikovano.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Kloczko |first=Edward |title=L'Encyclopédie des Elfes |publisher=Le Pré aux Clercs |year=2008 |isbn=978-2-84228-325-4 |page=145}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|+ Osnovny slovosbor v kvenji i sindarinu
! Medžuslovjansky || Kvenja || Sindarin
|--
| zemlja || {{-|''ambar'', ''cemen''}} || ''{{-|amar}}'', ''{{-|ceven}}''
|--
| nebo || ''{{-|menel}}'' || ''{{-|menel}}''
|--
| voda || ''{{-|nén}}'' || ''{{-|nen}}''
|--
| ogonj || ''{{-|nár}}'' || ''{{-|naur}}''
|--
| muž || ''{{-|nér}}''  || ''{{-|benn}}''
|--
| žena || ''{{-|nís}}'' || ''{{-|bess}}''
|--
| jesti || ''{{-|mat-}}'' || ''{{-|mad-}}''
|--
| piti || ''{{-|suc-}}''  || ''{{-|sog-}}''
|--
| veliky || ''{{-|alta, halla}}'' || ''{{-|beleg}}'', ''{{-|daer}}''
|--
| maly || ''{{-|pitya'', ''titta}}'' || ''{{-|niben}}'', ''{{-|tithen}}''
|--
| noć || ''{{-|lóme}}'' || ''{{-|dû}}''
|--
| denj || {{-|''aurë'', ''ré''}} || ''{{-|aur}}''
|}

=== Vlastne imena ===

Vlastne imena v kvenji sut imena osob i prědmetov v Srědzemju.&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', «Ukazatelj» (anotirovan {{-|Ch|К}}risto{{-|ph|ф}}erom {{-|Tolkien|Толкин}}om), ss. 313–365.&lt;/ref&gt;

: ''{{-|Estë}}'' «Odpočinok»; ''{{-|Indis}}'' «Nevěsta»; ''{{-|Melcor}}'' «On, ktory Vstaje v Moči»; ''{{-|Nessa}}'' «Mlados»; ''{{-|Varda}}'' «Vznešena»; ''{{-|Voronwë}}'' «Stalny».
: ''{{-|Aicanáro}}'' «Sěrepy Ogonj»; ''{{-|Ancalimë}}'' «Najsvětlejša Gospoja»; ''{{-|Curumo}}'' «Hitry Muž»; ''{{-|Fëanáro}}'' «Duh Ognja»; ''{{-|Olórin}}'' «(?)Mečtatelj»; ''{{-|Sauron}}'' «Mrzky».
: ''{{-|Ainulindalë}}'' «Muzyka Ainurov»; ''{{-|Eldamar}}'' «Dom Eldarov»; ''{{-|Helcaraxë}}'' «Čeljusti iz Lědu»; ''{{-|Ilúvatar}}'' «Otec Vsih»; ''{{-|Oron Oiolossë}}'' «Věčno Snegoběly Vrh»; ''{{-|Ondolindë}}'' «Kamenj Pesnje»; ''{{-|Turambar}}'' «Gospodar Sudbiny»; ''{{-|Valinor}}'' «Zemja Valarov»; ''{{-|Vingilot}}'' «Pěnny Cvět»; ''{{-|Yavanna}}'' «Davateljnica Plodov».

=== Vitanje===

Rěč, koristovana kako forma učtivogo obračanja k Elfu (mužu ili ženě) jest '''{{-|Tar}}'''. Medžu Numénoranami to je stalo «Kralj/Kraljica».&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', «Prilog: Elementy v kvenjskih i sindarinskih imenah», ''tar-''.&lt;/ref&gt;

* ''Namárië'' jest skrecona forma kvenjskogo ''á na márië'', doslovno «budi dobry/a». To jest formula koristovana v Tarkvestě za privitanje pri strěčanju i pri razlučanju.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;
* Najobyčnejša formula, koristovana Noldorami dlja privitanja jednim drugogo jest ''{{-|(Hara) máriessë!}}'' «(Ostaj) v ščestju!»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;
* Vo «Vladaru Prstenjev», Hobbit [[Frodo Baggins]] koristoval drugy obrat dlja privitanja: ''{{-|Elen síla lúmenn' omentielvo!}}'' — «Zvězda sijaje na čas strěčanja našyh putev». To byla tradična formula v vozvyšenom stilu, koristovana medžu ludmi, idučimi protivnymi putami.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 1994}}, s. 367.&lt;/ref&gt;
* Najobyčnejša formula Noldorov v pri razlučenju jest ''{{-|Áva márië!}}'' «Idi ščestljivo!», ili ''Márienna!'' «K ščestju!»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;

=== Čisla ===

Suglasno {{-|[[Christofer Tolkien|Kristoferu Tolkienu]]|[[Christofer Tolkien|Кристоферу Толкину]]}}, «Eldari sut koristali dvě sistemy čisel — jednu po šestkah (ili duziny) i jednu po peterkah (ili desetkah).»&lt;ref&gt;{{-|''Quettar''}} (13), s. 9.&lt;/ref&gt; To jest [[Dvanadestirečna sistema|dvanadsetirečna]] (na osnově 12) i [[Desetirečna sistema|desetirečna]] sistemy. Kvenjsko slovo dlja «deseterečnoj sistemy» jest ''{{-|maquanotië}}'' — «sčitanje rukoju».&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «HFN – The words for 'hand'», ''Vinyar Tengwar'',}} (47), s. 10.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|+ Čisla od 1 do 12 v kvenji
! Čislo !! Kvenja !! Medžuslovjansky
|-
| 1 || ''{{-|min}}'' || jedin
|-
| 2 || ''{{-|atta}}'' || dva
|-
| 3 || ''{{-|neldë}}'' || tri
|-
| 4 || ''{{-|canta}}'' || četyri
|-
| 5 || ''{{-|lempë}}'' || pet
|-
| 6 || ''{{-|enquë}}'' || šest
|-
| 7 || ''{{-|otso}}'' || sedm
|-
| 8 || ''{{-|toldo}}'' || osm
|-
| 9 || ''{{-|nertë}}'' || devet
|-
| 10 || ''{{-|quëan}}'' || deset
|-
| 11 || ''{{-|minque}}'' || jedinnadset
|-
| 12 || ''{{-|yunquë}}'' || dvanadset
|}

== Sistemy pisanija ==

{{-|Tolkien|Толкин}} večšinoju pisal svoje iznahodene jezyky koristujuči [[Latinica|latinicu]],&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 88&lt;/ref&gt; ale on iznahodil i [[Tolkienove pisma|svoji vlastne sistemy pisanija]] da by odpovědali vnutrennjim historijam svojih jezykov.

=== Elfske sistemy pisanija ===
[[Fajl:Quenya written in J. R. R. Tolkien's tengwar script.svg|thumb|upright|Slovo ''{{-|quenya}}'', napisano [[tengwar]]om Fëanora klasičoju metodoju]]
{{-|Tolkien|Толкин}} soznoval mnogo sistem pisanija dlja svojih Elfov. Najznanějša jest «[[Tengvar]] [[Fëanor]]a», ale prvy, ktory on sozdal okolo 1919 goda, byl «Tengvar Rúmila», takože nazyvany [[Sarati|saratami]]. On rěšil, čto prěde svojego izgnanstva, Noldorske Elfove prěde vsego koristovale saratami Rúmila dlja zapisyvanja Starej Kvenji. V Srědzemje, kvenja bila pisana koristanjem «elfskih run» ili [[cirth]]a, nazvanyh ''certar'' v kvenji.

=== Latinica ===

{{-|Tolkien|Толкин}}ov pravopis kvenji v latinici byl v osnove fonemičny, s každoju litteroju odpovědajučeju specifičnoj fonemě v jezyku.&lt;ref&gt;Krege, 2003, s. 36&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}}ov standartny pravopis za kvenju koristaje vse litery latinskogo alfabeta s izključenjem ''j'', ''k'' i ''z'', zajedno s ostrym akcentom i diaktitičnymi znakami nad samoglaskami; litery ''ñ'', ''þ'' i ''z'' javjajut se toliko v rannjej kvenji.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Prilog E, čest I.&lt;/ref&gt;

== Korpus tekstov ==

Pesnja «''{{-|Namárië}}''» jest najdolžejšy tekst kvenji, nahodeči se vo «Vladaru Prstenjev», ale prvo rěčenje v kvenji jest izgovoreno Hobbitom; tojo jest pozdrav Froda Elfam: ''{{-|elen síla lúmenn' omentielvo}}''. Ine prim+ery vključajut slova [[Elendil]]a pri doseganju Srědzemja i povtorene [[Aragorn]]om pri jego koronacije: ''{{-|Et Eärello Endorenna utúlien. Sinomë maruvan ar Hildinyar tenn' Ambar-metta!}}'' «Z Velikogo Morja v Srědzemje ja prihodim. V tutom městu budu žiti ja i moji potomki do konca světa!»&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt; Krik [[Samvise Gamgee|Sama]] kogda on koristal flakonu Galajdrielje protivu [[Šelob]]a: '{{-|'Aiya Eärendil Elenion Ancalima!}}'' «Pozdrav Eärendilu, najsvětlejša iz zvězd!»&lt;ref group=T&gt;''Povrat Kralja'', gl. 1.&lt;/ref&gt; I v ''Silmarilionu'', r+e+cenje ''{{-|Utúlie'n aurë! Aiya Eldalië ar Atanatári, utúlie'n aurë!}}'' «Denj je prišedl! Pozdrav narodu Eldarov i Otcam Ljudij, denj je prišedl!», kriči Fingon prěd [[Bitva Bezčisljennyh Solz|Bitvoju Bezčisljennyh Solz]].''&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 20.&lt;/ref&gt;

Inye kvenjske pesnje byli deklamovane {{-|Tolkien|Толкин}}om publično ale nikogda ne publikovane v jego životu sut ''{{-|Oilima Markirya}}'' («Poslednja Arka»), ''{{-|Nieninqe}}'' i ''{{-|Earendel}}'' v jego lěkciji «{{-|A Secret Vice}}», i publikovane v 1983 godu v «Čudoviščah i Kritykah». Hybny fragment pesnji «{{-|Narqelion}}», napisany v rannjej kvenji medžu novembrom 1915 i marecom 1916 godov, byl publikovany {{-|[[Humphrey Carpenter|Humphreyem Carpenterom]]|[[Humphrey Carpenter|Хамфрејем Карпентером]]}} v jego Biografiji.&lt;ref&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (40), april 1999.&lt;/ref&gt;

== Gledite takože ==

* [[Elfske jezyky Srědzemja]]
* {{-|[[Jezyky konstruovane Džonom R. R. Tolkienom]]|[[Jezyky konstruovane Džonom R. R. Tolkienom|Језыки, конструоване Джоном Р. Р. Толкином]]}}
* [[Sarati]]
* [[Sindarin]]
* [[Vladar Prstenjev]]
* [[Silmarilion]]

== Iztočniky ==
=== Prvonačelne iztočniky ===
:Zapisi v žurnalah {{-|''Parma Eldalamberon''}} i {{-|''Vinyar Tengwar''}} sodrživajut prědže nepublikovane Tolkienove teksty o jezyku, anotirovane naučnikami — to jest, oni ne sut čisto prvonačelne.
&lt;div style=&quot;column-count: 2; column-gap: 20px; font-size: 90%;&quot;&gt;
&lt;references group = &quot;T&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

=== Sekundarne iztočniky ===
&lt;div style=&quot;column-count: 2; column-gap: 20px; font-size: 90%;&quot; class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references/&gt;
&lt;/div&gt;

== Literatura ==
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Vladar Prstenjev''. — London: Allen &amp; Unwin, 1954–1955.
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Silmarilion''. — London: Allen &amp; Unwin, 1977.
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Historija Srědzemja'' (12 tomov). — London: {{-|Unwin Hyman / HarperCollins}}, 1983–1996.
* {{-|Tolkien, John R. R. Outline of Phonology // ''Parma Eldalamberon''. — 2010. — Nr. 19.}}
* {{Cite book |last=Fimi |first=Dimitra |title=Tolkien, Race, and Cultural History: From Fairies to Hobbits |publisher=Palgrave Macmillan |year=2010 |isbn=978-0-230-21951-9}}
* {{Cite book |last=Flieger |first=Verlyn |title=Splintered Light: Logos and Languages in Tolkien's World |publisher=Kent State University Press |year=2002 |isbn=0-87338-744-9}}
* {{Cite book |last=Krege |first=Wolfgang |title=Elbisches Wörterbuch |publisher=Klett-Cotta |year=2003 |isbn=3-608-93185-6}}
* {{Cite book |last=Pesch |first=Helmut W. |title=Elbisch. Grammatik, Schrift und Wörterbuch der Elbensprache |publisher=Bastei Lübbe |year=2003 |isbn=3-404-20476-X}}
* {{Cite book |last=Solopova |first=Elizabeth |title=Languages, Myths and History |publisher=North Landing Books |year=2009 |isbn=978-0-9816607-1-4}}

== Vněšnje linky ==

* [https://www.elvish.org/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;The Elvish Linguistic Fellowship&lt;/span&gt;]
* [https://ardalambion.net/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Ardalambion&lt;/span&gt;] — sajt Helgeja Fauskangerja o Tolkienovyh jezykah
* [https://www.eldalamberon.com/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Parma Eldalamberon&lt;/span&gt;]
* [https://www.elvish.org/VT/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Vinyar Tengwar&lt;/span&gt;]
* [https://eldamo.org/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Eldamo&lt;/span&gt;] — {{-|Elvish Data Model Paula Strack}}
* [https://www.ambar-eldaron.com/telechargements/quenya-engl-A4.pdf Kvenjsko-anglijsky slovnik]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Fiktivne jezyky]]
[[Kategorija:Tolkien]]
[[Kategorija:Elfske jezyky]]
[[Kategorija:Jezyky subjekat–glagol–objekat]]
{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>1debzuffczq4q4jtk9k49egh4frcmy4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43717</id>
      <parentid>43697</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:15:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */ kat.</comment>
      <origin>43717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46623" sha1="sg8iy2pp7bfwqcw5ngv58opq47yd48d" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name        = Kvenja
| nativename  = &lt;div class=&quot;center&quot;&gt;{{lang|qya|Quenya}}&lt;/div&gt;
| image       = Quenya Example.png
| imagesize   = 200px
| imagecaption = Početok kvenjskoj pesnje ''{{-|[[Namárië]]}}'' napisany [[tengvar]]om i [[Latinica|latiniceju]]
| creator     =
* {{-|[[Džon Ronal Ruel Tolkien]]|[[Džon Ronal Ruel Tolkien|Джон Ронал Руел Толкин]]}}
| created     = okolo 1910–1973
| setting     = Fiktivny svět [[Srědzemje|Srědzemja]]
| script      =
* [[latinica]]
* [[tengvar]]
* [[cirth]]
* [[sarati]]
| iso3        = qya
| linglist    = qya
| glotto      = quen1234
| family      =
* [[Umětne jezyky]]
** {{-|[[Jezyki Tolkiena]]|[[Jezyki Tolkiena|Језыкы Толкина]]}} 
}}

'''Kvenja''', takože {{Lang|qya|Quenya}} (izgovor: {{MFA|ˈkʷwɛɲja}}) jest [[umětny jezyk]],&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Conley |first1=Tim |last2=Cain |first2=Stephen |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt; jedin iz tyh, ktore jest iznahodil [[John R. R. Tolkien|{{-|Džon R. R. Tolkien|Джон Р. Р. Толкин}}]] dlja [[Elfi|Elfov]] v jego beletristikě o [[Srědzemje|Srědzemju]].

{{-|Tolkien|Толкин}} počel tvoriti jezyk okolo 1910 goda i restrukturoval jego gramatiku několiko razov, dokud ona ne jest dosegla svojego konečnogo stanja.&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkiena|Толкина}}''.&lt;/ref&gt; Slovosbor ostajal odnositelno stabilnym črez ves proces tvorjenja. On poslědovatelno měnjal ime jezyka iz ''{{-|Elfin}}'' i ''{{-|Qenya}}'' na konečno ''{{-|Quenya}}''. [[Finsky jezyk|Finsky]] byl [[Finsky vliv na Tolkiena|važnym iztočnikom inspiracije]],&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkiena|Толкина}}''.&lt;/ref&gt; ale {{-|Tolkien|Толкин}} byl takože běgly v [[Latinsky jezyk|latinskom jezyku]] i [[Staro-anglijsky jezyk|staro-anglijskom]], i znal [[Davnogrěčsky jezyk|grěčsky]], [[Velšsky jezyk|velšsky]] (glavnu inspiraciju za [[sindarin]], drugy važny {{-|Tolkienov|Толкинов}} elfsky jezyk), i takože starogermanske jezyky, osoblivo [[Gotsky jezyk|gotsky]], v času razvoja kvenji.

{{-|Tolkien|Толкин}} jest razvival kompleksnu vnutrnu historiju personalij, ktore govorili jego elfskimi jezykami v jihnom vlastnom fiktivnom světu.&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 75&lt;/ref&gt; On promyslil takože, že jego jezyky izměnjajut se i razvivajut se s časom, kako i historične jezyky, ktore on izučal profesionalno: ne vo vakuumu, ale kako rezultat migracij i vzajemodějstv narodov, ktore sut govorili jimi.

V ramkah {{-|Tolkienovoj|Толкиновој}} legendy, kvenja jest jedin iz mnogyh [[Elfski jezyky Srědzemja|elfskih jezykov]], na ktoryh govoret bezsmrtne Elfi, nazvane ''{{LatCyr|Quendi|Квенди||1}}'' ('govoritelje') v kvenje.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6.&lt;/ref&gt; Kvenja prěvodi se prosto kako «jezyk» ili, v kontrastu k inym jezykam, ktore Elfi sut strěčali pozdněje v svojej dolgoj historiji, «elfsky jezyk». Poslě togo, kako [[Razděljenje Elfov|Elfi razdělili se]], kvenja voznikla kako rěč dvoh klanov «Vysokyh Elfov» ili Eldarov — [[Noldori|Noldorov]] i Vanjarov, ktore ostavili Srědzemje, da by žiti v [[Eldamar]]u («Elfovom domu»), v [[Valinor]]u, zemji bezsmrtnyh i bogopodobnyh [[Valari|Valarov]].&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6 «O Fëanorě i Raskovanju Melkora».&lt;/ref&gt; Iz těh dvoh skupin Elfov, večšina Noldorov jest vratila se v Srědzemje, gde jest strěčala govorečyh sindarinskym Sivyh Elfov. Noldori konečno sut prijeli sindarin i koristali kvenju prědže vsego kako ritualny ili poetičny jezyk, dokolě  Vanjari, ktore sut ostali v Eldamaru, shranjali sut koristanje kvenje.

Ovako, kvenjsky jezyk byl simboličnym dlja vysokogo statusa Elfov — prvorodnoj iz ras Srědzemja — iz-za jihnoj těsnoj svezi s Valinorom. V [[Druga Epoha|Drugoj Epohě]] hronologije Srědzemja [[Ljudi Srědzemja|Ljudi]] [[Numénor]]a naučili se kvenji. V [[Tretja Epoha|Tretjej Epohe]], vrěmenu sobytij «[[Vladar Prstenjev|Vladara Prstenjev]]», kvenja byla izučana kako [[drugy jezyk]] vsemi Elfami noldorskogo proizhodženja, i ona nadaljovala koristati se v govorjenoj i pisanoj formah, ale jihny [[materinsky jezyk]] byl sindarin Sivih Elfov.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Prilog {{-|F}}: «O Elfah».&lt;/ref&gt; Kako Noldori sut ostali v Srědzemju, jihny noldorsky dialekt kvenje takože jest postupno odšel od vanjarskogo dialekta, govorjenogo v Valinoru, podvrgajuči se zvukovnym i gramatičnym izměnam.

Kvenjsky jezyk imel važnu rolju v {{-|Tolkienovom|Толкиновом}} «Vladaru Prstenjev», i takože v jego posthumno publikovanoj historiji Srědzemja «[[Silmarilion]]». Najdlžejšy tekst v kvenji, publikovany {{-|Tolkienom|Толкином}} v jego životu, jest pesnja «{{-|[[Namárië]]}}»; ine publikovane teksty ne sut dolžeje než několiko rěčenij. Po svojej smrti {{-|Tolkien|Толкин}} ostavil mnogo nepublikovanyh zapisov o kvenji, i pozdněje {{-|Tolkienove|Толкинове}} učeniki sut uporedili jego zapisky i nepublikovane rukopisy dlja publikacije v žurnalah «{{-|[[Parma Eldalamberon]]}}» i «{{-|[[Vinyar Tengwar]]}}», gde takože publikovali naučnu i lingvističnu analizu jezyka.&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 90&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}} nikogda ne jest stvoril dostatočno slovosbora, da by bylo možno razgovarjati po-kvenjsky, hoti ljubitelje pišut poeziju i prozu v kvenji od 1970-yh godov. Tuto pričinilo prědpoloženja i potrěbu tvoriti nova slova, v realnosti razvivajuči svojego roda neo-kvenju.

== Vněšnja historija ==

{{-|[[Džon Ronal Ruel Tolkien]]|[[Džon Ronal Ruel Tolkien|Джон Ронал Руел Толкин]]}} začel konstruovati svoj prvy elfsky jezyk okolo 1910–1911 goda, buduči v škole Kralja Edvarda v [[Birmingham]]u.&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Conley |first1=Tim |last2=Cain |first2=Stephen |title=Encyclopedia of Fictional and Fantastic Languages |publisher=Greenwood Publishing Group |year=2006 |isbn=978-0-313-33188-6}}&lt;/ref&gt; Pozdněje on nazval jego ''{{-|Qenya}} '' (okolo 1915 goda), i ješče pozdněje izměnil pravopis na ''{{-|Quenya}}''. V toj čas on byl uže znancem [[Latinsky jezyk|latinskogo jezyka]] , [[Davnogrečsky jezyk|grečskogo]], [[Špansky jezyk|španskogo]], i několika starogermanskyh jezykov, kako [[Gotsky jezyk|gotsky]], [[Staronordsky jezyk|staronordsky]], i [[Staro-anglijsky jezyk|staro-anglijsky]].&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a''.&lt;/ref&gt; On iznahodil něktore kriptografične kody, i dva ili tri umětne jezyky. {{-|Tolkien|Толкин}} zainteresoval se finskoju mitologijeju [[Kalevala|Kalevaly]], potom izučil [[Finski jezyk|finsky]], ktory on nahodil estetično zadovoljajučim iztočnikom inspiracije dlja jego Vysokoelfskogo jezyka. Mnogo lět pozdněje on napisal: «To bylo kako iznahoditi cělu vinicu, napolnjenu flašami udiviteljnogo vina roda i vkusa, kakogo nikogda prědže ne byh odvědal. To mene sovsěm opijanilo».&lt;ref group=T&gt;Pismo #163, ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a''.&lt;/ref&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} jest pisal ob ingredientah kvenji:

&lt;blockquote&gt; Ingredienty v kvenji sut raznorodne, ale izrabotane v samokonsistentny harakter, točno ne podobny libokakomu jezyku, ktory ja znam. Finsky, s ktorym ja znajomil se, kogda prědže počel konstruovati «mitologiju», byl dominantnym vlivanjem, ale toj byl mnogo ograničeny &lt;nowiki&gt;[v pozdnej kvenji]&lt;/nowiki&gt;. On pozastavaje v něktoryh harakteristikah: kako odsutnost početkovo libokakyh konsonantnyh skupin, odsutnost zvučnyh plozivov ''b, d, g'' (izvedenyh v ''mb, nd, ng, ld, rd'', ktore sut blagoraspoložene) i ljubov k koncovkam ''-inen, -ainen, -oinen'', i takože v něktoryh točkah gramatiky, kako sut padežne zakončenja ''-sse'' (početok v ili na), ''-nna'' (dviženje k, premo), i ''-llo'' (dviženje iz); prisvojiteljne zaimenniky takože sut izražene sufiksami; nema roda.&lt;ref group=T&gt;Iz pisma W. R. Mettjusu, datovannogo 13–15 junija 1964, publikovanogo v {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} nikogda ne naměrjal kvenju ili kake-libo ine svoje umětne jezyky koristati vo vsakodennom životu kako [[medžunarodny pomočny jezyk]],&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 76&lt;/ref&gt; hoti poddržival ideju [[Esperanto|esperanta]] kako pomočnogo jezyka v Evropě.&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 95–99&lt;/ref&gt; So svojeju kvenjeju {{-|Tolkien|Толкин}} naslědoval dvojny estetičny cělj: «klasičnost i měnlivost».&lt;ref group=T&gt;Iz pisma W. R. Mettjusu, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt; Toj impuls byl važnoju motivacijeju dlja jego tvorjenja «mitologije». V času razvoja jezyka {{-|Tolkien|Толкин}} čul, že on potrěboval govoriteljev, vključno s jihnoju vlastnoju historijeju i mitologijeju, ktore, kako on myslil, davajut jezyku jego «individualny vkus».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', «Predslovje k vtoromu izdanju».&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 75&lt;/ref&gt; «Vladar Prstenjev», po {{-|Tolkienu|Толкину}}, «byl prědže vsego lingvistično inspirovany i byl počety, da by dati potrěbny fon 'historije' dlja elfskyh jezykov».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', «Predslovje k vtoromu izdanju».&lt;/ref&gt; Toj proces, naprvo iznahodženje jezyka i potom tvorjenje pozadja dlja jego fiktivnyh govoriteljev byl opisan kako unikalny.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. p75–76&lt;/ref&gt; [[Dimitra Fimi]], {{-|Tolkienova|Толкинова}} učenica, utvrdžaje, že {{-|Tolkienovo|Толкиново}} iznahodženje {{-|Qenye|Кенје}} počalo se kako iskanje idealnogo jezyka, da by odpovědal moralnym i estetičnym cěljam tvorjenja «mitologije za Angliju».&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 97&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}} považal kvenju kako «jedin jezyk, ktory byl skonstruovany da by dati zaigrati mojemu vlastnomu najnormalnějšemu fonetičnomu vkusu».&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Čudovišča i kritiki'', s. 212.&lt;/ref&gt;

Od početka {{-|Tolkien|Толкин}} koristal [[Komparativna filologija|komparativnu filologiju]] i [[model dreva]] kako svoje glavne orudja v umětnyh jezykah.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, pismo čitatelju, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 61.&lt;/ref&gt; On obyčno začinal s fonologičeskoj sistemy [[prajezyk]]a i potom prodolžal iznahodženjem dlja vsakogo [[Dočersky jezyk|dočerskogo jezyka]] trěbnoj sekvencie [[Glasova izměna|glasovyh izměn]].

=== Razvoj ===

V svojem životu {{-|Tolkien|Толкин}} eksperimentoval neustalo so svojimi umětnymi jezykami, i oni byli podvrgnuty mnogym revizijam. Kvenja imala mnogo gramatik so značnymi različjami medžu raznymi etapami svojego razvoja. V času prvogo konceptualnogo etapa ''rannjej kvenji'' od okolo 1910 do okolo 1920 goda, jezyk se nazyval {{lang|en|Elfin}} v anglijskom i {{lang|qya|Eldarissa}} v samoj {{-|Qenyi|Кенји}}. Dokolě jejny razvoj byl bezprěryvnym procesom, kvenja jest prošla několiko važnyh revizij v svojej gramatikě, prědže vsego v spreženju i sistemě zaimennikov. Slovosbor, jednakože, ne byl podvrgnut naglym ili krajnym izměnam. {{-|Tolkien|Толкин}} poněkogda měnjal značenje slova, ale on bez malogo nikogda ne izkydyval jego kogda iznahodil, i on prodolžal izlěpšati jego smysl i bezčislenno kovati nove sinonimy. Pozdněje, po publikaciji «Vladara Prstenjev» (zakončenogo okolo 1949–1950, publikovanogo v 1954–1955 godah), gramatične pravila kvenji prohodet ješče nemnogo izměn, i tuta versija byla potom klasifikovana kako ''pozdnja kvenja'' (okolo 1950–1973).

Napisanje ''{{-|Qenya}}'' se loněkogda koristaje da by razlučiti ''rannju kvenju'' od pozdnejših verzij. {{-|Qenya}} odličaje se od pozdnjej kvenji zato že imaje inaku vnutrnu historiju, slovosbor i gramatične pravila, kako opisano v «{{-|Qenyaqetsa}}».&lt;ref&gt;«{{-|Qenyaqetsa: The Qenya Phonology and Lexicon by J. R. R. Tolkien}}», publikovany v {{-|''Parma Eldalamberon''}} nomer 12.&lt;/ref&gt; [[Dimitra Fimi]] prědpokladaje, že {{-|Qenya}}, kakova jest v «{{-|Qenyaqetsa}}», była zamysljena kako mističny jezyk, ibo leksikon sodrživaje mnogo slov s jasnymy religioznymi konotacijami.&lt;ref&gt;{{-|Fimi, 2010}}, s. 98&lt;/ref&gt;

V ranih 1930-yh godah {{-|Tolkien|Толкин}} jest rěšil, že prajezyk Elfov byl [[Valarin]], jezyk bogov ili Valarov: «Jezyk Elfov proishodil v početku iz Valarov, ale oni měnjali go uže v procesu naučenija, i čtovyše, izměnjali i obogačali jego vsaky čas svojim vlastnym iznahodženjem».&lt;ref group=T&gt;Tolkien, 2010, {{-|''Parma Eldalamberon''}} (19), ss. 18–28.&lt;/ref&gt; Okolo deseti lět pozdněje, {{-|Tolkien|Толкин}} izměnil teoriju o proishodženiju elfskogo prajezyka. Vměsto naučenija od Valarov, Elfi sut stvorili izvorny jezyk '''{{-|Quenderin}}''', ktory stal se prajezykom elfskoj jezykovoj rodiny.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Lambion Ontale: Descent of Tongues», Tengwesta Qenderinwa 2, ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 71.&lt;/ref&gt; Elfska jezykova sěmja sodrživaje kvenju, [[telerin]], [[sindarin]] i [[nandorin]].

Druga harakteristika kvenji, pripominajuča drěvne prirodne jezyky kako davnogrčsky, staro-anglijsky ili sanskrit, jest [[Dvojina|dvojinno]] gramatično čislo, ktore koristaje se v dodatok k jedinstvennomu i množnomu.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 77&lt;/ref&gt;

=== Publikacija lingvističnyh tekstov ===

Dva žurnala, {{-|''[[Vinyar Tengwar]]''}} od nomera 39 (julij 1998), i {{-|''[[Parma Eldalamberon]]''}} od nomera 11 (1995), byli sut ekskluzivno posvěčeny redaktovanju i publikaciji {{-|Tolkienovoj|Толкиновој}} masy nepublikovanyh lingvističnyh papirov.&lt;ref&gt;{{-|Solopova, 2009}}, s. 90&lt;/ref&gt; Važne gramatične teksty, aluzivno vozpominane v seriji «[[Historija Srědzemja]]» i opisane kako skoro nečitajeme ili dosta nerazumlive, byli sut publikovane v tutyh dvoh žurnalah. «Rannjaa Kvenjska gramatika», napisana {{-|Tolkien|Толкин}}om okolo 1925 goda, byla redaktovana i publikovana v {{-|''Parma Eldalamberon''}} nomer 14.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon'' (14).}}&lt;/ref&gt;

=== Naučne izslědovanja ===

V 1992 godu, suglasno {{-|Tolkienovomu|Толкиновому}} učenjiku [[Karl F. Hostetter|Karlu F. Hostetteru]], {{-|Tolkienov|Толкинов}} učenjik {{-|Anthony Appleyard|Антони Еплјард}} jest stvorill «prvo kompleksno pokušenje ... sistematizovati kvenjsku gramatiku v světle novyh informacij, publikovanyh v 'Historiji Srědzemja', osobenno v Etimologijah».&lt;ref&gt;{{-|{{Cite journal |last=Hostetter |first=Carl F. |title=Tolkienian Linguistics: The First Fifty Years |journal=Tolkien Studies |volume=4 |year=2007 |pages=1–46 |doi=10.1353/tks.2007.0022}}}}&lt;/ref&gt;

V 2008 godu, kompjuterny lingvist {{-|Paul Strack|Пол Страк}} stvoril {{-|Elvish Data Model}} (skračeno «{{-|Eldamo}}») da by sostaviti leksikon — slovnik i analizu izvoja jezyka — vsih {{-|Tolkienovyh|Толкиновых}} jezykov.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Strack |first=Paul |title=Eldamo – An Elvish Lexicon |url=https://eldamo.org/index.html |date=11 December 2022}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 1em auto;&quot;
|+ Grupovanje variantov kvenji po periodam&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Strack |first=Paul |title=Eldamo – An Elvish Lexicon |url=https://eldamo.org/index.html |date=11 December 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
! Rannji (1910 do 1930) !! Srědnji (do 1950) !! Pozdnji (do 1973)
|-
| &lt;poem&gt;Rannji Primitivny Elfsky jezyk
Rannja Kvenja&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Srědnji Primitivny Elfsky jezyk
Srědnja Stara Kvenja
Srědnja Kvenja
Lindarin&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Primitivny Elfsky jezyk
Stara Kvenja
Kvenja
Vanjarin&lt;/poem&gt;
|}

Lingvist Alexander St{{-|ai|е}}nton publikoval analizu prosodijnoj struktury kvenji v 2022 godu.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Stainton |first=Alexander |title=Quenya Prosodic Structure |journal=Western Papers in Linguistics |date=2022 |volume=5 |issue=1}}&lt;/ref&gt;

=== Koristanje kvenji ===

Pokušanija ljubiteljov pisati v kvenji počali se v 1970-yh godah, kogda ves korpus publikovanogo elfskogo jezyka sodržival toliko několiko sot slov. Od togo časa koristanje elfskogo procvětalo v pesnjah i tekstah, frazah i imenah, i daže tatuažah.&lt;ref name=&quot;companion&quot;&gt;{{-|{{Cite book |first1=Christina |last1=Scull |last2=Hammond |first2=Wayne G. |year=2006 |title=The J. R. R. Tolkien Companion and Guide |volume=2 |publisher=Houghton Mifflin |pages=476–82}}}}&lt;/ref&gt; Ale {{-|Tolkien|Толкин}} sam nikogda ne dělal svoje jezyky dostatočno polnymi dlja razgovora. V rezultatu, novo stvorjene elfske teksty vključajut prědpoloženija i poněkogda kovanje novyh slov.

== Vnutrenja historija ==

Elfske jezyky sut [[Jezykova sěmja|semjeju]] několika srodnyh jezykov i narěčij.

{{-|Tolkien|Толкин}} jest fiktivno predstavil elfsku spoločnost s [[vernakular]]nym jezykom dlja vsakodennogo koristanja,  ''{{-|Tarquesta}}'', i bolje obrazovanym jezykom dlja koristanja v ceremonijah i nauki, ''{{-|Parmaquesta}}''.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite journal |last=Garth |first=John |title=Quenya Phonology: Comparative Tables |journal=Tolkien Studies |volume=8 |issue=1 |year=2011 |pages=107–114 |doi=10.1353/tks.2011.0013}}}}&lt;/ref&gt;

=== Primitivna Kvěndija ===

Elfi na počatku sovměstno imali jedin jezyk, Primitivnu Kvěndiju, nazvanu ''{{-|Quenderin}}'' v kvenji. Medžu [[Eldari|Eldarami]], to jest tymi Elfami, ktore sut podjeli Veliky Pohod v [[Valinor]] i [[Eldamar]], Primitivna Kvěndija razvila se v občoeldarinsku.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Tengwesta Qenderinwa», ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 72.&lt;/ref&gt; Něktori iz Eldarov sut ostali v [[Beleriand]]u i stali Sivimy Elfami; jihny jezyk razvil se v [[sindarin]]. Večšina inyh Eldarov prodolžala putoavje v Eldamar i osnovala veliky grad Tirion, gde razvili kvenju.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 6; takože «Kvenja» v anotirovanom Ukazatelju, s. 346.&lt;/ref&gt;

Starša forma kvenji, prvokratno zapisana v [[Sarati|saratah]] Rúmila, nazyva se Stara ili Drěvna Kvenja (''{{-|Yára-Quenya}}'' v kvenji). V Eldamaru, Noldori i Vanjari govorili dvoma slegka različnymi, no vzajemno razumlivymi narěčjami Tarkvesta: ''Noldorinska Kvenja'' i ''Vanjarinska Kvenja''.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. Tolkien, {{-|«Tengwesta Qenderinwa 2», ''Parma Eldalamberon''}} (18), s. 75.&lt;/ref&gt; Pozdněje Noldorinska Kvenja se stala ''Izgnaněčskoju Kvenjeju'', kogda večšina Noldorskyh Elfov slědovala jih vodjitelju [[Fëanor]]u v izgnanje iz Eldamara i nazad v Srědzemje, gde sut vprvo probudili se bezsmrtne Elfi.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, {{-|«Words, Phrases and Passages», ''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 128.&lt;/ref&gt;

=== Koristanje Elfami, Valarami i Ljudjmi ===

Kvenja koristala se bogopodobnymi Valarami. Elfi sut prijeli někake [[Pozajeto slovo|pozajete slova]] iz jezyka Valarov, ktory nayzval se Valarin v kvenji, hoti tyh bylo vyše vo Vanjarinskom narěčji než v Noldorskom.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 1994, «Part Four. Quendi and Eldar: Appendix D», s. 398.}}&lt;/ref&gt; To je bylo verojetno iz-za trajno těsnyh odnošenij Vanjarskih Elfov s Valarom.

Elfi Tretjego Klana, ili [[Teleri]], ktore sut dosegli Eldamara pozdněje, než Noldora i Vanjara, govorili odličnym, ale těsno srodnym jezykom, obyčno nazyvanym [[Telerin]]skym. Nektore Elfi videli jego toliko narěčjem kvenji. To ne bylo věrno s historičnogo gledišča, hoti može byti věrno s lingvističnogo.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite encyclopedia |last=Dickerson |first=Matthew |title=Elves: Kindreds and Migrations |encyclopedia=J. R. R. Tolkien Encyclopedia |year=2013 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-86511-1 |pages=152–154}}}}&lt;/ref&gt;

Buntujuči se [[Noldori]], ktore sledovali Fëanoru v Srědzemje, govorili toliko kvenjeju. Ale [[Elu Thingol]], Kralj [[Sindarove|Sindarov]] Belerianda, jest zabranil koristanje kvenji v jego carstvě, kogda uznal ob ubijstvu Telerinskyh Elfov Noldorami.&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', gl. 15.&lt;/ref&gt; Tym on i ograničil možnost Sindarov ulěpšati i prosvětljati svoj jezyk vlivanjami iz kvenji, i uskoril «směnšenje i duhovno obědnjenje» Noldorskoj kultury.&lt;ref&gt;Flieger, 2002, s. 136&lt;/ref&gt; Noldori v toj čas byli polno ovladli sindarinskym, dokolě Sindari byli sut pomali v naučeniju se kvenji.

Od [[Vtora Epoha (Elfi)|Vtoroj Epohy]] dalje, kvenja koristala se ceremonijno [[Čelověci Srědzemja|Ljudmi]] [[Numénor]]a i jihnymi potomkami v [[Gondor]]u i Arnoru dlja oficialnyh imen kraljev i kraljic; ta praktika byla obnovjena [[Aragorn]]om kogda on prěvzal koronu kako Elessar Tel{{-|c|к}}ontar.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt; Kvenja v Tretjej Epohě imala skoro toj isty status, kako [[Latinsky jezyk|latinsky]] v srědnjevěčnoj [[Evropa|Evropě]], i byla nazvana {{-|Tolkien|Толкин}}om ''{{-|Elven-latin}}''.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Priloga F: «O Elfah».&lt;/ref&gt;

== Fonetika ==

{{-|Tolkien|Толкин}} opisal izgovorjenje elfskih jezykov Elfami, Ljudmi i Hobbitami v različnih iztočnikah. Dokumentacija o fonetikě pozdnjej kvenji sodrživaje se v Prilogě E «Vladara Prstenjev» i v «{{-|Outline of Phonology}}», jednom iz {{-|Tolkien|Толкин}}ovyh tekstov, publikovanom v ''Parma Eldalamberon'' nomer 19.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), ss. 68–107.&lt;/ref&gt;

{{-|Tolkien|Толкин}} osnoval izgovorjenje kvenji bolje na [[Latinsky jezyk|latinskom jezyku]] než na [[Finska fonetika|finskoj fonetikě]]. Tako, kvenje nedostavaje [[Harmonija samoglasok|harmonije samoglasok]] i [[Gradacija suglasok|gradacije suglasok]], prisutnyh v finskom, i [[udarjenje]] ne jest vsegda na prvom slogu slova. Tipičske finske elementy kako prědnje samoglasky ''{{-|ö}}'', ''{{-|ä}}'' i ''{{-|y}}'' nedostajut kvenji, ale fonetične podobnosty vključajut odsutnost aspirovanyh nezvučnyh plozivov ili razvoj slogov {{-|''ti'' &gt; ''si''}} v obohdvoh jezykah. Kombinacija latinskoj osnovy s finskimi pravilami fonetiky dala rezultatom produkt, ktory jest podobny italijanskomu vo mnogyh odnošenjah, a toj byl {{-|Tolkien|Толкин}}ov omiljeny sovrěmenny romansky jezyk.&lt;ref&gt; ''Pisma Džona R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}a'', #223.&lt;/ref&gt;

=== Suglasky ===

Kvenjska sistema suglasok imaje 6 glavnyh měst artikulacije: [[Labialna suglaska|labialno]] (vključajuče guby), [[Dentalna suglaska|dentalno]] (vključajuče jezyk i zadnju stranu zubov), [[Alveolarna suglaska|alveolarno]], [[Palatalna suglaska|palatalno]], [[Velarna suglaska|velarno]], i [[Glotalna suglaska|glotalno]]. Čto važno, zvučne [[ploziv]]y javjajut se toliko poslě [[Nosova suglaska|nosovyh]] i [[Likvidna suglaska|likvidnyh]], to jest nema prostogo {{-|/b, d, g/}}, ale toliko skupiny {{-|/mb, nd, ld, rd, ŋg/}}, i te javjajut se toliko medžu vokalami.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 75&lt;/ref&gt;

:{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|+ Kvenjske suglasky&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;
!
! Labijalny
! Alveolarny
! Palatalny
! Velarny
! Glotalny
|-
! Nosovy
| {{-|m}} || {{-|n}} || || {{-|ŋ}} ||
|-
! Ploziv
| {{-|p b}} || {{-|t d}} || || {{-|k g}} ||
|-
! Frikativ
| {{-|f v}} || {{-|s}} || {{-|(ç)}} || {{-|x}} || {{-|h}}
|-
! Tril
| || {{-|r}} || || ||
|-
! Poluglasky
| {{-|(ʍ) w}} || || {{-|j}} || ||
|-
! Lateralny
| || {{-|l}} || || ||
|}

Kvenjska ortografija (koristajuči latinicu) sleduje MFA, ale koristaje {{-|⟨c⟩}} kako alternativu za {{-|⟨k⟩}}, piše se {{-|(IPA [ŋ])}}, za ktoroju ne slěduje druga velarna kako {{-|⟨ñ⟩}}, i predstavjaje suglasky {{-|(IPA [ç ʍ])}} koristanjem digrafov {{-|⟨hy hw⟩}}.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;

=== Samoglasky ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right&quot;
|+ Kvenjske samoglasky&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 76&lt;/ref&gt;
!
! Prědnje
! Zadnje
|-
! Zatvorjene
|| {{-|i(ː)}} || {{-|u(ː)}}
|-
! Poluotvorjene prědnje
|| {{-|eː}} || {{-|oː}}
|-
! Poluotvorjene zadnje
|| {{-|ɛ}} || {{-|ɔ}}
|-
! Otvorjene
|colspan=2| a(ː)
|}
Kvenja imaje pet [[Samoglaska|samoglasok]] i razliku dolžiny. Kratke samoglasky sut {{-|/a, e, i, o, u/}}, a dolge pišut se s akcentom kako {{-|⟨á, é, í, ó, ú⟩}}. Točna kakost samoglasok ne jest znana, ale jihny izgovor jest verojetno bliže k «čistym» samoglaskam italijanskogo i španskogo, než k dvuglasnym anglijskym.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://folk.uib.no/hnohf/quenya.htm |title=Quenya – the Ancient Tongue. Elementary Phonology |first=Helge K. |last=Fauskanger |publisher=University of Bergen}}&lt;/ref&gt; Pozdnja Noldorinska Kvenja imaje 6 dvoglasok (kvenjsky ''{{-|ohloni}}''): {{-|/iu, eu, ai, au, oi, ui/}}. Vse oni sut [[Padajuča dvuglaska|padajuče]], s izključenjem {{-|/iu/ (IPA [ju])}} ktora jest vozdvigajuča se.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 76&lt;/ref&gt;

=== Slogy i udarjenje ===

V kvenji, udarjenje sloga jest prědvidimo i nefonemično (to jest smysl slova nikogda ne měnjaje se zavisno od naglasa), ale jest čestečno naznačeno [[Težina sloga|težinoju sloga]]. Slova iz dvoh slogov imajut udarjenje na prvom slogu. V slovah iz trěh ili vyše slogov, udarjenje jest na prědposlědnom slogu, ako li toj jest těžky, inače na tretjem slogu od konca. Tuto pravilo naglasa jest jednakovo s [[Latinška fonologija|latinskim pravilom udarjenja]].&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 2010, ''Parma Eldalamberon''}} (19), s. 88.&lt;/ref&gt;

== Gramatika ==

Gramatika kvenji jest [[Aglutinativny jezyk|aglutinativna]] i v osnově [[sufiks]]alna, to jest, različne slovesne čestice sjedinjajut se pridavanjem jih na konci. Ona imaje osnovne klasy slov — [[glagol]]y, [[imennik]]y i [[zaimennik]]y/oprědělitelje, [[pridavnik]]y i [[prědlog]]y. Imenniki sut sklanjane po padežu i čislu. Glagoly sut spregajeme po vrěmenu i vidu, i po suglasovanju s subjektom i objektom. V rannjej kvenji, pridavniky suglasujut se s imennikom, ktory modifikujut, po padežu i čislu, ale ne v pozdnjej kvenji, gde tuto suglasovanje utračaje se. Osnovny slovoslěd jest [[subjekt-glagol-objekt]]. Ako ne ukazano inače, priměry v tutoj sekciji odnoset se k Pozdnjoj Kvenje kako ju {{-|Tolkien|Толкин}} prědstavoval poslě 1951 goda.

'''[[Padež]]e kvenje sut''':
* [[nominativ]] (imeniteljnik);
* [[genitiv]] (roditeljnik);
* [[posesiv]] (prisvojiteljny);
* [[dativ]] (dateljnik);
* [[akuzativ]] (viniteljnik);
* [[lokativ]] (městny);
* [[alativ]] (vhodno-městny);
* [[ablativ]] (izhodno-městny);
* [[instrumental]] (tvoriteljnik);
* «elfinitiv», «zagadočny padež» — pravdopodobno, jest raznovidnostju městnika abstraktnogo vida, napodobje ''{{-|fëas}}'' «v duši».
'''Čisla'''
* [[Jednina]] (''jedinstveno čislo'') — označaje jedin prědmet.
* [[Dvojina]] (''dvojstveno čislo'') — označaje neoddělimu paru prědmetov, napriměr «ruky». Ješče jedin harakterističny priměr — v kvenja o najlěpših prijateljah govoret ''meldu'', to jest «para prijateljev». To pokazuje, koliko oni sut blizki.
* [[Množina]] (''množstveno čislo'') — označaje několiko prědmetov.
* Sborno čislo (''multipleks'') — označaje neoddělimu grupu prědmetov, napriměr, «narod», ili oprěděljenu grupu prědmetov, ako koristi se s oprěděljenym artiklom.
Priměry podobnyh čisel v medžuslovjanskom i anglijskom jezykah.
* Jednina — «člověk; cvět»; ''{{-|person}}''.
* Dvojina — «rukavy; oči»; ''{{-|sleeves}}''.
* Množina — «ljudi; cvěty» (ale ne «cvětje»); ~''{{-|persons}}''.
* Sborno — «narod; cvětje» (ale ne «cvěty»); ''{{-|people}}''.

=== Imenniky === 
Kvenjske imenniky mogut iměti do četyreh čisel: jedninu, obču [[Množina|množinu]] («množina 1»), čestičnu/[[Partitivna množina|partitivnu množinu]] («množina 2») i [[Dvojina|dvojinu]].&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. p78–79&lt;/ref&gt; V pozdnej Kvenjskoj Tarkvestě množina tvori se sufiksom k subjektnoj formě imennika: za «množinu 1» sufiks jest ''{{-|-i}}'' ili ''{{-|-r}}''; za «množinu 2» sufiks jest ''{{-|-li}}''.&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Words, Phrases and Passages», ''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 135.&lt;/ref&gt; Kvenjske imenniky sklanjajut se po [[padež]]am. Parmakvestna Kvenja imaje deset [[padež]]ev.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. p79–80&lt;/ref&gt; One vključajut četyri glavnyh padežev: [[nominativ]], [[akuzativ]], [[genitiv]] i [[Instrumentalny padež|instrumentalny]]; tri adverbialne padeže: [[Alativny padež|alativny]] (iz ktorogo [[dativ]] jest skračena forma), [[lokativ]] (takože s skračenoju formoju) i [[ablativ]]; i [[Posesivny padež|posesivny]] ili pridavnikovy padež. Akuzativ byl koriščeny toliko v Parmakvestě i byl zaměnjeny nominativom v pozdnej govorjenoj kvenji.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 80&lt;/ref&gt;

[[Imennik]]y v kvenji, voobče, dělet se na tri [[Sklonjenje (lingvistika)|sklonjenja]], ale jest mnogo izključenji, svezanyh s [[Etimologija|etimologijeju]] slov.

==== Prvo sklonjeńje ==== 

K prvomu sklonjenju prinaležet imenniky, končajuče se na suglasku, napriměr, «kralj» i «dom». 

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|- 
! Padež !! Jed. č. !! Dvoj. č. !! Mn. č. !! Sbor. č.
|-
| [[Imeniteljnik]] || ''{{-|aran}}'' || ''{{-|aranu}}'' || ''{{-|arani}}'' || ''{{-|araneli}}''
|-
| [[Roditeljnik]] || ''{{-|arano}}'' || ''{{-|aranuo}}'' || ''{{-|aranion}}'' || ''{{-|aranelion}}''
|-
| [[Prisvojiteljny padež|Prisvojiteljny]] || ''{{-|aranwa}}'' || ''{{-|aranuva}}'' || ''{{-|araníva}}'' || ''{{-|aranelíva}}''
|-
| [[Dateljnik]] || ''{{-|aranen}}'' || ''{{-|aranuen}}'' || ''{{-|aranin}}'' || ''{{-|aranelin}}''
|-
| [[Viniteljnik]] || ''{{-|aran}}'' || ''{{-|aranu}}'' || ''{{-|araní}}'' || ''{{-|aranelí}}''
|-
| [[Městnik]] || ''{{-|aranessë}}'' || ''{{-|aranussë}}'' || ''{{-|aranissen}}'' || ''{{-|aranelissen}}''
|-
| [[Alativ]] || ''{{-|aranenna}}'' || ''{{-|aranunna}}'' || ''{{-|araninnar}}'' || ''{{-|aranelinnar}}''
|-
| [[Ablativ]] || ''{{-|aranello}}'' || ''{{-|aranullo}}'' || ''{{-|aranillor}}'' || ''{{-|aranelillon}}''
|-
| [[Tvoriteljnik]] || ''{{-|arannen}}'' || ''{{-|aranunen}}'' || ''{{-|araninen}}'' || ''{{-|aranelínen}}''
|-
| Abstraktno-městny || ''{{-|aranes}}'' || ''{{-|aranus}}'' || ''{{-|aranis}}'' || ''{{-|aranelis}}''
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|-
! Padež !! Jed. č. !! Dvoj. č. !! Mn. č. !! Sbor. č.
|-
| [[Imeniteljnik]] || ''{{-|már}}'' || ''{{-|mardu}}'' || ''{{-|mardi}}'' || ''{{-|mardeli}}''
|-
| [[Roditeljnik]] || ''{{-|mardo}}'' || ''{{-|marduo}}'' || ''{{-|mardion}}'' || ''{{-|mardelion}}''
|-
| [[Prisvojiteljny padež|Prisvojiteljny]] || ''{{-|marwa}}'' || ''{{-|marduva}}'' || ''{{-|mardiva}}'' || ''{{-|mardelíva}}''
|-
| [[Dateljnik]] || ''{{-|marden}}'' || ''{{-|marduen}}'' || ''{{-|mardin}}'' || ''{{-|mardelin}}''
|-
| [[Viniteljnik]] || ''{{-|mar}}'' || ''{{-|mardu}}'' || ''{{-|mardí}}'' || ''{{-|mardelí}}''
|-
| [[Městnik]] || ''{{-|mardessë}}'' || ''{{-|mardussë}}'' || ''{{-|mardissen}}'' || ''{{-|mardelissen}}''
|-
| [[Alativ]] || ''{{-|mardenna}}'' || ''{{-|mardunna}}'' || ''{{-|mardinnar}}'' || ''{{-|mardelinnar}}''
|-
| [[Ablativ]] || ''{{-|mardello}}'' || ''{{-|mardullo}}'' || ''{{-|mardillor}}'' || ''{{-|mardelillon}}''
|-
| [[Tvoriteljnik]] || ''{{-|mardenen}}'' || ''{{-|mardunen}}'' || ''{{-|mardinen}}'' || ''{{-|mardelínen}}''
|-
| Abstraktno-městny || ''{{-|mardes}}'' || ''{{-|mardus}}'' || ''{{-|mardis}}'' || ''{{-|mardelis}}''
|}

=== Pridavniky ===

V pozdnoj kvenji, jednotne okončenja sut ''{{-|-a, -ë, -ëa}}'', i rědka forma ''{{-|-in}}'', ktora može byti viděna kako skračena forma ''{{-|-ina}}''. Odgovarajuče množine formy sut ''{{-|-ë, -i, ië}}'', i možlivo ''{{-|-inë}}''.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 87&lt;/ref&gt; Kvenjske pridavniky mogut svobodno koristati se kako imenniki, v tom slučaju sut takože sklanjane kako imennik: naprimer, ''{{-|vinya}}'' «novy» može byti koristovany kako ''{{-|vinyar}}'' «novinky».&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Early Qenya Grammar», ''Parma Eldalamberon''}} (14), s. 77.&lt;/ref&gt;

=== Prědlogy i prislovniky ===

V kvenji, jest mnogo podobnosti v formě medžu prědlogami i prislovnikami, ibo gramatičny padež uže prěděljaje odnošenje glagola i objekta.&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 90&lt;/ref&gt; Tako: '''''{{-|an}}''' {{-|i falmali}} = {{-|i falmali'''nna'''(r)}}'' «na mnogyh valah». Prědlog ''{{-|an}}'' jest srodny s padežnym okončenijem ''{{-|-nna}}''.

=== Zaimenniky ===

Kako so vsemi čestmi kvenjskoj gramatiky, sistema zaimennikov byla podvrgnuta mnogym revizijam v času {{-|Tolkien|Толкин}}ova života, i dostupny korpus ne byl sistematičnym, doklě spisok okončenij ne byl publikovany v {{-|''Vinyar Tengwar'' nr.}} 49 v 2007 godu.&lt;ref&gt;{{-|{{Cite web |url=http://folk.uib.no/hnohf/quenya.htm |title=Quenya – the Ancient Tongue: Pronouns |first=Helge K. |last=Fauskanger |publisher=University of Bergen}}}}&lt;/ref&gt; V pozdnjej kvenji, zaimenniky imajut kako odvojene ili nězavisne formy, tako i sufiksne formy.&lt;ref group=T&gt;{{-|«Quenya Pronominal Elements», ''Vinyar Tengwar''}}(49), s. 51.&lt;/ref&gt;

«Ja ljubju jego» (ili «ju») može byti izraženo v kvenji kako ''{{-|Melinyes}}'' ili ''{{-|Melin sé}}''.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 15.&lt;/ref&gt; Ako zaimennik jest subjektom rěčenja, toj prilučaje se k glagolu kako odděljeno slovo prěd glagolom ili kako sufiks poslě glagola v odpovědajučem spreženju:
: ''{{-|utúvie-nye-s}}'', doslovno «nahodil-ja-to», «ja nahodil to»&lt;ref&gt;Pesch, 2003, s. 100&lt;/ref&gt; (sr. izkrik [[Aragorn]]a kogda on nahodil razsadu [[Bělo Drěvo Gondora|Bělogo Drěva]]&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt;).

=== Glagoly ===

Po {{-|Tolkien|Толкин}}u, «spreženja glagolov &lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;{{-|Q|K}}enji&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt; sut vsegda dost pravilne»,&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «Early Qenya Grammar», ''Parma Eldalamberon''}} (14), s. 56.&lt;/ref&gt; i kvenjske glagoly sut ili v «osobnoj formě» ili v «bezličnoj formě». Kvenjske glagoly negajut se koristanjem «negativnogo glagola'' {{-|ua}}-'' prěd pravilnym glagolom v formě bezličnogo vrěmena.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 144.&lt;/ref&gt;

Pozdněkvenjske glagoly imajut takože dvojny suglasovačy morfem ''{{-|-t}}'':
: ''{{-|Nai siluva'''t''' elen atta.}}'' «Neka sijajut dvě zvězdy.»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 43.&lt;/ref&gt;

[[Svezka]] v pozdnjej kvenji jest glagol ''{{-|na-}}''. {{-|Tolkien|Толкин}} ukazal, čto on koristaje se toliko pri sjedinjenju pridavnikov, imennikov i zaimennikov v tvrždenjah (ili žednostah), i čto svezka ne koristaje se, kogda smysl jest jasny.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 9.&lt;/ref&gt; Inače svezka jest [[Nulova svezka|nulova]], čto može davati dvuznačne vrěmena bez konteksta:
: ''{{-|Eldar ataformaiti}}'' može byti prěloženo kako «Elfi sut oboručni», ili «Elfi byli obouručni».&lt;ref group=T&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (49), s. 7.&lt;/ref&gt;

== Slovosbor ==

Za to, že mnogo {{-|Tolkien|Толкин}}ovyh zapisov o elfskih jezykah ostavaje neopublikovano, těžko jest znati koliko veliky slovosbor on sozdal. Do 2008 goda, okolo 25.000 elfskih slov bylo publikovano.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Kloczko |first=Edward |title=L'Encyclopédie des Elfes |publisher=Le Pré aux Clercs |year=2008 |isbn=978-2-84228-325-4 |page=145}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center; float:right;&quot;
|+ Osnovny slovosbor v kvenji i sindarinu
! Medžuslovjansky || Kvenja || Sindarin
|--
| zemlja || {{-|''ambar'', ''cemen''}} || ''{{-|amar}}'', ''{{-|ceven}}''
|--
| nebo || ''{{-|menel}}'' || ''{{-|menel}}''
|--
| voda || ''{{-|nén}}'' || ''{{-|nen}}''
|--
| ogonj || ''{{-|nár}}'' || ''{{-|naur}}''
|--
| muž || ''{{-|nér}}''  || ''{{-|benn}}''
|--
| žena || ''{{-|nís}}'' || ''{{-|bess}}''
|--
| jesti || ''{{-|mat-}}'' || ''{{-|mad-}}''
|--
| piti || ''{{-|suc-}}''  || ''{{-|sog-}}''
|--
| veliky || ''{{-|alta, halla}}'' || ''{{-|beleg}}'', ''{{-|daer}}''
|--
| maly || ''{{-|pitya'', ''titta}}'' || ''{{-|niben}}'', ''{{-|tithen}}''
|--
| noć || ''{{-|lóme}}'' || ''{{-|dû}}''
|--
| denj || {{-|''aurë'', ''ré''}} || ''{{-|aur}}''
|}

=== Vlastne imena ===

Vlastne imena v kvenji sut imena osob i prědmetov v Srědzemju.&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', «Ukazatelj» (anotirovan {{-|Ch|К}}risto{{-|ph|ф}}erom {{-|Tolkien|Толкин}}om), ss. 313–365.&lt;/ref&gt;

: ''{{-|Estë}}'' «Odpočinok»; ''{{-|Indis}}'' «Nevěsta»; ''{{-|Melcor}}'' «On, ktory Vstaje v Moči»; ''{{-|Nessa}}'' «Mlados»; ''{{-|Varda}}'' «Vznešena»; ''{{-|Voronwë}}'' «Stalny».
: ''{{-|Aicanáro}}'' «Sěrepy Ogonj»; ''{{-|Ancalimë}}'' «Najsvětlejša Gospoja»; ''{{-|Curumo}}'' «Hitry Muž»; ''{{-|Fëanáro}}'' «Duh Ognja»; ''{{-|Olórin}}'' «(?)Mečtatelj»; ''{{-|Sauron}}'' «Mrzky».
: ''{{-|Ainulindalë}}'' «Muzyka Ainurov»; ''{{-|Eldamar}}'' «Dom Eldarov»; ''{{-|Helcaraxë}}'' «Čeljusti iz Lědu»; ''{{-|Ilúvatar}}'' «Otec Vsih»; ''{{-|Oron Oiolossë}}'' «Věčno Snegoběly Vrh»; ''{{-|Ondolindë}}'' «Kamenj Pesnje»; ''{{-|Turambar}}'' «Gospodar Sudbiny»; ''{{-|Valinor}}'' «Zemja Valarov»; ''{{-|Vingilot}}'' «Pěnny Cvět»; ''{{-|Yavanna}}'' «Davateljnica Plodov».

=== Vitanje===

Rěč, koristovana kako forma učtivogo obračanja k Elfu (mužu ili ženě) jest '''{{-|Tar}}'''. Medžu Numénoranami to je stalo «Kralj/Kraljica».&lt;ref group=T&gt;''Silmarilion'', «Prilog: Elementy v kvenjskih i sindarinskih imenah», ''tar-''.&lt;/ref&gt;

* ''Namárië'' jest skrecona forma kvenjskogo ''á na márië'', doslovno «budi dobry/a». To jest formula koristovana v Tarkvestě za privitanje pri strěčanju i pri razlučanju.&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;
* Najobyčnejša formula, koristovana Noldorami dlja privitanja jednim drugogo jest ''{{-|(Hara) máriessë!}}'' «(Ostaj) v ščestju!»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;
* Vo «Vladaru Prstenjev», Hobbit [[Frodo Baggins]] koristoval drugy obrat dlja privitanja: ''{{-|Elen síla lúmenn' omentielvo!}}'' — «Zvězda sijaje na čas strěčanja našyh putev». To byla tradična formula v vozvyšenom stilu, koristovana medžu ludmi, idučimi protivnymi putami.&lt;ref group=T&gt;{{-|Tolkien, 1994}}, s. 367.&lt;/ref&gt;
* Najobyčnejša formula Noldorov v pri razlučenju jest ''{{-|Áva márië!}}'' «Idi ščestljivo!», ili ''Márienna!'' «K ščestju!»&lt;ref group=T&gt;{{-|''Parma Eldalamberon''}} (17), s. 162.&lt;/ref&gt;

=== Čisla ===

Suglasno {{-|[[Christofer Tolkien|Kristoferu Tolkienu]]|[[Christofer Tolkien|Кристоферу Толкину]]}}, «Eldari sut koristali dvě sistemy čisel — jednu po šestkah (ili duziny) i jednu po peterkah (ili desetkah).»&lt;ref&gt;{{-|''Quettar''}} (13), s. 9.&lt;/ref&gt; To jest [[Dvanadestirečna sistema|dvanadsetirečna]] (na osnově 12) i [[Desetirečna sistema|desetirečna]] sistemy. Kvenjsko slovo dlja «deseterečnoj sistemy» jest ''{{-|maquanotië}}'' — «sčitanje rukoju».&lt;ref group=T&gt;{{-|John R. R. Tolkien, «HFN – The words for 'hand'», ''Vinyar Tengwar'',}} (47), s. 10.&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|+ Čisla od 1 do 12 v kvenji
! Čislo !! Kvenja !! Medžuslovjansky
|-
| 1 || ''{{-|min}}'' || jedin
|-
| 2 || ''{{-|atta}}'' || dva
|-
| 3 || ''{{-|neldë}}'' || tri
|-
| 4 || ''{{-|canta}}'' || četyri
|-
| 5 || ''{{-|lempë}}'' || pet
|-
| 6 || ''{{-|enquë}}'' || šest
|-
| 7 || ''{{-|otso}}'' || sedm
|-
| 8 || ''{{-|toldo}}'' || osm
|-
| 9 || ''{{-|nertë}}'' || devet
|-
| 10 || ''{{-|quëan}}'' || deset
|-
| 11 || ''{{-|minque}}'' || jedinnadset
|-
| 12 || ''{{-|yunquë}}'' || dvanadset
|}

== Sistemy pisanija ==

{{-|Tolkien|Толкин}} večšinoju pisal svoje iznahodene jezyky koristujuči [[Latinica|latinicu]],&lt;ref&gt;Solopova, 2009, s. 88&lt;/ref&gt; ale on iznahodil i [[Tolkienove pisma|svoji vlastne sistemy pisanija]] da by odpovědali vnutrennjim historijam svojih jezykov.

=== Elfske sistemy pisanija ===
[[Fajl:Quenya written in J. R. R. Tolkien's tengwar script.svg|thumb|upright|Slovo ''{{-|quenya}}'', napisano [[tengwar]]om Fëanora klasičoju metodoju]]
{{-|Tolkien|Толкин}} soznoval mnogo sistem pisanija dlja svojih Elfov. Najznanějša jest «[[Tengvar]] [[Fëanor]]a», ale prvy, ktory on sozdal okolo 1919 goda, byl «Tengvar Rúmila», takože nazyvany [[Sarati|saratami]]. On rěšil, čto prěde svojego izgnanstva, Noldorske Elfove prěde vsego koristovale saratami Rúmila dlja zapisyvanja Starej Kvenji. V Srědzemje, kvenja bila pisana koristanjem «elfskih run» ili [[cirth]]a, nazvanyh ''certar'' v kvenji.

=== Latinica ===

{{-|Tolkien|Толкин}}ov pravopis kvenji v latinici byl v osnove fonemičny, s každoju litteroju odpovědajučeju specifičnoj fonemě v jezyku.&lt;ref&gt;Krege, 2003, s. 36&lt;/ref&gt; {{-|Tolkien|Толкин}}ov standartny pravopis za kvenju koristaje vse litery latinskogo alfabeta s izključenjem ''j'', ''k'' i ''z'', zajedno s ostrym akcentom i diaktitičnymi znakami nad samoglaskami; litery ''ñ'', ''þ'' i ''z'' javjajut se toliko v rannjej kvenji.&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', Prilog E, čest I.&lt;/ref&gt;

== Korpus tekstov ==

Pesnja «''{{-|Namárië}}''» jest najdolžejšy tekst kvenji, nahodeči se vo «Vladaru Prstenjev», ale prvo rěčenje v kvenji jest izgovoreno Hobbitom; tojo jest pozdrav Froda Elfam: ''{{-|elen síla lúmenn' omentielvo}}''. Ine prim+ery vključajut slova [[Elendil]]a pri doseganju Srědzemja i povtorene [[Aragorn]]om pri jego koronacije: ''{{-|Et Eärello Endorenna utúlien. Sinomë maruvan ar Hildinyar tenn' Ambar-metta!}}'' «Z Velikogo Morja v Srědzemje ja prihodim. V tutom městu budu žiti ja i moji potomki do konca světa!»&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Vladar Prstenjev'', ''Povrat Kralja'', {{-|«Steward and the King»}}.&lt;/ref&gt; Krik [[Samvise Gamgee|Sama]] kogda on koristal flakonu Galajdrielje protivu [[Šelob]]a: '{{-|'Aiya Eärendil Elenion Ancalima!}}'' «Pozdrav Eärendilu, najsvětlejša iz zvězd!»&lt;ref group=T&gt;''Povrat Kralja'', gl. 1.&lt;/ref&gt; I v ''Silmarilionu'', r+e+cenje ''{{-|Utúlie'n aurë! Aiya Eldalië ar Atanatári, utúlie'n aurë!}}'' «Denj je prišedl! Pozdrav narodu Eldarov i Otcam Ljudij, denj je prišedl!», kriči Fingon prěd [[Bitva Bezčisljennyh Solz|Bitvoju Bezčisljennyh Solz]].''&lt;ref group=T&gt;Džon R. R. {{-|Tolkien|Толкин}}, ''Silmarilion'', gl. 20.&lt;/ref&gt;

Inye kvenjske pesnje byli deklamovane {{-|Tolkien|Толкин}}om publično ale nikogda ne publikovane v jego životu sut ''{{-|Oilima Markirya}}'' («Poslednja Arka»), ''{{-|Nieninqe}}'' i ''{{-|Earendel}}'' v jego lěkciji «{{-|A Secret Vice}}», i publikovane v 1983 godu v «Čudoviščah i Kritykah». Hybny fragment pesnji «{{-|Narqelion}}», napisany v rannjej kvenji medžu novembrom 1915 i marecom 1916 godov, byl publikovany {{-|[[Humphrey Carpenter|Humphreyem Carpenterom]]|[[Humphrey Carpenter|Хамфрејем Карпентером]]}} v jego Biografiji.&lt;ref&gt;{{-|''Vinyar Tengwar''}} (40), april 1999.&lt;/ref&gt;

== Gledite takože ==

* [[Elfske jezyky Srědzemja]]
* {{-|[[Jezyky konstruovane Džonom R. R. Tolkienom]]|[[Jezyky konstruovane Džonom R. R. Tolkienom|Језыки, конструоване Джоном Р. Р. Толкином]]}}
* [[Sarati]]
* [[Sindarin]]
* [[Vladar Prstenjev]]
* [[Silmarilion]]

== Iztočniky ==
=== Prvonačelne iztočniky ===
:Zapisi v žurnalah {{-|''Parma Eldalamberon''}} i {{-|''Vinyar Tengwar''}} sodrživajut prědže nepublikovane Tolkienove teksty o jezyku, anotirovane naučnikami — to jest, oni ne sut čisto prvonačelne.
&lt;div style=&quot;column-count: 2; column-gap: 20px; font-size: 90%;&quot;&gt;
&lt;references group = &quot;T&quot;/&gt;
&lt;/div&gt;

=== Sekundarne iztočniky ===
&lt;div style=&quot;column-count: 2; column-gap: 20px; font-size: 90%;&quot; class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references/&gt;
&lt;/div&gt;

== Literatura ==
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Vladar Prstenjev''. — London: Allen &amp; Unwin, 1954–1955.
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Silmarilion''. — London: Allen &amp; Unwin, 1977.
* {{-|Tolkien|Толкин}}, Džon R. R. ''Historija Srědzemja'' (12 tomov). — London: {{-|Unwin Hyman / HarperCollins}}, 1983–1996.
* {{-|Tolkien, John R. R. Outline of Phonology // ''Parma Eldalamberon''. — 2010. — Nr. 19.}}
* {{Cite book |last=Fimi |first=Dimitra |title=Tolkien, Race, and Cultural History: From Fairies to Hobbits |publisher=Palgrave Macmillan |year=2010 |isbn=978-0-230-21951-9}}
* {{Cite book |last=Flieger |first=Verlyn |title=Splintered Light: Logos and Languages in Tolkien's World |publisher=Kent State University Press |year=2002 |isbn=0-87338-744-9}}
* {{Cite book |last=Krege |first=Wolfgang |title=Elbisches Wörterbuch |publisher=Klett-Cotta |year=2003 |isbn=3-608-93185-6}}
* {{Cite book |last=Pesch |first=Helmut W. |title=Elbisch. Grammatik, Schrift und Wörterbuch der Elbensprache |publisher=Bastei Lübbe |year=2003 |isbn=3-404-20476-X}}
* {{Cite book |last=Solopova |first=Elizabeth |title=Languages, Myths and History |publisher=North Landing Books |year=2009 |isbn=978-0-9816607-1-4}}

== Vněšnje linky ==

* [https://www.elvish.org/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;The Elvish Linguistic Fellowship&lt;/span&gt;]
* [https://ardalambion.net/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Ardalambion&lt;/span&gt;] — sajt Helgeja Fauskangerja o Tolkienovyh jezykah
* [https://www.eldalamberon.com/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Parma Eldalamberon&lt;/span&gt;]
* [https://www.elvish.org/VT/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Vinyar Tengwar&lt;/span&gt;]
* [https://eldamo.org/ &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Eldamo&lt;/span&gt;] — {{-|Elvish Data Model Paula Strack}}
* [https://www.ambar-eldaron.com/telechargements/quenya-engl-A4.pdf Kvenjsko-anglijsky slovnik]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Fiktivne jezyky]]
[[Kategorija:Tolkien]]
{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>sg8iy2pp7bfwqcw5ngv58opq47yd48d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Latinsky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1232</id>
    <revision>
      <id>43574</id>
      <parentid>35303</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:28:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3797" sha1="1q05z60bqm06c6586hkwk5emdlg8rf9" xml:space="preserve">'''Latinsky jezyk''' ({{Jezyky|la|lingua Latina}}) jest [[jezyk]] davnyh rimjan, koristany v [[Rimska Imperija|Rimskoj Imperiji]]. Potomky tutogo jezyka sut jezyky [[Romanske jezyky|romanskoj grupy]]. 

Tutčas jest oficialny jezyk [[Vatikan]]a, [[Maltijsky orden|Maltijskogo ordena]] i [[Sveta Stolica|Svetoj Stolice]]. Često latinsky jezyk koristajut v naukah (medicině, [[Biologija|biologiji]] i t. d.).

Veliko razprostranjenje v jezykah světa imajut slova latinskogo proizhodženja.

== Pismo ==
{{Osnovny članok|Latinica}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!znak
!latinsko ime
!zvuk
|-
|A a
|''ā''
|[a]
|-
|B b
|''bē''
|[b]
|-
|C c
|''cē''
|[k]
|-
|D d
|''dē''
|[d]
|-
|E e
|''ē''
|[ɛ]
|-
|F f
|''ef''
|[f]
|-
|G g
|''gē''
|[g]
|-
|H h
|''hā''
|[h]
|-
|I i
|''ī''
|[i]
|-
|J j
|''jot''
|[j]
|-
|K k
|''kā''
|[k]
|-
|L l
|''el''
|[l]
|-
|M m
|''em''
|[m]
|-
|N n
|''en''
|[n]
|-
|O o
|''ō''
|[ɔ]
|-
|P p
|''pē''
|[p]
|-
|Q q
|''qū''
|[k]
|-
|R r
|''er''
|[r]
|-
|S s
|''es''
|[s]
|-
|T t
|''tē''
|[t]
|-
|U u
|''ū''
|[u]
|-
|V v
|''vē''
|[w&gt;v]
|-
|X x
|''ex''
|[ks]
|-
|Y y
|''ī Graeca (&quot;grečska i&quot;)''
|[iː]
|-
|Z z
|''zēta''
|[z]
|}

# Znaky K i C v klasičnom izgovoru imajut jedin izgovor. V arhaičnyh nadpisah K koristali prěd A, C — prěd E i I. Ale v klasičny period K osnovno koristali v něktoryh slovah (napr., {{Jezyky|la|Kalendae}} &quot;prvy denj měseca&quot;, {{Jezyky|la|Kaeso}} &quot;Kaezo&quot; (ime), {{Jezyky|la|Karthago}} &quot;Kartagin&quot;), ktore takože imali varianty s C (''Calendae'', ''Caeso'', ''Carthago'')
# Znaky I i V mogli služiti kako samoglasky, tako i suglasky (razlika jest byla vvedena v koncu Srědnjevěčja)
# Znaky Y i Z sut byli vvedene za grečske pozajete slova.

Latinsko pismo jest stalo osnovoju za pisma množstva inyh. 

== Kratka jezyčna harakteristika ==
=== Fonetika ===
Dolgota samoglasok i suglasok imala smyslovo značenje. Za suglasky koristali jih udvojenjem, za samoglasky razliku najčesto ne dělali, ale poněkogda takože koristali jih udvojenje ili znakom apeks (prědok [[akut]]a). 
[[Fajl:Apices-collage.svg|thumb|Apeks]] Tutčas za dolgost suglasok koristajut [[makron]] (ā, ē, ī, ō, ū), za kratkost — [[brevis]] (ă, ĕ, ĭ, ŏ, ŭ).

Udarjenje ne stoji na poslědnjem slogu (najčestěje), iz togo povoda:
# v dvusložnyh slovah ono stoji na prvom slogu;
# v trisložnyh i vyše dolgyh stoji na prědposlědnjem slogu, jestli on jest dolgy, ili na prědprědposlědnjem slogu, jestli prědposlědnji jest kratky.

=== Morfologija ===
==== Imennik ====
V latinskom imennik imaje 6. padežev:
# [[imeniteljnik]] (nominativ);
# [[roditeljnik]] (genitiv);
# [[dateljnik]] (dativ);
# [[viniteljnik]] (akuzativ);
# [[ablativ]];
# [[zvateljnik]] (vokativ).

Takože 3 rody s 5 sklonjenjami: mužsky, žensky i srědnji.
==== Glagol ====
Latinsky glagol imaje 6 vrěmen, 4 naklonjenja, 2 čisla, 3 lica.

Takož glagol imaje 4 spreženja:
# na ''-are'';
# na ''-ēre'';
# na ''-ĕre'';
# na ''-ire''.

Vse spreženja imajut jednake koncy, ktore zaměnjajut soboju ''-re'', ale one različno vzajemodějstvujut s osnovoju.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!
!jednina
!množina
|-
!1. lice
|''-o''
|''-mus''
|-
!2. lice
|''-s''
|''-tis''
|-
!3. lice
|''-t''
|''-nt''
|}
# V I spreženju v formě jedniny 1. lica odhodi ''-a'' (napr., ''voco'' od ''vocāre'' &quot;zvati&quot;)
# V II spreženju osoblivyh izměnjenij ne jestvuje (napr., ''rideo, rides, ridet'' od ''ridēre'' &quot;smějati se&quot;)
# V III spreženju osnova končaje se na suglasku, i iz togo povoda koristajut sjediniteljne samoglasky: ''-u-'' (prěd ''-nt'') ili ''-i-'' (napr., ''scribo, scribis, scribit, scribunt'' od ''scribĕre'' &quot;pisati&quot;)
# V IV spreženju prěd koncem množiny 3. lica koristajut ''-u-'' (napr., ''audiunt'' od ''audīre'' &quot;slušati&quot;) 

[[Kategorija:Italske jezyky]]</text>
      <sha1>1q05z60bqm06c6586hkwk5emdlg8rf9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43576</id>
      <parentid>43574</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:32:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Odčinjenje versije [[Special:Diff/43574|43574]] od koristnika [[Special:Contributions/IJzeren Jan|IJzeren Jan]] ([[User talk:IJzeren Jan|besěda]])</comment>
      <origin>43576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3804" sha1="hyjv7jc9tslbr0927twrjsen2pqkpmv" xml:space="preserve">'''Latinsky jezyk''' ({{Jezyky|la|lingua Latina}}) jest [[jezyk]] davnyh rimjan, koristany v [[Rimska Imperija|Rimskoj Imperiji]]. Potomky tutogo jezyka sut jezyky [[Romanske jezyky|romanskoj grupy]]. 

Tutčas jest oficialny jezyk [[Vatikan]]a, [[Maltijsky orden|Maltijskogo ordena]] i [[Sveta Stolica|Svetoj Stolice]]. Često latinsky jezyk koristajut v naukah (medicině, [[Biologija|biologiji]] i t. d.).

Veliko razprostranjenje v jezykah světa imajut slova latinskogo proizhodženja.

== Pismo ==
{{Osnovny članok|Latinica}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!znak
!latinsko ime
!zvuk
|-
|A a
|''ā''
|[a]
|-
|B b
|''bē''
|[b]
|-
|C c
|''cē''
|[k]
|-
|D d
|''dē''
|[d]
|-
|E e
|''ē''
|[ɛ]
|-
|F f
|''ef''
|[f]
|-
|G g
|''gē''
|[g]
|-
|H h
|''hā''
|[h]
|-
|I i
|''ī''
|[i]
|-
|J j
|''jot''
|[j]
|-
|K k
|''kā''
|[k]
|-
|L l
|''el''
|[l]
|-
|M m
|''em''
|[m]
|-
|N n
|''en''
|[n]
|-
|O o
|''ō''
|[ɔ]
|-
|P p
|''pē''
|[p]
|-
|Q q
|''qū''
|[k]
|-
|R r
|''er''
|[r]
|-
|S s
|''es''
|[s]
|-
|T t
|''tē''
|[t]
|-
|U u
|''ū''
|[u]
|-
|V v
|''vē''
|[w&gt;v]
|-
|X x
|''ex''
|[ks]
|-
|Y y
|''ī Graeca (&quot;grečska i&quot;)''
|[iː]
|-
|Z z
|''zēta''
|[z]
|}

# Znaky K i C v klasičnom izgovoru imajut jedin izgovor. V arhaičnyh nadpisah K koristali prěd A, C — prěd E i I. Ale v klasičny period K osnovno koristali v něktoryh slovah (napr., {{Jezyky|la|Kalendae}} &quot;prvy denj měseca&quot;, {{Jezyky|la|Kaeso}} &quot;Kaezo&quot; (ime), {{Jezyky|la|Karthago}} &quot;Kartagin&quot;), ktore takože imali varianty s C (''Calendae'', ''Caeso'', ''Carthago'')
# Znaky I i V mogli služiti kako samoglasky, tako i suglasky (razlika jest byla vvedena v koncu Srědnjevěčja)
# Znaky Y i Z sut byli vvedene za grečske pozajete slova.

Latinsko pismo jest stalo osnovoju za pisma množstva inyh. 

== Kratka jezyčna harakteristika ==
=== Fonetika ===
Dolgota samoglasok i suglasok imala smyslovo značenje. Za suglasky koristali jih udvojenjem, za samoglasky razliku najčesto ne dělali, ale poněkogda takože koristali jih udvojenje ili znakom apeks (prědok [[akut]]a). 
[[Fajl:Apices-collage.svg|thumb|Apeks]] Tutčas za dolgost suglasok koristajut [[makron]] (ā, ē, ī, ō, ū), za kratkost — [[brevis]] (ă, ĕ, ĭ, ŏ, ŭ).

Udarjenje ne stoji na poslědnjem slogu (najčestěje), iz togo povoda:
# v dvusložnyh slovah ono stoji na prvom slogu;
# v trisložnyh i vyše dolgyh stoji na prědposlědnjem slogu, jestli on jest dolgy, ili na prědprědposlědnjem slogu, jestli prědposlědnji jest kratky.

=== Morfologija ===
==== Imennik ====
V latinskom imennik imaje 6. padežev:
# [[imeniteljnik]] (nominativ);
# [[roditeljnik]] (genitiv);
# [[dateljnik]] (dativ);
# [[viniteljnik]] (akuzativ);
# [[ablativ]];
# [[zvateljnik]] (vokativ).

Takože 3 rody s 5 sklonjenjami: mužsky, žensky i srědnji.
==== Glagol ====
Latinsky glagol imaje 6 vrěmen, 4 naklonjenja, 2 čisla, 3 lica.

Takož glagol imaje 4 spreženja:
# na ''-are'';
# na ''-ēre'';
# na ''-ĕre'';
# na ''-ire''.

Vse spreženja imajut jednake koncy, ktore zaměnjajut soboju ''-re'', ale one različno vzajemodějstvujut s osnovoju.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!
!jednina
!množina
|-
!1. lice
|''-o''
|''-mus''
|-
!2. lice
|''-s''
|''-tis''
|-
!3. lice
|''-t''
|''-nt''
|}
# V I spreženju v formě jedniny 1. lica odhodi ''-a'' (napr., ''voco'' od ''vocāre'' &quot;zvati&quot;)
# V II spreženju osoblivyh izměnjenij ne jestvuje (napr., ''rideo, rides, ridet'' od ''ridēre'' &quot;smějati se&quot;)
# V III spreženju osnova končaje se na suglasku, i iz togo povoda koristajut sjediniteljne samoglasky: ''-u-'' (prěd ''-nt'') ili ''-i-'' (napr., ''scribo, scribis, scribit, scribunt'' od ''scribĕre'' &quot;pisati&quot;)
# V IV spreženju prěd koncem množiny 3. lica koristajut ''-u-'' (napr., ''audiunt'' od ''audīre'' &quot;slušati&quot;) 

[[Kategorija:Indoevropejske jezyky]]</text>
      <sha1>hyjv7jc9tslbr0927twrjsen2pqkpmv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lingua franca nova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1251</id>
    <revision>
      <id>43591</id>
      <parentid>35314</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:15:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>kat.</comment>
      <origin>43591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2267" sha1="lge90k03t3rch6b2tqlmc9phsukhzqj" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| nativename = {{Jezyky|lfn|lingua franca nova|lfn|лингуа франка нова}}
| image = Flag of Lingua Franca Nova.svg
| imagecaption = Horugva elefena
| creator = Kornelis Džordž Burej
| created = 1965
| speakers = 
| script =
* [[latinica]]
* [[kirilica]]
| family = 
* [[Skonstruovane jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]]
}}
'''{{-|Lingua franca nova}}''', takože '''LFN''' ili '''elefen''' (po skračeńju), jest pomočny [[umětny jezyk]], slovosbor ktorogo jest osnovany na redu [[Romansske jezyky|romansskyh jezykov]]: [[Francuzsky jezyk|francuzskom]], [[Italijansky jezyk|italijanskom]], [[Portugalsky jezyk|portugalskom]], [[Išpansky jezyk|išpanskom]] i [[Katalansky jezyk|katalanskom]]. Lingva-franka-nova byla početa amerikanskym psihologom Kornelisom Džordžem Burejem i razvivaje se jej mnogymi koristnikami.

Burej počel stvarjati tuty jezyk v 1965 godu i nadyhal se srědzemnomorskoju lingva-frankoju (takože &quot;sabir&quot;) iz 11.–18. stolětja, na ktoroj molvili morjaki i trgovci v [[Srědzemno morje|Srědzemnom morju]], i inymi kreolami. Nazva jezyka znači &quot;nova lingva franka&quot;, kde lingva franka ({{Lang|la|lingua franca}}) jest jezyk, ktory medžu soboju dlja sporazuměvańja koristajut ljudi, ktori ne imajut občego jezyka. Vslěd togo elefen imaje silno oproščeny gramatičny stroj.

Jezyk dostal poznańje od organizacije SIL i [[ISO 639|ISO-kod]] v 2008 godu. 18 aprilja 2018 goda byla stvorjena Vikipedija na lingva-franka-nově. Stvoritelj jezyka, Kornelij Džordž Burej, umrěl 5 februara 2021 goda.

Jezyk imaje fonetičny alfabet iz 22 bukv, ktory jest dostupny [[Latinica|latiniceju]] i [[Kirilica|kiriliceju]].

== Priklad ==
&quot;[[Otče naš]]&quot;:
&lt;blockquote&gt;&lt;poem lang=&quot;lfn&quot;&gt;
Nosa Padre, ci es en la sielo,
ta ce tua nom es santida,
ta ce tua rena veni,
ta ce tua vole aveni, sur la tera como en la sielo.
Dona oji nosa pan dial a nos,
e pardona nosa detas
como nos pardona nosa detores,
e no lasa nos cade en tenta,
ma libri nos de malia.
Amen.
&lt;/poem&gt;&lt;/blockquote&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Vikipedija na jezyku|lfn}}
{{Prěvod|en|Lingua Franca Nova|revizija=1038583089}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne romanske jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>lge90k03t3rch6b2tqlmc9phsukhzqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lingwa de planeta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1254</id>
    <revision>
      <id>43698</id>
      <parentid>35315</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:01:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4491" sha1="hucxrannt5n6dbcl0lna7fs14gt1brn" xml:space="preserve">'''Lingva-de-planeta''' (LdP: '''Lingwa de Planeta''') abo '''Lidepla/LdP''' v skračenjah, jest [[Umětne jezyky|skonstruovany]] medžunarodno-pomočny [[jezyk]], ktory bazuje na slovničstvu najustnějših jezykov na světu, tako kako iz [[Arabsky jezyk|arabskogo]], [[Kitajsky jezyk|kitajskogo]], [[Anglijsky jezyk|anglijskogo]], [[Špansky jezyk|španskogo]], [[Русскы језык|russkogo]] i tako dalje.

{{Kartka jezyk
| name = Lingva-de-planeta
| nativename = Lingwa de Planeta
| image = lidepla.jpg
| imagecaption = Zastava Lingva-de-planeta
| creator = Dimitrij Ivanov, Anastasija Lysenko itd.
| created = 2010
| ethnicity = Ljudi na světu
| speakers = Medžu 25 i 50
| date = 2012
| ref = 
| script = [[Latinica]]
| agency = Nijedna ili neznana
}}

Cělj Lingva-de-planeta ili Lidepla jest to, že imaje něčto spoločno s mnogymi govoriteljami rodnyh jezykov. Tutoj skonstruovany jezyk jest jedin iz aposteriornyh jezykov dekujuči različnym sursam jezykov kolo světa.

Grupa entuziastov počela se rabotu i razvitje Lingva-de-planeta v [[Sankt-Peterburg]]u, [[Росија|Rosije]] v 2006 g. Dimitrij Ivanov byl dostojny rukovoditelj projekta. Poslě 4 godov razvitja v juniju 2010 g., osnovna versija byla oficialno opublikovana.

== Alfabet ==
Oficialny alfabet Lidepla korista i bazuje na latinici i on imaje 25 liter. Bukva Q ne jest v spisku abecedy i litera {{-|C}} jest jedino koristana s diagrafom &quot;{{-|Ch}}&quot;.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Alfabet Lidepla
!Male litery
!Velike litery
|-
|{{-|a}}
|{{-|A}}
|-
|{{-|b}}
|{{-|B}}
|-
|{{-|d}}
|{{-|D}}
|-
|{{-|e}}
|{{-|E}}
|-
|{{-|f}}
|{{-|F}}
|-
|{{-|g}}
|{{-|G}}
|-
|{{-|h}}
|{{-|H}}
|-
|{{-|i}}
|{{-|I}}
|-
|{{-|j}}
|{{-|J}}
|-
|{{-|k}}
|{{-|K}}
|-
|{{-|l}}
|{{-|L}}
|-
|{{-|m}}
|{{-|M}}
|-
|{{-|n}}
|{{-|N}}
|-
|{{-|o}}
|{{-|O}}
|-
|{{-|p}}
|{{-|P}}
|-
|{{-|r}}
|{{-|R}}
|-
|{{-|s}}
|{{-|S}}
|-
|{{-|t}}
|{{-|T}}
|-
|{{-|u}}
|{{-|U}}
|-
|{{-|v}}
|{{-|V}}
|-
|{{-|w}}
|{{-|W}}
|-
|{{-|x}}
|{{-|X}}
|-
|{{-|y}}
|{{-|Y}}
|-
|{{-|z}}
|{{-|Z}}
|}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Diagrafy Lidepla
!Male diagrafy
!Velike diagrafy
|-
|{{-|ch}}
|{{-|Ch}}
|-
| {{-|-ng}}
|
|-
|{{-|sh}}
|{{-|Sh}}
|-
|}

== Opis i slovničstvo ==
V različji od inyh medžunarodno-pomočnyh jezykov, kako [[Esperanto|Esperanta]] i [[Interlingva|Interlingvy]], Lingva-de-planeta jest menje evro-centrična. To jest za slovničstvo, ktoro sodrživa slova ne toliko iz [[Evropa|evropejskyh]] jezykov, a tož mnogo slov iz neevropejskyh jezykov iz [[Azija|Azije]] i [[Afrika|Afriky]], a to čto děla pravdivy světovy jezyk dlja Lingva-de-planeta. Iměnje něčego spoločnogo v rodnyh jezykah govoriteljev na [[Zemja|Zemji]] jest glavny princip.


Pomimo mnoga slovničstva sostoja se iz medžnarodnyh terminov od latinskogo jezyka, najčestějše slova ješče sut iz anglijskogo, russkogo, kitajskogo, arabskogo i hindi. Skoro každo slovo može byti legko vključeno v slovničstvu, jerbo ne sut oprěděljenyh končin za čest rěči. Potom tute slova prisposobjajut do fonologije Lidepla i ortografija musi izměniti, tak v prvoj rukě izgovory budut ohranjene, a ne pravopisanja.

== Priklady podobnostij ==
[[Русскы језык|Russky]] i [[medžuslovjansky jezyk]] imajut cělkom podobne ekvivalenty v slovničstvu faz Lidepla:

* {{-|Brata snova dumi om to}} (RU: Брат снова думает об этом/Brat snova dumajet ob etom i ISV: Brat snova duma o tutom)
* {{-|Bobra lubi dom}} (RU: Бобер любит дом/Bober ljubit dom i ISV: Bobr ljubi dom.

== Ine priklady ==
[[Vsesvětova deklaracija člověčskyh prav]] v Lingva-de-planeta:

{{-|''Oli jen janmi-te libren e egalen in dignitaa e raitas. Li es doti-ney kun kausa e kojansa e treba akti un versu otre in spirit de brataa.''}}


&quot;[[Otče naš]]&quot;:&lt;blockquote&gt;{{-|''Nuy Patra kel es pa swarga,''

''hay Yur nam fa-sante,''

''hay Yur reging lai,''

''hay Yur vola fulfil''

''i pa arda i pa swarga.''

''Dai ba a nu nuy pan fo jivi sedey''

''e pardoni ba a nu nuy deba,''

''kom nu pardoni toy-las kel debi a nu.''

''Bye dukti nu inu temta''

''e protekti nu fon bada.''}}&lt;/blockquote&gt;

== Věšenje linky ==
* Interaktivny slovnik - http://www.lingwadeplaneta.info/glossword/index.php
* Oficialny veb-sajt Lidepla - http://www.lingwadeplaneta.info
* Informacijno video o Lidepla na Odysee - https://odysee.com/@%C5%9Al%C5%8Dnsk%C5%8F_G%C5%8Fdka_ze_Jakubem:c/Kwo-es-Lingwa-de-Planeta:5

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>hucxrannt5n6dbcl0lna7fs14gt1brn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Логика</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1267</id>
    <revision>
      <id>43836</id>
      <parentid>43389</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:16:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3532" sha1="tesydnyo8hii7ph2vivh6zo98s408ej" xml:space="preserve">'''Логика''' је домена [[математика|математики]] ктора зајмаје се аналитичным осуджањем правдивости различных сентенциј.
Базове симболе коришчене во логикє сут ’p’ и ’q’, кторе розсуджајут или сентенција је правилна или не, а коришчене с помочју различных функциј какє имајут меджу собоју релације.
Нехај будут такове сентенције и их цєнности:
p = ’Небо је модре’ и q = ’Вода је модра’ -&gt; p = 1 и q = 1
p = ’Небо је модре’ и q = ’Вода је червена’ -&gt; p = 1 и q = 0
p = ’Небо је червене’ и q = ’Вода је модра’ -&gt; p = 0 и q = 1
p = ’Небо је червене’ и q = ’Вода је червене’ -&gt; p = 0 и q = 0

== Негација (НЕ, NOT) ==
~p (во програмовању тож !p) = ’Небо НЕ је модре’ и ~q = ’Вода НЕ је червена’ -&gt; p = 0 и q = 1

== Кониункција (И, AND)==
p∧q = ’Небо је червене И Вода је модра’ -&gt; p∧q = 0, бо јестли како-либа чест буде фалшива, тогда цєлост је неправдива.

== Алтернатива (ИЛИ, OR)==
p∨q = ’Небо је червене ИЛИ Вода је модра’ -&gt; p∨q = 1, бо јестли како-либа чест буде правды, тогда цєлост је правдива.

== Импликација (ЈЕСТЛИ-ТОГДА, IF-THEN)==
p⇒q = ’ЈЕСТЛИ небо је червене (неправда) ТОГДА вода је модра’ је правилне -&gt; p⇒q = 1, бо јестли из фалшу доходимо до правды то достајемо правду.
Јестли из правды дојдемо до фалшу, тогда имајемо фалш.

== Равноважност (РАВНЕ, EQUALS) == 
p⇔q = ’Небо не је червене то је равноважне тому, что небо је модре’ је правда -&gt;  p⇔q = 1

Комплетна табела функциј выгледа тако:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Комплетна логична табула
|-
! p !! q !! ~p !! ~q !! p∧q !! p∨q !! p⇒q !! p⇔q
|-
| 1 || 1 || 0 || 0 || 1|| 1|| 1|| 1
|-
| 1 || 0 || 0 || 1 || 0|| 1|| 0|| 0
|-
| 0 || 1 || 1 || 0 || 0|| 1|| 1|| 0
|-
| 0 || 0 || 1|| 1|| 0|| 0|| 1|| 1
|}

Својство релацији меджу негацију, кониункцију и алтернативу је такє:
когды имајемо негацију алтернативы- ~(p∧q) - можемо то замєнити како ~p∨~q. Примєр:
Јестли то неправда, что небо је червене и вода је червена, тогда небо не је червене или вода не је червена - 
~(p ∧ q) = p ∨ q

Табуле правды всєхно користаје се во пројектовању Цифровых Разкладов.

== Жрла ==
https://www.matemaks.pl/logika.html
https://web.archive.org/web/20230626173155/http://jaroslaw.mierzwa.staff.iiar.pwr.wroc.pl/

[[Kategorija:Логика| ]]
[[Kategorija:Филозофија]]
[[Kategorija:Математика]]</text>
      <sha1>tesydnyo8hii7ph2vivh6zo98s408ej</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MacOS</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1280</id>
    <revision>
      <id>43639</id>
      <parentid>35333</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:08:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnješnje linky */</comment>
      <origin>43639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="170660" sha1="r3bdxkb4ljddl36b6bvkvuybzh3o98b" xml:space="preserve">{{Kartka OS
| name                   = {{-|macOS}}
| logo                   = &lt;center&gt;[[Fajl:MacOS wordmark (2017).svg|frameless|upright=0.8|class=skin-invert]]&lt;/center&gt;
| screenshot             = &lt;!-- [[Fajl:MacOS Tahoe screenshot.png|frameless]] --&gt;
| screenshot_size        = &lt;!-- 260px --&gt;
| caption                = &lt;!-- [[macOS Tahoe]], the latest release of macOS --&gt;
| developer              = [[Apple Inc.|{{-|Apple Inc.}}]]
| family                 = {{Hlist|[[Operacijne sistemy Mac|{{-|Mac}}]]|[[Darwin (operacijna sistema)|{{-|Darwin}}]]|[[Berkeley Software Distribution|{{-|BSD}}]]|{{-|[[Unix-like]]}}|{{-|[[Unix]]}}&lt;ref name=&quot;unixCertification&quot;&gt;{{Cite web|title=The Register of UNIX&amp;copy; Certified Products|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/|publisher=The Open Group|access-date=August 7, 2025|archive-date=August 7, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250807161231/https://www.opengroup.org/openbrand/register/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;}}
&lt;!-- OS X/macOS 10.8 thru 15 (current) are formally registered as compliant with the UNIX 03 standard, and Unix-like is an accurate categorization of previous versions, so both tags make sense. --&gt;
| released               = {{Start date and age|2001|03|24}}
| ui                     = {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}} ([[Grafičny interfejs koristnika|grafičny]])
| license                = [[Proprietarny softver|Proprietarna]]
| website                = {{-|https://www.apple.com/os/macos/}}
| latest release version = {{-|macOS Tahoe}}
| latest preview version = {{-|macOS Tahoe}}
| language count         = 47
| language footnote      = &lt;ref&gt;{{Cite web
|title=macOS Feature Availability
|url=https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101
|website=System Language
|access-date=March 25, 2024
|archive-date=January 22, 2021
|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122035953/https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101
|url-status=live
}}&lt;/ref&gt;
| language               = {{Collapsible list|{{Flatlist|
* [[Arabsky jezyk|Arabsky]]
* [[Katalansky jezyk|Katalansky]]
* [[Kitajsky jezyk|Kitajsky]]
** uproščeny
** tradičny
* [[Hrvatsky jezyk|Hrvatsky]]
* [[Češsky jezyk|Češsky]]
* [[Dansky jezyk|Dansky]]
* [[Holandsky jezyk|Holandsky]]
* [[Anglijsky jezyk|Anglijsky]]
* [[Finsky jezyk|Finsky]]
* [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]]
* [[Německy jezyk|Německy]]
* [[Grečsky jezyk|Grečsky]]
* [[Hebrejsky jezyk|Hebrejsky]]
* [[Hindi]]
* [[Madjarsky jezyk|Madjarsky]]
* [[Indonezijsky jezyk|Indonezijsky]]
* [[Italijansky jezyk|Italijansky]]
* [[Japonsky jezyk|Japonsky]]
* [[Korejsky jezyk|Korejsky]]
* [[Malajsky jezyk|Malajsky]]
* [[Norvežsky jezyk|Norvežsky {{-|Bokmål}}]]
* [[Poljsky jezyk|Poljsky]]
* [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]]
* [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]]
* [[Russky jezyk|Russky]]
* [[Špansky jezyk|Špansky]]
* [[Slovačsky jezyk|Slovačsky]]
* [[Švedsky jezyk|Švedsky]]
* [[Tajsky jezyk|Tajsky]]
* [[Turecky jezyk|Turecky]]
* [[Ukrajinsky jezyk|Ukrajinsky]]
* [[Vietnamsky jezyk|Vietnamsky]]}}
}}
| supported_platforms    = {{Collapsible list
  | title = {{-|[[Apple silicon]] ([[ARM64]])}}
  | {{-|[[ARMv9-A]] ([[MacOS Sequoia|15.0]]–present)}}
  | {{-|[[ARMv8-A]] ([[MacOS Big Sur|11.0]]–present)}}
  }}
  {{Collapsible list
  | title = {{-|Intel (64-bit)}}&lt;!-- actually only back to version 14 --&gt;
  | {{-|[[x86-64]] ([[Mac OS X Tiger|10.4.7]]–[[MacOS Tahoe|26.x]])}}
  }}
  {{Collapsible list
  | title = {{Nobold|Raněje poddrživalo:}}
  | {{-|'''Intel (32-bit)'''}}
  | {{-|[[IA-32]] ([[Mac OS X Tiger|10.4.4]]–[[Mac OS X Snow Leopard|10.6.8]])}}
  | {{-|'''[[PowerPC]]'''}}
  | {{-|64-bit [[PowerPC 970|ppc970]] ([[Mac OS X Tiger|10.4]]–[[Mac OS X Leopard|10.5.8]])}}
  | {{-|32-bit [[PowerPC G4|ppc7400]] ([[Mac OS X 10.0|10.0]]–[[Mac OS X Leopard|10.5.8]])}}
  | {{-|32-bit [[PowerPC 7xx|ppc]] ([[Mac OS X 10.0|10.0]]–[[Mac OS X Tiger|10.4.11]])}}
  }}
| source_model           = [[Proprietarny softver|Proprietarny]] s komponentami [[Softver s odkrytym iztočnikom|odkrytogo koda]]
| working_state          = 
| kernel_type            = [[Hibridno jedro|Hibridno]] ({{-|[[XNU]]}})&lt;!-- It already says &quot;Unix&quot; under &quot;family&quot;; the kernel code came from Mach and BSD (and Apple's own work), not &quot;Unix&quot;, and has its own name and Wikipedia page --&gt;
| userland               = 
| programmed_in          = {{Flatlist|
* [[C (jezyk programovanja)|{{-|C}}]]
* {{-|[[C++]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=What Is the I/O Kit? |url=https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101 |website=IOKit Fundamentals |quote=Apple considered several programming languages for the I/O Kit and chose a restricted subset of C++. |access-date=September 4, 2018 |archive-date=January 22, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210122035953/https://developer.apple.com/library/archive/documentation/DeviceDrivers/Conceptual/IOKitFundamentals/Features/Features.html#//apple_ref/doc/uid/TP0000012-TPXREF101 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* {{Nowrap|{{-|[[Objective-C]]}}}}
* [[Swift (jezyk programovanja)|{{-|Swift}}]]&lt;ref&gt;{{Cite web |date=June 14, 2016 |title=What's New in Swift |url=https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2016/402 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160804212016/https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2016/402 |archive-date=August 4, 2016 |access-date=June 16, 2016 |website=[[Apple Developer]] |at=At 2:40 |type=Video |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
* [[asembler]]
}}
| preceded_by            = {{-|[[Classic Mac OS]], [[NeXTSTEP]]}}
| support_status         = Poddrživaje se
}}

'''{{-|macOS}}''' (prědhodno {{-|OS X}} i početkovo {{-|Mac OS X}}) jest proprijetarna [[operacijna sistema]] klasy {{-|[[Unix]]}},&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.techopedia.com/definition/2639/macintosh-operating-system-mac-os |title=Macintosh Operating System (Mac OS) |last=Gunnell |first=Marshall |website=Technopedia |date=June 5, 2024 |access-date=January 13, 2025 |archive-date=November 20, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201120191354/https://www.techopedia.com/definition/2639/macintosh-operating-system-mac-os |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.pcmag.com/encyclopedia/term/macos |title=macOS |work=PC Magazine |access-date=January 13, 2025 |archive-date=January 20, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250120084105/https://www.pcmag.com/encyclopedia/term/macos |url-status=live }}&lt;/ref&gt; stvarjena na osnově {{-|[[OpenStep (operacijna sistema)|OPENSTEP for Mach]]}} i {{-|[[FreeBSD]]}}, ktora prodavaje se i razrabotyvaje se firmoju {{-|[[Apple Inc.]]}} s 2001 goda. To jest aktualna operacijna sistema dlja kompjuterov {{-|[[Kompjutery Mac|Mac]]}} od {{-|Apple}}. Na trgu nastolnyh i prěnosnyh kompjuterov ona tutčasno jest vtora široko koristajema nastolna OS poslě {{-|[[Microsoft Windows]]}} i ona prěstigaje vse distributivy {{-|[[Linux]]}}, vključajuči {{-|[[ChromeOS]]}} i {{-|[[SteamOS]]}}. Po stanju na 2026 god, poslědnja versija {{-|macOS}} jest {{-|[[macOS 26 Tahoe]]}} – dvadeset vtora osnovna versija {{-|macOS}}.&lt;ref&gt;{{Cite news |url=https://www.macrumors.com/2025/09/15/apple-releases-macos-tahoe/ |title=macOS Tahoe Now Available With Liquid Glass Design, Phone App, Spotlight Actions and More |work=[[MacRumors]] |first=Juli |last=Clover |date=September 16, 2025 |access-date=September 15, 2025}}&lt;/ref&gt;

{{-|Mac OS X}} zaměnila [[Classic Mac OS|klasičnu {{-|Mac OS}}]], osnovnu [[Operacijna sistema Macintosh|operacijnu sistemu na kompjuterah {{-|Macintosh}}]] s 1984 po 2001 god. Jej osnovna arhitektura byla razrabotana firmoju {{-|[[NeXT]]}} na osnově {{-|[[NeXTSTEP]]}}, v rezultatu čego {{-|NeXT}} byla nabyta {{-|Apple}}, i {{LatCyr|Steve Jobs|Стив Джобс|Stiv Džobs|1}} vratil se v {{-|Apple}}. Prva nastolna versija, {{-|[[Mac OS X]]}} 10.0, byla izpuščena 24 marca 2001 goda. {{-|[[Mac OS X Leopard]]}} i vse nastupne versije {{-|macOS}}, za izključenjem {{-|[[OS X Lion]]}},&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Re: was OS X version 10.7 Lion UNIX 03 certified? |url=https://www.mail-archive.com/austin-group-l@opengroup.org/msg02006.html |access-date=2021-07-22 |archive-date=April 29, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200429213555/https://www.mail-archive.com/austin-group-l@opengroup.org/msg02006.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; sut sertifikovane po standardu {{-|UNIX 03}}.&lt;ref&gt;*{{Cite web|title=Apple technology brief on UNIX|url=https://movies.apple.com/media/us/osx/2012/docs//OSX_for_UNIX_Users_TB_July2011.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120710081938/https://movies.apple.com/media/us/osx/2012/docs/OSX_for_UNIX_Users_TB_July2011.pdf|archive-date=July 10, 2012|access-date=November 5, 2008|publisher=[[Apple Inc.|Apple]]|df=mdy-all}}
*{{Cite web|url=http://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3555.htm|title=Mac OS X Version 10.5 on Intel-based Macintosh computers|publisher=The Open Group|date=May 18, 2007|access-date=February 21, 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080511222112/http://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3555.htm|archive-date=May 11, 2008|df=mdy-all}}
*{{Cite web |title=Mac OS X Version 10.6 on Intel-based Macintosh computers |url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3581.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20141116122629/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3581.htm |archive-date=November 16, 2014 |access-date=December 4, 2014 |publisher=The Open Group |df=mdy-all }}
*{{Cite web|title=Mac OS X Version 10.8 on Intel-based Macintosh computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3591.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141116121907/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3591.htm|archive-date=November 16, 2014|access-date=December 4, 2014|publisher=The Open Group|df=mdy-all}}
*{{Cite web|title=OS X Version 10.9 on Intel-based Macintosh computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3602.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20131104072633/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3602.htm|archive-date=November 4, 2013|access-date=December 4, 2014|publisher=The Open Group|df=mdy-all}}
*{{Cite web|title=OS X version 10.10 Yosemite on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3607.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110131010/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3607.htm|archive-date=November 10, 2014|access-date=December 4, 2014|publisher=The Open Group|df=mdy-all}}
*{{Cite web|title=OS X version 10.11 El Capitan on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3612.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151015001306/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3612.htm|archive-date=October 15, 2015|access-date=October 23, 2015|publisher=The Open Group|df=mdy-all}}
*{{Cite web|title=macOS version 10.12 Sierra on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3627.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161002105135/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3627.htm|archive-date=October 2, 2016|access-date=September 29, 2016|publisher=The Open Group|df=mdy-all}}
*{{Cite web|title=macOS version 10.13 High Sierra on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3632.htm|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170928150433/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3632.htm|archive-date=September 28, 2017|access-date=November 19, 2017|publisher=The Open Group|df=mdy-all}}
*{{Cite web|title=macOS version 10.14 Mojave on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3648.htm|access-date=September 24, 2018|publisher=The Open Group|archive-date=May 7, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507074445/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3648.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 10.15 Catalina on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3653.htm|access-date=November 19, 2018|publisher=The Open Group|archive-date=April 10, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210410234632/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3653.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 11.0 Big Sur on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3663.htm|access-date=November 19, 2020|publisher=The Open Group|archive-date=October 20, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020025114/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3663.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 11.0 Big Sur on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3668.htm|access-date=November 19, 2020|publisher=The Open Group|archive-date=April 17, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417121624/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3668.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 12.0 Monterey on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3673.htm|publisher=The Open Group|archive-date=November 5, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211105143717/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3673.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 12.0 Monterey on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3678.htm|publisher=The Open Group|archive-date=November 8, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211108024814/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3678.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 13.0 Ventura on Apple Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3688.htm|publisher=The Open Group|archive-date=December 31, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231222726/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3688.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 13.0 Ventura on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3683.htm|publisher=The Open Group|archive-date=December 31, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231222655/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3683.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 14.0 Sonoma on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3705.htm|publisher=The Open Group|access-date=October 3, 2023|archive-date=October 15, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231015042122/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3705.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 14.0 Sonoma on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3700.htm|publisher=The Open Group|access-date=October 3, 2023|archive-date=October 15, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20231015042121/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3700.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 15.0 Sequoia on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3715.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 12, 2024|archive-date=September 30, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240930165023/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3715.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 15.0 Sequoia on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3710.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 12, 2024|archive-date=October 1, 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241001100129/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3710.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 26.0 Tahoe on Intel-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3720.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 15, 2025|archive-date=September 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250915160809/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3720.htm|url-status=live}}
*{{Cite web|title=macOS version 26.0 Tahoe on Apple silicon-based Mac computers|url=https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3725.htm|publisher=The Open Group|access-date=September 15, 2025|archive-date=September 15, 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250915160842/https://www.opengroup.org/openbrand/register/brand3725.htm|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Každa iz drugyh sučasnyh operacijnyh sistem {{-|Apple}}, vključno {{-|[[iOs]], [[iPadOS]], [[watchOS]], [[tvOS]], [[audioOS]]}} i {{-|[[visionOS]]}}, jest proizvedena od {{-|macOS}}. Na proteženju svojej historije {{-|macOS}} poddrživala tri osnovne [[arhitektury procesorov]]: prvonačelna versija poddrživala jedino kompjutery {{-|Mac}} na osnově {{-|[[PowerPC]]}}, poddrživanje procesorov {{-|Intel}} počelo se s {{-|[[OS X Tiger 10.4.4]]}},&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Geller |first=Adam |date=2012-04-27 |title=Mac OS X 10.4 Tiger: Perhaps the Best Version Ever |url=https://lowendmac.com/2012/mac-os-x-10-4-tiger-perhaps-the-best-version-ever/ |access-date=2025-07-14 |website=Low End Mac |language=en-US |archive-date=August 12, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250812124626/https://lowendmac.com/2012/mac-os-x-10-4-tiger-perhaps-the-best-version-ever/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; a poddrživanje vlastnyh procesorov {{-|[[Apple Silicon]]}} počelo se s [[MacOS 11 Big Sur|{{-|macOS}} 11 {{-|Big Sur}}]].&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Evans |first=Jonny |date=June 22, 2020 |title=WWDC 2020: Yes, Apple is dumping Intel, gently |url=https://www.computerworld.com/article/3563894/wwdc-2020-yes-apple-is-dumping-intel-gently.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230925222253/https://www.computerworld.com/article/3563894/wwdc-2020-yes-apple-is-dumping-intel-gently.html |archive-date=September 25, 2023 |access-date=September 25, 2023 |website=[[Computerworld]]}}&lt;/ref&gt; Poddrživanje kompjuterov {{-|Mac}} na osnově {{-|PowerPC}} prěstalo se s izpuščenjem {{-|[[OS X Snow Leopard]]}},&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Geller |first=Adam |date=2012-03-14 |title=Good-bye, PowerPC |url=https://lowendmac.com/2012/good-bye-powerpc/ |access-date=2025-07-14 |website=Low End Mac |language=en-US |archive-date=July 26, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250726210648/https://lowendmac.com/2012/good-bye-powerpc/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; a na {{-|[[Vsesvětova konferencija razrabotnikov softvera|WWDC 2025]]}} bylo oglašeno, že {{-|macOS Tahoe}} stane poslědnoju operacijnoju sistemoju {{-|Mac}}, poddrživajučeju procesory {{-|Intel}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-06-10 |title=Apple Confirms End of Support for Intel Macs After macOS Tahoe |url=https://www.pcmag.com/news/apple-confirms-end-of-support-for-intel-macs-after-macos-tahoe |access-date=2025-07-14 |website=PCMAG |language=en |archive-date=June 26, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250626205225/https://www.pcmag.com/news/apple-confirms-end-of-support-for-intel-macs-after-macos-tahoe |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Važnoju čestju prvonačelnoj identičnosti brenda {{-|macOS}} bylo koristanje rimskoj cifry {{-|X}}, izgovarjajemoj kako &quot;ten&quot; (deset), a takože [[kodova nazva]] v čest vidov [[Pantherinae|velikyh kotov]], a potom – měst v [[Kalifornija|Kalifornije]].&lt;ref name=&quot;techMavericks&quot;&gt;{{Cite news |last=Ha |first=Anthony |date=June 10, 2013 |title=Apple Has A New, California-Based Naming Scheme For OS X, Starting With OS X Mavericks |work=TechCrunch |url=https://techcrunch.com/2013/06/10/os-x-mavericks |url-status=live |access-date=June 10, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709214256/https://techcrunch.com/2013/06/10/os-x-mavericks |archive-date=July 9, 2017 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|Apple}} skratila nazvu do {{-|&quot;OS X&quot;}} v 2011 godu, a potom izměnila ju na {{-|&quot;macOS&quot;}} v 2016 godu, da by podhoditi brendingu drugyh operacijnyh sistem {{-|Apple}}.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.cbsnews.com/news/apple-wwdc-2016-ios-10-mac-os-and-more/|title=Apple unveils iOS 10, macOS, and more at WWDC 2016|first=Brian|last=Mastroianni|date=June 13, 2016|website=[[CBS News]]|quote=Perhaps one of the announcements that stood out the most was a slight name change. The desktop operating system Mac OS X will now be called macOS to better match with the way the company's other operating systems are named.|access-date=September 25, 2023|archive-date=September 25, 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230925210258/https://www.cbsnews.com/news/apple-wwdc-2016-ios-10-mac-os-and-more/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; V 2020 godu {{-|macOS Big Sur}} byla prědstavjena kako versija 11, čto bylo primětnym izměnjenjem poslě šestnadseti izpuščenij {{-|macOS}} 10, ale sistema imenovanja prodolžala pozyvati se k městam v Kalifornije. V 2025 godu {{-|Apple}} dlja vsih svojih iztvorov unifikovala nomer versije, da by on podhodil godu poslě objavov na {{-|WWDC}}, i zato objavjeno na {{-|WWDC}} 2025 izpuščenje {{-|macOS Tahoe}} jest {{-|macOS}} 26.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Preston |first=Dominic |date=2025-06-09 |title=Apple renames its operating systems |url=https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |access-date=2025-06-10 |website=The Verge |language=en-US |archive-date=June 17, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250617024213/https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Historija ==
=== Izrabotyvanje ===
Historija stvarjenja budučej {{-|macOS}} počela se v firmě {{-|[[NeXT]]}}, osnovanoj [[Steve Jobs|Stivom Džobsom]] poslě jego izhoda iz {{-|Apple}} v 1985 godu. Tam byla razrabotana [[Unix-podobna opercijna sistema|{{-|Unix}}-podobna]] operacijna sistema {{-|[[NeXTSTEP]]}}, ktora byla izpuščena v 1989 godu. [[Jedro (operacijna sistema)|Jedro]] {{-|NeXTSTEP}} jest osnovano na jedru [[Mach (jedro)|{{-|Mach}}]], prvonačelno razrabotanom v [[Universitet Karnegi-Melona|Universitetu Karnegi-Melona]], s dodatnymi slojami jedra i nizkouravenjenym kodom [[Prostor koristnika|prostora koristnika]], pozajetym iz čestej {{-|[[FreeBSD]]}}&lt;ref name=&quot;apple_bsd_overview&quot;&gt;{{Cite web |year=2002 |title=Apple BSD Overview |url=https://developer.apple.com/library/archive/documentation/Darwin/Conceptual/KernelProgramming/BSD/BSD.html |access-date=January 1, 2002 |publisher=Apple |archive-date=November 7, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181107021823/https://developer.apple.com/library/archive/documentation/Darwin/Conceptual/KernelProgramming/BSD/BSD.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; i drugyh operacijnyh sistem {{-|[[BSD]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=NeXTstep Concepts |publisher=[[NeXT]] |chapter=1. System Overview |chapter-url=https://www.nextcomputers.org/NeXTfiles/Docs/NeXTStep/3.3/nd/Concepts/Pre3.0_Concepts/01_SysOver.htmld/index.html |access-date=March 26, 2021 |archive-date=November 21, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211121155935/https://www.nextcomputers.org/NeXTfiles/Docs/NeXTStep/3.3/nd/Concepts/Pre3.0_Concepts/01_SysOver.htmld/index.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; [[Grafičny interfejs koristnika]] byl sbudovany povrh [[Objekt-orientovano programovanja|objekt-orientovanogo]] nabora instrumentov [[Grafičny interfejs koristnika|{{-|GUI}}]] s koristanjem jezyka programovanja {{Nowrap|{{-|[[Objective-C]]}}}}.

Podčas 1990-h godov {{-|Apple}} probovala stvoriti operacijnu sistemu &quot;nastupnogo pokoljenja&quot; zaměsto [[Classic Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]] prěz projekty {{-|[[Taligent]]}}, [[Copland (operacijna sistema)|{{-|Copland}}]] i [[Gershwin (operacijna sistema)|{{-|Gershwin}}]]; jednako vse oni po izhodu byli ostavjene.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple Facts |url=https://www.theapplemuseum.com/index.php?id=44 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081221134115/https://www.theapplemuseum.com/index.php?id=44 |archive-date=December 21, 2008 |access-date=December 15, 2008 |publisher=The Apple Museum |quote=a joint venture with IBM, called Taligent, but was discontinued soon thereafter |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; To privedlo k nabytju {{-|Apple}}'om [[NeXT|{{-|NeXT}}'a]] v 1997 godu, čto pozvolilo {{-|NeXTSTEP}}, pozdněje nazvanoj [[OpenStep (operacijna sistema)|{{-|OPENSTEP}}]], stati osnovoju dlja nastupnoj operacijnoj sistemy {{-|Apple}}.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Markoff |first=John |date=December 23, 1996 |title=Why Apple Sees Next as a Match Made in Heaven |page=D1 |work=[[The New York Times]] |url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F06E1D71331F930A15751C1A960958260 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080531063010/https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9F06E1D71331F930A15751C1A960958260 |archive-date=May 31, 2008 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Tuto nabytje takože privedlo k v vozvračenju Stiva Džobsa v {{-|Apple}} kako medžučasnogo i potom stalogo generalnogo direktora, ktory rukovodil prěobraženjem udobnoj dlja programistov {{-|OPENSTEP}} v sistemu, ktora byla by prijeta osnovnym trgom {{-|Apple}} – domašnjimi koristateljami i tvorčjimi profesionalami. Projekt nabyl kodovu nazvu &quot;[[Rhapsody (operacijna sistema)|{{-|Rhapsody}}]]&quot; prědže čim sebe nabyti oficialnu nazvu {{-|Mac OS X}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Fawcett |first=Neil |date=February 12, 1998 |title=Rhapsody suffers an identity crisis |url=https://business.highbeam.com/411267/article-1G1-20334085/rhapsody-suffers-identity-crisis |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130502033350/https://business.highbeam.com/411267/article-1G1-20334085/rhapsody-suffers-identity-crisis |archive-date=May 2, 2013 |access-date=April 19, 2012 |website=[[Computer Weekly]] |publisher=[[Reed Business Information]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rhapsody and Blues&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=April 3, 2008 |title=Rhapsody and Blues |url=https://arstechnica.com/staff/2008/04/rhapsody-and-blues |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151104224017/https://arstechnica.com/staff/2008/04/rhapsody-and-blues |archive-date=November 4, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

=== {{-|Mac OS X}} ===
{{-|&quot;X&quot;}} v nazvě {{-|Mac OS X}} odobražaje [[rimsko čislo]] &quot;deset&quot;, i {{-|Apple}} stvrdila, že v tutom kontekstu {{-|&quot;X&quot;}} potrěbno izgovarjati kako &quot;deset&quot;; ale obyčno to takože izgovarjaje se kako &quot;iks&quot;.&lt;ref name=&quot;BBC OSX name&quot;&gt;{{Cite AV media |url=https://www.bbc.co.uk/programmes/b00z8dnj |title=Click – BBC TV programme |date=February 26, 2011 |last=Kelly |first=Spencer |publisher=[[BBC]] |at=00:12:45 |access-date=March 20, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110318005840/https://www.bbc.co.uk/iplayer/episode/b00z8dnj/Click_26_02_2011 |archive-date=March 18, 2011 |url-status=live |quote=Of course X (&quot;ex&quot;) does mean 10, but anyone who used to poke around on Unix systems will know that in those days anything Unix had an X (&quot;ex&quot;) in it, and OS Ten is written OS X (&quot;ex&quot;) in honour of the fact that it is based on UNIX, unlike its predecessors. So, hey, you can say it any way you want; me, I'm showing my age and sticking with X (''ex''). |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|[[iPhone X]]}}, {{-|[[iPhone XR]]}} i {{-|[[iPhone XS]]}} takože potom poslědovali tutomu pravilu.

Prědhodne versije klasičnoj {{-|Mac OS}} nazyvali se arabskymi ciframi, kako napriklad {{-|[[Mac OS 8]]}} i {{-|[[Mac OS 9]]}}. Do {{-|[[macOS 11 Big Sur]]}}, vsim versijam OS prisvajali se nomera v formatu 10.{{-|x}}, i toj format ostaval se od {{-|Mac OS X}} 10.0 do 10.15; počinajuči s {{-|[[macOS 11]]}}, {{-|Apple}} stala posluživati cěločislnymi nomerami versij, ktore uveličivali se na jedinicu s každym osnovnym izpuščenjem.

Prva versija {{-|Mac OS X}}, {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}}, byla prěhodnym iztvorom, imajučim interfejs, napominajuči [[Classic Mac OS|klasičnu {{-|Mac OS}}]], ale ona byla nekompatibilna s programnym zabezpečenjem iz staroj sistemy; spotrěbiteljske versije {{-|Mac OS X}} vključali v sebe širšu [[Obratna suměstimost|obratnu suměstimost]]. Aplikacije {{-|Mac OS}} možno bylo prěpisati dlja nativnoj raboty črěz [[Carbon (API)|{{-|API Carbon}}]], a mnoge iz njih takože mogli rabotati bezposrědno črěz klasičnu obsrědinu, ale i so smenšenjem produktivnosti.

Spotrěbiteljska versija {{-|Mac OS X}} byla izpuščena v marcu 2001 goda zajedno s {{-|[[Mac OS X 10.0]]}}. Odzyvy byli protivrěčne: mnogi hvalili ju za novy krasivy i blěsklivy [[Aqua (interfejs koristnika)|interfejs {{-|Aqua}}]], ale kritikovali za medlu rabotu.&lt;ref name=&quot;Siracusa decade of Mac OS X reviews&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=May 13, 2011 |title=Here's to the crazy ones: a decade of Mac OS X reviews |url=https://arstechnica.com/apple/2011/05/mac-os-x-revisited/2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208074957/https://arstechnica.com/apple/2011/05/mac-os-x-revisited/2 |archive-date=December 8, 2015 |access-date=November 30, 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Iz-za smenšenja popularnosti {{-|Apple}}, razrabotnik {{-|[[FrameMaker]], [[Adobe Inc.]]}}, odkazal se od razrabotanja novyh versij za {{-|Mac OS X}}.&lt;ref name=&quot;Adobe discontinues FrameMaker for Macintosh&quot;&gt;{{Cite web |last=Dalrymple |first=Jim |date=March 23, 2004 |title=Adobe discontinues FrameMaker for Macintosh |url=https://www.macworld.com/article/1030037/framemaker.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208120913/https://www.macworld.com/article/1030037/framemaker.html |archive-date=December 8, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Macworld]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Kolumnist iz {{-|''[[Ars Technica]]''}} {{LatCyr|John Siracusa|Джон Сиракуза|Džon Sirakuza|1}}, ktory recenzoval vse osnovne izpuščenja {{-|OS X}} do versije 10.10, opisyval rannje versije kako &quot;strašno medle, s maloju kolikostju funkcij&quot;, a {{-|Aqua}} – kako &quot;nesnosno medlu i požirajuču ogromne resursy&quot;.
&lt;ref name=&quot;Siracusa decade of Mac OS X reviews&quot; /&gt;&lt;!-- &lt;ref name=&quot;Lion review Siracusa&quot; /&gt; --&gt;&lt;ref name=&quot;Jon Rubinstein sends message to HP staff; Addresses TouchPad reviews&quot;&gt;{{Cite web |last=Rubenstein |first=John |date=July 1, 2011 |title=Jon Rubinstein sends message to HP staff; Addresses TouchPad reviews |url=https://www.webosnation.com/jon-rubenstein-sends-message-hp-staff-addresses-touchpad-reviews |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208123726/https://www.webosnation.com/jon-rubenstein-sends-message-hp-staff-addresses-touchpad-reviews |archive-date=December 8, 2015 |access-date=November 30, 2015 |website=WebOS Nation |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Firma {{-|Apple}} bystro razrabotala nekoliko novyh versij {{-|Mac OS X}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Spolsky |first=Joel |date=June 13, 2004 |title=How Microsoft Lost the API War |url=https://www.joelonsoftware.com/articles/APIWar.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426050037/https://www.joelonsoftware.com/articles/APIWar.html |archive-date=April 26, 2009 |access-date=April 15, 2009 |quote=The developers of the Macintosh OS at Apple have always been in this camp [i.e. not trying to be backwards compatible no matter what]. It's why so few applications from the early days of the Macintosh still work... |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; V oktobru 2001 goda {{-|Apple}} izpustila {{-|[[Mac OS X 10.1]]}}, ktora prinesla red izlěpšenij, povyšajučih udobstvo koristanja.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=2001-10-15 |title=Mac OS X 10.1 |url=https://arstechnica.com/gadgets/2001/10/macosx-10-1/ |access-date=2025-06-24 |website=Ars Technica |language=en |archive-date=December 13, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231213150949/https://arstechnica.com/gadgets/2001/10/macosx-10-1/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Počinajuči januarom 2002 goda, {{-|Apple}} ustanovila {{-|Mac OS X}} kako prědustavjenu operacijnu sistemu na vsih kompjuterah {{-|Mac}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple Makes Mac OS X the Default Operating System on All Macs |url=https://www.apple.com/newsroom/2002/01/07Apple-Makes-Mac-OS-X-the-Default-Operating-System-on-All-Macs/ |access-date=2025-06-24 |website=Apple Newsroom |language=en-US |archive-date=October 10, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171010053540/https://www.apple.com/newsroom/2002/01/07Apple-Makes-Mac-OS-X-the-Default-Operating-System-on-All-Macs/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;  Potom v tom že godu {{-|Apple}} izpustila {{-|[[Mac OS X Jaguar]]}} (versija 10.2),  prvu versiju, ktora publično koristala svoju [[Kodova nayva (softver)|kodovu nazvu]] v marketingu i reklamě.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=About Mac OS 10.2 (Jaguar) and 10.3 (Panther) |url=http://lscr.berkeley.edu/advice/using/mac-os-x/macosx-2-3 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131011031045/http://lscr.berkeley.edu/advice/using/mac-os-x/macosx-2-3 |archive-date=October 11, 2013 |publisher=[[University of California]]}}&lt;/ref&gt; Kogda v 2003 godu izšla {{-|[[Mac OS X Panther]]}} (10.3), Sirakuza primětil: &quot;Divno, že poslě mnogyh lět neoprěděljenosti i [[Vaporware|&quot;pustyh obečanij&quot;]] my jesmo prěšli k stabilnomu každogodnomu izpuščenju velikyh novyh operacijnyh sistem&quot;.&lt;ref name=&quot;OS X Panther review Siracusa&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=November 9, 2003 |title=OS X Panther review |url=https://arstechnica.com/apple/2003/11/macosx-10-3 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151126155239/https://arstechnica.com/apple/2003/11/macosx-10-3 |archive-date=November 26, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|[[Mac OS X Tiger]]}} (10.4), izpuščena v 2005 godu, šokovala rukovoditeljev {{-|[[Microsoft]]}} , prědloživši red funkcij, takyh kako bystry poisk fajlov i ulěpšeno obrabotanje grafiky, ktore {{-|Microsoft}} [[Razrabotyvanje Windows Vista|nekoliko lět pytala se]] dodati v {{-|[[Windows Vista]]}} s dozvolimoju produktivnostju.&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Gregg Keizer |date=January 29, 2007 |title=Microsoft's Vista Had Major Mac Envy, Company E-Mails Reveal |url=https://www.informationweek.com/microsofts-vista-had-major-mac-envy-company-e-mails-reveal/d/d-id/1051287 |magazine=Information Week |access-date=July 10, 2021 |archive-date=July 11, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210711175300/https://www.informationweek.com/microsofts-vista-had-major-mac-envy-company-e-mails-reveal/d/d-id/1051287 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Po měrě razvivanja operacijnoj sistemy, ona odhodila od [[Classic Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]], aplikacije dodavali se i odstranjali se.&lt;ref name=&quot;Orlowski Jaguar review&quot;&gt;{{Cite web |last=Orlowski |first=Andrew |author-link=Andrew Orlowski |title=The Jagwyre Review |url=https://www.theregister.co.uk/2002/08/27/the_jagwyre_review |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170920045015/https://www.theregister.co.uk/2002/08/27/the_jagwyre_review |archive-date=September 20, 2017 |access-date=19 September 2017 |website=The Register |quote=Using Mac OS X is like touring a land of fabulous ancient treasures – with a tourist authority that's still busy renovating them, and that hasn't quite completed the infrastructure. The sights can be breathtaking, but the roads are potholed and incomplete, and sometimes you have to get out and push. There are a few magnificent modern additions – Rendezvous, AppleScript Studio, for example – but in places the modern Apple archaeologists seem to have forgotten their ancestors techniques, and have resorted to inferior contemporary methods such as the Windows bodge of using three letter extensions for identifying the file type. |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Razgledajuči muziku ključnym trgom, {{-|Apple}} razrabotala muzikalny plejer {{-|[[iPod]]}} i muzikalno programno zabezpečenje dlja {{-|Mac}}, vključajuči {{-|[[iTunes]]}} and {{-|[[GarageBand]]}}.&lt;ref name=&quot;Apple and the Oak Tree&quot;&gt;{{Cite web |last=Thompson |first=Ben |date=August 2, 2017 |title=Apple and the Oak Tree |url=https://stratechery.com/2017/apple-and-the-oak-tree |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170920045301/https://stratechery.com/2017/apple-and-the-oak-tree |archive-date=September 20, 2017 |access-date=19 September 2017 |website=Stratechery |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Orientujuči se na spotrěbiteljsky i media-trgy, {{-|Apple}} sdělala akcent na svojih novyh aplikacijah dlja &quot;digitalnogo obraza žitja&quot;, takyh kako paket {{-|[[iLife]]}}, integrovane domašna zabava črěz mediacentr {{-|[[Front Row]]}} i veb-prěgledač {{-|[[Safari (prěgledač)|Safari]]}}. S rastom popularnosti interneta Apple prědložila dodatne onlajn-servisy, vključajuči {{-|.Mac}}, {{-|[[MobileMe]]}} i iztvory {{-|[[iCloud]]}}. Pozdněje firma počela prodavati postranne aplikacije črěz {{-|[[Mac App Store]]}}.

V bolje novyh versijah {{-|Mac OS X}} takože byli vnesene izměnjenja v obči interfejs, odkazavši se od pružnogo blěska i prozračnosti početkovyh versij. Něktore aplikacije sut stali koristati vněšnji vid s efektom [[Brushed Metal (interfejs)|šlifovanogo metala]], ili bez pružnyh zaglavij v {{-|Mac OS X Tiger}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Rizzo |first=John |date=November 12, 2003 |title=Mac OS X 10.3 Panther |url=https://www.builderau.com.au/news/soa/Mac-OS-X-10-3-Panther/0,339028227,320280883,00.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081208235440/https://www.builderau.com.au/news/soa/Mac-OS-X-10-3-Panther/0,339028227,320280883,00.htm |archive-date=December 8, 2008 |access-date=April 15, 2009 |quote=Once you reboot, you'll notice that Apple has abandoned the light and airy Aqua interface for the darker, heavier brushed-metal look of iTunes. |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; V {{-|[[Mac OS X Leopard]] (10.5), Apple}} oglasila unifikaciju interfejsa so standardnym stiljem okon s sěrym gradijentom.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=W. |first=Jeff |date=May 27, 2008 |title=Mac OS X (10.5)&amp;nbsp;– User Interface Changes |url=https://helpdesk.wisc.edu/page.php?id=6609 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720114352/https://helpdesk.wisc.edu/page.php?id=6609 |archive-date=July 20, 2011 |access-date=April 15, 2009 |publisher=University of Wisconsin |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;OS X Leopard review Siracusa&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 29, 2007 |title=OS X Leopard review |url=https://arstechnica.com/apple/2007/10/mac-os-x-10-5 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151125191152/https://arstechnica.com/apple/2007/10/mac-os-x-10-5 |archive-date=November 25, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

V 2006 godu sut byli izpuščene prve kompjutery {{-|Mac}} na osnově procesorov {{-|[[Intel]]}} so specalizovanoju versijeju {{-|[[Mac OS X Tiger]]}}. &lt;ref&gt;{{Cite web |title=Mac OS X versions (builds) for computers – Apple Support |url=https://support.apple.com/en-us/HT204319 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150514151331/https://support.apple.com/en-us/HT204319 |archive-date=May 14, 2015 |access-date=May 24, 2015 |website=support.apple.com |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Ključnym dějanjem dlja sistemy stalo anonsovanje i izpuščenje {{-|[[iPhone]]}}, počinajuči s 2007 goda. V toj čas kako prědhodne media-plejery {{-|[[IPod classic|iPod]]}} koristali minimalnu OS, {{-|iPhone}} koristal operacijnu sistemu na osnově {{-|Mac OS X}}, ktora pozdněje stala nazyvati se [[IPhone OS 1|{{-|iPhone OS}}]], a potom – {{-|[[iOS]]}}. Jednočasno izpuščenje dvoh operacijnyh sistem na osnově jednih i tyh že frejmvorkov stvoril napruženje dlja {{-|Apple}}, ktora utvrždala, že {{-|iPhone}} iznudil ju odložiti izpuščenje {{-|Mac OS X Leopard}}.&lt;ref name=&quot;Apple announces Leopard delays due to the iPhone&quot;&gt;{{Cite web |last=Chartier |first=David |title=Apple announces Leopard delays due to the iPhone |url=https://www.engadget.com/2007/04/12/apple-announces-leopard-delays-due-to-the-iphone |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208125414/https://www.engadget.com/2007/04/12/apple-announces-leopard-delays-due-to-the-iphone |archive-date=December 8, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=Engadget |date=April 12, 2007 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Jednako, poslě togo, kako {{-|Apple}} odkryla {{-|iPhone}} dlja postrannyh razrabotnikov, jego komercialny uspěh privlěkl zauvaženje k {{-|Mac OS X}}, i mnoge razrabotniki softvera dlja {{-|iPhone}} sut projavili interes k razrabotanju dlja {{-|Mac}}.&lt;ref name=&quot;WWDC 2009 Wrap-Up&quot;&gt;{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=WWDC 2009 Wrap-Up |url=https://daringfireball.net/2009/06/wwdc09_wrapup |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208045529/https://daringfireball.net/2009/06/wwdc09_wrapup |archive-date=December 8, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

V 2007 godu izšla {{-|Mac OS X Leopard}} s [[Universalne binarne komponenty|universalnymi binarnymi komponentami]], dopuščajučimi ustanavjati ju kako na kompjutery {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}, tako i na něktore kompjutery {{-|Mac}} na procesorah {{-|[[PowerPC]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple to Ship Mac OS X Leopard on October 26 |url=https://www.apple.com/newsroom/2007/10/16Apple-to-Ship-Mac-OS-X-Leopard-on-October-26/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180128030037/https://www.apple.com/newsroom/2007/10/16Apple-to-Ship-Mac-OS-X-Leopard-on-October-26/ |archive-date=January 28, 2018 |access-date=January 2, 2018 |website=apple.com |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; To je takože poslědnja versija s poddrživanjem kompjuterov {{-|Mac}} s {{-|PowerPC}}. V 2009 godu {{-|[[Mac OS X Snow Leopard]]}} (10.6) stala prvoju versijeju {{-|Mac OS X}}, stvorjenoju jedino dlja kompjuterov {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}, i poslědnjeju versijeju s poddrživanjem 32-bitnyh kompjuterov {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Mac OS X 10.6 Snow Leopard |url=https://store.apple.com/us/product/MC573Z/A/mac-os-x-106-snow-leopard |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150525072701/https://store.apple.com/us/product/MC573Z/A/mac-os-x-106-snow-leopard |archive-date=May 25, 2015 |access-date=May 24, 2015 |website=Apple Store (U.S.) |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Nazva dolžna byla označiti jej status kako iteracija Leopard, orijentovanoj na tehnične ulěpšenja i povyšenje produktivnosti, a ne na koristateljske funkcije, čto i bylo javno označeno razrabotnikami.&lt;ref name=&quot;Snow Leopard—an OS without new features&quot;&gt;{{Cite web |last=Turner |first=Dan |title=Apple's Snow Leopard—an OS without new features |url=https://www.macworld.com/article/1133949/snowleopard.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063859/https://www.macworld.com/article/1133949/snowleopard.html |archive-date=January 9, 2018 |access-date=8 January 2018 |website=Macworld |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; S momenta jej izpuščenja nekoliko versij {{-|OS X}} ili {{-|macOS}} (imenno {{-|[[OS X Mountain Lion]], [[OS X El Capitan]], [[macOS High Sierra]]}}, i {{-|[[macOS Monterey]]}}) slědujut tutoj shemě, imajuči nazvu, podobnu prědhodniku, kako v '{{-|[[Tick–tock model|tick–tock]]}}' modelu nazv, ktory koristaje Intel.

Počinajuči s 2011 goda, s izpuščenjem {{-|Mac OS X 10.7 Lion}} i {{-|OS X 10.8 Mountain Lion, Apple}} obnovila něktore aplikacije na velmi skevomorfny stilj dizajna, nadohnuty onogdašnjimi versijami {{-|iOS}}, jednočasno uprostivši něktore elementy, stvorivši jih, kako napriklad, prugu prokručenja, plavno izčezajučimi, kogda oni ne koristajut se.&lt;ref name=&quot;Lion review Siracusa&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=July 20, 2011 |title=Lion review |url=https://arstechnica.com/apple/2011/07/mac-os-x-10-7 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151214144440/https://arstechnica.com/apple/2011/07/mac-os-x-10-7 |archive-date=December 14, 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Toj směr, kako i interfejsy s efektom šlifovanogo metala, byl nepopularny srěd něktoryh koristateljev, ale on prodolžil tendenciju k večšej animacije i raznorodstvu v interfejsu, kako to balo raněje v utilitě ''[[Backup software|{{-|backup}}]]'' interfejsa [[Time Machine (OS X)|{{-|Time Machine}}]].&lt;ref name=&quot;Apple's History of Skeuomorphism&quot;&gt;{{Cite web |last=Brand |first=Thomas |date=July 24, 2012 |title=Apple's History of Skeuomorphism |url=https://eggfreckles.net/2012/07/24/apples-history-of-skeuomorphism |access-date=March 21, 2020 |website=Egg Freckles |archive-date=August 3, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200803195613/https://eggfreckles.net/2012/07/24/apples-history-of-skeuomorphism/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Čto vyše, s izpuščenjem {{-|OS X Lion, Apple}} prěstala izpuščati oddělne serverne versije {{-|Mac OS X}}, prodavajuči serverne instrumenty kako oddělno daunlodujeme aplikacije črěz {{-|Mac App Store}}. V jednom iz prěgledov tendencija v servernyh iztvorah opisyvala se kako &quot;veče nedraga i prosta... so izměščenjem akcenta s velikyh prědprijemstv na male&quot;.&lt;ref name=&quot;Guide to OS X Server&quot;&gt;{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=July 29, 2012 |title=Server, simplified: A power user's guide to OS X Server |url=https://arstechnica.com/apple/2012/07/the-server-simplified-a-power-users-guide-to-os-x-server |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208042819/https://arstechnica.com/apple/2012/07/the-server-simplified-a-power-users-guide-to-os-x-server |archive-date=December 8, 2015 |access-date=2 December 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

=== {{-|OS X}} ===
[[Fajl:The OS X Logo.svg|thumb|200px|Logo {{-|OS X}}, koristano do 2013 goda]]
V 2012 godu, s izpuščenjem {{-|[[OS X Mountain Lion]]}}, nazva sistemy byla oficialno skračena s {{-|Mac OS X}} do {{-|OS X}}, poslě togo, kako v [[OS X Lion|prědhodnoj versiji]] analogičnym obrazom byla skračena nazva sistemy godom raněje. V tym že godu {{-|Apple}} uvoljnila glavu razrabotanja {{-|OS X}}, [[Scott Forstall|Skota Forstola]], i dizajn byl izměnjeny v směru večšego minimalizma.&lt;ref name=&quot;guardian&quot;&gt;{{Cite news |last=Arthur |first=Charles |date=2012-10-30 |title=Apple's Tim Cook shows ruthless streak in firing maps and retail executives &amp;#124; Technology &amp;#124; guardian.co.uk |work=Guardian |location=London |url=https://www.theguardian.com/technology/2012/oct/30/apple-tim-cook-ruthless-streak |url-status=live |access-date=2012-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171024152617/https://www.theguardian.com/technology/2012/oct/30/apple-tim-cook-ruthless-streak |archive-date=October 24, 2017 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Novy dizajn koristateljskogo interfejsa {{-|Apple}}, koristajuči gluboku nasyčenost kolora, knopky jedino s tekstom i minimalističny &quot;plosky&quot; interfejs, byl prědstavjeny s {{-|[[iOS 7]]}} v 2013 godu. Pokud inženjeri {{-|OS X}} rabotali nad {{-|iOS 7}}, versija, izpuščena v 2013 godu, {{-|[[OS X Mavericks]]}} (10.9), byla prěhodnym izpuščenjem, v kotorom byli odstranjene něktore elementy skevomorfnogo dizajna, v toj čas kako večša čest občego interfejsa {{-|Mavericks}} ostala se neizměnnoju.&lt;ref name=&quot;Siracusa OS X Mavericks review&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 22, 2013 |title=OS X Mavericks review |url=https://arstechnica.com/apple/2013/10/os-x-10-9 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151122114828/https://arstechnica.com/apple/2013/10/os-x-10-9 |archive-date=November 22, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;  Nastupna versija, {{-|[[OS X Yosemite]]}} (10.10), nabyla dizajn, podobny {{-|iOS 7}}, ale s večšeju složenostju, godečej se dlja interfejsa, kontrolujemogo myšju.&lt;ref name=&quot;OS X Yosemite review&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 16, 2014 |title=OS X Yosemite review |url=https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124200435/https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10 |archive-date=November 24, 2015 |access-date=30 November 2015 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Počinajuči 2012-m godom, sistema prěšla na každogodny razklad izpuščenja obnovjenij, analogičny razkladu do versije [[Mac OS X Tiger|{{-|10.4 Tiger}}]].&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=2009-09-01 |title=Mac OS X 10.6 Snow Leopard: the Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/gadgets/2009/08/mac-os-x-10-6/ |access-date=2025-06-24 |website=Ars Technica |language=en |archive-date=December 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205055212/https://arstechnica.com/gadgets/2009/08/mac-os-x-10-6/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Takože postupno snižala se cěna obnovjenij, počinajuci s {{-|Snow Leopard}}, a potom i sovsim anulacija platy za obnovjenje od  {{-|OS X Mavericks}}.&lt;ref name=&quot;Mountain Lion Gruber Schiller&quot;&gt;{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=Mountain Lion |url=https://daringfireball.net/2012/02/mountain_lion |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150811131321/https://daringfireball.net/2012/02/mountain_lion |archive-date=August 11, 2015 |access-date=15 August 2015 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Něktore žurnalisti i postranne razrabotniki programnogo zabezpečenja prědpoložili, že tuto postanovjenje hoti i pozvolilo bystrěje izpuščati nove funkcije, označalo menše možnostij dlja povyšenja stabilnosti, i ni jedna versija {{-|OS X}} ne prěporučaje se koristateljam, ktorym stabilnost i produktivnost važněje novyh funkcij.&lt;ref name=&quot;Apple has lost the functional high ground&quot;&gt;{{Cite web |last=Arment |first=Marco |title=Apple has lost the functional high ground |url=https://www.marco.org/2015/01/04/apple-lost-functional-high-ground |access-date=15 August 2015 |archive-date=October 31, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211031132657/https://marco.org/2015/01/04/apple-lost-functional-high-ground |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Obnovjenje {{-|Apple}} 2015 goda, {{-|[[OS X El Capitan]]}} (10.11), bylo anonsovano susrědotočenym na ulěpšenju stabilnosti i produktivnosti.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Hattersley |first=Lucy |title=Mac OS X El Capitan review: The best (and worst) new features |language=en-GB |work=Macworld UK |url=https://www.macworld.co.uk/review/mac-software/mac-os-x-el-capitan-mac-review-3613524 |url-status=live |access-date=2017-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170511161056/https://www.macworld.co.uk/review/mac-software/mac-os-x-el-capitan-mac-review-3613524 |archive-date=May 11, 2017 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

=== {{-|macOS}} ===
[[Fajl:MacOS logo.svg|thumb|200px|Sučasno logo]]
V 2016 godu, s izpuščenjem  {{-|[[macOS Sierra]]}} (10.12), nazva sistemy byla izměnjena s {{-|OS X}} na {{-|macOS}}, da by ona podhodila brendingu drugyh operacijnyh sistem {{-|Apple: [[iOS]], [[watchOS]]}}, i {{-|[[tvOS]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite news |date=June 13, 2016 |title=Apple just renamed one of its oldest and most important products |work=Business Insider |url=https://www.businessinsider.com/wwdc-2016-os-x-becomes-macos-2016-6 |url-status=live |access-date=November 11, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161111191151/https://www.businessinsider.com/wwdc-2016-os-x-becomes-macos-2016-6 |archive-date=November 11, 2016 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=n5jXg_NNiCA |title=Apple – WWDC 2016 Keynote |date=June 15, 2016 |time=2:02:50 |access-date=August 21, 2019 |archive-date=August 31, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190831174723/https://www.youtube.com/watch?v=n5jXg_NNiCA |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V {{-|macOS Sierra}} dodali {{-|[[Siri]], [[iCloud Drive]]}}, poddrživanje &quot;{{-|picture-in-picture}}&quot;, režim &quot;{{-|Night Shift}}&quot;, ktory prěključaje displej na veče teple kolory nočju, i dvě funkcije {{-|Continuity}}: {{-|Universal Clipboard}}, ktory sinhronizuje bufer obměna koristatelja na vsih jego devajsah {{-|Apple}}, i {{-|Auto Unlock}}, ktory može razblokovati {{-|Mac}} s pomočju {{-|Apple Watch}}. V {{-|macOS Sierra}} takože dodali poddrživanje [[Apple File System|fajlovoj sistemy {{-|Apple}}]] {{-|APFS}}, nastupnicu zastarěloj {{-|[[HFS+]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=2011-07-20 |title=Mac OS X 10.7 Lion: the Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/apple/reviews/2011/07/mac-os-x-10-7.ars |access-date=2022-10-07 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=May 4, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120504111431/http://arstechnica.com/apple/reviews/2011/07/mac-os-x-10-7.ars |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Bhartiya |first=Swapnil |date=January 13, 2015 |title=Linus Torvalds: Apple's HFS+ is probably the worst file system ever |url=https://www.cio.com/article/251059/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |access-date=2022-10-07 |website=CIO |language=en-US |archive-date=October 3, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003072913/https://www.cio.com/article/251059/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Oakley |first=Howard |date=May 16, 2022 |title=Should you continue using HFS+? |url=https://eclecticlight.co/2022/05/16/should-you-continue-using-hfs/ |access-date=2022-10-07 |website=The Eclectic Light Company |language=en |archive-date=June 19, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619063617/https://eclecticlight.co/2022/05/16/should-you-continue-using-hfs/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; {{-|[[macOS High Sierra]]}} (10.13), izpuščena v 2017 godu, vklučala ulěpšenja produktivnosti, poddrživanje {{-|[[Metal (API)|Metal 2]]}} i {{-|[[High Efficiency Video Coding|HEVC]]}}, a takože sdělala {{-|APFS}} prědustavjenoju fajlovoju sistemoju dlja butovanyh {{-|[[Solid-state drive|SSD]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Swain |first=Chris |title=APFS in macOS High Sierra |url=https://www.macinchem.org/blog/files/960e8891940dfc087f89f0b0aa42af9b-2167.php |access-date=2022-10-07 |website=Macs in Chemistry |language=en |archive-date=October 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221026093900/https://www.macinchem.org/blog/files/960e8891940dfc087f89f0b0aa42af9b-2167.php |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Jej nastupnuk, {{-|[[macOS Mojave]]}} (10.14), byl izpuščeny v 2018 godu, dodavši temny režim i dinamično nastavjenje tapet.&lt;ref name=&quot;macrumors-mojave&quot;&gt;{{Cite web |last=Juli Clover |date=September 24, 2018 |title=Apple Releases macOS Mojave With Dark Mode, Stacks, Dynamic Desktop and More |url=https://www.macrumors.com/2018/09/24/apple-releases-macos-mojave |access-date=September 24, 2018 |website=[[MacRumors]] |archive-date=September 21, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220921235211/https://www.macrumors.com/2018/09/24/apple-releases-macos-mojave/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V 2019 godu jego směnila {{-|[[macOS Catalina]]}} (10.15), ktora zaměnila {{-|[[iTunes]]}} oddělnymi aplikacijami dlja raznyh tipov multimedia i prědstavila sistemu {{-|Catalyst}} dlja portovanja aplikacij {{-|iOS}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2019-10-07 |title=macOS 10.15 Catalina: The Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/gadgets/2019/10/macos-10-15-catalina-the-ars-technica-review |access-date=2019-10-07 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=September 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922032420/https://arstechnica.com/gadgets/2019/10/macos-10-15-catalina-the-ars-technica-review/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V 2020 godu na konferenciji {{-|WWDC}} {{-|Apple}} anonsovala {{-|[[macOS Big Sur]]}} (versija 11). To bylo prvo uveličenje osnovnogo nomera versije {{-|macOS}} s momenta izhoda publičnoj versije {{-|[[Mac OS X Public Beta]]}} v 2000 godu; obnovjenjam {{-|macOS Big Sur}} prisvajali se nomery {{-|11.x}}, podhodeče shemě numeracije versij, koristajemoj drugymi operacijnymi sistemami {{-|Apple}}. {{-|Big Sur}} vnesla značne izměnjenja v koristateljsky interfejs i stala prvoju versijeju, rabotajučeju na procesorah {{-|[[Apple Silicon]]}}, ktore sut osnovane na arhitekturě {{-|[[ARM architecture family|ARM]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Tung |first=Liam |date=2020-06-23 |title=Apple Big Sur: Here's what makes new macOS 'biggest update to design in over a decade' |url=https://www.zdnet.com/article/apple-big-sur-heres-what-makes-new-macos-biggest-update-to-design-in-over-a-decade/ |access-date=2020-06-23 |website=ZDNet |language=en-us |archive-date=April 5, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220405090919/https://www.zdnet.com/article/apple-big-sur-heres-what-makes-new-macos-biggest-update-to-design-in-over-a-decade/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Sistema numeracije, počevša se s {{-|Big Sur}}, prodolžila se v 2021 godu s {{-|[[macOS Monterey]]}} (12), v 2022 godu s {{-|[[macOS Ventura]]}} (13), v 2023 godu s {{-|[[macOS Sonoma]]}} (14), i v 2024 godu s {{-|[[macOS Sequoia]]}} (15). 

S 2025 goda, počinajuči s {{-|[[macOS Tahoe]]}} (versija 26), v cěljah unifikacije, nomery versij vsih operacijnyh sistem {{-|Apple}} budut oprěděljati se godom, slědujučim za godom jih izpuščenij.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Preston |first=Dominic |date=2025-06-09 |title=Apple renames its operating systems |url=https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |access-date=2025-06-10 |website=The Verge |language=en-US |archive-date=June 17, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250617024213/https://www.theverge.com/news/679221/apple-ios-macos-watchos-ipados-26-name |url-status=live }}&lt;/ref&gt; {{-|macOS Tahoe}} takože vključaje v sebe novy koristateljsky interfejs {{-|[[Liquid Glass]]}}, ktory bude koristati se i na drugyh platformah {{-|Apple}}, unifikujuči jihny [[jezyk dizajna]].&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Benedetto |first=Antonio G. Di |date=2025-06-09 |title=Apple announces macOS Tahoe 26 with new design and revamped search features |url=https://www.theverge.com/news/678268/macos-version-wwdc-2025-announcement |access-date=2025-06-10 |website=The Verge |language=en-US |archive-date=June 16, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250616014611/https://www.theverge.com/news/678268/macos-version-wwdc-2025-announcement |url-status=live }}&lt;/ref&gt; {{-|Tahoe}} stane poslědnjeju versijeju {{-|macOS}}, rabotajučeju na kompjuterah [[Mac s procesorami Intel|{{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}]]. &lt;ref&gt;{{Cite web |date=2025-06-09 |title=Intel Macs Won't Get Updates After macOS Tahoe |url=https://www.macrumors.com/2025/06/09/intel-macs-no-more-updates/ |access-date=2025-06-10 |website=MacRumors |language=en |archive-date=June 11, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250611001514/https://www.macrumors.com/2025/06/09/intel-macs-no-more-updates/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Hronologija izpuščenij ===
&lt;div class=&quot;thumb tright&quot;&gt;&lt;div class=&quot;thumbinner&quot; style=&quot;width: 350px;&quot;&gt;
&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:350 height:550
PlotArea   = width:200 height:530 left:50 bottom:10

DateFormat = dd/mm/yyyy
Period     = from:01/01/1997 till:01/01/2026
TimeAxis   = orientation:vertical
ScaleMajor = unit:year increment:1 start:01/01/1997
ScaleMinor = unit:month increment:3 start:01/01/1997

PlotData=
  bar:macos mark:(line,black) fontsize:10
  at:15/09/2025 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Tahoe|macOS 26 Tahoe]] (15/09/2025)&quot;
  at:16/09/2024 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Sequoia|macOS 15 Sequoia]] (16/09/2024)&quot;
  at:26/09/2023 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Sonoma|macOS 14 Sonoma]] (26/09/2023)&quot;
  at:24/10/2022 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Ventura|macOS 13 Ventura]] (24/10/2022)&quot;
  at:25/10/2021 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Monterey|macOS 12 Monterey]] (25/10/2021)&quot;
  at:12/11/2020 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Big Sur|macOS 11 Big Sur]] (12/11/2020)&quot;
  at:07/10/2019 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Catalina|macOS 10.15 Catalina]] (07/10/2019)&quot;
  at:24/09/2018 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Mojave|macOS 10.14 Mojave]] (24/09/2018)&quot;
  at:25/09/2017 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS High Sierra|macOS 10.13 High Sierra]] (25/09/2017)&quot;
  at:20/09/2016 shift:(20,-2) text:&quot;[[MacOS Sierra|macOS 10.12 Sierra]] (20/09/2016)&quot;
  at:30/09/2015 shift:(20,-2) text:&quot;[[OS X El Capitan|OS X 10.11 El Capitan]] (30/09/2015)&quot;
  at:16/10/2014 shift:(20,-2) text:&quot;[[OS X Yosemite|OS X 10.10 Yosemite]] (16/10/2014)&quot;
  at:22/10/2013 shift:(20,-2) text:&quot;[[OS X Mavericks|OS X 10.9 Mavericks]] (22/10/2013)&quot;
  at:25/07/2012 shift:(20,-2) text:&quot;[[OS X Mountain Lion|OS X 10.8 Mountain Lion]] (25/07/2012)&quot;
  at:20/07/2011 shift:(20,-2) text:&quot;[[Mac OS X Lion|Mac OS X 10.7 Lion]] (20/07/2011)&quot;
  at:28/08/2009 shift:(20,-2) text:&quot;[[Mac OS X Snow Leopard|Mac OS X 10.6 Snow Leopard]] (28/08/2009)&quot;
  at:26/10/2007 shift:(20,-2) text:&quot;[[Mac OS X Leopard|Mac OS X 10.5 Leopard]] (26/10/2007)&quot;
  at:29/04/2005 shift:(20,-2) text:&quot;[[Mac OS X Tiger|Mac OS X 10.4 Tiger]] (29/04/2005)&quot;
  at:24/10/2003 shift:(20,-2) text:&quot;[[Mac OS X Panther|Mac OS X 10.3 Panther]] (24/10/2003)&quot;
  at:24/08/2002 shift:(20,-2) text:&quot;[[Mac OS X Jaguar|Mac OS X 10.2 Jaguar]] (24/08/2002)&quot;
  at:25/09/2001 shift:(20,-2) text:&quot;[[Mac OS X 10.1]] Puma (25/09/2001)&quot;
  at:24/04/2001 shift:(20,-7) text:&quot;[[Mac OS X 10.0]] Cheetah (24/04/2001)&quot;
  at:13/09/2000 shift:(20,-7) text:&quot;[[Mac OS X Public Beta]] Kodiak (13/09/2000)&quot;
  at:16/03/1999 shift:(20,2) text:&quot;[[Mac OS X Server 1.0]] Hera (16/03/1999)~Mac OS X Developer Preview (16/03/1999)&quot;
  at:31/08/1997 shift:(20,-2) text:&quot;[[Rhapsody (operating system)|Rhapsody Developer Release]] (31/08/1997)&quot;
&lt;/timeline&gt;
&lt;div class=&quot;thumbcaption&quot;&gt;[[Hronologija]] versij na časovoj osi&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

Versije {{-|Mac OS X}} byli nazvane v imenu [[Pantherinae|velikyh kotov]], za izključenjem {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}} i originalnoj publičnoj beta-versije, počinajuči s {{-|[[Mac OS X v10.0|Mac OS X 10.0]]}} i do {{-|[[OS X Mavericks|OS X 10.9 Mavericks]]}}, potom {{-|Apple}} prěšla na koristanje nazv [[Kalifornija|kalifornijskyh]] měst. Do svojego izpuščenja versija 10.0 vnutri Apple nosila [[Kodova nazva|kodovu nazvu]] {{-|&quot;Cheetah&quot;}}, a {{-|[[Mac OS X v10.1|Mac OS X 10.1]]}} kodovu nazvu {{-|&quot;Puma&quot;}}. Poslě silnoj reakcije okolo {{-|[[Mac OS X v10.2|Mac OS X 10.2]]}}, s kodovoju nazvoju {{-|&quot;Jaguar&quot;}}, marketing produktov {{-|Apple}} počel javno koristati kodove nazvy dlja promovanja operacijnoj sistemy. {{-|[[Mac OS X Panther|Mac OS X 10.3]]}} prodavala se pod nazvoju {{-|&quot;Panther&quot;, [[Mac OS X Tiger|Mac OS X 10.4]]}} kako {{-|&quot;Tiger&quot;, [[Mac OS X Leopard|Mac OS X 10.5]]}} kako {{-|&quot;Leopard&quot;, [[Mac OS X Snow Leopard|Mac OS X 10.6]]}} kako {{-|&quot;Snow Leopard&quot;, [[Mac OS X Lion|Mac OS X 10.7]]}} kako {{-|&quot;Lion&quot;, [[OS X Mountain Lion|OS X 10.8]]}} kako {{-|&quot;Mountain Lion&quot;}}, i {{-|OS X 10.9}} kako {{-|&quot;Mavericks&quot;}}.

{{-|&quot;Panther&quot;, &quot;Tiger&quot;}} i {{-|&quot;Leopard&quot;}} sut zaregistrovane kako tovarne znaky {{-|Apple}},&lt;ref&gt;{{Cite web| title = US trademark 78257226| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78257226&amp;caseType=SERIAL_NO&amp;searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| title = US trademark 78269988| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78269988&amp;caseType=SERIAL_NO&amp;searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| title = US trademark 78270003| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78270003&amp;caseType=SERIAL_NO&amp;searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}&lt;/ref&gt; ale {{-|&quot;Cheetah&quot;, &quot;Puma&quot;}} i {{-|&quot;Jaguar&quot;}} nikogda ne byli registrovane. {{-|Apple}} takože zaregovala tovarne znaky {{-|&quot;Lynx&quot;}} i {{-|&quot;Cougar&quot;}}, jednako termin jih izkoristanja iztěknul i ne byl prodolžen.&lt;ref&gt;{{Cite web| title = US trademark 78271630| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78271630&amp;caseType=SERIAL_NO&amp;searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| title = US trademark 78271639| url = https://tsdr.uspto.gov/#caseNumber=78271639&amp;caseType=SERIAL_NO&amp;searchType=statusSearch| access-date = 2026-05-06}}&lt;/ref&gt; Firma {{-|[[Tiger Direct]]}}, ktora zajmala se prodavanjem kompjuterov, podala sudnu žalobu na {{-|Apple}} za koristanje nazvy {{-|&quot;Tiger&quot;}}. 16 maja 2005 goda Federalny Sud SŠA v Južnom okrugu Floridy postanovil, že koristanje {{-|Apple}} nazvy {{-|&quot;Tiger&quot;}} ne narušaje tovarny znak {{-|Tiger Direct}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kasper |first=Jade |title=Court sides with Apple over &quot;Tiger&quot; trademark dispute |date=May 13, 2005 |url=https://www.appleinsider.com/articles/05/05/13/court_sides_with_apple_over_tiger_trademark_dispute.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927000250/https://www.appleinsider.com/articles/05/05/13/court_sides_with_apple_over_tiger_trademark_dispute.html |archive-date=September 27, 2007 |access-date=April 25, 2006 |publisher=[[AppleInsider]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Izkazanje versij {{-|macOS}}
! colspan=&quot;2&quot; |Izpuščenje
! rowspan=&quot;2&quot; |Versija [[Darwin]]
! rowspan=&quot;2&quot; |Data izpuščenja
! colspan=&quot;2&quot; |Poslědno izpuščenje
! colspan=&quot;3&quot; |Sumestimost
|-
!Versija
!Nazva
!Versija*
!Data izpuščenja
!Procesor
!Aplikacije
!Jedro
|-
!{{-|Mac OS X Server 1.0}}
|{{-|''Hera''}}{{Efn|group = note|name=internal|Vnutrna kodova nazva}}
|0.1-0.3
|16 marca 1999
|''1.2{{-|v}}3''
|27 oktobra 2000
| rowspan=&quot;3&quot; |{{-|32-bit PowerPC}}
| rowspan=&quot;5&quot; |{{-|32-bit PowerPC}}
| rowspan=&quot;7&quot; |{{-|32-bit}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[Mac OS X 10.0]]}}
| {{-|''[[Cheetah]]''}}{{Efn|group = note|name=internal}}
|1.3.1
|24 marca 2001
|''10.0.4''
|22 junija 2001
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[Mac OS X 10.1]]}}
| {{-|''[[Cougar|Puma]]''}}{{Efn|group = note|name=internal}}
|1.4.1/5
|25 septembra 2001
|''10.1.5''
|6 junija 2002
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[Mac OS X Jaguar|Mac OS X 10.2]]}}
| {{-|[[Jaguar]]}}
|6
|24 avgusta 2002
|''10.2.8''
|3 oktobra 2003
| rowspan=&quot;2&quot; | {{-|32/64-bit PowerPC}}{{Efn|group = note|{{-|[[Power Mac G5]]}} iměl specialne bildy &quot;Jaguara&quot;.}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[Mac OS X Panther|Mac OS X 10.3]]}}
| {{-|[[Black panther|Panther]]}}
|7
|24 oktobra 2003
|''10.3.9''
|15 aprila 2005
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[Mac OS X Tiger|Mac OS X 10.4]]}}
| {{-|[[Tiger]]}}
|8
|29 aprila 2005
|''10.4.11''
|14 novembra 2007
| rowspan=&quot;2&quot; | {{-|32/64-bit PowerPC&lt;br&gt;and Intel}}
| rowspan=&quot;2&quot; | {{-|32/64-bit PowerPC&lt;br&gt;and Intel}}{{Efn|group = note|{{-|Tiger}} ne poddržival aplikacije 64-bitnogo {{-|GUI}}, jedino aplikacije 64-bitnogo {{-|CLI}}.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://arstechnica.com/reviews/os/macosx-10-4.ars/4|title=Mac OS X 10.4 Tiger|page=4|author=John Siracusa|date=April 28, 2005|work=Ars Technica |access-date=February 25, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://developer.apple.com/macosx/64bit.html|title=Developing 64-bit applications|author=Apple|date =March 6, 2006|work=Apple Developer Connection|access-date=March 5, 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070925075950/https://developer.apple.com/macosx/64bit.html|archive-date=September 25, 2007}}&lt;/ref&gt;}}{{Efn|group = note|name=powerpc|32-bitne (ale ne 64-bitne) aplikacije {{-|PowerPC}} byli poddrživane na procesorah {{-|Intel}} s {{-|[[Rosetta (software)|Rosetta]]}}.}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[Mac OS X Leopard|Mac OS X 10.5]]}}
| {{-|[[Leopard]]}}
|9
|26 oktobra 2007
|''10.5.8''
|13 avgusta  2009
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[Mac OS X Snow Leopard|Mac OS X 10.6]]}}
| {{-|[[Snow leopard|Snow Leopard]]}}
|10
|28 avgusta 2009
|''10.6.8''
|25 julija 2011
| {{-|32/64-bit Intel}}
| {{-|32/64-bit Intel&lt;br&gt;32-bit PowerPC}}{{Efn|group = note|name=powerpc}}
| rowspan=&quot;2&quot; | {{-|32/64-bit}}&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Road to Mac OS X Snow Leopard: 64-bit to the Kernel|url=http://appleinsider.com/articles/08/10/28/road_to_mac_os_x_snow_leopard_64_bit_to_the_kernel|publisher=AppleInsider|access-date=September 28, 2015|date=October 28, 2008|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20150928225357/http://appleinsider.com/articles/08/10/28/road_to_mac_os_x_snow_leopard_64_bit_to_the_kernel|archive-date=September 28, 2015|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[OS X Lion|Mac OS X 10.7]]}}
| {{-|[[Lion]]}}
|11
|20 julija 2011
|''10.7.5''
|4 oktobra 2012
| rowspan=&quot;9&quot; | {{-|64-bit Intel}}
| rowspan=&quot;8&quot; | {{-|32/64-bit Intel}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[OS X Mountain Lion|OS X 10.8]]}}
| {{-|[[Cougar|Mountain Lion]]}}
|12
|25 julija 2012&lt;ref name=&quot;PR-25-07&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.apple.com/newsroom/2012/07/25Mountain-Lion-Available-Today-From-the-Mac-App-Store|title=Mountain Lion Available Today From the Mac App Store|publisher=[[Apple Inc.|Apple]]|date=July 25, 2012|access-date=January 2, 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20171010183344/https://www.apple.com/newsroom/2012/07/25Mountain-Lion-Available-Today-From-the-Mac-App-Store|archive-date=October 10, 2017|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
|''10.8.5''
|13 avgusta 2015
| rowspan=&quot;14&quot; | {{-|64-bit}}&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Older 64-bit Macs out of the picture for Mountain Lion|url=http://www.cnet.com/news/older-64-bit-macs-out-of-the-picture-for-mountain-lion/|website=CNET|access-date=September 28, 2015|date=July 11, 2012|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20151001022055/http://www.cnet.com/news/older-64-bit-macs-out-of-the-picture-for-mountain-lion/|archive-date=October 1, 2015|df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[OS X Mavericks|OS X 10.9]]}}
| {{-|[[Mavericks, California|Mavericks]]}}
|13
|22 oktobra 2013
|''10.9.5''
|18 julija 2016
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[OS X Yosemite|OS X 10.10]]}}
| {{-|[[Yosemite National Park|Yosemite]]}}
|14
|16 oktobra 2014
|''10.10.5''
|19 julija 2017
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[OS X El Capitan|OS X 10.11]]}}
| {{-|[[El Capitan]]}}
|15
|30 septembra 2015
|''10.11.6''
|9 julija 2018
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[MacOS Sierra|macOS 10.12]]}}
| {{-|[[Sierra Nevada|Sierra]]}}
|16
|20 septembra 2016
|''10.12.6''
|26 septembra 2019
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[MacOS High Sierra|macOS 10.13]]}}
| {{-|[[High Sierra Camps|High Sierra]]}}
|17
|25 septembra 2017
|''10.13.6''
|12 novembra 2020
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[MacOS Mojave|macOS 10.14]]}}
| {{-|[[Mojave Desert|Mojave]]}}
|18
|24 septembra 2018
|''10.14.6''
|21 julija 2021
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[MacOS Catalina|macOS 10.15]]}}
| {{-|[[Santa Catalina Island (California)|Catalina]]}}
|19
|7 oktobra 2019
|''10.15.8''
| rowspan=&quot;2&quot; |2 februara 2026
|{{-|64-bit Intel}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[MacOS Big Sur|macOS 11]]}}
| {{-|[[Big Sur]]}}
|20
|12 novembra 2020
|''11.7.11''
| colspan=&quot;2&quot; rowspan=&quot;6&quot; | {{-|64-bit Intel}} i {{-|[[ARM architecture family|ARM]]}}{{Efn|group = note|64-bitne pplikacije {{-|Intel}} sut poddrživane na {{-|[[Apple silicon]]}} Makah s {{-|[[Rosetta (software)|Rosetta 2]]}}. Jednako, kompjutery {{-|Mac}} s procesorami Intel ne mogut izpuščati priloženia s {{-|ARM}}, kako sut aplikacije {{-|[[iOS]]}} i {{-|[[iPadOS]]}}.}}
|-
! scope=&quot;row&quot; | {{-|[[MacOS Monterey|macOS 12]]}}
| {{-|[[Monterey Bay|Monterey]]}}
| 21
|''25 oktobra 2021''
|12.7.6
|29 julija 2024
|-
! scope=&quot;rowgroup&quot; | {{-|[[MacOS Ventura|macOS 13]]}}
| {{-|[[Ventura, California|Ventura]]}}
|22
|24 oktobra 2022
|''13.7.8''
|20 avgusta 2025
|-
! scope=&quot;rowgroup&quot; | {{-|[[MacOS Sonoma|macOS 14]]}}
| {{-|[[Sonoma, California|Sonoma]]}}
|23
|26 septembra 2023
|14.8.5
| rowspan=&quot;2&quot; |24 marca 2026
|-
! scope=&quot;rowgroup&quot; | {{-|[[MacOS Sequoia|macOS 15]]}}
| {{-|[[Sequoia National Forest|Sequoia]]}}
|24
|16 septembra 2024
|15.7.5
|-
! scope=&quot;rowgroup&quot; rowspan=&quot;1&quot; | {{-|[[MacOS Tahoe|macOS 26]]}}
| rowspan=&quot;1&quot; | {{-|[[Lake Tahoe|Tahoe]]}}
| rowspan=&quot;1&quot; |25
| rowspan=&quot;1&quot; |15 septembra 2025
|'''26.4.1'''
|9 aprila 2026
|-
| colspan=&quot;9&quot; |'''*Legenda:'''      ''Nepoddrživano''      Poddrživano       '''Najposlědna versija'''
|}

&lt;small&gt;&lt;references group=&quot;note&quot;/&gt;&lt;/small&gt;

== Arhitektura ==
V osnově {{-|macOS}} leži operacijna sistema, kompatibilna s {{-|[[POSIX]]}}, postrojena na [[Jedro (operacijna sistema)|jedru]] {{-|[[XNU]]}},&lt;ref name=&quot;inside_mac_osx_kernel&quot;&gt;{{Cite web |last=Lucy |year=2007 |title=Inside the Mac OS X Kernel |url=https://events.ccc.de/congress/2007/Fahrplan/attachments/986_inside_the_mac_osx_kernel.pdf |access-date=June 13, 2012 |publisher=24th Chaos Communication Congress 24C3 |archive-date=August 29, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170829233357/https://events.ccc.de/congress/2007/Fahrplan/attachments/986_inside_the_mac_osx_kernel.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; (ktoro vključaje v sebe značnu čest jedra {{-|[[FreeBSD]]}}&lt;ref name=&quot;apple_bsd_overview&quot; /&gt;) i koristateljskom prostoru {{-|FreeBSD}} &lt;ref name=&quot;apple_bsd_overview&quot; /&gt; dlja standartnyh možnostij {{-|Unix}} dostupnyh iz [[Interfejs komandnoj linije|komandnoj linije]]. {{-|Apple}} izpustila tuto sěmejstvo programnogo zabezpečenja kako [[Bezplatny softver|bezplatnu operacijnu sistemu]] s [[Sofrver s otvorenym izvornzym kodom|otvorjenym izvornym kodom]] pod nazvoju {{-|[[Darwin (operacijna sistema)|Darwin]]}}. Povrh [[Darwin|{{-|Darwin}}a]], {{-|Apple}} dodala red komponentov, vključajuči interfejs {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}} i {{-|[[Finder (softver)|Finder]]}}, da by dokončiti stvorjenje  operacijnoj sistema na osnově {{-|[[Grafičny interfejs koristnika|GUI]]}}, ktoroju jest {{-|macOS}}.&lt;ref name=&quot;aqua23&quot;&gt;{{Cite web |last=Grothaus |first=Michael |date=April 12, 2011 |title=Mac OS X Lion to tone down the Aqua |url=https://www.tuaw.com/2011/04/12/mac-os-x-lion-to-tone-down-the-aqua |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110828084840/https://www.tuaw.com/2011/04/12/mac-os-x-lion-to-tone-down-the-aqua |archive-date=August 28, 2011 |access-date=April 9, 2012 |website=The Unofficial Apple Weblog |publisher=[[AOL]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Prvonačelno prědstavjena kako {{-|Mac OS X}}, sistema privnesla red novyh možnostij, zabezpečivši vyše stabilnu i věrodostojnu platformu, než jej prědhodnica, [[Klasična Mac OS|klasična {{-|Mac OS}}]].  Napriklad, [[izměščajuča mnogozadanost]] i [[zaščita pameti]] sut ulěpšili sposobnost sistemy startovati několiko aplikacij jednočasno, ne dozvaljajuči jih prěryvanja ili poškodženja. Mnoge aspekty arhitektury {{-|macOS}} sut pozajmane iz {{-|[[OpenStep|OPENSTEP]]}}, ktora byla razrabotana s obzirom na prěnosnost, da by ulegšiti prěhod s jednoj platformy na drugu. Napriklad, {{-|[[NeXTSTEP]]}} byla portovana s originalnyh rabotnyh stancij {{-|NeXT}} na osnově {{-|[[68k]]}} na arhitekturu {{-|[[x86]] }}i druge do togo, kako {{-|NeXT}} byla nabyta {{-|Apple}},&lt;ref name=&quot;nextstep_history&quot;&gt;{{Cite web |title=Cocoa Fundamentals Guide: A Bit of History |url=https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |access-date=January 18, 2018 |website=ADC Reference Library |publisher=[[Apple Developer Connection]] |archive-date=March 7, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307154056/https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nextstep_history&quot; /&gt; a {{-|OPENSTEP}} pozdněje byla portovana na arhitekturu {{-|[[PowerPC]]}} kako čest [[Rhapsody (operacijna sistema)|projekta {{-|Rhapsody}}]].

Do izpuščenja {{-|macOS High Sierra}},  i na diskah, različnyh od {{-|[[SSD]]}}, prědustavjenoju [[Fajlova sistema|fajlovoju sistemoju]] byla  {{-|[[HFS Plus|HFS+]]}}, naslědžena od klasičnoj {{-|Mac OS}}. Razrabotnik operacijnoj sistemy {{-|Linux}} [[Linus Torvalds]] kritikoval {{-|HFS+}}, nazyvajuči ju &quot;věrojetno, najgoršeju fajlovoju sistemoju iz kogda-libo egzistovavših&quot;, čij ustroj &quot;aktivno poškodžaje koristateljske dane&quot;. On kritikoval nečutlivost imen fajlov k [[Registr klaviatury|registru]], čto ješče vyše pogoršilo se poslě togo, kako {{-|Apple}} azširila fajlovu sistemu dlja poddrživanja {{-|[[Unicode]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |first1=Swapnil |last1=Bhartiya |date=January 13, 2015 |title=Linus Torvalds: Apple's HFS+ is probably the worst file system ever |url=https://www.itworld.com/article/2868393/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150525041019/https://www.itworld.com/article/2868393/linus-torvalds-apples-hfs-is-probably-the-worst-file-system-ever.html |archive-date=May 25, 2015 |website=ITworld |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |author=Junio C Hamano (Gitster) |date=Dec 22, 2014 |title=CVE-2014-9390 aka &quot;Git on case-insensitive filesystems&quot; |url=https://plus.google.com/+JunioCHamano/posts/1Bpaj3e3Rru |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150514102424/https://plus.google.com/+JunioCHamano/posts/1Bpaj3e3Rru |archive-date=May 14, 2015 |website=Google+ |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Podsistema {{-|[[Darwin (operacijan sistema)|Darwin]]}} v {{-|macOS}} upravjaje fajlovoju sistemoju, vključajuči rang [[Dozvoljenija fajlovoj sistemy|dozvoljenij]] {{-|Unix}}. V 2003 i 2005 godah dva redaktora {{-|[[Macworld]]}} kritikovali shemu dozvoljenij. Ted Landau nazval nepravilno nastavjene dozvoljenja &quot;najrazprostranjenějšim problemom&quot; v {{-|macOS}}, a Rob Grifits prědpoložil, že něktorym koristateljam, věrojetno, až potrěbno [[Remont dozvoljenij|resetovati dozvoljenja]] každy denj, čto može zajmati do 15 minut.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Griffiths |first=Rob |date=January 23, 2005 |title=Prevent Mac Disasters |url=https://www.macworld.com/article/174143/preventmacdisasters.html |access-date=December 31, 2023 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all |archive-date=December 31, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231231225401/https://www.macworld.com/article/174143/preventmacdisasters.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Nemnogo pozdněje, drugy redaktor {{-|Macworld}} , Den Frejks, nazval proceduru izpravjenja dozvoljenij nadměrno koristajemoju.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Frakes |first=Dan |date=August 5, 2006 |title=Repairing permissions: what you need to know |url=https://www.macworld.com/article/52220/2006/08/repairpermissions.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219210621/https://www.macworld.com/article/52220/2006/08/repairpermissions.html |archive-date=February 19, 2009 |access-date=February 8, 2009 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; On utvrdžaje, že {{-|macOS}} obyčno obrabotyvaje dozvoljenja naležitoju metodoju bez vměšanja koristatelja, i reset dozvoljenij potrěbno prědprijmati jedino pri pojavjenju problemov.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Frakes |first=Dan |date=June 2, 2008 |title=Five Mac maintenance myths |url=https://www.macworld.com/article/133684/2008/06/maintenance_intro.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090123230040/https://www.macworld.com/article/133684/2008/06/maintenance_intro.html |archive-date=January 23, 2009 |access-date=February 8, 2009 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Arhitektura {{-|macOS}} vključaje v sebe mnogorangovu strukturu:&lt;ref&gt;{{Cite web |title=About Developing for Mac |url=https://developer.apple.com/library/mac/#documentation/MacOSX/Conceptual/OSX_Technology_Overview/About/About.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120602013413/https://developer.apple.com/library/mac/#documentation/MacOSX/Conceptual/OSX_Technology_Overview/About/About.html |archive-date=June 2, 2012 |access-date=April 4, 2012 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; mnogorangove frejmvorky pomagajut bystromu razrabotanju aplikacij, podavajuči egzistujuči kod dlja razrěšenja občih zadanij.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Zepko |first=Tom |date=November 6, 2003 |title=Why Cocoa? |url=https://homepage.mac.com/tom_zepko/cocoa/why-cocoa.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090804073346/https://homepage.mac.com/tom_zepko/cocoa/why-cocoa.html |archive-date=August 4, 2009 |access-date=April 15, 2009 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|Apple}} podavaje vlastne instrumenty [[Razrabotyvanje softvera|razrabotanja programnogo zabezpečenja]], najvyše znajemym iz ktoryh jest {{-|[[Integrovana srěda razrabotnika|IDE]] Xcode. Xcode}} podavaje interfejs dlja [[Kompilator (programovanje)|kompilatorov]], poddrživajučih několiko [[Jezyky programovanja|jezykov programovanja]], vključajuči {{-|[[C (jezyk programovanja)|C]], [[C++]], [[Objective-C]]}}, i {{-|[[Swift (jezyk programovanja)|Swift]]}}. Dlja [[Prěhoda kompjuterov Mac na procesory Intel|prěhoda {{-|Mac}}'ov na procesory {{-|Intel}}]], on byl modifikovany takym sposobom, da by razrabotniki mogli stvarjati svoji aplikacije ako [[universalny binarny fajl]], čto zabezpečaje suměstimost kako s procesorami {{-|Intel}}, tako i s {{-|PowerPC}} iz reda {{-|Macintosh}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=February 22, 2007 |title=Adopting Universal Binaries on Mac OS X |url=https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081220184035/https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |archive-date=December 20, 2008 |access-date=December 15, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;  Aplikacije vlastnyh i postrannyh razrabotnikov možno upravjati programno s koristanjem frejmvorka {{-|[[AppleScript]]}},&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Productions |first=Nyhthawk |title=AppleScript: Graphic User Interface (GUI) Scripting |url=https://www.macosxautomation.com/applescript/uiscripting |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161121125017/https://www.macosxautomation.com/applescript/uiscripting |archive-date=November 21, 2016 |access-date=2017-01-03 |website=www.macosxautomation.com |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; shranivšego se od [[Klasična Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]],&lt;ref&gt;{{Cite web |title=AppleScript Introduction |url=https://whitefiles.org/b1_s/1_free_guides/fg3mo/pgs/v01.htm |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160131030213/https://whitefiles.org/b1_s/1_free_guides/fg3mo/pgs/v01.htm |archive-date=January 31, 2016 |access-date=2017-01-03 |website=whitefiles.org |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; ili s koristanjem vyše novoj aplikacije {{-|[[Automator (softver)|Automator]]}}, ktora prědlagaje prědběžno napisane zadanja, ne trěbujuči znanij programovanja.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=The really simple guide to Automator in OS X on the Mac {{!}} RAW Mac |url=https://www.rawinfopages.com/mac/content/really-simple-guide-automator-os-x-mac |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170103170340/https://www.rawinfopages.com/mac/content/really-simple-guide-automator-os-x-mac |archive-date=January 3, 2017 |access-date=2017-01-03 |website=www.rawinfopages.com |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

=== Programna suměstimost ===
:''Gledite takože:'' [[:en:List of Mac software|Spisok program dlja {{-|Mac}}]]

{{-|Apple}} prědlagala dva osnovnyh [[:en:Application programming interface|{{-|API}}]] dlja razrabotanja programnogo zabezpečenja, početkovo prěznačenogo dlja {{-|macOS}}: {{-|[[Cocoa (API)|Cocoa]]}} i {{-|[[Carbon (API)|Carbon]]}}. {{-|Cocoa}} byl nastupnikom {{-|API}}, naslědovanyh od {{-|[[OpenStep|OPENSTEP]]}} i ne imal analogov v  [[Classic Mac OS|klasičnoj {{-|Mac OS}}]], onogda kako {{-|Carbon}} byl adaptacijeju {{-|API}} iz klasičnogo {{-|Mac OS}}, dozvaljajučeju minimalno prěpisyvati programno zabezpečenje dlja {{-|Mac}}, da by ono rabotalo nativno v {{-|Mac OS X}}.&lt;ref name=&quot;Rhapsody and Blues&quot;/&gt;

{{-|API Cocoa}} byl izrabotany v rezultatu surabotničstva firm {{-|[[NeXT Computer]]}} i {{-|[[Sun Microsystems]]}}. Tuto naslědstvo jest mnogo primětno dlja razrabotnikov v {{-|Cocoa}}, pokoliko prěfiks {{-|&quot;NS&quot;}} povseměstno koristaje se v frejmvorku, označajuči {{-|'''N'''eXT'''S'''TEP}} ili {{-|'''N'''eXT/[[Sun Microsystems|'''S'''un]]}}. Oficialny {{-|API OPENSTEP}}, opublikovany v septembru 1994 goda, stal prvym, razdělivšim {{-|API}} medžu {{-|Foundation}} i {{-|ApplicationKit}}, i prvym, izkoristavšim prěfiks {{-|&quot;NS&quot;}}.&lt;ref name=&quot;nextstep_history&quot;&gt;{{Cite web |title=Cocoa Fundamentals Guide: A Bit of History |url=https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |access-date=January 18, 2018 |website=ADC Reference Library |publisher=[[Apple Developer Connection]] |archive-date=March 7, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307154056/https://developer.apple.com/legacy/library/documentation/Cocoa/Conceptual/CocoaFundamentals/WhatIsCocoa/WhatIsCocoa.html#//apple_ref/doc/uid/TP40002974-CH3-SW12 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Tradicijno programy {{-|Cocoa}} osnovno pisali se na {{-|[[Objective-C]]}}, a {{-|Java}} koristala se kako alternativa. Jednako, 11 julija 2005 goda {{-|Apple}} oglasila, že &quot;funkcije, dodane v {{-|Cocoa}} v versijah {{-|Mac OS X}} poslě 10.4, ne budut dodane v programny interfejs {{-|Cocoa-Java}}&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Introduction to Cocoa-Java Integration Guide |url=https://developer.apple.com/legacy/mac/library/#documentation/Cocoa/Conceptual/LanguageIntegration/LanguageIntegration.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090831202711/https://developer.apple.com/legacy/mac/library/#documentation/Cocoa/Conceptual/LanguageIntegration/LanguageIntegration.html |archive-date=August 31, 2009 |access-date=April 8, 2006 |website=ADC Reference Library |publisher=[[Apple Developer Connection]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Raněje {{-|macOS}} takože poddrživala [[Platforma Java|platformu {{-|Java}}]]  kako &quot;prědpočitany programny paket&quot; – na praktikě to označalo, že aplikacije, napisane na {{-|Java}}, maksimalno dobro podhodili operacijnoj sistemě, ostavajuči se pri tom [[Krosplatformena suměstimost|krosplatformeno kompatibilnymi]], a grafične koristateljske interfejsy, napisane na {{-|[[Swing (Java)|Swing]]}}, izgledali bliz jednako, kako nativne interfejsy {{-|Cocoa}}. S 2014 goda {{-|Apple}} promuje svoj novy jezyk programovanja {{-|[[Swift (jezyk programovanja)|Swift]]}} kako prědpočitajemy jezyk dlja razrabotanja programnogo zabezpečenja na platformah {{-|Apple}}.

Prvonačelny plan {{-|Apple}} s {{-|macOS}} byl v tom, da by obvezati vsih razrabotnikov prěpisyvati svoje programno zabezpečenje na {{-|Cocoa API}}. To izzvalo veliky protest srěd egzistujučih {{-|Mac}}-razrabotnikov, ktore grozili odkazati se od platformy zaměsto tomu da by vkladati se v dragokoštujuče prěpisyvanje, i od toj ideje odkazali se.&lt;ref name=&quot;Rhapsody and Blues&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap&quot;/&gt; dlja zabezpečenja plavnogo prěhoda od {{-|Mac OS 9}} k {{-|Mac OS X}}, byl izrabotany {{-|[[Carbon (API)|Carbon]] [[Programny Interfejs Aplikacij|API]]}}.&lt;ref name=&quot;Rhapsody and Blues&quot;/&gt; Aplikacije, napisane na {{-|Carbon}} početkovo mogli rabotati kako na klasičnoj {{-|Mac OS}}, tako i na {{-|Mac OS X}}, ale potom tuta možnost byla odstranjena po měrě razvivanja {{-|Mac OS X}}. {{-|Carbon}} ne byl vključeny v prvy iztvor {{-|Mac OS X}}: malokoristajemo originalno izpuščenje {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}}, ktory takože ne vključal interfejs {{-|Aqua}}.&lt;ref&gt;{{Cite news |title=Looking back at OS X's origins |work=Macworld |url=https://www.macworld.com/article/1154036/osxorigins.html |access-date=September 25, 2020 |archive-date=January 3, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120103080604/http://www.macworld.com/article/154036/2010/09/osxorigins.html |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Počinajuči s {{-|Leopard}}, {{-|Apple}} ograničila daljše razrabotanje {{-|Carbon}} i oglasila, že aplikacije {{-|Carbon}} ne budut rabotati v 64-bitnom rezimu.&lt;ref name=&quot;Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap&quot;&gt;{{Cite web |last=Nack |first=John |title=Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap |work=John Nack on Adobe |date=April 2, 2008 |url=https://blogs.adobe.com/jnack/2008/04/photoshop_lightroom_and_adobes_64-bit_road.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150414030843/https://blogs.adobe.com/jnack/2008/04/photoshop_lightroom_and_adobes_64-bit_road.html |archive-date=April 14, 2015 |access-date=March 30, 2016 |publisher=[[Adobe Systems]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rhapsody and Blues&quot;/&gt; Jednako, red aplikacij {{-|macOS}} prodolžal koristati {{-|Carbon}} ješče něktory čas poslě togo, osoblivo te, ktore proizhodili s doby klasičnoj {{-|Mac OS}} i dlja ktoryh obnovjenja byli by trudnymi ili nepotrěbnymi. K njim odnoset se {{-|[[Microsoft Office]]}} do {{-|[[Microsoft Office 2016|Office 2016]]}}, i {{-|[[Adobe Photoshop]]}} do {{-|CS5}}.&lt;ref name=&quot;Office 2016 preview 9to5 Mac&quot;&gt;{{Cite web |last=Hall |first=Zac |date=March 5, 2015 |title=Back to the Mac: Microsoft releases redesigned Office for Mac 2016 Preview w/ Retina support, collaboration, more |url=https://9to5mac.com/2015/03/05/microsoft-office-mac-2016-preview |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20171228000253/https://9to5mac.com/2015/03/05/microsoft-office-mac-2016-preview |archive-date=December 28, 2017 |access-date=27 December 2017 |website=9to5 Mac |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Photoshop, Lightroom, and Adobe's 64-bit roadmap&quot;/&gt; Rannje versije {{-|macOS}} takože mogli odkryvati něktore aplikacije klasičnoj {{-|Mac OS}} posrědstvom {{-|[[Classic Environment]]}} s ograničenjem produktivnosti; tuta funkcija byla odstranjena, počinajuči s versije 10.5 na vsih {{-|Mac}}'ah s procesorami {{-|Intel}}.

Pokoliko {{-|macOS}} naleži standardu {{-|[[POSIX]]}}, mnoge programne pakety, napisane dlja drugyh [[Unix-podobne sistemy|{{-|Unix}}-podobnyh sistem]] vključno {{-|[[Linux]]}}, mogut byti prěkompilovane dlja raboty na njej, vključno i mnogyh naučnyh i tehničnyh program.&lt;ref name=&quot;Mainzer&quot;&gt;{{Cite web |last=Steele |first=Billy |title=NASA WISE Deputy Project Scientist Amy Mainzer |url=https://www.engadget.com/2013/05/24/engadget-questionnaire-nasa-amy-mainzer |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625164201/https://www.engadget.com/2013/05/24/engadget-questionnaire-nasa-amy-mainzer |archive-date=June 25, 2017 |website=Engadget |date=May 24, 2013 |quote=As an astrophysicist, having the Unix core underlying the OS is key, since virtually all of our software is Unix-based in some sense |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Postranne projekty, take kako {{-|[[Homebrew (program upravjenja paketami)|Homebrew]]}}, {{-|[[Fink (softver)|Fink]]}}, {{-|[[MacPorts]]}} i {{-|[[pkgsrc]]}} zabezpečajut prědběžno skompilovane ili odformatovane pakety. {{-|Apple}} i druge firmy sut dodali versije grafičnogo interfejsa {{-|[[X Window System]]}}  ktore dozvaljajut tutym aplikacijam rabotati s interfejsom, priblizno imitujučim {{-|macOS}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=October 28, 2003 |title=X11 for Mac OS X 1.0 |url=https://support.apple.com/downloads/X11_for_Mac_OS_X_1_0 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081224160753/https://support.apple.com/downloads/X11_for_Mac_OS_X_1_0 |archive-date=December 24, 2008 |access-date=December 15, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Ben Byer |date=October 27, 2007 |title=Re: X11 in Leopard: xterm on start-up |url=https://lists.apple.com/archives/x11-users/2007/Oct/msg00065.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080210000444/https://lists.apple.com/archives/X11-users/2007/Oct/msg00065.html |archive-date=February 10, 2008 |access-date=January 18, 2008 |website=Apple's x11-users mailing list |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Michael Larabel |date=May 28, 2011 |title=X.Org Server 1.10.2 Brings A Bunch Of Bug-Fixes |url=https://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&amp;px=OTQ5OA |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110603150322/https://www.phoronix.com/scan.php?page=news_item&amp;px=OTQ5OA |archive-date=June 3, 2011 |access-date=May 29, 2011 |publisher=phoronix |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Tutčas {{-|Apple}} prěporučaje koristati projekt s otvorjenym izvornym kodom {{-|[[XQuartz]]}}; ranše versije mogli koristati aplikaciju {{-|[[X11.app|X11]]}}, dostavjenu {{-|Apple}}, a ješče ranše – projekt {{-|[[XDarwin]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Slivka |first=Eric |date=February 17, 2012 |title=Apple Removes X11 in OS X Mountain Lion, Shifts Support to Open Source XQuartz |url=https://www.macrumors.com/2012/02/17/apple-removes-x11-in-os-x-mountain-lion-shifts-support-to-open-source-xquartz |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120222214936/https://www.macrumors.com/2012/02/17/apple-removes-x11-in-os-x-mountain-lion-shifts-support-to-open-source-xquartz |archive-date=February 22, 2012 |access-date=February 23, 2012 |website=MacRumors |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Aplikacije mogut razprostranjati se na kompjutery {{-|Mac}} i instalovati se koristateljem iz vsakogo izvora i vsakym sposobom, napriklad, s pomočju daunlodovanja (s [[Digitalny podpis|digitalnym podpisom]] ili bez, dostupnym črěz konto razrabotnika {{-|Apple}}) ili črěz {{-|[[Mac App Store]]}}, magazin programnogo zabezpečenja, poddrživajemy {{-|Apple}} posrědstvom procesa, potrěbujučego odobrjenje firmy. Aplikacije, instalovane črěz {{-|Mac App Store}}, rabotajut v izolovanoj obsrědině ([[Pěskovišče (kompjuterna bezpečnost)|pěskovišču]]), čto ograničaje jihnu možnost obměnjovati se informacijeju s drugymi aplikacijami ili izměnjati jedro operacijnoj sistemy i jej funkcije. Tuto razgledajut kako vyšnost, dozvaljajuču koristateljam instalovati aplikacije s uvěrjenostju, že oni ne smogut poškoditi svoju sistemu; ale takože to jest nedostatok, zatože tuto blokuje koristanje {{-|Mac App Store}} dlja profesionalnyh aplikacij, trěbujučih povyšenyh privelegij.&lt;ref name=&quot;Not on the Mac App Store&quot;&gt;{{Cite web |last=Counsell |first=Dan |date=November 16, 2015 |title=Not on the Mac App Store |url=https://dancounsell.typed.com/articles/not-on-the-mac-app-store |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208082109/https://dancounsell.typed.com/articles/not-on-the-mac-app-store |archive-date=December 8, 2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Distributing Apps Outside the Mac App Store&quot;&gt;{{Cite web |title=Distributing Apps Outside the Mac App Store |url=https://developer.apple.com/library/mac/documentation/IDEs/Conceptual/AppDistributionGuide/DistributingApplicationsOutside/DistributingApplicationsOutside.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208143842/https://developer.apple.com/library/mac/documentation/IDEs/Conceptual/AppDistributionGuide/DistributingApplicationsOutside/DistributingApplicationsOutside.html |archive-date=December 8, 2015 |access-date=1 December 2015 |website=Apple Developer |publisher=Apple |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Aplikacije bez digitalnogo podpisa ne mogut byti startovane, za izključenjem startovanja iz konta administratora kompjutera.&lt;ref name=&quot;How to open apps from an unidentified developer in OS X Mountain Lion&quot;&gt;{{Cite web |last=Kazmucha |first=Allyson |date=October 4, 2019 |title=How to open apps from an unidentified developer in OS X Mountain Lion |url=https://www.imore.com/how-open-apps-anywhere-macos-catalina-and-mojave |access-date=September 25, 2020 |website=IMore |archive-date=December 31, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211231130043/https://www.imore.com/how-open-apps-anywhere-macos-catalina-and-mojave |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;About Gatekeeper&quot;&gt;{{Cite web |title=About Gatekeeper |url=https://support.apple.com/en-us/HT202491 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151204142544/https://support.apple.com/en-us/HT202491 |archive-date=December 4, 2015 |access-date=1 December 2015 |publisher=Apple |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

{{-|Apple}} izpuščaje aplikacije dlja {{-|macOS}}. Něktore iz njih vhodet v sostav {{-|macOS}}, a něktore prodavajut se oddělno. K njim odnoset se {{-|[[iWork]], [[Final Cut Pro]], [[Logic Pro]], [[iLife]]}} i aplikacija dlja raboty s bazami danyh {{-|[[FileMaker]]}}. Mnogočislne druge razrabotniki takože prědlagajut programno zabezpečenje dlja {{-|macOS}}.

V 2018 godu {{-|Apple}} prědstavila prikladny sloj pod kodovoju nazvoju {{-|Marzipan}}, dlja [[Portovanje softvera|portovanja]] {{-|iOS}}-aplikacij na {{-|macOS}}.&lt;ref name=&quot;Gurman Marzipan rumor&quot;&gt;{{Cite news |last=Gurman |first=Masrk |date=December 20, 2017 |title=Apple Plans Combined iPhone, iPad &amp; Mac Apps to Create One User Experience |work=Bloomberg.com |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-12-20/apple-is-said-to-have-plan-to-combine-iphone-ipad-and-mac-apps |access-date=2 February 2019 |archive-date=November 23, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211123171922/https://www.bloomberg.com/news/articles/2017-12-20/apple-is-said-to-have-plan-to-combine-iphone-ipad-and-mac-apps |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Steinberger Marzipan&quot;&gt;{{Cite web |last=Steinberger |first=Peter |title=Marzipan: Porting iOS Apps to the Mac |url=https://pspdfkit.com/blog/2018/porting-ios-apps-to-mac-marzipan-iosmac-uikit-appkit |access-date=2 February 2019 |publisher=PSPDFKit |archive-date=August 26, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220826231543/https://pspdfkit.com/blog/2018/porting-ios-apps-to-mac-marzipan-iosmac-uikit-appkit/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt; {{-|macOS Mojave}} vključala porty četyrěh vlastnyh aplikacij {{-|iOS}}, vključajuči {{-|[[HomeKit|Home]]}} i {{-|[[Apple News|News]]}}, i bylo oglašeno, že {{-|API}} stane dostupny dlja koristanja postrannymi razrabotnikami od 2019 goda.&lt;ref name=&quot;Verge future of the Mac comes from iOS&quot;&gt;{{Cite web |last1=Gartenberg |first1=Chaim |last2=Bohn |first2=Dieter |date=June 7, 2018 |title=The future of the Mac comes from iOS apps |url=https://www.theverge.com/2018/6/7/17438450/apple-marzipan-mac-ios-apps-port-mojave-appkit-uikit-future-platform-software |access-date=29 January 2019 |website=The Verge |archive-date=November 11, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211111003424/https://www.theverge.com/2018/6/7/17438450/apple-marzipan-mac-ios-apps-port-mojave-appkit-uikit-future-platform-software |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;iMore Marzipan&quot;&gt;{{Cite web |last=Ritchie |first=Rene |date=June 4, 2018 |title=Marzipan: What you need to know about iOS apps on the Mac |url=https://www.imore.com/marzipan |access-date=29 January 2019 |website=iMore |archive-date=August 18, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210818144750/https://www.imore.com/marzipan |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Marzipan Benjamin Mayo&quot;&gt;{{Cite web |last=Mayo |first=Benjamin |title=Marzipan |url=https://benjaminmayo.co.uk/marzipan |access-date=29 January 2019 |website=benjaminmayo.co.uk |date=September 25, 2018 |archive-date=April 14, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190414093038/http://benjaminmayo.co.uk/marzipan |url-status=live}}&lt;/ref&gt; S izpuščenjem {{-|[[macOS Catalina]]}}  v 2019 godu prikladny sloj stal dostupny postrannym razrabotnikam pod nazvoju {{-|[[Mac Catalyst]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Mac Catalyst |url=https://developer.apple.com/mac-catalyst/ |access-date=2022-10-06 |website=Apple Developer |language=en |archive-date=September 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220922025050/https://developer.apple.com/mac-catalyst/ |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Aparatna suměstimost ===
Spis versij {{-|macOS}}, poddrživanyh sistem, i jih trěbovanja k pameti.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;

|-
! Operacijna sistema
! God(y) izpuščenja
! Poddrživane sistemy&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://web.archive.org/web/*/apple.com/macos/how-to-upgrade/#hardware-requirements |title=macOS – Mac Hardware Requirements}}&lt;/ref&gt;
! Trěbovanja k {{-|RAM}}

|-
| {{-|[[Mac OS X 10.0|10.0]] – [[Mac OS X Jaguar|10.2]] (Jaguar)}}
| 2001 – 2002
| {{-|G3, G4 and G5 [[iBook]] and [[PowerBook]], [[Power Macintosh|Power Mac]]}} i {{-|[[iMac]]}}&lt;br /&gt;&lt;small&gt;(mimo {{-|[[PowerBook G3]] &quot;Kanga&quot;}})&lt;/small&gt;
| data-sort-value=128 rowspan=2 | 128 MB

|-
| {{-|[[Mac OS X Panther|10.3]] (Panther)}}
| 2003
| {{-|Mac}} s {{-|[[New World ROM]]}}&lt;ref name=&quot;TigerRequirements&quot;&gt;{{Cite web |date=April 28, 2005 |title=Mac OS X: System Requirements |url=https://docs.info.apple.com/article.html?artnum=106163 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809065541/https://docs.info.apple.com/article.html?artnum=106163 |archive-date=August 9, 2007 |access-date=December 20, 2006 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

|-
| {{-|[[Mac OS X Tiger|10.4]] (Tiger)}}
| 2004
| {{-|Mac}} s vbudovanym {{-|[[FireWire]]}} i procesorom {{-|[[New World ROM]]}} ili {{-|Intel}}
| data-sort-value=256 | 256 MB

|-
| {{-|[[Mac OS X Leopard|10.5]] (Leopard)}}
| 2006
|{{-|Mac}} s {{-|Select G4, G5}}, i {{-|Intel}} &lt;small&gt;(32-bit ili 64-bit)&lt;/small&gt; pri 867&amp;nbsp;{{-|MHz}} ili vyše&lt;br /&gt;Poddržka {{-|[[:en:List of macOS components#Classic|Classic]]}} prěstala od versije 10.5 i starših.
| data-sort-value=512 | 512 MB

|-
| {{-|[[Mac OS X Snow Leopard|10.6]] (Snow Leopard)}}
| 2008
| {{-|Intel Macs}} &lt;small&gt;(32-bit ili 64-bit)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;LionReq&quot; /&gt;
| data-sort-value=1024 | 1 GB

|-
| {{-|[[OS X Lion|10.7]] (Lion)}}
| 2010
| {{-|Intel Macs}} &lt;small&gt;(64-bit)&lt;/small&gt;&lt;ref name=&quot;LionReq&quot;&gt;{{Cite web |title=System requirements for OS X Lion and Mac OS X v10.6 |work=Apple Support |url=https://support.apple.com/en-au/HT202328 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160923033514/https://support.apple.com/en-au/HT202328 |archive-date=September 23, 2016 |access-date=2016-09-22 |language=en-AU |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;Poddržka {{-|[[Rosetta (softver)|Rosetta]]}} prěstala od versije 10.7 i starših.
| data-sort-value=2048 rowspan=4 | 2 GB

|-
| {{-|[[OS X Mountain Lion|10.8]] (Mountain Lion)}}
– {{-|[[OS X El Capitan|10.11]] (El Capitan)}}
| 2012 – 2015
| {{Plainlist |
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (aluminij, konec 2008 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (konec 2008 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2007 i pozdněje)
* ''Desktopy'':  {{-|[[Mac Mini]]}} (početok 2009 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (srědina 2007 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (početok 2008 i pozdněje)
* ''Servery'': {{-|[[Xserve]]}} (početok 2009)
}}

|-
| {{-|[[MacOS Sierra|10.12]] (Sierra)}}
– {{-|[[MacOS High Sierra|10.13]] (High Sierra)}}
| 2016 – 2017
| {{Plainlist |
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (konec 2009 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (konec 2010 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2010 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (srědina 2010 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2009 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]] (2017) (macOS 10.13)}}, {{-|[[Mac Pro]]}} (srědina 2010 i pozdněje)
}}

|-
| {{-|[[MacOS Mojave|10.14]] (Mojave)}}
| 2018
| {{Plainlist |
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (srědina 2012 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2012 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Pro]]}} (srědina 2010 i pozdněje&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Install macOS 10.14 Mojave on Mac Pro (srědina 2010) and Mac Pro (srědina 2012)|url=https://support.apple.com/en-us/HT208898|access-date=March 3, 2021|website=Apple Support|archive-date=November 12, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112022658/https://support.apple.com/en-us/HT208898|url-status=live}}&lt;/ref&gt;)
}}

|-
| {{-|[[MacOS Catalina|10.15]] (Catalina)}}
| 2019
| {{Plainlist |
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (srědina 2012 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (srědina 2012 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2012 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje)
}}
| rowspan=&quot;3&quot; data-sort-value=&quot;4096&quot; | 4 GB

|-
| {{-|[[MacOS Big Sur|11]] (Big Sur)}}
| 2020
| {{Plainlist |
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (srědina 2013 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2014 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (srědina 2014 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje)
}}

|-
| {{-|[[MacOS Monterey|12]] (Monterey)}}
| 2021
| {{Plainlist |
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (početok 2016 i pozdněje), {{-|[[MacBook Air]]}} (početok 2015 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (početok 2015 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (konec 2014 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (konec 2015 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022), {{-|[[Mac Pro]]}} (konec 2013 i pozdněje)
}}

|-
| {{-|[[MacOS Ventura|13]] (Ventura)}}
| 2022
| {{Plainlist |
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook]]}} (2017), {{-|[[MacBook Air]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (2017 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (2017 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje)
}}
| rowspan=&quot;4&quot; data-sort-value=&quot;8192&quot; | 8 GB

|-
| {{-|[[MacOS Sonoma|14]] (Sonoma)}}
| 2023
|{{Plainlist|
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook Air]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (2018 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (2019 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje)
}}

|-
| {{-|[[MacOS Sequoia|15]] (Sequoia)}}
| 2024
|{{Plainlist|
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook Air]]}} (2020 i pozdněje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (2018 i pozdněje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (2018 i pozdněje), {{-|[[iMac]]}} (2019 i pozdněje), {{-|[[iMac Pro]]}} (2017), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje)
}}
|-
| {{-|[[MacOS Tahoe|26]] (Tahoe)}}
|2025
|{{Plainlist|
* ''Laptopy'': {{-|[[MacBook Neo]]}} (2026), {{-|[[MacBook Air]]}} (M1 i dalje), {{-|[[MacBook Pro]]}} (16-colj 2019; 13-colj, 4 porty, 2020; i dalje)
* ''Desktopy'': {{-|[[Mac Mini]]}} (M1 i dalje), {{-|[[iMac]]}} (2020 i pozdněje), {{-|[[Mac Studio]]}} (2022 i pozdněje), {{-|[[Mac Pro]]}} (2019 i pozdněje)
}}
|}

Postranne razrabotniki stvorili take instrumenty, kako {{-|[[XPostFacto]]}} i patčy dlja butovanyh diskov, da by zabezpečiti instalovanje vyše novyh versij {{-|macOS}} na sistemy, oficialno ne poddrživajeme {{-|Apple}}. K njim  odnosi se red sistem {{-|Power Macintosh}} do pokoljenja {{-|G3}}, ktore mogut rabotati pod upravjenjem {{-|Mac OS X 10.2 Jaguar}} vključno, kompjutery {{-|Mac}} na osnově {{-|G3}}, ktore mogut rabotati pod upravjenjem {{-|Tiger}} vključno, a takože kompjutery {{-|Mac G4}} s čestotoju niže 867 {{-|MHz}}, ktore mogut startovati {{-|Leopard}}, jestli ubrati ograničenje s butovanogo {{-|DVD}}-diska ili vvesti komandu v interfejsu {{-|Mac [[Open Firmware]]}} da by soobčiti instalatoru {{-|Leopard}}, že čestota sostavjaje 867 {{-|MHz}} ili vyše. Za izključenjem funkcij, trěbujučih specialnoj aparatury, takyh kako grafično uskorjenje ili zapis {{-|DVD}}, operacijna sistema zabezpečaje jednakovu funkcionalnost na vsej poddrživajemoj aparaturě.

Pokoliko večinstvo aparatnyh komponentov {{-|Mac}} s procesorami {{-|Intel}}, ili komponentov, podobnyh jim, jest dostupno dlja zakupky,&lt;ref&gt;{{Cite web |title=iMac – Tech Specs – Apple |url=https://www.apple.com/imac/specs |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150728131342/https://www.apple.com/imac/specs |archive-date=July 28, 2015 |access-date=July 28, 2015 |publisher=Apple Inc. |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; něktore tehnične grupy ljudij sut razrabotali programno zabezpečenje dlja instalovanja {{-|macOS}} na ne-{{-|Apple}} kompjutery. Take aparaty nazyvajut se {{-|[[OSx86|Hackintosh]]}}, {{-|[[portmanteau]]}} (kombinacija) sloves {{-|&quot;hack&quot;}} (vlom) i {{-|&quot;Macintosh&quot;}}. To narušaje {{-|[[Licenzijno soglašenje koncovogo koristnika|EULA]]}} s {{-|Apple}} (i take aparaty ne poddrživajut se tehničnoju podporoju {{-|Apple}}, garancijeju i tako dalje), ale spoločnosti obyčnyh koristnikov, ktore ne instalujut {{-|macOS}} dlja prěprodaži i dobytja grošov, sut obyčno ignorovany {{-|Apple}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Home page – footer |url=https://www.tonymacx86.com/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150728064306/https://www.tonymacx86.com/ |archive-date=July 28, 2015 |access-date=July 28, 2015 |website=tonymacx86.com |df=mdy-all }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=K |first=M |title=Is installing Mavericks on Hackintosh legal? |url=https://apple.stackexchange.com/questions/107324/is-installing-mavericks-on-hackintosh-legal |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150823154640/https://apple.stackexchange.com/questions/107324/is-installing-mavericks-on-hackintosh-legal |archive-date=August 23, 2015 |access-date=July 28, 2015 |website=apple.stackexchange.com |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Choosing the right CPU for your hackintosh |url=https://www.macbreaker.com/2012/07/choosing-right-cpu-for-your-hackintosh.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150711181943/https://www.macbreaker.com/2012/07/choosing-right-cpu-for-your-hackintosh.html |archive-date=July 11, 2015 |access-date=July 28, 2015 |website=www.macbreaker.com |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Tute samosdělane kompjutery zabezpečajut veliku gybkost i možnost nastavjenja aparatury, ale cěnoju togo, že koristatelj nese veliku odpovědalnost za svoj kompjuter, integritet danyh i jih bezpečnost.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Arment |first=Marco |title=Far Too Much Analysis Of The Alleged New Mac Pro Geekbench Score |url=https://www.marco.org/2013/06/20/new-mac-pro-geekbench |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150405214346/https://www.marco.org/2013/06/20/new-mac-pro-geekbench |archive-date=April 5, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Marco.org |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Firma {{-|[[Psystar]]}} pokušala se dobyti korist od prodaži {{-|macOS}} na aparaturě, ne sertifikovanoj {{-|Apple}}, za čto ju {{-|Apple}} izzvala v sud v 2008 godu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Taub |first=Eric |date=July 16, 2008 |title=Apple sues Psystar to block Macintosh clones |url=https://bits.blogs.nytimes.com/2008/07/16/apple-sues-psystar-to-block-macintosh-clone-sales/comment-page-2/?_r=0 |access-date=1 August 2015 |website=[[The New York Times]] |archive-date=October 20, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211020004206/https://bits.blogs.nytimes.com/2008/07/16/apple-sues-psystar-to-block-macintosh-clone-sales/comment-page-2/?_r=0 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Prěhod od {{-|PowerPC}} k {{-|Intel}} ===
[[Fajl:Steve Jobs Presentation 1.jpg|thumb|{{-|Steve Jobs|Стив Джобс}} govori o prěhodu na procesory {{-|Intel}}.]]

V aprilu 2002 goda časopis {{-|eWeek}} izdal ogovarjanje, že u {{-|Apple}} jest versija {{-|Mac OS X}} pod kodovoju nazvoju {{-|[[Starvin' Marvin in Space|Marklar]]}}, rabotajuča na procesorah {{-|[[Intel x86]]}}. Ideja {{-|Marklar}} byla v tom, da by zabezpečiti rabotu {{-|Mac OS X}} na alternativnoj platformě, jestli {{-|Apple}} bude nezadovoljena razvivanjem platformy {{-|[[PowerPC]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Rothenbourg |first1=Matthew |last2=dePlume, Nick |date=August 30, 2002 |title=Apple Keeps x86 Torch Lit with 'Marklar' |url=https://www.eweek.com/c/a/Apple/Apple-Keeps-x86-Torch-Lit-with-Marklar |access-date=June 8, 2013 |publisher=eWeek.com |archive-date=September 27, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927142110/https://www.eweek.com/apple/apple-keeps-x86-torch-lit-with-marklar/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Te ogovarjanja zamolknuli do konca maja 2005 goda, kogda različne medija, take kako {{Lang|en|[[The Wall Street Journal]]}}&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Clark |first1=Don |last2=Wingfield |first2=Nick |date=May 23, 2005 |title=Apple Explores Use Of Chips From Intel For Macintosh Line |url=https://www.wsj.com/articles/SB111680203134440188 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150115011437/https://www.wsj.com/articles/SB111680203134440188 |archive-date=January 15, 2015 |access-date=February 8, 2009 |website=[[The Wall Street Journal]] |publisher=[[Dow Jones &amp; Company]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; i {{-|[[CNET]]}},&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Kanellos |first=Michael |date=May 24, 2005 |title=Apple to Intel: Some advantage, lots of risk |url=https://www.cnet.com/news/apple-to-intel-some-advantage-lots-of-risk |access-date=January 22, 2022 |website=[[CNET]] |publisher=[[CBS Interactive]] |archive-date=January 22, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220122014428/https://www.cnet.com/news/apple-to-intel-some-advantage-lots-of-risk/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; oglasili, že {{-|Apple}} prědstavi {{-|Marklar}} v najbližšem měsecu.&lt;ref name=&quot;I'll See You Intel&quot;&gt;{{Cite web |last=Gruber |first=John |author-link=John Gruber |title=I'll See You Intel |url=https://daringfireball.net/2005/06/see_you_intel |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160313215847/https://daringfireball.net/2005/06/see_you_intel |archive-date=March 13, 2016 |access-date=31 March 2016 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Intel-Apple Odds and Ends&quot;&gt;{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=Intel-Apple Odds and Ends |url=https://daringfireball.net/2005/06/intel_apple_odds_and_ends |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20050608013302/https://daringfireball.net/2005/06/intel_apple_odds_and_ends |archive-date=June 8, 2005 |access-date=31 March 2016 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Bombs Away&quot;&gt;{{Cite web |last=Gruber |first=John |title=Bombs Away |url=https://daringfireball.net/2005/06/bombs_away |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160411170333/https://daringfireball.net/2005/06/bombs_away |archive-date=April 11, 2016 |access-date=31 March 2016 |website=Daring Fireball |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

6 junija 2005 goda {{-|Steve Jobs|Стив Джобс}} v svojej rěči na {{-|WWDC}} oglasil, že {{-|Apple}} podčas dvoh lět prějde s procesorov {{-|PowerPC}} na {{-|[[Intel]]}}, i že {{-|Mac OS X}} bude poddrživati obědvě platformy podčas tutogo prěhodnogo perioda. {{-|Jobs|Джобс}} takože potvrdil ogovarjenja o tom, že {{-|Apple}} podčas večšej česti perioda razrabotyvanja koristala versiji {{-|Mac OS X}}, rabotajuče na procesorah {{-|Intel}}. Na {{-|Mac}}'ah na osnově {{-|Intel}} bude rabotati nova prěkompilovana versija {{-|OS X}} zajedno s {{-|[[Rosetta (softver)|Rosetta]]}}, to jest slojem binarnoj translaciji, ktory dozvaljaje programnomu zabezpečenju, skompilovanomu dlja {{-|PowerPC Mac OS X}}, rabotati na aparatah s {{-|Intel Mac OS X}}. &lt;ref name=&quot;John Siracusa mourns the Power PC&quot;&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=June 7, 2005 |title=Picking up the pieces: John Siracusa mourns the Power PC |url=https://arstechnica.com/apple/2005/06/mac-20050607 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160329184041/https://arstechnica.com/apple/2005/06/mac-20050607 |archive-date=March 29, 2016 |access-date=31 March 2016 |website=[[Ars Technica]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|Rosetta}} byla v sostavu versij {{-|Mac OS X}} do 10.6.8, vključno.&lt;ref name=&quot;AppleInsider: Mac OS X Lion drops Front Row, Java runtime, Rosetta&quot;&gt;{{Cite web |last=AppleInsider Staff |date=February 26, 2011 |title=Mac OS X Lion drops Front Row, Java runtime, Rosetta |url=https://www.appleinsider.com/articles/11/02/26/mac_os_x_lion_drops_front_row_java_runtime_rosetta.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110301003419/https://www.appleinsider.com/articles/11/02/26/mac_os_x_lion_drops_front_row_java_runtime_rosetta.html |archive-date=March 1, 2011 |access-date=February 27, 2011 |website=[[AppleInsider]] |publisher=AppleInsider, Inc}}&lt;/ref&gt; {{-|Apple}} odkazala se od poddrživanja klasičnogo režima na novyh {{-|Intel Mac}}'ah. Postranne programy emulacije, take kako {{-|[[Mini vMac]], [[Basilisk II]]}} i {{-|[[SheepShaver]]}} zabezpečali poddrživanje něktoryh rannjih versij {{-|Mac OS}}. Nova versija {{-|Xcode}} i osnovne kompilatory komandnoj linije poddrživali stvarjenje [[Universalne binarne fajly|universalnyh binarnyh fajlov]], ktore mogli rabotati na vsakoj arhitekturě.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple to Use Intel Microprocessors Beginning in 2006 |date=June 6, 2005 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |url=https://www.apple.com/newsroom/2005/06/06Apple-to-Use-Intel-Microprocessors-Beginning-in-2006 |access-date=January 2, 2018 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180130185804/https://www.apple.com/newsroom/2005/06/06Apple-to-Use-Intel-Microprocessors-Beginning-in-2006 |archive-date=January 30, 2018 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Programno zabezpečenje, prěznačeno jedino dlja {{-|PowerPC}}, poddrživaje se oficialnym softverom {{-|Apple}} za [[prěvod binarnyh fajlov]] {{-|[[Rosetta (softver)|Rosetta]]}}, ale aplikacije v rezultatu museli byti prěpisanymi, da by oni korektno rabotali na vyše novyh versijah, izpuščenyh dlja procesorov {{-|Intel}}. Prvonačelno {{-|Apple}} pobudžala razrabotnikov stvarjati universalne binarne fajly s poddrživanjem {{-|PowerPC}} i {{-|Intel}} zajedno.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=January 2006 |title=Adopting Universal Binaries |url=https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20061017075217/https://developer.apple.com/macosx/adoptinguniversalbinaries.html |archive-date=October 17, 2006 |access-date=December 20, 2006 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Binarne fajly {{-|PowerPC}} stradajut od poniženja produktivnosti pri startu na {{-|Intel Mac}}'ah črěz {{-|Rosett}}'u. Vyše togo, něktoro PZ {{-|PowerPC}}, tako kako nadstavky jedra i plaginy sistemnyh nastavjenij, sovsim ne poddrživajut se na {{-|Intel Mac}}'ah. Plaginy dlja {{-|Safari}} dolžne byti skompilovane dlja toj že platformy, kako i {{-|Safari}}, zatože kogda {{-|Safari}} rabotaje na {{-|Intel}}, jemu sut potrěbne plaginy skompilovane kako binarne fajly jedino dlja {{-|Intel}}, ili universalne binarne fajly, akože plaginy, napisane jedino dlja {{-|PowerPC}}, rabotati ne budut.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Landau |first=Ted |date=May 2006 |title=OS X First Aid |url=https://www.macworld.com/article/50339/2006/04/firstaidintel.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090109080800/https://www.macworld.com/article/50339/2006/04/firstaidintel.html |archive-date=January 9, 2009 |access-date=February 8, 2009 |website=[[Macworld]] |publisher=[[International Data Group|IDG]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Ačekoli {{-|Intel Mac}}'y mogut startovati binarne fajly {{-|PowerPC}}, {{-|Intel}} i universalne binarne fajly, {{-|PowerPC Mac}}'y poddrživajut jedino universalne i {{-|PowerPC}}-budovanja.

Poslě prěhoda poddrživanje platformy {{-|PowerPC}} bylo ostavjeno. V 2009 godu {{-|Apple}} oglasila na {{-|WWDC}}, že {{-|Mac OS X 10.6 Snow Leopard}} prěstane poddrživanje procesorov {{-|PowerPC}} i bude rabotati jedino s procesorami {{-|Intel}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Stevens |first=Tim |date=June 10, 2009 |title=Snow Leopard officially puts PowerPC Macs on endangered species list |url=https://www.engadget.com/2009/06/10/snow-leopard-officially-puts-powerpc-macs-on-endangered-species |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100323085015/https://www.engadget.com/2009/06/10/snow-leopard-officially-puts-powerpc-macs-on-endangered-species |archive-date=March 23, 2010 |access-date=June 15, 2009 |website=[[Engadget]] |publisher=[[AOL]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|Rosetta}} prodolžila se prědlagati kako dodatno instalovanje dlja {{-|Snow Leopard}}, prěd tym, kako jej poddrživanje bylo ostavjeno v {{-|Mac OS X 10.7 Lion}}.&lt;ref name=&quot;MacRumors: Mac OS X Lion: Drops PowerPC Emulation, Adds QuickTime Pro Features, Much More&quot;&gt;{{Cite web |last=Arnold Kim |date=February 27, 2011 |title=Mac OS X Lion: Drops PowerPC Emulation, Adds QuickTime Pro Features, Much More |url=https://www.macrumors.com/2011/02/27/mac-os-x-lion-drops-powerpc-emulation-adds-quicktime-pro-features-much-more |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110227205334/https://www.macrumors.com/2011/02/27/mac-os-x-lion-drops-powerpc-emulation-adds-quicktime-pro-features-much-more |archive-date=February 27, 2011 |access-date=February 27, 2011 |website=[[MacRumors]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Vyše togo, nove versije programnogo zabezpečenja {{-|Mac OS X}}, kako vlastnogo stvorjenja, tako i postrannyh razrabotnikov, vse čestěje trěbovali procesorov {{-|Intel}} i novyh versij {{-|iLife, iWork, Aperture}} i {{-|Logic Pro}}.

=== Prěhod od {{-|Intel}} k {{-|Apple silicon}} ===
[[Fajl:Apple M1.jpg|thumb|Ilustracijno foto procesora {{-|Apple M1}}]]

Ogovarjanja o tom, že {{-|Apple}} prěvodi kompjutery {{-|Mac}} s procesorov {{-|Intel}} na vlastne procesory {{-|ARM}}, koristajeme v {{-|iOS}}, počinali hoditi ješče v 2011 godu&lt;ref name=&quot;SemiAccurate&quot;&gt;{{Cite web |last=Demerjian |first=Charlie |date=May 5, 2011 |title=Apple dumps Intel from laptop lines |url=https://semiaccurate.com/2011/05/05/apple-dumps-intel-from-laptop-lines |access-date=June 25, 2020 |website=SemiAccurate |publisher=Stone Arch Networking Services, Inc. |archive-date=May 17, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220517065123/https://semiaccurate.com/2011/05/05/apple-dumps-intel-from-laptop-lines/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; i to usiljali se, to oslabjali se podčas 2010-h godov.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple Testing ARM Based Mac Prototypes with Large Magic Trackpad? |url=https://www.macrumors.com/2014/05/25/arm-mac-magic-trackpad |access-date=2020-06-22 |website=MacRumors |date=May 25, 2014 |language=en |archive-date=September 15, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220915162849/https://www.macrumors.com/2014/05/25/arm-mac-magic-trackpad/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ogovarjanja usilili se v 2020 godu, kogda mnogočislne soobčjenja ukazyvali na to, že {{-|Apple}} oglasi o prěhodu na vlastne procesory na konferencije {{-|WWDC}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=ARM Macs: Expected at WWDC 2020, What We Know |url=https://www.macrumors.com/guide/arm-macs |access-date=2020-06-22 |website=MacRumors |language=en |archive-date=June 25, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200625004016/https://www.macrumors.com/guide/arm-macs/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

22 junja 2020 goda na {{-|WWDC Apple}} oficialno oglasila o prěhodu na [[Apple silicon|procesory vlastnogo razrabotanja]], planujuči, že toj prěhod prodli se priblizno dva goda.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple announces Mac transition to Apple silicon |publisher=Apple Inc. |url=https://www.apple.com/newsroom/2020/06/apple-announces-mac-transition-to-apple-silicon |access-date=2020-06-22 |archive-date=June 22, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200622185215/https://www.apple.com/newsroom/2020/06/apple-announces-mac-transition-to-apple-silicon |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Prvoju versijeju {{-|macOS}} s poddrživanjem {{-|ARM}} stala {{-|[[macOS Big Sur]]}}. {{-|Big Sur}} i vyše pozdnje versije poddrživajut binarne fajly {{-|[[Universalne binarne fajly#Universal 2|Universal 2]]}}, ktore sut aplikacije, sostoječe iz binarnyh fajlov {{-|Intel ([[x86-64]])}} i {{-|Apple silicon ([[AArch64]])}}; pri startovanju aplikacije startue jedino podhodeči binarny fajl. Vyše togo, binarne fajly {{-|Intel}} možno startovati na {{-|ARM Mac}}'ah s koristanjem softvera za prěvod binarnyh fajlov {{-|[[Rosetta 2]]}}. Prěhod byl dokončeny na {{-|[[WWDC 2023]]}} s anonsovanjem {{-|[[Mac Pro]]}} na osnově {{-|Apple silicon}}, s okončanjem prěhoda po 3 lětah, nemnogo so spozdnjenjem od razklada.

Izměnjenje arhitektury procesora dozvaljaje {{-|ARM Mac}}'am startovati aplikacije {{-|iOS}} i {{-|iPadOS}} v nativnom režimu.&lt;ref name=&quot;Engadget1&quot;&gt;{{Cite news |last=Lee |first=Nicole |date=June 22, 2020 |title=iOS apps will run natively on ARM-powered Macs |work=[[Engadget]] |url=https://www.engadget.com/ios-apps-arm-powered-macs-192046502.html |access-date=June 23, 2020 |archive-date=December 8, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201208172634/https://www.engadget.com/ios-apps-arm-powered-macs-192046502.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Črty ==
=== Interfejs koristnika ===
V koristateljskom interfejsu {{-|macOS}} po vrhnemu kraju ekrana razměščaje se [[linija menju]], ktora polěv sodrživaje ''menju {{-|Apple}}'' ({{-|[[Apple menu]]}}) i ''menju aplikacij'', a poprav sodrživaje ''menju stanja''. Panel ''Dok'' ({{-|[[Dock (macOS)|Dock]]}}) razměščaje se na dolu ekrana i sodrživaje značky dlja pripetyh i aktivnyh aplikacij, fajlov i papok, skryte okna, i ''Smetnik'' ({{-|[[Smetnik (kompjuter)|Bin]]}}). Na večinstvu okon v početku [[Linija zaglavja|linije zaglavja]] sut tri knopky, podobne horizontalnomu [[semafor]]u, ktore zatvarjajut, skryvajut i izměnjajut razměr okna.

{{-|Apple}} prodolžaje vnositi izměnjenja v izgled i dizajn {{-|macOS}}, osoblivo v izgled okon i linije menju. S 2012 goda Apple prodaje bliz vse svoje kompjutery {{-|Mac}} s displejami {{-|[[Displej Retina|Retina]]}} vysokoj rezolucije, a {{-|macOS}} i jej {{-|[[Programny interfejs aplikacije|API]]}} obširno poddrživajut ne zavisle na rezolucije razrabotanja dlja poddrživanja displejev s vysokoju rezolucijeju. Prěgledniki priměčajut, že poddrživanje tutoj tehnologije so strany {{-|Apple}} prěvažaje jej poddrživanje v {{-|[[Microsoft Windows|Windows]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Castle |first=Alex |date=February 19, 2014 |title=How to make the Windows desktop look good on high-DPI displays |url=https://www.pcworld.com/article/2098586/how-to-make-the-windows-desktop-look-good-on-high-dpi-displays.html |access-date=September 25, 2020 |website=PC World |archive-date=August 14, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210814125238/https://www.pcworld.com/article/2098586/how-to-make-the-windows-desktop-look-good-on-high-dpi-displays.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=April 13, 2015 |title=Using the Retina MacBook as a Windows PC |url=https://arstechnica.com/apple/2015/04/using-the-retina-macbook-as-a-windows-pc |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150709032324/https://arstechnica.com/apple/2015/04/using-the-retina-macbook-as-a-windows-pc |archive-date=July 9, 2015 |access-date=9 July 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Hutchinson |first=Lee |date=October 28, 2014 |title=The Retina iMac and its 5K display… as a gaming machine? [Updated] |url=https://arstechnica.com/apple/2014/10/the-retina-imac-and-its-5k-display-as-a-gaming-machine/2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150710182330/https://arstechnica.com/apple/2014/10/the-retina-imac-and-its-5k-display-as-a-gaming-machine/2 |archive-date=July 10, 2015 |access-date=9 July 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

Mnoge aplikacije slědujut opublikovanomu {{-|Apple}} područniku {{-|&quot;[[Human interface guidelines (Apple)|Human interface guidelines]]&quot;}} dlja {{-|macOS}}, davajuči možlivost sjedinjennogo koristateljskogo interfejsa i kombinacij klaviš.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=O'Malley |first=Kevin |url=https://archive.org/details/programmingmacos00omal_882 |title=Programming Mac OS X: A Guide for Unix Developers |publisher=Manning |year=2003 |isbn=1-930110-85-5 |page=[https://archive.org/details/programmingmacos00omal_882/page/n33 7] |url-access=limited}}&lt;/ref&gt; V každoj aplikaciji na osnově frejmvorka {{-|Cocoa}} sut dostupne prověrka orfografije i gramatiky, paleta specialnyh simbolov, izbor kolora, izbor fonta i slovnik. Grafična sistema na osnově {{-|[[OpenGL]]}} komponuje okna na ekranu, zabezpečaje aparatno-uskorjeno odrysovanje. Tuta tehnologija, prdstavjena v versije 10.2, nazyvaje se {{-|[[Quartz Compositor|Quartz Extreme]]}}, ona jest komponentom grafičnogo sloja {{-|[[Quartz (grafičny sloj)|Quartz]]}}. Vnutrny model obrabotanja izobraženja {{-|Quartz}} jest těsno svezany s modelom izobraženja formata {{-|[[Portable Document Format]] (PDF)}}, čto ulegšaje izvodženje {{-|PDF}} na raznyh aparatah.&lt;!---&lt;ref name=&quot;davidson&quot; /&gt;--&gt; Blagodare tomu funkcije prěgleda i stvorjenja {{-|PDF}}-dokumentov sut vbudovane vo vse standartne aplikacije.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Mac OS X. It's what makes a Mac a Mac. |url=https://www.apple.com/macosx/what-is-macosx |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110222230151/https://www.apple.com/macosx/what-is-macosx |archive-date=February 22, 2011 |access-date=March 2, 2011 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Soglasno svojej popularnosti srěd dizajnerov, {{-|macOS}} takože dobyla poddrživanje množstva profesionalnyh video- i grafičnyh formatov i obširnu biblioteku prědustavjenyh fontov so znajemymi firmenymi dizajnami.&lt;ref name=&quot;Making the ultimate creative content OS from bits of Windows, Mac, and Linux&quot;&gt;{{Cite web |last=Girard |first=Dave |date=September 9, 2013 |title=Making the ultimate creative content OS from bits of Windows, Mac, and Linux |url=https://arstechnica.com/information-technology/2013/09/making-the-ultimate-creative-content-os-ubercreate-os-1-0 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150819081828/https://arstechnica.com/information-technology/2013/09/making-the-ultimate-creative-content-os-ubercreate-os-1-0 |archive-date=August 19, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

==== {{-|Aqua}} ====
&lt;!--[[Fajl:Macosxpb.png|thumb|250px|Prvonačelny interfejs koristnika {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}}, kako on se pojevil v {{-|[[Mac OS X Public Beta]]}} v 2000 godu]]
--&gt;
Jednym iz glavnyh dodatkov medžu [[Klasična Mac OS|klasičnoju {{-|Mac OS}}]] i prvym osnovnym izpuščenjem {{-|Mac OS X}} byl dizajn {{-|[[Aqua (interfejs koristnika)|Aqua]]}} s podobnymi vodě elementami. On byl razrabotany tako, &quot;da by jego se požedalo liznuti&quot;.&lt;ref name=&quot;macworld2000&quot;&gt;{{Cite web|title=Macworld San Francisco 2000| date=August 20, 2006 |url=https://www.youtube.com/watch?v=Ko4V3G4NqII |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211212/Ko4V3G4NqII| archive-date=2021-12-12|url-status=live|access-date=January 6, 2009|at=6 min 45 sec|via=YouTube}}&lt;/ref&gt; Každy okonny element, tekst, grafika, [[Vidžet (komjuter)|vidžet]] renderovali s koristanjem tehnologije [[Prostranstveny anti-aliasing|prostranstvenogo zagladžanja]].&lt;ref&gt;{{Cite web |date=June 9, 2008 |title=The Aqua Interface |url=https://developer.apple.com/documentation/UserExperience/Conceptual/AppleHIGuidelines/XHIGPartIII/chapter_11_section_1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20081209044209/https://developer.apple.com/documentation/UserExperience/Conceptual/AppleHIGuidelines/XHIGPartIII/chapter_11_section_1.html |archive-date=December 9, 2008 |access-date=December 16, 2008 |website=Apple Human Interface Guidelines |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}&lt;/ref&gt; Prědhodno egzistujča tehnologija {{-|[[ColorSync]]}} byla ulěpšena i sbudovana v osnovny grafičny motor, da by zabezpečiti sovpadenje kolorov dlja professionalov v oblasti [[pečat]]arstva i [[multimedia]].&lt;ref name=&quot;davidson&quot;&gt;{{Cite book |last=Davidson |first=James Duncan |url=https://archive.org/details/learningcocoawit0000davi/page/6 |title=Learning Cocoa With Objective-C |publisher=O'Reilly |year=2002 |isbn=0-596-00301-3 |page=[https://archive.org/details/learningcocoawit0000davi/page/6 6]}}&lt;/ref&gt; Vokrug okon i oddělnyh tekstovyh elementov byli dodane [[Drop shadow (efekt)|tenje]] dlja stvorjenja počutja glubiny. Byli integrovane nove elementy interfejsa, vključajuči izdvižne okna ([[Dialogovo okno|dialogove okna]], pripinane k konkretnym oknam) i izdvižne panely, ktore mogli izdvigati se i zabezpečati dodatne možnosti.

Koristanje mekkyh obrysov, poluprozračnyh kolorov i tenkyh linij, podobno dizajnu prvyh {{-|[[iMac]]}}, dodalo vyše tekstury i kolora v koristateljsky interfejs v sravnjenju s tym, čto sut prědkladali {{-|[[Mac OS 9]]}} i {{-|[[Mac OS X Server 1.0]]}} v izgledu {{-|[[Platinum (tema interfejsa Apple)|Platinum]]}}. Po slovesam Sirakuzy, pojavjenje {{-|Aqua}} i jej odhod od onogdašnjego izgleda byli &quot;kako grom srěd jasnogo nebesa&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=October 28, 2007 |title=Mac OS X 10.5 Leopard: the Ars Technica review |url=https://arstechnica.com/reviews/os/mac-os-x-10-5.ars/3 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081216092420/https://arstechnica.com/reviews/os/mac-os-x-10-5.ars/3 |archive-date=December 16, 2008 |access-date=December 16, 2008 |website=[[Ars Technica]] |publisher=[[Condé Nast Publishing|Condé Nast Digital]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;{{-|[[Bruce Tognazzini]]|[[Bruce Tognazzini|Брјус Тоњацини]]}}  (osnovatelj originalnoj {{-|Apple Human Interface Group}}) skazal, že interfejs {{-|Aqua}} v {{-|[[Mac OS X 10.0]]}} byl krokom nazad v planu komforta koristanja po sravnjenju s originalnym interfejsom {{-|Mac OS}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Tognazzini |first=Bruce |date=February 2000 |title=OS X: A First Look |url=https://www.asktog.com/columns/034OSX-FirstLook.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20080927085032/https://www.asktog.com/columns/034OSX-FirstLook.html |archive-date=September 27, 2008 |access-date=November 5, 2008 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Thomas |first=Matthew Paul |date=February 16, 2004 |title=My first 48 hours enduring Mac OS X |url=https://mpt.net.nz/archive/2004/02/16/os-x |archive-url=https://web.archive.org/web/20081014095216/https://mpt.net.nz/archive/2004/02/16/os-x |archive-date=October 14, 2008 |access-date=November 5, 2008}}&lt;/ref&gt; Postranne razrabotniki počeli tvoriti [[Skin (kompjuter)|temy izgleda]] dlja nastavjanyh aplikacij i inyh operacijnyh sistem, ktore imitovali izgled {{-|Aqua}}. V něktoroj měrě {{-|Apple}} izkoristala uspěšny prěhod k tutomu dizajnu dlja pritiska i grozby {{-|[[Sudna težba|sudnymi težbami]]}} protiv tyh, kto tvori ili razprostranjaje programno zabezpečenje s ihterfejsom, ktory, po tvrdženju firmy, jest osnovany na jej ohranjenom [[Avtorsko pravo|avtorskym pravom]] dizajnu.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=February 2, 2001 |title=Apple lowers boom on Aqua 'skins' |url=https://www.zdnet.com/article/apple-lowers-boom-on-aqua-skins/ |access-date=January 11, 2023 |website=[[ZDNet]] |publisher=[[CBS Interactive]] |archive-date=January 11, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230111105314/https://www.zdnet.com/article/apple-lowers-boom-on-aqua-skins/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Vslěd podobnogo izměnjenja dizajna v {{-|{{Nowrap|[[iOS 7]]}}, [[OS X Yosemite]]}} prěšli k ploskomu dizajnu, uprostivši mnoge elementy i ikonky {{-|Aqua}}.&lt;ref&gt;{{Cite web|url = https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10/|title = OS X 10.10 Yosemite: The Ars Technica Review|date = October 16, 2014|access-date = December 7, 2015|website = Ars Technica|last = Siracusa|first = John|archive-date = November 24, 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20151124200435/https://arstechnica.com/apple/2014/10/os-x-10-10/|url-status = live}}&lt;/ref&gt; V 2025 godu {{-|[[macOS Tahoe]]}} prijela dizajn {{-|[[Liquid Glass]]}},&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=June 9, 2025 |title=Apple's macOS 26 Tahoe has new Liquid Glass look, customizable folders, and more |url=https://arstechnica.com/gadgets/2025/06/apples-macos-26-tahoe-has-new-liquid-glass-look-customizable-folders-and-more/ |access-date=June 10, 2025 |website=Ars Technica |language=en |archive-date=June 10, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250610001622/https://arstechnica.com/gadgets/2025/06/apples-macos-26-tahoe-has-new-liquid-glass-look-customizable-folders-and-more/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; čestično nadohnuty {{-|Aqua}}.&lt;ref name=&quot;WWDC25&quot;&gt;{{Cite web |title=Meet Liquid Glass - WWDC25 - Videos |url=https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2025/219/ |access-date=2025-06-10 |website=Apple Developer |language=en |archive-date=June 10, 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250610043704/https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2025/219/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Prědustavjene komponenty ===

{{-|[[Finder (softver)|Finder]]}} jest fajlovy menedžer, zabezpečajuči bystry dostup ko vsim oblastam kompjutera, ktory byl ulěpšeny v daljsih versijah {{-|macOS}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Holwerda |first=Thom |date=December 6, 2007 |title=Review: Mac OS X 10.5 Leopard |url=https://www.osnews.com/story/18992/Review_Mac_OS_X_10_5_Leopard/page2 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090515190607/https://www.osnews.com/story/18992/Review_Mac_OS_X_10_5_Leopard/page2 |archive-date=May 15, 2009 |access-date=April 15, 2009 |publisher=OS News |quote=The next area where Apple claims to have made major improvements is the Finder. |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=January 26, 2006 |title=Finding Leopard |url=https://arstechnica.com/staff/fatbits/2006/01/2673.ars |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090204195034/https://arstechnica.com/staff/fatbits/2006/01/2673.ars |archive-date=February 4, 2009 |access-date=April 15, 2009 |website=[[Ars Technica]] |publisher=[[Condé Nast Publishing|Condé Nast Digital]] |quote=Unsurprisingly, each new Mac OS X release has been the vehicle for a parade of Finder fantasies. |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Funkcija {{-|[[Quick Look]]}} jest v {{-|Finder}}'u počinajuči s [[Mac OS X Leopard|versije 10.5]]. Ona dozvaljaje dinamično prěgledati fajly, vključajuči videa i mnogostranične dokumenty, bez startovanja kakyh-libo drugyh aplikacij. {{-|[[Spotlight (softver)|Spotlight]]}}, tehnologija poiska fajlov, integrovana v {{-|Finder}} počinajuči s [[Mac OS X Tiger|versije 10.4]], dozvaljaje bystro v realnom času iskati fajly danyh, poštne poslanja, fotografije i drugu informaciju na osnově svojstv elementov (metadanyh) ili sodržanja.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Siracusa |first=John |date=April 28, 2005 |title=Mac OS X 10.4 Tiger |url=https://arstechnica.com/apple/reviews/2005/04/macosx-10-4.ars/9 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090402204130/https://arstechnica.com/apple/reviews/2005/04/macosx-10-4.ars/9 |archive-date=April 2, 2009 |access-date=April 15, 2009 |website=[[Ars Technica]] |publisher=[[Condé Nast Publishing|Condé Nast Digital]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=November 6, 2008 |title=Mac 101: Spotlight |url=https://support.apple.com/kb/HT2531 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090119031831/https://support.apple.com/kb/HT2531 |archive-date=January 19, 2009 |access-date=April 15, 2009 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

V [[Mac OS X Panther|versiji 10.3]] {{-|Apple}} dodala funkciju {{-|Exposé}} (s [[Mac OS X Lion|versije 10.7]] ona nazyvaje se {{-|[[Mission Control (macOS)|Mission Control]]}}), ktora imaje tri možnosti dlja ulěpšenja dostupnosti medžu oknami i rabočim stolom. Tute možnosti vključajut bystro odobraženje vsih aktivnyh okon kako miniatury dlja koristnoj navigacije k raznym zadanjam, odobraženje vsih aktivnyh okon kako miniatury iz tekučej aplikacije i skryvanje vsih okon dlja dostupa k rabočemu stolu.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=October 31, 2008 |title=Mac 101: Exposé |url=https://support.apple.com/kb/HT2503 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081216053853/https://support.apple.com/kb/HT2503 |archive-date=December 16, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|[[FileVault]]}} jest dodatna funkcija šifrovanja fajlov koristatelja s pomočju 128-bitnogo [[Razširjeny standard šifrovanja AES|razširjenogo standarda šifrovanja]] {{-|(AES-128)}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=About FileVault |url=https://docs.info.apple.com/article.html?path=Mac/10.5/en/8727.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090113170834/https://docs.info.apple.com/article.html?path=Mac%2F10.5%2Fen%2F8727.html |archive-date=January 13, 2009 |access-date=December 16, 2008 |website=Mac OS X 10.5 Help |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

V [[Mac OS X Tiger|versiji 10.4]] byli prědstavjene take funkcije: {{-|[[Automator (softver)|Automator]]}}, aplikacija, potrěbna dlja stvarjenja avtomatizovanyh rabočih procesov dlja raznyh zadanij;&lt;ref&gt;{{Cite web |date=November 6, 2008 |title=Mac 101: Automator |url=https://support.apple.com/kb/HT2488 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081221115524/https://support.apple.com/kb/HT2488 |archive-date=December 21, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|[[Dashboard (Mac OS)|Dashboard]]}}, grupa malyh aplikacij na cěly ekran, nazyvajemyh [[Vidžet|vidžetami rabočego stola]], ktore možno otvarjati i zatvarjati jednim pritiskanjem klaviši&lt;ref&gt;{{Cite web |date=November 11, 2008 |title=Mac 101: Dashboard |url=https://support.apple.com/kb/HT2492 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081210111941/https://support.apple.com/kb/HT2492 |archive-date=December 10, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; i {{-|[[Front Row (software)|Front Row]]}}, interfejs pogleda multimedia, dostupny s pomočju {{-|[[Apple Remote]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Front Row |url=https://www.apple.com/macosx/features/300.html#frontrow |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215210759/https://www.apple.com/macosx/features/300.html#frontrow |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}&lt;/ref&gt; Služby sinhronizacije {{-|Sync Services}} dozvaljajut aplikacijam dostavati dostup k centralizovanoj razširjajemoj bazě danyh dlja raznyh elementov koristateljskyh danyh, vključajuči elementy kalendara i kontaktov. Potom operacijna sistema kontroluje konfliktujučimi izměnjenjami i zabezpečaje konsistentnost danyh.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=October 31, 2007 |title=Why Use Sync Services? |url=https://developer.apple.com/documentation/Cocoa/Conceptual/SyncServices/Articles/WhySyncServices.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20081012141434/https://developer.apple.com/documentation/Cocoa/Conceptual/SyncServices/Articles/WhySyncServices.html |archive-date=October 12, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}&lt;/ref&gt;

Počinajuči s [[Mac OS X Leopard|versije 10.5]] vsi sistemne ikonky povyšajut se do 512×512 pikselov, da by podhoditi raznym městam, kde one odobražajut se v večem razměru, vključajuči, napriklad, vid {{-|[[Cover Flow]]}}, - [[Kompjuterna grafika 3D|triměrny]] grafičny koristateljsky interfejs s {{-|[[iTunes]]}}, {{-|Finder}}, i drugymi produktami {{-|Apple}}, dozvaljajučimi vizualno pogledati fajly i digitalne mediateky po obložkam. V tutoj versije takože byli prědstavjene {{-|[[Spaces (softver)|Spaces]]}}, [[Virtualny desktop|virtualne pracovne plošiny]],  dozvaljajuče koristatelju imati nekoliko desktopov i odobražati jih v interfejsu, podobnomu {{-|Exposé}};&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Spaces. Room for everything. |url=https://www.apple.com/macosx/features/spaces.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215205127/https://www.apple.com/macosx/features/spaces.html |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}&lt;/ref&gt; tehnologija avtomatičnogo rezervnogo kopijovanja {{-|[[Time Machine (macOS)|Time Machine]]}}, dozvaljajuča koristateljam progledati i vozvračati prědhodne versije fajlov i dane aplikacij;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Time Machine. A giant leap backward. |url=https://www.apple.com/macosx/features/timemachine.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215222504/https://www.apple.com/macosx/features/timemachine.html |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; i vprvo byla prědustavjena funkcija sděljenogo ekrana {{-|Screen Sharing}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Finder |url=https://www.apple.com/macosx/features/300.html#finder |archive-url=https://web.archive.org/web/20081215210759/https://www.apple.com/macosx/features/300.html |archive-date=December 15, 2008 |access-date=December 16, 2008 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}&lt;/ref&gt;

{{-|Apple}} dodala poddrživanje simbolov [[emodzi]], vključivši v {{-|macOS}} proprietarny font {{-|[[Apple Color Emoji]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Jeff Blagdon |date=2013-03-04 |title=How emoji conquered the world |url=https://www.theverge.com/2013/3/4/3966140/how-emoji-conquered-the-world |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306003148/https://www.theverge.com/2013/3/4/3966140/how-emoji-conquered-the-world |archive-date=March 6, 2013 |access-date=2014-07-28 |website=The Verge |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Smile, You're Speaking EMOJI: the rapid evolution of a wordless tongue&quot;&gt;{{Cite web |last=Sternbergh |first=Adam |date=November 17, 2014 |title=Smile, You're Speaking EMOJI: the rapid evolution of a wordless tongue |url=https://nymag.com/daily/intelligencer/2014/11/emojis-rapid-evolution.html |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326144817/https://nymag.com/daily/intelligencer/2014/11/emojis-rapid-evolution.html |archive-date=March 26, 2017 |access-date=15 August 2015 |website=New York magazine |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Takože {{-|Apple}} svezala macOS s socialnymi mrežami, takymi kako {{-|[[Twitter]]}} i {{-|[[Facebook]]}}, dodavši knopky dlja obměna kontentom, fotkami i tekstom.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=OS X Mountain Lion: Share with iCloud, Facebook, Twitter, and other services |url=https://support.apple.com/kb/PH11435?locale=en_US |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419023942/https://support.apple.com/kb/PH11435?locale=en_US |archive-date=April 19, 2016 |access-date=14 August 2015 |publisher=Apple |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|Apple}} prěnesla v {{-|macOS}} nekoliko aplikacij i funkcij, ktore vprvo pojavili se v {{-|[[iOS]]}}, jej mobilnoj operacijnoj sistemy, napriklad, [[Intelektualny osobny pomočnik|intelektualnogo osobnogo pomočnika]] {{-|[[Siri]]}}, prědstavjenogo v [[MacOS Sierra|versiji 10.12]] {{-|macOS}}.&lt;ref name=&quot;siri1&quot;&gt;{{Cite web |title=13 Things You Can Do with macOS Sierra You Couldn't Before |url=https://fieldguide.gizmodo.com/13-things-you-can-do-with-macos-sierra-you-couldnt-befo-1787059614 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160927150746/https://fieldguide.gizmodo.com/13-things-you-can-do-with-macos-sierra-you-couldnt-befo-1787059614 |archive-date=September 27, 2016 |access-date=September 28, 2016 |website=[[Gizmodo]] |date=September 27, 2016 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;siri2&quot;&gt;{{Cite magazine |title=How to use Siri in macOS Sierra: A look at using the Apple's virtual assistant on the Mac |url=https://www.macworld.com/article/3088224/macs/how-to-use-siri-on-macos-sierra.html |url-status=live |magazine=[[Macworld]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20170204005925/https://www.macworld.com/article/3088224/macs/how-to-use-siri-on-macos-sierra.html |archive-date=February 4, 2017 |access-date=September 28, 2016 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

=== Mnogojezyčno poddrživanje ===
Pri instalovanju {{-|macOS}} koristatelju sut dostupne 47 jezykov sistemy.&lt;ref name=&quot;macoslanguages&quot;&gt;{{Cite web |title=macOS – How to Upgrade – Apple |url=https://www.apple.com/macos/how-to-upgrade |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160927013442/https://www.apple.com/macos/how-to-upgrade |archive-date=September 27, 2016 |access-date=September 28, 2016 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Metody vvoda dlja desetkov pisemnostij možno izbrati nezaležno od sistemnogo jezyka.&lt;ref name=&quot;languages&quot;&gt;{{Cite web |title=System – New system languages. |url=https://www.apple.com/macosx/whats-new/features.html#system |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623030050/https://www.apple.com/macosx/whats-new/features.html |archive-date=June 23, 2011 |access-date=June 6, 2011 |publisher=[[Apple Inc.|Apple]]}}&lt;/ref&gt; Obnovjenja dodali razširjeno poddrživanje [[Kitajsko pismo|kitajskogo pisma]] i integraciju s popularnymi socialnymi mrežami v [[Kitaj]]u.&lt;ref name=&quot;Apple's Tim Cook visits China to talk expansion, expansion, expansion&quot;&gt;{{Cite web |last=Cheng |first=Jacqui |date=January 10, 2013 |title=Apple's Tim Cook visits China to talk expansion, expansion, expansion |url=https://arstechnica.com/apple/2013/01/apples-tim-cook-visits-china-to-talk-expansion-expansion-expansion |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150918220931/https://arstechnica.com/apple/2013/01/apples-tim-cook-visits-china-to-talk-expansion-expansion-expansion |archive-date=September 18, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Ars Technica |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Next version of OS X to be more iOS-like than ever with Mountain Lion&quot;&gt;{{Cite web |last=Foresman |first=Chris |date=February 16, 2012 |title=Next version of OS X to be more iOS-like than ever with Mountain Lion |url=https://arstechnica.com/apple/2012/02/apple-unleashes-mountain-lion-on-developers-set-for-summer-release |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150820063157/https://arstechnica.com/apple/2012/02/apple-unleashes-mountain-lion-on-developers-set-for-summer-release |archive-date=August 20, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Ars Technica |publisher=Conde Nast |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Apple targets China, Japan with new OS X El Capitan system fonts and input&quot;&gt;{{Cite web |last=Campbell |first=Mikey |title=Apple targets China, Japan with new OS X El Capitan system fonts and input |url=https://appleinsider.com/articles/15/06/08/apple-targets-china-japan-with-new-os-x-el-capitan-system-fonts-and-input |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906180240/https://appleinsider.com/articles/15/06/08/apple-targets-china-japan-with-new-os-x-el-capitan-system-fonts-and-input |archive-date=September 6, 2015 |access-date=14 August 2015 |website=Apple Insider |date=June 8, 2015 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;chinamtnlion&quot;&gt;{{Cite web |last=Panzarino |first=Matthew |date=February 16, 2012 |title=Apple courts China with Sina Weibo, Baidu, Youku and more integrated in Mountain Lion |url=https://thenextweb.com/apple/2012/02/16/apple-is-serious-about-china-sina-weibo-baidu-youku-and-more-integrated-into-mountain-lion |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120321020638/https://thenextweb.com/apple/2012/02/16/apple-is-serious-about-china-sina-weibo-baidu-youku-and-more-integrated-into-mountain-lion |archive-date=March 21, 2012 |access-date=March 15, 2012 |publisher=The Next Web |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

=== Metody obnovjenja ===
Obnovjenje {{-|macOS}} možno izpolniti s pomočju panela nastavjenij &quot;Obnovjenje programnogo zabezpečenja&quot; ({{-|Software Update}}) v [[Nastavjenja sistemy|sistemnyh nastavjenjah]] ili utility [[Komandny redok|komandnogo redka]] &lt;code&gt;softwareupdate&lt;/code&gt;. Do {{-|[[OS X Mountain Lion|OS X 10.8 Mountain Lion]]}}, tuta funkcija izpolnjala se oddělnoju aplikacijeju &quot;Obnovjenje PZ&quot; ({{-|Software Update}}). V {{-|Mountain Lion}} i vyše pozdnyh versijah tuta funkcija byla integrovana v aplikaciju {{-|[[Mac App Store]]}}, ale osnovny mehanizm obnovjenja ostal neizměnnym i silno odličaje se od mehanizma daunlodovanja, koristajemogo pri pokupkě aplikacij v {{-|App Store}}. V {{-|[[MacOS Mojave|macOS 10.14 Mojave]]}} funkcija obnovjenja iznova byla prěměščena v panel nastavjenij &quot;Obnovjenje PZ&quot;.

Večinstvo kompjuterov {{-|Mac}} dostavajut obnovjenja {{-|macOS}} podčas šesti ili sedmi lět. Poslě izhoda novogo osnovnogo izpuščenja {{-|macOS}} prědhodne dva izpuščenja, kako prědže, periodično obnovjajut se, ale mnoge &quot;diry&quot; v bezpečnosti likvidujut se jedino v poslědnjem izpuščenju {{-|macOS}}.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2022-10-27 |title=Apple clarifies security update policy: Only the latest OSes are fully patched |url=https://arstechnica.com/gadgets/2022/10/apple-clarifies-security-update-policy-only-the-latest-oses-are-fully-patched/ |access-date=2023-02-12 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160619/https://arstechnica.com/gadgets/2022/10/apple-clarifies-security-update-policy-only-the-latest-oses-are-fully-patched/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Bezpečnost ==
{{-|Apple}} publikuje dokumenty {{-|Apple Platform Security}}, da by izložiti mehanizmy zaščity, vbudovane v sistemu {{-|macOS}} i aparaturu {{-|Mac}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple Platform Security |url=https://support.apple.com/en-gb/guide/security/welcome/web |access-date=2023-02-12 |website=Apple Support |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160614/https://support.apple.com/en-gb/guide/security/welcome/web |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Na kompjuterah {{-|Mac}} s {{-|Apple silicon}}, {{-|macOS}} poddrživaje dodatočne aparatne elementy bezpečnosti:&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web |title=Explore the new system architecture of Apple silicon Macs - WWDC20 - Videos |url=https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2020/10686/ |access-date=2023-02-12 |website=Apple Developer |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160614/https://developer.apple.com/videos/play/wwdc2020/10686/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
* {{-|[[W^X|Write xor execute (W^X)]]}} odvračaje něktore bezpečnostne ranimosti, dělajuči [[Stranica (pamet kompjutera)|stranicy pameti]] ili zapisyvajemymi, ili izpolnjajemymi, ale ne obojimi razom.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
* Devajsy s {{-|[[PCI Express|PCIe]]}} ili {{-|[[Thunderbolt (interfejs)|Thunderbolt]]}} sut s pomočju {{-|[[Blok upravjenja vvodom-izvodom pameti IOMMU|IOMMU]]}} odvračene od sčityvanja sistemnoj pameti, ktora ne jest jevno k njim mapovana, na razliku od kompjuterov {{-|Mac}} na bazě {{-|Intel}}.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Direct memory access protections for Mac computers |url=https://support.apple.com/en-gb/guide/security/seca4960c2b5/web |access-date=2023-02-12 |website=Apple Support |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160616/https://support.apple.com/en-gb/guide/security/seca4960c2b5/web |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Opcijonalny v {{-|macOS}} režim {{-|Lockdown Mode}} dělaje možlivoju dodadotčnu zaščitu, kako napriklad neumožnjenje [[Kompilacija realnogo časa|kompilacije realnogo časa]] dlja mašiny {{-|[[JavaScript]]}} v {{-|Safari}}, blokovanje telefonovanij {{-|FaceTime}}, jestli raněje vy s tutym kontaktom ne telefonovali, informacija o lokacije odstranjaje se, kogda fotografije se posylajut, {{-|Game Center}} izključen, prinaležnosti muset byti odobrjene, a vaš {{-|Mac}} odblokovany. Tuto prěodvračaje něktore čutlivosti {{-|macOS}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Apple's Lockdown Mode offers extreme security for iPhone, iPad, and Mac |url=https://www.macworld.com/article/801510/apple-devices-lockdown-mode-extreme-protection.html |access-date=2023-02-12 |website=Macworld |language=en |archive-date=February 12, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230212160616/https://www.macworld.com/article/801510/apple-devices-lockdown-mode-extreme-protection.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Toliko poslědne velike izpuščanja {{-|macOS}} (aktualno je {{-|[[macOS Tahoe]]}}) sut dostali zaplaty na vse bezpečnostne čutlivosti. Dva prědhodnyh izpuščenja dostavajut něktore bezpečnostne obnovjenja, no ne dlja vsih ranimostij, o ktoryh znajut v {{-|Apple}}. V 2021 godu {{-|Apple}} izpravila kritičnuju ranimost [[Eskalacija privilegij|eskalacije privilegij]] v {{-|macOS Big Sur}}, ale tuto izpravjenje ostalo nedostupnym dlja prědhodnogo izpuščenja, {{-|macOS Catalina}}, podčas 234 dnjev, dokud {{-|Apple}} ne dostala informaciju, že tuta ranimost byla izkoristana za infikovanje kompjuterov obyvateljev [[Honkong]]a i ostatnih ljudij, ktore posečali antivladne sajty, ktore mogli byti zablokovane v Honkongu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2021-11-12 |title=PSA: Apple isn't actually patching all the security holes in older versions of macOS |url=https://arstechnica.com/gadgets/2021/11/psa-apple-isnt-actually-patching-all-the-security-holes-in-older-versions-of-macos/ |access-date=2023-02-12 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=January 1, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230101032826/https://arstechnica.com/gadgets/2021/11/psa-apple-isnt-actually-patching-all-the-security-holes-in-older-versions-of-macos/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Schneier |first=Bruce |date=October 31, 2022 |title=Apple Only Commits to Patching Latest OS Version |url=https://www.schneier.com/blog/archives/2022/10/apple-only-commits-to-patching-latest-os-version.html |access-date=2023-09-28 |website=Schneier on Security |archive-date=September 27, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230927024810/https://www.schneier.com/blog/archives/2022/10/apple-only-commits-to-patching-latest-os-version.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

V {{-|[[macOS Ventura]]}} pridali podporu obnovjenij {{-|Rapid Security Response (RSR)}} režima {{-|Lockdown}}. Obnovjenja {{-|Rapid Security Response}} mogut potrěbovati restartovanja, ale instalujut se za menje, než minutu.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Lawler |first1=Richard |title=Apple's first iPhone Rapid Security Response patch had a problem, but it's fine now |url=https://www.theverge.com/2023/5/1/23706883/apple-ios-16-iphone-rapid-security-update-error-internet-connection |website=The Verge |access-date=2 May 2023 |date=1 May 2023 |archive-date=May 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230502110617/https://www.theverge.com/2023/5/1/23706883/apple-ios-16-iphone-rapid-security-update-error-internet-connection |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Cunningham |first=Andrew |date=2023-05-01 |title=Apple uses iOS and macOS Rapid Security Response feature for the first time |url=https://arstechnica.com/gadgets/2023/05/seven-months-in-ios-and-macos-get-their-first-rapid-security-updates/ |access-date=2023-09-28 |website=Ars Technica |language=en-us |archive-date=October 3, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231003045158/https://arstechnica.com/gadgets/2023/05/seven-months-in-ios-and-macos-get-their-first-rapid-security-updates/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; V analitikě, razrabotnik {{-|[[Hackintosh]]}} {{-|Mykola Grymalyuk|Мыкола Грамалјук}} primětil, že obnovjenja {{-|RSR}} mogut izpravjati toliko ranimosti prostora koristnika, ale ne mogut izpravjati jedro {{-|macOS}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |last1=Grymalyuk |first1=Mykola |title=macOS' Rapid Security Response: Designed into a Corner |url=https://khronokernel.github.io/macos/2023/04/18/RSR.html |website=Mykola's blog |access-date=2 May 2023 |language=en |date=18 April 2023 |archive-date=May 2, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230502110622/https://khronokernel.github.io/macos/2023/04/18/RSR.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; {{-|Lockdown Mode}} jest opcionalna bezpečnostna črta, izrabotana za zabezpečanje ekstremalnoj zaščity dlja koristateljev, ktore mogut byti podvrgnute riziku cěljenyh kiberatak, kako sut žurnalisti, aktivisti i publične figury. Tuty režim značno izměnjaje funkcionalnost devajsa, povyšajuči jego bezpečnost protiv rafinovanyh grozb, imenno protiv špionskyh program i napadov, organizovanyh državnymi organami. {{-|Apple}} utvrdžaje, že večšinstvo ljudij jest nikogda vyše podvrženo tutym atakam.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=About Lockdown Mode |url=https://support.apple.com/en-us/105120 |access-date=2024-10-19 |website=Apple Support |language=en |archive-date=October 16, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241016154915/https://support.apple.com/en-us/105120 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Zlovrědne i špionske programy ===
V svojih rannyh lětah, {{-|Mac OS X}} iměla radost blizko polnoj odsutnosti svojih tipov [[Zlovrědne programy|zlovrědnyh]] i [[Špionske programy|špionskyh]] program, ktore oplyvnjali koristateljev {{-|[[Microsoft Windows]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Welch |first=John |date=January 6, 2007 |title=Review: Mac OS X Shines In Comparison With Windows Vista |url=https://www.informationweek.com/news/showArticle.jhtml?articleID=196800670&amp;pgno=4 |url-status=live |magazine=Information Week |archive-url=https://web.archive.org/web/20070209090401/https://www.informationweek.com/news/showArticle.jhtml?articleID=196800670 |archive-date=February 9, 2007 |access-date=February 5, 2007 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Granneman |first=Scott |date=October 6, 2003 |title=Linux vs. Windows Viruses |url=https://www.theregister.co.uk/2003/10/06/linux_vs_windows_viruses |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150907054536/https://www.theregister.co.uk/2003/10/06/linux_vs_windows_viruses |archive-date=September 7, 2015 |access-date=February 5, 2007 |website=The Register |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Gruber |first=John |author-link=John Gruber |date=June 4, 2004 |title=Broken Windows |url=https://daringfireball.net/2004/06/broken_windows |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110904003214/https://daringfireball.net/2004/06/broken_windows |archive-date=September 4, 2011 |access-date=April 24, 2006 |publisher=[[Daring Fireball]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|macOS}} imaje nizšy děl koristnikov v sravnjenju s {{-|Windows}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=September 2009 |title=Operating System Market Share |url=https://marketshare.hitslink.com/operating-system-market-share.aspx?qprid=8 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100125022803/https://marketshare.hitslink.com/operating-system-market-share.aspx?qprid=8 |archive-date=January 25, 2010 |access-date=April 10, 2009 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; [[Kompjuterny črvjak|Črvjaki]], a takože potencialne ranimosti byli priměčane v 2006 godu, čto vedlo něktoryh analitikov industrije i antivirusne kompanije izdati ostrěženje, že {{-|Apple}} {{-|Mac OS X}} ne jest vpolno imunna protiv zlovrědnogo softvera.&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Roberts |first=Paul |date=February 21, 2006 |title=New Safari Flaw, Worms Turn Spotlight on Apple Security |url=https://www.eweek.com/security/new-safari-flaw-worms-turn-spotlight-on-apple-security |url-status=live |magazine=[[eWeek]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20220927142109/https://www.eweek.com/security/new-safari-flaw-worms-turn-spotlight-on-apple-security/ |archive-date=September 27, 2022 |access-date=January 22, 2022}}&lt;/ref&gt; Povyšanje tržnogo děla sběgalo se s rastučimi soobčenjami o raznorodnyh atakah.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Conneally |first=Tim |date=August 28, 2009 |title='Macs don't get viruses' myth dissolves before public's eyes |url=https://www.betanews.com/article/Macs-dont-get-viruses-myth-dissolves-before-publics-eyes/1251493625 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090830174605/https://www.betanews.com/article/Macs-dont-get-viruses-myth-dissolves-before-publics-eyes/1251493625 |archive-date=August 30, 2009 |publisher=BetaNews |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Na početku 2011 goda, {{-|Mac OS X}} soočila se s velikym rastom atak zlovrědnyh program,&lt;ref&gt;{{Cite magazine |last=Grimes |first=Roger A. |date=May 23, 2011 |title=7 questions about the Mac malware scare &amp;#124; Security |url=https://www.infoworld.com/d/security/7-questions-about-the-mac-malware-scare-811 |url-status=live |magazine=InfoWorld |archive-url=https://web.archive.org/web/20110607094531/https://www.infoworld.com/d/security/7-questions-about-the-mac-malware-scare-811 |archive-date=June 7, 2011 |access-date=July 5, 2011 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; i take zlovrědne programy, kako {{-|[[Mac Defender]], MacProtector}}, i {{-|MacGuard}} razgledali se kako rastuča problema dla koristnikov kompjuterov {{-|Mac}}. Na početku, instalator zlovrědnogo softvera trěboval od koristnika zadavati parolu administratora, ale pozdějše versije se instalovali bez vvoda od koristnika.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=May 26, 2011 |title=Mac Security Boasts Threatened by Malware Surge – International Business Times |url=https://www.ibtimes.com/articles/152612/20110526/mac-security-boasts-threatened-by-malware-surge.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808024312/https://www.ibtimes.com/articles/152612/20110526/mac-security-boasts-threatened-by-malware-surge.htm |archive-date=August 8, 2011 |access-date=July 5, 2011 |publisher=Ibtimes.com |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; Prvonačelno, personal poddržky {{-|Apple}} byl poučen ne pomagati odstranjovati zlovrědne programy i ne priznavati egzistovanje problemy zlovrědnyh program, ale s razprostranjenjem virusov byl ipuščen dokument dlja poddržky. {{-|Apple}} oglasila obnovjenje {{-|OS X}}, ktoro izpravi problemu. Tuto dotykalo se priblizno 100,000 koristnikov.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Trenholm |first=Rich |date=May 20, 2011 |title=Apple tells support staff not to confirm Mac Defender infections |url=https://www.cnet.com/news/apple-tells-support-staff-not-to-confirm-mac-defender-infections |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210622224013/https://www.cnet.com/news/apple-tells-support-staff-not-to-confirm-mac-defender-infections/ |archive-date=June 22, 2021 |access-date=March 21, 2020 |publisher=CNET}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Seltzer |first=Larry |date=May 25, 2011 |title=Mac Defender 2.0 Released – Security Watch |work=PC Mag |url=https://blogs.pcmag.com/securitywatch/2011/05/mac_defender_20_released.php |url-status=dead |access-date=July 5, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717145838/https://blogs.pcmag.com/securitywatch/2011/05/mac_defender_20_released.php |archive-date=July 17, 2011 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; {{-|Apple}} regularno izdavaje obnovjenja bezpečnosti dlja {{-|macOS}},&lt;ref&gt;{{Cite web |date=January 21, 2009 |title=Apple security updates |url=https://support.apple.com/kb/HT1222 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090205004031/https://support.apple.com/kb/HT1222 |archive-date=February 5, 2009 |access-date=January 29, 2009 |publisher=Apple |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt; ravno kako fajly podpisa, ktore sodrživajut [[Detekcija po signaturě|signatury zlovrědnyh program]] dlja {{-|[[Xprotect]]}}, antivirusnoj česti paketa {{-|[[File Quarantine]]}}, prisutnogo počinajuči s {{-|Mac OS X Snow Leopard}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=May 18, 2015 |title=XProtect Explained: How Your Mac's Built-in Anti-malware Software Works |url=https://www.howtogeek.com/217043/xprotect-explained-how-your-macs-built-in-anti-malware-works |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180323030541/https://www.howtogeek.com/217043/xprotect-explained-how-your-macs-built-in-anti-malware-works |archive-date=March 23, 2018 |publisher=How-To Geek |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

== Odnošenje ==

=== Děl koristnikov ===

Podlě danyh januara 2023 goda, {{-|macOS}} jest vtora najširoko koristana sistema občego naměrjenja, izkoristana v   [[Internet]]u, vslěd {{-|[[Microsoft Windows]]}}, s dělom koristateljev 15.33% suglasno statistikě, sobranoj {{-|[[StatCounter]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Desktop Operating System Market Share Worldwide |url=https://gs.statcounter.com/os-market-share/desktop/worldwide |access-date=2023-02-26 |website=StatCounter Global Stats |language=en |archive-date=February 2, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202162859/https://gs.statcounter.com/os-market-share/desktop/worldwide |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

=== Promocija ===
Kako proizvoditelj aparatov, {{-|Apple}} najvyše promovala {{-|macOS}}, da by prodavati kompjutery {{-|Mac}}. S promovanjem obnovjenij {{-|macOS}} fokus byl na jestvujučih koristnikah, promocije {{-|[[Apple Store]]}} i partnerskyh magazinov, ili na sobytjah dlja razrabotnikov. V velikorazměrnyh reklamnyh kampanijah, {{-|Apple}} osoblivo promovala {{-|macOS}} kako lěpšu za rabotu s media i v drugyh priměnjenjah u domašnogo koristatelja, i [[:en:Get a Mac#North American campaign|v sravnjenju]] s {{-|Mac OS X}} (osoblivo versij {{-|Tiger}} i {{-|Leopard}}), firma {{-|[[Microsoft]]}} dostala mnogo kritiky za svoju dolgo očekyvanu operacijnu sistemu {{-|[[Windows Vista]]}}.&lt;ref name=&quot;Apple's Get a Mac campaign&quot;&gt;{{Cite web |last=Nudd |first=Tim |title=Apple's Get a Mac campaign |url=https://www.adweek.com/adfreak/apples-get-mac-complete-campaign-130552 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20111005151923/https://www.adweek.com/adfreak/apples-get-mac-complete-campaign-130552 |archive-date=October 5, 2011 |access-date=2 December 2015 |website=AdWeek |date=April 13, 2011 |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Apple tweaks Microsoft over Vista ad spending&quot;&gt;{{Cite web |last=Arthur |first=Charles |date=October 23, 2008 |title=Apple tweaks Microsoft over Vista ad spending |url=https://www.theguardian.com/technology/blog/2008/oct/23/apple-microsoft-vista-advertising |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208072749/https://www.theguardian.com/technology/blog/2008/oct/23/apple-microsoft-vista-advertising |archive-date=December 8, 2015 |access-date=2 December 2015 |website=[[The Guardian]] |df=mdy-all}}&lt;/ref&gt;

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|en|macOS}}

[[Kategorija:Operacijne sistemy]]
[[Kategorija:Операцијне системы]]
[[Kategorija:Apple]]</text>
      <sha1>r3bdxkb4ljddl36b6bvkvuybzh3o98b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Makedonci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1288</id>
    <revision>
      <id>43850</id>
      <parentid>35338</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:03:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2996" sha1="0nzc1lat5lgmg03izksw43hyq09ypzw" xml:space="preserve">'''Makedonci''' ([[Makedonsky jezyk|makedonsky]]: ''Македонци'', [[Grečsky jezyk|grečsky]]: ''Μακεδόνες'') sut [[Južnoslovjane|južnoslovjansky]] [[narod]], ktory žive glavno v [[Sěverna Makedonija|Sěvernoj Makedoniji]], no takože i v [[Grecija|Greciji]], [[Albanija|Albaniji]], [[Srbija|Srbiji]], [[Bulgarija|Bulgariji]] i imaje diasporu v drugih državah.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Ethnic Groups of North Macedonia|url=https://www.britannica.com/place/North-Macedonia|website=Encyclopaedia Britannica|access-date=2025-11-09}}&lt;/ref&gt;

== Etnolingvistika ==
Makedonci govorjet makedonskym jezykom, ktory piše se najglavo [[Kirilica|kiriliceju]] i jest blizko svězany s [[Bulgarsky jezyk|bulgarskim]] i [[Srbohrvatsky jezyk|srbohrvatskim]] jezykami.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Macedonian language|url=https://www.ethnologue.com/language/mkd|website=Ethnologue|access-date=2025-11-09}}&lt;/ref&gt;  
Religija makedoncev jest prěvažno [[pravoslavje]], i glavno crkovno tělo jest [[Makedonska pravoslavna crkva]].&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Macedonian Orthodox Church|url=https://mpc.org.mk|website=Macedonian Orthodox Church|access-date=2025-11-09}}&lt;/ref&gt;

== Historija ==
Prědki sovremennyh makedoncov byli [[slovjani]], ktore v VII věku naselili region [[Makedonija]] po migracijah iz [[Centralna Evropa|Centralnoj Evropy]].&lt;ref&gt;{{Cite web|title=History of the Macedonians|url=https://www.britannica.com/place/North-Macedonia/History|website=Encyclopaedia Britannica|access-date=2025-11-09}}&lt;/ref&gt;  
V 20. věku, po raspadu [[Osmanska Imperija|Osmanskogo cěsarstva]], oblast Makedonije byla razděljena medžu [[Srbija|Srbijeju]], [[Grecija|Grecijeju]] i [[Bulgarija|Bulgarijeju]]. Sovremenny nacionalny identitet Makedoncev formoval se v 20. věku, osoblivo po stvorenju [[Socialistična Republika Makedonija|Socialističnoj Republike Makedoniji]] v ramkah [[Jugoslavija|Jugoslavije]].

== Kultura ==
Makedonska kultura jest bogata tradicijami, [[folklor]]om, pesnjami i tancami. Narodne instrumente, kako [[gajda]], [[tambura]] i [[kaval]], sostavjajut važnu čest kulturnogo naslědstva. Literatura, muzika i filmografija razvivajut se na makedonskom jezyku i imajut značnu poziciju v kulturnom životu družstva.

== Demografija ==
Makedonci zajmajut okolo 58% naselenja [[Sěverna Makedonija|Sěvernoj Makedoniji]].&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Population by ethnicity - Census 2021|url=https://www.stat.gov.mk/|website=State Statistical Office of North Macedonia|access-date=2025-11-09}}&lt;/ref&gt;

== Gledajete takože ==
* [[Sěverna Makedonija]]
* [[Makedonsky jezyk]]
* [[Makedonska pravoslavna crkva]]
* [[Južni Slovjani]]

== Vněšnje linky ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
* [https://www.britannica.com/place/North-Macedonia Encyclopaedia Britannica — ''North Macedonia'']&lt;/div&gt;
* [https://www.stat.gov.mk/ Državny statističny ured Severnoj Makedoniji]

== Iztočniki ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Narody]]
[[Kategorija:Sěverna Makedonija]]
[[Kategorija:Slovjani]]</text>
      <sha1>0nzc1lat5lgmg03izksw43hyq09ypzw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mao Czedun</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1301</id>
    <revision>
      <id>43760</id>
      <parentid>35348</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:06:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnešnje linky */</comment>
      <origin>43760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12479" sha1="bhoobw7y9x08xau3fogegjd8c303zot" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| name                = Mao Czedun
| native_name         = &lt;center&gt; {{Big|{{Lang|zh-hans|毛泽东}}}}
| native_name_lang    = 
| image               = [[Fajl:Mao_Tse_Tung.jpg|center|frameless|Mao v lětu 1950]]
| imagesize           = 
| caption             = Mao v lětu 1950
| office              = [[Predsědatelj Komunističskoj partije Kitaja]]
| term_start          = 20 marca 1943
| term_end            = 9 septembra 1976&lt;ref&gt;Mao Czedun iměl dolžnost [[Rukovoditelj Komunističskoj partije Kitaja|Rukovoditelj KPK]] i titul &quot;Prědsědatelj Centralnogo Politbjura&quot; od 20 marca 1943 g. do 19 junija 1945 g., i &quot;Prědsedatelj Centralnogo komiteta KPK&quot; od 19 junija 1945 g. do smrti 9 septembra 1976 g.&lt;/ref&gt;
| predecessor         = [[Čžan Wenjtjanj]] (kako [[Generalny sekretar Komunističnoj partije Kitaja|generalny sekretar]])
| successor           = [[Hua Guofen]]
| deputy              = {{Unbulleted list|[[Liu Shaoqi]]|[[Lin Biao]]|[[Zhou Enlai]]|Hua Guofeng}}
| order2              = 1st
| office2             = Chairman of the People's Republic of China
| term_start2         = 27 September 1954
| term_end2           = 27 April 1959
| premier2            = Zhou Enlai
| deputy2             = [[Zhu De]]
| predecessor2        = 
| successor2          = Liu Shaoqi
| office3             = [[Chairman of the Central Military Commission (China)|Chairman of the Central Military Commission]]
| deputy3             = {{Unbulleted list|Zhu De|Lin Biao|[[Ye Jianying]]}}
| term_start3         = 8 September 1954
| term_end3           = 9 September 1976
| predecessor3        = 
| successor3          = Hua Guofeng
| office4             = Chairman of the [[Central People's Government of the People's Republic of China (1949–1954)|Central People's Government]]
| term_start4         = 1 October 1949
| term_end4           = 27 September 1954
| deputy4             = 
| premier4            = Zhou Enlai
| predecessor4        = ''Office established''&lt;br /&gt;[[Li Zongren]] (as [[President of the Republic of China]])
| successor4          = 
| office5             = [[Chairman of the Chinese People's Political Consultative Conference]]
| term_start5         = 9 October 1949
| term_end5           = 25 December 1954
| predecessor5        = ''Office established''
| successor5          = Zhou Enlai
| birth_name          = 
| birth_date          = 26 dekembra 1893
| birth_place         = [[Šaošanj]], Hunanj, [[Kitaj]]
| death_date          = 9 septembra 1976 (82 lět)
| death_place         = Pekin, Kitaj
| resting_place       = [[Pametna sala prědsědatelja Mao]]
| party               = [[Komunističska partija Kitaja|KPK]] (od 1921)
| otherparty          = [[Gominjdan]] (1925–1926)
| spouse              = {{Unbulleted list|[[Luo Ihsju]] od 1907 do 1910 (umrěla)|[[Jan Kajhuj]] dekembr 1920 - 14 novembra 1930 (umrěla)|[[He Zičženj]] od 1928 do 1937 (razvod)|[[Dzjan Ćyn]] od 20 novembra 1938}}
| children            = {{Plainlist|
* 10, vključno:
* [[Mao Anjin]]
* [[Mao Anjćyn]]
* [[Mao Anjlun]]
* [[Jan Juehua]]
* [[Li Minj (dčera Mao Czeduna)|Li Minj]]
* [[Li Na (dčera Mao Czeduna)|Li Na]]}}
| parents             = {{Unbulleted list|[[Mao Jičan]]|[[Wenj Ćymej]]}}
| alma_mater          = [[Hunanjsky prvy pedagogičny universitet]]
| signature           = [[Fajl:Mao Zedong signature.svg|center|frameless]]
| module2             = {{Navbox
| titlestyle    = background-color:#FCF;text-align:center;
| title         = Členstvo v centralnyh organah KNR
| bullets       = on
| group 1 = Členstvo
| list1 = 
* 1964–1976: člen [[Vsekitajsko sobranje narodnyh prědstaviteljev|Vsekitajskogo sobranja narodnyh prědstaviteljev]]
* 1954–1959: člen Vsekitajskogo sobranja narodnyh prědstaviteljev
* 1938–1976: člen [[6-to Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|6-go]], [[7-my Sekretariat Komunističnoj partije Kitaja|7-go]], [[8-mo Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|8-go]], [[9-to Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|9-go]], [[10-to Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|10-go]] Politbjuro
* 1938–1976: člen [[6-ty Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|6-go]], [[7-my Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|7-go]], [[8-my Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|8-go]], [[9-ty Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|9-go]], [[10-ty Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|10-go]] Centralnyh komitetov
}}
}}

'''Mao Czedun''' ({{Jezyky|zh-hans|毛泽东}}; novo ime: '''Žun-č’''' 润芝; * 26 dekembra 1893, [[Šaošanj]] – † 9 septembra 1976, [[Pekin]]), znajemy takože pod oficialjnzm prězviščem '''Veliky kormidelnik''' (伟大舵手 – ''Wej-ta tuo-šou''), byl [[kitaj]]skym [[Politika|politikom]], [[revolucionar]]om i [[Politična teorija|političnym teoretikom]], osnovateljem [[Kitaj|Kitajskoj narodnoj republiky]], ktoru vědl po vitezstvu v gradžanskoj vojně s [[Gominjdan|nacionalistami]] kako predsedatel [[Komunističska partija Kitaja|komunističskoj partije]] od jej vzniku v roku 1949 až do svojej smrti v roku 1976. Ideologično byl [[Marksizm-leninizm|marksistom-leninistom]], i jego teorije, vojenske strategije i politika sut zajedno znajeme kako [[maoizm]].&lt;ref name=&quot;famine&quot;&gt;{{Cite web|url = http://federation.ens.fr/ydepot/semin/texte1213/NAN2012INS.pdf| archive-url = https://web.archive.org/web/20140222141359/http://federation.ens.fr/ydepot/semin/texte1213/NAN2012INS.pdf|archive-date = 2014-02-22| title = The Institutional Causes of China’s Great Famine 1959-1961| author1 = Xin Meng|author2 = Nancy Qian|author3 = Pierre Yared}}&lt;/ref&gt;

== Životopis ==
Mao Czedun narodil se v sělu Šaošanj, v provinciji [[Hunanj]], v odnosno bogatoj zemjedělečskoj rodině. Od dětstva projavjal jest pritegnutje k edukaciji, ktora se jest jemu dostala v Čžan-ša i v [[Pekin]]u, kde on jest dovršil studiovanje v učiteljskom institutu i naslědno posvetil sebe pedagogikě i žurnalistikě. V roku 1918 začel pracovati v bibliotekě [[Pekinsky universitet|Pekinskogo universiteta]], i na razliku od svojih sučasnikov ne izkoristal jest možlivost studija v čudžině. V času jego mladosti byl Kitaj slabym, v krajine vladala anarhija, ktoru sut koristili oddělne vojenske vladari, vslěd tako nazyvanoj diplomacije vojenskyh korabov, ktoru praktikovali čudže velesily. Mao postignul, že političny vakuum može zapolniti sila, čto pozdneje izrazil citatom &quot;moč izrastaje iz glavnoj pušky&quot;. V Pekinu se zapoznal s mysljami [[marksizm]]a, i v roku 1921 pomagal budovati [[Komunističska partija Kitaja|Komunističsku partiju Kitaja]]. 

Kako revolucionar zajmal se organizovanjem zemjedělcev v političnu silu, a v roku 1928 učestvoval v povstanju, po neuspechu ktorogo se skryl v provinciji [[Czjanši]]. Obkruženje tutoj oblasti vojskami privedlo k tomu, že Mao zajedno s dalšimi drugarami začel t. zv. &quot;Dolgy pohod&quot; – najmě podčas njego se Mao projevil kako vodž. V srědině 30-tyh, kogdy jego izniščene sily dorazili sut do [[Janj-anj|Janj´anja]], už byl Mao sposobny obraniti se pritisku [[Josif Vissarionovič Stalin|Stalina]] na doseženje promoskovskogo voditeljstva. V tutoj době iztvoril sebe [[kult ličnosti]] i razvil svoju vlastnu političsku filozofiju, ktore se stala izvěstna kako Mao-Czedunovo myšlenje. V roku 1945 se Mao stal predsedateljem KP Kitaja.

[[Fajl:Mao Proclaiming New China.JPG|thumb|left|Mao Czedun pri proglašenju [[Kitaj|Kitajskoj narodnoj republiky]], 1 oktobra 1949.]] 

Komunističska partija Kitaja jest prišla k moči v lětu 1949 po dvoh desetilětjah bojov s [[Gominjdan|nacionalistami]], oddělenymi vojenskimi vodžami i [[Japonska imperija (1868-1945)|japonskimi]] okupačnymi silami. Uspešna [[partizanska vojna]], vědena partijeju, za ktoru Mao jest izrabotal strategiju i ideologiju, se stala vzorom za t. zv. osvoboditelne ruhy po celomu světu. 

Alians s Gominjdanom podčas vojny protiv Japoncev i pomoć [[Moskva|Moskvy]] sut jemu umožnili izbudovanje značnoj vojenskoj sily i razširenje mrežy partizanskyh odredov. Sposobnost udržeti partiju pri životu i v tyh najtežših uslovijah i rěšiteljne vitezstva podčas gradžanskoj vojny jemu po iztvorenju [[Kitaj|Kitajskoj narodnoj republiky]] 1-go oktobra 1949 lěta sut priniesli veliku slavu. Priněsl mir krajine, obsadžanoj 30 lětami vojn, hoti to bylo za cenu diktatury jednoj partije i strogoj centralizacije državy. S pomoćju [[Sovětsky sojuz|Sovětskogo sojuza]] byl Mao od začetka uspešnym i na polju ekonomičnogo i političnogo obnovjenja. Edukacija i zdravoohranjenje sut stali dostupnymi za každogo i vzrastli sut gramotnost i životna uravenj. Mao htěl iz Kitaja izrobiti promyslovu i zemjeděljsku velisilu, i vse do konca 1950-h rokov, čto bylo ne realno.

Mao Czedunu ne podobala se sistema sovětskogo stilja, iztvorena po roku 1949. Zato v roku 1958 rěšil pristupiti k „[[Veľký skok vpred|Velikomu skoku vprěd]]“ (1958 – 1962), ktory imal krajinu bystro pribliziti ko komunizmu. O lěto pozděje jest nastal v cěloj krajine [[glad]], vslěd ktoromu izginulo jest bezmalogo 30 milionov ljudij.&lt;ref name=&quot;famine&quot; /&gt; Prědstavovalo to 5% onogdašnogo nasěljenja. Totalno fiasko tutogo projekta bylo za Mao težkym udarom i poniženjem. On jest sformuloval svoje ideje v t. zv. ''[[Črvena kniga Mao|Črvenoj knigě]],''&lt;ref&gt;{{Cite book
| title = Citáty z díla předsedy Mao Ce-tunga
| edition = 1. vyd. (malý formát)
| location = Peking
| publisher = Nakladatelství cizojazyčné literatury
| year = 1968
| pages = 382
| language = Česky
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book
| title = Citáty z díla předsedy Mao Ce-tunga
| location = Kolín
| publisher = Beth-Or
| year = 2011
| isbn = 978-80-270-6216-4
| pages = 382
}}&lt;/ref&gt; i jih izučenje bylo obvězno.&lt;ref&gt;{{Cite web|url= http://www.ucanews.com/news/why-does-china-want-its-people-to-read-more/69029| title= Why does China want its people to read more?}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;maolife&quot;&gt;{{Cite book
 | last = Short
 | first = Philip
 | title = Mao: A Life
 | publisher = Henry Holt and Company
 | year = 2001
 | isbn = 978-0-8050-6638-8
 | pages = 824
 | url = http://books.google.ie/books/about/Mao.html?id=4y6mACbLWGsC&amp;redir_esc=y
 | language = English
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book
 | last= Chang
 | first = Jung
 | title = Mao: The Unknown Story
 | publisher = Anchor  
 | year = 2005
 | isbn = 978-0-224-07126-0 
 | pages = 801
 | url =http://www.amazon.com/Mao-Unknown-Story-Jung-Chang/dp/0679746323
}}&lt;/ref&gt; Tuta kniga se stala osnovoju [[Kulturna revolucija v Kitaju|Velikoj kulturnoj revolucije]] (1966 – 1969), podčas ktoroj postigli bezžalostne čistky vsekakyh členov partije, ktoryh podozrěvali z neposlušnosti. Žrtvami terora, směrovanogo protiv staršej generacije i partijnoj nomenklatury padli sut dalši tyseče ljdij. Take utraty Mao ne mněval važnymi, zatože tvrdil, že KItaj jest ogromny i para milionov mrtvych jego neogrozi.&lt;ref name=&quot;maolife&quot; /&gt;

V roku 1959 Mao narušil odnošenja so Sovětskym sojuzom i odrezal Kitaj od ostaljnogo socialističskogo bloku. Byl ubědženym, že se neodvratimo blizi [[jadrna vojna]] so Sovětskym sojuzom. Zatom krajinu zavědl do stanja gorečky vooruženja, ktoro do jego smrti skoro polno zruinovalo ekonomiku.&lt;ref&gt;{{-|Schram, Stuart (1966). Mao Tse-Tung.}}&lt;/ref&gt; Rěšil udělati kroky protiv Črvenoj gvardije kulturnoj revolucije Hunwejbin, činy ktoroj mogli sut prěrasti v gradžancku vojnu. Tako, Mao Czedun jest vystupil na 9. sjezdu KP Kitaja v roku 1969 i priznaj něktore ekscesy &quot;kulturnoj revolucije&quot; nepravilnymi, i jego ideje byli znova prijate kako idejova osnova partije.

Suglasno jego sovrěmennikam, byl Mao Czedun gordy, avtoritarny, neprědvidimy ale prěd vsem gruby.&lt;ref name=&quot;maolife&quot; /&gt; O jego naklonnosti k ženam, najmě k mladym děvčatam, govori svědočstvo ličnogo lěkara. Vsi vodžovy ljubovnicy museli povinne pročitati knigu &quot;Tajny put obyčajnogo mladogo děvčata&quot;, ktora byla učebnikom [[Taoizm|taoistskyh]] seksualnyh praktik. V poslednyh lětah života trpěl Veliky kormidelnik [[Boleznj Parkinsona|boleznju Parkinsona]], i vse jego děla sut dělali jego žena i [[Čžou Enlaj]], soratnik i prava ruka Mao od začetka jego političnoj kariery.

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* {{Prěvod|sk|Mao Ce-tung}}

[[Kategorija:Kitaj]]
[[Kategorija:Politični lideri]]</text>
      <sha1>bhoobw7y9x08xau3fogegjd8c303zot</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43762</id>
      <parentid>43760</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:13:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12481" sha1="87x5v6q0op0e3qwz1wpgypsx8dlq3v7" xml:space="preserve">{{Kartka osoba
| name                = Mao Czedun
| native_name         = &lt;center&gt; {{Big|{{Lang|zh-hans|毛泽东}}}}
| native_name_lang    = 
| image               = [[Fajl:Mao_Tse_Tung.jpg|center|frameless|Mao v lětu 1950]]
| imagesize           = 
| caption             = Mao v lětu 1950
| office              = [[Predsědatelj Komunističskoj partije Kitaja]]
| term_start          = 20 marca 1943
| term_end            = 9 septembra 1976&lt;ref&gt;Mao Czedun iměl dolžnost [[Rukovoditelj Komunističskoj partije Kitaja|Rukovoditelj KPK]] i titul &quot;Prědsědatelj Centralnogo Politbjura&quot; od 20 marca 1943 g. do 19 junija 1945 g., i &quot;Prědsedatelj Centralnogo komiteta KPK&quot; od 19 junija 1945 g. do smrti 9 septembra 1976 g.&lt;/ref&gt;
| predecessor         = [[Čžan Wenjtjanj]] (kako [[Generalny sekretar Komunističnoj partije Kitaja|generalny sekretar]])
| successor           = [[Hua Guofen]]
| deputy              = {{Unbulleted list|[[Liu Shaoqi]]|[[Lin Biao]]|[[Zhou Enlai]]|Hua Guofeng}}
| order2              = 1st
| office2             = Chairman of the People's Republic of China
| term_start2         = 27 September 1954
| term_end2           = 27 April 1959
| premier2            = Zhou Enlai
| deputy2             = [[Zhu De]]
| predecessor2        = 
| successor2          = Liu Shaoqi
| office3             = [[Chairman of the Central Military Commission (China)|Chairman of the Central Military Commission]]
| deputy3             = {{Unbulleted list|Zhu De|Lin Biao|[[Ye Jianying]]}}
| term_start3         = 8 September 1954
| term_end3           = 9 September 1976
| predecessor3        = 
| successor3          = Hua Guofeng
| office4             = Chairman of the [[Central People's Government of the People's Republic of China (1949–1954)|Central People's Government]]
| term_start4         = 1 October 1949
| term_end4           = 27 September 1954
| deputy4             = 
| premier4            = Zhou Enlai
| predecessor4        = ''Office established''&lt;br /&gt;[[Li Zongren]] (as [[President of the Republic of China]])
| successor4          = 
| office5             = [[Chairman of the Chinese People's Political Consultative Conference]]
| term_start5         = 9 October 1949
| term_end5           = 25 December 1954
| predecessor5        = ''Office established''
| successor5          = Zhou Enlai
| birth_name          = 
| birth_date          = 26 dekembra 1893
| birth_place         = [[Šaošanj]], Hunanj, [[Kitaj]]
| death_date          = 9 septembra 1976 (82 lět)
| death_place         = Pekin, Kitaj
| resting_place       = [[Pametna sala prědsědatelja Mao]]
| party               = [[Komunističska partija Kitaja|KPK]] (od 1921)
| otherparty          = [[Gominjdan]] (1925–1926)
| spouse              = {{Unbulleted list|[[Luo Ihsju]] od 1907 do 1910 (umrěla)|[[Jan Kajhuj]] dekembr 1920 - 14 novembra 1930 (umrěla)|[[He Zičženj]] od 1928 do 1937 (razvod)|[[Dzjan Ćyn]] od 20 novembra 1938}}
| children            = {{Plainlist|
* 10, vključno:
* [[Mao Anjin]]
* [[Mao Anjćyn]]
* [[Mao Anjlun]]
* [[Jan Juehua]]
* [[Li Minj (dčera Mao Czeduna)|Li Minj]]
* [[Li Na (dčera Mao Czeduna)|Li Na]]}}
| parents             = {{Unbulleted list|[[Mao Jičan]]|[[Wenj Ćymej]]}}
| alma_mater          = [[Hunanjsky prvy pedagogičny universitet]]
| signature           = [[Fajl:Mao Zedong signature.svg|center|frameless]]
| module2             = {{Navbox
| titlestyle    = background-color:#FCF;text-align:center;
| title         = Členstvo v centralnyh organah KNR
| bullets       = on
| group 1 = Členstvo
| list1 = 
* 1964–1976: člen [[Vsekitajsko sobranje narodnyh prědstaviteljev|Vsekitajskogo sobranja narodnyh prědstaviteljev]]
* 1954–1959: člen Vsekitajskogo sobranja narodnyh prědstaviteljev
* 1938–1976: člen [[6-to Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|6-go]], [[7-my Sekretariat Komunističnoj partije Kitaja|7-go]], [[8-mo Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|8-go]], [[9-to Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|9-go]], [[10-to Politbjuro Centralnogo Komiteta Komunističnoj partije Kitaja|10-go]] Politbjuro
* 1938–1976: člen [[6-ty Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|6-go]], [[7-my Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|7-go]], [[8-my Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|8-go]], [[9-ty Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|9-go]], [[10-ty Centralny komitet Komunističnoj partije Kitaja|10-go]] Centralnyh komitetov
}}
}}

'''Mao Czedun''' ({{Jezyky|zh-hans|毛泽东}}; novo ime: '''Žun-č’''' 润芝; * 26 dekembra 1893, [[Šaošanj]] – † 9 septembra 1976, [[Pekin]]), znajemy takože pod oficialjnzm prězviščem '''Veliky kormidelnik''' (伟大舵手 – ''Wej-ta tuo-šou''), byl [[kitaj]]skym [[Politika|politikom]], [[revolucionar]]om i [[Politična teorija|političnym teoretikom]], osnovateljem [[Kitaj|Kitajskoj narodnoj republiky]], ktoru vědl po vitezstvu v gradžanskoj vojně s [[Gominjdan|nacionalistami]] kako predsedatel [[Komunističska partija Kitaja|komunističskoj partije]] od jej vzniku v roku 1949 až do svojej smrti v roku 1976. Ideologično byl [[Marksizm-leninizm|marksistom-leninistom]], i jego teorije, vojenske strategije i politika sut zajedno znajeme kako [[maoizm]].&lt;ref name=&quot;famine&quot;&gt;{{Cite web|url = http://federation.ens.fr/ydepot/semin/texte1213/NAN2012INS.pdf| archive-url = https://web.archive.org/web/20140222141359/http://federation.ens.fr/ydepot/semin/texte1213/NAN2012INS.pdf|archive-date = 2014-02-22| title = The Institutional Causes of China’s Great Famine 1959-1961| author1 = Xin Meng|author2 = Nancy Qian|author3 = Pierre Yared}}&lt;/ref&gt;

== Životopis ==
Mao Czedun narodil se v sělu Šaošanj, v provinciji [[Hunanj]], v odnosno bogatoj zemjedělečskoj rodině. Od dětstva projavjal jest pritegnutje k edukaciji, ktora se jest jemu dostala v Čžan-ša i v [[Pekin]]u, kde on jest dovršil studiovanje v učiteljskom institutu i naslědno posvetil sebe pedagogikě i žurnalistikě. V roku 1918 začel pracovati v bibliotekě [[Pekinsky universitet|Pekinskogo universiteta]], i na razliku od svojih sučasnikov ne izkoristal jest možlivost studija v čudžině. V času jego mladosti byl Kitaj slabym, v krajine vladala anarhija, ktoru sut koristili oddělne vojenske vladari, vslěd tako nazyvanoj diplomacije vojenskyh korabov, ktoru praktikovali čudže velesily. Mao postignul, že političny vakuum može zapolniti sila, čto pozdneje izrazil citatom &quot;moč izrastaje iz glavnoj pušky&quot;. V Pekinu se zapoznal s mysljami [[marksizm]]a, i v roku 1921 pomagal budovati [[Komunističska partija Kitaja|Komunističsku partiju Kitaja]]. 

Kako revolucionar zajmal se organizovanjem zemjedělcev v političnu silu, a v roku 1928 učestvoval v povstanju, po neuspechu ktorogo se skryl v provinciji [[Czjanši]]. Obkruženje tutoj oblasti vojskami privedlo k tomu, že Mao zajedno s dalšimi drugarami začel t. zv. &quot;Dolgy pohod&quot; – najmě podčas njego se Mao projevil kako vodž. V srědině 30-tyh, kogdy jego izniščene sily dorazili sut do [[Janj-anj|Janj´anja]], už byl Mao sposobny obraniti se pritisku [[Josif Vissarionovič Stalin|Stalina]] na doseženje promoskovskogo voditeljstva. V tutoj době iztvoril sebe [[kult ličnosti]] i razvil svoju vlastnu političsku filozofiju, ktore se stala izvěstna kako Mao-Czedunovo myšlenje. V roku 1945 se Mao stal predsedateljem KP Kitaja.

[[Fajl:Mao Proclaiming New China.JPG|thumb|left|Mao Czedun pri proglašenju [[Kitaj|Kitajskoj narodnoj republiky]], 1 oktobra 1949.]] 

Komunističska partija Kitaja jest prišla k moči v lětu 1949 po dvoh desetilětjah bojov s [[Gominjdan|nacionalistami]], oddělenymi vojenskimi vodžami i [[Japonska imperija (1868-1945)|japonskimi]] okupačnymi silami. Uspešna [[partizanska vojna]], vědena partijeju, za ktoru Mao jest izrabotal strategiju i ideologiju, se stala vzorom za t. zv. osvoboditelne ruhy po celomu světu. 

Alians s Gominjdanom podčas vojny protiv Japoncev i pomoć [[Moskva|Moskvy]] sut jemu umožnili izbudovanje značnoj vojenskoj sily i razširenje mrežy partizanskyh odredov. Sposobnost udržeti partiju pri životu i v tyh najtežših uslovijah i rěšiteljne vitezstva podčas gradžanskoj vojny jemu po iztvorenju [[Kitaj|Kitajskoj narodnoj republiky]] 1-go oktobra 1949 lěta sut priniesli veliku slavu. Priněsl mir krajine, obsadžanoj 30 lětami vojn, hoti to bylo za cenu diktatury jednoj partije i strogoj centralizacije državy. S pomoćju [[Sovětsky sojuz|Sovětskogo sojuza]] byl Mao od začetka uspešnym i na polju ekonomičnogo i političnogo obnovjenja. Edukacija i zdravoohranjenje sut stali dostupnymi za každogo i vzrastli sut gramotnost i životna uravenj. Mao htěl iz Kitaja izrobiti promyslovu i zemjeděljsku velisilu, i vse do konca 1950-h rokov, čto bylo ne realno.

Mao Czedunu ne podobala se sistema sovětskogo stilja, iztvorena po roku 1949. Zato v roku 1958 rěšil pristupiti k „[[Veľký skok vpred|Velikomu skoku vprěd]]“ (1958 – 1962), ktory imal krajinu bystro pribliziti ko komunizmu. O lěto pozděje jest nastal v cěloj krajine [[glad]], vslěd ktoromu izginulo jest bezmalogo 30 milionov ljudij.&lt;ref name=&quot;famine&quot; /&gt; Prědstavovalo to 5% onogdašnogo nasěljenja. Totalno fiasko tutogo projekta bylo za Mao težkym udarom i poniženjem. On jest sformuloval svoje ideje v t. zv. ''[[Črvena kniga Mao|Črvenoj knigě]],''&lt;ref&gt;{{Cite book
| title = Citáty z díla předsedy Mao Ce-tunga
| edition = 1. vyd. (malý formát)
| location = Peking
| publisher = Nakladatelství cizojazyčné literatury
| year = 1968
| pages = 382
| language = Česky
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book
| title = Citáty z díla předsedy Mao Ce-tunga
| location = Kolín
| publisher = Beth-Or
| year = 2011
| isbn = 978-80-270-6216-4
| pages = 382
}}&lt;/ref&gt; i jih izučenje bylo obvězno.&lt;ref&gt;{{Cite web|url= http://www.ucanews.com/news/why-does-china-want-its-people-to-read-more/69029| title= Why does China want its people to read more?}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;maolife&quot;&gt;{{Cite book
 | last = Short
 | first = Philip
 | title = Mao: A Life
 | publisher = Henry Holt and Company
 | year = 2001
 | isbn = 978-0-8050-6638-8
 | pages = 824
 | url = http://books.google.ie/books/about/Mao.html?id=4y6mACbLWGsC&amp;redir_esc=y
 | language = English
}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book
 | last= Chang
 | first = Jung
 | title = Mao: The Unknown Story
 | publisher = Anchor  
 | year = 2005
 | isbn = 978-0-224-07126-0 
 | pages = 801
 | url =http://www.amazon.com/Mao-Unknown-Story-Jung-Chang/dp/0679746323
}}&lt;/ref&gt; Tuta kniga se stala osnovoju [[Kulturna revolucija v Kitaju|Velikoj kulturnoj revolucije]] (1966 – 1969), podčas ktoroj postigli bezžalostne čistky vsekakyh členov partije, ktoryh podozrěvali z neposlušnosti. Žrtvami terora, směrovanogo protiv staršej generacije i partijnoj nomenklatury padli sut dalši tyseče ljdij. Take utraty Mao ne mněval važnymi, zatože tvrdil, že KItaj jest ogromny i para milionov mrtvych jego neogrozi.&lt;ref name=&quot;maolife&quot; /&gt;

V roku 1959 Mao narušil odnošenja so Sovětskym sojuzom i odrezal Kitaj od ostaljnogo socialističskogo bloku. Byl ubědženym, že se neodvratimo blizi [[jadrna vojna]] so Sovětskym sojuzom. Zatom krajinu zavědl do stanja gorečky vooruženja, ktoro do jego smrti skoro polno zruinovalo ekonomiku.&lt;ref&gt;{{-|Schram, Stuart (1966). Mao Tse-Tung.}}&lt;/ref&gt; Rěšil udělati kroky protiv Črvenoj gvardije kulturnoj revolucije Hunwejbin, činy ktoroj mogli sut prěrasti v gradžancku vojnu. Tako, Mao Czedun jest vystupil na 9. sjezdu KP Kitaja v roku 1969 i priznaj něktore ekscesy &quot;kulturnoj revolucije&quot; nepravilnymi, i jego ideje byli znova prijate kako idejova osnova partije.

Suglasno jego sovrěmennikam, byl Mao Czedun gordy, avtoritarny, neprědvidimy ale prěd vsem gruby.&lt;ref name=&quot;maolife&quot; /&gt; O jego naklonnosti k ženam, najmě k mladym děvčatam, govori svědočstvo ličnogo lěkara. Vsi vodžovy ljubovnicy museli povinne pročitati knigu &quot;Tajny put obyčajnogo mladogo děvčata&quot;, ktora byla učebnikom [[Taoizm|taoistskyh]] seksualnyh praktik. V poslednyh lětah života trpěl Veliky kormidelnik [[Boleznj Parkinsona|boleznju Parkinsona]], i vse jego děla sut dělali jego žena i [[Čžou Enlaj]], soratnik i prava ruka Mao od začetka jego političnoj kariery.

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

==Vnešnje linky==
* {{Prěvod|sk|Mao Ce-tung}}

[[Kategorija:Kitajci]]
[[Kategorija:Politični lideri]]</text>
      <sha1>87x5v6q0op0e3qwz1wpgypsx8dlq3v7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medicina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1317</id>
    <revision>
      <id>43908</id>
      <parentid>35357</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:02:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iztočniky */</comment>
      <origin>43908</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14837" sha1="15jr27l7o3ioydi3xq2zj3lqip9hmpd" xml:space="preserve">[[Fajl:Doctor_examines_patient.jpg|thumb|upright=1.2|Lěkar provodi medicinsko ogledanje]]

'''Medicina''' ({{Jezyky|la|medicína}}, “uměnje lěčiti”, označaje nauku i praktiku lěčenja ljudij), jest nauka i praktika, ktora imaje cělj ohranjati, poddrživati i izlěpšati zdravje člověka. Ona zajimaje se izučenjem strojenja i funkcionovanja ljudskogo [[organizm]]a, razpoznavanjem patologičnyh proměn i oprěděljenjem bolěznij (''[[diagnostika]]''), jih lěčenjem (''[[terapija]]'') i prědhvatanjem (''[[prevencija]]'').&lt;ref&gt;{{-|Прохоров, А. М. (ред.). ''Советский энциклопедический словарь''. Москва: Советская энциклопедия, 1988.}} &lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{-|Черных, П. Я. ''Историко-этимологический словарь русского языка''. Москва: Московский университет, 1999.}}&lt;/ref&gt;

Medicina obhvataje kako teoretične znanja, tako i praktične metody, ktore se priměnjajut zaradi zdravju pojedinca i občiny. Ona se opiraje na nauky o prirodě, medžu ktorymi sut [[biologija]], [[anatomija]], [[fiziologija]], [[hemija]] i [[fizika]], i takože na družstvene nauky, napriměr [[Psihologija|psihologiju]] i [[Sociologija|sociologiju]].&lt;ref&gt;{{-|Агаджанян, Н. А. ''Экология человека. Словарь-справочник''. KruK, 1997.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{-|Черных, П. Я. ''Историко-этимологический словарь русского языка''. Москва: Московский университет, 1999.}} &lt;/ref&gt;

Važnym elementom mediciny jest sistematično sbiranje i prověrjanje znanij črěz naučne izslědovanja i klinične opyty. V sovrěmennoj medicině osnovu prědstavjajut dokazateljne metody lěčenja, standardizovane postupky i etične normy, ktore regulujut odnošenja medžu lěkarom i pacientom.&lt;ref&gt;{{-|Firth, J. ''Science in medicine: when, how, and what''. Oxford University Press, 2020.}}&lt;/ref&gt;

Medicina igraje ključnu rolju v razvoju spoločenstva, ona prinosi prodolženju života, sniženju smrtnosti i izlěpšenju kakovosti života ljudij.&lt;ref&gt;{{-|Saunders, J. „The practice of clinical medicine as an art and as a science“. ''Med Humanit'', 2000.}} &lt;/ref&gt;

== Definicija ==
'''Medicina''' jest sistema naučnyh znanij i praktičnyh měr, ktore imajut cělj:
* ohranjati i poddrživati zdravje ljudij,
* ustanavjati i lěčiti bolězni,
* prědhvatanjem bolěznij pomagati blagostanju organizma.&lt;ref&gt;{{-|Прохоров, А. М. (ред.). ''Советский энциклопедический словарь''. Москва: Советская энциклопедия, 1988.}}&lt;/ref&gt;

Medicina vključaje izučanje normalnyh i patologičnyh procesov v ljudskom organizmu, diagnostiku bolězni, terapiju i prevenciju. Medicina jest kako nauka, tako i praktika, i ona sjedinjaje znanje i uměnje v cěljah borby s bolěznjami i ohrany zdravja črěz naučno prověrjene metody.&lt;ref&gt;{{-|Firth, J. ''Science in medicine: when, how, and what''. Oxford University Press, 2020.}}&lt;/ref&gt;
== Historija ==

Razvoj mediciny jest těsno svezan s razvojem ljudskogo spoločenstva i znanja o prirodě. Najranše medicinske praktiky pojavili se v drěvnyh civilizacijah, gde lěčenje bylo svezano s religijeju, magijeju i empiričnymi nabljudenjami. V Egiptu i Mezopotamiji shranili se pisane medicinski teksty, ktory opisujut bolěznji, hirurgične zahvaty i lěkarstva.&lt;ref&gt;Porter, Roy. ''The Greatest Benefit to Mankind: A Medical History of Humanity''. London: Harper Collins, 1997.&lt;/ref&gt;

V antičnom periodu medicina jest počela se formovati kako racionalna nauka. V Greciji Hipokrat jest založil osnovy kliničnoj observacije i medicinskoj etiky, a njegova tradicija iměla veliky vliv na pozdnejši razvoj mediciny. V Rimskoj imperiji razvili se sistemy javnogo zdravja, higieny i vojenskogo lečenja, a děla Galena sut stali osnovnym iztočnikom znanja za pozdnejše epohy.&lt;ref&gt;Nutton, Vivian. ''Ancient Medicine''. London: Routledge, 2004.&lt;/ref&gt;

V srjednjevěčju medicina razvivala se v ramkah religijnyh i učenyh tradicij. V islamskom světu naučniky kako Ibn Sina (Avicenna) sut shranili i razširili antične znanja, sjedinjajuči teoriju s kliničnymi observacijami. Jego dělo ''Al-Kanun fi at-Tibb'' bylo dolgo vrěme koristano v Evropě i Aziji kak osnovny medicinsky traktat.&lt;ref&gt;Avicenna. ''The Canon of Medicine''. Translated by O. Cameron Gruner. London: Luzac &amp; Company, 1930.&lt;/ref&gt;

V Zapadnoj Evropě medicinsko znanje v srjednjevečju jest koncentrovalo se v monastyrah i prvyh universitetah, osoblivo v Salernu i Bolonji. Lečenje bylo često svezano s humoralnoj teorijeju i tradicijami antičnoj mediciny.&lt;ref&gt;Siraisi, Nancy G. ''Medieval &amp; Early Renaissance Medicine''. Chicago: University of Chicago Press, 1990.&lt;/ref&gt;

S nastupanjem novogo časa medicina počela se razvivati na osnově izslědovanja i eksperimenta, čto jest položilo osnovy sovrěmenoj naučnoj mediciny.&lt;ref&gt;Cunningham, Andrew. ''The Anatomical Renaissance''. Aldershot: Ashgate, 1997.&lt;/ref&gt;
== Odděly mediciny ==

Medicina jest široka nauka, ktora obhvatila mnogo specializacij, každy odděl imaje svoj predmet izučanja, metody diagnostiky i sposoby lečenja. Razdělenje na odděly razvilo se historično, kogda objem znanja o zdravju i boleznji tako uveličil se, že jeden lěkar ne mogl vladati vsěmi oblastjami.&lt;ref&gt;Roy Porter. ''The Greatest Benefit to Mankind: A Medical History of Humanity.'' London: HarperCollins, 1997.&lt;/ref&gt;

=== Osnovne klinične odděly ===

'''Vnutrna medicina''' zajmaje se funkcionovanjem vnutrnyh organov i sistem [[organizm]]a, osoblivo [[Srdce|srdca]], pljuč, želudka i krvi. Ona jest bazoju dlja mnogyh dalših specializacij.&lt;ref&gt;Davidson's Principles and Practice of Medicine. 23rd ed. Elsevier, 2018.&lt;/ref&gt;

'''Hirurgija''' jest odděl, ktory koristi operativne metody dlja lečenja boleznij, ran i deformacij. Hirurgi koristajut instrumenty dlja odstranjenja, popravy ili transplantacije tkanij.&lt;ref&gt;Sabiston Textbook of Surgery. 20th ed. Elsevier, 2017.&lt;/ref&gt;

'''Pediatrija''' izučaje razvitje i boleznji dětej od rodženja do zrělosti. Ona vključaje profilaktiku, vakcinaciju i kontrolu rastu i psihičnogo razvitja.&lt;ref&gt;Nelson Textbook of Pediatrics. 21st ed. Elsevier, 2019.&lt;/ref&gt;

'''Ginekologija i akušerstvo''' zanimajut se [[Ginekologija|zdravjem žen]], [[brěmennost]]ju i [[porod]]om. Tute discipliny imajut važnu rolju v zaščitě [[Mati|materij]] i [[Novorodženec|novorodžencov]].&lt;ref&gt;WHO. ''Managing Complications in Pregnancy and Childbirth.'' Geneva, 2017.&lt;/ref&gt;

'''Nevrologija''' izučaje [[Nervna sistema|nervnu sistemu]], [[mozg]], [[hrebetny mozok]] i [[nerv]]y, a takože boleznji, kako sut [[paraliza]] ili [[epilepsija]].&lt;ref&gt;Adams and Victor's Principles of Neurology. 11th ed. McGraw-Hill, 2019.&lt;/ref&gt;

'''Kardiologija''' fokusuje se na [[Srdečnososudna systema|srdečnososudnu systemu]] i take boleznji kako [[Infarkt miokarda|infarkt]] ili [[hipertenzija]].&lt;ref&gt;Braunwald's Heart Disease. 11th ed. Elsevier, 2018.&lt;/ref&gt;

'''Dermatologija''' izučaje [[Koža (organ)|kožu]], [[vlasy]] i [[Nogot|nogte]], i boleznji, povezane s njimi.&lt;ref&gt;Fitzpatrick's Dermatology. 9th ed. McGraw-Hill, 2019.&lt;/ref&gt;

'''Onkologija''' jest nauka o [[tumor]]ah i [[Rak (boleznj)|raku]], vključajuča jih diagnostiku, terapiju i profilaktiku.&lt;ref&gt;National Cancer Institute. ''What Is Cancer?'' 2022.&lt;/ref&gt;

=== Diagnostične i naučne odděly ===

'''Radiologija''' koristaje tehnologije izobraženja, kako [[rentgen]], [[tomografija]] i [[ultrazvuk]] dlja razpoznanja patologij vnutri těla.&lt;ref&gt;Brant and Helms. ''Fundamentals of Diagnostic Radiology.'' 4th ed. Lippincott Williams &amp; Wilkins, 2012.&lt;/ref&gt;

'''Laboratorna medicina''' analiziruje [[krov]], [[žolč]], tkani i druge biologične materialy dlja ustanovjenja diagnozy.&lt;ref&gt;Henry's Clinical Diagnosis and Management by Laboratory Methods. 23rd ed. Elsevier, 2017.&lt;/ref&gt;

'''Farmakologija''' izučaje [[Lěkarstvo|lěkarstva]], jih dějstvo, [[Doza|dozy]] i [[Neželajemy efekt|neželajeme efekty]].&lt;ref&gt;Katzung. ''Basic and Clinical Pharmacology.'' 14th ed. McGraw-Hill, 2018.&lt;/ref&gt;

'''Epidemiologija''' izučaje rasprostranjenje boleznij srěd naseljenja i metody kontrolovanja [[Epidemija|epidemij]].&lt;ref&gt;Gordis. ''Epidemiology.'' 6th ed. Elsevier, 2019.&lt;/ref&gt;

=== Specializovane odděly ===

S razvojem nauky jest pojavilo se mnogo vuzko specializovanyh oblastij, napriměr:

* '''Endokrinologija''' — [[hormon]]y i [[žlězy vnutrnoj sekrecije]]

* '''Nefrologija''' — boleznji [[Ledvica|ledvic]]

* '''Pulmonologija''' — [[Pljuča|pljuče]] i [[dyhanje]]

* '''Psihiatrija''' — [[Psihična boleznj|psihične boleznji]]

* '''Rehabilitačna medicina''' — obnovjenje funkcij po povrědah ili bolezni

Takova specializacija povyšaje efektivnost lečenja, poněže specialist imaje gluboko znanje v svojem području.&lt;ref&gt;Encyclopaedia Britannica. ''Medicine.'' 2023.&lt;/ref&gt;

=== Organizacija oddělov ===

V sovrěmennoj [[Zdravotnična sistema|zdravstvenoj sistemě]] odděly mediciny rabotajut zajedno. [[Pacient]] često prohodi observaciju u raznyh specialistov, ktori obmenjajut se informacijeju dlja postavjenja točnoj diagnozy i optimalnogo plana lečenja. Tak [[Medžudisciplinarna kooperacija (medicina)|medžudisciplinarna kooperacija]] jest osnovoju modernoj [[Klinika|kliniky]].&lt;ref&gt;World Health Organization. ''Integrated care models.'' 2021.&lt;/ref&gt;
== Diagnostika ==

[[Fajl:Sphygmomanometer.jpg|thumb|upright=1.2|Merenje krvnogo napora jest važna čest diagnostiky]]

'''Diagnostika''' jest odděl mediciny, ktory imaje cělj razpoznati boleznj na osnově [[simptom]]ov, priznakov i rezultatov izslědovanij. Ona obhvataje sobiranje informacij o pacientu, analiz jego žitja, boleznij, žalob, prisutnosti gorečky i drugih pokazateljev organizma.&lt;ref&gt;Bickley, Lynn S. ''Bates' Guide to Physical Examination and History Taking.'' Wolters Kluwer, 2017.&lt;/ref&gt;

Osnovne metody diagnostiky vključajut klinično izslědovanje, laboratorne analizy i instrumentalne testy. Lěkar može koristiti sluhanje, gledanje i dotykanje za ocěnku stanja organizma, i takože specialne orudja za izměrjenje napora krvi, temperatury i drugyh parametrov.&lt;ref&gt;Walker, H. Kenneth; Hall, W. Dallas; Hurst, J. Willis. ''Clinical Methods: The History, Physical, and Laboratory Examinations.'' Butterworths, 1990.&lt;/ref&gt;

V sovrěmennoj medicině diagnostika često opiraje se na [[Tehnologija|tehnologiju]], vključajuču vizualizačne metody, ktore pomagajut viděti vnutrne struktury těla bez operacije. Take postupy značno povyšajut točnost [[Diagnoza|diagnozy]] i dajut vozmožnost ranjego lěčenja boleznji.&lt;ref&gt;Reiser, Stanley Joel. ''Technological Medicine: The Changing World of Doctors and Patients.'' Cambridge University Press, 2009.&lt;/ref&gt;

Pravilna i včasna diagnostika jest ključna, zato že ona opreděljaje daljši postup terapije i prognozu žitja pacienta. Bez točnoj diagnozy ne jest možno izbrati pravilny metod lěčenja.&lt;ref&gt;Balogh, E. P.; Miller, B. T.; Ball, J. R. ''Improving Diagnosis in Health Care.'' National Academies Press, 2015.&lt;/ref&gt;

== Terapija ==

'''Terapija''' jest odděl mediciny, ktory zajima se lěčenjem boleznij i ulegčenjem simptomov u pacienta. Jej cělj jest obnoviti zdravje organizma, sniziti bolj i stabilizovati funkcije těla.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Therapeutics|url=https://www.britannica.com/science/therapeutics|website=Encyclopaedia Britannica|access-date=2026-02-14}}&lt;/ref&gt;

Terapija može byti [[Farmakologija|farmakologična]], [[Hirurgija|hirurgična]], [[Fizioterapija|fizioterapeutična]], [[Psihoterapija|psihoterapeutična]] ili [[Dietologija|dietetična]], zavisno od tipa boleznji i stanja pacienta.

V sovrěmennoj medicině važnym jest individualny podhod k pacientu, vključajuči analizu [[Anamneza|istorije boleznij]], reakcij na lěkarstva i obščego zdravstvenogo stanja.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Personalized Medicine|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4978796/|website=NCBI|access-date=2026-02-14}}&lt;/ref&gt;

Efektivna terapija často kombinuje nekoliko metodov, zato že kompleksne boleznji mogut zahtěvati kombinovano lěčenje. Takovy pristup povyšaje šansy na uspěšno ozdravjenje i snizuje rizik komplikacij.

== Etika mediciny ==

[[Fajl:HippocraticOath.jpg|thumb|upright=1.2|Prisega Hipokratesa - jest osnovny element medicinskoj praktiki]]

'''Etika mediciny''' jest odděl mediciny i [[Filozofija|filozofije]], ktory izučaje moralne principy, regulujuče povedenje lěkarov i drugyh zdravstvenyh rabotnikov v odnošenju k pacientam, spoločnosti i naučnym izslědovanjam.&lt;ref&gt;Beauchamp, T. L.; Childress, J. F. ''Principles of Biomedical Ethics''. New York: Oxford University Press, 2019.&lt;/ref&gt;

Osnovne principy medicinskoj etiky vkjučajut dobrodejanje, neškodinost, avtonomiju pacienta i spravědlivost v dostupnosti medicinskoj pomoći. Te principy služat kako fundament dlja kliničnyh rěšenij i profesionalnogo povedenja.&lt;ref&gt;Gillon, R. ''Medical ethics: four principles plus attention to scope''. BMJ, 1994.&lt;/ref&gt;

Važnu rolju igraje informovano suglasje — pravo pacienta polučiti jasnu informaciju o diagnozě, metodah lěčenja i možnyh rizikah prěd medicinskoj intervencijeju.&lt;ref&gt;Faden, R.; Beauchamp, T. ''A History and Theory of Informed Consent''. Oxford University Press, 1986.&lt;/ref&gt;

Etika mediciny takože reguluje naučne izslědovanja nad ljudmi i ustanavjaje normy zaščity učestnikov eksperimentov. Meždunarodne kodeksy bioetiky oprěděljajut pravila, ktore zabranjajut prinudženje i trebujut dobrovolnogo suglasja.&lt;ref&gt;World Medical Association. ''Declaration of Helsinki''. 2013.&lt;/ref&gt;

V sovrěmennom razvoju nauky etika mediciny rasširjaje se na oblasti [[Genetika|genetiky]], [[Transplantologija|transplantologije]] i [[Biotehnologije|biotehnologij]], kde nove tehnologije postavjajut složne [[moral]]ne voprosy.&lt;ref&gt;Singer, P. ''Practical Ethics''. Cambridge University Press, 2011.&lt;/ref&gt;

== Gledate takože ==
* [[Zdravje]]
* [[Biologija]]
* [[Anatomija]]
* [[Fiziologija]]
* [[Farmacija]]
* [[Hirurgija]]
* [[Terapija]]
* [[Epidemiologija]]
* [[Bioetika]]

== Vněšnje linky ==
* [https://www.britannica.com/science/medicine ''Medicina'' na Encyclopaedia Britannica]
* [https://www.who.int/ World Health Organization (WHO)]
* [https://www.ncbi.nlm.nih.gov/ National Center for Biotechnology Information (NCBI)]
* [https://medlineplus.gov/ MedlinePlus — informacija o zdravju]
* [https://www.britannica.com/science/medical-ethics ''Medicinska etika'' na Encyclopaedia Britannica]

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Medicina| ]]
[[Kategorija:Prirodne nauky]]
{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>15jr27l7o3ioydi3xq2zj3lqip9hmpd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medžugermansky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1321</id>
    <revision>
      <id>43720</id>
      <parentid>35359</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:18:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10123" sha1="7wu2s79d8t6zwdeotszdhuk3icd1jhm" xml:space="preserve">'''Medžugermansky''' jezyk (v medžugermanskom se nazyva ''Intergermanisch språk'') jest [[Zonalny pomočny jezyk|zonalno-pomočny jezyk]], ktory jest stvorjeny, da by ulegšati [[Germanske jezyky|germanskyh govoriteljev]], ktori proizhodet iz [[Němcija|Němcije]], [[Niderlandy|Niderlandov]], [[Švecija|Švecije]], [[Danija|Danije]] i tako dalje. Prosto kako každy iny zonalno-pomočny jezyk, jego cělj jest to, že tvori vzajemno razuměnje komunikacije medžu govoriteljami blizko-svezanyh jezykov, v tutom slučaju medžugermanskogo jezyka, govoritelji blizko-svezanyh germanskyh jezykov.

On navezyva se kako germansku versiju [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo jezyka]] ili germansko [[Esperanto]]. Byli težkosti stvorjenja sjedinjenogo germanskogo skonstruovanogo jezyka za raznorodnost i variacija srěd germanskyh narěčij.

{{Kartka jezyk
| name = Medžugermansky jezyk
| nativename = igm: {{-|Intergermanisch språk, Intergermanisch}}
| created = 2022
| ethnicity = [[Germanske narody]]
| script = [[Latinica]]
| agency = Nijedna ili neznana
| family = *[[Umětny jezyk]]
**[[Medžunarodne pomočne jezyky (pragermansky)]]
***[[Jezyky a posteriori (germansky)]]
****[[Zonalno skonstruovany jezyk]]
}}

== Historija ==

Ačekoli medžugermansky jezyk v tutoj hvilji jest cělkom novy, v prošedšesti bylo několiko prob tvoriti germansky zonalno-pomočny jezyk, s prvym znanym pangermanskym jezykom byl tutonsky, da by sjedinjati germanske jezyky. Stvorjeny i razvity od jezykotvoritelja Elias Molee v 1901 g. i pozdněje reformovany v 1906 i 1915 g. Jego ortografija ne byla svezana s germanskymi jezykami, byla legka i simplistična. Tutonsky byl i jest jediny aktivny vsegermansky jezyk.

[[Fajl:Germanic languages in Europe.png|thumb|Mapa [[Germanske jezyky|germanskyh jezykov]] v [[Evropa|Evropě]]]]

V koncu 20. stolětja i v početku 21. stolětja egzistovali ine projekty pangermanskyh jezykov, ktore ničto iz njih ne uspělo, něktore priklady poniž:

V 2000 g. stvorjeny byl novy projekt, ktory nazyval se Folksstem (takože znany kako &quot;De Germane Kunstsprak&quot;) od Aaron Chapman. Nazva izměnil pozdno na Nordien i Nordiensk.
[[Folkspraak]], na internetu kolaboracijny projekt byl sdělany v 1995 g. Pozdněje členi spoločnosti Folkspraak stvorili različne varianty s Middelsprake, Sprak i Frenkisch za neuspěh.
Projekt Tcathan/Chathan byl sdělany v 2007 g. On korista sursy od sěvernogermanskyh, zapadnogermanskyh i protogermanskogo jezykov.

V 2022 g. koristnik Instagrama, ktory imenuje se Jezykoznavec, jest iz Japonije i tož medžuslovjanskym govoriteljem, sdělal najnovějšu probu pangermanskogo jezyka, ktory pozdněje nazyval se medžugermansky jezyk. V komentarah pod jego postom o medžugermanskom, jedin iz koristnikov napisal, že može srazuměti bez trěbovanja učenja se i drugy koristnik hotěl by navet se učiti medžugermanskogo jezyka.

V daljšem godu, prijatelj Jezykoznavca, Medžuslovjansky Slezk (tutčas Medžuslavist), sam rěšil slegko reformovati medžugermansky i učil se go. Tehnično on jest jedinym govoriteljem medžugermanskogo jezyka i byl prvy medžuslovjansky govoritelj, ktory načel učiti se. Jest to tutčas možlivo, ibo učenje se jest dostupno na Quizlet.

== Alfabety ==
Medžugermansky jezyk se piše jedino latinicu. Sut 2 različne tipy alfabetov, ktore sodrživajut medžu 27-29 bukvami i tož vključa diagrafy ({{-|sch, tsch/tsj, zj, dsch/dsj, }}itd.) i 2 etimologične bukvy ð = {{-|d}} i þ = {{-|t}}
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Variacije medžugermanskyh alfabetov
!
# variant
!2. variant
|-
|{{-|A a}}
|{{-|A a}}
|-
|{{-|Ä ä}}
|{{-|Æ æ}}
|-
|{{-|Å å}}
|{{-|Å å}}
|-
|{{-|B b}}
|{{-|B b}}
|-
|{{-|C c}}
|{{-|C c}}
|-
|{{-|D d}}
|{{-|D d}}
|-
|{{-|E e}}
|{{-|E e}}
|-
|{{-|Ë ë}}
| -
|-
|{{-|F f}}
|{{-|F f}}
|-
|{{-|G g}}
|{{-|G g}}
|-
|{{-|H h}}
|{{-|H h}}
|-
|{{-|I i}}
|{{-|I i}}
|-
|{{-|J j}}
|{{-|J j}}
|-
|{{-|K k}}
|{{-|K k}}
|-
|{{-|L l}}
|{{-|L l}}
|-
|{{-|M m}}
|{{-|M m}}
|-
|{{-|N n}}
|{{-|N n}}
|-
|{{-|O o}}
|{{-|O o}}
|-
|{{-|Ö ö}}
|{{-|Ø ø}}
|-
|{{-|P p}}
|{{-|P p}}
|-
|{{-|R r}}
|{{-|R r}}
|-
|{{-|S s}}
|{{-|S s}}
|-
|{{-|T t}}
|{{-|T t}}
|-
|{{-|U u}}
|{{-|U u}}
|-
|{{-|Ü ü}}
| -
|-
|{{-|V v}}
|{{-|V v}}
|-
|{{-|W w}}
|{{-|W w}}
|-
|{{-|X x}}
| -
|-
| -
|{{-|Y y}}
|-
|{{-|Z z}}
|{{-|Z z}}
|}

== Gramatika ==
Medžugermansky jezyk imaje dva členy ({{-|de}} i {{-|ein}}) i korista jedninu i množinu. Jednako ne sut žadnyh gramatičnyh funkcij take kako rody, svezniky i padeže dlja imennikov, pridavnikov i vrěm. Členy musět prijdti prěd imennikom. Medžugermansky jezyk korista samy poredok slova kako [[Anglijsky jezyk|anglijsky]] gledeči na SVO. Pridavniky ne izměnjajut se, kogda imenniky stanut se množinu, ale množina priloži na pridavnik, toliko jestli ne imaje žadnogo imennika. Ne imaje žadnogo sufiksa za prislovky, toliko slova pridavnikov sut koristane bez ktoryh-nebud izměnjenij. Medžugermansko rěšenje izgleda tako kako: &quot;{{-|de weder have ein fantastisch klar blau himmel!}}&quot;, ktoro prěklada v medžuslovjansky kako &quot;[[pogoda]] imaje fantastično jasno sinje nebo!&quot; 

Na podobnom zapisku s inymi germanskymi jezykami kromě anglijskogo jezyka, medžugermansky jezyk korista složene slova, tute sut slova, ktore skladajut se iz vyše než jednoj osnovy. Ačekoli medžugermansky ne korista gramatične rody, sut slova, ktore vključajut rod. Napriklad, tuto slovo &quot;prijateljka&quot; ekistuje kako slovo roda v medžugermanskom, ktoro prěkladi kako &quot;{{-|friendin}}&quot;, &quot;kraljeva&quot; kako &quot;{{-|königin}}&quot;, &quot;aktorka&quot; kako &quot;{{-|aktorin}}&quot; ili &quot;{{-|schauspelerin}}&quot;.

Zaimenniky sut odnositeljno legke, dekujuči nedostatku rodov, napriklad v medžuslovjanskom jego zaimenniky jedniny dlja 3. osoby sut on, ona, ono. Ale v medžugermanskom jest to prosto razom sostavjeno v jedno slovo - &quot;{{-|iz}}&quot;. V množině medžuslovjansky imaje dvě slova dlja 3. osoby, ktore sut oni i one. Dokolě medžugermansky toliko imaje jedno, ktoro jest &quot;{{-|di}}&quot;.

Bez obzira na osobu ili čislo, glagoly ne izměnjajut i označajut v medžugermanskom jezyku, tak slovo infinitivnogo naklonjenja ostane samo s nastoječim vrěme, napriklad: glagol &quot;{{-|denke}}&quot; znači &quot;mysliti&quot;, &quot;{{-|ig denke}}&quot; znači &quot;ja myslju&quot;, &quot;{{-|du denke}}&quot; znači &quot;ty mysliš&quot;, &quot;{{-|jü denke}}&quot; znači &quot;vy myslite&quot;, &quot;{{-|wi denke}}&quot; znači &quot;{{-|my myslimo}}&quot;, &quot;{{-|iz denke}}&quot; znači &quot;on/ona/ono mysli&quot; i &quot;{{-|di denke}}&quot; znači &quot;oni/one mysljut&quot;. Za buduče vrěme, slovo &quot;{{-|werd}}&quot; jest dodano, ktoro stane se &quot;{{-|ig werd denke}}&quot; (ja budu mysliti ili pomyslju). Glagoly v prošedšem vrěmu pokažut različno pravopisanje, ktoro zavisi od sufiks slova.

Imperativno i jusivno naklonjenje jest samo koristano s infinitivnym naklonjenjem nastoječego vrěma, ale rěšenje može se pisati kako: &quot;{{-|schrive din notitzen ån de buk!}}&quot; (Piši tvoje zapisy na knigě!) abo &quot;{{-|låt zij leve}}&quot; (da go/ju žive). Kogda množina jest koristana, slovo &quot;{{-|jig}}&quot; jest dodano poslě glagola, da by tvoriti jusivno naklonjenje v množine.

Uslovno naklonjenje jest koristano, kogda počne se &quot;{{-|würd}}&quot;, napriklad: &quot;{{-|ig würd}}&quot; znači &quot;ja byh byl/a&quot;, &quot;{{-|du würd}}&quot; znači &quot;ty bys byl/a&quot;, &quot;{{-|jü würd}}&quot; znači &quot;vy byste byli&quot;, &quot;{{-|wi würd}}&quot; znači &quot;my byhmo byli&quot;, &quot;{{-|iz würd}}&quot; znači &quot;on/ona/ono by byl/byla/bylo i &quot;{{-|di würd}}&quot; znači &quot;oni/one by byli&quot;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Vrěma v medžugermanskom jezyku so zaimenikami
!
!Prošedše vrěme
!Nastoječe vrěme
!Buduče vrěme
|-
|
# osoba (jednina)
|{{-|Ig schrëv}}
(ja jesm pisal/a)
|{{-|Ig schrive}}
(ja pišu)
|{{-|Ig werd schrive}}
(ja budu pisati)
|-
|
# osoba (množina)
|{{-|Wi schrëv}}
(my jesmo pisali)
|{{-|Wi schrive}}
(my pišemo)
|{{-|Wi werd schrive}}
(my budemo pisati)
|-
|2. osoba (jednina)
|{{-|Du schrëv}}
(ty jesi pisal/a)
|{{-|Du schrive}}
(ty pišeš)
|{{-|Du werd schrive}}
(ty budeš pisati)
|-
|2. osoba (množina)
|{{-|Jü schrëv}}
(vy jeste pisali)
|{{-|Jü schrive}}
(vy pišete)
|{{-|Jü werd schrive}}
(vy budete pisati)
|-
|3. osoba (jednina)
|{{-|Iz schrëv}}
(on/ona/ono pisal/pisala/pisalo)
|{{-|Iz schrive}}
(on/ona/ono piše)
|{{-|Iz werd schrive}}
(on/ona/ono bude pisati
|-
|3. osoba (množina)
|{{-|Di schrëv}}
(oni/one pisali)
|{{-|Di schrive}}
(oni/one pišut)
|{{-|Di werd schrive}}
(oni/one budut pisati)
|}

== Priklady ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Sravjenje postravjenij i faz medžu medžuslovjanskym i medžugermanskym
!ISV
!IGM
|-
|Zdrav
|{{-|Hallo}}
|-
|Dobro jutro
|{{-|Göd morgen}}
|-
|Dobry denj
|{{-|Göd dag}}
|-
|Dobry večer
|{{-|Göd abend}}
|-
|To jest dobro
|{{-|Dett är göd}}
|-
|Da
|{{-|Ja}}
|-
|Ne
|{{-|Nö}}
|-
|Prošu
|{{-|Bitte}}
|-
|Dekuju ti
|{{-|Danke dig}}
|}
&quot;[[Otče naš]]&quot; v medžugermanskom jezyku:&lt;blockquote&gt;{{-|'''''Uns fader, we är in himlen, geheiligd werd din navn.'''''

'''''Din rik komme. Din wille geschiede,'''''

'''''Ån Ärde als hur in himlen.'''''

'''''Geve uns dett dag uns daglig bröd''''' 

'''''Und fergeve uns uns schulden,'''''

'''''hur åch wi fergeve, we sündige tegen uns.'''''

'''''Und läde uns nit in forsäiching, aber frelse uns fra övel.''''' 

'''''Amen.'''''}}&lt;/blockquote&gt;

== Vněšnje linky ==
* Jediny surs medžugermanskogo jezyka na Instagramu - https://instagram.com/jezykoznavec.jp?igshid=MzRlODBiNWFlZA==
* Informacijno video o njem na Odysee - https://odysee.com/@%C5%9Al%C5%8Dnsk%C5%8F_G%C5%8Fdka_ze_Jakubem:c/Hwad-a%CC%88r-de-intergermanisch-spra%CC%8Ak:2?r=EDZxVxApfbkHbB69StefMVtcaZRcoy4E
* Post od koristnika Odysee Medžuslovjansky Slezk gledeči na progres učenja se skonstruovanyh jezykov, ktory vključa prědmet o medžugermanskom v septembru 2023 g.  - https://odysee.com/@medzuslovjanskyslezk:b/progres-skonstruovanyh-jezykov-%2B-prijde-novo-video:9?r=EDZxVxApfbkHbB69StefMVtcaZRcoy4E
* Egzistujut učenja se medžugermanskogo jezyka na Quizlet - https://quizlet.com/join/eJmXRf4FN
* Oficialny sajt dlja medžugermanskogo jezyka - https://intergermanischsprak.wordpress.com

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Umětne germanske jezyky]]</text>
      <sha1>7wu2s79d8t6zwdeotszdhuk3icd1jhm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medžunarodna organizacija za standardizaciju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1323</id>
    <revision>
      <id>43940</id>
      <parentid>35361</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:41:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43940</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3612" sha1="7nt5xefwbeto9l1pb259cxlpp4zwade" xml:space="preserve">[[Fajl:ISO logo red.svg|alt=ISO|thumb|Logotip Medžunarodnoj organizacije za standardizaciju]]

'''Medžunarodna organizacija za standardizaciju''' ({{Lang|en|International Organization for Standardization}}, ISO) jest medžunarodna organizacija za universalne jedine normy i izdavajut medžunarodne normy za vse, mimo elektriky i elektroniky. Za njih jest odgovorna {{-|[[IEC]]}}, mimo [[Telekomunikacija|telekomunikacije]], ktora jest dělom {{-|[[ITU]]}}. Vse oni sut sjedinjene v {{-|[[:en:World Standards Cooperation|WSC]]}} (Medžunarodnu suraborotu za standardy).

Organizacja byla osnovana 26 oktobra 1946 goda v Londonu na konferenciji prědstaviteljev nacionalnyh organizacij za normalizaciju. Ona prošla v dnjah 14–27 oktobra, a byla organizovana Britanskym intitutom standardov {{-|[[BSI]]}}. V dnju 23 fevruara 1947 g. {{-|ISO}} oficialno započelo svoju dějateljnost.

== Standardy ==
Standardy ISO numerujut se po obrazcu &lt;code&gt;ISO[/IEC] [IS] nnnn[:XXXX]: Nazvanje&lt;/code&gt;, kde „{{-|nnnn}}“ jest numer standarda, „{{-|XXXX}}“ jest data publikovan‌ja, a „{{-|Nazvanje}}“ opisuje prědmet. „{{-|IEC}}“ dodavaje se toliko za standardy {{-|JTC1}}. Data i „{{-|IS}}“ ne vključajut se v nepolne ili nepublikovane standardy i mogut byti izključene pri oprědeljenyh uslovjah. {{-|ISO}} takože tvori tehnične spravy za materialy, ktore ne stavajut medžunarodnymi standardami s kodom {{-|TR}} vměsto {{-|IS}}. Rědke tehnične popravky vnoset se v istnujuče standardy iz-za grěšek ili za podobšene.

== Členske državy {{-|ISO}} ==
[[Fajl:ISO Members 2020.svg|thumb|495x495px|Členy ISO od goda 2020]]
Medžunarodna organizacija za standardizaciju imaje 177 narodnyh standardizacijnyh organov, s jednym členom za državu, reprezentujučim ju v {{-|ISO}}.&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.iso.org/about/members| title = About ISO: Members | access-date = 2026-05-04}}&lt;/ref&gt;

== Razrabotan‌je standarda ==
Standardy projavjut kompleksny proces razrabotky, ktory ide v peti etapah:&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.iso.org/fr/stage-codes.html| title = Système international harmonisé d'indicatif de stades pour l'élaboration des normes| access-date = 2026-05-04}}&lt;/ref&gt;

# Prědložen‌je;
# Podgotovka;
# Komitet;
# Izslědovan‌je;
# Odobrjen‌je.

V 1990-h godah, pod naporom bystrogo razvitja informacijnyh tehnologij, {{-|ISO}} oslabila proces razrabotky standardov, vključajuči dějateljnost konsorciumov, ktora ne uvažala se zagrožen‌jem dlja oficialnoj sistemy standardizacije.

Dnes dostupno jest několiko tipov normativnyh dokumentov&lt;ref&gt;{{Cite web| url= https://www.iso.org/fr/deliverables-all.html| title = Les référentiels de l'ISO| access-date=2026-05-04}}&lt;/ref&gt; :

* Standard {{-|ISO}};
* {{-|ISO/PAS}}, občedostupna specifikacija;
* {{-|ISO/TS}}, tehnična specifikacija (napriměr {{-|ISO/TS 15000}} na {{-|ebXML}});
* {{-|ISO/TR}}, tehničny raport;
* Dogovor o medžunarodnom seminaru ({{-|IWA}});
* Rukovodstvo {{-|ISO}}.

Oficialne jezyky {{-|ISO}} sut [[Anglijsky jezyk|anglijsky]], [[Francuzsky jezyk|francuzsky]] i [[Russky jezyk|russky]].

Medžuslovjansky jezyk imaje kod v standardě {{-|ISO}}, no ne v prvoj česti ({{-|[[ISO 639-1]]}}), a v tretjej ({{-|[[ISO 639-3]]}}), ktora takože obimaje umětne jezyky. Medžuslovjansky jezyk byl oficialno prijety v spisok jezykov {{-|SIL International}} (organ, odpovědajuči za standard {{-|ISO 639-3}}) v godu 2024. Kod — {{-|ISV}}.

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:ISO| ]]
[[Kategorija:Medžunarodne organizacije]]
[[Kategorija:Organizacije za standardizaciju]]</text>
      <sha1>7nt5xefwbeto9l1pb259cxlpp4zwade</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Medžuslovjansky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1328</id>
    <revision>
      <id>43699</id>
      <parentid>35363</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:01:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="70301" sha1="5rjtk4x7ystmkhw5kmunyrb7hpikawq" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Medžuslovjansky
| nativename = {{Jezyky|isv-Latn|medžuslovjansky}}, {{Lang|isv-Cyrl|меджусловјанскы}}
| image = Flag of Interslavic.svg
| imagesize = 170px
| imagecaption = [[Horugva medžuslovjanskogo jezyka]]
| creator =
* [[Jan van Steenbergen]]
* [[Vojtěh Merunka]]
| created = 2006–2017
| speakers = ≈7000
| ref = &lt;ref name=&quot;Kocór, p. 21&quot;&gt;Kocór, p. 21.&lt;/ref&gt;
| date = 2020
| script =
* [[latinica]]
* [[kirilica]]
| agency = Medžuslovjansky komitet&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://steen.free.fr/interslavic/introduction.html#whatis|title=Interslavic – Introduction|website=steen.free.fr|access-date=October 21, 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://conference.interslavic-language.org/rezultaty.php|title=CISLa 2018|website=conference.interslavic-language.org|access-date=October 21, 2019}}&lt;/ref&gt;
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]] ([[Balto-slovjanske jezyky|balto-slovjansky]])
*** Jezyky {{Lang|la|a posteriori}} ([[Slovjanske jezyky|slovjansky]])
**** [[Zonalne pomočne jezyky]]
| iso3 = isv
}}
'''Medžuslovjansky jezyk''' (takože: '''novoslovjansky''', '''vseslovjansky''') jest [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] naturalističny [[Planovy jezyk|planovy]] [[zonalny pomočny jezyk]], skonstruovany na osnově občeslovjanskyh gramatičnyh i leksičnyh elementov, ktory služi komunikaciji medžu [[Slovjani|Slovjanami]] raznyh narodnostij. Za ne-Slovjanov medžuslovjansky može takože polniti edukacijnu funkciju. Jezyk jest zakorenjeny i v [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskom jezyku]] i v različnyh improvizovanyh narěčjah, ktorymi ljudi v srědiščah s raznorodnym slovjanskym naseljenjem posluživali se črěz stolětja. Vslěd togo medžuslovjansky jestvuje na dvoh uravnjah: prvy sut nenaučne formy spontaničnogo občenja, drugy sut naučne kodifikacije, prědložene od mnogyh jezykoznavcev i inyh.&lt;ref&gt;Ladislav Podmele, ''Revolucija v istoriji interlingvistiki.''&lt;/ref&gt; Vse formy imajut kako obču harakteristiku, že razumlivost bez nikakogo prědnjego učenja imaje prioritet nad legkostju. Tomu že medžuslovjansky jest zonalny a ne [[narodny jezyk]]. Tutoj jezyk jest pisany i [[Latinica|latiniceju]] i [[Kirilica|kiriliceju]].

Medžuslovjansky byl vprvo opisany v lětah 1659–1666 hrvatskym duhovnikom Juraj Križanićem.&lt;ref&gt;{{Lang|ru|М.И. Исаев, ''Словарь этнолингистических понятий и терминов''}} (Moskva, 2001), str. 85-86.&lt;/ref&gt; Nazvu «medžuslovjansky» prvy raz je prědložil [[Ignac Hošek]] v 1908 godu.&lt;ref&gt;{{Lang|ru|Л.П. Рупосова, ''История межславянского языка''}}, v: {{Lang|ru|''Вестник Московского государственного областного университета'' (Московский государственный областной университет)}}, 2012 nr. 1, str. 55.&lt;/ref&gt; Na medžuslovjanskom jezyku umějut govoriti několiko tysečev ljudij.&lt;ref name=&quot;iliev&quot;&gt;{{Cite journal | first = Ivan G. | last = Iliev | url = http://www.ijors.net/issue2_2_2013/pdf/__www.ijors.net_issue2_2_2013_article_6_iliev.pdf | title = Short History of the Cyrillic Alphabet | journal = International Journal of Russian Studies | issue = nr. 2 (2013/2) | place = Plovdiv | year = 2012 | pages = 67 | language = en}} ([http://www.ijors.net/issue2_2_2013/articles/iliev.html versija {{-|HTML}}])&lt;/ref&gt; Kod {{-|[[ISO 639-3]]}} medžuslovjanskogo jezyka jest &lt;code&gt;{{-|isv}}&lt;/code&gt;, ktory on dostal v 2024 godu.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://iso639-3.sil.org/code/isv |title=isv |publisher={{-|SIL International: ISO 639-3}} |date=3 April 2024 |access-date=23 April 2024}}&lt;/ref&gt;

== Historija ==
[[Fajl:Križanić - Gramatično izkazanje ob ruskom jeziku.png|thumb|«Gramatično izkazańje ob ruskom jeziku» Juraja Križaniča, prva medžuslovjanska gramatika iz 1665 goda]]
Tradicijno, medžuslovjansky jezyk byl blizko svezany s [[panslavizm]]om. Adepti toj ideologije věret, že vsi Slovjani sut jedin narod, i smeret k jihnomu kulturno-političnomu sjedinjenju. Zajedno s myslju o občej slovjanskoj državě povstala takože ideja občego slovjanskogo jezyka. Někoji mněli, že rolju vseslovjanskogo jezyka povinen jest igrati [[russky jezyk]], jezyk največšej i najmočnějšej slovjanskoj državy, matersky jezyk skoro poloviny vsih slovjanov i govorjeny od ješče 15-20%. Jednakože panslavisti v drugyh slovjanskyh krajah bojali se russkoj hegemonije i prědpočitali nevtralnějše razrěšenje. Očevidny kandidat byl [[staroslovjansky jezyk]] (ili [[starocrkovnoslovjansky jezyk]]), jezyk blizko spokrovnjeny s občim prědkom vsih živyh [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory dodatočno iměl dolgu historiju v pravoslavnoj liturgiji.

Pomimo tyh cěnnostij, staroslovjansky takože nosil s soboju problemy, ibo toj jezyk imaje bogaty pravopis s bukvami i zvukami, ktore dnes nikto uže ne koristaje, ravno bogatu i složenu gramatiku i krajno arhaičny slovosbor. Mnogo staroslovjanskyh slov ne prěžilo v modernyh jezykah, a iz drugoj strany, v staroslovjanskom nemaje slov za sovrěmenne pojetja. Da by staroslovjansky mogl služiti obyčnoj vsakodennoj komunikaciji medžu ljudami, trěba bylo go najprvo modernizovati. Rezultat toj modernizacije jest znany pod mnogymi nazvami: medžuslovjansky, vseslovjansky, novoslovjansky ili prosto slovjansky. Možno jest kazati, že medžuslovjansky načinaje se tam, kde končaje se staroslovjansky.

Prvy avtor, ktory publikoval medžuslovjansku gramatiku, jest [[Hrvatija|hrvatsky]] duhovnik [[Juraj Križanič]]. V tečenju 1659-1666 lět on pisal gramatiku osnovanu glavno na russkom izdanju crkovnoslovjanskogo i na ikavskom narěčju [[Hrvatsky jezyk|hrvatskogo]], ale v menšej měrě takože na [[Poljsky jezyk|poljskom]] i drugyh slovjanskyh jezykah. Križanič imenoval svoj projekt «Ruski jezik», da by zadovolil [[Rosija|rosijskogo]] carja.

Pozdněje, Križaničev priklad naslědovali takože mnogi drugi jezykoznavci i ini.&lt;ref&gt;[http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages Umětne slovjanske jezyky]&lt;/ref&gt; Najvažnějše srěd njih sut:
* [[Jan Herkelj]] — {{Lang|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} (1826)
* [[Božidar Raič]] — Vseslavenščina (1853)
* [[Vaceslav Bambas]] — {{-|Vsjeslovianьskyь}} (1861)
* [[Matija Majar-Ziljski]] — {{-|Uzajemni Pravopis Slavjanski}} (1865)
* [[Ignac Hošek]] — {{-|Neuslawisch}} (1907)
* [[Josef Konečny]] — {{-|Slavina}} (1912)
* [[Bogumil Holy]] — {{-|Slavski jezik}} (1920)
* [[Ladislav Podmele]] — {{-|Mežduslavjanski jezik}} (1950. lěta)

Na početku digitalnoj ery ove stare projekty byli už davno zabezpamečene. Jednakože Internet pričinil malo vozrodženje panslavističnoj ideje, a kromě togo, v novom, globalizovanom světu pojavila se nova potrěba komunikacijnogo srědstva medžu slovjanami raznyh narodnostij. Blagodareči Internetu povstali različne nove projekty medžuslovjanskogo jezyka.&lt;ref&gt;{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf ''Vom Erfinden Slavischer Sprachen'']}}, v: {{Lang|de|M. Okuka &amp; U. Schweier}}, red., {{Lang|de|''Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag'' (München, 2004, ISBN 3-87690-874-4)}}, str. 25.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Lang|de|Tilman Berger, [http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Handouts/PanslavismusInternet.pdf ''Panslavismus und Internet'']}}, 2009, str. 37.&lt;/ref&gt; 

V lětah 2001–2002 pojavili se v Internetu četyri nove projekty:
* '''Slovo''' (takože zvany &quot;{{Lang|isv|Slověnskyj język}}&quot; ili &quot;Slověnščina&quot;) byl surabotničsko dělo trěh avtorov (Štefan Vitězslav Pilat, Piotr Mazur i Georgi Ogneslav Mihov), osnovano na rekonstruovanom praslovjanskom. Jezyk slovo iměl sedm padežev, dvojinu i različal medžu tvrdymi i mekkymi vzorami. Alfabet sodržal bukvy {{-|'''ě''', '''ę''', '''ǫ''', '''ă'''}} i mekke suglasky {{-|'''ľ''', '''ń''', '''ť'''}} i '''{{-|ď}}'''. Na stranici projekta bylo mnogo informacije o etimologiji i sklonjenjah imennikov, pridavnikov i zaimennikov, ale ne bylo opisanja časovanja glagolov. V grupě Yahoo! byl slovnik ok. 1700 slov.
* '''[[Slovio]]''' byl projekt slovačskogo emigranta v Švejcariji, [[Mark Hučko|Marka Hučka]]. Iměl kompletnu gramatiku i veliky slovnik s tysečami slov. V protivnosti k množinstvu poprědnjih projektov Slovio byl mnogo oproščeny jezyk i jegova shematična gramatična struktura byla bliz identična k [[Esperanto|esperantu]]. Pravopis byl ograničeny k sostavu {{-|[[ASCII]]}}, a vměsto '''š''', '''č''', '''ž''', '''dž''' i '''šč''' Hučko vvedl digrafy {{-|'''sx''', '''cx''', '''zx''', '''gx'''}} i '''{{-|wx}}'''. Nejasno jest, byl li Slovio zaisto naměrjeny kako vseslovjansky jezyk: iz internetnoj stranice možno jest dojdti do izvoda, že Slovio iměl byti konkurent esperanta kako globalny jezyk.
* '''Proslava''' ukrajinskogo Amerikanca, Juraj Doudi, iměla byti &quot;prosty slovjansky jezyk dlja putovateljev&quot;. Stranica projekta sodrživala mnogo nekompletno opisanje gramatiky, jednu lekciju, několiko prikladnyh rěčenj i kratky slovnik ok. 550 slov. Jezyk izgledal, kako by byl improvizovany, a pravopis byl osnovany na anglijskom.
* '''Glagolica''', projekt češskogo avtora, &quot;Slavoboj&quot; {{-|Richard Ruibar}}, pisany latiniceju (s bukvami {{-|'''ě''', '''ľ''', '''ň''', '''ť''', '''ď''', '''ŕ''', '''ś'''}} i dolgymi samoglaskami) i takože osnovany na praslovjanskom, ale bolje ovplyvnjeny češskym. Glagolica iměla odnositeljno kompletnu gramatiku i kratky slovnik 635 slov.
Odnošenja medžu avtorami tutyh projektov byli prijateljske i oni hvalili svoje vzajemne projekty na svojih stranicah. Pravdopodobno zato, že srěd njih najaktivnějši i najbolje razrabotany projekt rěšiteljno byl Slovio, ostale tri projekty byli ostavjene od svojih avtorov i s vrěmenem izčeznuli iz sěti. V tečenju slědujučih lět Slovio byl jediny dostupny vseslovjansky jezyk i stal znany projekt, privlěkal vnimanje medij, i stal prvy vseslovjansky jezyk s občinoju 10-15 koristnikov i několiko desetkov zainteresovanyh ljudij, glavno panslavistov v slovjanskoj emigraciji. Ale čim bolje slovio priměčali jezykoznavci i Slovjani v slovjanskyh državah, tym veče bylo kritiky za jegovu umětnost i prěvagu russkyh slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego Slovio utratil mnogo podpora. V dekembru 2005 goda monopol skončil se, kogda pojavil se v sěti novy shematičny jezyk pod nazvoju '''{{-|slavido}}''' (pozdněje: {{-|S-lingva, sloviensk}}). 

V marcu 2006 goda grupa ljudij rěšila, že reformovanje Slovio ne jest možno, i započela novy jezyk pod nazvoju '''[[Slovianski]]'''. Cělj byl iztvorjenje jezyka,  maksimalno možlivo približenogo prirodnym slovjanskym jezykam posrědstvom najprostějših srědstv, ktory byl by razumlivy Slovjanam bez prědnjego učenja.&lt;ref name=&quot;balkaninsight&quot;&gt;{{Lang|en|Bojana Barlovac, [http://www.balkaninsight.com/en/main/news/25946 ''Creation of 'One Language for All Slavs' Underway'']. BalkanInsight}}, 18 februara 2010.&lt;/ref&gt; V prvoj fazě Slovianski byl razvivany v trěh različnyh variantah: '''Slovianski-N''' (naturalistična versija s šestju padežami), '''Slovianski-P''' (od &quot;pidžin&quot; ili &quot;prosty&quot;, versija bez padežev) i '''Slovianski-S''' (shematična versija). Vse te gramatične «dialekty» dělili s soboju jedin pravopis, jednu fonologiju i jedin slovosbor. Glavny princip projekta bylo ravno važenje vsih trěh slovjanskyh větv posrědstvom sistema «glasovanja». Latinica i kirilica byli takože koriščene ravno. 

V 2009 g. grupa rěšila, že odtud naturalistična versija bude služebno nazyvati se '''Slovianski'''. Slovianski vprvo byl znany iz internetnoj gazety, ''Slovianska Gazeta''.&lt;ref&gt;{{Lang|uk|Н. М. Малюга, [http://www.nbuv.gov.ua/portal/Soc_Gum/PhSt/texts/2008-1.pdf &quot;Мовознавство в питаннях і відповідях для вчителя й учнів 5 класу&quot;]}}, v: {{Lang|uk|''Філологічні студії. &lt;nowiki&gt;Науковий вісник Криворізького державного педагогічного університету&lt;/nowiki&gt;. Збірник наукових праць, випуск 1''}} (Kryvyj Rih 2008, {{-|ISBN }} 978-966-17-7000-2), str. 147.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Lang|ru|Алина Петропавловская, [http://eursa.eu/node/1337 ''Славянское эсперанто'']. Европейский русский альянс}}, 23 junija 2007.&lt;/ref&gt; V 2010 g. slovianski stal znany blagodareči statijam, ktore v raznyh krajah pojavili se v presě, medžu drugymi na poljskom portalu ''{{Lang|pl|Interia.pl}}''&lt;ref&gt;{{Lang|pl|Ziemowit Szczerek, [http://www.ahistoria.pl/index.php/2010/02/jezyk-ktory-maja-zrozumiec-wšyscy-slowianie/ ''Jezyki, które mają zrozumieć wszyscy Słowianie'']. Interia.pl}}, 13 februara 2010.&lt;/ref&gt;, v srbskoj gazetě ''Večernje Novosti''&lt;ref&gt;{{Lang|sr|Марко Прелевић}}, [http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=10&amp;status=jedna&amp;vest=171149 ''{{Lang|sr|Словијански да свако разуме}}'']. {{Lang|sr|Вечерње Новости}}, 18 februara 2010.&lt;/ref&gt; i v srbskom izdanju ''{{Lang|en|Reader's Digest}}''.&lt;ref&gt;{{Lang|hr|Gordana Kneževič, ''Slovianski bez muke''. Reader's Digest Srbija}}, junij 2010, str. 13-15.&lt;/ref&gt;

Atmosfera medžu avtorami Slovianskogo i Slovio byla notorično zla, ale byli takože opyty k sjedinjenju, ktore kombinovali oproščenu formu slovianskoj gramatiky s večšim slovnikom Slovio. V 2008 g. koristnik s prězviščem «{{-|Hellerick}}» prědstavil projekt '''Rozumio'''. Poslědovateljno v fevruaru 2009 g. povstal novy projekt, na početku pod nazvoju '''Slavju slovio''', potom pod nazvoju '''Slovioski'''. Točno tako, kako v padu slovianskogo, Slovioski byl sutrudničsky projekt trěh avtorov, razrabotany v trěh versijah («uravnjah»). 

V 2010 g. pojavil se novy projekt pod nazvoju '''{{-|novoslovienskij}}''' (pozdněje '''Novoslověnsky'''). Avtor projekta byl češsky kompjuterny naučnik [[Vojtěh Merunka]]. Cělj ovogo jezyka byla modernizacija staroslovjanskogo jezyka, ale osnovany byl takože na projektah ''glagolica'' i ''slovianski''.&lt;ref&gt;{{Lang|isv|Vojtěch Merunka, ''Jazyk novoslovienskij''}} (Praga 2010, {{-|ISBN}} 978-80-87313-51-0).&lt;/ref&gt; Iměl složenu gramatiku (sedm padežev, četyrinadset vzorov imennikov, dvojinu, tri prošle vrěmena), ale odnositeljno prostu fonologiju (na početku bez '''y''', ale s glaskoju '''{{-|ě}}''' pisanoju '''{{-|ie}}''').

V 2011 g. načela se blizka surabota medžu projektami slovianski, slovioski i novoslověnsky pod občeju nazvoju '''Medžuslovjansky''', čto medžu drugymi izražalo se občim slovnikom i občeju internetnoju gazetoju, ''{{Lang|isv|Izviestija.info}}''.&lt;ref&gt;{{-|[http://www.izviestija.info izviestija.info]}}&lt;/ref&gt; V tomže godu slovioski prěstal jestvovati kako projekt odděljeny od slovianskogo, a slovianski byl prětvorjeny v bolje fleksibilny jezyk, osnovany na slovianskom, novoslověnskom i na starějših projektah. V tečenju lět 2011–2017 slovianski (uže pod nazvoju «medžuslovjanski») i novoslověnsky jestvovali kako dvě, ne vpolno standardizovane, versije jednogo jezyka, ktore postupno sbližali se k sobě. V juniju 2017 g. vslěd konferencije {{-|[[CISLa]]}} 2017 prědstavitelji oboh projektov rěšili založiti komisiju, ktoroj zadanje bylo likvidovanje poslědnjih razlik v gramatikě, a uže v juliju povstala objedinjena medžuslovjanska gramatika.

== Harakteristika ==
Pomimo razlik medžu projektami i avtorami, vse versije medžuslovjanskogo jezyka sut sobě mnogo blizke. Vse projekty skladajut se (skoro) izključiteljno iz form jestvujučih na slovjanskoj jezyčnoj oblasti i sut osnovane na prědpoloženju, že slovjanske jezyky sut sobě dostatočno blizke, že by možny byl kompromisny jezyk, ktory vsaky Slovjan može legko čitati i razuměti bez nikakogo prědnjego učenja. Jednakože mněnja o uravnju oproščenja sut različne. Prijmaje se, že krajno oproščenje i regularizacija, harakteristične za množinstvo medžunarodnyh pomočnyh jezykov, mogut pričiniti, že jezyk jest legši v učenju ne-Slovjanam, ale udaljaje go od naturalnyh slovjanskyh jezykov i nadavaje mu prěmnogo sintetičny harakter.&lt;ref name=&quot;narodna pravda&quot;&gt;{{Lang|uk|[http://narodna.pravda.com.ua/discussions/4a8f1e1b731fc/ ''Трошки про штучні мови: панслов'янська мова'']. Народна правда}}, 22 avgusta 2009.&lt;/ref&gt; V vsakom slučaju gramatika jest legša od prirodnyh slovjanskyh jezykov; fakt, že ona jest osnovana na elementah jestvujučih v mnogyh jezykah zajedno, pričinjaje isto «prirodno oproščenje». V rezultatu ona jest jednovrěmenno legka i približena k složenoj gramatikě vsih naturalnyh slovjanskyh jezykov.

Srěd govoriteljev tyh jezykov jestvuje sklonnost k pojmanju medžuslovjanskogo kako davny ili oddaljeny dialekt vlastnogo jezyka abo susědny jezyk blizko s njim spokrovnjeny. Takože samo jest s pisateljami. Tomu že možno jest legko vměšati slova i druge elementy iz slovjanskyh jezykov v medžuslovjansky, pisanje na medžuslovjanskom jest kako by pisalo se na vlastnom jezyku s dodavanjem izměn. V praktikě vsaky avtor piše inače, někogda daže měšajuči elementy iz raznyh medžuslovjanskyh projektov, ale jezyk vsegda jest tojže sam. V protivnosti k umětnym jezykam kako [[esperanto]], medžuslovjansky jest razvivany od dola, od koristnikov, a ne upravjeny od gory.&lt;ref&gt;[http://rnd.cnews.ru/liberal_arts/news/top/index_science.shtml?2007/07/25/260272 {{Lang|ru|''Панславизм не умер окончательно''}}]. {{-|CNews}}.&lt;/ref&gt;

== Koristanje ==
=== Občina koristnikov ===
[[Fajl:Vojtěch Merunka and Jan van Steenbergen at CISLa 2018.jpg|thumb|Vojtěh Merunka i Jan van Steenbergen v času [[CISLa|Vtoroj konferencije medžuslovjanskogo jezyka]] v Hodoninu (Čehija), 1 junija 2018 g.]]
Težko jest točno ustaliti kolikost koristnikov medžuslovjanskogo jezyka. V 2012 g. bulgarsky avtor Ivan G. Iliev napisal, že [[slovianski]] imaje několiko sot govoriteljev.&lt;ref name=&quot;iliev&quot; /&gt; Anna-Marija Majer ({{Jezyky|de|Anna-Maria Meyer}}) v 2014 g. podala kolikost «několikyh desetok regularnyh, aktivnyh koristnikov» za slovianski i novoslověnsky vkupě.&lt;ref&gt;{{Avtor|Meyer}} (2014), str. 292.&lt;/ref&gt; V 2017 to čislo v medžučasu narastlo do «okolo 2 tys. koristnikov i zainteresovanyh observatorov».&lt;ref&gt;{{Avtor|Kocór}}, str. 21.&lt;/ref&gt; Vojtěh Merunka, jedin iz avtorov jezyka, v 2019 g. spominal o okolo 200 ljudij aktivno vladajučih jezykom.&lt;ref name=&quot;tn&quot;&gt;{{Cite news | url = https://tn.nova.cz/clanek/tomuto-jazyku-maji-rozumet-vsichni-slovane-vyzkousejte-si-to.html | title = Tomuto jazyku mají rozumět všichni Slované. Vyzkoušejte si to! | newspaper = TN | date = 2019-01-22 | language = cs | access-date = 2019-01-30}}&lt;/ref&gt;

Medžuslovjanska občina jest organizovana v četyreh grupah na [[Facebook|Fejsbuku]], imajučih poslědovaljno 22.345, 817, 373 i 124 členov v dnju 1 marca 2025.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/interslavic/ | title = Interslavic | website = Facebook | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | title = Novoslověnsky | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711075634/https://www.facebook.com/groups/neoslavonic/ | archive-date = 2021-07-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | title = ''Medžuslovjansko Věće'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210711044956/https://www.facebook.com/groups/1933305396885265/ | archive-date = 2021-07-11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic | title = ''Nauka Medžuslovjanskogo'' | website = Facebook | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210428113453/https://www.facebook.com/groups/learninginterslavic/ | archive-date = 2021-04-28}}&lt;/ref&gt; 
Kromě togo sut grupy na [[Vkontakte]] (2476 členov),&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://vk.com/club114071440 | title = Межславянский - Меджусловјанскы - Interslavic | website = VKontakte | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt; [[Discord|Diskordu]] (8939 členov)&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://discord.com/invite/n3saqm27QW | title = Medžuslovjansky • Меджусловјанскы • Interslavic | website = Discord | access-date = 2025-03-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230620101234/https://discord.com/invite/n3saqm27QW | archive-date = 2023-06-20}}&lt;/ref&gt; i [[Telegram (socialna mrěža)|Telegramu]] (990 členov).&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://t.me/interslavic | title = Меджусловянска бесѣда / Medžuslovjanska besěda | website = Telegram | access-date = 2025-03-01 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230723212946/https://t.me/interslavic | archive-date = 2023-07-23}}&lt;/ref&gt; Na konec jest takože internetno forum, imajuče ok. 508 členov.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.tapatalk.com/groups/slovianski/ | title = Interslavic Forum | website = Tapatalk | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt;

V juniju 2017 g. odbyla se v češskom gradu [[Stare Město]] prva [[CISLa|Konferencija o medžuslovjanskom jezyku]] ({{-|CISLa}}), na ktoroj pribyli 64 učestniki iz 12 držav.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | title = CISLa 2017 – 1st Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190316153217/http://conference.interslavic-language.org/archiv/2017/ | archive-date = 2019-03-16}}&lt;/ref&gt; Vtora konferencija odbyla se 31 maja i 1 junija 2018 g.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://conference.interslavic-language.org/index.php | title = CISLa 2018 – 2nd Conference on Interslavic Language | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025138/http://conference.interslavic-language.org/index.php |archive-date = 2018-04-29}}&lt;/ref&gt; Tretja konferencija byla planovana na 2020 g. v Hodininu, ale iz pričiny [[Pandemija koronavirusom|pandemije koronavirusom]] iměla byti odložena. 

V 2024 byla založena v [[Poznanj]]u organizacija za razvoj medžuslovjanskogo jezyka pn. [[MedžuSlovjansko Jezyčno Forum]] (ang. InterSlavic Linguistic Forum). Prědsědnikom jest člen medžuslovjanskoj komisije, [[Michał Swat]].

=== Publikacije ===
Od 2011 g. jestvovali internetne gazety na medžuslovjanskom jezyku, najprvo ''{{-|Izviestija.info}} (pozdněje po izměnam v jezyku prěimenovano v ''{{-|Izvěsti.info}}''), a potom ''{{-|Interslavic.news}}''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://interslavic.news/ | title = Medžuslovjanske novosti | access-date = 2025-03-01}}&lt;/ref&gt; Od 2016 g. pojavjaje se naučny časopis, ''{{-|Slovjani.info}}'', čestično pisany na medžuslovjanskom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://slovjani.info/ | title = Slovjani.info | access-date = 2018-04-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429025343/http://slovjani.info/ | archive-date = 2018-04-29}}&lt;/ref&gt; 
Iny naučny časopis, ''{{-|Ethnoentomology}}'', od 2016 g. dodavaje k svojim člankam abstrakt na medžuslovjanskom.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/ | title = Ethnoentomology | access-date = 2018-04-28 | archive-date = 2018-04-29 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180429024643/https://www.ethnoentomology.cz/for-authors/}}&lt;/ref&gt;

=== Knigy v medžuslovjanskom jezyku ===
Od 2018 g. pojavili se tri knigy na medžuslovjanskym jezyku:
* Jan van Steenbergen &amp; Vojtěch Merunka (red.) (2018). ''[[Čitateljnik|Čitateljnik. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku]]''.&lt;ref&gt;{{Cite web|editor-last=van Steenbergen|editor-first=Jan|editor2-last=Merunka|editor2-first=Vojtěch|title=Čitateljnik medžuslovjanskogo jezyka. Antologija tekstov v medžuslovjanskom jezyku.|url=https://books.google.de/books?id=i3lhDwAAQBAJ|publisher=Slovanská Unie|year=2018}}&lt;/ref&gt;
* Antoine de Saint-Exupéry (prěv. Jan van Steenbergen) (2021). ''[[Maly princ]]''.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=de Saint-Exupéry|first=Antoine|title=Малы Принц / Maly Princ|url=https://fragomeni.it/collezione/books.php?language=919|publisher=Fragomeni.it|year=2021}}&lt;/ref&gt;
* Aleksy Bernat (2024). ''[[Nehaj nesut nas běle oblaky]]''.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Bernat|first=Aleksy|title=Nehaj Nesut Nas Běle Oblaky [ISV]|url=https://www.wattpad.com/story/357549526-nehaj-nesut-nas-b%C4%9Ble-oblaky-isv|publisher=Wattpad}}&lt;/ref&gt;

Kromě togo, mnogo tekstov (originalnyh i prěvedenyh) nahodi se v [[Vikisbornik]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://isv.miraheze.org/wiki/Sbornik:Glavna_stranica | title = Vikisbornik}}&lt;/ref&gt;

=== V kulturě ===
{| class=wikitable width=300px align=right style=&quot;margin-left:1em;&quot;
|-
! Poslušajte!
|-
| align=center | &lt;p&gt;&lt;small&gt;Mito Matija: ''Masovo pogrebanje''&lt;/small&gt;&lt;/p&gt;[[Fajl:Мито Матия - Массовoe погребение(междуславянский).ogg]]
|}
Medžuslovjansky koristajut personaži filma češskogo režisera [[Vaclav Marhul|Vaclava Marhula]] «[[Kolorovana ptica (film)|Kolorovana ptica]]» (2019) kako neznajemy slovjansky jezyk.&lt;ref&gt;{{Cite web | first = Лорета | last = Вашкова | title = &quot;Раскрашенная птица&quot; – кинодебют межславянского языка | url = https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-url = https://web.archive.org/web/20190408193953/https://www.radio.cz/ru/rubrika/bogema/-raskrashennaya-ptica-kinodebyut-mezhslavyanskogo-yazyka | archive-date = 2019-04-08 | date = 2018-12-18 | website = Radio Praha | access-date = 28 January 2019 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = Vojtěch | last = Merunka | url = http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | title = Koriščenje medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica | trans-title = Use of Interslavic in film Painted Bird | journal = Slovjani.info | issue = 3/1, maj 2018 | issn = 2570-7108, 2570-7116 | pages = 69–75 | archive-url = https://web.archive.org/web/20200724135114/http://slovjani.info/archive/indexes/141.html | archive-date = 2020-07-24 | language = isv}}&lt;/ref&gt; 
V filmu medžuslovjansky služi kako jezyk seljanov. Marhul glasil, že poiskal «Slovjansko esperanto» i rěšil koristati medžuslovjansky, da by ni jedin slovjansky narod ne opoznal sebe v jego historiji.&lt;ref name=&quot;Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens&quot;&gt;{{Cite web | author = &lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt; | title=Nabarvené ptáče aneb Bolestivé pochybnosti o poslání živočišného druhu Homo sapiens | url = https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | website=Kinobox.cz | access-date = 2 September 2019 | language = cs | archive-url = https://web.archive.org/web/20211006110025/https://www.kinobox.cz/clanek/17031-vaclav-marhoul-o-nabarvenem-ptaceti | archive-date = 2021-10-06}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Interslavic: How A Made-Up Slavic Language Made It To The Big Screen | url = https://www.youtube.com/watch?t=46&amp;v=WlopfGDweTE | publisher = Radio Free Europe/Radio Liberty | date = 2019-09-19 | language = en}}&lt;/ref&gt;

Različni muzikanti i muzične grupy zapisali muziku na medžuslovjanskom, medžu drugymi:
* album ''Počva'' češskogo družiny poganskogo folka {{-|''Ďyvina''}}&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=pijNq2hvkr8 | author = Ďyvina | title = Počva | website = YouTube | website = YouTube}}&lt;/ref&gt;
* pěsnju ''Idemo v Karpaty'' ukrajinskoj {{-|reggae}}-drižiny ''{{-|The Vyo}}'' ({{Jezyky|uk|The Вйо}})&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=5ZNMzuSxVus | author = The Вйо | title = Идемо мала в Карпаты | website = YouTube}}&lt;/ref&gt; 
* pěsnju ''Masovo pogrebanje'' hrvatskogo folk-družiny ''Mito Matija''&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/watch?v=0G4i3pATtYc | author = Mito Matija | title = Masovo pogrebanje | website = YouTube}}&lt;/ref&gt;
* razne albumy poljskogo JuTubera ''Melac'' (Aleksy Bernat)&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ | title = Melac | website = YouTube}}. [https://web.archive.org/web/20230319175513/https://www.youtube.com/channel/UCAcdRi8frHY15DbNxbC4yDQ Gearchiveerd] op 19 maart 2023.&lt;/ref&gt; 

V filmu ''Kolorovana ptica'' takože jest pěsnja na medžuslovjanskom: «Dušo moja».&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://steen.free.fr/interslavic/the_painted_bird.html#song | title = The song «Dušo moja» | access-date = 2021-08-08}}&lt;/ref&gt;

== Alfabety ==
Pravopisy povyših medžuslovjanskyh projektov sut različne, někoje imajut bogatějšu ortografiju neželi druge. Jednakže skoro vse projekty harakterizuje dvualfabetnost, drugymi slovami: možno jest je pisati i [[Latinica|latiniceju]], i [[Kirilica|kiriliceju]]. Jedin iz glavnyh principov medžuslovjanskogo jest možnost pisanja na ktorojkoli slovjanskoj klaviaturě. Zato strěčajut se razne varianty, zavisne od narodnosti pisatelja, od jegovyh vlastnyh prědpočitanj i od jegovyh tehničnyh možnosti. Jednakože, iz praktičnyh pričin (s obzirom na slovniky, gramatiku, učebniky i t.d.) potrěbny jest isty stupenj standardizacije. 

Dnešnji medžuslovjansky pravopis sostoji se ne toliko iz dvoh alfabetov, ale takože iz dvoh uravnjev. 

=== Standardny ===
Standardny (ili osnovny) alfabet imaje 27 bukv i 3 digrafy ({{-|dž, lj, nj}}) v latiniči i 29 bukv i 1 digraf ({{-|дж}}) v kirilici.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Standardny alfabet
|-
! Latinica
! Kirilica
!Glagolica
! Izgovor
! Varianty latinice
! Varianty kirilice
|-
| '''{{-|A a}}''' || '''{{-|A а}}''' 
|Ⰰ|| {{-|/ɑ ~ a/}} ||  || 
|-
| '''{{-|B b}}''' || '''{{-|Б б}}''' 
|Ⰱ|| {{-|/b/}} ||  || 
|-
| '''{{-|C c}}''' || '''{{-|Ц ц}}''' 
|Ⱌ|| {{-|/ʦ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Č č}}''' || '''{{-|Ч ч}}''' 
|Ⱍ|| {{-|/ʧ ~ tʂ/}} || cz, cx || 
|-
| '''{{-|D d}}''' || '''{{-|Д д}}''' 
|Ⰴ|| {{-|/d/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Dž dž}}''' || '''{{-|Дж дж}}''' 
|Ⰼ|| {{-|/d͡ʒ ~ d͡ʐ/}} ||  dż||
|-
| '''{{-|E e}}''' || '''{{-|Е е}}''' 
|Ⰵ|| {{-|/ɛ ~ e/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Ě ě}}''' || '''{{-|Є є}}''' 
|Ⱑ|| {{-|/ʲɛ/}} ||  e||
|-
| '''{{-|F f}}''' || '''{{-|Ф ф}}''' 
|Ⱇ|| {{-|/f/}} ||  || 
|-
| '''{{-|G g}}''' || '''{{-|Г г}}''' 
|Ⰳ|| {{-|/g ~ ɦ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|H h}}''' || '''{{-|Х х}}''' 
|Ⱈ|| {{-|/x/}} ||  || 
|-
| '''{{-|I i}}''' || '''{{-|И и}}''' 
|ⰻ|| {{-|/i ~ ɪ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|J j}}''' || '''{{-|Ј ј}}''' 
|Ⱜ|| {{-|/j/}} ||  || '''{{-|й}}''' (no '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' : '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}''')
|-
| '''{{-|K k}}''' || '''{{-|К к}}''' 
|Ⰽ|| {{-|/k/}} ||  || 
|-
| '''{{-|L l}}''' || '''{{-|Л л}}''' 
|Ⰾ|| {{-|/l ~ ɫ/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Lj lj}}''' || '''{{-|Љ љ}}''' 
|ⰎⰬ|| {{-|/ʎ ~ l/}} ||  || '''{{-|ль}}'''
|-
| '''{{-|M m}}''' || '''{{-|М м}}''' 
|Ⰿ|| {{-|/m/}} ||  || 
|-
| '''{{-|N n}}''' || '''{{-|Н н}}''' 
|Ⱀ|| {{-|/n/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Nj nj}}''' || '''{{-|Њ њ}}''' 
|ⰐⰬ|| {{-|/nʲ ~ ɲ/}} ||  || '''{{-|нь}}'''
|-
| '''{{-|O o}}''' || '''{{-|О о}}''' 
|Ⱁ|| {{-|/ɔ ~ o/}} ||  || 
|-
| '''{{-|P p}}''' || '''{{-|П п}}''' 
|Ⱂ|| {{-|/p/}} ||  || 
|-
| '''{{-|R r}}''' || '''{{-|Р р}}''' 
|Ⱃ|| {{-|/r/}} ||  || 
|-
| '''{{-|S s}}''' || '''{{-|С с}}''' 
|Ⱄ|| {{-|/s/}} ||  || 
|-
| '''{{-|Š š}}''' || '''{{-|Ш ш}}''' 
|Ⱎ|| {{-|/ʃ ~ ʂ/}} || sz, sx || 
|-
| '''{{-|T t}}''' || '''{{-|Т т}}''' 
|Ⱅ|| {{-|/t/}}|| || 
|-
| '''{{-|U u}}''' || '''{{-|У у}}''' 
|Ⱆ|| {{-|/u/}}|| || 
|-
| '''{{-|V v}}''' || '''{{-|В в}}''' 
|Ⰲ|| {{-|/v ~ ʋ/}}|| || 
|-
| '''{{-|Y y}}''' || '''{{-|Ы ы}}''' 
|Ⱐ|| {{-|/i ~ ɪ ~ ɨ/}}|| i||
|-
| '''{{-|Z z}}''' || '''{{-|З з}}''' 
|Ⰷ|| {{-|/z/}}|| || 
|-
| '''{{-|Ž ž}}''' || '''{{-|Ж ж}}''' 
|Ⰶ|| {{-|/ʒ ~ ʐ/}}|| ż, zs, zx ||
|}

Tomu, že něktore bukvy ne prisutstvujut na vsih klaviaturah, dozvaljajut se slědujuče variacije:
* Vměsto latinskyh bukv '''{{-|č š ž}}''' možno jest pisati '''{{-|cz sz ż (zs)}}''' (poljsky stroj) ili '''{{-|cx sx zx}}''' (eks-stroj).
* Kto imaje problemy s bukvoju '''{{-|y/ы}}''' može takože pisati '''{{-|i/и}}'''.
* Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|ј}}''' možno jest pisati '''{{-|й}}''' (togda vměsto '''{{-|ја/ьа}}''' i '''{{-|ју/ьу}}''' piše se '''{{-|я}}''' i '''{{-|ю}}''').
* Vměsto kiriličskyh bukv '''{{-|љ њ}}''' možno jest pisati '''{{-|ль нь}}'''.
* Soglasno [[ISO 9]]: 
** iz Kirilice: Є є -&gt; Ê ê, Ј ј -&gt; J̌ ǰ, Љ љ -&gt; L̂ l̂, Њ њ -&gt; N̂ n̂, Ь ь -&gt; ʹ
** iz Latinice: Ě ě -&gt; Ѣ ѣ, J j -&gt; Й й, Lj lj -&gt; Лй лй, Nj nj -&gt; Нй нй

=== Etimologičny ===
Jestvuje takože razširjeny alfabet pod nazvoju ''etimologičny alfabet'', ktory sodrži red dodatočnyh bukv, ktore prědavajut specifičnu informaciju o izgovoru i etimologiji. One reprezentujut praslovjanske glasky, ktore v sovrěmennyh slovjanskyh jezykah razvili se v razne směry, i zato odgovarjajut za glavne razliky medžu njimi. Etimologičny pravopis (raněje znany kako ''naučny medžuslovjansky'' ili ''MS Plus'') ograničaje se k latinici, tomu že množinstvu ljudij kiriličske bukvy kako {{-|'''ѣ''', '''ѧ'''}} i t. d. sut nerazumlive.

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Dodatočne latinske bukvy etimologičnogo alfabeta
|-
! Etimologičny
! Standardny
! class=&quot;unsortable&quot; | Izgovor
! class=&quot;unsortable&quot; | Zamětky
|-
| '''{{-|Å å}}'''
| '''{{-|A a}}'''
| {{-|/ɒ/}}
| Praslovjansky '''{{-|TorT/TolT}}''' &gt; staroslovjansky '''{{-|TraT/TlaT}}'''.
|-
| '''{{-|Ć ć}}'''
| '''{{-|Č č}}'''
| {{-|/t͡ɕ/}}
| Praslovjansky '''{{-|tj}}''' &gt; staroslovjansky '''{{-|щ}}'''
|-
| '''{{-|D́ d́}}'''
| '''{{-|D d}}'''
| {{-|/dʲ ~ ɟ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|дь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ď}}'''.
|-
| '''{{-|Đ đ}}'''
| '''{{-|Dž dž}}'''
| {{-|/d͡ʑ/}}
| Zapisańje digrafa črěz ligaturu. Praslovjansky '''{{-|dj}}''' &gt; staroslovjansky '''{{-|жд}}''' (vměsto '''{{-|dž}}''' v slovjanskyh slovah).
|-
| '''{{-|Ė ė}}'''
| '''{{-|E e}}'''
| {{-|/ɛ ~ ǝ/}}
| Alternativno zapisańje jest '''{{-|È}}'''.
|-
| '''{{-|Ę ę}}'''
| '''{{-|E e}}'''
| {{-|/ʲæ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ѧ}}'''.
|-
| '''{{-|Ĺ ĺ}}'''
| '''{{-|Lj lj, L l}}'''
| {{-|/ʎ ~ l/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ль}}'''.
|-
| '''{{-|Ń ń}}'''
| '''{{-|Nj nj, N n}}'''
| {{-|/nʲ ~ ɲ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|нь}}'''.
|-
| '''{{-|Ȯ ȯ}}'''
| '''{{-|O o}}'''
| {{-|/ə ~ ʌ/}}
| Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ò}}'''. Staroslovjansky silny '''{{-|ъ}}'''.
|-
| '''{{-|Ŕ ŕ}}'''
| '''{{-|R r}}'''
| {{-|/rʲ ~ r̝/}}
| Staroslovjansky '''{{-|рь}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ř}}'''.
|-
| '''{{-|Ś ś}}'''
| '''{{-|S s}}'''
| {{-|/ɕ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|сь}}'''.
|-
| '''{{-|T́ t́}}'''
| '''{{-|T t}}'''
| {{-|/tʲ ~ c/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ть}}'''. Alternativno zapisanje jest '''{{-|Ť}}'''.
|-
| '''{{-|Ų ų}}'''
| '''{{-|U u}}'''
| {{-|/o ~ ʊ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|ѫ}}'''.
|-
| '''{{-|Ź ź}}'''
| '''{{-|Z z}}'''
| {{-|/zʲ ~ ʑ/}}
| Staroslovjansky '''{{-|зь}}'''.
|}

== Gramatika ==
Medžuslovjansky jezyk byl standardizovany doprva v 2017 godu poslě slitja projektov Slovianski i Novoslověnsky. Zato v starějših tekstah sut razliky v pravopisanju i v gramatikě, ktore težko jest uměstiti v jednoj tabelkě. Srěd starějših projektah někoje imajut gramatiku skoro identičnu staroslovjanskoj, druge imajut bolje oproščenu gramatiku. Zato trěba jest podčrknuti, že paradigmy poniže ne sut jedinym pravilnym sposobom do pisanja medžuslovjanskogo, ale povstali v tečenju lět stalogo razvitja i približenja obydvoh projektov.&lt;ref&gt;Prva versija byla čestično obrabotana na osnově statije: [http://izviestija.info/index.php/nauka/195-zalozenja-za-medzuslovjanski-jezyk Založeńja za medžuslovjanski jezyk]. {{-|Izviestija.info}}, 29 januara 2012.&lt;/ref&gt;

=== Imenniky ===
Imenniky imajut tri rody (mužsky, žensky, srědnji), dva čisla (jednina, množina) i sedm padežev:&lt;br&gt;
# imeniteljnik (''nominativ'')
# viniteljnik (''akuzativ'')
# roditeljnik (''genitiv'')
# dateljnik (''dativ'')
# tvoriteljnik (''instrumental'')
# městnik (''lokativ'')
# zvateljnik (''vokativ'')

==== Sklonjeńje imennikov ====
V principu medžuslovjanske imenniky imajut četyri sklonjenja:
* Imenniky '''mužskogo roda''' ne imajut končiny v imeniteljniku. Različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom, a takže medžu živymi i neživymi imennikami. V padu živyh imennikov viniteljnik jest identičny roditeljniku, v padu neživyh imeniteljniku.
* Imenniky '''srědnjego roda''' harakterizujut končiny '''-o''' (v padu tvrdyh korenjev) ili '''-e''' (v padu mekkyh korenjev). S izključenjem imeniteljnika, viniteljnika i zvateljnika, tuto Sklonjeńje jest identično mužskomu.
* Imenniky '''ženskogo roda''' s končinoju '''-a'''. Tu takože različaje se medžu tvrdym i mekkym vzorom.
* Imenniky '''ženskogo roda''' na suglasku. Množinstvo imennikov v tutoj grupě sut imenniky na '''-ost'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje imennikov
! rowspan=&quot;3&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;4&quot; | mužsky rod !! colspan=&quot;2&quot; | srědnji rod !! colspan=&quot;3&quot; | žensky rod
|-
! tvrde, žive !! tvrde, nežive !! mekke, žive !! mekke, nežive !! tvrde !! mekke !! -a, tvrde !! -a, mekke !! -Ø
|-
! colspan=&quot;9&quot; | jednina
|-
! I.
| brat || dom || muž || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''a''' || zemj'''a''' || kost
|-
! V.
| brat'''a''' || dom || muž'''a''' || kraj || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''u''' || zemj'''u''' || kost
|-
! R.
| brat'''a''' || dom'''a''' || muž'''a''' || kraj'''a''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! D.
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
|-
! T.
| brat'''om''' || dom'''om''' || muž'''em''' || kraj'''em''' || slov'''om''' || morj'''em''' || žen'''oju''' || zemj'''eju''' || kost'''ju'''
|-
! M.
| brat'''u''' || dom'''u''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''u''' || morj'''u''' || žen'''ě''' || zemj'''i''' || kost'''i'''
|-
! Z.
| brat'''e''' || dom'''e''' || muž'''u''' || kraj'''u''' || slov'''o''' || morj'''e''' || žen'''o''' || zemj'''o''' || kost'''i'''
|-
! &amp;nbsp; !! colspan=&quot;9&quot; | množina
|-
! I.
| brat'''i''' || dom'''y''' || muž'''i''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! V.
| brat'''ov''' || dom'''y''' || muž'''ev''' || kraj'''e''' || slov'''a''' || morj'''a''' || žen'''y''' || zemj'''e''' || kost'''i'''
|-
! R.
| brat'''ov''' || dom'''ov''' || muž'''ev''' || kraj'''ev''' || slov || mor'''(e'''j''')''' || žen || zem'''(e'''j''')''' || kost'''ij'''
|-
! D.
| brat'''am''' || dom'''am''' || muž'''am''' || kraj'''am''' || slov'''am''' || morj'''am''' || žen'''am''' || zemj'''am''' || kost'''jam'''
|-
! T.
| brat'''ami''' || dom'''ami''' || muž'''ami''' || kraj'''ami''' || slov'''ami''' || morj'''ami''' || žen'''ami''' || zemj'''ami''' || kost'''jami'''
|-
! M.
| brat'''ah''' || dom'''ah''' || muž'''ah''' || kraj'''ah''' || slov'''ah''' || morj'''ah''' || žen'''ah''' || zemj'''ah''' || kost'''jah'''
|}

==== Varianty i izključenja ====
Najmnogo medžuprojektnyh razlik jest v padu městnika jedniny u mužskyh i srědnjih slov. Vměsto '''-u''' možno jest takože pisati '''-ě''' (v tvrdom vzoru) i '''-i''' (v mekkom vzoru).

Jestvuje mala kolikost mužskyh imennikov na '''-a''', napr. ''sluga'', ''vladyka'', ''poeta''. One sut sklonjene kako ''žena/zemja'' v jednině, ale kako ''brat/muž'' v množině: ''slugi, slugov''.

Sklonjeńje po vzoru '''-a''' sodrži takože několiko imennikov na '''-i''' (napr. ''bogyni''). One sut sklonjene kako ''zemja''.

Imenniky na '''-anin''' (napr. ''gradžanin'', ''Slovjanin'') imajut korenj '''-an-''' v množině: ''gradžanin, gradžanina'', ale: ''gradžani, gradžanov''. Končinu '''-in''' možno jest takože odstraniti v jednině: ''gradžan, gradžana''.

==== Atematično sklonjeńje ====
Atematično sklonjeńje proizhodi iz praslovjanskogo i jest v staroslovjanskom, ale v množinstvu sučasnyh jezykov ono uravnilo se s regularnymi sklonjenjami. Starějše medžuslovjanske projekty podhodet različno k tomu sklonjenju. 

V obče tematično sklonjeńje sodrživaje imenniky vsih trěh rodov, glavno srědnjego roda. V staroslovjanskom byli slědujuče kategorije:
* mužskogo roda na '''-en''', napr. ''kamen/kamene''
* srědnjego roda kategorije '''-me/-men-''', napr. ''ime/imene''
* srědnjego roda kategorije '''-e/-et-''', sodrživajuče glavno děti i mlade životna, napr. ''tele/telete''
* srědnjego roda kategorije '''-o/-es-''', rědka grupa sodrživajuča samo několiko slov, napr. ''nebo/nebese''
* ženskogo roda na '''-ov''', napr. ''crkov/crkve''
* ženskogo roda na '''-i/-er-''': samo ''mati/matere'' i ''doči/dočere''

V standardnom medžuslovjanskom tute imenniky sklonjajut se kako regularne imenniky:
* ''kamenj'' kako ''kraj'': ''kamenja, kamenju...''
* ''ime(n-)'' i ''tele(t-)'' kako ''slovo'' (kako by imeniteljnik byl ''*imeno'', ''*teleto''): ''imena, imenu...''
* ''nebo'' kako ''slovo'': ''neba, nebu...''
* ''crkov'' i ''mati/mater-'' kako ''kost'': ''crkvi'', ''materi''
* Množinstvo ženskyh slov na '''-ov''' sklonjaje se regularno po vzoru ''žena'': ''horugva, horugvy...''
Jednakože možna i v medžuslovjanskom strěsti se s slědujučimi sklonjenjami:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Regularno sklonjeńje imennikov
! rowspan=&quot;3&quot; | &amp;nbsp; !! mužsky rod !! colspan=&quot;3&quot; | srědnji rod !! colspan=&quot;2&quot; | žensky rod
|-
! -n- !! -n- || -t- || -s- || -v- || -r-
|-
! colspan=&quot;6&quot; | jednina
|-
! I.
| kamen || ime || tele || nebo || crkov || mati
|-
! V.
| kamen || im'''e''' || tel'''e''' || nebo || crkov || mater
|-
! R.
| kamen'''e''' || imen'''e''' || telet'''e''' || nebes'''e''' || crkv'''e''' || mater'''e'''
|-
! D.
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! T.
| kamen'''em''' || imen'''em''' || telet'''em''' || nebes'''em''' || crkov'''ju''' || mater'''ju'''
|-
! M.
| kamen'''i''' || imen'''i''' || telet'''i''' || nebes'''i''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! Z.
| kamen'''i''' || ime || tele || nebo || crkov || mati
|-
! &amp;nbsp; !! colspan=&quot;6&quot; | množina
|-
! I.
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''i''' || mater'''i'''
|-
! V.
| kamen'''i''' || imen'''a''' || telet'''a''' || nebes'''a''' || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
|-
! R.
| kamen'''ev''' || imen || telet || nebes || crkv'''ij''' || mater'''ij'''
|-
! D.
| kamen'''am''' || imen'''am''' || telet'''am''' || nebes'''am''' || crkv'''jam''' || mater'''jam'''
|-
! T.
| kamen'''ami''' || imen'''ami''' || telet'''ami''' || nebes'''ami''' || crkv'''jami''' || mater'''jami'''
|-
! M.
| kamen'''ah''' || imen'''ah''' || telet'''ah''' || nebes'''ah''' || crkv'''jah''' || mater'''jah'''
|}

=== Pridavniky ===
Pridavniky (ili priložniky) vsegda sut regularne. Rodom, čislom i padežem one sut suglasne s imennikom, i obyčno pišut se prěd njim. Sklonjeńje jest jedno, ale sut dva vzory: tvrdy i mekky vzor. V koloně mužskyh imennikov podane sut prvo žive, a potom nežive.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje pridavnikov
! rowspan=&quot;3&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;3&quot; | tvrdy vzor !! colspan=&quot;3&quot; | mekky vzor
|-
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
|-
! colspan=&quot;6&quot; | jednina
|-
! I.
| dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''a''' || svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''a'''
|-
! V.
| dobr'''ogo'''/dobr'''y''' || dobr'''o''' || dobr'''u''' || svěž'''ego'''/svěž'''i''' || svěž'''e''' || svěž'''u'''
|-
! R.
| dobr'''ogo''' || dobr'''ogo''' || dobr'''oj''' || svěž'''ego''' || svěž'''ego''' || svěž'''ej'''
|-
! D.
| dobr'''omu''' || dobr'''omu''' || dobr'''oj''' || svěž'''emu''' || svěž'''emu''' || svěž'''ej'''
|-
! T.
| dobr'''ym''' || dobr'''ym''' || dobr'''oju''' || svěž'''im''' || svěž'''im''' || svěž'''eju'''
|-
! M.
| dobr'''om''' || dobr'''om''' || dobr'''oj''' || svěž'''em''' || svěž'''em''' || svěž'''ej'''
|-
! &amp;nbsp; || colspan=&quot;6&quot; | množina
|-
! I.
| dobr'''i'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''i'''/svěž'''e''' || svěž'''e''' || svěž'''e'''
|-
! V.
| dobr'''yh'''/dobr'''e''' || dobr'''e''' || dobr'''e''' || svěž'''ih'''/svěž'''e''' || svěž'''a''' || svěž'''e'''
|-
! R.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''yh''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''ih'''
|-
! D.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''ym''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''im'''
|-
! T.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''ymi''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''imi'''
|-
! M.
| colspan=&quot;3&quot; | dobr'''yh''' || colspan=&quot;3&quot; | svěž'''ih'''
|}

==== Prislovniky i stupnjevanje ====
Iz pridavnika tvori se prislovnik, izměnjajuči končinu '''-y/-i''' na '''-o/-e''': ''dobro'', ''svěže''.

Vtory stupenj (''komparativ'') pridavnikov tvori se s pomočju končiny '''-ějši''' (prislovnik: '''-ěje'''): ''slaby &gt; slabějši, slaběje''. Ako pridavnik končaje se na '''-eky''', '''-oky''' ili '''-ky''', vměsto togo dodavaje se '''-ši''' (prislovnik: '''-je'''): ''široky &gt; širši, širje'', ''daleky &gt; dalši, dalje'', ''legky &gt; legši'', ''vuzky &gt; vuzši, vuže''.

Tretji stupenj (''superlativ'') tvori se dodavajuči prědrastku '''naj-''' k vtoromu stupnju: ''najslabějši'' (prislovnik: ''najslaběje'').

Něktore pridavniky imajut neregularno stupnjevanje:
* ''veliky'' &gt; ''bolši'' ili ''večši'' (prislovnik: ''bolje'' ili ''veče'')
* ''maly'' &gt; ''menši'' (prislovnik: ''menje'')
* ''dobry'' &gt; ''lěpši'' ili ''lučši'' (prislovnik: ''lěpje'' ili ''lučše'')
* ''zly'' &gt; ''gorši'' (prislovnik: ''gorje'')
* ''blagy'' &gt; ''blažejši'' (prislovnik: ''blažeje'')
* ''legky'' &gt; ''legši'' (prislovnik: ''legše'')
* ''mekky'' &gt; ''mekši'' (prislovnik: ''mekše'')

Jest takože drugy sposob stupnjevanja v medžuslovjanskom, imenno s pomočju prislovnikov '''bolje, najbolje''' ili '''vyše, najvyše'''. Tuta metoda koristaje se glavno za dolžejše pridavniky, napr.: ''složeny &gt; bolje/vyše složeny &gt; najbolje/najvyše složeny''.

V sravnjenjah koristaje se v vtorom stupnju prědložnik '''od''': ''Tuta kniga jest lěpša od tamtoj knigy.'' Možno jest takože koristiti slova '''než/neželi''': ''Tuta kniga jest lěpša než/neželi tamta kniga.''

V tretjem stupnju koristaje se prědložnik '''iz''': ''Tuta kniga jest najlěpša iz vsih mojih knig.''

=== Zaimenniky ===

==== Osobne zaimenniky ====
'''Osobne''' (''personalne, lične'') zaimenniky sklanjajut se kako v tabelě:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Osobne i refleksivne zaimenniky
|rowspan=&quot;3&quot;|
!colspan=&quot;5&quot;|jednina
!colspan=&quot;4&quot;|množina
!rowspan=&quot;3&quot;|refleksivny
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|1. osoba
!rowspan=&quot;2&quot;|2. osoba
!colspan=&quot;3&quot;|3. osoba
!rowspan=&quot;2&quot;|1. osoba
!rowspan=&quot;2&quot;|2. osoba
!colspan=&quot;2&quot;|3. osoba
|-
!m.
!sr.
!ž.
!m.živ.
!m.neživ./sr./ž.
|-
! I.
| ja || ty || on || ono || ona || my || vy || oni || one || —
|-
! V.
| mene, me || tebe, te || colspan=&quot;2&quot; | (n)jego, go || (n)ju || rowspan=&quot;2&quot; | nas || rowspan=&quot;2&quot; | vas || rowspan=&quot;2&quot; | (n)jih || (n)je || sebe, se
|-
! R.
| mene || tebe || colspan=&quot;2&quot; | (n)jego || (n)jej || (n)jih || sebe
|-
! D.
| mně, mi || tobě, ti || colspan=&quot;2&quot; | (n)jemu, mu || (n)jej || nam || vam || colspan=&quot;2&quot; | (n)jim || sobě, si
|-
! T.
| mnoju || toboju || colspan=&quot;2&quot; | njim || nju || nami || vami || colspan=&quot;2&quot; | njimi || soboju
|-
! M.
| mne || tobě || colspan=&quot;2&quot; | njim || njej || nas || vas || colspan=&quot;2&quot; | njih || sobě
|}

Poslě prědložnikov osobne zaimenniky tretjej osoby vsegda imajut protetičnu '''n-''': ''od njego'', ''bez njih'', ''za nju''.

==== Prisvojiteljne zaimenniky ====
'''Prisvojiteljne''' (''posesivne'') zaimenniky sut: '''moj''', '''tvoj''', '''naš''', '''vaš''' i '''svoj''', a takože '''čij''', '''něčij''', '''ničij''' i t.d. V padu zaimennikov tretjej osoby koristajut se abo roditeljnik '''jego''', '''jej''', '''jih''', abo prisvojiteljne formy '''jegov''', '''jejin''', '''jihny'''. Vse prisvojiteljne zaimenniky sklanjajut se kako pridavniky: ''moj, mojego...; jegov, jegovogo...''

==== Ukazateljne zaimenniky ====
'''Ukazateljne''' (''demonstrativne'') zaimenniky mogut byti različne. Universalnym ukazateljnym zaimennikom jest '''toj'''. Hočemo li različati medžu blizkostju i udaljenostju, togda sut tri možnosti: '''sej''' za blizkost a '''toj''' za udaljenost, '''tutoj''' za blizkost, a '''tamtoj''' za udaljenost, '''ov''' za blizkost i '''onoj''' za udaljenost. '''Sej''' jest staroslovjansky zaimennik, ktory jest ostavil slědy v vsih slovjanskyh jezykov, ale pomimo togo može byti nerazumlivy za mnogyh.

'''Sej''' i '''toj''' sut odpovědniky mekkogo i tvrdogo vzora; '''tutoj''' i '''tamtoj''' sklanjajut se kako '''toj'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje ukazateljnyh zaimennikov
! rowspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;3&quot; | toj !! colspan=&quot;3&quot; | sej
|-
! m. !! sr. !! ž. !! m. !! sr. !! ž.
|-
! colspan=&quot;7&quot; | jednina
|-
! I.
| toj || to || ta || sej || se || sa
|-
! V.
| togo, toj || to || tu || sego, sej || se || su
|-
! R.
| togo || togo || toj || sego || sego || sej
|-
! D.
| tomu || tomu || toj || semu || semu || sej
|-
! T.
| tym || tym || toju || sim || sim || seju
|-
! M.
| tom || tom || toj || sem || sem || sej
|-
! colspan=&quot;7&quot; | množina
|-
! I.
| ti, te || te || te || si, se || se || se
|-
! V.
| tyh, te || te || te || sih, se || se || se
|-
! R.
| colspan=&quot;3&quot;| tyh || colspan=&quot;3&quot;| sih
|-
! D.
| colspan=&quot;3&quot;| tym || colspan=&quot;3&quot;| sim
|-
! T.
| colspan=&quot;3&quot;| tymi || colspan=&quot;3&quot;| simi
|-
! M.
| colspan=&quot;3&quot;| tyh || colspan=&quot;3&quot;| sih
|}

==== Pytateljne zaimenniky ====
'''Pytateljne''' (''interrogativne'') zaimenniky sut '''kto''' za osoby i '''čto''' za prědmety. Sut takože pytateljne pridavniky '''ktory''' (ili '''koj''') i '''kaky'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ '''Sklonjeńje pytateljnyh zaimennikov'''
! &amp;nbsp; !! kto !! čto
|-
! I.
| kto || čto
|-
! V.
| kogo || čto
|-
! R.
| kogo || čego
|-
! D.
| komu || čemu
|-
! T.
| kym || čim
|-
! M.
| kom || čem
|}

S pomočju pytateljnyh zaimennikov tvori se takože čest označiteljnyh i neoznačiteljnyh zaimennikov, napr. '''někto''', '''ničto''', '''vsaky''', '''inako'''.

==== Odnositeljne zaimenniky ====
'''Odnositeljne''' (''relativne'') zaimenniky sut tri:
* Najčestěje strěčany jest '''ktory''' – sklonjeny kako pridavnik
* Možny jest takože južnoslovjansky '''koj''' – sklonjeny kako '''moj'''
* Koristajemy jest takože arhaičny '''iže''' – v imeniteljniku vsih rodov i čisl, v drugyh padežah sklonjeny kako forma '''on''' + '''-že''' (''iže, jegože, jemuže'' i t.d.).

=== Čislovniky ===
'''Osnovne''' čislovniky sut: 1 – '''jedin/jedna/jedno''', 2 – '''dva/dvě''', 3 – '''tri''', 4 – '''četyri''', 5 – '''pet''', 6 – '''šest''', 7 – '''sedm''', 8 – '''osm''', 9 – '''devet''', 10 – '''deset'''. Večše čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-nadset''' (11-19), '''-deset''' (20-90) i '''-sto''' (200-900). Končinu '''-sto''' možno sklanjati ili ne: ''dvasto/tristo/petsto'' i ''dvěstě/trista/petsot,'' oba sut pravilne.

Sklonjeńje jest pokazano v slědujučej tabelě. Vse čislovniky od 5 do 99 sklonjajut se kako imenniky tipa '''kost'''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Sklonjeńje čislovnikov
! rowspan=&quot;2&quot; | &amp;nbsp; !! colspan=&quot;3&quot; | 1 !! colspan=&quot;2&quot; | 2 !! rowspan=&quot;2&quot; | 3 !! rowspan=&quot;2&quot; | 4 !! rowspan=&quot;2&quot; | 5
|-
! m. !! sr. !! ž. !! m./sr. !! ž.
|-
! I.
| jedin || jedno || jedna || dva || dvě || tri || četyri || pet
|-
! V.
| jedin || jedno || jednu || dva || dvě || tri || četyri || pet
|-
! R.
| colspan=&quot;2&quot; | jednogo || jednoj || colspan=&quot;2&quot; | dvoh || treh || četyreh || peti
|-
! D.
| colspan=&quot;2&quot; | jednomu || jednoj || colspan=&quot;2&quot; | dvoma || trem || četyrem || peti
|-
! T.
| colspan=&quot;2&quot; | jednym || jednoju || colspan=&quot;2&quot; | dvoma || tremi || četyremi || petju
|-
! M.
| colspan=&quot;2&quot; | jednom || jednoj || colspan=&quot;2&quot; | dvoh || treh || četyreh || peti
|}

'''Redne''' čislovniky je možno tvoriti, dodavajuči '''-y''' do osnovnyh čislovnikov (''pety, sedmy, devetdesety''), s izključenjem ''prvy'', ''vtory/drugy'', ''tretji'', ''četvrty''. Čislovnik ''sto'' imaje abo ''stoty'' abo ''sotny''. Povyše 999 dodavaje se končina '''-ny''': ''tysečny'', ''milionny'' i t.d.

'''Ulomky''' (''frakcije''), s izključenjem slova ''pol'' (''polovina'', ''polovica'') je možno tvoriti, dodavajuči končinu '''-ina''' do rednyh čislovnikov: ''tretina'', ''četvrtina'', ''petina'' i t.d.

'''Sborne''' čislovniky: ''dvoje, troje, četvero, petero, šestero, sedmero'' i t.d. Tuta grupa sodrži takože ''oboje''. Možno jest je koristiti za měšane grupy s mužami i ženami (''dvoje studentov''), za grupy ljudij ili životnyh neoznačenogo pola (''osmero ljudij'', ''troje telet''), za prědmety, ktore obyčno sut v parě (''dvoje rukavic'') i za slova, ktore jedino imajut formy v množstvenom čislu (''dvoje dverij''). Sborne čislovniky sut slědžene od roditeljnika množiny, hoti mogut takože byti bez imennika (''my oboje'', ''zabava v troje'').

'''Množiteljne''' čislovniky: ''jediny, dvojny, trojny, četverny, peterny, šesterny'' i t.d. Iz korenjev tutyh čislovnikov možno jest tvoriti glagoly: ''podvojiti'', ''raztrojiti'' i t.d. Druga kategorija množiteljnyh čislovnikov sut prislovniky, ktore dodavajut '''-kratno''' k osnovnomu čislovniku: ''jednokratno, dvakratno, trikratno, mnogokratno, několikokratno'' i t.d.

'''Različajuče''' čislovniky značet: X raznyh rodov něčego. Stara forma jest ''dvoj'', ''troj'' (sklonjene kako ''moj''), ale jasnějše i čestěje koristajeme sut: ''dvojaky, trojaky, četveraky, peteraky, kolikoraky'' i t.d. Kako prislovniky (''trojako'') značet «X sposobami».

Iz čislovnikov možno tvoriti '''imenniky''', na priklad v padu avtobusnoj linije, radiovoj ili televizijnoj stancije, banknota, igrašnoj karty ili školnoj ocěnky, koristaje se končina '''-ka''': ''jedinka, dvojka, trojka, četverka, petka'' i t.d.

=== Glagoly ===

==== Vid ====
Medžuslovjansky, kako vse druge slovjanske jezyky, različaje medžu glagolami sovršenogo i nesovršenogo vida. '''Sovršeny vid''' označaje, že akcija jest, byla ili bude ukončena, i koncentruje se na rezultatu tutoj akcije, a ne na samom proběgu. V padu '''nesovršenogo vida''' akcija v danoj hvilji trvaje ili povtarjaje se. Ako glagol prědstavjaje dviženje, sovršeny vid označaje konkretny směr, a nesovršeny vid označaje, že nemaje směra.

Glagoly bez prědrastky obyčno sut nesovršene. Množinstvo nesovršenyh glagolov imajut takože sovršeny odpovědnik, skoro vsegda v formě prědrastky:&lt;br&gt;
''dělati ~ sdělati''&lt;br&gt;
''čistiti ~ izčistiti''&lt;br&gt;
''pisati ~ napisati''

Prědrastka često izměnjaje značenje i zato potrěbne sut takože «vtorne» nesovršene glagoly, t.j. stvorjene na osnově sovršenogo glagola. Jihno tvorjenje děje se regularno:
* '''-ati''' &gt; '''-yvati''' (napr. ''zapisati ~ zapisyvati'', ''dokazati ~ dokazyvati'')
* '''-iti''' &gt; '''-jati''', s prodolženjem korenja samoglasky (napr. ''napraviti ~ napravjati'', ''pozvoliti ~ pozvaljati'', ''oprostiti ~ opraščati'')

Někoje pary sut neregularne, napr. ''nazvati ~ nazyvati'', ''prijdti ~ prihoditi'', ''podjeti ~ podimati''.

==== Korenje ====
Časovanje glagolov jest notorično složeno v slovjanskyh jezykah. Medžuslovjansky opraščaje toj sistem tako, že sut dvě klasy: slova na '''-iti''' i ostale. Kromě togo trěba jest zapametati, že glagoly imajut dva korenje: prvy služi k tvorjenju infinitiva, prošlogo vrěmena, kondicionala, prošlyh pričestij i glagolnogo imennika, vtory služi tvorjenju sučego vrěmena, razkaznika i sučih pričestij. Najčestěje možno jest te dva korenje regularno izvesti iz infinitiva:
* prvy korenj jest ravny infinitivu bez končiny '''-ti''': ''dělati &gt; děla-'', ''prositi &gt; prosi-'', ''nesti &gt; nes-''. V padu glagolov na '''-sti''', korenj takože može končati se na '''t''' abo '''d''', napr. ''nesti &gt; nes-'', ale: ''vesti &gt; ved-'', ''gnesti &gt; gnet-''.
* vtory korenj sostoji se iz dvoh klas:
** prva klasa končaje se na suglaskě i sodrživaje vse glagoly kromě mnogosložnyh glagolov na '''-iti'''
*** glagoly na '''-ati''' obyčno imajut '''-aj-''': ''dělati &gt; dělaj-''
*** glagoly na '''-ovati''' imajut '''-uj-''': ''kovati &gt; kuj-''
*** glagoly na '''-nuti''' imajut '''-n-''': ''tegnuti &gt; tegn-''
*** jednosložne glagoly imajut '''-j-''': ''piti &gt; pij-'', ''čuti &gt; čuj-''
*** u glagolov, ktore imajut prvy korenj na suglaskě, vtory korenj jest identičny prvomu: ''nesti &gt; nes-'', ''vesti &gt; ved-''
** vtora klasa sodrži mnogosložne glagoly na '''-iti''' (i množinstvo glagolov na '''-ěti'''): ''prositi &gt; pros-i-'', ''viděti &gt; vid-i-''
Sut takože směšane glagoly, u ktoryh ne možno jest regularno izvesti vtory korenj iz prvogo, napr. ''pisati &gt; piš-'', ''spati &gt; spi-'', ''zvati &gt; zov-''. V takyh padah trěba jest naučiti se vtorogo korenja oddělno.

==== Časovanje ====
Osnovne končiny v časovanju sut slědujuče:
* ''Suče vrěme'': v prvoj klasě: '''-u, -eš, -e, -emo, -ete, -ut'''; v vtoroj klasě: '''-ju, -iš, -i, -imo, -ite, -et'''
* ''Prošlo vrěme'' (formy imperfekta i pluskvamperfekta jestvujut jedino v južnoslovjanskyh jezykah i mogut byti nerazumlive zapadnym i vozhodnym Slovjanam. &lt;u&gt;Vsegda možno jest koristiti formy perfekta v prošlom vrěmenu!&lt;/u&gt;)
** ''Imperfekt'': '''-h, -še, -še, -hmo, -ste, -hut'''
** ''Perfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + suči čas glagola '''byti'''
** ''Pluskvamperfekt'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + imperfekt glagola '''byti'''
* ''Kondicional'': m. '''-l''', ž. '''-la''', sr. '''-lo''', mn.č. '''-li''' + kondicional glagola '''byti'''
* ''Buduče vrěme'': buduče vrěme glagola '''byti''' + infinitiv
* ''Razkaznik'': '''-Ø, -mo, -te''' poslě '''j'''; '''-i, -imo, -ite''' poslě inoj suglasky

Pričestja (''participy'') tvoret se tako:
* ''Aktivno suče pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-uči''' v prvoj i '''-eči''' v vtoroj klasě
* ''Pasivno suče pričestje'': '''-emy''' v prvoj i '''-imy''' v vtoroj klasě
* ''Aktivno prošlo pričestje'' (pridavnik i prislovnik): '''-vši''' poslě samoglasky i '''-ši''' poslě suglasky
* ''Pasivno prošlo pričestje'': '''-ny''' poslě samoglasky, '''-eny''' poslě suglasky. Jednosložne glagoly (kromě tyh na '''-ati''') imajut '''-ty'''. Glagoly na '''-iti''' imajut '''-jeny'''.

Nakonec '''glagolny imennik''' tvori se na osnově pasivnogo prošlogo pričestja, zaměnjajuči končinu '''-y''' na '''-je'''.

==== Priklady ====
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Prva klasa ''(dělati)''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| dělaj'''u''' || děla'''h''' || jesm děla'''l(a)''' || běh děla'''l(a)''' || byh děla'''l(a)''' || budu děla'''ti''' ||
|-
! ty
| dělaj'''eš''' || děla'''še''' || jesi děla'''l(a)''' || běše děla'''l(a)''' || bys děla'''l(a)''' || budeš děla'''ti''' || dělaj
|-
! on&lt;br&gt;ona&lt;br&gt;ono
| dělaj'''e''' || děla'''še''' || (je) děla'''l'''&lt;br&gt;(je) děla'''la'''&lt;br&gt;(je) děla'''lo''' || běše děla'''l'''&lt;br&gt;běše děla'''la'''&lt;br&gt;běše děla'''lo''' || by děla'''l'''&lt;br&gt;by děla'''la'''&lt;br&gt;by děla'''lo''' || bude děla'''ti''' ||
|-
! my
| dělaj'''emo''' || děla'''hmo''' || jesmo děla'''li''' || běhmo děla'''li''' || byhmo děla'''li''' || budemo děla'''ti''' || dělaj'''mo'''
|-
! vy
| dělaj'''ete''' || děla'''ste''' || jeste děla'''li''' || běste děla'''li''' || byste děla'''li''' || budete děla'''ti''' || dělaj'''te'''
|-
! oni&lt;br&gt;one
| dělaj'''ut''' || děla'''hu''' || (sut) děla'''li''' || běhu děla'''li''' || by děla'''li''' || budut děla'''ti''' ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! infinitiv
| děla'''ti'''
|-
! aktivno suče pričestje
| děla'''juči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' dělaj'''uči'''
|-
! pasivno suče pričestje
| děla'''jemy''' ('''-a, -o''')
|-
! aktivno prošlo pričestje
| děla'''vši''', ''prislovnik:'' děla'''vši'''
|-
! pasivno prošlo pričestje
| děla'''ny''' ('''-a, -o''')
|-
! glagolny imennik
| děla'''nje'''
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Vtora klasa ''(hvaliti)''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| hval'''ju''' || hvali'''h''' || jesm hvali'''l(a)''' || běh hvali'''l(a)''' || byh hvali'''l(a)''' || budu hvali'''ti''' ||
|-
! ty
| hval'''iš''' || hvali'''še''' || jesi hvali'''l(a)''' || běše hvali'''l(a)''' || bys hvali'''l(a)''' || budeš hvali'''ti''' || hval'''i'''
|-
! on&lt;br&gt;ona&lt;br&gt;ono
| hval'''i''' || hvali'''še''' || (je) hvali'''l'''&lt;br&gt;(je) hvali'''la'''&lt;br&gt;(je) hvali'''lo''' || běše hvali'''l'''&lt;br&gt;běše hvali'''la'''&lt;br&gt;běše hvali'''lo''' || by hvali'''l'''&lt;br&gt;by hvali'''la'''&lt;br&gt;by hvali'''lo''' || bude hvali'''ti''' ||
|-
! my
| hval'''imo''' || hvali'''hmo''' || jesmo hvali'''li''' || běhmo hvali'''li''' || byhmo hvali'''li''' || budemo hvali'''ti''' || hval'''imo'''
|-
! vy
| hval'''ite''' || hvali'''ste''' || jeste hvali'''li''' || běste hvali'''li''' || byste hvali'''li''' || budete hvali'''ti''' || hval'''ite'''
|-
! oni&lt;br&gt;one
| hval'''et''' || hvali'''hu''' || (sut) hvali'''li''' || běhu hvali'''li''' || by hvali'''li''' || budut hvali'''ti''' ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! infinitiv
| hvali'''ti'''
|-
! aktivno suče pričestje
| hval'''eči''' ('''-a, -e'''), ''prislovnik:'' hval'''eči'''
|-
! pasivno suče pričestje
| hval'''imy''' ('''-a, -o''')
|-
! aktivno prošlo pričestje
| hval'''ivši''', ''prislovnik:'' hval'''ivši'''
|-
! pasivno prošlo pričestje
| hval'''jeny''' ('''-a, -o''')
|-
! glagolny imennik
| hval'''jenje'''
|}

Ako v vtoroj klasě korenj končaje se na '''s, z, t, d, st, zd''' i končina načinaje se od '''-j-''', nastupajut slědujuče izměny:
* prositi: pros-ju &gt; pro'''š'''u, pros-jeny &gt; pro'''š'''eny
* voziti: voz-ju &gt; vo'''ž'''u, voz-jeny &gt; vo'''ž'''eny
* tratiti: trat-ju &gt; tra'''č'''u, trat-jeny &gt; tra'''č'''eny
* slěditi: slěd-ju &gt; slě'''dž'''u, slěd-jeny &gt; slě'''dž'''eny
* čistiti: čist-ju &gt; či'''šč'''u, čist-jeny &gt; či'''šč'''eny
* jezditi: jezd-ju &gt; je'''ždž'''u, jezd-jeny &gt; je'''ždž'''eny

==== Varianty ====
V časovanju glagolov jest mnogo variacije. Često strěčajeme sut slědujuče:
* V prvoj klasě vměsto '''-aje-''' možno jest koristi skračenu formu '''-a-''': ''ty dělaš'', ''on děla'' i t.d.
* Vměsto končiny '''-u''' v prvoj osobě (j.č.) možno jest pisati '''-(e)m''': ''ja dělam'', ''ja hvalim'', ''ja nesem''.

==== Neregularne glagoly ====
Někoje glagoly imajut neregularno sklonjeńje:
* '''dati''', '''jesti''' i '''věděti''' imajut v sučem čase: ''dam, daš, da, damo, date, dadut''; ''jem, ješ...''; ''věm, věš...''
* '''iti''' imaje neregularny L-pričestje: ''šel, šla, šlo, šli''.
* '''byti''' sklanjaje se tako:

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Neregularny glagol: ''byti''
! !! suče vrěme !! imperfekt !! perfekt !! pluskvamperfekt !! kondicional !! buduče vrěme !! razkaznik
|-
! ja
| jesm || běh || jesm byl(a) || běh byl(a) || byh byl(a) || budu ||
|-
! ty
| jesi || běše || jesi byl(a) || běše byl(a) || bys byl(a) || budeš || budi
|-
! on&lt;br&gt;ona&lt;br&gt;ono
| jest, je || běše || (je) byl&lt;br&gt;(je) byla&lt;br&gt;(je) bylo || běše byl&lt;br&gt;běše byla&lt;br&gt;běše bylo || by byl&lt;br&gt;by byla&lt;br&gt;by bylo || bude ||
|-
! my
| jesmo || běhmo || jesmo byli || běhmo byli || byhmo byli || budemo || budimo
|-
! vy
| jeste || běste || jeste byli || běste byli || byste byli || budete || budite
|-
! oni&lt;br&gt;one
| sut || běhu || (sut) byli || běhu byli || by byli || budut ||
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! infinitiv
| byti
|-
! aktivno suče pričestje
| suči (-a, -e), ''prislovnik:'' suči
|-
! pasivno suče pričestje
| —
|-
! aktivno prošlo pričestje
| byvši, ''prislovnik:'' byvši
|-
! pasivno prošlo pričestje
| —
|-
! glagolny imennik
| bytje
|}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Literatura ==
* {{Avtor|Barandovská-Frank, Věra}}. ''Panslawische Variationen''. Brosch, Ciril i Fiedler, Sabine (ed.), Florilegium Interlinguisticum. Festschrift für Detlev Blanke zum 70. Geburtstag. Peter Lang Internationaler Verlag der Wissenschaften, Frankfurt am Main, 2011, {{ISBN|978-3-631-61328-3}}, pp.&amp;nbsp;209–236.
* {{Avtor|Duličenko, Aleksandr D}}. ''Pravigo de la slava interlingvistiko: slava reciprokeco kaj tutslava lingvo en la historio de Slavoj''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&amp;nbsp;75–101.
* {{Avtor|Kocór, Maria, et al}}. ''Zonal Constructed Language and Education Support of e-Democracy – The Interslavic Experience''. {{Aut|Sokratis K. Katsikas &amp; Vasilios Zorkadis eds.}}, E-Democracy – Privacy-Preserving, Secure, Intelligent E-Government Services. 7th International Conference, E-Democracy 2017, Athens, Greece, December 14–15, 2017, Proceedings (Communications in Computer and Information Science no. 792, Springer International Publishing, 2017, {{ISBN|978-3-319-71116-4}}, 978-3-319-71117-1), pp.&amp;nbsp;15–30.
* {{Avtor|Kuznetsov, Nikolai}}. ''The Interslavic Language: Way of Communication Among the Slavic Nations and Ethnic Groups.'' Journal of Ethnophilosophical Questions and Global Ethics 2.1 (2018): pp. 18–28.
* {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. [https://www.researchgate.net/publication/308041701_Slavic_constructed_languages_in_the_internet_age ''Slavic constructed languages in the internet age'']. Language Problems &amp; Language Planning, vol. 40 no. 3 (January 2016), pp.&amp;nbsp;287–315.
* {{Avtor|Meyer, Anna-Maria}}. ''Wiederbelebung einer Utopie. Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets''. Bamberger Beiträge zur Linguistik 6, Bamberg: Univ. of Bamberg Press, 2014, {{ISBN|978-3-86309-233-7}}.
* {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}, ''Interslavic zonal constructed language: an introduction for English-speakers'' (Lukáš Lhoťan, 2018, {{ISBN|9788090700499}}).
* {{Avtor|Merunka, Vojtěch}}. ''Neoslavonic zonal constructed language''. České Budějovice, 2012, {{ISBN|978-80-7453-291-7}}.
* {{Avtor|Merunka, Vojtěch; Heršak, Emil; Molhanec, Martin}}. ''Neoslavonic Language''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&amp;nbsp;114–134.
* {{Avtor|Рупосова, Л.П.}}, [https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 ''История межславянского языка''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211006163505/https://evestnik-mgou.ru/en/Articles/Doc/176 |date=2021-10-06 }}. Вестник Московского государственного областного университета. Московский государственный областной университет, 2012 no. 1 ({{ISSN|2224-0209}}), pp.&amp;nbsp;51–56.
* {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''Constructed Slavic languages in the 21st century''. Grundlagenstudien aus Kybernetik und Geisteswissenschaft, no. 57:2, June 2016, Akademia Libroservo, ISSN 0723-4899, pp.&amp;nbsp;102–113.
* {{Avtor|Steenbergen, Jan van}}. ''[https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf Język międzysłowiański jako lingua franca dla Europy Środkowej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210701104031/http://jki.amu.edu.pl/files/04%20Steenbergen.pdf |date=2021-07-01 }}''. Ilona Koutny, Ida Stria (eds.): Język / Komunikacja / Informacja nr XIII (2018). Poznań: Wydawnictwo Rys, 2018. {{ISBN|978-83-65483-72-0}}, ISSN 1896-9585, pp.&amp;nbsp;47–61.

== Vněšnje linky ==
=== O jezyku ===
* [http://steen.free.fr/interslavic/ Medžuslovjansky — oficialny sajt]
* [http://interslavic-language.org/ Portal medžuslovjanskogo jezyka]
* [https://interslavic-dictionary.com/ Mnogojezyčny medžuslovjansky slovnik]
* [https://interslavic.fun/ Medžuslovjanska funkcija]
* [https://teletype.in/@flame-ice/gQ2prxcbPBuc/ FAQ o medžuslovjanskom jezyku na medžuslovjanskom]
* [https://teletype.in/@flame-ice/m3CLfI4suCO/ FAQ iz medžuslovjankyh čatov]

=== Na jezyku ===
* [https://isv.miraheze.org Medžuviki] — svobodna encyklopedija na medžuslovjanskom jezyku
* [https://isv.miraheze.org/Sbornik:Glavna_stranica Vikisbornik] — sbornik tekstov na medžuslovjanskom jezyku
* [https://www.youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkkpWsnaRKitfJMx0Ngr8h-g/Playlist Filmy na medžuslovjanskom]
* [https://www.youtube.com/playlist?list=PL--S_Qi-XfGTs4Hpnukm4VyiymJJ5VZqF/Playlist Medžuslovjanska muzika]
* [https://youtube.com/playlist?list=PLN7FF06VmIkni_M4__JF5Z5YDgPIbDs08&amp;si=lIC4i7qLlZ2a0ZIz/Playlist Audioknigy na medžuslovjankom]
* Prěvody кomputerovyh igr: [https://store.steampowered.com/app/3001730/Bober_Bros_Its_Just_A_Prank/It's Just A Prank], [https://store.steampowered.com/app/972760/Secret_Saga_Xamadeon_Stone/Secret Saga], Minecraft, [https://youtube.com/shorts/wPphMHD_Jqw?si=nripPUsRL9WIXSQW/Sid Meier's Civilization BE]

=== Občina ===
* [https://interslavicforum.org/our-team/ InterSlavic Linguistic Forum - Medžuslovjansko Jezyčno Forum]
* [https://www.facebook.com/groups/interslavic/ Grupa na Fejsbuku]
* [https://discord.com/invite/n3saqm27QW Grupa na Diskordu]


{{Umětne jezyky}}
{{Slovjanske jezyky}}
{{Članok s zvězdoju}}

[[Kategorija:Medžuslovjansky| ]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]</text>
      <sha1>5rjtk4x7ystmkhw5kmunyrb7hpikawq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Microsoft</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1339</id>
    <revision>
      <id>43946</id>
      <parentid>35372</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:45:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43946</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="436" sha1="7po5prtc5br8ox8rugyqhmwd63330wm" xml:space="preserve">{{Začetok}}
[[Fajl:Microsoft logo (2012).svg|thumb|Logo Microsoft s 2012]]
{{-|'''Microsoft'''}} - amerikanska kompjuterna korporacija. Microsoft dobyla znamenitost kogda izdala svoj operacijny sistem {{-|[[Microsoft Windows]]}}.

[[Kategorija:Microsoft| ]]
[[Kategorija:Prědprijemstva]]
[[Kategorija:Прєдпријемства]]
[[Kategorija:Informacijne tehnologije]]
[[Kategorija:Информацијне технологије]]</text>
      <sha1>7po5prtc5br8ox8rugyqhmwd63330wm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mr. Bean</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1377</id>
    <revision>
      <id>43626</id>
      <parentid>35397</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:41:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Jedno rěčenje</comment>
      <origin>43626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3923" sha1="fxa5uc8v82gkgtsixgsdvjitw4674cv" xml:space="preserve">{{Začetok|data = May 2026}}
{{Kartka serial
| above_title          = {{-|Mr. Bean|Мистер Бин}}
| image                = Atkinson Rowan crop.jpg
| caption              = Rowan Atkinson v rolji mistera Bina
| genre                = {{-|[[Sitcom]]|[[Sitcom|Ситком]]}}
| creator              = {{Unbulleted list|[[Rowan Atkinson]]|{{-|Richard Curtis|Ричард Кјуртис}}}}
| writer               = {{Unbulleted list|[[Ben Elton]] (epizody 1 i 15)|{{-|Richard Curtis|Ричард Кјуртис}} (epizody 1–7 i 15)|{{-|[[Robin Driscoll]]|[[Robin Driscoll|Робин Дрискол]]}} (epizody 2–15)|Rowan Atkinson}}
| director             = {{Unbulleted list|{{-|[[John Howard Davies]]|[[John Howard Davies|Джон Ховард Дејвис]]}} (epizody 1–3, 15)|{{-|[[John Birkin]]|[[John Birkin|Джон Биркин]]}} (epizody 4–7, 10–14)|{{-|[[Paul Weiland]]|[[Paul Weiland|Пол Вејланд]]}} (epizody 8–9)}}
| starring             = Rowan Atkinson
| open_theme           = &quot;Tema {{-|Mr. Bean'a|мистера Бина}}&quot;, {{-|Sid &amp; the Comeds}} (epizod 1)&lt;br&gt;{{-|&quot;Ecce homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Southwarka|Саутварка}} (epizody 2–11; 14 i 15)&lt;br&gt;{{-|&quot;Ecce homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Christ Church|Крајст-Чорч}} (epizody 12 i 13)
| end_theme            = &quot;Tema {{-|Mr. Bean'a|мистера Бина}} (repriza)&quot;, {{-|Sid &amp; the Comeds}} (epizod 1)&lt;br&gt;{{-|&quot;Vale homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Southwarka|Саутварка}} (epizody 2–6, 8–10)&lt;br&gt;{{-|&quot;Vale homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Christ Church|Крајст-Чорч}} (epizody 13 and 15)&lt;br&gt;{{-|&quot;Vale homo&quot;}} (instrumental) (epizody 7, 11, 12 i 14)
| composer             = {{-|[[Howard Goodall]]|[[Howard Goodall|Ховард Гудол]]}}
| country              = [[Objedinjeno Kraljevstvo]]
| language             = [[Anglijsky jezyk|anglijsky]]
| num_episodes         = 15
| list_episodes        = Spisok epizodov seriala Mr. Bean
| executive_producer   = {{-|[[Peter Bennett-Jones]]|[[Peter Bennett-Jones|Питер Бенет-Джонс]]}}
| producer             = {{Unbulleted list|{{-|John Howard Davies|Джон Ховард Дејвис}} (epizody 1–3)|{{-|[[Sue Vertue]]|[[Sue Vertue|Сју Вертју]]}} (epizody 4–9, 12–15)|{{-|Peter Bennett-Jones|Питер Бенет-Джонс}} (epizody 10–11 i 15)}}
| camera               = [[konfiguracija s několika kamerami]] (ep.1 - 7, 9, 11 - 14) &lt;br&gt; [[s jednoju kameroju]] (ep. 8, 10, 15)
| runtime              = 24–26 minut
| company              = {{-|[[Tiger Aspect Productions]]}}&lt;ref&gt;V surabotě s {{-|[[Thames Television]]}} do goda 1993, i v surabotě s {{-|[[ITV Central|Central Independent Television]]}} do goda 1995.&lt;/ref&gt;
| network              = {{-|[[ITV (TV network)|ITV]]}}
| first_aired          = &lt;!-- This date is as shown on the official website. Do not change it without citing an even more reliable source --&gt;1 januara 1990&lt;ref name=TL&gt;{{Cite web|url=http://www.mrbean.com/timeline|title=Mr Bean&amp;nbsp;— Timeline|publisher=Tiger Aspect Productions Ltd|access-date=8 February 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219134210/http://www.mrbean.com/timeline|archive-date=19 December 2013}}&lt;/ref&gt;
| last_aired           = 15 dekembra 1995
| related              = {{-|{{Unbulleted list|
*''[[Bean (film)|Bean]]''
*''[[Mr. Bean: The Animated Series]]''
*''[[Mr. Bean's Holiday]]''}}
}}
}}
{{-|'''Mr. Bean'''|'''Мистер Бин''' ({{Jezyky|en|Mr. Bean}})}} je [[Objedinjeno kraljevstvo|anglijsky]] televizijny serial s [[Rowan Atkinson|{{-|Rowanom Atkinsonom|Рованом Аткинсоном}}]] {{-||({{Jezyky|en|Rowan Atkinson}})}} v glavnoj rolji. V lětah 1990–1995 bylo sdělanyh petnadset episodov, nadanyh stacijeju {{-|ITV}}.

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|en|Mr. Bean}}

[[Kategorija:Film]]
[[Kategorija:Televizija]]</text>
      <sha1>fxa5uc8v82gkgtsixgsdvjitw4674cv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43627</id>
      <parentid>43626</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:42:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3904" sha1="fw3giqxpxtwbk5y21ec7wg0t3jwvmv1" xml:space="preserve">{{Začetok|data = May 2026}}
{{Kartka serial
| above_title          = {{-|Mr. Bean|Мистер Бин}}
| image                = Atkinson Rowan crop.jpg
| caption              = Rowan Atkinson v rolji mistera Bina
| genre                = {{-|[[Sitcom]]|[[Sitcom|Ситком]]}}
| creator              = {{Unbulleted list|[[Rowan Atkinson]]|{{-|Richard Curtis|Ричард Кјуртис}}}}
| writer               = {{Unbulleted list|[[Ben Elton]] (epizody 1 i 15)|{{-|Richard Curtis|Ричард Кјуртис}} (epizody 1–7 i 15)|{{-|[[Robin Driscoll]]|[[Robin Driscoll|Робин Дрискол]]}} (epizody 2–15)|Rowan Atkinson}}
| director             = {{Unbulleted list|{{-|[[John Howard Davies]]|[[John Howard Davies|Джон Ховард Дејвис]]}} (epizody 1–3, 15)|{{-|[[John Birkin]]|[[John Birkin|Джон Биркин]]}} (epizody 4–7, 10–14)|{{-|[[Paul Weiland]]|[[Paul Weiland|Пол Вејланд]]}} (epizody 8–9)}}
| starring             = Rowan Atkinson
| open_theme           = &quot;Tema {{-|Mr. Bean'a|мистера Бина}}&quot;, {{-|Sid &amp; the Comeds}} (epizod 1)&lt;br&gt;{{-|&quot;Ecce homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Southwarka|Саутварка}} (epizody 2–11; 14 i 15)&lt;br&gt;{{-|&quot;Ecce homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Christ Church|Крајст-Чорч}} (epizody 12 i 13)
| end_theme            = &quot;Tema {{-|Mr. Bean'a|мистера Бина}} (repriza)&quot;, {{-|Sid &amp; the Comeds}} (epizod 1)&lt;br&gt;{{-|&quot;Vale homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Southwarka|Саутварка}} (epizody 2–6, 8–10)&lt;br&gt;{{-|&quot;Vale homo&quot;}}, Hor katedraly {{-|Christ Church|Крајст-Чорч}} (epizody 13 and 15)&lt;br&gt;{{-|&quot;Vale homo&quot;}} (instrumental) (epizody 7, 11, 12 i 14)
| composer             = {{-|[[Howard Goodall]]|[[Howard Goodall|Ховард Гудол]]}}
| country              = [[Objedinjeno Kraljevstvo]]
| language             = [[Anglijsky jezyk|anglijsky]]
| num_episodes         = 15
| list_episodes        = Spisok epizodov seriala Mr. Bean
| executive_producer   = {{-|[[Peter Bennett-Jones]]|[[Peter Bennett-Jones|Питер Бенет-Джонс]]}}
| producer             = {{Unbulleted list|{{-|John Howard Davies|Джон Ховард Дејвис}} (epizody 1–3)|{{-|[[Sue Vertue]]|[[Sue Vertue|Сју Вертју]]}} (epizody 4–9, 12–15)|{{-|Peter Bennett-Jones|Питер Бенет-Джонс}} (epizody 10–11 i 15)}}
| camera               = [[konfiguracija s několika kamerami]] (ep.1 - 7, 9, 11 - 14) &lt;br&gt; [[s jednoju kameroju]] (ep. 8, 10, 15)
| runtime              = 24–26 minut
| company              = {{-|[[Tiger Aspect Productions]]}}&lt;ref&gt;V surabotě s {{-|[[Thames Television]]}} do goda 1993, i v surabotě s {{-|[[ITV Central|Central Independent Television]]}} do goda 1995.&lt;/ref&gt;
| network              = {{-|[[ITV (TV network)|ITV]]}}
| first_aired          = &lt;!-- This date is as shown on the official website. Do not change it without citing an even more reliable source --&gt;1 januara 1990&lt;ref name=TL&gt;{{Cite web|url=http://www.mrbean.com/timeline|title=Mr Bean&amp;nbsp;— Timeline|publisher=Tiger Aspect Productions Ltd|access-date=8 February 2014|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131219134210/http://www.mrbean.com/timeline|archive-date=19 December 2013}}&lt;/ref&gt;
| last_aired           = 15 dekembra 1995
| related              = {{-|{{Unbulleted list|
*''[[Bean (film)|Bean]]''
*''[[Mr. Bean: The Animated Series]]''
*''[[Mr. Bean's Holiday]]''}}
}}
}}
{{-|'''Mr. Bean'''|'''Мистер Бин''' ({{Jezyky|en|Mr. Bean}})}} je [[Objedinjeno kraljevstvo|anglijsky]] televizijny serial s [[Rowan Atkinson|{{-|Rowanom Atkinsonom|Рованом Аткинсоном}}]] {{-||({{Jezyky|en|Rowan Atkinson}})}} v glavnoj rolji. V lětah 1990–1995 bylo sdělanyh petnadset episodov, nadanyh stacijeju {{-|ITV}}.

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|en|Mr. Bean}}

[[Kategorija:Teleserialy]]</text>
      <sha1>fw3giqxpxtwbk5y21ec7wg0t3jwvmv1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Muzikalny instrument</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1382</id>
    <redirect title="Музикалны инструмент" />
    <revision>
      <id>43915</id>
      <parentid>11574</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:13:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43915</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90" sha1="oixzpplrox6mqyhrkf4kgzkopsh7tqq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Музикалны инструмент]]
[[Kategorija:Muzikalne instrumenty]]</text>
      <sha1>oixzpplrox6mqyhrkf4kgzkopsh7tqq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Neolatinsky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1412</id>
    <revision>
      <id>43588</id>
      <parentid>35420</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:14:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>kat.</comment>
      <origin>43588</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5566" sha1="3e98jdwvsxa7us69bzn7xji4o4gh8mc" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Neolatinsky
| nativename = 
| image = File:Logo_del_proyecto.png
| imagescale = 1.2
| imagecaption = Logotip projekta ''{{-|Vía Neolatina}}''
| creator = {{-|Jordi Cassany-Bates}}
| created = 2017
| script = * [[latinica]]
| family = * [[Umětne jezyky]]
** [[Zonalny pomočny jezyk|Zonalne pomočne jezyky]]
}}
'''Romansky neolatinsky''' ili prosto '''neolatinsky''' (neolatin. {{-|''[[Neolatino]]''}}) jest medžunarodny pomočny jezyk, sdělany aby govoritelji raznyh romanskyh jezykov mogli komunikovati jedin s drugym. V vyše točnom smyslu, neolatinsky jest kodifikovanoju jezyčnoju lektoju, osnovanoju na romanskyh jezykah. Neolatinsky izbavjaje se od idiosinkrazij romanskyh jezykov, koje dělajut jih težkymi za razuměnje govoriteljev raznyh jezykov, i fokusuje se na množstvu občih slov i jezyčnyh rěčenjij, ktore imajut romanske jezyky. &lt;ref&gt;Websajt [https://www.omniglot.com/writing/neolatin.htm Omniglot. ''Neolatin.''] Data dostupa: 20 dekembra 2025.&lt;/ref&gt;

Neolatinsky v něktorom smyslu jest hipotetična evolucija ljudskogo latinskogo, takym obrazom, koj byl by najvyše razumlivy za rodnyh govoriteljev romanskyh jezykov, shranjajuči jihne obče gramatične i strukturne aspekty, ktore tute jezyky medžu soboju imajut. To znači, že za člověka bez znanja romanskyh jezykov, neolatinsky ne bude legšim za učenje, neželi vse ostale romanske jezyky, ale on imaje cělj byti najvyše vzajemorazumlivym za govoriteljev vsih tutyh jezykov.

[[Fajl:Colaboradores de neolatín.jpg | thumb | left | 300px | Avtori projekta {{-|''Vía Neolatina''}} v 2024 g.]]
Neolatinsky byl izrabotany organizacijeju {{-|''Vía Neolatina''}}, koja jest kolektivny, medžunarodny i medžudisciplinny projekt, rabotajuči v Internetu na dobrovoljnyh osnovah. Osnovateljem projekta jest {{-|Jordi Cassany Bates}} — lingvist-romanist iz Valencije, koj rabotaje nad kodifikacijeju jezyka od 2006 roka. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web | url = https://docs.google.com/viewerng/viewer?url=http://neolatino.eu/onewebmedia/Principios_de_desegno_de_lo_romance_neolatino_11.pdf | title = Principios de desegno de lo romance neolatino | author = Jordi Cassany-Bates | year = 2017}}&lt;/span&gt;&lt;/ref&gt;

Neolatinsky pojavil se kak standardny jezyk izključno na romanskoj osnově, v različju od drugyh podobnyh jezykov kak napriměr {{-|''[[Interlingua]]''}}. Interlingua jest umětny jezyčny projekt, sdělany {{-|''International Auxiliary Language Association''}}, čijimi cěljami byli ocěnka jestvujučih umětnyh jezykov i dodavanje rekomendacij za stvorjenje &quot;idealnogo&quot; umětnogo jezyka iz njih.

Neolatinsky, s drugoj strany, ne jest osnovany na nikakom umětnom jezyku, vměsto togo on slěduje kriterijam prirodnyh jezykov.

Glavny cělj za neolatinsky ne jest promocija adaptacije medžunarodnogo umětnogo jezyka za ves svět, ale jest pomoč v komunikaciji &quot;za različnyh govoriteljev modernyh romanskyh jezykov, posrědstvom svojstv i harakteristik jihnyh rodnyh jezykov&quot;. Zatom, v različju od interlingua, neolatinsky ne posluživaje se inovativnymi principami, ale jest osnovany na ''kodifikacijnoj teoriji'', izrabotanoj lingvistami kak sut Lamuela, {{-|Castellanos|Кастејанос}} i {{-|Sumien|Сумјен}}. Neolatinsky i medžuslovjansky sut podobne v metodah i principah izrabotyvanja jezyka. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Oficialny sajt projekta jest {{-|[https://neolatino.eu/ neolatino.eu]}}

===== Priměr teksta na neolatinskom: =====
{| class=&quot;wikitable compact&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot;
! Jezyk
! Prva glava [[Universalna deklaracija prav člověka|deklaracije prav člověka]]
|-
| '''Neolatinsky'''
| {{-|Totos los èsseres humanos nascen líberos et equales en dignitate et derectos. Son dotatos de rattsone et conscièntia et deven agire los unos vèrso los altros en espírito de fraternitate.}}
|-
| Francuzsky
| {{-|Tous les êtres humains naissent libres et égaux en dignité et en droits. Ils sont doués de raison et de conscience et doivent agir les uns envers les autres dans un esprit de fraternité.}}
|-
| Špansky
| {{-|Todos los seres humanos nacen libres e iguales en dignidad y derechos y, dotados como están de razón y conciencia, deben comportarse fraternalmente los unos con los otros.}}
|-
| Portugalsky
| {{-|Todos os seres humanos nascem livres e iguais em dignidade e em direitos. Dotados de razão e de consciência, devem agir uns para com os outros em espírito de fraternidade.}}
|-
| Italijansky
| {{-|Tutti gli esseri umani nascono liberi ed eguali in dignità e diritti. Essi sono dotati di ragione e di coscienza e devono agire gli uni verso gli altri in spirito di fratellanza.}}
|-
| Rumunsky
| {{-|Toate fiinţele umane se nasc libere şi egale în demnitate şi în drepturi. Ele sunt înzestrate cu raţiune şi conştiinţă şi trebuie să se comporte unele faţă de altele în spiritul fraternităţii.}}
|-
| '''Medžuslovjansky'''
| Vsi ljudi rodet se svobodnymi i ravnymi v svojem dostojenstvu i pravah. Oni sut obdarjene razumom i svědomjem i muset postupati v odnošenju jedin k drugomu v duhu bratstva.
|}

== Spis literatury ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==

* ''Tutoj članok imaje prěvod iz članka «[[:en:Neolatino_Romance|Neolatino Romance]]» v Vikipediji na'' ''anglijskom jezyku ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Neolatino_Romance&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|CC BY-SA 4.0]]).''

{{Pravopis prověrjeny}}
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne romanske jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>3e98jdwvsxa7us69bzn7xji4o4gh8mc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43590</id>
      <parentid>43588</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:14:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>43590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5585" sha1="0boav9ucuwh3hfjy7q1dmak1urlgxux" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Neolatinsky
| nativename = 
| image = File:Logo_del_proyecto.png
| imagescale = 1.2
| imagecaption = Logotip projekta ''{{-|Vía Neolatina}}''
| creator = {{-|Jordi Cassany-Bates}}
| created = 2017
| script = * [[latinica]]
| family = * [[Umětne jezyky]]
** [[Zonalny pomočny jezyk|Zonalne pomočne jezyky]]
}}
'''Romansky neolatinsky''' ili prosto '''neolatinsky''' (neolatin. {{-|''[[Neolatino]]''}}) jest medžunarodny pomočny jezyk, sdělany aby govoritelji raznyh romanskyh jezykov mogli komunikovati jedin s drugym. V vyše točnom smyslu, neolatinsky jest kodifikovanoju jezyčnoju lektoju, osnovanoju na romanskyh jezykah. Neolatinsky izbavjaje se od idiosinkrazij romanskyh jezykov, koje dělajut jih težkymi za razuměnje govoriteljev raznyh jezykov, i fokusuje se na množstvu občih slov i jezyčnyh rěčenjij, ktore imajut romanske jezyky. &lt;ref&gt;Websajt [https://www.omniglot.com/writing/neolatin.htm Omniglot. ''Neolatin.''] Data dostupa: 20 dekembra 2025.&lt;/ref&gt;

Neolatinsky v něktorom smyslu jest hipotetična evolucija ljudskogo latinskogo, takym obrazom, koj byl by najvyše razumlivy za rodnyh govoriteljev romanskyh jezykov, shranjajuči jihne obče gramatične i strukturne aspekty, ktore tute jezyky medžu soboju imajut. To znači, že za člověka bez znanja romanskyh jezykov, neolatinsky ne bude legšim za učenje, neželi vse ostale romanske jezyky, ale on imaje cělj byti najvyše vzajemorazumlivym za govoriteljev vsih tutyh jezykov.

[[Fajl:Colaboradores de neolatín.jpg | thumb | left | 300px | Avtori projekta {{-|''Vía Neolatina''}} v 2024 g.]]
Neolatinsky byl izrabotany organizacijeju {{-|''Vía Neolatina''}}, koja jest kolektivny, medžunarodny i medžudisciplinny projekt, rabotajuči v Internetu na dobrovoljnyh osnovah. Osnovateljem projekta jest {{-|Jordi Cassany Bates}} — lingvist-romanist iz Valencije, koj rabotaje nad kodifikacijeju jezyka od 2006 roka. &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web | url = https://docs.google.com/viewerng/viewer?url=http://neolatino.eu/onewebmedia/Principios_de_desegno_de_lo_romance_neolatino_11.pdf | title = Principios de desegno de lo romance neolatino | author = Jordi Cassany-Bates | year = 2017}}&lt;/span&gt;&lt;/ref&gt;

Neolatinsky pojavil se kak standardny jezyk izključno na romanskoj osnově, v različju od drugyh podobnyh jezykov kak napriměr {{-|''[[Interlingua]]''}}. Interlingua jest umětny jezyčny projekt, sdělany {{-|''International Auxiliary Language Association''}}, čijimi cěljami byli ocěnka jestvujučih umětnyh jezykov i dodavanje rekomendacij za stvorjenje &quot;idealnogo&quot; umětnogo jezyka iz njih.

Neolatinsky, s drugoj strany, ne jest osnovany na nikakom umětnom jezyku, vměsto togo on slěduje kriterijam prirodnyh jezykov.

Glavny cělj za neolatinsky ne jest promocija adaptacije medžunarodnogo umětnogo jezyka za ves svět, ale jest pomoč v komunikaciji &quot;za različnyh govoriteljev modernyh romanskyh jezykov, posrědstvom svojstv i harakteristik jihnyh rodnyh jezykov&quot;. Zatom, v različju od interlingua, neolatinsky ne posluživaje se inovativnymi principami, ale jest osnovany na ''kodifikacijnoj teoriji'', izrabotanoj lingvistami kak sut Lamuela, {{-|Castellanos|Кастејанос}} i {{-|Sumien|Сумјен}}. Neolatinsky i medžuslovjansky sut podobne v metodah i principah izrabotyvanja jezyka. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Oficialny sajt projekta jest {{-|[https://neolatino.eu/ neolatino.eu]}}

===== Priměr teksta na neolatinskom: =====
{| class=&quot;wikitable compact&quot; style=&quot;font-size: 90%;&quot;
! Jezyk
! Prva glava [[Universalna deklaracija prav člověka|deklaracije prav člověka]]
|-
| '''Neolatinsky'''
| {{-|Totos los èsseres humanos nascen líberos et equales en dignitate et derectos. Son dotatos de rattsone et conscièntia et deven agire los unos vèrso los altros en espírito de fraternitate.}}
|-
| Francuzsky
| {{-|Tous les êtres humains naissent libres et égaux en dignité et en droits. Ils sont doués de raison et de conscience et doivent agir les uns envers les autres dans un esprit de fraternité.}}
|-
| Špansky
| {{-|Todos los seres humanos nacen libres e iguales en dignidad y derechos y, dotados como están de razón y conciencia, deben comportarse fraternalmente los unos con los otros.}}
|-
| Portugalsky
| {{-|Todos os seres humanos nascem livres e iguais em dignidade e em direitos. Dotados de razão e de consciência, devem agir uns para com os outros em espírito de fraternidade.}}
|-
| Italijansky
| {{-|Tutti gli esseri umani nascono liberi ed eguali in dignità e diritti. Essi sono dotati di ragione e di coscienza e devono agire gli uni verso gli altri in spirito di fratellanza.}}
|-
| Rumunsky
| {{-|Toate fiinţele umane se nasc libere şi egale în demnitate şi în drepturi. Ele sunt înzestrate cu raţiune şi conştiinţă şi trebuie să se comporte unele faţă de altele în spiritul fraternităţii.}}
|-
| '''Medžuslovjansky'''
| Vsi ljudi rodet se svobodnymi i ravnymi v svojem dostojenstvu i pravah. Oni sut obdarjene razumom i svědomjem i muset postupati v odnošenju jedin k drugomu v duhu bratstva.
|}

== Spis literatury ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==

* ''Tutoj članok imaje prěvod iz članka «[[:en:Neolatino_Romance|Neolatino Romance]]» v Vikipediji na'' ''anglijskom jezyku ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Neolatino_Romance&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|CC BY-SA 4.0]]).''

{{Umětne jezyky}}
{{Pravopis prověrjeny}}
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne romanske jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>0boav9ucuwh3hfjy7q1dmak1urlgxux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nikolo Makijaveli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1421</id>
    <revision>
      <id>43837</id>
      <parentid>35426</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T00:19:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3285" sha1="sxlau897ge5itxrhl7ljdwbw1kjchis" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin:0 0 1em 1em; width:300px; background-color:#f9f9f9;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color:#dcdcdc; text-align:center; font-size:120%;&quot; |Nikolo Makijaveli
|-
|'''Obraz'''
| &lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;[[Fajl:Portrait of Niccolò Machiavelli by Santi di Tito.jpg|thumb|241x241px|Portret napisany Santi di Tito, priblizno 1550–1600 god.]]&lt;/div&gt;
|-
|'''Rodil se'''
|3 maja 1469&lt;br&gt;Florencija, Florentijska Republika
|-
|'''Umrl'''
|21 junija 1527 (58 lět)&lt;br&gt;Florencija, Florentijska Republika
|-
|'''Žena'''
|Marietta Corsini
|-
|'''Děti'''
|7
|-
|'''Era'''
|Filozofija Renesansy
|-
|'''Region'''
|Zapadna filozofija
|-
|'''Škola'''
|Klasičny realizm, republikanizm
|-
|'''Glavne interesy'''
|Politika i politična filozofija, vojenna teorija, historija
|-
|'''Značime tvorby'''
|''Vladar, Razpravy o prvom desetilětje Tita Livija''
|-
|'''Značime ideji'''
|Clasičny realizm, ''virtù'', moderny republikanizm
|-
|'''Podpis'''
| &lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;[[Fajl:Machiavelli Signature.svg]]&lt;/div&gt;
|}


'''Nikolo di Bernardo dei Makijaveli''' (italj. Niccolò di Bernardo dei Machiavelli; 3 maja 1469 – 21 junija 1527) – byl florentijsky diplomat, pisatelj, [[filozofija|filozof]] i [[historija|historik]], ktory žil v epohě [[Italija|italjanskoj]] Renesansy. On je najvyše znany za jego političny traktat «Vladar» (''Il Principe''), napisany priblizno 1513 goda, ale opublikovany jedino v 1532 godu, črěz pet lět poslě jego smrti. Jego često imenujut otcem modernoj političnoj filozofije i [[politologija|političnoj nauky]].

Na proteženju mnogyh lět on služil kako vysokopostavjeny činovnik vo Florentijskoj republikě, zajmavši se diplomatičnymi i vojennymi dělami. On pisal komedije, karnavalne pěsnje i stihy. Jego lična korespondencija imaje važno značenje za studiovateljev italjanskoj prěpisky. On pracoval sekretarom vtoroj kancelarije Florentijskoj republiky s 1498 do 1512 goda, koda Medici ne byli u vlady. 

Poslě jego smrti ime Makijaveli stalo izzyvati asociacije s bezprincipnymi dějanjami, ktore on prizyval činiti v jegovoj znamenitoj tvorbě «Vladar». On interesoval se sposobami, ktorymi pravitelj može posluživati se, aby prěžiti v politikě, i znal, že ti, ktori imali uspěh, zajmali se lukavstom, obmanom, ložju, krivdoju, prědavstom, izradoju i zločinstvom. On sovětoval i radil vladnikam učinjati zlo, kogda togo trěbuje politična situacija, v někaky moment on stvrdil, že uspěšni osnovatelji i reformatori vlad muset byti opravdani za ubijstvo inyh liderov, ktori budut jim protivstojati. «Vladar» Makijaveli byl okružen sporami s momenta jego publikacije. Něktori mněvajut jego prostym opisanjem političnoj realnosti. Mnogi mněvajut «Vladara» kak rukovodstvo, obučajuče potencijnyh tiranov tomu, kako jim slěduje zahvačati i udrživati vladu.   

== Iztočniky ==
''Tuty članok imaje prěvod iz članka [[:en:Niccolò_Machiavelli|«Niccolò Machiavelli»]] na anglijskom ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Niccol%C3%B2_Machiavelli&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|CC BY-SA 4.0]]).''

{{DEFAULTSORT:Makijaveli, Nikolo}}

[[Kategorija:Italijanski filozofi]]
[[Kategorija:Pisatelji]]</text>
      <sha1>sxlau897ge5itxrhl7ljdwbw1kjchis</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Objem</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1443</id>
    <revision>
      <id>43904</id>
      <parentid>35437</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:50:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43904</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1550" sha1="tthcsln07tx3uylf6l2bhfnbu3e6ady" xml:space="preserve">'''Objem''' jest harakteristika prostranstva, ktoro zajmaje tělo. Objem izznačaje se formoju těla i jego razměrom.

Jedinica v [[Medžunarodna sistema jedinic|MSJ]] jest kubičny metr ({{-|m³}}). Od njej izhodet ine: kubičny centimetr ({{-|cm³}}), kubičny decimetr ili litr ({{-|dm³}} ili {{-|l}}) i ine. V raznyh državah jesvujut svoje měry.

V formulah tradicijno koristajut znak {{-|V}} (od {{Jezyky|la|volume}} — &quot;objem&quot;).


Glavna vlastnost objęma jest additivnost, to jest objęm každogo tělesa jest raven sųmě objemov jego (neperekręčajųćih ся) čęstej.
[[Fajl:Volume_mezduslovenki.png|thumb|Volumes example, mezduslovenki label]]

== Izčisljeńje objema ==
V dělu objem jest možlivo izčisliti Arhimedovym zakonom, zanurivši těla v vodu: objem izměščenoj vody jest objem těla.

=== Matematično izčisljeńje ===
Za izčisljeńje objemov prostyh figur jestvujut osoblive formuly. Objem složenogo těla izčisljajut složeńjem objemov prostyh těl, na ktore jest možlivo razděliti go.
Poniž sut formuly za něktore figury:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Figura
!Formula
|-
|Kub
|&lt;math&gt;V=a^3&lt;/math&gt;
|-
|Paralelepiped
|&lt;math&gt;V=abc&lt;/math&gt;
|-
|Prizma
|&lt;math&gt;V=B h&lt;/math&gt;
|-
|Piramida
|&lt;math&gt;V=\frac{1}{3} B h&lt;/math&gt;
|-
|Kulja
|&lt;math&gt;V=\frac{4}{3} \pi r^3 &lt;/math&gt;
|-
|Cilindr
|&lt;math&gt;V=\pi r^2 h&lt;/math&gt;
|-
|Konus
|&lt;math&gt;V=\frac{1}{3}\pi r^2 h&lt;/math&gt;
|}


Takož jest možlivo izčisliti objem, znajuči gustost i masu, suglasno formulě &lt;math&gt;V=\frac{m}{\rho}&lt;/math&gt;.

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Fizika]]</text>
      <sha1>tthcsln07tx3uylf6l2bhfnbu3e6ady</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Otava Jo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1471</id>
    <revision>
      <id>43794</id>
      <parentid>35455</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:00:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnješnje linky */</comment>
      <origin>43794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15931" sha1="tksv7o1i4s5jmb9y755lsjgcw68r2l3" xml:space="preserve">{{Kartka muzikalny kolektiv
| nazva          = Otava Jo
| podpis         = muzikalna folk-grupa od [[Sankt-Peterburg]]a
| logo           = [[Fajl:Otava yo logotip 2024.png|center|frameless]]
| foto           = [[Fajl:Otava Yo folk group.jpg|center|frameless]]
| lěta           = od 2003 do tutčasnosti
| država         = [[Fajl:Flag_of_Russia.svg|20px|link=Rosija|Rosija]] [[Rosija]]
| grad           = [[Fajl:Flag_of_Saint_Petersburg.svg|20px|link=Sankt-Peterburg|Sankt-Peterburg]] [[Sankt-Peterburg]]
| žanr           = [[folk-rok]], {{-|[[world music]]}}
| jezyk          = 
| label          = {{Flatlist|
* {{-|[[Navigator]]}}
* {{-|[[ARC Music]]}} 
* {{-|[[CPL (record label)|CPL]]}} }} 
| sostav         = Aleksej Bělkin&lt;br&gt;Dmitrij Šihardin&lt;br&gt; Pjotr Sergejev&lt;br&gt; Aleksej Skosyrev&lt;br&gt; Vasilij Telegin&lt;br&gt; Julija Usova&lt;br&gt; Lina Kolesnik&lt;br&gt; Denis Nikiforov
| druge projekty = {{-|Reelroadъ}} 
| Sajt           = {{-|[http://otava-yo.spb.ru/ otava-yo.spb.ru]}} 
}}
'''«Otava Jo»''' ({{Jezyky|ru|«Отава Ё»}}) jest muzikalna [[Folk muzika|folk]]-grupa iz [[Sankt-Peterburg]]a.

== Historija ==
Kolektiv  jednako myslečih, igrajučih v stilju post-folk i akustičny folk-rok. Voznikl v lětu 2003 v [[Sankt-Peterburg]]u kako [[bočny projekt]] učestnikov grup «{{-|Reelroadъ}}» ([[Aleksej Belkin]] i Aleksej Skosyrev) i «[[Skazy lěsa (grupa)|Skazy lěsa]]» (Dmitrij Šihardin i Pjotr Sergejev). Stali sut izvěstnymi blagodare uličnym izstupjenjam v Sankt-Peterburgu, kde sut bystro stali «gradskoju atrakcijeju», sobirajuči na svojih izstupjenjah sotky gledateljev.

Kako samostojna grupa složili se k lětu 2005.

Muzikanti koristajut [[dudy]], [[Ruske gusli|gusli]], [[Skripka|skripku]], [[Perkusija (muzika)|perkusiju]] i [[Gitara|gitary]]&lt;ref&gt;{{Cite web|author= ''Михаил Садчиков-младший''|archive-url= https://web.archive.org/web/20170211155503/http://calendar.fontanka.ru/events/7151| title = «Отава Ё» сыграет большой концерт и представит новый видеоклип.|url=http://calendar.fontanka.ru/events/7151 |archive-date=2017-02-11| date=2015-01-19| publisher= [[Фонтанка.ру]]}}&lt;/ref&gt;, etnične dyhove instrumenty.

V lětu 2012 jest se stalo popularnym video na pěsnju «{{-|Про Ивана Groove}}»&lt;ref&gt;{{Cite web| archive-url= https://web.archive.org/web/20160513055407/http://reproduktor.net/2015/04/gruppa-otava-yo-provodit-kraudfanding-akciyu-dlya-syomki-prazdnichnogo-koncerta/| title= Группа «Отава Ё» проводит краудфандинг-акцию для съёмки праздничного концерта.| url=http://reproduktor.net/2015/04/gruppa-otava-yo-provodit-kraudfanding-akciyu-dlya-syomki-prazdnichnogo-koncerta/ |archive-date=2016-05-13| publisher= «Репродуктор»| date= 2015-04-23}}&lt;/ref&gt;. V samom lětu takože izšedl hudožny klip na pěsnju «{{-|Дворник}}» po  veršu [[Daniil Harms|Daniila Harmsa]] i narodnoj latyšskoj pěsnje «{{-|Tumša tumša tā eglīte}}»&lt;ref&gt;{{Cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20160611014059/http://newsmuz.com/news_5_26737.htm| title= «Отава Ё» сняла клип «Дворник» |url=http://newsmuz.com/news_5_26737.htm |archive-date=2016-06-11| publisher= NEWSmuz| access-date= 2021-11-21}}&lt;/ref&gt;.

V 2015 godu klip na pěsnju «{{-|Сумецкая}}», snimany pri učestju kluba russkogo pestnogo boja «Buza»&lt;ref name=&quot;newsmuz&quot;&gt;{{Cite web| archive-url=https://web.archive.org/web/20180919025115/http://newsmuz.com/news/2015/otava-yo-spela-russkie-chastushki-pod-draku-33305| title= «Отава Ё» спела русские частушки под драку| url=http://newsmuz.com/news/2015/otava-yo-spela-russkie-chastushki-pod-draku-33305 |archive-date=2018-09-19| publisher= NEWSmuz.com| date=2015-01-22}}&lt;/ref&gt; i opublikovany na {{-|[[Youtube]]}}, jest vstupil do naj-10 klipov 2015 goda po versiji portala «Reproduktor»&lt;ref&gt;{{Cite web| author=''Дмитрий Мех''| archive-url=https://web.archive.org/web/20160404222116/http://reproduktor.net/2015/12/itogi-goda-top-10-klipov-2015-goda/| title= Итоги года: топ 10 клипов 2015 года.| url=http://reproduktor.net/2015/12/itogi-goda-top-10-klipov-2015-goda/ |archive-date=2016-04-04| publisher= «Репродуктор»| date= 2015-12-29}}&lt;/ref&gt;, i takože v februaru 2015 goda stal v vozglavju evropejskogo videočarta v žanru «{{-|World Music}}»&lt;ref&gt;{{Cite web| author= Алексей Мажаев| archive-url=https://web.archive.org/web/20151002151750/http://www.intermedia.ru/news/284549| title= «Отава Ё» — «Лучшее 2006—2015»| url=http://www.intermedia.ru/news/284549 |archive-date=2015-10-02| publisher= [[InterMedia]]| date = 2015-09-29}}&lt;/ref&gt;. Na tuty moment kolektiv imaje 15 oficialnyh videoklipov, mnoge iz ktoryh sut dostali nagrady na medžunarodnyh profilnyh festivalah.

V oktobru 2018 goda, po peti lětah studijnoj raboty, grupa izdavaje album «{{-|Любишь ли ты}}»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=ru|url=https://kulturomania.ru/news/item/otava-ye-rasskazala-o-novom-albome-lyubish-li-ty/|title=&quot;Отава Ё&quot; рассказала о новом альбоме &quot;Любишь ли ты&quot;|website=kulturomania.ru|access-date=2021-03-11|archive-date=2019-06-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20190609112545/http://kulturomania.ru/news/item/otava-ye-rasskazala-o-novom-albome-lyubish-li-ty/}}&lt;/ref&gt;. V septembru ovakogo goda svět jest uviděl i zapisany v juniju v [[Podporožsky region|Podporožskom regionu]] videoklip «{{-|Как на горке, на горе}}»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=ru|url=https://musecube.org/newskub/otava-jo-vypustila-novyj-klip-kak-na-gorke-na-gore/|title=Отава Ё выпустила новый клип «Как на горке, на горе»|access-date=2021-03-11|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915202503/http://musecube.org/newskub/otava-jo-vypustila-novyj-klip-kak-na-gorke-na-gore/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;. V lětu 2020, po izslědkah spoločnoj svetočnoj videosesije (dekembr 2019 goda) s horom «Vasilisa», izdal se album  «Rodženje s „Vasilisoju“ {{-|(Live)}}»&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|url=https://otava-yo.spb.ru/ru/audio|title=Аудио / Отава Ё|website=otava-yo.spb.ru|access-date=2020-12-23|archive-date=2020-12-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20201223063925/https://otava-yo.spb.ru/ru/audio}}&lt;/ref&gt;.

V lětu 2023 kolektiv učestvuje v stvarjanju saundtreka za rosijsky blokbaster «[[Po ščučemu velěnju (film, 2023)|Po ščučemu velěnju]]». Specialno dlja filma muzikanti sut sdělali aranžman izvěstnoj kozačskoj pěsnji «{{-|Пора молодцу жениться}}», ktora jest stala finalnoju pěsnju filma. Vego v filmu zvučet 10 pěsnij grupy. 

Grupa aktivno koncertuje. Otava Jo izstupovala na množstvu etno- i folk-festivalah vo vyše než 30-ti državah světa, vključno festivalov «{{-|[[Дикая мята]]}}» (Rosija), {{-|[[WOMAD]]}} ([[Objedinjeno Kraljevstvo|Velika Britanija]]), {{-|Lowlands}} ([[Niderlandy]]), {{-|Rainforest}} (Malajzija), {{-|Viljandi folk festival}} ([[Estonija]]) , {{-|Globalquerqi}} ([[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]),  «{{-|[[Мир Сибири]]}}» (Rosija), {{-|Kaustinen folk festival}} ([[Finlandija]]), {{-|Iboga}} ([[Španija]]) i mnogyh drugyh; na izstavkě «{{-|[[WOMEX]]-2014}}»&lt;ref name=&quot;newsmuz&quot; /&gt;.

Gastroluje po državah [[Sodružstvo nezavisnyh držav|SND]], [[Evropa|Evropy]], [[Amerika|Ameriky]] i [[Azija|Azije]].

== Učestniky grupy ==
* Aleksej Bělkin — dudy, ruske gusli, etnične dyhove, vokal
* Dmitrij Šihardin — vokal, fidel
* Pjotr Sergejev — veliky buben
* Aleksej Skosyrev — gitara
* Vasilij Telegin — bas-gitara
* Julija Usova — skripka, vokal
* Lina Kolesnik — srkipka
* Denis Nikiforov — perkusija

== Diskografija ==

=== Studijne albumy ===
* 2006 — «Pod aptekoju»
* 2009 — «Žili-byli»
* 2011 — «Rodženje»
* 2013 — «Čto za pěsnje»
* 2018 — «Ljubiš li ty»&lt;ref&gt;{{Cite news|title=Рецензия: «Отава Ё» - «Любишь ли ты»|author=[[Алексей Мажаев]]|url=https://www.intermedia.ru/news/329648|work=[[intermedia.ru]]|date=2018-11-24|access-date=2018-11-24|archive-date=2018-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20181124060326/http://www.intermedia.ru/news/329648}}&lt;/ref&gt;
* 2024 — «Praviljno i jasno»&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://otava-yo.spb.ru/ru/news#view127|title=Новости / Отава Ё|website=otava-yo.spb.ru|access-date=2024-03-02|archive-date=2024-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240302062234/https://otava-yo.spb.ru/ru/news#view127|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== {{-|Live}}-albumy ===
* 2015 — «Dajte malo vrěmečko veselomu pobyti!» (CD + DVD)
* 2020 — «Rodženje s „Vasilisoju“ {{-|(Live)}}»&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== Singly ===
* 2017 — «Oj, Dusja, oj Marusja»&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* 2021 — «Finska poljka 2.0»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=ru|url=https://www.navimusic.ru/collection/digital/product/otava-yo-finskaya-polka-20-single-digital-2021|title=Финская полька 2.0|access-date=2022-02-16|archive-date=2022-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20220216103351/https://www.navimusic.ru/collection/digital/product/otava-yo-finskaya-polka-20-single-digital-2021|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 2023 — «Je čas junaku se ženiti»

=== Sborniky ===
* 2015 — «Lěpše pěsnji 2006—2015» (CD + DVD)

== Muzika v filmu ==
* 2023 — Po ščučemu velěnju  (rež. [[Aleksandr Vojtinsky]])
* 2026 — Suzdalj. 1000 lět i jedin denj (rež. [[Sergej Debižev]])

== Videografija ==
* 2010: [https://www.youtube.com/watch?v=Ui2oKFXPHxI Про Диму и Петю] (O Dimě i Petě)
* 2012: [https://www.youtube.com/watch?v=YbBU06irWT8 Про Ивана Groove] (O Ivanu {{-|Groove}})
* 2012: [https://www.youtube.com/watch?v=eIa7ZfJUeGU Дворник] (Zametatelj)
* 2014: [https://www.youtube.com/watch?v=nqfrljOcUIo Что за песни] (Čto za pěsnji)
* 2015: [https://www.youtube.com/watch?v=0JQ0xnJyb0A Сумецкая] (Sumeckaja)
* 2016: [https://www.youtube.com/watch?v=1wjLI2eslv8 Иванушка-рачек] (Ivanuška-raček)
* 2017: [https://www.youtube.com/watch?v=0HtvH34CmZY Ой, Дуся, ой, Маруся] (Oj, Dusja, oj Marusja)
* 2018: [https://www.youtube.com/watch?v=VfKd5WwyVa4 На речке, на речке] (Na rěčkě, na rěčkě)
* 2018: [https://www.youtube.com/watch?v=vslWAiWzlbs Как на горке, на горе] (Raz na gorkě, na gorě)
* 2019: [https://www.youtube.com/watch?v=k7TxSDRqdC4 Яблочко] (Little Jabločko)
* 2020: [https://www.youtube.com/watch?v=cmt7r6NM928 У кошки четыре ноги] (Kotka ima četyri nogy)
* 2020: [https://www.youtube.com/watch?v=_ETBmGSjg2w Посеяли девки лён] (Posejali sut děvky len)
* 2020: [https://www.youtube.com/watch?v=HSc3fVBjYks Смуглянка] (Smugljanka) (Na okaziju 75. [[Denj Pobědy (9 maja)|Dnja Pobědy]])
* 2021: [https://www.youtube.com/watch?v=IQGrqRkNpS8 Тимоня] (Timonja)
* 2021: [https://www.youtube.com/watch?v=V9MmooTw10A Давно мы дома не были] (Na okaziju 76. [[Denj Pobědy (9 maja)|Dnja Pobědy]])
* 2022: [https://www.youtube.com/watch?v=KJeYu35eRlU Эта ночь святая] (Tuta noč sveta)
* 2023: [https://www.youtube.com/watch?v=OAwtU6yv37s Добрый вечер] (Dobry večer)
* 2023: [https://www.youtube.com/watch?v=PX5OARoNFpg Финская полька] ([[Ievan polkka (pěsnja)|Finska poljka]])
* 2023: [https://www.youtube.com/watch?v=WBz56yRKcAQ Пора молодцу жениться] (Je čas junaku se ženiti)
* 2024: [https://www.youtube.com/watch?v=t18emXHZhso На небе зорька] (Na nebu zorjka)
* 2024: [https://www.youtube.com/watch?v=8lpjO_W24rc Не летай-ка, соловей] (Ne lětaj-ka, slaveje)
* 2024: [https://www.youtube.com/watch?v=RyFMwVZpJdc Пойдём, братцы, вдоль улицы] (Pojdemo, brati, podolg ulice)
* 2025: [https://www.youtube.com/watch?v=8q7mRrFWQwY Идя-идя да мой миленький домой] (Ide-ide da moj milenky do doma)

== Nagrady ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
!God
!Pěsnja
!Nagrada
!Kategorija
|-
| rowspan=&quot;3&quot; |2017
| rowspan=&quot;4&quot; |{{-|Ой, Дуся, ой Маруся}}
|{{-|NYC Indie Film Award}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.nycindiefilmawards.com/june2017.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170805032127/http://www.nycindiefilmawards.com/june2017.html|url-status=usurped|archive-date=August 5, 2017|title=Winners - June 2017|publisher=NYC Indie Film Awards|access-date=September 3, 2018}}&lt;/ref&gt;
|Najlěpšo muzikalno video
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |Majkopsky medžunarodny filmovy festival
|Najlěpšo muzikalno video
|-
| rowspan=&quot;1&quot; |{{-|Russian World Music Awards}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://worldmusiccentral.org/2017/12/05/winners-of-the-2nd-annual-russian-world-music-awards-announced/|title=Winners of The 2nd Annual Russian World Music Awards Announced|last=Antipova|first=Daryana|date=December 5, 2017|publisher=World Music Central|access-date=May 6, 2019|archive-date=May 8, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508215458/https://worldmusiccentral.org/2017/12/05/winners-of-the-2nd-annual-russian-world-music-awards-announced/}}&lt;/ref&gt;
|Najlěpšo muzikalno video
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |2018
| rowspan=&quot;1&quot; |{{-|BELIFF London International Film Festival}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.beliff.co.uk/winners|title=The BELIFFestival Winners|publisher=BELIFF London International Film Festival|access-date=September 3, 2018}}&lt;/ref&gt;
|Najlěpšo muzikalno video
|-
| rowspan=&quot;2&quot; |{{-|Как на горке, на горе}}
| rowspan=&quot;1&quot; |{{-|Los Angeles Film Awards}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.lafilmawards.net/october-2018|title=LAFA WINNERS October 2018|publisher=Los Angeles Film Awards|access-date=May 6, 2019}}&lt;/ref&gt;
|Najlěpšo muzikalno video
|-
|2019
|{{-|California Music Video Awards}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.tastetv.com/2019/03/2nd-annual-california-music-video-awards-winners-announced/|title=2nd Annual California MUSIC VIDEO AWARDS Winners Announced|publisher=TasteTV|access-date=May 6, 2019}}&lt;/ref&gt;
|Najlěpšo video v čudžom jezyku
|-
|2021
|{{-|Тимоня}}
|{{-|Santorini Film Festival}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Best Music Video {{!}} 2021 |url=https://www.santorinifilmfest.com/2021?pgid=ks9dirbt-ef30ae04-4644-4572-81a0-c7d2c66fe622 |access-date=2022-04-06 |website=santorini |language=en |archive-date=2022-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221108145458/https://www.santorinifilmfest.com/2021?pgid=ks9dirbt-ef30ae04-4644-4572-81a0-c7d2c66fe622 }}&lt;/ref&gt;
|Najlěpšo muzikalno video
|}

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
* {{Cite web| url = https://otava-yo.spb.ru/ru/news | title = Oficialny sajt muzikalnoj grupy Otava Jo}}
* [https://vk.com/club662700 Otava Jo] na [[VK (socialna mrěža)|VK]].
* {{Cite AV media| url=https://www.youtube.com/user/ABelkin| title = Kanal Otava Jo na &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;YouTube&lt;/span&gt;}}
* [https://tv-soyuz.ru/peredachi/lavrskie-vstrechi-aleksey-belkin-folk-gruppa-otava-e Лаврские встречи. Алексей Белкин, фолк-группа «Отава Ё»]. 12 februara 2019 goda, Televizija Sojuz.
* ''[[Мажаев, Алексей Игоревич|Алексей Мажаев]]'' [http://www.intermedia.ru/news/284549 «Отава Ё» — «Лучшее 2006—2015»] {{-|[[InterMedia]]}}.
* [http://komiinform.ru/news/118680/ На промоакции «Зимней Ыбицы» «Отава Ё» устроила сельскую фолк-дискотеку.] foto IA «Komiinform», 13 dekembra 2014 goda.
{{Prěvod|ru|Отава Ё}}
{{Prěvod|en|Otava Yo}}

[[Kategorija:Rosija]]
[[Kategorija:Muzikalne grupy]]</text>
      <sha1>tksv7o1i4s5jmb9y755lsjgcw68r2l3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pepelac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1503</id>
    <redirect title="Пепелац" />
    <revision>
      <id>43747</id>
      <parentid>43274</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:44:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="110" sha1="aul7coj4lnyk4srrmjpn1z0xjcr1j9l" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Пепелац]]
[[Kategorija:Sovětsky sojuz]]
[[Kategorija:Lětala]]
[[Kategorija:Kin-Dza-Dza!]]</text>
      <sha1>aul7coj4lnyk4srrmjpn1z0xjcr1j9l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Planovy jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1522</id>
    <revision>
      <id>43690</id>
      <parentid>35491</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:59:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2630" sha1="5q3c359lpj1ymysf41jjtynxhqx7qs8" xml:space="preserve">[[Fajl:Occidental derivation.png|thumb|Slovotvor v planovom jezyku [[okcidental]].]]
V 1850–1920. lětah v [[Evropa|Evropě]] aktivovali stvorjenje [[Planovy jezyk|planovyh jezykov]], cěljem ktoryh bylo dati govoriteljam raznyh jezykov sporazuměvati se drug medžu drugom; v tamte lěta v srědnjem publikovali 3 jezyka v god, a v 1886–1916 lěta v sumě javili se 150 medžunarodnyh jezykov.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot;&gt;{{Cite journal |last=Goodall |first=Grant |date=2023-01-17 |title=Constructed Languages |url=https://www.annualreviews.org/doi/10.1146/annurev-linguistics-030421-064707 |journal=Annual Review of Linguistics |language=en |volume=9 |issue=1 |pages=419–437 |doi=10.1146/annurev-linguistics-030421-064707 |issn=2333-9683 }}&lt;/ref&gt; Povodom tomu stalo javjenje železnice, poštnoj i telegrafnoj svezi, čto dalo drastično uveličenje transportnoj i informacijnoj sveznosti Evropy, a slědno i možlivostij dlja sporazuměvanja.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt;

Prvym istinno popularnym medžunarodnym jezykom stal [[volapük]], ktory v 1879–1880 godah stvoril duhovnik [[Johan Martin Sljajer]].&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt; Volapük imaje bogaty paradigm sklanjanja imennikov (sufiksy dlja 4 [[padež]]ev i 2 gramatičnyh čisel), konjugacije glagolov (prědrastky dlja izražanja vidočasnyh značenij i diateza), a takože sufiksy dlja osoby, čisla i naklonjenja.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt;

V 1887 godu [[Ludovik Zamenhof]] opublikoval opis najvyše popularnogo umětnogo jezyka — [[Esperanto|esperanta]]. On imaje shodnost s volapükom, ale sodržaje menje slovotvornoj [[Morfologija|morfologije]], a v slovosboru imaje vyše silny vliv [[Latinsky jezyk|latinskogo]] i jego [[Romanske jezyky|modernyh potomkov]].&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt; V 1907 godu na osnově esperanta byl opublikovany [[ido]], ktory bez malogo izbavil se od slovotvora, a v 1928 godu [[novial]], ktory imal prěhod k analitizmu i v glagolnoj morfologiji.&lt;ref name=&quot;Goodall&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
|-
! Esperanto
| {{Lang|eo|La}}
| {{Lang|eo|virino}}
| {{Lang|eo|hav-as}}
| {{Lang|eo|ruĝa-j-n}}
| {{Lang|eo|pomo-j-n}}
|-
! ''glosy''
| ''člen''
| žena
| imati-{{-|PRES}}
| črveny-{{-|PL-ACC}}
| jabloko-{{-|PL-ACC}}
|-
! Ido
| {{Lang|io|La}}
| {{Lang|io|muliero}}
| {{Lang|io|hav-as}}
| {{Lang|io|reda}}
| {{Lang|io|pom-i}}
|-
! ''glosy''
| ''člen''
| žena
| imati-{{-|PRES}}
| črveny
| jabloko-{{-|PL}}
|-
! ''prěvod''
|colspan=&quot;6&quot; | &quot;Žena imaje črvene jabloky&quot;
|}

== Iztočniky ==
&lt;small&gt;&lt;references /&gt;&lt;/small&gt;

{{Umětne jezyky}}
[[Kategorija:Jezykoznavstvo]]
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky| ]]</text>
      <sha1>5q3c359lpj1ymysf41jjtynxhqx7qs8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Politika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1538</id>
    <revision>
      <id>43938</id>
      <parentid>35498</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:31:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>-kat.</comment>
      <origin>43938</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5851" sha1="efbxyd8ah6rm7ttm8uu9kaf2lymeizr" xml:space="preserve">{{Pravopis|data=2025-09}}


'''Politika''' (od starogrěčskogo πολιτικά ''politiká'' – 'děla gradov') jest način, kako ljudi, ktori žive v grupah, činajut planovane rozhodnutja. Politika govori o tvorjenju dogovorov medžu ljudmi, da by oni mogli žiti spolu v grupah kako [[pleme]]nah, [[grad]]ah alebo [[država]]h. V velikyh grupah, takih kak [[Država|državy]], někotori ljudi možut posvětiti mnogo vrěmene tvorjenju takih dogovorov; take ljudi se zovut se [[Politiki|politikami]]. Politiki i něktory drugi ljudi mogut sobirati se, da by stvorili [[Vlada|vladu]]. Nauka o politikě v univerzitah se zove [[politologija]], javne děla, vlada, politične studie alebo [[javno upravovanje]].

V običnom životě termin «politika» odnosi se na način, kak [[Država|državy]] sut upravljane, i na sposoby, v kotoryh [[Vlada|vlady]] tvoryt pravilá i zakony, da by dobro upravljali ljudsko obščestvo. Politika možno je takože vidžena v drugih grupah, na primer v [[kompanija]]h, klubah, [[škola]]h i [[Crkov|crkvah]].

== Vlada ==
[[Vlada]] stara se voditi celu grupu. Vlady deržat se takih věkovnyh funkcij:
odločati, ktory ljudi imajut kaky častki [[Zemja|zemje]] odločati, ktory ljudi možut skazati drugim, čto jest činiti odločati, či idti v [[Vojna|vojnu]] s drugom državomtvoriti [[pěnezy]] stavat se věci dlja vsih, na primer [[Droga|drogi]], [[Bolnica|bolnici]], [[Biblioteka|biblioteki]] i [[pristan]]i.
[[Obrazovanj|Obrazovani]] ljudi — ili dlja ih vlastnogo dobra, ili da by nauciti jih tomu, što vlada hoče, da by oni znali brinuti se o velmi mladih, bolnych ili starých upravljati [[dobrobyt]]om drżavy i financijami dostupnymi dlja služeb ([[Bolnica|bolnic]], [[Škola|škol]], itd.)

Jeden iz sposobov, kak vlada vodi grupu, jest tvorjenie [[zakon]]ov i pravil, kotory govoret vsim, čto oni mogut ili ne mogut činiti. Vlada stvara te zakony, aby obščestvo bylo bezpečno i dobro organizovano. Napriklad, zakon «ne voziti auto, kogda si pil alkohol» zastavlja ljudi ot [[Pijano vodenje|pijanogo voženja]], ktore može ubiti ljudi. Zakon «moraš nositi šlem, kogda ideš na motocyklu» pomaga ljudjam zaštititi sebe, kogda oni ridedu.

Vlada možno kontrolirovat ljudi i dejanja v kraju i drugymi sposobami, kromě tvorjenja zakonov.

Na primer, kak vlada trati svoj [[pěnezy]], silno vpliva na to, što ljudi budut dělat i što se stane s ljudmi. Jesli vlada trati mnogo deneg na bolnice i medicinskih sester, ljudje, verojatno, stanut zdorovějše.

Takože, jesli ljudi ljubit svoju vladu ili sčitaju je mudroj, oni možut dělat někotory věci prosto zato, že vlada govori, že to jest dobro. Vlady često izdelavajut plakaty ili televizijske reklamje, kotore poštrigaju ljudi prestati [[Cigareta|piti cigarety]] ili jesti više plodov i ovočej.

Politika často srovnavaje se s [[etika]]ju (idejami o pravilnom i nepravilnom). Etika jest bolě [[abstrakt]]no izčezanje o pravilnom i nepravilnom. Etika obično bolě zajima se principami než zakonom ili politikom či diplomati, zato mnogo ljudi myslit, že etika ne jest praktična. No bez někojka [[Soglasje|soglasja]] o etice, verojatno nemožno bylo by iměti i [[diskusija]] i [[zakon]]y i [[izbiranje]]. V každym političnom sistemě jest někoje soglasje o etice i osobnom povedenju.

== Politične partii ==
V většini držav ljudie sozdali [[Politična partija|politične partii]], aby predstavit svoje ideje. Obyčno jest několiko nesočestvij medžu ljudmi vnutri jedne partii, no oni rabotajut spolu, posleku čuvaju, že sglasuju se o dovolno mnogih věcah i že budut imati bolěje silu, jesli se jedinjaju. Oni priglašajut jedino i tože [[Pozicija|poziciju]] o mnogih [[Vopros (diskusija)|voprosah]] i soglašajut se podržati jedino i tože [[zakon]]y reformy i jedino i tože [[vodż]]i. [[Izbor]] jest običajno konkurencija medžu različnymi stranami. Primiery stran sut [[Liberalna partija]], [[Laboristka partija]], i [[Zelena partija]] v Australii.

== Historija ==
Grěčsky filosof [[Aristotel]] pisal, že člověk jest ''politično životno'' i že [[etika]] i politika sut blisko svjazane.
[[Niccolo Machiavelli]] pisal v svojej knigi ''Il Principe'' ('Knjiga Knjaz', 1532), že politika prěd všim jest o iměni i održanju [[Sila|sily]]. On skazal, že bez sily vodż ne može ničto sdelati.

V 1651 godu [[Thomas Hobbes]] napisav ''[[Leviathan (kniga)|Leviathan]]'', knigu o politice. Hobbes pisal, že ljudi, živejuci v grupah, často otkazuju se od některih svojih prav v obměn za zaščitu od vlady. Tuta ideja jest osnova teorije [[Občestveny dogovor|občestvenogo dogovora]].

V [[19. stoletje]] [[John Stuart Mill]] razvinul «liberalnu» ideju politiki. Mill skazal, že [[demokratija]] jest najvažnejšij političny razvoj XIX stoletja. On govoril, že treba dati večšu zaščitu individualnym pravom protiv vlady.

== Medžunarodna politika ==
Sut takože nesočestvija medžu različnymi državami. Popytki rešiti probleme s vstrečanjemi zovut se [[diplomatija]]. To jest politika medžu [[Nacija|narodami]], a ne vnutri nacij. Jesli problemy ne sut razrešeni diplomatijeju, oni mogu privesti k [[Vojna|vojně]] alebo [[terrorizm]]u.

== Gledajete takože ==
* [[Konstitucija]]
* [[Geopolitika]]
* [[Teorija Podkovy]]
* [[Politična polarizacija]]
* [[Politična ekonomija]]
* [[Politična filozofija]]
* [[Političny spektrum]]

== Vněšnje linky ==
[http://en.citizendium.org/wiki/Politics Politika] – Citizendium
* ''Tuty članok sodrživaje prěklad iz članka {{-|«[[:simple:Politics|Politics]]»}} v Vikipediji na prostom anglijskom ([https://simple.wikipedia.org/w/index.php?title=Human_rights&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljeńje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|{{-|CC BY-SA 4.0}}]]).''

[[Kategorija:Politika| ]]
[[Kategorija:Spoločenstvo]]</text>
      <sha1>efbxyd8ah6rm7ttm8uu9kaf2lymeizr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rekreacija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1615</id>
    <revision>
      <id>43808</id>
      <parentid>35555</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:21:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13359" sha1="2v1okecaradynfjnx221f8jjzaqew9f" xml:space="preserve">[[Fajl:Two surfers.jpg|thumb|right|[[Surfing]], forma rekreacije]]
'''Rekreacija''' (iz {{Jezyky|la|recreatio}} — «obnova», «ozdoravjenije», iz {{Jezyky|la|re-}} — «snova» + {{Jezyky|la|creare}} — «tvoriti», «davati život») jest aktivnost svobodnogo vrěmena. «Potreba dělatj nečto za rekreaciju» jest sutnostny element člověčskoj biologije i psihologije.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = McLean | first = Daniel D. | last2 = Hurd | first2 = Amy R. | year = 2012 | title = Kraus' Recreation and Leisure in Modern Society | publisher = Jones &amp; Bartlett Learning | isbn = 978-0-7637-8114-4 | pages = 3–5}}&lt;/ref&gt; Rekreacijne aktivnosti sut često sdělane za zabavu, [[veselje]] ili [[Ščestje|udovolstvo]], i sut uvažane «dobrym časom».

Rekreacija se razlikuje od [[dokolica]] v tom čto jest to celjna aktivnost koja vklučaje opyt dokolica v kontekstě aktivnostej. Rekreacija jest teško oddělit od obščego koncepta [[Igra|igry]], ktory jest ordinerno termin za Rekreacijne aktivnosti děcej.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Kraus | first = Richard | year = 2001 | title = Recreation and Leisure in Modern Society | publisher = Jones &amp; Bartlett | isbn = 978-0-7637-1591-0 | pages = 7–9}}&lt;/ref&gt;

== Historija ==

=== Davnost ===

Rekreacijne aktivnosti sut byti vitalnoju čestju životu od najrannějših vrěmen. Davne civilizacije zajimaly se s vnějšnimi aktivnostjami kako lov i rybolovstvo za zabavom, a věčše privilegovane klasy v pozdnějših periodah optovaly za sabljanje i jahtu.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Sweet | first = Waldo E. | year = 1987 | title = Sport and Recreation in Ancient Greece: A Sourcebook with Translations | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-195-04127-9 | pages = 1–15}}&lt;/ref&gt;

Davni [[Egipt|Egipčani]] nahodili zabavu v plivanju i ryboljovstvy v [[Nil]]ě. Grěcy byli renomirovany za ljubov k aktivnostjam i sostjazatelnym igram. Imali široky spektr aktivnostej do vybora ktore vklučaly beg, metanje diska i sulicy, daleki skok, boks i kočevoe skakanje. Mesopotamski ljudi imali raznoobrazije rekreacijskih aktivnostej — lov byl popularna zabava medžu asijskyh kraljev i jejich podanikov. Deskove igry bile takože igrane od člen vsih klas.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = McLean | first = Daniel D. | last2 = Hurd | first2 = Amy R. | year = 2012 | title = Kraus' Recreation and Leisure in Modern Society | publisher = Jones &amp; Bartlett Learning | isbn = 978-0-7637-8114-4 | pages = 18–22}}&lt;/ref&gt;

Grěcy i Rimljany sut sistematično planirovali i gradili objekty za rekreaciju — banje, otvorene teatry, amfiteatry, forumi za javne skupiny, stadiony i někogda parky i vrty.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Spawforth | first = Tony | year = 2018 | title = The Story of Greece and Rome | publisher = Yale University Press | isbn = 978-0-300-21714-7 | pages = 112–115}}&lt;/ref&gt;

[[Olimpijske igry]] — jedin iz prvih organizovanih rekreacijskih aktivnostej v historiji — bile osnovane v [[Grěcija|Grěciji]] v 776 roku prěd n. e. Isprva vsim gradjaninom bylo očekovano učestvovati v sportah i igrah, a Olimpijske igry bile ograničene toliko na svobodnorodjene Grěcy. Postepeno, religiozne i kulturne funkcije Olimpijskih iger i drugih festivalov sut byti oslabljene atletičnoj specializacijoju, korupcijoju i komercializmom.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Sweet | first = Waldo E. | year = 1987 | title = Sport and Recreation in Ancient Greece | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-195-04127-9 | pages = 45–52}}&lt;/ref&gt;

=== Srědnjevěčje: rekreacija i religija ===

V Srědnjevěčju, rekreacija bila je često v konfliktu s religijoju. Protestanska rabotna etika, ktora je pojavila se v vrěmy Reformacije, privodila k periodam strogih ograničenij dokolica i rekreacije prěz vsju historiju mnogyh kristijanskih kultur, vklučno s spoločenstvami v Severnoj Ameriky. Tota etika silno vlivala na sučasne pogledy na rekreaciju.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Kraus | first = Richard | year = 2001 | title = Recreation and Leisure in Modern Society | publisher = Jones &amp; Bartlett | isbn = 978-0-7637-1591-0 | pages = 34–37}}&lt;/ref&gt;

Hotj rabotna etika bila široko prinjata i praktiski ne bylo javnogo obezpečenija rekreacije, dokolica bila jest se o brzo razširivati. Silne neprodobrivanje igry, ktore harakterizovalo kolonialny period, počalo mizati. Do 1880-yh i 1890-yh lět, cerkvene vodjaci priznali čto religija ne može věčše arbitrarno osudžat vsju igru i predlagali «svečenu zabavu i rekreaciju» kako alternativy neželanoj igry.

=== 19. věk: industrializacija i razvoj rekreacije ===

Napredujuča produkcija i tehnologija 19. věka prědostavili rabotnikam věčše dostupnosti slobodnogo vrěmeny za zajimanje hobi. S vzrastom pismenosti, bogatstva, legkosti putovanija i razširenijem smysla obščenosty v Britaniji od srědine 19. věka i dalje, bylo věčše vrěmeny i interesa za Rekreacijne aktivnosti vsih vidov, od člen vsih klas.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Bailey | first = Peter | year = 1978 | title = Leisure and Class in Victorian England | publisher = Routledge | isbn = 978-0-416-85590-7 | pages = 23–28}}&lt;/ref&gt;

Prileky za Rekreacijne aktivnosti vzrastale su zaneže realne zaplate prodolžaly rasti i časy raboty prodolžaly padati. V mestnoj Britaniji, devěti-časovny den stal se věčše normoj; Zakon o fabrykah iz 1874 roka ograničil rabochy tyjden na 56,5 godin. Nekoly 200 morskih lětovišt pojavilo se zahvaljujučy deševim hotelam i nedorogim železničnim biljetam, razprostranjenim bankovskim praznikam i blednjenju mnogyh religioznih zabran protivno světskim aktivnostjam v nedělu.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Bailey | first = Peter | year = 1978 | title = Leisure and Class in Victorian England | publisher = Routledge | isbn = 978-0-416-85590-7 | pages = 45–51}}&lt;/ref&gt;

=== 20. věk: rekreacija kako pravo i masa ===

[[Fajl:Urban_park.jpg|thumb|250px|Mestny park — važne orudje javne rekreacije v 20. věku.]]

Do rannogo 20. věka, dokolica bila dostupna věčšemu čislu ljud, i razprostranjeny rekreacijski ruh počal se v Sjednenyh Štatah. Parky su byti razvijeny za obezpečenje vizualnej polevky i měst za zdravu igru ili relaksaciju. Pozdněje, igrišta su byti vyrezany v zapoluněnih oblastjah, i ustrojstva za igry i sporty su byti ustanovleny ne toliko za děcu, ale takože za odroslyh čijih raboči dny su se postepeno skrativali.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Cross | first = Gary | year = 1990 | title = A Social History of Leisure since 1600 | publisher = Venture Publishing | isbn = 978-0-910251-27-3 | pages = 156–161}}&lt;/ref&gt;

Konceptj rekreacije kako člověčeskogo prava byl realizovany v členy 24 Vseobjemljuče deklaracije o pravah člověka, ktory glasit: «Vsěm ima pravo na odpočinek i dokolicu, vklučno razumno ograničenje rabokih godin i periodične plačene odmory».&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Universal Declaration of Human Rights, Article 24 | url = https://www.un.org/en/about-us/universal-declaration-of-human-rights | publisher = United Nations | access-date = 2024-01-01}}&lt;/ref&gt;

== Typy rekreacije ==

=== Fizična rekreacija ===

Fizična rekreacija vklučaje aktivnosti ktore angažirujut tělo:

* '''[[Sport]]''' — organizovane sostjazatelne aktivnosti kako futbol, košarka, plavanje, tenis
* '''Pohod''' — hodanje po prirodnih trasah; razlikuje se od trekinga po kratšim razstojanjam i manje zahtevajučim terenom
* '''Plivanje''' — jedna iz najpopularnějšyh rekreacijskih aktivnostej po vsem světě
* '''Biciklanije''' — za rekreaciju ili fitnes
* '''Tancy''' — popularna forma rekreacije v Afriky i po vsem světě; v gradah, mužy i ženy vsih věkov shodajut se neformalno v tancevalnymi klubami

=== Kulturna i kreativna rekreacija ===

* '''Muzika''' — aktivno igranje na instrumentah ili pasivno slušanje
* '''Čitanje''' — jedna iz najstarěšyh i najpopularnějšyh formi rekreacije
* '''Tvorčestvo''' — umělostj, skulptura, fotografija, pisanje
* '''[[Film]] i [[televizija]]''' — pasivna, ale važna forma modernoj rekreacije

=== Hobi ===

Hobi je regularna aktivnost ktora jest sdělana za zabavom, ordinerno v vrěmy slobodnogo časa, ne profesionalno i ne za oplatu.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Stebbins | first = Robert A. | year = 2007 | title = Serious Leisure: A Perspective for Our Time | publisher = Transaction Publishers | isbn = 978-1-4128-0678-3 | pages = 5–8}}&lt;/ref&gt; Hobi vklučajut zbiranje tematičnih predmetov, zajimanje kreativnimi i umělostnimi stremjenjami, igranje sportov ili stremjenje za drugimi rekreacijami. Znamnity skup hobi menja se s obnavljenimi interesami i razvivajučimi modami.

Brikolža i «zdělaj sam» su někotore od terminov opisujučih gradnju, modifikovanje ili remont věščej bez prjamoj pomočy ekspertov ili profesionalov.

=== Terapeutična rekreacija ===

Rekreacija ima mnogo zdorovstvenih koristej, i suglasno tomu, terapeutična rekreacija bila jest razvita za koristanje od tutog efekta. Terapeutična rekreacija koristaje Rekreacijne aktivnosti za povyšenje fizičnogo, emotivnogo i mentalnogo zdravja ljud s invaliditetom ili hroničnymi problemami zdravja.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Austin | first = David R. | year = 2013 | title = Therapeutic Recreation: Processes and Techniques | publisher = Sagamore Publishing | isbn = 978-1-57167-726-2 | pages = 12–16}}&lt;/ref&gt;

== Rekreacija i družestvo ==

=== Rekreacija i ekonomika ===

S razvojem industrializacije, rabotniki imali věčše dostupnosti slobodnogo vrěmeny za zajimanje hobi. Drugi faktory ktore rělatiše k razširenoj roli rekreacije sut bogatstvo, demografske tendencije i razširena komercializacija rekreacijskih ponud.

Dok jedna percepcija jest čto dokolica jest prosto «svobodny čas», čas ne koristany neobhodnostjami žizni, druga drži čto dokolica jest sila ktora umožnjaje jedinkam razmotriti i otraziti na vrědnosty i realnosti ktore sut izgubleny v aktivnostjah svagdanjego žizni, tako byvajuči sutnostnym elementom osobnogo razvoja i civilizacije.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Cross | first = Gary | year = 1990 | title = A Social History of Leisure since 1600 | publisher = Venture Publishing | isbn = 978-0-910251-27-3 | pages = 1–5}}&lt;/ref&gt;

=== Rekreacija i zdravje ===

Rekreacijne aktivnosti pomogajut kultivovati socialne svyazy, jačati spoločenstva i promovirati fizičnu prikladnost. Rekreacija snabžaje prileky za relaksaciju i smanjenje stressa. Izslědovanija pokazajut čto regularna fizična rekreacija smanjuje rizik kardiovaskularnih bolěznej, diabetu i depresije.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Warburton | first = Darren E.R. | last2 = Nicol | first2 = Crystal Whitney | last3 = Bredin | first3 = Shannon S.D. | year = 2006 | title = Health benefits of physical activity: the evidence | journal = Canadian Medical Association Journal | volume = 174 | issue = 6 | pages = 801–809}}&lt;/ref&gt;

=== Dokolica i rod ===

Dokolica bila jest često silno gendrirana, utvrdjujučy i reproducujučy širše podredjene roli žen — od prostogo prědstavljanja rekreacije kako prerogativa toliko mužskogo zarabotka do zaprěti žen od učeščanija v aktivnostjah. Tute ograničenija su se smanjile kako zapad postepeno stal věčše rasovo i gendrovo tolerantnim po Drugoj světovoj vojně.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Wearing | first = Betsy | year = 1998 | title = Leisure and Feminist Theory | publisher = Sage Publications | isbn = 978-0-8039-8890-2 | pages = 24–30}}&lt;/ref&gt;

== Rekreacija v davnih kulturah po vsem světě ==

V [[Afrika|Afriky]], tanec jest najpopularněša forma rekreacije. V gradah, mužy i ženy vsih věkov shodajut se neformalno v tancevalnymi klubami za tankovanje pod ritmami popularnih muzikantov. V selah mogut byti prileky večerom za neformalne tankovanje.

V davnom [[Kitaj]]ě, popularne Rekreacijne aktivnosti vklučaly igru na muzičnih instrumentah, igranje deskovjyh iger, borbu i strelanje iz luka. Kitajska tradicija čajnogo pitja razvila se takože v važnu socijalnu i rekreacijsku aktivnost.

V [[Japonija|Japoniji]], tradicionalne Rekreacijne aktivnosti vklučajut sumo, strelanje iz luka (kyudo), sposob mača (kendo) i razne forme vizualne umělosti.

== Moderna rekreacija ==

[[Fajl:Video_games.jpg|thumb|250px|Videigry — jedna iz najbrže razvivajučih se formi moderne rekreacije.]]

S razvojem digitalnoj tehnologiji, rekreacija doživila je novu transformaciju. Videigry, socijalne mrěže, streamovanje filmov i muziky su stali glavnymi formami modernoj rekreacije po vsem světě.

Interpretacija rekreacijskih aktivnostej razvila se so vrěmenom. Prědže, rekreacija bila jest glavno asociovana s sportom i fizičnoj aktivnostju; hotj nyně jest mnogo obsežněja v svom razsahu. Seje vklučaje vsě prijetne i dokoličnje poduhvaty kako igranje videiger, sostjazanje v vnějšnih aktivnostjah, ili ugaženje v filmah — vse sut nyně uvažane «rekreacijskymi».&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Rojek | first = Chris | year = 2010 | title = The Labour of Leisure: The Culture of Free Time | publisher = Sage Publications | isbn = 978-1-4129-2897-5 | pages = 45–50}}&lt;/ref&gt;

== Gledite takože ==

* [[Sport]]
* [[Turizm]]
* [[Putovanje]]
* [[Zdravje]]
* [[Igra]]
== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

[[Kategorija:Rekreacija i veseljanje]]
[[Kategorija:Kultura]]</text>
      <sha1>2v1okecaradynfjnx221f8jjzaqew9f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Salvador Dalí</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1661</id>
    <revision>
      <id>43869</id>
      <parentid>35583</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Saljvador Dali]] na [[Salvador Dalí]]</comment>
      <origin>35583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4916" sha1="0hbsx1s1owrwq5j1zzxm0ynzroc3dew" xml:space="preserve">{{Začetok|data=January 2026}}

{{Kartka osoba
| honorific_suffix = &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Orden Izabely Katoličnoj|GYC]]&lt;/span&gt;&lt;/br&gt;špansky i katalonsky umětnik
| name             = Saljvador Dali
| honorific_prefix = [[Toj Najprvorednějši]]&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.boe.es/aeboe/consultas/bases_datos/doc.php?id=BOE-A-1989-4234 |title=Boletín Oficial del Estado, the official gazette of the Spanish government |access-date=31 July 2010 |archive-date=30 June 2012 |archive-url=https://archive.today/20120630120254/http://www.boe.es/aeboe/consultas/bases_datos/doc.php?id=BOE-A-1989-4234 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| image            = [[Fajl:Salvador Dali NYWTS.jpg|center|frameless|Salvador Dali, fotografovany Rodžerom Higginsom, s jego [[ocelot]]om i [[Vusy|vusami]], za ktore byl izvěstny.]]&lt;br /&gt;
| caption          = 
| birth_name       = &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Salvador Domingo Felipe Jacinto Dalí Doménech&lt;/span&gt;
| birth_date       = {{Birth date|1904|5|11|df=y}}
| birth_place      = [[Figeres]], Katalonija, Španija
| death_date       = {{Death date and age|1989|01|23|1904|05|11|df=y}}
| death_place      = Figeres, Katalonija, Španija
| resting_place    = Kripta v [[Teatr i Muzej Dali|Teatru i Muzeju Dali]], Figeres
| field            = Painting, drawing, photography, sculpture, writing, film, and jewelry
| training         = [[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando|San Fernando School of Fine Arts]], Madrid
| movement         = [[Kubizm]], [[Dada]], [[Surealizm]]
| works            = {{Plainlist|
* ''[[Neustuplivost pameti]]'' (1931)
* ''[[Mekka konstrukcija s varjenoju fasolju (Prědčutje gradžanskoj vojny)]]'' (1936)
* ''[[Son, pričinjeny poletom pčely vokrug granatnogo jablka sekundu prěd probudženjem]]'' (1944)
* ''[[Hristos Svetogo Jana od Križa]]'' (1951)
* ''[[Galateja sfer]]'' (1952)
* ''[[Razpetje]]'' ''{{-|(Corpus Hypercubus)}}'' (1954)
* ''[[Ekumeničny sovět (Dali)|Ekumeničny sovět]]'' (1960)
* ''[[Halucinogenny Toreador]]'' (1970)}}
| spouse           = &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Gala Dalí]]&lt;/span&gt; 1934-1982 (umrěla)
| awards           = 
| signature        = [[Fajl:Salvador dali signature.svg|frameless]]
}}

[[Fajl:Dalí.Perseo.JPG|thumb|left|[[Perseus]] s glavoju [[Meduza|Meduzy]] raboty Dali]]

Saljvador Dali, '''{{-|Salvador Domingo Felipe Jacinto Dalí i Domènech}}, 1. markiz Dali iz Pubola''', &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Orden Izabely Katoličnoj|GYC]]&lt;/span&gt;;&lt;ref&gt;&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[http://dictionary.reference.com/browse/dali &quot;Dalí&quot;]. ''[[Random House Webster's Unabridged Dictionary]]''.; [[mwod:dali|&quot;Dalí&quot;]]. ''[[Merriam-Webster Dictionary]]''.&lt;/span&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ime&quot;&gt;Ime Dali izměnjalo se v tečenju jego žitja. Jego ime, oficialno registrovano pri rodženju jest bylo ''{{-|Salvador Domingo Felipe Jacinto Dalí Doménech}}''. Jego rodna imena byli na španskom i jego prezimena [[Kastilijanizacija|kastilijanizovane]], pomimo tomu, že on se rodil v Kataloniji, zatože v toj čas katalonsky jezyk byl jest zabranjenym za oficialjno koristanje. Jego polno ime na katalonskom bylo ''{{-|Salvador Domènec Felip Jacint Dalí i Domènech}}''. V 1977 lětu katalonske imena sut byli legalizovane, i on jest prijel hibridnu formu. Tuta forma, ravno kako čisto španska ili čisto katalonska mogut strečati se dnes v pečati.&lt;/ref&gt; (11 maja 1904 – 23 januara 1989) byl jest [[Španija|špansky]] i [[Katalonija|katalonsky]] [[živopisec]], ktory jest stal znamenity blagodare neobyčnym vzoram, ktore on jest koristal v svojih obrazah. On jest se rodil v [[Figeresu|Figeres]], Katalonija, Španija i byl jest glavnoju figuroju [[Surealism|surealističoj]] umětnosti.&lt;ref&gt;&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Jean-Pierre Thiollet]] 2008. ''Carré d'Art : Barbey d'Aurevilly, Byron, Salvador Dalí, Hallier''. Katalonija. ISBN:2350351890&lt;/span&gt;&lt;/ref&gt;

Jego najvyše znajemym dělom jest ''[[Neustuplivost pameti]]'' (1931), ktore jest tutčas v [[Muzej sučasnoj umětnosti|Muzeju sučasnoj umětnosti]] v [[Nju-Jorku]]. Na obrazu jest krajevid kako vo snu s mekkymi, raztopenymi kešenjovymi časovnikami.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The Persistence of Memory|url=http://www.authenticsociety.com/about/ThePersistenceOfMemory_Dali|archive-url=https://web.archive.org/web/20110623062843/http://www.authenticsociety.com/about/ThePersistenceOfMemory_Dali |archive-date=23 June 2011| publisher = Authentic Society}}&lt;/ref&gt;

Dali jest umrl ostanovjenjem srdca 23 januara 1989 v Kataloniji. Saljvador Dali iměl ženu, ktora se imenovala Gala Dali.

==Svezane stranicy==
* [[Surealizm]]

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnešnje linky ==
{{Prěvod|simple|Salvador Dalí}}
{{Prěvod|en|Salvador Dalí}}

[[Kategorija:Umětniky i arhitekty]]
[[Kategorija:Španci]]
[[Kategorija:Katalonija]]
[[Kategorija:Surealizm]]</text>
      <sha1>0hbsx1s1owrwq5j1zzxm0ynzroc3dew</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43871</id>
      <parentid>43869</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:51:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4961" sha1="pxd0a66wdbu77pifsxvv7hyi84dloxl" xml:space="preserve">{{Začetok|data=January 2026}}

{{Kartka osoba
| honorific_suffix = &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Orden Izabely Katoličnoj|GYC]]&lt;/span&gt;&lt;/br&gt;špansky i katalonsky umětnik
| name             = Saljvador Dali
| honorific_prefix = [[Toj Najprvorednějši]]&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.boe.es/aeboe/consultas/bases_datos/doc.php?id=BOE-A-1989-4234 |title=Boletín Oficial del Estado, the official gazette of the Spanish government |access-date=31 July 2010 |archive-date=30 June 2012 |archive-url=https://archive.today/20120630120254/http://www.boe.es/aeboe/consultas/bases_datos/doc.php?id=BOE-A-1989-4234 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| image            = [[Fajl:Salvador Dali NYWTS.jpg|center|frameless|Salvador Dali, fotografovany Rodžerom Higginsom, s jego [[ocelot]]om i [[Vusy|vusami]], za ktore byl izvěstny.]]&lt;br /&gt;
| caption          = 
| birth_name       = &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;Salvador Domingo Felipe Jacinto Dalí Doménech&lt;/span&gt;
| birth_date       = {{Birth date|1904|5|11|df=y}}
| birth_place      = [[Figeres]], Katalonija, Španija
| death_date       = {{Death date and age|1989|01|23|1904|05|11|df=y}}
| death_place      = Figeres, Katalonija, Španija
| resting_place    = Kripta v [[Teatr i Muzej Dali|Teatru i Muzeju Dali]], Figeres
| field            = Painting, drawing, photography, sculpture, writing, film, and jewelry
| training         = [[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando|San Fernando School of Fine Arts]], Madrid
| movement         = [[Kubizm]], [[Dada]], [[Surealizm]]
| works            = {{Plainlist|
* ''[[Neustuplivost pameti]]'' (1931)
* ''[[Mekka konstrukcija s varjenoju fasolju (Prědčutje gradžanskoj vojny)]]'' (1936)
* ''[[Son, pričinjeny poletom pčely vokrug granatnogo jablka sekundu prěd probudženjem]]'' (1944)
* ''[[Hristos Svetogo Jana od Križa]]'' (1951)
* ''[[Galateja sfer]]'' (1952)
* ''[[Razpetje]]'' ''{{-|(Corpus Hypercubus)}}'' (1954)
* ''[[Ekumeničny sovět (Dali)|Ekumeničny sovět]]'' (1960)
* ''[[Halucinogenny Toreador]]'' (1970)}}
| spouse           = &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Gala Dalí]]&lt;/span&gt; 1934-1982 (umrěla)
| awards           = 
| signature        = [[Fajl:Salvador dali signature.svg|frameless]]
}}

[[Fajl:Dalí.Perseo.JPG|thumb|left|[[Perseus]] s glavoju [[Meduza|Meduzy]] raboty Dali]]

Saljvador Dali, '''{{-|Salvador Domingo Felipe Jacinto Dalí i Domènech}}, 1. markiz Dali iz Pubola''', &lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Orden Izabely Katoličnoj|GYC]]&lt;/span&gt;;&lt;ref&gt;&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[http://dictionary.reference.com/browse/dali &quot;Dalí&quot;]. ''[[Random House Webster's Unabridged Dictionary]]''.; [[mwod:dali|&quot;Dalí&quot;]]. ''[[Merriam-Webster Dictionary]]''.&lt;/span&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ime&quot;&gt;Ime Dali izměnjalo se v tečenju jego žitja. Jego ime, oficialno registrovano pri rodženju jest bylo ''{{-|Salvador Domingo Felipe Jacinto Dalí Doménech}}''. Jego rodna imena byli na španskom i jego prezimena [[Kastilijanizacija|kastilijanizovane]], pomimo tomu, že on se rodil v Kataloniji, zatože v toj čas katalonsky jezyk byl jest zabranjenym za oficialjno koristanje. Jego polno ime na katalonskom bylo ''{{-|Salvador Domènec Felip Jacint Dalí i Domènech}}''. V 1977 lětu katalonske imena sut byli legalizovane, i on jest prijel hibridnu formu. Tuta forma, ravno kako čisto španska ili čisto katalonska mogut strečati se dnes v pečati.&lt;/ref&gt; (11 maja 1904 – 23 januara 1989) byl jest [[Španija|špansky]] i [[Katalonija|katalonsky]] [[živopisec]], ktory jest stal znamenity blagodare neobyčnym vzoram, ktore on jest koristal v svojih obrazah. On jest se rodil v [[Figeresu|Figeres]], Katalonija, Španija i byl jest glavnoju figuroju [[Surealism|surealističoj]] umětnosti.&lt;ref&gt;&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;[[Jean-Pierre Thiollet]] 2008. ''Carré d'Art : Barbey d'Aurevilly, Byron, Salvador Dalí, Hallier''. Katalonija. ISBN:2350351890&lt;/span&gt;&lt;/ref&gt;

Jego najvyše znajemym dělom jest ''[[Neustuplivost pameti]]'' (1931), ktore jest tutčas v [[Muzej sučasnoj umětnosti|Muzeju sučasnoj umětnosti]] v [[Nju-Jorku]]. Na obrazu jest krajevid kako vo snu s mekkymi, raztopenymi kešenjovymi časovnikami.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=The Persistence of Memory|url=http://www.authenticsociety.com/about/ThePersistenceOfMemory_Dali|archive-url=https://web.archive.org/web/20110623062843/http://www.authenticsociety.com/about/ThePersistenceOfMemory_Dali |archive-date=23 June 2011| publisher = Authentic Society}}&lt;/ref&gt;

Dali jest umrl ostanovjenjem srdca 23 januara 1989 v Kataloniji. Saljvador Dali iměl ženu, ktora se imenovala Gala Dali.

==Svezane stranicy==
* [[Surealizm]]

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnešnje linky ==
{{Prěvod|simple|Salvador Dalí}}
{{Prěvod|en|Salvador Dalí}}

{{DEFAULTSORT:Dali, Salvador}}
[[Kategorija:Živopisci]]
[[Kategorija:Arhitekti]]
[[Kategorija:Španci]]
[[Kategorija:Katalonija]]
[[Kategorija:Surealizm]]</text>
      <sha1>pxd0a66wdbu77pifsxvv7hyi84dloxl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovianski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1712</id>
    <revision>
      <id>43700</id>
      <parentid>33555</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:01:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3938" sha1="99t7v7h4uinh7h5f7lx7vf2ij9fnz5h" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| image = Flag of Interslavic.svg
| imagecaption = Horugva slovianski, tutčas horugva [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo]]
| creator =
* Ondrej Rečnik
* Gabriel Svoboda
* [[Jan van Steenbergen]]
* Igor Poljakov
| created = 2006
| extinct = 2011
| script =
* [[latinica]]
* [[kirilica]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]] ([[Balto-slovjanske jezyky|balto-slovjansky]])
}}
'''{{-|Slovianski}}''' (v kiriličnom pravopisu '''{{-|словиански}}''' ili '''{{-|словянски}}''') byl [[Slovjanske jezyky|slovjansky]] umětny pomočny jezyk, iztvorjeny v 2006 godu kak surabotničsko usilje grupy ljudij iz različnyh držav, sobranyh v «Slovianski Forum». Jegov glavny cělj bylo ulegšenje komunikacije medžu prědstaviteljami različnyh [[Slovjani|slovjanskyh]] narodov, a takože umožnjanje ljudam, ktori ne znajut ktorykoli slovjansky jezyk, komunikacije s Slovjanami. Jego viděli veliko pomočnym dlja putujučih i mnogo upotrěbimym orudjem dlja kogokoli, kto htěl by adresovati cěly slovjansky svět posrědstvom vebsajtov, forumov, spisov e-mejlskyh i t. d., bez potrěby prěvodženja teksta na razne jezyky. Znanje jezyka slovianski imělo pozvoliti člověku, da by byl razumlivy govoriteljam kojegokoli slovjanskogo jezyka i razuměl vyše, neželi toliko osnovu teksta na ktoromkoli slovjanskom jezyku. Slovianski takože prědstavjal dobru metodu dlja tyh, ktori hočut načeti učiti se svoj prvy slovjansky jezyk.

Gramatika, kak i slova, byli izbrane na osnově spolnyh elementov vo vsih tutčasnyh slovjanskyh jezykah. Slovianski byl naturalističny jezyk i jegov glavny cělj byla neposrědnja razumlivost, a ne legko učenje. Jednakože gramatika slovianskogo byla oproščena model gramatik naturalnyh slovjanskyh jezykov. Slovianski možno bylo pisati posrědstvom [[Latinica|latinice]] tako i [[Kirilica|kirilice]].

Do 2006 goda, Slovianski imal dvě versije ili dialekty: «slovianski-P» (kde P jest prosty ili pidžin) i «slovianski-N» (kde N jest naturalističny). Potom nazvu «slovianski» prijel slovianski-N, a slovianski-P stal jegova oproščena versija, vyše podobna bulgarskomu i makedonskomu. Oni razhodili se toliko tym, že slovianski imal šest padežev, a slovianski-P ne imal padežev.

V 2011 roku slovianski, slovioski i novoslověnsky sjedinili se v obči projekt pod nazvoju [[medžuslovjansky]]. Oproščena forma slovianski byla zaměnjena oproščenoju formoju medžuslovjanskogo, sloviantom.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/interslavic/history.html |title=A Short History of Interslavic |author=[[Jan van Steenbergen]] |date=2013-05-12 |access-date=2014-12-09 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Priklad ==
«[[Otče naš]]» na slovianski v latinici i kirilici:
&lt;blockquote&gt;
{{-|Naš otec, ktori ješ v nebah, da svetene je tvoje imeno. Da priide tvoje krolevstvo, da bude tvoja volja, kak v nebah tak i na zemlje. Hleb naš každodenni daj nam tutden', i izvinij nam naše grehi, tak kak mi izvinime naših grešnikov. I ne ved' nas v pokušenje, ale spasij nas od zlogo.}}

{{-|Наш отец, ктори йеш в небах, да светене йе твойе имено. Да прииде твойе кролевство, да буде твоя воля, как в небах так и на землье. Хлеб наш каждоденни дай нам тутдень, и извиний нам наше грехи, так как ми извиниме наших грешников. И не ведь нас в покушенье, але спасий нас од злого.}}
&lt;/blockquote&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [https://www.tapatalk.com/groups/slovianski/ Arhiv foruma projekta slovianski]

{{Umětne jezyky}}
{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Medžuslovjansky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]</text>
      <sha1>99t7v7h4uinh7h5f7lx7vf2ij9fnz5h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovinsky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1714</id>
    <revision>
      <id>43727</id>
      <parentid>35614</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:25:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnji link */</comment>
      <origin>43727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2530" sha1="cgthr0n3mvhnu2q7r5dh1gx28sgm0oe" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Slovinsky
| map = File:Distribution of the Slovincian language in the 20th century, in red.png
| ethnicity = [[kašubi]] i [[poljaki]]
| region = [[Kašubija]] ([[Poljska]])
| extinct = [[20. stolětje]]
| speakers = 0
| date = 
| script = [[latinica]]
| minority = 
| agency = 
| family =
* [[Indoevropejske jezyky]]
** [[Baltoslovjanske jezyky]]
*** [[Slovjanske jezyky]]
**** [[Zapadnoslovjanske jezyky]]
***** [[Lehitske jezyky]]
|iso1=
|iso2=sla
|iso3=
}}
'''Slovinsky jezyk''' (takože: ''{{-|slovjĩnsħï ją̃zĕk}}'', ''{{-|slovjĩnsħė gådą̃ńė}}'', ''{{-|słowińskô mòwa}}'' ili {{-|''szproka''}}) byl [[Zapadoslovjanske jezyky|zapadoslovjansky]] [[idiom]] iz [[Lehitske jezyky|lehitskoj podgrupy]], ktory izumrěl v [[20. stolětje|20. stolětju]]. 

Slovinsky jezyk jest od nektoryh lingvistov smatrjany kako dialekt [[Kašubsky jezyk|kašubskogo jezyka]], od drugyh — kako oddělny jezyk. Poněkogda takože jest grupovan s kašubskym pod imenom ''[[pomorsky jezyk]]''. Na njem govorili [[Slovinci]], narod opisany vprvo od [[A. F. Hilferding]]a v 1856 godu.

== Historija ==
V XVII–XIX stolětju slovinsky jezyk byl upotrěbjeny i v crkovnyh propovědah. Poslě sjedinjenja [[Němcija|Němcije]] v 1871 [[Němečsky jezyk|němečsky]] postupno zastupil slovinsky. K začetku XX stolětja ostali jedino několiko desetkov nositeljev, vsi govorili na němečskom.

Po 1945 slovinci, v večinstvu protestanti, byli uznani praviteljstvom [[Poljska|Poljsky]] kako Němci i večinstvo bylo razseljeno do Němcije, glavno do okolic [[Hamburg]]a. Něktori starši ostali v Poljskě i pametali slovinsky jezyk do konca 1950-tyh rokov.

== Lingvistične osoblivosti ==
V slovinskom jezyku byli posebne reflekse kombinacij s {{-|torT → TarT}}: ''{{-|varna}}'' «vrana»; {{-|TelT → TloT}}: ''{{-|mloṷko}}'' «mlěko»; *{{-|ḷ → oṷ/öṷ}}: ''{{-|köṷböṷsa}}'' «kolbasa». Palatalizacija *{{-|dj}}, *{{-|g}} → {{-|z}}: ''{{-|saza}}'' «sadža». Nosna samoglaska *{{-|ę → i}}: ''{{-|cignǫc}}'' «tegnuti». Sibilanty i /{{-|c}}/ utvrdili se; udar v slově ne byl fiksovany.

== Literatura ==
* A. F. Hilferding, ''Ostatki slavjan na južnem beregu Baltičskogo morja'', 1862
* {{-|F. Lorentz, ''Slovinzische Grammatik'', SPb., 1903}}

== Vněšnji link ==
* [[:en:Slovincian grammar|Slovinska gramatika]] (na anglijskoj Vikipediji)

[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Poljska]]
[[Kategorija:Kultura Pomorja]]
[[Kategorija:Slovinci]]

{{Slovjanske jezyky}}</text>
      <sha1>cgthr0n3mvhnu2q7r5dh1gx28sgm0oe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1715</id>
    <revision>
      <id>43701</id>
      <parentid>35615</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:01:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3885" sha1="3iebdavyjixvnygutram90imp9ush2f" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Slovio
| nativename = {{-|''slovio, словио''}}
| image = Flag of Slovio.svg
| imagealt = Horugva slovio
| creator = Mark Hučko
| created = 1999
| speakers = 10 — 15
| speakers_label = Govoritelji
| date = 2006&lt;ref name=&quot;js&quot;&gt;{{-|Jan van Steenbergen, ''[https://web.archive.org/web/20210116170727/https://fiatlingua.org/wp-content/uploads/2016/04/fl-000038-00.pdf The Slovio Myth]'' (&quot;Mit slovio&quot;), archive date January 16, 2021. }}&lt;/ref&gt;
| script =
* [[kirilica]]
* [[latinica]]
}}

'''Slovio''' jest projekt [[Umětne jezyky|umětnogo jezyka]], započety slovačskym amater-jezykovznavcem [[Mark Hučko|Markom Hučkom]] v 1999. Tvrdženy cělj projekta slovio jest stvorjenje medžunarodnogo jezyka, ktory jest razumlivy vsakomu člověku, kto govori [[Slovjanske jezyky|slovjanskym jezykom]], i ktory jest dost prosty, da by ljudi, ktori ne govoret kakykoli slovjansky jezyk, imali možnost brzo naučiti se slovia.

Slovio jest esperantoidny jezyk. Gramatika slovia jest maksimalno uproščena i jest shodna na gramatiku [[Esperanto|esperanta]], ale v odrazliku od esperanta, slovosbor slovia imaje slovjansku bazu. 

== Alfabet ==
Slovio možno pisati posrědstvom kako [[Latinica|latinice]], tako i [[Kirilica|kirilice]], ale kirilica byla rědko upotrěbjajema. Latinsko pismo slovia jest osnovano na esperantskom X-stroju: tipična harakteristika slovia jest koristanje digrafov '''{{-|cx}}''' &lt;č&gt;, '''{{-|sx}}''' &lt;š&gt;, '''{{-|zx}}''' &lt;ž&gt;, '''{{-|gx}}''' &lt;dž&gt; i '''{{-|wx}}''' &lt;šč&gt;. Kiriličsko pismo jest najbliže k russkomu alfabetu, no odsutstvujut v njim bukvy '''я''', '''ю''', '''э''', '''ь''', '''ы''', '''ъ'''. 

== Historija ==
Slovio izgral rolju v povstanju [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo jezyka]]. V prvyh lětah XXI-ogo stolětja byl najbolje znany i samy najlučše razvity vseslovjansky jezykoprojekt, ale takože byl ostro kritikovany za umětny harakter i prěvagu [[Russky jezyk|russkyh]] slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego Slovio utratil mnogo podpora. V marcu 2006 nezadovoljeni členi Slovio-foruma načeli novy jezykoprojekt [[Slovianski]], iz ktorogo pozdněje izniknul medžuslovjansky. Vojna Slovio-Slovianski trvala do 2011. 

Ne smotreči na agresivnu [[Propaganda|propagandu]], Slovio nikogda ne byl uspěšen. Od 2011 goda projekt jest neaktiven.

== Priměr teksta ==
&lt;blockquote&gt;
{{-|Sxto es Slovio? Slovio es novju mezxunarodju jazika ktor razumijut cxtirsto milion ludis na celoju zemla. Slovio mozxete upotrebit dla gvorenie so cxtirsto milion slavju Ludis ot Praga do Vladivostok; ot Sankt Peterburg cxerez Varsxava do Varna; ot Sredzemju Morie i ot Severju Morie do Tihju Okean. Slovio imajt prostju, logikju gramatia i Slovio es idealju jazika dla dnesju ludis. Ucxijte Slovio tper!}}

{{-|Што ес Словио? Словио ес новйу межународйу йазика ктор разумийут чтирсто милион лудис на целойу земла. Словио можете употребит дла гворение со чтирсто милион славйу Лудис от Прага до Владивосток; от Санкт Петербург через Варшава до Варна; от Средземйу Морие и от Северйу Морие до Тихйу Океан. Словио имайт простйу, логикйу граматиа и Словио ес идеалйу йазика дла днесйу лудис. Учийте Словио тпер!}}
&lt;/blockquote&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [http://slovio.com/ Oficialny sajt projekta]

{{Umětne jezyky}}
{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]</text>
      <sha1>3iebdavyjixvnygutram90imp9ush2f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43712</id>
      <parentid>43701</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:07:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3893" sha1="mu2qx6207qrny9jti9fpucqgill0qr0" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Slovio
| nativename = {{-|''slovio, словио''}}
| image = Flag of Slovio.svg
| imagealt = Horugva slovio
| creator = Mark Hučko
| created = 1999
| speakers = 10 — 15
| speakers_label = Govoritelji
| date = 2006&lt;ref name=&quot;js&quot;&gt;{{-|Jan van Steenbergen, ''[https://web.archive.org/web/20210116170727/https://fiatlingua.org/wp-content/uploads/2016/04/fl-000038-00.pdf The Slovio Myth]'' (&quot;Mit slovio&quot;), archive date January 16, 2021. }}&lt;/ref&gt;
| script =
* [[kirilica]]
* [[latinica]]
}}

'''Slovio''' jest projekt [[Umětne jezyky|umětnogo jezyka]], započety slovačskym amater-jezykovznavcem [[Mark Hučko|Markom Hučkom]] v 1999. Tvrdženy cělj projekta slovio jest stvorjenje medžunarodnogo jezyka, ktory jest razumlivy vsakomu člověku, kto govori [[Slovjanske jezyky|slovjanskym jezykom]], i ktory jest dost prosty, da by ljudi, ktori ne govoret kakykoli slovjansky jezyk, imali možnost brzo naučiti se slovia.

Slovio jest esperantoidny jezyk. Gramatika slovia jest maksimalno uproščena i jest shodna na gramatiku [[Esperanto|esperanta]], ale v odrazliku od esperanta, slovosbor slovia imaje slovjansku bazu. 

== Alfabet ==
Slovio možno pisati posrědstvom kako [[Latinica|latinice]], tako i [[Kirilica|kirilice]], ale kirilica byla rědko upotrěbjajema. Latinsko pismo slovia jest osnovano na esperantskom X-stroju: tipična harakteristika slovia jest koristanje digrafov '''{{-|cx}}''' &lt;č&gt;, '''{{-|sx}}''' &lt;š&gt;, '''{{-|zx}}''' &lt;ž&gt;, '''{{-|gx}}''' &lt;dž&gt; i '''{{-|wx}}''' &lt;šč&gt;. Kiriličsko pismo jest najbliže k russkomu alfabetu, no odsutstvujut v njim bukvy '''я''', '''ю''', '''э''', '''ь''', '''ы''', '''ъ'''. 

== Historija ==
Slovio izgral rolju v povstanju [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo jezyka]]. V prvyh lětah XXI-ogo stolětja byl najbolje znany i samy najlučše razvity vseslovjansky jezykoprojekt, ale takože byl ostro kritikovany za umětny harakter i prěvagu [[Russky jezyk|russkyh]] slov v slovosboru. Hučko odkydal vse prědstavjene reformy i vměsto togo obvinjal svojih kritikov za zavist i protislovjansku agitaciju, vslěd čego Slovio utratil mnogo podpora. V marcu 2006 nezadovoljeni členi Slovio-foruma načeli novy jezykoprojekt [[Slovianski]], iz ktorogo pozdněje izniknul medžuslovjansky. Vojna Slovio-Slovianski trvala do 2011. 

Ne smotreči na agresivnu [[Propaganda|propagandu]], Slovio nikogda ne byl uspěšen. Od 2011 goda projekt jest neaktiven.

== Priměr teksta ==
&lt;blockquote&gt;
{{-|Sxto es Slovio? Slovio es novju mezxunarodju jazika ktor razumijut cxtirsto milion ludis na celoju zemla. Slovio mozxete upotrebit dla gvorenie so cxtirsto milion slavju Ludis ot Praga do Vladivostok; ot Sankt Peterburg cxerez Varsxava do Varna; ot Sredzemju Morie i ot Severju Morie do Tihju Okean. Slovio imajt prostju, logikju gramatia i Slovio es idealju jazika dla dnesju ludis. Ucxijte Slovio tper!}}

{{-|Што ес Словио? Словио ес новйу межународйу йазика ктор разумийут чтирсто милион лудис на целойу земла. Словио можете употребит дла гворение со чтирсто милион славйу Лудис от Прага до Владивосток; от Санкт Петербург через Варшава до Варна; от Средземйу Морие и от Северйу Морие до Тихйу Океан. Словио имайт простйу, логикйу граматиа и Словио ес идеалйу йазика дла днесйу лудис. Учийте Словио тпер!}}
&lt;/blockquote&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [http://slovio.com/ Oficialny sajt projekta]

{{Umětne jezyky}}
{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]</text>
      <sha1>mu2qx6207qrny9jti9fpucqgill0qr0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sporazuměvanje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1743</id>
    <revision>
      <id>43621</id>
      <parentid>35633</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:27:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2490" sha1="t636lyhumw0sdfmzc4emhtjsq6v1qze" xml:space="preserve">[[Fajl:Homme statue - 214.jpg|thumb|left|200px|Živa statuja]]
[[Fajl:1918 poster - Sympathie.jpg|thumb|200px|Plakat ''Simpatija'' (1918)]]
[[Fajl:Podkowiński-Szał uniesień-MNK.jpg|thumb|200px|Obraz ''Běsnost'' (1894, Władysław Podkowiński)]]
'''Sporazuměvanje''' jest prěnošenje informacij medžu ljudami. Ono može byti '''verbalno''' (s pomočju slov), '''neverbalno''' (s pomočju gestov), '''masovo''' (s pomočju tehničnyh srědstv, napr. gazety, interneta, televizije)&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Pisarek|first=Walery (red.)|title=Słownik terminologii medialnej|publisher=Universitas|year=2006|isbn=83-242-0517-9|location=Kraków|pages=98-99}}&lt;/ref&gt;. Sinonim termina '''''sporazuměvanje''''' jest '''komunikacija'''. Dnes elektronična komunikacija imaje veliko značenje, vsakodnevno ljudi koristet tablety, kompjutery, mobilne telefony, smartfony i tako dalje.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Swat|first=Michał|date=2018|title=Moderno glagoljičsko pravopisanje|journal=SLOVJANI.info|volume=Svezok 3, numer 2|pages=24}}&lt;/ref&gt; [[Jezyk]] služi komunikacije medžu ljudami. Osoblivy tip sporazuměvanja nazyvaje se '''medžukulturna komunikacija''', s kojeju često može byti svezano '''nedorazuměnje''', daže '''kulturny šok''',&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Szczerbowski|first=Tadeusz|url=https://rep.up.krakow.pl/xmlui/bitstream/handle/11716/10828/PM707--Kultura-hawajska--Szczerbowski.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|title=Kultura hawajska (Ka Mo'omeheu Hawai'i)|publisher=Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu Pedagogicznego|year=2014|isbn=978-83-7271-898-3|location=Kraków|pages=94}}&lt;/ref&gt; ibo značenje [[Kultura|kultury]] za sporazuměvanje nemožno jest prěcěnjati. Osoblive tipy sporazuměvanja sut napr.  '''žive statuje''', '''plakaty''' i '''memy'''.

Prěduslovje razuměnja jest bytje občego světa, to znači spolnyh vozgledov vsih učestnikov sporazuměvanja. '''Obči svět''' sklada se iz znanja i ubědženij. Osoblivy tip ubědženij sut stereotipy, to znači zaměny znanja. Semantične konotacije nazv narodnostij imajut termin '''etnične stereotipy'''.

Ljudi razumějut to, čto hočut razuměti. Oni videt, čto hočut viděti, ibo takto rabotaje '''člověčji mozg'''. Jedin iz obrannyh mehanizmov ličnosti opira se na udaljanju iz svědomosti mysljij, čuvstv, želanij, koje navodet bojaznj ili počutje viny. To jest '''sučnost psihologičnogo mehanizma odrěkanja'''.

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Jezykoznavstvo]]
[[Kategorija:Komunikacija]]</text>
      <sha1>t636lyhumw0sdfmzc4emhtjsq6v1qze</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Srbi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1746</id>
    <revision>
      <id>43866</id>
      <parentid>35635</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:36:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srodni narody */</comment>
      <origin>43866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2028" sha1="pvr40iny1pmml4djg0ewldvlkivjb5k" xml:space="preserve">{{Pravopis|data=2025-08}}

'''Srbi''' (samonazvanje [[Srbskohrvatsky jezyk|srbskohrvatsky]]: ''Srbi / Срби'') sut [[Južnoslovjanske narody|južnoslovjansky narod]], kotory žive večinom v [[Balkany|Balkanskom poluostrovu]]. Največša koncentracija jest v [[Srbija|Srbii]], no značna diaspora jest takož v [[Bosnija i Hercegovina|Bosnii i Hercegovině]], [[Črna Gora|Črno Gorji]], [[Hrvatija|Hrvatijej]] i v mnogyh inšyh stranah.

== Historija ==
Srbi prěšli na Balkany v 6.-7. stoletje, v ramah velikogo [[Slovjanske migracije|slovjanskogo preselenja]]. Oni sozidali ranesrednjovekovne državice, ktore pozděje vplyvali na formovanje [[Serbsko kraljevstvo|serbskogo kraljevstva]] i [[Srednjovekovno Serbsko carstvo|carstva]].  

Po [[Bitva na Kosovu polu (1389)|bitvi na Kosovu polu]] i osmanjskom podbitu Srbi popali pod vladu [[Osmanjska imperija|Osmanske imperije]] na nekoliko stoletij. Nacionalno vozrodżenje v [[19. stoletje|19. stoletju]] privedlo k obnovjenju nezavisnosti.

== Kultura i jezyk ==
Glavny jezyk Srbov jest [[Srbsky jezyk]], standardizovany na bazi štokavskogo narečja, zapisany i v [[Kirilica|kirilici]], i v [[Latinica|latinici]]. Srbska kultura jest tesno svjazana s [[pravoslavje]]m, s mnogo običajami (na pr. ''slava'') i bogatym folklorom. Srbski jezyk jest častynom serbskohrvatskogo jezyka.

== Religija ==
Večina Serbov sut [[Pravoslavni hristijane]], prinadležejut [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbskoj pravoslavnoj cerkvi]]. Malo menšin sut [[rimskokatoliki]] ili [[muslimane]], osobito v regionah, kde Serbi žili v mešanyh obščinah.

== Diaspora ==
Srbska diaspora jest velika i žive v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]], [[Sevjeroamerikanske strany|Sevjeroamerikanskih stranah]], [[Avstralija|Avstraliji]] i druge.

== Srodni narody ==
Srbi sut blizko srodni s drugimi [[Južnoslovjane|južnoslovjanskimi narodami]], osobito s [[Hrvati]] i [[Bosnjaki]], s kotorymi delat jezyk i kulturnu istoriju.

[[Kategorija:Narody]]
[[Kategorija:Slovjani]]
[[Kategorija:Srbi| ]]</text>
      <sha1>pvr40iny1pmml4djg0ewldvlkivjb5k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Statistika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1768</id>
    <revision>
      <id>43903</id>
      <parentid>35650</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:47:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gledite takože */</comment>
      <origin>43903</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21191" sha1="8x8au9n5iot1psmz97or0s1s28l6gdq" xml:space="preserve">[[Fajl:Oldfaithful3.png|thumb|300px|Diagram korelacije dolgosti erupcije i časa medžu erupcijami gejzera {{LatCyr|Old Faithful|Олд-Фэйтфул|Old Fejtful|1}} v [[Jeloustonsky narodny park|Jeloustonskom narodnom parku]] jest priměrom statističnogo nabora danyh.]]

'''Statistika''' (od {{Jezyky|de|statistik}}) prvonačelno «opisanje [[Država|državy]], krajiny»)&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite book | last = Romijn | first = Jan-Willem | year = 2014 | title = Philosophy of Statistics | publisher = Stanford Encyclopedia of Philosophy}}&lt;/ref&gt; jest disciplina, ktora vključaje sbiranje, organizaciju, analizu, interpretaciju i prědstavjenje [[Dane|danyh]].&lt;ref name=&quot;def&quot;&gt;{{Cite book | last = Dodge | first = Y. | year = 2006 | title = The Oxford Dictionary of Statistical Terms | publisher = Oxford University Press | isbn = 0-19-920613-9}}&lt;/ref&gt; Pri priměnjenju statistiky k naučnomu, industrialnomu ili spoločenskomu problemu, je obyčajno začinati studovanjem [[Statistična populacija|statističnoj populacije]] ili [[Statističny model|statističnogo modela]]. Populacijami mogut byti različne grupy ljudij ili prědmetov, kako «vsi ljudi, živuči v državě» ili «každy atom, sostavjajuči kristal». Statistika zajimaje se každym aspektom danyh, vključno planovanja sbiranja danyh vo smyslu prědnjego prigotovjenja [[Obslědovanje|obslědovanij]] i [[eksperiment]]ov.&lt;ref name=&quot;Dodge&quot;&gt;{{Cite book | last = Dodge | first = Y. | year = 2006 | title = The Oxford Dictionary of Statistical Terms | publisher = Oxford University Press}}&lt;/ref&gt;

«Statistika jest i nauka neoprěděljenosti, i [[tehnologija]] dobyvanja informacije iz danyh.» — Medžunarodna enciklopedija statističnoj nauky.&lt;ref name=&quot;Hand20102&quot;&gt;{{Cite book | last = Hand | first = D.J. | year = 2010 | title = Statistics: A Very Short Introduction | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-954145-4}}&lt;/ref&gt;

== Etimologija ==

Slovo ''statistika'' prioizhodi prvonačelno iz latinskogo slova ''status'', ktoro označaje «situacija» ili «sostojanje» v spoločnosti, ktore v pozdnoj latině prijelo značenje «država». Iz togo političny naučnik {{LatCyr|Gottfried Achenwall|Готфрид Ахенваль|Gotfrid Ahenval|1}} stvoril němečsko slovo ''Statistik'' («obzor togo, kako sostojet věci»). V 1770 roku termin prišel v anglijsky jezyk črez němečsky i odnosil se na izslědovanje političnyh ustrojev. Termin dosegal svojego sučasnogo značenja v 1790-yh lětah v dělah {{-|Johna Sinclaira|Джона Синклэра}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Willcox | first = Walter F. | year = 1935 | title = The Founder of Statistics | journal = Revue de l'Institut International de Statistique}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Upton | first = Graham | last2 = Cook | first2 = Ian | year = 2008 | title = A Dictionary of Statistics | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-954145-4}}&lt;/ref&gt;

== Vvedenje v statistiku ==

Statistika razgledaje se kako samostojna nauka ili kako větva matematiky. Ona opiraje se na [[Teorija věrojetnosti|teoriju věrojetnosti]], větvu matematiky, ktora izslěduje slučajne sobytja. Statistika mněvaje se naukoju neoprěděljenosti. Ona jest voznikla iz metod sovladnuti s pogrěškami izměrenij i probkovanja, a takože s neoprěděljenostami pri modelovanju. Hoti věrojetnost i statistika byli sut někogda spojene zajedno jak jedin prědmet, one sut konceptualno različne. Prva opiraje se na izvodženje odvětov na oprěděljene situacije iz občej teorije věrojetnosti, ako že statistika navodi tvrdženija o populaciji na osnově nabora danyh.&lt;ref name=&quot;Hand20102&quot; /&gt;

== Sbiranje danyh ==

=== Populacija i probkovanje ===

[[Fajl:Simple random sampling.PNG|thumb|250px|Prosta slučajna izborka iz populacije.]]

Kogda prěpisne dane (dane každogo elementa cěloj populacije) ne mogut byti sbirane, [[statistik]]i sbirajut dane črez [[Organizacija eksperimenta|organizaciju eksperimenta]] i [[obslědovanje probok]]. Reprezentativno [[probkovanje]] zabezpečivaje, že izvody i zaključenja mogut nadežno razširjati se od probkov na populaciju v cělom.

=== Eksperimentalno i observačno izslědovanja ===

Občy cělj statističnogo izslědovatelskogo projekta jest izslědovati [[pričinnost]] i najmě sdělati zaključenje o vlivanju izměn značenij prědskaznikov ili nězavisnyh prěmennyh na zavisle prěmenne. Sut dva glavne typy kauzalnih statističnyh izslědovanij: [[eksperiment]]alne i [[Observacija|observačne izslědovanija]].

'''Eksperimentalno izslědovanje''' vključaje měrenje izslědujemoj sistemy, manipulaciju sistemoju, i potom provodženje dodatočnyh měrenij s koristanjem jednakovogo postupa, da by oprěděliti, jestli manipulacija izměnila značenja měrenij.

'''Observačno izslědovanje''' ne vključaje eksperimentalnoj manipulacije. Zaměsto togo, dane sut sbirane, i korelacije medžu prědskaznikami i odvětami sut izslědovane.

Znaměnito {{-|[[Hawthornsko izslědovanije]]|[[Hawthornsko izslědovanije|Хоторнско изслєдованије]]}} izslědovalo izměny v pracovnoj obsrědině v zavodu {{LatCyr|Western Electric Company|Вестерн Электрик Компани|Vestern Elektrik Kompani|1}}. Izslědovateli byli zainteresovani v oprědělenju, jestli povyšeno osvětljenje bude povyšati produktivnost rabotnikov [[Sborny konvejer|sbornogo konvejera]]. Izslědovanje bylo silno kritikovano za pogrěšky v eksperimentalnyh procedurah, osoblivo za odsutnost kontrolnoj grupy. {{-|[[Hawthornsky efekt|Hawthornskym efektom]]|[[Hawthornsky efekt|Хоторнскым ефектом]]}} sut nazvali odkrytje, že rezultat izměnil se iz-za samoj observacije: pracovniki rabotali lěpje ne blagodare osvětljenju, ale tomu, že za njimi dogledali.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Levitt | first = Steven D. | last2 = List | first2 = John A. | year = 2011 | title = Was There Really a Hawthorne Effect at the Hawthorne Plant? | journal = American Economic Journal: Applied Economics | volume = 3 | pages = 224–238}}&lt;/ref&gt;

== Tipy danyh ==

[[Fajl:NYW-confidence-interval.svg|thumb|200px|Dověrne intervaly: črvena linija v tutom priměru prědstavjaje istinno značenje srědnjego, modre linije sut slučajne dověriteljne intervaly dlja 100 realizacij.]]

Razne pokušenja byli sdělane za tvorjenje taksonomije [[Uravnje měrenja|uravnjev měrenja]]. Psihofizik {{LatCyr|Stanley Smith Stevens|Стэнли Смит Стивенс|Stenli Smit Stivens|1}} oprědělil nominalnu, rednu, intervalnu i odnositeljnu škaly:

* '''Nominalne měrenija''' ne imajut značnogo poredka medžu značenjami i dozvoljajut libokaku (injektivnu) transformaciju.
* '''Redne měrenija''' imajut netočne razliky medžu susědnymi značenjami, ale imajut značny poredok tutyh značenij i dozvoljajut libokaku transformaciju, shranjajuču tuty poredok.
* '''Intervalne měrenija''' imajut značne razstojanja medžu měrenijami, ale nulovo značenje jest proizvoljno (kako v slučajah s geografičnoju dolgotoju ili temperaturoju v Celsiovyh ili Fa{{-|hr|р}}enhejtovyh stupnjah).
* '''Odnositeljne měrenija''' imajut kako značno nulovo značenje, tako i oprěděljene razstojanja medžu razlicnymi měrenijami, i dozvoljajut libokaku transformaciju s izmenoju škaly.

Zatože prěmenne, sgodne toliko s nominalnym ili rednym měrenjami, ne mogut byti razumno izměrene čislno, někogda one sut grupovane zajedno kako [[Kategorična prěmenna|kategorične prěmenne]], ako li odnositeljne i intervalne měrenija sut grupovane zajedno kako [[Kvantitativna prěmenna|kvantitativne prěmenne]], ktore mogut byti [[Diskretno razprěděljenje věrojetnostij|diskretne]] ili [[Bezprěryvno razprěděljenje věrojetnostij|bezprěryvne]].

== Opisateljna statistika ==

[[Fajl:Visualisation mode median mean.svg|thumb|250px|Vizualizacija mody, mediany i srědnjego v normalnom razprěděljenju.]]

'''Opisateljna statistika''' jest sumarna statistika, ktora kolikostno opisyvaje ili sumarizuje črty sbirky [[Informacija|informacije]].&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Mann | first = P.S. | year = 1995 | title = Introductory Statistics | publisher = Wiley | isbn = 0-471-31009-3}}&lt;/ref&gt; Opisateljna statistika odličaje se od [[Induktivna statistika|induktivnoj (izvodnoj) statistiky]] tym, že opisateljna statistika cěli rezumovati probku, a ne koristati dane za izučenje populacije, ktoru probka danyh prědstavjaje.

Opisateljna statistika se najčesteje zajimaje dvoma skupinami svojstv razprěděljenja (probky ili populacije):

* '''Centralna tendencija''' (ili položenje) cěli se harakterizovati centralnu ili tipičnu veličinu razprěděljenja.
* '''Razprěděljenost''' (ili variabilnost) harakterizuje stupenj, v ktorom členy razprěděljenja odstojet od svojego centra i od sebe vzajemno.

== Induktivna statistika ==

[[Fajl:Fisher iris versicolor sepalwidth.svg|thumb|250px|Krabičny diagram danyh o širině čašelistkov irisa {{-|versicolor}} iz znaměnitogo dataseta {{-|Fishera|Фишера}}.]]

'''Induktivna statistika''' jest process koristanja [[Analiza danyh|analizy danyh]] za izvodženje svojstv ležečej v osnově [[Distribucija věrojetnostij|distribucije věrojetnostij]].&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Upton | first = Graham | last2 = Cook | first2 = Ian | year = 2008 | title = Oxford Dictionary of Statistics | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-954145-4}}&lt;/ref&gt; Induktivna statistična analiza izvodi svojstva populacije, napriměr prěz testovanje hipotez i izvedenije ocěnov.

=== Nulova i alternativna hipotezy ===

Interpretacija statističnyh informacij često vključaje razvoj '''nulovoj hipotezy''' {{-|(H₀)}}, ktora jest obyčajno tvrdženijem, že medžu prěmennymi ne jest nikako vzajemodějstvo ili že so vrěmenom ne bylo nikakogo izměnenija.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Nickerson | first = Raymond S. | year = 2000 | title = Null Hypothesis Significance Testing | journal = Psychological Methods | volume = 5 | pages = 241–301}}&lt;/ref&gt; '''Alternativna hipoteza''' {{-|(H₁)}} jest ime hipotezy, ktora protirěči nulovoj hipotezě.

Najlěpša ilustracija za novačka jest zatrudnenije v [[Kriminalny process|kriminalnom procesu]]: nulova hipoteza {{-|H₀}} utvrdžaje, že obžalovany jest nevinen, kogda alternativna hipoteza {{-|H₁}} utvrdžaje, že jest vinen. {{-|H₀}} ostavaje v silě, dokud {{-|H₁}} ne jest podkrěpjena dokazami «mimo vsakogo razumnogo sumnenja».

Izhodeči iz nulovoj hipotezy, razděljajut dvě kategorije pogrěšek:
* '''Pogrěšky tipa {{-|I}}''' — kogda nulova hipoteza jest ložno odklonjena, čto davaje «ložno pozitivny» rezultat.
* '''Pogrěšky tipa {{-|II}}''' — kogda nulova hipoteza ne jest odklonjena, v rezultatu čego faktična razlika medžu populacijami jest propuščena, čto davaje «ložno negativny» rezultat.

== Priměnenje statistiky ==

[[Fajl:GDP PPP Per Capita IMF 2008.svg|thumb|300px|Mapa světа s Grubym Nacionalnym Produktom (GNP) na dušu naseljenja — priměr statističnoj vizualizacije.]]

Statistika imaje široke priměnenja vo mnogyh oblastah:

* '''Medicina i epidemiologija''': klinične observacije, izslědovanja zdravja populacije, ocěnjenje rizika bolěznjij
* '''Ekonomika i finansy''': prědskazanje ekonomičnyh indikatorov, analiza trgovišč
* '''Socialne nauky''': demografija, sociologično anketovanje, analiza spoločenskyh tendencij
* '''Inženerija i industrija''': kontrola kakosti, testovanje nadežnosti
* '''Psihologija''': eksperimentalne izslědovanja ljud­skogo povedenja
* '''Astronomija i fizika''': analiza danyh observacij

== Historija ==

[[Fajl:Jakob Bernoulli.jpg|thumb|200px|{{-|[[Jacob Bernoulli|Bernoullijevo]]|[[Jacob Bernoulli|Бернуллиjево]]}} {{-|''[[Ars Conjectandi]]''}} bylo prvo dělo, posvěčeno [[Teorija věrojetnosti|teorije věrojetnosti]] v jejnom sučasnom razuměnju.]]

Formalne diskusije o izvodženju datujut se do matematikov i kriptografov [[Zlata Islamska Epoha|Islamskoj Zlatoj Epohy]] medžu 8. i 13. věkom. {{-|Al-Khalil ibn Ahmad al-Farahidi|Аль-Халиљ ибн Ахмад аљ-Фарахиди}} (717–786) jest napisal ''Knigu kriptografičnyh poslanij'', ktora sodrživala jedno iz prvyh koristanij [[Permutacija|permutacij]] i [[Kombinacija|kombinacij]], za prěčisljenje vsih možnyh arabskyh slov s samoglaskami i bez njih.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Broemeling | first = Lyle D. | date = 1 November 2011 | title = An Account of Early Statistical Inference in Arab Cryptology | journal = The American Statistician | volume = 65 | issue = 4 | pages = 255–257}}&lt;/ref&gt; Rukopis {{-|al-Kindi|аљ-Кинди}} o ''Dešifrovanju Kriptografičnih Poslanij'' kde on dal podrobno opisanje kako koristati [[Čestotna analiza|čestotnu analizu]] za dešifrovanje šifrovanyh poslanij, davaje ranny priměr statističnoj indukcije pri dekodovanju. {{-|Ibn Adlan|Ибн Адлан}} (1187–1268) pozdněje sdělal važny vklad v koristanje [[Velikost probky|velikosti probky]] v čestotnoj analizě.

Hoti termin {{-|''statistica''}} byl vvěden italijanskim naučnikom {{-|[[Girolamo Ghilini]]|[[Girolamo Ghilini|Джироламо Гилини]]}} v 1589 roku odnosno sbiranja faktov i informacij o državě, to byl němec {{-|[[Gottfried Achenwall]]|[[Gottfried Achenwall|Готфрид Ахенваљ]]}} v 1749 roku, ktori jest počel koristati termin za sbirku kolikostnyh informacij, v sučasnom značenju tutogo termina dlja tutoj nauky.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Ostasiewicz | first = Walenty | year = 2014 | title = The emergence of statistical science | journal = Śląski Przegląd Statystyczny | volume = 12 | issue = 18 | pages = 76–77}}&lt;/ref&gt; Najranšo pismenno dělo, sodrživajuče statistiku v Evropě, datuje se 1663 rokom, s publikacijeju «Prirodnyh i političnyh observacij za spisami umrlyh» {{-|[[John Graunt|Johna Graunta]]|[[John Graunt|Джона Граунта]]}}.&lt;ref&gt;Willcox, Walter (1938) &quot;The Founder of Statistics&quot;. ''Review of the International Statistical Institute'' 5(4): 321–328.&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Carl Friedrich Gauss 1840 by Jensen.jpg|thumb|left|200px|{{LatCyr|Carl Friedrich Gauss|Карл Фридрих Гаусс|Karl Fridrih Gauss|1}} sdělal veliky vklad v věrojetnostne metody, veduče k statistikě.]]

Matematične osnovy statistiky sut razvili se iz diskusij o [[Hazardne igry|hazardnyh igrah]] medžu matematikami {{-|[[Gerolamo Cardano]]|[[Gerolamo Cardano|Джероламо Кардано]]}}, {{-|[[Blaise Pascal|Blezom Paskaljom]]|[[Blaise Pascal|Блезом Паскаљом]]}}, {{-|[[Pierre de Fermat|Pjerom de Ferma]]|[[Pierre de Fermat|Пьером де Ферма]]}} i {{-|[[Christiaan Huygens|Kristijanom Hjujgensom]]|[[Christiaan Huygens|Христианом Хjуйгенсом]]}}. Teorija věrojetnosti kako matematična disciplina formovala se na samom koncu 17. věka, i byla maksimalno opisana v v posthumnom dělu {{-|[[Jacob Bernoulli|Jakoba Bernuli]]|[[Jacob Bernoulli|Якоба Бернулли]]}} {{-|''[[Ars Conjectandi]]''}}. To byla prva kniga, v ktoroj oblast hazardnyh igr i oblast vjerojetnosti (ktora zajemala se mněnjami, dokazami i argumentami) sut spojene i podvrgnute matematičnoj analizě.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Franklin | first = James | title = The Science of Conjecture | publisher = Taylor &amp; Francis | year = 2002 | isbn = 978-0-8018-7109-2}}&lt;/ref&gt; [[Metod najmenšyh kvadratov]] byl prvo opisany {{-|[[Adrien-Marie Legendre|Adrijanom-Mari Ležandrom]]|[[Adrien-Marie Legendre|Адриjаном-Мари Лежандром]]}} v 1805 roku, hoti {{-|[[Carl Friedrich Gauss|Karl Fridrih Gauss]]|[[Carl Friedrich Gauss|Карл Фридрих Гаусс]]}} prědpoložno koristal jego o deset lět ranje v 1795 roku.

[[Fajl:Karl Pearson, 1910.jpg|thumb|right|180px|{{LatCyr|Karl Pearson|Карл Пирсон|Karl Pirson|1}}, osnovatelj matematičnoj statistiky.]]

V 1830–1850-h lětah «statistične uredy» i nacionalne «statistične spoločnosti» byli sut stvorejne v Evropě i Amerikě. [[Belgija|Belgijsky]] naučnik {{-|[[Adolphe Quetelet|Adolf Ketle]]|[[Adolphe Quetelet|Адољф Кетле]]}} (1796–1874) jest uvedl koncepciju «srědnogo člověka» ({{-|''l'homme moyen''}}) kako srědstvo razuměnja složnyh spoločenskyh javjenij, kako stopy kriminalnosti, svateb i samoubijstv. V 1853 roku {{-|Quetelet|Кетле}} jest organizoval v [[Bruselj]]u ''Prvy medžunarodny statističny kongres'' s cěljem unifikacije měrenij v statističnyh izslědovanjah.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Hayes | first = M. | title = Compte rendu des travaux du congrès général de statistique | year = 1855 | publisher = Bruxelles}}&lt;/ref&gt;

Sučasno polje statistiky vozniklo v pozdnjem 19. i rannjem 20. věku v troh etapah.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Walker | first = Helen Mary | title = Studies in the history of statistical method | publisher = Arno | year = 1975}}&lt;/ref&gt; Prva volna, na prělomu věkov, byla vedena rabotami {{-|[[Francis Galton|Fransisa Galjtona]]|[[Francis Galton|Фрэнсиса Гальтона]]}} i {{-|[[Karl Pearson|Karla Persona]]|[[Karl Pearson|Карла Пирсона]]}}, ktore sut transformorovali statistiku v strogu matematičnu disciplinu. {{-|Galton|Гаљтон}} jest vvedl koncepcije [[Standartno odklonjenje|standartnogo odklonjenja]], [[Korelacija|korelacije]] i [[Regresna analiza|regresnoj analizy]], priměnivši jih pri izslědovanju raznorodnostij ljud­skyh harrakteristik. {{-|Pearson|Пирсон}} jest izrabotal [[Pearsonov koeficient korelacije produkta i momenta|P{{-|ea|и}}rsonov koeficient korelacije produkta i momenta]] za priměnjenje razprěděljenij k probkam i [[Pearsonovo razprěděljenje|P{{-|ea|и}}rsonovo razprěděljenje]]. {{-|Galton|Гаљтон}} i {{-|Pearson|Пирсон}} osnovali žurnal {{-|''[[Biometrika]]''}} kako prvy žurnal matematičnoj statistiky i biostatistiky, a {{-|Pearson|Пирсон}} jest založil prvy na světu universitetsky departament statistiky pri {{-|[[University College London]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Karl Pearson (1857–1936) | url = http://www.ucl.ac.uk/stats/department/pearson.html | publisher = Department of Statistical Science, University College London}}&lt;/ref&gt;

Vtora volna 1910–20-h godov byla iniciovana {{-|[[William Sealy Gosset|Williamom Sealy Gossetom]]|[[William Sealy Gosset|Уиљямом Сили Госсетом]]}} i dosegnula svojej kulminacije v idejah {{-|[[Ronald Fisher|Ronalda Fishera]]|[[Ronald Fisher|Рональда Фишера]]}}, ktory napisal učebniky, oprědělivše akademičnu disciplinu v universitetah po vsem světu. Najvažnějšimi publikacijami {{-|Fishera|Фишера}} sut byli jego fundamentalny članok 1918 roku «Korelacija medžu srodnikami pri prědpokladanju [[Gregor Mendel|mendeljevskogo]] naslědovanja» (prvo izkoristanje statističnogo termina ''[[Dispersija (statistika)|dispersija]]''), klasično dělo 1925 roku «Statistične metody dlja izslědovateljev» i «Planovanje eksperimentov» 1935 roku, v ktoryh on izrabotal stroge modely organizacije eksperimentov. On takože vvedl termin ''[[nulova hipoteza]]'' v eksperimentu «Dama vkušaje čaj», ktora «nikogda ne jest dokazana ili ustanovjena, ale može byti oprovrgnuta v hodu eksperimenta».&lt;ref&gt;{{LatCyr|Fisher|Фишер|Fišer|1}} 1935. ''The Design of Experiments'', Chapter II, Section 8.&lt;/ref&gt;

Poslědny etap, na ktorom glavno šlo utočnjenje i razširenje rannjih rezultatov, voznikla iz kolaborativnoj raboty medžu {{-|[[Egon Pearson|Egonom Pearsonom]]|[[Egon Pearson|Егоном Пирсоном]]}} i {{-|[[Jerzy Neyman]]om|[[Jerzy Neyman|Jежи Неjманом]]}} v 1930-h lětah. One sut vvedli koncepcije [[Pogrěšnost vtorogo roda|pogrěšnosti «{{-|II}}. roda»]], [[Sila kriterija|sily kriterija]] i [[Dověrny interval|dověrnyh intervalov]]. {{-|Jerzy Neyman|Ежи Нейман}} v 1934 roku pokazal, že stratifikovano slučajno probkovanje jest v občem lěpšy metod ocěnenija než naměrno (kvotno) probkovanje.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Neyman | first = J. | year = 1934 | title = On the two different aspects of the representative method | journal = Journal of the Royal Statistical Society | volume = 97 | issue = 4 | pages = 557–625}}&lt;/ref&gt;

Dodnes statistične metody priměnjajut se vo vsih oblastah, ktore vključajut dějanje rěšenij. Koristanje sučasnyh [[kompjuter]]ov uskorilo obširne statistične izčisljenija i takože umožnilo nove metody, ktore praktično ne bylo možno izpolnjati ručno. Statistika ostaje oblastju aktivnyh izslědovanij, napriměr, v kontekstu rěšenja problemov analizy [[Velike dane|velikyh danyh]].&lt;ref&gt;{{Cite web | date = 2 December 2013 | title = Science in a Complex World – Big Data: Opportunity or Threat? | url = http://www.santafe.edu/news/item/sfnm-wood-big-data/ | work = Santa Fe Institute}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==

&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

== Gledite takože ==

* [[Matematika]]
* [[Teorija věrojetnosti]]
* [[Analiza danyh]]
* [[Demografija]]

[[Kategorija:Matematika]]

{{Prěvod|en|Statistics|revizija=1037195500}}
{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>8x8au9n5iot1psmz97or0s1s28l6gdq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Toki pona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1842</id>
    <revision>
      <id>43702</id>
      <parentid>35696</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:02:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5818" sha1="8dfdgkondskuoa7gh3rszoivywo9avo" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| nativename = {{Jezyky|tok|toki pona}}
| image = Toki pona.svg
| imagescale = 0.5
| imagecaption = Slova {{Lang|tok|toki pona}} pismom toki-pony, {{Lang|tok|sitelen pona}}.
| creator = Sonja Lang
| created = 2001
| script =
* [[latinica]]
* {{Lang|tok|sitelen pona}} ([[Logogram|logografično pismo]])
* {{Lang|tok|sitelen sitelen}} (logografično pismo s alfasilabarijem)
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Filozofske jezyky]]
}}

'''Toki-pona''' jest [[Filozofske jezyky|filozofsky]] hudožny [[umětny jezyk]], ktory jest znany za svoj maly slovosbor, prostost i legkost učeńja.&lt;ref name=&quot;Atlantic&quot;&gt;{{Cite news |last=Morin |first=Roc |date=2015-07-15 |title=How to Say (Almost) Everything in a Hundred-Word Language |work=The Atlantic |language=en |url=https://www.theatlantic.com/technology/archive/2015/07/toki-pona-smallest-language/398363/ |access-date=2019-08-01}}&lt;/ref&gt; On byl stvorjenym [[Sonja Lang|Sonjeju Lang]], kanadskoju jezykovědkoju i prěvoditeljniceju,&lt;ref name=&quot;Atlantic&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite news |last=Roberts |first=Siobhan |date=2007-07-09 |title=Canadian has people talking about lingo she created |language=en-ca |work=The Globe and Mail |url=https://www.theglobeandmail.com/technology/canadian-has-people-talking-about-lingo-she-created/article20399052/ |access-date=2017-03-10}}&lt;/ref&gt; dlja oproščeńja mysljij i sporazuměvańja. Prve skicy byli opublikovane onlajn v 2001 godu,&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Cite journal |last=Blahuš |first=Marek |date=November 2011 |editor-last=Fiedler |editor-first=Sabine |title=Toki Pona: eine minimalistische Plansprache |trans-title=Toki Pona: A Minimalistic Planned Language |url=http://www.interlinguistik-gil.de/wb/media/beihefte/18/beiheft18.pdf#page=51 |journal=Interlinguistische Informationen |language=de |location=Berlin |volume=18 |pages=51–55 |issn=1432-3567}}&lt;/ref&gt; a polna forma jezyka — v knigě {{Lang|en|Toki Pona: The Language of Good}} (&quot;Toki-pona: Jezyk dobra&quot;) v 2014 godu.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Cite web |last=Thomas |first=Simon |date=2018-03-27 |title=Exploring Toki Pona: do we need more than 120 words? |url=https://blog.oxforddictionaries.com/2018/03/27/toki-pona-invented-language-120-words/ |language=en |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20190511184141/https://blog.oxforddictionaries.com/2018/03/27/toki-pona-invented-language-120-words/ |archive-date=2019-05-11 |access-date=2019-02-03 |website=Oxford Dictionaries}}&lt;/ref&gt; Lang takože opublikovala dodatočny slovnik na osnově uživańja slov občinoju jezyka, {{Lang|en|Toki Pona Dictionary}}, v 2021 godu.

Toki-pona jest [[izolacijny jezyk]] jedino s 14 glaskami i planovanoju črtoju minimalizma. Ona jest susrědotočena na prostyh, kolouniversalnyh koncepcijah, da by izdělati možlivym maksimalno izražeńje črěz silno malo čislo slov. V {{Lang|en|Toki Pona: The Language of Good}} Lang piše o 120 slovah toki-pony, a pozdnějši slovnik toki-pony imaje 137 &quot;nasučnyh&quot; slov i red menje koristajemyh. Slova v jezyku legko izgovarjati govoriteljam vsakogo jezyka, čto da jemu služiti něktorym mostom medžu ljudami raznyh kultur. Jednakože toki-pona ne imaje cělji byti [[Medžunarodny pomočny jezyk|medžunarodnym pomočnym jezykom]]. Toki-ponu čestično nadohnula [[Daoizm|daoistska]] filozofija, i jezyk byl stvorjenym, da by pomagati koristnikam susrědotočiti se na prostyh věčah i propagovati pozitivno mysljeńje suglasno [[Hipoteza Sepira-Vorfa|hipotezě Sepira-Vorfa]]. Pomimo malogo slovosbora, koristniki toki-pony mogut razuměti drug druga i dorazuměvati se, glavno opirajuči se na kontekst i kombinacije slov dlja izražeńja vyše specifičnyh smyslov.

Poslě stvorjeńja jezyka toki-pona dostala malu občinu koristnikov v početku 2000. lětov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Јовановић |first=Тијана (Tijana Jovanović) |date=2006-12-15 |title=Вештачки језици (Veštački jezici) |trans-title=Artificial languages |url=http://www.politikin-zabavnik.co.yu/tekst.php?broj=2862&amp;tekst=04 |url-status=dead |journal=Политикин Забавник (Politikin Zabavnik) |language=sr |issue=2862 |archive-url=https://archive.today/20070610173202/http://www.politikin-zabavnik.co.yu/tekst.php?broj=2862&amp;tekst=04 |archive-date=2007-06-10}}&lt;/ref&gt; Hot aktivnost glavno imaje město onlajn v čat-grupah, v socialnyh mrěžah i inyh onlajn-grupah, koristniki toki-pony dělali red oflajn-sborov v 2000.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; i 2010. lětah.

== Priklad ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ &quot;[[Otče naš]]&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; | Toki-pona
! scope=&quot;col&quot; | Medžuslovjansky prěvod s toki-pony
|-
| &lt;poem lang=&quot;tok&quot;&gt;
mama mi sewi o ·
nimi sina o sewi ·
ma sin sina o kama ·
wile sina o kama
lon ma lon sewi ·
suno ni la
o pana e moku wile tawa mi ·
mi pali ike la
o pali ike ala tawa mi tan ni ·
sama la
jan ante li pali ike tawa mi la
mi pali ike ala tawa ona tan ni ·
o nasin ike ala e mi ·
taso o weka e mi tan ike ·
o ni ali tan ni :
lawa en wawa en suli
o tawa sina
lon tenpo ali ·
ni li nasin ·
&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;
Naš svety roditelj,
nehaj bude vysoko ime tvoje.
Nehaj prijde tvoj novy svět.
Nehaj stanut se tvoje ohoty
na zemje i v nebu.
V tutoj denj,
daj nam potrěbnu jedu.
Ako li my dělajemo zlo,
ne dělaj nam zla vslěd togo.
Shodno,
Ako li ine dělajut zlo nam,
my ne dělajemo zlo jim vslěd togo.
Ne [vedi] nas [po] puti zla.
A izbavi nas od zla.
Izdělaj vse to, ibo
nehaj vlada i moč i
velikost
budut tvoje, věčno.
To jest put.
&lt;/poem&gt;
|}

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [https://tokipona.org Oficialny sajt toki-pony]
* {{Lang|tok|[https://wikipesija.org/wiki/lipu_open lipu Wikipesija]}}, viki-enciklopedija na toki-poně
{{Prěvod|en|Toki Pona|revizija=1148353948}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]</text>
      <sha1>8dfdgkondskuoa7gh3rszoivywo9avo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Těšinjsko narěčje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1860</id>
    <revision>
      <id>43596</id>
      <parentid>35708</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:23:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnješnje linky */</comment>
      <origin>43596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14092" sha1="kxoh5m0nx7t96ue35mz7pi7o4xd87ep" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Těšinjsko slezsko
| dialect          = da
|states      = Poljska ([[Slezsko vojvodstvo]], [[Okrug Cieszyn|Těšin]] i [[Okrug Bielsko|B{{-|iel|ељ}}sko]]), Čehija ([[Okrug Frydek-Mistek|Fr{{-|y|и}}dek-Mistek]] i [[Okrug Karvina |Karvina]])
|region      = [[Těšinjsky Slezk]] 
| nativename       = &lt;center&gt;{{Lang|pl|po naszymu, cieszyńsko rzecz}}&lt;/center&gt;
| pronunciation    = 
| region           = 
| ethnicity        = [[slezci]] ([[Těšinske vlahi|vlahi]], [[Slezske gurali|gurali]])
| speakers         = 
| family = * [[Indoevropejske jezyky]]
** [[Baltoslovjanske jezyky]]
*** [[Slovajnske jezyky]]
**** [[Zapadnoslovjanske jezyky|Zapadnoslovjanske]]
***** [[Lehitske jezyky|Lehitske]]&lt;ref name=&quot;ethnologue&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.ethnologue.com/language/szl |title=Ethnologue report for language code: &lt;code&gt;szl&lt;/code&gt; |work=Ethnologue. Languages of the World }}&lt;/ref&gt;
****** [[Slezsky jezyk|Slezsky]]
| isoexception     = dialect
| linglist         = 
| lingua           = 
| ietf             = 
| image            = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| imagealt         = 
| imagecaption     = 
| map              = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| mapcaption       = Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu
}}
[[Fajl:Requiescat ponaszymu.JPG|thumb|250px|Nadpis v těšinjskom narěčju na grobišču v [[Tržytěž]]u]]
'''Těšinjsko narěčje''' ({{-|ciesz. '''''po naszymu''''', ''cieszyńsko rzecz''}}&lt;ref&gt;{{Cite web |url = http://web.archive.org/web/20230212225735/https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/projekt/15927 | title = Murale po cieszyńsku| access-date = 2023-02-12 |publisher = Budżet Obywatelski Cieszyn 2023 |language = pl}}&lt;/ref&gt;, v češskoj literaturě takože {{Lang|cs|slezskopolská nářečí}} – jedin iz slezskyh dialektov, vključenyh do [[Slezske dialekty|slezskyh nerečij]] ili do slezskoj grupy [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo jezyka]], zajedno s [[Lašske narěčja|lašskim]] narěčjem.

Harakterizuje se velikymi češskymi, neměčskymi vplyvami, i takože vlašskymi i slovačskymi. Koristaje se po oboh stranah [[Poljsko-cešska granica|poljsko-češskoj granicy]]. Poljske i češske jezykoznalci sporet odnosno klasifikacije narěčja: poljaki uvažajut jego za čest dialekta slezskogo poljskogo jezyka, čehi ukazyvajut jego podobnost do govorov [[Lašske narěčja|lašskyh]] i [[Hanacke narěčja|moravskyh]]. Na [[Zaolžie|Zaolžju]] jest koristano glavno (ale ne jedino) [[Poljsko naseljenje v Čehiji|poljskym]] naseljenjem i nahodi se pod silnym vplyvom [[Češsky jezyk|češskogo jezyka]]. Na poljskoj straně granicy jest podvrženo silnomu vplyvu [[Poljsky jezyk|standardnogo poljskogo jezyka]].

Pisateljami, tvorečimi v těšinjskom narěčju sut byli: {{-|[[Aniela Kupiec]]|[[Aniela Kupiec|Anjela Kupěc]]}}, {{-|[[Emilia Michalska]]|[[Emilia Michalska|Emilija Mihaljska]]}}, {{-|[[Władysław Młynek]]|[[Władysław Młynek|Vladislav Mlynek]]}}, {{-|[[Mieczysław Peterek]]|[[Mieczysław Peterek|Měčyslav Peterek]]}}, {{-|[[Karol Piegza]]|[[Karol Piegza|Karol Pěgza]]}}, {{-|[[Jerzy Rucki]]|[[Ježy Rucky]]}}, {{-|[[Maria Szturc]]|[[Maria Szturc|Marija Šturc]]}} i {{-|[[Adam Wawrosz]]|[[Adam Wawrosz|Adam Vavroš]]}}{{Odn|{{-|Raszka}}|2005}}&lt;ref&gt;{{Cite web |author = Wojciech Grajewski |title = Czytómy po naszymu |date = 2013-09-22 |access-date = 2023-02-12 |publisher = Książnica Cieszyńska |url = https://kc-cieszyn.pl/czytomy-po-naszymu/ |archive-url = https://archive.ph/YG0Vp |archive-date = 2023-02-12}}&lt;/ref&gt;.

== Pohodženje ==
Narěčje těšinjskogo Slezka, podolg poljskyh jezykoznalcov, izevoluovalo iz [[Staropoljsky jezyk|staropoljskogo jezyka]], shranivši do našyh časov mnogo čestij staropoljskogo jezyka, takyh kako [[slovnik]] i [[sintaksis]]. Veliky vplyv na formovanje tutogo narěčja iměli i imajut takože jezyky češsky, němečsky, standardny poljsky, a od nedavna takože slovačsky jezyk. Podolg češskyh jezykoznalcov, těšinjsko narěčje jest rodstvenno glavno s lašskymi i moravskymi dialektami i imaje vysšo podobanje češskomu jezyku než standardnomu poljskomu.

== Oblast uživanja==
[[Fajl:Czech_dialects.PNG|thumb|Karta dialektov češskogo jezyka:&lt;br /&gt; 1a – [[dialekt iztočnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|b}} – [[dialekt srědnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|c}} – [[dialekt zapadnočešsky]],&lt;br/&gt; 1{{-|d}} – [[dialekt češsko-moravsky]])&lt;br /&gt;2 – [[dialekt hanacky]]&lt;br /&gt;3 – [[dialekt moravsko-slovacky]]&lt;br /&gt; 4{{-|a}} – [[Lašsky dialekt|dialekt lašski]], &lt;br/&gt;4{{-|b}} – dialekt prěhodny poljsko-češsky)&lt;br /&gt;5 – dialekty směšane (byvale německojezyčne teritorije)]]

Těšinjsko narěčje jest uživano po obohdvoh stranah rěky [[Olza (rěka)|Olzy]], kako po češskoj, tako i po poljskoj. Na Zaolžju koristaje se prěd vsim poljskym naseljenjem. Koristaje se glavno v selah i malyh gradah. V gradah najčesteje koristaje se standardny poljsky jezyk. Těšinjsky dialekt jest vyše popularny na češskoj straně zatože těšinjsko narěčje jest bliže poljskomu jezyku, blagodare čemu dohodi glavno k fonetičnoj integraciji s poljskym jezykom.

V Těšinjskom Slezku izraženje '''{{-|''po naszymu''}}''' ({{Jezyky|pl|„po naszemu”}}) odnosi se obyčno k těšinjskomu variantu slezskogo dialekta, čto jest svezano ne toliko razlikoju v rěči, osoblivo v sravnjenju s [[Gliwice|glivickymi]] dialektami sěvernoj česti [[Vrhny Slezk|Vrhnogo Slezka]], ale i mnogostolětoju kulturnoju razlikoju od jego ostaloj česti.

== Jezykove črty ==
Na pozadju inyh [[Dialekty poljskgo jezyka|dialektov poljskogo]] těšinjsko narěčje odličaje se naslědujučimi črtami:
* Uzko izgovorjenje samoglasky {{Lang|pl|ę}} v každoj poziciji.
* Odsutstvo &quot;[[Mazurzenie|mazurenja]]&quot;.
* Harakteristična koncovka prvogo lica jedinstvennogo čisla {{Lang|pl|-ym}}, np. {{Lang|pl|vinšujym}}, {{Lang|pl|ńesym}}, ale ne vsegda (np. v {{-|''[[Wisła (miasto)|Wiśle]]''}} strečaje se koncovka -''e'').

Od [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo]] odličajut těšinjsko narěčje take tipične poljske ([[Lehicke jezyky|lehicke]]) črty, kako:
* Grupy {{Lang|pl|TroT}} i {{Lang|pl|TłoT}} vměsto češskyh {{Lang|pl|TraT}} i {{Lang|pl|TlaT}}, np. {{Lang|pl|vrota}}, {{Lang|pl|błoto}} vměsto češskyh {{Lang|cs|vrata}}, {{Lang|cs|bláto}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Lehicky prěhod]] {{Lang|cs|ě}} &gt; {{Lang|pl|’a}} i poljsky prěhod {{Lang|cs|e}} &gt; {{Lang|pl|’o}}, np. {{Lang|pl|kf́at}}, {{Lang|pl|śostra}} vměsto češskyh {{Lang|cs|květ}} i {{Lang|cs|sestra}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Relikty nosovok, np. {{Lang|pl|pińundze}}, {{Lang|pl|ḿynso}} vměsto češskyh {{Lang|cs|peníze}}, {{Lang|pl|maso}},{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}} hoti v okolicach [[Bogumin]]a jest došlo do cělkovoj denazalizacje i na městu velikopoljskyh {{Lang|pl|ą}} i {{Lang|pl|ę}} sut, odpovědno, {{Lang|pl|o}} i {{Lang|pl|a}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}
* Shranjenje {{Lang|pl|g}}, np. {{Lang|pl|gura}}, {{Lang|pl|noga}} vměsto češskyh {{Lang|cs|hora}}, {{Lang|cs|noha}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Palatalizacija|Smekčanje]] suglasnyh pri {{Lang|pl|e}}, np. {{Lang|pl|ḿetła}}, {{Lang|pl|śedlok}}, {{Lang|pl|źeli}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Red javjenij svezyvaje těšinjsko narěčje s [[Lašske narěčja češskogo jezyka|lašskymi dialektami]], i takože s poljskymi dialektami, osoblivo s [[Slezsky dialekt|dialektom slezskym]], odličajuči jego pri tom od ostalyh češskyh narěčij:
* Izčeznenje [[kolikost]]i.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje razliky {{Lang|pl|i}} - {{Lang|pl|y}} i takože {{Lang|pl|l}} - {{Lang|pl|ł}} ({{Lang|pl|u̯}}), a takože odsutnost [[diftong]]izacije {{Lang|pl|ú}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje grupy {{Lang|cs|šč}}, np. {{Lang|cs|ešče}}, {{Lang|cs|ščípať}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Roditeljnik množnogo čisla na -{{Lang|pl|uv}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Zaimennik {{Lang|pl|kaj}} ‘kudy’, np. {{Lang|pl|kaj idźeš?}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Na jugoiztoku Těšinjskogo Slezka jest takože razprostranjeny [[jablonkovsky dialekt]], ktorz se odličaje harakterističnym [[Jabłonkowanie|jablonkowanje]]m, tj. směšivanjem redov {{Lang|pl|ś, ź, ć, dź}} i {{Lang|pl|sz, ż, cz, dż}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}. Koristaje se on v tako nazyvanoj {{-|''Trójwsi beskidzkiej''}} (trojkě beskydskyh sel), tj. v [[Istebna|Istebně]], [[Koniaków|Konijakovu]] i [[Jaworzynka (wieś)|Jaworžynkě]]. Ostal v njej do dnes [[Staropoljsky jezyk|staropoljsky]] frikativny izgovor {{-|„rz”}}.

W [[Karvina|Karvině]] i okolju {{Lang|pl|ł}} izgovorjaje kako velarizovany Bočny suglasny (tako naz. ''{{-|ł}} scenično''), tj. kako [{{-|ɫ}}] sravnjenju s [{{-|w}}] na ostaloj teritorije dialekta.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}} Tam že shranil se izgovor {{Lang|pl|sv}} vměsto {{Lang|pl|sf}}, np. {{Lang|pl|svuj}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}

Harakterno jest takože koristanje takyh izrazov o malyh děvčinkah v srědnom rodu: {{Lang|pl|Ofijka poszło do szkoły}}, i daže sami děvčinky tak govoret o sebe: {{Lang|pl|jo stukło zdrzadło}}.

== Priklad teksta ==
[[Otče naš (hristijanska molitba)|''Otče naš'']] &quot;po našemu&quot; v sravnjenju s poljskym i češskym.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-bottom: 10px;&quot;
! {{-|po naszymu}}
! poljsky
! češsky
|-
| align=&quot;left&quot; style=&quot;width:20%&quot; valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, kjery żeś je w niebje,
:bóndź pośwjyncóne mjano Twoji.
:Przyńdź królestwo Twoje,
:bóndź wola Twoja,
:jako w niebje, tak też na źymji.
:Chlyb nasz każdodźienny dej nóm dźiśej.

:A odpuść nóm nasze winy,
:jako my odpuszczómy naszym winńikum.
:A nie wodź nas na pokuszeni,
:ale zbow nas od złego. 
:Amen.&lt;/div&gt;
| style=&quot;width:20%&quot; align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, który jesteś w niebie,
:święć się imię Twoje,
:przyjdź królestwo Twoje,
:bądź wola Twoja
:jako w niebie tak i na ziemi.
:Chleba naszego powszedniego daj nam dzisiaj.

:I odpuść nam nasze winy,
:jak i my odpuszczamy naszym winowajcom.
:I nie wódź nas na pokuszenie,
:ale nas zbaw ode Złego.
:Amen.&lt;/div&gt;
| style=&quot;width:20%&quot; align=&quot;left&quot;  valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Otče náš, jenž jsi na nebesích,
:posvěť se jméno Tvé
:Přijď království Tvé.
:Buď vůle Tvá,
:jako v nebi, tak i na zemi.
:Chléb náš vezdejší dej nám dnes.

:A odpusť nám naše viny,
:jako i my odpouštíme naším viníkům
:a neuveď nás v pokušení,
:ale zbav nás od zlého.
:Amen.&lt;/div&gt;
|}

== Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} ==
W 2023 roku, na vozvyšenju obytnogo doma v Těšinu, ul. Barte{{-|cz|č}}ka 23 (kvartal {{-|&quot;Bobrek Wschód&quot;}}) pojevil se mural s nazvanjem {{-|&quot;Po naszymu&quot;}}, skladajuči se iz 70 slov, prinaležečyh k těšinjskomu narěčju&lt;ref&gt;{{Cite AV media|author = Telewizja Polska S.A |title = Po naszymu. Mural poświęcony gwarze cieszyńskiej |access-date = 2023-08-13 |publisher = katowice.tvp.pl |url = https://katowice.tvp.pl/71219614/po-naszymu-mural-poswiecony-gwarze-cieszynskiej |language = pl}}&lt;/ref&gt;. Sut to imenniky i glagoly, kako: {{-|stróm, kapsa, cesta, pusa, gańba, zwyrtula, skibeczka, fulać, wajco, utopiec, trula, szmatłać, sztróm, rzić, przekludzać, przikopa, babuć, blinkier, bożatko, cukle, ćmok, dekiel, drzistać, forszt, fukar, gajdy, torka, ujec, uwarzić, hyc, wartko, zico, zola, zwyrtać, zyngruba, żymła, bolok, biglować, brzidok, bylekaj, ździorbo, curig, cykocz, durch, dziwy, firanga, fórt, galan, gizd, glyndzić, góńka, grzib, hoczek, insza, izba, jakla, kabot, koło, kludzić, kreplik, kulok, kurzić, dymfoki, ujechuje, ućpać, tropić, śniegulok, sztympel, rzazać, piznąć, nónść.}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Cieszynioki swoja godka majom… na muralu. To część projektu „Murale po cieszyńsku” |access-date = 2023-08-13 |publisher = Ślązag.pl |url = https://www.slazag.pl/cieszynioki-swoja-godka-majom-na-muralu-beda-kolejne-nawiazujace-do-dziedzictwa-kulturowego-slaska-cieszynskiego |language = pl-PL}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Taki mural tylko w Cieszynie |access-date = 2023-08-13 |publisher = OX.pl |url = https://wiadomosci.ox.pl/taki-mural-tylko-w-cieszynie,82580 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} jest jednym iz četyreh muralov, ktore byli izbrane do realizacije v ramkah Gradžanskogo Budžeta Těšina na rok 2023.&lt;ref&gt;{{Cite web|title = Murale po cieszyńsku |access-date = 2023-08-13 |publisher = cieszyn.budzet-obywatelski.org |url = https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/index.php/projekt/15927 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

== Bibliografija ==
&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
# {{Cite book|author=Zaremba A.|title=Szkice z dialektologii śląskiej|place=Katowice|year=1988|pages=49–50}}
# {{Cite book|author=Loriš J.|title=Rozbor podřečí hornoostravského ve Slezsku|place=Praga|year=1899|language=cs}}
# {{Cite web|url=https://is.muni.cz/th/s6pz6/Zaolzie_w_historii_mowie_i_kulturze1.pdf|publisher=Ústav Slavistiky Filozofické Fakulty Masarykovy Univerzity|first=Roman|last= Raszka|title=Zaolzie w historii, mowie i kulturze, Bakalářská práce|year=2005}}
# {{Cite web |url = http://hdl.handle.net/11222.digilib/131109 |title = Česká nářečí |last = Kosek |first = Pavel |language = cs |access-date = 2023-09-15}}
&lt;/div&gt;

== Vnješnje linky ==
* {{Cite web | url = https://gwaracieszynska.pl/ | title = Strona w gwarze | publisher = gwaracieszynska.pl | archive-url= https://web.archive.org/web/20210511192425/https://gwaracieszynska.pl/ | archive-date = 2021-05-11}}
{{Prěvod|pl|Gwara cieszyńska}}
{{Prěvod|id|Dialek Silesia Cieszyn}}

{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Jezyky]]
[[Kategorija:Češsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljska]]
[[Kategorija:Slezk]]</text>
      <sha1>kxoh5m0nx7t96ue35mz7pi7o4xd87ep</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43599</id>
      <parentid>43596</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:28:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnješnje linky */</comment>
      <origin>43599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14070" sha1="bfunim9p3u409ntm9vqvolhwb2as5nz" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Těšinjsko slezsko
| dialect          = da
|states      = Poljska ([[Slezsko vojvodstvo]], [[Okrug Cieszyn|Těšin]] i [[Okrug Bielsko|B{{-|iel|ељ}}sko]]), Čehija ([[Okrug Frydek-Mistek|Fr{{-|y|и}}dek-Mistek]] i [[Okrug Karvina |Karvina]])
|region      = [[Těšinjsky Slezk]] 
| nativename       = &lt;center&gt;{{Lang|pl|po naszymu, cieszyńsko rzecz}}&lt;/center&gt;
| pronunciation    = 
| region           = 
| ethnicity        = [[slezci]] ([[Těšinske vlahi|vlahi]], [[Slezske gurali|gurali]])
| speakers         = 
| family = * [[Indoevropejske jezyky]]
** [[Baltoslovjanske jezyky]]
*** [[Slovajnske jezyky]]
**** [[Zapadnoslovjanske jezyky|Zapadnoslovjanske]]
***** [[Lehitske jezyky|Lehitske]]&lt;ref name=&quot;ethnologue&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.ethnologue.com/language/szl |title=Ethnologue report for language code: &lt;code&gt;szl&lt;/code&gt; |work=Ethnologue. Languages of the World }}&lt;/ref&gt;
****** [[Slezsky jezyk|Slezsky]]
| isoexception     = dialect
| linglist         = 
| lingua           = 
| ietf             = 
| image            = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| imagealt         = 
| imagecaption     = 
| map              = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| mapcaption       = Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu
}}
[[Fajl:Requiescat ponaszymu.JPG|thumb|250px|Nadpis v těšinjskom narěčju na grobišču v [[Tržytěž]]u]]
'''Těšinjsko narěčje''' ({{-|ciesz. '''''po naszymu''''', ''cieszyńsko rzecz''}}&lt;ref&gt;{{Cite web |url = http://web.archive.org/web/20230212225735/https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/projekt/15927 | title = Murale po cieszyńsku| access-date = 2023-02-12 |publisher = Budżet Obywatelski Cieszyn 2023 |language = pl}}&lt;/ref&gt;, v češskoj literaturě takože {{Lang|cs|slezskopolská nářečí}} – jedin iz slezskyh dialektov, vključenyh do [[Slezske dialekty|slezskyh nerečij]] ili do slezskoj grupy [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo jezyka]], zajedno s [[Lašske narěčja|lašskim]] narěčjem.

Harakterizuje se velikymi češskymi, neměčskymi vplyvami, i takože vlašskymi i slovačskymi. Koristaje se po oboh stranah [[Poljsko-cešska granica|poljsko-češskoj granicy]]. Poljske i češske jezykoznalci sporet odnosno klasifikacije narěčja: poljaki uvažajut jego za čest dialekta slezskogo poljskogo jezyka, čehi ukazyvajut jego podobnost do govorov [[Lašske narěčja|lašskyh]] i [[Hanacke narěčja|moravskyh]]. Na [[Zaolžie|Zaolžju]] jest koristano glavno (ale ne jedino) [[Poljsko naseljenje v Čehiji|poljskym]] naseljenjem i nahodi se pod silnym vplyvom [[Češsky jezyk|češskogo jezyka]]. Na poljskoj straně granicy jest podvrženo silnomu vplyvu [[Poljsky jezyk|standardnogo poljskogo jezyka]].

Pisateljami, tvorečimi v těšinjskom narěčju sut byli: {{-|[[Aniela Kupiec]]|[[Aniela Kupiec|Anjela Kupěc]]}}, {{-|[[Emilia Michalska]]|[[Emilia Michalska|Emilija Mihaljska]]}}, {{-|[[Władysław Młynek]]|[[Władysław Młynek|Vladislav Mlynek]]}}, {{-|[[Mieczysław Peterek]]|[[Mieczysław Peterek|Měčyslav Peterek]]}}, {{-|[[Karol Piegza]]|[[Karol Piegza|Karol Pěgza]]}}, {{-|[[Jerzy Rucki]]|[[Ježy Rucky]]}}, {{-|[[Maria Szturc]]|[[Maria Szturc|Marija Šturc]]}} i {{-|[[Adam Wawrosz]]|[[Adam Wawrosz|Adam Vavroš]]}}{{Odn|{{-|Raszka}}|2005}}&lt;ref&gt;{{Cite web |author = Wojciech Grajewski |title = Czytómy po naszymu |date = 2013-09-22 |access-date = 2023-02-12 |publisher = Książnica Cieszyńska |url = https://kc-cieszyn.pl/czytomy-po-naszymu/ |archive-url = https://archive.ph/YG0Vp |archive-date = 2023-02-12}}&lt;/ref&gt;.

== Pohodženje ==
Narěčje těšinjskogo Slezka, podolg poljskyh jezykoznalcov, izevoluovalo iz [[Staropoljsky jezyk|staropoljskogo jezyka]], shranivši do našyh časov mnogo čestij staropoljskogo jezyka, takyh kako [[slovnik]] i [[sintaksis]]. Veliky vplyv na formovanje tutogo narěčja iměli i imajut takože jezyky češsky, němečsky, standardny poljsky, a od nedavna takože slovačsky jezyk. Podolg češskyh jezykoznalcov, těšinjsko narěčje jest rodstvenno glavno s lašskymi i moravskymi dialektami i imaje vysšo podobanje češskomu jezyku než standardnomu poljskomu.

== Oblast uživanja==
[[Fajl:Czech_dialects.PNG|thumb|Karta dialektov češskogo jezyka:&lt;br /&gt; 1a – [[dialekt iztočnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|b}} – [[dialekt srědnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|c}} – [[dialekt zapadnočešsky]],&lt;br/&gt; 1{{-|d}} – [[dialekt češsko-moravsky]])&lt;br /&gt;2 – [[dialekt hanacky]]&lt;br /&gt;3 – [[dialekt moravsko-slovacky]]&lt;br /&gt; 4{{-|a}} – [[Lašsky dialekt|dialekt lašski]], &lt;br/&gt;4{{-|b}} – dialekt prěhodny poljsko-češsky)&lt;br /&gt;5 – dialekty směšane (byvale německojezyčne teritorije)]]

Těšinjsko narěčje jest uživano po obohdvoh stranah rěky [[Olza (rěka)|Olzy]], kako po češskoj, tako i po poljskoj. Na Zaolžju koristaje se prěd vsim poljskym naseljenjem. Koristaje se glavno v selah i malyh gradah. V gradah najčesteje koristaje se standardny poljsky jezyk. Těšinjsky dialekt jest vyše popularny na češskoj straně zatože těšinjsko narěčje jest bliže poljskomu jezyku, blagodare čemu dohodi glavno k fonetičnoj integraciji s poljskym jezykom.

V Těšinjskom Slezku izraženje '''{{-|''po naszymu''}}''' ({{Jezyky|pl|„po naszemu”}}) odnosi se obyčno k těšinjskomu variantu slezskogo dialekta, čto jest svezano ne toliko razlikoju v rěči, osoblivo v sravnjenju s [[Gliwice|glivickymi]] dialektami sěvernoj česti [[Vrhny Slezk|Vrhnogo Slezka]], ale i mnogostolětoju kulturnoju razlikoju od jego ostaloj česti.

== Jezykove črty ==
Na pozadju inyh [[Dialekty poljskgo jezyka|dialektov poljskogo]] těšinjsko narěčje odličaje se naslědujučimi črtami:
* Uzko izgovorjenje samoglasky {{Lang|pl|ę}} v každoj poziciji.
* Odsutstvo &quot;[[Mazurzenie|mazurenja]]&quot;.
* Harakteristična koncovka prvogo lica jedinstvennogo čisla {{Lang|pl|-ym}}, np. {{Lang|pl|vinšujym}}, {{Lang|pl|ńesym}}, ale ne vsegda (np. v {{-|''[[Wisła (miasto)|Wiśle]]''}} strečaje se koncovka -''e'').

Od [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo]] odličajut těšinjsko narěčje take tipične poljske ([[Lehicke jezyky|lehicke]]) črty, kako:
* Grupy {{Lang|pl|TroT}} i {{Lang|pl|TłoT}} vměsto češskyh {{Lang|pl|TraT}} i {{Lang|pl|TlaT}}, np. {{Lang|pl|vrota}}, {{Lang|pl|błoto}} vměsto češskyh {{Lang|cs|vrata}}, {{Lang|cs|bláto}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Lehicky prěhod]] {{Lang|cs|ě}} &gt; {{Lang|pl|’a}} i poljsky prěhod {{Lang|cs|e}} &gt; {{Lang|pl|’o}}, np. {{Lang|pl|kf́at}}, {{Lang|pl|śostra}} vměsto češskyh {{Lang|cs|květ}} i {{Lang|cs|sestra}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Relikty nosovok, np. {{Lang|pl|pińundze}}, {{Lang|pl|ḿynso}} vměsto češskyh {{Lang|cs|peníze}}, {{Lang|pl|maso}},{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}} hoti v okolicach [[Bogumin]]a jest došlo do cělkovoj denazalizacje i na městu velikopoljskyh {{Lang|pl|ą}} i {{Lang|pl|ę}} sut, odpovědno, {{Lang|pl|o}} i {{Lang|pl|a}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}
* Shranjenje {{Lang|pl|g}}, np. {{Lang|pl|gura}}, {{Lang|pl|noga}} vměsto češskyh {{Lang|cs|hora}}, {{Lang|cs|noha}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Palatalizacija|Smekčanje]] suglasnyh pri {{Lang|pl|e}}, np. {{Lang|pl|ḿetła}}, {{Lang|pl|śedlok}}, {{Lang|pl|źeli}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Red javjenij svezyvaje těšinjsko narěčje s [[Lašske narěčja češskogo jezyka|lašskymi dialektami]], i takože s poljskymi dialektami, osoblivo s [[Slezsky dialekt|dialektom slezskym]], odličajuči jego pri tom od ostalyh češskyh narěčij:
* Izčeznenje [[kolikost]]i.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje razliky {{Lang|pl|i}} - {{Lang|pl|y}} i takože {{Lang|pl|l}} - {{Lang|pl|ł}} ({{Lang|pl|u̯}}), a takože odsutnost [[diftong]]izacije {{Lang|pl|ú}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje grupy {{Lang|cs|šč}}, np. {{Lang|cs|ešče}}, {{Lang|cs|ščípať}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Roditeljnik množnogo čisla na -{{Lang|pl|uv}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Zaimennik {{Lang|pl|kaj}} ‘kudy’, np. {{Lang|pl|kaj idźeš?}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Na jugoiztoku Těšinjskogo Slezka jest takože razprostranjeny [[jablonkovsky dialekt]], ktorz se odličaje harakterističnym [[Jabłonkowanie|jablonkowanje]]m, tj. směšivanjem redov {{Lang|pl|ś, ź, ć, dź}} i {{Lang|pl|sz, ż, cz, dż}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}. Koristaje se on v tako nazyvanoj {{-|''Trójwsi beskidzkiej''}} (trojkě beskydskyh sel), tj. v [[Istebna|Istebně]], [[Koniaków|Konijakovu]] i [[Jaworzynka (wieś)|Jaworžynkě]]. Ostal v njej do dnes [[Staropoljsky jezyk|staropoljsky]] frikativny izgovor {{-|„rz”}}.

W [[Karvina|Karvině]] i okolju {{Lang|pl|ł}} izgovorjaje kako velarizovany Bočny suglasny (tako naz. ''{{-|ł}} scenično''), tj. kako [{{-|ɫ}}] sravnjenju s [{{-|w}}] na ostaloj teritorije dialekta.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}} Tam že shranil se izgovor {{Lang|pl|sv}} vměsto {{Lang|pl|sf}}, np. {{Lang|pl|svuj}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}

Harakterno jest takože koristanje takyh izrazov o malyh děvčinkah v srědnom rodu: {{Lang|pl|Ofijka poszło do szkoły}}, i daže sami děvčinky tak govoret o sebe: {{Lang|pl|jo stukło zdrzadło}}.

== Priklad teksta ==
[[Otče naš (hristijanska molitba)|''Otče naš'']] &quot;po našemu&quot; v sravnjenju s poljskym i češskym.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-bottom: 10px;&quot;
! {{-|po naszymu}}
! poljsky
! češsky
|-
| align=&quot;left&quot; style=&quot;width:20%&quot; valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, kjery żeś je w niebje,
:bóndź pośwjyncóne mjano Twoji.
:Przyńdź królestwo Twoje,
:bóndź wola Twoja,
:jako w niebje, tak też na źymji.
:Chlyb nasz każdodźienny dej nóm dźiśej.

:A odpuść nóm nasze winy,
:jako my odpuszczómy naszym winńikum.
:A nie wodź nas na pokuszeni,
:ale zbow nas od złego. 
:Amen.&lt;/div&gt;
| style=&quot;width:20%&quot; align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, który jesteś w niebie,
:święć się imię Twoje,
:przyjdź królestwo Twoje,
:bądź wola Twoja
:jako w niebie tak i na ziemi.
:Chleba naszego powszedniego daj nam dzisiaj.

:I odpuść nam nasze winy,
:jak i my odpuszczamy naszym winowajcom.
:I nie wódź nas na pokuszenie,
:ale nas zbaw ode Złego.
:Amen.&lt;/div&gt;
| style=&quot;width:20%&quot; align=&quot;left&quot;  valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Otče náš, jenž jsi na nebesích,
:posvěť se jméno Tvé
:Přijď království Tvé.
:Buď vůle Tvá,
:jako v nebi, tak i na zemi.
:Chléb náš vezdejší dej nám dnes.

:A odpusť nám naše viny,
:jako i my odpouštíme naším viníkům
:a neuveď nás v pokušení,
:ale zbav nás od zlého.
:Amen.&lt;/div&gt;
|}

== Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} ==
W 2023 roku, na vozvyšenju obytnogo doma v Těšinu, ul. Barte{{-|cz|č}}ka 23 (kvartal {{-|&quot;Bobrek Wschód&quot;}}) pojevil se mural s nazvanjem {{-|&quot;Po naszymu&quot;}}, skladajuči se iz 70 slov, prinaležečyh k těšinjskomu narěčju&lt;ref&gt;{{Cite AV media|author = Telewizja Polska S.A |title = Po naszymu. Mural poświęcony gwarze cieszyńskiej |access-date = 2023-08-13 |publisher = katowice.tvp.pl |url = https://katowice.tvp.pl/71219614/po-naszymu-mural-poswiecony-gwarze-cieszynskiej |language = pl}}&lt;/ref&gt;. Sut to imenniky i glagoly, kako: {{-|stróm, kapsa, cesta, pusa, gańba, zwyrtula, skibeczka, fulać, wajco, utopiec, trula, szmatłać, sztróm, rzić, przekludzać, przikopa, babuć, blinkier, bożatko, cukle, ćmok, dekiel, drzistać, forszt, fukar, gajdy, torka, ujec, uwarzić, hyc, wartko, zico, zola, zwyrtać, zyngruba, żymła, bolok, biglować, brzidok, bylekaj, ździorbo, curig, cykocz, durch, dziwy, firanga, fórt, galan, gizd, glyndzić, góńka, grzib, hoczek, insza, izba, jakla, kabot, koło, kludzić, kreplik, kulok, kurzić, dymfoki, ujechuje, ućpać, tropić, śniegulok, sztympel, rzazać, piznąć, nónść.}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Cieszynioki swoja godka majom… na muralu. To część projektu „Murale po cieszyńsku” |access-date = 2023-08-13 |publisher = Ślązag.pl |url = https://www.slazag.pl/cieszynioki-swoja-godka-majom-na-muralu-beda-kolejne-nawiazujace-do-dziedzictwa-kulturowego-slaska-cieszynskiego |language = pl-PL}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Taki mural tylko w Cieszynie |access-date = 2023-08-13 |publisher = OX.pl |url = https://wiadomosci.ox.pl/taki-mural-tylko-w-cieszynie,82580 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} jest jednym iz četyreh muralov, ktore byli izbrane do realizacije v ramkah Gradžanskogo Budžeta Těšina na rok 2023.&lt;ref&gt;{{Cite web|title = Murale po cieszyńsku |access-date = 2023-08-13 |publisher = cieszyn.budzet-obywatelski.org |url = https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/index.php/projekt/15927 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

== Bibliografija ==
&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
# {{Cite book|author=Zaremba A.|title=Szkice z dialektologii śląskiej|place=Katowice|year=1988|pages=49–50}}
# {{Cite book|author=Loriš J.|title=Rozbor podřečí hornoostravského ve Slezsku|place=Praga|year=1899|language=cs}}
# {{Cite web|url=https://is.muni.cz/th/s6pz6/Zaolzie_w_historii_mowie_i_kulturze1.pdf|publisher=Ústav Slavistiky Filozofické Fakulty Masarykovy Univerzity|first=Roman|last= Raszka|title=Zaolzie w historii, mowie i kulturze, Bakalářská práce|year=2005}}
# {{Cite web |url = http://hdl.handle.net/11222.digilib/131109 |title = Česká nářečí |last = Kosek |first = Pavel |language = cs |access-date = 2023-09-15}}
&lt;/div&gt;

== Vnješnje linky ==
* {{Cite web | url = https://gwaracieszynska.pl/ | title = Strona w gwarze | publisher = gwaracieszynska.pl | archive-url= https://web.archive.org/web/20210511192425/https://gwaracieszynska.pl/ | archive-date = 2021-05-11}}
{{Prěvod|pl|Gwara cieszyńska}}
{{Prěvod|id|Dialek Silesia Cieszyn}}

{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Češsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljska]]
[[Kategorija:Slezk]]</text>
      <sha1>bfunim9p3u409ntm9vqvolhwb2as5nz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43614</id>
      <parentid>43599</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T14:13:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mural &quot;Po naszymu&quot; */</comment>
      <origin>43614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14070" sha1="kbmnx6ziqptp0je66cx6lz04s1t3nnu" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Těšinjsko slezsko
| dialect          = da
|states      = Poljska ([[Slezsko vojvodstvo]], [[Okrug Cieszyn|Těšin]] i [[Okrug Bielsko|B{{-|iel|ељ}}sko]]), Čehija ([[Okrug Frydek-Mistek|Fr{{-|y|и}}dek-Mistek]] i [[Okrug Karvina |Karvina]])
|region      = [[Těšinjsky Slezk]] 
| nativename       = &lt;center&gt;{{Lang|pl|po naszymu, cieszyńsko rzecz}}&lt;/center&gt;
| pronunciation    = 
| region           = 
| ethnicity        = [[slezci]] ([[Těšinske vlahi|vlahi]], [[Slezske gurali|gurali]])
| speakers         = 
| family = * [[Indoevropejske jezyky]]
** [[Baltoslovjanske jezyky]]
*** [[Slovajnske jezyky]]
**** [[Zapadnoslovjanske jezyky|Zapadnoslovjanske]]
***** [[Lehitske jezyky|Lehitske]]&lt;ref name=&quot;ethnologue&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.ethnologue.com/language/szl |title=Ethnologue report for language code: &lt;code&gt;szl&lt;/code&gt; |work=Ethnologue. Languages of the World }}&lt;/ref&gt;
****** [[Slezsky jezyk|Slezsky]]
| isoexception     = dialect
| linglist         = 
| lingua           = 
| ietf             = 
| image            = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| imagealt         = 
| imagecaption     = 
| map              = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| mapcaption       = Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu
}}
[[Fajl:Requiescat ponaszymu.JPG|thumb|250px|Nadpis v těšinjskom narěčju na grobišču v [[Tržytěž]]u]]
'''Těšinjsko narěčje''' ({{-|ciesz. '''''po naszymu''''', ''cieszyńsko rzecz''}}&lt;ref&gt;{{Cite web |url = http://web.archive.org/web/20230212225735/https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/projekt/15927 | title = Murale po cieszyńsku| access-date = 2023-02-12 |publisher = Budżet Obywatelski Cieszyn 2023 |language = pl}}&lt;/ref&gt;, v češskoj literaturě takože {{Lang|cs|slezskopolská nářečí}} – jedin iz slezskyh dialektov, vključenyh do [[Slezske dialekty|slezskyh nerečij]] ili do slezskoj grupy [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo jezyka]], zajedno s [[Lašske narěčja|lašskim]] narěčjem.

Harakterizuje se velikymi češskymi, neměčskymi vplyvami, i takože vlašskymi i slovačskymi. Koristaje se po oboh stranah [[Poljsko-cešska granica|poljsko-češskoj granicy]]. Poljske i češske jezykoznalci sporet odnosno klasifikacije narěčja: poljaki uvažajut jego za čest dialekta slezskogo poljskogo jezyka, čehi ukazyvajut jego podobnost do govorov [[Lašske narěčja|lašskyh]] i [[Hanacke narěčja|moravskyh]]. Na [[Zaolžie|Zaolžju]] jest koristano glavno (ale ne jedino) [[Poljsko naseljenje v Čehiji|poljskym]] naseljenjem i nahodi se pod silnym vplyvom [[Češsky jezyk|češskogo jezyka]]. Na poljskoj straně granicy jest podvrženo silnomu vplyvu [[Poljsky jezyk|standardnogo poljskogo jezyka]].

Pisateljami, tvorečimi v těšinjskom narěčju sut byli: {{-|[[Aniela Kupiec]]|[[Aniela Kupiec|Anjela Kupěc]]}}, {{-|[[Emilia Michalska]]|[[Emilia Michalska|Emilija Mihaljska]]}}, {{-|[[Władysław Młynek]]|[[Władysław Młynek|Vladislav Mlynek]]}}, {{-|[[Mieczysław Peterek]]|[[Mieczysław Peterek|Měčyslav Peterek]]}}, {{-|[[Karol Piegza]]|[[Karol Piegza|Karol Pěgza]]}}, {{-|[[Jerzy Rucki]]|[[Ježy Rucky]]}}, {{-|[[Maria Szturc]]|[[Maria Szturc|Marija Šturc]]}} i {{-|[[Adam Wawrosz]]|[[Adam Wawrosz|Adam Vavroš]]}}{{Odn|{{-|Raszka}}|2005}}&lt;ref&gt;{{Cite web |author = Wojciech Grajewski |title = Czytómy po naszymu |date = 2013-09-22 |access-date = 2023-02-12 |publisher = Książnica Cieszyńska |url = https://kc-cieszyn.pl/czytomy-po-naszymu/ |archive-url = https://archive.ph/YG0Vp |archive-date = 2023-02-12}}&lt;/ref&gt;.

== Pohodženje ==
Narěčje těšinjskogo Slezka, podolg poljskyh jezykoznalcov, izevoluovalo iz [[Staropoljsky jezyk|staropoljskogo jezyka]], shranivši do našyh časov mnogo čestij staropoljskogo jezyka, takyh kako [[slovnik]] i [[sintaksis]]. Veliky vplyv na formovanje tutogo narěčja iměli i imajut takože jezyky češsky, němečsky, standardny poljsky, a od nedavna takože slovačsky jezyk. Podolg češskyh jezykoznalcov, těšinjsko narěčje jest rodstvenno glavno s lašskymi i moravskymi dialektami i imaje vysšo podobanje češskomu jezyku než standardnomu poljskomu.

== Oblast uživanja==
[[Fajl:Czech_dialects.PNG|thumb|Karta dialektov češskogo jezyka:&lt;br /&gt; 1a – [[dialekt iztočnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|b}} – [[dialekt srědnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|c}} – [[dialekt zapadnočešsky]],&lt;br/&gt; 1{{-|d}} – [[dialekt češsko-moravsky]])&lt;br /&gt;2 – [[dialekt hanacky]]&lt;br /&gt;3 – [[dialekt moravsko-slovacky]]&lt;br /&gt; 4{{-|a}} – [[Lašsky dialekt|dialekt lašski]], &lt;br/&gt;4{{-|b}} – dialekt prěhodny poljsko-češsky)&lt;br /&gt;5 – dialekty směšane (byvale německojezyčne teritorije)]]

Těšinjsko narěčje jest uživano po obohdvoh stranah rěky [[Olza (rěka)|Olzy]], kako po češskoj, tako i po poljskoj. Na Zaolžju koristaje se prěd vsim poljskym naseljenjem. Koristaje se glavno v selah i malyh gradah. V gradah najčesteje koristaje se standardny poljsky jezyk. Těšinjsky dialekt jest vyše popularny na češskoj straně zatože těšinjsko narěčje jest bliže poljskomu jezyku, blagodare čemu dohodi glavno k fonetičnoj integraciji s poljskym jezykom.

V Těšinjskom Slezku izraženje '''{{-|''po naszymu''}}''' ({{Jezyky|pl|„po naszemu”}}) odnosi se obyčno k těšinjskomu variantu slezskogo dialekta, čto jest svezano ne toliko razlikoju v rěči, osoblivo v sravnjenju s [[Gliwice|glivickymi]] dialektami sěvernoj česti [[Vrhny Slezk|Vrhnogo Slezka]], ale i mnogostolětoju kulturnoju razlikoju od jego ostaloj česti.

== Jezykove črty ==
Na pozadju inyh [[Dialekty poljskgo jezyka|dialektov poljskogo]] těšinjsko narěčje odličaje se naslědujučimi črtami:
* Uzko izgovorjenje samoglasky {{Lang|pl|ę}} v každoj poziciji.
* Odsutstvo &quot;[[Mazurzenie|mazurenja]]&quot;.
* Harakteristična koncovka prvogo lica jedinstvennogo čisla {{Lang|pl|-ym}}, np. {{Lang|pl|vinšujym}}, {{Lang|pl|ńesym}}, ale ne vsegda (np. v {{-|''[[Wisła (miasto)|Wiśle]]''}} strečaje se koncovka -''e'').

Od [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo]] odličajut těšinjsko narěčje take tipične poljske ([[Lehicke jezyky|lehicke]]) črty, kako:
* Grupy {{Lang|pl|TroT}} i {{Lang|pl|TłoT}} vměsto češskyh {{Lang|pl|TraT}} i {{Lang|pl|TlaT}}, np. {{Lang|pl|vrota}}, {{Lang|pl|błoto}} vměsto češskyh {{Lang|cs|vrata}}, {{Lang|cs|bláto}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Lehicky prěhod]] {{Lang|cs|ě}} &gt; {{Lang|pl|’a}} i poljsky prěhod {{Lang|cs|e}} &gt; {{Lang|pl|’o}}, np. {{Lang|pl|kf́at}}, {{Lang|pl|śostra}} vměsto češskyh {{Lang|cs|květ}} i {{Lang|cs|sestra}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Relikty nosovok, np. {{Lang|pl|pińundze}}, {{Lang|pl|ḿynso}} vměsto češskyh {{Lang|cs|peníze}}, {{Lang|pl|maso}},{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}} hoti v okolicach [[Bogumin]]a jest došlo do cělkovoj denazalizacje i na městu velikopoljskyh {{Lang|pl|ą}} i {{Lang|pl|ę}} sut, odpovědno, {{Lang|pl|o}} i {{Lang|pl|a}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}
* Shranjenje {{Lang|pl|g}}, np. {{Lang|pl|gura}}, {{Lang|pl|noga}} vměsto češskyh {{Lang|cs|hora}}, {{Lang|cs|noha}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Palatalizacija|Smekčanje]] suglasnyh pri {{Lang|pl|e}}, np. {{Lang|pl|ḿetła}}, {{Lang|pl|śedlok}}, {{Lang|pl|źeli}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Red javjenij svezyvaje těšinjsko narěčje s [[Lašske narěčja češskogo jezyka|lašskymi dialektami]], i takože s poljskymi dialektami, osoblivo s [[Slezsky dialekt|dialektom slezskym]], odličajuči jego pri tom od ostalyh češskyh narěčij:
* Izčeznenje [[kolikost]]i.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje razliky {{Lang|pl|i}} - {{Lang|pl|y}} i takože {{Lang|pl|l}} - {{Lang|pl|ł}} ({{Lang|pl|u̯}}), a takože odsutnost [[diftong]]izacije {{Lang|pl|ú}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje grupy {{Lang|cs|šč}}, np. {{Lang|cs|ešče}}, {{Lang|cs|ščípať}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Roditeljnik množnogo čisla na -{{Lang|pl|uv}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Zaimennik {{Lang|pl|kaj}} ‘kudy’, np. {{Lang|pl|kaj idźeš?}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Na jugoiztoku Těšinjskogo Slezka jest takože razprostranjeny [[jablonkovsky dialekt]], ktorz se odličaje harakterističnym [[Jabłonkowanie|jablonkowanje]]m, tj. směšivanjem redov {{Lang|pl|ś, ź, ć, dź}} i {{Lang|pl|sz, ż, cz, dż}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}. Koristaje se on v tako nazyvanoj {{-|''Trójwsi beskidzkiej''}} (trojkě beskydskyh sel), tj. v [[Istebna|Istebně]], [[Koniaków|Konijakovu]] i [[Jaworzynka (wieś)|Jaworžynkě]]. Ostal v njej do dnes [[Staropoljsky jezyk|staropoljsky]] frikativny izgovor {{-|„rz”}}.

W [[Karvina|Karvině]] i okolju {{Lang|pl|ł}} izgovorjaje kako velarizovany Bočny suglasny (tako naz. ''{{-|ł}} scenično''), tj. kako [{{-|ɫ}}] sravnjenju s [{{-|w}}] na ostaloj teritorije dialekta.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}} Tam že shranil se izgovor {{Lang|pl|sv}} vměsto {{Lang|pl|sf}}, np. {{Lang|pl|svuj}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}

Harakterno jest takože koristanje takyh izrazov o malyh děvčinkah v srědnom rodu: {{Lang|pl|Ofijka poszło do szkoły}}, i daže sami děvčinky tak govoret o sebe: {{Lang|pl|jo stukło zdrzadło}}.

== Priklad teksta ==
[[Otče naš (hristijanska molitba)|''Otče naš'']] &quot;po našemu&quot; v sravnjenju s poljskym i češskym.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-bottom: 10px;&quot;
! {{-|po naszymu}}
! poljsky
! češsky
|-
| align=&quot;left&quot; style=&quot;width:20%&quot; valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, kjery żeś je w niebje,
:bóndź pośwjyncóne mjano Twoji.
:Przyńdź królestwo Twoje,
:bóndź wola Twoja,
:jako w niebje, tak też na źymji.
:Chlyb nasz każdodźienny dej nóm dźiśej.

:A odpuść nóm nasze winy,
:jako my odpuszczómy naszym winńikum.
:A nie wodź nas na pokuszeni,
:ale zbow nas od złego. 
:Amen.&lt;/div&gt;
| style=&quot;width:20%&quot; align=&quot;left&quot; valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, który jesteś w niebie,
:święć się imię Twoje,
:przyjdź królestwo Twoje,
:bądź wola Twoja
:jako w niebie tak i na ziemi.
:Chleba naszego powszedniego daj nam dzisiaj.

:I odpuść nam nasze winy,
:jak i my odpuszczamy naszym winowajcom.
:I nie wódź nas na pokuszenie,
:ale nas zbaw ode Złego.
:Amen.&lt;/div&gt;
| style=&quot;width:20%&quot; align=&quot;left&quot;  valign=&quot;top&quot; |
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Otče náš, jenž jsi na nebesích,
:posvěť se jméno Tvé
:Přijď království Tvé.
:Buď vůle Tvá,
:jako v nebi, tak i na zemi.
:Chléb náš vezdejší dej nám dnes.

:A odpusť nám naše viny,
:jako i my odpouštíme naším viníkům
:a neuveď nás v pokušení,
:ale zbav nás od zlého.
:Amen.&lt;/div&gt;
|}

== Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} ==
W 2023 roku, na vozvyšenju obytnogo doma v Těšinu, ul. Barte{{-|cz|ч}}ka 23 (kvartal {{-|&quot;Bobrek Wschód&quot;}}) pojevil se mural s nazvanjem {{-|&quot;Po naszymu&quot;}}, skladajuči se iz 70 slov, prinaležečyh k těšinjskomu narěčju&lt;ref&gt;{{Cite AV media|author = Telewizja Polska S.A |title = Po naszymu. Mural poświęcony gwarze cieszyńskiej |access-date = 2023-08-13 |publisher = katowice.tvp.pl |url = https://katowice.tvp.pl/71219614/po-naszymu-mural-poswiecony-gwarze-cieszynskiej |language = pl}}&lt;/ref&gt;. Sut to imenniky i glagoly, kako: {{-|stróm, kapsa, cesta, pusa, gańba, zwyrtula, skibeczka, fulać, wajco, utopiec, trula, szmatłać, sztróm, rzić, przekludzać, przikopa, babuć, blinkier, bożatko, cukle, ćmok, dekiel, drzistać, forszt, fukar, gajdy, torka, ujec, uwarzić, hyc, wartko, zico, zola, zwyrtać, zyngruba, żymła, bolok, biglować, brzidok, bylekaj, ździorbo, curig, cykocz, durch, dziwy, firanga, fórt, galan, gizd, glyndzić, góńka, grzib, hoczek, insza, izba, jakla, kabot, koło, kludzić, kreplik, kulok, kurzić, dymfoki, ujechuje, ućpać, tropić, śniegulok, sztympel, rzazać, piznąć, nónść.}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Cieszynioki swoja godka majom… na muralu. To część projektu „Murale po cieszyńsku” |access-date = 2023-08-13 |publisher = Ślązag.pl |url = https://www.slazag.pl/cieszynioki-swoja-godka-majom-na-muralu-beda-kolejne-nawiazujace-do-dziedzictwa-kulturowego-slaska-cieszynskiego |language = pl-PL}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Taki mural tylko w Cieszynie |access-date = 2023-08-13 |publisher = OX.pl |url = https://wiadomosci.ox.pl/taki-mural-tylko-w-cieszynie,82580 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} jest jednym iz četyreh muralov, ktore byli izbrane do realizacije v ramkah Gradžanskogo Budžeta Těšina na rok 2023.&lt;ref&gt;{{Cite web|title = Murale po cieszyńsku |access-date = 2023-08-13 |publisher = cieszyn.budzet-obywatelski.org |url = https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/index.php/projekt/15927 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

== Bibliografija ==
&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
# {{Cite book|author=Zaremba A.|title=Szkice z dialektologii śląskiej|place=Katowice|year=1988|pages=49–50}}
# {{Cite book|author=Loriš J.|title=Rozbor podřečí hornoostravského ve Slezsku|place=Praga|year=1899|language=cs}}
# {{Cite web|url=https://is.muni.cz/th/s6pz6/Zaolzie_w_historii_mowie_i_kulturze1.pdf|publisher=Ústav Slavistiky Filozofické Fakulty Masarykovy Univerzity|first=Roman|last= Raszka|title=Zaolzie w historii, mowie i kulturze, Bakalářská práce|year=2005}}
# {{Cite web |url = http://hdl.handle.net/11222.digilib/131109 |title = Česká nářečí |last = Kosek |first = Pavel |language = cs |access-date = 2023-09-15}}
&lt;/div&gt;

== Vnješnje linky ==
* {{Cite web | url = https://gwaracieszynska.pl/ | title = Strona w gwarze | publisher = gwaracieszynska.pl | archive-url= https://web.archive.org/web/20210511192425/https://gwaracieszynska.pl/ | archive-date = 2021-05-11}}
{{Prěvod|pl|Gwara cieszyńska}}
{{Prěvod|id|Dialek Silesia Cieszyn}}

{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Češsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljska]]
[[Kategorija:Slezk]]</text>
      <sha1>kbmnx6ziqptp0je66cx6lz04s1t3nnu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43674</id>
      <parentid>43614</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:09:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MwGamera</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Priklad teksta */ spisok definicij→poema; −stare atributy; +lang</comment>
      <origin>43674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14047" sha1="3h0xl85w0w7ans4qlqvqqcq0vbfopcl" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name             = Těšinjsko slezsko
| dialect          = da
|states      = Poljska ([[Slezsko vojvodstvo]], [[Okrug Cieszyn|Těšin]] i [[Okrug Bielsko|B{{-|iel|ељ}}sko]]), Čehija ([[Okrug Frydek-Mistek|Fr{{-|y|и}}dek-Mistek]] i [[Okrug Karvina |Karvina]])
|region      = [[Těšinjsky Slezk]] 
| nativename       = &lt;center&gt;{{Lang|pl|po naszymu, cieszyńsko rzecz}}&lt;/center&gt;
| pronunciation    = 
| region           = 
| ethnicity        = [[slezci]] ([[Těšinske vlahi|vlahi]], [[Slezske gurali|gurali]])
| speakers         = 
| family = * [[Indoevropejske jezyky]]
** [[Baltoslovjanske jezyky]]
*** [[Slovajnske jezyky]]
**** [[Zapadnoslovjanske jezyky|Zapadnoslovjanske]]
***** [[Lehitske jezyky|Lehitske]]&lt;ref name=&quot;ethnologue&quot;&gt;{{Cite web |url=http://www.ethnologue.com/language/szl |title=Ethnologue report for language code: &lt;code&gt;szl&lt;/code&gt; |work=Ethnologue. Languages of the World }}&lt;/ref&gt;
****** [[Slezsky jezyk|Slezsky]]
| isoexception     = dialect
| linglist         = 
| lingua           = 
| ietf             = 
| image            = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| imagealt         = 
| imagecaption     = 
| map              = [[Fajl:Gwary śląskie wg Zaręby.png|thumb|Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu]]
| mapcaption       = Narěčja slezske podle Alfreda Zaręby, těšinjsko jest (7) na jugu
}}
[[Fajl:Requiescat ponaszymu.JPG|thumb|250px|Nadpis v těšinjskom narěčju na grobišču v [[Tržytěž]]u]]
'''Těšinjsko narěčje''' ({{-|ciesz. '''''po naszymu''''', ''cieszyńsko rzecz''}}&lt;ref&gt;{{Cite web |url = http://web.archive.org/web/20230212225735/https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/projekt/15927 | title = Murale po cieszyńsku| access-date = 2023-02-12 |publisher = Budżet Obywatelski Cieszyn 2023 |language = pl}}&lt;/ref&gt;, v češskoj literaturě takože {{Lang|cs|slezskopolská nářečí}} – jedin iz slezskyh dialektov, vključenyh do [[Slezske dialekty|slezskyh nerečij]] ili do slezskoj grupy [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo jezyka]], zajedno s [[Lašske narěčja|lašskim]] narěčjem.

Harakterizuje se velikymi češskymi, neměčskymi vplyvami, i takože vlašskymi i slovačskymi. Koristaje se po oboh stranah [[Poljsko-cešska granica|poljsko-češskoj granicy]]. Poljske i češske jezykoznalci sporet odnosno klasifikacije narěčja: poljaki uvažajut jego za čest dialekta slezskogo poljskogo jezyka, čehi ukazyvajut jego podobnost do govorov [[Lašske narěčja|lašskyh]] i [[Hanacke narěčja|moravskyh]]. Na [[Zaolžie|Zaolžju]] jest koristano glavno (ale ne jedino) [[Poljsko naseljenje v Čehiji|poljskym]] naseljenjem i nahodi se pod silnym vplyvom [[Češsky jezyk|češskogo jezyka]]. Na poljskoj straně granicy jest podvrženo silnomu vplyvu [[Poljsky jezyk|standardnogo poljskogo jezyka]].

Pisateljami, tvorečimi v těšinjskom narěčju sut byli: {{-|[[Aniela Kupiec]]|[[Aniela Kupiec|Anjela Kupěc]]}}, {{-|[[Emilia Michalska]]|[[Emilia Michalska|Emilija Mihaljska]]}}, {{-|[[Władysław Młynek]]|[[Władysław Młynek|Vladislav Mlynek]]}}, {{-|[[Mieczysław Peterek]]|[[Mieczysław Peterek|Měčyslav Peterek]]}}, {{-|[[Karol Piegza]]|[[Karol Piegza|Karol Pěgza]]}}, {{-|[[Jerzy Rucki]]|[[Ježy Rucky]]}}, {{-|[[Maria Szturc]]|[[Maria Szturc|Marija Šturc]]}} i {{-|[[Adam Wawrosz]]|[[Adam Wawrosz|Adam Vavroš]]}}{{Odn|{{-|Raszka}}|2005}}&lt;ref&gt;{{Cite web |author = Wojciech Grajewski |title = Czytómy po naszymu |date = 2013-09-22 |access-date = 2023-02-12 |publisher = Książnica Cieszyńska |url = https://kc-cieszyn.pl/czytomy-po-naszymu/ |archive-url = https://archive.ph/YG0Vp |archive-date = 2023-02-12}}&lt;/ref&gt;.

== Pohodženje ==
Narěčje těšinjskogo Slezka, podolg poljskyh jezykoznalcov, izevoluovalo iz [[Staropoljsky jezyk|staropoljskogo jezyka]], shranivši do našyh časov mnogo čestij staropoljskogo jezyka, takyh kako [[slovnik]] i [[sintaksis]]. Veliky vplyv na formovanje tutogo narěčja iměli i imajut takože jezyky češsky, němečsky, standardny poljsky, a od nedavna takože slovačsky jezyk. Podolg češskyh jezykoznalcov, těšinjsko narěčje jest rodstvenno glavno s lašskymi i moravskymi dialektami i imaje vysšo podobanje češskomu jezyku než standardnomu poljskomu.

== Oblast uživanja==
[[Fajl:Czech_dialects.PNG|thumb|Karta dialektov češskogo jezyka:&lt;br /&gt; 1a – [[dialekt iztočnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|b}} – [[dialekt srědnočešsky]], &lt;br/&gt;1{{-|c}} – [[dialekt zapadnočešsky]],&lt;br/&gt; 1{{-|d}} – [[dialekt češsko-moravsky]])&lt;br /&gt;2 – [[dialekt hanacky]]&lt;br /&gt;3 – [[dialekt moravsko-slovacky]]&lt;br /&gt; 4{{-|a}} – [[Lašsky dialekt|dialekt lašski]], &lt;br/&gt;4{{-|b}} – dialekt prěhodny poljsko-češsky)&lt;br /&gt;5 – dialekty směšane (byvale německojezyčne teritorije)]]

Těšinjsko narěčje jest uživano po obohdvoh stranah rěky [[Olza (rěka)|Olzy]], kako po češskoj, tako i po poljskoj. Na Zaolžju koristaje se prěd vsim poljskym naseljenjem. Koristaje se glavno v selah i malyh gradah. V gradah najčesteje koristaje se standardny poljsky jezyk. Těšinjsky dialekt jest vyše popularny na češskoj straně zatože těšinjsko narěčje jest bliže poljskomu jezyku, blagodare čemu dohodi glavno k fonetičnoj integraciji s poljskym jezykom.

V Těšinjskom Slezku izraženje '''{{-|''po naszymu''}}''' ({{Jezyky|pl|„po naszemu”}}) odnosi se obyčno k těšinjskomu variantu slezskogo dialekta, čto jest svezano ne toliko razlikoju v rěči, osoblivo v sravnjenju s [[Gliwice|glivickymi]] dialektami sěvernoj česti [[Vrhny Slezk|Vrhnogo Slezka]], ale i mnogostolětoju kulturnoju razlikoju od jego ostaloj česti.

== Jezykove črty ==
Na pozadju inyh [[Dialekty poljskgo jezyka|dialektov poljskogo]] těšinjsko narěčje odličaje se naslědujučimi črtami:
* Uzko izgovorjenje samoglasky {{Lang|pl|ę}} v každoj poziciji.
* Odsutstvo &quot;[[Mazurzenie|mazurenja]]&quot;.
* Harakteristična koncovka prvogo lica jedinstvennogo čisla {{Lang|pl|-ym}}, np. {{Lang|pl|vinšujym}}, {{Lang|pl|ńesym}}, ale ne vsegda (np. v {{-|''[[Wisła (miasto)|Wiśle]]''}} strečaje se koncovka -''e'').

Od [[Dialekty češskogo jezyka|dialektov češskogo]] odličajut těšinjsko narěčje take tipične poljske ([[Lehicke jezyky|lehicke]]) črty, kako:
* Grupy {{Lang|pl|TroT}} i {{Lang|pl|TłoT}} vměsto češskyh {{Lang|pl|TraT}} i {{Lang|pl|TlaT}}, np. {{Lang|pl|vrota}}, {{Lang|pl|błoto}} vměsto češskyh {{Lang|cs|vrata}}, {{Lang|cs|bláto}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Lehicky prěhod]] {{Lang|cs|ě}} &gt; {{Lang|pl|’a}} i poljsky prěhod {{Lang|cs|e}} &gt; {{Lang|pl|’o}}, np. {{Lang|pl|kf́at}}, {{Lang|pl|śostra}} vměsto češskyh {{Lang|cs|květ}} i {{Lang|cs|sestra}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Relikty nosovok, np. {{Lang|pl|pińundze}}, {{Lang|pl|ḿynso}} vměsto češskyh {{Lang|cs|peníze}}, {{Lang|pl|maso}},{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}} hoti v okolicach [[Bogumin]]a jest došlo do cělkovoj denazalizacje i na městu velikopoljskyh {{Lang|pl|ą}} i {{Lang|pl|ę}} sut, odpovědno, {{Lang|pl|o}} i {{Lang|pl|a}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}
* Shranjenje {{Lang|pl|g}}, np. {{Lang|pl|gura}}, {{Lang|pl|noga}} vměsto češskyh {{Lang|cs|hora}}, {{Lang|cs|noha}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* [[Palatalizacija|Smekčanje]] suglasnyh pri {{Lang|pl|e}}, np. {{Lang|pl|ḿetła}}, {{Lang|pl|śedlok}}, {{Lang|pl|źeli}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Red javjenij svezyvaje těšinjsko narěčje s [[Lašske narěčja češskogo jezyka|lašskymi dialektami]], i takože s poljskymi dialektami, osoblivo s [[Slezsky dialekt|dialektom slezskym]], odličajuči jego pri tom od ostalyh češskyh narěčij:
* Izčeznenje [[kolikost]]i.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje razliky {{Lang|pl|i}} - {{Lang|pl|y}} i takože {{Lang|pl|l}} - {{Lang|pl|ł}} ({{Lang|pl|u̯}}), a takože odsutnost [[diftong]]izacije {{Lang|pl|ú}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Shranjenje grupy {{Lang|cs|šč}}, np. {{Lang|cs|ešče}}, {{Lang|cs|ščípať}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Roditeljnik množnogo čisla na -{{Lang|pl|uv}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}
* Zaimennik {{Lang|pl|kaj}} ‘kudy’, np. {{Lang|pl|kaj idźeš?}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=99}}

Na jugoiztoku Těšinjskogo Slezka jest takože razprostranjeny [[jablonkovsky dialekt]], ktorz se odličaje harakterističnym [[Jabłonkowanie|jablonkowanje]]m, tj. směšivanjem redov {{Lang|pl|ś, ź, ć, dź}} i {{Lang|pl|sz, ż, cz, dż}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}. Koristaje se on v tako nazyvanoj {{-|''Trójwsi beskidzkiej''}} (trojkě beskydskyh sel), tj. v [[Istebna|Istebně]], [[Koniaków|Konijakovu]] i [[Jaworzynka (wieś)|Jaworžynkě]]. Ostal v njej do dnes [[Staropoljsky jezyk|staropoljsky]] frikativny izgovor {{-|„rz”}}.

W [[Karvina|Karvině]] i okolju {{Lang|pl|ł}} izgovorjaje kako velarizovany Bočny suglasny (tako naz. ''{{-|ł}} scenično''), tj. kako [{{-|ɫ}}] sravnjenju s [{{-|w}}] na ostaloj teritorije dialekta.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}} Tam že shranil se izgovor {{Lang|pl|sv}} vměsto {{Lang|pl|sf}}, np. {{Lang|pl|svuj}}.{{Odn|{{-|Kosek}}|s=100}}

Harakterno jest takože koristanje takyh izrazov o malyh děvčinkah v srědnom rodu: {{Lang|pl|Ofijka poszło do szkoły}}, i daže sami děvčinky tak govoret o sebe: {{Lang|pl|jo stukło zdrzadło}}.

== Priklad teksta ==
[[Otče naš (hristijanska molitba)|''Otče naš'']] &quot;po našemu&quot; v sravnjenju s poljskym i češskym.

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin-bottom: 10px;&quot;
! {{-|po naszymu}}
! poljsky
! češsky
|-
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
&lt;poem class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, kjery żeś je w niebje,
:bóndź pośwjyncóne mjano Twoji.
:Przyńdź królestwo Twoje,
:bóndź wola Twoja,
:jako w niebje, tak też na źymji.
:Chlyb nasz każdodźienny dej nóm dźiśej.

:A odpuść nóm nasze winy,
:jako my odpuszczómy naszym winńikum.
:A nie wodź nas na pokuszeni,
:ale zbow nas od złego. 
:Amen.&lt;/poem&gt;
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
&lt;poem lang=&quot;pl&quot; class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Ojcze nasz, który jesteś w niebie,
:święć się imię Twoje,
:przyjdź królestwo Twoje,
:bądź wola Twoja
:jako w niebie tak i na ziemi.
:Chleba naszego powszedniego daj nam dzisiaj.

:I odpuść nam nasze winy,
:jak i my odpuszczamy naszym winowajcom.
:I nie wódź nas na pokuszenie,
:ale nas zbaw ode Złego.
:Amen.&lt;/poem&gt;
| style=&quot;vertical-align:top;&quot; |
&lt;poem lang=&quot;cs&quot; class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
:Otče náš, jenž jsi na nebesích,
:posvěť se jméno Tvé
:Přijď království Tvé.
:Buď vůle Tvá,
:jako v nebi, tak i na zemi.
:Chléb náš vezdejší dej nám dnes.

:A odpusť nám naše viny,
:jako i my odpouštíme naším viníkům
:a neuveď nás v pokušení,
:ale zbav nás od zlého.
:Amen.&lt;/poem&gt;
|}

== Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} ==
W 2023 roku, na vozvyšenju obytnogo doma v Těšinu, ul. Barte{{-|cz|ч}}ka 23 (kvartal {{-|&quot;Bobrek Wschód&quot;}}) pojevil se mural s nazvanjem {{-|&quot;Po naszymu&quot;}}, skladajuči se iz 70 slov, prinaležečyh k těšinjskomu narěčju&lt;ref&gt;{{Cite AV media|author = Telewizja Polska S.A |title = Po naszymu. Mural poświęcony gwarze cieszyńskiej |access-date = 2023-08-13 |publisher = katowice.tvp.pl |url = https://katowice.tvp.pl/71219614/po-naszymu-mural-poswiecony-gwarze-cieszynskiej |language = pl}}&lt;/ref&gt;. Sut to imenniky i glagoly, kako: {{-|stróm, kapsa, cesta, pusa, gańba, zwyrtula, skibeczka, fulać, wajco, utopiec, trula, szmatłać, sztróm, rzić, przekludzać, przikopa, babuć, blinkier, bożatko, cukle, ćmok, dekiel, drzistać, forszt, fukar, gajdy, torka, ujec, uwarzić, hyc, wartko, zico, zola, zwyrtać, zyngruba, żymła, bolok, biglować, brzidok, bylekaj, ździorbo, curig, cykocz, durch, dziwy, firanga, fórt, galan, gizd, glyndzić, góńka, grzib, hoczek, insza, izba, jakla, kabot, koło, kludzić, kreplik, kulok, kurzić, dymfoki, ujechuje, ućpać, tropić, śniegulok, sztympel, rzazać, piznąć, nónść.}}&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Cieszynioki swoja godka majom… na muralu. To część projektu „Murale po cieszyńsku” |access-date = 2023-08-13 |publisher = Ślązag.pl |url = https://www.slazag.pl/cieszynioki-swoja-godka-majom-na-muralu-beda-kolejne-nawiazujace-do-dziedzictwa-kulturowego-slaska-cieszynskiego |language = pl-PL}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title = Taki mural tylko w Cieszynie |access-date = 2023-08-13 |publisher = OX.pl |url = https://wiadomosci.ox.pl/taki-mural-tylko-w-cieszynie,82580 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

Mural {{-|&quot;Po naszymu&quot;}} jest jednym iz četyreh muralov, ktore byli izbrane do realizacije v ramkah Gradžanskogo Budžeta Těšina na rok 2023.&lt;ref&gt;{{Cite web|title = Murale po cieszyńsku |access-date = 2023-08-13 |publisher = cieszyn.budzet-obywatelski.org |url = https://cieszyn.budzet-obywatelski.org/index.php/projekt/15927 |language = pl}}&lt;/ref&gt;

==Linky i referencije==
{{Iztočniky}}

== Bibliografija ==
&lt;div style=&quot;font-size:85%;&quot;&gt;
# {{Cite book|author=Zaremba A.|title=Szkice z dialektologii śląskiej|place=Katowice|year=1988|pages=49–50}}
# {{Cite book|author=Loriš J.|title=Rozbor podřečí hornoostravského ve Slezsku|place=Praga|year=1899|language=cs}}
# {{Cite web|url=https://is.muni.cz/th/s6pz6/Zaolzie_w_historii_mowie_i_kulturze1.pdf|publisher=Ústav Slavistiky Filozofické Fakulty Masarykovy Univerzity|first=Roman|last= Raszka|title=Zaolzie w historii, mowie i kulturze, Bakalářská práce|year=2005}}
# {{Cite web |url = http://hdl.handle.net/11222.digilib/131109 |title = Česká nářečí |last = Kosek |first = Pavel |language = cs |access-date = 2023-09-15}}
&lt;/div&gt;

== Vnješnje linky ==
* {{Cite web | url = https://gwaracieszynska.pl/ | title = Strona w gwarze | publisher = gwaracieszynska.pl | archive-url= https://web.archive.org/web/20210511192425/https://gwaracieszynska.pl/ | archive-date = 2021-05-11}}
{{Prěvod|pl|Gwara cieszyńska}}
{{Prěvod|id|Dialek Silesia Cieszyn}}

{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Češsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljsky jezyk]]
[[Kategorija:Poljska]]
[[Kategorija:Slezk]]</text>
      <sha1>3h0xl85w0w7ans4qlqvqqcq0vbfopcl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ukrajinci</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1870</id>
    <redirect title="Украјинци" />
    <revision>
      <id>43868</id>
      <parentid>15587</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:38:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="129" sha1="7iyn4whr0chtlss084c18we71ranmkk" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Украјинци]]
[[Kategorija:Ukrajinci| ]]
[[Kategorija:Ukrajina]]
[[Kategorija:Narody]]
[[Kategorija:Slovjani]]</text>
      <sha1>7iyn4whr0chtlss084c18we71ranmkk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ukrajinsky Institut Knigy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1876</id>
    <redirect title="Украјинскы Институт Книгы" />
    <revision>
      <id>43769</id>
      <parentid>15636</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:26:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="142" sha1="r9f2am3g2j3rgjxwexpiqvmd29169qk" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Украјинскы Институт Книгы]]

[[Kategorija:Ukrajina]]
[[Kategorija:Organizacije]]
[[Kategorije:Kniževnost]]</text>
      <sha1>r9f2am3g2j3rgjxwexpiqvmd29169qk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43770</id>
      <parentid>43769</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:26:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="142" sha1="3a6k7k6fgewvdm4dpzwxv5ptfk01l6o" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Украјинскы Институт Книгы]]

[[Kategorija:Ukrajina]]
[[Kategorija:Organizacije]]
[[Kategorija:Kniževnost]]</text>
      <sha1>3a6k7k6fgewvdm4dpzwxv5ptfk01l6o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Universalis Lingua Slavica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1882</id>
    <revision>
      <id>43607</id>
      <parentid>35721</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:38:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3733" sha1="0zoibrpj0lqtyv5y3hmopgsz6ozek74" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = {{Lang|la|Universalis Lingua Slavica}}
| nativename = ''{{-|Vseslovanski jazyk}}''
| creator = [[Jan Herkelj]]
| created = 1826
| script = latinica
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]]
*** Jezyky {{Lang|la|a posteriori}} ([[Slovjanske jezyky|slovjansky]])
**** [[Zonalno skonstruovane jezyky]]
}}
'''{{Lang|la|Universalis Lingua Slavica}}''' (&quot;universalny slovjansky jezyk&quot;), takože znany kako '''&quot;vseslovansky jezyk&quot;''' (''{{-|Vseslovanski jazyk}}'' v pravopisu jezyka), byl [[zonalny pomočny jezyk]] na osnově [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]], ktory stvoril v 1826 godu slovak [[Jan Herkelj]] i opublikoval v knigě {{Lang|la|Elementa universalis linguae Slavicae}} (&quot;Osnovy universalnogo slovjanskogo jezyka&quot;). V različji od [[Umětny jezyk|umětnyh jezykov]], napriklad [[Esperanto|esperanta]], jezyk Herkelja ne imaje dobro opisanoj gramatiky ili vlastnogo slovnika. Zato Herkelj ne myslil o svojem trudu kako ob umětnom jezyku. Kako vsi [[Panslavizm|panslavisti]] 19. stolětja, on viděl slovjanske jezyky narěčjami jednogo jezyka, a jego kniga jest prěd vsem sravniteljna gramatika medžu vsimi raznymi &quot;narěčjami&quot;, v ktoroj on inogdy prědlagaje gramatične rěšeńja, ktore on harakterizuje kako &quot;universalne slovjanske&quot;.

== Alfabet ==
Hot Herkel i myslil, že [[kirilica]] jest dlja slovjanskyh jezykov vyše udobna, on tym ne menje koristal [[Latinica|latinicu]] kako alfabet dlja svojego vseslovjanskogo jezyka, s redom bukv iz kirilice. V zaměn ''{{-|č}}'' i ''{{-|š}}'' on koristaje kiriličske bukvy ''{{-|ч}}'' i ''{{-|ш}}'', ale dlja &quot;ž&quot; on koristaje ''{{-|ƶ}}'', ale takože vključaje kiriličsku bukvu ''{{-|ж}}''. Vměsto bukvy &quot;h&quot; on koristaje dlja jej zvuka bukvu &quot;{{-|x}}&quot;, takože pod vlivom kirilice. Alfabet &quot;vseslovanskogo jezyka&quot; izgledaje tako:
{{Div col|colwidth=15em|content=
* {{-|A a}}
* {{-|B b}}
* {{-|C c}}
* {{-|Ч ч}}
* {{-|D d}}
* {{-|E e}}
* {{-|F f}}
* {{-|G g}}
* {{-|H h}}
* {{-|X x}}
* {{-|I i}}
* {{-|J j}}
* {{-|Y y}}
* {{-|K k}}
* {{-|L l}}
* {{-|M m}}
* {{-|N n}}
* {{-|O o}}
* {{-|P p}}
* {{-|R r}}
* {{-|S s}}
* {{-|Ш ш}}
* {{-|T t}}
* {{-|U u}}
* {{-|V v}}
* {{-|Z z}}
* {{-|Ƶ ƶ}} {{-|(Ж ж)}}
}}

== Priklad ==
V koncu knigy Herkelj daje poněktore priklady svojego &quot;universalnogo stilja&quot;, ktore koristajut jego &quot;panonsko&quot; (slovačsky) narěčje:
&lt;blockquote&gt;{{-|Za starego vieku byla jedna kralica, koja mala tri prelepije dievice: milicu, krasicu a mudricu; vse tri byle bogate, okrem bogatstva milica byla pokorna, krasica uctiva, a mudrica umena. One matku, a matka je liubila, i nauчavala, medzi sebu takto govorile: mile sestri: mi poidemo za muƶi na tri strani: jedna k sjeveru, druga ku vixodu, tretia ku poldniu, nezabudnimo jedna na drugu, neb smo z jednej kervi, z jednej matieri. Ove rieчi sluшuc stara kralica, jejix matuшka od radosti omladnula, vidane sve ceri чasto naшtiovala, a vse liudstvo spjevanim svim rastomilim obveselavala.}}&lt;ref&gt;J. Herkel, {{Lang|la|Elementa universalis linguae Slavicae}}, str. 163-164.&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [https://archive.org/details/elementauniversa00herk {{Lang|la|Elementa universalis linguae Slavicae e vivis dialectis eruta et sanis logicae principiis suffulta}}], dělo Herkelja o vseslovjanskom jezyku (na latinskom)
{{Prěvod|nl|Universalis Lingua Slavica|revizija=62201007}}

{{Slovjanske jezyky}}
{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Medžuslovjansky]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Меджусловјанскы]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>0zoibrpj0lqtyv5y3hmopgsz6ozek74</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uruk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1886</id>
    <revision>
      <id>43632</id>
      <parentid>35725</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:46:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MwGamera</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>lang; ě v linktrailu</comment>
      <origin>43632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1845" sha1="17jtozwzh4x28gpxzpk587m2lckasyr" xml:space="preserve">[[Fajl:Uruk Archaealogical site at Warka.jpg|thumb|Arheologično město Uruk v 2008 roku]]
'''Uruk''' ({{jezyky|sux-latn|unug|sux-latn|unu&lt;sup&gt;ki&lt;/sup&gt;|akk-latn|Uruk}}; bibl. {{-|Ereh}}) byl antičny grad v južnoj [[Mesopotamija|Mesopotamiji]], ležavši nad starym korytom [[Evfrat]]a, sovrěmenno stanovišče arheologične Varka (tož Al-Varka) v [[Irak|Irakě]], ležavše okolo 35 km na izhod od dnešnogo koryta Evfrata i ležavšego nad jim grada Samava.

Soglasno Spisku Šumerskih Kraljev, tut je vladal Kralj Gilgameš (v XXVII věku do n.e.).

== Arheologija ==
Prve prace arheologične v Urukě provodil Villiam Loftus v polu 19. v. V 1912 godu Robert Koldevey, dějuči s ramena Němečskoj Asociaciji Orientalnoj (Deutsche Orient-Gesellschaft), pověril rukovodstvo prac v Uruk Juliusu Jordanu, ktory raněje pracoval s jim v [[Vavilon|Vaviloně]] i s Valterom Andrae v [[Ašur]]. Toliko jednoj kampaniju arheologičnoj uspěmo završiti prěd načetokom [[Prva světova vojna|I Světovoj Vojny]]. Prace podjeto nanovo v 1928 godu i do načetoka {{-|II}} Světovoj Vojny provedono 11 kampaniji arheologičnyh. Rukovoditeljami prac byli Jordan, A. Nöldeke, E. Heinrich i H.J. Lenzen. Prace arheologične nanovo inicializovano v 1953 godu. V godah 1953-67 provodil jim Lenzen, v godah 1967-77 H.J. Schmidt, a od 1980 goda R.M. Boehmer.

== Istorija ==
Stanovišče Varka osedene bylo od konca 5. tys. p.n.e. do časov arabskoj invaziji v 7. v. n.e. Kogda stalo ono osedene, Evfrat i Tigr ne sjedinjali se ješče iz soboju, kak jest sučasno (vpadajut do Buhty Persijskoj ako jedna rěka – Šatt al-Arab), a brěg Buhty Persijskoj ležal okolo 80 km bolje na sěverny zapad čim  dnešnje. Samo stanovišče javjalo se na krajině blatnoj, zalivovoj.

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|pl|Uruk}}

[[Kategorija:Historične državy]]</text>
      <sha1>17jtozwzh4x28gpxzpk587m2lckasyr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Venedčyna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1931</id>
    <revision>
      <id>43703</id>
      <parentid>35736</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:02:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21026" sha1="961m7aew4lz89cugj3vyzku9mmzylpb" xml:space="preserve">'''Venedčyna''' (takože {{-|'''Wenedczyna''', '''Венедовы jезык''', '''Język Wenedski, Venedova mówa, Mówa Wenedska'''}}) jest [[Sěveroslovjanske jezyky|sěveroslovjanska]] literaturna norma [[Medžuslovjansky jezyk|medžuslovjanskogo jezyka]], razvita v 2012 godu. Tuta norma prědstavlja jezyk sěvernyh (zapadnyh i voztočnyh) [[Slovjani|Slovjan]] i formuje tretju literaturnu normu medžuslovjanskogo jezyka — pored s [[Slovianski|slovjanskoju]] (vseslovjanskoju) i [[Novoslověnsky jezyk|novoslověnskoju]] (južnoslovjanskoju) normami.
Venedčyna harakterizuje se jasno izraženym orientovanjem na sěverne slovjanske jezyky i postupnym odkazom od južnoslovjanskyh jezykovyh elementov.

== Ideja i avtori ==
Ideja venedskoj normy byla formulovana Nikolajem (Aleksandrem) Vladimirovičom Kuzněcovom i Valdemarem Ryšardem Čurom. Avtori imali cělj sozdati normu medžuslovjanskogo jezyka, ktora by byla blizša sěvernym slovjanskym jezykam, osoblivo poljskomu, češskomu i voztočnoslovjanskym tradicijam, s ograničenym upotrěbjenjem južnoslovjanskyh form.&lt;ref&gt;{{Cite book | last1 = Кузнецов | first1 = Н. В. | last2 = Чур | first2 = В. Р. | title = Венедский язык: Этап становления междуславянского литературного диалога | location = Архангельск–Москва | publisher = самиздат | year = 2014}}&lt;/ref&gt;

== Město v medžuslovjanskom projektu ==
Do 2017 g. nad medžuslovjanskym jezykom rabotali tri osnovne projekty: '''[[Slovianski|Slovjanski]]''' (od 2006 goda), '''[[Novoslověnsky]]''' (od 2009 goda) i '''Venedčyna''' (od 2013 goda). Tute projekty razděljajut medžu soboju naturalističny pravopis, v mnogom obči slovnik, obču občinu, razne platformy v sěti i jedin obči cělj.
Gramatična osnova i literaturna norma venedskogo jezyka opirajut se na normy poljskogo, russkogo, bělorusskogo, ukrajinskogo, češskogo, slovačskogo i lužičskih jezykov. Tuta kombinacija pozvoljaje shranjati sěveroslovjansky harakter normy pri vysokoj razuměmosti v ramkah slovjanskogo jezykovogo kontinuuma.

== Cělje ==
Glavnym cěljem venedskogo jezyka jest sozdanje razvitoj gramatičnoj i sěveroslovjanskoj literaturnoj normy v ramkah medžuslovjanskogo jezyka. Daljšim cěljem jest razvivanje slovjanskoj komunikacije takym obrazom, že s pomočju venedčyny možno občati bez upotrěbjenja oddělnyh nacionalnyh slovjanskyh jezykov.

== Ortografija i azbuka ==
Sěverna venedčyna koristi latiničnu azbuku s diakritičnymi znakami, orientovanu na naturalističny i etimologičny pravopis. Ortografičny sistem jest prisposobjen sěveroslovjanskoj fonologiji i dozvoljaje točno odražati fonetične i morfologične razliky medžu slovami.
Ortografija venedčyny vklučaje slědne važne osoblivosti:
* različenje kratkyh i dolgyh vokalov,
* upotrěbjenje nosovyh vokalov,
* označenje mekkosti soglasnyh,
* palatalizaciju soglasnyh,
* upotrěbjenje posebnoj bukvy {{-|ř}} za označenje mekkogo vibranta ''r''.
Palatalizacija soglasnyh igra važnu rolju v fleksiji i slovotvorjenju, osoblivo prěd vokalami ''{{-|i, í, ě, e, é}}''. Mekke soglasne obyčno nastavajut v poziciji prěd etimologično palatalizujučimi vokalami i ne vsegda pišut se s osobnymi diakritičnymi znakami.

=== Alfabet===
Latinična azbuka venedčyny sostoji iz slědnyh bukv:
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
! Bukva !! Zvuk !! Bukva !! Zvuk !! Bukva !! Zvuk
|-
| A a || a || G g || tvrdo g || Ř ř || mekko r
|-
| Ą ą || ǫ (Ѫ) || H h || ɦ || S s || s
|-
| Á á || dolgo a || I i || i || Š š || š
|-
| B b || b || Í í || dolgo i || Ś ś || mekko s
|-
| C c || c || J j || j || T t || t
|-
| Č č || č || K k || k || Ť ť || mekko t
|-
| Ć ć || mekko č || Ł ł || l || U u || u
|-
| Ch ch || h / x || Ľ ľ || mekko l || Ŭ ŭ || kratko u
|-
| D d || d || M m || m || Ú ú || dolgo u
|-
| Ď ď || mekko d || N n || n || V v || v
|-
| E e || e || Ň ň || mekko n || Y y || y
|-
| Ę ę || ę (Ѧ) || O o || o || Z z || z
|-
| Ě ě || ě (Ѣ) || Ó ó || dolgo o || Ž ž || ž
|-
| É é || dolgo e || P p || p || Ź ź || mekko z
|-
| F f || f || R r || r ||  ||
|}

Mekke soglasne prěd ''{{-|ě, i, í}}'' fonetično realizujut se kak palatalizovane, no ne vsegda obvezno označajut se osobnymi diakritičnymi znakami v pismu, zavisno od etimologije slova.

== Imenna sistema ==
'''Imennik''' (v venedčyně: '''{{-|sųšt́ęstvnik}}''')  služi dlja označenja prědmeta, sučnosti, osoby ili abstraktnogo pojetja. Imena imajut gramatičny rod, čislo i padež, čto dozvoljaje vyražati sintaktične odnošenja v prědloženju.

=== Rod ===
V venedčyně sut tri gramatične rody:
* '''mužsky rod''' — napr.: ''{{-|svět, broj, cev, język, háček}}'';
* '''žensky rod''' — napr.: ''{{-|boľ, cěľ, kamílica, soba, uváha}}'';
* '''srědny rod''' — napr.: ''{{-|serco, sonce, sklo, gŕlo, męso}}''.

=== Čislo ===
Imena imajut tri čisla:
* '''jedinstveno čislo''' — osnovna forma imena;
* '''množinsko čislo''' — označaje množstvo prědmetov ili osob;
* '''dvojstveno čislo''' — upotrěbja se pri označenju dvoh prědmetov ili osob.

V dvojstvenom čislu se upotrěbja okončanje '''{{-|-íma}}'''.

=== Padeže ===
V venedčyně jest '''sedm padežev''':

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Padež !! Funkcija
|-
| '''Imeniteljny''' || podležeče i imenno skazujuče
|-
| '''Roditeljny''' || prinaležnost, upotrěba s čislami, po něktoryh glagolah
|-
| '''Dateljno-prědložny''' || soodvěstvuje dateljnomu i prědložnomu padežu
|-
| '''Viniteljny''' || dopolnjenje, takože odgovor na vopros ''kuda?''
|-
| '''Narěčny''' || odgovarja na voprosy ''kako?'', ''čem?''
|-
| '''Městny''' || odgovara na vopros ''kde?''
|-
| '''Zvateljny''' || forma obračenja
|}

=== Sklonjenja ===
V venedčyně sut tri sklonjenja, soodvěstvujuče gramatičnomu rodu imeni.

==== Mužsky rod ====
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! Jedinstveno čislo !! Množinsko čislo
|-
| im. || język / broj || języci / broji
|-
| rod. || języka / broja || językov / brojev
|-
| dat. || języku / broju || językóm / brojém
|-
| vin. || język / brój || języcí / brojí
|-
| nar. || językom / brojem || języámi / brojámi
|-
| měst. || (o) języcě / (o) brojě || (o) języcěch / (o) brojěch
|-
| zv. || języče / brojú || językóve / brojévo
|}

==== Žensky rod ====
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! Jedinstveno čislo !! Množinsko čislo
|-
| im. || soba / mať || soby / mati
|-
| rod. || soby / mati || sob / maťej
|-
| dat. || sobě / matí || sobam / maťem
|-
| vin. || sobu / máť || soby / mátí
|-
| nar. || soboj / maťej || sobámi / maťámi
|-
| měst. || (o) sobí / (o) mati || (o) soběch / (o) matěch
|-
| zv. || sobo / maťe || sobi / mati
|}

==== Srědny rod ====
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! Jedinstveno čislo !! Množinsko čislo
|-
| im. || serco / gŕlo || sercá / gŕlá
|-
| rod. || serca / gŕla || serc / gŕl
|-
| dat. || sercu / gŕlu || sercém / gŕlóm
|-
| vin. || sercó / gŕló || sércá / gŕlá
|-
| nar. || sercem / gŕlom || sercámi / gŕlámi
|-
| měst. || (o) sercě / (o) gŕlě || (o) sercěch / (o) gŕlěch
|-
| zv. || serče / gŕli || sercí / gŕle
|}

=== Dvojstveno čislo ===
Osobitostju normy jest shranjenje dvojstvennogo čisla, ktoro ima osobne fleksijne formy dlja vsih rodov.

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Rod !! Forma
|-
| mužsky || języcíma
|-
| srědny || sercíma
|-
| žensky || sobíma
|}

=== Palatalizacija ===
V venedčyně jest razvita palatalizacija soglasnyh:
* {{-|''k → c'', ''g, h → z'', ''ch → s''}} prěd {{-|''i, í, ě, e, é, ja''}} v fleksijah;
* {{-|''k → č'', ''g, h → ž'', ''ch → š''}} v zvateljnom padežu i pri slovotvorjenju.
Priměry:
* {{-|''člověk – člověci – člověčski''}};
* {{-|''Čech – Česi – Češka''}};
* {{-|''Praha – v Prazě – pražski''}}.

== Primetniky ==
'''Primetnik''' v venedčyně služi dlja označenja priznaka imena i soglasuje se s njim v rodu, čislu i padežu i razděljajut se na:
* mekkoosnovne,
* tvrdoosnovne.

Primetniky imajut stupnje sravnjenja i sklonjajut se po ustaljenym paradigmam. Norma shranja sistem stupnjev sravnjenja: pozitivny, sravniteljny i prěvysši.

=== Razděljenje primetnikov ===
Primetniky razděljajut se na:
* '''mekkoosnovne''' — osnovy zakončajut se na {{-|''-k, -g, -h, -ch''}}, mekke soglasne, {{-|''-j'', ''-c''}};
* '''tvrdoosnovne''' — vse ostale osnovy.

V imeniteljnom padežu mužskogo roda jedinstvenogo čisla:
* mekkoosnovne imajut okončanje {{-|'''-i'''}};
* tverdoosnovne imajut okončanje {{-|'''-y'''}}.

=== Sklonjenje mekkoosnovnyh primetnikov ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! m. r. !! sr. r. !! ž. r. !! množinsko i dvojstveno čislo
|-
| im. || sini || siňe || siňa || siní
|-
| rod. || siňeho || siňeho || siňe || sinich
|-
| dat. || siňemu || siňemu || siňé || siním
|-
| vin. || siňého / sini || siňé || siňú || siní
|-
| nar. || sinim || sinim || siňu || siními
|-
| měst. || (o) siňem || (o) siňem || (o) sině || (o) sinich
|-
| zv. || sini || siňe || siňa || siní
|}

=== Sklonjenje tvrdoosnovnyh primetnikov ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! m. r. !! sr. r. !! ž. r. !! množinsko i dvojstveno čislo
|-
| im. || červony || červone || červona || červony
|-
| rod. || červonaho || červonaho || červone || červonych
|-
| dat. || červonomu || červonomu || červoné || červonym
|-
| vin. || červonáho / červony || červoné || červonú || červony
|-
| nar. || červonym || červonym || červonu || červonymi
|-
| měst. || (o) červonom || (o) červonom || (o) červone || (o) červonych
|-
| zv. || červony || červone || červona || červony
|}

=== Stupnje sravnjenja ===
Primetniky imajut tri stupnje sravnjenja: položiteljny, sravniteljny i prěvozhodny.
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Položiteljny !! Sravniteljny !! Prěvozhodny
|-
| sini || siněj || sinějšy
|-
| siňa || sinějša || sinějša
|-
| siňe || sinějše || sinějše
|-
| siní || sinějšy || sinějšy
|-
| červony || červonej || červonejšy
|-
| červona || červonejša || červonejša
|-
| červone || červonejše || červonejše
|-
| červony || červonejšy || červonejšy
|}

=== Slovotvorjenje primětnikov ===
Něktore primetniky tvoret se s pomočju sufiksov:
* {{-|'''-sk-''' — ''brat → bratski'', ''rus → russki''}};
* {{-|'''-n-''' — ''tvar → tvarny''}};
* {{-|'''-ň-''' — ''mať → maťni''}};
* {{-|'''-ov-''' — ''język → językovy''}};
* {{-|'''-ín-''' — ''sestra → sestríny''}}.
'''Pričestja''' i '''poredkove čislniky''' sklonjajut se kako primetniky.

== Glagoly ==
'''Glagoly''' (v venedčyně: '''{{-|dějaslovy}}'') označajut dějstvo ili sostojanje prědmeta ili suščestva. 
On imaje bogatu fleksiju i jest jednoj iz osnovnyh čestij rěči v jezyku.

=== Infinitiv i vozvratna forma ===
'''Infinitiv''' jest izhodna forma glagola i vsegda imaje okončanje '''{{-|-ť}}'''.  
Vozvratna forma izražaje se česticu '''{{-|śę}}''', ktora stavi se prěd dějaslovom (kromě infinitiva).

=== Gramatične kategorije ===
Sistema glagola v venedčyně vključaje:
* '''tri vrěmena''' — prošedše, nastoječe i buduče;
* '''tri naklonjenja''' — izjaviteljno, uslovno i poveliteljno;
* '''osnovne''' i '''neosnovne (prědstavkove) dějaslovy'''.

=== Nastoječe vrěme ===
Nastoječe vrěme imajut toliko osnovne glagoly.

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Lice !! Pravilne glagoly !! Glagol „byť“
|-
| ja || dělam || jsam
|-
| ty || dělaješ || jsi
|-
| on, ona, ono || dělaje || je
|-
| my || dělame || jsme
|-
| vy || dělate || jste
|-
| oni, oně, ony || dělają || jsą
|}

=== Pričestja v nastoječem vrěmenu ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Tip pričestja !! Forma
|-
| aktivno || dělajuś-
|-
| pasivno || dělajem-
|}
U neosnovnyh glagolov formy nastoječego vrěmena ne sut.

=== Prošedše vrěme ===
Prošedše vrěme tvori se s pomočju l-pričestja i form glagola '''{{-|byť}}'''.

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Lice !! Pravilne dějaslovy !! Dějaslov „byť“
|-
| ja || dělal, -a, -o sam || byl, -a, -o
|-
| ty || dělal, -a, -o si || byl, -a, -o
|-
| on, ona, ono || dělal, -a, -o je || byl, -a, -o
|-
| my || dělali, -á, -ó sme || byli, -á, -ó
|-
| vy || dělali, -á, -ó ste || byli, -á, -ó
|-
| oni, oně, ony || dělali, -á, -ó są || byli, -á, -ó
|}

=== Buduče vrěme ===
Buduče vrěme tvori se dvoma sposobami:
* u '''osnovnyh glagolov''' — s pomočju budučih form dějaslova {{-|'''byť'''}} ({{-|''budu, budeš, bude, budeme, budete, budą}}'') i infinitiva;
* u '''neosnovnyh glagolov''' — po formě nastoječego vrěmena.

=== Nepravilne glagoly v nastoječem vrěmenu ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Lice !! vědať !! ěsť !! imať !! chtěť
|-
| ja || věm || ěm || imam || chtěm
|-
| ty || věsi || ěsi || imašy || chtěsi
|-
| on, ona, ono || věde || ěde || imaje || chtěte
|-
| my || věme || ěme || imame || chtěme
|-
| vy || věte || ěte || imate || chtěté
|-
| oni, oně, ony || vědí || ědí || imą || chtědí
|}

=== Imperativ i kondicional ===
* '''Imperativ''' tvori se po formuli: '''osnova + {{-|si}}'''.
* '''Kondicional''' tvori se s pomočju čestice '''{{-|by}}'''.

== Čislovniky ==
'''Čislovniky'''  (v venedčyně: '''{{-|čyslenniki}}''') označujut kolikost ili poredok prědmetov. Čislovniky imajut padežne formy i v několikyh slučajah soglasujut se s imenom po rodu i čislu.

=== {{-|Jeden}} ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! m.r. !! ž.r. !! sr.r. !! m.r. mn.č. !! ž.r. mn.č. !! sr.r. mn.č.
|-
| im. || jeden || jedna || jedne || jedni || jedny || jedna
|-
| rod. || jednoho || jedné || jednoho || jedněch || jedněch || jedněch
|-
| dat. || jednomu || jedné || jednomu || jedněm || jedněm || jedněm
|-
| vin. || jednoho / jeden || jednu || jedno || jední || jedny || jedná
|-
| nar. || jednim || jedną || jednim || jedněmi || jedněmi || jedněmi
|-
| měst. || (o) jednom || (o) jedné || (o) jednom || (o) jedněch || (o) jedněch || (o) jedněch
|}

=== {{-|Dva}} ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! m.r. !! ž.r. !! sr.r.
|-
| im. || dva || dvě || dví
|-
| rod. || dvoch || dvoch || dvoch
|-
| dat. || dvěma || dvěma || dvěma
|-
| vin. || dva || dvě || dví
|-
| nar. || dvíma || dvíma || dvíma
|-
| měst. || (o) dvuch || (o) dvuch || (o) dvuch
|}

Čislovniki '''oba, obí i obě''' sklonjajut se analogično.

=== {{-|Tri}} i {{-|četri}} ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! Forma
|-
| im. || tri
|-
| rod. || trí
|-
| dat. || trem
|-
| vin. || trí
|-
| nar. || třemi
|-
| měst. || (o) třech
|}

=== Od {{-|pęť}} do {{-|devętdesąť}} ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! Padež !! Forma
|-
| im. || pęť
|-
| rod. || pęti
|-
| dat. || pęti
|-
| vin. || pęť
|-
| nar. || pęti
|-
| měst. || (o) pęti
|}

Slova '''{{-|sto}}''', '''{{-|tyśęča}}''' i daljše čisla sklonjajut se kako sučestviteljne imena.

=== Poredkove čislovniky ===
Poredkove čislovniky na pismě označajut se čislom s točkoju.
Čislovniky '''{{-|jeden}}''', '''{{-|dva}}''' i '''{{-|tri}}''' imajut osobne poredkove formy:
* {{-|'''peršy'''}}
* {{-|'''drugi'''}}
* {{-|'''třeti'''}}

== Zaimenniky ==
'''Zaimenniky''' (v venedčyně: '''{{-|městoimęncy}}''') sut čest rěči, ktora zaměnja imena, primetniky ili čislovniky i ukazyvajut na osoby, prědmety ili abstraktne pojetja bez imenovanja jih.

=== Lične zaimenniky ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! padež !! 1. jed. !! 2. jed. !! 3. jed. m. !! 3. jed. ž. !! 3. jed. sr. !! 1. mn. !! 2. mn. !! 3. mn. m. !! 3. mn. ž. !! 3. mn. sr. !! vozvr.
|-
| im. || ja || ty || on || ona || ono || my || vy || oni || oně || ony || —
|-
| rod. || me || te || go || ja || go || nas || vas || ich || ich || ich || se
|-
| dat. || mi || ti || mu || ji || mu || nam || vam || im || im || im || si
|-
| vin. || mé || té || go || ju || go || ny || vas || ich || ich || ich || se
|-
| nar. || mną || tbą || im || ej || im || nami || vami || ími || ími || íma || sbą
|-
| měst. || mí || tí || go || nej || go || nas || vas || nich || nich || nich || si
|}

=== Voprosne zaimenniky ===
Od vsih zaimennikov tutoj grupy sklonjajut se '''{{-|kto}}''' i '''{{-|co}}'''.

{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! padež !! kto !! co
|-
| im. || kto || co
|-
| rod. || koho || čoho
|-
| dat. || komu || čomu
|-
| vin. || koho || co
|-
| nar. || kěm || čěm
|-
| měst. || (o) kom || (o) čom
|}

Od voprosnyh zaimennikov s pomočju afiksov {{-|'''-nib, -ś, de-, ně-, ní-'''}} obrazujut se neopreděljene i odricateljne formy.

=== Prisvojiteljne zaimenniky ===
==== Prvo lice ====
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! !! m.r. !! sr.r. !! ž.r. !! mn.č.
|-
| im. || moj || moje || moja || mojí
|-
| rod. || môho || môj || mojich || mojich
|-
| dat. || mômu || môj || mojim || mojim
|-
| vin. || moj || moje || moju || mojich
|-
| nar. || môm || môj || mojími || mojími
|-
| měst. || (o) môm || (o) môj || (o) mojích || (o) mojích
|}

==== Vtoro lice ====
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! !! m.r. !! sr.r. !! ž.r. !! mn.č.
|-
| im. || tvoj || tvoje || tvoja || tvojí
|-
| rod. || tvôho || tvôj || tvojich || tvojich
|-
| dat. || tvômu || tvôj || tvojim || tvojim
|-
| vin. || tvoj || tvoje || tvoju || tvojich
|-
| nar. || tvôm || tvôj || tvojími || tvojími
|-
| měst. || (o) tvôm || (o) tvôj || (o) tvojích || (o) tvojích
|}

==== Tretje lice ====
Prisvojiteljne zaimenniky tretjego lica '''ne sklonjajut se''' i imajut formy:
* {{-|'''go'''}} — dlja *{{-|on}}* i *{{-|ono}}*
* {{-|'''eja'''}} — dlja *{{-|ona}}*
* {{-|'''ich'''}} — dlja *{{-|oni}}*, *{{-|oně}}*, *{{-|ony}}*

Vozvratne formy sklonjajut se po paradigme '''{{-|tvoj}}'''.

=== Ukazateljne zaimenniky ===
{| class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
! !! m.r. !! sr.r. !! ž.r. !! mn.č.
|-
| im. || to || tó || ta || te
|-
| rod. || toho || toho || té || těch
|-
| dat. || tomu || tomu || té || těm
|-
| vin. || to || tó || tu || te
|-
| nar. || tem || tem || tem || tem
|-
| měst. || (o) těch || (o) těch || (o) tě || (o) těch
|}
Zaimenniky '''{{-|vše}}''' i '''{{-|všechko}}''' imajut analogično sklonjenje.

== Priklad ==
«[[Otče naš]]» na venedčyně v [[Latinica|latinici]]:
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;&lt;blockquote&gt;
:Otče naš, co jsi na nebě,
:Da śę svęte Imę Tvoje;
:Da prijde Carstvo Tvoje;
:Da bude vola Tvoja jako na nebě, tak na země;
:Chlěb naš každodenny daj nam dnesj;
:I daj nam prošteňe, kako i my prostame svojich vinovatych;
:I nedovedi ny do izkušeňa i spasi ny od zlaho;
:Jako Tvoje jest Carstvo i sila i slava na věci.
:Amen!
&lt;/blockquote&gt;&lt;/div&gt;

== Značenje ==
Venedčyna prědstavlja variant medžuslovjanskogo jezyka, ktory shranja arhaične slovjanske elementy i jasno odražaje sěveroslovjansku jezykovu tradiciju. Tuta norma črěz svoju ortografičnu konsekventnost i jasno strukturovanu gramatiku, stala važnym eksperimentalnym projektom v razvoju medžuslovjanskogo pisma. Ona pokazyvaje vozmožnost standardizacije medžuslovjanskogo jezyka na osnově regionalno orientovanoj normy bez narušenja jego medžunarodnogo haraktera.
V kontekstu razvoja medžuslovjanskyh norm sěverna venedčyna ima značimost kako lingvistična laboratorija, v ktoroj sut testovane alternativne puti evolucije medžuslovjanskogo standarda, osoblivo v směru boljšej kompatibilnosti so sěveroslovjanskym jezykovym kontinuumom.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [https://www.facebook.com/groups/interslavic/1772865522725245/ Slovnik venedskogo jezyka (1228 slov)] — [[Nikolaj Kuzněcov]]
* [https://vk.com/public40701339 Stranica na portalu {{-|''vk.com''}}]
* [http://lingvoforum.net/index.php?topic=61001.0 Stranica na portalu {{-|''lingvoforum.net''}}]
* [https://web.archive.org/web/20170203161633/http://izviestija.info/razlicne/273-venedczyna2 Stranica na portalu {{-|''izviestija.info''}}]
* [http://www.ais-sanmarino.org/arangxoj/it/it20150830/disko/kontribuoj/vbf.pdf Referat «Interslavjanske jezyky»] — [[Vĕra Barandovská-Frank]] na sajtu {{-|[[AIS]]}}, format {{-|PDF}})

== Gledite takože ==
* [[Medžuslovjansky jezyk]]
* [[Slovjanske jezyky]]
* [[Ortografija]]

{{Umětne jezyky}}
{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]
[[Kategorija:Medžuslovjansky]]</text>
      <sha1>961m7aew4lz89cugj3vyzku9mmzylpb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Volapük</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1970</id>
    <revision>
      <id>43704</id>
      <parentid>35761</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:02:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4750" sha1="3cssm4mt0weaamftn2himjdnlubn5hs" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Volapük
| nativename = {{Jezyky|vo|Volapük}}
| image = Flag of Volapük.svg
| imagecaption = Horugva volapüka
| speakers = ok. 20
| date = 2000
| ref =
| creator = [[Johann Martin Schleyer|{{-|Johann Martin Schleyer|Јохан Мартин Шлејер}}]]
| created = 1879
| script = latinica
| agency = {{-|Kadäm Volapüka}}
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Medžunarodne pomočne jezyky]]
*** Apriorno-aposteriorične jezyky
**** '''Volapük'''
}}
{{-|'''Volapük'''|'''Волапӱк''' или '''Волапјук'''}} ({{Jezyky|vo|''Volapük''}} {{MFA|volaˈpyk}}) jest [[umětny jezyk]] iztvorjeny v lětah 1879-1880 {{-|Johannom Martinom Schleyerom|Johanom Martinom Шлејером ({{Jezyky|de|Johann Martin Schleyer}})}}. {{-|Schleyer|Шлејер}}, rimskokatoličsky duhovnik v Badenu (Němcija) věril, že Bog nakazal mu vo snu, da by načel tvoriti medžunarodny jezyk. Prvu skicu {{-|Schleyer|Шлејер}} publikoval v maju 1879 goda v izdavanom od njego katoličskom časopisu o poeziji, ''{{-|Sionsharfe}}''. V naslědnom godu pojavila se na němečskom jezyku jegova prva kniga o volapüku. Ačekoli sam {{-|Schleyer|Шлејер}} nikogda ne pisal knig o volapüku na inyh jezykah, bystro drugi avtori načeli je pisati. V godu 1889 bylo približno 283 klubov, 25 časopisov na volapüku ili o volapüku, a takže 316 knig do nauky volapüka na 25 jezykah. Onogda jezyk hvalil se skoro milionom privržencev.

Jednakože došlo do napružen‍ja i žestokyh sporov medžu členami dvižen‍ja, ktori htěli reformy jezyka, i samym {{-|Schleyer|Шлејер}}om, ktore silno držal se svojego vlastničskogo prava. Nakonec ta situacija dovedla do razkola v dvižen‍ji: večinstvo Akademije odstupilo od {{-|Schleyer|Шлејер}}ovogo volapüka i prošlo do novogo jezyka ''{{-|[[idiom neutral]]}}'' ili drugyh novyh jezykoprojektov. Uže v 1890 godu dvižen‍je bylo v stanu cělkovitogo smeten‍ja, a na početko 20-ogo stolětja ostalo po njim malo; rolju volapüka prějelo ''[[esperanto]]''. Tym ne menje, {{-|Schleyer|Шлејер}} nikogda ne prěstal rabotati nad volapükom, do jegovoj smrti v 1912 godu.

V 1920-yh lětah niderlandsky lěkar, {{-|Arie de Jong|Ари де Јонг ({{Jezyky|nl|Arie de Jong}})}}, s privoljen‍jem liderstva poslědnjego ostatka dvižen‍ja, sdělal reviziju volapüka, ktoru publikoval v 1931 godu. Tuta revizija, nyně nazyvajema ''{{-|Volapük nulik}}'' &quot;novy volapük&quot; (v protivnosti k {{-|Schleyer|Шлејер}}ovoj versiji, nazyvajemoj ''{{-|Volapük rigik}}'' &quot;prvonačelny volapük&quot;) byla prijeta ostalymi govoriteljami jezyka. Pod vodstvom De Jonga volapük snova dobyl kratkotrajnu popularnost, glavno v Niderlandah i Němciji, ale zajedno s drugymi umětnymi jezykami on byl silno podtiskany v vrěmeni upravjen‍ja narodnosocialistami, a poslě vojny ta popularnost nikogda uže ne vratila se. Tym ne menje, od časov {{-|Schleyer|Шлејер}}a vsegda byla postojanna občina govoriteljev. Hoti nyně nikto uže ne vidi v volapüku serioznogo kandidata na medžunarodny pomočny jezyk, jezyk nemnožko se oživil blagodareči internetu. Od 2004 godu jestvuje Vikipedija na volapüku. Volapük jest vysoko cěnjeny ljubiteljami umětnyh jezykov za harakterističnost, originalnost i umny sostav.

== Alfabet ==

V alfabetu Volapüka sut 27 liter:
{|
|style=&quot;vertical-align:top;&quot;|
{|class=&quot;wikitable&quot;
!Litera||Izgovor
|-
|{{-|a}} ||{{-|[a]}}
|-
|{{-|ä}} ||{{-|[ɛ]}}
|-
|{{-|b}} ||{{-|[b]}}
|-
|{{-|c}} ||{{-|[tʃ]}}, {{-|[dʒ]}}
|-
|{{-|d}} ||{{-|[d]}}
|-
|{{-|e}} ||{{-|[e]}}
|-
|{{-|f}} ||{{-|[f]}}
|-
|{{-|g}} ||{{-|[g]}}
|-
|{{-|h}} ||{{-|[h]}}
|}
|style=&quot;vertical-align:top;&quot;|
{|class=&quot;wikitable&quot;
!Litera||Izgovor
|-
|{{-|i}} ||{{-|[i]}}
|-
|{{-|j}} ||{{-|[ʃ]}}, {{-|[ʒ]}}
|-
|{{-|k}} ||{{-|[k]}}
|-
|{{-|l}} ||{{-|[l]}}
|-
|{{-|m}} ||{{-|[m]}}
|-
|{{-|n}} ||{{-|[n]}}
|-
|{{-|o}} ||{{-|[o]}}
|-
|{{-|ö}} ||{{-|[ø]}}
|-
|{{-|p}} ||{{-|[p]}}
|}
|style=&quot;vertical-align:top;&quot;|
{|class=&quot;wikitable&quot;
!Litera||Izgovor
|-
|{{-|r}} ||{{-|[r]}}
|-
|{{-|s}} ||{{-|[s]}}, {{-|[z]}}
|-
|{{-|t}} ||{{-|[t]}}
|-
|{{-|u}} ||{{-|[u]}}
|-
|{{-|ü}} ||{{-|[y]}}
|-
|{{-|v}} ||{{-|[v]}}
|-
|{{-|x}} ||{{-|[ks]}}, {{-|[gz]}}
|-
|{{-|y}} ||{{-|[j]}}
|-
|{{-|z}} ||{{-|[ts]}}, {{-|[dz]}}
|}
|}

== Vněšnje linky ==
* [http://volapük.com {{-|Flenef bevünetik Volapüka}}] «Medžunarodno družstvo volapüka» – oficialny vebsajt Akademije Volapüka
* [http://steen.free.fr/volapuk {{-|Yufians ad studön Volapüki}}] «Orudja do nauky volapüka»
* [http://volapük.com/volapuk-vifik-01.html Kratky kurs Volapüka] 
* [[w:vo:Cifapad|Vikipedija na volapüku]]

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Planove jezyky]]</text>
      <sha1>3cssm4mt0weaamftn2himjdnlubn5hs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wenedyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2002</id>
    <revision>
      <id>43585</id>
      <parentid>35783</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:11:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>kat.</comment>
      <origin>43585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19753" sha1="a6rbtb816voidj8w3y4nqpf1ggmcygo" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Wenedyk
| nativename = 
| image = File:Flag of RTC.gif
| imagesize = 300px
| imagecaption = Horugva Republiky dvoh koron
| creator = [[Jan van Steenbergen]]
| created = 2002
| speakers = 
| ref = 
| date = 
| script = [[latinica]] na osnově [[Poljsky alfabet|poljskogo alfabeta]]
| family =
* [[Umětne jezyky]]
** [[Planove jezyky|Planovy]]
*** Jezyky [[Romanske jezyky|Romanske]] (slavjano-romansky)
**** 
}}

'''Wenedyk''' jest [[Umětne jezyky|umětny jezyk]], stvorjeny niderlandskym jezykoznavcem [[Jan van Steenbergen|Janom van Steenbergenom]]. On jest uživamy v projektu [[:Category:Alternativna historija|alternativnoj historije]] {{-|''[[Ill Bethisad]]''}}. Jest fikcijny potomok [[Vulgarna latina|vulgarnoj latiny]] s silnym [[Slovjani|slovjanskym]] substratom. Ideja projekta jest pokazati, kako [[poljsky jezyk]] by izgledal, ako by on byl [[Romanske jezyky|romanskym jezykom]], a ne [[Slovjanske jezyky|slovjanskym]].

Na internetu wenedyk jest priznany kako jedin iz najlěpših i najvyše detaljnyh prikladov alternativno-historičnyh jezykov.

== Historija ==
Wenedyk byl opublikovany v 2002 godu. V alternativnoj realnosti, [[Rimska imperija]] zavojevala teritoriju dnešnoj [[Poljska|Poljsky]] v prvom stolětju našej ery. Vslěd togo, prědki Poljakov (''Venedi'') prijeli [[Latinsky jezyk|latinu]], ale izměnili ju pod vlivom praslovjanskogo substrata. V rezultatě povstal jezyk, ktory gramatično i leksično jest romansky, ale fonologično i pravopisno napominaje poljsky jezyk.

Wenedyk igraje važnu rolju v projektu {{-|''Ill Bethisad''}}, kde on jest jednym iz služebnyh jezykov ''Republiky Dvoh Koron'' (alternativna versija poljsko-litovskoj [[Rěč pospolita oboh narodov|''Rěči pospolitoj oboh narodov'']]). V alternativnoj realnosti {{-|''Ill Bethisad''}} RDK jest sučasnym prodolženjem tutoj državy, v ktoroj Veneda zaimaje město Poljsky.

== Harakteristika ==
Wenedyk jest osnovany na vulgarnoj latině, ale fonologija, morfologija i sintaksis sut silno pod vlivom poljskogo jezyka.

=== Fonologija i pravopis ===
Pravopis venedskogo jezyka jest skoro identičny poljskomu. On koristi digrafy kako {{-|''sz'', ''cz'', ''rz''}}, i litery s diakritikoju ({{-|''ą'', ''ę'', ''ć'', ''ś'', ''ź'', ''ż'', ''ł'', ''ń''}}). Zvuk {{-|''c''}} prěd {{-|''e''}} i {{-|''i''}} čitaje se kako {{MFA|ts}}, a v inyh pozicijah kako {{MFA|k}}.

=== Slovosbor ===
Množinstvo slov wenedyka proizhodi iz latiny, ale one sut izměnjene soglasno zakonam fonetičnoj evolucije, ktore sut typične dlja poljskogo jezyka.
{|class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
|+'''Wenedyk sravnjeny s latinskym, italijanskym, poljskym i rumunskym'''
! Slovo 
! [[Latinsky jezyk|Latinsky]] 
! [[Italijansky jezyk|Italijansky]] 
! '''Wenedyk''' 
! [[Rumunsky jezyk|Rumunsky]]
! [[Poljsky jezyk|Poljsky]] 
|- 
| '''Ruka'''  
| &lt;!-- la --&gt; brachium  
| &lt;!-- it --&gt; braccio  
| '''brocz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;braţ 
| &lt;!-- pl --&gt; ramię  
|-
| '''Črny'''  
| &lt;!-- la --&gt; nĭger, nĭgrum  
| &lt;!-- it --&gt; nero  
| '''niegry'''  
| &lt;!-- ro --&gt;negru 
| &lt;!-- pl --&gt; czarny  
|-
| '''Grad, město'''  
| &lt;!-- la --&gt; cīvĭtās, cīvĭtātem  
| &lt;!-- it --&gt; città  
| '''czytać'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''oraş'', [cetate] 
| &lt;!-- pl --&gt; miasto  
|- 
| '''Smrt'''  
| &lt;!-- la --&gt; mŏrs, mŏrtem  
| &lt;!-- it --&gt; morte  
| '''mroć'''  
| &lt;!-- ro --&gt;moarte 
| &lt;!-- pl --&gt; śmierć  
|-
| '''Pes'''  
| &lt;!-- la --&gt; canis  
| &lt;!-- it --&gt; cane  
| '''kań'''  
| &lt;!-- ro --&gt;câine 
| &lt;!-- pl --&gt; pies 
|-
| '''Uho'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''auris'', aurĭcŭla  
| &lt;!-- it --&gt;   orecchio
| '''urzykła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;ureche 
| &lt;!-- pl --&gt; ucho  
|-
| '''Jajce'''  
| &lt;!-- la --&gt; ovum  
| &lt;!-- it --&gt; uovo  
| '''ów'''  
| &lt;!-- ro --&gt;ou  
| &lt;!-- pl --&gt; jajko  
|-
| '''Oko'''  
| &lt;!-- la --&gt; ŏcŭlus  
| &lt;!-- it --&gt; occhio  
| '''okieł'''  
| &lt;!-- ro --&gt;ochi 
| &lt;!-- pl --&gt; oko  
|- 
| '''Otec'''  
| &lt;!-- la --&gt; pater, patrem  
| &lt;!-- it --&gt; padre  
| '''poterz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''tată'' 
| &lt;!-- pl --&gt; ojciec  
|-
| '''Ogonj'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''ignis'', fŏcus  
| &lt;!-- it --&gt; fuoco  
| '''fok'''  
| &lt;!-- ro --&gt;foc 
| &lt;!-- pl --&gt; ogień  
|-
| '''Ryba'''  
| &lt;!-- la --&gt; pĭscis  
| &lt;!-- it --&gt; pesce  
| '''pieszcz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;peşte
| &lt;!-- pl --&gt; ryba  
|-
| '''Stopa'''  
| &lt;!-- la --&gt; pĕs, pĕdem  
| &lt;!-- it --&gt; piede  
| '''piedź'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''picior'', [piez]
| &lt;!-- pl --&gt; stopa   
|-
| '''Prijatelj'''  
| &lt;!-- la --&gt; amīcus  
| &lt;!-- it --&gt; amico  
| '''omik'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''prieten'', amic 
| &lt;!-- pl --&gt; przyjaciel   
|-
| '''Zeleny'''  
| &lt;!-- la --&gt; vĭrĭdis  
| &lt;!-- it --&gt; verde  
| '''wierdzi'''  
| &lt;!-- ro --&gt;verde 
| &lt;!-- pl --&gt; zielony  
|-
| '''Konj'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''ĕquus'', cabăllus  
| &lt;!-- it --&gt; cavallo  
| '''kawał'''  
| &lt;!-- ro --&gt;cal
| &lt;!-- pl --&gt; koń  
|-
| '''Ja'''  
| &lt;!-- la --&gt; ĕgo  
| &lt;!-- it --&gt; io   
| '''jo'''  
| &lt;!-- ro --&gt;eu
| &lt;!-- pl --&gt; ja  
|-
| '''Ostrov'''  
| &lt;!-- la --&gt; īnsŭla  
| &lt;!-- it --&gt; isola   
| '''izła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;insulă 
| &lt;!-- pl --&gt; wyspa
|-
| '''Jezyk'''
| &lt;!-- la --&gt; lĭngua
| &lt;!-- it --&gt; lingua  
| '''lęgwa'''
| &lt;!-- ro --&gt;limbă
| &lt;!-- pl --&gt; język  
|-
| '''Život'''  
| &lt;!-- la --&gt; vīta  
| &lt;!-- it --&gt; vita  
| '''wita'''  
| &lt;!-- ro --&gt;''viaţă'', [vită]
| &lt;!-- pl --&gt; życie  
|-
| '''Mlěko'''  
| &lt;!-- la --&gt; lac, lactis  
| &lt;!-- it --&gt; latte   
| '''łoc'''  
| &lt;!-- ro --&gt;lapte
| &lt;!-- pl --&gt; mleko  
|-
| '''Ime'''  
| &lt;!-- la --&gt; nōmen  
| &lt;!-- it --&gt; nome  
| '''numię'''  
| &lt;!-- ro --&gt;nume 
| &lt;!-- pl --&gt; imię  
|-
| '''Noč'''  
| &lt;!-- la --&gt; nŏx, nŏctis  
| &lt;!-- it --&gt; notte   
| '''noc'''  
| &lt;!-- ro --&gt;noapte 
| &lt;!-- pl --&gt; noc  
|-
| '''Stary'''  
| &lt;!-- la --&gt; ''vĕtus'', vetulus  
| &lt;!-- it --&gt; vecchio  
| '''wiekły'''  
| &lt;!-- ro --&gt;vechi 
| &lt;!-- pl --&gt; stary  
|-
| '''Škola'''  
| &lt;!-- la --&gt; schŏla  
| &lt;!-- it --&gt; scuola  
| '''szkoła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;şcoală 
| &lt;!-- pl --&gt; szkoła  
|-
| '''Nebo'''  
| &lt;!-- la --&gt; caelum  
| &lt;!-- it --&gt; cielo  
| '''czał'''  
| &lt;!-- ro --&gt;cer 
| &lt;!-- pl --&gt; niebo  
|-
| '''Zvězda'''  
| &lt;!-- la --&gt; stēlla  
| &lt;!-- it --&gt; stella   
| '''ścioła'''  
| &lt;!-- ro --&gt;stea
| &lt;!-- pl --&gt; gwiazda  
|-
| '''Zub'''  
| &lt;!-- la --&gt; dĕns, dĕntem  
| &lt;!-- it --&gt; dente 
| '''dzięć'''  
| &lt;!-- ro --&gt;dinte
| &lt;!-- pl --&gt; ząb  
|-
| '''Glas'''  
| &lt;!-- la --&gt; vōx, vōcem  
| &lt;!-- it --&gt; voce  
| '''wucz'''  
| &lt;!-- ro --&gt;voce, [boace], ''glas'' 
| &lt;!-- pl --&gt; głos  
|-
| '''Voda'''  
| &lt;!-- la --&gt; aqua  
| &lt;!-- it --&gt; acqua  
| '''jekwa'''  
| &lt;!-- ro --&gt;apă 
| &lt;!-- pl --&gt; woda  
|-
| '''Větr'''  
| &lt;!-- la --&gt; vĕntus  
| &lt;!-- it --&gt; vento  
| '''więt'''  
| &lt;!-- ro --&gt;vânt
| &lt;!-- pl --&gt; wiatr  
|}

{|class=&quot;wikitable ext-gadget-alphabet-disable&quot;
|+'''Wenedyk sravnjeny s drugymi romanskymi jezykami'''
! Slovo 
! [[Portugalsky jezyk|Portugalsky]] 
! [[Špańsky jezyk|Špańsky]] 
! [[Katalańsky jezyk|Katalańsky]] 
! [[Oksitańsky jezyk|Oksitańsky]] 
! [[Francuzsky jezyk|Francuzsky]] 
! [[Retoromańsky jezyk|Retoromańsky]]
! '''Wenedyk''' 
! [[Britenig]]
|-
| '''Ruka''' 
| &lt;!-- pt --&gt; braço  
| &lt;!-- es --&gt; brazo  
| &lt;!-- ca --&gt; braç  
| &lt;!-- oc --&gt; braç  
| &lt;!-- fr --&gt; bras   
| &lt;!-- rm --&gt; bratsch  
| '''brocz'''  
| &lt;!--  --&gt; breich 
|-
| '''Črny'''  
| &lt;!-- pt --&gt; negro  
| &lt;!-- es --&gt; negro  
| &lt;!-- ca --&gt; negre  
| &lt;!-- oc --&gt; negre  
| &lt;!-- fr --&gt; noir  
| &lt;!-- rm --&gt; nair  
| '''niegry'''  
| &lt;!--  --&gt; nîr  
|-
| '''Grad, město'''  
| &lt;!-- pt --&gt; cidade  
| &lt;!-- es --&gt; ciudad  
| &lt;!-- ca --&gt; ciutat  
| &lt;!-- oc --&gt; ciutat  
| &lt;!-- fr --&gt; cité  
| &lt;!-- rm --&gt; citad  
| '''czytać'''  
| &lt;!--  --&gt; ciwdad 
|- 
| '''Smrt'''  
| &lt;!-- pt --&gt; morte  
| &lt;!-- es --&gt; muerte  
| &lt;!-- ca --&gt; mort  
| &lt;!-- oc --&gt; mòrt  
| &lt;!-- fr --&gt; mort  
| &lt;!-- rm --&gt; mort  
| '''mroć'''  
| &lt;!--  --&gt; morth 
|-
| '''Pes'''  
| &lt;!-- pt --&gt; cão  
| &lt;!-- es --&gt; ''perro''  
| &lt;!-- ca --&gt; gos  
| &lt;!-- oc --&gt; ''gos'', can  
| &lt;!-- fr --&gt; chien   
| &lt;!-- rm --&gt; chaun  
| '''kań'''  
| &lt;!--  --&gt; can  
|-
| '''Uho'''  
| &lt;!-- pt --&gt; orelha  
| &lt;!-- es --&gt; oreja  
| &lt;!-- ca --&gt; orella  
| &lt;!-- oc --&gt; aurelha  
| &lt;!-- fr --&gt; oreille   
| &lt;!-- rm --&gt; ureglia  
| '''urzykła'''  
| &lt;!--  --&gt; origl  
|-
| '''Jajce'''  
| &lt;!-- pt --&gt; ovo  
| &lt;!-- es --&gt; huevo  
| &lt;!-- ca --&gt; ou  
| &lt;!-- oc --&gt; uòu  
| &lt;!-- fr --&gt; œuf  
| &lt;!-- rm --&gt; ov  
| '''ów'''  
| &lt;!--  --&gt; ew
|-
| '''Oko'''  
| &lt;!-- pt --&gt; olho  
| &lt;!-- es --&gt; ojo  
| &lt;!-- ca --&gt; ull  
| &lt;!-- oc --&gt; uèlh  
| &lt;!-- fr --&gt; œil   
| &lt;!-- rm --&gt; egl  
| '''okieł'''  
| &lt;!--  --&gt; ogl  
|-
| '''Otec'''  
| &lt;!-- pt --&gt; pai  
| &lt;!-- es --&gt; padre  
| &lt;!-- ca --&gt; pare  
| &lt;!-- oc --&gt; paire  
| &lt;!-- fr --&gt; père   
| &lt;!-- rm --&gt; ''bab''  
|'''poterz'''  
| &lt;!--  --&gt; padr  
|-
| '''Ogonj'''  
| &lt;!-- pt --&gt; fogo  
| &lt;!-- es --&gt; fuego  
| &lt;!-- ca --&gt; foc  
| &lt;!-- oc --&gt; fuòc  
| &lt;!-- fr --&gt; feu   
| &lt;!-- rm --&gt; fieu  
| '''fok'''  
| &lt;!--  --&gt; ffog  
|-
| '''Ryba'''  
| &lt;!-- pt --&gt; peixe  
| &lt;!-- es --&gt; pez
| &lt;!-- ca --&gt; peix  
| &lt;!-- oc --&gt; peis  
| &lt;!-- fr --&gt; poisson   
| &lt;!-- rm --&gt; pesch  
| '''pieszcz'''  
| &lt;!--  --&gt; pisc  
|-
| '''Stopa'''  
| &lt;!-- pt --&gt; pé  
| &lt;!-- es --&gt; pie  
| &lt;!-- ca --&gt; peu  
| &lt;!-- oc --&gt; pè  
| &lt;!-- fr --&gt; pied   
| &lt;!-- rm --&gt; pe  
| '''piedź'''  
| &lt;!--  --&gt; pedd  
|-
| '''Prijatelj'''  
| &lt;!-- pt --&gt; amigo  
| &lt;!-- es --&gt; amigo  
| &lt;!-- ca --&gt; amic  
| &lt;!-- oc --&gt; amic  
| &lt;!-- fr --&gt; ami   
| &lt;!-- rm --&gt; ami  
| '''omik'''  
| &lt;!--  --&gt; efig  
|-
| '''Zeleny'''  
| &lt;!-- pt --&gt; verde  
| &lt;!-- es --&gt; verde  
| &lt;!-- ca --&gt; verd  
| &lt;!-- oc --&gt; verd  
| &lt;!-- fr --&gt; vert   
| &lt;!-- rm --&gt; verd  
| '''wierdzi'''  
| &lt;!--  --&gt; gwirdd 
|-
| '''Konj'''  
| &lt;!-- pt --&gt; cavalo  
| &lt;!-- es --&gt; caballo  
| &lt;!-- ca --&gt; cavall  
| &lt;!-- oc --&gt; caval  
| &lt;!-- fr --&gt; cheval   
| &lt;!-- rm --&gt; chaval  
| '''kawał'''  
| &lt;!--  --&gt; cafall  
|-
| '''Ja'''  
| &lt;!-- pt --&gt; eu  
| &lt;!-- es --&gt; yo  
| &lt;!-- ca --&gt; jo  
| &lt;!-- oc --&gt; ieu  
| &lt;!-- fr --&gt; je   
| &lt;!-- rm --&gt; jau  
| '''jo'''  
| &lt;!--  --&gt; eo 
|-
| '''Ostrov'''
|  ilha
|  isla
|  illa
|  illa
|  île
|  insla
| '''izła'''
|  ysl
|-
| '''Jezyk'''
|  língua
|  lengua
|  llengua
|  lenga
|  langue
|  linguatg, lieunga
| '''lęgwa'''
|  llinghedig, llingw
|-
| '''Život'''
|  vida
|  vida
|  vida
|  vida
|  vie
|  vita
| '''wita'''
|  gwid
|-
| '''Mlěko'''
|  leite
|  leche
|  llet
|  lach
|  lait
|  latg
| '''łoc'''
|  llaeth
|-
| '''Ime'''
|  nome
|  nombre
|  nom
|  nom
|  nom
|  num
| '''numię'''
|  nôn
|-
| '''Noč'''
|  noite
|  noche
|  nit
|  nuèch
|  nuit
|  notg
| '''noc'''
|  noeth
|-
| '''Stary'''
||  velho
|  viejo
|  vell
|  vièlh
|  vieux
|  vegl
| '''wiekły'''
|  gwegl
|-
| '''Škola'''
|  escola
|  escuela
|  escola
|  escòla
|  école
|  scola
| '''szkoła'''
|   yscol
|-
| '''Nebo'''
|  céu
|  cielo
|  cel
|  cèl
|  ciel
|  tschiel
| '''czał'''
|  cel
|-
| '''Zvězda'''
|  estrela
|  estrella
|  estrella
|  estela
|  étoile
|  staila
| '''ścioła'''
|  ystuil
|-
| '''Zub'''
|  dente
|  diente
|  dent
|  dent
|  dent
|  dent
| '''dzięć'''
|  dent
|-
| '''Glas'''
|  voz
|  voz
|  veu
|  votz
|  voix
|  vusch
| '''wucz'''
|   gwg
|-
| '''Voda'''
|  água
|  agua
|  aigua
|  aiga
|  eau
|  aua
| '''jekwa'''
|  ag
|-
| '''Větr'''
|  vento
|  viento
|  vent
|  vent
|  vent
|  vent
| '''więt'''
|  gwent
|}

Takože sut mnogo posučenj iz slovjanskyh, germanskyh i inyh jezykov.

== Gramatika ==
Gramatika wenedyka  jest měšanina romanskyh i slovjanskyh elementov. 

=== Imenniky ===
Imenniky imajut dva čisla (jednina i množina) i tri rody (mužsky, žensky i srědnji), čto jest netipično dlja zapadnyh romanskyh jezykov, ale tipično dlja latiny i slovjanskyh jezykov. Wenedyk ne imaje padežev, s izključenjem zaimennikov.

Imenniky, zaimenniky i pridavniky mogut iměti tri [[Gramatičny rod|rody]] (mužsky, žensky, srědnji), dva [[Gramatično čislo|čisla]] (jednina, množina) i tri [[padež]]i:
* ''prěmy padež'': koriščeny i za [[podmet]] i za [[prěmy objekt]] rěčenja. V rěčenju: ''''{{-|Miej poterz leże libier}}'''' &quot;Moj otec čitaje knigu&quot;, ''{{-|Miej poterz}}'' &quot;moj otec&quot; i ''{{-|libier}}'' &quot;kniga&quot; sut oba v prěmom padežu.
* ''[[roditeljnik]]'': koriščeny da by ukazati posědanje, napriměr: ''''{{-|siedź potrze}}'''' &quot;stolica ''mojego otca''&quot;, ''''{{-|rzejna Anglie}}'''' &quot;kraljeva ''Anglije''&quot;.
* ''[[dateljnik]]'': koriščeny da by ukazati [[neprěmy objekt]] rěčenja, napriměr: ''''{{-|Da mi ił libier}}'''' &quot;Daj mi tu knigu&quot;, ''''{{-|Da mi łu}}'''' &quot;Daj to ''mně''&quot;.

Wenedyk takože imaje ''[[zvateljnik]]''. V množinstvu slučajev on imaje tu že samu formu kako prěmy padež, ale sut izključenja: '''{{-|O potrze}}!''' &quot;O otče!&quot;. V ranějšej versiji venedskogo jezyka, on iměl imeniteljnik i viniteljnik, ale pozdněje one slili se, da by tvoriti prěmy padež.

Imenniky mogut byti podděljeny na četyri [[Sklonjeńje|sklonjenja]]. One sut podobne do sistemy sklonjenja v latině:
* ''Prvo sklonjenje'' sut vse slova na '''{{-|-a}}''', veliko množinstvo iz ktoryh sut [[Žensky rod|ženskogo roda]];
* ''Vtoro sklonjenje'' sut glavno mužske i srědnje slova končajuče se na [[Suglaska|suglasku]]. To jest měšanina vtorogo i četvrtogo sklonjenja v latině;
* ''Tretje sklonjenje'' sut glavno ženske slova končajuče se na mekku suglasku;
* ''Četvrto sklonjenje'' sut slova na '''{{-|-ej}}''', ono odgovarjaje latinskomu petomu sklonjenju. Jednako, avtor traktoval imenniky s končinoju 4-ogo sklonjenja kako neregularne, vidi takože sekcije poniže.

=== Glagoly ===
Glagolna sistema jest osnovana na latinskoj, ale imaje takože črty slovjanskoj gramatiky, napriměr vid (aspekt). Glagoly se spregajut po licam, čislam, zalogam i vrěmenam. Formy nastoječego vrěmene:

:''1 jedn.'' – '''{{-|jemu}}''' «ja ljubju»
:''2 jedn.'' – '''{{-|jemasz}}''' «ty ljubiš»
:''3 jedn.'' – '''{{-|jema}}''' «on/ona ljubi»
:''1 mn.'' – '''{{-|jemamy}}''' «my ljubimo»
:''2 mn.'' – '''{{-|jemacie}}''' «vy ljubite»
:''3 mn.'' – '''{{-|jemą}}''' «oni ljubet»

Ibo latinsky i [[praslovjansky jezyk]] iměli praktično identične fleksije lica/čisla, i poljsky takože.

Glagoly wenedyka imajut slědujuče [[Naklonjeńje|naklonjenja]] i [[Čas (gramatika)|časy]]:
:''[[Infinitiv]]'' – '''{{-|jemar}}''' «ljubiti»
:''[[Nastoječi čas]]'' – '''{{-|jemu}}''' «ja ljubju»
:''[[Imperfekt]]'' – '''{{-|jemawa}}''' «ja ljubil»
:''[[Perfekt]]'' – '''{{-|jemie}}''' «ja ljubil»
:''[[Buduči čas]] (nesovršeny)'' – '''{{-|joru jemar}}''' «ja budu ljubiti»
:''[[Buduči čas]] (sovršeny)'' – '''{{-|jemaru}}''' «ja poljubju»
:''[[Uslovno naklonjeńje]]'' – '''{{-|jemarsi}}''' «ja byh ljubil»
:''[[Poveliteljno naklonjeńje]]'' – '''{{-|jem}}''' «ljubi!»
:''[[Participij|Aktivny participij]]'' – '''{{-|jemęć}}''' «ljubeči»
:''[[Participij|Pasivny participij]]'' – '''{{-|jematy}}''' «ljubjeny»

== Priklad ==
[[Otče naš]] v wenedyk:

&lt;blockquote&gt;
 {{-|Potrze nostry, ki jesz en czałór, sąciewkaty si twej numię. &lt;br /&gt;
 Owień twej rzeń. &lt;br /&gt;
 Foca si twa włątać, komód en czału szyk i sur cierze. &lt;br /&gt;
 Da nów odzej nostry pań kocidzany. &lt;br /&gt;
 I dziemieć nów nostrze dziewta, komód i nu dziemiećmy swór dziewtorzór. &lt;br /&gt;
 I nie endycz nosz en ciętaceń, uta liwra nosz dzie mału. Amen. &lt;br /&gt;}}
&lt;/blockquote&gt;

Členok 1 ''[[Universalna deklaracija prav člověka|Universalnoj deklaracije prav člověka]]'' na wenedyk: 
:''{{-|Tuci ludzie noszczę sie liwrzy i jekwali z rześpiece świej dzińtacie i swór drzecór. Li są dotaci ku rocenie i koszczęce i dziewię ocar piara wyniałtru en jenie frotrzeńtacie.}}''&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Texts in Wenedyk|website=steen.free.fr|url=http://steen.free.fr/wenedyk/texts6.html#declaration}}&lt;/ref&gt;
Členok 1 ''Universalnoj deklaracije prav člověka'' v medžuslovjanskom jezyku: 
:''Vsi ljudi rodet se svobodni i ravni v dostojnosti i pravah. Oni sut obdarjeni razumom i svěstju i imajut postupati jedin k drugomu v duhu bratstva.''&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.un.org/en/about-us/universal-declaration-of-human-rights|title=Universal Declaration of Human Rights|website=un.org}}&lt;/ref&gt;

== Podobne jezyky == 

V vsesvětu {{-|''Ill Bethisad''}} jestvujut dva druge jezyky, ktore sut svezane s wenedykom: slevansky ({{-|''slvanjec''}}), ktorym govori se v ekvivalentu [[Slovakija|Slovakije]] togo vsesvěta; i šležansky ({{-|''šležan''}}), ili slezsky, govorjeny v [[Slezsko|Slezsku]]. Šležansky odražaje [[češsky jezyk]]&lt;ref&gt;[http://steen.free.fr/slezan/index.html ''{{-|ŠLEŽAN, na lehva rumana porlata je Šležna}}'']&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://steen.free.fr/slezan/gmp.html {{-|Šležan – Grand Master Plan}}]&lt;/ref&gt; v taky samy sposob, kako wenedyk dělaje s poljskym, v toj čas kako slevansky, pomimo togo, že nahodi se v Slovakiji, jest vyše podobny do [[Hrvatsky jezyk|hrvatskogo]] v svojem pravopisu. (Romansky &quot;ekvivalent&quot; slovačskogo jest dialekt slevanskogo govorjeny v [[Moravija|Moraviji]], zvany {{-|''Moravjanec''}}.) (Kako by v kompenzaciju, [[Hrvatsky jezyk|hrvatsky]] v {{-|''Ill Bethisad''}} jest prinudženy byti zamětno različny od [[Srbsky jezyk|srbskogo]], črěz to, že on sdělany jest podobnym do nyne praktično izčeznuvšego češskogo i slovačskogo.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://ib.frath.net/w/Croatian | title = Croatian | website = IBWiki}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
*[http://steen.free.fr/wenedyk/index.html Wenedyk] – glavna stranica o jezyku
*[http://ib.frath.net/w/Wenedyk Wenedyk v {{-|Ill Bethisad}}]
*{{Cite book | author = Tilman Berger | url = http://homepages.uni-tuebingen.de/tilman.berger/Publikationen/BergerPlansprachen.pdf | chapter = Vom Erfinden Slavischer Sprachen | editor1 = M. Okuka | editor2 = U. Schweier | title = Germano-Slavistische Beiträge. Festschrift für P. Rehder zum 65. Geburtstag | location = München | year = 2004 | pages = 19–28}}
*{{Cite journal | author = Michał Foerster | url = http://esensja.pl/ksiazka/publicystyka/tekst.html?id=5719 | title = Wariacje literackie: o językach | journal = Esencja | issue = nr. 07/2008 (LXXIX), avgust-septembr 2008}}
*{{Cite news | author = Dorota Gut | url = http://szkolazklasa.gazeta.pl/szkolazklasa/1,58420,1905232.html | title = Now@ Mow@ (&quot;Novy jezyk&quot;) | magazine = Wiedza i Życie | issue = fevruar 2004}}
*{{Cite web | author = Jakub Kowalski | url = http://relaz.pl/magazyn,archiwum,wymyslone-jezyki,824 | title = Wymyślone języki | website = Relaz.pl | date = 2007-03-02}}
*{{Cite book | author = Stefan Michael Newerkla | chapter = Auf den Spuren des ř in den slawischen Sprachen und rund um den Globus | editor1 = Johannes Reinhart | editor2 = Tilmann Reuther | title = Ethnoslavica: Festschrift für Herrn Univ. Prof. Dr. Gerhard Neweklowsky zum 65. Geburtstag; Beiträge des internationalen Symposiums des Instituts für Slawistik der Universität Klagenfurt in Zusammenarbeit mit dem Institut für Slawistik der Universität Wien, Klagenfurt, 7.-8. April 2006 | location = München-Wien | publisher = Otto Sagner | year = 2006 | pages = 212}}
*{{Cite book | author = Paul J.J. Payack | title = A Million Words and Counting: How Global English Is Rewriting the World | year = 2008 | pages = 193}}
*{{Cite web | url = http://www.geonames.de/wl-romance.html | title = Romance glossary | website = geonames.de}} (spisok občih slov vo vsih romanskyh jezykah, vključno wenedyk i brithenig)

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* [http://steen.free.fr/wenedyk/index.html Gramatika wenedyka]

{{Pravopis prověrjeny}}
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Umětne romanske jezyky]]
[[Kategorija:Fikcijne jezyky]]

{{Umětne jezyky}}</text>
      <sha1>a6rbtb816voidj8w3y4nqpf1ggmcygo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>World of Tanks</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2019</id>
    <revision>
      <id>43823</id>
      <parentid>35798</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:55:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1348" sha1="hwodiledxp0sbht9mli6o38n7a0rmt1" xml:space="preserve">'''{{Lang|en|World of Tanks}}''' ({{-|''WoT'', ''Мир танков''}}) — клиентска командна масова многокористничска онлајн [[игра]] посвечена панцыровозам почетка XX столєтја.&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=ru|url=https://worldoftanks.ru/ru/content/guide/general/|title=Описание игры World of Tanks – характеристики и описание игры Мир Танков|website=World of Tanks|access-date=2021-11-17|archive-date=2021-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20211117104441/https://worldoftanks.ru/ru/content/guide/general/}}&lt;/ref&gt; Она бєше изпушчена на русском језыкє 12 {{alt|српња|августа}} года 2010. А локализација дља Европы и Сєверној Америкы бєше изпушчена 12 {{alt|цвєтња|априља}} года 2011.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.bit-tech.net/news/gaming/2011/04/12/world-of-tanks-released/1 |title=World of Tanks released |archive-url=https://www.webcitation.org/68TFqNulK?url=http://www.bit-tech.net/news/gaming/2011/04/12/world-of-tanks-released/1 |archive-date=2012-06-16 |accessdate=2011-04-13}}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Видеоигры]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>hwodiledxp0sbht9mli6o38n7a0rmt1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zonalny pomočny jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2042</id>
    <revision>
      <id>43730</id>
      <parentid>35816</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:28:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnji link */</comment>
      <origin>43730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7670" sha1="9u107lf4zke36jh7zadqdel6me8vq4p" xml:space="preserve">'''Zonalne pomočne jezyky''' sut [[umětne jezyky]], stvorjene, da by ulegšili komunikaciju medžu govoriteljami někakoj grupy blizko spokrovjenyh jezykov. One sut podgrupa medžunarodnyh pomočnyh jezykov, ale prěznačene samo dlja ograničenoj jezyčnoj ili geografičnoj oblasti, i ne dlja vsego světa, kako napr. [[esperanto]] i [[volapük]]. Pojetje zonalnogo jezyka čestično prěkryvaje se s pojetjem [[evroklon]], s takoju razlikoju, že slovo «evroklon» obyčno tyče se jezykov naměrjenyh dlja světovogo upotrěbjanja, ale (skoro) izključiteljno osnovanyh na evropejskom materialu. Druga povezana koncepcija jest [[koine]]: narěčje, ktoro prirodnym sposobom razvilo se v srědstvo komunikacije medžu govoriteljami različenyh narěčij někakogo jezyka. 

Množinstvo zonalnyh pomočnyh jezykov zarodilo se v periodu romantičnogo nacionalizma na koncu 19-ogo stolětja, ale někoje byli iztvorjene pozdněje. Tutčas te starějše zonalne jezyky sut znane samo specialistam. Najbolje znajemy i uspěšny iz sovrěmennyh prikladov jest ''[[medžuslovjansky jezyk]]''. Drugy priklad jest ''{{-|[[folkspraak]]}}'', osnovany na [[Germanske jezyky|germanskyh jezykah]].

== Vseslovjanske jezyky ==
Najstarějše i najbolje mnogočislne zonalne jezyky sut [[vseslovjanske jezyky]]. Uže v godu 1583 venetsko-hrvatsky duhovny i pisatelj [[Šime Budinič]] iz [[Zadar]]a prěvedl dělo [[Petr Kanizij|Petra Kanizija]], {{Lang|la|Summa doctrinae christianae}}, na ''{{-|Slovignsky}}'' ili ''{{-|Slouignsky iazik}}'', koristajuči i latinicu i kirilicu. Vtory najstarějši priklad jest ''[[Ruski jezik]]'' hrvatskogo svečennika [[Juraj Križanič|Juraja Križaniča]], ktorogo često uvažaje se za prvogo [[Panslavizm|panslavista]]. Ine značime priklady ranyh vseslovjanskyh jezykoprojektov sut {{Lang|la|[[Universalis Lingua Slavica]]}} ([[Jan Herkelj]], 1826), {{Lang|sl|Uzajemni pravopis slavjanski}} ([[Matija Majar-Ziljski]], 1865), {{Lang|de|Neuslawisch}} (Ignac Hošek, 1907) i ''Slavina'' (Josef Konečny, 1912). Do početka 20-ogo stolětja vse jezykoprojekty iz definicije harakterizovala krajno naturalistična gramatika, osnovana bezposrědnje ili posrědnje na [[Starocrkovnoslovjansky jezyk|starocrkovnoslovjanskom]]. Avtorov motivovala věra, že vse slovjanske jezyky ne sut odděljene jazyky, ale narěčja jednogo jedinogo slovjanskogo jezyka. Oni iměli žalj, že te narěčja razvili se ponad vzajemnoj razumlivosti, i voobražali sobě jezyk, ktory može zavratiti toj proces i s vrěmenem zajme město osobnyh slovjanskyh jezykov.&lt;ref&gt;{{Cite book |author=Anna-Maria Meyer |date=2014 |title=Wiederbelebung einer Utopie. Probleme und Perspektiven slavischer Plansprachen im Zeitalter des Internets (Bamberger Beiträge zur Linguistik 6) |location=Bamberg |publisher=[[University of Bamberg]] Press|isbn=978-3-86309-233-7 |page=86 |language=de}}&lt;/ref&gt; 

V 21-om stolětju mnogi avtori publikovali vseslovjanske jezykoprojekty na internetu. Srěd naturalističnyh projektov najbolje značime byli surabotničsky projekt ''[[Slovianski]]'' iz 2006 goda, i ''[[Novoslověnsky]]'', osnovany na starocrkovnoslovjanskom i publikovany v 2010 godu od [[Vojtěh Merunka|Vojtěha Merunky]].&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.neoslavonic.org |title=neoslavonic language tutorial |publisher=Neoslavonic.org |access-date=2015-04-09}}&lt;/ref&gt; Črěz lěta 2011–2017 te dva projekty slivali se v jedin obči ''[[medžuslovjansky jezyk]]'', ktory takože sodrživaje material iz starějših naturalističnyh projektov.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://steen.free.fr/interslavic/history.html |title=A Short History of Interslavic |author=&lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt;|date=12 May 2013 |website=Steen.free.fr |access-date=9 December 2014}}&lt;/ref&gt;

Vse povyše vseslovjanske jezykoprojekty sut natoliko shodne k sobě, že možno jest je uvažati za versije togože samogo jezyka. Jednakože izjavili se takože někoje shematične projekty, napr. ''Slovanština'' (Edmund Kolkop, 1912), ''Neposlava'' (Vsevolod Češihin, 1915), ''Slavski jezik'' (Bohumil Holy, 1920) i ''[[Slovio]]'' (Mark Hučko, 1999).&lt;ref&gt;Meyer, p. 158.&lt;/ref&gt; Jihni avtori naměrjali k radikalnomu oproščenju gramatiky i često slučali slovjansky slovosbor s gramatikoju [[Esperanto|esperanta]].

== Vsegermanske jezyky ==
Stvorjene byli i jezyky za upotrěbjanje od govoriteljev [[Germanske jezyky|germanskyh jezykov]]. Srěd prikladov sut ''{{-|Tutonish}}'', vsegermansky projekt iz 1902 goda od Eliasa Mole'a, ktory početkovo iměl byti pomočny jezyk, ale pozdněje zaměniti vse ostale germanske jezyky; ''{{-|Euronord}}'' A.J. Pilgrima (1965); i ''{{-|[[Folkspraak]]}}'', raznorodny, mnogoavtorsky projekt sostoječi se iz različnyh dialektov, započety v 1995 godu.

== Vseromanske jezyky ==
Mnoge jezyky stvorjene za vsesvětsko upotrěbjanje sostojet se izključiteljno ili prěvažno iz [[Latinsky jezyk|latinskogo]] i/ili [[Romanske jezyky|romanskogo]] materiala, napr. ''{{-|Latino sine flexione}}'' (Džuseppe Peano, 1903), ''{{-|Neolatino}}'' (Andre Šild, 1947), ''{{-|Internacional}}'' (Žoao Evandželista Kampos Lima, 1948), ''[[Interlingua]]'' (IALA, 1951), [https://web.archive.org/web/20091018191322/http://geocities.com/Athens/3150/latinomodernecontents.html ''{{-|Latino moderne}}''] (Devid T. Stark, 1996) i ''[[Lingua Franca Nova]]'' (Džordž Bure, 1998), vslěd čego težko jest odličiti je od vseromanskyh jezykov. Jednakože někoje jezyky byli prědstavjene izrazno kako jezyky dlja govoriteljev romanskyh jezykov, napr. ''Romanid'' (Zoltan Madžar, 1956), [http://crandall.altervista.org/rn/romanova.htm ''Romanova''] (Devid Krendal i Robert V. Hubert, 2000), [https://web.archive.org/web/20191130120605/http://parlainterlinguaromanica.blogspot.com/ ''{{-|Interlingua romanica}}''] (Ričard Sorflit i Džosu Lavin, 2001), [http://neolatino.eu ''{{-|Romance neolatino}}''] (Džordi Kassanj Bates i dr., 2012) i [https://sites.google.com/yahoo.de/interromance/ ''{{-|Latino Interromanico}}''] (Rajmund Zaharias i Tiago Sanktus, 2017).

== Ine zonalne pomočne jezyky ==
Vse povyše priklady sut osnovane na jezykov indoevropejskyh, ale byli i opyty do stvorjenja zonalne jezyky dlja drugyh jezyčnyh sěmej:
* ''Efatsky'' (19. stolětje), umětno směšany jezyk na osnově jezykov ostrov Efate v [[Vanuatu]].
* ''Palava kani'' (1992) od Tasmanskogo aborigenskogo osrědka, stvorjeny na osnově slov zapisanyh iz tasmanskyh jezykov prěd izumrenjem, imaje služiti domorodnym jezykom dlja potomkov tasmanskyh aborigenov.
* ''[[Budinos]]'' (lěta 2000), zamysljeny dlja komunikacije medžu [[Uralske jezyky|uralskymi]] kulturami.

Někoji jezykoznavci, napr. Alan Rid Libert, takože pričisljajut k zonalnym jezykam jezyky stvorjene dlja govoriteljev nespokrovjenyh jezykov v oprěděljenoj geografičnoj oblasti.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://oxfordre.com/linguistics/linguistics/view/10.1093/acrefore/9780199384655.001.0001/acrefore-9780199384655-e-11#acrefore-9780199384655-e-11-div1-3|title=Artificial languages|author=Alan Reed Libert|date=2018|access-date=2021-08-04}}&lt;/ref&gt; Napr.:
* ''Guosa'' (zamysljeny kako obči jezyk v Nigeriji)
* ''Afrihili'' (zamysljeny kako lingva franka v Afrikě)

== Iztočniky ==
&lt;small&gt;&lt;references /&gt;&lt;/small&gt;

== Literatura ==
* [[Jan van Steenbergen]]: &quot;Zonal auxiliary languages&quot;. In: ''The Role of Language in Intercultural Communication''. Poznań 2020, str. 41-50.

== Vněšnji link ==
* [http://steen.free.fr/interslavic/constructed_slavic_languages.html Spisok skonstruovanyh vseslovjanskyh jezykov]
* {{Prěvod|en|Zonal auxiliary language|1078042722}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Umětne jezyky| ]]</text>
      <sha1>9u107lf4zke36jh7zadqdel6me8vq4p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šumeri</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2085</id>
    <revision>
      <id>43615</id>
      <parentid>35849</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T14:18:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MwGamera</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>lang (+'ga'), “, нј</comment>
      <origin>43615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="939" sha1="1kckses3retvpqfc2ec6slu1h5nvy75" xml:space="preserve">[[Fajl:Sumer satellite map.jpg|thumb|Glavne grady Šumera s antičnoju brěgovoju črkoju]]
'''Šumeri''' ({{jezyky|sux|𒊕𒈪𒂵}}, {{lang|sux-Latn|saĝ-ĝi&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;-ga}}, prěvod „črnoglavi“) jest antičny ljud neznanogo pohodžen‌ja, ktory pod konec {{-|IV}} tys. p.n.e. stvoril vysoko razvitoju civilizaciju v južnoj [[Mesopotamija|Mesopotamiji]] – Šumer. Posluživali se jezykom sumerijskym i [[klinopis]]om. Na načetoku {{-|II}} tys. p.n.e. Šumeri stali poběditi prěz pribyvavših Amorytov i prěz novoju državu – Vaviloniju.

Nazva ljudu proizhodi od akadyjskogo izraza šumeru, čto oprěděljaje takože položen‌je geografične krajiny, na ktoroju žili:  Dolnoj Mesopotamije. Historiki dověděli se o bytosti ljudu sumerijskogo na načetoku XX věku.

Jest to pravdopodobno najstarša znana civilizacija.

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|pl|Sumerowie}}

[[Kategorija:Historija]]
[[Kategorija:Narody]]</text>
      <sha1>1kckses3retvpqfc2ec6slu1h5nvy75</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Šurik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2086</id>
    <revision>
      <id>43748</id>
      <parentid>35850</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:47:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>kat.</comment>
      <origin>43748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13104" sha1="hcj0k0nt0jclx2j0f8so0yuoff4p1vz" xml:space="preserve">{{Kartka personaž
| name = Šurik
| series = 
| image = [[Fajl:Шурик_и_Лида_(2).jpg|300px|Mala arhitekturna forma &quot;Šurik i Lida&quot; v Krasnodaru.]]
| caption = 
| first = «[[Operacija &quot;Y&quot; i druge prigody Šurika|Operacija {{-|„Ы“}} i druge prigody Šurika]]» (1965)
| last = «[[Nepravdopodobne prigody Šurika]]» (2025)
| creator = [[Jakov Kostjukovsky]]&lt;br&gt;[[Moris Slobodskoj]]&lt;br&gt;[[Leonid Gajdaj]]
| portrayer = [[Aleksandr Demjanenko]]&lt;br&gt;[[Dmitrij Šarakois]]&lt;br&gt;[[Denis Dorohov]]&lt;br&gt;[[Demis Karibidis]]&lt;br&gt;[[Timur Batrutdinov]]&lt;ref&gt;{{Cite web|url-status=live|url=https://www.intermedia.ru/news/398631|title=Ольга Бузова, Джиган и Оксана Самойлова снимаются в «Невероятных приключениях Шурика»|access-date=2025-10-15|lang=ru|publisher=[[Intermedia]]|date=2025-10-01}}&lt;/ref&gt;
| occupation = student, folklorist, v poslědstvu inžener-iznahodnik
| full_name = Aleksandr Sergejevič Timofejev
| gender = muž
| nickname = Šurik
| spouse = Zinajida Mihajlovna Timofejeva &lt;small&gt;(«Ivan Vasiljevič měnjaje profesiju»)&lt;/small&gt;
| lbl21 = Romantičske partnerky
| data21 = Lida &lt;small&gt;(«Operacija {{-|„Ы“}} i druge prigody Šurika»)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Nina &lt;small&gt;(«Kavkazska nevoljnica, или Новые приключения Šurika»)&lt;/small&gt; 
| family = 
| nationality = 
}}

'''Šurik''' (''{{Lang|ru|Алекса́ндр Серге́евич Тимофе́ев}}'') — personaž reda popularnyh sovětskyh komedij, student. V filmah [[Leonid Gajdaj|Leonida Gajdaja]] rolju ''Šurika'' igral aktor [[Aleksandr Demjanenko]].

== Filmy ==
''Šurik'' v izpolnjenju Aleksandra Demjanenka — glavny personaž treh komedij Gajdaja i treh muzikalnyh televizijnyh pjes. V remejkah i parodijah, stvorjenyh uže po smrti aktora, tutoj personaž jest prisutny za izpolnjenjem inyh aktorov.

'''Komedije Leonida Gajdaja'''
* «[[Operacija &quot;Y&quot; i druge prigody Šurika|Operacija {{-|„Ы“}} i druge prigody Šurika]]» (1965). Tut ''Šurik'' dostavaje do prigod samogo raznogo svojstva.
* «[[Kavkazska nevoljnica, ili Nove prigody Šurika]]» (1966). ''Šurik'' neumyslno stavaje se suučestnikom pohyčenja  studentky-sportnicy ''[[Nina (Kavkazska nevoljnica)|Niny]]'', potom jej spasaje i s novymi drugami zakryvaje zlodějev za rešetku.
* «[[Ivan Vasiljevič měnjaje profesiju]]» (1973). ''Šurik'', prědstavjeny uže kako inžener ''Aĺeksandr Sergejevič Timofejev'', iznahodi [[Mašina časa|mašinu časa]], s pomočju ktoroj otvarjaje portal do {{-|XVI}} stoljetja v času vladanja [[Ivan IV Grozny|Ivana Groznogo]], jednako vslěd zaměšanja carj i očevidec eksperimenta upravitelj doma ''[[Ivan Vasiljevič Bunša]]'' na někaky čas měnajut se městami i ostavajut ne v svojem času.

'''Muzikalne televizijne filmy'''
* «[[Tuti nepravdopodobni muzikanti, ili nove snoviděnja Šurika]]» (1977). ''Šurik'' stvarjaje mašinu časa (sut izkoristane kadry iz filma «Ivan Vasiljevič…»), poslě izbuha ktoroj zaspaje, i v svojem snu prědstavaje moderatorom koncerta pesnij iz filmov Gajdaja.
* «[[Stare pesnji o glavnom 2]]» (1997, kratko pojavjenje v rolju sebe)
* «[[Stare pesnji o glavnom 3]]» (1998, čestično prodolženje sužeta filma «Ivan Vasiljevič…»).

'''Remejk'''
* «[[Kavkazska nevoljnica (remejk 2014)|Kavkazska nevoljnica!]]» (2014). [[Remejk]] originalnogo filma. Rolja ''Šurika'' (aktor [[Dmitrij Šarakois]]) jest podobna originalu, s razlikoju v tom, že on tut izobražen ne kako student ale kako žurnalist.

'''Parodije'''
* «[[SamoIronija sudby]]» (2022). Na koncu filma v kvartirě ''Nadje'' izčezaje stěna, za ktoroju stojet ''Šurik'' i  ''Ivan Grozny'', a dalje slědujut mini scenky, parodujuče film «[[Ivan Vasiljevič měnjaje profesiju]]» (''Šurik'' — [[Denis Dorohov]]).
* «[[Ivan Vasiljevič měnjaje vsečto]]» (2023). Parodija na «Ivan Vasiljevič měnjaje profesiju» (''Šurik'' — [[Demis Karibidis]]).
* «[[Nediamantova ruka]]» (2024). V filmu jest pritomno anonsovanje parodije na film «Kavkazska nevoljnica». (''Šurik''  — [[Timur Batrutdinov]]).
* «[[Nepravdopodobne prigody Šurika]]» (2025). Parodija na film  «Kavkazska nevoljnica…».

== Stvarjanje i črty personaža ==
V 1964 godu Gajdaj počel pracovati na komediji «Neserjozne povědky» po scenariju [[Morisa Slobodskogo]] i [[Jakova Kostjukovskogo]]. Sveznikom medžu trema kratkometražnymi novelami musel stati čudakovity personaž, izhodeči poběditeljem iz raznyh životnyh situacij&lt;ref name = &quot;Шумов&quot;&gt; Шумов, 2017&lt;/ref&gt;.

Suglasno prvonačelnomu scenariju personaž se imenoval Vladik Arjkov. Cenzori sut tutu ideju zabrakovali, mněvajuči, že zritelj razšifruje jego ime kako [[Vladlen]] (skračenje od [[Vladimir Iljič Lenin|Vladimir Lenin]]), i v narodu bude ekscentrična komedija občiti s vodžem světovogo proletariata. Gajdaj legko suglasil prěimenovati personaža: režiseru ne bylo principialjno važno samo ime, ale sufiks, pridavajuči jemu smenšajučy laskajučy odtěnok.&lt;ref name = &quot;Шумов&quot;/&gt; Prezime takože jest odpadlo za nepotrěbnostju. Jedino v poslědnom filmu (v osnovnoj česti) o prigodah ''Šurika'' prezime personažu svojsko «podaril» [[Mihail Bulgakov]].

Životopisatelj Gajdaja Evgenij Novicky nazyvaje prědhodnikom ''Šurika'' kapitana Arkadija Šmeljova — personaža rannogo filma Gajdaja «[[Trikratno vozkresnuvšy]]»: «…okuljary, inteligencija, legkověrnost, čudakovitost — vsečto je pri njem»&lt;ref&gt; Левченко, 2023. ''Майофис Мария Львовна.'' Поиски стиля. Три ранних фильма Леонида Гайдая в контексте кинематографа второй половины 1950‐х годов&lt;/ref&gt;. Suglasno filmovědca Maksima Šumova, prototipom personaža byl [[Čarli Čaplin]], o čemž svědkujut paralelnosti medžu noveloju «Surabotnik» i filmom Čaplina 1917-go goda «[[Tiha ulica (film, 1917)|Tiha ulica]]»; Gajdaju od dětinstva naviděli se filmy s učestjem Čarli Čaplina, ktorogo on mněval vo mnogom svojim učiteljem &lt;ref name = &quot;Шумов&quot;/&gt;. Režiser i filmovy kritik [[Sergej Dobrotvorsky]] tvrdi, že glavny prototip ''Šurika'' — {{-|[[Harold Lloyd]]|[[Harold Lloyd|Harold Lojd]]}}, jedino v novelě «Obsesija» «Operacije Ы» personaž jest blizky k manerě {{-|[[Buster Keaton]]|[[Buster Keaton|Бастера Китона]]}}, ale ne mogl byti Čaplinym: suglasno Dobrotvorskogo, komedije Gajdaja — sut čisto sovětske i sut daleke od buržuaznogo komizma Čarli Čaplina.&lt;ref&gt;{{Cite journal|url=https://seance.ru/articles/gayday/|author=[[Добротворский Сергей Николаевич]]|title=И задача при нем…|year=2008|language=ru|publisher=[[Сеанс (журнал)|Сеанс]]|date=2008-01-30|issn=0136-0108|archive-date=2024-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20240603144716/https://seance.ru/articles/gayday/}}&lt;/ref&gt;

Spisok kandidatov na rolju byl ogromny: [[Aleksanr Lenjkov]], [[Vitalij Solomin]], [[Evgenij Petrosjan]], [[Sergej Nikonenko]], [[Jevgenij Žarikov]], [[Vladimir Korenev]], [[Genadij Koroljkov]], [[Ivan Bortnik]], [[Valerij Nosik]], [[Vsevolod Abdulov]], [[Aleksej Ejboženko]], [[Boris Amarantov]], [[Aleksandr Zbrujev]], [[Oleg Vidov]], [[Andrej Mironov]] (toliko na uravnju prěgovorov). Ale ni jedin iz njih ne zadovoljal režisera, ktory lěpil harakter personaža iz svojego: [[Nesmělost|nesměly]], [[Skromnost|skromny]], nesručny, ne umějučy komunikovati s děvčinami, ale nekonečno laskavy, odzyvny i vsegda gotovy pomogti. Shodnost obraza personaža s ličnostju režisera priměčali jego blizke, vključno [[Ninu Grebeškovu]]. Gajdaj našel prigodnym izpolniteljem rolje mladogo leningradskogo aktora Demjanenka, v realnom životu takože nesmělogo i zatvorjenogo; zaradi rolje on jest suglasil izmeniti barvu vlasov.&lt;ref name = &quot;Шумов&quot;/&gt;

Sam aktor, v 1998 godu v TV programu  «SV-šou» jest primětil slědujuče:&lt;ref&gt;{{Cite AV media|url= https://www.youtube.com/watch?v=EpaiQSK6A4Y?si=HVt67GFSSSuPF-OL&amp;t=340|title= СВ-шоу. Александр Демьяненко}}&lt;/ref&gt;
&lt;blockquote&gt;
Musim rekti, že to bylo dosti neprijetno. V tamtoj čas ješče ne byli take udiviteljne barvy, kako tutčas. Zato mene sut kolorovali &quot;blankitom&quot;. Vy znajete, tuto jest podobno směsu vapna ješče s něčim. Je to grozna procedura. Ja jesm byl togda brunetom, takym temnym. Moje vlasy (mene na cělu glavu to namazali) tym blankitom spalili, i, k črtovoj materi, cělu kožu na mojej bědnoj glavě. Tako že, tuto vpečatljenje ostalo.&lt;/blockquote&gt;
A vdova aktora, Ljudmila Akimovna, pozdněje vspominala:&lt;ref name=&quot;kov&quot;&gt;{{Cite news|author= Александрова А.| url= http://izvestia.kharkov.ua/on-line/18/1168707.html| title = «Заложник экрана»| archive-url=http://izvestia.kharkov.ua/on-line/18/1168707.html |archive-date= 2019-04-04}} // [[Харьковские известия]] 20 avgusta 2014 goda&lt;/ref&gt;
&lt;blockquote&gt;
Jego sut barvili nemilosrdno, skaredno, do měhurkov na koži. Vtogda barvy byli grozne. Ješče bylo dobro, že Saša iměl guste vlasy, i bez obzira na vse eksperimenty on ne oblysěl.&lt;/blockquote&gt;
[[Fajl:Restoracio Kaŭkazia kaptitino 08.jpg|thumb|Manekeny v obrazah ''Šurika'' i ''Niny'' v [[jerevan]]skoj restavraciji «Kavkazska nevoljnica»]]
V «Kavkazskoj nevoljnici» svez obraza ''Šurika'' s harakterom Gajdaja jest vidna ješče vyše. Osoblivo jego uhadžanja za ''Ninoju'' — «dojemne i vo mnogom nesručne». Ne jest slučajno i sovpadenje imen personažky filma i ženy režisera&lt;ref name = &quot;Шумов&quot;/&gt;.

Glavnym personažem filma Gajdaja 1982 goda «[[Sportloto-82]]» jest ''Kostja Lukov'', ktorogo igraje [[Algis Arlauskas]], podobnost ktorogo s Šurikom byla priměčena J. Krjučkovym v članku za gazetu «[[Trud (gazeta)|Trud]]», kde jest premo rěčeno: «''Začto Gajdaj jest nazval Šurika Kosteju, začto pozval novogo aktora — věd i stary odčinjal svoje obveznosti dobro?..''»&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://back-in-ussr.com/2016/09/kak-snimali-sportloto-82.html|title=Между тем критика встретила новое творение великого комедиографа достаточно прохладно… ссылаются на статью Ю. Крючкова в газете «Труд» от 7 сентября 1982 года|archive-url=https://web.archive.org/web/20170607132931/http://back-in-ussr.com/2016/09/kak-snimali-sportloto-82.html|archive-date=2017-06-07|access-date=2017-06-11}}&lt;/ref&gt;.

== Vliv personaža na sudbu aktora ==
Po snimanju v prvyh filmah o ''Šuriku'' k Aleksandru Demjanenku tuta rolja jest silno «prilěpila se» — hoti v dalših filmah Aleksandr igral absolutno inyh personažev, pogledače sut pojmali jego jedino kako «studenta Šurika». Da by  abstrahovati se od togo, Demjanenko ozvučival animacijne filmy ili dubloval inozemnyh aktorov v zagraničnyh filmah. V lětu 1997 Aleksandr Sergejevič snimal se v serialu «[[Jagodka (serial)|Jagodka]]», kde jego personaž uže ne povezyval se so Šurikom.

Poslědno Demjanenko izigral rolju ''Šurika'' v novogodnyh muzikalnyh televizijnyh filmah kanala ORT «[[Stare pěsnje o glavnom-2]]» и «[[Stare pěsnje o glavnom-3]]», pro tom, že v osnovu poslědnogo byl položeny sužet  «Ivana Vasiljeviča…». Tute filmy sut stali poslědnymi dlja aktora v životu, mimo finalnyh epizodod «Jagodky»&lt;ref name='kov' /&gt;.

== Bibliografija ==
* {{Cite book|author=Сергей Капков|chapter=Александр Демьяненко|title=Короли комедии|url=|editor=|location=М.|publisher=Алгоритм|year=2003|page=|pages=398|isbn=5926500958}}
* {{Cite book|author=Лев Лайнер|chapter=«Не жди меня мама, хорошего сына…»|title=Весёлая троица — Вицин, Моргунов, Никулин|editor=|location=М.|publisher=Центрполиграф|year=2000|page=|pages=317|isbn=5227008736}}
* {{Cite journal|author=Шумов Максим Владимирович|title=Образ Шурика в творчестве Л. Гайдая|publisher=Культурное пространство русского мира|publisher=[[ОмГУ]]|year=2017|issue=3|url=https://files.omsu.ru/science/nauchnye-izdaniya-omgu/nauchnaya-periodika/kprm/Edition/%D0%92%D1%8B%D0%BF%D1%83%D1%81%D0%BA%203%20-%202017%20(%D0%B2%D0%B5%D1%80%D1%81%D0%B8%D1%8F%2014.05.18).pdf#page=90|page=88—98|issn=2782-2532|ref=Шумов|language=ru}}
* {{Cite book|ref=[[Левченко]]|title=Человек с бриллиантовой рукой.  К 100-летию Леонида Гайдая|editor=Ян Левченко|year=2023|language=ru|location=М.|publisher=Новое литературное обозрение|pages=304|isbn=978-5-4448-1925-8}}

== Linky i referencije ==
{{Iztočniky}}

== Vnješnje linky ==
{{Prěvod|ru|Шурик}}

[[Kategorija:Fiktivne personaže]]
[[Kategorija:Kinematografija]]</text>
      <sha1>hcj0k0nt0jclx2j0f8so0yuoff4p1vz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Јан ван Стенберген</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2117</id>
    <redirect title="Jan van Steenbergen" />
    <revision>
      <id>43651</id>
      <parentid>18067</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:29:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="320" sha1="2ud5nt2hbnznu5k4duz95be1re9nt1b" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Jan van Steenbergen]]
{{DEFAULTSORT:Стенберген, Јан ван}}
[[Kategorija:Језыкотворитељи]]
[[Kategorija:Људи свезани с меджусловјанскым језыком]]
[[Kategorija:Нидерландска Википедија]]
[[Kategorija:Нидерландци]]</text>
      <sha1>2ud5nt2hbnznu5k4duz95be1re9nt1b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43653</id>
      <parentid>43651</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:33:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="259" sha1="pb2jfsweokp6cwx6owiddmeo2tzxyrg" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Jan van Steenbergen]]
{{DEFAULTSORT:Стенберген, Јан ван}}
[[Kategorija:Језыкотворитељи]]
[[Kategorija:Људи свезани с меджусловјанскым језыком]]
[[Kategorija:Нидерландци]]</text>
      <sha1>pb2jfsweokp6cwx6owiddmeo2tzxyrg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Јапонскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2121</id>
    <redirect title="Japonsky jezyk" />
    <revision>
      <id>43668</id>
      <parentid>18080</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:02:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="4htuhb32rkf51t31d2wojvmyq0ihouu" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Japonsky jezyk]]
[[Kategorija:Јапонскы језык| ]]
[[Kategorija:Језыкы]]
[[Kategorija:Јапонија]]</text>
      <sha1>4htuhb32rkf51t31d2wojvmyq0ihouu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Језеро</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2127</id>
    <revision>
      <id>43887</id>
      <parentid>35869</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:30:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-40249-15</username>
        <id>658</id>
      </contributor>
      <comment>/* Етимологија */</comment>
      <origin>43887</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3775" sha1="7cx4vys7ri73otzvrm0ukiwoi9ock0p" xml:space="preserve">[[Fajl:Се́рпневі дні на Шацьких озерах.jpg|thumb|Свјатиз јест најглубше језеро в [[Украјина|Украјинє]]]]
'''Језеро''' ([[Starocrkovnoslovjansky jezyk|ст. сл.]]: ''ѥзеро'', ''ѥзеръ'')&lt;ref&gt;[https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=config&amp;basename=%2fdata%2fie%2fvasmer&amp;text_word=%D0%BE%D0%B7%D0%B5%D1%80%D0%BE&amp;ww_word=on&amp;method_word=beginning Vasmer, Max (1964–1973)]&lt;/ref&gt; јест великы објект [[Вода|воды]] окружаны земјеју и не слиты с [[морје]]м ([[океан]]ом).

Приближна обча плошча всих језер составјаје 2,8% (приближно 4,2 млн. км²) земји (без океанов).&lt;ref name=&quot;down&quot;&gt;{{Cite journal |vauthors = Downing J, etal |title = The Global Abundance and Size Distribution of Lakes, Ponds, and Impoundments |journal = Limnology and Oceanography |year = 2006 |volume = 51 |number = 5 |pages=2388—2397 |doi = 10.4319/lo.2006.51.5.2388 |language = en |url = https://www.researchgate.net/publication/235554186_The_Global_Abundance_and_Size_Distribution_of_Lakes_Ponds_and_Impoundments
|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307193610/https://www.researchgate.net/publication/235554186_The_Global_Abundance_and_Size_Distribution_of_Lakes_Ponds_and_Impoundments | archive-date = 7 March 2022}}&lt;/ref&gt;

Супутник Сатурна, Титан јест јединствено внєземно тєло на поврхњи кторого јест текуче језера.&lt;ref&gt;[https://science.nasa.gov/saturn/moons/titan/facts/]&lt;/ref&gt;

== Етимологија ==

* [[Starocrkovnoslovjansky jezyk|ст. сл.]]: ''*ѥзєро''
* {{Jezyky|ru|озеро}}
* {{Jezyky|uk|озеро}}
* {{Jezyky|bg|езеро}}
* {{Jezyky|sh|језеро}}
* {{Jezyky|sl|jezero}}
* {{Jezyky|pl|jezioro}}
* {{Jezyky|be|возера}}
* {{Jezyky|cs|jezero}}

Cумнитељны свез со старогречскым Ἀχέρων (Ахерон) - једна из рєк в Аиду.&lt;ref&gt;Derksen, Rick (2008), “éźero”, in Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon (Leiden Indo-European Etymological Dictionary Series; 4), Leiden; Boston: Brill, →ISBN, page 148&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Nuova Italia (1972): Conoscenza religiosa, p. 26&lt;/ref&gt;

== Типы ==

По категоризацији Джорджа Эвелина Хатчинсона јест 11 типов и 76 одрод језер:&lt;ref name=&quot;Cohen2003a&quot;&gt;{{Cite book|last=Cohen |first=A. S. |year=2003 |title=Paleolimnology: The History and Evolution of Lake Systems |publisher=Oxford University Press |location=New York |isbn=978-0-19-513353-0}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;HåkansonOthers1983a&quot;&gt;{{Cite book|last1=Håkanson |first1=Lars |last2=Jansson |first2=Matts |year=1983 |title=Principles of Lake Sedimentology |edition=1st |publisher=Springer |location=New York |isbn=978-3-540-12645-4}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Håkanson2012a&quot;&gt;{{Cite book|last1=Håkanson |first1=Lars |series=Encyclopedia of Earth Sciences Series |editor1-first=Lars |editor1-last=Bengtsson |editor2-first=Reginald W. |editor2-last=Herschy |editor3-first=Rhodes W. |editor3-last=Fairbridge |year=2012 |contribution=Lakes on Earth, Different Types |title=Encyclopedia of Lakes and Reservoirs |pages=471–472 |publisher=Springer |location=Dordrecht |isbn=978-1-4020-5617-8 |doi=10.1007/978-1-4020-4410-6_202}}&lt;/ref&gt;
* тектоничны
* вулканичны
* ледниковы
* флувиалны
* карстовы
* завалны
* еоловы
* брєжны
* органичны
* антрогенны
* метеоритны

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Географија]]
[[Kategorija:Вода]]</text>
      <sha1>7cx4vys7ri73otzvrm0ukiwoi9ock0p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Абхазскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2174</id>
    <redirect title="Abhazsky jezyk" />
    <revision>
      <id>43689</id>
      <parentid>18301</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:47:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" sha1="8ctbqv1h9ky5ee3ye3df8qy8cq4xct4" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Abhazsky jezyk]]
[[Kategorija:Абхазскы језык]]
[[Kategorija:Кавказске језыкы]]</text>
      <sha1>8ctbqv1h9ky5ee3ye3df8qy8cq4xct4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Алексеј Литунов</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2204</id>
    <redirect title="Aleksej Litunov" />
    <revision>
      <id>43863</id>
      <parentid>18432</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:30:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="183" sha1="e63wt85frkarhai07t2dzjtpniktf2g" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Aleksej Litunov]]

{{DEFAULTSORT:Литунов, Алексеј}}
[[Kategorija:Росијски музиканти]]
[[Kategorija:Росијски композитори]]</text>
      <sha1>e63wt85frkarhai07t2dzjtpniktf2g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Будинос</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2321</id>
    <redirect title="Budinos" />
    <revision>
      <id>43714</id>
      <parentid>43493</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:10:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" sha1="py4bshtj0h3r58hwddhpbgg1qm4tnha" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Budinos]]

[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Уралске језыкы]]</text>
      <sha1>py4bshtj0h3r58hwddhpbgg1qm4tnha</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Венедчына</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2346</id>
    <redirect title="Venedčyna" />
    <revision>
      <id>43736</id>
      <parentid>18995</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T19:32:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="216" sha1="mca4uyo5vmpbht7hvuv2fo8x35vt1wu" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Venedčyna]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Меджусловјанскы]]</text>
      <sha1>mca4uyo5vmpbht7hvuv2fo8x35vt1wu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Венедык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2347</id>
    <redirect title="Wenedyk" />
    <revision>
      <id>43586</id>
      <parentid>18997</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:12:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="165" sha1="0gzq0di3b89mimc0tch4gf3a13qix0h" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Wenedyk]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне романске језыкы]]
[[Kategorija:Фикцијне језыкы]]</text>
      <sha1>0gzq0di3b89mimc0tch4gf3a13qix0h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Викинги</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2354</id>
    <redirect title="Vikingi" />
    <revision>
      <id>43848</id>
      <parentid>19012</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:01:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="59" sha1="mdim85x7yv6nvdkion2nmum5pksfejh" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Vikingi]]
[[Kategorija:Срєдњевєчје]]</text>
      <sha1>mdim85x7yv6nvdkion2nmum5pksfejh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Волапјук</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2380</id>
    <redirect title="Volapük" />
    <revision>
      <id>43713</id>
      <parentid>19106</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:08:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="106" sha1="eg543j7gxcjqhmxnce2g3vbtp8zt9xq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Volapük]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>eg543j7gxcjqhmxnce2g3vbtp8zt9xq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Глоса</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2434</id>
    <redirect title="Glosa" />
    <revision>
      <id>43715</id>
      <parentid>19293</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:11:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="103" sha1="erwckop02owm9pz2mov128hf4ptp5eq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Glosa]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>erwckop02owm9pz2mov128hf4ptp5eq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Електроника-60</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2517</id>
    <revision>
      <id>43647</id>
      <parentid>37537</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:21:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1871" sha1="au9k2cg9xvamxne81bu0tginyspr3qf" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2023-05}}
[[Fajl:E60M.JPG|thumb|Електроника-60М]]

'''Електроника-60''' ({{Jezyky|ru|Электроника-60}}) была серија [[Совєтскы Сојуз|совєтскых]] [[Mikrokompjuter|микрокомпјутеров]], ктора изпушчала се од 1978 лета до 1991. Компјутеры Електроника-60 повинне были быти употребјены в составу управјајучих комплексов систем дискретној автоматикы, дебагованје програм за вставјајеме специализоване микрокомпјутеры с интерфејсом МПИ (Магистралны паралелны интерфејс) по промыслному стандарду 11.305.903—80. Система инструкциј одповєдаје [[PDP-11]] и стандарду 11.305.909—80.

== Внєшње линкы ==
* [http://www.leningrad.su/museum/show_calc.php?n=257 Фотоснимкы Електроника-60 в дигиталном музеју leningrad.su] — [https://web.archive.org/web/20221206005538/http://www.leningrad.su/museum/show_calc.php?n=257 архивована версија]
* [https://habr.com/ru/post/678042/ habr.com — &quot;Старо желєзо СССР: Чест 1. Електроника-60&quot;] — [https://web.archive.org/web/20220722082345/https://habr.com/ru/post/678042/ архивована версија]
* [https://retropc.org/Elektronika_60_(MS_1260)_s_149.html О Електроника-60 на retropc.org] — [https://web.archive.org/web/20221209224321/https://retropc.org/Elektronika_60_(MS_1260)_s_149.html архивована версија]

[[Kategorija:Компјутеры СССР]]
[[Kategorija:PDP-11]]
[[Kategorija:Компјутеры]]</text>
      <sha1>au9k2cg9xvamxne81bu0tginyspr3qf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Есперанто</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2530</id>
    <redirect title="Esperanto" />
    <revision>
      <id>43705</id>
      <parentid>28125</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:04:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="143" sha1="5thxsjgkqgxawydrx8txknqbjqdngbw" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Esperanto]]
[[Kategorija:Есперанто| ]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]</text>
      <sha1>5thxsjgkqgxawydrx8txknqbjqdngbw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Зоналны помочны језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2569</id>
    <redirect title="Zonalny pomočny jezyk" />
    <revision>
      <id>43729</id>
      <parentid>19725</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:28:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79" sha1="fjlanyo8b6cshbmq9xva4k34mwfynup" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Zonalny pomočny jezyk]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы| ]]</text>
      <sha1>fjlanyo8b6cshbmq9xva4k34mwfynup</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Идиом неутрал</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2579</id>
    <redirect title="Idiom neutral" />
    <revision>
      <id>43706</id>
      <parentid>19770</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:04:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="112" sha1="2or3pujiv8u5ixd0jacfnbkx93rquvn" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Idiom neutral]]

[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>2or3pujiv8u5ixd0jacfnbkx93rquvn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Идо</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2580</id>
    <redirect title="Ido" />
    <revision>
      <id>43707</id>
      <parentid>19772</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:05:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="102" sha1="adtbdl8u9ds3pvfe30m6du9g5p9esxj" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Ido]] 
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>adtbdl8u9ds3pvfe30m6du9g5p9esxj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Интерлингве</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2595</id>
    <redirect title="Interlingue" />
    <revision>
      <id>43716</id>
      <parentid>19818</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:11:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="109" sha1="iknh2by9c7rw3l66c18jh4665e0if38" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Interlingue]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>iknh2by9c7rw3l66c18jh4665e0if38</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Интернет</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2596</id>
    <redirect title="Internet" />
    <revision>
      <id>43645</id>
      <parentid>19820</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:18:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="119" sha1="nvwig16f5gb4gi0sa6wvnvux43pajfx" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Internet]]
[[Kategorija:Интернет| ]]
[[Kategorija:Информацијне_технологије]]</text>
      <sha1>nvwig16f5gb4gi0sa6wvnvux43pajfx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Интерпретатор</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2597</id>
    <revision>
      <id>43657</id>
      <parentid>37627</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:40:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1895" sha1="4mzobfydrr182qvwhfg3uitvgezj8oa" xml:space="preserve">'''Интерпретатор''' ({{Jezyky|en|interpreter}}, од {{Jezyky|la|interpretator}} jest објасњатељ) jest програма, ктора интерпретује.

'''Интерпретација''' jest поредкова анализа, обработанје и изполњенје изходного кода програмы, в противности к [[Kompilator|компилације]], в кторој програмны текст анализује се прєд пушчанјем и прєдаваје се в машиновы [[Bajt-kod|бајт-код]] без изполњенја програмы.

== Хисторија ==
Првы интерпретајемы језык програмованја јест [[Lisp (језык програмованја)|Lisp]], кторы был створјены в 1958 лету [[John McCarthy (Информатик)|Джоном Маккарти]] ({{Jezyky|en|John McCarthy}}). Јеговы интерпретатор створил [[Stephen Russell (Информатик)|Стив Рассел]] ({{Jezyky|en|Stephen Russell}}) за [[IBM 704]]&lt;ref&gt;''Graham, Paul.'' Hackers &amp; painters : big ideas from the computer age. — O'Reilly, 2010. — С. 185. — &lt;nowiki&gt;ISBN 9781449389550&lt;/nowiki&gt;, 1449389554.&lt;/ref&gt;. 

== Алгоритм функционованја интерпретатора ==
* Прочитати инструкцију;
* Анализовати/разбрати, сразумети инструкцију и удєлити дєјанја/наказы;
* Изполнити дєјанја;
* Аколи не јест доконченје/завршенје, то прочитати наступну/слєдујучу инструкцију.

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Информацијне технологије]]
[[Kategorija:Интерпретаторы]]</text>
      <sha1>4mzobfydrr182qvwhfg3uitvgezj8oa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Квадратно равњенје</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2645</id>
    <redirect title="Kvadratno ravnjenje" />
    <revision>
      <id>43899</id>
      <parentid>19973</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:46:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Квадратно равњење]] na [[Квадратно равњенје]]</comment>
      <origin>19972</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69" sha1="sz3tv2kmbx2vpasdtj0r923bv6pkejs" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Kvadratno ravnjenje]]
[[Kategorija:Математика]]</text>
      <sha1>sz3tv2kmbx2vpasdtj0r923bv6pkejs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Кириличне алфабеты</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2652</id>
    <revision>
      <id>43750</id>
      <parentid>20028</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:50:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3380" sha1="2zynwrkym7jd6nayzuykf6ba4o01xq6" xml:space="preserve">== Кириличне алфабеты словјанскых језыков ==
[[Fajl:Alphabets in Europe V2.svg|thumb|Карта европејскых држав по писму, кирилица чрвеным]]
[[Fajl:Latinalphabet Former Yugoslavia 2008.png|thumb]]
Модерне [[словјанске језыкы]], кторе користајут кирилицу како писмо, сут [[Бєлорусскы језык|бєлорусскы]], [[Булгарскы језык|булгарскы]], [[Македонскы језык|македонскы]], [[Rusinsky jezyk|русинскы]], [[Русскы језык|русскы]], [[Србскохрватскы језык|србскохрватскы]] (вкључајучи [[Србскы језык|србскы]] и [[Чрногорскы језык|чрногорскы]]) и [[Украјинскы језык|украјинскы]], а такоже [[Меджусловјанскы језык|меджусловјанскы]].

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+Модерне кириличне алфабеты словјанскых језыков
!
!colspan=&quot;4&quot;|Возходнословјанске
!colspan=&quot;4&quot;|Јужнословјанске 
|-
![[Меджусловјанскы језык|Меджусл.]]
![[Русскы језык|Рус.]]
![[Бєлорусскы језык|Бєл.]]
![[Украјинскы језык|Укр.]]
![[Русинскы језык|Руси.]]
![[Булгарскы језык|Булг.]]
![[Македонскы језык|Мак.]]
![[Србскохрватскы језык|Србскохрв.]]
![[Чрногорскы језык|Чрногор.]]

|-
|А
|А
|А
|А
|А
|А
|А
|А
|А
|-
|Б
|Б
|Б
|Б
|Б
|Б
|Б
|Б
|Б
|-
|В
|В
|В
|В
|В
|В
|В
|В
|В
|-
|Г
|Г
|Г
|Г
|Г
|Г
|Г
|Г
|Г
|-
|
|
|Ґ
|Ґ
|Ґ
|
|
|
|
|-
|Д
|Д
|Д
|Д
|Д
|Д
|Д
|Д
|Д
|-
|
|
|
|
|
|
|
|Ђ
|Ђ
|-
|
|
|
|
|
|
|Ѕ
|
|
|-
|Е
|Е
|Е
|Е
|Е
|Е
|Е
|Е
|Е
|-
|Є
|
|
|Є
|Є
|
|
|
|
|-
|
|Ё
|Ё
|
|Ё
|
|
|
|
|-
|Ж
|Ж
|Ж
|Ж
|Ж
|Ж
|Ж
|Ж
|Ж
|-
|З
|З
|З
|З
|З
|З
|З
|З
|З
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|З́
|-
|И
|И
|І
|І
|?
|И
|И
|И
|И
|-
|Ј
|Й
|Й
|Й
|Й
|Й
|Ј
|Ј
|Ј
|-
|К
|К
|К
|К
|К
|К
|К
|К
|К
|-
|Л
|Л
|Л
|Л
|Л
|Л
|Л
|Л
|Л
|-
|Љ
|
|
|
|
|
|Љ
|Љ
|Љ
|-
|М
|М
|М
|М
|М
|М
|М
|М
|М
|-
|Н
|Н
|Н
|Н
|Н
|Н
|Н
|Н
|Н
|-
|Њ
|
|
|
|
|
|Њ
|Њ
|Њ
|-
|О
|О
|О
|О
|О
|О
|О
|О
|О
|-
|П
|П
|П
|П
|П
|П
|П
|П
|П
|-
|Р
|Р
|Р
|Р
|Р
|Р
|Р
|Р
|Р
|-
|С
|С
|С
|С
|С
|С
|С
|С
|С
|-
|
|
|
|
|
|
|
|
|С́
|-
|Т
|Т
|Т
|Т
|Т
|Т
|Т
|Т
|Т
|-
|
|
|
|
|
|
|Ќ
|Ћ
|Ћ
|-
|У
|У
|У
|У
|У
|У
|У
|У
|У
|-
|Ф
|Ф
|Ф
|Ф
|Ф
|Ф
|Ф
|Ф
|Ф
|-
|Х
|Х
|Х
|Х
|Х
|Х
|Х
|Х
|Х
|-
|Ц
|Ц
|Ц
|Ц
|Ц
|Ц
|Ц
|Ц
|Ц
|-
|Ч
|Ч
|Ч
|Ч
|Ч
|Ч
|Ч
|Ч
|Ч
|-
|
|
|
|
|
|
|Џ
|Џ
|Џ
|-
|Ш
|Ш
|Ш
|Ш
|Ш
|Ш
|Ш
|Ш
|Ш
|-
|
|Щ
|
|Щ
|Щ
|Щ
|
|
|
|-
|
|Ъ
|’
|’
|Ъ
|Ъ
|
|
|
|-
|Ы
|Ы
|Ы
|И
|Ы
|
|
|
|
|-
|
|Ь
|Ь
|Ь
|Ь
|Ь
|
|
|
|-
|
|Э
|Э
|
|
|
|
|
|
|-
|
|Ю
|Ю
|Ю
|Ю
|Ю
|
|
|
|-
|
|Я
|Я
|Я
|Я
|Я
|
|
|
|}

== Кириличне алфабеты несловјанскых језыков ==
* монголскы
* татарскы
* казахскы
* кыргызскы

{{Kirilica}}
{{Slovjanske jezyky}}

[[Kategorija:Кирилица]]</text>
      <sha1>2zynwrkym7jd6nayzuykf6ba4o01xq6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Колорована птица (филм)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2666</id>
    <redirect title="Kolorovana ptica (film)" />
    <revision>
      <id>43581</id>
      <parentid>37698</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:53:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="203" sha1="6jtov1dmj6sffwg1j31ao3kv8qy6bg0" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Kolorovana ptica (film)]]
[[Kategorija:Филмы]]
[[Kategorija:Чехија]]
[[Kategorija:Словакија]]
[[Kategorija:Украјина]]
[[Kategorija:Меджусловјанскы]]</text>
      <sha1>6jtov1dmj6sffwg1j31ao3kv8qy6bg0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Комикс</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2671</id>
    <revision>
      <id>43774</id>
      <parentid>35993</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:34:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7234" sha1="azywmty4q8x7cfqpji9a2a9bbhvkr69" xml:space="preserve">'''Комикс''' ({{Jezyky|en|comic}} — смєшны) јест рысована повєдка. Он обсегаје литерарну и изобразителну умєтност.&lt;ref name=&quot;understanding&quot;&gt;{{Cite web |title=Скотт МакКлауд. «Суть Комикса» |url=http://understanding-comics.ru/ |access-date=2013-07-17 |archive-date=2013-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130720140539/http://understanding-comics.ru/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Етимологија == 

Часом, на англијском језыке (и иних језыках) слова означајучи комикс из иных култур изкорыстајут се дља означенја комиксов из тых култур. Наприклад слово манга дља јапонскых комиков и ''{{-|bandes dessinées}}'' дља франко-белгијскых комиков.&lt;ref&gt;McKinney, 2011. стр. xiii&lt;/ref&gt;

На многых језыках свєта, наприклад на словјанскых (с изкљученјем србохрватского), нємечском ({{-|Comic}}) и тако даље слово комикс произтєка од англиского слова ''{{-|comic}}''.

Слово стрип в србохрватском произтєка од англиского слова ''{{-|strip}}'' како в изразу ''{{-|comic strip}}'' (тип комиксов, популарны в {{-|XIX-XX}} столєтјах).

== Хисторија ==

&lt;gallery caption=&quot;Рани приклады комиксов&quot; mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;

Manga Hokusai.jpg|[[Манга]], [[Катсушика Хокусај]] (XIX вєк)&lt;!-- have to find the date for this example --&gt;
Toepffer Cryptogame 13.png|''Histoire de Monsieur Cryptogame'', Родолв Топффер (1830)
Yellow Kid 1898-01-09.jpg|''Жолто Дєте'', Ричард Ф. Аутклод (1898)

&lt;/gallery&gt;

Традиције комиксов в Европє, Америкє и [[Манга|Јапонији]] имали разни путе.&lt;ref&gt;[http://www.imageandnarrative.be/inarchive/narratology/chriscouch.htm The Publication and Formats of Comics, Graphic Novels, and Tankobon] by Chris Couch. Image Narrative, December 2000 (issn1780-678X), [https://web.archive.org/web/20131104223730/http://www.imageandnarrative.be/inarchive/narratology/chriscouch.htm archived].&lt;/ref&gt; Европєјску традицију комиксов је почел Швејцарец Родолф Топффер ({{-|Rodolphe Töpffer}}) в року 1827. Првы комикс в Америке је был Жолто Дєте ({{-|The Yellow Kid}}) Ричарда Ф. Аутколта ({{-|Richard F. Outcault}}) опубликованы в 1890-х в газетє. Кромє того, Рудолф Диркс, имигровавши из Нємцији в США је пустил комикс Катзенджамерскы Дєти ({{-|The Katzenjammer Kids}}) под вливом Вилхелма Буша ({{-|Wilhelm Busch}}).&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.thegermanprofessor.com/max-und-moritz/ | title=8 Things about Max und Moritz | date=30 March 2015 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.dw.com/en/max-and-moritz-how-germanys-naughtiest-boys-rose-to-global-fame/a-18808584 | title=Max and Moritz: How Germany's naughtiest boys rose to fame – DW – 10/27/2015 | website=[[Deutsche Welle]] }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.outdooractive.com/en/story/harz/the-original-story-of-max-and-moritz/28754663/ | title=The original story of Max and Moritz }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.toonsmag.com/max-and-moritz/ | title=Max and Moritz: A Tale of Mischief and Influence - Toons Mag | date=8 October 2023 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gabilliet, 2010. стр. xiv; Beerbohm, 2003; Sabin, 2005. стр. 186; Rowland, 1990. стр. 13.&lt;/ref&gt; В Јапонији је была долга традиција сатиричного маљеванја до Другој Сусветној Војны. Слово манга ({{-|漫画}}) на јапонском језыку означаје комикс. То слово је было популаризовано в {{-|XIX}} столєтју извєстным маљарем жанра укијо-е [[Кацушика Хокусај|Хокусајем]].&lt;ref&gt;Petersen, 2010. стр. 41; Power, 2009. стр. 24; Gravett, 2004. стр. 9.&lt;/ref&gt;

Покромє, нєкторы теоретикы и хисторикы указывајут на приклады како изображенја в јамє Ласко во Францији,&lt;ref&gt;Gabilliet, 2010. стр. xiv; Barker, 1989. стр. 6; Groensteen, 2014; Grove, 2010. стр. 59; Beaty, 2012; Jobs, 2012. стр. 98.&lt;/ref&gt; египтскы хиероглифы, Тројанску колону в Риму,&lt;ref&gt;Gabilliet, 2010. стр. xiv&lt;/ref&gt; Нормаскы гобелен Бајо {{-|XI}} столєтја,&lt;ref&gt;Gabilliet, 2010. стр. xiv; Beaty, 2012. стр. 61; Grove, 2010. стр. 16, 21, 59.&lt;/ref&gt; дрєвєны блок Прота (1370), ''умєтност смрти'' ({{-|Ars moriendi}}) и ксилографику, ''Судны Дењ'' Микеланджело, гравјуры Вилјама Хогарта ({{-|William Hogarth}}) {{-|XVIII}} столєтја&lt;ref&gt;Grove, 2010. стр. 79&lt;/ref&gt; и тако даље,&lt;ref&gt;Gabilliet, 2010. стр. xiv&lt;/ref&gt; ако на прєдтече комиксов.

Комиксовыј сериал Пригоды Тинтина ({{-|Les Aventures de Tintin}}) кторы је почел публиковати се в року 1929 в Белгији је играл значиму рољу в франкско-белгијској традицији комиксов.&lt;ref&gt;Theobald, 2004. стр. 82; Screech, 2005. стр. 48; McKinney, 2011. стр. 3.&lt;/ref&gt;

В 1930-х роках в США је возникнул формат именованы ''{{-|comic books}}''. В початку јего изкорыстовывли дља прєпечатарства стрипов кторы уж је были напечатаны в газетах. В концу тогоже десетилєтја оригиналны публикације сут стали бољшестју.&lt;ref&gt;Rhoades, 2008. стр. 2&lt;/ref&gt; Успєх магазина ''{{-|Action Comics}}'' и јего персонажа Супермена в року 1938 считывајемы початком Златој Добы Комиксов. Оногды суперхеројскы комиксы сут играли значиму рољу.&lt;ref&gt;Rhoades, 2008. стр. х&lt;/ref&gt;

По [[Druga světova vojna|другој свєтовој војны]] популарност суперхеројскых комиксов је попустила се.&lt;ref&gt;Rhoades, 2008. стр. 51&lt;/ref&gt; Меджучасно обча продаж комиксов је израстла благодаре жанрам романтикы, вестерна, прєступного, ужаса и хумора.&lt;ref&gt;Rhoades, 2008. стр. 49&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Комиксы| ]]</text>
      <sha1>azywmty4q8x7cfqpji9a2a9bbhvkr69</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Курганска област</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2700</id>
    <revision>
      <id>43822</id>
      <parentid>43445</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:51:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1337" sha1="jszxrft6wtynaewtei1nv0exq47732j" xml:space="preserve">{{Kartka država
| native_name = {{Jezyky|ru|Курганская область}}
| image_flag = Flag of Kurgan Oblast.svg
| image_coat = Coat of arms of Kurgan Oblast.svg
| status = 
| capital = [[Курган (град)|Курган]]
| largest_settlement = [[Курган (град)|Курган]]
| official_languages = [[русскы језык]]
| area = 71 488
| population_estimate = 753 002
| currency = [[росијскы рубљ]]
| currency_code = RUB
| map_caption = 
}}

'''Курганска област''' јест област в [[Росија|Росији]]. 

Област је была створјена в 1943 году. Граничи с Челjабинскоjу, [[Свердловска област|Свердловскоjу]], Тjуменскоjу областами и Казахстаном.

Плошча — 71 488 км². 

Насељенје — 753 002 људ., густост насељенја — 10,53 чел./км². 

Областны центр — град [[Курган (град)|Курган]].

== Административно-териториално дєљенје ==
'''Административно-териториалны устрој'''

* 24 рајонов
* 2 градов областного значенjа

[[Kategorija:Федералне субјекты Росије]]</text>
      <sha1>jszxrft6wtynaewtei1nv0exq47732j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Лабедје језеро</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2708</id>
    <revision>
      <id>43800</id>
      <parentid>20240</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:07:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1079" sha1="54obytr7tvdk6v2g78pf9krt5qq7nv7" xml:space="preserve">'''Лабедје језеро''' јест балет [[Пјотр Чајковскиј|Пјотра Чајковского]], кторы состоји из четырех сцен. 

В основє хисторије лежет фолклорне мотивы, в том числу стара нємечска легенда, ктора повєдаје о прєкрасној принцесє Одеттє, обраченој в лабеда проклетјем злого чародєја – рыцара Ротбарта.

Премиера балета случила се 4 марта 1877 года на сценє Великого театра в [[Москва|Москвє]], але не имала успєха. В прєтворјеном варианту балет вперво был поставјены 15 јануара 1895 года в Мариинском театру в [[Санкт-Петербург]]у, именно в тој версији главно ставет в модерных театрах.

[[Kategorija:Музикалне творбы]]</text>
      <sha1>54obytr7tvdk6v2g78pf9krt5qq7nv7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Лингва де планета</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2729</id>
    <redirect title="Lingwa de planeta" />
    <revision>
      <id>43708</id>
      <parentid>20308</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:06:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116" sha1="9s8jdobyi4q4dqxfhub2egklorszolx" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Lingwa de planeta]]

[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>9s8jdobyi4q4dqxfhub2egklorszolx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Лингва франка нова</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2730</id>
    <redirect title="Lingua franca nova" />
    <revision>
      <id>43592</id>
      <parentid>20312</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:17:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="174" sha1="2jsh8ltuiodcrreezmtdeua6x34866v" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Lingua franca nova]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне романске језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>2jsh8ltuiodcrreezmtdeua6x34866v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Макс Штирнер</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2756</id>
    <redirect title="Max Štirner" />
    <revision>
      <id>43889</id>
      <parentid>20390</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:34:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje izměnjeno s [[Maks Štirner]] na [[Max Štirner]]</comment>
      <origin>43889</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116" sha1="d4x7li6s2lroakztr35ri6iy2cjhsw9" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Max Štirner]]
{{DEFAULTSORT:Штирнер, Макс}}
[[Kategorija:Нємечски филозофи]]</text>
      <sha1>d4x7li6s2lroakztr35ri6iy2cjhsw9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Манул</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2763</id>
    <redirect title="Manul" />
    <revision>
      <id>43777</id>
      <parentid>20410</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:48:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="73" sha1="shlv8ad6fgzwtslmtcnoekq1szb84z9" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Manul]]
[[Kategorija:Котови]]
[[Kategorija:Звєри]]</text>
      <sha1>shlv8ad6fgzwtslmtcnoekq1szb84z9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Меджугерманскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2778</id>
    <redirect title="Medžugermansky jezyk" />
    <revision>
      <id>43719</id>
      <parentid>20467</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:17:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="179" sha1="ff9hlru4timtkbm5uo5dvcfg5q3r286" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Medžugermansky jezyk]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне германске језыкы]]</text>
      <sha1>ff9hlru4timtkbm5uo5dvcfg5q3r286</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Меджународна организација за стандардизацију</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2780</id>
    <redirect title="Medžunarodna organizacija za standardizaciju" />
    <revision>
      <id>43941</id>
      <parentid>20471</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:42:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43941</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="221" sha1="jacubq2tlii4j2gjkenvgoaq44wkfnw" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Medžunarodna organizacija za standardizaciju]]
[[Kategorija:ISO| ]]
[[Kategorija:Меджународне организације]]
[[Kategorija:Организације за стандардизацију]]</text>
      <sha1>jacubq2tlii4j2gjkenvgoaq44wkfnw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Меджусловјанскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2787</id>
    <redirect title="Medžuslovjansky jezyk" />
    <revision>
      <id>43603</id>
      <parentid>37870</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:34:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="239" sha1="dqiildc5uc5mmc9h157jo47dl2z0dfv" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Medžuslovjansky jezyk]]

[[Kategorija:Меджусловјанскы| ]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>dqiildc5uc5mmc9h157jo47dl2z0dfv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43725</id>
      <parentid>43603</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:23:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="280" sha1="ayqaaptai3qcws381jjyykancxrbqan" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Medžuslovjansky jezyk]]

[[Kategorija:Меджусловјанскы| ]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>ayqaaptai3qcws381jjyykancxrbqan</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Медицина</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2788</id>
    <redirect title="Medicina" />
    <revision>
      <id>43907</id>
      <parentid>20509</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:01:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43907</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" sha1="7aw3k7jgekqlkm006jk6ncei9k2jeyf" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Medicina]]
[[Kategorija:Медицина| ]]
[[Kategorija:Природне наукы]]</text>
      <sha1>7aw3k7jgekqlkm006jk6ncei9k2jeyf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Микитко сын Алексеев</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2799</id>
    <redirect title="Mikitko syn Aleksejev" />
    <revision>
      <id>43685</id>
      <parentid>43226</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:33:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122" sha1="fvjfjnv80bznrm6jugi5rwb6sstqurm" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Mikitko syn Aleksejev]]
[[Kategorija:Росијски блогери]]
[[Kategorija:Језыкознавци]]</text>
      <sha1>fvjfjnv80bznrm6jugi5rwb6sstqurm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Многојезычност</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2818</id>
    <revision>
      <id>43688</id>
      <parentid>20612</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:42:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="837" sha1="igzc3z6l710djkx4l62g3kcya1go61f" xml:space="preserve">[[Fajl:Novi Sad mayor office.jpg|thumb|Многојезычна табличка у офиса градоначелника Нового Сада (Сербија). [[Srbsky jezyk|Србскы]], [[Мадјарскы језык|мадјарскы]], [[Slovačsky jezyk|словачскы]] и [[Русинскы језык|панонско-русинскы]].]]

'''Многојезычност''' јест изкорыстанје боље неж једного језыка једным говоритељем або групоју говоритељев. Когды језыков два, то јест '''двујезычност'''. Људиј кторы говорет на нєколиких језыках именујут полиглоты.

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Језыкознавство| ]]</text>
      <sha1>igzc3z6l710djkx4l62g3kcya1go61f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Музикалны инструмент</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2853</id>
    <revision>
      <id>43916</id>
      <parentid>36024</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:14:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43916</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4532" sha1="rej60m7nkp6pcf9fh24dy1zji42w8yn" xml:space="preserve">{{Začetok|data=June 2026}}
[[Fajl:Historical instruments.jpg|thumb|Музикални инструменты]]
'''Музикалны инструмент''' јест ствар створјены дља изданја [[музика]]лных звуков.

== Хисторија ==

Најдавнєјшеми музизалными инструментами је были гремечки и барабаны.&lt;ref name=&quot;Blades36&quot;&gt;{{Citation |last=Blades |first=James |title=Percussion Instruments and Their History |publisher=Bold Strummer Ltd |year=1992 |isbn=978-0-933224-61-2 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/percussioninstru00jame |page=36}}&lt;/ref&gt; Једин артефакт (флејту из Дивје Бабе) сут датовали до 67 000 роков тому. Једнако, то јест много спорно и консенсусно датованје јест приблизно 37 000 роков тому.&lt;ref name=&quot;Blades34&quot;&gt;{{Harvnb|Blades|1992|p=34}}&lt;/ref&gt; Је изображенје музикалних инструментов односечи се приблизно к 2800 г. до нашеј еры, к Уру в Месопотамији.&lt;ref name=Sachs&gt;[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.234471/page/68/mode/2up?q=2800 p. 69]&lt;/ref&gt; До 2700 г. до нашеј еры интсрументы односивше се к Египту толико сходне со Месопотамскими же, историки закључајут же у нјих је был мочны свез до того.&lt;ref name=Sachs2&gt;[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.234471/page/68/mode/2up?q=2800 p. 86]&lt;/ref&gt;

В одразликє од Месопотамији и Египта, в Израелу не было професионалных музикантов меджу 2000 и 1000 г. до нашеј еры. Одонуд оставјено мење художных прєдставитељств музикалных инструментов. Учени изкорыстајут Библију и Талмуд како източныкы.&lt;ref name=Sachs105&gt;{{Harvnb|Sachs|2006|p=105}}&lt;/ref&gt;

В Грецији, Риму и Етрурији изкорестанја и развитја музикалных инструментов је было мење неж јих досегнениј в архитектурє и скулптурє. Интсрументы је были легкыми и без малого вси импортованы из инакых култур.&lt;ref name=Sachs128&gt;{{harvnb|Sachs|2006|p=128}}&lt;/ref&gt;

Доказы употребы музикалных инструментов у ранних цивилизациј Индији близ полно одсутствујут. Тако же достоверно приписати интрументы културам, кторе говорили на језыках Мунда и Дравидијских и прво оседлили ту оземју неможно. Skorje, хисторија музикалных инструментов в тој оземји починајет се од цивилизацији Долины Инд, ктора појавила се приблизно в 3000 г. до нашеј еры. Је были најденены различны свисталки и трешчалки.&lt;ref name=Sachs151&gt;{{harvnb|Sachs|2006|p=151}}&lt;/ref&gt;

Музикалне инструменты (наприклад цитра) објавјајут се в Китајскых писанјах около {{-|XII}} в. до нашеј еры и ранєје.&lt;ref name=Sachs185&gt;{{harvnb|Sachs|2006|p=185}}&lt;/ref&gt;

У доколубовых култур Јужној Америкы (наприклад сучасны Перу, Колумбија, Еквадор, Боливија и Чили) је были Пановы флејты и ины флејты, идиофоны, барабаны, трубы из лушчины або дрєва.&lt;ref name=Sachs196&gt;{{harvnb|Sachs|2006|pp=196–201}}&lt;/ref&gt;

== Категоризација ==

* Струнне
* Духове
* Језычкове
* Ударне
* Перкусија
* Клавишне
* Механичне
* Електроничны

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

* {{citation |last=Sachs |first=Curt |title=The History of Musical Instruments |publisher=Dover Publications |year= 2006 |orig-date= 1940 |isbn=978-0-486-45265-4}}

[[Kategorija:Музикалне инструменты]]</text>
      <sha1>rej60m7nkp6pcf9fh24dy1zji42w8yn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Неолатинскы</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2881</id>
    <redirect title="Neolatinsky" />
    <revision>
      <id>43589</id>
      <parentid>20801</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:14:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="167" sha1="hkjgsaeed5785117aupgztx1hp0dhrq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Neolatinsky]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне романске језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>hkjgsaeed5785117aupgztx1hp0dhrq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Пепелац</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2966</id>
    <revision>
      <id>43746</id>
      <parentid>43263</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:44:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4309" sha1="dixzsa5164r6qni6d7khz8q5751woax" xml:space="preserve">[[Fajl:Pepelac2010.jpg|thumb|Својска версија пепелаца]]

'''Пепелац''' ({{Jezyky|ka|პეპელა}} [пе́пела] — мотылик) јест фантастичны лєталовы апарат из совєтского филма «[[Кин-Дза-Дза!]]», кторы изтворил умєтник Теодо́р Те́жик Чесла́вович. Пепелац јест популарно слово в разговорном русском језыку за означенје нєкакого лєтала, автомобила.

== Характеристикы ==
Пепелац јест лєтало, кторы има цилиндричну форму, вышину 5-6 метров, диаметр 2,5-3 метра. Наврху пепелац има пропелер, кторы врачаје се, когды пепелац лєтаје.

Пепелац може чинити меджупланетарне, космичне, и атмосферне прєлеты. За космично лєтанје потрєбна је ''гравицапа''.{{Efn|1=Правилна назва јест «гравицаппа» с двома &quot;п&quot;. О назвє писано је в самом филму. [https://www.youtube.com/watch?v=EYHv8eјrW2Y&amp;hl=ru&amp;t=1h04m01s Позрети о том на YouTube] од 1:04:00.}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web|date=2018-01-17|title=Гравицапа - что то јест в филму &quot;Кин-Дза-Дза!&quot; и одкуд туто слово је|url=https://www.syl.ru/article/372798/gravitsapa---chto-eto-takoe-v-filme-kin-dza-dza-otkuda-vzyalos-slovo-gravitsapa#image2250505|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20211104171037/https://www.syl.ru/article/372798/gravitsapa---chto-eto-takoe-v-filme-kin-dza-dza-otkuda-vzyalos-slovo-gravitsapa#image2250505|archive-date=2021-11-10}}&lt;/ref&gt;

Гравицапа повинна быти в мотору кораба (в ''цапє''), да бы он могл лєтати в космосу&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;«Ну, гравица́ппа — это то, без чего пепела́ц может только так летать, а с гравицаппой — любая точка Вселенной — фьюить! — за пять секунд!» — цитат из филма&lt;/ref&gt;. На планетє Пљук гравицапа има цєну 2200 ''чатлов''{{Efn|Чатл — мєстна валута на Плјуку.}} или једна половина запалкы (или как нарєкајут обыватељи Плјука — ''КЦ'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;«Ты мой КЦ покажи. И больше полспички не давай, гравицаппа полспички стоит» — цитат из филма&lt;/ref&gt;

Когды пепелац лєтаје без гравицапы, он не може лєтати в космос. Приблизно брзост пепелаца је 150 км в једну часину&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

С гравицапоју пепелац може прємєшчати се меджу [[галактика]]ми толико в ''тентурє'' (в ''антитентурє'' не може){{Efn|Тентура — мєстна назва за нєкаку границу/мрєжу в галактикє.}} како бы телепортирујучи се&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

За паливо пепелац користаје ''луц''. Луц добыва се из воды (такоже можно добыти воду из луца). На Пљуку луц можно добыти в ''луцеколонкє''. Цєна луца је приблизно 10 чатлов и продаваје се в ''зарјадах'' (набојах). једного набоја јест достаточно за лєтанје до 160 км.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

== Запискы ==
{{Notelist}}

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

== Внєшње линкы ==
* [https://ru.wikipedia.org/wiki/Файл:Пепелац_с_колесами.jpg Образок пепелаца из филма] на русској википедији

[[Kategorija:Совєтскы сојуз]]
[[Kategorija:Лєтала]]
[[Kategorija:Кин-Дза-Дза!]]</text>
      <sha1>dixzsa5164r6qni6d7khz8q5751woax</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Перикл</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2967</id>
    <redirect title="Perikl" />
    <revision>
      <id>43886</id>
      <parentid>21097</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:26:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43886</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="108" sha1="sr2ym4g27650y7gp83zqbliv7ceir5l" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Perikl]]
[[Kategorija:Греки]]
[[Kategorija:Античност]]
[[Kategorija:Војаки]]</text>
      <sha1>sr2ym4g27650y7gp83zqbliv7ceir5l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Персијскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2971</id>
    <redirect title="Persijsky jezyk" />
    <revision>
      <id>43659</id>
      <parentid>28531</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:45:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Персидскы језык]] na [[Персијскы језык]]</comment>
      <origin>28531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="72" sha1="s32p9gfb2m70ml3d3an0e7kskgd5czv" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Persijsky jezyk]]
[[Kategorija:Иранске језыкы]]</text>
      <sha1>s32p9gfb2m70ml3d3an0e7kskgd5czv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Плановы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2980</id>
    <redirect title="Planovy jezyk" />
    <revision>
      <id>43726</id>
      <parentid>21149</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:24:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="157" sha1="rnh0ycgn54p4nkl1rtfc2tmc2cd8s8x" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Planovy jezyk]]
[[Kategorija:Језыкознавство]]
[[Kategorija:Планове језыкы| ]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]</text>
      <sha1>rnh0ycgn54p4nkl1rtfc2tmc2cd8s8x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Радио-Телевизија Србије</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3056</id>
    <redirect title="Radio-Televizija Srbije" />
    <revision>
      <id>43625</id>
      <parentid>21399</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:30:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="129" sha1="pitnwc4erotgoa3g89l9hes5s9q4ey3" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Radio-Televizija Srbije]]
[[Kategorija:Србија]]
[[Kategorija:Телевизија]]
[[Kategorija:Медија]]</text>
      <sha1>pitnwc4erotgoa3g89l9hes5s9q4ey3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Растислав Антон Лисјак</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3062</id>
    <redirect title="Rastislav Anton Lisjak" />
    <revision>
      <id>43865</id>
      <parentid>21419</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:34:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="226" sha1="slftle42xqtygnkptkg6otwp28gsyfo" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Rastislav Anton Lisjak]]
{{DEFAULTSORT:Лисјак, Растислав Антон}}
[[Kategorija:Блогери]]
[[Kategorija:Језыкознавци]]
[[Kategorija:Хрвати]]
[[Kategorija:Словенци]]</text>
      <sha1>slftle42xqtygnkptkg6otwp28gsyfo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Словаки</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3138</id>
    <redirect title="Slovaki" />
    <revision>
      <id>43864</id>
      <parentid>21691</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:33:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="147" sha1="byjn5e4e7ouc7lkb8v4xmggub25a9cf" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovaki]]
[[Kategorija:Народы]]
[[Kategorija:Словјани]]
[[Kategorija:Словакија]]
[[Kategorija:Словаки| ]]</text>
      <sha1>byjn5e4e7ouc7lkb8v4xmggub25a9cf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Словиански</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3146</id>
    <redirect title="Slovianski" />
    <revision>
      <id>43605</id>
      <parentid>21712</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:36:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="175" sha1="44a7gw0gxvacyxkbzw2aunps9izn5cg" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovianski]]
[[Kategorija:Меджусловјанскы]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>44a7gw0gxvacyxkbzw2aunps9izn5cg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43728</id>
      <parentid>43605</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:26:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="216" sha1="i5xpf4ay1c8gs1kjsa4kxalu8mv5rbl" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovianski]]
[[Kategorija:Меджусловјанскы]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]</text>
      <sha1>i5xpf4ay1c8gs1kjsa4kxalu8mv5rbl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Словио</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3148</id>
    <redirect title="Slovio" />
    <revision>
      <id>43709</id>
      <parentid>38394</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:06:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="166" sha1="ksfwr8yvcwp1biwu8vyq9kqh8jw491t" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovio]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Уметне словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>ksfwr8yvcwp1biwu8vyq9kqh8jw491t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43710</id>
      <parentid>43709</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:06:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="166" sha1="7r86i2fypjfhz6my7ldpoheg5c6l5e5" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovio]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Умѥтне словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>7r86i2fypjfhz6my7ldpoheg5c6l5e5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43711</id>
      <parentid>43710</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:06:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="166" sha1="8cdie7kxi6okiypyw4g3nbfy76153vq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovio]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>8cdie7kxi6okiypyw4g3nbfy76153vq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Словјаносрбскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3151</id>
    <redirect title="Slovjanosrbsky jezyk" />
    <revision>
      <id>43606</id>
      <parentid>21722</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:37:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="223" sha1="g8e3cytl54smnpehpw6frnff4z9bv3m" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovjanosrbsky jezyk]]
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Србскы језык]]
[[Kategorija:Мртве језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>g8e3cytl54smnpehpw6frnff4z9bv3m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Споразумєванје</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3174</id>
    <redirect title="Sporazuměvanje" />
    <revision>
      <id>43622</id>
      <parentid>21809</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:27:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114" sha1="4wlgl6lpcmgbew9k2pho7bbp30x6gia" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Sporazuměvanje]]

[[Kategorija:Језыкознавство]]
[[Kategorija:Комуникација]]</text>
      <sha1>4wlgl6lpcmgbew9k2pho7bbp30x6gia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Украјинскы Институт Книгы</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3287</id>
    <revision>
      <id>43768</id>
      <parentid>36137</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:26:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7780" sha1="34sidy5hz5ol0r9xun9czxzgbxnzdy6" xml:space="preserve">[[Fajl:Logo of the Ukrainian Book Institute.svg|thumb|Лого]]
'''Украјинскы Институт Книгы''' ({{Jezyky|uk|Український інститут книги}}; УІК) — државна институција при Министерству културы и информацијној политикы Украјины,&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20180131185159/https://ukr.lb.ua/blog/ukrainian_book_institute/387394_10_zapitan_pro_institut_knigi.html 10 запитань про Інститут книги] - Лівий берег, 16 січня 2018&lt;/ref&gt; основана дља побудженја читанја в [[Украјина|Украјинє]], поддрживанја издаванја книг, прєводженја, и разпрострањанја украјинској книжевности в чуджинє.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Arxivlənmiş surət |url=https://uaculture.org/organisations/ukrayinskyj-instytut-knygy/ |access-date=2022-02-22 |archive-date=2022-02-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220222140445/https://uaculture.org/organisations/ukrayinskyj-instytut-knygy/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Дєјатељност ==

=== Програма наполњенја библиотек ===

В году 2018 Кабинет Министров Украјины, в рамах програмы ''Укајинска книга'' је удєлил 120 милионов гривен институту дља наполњенја библиотек страны.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Уряд погодив 120 мільйонів на бібліотечні закупівлі цього року|url=http://www.chytomo.com/uriad-pohodyv-120-miljoniv-na-bibliotechni-zakupivli-tsoho-roku/|website=www.chytomo.com|date=2018-10-31|access-date=2019-01-24|language=uk|archive-date=2018-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181102062818/http://www.chytomo.com/uriad-pohodyv-120-miljoniv-na-bibliotechni-zakupivli-tsoho-roku/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; В тамтој год дља библиотек је было закупјено 1500 копиј 741 книги од 91 издатељств. Обча цєна была 114,5 млн. гривен. По плану, в году 2019 повинно было закупити 677460 копиј за 87 млн. гривен.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Що отримають бібліотеки та чому це не всіх влаштовує: про цьогорічну держзакупівлю книжок|url=http://litakcent.com/2019/07/04/shho-otrimayut-biblioteki-ta-chomu-ne-vsih-tse-vlashtovuye-10-dumok-pro-plyusi-ta-minusi-tsogorichnoyi-derzhzakupivli-knizhok_1/|website=litakcent.com|date=2019-07-19|access-date=2022-02-23|language=uk|archive-date=2022-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220223234328/http://litakcent.com/2019/07/04/shho-otrimayut-biblioteki-ta-chomu-ne-vsih-tse-vlashtovuye-10-dumok-pro-plyusi-ta-minusi-tsogorichnoyi-derzhzakupivli-knizhok_1/|url-status=live}}&lt;/ref&gt; По указу Министерства културы и информацијној политикы Украјины, в году 2020 је плановало се разданје 383748 копиј 833 книг. В спису получавшых је было 606 библиотек.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=МКІП затвердило перелік книг для поповнення бібліотечних фондів|url=https://www.kmu.gov.ua/news/mkip-zatverdilo-perelik-knig-dlya-popovnennya-bibliotechnih-fondiv|website=kmu.gov.ua|date=2020-11-10|access-date=2022-02-23|language=uk|archive-date=2022-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220522174146/https://www.kmu.gov.ua/news/mkip-zatverdilo-perelik-knig-dlya-popovnennya-bibliotechnih-fondiv|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

=== Форумы ===

Украјинскы Институт Книгы је был суустановитељем Љвивского Книжевного Форума 2018. В јего рамах, институт бєше организовал случку ''BookUp Night''.&lt;ref name=&quot;Укрінформ&quot;&gt;{{Cite web|title=Львівський форум видавців. Враження учасників та гостей|url=https://www.ukrinform.ua/rubric-culture/2545253-lvivskij-forum-vidavciv-vrazenna-ucasnikiv-ta-gostej.html|publisher=[[Укрінформ]]|archive-date=2018-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180925210840/https://www.ukrinform.ua/rubric-culture/2545253-lvivskij-forum-vidavciv-vrazenna-ucasnikiv-ta-gostej.html|date=2018-09-25|access-date=2019-05-07}}&lt;/ref&gt; В годах 2018&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Як підкорити Європу своїми книжками, розкажуть на форумі &quot;Креативна Україна&quot;|url=https://ubi.org.ua/uk/news/kategoriya-2/yak-pidkoriti-vropu-svo-mi-knizhkami-rozkazhut-na-forumi-kreativna-ukra-na|date=08/11/2018|accessdate=01/03/2022|archive-date=2022-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20220705181341/https://ubi.org.ua/uk/news/kategoriya-2/yak-pidkoriti-vropu-svo-mi-knizhkami-rozkazhut-na-forumi-kreativna-ukra-na|url-status=live}}&lt;/ref&gt; и 2019,&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Підсумки форуму &quot;Креативна Україна&quot;: як потрапити на європейський книжковий ринок?|url=https://ubi.org.ua/uk/news/kategoriya-2/pidsumki-forumu-kreativna-ukra-na-yak-potrapiti-na-vropeyskiy-knizhkoviy-rinok|date=14/11/2019|accessdate=01/03/2022|archive-date=2022-07-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220706024206/https://ubi.org.ua/uk/news/kategoriya-2/pidsumki-forumu-kreativna-ukra-na-yak-potrapiti-na-vropeyskiy-knizhkoviy-rinok|url-status=live}}&lt;/ref&gt; в рамах форума ''Креативна Україна'', институт бєше организовал семинар ''Проводник Издатеља: Како Завојевывати Европу'' ({{Jezyky|en|Publishers' Guide: How to conquer Europe}}).

=== Учестје в иноземныx книжневных изставках ===

В году 2018 Украјинскы Институт Книгы бєше учествовал во Франкфуртској Книжневој Изставкє разом с шестнадсетју издатељствами.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Міністерство культури України :: Стартував 70-й Міжнародний Франкфуртський книжковий ярмарок|url=http://mincult.kmu.gov.ua/control/publish/article?art_id=245422577|website=mincult.kmu.gov.ua|access-date=2019-01-24|archive-date=2019-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190125020310/http://mincult.kmu.gov.ua/control/publish/article?art_id=245422577|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Такоже разом с амбасадој Чехије, институт је организовал стенд Укајины на изставкє ''Мир Книгы 2018'' в Прагє. То је был првы раз, когды државны институт бєше учествовал на тој изставкє.&lt;ref&gt;{{Cite web|title=Україна представить національний стенд на книжковому ярмарку у Празі|url=https://nachasi.com/2018/03/02/natsionalnyj-stend-na-yarmarku-u-prazi/|website=Na chasi|date=2018-03-02|access-date=2019-01-24|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923102011/https://nachasi.com/2018/03/02/natsionalnyj-stend-na-yarmarku-u-prazi/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Украјина]]
[[Kategorija:Книжевност]]
[[Kategorija:Организације]]</text>
      <sha1>34sidy5hz5ol0r9xun9czxzgbxnzdy6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Флејта</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3314</id>
    <redirect title="Flejta" />
    <revision>
      <id>43922</id>
      <parentid>22303</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:16:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43922</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="77" sha1="r2fgiwqy6odq0dkw9g7wgu5u0pu521m" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Flejta]]
[[Kategorija:Музикалне инструменты]]</text>
      <sha1>r2fgiwqy6odq0dkw9g7wgu5u0pu521m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Фолкспраак</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3316</id>
    <redirect title="Folkspraak" />
    <revision>
      <id>43721</id>
      <parentid>22311</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:18:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="168" sha1="7w4rjorhw5csk4f0hoyv509194yyvv4" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Folkspraak]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне германске језыкы]]</text>
      <sha1>7w4rjorhw5csk4f0hoyv509194yyvv4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Црковнословјанскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3376</id>
    <redirect title="Crkovnoslovjansky jezyk" />
    <revision>
      <id>43601</id>
      <parentid>38842</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:32:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" sha1="cy18kw7uw3qstfnxnzpzj9n3hle538y" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Crkovnoslovjansky jezyk]] 
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>cy18kw7uw3qstfnxnzpzj9n3hle538y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Язичіє</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3437</id>
    <redirect title="Jazyčje" />
    <revision>
      <id>43602</id>
      <parentid>22709</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:33:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="249" sha1="3uh5sha5mfq1yd41ndfz3yy11zgd8hz" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Jazyčje]]
[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Украјина]]
[[Kategorija:Австро-Вугрија]]</text>
      <sha1>3uh5sha5mfq1yd41ndfz3yy11zgd8hz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ꚇ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3549</id>
    <revision>
      <id>43650</id>
      <parentid>36256</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:26:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MwGamera</username>
        <id>13</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>zwsp/zwj→zwnj; {{Kodovanje}}</comment>
      <origin>43650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3846" sha1="g656ebmli3x59vn1at8hhyfi6uidmhf" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter Cche.svg | right | 240px]]
'''Ꚇ''', '''ꚇ''' (''dvojno {{-|Ч}}, ligatura {{-|ЧЧ}}''; {{Jezyky|en|cche}}) jest historična bukva razširjenogo [[Kirilica|kiriličnogo alfabeta]], ktora v [[Abhazsky jezyk|abhazskom]] jezyku služila za označen‌je pridyhanoj bezzvučnoj retrofleksnoj afrikaty {{Izgovor|Cyrillic letter - Ҽ.ogg|{{MFA|ʈ͡ʂʰ}}}}.&lt;ref&gt;{{Cite web |url = http://www.unicode.org/L2/L2007/07003r-n3194r-cyrillic.pdf | title = Proposal to encode additional Cyrillic characters in the BMP of the UCS | first1 = Michael | last1 = Everson | first2 = David | last2 = Birnbaum | first3 = Ralph | last3 = Cleminson | first4 = Ivan | last4 = Derzhanski | first5 = Vladislav | last5 = Dorosh | first6 = Alexej | last6 = Kryukov | first7 = Sorin | last7 = Paliga | first8 = Klaas | last8 = Ruppel | date = 2007-03-21 | format = PDF | access-date = 2025-08-31 | language = en | pages = 6, 41}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/abkhaz.htm | title = Abkhaz (аҧсуа бызшәа) | first = Simon | last = Ager | website = Omniglot.com | language = en | access-date = 2025-12-31}}&lt;/ref&gt; 

Ona byla izmysljena ukrajinskym pedagogom Myhajlom Zavadskym v tipografičnom izdan‌ju litografičnoj monografije [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]] iz 1862 g. o abhazskom jezyku. V tutom izdan‌ju, publikovanom v 1887 g., Zavadskyj značno izměnil izgled někojih Uslarovyh bukv.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/-cFRKsreuz7r3 | format = PDF | last = Бгажба | first = Х.С. | title = Из истории письменности в Абхазии | place = Тбилиси | year = 1967 | publisher = Мецниереба | language = ru | pages = 44–45}}&lt;/ref&gt; Argumentoval to tym, že rukopisne bukvy «značno uveličivajut cěnu izdan‌ja, bez vsekakoj prědnosti za dělo», i že «Uslar, nakoliko nam izvěstno, ne govori o neobhodimosti shranjen‌ja prijetyh jim načrtanij, a samo izražaje želan‌je udržati čislo znakov, čto my v točnosti i jesmo izpolnili».&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://yadi.sk/i/orTcI91mggyb5Q | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. Абхазскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1887 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF | pages = VIII–IX}}&lt;/ref&gt; Takym sposobom takože nova pečatna bukva '''ꚇ''' iměla zastupiti prvopočetno '''[[ҽ]]'''. Jednakože ona ne prijela se, a v pozdnějših versijah [[Abhazsky alfabet|abhazskogo alfabeta]], takože v sučasnom variantu, utvrdženom v 1954 g. vrnula se bukva '''ҽ'''.&lt;ref&gt;Бгажба, str. 67.&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Von_Uslar,_1887_-_Cche.jpg | thumb | left | 550px | S slovnikovoj česti Zavadsky pokazyvaje svoje pečatne varianty zajedno s rukopisnymi Uslara.]]
{{Clear}}
== Kodovan‌je ==
Bukvy '''Ꚇ''' i '''ꚇ''' byli dodane do versije 5.1 [[Unikod]]a v 2008 g. i nahodet se v bloku «Razširjena kirilica – B»:

{{Kodovanje
| 1-znak  = Ꚇ
| 1-nazva = CYRILLIC CAPITAL LETTER CCHE
| 1-sist16 = A686 | 1-sist10 = 42630 | 1-utf8 = EA 9A 86
| 2-znak = ꚇ
| 2-nazva = CYRILLIC SMALL LETTER CCHE
| 2-sist16 = A687 | 2-sist10 = 42631 | 2-utf8 = EA 9A 87
}}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+A686 | title = U+A686 Cyrillic Capital Letter Cche | website = codepoints.net | access-date = 2025-12-31 | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+A687 | title = U+A687 Cyrillic Small Letter Cche | website = codepoints.net | access-date = 2025-12-31 | language = en}}

{{Kirilica}}
{{Varianty bukvy Ч}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>g656ebmli3x59vn1at8hhyfi6uidmhf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Apple</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3613</id>
    <revision>
      <id>43943</id>
      <parentid>43166</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:44:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43943</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="205" sha1="124cih7dprwhj969y1hjyy2kqaofpek" xml:space="preserve">[[Kategorija:Organizacije]]
[[Kategorija:Prědprijemstva]]
[[Kategorija:Прєдпријемства]]
[[Kategorija:Informacijne tehnologije]]
[[Kategorija:Информацијне технологије]]</text>
      <sha1>124cih7dprwhj969y1hjyy2kqaofpek</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43944</id>
      <parentid>43943</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:44:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43944</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="177" sha1="n3l5201tlk59rtpsf0e7wmbwo7iq54g" xml:space="preserve">[[Kategorija:Prědprijemstva]]
[[Kategorija:Прєдпријемства]]
[[Kategorija:Informacijne tehnologije]]
[[Kategorija:Информацијне технологије]]</text>
      <sha1>n3l5201tlk59rtpsf0e7wmbwo7iq54g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Gruzinska kuhnja</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3714</id>
    <revision>
      <id>43678</id>
      <parentid>40681</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:20:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116" sha1="2nmejkcr7c0ceff4nj2joyvhre93kbm" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Грузинска кухња}}

[[Kategorija:Gruzija|Kuhnja]]
[[Kategorija:Narodne kuhnje]]</text>
      <sha1>2nmejkcr7c0ceff4nj2joyvhre93kbm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:ISO</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3739</id>
    <revision>
      <id>43942</id>
      <parentid>36419</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:42:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="171" sha1="aoro5l0p1dib4m44mnfqxlx9whv52z6" xml:space="preserve">[[Kategorija:Medžunarodne organizacije]]
[[Kategorija:Tehnologija]]
[[Kategorija:Меджународне организације]]
[[Kategorija:Технологија]]</text>
      <sha1>aoro5l0p1dib4m44mnfqxlx9whv52z6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Marijsky jezyk</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3823</id>
    <revision>
      <id>43890</id>
      <parentid>43495</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:38:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43890</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="106" sha1="8234djxdf6hbn72eg9khxx1s5okmfy8" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Маријскы језык}}
[[Kategorija:Uralske jezyky]]
[[Kategorija:Mari El]]</text>
      <sha1>8234djxdf6hbn72eg9khxx1s5okmfy8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43891</id>
      <parentid>43890</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:38:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43891</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="107" sha1="oor20zgmjn9pzfi1iz1kmd2jmv1vmve" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Маријскы језык}}
[[Kategorija:Uralske jezyky]]
[[Kategorija:Marij El]]</text>
      <sha1>oor20zgmjn9pzfi1iz1kmd2jmv1vmve</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Medija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3828</id>
    <revision>
      <id>43623</id>
      <parentid>36499</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:28:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="100" sha1="qb9t1i7iipg8f01ideblzcv4jk3vvad" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Медија}}

[[Kategorija:Kultura]]
[[Kategorija:Informacijne srědstva]]</text>
      <sha1>qb9t1i7iipg8f01ideblzcv4jk3vvad</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Microsoft</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3838</id>
    <revision>
      <id>43945</id>
      <parentid>36509</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:44:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43945</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="177" sha1="n3l5201tlk59rtpsf0e7wmbwo7iq54g" xml:space="preserve">[[Kategorija:Prědprijemstva]]
[[Kategorija:Прєдпријемства]]
[[Kategorija:Informacijne tehnologije]]
[[Kategorija:Информацијне технологије]]</text>
      <sha1>n3l5201tlk59rtpsf0e7wmbwo7iq54g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Muzikalne instrumenty</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3852</id>
    <revision>
      <id>43917</id>
      <parentid>36521</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:14:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Kategorija:Muzikalni instrumenty]] na [[Kategorija:Muzikalne instrumenty]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>36521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90" sha1="qkk8f0oo5699sybuedjh1b2ogkzoggz" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Музикални инструменты}}

[[Kategorija:Muzika]]</text>
      <sha1>qkk8f0oo5699sybuedjh1b2ogkzoggz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43920</id>
      <parentid>43917</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:15:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43920</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90" sha1="g30vcnwyx4h2unu3j8o8zvg0rvem5k8" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Музикалне инструменты}}

[[Kategorija:Muzika]]</text>
      <sha1>g30vcnwyx4h2unu3j8o8zvg0rvem5k8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pedagogika</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3891</id>
    <revision>
      <id>43802</id>
      <parentid>24347</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:12:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="76" sha1="d6nzs2h60gxt7m9glcrv4asnntjuhno" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Педагогика}}
[[Kategorija:Socialne nauky]]</text>
      <sha1>d6nzs2h60gxt7m9glcrv4asnntjuhno</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Teleserialy</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3985</id>
    <revision>
      <id>43629</id>
      <parentid>36647</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:43:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="96" sha1="ajgbqr1l6zva9471933n170noxqxmoz" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Телесериалы}}

[[Kategorija:Filmy]]
[[Kategorija:Televizija]]</text>
      <sha1>ajgbqr1l6zva9471933n170noxqxmoz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Terorizm</title>
    <ns>14</ns>
    <id>3988</id>
    <revision>
      <id>43930</id>
      <parentid>41238</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:21:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43930</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="110" sha1="g85ypcofcmcrkjr0vkb0znbl58feisk" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Тероризм}}
[[Kategorija:Politika]]
[[Kategorija:Vojna]]
[[Kategorija:Nasilje]]</text>
      <sha1>g85ypcofcmcrkjr0vkb0znbl58feisk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Umětne slovjanske jezyky</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4007</id>
    <revision>
      <id>43577</id>
      <parentid>29112</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:43:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="146" sha1="cn88ygadtrjyamvdtsnom93m4au7ez5" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Умєтне словјанске језыкы}}
[[Kategorija:Slovjanske jezyky]]
[[Kategorija:Umětne jezyky|slovjanske]]</text>
      <sha1>cn88ygadtrjyamvdtsnom93m4au7ez5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Vojna</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4022</id>
    <revision>
      <id>43929</id>
      <parentid>41313</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:21:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43929</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83" sha1="7fsn338g7dh7vht51dbm8b9hc7g6x96" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Војна}}
[[Kategorija:Politika]]
[[Kategorija:Nasilje]]</text>
      <sha1>7fsn338g7dh7vht51dbm8b9hc7g6x96</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Људи по народности</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4088</id>
    <revision>
      <id>43854</id>
      <parentid>24937</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:10:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" sha1="lp678t94gk5v8aaxpwt01apnnnsl0o8" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Ljudi po narodnosti}}

[[Kategorija:Људи]]
[[Kategorija:Народы]]</text>
      <sha1>lp678t94gk5v8aaxpwt01apnnnsl0o8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Војна</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4153</id>
    <revision>
      <id>43928</id>
      <parentid>25091</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:21:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43928</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" sha1="sm33288fj0adjibx328m6zm0f5h4uap" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Vojna}}
[[Kategorija:Политика]]
[[Kategorija:Насилје]]</text>
      <sha1>sm33288fj0adjibx328m6zm0f5h4uap</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Грузинска кухња</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4189</id>
    <revision>
      <id>43679</id>
      <parentid>25188</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:20:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="n13x90url2iunwze8v32oqseipsug76" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Gruzinska kuhnja}}
[[Kategorija:Грузија]]
[[Kategorija:Народне кухње]]</text>
      <sha1>n13x90url2iunwze8v32oqseipsug76</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Курска област</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4273</id>
    <revision>
      <id>43821</id>
      <parentid>25394</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:36:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="124" sha1="636kufr8pqq6n6oo24ojl02x46ykc9z" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Kurska oblast}}

[[Kategorija:Федералне субјекты Росије]]</text>
      <sha1>636kufr8pqq6n6oo24ojl02x46ykc9z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Меджусловјанскы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4287</id>
    <revision>
      <id>43608</id>
      <parentid>25426</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:39:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="217" sha1="8kv2dn6hkwr86fkeh0l6wf00m1dp4i7" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Medžuslovjansky}}

[[Kategorija:Умєтне словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Планове језыкы]]
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]</text>
      <sha1>8kv2dn6hkwr86fkeh0l6wf00m1dp4i7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Медија</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4290</id>
    <revision>
      <id>43624</id>
      <parentid>25433</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:29:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="140" sha1="tlqmzwagpvz9pxft54zvwiln3hxi0a1" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Medija}}

[[Kategorija:Култура]]
[[Kategorija:Информацијне срєдства]]</text>
      <sha1>tlqmzwagpvz9pxft54zvwiln3hxi0a1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Музикалне инструменты</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4309</id>
    <revision>
      <id>43918</id>
      <parentid>25478</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:14:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95" sha1="9hutj7gdydfh2en10ytt85wxom9yowv" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Muzikalne instrumenty}}
[[Kategorija:Музика]]</text>
      <sha1>9hutj7gdydfh2en10ytt85wxom9yowv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43919</id>
      <parentid>43918</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:15:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Kategorija:Музикални инструменты]] na [[Kategorija:Музикалне инструменты]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>43918</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95" sha1="9hutj7gdydfh2en10ytt85wxom9yowv" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Muzikalne instrumenty}}
[[Kategorija:Музика]]</text>
      <sha1>9hutj7gdydfh2en10ytt85wxom9yowv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Телесериалы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4436</id>
    <revision>
      <id>43630</id>
      <parentid>25774</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:43:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="119" sha1="pnotwpzw2ilboflfup1o9b3hhrwx4zu" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Teleserialy}}
[[Kategorija:Филмы]]
[[Kategorija:Телевизија]]</text>
      <sha1>pnotwpzw2ilboflfup1o9b3hhrwx4zu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Тероризм</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4438</id>
    <revision>
      <id>43931</id>
      <parentid>25778</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:22:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43931</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="142" sha1="m1m8pncjg425zis58ajavdvef9k6nkc" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Terorizm}}
[[Kategorija:Политика]]
[[Kategorija:Војна]]
[[Kategorija:Насилје]]</text>
      <sha1>m1m8pncjg425zis58ajavdvef9k6nkc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Фундација Wikimedia</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4472</id>
    <revision>
      <id>43654</id>
      <parentid>25854</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:35:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" sha1="5a5u5k7pixuaobz2egzik7jp3rqkb6r" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Fundacija Wikimedia}}
[[Kategorija:Фундације]]</text>
      <sha1>5a5u5k7pixuaobz2egzik7jp3rqkb6r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rock (muzika)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4526</id>
    <revision>
      <id>43797</id>
      <parentid>38942</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:03:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Rok (muzika)]] na [[Rock (muzika)]]</comment>
      <origin>38942</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="981" sha1="2wk5v52cp6oooa1sppa73tlvxg9l48p" xml:space="preserve">'''Rok''' ({{Jezyky|en|Rock}}) — jest žanr-trend popularnoj muziky, ktory vozniknul od [[Rock and roll|rok-n-rola]]. Često muziciruje se s pomočju prěusiljenyh [[Elektrogitara|elektrogitar]], [[Bas-gitara|bas-gitar]] i barabannyh-bubnovyh stancij. Toj žanr označaje harakteristične za rok-n-rol ritmične počutja, ktore svezane sut s oprěděljenymi formami hoda-dviženja kako ''roll'', ''twist'', ''swing'', ''{{-|shake|шејк}}''.

Rok-muzika imaje mnogo podtipov: tancevalny originalny rok-n-rol, pop-rok, brit-pop, det-metal, alternativny rok, art-rok, gotik-rok, indastrial-rok, indi-rok, kantri-rok, nojz-rok, pank-rok, postpank, psihodeličny rok, raga-rok, soft-rok, fank-rok, folk-rok, hard-rok, eksperimentalny rok, metal.

Iztočnik-proizhodženje rok-muziky ide od [[Bljuz|bljuza]] ({{Jezyky|en|Blues}}, &quot;smutok&quot;).

Osnovne města rodženja rok-muziky sut [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjene Štaty Ameriky]] i Zapadna [[Evropa]].

[[Kategorija:Muzika]]</text>
      <sha1>2wk5v52cp6oooa1sppa73tlvxg9l48p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43799</id>
      <parentid>43797</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:04:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1001" sha1="9xxoxdv7jqz3zv13d6i7mo8nlsg465s" xml:space="preserve">{{-|'''Rock'''|'''Рок''' ({{Jezyky|en|Rock}})}} — jest žanr-trend popularnoj muziky, ktory vozniknul od [[Rock and roll|rok-n-rola]]. Često muziciruje se s pomočju prěusiljenyh [[Elektrogitara|elektrogitar]], [[Bas-gitara|bas-gitar]] i barabannyh-bubnovyh stancij. Toj žanr označaje harakteristične za rok-n-rol ritmične počutja, ktore svezane sut s oprěděljenymi formami hoda-dviženja kako ''roll'', ''twist'', ''swing'', ''{{-|shake|шејк}}''.

Rok-muzika imaje mnogo podtipov: tancevalny originalny rok-n-rol, pop-rok, brit-pop, det-metal, alternativny rok, art-rok, gotik-rok, indastrial-rok, indi-rok, kantri-rok, nojz-rok, pank-rok, postpank, psihodeličny rok, raga-rok, soft-rok, fank-rok, folk-rok, hard-rok, eksperimentalny rok, metal.

Iztočnik-proizhodženje rok-muziky ide od [[Bljuz|bljuza]] ({{Jezyky|en|Blues}}, &quot;smutok&quot;).

Osnovne města rodženja rok-muziky sut [[Sjedinjene štaty Ameriky|Sjedinjene Štaty Ameriky]] i Zapadna [[Evropa]].

[[Kategorija:Muzika]]</text>
      <sha1>9xxoxdv7jqz3zv13d6i7mo8nlsg465s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Сука (музикалны инструмент)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4539</id>
    <revision>
      <id>43914</id>
      <parentid>38944</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:13:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43914</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6589" sha1="donoxqknkoz2yiw10sya7wz6vcjmtja" xml:space="preserve">{{Kartka muzikalny instrument
|name=Suka
|names=
|image=[[File:Suka bilgorajska.jpg|center|270px]]
|classification=[[Strunny instrument]] ([[Smyček (muzika)|smyčkovy]])
|range=
|related=
*'''[[Semějstvo guslje]]''' ([[skripka]], [[violončelo]])
*Sěmejstvo [[Viol]] (vključaje [[kontrabas]])
|musicians=
|builders=
|articles=
* [[Semějstvo guslje|Semějstvo muzykalnyh instrumentov guslje]]
}}

'''Сука''' ili '''Сука билгорајска''' ({{Jezyky|pl|Suka biłgorajska}}) јест струнно-смычковы, хисторичны пољскы музикалны инструмент. Тутчас сут јего реконструоване версије, кторыми такоже играјут.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.songlines.co.uk/features/suka-musical-instrument-guide-with-maria-pomianowska | title = Suka. Musical Instrument Guide (with Maria Pomianowska) | first = Simon | last = Broughton}}&lt;/ref&gt;

== Хисторија ==

Вєројетно, же находност смычковых инструментов иде из Централној Азији. Они сут были разпрострањане по Евразије приблизно в {{-|X}} веку. В Пољскє једин вид местных гусљев је был иззначен в 1545 году.&lt;ref name=&quot;Britannica&quot;&gt;{{Cite web |url=https://www.britannica.com/art/stringed-instrument/The-violin-family#ref95471 |title=The violin family |work= |publisher=[[Britannika Ensiklopediyası]] Online |date= |accessdate=2025-03-20 |archive-date=2024-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240417114942/https://www.britannica.com/art/stringed-instrument/The-violin-family#ref95471 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Сут нєколико археологичных находок смычковых инструментов в Пољскє. Вкључно гусљев {{-|XI}} в. из Опољa, пет струнных инструментов {{-|XII}} в., најденых в году 1948 в Гдањску, и струнны инструмент, најдены в году 1985 в Полоцку, именујеме сут Полоцкыми гусљами.&lt;ref name=Dahlig&gt;{{cite book | author = Ewa Dahlig | title = Ludowe instrumenty skrzypcowe w Polsce | publisher = Instytut Sztuki Polskiej Akademii Nauk | place = Warszawa | date = 2001 | isbn = 83-85938-54-0}}&lt;/ref&gt;
[[File:Suka aquarel Wojciecha Gerson.jpg|thumb|Војцех Герсон, акварељ (1895)]]
Прва референција на тутој инструмент је појавила се в року 1888 в чланку хисторика и диалектолога Јана Карловича ({{-|Jan Karłowicz}}) в вєстнику {{-|Wisła}} об изставє народных музыкалных инструментов ктора је прошла оногды. Онде сука је была описана како некористаны дрєвны селскы инструмент. Такоже је была давана информација же јеј находност иде из града Коцудзы (ранєје село {{-|Kocudza}} в Билгорају). Оригинална сука не је дошла до наших дњев.  Мнєвајут, же послєдным чловєком, видєвшим оригиналны инструмент је был обыватељ Коцудзы Марцин Гилас.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.sukabilgorajska.pl/suka-bilgorajska/ |title=SUKA. Historia |access-date=2025-03-14 |archive-date=2024-10-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241004060258/https://www.sukabilgorajska.pl/suka-bilgorajska/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Сут были различне покушања jеj реконструованја. Наприклад је был једин опыт Збигнева Бутрына ({{-|Zbigniew Butryn}}) из града Јанов Љубелски и другы Андреја Кучовского ({{-|Andrzej Kuczkowski}}) из Варшавы. Они оба изкористали акварељны образ сукы, кторы је нарысовал Војцех Герсон ({{-|Wojciech Gerson}}) в року 1895.&lt;ref name=&quot;MP&quot;&gt;Maria Pomianowska, Zespół polski, &quot;Oj chmielu... Stare pieśni i tańce polskie&quot;, Agencja Artystyczna MTJ, Warszawa 1996.&lt;/ref&gt; Бутрын имаје собствено студио изтворјенја народных инструментов. Јего сын Кшиштоф је одкрыл Билгорајску Школу Сукы в року 2007. Онде учет изтворјати суку и на њеју играти.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://pismofolkowe.pl/artykul/suka-bilgorajska-3902 |title=''Suka biłgorajska: Śladami zapomnianego instrumentu.'' Zbigniew Butryn |access-date=2025-03-15 |archive-date=2024-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241012114859/https://pismofolkowe.pl/artykul/suka-bilgorajska-3902 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Играчка на саранги Марија Помиановска такоже интересовала се сукој и в роках 1990-х је наручила ју реконструовати. Она је научила се играти на тој версије суке. Потом она је работала над реконструованјем подобных инструментов, наприклад Милецка сука и Полоцкы гусље. С року 2010 она учи игру на гусљах в оддєлу инструментов Помиановској Краковској Музыкалној Академији. Онде она вкључно учи игру на суке и на Полоцкых гусљах.&lt;ref name=&quot;MP&quot;/&gt;

== Игранје ==

Инструмент кладе се на раме играча и држи се вертикално. Играје се техникој ногтев. Та информација извєстна од немца Мартина Агриколы, кторы је записал ју в XVI столєтју.&lt;ref name=Agricola&gt;{{Cite book | author = Martin Agricola | title = Musica instrumentalis dedsch erste und vierte Ausgabe | publisher = reprint w „Publikation alterer praktischer und teoretischer Musik-werke...”, Jahrgang 24, band 20, Leipzig 1896 | place = Wittemberg | date = 1528 |pages = 204}}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Музикалне инструменты]]</text>
      <sha1>donoxqknkoz2yiw10sya7wz6vcjmtja</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Suka (muzikalny instrument)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4540</id>
    <redirect title="Сука (музикалны инструмент)" />
    <revision>
      <id>43913</id>
      <parentid>27030</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:13:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43913</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="101" sha1="8c91p3dtlnfv6oehtzipo6wxp0mvzqr" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Сука (музикалны инструмент)]]
[[Kategorija:Muzikalne instrumenty]]</text>
      <sha1>8c91p3dtlnfv6oehtzipo6wxp0mvzqr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonske čislovniky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4636</id>
    <revision>
      <id>43671</id>
      <parentid>36739</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:05:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */ kat.</comment>
      <origin>43671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="42169" sha1="losiwu3d5uzgx21ueao2p14e0080m5e" xml:space="preserve">[[Fajl:Saitama restaurant calligraphic menu.jpg|thumb|Kaligrafično menju restorana v prefekturě Saitama s koristanjem tradicijnyh čislovnikov.]]
{{nihongo|'''Japonske čislovniky'''|数詞|sūshi}} sut [[Čislovnik (lingvistika)|čislovniky]], koristane v [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]]. V pismennosti oni sut jednake s [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]], a velike čisla slědujut kitajskomu stilju s grupovanjem po 10,000. Koristajut se dva izgovory: sino-japonsko čitanje [[Kitajsko pismo|kitajskyh hieroglifov]] ([[On'yomi|{{lang|en|on'yomi}}]]) i japonsko čitanje {{lang|en|[[Wago|yamato kotoba]]}} (rodne slova, {{lang|en|[[kun'yomi]]}}).

==Čisla v japonskom jezyku== 
Sut dva sposoby, kako pisati čisla v japonskom jezyku, [[Arabske cifry|arabskymi ciframi]] (1, 2, 3) ili [[Kitajske čislovniky|kitajskymi čislovnikami]] ({{lang|zh|一}}, {{lang|zh|二}}, {{lang|zh|三}}). Arabske cifry sut vyše često koristane pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|horizontalnom pisanju]], a kitajske čisla sut vyše obyčajne pri [[Horizontalno i vertikalno pisanje v Iztočno aziatskoj pismennosti|vertikalnom pisanju]].

Věčšinstvo cifr imaje dva čitanja, kako i večšinstvo [[Kitajsko pismo|kandži]], to, ktoro jest izvedeno od kitajskogo čitanja, koristaje se za redne čislovniky ([[on'yomi|čitanje {{lang|en|On}}]] ) a rodno japonsko čitanje ([[kun'yomi|čitanje {{lang|en|Kun}}]]) koristaje se nemnogo menje formalno za čisla do 10. V něktoryh slučajah (privedenyh dole), japonsko čitanje obyčno jest preferovano za vse izkoristanja. Arhaične čitanja sut označene †.

{| class=&quot;wikitable nounderlines&quot;
! Čislo
! Znak
! Izgovor {{lang|en|On}}
! Izgovor {{lang|en|Kun}}&lt;ref&gt;{{cite book |script-title=ja:スーパー大辞林 |trans-title=Super [[Daijirin]] |language=ja |publisher=[[Sanseidō]] }}&lt;/ref&gt;
! Prědnostny izgovor
|-
| align=&quot;right&quot; | [[0]]
| {{lang|ja|零}} / {{lang|ja|〇}}{{sup|*}}
| {{Nihongo||れい|rei}}
| {{Nihongo||まる|maru}}
| {{Nihongo||ゼロ|zero}} ([[Pozajetje (lingvistika)|pozajetje]], {{lang|en|[[Loanwords in Japanese|gairaigo]]}})
|-
| align=&quot;right&quot; | [[1]]
| {{lang|ja|一}}
| {{Nihongo||いち|ichi}}
| {{Nihongo||ひと・つ|hito(tsu)}}
| {{Nihongo||いち|ichi}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[2]]
| {{lang|ja|二}}
| {{Nihongo||に|ni}}
| {{Nihongo||ふた・つ|futa(tsu)}}
| {{Nihongo||に|ni}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[3]]
| {{lang|ja|三}}
| {{Nihongo||さん|san}}
| {{Nihongo||みっ・つ|mit(tsu)}}
| {{Nihongo||さん|san}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[4]]
| {{lang|ja|四}}
| {{Nihongo||し|shi}}
| {{lang|en|yon}}, {{Nihongo||よん、よっ・つ|yot(tsu)}}
| {{Nihongo||よん|yon}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[5]]
| {{lang|ja|五}}
| {{Nihongo||ご|go}}
| {{Nihongo||いつ・つ|itsu(tsu)}}
| {{Nihongo||ご|go}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[6]]
| {{lang|ja|六}}
| {{Nihongo||ろく|roku}}
| {{Nihongo||むっ・つ|mut(tsu)}}
| {{Nihongo||ろく|roku}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[7]]
| {{lang|ja|七}}
| {{Nihongo||しち|shichi}}
| {{Nihongo||なな・つ|nana(tsu)}}
| {{Nihongo||なな|nana}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[8]]
| {{lang|ja|八}}
| {{Nihongo||はち|hachi}}
| {{Nihongo||やっ・つ|yat(tsu)}}
| {{Nihongo||はち|hachi}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[9]]
| {{lang|ja|九}}
| {{lang|ja|ku}}, {{Nihongo||く, きゅう|kyū}} 
| {{Nihongo||ここの・つ|kokono(tsu)}}
| {{Nihongo||きゅう|kyū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[10]]
| {{lang|ja|十}}
| {{Nihongo||じゅう|jū}}
| {{Nihongo||とお|tō}}
| {{Nihongo||じゅう|jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[20 (number)|20]]
| {{lang|ja|二十}}
| {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}}
| {{Nihongo||はた|hata}}†
| {{Nihongo||にじゅう|ni-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[30 (number)|30]]
| {{lang|ja|三十}}
| {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}}
| {{Nihongo||みそ|miso}}†
| {{Nihongo||さんじゅう|san-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[40 (number)|40]]
| {{lang|ja|四十}}
| {{Nihongo||しじゅう|shi-jū}}
| {{Nihongo||よそ|yoso}}†
| {{Nihongo||よんじゅう|yon-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[50 (number)|50]]
| {{lang|ja|五十}}
| {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}}
| {{Nihongo||いそ|iso}}†
| {{Nihongo||ごじゅう|go-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[60 (number)|60]]
| {{lang|ja|六十}}
| {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}}
| {{Nihongo||むそ|muso}}†
| {{Nihongo||ろくじゅう|roku-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[70 (number)|70]]
| {{lang|ja|七十}}
| {{Nihongo||しちじゅう|shichi-jū}}
| {{Nihongo||ななそ|nanaso}}†
| {{Nihongo||ななじゅう|nana-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[80 (number)|80]]
| {{lang|ja|八十}}
| {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}}
| {{Nihongo||やそ|yaso}}†
| {{Nihongo||はちじゅう|hachi-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[90 (number)|90]]
| {{lang|ja|九十}}
| {{Nihongo||くじゅう|ku-jū}}
| {{Nihongo||ここのそ|kokonoso}}†
| {{Nihongo||きゅうじゅう|kyū-jū}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[100]]
| {{lang|ja|百}}
| {{Nihongo||ひゃく|hyaku}}
| {{Nihongo||もも|momo}}†
| {{Nihongo||ひゃく|hyaku}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[500 (number)|500]]
| {{lang|ja|五百}}
| {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}}
| {{Nihongo||いお|io}}†
| {{Nihongo||ごひゃく|go-hyaku}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[800 (number)|800]]
| {{lang|ja|八百}}
| {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}}
| {{Nihongo||やお|yao}}†
| {{Nihongo||はっぴゃく|hap-pyaku}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[1000 (number)|1,000]]
| {{lang|ja|千}}
| {{Nihongo||せん|sen}}
| {{Nihongo||ち|chi}}†
| {{Nihongo||せん|sen}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[10,000]]
| {{lang|ja|万}}
| {{Nihongo||まん|man}}
| {{Nihongo||よろず|yorozu}}†
| {{Nihongo||まん|man}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[100,000,000]]
| {{lang|ja|億}}
| {{Nihongo||おく|oku}}
|—
| {{Nihongo||おく|oku}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)#1012|1,000,000,000,000]]
| {{lang|ja|兆}}
| {{Nihongo||ちょう|chō}}
|—
| {{Nihongo||ちょう|chō}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10,000,000,000,000,000]]
| {{lang|ja|京}}
| {{Nihongo||けい|kei}}
|—
| {{Nihongo||けい|kei}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|100,000,000,000,000,000,000]]
| {{lang|ja|垓}}
| {{Nihongo||がい|gai}}
|—
| {{Nihongo||がい|gai}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10&lt;sup&gt;24&lt;/sup&gt;]]
| {{lang|ja|𥝱}}
| {{Nihongo||じょ|jo}}
|—
| {{Nihongo||じょ|jo}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10&lt;sup&gt;28&lt;/sup&gt;]]
| {{lang|ja|穣}}
| {{Nihongo||じょう|jō}}
|—
| {{Nihongo||じょう|jō}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10&lt;sup&gt;32&lt;/sup&gt;]]
| {{lang|ja|溝}}
| {{Nihongo||こう|kō}}
|—
| {{Nihongo||こう|kō}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10&lt;sup&gt;36&lt;/sup&gt;]]
| {{lang|ja|澗}}
| {{Nihongo||かん|kan}}
|—
| {{Nihongo||かん|kan}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10&lt;sup&gt;40&lt;/sup&gt;]]
| {{lang|ja|正}}
| {{Nihongo||せい|sei}}
|—
| {{Nihongo||せい|sei}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10&lt;sup&gt;44&lt;/sup&gt;]]
| {{lang|ja|載}}
| {{Nihongo||さい|sai}}
|—
| {{Nihongo||さい|sai}}
|-
| align=&quot;right&quot; | [[Orders of magnitude (numbers)|10&lt;sup&gt;48&lt;/sup&gt;]]
| {{lang|ja|極}}
| {{Nihongo||ごく|goku}}
|—
| {{Nihongo||ごく|goku}}
|}
&lt;small&gt;&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Imaje se takože specialno čitanje 〇 ({{-|''maru''}}), čto označaje &quot;krugly&quot; ili &quot;krug&quot;. Ono može koristati se opcionalno, kogda čitajut se odděljene cifry v nomeru jedna po jednoj, vměsto vsego čisla. Polpularnym priměrom jest [[109 (trgovy dom)|znamenity magazin &quot;109&quot;]] v četvrti [[Shibuya|Šibuja, Tokio]], ktory čitaje se kako {{lang|en|ichi-maru-kyū}} (Kandži: {{lang|ja|一〇九}}). (On takože može čitati se kako 'deset-devet'— izgovarjaje se {{lang|en|tō-kyū}} — čto jest igra slov s nazvanjem tokijskogo trgovogo doma, ktory vladaje budynkom.) Tuto izkoristanje {{lang|en|maru}} za čislnu 0 jest podobno poněkogdomu čitanju čisla 0 v anglijskom jezyku kako {{-| ''oh''}}. Jednakože, kako čislo, jego jedino zapisyvajut kako 0 ili {{Nihongo|零|{{-|rei}}}}. Čtovyše, dva i pet izgovarjajut s dolgoju samoglaskoju v telefoničnyh nomerah (napr. {{lang|ja|にい}} {{lang|en|nī}} i {{lang|ja|ごお}} {{lang|en|gō}}). Čisla poslě {{lang|en|kei}} koristajut rědko. Tym ne menje, oni sut prědstavjene tut.&lt;/small&gt;

Kako odměčaje se vyše, {{lang|en|yon}} (4) i {{lang|en|nana}} (7) sut uprědnostnjene nad {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}}. Prědpokladaje se, že tuto jest svezano s tym, že {{lang|en|shi}} jest takože čitanjem slova 死 (smrt), čto děljae jego neščestlivym čitanjem (gledite [[tetrafobija]]); dokolě {{lang|en|shichi}} može zvučati velmi slično s {{lang|en|ichi}} (1), {{lang|en|shi}} ili {{lang|en|hachi}} (8). Jednakože, v cělom redu stanovjenyh slov i rěčenij, {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} sut stale preferovane; tako, pri sčitanju (kako v {{lang|en|&quot;ichi, ni, san, shi,...&quot;}}), {{lang|en|shi}} i {{lang|en|shichi}} mogut iměti prědnost.

Čislo 9 takože mněvaje se nesčestlivym; kogda izgovarjaje se {{lang|en|ku}}, ono sozvučno 苦 (stradanje). Čislo 13 poněkogda mněvaje se nesčestlivym, ale jest to kalka [[Triskaidekafobia|zapadnoj tradicije]]. Naprotiv, 7 i poněkogda 8 mněvajut se sčestlivymi u japoncev.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://lingualift.com/blog/lucky-unlucky-numbers-japan/|title=The number of death: Lucky and unlucky numbers in Japan|website=The Science of Language Self-Study {{!}} LinguaLift Blog|access-date=2016-03-24}}&lt;/ref&gt;

V sovrěmennom japonskom jezyku, redne čislovniky pomimo 4 i 7 sut obyčno koristane v čitanju {{lang|en|on}}. Alternativno čitanje byvaje v nazvah měsecev, čislah dnjev v měsecu i stalyh izrazah; napriměr, april, julij, i september nazyvajut se {{lang|en|'''shi'''-gatsu}} (4. měsec), {{lang|en|'''shichi'''-gatsu}} (7. měsec), i {{lang|en|'''ku'''-gatsu}} (9. měsec). Čitanja {{lang|en|on}} takože koristajut pri prěklikanju dlja samosčitanja ljudij (nap. {{lang|en|ichi-ni-san-shi}}).

Večši čisla stvarjajut, kombinujuči tute elementy:

*desetky od 20 do 90 sut &quot;(cifra){{lang|en|-jū}}&quot; kako od {{Nihongo|二十|{{-|ni-jū}}}} do {{Nihongo|九十|{{-|kyū-jū}}}}.
*sotky od 200 do 900 sut &quot;(cifra){{lang|en|-hyaku}}&quot;.
*tyseče od 2000 do 9000 sut &quot;(cifra){{lang|en|-sen}}&quot;.

Počinajuči od {{Nihongo|miriady|万}}, čisla začinajut se s {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, ako ne jest prisutna ina cifra. Tako, 100 bude prosto {{Nihongo|百|{{-|hyaku}}}}, 1000 jest prosto {{Nihongo|千|{{-|sen}}}}, ale 10000 uže{{Nihongo|一万|{{-|ichiman}}}}, vměsto prosto {{lang|en|man}}. (Tuto odličaje se od [[Kitajsky jezyk|kitajskogo jezyka]], kde čisla začinajut se s {{lang|zh|一}} ako ne jest druga ina cifra prěd njeju, uže od 100.) I jestli {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} neposrědnje prědhodi kolikosti [[Miriada|miriad]], prěd {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} obyčno dodavajut {{Nihongo|一|{{-|ichi}}}}, čto davaje  {{Nihongo|一千|{{-|issen}}}}. Tako, 10,000,000 (bukvalno 1000,0000) obyčno čitajut kako {{Nihongo|一千万|{{-|issenman}}}}. Ale ako {{Nihongo|千|{{-|sen}}}} ''ne'' premo prědhodi kolikosti myriad, dodavanje {{Nihongo|一|ichi}}jest opcionalno. Tako, 15,000,000 (1500,0000) čitaje se kako {{Nihongo|千五百万|sengohyakuman}} ili {{Nihongo|一千五百万|issengohyakuman}}, ravno i kako 1500 čitaje se {{Nihongo|千五百|sengohyaku}} ili {{Nihongo|一千五百|issengohyaku}}.

Sut i něktore fonetične modifikacije v ozvučanju něktoryh velikyh čisel, [[Oglasovanje i obezglasovanje suglasok|oglasovanje]] ili [[gemacija]] něktoryh suglasok, kako to često byvaje v japonskom jezyku (napr. {{lang|en|[[rendaku]]}}): napr. {{lang|en|roku}} &quot;šest&quot; i {{lang|en|hyaku}} &quot;sto&quot; dělajut {{lang|en|roppyaku}} &quot;šestsot&quot;.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! × !! 1 !! 2 !! 3 !! 4 !! 5 !! 6 !! 7 !! 8 !! 9 !! 10 !! 100 !! 1000
|-
| align=&quot;right&quot; | 100
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|hyaku, ippyaku}}
| {{lang|en|nihyaku}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|sanbyaku}}
| {{lang|en|yonhyaku}}
| {{lang|en|gohyaku}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|roppyaku}}
| {{lang|en|nanahyaku}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|happyaku}}
| {{lang|en|kyūhyaku}}
|—
|—
|—
|-
| align=&quot;right&quot; | 1,000
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|sen, issen}}
| {{lang|en|nisen}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|sanzen}}
| {{lang|en|yonsen}}
| {{lang|en|gosen}}
| {{lang|en|rokusen}}
| {{lang|en|nanasen}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|hassen}}
| {{lang|en|kyūsen}}
| —
| —
| —
|-
| align=&quot;right&quot; | 10{{sup|12}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|itchō}}
| {{lang|en|nichō}}
| {{lang|en|sanchō}}
| {{lang|en|yonchō}}
| {{lang|en|gochō}}
| {{lang|en|rokuchō}}
| {{lang|en|nanachō}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|hatchō}}
| {{lang|en|kyūchō}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|jutchō}}*
| {{lang|en|hyakuchō}}
| {{lang|en|issenchō}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 10{{sup|16}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|ikkei}}
| {{lang|en|nikei}}
| {{lang|en|sankei}}
| {{lang|en|yonkei}}
| {{lang|en|gokei}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|rokkei}}
| {{lang|en|nanakei}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|hakkei}}
| {{lang|en|kyūkei}}
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|jukkei}}*
| style=&quot;background: yellow&quot; | {{lang|en|hyakkei}}**
| {{lang|en|issenkei}}
|}
&lt;small&gt;&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; Takože priměnjaje se k kratnym 10. Koncovka měnjaje se od {{lang|en|-jū}} na {{lang|en|-jutchō}} ili {{lang|en|-jukkei}}.&lt;br /&gt;&lt;nowiki&gt;**&lt;/nowiki&gt; Takože priměnjaje se k kratnym 100. Koncovka {{lang|en|-ku}} měnjaje se na {{lang|en|-kkei}}.&lt;/small&gt;

V čislah nad 10, elementy sut soredjene, i ne koristajut se nuly. Japonske čislovniky imajut ne pozicijnu, a multiplikativno-aditivnu sistemu; da by napisati čislo 20, trěba napisati simbol {{Nihongo|&quot;dva&quot;|二}}, a potom simbol {{Nihongo|&quot;deset&quot;|十}}, da by polučiti dvě desetky ili {{Nihongo|&quot;dvadeset&quot;|二十}}.
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Čislo !! Kandži !! Izgovor
!Značenje
|-
| align=&quot;right&quot; | 11 || {{lang|ja|十一}} || {{lang|en|jū ichi}}
|deset i jedno
|-
| align=&quot;right&quot; | 17 || {{lang|ja|十七}} || {{lang|en|jū nana, jū shichi}}
|deset i sedm
|-
| align=&quot;right&quot; | 151 || {{lang|ja|百五十一}} || {{lang|en|hyaku go-jū ichi}}
|sto, pet desetok i jedno
|-
| align=&quot;right&quot; | 302 || {{lang|ja|三百二}} || {{lang|en|san-byaku ni}}
|tri sta i dva
|-
| align=&quot;right&quot; | 469 || {{lang|ja|四百六十九}} || {{lang|en|yon-hyaku roku-jū kyū}}
|četyri, šest desetok i devet
|-
| align=&quot;right&quot; | 2025 || {{lang|ja|二千二十五}} || {{lang|en|ni-sen ni-jū go}}
|dva tyseče, dvě desetky i pet
|}

===Čislne redky i desetične čisla===
Japonske cifry od 1 do 9 obyčno se koristajut izolovano. Redky cifr imajut slegka inako čitanje s prodolženymi samoglaskami za 2 (''nī'') i 5 (''gō''), i menje često, 4 (''shī'') i 9 (''kū''). Tako dělajut zato, že kogda prěčisljajut cifry, ako možno, oni muset byti v grupah po dvě, každa iz njih musi sostojeti točno iz četyreh [[Mora (lingvistika)|mor]], čto dělaje neobhodnym prodolženje obyčno jednomornyh cifr kako ''ni'', ''go'', ''shi'' and ''ku''.&lt;ref name=nhk-2005-2&gt;{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082124/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20250601_1.html|archive-date=22 June 2025|lang=ja|script-title=ja:語の読み方（語形）について数字の読み方～小数の読み方～|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Yamashita|first=Yōko|last2=Fujii|first2=Madoka|date=28 February 2025|access-date=23 September 2025|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|archive-url=https://web.archive.org/web/20250622082259/https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|url=https://www.nhk.or.jp/bunken/research/kotoba/20180501_4.html|archive-date=22 June 2025|date=1 May 2018|lang=ja|script-title=ja:数詞の発音とアクセント|work=NHK Bunken|publisher=NHK Broadcasting Culture Research Institute|last=Sakurai|first=Shigeharu|last2=Akinaga|first2=Kazue|access-date=23 September 2025|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Napiměr, taky redok kako '''5'''4'''2'''62 se izgovarjaje {{-|'''''gō'''-yon '''nī'''-roku ni''}}, kde prve dvě grupy sut kvadrimoraične. [[Japonsko tonalno udarjenje|Udarjenje]] pri tom padaje prědposlědnju moru kažfoj grupy, ako li to jest možlivo, odsud {{-|[ɡoː jóɴ &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; ɲiː ɾókɯ &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; ɲí]}}.&lt;ref name=hirayama-1961&gt;{{cite book|lang=ja|script-title=ja:全国アクセント辞典|first=Teruo|last=Hirayama|publisher=Tōkyōdō|date=25 December 1961|p=897}}&lt;/ref&gt;

Tuto pravilo takože priměnjaje se k poslědnoj cifrě celoj česti čisla i ko vsim cifram desetičnoj česti desetičnogo čisla.&lt;ref name=nhk-2005-2/&gt;&lt;ref name=hirayama-1961/&gt; Napriměr, tako desetično čislo kako 25'''2'''.'''25'''5 se izgovarjaje {{-|''nihyaku gojū '''nī'''-ten '''nī-gō''' go''}} {{-|[ɲiçjakɯ́ &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; ɡodʑɯ́ː &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; ɲíː teɴ &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; ɲiː ɡóː &lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt; ɡó]}}, kde ''ten'' označaje &quot;točka&quot;.

===Druge tipy čisel===
V japonskyh [[Redny čislovnik|rednyh čislovnikah]] koristajut modifikaciju uměstnyh sčetnyh slov, sistema ktoryh v japonskom jezyku jest dosti [[Japonske sčetne slova|komplikovana]]. Da by prěvratiti sčetno slovo (sčislovnik) v ordinalny čislovnik, ktory označaje poziciju v redu, na koncu sčislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} {{lang|en|me}}. Tako &quot;jedin raz&quot; bude prěkladati se kako {{lang|ja|一回}} {{lang|en|ikkai}}, a &quot;prvy raz&quot; bude se prěkladati {{lang|ja|一回目}} {{lang|en|ikkaime}}.

Tuto pravilo jest ale nedoslědno, ako sčislovniky bez sufiksa {{lang|en|me}} često koristajut i v ordinalnom, i v [[Kardinalny čislovnik|kardinalnom]] smyslah. Napriměr, {{lang|ja|三階}} {{lang|en|sangai}} može označati kako &quot;tri etaže&quot;, tako i &quot;tretji etaž.&quot;

[[Distributivny čislovnik|Distributivne čislovniky]] obyčno stvarjajut iz kardinalnogo čislovnika, sčetnogo slova i sufiksa {{Nihongo|{{-|''-zutsu''}}|ずつ|}}, napriklad {{Nihongo|{{-|''hitori-zutsu''}}|一人ずつ|po jednoj osobě za raz, po-jedno}}.

== Stupnje 10 ==

=== Velike čisla ===

Vslěd kitajskoj tradiciji, velike čisla se stvarjajut grupovanjem cifr v [[Miriada|miriady]] (10,000), na razliku od zapadnyh tyseč (1,000)
&lt;div class=&quot;overflowbugx&quot; style=&quot;overflow-x:auto;&quot;&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=&quot;left&quot;|Red  
|10{{sup|4}}
|10{{sup|8}}
|10{{sup|12}}
|10{{sup|16}}
|10{{sup|20}}
|10{{sup|24}}
|10{{sup|28}}
|10{{sup|32}}
|10{{sup|36}}
|10{{sup|40}}
|10{{sup|44}}
|10{{sup|48}}
|10{{sup|52}} &lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{nowrap|(ili 10{{sup|56}})}}&lt;/small&gt;
|10{{sup|56}} &lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{nowrap|(ili 10{{sup|64}})}}&lt;/small&gt;
|10{{sup|60}} &lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{nowrap|(or 10{{sup|72}})}}&lt;/small&gt;
|10{{sup|64}} &lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{nowrap|(or 10{{sup|80}})}}&lt;/small&gt;
|10{{sup|68}} &lt;br /&gt;&lt;small&gt;{{nowrap|(or 10{{sup|88}})}}&lt;/small&gt;
|- align=&quot;center&quot;
!align=&quot;left&quot;|Znak 
|{{lang|ja|万}}
|{{lang|ja|億}}
|{{lang|ja|兆}}
|{{lang|ja|京}}
|{{lang|ja|垓}}
|{{lang|ja|𥝱}}, {{lang|ja|秭}}
|{{lang|ja|穣}}
|{{lang|ja|溝}}
|{{lang|ja|澗}}
|{{lang|ja|正}}
|{{lang|ja|載}}
|{{lang|ja|極}}
|{{lang|ja|恒河沙}}
|{{lang|ja|阿僧祇}}
|{{lang|ja|那由他}}, {{lang|ja|那由多}}
|{{lang|ja|不可思議}}
|{{lang|ja|無量大数}}
|- align=&quot;center&quot;
!align=&quot;left&quot;|Izgovor 
|{{lang|en|man}}
|{{lang|en|oku}}
|{{lang|en|chō}}
|{{lang|en|kei}}
|{{lang|en|gai}}
|{{lang|en|jo}}, {{lang|en|shi}}
|{{lang|en|jō}}
|{{lang|en|kō}}
|{{lang|en|kan}}
|{{lang|en|sei}}
|{{lang|en|sai}}
|{{lang|en|goku}}
|{{lang|en|gōgasha}}
|{{lang|en|asōgi}}
|{{lang|en|nayuta}}
|{{lang|en|fukashigi}}
|{{lang|en|muryōtaisū}}
|}&lt;/div&gt;

Razhoděnja sut iz-za {{Nihongo|{{-|[[Jinkoki|Jinkōki]]}}|塵劫記|}}, najstaršego matematičnogo teksta Japonije. Originalno izdavanje bylo opublikovano v lětu 1627 i imělo mnogo grěšek, věčšinstvo ktoryh bylo izpravjeno v izdavanju 1631 goda. V lětu 1634 izšlo ješče jedno izdavanje, kde opet bylo izměnjeno několiko veličin. Vyše uvedeno razhodženje jest obuslovjeno nesuglasnostju dvoh poslědnjih izdavanij. Sut razne znaky za 10{{sup|24}} (to jest {{lang|ja|秭}} v kitajskom jezyku tutčas), i po 10{{sup|48}} oni odličajut se tym, že prodolžajut s povyšenjem faktora 10{{sup|4}} ili prěključajut se na faktor 10{{sup|8}}. Ako koristaje se faktor 10{{sup|8}}, medžuintervalne koeficienty 10{{sup|4}} zakryvajut s pomočju {{Nihongo|万|man}}. Nastoječe izdavanje {{lang|en|Jinkōki}}, 11-to, slěduje faktoru 10{{sup|4}} črez cělu sistemu, hoti něktori ljudi ješče koristajut veličiny iz 8-go izdavanja daže tutčas.

Poslědnje tri čisla s mnogoslogovymi nazvanjami i razhodženjem veličin v koncu koncev izvodet se iz Indije, hoti tam oni ne iměli oprědeljennyh veličin. {{Nihongo|恒河沙|''gōgasha''}} prvonačelno koristalo se v budističskyh traktatah za označevanje bezměrno ogromnogo; ono proizhodi iz [[Sanskrit|sanskritskogo]] {{lang|sa|गङ्गा}} {{lang|en|gangā}} '[[Ganga]]' (čto udobno vključaje znaky {{Nihongo|'rěka'|河|ka}} i {{Nihongo|'pěsok'|沙|sha}}, odsylajuči k neizčislimomu množstvu čestic pěska na rěkě Ganga. {{Nihongo|阿僧祇|''asōgi''|}}, od sanskritnogo {{lang|sa|असंख्येय}} {{lang|en|asaṃkhyeya}} 'neizčisljimy/bezčislny', s negativnym prefiksom {{Nihongo|阿|''a''|}}, i {{Nihongo|那由他|''nayuta''}} od sanskritnogo {{lang|sa|नयुत/नयुतः}} {{lang|en|nayuta(ḥ)}}. Dalje, cifry sut terminami iz [[Budizm|Budizma]], prěvedene na kitajsky ili iztvorjene na njem, ktorym pozdněje pridělali čislne značenja: {{Nihongo|'nevoobrazimy'|不可思議|fukashigi}} i {{Nihongo|'bezměrno veliko čislo'|無量大数|muryōtaisū}}. 

Priměry: ''(razděljenje na grupy iz četyreh cifr jest privedeno samo za cěljem lěpšego objasnjenja)''
*1 0000 : {{Nihongo|一万|ichi-man}}
*983 6703 : {{Nihongo|九百八十三万 六千七百三|kyū-hyaku hachi-jū san-man, roku-sen nana-hyaku san}}
*20 3652 1801 : {{Nihongo|二十億 三千六百五十二万 千八百一|ni-jū oku, san-zen rop-pyaku go-jū ni-man, sen hap-pyaku ichi}}

Jednakože, Čisla, napisane arabskymi ciframi, razděljaut na grupy po tri cifry, kako to jest prijeto v anglogovorečih državah. Pri koristanju arabskyh cifr i kandži razom, zapadny sposob zapisu može se koristati za čisla, menši 10,000, ale s {{-|''man''}}, ako čislo je večšo (napr. {{lang|ja|2,500万}} za 25,000,000).

Ako v japonskom jezyku dolge čisla sit zapisyvane v kandži, nuly opuskajut za vse stupnje deseti. Tako, 4002 bude {{lang|ja|四千二}} (naprotiv, v kitajskom jezyku trěba použiti {{lang|zh|零}} vsekde vměsto nuly, napr. {{lang|zh|四千零二}} za 4002). Ale, pri čitanju učetovodnyh sprav, napriměr, opuštene cifry inogda označajut {{Nihongo|飛び|tobi}} ili {{Nihongo|飛んで|tonde}}: v našem priměru 4002 {{lang|en|yon-sen '''tobi''' ni}} ili {{lang|en|yon-sen '''tonde''' ni}} vměsto obyčnogo {{lang|en|yon-sen ni}}.

=== Drobne čisla ===
Japonsky jezyk imaje dvě sistemy čislovnikov za desetične droby. Oni uže ne koristajut se generalno, ale kako predže mogut se koristati v něktoryh slučajah, kako ukazatelje odbitja i zaščity bejsbolistov, procenty izigry sportovnyh ekip, i v něktoryh idiomatičnyh rěčenjah kako 五分五分の勝負 ({{-|''gobugobu no shōbu''}}, 'šans petdeset na petdeset', doslovno 'pet na pet'), ili kogda prědstavjajut procent rabata. Droby {{lang|en|bu}} takože koritajut, kogda govoret o gorečkě — napriměr, {{Nihongo|九度二分|kudonibu}} za 9 i dvě drobnyh — za označanje temperatury 39.2°C.

Jedna sistema jest taka:

{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=left|Red
|10{{sup|−1}} 
|10{{sup|−2}} 
|10{{sup|−3}} 
|10{{sup|−4}}
|10{{sup|−5}}
|10{{sup|−6}}
|10{{sup|−7}}
|10{{sup|−8}}
|10{{sup|−9}}
|10{{sup|−10}}
|- align=&quot;center&quot;
!align=&quot;left&quot;|Znak
|{{lang|ja|分}}
|{{lang|ja|厘}}
|{{lang|ja|毛}}
|{{lang|ja|糸}}
|{{lang|ja|忽}}
|{{lang|ja|微}}
|{{lang|ja|繊}}
|{{lang|ja|沙}}
|{{lang|ja|塵}}
|{{lang|ja|埃}}
|- align=&quot;center&quot;
!align=&quot;left&quot;|Izgovor
|{{lang|en|bu}}
|{{lang|en|rin}}
|{{lang|en|mō}}
|{{lang|en|shi}}
|{{lang|en|kotsu}}
|{{lang|en|bi}}
|{{lang|en|sen}}
|{{lang|en|sha}}
|{{lang|en|jin}}
|{{lang|en|ai}}
|}

Tuta sistema koristaje se jedino s tradicijnoju [[Japonska sistema měrnyh jedinic|japonskoju sistemoju měrnyh jedinic]], něktore znaky koristajut bez izměn za prědstavjenje poděla měry [[cun (unit)|{{lang|en|sun}}]].

Druga sistema: Dlja prědstavjenja desetičnyh drobov procenta ili rabata koristajut sistemu, ktora jest &quot;izměščena&quot; i kde {{lang|en|bu}} stavaje se &quot;jednoju stotoju&quot; i tako dalje, a jediniceju za &quot;desetuju&quot; se stavaje {{lang|en|wari}}:
{| class=&quot;wikitable&quot;
!align=left|Red
|10{{sup|−1}} 
|10{{sup|−2}} 
|10{{sup|−3}} 
|10{{sup|−4}}
|10{{sup|−5}}
|- align=&quot;center&quot;
!align=&quot;left&quot;|Znak
|{{lang|ja|割}}
|{{lang|ja|分}}
|{{lang|ja|厘}}
|{{lang|ja|毛}}
|{{lang|ja|糸}}
|- align=&quot;center&quot;
!align=&quot;left&quot;|Izgovor
|{{lang|en|wari}}
|{{lang|en|bu}}
|{{lang|en|rin}}
|{{lang|en|mō}}
|{{lang|en|shi}}
|}
Tuto često použivajut v cěnah. Napriměr:
*{{Nihongo|一割五分引き|ichi-wari go-bu biki}}: 15% rabat
*{{Nihongo|打率三割八分九厘|daritsu san-wari hachi-bu kyū-rin}}: srědno odbivanje .389 (bejsbol).

S izključenjem {{lang|en|wari}}, tojte rědko možno uviděti v suvrěmennom koristanju. Desetične droby sut tipično napisane kandži-čislovnikami (vertikalno) ili arabskymi ciframi (horizontalno), prěd ktorymi stoji desetična točka, i Čitajut se oni kako sekvencija cifr, kako to jest prijeto na Zapadu. Jednako, v pismennoj formě, jih mogut kombinovati kako s tradicijnymi sistemami izraženja čisel (42.195 kilometers: {{lang|ja|四十二・一九五 キロメートル}}), v ktoryh sut napisane stupnje deseti, ili s sitemoju znakoměst, ktora koristaje nulu (50.04 procentov: {{lang|ja|五〇・〇四 パーセント.}}) V obohdvoh slučajah, jednako, izgovor slěduje tradicijnoj sistemě ({{lang|en|yon-jū ni-ten ichi-kyū go kiromētoru}} za 42.195 kilometrov; {{lang|en|go ju-tten rei-yon pāsento}} za 50.04 procentov.)

== V imenah ==
Jestvujut imena {{Nihongo|[[Millennium Actress|{{-|Chiyoko}}]]|千代子|doslovno &quot;tyseč lět&quot; (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chiizuru}}|千鶴|doslovno &quot;tyseč [[Japonsky žerav|žeravov]]&quot; (žensko)}}, {{Nihongo|{{-|Chikao}}|千禾夫|doslovno &quot;muž — tyseč klasov&quot;}}, rodna nazva {{Nihongo|{{-|Chitaka}}|千鷹|doslovno &quot;tyseč sokolov&quot;}}. Jedna iz japonskyh prefektur se nazyvaje {{Nihongo|[[Čiba (prefektura)|{{-|Chiba}}]]|千葉|doslovno &quot;tyseč listov&quot;}}. V [[anime]] &quot;[[Unesene duhami]]&quot; obigryvajut nejednoznačnost izgovora hieroglifa 千 — ''{{-|sen}}'' ili ''{{-|chi}}'': ime glavnoj herojiny — {{Nihongo|{{-|Chihiro}}|千尋|doslovno &quot;tyseč [[Japonska sistema měr#Měry dolžiny|hiro]]&quot;, &quot;bezdonna glubina&quot;}}; čarodějnica &quot;odimaje&quot; ime u Čihiro, ostavjajuči njej toliko jedin znak i izměnjajuči jego izgovor. Od nyně Čihiro se zove {{Nihongo|{{-|Sen}}|千|tyseč}}.

Pomimo tomu, jestvuje red mužskyh imen, ktore davajut detem po redu jih rodženja:

# {{Nihongo|Ičiro|一郎|ichirō|первый сын}},
# {{Nihongo|Džiro|二郎|Jirō|второй сын}},
# {{Nihongo|Saburo|三郎|saburō}},
# {{Nihongo|Širo|四郎|shirō}},
# {{Nihongo|Goro|五郎|gorō}},
# {{Nihongo|Rokuro|六郎|rokurō}},
# {{Nihongo|Šičiro|七郎|shichirō}},
# {{Nihongo|Hačiro|八郎|hachirō}},
# {{Nihongo|Kuro|九郎|kurō}},
# {{Nihongo|Džuro|十郎|jūrō}},
# {{Nihongo|Toičiro|十一郎|toichirō}} или {{Nihongo|Džuičiro|十一郎|jūichirō}},
# {{Nihongo|Džudžiro|十二郎|jūjirō}},
# {{Nihongo|Tosaburo|十三郎|tosaburō}} или {{Nihongo|Džusaburo|十三郎|jūsaburō:}}.

Poslě [[Vtora světova vojna|Vtoroj světovoj vojny]] imena &quot;vyše&quot; než Saburo sut praktično prěstali se upotrěbjati. Pomimo ukazanyh imen, sut daže {{Nihongo|Džuširo|十四郎|jūshirō}}, četyrnadesety syn i {{Nihongo|Hjakuro|百郎|hakurō}}, stoty syn: jih, pomimo ostalnyh, noset aktor [[Kabuki]] [[Jushiro Konoe|Džuširo Konoe]] (近衛 十四郎) i [[mangaka]] [[Hyakuro Murasaki|Hjakuro Murasaki]] (村崎 百郎).

== Formalne čislovniky ==
[[File:Shoe Boxes (743286602).jpg|thumb|{{lang|en|[[Getabako]]}}]]
Kako i u kitajskyh čislovnikov, jestvuje specialna japonska sbirka kandži za čislovniky, ktora nazyvaje se {{Nihongo|大字|{{-|''daiji''}}|}} i ktoru koristajut v pravnyh i finansovyh dokumentah, da by prědodvračati možnost nečestnym ljudjam dodavati črtu ili dvě, prevračajuči jedinicu v dvojku ili trojku. Formalne čislovniky sut identične kitajskym formalnym čislovnikam, pomimo maloj razliky v načrtanju. Tutdenj cifry jedin, dva, tri i deset v pravnyh dokumentah pišut jedino v jihnom formalnom vidu (čisla od 4 do 9, ravno kako 100, 1000 i 10000 pišut identično obyčnym, gledite v tablice dolje).&lt;ref&gt;{{Cite web |script-title=ja:大正十一年大蔵省令第四十三号 (会計法規ニ基ク出納計算ノ数字及記載事項ノ訂正ニ関スル件) |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023833/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/T11/T11F03401000043.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第一条: 会計法規ニ基ク出納計算ニ関スル諸書類帳簿ニ記載スル金額其ノ他ノ数量ニシテ「一」、「二」、「三」、「十」、「廿」、「卅」ノ数字ハ「壱」、「弐」、「参」、「拾」、「弐拾」、「参拾」ノ字体ヲ用ユヘシ但横書ヲ為ストキハ「アラビア」数字ヲ用ユルコトヲ得』}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |script-title=ja:戸籍法施行規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023839/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S22/S22F00501000094.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:「第三十一条 2: 年月日を記載するには、壱、弐、参、拾の文字を用いなければならない。」}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |script-title=ja:小切手振出等事務取扱規程 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20120226023849/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S26/S26F03401000020.html |archive-date=2012-02-26 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『附則 (昭和四〇年四月一日大蔵省令第二〇号) 2: 小切手の券面金額は、当分の間、所定の金額記載欄に、漢数字により表示することができる。この場合においては、「一」、「二」、「三」及び「十」の字体は、それぞれ「壱」、「弐」、「参」及び「拾」の漢字を用い、かつ、所定の金額記載欄の上方余白に当該金額記載欄に記載の金額と同額をアラビア数字で副記しなければならない。』}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |script-title=ja:商業登記規則 |url=http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20090202084605/http://law.e-gov.go.jp/htmldata/S39/S39F03201000023.html |archive-date=2009-02-02 |url-status=dead |lang=ja |script-quote=ja:『第四十八条 2: 金銭その他の物の数量、年月日及び番号を記載するには、「壱、弐、参、拾」の文字を用いなければならない。ただし、横書きをするときは、アラビヤ数字を用いることができる。』}}&lt;/ref&gt; Tute obyčne formy jest možlivo izměnjato v směru vysšyh čisel dodavanjem črt (1 i 2 sut objasněne vyše, takože 3 jest možno izměnjati na 5, i 10 na 1000). V něktoryh slučajah cifru 1 cěljeno pišut kako v {{lang|ja|壱百壱拾}} za 110, na razliku od {{lang|ja|百十}} v obyčnom pisanju.

Formalne čislovniky:
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; | Čislo
! rowspan=&quot;2&quot; | Obyčno
! colspan=&quot;2&quot; | Formalno
|-
! koristaje se !! ustarělo
|-
| align=&quot;right&quot; | 1 || {{lang|ja|一}} || {{lang|ja|壱}} || {{lang|ja|壹}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 2 || {{lang|ja|二}} || {{lang|ja|弐}} || {{lang|ja|貳}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 3 || {{lang|ja|三}} || {{lang|ja|参}} || {{lang|ja|參}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 4 || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|四}} || {{lang|ja|肆}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 5 || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|五}} || {{lang|ja|伍}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 6 || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|六}} || {{lang|ja|陸}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 7 || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|七}} || {{lang|ja|柒}}, {{lang|ja|漆}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 8 || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|八}} || {{lang|ja|捌}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 9 || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|九}} || {{lang|ja|玖}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 10 || {{lang|ja|十}} || {{lang|ja|拾}} || {{lang|ja|拾}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 100 || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|百}} || {{lang|ja|佰}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 1000 || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|千}} || {{lang|ja|阡}}, {{lang|ja|仟}}
|-
| align=&quot;right&quot; | 10000 || {{lang|ja|万}} || {{lang|ja|万}}, {{lang|ja|萬}} || {{lang|ja|萬}}
|}

Četyre aktualnyh [[banknoty Japonskogo jena]], 1000-jen, 2000-jen, 5000-jen i 10000-jen imajut formalne čislovniky {{lang|ja|千}}, {{lang|ja|弐千}}, {{lang|ja|五千}} i {{lang|ja|壱万}}.

==V starojaponskom jezyku==
[[Starojaponsky jezyk]] imaje slovosbor čestično od staryh dob, i takože imaje unikalne čislovniky za čisla nad 10, ktore uže ne použivajit se, mimo slučajev něktoryh [[Leksema|leksem]].

Primětky:
* Transkripcija tut jest na osnově [[fonem]] i ne jest [[Fonetika|fonetična]]. Gledite članok o [[Starojaponsky jezyk|starojaponskom jezyku]] za vyše informacij.
* Gledite {{lang|en|[[Jōdai Tokushu Kanazukai]]}} za informacije o notacijah s nižnim indeksom.

&lt;!--NOTE: Please do NOT change /h/ to /p/. The transcription is phonemic, not phonetic. While it must have been [p] at some time in the past, during the Old Japanese period it was [ɸ]. --&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Čislo
! Izgovor
! Priklady
! Primětky
|-
| align=&quot;right&quot; | 1
| [[wiktionary:一#Noun 2|{{lang|ojp|pi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;to&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;}}]]
| {{lang|ojp|一日}} {{lang|ojp|pi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;to&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;pi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (1 denj), {{lang|ojp|一年}} {{lang|ojp|pi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;to&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;to&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;se}} (1 god)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 2
| [[wiktionary:二#Noun 2|{{lang|ojp|futa}}]]
| {{lang|ojp|二夜}} {{lang|ojp|futayo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;}} (2 noče)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 3
| [[wiktionary:三#Noun 2|{{lang|ojp|mi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}}]]
| {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;so&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (30)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 4
| [[wiktionary:四#Noun 2|{{lang|ojp|yo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;}}]]
| {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;so&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (40), {{lang|ojp|四人}} {{lang|ojp|yo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;tari}} (4 ljudi)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 5
| [[wiktionary:五#Noun 2|{{lang|ojp|itu}}]]
| {{lang|ojp|五年}} {{lang|ojp|ituto&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;se}} (5 lět)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 6
| [[wiktionary:六#Noun 2|{{lang|ojp|mu}}]]
| {{lang|ojp|六爪}} {{lang|ojp|mutuma}} (6 klěšče)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 7
| [[wiktionary:七#Noun|{{lang|ojp|nana}}]]
| {{lang|ojp|七瀬}} {{lang|ojp|nanase}} (mnogo bystryh)
| Često koristajut v značenju mnogo
|-
| align=&quot;right&quot; | 8
| [[wiktionary:八#Noun 2|{{lang|ojp|ya}}]]
| {{lang|ojp|八雲}} {{lang|ojp|yakumo&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (mnogo oblakov)
| Često koristajut v značenju mnogo
|-
| align=&quot;right&quot; | 9
| [[wiktionary:九#Noun 2|{{lang|ojp|ko&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;ko&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;no&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;}}]]
| {{lang|ojp|九柱}} {{lang|ojp|ko&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;ko&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;no&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;pasira}} (9 blagorodnyh / bogov)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 10
| [[wiktionary:十#Noun 2|{{lang|ojp|to&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;}}]] / [[wiktionary:十#Noun 3|{{lang|ojp|to&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;wo}}]]
| {{lang|ojp|十日}} {{lang|ojp|to&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;woka}} (10 dnjev)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 10
| [[wiktionary:十#Noun|{{lang|ojp|so&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}}]]
| {{lang|ojp|三十}} {{lang|ojp|mi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;so&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (30), {{lang|ojp|四十}} {{lang|ojp|yo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;so&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (40), {{lang|ojp|六十}} {{lang|ojp|muso&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (60), {{lang|ojp|八十}} {{lang|ojp|yaso&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}} (80)
| Strěčaje se toliko v složityh slovah; ne koristaje se samo
|-
| align=&quot;right&quot; | 20
| [[wiktionary:二十#Noun|{{lang|ojp|pata}}]]
| {{lang|ojp|二十}} {{lang|ojp|patati}} (20), {{lang|ojp|二十人}} {{lang|ojp|patatari}} (20 ljudij), {{lang|ojp|二十年}} {{lang|ojp|patato&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;se}} (20 lět)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 50
| [[wiktionary:五十|{{lang|ojp|i}}]]
| {{lang|ojp|五十日}} {{lang|ojp|ika}} (50 dnjev)
| &amp;nbsp;
|-
| align=&quot;right&quot; | 100
| [[wiktionary:百#Noun 2|{{lang|ojp|po}}]]
| {{lang|ojp|五百}} {{lang|ojp|ipo}} (500), {{lang|ojp|五百年}} {{lang|ojp|ipoto&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;se}} (500 lět), {{lang|ojp|五百夜}} {{lang|ojp|ipoyo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;}} (500 nočev), {{lang|ojp|八百}} {{lang|ojp|yapo}} (800), {{lang|ojp|三百}} {{lang|ojp|mi&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;po}} (300), {{lang|ojp|六百}} {{lang|ojp|mupo}} (600), {{lang|ojp|九百}} {{lang|ojp|ko&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;ko&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;no&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;po}} (900)
| Koristaje se za množne sotky v sostavnyh čislovnikah. Često koristajut v značenju mnogo
|-
| align=&quot;right&quot; | 100
| [[wiktionary:百#Noun 3|{{lang|ojp|mo&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;mo&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;}}]]
| {{lang|ojp|百日}} {{lang|ojp|mo&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;mo&lt;sub&gt;1&lt;/sub&gt;ka}} (mnogo dnjev)
| Koristaje se za nemnožne sotky i za čislo &quot;100&quot; sebe. Često koristajut v značenju mnogo
|-
| align=&quot;right&quot; | 1000
| [[wiktionary:千#Noun|{{lang|ojp|ti}}]]
| {{lang|ojp|千年}} {{lang|ojp|tito&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;se}} (1000 lět, mnogo dnjev)
| Često koristajut v značenju mnogo
|-
| align=&quot;right&quot; | 10000
| [[wiktionary:万#Noun|{{lang|ojp|yo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;ro&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;du}}]]
| {{lang|ojp|八百万}} {{lang|ojp|yapoyo&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;ro&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;du}} (8000000, myriada)
| Često koristajut v značenju mnogo
|}

==Sčitanje na prstah==
Japonsky jezyl posluživaje se oddělnymi sistemami za sčitanje za sebe i za ukazyvanje čisel drugym, obědvě do deseti. Sčitanje načinajut s otvorjenoju dlanju, potom sčitajut do peti, sgybajuči prsty, počinajuči velikym palcem (ostalne sut rovne), ale četyti bude, kogda toliko maly prst jest rovny, a za pet bude pest. Potom sčitajut ješče do peti v obratnom slědu, otvarjajuči prsty, počinajuči tym malym – tako šest jest to samo kako četyri, sedm kako tri, i tako dalje, i dest končaje se otvorjenoju dlanju. Bez ogleda na to, že tuto prinosi nejednoznačnost, tuty sposob ne koristaje se za ukazyvanje čisel drugym i zato tuto obyčno ne jest problemom. Pri pokazyvanju sčeta drugym, načinajut s zatvorjenoj dlani, i odgybajut prstaý, počinajuči ukazovakom, dohodet do malogo prsta, i potom zakančivajut velikym palcem, kako to dělajut v Sjedinjenyh Štatah. Za ukazyvanje čisel nad petju, posluživajut se otvorjenoju dlanju (čto označaje pet) i prikladajut uměstno čislo prstov drugoj ruky ko dlani (dlanji soočajut se jedna drugoj) – tako, za šest ukazovakom se prikladaje k dlani i tako dalje.&lt;ref&gt;{{Cite web| url = http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm| title = Counting on one's fingers. About.com, Japanese Language, Namiko Abe| archive-url = https://web.archive.org/web/20130120143955/http://japanese.about.com/library/weekly/aa112198.htm |archive-date = 2013-01-20}}&lt;/ref&gt; Da by pokazati deset, trěba pokazati obě dlanji otvorjenymi von.

== Zapisyvanje slov čislami ==
Ako byli prijete [[arabske cifry]], stalo se vyše i vyše obyčno posluživati se njimi za napisanje čisel. Sčetne i redne čislovniky sut tipično napisane arabskymi ciframi, kako {{nihongo|'''tri ljudi'''|3人|san-nin}}, {{nihongo|'''julij''', &quot;sedmy měsec&quot;|7月|shichigatsu}}, {{nihongo|'''v vozrastu 20 lět'''|20歳|hatachi}}, i t. d., hoti {{lang|ja|三人}}, {{lang|ja|七月}} i {{lang|ja|二十歳}} sut takože dopustime v pisanju (ale to jest menje obyčno). Dalje, čisla, ktore sut čestju leksem, sut tipično zapisyvane kandži. Napriměr, termin {{nihongo|'zeleninovy kiosk'|八百屋|yaoya}} prěkladaje se v &quot;magazin 800&quot;, s koristanjem starojaponskogo izgovora za 800, {{lang|ojp|ya(h)o}}. Izvěstna Japonska organizovana kriminalna spoločnost [[jakuza]], može byti zapisyvana kako {{lang|ja|八九三}} (ili 893), kombinacija v igrě {{lang|en|[[Oicho-Kabu|oicho-kabu]]}}, ktora stoji 0 punktov, ukazyvaje, že jakuza sut &quot;ničtožne ljudi&quot; ili &quot;ljudi hazarda&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web |url=http://www.sljfaq.org/afaq/yakuza.html |title=What is the origin of yakuza? |website=www.sljfaq.org |access-date=2016-03-24}}&lt;/ref&gt;

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

==Vněšnje linky==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
* {{lang|ja|[http://www.moroo.com/uzokusou/misc/suumei/suumei.html 大数の名前について]}} (na japonskom jezyku)
* {{Cite web |url= http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html | title = Ancient Japanese number system| archive-url = https://web.archive.org/web/20180829030749/http://www.sf.airnet.ne.jp/~ts/language/number/ancient_japanese.html |archive-date=2018-08-29}}
* [http://www.solosequenosenada.com/gramatica/japanese/Learn_Japanese_Numbers.php English exercises for learning Japanese numerals]
* [https://web.archive.org/web/20090324035049/http://www.learnjapanesewordsandphrases.com/learnjapanesenumbers.html Audio to learn the pronunciation for Japanese numbers]
* [http://www.sljfaq.org/cgi/kanjinumbers.cgi Convert kanji numerals to arabic numerals] (sci. lang. Japan FAQ page)
* [http://www.sljfaq.org/cgi/numbers.cgi Convert arabic numerals to kanji numerals] (sci. lang. Japan FAQ page)
&lt;/div&gt;
{{Prěvod|en|Japanese numerals|}}
{{Prěvod|ru|Японские числительные|}}

[[Kategorija:Japonsky jezyk]]
[[Kategorija:Čislovniky]]</text>
      <sha1>losiwu3d5uzgx21ueao2p14e0080m5e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Casey Hudson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4637</id>
    <revision>
      <id>43855</id>
      <parentid>38945</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:12:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Lěpje ne prěuveličati s kategorijami ;)</comment>
      <origin>43855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1130" sha1="tbitmhp3v4r91fvj8wmonfxja4x70c2" xml:space="preserve">{{Kartka osoba|alma mater=[[Universitet Alberty]]|occupation=Igrovy tvoritelj|known for=[[Star Wars: Knights of the Old Republic]], serija [[Mass Effect]]}}

'''Casey Hudson''' — jest [[Kanada|kanadsky]] igrovy tvoritelj, ktory jest znany po jegovoj rabotě v [[BioWare]] za [[Videoigra|videoigry]], i v osnově za igrovu seriju [[Mass Effect]].

== Igry ==

* [[MDK 2]] (2000) — dizajn igrovyh mest i art.
* [[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]] (2000) — programovanje.
* [[Neverwinter Nights]] (2002) – art.
* [[Star Wars: Knights of the Old Republic]] (2003) – direktor i produser.
* [[Jade Empire]] (2005) – vpomočna rabota.
* [[Mass Effect (igra)|Mass Effect]] (2007) – direktor.
* [[Mass Effect Galaxy]] (2009) – produser i upravjenje frančajzom.
* [[Mass Effect 2]] (2010) – direktor i produser.
* [[Mass Effect 3]] (2012) – direktor.
* [[Baldur's Gate II: Enhanced Edition]] (2013) – vpomočna rabota.
* [[Anthem]] (2019) – generalny upravjenec studiji.
* [[Mass Effect Legendary Edition]] (2021) – generalny upravjenec studiji.

[[Kategorija:Kanadski dizajnery videoigr]]
[[Kategorija:BioWare]]</text>
      <sha1>tbitmhp3v4r91fvj8wmonfxja4x70c2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43857</id>
      <parentid>43855</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:14:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1177" sha1="0oz7z0p3muyp3w3zpdqsjirhx5z2qbo" xml:space="preserve">{{Kartka osoba|alma mater=[[Universitet Alberty]]|occupation=Igrovy tvoritelj|known for=[[Star Wars: Knights of the Old Republic]], serija [[Mass Effect]]}}

{{LatCyr|'''Casey Hudson'''|'''Кејси Хадсон'''|Casey Hudson}} — jest [[Kanada|kanadsky]] tvoritelj, ktory jest znany po jegovoj rabotě v [[BioWare]] za [[Videoigra|videoigry]], i v osnově za igrovu seriju [[Mass Effect]].

== Igry ==

* [[MDK 2]] (2000) — dizajn igrovyh mest i art.
* [[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]] (2000) — programovanje.
* [[Neverwinter Nights]] (2002) – art.
* [[Star Wars: Knights of the Old Republic]] (2003) – direktor i produser.
* [[Jade Empire]] (2005) – vpomočna rabota.
* [[Mass Effect (igra)|Mass Effect]] (2007) – direktor.
* [[Mass Effect Galaxy]] (2009) – produser i upravjenje frančajzom.
* [[Mass Effect 2]] (2010) – direktor i produser.
* [[Mass Effect 3]] (2012) – direktor.
* [[Baldur's Gate II: Enhanced Edition]] (2013) – vpomočna rabota.
* [[Anthem]] (2019) – generalny upravjenec studiji.
* [[Mass Effect Legendary Edition]] (2021) – generalny upravjenec studiji.

[[Kategorija:Kanadski dizajnery videoigr]]
[[Kategorija:BioWare]]</text>
      <sha1>0oz7z0p3muyp3w3zpdqsjirhx5z2qbo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43858</id>
      <parentid>43857</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:15:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1178" sha1="m5a98tfwks2ctwj0m8358oyrdyjoo6r" xml:space="preserve">{{Kartka osoba|alma mater=[[Universitet Alberty]]|occupation=Igrovy tvoritelj|known for=[[Star Wars: Knights of the Old Republic]], serija [[Mass Effect]]}}

{{LatCyr|'''Casey Hudson'''|'''Кејси Хадсон'''||Casey Hudson}} — jest [[Kanada|kanadsky]] tvoritelj, ktory jest znany po jegovoj rabotě v [[BioWare]] za [[Videoigra|videoigry]], i v osnově za igrovu seriju [[Mass Effect]].

== Igry ==

* [[MDK 2]] (2000) — dizajn igrovyh mest i art.
* [[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]] (2000) — programovanje.
* [[Neverwinter Nights]] (2002) – art.
* [[Star Wars: Knights of the Old Republic]] (2003) – direktor i produser.
* [[Jade Empire]] (2005) – vpomočna rabota.
* [[Mass Effect (igra)|Mass Effect]] (2007) – direktor.
* [[Mass Effect Galaxy]] (2009) – produser i upravjenje frančajzom.
* [[Mass Effect 2]] (2010) – direktor i produser.
* [[Mass Effect 3]] (2012) – direktor.
* [[Baldur's Gate II: Enhanced Edition]] (2013) – vpomočna rabota.
* [[Anthem]] (2019) – generalny upravjenec studiji.
* [[Mass Effect Legendary Edition]] (2021) – generalny upravjenec studiji.

[[Kategorija:Kanadski dizajnery videoigr]]
[[Kategorija:BioWare]]</text>
      <sha1>m5a98tfwks2ctwj0m8358oyrdyjoo6r</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43859</id>
      <parentid>43858</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:15:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1180" sha1="s5mss2n5sspzrle93hnnopuz3oxpqf8" xml:space="preserve">{{Kartka osoba|alma mater=[[Universitet Alberty]]|occupation=Igrovy tvoritelj|known for=[[Star Wars: Knights of the Old Republic]], serija [[Mass Effect]]}}

{{LatCyr|'''Casey Hudson'''|'''Кејси Хадсон'''|en|Casey Hudson}} — jest [[Kanada|kanadsky]] tvoritelj, ktory jest znany po jegovoj rabotě v [[BioWare]] za [[Videoigra|videoigry]], i v osnově za igrovu seriju [[Mass Effect]].

== Igry ==

* [[MDK 2]] (2000) — dizajn igrovyh mest i art.
* [[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]] (2000) — programovanje.
* [[Neverwinter Nights]] (2002) – art.
* [[Star Wars: Knights of the Old Republic]] (2003) – direktor i produser.
* [[Jade Empire]] (2005) – vpomočna rabota.
* [[Mass Effect (igra)|Mass Effect]] (2007) – direktor.
* [[Mass Effect Galaxy]] (2009) – produser i upravjenje frančajzom.
* [[Mass Effect 2]] (2010) – direktor i produser.
* [[Mass Effect 3]] (2012) – direktor.
* [[Baldur's Gate II: Enhanced Edition]] (2013) – vpomočna rabota.
* [[Anthem]] (2019) – generalny upravjenec studiji.
* [[Mass Effect Legendary Edition]] (2021) – generalny upravjenec studiji.

[[Kategorija:Kanadski dizajnery videoigr]]
[[Kategorija:BioWare]]</text>
      <sha1>s5mss2n5sspzrle93hnnopuz3oxpqf8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43860</id>
      <parentid>43859</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:18:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>jezyčne šablony</comment>
      <origin>43860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1271" sha1="4dm39o4c7w4wqzo52eu41uhg0pnsgp1" xml:space="preserve">{{Kartka osoba|alma mater=[[Universitet Alberty]]|occupation=Igrovy tvoritelj|known for=[[Star Wars: Knights of the Old Republic]], serija [[Mass Effect]]}}

{{-|'''Casey Hudson'''|'''Кејси Хадсон''' ({{Jezyky|en|Casey Hudson}})}} jest [[Kanada|kanadsky]] tvoritelj igr, ktory jest znany po jegovoj rabotě v [[BioWare]] za [[Videoigra|videoigry]], i v osnově za igrovu seriju {{-|[[Mass Effect]]}}.

== Igry ==

* {{-|[[MDK 2]]}} (2000) — dizajn igrovyh měst i art.
* {{-|[[Baldur's Gate II: Shadows of Amn]]}} (2000) — programovan‌je.
* {{-|[[Neverwinter Nights]]}} (2002) – art.
* {{-|[[Star Wars: Knights of the Old Republic]]}} (2003) – direktor i prodjuser.
* {{-|[[Jade Empire]]}} (2005) – pomočna rabota.
* {{-|[[Mass Effect (igra)|Mass Effect]]}} (2007) – direktor.
* {{-|[[Mass Effect Galaxy]]}} (2009) – prodjuser i upraven‌je frančajzom.
* {{-|[[Mass Effect 2]]}} (2010) – direktor i prodjuser.
* {{-|[[Mass Effect 3]]}} (2012) – direktor.
* {{-|[[Baldur's Gate II: Enhanced Edition]]}} (2013) – pomočna rabota.
* {{-|[[Anthem]]}} (2019) – generalny upravjenec studij.
* {{-|[[Mass Effect Legendary Edition]]}} (2021) – generalny upravjenec studij.

[[Kategorija:Kanadski dizajnery videoigr]]
[[Kategorija:BioWare]]</text>
      <sha1>4dm39o4c7w4wqzo52eu41uhg0pnsgp1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pablo Picasso</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4669</id>
    <revision>
      <id>43874</id>
      <parentid>36742</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:57:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>male pravky</comment>
      <origin>43874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3983" sha1="mtrxogxrn0d6ay5vl3ppfchly8gjid6" xml:space="preserve">{{Začetok|data = July 2026}}

{{Kartka osoba
| name             = Pablo Pikaso
| native_name      = &lt;center&gt;{{Jezyky|es|Pablo Picasso}}&lt;/center&gt;
| image            = [[Fajl:Pablo_picasso_1.jpg|250px|center|thumb|Pikaso v 1962|alt=Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu]]
| caption          = Pikaso v 1962
| alt              = Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu
| birth_name       = {{-|Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso}}&lt;ref name=&quot;CatRez&quot;&gt;{{cite book |last1=Daix |first1=Pierre |title=Picasso, 1900–1906: catalogue raisonné de l'oeuvre peint |year=1988 |publisher=Editions Ides et Calendes |pages=1–106 |url=https://books.google.com/books?id=MlNGAQAAIAAJ |language=fr}}&lt;/ref&gt;
| birth_date       = {{birth date|df=yes|1881|10|25}}
| birth_place      = [[Málaga|Malaga]], Španija
| death_date       = {{death date and age|df=yes|1973|4|8|1881|10|25}}
| death_place      = [[Mougins|Mužen]], Francija
| resting_place    = {{-|[[Château Vauvenargues]]}}
| resting_place_coordinates = {{Coord|43.554142|5.604438|region:FR-13_type:landmark}}
| field            = Umětnik
| training         = {{plainlist|
* {{-|[[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando]]}}}}
| years_active     = 1897–1973
| movement         = [[Kubizm]], [[Surealizm]]
| module           = {{Kartka osoba|child = yes
  | name = Glas Pabla Pikasa
  |signature = [[Fajl:Picasso Signatur-DuMont 1977.svg|frameless]]
  |module = [[Fajl:10 PABLO PICASO.ogg|center|Glas Pabla Pikasa, zapisany v 1960-h lětah]]
  }}
  }}

{{-|'''Pablo Picasso''' (|'''Пабло Пикассо''' ({{Jezyky|es|Pablo Picasso}};}} (rodženy 25 oktobra 1881, umrl 8 aprila 1973) byl [[Španija|špansky]] umětnik. Jest on uvažany za jednogo od umětnikov dvadesetogo stolětja, ktori imajut najboljši vliv&lt;ref name=&quot;brit1&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |title=Pablo Picasso, Spanish painter, sculptor, printmaker, ceramicist, and stage designer, one of the most-influential artists of the 20th century and the creator (with Georges Braque) of Cubism. Among his best-known works are Les Demoiselles d’Avignon (1909) and Guernica (1937).|publisher=Encyclopedia Britannica |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030745/https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |archive-date=21 March 2026 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Pablo Pikaso jest proslavjeny kako so-osnovatelj kubizma i osnovatelj umětnickoj formy asembljaža&lt;ref name=&quot;tate1&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |title=Sculpture, Tate |publisher=Tate.org.uk |access-date=3 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203110502/http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |archive-date=3 February 2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

{{-|Picasso|Пикассо}} jest načel nauku umětnosti kogdy imal je sedm lět i od dětinstva ukazal svoje nevěrojetne sposobnosti.

Umětnost {{-|Picassa|Пикасса}} je široko periodizovana. Razděljajut&lt;ref name=&quot;grove1&quot;&gt;{{cite web |url=https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |title=Pablo Picasso Periods: A Timeline, Grove Gallery |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250808204110/https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |archive-date=8 August 2025 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; jego rannji period (1899–1900), nebesky period (1901–1904), roževy period (1904–1906), afrikansky period (1907–1909), analitičny kubizm (1909–1912), sintetičny kubizm (1913–1925), surealizm (1919–1929) i umětnost časov graždanskoj vojny (1930–1939).

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}
{{Prěvod|en|Pablo Picasso}}

[[Kategorija:Živopisci]]
[[Kategorija:Arhitekty]]
[[Kategorija:Španci]]
[[Kategorija:Surealizm]]
{{DEFAULTSORT:Picasso, Pablo}}</text>
      <sha1>mtrxogxrn0d6ay5vl3ppfchly8gjid6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43875</id>
      <parentid>43874</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:58:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3982" sha1="596eakne2rk7jgajggk850m81nyu7ub" xml:space="preserve">{{Začetok|data = July 2026}}

{{Kartka osoba
| name             = Pablo Pikaso
| native_name      = &lt;center&gt;{{Jezyky|es|Pablo Picasso}}&lt;/center&gt;
| image            = [[Fajl:Pablo_picasso_1.jpg|250px|center|thumb|Pikaso v 1962|alt=Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu]]
| caption          = Pikaso v 1962
| alt              = Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu
| birth_name       = {{-|Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso}}&lt;ref name=&quot;CatRez&quot;&gt;{{cite book |last1=Daix |first1=Pierre |title=Picasso, 1900–1906: catalogue raisonné de l'oeuvre peint |year=1988 |publisher=Editions Ides et Calendes |pages=1–106 |url=https://books.google.com/books?id=MlNGAQAAIAAJ |language=fr}}&lt;/ref&gt;
| birth_date       = {{birth date|df=yes|1881|10|25}}
| birth_place      = [[Málaga|Malaga]], Španija
| death_date       = {{death date and age|df=yes|1973|4|8|1881|10|25}}
| death_place      = [[Mougins|Mužen]], Francija
| resting_place    = {{-|[[Château Vauvenargues]]}}
| resting_place_coordinates = {{Coord|43.554142|5.604438|region:FR-13_type:landmark}}
| field            = Umětnik
| training         = {{plainlist|
* {{-|[[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando]]}}}}
| years_active     = 1897–1973
| movement         = [[Kubizm]], [[Surealizm]]
| module           = {{Kartka osoba|child = yes
  | name = Glas Pabla Pikasa
  |signature = [[Fajl:Picasso Signatur-DuMont 1977.svg|frameless]]
  |module = [[Fajl:10 PABLO PICASO.ogg|center|Glas Pabla Pikasa, zapisany v 1960-h lětah]]
  }}
  }}

{{-|'''Pablo Picasso''' (|'''Пабло Пикассо''' ({{Jezyky|es|Pablo Picasso}};}} rodženy 25 oktobra 1881, umrl 8 aprila 1973) byl [[Španija|špansky]] umětnik. Jest on uvažany za jednogo od umětnikov dvadesetogo stolětja, ktori imajut najboljši vliv&lt;ref name=&quot;brit1&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |title=Pablo Picasso, Spanish painter, sculptor, printmaker, ceramicist, and stage designer, one of the most-influential artists of the 20th century and the creator (with Georges Braque) of Cubism. Among his best-known works are Les Demoiselles d’Avignon (1909) and Guernica (1937).|publisher=Encyclopedia Britannica |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030745/https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |archive-date=21 March 2026 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Pablo Pikaso jest proslavjeny kako so-osnovatelj kubizma i osnovatelj umětnickoj formy asembljaža&lt;ref name=&quot;tate1&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |title=Sculpture, Tate |publisher=Tate.org.uk |access-date=3 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203110502/http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |archive-date=3 February 2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

{{-|Picasso|Пикассо}} jest načel nauku umětnosti kogdy imal je sedm lět i od dětinstva ukazal svoje nevěrojetne sposobnosti.

Umětnost {{-|Picassa|Пикасса}} je široko periodizovana. Razděljajut&lt;ref name=&quot;grove1&quot;&gt;{{cite web |url=https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |title=Pablo Picasso Periods: A Timeline, Grove Gallery |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250808204110/https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |archive-date=8 August 2025 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; jego rannji period (1899–1900), nebesky period (1901–1904), roževy period (1904–1906), afrikansky period (1907–1909), analitičny kubizm (1909–1912), sintetičny kubizm (1913–1925), surealizm (1919–1929) i umětnost časov graždanskoj vojny (1930–1939).

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}
{{Prěvod|en|Pablo Picasso}}

[[Kategorija:Živopisci]]
[[Kategorija:Arhitekty]]
[[Kategorija:Španci]]
[[Kategorija:Surealizm]]
{{DEFAULTSORT:Picasso, Pablo}}</text>
      <sha1>596eakne2rk7jgajggk850m81nyu7ub</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43876</id>
      <parentid>43875</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:58:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3982" sha1="2qhbpng0ddmmonuqk8mvls3flg9tk06" xml:space="preserve">{{Začetok|data = July 2026}}

{{Kartka osoba
| name             = Pablo Pikaso
| native_name      = &lt;center&gt;{{Jezyky|es|Pablo Picasso}}&lt;/center&gt;
| image            = [[Fajl:Pablo_picasso_1.jpg|250px|center|thumb|Pikaso v 1962|alt=Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu]]
| caption          = Pikaso v 1962
| alt              = Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu
| birth_name       = {{-|Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso}}&lt;ref name=&quot;CatRez&quot;&gt;{{cite book |last1=Daix |first1=Pierre |title=Picasso, 1900–1906: catalogue raisonné de l'oeuvre peint |year=1988 |publisher=Editions Ides et Calendes |pages=1–106 |url=https://books.google.com/books?id=MlNGAQAAIAAJ |language=fr}}&lt;/ref&gt;
| birth_date       = {{birth date|df=yes|1881|10|25}}
| birth_place      = [[Málaga|Malaga]], Španija
| death_date       = {{death date and age|df=yes|1973|4|8|1881|10|25}}
| death_place      = [[Mougins|Mužen]], Francija
| resting_place    = {{-|[[Château Vauvenargues]]}}
| resting_place_coordinates = {{Coord|43.554142|5.604438|region:FR-13_type:landmark}}
| field            = Umětnik
| training         = {{plainlist|
* {{-|[[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando]]}}}}
| years_active     = 1897–1973
| movement         = [[Kubizm]], [[Surealizm]]
| module           = {{Kartka osoba|child = yes
  | name = Glas Pabla Pikasa
  |signature = [[Fajl:Picasso Signatur-DuMont 1977.svg|frameless]]
  |module = [[Fajl:10 PABLO PICASO.ogg|center|Glas Pabla Pikasa, zapisany v 1960-h lětah]]
  }}
  }}

{{-|'''Pablo Picasso''' (|'''Пабло Пикассо''' ({{Jezyky|es|Pablo Picasso}}; }}rodženy 25 oktobra 1881, umrl 8 aprila 1973) byl [[Španija|špansky]] umětnik. Jest on uvažany za jednogo od umětnikov dvadesetogo stolětja, ktori imajut najboljši vliv&lt;ref name=&quot;brit1&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |title=Pablo Picasso, Spanish painter, sculptor, printmaker, ceramicist, and stage designer, one of the most-influential artists of the 20th century and the creator (with Georges Braque) of Cubism. Among his best-known works are Les Demoiselles d’Avignon (1909) and Guernica (1937).|publisher=Encyclopedia Britannica |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030745/https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |archive-date=21 March 2026 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Pablo Pikaso jest proslavjeny kako so-osnovatelj kubizma i osnovatelj umětnickoj formy asembljaža&lt;ref name=&quot;tate1&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |title=Sculpture, Tate |publisher=Tate.org.uk |access-date=3 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203110502/http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |archive-date=3 February 2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

{{-|Picasso|Пикассо}} jest načel nauku umětnosti kogdy imal je sedm lět i od dětinstva ukazal svoje nevěrojetne sposobnosti.

Umětnost {{-|Picassa|Пикасса}} je široko periodizovana. Razděljajut&lt;ref name=&quot;grove1&quot;&gt;{{cite web |url=https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |title=Pablo Picasso Periods: A Timeline, Grove Gallery |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250808204110/https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |archive-date=8 August 2025 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; jego rannji period (1899–1900), nebesky period (1901–1904), roževy period (1904–1906), afrikansky period (1907–1909), analitičny kubizm (1909–1912), sintetičny kubizm (1913–1925), surealizm (1919–1929) i umětnost časov graždanskoj vojny (1930–1939).

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}
{{Prěvod|en|Pablo Picasso}}

[[Kategorija:Živopisci]]
[[Kategorija:Arhitekty]]
[[Kategorija:Španci]]
[[Kategorija:Surealizm]]
{{DEFAULTSORT:Picasso, Pablo}}</text>
      <sha1>2qhbpng0ddmmonuqk8mvls3flg9tk06</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43877</id>
      <parentid>43876</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Pablo Pikaso]] na [[Pablo Picasso]]</comment>
      <origin>43876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3982" sha1="2qhbpng0ddmmonuqk8mvls3flg9tk06" xml:space="preserve">{{Začetok|data = July 2026}}

{{Kartka osoba
| name             = Pablo Pikaso
| native_name      = &lt;center&gt;{{Jezyky|es|Pablo Picasso}}&lt;/center&gt;
| image            = [[Fajl:Pablo_picasso_1.jpg|250px|center|thumb|Pikaso v 1962|alt=Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu]]
| caption          = Pikaso v 1962
| alt              = Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu
| birth_name       = {{-|Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso}}&lt;ref name=&quot;CatRez&quot;&gt;{{cite book |last1=Daix |first1=Pierre |title=Picasso, 1900–1906: catalogue raisonné de l'oeuvre peint |year=1988 |publisher=Editions Ides et Calendes |pages=1–106 |url=https://books.google.com/books?id=MlNGAQAAIAAJ |language=fr}}&lt;/ref&gt;
| birth_date       = {{birth date|df=yes|1881|10|25}}
| birth_place      = [[Málaga|Malaga]], Španija
| death_date       = {{death date and age|df=yes|1973|4|8|1881|10|25}}
| death_place      = [[Mougins|Mužen]], Francija
| resting_place    = {{-|[[Château Vauvenargues]]}}
| resting_place_coordinates = {{Coord|43.554142|5.604438|region:FR-13_type:landmark}}
| field            = Umětnik
| training         = {{plainlist|
* {{-|[[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando]]}}}}
| years_active     = 1897–1973
| movement         = [[Kubizm]], [[Surealizm]]
| module           = {{Kartka osoba|child = yes
  | name = Glas Pabla Pikasa
  |signature = [[Fajl:Picasso Signatur-DuMont 1977.svg|frameless]]
  |module = [[Fajl:10 PABLO PICASO.ogg|center|Glas Pabla Pikasa, zapisany v 1960-h lětah]]
  }}
  }}

{{-|'''Pablo Picasso''' (|'''Пабло Пикассо''' ({{Jezyky|es|Pablo Picasso}}; }}rodženy 25 oktobra 1881, umrl 8 aprila 1973) byl [[Španija|špansky]] umětnik. Jest on uvažany za jednogo od umětnikov dvadesetogo stolětja, ktori imajut najboljši vliv&lt;ref name=&quot;brit1&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |title=Pablo Picasso, Spanish painter, sculptor, printmaker, ceramicist, and stage designer, one of the most-influential artists of the 20th century and the creator (with Georges Braque) of Cubism. Among his best-known works are Les Demoiselles d’Avignon (1909) and Guernica (1937).|publisher=Encyclopedia Britannica |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030745/https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |archive-date=21 March 2026 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Pablo Pikaso jest proslavjeny kako so-osnovatelj kubizma i osnovatelj umětnickoj formy asembljaža&lt;ref name=&quot;tate1&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |title=Sculpture, Tate |publisher=Tate.org.uk |access-date=3 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203110502/http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |archive-date=3 February 2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

{{-|Picasso|Пикассо}} jest načel nauku umětnosti kogdy imal je sedm lět i od dětinstva ukazal svoje nevěrojetne sposobnosti.

Umětnost {{-|Picassa|Пикасса}} je široko periodizovana. Razděljajut&lt;ref name=&quot;grove1&quot;&gt;{{cite web |url=https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |title=Pablo Picasso Periods: A Timeline, Grove Gallery |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250808204110/https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |archive-date=8 August 2025 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; jego rannji period (1899–1900), nebesky period (1901–1904), roževy period (1904–1906), afrikansky period (1907–1909), analitičny kubizm (1909–1912), sintetičny kubizm (1913–1925), surealizm (1919–1929) i umětnost časov graždanskoj vojny (1930–1939).

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}
{{Prěvod|en|Pablo Picasso}}

[[Kategorija:Živopisci]]
[[Kategorija:Arhitekty]]
[[Kategorija:Španci]]
[[Kategorija:Surealizm]]
{{DEFAULTSORT:Picasso, Pablo}}</text>
      <sha1>2qhbpng0ddmmonuqk8mvls3flg9tk06</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43880</id>
      <parentid>43877</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:00:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3982" sha1="n07qalzfeh4v7pukxffvvhi5fm49r3g" xml:space="preserve">{{Začetok|data = July 2026}}

{{Kartka osoba
| name             = Pablo Pikaso
| native_name      = &lt;center&gt;{{Jezyky|es|Pablo Picasso}}&lt;/center&gt;
| image            = [[Fajl:Pablo_picasso_1.jpg|250px|center|thumb|Pikaso v 1962|alt=Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu]]
| caption          = Pikaso v 1962
| alt              = Černo-běla fotografija Pikaso v paljtu
| birth_name       = {{-|Pablo Diego José Francisco de Paula Juan Nepomuceno María de los Remedios Cipriano de la Santísima Trinidad Ruiz y Picasso}}&lt;ref name=&quot;CatRez&quot;&gt;{{cite book |last1=Daix |first1=Pierre |title=Picasso, 1900–1906: catalogue raisonné de l'oeuvre peint |year=1988 |publisher=Editions Ides et Calendes |pages=1–106 |url=https://books.google.com/books?id=MlNGAQAAIAAJ |language=fr}}&lt;/ref&gt;
| birth_date       = {{birth date|df=yes|1881|10|25}}
| birth_place      = [[Málaga|Malaga]], Španija
| death_date       = {{death date and age|df=yes|1973|4|8|1881|10|25}}
| death_place      = [[Mougins|Mužen]], Francija
| resting_place    = {{-|[[Château Vauvenargues]]}}
| resting_place_coordinates = {{Coord|43.554142|5.604438|region:FR-13_type:landmark}}
| field            = Umětnik
| training         = {{plainlist|
* {{-|[[Real Academia de Bellas Artes de San Fernando]]}}}}
| years_active     = 1897–1973
| movement         = [[Kubizm]], [[Surealizm]]
| module           = {{Kartka osoba|child = yes
  | name = Glas Pabla Pikasa
  |signature = [[Fajl:Picasso Signatur-DuMont 1977.svg|frameless]]
  |module = [[Fajl:10 PABLO PICASO.ogg|center|Glas Pabla Pikasa, zapisany v 1960-h lětah]]
  }}
  }}

{{-|'''Pablo Picasso''' (|'''Пабло Пикассо''' ({{Jezyky|es|Pablo Picasso}}; }}rodženy 25 oktobra 1881, umrl 8 aprila 1973) byl [[Španija|špansky]] umětnik. Jest on uvažany za jednogo od umětnikov dvadesetogo stolětja, ktori imajut najboljši vliv&lt;ref name=&quot;brit1&quot;&gt;{{cite web |url=https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |title=Pablo Picasso, Spanish painter, sculptor, printmaker, ceramicist, and stage designer, one of the most-influential artists of the 20th century and the creator (with Georges Braque) of Cubism. Among his best-known works are Les Demoiselles d’Avignon (1909) and Guernica (1937).|publisher=Encyclopedia Britannica |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030745/https://www.britannica.com/biography/Pablo-Picasso |archive-date=21 March 2026 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Pablo Pikaso jest proslavjeny kako so-osnovatelj kubizma i osnovatelj umětnickoj formy asembljaža&lt;ref name=&quot;tate1&quot;&gt;{{cite web |url=http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |title=Sculpture, Tate |publisher=Tate.org.uk |access-date=3 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120203110502/http://www.tate.org.uk/collections/glossary/definition.jsp?entryId=267 |archive-date=3 February 2012 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

{{-|Picasso|Пикассо}} jest načel nauku umětnosti kogdy imal je sedm lět i od dětinstva ukazal svoje nevěrojetne sposobnosti.

Umětnost {{-|Picassa|Пикасса}} je široko periodizovana. Razděljajut&lt;ref name=&quot;grove1&quot;&gt;{{cite web |url=https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |title=Pablo Picasso Periods: A Timeline, Grove Gallery |access-date=2 July 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250808204110/https://grovegallery.com/en-es/blogs/articles/pablo-picasso-periods-a-timeline |archive-date=8 August 2025 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; jego rannji period (1899–1900), nebesky period (1901–1904), roževy period (1904–1906), afrikansky period (1907–1909), analitičny kubizm (1909–1912), sintetičny kubizm (1913–1925), surealizm (1919–1929) i umětnost časov graždanskoj vojny (1930–1939).

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}
{{Prěvod|en|Pablo Picasso}}

[[Kategorija:Živopisci]]
[[Kategorija:Arhitekti]]
[[Kategorija:Španci]]
[[Kategorija:Surealizm]]
{{DEFAULTSORT:Picasso, Pablo}}</text>
      <sha1>n07qalzfeh4v7pukxffvvhi5fm49r3g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dolgo С (kirilica)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4779</id>
    <revision>
      <id>43751</id>
      <parentid>28950</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:53:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1458" sha1="fcd1xcv4an850ej2y8kfhtp5416p1r9" xml:space="preserve">[[File:Cyrillic letter long Es.svg | right | 240px]]
[[File:Cyrillic_capital_letter_long_Es.svg|14x14px]], [[File:Cyrillic_small_letter_long_Es.svg|14x14px]] (''dolgo С'') je historična bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], ktora byla upotrěbjena v projektu [[baškirsky alfabet|baškirskogo alfabeta]] Mstislava Kulajeva iz 1912 g.&lt;ref name=&quot;efe&quot;&gt;{{Cite book | first = Ҡ. З. | last = Әхмәров | title = Башҡорт яҙыуы тарихынан | publisher = Kitap | location = Ufa | year = 2012 | isbn = 978-5-295-05619-2}}&lt;/ref&gt; Jejna mala forma pripominaje [[latinica|latinsku]] bukvu '''ſ''' (dolgo {{-|S}}). Ona označaje bezzvučny dentalny frikativ {{MFA|θ}}. Jejny ekvivalent v [[arabsko pismo|arabskom alfabetu]] byl '''ث''', a v latinskom alfabetu 1924 g. dvuznak {{-|'''th'''}} i v latinskom alfabetu 1930-1940 lět bukva [[Fajl:Latin small letter T with bowl.svg|13x13px]]. V modernom baškirskom alfabetu koristaje se bukva '''[[ҫ]]'''.

== Kodovanje ==
Dolgo {{-|С}} ne jest registrovana v [[Unikod]]u, ale prědlagajeme kodove točky za velike i male bukvy sut &lt;code&gt;U+1E07A&lt;/code&gt; i &lt;code&gt;U+1E07B&lt;/code&gt;. Kako zaměny možno jest koristati simbol &lt;code&gt;U+017F&lt;/code&gt; '''ſ''' (latinska mala bukva dolgo {{-|'''s'''}}) za malu bukvu, a simbol &lt;code&gt;U+A4E9&lt;/code&gt; '''ꓩ''' (bukva «Fa» jezyka lisu) za veliku bukvu.

== Iztočnik ==
{{Iztočniky}}

{{Varianty bukvy С}}
{{Kirilica}}

[[Kategorija:Kirlične bukvy|С]]</text>
      <sha1>fcd1xcv4an850ej2y8kfhtp5416p1r9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43752</id>
      <parentid>43751</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1459" sha1="mk75mw9yk7tdvmcon7ctlgez4rwa15i" xml:space="preserve">[[File:Cyrillic letter long Es.svg | right | 240px]]
[[File:Cyrillic_capital_letter_long_Es.svg|14x14px]], [[File:Cyrillic_small_letter_long_Es.svg|14x14px]] (''dolgo С'') je historična bukva razširjenoj [[Kirilica|kirilice]], ktora byla upotrěbjena v projektu [[baškirsky alfabet|baškirskogo alfabeta]] Mstislava Kulajeva iz 1912 g.&lt;ref name=&quot;efe&quot;&gt;{{Cite book | first = Ҡ. З. | last = Әхмәров | title = Башҡорт яҙыуы тарихынан | publisher = Kitap | location = Ufa | year = 2012 | isbn = 978-5-295-05619-2}}&lt;/ref&gt; Jejna mala forma pripominaje [[latinica|latinsku]] bukvu '''ſ''' (dolgo {{-|S}}). Ona označaje bezzvučny dentalny frikativ {{MFA|θ}}. Jejny ekvivalent v [[arabsko pismo|arabskom alfabetu]] byl '''ث''', a v latinskom alfabetu 1924 g. dvuznak {{-|'''th'''}} i v latinskom alfabetu 1930-1940 lět bukva [[Fajl:Latin small letter T with bowl.svg|13x13px]]. V modernom baškirskom alfabetu koristaje se bukva '''[[ҫ]]'''.

== Kodovanje ==
Dolgo {{-|С}} ne jest registrovana v [[Unikod]]u, ale prědlagajeme kodove točky za velike i male bukvy sut &lt;code&gt;U+1E07A&lt;/code&gt; i &lt;code&gt;U+1E07B&lt;/code&gt;. Kako zaměny možno jest koristati simbol &lt;code&gt;U+017F&lt;/code&gt; '''ſ''' (latinska mala bukva dolgo {{-|'''s'''}}) za malu bukvu, a simbol &lt;code&gt;U+A4E9&lt;/code&gt; '''ꓩ''' (bukva «Fa» jezyka lisu) za veliku bukvu.

== Iztočnik ==
{{Iztočniky}}

{{Varianty bukvy С}}
{{Kirilica}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy|С]]</text>
      <sha1>mk75mw9yk7tdvmcon7ctlgez4rwa15i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Japonske sčetne slova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4781</id>
    <revision>
      <id>43669</id>
      <parentid>43350</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:03:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>kat.</comment>
      <origin>43669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45437" sha1="pgfe3mpgpp075g35mjsu2a2w4xhtnji" xml:space="preserve">[[Fajl:20080317-100-dollar-muskmelon.jpg|thumb|right|300px|Priměr izkoristanja sčetnogo slova {{Nihongo|個|こ| ko}}. Idealny melon za 1 Man jenov (¥10,000), ne imajuči defektov, specialno odobrany kako simboličny podarok]]
V [[Japonsky jezyk|japonskom jezyku]] [[Japonske čislovniky|čislovniky]], prědavajuče informaciju o čislu objektov, blizko vsegda koristajut se s [[postfiks]]ami — specialnymi služebnymi slovami, ktore nazyvajut {{Nihongo|'''sčetne pomočne slova'''|助数詞|josūshi}}.

Podobna situacija jestvuje i v drugyh jezykah, ako li zajedno s [[Nečislime imenniky|nečislimymi imennikami]] ne može bezposrědno se koristati čislovnik. V věčšinstvu [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykov]] prěd takovymi imennikami (''sok, dym'') ne može byti čislovnik, hoti v molvě izrazy kako &quot;prosim, dva soky&quot; sut često dozvolime. Kolikost takyh prědmetov oprěděljajut s pomočju specialnyh slov, ktore odpovědajut něktoromu jih množstvu: «litr», «skljanka». Tute medžuslovjanske slova sut samostojne i zato ne sut ravnymi odpovědnostemi japonskym sčetnym slovam, ktore se koristajut podobno sufiksam, hoti v něktoryh slučajah rěčenja budujut se identično, napriměr {{Nihongo|コーヒーを一杯お願いします|''kōhī-o ippai onegaishimasu''}} — čašku kavy, laskavo prosim.

Drugoju nepremoju analogijeju može služiti izkoristanje specialnyh slov za sčitanje oprěděljennogo roda objektov, kako, napriměr sčitanje krav i bykov po glavam (&quot;20 glav&quot; vměsto &quot;20 krav i bykov&quot;). V bylyh formah russkogo jezyka, napriměr, sčitali odrězy platna v štukah (&quot;{{-|три штуки парчи}}&quot; vměsto &quot;{{-|три отреза}}&quot; ili &quot;{{-|три рулона}}&quot;), i tako dalje.

== Kako prěvoditi na slovjanske jezyky ==
Konstrukcije, imajuče sčetne slova, jest možlivo razděliti na tri grupy zavisno na tom, kako se oni prěvodet na slovjanske jezyky.

# Konstrukcije, imajuče sčetne slova kako jedinice měrjenja (časa, temperatury) ili označajuče objekty (ostrov, krajina, etaž i t.p.), obyčno prěkladjut s koristanjem slova v roditelniku (&quot;posětil tri krajiny&quot;, &quot;temperatura jest 16 stupnjev&quot;, &quot;on imaje 20 lět&quot;), [[Redny čisovnik|rednogo čisovnika]] &quot;pety etaž&quot;, či so stvarjanjem složitogo pridavnika (&quot;sedmilěto děte&quot;, &quot;petiminutna pauza&quot;, &quot;trietažny budinok&quot;). Govoritelje slovjanskyh jezykov mogut daže ne pojmati tute služebne slova kako osoblivu črtu japonskogo jezyka, zatože jihno koristanje jest blizko k odpovědajučim konstrukcijam v jih rodnom jezyku.
# Konstrukcije, imajuče sčetne slova, koristane zajedno s nečislimymi imennikami, takože izgledajut za govoriteljev slovjanskyh jezykov prirodno. V molvě večšinstva slovjanskyh jezykov jest dozvoljeno govoriti &quot;dajte prosim tri mlěka i dva soka», ale v gramotnoj rěči v pismu jest potrěbno utočnjenje, napriměr, &quot;tri butylky mlěka i dvě opakovky soka&quot;. Zato japonske sčetne slova prěkladajut se na slovjanske jezyky prirodnym obrazom (&quot;dva svitky tapet&quot;, &quot;čaška čaja&quot;).
# Najvyše složite za razuměnje sut konstrukcije, v ktoryh sčetne slova koristajut zajedno s čislimymi imennikami. Napriměr, izraz &quot;rodina imaje tri děteta&quot; na japonskom jezyku bude sodrživati ne jedino slovo &quot;děte&quot;, ale i sčetno slovo za sčitanje osob: &quot;rodina imaje tri osoby dětij&quot;. Podobno, ne jest možno rěkti &quot;ja jesm kupil tri jabloka&quot; ale jest obvezno izkoristati sčetno slovo za sčitanje malyh prědmětov: &quot;ja jesm kupil jablok tri kusy&quot;. V večšinstvu inyh slučajev tute japonske konstrukcije sovsěm ne jest možno točno prědati na slovjanske jezyky s koristanjem sčetnogo slova.

== Koristanje sčetnyh slov ==
V japonskom jezyku praktično vse imenniky muset se koristati so sčetnymi slovami za izraženje jih čisla, zatože v japonskom jezyku  odsutstvuje morfologija jedinstvenogo i množnogo čisla.&lt;ref&gt;{{Cite book|url=http://link.springer.com/10.1007/978-94-007-2681-9|title=Handbook of Quantifiers in Natural Language|date=2012|publisher=Springer Netherlands|isbn=978-94-007-2680-2|editor-last=Keenan|editor-first=Edward L.|series=Studies in Linguistics and Philosophy|volume=90|location=Dordrecht|doi=10.1007/978-94-007-2681-9|editor-last2=Paperno|editor-first2=Denis}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Watanabe|first=Akira|date=February 2006|title=Functional Projections of Nominals in Japanese: Syntax of Classifiers*|url=http://dx.doi.org/10.1007/s11049-005-3042-4|journal=Natural Language &amp; Linguistic Theory|volume=24|issue=1|pages=241–306|doi=10.1007/s11049-005-3042-4|s2cid=33599661|issn=0167-806X|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; S tutogo gledišča, blizko vse japonske imenniky sut nečislime. Taka gramatična osoblivost može projavjati se v situacijah, kogda govoreči ne može sintaksično pravilno izraziti množstvo konkretnogo prědmeta, jestli on ne znaje ili ne može vspomniti uměstno sčetno slovo. Za množstva od jednogo do deseti tutz problem može byti obojdeny koristanjem tradicijnyh čislovnikov (gledite poniže), čto dozvoljaje prisvojiti kolikost mnogym imennikam bez pomoči. Napriměr, &quot;četyri jabloka&quot; bude {{Nihongo|りんご四個|''ringo yonko''}}, kde {{Nihongo|j個|''ko''}} javjaje se sčetnam slovom, ale takože može byti izraženo s pomočju tradicijnogo čislovnika četyri kako {{Nihongo|りんご四つ|''ringo yottsu''}}. Tute tradicijne čislovniky jednakože ne mogut se uživati za sčitanje libokakyh imennikov; něktore, vključno imennikov za ljudij i životnyh, trěbujut uměstnogo sčetnogo slova (pomimo za 1 i 2 ljudij, u ktoryh praktično vsekogda koristajut varianty s tradicijnami čislovnikami, gledite [[Koristnik:Ilja isv/pěskovišče#Izključenja|izključenja]]).

Konstrukcije s koristanjem čislovnikov se mogut budovati podlě naslědnyh shem.

* Prva shema: ''kolikost + sčetnik —'' の ''({{Lang|en|no}}) — prědmet'', napriměr:

: 一本   の   鉛筆:  {{Lang|en|ippon-no empitsu}} ― jedna grafitka;
: 八歳   の   娘:  {{Lang|en|hassai-no musume}} ― osmilěta děvčinka.

V danyh priměrah jednake v japonskom zezyku konstrukcije pri převodu prědavajut se velmi različno.

* Vtora shema:  ''prědmet — svezna čestica — kolikost + sčetnik — glagol'', napriměr:

: 鉛筆  を  三本   買いました:  {{Lang|en|empitsu-o sanbon kaimashita}} ― kupil jest tri grafitky.
: 八歳の娘  が  三人  います:  {{Lang|en|hassai-no musume-ga sannin imasu}} ― sut tri osmilěte děvčinky.

Pri izboru sčetnogo slova uvažaje se ne jedino faktična prinaležnost ko klase věčij (&quot;vojenne koraby&quot;, &quot;životiny&quot; i t.d.), ale i jih forma.

* &quot;jedin plyvuči tunec&quot; — {{Nihongo|{{Lang|en|'''ippiki'''-no maguro}}|一匹の鮪|}}, sčitaje se kako &quot;glavy skota&quot;
* &quot;jedin izlovjeny tunec&quot; — {{Nihongo|{{Lang|en|'''ippon'''-no maguro}}|一本の鮪|}}, sčitaje se kako &quot;cilindrične prědmety&quot;,
* &quot;jedin trup tunca bez glavy i kože&quot; — {{Nihongo|{{Lang|en|'''ichyō'''-no maguro}}|一丁の鮪|}}, sčitaje se kako &quot;porcije&quot;,
* &quot;jedin kusok tunca&quot; — {{Nihongo|{{Lang|en|'''hitokamari'''-no maguro}}|一塊の鮪|}}, sčitaje se kako &quot;kusky&quot;,
* &quot;tonky krajec tunca v opakovkě&quot; — {{Nihongo|{{Lang|en|'''hitosaku'''-no maguro}}|一冊の鮪|}}, sčitaje se kako &quot;prugy&quot;,
* &quot;odrěz mesa tunca, gotovy k použivanju&quot; — {{Nihongo|{{Lang|en|'''hitokire'''-no maguro}}|一切れの鮪|}}, sčitaje se kako &quot;male kusky&quot;.

Něktore vyše česte sčetne slova mogut zaměnjati te mene česte. Napriměr, {{Nihongo|匹|''hiki''}} (gledite dole) često se koristaje za životiny, bez obzira na jih razměr. Jednakože, večšinstvo govoriteljev budut prědpočitati posluživati se pravilnym tradicijnym sčetnikom, {{Nihongo|頭|''tō''}}, ako li ide o večših životinah kako o konjah. Tuto stvarjaje red možnyh sčetnyh slov s različnymi stupnjami i prijemlivostju – napriměr, pri naručenju {{-|''[[Kushikatsu|kushikatsu]]''}} (smaženo meso na kyju), někto može naručati jih kako {{Nihongo|二串|''futa-kushi''}} (dva šašlyki), {{Nihongo|二本|''ni-hon''}} (dva kyje), ili {{Nihongo|二つ|''futa-tsu''}} (dva prědmety), so sniženjem točnosti v tutom redu.

Sčetne slova mogut cěljeno naduživane zaradi humorističnogo efekta, gluposti ili uražanja. Napriměr, rěčenje {{Nihongo|男一匹|''otoko ippiki''}} (&quot;jedin člověk [kako životina]&quot;), koristaje {{Nihongo|匹|''hiki''}}, sčetnik za životnyh, vměsto tipičnyh sčetnyh slov za ljudij.&lt;ref&gt;{{Cite web |script-title=ja:男一匹とは |trans-title=Čto jest 'otoko ippiki'? |url=https://kotobank.jp/word/%E7%94%B7%E4%B8%80%E5%8C%B9-453322 |access-date=2023-01-10 |script-website=ja:コトバンク |publisher=日本国語大辞典 |language=ja |script-quote=ja:一人前の男子ということを強めていう語。また、しっかりした男。|trans-quote=Koristaje se za podčrkivanje obraza vpolno dorastlogo i samostojnogo mladca. Može takože odkazyvati na člověka s silnym harakterom}}&lt;/ref&gt;

==Tablica tradicijnyh čislovnikov==
{| class=&quot;wikitable&quot;
! Čislo
! Čislovnik
! Transkripcija [[romaji|romadži]]
! Zapis [[hiragana|hiraganoju]]
|-
| 1
| {{lang|ja|一つ}}
| ''{{-||hitotsu}}''
| {{lang|ja|ひとつ}}
|-
| 2
| {{lang|ja|二つ}}
| ''{{-||futatsu}}''
| {{lang|ja|ふたつ}}
|-
| 3
| {{lang|ja|三つ}}
| ''{{-||mittsu}}''
| {{lang|ja|みっつ}}
|-
| 4
| {{lang|ja|四つ}}
| ''{{-||yottsu}}''
| {{lang|ja|よっつ}}
|-
| 5
| {{lang|ja|五つ}}
| ''{{-||itsutsu}}''
| {{lang|ja|いつつ}}
|-
| 6
| {{lang|ja|六つ}}
| ''{{-||muttsu}}''
| {{lang|ja|むっつ}}
|-
| 7
| {{lang|ja|七つ}}
| ''{{-||nanatsu}}''
| {{lang|ja|ななつ}}
|-
| 8
| {{lang|ja|八つ}}
| ''{{-||yattsu}}''
| {{lang|ja|やっつ}}
|-
| 9
| {{lang|ja|九つ}}
| ''{{-||kokonotsu}}''
| {{lang|ja|ここのつ}}
|-
| 10
| {{lang|ja|十}}
| ''{{-||tō}}''
| {{lang|ja|とお}}
|}

== Razprostranjene sčetne slova po kategorijah ==
Tuto jest izbrany spisok iz něktoryh najčesteje koristanyh sčetnyh slov.
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Izgovor
!Zapis
!Koristanje
|-
! colspan=&quot;3&quot; |Ljudi i prědmety
|-
|''{{lang|ja|ぶ}} {{-|bu}}''
|{{lang|ja|部}}
|Kopij žurnalov ili novin ili drugyh paketov papira
|-
|''{{lang|ja|だい}} {{-|dai}}''
|{{lang|ja|台}}
|Avt, velosipedov, mašin, mehaničnyh devajsov, [[Domova tehnika|domovyh aparatov]]
|-
|''{{lang|ja|はい}} {{-|hai}}, {{lang|ja|ぱい}} {{-|pai}}, {{lang|ja|ばい}} {{-|bai}}''
|{{lang|ja|杯}}
|Čašek i skljanok napitkov, ložek; [[Kalmar|kalmarov]], [[Osmonog|osmonogov]], [[Krab|krabov]], [[Morsko uho|morskyh ušij]], lodij (sleng)
|-
|''{{lang|ja|ひき}} {{-|hiki}}, {{lang|ja|ぴき}} {{-|piki}}, {{lang|ja|びき}} {{-|biki}}''
|{{lang|ja|匹}}
|Malyh životin, nasěkom, ryb, gadov, zemnovodnyh, [[Oni (folklore)|oni]] (běsov/črtov)
|-
|''{{lang|ja|ほん}} {{-|hon}}, {{lang|ja|ぽん}} {{-|pon}}, {{lang|ja|ぼん}} {{-|bon}}''
|{{lang|ja|本}}
|'''često koristano slovo'''  Dolgyh, tonkyh prědmetov: rěk, drag, želězničnyh kolěj, kravat, grafitok, butylok, gitar; takože, metaforično, telefonatov, maršrutov vlakov ili avtobusov, kin (gledite takože: ''{{-|tsūwa}}''), ocěnok ili izslědkov v sportivnyh sobytjah. Hoti {{lang|ja|本}} takože označaje &quot;kniga&quot;, sčetno slovo na knigy (modernogo formata {{-|[[Kodeks (knižny format)|kodeks]]}}) bude ''{{-|satsu}}''.
|-
|''{{lang|ja|かい}} {{-|kai}}, {{lang|ja|がい}} {{-|gai}}''
|{{lang|ja|階}}
|Etažev, podlog
|-
|''{{lang|ja|こ}} {{-|ko}}''
|{{lang|ja|個}}, {{lang|ja|箇}}, {{lang|ja|个}}, ili {{lang|ja|ヶ}}
|'''često koristano slovo''' Prědpokladaje, že prědmet jest maly i/ili krugly.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.punipunijapan.com/japanese-counter-ko/|title=Counting Small Objects in Japanese with 個 &amp;#124; PuniPuniJapan|date=15 August 2013}}&lt;/ref&gt; {{lang|ja|個}} takože koristajut za vojenne jedinice.
|-
|''{{lang|ja|まい}} {{-|mai}}''
|{{lang|ja|枚}}
|'''često koristano slovo''' Tonkyh, ploskyh prědmetov: listov papira, fotografij, talirek, prědmetov oblečenja (gledite takože: ''{{-|chaku}}'')
|-
|''{{lang|ja|めい}} {{-|mei}}''
|{{lang|ja|名}}
|[[Ljudi|Ljudij]] (učtivo) ({{lang|ja|名}} označaje &quot;ime&quot;)
|-
|''{{lang|ja|めん}} {{-|men}}''
|{{lang|ja|面}}
|Širokyh, ploskyh prědmetov: zrcal, dosok dlja stolnyh igr (šahov, igo, šogi), uravnjev [[Videoigra|kompjuternyh igr]], stěn v komnatě, tenisnyh kurtov
|-
|''{{lang|ja|にん}} {{-|nin}}''
|{{lang|ja|人}}
|Ljudij (ale gledite tabelu izključenij poniž)
|-
|''{{lang|ja|り}} {{-|ri}}''
|{{lang|ja|り}} ili {{lang|ja|人}}
|Ljudij, koristaje se v slovah {{lang|ja|一人 (ひとり)}} i {{lang|ja|二人 (ふたり)}}
|-
|''{{lang|ja|さつ}} {{-|satsu}}''
|{{lang|ja|冊}}
|Knig
|-
|''{{lang|ja|つ}} {{-|tsu}}''
|{{lang|ja|[[wikt:つ#Etymology_4|つ]]}}
|'''često koristano slovo''' Sčetno slovo občego naměrjenja, vhodi v sostav tradicijnyh japonskyh čislovnikov {{lang|ja|一つ}} (&quot;jedna věč&quot;), {{lang|ja|二つ}} (&quot;dvě věči&quot;), {{lang|ja|三つ}} (&quot;tri věči&quot;), i t.d.
|-
|''{{lang|ja|わ}} {{-|wa}}''
|{{lang|ja|話}}
|Razkazov, epizodov TV serialov, i t.d.
|-
! colspan=&quot;3&quot; |Čas, kalendar, i t.d.
|-
|''{{lang|ja|びょう}} {{-|byō}}''
|{{lang|ja|秒}}
|Sekund
|-
|''{{lang|ja|ふん}} {{-|fun}}, {{lang|ja|ぷん}} {{-|pun}}''
|{{lang|ja|分}}
|Minut
|-
|''{{lang|ja|がつ}} {{-|gatsu}}, also {{lang|ja|つき}} {{-|tsuki}}''
|{{lang|ja|月}}
|Měsecev v godu. Periodov času dolgostju měsec, kogda čitaje se kako ''{{-|tsuki}}'' (gledite takože: ''{{-|kagetsu}}'')
|-
|''{{lang|ja|はく}} {{-|haku}}, {{lang|ja|ぱく}} {{-|paku}}''
|{{lang|ja|泊}}
|Nočij pobytja
|-
|''{{lang|ja|じ}} {{-|ji}}''
|{{lang|ja|時}}
|Časin dnja
|-
|''{{lang|ja|じかん}} {{-|jikan}}''
|{{lang|ja|時間}}
|Periodov dolgostju časinu
|-
|''{{lang|ja|か}} {{-|ka}}''
|{{lang|ja|日}}
|Dnjev měseca
|-
|''{{lang|ja|かげつ}} {{-|kagetsu}}''
|{{lang|ja|ヶ月}}, {{lang|ja|箇月}}
|Periodov dolgostju měsec (gledite takože: ''{{-|gatsu}}''). V sovrěmennom japonskom jezyku {{lang|ja|箇}} obyčajno skračajut do maloj bukvy [[Katakana|katakany]] {{lang|ja|[[ヶ]]}}. Alternativno, možno često viděti kandži {{lang|ja|個}}, hiraganu {{lang|ja|か}}, malu katakanu {{lang|ja|ヵ}} i takože polnorazměrnu katakanu {{lang|ja|カ}} i {{lang|ja|ケ}}, ale toliko {{lang|ja|か}} strěčaje se jednako često.
|-
|''{{lang|ja|ねん}} {{-|nen}}''
|{{lang|ja|年}}
|Lět, školnyh lět (klas); ne lět vozrasta
|-
|''{{lang|ja|にち}} {{-|nichi}}''
|{{lang|ja|日}}
|Dnjev měseca (sle gledite tablicu izključenij dole)
|-
|''{{lang|ja|さい}} {{-|sai}}''
|{{lang|ja|歳}} (ili {{lang|ja|才}})
|Lět vozrasta ({{lang|ja|才}} obyčno posluživaje se kako [[Ryakuji|''ryakuji'']])
|-
|''{{lang|ja|しゅう}} {{-|shū}}''
|{{lang|ja|週}}
|Sedmic
|-
! colspan=&quot;3&quot; |Stupenj, čestota, i t.d.
|-
|''{{lang|ja|ばい}} {{-|bai}}''
|{{lang|ja|倍}}
|Množnost, -kratno kako v &quot;dvukratno&quot;
|-
|''{{lang|ja|ばん}} {{-|ban}}''
|{{lang|ja|番}}
|Město, pozicija v sportovnyh matčah
|-
|''{{lang|ja|ど}} {{-|do}}, also {{lang|ja|たび}} {{-|tabi}}''
|{{lang|ja|度}}
|'''često koristano slovo''' Slučajev, raz, stupnjev temperatury ili ugla (gledite takože: ''{{-|kai}}'').
|-
|''{{lang|ja|じょう}} {{-|jō}}''
|{{lang|ja|畳}}
|Matov [[tatami]]. Kandži {{lang|ja|畳}} takože se čitaje ''{{-|tatami}}'' i jest to samo, kako se koristaje za maty. Velikost komnaty [[Washitsu|vašicu]] v Japoniji ukazyvaje se v čislu tatami, napriměr 4½ ''{{-|jō}}''
|-
|''{{lang|ja|かい}} {{-|kai}}''
|{{lang|ja|回}}
|'''često koristano slovo''' Slučajev, raz (gledite takože: ''{{-|do}}'')
|-
|}

== Blagozvučne izměny ==
Ako li prěd sčetnym slovom sut oprěděljene čislovniky s oprěděljenymi fonemami, slučajut se sistematične izměny jih izgovora. Napriněr, {{lang|ja|一}} ''{{-|ichi}}'' + {{lang|ja|回}} {{-|kai}} → {{lang|ja|一回}} ''{{-|ikkai}}''. Vyše podrobnostej najdete v tabelě poniž.

Tuto moglo byti naslědkom morfo-fonologičnogo fenomena historičnoj izměny zvukov japonskogo jezyka,&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Kobuchi-Philip|first=Mana|date=May 2007|title=Floating numerals and floating quantifiers|url=http://dx.doi.org/10.1016/j.lingua.2006.03.008|journal=Lingua|volume=117|issue=5|pages=814–831|doi=10.1016/j.lingua.2006.03.008|issn=0024-3841|url-access=subscription}}&lt;/ref&gt; kako jest možno viděti na prikladu ozvučanja {{lang|ja|匹}} ''{{-|hiki}}'':
{| class=&quot;wikitable&quot;
|六
| +
|匹
|→
|六匹
|-
|''roku''
|
|'''''h'''iki''
|
|''ro'''pp'''iki''
|-
|šest
|
|malyh životin
|
|
|}
izměna grlovogo {{-|[h]}} na dvugubny {{-|[p]}}.

Drugy priměr:
{|
|一人
|
|二人
|
|三人
|-
|''hito-ri''
|
|''futa-ri''
|
|''san-'''nin'''''
|-
|na jednu osobu
|
|na dvě osoby
|
|na tri osoby
|}
Tute izměny sut slědovane dosti konsistentno, ale sut možlive variacije medžu govoriteljami. V tabelě, ako li variacije sut česte, jest uvedeno vyše alernativ.

''{{-|Jū}}'' zaměnjaje se ''{{-|ju-}}'' ili ''{{-|ji-}}'' ({{lang|ja|じゅっ/じっ}}) i dvojnoju suglaskoju prěd bezzvučnoju suglaskoju, kako to jest pokazano v tabelě. ''{{-|Ji-}}'' jest stara forma, ktora uže jest zaměnjena s ''{{-|ju-}}'' v v rěči poslědnjih generacij.
{| class=&quot;wikitable&quot;
!Numeral
!{{-|k}}- ({{lang|ja|か}} {{lang|ja|きゃ}} i t.d.)
!{{-|s/sh}}- ({{lang|ja|さ}} {{lang|ja|しゃ}} i t.d.)
!{{-|t/ch}}- ({{lang|ja|た}} {{lang|ja|ちゃ}} i t.d.)
!{{-|h}}- ({{lang|ja|は}} {{lang|ja|ひ}} {{lang|ja|へ}} {{lang|ja|ほ}} {{lang|ja|ひゃ}} {{lang|ja|ひゅ}} {{lang|ja|ひょ}})
!{{-|f}}- ({{lang|ja|ふ}})
!{{-|p}}- ({{lang|ja|ぱ}} etc.)
!{{-|w}}- ({{lang|ja|わ}})
|-
|1 {{-|ichi}}
|''{{-|ikk-}} {{lang|ja|いっか}}''
|''{{-|iss-}} {{lang|ja|いっさ}}''
|''{{-|itt-}} {{lang|ja|いった}}''
|''{{-|ipp-}} {{lang|ja|いっぱ}}''
|''{{-|ipp-}} {{lang|ja|いっぷ}}''
|''{{-|ipp-}} {{lang|ja|いっぱ}}''
|
|-
|3 {{-|san}}
|
|
|
|''{{-|sanb-}} {{lang|ja|さんば}}''
|''{{-|sanp-}} {{lang|ja|さんぷ}}''
|
|''{{-|sanb-}} {{lang|ja|さんば}}''
|-
|4 {{-|yon}}
|
|
|
|''{{-|yonh-}} {{lang|ja|よんは}}''
''{{-|yonp-}} {{lang|ja|よんぱ}}''
|''{{-|yonf-}} {{lang|ja|よんふ}}''
''{{-|yonp-}} {{lang|ja|よんぷ}}''
|
|''{{-|yow-}} {{lang|ja|よわ}}''
''{{-|yonw-}} {{lang|ja|よんわ}}'' {{-|yonb-}} {{lang|ja|よんば}}
|-
|6 {{-|roku}}
|''{{-|rokk-}} {{lang|ja|ろっか}}''
|
|
|''{{-|ropp-}} {{lang|ja|ろっぱ}}''
|''{{-|ropp-}} {{lang|ja|ろっぷ}}''
|''{{-|ropp-}} {{lang|ja|ろっぱ}}''
|''{{-|rokuw-}} {{lang|ja|ろくわ}}''
''{{-|ropp-}} {{lang|ja|ろっぱ}}''
|-
|8 {{-|hachi}}
|''{{-|hakk-}} {{lang|ja|はっか}}''
|''{{-|hass-}} {{lang|ja|はっさ}}''
|''{{-|hatt-}} {{lang|ja|はった}}''
|''{{-|happ-}} {{lang|ja|はっぱ}}''
|''{{-|happ-}} {{lang|ja|はっぷ}}''
|''{{-|happ-}} {{lang|ja|はっぱ}}''
|''{{-|happ-}} {{lang|ja|はっぱ}}''
''{{-|hachiw-}} {{lang|ja|はちわ}}''
|-
|10 {{-|jū}}
|''{{-|jikk-}} {{lang|ja|じっか}}''
''{{-|jukk-}} {{lang|ja|じゅっか}}''
|''{{-|jiss-}} {{lang|ja|じっさ}}''
''{{-|juss-}} {{lang|ja|じゅっさ}}''
|''{{-|jitt-}} {{lang|ja|じった}}''
''{{-|jutt-}} {{lang|ja|じゅった}}''
|''{{-|jipp-}} {{lang|ja|じっぱ}}''
''{{-|jupp-}} {{lang|ja|じゅっぱ}}''
|''{{-|jipp-}} {{lang|ja|じっぷ}}''
''{{-|jupp-}} {{lang|ja|じゅっぷ}}''
|''{{-|jipp-}} {{lang|ja|じっぱ}}''
''{{-|jupp-}} {{lang|ja|じゅっぱ}}''
|''{{-|jipp-}} {{lang|ja|じっぱ}}''
|-
|100 {{-|hyaku}}
|''{{-|hyakk-}} {{lang|ja|ひゃっか}}''
|
|
|''{{-|hyapp-}} {{lang|ja|ひゃっぱ}}''
|''{{-|hyapp-}} {{lang|ja|ひゃっぷ}}''
|''{{-|hyapp-}} {{lang|ja|ひゃっぱ}}''
|
|-
|1000 {{-|sen}}
|
|
|
|''{{-|senb-}} {{lang|ja|せんば}}''
|''{{-|senp-}} {{lang|ja|せんぷ}}''
|
|
|-
|10000 {{-|man}}
|
|
|
|''{{-|manb-}} {{lang|ja|まんば}}''
|''{{-|manp-}} {{lang|ja|まんぷ}}''
|
|
|-
|何 {{-|nan}}
|
|
|
|''{{-|nanb-}} {{lang|ja|なんば}}''
|''{{-|nanp-}} {{lang|ja|なんぷ}}''
|
|
|}

==Razširjeny spisok sčetnyh slov==
Tuty spisok takože vključaje něktore sčetne slova i upotrěbjenja, ktore strěčajut se rědko ili ne sut široko znajeme; druge slova mogut sporadično se upotrěbjati kako sčetne slova.

{| class=&quot;wikitable&quot;
! Izgovor
! Zapis
! Upotrěba
|-
| ''{{lang|ja|ば}} {{-|ba}}''
| {{lang|ja|場}}
| scen pjesy
|-
| ''{{lang|ja|ばい}} {{-|bai}}''
| {{lang|ja|倍}}
| raz, -kratno kako v &quot;dvukratno&quot;
|-
| ''{{lang|ja|ばん}} {{-|ban}}''
| {{lang|ja|晩}}
| nočij (gledite takože: ''{{-|ya}}'')
|-
| ''{{lang|ja|ばん}} {{-|ban}}''
| {{lang|ja|番}}
| posicija, platforma vlaka, izsledok sportivnogo matča
|-
| ''{{lang|ja|び}} {{-|bi}}''
| {{lang|ja|尾}}
| malyh ryb i [[Krevetka|krevetok]] (koristaje se pri trgovanju rybami; mnogo ljudij vměsto tomu govoret ''{{-|hiki}}'')
|-
| ''{{lang|ja|ぶ}} {{-|bu}}''
| {{lang|ja|部}}
| kopij žurnala ili novin ili drugyh paketov papira
|-
| ''{{lang|ja|ぶん}} {{-|bun}}''
| {{lang|ja|文}}
| rěčenij
|-
| ''{{lang|ja|びょう}} {{-|byō}}''
| {{lang|ja|秒}}
| sekund
|-
| ''{{lang|ja|ちゃく}} {{-|chaku}}''
| {{lang|ja|着}}
| kostjumov oblečenja (gledie takože: {{-|mai}})
|-
| ''{{lang|ja|ちょう}} {{-|chō}}''
| {{lang|ja|挺}}
| dolgyh, uzkyh prědmetov kako sut vintovky, palky tuše, nosilky, rikše, gusle
|-
| ''{{lang|ja|ちょう}} {{-|chō}}''
| {{lang|ja|丁}}
| listov, stranic, orudij, nožic, pil, nogavic, pistoletov, blokov tofu, gradskyh kvartalov, porcij v restoranu
|-
| ''{{lang|ja|ちょう}} {{-|chō}}''
| {{lang|ja|町}}
| gradskyh kvartalov
|-
| ''{{lang|ja|だい}} {{-|dai}}''
| {{lang|ja|代}}
| generacij, historičnyh periodov, carstvovanij
|-
| ''{{lang|ja|だい}} {{-|dai}}''
| {{lang|ja|台}}
| avt, velosipedov, mašin, mehanizmov, domovyh aparatov
|-
| ''{{lang|ja|だん}} {{-|dan}}''
| {{lang|ja|段}}
| uravnij, rangov, stupenij (stupenišča).
|-
| ''{{lang|ja|だんらく}} {{-|danraku}}''
| {{lang|ja|段落}}
| paragrafov
|-
| ''{{lang|ja|ど}} {{-|do}}, also {{lang|ja|たび}} {{-|tabi}}''
| {{lang|ja|度}}
| slučajev, kolikostij raz, stupnjev temperatury ili ugla (gledite takože: ''{{-|kai}}'').
|-
| ''{{lang|ja|ふで}} {{-|fude}}''
| {{lang|ja|筆}}
| sekvencij bukv ili rysovanok, ktore vy pišete ili rysujete ne odryvajuči pero od papira. Ne zaměšivati s ''{{-|hitsu}}'' ({{lang|ja|筆}}) poniž.
|-
| ''{{lang|ja|ふく}} {{-|fuku}}, {{lang|ja|ぷく}} {{-|puku}}''
| {{lang|ja|服}}
| čašek ''{{-|[[matcha]]}}'' (praškovy zeleny čaj); paketov ili doz praškovyh lěkov; vteganij (napr. cigarety); prěryvov ili pauz
|-
| ''{{lang|ja|ふく}} {{-|fuku}}, {{lang|ja|ぷく}} {{-|puku}}''
| {{lang|ja|幅}}
| visečih svitkov (''{{-|[[kakemono|kakejiku]]}}'')
|-
| ''{{lang|ja|ふん}} {{-|fun}}, {{lang|ja|ぷん}} {{-|pun}}''
| {{lang|ja|分}}
| minut
|-
| ''{{lang|ja|ふり}} {{-|furi}}''
| {{lang|ja|振}}
| mečev
|-
| ''{{lang|ja|がっきゅう}} {{-|gakkyū}}''
| {{lang|ja|学級}}
| klas (v školnom obrazovanju)
|-
| ''{{lang|ja|がつ}} {{-|gatsu}}, also {{lang|ja|つき}} {{-|tsuki}}''
| {{lang|ja|月}}
| měsec goda; periodov dolžinoju měsec pri čitanju kako ''{{-|tsuki}}'' (gledite takože: ''{{-|kagetsu}}'')
|-
| ''{{lang|ja|ご}} {{-|go}}''
| {{lang|ja|語}}
| slov
|-
| ''{{lang|ja|ごう}} {{-|gō}}''
| {{lang|ja|合}}
| malyh vměstilnikov (napr. čašek ryže, čaš sake)
|-
| ''{{lang|ja|ごん}} {{-|gon}}, also {{lang|ja|こと}} {{-|koto}}''
| {{lang|ja|言}}
| slov
|-
| ''{{lang|ja|ぐ}} {{-|gu}}''
| {{lang|ja|具}}
| sbirok pancyrov, sbirok mebelja
|-
| ''{{lang|ja|ぎょう}} {{-|gyō}}''
| {{lang|ja|行}}
| redkov teksta
|-
| ''{{lang|ja|はく}} {{-|haku}}''
| {{lang|ja|泊}}
| nočij pobytja
|-
| ''{{lang|ja|はい}} {{-|hai}}, {{lang|ja|ぱい}} {{-|pai}}, {{lang|ja|ばい}} {{-|bai}}''
| {{lang|ja|杯}}
| čašek i skljanok napitkov, ložek; kalmarov, osmonogov, krabov, morskyh ušij, lodij (sleng)
|-
| ''{{lang|ja|はい}} {{-|hai}}''
| {{lang|ja|敗}}
| proigr (sportivnyh bojev)
|-
| ''{{lang|ja|はこ}} {{-|hako}}''
| {{lang|ja|箱}}
| krabok
|-
| ''{{lang|ja|はり}} {{-|hari}}''
| {{lang|ja|張}}
| doždnikov, solnečnikov, šatorov
|-
| ''{{lang|ja|はしら}} {{-|hashira}}''
| {{lang|ja|柱}}
| bogov, memorialnyh dosok
|-
| ''{{lang|ja|はつ}} {{-|hatsu}}, {{lang|ja|ぱつ}} {{-|patsu}}''
| {{lang|ja|発}}
| izstrělov, kulej, vozdušnyh fejerverkov; orgazmov, polovyh aktov
|-
| ''{{lang|ja|ひき}} {{-|hiki}}, {{lang|ja|ぴき}} {{-|piki}}''
| {{lang|ja|匹}}
| malyh životin, nasěkom, ryb, gadov, zemnovodnyh, [[Oni (japonsky folklor)|oni]] (běsov/črtov)
|-
| ''{{lang|ja|ひん}} {{-|hin}}, {{lang|ja|ぴん}} {{-|pin}}''
| {{lang|ja|品}}
| (čestij jedanja, bljud (gledite takože: ''{{-|shina}}'')
|-
| ''{{lang|ja|ひつ}} {{-|hitsu}}, {{lang|ja|ぴつ}} {{-|pitsu}}''
| {{lang|ja|筆}}
|podělov zemje i člověk
|-
| ''{{lang|ja|ほ}} {{-|ho}}, {{lang|ja|ぽ}} {{-|po}}''
| {{lang|ja|歩}}
| krokov
|-
| ''{{lang|ja|ほん}} {{-|hon}}, {{lang|ja|ぽん}} {{-|pon}}, {{lang|ja|ぼん}} {{-|bon}}''
| {{lang|ja|本}}
| dolgyh, tonkyh prědmetov: rěk, drag, želězničnyh kolěj, kravat, grafitok, butylok, gitar; takože, metaforično, telefonatov (gledite takože: ''{{-|tsūwa}}''), maršrutov vlakov ili avtobusov, kin, bejsbolovyh  {{-|home-run'ov|хоум-ранов}}, punktov, ocěnok ili izslědkov v sportivnyh sobytjah. Hoti {{lang|ja|本}} takože označaje &quot;kniga&quot;, sčetno slovo na knigy je ''{{-|satsu}}''.
|-
| ''{{lang|ja|ひょう}} {{-|hyō}}, {{lang|ja|ぴょう}} {{-|pyō}}''
| {{lang|ja|票}}
| glasov
|-
| ''{{lang|ja|ひょうし}} {{-|hyōshi}}, {{lang|ja|びょうし}} {{-|byōshi}}''
| {{lang|ja|拍子}}
| muzikalnyh uderov, bitov
|-
| ''{{lang|ja|じ}} {{-|ji}}''
| {{lang|ja|字}}
| bukv, znakov kandži i kany
|-
| ''{{lang|ja|じ}} {{-|ji}}''
| {{lang|ja|児}}
| dětij. Kako v &quot;otec dvoh [dětij]&quot;, i t.d.
|-
| ''{{lang|ja|じ}} {{-|ji}}''
| {{lang|ja|時}}
| čas dnja
|-
| ''{{lang|ja|じかん}} {{-|jikan}}''
| {{lang|ja|時間}}
| periodov dolžinoju časinu
|-
| ''{{lang|ja|じょう}} {{-|jō}}''
| {{lang|ja|畳}}
| matov [[tatami]]. Kandži {{lang|ja|畳}} takože se čitaje ''{{-|tatami}}'' i jest to samo, kako se koristaje za maty. Velikost komnaty [[Washitsu|vašicu]] v Japoniji ukazyvaje se v čislu tatami, napriměr 4½ ''{{-|yo jō han}}''
|-
| ''{{lang|ja|じょう}} {{-|jō}}''
| {{lang|ja|錠}}
| pilulek/kapsul
|-
| ''{{lang|ja|じょう}} {{-|jō}}''
| {{lang|ja|条}}
| člankov zakona, tonkyh objektov, lučev ili potokov světla, prugov dyma ili blěskavic
|-
| ''{{lang|ja|か}} {{-|ka}}''
| {{lang|ja|日}}
| denj měseca
|-
| ''{{lang|ja|か}} {{-|ka}}''
| {{lang|ja|架}}
| kadrov
|-
| ''{{lang|ja|か}} {{-|ka}}''
| {{lang|ja|課}}
| lekcij
|-
| ''{{lang|ja|かぶ}} {{-|kabu}}''
| {{lang|ja|株}}
| akcij kompanije; razsady drěv
|-
| ''{{lang|ja|かげつ}} {{-|kagetsu}}''
| {{lang|ja|ヶ月}}, {{lang|ja|箇月}}
| periodov dolžinoju měsec (takože: ''{{-|gatsu}}''). V sovrěmennom japonskom jezyku {{lang|ja|箇}} obyčajno skračajut do maloj bukvy [[katakana|katakany]] {{lang|ja|[[ヶ]]}}. Alternativno, možno često viděti kandži {{lang|ja|個}}, hiraganu {{lang|ja|か}}, malu katakanu {{lang|ja|ヵ}} i takože polnorazměrnu katakanu {{lang|ja|カ}} i {{lang|ja|ケ}}, ale toliko {{lang|ja|か}} strěčaje se jednako često.
|-
| ''{{lang|ja|かい}} {{-|kai}}''
| {{lang|ja|回}}
| slučajev, kolikost raz/krat (gledite takože: ''{{-|do}}'')
|-
| ''{{lang|ja|かい}} {{-|kai}}, {{lang|ja|がい}} {{-|gai}}''
| {{lang|ja|階}}
| čislo etažev
|-
| ''{{lang|ja|かこく}} {{-|kakoku}}''
| {{lang|ja|ヶ国}}, {{lang|ja|箇国}}
| držav
|-
| ''{{lang|ja|かこくご}} {{-|kakokugo}}''
| {{lang|ja|ヶ国語}}, {{lang|ja|箇国語}}
| (narodnyh) jezykov
|-
| ''{{lang|ja|かく}} {{-|kaku}}''
| {{lang|ja|画}}
| črt v kandži
|-
| ''{{lang|ja|かん}} {{-|kan}}''
| {{lang|ja|貫}}
| kusov {{Lang|en|[[Sushi|nigiri-zushi]]}}
|-
| ''{{lang|ja|かん}} {{-|kan}}''
| {{lang|ja|艦}}
| vojennyh korabov
|-
| ''{{lang|ja|けいとう}} {{-|keitou}}''
| {{lang|ja|系統}}
| avtobusnyh maršrutov
|-
| ''{{lang|ja|けん}} {{-|ken}}''
| {{lang|ja|件}}
| abstraktnyh materij i slučajev
|-
| ''{{lang|ja|けん}} {{-|ken}}, {{lang|ja|げん}} {{-|gen}}''
| {{lang|ja|軒}}
| domov
|-
| ''{{lang|ja|き}} {{-|ki}}''
| {{lang|ja|機}}
| samoletov, mašin
|-
| ''{{lang|ja|き}} {{-|ki}}''
| {{lang|ja|基}}
| grobov, věncov, mikroprocessorov, reaktorov, liftov, damb
|-
| ''{{lang|ja|きん}} {{-|kin}}''
| {{lang|ja|斤}}
| bulok hlěba
|-
| ''{{lang|ja|きれ}} {{-|kire}}''
| {{lang|ja|切れ}}
| kuskov (hlěba, torta, {{Lang|en|[[sashimi]]}} i t.d.)
|-
| ''{{lang|ja|こ}} {{-|ko}}''
| {{lang|ja|個}}, {{lang|ja|箇}}, {{lang|ja|个}}, or {{lang|ja|ヶ}}
| občo měriteljno slovo, koristaje se ako li ne jestvuje specifično sčetno slovo. {{lang|ja|個}} takože upotrěbjajut za sčitanje vojenskyh podrazděljenij.
|-
| ''{{lang|ja|こ}} {{-|ko}}''
| {{lang|ja|戸}}
| domov ({{lang|ja|戸}} označaje &quot;dver&quot;)
|-
| ''{{lang|ja|こう}} {{-|kō}}''
| {{lang|ja|校}}
| škol
|-
| ''{{lang|ja|こう}} {{-|kō}}''
| {{lang|ja|稿}}
| skic manuskripta
|-
| ''{{lang|ja|こう}} {{-|kō}}''
| {{lang|ja|行}}
| bankov
|-
| ''{{lang|ja|こま}} {{-|koma}}''
| {{lang|ja|齣}}, {{lang|ja|コマ}}
| ramov, panelov. {{lang|ja|齣}} v naše časy se praktično ne koristaje
|-
| ''{{lang|ja|こん}} {{-|kon}}''
| {{lang|ja|献}}
| melkyh skljanok (napitkov)
|-
| ''{{lang|ja|く}} {{-|ku}}''
| {{lang|ja|区}}
| razdělov, okrugov grada
|-
| ''{{lang|ja|く}} {{-|ku}}''
| {{lang|ja|句}}
| {{Lang|en|[[haiku]], [[senryū]]}}
|-
| ''{{lang|ja|くち}} {{-|kuchi}}''
| {{lang|ja|口}}
| (bankovnyh) kont, donatov ({{lang|ja|口}} označaje &quot;otvor&quot; ili &quot;vstup&quot;)
|-
| ''{{lang|ja|くみ}} {{-|kumi}}''
| {{lang|ja|組}}
| skupin, par ljudij (dvojčet, muža s ženoju, tancorov, i t.d.)
|-
| ''{{lang|ja|くらす}} {{-|kurasu}}''
| {{lang|ja|クラス}}
| školnyh lekcij
|-
| ''{{lang|ja|きゃく}} {{-|kyaku}}''
| {{lang|ja|脚}}
| stolov, stolek, kubkov na dolgoj nogě
|-
| ''{{lang|ja|きゃく}} {{-|kyaku}}''
| {{lang|ja|客}}
| zbirok čašky i bljudca
|-
| ''{{lang|ja|きょく}} {{-|kyoku}}''
| {{lang|ja|曲}}
| muzikalnyh pjes
|-
| ''{{lang|ja|きょく}} {{-|kyoku}}''
| {{lang|ja|局}}
| matčev v nastoljnyh igrah (šahah, igo, šogi, madžongu); radio stancij, televizijnyh stancij
|-
| ''{{lang|ja|まい}} {{-|mai}}''
| {{lang|ja|枚}}
| tonkyh ploskyh prědmetov, listov papira, fotografij, talirok, prědmetov odědže (gledite takože: ''{{-|chaku}}'')
|-
| ''{{lang|ja|まき}} {{-|maki}} or {{lang|ja|かん}} {{-|kan}}''
| {{lang|ja|巻}}
| svitkov, {{Lang|en|kan}} dlja tomov knig
|-
| ''{{lang|ja|まく}} {{-|maku}}''
| {{lang|ja|幕}}
| teatralnyh aktov
|-
| ''{{lang|ja|めい}} {{-|mei}}''
| {{lang|ja|名}}
| lujdij (učtivo) ({{lang|ja|名}} označaje &quot;ime&quot;)
|-
| ''{{lang|ja|めん}} {{-|men}}''
| {{lang|ja|面}}
| zrcal, dosok za  nastoljne igry (šahy, igo, šogi); uravnjev kompjuternyh igr, stěn v komnatě, tenisnyh kurtov
|-
| ''{{lang|ja|もん}} {{-|mon}}''
| {{lang|ja|門}}
| pušek
|-
| ''{{lang|ja|もん}} {{-|mon}}''
| {{lang|ja|問}}
| pytanij
|-
| ''{{lang|ja|ねん}} {{-|nen}}''
| {{lang|ja|年}}
| lět, školnyh lět (klas); ne lět vozrasta
|-
| ''{{lang|ja|にち}} {{-|nichi}}''
| {{lang|ja|日}}
| čisla dnev měseca (ale gledite tablicu izključenij poniž)
|-
| ''{{lang|ja|にん}} {{-|nin}}''
| {{lang|ja|人}}
| ljudij (gledite tablicu izključenij poniž)
|-
| ''{{lang|ja|にんまえ}} {{-|ninmae}}''
| {{lang|ja|人前}}
| porcij jedy (bez izključenij, na razliku od ''{{-|nin}}'' povyš)
|-
| ''{{lang|ja|おり}} {{-|ori}}''
| {{lang|ja|折}}
| krabok, sdělanyh iz složenogo papira (sravnite s ''{{-|hako}}'' povyš, ktoro odnosi se ko krabkam generalno)
|-
| ''{{lang|ja|ぺーじ}} {{-|pēji}}''
| {{lang|ja|ページ}}, {{lang|ja|頁}}
| stranic
|-
| ''{{lang|ja|れい}} {{-|rei}}''
| {{lang|ja|例}}
| slučajev, priměrov
|-
|-
| ''{{lang|ja|れい}} {{-|rei}}''
| {{lang|ja|礼}}
| poklonov pri bogoslužbě v hramu
|-
| ''{{lang|ja|れん}} {{-|ren}}''
| {{lang|ja|連}}
| finger rings or necklace loops
|-
| ''{{lang|ja|り}} {{-|ri}}''
| {{lang|ja|り}} ili {{lang|ja|人}}
| ljudij, koristaje se v slovah {{Nihongo|一人|ひとり ''hitori''}} i {{Nihongo| 二人|ふたり ''futari''}}.
|-
| ''{{lang|ja|りん}} {{-|rin}}''
| {{lang|ja|輪}}
| koles, cvětov
|-
| ''{{lang|ja|りょう}} {{-|ryō}}''
| {{lang|ja|両}}
| želězničnyh vagonov
|-
| ''{{lang|ja|さい}} {{-|sai}}''
| {{lang|ja|才}} ili {{lang|ja|歳}}
| lět vozrasta
|-
| ''{{lang|ja|さお}} {{-|sao}}''
| {{lang|ja|棹}}
| skrinej s zasuvkami, horugv
|-
| ''{{lang|ja|さつ}} {{-|satsu}}''
| {{lang|ja|冊}}
| knig
|-
| ''{{lang|ja|せき}} {{-|seki}}''
| {{lang|ja|席}}
| měst za sedanje, prědstavjenij [[rakugo]], (pjanyh) zabav
|-
| ''{{lang|ja|せき}} {{-|seki}}''
| {{lang|ja|隻}}
| korabov, jednogo iz pary (napr., polovinok skladanogo ekrana), prědmetov, nosimyh vkupě (ryb, ptic, strěl i t.d.)
|-
| ''{{lang|ja|しな}} {{-|shina}}''
| {{lang|ja|品}}
| čestij jedanja, bljud (see also: ''{{-|hin}}'')
|-
| ''{{lang|ja|しゃ}} {{-|sha}}''
| {{lang|ja|社}}
| koristaje se za sčitanje firm i kompanij, t.j. {{lang|ja|会社}}
|-
| ''{{lang|ja|しき}} {{-|shiki}}''
| {{lang|ja|式}}
| zbirok prědmetov, kako sut dokumenty ili meblje
|-
| ''{{lang|ja|しょう}} {{-|shō}}''
| {{lang|ja|勝}}
| poběd (v sport turnirah)
|-
| ''{{lang|ja|しゅ}} {{-|shu}}''
| {{lang|ja|首}}
| veršev {{Lang|en|[[Waka (poezija)|tanka]]}}
|-
| ''{{lang|ja|しゅう}} {{-|shū}}''
| {{lang|ja|週}}
| sedmic
|-
| ''{{lang|ja|しゅるい}} {{-|shurui}} or {{lang|ja|しゅ}} {{-|shu}}''
| {{lang|ja|種類}} ili {{lang|ja|種}}
| tipov, vidov
|-
| ''{{lang|ja|そく}} {{-|soku}}''
| {{lang|ja|足}}
| par obuvok, ponožek, pančoh, {{Lang|en|[[tabi]]}}
|-
| ''{{lang|ja|そう}} {{-|sō}}''
| {{lang|ja|双}}
| par
|-
| ''{{lang|ja|たば}} {{-|taba}}''
| {{lang|ja|束}}
| svezkov (banknot), grozdij (cvětov, zelenin), snopov
|-
| ''{{lang|ja|たい}} {{-|tai}}''
| {{lang|ja|体}}
| obrazov, statuj, ostatkov osob, kukol, androidov, humanoidnyh robotov
|-
| ''{{lang|ja|たわら}} {{-|tawara}}''
| {{lang|ja|俵}}
| měškov ryži
|-
| ''{{lang|ja|てき}} {{-|teki}}''
| {{lang|ja|滴}}
| kapej tekutiny
|-
| ''{{lang|ja|てん}} {{-|ten}}''
| {{lang|ja|点}}
| toček, čestij množstva, zbirky
|-
| ''{{lang|ja|とう}} {{-|tō}}''
| {{lang|ja|頭}}
| velikyh životin, skota, slonov, kitov, delfinov, motyljev ({{lang|ja|頭}} označaje &quot;glava&quot;)
|-
| ''{{lang|ja|とき}} {{-|toki}}''
| {{lang|ja|時}}
| periodov časa, v šestyh čestah dnje ili noči (v tradicijnom i ustarělom sposobu govorjenja vremeni). Gledite takože: ''{{-|jikan}}''
|-
| ''{{lang|ja|とおり}} {{-|tōri}}''
| {{lang|ja|通り}}
| kombinacij, variantov rěšenja glavolomky
|-
| ''{{lang|ja|つ}} {{-|tsu}}''
| {{lang|ja|つ}}
| koristaje se v sostavu prvorodnyh japoskyh čislovnikov {{lang|ja|一つ}}, {{lang|ja|二つ}}, {{lang|ja|三つ}} etc.
|-
| ''{{lang|ja|つう}} {{-|tsū}}''
| {{lang|ja|通}}
| pisem
|-
| ''{{lang|ja|つぼ}} {{-|tsubo}}''
| {{lang|ja|坪}}
| često koristana edinica povrhnje, ravna 3.3 kvadratnyh metra.
|-
| ''{{lang|ja|つぶ}} {{-|tsubu}}''
| {{lang|ja|粒}}
| migdaljev, zrn
|-
| ''{{lang|ja|つうわ}} {{-|tsūwa}}''
| {{lang|ja|通話}}
| telefonovanij (gledite takože: ''{{-|hon}}'')
|-
| ''{{lang|ja|わ}} {{-|wa}}, {{lang|ja|ば}} {{-|ba}}, {{lang|ja|ぱ}} {{-|pa}}''
| {{lang|ja|羽}}
| ptic, kralikov. {{lang|ja|羽}} označaje &quot;pero&quot; ili &quot;krilo&quot;
|-
| ''{{lang|ja|わ}} {{-|wa}}''
| {{lang|ja|把}}
| svezok, kompletov, vuzlov
|-
| ''{{lang|ja|わ}} {{-|wa}}''
| {{lang|ja|話}}
| razkazov, epizodov TV serialov, i t.d..
|-
| ''{{lang|ja|や}} {{-|ya}}''
| {{lang|ja|夜}}
| nočij (gledite takože: ''{{-|ban}}'')
|-
| ''{{lang|ja|ぜん}} {{-|zen}}''
| {{lang|ja|膳}}
| par palok za jedanje; misok ryži
|}

== Izključenja ==
Tradicijne čislovniky koristajut se dětmi i za dětij, da by ukazyvati jih věk, vměsto upotrěbjanja sčetnogo slova za věk 歳 (ili 才) ''{{-|sai}}''.

Něktore sčetne slova, imenno 日 ''{{-|nichi}}'' i 人 ''{{-|nin}}'', koristajut se s tradičnymi čislovnikami za něktore čisla, kako jest možno viděti v tabelě poniž. Ine izkoristanja tradicijnyh čislovnikov sut obyčno ograničene oprěděljenymi rěčenjami, takymi, kako 一月 ''{{-|hitotsuki}}'' i 二月 ''{{-|futatsuki}}'' (jedin i dva měseca, odpovědajuči), 一言 ''{{-|hitokoto}}'' (cělno slovo) i 一度 ''{{-|hitotabi}}'' (jednokratno).

Poněkogda obyčne čisla, ktore imajut izvedeno značenje, zapisyvajut s pomočju odličnyh kandži. Napriměr, ''{{-|hitori}}'' (sam, jedin) zapisyvajut kako 独り, a ''{{-|futatabi}}'' (ješče raz, v drugy raz) obyčno pišut kako 再び vměsto 二度. Sčetno Čislo za měsece ''{{-|kagetsu}}'' (izvedeno od kandžii 箇月) često zapisyvajut kako ヶ月.

''{{-|Nana}}'' i ''{{-|shichi}}'' sut variantami za 7, ''{{-|yon}}'' i ''{{-|shi}}'' sut variantami za 4, i ''{{-|kyū}}'' i ''{{-|ku}}'' sut alternativy za 9. V tutyh treh parah variantov, ''{{-|nana}}'', ''{{-|yon}}'' i ''{{-|kyū}}'' sut izkoristane česteje. Něktore sčetne slova, jednakože, imenno 人 ''{{-|nin}}'' (ljudij), 月 ''{{-|gatsu}}'' (měsec goda), 日 ''{{-|ka/nichi}}'' (denj měseca, dnjev), 時 ''{{-|ji}}'' (časina dnja) i 時間 ''{{-|jikan}}'' (časin) rabotajut jedino s konkretnymi variantami. Tute varianty možno uviděti v tabelě dole.

Dokolě {{lang|ja|回}} ''{{-|kai}}'' (slučajev) i {{lang|ja|銭}} ''{{-|sen}}'' (0.01 jena, tutčas rědko se posluživaje) slědujut povyš uvedenym blagozvučnym izměnam, jih homofony {{lang|ja|階}} ''{{-|kai}}'' (etažev budinka) i {{lang|ja|千}} ''{{-|sen}}'' (tyseč) nemnogo odličajut se, kako uvedeno dole, ale tuto različenje ne jest vsegda slědovano vsemi govoriteljami. Tako, {{lang|ja|三階}} (&quot;tretji etaž&quot;) može čitati se ''{{-|san'''k'''ai}}'' ili ''{{-|san'''g'''ai}}'', ale {{lang|ja|三回}} (&quot;tri raza&quot;) izgovarjaje se jedino kako ''{{-|san'''k'''ai}}''.

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Čislo
!つ ''{{-|tsu}}''
!日 ''{{-|nichi}}''
!人 ''{{-|nin}}''
!年 ''{{-|nen}}''
!月 ''{{-|gatsu}}''
!時 ''{{-|ji}}''
!分 ''{{-|fun}}''
!百 ''{{-|hyaku}}''
!千 ''{{-|sen}}''
!歳 ''{{-|sai}}''
!階 ''{{-|kai}}''
|-
|1
|''ひとつ''
''{{-|hitotsu}}''
|''{{-|tsuitachi}}''&lt;ref&gt;Jednakože, pri sčitanju čisla dnjev, na razliku od dnja v měsecu, koristajut ''{{-|ichinichi}}''. Takože jest možno uslyšati ''{{-|Ippi}}''&lt;/ref&gt;
|''{{-|hitori}}''
|
|
|
|''{{-|ippun}}''
|
|''{{-|issen}}''
|''{{-|issai}}''
|''{{-|ikkai}}''
|-
|2
|''ふたつ''
''{{-|futatsu}}''
|''{{-|futsuka}}''
|''{{-|futari}}''
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|3
|''みっつ''
''{{-|mittsu}}''
|''{{-|mikka}}''
|
|
|
|
|''{{-|sanpun}}''
|''{{-|sanbyaku}}''
|''{{-|sanzen}}''
|
|''{{-|sangai}}''
|-
|4
|''よっつ''
''{{-|yottsu}}''
|''{{-|yokka}}''
|''{{-|yonin}}&lt;ref&gt;V dalěkyh oblasteh (napr. Sěverny [[Honšu]] i Iztočny [[Hokajdo]]) starše govoritelje mogut koristati ''{{-|yottari}}''.{{Cite web|url=http://www.wsc.uni-erlangen.de/pdf/tsou.pdf|title=Language Contact and Lexical Innovation|access-date=2007-02-14|archive-date=2004-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20041216014043/http://www.wsc.uni-erlangen.de/pdf/tsou.pdf|url-status=dead}} Table 1. Native Counting in Japanese&lt;/ref&gt;''
|''{{-|yonen}}''
|''{{-|shigatsu}}''
|''{{-|yoji}}''
|''{{-|yonpun}}''
|
|
|
|
|-
|5
|''いつつ''
''{{-|itsutsu}}''
|''{{-|itsuka}}''
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|-
|6
|''むっつ''
''{{-|muttsu}}''
|''{{-|muika}}''
|
|
|
|
|''{{-|roppun}}''
|''{{-|roppyaku}}''
|
|
|''{{-|rokkai}}''
|-
|7
|''ななつ''
''{{-|nanatsu}}''
|''{{-|nanoka}}''
|''{{-|shichinin}}''
|
|''{{-|shichigatsu}}''
|''{{-|shichiji}}''
|
|
|
|
|
|-
|8
|''やっつ''
''{{-|yattsu}}''
|''{{-|yōka}}''
|
|
|
|
|''{{-|happun}}''
|''{{-|happyaku}}''
|''{{-|hassen}}''
|''{{-|hassai}}''
|''{{-|hakkai}}''
|-
|9
|''ここのつ''
''{{-|kokonotsu}}''
|''{{-|kokonoka}}''
|
|
|''{{-|kugatsu}}''
|''{{-|kuji}}''
|
|
|
|
|
|-
|10
|''とお''
''{{-|tō}}''
|''{{-|tōka}}''
|
|
|
|
|''{{-|jippun}}''
|
|
|''{{-|jissai}}''
|''{{-|jikkai}}''
|-
|14
|
|''{{-|jūyokka}}''
|''{{-|jūyonin}}''
|''{{-|jūyonen}}''
|
|''{{-|jūyoji}}''
|''{{-|jūyonpun}}''
|
|
|
|
|-
|17
|
|''{{-|jūshichinichi}}''
|''{{-|jūshichinin}}''
|
|
|''{{-|jūshichiji}}''
|
|
|
|
|
|-
|19
|
|''{{-|jūkunichi}}''
|
|
|
|''{{-|jūkuji}}''
|
|
|
|
|
|-
|20
|
|''{{-|hatsuka}}''
|
|
|
|
|
|
|
|''{{-|hatachi}}''
|
|-
|24
|
|''{{-|nijūyokka}}''
|''{{-|nijūyonin}}''
|''{{-|nijūyonen}}''
|
|''{{-|nijūyoji}}''
|''{{-|nijūyonpun}}''
|
|
|
|
|-
|何 {{-|nan}}
|
|
|''&lt;ref&gt;I {{lang|ja|幾人}} ''{{-|ikunin}}'', i {{lang|ja|何人}} ''{{-|nannin}}'' koristajut v značenju &quot;kako mnogo jest ljudij&quot;.&lt;/ref&gt;
|
|
|
|''{{-|nanpun}}''
|''{{-|nanbyaku}}''
|''{{-|nanzen}}''
|
|''{{-|nangai}}''
|}

==Redne čislovniky==
Generalnko, opisane povyš sčetne slova sut [[Kolikostny čislovnik|kolikostne čislovniky]], vo smyslu, že oni ukazyvajut množstvo. Da by transformovati sčetno slovo v [[redny čislovnik]], ktory označaje poziciju v redu, poslě čislovnika dodavajut {{lang|ja|目}} ''{{-|me}}''. Tako, &quot;jedin raz&quot; bude se prěvoditi kako {{lang|ja|一回}} ''{{-|ikkai}}'', ale &quot;prvy raz&quot; kako {{lang|ja|一回目}} ''{{-|ikkaime}}''.

Tuto pravilo jest jednakože nedoslědno, zatože sČetno slovo bez sufiksa ''{{-|me}}'' često koristajut vzajemo zaměnlivo v značenjah kolikostnogo či rednogo čislovnika. Napriměr, {{lang|ja|三階}} ''{{-|sangai}}'' može označati i &quot;tri etaža&quot;, i &quot;tretji etaž&quot;.

==Intervaly časa==
Za izraženje časovogo intervala jest možno dodati {{lang|ja|間}} ''{{-|kan}}'' k naslědnym slovam: {{lang|ja|秒}} ''{{-|byō}}'', {{lang|ja|分}} ''{{-|fun}}'', {{lang|ja|時}} ''{{-|ji}}'', {{lang|ja|日}} ''{{-|nichi}}'' (i jih nestandardnym izgovoram, pomimo ''{{-|tsuitachi}}''), {{lang|ja|週}} ''{{-|shū}}'', {{lang|ja|ヶ月}} ''{{-|kagetsu}}'' i {{lang|ja|年}} ''{{-|nen}}''. Jednakože, upotrěbjenje se měnjaje v zavislnosti na slovu. Napriměr, propuskanje ''{{-|kan}}'' v slučaju {{lang|ja|時間}} ''{{-|jikan}}'' balo by grěškoju, i kogda ''{{-|shūkan}}'' i ''{{-|shū}} sut'' oba upotrěbjaut se često. Mimo tomu, slovo ''{{-|kagetsukan}}'' možno uslyšati odnositelno rědko, zatože ono jest izbytočnym, dokolě ''{{-|ka}}'' uže imaje funkciju ukazanja dolžiny.

== Sčetno slovo na kralikov ==
Sčetno slovo na kralikov jest ''{{-|-wa}}'' ({{lang|ja|羽}}), čto jest to samo kako na ptic. Obyčno pri sčitanju &quot;životin od malyh do srědnjih&quot; koristaje se ''{{-|-hiki}}'' ({{lang|ja|匹}}),&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Miura |first1=Akira |last2=Tanimori |first2=Masahiro |date=1996 |title=Handbook of Japanese Grammar |url=http://dx.doi.org/10.2307/329477 |journal=The Modern Language Journal |volume=80 |issue=3 |pages=424 |doi=10.2307/329477 |jstor=329477 |issn=0026-7902|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; slědovateljno, sčetnik na kralikov jest izključenjem. Jestvuje mnogo teorij o tom, začto na sčitanje kralikov koristaje se ''{{-|-wa}}'' ({{lang|ja|羽}}) vměsto ''{{-|-hiki}}'' ({{lang|ja|匹}}).

Jedna iz takyh teorij glasi, že v eru Edo bylo strogo zabranjeno vladoju jedati životin, ktore imajut četyri nogy, i zato ne bylo dozvoljeno ljudam jedati kraličje meso.&lt;ref name=&quot;Tsurumi&quot;&gt;{{Cite book |last=Tsurumi |first=Noriaki |script-title=ja:干支ってなぁ～に？ |publisher=Chikuma Shubansha |year=2000 |location=Japan |pages=92 |language=Japanese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite book |script-title=ja:Japonica時事百科 : 大日本百科事典編 |publisher=Shogakukan |year=1980 |location=Japan |pages=85–86 |language=Japanese}}&lt;/ref&gt; Vtogda ljudi sut počeli kategorizovati kralikov kako ptic, da by jedati jihno meso, i sčetno slovo takože izměnili od ''{{-|-hiki}}'' ({{lang|ja|匹}}) na ''{{-|-wa}}'' ({{lang|ja|羽}}).&lt;ref name=&quot;Tsurumi&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Druga teorija jest v tom, že vkus kraličjego mesa jest podobny mesu ptic, i čtovyše, kralikov lovili sut sětju, kako i ptic, i zato koristali sut ''{{-|-wa}}'' ({{lang|ja|羽}}) vměsto ''{{-|-hiki}}'' ({{lang|ja|匹}}).&lt;ref&gt;{{Cite book |script-title=ja:平凡社大百科事典 |publisher=Heibinsya |year=1984 |location=Japan |pages=221–222 |language=Japanese}}&lt;/ref&gt; Takemicu govori, že zdroj slova kralik, {{lang|ja|兎}} ''{{-|usagi}}'', jest {{lang|ja|羽}} ''{{-|u}}'', slovo, ktoro opisyvaje ptičje pera: slědovateljno, na kralikov upotrěbjaje se ''{{-|-wa}}'' ({{lang|ja|羽}}).&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Takemitsu |first=Makoto |script-title=ja:歴史から生まれた日常語の由来辞典 |publisher=Tokyodo Shuppan. |year=1998 |location=Japan |language=Japanese}}&lt;/ref&gt;

== Primětky i iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{cite web
 |url         = http://nippon.temerov.org/gramat.php?pad=counter
 |title       = Счётные суффиксы
 |lang        = ru
 |access-date  = 2010-12-25
 |archive-url  = https://web.archive.org/web/20110114103605/http://nippon.temerov.org/gramat.php?pad=counter
 |archive-date = 2011-01-14
 |url-status    = dead
}}

{{Prěvod|ru|Японские счётные суффиксы}}
{{Prěvod|en|Japanese count words}}
[[Kategorija:Japonsky jezyk]]</text>
      <sha1>pgfe3mpgpp075g35mjsu2a2w4xhtnji</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rukopisna bukva А</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4789</id>
    <revision>
      <id>43754</id>
      <parentid>29411</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:56:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Baškirska rukopisna bukva А]] na [[Rukopisna bukva А]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>29411</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4159" sha1="st3bbcxdae4090h6bbc1h7j0j2vvzof" xml:space="preserve">{| align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;&quot;
|- style=&quot;vertical-align:bottom;&quot;
| [[File:Cyrillic_capital_letter_script_A.svg|127x140px|class=skin-invert-image]]
| &amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;
| [[File:Cyrillic_small_letter_script_A.svg|92x97px|class=skin-invert-image]]
|}
[[File:Cyrillic_capital_letter_script_A.svg|14x14px]], [[File:Cyrillic_small_letter_script_A.svg|9x9px]] (''rukopisna bukva A'', {{Jezyky|en|Cyrillic script A}}) jest bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ktora byla upotrěbjena v [[baškirsky alfabet|baškirskom alfabetu]] [[Baškortostan|baškirskogo]] učenogo [[Mstislav Aleksandrovič Kulajev|Mstislava Aleksandroviča Kulajeva]] (1873–1958), publikovanom njim v 1912 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Кулаев | first = М.А. | title = Основы звукопроизношения и азбука для башкир | location = Казань | year = 1912 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Tutoj alfabet byl čest raznyh prob priměnjen‌ja [[russky alfabet|russkogo alfabeta]] za [[baškirsky jezyk]] na koncu 19. i na početku 20. stolětija.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Хусаинова | first = Л.М. | title = Алфавиты башкирского языка в ХIХ – начале ХХ веков | journal = Вестник Оренбургского государственного университета | year = 2017 | issue = № 3 (203) | language = ru | pages = str. 37–42}}&lt;/ref&gt; On sodržival 34 bukv, iz ktoryh večinstvo bylo identično russkomu, a ostale byli izmysljene Kulajevom na osnově [[grečsky alfabet|grečskogo alfabeta]] za označen‌je harakterističnyh zvukov baškirskogo jezyka.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://www.shs-conferences.org/articles/shsconf/pdf/2018/11/shsconf_cildiah2018_01153.pdf | title = The Role of ABC Books and Dictionaries at the End of XIX – the Beginning of the XX Century in the History of the Bashkir Literary Language | first1 = Rida | last1 = Latypova | first2 = Gulkay | last2 = Samirkhanova | first3 = Nailya | last3 = Lasynova | first4 = Zulfiya | last4 = Akhmetzadina | first5 = Liliya | last5 = Absalyamova | journal = SHS Web of Conferences | issue = 50 | year = 2018 | language = en | pages = str. 1–6}}&lt;/ref&gt; Jednakože onogda [[arabsko pismo]] imělo prěvagu, a praktična upotrěba jegovogo pravopisa byla prěvažno ograničena do jegovyh vlastnyh tvorov, ačekoli iměla značen‌je za pozdnějše razvitje baškirskoj kirilice.&lt;ref&gt;Tamože, str. 6&lt;/ref&gt;

Velika bukva pripominaje kiriličnu bukvu '''[[А (kirilica)|А]]''' s dodan‌jem hačka na lěvoj nožkě, a mala forma silno pripominaje [[latinica|latinsku]] bukvu ''alfa'' i zavisno od fonta može byti uvažana za homoglif maloj bukvy '''[[А (kirilica)|а]]'''. V sučasnoj baškirskoj kirilici jejin ekvivalent jest bukva '''[[Ә|Ә ә]]''', izgovorjena kako {{MFA|æ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/bashkir.htm | first = Simon | last = Ager | title = Bashkir/Bashkort (Башҡорт теле / Başqort tele) | website = omniglot.com | access-date = 2026-07-17 | language = en}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Башкирский алфавит Кулаева_(1910—1912).jpg | thumb | left | 300px | Baškiry alfabet Kulajeva (1912)]]
{{clear}}
== Kodovan‌je ==
[[File:Cyrillic_capital_letter_script_A.svg|14x14px]], kako i ostale bukvy Kulajeva, ne sut kodovane v [[Unikod|Unikodu]]. V 2022 g. bylo vneseno prědložen‌je, da by je vključiti s kodovymi pozicijami &lt;code&gt;U+1E06E&lt;/code&gt; i &lt;code&gt;U+1E06F&lt;/code&gt;,&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.unicode.org/L2/L2022/22154-old-cyrillic-bashkir.pdf | title = Proposal to encode 18 Cyrillic characters for old Bashkir | first = Nikita | last = Manulov | date = 2022-06-25 | language = en | website = unicode.org}}&lt;/ref&gt; ale ono ne dovedlo k realizaciji.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.unicode.org/L2/L2022/22121.htm | title = Approved Minutes of UTC Meeting 172. D.1.1b Cyrillic Letters for Bashkir | website = unicode.org | date = 2022-07-26 | language = en}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Varianty bukvy А}}
{{Kirilica}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy|А]]</text>
      <sha1>st3bbcxdae4090h6bbc1h7j0j2vvzof</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rukopisna bukva У</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4791</id>
    <revision>
      <id>43757</id>
      <parentid>29055</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:01:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Baškirska rukopisna bukva У]] na [[Rukopisna bukva У]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>29055</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4124" sha1="sojfanaw286yzxruv3e8kemfs1xvblw" xml:space="preserve">{| align=right style=&quot;border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;&quot;
|- valign=top
| [[Fajl:Cyrillic_capital_letter_script_U.svg|127x140px|class=skin-invert-image]]
| &amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;
| [[Fajl:Cyrillic_small_letter_script_U.svg|92x97px|class=skin-invert-image]]
|}
'''Rukopisna bukva {{-|У}}''' ([[Fajl:Cyrillic_capital_letter_script_U.svg|15x15px]] [[File:Cyrillic_small_letter_script_U.svg|12x12px]]) je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ktora byla upotrěbjena v [[baškirsky alfabet|baškirskom alfabetu]] [[Baškortostan|baškirskogo]] učenogo [[Mstislav Aleksandrovič Kulajev|Mstislava Aleksandroviča Kulajeva]] (1873–1958), publikovanom njim v 1912 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Кулаев | first = М.А. | title = Основы звукопроизношения и азбука для башкир | location = Казань | year = 1912 | language = ru}}&lt;/ref&gt; Tutoj alfabet byl čest raznyh prob priměnjen‌ja [[russky alfabet|russkogo alfabeta]] za [[baškirsky jezyk]] na koncu 19. i na početku 20. stolětija.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Хусаинова | first = Л.М. | title = Алфавиты башкирского языка в ХIХ – начале ХХ веков | journal = Вестник Оренбургского государственного университета | year = 2017 | issue = № 3 (203) | language = ru | pages = str. 37–42}}&lt;/ref&gt; On sodržival 34 bukv, iz ktoryh večinstvo bylo identično russkomu, a ostale byli izmysljene Kulajevom na osnově [[grečsky alfabet|grečskogo alfabeta]] za označen‌je harakterističnyh zvukov baškirskogo jezyka.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://www.shs-conferences.org/articles/shsconf/pdf/2018/11/shsconf_cildiah2018_01153.pdf | title = The Role of ABC Books and Dictionaries at the End of XIX – the Beginning of the XX Century in the History of the Bashkir Literary Language | first1 = Rida | last1 = Latypova | first2 = Gulkay | last2 = Samirkhanova | first3 = Nailya | last3 = Lasynova | first4 = Zulfiya | last4 = Akhmetzadina | first5 = Liliya | last5 = Absalyamova | journal = SHS Web of Conferences | issue = 50 | year = 2018 | language = en | pages = str. 1–6}}&lt;/ref&gt; Jednakože onogda [[arabsko pismo]] imělo prěvagu, a praktična upotrěba jegovogo pravopisa byla prěvažno ograničena do jegovyh vlastnyh tvorov, ačekoli iměla značen‌je za pozdnějše razvitje baškirskoj kirilice.&lt;ref&gt;Tamože, str. 6&lt;/ref&gt;

Velika bukva pripominaje kiriličnu bukvu '''[[У (kirilica)|У]]''', ale s dodan‌jem dvoh hačkov, a mala forma je mnogo podobna [[latinica|latinskoj]] bukvě {{-|'''y'''}}, takože s dvoma hačkami svrhu. 

V sučasnoj baškirskoj kirilici jejin ekvivalent jest bukva '''[[Ү|Ү ү]]''', izgovorjena kako {{MFA|y}} ili {{MFA|w}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/bashkir.htm | first = Simon | last = Ager | title = Bashkir/Bashkort (Башҡорт теле / Başqort tele) | website = omniglot.com | access-date = 2026-07-17 | language = en}}&lt;/ref&gt;

[[Fajl:Башкирский алфавит Кулаева_(1910—1912).jpg | thumb | left | 300px | Baškiry alfabet Kulajeva (1912)]]
{{clear}}
== Kodovan‌je ==
[[Fajl:Cyrillic_capital_letter_script_U.svg|15x15px]] i [[Fajl:Cyrillic_small_letter_script_U.svg|12x12px]], kako i ostale bukvy Kulajeva, ne sut kodovane v [[Unikod|Unikodu]]. V 2022 g. bylo vneseno prědložen‌je, da by je vključiti s kodovymi pozicijami &lt;code&gt;U+1E07C&lt;/code&gt; i &lt;code&gt;U+1E07D&lt;/code&gt;,&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.unicode.org/L2/L2022/22154-old-cyrillic-bashkir.pdf | title = Proposal to encode 18 Cyrillic characters for old Bashkir | first = Nikita | last = Manulov | date = 2022-06-25 | language = en | website = unicode.org}}&lt;/ref&gt; ale ono ne dovedlo k realizaciji.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.unicode.org/L2/L2022/22121.htm | title = Approved Minutes of UTC Meeting 172. D.1.1b Cyrillic Letters for Bashkir | website = unicode.org | date = 2022-07-26 | language = en}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Varianty bukvy У}}
{{Kirilica}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy|У]]</text>
      <sha1>sojfanaw286yzxruv3e8kemfs1xvblw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Igry za SNES</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4826</id>
    <revision>
      <id>43564</id>
      <parentid>29452</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T11:59:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90" sha1="omyk0unyngoq7hvbi7wn2s94sjvok68" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Игры за SNES}}
[[Kategorija:Kompjuterne igry po platformam]]</text>
      <sha1>omyk0unyngoq7hvbi7wn2s94sjvok68</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Igry za Acorn Archimedes</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4840</id>
    <revision>
      <id>43565</id>
      <parentid>29468</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:01:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" sha1="ivjfrtqa7p58h1xpylt3x4qv17o0wpi" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Игры за Acord Archimedes}}
[[Kategorija:Igry za osobne kompjutery]]</text>
      <sha1>ivjfrtqa7p58h1xpylt3x4qv17o0wpi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43567</id>
      <parentid>43565</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:03:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" sha1="4l3f6oykxh1in5fbtt551paf6h1dwen" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Игры за Acorn Archimedes}}
[[Kategorija:Igry za osobne kompjutery]]</text>
      <sha1>4l3f6oykxh1in5fbtt551paf6h1dwen</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Igry za NEC PC-9801</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4841</id>
    <revision>
      <id>43570</id>
      <parentid>29469</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:04:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92" sha1="mhbwn87jo29w0g2prniig37l3wtlsmk" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Игры за NEC PC-9801}}
[[Kategorija:Igry za osobne kompjutery]]</text>
      <sha1>mhbwn87jo29w0g2prniig37l3wtlsmk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sauna</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4849</id>
    <revision>
      <id>43812</id>
      <parentid>29529</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:29:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1216" sha1="gum9to8ct42b2rzqy07rcbe0r2b4hgh" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:Sauna}}
[[Fajl:Savusauna.jpg|thumb|250x250px|Tradicionna sauna u reky]]
[[Fajl:Sauna_2.jpg|thumb|374x374px|Standardna sauna]]
'''Sauna''' ({{Jezyky|fi|sauna}}) — [[Finlandija|finska]] [[Banja|banja-kupaljnja]] s gorečym suhym vozduhom. Mala specialna kamora-komnata, ktora prednaznačena za teplove procedury s pomočju suhogo vozduha — za velikoj temperatury i para delaje se silno potenje.

Sauny mogut topiti se &quot;načrno&quot; ili &quot;nabelo&quot;. V novyh domah za topjenje obyčajno stavet električne nagrevatelje.

== Obče ==
Od početka sauna je byl dom, v ktorom byla jedna kamora, ktora grela se do silnogo žara. Ogonj v ognišču grel kamenja, ktore hranili teplo.

Dymovu saunu (topjenje načrno), ktora ne imala trubu, topili sut takovoju metodoju da by dym izhodil s pomočju prosvetov v konstrukcije. V sauně ljudi poteli, sideči na policah i izlivali vodu na kamenja. Posle potenja ljudi myli se.

Tradicionno kamora sauny upotrebjala se ne jedino za mytje. Veliky žar ubival zle mikroby i virusy; od togo sauna je byla najčistoju kamoroju. Od togo v sauně takože lečili hvoryh ljudij i rodžali detij.

{{DEFAULTSORT:Sauna}}
[[Kategorija:Kupaljne]]
[[Kategorija:Kultura Finlandije]]</text>
      <sha1>gum9to8ct42b2rzqy07rcbe0r2b4hgh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43815</id>
      <parentid>43812</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:31:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1216" sha1="sl1lrgiufwj550ghj5ln37fwu5eixer" xml:space="preserve">{{DISPLAYTITLE:Sauna}}
[[Fajl:Savusauna.jpg|thumb|250x250px|Tradicionna sauna u reky]]
[[Fajl:Sauna_2.jpg|thumb|374x374px|Standardna sauna]]
'''Sauna''' ({{Jezyky|fi|sauna}}) — [[Finlandija|finska]] [[Banja|banja-kupaljnja]] s gorečym suhym vozduhom. Mala specialna kamora-komnata, ktora prednaznačena za teplove procedury s pomočju suhogo vozduha — za velikoj temperatury i para delaje se silno potenje.

Sauny mogut topiti se &quot;načrno&quot; ili &quot;nabelo&quot;. V novyh domah za topjenje obyčajno stavet električne nagrevatelje.

== Obče ==
Od početka sauna je byl dom, v ktorom byla jedna kamora, ktora grela se do silnogo žara. Ogonj v ognišču grel kamenja, ktore hranili teplo.

Dymovu saunu (topjenje načrno), ktora ne imala trubu, topili sut takovoju metodoju da by dym izhodil s pomočju prosvetov v konstrukcije. V sauně ljudi poteli, sideči na policah i izlivali vodu na kamenja. Posle potenja ljudi myli se.

Tradicionno kamora sauny upotrebjala se ne jedino za mytje. Veliky žar ubival zle mikroby i virusy; od togo sauna je byla najčistoju kamoroju. Od togo v sauně takože lečili hvoryh ljudij i rodžali detij.

{{DEFAULTSORT:Sauna}}
[[Kategorija:Kupalnje]]
[[Kategorija:Kultura Finlandije]]</text>
      <sha1>sl1lrgiufwj550ghj5ln37fwu5eixer</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Сауна</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4850</id>
    <redirect title="Sauna" />
    <revision>
      <id>43819</id>
      <parentid>29527</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:34:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="j0emlreaht8opp20ylvpxeolg2ilajq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Sauna]]
[[Kategorija:Купалње]]</text>
      <sha1>j0emlreaht8opp20ylvpxeolg2ilajq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kupaljni po tipam</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4852</id>
    <revision>
      <id>43820</id>
      <parentid>29546</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:35:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="51" sha1="c15i9zxylas27htheqs4la7hivo333e" xml:space="preserve">{{INTERWIKI|qid=Q99264425}}
[[Kategorija:Kupalnje]]</text>
      <sha1>c15i9zxylas27htheqs4la7hivo333e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kultura Finlandije</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4853</id>
    <revision>
      <id>43810</id>
      <parentid>38963</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:23:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122" sha1="k6rkbgb9a50inanajq4kz7xctp7ggxv" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Култура Финландије}}
[[Kategorija:Finlandija]]
[[Kategorija:Kultura po državam]]</text>
      <sha1>k6rkbgb9a50inanajq4kz7xctp7ggxv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kupalnje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>4854</id>
    <revision>
      <id>43813</id>
      <parentid>29548</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:30:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Kategorija:Kupaljni]] na [[Kategorija:Kupaljne]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>29548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="4t4py4wfacaphhjvqdmqkcvveqdm5zp" xml:space="preserve">{{INTERWIKI|qid=Q93984972}}
[[Kategorija:Banja]]</text>
      <sha1>4t4py4wfacaphhjvqdmqkcvveqdm5zp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43814</id>
      <parentid>43813</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:30:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Kategorija:Kupaljne]] na [[Kategorija:Kupalnje]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>29548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="4t4py4wfacaphhjvqdmqkcvveqdm5zp" xml:space="preserve">{{INTERWIKI|qid=Q93984972}}
[[Kategorija:Banja]]</text>
      <sha1>4t4py4wfacaphhjvqdmqkcvveqdm5zp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43816</id>
      <parentid>43814</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:31:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="61" sha1="sz2nj1mt4ozbrdwv97blur3cef2g63l" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Купалње}}
[[Kategorija:Banja]]</text>
      <sha1>sz2nj1mt4ozbrdwv97blur3cef2g63l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43817</id>
      <parentid>43816</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T23:33:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" sha1="dp1b255yipyjmq96vsrc7oav2gulro7" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Купалње}}
[[Kategorija:Vesdenno žitje]]</text>
      <sha1>dp1b255yipyjmq96vsrc7oav2gulro7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Discord</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4875</id>
    <revision>
      <id>43633</id>
      <parentid>30287</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:49:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2079" sha1="jk845cbnkqzh8ezhrmkvzq23yopmxs4" xml:space="preserve">[[File:Discord colour textlogo (2021).svg|thumb|Tekstovy logotip Diskorda.]]

'''Diskord''' ({{Jezyky|en|Discord}}) jest [[SŠA|amerikanska]] komunikacijna platforma za brzu komunikaciju i glasovy čat. Diskord rabotaje na [[Vindovs]]u, [[MakOS]]u, [[Android]]u, [[iOS]]u, [[iPadOS]]u, [[Linuks]]u i v veb-prěglědkah. Na 2021 god on imaje vyše 350 milionov registrovanyh koristnikov, iz ktoryh vyše 150 milionov sut aktivne každoměsečno. Glavno Diskord koristajut igrači v [[videoigra|videoigry]], ale poděl inyh koristnikov raste.

Diskord byl budovany, da by stvarjati i upravjati privatnymi i javnymi občinami. On da koristnikam dostup do takyh komunikacijnyh orudij, kako glasove i video-zovy, postojanne komory za čat, i integracije s inymi servisami za igračev, razom s občej možlivostju posylati osobne poslanja i stvarjati osobne grupy. Koristniki v Diskordu mogut sporazuměvati se v privatnyh čatah ili čestju občin, ktore sut znane kako &quot;servery&quot;. Server jest kolekcija postojannyh komor za čat i glasovyh kanalov, dostup do ktoryh možno dostati črěz zvateljne linky (invajty).

Kanaly ({{lang|en|channel}}) v Diskordu mogut koristati se ili za glasovy čat i strimy ({{lang|en|streaming}}), ili za brzy čat i obměn fajlami. Vidimost i dostup do kanalov može byti ograničeny do oddělnyh koristnikov; napriklad, kanal može byti &quot;{{lang|en|NSFW}}&quot; ({{lang|en|Not Safe For Work}} — &quot;nebezpečno za rabotoju&quot;), čto potrěbuje od koristnikov vprvo potvrditi, že jim uže 18 lět i one hočut viděti taky kontent.

Tekstove kanaly podtrimajut něktoru sintaksu na osnově jezyka [[Markdaun]]a, napriklad &lt;code&gt;*tekst*&lt;/code&gt;, da by uděliti tekst, i &lt;code&gt;||tekst||&lt;/code&gt; za spojlery. Kod takože možno uděljiti osoblivym kolorovańjem za jezyk programovańja.

== Vněšnje linky ==
* [https://discord.com/ {{-|discord.com}} — sajt Diskorda]
* [https://discord.gg/K4RGv7xrvC Server občiny medžuslovjanskogo jezyka v Diskordu]
{{Prěvod|en|Discord|revizija=1163372378}}

[[Category:Socialne mrěže]]
[[Category:SŠA]]

[[d:Q22907849]]</text>
      <sha1>jk845cbnkqzh8ezhrmkvzq23yopmxs4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43634</id>
      <parentid>43633</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:54:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Diskord]] na [[Discord]]</comment>
      <origin>43633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2079" sha1="jk845cbnkqzh8ezhrmkvzq23yopmxs4" xml:space="preserve">[[File:Discord colour textlogo (2021).svg|thumb|Tekstovy logotip Diskorda.]]

'''Diskord''' ({{Jezyky|en|Discord}}) jest [[SŠA|amerikanska]] komunikacijna platforma za brzu komunikaciju i glasovy čat. Diskord rabotaje na [[Vindovs]]u, [[MakOS]]u, [[Android]]u, [[iOS]]u, [[iPadOS]]u, [[Linuks]]u i v veb-prěglědkah. Na 2021 god on imaje vyše 350 milionov registrovanyh koristnikov, iz ktoryh vyše 150 milionov sut aktivne každoměsečno. Glavno Diskord koristajut igrači v [[videoigra|videoigry]], ale poděl inyh koristnikov raste.

Diskord byl budovany, da by stvarjati i upravjati privatnymi i javnymi občinami. On da koristnikam dostup do takyh komunikacijnyh orudij, kako glasove i video-zovy, postojanne komory za čat, i integracije s inymi servisami za igračev, razom s občej možlivostju posylati osobne poslanja i stvarjati osobne grupy. Koristniki v Diskordu mogut sporazuměvati se v privatnyh čatah ili čestju občin, ktore sut znane kako &quot;servery&quot;. Server jest kolekcija postojannyh komor za čat i glasovyh kanalov, dostup do ktoryh možno dostati črěz zvateljne linky (invajty).

Kanaly ({{lang|en|channel}}) v Diskordu mogut koristati se ili za glasovy čat i strimy ({{lang|en|streaming}}), ili za brzy čat i obměn fajlami. Vidimost i dostup do kanalov može byti ograničeny do oddělnyh koristnikov; napriklad, kanal može byti &quot;{{lang|en|NSFW}}&quot; ({{lang|en|Not Safe For Work}} — &quot;nebezpečno za rabotoju&quot;), čto potrěbuje od koristnikov vprvo potvrditi, že jim uže 18 lět i one hočut viděti taky kontent.

Tekstove kanaly podtrimajut něktoru sintaksu na osnově jezyka [[Markdaun]]a, napriklad &lt;code&gt;*tekst*&lt;/code&gt;, da by uděliti tekst, i &lt;code&gt;||tekst||&lt;/code&gt; za spojlery. Kod takože možno uděljiti osoblivym kolorovańjem za jezyk programovańja.

== Vněšnje linky ==
* [https://discord.com/ {{-|discord.com}} — sajt Diskorda]
* [https://discord.gg/K4RGv7xrvC Server občiny medžuslovjanskogo jezyka v Diskordu]
{{Prěvod|en|Discord|revizija=1163372378}}

[[Category:Socialne mrěže]]
[[Category:SŠA]]

[[d:Q22907849]]</text>
      <sha1>jk845cbnkqzh8ezhrmkvzq23yopmxs4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43636</id>
      <parentid>43634</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:56:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>43636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2062" sha1="ke45qrhzc3gpxehwe9e8l2a7tmo7rma" xml:space="preserve">[[File:Discord colour textlogo (2021).svg|thumb|Tekstovy logotip Diskorda.]]

'''Diskord''' ({{Jezyky|en|Discord}}) jest [[SŠA|amerikanska]] komunikacijna platforma za brzu komunikaciju i glasovy čat. Diskord rabotaje na [[Vindovs]]u, [[MakOS]]u, [[Android]]u, [[iOS]]u, [[iPadOS]]u, [[Linuks]]u i v veb-prěglědkah. Na 2021 god on imaje vyše 350 milionov registrovanyh koristnikov, iz ktoryh vyše 150 milionov sut aktivne každoměsečno. Glavno Diskord koristajut igrači v [[videoigra|videoigry]], ale poděl inyh koristnikov raste.

Diskord byl budovany, da by stvarjati i upravjati privatnymi i javnymi občinami. On da koristnikam dostup do takyh komunikacijnyh orudij, kako glasove i video-zovy, postojanne komory za čat, i integracije s inymi servisami za igračev, razom s občej možlivostju posylati osobne poslanja i stvarjati osobne grupy. Koristniki v Diskordu mogut sporazuměvati se v privatnyh čatah ili čestju občin, ktore sut znane kako &quot;servery&quot;. Server jest kolekcija postojannyh komor za čat i glasovyh kanalov, dostup do ktoryh možno dostati črěz zvateljne linky (invajty).

Kanaly ({{lang|en|channel}}) v Diskordu mogut koristati se ili za glasovy čat i strimy ({{lang|en|streaming}}), ili za brzy čat i obměn fajlami. Vidimost i dostup do kanalov može byti ograničeny do oddělnyh koristnikov; napriklad, kanal može byti &quot;{{lang|en|NSFW}}&quot; ({{lang|en|Not Safe For Work}} — &quot;nebezpečno za rabotoju&quot;), čto potrěbuje od koristnikov vprvo potvrditi, že jim uže 18 lět i one hočut viděti taky kontent.

Tekstove kanaly podtrimajut něktoru sintaksu na osnově jezyka [[Markdaun]]a, napriklad &lt;code&gt;*tekst*&lt;/code&gt;, da by uděliti tekst, i &lt;code&gt;||tekst||&lt;/code&gt; za spojlery. Kod takože možno uděljiti osoblivym kolorovańjem za jezyk programovańja.

== Vněšnje linky ==
* [https://discord.com/ {{-|discord.com}} — sajt Diskorda]
* [https://discord.gg/K4RGv7xrvC Server občiny medžuslovjanskogo jezyka v Diskordu]
{{Prěvod|en|Discord|revizija=1163372378}}

[[Category:Socialne mrěže]]
[[Category:SŠA]]</text>
      <sha1>ke45qrhzc3gpxehwe9e8l2a7tmo7rma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Franciszek Sławski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4881</id>
    <revision>
      <id>43681</id>
      <parentid>30648</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:31:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3375" sha1="d6avq9dpgb6hdh6yokpic89c9tzpm2y" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2023-04}}
'''Francišek Slavski''' ({{Jezyky|pl|Franciszek Sławski}}, 1916-2001) byl poljsky [[Jezykoznavstvo|jezykoznavec]], [[Slavistika|slavist]], profesor Jagelonskogo universiteta v Krakovu, člen Poljskoj Akademije Nauk i Poljskoj Akademije Uměnij, avtor ''Etimologičnogo slovnika poljskogo jezyka'' (1952–1982) i redaktor ''Praslovjanskogo slovnika'' (tom 1-8, A-Gy, 1974–2001). Druge jego publikacije sut napr. ''Gramatika bulgarskogo jezyka'' (1953 i 1962), ''Područny bulgarsko-poljsky slovnik'' (1963 i 1987), ''Izkazanje južnoslovjanskoj dialektologije'' (1962) i ''Praslovjansky sufiks {{-|-itjь}}''. Etimologične studije posvečene profesoru Slavskomu imějut latinsko nazvanje ''Etymologica Slavica''.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Jakubowicz|first=Mariola (red.)|url=https://ispan.waw.pl/ireteslaw/bitstream/handle/20.500.12528/1084/Etymologica_Slavica.pdf?sequence=4&amp;isAllowed=y|title=Etymologica Slavica. Studia etymologiczne poświęcone prof. Franciszkowi Sławskiemu z okazji setnej rocznicy urodzin|publisher=Instytut Slawistyki Polskiej Akademii Nauk|year=2019|isbn=978-83-66369-01-6|location=Warszawa}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Slavica : wybrane studia z językoznawstwa słowiańskiego|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1989|isbn=8304028670|location=Wrocław}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Słowotwórstwo, słownictwo i etymologia słowiańska|publisher=Polska Akademia Umiejętności|year=2011|isbn=9788376760797|location=Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek (red.)|url=https://1lib.pl/dl/2157477/f2a7e2|title=Słownik prasłowiański, t. 1-3|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1974|isbn=830400464X|location=Wrocław - Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|url=https://1lib.pl/dl/3426173/25e02e|title=Słownik prasłowiański, t. 4|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1981|isbn=83-04-00466-6|location=Wrocław - Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Gramatyka języka bułgarskiego|publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe|year=1962|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Podręczny słownik bułgarsko-polski z suplementem. T. 1|publisher=Państwowe Wydawnictwo Wiedza Powszechna|year=1987|isbn=8321405207|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Podręczny słownik bułgarsko-polski z suplementem. T. 2|publisher=Państwowe Wydawnictwo Wiedza Powszechna|year=1987|isbn=8321405207|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Zarys dialektologii południowosłowiańskiej : z wyborem tekstów gwarowych|publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe|year=1962|isbn=|location=Warszawa}}
* {{Cite journal|last=Sławski|first=Franciszek|date=1976|title=Prasłowiański sufiks -itjь|url=https://rep.up.krakow.pl/xmlui/bitstream/handle/11716/4232/09--Prawoslowianski-sufiks--Slawski.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|journal=Rocznik Naukowo-Dydaktyczny. 1976, Z. 58, Prace Językoznawcze 3|pages=73-[79]}}

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [https://ifs.filg.uj.edu.pl/franciszek-slawski Sajt o Frančišeku Slavskom] v Jagelonskom universitetu v Krakovu

{{Sortovati|Slawski, Franciszek}}
[[Kategorija:Jezykoznavci]]
[[Kategorija:Poljaki]]

[[d:Q4422991]]</text>
      <sha1>d6avq9dpgb6hdh6yokpic89c9tzpm2y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43682</id>
      <parentid>43681</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:31:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Frančišek Slavski]] na [[Franciszek Sławski]]</comment>
      <origin>43681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3375" sha1="d6avq9dpgb6hdh6yokpic89c9tzpm2y" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2023-04}}
'''Francišek Slavski''' ({{Jezyky|pl|Franciszek Sławski}}, 1916-2001) byl poljsky [[Jezykoznavstvo|jezykoznavec]], [[Slavistika|slavist]], profesor Jagelonskogo universiteta v Krakovu, člen Poljskoj Akademije Nauk i Poljskoj Akademije Uměnij, avtor ''Etimologičnogo slovnika poljskogo jezyka'' (1952–1982) i redaktor ''Praslovjanskogo slovnika'' (tom 1-8, A-Gy, 1974–2001). Druge jego publikacije sut napr. ''Gramatika bulgarskogo jezyka'' (1953 i 1962), ''Područny bulgarsko-poljsky slovnik'' (1963 i 1987), ''Izkazanje južnoslovjanskoj dialektologije'' (1962) i ''Praslovjansky sufiks {{-|-itjь}}''. Etimologične studije posvečene profesoru Slavskomu imějut latinsko nazvanje ''Etymologica Slavica''.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Jakubowicz|first=Mariola (red.)|url=https://ispan.waw.pl/ireteslaw/bitstream/handle/20.500.12528/1084/Etymologica_Slavica.pdf?sequence=4&amp;isAllowed=y|title=Etymologica Slavica. Studia etymologiczne poświęcone prof. Franciszkowi Sławskiemu z okazji setnej rocznicy urodzin|publisher=Instytut Slawistyki Polskiej Akademii Nauk|year=2019|isbn=978-83-66369-01-6|location=Warszawa}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Slavica : wybrane studia z językoznawstwa słowiańskiego|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1989|isbn=8304028670|location=Wrocław}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Słowotwórstwo, słownictwo i etymologia słowiańska|publisher=Polska Akademia Umiejętności|year=2011|isbn=9788376760797|location=Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek (red.)|url=https://1lib.pl/dl/2157477/f2a7e2|title=Słownik prasłowiański, t. 1-3|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1974|isbn=830400464X|location=Wrocław - Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|url=https://1lib.pl/dl/3426173/25e02e|title=Słownik prasłowiański, t. 4|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1981|isbn=83-04-00466-6|location=Wrocław - Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Gramatyka języka bułgarskiego|publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe|year=1962|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Podręczny słownik bułgarsko-polski z suplementem. T. 1|publisher=Państwowe Wydawnictwo Wiedza Powszechna|year=1987|isbn=8321405207|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Podręczny słownik bułgarsko-polski z suplementem. T. 2|publisher=Państwowe Wydawnictwo Wiedza Powszechna|year=1987|isbn=8321405207|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Zarys dialektologii południowosłowiańskiej : z wyborem tekstów gwarowych|publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe|year=1962|isbn=|location=Warszawa}}
* {{Cite journal|last=Sławski|first=Franciszek|date=1976|title=Prasłowiański sufiks -itjь|url=https://rep.up.krakow.pl/xmlui/bitstream/handle/11716/4232/09--Prawoslowianski-sufiks--Slawski.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|journal=Rocznik Naukowo-Dydaktyczny. 1976, Z. 58, Prace Językoznawcze 3|pages=73-[79]}}

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [https://ifs.filg.uj.edu.pl/franciszek-slawski Sajt o Frančišeku Slavskom] v Jagelonskom universitetu v Krakovu

{{Sortovati|Slawski, Franciszek}}
[[Kategorija:Jezykoznavci]]
[[Kategorija:Poljaki]]

[[d:Q4422991]]</text>
      <sha1>d6avq9dpgb6hdh6yokpic89c9tzpm2y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43684</id>
      <parentid>43682</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:32:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>43684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3359" sha1="rp1khyntmqm5qwhogr5il594fobdc2z" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2023-04}}
'''Francišek Slavski''' ({{Jezyky|pl|Franciszek Sławski}}, 1916-2001) byl poljsky [[Jezykoznavstvo|jezykoznavec]], [[Slavistika|slavist]], profesor Jagelonskogo universiteta v Krakovu, člen Poljskoj Akademije Nauk i Poljskoj Akademije Uměnij, avtor ''Etimologičnogo slovnika poljskogo jezyka'' (1952–1982) i redaktor ''Praslovjanskogo slovnika'' (tom 1-8, A-Gy, 1974–2001). Druge jego publikacije sut napr. ''Gramatika bulgarskogo jezyka'' (1953 i 1962), ''Područny bulgarsko-poljsky slovnik'' (1963 i 1987), ''Izkazanje južnoslovjanskoj dialektologije'' (1962) i ''Praslovjansky sufiks {{-|-itjь}}''. Etimologične studije posvečene profesoru Slavskomu imějut latinsko nazvanje ''Etymologica Slavica''.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Jakubowicz|first=Mariola (red.)|url=https://ispan.waw.pl/ireteslaw/bitstream/handle/20.500.12528/1084/Etymologica_Slavica.pdf?sequence=4&amp;isAllowed=y|title=Etymologica Slavica. Studia etymologiczne poświęcone prof. Franciszkowi Sławskiemu z okazji setnej rocznicy urodzin|publisher=Instytut Slawistyki Polskiej Akademii Nauk|year=2019|isbn=978-83-66369-01-6|location=Warszawa}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Slavica : wybrane studia z językoznawstwa słowiańskiego|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1989|isbn=8304028670|location=Wrocław}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Słowotwórstwo, słownictwo i etymologia słowiańska|publisher=Polska Akademia Umiejętności|year=2011|isbn=9788376760797|location=Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek (red.)|url=https://1lib.pl/dl/2157477/f2a7e2|title=Słownik prasłowiański, t. 1-3|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1974|isbn=830400464X|location=Wrocław - Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|url=https://1lib.pl/dl/3426173/25e02e|title=Słownik prasłowiański, t. 4|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich|year=1981|isbn=83-04-00466-6|location=Wrocław - Kraków}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Gramatyka języka bułgarskiego|publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe|year=1962|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Podręczny słownik bułgarsko-polski z suplementem. T. 1|publisher=Państwowe Wydawnictwo Wiedza Powszechna|year=1987|isbn=8321405207|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Podręczny słownik bułgarsko-polski z suplementem. T. 2|publisher=Państwowe Wydawnictwo Wiedza Powszechna|year=1987|isbn=8321405207|location=Warszawa}}
* {{Cite book|last=Sławski|first=Franciszek|title=Zarys dialektologii południowosłowiańskiej : z wyborem tekstów gwarowych|publisher=Państwowe Wydawnictwo Naukowe|year=1962|isbn=|location=Warszawa}}
* {{Cite journal|last=Sławski|first=Franciszek|date=1976|title=Prasłowiański sufiks -itjь|url=https://rep.up.krakow.pl/xmlui/bitstream/handle/11716/4232/09--Prawoslowianski-sufiks--Slawski.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y|journal=Rocznik Naukowo-Dydaktyczny. 1976, Z. 58, Prace Językoznawcze 3|pages=73-[79]}}

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
* [https://ifs.filg.uj.edu.pl/franciszek-slawski Sajt o Frančišeku Slavskom] v Jagelonskom universitetu v Krakovu

{{Sortovati|Slawski, Franciszek}}
[[Kategorija:Jezykoznavci]]
[[Kategorija:Poljaki]]</text>
      <sha1>rp1khyntmqm5qwhogr5il594fobdc2z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Romi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4992</id>
    <revision>
      <id>43851</id>
      <parentid>33203</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:04:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>-d</comment>
      <origin>43851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2608" sha1="5fq301tng7ihish5twy60c3qkl3k2yy" xml:space="preserve">[[File:Flag of the Romani people.svg|thumb|Romska horugva]]
'''Romi''' sut tradicijno putujuči [[narod]], ktory žive glavno v [[Evropa|Evropě]] i Amerikah i proizhodi iz sěvernogo Indijskogo subkontinenta, iz oblastij [[Radžastan]], [[Harjana]], [[Pandžab]] i [[Sind]] sovrěmennyh [[Indija|Indije]] i [[Pakistan]]a.&lt;ref name=&quot;GoldbergBennahum2015&quot;&gt;{{cite book|author1=K. Meira Goldberg|author2=Ninotchka Devorah Bennahum|author3=Michelle Heffner Hayes|title=Flamenco on the Global Stage: Historical, Critical and Theoretical Perspectives|url=https://books.google.com/books?id=AS61CgAAQBAJ&amp;pg=PA50|accessdate=2015-12-08|year=2015|publisher=McFarland|isbn=978-0-7864-9470-5|page=50}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BroughtonEllingham1999&quot;&gt;{{cite book|author1=Simon Broughton|author2=Mark Ellingham|author3=Richard Trillo|title=World Music: Africa, Europe and the Middle East|url=https://books.google.com/books?id=gyiTOcnb2yYC&amp;pg=PA147|accessdate=2015-12-08|year=1999|publisher=Rough Guides|isbn=978-1-85828-635-8|page=147}}&lt;/ref&gt;

Romi sut široko znajemi slovjanam ako '''cigani'''. One sut razsějani narod, a jih najsusrědotočane naseljenja nahodet se v Evropě, osoblivo Centralnoj, Vozhodnoj i Južnoj (vključajuči [[Turcija|Turciju]], [[Španija|Španiju]] i Južnu [[Francija|Franciju]]). Romi proizhodet iz Sěvernoj Indije i nastali v Zapadnu Aziju i Evropu okolo 1000 rokov nazad.&lt;ref name = &quot;kenrick&quot;&gt;{{Citation |first = Donald |last = Kenrick |title = Historical Dictionary of the Gypsies (Romanies) |edition = 2nd |publisher = Scarecrow |year = 2007 |language = en}}&lt;/ref&gt; S 19. stolětja něktore Romi takože prěseljali v Amerikě.

[[Romsky jezyk]] razděljaje se v několiko narěčij, ktore sčislet priblizno k 2 milionam govoriteljev.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Matras|first=Yaron|year=2002|title = Romani: A Linguistic Introduction|publisher = Cambridge University Press|isbn=978-0-521-63165-5|url= https://books.google.com/books?id=D4IIi0Ha3V4C |accessdate = 2009-07-16|language=en}}&lt;/ref&gt; Obče čislo Romov jest ponje dvukratno vyše (několikokratno vyše po vysokym ocěnkam). Mnogi Romi imajut rodnym jezykom jezyk jih tekučej krajiny ili směšany jezyk, ktory objedinjaje 2; take raznorodnosti časom nazyvajut se pararomskymi.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Romani|url=http://romani.humanities.manchester.ac.uk/downloads/2/Matras_Rmni_ELL.pdf|format=PDF|work=Encyclopedia of Language and Linguistics|place=Oxford|publisher= Elsevier|accessdate=30 August 2009|page=1}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|en|Romani people|revizija=841774220}}

[[Category:Narody]]</text>
      <sha1>5fq301tng7ihish5twy60c3qkl3k2yy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Украјинскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5026</id>
    <redirect title="Ukrajinsky jezyk" />
    <revision>
      <id>43595</id>
      <parentid>34077</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:22:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="160" sha1="o88yfrv970es0jd1oho4lxfz0qr08gt" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Ukrajinsky jezyk]]
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Украјинскы језык| ]]
[[Kategorija:Украјина]]</text>
      <sha1>o88yfrv970es0jd1oho4lxfz0qr08gt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Poddržka:Hybne priměnjenja šablonov</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5069</id>
    <revision>
      <id>43947</id>
      <parentid>36972</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:55:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43947</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" sha1="q6k6va50l38sbzc4bt0d3ij45s8ue5h" xml:space="preserve">Tuta kategorija imaje stranice, ktore imajut hybne priměnjenja raznyh šablonov.
[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>q6k6va50l38sbzc4bt0d3ij45s8ue5h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Матија Мајар-Зильски</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5115</id>
    <redirect title="Matija Majar-Ziljski" />
    <revision>
      <id>43579</id>
      <parentid>37851</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:50:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="242" sha1="mayz88fm6epwvzc7judz5xqmtbxoyei" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Matija Majar-Ziljski]]
{{Sortovati|Мајар, Матија}}

[[Kategorija:Језыкотворитељи]]
[[Kategorija:Људи свезани с меджусловјанскым језыком]]
[[Kategorija:Словенци]]</text>
      <sha1>mayz88fm6epwvzc7judz5xqmtbxoyei</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koristnik:Vogand</title>
    <ns>2</ns>
    <id>5201</id>
    <revision>
      <id>43731</id>
      <parentid>39193</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:45:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <comment>Stranica izprazdnjena</comment>
      <origin>43731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="0" sha1="phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1" />
      <sha1>phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda o MediaWiki:Scribunto-doc-page-does-not-exist</title>
    <ns>9</ns>
    <id>5211</id>
    <revision>
      <id>43600</id>
      <parentid>40493</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:29:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>zabluda</comment>
      <origin>43600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1192" sha1="hx88pgg7pngg6vz2y2q8qlhjjbat86o" xml:space="preserve">== Prěvod ==

My možemo izrabotati prěvod tutoj stranice:
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;
:''Dokumentacija dlja tutogo modula može byti iztvorjena na [[$1]]''
&lt;/syntaxhighlight&gt; — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 14:12, 23 julij 2026 (CEST)

:Novy prěvod s upotrěbnjenjem {{-|preloada}} dokumentacije: &lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;:&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;''Dokumentacija dlja tutogo modula može byti iztvorjena na [{{fullurl:$1|action=edit&amp;redlink=1&amp;preload=Šablon:Dokumentacija/preload}} &lt;span style=&quot;color: var(--color-destructive, #bf3c2c);&quot;&gt;$1&lt;/span&gt;].''&lt;/span&gt;&lt;/syntaxhighlight&gt;
:Tuten kod by imal izobraziti tuten rezultat:
::&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;''Dokumentacija dlja tutogo modula može byti iztvorjena na [{{fullurl:$1|action=edit&amp;redlink=1&amp;preload=Šablon:Dokumentacija/preload}} &lt;span style=&quot;color: var(--color-destructive, #bf3c2c);&quot;&gt;$1&lt;/span&gt;].''&lt;/span&gt;
:Link upotrěbjaje {{-|preload}} dokumentacije šablonov i modulov. — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 18:03, 23 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>hx88pgg7pngg6vz2y2q8qlhjjbat86o</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Vikipediji abyste něčto dokazali</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5275</id>
    <revision>
      <id>43732</id>
      <parentid>41366</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:47:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Vogand prěimenoval stranicu [[Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Medžuviki da byste něčto dokazali]] na [[Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Vikipediji abyste něčto dokazali]]</comment>
      <origin>41366</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1878" sha1="lskyjtziluehqx5wej6oe09hb9io6qq" xml:space="preserve">Ako li ne jeste soglasni s někojim pravilom abo něčijim dějanjem v Medžuviki, vsegda jest rekomendovano pogovoriti o tom na stranici besědy. Ne jest dobro postupati takože s cěljem dokazati, že protivnik se myli.

== Priklady ==
Ako li někto prědloži da Medžuviki stala by demokratičnoju občinoju, kde vse rěšaje se črěz večinstvo glasov:
* '''zauvažite''', že ktorykoli koristnik može iztvoriti mnogo pritvornyh kont i glasovati na každom;
* '''ne iztvarjajte''' mnogo pritvornyh kont da byste pokazali, že imajete pravdu.
Ako li někto iztvori članok o temě, ktoru ne uvažajete zajmlivoju, a občina se ne soglasi:
* '''izrazite''' svoje mněnje na stranici za oddaljenje članka;
* '''ne iztvarjajte''' velje glupějši članok da byste go našli srěd stranic do oddaljenja.
Ako li někto stavi vaš članok v spisok do oddaljenja, a vy mnite, že jest sotky velje goršyh člankov, za ktore nikto ne narěka:
* '''izrazite''' na stranici za oddaljenje članka svoje mněnje s dovodami i žrlami;
* '''ne stavite''' sotky inyh članov v spisok do oddaljenja da byste spasli svoju.
Ako li članok, ktory jeste postavili v spisok do oddaljenja, ne jest oddaljen:
* '''pomyslite''' ob uměstonsti svojego prědloženja;
* '''ne stavite''' toj članok v spisok za kakostne članky.
Ako li hčete izměniti nastoječe pravilo:
* '''pogovorite''' o tom na stranici besedy abo v kavarnji i počekajte soglašenje občiny;
* '''ne usilujte''' pravilo da byste dokazali, že ono može byti opasno.
Ako li mněte, že imennik abo pridavnik v članku jest potrěbno zaměniti:
* '''objasnite''', že upotrěbjeno slovo ne jest oboravno;
* '''ne vlagajte''' to slovo v ine članky da byste dokazali svoju pravdu.

== Gluposti ==
Ne pišite v člankah gluposti da byste uviděli, kako bystro občina jih najde.

{{Alphabet}}

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>lskyjtziluehqx5wej6oe09hb9io6qq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43734</id>
      <parentid>43732</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:50:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <origin>43734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1869" sha1="qpjv4ilmpxbps6qhiv9m30pa0dtzcht" xml:space="preserve">Jestli ne jeste soglasni s někojim pravilom abo něčijim dějanjem v Vikipediji, vsegda jest rekomendovano pogovoriti o tom na stranici besědy. Ne jest dobro postupati takože s cěljem dokazati, že protivnik se myli.

== Priklady ==
Jestli někto prědloži aby Vikipedija stala demokratičnoju občinoju, kde vse rěšaje se prěz večinstvo glasov:
* '''zauvažite''', že ktorykoli koristnik može iztvoriti mnogo pritvornyh kont i glasovati na každom;
* '''ne iztvarjajte''' mnogo pritvornyh kont abyste pokazali, že imate pravdu.
Jestli někto iztvori članok o temě, ktoru ne uvažajete zajmlivoju, a občina se ne soglasi:
* '''izrazite''' svoje mněnje na stranici za oddaljenje članka;
* '''ne iztvarjajte''' velje glupějši članok abyste go našli srěd stranic do oddaljenja.
Jestli někto stavi vaš članok v spisok do oddaljenja, a vy mnite, že jest sotky velje goršyh člankov, za ktore nikto ne narěka:
* '''izrazite''' na stranici za oddaljenje članka svoje mněnje s dovodami i žrlami;
* '''ne stavite''' sotky inyh članov v spisok do oddaljenja da byste spasli svoju.
Jestli članok, ktory jeste postavili v spisok do oddaljenja, ne jest oddaljen:
* '''pomyslite''' ob uměstonsti svojego prědloženja;
* '''ne stavite''' toj članok v spisok za kakostne članky.
Jestli hčete izměniti nastoječe pravilo:
* '''pogovorite''' o tom na stranici besedy abo v kavarnji i počekajte soglašenje občiny;
* '''ne usilujte''' pravilo da byste dokazali, že ono može byti opasno.
Jestli mněte, že imennik abo pridavnik v članku jest potrěbno zaměniti:
* '''objasnite''', že upotrěbjeno slovo ne jest oboravno;
* '''ne vlagajte''' to slovo v ine članky da byste dokazali svoju pravdu.

== Gluposti ==
Ne pišite v člankah gluposti da byste uviděli, kako bystro občina jih najde.

{{Alphabet}}

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>qpjv4ilmpxbps6qhiv9m30pa0dtzcht</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43735</id>
      <parentid>43734</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T18:51:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <comment>/* Gluposti */</comment>
      <origin>43735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1867" sha1="qe4je9figq8irtibiv4azmhldqhmrtv" xml:space="preserve">Jestli ne jeste soglasni s někojim pravilom abo něčijim dějanjem v Vikipediji, vsegda jest rekomendovano pogovoriti o tom na stranici besědy. Ne jest dobro postupati takože s cěljem dokazati, že protivnik se myli.

== Priklady ==
Jestli někto prědloži aby Vikipedija stala demokratičnoju občinoju, kde vse rěšaje se prěz večinstvo glasov:
* '''zauvažite''', že ktorykoli koristnik može iztvoriti mnogo pritvornyh kont i glasovati na každom;
* '''ne iztvarjajte''' mnogo pritvornyh kont abyste pokazali, že imate pravdu.
Jestli někto iztvori članok o temě, ktoru ne uvažajete zajmlivoju, a občina se ne soglasi:
* '''izrazite''' svoje mněnje na stranici za oddaljenje članka;
* '''ne iztvarjajte''' velje glupějši članok abyste go našli srěd stranic do oddaljenja.
Jestli někto stavi vaš članok v spisok do oddaljenja, a vy mnite, že jest sotky velje goršyh člankov, za ktore nikto ne narěka:
* '''izrazite''' na stranici za oddaljenje članka svoje mněnje s dovodami i žrlami;
* '''ne stavite''' sotky inyh članov v spisok do oddaljenja da byste spasli svoju.
Jestli članok, ktory jeste postavili v spisok do oddaljenja, ne jest oddaljen:
* '''pomyslite''' ob uměstonsti svojego prědloženja;
* '''ne stavite''' toj članok v spisok za kakostne članky.
Jestli hčete izměniti nastoječe pravilo:
* '''pogovorite''' o tom na stranici besedy abo v kavarnji i počekajte soglašenje občiny;
* '''ne usilujte''' pravilo da byste dokazali, že ono može byti opasno.
Jestli mněte, že imennik abo pridavnik v članku jest potrěbno zaměniti:
* '''objasnite''', že upotrěbjeno slovo ne jest oboravno;
* '''ne vlagajte''' to slovo v ine članky da byste dokazali svoju pravdu.

== Gluposti ==
Ne pišite v člankah gluposti abyste uviděli, kako bystro občina jih najde.

{{Alphabet}}

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>qe4je9figq8irtibiv4azmhldqhmrtv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Odrěčenje od odpovědalnosti</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5279</id>
    <revision>
      <id>43884</id>
      <parentid>43076</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:23:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <origin>43884</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5409" sha1="0izf13y2ud0dwaesdf7ivn5sy79tai6" xml:space="preserve">{{TOC right}}
&lt;div style=&quot;font-size: 1.8em;&quot;&gt;'''Medžuviki ne poručaje se za pravdivost.'''&lt;/div&gt;
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
Medžuviki is an online open-content collaborative encyclopedia; that is, a voluntary association of individuals and groups working to develop a common resource of human knowledge. The structure of the project allows anyone with an Internet connection to alter its content.  Please be advised that nothing found here has necessarily been reviewed by people with the expertise required to provide you with complete, accurate or reliable information.

That is not to say that you will not find valuable and accurate information in Medžuviki; much of the time you will.  However, '''Medžuviki cannot guarantee the validity of the information found here.'''  The content of any given article may recently have been changed, vandalized or altered by someone whose opinion does not correspond with the state of knowledge in the relevant fields.  Note that most other encyclopedias and reference works [[en:Wikipedia:General disclaimer|also have disclaimers]].

== No formal peer review ==
Our active community of editors uses tools such as the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:NewPages]] feeds to monitor new and changing content.  However, Medžuviki is not uniformly peer reviewed; while readers may correct errors or engage in casual peer review, they have no legal duty to do so and thus all information read here is without any implied warranty of fitness for any purpose or use whatsoever.  Even articles that have been vetted by informal peer review processes may later have been edited inappropriately, just before you view them.

'''None of the contributors, sponsors, administrators or anyone else connected with Medžuviki in any way whatsoever can be responsible for the appearance of any inaccurate or libelous information or for your use of the information contained in or linked from these web pages.'''

== No contract; limited license ==
Please make sure that you understand that the information provided here is being provided freely, and that no kind of agreement or contract is created between you and the owners or users of this site, the owners of the servers upon which it is housed, the individual Medžuviki contributors, any project administrators, sysops or anyone else who is in ''any way connected'' with this project or sister projects subject to your claims against them directly. You are being granted a limited license to copy anything from this site; it does not create or imply any contractual or extracontractual liability on the part of Medžuviki or any of its agents, members, organizers or other users.

There is '''no agreement or understanding between you and Medžuviki''' regarding your use or modification of this information beyond the [https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Attribution-Sharealike 3.0 Unported License] (CC-BY-SA); neither is anyone at Medžuviki responsible should someone change, edit, modify or remove any information that you may post on Medžuviki or any of its associated projects.

== Trademarks ==
Any of the trademarks, service marks, collective marks, design rights or similar rights that are mentioned, used or cited in the articles of the Medžuviki encyclopedia are the property of their respective owners. Their use here does not imply that you may use them for any purpose other than for the same or a similar informational use as contemplated by the original authors of these Medžuviki articles under the CC-BY-SA and GFDL licensing schemes. Unless otherwise stated Medžuviki and Wikimedia sites are neither endorsed by nor affiliated with any of the holders of any such rights and as such Medžuviki cannot grant any rights to use any otherwise protected materials. Your use of any such or similar incorporeal property is at your own risk.

== Personality rights ==
Medžuviki contains material which may portray an identifiable person who is alive or deceased recently.  The use of images of living or recently deceased individuals is, in some jurisdictions, restricted by laws pertaining to [[w:Personality rights|personality rights]], independent from their copyright status. Before using these types of content, please ensure that you have the right to use it under the laws which apply in the circumstances of your intended use.  ''You are solely responsible for ensuring that you do not infringe someone else's personality rights.''

== Jurisdiction and legality of content ==
Publication of information found in Medžuviki may be in violation of the laws of the country or jurisdiction from where you are viewing this information. The Medžuviki database is stored on servers in the United States of America, and is maintained in reference to the protections afforded under local and federal law. Laws in your country or jurisdiction may not protect or allow the same kinds of speech or distribution.  Medžuviki does not encourage the violation of any laws, and cannot be responsible for any violations of such laws, should you link to this domain or use, reproduce or republish the information contained herein.

== Not professional advice ==
If you need specific advice (for example, medical, legal, financial or risk management), please seek a professional who is licensed or knowledgeable in that area.
&lt;/div&gt;

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>0izf13y2ud0dwaesdf7ivn5sy79tai6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43885</id>
      <parentid>43884</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:24:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <origin>43885</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5408" sha1="l19pp8og0ecct3qecjfzcm1sr7avo0p" xml:space="preserve">{{TOC right}}
&lt;div style=&quot;font-size: 1.8em;&quot;&gt;'''Medžuviki ne poručaje se za pravdivost.'''&lt;/div&gt;
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
Medžuviki is an online open-content collaborative encyclopedia; that is, a voluntary association of individuals and groups working to develop a common resource of human knowledge. The structure of the project allows anyone with an Internet connection to alter its content.  Please be advised that nothing found here has necessarily been reviewed by people with the expertise required to provide you with complete, accurate or reliable information.

That is not to say that you will not find valuable and accurate information in Medžuviki; much of the time you will.  However, '''Medžuviki cannot guarantee the validity of the information found here.'''  The content of any given article may recently have been changed, vandalized or altered by someone whose opinion does not correspond with the state of knowledge in the relevant fields.  Note that most other encyclopedias and reference works [[w:Wikipedia:General disclaimer|also have disclaimers]].

== No formal peer review ==
Our active community of editors uses tools such as the [[Special:RecentChanges]] and [[Special:NewPages]] feeds to monitor new and changing content.  However, Medžuviki is not uniformly peer reviewed; while readers may correct errors or engage in casual peer review, they have no legal duty to do so and thus all information read here is without any implied warranty of fitness for any purpose or use whatsoever.  Even articles that have been vetted by informal peer review processes may later have been edited inappropriately, just before you view them.

'''None of the contributors, sponsors, administrators or anyone else connected with Medžuviki in any way whatsoever can be responsible for the appearance of any inaccurate or libelous information or for your use of the information contained in or linked from these web pages.'''

== No contract; limited license ==
Please make sure that you understand that the information provided here is being provided freely, and that no kind of agreement or contract is created between you and the owners or users of this site, the owners of the servers upon which it is housed, the individual Medžuviki contributors, any project administrators, sysops or anyone else who is in ''any way connected'' with this project or sister projects subject to your claims against them directly. You are being granted a limited license to copy anything from this site; it does not create or imply any contractual or extracontractual liability on the part of Medžuviki or any of its agents, members, organizers or other users.

There is '''no agreement or understanding between you and Medžuviki''' regarding your use or modification of this information beyond the [https://creativecommons.org/licenses/by-sa/3.0/ Creative Commons Attribution-Sharealike 3.0 Unported License] (CC-BY-SA); neither is anyone at Medžuviki responsible should someone change, edit, modify or remove any information that you may post on Medžuviki or any of its associated projects.

== Trademarks ==
Any of the trademarks, service marks, collective marks, design rights or similar rights that are mentioned, used or cited in the articles of the Medžuviki encyclopedia are the property of their respective owners. Their use here does not imply that you may use them for any purpose other than for the same or a similar informational use as contemplated by the original authors of these Medžuviki articles under the CC-BY-SA and GFDL licensing schemes. Unless otherwise stated Medžuviki and Wikimedia sites are neither endorsed by nor affiliated with any of the holders of any such rights and as such Medžuviki cannot grant any rights to use any otherwise protected materials. Your use of any such or similar incorporeal property is at your own risk.

== Personality rights ==
Medžuviki contains material which may portray an identifiable person who is alive or deceased recently.  The use of images of living or recently deceased individuals is, in some jurisdictions, restricted by laws pertaining to [[w:Personality rights|personality rights]], independent from their copyright status. Before using these types of content, please ensure that you have the right to use it under the laws which apply in the circumstances of your intended use.  ''You are solely responsible for ensuring that you do not infringe someone else's personality rights.''

== Jurisdiction and legality of content ==
Publication of information found in Medžuviki may be in violation of the laws of the country or jurisdiction from where you are viewing this information. The Medžuviki database is stored on servers in the United States of America, and is maintained in reference to the protections afforded under local and federal law. Laws in your country or jurisdiction may not protect or allow the same kinds of speech or distribution.  Medžuviki does not encourage the violation of any laws, and cannot be responsible for any violations of such laws, should you link to this domain or use, reproduce or republish the information contained herein.

== Not professional advice ==
If you need specific advice (for example, medical, legal, financial or risk management), please seek a professional who is licensed or knowledgeable in that area.
&lt;/div&gt;

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>l19pp8og0ecct3qecjfzcm1sr7avo0p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Konsensus</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5311</id>
    <revision>
      <id>43737</id>
      <parentid>41367</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:11:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <origin>43737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3704" sha1="nc77zx9lfdrs2ucch38wpsxq9618xwy" xml:space="preserve">'''Konsensus''' jest sposob besědy i suraboty s cělju prijetja rěšenij. V Vikipediji to jest glavny sposob prijetja rěšenij. Konsensus može takože označati rěšenje, prijete v toj sposob, napriklad: „Konsensus byl o tom, abyhmo koristili novy obraz zaměsto starogo”. Ine grupy uživajut konsensus, ale my v Vikipediji pišemo enciklopediju i imamo osoblivy sposob dělanja togo.

== Govorjenje i molčanje ==
Konsensus se obyčajno ima kogda něliko ljudij sutrudet v někojej [[viki]]. Vo ktorojkoli viki, ktokoli može praviti skoro každu stranicu. Vsi ini, čitajuči te pravky, mogut jih ostavjati ili zaměnjati inymi. Jestli někto rěče něčto o pravkě a potom ju vrača, vsekomu jest o tom pogovoriti. Jestli nikto ničto ne rěče ob izměně, to znači, že vsekto se suglaša. Tuta ideja se često nazyva „molčanje znači konsensus”. To jest pravda jedino jestli dostatočna kolikost ljudij vidi izměnu: malu izměnu na maloj stranici mogut ne uviděti mnogo ljudij. Potrěbno jest spytati inyh (napriklad v [[Vikipedija:Kavarnja|kavarnji]]) jestli se děla veliku izměnu v važnoj stranici i nikto o njej ničto ne rěka.

== Pravila ==
Konsensus o stranici jest stvarjam ljudami, pracujučimi na toj straniceji. Jednako ne mogut idti protiv konsensusa cěloj Vikipedije. Pracovali smo zajedno v napisanju mnogyh pravil o tom, kak jest potrěbno pisati tutu Vikipediju. Te pravila mogut buti izměnjene spoločnostju jestli konsensus se prěměni, ale ljudi muset na početku o tom pogovoriti.

== Tvorjenje konsensusa ==
Konsensus se tvarja prěz besědu, pravky, ili to i to. Konsensus može pracovati jedino medžu redaktorami, považanučimi jedin drugogo. To znači mysljenje, že vsekto pracuje za ulěpšenje enciklopedije i ([[Help:Prědpokladajte dobru volju|prědpokladanje dobroj volje]]). Tvorjenje konsensusa takože znači, že každy musi byti [[Help:Oboravna točka zrěnja|oboravny]] aby dosegnuti kompromisa, so ktorym vsekto se može suglasiti.

== Ankety ==
V pomoči tvorjenja konsensusa poněkogda se koristet ankety. V njih ljudi se podpisyvajut, izražajuči svoje mnjeje. Ti, ktori sut novi v Vikipediji, mogut pomysliti, že to jest glasovanje, ale to ne jest tako. Za iskanje konsensusa se ne sčitajut imena. Tako jest zato že konsensus ne jest prosto to čto večinstvo ljudij rěče, že jest povinno se stati. Ankety se obyčajno stavet na početku besědu, a ne v koncu.

== Čto konsensus ne jest ==
Něktori mogut myliti konsensus s inymi věčami, kako:
* glasovanjem: konsensus ne jest o tom, aby uviděti, kto ima večinstvo ljudij na svojej straně. 
* jednoglasnymi rěšenjami, kogda vsekto se suglaša. Mogut byti pady, kogda něktori nesut suglasni. Ubědženja vsih sut do obgovarjanja, ale mogut byti ljudi, ne razděljajuči jih. To ne znači, že nema konsensusa.

== Konsensus se može izměniti ==
Redaktori mogut prědložiti izměnu do dněšnogo konsensusa, osoblivo za voznesenje prědhodno neobvaženyh argumentov ili okolnostij. Iz drugoj strany, prědloženje izměny do nedavnogo konsensusa može byti niščivo.
Redaktory mogut prědložiti izměnu do konsensusa prěz besědu abo pravku. S tym, v večinstvu slučajem, redaktor, věduči, že prědlagajema izměna vlije na pytanje, rěšeno prošedšeju besědoju, jest povinen prědložiti tu izměnu. Redaktori, vračajuči izměnu v stranici, voobče sut povinni izběgati kratkyh objasnjenij (takyh kak „protiv konsensusa”), zato že oni ne pomagajut redaktoru, prědloživšemu ju (ili jestli se rěša koristiti tako kratko objasnjenje, radimo jest takože postaviti link na besědu kde byl stvorjen konsensus).

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>nc77zx9lfdrs2ucch38wpsxq9618xwy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43738</id>
      <parentid>43737</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:19:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3698" sha1="2ou340nar1sl9v2jmoni6d2jdmxsfxd" xml:space="preserve">'''Konsensus''' jest sposob besědy i suraboty s cělju prijetja rěšenij. V Vikipediji to jest glavny sposob prijetja rěšenij. Konsensus može takože označati rěšenje, prijete v toj sposob, napriklad: „Konsensus byl o tom, abyhmo koristili novy obraz zaměsto starogo”. Ine grupy uživajut konsensus, ale my v Vikipediji pišemo enciklopediju i imamo osoblivy sposob dělanja togo.

== Govorjenje i molčanje ==
Konsensus se obyčajno ima kogda něliko ljudij sutrudet v někojej [[viki]]. Vo ktorojkoli viki, ktokoli može praviti skoro každu stranicu. Vsi ini, čitajuči te pravky, mogut jih ostavjati ili zaměnjati inymi. Jestli někto rěče něčto o pravkě a potom ju vrača, vsekomu jest o tom pogovoriti. Jestli nikto ničto ne rěče ob izměně, to znači, že vsekto se suglaša. Tuta ideja se često nazyva „molčanje znači konsensus”. To jest pravda jedino jestli dostatočna kolikost ljudij vidi izměnu: malu izměnu na maloj stranici mogut ne uviděti mnogo ljudij. Potrěbno jest spytati inyh (napriklad v [[Vikipedija:Kavarnja|kavarnji]]) jestli se děla veliku izměnu v važnoj stranici i nikto o njej ničto ne rěka.

== Pravila ==
Konsensus o stranici jest stvarjam ljudami, pracujučimi na toj straniceji. Jednako ne mogut idti protiv konsensusa cěloj Vikipedije. Pracovali smo zajedno v napisanju mnogyh pravil o tom, kak jest potrěbno pisati tutu Vikipediju. Te pravila mogut buti izměnjene občinoju jestli konsensus se prěměni, ale ljudi muset na početku o tom pogovoriti.

== Tvorjenje konsensusa ==
Konsensus se tvarja prěz besědu, pravky, ili to i to. Konsensus može pracovati jedino medžu redaktorami, považanučimi jedin drugogo. To znači mysljenje, že vsekto pracuje za ulěpšenje enciklopedije ([[Help:Prědpokladajte dobru volju|prědpokladanje dobroj volje]]). Tvorjenje konsensusa takože znači, že každy musi byti [[Help:Oboravna točka zrěnja|oboravny]] aby dosegnuti kompromisa, so ktorym vsekto se može suglasiti.

== Ankety ==
V pomoči tvorjenja konsensusa poněkogda se koristet ankety. V njih ljudi se podpisyvajut, izražajuči svoje mnjeje. Ti, ktori sut novi v Vikipediji, mogut pomysliti, že to jest glasovanje, ale to ne jest tako. Za iskanje konsensusa se ne sčitajut imena. Tako jest zato že konsensus ne jest prosto to čto večinstvo ljudij rěče, že jest povinno se stati. Ankety se obyčajno stavet na početku besědu, a ne v koncu.

== Čto konsensus ne jest ==
Něktori mogut myliti konsensus s inymi věčami, kako:
* glasovanjem: konsensus ne jest o tom, aby uviděti, kto ima večinstvo ljudij na svojej straně. 
* jednoglasnymi rěšenjami, kogda vsekto se suglaša. Mogut byti pady, kogda něktori nesut suglasni. Ubědženja vsih sut do obgovarjanja, ale mogut byti ljudi, ne razděljajuči jih. To ne znači, že nema konsensusa.

== Konsensus se može izměniti ==
Redaktori mogut prědložiti izměnu do dněšnogo konsensusa, osoblivo za voznesenje prědhodno neobvaženyh argumentov ili okolnostij. Iz drugoj strany, prědloženje izměny do nedavnogo konsensusa može byti niščivo.
Redaktory mogut prědložiti izměnu do konsensusa prěz besědu abo pravku. S tym, v večinstvu slučajem, redaktor, věduči, že prědlagajema izměna vlije na pytanje, rěšeno prošedšeju besědoju, jest povinen prědložiti tu izměnu. Redaktori, vračajuči izměnu v stranici, voobče sut povinni izběgati kratkyh objasnjenij (takyh kak „protiv konsensusa”), zato že oni ne pomagajut redaktoru, prědloživšemu ju (ili jestli se rěša koristiti tako kratko objasnjenje, radimo jest takože postaviti link na besědu kde byl stvorjen konsensus).

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>2ou340nar1sl9v2jmoni6d2jdmxsfxd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43739</id>
      <parentid>43738</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:19:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <comment>/* Tvorjenje konsensusa */</comment>
      <origin>43739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3704" sha1="85bedoyprm0nxl9zzsr0rshlhdha4mv" xml:space="preserve">'''Konsensus''' jest sposob besědy i suraboty s cělju prijetja rěšenij. V Vikipediji to jest glavny sposob prijetja rěšenij. Konsensus može takože označati rěšenje, prijete v toj sposob, napriklad: „Konsensus byl o tom, abyhmo koristili novy obraz zaměsto starogo”. Ine grupy uživajut konsensus, ale my v Vikipediji pišemo enciklopediju i imamo osoblivy sposob dělanja togo.

== Govorjenje i molčanje ==
Konsensus se obyčajno ima kogda něliko ljudij sutrudet v někojej [[viki]]. Vo ktorojkoli viki, ktokoli može praviti skoro každu stranicu. Vsi ini, čitajuči te pravky, mogut jih ostavjati ili zaměnjati inymi. Jestli někto rěče něčto o pravkě a potom ju vrača, vsekomu jest o tom pogovoriti. Jestli nikto ničto ne rěče ob izměně, to znači, že vsekto se suglaša. Tuta ideja se često nazyva „molčanje znači konsensus”. To jest pravda jedino jestli dostatočna kolikost ljudij vidi izměnu: malu izměnu na maloj stranici mogut ne uviděti mnogo ljudij. Potrěbno jest spytati inyh (napriklad v [[Vikipedija:Kavarnja|kavarnji]]) jestli se děla veliku izměnu v važnoj stranici i nikto o njej ničto ne rěka.

== Pravila ==
Konsensus o stranici jest stvarjam ljudami, pracujučimi na toj straniceji. Jednako ne mogut idti protiv konsensusa cěloj Vikipedije. Pracovali smo zajedno v napisanju mnogyh pravil o tom, kak jest potrěbno pisati tutu Vikipediju. Te pravila mogut buti izměnjene občinoju jestli konsensus se prěměni, ale ljudi muset na početku o tom pogovoriti.

== Tvorjenje konsensusa ==
Konsensus se tvarja prěz besědu, pravky, ili to i to. Konsensus može pracovati jedino medžu redaktorami, považanučimi jedin drugogo. To znači mysljenje, že vsekto pracuje za ulěpšenje enciklopedije ([[Vikipedija:Prědpokladajte dobru volju|prědpokladanje dobroj volje]]). Tvorjenje konsensusa takože znači, že každy musi byti [[Help:Oboravna točka zrěnja|oboravny]] aby dosegnuti kompromisa, so ktorym vsekto se može suglasiti.

== Ankety ==
V pomoči tvorjenja konsensusa poněkogda se koristet ankety. V njih ljudi se podpisyvajut, izražajuči svoje mnjeje. Ti, ktori sut novi v Vikipediji, mogut pomysliti, že to jest glasovanje, ale to ne jest tako. Za iskanje konsensusa se ne sčitajut imena. Tako jest zato že konsensus ne jest prosto to čto večinstvo ljudij rěče, že jest povinno se stati. Ankety se obyčajno stavet na početku besědu, a ne v koncu.

== Čto konsensus ne jest ==
Něktori mogut myliti konsensus s inymi věčami, kako:
* glasovanjem: konsensus ne jest o tom, aby uviděti, kto ima večinstvo ljudij na svojej straně. 
* jednoglasnymi rěšenjami, kogda vsekto se suglaša. Mogut byti pady, kogda něktori nesut suglasni. Ubědženja vsih sut do obgovarjanja, ale mogut byti ljudi, ne razděljajuči jih. To ne znači, že nema konsensusa.

== Konsensus se može izměniti ==
Redaktori mogut prědložiti izměnu do dněšnogo konsensusa, osoblivo za voznesenje prědhodno neobvaženyh argumentov ili okolnostij. Iz drugoj strany, prědloženje izměny do nedavnogo konsensusa može byti niščivo.
Redaktory mogut prědložiti izměnu do konsensusa prěz besědu abo pravku. S tym, v večinstvu slučajem, redaktor, věduči, že prědlagajema izměna vlije na pytanje, rěšeno prošedšeju besědoju, jest povinen prědložiti tu izměnu. Redaktori, vračajuči izměnu v stranici, voobče sut povinni izběgati kratkyh objasnjenij (takyh kak „protiv konsensusa”), zato že oni ne pomagajut redaktoru, prědloživšemu ju (ili jestli se rěša koristiti tako kratko objasnjenje, radimo jest takože postaviti link na besědu kde byl stvorjen konsensus).

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>85bedoyprm0nxl9zzsr0rshlhdha4mv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43740</id>
      <parentid>43739</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:23:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3705" sha1="godtjaodhpf9p33pcc3ita850z9eb52" xml:space="preserve">'''Konsensus''' jest sposob besědy i suraboty s cěljem prijetja rěšenij. V Vikipediji to jest glavny sposob prijetja rěšenij. Konsensus može takože označati rěšenje, prijete v toj sposob, napriklad: „Konsensus byl o tom, abyhmo koristili novy obraz zaměsto starogo”. Ine grupy uživajut konsensus, ale my v Vikipediji pišemo enciklopediju i imamo osoblivy sposob dělanja togo.

== Govorjenje i molčanje ==
Konsensus se obyčajno ima kogda něliko ljudij sutrudet v někojej [[viki]]. Vo ktorojkoli viki, ktokoli može praviti skoro každu stranicu. Vsi ini, čitajuči te pravky, mogut jih ostavjati ili zaměnjati inymi. Jestli někto rěče něčto o pravkě a potom ju vrača, vsekomu jest o tom pogovoriti. Jestli nikto ničto ne rěče ob izměně, to znači, že vsekto se suglaša. Tuta ideja se često nazyva „molčanje znači konsensus”. To jest pravda jedino jestli dostatočna kolikost ljudij vidi izměnu: malu izměnu na maloj stranici mogut ne uviděti mnogo ljudij. Potrěbno jest spytati inyh (napriklad v [[Vikipedija:Kavarnja|kavarnji]]) jestli se děla veliku izměnu v važnoj stranici i nikto o njej ničto ne rěka.

== Pravila ==
Konsensus o stranici jest stvarjam ljudami, pracujučimi na toj straniceji. Jednako ne mogut idti protiv konsensusa cěloj Vikipedije. Pracovali smo zajedno v napisanju mnogyh pravil o tom, kak jest potrěbno pisati tutu Vikipediju. Te pravila mogut buti izměnjene občinoju jestli konsensus se prěměni, ale ljudi muset na početku o tom pogovoriti.

== Tvorjenje konsensusa ==
Konsensus se tvarja prěz besědu, pravky, ili to i to. Konsensus može pracovati jedino medžu redaktorami, považanučimi jedin drugogo. To znači mysljenje, že vsekto pracuje za ulěpšenje enciklopedije ([[Vikipedija:Prědpokladajte dobru volju|prědpokladanje dobroj volje]]). Tvorjenje konsensusa takože znači, že každy musi byti [[Help:Oboravna točka zrěnja|oboravny]] aby dosegnuti kompromisa, so ktorym vsekto se može suglasiti.

== Ankety ==
V pomoči tvorjenja konsensusa poněkogda se koristet ankety. V njih ljudi se podpisyvajut, izražajuči svoje mnjeje. Ti, ktori sut novi v Vikipediji, mogut pomysliti, že to jest glasovanje, ale to ne jest tako. Za iskanje konsensusa se ne sčitajut imena. Tako jest zato že konsensus ne jest prosto to čto večinstvo ljudij rěče, že jest povinno se stati. Ankety se obyčajno stavet na početku besědu, a ne v koncu.

== Čto konsensus ne jest ==
Něktori mogut myliti konsensus s inymi věčami, kako:
* glasovanjem: konsensus ne jest o tom, aby uviděti, kto ima večinstvo ljudij na svojej straně. 
* jednoglasnymi rěšenjami, kogda vsekto se suglaša. Mogut byti pady, kogda něktori nesut suglasni. Ubědženja vsih sut do obgovarjanja, ale mogut byti ljudi, ne razděljajuči jih. To ne znači, že nema konsensusa.

== Konsensus se može izměniti ==
Redaktori mogut prědložiti izměnu do dněšnogo konsensusa, osoblivo za voznesenje prědhodno neobvaženyh argumentov ili okolnostij. Iz drugoj strany, prědloženje izměny do nedavnogo konsensusa može byti niščivo.
Redaktory mogut prědložiti izměnu do konsensusa prěz besědu abo pravku. S tym, v večinstvu slučajem, redaktor, věduči, že prědlagajema izměna vlije na pytanje, rěšeno prošedšeju besědoju, jest povinen prědložiti tu izměnu. Redaktori, vračajuči izměnu v stranici, voobče sut povinni izběgati kratkyh objasnjenij (takyh kak „protiv konsensusa”), zato že oni ne pomagajut redaktoru, prědloživšemu ju (ili jestli se rěša koristiti tako kratko objasnjenje, radimo jest takože postaviti link na besědu kde byl stvorjen konsensus).

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>godtjaodhpf9p33pcc3ita850z9eb52</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43741</id>
      <parentid>43740</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:28:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Tvorjenje konsensusa */</comment>
      <origin>43741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3711" sha1="ab8rwsakjfxauqel03qkbrfedh1umoa" xml:space="preserve">'''Konsensus''' jest sposob besědy i suraboty s cěljem prijetja rěšenij. V Vikipediji to jest glavny sposob prijetja rěšenij. Konsensus može takože označati rěšenje, prijete v toj sposob, napriklad: „Konsensus byl o tom, abyhmo koristili novy obraz zaměsto starogo”. Ine grupy uživajut konsensus, ale my v Vikipediji pišemo enciklopediju i imamo osoblivy sposob dělanja togo.

== Govorjenje i molčanje ==
Konsensus se obyčajno ima kogda něliko ljudij sutrudet v někojej [[viki]]. Vo ktorojkoli viki, ktokoli može praviti skoro každu stranicu. Vsi ini, čitajuči te pravky, mogut jih ostavjati ili zaměnjati inymi. Jestli někto rěče něčto o pravkě a potom ju vrača, vsekomu jest o tom pogovoriti. Jestli nikto ničto ne rěče ob izměně, to znači, že vsekto se suglaša. Tuta ideja se često nazyva „molčanje znači konsensus”. To jest pravda jedino jestli dostatočna kolikost ljudij vidi izměnu: malu izměnu na maloj stranici mogut ne uviděti mnogo ljudij. Potrěbno jest spytati inyh (napriklad v [[Vikipedija:Kavarnja|kavarnji]]) jestli se děla veliku izměnu v važnoj stranici i nikto o njej ničto ne rěka.

== Pravila ==
Konsensus o stranici jest stvarjam ljudami, pracujučimi na toj straniceji. Jednako ne mogut idti protiv konsensusa cěloj Vikipedije. Pracovali smo zajedno v napisanju mnogyh pravil o tom, kak jest potrěbno pisati tutu Vikipediju. Te pravila mogut buti izměnjene občinoju jestli konsensus se prěměni, ale ljudi muset na početku o tom pogovoriti.

== Tvorjenje konsensusa ==
Konsensus se tvarja prěz besědu, pravky, ili to i to. Konsensus može pracovati jedino medžu redaktorami, považanučimi jedin drugogo. To znači mysljenje, že vsekto pracuje za ulěpšenje enciklopedije ([[Vikipedija:Prědpokladajte dobru volju|prědpokladanje dobroj volje]]). Tvorjenje konsensusa takože znači, že každy musi byti [[Vikipedija:Oboravna točka zrěnja|oboravny]] aby dosegnuti kompromisa, so ktorym vsekto se može suglasiti.

== Ankety ==
V pomoči tvorjenja konsensusa poněkogda se koristet ankety. V njih ljudi se podpisyvajut, izražajuči svoje mnjeje. Ti, ktori sut novi v Vikipediji, mogut pomysliti, že to jest glasovanje, ale to ne jest tako. Za iskanje konsensusa se ne sčitajut imena. Tako jest zato že konsensus ne jest prosto to čto večinstvo ljudij rěče, že jest povinno se stati. Ankety se obyčajno stavet na početku besědu, a ne v koncu.

== Čto konsensus ne jest ==
Něktori mogut myliti konsensus s inymi věčami, kako:
* glasovanjem: konsensus ne jest o tom, aby uviděti, kto ima večinstvo ljudij na svojej straně. 
* jednoglasnymi rěšenjami, kogda vsekto se suglaša. Mogut byti pady, kogda něktori nesut suglasni. Ubědženja vsih sut do obgovarjanja, ale mogut byti ljudi, ne razděljajuči jih. To ne znači, že nema konsensusa.

== Konsensus se može izměniti ==
Redaktori mogut prědložiti izměnu do dněšnogo konsensusa, osoblivo za voznesenje prědhodno neobvaženyh argumentov ili okolnostij. Iz drugoj strany, prědloženje izměny do nedavnogo konsensusa može byti niščivo.
Redaktory mogut prědložiti izměnu do konsensusa prěz besědu abo pravku. S tym, v večinstvu slučajem, redaktor, věduči, že prědlagajema izměna vlije na pytanje, rěšeno prošedšeju besědoju, jest povinen prědložiti tu izměnu. Redaktori, vračajuči izměnu v stranici, voobče sut povinni izběgati kratkyh objasnjenij (takyh kak „protiv konsensusa”), zato že oni ne pomagajut redaktoru, prědloživšemu ju (ili jestli se rěša koristiti tako kratko objasnjenje, radimo jest takože postaviti link na besědu kde byl stvorjen konsensus).

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>ab8rwsakjfxauqel03qkbrfedh1umoa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43742</id>
      <parentid>43741</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:30:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Konsensus se može izměniti */</comment>
      <origin>43742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3711" sha1="a3krfvvihc07wxbgw7q2r2tyv75q4ba" xml:space="preserve">'''Konsensus''' jest sposob besědy i suraboty s cěljem prijetja rěšenij. V Vikipediji to jest glavny sposob prijetja rěšenij. Konsensus može takože označati rěšenje, prijete v toj sposob, napriklad: „Konsensus byl o tom, abyhmo koristili novy obraz zaměsto starogo”. Ine grupy uživajut konsensus, ale my v Vikipediji pišemo enciklopediju i imamo osoblivy sposob dělanja togo.

== Govorjenje i molčanje ==
Konsensus se obyčajno ima kogda něliko ljudij sutrudet v někojej [[viki]]. Vo ktorojkoli viki, ktokoli može praviti skoro každu stranicu. Vsi ini, čitajuči te pravky, mogut jih ostavjati ili zaměnjati inymi. Jestli někto rěče něčto o pravkě a potom ju vrača, vsekomu jest o tom pogovoriti. Jestli nikto ničto ne rěče ob izměně, to znači, že vsekto se suglaša. Tuta ideja se često nazyva „molčanje znači konsensus”. To jest pravda jedino jestli dostatočna kolikost ljudij vidi izměnu: malu izměnu na maloj stranici mogut ne uviděti mnogo ljudij. Potrěbno jest spytati inyh (napriklad v [[Vikipedija:Kavarnja|kavarnji]]) jestli se děla veliku izměnu v važnoj stranici i nikto o njej ničto ne rěka.

== Pravila ==
Konsensus o stranici jest stvarjam ljudami, pracujučimi na toj straniceji. Jednako ne mogut idti protiv konsensusa cěloj Vikipedije. Pracovali smo zajedno v napisanju mnogyh pravil o tom, kak jest potrěbno pisati tutu Vikipediju. Te pravila mogut buti izměnjene občinoju jestli konsensus se prěměni, ale ljudi muset na početku o tom pogovoriti.

== Tvorjenje konsensusa ==
Konsensus se tvarja prěz besědu, pravky, ili to i to. Konsensus može pracovati jedino medžu redaktorami, považanučimi jedin drugogo. To znači mysljenje, že vsekto pracuje za ulěpšenje enciklopedije ([[Vikipedija:Prědpokladajte dobru volju|prědpokladanje dobroj volje]]). Tvorjenje konsensusa takože znači, že každy musi byti [[Vikipedija:Oboravna točka zrěnja|oboravny]] aby dosegnuti kompromisa, so ktorym vsekto se može suglasiti.

== Ankety ==
V pomoči tvorjenja konsensusa poněkogda se koristet ankety. V njih ljudi se podpisyvajut, izražajuči svoje mnjeje. Ti, ktori sut novi v Vikipediji, mogut pomysliti, že to jest glasovanje, ale to ne jest tako. Za iskanje konsensusa se ne sčitajut imena. Tako jest zato že konsensus ne jest prosto to čto večinstvo ljudij rěče, že jest povinno se stati. Ankety se obyčajno stavet na početku besědu, a ne v koncu.

== Čto konsensus ne jest ==
Něktori mogut myliti konsensus s inymi věčami, kako:
* glasovanjem: konsensus ne jest o tom, aby uviděti, kto ima večinstvo ljudij na svojej straně. 
* jednoglasnymi rěšenjami, kogda vsekto se suglaša. Mogut byti pady, kogda něktori nesut suglasni. Ubědženja vsih sut do obgovarjanja, ale mogut byti ljudi, ne razděljajuči jih. To ne znači, že nema konsensusa.

== Konsensus se može izměniti ==
Redaktori mogut prědložiti izměnu do dněšnogo konsensusa, osoblivo za voznesenje prědhodno neobvaženyh argumentov ili okolnostij. Iz drugoj strany, prědloženje izměny do nedavnogo konsensusa može byti niščivo.
Redaktory mogut prědložiti izměnu do konsensusa prěz besědu abo pravku. S tym, v večinstvu slučajev, redaktor, věduči, že prědlagajema izměna vlije na pytanje, rěšeno prošedšeju besědoju, jest povinen prědložiti tu izměnu. Redaktori, vračajuči izměnu v stranici, voobče sut povinni izběgati kratkyh objasnjenij (takyh kak „protiv konsensusa”), zato že oni ne pomagajut redaktoru, prědloživšemu ju (ili jestli se rěša koristiti tako kratko objasnjenje, radimo jest takože postaviti link na besědu kde byl stvorjen konsensus).

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>a3krfvvihc07wxbgw7q2r2tyv75q4ba</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43856</id>
      <parentid>43742</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:13:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <comment>/* Konsensus se može izměniti */</comment>
      <origin>43856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3711" sha1="jjry2y0psqchnmfq8u0y0vfjf1rxhrz" xml:space="preserve">'''Konsensus''' jest sposob besědy i suraboty s cěljem prijetja rěšenij. V Vikipediji to jest glavny sposob prijetja rěšenij. Konsensus može takože označati rěšenje, prijete v toj sposob, napriklad: „Konsensus byl o tom, abyhmo koristili novy obraz zaměsto starogo”. Ine grupy uživajut konsensus, ale my v Vikipediji pišemo enciklopediju i imamo osoblivy sposob dělanja togo.

== Govorjenje i molčanje ==
Konsensus se obyčajno ima kogda něliko ljudij sutrudet v někojej [[viki]]. Vo ktorojkoli viki, ktokoli može praviti skoro každu stranicu. Vsi ini, čitajuči te pravky, mogut jih ostavjati ili zaměnjati inymi. Jestli někto rěče něčto o pravkě a potom ju vrača, vsekomu jest o tom pogovoriti. Jestli nikto ničto ne rěče ob izměně, to znači, že vsekto se suglaša. Tuta ideja se često nazyva „molčanje znači konsensus”. To jest pravda jedino jestli dostatočna kolikost ljudij vidi izměnu: malu izměnu na maloj stranici mogut ne uviděti mnogo ljudij. Potrěbno jest spytati inyh (napriklad v [[Vikipedija:Kavarnja|kavarnji]]) jestli se děla veliku izměnu v važnoj stranici i nikto o njej ničto ne rěka.

== Pravila ==
Konsensus o stranici jest stvarjam ljudami, pracujučimi na toj straniceji. Jednako ne mogut idti protiv konsensusa cěloj Vikipedije. Pracovali smo zajedno v napisanju mnogyh pravil o tom, kak jest potrěbno pisati tutu Vikipediju. Te pravila mogut buti izměnjene občinoju jestli konsensus se prěměni, ale ljudi muset na početku o tom pogovoriti.

== Tvorjenje konsensusa ==
Konsensus se tvarja prěz besědu, pravky, ili to i to. Konsensus može pracovati jedino medžu redaktorami, považanučimi jedin drugogo. To znači mysljenje, že vsekto pracuje za ulěpšenje enciklopedije ([[Vikipedija:Prědpokladajte dobru volju|prědpokladanje dobroj volje]]). Tvorjenje konsensusa takože znači, že každy musi byti [[Vikipedija:Oboravna točka zrěnja|oboravny]] aby dosegnuti kompromisa, so ktorym vsekto se može suglasiti.

== Ankety ==
V pomoči tvorjenja konsensusa poněkogda se koristet ankety. V njih ljudi se podpisyvajut, izražajuči svoje mnjeje. Ti, ktori sut novi v Vikipediji, mogut pomysliti, že to jest glasovanje, ale to ne jest tako. Za iskanje konsensusa se ne sčitajut imena. Tako jest zato že konsensus ne jest prosto to čto večinstvo ljudij rěče, že jest povinno se stati. Ankety se obyčajno stavet na početku besědu, a ne v koncu.

== Čto konsensus ne jest ==
Něktori mogut myliti konsensus s inymi věčami, kako:
* glasovanjem: konsensus ne jest o tom, aby uviděti, kto ima večinstvo ljudij na svojej straně. 
* jednoglasnymi rěšenjami, kogda vsekto se suglaša. Mogut byti pady, kogda něktori nesut suglasni. Ubědženja vsih sut do obgovarjanja, ale mogut byti ljudi, ne razděljajuči jih. To ne znači, že nema konsensusa.

== Konsensus se može izměniti ==
Redaktori mogut prědložiti izměnu do dněšnogo konsensusa, osoblivo za voznesenje prědhodno neobvaženyh argumentov ili okolnostij. Iz drugoj strany, prědloženje izměny do nedavnogo konsensusa može byti niščivo.
Redaktory mogut prědložiti izměnu do konsensusa prěz besědu abo pravku. S tym, v večinstvu slučajev, redaktor, věduči, že prědlagajema izměna vlije na pytanje, rěšeno prošedšeju besědoju, jest povinen prědložiti tu izměnu. Redaktori, vračajuči izměnu v stranici, voobče sut povinni izběgati kratkyh objasnjenij (takyh kak „protiv konsensusa”), zato že one ne pomagajut redaktoru, prědloživšemu ju (ili jestli se rěša koristiti tako kratko objasnjenje, radimo jest takože postaviti link na besědu kde byl stvorjen konsensus).

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>jjry2y0psqchnmfq8u0y0vfjf1rxhrz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Oboravna točka zrěnja</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5312</id>
    <revision>
      <id>43873</id>
      <parentid>41365</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T09:53:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <origin>43873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2490" sha1="aocsx9kfb49nyaqhielrv5s7z0xc5fy" xml:space="preserve">Vo vsih [[Vikipedija]]h jest pravilo o tom, že kogda se piše stranica, potrěbno jest koristati '''oboravnu točku zrěnja'''. To znači, že jest potrěbno pisati o tom, s čim skoro vsekto se soglaša, i dělati to glavnoju myslju stranice.

Kogda stranica jest izměnjajema mnogymi raznymi ljudami, obyčajno odraža to, s čim se suglaša večinstvo ljudij. To se nazyva [[Vikipedija:Konsensus|konsensus]]. Věči, so ktorymi ljudi se ne soglašajut i o ktoryh sporet takože muset byti spomněne, ale ne muset byti glavnoju myslju stranice. Važne pytanja i razpravy jest potrěbno pisati tako aby ne silno prědpostavjati jednu stranu. Divne ili rědke mněnja mogut se prědstavjati kako oddělne pytanja s podrobnostami o tom, kto jih rěče. Jestli sut prědivne, mogut byti oddaljene.

Oboravna točka zrěnja ne rěša vse problemy. Napriklad, mnoge věči, so ktorymi ljudi se soglašajut, sut hybne – soglašenje ne jest istina. Fakty sut do prověrěnja. Točka zrěnja i ideja '''oboravnosti''' za koristnika Vikipedije ne vsegda jest ta sama že za někogo kto piše v Vikipediji. Ale večinstvo slučajev jest prosto.

== Priklady slučajev nesuglasja ==
Napriklad, jestli dvoje govoret o kralju s imenem Mark (to ne jest pravdivy kralj, ale prědstavimo sobě), mogut se ne soglašati o mnogom. Jedin može skazati: „Mark zapričinil vojnu medžu krajami” a iny može skazati: „Mark se silil izběgti vojny medžu krajami”. Jedin može skazati: „Mark byl dobry kralj”. Iny može skazati: „Mark byl zly kralj”.

Ale oboje mogut se soglasiti so mnogymi faktami o Marku, napriklad: Markova vyšina byla 175 centimetrov. Mark urodil se v 1630 roku a urml v 1699 roku. Markov otec zval se Karl a jegova mati zvala se Klavdija. Markov kraj vojeval od 1670 do 1675 roka. Markovo kraljevstvo zvalo se Filburija a nahodilo se v Vozhodnoj Evropě, itd. Poneže skoro vsekto se suglaša s tym, že to jest pravda, jest '''oboravna točka zrěnja''' i može dobro byti glavna myslj stranice.

Jedino poslě dělanja tutogo sut do vložena različne mněnja o Marku, o vojně i o tom, kakym byl kraljem – ale musi byti jasno, že ne vsi se s njimi suglašajut i ko vsim stranam jest potrěbno podhoditi ravno. Mněnja jest potrěbno prědstavjati tako:

„Učeni, obyvajči v Kanadě, rěkut, že Mark byl dobry kralj, zato že (jihne dovody). Studenty s vysokymi očenkami mnět, že byl zly kralj, zato že (jihne dovody)”.

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>aocsx9kfb49nyaqhielrv5s7z0xc5fy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Prědpokladajte dobru volju</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5315</id>
    <revision>
      <id>43911</id>
      <parentid>41363</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:09:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <origin>43911</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2657" sha1="4cgziifjckc8vtyj0wxfi2wcil1njvy" xml:space="preserve">'''Prědpokladanje dobroj volje''' jest važna čest prace v Vikipediji. To znači mysljenje, že ljudi imajut dobre naměry, kogda dělajut něčto (napriklad pravet, komentujut itd.), navet jestli to se skonča grěškoju. Věrimo, že večinstvo ljudij, pracujučih tu, hčut pomogti Vikipediji, zato pozvaljamo skoro vsekomu ju praviti. Tuta věra musi byti razděljena vsekym, za blago projekta. Jestli by to ne byla pravda, uspěšny projekt kako Vikipedija by ne istnoval.

Jestli mněte, že někto se pogrěšil, siliči se pomogti projekty, popravite jegovu hybu bez grubosti. Jestli se ne soglašate s někym, pametajte, že on mně, že pomaga. Koristite stranice besědu abyste něčto objasnili i dajte inym šans dělati tože. To može odvratiti konflikt i ne pozvoliti, že problemy se pogoršet.

Imajte trpělivost s novymi redaktorami a ne gryzite jih. Vikipedija se ozliča od večinstva kultur i občin i mnogi mogut ne věděti kako my pracujemo. Mogut se myliti ili ne považati pravila občiny. Novy redaktor može mněti, že pravilo jest potrěbno izměniti aby odpovědalo jegovoj izkušenosti v inom městu. Takože mnogi novi redaktori mogut byti znalcami ili iměti znanja, koristne za naš projekt. Te ljudi samo hčut pomogti.

Prědpokladanje dobroj volje''' se tyče naměrov (začto ljudi to dělajut), a ne dějanij (čto dělajut). Ljudi, siliči se pomogti, poněkogda se mylet i jest potrěbno popravjati jihne grěšky. Ale ne jest potrěbno mysliti, že cěljem jihnyh grěšek jest niščenje ili [[Vikipedija:Vandalizm|vandalizm]]. Popravite jihnu grěšku, ale ne budte grubi i ne gryzite jih. Věrojetno se ne suglasite so vsekym tu. Navet jestli někto se myli, to ne znači, že hče pogoršiti Vikipediju. Može navet se kazati trudno pracovati s něktorymi ljudami. To takože ne znači, že se silet pogoršiti Vikipediju. Nikogda ne jest potrěbno prědpokladati, že dějanja redaktora imajut zlu volju, navet jestli zla volja izdava se očevidnoju, zato že vračenje i blokovanje može se izpolniti po pričině dějanja, a ne naměra.

Tvrdženje o tom, že ina strana v konfliktu ne prědpoklada dobru volju, može byti formoju neprědpokladanja dobroj volje.

Tuto pravilo ne trěbuje, aby redaktori prědpokladali dobru volju, kogda jest očevidno, že někto ma zlu volju. Dějanja, ne odpovědajuče dobroj volji, vključajut vandalizm, pritvorne konta i krivdženja. Prědpokladanje dobroj volje takože ne znači, že dějanja redaktorov ne jest potrěbno kritikovati, ale tu kritiku ne jest potrěbno pripisyvati zlosti, jestli nema točnogo priklada zlosti.

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>4cgziifjckc8vtyj0wxfi2wcil1njvy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43912</id>
      <parentid>43911</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:09:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43912</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2660" sha1="d6ctlt5d6j2zymu1k7sjs69jknl7q3i" xml:space="preserve">'''Prědpokladanje dobroj volje''' jest važna čest prace v Vikipediji. To znači mysljenje, že ljudi imajut dobre naměry, kogda dělajut něčto (napriklad pravet, komentujut itd.), navet jestli to se skonča grěškoju. Věrimo, že večinstvo ljudij, pracujučih tu, hčut pomogti Vikipediji, zato pozvaljamo skoro vsekomu ju praviti. Tuta věra musi byti razděljena vsekym, za blago projekta. Jestli by to ne byla pravda, uspěšny projekt kako Vikipedija by ne istnoval.

Jestli mněte, že někto se pogrěšil, siliči se pomogti projekty, popravite jegovu hybu bez grubosti. Jestli se ne soglašate s někym, pametajte, že on mně, že pomaga. Koristite stranice besědu abyste něčto objasnili i dajte inym šans dělati tože. To može odvratiti konflikt i ne pozvoliti, že problemy se pogoršet.

Imajte trpělivost s novymi redaktorami a ne gryzite jih. Vikipedija se ozliča od večinstva kultur i občin i mnogi mogut ne věděti kako my pracujemo. Mogut se myliti ili ne považati pravila občiny. Novy redaktor može mněti, že pravilo jest potrěbno izměniti aby odpovědalo jegovoj izkušenosti v inom městu. Takože mnogi novi redaktori mogut byti znalcami ili iměti znanja, koristne za naš projekt. Te ljudi samo hčut pomogti.

'''Prědpokladanje dobroj volje''' se tyče naměrov (začto ljudi to dělajut), a ne dějanij (čto dělajut). Ljudi, siliči se pomogti, poněkogda se mylet i jest potrěbno popravjati jihne grěšky. Ale ne jest potrěbno mysliti, že cěljem jihnyh grěšek jest niščenje ili [[Vikipedija:Vandalizm|vandalizm]]. Popravite jihnu grěšku, ale ne budte grubi i ne gryzite jih. Věrojetno se ne suglasite so vsekym tu. Navet jestli někto se myli, to ne znači, že hče pogoršiti Vikipediju. Može navet se kazati trudno pracovati s něktorymi ljudami. To takože ne znači, že se silet pogoršiti Vikipediju. Nikogda ne jest potrěbno prědpokladati, že dějanja redaktora imajut zlu volju, navet jestli zla volja izdava se očevidnoju, zato že vračenje i blokovanje može se izpolniti po pričině dějanja, a ne naměra.

Tvrdženje o tom, že ina strana v konfliktu ne prědpoklada dobru volju, može byti formoju neprědpokladanja dobroj volje.

Tuto pravilo ne trěbuje, aby redaktori prědpokladali dobru volju, kogda jest očevidno, že někto ma zlu volju. Dějanja, ne odpovědajuče dobroj volji, vključajut vandalizm, pritvorne konta i krivdženja. Prědpokladanje dobroj volje takože ne znači, že dějanja redaktorov ne jest potrěbno kritikovati, ale tu kritiku ne jest potrěbno pripisyvati zlosti, jestli nema točnogo priklada zlosti.

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>d6ctlt5d6j2zymu1k7sjs69jknl7q3i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Vojna pravok</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5316</id>
    <revision>
      <id>43933</id>
      <parentid>41362</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:25:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <origin>43933</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1197" sha1="mlv7abm5r7527824427824akvn18zaj" xml:space="preserve">'''Vojna pravok''' se sluča, kogda ljudi se ne suglašajut o sodržanju stranice. Zaměsto togo, aby o tom pogovoriti na stranici besědy, prodolžajut izměnjati stranicu v jednu stranu i v inu. Jestli to se sluča, administrator može zaščititi stranicu aby nikto kromě administratorov ne mogl ju praviti. Togda vsekto smože pomysliti odnosno stranice i dostignuti [[Vikipedija:Konsensus|konsensus]] ili kompromis.

Početi ili dolučiti se do vojny pravok ne jest dobra myslj. Potrěbno jest o tom pogovoriti i pozvoliti vsim stranam izgovoril svoje mněnje. Jestli to ne pomože, poprosite redaktora, ne pracovavšego na stranici, aby izrazil svoje mněnje.

== Pravilo trěh vračenij ==
Poneže vojny pravok prěčet ideji konsensusa, koristniki, učestvujuči v vojně pravok, mogut byti [[Vikipedija:Blokovanje|zablokovani]]. To se obyčajno děje, jestli koristnik vrača stranicu trikratno v denj. Jestli někto jest vměšan v vojnu pravok, administrator može go zablokovati navet jestli ne vratil stranicu trikratno. Jestli koristnik vrača očevidny [[Vikipedija:Vandalizm|vandalizm]], pravilo trěh vračenij može se ne priměnjati do njego.

[[Kategorija:Pravila Vikipedije]]</text>
      <sha1>mlv7abm5r7527824427824akvn18zaj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Igry od SoftLab-NSK</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5338</id>
    <revision>
      <id>43572</id>
      <parentid>40741</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:23:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" sha1="neupae7vseusuwhxa1leuj60aahuk4u" xml:space="preserve">{{Main|SoftLab-NSK}}
{{Sestrinska kategorija|Игры од SoftLab-NSK}}
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>neupae7vseusuwhxa1leuj60aahuk4u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Informacijne srědstva</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5339</id>
    <revision>
      <id>43609</id>
      <parentid>40754</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:45:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="150" sha1="dyv3l5vyxoi2zec8yen9ccnc3gp5kat" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Информацијне срєдства}}
[[Kategorija:Socialne nauky]]
[[Kategorija:Informacijne srědstva i komunikacija]]</text>
      <sha1>dyv3l5vyxoi2zec8yen9ccnc3gp5kat</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43616</id>
      <parentid>43609</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:20:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95" sha1="4junvu97cai1k3gh4wxv3qqtkgx67gr" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Информацијне срєдства}}
[[Kategorija:Komunikacija]]</text>
      <sha1>4junvu97cai1k3gh4wxv3qqtkgx67gr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Komunikacija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5340</id>
    <revision>
      <id>43618</id>
      <parentid>40757</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:21:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Kategorija:Informacijne srědstva i komunikacija]] na [[Kategorija:Komunikacija]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>40755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" sha1="4wjf61ui13blx1e63ykdwrke2k6h8sp" xml:space="preserve">[[Kategorija:Tehnologija]]</text>
      <sha1>4wjf61ui13blx1e63ykdwrke2k6h8sp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43619</id>
      <parentid>43618</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:25:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="167" sha1="rxd3bg0d6gm7mgzn2iy9jxq01p74guw" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Комуникација}}
[[Kategorija:Informacija]]
[[Kategorija:Jezykoznavstvo]]
[[Kategorija:Spoločenstvo]]
[[Kategorija:Vesdenno žitje]]</text>
      <sha1>rxd3bg0d6gm7mgzn2iy9jxq01p74guw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43909</id>
      <parentid>43619</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:04:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43909</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="207" sha1="kky8lawllnkwgt8d6i2luopdcsrogmp" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Комуникација}}
[[Kategorija:Informacija]]
[[Kategorija:Medžuljudske odnošenja]]
[[Kategorija:Jezykoznavstvo]]
[[Kategorija:Spoločenstvo]]
[[Kategorija:Vesdenno žitje]]</text>
      <sha1>kky8lawllnkwgt8d6i2luopdcsrogmp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Interfejsy</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5341</id>
    <revision>
      <id>43648</id>
      <parentid>40772</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:25:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" sha1="4hbupgbw4nl7y6gxogag5gkaxfabq1y" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Интерфејсы}}</text>
      <sha1>4hbupgbw4nl7y6gxogag5gkaxfabq1y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Interpretatory</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5342</id>
    <revision>
      <id>43655</id>
      <parentid>40779</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:38:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="90" sha1="5j22iweyuh9aqkmg1bvug99lv7v03xp" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Интерпретаторы}}
[[Kategorija:Jezyky programovanja]]</text>
      <sha1>5j22iweyuh9aqkmg1bvug99lv7v03xp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43665</id>
      <parentid>43655</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:51:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="130" sha1="q9quyghbekb6z0zetun12ica6er88c9" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Интерпретаторы}}
[[Kategorija:Jezyky programovanja]]
[[Kategorija:Informacijne tehnologije]]</text>
      <sha1>q9quyghbekb6z0zetun12ica6er88c9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Kin-Dza-Dza!</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5343</id>
    <revision>
      <id>43744</id>
      <parentid>40836</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T20:43:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="98" sha1="fj9xk5el4swr2yahmbmzptc4yztyo8k" xml:space="preserve">{{Main|Кин-Дза-Дза}}
{{Sestrinska kategorija|Кин-Дза-Дза!}}
[[Kategorija:Filmy]]</text>
      <sha1>fj9xk5el4swr2yahmbmzptc4yztyo8k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Narodne kuhnje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5354</id>
    <revision>
      <id>43676</id>
      <parentid>40936</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:19:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79" sha1="8wngpdux14lezhiled3czejl3slo3u9" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Народне кухње}}
[[Kategorija:Jeda i napoj]]</text>
      <sha1>8wngpdux14lezhiled3czejl3slo3u9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nasilje</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5355</id>
    <revision>
      <id>43923</id>
      <parentid>40944</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:19:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43923</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" sha1="14huvdhqvfrll1sctjhl2p18ea0sem4" xml:space="preserve">{{Main}}
{{Sestrinska kategorija:Насилје}}
[[Kategorija:Spoločenstvo]]
[[Kategorija:Medžuljudske odnošenja]]</text>
      <sha1>14huvdhqvfrll1sctjhl2p18ea0sem4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43924</id>
      <parentid>43923</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:19:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43924</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="118" sha1="p86fynnr746tksyuy80zycbzrmyrvkh" xml:space="preserve">{{Main}}
{{Sestrinska kategorija|Насилје}}
[[Kategorija:Spoločenstvo]]
[[Kategorija:Medžuljudske odnošenja]]</text>
      <sha1>p86fynnr746tksyuy80zycbzrmyrvkh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Tropy</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5392</id>
    <revision>
      <id>43686</id>
      <parentid>41247</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T17:37:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80" sha1="dxc26thl0p3azhd049g0kcuwmq9t76z" xml:space="preserve">{{Main|Trop}}
{{Sestrinska kategorija|Тропы}}
[[Kategorija:Jezykoznavstvo]]</text>
      <sha1>dxc26thl0p3azhd049g0kcuwmq9t76z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Vojenne vozy</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5403</id>
    <revision>
      <id>43948</id>
      <parentid>41310</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:58:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43948</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="103" sha1="kzvydmw1wk2m8gavd6hdh8jqpumjhwr" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Војенне возы}}
[[Kategorija:Vojna|Vozy]]
[[Kategorija:Vozy|Vojenne]]</text>
      <sha1>kzvydmw1wk2m8gavd6hdh8jqpumjhwr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Маријскы језык</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5611</id>
    <revision>
      <id>43892</id>
      <parentid>43496</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:38:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43892</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="134" sha1="ppuhf8be22iamem2jx4cwadjhtck9bw" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Marijsky jezyk}}
[[Kategorija:Уралске језыкы]]
[[Kategorija:Мариј Ел]]</text>
      <sha1>ppuhf8be22iamem2jx4cwadjhtck9bw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Игры за Acorn Archimedes</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5634</id>
    <revision>
      <id>43566</id>
      <timestamp>2026-07-25T12:02:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Igry za Acord Archimedes}} [[Kategorija:Игры за особне компјутеры]]»</comment>
      <origin>43566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="7t3zs1rv2wvj2e9fvb7ka1md44vst5o" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Igry za Acord Archimedes}}
[[Kategorija:Игры за особне компјутеры]]</text>
      <sha1>7t3zs1rv2wvj2e9fvb7ka1md44vst5o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43568</id>
      <parentid>43566</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:03:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="sd8wxidgu3z7w9pi5pne4zrtvkhahx7" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Igry za Acorn Archimedes}}
[[Kategorija:Игры за особне компјутеры]]</text>
      <sha1>sd8wxidgu3z7w9pi5pne4zrtvkhahx7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43569</id>
      <parentid>43568</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T12:03:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Kategorija:Игры за Acord Archimedes]] na [[Kategorija:Игры за Acorn Archimedes]] bez ostavjenja prěnapravjenja</comment>
      <origin>43568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="sd8wxidgu3z7w9pi5pne4zrtvkhahx7" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Igry za Acorn Archimedes}}
[[Kategorija:Игры за особне компјутеры]]</text>
      <sha1>sd8wxidgu3z7w9pi5pne4zrtvkhahx7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Игры за NEC PC-9801</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5635</id>
    <revision>
      <id>43571</id>
      <timestamp>2026-07-25T12:05:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Igry za NEC PC-9801}} [[Kategorija:Игры за особне компјутеры]]»</comment>
      <origin>43571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="128" sha1="1fli1i2amk68uouhjqftlzhymkvf3ti" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Igry za NEC PC-9801}}
[[Kategorija:Игры за особне компјутеры]]</text>
      <sha1>1fli1i2amk68uouhjqftlzhymkvf3ti</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Игры од SoftLab-NSK</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5636</id>
    <revision>
      <id>43573</id>
      <timestamp>2026-07-25T12:24:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Main|SoftLab-NSK}} {{Сестринска категорија|Igry od SoftLab-NSK}} [[Kategorija:Видеоигры]]»</comment>
      <origin>43573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="120" sha1="4g9aoyjgcs3djb07g022vhv48waa2pq" xml:space="preserve">{{Main|SoftLab-NSK}}
{{Сестринска категорија|Igry od SoftLab-NSK}}
[[Kategorija:Видеоигры]]</text>
      <sha1>4g9aoyjgcs3djb07g022vhv48waa2pq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Гречскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5637</id>
    <redirect title="Grečsky jezyk" />
    <revision>
      <id>43575</id>
      <timestamp>2026-07-25T12:30:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Grečsky jezyk]]</comment>
      <origin>43575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="115" sha1="i3y7q7tedm5gs9n9e934i2ra182mlpv" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Grečsky jezyk]]
[[Kategorija:Индоевропејске језыкы]]
[[Kategorija:Греција]]</text>
      <sha1>i3y7q7tedm5gs9n9e934i2ra182mlpv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Умєтне словјанске језыкы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5638</id>
    <revision>
      <id>43578</id>
      <timestamp>2026-07-25T12:43:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Umětne slovjanske jezyky}} [[Kategorija:Словјанске језыкы]] [[Kategorija:Умєтне језыкы|словјанске]]»</comment>
      <origin>43578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="182" sha1="tscp5twuorqr1kwtbc4ydkenockwe19" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Umětne slovjanske jezyky}}
[[Kategorija:Словјанске језыкы]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы|словјанске]]</text>
      <sha1>tscp5twuorqr1kwtbc4ydkenockwe19</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Словјанскы глас</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5639</id>
    <redirect title="Slovjansky glas" />
    <revision>
      <id>43580</id>
      <timestamp>2026-07-25T12:51:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Slovjansky glas]]</comment>
      <origin>43580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="129" sha1="8f2y9i4evxx1g1mprr9hu1dl08mrp91" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slovjansky glas]]
[[Kategorija:Меджусловјанскы]]
[[Kategorija:Радио]]
[[Kategorija:Музика]]</text>
      <sha1>8f2y9i4evxx1g1mprr9hu1dl08mrp91</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:CS1 errors: missing title</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5640</id>
    <revision>
      <id>43584</id>
      <timestamp>2026-07-25T12:59:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Umětne romanske jezyky</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5641</id>
    <revision>
      <id>43593</id>
      <timestamp>2026-07-25T13:18:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Умєтне романске језыкы}} [[Kategorija:Umětne jezyky]] [[Kategorija:Romanske jezyky]]»</comment>
      <origin>43593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="129" sha1="fgpjrexc9eshfdgtkjskbs8btlus6pl" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Умєтне романске језыкы}}
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Romanske jezyky]]</text>
      <sha1>fgpjrexc9eshfdgtkjskbs8btlus6pl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Умєтне романске језыкы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5642</id>
    <revision>
      <id>43594</id>
      <timestamp>2026-07-25T13:18:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Umětne romanske jezyky}} [[Kategorija:Умєтне језыкы]] [[Kategorija:Романске језыкы]]»</comment>
      <origin>43594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="155" sha1="81gys3nit4vxwf3bjwwp4406tnk4y26" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Umětne romanske jezyky}}
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Романске језыкы]]</text>
      <sha1>81gys3nit4vxwf3bjwwp4406tnk4y26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Тєшињско нарєчје</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5643</id>
    <redirect title="Těšinjsko narěčje" />
    <revision>
      <id>43597</id>
      <timestamp>2026-07-25T13:25:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Těšinjsko narěčje]]</comment>
      <origin>43597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="195" sha1="i0jlyvvhr0r4o2xhru5iwzjbt3f4gig" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Těšinjsko narěčje]]
[[Kategorija:Језыкы]]
[[Kategorija:Чешскы језык]]
[[Kategorija:Пољскы језык]]
[[Kategorija:Пољска]]
[[Kategorija:Слезк]]</text>
      <sha1>i0jlyvvhr0r4o2xhru5iwzjbt3f4gig</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43598</id>
      <parentid>43597</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T13:28:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="167" sha1="ehy0d17dr5xqa1nipuw3e98w85z5im9" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Těšinjsko narěčje]]
[[Kategorija:Чешскы језык]]
[[Kategorija:Пољскы језык]]
[[Kategorija:Пољска]]
[[Kategorija:Слезк]]</text>
      <sha1>ehy0d17dr5xqa1nipuw3e98w85z5im9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:CS1 errors: ISSN</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5644</id>
    <revision>
      <id>43604</id>
      <timestamp>2026-07-25T13:34:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Информацијне срєдства</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5645</id>
    <revision>
      <id>43610</id>
      <timestamp>2026-07-25T13:46:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Informacijne srědstva}} [[Kategorija:Социалне наукы]] [[Kategorija:Информацијне срєдства и комуникација]]»</comment>
      <origin>43610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="196" sha1="6thftl46b8rrxhl4n4q7m8bezryij92" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Informacijne srědstva}}
[[Kategorija:Социалне наукы]]
[[Kategorija:Информацијне срєдства и комуникација]]</text>
      <sha1>6thftl46b8rrxhl4n4q7m8bezryij92</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43617</id>
      <parentid>43610</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T15:20:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="108" sha1="o1bfkkmdsbdqjgb4aascgb34cym67se" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Informacijne srědstva}}
[[Kategorija:Комуникација]]</text>
      <sha1>o1bfkkmdsbdqjgb4aascgb34cym67se</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besěda o MediaWiki:Scribunto-doc-page-name</title>
    <ns>9</ns>
    <id>5646</id>
    <revision>
      <id>43612</id>
      <timestamp>2026-07-25T14:02:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>/* Prěimenovanje dokumentačnyh podstranic modulov */ nova sekcija</comment>
      <origin>43612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="393" sha1="2mpvc7rg1gsqgahdfkw74evjhz9a1in" xml:space="preserve">== Prěimenovanje dokumentačnyh podstranic modulov ==

Ja prědkladaju prěimenovati dokumentačne podstranice modulov dlja novogo prěvoda v {{-|TranslateWiki}}:
&lt;syntaxhighlight lang=&quot;wikitext&quot;&gt;[[Module:$1/Dokumentacija]]&lt;/syntaxhighlight&gt; — [[Koristnik:Polda18|Polda18]] ([[Besěda s koristnikom:Polda18|besěda]] • [[Special:Contributions/Polda18|pravky]]) 16:02, 25 julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>2mpvc7rg1gsqgahdfkw74evjhz9a1in</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Комуникација</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5647</id>
    <revision>
      <id>43620</id>
      <timestamp>2026-07-25T15:25:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Komunikacija}} [[Kategorija:Информација]] [[Kategorija:Језыкознавство]] [[Kategorija:Сполоченство]] [[Kategorija:Весденно житје]]»</comment>
      <origin>43620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="223" sha1="mz8a5rwxm2u1n24neomgnsll5caa8v7" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Komunikacija}}
[[Kategorija:Информација]]
[[Kategorija:Језыкознавство]]
[[Kategorija:Сполоченство]]
[[Kategorija:Весденно житје]]</text>
      <sha1>mz8a5rwxm2u1n24neomgnsll5caa8v7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43910</id>
      <parentid>43620</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:04:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43910</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="280" sha1="gj1q15rjwnshtkjysvddqofeufuxhzh" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Komunikacija}}
[[Kategorija:Информација]]
[[Kategorija:Меджуљудске одношенја]]
[[Kategorija:Језыкознавство]]
[[Kategorija:Сполоченство]]
[[Kategorija:Весденно житје]]</text>
      <sha1>gj1q15rjwnshtkjysvddqofeufuxhzh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Мистер Бин</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5648</id>
    <redirect title="Mr. Bean" />
    <revision>
      <id>43628</id>
      <timestamp>2026-07-25T15:42:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Mr. Bean]]</comment>
      <origin>43628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" sha1="7taijsoqtrhad29m8ezm55bivdv12oi" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Mr. Bean]]
[[Kategorija:Телесериалы]]</text>
      <sha1>7taijsoqtrhad29m8ezm55bivdv12oi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Телевизија</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5649</id>
    <redirect title="Televizija" />
    <revision>
      <id>43631</id>
      <timestamp>2026-07-25T15:45:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Televizija]]</comment>
      <origin>43631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="62" sha1="mj81vd2eormgw2ft784vojqzv47vtab" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Televizija]]
[[Kategorija:Телевизија| ]]</text>
      <sha1>mj81vd2eormgw2ft784vojqzv47vtab</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Diskord</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5650</id>
    <redirect title="Discord" />
    <revision>
      <id>43635</id>
      <timestamp>2026-07-25T15:54:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Diskord]] na [[Discord]]</comment>
      <origin>43635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21" sha1="ggnrnfgqeaskzqnxoyfr5ff2lwuw3p3" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Discord]]</text>
      <sha1>ggnrnfgqeaskzqnxoyfr5ff2lwuw3p3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Stranice, ktore upotrěbjajut magične RFC-linky</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5651</id>
    <revision>
      <id>43637</id>
      <timestamp>2026-07-25T15:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Дисплеј</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5652</id>
    <redirect title="Displej" />
    <revision>
      <id>43642</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:13:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Displej]]</comment>
      <origin>43642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="2wu56w0zw9aogtvpezr6bfsf2zr6a8k" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Displej]]
[[Kategorija:Компјутеры]]</text>
      <sha1>2wu56w0zw9aogtvpezr6bfsf2zr6a8k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Информацијне технологије</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5653</id>
    <redirect title="Informacijne tehnologije" />
    <revision>
      <id>43644</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:15:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Informacijne tehnologije]]</comment>
      <origin>43644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="139" sha1="f76owlxwrjfbmrfd43c845vlm00wr2q" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Informacijne tehnologije]]
[[Kategorija:Компјутеры]]
[[Kategorija:Информацијне_технологије| ]]</text>
      <sha1>f76owlxwrjfbmrfd43c845vlm00wr2q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Интерфејсы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5654</id>
    <revision>
      <id>43649</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:25:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Interfejsy}}»</comment>
      <origin>43649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56" sha1="7c45fj0ueu8iorb4mchzvx9me67waqm" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Interfejsy}}</text>
      <sha1>7c45fj0ueu8iorb4mchzvx9me67waqm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Интерпретаторы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5655</id>
    <revision>
      <id>43656</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:39:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Interpretatory}} [[Kategorija:Језыкы програмовања]]»</comment>
      <origin>43656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" sha1="b16d09k0exl5084gv8ux85dlv3ihovo" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Interpretatory}}
[[Kategorija:Језыкы програмовања]]</text>
      <sha1>b16d09k0exl5084gv8ux85dlv3ihovo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43664</id>
      <parentid>43656</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:51:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="176" sha1="8xx6d89ozfazc5xc7kph7jdk9fd7s60" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Interpretatory}}
[[Kategorija:Језыкы програмовања]]
[[Kategorija:Информацијне технологије]]</text>
      <sha1>8xx6d89ozfazc5xc7kph7jdk9fd7s60</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Персидскы језык</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5656</id>
    <redirect title="Persijsky jezyk" />
    <revision>
      <id>43660</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:45:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Персидскы језык]] na [[Персијскы језык]]</comment>
      <origin>43660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43" sha1="87n28552d9x2evsb8o6adwdj9injjql" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Персијскы језык]]</text>
      <sha1>87n28552d9x2evsb8o6adwdj9injjql</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43661</id>
      <parentid>43660</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T16:45:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje izměnjeno s [[Персијскы језык]] na [[Persijsky jezyk]]</comment>
      <origin>43661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="87uylxg6q6a1e528b0vq0n0nbp86x0q" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Persijsky jezyk]]</text>
      <sha1>87uylxg6q6a1e528b0vq0n0nbp86x0q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Redirects connected to a Wikidata item</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5657</id>
    <revision>
      <id>43663</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:49:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Stranka koristaje šablon Kartka osoba s několika suprugami</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5658</id>
    <revision>
      <id>43666</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:58:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Христофор Колумб</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5659</id>
    <redirect title="Hristofor Kolumb" />
    <revision>
      <id>43667</id>
      <timestamp>2026-07-25T16:59:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Hristofor Kolumb]]</comment>
      <origin>43667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="154" sha1="kg98o7e736i8t7wqtjnv0pnkn6m2n4v" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Hristofor Kolumb]]
{{Sortovati|Колумб, Христофор}}

[[Kategorija:Изслєдоватељи]]
[[Kategorija:Италијани]]</text>
      <sha1>kg98o7e736i8t7wqtjnv0pnkn6m2n4v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Јапонске счетне слова</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5660</id>
    <redirect title="Japonske sčetne slova" />
    <revision>
      <id>43670</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:04:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Japonske sčetne slova]]</comment>
      <origin>43670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="79" sha1="qilc3r4wj3lo90akygimgkbrolt5sdh" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Japonske sčetne slova]]
[[Kategorija:Јапонскы језык]]</text>
      <sha1>qilc3r4wj3lo90akygimgkbrolt5sdh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Јапонске числовникы</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5661</id>
    <redirect title="Japonske čislovniky" />
    <revision>
      <id>43672</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:06:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Japonske čislovniky]]</comment>
      <origin>43672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" sha1="q2246xfnwx1f749oyqmdq81tc8vtai1" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Japonske čislovniky]]
[[Kategorija:Јапонскы језык]]
[[Kategorija:Числовникы]]</text>
      <sha1>q2246xfnwx1f749oyqmdq81tc8vtai1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Čislovniky</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5662</id>
    <revision>
      <id>43673</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:08:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Числовникы}} [[Kategorija:Čisla]] [[Kategorija:Jezykoznavstvo]]»</comment>
      <origin>43673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="98" sha1="f1zd6mekxz87shkoiu6rttyuucxm0gs" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Числовникы}}
[[Kategorija:Čisla]]
[[Kategorija:Jezykoznavstvo]]</text>
      <sha1>f1zd6mekxz87shkoiu6rttyuucxm0gs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Числовникы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5663</id>
    <revision>
      <id>43675</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:10:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Čislovniky}} [[Kategorija:Числа]] [[Kategorija:Језыкознавство]]»</comment>
      <origin>43675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127" sha1="ow8qde7u7jsp0owvlt1iwywglg1976z" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Čislovniky}}
[[Kategorija:Числа]]
[[Kategorija:Језыкознавство]]</text>
      <sha1>ow8qde7u7jsp0owvlt1iwywglg1976z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Народне кухње</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5664</id>
    <revision>
      <id>43677</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:19:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Narodne kuhnje}} [[Kategorija:Једа и напој]]»</comment>
      <origin>43677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="98" sha1="m3v98ix80736v884f4bxkdc64j8piqm" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Narodne kuhnje}}
[[Kategorija:Једа и напој]]</text>
      <sha1>m3v98ix80736v884f4bxkdc64j8piqm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Грегоријскы календар</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5665</id>
    <redirect title="Gregorijsky kalendar" />
    <revision>
      <id>43680</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:23:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Gregorijsky kalendar]]</comment>
      <origin>43680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="66" sha1="lldda2339yrmrj5ta4a7uqfe0jb4zb0" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Gregorijsky kalendar]]
[[Kategorija:Календар]]</text>
      <sha1>lldda2339yrmrj5ta4a7uqfe0jb4zb0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frančišek Slavski</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5666</id>
    <redirect title="Franciszek Sławski" />
    <revision>
      <id>43683</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:31:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Frančišek Slavski]] na [[Franciszek Sławski]]</comment>
      <origin>43683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="587alqcvggphf7zleglga06aamx3lek" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Franciszek Sławski]]</text>
      <sha1>587alqcvggphf7zleglga06aamx3lek</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Тропы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5667</id>
    <revision>
      <id>43687</id>
      <timestamp>2026-07-25T17:37:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Tropy}} [[Kategorija:Језыкознавство]]»</comment>
      <origin>43687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95" sha1="8vktslydei60u2t1tvrv51zty86a78b" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Tropy}}
[[Kategorija:Језыкознавство]]</text>
      <sha1>8vktslydei60u2t1tvrv51zty86a78b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Квења</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5668</id>
    <redirect title="Kvenja" />
    <revision>
      <id>43718</id>
      <timestamp>2026-07-25T18:16:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Kvenja]]</comment>
      <origin>43718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="134" sha1="k1tkibqxfo65g99kznduvrzydwwhjvt" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Kvenja]]
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Фиктивне језыкы]]
[[Kategorija:Толкин]]</text>
      <sha1>k1tkibqxfo65g99kznduvrzydwwhjvt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Umětne germanske jezyky</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5669</id>
    <revision>
      <id>43723</id>
      <timestamp>2026-07-25T18:20:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Умєтне германске језыкы}} [[Kategorija:Umětne jezyky]] [[Kategorija:Germanske jezyky]]»</comment>
      <origin>43723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="132" sha1="44j9dioeg9i5ev25444ismu223ifvfp" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Умєтне германске језыкы}}
[[Kategorija:Umětne jezyky]]
[[Kategorija:Germanske jezyky]]</text>
      <sha1>44j9dioeg9i5ev25444ismu223ifvfp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Умєтне германске језыкы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5670</id>
    <revision>
      <id>43724</id>
      <timestamp>2026-07-25T18:20:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Umětne germanske jezyky}} [[Kategorija:Умєтне језыкы]] [[Kategorija:Германске језыкы]]»</comment>
      <origin>43724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="158" sha1="fg17lwqg621iyzeaqd8fcrf1otecxts" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Umětne germanske jezyky}}
[[Kategorija:Умєтне језыкы]]
[[Kategorija:Германске језыкы]]</text>
      <sha1>fg17lwqg621iyzeaqd8fcrf1otecxts</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Medžuviki da byste něčto dokazali</title>
    <ns>4</ns>
    <id>5671</id>
    <redirect title="Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Vikipediji abyste něčto dokazali" />
    <revision>
      <id>43733</id>
      <timestamp>2026-07-25T18:47:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Vogand</username>
        <id>557</id>
      </contributor>
      <comment>Vogand prěimenoval stranicu [[Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Medžuviki da byste něčto dokazali]] na [[Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Vikipediji abyste něčto dokazali]]</comment>
      <origin>43733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="81" sha1="k4agfenlmevb3tzamox9eeme2b3ev5g" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Vikipedija:Ne otegčajte pracu v Vikipediji abyste něčto dokazali]]</text>
      <sha1>k4agfenlmevb3tzamox9eeme2b3ev5g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pages with reference errors</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5672</id>
    <revision>
      <id>43743</id>
      <timestamp>2026-07-25T20:41:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Кин-Дза-Дза!</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5673</id>
    <revision>
      <id>43745</id>
      <timestamp>2026-07-25T20:43:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Kin-Dza-Dza!}} [[Kategorija:Филмы]]»</comment>
      <origin>43745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84" sha1="fa5sjzczyeapq5hagzap4p33qqndhn0" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Kin-Dza-Dza!}}
[[Kategorija:Филмы]]</text>
      <sha1>fa5sjzczyeapq5hagzap4p33qqndhn0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Шурик</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5674</id>
    <redirect title="Šurik" />
    <revision>
      <id>43749</id>
      <timestamp>2026-07-25T20:47:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Šurik]]</comment>
      <origin>43749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="117" sha1="m0ninl8c7vx4j6avb8z54ha3thocuth" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Šurik]]
[[Kategorija:Фиктивне персонаже]]
[[Kategorija:Кинематографија]]</text>
      <sha1>m0ninl8c7vx4j6avb8z54ha3thocuth</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Долго С (кирилица)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5675</id>
    <redirect title="Dolgo С (kirilica)" />
    <revision>
      <id>43753</id>
      <timestamp>2026-07-25T20:55:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Dolgo С (kirilica)]]</comment>
      <origin>43753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="81" sha1="mwpvc2s45v2tnzai4hgtbhzqe49ni1u" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Dolgo С (kirilica)]]
[[Kategorija:Кириличне буквы|С]]</text>
      <sha1>mwpvc2s45v2tnzai4hgtbhzqe49ni1u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Рукописна буква А</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5676</id>
    <redirect title="Rukopisna bukva А" />
    <revision>
      <id>43755</id>
      <timestamp>2026-07-25T20:57:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Rukopisna bukva А]]</comment>
      <origin>43755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80" sha1="qcm0vyf8626c14vhaxkoia83mexn8ma" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Rukopisna bukva А]]
[[Kategorija:Кириличне буквы|А]]</text>
      <sha1>qcm0vyf8626c14vhaxkoia83mexn8ma</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Z (кирилица)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5677</id>
    <redirect title="Z (kirilica)" />
    <revision>
      <id>43756</id>
      <timestamp>2026-07-25T20:59:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Z (kirilica)]]</comment>
      <origin>43756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74" sha1="obu7fcfbxmh66iqc5h9obyuheerjqvm" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Z (kirilica)]]
[[Kategorija:Кириличне буквы|З]]</text>
      <sha1>obu7fcfbxmh66iqc5h9obyuheerjqvm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Рукописна буква У</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5678</id>
    <redirect title="Rukopisna bukva У" />
    <revision>
      <id>43758</id>
      <timestamp>2026-07-25T21:01:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Rukopisna bukva У]]</comment>
      <origin>43758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80" sha1="7153q6696i300pm96udt4qbs2myipem" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Rukopisna bukva У]]
[[Kategorija:Кириличне буквы|У]]</text>
      <sha1>7153q6696i300pm96udt4qbs2myipem</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:CS1 maint: unrecognized language</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5679</id>
    <revision>
      <id>43759</id>
      <timestamp>2026-07-25T21:04:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Мао Цзедун</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5680</id>
    <redirect title="Mao Czedun" />
    <revision>
      <id>43761</id>
      <timestamp>2026-07-25T21:07:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Mao Czedun]]</comment>
      <origin>43761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" sha1="jbhwa2yasw7w8mx7i5h7c8ctdl43sf0" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Mao Czedun]]
[[Kategorija:Китај]]
[[Kategorija:Политични лидери]]</text>
      <sha1>jbhwa2yasw7w8mx7i5h7c8ctdl43sf0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43763</id>
      <parentid>43761</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:14:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="101" sha1="n0hjfn9hs44fj9ogs44e1wqg15fole4" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Mao Czedun]]
[[Kategorija:Китајци]]
[[Kategorija:Политични лидери]]</text>
      <sha1>n0hjfn9hs44fj9ogs44e1wqg15fole4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Политични лидери</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5681</id>
    <revision>
      <id>43764</id>
      <timestamp>2026-07-25T21:15:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Политични лидери}} [[Kategorija:Politiki]]»</comment>
      <origin>43764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="81" sha1="as2ykatyjede47660b3kjzhuorel8xw" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Политични лидери}}
[[Kategorija:Politiki]]</text>
      <sha1>as2ykatyjede47660b3kjzhuorel8xw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43765</id>
      <parentid>43764</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T21:17:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95" sha1="eoxnk2susv035qrbrd53ocfyyes6qrz" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Politični lideri}}
[[Kategorija:Политики]]</text>
      <sha1>eoxnk2susv035qrbrd53ocfyyes6qrz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Politični lideri</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5682</id>
    <revision>
      <id>43766</id>
      <timestamp>2026-07-25T21:17:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Политични лидери}} [[Kategorija:Politiki]]»</comment>
      <origin>43766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="81" sha1="as2ykatyjede47660b3kjzhuorel8xw" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Политични лидери}}
[[Kategorija:Politiki]]</text>
      <sha1>as2ykatyjede47660b3kjzhuorel8xw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:CS1 errors: dates</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5683</id>
    <revision>
      <id>43767</id>
      <timestamp>2026-07-25T21:25:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Комичны стрип</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5684</id>
    <redirect title="Komičny strip" />
    <revision>
      <id>43773</id>
      <timestamp>2026-07-25T21:34:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Komičny strip]]</comment>
      <origin>43773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" sha1="0ttjaxnye7pfe82tvw5nvlfrr82m7uo" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Komičny strip]]
[[Kategorija:Комиксы| ]]</text>
      <sha1>0ttjaxnye7pfe82tvw5nvlfrr82m7uo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Desetilětje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5685</id>
    <revision>
      <id>43778</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:16:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «'''Desetilětje''' ili '''dekada''' (od {{Jezyky|grc|δεκάδος}}, {{Jezyky|cu|дєсѧтєрица}}) je jedinica izměrjenja časa, ktora sodrživaje deset lět.  {{Jedinice časa}} [[Kategorija:Jedinice časa]]»</comment>
      <origin>43778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="217" sha1="ka0swh9ppp6yp98mwnid1efshkqdg9u" xml:space="preserve">'''Desetilětje''' ili '''dekada''' (od {{Jezyky|grc|δεκάδος}}, {{Jezyky|cu|дєсѧтєрица}}) je jedinica izměrjenja časa, ktora sodrživaje deset lět.

{{Jedinice časa}}
[[Kategorija:Jedinice časa]]</text>
      <sha1>ka0swh9ppp6yp98mwnid1efshkqdg9u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43779</id>
      <parentid>43778</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:23:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="388" sha1="ll59yn3u9n73wjifgwkqi30uh59urhe" xml:space="preserve">'''Desetilětje''' ili '''dekada''' (od {{Jezyky|grc|δεκάδος}}, {{Jezyky|cu|дєсѧтєрица}}) je jedinica izměrjenja časa, ktora sodrživaje deset lět. V [[Francija|Franciji]], pod koncem 18-ogo stolětja v času [[Francuzska revolucija|gradžanskoj revolucije]], desetilětje upotrěbjalo se zaměsto [[sedmica|sedmice]].

{{Jedinice časa}}
[[Kategorija:Jedinice časa]]</text>
      <sha1>ll59yn3u9n73wjifgwkqi30uh59urhe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Десетилєтје</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5686</id>
    <redirect title="Desetilětje" />
    <revision>
      <id>43780</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:26:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Desetilětje]]</comment>
      <origin>43780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="ej3euvmi6cwdrdeuxvipgh3a8887rlz" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Desetilětje]]
[[Kategorija:Јединице часа]]</text>
      <sha1>ej3euvmi6cwdrdeuxvipgh3a8887rlz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Stranka koristaje šablon Kartka osoba s několika roditeljami</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5687</id>
    <revision>
      <id>43781</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:42:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Алексей Архиповский</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5688</id>
    <redirect title="Aleksej Arhipovsky" />
    <revision>
      <id>43783</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:44:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Aleksej Arhipovsky]]</comment>
      <origin>43783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="159" sha1="3k8kg1vf2foxa92evdjrzacatmugk83" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Aleksej Arhipovsky]]
{{DEFAULTSORT:Архиповский, Алексей}}
[[Kategorija:Композитори]]
[[Kategorija:Музиканти]]</text>
      <sha1>3k8kg1vf2foxa92evdjrzacatmugk83</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43787</id>
      <parentid>43783</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:54:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="193" sha1="ght7b1bdm2rmo4d4j28rn0ebzmrjwct" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Aleksej Arhipovsky]]
{{DEFAULTSORT:Архиповский, Алексей}}
[[Kategorija:Росијски композитори]]
[[Kategorija:Росијски музиканти]]</text>
      <sha1>ght7b1bdm2rmo4d4j28rn0ebzmrjwct</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Rosijski kompozitori</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5689</id>
    <revision>
      <id>43785</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:53:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Росијски композитори}} [[Kategorija:Rusi|Kompozitori]] [[Kategorija:Kompozitori]]»</comment>
      <origin>43785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="124" sha1="ojx7slh7ben2vp0dwyt83qefgjdr615" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Росијски композитори}}
[[Kategorija:Rusi|Kompozitori]]
[[Kategorija:Kompozitori]]</text>
      <sha1>ojx7slh7ben2vp0dwyt83qefgjdr615</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Росијски композитори</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5690</id>
    <revision>
      <id>43786</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Rosijski kompozitori}} [[Kategorija:Руси|Композитори]] [[Kategorija:Композитори]]»</comment>
      <origin>43786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="151" sha1="f8wnbdytn3j1f0y6c8c7bnvip9bmr6u" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Rosijski kompozitori}}
[[Kategorija:Руси|Композитори]]
[[Kategorija:Композитори]]</text>
      <sha1>f8wnbdytn3j1f0y6c8c7bnvip9bmr6u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Цезарија Евора</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5691</id>
    <redirect title="Cezarija Evora" />
    <revision>
      <id>43790</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:57:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{DEFAULTSORT:Евора, Цезарија}} [[Kategorija:Капверд]] [[Kategorija:Музиканти]]»</comment>
      <origin>43790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="108" sha1="eeuutwh9cx6olfpb8my4fhf1t7v65uj" xml:space="preserve">{{DEFAULTSORT:Евора, Цезарија}}
[[Kategorija:Капверд]]
[[Kategorija:Музиканти]]</text>
      <sha1>eeuutwh9cx6olfpb8my4fhf1t7v65uj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43791</id>
      <parentid>43790</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:57:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="138" sha1="2d6l169rirx7xk6syw4urybfh16xt4v" xml:space="preserve">#REDIRECTX [[Cezarija Evora]]
{{DEFAULTSORT:Евора, Цезарија}}
[[Kategorija:Капверд]]
[[Kategorija:Музиканти]]</text>
      <sha1>2d6l169rirx7xk6syw4urybfh16xt4v</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43792</id>
      <parentid>43791</parentid>
      <timestamp>2026-07-25T22:57:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Cezarija Evora]]</comment>
      <origin>43792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="137" sha1="ntjyby7r0k6chch28k7pren6y3tr1xl" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Cezarija Evora]]
{{DEFAULTSORT:Евора, Цезарија}}
[[Kategorija:Капверд]]
[[Kategorija:Музиканти]]</text>
      <sha1>ntjyby7r0k6chch28k7pren6y3tr1xl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:CS1 maint: unfit URL</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5692</id>
    <revision>
      <id>43793</id>
      <timestamp>2026-07-25T22:59:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Отава Ё</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5693</id>
    <redirect title="Otava Jo" />
    <revision>
      <id>43795</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:01:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Otava Jo]]</comment>
      <origin>43795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95" sha1="ctvbgtwvrjif69m0iyvqwdhhmh8xzbq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Otava Jo]]
[[Kategorija:Росија]]
[[Kategorija:Музикалне групы]]</text>
      <sha1>ctvbgtwvrjif69m0iyvqwdhhmh8xzbq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Рок (музика)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5694</id>
    <redirect title="Rock (muzika)" />
    <revision>
      <id>43796</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:03:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Rock (muzika)]]</comment>
      <origin>43796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" sha1="gpigc3zynd9yx10oowa2j76f5kjocll" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Rock (muzika)]]
[[Kategorija:Музика]]</text>
      <sha1>gpigc3zynd9yx10oowa2j76f5kjocll</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rok (muzika)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5695</id>
    <redirect title="Rock (muzika)" />
    <revision>
      <id>43798</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:03:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Rok (muzika)]] na [[Rock (muzika)]]</comment>
      <origin>43798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" sha1="hmdcqddotoswyski189o5v2px7zxafi" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Rock (muzika)]]</text>
      <sha1>hmdcqddotoswyski189o5v2px7zxafi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ученје</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5696</id>
    <redirect title="Učenje" />
    <revision>
      <id>43801</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:11:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Učenje]]</comment>
      <origin>43801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="121" sha1="puzct84fkyq15uqtqqlp8hpj2vippih" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Učenje]]
[[Kategorija:Образованје]]
[[Kategorija:Наука]]
[[Kategorija:Педагогика]]</text>
      <sha1>puzct84fkyq15uqtqqlp8hpj2vippih</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Педагогика</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5697</id>
    <revision>
      <id>43803</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:13:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Pedagogika}} [[Kategorija:Социалне наукы]]»</comment>
      <origin>43803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99" sha1="rtr4hwfoq58jrny1rceqvk6v3a9r1px" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Pedagogika}}
[[Kategorija:Социалне наукы]]</text>
      <sha1>rtr4hwfoq58jrny1rceqvk6v3a9r1px</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Вєче</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5698</id>
    <redirect title="Věče" />
    <revision>
      <id>43804</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:16:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Věče]]</comment>
      <origin>43804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="71" sha1="srqhz16gkm3u3uv9dov5k2igf453zvf" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Věče]]
[[Kategorija:Словјанска култура]]</text>
      <sha1>srqhz16gkm3u3uv9dov5k2igf453zvf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Спорт</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5699</id>
    <redirect title="Sport" />
    <revision>
      <id>43805</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Sport]]</comment>
      <origin>43805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="47" sha1="llqdu5vla4skuea5f3qa76sdn2tvxyy" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Sport]]
[[Kategorija:Спорт| ]]</text>
      <sha1>llqdu5vla4skuea5f3qa76sdn2tvxyy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Кухня</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5700</id>
    <redirect title="Kuhnja" />
    <revision>
      <id>43807</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:20:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Kuhnja]]</comment>
      <origin>43807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88" sha1="iym5ogqxdrfp6zklbri7fzhfwtrxdmt" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Kuhnja]]
[[Kategorija:Култура]]
[[Kategorija:Једа и напој]]</text>
      <sha1>iym5ogqxdrfp6zklbri7fzhfwtrxdmt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Рекреација</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5701</id>
    <redirect title="Rekreacija" />
    <revision>
      <id>43809</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:22:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Rekreacija]]</comment>
      <origin>43809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="110" sha1="jx401mas92t2gpg5psfigkkrplhh40e" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Rekreacija]]
[[Kategorija:Рекреација и весељање]]
[[Kategorija:Култура]]</text>
      <sha1>jx401mas92t2gpg5psfigkkrplhh40e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Култура Финландије</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5702</id>
    <revision>
      <id>43811</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:24:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Kultura Finlandije}} [[Kategorija:Финландија]] [[Kategorija:Култура по државам]]»</comment>
      <origin>43811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="150" sha1="ipg8xigdqaot706sqmztwpcdjy3h0el" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Kultura Finlandije}}
[[Kategorija:Финландија]]
[[Kategorija:Култура по државам]]</text>
      <sha1>ipg8xigdqaot706sqmztwpcdjy3h0el</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Купалње</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5703</id>
    <revision>
      <id>43818</id>
      <timestamp>2026-07-25T23:33:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Kupalnje}} [[Kategorija:Весденно житје]]»</comment>
      <origin>43818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" sha1="eali4khb2au6cgn8kw4a3loro561km5" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Kupalnje}}
[[Kategorija:Весденно житје]]</text>
      <sha1>eali4khb2au6cgn8kw4a3loro561km5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Башкирскы Ј</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5704</id>
    <redirect title="Baškirsky Ј" />
    <revision>
      <id>43825</id>
      <timestamp>2026-07-26T00:02:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Baškirsky Ј]]</comment>
      <origin>43825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75" sha1="3j6h3of6s7ca4p1wag1ry5he4dyxc32" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Baškirsky Ј]]
[[Kategorija:Кириличне буквы|І]]</text>
      <sha1>3j6h3of6s7ca4p1wag1ry5he4dyxc32</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Madjari</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5705</id>
    <revision>
      <id>43839</id>
      <timestamp>2026-07-26T08:45:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Мадјари}} [[Kategorija:Ljudi po narodnosti]] [[Kategorija:Vugrija]]»</comment>
      <origin>43839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="98" sha1="tvcwb0ryivk2v7rtyq26ied9fxwr7ko" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Мадјари}}
[[Kategorija:Ljudi po narodnosti]]
[[Kategorija:Vugrija]]</text>
      <sha1>tvcwb0ryivk2v7rtyq26ied9fxwr7ko</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Мадјари</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5706</id>
    <revision>
      <id>43840</id>
      <timestamp>2026-07-26T08:48:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Madjari}} [[Kategorija:Људи по народности]] [[Kategorija:Вугрија]]»</comment>
      <origin>43840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="ir5n601tufya7vdu4zyzapomai64u1n" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Madjari}}
[[Kategorija:Људи по народности]]
[[Kategorija:Вугрија]]</text>
      <sha1>ir5n601tufya7vdu4zyzapomai64u1n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Erika Kornelija Seleš</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5707</id>
    <redirect title="Erika Szeles" />
    <revision>
      <id>43842</id>
      <timestamp>2026-07-26T08:48:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Erika Kornelija Seleš]] na [[Erika Szeles]]</comment>
      <origin>43842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26" sha1="fxnameh0891nsplqlohuluu4xm8js0n" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Erika Szeles]]</text>
      <sha1>fxnameh0891nsplqlohuluu4xm8js0n</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ерика Селеш</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5708</id>
    <redirect title="Erika Szeles" />
    <revision>
      <id>43843</id>
      <timestamp>2026-07-26T08:51:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «#REDIRECT [[Erika Szeles}} {{DEFAULTSORT:Селеш, Ерика}} [[Kategorija:Мадјари]] [[Kategorija:Хисторија Вугрије]]»</comment>
      <origin>43843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="144" sha1="p1pew0ppyol6nysiksxdzmuisxsqldu" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Erika Szeles}}
{{DEFAULTSORT:Селеш, Ерика}}
[[Kategorija:Мадјари]]
[[Kategorija:Хисторија Вугрије]]</text>
      <sha1>p1pew0ppyol6nysiksxdzmuisxsqldu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43844</id>
      <parentid>43843</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T08:51:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Erika Szeles]]</comment>
      <origin>43844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="144" sha1="dmf5gr91rzl5sr84fpr7leard5mqs4d" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Erika Szeles]]
{{DEFAULTSORT:Селеш, Ерика}}
[[Kategorija:Мадјари]]
[[Kategorija:Хисторија Вугрије]]</text>
      <sha1>dmf5gr91rzl5sr84fpr7leard5mqs4d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Historija Vugrije</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5709</id>
    <revision>
      <id>43846</id>
      <timestamp>2026-07-26T08:53:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Хисторија Вугрије}} [[Kategorija:Vugrija]] [[Kategorija:Historija po državah|Vugrija]]»</comment>
      <origin>43846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127" sha1="p6texgf71m6mud3r79a7o0dizjz1hwv" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Хисторија Вугрије}}
[[Kategorija:Vugrija]]
[[Kategorija:Historija po državah|Vugrija]]</text>
      <sha1>p6texgf71m6mud3r79a7o0dizjz1hwv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Хисторија Вугрије</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5710</id>
    <revision>
      <id>43847</id>
      <timestamp>2026-07-26T08:54:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Historija Vugrije}} [[Kategorija:Вугрија]] [[Kategorija:Хисторија по државах|Вугрија]]»</comment>
      <origin>43847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="162" sha1="0c896ei232sc77yfu1rpvtw3qv1yzsy" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Historija Vugrije}}
[[Kategorija:Вугрија]]
[[Kategorija:Хисторија по државах|Вугрија]]</text>
      <sha1>0c896ei232sc77yfu1rpvtw3qv1yzsy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Корјо-сарам</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5711</id>
    <redirect title="Korjo-saram" />
    <revision>
      <id>43849</id>
      <timestamp>2026-07-26T09:02:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Korjo-saram]]</comment>
      <origin>43849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="oainujomdnn853iny9i294pwmgvrdiy" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Korjo-saram]]
[[Kategorija:Народы]]</text>
      <sha1>oainujomdnn853iny9i294pwmgvrdiy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Роми</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5712</id>
    <redirect title="Romi" />
    <revision>
      <id>43852</id>
      <timestamp>2026-07-26T09:05:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Romi]]</comment>
      <origin>43852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" sha1="r1riz6103sfawpnwgcdvv1byu3799wr" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Romi]]
[[Kategorija:Народы]]</text>
      <sha1>r1riz6103sfawpnwgcdvv1byu3799wr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Слезци</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5713</id>
    <redirect title="Slezci" />
    <revision>
      <id>43853</id>
      <timestamp>2026-07-26T09:07:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Slezci]]</comment>
      <origin>43853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="80" sha1="1qdqkn0x1y79g3k526y8iz83hkxt2kk" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Slezci]]
[[Kategorija:Народы]]
[[Kategorija:Словјани]]</text>
      <sha1>1qdqkn0x1y79g3k526y8iz83hkxt2kk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Срби</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5714</id>
    <redirect title="Srbi" />
    <revision>
      <id>43867</id>
      <timestamp>2026-07-26T09:36:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Srbi]]</comment>
      <origin>43867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="104" sha1="c91u5uisgmz7ghg854eso73t0kcqe8u" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Srbi]]
[[Kategorija:Народы]]
[[Kategorija:Словјани]]
[[Kategorija:Срби| ]]</text>
      <sha1>c91u5uisgmz7ghg854eso73t0kcqe8u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Saljvador Dali</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5715</id>
    <redirect title="Salvador Dalí" />
    <revision>
      <id>43870</id>
      <timestamp>2026-07-26T09:47:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Saljvador Dali]] na [[Salvador Dalí]]</comment>
      <origin>43870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" sha1="0gztb7pjcbqco7oog0jcw8y9wcnc2z1" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Salvador Dalí]]</text>
      <sha1>0gztb7pjcbqco7oog0jcw8y9wcnc2z1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Салвадор Дали</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5716</id>
    <redirect title="Salvador Dalí" />
    <revision>
      <id>43872</id>
      <timestamp>2026-07-26T09:51:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Salvador Dalí]]</comment>
      <origin>43872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="237" sha1="79v6i8a4wd9uz5rgx877lokcutp8mx8" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Salvador Dalí]]
{{DEFAULTSORT:Дали, Салвадор}}
[[Kategorija:Живописци]]
[[Kategorija:Архитекти]]
[[Kategorija:Шпанци]]
[[Kategorija:Каталонија]]
[[Kategorija:Суреализм]]</text>
      <sha1>79v6i8a4wd9uz5rgx877lokcutp8mx8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pablo Pikaso</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5717</id>
    <redirect title="Pablo Picasso" />
    <revision>
      <id>43878</id>
      <timestamp>2026-07-26T09:59:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Pablo Pikaso]] na [[Pablo Picasso]]</comment>
      <origin>43878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27" sha1="hqrkhgw2vbbsrnq0nox5yx2966uvkv9" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Pablo Picasso]]</text>
      <sha1>hqrkhgw2vbbsrnq0nox5yx2966uvkv9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Пабло Пикассо</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5718</id>
    <redirect title="Pablo Picasso" />
    <revision>
      <id>43879</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:00:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Pablo Picasso]]</comment>
      <origin>43879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="200" sha1="4bw5xn4jywt55qtjb54opwf9yazxr51" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Pablo Picasso]]
{{DEFAULTSORT:Пикассо, Пабло}}
[[Kategorija:Живописци]]
[[Kategorija:Архитекты]]
[[Kategorija:Шпанци]]
[[Kategorija:Суреализм]]</text>
      <sha1>4bw5xn4jywt55qtjb54opwf9yazxr51</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43883</id>
      <parentid>43879</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:03:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>43883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="200" sha1="ep4suvi5blqv1t6zyusxo1r4bjqbrue" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Pablo Picasso]]
{{DEFAULTSORT:Пикассо, Пабло}}
[[Kategorija:Живописци]]
[[Kategorija:Архитекти]]
[[Kategorija:Шпанци]]
[[Kategorija:Суреализм]]</text>
      <sha1>ep4suvi5blqv1t6zyusxo1r4bjqbrue</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Arhitekti</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5719</id>
    <revision>
      <id>43881</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:01:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Архитекти}} [[Kategorija:Arhitektura]] [[Kategorija:Ljudi po profesiji]]»</comment>
      <origin>43881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105" sha1="1zlr328rv8wwn885aki9sbl3pwahr41" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Архитекти}}
[[Kategorija:Arhitektura]]
[[Kategorija:Ljudi po profesiji]]</text>
      <sha1>1zlr328rv8wwn885aki9sbl3pwahr41</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Архитекти</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5720</id>
    <revision>
      <id>43882</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:02:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Arhitekti}} [[Kategorija:Архитектура]] [[Kategorija:Људи по професији]]»</comment>
      <origin>43882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141" sha1="dvf50jfgizstv1rald3g6mlxi19801w" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Arhitekti}}
[[Kategorija:Архитектура]]
[[Kategorija:Људи по професији]]</text>
      <sha1>dvf50jfgizstv1rald3g6mlxi19801w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Алгебра</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5721</id>
    <redirect title="Algebra" />
    <revision>
      <id>43894</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:41:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Algebra]]</comment>
      <origin>43894</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="57" sha1="6gafckmlzdols5ia6o3b556j6zth4re" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Algebra]]
[[Kategorija:Математика]]</text>
      <sha1>6gafckmlzdols5ia6o3b556j6zth4re</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Геометрија</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5722</id>
    <redirect title="Geometrija" />
    <revision>
      <id>43896</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:43:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Geometrija]]</comment>
      <origin>43896</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" sha1="o4rrigmxtao6qe88i0ulic9b41ovy2y" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Geometrija]]
[[Kategorija:Математика]]</text>
      <sha1>o4rrigmxtao6qe88i0ulic9b41ovy2y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pages with math errors</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5723</id>
    <revision>
      <id>43897</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:44:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43897</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pages with math render errors</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5724</id>
    <revision>
      <id>43898</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:44:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Kategorija:Stranice s grěškami]]»</comment>
      <origin>43898</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613" xml:space="preserve">[[Kategorija:Stranice s grěškami]]</text>
      <sha1>7ehhn9l42r2vq9ttx2pl47vacjkx613</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Квадратно равњење</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5725</id>
    <redirect title="Kvadratno ravnjenje" />
    <revision>
      <id>43900</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:46:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>IJzeren Jan prěimenoval stranicu [[Квадратно равњење]] na [[Квадратно равњенје]]</comment>
      <origin>43900</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49" sha1="sxaiiw6qartp8zj26zd3alt1jos75xc" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Квадратно равњенје]]</text>
      <sha1>sxaiiw6qartp8zj26zd3alt1jos75xc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43901</id>
      <parentid>43900</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T10:46:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje izměnjeno s [[Квадратно равњенје]] na [[Kvadratno ravnjenje]]</comment>
      <origin>43901</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33" sha1="2e6gvpynbdyl4omes88rvb6gpsjo0ei" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Kvadratno ravnjenje]]</text>
      <sha1>2e6gvpynbdyl4omes88rvb6gpsjo0ei</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Статистика</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5726</id>
    <redirect title="Statistika" />
    <revision>
      <id>43902</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:47:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Statistika]]</comment>
      <origin>43902</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60" sha1="l14slb7rrlljwbfmzxgsr44jm94nls2" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Statistika]]
[[Kategorija:Математика]]</text>
      <sha1>l14slb7rrlljwbfmzxgsr44jm94nls2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Pčelarstvo</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5727</id>
    <revision>
      <id>43905</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:53:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Пчеларство}} [[Kategorija:Zemjedělstvo]]»</comment>
      <origin>43905</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75" sha1="mzd92h1s82zu2oa5b6e3llt2u6hhp3d" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Пчеларство}}
[[Kategorija:Zemjedělstvo]]</text>
      <sha1>mzd92h1s82zu2oa5b6e3llt2u6hhp3d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Пчеларство</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5728</id>
    <revision>
      <id>43906</id>
      <timestamp>2026-07-26T10:54:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Pčelarstvo}} [[Kategorija:Земједєлство]]»</comment>
      <origin>43906</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="97" sha1="69xlwpjk44318r4qdgf22ldgjrni5q2" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Pčelarstvo}}
[[Kategorija:Земједєлство]]</text>
      <sha1>69xlwpjk44318r4qdgf22ldgjrni5q2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Насилје</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5729</id>
    <revision>
      <id>43925</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:20:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Main}} {{Сестринска категорија:Nasilje}} [[Kategorija:Сполоченство]] [[Kategorija:Меджуљудске одношења]]»</comment>
      <origin>43925</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="157" sha1="ljy6ncgzjs328bpf23w97gtgmbxsfvy" xml:space="preserve">{{Main}}
{{Сестринска категорија:Nasilje}}
[[Kategorija:Сполоченство]]
[[Kategorija:Меджуљудске одношења]]</text>
      <sha1>ljy6ncgzjs328bpf23w97gtgmbxsfvy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43926</id>
      <parentid>43925</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:20:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43926</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="157" sha1="cnjflyuugng3givg0si207bykhr4kr7" xml:space="preserve">{{Main}}
{{Сестринска категорија|Nasilje}}
[[Kategorija:Сполоченство]]
[[Kategorija:Меджуљудске одношења]]</text>
      <sha1>cnjflyuugng3givg0si207bykhr4kr7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>43927</id>
      <parentid>43926</parentid>
      <timestamp>2026-07-26T11:20:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>43927</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="159" sha1="25g81vqgx5yn1inhkha17244atfl3k0" xml:space="preserve">{{Main}}
{{Сестринска категорија|Nasilje}}
[[Kategorija:Сполоченство]]
[[Kategorija:Меджуљудске одношенја]]</text>
      <sha1>25g81vqgx5yn1inhkha17244atfl3k0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Пєшак (шахы)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5730</id>
    <redirect title="Pěšak (šahy)" />
    <revision>
      <id>43932</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:23:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Pěšak (šahy)]]</comment>
      <origin>43932</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="4o74w8jdky7slgu5f5n9vsd9hwz7913" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Pěšak (šahy)]]
[[Kategorija:Шахы]]</text>
      <sha1>4o74w8jdky7slgu5f5n9vsd9hwz7913</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Geologija</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5731</id>
    <revision>
      <id>43934</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:25:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Sestrinska kategorija|Геологија}} [[Kategorija:Nauka]]»</comment>
      <origin>43934</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65" sha1="5hqw0su8rprcl7ui96edrkufv2j2o0e" xml:space="preserve">{{Sestrinska kategorija|Геологија}}
[[Kategorija:Nauka]]</text>
      <sha1>5hqw0su8rprcl7ui96edrkufv2j2o0e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Геологија</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5732</id>
    <revision>
      <id>43935</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:26:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Geologija}} [[Kategorija:Наука]]»</comment>
      <origin>43935</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="81" sha1="axxxap235vhxwuakne1ib3qzuccx0iz" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Geologija}}
[[Kategorija:Наука]]</text>
      <sha1>axxxap235vhxwuakne1ib3qzuccx0iz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Геологија</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5733</id>
    <redirect title="Geologija" />
    <revision>
      <id>43936</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:27:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Geologija]]</comment>
      <origin>43936</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85" sha1="99y4ibwbaertothxqql2kp6a6zcqd59" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Geologija]]
[[Kategorija:Геологија| ]]
[[Kategorija:Наука]]</text>
      <sha1>99y4ibwbaertothxqql2kp6a6zcqd59</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Хадеј</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5734</id>
    <redirect title="Hadej" />
    <revision>
      <id>43937</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:28:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Hadej]]</comment>
      <origin>43937</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="lyrk9dy48s9yivsi5nw8yayifxq9ioz" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Hadej]]
[[Kategorija:Геологија]]</text>
      <sha1>lyrk9dy48s9yivsi5nw8yayifxq9ioz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Политика</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5735</id>
    <redirect title="Politika" />
    <revision>
      <id>43939</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:32:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Politika]]</comment>
      <origin>43939</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="96" sha1="4xkbr3n8x3pc01mzpyylxk0408wkpum" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Politika]]
[[Kategorija:Политика| ]]
[[Kategorija:Сполоченство]]</text>
      <sha1>4xkbr3n8x3pc01mzpyylxk0408wkpum</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Војенне возы</title>
    <ns>14</ns>
    <id>5736</id>
    <revision>
      <id>43949</id>
      <timestamp>2026-07-26T11:58:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Сестринска категорија|Vojenne vozy}} [[Kategorija:Војна|Возы]] [[Kategorija:Возы|Војенни]]»</comment>
      <origin>43949</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="132" sha1="ckqj4gmexop0wk3zjdgq1exs1m0yxxh" xml:space="preserve">{{Сестринска категорија|Vojenne vozy}}
[[Kategorija:Војна|Возы]]
[[Kategorija:Возы|Војенни]]</text>
      <sha1>ckqj4gmexop0wk3zjdgq1exs1m0yxxh</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>