Vikipedija isvwiki https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica MediaWiki 1.47.0-wmf.13 first-letter Media Special Besěda Koristnik Besěda s koristnikom Vikipedija Besěda Vikipedije Fajl Besěda o fajlu MediaWiki Besěda o MediaWiki Šablon Besěda o šablonu Pomoč Besěda o pomoči Kategorija Besěda o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Besěda modula Event Event talk 0 5880 45052 44917 2026-08-03T12:21:42Z Мурад 97 27 /* Твор */ 45052 wikitext text/x-wiki [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb]] '''Злочинство и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}<ref name="Minnesota Study Notes">[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)</ref> в 1866 и 1867 годах.<ref name="Самообман Раскольникова">Карякин (1976), 216</ref> То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего "зрєлој" добы.<ref>Frank (1995), 96</ref> == Твор == Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Злочинство и кара'' в српњу года 1865.<ref name="Самообман Раскольникова" /> Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''.<ref>Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}<br/>* Fanger (2006), 17–18</ref> == Източникы == <references /> [[Kategorija:Книгы]] dol6yve93fo8gmydixn2m6ubjqt7muh 0 5925 45048 45027 2026-08-03T12:02:24Z Ilja isv 10 45048 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Mordovske jezyky | nativename = <center>{{Jezyky|ru|Мордовские языки}}''</center> | image = 3-Mordvin.png | imagecaption = Geografično razprostranjen‌je mordovskyh jezykov na početku XX stolětja<ref name=map1>{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |article-number=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}</ref><ref name=map2>Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188</ref> | states = [[Rosija]] | regions = [[Mordovija]], Jugozapadna i jugoiztočna [[Rosija]] | speakers = okolo 274,876 | date = 2021 | ref = <ref>{{Cite web |title=Всероссийская перепись населения 2020 года |trans-title=Whole of Russia Census 2020 |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab6_VPN-2020.xlsx |archive-url=https://web.archive.org/web/20230213173532/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab7_VPN-2020.xlsx |archive-date=13 February 2023 |website=Федеральная служба государственной статистики |language=ru}}</ref> | script = * [[kirilica]] | official = | standards = | agency = | iso1 = nema | iso3 = mord1256 | family = * [[Uralske jezyky]] ** [[Ugrofinske jezyky]] *** [[Finno-permske jezyky]] **** [[Mordovske jezyky]] }} '''Mordovske jezyky''',<ref>{{cite book |title=International Encyclopedia of Linguistics |last=Bright |first=William |year=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-505196-4 |url=https://books.google.com/books?id=oo4YAAAAIAAJ&q=Erza }}</ref> takože znane kako '''mordviniske jezyky''' ili '''mordovsky, mordvinsky jezyk''' ({{Jezyky|ru|Мордовские языки}}),<ref>{{cite book |title=Dictionary of Languages |last=Dalby |first=Andrew |year=1998 |publisher=Columbia University Press |url=https://archive.org/details/dictionaryoflang00dalb |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/dictionaryoflang00dalb/page/429 429] |isbn=978-0-231-11568-1 |quote=Erza. }}</ref> sut podgrupa [[Uralske jezyky|uralskyh jezykov]], sostavjene iz blizko spokrovnjenyh [[Erzjansky jezyk|erzjanskogo jezyka]] i [[Mokšansky jezyk|mokšanskogo jezyka]], oba govorjene v [[Mordovija|Mordoviji]].<ref>{{cite book |title=Language Policy in the Soviet Union |last=Grenoble |first=Lenore |year=2003 |publisher=Springer |isbn=978-1-4020-1298-3 |url=https://books.google.com/books?id=Nn3xDTiL0PQC&dq=Mordvinic+languages&pg=PA80 |page=A80 }}</ref> Raněje sčitany za jedin «mordvinsky jezyk»,<ref name="UDH">{{cite book |title=The Uralic languages: Description, history and foreign influences |last=Raun |first=Alo |editor= Sinor, Denis |year=1988 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-07741-6 |url=https://books.google.com/books?id=TM2NQ78dP2wC&pg=PA96 |page=A96 }}</ref> sejčas on jest považany za malu grupu jezykov.<ref>{{cite book |year=2022 |first1=Arja |last1=Hamari |first2=Rigina |last2=Ajanki |chapter=Mordvin (Erzya and Moksha) |editor1=Marianne Bakró-Nagy |editor-link=Marianne Bakró-Nagy |editor2=Johanna Laakso |editor3=Elena Skribnik |title=The Oxford Guide to the Uralic Languages |publisher=Oxford University Press |pages=392–431}}</ref> Po pričině razlik v fonologiji, leksikě i gramatikě, erzjansky i mokšansky ne sut vzajemno razumlive.<ref>Феоктистов А. П. Мордовские языки. основы финно-угорского языкознания. Прибалтийско-финские, саамский и мордовские языки. М., 1975</ref> Oba mordovske jezyky takože imajut odděljene literaturne formy. Erzjansky literaturny jezyk byl stvorjeny v 1922 godu, a mokšansky v 1923 godu.<ref>{{cite book |title=The Peoples of the USSR |last=Wixman |first=Ronald |year=1984 |publisher=M.E. Sharpe |isbn=978-0-87332-506-6 |url=https://books.google.com/books?id=WKrN10g4whAC&pg=PA137 |page=A137 }}</ref> ==Čislo nositeljev== Čislo nositeljev — okolo 274,876 ljudij po prěpisu 2021 goda.<ref>{{Cite web |title=Всероссийская перепись населения 2020 года |trans-title=Whole of Russia Census 2020 |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab6_VPN-2020.xlsx |archive-url=https://web.archive.org/web/20230213173532/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab7_VPN-2020.xlsx |archive-date=13 February 2023 |website=Федеральная служба государственной статистики |language=ru}}</ref> ==Klasifikacija== [[File:Moksha-Erzya-Shoksha dialects in Mordovia map.svg|thumb|400px|Dialekty mokšanskogo i erzjanskogo jezykov v Republikě Mordoviji {{legend|red|Mokšansky}} *'''M-I''' Centralna grupa *'''M-II''' Zapadna grupa *'''M-III''' Jugoiztočna grupa {{legend|blue|Erzjansky}} *'''E-I''' Centralna grupa *'''E-II''' Zapadna grupa *'''E-III''' Sěverozapadna grupa *'''E-IV''' Jugoiztočna grupa {{legend|magenta|Šokšansky}} *'''E-V''' Šokšansky dialekt]] Tradicijno, uralisti grupovali mordovske i [[marijsky jezyk|marijske]] jezyky zajedno v tak zvanoj ''povolžskoj'' větvě uralskoj familije; tuto mněnje bylo jednakože opuščeno na koncu 20. stolětja.<ref>{{cite book |year=1988 |last=Abondolo |first=Daniel |title=The Uralic Languages |location=London & New York |publisher=Routledge |page=4 |quote=[...] the idea, once widely-held, that there was a common Mordva-Mari protolanguage (so-called 'proto-Volgaic') is now out of favour.}}</ref> Vměsto togo, někoji uralisti nyně prědpočitajut model bystrogo razširjen‌ja, s mordvinskym kako jedna iz deveti glavnyh větv uralskyh jezykov; drugi prědlagajut blizko srodstvo mordvinskogo s [[finsky jezyk|finskymi]] i [[saamske jezyky|saamskymi]] větvami uralskyh jezykov.<ref>{{cite journal |last=Nichols |first=Johanna |year=2021 |title=The Origin and Dispersal of Uralic: Distributional Typological View |journal=Annual Review of Linguistics |volume=7 |pages=351–369 |doi=10.1146/annurev-linguistics-011619-030405 |s2cid=234179048 }}</ref><ref>{{cite book |year=2022 |first=Janne |last=Saarikivi |chapter=The divergence of Proto-Uralic and its offspring: A descendant reconstruction |editor1=Marianne Bakró-Nagy |editor2=Johanna Laakso |editor3=Elena Skribnik |title=The Oxford Guide to the Uralic Languages |publisher=Oxford University Press |pages=28–58}}</ref><ref>{{cite journal |last=Piispanen |first=Peter S. |title=Statistical Dating of Finno-Mordvinic Languages through Comparative Linguistics and Sound Laws |journal=Fenno-Ugrica Suecana Nova Series. 15 |url=https://www.su.se/polopoly_fs/1.356081.1510165947!/menu/standard/file/FUS2016-15_06a-PSP-Final.pdf |year=2016 |pages=1–58}}</ref> ==Lingvistična harakteristika== ===Fonetika i fonologija=== Fonologične razliky medžu oboma jezykami vključajut: * Mokšansky održivaje različen‌je medžu vokalami {{MFA|ɛ, e}}, a v erzjanskom oni slili se v {{MFA|e}}. * V neakcentovanyh slogah, erzjansky imaje harmoniju vokalov kako mnoge druge uralske jezyky, uživajuči {{MFA|e}} v slovah s prědnjimi vokalami i {{MFA|o}} v slovah s zadnjimi vokalami. Mokšansky imaje prosto šva {{MFA|ə}} na jihnom městě. * Na početku slova, erzjansky imaje postalveolarny afrikat {{MFA|tʃ}}, odgovarjajuči frikativu {{MFA|ʃ}} v mokšanskom. * Redom s bezzvučnymi suglaskami, likvidy {{MFA|r, rj, l, lj}} i poluvokal {{MFA|j}} obezzvučajut se v mokšanskom do {{MFA|r̥}}, {{MFA|r̥j}}, {{MFA|l̥}}, {{MFA|l̥j}}, {{MFA|ȷ̊}}. ==Dialekty== Srědnjevěčny [[meščersky jezyk]] može byti byl mordvinsky ili blizky k mordvinskomu.<ref name=Janse2000>{{cite book |last=Janse |first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=JdzVePSApMgC&pg=PA108 |title=Language Death and Language Maintenance |author2=Sijmen Tol |author3=Vincent Hendriks |publisher=John Benjamins Publishing Company |year=2000 |isbn=978-90-272-4752-0 |page=A108}}</ref> * [[Erzjansky jezyk]] ** Centralna grupa ** Zapadna grupa ** Sěverozapadna grupa ** Jugoiztočna grupa ** Šokšansky dialekt * [[Mokšansky jezyk]] ** Centralna grupa ** Zapadna grupa ** Jugoiztočna grupa ==Iztočniky== {{Iztočniky}} {{Uralske jezyky}} {{Prěvod|en|Mordvinic languages}} [[Kategorija:Uralske jezyky]] [[Kategorija:Mordovske jezyky]] gbh4mlmjbrwalrwnevf8h1w4dmbo6qi 45049 45048 2026-08-03T12:06:27Z Ilja isv 10 mala pravka uvodnoj česti 45049 wikitext text/x-wiki {{Kartka jezyk | name = Mordovske jezyky | nativename = <center>{{Jezyky|ru|Мордовские языки}}''</center> | image = 3-Mordvin.png | imagecaption = Geografično razprostranjen‌je mordovskyh jezykov na početku XX stolětja<ref name=map1>{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |article-number=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}</ref><ref name=map2>Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188</ref> | states = [[Rosija]] | regions = [[Mordovija]], Jugozapadna i jugoiztočna [[Rosija]] | speakers = okolo 274,876 | date = 2021 | ref = <ref>{{Cite web |title=Всероссийская перепись населения 2020 года |trans-title=Whole of Russia Census 2020 |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab6_VPN-2020.xlsx |archive-url=https://web.archive.org/web/20230213173532/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab7_VPN-2020.xlsx |archive-date=13 February 2023 |website=Федеральная служба государственной статистики |language=ru}}</ref> | script = * [[kirilica]] | official = | standards = | agency = | iso1 = nema | iso3 = mord1256 | family = * [[Uralske jezyky]] ** [[Ugrofinske jezyky]] *** [[Finno-permske jezyky]] **** [[Mordovske jezyky]] }} '''Mordovske jezyky''',<ref>{{cite book |title=International Encyclopedia of Linguistics |last=Bright |first=William |year=1992 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-505196-4 |url=https://books.google.com/books?id=oo4YAAAAIAAJ&q=Erza }}</ref> takože znane kako '''mordvinske jezyky''' ili '''mordovsky, mordvinsky jezyk''' ({{Jezyky|ru|Мордовские языки}}),<ref>{{cite book |title=Dictionary of Languages |last=Dalby |first=Andrew |year=1998 |publisher=Columbia University Press |url=https://archive.org/details/dictionaryoflang00dalb |url-access=registration |page=[https://archive.org/details/dictionaryoflang00dalb/page/429 429] |isbn=978-0-231-11568-1 |quote=Erza. }}</ref> jest podgrupa [[Uralske jezyky|uralskyh jezykov]], sostavjena iz blizko srodnyh [[Erzjansky jezyk|erzjanskogo jezyka]] i [[Mokšansky jezyk|mokšanskogo jezyka]], obohdvoh govorjenyh v [[Mordovija|Mordoviji]].<ref>{{cite book |title=Language Policy in the Soviet Union |last=Grenoble |first=Lenore |year=2003 |publisher=Springer |isbn=978-1-4020-1298-3 |url=https://books.google.com/books?id=Nn3xDTiL0PQC&dq=Mordvinic+languages&pg=PA80 |page=A80 }}</ref> Raněje mněvajemy za jedin «mordvinsky jezyk»,<ref name="UDH">{{cite book |title=The Uralic languages: Description, history and foreign influences |last=Raun |first=Alo |editor= Sinor, Denis |year=1988 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-07741-6 |url=https://books.google.com/books?id=TM2NQ78dP2wC&pg=PA96 |page=A96 }}</ref> nyně on jest uvažany za malu grupu jezykov.<ref>{{cite book |year=2022 |first1=Arja |last1=Hamari |first2=Rigina |last2=Ajanki |chapter=Mordvin (Erzya and Moksha) |editor1=Marianne Bakró-Nagy |editor-link=Marianne Bakró-Nagy |editor2=Johanna Laakso |editor3=Elena Skribnik |title=The Oxford Guide to the Uralic Languages |publisher=Oxford University Press |pages=392–431}}</ref> Vslěd razlik v fonologiji, leksikě i gramatikě, erzjansky i mokšansky ne sut vzajemno razumlive.<ref>Феоктистов А. П. Мордовские языки. основы финно-угорского языкознания. Прибалтийско-финские, саамский и мордовские языки. М., 1975</ref> Oba mordovske jezyky takože imajut odděljene literaturne normy. Erzjansky literaturny jezyk byl stvorjeny v 1922 godu, a mokšansky v 1923 godu.<ref>{{cite book |title=The Peoples of the USSR |last=Wixman |first=Ronald |year=1984 |publisher=M.E. Sharpe |isbn=978-0-87332-506-6 |url=https://books.google.com/books?id=WKrN10g4whAC&pg=PA137 |page=A137 }}</ref> ==Čislo nositeljev== Čislo nositeljev — okolo 274,876 ljudij po prěpisu 2021 goda.<ref>{{Cite web |title=Всероссийская перепись населения 2020 года |trans-title=Whole of Russia Census 2020 |url=https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab6_VPN-2020.xlsx |archive-url=https://web.archive.org/web/20230213173532/https://rosstat.gov.ru/storage/mediabank/Tom5_tab7_VPN-2020.xlsx |archive-date=13 February 2023 |website=Федеральная служба государственной статистики |language=ru}}</ref> ==Klasifikacija== [[File:Moksha-Erzya-Shoksha dialects in Mordovia map.svg|thumb|400px|Dialekty mokšanskogo i erzjanskogo jezykov v Republikě Mordoviji {{legend|red|Mokšansky}} *'''M-I''' Centralna grupa *'''M-II''' Zapadna grupa *'''M-III''' Jugoiztočna grupa {{legend|blue|Erzjansky}} *'''E-I''' Centralna grupa *'''E-II''' Zapadna grupa *'''E-III''' Sěverozapadna grupa *'''E-IV''' Jugoiztočna grupa {{legend|magenta|Šokšansky}} *'''E-V''' Šokšansky dialekt]] Tradicijno, uralisti grupovali mordovske i [[marijsky jezyk|marijske]] jezyky zajedno v tak zvanoj ''povolžskoj'' větvě uralskoj familije; tuto mněnje bylo jednakože opuščeno na koncu 20. stolětja.<ref>{{cite book |year=1988 |last=Abondolo |first=Daniel |title=The Uralic Languages |location=London & New York |publisher=Routledge |page=4 |quote=[...] the idea, once widely-held, that there was a common Mordva-Mari protolanguage (so-called 'proto-Volgaic') is now out of favour.}}</ref> Vměsto togo, někoji uralisti nyně prědpočitajut model bystrogo razširjen‌ja, s mordvinskym kako jedna iz deveti glavnyh větv uralskyh jezykov; drugi prědlagajut blizko srodstvo mordvinskogo s [[finsky jezyk|finskymi]] i [[saamske jezyky|saamskymi]] větvami uralskyh jezykov.<ref>{{cite journal |last=Nichols |first=Johanna |year=2021 |title=The Origin and Dispersal of Uralic: Distributional Typological View |journal=Annual Review of Linguistics |volume=7 |pages=351–369 |doi=10.1146/annurev-linguistics-011619-030405 |s2cid=234179048 }}</ref><ref>{{cite book |year=2022 |first=Janne |last=Saarikivi |chapter=The divergence of Proto-Uralic and its offspring: A descendant reconstruction |editor1=Marianne Bakró-Nagy |editor2=Johanna Laakso |editor3=Elena Skribnik |title=The Oxford Guide to the Uralic Languages |publisher=Oxford University Press |pages=28–58}}</ref><ref>{{cite journal |last=Piispanen |first=Peter S. |title=Statistical Dating of Finno-Mordvinic Languages through Comparative Linguistics and Sound Laws |journal=Fenno-Ugrica Suecana Nova Series. 15 |url=https://www.su.se/polopoly_fs/1.356081.1510165947!/menu/standard/file/FUS2016-15_06a-PSP-Final.pdf |year=2016 |pages=1–58}}</ref> ==Lingvistična harakteristika== ===Fonetika i fonologija=== Fonologične razliky medžu oboma jezykami vključajut: * Mokšansky održivaje različen‌je medžu vokalami {{MFA|ɛ, e}}, a v erzjanskom oni slili se v {{MFA|e}}. * V neakcentovanyh slogah, erzjansky imaje harmoniju vokalov kako mnoge druge uralske jezyky, uživajuči {{MFA|e}} v slovah s prědnjimi vokalami i {{MFA|o}} v slovah s zadnjimi vokalami. Mokšansky imaje prosto šva {{MFA|ə}} na jihnom městě. * Na početku slova, erzjansky imaje postalveolarny afrikat {{MFA|tʃ}}, odgovarjajuči frikativu {{MFA|ʃ}} v mokšanskom. * Redom s bezzvučnymi suglaskami, likvidy {{MFA|r, rj, l, lj}} i poluvokal {{MFA|j}} obezzvučajut se v mokšanskom do {{MFA|r̥}}, {{MFA|r̥j}}, {{MFA|l̥}}, {{MFA|l̥j}}, {{MFA|ȷ̊}}. ==Dialekty== Srědnjevěčny [[meščersky jezyk]] može byti byl mordvinsky ili blizky k mordvinskomu.<ref name=Janse2000>{{cite book |last=Janse |first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=JdzVePSApMgC&pg=PA108 |title=Language Death and Language Maintenance |author2=Sijmen Tol |author3=Vincent Hendriks |publisher=John Benjamins Publishing Company |year=2000 |isbn=978-90-272-4752-0 |page=A108}}</ref> * [[Erzjansky jezyk]] ** Centralna grupa ** Zapadna grupa ** Sěverozapadna grupa ** Jugoiztočna grupa ** Šokšansky dialekt * [[Mokšansky jezyk]] ** Centralna grupa ** Zapadna grupa ** Jugoiztočna grupa ==Iztočniky== {{Iztočniky}} {{Uralske jezyky}} {{Prěvod|en|Mordvinic languages}} [[Kategorija:Uralske jezyky]] [[Kategorija:Mordovske jezyky]] deelrhmf3jqcza6y2qeu2bv9h41a4ei 0 5970 45050 2026-08-03T12:08:18Z Мурад 97 27 Prěnapravjenje stranice na [[Злочинство и кара]] 45050 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Злочинство и кара]] pzfzi6j76hix8a654zmcahf81mxzxhs 0 5971 45051 2026-08-03T12:09:21Z Мурад 97 27 Prěnapravjenje stranice na [[Злочинство и кара]] 45051 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Злочинство и кара]] pzfzi6j76hix8a654zmcahf81mxzxhs