Vikipedija isvwiki https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica MediaWiki 1.47.0-wmf.13 first-letter Media Special Besěda Koristnik Besěda s koristnikom Vikipedija Besěda Vikipedije Fajl Besěda o fajlu MediaWiki Besěda o MediaWiki Šablon Besěda o šablonu Pomoč Besěda o pomoči Kategorija Besěda o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Besěda modula Event Event talk 0 1249 44981 9740 2026-08-02T08:03:05Z IJzeren Jan 9 44981 wikitext text/x-wiki {| align=right style="border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- valign=top | [[Fajl:Cyrillic capital letter Che Sha.svg|110x110px]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Che Sha.svg|100x100px]] |} [[File:Cyrillic_capital_letter_Che_Sha.svg|link=Che Sha|23px|class=skin-invert-image]], [[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|20px|class=skin-invert-image]] (''ligatura če ša'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ligatura sostavjena iz bukv {{-|'''[[ч]]''' (č)|'''[[ч]]''']}} i {{-|'''[[ш]]''' (š)|'''[[ш]]'''}}. Ona nahodila se v alfabetu prědloženom Grigorijem Jegorovičem Vereščaginom za [[udmurtsky jezyk]], označajuči bezzvučnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃ}}.<ref>{{Cite web |url = http://omniglot.com/writing/udmurt.htm | first = Simon | last = Ager | title = Udmurt (удмурт кыл / udmurt kyl) | website = Omniglot | language = en | access-date = 2026-08-02}}</ref> Ob jejnom izgovoru avtor piše, že «sostavjaje usiljeny zvuk ''{{-|ш}}'', kako by srědnji medžu ''{{-|чш}}'' i ''{{-|тш}}'', i izgovarjaje se, kak i {{-|ч}}, zajedno».<ref>{{Cite book | url = https://elibrary.unatlib.ru/web/viewer.html?dsfile=9ea985be-214f-483e-9c5f-a4a42db765ad&dstitle=%D0%9E%20%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0%D1%85%20%D0%BD%D0%B0%20%D0%B2%D0%BE%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%20%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B5 | last = Верещагин | first = Г. | title = О книгах на Вотском языке | location = Вятка | publisher = Губернская Типографія | year = 1895 | page = 6}}</ref> Kako priklady davaje, medžu drugymi, slova <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ын</span> «dym» i <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">ко[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ыш</span> «kotka», v sučasnoj udmurtskoj ortografiji pisane {{Lang|udm|ӵын}} i {{Lang|udm|коӵыш}}. Jednakože jegov projekt nikogda ne byl koristany v praktikě. V 1897 g. za označen‌je tutogo zvuka pojavila se bukva '''[[ӵ]]''', ktora i dnes naleži do [[udmurtsky alfabet|udmurskogo alfabeta]]. [[Fajl:Udmurt alphabet in Vereshchagin (1895).jpg | thumb | left | 300px | Udmurtsky alfabet Vereščagina (1895)]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ч}} {{Varianty bukvy Ш}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ч]] 1uyii0myzxvmj3dinln0jyf3apwrvex 44982 44981 2026-08-02T08:17:17Z IJzeren Jan 9 44982 wikitext text/x-wiki {| align=right style="border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- valign=top | [[Fajl:Cyrillic capital letter Che Sha.svg|110x110px]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Che Sha.svg|100x100px]] |} [[File:Cyrillic_capital_letter_Che_Sha.svg|link=Che Sha|23px|class=skin-invert-image]], [[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|20px|class=skin-invert-image]] (''ligatura če ša'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ligatura sostavjena iz bukv {{-|'''[[ч]]''' (č)|'''[[ч]]''']}} i {{-|'''[[ш]]''' (š)|'''[[ш]]'''}}. Ona nahodila se v alfabetu prědloženom Grigorijem Jegorovičem Vereščaginom za [[udmurtsky jezyk]], označajuči bezzvučnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃ}}.<ref>{{Cite web |url = http://omniglot.com/writing/udmurt.htm | first = Simon | last = Ager | title = Udmurt (удмурт кыл / udmurt kyl) | website = Omniglot | language = en | access-date = 2026-08-02}}</ref> Ob jejnom izgovoru avtor piše, že «sostavjaje usiljeny zvuk ''{{-|ш}}'', kako by srědnji medžu ''{{-|чш}}'' i ''{{-|тш}}'', i izgovarjaje se, kak i {{-|ч}}, zajedno».<ref>{{Cite book | url = https://elibrary.unatlib.ru/web/viewer.html?dsfile=9ea985be-214f-483e-9c5f-a4a42db765ad&dstitle=%D0%9E%20%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0%D1%85%20%D0%BD%D0%B0%20%D0%B2%D0%BE%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%20%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B5 | last = Верещагин | first = Г. | title = О книгах на Вотском языке | location = Вятка | publisher = Губернская Типографія | year = 1895 | page = 6}}</ref> Kako priklady davaje, medžu drugymi, slova <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ын</span> «dym» i <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">ко[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ыш</span> «kotka», v sučasnoj udmurtskoj ortografiji pisane {{Lang|udm|ӵын}} i {{Lang|udm|коӵыш}}. Jednakože jegov projekt nikogda ne byl koristany v praktikě. V 1897 g. za označen‌je tutogo zvuka pojavila se bukva '''[[ӵ]]''', ktora i dnes naleži do [[udmurtsky alfabet|udmurtskogo alfabeta]]. [[Fajl:Udmurt alphabet in Vereshchagin (1895).jpg | thumb | left | 300px | Udmurtsky alfabet Vereščagina (1895)]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ч}} {{Varianty bukvy Ш}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ч]] 8e0623rh165dd1jprkuog373u6aewml 44983 44982 2026-08-02T08:17:55Z IJzeren Jan 9 44983 wikitext text/x-wiki {| align=right style="border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- valign=top | [[Fajl:Cyrillic capital letter Che Sha.svg|110x110px]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Che Sha.svg|100x100px]] |} [[File:Cyrillic_capital_letter_Che_Sha.svg|link=Che Sha|23px|class=skin-invert-image]], [[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|20px|class=skin-invert-image]] (''ligatura če ša'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ligatura sostavjena iz bukv {{-|'''[[ч]]''' (č)|'''[[ч]]'''}} i {{-|'''[[ш]]''' (š)|'''[[ш]]'''}}. Ona nahodila se v alfabetu prědloženom Grigorijem Jegorovičem Vereščaginom za [[udmurtsky jezyk]], označajuči bezzvučnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃ}}.<ref>{{Cite web |url = http://omniglot.com/writing/udmurt.htm | first = Simon | last = Ager | title = Udmurt (удмурт кыл / udmurt kyl) | website = Omniglot | language = en | access-date = 2026-08-02}}</ref> Ob jejnom izgovoru avtor piše, že «sostavjaje usiljeny zvuk ''{{-|ш}}'', kako by srědnji medžu ''{{-|чш}}'' i ''{{-|тш}}'', i izgovarjaje se, kak i {{-|ч}}, zajedno».<ref>{{Cite book | url = https://elibrary.unatlib.ru/web/viewer.html?dsfile=9ea985be-214f-483e-9c5f-a4a42db765ad&dstitle=%D0%9E%20%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0%D1%85%20%D0%BD%D0%B0%20%D0%B2%D0%BE%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%20%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B5 | last = Верещагин | first = Г. | title = О книгах на Вотском языке | location = Вятка | publisher = Губернская Типографія | year = 1895 | page = 6}}</ref> Kako priklady davaje, medžu drugymi, slova <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ын</span> «dym» i <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">ко[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ыш</span> «kotka», v sučasnoj udmurtskoj ortografiji pisane {{Lang|udm|ӵын}} i {{Lang|udm|коӵыш}}. Jednakože jegov projekt nikogda ne byl koristany v praktikě. V 1897 g. za označen‌je tutogo zvuka pojavila se bukva '''[[ӵ]]''', ktora i dnes naleži do [[udmurtsky alfabet|udmurtskogo alfabeta]]. [[Fajl:Udmurt alphabet in Vereshchagin (1895).jpg | thumb | left | 300px | Udmurtsky alfabet Vereščagina (1895)]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ч}} {{Varianty bukvy Ш}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ч]] c7u1so5mcjno67pxezwhw66pbvvikkx 44984 44983 2026-08-02T08:19:39Z IJzeren Jan 9 44984 wikitext text/x-wiki {| style="float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- style="vertical-align:bottom;" | [[Fajl:Cyrillic capital letter Che Sha.svg|120x120px]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Che Sha.svg|100x100px]] |} [[File:Cyrillic_capital_letter_Che_Sha.svg|link=Che Sha|23px|class=skin-invert-image]], [[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|20px|class=skin-invert-image]] (''ligatura če ša'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ligatura sostavjena iz bukv {{-|'''[[ч]]''' (č)|'''[[ч]]'''}} i {{-|'''[[ш]]''' (š)|'''[[ш]]'''}}. Ona nahodila se v alfabetu prědloženom Grigorijem Jegorovičem Vereščaginom za [[udmurtsky jezyk]], označajuči bezzvučnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃ}}.<ref>{{Cite web |url = http://omniglot.com/writing/udmurt.htm | first = Simon | last = Ager | title = Udmurt (удмурт кыл / udmurt kyl) | website = Omniglot | language = en | access-date = 2026-08-02}}</ref> Ob jejnom izgovoru avtor piše, že «sostavjaje usiljeny zvuk ''{{-|ш}}'', kako by srědnji medžu ''{{-|чш}}'' i ''{{-|тш}}'', i izgovarjaje se, kak i {{-|ч}}, zajedno».<ref>{{Cite book | url = https://elibrary.unatlib.ru/web/viewer.html?dsfile=9ea985be-214f-483e-9c5f-a4a42db765ad&dstitle=%D0%9E%20%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0%D1%85%20%D0%BD%D0%B0%20%D0%B2%D0%BE%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%20%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B5 | last = Верещагин | first = Г. | title = О книгах на Вотском языке | location = Вятка | publisher = Губернская Типографія | year = 1895 | page = 6}}</ref> Kako priklady davaje, medžu drugymi, slova <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ын</span> «dym» i <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">ко[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ыш</span> «kotka», v sučasnoj udmurtskoj ortografiji pisane {{Lang|udm|ӵын}} i {{Lang|udm|коӵыш}}. Jednakože jegov projekt nikogda ne byl koristany v praktikě. V 1897 g. za označen‌je tutogo zvuka pojavila se bukva '''[[ӵ]]''', ktora i dnes naleži do [[udmurtsky alfabet|udmurtskogo alfabeta]]. [[Fajl:Udmurt alphabet in Vereshchagin (1895).jpg | thumb | left | 300px | Udmurtsky alfabet Vereščagina (1895)]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ч}} {{Varianty bukvy Ш}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ч]] bwnla3ir7p7fb14o2ls4qnc2jw4bvl5 44985 44984 2026-08-02T08:20:30Z IJzeren Jan 9 44985 wikitext text/x-wiki {| style="float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- style="vertical-align:bottom;" | [[Fajl:Cyrillic capital letter Che Sha.svg|120x120px|class=skin-invert-image]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Che Sha.svg|100x100px|class=skin-invert-image]] |} [[File:Cyrillic_capital_letter_Che_Sha.svg|link=Che Sha|23px|class=skin-invert-image]], [[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|20px|class=skin-invert-image]] (''ligatura če ša'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ligatura sostavjena iz bukv {{-|'''[[ч]]''' (č)|'''[[ч]]'''}} i {{-|'''[[ш]]''' (š)|'''[[ш]]'''}}. Ona nahodila se v alfabetu prědloženom Grigorijem Jegorovičem Vereščaginom za [[udmurtsky jezyk]], označajuči bezzvučnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃ}}.<ref>{{Cite web |url = http://omniglot.com/writing/udmurt.htm | first = Simon | last = Ager | title = Udmurt (удмурт кыл / udmurt kyl) | website = Omniglot | language = en | access-date = 2026-08-02}}</ref> Ob jejnom izgovoru avtor piše, že «sostavjaje usiljeny zvuk ''{{-|ш}}'', kako by srědnji medžu ''{{-|чш}}'' i ''{{-|тш}}'', i izgovarjaje se, kak i {{-|ч}}, zajedno».<ref>{{Cite book | url = https://elibrary.unatlib.ru/web/viewer.html?dsfile=9ea985be-214f-483e-9c5f-a4a42db765ad&dstitle=%D0%9E%20%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0%D1%85%20%D0%BD%D0%B0%20%D0%B2%D0%BE%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%20%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B5 | last = Верещагин | first = Г. | title = О книгах на Вотском языке | location = Вятка | publisher = Губернская Типографія | year = 1895 | page = 6}}</ref> Kako priklady davaje, medžu drugymi, slova <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ын</span> «dym» i <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">ко[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ыш</span> «kotka», v sučasnoj udmurtskoj ortografiji pisane {{Lang|udm|ӵын}} i {{Lang|udm|коӵыш}}. Jednakože jegov projekt nikogda ne byl koristany v praktikě. V 1897 g. za označen‌je tutogo zvuka pojavila se bukva '''[[ӵ]]''', ktora i dnes naleži do [[udmurtsky alfabet|udmurtskogo alfabeta]]. [[Fajl:Udmurt alphabet in Vereshchagin (1895).jpg | thumb | left | 300px | Udmurtsky alfabet Vereščagina (1895)]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ч}} {{Varianty bukvy Ш}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ч]] fszwz6ozylvvjix07kqf4x60wk1xpg3 44986 44985 2026-08-02T08:22:52Z IJzeren Jan 9 44986 wikitext text/x-wiki {| style="float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- style="vertical-align:bottom;" | [[Fajl:Cyrillic capital letter Che Sha.svg|120x120px|class=skin-invert-image]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Che Sha.svg|100x100px|class=skin-invert-image]] |} [[File:Cyrillic_capital_letter_Che_Sha.svg|link=Che Sha|23px|class=skin-invert-image]], [[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|20px|class=skin-invert-image]] (''ligatura če ša'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ligatura sostavjena iz bukv {{-|'''[[ч]]''' (č)|'''[[ч]]'''}} i {{-|'''[[ш]]''' (š)|'''[[ш]]'''}}. Ona nahodila se v alfabetu prědloženom Grigorijem Jegorovičem Vereščaginom za [[udmurtsky jezyk]], označajuči bezzvučnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃ}}.<ref>{{Cite web |url = http://omniglot.com/writing/udmurt.htm | first = Simon | last = Ager | title = Udmurt (удмурт кыл / udmurt kyl) | website = Omniglot | language = en | access-date = 2026-08-02}}</ref> Ob jejnom izgovoru avtor piše, že «sostavjaje usiljeny zvuk ''{{-|ш}}'', kako by srědnji medžu ''{{-|чш}}'' i ''{{-|тш}}'', i izgovarjaje se, kak i {{-|ч}}, zajedno».<ref>{{Cite book | url = https://elibrary.unatlib.ru/web/viewer.html?dsfile=9ea985be-214f-483e-9c5f-a4a42db765ad&dstitle=%D0%9E%20%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0%D1%85%20%D0%BD%D0%B0%20%D0%B2%D0%BE%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%20%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B5 | last = Верещагин | first = Г. | title = О книгах на Вотском языке | location = Вятка | publisher = Губернская Типографія | year = 1895 | page = 6}}</ref> Kako priklady davaje, medžu drugymi, slova {{-|<span style="font-family:Cambria" font-size:12px">[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ын</span>}} «dym» i {{-|<span style="font-family:Cambria" font-size:12px">ко[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ыш</span>}} «kotka», v sučasnoj udmurtskoj ortografiji pisane {{Lang|udm|ӵын}} i {{Lang|udm|коӵыш}}. Jednakože jegov projekt nikogda ne byl koristany v praktikě. V 1897 g. za označen‌je tutogo zvuka pojavila se bukva '''[[ӵ]]''', ktora i dnes naleži do [[udmurtsky alfabet|udmurtskogo alfabeta]]. [[Fajl:Udmurt alphabet in Vereshchagin (1895).jpg | thumb | left | 300px | Udmurtsky alfabet Vereščagina (1895)]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ч}} {{Varianty bukvy Ш}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ч]] 3pt8hzxtwaaabcytgha0v353qgbblyl 44987 44986 2026-08-02T08:23:52Z IJzeren Jan 9 44987 wikitext text/x-wiki {| style="float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- style="vertical-align:bottom;" | [[Fajl:Cyrillic capital letter Che Sha.svg|120x120px|class=skin-invert-image]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Che Sha.svg|100x100px|class=skin-invert-image]] |} [[File:Cyrillic_capital_letter_Che_Sha.svg|link=Che Sha|23px|class=skin-invert-image]], [[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|20px|class=skin-invert-image]] (''ligatura če ša'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], ligatura sostavjena iz bukv {{-|'''[[ч]]''' (č)|'''[[ч]]'''}} i {{-|'''[[ш]]''' (š)|'''[[ш]]'''}}. Ona nahodila se v alfabetu prědloženom Grigorijem Jegorovičem Vereščaginom za [[udmurtsky jezyk]], označajuči bezzvučnu postalveolarnu afrikatu {{MFA|t͡ʃ}}.<ref>{{Cite web |url = http://omniglot.com/writing/udmurt.htm | first = Simon | last = Ager | title = Udmurt (удмурт кыл / udmurt kyl) | website = Omniglot | language = en | access-date = 2026-08-02}}</ref> Ob jejnom izgovoru avtor piše, že «sostavjaje usiljeny zvuk ''{{-|ш}}'', kako by srědnji medžu ''{{-|чш}}'' i ''{{-|тш}}'', i izgovarjaje se, kak i {{-|ч}}, zajedno».<ref>{{Cite book | url = https://elibrary.unatlib.ru/web/viewer.html?dsfile=9ea985be-214f-483e-9c5f-a4a42db765ad&dstitle=%D0%9E%20%D0%BA%D0%BD%D0%B8%D0%B3%D0%B0%D1%85%20%D0%BD%D0%B0%20%D0%B2%D0%BE%D1%82%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BC%20%D1%8F%D0%B7%D1%8B%D0%BA%D0%B5 | last = Верещагин | first = Г. | title = О книгах на Вотском языке | location = Вятка | publisher = Губернская Типографія | year = 1895 | page = 6}}</ref> Kako priklady davaje, medžu drugymi, slova <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">{{-|[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ын}}</span> «dym» i <span style="font-family:Cambria" font-size:12px">{{-|ко[[File:Cyrillic small letter Che Sha.svg|19px|class=skin-invert-image]]ыш}}</span> «kotka», v sučasnoj udmurtskoj ortografiji pisane {{Lang|udm|ӵын}} i {{Lang|udm|коӵыш}}. Jednakože jegov projekt nikogda ne byl koristany v praktikě. V 1897 g. za označen‌je tutogo zvuka pojavila se bukva '''[[ӵ]]''', ktora i dnes naleži do [[udmurtsky alfabet|udmurtskogo alfabeta]]. [[Fajl:Udmurt alphabet in Vereshchagin (1895).jpg | thumb | left | 300px | Udmurtsky alfabet Vereščagina (1895)]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ч}} {{Varianty bukvy Ш}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ч]] gk4clbnsd5g3edf7h44gjcvlpx81lsa 0 2074 44975 44348 2026-08-01T13:25:59Z ~2026-42770-35 715 /* Etimologija */ 44975 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Sensitiva (Miquel Blay, MRABASF E-76) 01.jpg|thumb|''«Čutlivost»'' (ok. 1910), skulptura [[Blay i Fabrega, Miquel|M. Blaja]]]] [[Fajl:Emotions - 3.png|thumb|Priklady šesti bazovyh emocij]] '''Čuvstvo''' jest emocijny proces [[člověk]]a, ktory odražaje subjektivno ocěnjajuče odnošenje do realnyh abo abstraktnyh objektov. Čuvstva odličajut se od [[afekt]]ov, [[Emocija|emocij]] i [[Nastrojenje|nastrojenij]]<ref>{{-|Леонтьев Алексей Николаевич. Потребности, мотивы и эмоции. — Москва, 1971.}}</ref>. == Etimologija == Slovo «čuvstvo» jest pozajeto iz [[Staroslovjansky jezyk|staroslovjanskogo]], kde ono imalo pisanje ''{{-|чувьство}}'' i je bylo obrazovano s pomočju [[sufiks]]a ''{{-|-ьств-}}'' od slova ''{{-|чути}}''; sufiks ''{{-|в}}'' medžu samoglaskami ''{{-|у}}'' i ''{{-|ь}}'' (''{{-|чу-ьство}}'') jest vstavkoju. Slovo ''{{-|чути}}'' strěčaje se vo mnogyh [[Slovjanske jezyky|slovjanskyh jezykah]] (napriklad [[Starorussky jezyk|starorussky]], [[Ukrajinsky jezyk|ukrajinsky]], [[Bělorussky jezyk|bělorussky]], [[Poljsky jezyk|poljsky]], [[Bulgarsky jezyk|bulgarsky]]) v značenju «slušati, razuměti, čuvstvovati». Možno zaključiti, že medžuslovjansko slovo «čuvstvo» odnosi se do procesa razuměnja čego-libo, poddavajemosti něčemu. == Smysl termina == Čuvstva to sut procesy vnutrnoj regulacije dějateljnosti člověka, odražajuče to znjačenje (smysl dlja procesa jegovogo žitja), ktoro imajut dlja njego realne abo abstraktne, konkretne abo obobčjene objekty, abo, inymi slovami, odnošenje subjekta do njih. Čuvstva odražajut ne objektivnu, a subjektivnu, obyčajno nesvědomo ocěnjenje objekta. Pojavjenje i razvoj čuvstv izražaje formovanje izdržlivyh emocijnyh odnošenij (inymi slovami, «emocijnyh konstant») i osnovano na opytu interakciji s objektom. Iz-za togo, že tutoj opyt može byti protivrěčnym (imati i pozitivne, i negativne epizody), čuvstva ko mnogym objektam tož sut protivrěčne (ambivalentne). Čuvstva mogut imati različne uravnji konkretnosti, od bezposrědnjih počutij, svezanyh s realnym objektom, do počutij, svezanyh s socialnymi cěnnostjami i idealami. Tute različne uravnji sut svezane s različnymi obobčenjami čuvstvenogo objekta. Socialne instituty, socialne simboly, podtrimajuče jihnu stabilnost, a takože oprěděljene ritualy i socialne dějstva igrajut veliku rolju v formovanju i razvitju najvyše obobčenyh čuvstv. Zajedno s razvitjem emocijnyh procesov razvivajut se i čuvstva, i, ačekoli one imajut svoje vlastne biologične osnovy, one sut produktom žitja člověka v spoločnosti, komunikaciji i vozpitanja<ref>{{-|Леонтьев Алексей Николаевич. Потребности, мотивы и эмоции. — Москва, 1971.}}</ref>. == Žrla == {{Iztočniky}} == Vněšnje linky == {{Prěvod|ru|Чувство|}} [[Kategorija:Emocije]] [[Kategorija:Psihologija]] hhjc4juoudkk7o054tnt5pz82rb16qu 0 2616 45002 19877 2026-08-02T11:06:20Z IJzeren Jan 9 45002 wikitext text/x-wiki {| style="float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- style="vertical-align:bottom" | [[Fajl:Cyrillic_capital_letter_Ka_with_ascender.svg|class=skin-invert-image|130x130px]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic_small_letter_ka_with_ascender.svg|class=skin-invert-image|112x112px]] |} '''{{-|K k}}''' (''ka s vrhnjeju črtoju'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], upotrěbjena v někojih historičnyh alfabetah [[kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo]], [[udinsky jezyk|udinskogo]] i [[šugnansky jezyk|šugnanskogo]] jezykov. Ona bazuje na bukvě '''{{-|[[к (kirilica)|к]]}}'''. Mala bukva izgledaje identično [[latinica|latinskoj]] bukvě '''{{-|k}}''', ale velika bukva odličaje se legko od latinskoj. One ne sut zakodovane v [[Unikod|Unikodu]] i najprostěje izobražajut se s pomočju latinskyh bukv. V kabardinskom slovniku Lva Grigorjeviča Lopatinskogo iz 1890 g.<ref>{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=20&rotate=0&theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 4, 10 | language = ru}}</ref> i v bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. ona označala ejektivny uvularny plosiv {{MFA|q’}}, nyně pisany dvuznakom '''{{-|къ}}'''.<ref>{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kabardian.htm | first = Simon | last = Ager | title = Kabardian (Къэбэрдейбзэ) | website = Omniglot.com | access-date = 2026-08-02}}</ref> V publikacijah iz lět 1888 i 1902 bratja Mihail i Semjon Bežanov upotrěbjali tutu bukvu v [[udinsky jezyk|udinskom jezyku]], takože za označen‌je zvuka {{MFA|q’}}, nyně pisanogo '''{{-|къ}}''' ili '''{{-|[[ԛ (kirilica)|ԛ]]}}'''.<ref>{{Cite book | url = http://lingvarium.org/maisak/publ/Maisak-2008-Udialphabet.pdf | first = Т. А. | last = Майсак | chapter = Варианты удинской орфографии и транскрипции (краткий обзор) | title = Удинский сборник: грамматика, лексика, история языка | editor1-first = М. Е. | editor1-last = Алексеев | editor2-first = Т. А. | editor2-last = Майсак | editor3-first = Д. С. | editor3-last = Ганенков | editor4-first = Ю. А. | editor4-last = Ландер | location = Москва | publisher = Academia | year = 2008 | pages = 455, 457}}</ref><ref>{{Cite web | title = Udi (удин муз / udin muz) | url = https://www.omniglot.com/writing/udi.htm | website = Omniglot.com | first = Simon | last = Ager | access-date = 2026-08-02 | language = en}}</ref> V povyših publikacijah takože nahodi se variant tutoj bukvy s obratnoju zarezkoju ({{-|[[k̔]]}}). Nakonec, kirilična bukva '''{{-|k}}''' takože nahodila se v slovniku [[Šugnansky jezyk|šugnanskogo jezyka]] Dmitrija Ljvoviča Ivanova iz 1895 g.<ref>{{Cite journal | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000199_000009_003637255?page=310&rotate=0&theme=white | first = К.Г. | last = Залеманъ | title = Шугнанскій словарь Д. Л. Иванова | journal = Восточныя замѣтки : Сборникъ статей и изслѣдованій профессоровъ и преподавателей Факультета восточныхъ языковъ Императорскаго С.-Петербургскаго университета | place = Санктпетербургъ | year = 1895 | publisher = Типографія Императорской Академіи Наукъ | language = ru | pages = 274}}</ref> [[Fajl:Tambiev 1906, Кабардинская азбука, page 14.png|thumb|left|280px|Kabardinsky alfabet Tambijeva iz 1906 g.|class=skin-invert-image]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Varianty bukvy К}} {{Kirilica}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|К]] ask777ig8wz2ghf2j6u087w5jlpw0l8 45003 45002 2026-08-02T11:07:26Z IJzeren Jan 9 45003 wikitext text/x-wiki {| style="float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- style="vertical-align:bottom" | [[Fajl:Cyrillic_capital_letter_Ka_with_ascender.svg|class=skin-invert-image|130x130px]] | &nbsp;&nbsp;&nbsp; | [[Fajl:Cyrillic_small_letter_ka_with_ascender.svg|class=skin-invert-image|112x112px]] |} '''{{-|K k}}''' (''ka s vrhnjeju črtoju'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], upotrěbjena v někojih historičnyh alfabetah [[kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo]], [[udinsky jezyk|udinskogo]] i [[šugnansky jezyk|šugnanskogo]] jezykov. Ona bazuje na bukvě '''{{-|[[к (kirilica)|к]]}}'''. Mala bukva izgledaje identično [[latinica|latinskoj]] bukvě '''{{-|k}}''', ale velika bukva odličaje se legko od latinskoj. One ne sut zakodovane v [[Unikod|Unikodu]] i najprostěje izobražajut se s pomočju latinskyh bukv. V kabardinskom slovniku Ljva Grigorjeviča Lopatinskogo iz 1890 g.<ref>{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=20&rotate=0&theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 4, 10 | language = ru}}</ref> i v bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. ona označala ejektivny uvularny plosiv {{MFA|q’}}, nyně pisany dvuznakom '''{{-|къ}}'''.<ref>{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kabardian.htm | first = Simon | last = Ager | title = Kabardian (Къэбэрдейбзэ) | website = Omniglot.com | access-date = 2026-08-02}}</ref> V publikacijah iz lět 1888 i 1902 bratja Mihail i Semjon Bežanov upotrěbjali tutu bukvu v [[udinsky jezyk|udinskom jezyku]], takože za označen‌je zvuka {{MFA|q’}}, nyně pisanogo '''{{-|къ}}''' ili '''{{-|[[ԛ (kirilica)|ԛ]]}}'''.<ref>{{Cite book | url = http://lingvarium.org/maisak/publ/Maisak-2008-Udialphabet.pdf | first = Т. А. | last = Майсак | chapter = Варианты удинской орфографии и транскрипции (краткий обзор) | title = Удинский сборник: грамматика, лексика, история языка | editor1-first = М. Е. | editor1-last = Алексеев | editor2-first = Т. А. | editor2-last = Майсак | editor3-first = Д. С. | editor3-last = Ганенков | editor4-first = Ю. А. | editor4-last = Ландер | location = Москва | publisher = Academia | year = 2008 | pages = 455, 457}}</ref><ref>{{Cite web | title = Udi (удин муз / udin muz) | url = https://www.omniglot.com/writing/udi.htm | website = Omniglot.com | first = Simon | last = Ager | access-date = 2026-08-02 | language = en}}</ref> V povyših publikacijah takože nahodi se variant tutoj bukvy s obratnoju zarezkoju ({{-|[[k̔]]}}). Nakonec, kirilična bukva '''{{-|k}}''' takože nahodila se v slovniku [[Šugnansky jezyk|šugnanskogo jezyka]] Dmitrija Ljvoviča Ivanova iz 1895 g.<ref>{{Cite journal | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000199_000009_003637255?page=310&rotate=0&theme=white | first = К.Г. | last = Залеманъ | title = Шугнанскій словарь Д. Л. Иванова | journal = Восточныя замѣтки : Сборникъ статей и изслѣдованій профессоровъ и преподавателей Факультета восточныхъ языковъ Императорскаго С.-Петербургскаго университета | place = Санктпетербургъ | year = 1895 | publisher = Типографія Императорской Академіи Наукъ | language = ru | pages = 274}}</ref> [[Fajl:Tambiev 1906, Кабардинская азбука, page 14.png|thumb|left|280px|Kabardinsky alfabet Tambijeva iz 1906 g.|class=skin-invert-image]] {{clear}} == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Varianty bukvy К}} {{Kirilica}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|К]] asy1qgbosgyblebaz1w3qg8sxqrcmg6 0 2957 44988 44355 2026-08-02T08:43:00Z Chtabs 42 44988 wikitext text/x-wiki {{Začetok|data=2023-05}} [[Fajl:Tea Leaf Paradox Stirring.ogv|thumb|Видео с тутым јавјенјем-феноменом.]] '''Парадокс чајного листа''' ({{Jezyky|en|Tea leaf paradox|eo|Paradokso de tea folio}}) јест феномен, когда [[чај]] размєшајут, листы чаја сбирајут се в центру чашы/шалицы. Једнако изгледаје, же листы чаја повинне сут быти у крају-периферије. Туты парадокс функционује, допока чаша не јест двигајема, стоји на једном месту. Аколи чаша буде двигати се, тогды листы чаја будут прємєстити се до крајев. О механизму тутого парадокса писал [[Albert Einstein|Алберт Еинштеин]], когда дал јего како примєр за рєч о [[Закон Бера|закону-ефекту Бера]] (Baer–Babinet law)<ref>Einstein, Albert (March 1926). "Die Ursache der Mäanderbildung der Flußläufe und des sogenannten Baerschen Gesetzes". Die Naturwissenschaften. Berlin / Heidelberg: Springer. 14 (11): 223–4. </ref><ref>{{Cite web|title=А. Эйнштейн, Причины образования извилин в руслах рек и так называемый закон Бера / Доложено на собрании Прусской Академии 7 января 1926 г; опубликовано в Die Naturwissenschaften, 14 (1926)|url=https://ufn.ru/ufn56/ufn56_5/Russian/r565j.pdf|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20230224110306/https://ufn.ru/ufn56/ufn56_5/Russian/r565j.pdf|archive-date=2023-02-24}}</ref><ref>{{cite journal |last=Bowker |first=Kent A. |date=1988 |title=Albert Einstein and Meandering Rivers |journal=Earth Sciences History |volume=1 |issue=1 |page=45 |doi=10.17704/eshi.7.1.yk72n55q84qxu5n6 |bibcode=1988ESHis...7...45B |url=http://www.searchanddiscovery.net/documents/Einstein/albert.htm |access-date=2008-12-28}}</ref>. == Източникы == <references /> [[Kategorija:Чај]] [[Kategorija:Физичне парадоксы]] 4blq94i3uf5ikrz2j6kh64qxpb6f4nt 0 3429 44976 44011 2026-08-01T23:06:41Z IJzeren Jan 9 44976 wikitext text/x-wiki {| align=right style="border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- valign=top |[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|92x97px|class=skin-invert-image]] |} [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|14px|class=skin-invert-image]] je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], variant bukvy '''{{-|[[ы]]}}'''. Ona byla koristana dla pisan‌je [[kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo jezyka]], najprvo v slovniku iz 1890 g. lingvista i etnografa Lva Grigorjeviča Lopatinskogo, ktory pisal, že prědstavjaje zvuk «izgovorjeny mekše od russkogo {{-|ы}}».<ref>{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=17&rotate=0&theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 1 | language = ru}}</ref> Priklady: <span style="font-family:Cambria; font-size:120%">пс[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|12px|class=skin-invert-image]]</span> «rěka» (v sučasnoj kabardinskoj ortografiji: {{-|псы}}), <span style="font-family:Cambria; font-size:120%">lleҕуп[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|12px|class=skin-invert-image]]kў</span> «duga» (v sučasnoj ortografiji: {{-|лэгъупыкъу}}). Ona takože byla koristana v kabardinskom bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. Jednakože nijedin iz povyših alfabetov ne našel široko priměnjen‌je.<ref>{{Cite web | url = http://intercircass.org/?p=346 | title = Об азбуках кабардинских | first = М.К. | last = Шакова | website = intercircass.org | date = 2011-11-17 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}</ref> {| align="center" |- valign="top" | [[Fajl:Kabardian alphabet in Lopatinsky (1890).png|thumb|450px|Kabardinsky alfabet Lopatinskogo iz 1890 g.|class=skin-invert-image]] | [[Fajl:Kabarda alphabet 1906.jpg|thumb|300px|Kabardinsky alfabet Tambijeva iz 1906 g.|class=skin-invert-image]] |} Bukvu [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|11px|class=skin-invert-image]] takože koristal v lětah 1903-1904 němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr v svojej monografiji o [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskom]] jezyku [[udinsky jezyk|udinsky]], <ref>{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/ACZV/5NYyUMSwW?/public/85facf9592ae%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1904_33.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматика удинскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 33 | year = 1904 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1-2}}</ref> ale tutoj alfabet nikogda ne byl upotrěbjeny v praktikě. [[Fajl:Udinsky alfabet Dirra.png|thumb|center|450px|Udinsky alfabet Dirra (1903)|class=skin-invert-image]] {{clear}} Nakonec, ona byla koristana v [[Russky lingvističny alfabet|Russkom lingvističnom alfabetu]] (RLA), opisanom rosijskym jezykoznavcem Lvom Vladimirovičem Ščerboju v 1911 g.<ref>{{Cite journal | url = https://feb-web.ru/feb/izvest/1911/04/114-161.htm | first = Л. В. | last = Щерба Л. В. | title = Къ вопросу о транскрипціи. (Докладъ, читанный въ засѣданіи лингвистической секціи СПБ. Неофилологическаго Общества 11 Мая 1911 г.) | journal = Известия Отделения русского языка и словесности Императорской АН. | location = Sankt-Peterburg | year = 1911 | volume = XVI. Кн. 4 | pages = 161—181 | language = ru}}</ref> [[Fajl:Russian linguistic alphabet chart for vowels.svg | thumb | center | 260px | Samoglasky v RLA Ščerby (1911)]] {{clear}} Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|11px|class=skin-invert-image]] ne je zakodovana v [[Unikod|Unikodu]]. {{Kirilica}} {{Varianty bukvy И}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ы]] pcx8d2uod7qqt1txqgnki1ofr6z8atk 44978 44976 2026-08-01T23:22:52Z IJzeren Jan 9 44978 wikitext text/x-wiki {| align=right style="border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- valign=top |[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|92x97px|class=skin-invert-image]] |} [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|14px|class=skin-invert-image]] (''jeru so sjedinjajučeju črtoju'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], variant bukvy '''{{-|[[ы]]}}'''. Ona byla koristana dla pisan‌je [[kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo jezyka]], najprvo v slovniku iz 1890 g. lingvista i etnografa Lva Grigorjeviča Lopatinskogo, ktory pisal, že prědstavjaje zvuk «izgovorjeny mekše od russkogo {{-|ы}}».<ref>{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=17&rotate=0&theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 1 | language = ru}}</ref> Priklady: <span style="font-family:Cambria; font-size:120%">пс[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|12px|class=skin-invert-image]]</span> «rěka» (v sučasnoj kabardinskoj ortografiji: {{-|псы}}), <span style="font-family:Cambria; font-size:120%">lleҕуп[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|12px|class=skin-invert-image]]kў</span> «duga» (v sučasnoj ortografiji: {{-|лэгъупыкъу}}). Ona takože byla koristana v kabardinskom bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. Jednakože nijedin iz povyših alfabetov ne našel široko priměnjen‌je.<ref>{{Cite web | url = http://intercircass.org/?p=346 | title = Об азбуках кабардинских | first = М.К. | last = Шакова | website = intercircass.org | date = 2011-11-17 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}</ref> {| align="center" |- valign="top" | [[Fajl:Kabardian alphabet in Lopatinsky (1890).png|thumb|450px|Kabardinsky alfabet Lopatinskogo iz 1890 g.|class=skin-invert-image]] | [[Fajl:Kabarda alphabet 1906.jpg|thumb|300px|Kabardinsky alfabet Tambijeva iz 1906 g.|class=skin-invert-image]] |} Bukvu [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|11px|class=skin-invert-image]] takože koristal v lětah 1903-1904 němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr v svojej monografiji o [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskom]] jezyku [[udinsky jezyk|udinsky]], <ref>{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/ACZV/5NYyUMSwW?/public/85facf9592ae%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1904_33.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматика удинскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 33 | year = 1904 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1-2}}</ref> ale tutoj alfabet nikogda ne byl upotrěbjeny v praktikě. [[Fajl:Udinsky alfabet Dirra.png|thumb|center|450px|Udinsky alfabet Dirra (1903)|class=skin-invert-image]] {{clear}} Nakonec, ona byla koristana v [[Russky lingvističny alfabet|Russkom lingvističnom alfabetu]] (RLA), opisanom rosijskym jezykoznavcem Lvom Vladimirovičem Ščerboju v 1911 g.<ref>{{Cite journal | url = https://feb-web.ru/feb/izvest/1911/04/114-161.htm | first = Л. В. | last = Щерба Л. В. | title = Къ вопросу о транскрипціи. (Докладъ, читанный въ засѣданіи лингвистической секціи СПБ. Неофилологическаго Общества 11 Мая 1911 г.) | journal = Известия Отделения русского языка и словесности Императорской АН. | location = Sankt-Peterburg | year = 1911 | volume = XVI. Кн. 4 | pages = 161—181 | language = ru}}</ref> [[Fajl:Russian linguistic alphabet chart for vowels.svg | thumb | center | 260px | Samoglasky v RLA Ščerby (1911)]] {{clear}} Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|11px|class=skin-invert-image]] ne je zakodovana v [[Unikod|Unikodu]], ale v 2025 g. bylo napisano podan‌je za vključen‌je kako {{-|U+1C8B}}.<ref>{{Cite web | first = Kirk | last = Miller | title = Unicode request for Cyrillic letter jeru with connecting bar | url = https://www.unicode.org/L2/L2025/25112-cyrillic-with-connecting-bar.pdf | date = 2025-04-04 | language = en}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy И}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ы]] dhpnhq616e28imkdqunvwcguo4jn2l1 44979 44978 2026-08-01T23:24:13Z IJzeren Jan 9 44979 wikitext text/x-wiki {| align=right style="border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;" |- valign=top |[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|92x97px|class=skin-invert-image]] |} [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|14px|class=skin-invert-image]] (''jeru so sjedinjajučeju črtoju'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], variant bukvy '''{{-|[[ы]]}}'''. Ona byla koristana dla pisan‌je [[kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo jezyka]], najprvo v slovniku iz 1890 g. lingvista i etnografa Lva Grigorjeviča Lopatinskogo, ktory pisal, že prědstavjaje zvuk «izgovorjeny mekše od russkogo {{-|ы}}».<ref>{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=17&rotate=0&theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 1 | language = ru}}</ref> Priklady: <span style="font-family:Cambria; font-size:120%">пс[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|12px|class=skin-invert-image]]</span> «rěka» (v sučasnoj kabardinskoj ortografiji: {{-|псы}}), <span style="font-family:Cambria; font-size:120%">lleҕуп[[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|12px|class=skin-invert-image]]kў</span> «duga» (v sučasnoj ortografiji: {{-|лэгъупыкъу}}). Ona takože byla koristana v kabardinskom bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. Jednakože nijedin iz povyših alfabetov ne našel široko priměnjen‌je.<ref>{{Cite web | url = http://intercircass.org/?p=346 | title = Об азбуках кабардинских | first = М.К. | last = Шакова | website = intercircass.org | date = 2011-11-17 | language = ru | access-date = 2026-02-28}}</ref> {| align="center" |- valign="top" | [[Fajl:Kabardian alphabet in Lopatinsky (1890).png|thumb|450px|Kabardinsky alfabet Lopatinskogo iz 1890 g.|class=skin-invert-image]] | [[Fajl:Kabarda alphabet 1906.jpg|thumb|300px|Kabardinsky alfabet Tambijeva iz 1906 g.|class=skin-invert-image]] |} Bukvu [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|11px|class=skin-invert-image]] takože koristal v lětah 1903-1904 němečsko-rosijsky lingvist i etnograf Adolf Dirr v svojej monografiji o [[Sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskom]] jezyku [[udinsky jezyk|udinsky]], <ref>{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/ACZV/5NYyUMSwW?/public/85facf9592ae%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1904_33.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматика удинскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 33 | year = 1904 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1-2}}</ref> ale tutoj alfabet nikogda ne byl upotrěbjeny v praktikě. [[Fajl:Udinsky alfabet Dirra.png|thumb|center|450px|Udinsky alfabet Dirra (1903)|class=skin-invert-image]] {{clear}} Nakonec, ona byla koristana v [[Russky lingvističny alfabet|Russkom lingvističnom alfabetu]] (RLA), opisanom rosijskym jezykoznavcem Lvom Vladimirovičem Ščerboju v 1911 g.<ref>{{Cite journal | url = https://feb-web.ru/feb/izvest/1911/04/114-161.htm | first = Л. В. | last = Щерба Л. В. | title = Къ вопросу о транскрипціи. (Докладъ, читанный въ засѣданіи лингвистической секціи СПБ. Неофилологическаго Общества 11 Мая 1911 г.) | journal = Известия Отделения русского языка и словесности Императорской АН. | location = Sankt-Peterburg | year = 1911 | volume = XVI. Кн. 4 | pages = 161—181 | language = ru}}</ref> [[Fajl:Russian linguistic alphabet chart for vowels.svg | thumb | center | 260px | Samoglasky v RLA Ščerby (1911)]] {{clear}} Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Yeru with connecting stroke.svg|11px|class=skin-invert-image]] ne je zakodovana v [[Unikod|Unikodu]], ale v 2025 g. bylo napisano podan‌je za vključen‌je kako {{-|U+1C8B}}.<ref>{{Cite web | first = Kirk | last = Miller | title = Unicode request for Cyrillic letter jeru with connecting bar | url = https://www.unicode.org/L2/L2025/25112-cyrillic-with-connecting-bar.pdf | date = 2025-04-04 | language = en}}</ref> == Iztočniky == {{Iztočniky}} {{Kirilica}} {{Varianty bukvy Ы}} [[Kategorija:Kirilične bukvy|Ы]] 4m3uzijvehlwuhyhw0jthsmyc3ndor2 10 5937 44994 44942 2026-08-02T09:41:35Z Ilja isv 10 Ilja isv prěimenoval stranicu [[Šablon:Sistemne potreby]] na [[Šablon:Sistemne trěbovanja]]: Pogrěška v nazvě 44942 wikitext text/x-wiki <onlyinclude>{| class="wikitable mw-collapsible {{#if:{{{collapse|}}}|mw-collapsed}}" style="<!-- -->{{#switch:{{{align|}}} |none = margin: 0.5em 1em 0.5em 0; |left = clear: left; float: left; margin: 0.5em 1em 0.5em 0; |center = margin: 0.5em auto 0.5em auto; |#default = clear: right; float: right; margin: 0.5em 0 0.5em 1em; }}<!-- -->{{#if:{{{width|}}}|width:{{{width|}}};|width:32em;}}" |+ style="text-align:<!--for mobile view-->center; {{#if:{{{collapse|}}}|{{{collapse}}}|padding-left:{{#if:{{{pad|}}}|{{{pad}}}|1em}};}}" | {{#if:{{{caption|}}}|{{{caption}}}|Sistemne potreby}} ! style="width:10em;" | Potreba {{#ifeq:{{{useminandrec}}}|yes |! style="width:11em;"{{!}} Minimum !! style="width:11em;"{{!}} Rekomendovano |! colspan="2" style="width:22em;"{{!}} Potreby }} {{#if:{{{platform1|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform1|}}}|os={{{os1|}}}|osrec={{{os1rec|}}}|cpu={{{cpu1|}}}|cpurec={{{cpu1rec|}}}|memory={{{memory1|}}}|memoryrec={{{memory1rec|}}}|gpu={{{gpu1|}}}|gpurec={{{gpu1rec|}}}|sound={{{sound1|}}}|soundrec={{{sound1rec|}}}|network={{{network1|}}}|networkrec={{{network1rec|}}}|hdspace={{{hdspace1|}}}|hdspacerec={{{hdspace1rec|}}}|media={{{media1|}}}|mediarec={{{media1rec|}}}|display={{{display1|}}}|displayrec={{{display1rec|}}}|input={{{input1|}}}|inputrec={{{input1rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform2|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform2|}}}|os={{{os2|}}}|osrec={{{os2rec|}}}|cpu={{{cpu2|}}}|cpurec={{{cpu2rec|}}}|memory={{{memory2|}}}|memoryrec={{{memory2rec|}}}|gpu={{{gpu2|}}}|gpurec={{{gpu2rec|}}}|sound={{{sound2|}}}|soundrec={{{sound2rec|}}}|network={{{network2|}}}|networkrec={{{network2rec|}}}|hdspace={{{hdspace2|}}}|hdspacerec={{{hdspace2rec|}}}|media={{{media2|}}}|mediarec={{{media2rec|}}}|display={{{display2|}}}|displayrec={{{display2rec|}}}|input={{{input2|}}}|inputrec={{{input2rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform3|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform3|}}}|os={{{os3|}}}|osrec={{{os3rec|}}}|cpu={{{cpu3|}}}|cpurec={{{cpu3rec|}}}|memory={{{memory3|}}}|memoryrec={{{memory3rec|}}}|gpu={{{gpu3|}}}|gpurec={{{gpu3rec|}}}|sound={{{sound3|}}}|soundrec={{{sound3rec|}}}|network={{{network3|}}}|networkrec={{{network3rec|}}}|hdspace={{{hdspace3|}}}|hdspacerec={{{hdspace3rec|}}}|media={{{media3|}}}|mediarec={{{media3rec|}}}|display={{{display3|}}}|displayrec={{{display3rec|}}}|input={{{input3|}}}|inputrec={{{input3rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform4|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform4|}}}|os={{{os4|}}}|osrec={{{os4rec|}}}|cpu={{{cpu4|}}}|cpurec={{{cpu4rec|}}}|memory={{{memory4|}}}|memoryrec={{{memory4rec|}}}|gpu={{{gpu4|}}}|gpurec={{{gpu4rec|}}}|sound={{{sound4|}}}|soundrec={{{sound4rec|}}}|network={{{network4|}}}|networkrec={{{network4rec|}}}|hdspace={{{hdspace4|}}}|hdspacerec={{{hdspace4rec|}}}|media={{{media4|}}}|mediarec={{{media4rec|}}}|display={{{display4|}}}|displayrec={{{display4rec|}}}|input={{{input4|}}}|inputrec={{{input4rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform5|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform5|}}}|os={{{os5|}}}|osrec={{{os5rec|}}}|cpu={{{cpu5|}}}|cpurec={{{cpu5rec|}}}|memory={{{memory5|}}}|memoryrec={{{memory5rec|}}}|gpu={{{gpu5|}}}|gpurec={{{gpu5rec|}}}|sound={{{sound5|}}}|soundrec={{{sound5rec|}}}|network={{{network5|}}}|networkrec={{{network5rec|}}}|hdspace={{{hdspace5|}}}|hdspacerec={{{hdspace5rec|}}}|media={{{media5|}}}|mediarec={{{media5rec|}}}|display={{{display5|}}}|displayrec={{{display5rec|}}}|input={{{input5|}}}|inputrec={{{input5rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform6|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform6|}}}|os={{{os6|}}}|osrec={{{os6rec|}}}|cpu={{{cpu6|}}}|cpurec={{{cpu6rec|}}}|memory={{{memory6|}}}|memoryrec={{{memory6rec|}}}|gpu={{{gpu6|}}}|gpurec={{{gpu6rec|}}}|sound={{{sound6|}}}|soundrec={{{sound6rec|}}}|network={{{network6|}}}|networkrec={{{network6rec|}}}|hdspace={{{hdspace6|}}}|hdspacerec={{{hdspace6rec|}}}|media={{{media6|}}}|mediarec={{{media6rec|}}}|display={{{display6|}}}|displayrec={{{display6rec|}}}|input={{{input6|}}}|inputrec={{{input6rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform7|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform7|}}}|os={{{os7|}}}|osrec={{{os7rec|}}}|cpu={{{cpu7|}}}|cpurec={{{cpu7rec|}}}|memory={{{memory7|}}}|memoryrec={{{memory7rec|}}}|gpu={{{gpu7|}}}|gpurec={{{gpu7rec|}}}|sound={{{sound7|}}}|soundrec={{{sound7rec|}}}|network={{{network7|}}}|networkrec={{{network7rec|}}}|hdspace={{{hdspace7|}}}|hdspacerec={{{hdspace7rec|}}}|media={{{media7|}}}|mediarec={{{media7rec|}}}|display={{{display7|}}}|displayrec={{{display7rec|}}}|input={{{input7|}}}|inputrec={{{input7rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform8|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform8|}}}|os={{{os8|}}}|osrec={{{os8rec|}}}|cpu={{{cpu8|}}}|cpurec={{{cpu8rec|}}}|memory={{{memory8|}}}|memoryrec={{{memory8rec|}}}|gpu={{{gpu8|}}}|gpurec={{{gpu8rec|}}}|sound={{{sound8|}}}|soundrec={{{sound8rec|}}}|network={{{network8|}}}|networkrec={{{network8rec|}}}|hdspace={{{hdspace8|}}}|hdspacerec={{{hdspace8rec|}}}|media={{{media8|}}}|mediarec={{{media8rec|}}}|display={{{display8|}}}|displayrec={{{display8rec|}}}|input={{{input8|}}}|inputrec={{{input8rec|}}}}}}}<!-- -->{{#if:{{{platform9|}}}|{{Sistemne potreby/Sub|useminandrec={{{useminandrec|}}}|platform={{{platform9|}}}|os={{{os9|}}}|osrec={{{os9rec|}}}|cpu={{{cpu9|}}}|cpurec={{{cpu9rec|}}}|memory={{{memory9|}}}|memoryrec={{{memory9rec|}}}|gpu={{{gpu9|}}}|gpurec={{{gpu9rec|}}}|sound={{{sound9|}}}|soundrec={{{sound9rec|}}}|network={{{network9|}}}|networkrec={{{network9rec|}}}|hdspace={{{hdspace9|}}}|hdspacerec={{{hdspace9rec|}}}|media={{{media9|}}}|mediarec={{{media9rec|}}}|display={{{display9|}}}|displayrec={{{display9rec|}}}|input={{{input9|}}}|inputrec={{{input9rec|}}}}}}} |}</onlyinclude><noinclude>{{Dokumentacija}} </noinclude> d8erjzil8hqxa4d1xxopm7i1d06y6zr 10 5952 44996 44972 2026-08-02T09:42:33Z Ilja isv 10 Ilja isv prěimenoval stranicu [[Šablon:Sistemne potreby/Dokumentacija]] na [[Šablon:Sistemne trěbovanja/Dokumentacija]]: Pogrěška v nazvě 44972 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Dokumentačna podstranica}}</noinclude> Šablon '''Sistemne potreby''' možno jest upotrěbiti dlja stranic [[Videoigra|kompjuternyh igr]] za pokaz potreb igr: aparatnyh i programnyh. == Upotrěba == <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Sistemne potreby |caption = |useminandrec =<!--{yes/no}--> |collapse = |align =<!-- {none/left/right} Obyčajno je right --> |width =<!-- Obyčajno je 32em --> |pad =<!-- Obyčajno je 1em --> <!-- Osnovna sekcija --> |platform1 =<!--Toj parametr potreben --> |os1 = |os1rec = |cpu1 = |cpu1rec = |memory1 = |memory1rec = |gpu1 = |gpu1rec = |sound1 = |sound1rec = |network1 = |network1rec = |hdspace1 = |hdspace1rec = |media1 = |media1rec = |display1 = |display1rec = |input1 = |input1rec = |sata1 = |sata1rec = <!-- Opcionalna sekcija --> |platform2 =<!--Toj parametr potreben --> |os2 = |os2rec = |cpu2 = |cpu2rec = |memory2 = |memory2rec = |gpu2 = |gpu2rec = |sound2 = |sound2rec = |network2 = |network2rec = |hdspace2 = |hdspace2rec = |media2 = |media2rec = |display2 = |display2rec = |input2 = |input2rec = |sata2 = |sata2rec = <!-- Opcionalne parametry idut dalje --> }} </syntaxhighlight> == Dane šablona == <templatedata> { "params": {} } </templatedata> <includeonly><!-- TU VY DODAVAJTE KATEGORIJE ŠABLONA --> </includeonly> 6ln1de4gqqdena9dy8z5b5p4psjo5oh 44998 44996 2026-08-02T09:43:55Z Ilja isv 10 44998 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Dokumentačna podstranica}}</noinclude> Šablon '''Sistemne trěbovanja''' možno jest upotrěbiti dlja stranic [[Videoigra|kompjuternyh igr]] za pokaz potreb igr: aparatnyh i programnyh. == Upotrěba == <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Sistemne trěbovanja |caption = |useminandrec =<!--{yes/no}--> |collapse = |align =<!-- {none/left/right} Obyčajno je right --> |width =<!-- Obyčajno je 32em --> |pad =<!-- Obyčajno je 1em --> <!-- Osnovna sekcija --> |platform1 =<!--Toj parametr potreben --> |os1 = |os1rec = |cpu1 = |cpu1rec = |memory1 = |memory1rec = |gpu1 = |gpu1rec = |sound1 = |sound1rec = |network1 = |network1rec = |hdspace1 = |hdspace1rec = |media1 = |media1rec = |display1 = |display1rec = |input1 = |input1rec = |sata1 = |sata1rec = <!-- Opcionalna sekcija --> |platform2 =<!--Toj parametr potreben --> |os2 = |os2rec = |cpu2 = |cpu2rec = |memory2 = |memory2rec = |gpu2 = |gpu2rec = |sound2 = |sound2rec = |network2 = |network2rec = |hdspace2 = |hdspace2rec = |media2 = |media2rec = |display2 = |display2rec = |input2 = |input2rec = |sata2 = |sata2rec = <!-- Opcionalne parametry idut dalje --> }} </syntaxhighlight> == Dane šablona == <templatedata> { "params": {} } </templatedata> <includeonly><!-- TU VY DODAVAJTE KATEGORIJE ŠABLONA --> </includeonly> gpc0qtsts4rmrkufk7qnacfyf1n9acl 44999 44998 2026-08-02T09:45:04Z Ilja isv 10 /* */ 44999 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Dokumentačna podstranica}}</noinclude> Šablon '''Sistemne trěbovanja''' možno jest upotrěbiti dlja stranic [[Videoigra|kompjuternyh igr]] za pokaz trěbovanij igr: aparatnyh i programnyh. == Upotrěba == <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Sistemne trěbovanja |caption = |useminandrec =<!--{yes/no}--> |collapse = |align =<!-- {none/left/right} Obyčajno je right --> |width =<!-- Obyčajno je 32em --> |pad =<!-- Obyčajno je 1em --> <!-- Osnovna sekcija --> |platform1 =<!--Toj parametr potreben --> |os1 = |os1rec = |cpu1 = |cpu1rec = |memory1 = |memory1rec = |gpu1 = |gpu1rec = |sound1 = |sound1rec = |network1 = |network1rec = |hdspace1 = |hdspace1rec = |media1 = |media1rec = |display1 = |display1rec = |input1 = |input1rec = |sata1 = |sata1rec = <!-- Opcionalna sekcija --> |platform2 =<!--Toj parametr potreben --> |os2 = |os2rec = |cpu2 = |cpu2rec = |memory2 = |memory2rec = |gpu2 = |gpu2rec = |sound2 = |sound2rec = |network2 = |network2rec = |hdspace2 = |hdspace2rec = |media2 = |media2rec = |display2 = |display2rec = |input2 = |input2rec = |sata2 = |sata2rec = <!-- Opcionalne parametry idut dalje --> }} </syntaxhighlight> == Dane šablona == <templatedata> { "params": {} } </templatedata> <includeonly><!-- TU VY DODAVAJTE KATEGORIJE ŠABLONA --> </includeonly> 2pciuvs0wiyin3pijpzjbpsbz27vvpu 45000 44999 2026-08-02T09:45:58Z Ilja isv 10 /* */ 45000 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Dokumentačna podstranica}}</noinclude> Šablon '''Sistemne trěbovanja''' možno jest upotrěbiti dlja stranic [[Videoigra|kompjuternyh igr]] i [[Softver|program]] za pokaz trěbovanij igr: aparatnyh i programnyh. == Upotrěba == <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Sistemne trěbovanja |caption = |useminandrec =<!--{yes/no}--> |collapse = |align =<!-- {none/left/right} Obyčajno je right --> |width =<!-- Obyčajno je 32em --> |pad =<!-- Obyčajno je 1em --> <!-- Osnovna sekcija --> |platform1 =<!--Toj parametr potreben --> |os1 = |os1rec = |cpu1 = |cpu1rec = |memory1 = |memory1rec = |gpu1 = |gpu1rec = |sound1 = |sound1rec = |network1 = |network1rec = |hdspace1 = |hdspace1rec = |media1 = |media1rec = |display1 = |display1rec = |input1 = |input1rec = |sata1 = |sata1rec = <!-- Opcionalna sekcija --> |platform2 =<!--Toj parametr potreben --> |os2 = |os2rec = |cpu2 = |cpu2rec = |memory2 = |memory2rec = |gpu2 = |gpu2rec = |sound2 = |sound2rec = |network2 = |network2rec = |hdspace2 = |hdspace2rec = |media2 = |media2rec = |display2 = |display2rec = |input2 = |input2rec = |sata2 = |sata2rec = <!-- Opcionalne parametry idut dalje --> }} </syntaxhighlight> == Dane šablona == <templatedata> { "params": {} } </templatedata> <includeonly><!-- TU VY DODAVAJTE KATEGORIJE ŠABLONA --> </includeonly> 2y5v8kbkp9y7korq45fp2y1abt1r6ur 45001 45000 2026-08-02T09:46:44Z Ilja isv 10 /* */ 45001 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{Dokumentačna podstranica}}</noinclude> Šablon '''Sistemne trěbovanja''' možno jest upotrěbiti dlja stranic [[Videoigra|kompjuternyh igr]] i [[Softver|program]] za pokaz jihnyh sistemovyh trěbovanij: aparatnyh i programnyh. == Upotrěba == <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Sistemne trěbovanja |caption = |useminandrec =<!--{yes/no}--> |collapse = |align =<!-- {none/left/right} Obyčajno je right --> |width =<!-- Obyčajno je 32em --> |pad =<!-- Obyčajno je 1em --> <!-- Osnovna sekcija --> |platform1 =<!--Toj parametr potreben --> |os1 = |os1rec = |cpu1 = |cpu1rec = |memory1 = |memory1rec = |gpu1 = |gpu1rec = |sound1 = |sound1rec = |network1 = |network1rec = |hdspace1 = |hdspace1rec = |media1 = |media1rec = |display1 = |display1rec = |input1 = |input1rec = |sata1 = |sata1rec = <!-- Opcionalna sekcija --> |platform2 =<!--Toj parametr potreben --> |os2 = |os2rec = |cpu2 = |cpu2rec = |memory2 = |memory2rec = |gpu2 = |gpu2rec = |sound2 = |sound2rec = |network2 = |network2rec = |hdspace2 = |hdspace2rec = |media2 = |media2rec = |display2 = |display2rec = |input2 = |input2rec = |sata2 = |sata2rec = <!-- Opcionalne parametry idut dalje --> }} </syntaxhighlight> == Dane šablona == <templatedata> { "params": {} } </templatedata> <includeonly><!-- TU VY DODAVAJTE KATEGORIJE ŠABLONA --> </includeonly> nhiyjysr6dqnysmy6km9wkg1qnzjwai 0 5953 44977 2026-08-01T23:10:25Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[Ы so sjedinjajučeju črtoju]] 44977 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ы so sjedinjajučeju črtoju]] [[Kategorija:Кириличне буквы|Ы]] oroy79hggwjl0q2ngaq6y5h9k42rdnx 0 5954 44980 2026-08-02T01:40:09Z Lpoj50 718 Stvorjena nova stranica s tekstom: «**Krątki opis:** Biblicny mifologičny bezdno. V **Biblii**, **bezdno** jest neizměrno glęboko ili bezgranično město. Termin proizlazi iz grěckogo slova *abyssos* ({{langx|grc|ἄβῠσσος|ábussos}}), znače "glęboky, neizměrny, bezgraničny".<ref name=OED>{{Cite OED|abyss|id=860}}</ref> Użyvaje se kako prědikat tako i imennik.<ref name=Cath>{{Cite CE1913|first=A. J. |last=Maas|wstitle=Abyss|noicon=yes}}</ref> Pojavjaje se v **Septuagin...» 44980 wikitext text/x-wiki **Krątki opis:** Biblicny mifologičny bezdno. V **Biblii**, **bezdno** jest neizměrno glęboko ili bezgranično město. Termin proizlazi iz grěckogo slova *abyssos* ({{langx|grc|ἄβῠσσος|ábussos}}), znače "glęboky, neizměrny, bezgraničny".<ref name=OED>{{Cite OED|abyss|id=860}}</ref> Użyvaje se kako prědikat tako i imennik.<ref name=Cath>{{Cite CE1913|first=A. J. |last=Maas|wstitle=Abyss|noicon=yes}}</ref> Pojavjaje se v **Septuagintě**, ktora jest najstaršy grěcky překlad **Židovskoj Biblii**, i v **Novom Zavětě**. On překladaje hebrejska slova *[[tehom|tehóm]]* ({{langx|he|תְּהוֹם||glęboko, prazdnota}}), *ṣulā* ({{lang|he|צוּלָה}} "morska glęboko, glęboky potop") i ime **morskogo čudovišta** *[[rahab (term)|rahab]]* ({{lang|he|רחב}} "prostorno město; jarost, svirepost, nadutost, pýcha").<ref name=Cath/> ==Biblijsko upotrěbljenje== V izvodnom smyslu hebrejskogo *tehóm*, bezdno bylo **prvotne vody** ili **haos**, iz ktorogo byl stvoren uredny svět: "tma byla nad licem bezdny" prědi **stvořenjem světa**.<ref>{{bibleverse|Genesis|1:2|ESV}}: [[English Standard Version]]</ref> Termin mogel se odnašati takože doslovno na glębiny morja, glęboky izvor izvora ili **nutrinu Zemje**.<ref name="Stoops">{{Citation |last=Stoops |first=Robert |editor-first1=Bruce M. |editor-first2=Michael D. |editor-last1=Metzger |editor-last2=Coogan |chapter=Abyss |date=1993 |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780195046458.001.0001/acref-9780195046458-e-0010 |title=The Oxford Companion to the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780195046458.001.0001 |isbn=978-0-19-504645-8|chapter-url-access=subscription }}</ref> **Kniga Jony** pokazuje proročkovo skoro-smrtno iskustvo i jego spust do bezdny.<ref>Edward Gudeman (2021), [https://www.google.com/books/edition/The_Abyss_in_Revelation/EerDEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PT15&printsec=frontcover ''The abyss in Revelation: a view from below'']. College Park, Pennsylvania: Eisenbrauns. {{doi|10.1515/9781646021475}}. Retrieved 2 April 2025.</ref> V {{bibleverse|Psalm|42:7}}, "bezdno zove bezdno" (odnašaje se na vody), ili po latinskי *abyssus abyssum invocat*, razvijaje temu žaže duše za Bogom. V pozdnějšem razširjenem smyslu v **medzizavětnoj židovskoj literatuře**, bezdno bylo **podzemny svět**, ili prebivališče mrtvych (*[[Sheol]]*) ili nakonec carstvo odmetnyh duhov (*palyh angelov*) ([[Peklo]]). V poslednjem smyslu, osobito, bezdno bylo često viděno jako vězenie za **demony**. To upotrěbljenje bylo vzeto v Novom Zavětě.<ref name=Stoops/><ref>{{Jewish Encyclopedia|no-prescript=1|author=Kaufmann Kohler|title=Abyss|id=707-abyss|noicon=yes|url=http://jewishencyclopedia.com/articles/707-abyss}}</ref> Po **Evangeliju po Lukě**, Jesus **posla gadarenske svinje** do bezdny ({{bibleverse|Luke|8:31}}). [[Paul iz Tarsa]] upotrebjaje termin v {{bibleverse|Romans|10:7}}, citirajųči {{bibleverse|Deuteronomy|30:12-14}}, odnašaje se na prebivališče mrtvych (sr. takože {{bibleverse|Psalm|71:20}}).<ref name="Browning">{{cite dictionary |last=Browning |first=W. R. F. |title=abyss |date=2009 |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780199543984.001.0001/acref-9780199543984-e-21 |dictionary=A Dictionary of the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780199543984.001.0001 |isbn=978-0-19-954398-4|url-access=subscription }}</ref> Bezdno jest takože upomenuto několikokrat v **Knize Otkrovenja**: jest město, iz ktorogo vyhodę saranča i **zvěr iz morja** ([[Otkrovenje 9]]:1–11; [[Otkrovenje 13]]:1;{{bibleverse|Revelation|11:7}}) i služi jako vězenie za **sedmoglavogo zmaja** v době **Tysiąclecia** ({{bibleverse|Revelation|20:3}}). V {{bibleverse|Revelation|9:11}}, **Abaddon** jest nazvan "angel bezdny" i to město igra rolu v zaključenju istorije i Božjem konačnom otvětě na zlo.<ref>Gudeman (2021), p. 14</ref> ==V hristijanskoj teologiji== [[Cassiodorus]] svęzuje "bezdno zove bezdno" (Psalm 42:7) s obojnim svědečstvom dvuh Zavětov, Starogo Zavěta prědkazujųćego Novy, a Novogo Zavěta ispolnjujųćego Stary.<ref>P. G. Walsh (trans. and ed.), ''Cassiodorus: Explanation of the Psalms'', Vol. I, Psalms 1–50 (Psalms 1–51 (50)), Ancient Christian writers no. 51 (Paulist Press, New York City/Mahwah, New Jersey 1990), [https://books.google.com/books?id=aX5LVObh1BgC&pg=PA420 p. 420] (Google).</ref> **Papa Grigorij XVI** czerpa iz "bezdnogo propada" v svoej kritikě tih, ktori zastupajų za "svobodu svěsti", ktora byla za něgo "neumnym i omyłnym tvrđenjem". Kada by svoboda była dana, pozvoljajųći ljudem věriti v to, čto oni chotęt, "propast" byla by otvorena, iz ktorej avtor Knigy Otkrovenja "viděl dim vstupajųći" – "ot tudě prichodęt izměna umov, poruha mladosti, pogarda svętyń i svętyh zakonov – inymi slovami, mor, smrtelnějšy za državu, než vsaky iny".<ref>Pope Gregory XVI, [https://www.papalencyclicals.net/greg16/g16mirar.htm ''Mirari vos''], paragraph 14, published on 15 August 1832, accessed on 31 May 2026</ref> ==Gnostičko upotrěbljenje== ''**O počętku světa**'', tekst upotrěbljany v **gnosticizmě**, glagolje, že pri **koncu světa** budų **arhonti** vrženi v bezdno od **Sofije** za njihovu nepravdu. Tam oni budų bojevati medžu soboju, doky jedino **glavny arhont** ne ostane i ne obratitsę protiv sebe.<ref>{{cite book|author1-link=Marvin Meyer|first=Marvin |last=Meyer|author2-link=Willis Barnstone|first2=Willis |last2=Barnstone|title=The Gnostic Bible|publisher=[[Shambhala Publications|Shambhala]]|chapter=On the Origin of the World|url=http://gnosis.org/naghamm/origin-Barnstone.html|date=2009|access-date=2021-10-25}}</ref> ==Takože vidi== * [[Abyss (Thelema)]] * [[Abzu]] * [[Kognitivno zakrytje (filozofija)]] ==Literatura== {{reflist}} [[Kategorija:Zvěr (Apokalipsa)]] [[Kategorija:Biblijska kosmologija]] [[Kategorija:Kniga Otkrovenija]] [[Kategorija:Haos (kosmogonija)]] [[Kategorija:Hebrejske frazy i slova iz Biblije]] [[Kategorija:Židovský podsvět]] [[Kategorija:Frazy i slova iz Septuaginty]] [[Kategorija:Voda i hrišćanstvo]] [[Kategorija:Voda i judaizam]] 2505w7vqjfsqd0y67cjm1925645pjfe 44989 44980 2026-08-02T09:32:53Z Ilja isv 10 /* Literatura */ 44989 wikitext text/x-wiki **Krątki opis:** Biblicny mifologičny bezdno. V **Biblii**, **bezdno** jest neizměrno glęboko ili bezgranično město. Termin proizlazi iz grěckogo slova *abyssos* ({{langx|grc|ἄβῠσσος|ábussos}}), znače "glęboky, neizměrny, bezgraničny".<ref name=OED>{{Cite OED|abyss|id=860}}</ref> Użyvaje se kako prědikat tako i imennik.<ref name=Cath>{{Cite CE1913|first=A. J. |last=Maas|wstitle=Abyss|noicon=yes}}</ref> Pojavjaje se v **Septuagintě**, ktora jest najstaršy grěcky překlad **Židovskoj Biblii**, i v **Novom Zavětě**. On překladaje hebrejska slova *[[tehom|tehóm]]* ({{langx|he|תְּהוֹם||glęboko, prazdnota}}), *ṣulā* ({{lang|he|צוּלָה}} "morska glęboko, glęboky potop") i ime **morskogo čudovišta** *[[rahab (term)|rahab]]* ({{lang|he|רחב}} "prostorno město; jarost, svirepost, nadutost, pýcha").<ref name=Cath/> ==Biblijsko upotrěbljenje== V izvodnom smyslu hebrejskogo *tehóm*, bezdno bylo **prvotne vody** ili **haos**, iz ktorogo byl stvoren uredny svět: "tma byla nad licem bezdny" prědi **stvořenjem světa**.<ref>{{bibleverse|Genesis|1:2|ESV}}: [[English Standard Version]]</ref> Termin mogel se odnašati takože doslovno na glębiny morja, glęboky izvor izvora ili **nutrinu Zemje**.<ref name="Stoops">{{Citation |last=Stoops |first=Robert |editor-first1=Bruce M. |editor-first2=Michael D. |editor-last1=Metzger |editor-last2=Coogan |chapter=Abyss |date=1993 |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780195046458.001.0001/acref-9780195046458-e-0010 |title=The Oxford Companion to the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780195046458.001.0001 |isbn=978-0-19-504645-8|chapter-url-access=subscription }}</ref> **Kniga Jony** pokazuje proročkovo skoro-smrtno iskustvo i jego spust do bezdny.<ref>Edward Gudeman (2021), [https://www.google.com/books/edition/The_Abyss_in_Revelation/EerDEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PT15&printsec=frontcover ''The abyss in Revelation: a view from below'']. College Park, Pennsylvania: Eisenbrauns. {{doi|10.1515/9781646021475}}. Retrieved 2 April 2025.</ref> V {{bibleverse|Psalm|42:7}}, "bezdno zove bezdno" (odnašaje se na vody), ili po latinskי *abyssus abyssum invocat*, razvijaje temu žaže duše za Bogom. V pozdnějšem razširjenem smyslu v **medzizavětnoj židovskoj literatuře**, bezdno bylo **podzemny svět**, ili prebivališče mrtvych (*[[Sheol]]*) ili nakonec carstvo odmetnyh duhov (*palyh angelov*) ([[Peklo]]). V poslednjem smyslu, osobito, bezdno bylo često viděno jako vězenie za **demony**. To upotrěbljenje bylo vzeto v Novom Zavětě.<ref name=Stoops/><ref>{{Jewish Encyclopedia|no-prescript=1|author=Kaufmann Kohler|title=Abyss|id=707-abyss|noicon=yes|url=http://jewishencyclopedia.com/articles/707-abyss}}</ref> Po **Evangeliju po Lukě**, Jesus **posla gadarenske svinje** do bezdny ({{bibleverse|Luke|8:31}}). [[Paul iz Tarsa]] upotrebjaje termin v {{bibleverse|Romans|10:7}}, citirajųči {{bibleverse|Deuteronomy|30:12-14}}, odnašaje se na prebivališče mrtvych (sr. takože {{bibleverse|Psalm|71:20}}).<ref name="Browning">{{cite dictionary |last=Browning |first=W. R. F. |title=abyss |date=2009 |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780199543984.001.0001/acref-9780199543984-e-21 |dictionary=A Dictionary of the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780199543984.001.0001 |isbn=978-0-19-954398-4|url-access=subscription }}</ref> Bezdno jest takože upomenuto několikokrat v **Knize Otkrovenja**: jest město, iz ktorogo vyhodę saranča i **zvěr iz morja** ([[Otkrovenje 9]]:1–11; [[Otkrovenje 13]]:1;{{bibleverse|Revelation|11:7}}) i služi jako vězenie za **sedmoglavogo zmaja** v době **Tysiąclecia** ({{bibleverse|Revelation|20:3}}). V {{bibleverse|Revelation|9:11}}, **Abaddon** jest nazvan "angel bezdny" i to město igra rolu v zaključenju istorije i Božjem konačnom otvětě na zlo.<ref>Gudeman (2021), p. 14</ref> ==V hristijanskoj teologiji== [[Cassiodorus]] svęzuje "bezdno zove bezdno" (Psalm 42:7) s obojnim svědečstvom dvuh Zavětov, Starogo Zavěta prědkazujųćego Novy, a Novogo Zavěta ispolnjujųćego Stary.<ref>P. G. Walsh (trans. and ed.), ''Cassiodorus: Explanation of the Psalms'', Vol. I, Psalms 1–50 (Psalms 1–51 (50)), Ancient Christian writers no. 51 (Paulist Press, New York City/Mahwah, New Jersey 1990), [https://books.google.com/books?id=aX5LVObh1BgC&pg=PA420 p. 420] (Google).</ref> **Papa Grigorij XVI** czerpa iz "bezdnogo propada" v svoej kritikě tih, ktori zastupajų za "svobodu svěsti", ktora byla za něgo "neumnym i omyłnym tvrđenjem". Kada by svoboda była dana, pozvoljajųći ljudem věriti v to, čto oni chotęt, "propast" byla by otvorena, iz ktorej avtor Knigy Otkrovenja "viděl dim vstupajųći" – "ot tudě prichodęt izměna umov, poruha mladosti, pogarda svętyń i svętyh zakonov – inymi slovami, mor, smrtelnějšy za državu, než vsaky iny".<ref>Pope Gregory XVI, [https://www.papalencyclicals.net/greg16/g16mirar.htm ''Mirari vos''], paragraph 14, published on 15 August 1832, accessed on 31 May 2026</ref> ==Gnostičko upotrěbljenje== ''**O počętku světa**'', tekst upotrěbljany v **gnosticizmě**, glagolje, že pri **koncu světa** budų **arhonti** vrženi v bezdno od **Sofije** za njihovu nepravdu. Tam oni budų bojevati medžu soboju, doky jedino **glavny arhont** ne ostane i ne obratitsę protiv sebe.<ref>{{cite book|author1-link=Marvin Meyer|first=Marvin |last=Meyer|author2-link=Willis Barnstone|first2=Willis |last2=Barnstone|title=The Gnostic Bible|publisher=[[Shambhala Publications|Shambhala]]|chapter=On the Origin of the World|url=http://gnosis.org/naghamm/origin-Barnstone.html|date=2009|access-date=2021-10-25}}</ref> ==Takože vidi== * [[Abyss (Thelema)]] * [[Abzu]] * [[Kognitivno zakrytje (filozofija)]] ==Literatura== {{Iztočniky}} [[Kategorija:Zvěr (Apokalipsa)]] [[Kategorija:Biblijska kosmologija]] [[Kategorija:Kniga Otkrovenija]] [[Kategorija:Haos (kosmogonija)]] [[Kategorija:Hebrejske frazy i slova iz Biblije]] [[Kategorija:Židovský podsvět]] [[Kategorija:Frazy i slova iz Septuaginty]] [[Kategorija:Voda i hrišćanstvo]] [[Kategorija:Voda i judaizam]] hs1u809120kaq7hd96ulgxhida2hqle 44990 44989 2026-08-02T09:34:47Z Ilja isv 10 Ilja isv prěimenoval stranicu [[Bezdna religija]] na [[Bezdna (religija)]] 44989 wikitext text/x-wiki **Krątki opis:** Biblicny mifologičny bezdno. V **Biblii**, **bezdno** jest neizměrno glęboko ili bezgranično město. Termin proizlazi iz grěckogo slova *abyssos* ({{langx|grc|ἄβῠσσος|ábussos}}), znače "glęboky, neizměrny, bezgraničny".<ref name=OED>{{Cite OED|abyss|id=860}}</ref> Użyvaje se kako prědikat tako i imennik.<ref name=Cath>{{Cite CE1913|first=A. J. |last=Maas|wstitle=Abyss|noicon=yes}}</ref> Pojavjaje se v **Septuagintě**, ktora jest najstaršy grěcky překlad **Židovskoj Biblii**, i v **Novom Zavětě**. On překladaje hebrejska slova *[[tehom|tehóm]]* ({{langx|he|תְּהוֹם||glęboko, prazdnota}}), *ṣulā* ({{lang|he|צוּלָה}} "morska glęboko, glęboky potop") i ime **morskogo čudovišta** *[[rahab (term)|rahab]]* ({{lang|he|רחב}} "prostorno město; jarost, svirepost, nadutost, pýcha").<ref name=Cath/> ==Biblijsko upotrěbljenje== V izvodnom smyslu hebrejskogo *tehóm*, bezdno bylo **prvotne vody** ili **haos**, iz ktorogo byl stvoren uredny svět: "tma byla nad licem bezdny" prědi **stvořenjem světa**.<ref>{{bibleverse|Genesis|1:2|ESV}}: [[English Standard Version]]</ref> Termin mogel se odnašati takože doslovno na glębiny morja, glęboky izvor izvora ili **nutrinu Zemje**.<ref name="Stoops">{{Citation |last=Stoops |first=Robert |editor-first1=Bruce M. |editor-first2=Michael D. |editor-last1=Metzger |editor-last2=Coogan |chapter=Abyss |date=1993 |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780195046458.001.0001/acref-9780195046458-e-0010 |title=The Oxford Companion to the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780195046458.001.0001 |isbn=978-0-19-504645-8|chapter-url-access=subscription }}</ref> **Kniga Jony** pokazuje proročkovo skoro-smrtno iskustvo i jego spust do bezdny.<ref>Edward Gudeman (2021), [https://www.google.com/books/edition/The_Abyss_in_Revelation/EerDEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PT15&printsec=frontcover ''The abyss in Revelation: a view from below'']. College Park, Pennsylvania: Eisenbrauns. {{doi|10.1515/9781646021475}}. Retrieved 2 April 2025.</ref> V {{bibleverse|Psalm|42:7}}, "bezdno zove bezdno" (odnašaje se na vody), ili po latinskי *abyssus abyssum invocat*, razvijaje temu žaže duše za Bogom. V pozdnějšem razširjenem smyslu v **medzizavětnoj židovskoj literatuře**, bezdno bylo **podzemny svět**, ili prebivališče mrtvych (*[[Sheol]]*) ili nakonec carstvo odmetnyh duhov (*palyh angelov*) ([[Peklo]]). V poslednjem smyslu, osobito, bezdno bylo često viděno jako vězenie za **demony**. To upotrěbljenje bylo vzeto v Novom Zavětě.<ref name=Stoops/><ref>{{Jewish Encyclopedia|no-prescript=1|author=Kaufmann Kohler|title=Abyss|id=707-abyss|noicon=yes|url=http://jewishencyclopedia.com/articles/707-abyss}}</ref> Po **Evangeliju po Lukě**, Jesus **posla gadarenske svinje** do bezdny ({{bibleverse|Luke|8:31}}). [[Paul iz Tarsa]] upotrebjaje termin v {{bibleverse|Romans|10:7}}, citirajųči {{bibleverse|Deuteronomy|30:12-14}}, odnašaje se na prebivališče mrtvych (sr. takože {{bibleverse|Psalm|71:20}}).<ref name="Browning">{{cite dictionary |last=Browning |first=W. R. F. |title=abyss |date=2009 |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780199543984.001.0001/acref-9780199543984-e-21 |dictionary=A Dictionary of the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780199543984.001.0001 |isbn=978-0-19-954398-4|url-access=subscription }}</ref> Bezdno jest takože upomenuto několikokrat v **Knize Otkrovenja**: jest město, iz ktorogo vyhodę saranča i **zvěr iz morja** ([[Otkrovenje 9]]:1–11; [[Otkrovenje 13]]:1;{{bibleverse|Revelation|11:7}}) i služi jako vězenie za **sedmoglavogo zmaja** v době **Tysiąclecia** ({{bibleverse|Revelation|20:3}}). V {{bibleverse|Revelation|9:11}}, **Abaddon** jest nazvan "angel bezdny" i to město igra rolu v zaključenju istorije i Božjem konačnom otvětě na zlo.<ref>Gudeman (2021), p. 14</ref> ==V hristijanskoj teologiji== [[Cassiodorus]] svęzuje "bezdno zove bezdno" (Psalm 42:7) s obojnim svědečstvom dvuh Zavětov, Starogo Zavěta prědkazujųćego Novy, a Novogo Zavěta ispolnjujųćego Stary.<ref>P. G. Walsh (trans. and ed.), ''Cassiodorus: Explanation of the Psalms'', Vol. I, Psalms 1–50 (Psalms 1–51 (50)), Ancient Christian writers no. 51 (Paulist Press, New York City/Mahwah, New Jersey 1990), [https://books.google.com/books?id=aX5LVObh1BgC&pg=PA420 p. 420] (Google).</ref> **Papa Grigorij XVI** czerpa iz "bezdnogo propada" v svoej kritikě tih, ktori zastupajų za "svobodu svěsti", ktora byla za něgo "neumnym i omyłnym tvrđenjem". Kada by svoboda była dana, pozvoljajųći ljudem věriti v to, čto oni chotęt, "propast" byla by otvorena, iz ktorej avtor Knigy Otkrovenja "viděl dim vstupajųći" – "ot tudě prichodęt izměna umov, poruha mladosti, pogarda svętyń i svętyh zakonov – inymi slovami, mor, smrtelnějšy za državu, než vsaky iny".<ref>Pope Gregory XVI, [https://www.papalencyclicals.net/greg16/g16mirar.htm ''Mirari vos''], paragraph 14, published on 15 August 1832, accessed on 31 May 2026</ref> ==Gnostičko upotrěbljenje== ''**O počętku světa**'', tekst upotrěbljany v **gnosticizmě**, glagolje, že pri **koncu světa** budų **arhonti** vrženi v bezdno od **Sofije** za njihovu nepravdu. Tam oni budų bojevati medžu soboju, doky jedino **glavny arhont** ne ostane i ne obratitsę protiv sebe.<ref>{{cite book|author1-link=Marvin Meyer|first=Marvin |last=Meyer|author2-link=Willis Barnstone|first2=Willis |last2=Barnstone|title=The Gnostic Bible|publisher=[[Shambhala Publications|Shambhala]]|chapter=On the Origin of the World|url=http://gnosis.org/naghamm/origin-Barnstone.html|date=2009|access-date=2021-10-25}}</ref> ==Takože vidi== * [[Abyss (Thelema)]] * [[Abzu]] * [[Kognitivno zakrytje (filozofija)]] ==Literatura== {{Iztočniky}} [[Kategorija:Zvěr (Apokalipsa)]] [[Kategorija:Biblijska kosmologija]] [[Kategorija:Kniga Otkrovenija]] [[Kategorija:Haos (kosmogonija)]] [[Kategorija:Hebrejske frazy i slova iz Biblije]] [[Kategorija:Židovský podsvět]] [[Kategorija:Frazy i slova iz Septuaginty]] [[Kategorija:Voda i hrišćanstvo]] [[Kategorija:Voda i judaizam]] hs1u809120kaq7hd96ulgxhida2hqle 44992 44990 2026-08-02T09:36:08Z Ilja isv 10 /* */ 44992 wikitext text/x-wiki **Krątki opis:** Biblicny mifologičny bezdno. V **Biblii**, **bezdno** jest neizměrno glęboko ili bezgranično město. Termin proizlazi iz grěckogo slova *abyssos* ({{Jezyky|grc|ἄβῠσσος|ábussos}}), znače "glęboky, neizměrny, bezgraničny".<ref name=OED>{{Cite OED|abyss|id=860}}</ref> Użyvaje se kako prědikat tako i imennik.<ref name=Cath>{{Cite CE1913|first=A. J. |last=Maas|wstitle=Abyss|noicon=yes}}</ref> Pojavjaje se v **Septuagintě**, ktora jest najstaršy grěcky překlad **Židovskoj Biblii**, i v **Novom Zavětě**. On překladaje hebrejska slova *[[tehom|tehóm]]* ({{langx|he|תְּהוֹם||glęboko, prazdnota}}), *ṣulā* ({{lang|he|צוּלָה}} "morska glęboko, glęboky potop") i ime **morskogo čudovišta** *[[rahab (term)|rahab]]* ({{lang|he|רחב}} "prostorno město; jarost, svirepost, nadutost, pýcha").<ref name=Cath/> ==Biblijsko upotrěbljenje== V izvodnom smyslu hebrejskogo *tehóm*, bezdno bylo **prvotne vody** ili **haos**, iz ktorogo byl stvoren uredny svět: "tma byla nad licem bezdny" prědi **stvořenjem světa**.<ref>{{bibleverse|Genesis|1:2|ESV}}: [[English Standard Version]]</ref> Termin mogel se odnašati takože doslovno na glębiny morja, glęboky izvor izvora ili **nutrinu Zemje**.<ref name="Stoops">{{Citation |last=Stoops |first=Robert |editor-first1=Bruce M. |editor-first2=Michael D. |editor-last1=Metzger |editor-last2=Coogan |chapter=Abyss |date=1993 |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780195046458.001.0001/acref-9780195046458-e-0010 |title=The Oxford Companion to the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780195046458.001.0001 |isbn=978-0-19-504645-8|chapter-url-access=subscription }}</ref> **Kniga Jony** pokazuje proročkovo skoro-smrtno iskustvo i jego spust do bezdny.<ref>Edward Gudeman (2021), [https://www.google.com/books/edition/The_Abyss_in_Revelation/EerDEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PT15&printsec=frontcover ''The abyss in Revelation: a view from below'']. College Park, Pennsylvania: Eisenbrauns. {{doi|10.1515/9781646021475}}. Retrieved 2 April 2025.</ref> V {{bibleverse|Psalm|42:7}}, "bezdno zove bezdno" (odnašaje se na vody), ili po latinskי *abyssus abyssum invocat*, razvijaje temu žaže duše za Bogom. V pozdnějšem razširjenem smyslu v **medzizavětnoj židovskoj literatuře**, bezdno bylo **podzemny svět**, ili prebivališče mrtvych (*[[Sheol]]*) ili nakonec carstvo odmetnyh duhov (*palyh angelov*) ([[Peklo]]). V poslednjem smyslu, osobito, bezdno bylo često viděno jako vězenie za **demony**. To upotrěbljenje bylo vzeto v Novom Zavětě.<ref name=Stoops/><ref>{{Jewish Encyclopedia|no-prescript=1|author=Kaufmann Kohler|title=Abyss|id=707-abyss|noicon=yes|url=http://jewishencyclopedia.com/articles/707-abyss}}</ref> Po **Evangeliju po Lukě**, Jesus **posla gadarenske svinje** do bezdny ({{bibleverse|Luke|8:31}}). [[Paul iz Tarsa]] upotrebjaje termin v {{bibleverse|Romans|10:7}}, citirajųči {{bibleverse|Deuteronomy|30:12-14}}, odnašaje se na prebivališče mrtvych (sr. takože {{bibleverse|Psalm|71:20}}).<ref name="Browning">{{cite dictionary |last=Browning |first=W. R. F. |title=abyss |date=2009 |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780199543984.001.0001/acref-9780199543984-e-21 |dictionary=A Dictionary of the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780199543984.001.0001 |isbn=978-0-19-954398-4|url-access=subscription }}</ref> Bezdno jest takože upomenuto několikokrat v **Knize Otkrovenja**: jest město, iz ktorogo vyhodę saranča i **zvěr iz morja** ([[Otkrovenje 9]]:1–11; [[Otkrovenje 13]]:1;{{bibleverse|Revelation|11:7}}) i služi jako vězenie za **sedmoglavogo zmaja** v době **Tysiąclecia** ({{bibleverse|Revelation|20:3}}). V {{bibleverse|Revelation|9:11}}, **Abaddon** jest nazvan "angel bezdny" i to město igra rolu v zaključenju istorije i Božjem konačnom otvětě na zlo.<ref>Gudeman (2021), p. 14</ref> ==V hristijanskoj teologiji== [[Cassiodorus]] svęzuje "bezdno zove bezdno" (Psalm 42:7) s obojnim svědečstvom dvuh Zavětov, Starogo Zavěta prědkazujųćego Novy, a Novogo Zavěta ispolnjujųćego Stary.<ref>P. G. Walsh (trans. and ed.), ''Cassiodorus: Explanation of the Psalms'', Vol. I, Psalms 1–50 (Psalms 1–51 (50)), Ancient Christian writers no. 51 (Paulist Press, New York City/Mahwah, New Jersey 1990), [https://books.google.com/books?id=aX5LVObh1BgC&pg=PA420 p. 420] (Google).</ref> **Papa Grigorij XVI** czerpa iz "bezdnogo propada" v svoej kritikě tih, ktori zastupajų za "svobodu svěsti", ktora byla za něgo "neumnym i omyłnym tvrđenjem". Kada by svoboda była dana, pozvoljajųći ljudem věriti v to, čto oni chotęt, "propast" byla by otvorena, iz ktorej avtor Knigy Otkrovenja "viděl dim vstupajųći" – "ot tudě prichodęt izměna umov, poruha mladosti, pogarda svętyń i svętyh zakonov – inymi slovami, mor, smrtelnějšy za državu, než vsaky iny".<ref>Pope Gregory XVI, [https://www.papalencyclicals.net/greg16/g16mirar.htm ''Mirari vos''], paragraph 14, published on 15 August 1832, accessed on 31 May 2026</ref> ==Gnostičko upotrěbljenje== ''**O počętku světa**'', tekst upotrěbljany v **gnosticizmě**, glagolje, že pri **koncu světa** budų **arhonti** vrženi v bezdno od **Sofije** za njihovu nepravdu. Tam oni budų bojevati medžu soboju, doky jedino **glavny arhont** ne ostane i ne obratitsę protiv sebe.<ref>{{cite book|author1-link=Marvin Meyer|first=Marvin |last=Meyer|author2-link=Willis Barnstone|first2=Willis |last2=Barnstone|title=The Gnostic Bible|publisher=[[Shambhala Publications|Shambhala]]|chapter=On the Origin of the World|url=http://gnosis.org/naghamm/origin-Barnstone.html|date=2009|access-date=2021-10-25}}</ref> ==Takože vidi== * [[Abyss (Thelema)]] * [[Abzu]] * [[Kognitivno zakrytje (filozofija)]] ==Literatura== {{Iztočniky}} [[Kategorija:Zvěr (Apokalipsa)]] [[Kategorija:Biblijska kosmologija]] [[Kategorija:Kniga Otkrovenija]] [[Kategorija:Haos (kosmogonija)]] [[Kategorija:Hebrejske frazy i slova iz Biblije]] [[Kategorija:Židovský podsvět]] [[Kategorija:Frazy i slova iz Septuaginty]] [[Kategorija:Voda i hrišćanstvo]] [[Kategorija:Voda i judaizam]] 1u9w30jvmcglv72lwwg3muyqelf3xyr 44993 44992 2026-08-02T09:37:39Z Ilja isv 10 /* */ 44993 wikitext text/x-wiki **Krątki opis:** Biblicny mifologičny bezdno. V **Biblii**, **bezdno** jest neizměrno glęboko ili bezgranično město. Termin proizlazi iz grěckogo slova *abyssos* ({{Jezyky|grc|ἄβῠσσος|ábussos}}), znače "glęboky, neizměrny, bezgraničny".<ref name=OED>{{Cite OED|abyss|id=860}}</ref> Użyvaje se kako prědikat tako i imennik.<ref name=Cath>{{Cite CE1913|first=A. J. |last=Maas|wstitle=Abyss|noicon=yes}}</ref> Pojavjaje se v **Septuagintě**, ktora jest najstaršy grěcky překlad **Židovskoj Biblii**, i v **Novom Zavětě**. On překladaje hebrejska slova *[[tehom|tehóm]]* ({{lang|he|תְּהוֹם}} ''glęboko, prazdnota), *ṣulā* ({{lang|he|צוּלָה}} "morska glęboko, glęboky potop") i ime **morskogo čudovišta** *[[rahab (term)|rahab]]* ({{lang|he|רחב}} "prostorno město; jarost, svirepost, nadutost, pýcha").<ref name=Cath/> ==Biblijsko upotrěbljenje== V izvodnom smyslu hebrejskogo *tehóm*, bezdno bylo **prvotne vody** ili **haos**, iz ktorogo byl stvoren uredny svět: "tma byla nad licem bezdny" prědi **stvořenjem světa**.<ref>{{bibleverse|Genesis|1:2|ESV}}: [[English Standard Version]]</ref> Termin mogel se odnašati takože doslovno na glębiny morja, glęboky izvor izvora ili **nutrinu Zemje**.<ref name="Stoops">{{Citation |last=Stoops |first=Robert |editor-first1=Bruce M. |editor-first2=Michael D. |editor-last1=Metzger |editor-last2=Coogan |chapter=Abyss |date=1993 |chapter-url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780195046458.001.0001/acref-9780195046458-e-0010 |title=The Oxford Companion to the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780195046458.001.0001 |isbn=978-0-19-504645-8|chapter-url-access=subscription }}</ref> **Kniga Jony** pokazuje proročkovo skoro-smrtno iskustvo i jego spust do bezdny.<ref>Edward Gudeman (2021), [https://www.google.com/books/edition/The_Abyss_in_Revelation/EerDEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=1&pg=PT15&printsec=frontcover ''The abyss in Revelation: a view from below'']. College Park, Pennsylvania: Eisenbrauns. {{doi|10.1515/9781646021475}}. Retrieved 2 April 2025.</ref> V {{bibleverse|Psalm|42:7}}, "bezdno zove bezdno" (odnašaje se na vody), ili po latinskי *abyssus abyssum invocat*, razvijaje temu žaže duše za Bogom. V pozdnějšem razširjenem smyslu v **medzizavětnoj židovskoj literatuře**, bezdno bylo **podzemny svět**, ili prebivališče mrtvych (*[[Sheol]]*) ili nakonec carstvo odmetnyh duhov (*palyh angelov*) ([[Peklo]]). V poslednjem smyslu, osobito, bezdno bylo često viděno jako vězenie za **demony**. To upotrěbljenje bylo vzeto v Novom Zavětě.<ref name=Stoops/><ref>{{Jewish Encyclopedia|no-prescript=1|author=Kaufmann Kohler|title=Abyss|id=707-abyss|noicon=yes|url=http://jewishencyclopedia.com/articles/707-abyss}}</ref> Po **Evangeliju po Lukě**, Jesus **posla gadarenske svinje** do bezdny ({{bibleverse|Luke|8:31}}). [[Paul iz Tarsa]] upotrebjaje termin v {{bibleverse|Romans|10:7}}, citirajųči {{bibleverse|Deuteronomy|30:12-14}}, odnašaje se na prebivališče mrtvych (sr. takože {{bibleverse|Psalm|71:20}}).<ref name="Browning">{{cite dictionary |last=Browning |first=W. R. F. |title=abyss |date=2009 |url=https://www.oxfordreference.com/display/10.1093/acref/9780199543984.001.0001/acref-9780199543984-e-21 |dictionary=A Dictionary of the Bible |access-date=2023-11-05 |publisher=Oxford University Press |language=en |doi=10.1093/acref/9780199543984.001.0001 |isbn=978-0-19-954398-4|url-access=subscription }}</ref> Bezdno jest takože upomenuto několikokrat v **Knize Otkrovenja**: jest město, iz ktorogo vyhodę saranča i **zvěr iz morja** ([[Otkrovenje 9]]:1–11; [[Otkrovenje 13]]:1;{{bibleverse|Revelation|11:7}}) i služi jako vězenie za **sedmoglavogo zmaja** v době **Tysiąclecia** ({{bibleverse|Revelation|20:3}}). V {{bibleverse|Revelation|9:11}}, **Abaddon** jest nazvan "angel bezdny" i to město igra rolu v zaključenju istorije i Božjem konačnom otvětě na zlo.<ref>Gudeman (2021), p. 14</ref> ==V hristijanskoj teologiji== [[Cassiodorus]] svęzuje "bezdno zove bezdno" (Psalm 42:7) s obojnim svědečstvom dvuh Zavětov, Starogo Zavěta prědkazujųćego Novy, a Novogo Zavěta ispolnjujųćego Stary.<ref>P. G. Walsh (trans. and ed.), ''Cassiodorus: Explanation of the Psalms'', Vol. I, Psalms 1–50 (Psalms 1–51 (50)), Ancient Christian writers no. 51 (Paulist Press, New York City/Mahwah, New Jersey 1990), [https://books.google.com/books?id=aX5LVObh1BgC&pg=PA420 p. 420] (Google).</ref> **Papa Grigorij XVI** czerpa iz "bezdnogo propada" v svoej kritikě tih, ktori zastupajų za "svobodu svěsti", ktora byla za něgo "neumnym i omyłnym tvrđenjem". Kada by svoboda była dana, pozvoljajųći ljudem věriti v to, čto oni chotęt, "propast" byla by otvorena, iz ktorej avtor Knigy Otkrovenja "viděl dim vstupajųći" – "ot tudě prichodęt izměna umov, poruha mladosti, pogarda svętyń i svętyh zakonov – inymi slovami, mor, smrtelnějšy za državu, než vsaky iny".<ref>Pope Gregory XVI, [https://www.papalencyclicals.net/greg16/g16mirar.htm ''Mirari vos''], paragraph 14, published on 15 August 1832, accessed on 31 May 2026</ref> ==Gnostičko upotrěbljenje== ''**O počętku světa**'', tekst upotrěbljany v **gnosticizmě**, glagolje, že pri **koncu světa** budų **arhonti** vrženi v bezdno od **Sofije** za njihovu nepravdu. Tam oni budų bojevati medžu soboju, doky jedino **glavny arhont** ne ostane i ne obratitsę protiv sebe.<ref>{{cite book|author1-link=Marvin Meyer|first=Marvin |last=Meyer|author2-link=Willis Barnstone|first2=Willis |last2=Barnstone|title=The Gnostic Bible|publisher=[[Shambhala Publications|Shambhala]]|chapter=On the Origin of the World|url=http://gnosis.org/naghamm/origin-Barnstone.html|date=2009|access-date=2021-10-25}}</ref> ==Takože vidi== * [[Abyss (Thelema)]] * [[Abzu]] * [[Kognitivno zakrytje (filozofija)]] ==Literatura== {{Iztočniky}} [[Kategorija:Zvěr (Apokalipsa)]] [[Kategorija:Biblijska kosmologija]] [[Kategorija:Kniga Otkrovenija]] [[Kategorija:Haos (kosmogonija)]] [[Kategorija:Hebrejske frazy i slova iz Biblije]] [[Kategorija:Židovský podsvět]] [[Kategorija:Frazy i slova iz Septuaginty]] [[Kategorija:Voda i hrišćanstvo]] [[Kategorija:Voda i judaizam]] 2sfi04uxfk9hz3vmcmdbbpt869075d9 0 5955 44991 2026-08-02T09:34:47Z Ilja isv 10 Ilja isv prěimenoval stranicu [[Bezdna religija]] na [[Bezdna (religija)]] 44991 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Bezdna (religija)]] l10am79lthg2vud6opimymefds7lffk 10 5956 44995 2026-08-02T09:41:35Z Ilja isv 10 Ilja isv prěimenoval stranicu [[Šablon:Sistemne potreby]] na [[Šablon:Sistemne trěbovanja]]: Pogrěška v nazvě 44995 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Šablon:Sistemne trěbovanja]] 0fzjbujtm77nul6t29exhyiz5i91s1t 10 5957 44997 2026-08-02T09:42:33Z Ilja isv 10 Ilja isv prěimenoval stranicu [[Šablon:Sistemne potreby/Dokumentacija]] na [[Šablon:Sistemne trěbovanja/Dokumentacija]]: Pogrěška v nazvě 44997 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Šablon:Sistemne trěbovanja/Dokumentacija]] 726ebw4fn1a6jtbbxev6o6gnj4frooo 0 5958 45004 2026-08-02T11:08:31Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[К s vrhnjeju črtkoju]] 45004 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[К s vrhnjeju črtkoju]] [[Kategorija:Кириличне буквы|К]] tdrnoqygzqoimo1c4d5bvm5n1j87o52 0 5959 45005 2026-08-02T11:15:10Z IJzeren Jan 9 Prěnapravjenje stranice na [[Ligatura ЧШ]] 45005 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Ligatura ЧШ]] [[Kategorija:Кириличне буквы|Ч]] a7bbqse1uz4h02y1iih7nuwm4sozs70