К s vrhnjeju črtkoju

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="isv">
  <siteinfo>
    <sitename>Vikipedija</sitename>
    <dbname>isvwiki</dbname>
    <base>https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.14</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Media</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Special</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Besěda</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Koristnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Besěda s koristnikom</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Vikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Besěda Vikipedije</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Fajl</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Besěda o fajlu</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Besěda o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Šablon</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Besěda o šablonu</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Besěda o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Besěda o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Besěda modula</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>К s vrhnjeju črtkoju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2616</id>
    <revision>
      <id>45198</id>
      <parentid>45008</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T21:10:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>45198</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5262" sha1="a0m2hb11lvjqf5zw0ea8dp33pwx6olx" xml:space="preserve">{| style=&quot;float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;&quot;
|- style=&quot;vertical-align:bottom&quot;
| [[Fajl:Cyrillic_capital_letter_Ka_with_ascender.svg|class=skin-invert-image|130x130px]]
| &amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;
| [[Fajl:Cyrillic_small_letter_ka_with_ascender.svg|class=skin-invert-image|112x112px]]
|}
'''{{-|K k}}''' (''ka s vrhnjeju črtoju'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], upotrěbjena v někojih historičnyh alfabetah [[kabardino-čerkessky jezyk|kabardino-čerkesskogo]], [[udinsky jezyk|udinskogo]], [[megrelsky jezyk| megrelskogo]] i [[šugnansky jezyk|šugnanskogo]] jezykov. Ona bazuje na bukvě '''{{-|[[к (kirilica)|к]]}}''' i proizhodi od toje samoj rukopisnoj bukvy kako [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image|link=К s petloju]], upotrěbjeno v pečatnyh izdan‌jah na alfabetah stvorjenyh za [[sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazske (nahsko-dagestanske)]] jezyky. Zato že obě bukvy imajut identično fonologično značen‌je {{MFA|q}} i nikde ne nahodet se zajedno v jednom alfabetu, možno je stvrditi, že one sut tipografične varianty tojže samoj bukvy.

Mala bukva '''{{-|k}}}''' izgledaje identično [[latinica|latinskoj]] bukvě '''{{-|k}}''', ale velika bukva odličaje se legko od latinskoj. One ne sut zakodovane v [[Unikod|Unikodu]] i najprostěje izobražajut se s pomočju latinskyh bukv.

V kabardinskom slovniku Ljva Grigorjeviča Lopatinskogo iz 1890 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000202_000006_2582271?page=20&amp;rotate=0&amp;theme=white | last = Лопатинский | first = Л.Г. | title = Русско-кабардинский словарь с указателем и краткою грамматикою | place = Тифлис | publisher = Управленіе Кавказскаго Учебнаго Округа | year = 1890 | pages = 4, 10 | language = ru}}&lt;/ref&gt; i v bukvaru Pago Izmailoviča Tambijeva iz 1906 g. ona označala bezzvučny uvularny plosiv {{MFA|q}}, nyně pisany dvuznakom '''{{-|къ}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kabardian.htm | first = Simon | last = Ager | title = Kabardian (Къэбэрдейбзэ) | website = Omniglot.com | access-date = 2026-08-02}}&lt;/ref&gt; V publikacijah iz lět 1888 i 1902 bratja Mihail i Semjon Bežanov takože upotrěbjali tutu bukvu v [[udinsky jezyk|udinskom jezyku]] za togože samogo zvuka, nyně pisanogo '''{{-|къ}}''' ili '''{{-|[[ԛ (kirilica)|ԛ’]]}}'''.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://lingvarium.org/maisak/publ/Maisak-2008-Udialphabet.pdf | first = Т. А. | last = Майсак | chapter = Варианты удинской орфографии и транскрипции (краткий обзор) | title = Удинский сборник: грамматика, лексика, история языка | editor1-first = М. Е. | editor1-last = Алексеев | editor2-first = Т. А. | editor2-last = Майсак | editor3-first = Д. С. | editor3-last = Ганенков | editor4-first = Ю. А. | editor4-last = Ландер | location = Москва | publisher = Academia | year = 2008 | pages = 455, 457}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | title = Udi (удин муз / udin muz) | url = https://www.omniglot.com/writing/udi.htm | website = Omniglot.com | first = Simon | last = Ager | access-date = 2026-08-02 | language = en}}&lt;/ref&gt; V oboh jezykah takože nahodil se variant tutoj bukvy s obratnoju zarezkoju ({{-|[[К s vrhnjeju črtkoju i obratnoju zarezkoju|k̔]]}}).

V [[Megrelsky jezyk|megrelskom]] bukvaru Myhajla Zavadskogo iz 1899 g. ona označaje ejektivny uvularny plosiv {{MFA|q’}}.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = http://openlibrary.ge/bitstream/123456789/6459/1/Mengrelskaia%20Azbuka-1899.pdf | author = М.З. [Myhajlo Zavadskyj] | title = Мингрельская азбука | place = Тифлисъ | year = 1899 | pages = I, V | language = ru}}&lt;/ref&gt;

Nakonec, kirilična bukva '''{{-|k}}''' takože nahodila se v slovniku [[Šugnansky jezyk|šugnanskogo jezyka]] Dmitrija Ljvoviča Ivanova iz 1895 g.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://viewer.rusneb.ru/ru/000199_000009_003637255?page=310&amp;rotate=0&amp;theme=white | first = К.Г. | last = Залеманъ | title = Шугнанскій словарь Д. Л. Иванова | journal = Восточныя замѣтки : Сборникъ статей и изслѣдованій профессоровъ и преподавателей Факультета восточныхъ языковъ Императорскаго С.-Петербургскаго университета | place = Санктпетербургъ | year = 1895 |  publisher = Типографія Императорской Академіи Наукъ | language = ru | pages = 274}}&lt;/ref&gt;

{|
|- style=&quot;vertical-align:top&quot; 
| [[Fajl:Tambiev 1906, Кабардинская азбука, page 14.png|thumb|left|280px|Kabardinsky alfabet Tambijeva iz 1906 g.|class=skin-invert-image]]
| [[Fajl:Mingrelian Cyrillic alphabet (1899).png| thumb | left | 540px | Megrelsky alfabet Zavadskogo iz 1899 g.|class=skin-invert-image]]
|}

{{clear}}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Varianty bukvy К}}
{{Kirilica}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy|К]]</text>
      <sha1>a0m2hb11lvjqf5zw0ea8dp33pwx6olx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koristnik:Ilja isv/pěskovišče</title>
    <ns>2</ns>
    <id>2830</id>
    <revision>
      <id>45168</id>
      <parentid>45167</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T12:11:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sučnost paradoksa */</comment>
      <origin>45168</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7753" sha1="fnib5bl0n1hzw0l3567u8kioj3ovxe7" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|Markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Lujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja.&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih Često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf}}&lt;/ref&gt;

Рассмотрим теперь самый простой случай: выбор между тремя альтернативами или
тремя кандидатами в условиях коллективного голосования. Представим, что в принятии этого решения участвуют 60 избирателей —
круглое число, выбранное для наглядности. Мы
предполагаем, в соответствии с гипотезой рациональности, что каждый избиратель способен ранжировать
трех кандидатов в соответствии со своими предпочтениями. Например, если избиратель предпочитает
госпожу «Ножницы» больше, чем госпожу «Лист», а госпожу «Лист» — больше, чем господина «Камень», то, по логике вещей, он должен
предпочесть госпожу «Ножницы» господину «Камень». Таким образом, индивидуальные предпочтения следуют транзитивному порядку и могут быть представлены одним из шести возможных ранжирований трёх кандидатов.
Эти шесть порядков предпочтений приведены в таблице ниже вместе с частотой встречаемости ранжирований у 60 избирателей.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tabela 1. Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}


13
13
10
17
10
6
13
10
6
17
6
8
6
17
8
6
6
8
40
29
33
31
20
27


Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>fnib5bl0n1hzw0l3567u8kioj3ovxe7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45169</id>
      <parentid>45168</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T12:22:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sučnost paradoksa */</comment>
      <origin>45169</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11879" sha1="tol0wj6inl3vtb211siudu3zpoayu60" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|Markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf}}&lt;/ref&gt;

Рассмотрим теперь самый простой случай: выбор между тремя альтернативами или
тремя кандидатами в условиях коллективного голосования. Представим, что в принятии этого решения участвуют 60 избирателей —
круглое число, выбранное для наглядности. Мы
предполагаем, в соответствии с гипотезой рациональности, что каждый избиратель способен ранжировать
трех кандидатов в соответствии со своими предпочтениями. Например, если избиратель предпочитает
госпожу «Ножницы» больше, чем госпожу «Лист», а госпожу «Лист» — больше, чем господина «Камень», то, по логике вещей, он должен
предпочесть госпожу «Ножницы» господину «Камень». Таким образом, индивидуальные предпочтения следуют транзитивному порядку и могут быть представлены одним из шести возможных ранжирований трёх кандидатов.
Эти шесть порядков предпочтений приведены в таблице ниже вместе с частотой встречаемости ранжирований у 60 избирателей.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tabela 1. Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}


В конце XVIII века, в разгар Французской революции, маркиз

де Кондорсе, математик и философ эпохи Просвещения, проявил живой

интерес к методам коллективного принятия решений. Он предложил стратегию голосования,

основанную на последовательных «дуэлях» между кандидатами: каждый выбор осуществляется большинством голосов,

по двое, как в турнире. Применив этот метод к нашему примеру, мы сначала

сравниваем г-жу Лист и г-на Камень: Лист побеждает со счётом 31 голос против 29. Во второй

дуэли г-н Камень побеждает г-жу Ножницы (40 против 20), но в итоге г-жа Ножницы побеждает г-жу

Лиф (33 против 27). Иными словами, каждый кандидат побеждает одного из соперников, но при этом терпит поражение

от третьего: ни один из вариантов не выходит победителем из всех дуэлей. Это явление,

ныне известное как цикл Кондорсе, свидетельствует о логическом тупике: хотя избиратели

по отдельности действуют рационально, их коллективные предпочтения становятся противоречивыми. Этот пример

напоминает игру «камень-ножницы-бумага». В этой простой и известной игре «камень»

побеждает «ножницы», «ножницы» побеждают «бумагу», а «бумага» побеждает «камень». Ни одна стратегия не доминирует, и

лучший вариант — чистый случай. В теории игр игра «камень-ножницы-бумага» является символом

систем, в которых каждый выбор может быть как победителем, так и проигравшим, в зависимости от

контекста. Тревожно, что демократия в определённых конфигурациях следует аналогичной логике:

ни один вариант не преобладает естественным образом, и результат полностью зависит от метода, используемого

для принятия решения.  

Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

Не впадая в дистопию, Арроу убедительно показывает нам, что даже в идеально честном, рациональном и информированном обществе невозможно преобразовать индивидуальные предпочтения в коллективный выбор, который был бы справедливым, последовательным и универсальным. 

Но мы также должны смотреть на вещи в правильной перспективе. Эти парадоксы не осуждают

демократию — они помогают нам лучше понять её ограничения. Они не подрывают основы совместной жизни; они просто напоминают нам, что демократия — это не волшебная формула, а несовершенная и поддающаяся совершенствованию конструкция, основанная не на математических истинах, а на человеческих балансах.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>tol0wj6inl3vtb211siudu3zpoayu60</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45170</id>
      <parentid>45169</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T12:28:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45170</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11919" sha1="q8nshk5j7su9m29gsvnsfgpegx6tia9" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|Markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

Рассмотрим теперь самый простой случай: выбор между тремя альтернативами или
тремя кандидатами в условиях коллективного голосования. Представим, что в принятии этого решения участвуют 60 избирателей —
круглое число, выбранное для наглядности. Мы
предполагаем, в соответствии с гипотезой рациональности, что каждый избиратель способен ранжировать
трех кандидатов в соответствии со своими предпочтениями. Например, если избиратель предпочитает
госпожу «Ножницы» больше, чем госпожу «Лист», а госпожу «Лист» — больше, чем господина «Камень», то, по логике вещей, он должен
предпочесть госпожу «Ножницы» господину «Камень». Таким образом, индивидуальные предпочтения следуют транзитивному порядку и могут быть представлены одним из шести возможных ранжирований трёх кандидатов.
Эти шесть порядков предпочтений приведены в таблице ниже вместе с частотой встречаемости ранжирований у 60 избирателей.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Tabela 1. Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}


В конце XVIII века, в разгар Французской революции, маркиз

де Кондорсе, математик и философ эпохи Просвещения, проявил живой

интерес к методам коллективного принятия решений. Он предложил стратегию голосования,

основанную на последовательных «дуэлях» между кандидатами: каждый выбор осуществляется большинством голосов,

по двое, как в турнире. Применив этот метод к нашему примеру, мы сначала

сравниваем г-жу Лист и г-на Камень: Лист побеждает со счётом 31 голос против 29. Во второй

дуэли г-н Камень побеждает г-жу Ножницы (40 против 20), но в итоге г-жа Ножницы побеждает г-жу

Лиф (33 против 27). Иными словами, каждый кандидат побеждает одного из соперников, но при этом терпит поражение

от третьего: ни один из вариантов не выходит победителем из всех дуэлей. Это явление,

ныне известное как цикл Кондорсе, свидетельствует о логическом тупике: хотя избиратели

по отдельности действуют рационально, их коллективные предпочтения становятся противоречивыми. Этот пример

напоминает игру «камень-ножницы-бумага». В этой простой и известной игре «камень»

побеждает «ножницы», «ножницы» побеждают «бумагу», а «бумага» побеждает «камень». Ни одна стратегия не доминирует, и

лучший вариант — чистый случай. В теории игр игра «камень-ножницы-бумага» является символом

систем, в которых каждый выбор может быть как победителем, так и проигравшим, в зависимости от

контекста. Тревожно, что демократия в определённых конфигурациях следует аналогичной логике:

ни один вариант не преобладает естественным образом, и результат полностью зависит от метода, используемого

для принятия решения.  

Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

Не впадая в дистопию, Арроу убедительно показывает нам, что даже в идеально честном, рациональном и информированном обществе невозможно преобразовать индивидуальные предпочтения в коллективный выбор, который был бы справедливым, последовательным и универсальным. 

Но мы также должны смотреть на вещи в правильной перспективе. Эти парадоксы не осуждают

демократию — они помогают нам лучше понять её ограничения. Они не подрывают основы совместной жизни; они просто напоминают нам, что демократия — это не волшебная формула, а несовершенная и поддающаяся совершенствованию конструкция, основанная не на математических истинах, а на человеческих балансах.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>q8nshk5j7su9m29gsvnsfgpegx6tia9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45171</id>
      <parentid>45170</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T13:01:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sučnost paradoksa */</comment>
      <origin>45171</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11110" sha1="pumihvntuab04iat7flx50kaaw5w7uk" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|Markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priklad==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

В конце XVIII века, в разгар Французской революции, маркиз де Кондорсе, математик и философ эпохи Просвещения, проявил живой интерес к методам коллективного принятия решений. Он предложил стратегию голосования, основанную на последовательных «дуэлях» между кандидатами: каждый выбор осуществляется большинством голосов, по двое, как в турнире. Применив этот метод к нашему примеру, мы сначала сравниваем г-жу Лист и г-на Камень: Лист побеждает со счётом 31 голос против 29. Во второй дуэли г-н Камень побеждает г-жу Ножницы (40 против 20), но в итоге г-жа Ножницы побеждает г-жу Лиф (33 против 27). Иными словами, каждый кандидат побеждает одного из соперников, но при этом терпит поражение от третьего: ни один из вариантов не выходит победителем из всех дуэлей. Это явление, ныне известное как цикл Кондорсе, свидетельствует о логическом тупике: хотя избиратели по отдельности действуют рационально, их коллективные предпочтения становятся противоречивыми. Этот пример напоминает игру «камень-ножницы-бумага». В этой простой и известной игре «камень» побеждает «ножницы», «ножницы» побеждают «бумагу», а «бумага» побеждает «камень». Ни одна стратегия не доминирует, и лучший вариант — чистый случай. В теории игр игра «камень-ножницы-бумага» является символом систем, в которых каждый выбор может быть как победителем, так и проигравшим, в зависимости от контекста. Тревожно, что демократия в определённых конфигурациях следует аналогичной логике: ни один вариант не преобладает естественным образом, и результат полностью зависит от метода, используемого для принятия решения.

Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

Не впадая в дистопию, Арроу убедительно показывает нам, что даже в идеально честном, рациональном и информированном обществе невозможно преобразовать индивидуальные предпочтения в коллективный выбор, который был бы справедливым, последовательным и универсальным. 

Но мы также должны смотреть на вещи в правильной перспективе. Эти парадоксы не осуждают демократию — они помогают нам лучше понять её ограничения. Они не подрывают основы совместной жизни; они просто напоминают нам, что демократия — это не волшебная формула, а несовершенная и поддающаяся совершенствованию конструкция, основанная не на математических истинах, а на человеческих балансах.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>pumihvntuab04iat7flx50kaaw5w7uk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45172</id>
      <parentid>45171</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T13:02:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45172</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11135" sha1="3yxiq8qxbuigsfmpsl7hpgmr8p2vb29" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|Markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priklad==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

В конце XVIII века, в разгар Французской революции, маркиз де Кондорсе, математик и философ эпохи Просвещения, проявил живой интерес к методам коллективного принятия решений. Он предложил стратегию голосования, основанную на последовательных «дуэлях» между кандидатами: каждый выбор осуществляется большинством голосов, по двое, как в турнире. Применив этот метод к нашему примеру, мы сначала сравниваем г-жу Лист и г-на Камень: Лист побеждает со счётом 31 голос против 29. Во второй дуэли г-н Камень побеждает г-жу Ножницы (40 против 20), но в итоге г-жа Ножницы побеждает г-жу Лиф (33 против 27). Иными словами, каждый кандидат побеждает одного из соперников, но при этом терпит поражение от третьего: ни один из вариантов не выходит победителем из всех дуэлей. Это явление, ныне известное как цикл Кондорсе, свидетельствует о логическом тупике: хотя избиратели по отдельности действуют рационально, их коллективные предпочтения становятся противоречивыми. Этот пример напоминает игру «камень-ножницы-бумага». В этой простой и известной игре «камень» побеждает «ножницы», «ножницы» побеждают «бумагу», а «бумага» побеждает «камень». Ни одна стратегия не доминирует, и лучший вариант — чистый случай. В теории игр игра «камень-ножницы-бумага» является символом систем, в которых каждый выбор может быть как победителем, так и проигравшим, в зависимости от контекста. Тревожно, что демократия в определённых конфигурациях следует аналогичной логике: ни один вариант не преобладает естественным образом, и результат полностью зависит от метода, используемого для принятия решения.

Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

Не впадая в дистопию, Арроу убедительно показывает нам, что даже в идеально честном, рациональном и информированном обществе невозможно преобразовать индивидуальные предпочтения в коллективный выбор, который был бы справедливым, последовательным и универсальным. 

Но мы также должны смотреть на вещи в правильной перспективе. Эти парадоксы не осуждают демократию — они помогают нам лучше понять её ограничения. Они не подрывают основы совместной жизни; они просто напоминают нам, что демократия — это не волшебная формула, а несовершенная и поддающаяся совершенствованию конструкция, основанная не на математических истинах, а на человеческих балансах.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>3yxiq8qxbuigsfmpsl7hpgmr8p2vb29</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45173</id>
      <parentid>45172</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T13:15:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priklad */</comment>
      <origin>45173</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10512" sha1="cscp3cpscw0uql7b7fynl6dnbspufcm" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|Markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priklad==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu prikladu, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi ни один из вариантов не выходит победителем из всех дуэлей. Это явление, ныне известное как цикл Кондорсе, свидетельствует о логическом тупике: хотя избиратели по отдельности действуют рационально, их коллективные предпочтения становятся противоречивыми. Этот пример напоминает игру «камень-ножницы-бумага». В этой простой и известной игре «камень» побеждает «ножницы», «ножницы» побеждают «бумагу», а «бумага» побеждает «камень». Ни одна стратегия не доминирует, и лучший вариант — чистый случай. В теории игр игра «камень-ножницы-бумага» является символом систем, в которых каждый выбор может быть как победителем, так и проигравшим, в зависимости от контекста. Тревожно, что демократия в определённых конфигурациях следует аналогичной логике: ни один вариант не преобладает естественным образом, и результат полностью зависит от метода, используемого для принятия решения.

Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

Не впадая в дистопию, Арроу убедительно показывает нам, что даже в идеально честном, рациональном и информированном обществе невозможно преобразовать индивидуальные предпочтения в коллективный выбор, который был бы справедливым, последовательным и универсальным. 

Но мы также должны смотреть на вещи в правильной перспективе. Эти парадоксы не осуждают демократию — они помогают нам лучше понять её ограничения. Они не подрывают основы совместной жизни; они просто напоминают нам, что демократия — это не волшебная формула, а несовершенная и поддающаяся совершенствованию конструкция, основанная не на математических истинах, а на человеческих балансах.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>cscp3cpscw0uql7b7fynl6dnbspufcm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45174</id>
      <parentid>45173</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T13:26:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45174</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10067" sha1="dvgah1l0atv02uvynti8je3e15sa195" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. В теории игр игра «камень-ножницы-бумага» является символом систем, в которых каждый выбор может быть как победителем, так и проигравшим, в зависимости от контекста. Тревожно, что демократия в определённых конфигурациях следует аналогичной логике: ни один вариант не преобладает естественным образом, и результат полностью зависит от метода, используемого для принятия решения.

Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

Не впадая в дистопию, Арроу убедительно показывает нам, что даже в идеально честном, рациональном и информированном обществе невозможно преобразовать индивидуальные предпочтения в коллективный выбор, который был бы справедливым, последовательным и универсальным. 

Но мы также должны смотреть на вещи в правильной перспективе. Эти парадоксы не осуждают демократию — они помогают нам лучше понять её ограничения. Они не подрывают основы совместной жизни; они просто напоминают нам, что демократия — это не волшебная формула, а несовершенная и поддающаяся совершенствованию конструкция, основанная не на математических истинах, а на человеческих балансах.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>dvgah1l0atv02uvynti8je3e15sa195</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45175</id>
      <parentid>45174</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T13:34:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45175</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9779" sha1="4sb6y5o77vxzneqicx1ot1upsqdbsc7" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Condorcet's discovery means he arguably identified the key result of [[Arrow's impossibility theorem]], albeit under stronger conditions than required by Arrow: Condorcet cycles create situations where any ranked voting system [[May's theorem|that respects majorities]] must have a [[spoiler effect]].

Не впадая в дистопию, Арроу убедительно показывает нам, что даже в идеально честном, рациональном и информированном обществе невозможно преобразовать индивидуальные предпочтения в коллективный выбор, который был бы справедливым, последовательным и универсальным. 

Но мы также должны смотреть на вещи в правильной перспективе. Эти парадоксы не осуждают демократию — они помогают нам лучше понять её ограничения. Они не подрывают основы совместной жизни; они просто напоминают нам, что демократия — это не волшебная формула, а несовершенная и поддающаяся совершенствованию конструкция, основанная не на математических истинах, а на человеческих балансах.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>4sb6y5o77vxzneqicx1ot1upsqdbsc7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45176</id>
      <parentid>45175</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T13:55:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45176</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9138" sha1="005xqnh286ag6u1y61dqjsm5j1s3f58" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest izjevil kljčny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]] ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

=== Související články ===
* [[Přívozská halda]]
* [[Halda Hrabůvka]]
* [[Halda Heřmanice]]

Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>005xqnh286ag6u1y61dqjsm5j1s3f58</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45177</id>
      <parentid>45176</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T13:56:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45177</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8980" sha1="d5d6oymitx983n2mkvbpu4800av6qis" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest izjevil kljčny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.


Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


{{Kartka činovnik/ofis| name=}}

&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>d5d6oymitx983n2mkvbpu4800av6qis</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45179</id>
      <parentid>45177</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T14:02:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45179</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8946" sha1="924esj52g810epx9rz3v02dixu1yc11" xml:space="preserve">{{Začetok|data=July 2026}}
{{-|''Under construction''}}

[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest izjevil kljčny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.


Tuto jest peskovišče.

[[File:Nihongo.svg|thumb|right|100px| 日本語 (Japonsky jezyk)]]

'''Japonsky jezyk''' ({{Jezyky|ja|日本語 {{!}} にほんご}} | {{-|''Nihongo'' [nʲiho̞ŋːo̞]}})


&lt;span class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;/span&gt;

== Referencije ==
&lt;div class=&quot;ext-gadget-alphabet-disable&quot;&gt;
&lt;references group=&quot;lower-alpha&quot;/&gt;
{{Iztočniky}}
&lt;/div&gt;

{{Prěvod|en|Japanese language|}}
[[Kategorija:Jezyk]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>924esj52g810epx9rz3v02dixu1yc11</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paradoks Kondorseta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5988</id>
    <revision>
      <id>45178</id>
      <timestamp>2026-08-07T14:01:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]] V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|...»</comment>
      <origin>45178</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8539" sha1="ta05g8t0odlxluqklj8xdhxm5rxqziz" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest izjevil kljčny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]</text>
      <sha1>ta05g8t0odlxluqklj8xdhxm5rxqziz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45180</id>
      <parentid>45178</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T14:03:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45180</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8540" sha1="tbtdpr8n9qnjdckau7f888eank83i26" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědnosti что их prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]</text>
      <sha1>tbtdpr8n9qnjdckau7f888eank83i26</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45184</id>
      <parentid>45180</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T16:29:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sučnost paradoksa */</comment>
      <origin>45184</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8517" sha1="6f6gaiduybrxomhcxqz1f1wa5h574e5" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racilonalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prěpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P),  a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]</text>
      <sha1>6f6gaiduybrxomhcxqz1f1wa5h574e5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45185</id>
      <parentid>45184</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T16:36:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45185</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8516" sha1="iwddsr8kdu21wpatus1camrpmjcqli0" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativami či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]</text>
      <sha1>iwddsr8kdu21wpatus1camrpmjcqli0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45186</id>
      <parentid>45185</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T16:36:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45186</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8514" sha1="6xao1no15dtbyt4ltxbzgb2is14cxcw" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==

Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrečnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]</text>
      <sha1>6xao1no15dtbyt4ltxbzgb2is14cxcw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45187</id>
      <parentid>45186</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T16:41:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45187</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8581" sha1="pcrsfqr1flg9dftj4lb8g12twtachim" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekivanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>pcrsfqr1flg9dftj4lb8g12twtachim</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45189</id>
      <parentid>45187</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T16:46:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sučnost paradoksa */</comment>
      <origin>45189</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8581" sha1="qg7qc7gczrguvujs3wc9rpvemyvibik" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sobě, že v dělanju rěšenja učestvujuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>qg7qc7gczrguvujs3wc9rpvemyvibik</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45190</id>
      <parentid>45189</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T16:47:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45190</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8578" sha1="1i3zjwjxuh2iym6ehax6mylx1xzgywx" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==

Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sebe, že v dělanju rěšenja učestvuje 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.

Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedenjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>1i3zjwjxuh2iym6ehax6mylx1xzgywx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45192</id>
      <parentid>45190</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T16:52:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45192</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8580" sha1="3ma64gc50cmvpbkttloopd1qnj10q5a" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==
Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sebe, že v dělanju rěšenja učestvujut 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti, každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.
Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]],ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedženjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>3ma64gc50cmvpbkttloopd1qnj10q5a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45193</id>
      <parentid>45192</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T17:32:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45193</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8581" sha1="pwd2q8y0zxbehipqvnn45b27fvm9oeo" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Clearly, if anyone's vote was self-contradictory (having cyclic preferences), it would have to be discounted, and we should therefore establish a form of voting which makes such absurdities impossible}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Here, Condorcet notes that we have a 'contradictory system' that represents what has come to be known as Condorcet's Paradox.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==
Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sebe, že v dělanju rěšenja učestvujut 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti, každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.
Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedženjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>pwd2q8y0zxbehipqvnn45b27fvm9oeo</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45194</id>
      <parentid>45193</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T17:43:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Historija */</comment>
      <origin>45194</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8596" sha1="d5qelhybf7i2e5iogz4ehvfsxmvvi7w" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{Cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Zaisto, ako li glas někogo byl sebe protivrěčnym (iměl ciklične prědpočitanja), jego slěduje ne sčitati, i naslědno musimo ustanoviti taku formu glasovanja, ktora by dělala take absurdnosti nemožnymi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Tut Kondorset priměčaje, že my imajemo 'protivrěčnu sistemu' koja prědstavjaje tutčasno tako nazyvany paradoks Konderseta.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==
Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sebe, že v dělanju rěšenja učestvujut 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti, každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.
Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedženjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>d5qelhybf7i2e5iogz4ehvfsxmvvi7w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45195</id>
      <parentid>45194</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T17:44:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45195</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8596" sha1="rqxcbytfwu8xv3obw5d989rm8wt4m3o" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{Cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Zaisto, ako li glas někogo byl sebe protivrěčnym (iměl ciklične prědpočitanja), jego slěduje ne sčitati, i naslědno musimo ustanoviti taku formu glasovanja, ktora by dělala take absurdnosti nemožnymi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Tut Kondorset priměčaje, že my imajemo 'protivrěčnu sistemu' koja prědstavjaje tutčasno tako nazyvany paradoks Kondorseta.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==
Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sebe, že v dělanju rěšenja učestvujut 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti, každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;4&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|''':'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|''':'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|''':'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|''':'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|''':'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|''':'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;4&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.
Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedženjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>rqxcbytfwu8xv3obw5d989rm8wt4m3o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45196</id>
      <parentid>45195</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T18:24:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Priměr */</comment>
      <origin>45196</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8542" sha1="1ytr0qus7uf58stsnlp4opv9vk1ll56" xml:space="preserve">[[Fajl:Essai sur l application.jpg|thumb|upright|Titulna stranica &quot;{{Lang|fr|Essai sur l’application de l’analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix}}&quot; markiza Kondorseta]]
V [[Teorija socialnogo izbora|Teoriji socialnogo izbora]], '''Kondorsetov paradoks glasovanja''' (takože '''Kondorsetov paradoks''' ili '''paradoks Kondorseta''') jest fundamentalno odkrytje [[Marquis de Condorcet|markiza Kondorseta]] ({{Jezyky|fr|Nicolas de Condorcet}}) o tom, že [[pravilo večinstva]] jest prvonačelno [[protivrěčnost|sebe protivrěčno]]. Tuto označaje, že jest logično nemožno pri nikakoj sistemě glasovanja zabezpečiti, že poběditelj bude iměti podpor večinstva glasovateljev i libokake pokušenja osnovati proces prijetja spoločenskyh rěšenij na [[Mažoritarizm|mažoritarizmu]] muset akceptovati jego sebeprotivrěčnost, ktoru često nazyvajut [[Efekt spojlera|efektom spojlera]].

Kondorsetov paradoks jest specialnym slučajem vyše modernoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ktora pokazyvaje, že libokaky proces spoločnogo rěšanja jest ili sebeprotivrěčnym, ili jest [[Diktatura|diktaturoju]], ili koristaje informaciju o silě prědpočitanja razlčnyh izbirateljev (napr. sistemy [[Kardinalna pomočnost|kardinalnoj pomočnosti]] ili [[Ocěnočno glasovanje|ocěnočnogo glasovanja]]).

== Historija ==
[[Fajl:Nicolas de Condorcet.PNG|thumb|Portret markiza Kondorseta]]
Kondorsetov paradoks byl vprvo odkryt [[Katalonija|katalonskym]] [[Filozofija|filozofom]] i [[Teologija|teologom]] '''[[Ramon Llull|Ramonom Ljujom]]''' ({{Jezyky|ca|Ramon Llull}}) v 13. stoljetju pri jego izslědovanjah v oblasti [[Crkovno upravjenje|crkovnogo upravjenja]], ale jego rabota byla izgubjena i najdena toliko v 21. stolětju. Francuzsky matematik i političny filozof '''Nikola de Kondorset''' jest povtorno odkryl tuty paradoks na koncu 18. stolětja v časah [[Velika francuzska revolucija|Velikoj francuzskoj revolucije]].&lt;ref&gt;{{Cite book |author=Marquis de Condorcet |author-link=Marquis de Condorcet |url=http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k417181 |title=Essai sur l'application de l'analyse à la probabilité des décisions rendues à la pluralité des voix |year=1785 |language=fr |format=PNG |access-date=2008-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book |last1=Condorcet |first1=Jean-Antoine-Nicolas de Caritat |title=The political theory of Condorcet |last2=Sommerlad |first2=Fiona |last3=McLean |first3=Iain |date=1989-01-01 |publisher=University of Oxford, Faculty of Social Studies |location=Oxford |pages=69–80, 152–166 |oclc=20408445 |quote=Zaisto, ako li glas někogo byl sebe protivrěčnym (iměl ciklične prědpočitanja), jego slěduje ne sčitati, i naslědno musimo ustanoviti taku formu glasovanja, ktora by dělala take absurdnosti nemožnymi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Gehrlein |first=William V. |year=2002 |title=Condorcet's paradox and the likelihood of its occurrence: different perspectives on balanced preferences* |journal=Theory and Decision |volume=52 |issue=2 |pages=171–199 |doi=10.1023/A:1015551010381 |issn=0040-5833 |s2cid=118143928 |quote=Tut Kondorset priměčaje, že my imajemo 'protivrěčnu sistemu' koja prědstavjaje tutčasno tako nazyvany paradoks Kondorseta.}}&lt;/ref&gt;

== Sučnost paradoksa==
Jednim iz zakladnyh domyslov v [[Ekonomika|ekonomikě]] i v [[Teorija dělanja rěšenij|teoriji dělanja rěšenij]] jest to, že individy — či &quot;agenty&quot;, kako jih često nazyvajut, — postupajut [[Racionalnost|racionalno]]. Tuto osoblivo označaje, že jih prědpočitanja podredžajut se oprěděljennym intuitivno razumlivym svojstvam, nazyvanym [[Aksioma|aksiomami]]. Napriklad, jestli agent prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|B}} (možemo zapisati kako {{-|A &gt; B}}) i {{-|B}} nad {{-|C}} ({{-|B &gt; C}}), prirodno — i racionalno — jest prědpokladati, že on takože prědpočitaje {{-|A}} nad {{-|C (A &gt; C)}}: tuto jest ''aksioma tranzitivnosti''. Ale to, čto jest věrno na individualnom uravnju, neočekyvano stavaje se duže menje očevidnym na kolektivnom uravnju. Vkogda několiko agentov dělajut rěšenje spoločno, jihne spoločne prědpočitanja mogut narušati tute prirodne principy, privodeči k neočekyvanym ili daže absurdnym rezultatam. Imenno tut vznikajut velike paradoksy glasovanja i socialnogo izbora.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;&gt;{{Cite journal|first =Arthur|last= Charpentier| title = When voting becomes paradoxical Condorcet, Arrow, and democracy| year = 2025|url = https://hal.science/hal-05149025v1/file/votes_AC_2025.pdf|journal=Archive ouverte HAL|id=05149025}}&lt;/ref&gt;

== Priměr==
Obvažimo najprosty slučaj: izbor medžu trema alternativy či trema kandidaty v uslovjah spoločnogo glasovanja. Prědstavimo sebe, že v dělanju rěšenja učestvujut 60 izbirateljev — kruglo čislo jest izbrano za naglednost. Prědpokladajemo, že suglasno hipotezě racionalnosti, každy izbiratelj može rediti kandidatov suglasno svojim prědpočitanjam. Napriklad, ako li izbiratelj prědpočitaje gospodžu Nožicovu (N) gospodži Papirovoj (P), a gospodžu Papirovu — gospodinu Kamennomu (K), po logikě věčij on musi prědpočitati gospodžu Nožicovu gospodinu Kamennomu. Tako, individualne prědpočitanja slědujut tranzitivnomu redu i mogut byti prědstavjene jednim iz šesti možlivyh porědkov treh kandidatov. Tute šest redov prědpočitanij sut ukazane v tabelě poniž zajedno s čestotoju strěčanja poredkov u 60 izbirateljev.&lt;ref name=&quot;Charpentier&quot;/&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Čestoty, svezane s šestju variantami reda prědpočitanij srěd 60 izbirateljev
! colspan=&quot;3&quot; |
!K &gt; N
!K &gt; P
!P &gt; N
!P &gt; K
!N &gt; K
!N &gt; P
|-
|'''K &gt; N &gt; P'''
|13
|
|13
|13
|
|
|
|13
|-
|'''K &gt; P &gt; N'''
|10
|
|10
|10
|10
|
|
|
|-
|'''N &gt; K &gt; P'''
|6
|
|
|6
|
|
|6
|6
|-
|'''N &gt; P &gt; K'''
|8
|
|
|
|
|8
|8
|8
|-
|'''P &gt; N &gt; K'''
|6
|
|
|
|6
|6
|6
|
|-
|'''P &gt; K &gt; N'''
|17
|
|17
|
|17
|17
|
|
|-
| colspan=&quot;3&quot; |
|'''40'''
|'''29'''
|'''33'''
|'''31'''
|'''20'''
|'''27'''
|}

Markiz de Kondorset jest prědložil strategiju glasovanja, osnovanu na vslědnyh &quot;duelah&quot; medžu kandidatami: každy izbor provodžaje se věčinstvom glasov, po dva, kako v turniru. Priměnjajuči tutu metodu k našemu priměru, početkovo sravnivajemo g-džu Papirovu i g-na Kamennogo: g-dža Papirova izygryvaje s rezultatom 31 glas protiv 29. Vo vtoroj dueli g-n Kamenny pobědžaje g-džu Nožicovu (40 protiv 20), ale v rezultatu g-dža Nožicova izygryvaje nad g-džoju Papirovoju (33 protiv 27). Inymi slovami, každy kandidat pobědžaje jednogo iz supernikov, ale pri tom proigryvaje tretjemu: ni jedin iz variantov ne izhodi poběditeljem vo vseh duelah. Tuto javjenje, znajemo kako cikl Kondorseta, posvědčaje o logičnoj patovoj situaciji: hoti izbiratelji odděljno sebe dějstvujut racionalno, jihne kolektivne prědpočitanja stavajut se protivrěčnymi. Tuty priměr   napominaje igru &quot;kamenj - nožice - papir&quot;, vo ktoroj &quot;kamenj&quot; pobědžaje &quot;nožice&quot;, &quot;nožice&quot; pobědžajut &quot;papir&quot;, a &quot;papir&quot; pobědžaje &quot;kamenj&quot;. Ni jedna strategija ne dominuje i najlěpši variant — čisty slučaj. V [[Teorija igr|teoriji igr]] &quot;kamenj - nožice - papir&quot; jest simbolom sistem, vo ktoryh každy izbor može byti kako poběditeljem, tako i proigrancem, v zavisnosti na kontekstu. Nespokojno jest to, že [[demokracija]], v oprěděljenyh konfiguracijah slěduje podobnoj logikě: ni jedin iz variantov ne prěvažaje prirodnym putom, i rezultat vpolno zavisi na metodě, upotrěbjenoj za dělanje rěšenja.
Odkrytje Kondorseta označaje, že on, věrodostojno, jest objevil ključny naslědok vyše širokoj [[Teorema Arrowa o nemožlivosti|teoremy nemožlivosti {{-|Arrowa|Арроу}}]], ale pri vyše strogyh uslovjah: cikly Kondorseta privodet k situacijam, kogda libokaka sistema glasovanja s uporedženjem, [[Teorema Maja|uvažajuča věčinstvo glasov]], neizběžno privodi k &quot;[[Efekt spojlera|efektu spojlera]]&quot;

Paradoks Kondorseta kako slučaj teoremy {{-|Arrowa|Арроу}} ubědžajuče pokazyvaje, že daže v idealno čestnoj, racionalnoj i informovanoj spoločnosti jest nemožlivo prětvariti prědpočitanja individov v spoločny izbor, ktory by byl spravědlivym, doslědnym i universalnym. Ale, v pravilnoj perspektive tuty paradoks ne osudžaje demokraciju, on pomagaje lěpje pojeti jej ograničenja.

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Ekonomika]]
[[Kategorija:Teorija socialnogo izbora]]
[[Kategorija:Teorija dělanja rěšenij]]</text>
      <sha1>1ytr0qus7uf58stsnlp4opv9vk1ll56</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Николай Пляскин</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5989</id>
    <redirect title="Nikolaj Pljaskin" />
    <revision>
      <id>45181</id>
      <timestamp>2026-08-07T15:26:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-43444-70</username>
        <id>753</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Nikolaj Pljaskin]]</comment>
      <origin>45181</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" sha1="j8rjwqk0oczd9l81lkwm0jyk0k2b7g0" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Nikolaj Pljaskin]]</text>
      <sha1>j8rjwqk0oczd9l81lkwm0jyk0k2b7g0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Андрей Нифёдов</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5990</id>
    <redirect title="Andrej Nifjodov" />
    <revision>
      <id>45182</id>
      <timestamp>2026-08-07T15:27:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-43444-70</username>
        <id>753</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Andrej Nifjodov]]</comment>
      <origin>45182</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="54mkpywrs0la72sh43lbk0bo5imqwu4" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Andrej Nifjodov]]</text>
      <sha1>54mkpywrs0la72sh43lbk0bo5imqwu4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Алексей Губанов</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5991</id>
    <redirect title="Aleksej Gubanov" />
    <revision>
      <id>45183</id>
      <timestamp>2026-08-07T15:28:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-43444-70</username>
        <id>753</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Aleksej Gubanov]]</comment>
      <origin>45183</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="29" sha1="5wejkhojik3rzztc1s542kuix6zgtj4" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Aleksej Gubanov]]</text>
      <sha1>5wejkhojik3rzztc1s542kuix6zgtj4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>К s petloju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5992</id>
    <revision>
      <id>45188</id>
      <timestamp>2026-08-07T16:44:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{| style=&quot;float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;&quot; |- style=&quot;vertical-align:bottom&quot; | [[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with loop.svg|class=skin-invert-image|130x130px]] | &amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp; | [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|class=skin-invert-image|112x112px]] |}  [[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with loop.svg|15px|class=skin-invert-image]] Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|1...»</comment>
      <origin>45188</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23440" sha1="lsjvtsqvsaji7lunsd05a4e1kfa80ct" xml:space="preserve">{| style=&quot;float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;&quot;
|- style=&quot;vertical-align:bottom&quot;
| [[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with loop.svg|class=skin-invert-image|130x130px]]
| &amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;
| [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|class=skin-invert-image|112x112px]]
|}

[[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with loop.svg|15px|class=skin-invert-image]] [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] (''ka s petloju'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], upotrěbjena v historičnyh alfabetah stvorjenyh za [[sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazskyh (nahsko-dagestanskyh)]] jezykov. Ona jest variant bukvy {{-|'''[[к (kirilica)|к]]'''}}. V rukopisnoj formě pojavila se prvy raz v dělah rosijskogo generala, etnografa i jezykoznavca [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]], v pečatnoj formě v izdan‌jah Uslarovyh monografij [[Myhajlo Zavadsky|Myhajla Zavadskogo]]. Iz rukopisnoj formy proizhodi takože [[К s vrhnjeju črtkoju]] ([[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with ascender.svg|class=skin-invert-image|13px]] [[Fajl:Cyrillic small letter ka with ascender.svg|class=skin-invert-image|10px]]), medžu drugymi koristano [[Lev Lopatinskij|Lvom Lopatinskym]] za [[kabardino-čerkessky jezyk]]. Zato že obě bukvy imajut shodnu fonologično značen‌je – {{MFA|q}} – i nikde ne nahodt se zajedno v jednom alfabetu, možno je stvrditi, že one sut varianty tojže samoj bukvy.

== Čečensky ==
[[Fajl:Chechen alphabet by Uslar.JPG | thumb | 300px | Čečensky alfabet Uslara]]
Monografija Pjotra Uslara o [[čečensky jezyk|čečenskom jezyku]] byla publikovana v litografičnoj formě v 1862 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://rusneb.ru/catalog/000199_000009_003566154/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1862 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; i v pečatnoj formě v 1888.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1888}}&lt;/ref&gt; Jegov čečensky alfabet takože byl upotrěbjeny v «Prvom čečenskom bukvaru» ({{Jezyky|ce|Нахчујн ђуж ду һара}}) Kedi Dosova iz 1862&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://web.archive.org/web/20150402181422/http://zhaina.com/language/156-nahchujn-dzhuzh-du-hara.html | title = «Нахчуjн ђуж ду hара» Кеди Досов / hара дiнарiг ву Дуосiең Qēдi Āлатаң Гōруң волуң таjпанi дiшнiē | year = 1862 | website = Zhaina}}&lt;/ref&gt;, v «Čečenskom bukvaru» ({{Lang|ru|Чеченскій букварь}}) Ivana Bartlomeja iz 1866&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.prlib.ru/item/1968830 | first = Иванъ | last = Бартломей | title = Чеченскій букварь | year = 1866 | publisher = Типографія Главнаго Управленія Намѣстникa Кавказскаго}}&lt;/ref&gt;  i, s malymi izměnami, v «Čečenskoj azbukě i prvoj knigě dlja čitan‌ja» ({{Lang|ru|Чеченская азбука и первая книга для чтения}}) Taštemira Eljdarhanova.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Хизриев | first = Хаджи Ахмедович | title = О научной деятельности Таштемира Эльдарханова | url = https://kniiran.ru/wp-content/uploads/2024/12/95-101.pdf | journal = Вестник КНИИ РАН | issue = № 2 (2) | year = 2020 | pages = 98 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | title = 109 лет назад в свет вышел первый чеченский букварь | url = https://www.grozny-inform.ru/news/culture/87481/ | date = 2017-08-10}}&lt;/ref&gt; Uslarov alfabet upotrěbjal se v světskyh školah v [[Čečenija|Čečeniji]], ktoryh onogda jednakože bylo malo. Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] v čečenskom odpovědaje sučasnomu dvuznaku {{-|'''кх'''}}, ktory označaje bezzvučny uvularny plosiv {{MFA|q}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/chechen.htm | title = Chechen (Нохчийн мотт / Noxchiin mott) | first = Simon | last = Ager | website = omniglot.com | language = en}}&lt;/ref&gt; Prikladno slovo: {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ана}} «zautra» (sučasno: {{-|кхана}}).

== Avarsky ==
[[Fajl:Uslar-Avar alphabet.jpg | thumb | 300px | Avarsky alfabet Uslara]]
V svojej slědujučej monografiji iz 1863 g. Uslar opisal [[avarsky jezyk]].&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://runivers.ru/upload/iblock/7e8/Uslar%20P.%20K.%20Etnografiya%20Kavkaza%2003%201889.pdf | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. III. Аварскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1889 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; Kromě tutoj monografije, avarsky alfabet Uslara byl prvy raz upotrěbjeny v napisanoj njim knigě pod zaglavjem: {{-|«Ꚋоцебесеб х̍ундеріл мац̍аήул жуз – Аварская азбука»}} (Prva kniga hunzahskogo [= avarskogo] jezyka – Avarska azbuka) iz 1865 g. V 1860-yh lětah bylo izdanyh ješče několiko knig. Proby vvesti učen‌je tutogo alfabeta v školnogo obrazovan‌ja jednakože ne prinesli zamětny uspěh.&lt;ref&gt;{{Cite book | first1 = Михаил | last1 = Алексеев | first2 = Борис | last2 = Атаев | title = Аварский язык | location = Москва | year = 1997 | publisher = Academia | isbn = 5-87444-065-8 | pages = 21 | language = ru}}&lt;/ref&gt; V 1900 g. Džabathan Gebedov (Hanahačijev) prěvedl na avarsky, pisany Uslarovoju kiriliceju, Evangel‌je po Ioannu.&lt;ref&gt;{{Cite book | last1 = Исаев | first1 = А. А. | last2 = Магдиев | first2 = С. Я. | last3 = Маламагомедов | first3 = Д. М. | last4 = Оразаев | first4 = Г. М. | title = Каталог рукописей и фрагментарных записей на языках народов Дагестана, хранящихся в Рукописном фонде ДНЦ РАН | url = http://www.opentextnn.ru/history/arkheography/specification/?id=2996 | location = Махачкала | year = 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160417074607/http://www.opentextnn.ru/history/arkheography/specification/?id=2996 | archive-date = 2016-04-17 | language = ru}}&lt;/ref&gt; 
Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] v tutom pravopisu označaje bezzvučnu uvularnu afrikatu {{MFA|q͡χ}}, v sučasnoj avarskoj ortografiji pisanu dvuznakom {{-|'''хъ'''}}. Prikladne slova: {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ерҕу}} «jastreb», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]уј}} «šum», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]улу[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]}} «služba» (sučasno: {{-|хъергъу, хъуй, хъулухъ}}).

== Laksky ==
[[Fajl:Uslar-Lak alphabet.jpg | thumb | 300px | Laksky alfabet Uslara]]
V oktobru 1863 g. Uslar pristupil k izslědovan‌ju [[laksky jezyk|lakskogo jezyka]]&lt;ref name=&quot;rolja&quot;&gt;{{Cite journal | first = П. Ш. | last = Чалаева | title = Роль П. К. Услара и его учеников в развитии лакско-русских языковых контактов | journal = Мир науки, культуры, образования | volume = 2 (33) | issn=1991-5497 | year = 2012 | url = http://cyberleninka.ru/article/n/rol-p-k-uslara-i-ego-uchenikov-v-razvitii-laksko-russkih-yazykovyh-kontaktov | archive-url = https://web.archive.org/web/20200326160221/https://cyberleninka.ru/article/n/rol-p-k-uslara-i-ego-uchenikov-v-razvitii-laksko-russkih-yazykovyh-kontaktov | publisher = ВАК | archive-date = 2020-03-26 | language = ru | pages = 308–309}}&lt;/ref&gt; i uže v slědujučem godu sovršil svoju monografiju o tutom jezyku.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://rusneb.ru/catalog/000199_000009_003566154/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. IV. Лакскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1890 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V 1865 g. v Tiflisu byla izdana sostavjena Uslarom «Kazikumykska azbuka», v slědujučih lětah pojavili se ješče dvě knigy na lakskom jezyku napisanom Uslarovoju kiriliceju: {{Calibri|Ш̆інбā һава̄, мі̄ндул дах̍анашібурчу}} («Voda, vozduh i jih vidoizměnjen‌ja») v 1865 ili 1866 g. i {{Calibri|Арифметика}} («Aritmetika») v 1867 g., obě napisal Abdulla Omar-ogly.&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = П. Ш. | last = Чалаева | title = Абдулла Омаров и его роль в развитии лакско-русских языковых контактов | journal = Проблемы истории, филологии, культуры | issue = № 4 (46) | year = 2014 | publisher = ВАК}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Гоков | first = О.А. | title = П.К. Услар: научно-педагогическая деятельность и проблемы публикации творческого наследия | journal = Восточный архив | year = 2025 | issue = Дополнения 2 | publisher = Институт востоковедения РАН | doi = 10.31696/2072-5795-2025-1-18-51 | language = ru | page = 30}}&lt;/ref&gt; Od 1866 g. Uslarov alfabet byl učeny v prvyh světskyh školah, ale čestično iz finansnyh pričin ne došlo k širokomu razprostranjen‌ju, i postupno izšel iz upotrěby.&lt;ref name=&quot;rolja&quot; /&gt;
Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] v Uslarovom pravopisu lakskogo jezyka označaje bezzvučnu uvularnu afrikatu {{MFA|q͡χ}}, v sučasnoj ortografiji pisanu dvuznakom {{-|'''хъ'''}}. Prikladne slova: {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]арч}} «pavuk», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]а[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]іҫа}} «žolty», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]јорт}} «gruša» (sučasno: {{-|хъарч, хъахъисса, хъюрт}}).

== Darginsky ==
V 1867 g. Uslar napisal slědujuču monografiju, tym razom o [[darginsky jezyk|darginskom jezyku]], nazyvanom njim «hjurkilinsky».&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://publ.lib.ru/PODVAL/RUS/_BIB/_%D0%E0%E7%ED%EE%E5/Uslar_P_K_Etnografiya_Kavkaza_05_1892.pdf | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. V. Хюркилинскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1892 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V 1911 g., na legko izměnjenom variantu jegovogo alfabeta, ješče byl publikovany darginsky bukvar «Даргилла алипуне wа луђисне жуж»,&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://vivaldi.nlr.ru/bx000041045/view/?#page=15 | title = Даргилла алипуне wа луђисне жуж / Даргинская азбука и первая книга для чтения | place = Тифлис | year = 1911 | pages = 9, 14}}&lt;/ref&gt; ale daljšego razprostranjen‌ja ne bylo. 
V tutom pravopisu bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] označaje bezzvučny uvularnu plosiv {{MFA|q}}, v sučasnoj ortografiji pisanu dvuznakom {{-|'''хъ'''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/dargwa.htm | first = Simon | last = Ager | title = Dargwa (дарган мез) | website = omniglot.com | access-date = 2026-08-07}}&lt;/ref&gt; Prikladne slova: 
{{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]алі}} «dom», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ал[[Fajl:Cyrillic small letter Shha with high right breve serif.svg|10px|class=skin-invert-image]]}} «pokryv», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ӕркіл}} «bystry, brzy» (sučasno: хъали, хъалч, хъярхъил).

== Lezginsky ==
[[Fajl:Lezgi alphabet, 1871.PNG | thumb | 300px | Lezginsky alfabet (1871)]]
Uslar takože stvoril alfabet za monografiju o [[Lezginsky jezyk|lezginskom jezyku]] (nazyvanom njim «kjurinskym»), ktoru napisal v 1871 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://runivers.ru/library/pdf/68151/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. VI. Кюринский язык | place = Тифлисъ | year = 1896 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V tomže samom godu byla izdana prva lezginska kniga, «Kjurinska azbuka», napisana městnym korespondentom Uslara, Kazanfarom Zulfikarovom.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.lezgichal.ru/sites/default/files/media/Кюринская%20азбука.pdf | title = Кюринская азбука | first = Казанфар | last = Зульфикаров | place = Темиръ-Ханъ-Шура | year = 1871 | pages = 3}}&lt;/ref&gt;
Pozdněje s pomočju Uslarovogo alfabeta pojavilo se ješče několiko knig: «Kjurinske teksty (poslovice, skazky i anekdoty)» Lionidze i Sultanova (1892)&lt;ref&gt;{{Cite book | last1 = Лионидзе | last2 = Султанов | first2 = Б. | title = Кюринские тексты (пословицы, сказки и анекдоты) | journal = Сборника материалов для описания местностей и племен Кавказа | issue = 14 | location = Тифлис | year = 1892}}&lt;/ref&gt;, «Historija osmi prorokov, priměčenyh v Koranu» Abu-Džafara Mamedova (1905) i bukvar «{{-|Ќу̇ре ჭалан елифарни аҳпа гw æниз қелдаj ђуз}}» (Kjurinska azbuka i prva kniga za čitan‌je», 1911). Tym ne menje, tute proby byli neuspěšne iz pričiny neprijateljskogo odnošen‌ja k njim iz strany legzinskyh narodnyh mas.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://хлют-хъуьлидар-хуьр.рф/licenzii | title = Язык.ЧIал | work = Литературная энциклопедия}}&lt;/ref&gt;
V lezginskom alfabetu Uslara [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] takože odpovědaje sučasnomu dvuznaku {{-|'''хъ'''}}, izgovorjenomu kako pridyhany bezzvučny uvularny plosiv {{MFA|qʰ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/lezgi.htm | first = Simon | last = Ager | title = Lezgi (лезги / лезги чӀал) | website = omniglot.com | access-date = 2026-08-07}}&lt;/ref&gt; Prikladne slova: 
{{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ун}} «piti», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]у̇ру̇н}} «smějati se», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]æл}} «gněv» (sučasno: хъун, хъуьруьн, хъаьл).

== Tabasaransky ==
V godu svojej smrti (1875) Uslar napisal svoju poslědnju monografiju o [[Tabasaransky jezyk|tabasaranskom jezyku]], ktora jednakože byla izdana toliko v 1979 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://cathedra.dgu.ru/Content/files/%D0%A4%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%20%D1%84%D0%B0%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D0%B5%D1%82/0882002_E79CF_uslar_p_k_tabasaranskiy_yazyk.pdf | first = П.К. | last = Услар | title = Табасаранский язык | place = Тбилиси | publisher = Мецниереба | year = 1979 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V svezi s tym nikogda ne došlo k priměnjen‌ju v praktikě. Kako v slučaju ostalyh dagestanskyh jezykov, bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] odpovědaje sučasnomu dvuznaku {{-|'''хъ'''}}, v tabasaranskom izgovorjenomu kako {{MFA|qʰ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/tabassaran.htm | first = Simon | last = Ager | title = Tabassaran (табасаран чIал) | website = omniglot.com | access-date = 2026-08-07}}&lt;/ref&gt;

== Druge jezyky ==
Na osnově alfabetov [[Anders Sjögren|Andersa Sjögrena]], Pjotra Uslara i [[Vsevolod Miller|Vsevoloda Millera]] němečsko-rosijsky lingvist i etnograf [[Adolf Dirr]] na početku 20. stolětja stvoril alfabety za svoju naučnu rabotu o menših dagestanskyh jezykah, ktore jednakože nikogda ne byli upotrěbjene samym naseljen‌jem. Dirr koristal jih v svojih monografijah o [[Udinsky jezyk|udinskom]] (1904)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/ACZV/5NYyUMSwW?/public/85facf9592ae%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1904_33.pdf  | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматика удинскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 33 | year =  1904 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Tabasaransky jezyk|tabasaranskom]] (1905)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/M7pd/2Z5eEJnZW?/public/c8c22b4cbdcd%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1905_35.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматическій очеркъ табассаранскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 35 | year = 1905 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Andijsky jezyk|andijskom]] (1906)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/Wh3H/3SeHvrm4u?/public/4bb304fc44ec%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1906_36.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Краткій грамматическій очеркъ андійского языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 36 | year = 1906 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Agulsky jezyk|agulskom]] (1907)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3tnx/2CxLmvyPC?/public/a8a5054fb80c%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1907_37.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Агульскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ агульскихъ слов съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 37 | year = 1907 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Arčinsky jezyk|arčinskom]] (1908)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/2V7q/4MmrzoJb2?/public/51abdc5f4f0d%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1908_39.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Арчинскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ арчинскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 39 | year = 1908 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Rutulsky jezyk|rutulskom]] (1912)&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = А.М. | last = Дирръ | title = Рутульскій языкъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 42 | year = 1912 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; i [[Cahursky jezyk|cahurskom]] (1913)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3qtv/2GsijNJHW?/public/4f201873c712%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1913_43.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Цахурскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ цахурскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 43 | year = 1913 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt; jezykah. Tojže sam alfabet Dirr koristal takože v svojih kratših opisah bezpisemnyh jezykov ([[Botlihsky jezyk|botlihskogo]], [[Godoberinsky jezyk|godoberinskogo]], [[Karatinsky jezyk|karatinskogo]], [[Ahvahsky jezyk|ahvahskogo]] i drugyh).&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/676e65915602%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1909_40.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Матеріалы для изученія языковъ и нарѣчій андо-дидойской группы | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 40 | year = 1909 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; Ob izgovoru Dirr piše samo v tekstu o udinskom jezyku: «[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] je podobno {{-|кх}}, ale s silnym pridyhan‌jem i hripěn‌jem»; v ostalyh monografijah piše samo, že izgovor je kako v udinskom.

&lt;gallery widths=420px&gt;
Fajl:Udinsky alfabet Dirra.png | &lt;center&gt;Udinsky alfabet Dirra (1904)&lt;/center&gt;
Fajl:Tabasaransky alfabet Dirra (1905).png | &lt;center&gt;Tabasaransky alfabet Dirra (1905)&lt;/center&gt;
&lt;/gallery&gt;

Drugy lingvist, Foma Ivanovič Gorepjokin, stvoril na početku 20. stolětja podobny alfabet za [[ingušsky jezyk]].&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://etokavkaz.ru/istoriya/prosvetitel-ingushei-kak-na-kavkaze-ishchut-poteryannye-rukopisi-fomy-gorepekina | title = Просветитель ингушей: как на Кавказе ищут потерянные рукописи Фомы Горепёкина | first =  Мадина | last = Хадзиева | website = Это Кавказ | date = 2024-07-05 | language = ru | access-date = 2025-12-31}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Varianty bukvy К}}
{{Kirilica}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy|К]]</text>
      <sha1>lsjvtsqvsaji7lunsd05a4e1kfa80ct</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45197</id>
      <parentid>45188</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T20:27:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>45197</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="23437" sha1="gv4iv6rgs9a2oi35oi3z46y2n53mr52" xml:space="preserve">{| style=&quot;float:right; text-align:right; border:1px solid #eee; padding:1em 3em; margin:0 0 1em 1em;&quot;
|- style=&quot;vertical-align:bottom&quot;
| [[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with loop.svg|class=skin-invert-image|130x130px]]
| &amp;nbsp;&amp;nbsp;&amp;nbsp;
| [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|class=skin-invert-image|112x112px]]
|}

[[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with loop.svg|15px|class=skin-invert-image]] [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] (''ka s petloju'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], upotrěbjena v historičnyh alfabetah stvorjenyh za [[sěverovozhodnokavkazske jezyky|sěverovozhodnokavkazske (nahsko-dagestanske)]] jezyky. Ona jest variant bukvy {{-|'''[[к (kirilica)|к]]'''}}. V rukopisnoj formě pojavila se prvy raz v dělah rosijskogo generala, etnografa i jezykoznavca [[Pjotr Uslar|Pjotra Uslara]], v pečatnoj formě v izdan‌jah Uslarovyh monografij [[Myhajlo Zavadsky|Myhajla Zavadskogo]]. Iz rukopisnoj formy proizhodi takože [[К s vrhnjeju črtkoju]] ([[Fajl:Cyrillic capital letter Ka with ascender.svg|class=skin-invert-image|13px]] [[Fajl:Cyrillic small letter ka with ascender.svg|class=skin-invert-image|10px]]), medžu drugymi koristano [[Lev Lopatinskij|Lvom Lopatinskym]] za [[kabardino-čerkessky jezyk]]. Zato že obě bukvy imajut shodnu fonologično značen‌je – {{MFA|q}} – i nikde ne nahodt se zajedno v jednom alfabetu, možno je stvrditi, že one sut varianty tojže samoj bukvy.

== Čečensky ==
[[Fajl:Chechen alphabet by Uslar.JPG | thumb | 300px | Čečensky alfabet Uslara]]
Monografija Pjotra Uslara o [[čečensky jezyk|čečenskom jezyku]] byla publikovana v litografičnoj formě v 1862 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://rusneb.ru/catalog/000199_000009_003566154/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1862 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; i v pečatnoj formě v 1888.&lt;ref&gt;{{Cite book | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. II. Чеченскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1888}}&lt;/ref&gt; Jegov čečensky alfabet takože byl upotrěbjeny v «Prvom čečenskom bukvaru» ({{Jezyky|ce|Нахчујн ђуж ду һара}}) Kedi Dosova iz 1862&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://web.archive.org/web/20150402181422/http://zhaina.com/language/156-nahchujn-dzhuzh-du-hara.html | title = «Нахчуjн ђуж ду hара» Кеди Досов / hара дiнарiг ву Дуосiең Qēдi Āлатаң Гōруң волуң таjпанi дiшнiē | year = 1862 | website = Zhaina}}&lt;/ref&gt;, v «Čečenskom bukvaru» ({{Lang|ru|Чеченскій букварь}}) Ivana Bartlomeja iz 1866&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.prlib.ru/item/1968830 | first = Иванъ | last = Бартломей | title = Чеченскій букварь | year = 1866 | publisher = Типографія Главнаго Управленія Намѣстникa Кавказскаго}}&lt;/ref&gt;  i, s malymi izměnami, v «Čečenskoj azbukě i prvoj knigě dlja čitan‌ja» ({{Lang|ru|Чеченская азбука и первая книга для чтения}}) Taštemira Eljdarhanova.&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Хизриев | first = Хаджи Ахмедович | title = О научной деятельности Таштемира Эльдарханова | url = https://kniiran.ru/wp-content/uploads/2024/12/95-101.pdf | journal = Вестник КНИИ РАН | issue = № 2 (2) | year = 2020 | pages = 98 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news | title = 109 лет назад в свет вышел первый чеченский букварь | url = https://www.grozny-inform.ru/news/culture/87481/ | date = 2017-08-10}}&lt;/ref&gt; Uslarov alfabet upotrěbjal se v světskyh školah v [[Čečenija|Čečeniji]], ktoryh onogda jednakože bylo malo. Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] v čečenskom odpovědaje sučasnomu dvuznaku {{-|'''кх'''}}, ktory označaje bezzvučny uvularny plosiv {{MFA|q}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/chechen.htm | title = Chechen (Нохчийн мотт / Noxchiin mott) | first = Simon | last = Ager | website = omniglot.com | language = en}}&lt;/ref&gt; Prikladno slovo: {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ана}} «zautra» (sučasno: {{-|кхана}}).

== Avarsky ==
[[Fajl:Uslar-Avar alphabet.jpg | thumb | 300px | Avarsky alfabet Uslara]]
V svojej slědujučej monografiji iz 1863 g. Uslar opisal [[avarsky jezyk]].&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://runivers.ru/upload/iblock/7e8/Uslar%20P.%20K.%20Etnografiya%20Kavkaza%2003%201889.pdf | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. III. Аварскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1889 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; Kromě tutoj monografije, avarsky alfabet Uslara byl prvy raz upotrěbjeny v napisanoj njim knigě pod zaglavjem: {{-|«Ꚋоцебесеб х̍ундеріл мац̍аήул жуз – Аварская азбука»}} (Prva kniga hunzahskogo [= avarskogo] jezyka – Avarska azbuka) iz 1865 g. V 1860-yh lětah bylo izdanyh ješče několiko knig. Proby vvesti učen‌je tutogo alfabeta v školnogo obrazovan‌ja jednakože ne prinesli zamětny uspěh.&lt;ref&gt;{{Cite book | first1 = Михаил | last1 = Алексеев | first2 = Борис | last2 = Атаев | title = Аварский язык | location = Москва | year = 1997 | publisher = Academia | isbn = 5-87444-065-8 | pages = 21 | language = ru}}&lt;/ref&gt; V 1900 g. Džabathan Gebedov (Hanahačijev) prěvedl na avarsky, pisany Uslarovoju kiriliceju, Evangel‌je po Ioannu.&lt;ref&gt;{{Cite book | last1 = Исаев | first1 = А. А. | last2 = Магдиев | first2 = С. Я. | last3 = Маламагомедов | first3 = Д. М. | last4 = Оразаев | first4 = Г. М. | title = Каталог рукописей и фрагментарных записей на языках народов Дагестана, хранящихся в Рукописном фонде ДНЦ РАН | url = http://www.opentextnn.ru/history/arkheography/specification/?id=2996 | location = Махачкала | year = 2008 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160417074607/http://www.opentextnn.ru/history/arkheography/specification/?id=2996 | archive-date = 2016-04-17 | language = ru}}&lt;/ref&gt; 
Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] v tutom pravopisu označaje bezzvučnu uvularnu afrikatu {{MFA|q͡χ}}, v sučasnoj avarskoj ortografiji pisanu dvuznakom {{-|'''хъ'''}}. Prikladne slova: {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ерҕу}} «jastreb», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]уј}} «šum», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]улу[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]}} «služba» (sučasno: {{-|хъергъу, хъуй, хъулухъ}}).

== Laksky ==
[[Fajl:Uslar-Lak alphabet.jpg | thumb | 300px | Laksky alfabet Uslara]]
V oktobru 1863 g. Uslar pristupil k izslědovan‌ju [[laksky jezyk|lakskogo jezyka]]&lt;ref name=&quot;rolja&quot;&gt;{{Cite journal | first = П. Ш. | last = Чалаева | title = Роль П. К. Услара и его учеников в развитии лакско-русских языковых контактов | journal = Мир науки, культуры, образования | volume = 2 (33) | issn=1991-5497 | year = 2012 | url = http://cyberleninka.ru/article/n/rol-p-k-uslara-i-ego-uchenikov-v-razvitii-laksko-russkih-yazykovyh-kontaktov | archive-url = https://web.archive.org/web/20200326160221/https://cyberleninka.ru/article/n/rol-p-k-uslara-i-ego-uchenikov-v-razvitii-laksko-russkih-yazykovyh-kontaktov | publisher = ВАК | archive-date = 2020-03-26 | language = ru | pages = 308–309}}&lt;/ref&gt; i uže v slědujučem godu sovršil svoju monografiju o tutom jezyku.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://rusneb.ru/catalog/000199_000009_003566154/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. IV. Лакскій языкъ | place = Тифлисъ | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | year = 1890 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V 1865 g. v Tiflisu byla izdana sostavjena Uslarom «Kazikumykska azbuka», v slědujučih lětah pojavili se ješče dvě knigy na lakskom jezyku napisanom Uslarovoju kiriliceju: {{Calibri|Ш̆інбā һава̄, мі̄ндул дах̍анашібурчу}} («Voda, vozduh i jih vidoizměnjen‌ja») v 1865 ili 1866 g. i {{Calibri|Арифметика}} («Aritmetika») v 1867 g., obě napisal Abdulla Omar-ogly.&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = П. Ш. | last = Чалаева | title = Абдулла Омаров и его роль в развитии лакско-русских языковых контактов | journal = Проблемы истории, филологии, культуры | issue = № 4 (46) | year = 2014 | publisher = ВАК}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal | last = Гоков | first = О.А. | title = П.К. Услар: научно-педагогическая деятельность и проблемы публикации творческого наследия | journal = Восточный архив | year = 2025 | issue = Дополнения 2 | publisher = Институт востоковедения РАН | doi = 10.31696/2072-5795-2025-1-18-51 | language = ru | page = 30}}&lt;/ref&gt; Od 1866 g. Uslarov alfabet byl učeny v prvyh světskyh školah, ale čestično iz finansnyh pričin ne došlo k širokomu razprostranjen‌ju, i postupno izšel iz upotrěby.&lt;ref name=&quot;rolja&quot; /&gt;
Bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] v Uslarovom pravopisu lakskogo jezyka označaje bezzvučnu uvularnu afrikatu {{MFA|q͡χ}}, v sučasnoj ortografiji pisanu dvuznakom {{-|'''хъ'''}}. Prikladne slova: {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]арч}} «pavuk», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]а[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]іҫа}} «žolty», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]јорт}} «gruša» (sučasno: {{-|хъарч, хъахъисса, хъюрт}}).

== Darginsky ==
V 1867 g. Uslar napisal slědujuču monografiju, tym razom o [[darginsky jezyk|darginskom jezyku]], nazyvanom njim «hjurkilinsky».&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://publ.lib.ru/PODVAL/RUS/_BIB/_%D0%E0%E7%ED%EE%E5/Uslar_P_K_Etnografiya_Kavkaza_05_1892.pdf | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. V. Хюркилинскій языкъ | place = Тифлисъ | year = 1892 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V 1911 g., na legko izměnjenom variantu jegovogo alfabeta, ješče byl publikovany darginsky bukvar «Даргилла алипуне wа луђисне жуж»,&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://vivaldi.nlr.ru/bx000041045/view/?#page=15 | title = Даргилла алипуне wа луђисне жуж / Даргинская азбука и первая книга для чтения | place = Тифлис | year = 1911 | pages = 9, 14}}&lt;/ref&gt; ale daljšego razprostranjen‌ja ne bylo. 
V tutom pravopisu bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] označaje bezzvučny uvularnu plosiv {{MFA|q}}, v sučasnoj ortografiji pisanu dvuznakom {{-|'''хъ'''}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/dargwa.htm | first = Simon | last = Ager | title = Dargwa (дарган мез) | website = omniglot.com | access-date = 2026-08-07}}&lt;/ref&gt; Prikladne slova: 
{{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]алі}} «dom», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ал[[Fajl:Cyrillic small letter Shha with high right breve serif.svg|10px|class=skin-invert-image]]}} «pokryv», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ӕркіл}} «bystry, brzy» (sučasno: хъали, хъалч, хъярхъил).

== Lezginsky ==
[[Fajl:Lezgi alphabet, 1871.PNG | thumb | 300px | Lezginsky alfabet (1871)]]
Uslar takože stvoril alfabet za monografiju o [[Lezginsky jezyk|lezginskom jezyku]] (nazyvanom njim «kjurinskym»), ktoru napisal v 1871 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://runivers.ru/library/pdf/68151/ | first = П.К. | last = Усларъ | title = Этнографія Кавказа. Языкознаніе. VI. Кюринский язык | place = Тифлисъ | year = 1896 | publisher = Типографія канцеларіи Главноначальстующаго гражданскою частію на Кавказѣ | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V tomže samom godu byla izdana prva lezginska kniga, «Kjurinska azbuka», napisana městnym korespondentom Uslara, Kazanfarom Zulfikarovom.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://www.lezgichal.ru/sites/default/files/media/Кюринская%20азбука.pdf | title = Кюринская азбука | first = Казанфар | last = Зульфикаров | place = Темиръ-Ханъ-Шура | year = 1871 | pages = 3}}&lt;/ref&gt;
Pozdněje s pomočju Uslarovogo alfabeta pojavilo se ješče několiko knig: «Kjurinske teksty (poslovice, skazky i anekdoty)» Lionidze i Sultanova (1892)&lt;ref&gt;{{Cite book | last1 = Лионидзе | last2 = Султанов | first2 = Б. | title = Кюринские тексты (пословицы, сказки и анекдоты) | journal = Сборника материалов для описания местностей и племен Кавказа | issue = 14 | location = Тифлис | year = 1892}}&lt;/ref&gt;, «Historija osmi prorokov, priměčenyh v Koranu» Abu-Džafara Mamedova (1905) i bukvar «{{-|Ќу̇ре ჭалан елифарни аҳпа гw æниз қелдаj ђуз}}» (Kjurinska azbuka i prva kniga za čitan‌je», 1911). Tym ne menje, tute proby byli neuspěšne iz pričiny neprijateljskogo odnošen‌ja k njim iz strany legzinskyh narodnyh mas.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = http://хлют-хъуьлидар-хуьр.рф/licenzii | title = Язык.ЧIал | work = Литературная энциклопедия}}&lt;/ref&gt;
V lezginskom alfabetu Uslara [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] takože odpovědaje sučasnomu dvuznaku {{-|'''хъ'''}}, izgovorjenomu kako pridyhany bezzvučny uvularny plosiv {{MFA|qʰ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/lezgi.htm | first = Simon | last = Ager | title = Lezgi (лезги / лезги чӀал) | website = omniglot.com | access-date = 2026-08-07}}&lt;/ref&gt; Prikladne slova: 
{{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]ун}} «piti», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]у̇ру̇н}} «smějati se», {{Calibri|[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]]æл}} «gněv» (sučasno: хъун, хъуьруьн, хъаьл).

== Tabasaransky ==
V godu svojej smrti (1875) Uslar napisal svoju poslědnju monografiju o [[Tabasaransky jezyk|tabasaranskom jezyku]], ktora jednakože byla izdana toliko v 1979 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://cathedra.dgu.ru/Content/files/%D0%A4%D0%B8%D0%BB%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D0%B8%D1%87%D0%B5%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%20%D1%84%D0%B0%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D0%B5%D1%82/0882002_E79CF_uslar_p_k_tabasaranskiy_yazyk.pdf | first = П.К. | last = Услар | title = Табасаранский язык | place = Тбилиси | publisher = Мецниереба | year = 1979 | format = PDF}}&lt;/ref&gt; V svezi s tym nikogda ne došlo k priměnjen‌ju v praktikě. Kako v slučaju ostalyh dagestanskyh jezykov, bukva [[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] odpovědaje sučasnomu dvuznaku {{-|'''хъ'''}}, v tabasaranskom izgovorjenomu kako {{MFA|qʰ}}.&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/tabassaran.htm | first = Simon | last = Ager | title = Tabassaran (табасаран чIал) | website = omniglot.com | access-date = 2026-08-07}}&lt;/ref&gt;

== Druge jezyky ==
Na osnově alfabetov [[Anders Sjögren|Andersa Sjögrena]], Pjotra Uslara i [[Vsevolod Miller|Vsevoloda Millera]] němečsko-rosijsky lingvist i etnograf [[Adolf Dirr]] na početku 20. stolětja stvoril alfabety za svoju naučnu rabotu o menših dagestanskyh jezykah, ktore jednakože nikogda ne byli upotrěbjene samym naseljen‌jem. Dirr koristal jih v svojih monografijah o [[Udinsky jezyk|udinskom]] (1904)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/ACZV/5NYyUMSwW?/public/85facf9592ae%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1904_33.pdf  | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматика удинскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 33 | year =  1904 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Tabasaransky jezyk|tabasaranskom]] (1905)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/M7pd/2Z5eEJnZW?/public/c8c22b4cbdcd%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1905_35.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Грамматическій очеркъ табассаранскаго языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 35 | year = 1905 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Andijsky jezyk|andijskom]] (1906)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/Wh3H/3SeHvrm4u?/public/4bb304fc44ec%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1906_36.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Краткій грамматическій очеркъ андійского языка | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 36 | year = 1906 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = IV: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Agulsky jezyk|agulskom]] (1907)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3tnx/2CxLmvyPC?/public/a8a5054fb80c%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1907_37.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Агульскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ агульскихъ слов съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 37 | year = 1907 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Arčinsky jezyk|arčinskom]] (1908)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/2V7q/4MmrzoJb2?/public/51abdc5f4f0d%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1908_39.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Арчинскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ арчинскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 39 | year = 1908 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt;, [[Rutulsky jezyk|rutulskom]] (1912)&lt;ref&gt;{{Cite journal | first = А.М. | last = Дирръ | title = Рутульскій языкъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 42 | year = 1912 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; i [[Cahursky jezyk|cahurskom]] (1913)&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/3qtv/2GsijNJHW?/public/4f201873c712%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1913_43.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Цахурскій языкъ. Грамматическій очеркъ, тексты, сборникъ цахурскихъ словъ съ русскимъ къ нему указателемъ | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 43 | year = 1913 | place = Тифлисъ | language = ru | pages = III: 1}}&lt;/ref&gt; jezykah. Tojže sam alfabet Dirr koristal takože v svojih kratših opisah bezpisemnyh jezykov ([[Botlihsky jezyk|botlihskogo]], [[Godoberinsky jezyk|godoberinskogo]], [[Karatinsky jezyk|karatinskogo]], [[Ahvahsky jezyk|ahvahskogo]] i drugyh).&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://cloud.mail.ru/public/676e65915602%2F%D0%A1%D0%9C%D0%9E%D0%9C%D0%9F%D0%9A_1909_40.pdf | first = А.М. | last = Дирръ | title = Матеріалы для изученія языковъ и нарѣчій андо-дидойской группы | journal = Сборникъ матеріалов для описанія мѣстностей и племенъ Кавказа. Выпускъ 40 | year = 1909 | place = Тифлисъ | language = ru}}&lt;/ref&gt; Ob izgovoru Dirr piše samo v tekstu o udinskom jezyku: «[[Fajl:Cyrillic small letter Ka with loop.svg|10px|class=skin-invert-image]] je podobno {{-|кх}}, ale s silnym pridyhan‌jem i hripěn‌jem»; v ostalyh monografijah piše samo, že izgovor je kako v udinskom.

&lt;gallery widths=420px&gt;
Fajl:Udinsky alfabet Dirra.png | &lt;center&gt;Udinsky alfabet Dirra (1904)&lt;/center&gt;
Fajl:Tabasaransky alfabet Dirra (1905).png | &lt;center&gt;Tabasaransky alfabet Dirra (1905)&lt;/center&gt;
&lt;/gallery&gt;

Drugy lingvist, Foma Ivanovič Gorepjokin, stvoril na početku 20. stolětja podobny alfabet za [[ingušsky jezyk]].&lt;ref&gt;{{Cite news | url = https://etokavkaz.ru/istoriya/prosvetitel-ingushei-kak-na-kavkaze-ishchut-poteryannye-rukopisi-fomy-gorepekina | title = Просветитель ингушей: как на Кавказе ищут потерянные рукописи Фомы Горепёкина | first =  Мадина | last = Хадзиева | website = Это Кавказ | date = 2024-07-05 | language = ru | access-date = 2025-12-31}}&lt;/ref&gt;

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

{{Varianty bukvy К}}
{{Kirilica}}

[[Kategorija:Kirilične bukvy|К]]</text>
      <sha1>gv4iv6rgs9a2oi35oi3z46y2n53mr52</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>К с петлоју</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5993</id>
    <redirect title="К s petloju" />
    <revision>
      <id>45191</id>
      <timestamp>2026-08-07T16:47:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[К s petloju]]</comment>
      <origin>45191</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="74" sha1="iuzn20af0tqndwk1upu7rzpsowstk36" xml:space="preserve">#REDIRECT [[К s petloju]]
[[Kategorija:Кириличне буквы|К]]</text>
      <sha1>iuzn20af0tqndwk1upu7rzpsowstk36</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Logopandecteision</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5994</id>
    <revision>
      <id>45199</id>
      <timestamp>2026-08-07T23:30:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Short description|Kniga iz 1653 godiny od Thomasa Urquharta}} {{Use dmy dates|date=April 2022}} {{italic title}} {{more footnotes needed|date=February 2022}} {{Infobox book | image             = Logopandecteision (Book Cover).jpeg | author            = Sir Thomas Urquhart | pub_date          = 1653 }}  '''Logopandecteision''' je kniga iz 1653 godiny, koju je napisal ''Sir'' Thomas Urquhart, i v njej on izlaga svoje planě za stvorjenje jednogo konstr...»</comment>
      <origin>45199</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5716" sha1="3xnobllgwxdlcf71si9fhm5dd1rur1f" xml:space="preserve">{{Short description|Kniga iz 1653 godiny od Thomasa Urquharta}}
{{Use dmy dates|date=April 2022}}
{{italic title}}
{{more footnotes needed|date=February 2022}}
{{Infobox book
| image             = Logopandecteision (Book Cover).jpeg
| author            = Sir Thomas Urquhart
| pub_date          = 1653
}}

'''Logopandecteision''' je kniga iz 1653 godiny, koju je napisal ''Sir'' Thomas Urquhart, i v njej on izlaga svoje planě za stvorjenje jednogo konstruovanogo jezyka pod tym imenom.

Kniga je pisana v podobnom stilu kako obširne i zamršene taksonomične struktury drugih filosofskih jezykov, a takože kako barokna gramatika poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah. On tvrdil, že by jezyk mogel byti upotrebljen pri prekladanju stihov iz vsakoga narodnogo jezyka, navodeči konkretno italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky i anglijsky jezyky. Urquhart posvečuje česti knigy polemikam protiv vragov, koje mu prečili objaviti svoje lingvistične raboty, predevsego svojim věřiteljam i Škotskoj Cerkvi.

== Soderžanje i cilj ==
Kniga sestoji iz několiko raznih oddělov, osobito vključajuči spis &quot;66 neprevziđenih soversšenstv&quot; jezyka; ostatak sostoji iz polemik protiv Urquhartovih věřitelej, Škotske Cerkve i drugih, koje on obvinja, že mu prečili objaviti &quot;soversšeny jezyk&quot; svojim zanemarivanjem i nepravdami. Tam, gdě kniga obrabatyva plan Logopandecteisiona, ona podseča na jeho ranějšu rabotu ''Eskybalauron''.

Bylo tvrdeno, že celo dělo je bylo zamyšljeno jako nekaky složny praktičny šale. Pod alternativnym pravopisom ''Logopandekteision,'' někda se prezentujut izvody, ktore činjajut vid, že Urquhart je seriozno pristupil k stvorjenju konstruovanogo jezyka.

== Jezyk ==
{{Infobox language
| name             = Logopandecteision
| familycolor      = conlang
| creator          = [[Thomas Urquhart]]
| created          = 1653
}}

Gramatika jezyka, opisana v tekstu, je něčim podobna obširnym i zamršenym taksonomičnym strukturam drugih filosofskih jezykov, a takože baroknoj gramatici poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah.

Mnoge nemoglive kvality su tvrdene, napriměr, že by vsako čislo vsakoje veličiny moglo byti izraženo v tom jezyku jednym slovom, tako kratko, že čislo s večim čislom cifr, než &quot;by moglo byti zrn pěska od centra zemlje do najvyšših nebes&quot;, by bylo izrazimo samo dvěma literami. Urquhart na jednom městě obeščaje: &quot;nije tu jezyka na světě, aby za vsako jego slovo on vam ne dal drugoje slovo togože značenja, s ravnom sylabnostju, i načinajuče ili končajuče, ili oboje, s samoglasnikami ili s soglasnikami, kak ono čini&quot;; i da &quot;pri prekladanju stihov iz vsakogo narodnogo jezyka, takogo kak italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky, anglijsky, ili kako by on ne byl, on vam daje togože značenja, sylabu za sylabu, i na konci vsakoje linije rimu, kak v originalu&quot;. Druge znamenite tvrdnje vključujut, že by ovaj jezyk mogel upotrebiti za prekladanje vsakoje frazeologije iz vsakogo drugoje jezyka, bez vsakoje izměny doslovnogo smysla, a vse že polno predstavljajuči naměrenje.

== Takože vidžite ==
* ''[[An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language]]''
* [[Filosofsky jezyk]]

== Odkazy ==
{{reflist}}

== Istočniki ==
{{refbegin}}
* {{cite book |last=Clark |first=W.J. |title=International Language: Past, Present &amp; Future |location=London |publisher=J. M. Dent &amp; Sons |year=1912 |pages=87–92 |url=http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20060505035413/http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-date=5 May 2006}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=Logopandecteision |year=1653 |publisher=Giles Calvert; Richard Tomlins |url=http://penelope.uchicago.edu/urquhart/index.html |via=University of Chicago}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=The works of Sir Thomas Urquhart: Logopandecteision |year=1834 |publisher=H. and J. Pillans|url=https://archive.org/details/worksofsirthomas00mait/page/n341/mode/2up |via=Archive.org}}
* {{cite speech |last=Corbett |first=John B. |title=Lecture on Scottish Literature 2 |type=Lecture |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110812131214/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599  |archive-date=12 August 2011}}
* {{citation |last=Corbett |first=John B. |title=Prose Urquhart |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317112254/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28  |archive-date=17 March 2013}}
{{refend}}

{{Konstruovane jezyky}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Knigy iz 1653 godiny ne-fiction]]
[[Kategorija:1653 v Škotskoj]]
[[Kategorija:Parodične knigy]]
[[Kategorija:Inženirske jezyky]]
[[Kategorija:Škotske knigy ne-fiction]]
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Polemika]]
[[Kategorija:Historija Škotske Cerkve]]</text>
      <sha1>3xnobllgwxdlcf71si9fhm5dd1rur1f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45202</id>
      <parentid>45199</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T23:43:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45202</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5711" sha1="lfo4uq6bpp19jhedhfgursfs0ncer6j" xml:space="preserve">{{Short description|Kniga iz 1653 godiny od Thomasa Urquharta}}
{{Use dmy dates|date=April 2022}}
{{italic title}}
{{more footnotes needed|date=February 2022}}
{{Infobox book
| image             = Logopandecteision (Book Cover).jpeg
| author            = Sir Thomas Urquhart
| pub_date          = 1653
}}

'''Logopandecteision''' je kniga iz 1653 godiny, koju je napisal ''Sir'' Thomas Urquhart, i v njej on izlaga svoje planě za stvorjenje jednogo konstruovanogo jezyka pod tym imenom.

Kniga je pisana v podobnom stilu kako obširne i zamršene taksonomične struktury drugih filosofskih jezykov, a takože kako barokna gramatika poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah. On tvrdil, že by jezyk mogel byti upotrebljen pri prekladanju stihov iz vsakoga narodnogo jezyka, navodeči konkretno italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky i anglijsky jezyky. Urquhart posvečuje česti knigy polemikam protiv vragov, koje mu prečili objaviti svoje lingvistične raboty, predevsego svojim věřiteljam i Škotskoj Cerkvi.

== Soderžanje i cilj ==
Kniga sestoji iz několiko raznih oddělov, osobito vključajuči spis &quot;66 neprevziđenih soversšenstv&quot; jezyka; ostatak sostoji iz polemik protiv Urquhartovih věřitelej, Škotske Cerkve i drugih, koje on obvinja, že mu prečili objaviti &quot;soversšeny jezyk&quot; svojim zanemarivanjem i nepravdami. Tam, gdě kniga obrabatyva plan Logopandecteisiona, ona podseča na jeho ranějšu rabotu ''Eskybalauron''.

Bylo tvrdeno, že celo dělo je bylo zamyšljeno jako nekaky složny praktičny šale. Pod alternativnym pravopisom ''Logopandekteision,'' někda se prezentujut izvody, ktore činjajut vid, že Urquhart je seriozno pristupil k stvorjenju konstruovanogo jezyka.

== Jezyk ==
{{Infobox language
| name             = Logopandecteision
| familycolor      = conlang
| creator          = [[Thomas Urquhart]]
| created          = 1653
}}

Gramatika jezyka, opisana v tekstu, je něčim podobna obširnym i zamršenym taksonomičnym strukturam drugih filosofskih jezykov, a takože baroknoj gramatici poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah.

Mnoge nemoglive kvality su tvrdene, napriměr, že by vsako čislo vsakoje veličiny moglo byti izraženo v tom jezyku jednym slovom, tako kratko, že čislo s večim čislom cifr, než &quot;by moglo byti zrn pěska od centra zemlje do najvyšših nebes&quot;, by bylo izrazimo samo dvěma literami. Urquhart na jednom městě obeščaje: &quot;nije tu jezyka na světě, aby za vsako jego slovo on vam ne dal drugoje slovo togože značenja, s ravnom sylabnostju, i načinajuče ili končajuče, ili oboje, s samoglasnikami ili s soglasnikami, kak ono čini&quot;; i da &quot;pri prekladanju stihov iz vsakogo narodnogo jezyka, takogo kak italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky, anglijsky, ili kako by on ne byl, on vam daje togože značenja, sylabu za sylabu, i na konci vsakoje linije rimu, kak v originalu&quot;. Druge znamenite tvrdnje vključujut, že by ovaj jezyk mogel upotrebiti za prekladanje vsakoje frazeologije iz vsakogo drugoje jezyka, bez vsakoje izměny doslovnogo smysla, a vse že polno predstavljajuči naměrenje.

== Takože vidžite ==
* ''[[An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language]]''
* [[Filosofsky jezyk]]

== Odkazy ==
{{reflist}}

== Istočniki ==
{{refbegin}}
* {{cite book |last=Clark |first=W.J. |title=International Language: Past, Present &amp; Future |location=London |publisher=J. M. Dent &amp; Sons |year=1912 |pages=87–92 |url=http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20060505035413/http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-date=5 May 2006}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=Logopandecteision |year=1653 |publisher=Giles Calvert; Richard Tomlins |url=http://penelope.uchicago.edu/urquhart/index.html |via=University of Chicago}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=The works of Sir Thomas Urquhart: Logopandecteision |year=1834 |publisher=H. and J. Pillans|url=https://archive.org/details/worksofsirthomas00mait/page/n341/mode/2up |via=Archive.org}}
* {{cite speech |last=Corbett |first=John B. |title=Lecture on Scottish Literature 2 |type=Lecture |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110812131214/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599  |archive-date=12 August 2011}}
* {{citation |last=Corbett |first=John B. |title=Prose Urquhart |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317112254/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28  |archive-date=17 March 2013}}
{{refend}}

{{Umětne jezyky}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Knigy iz 1653 godiny ne-fiction]]
[[Kategorija:1653 v Škotskoj]]
[[Kategorija:Parodične knigy]]
[[Kategorija:Inženirske jezyky]]
[[Kategorija:Škotske knigy ne-fiction]]
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Polemika]]
[[Kategorija:Historija Škotske Cerkve]]</text>
      <sha1>lfo4uq6bpp19jhedhfgursfs0ncer6j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45205</id>
      <parentid>45202</parentid>
      <timestamp>2026-08-08T10:09:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Jezyk */</comment>
      <origin>45205</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5707" sha1="2edh2e3jw250k7bsof76lniuxbiesij" xml:space="preserve">{{Short description|Kniga iz 1653 godiny od Thomasa Urquharta}}
{{Use dmy dates|date=April 2022}}
{{italic title}}
{{more footnotes needed|date=February 2022}}
{{Infobox book
| image             = Logopandecteision (Book Cover).jpeg
| author            = Sir Thomas Urquhart
| pub_date          = 1653
}}

'''Logopandecteision''' je kniga iz 1653 godiny, koju je napisal ''Sir'' Thomas Urquhart, i v njej on izlaga svoje planě za stvorjenje jednogo konstruovanogo jezyka pod tym imenom.

Kniga je pisana v podobnom stilu kako obširne i zamršene taksonomične struktury drugih filosofskih jezykov, a takože kako barokna gramatika poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah. On tvrdil, že by jezyk mogel byti upotrebljen pri prekladanju stihov iz vsakoga narodnogo jezyka, navodeči konkretno italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky i anglijsky jezyky. Urquhart posvečuje česti knigy polemikam protiv vragov, koje mu prečili objaviti svoje lingvistične raboty, predevsego svojim věřiteljam i Škotskoj Cerkvi.

== Soderžanje i cilj ==
Kniga sestoji iz několiko raznih oddělov, osobito vključajuči spis &quot;66 neprevziđenih soversšenstv&quot; jezyka; ostatak sostoji iz polemik protiv Urquhartovih věřitelej, Škotske Cerkve i drugih, koje on obvinja, že mu prečili objaviti &quot;soversšeny jezyk&quot; svojim zanemarivanjem i nepravdami. Tam, gdě kniga obrabatyva plan Logopandecteisiona, ona podseča na jeho ranějšu rabotu ''Eskybalauron''.

Bylo tvrdeno, že celo dělo je bylo zamyšljeno jako nekaky složny praktičny šale. Pod alternativnym pravopisom ''Logopandekteision,'' někda se prezentujut izvody, ktore činjajut vid, že Urquhart je seriozno pristupil k stvorjenju konstruovanogo jezyka.

== Jezyk ==
{{Kartka jezyk
| name             = Logopandecteision
| familycolor      = conlang
| creator          = [[Thomas Urquhart]]
| created          = 1653
}}

Gramatika jezyka, opisana v tekstu, je něčim podobna obširnym i zamršenym taksonomičnym strukturam drugih filosofskih jezykov, a takože baroknoj gramatici poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah.

Mnoge nemoglive kvality su tvrdene, napriměr, že by vsako čislo vsakoje veličiny moglo byti izraženo v tom jezyku jednym slovom, tako kratko, že čislo s večim čislom cifr, než &quot;by moglo byti zrn pěska od centra zemlje do najvyšših nebes&quot;, by bylo izrazimo samo dvěma literami. Urquhart na jednom městě obeščaje: &quot;nije tu jezyka na světě, aby za vsako jego slovo on vam ne dal drugoje slovo togože značenja, s ravnom sylabnostju, i načinajuče ili končajuče, ili oboje, s samoglasnikami ili s soglasnikami, kak ono čini&quot;; i da &quot;pri prekladanju stihov iz vsakogo narodnogo jezyka, takogo kak italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky, anglijsky, ili kako by on ne byl, on vam daje togože značenja, sylabu za sylabu, i na konci vsakoje linije rimu, kak v originalu&quot;. Druge znamenite tvrdnje vključujut, že by ovaj jezyk mogel upotrebiti za prekladanje vsakoje frazeologije iz vsakogo drugoje jezyka, bez vsakoje izměny doslovnogo smysla, a vse že polno predstavljajuči naměrenje.

== Takože vidžite ==
* ''[[An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language]]''
* [[Filosofsky jezyk]]

== Odkazy ==
{{reflist}}

== Istočniki ==
{{refbegin}}
* {{cite book |last=Clark |first=W.J. |title=International Language: Past, Present &amp; Future |location=London |publisher=J. M. Dent &amp; Sons |year=1912 |pages=87–92 |url=http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20060505035413/http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-date=5 May 2006}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=Logopandecteision |year=1653 |publisher=Giles Calvert; Richard Tomlins |url=http://penelope.uchicago.edu/urquhart/index.html |via=University of Chicago}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=The works of Sir Thomas Urquhart: Logopandecteision |year=1834 |publisher=H. and J. Pillans|url=https://archive.org/details/worksofsirthomas00mait/page/n341/mode/2up |via=Archive.org}}
* {{cite speech |last=Corbett |first=John B. |title=Lecture on Scottish Literature 2 |type=Lecture |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110812131214/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599  |archive-date=12 August 2011}}
* {{citation |last=Corbett |first=John B. |title=Prose Urquhart |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317112254/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28  |archive-date=17 March 2013}}
{{refend}}

{{Umětne jezyky}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Knigy iz 1653 godiny ne-fiction]]
[[Kategorija:1653 v Škotskoj]]
[[Kategorija:Parodične knigy]]
[[Kategorija:Inženirske jezyky]]
[[Kategorija:Škotske knigy ne-fiction]]
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Polemika]]
[[Kategorija:Historija Škotske Cerkve]]</text>
      <sha1>2edh2e3jw250k7bsof76lniuxbiesij</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45206</id>
      <parentid>45205</parentid>
      <timestamp>2026-08-08T10:10:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Referencije */</comment>
      <origin>45206</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5715" sha1="mdtmenlvjtf08jlebdbmx0jdtn5wugx" xml:space="preserve">{{Short description|Kniga iz 1653 godiny od Thomasa Urquharta}}
{{Use dmy dates|date=April 2022}}
{{italic title}}
{{more footnotes needed|date=February 2022}}
{{Infobox book
| image             = Logopandecteision (Book Cover).jpeg
| author            = Sir Thomas Urquhart
| pub_date          = 1653
}}

'''Logopandecteision''' je kniga iz 1653 godiny, koju je napisal ''Sir'' Thomas Urquhart, i v njej on izlaga svoje planě za stvorjenje jednogo konstruovanogo jezyka pod tym imenom.

Kniga je pisana v podobnom stilu kako obširne i zamršene taksonomične struktury drugih filosofskih jezykov, a takože kako barokna gramatika poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah. On tvrdil, že by jezyk mogel byti upotrebljen pri prekladanju stihov iz vsakoga narodnogo jezyka, navodeči konkretno italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky i anglijsky jezyky. Urquhart posvečuje česti knigy polemikam protiv vragov, koje mu prečili objaviti svoje lingvistične raboty, predevsego svojim věřiteljam i Škotskoj Cerkvi.

== Soderžanje i cilj ==
Kniga sestoji iz několiko raznih oddělov, osobito vključajuči spis &quot;66 neprevziđenih soversšenstv&quot; jezyka; ostatak sostoji iz polemik protiv Urquhartovih věřitelej, Škotske Cerkve i drugih, koje on obvinja, že mu prečili objaviti &quot;soversšeny jezyk&quot; svojim zanemarivanjem i nepravdami. Tam, gdě kniga obrabatyva plan Logopandecteisiona, ona podseča na jeho ranějšu rabotu ''Eskybalauron''.

Bylo tvrdeno, že celo dělo je bylo zamyšljeno jako nekaky složny praktičny šale. Pod alternativnym pravopisom ''Logopandekteision,'' někda se prezentujut izvody, ktore činjajut vid, že Urquhart je seriozno pristupil k stvorjenju konstruovanogo jezyka.

== Jezyk ==
{{Kartka jezyk
| name             = Logopandecteision
| familycolor      = conlang
| creator          = [[Thomas Urquhart]]
| created          = 1653
}}

Gramatika jezyka, opisana v tekstu, je něčim podobna obširnym i zamršenym taksonomičnym strukturam drugih filosofskih jezykov, a takože baroknoj gramatici poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah.

Mnoge nemoglive kvality su tvrdene, napriměr, že by vsako čislo vsakoje veličiny moglo byti izraženo v tom jezyku jednym slovom, tako kratko, že čislo s večim čislom cifr, než &quot;by moglo byti zrn pěska od centra zemlje do najvyšših nebes&quot;, by bylo izrazimo samo dvěma literami. Urquhart na jednom městě obeščaje: &quot;nije tu jezyka na světě, aby za vsako jego slovo on vam ne dal drugoje slovo togože značenja, s ravnom sylabnostju, i načinajuče ili končajuče, ili oboje, s samoglasnikami ili s soglasnikami, kak ono čini&quot;; i da &quot;pri prekladanju stihov iz vsakogo narodnogo jezyka, takogo kak italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky, anglijsky, ili kako by on ne byl, on vam daje togože značenja, sylabu za sylabu, i na konci vsakoje linije rimu, kak v originalu&quot;. Druge znamenite tvrdnje vključujut, že by ovaj jezyk mogel upotrebiti za prekladanje vsakoje frazeologije iz vsakogo drugoje jezyka, bez vsakoje izměny doslovnogo smysla, a vse že polno predstavljajuči naměrenje.

== Takože vidžite ==
* ''[[An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language]]''
* [[Filosofsky jezyk]]

== Referencije ==
{{Iztočniky}}

== Istočniki ==
{{refbegin}}
* {{cite book |last=Clark |first=W.J. |title=International Language: Past, Present &amp; Future |location=London |publisher=J. M. Dent &amp; Sons |year=1912 |pages=87–92 |url=http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20060505035413/http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-date=5 May 2006}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=Logopandecteision |year=1653 |publisher=Giles Calvert; Richard Tomlins |url=http://penelope.uchicago.edu/urquhart/index.html |via=University of Chicago}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=The works of Sir Thomas Urquhart: Logopandecteision |year=1834 |publisher=H. and J. Pillans|url=https://archive.org/details/worksofsirthomas00mait/page/n341/mode/2up |via=Archive.org}}
* {{cite speech |last=Corbett |first=John B. |title=Lecture on Scottish Literature 2 |type=Lecture |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110812131214/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599  |archive-date=12 August 2011}}
* {{citation |last=Corbett |first=John B. |title=Prose Urquhart |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317112254/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28  |archive-date=17 March 2013}}
{{refend}}

{{Umětne jezyky}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Knigy iz 1653 godiny ne-fiction]]
[[Kategorija:1653 v Škotskoj]]
[[Kategorija:Parodične knigy]]
[[Kategorija:Inženirske jezyky]]
[[Kategorija:Škotske knigy ne-fiction]]
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Polemika]]
[[Kategorija:Historija Škotske Cerkve]]</text>
      <sha1>mdtmenlvjtf08jlebdbmx0jdtn5wugx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45207</id>
      <parentid>45206</parentid>
      <timestamp>2026-08-08T10:11:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45207</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5681" sha1="iv5k93zi1y6ez21vg9le8m6jjppxyvf" xml:space="preserve">{{Short description|Kniga iz 1653 godiny od Thomasa Urquharta}}
{{Use dmy dates|date=April 2022}}
{{italic title}}
{{more footnotes needed|date=February 2022}}
{{Infobox book
| image             = Logopandecteision (Book Cover).jpeg
| author            = Sir Thomas Urquhart
| pub_date          = 1653
}}

'''Logopandecteision''' je kniga iz 1653 godiny, koju je napisal ''Sir'' Thomas Urquhart, i v njej on izlaga svoje planě za stvorjenje jednogo konstruovanogo jezyka pod tym imenom.

Kniga je pisana v podobnom stilu kako obširne i zamršene taksonomične struktury drugih filosofskih jezykov, a takože kako barokna gramatika poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah. On tvrdil, že by jezyk mogel byti upotrebljen pri prekladanju stihov iz vsakoga narodnogo jezyka, navodeči konkretno italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky i anglijsky jezyky. Urquhart posvečuje česti knigy polemikam protiv vragov, koje mu prečili objaviti svoje lingvistične raboty, predevsego svojim věřiteljam i Škotskoj Cerkvi.

== Soderžanje i cilj ==
Kniga sestoji iz několiko raznih oddělov, osobito vključajuči spis &quot;66 neprevziđenih soversšenstv&quot; jezyka; ostatak sostoji iz polemik protiv Urquhartovih věřitelej, Škotske Cerkve i drugih, koje on obvinja, že mu prečili objaviti &quot;soversšeny jezyk&quot; svojim zanemarivanjem i nepravdami. Tam, gdě kniga obrabatyva plan Logopandecteisiona, ona podseča na jeho ranějšu rabotu ''Eskybalauron''.

Bylo tvrdeno, že celo dělo je bylo zamyšljeno jako nekaky složny praktičny šale. Pod alternativnym pravopisom ''Logopandekteision,'' někda se prezentujut izvody, ktore činjajut vid, že Urquhart je seriozno pristupil k stvorjenju konstruovanogo jezyka.

== Jezyk ==
{{Kartka jezyk
| name             = Logopandecteision
| familycolor      = conlang
| creator          = [[Thomas Urquhart]]
| created          = 1653
}}

Gramatika jezyka, opisana v tekstu, je něčim podobna obširnym i zamršenym taksonomičnym strukturam drugih filosofskih jezykov, a takože baroknoj gramatici poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah.

Mnoge nemoglive kvality su tvrdene, napriměr, že by vsako čislo vsakoje veličiny moglo byti izraženo v tom jezyku jednym slovom, tako kratko, že čislo s večim čislom cifr, než &quot;by moglo byti zrn pěska od centra zemlje do najvyšših nebes&quot;, by bylo izrazimo samo dvěma literami. Urquhart na jednom městě obeščaje: &quot;nije tu jezyka na světě, aby za vsako jego slovo on vam ne dal drugoje slovo togože značenja, s ravnom sylabnostju, i načinajuče ili končajuče, ili oboje, s samoglasnikami ili s soglasnikami, kak ono čini&quot;; i da &quot;pri prekladanju stihov iz vsakogo narodnogo jezyka, takogo kak italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky, anglijsky, ili kako by on ne byl, on vam daje togože značenja, sylabu za sylabu, i na konci vsakoje linije rimu, kak v originalu&quot;. Druge znamenite tvrdnje vključujut, že by ovaj jezyk mogel upotrebiti za prekladanje vsakoje frazeologije iz vsakogo drugoje jezyka, bez vsakoje izměny doslovnogo smysla, a vse že polno predstavljajuči naměrenje.

== Takože vidžite ==
* ''[[An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language]]''
* [[Filosofsky jezyk]]

== Istočniki ==
{{refbegin}}
* {{cite book |last=Clark |first=W.J. |title=International Language: Past, Present &amp; Future |location=London |publisher=J. M. Dent &amp; Sons |year=1912 |pages=87–92 |url=http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20060505035413/http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-date=5 May 2006}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=Logopandecteision |year=1653 |publisher=Giles Calvert; Richard Tomlins |url=http://penelope.uchicago.edu/urquhart/index.html |via=University of Chicago}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=The works of Sir Thomas Urquhart: Logopandecteision |year=1834 |publisher=H. and J. Pillans|url=https://archive.org/details/worksofsirthomas00mait/page/n341/mode/2up |via=Archive.org}}
* {{cite speech |last=Corbett |first=John B. |title=Lecture on Scottish Literature 2 |type=Lecture |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110812131214/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599  |archive-date=12 August 2011}}
* {{citation |last=Corbett |first=John B. |title=Prose Urquhart |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317112254/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28  |archive-date=17 March 2013}}
{{refend}}

{{Umětne jezyky}}

{{Authority control}}

[[Kategorija:Knigy iz 1653 godiny ne-fiction]]
[[Kategorija:1653 v Škotskoj]]
[[Kategorija:Parodične knigy]]
[[Kategorija:Inženirske jezyky]]
[[Kategorija:Škotske knigy ne-fiction]]
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Polemika]]
[[Kategorija:Historija Škotske Cerkve]]</text>
      <sha1>iv5k93zi1y6ez21vg9le8m6jjppxyvf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45208</id>
      <parentid>45207</parentid>
      <timestamp>2026-08-08T10:14:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Iztočniky */</comment>
      <origin>45208</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5668" sha1="1569gqpa5z815okquc5cejl32buibuv" xml:space="preserve">{{Short description|Kniga iz 1653 godiny od Thomasa Urquharta}}
{{Use dmy dates|date=April 2022}}
{{italic title}}
{{more footnotes needed|date=February 2022}}
{{Infobox book
| image             = Logopandecteision (Book Cover).jpeg
| author            = Sir Thomas Urquhart
| pub_date          = 1653
}}

'''Logopandecteision''' je kniga iz 1653 godiny, koju je napisal ''Sir'' Thomas Urquhart, i v njej on izlaga svoje planě za stvorjenje jednogo konstruovanogo jezyka pod tym imenom.

Kniga je pisana v podobnom stilu kako obširne i zamršene taksonomične struktury drugih filosofskih jezykov, a takože kako barokna gramatika poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah. On tvrdil, že by jezyk mogel byti upotrebljen pri prekladanju stihov iz vsakoga narodnogo jezyka, navodeči konkretno italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky i anglijsky jezyky. Urquhart posvečuje česti knigy polemikam protiv vragov, koje mu prečili objaviti svoje lingvistične raboty, predevsego svojim věřiteljam i Škotskoj Cerkvi.

== Soderžanje i cilj ==
Kniga sestoji iz několiko raznih oddělov, osobito vključajuči spis &quot;66 neprevziđenih soversšenstv&quot; jezyka; ostatak sostoji iz polemik protiv Urquhartovih věřitelej, Škotske Cerkve i drugih, koje on obvinja, že mu prečili objaviti &quot;soversšeny jezyk&quot; svojim zanemarivanjem i nepravdami. Tam, gdě kniga obrabatyva plan Logopandecteisiona, ona podseča na jeho ranějšu rabotu ''Eskybalauron''.

Bylo tvrdeno, že celo dělo je bylo zamyšljeno jako nekaky složny praktičny šale. Pod alternativnym pravopisom ''Logopandekteision,'' někda se prezentujut izvody, ktore činjajut vid, že Urquhart je seriozno pristupil k stvorjenju konstruovanogo jezyka.

== Jezyk ==
{{Kartka jezyk
| name             = Logopandecteision
| familycolor      = conlang
| creator          = [[Thomas Urquhart]]
| created          = 1653
}}

Gramatika jezyka, opisana v tekstu, je něčim podobna obširnym i zamršenym taksonomičnym strukturam drugih filosofskih jezykov, a takože baroknoj gramatici poznějših projektov, napriměr Volapüka. Urquhart obeščaje dvanadest častij reči: vsaku sklonjajemu v jedanadest padežah, četyrěh čislah, jedanadest rodah (vključajuči boga, bogynju, muža, ženu, životno i t.d.); i spregajemu v jedanadest vremenah, sedmih naklonjenjah i četyrěh zalogah.

Mnoge nemoglive kvality su tvrdene, napriměr, že by vsako čislo vsakoje veličiny moglo byti izraženo v tom jezyku jednym slovom, tako kratko, že čislo s večim čislom cifr, než &quot;by moglo byti zrn pěska od centra zemlje do najvyšših nebes&quot;, by bylo izrazimo samo dvěma literami. Urquhart na jednom městě obeščaje: &quot;nije tu jezyka na světě, aby za vsako jego slovo on vam ne dal drugoje slovo togože značenja, s ravnom sylabnostju, i načinajuče ili končajuče, ili oboje, s samoglasnikami ili s soglasnikami, kak ono čini&quot;; i da &quot;pri prekladanju stihov iz vsakogo narodnogo jezyka, takogo kak italijansky, francuzsky, španělsky, slověnsky, nizozemsky, irsky, anglijsky, ili kako by on ne byl, on vam daje togože značenja, sylabu za sylabu, i na konci vsakoje linije rimu, kak v originalu&quot;. Druge znamenite tvrdnje vključujut, že by ovaj jezyk mogel upotrebiti za prekladanje vsakoje frazeologije iz vsakogo drugoje jezyka, bez vsakoje izměny doslovnogo smysla, a vse že polno predstavljajuči naměrenje.

== Takože vidžite ==
* ''[[An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language]]''
* [[Filosofsky jezyk]]

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}
== Referencije ==
* {{cite book |last=Clark |first=W.J. |title=International Language: Past, Present &amp; Future |location=London |publisher=J. M. Dent &amp; Sons |year=1912 |pages=87–92 |url=http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20060505035413/http://donh.best.vwh.net/Languages/Logopan.html |archive-date=5 May 2006}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=Logopandecteision |year=1653 |publisher=Giles Calvert; Richard Tomlins |url=http://penelope.uchicago.edu/urquhart/index.html |via=University of Chicago}}
* {{cite book |last=Urquhart |first=Thomas |title=The works of Sir Thomas Urquhart: Logopandecteision |year=1834 |publisher=H. and J. Pillans|url=https://archive.org/details/worksofsirthomas00mait/page/n341/mode/2up |via=Archive.org}}
* {{cite speech |last=Corbett |first=John B. |title=Lecture on Scottish Literature 2 |type=Lecture |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110812131214/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=599  |archive-date=12 August 2011}}
* {{citation |last=Corbett |first=John B. |title=Prose Urquhart |year=2004 |publisher=University of Glasgow |url=http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130317112254/http://www.scottishcorpus.ac.uk/corpus/search/document.php?documentid=28  |archive-date=17 March 2013}}

{{Umětne jezyky}}


[[Kategorija:Knigy iz 1653 godiny ne-fiction]]
[[Kategorija:1653 v Škotskoj]]
[[Kategorija:Parodične knigy]]
[[Kategorija:Inženirske jezyky]]
[[Kategorija:Škotske knigy ne-fiction]]
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Polemika]]
[[Kategorija:Historija Škotske Cerkve]]</text>
      <sha1>1569gqpa5z815okquc5cejl32buibuv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5995</id>
    <revision>
      <id>45200</id>
      <timestamp>2026-08-07T23:36:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «```interslavic {{short description|Kniga od John Wilkins}} {{More citations needed|date=February 2012}} {{Use dmy dates|date=October 2019}} {{Infokniga |slika      = Wilkins An Essay towards a real.jpg |slika-velikost =  |granica      =  |alt         =  |podpis     = Titulna strana prvoga izdanja |avtor      = [[John Wilkins]] |ilustrator =  |jezik    = [[Anglijsky jezik|Anglijsky]] |tema     =  |žanr      =  |izdatelj   = Pečatano za Samuel Gellib...»</comment>
      <origin>45200</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17226" sha1="27t5uajukty1eemgq2bhu11fu6knwiz" xml:space="preserve">```interslavic
{{short description|Kniga od John Wilkins}}
{{More citations needed|date=February 2012}}
{{Use dmy dates|date=October 2019}}
{{Infokniga
|slika      = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|slika-velikost = 
|granica      = 
|alt         = 
|podpis     = Titulna strana prvoga izdanja
|avtor      = [[John Wilkins]]
|ilustrator = 
|jezik    = [[Anglijsky jezik|Anglijsky]]
|tema     = 
|žanr      = 
|izdatelj   = Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]
|datum-izdanja    = 1668
|mesto-izdanja   = [[London]], [[Anglija]]
|medij-tip  = [[Tvrdy pokrov]]
|stranice       = 454
|isbn        = 
|isbn-opaska   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|kongres    = 
|predhodnik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
|sljednik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
}}
'''''Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite kniga|avtor=[[John Wilkins]]|naslov=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|mesto=London|izdatelj=Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]|godina=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapametjena iz mnogih děl anglijskogo prirodnogo filosofa [[John Wilkins|Johna Wilkinsa]], v ktorom on izlaga novy [[universalny jezik]], zamysljen glavno dla olakšanja medžunarodne komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljen za upotrebu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.{{citation needed|date=October 2015}}&lt;!-- za buduće upotrebe: &quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', p.20)--&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Ute|poslednji=Dons|naslov=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|pristup-ku=28 marca 2012|godina=2004|izdatelj=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|stranica=21}}&lt;/ref&gt; [[John Amos Comenius|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Françoise|poslednji=Waquet|prevodnik-prvy=John|prevodnik-poslednji=Howe|naslov=Latin, or the Empire of a Sign|datum=2001|izdatelj=Verso|isbn=1859846157|stranica=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Daniel|poslednji=Murphy|naslov=Comenius: a critical reassessment of his life and work|datum=1995|izdatelj=Irish Academic Press|stranice=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=John|poslednji=Wilkins|naslov=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1984|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|stranica=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|naslov=Ward, Seth|prvy=John|poslednji=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Henry G.|poslednji=Van Leeuwen|naslov=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1970|izdatelj=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|stranica=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Joseph L.|poslednji=Subbiondo|naslov=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1992|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|stranica=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|naslov=Lodwick, Francis|prvy=Vivian|poslednji=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=John P.|poslednji=Considine|naslov=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|pristup-ku=28 marca 2012|datum=27 marca 2008|izdatelj=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|stranica=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|naslov=Moxon, Joseph|prvy=D. J.|poslednji=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite časopis|poslednji=Poole|prvy=William|datum=2018-01-24|naslov=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|časopis=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volumen=72|vypusk=1|stranice=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda prvy pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=Sydney Howard|poslednji=Vines|avtor-spojka=Sydney Howard Vines|godina=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|urednik-prvy=Francis Wall|urednik-poslednji=Oliver|urednik-spojka=Francis Wall Oliver|naslov=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|izdatelj=Cambridge University Press|stranica=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{Cite kniga |poslednji=Fleming |prvy=James Dougal |naslov=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |datum=2017 |izdatelj=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |mesto=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |poslednji=Newson |prvy=Georgie |datum=2023-07-14 |naslov=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |stranice=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Guérard|prvy=Albert Léon|avtor-spojka=Albert Léon Guérard|naslov=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|godina=1921|stranice=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Eco|prvy=Umberto|godina=1995|naslov=The Search for the Perfect Language|prevod-naslov=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|izdatelj=Blackwell|mesto=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Edmonds|prvy=George|godina=1856|naslov=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|pristup-ku=10 novembra 2016}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{cite časopis|prvy=Edward Neville da Costa|poslednji=Andrade|avtor-spojka=Edward Andrade|naslov=The real character of bishop Wilkins|časopis=[[Annals of Science]]|volumen=1|vypusk=1|godina=1936|stranice=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge {{ISBN|9780521294133}}
*Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000&lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite kniga|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|naslov=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|poslednji=Wilkins|prvy=John|godina=1668|mesto=London}} (slikovne stranice)
*{{Cite kniga|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|naslov=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|poslednji=Wilkins|prvy=John|izdatelj=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|godina=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umělny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajući upotrebnikom slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugimi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]

{{Konstruovane jezyky}}
{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Eseje 1668]]
[[Kategorija:1668 v Londonu]]
[[Kategorija:Inžinjerske jezyky]]
[[Kategorija:Anglijske eseje]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Socijalno-naučne eseje]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]
[[Kategorija:Eseje na anglijskom jezyku]]
```</text>
      <sha1>27t5uajukty1eemgq2bhu11fu6knwiz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45201</id>
      <parentid>45200</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T23:42:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45201</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17246" sha1="0tabrxrctd9lmuevndriqxak26evr0l" xml:space="preserve">```interslavic
{{short description|Kniga od John Wilkins}}
{{More citations needed|date=February 2012}}
{{Use dmy dates|date=October 2019}}
{{Infokniga
|slika      = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|slika-velikost = 
|granica      = 
|alt         = 
|podpis     = Titulna strana prvoga izdanja
|avtor      = [[John Wilkins]]
|ilustrator = 
|jezik    = [[Anglijsky jezik|Anglijsky]]
|tema     = 
|žanr      = 
|izdatelj   = Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]
|datum-izdanja    = 1668
|mesto-izdanja   = [[London]], [[Anglija]]
|medij-tip  = [[Tvrdy pokrov]]
|stranice       = 454
|isbn        = 
|isbn-opaska   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|kongres    = 
|predhodnik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
|sljednik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
}}
'''''Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite kniga|avtor=[[John Wilkins]]|naslov=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|mesto=London|izdatelj=Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]|godina=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapametjena iz mnogih děl anglijskogo prirodnogo filosofa [[John Wilkins|Johna Wilkinsa]], v ktorom on izlaga novy [[universalny jezik]], zamysljen glavno dla olakšanja medžunarodne komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljen za upotrebu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.{{citation needed|date=October 2015}}&lt;!-- za buduće upotrebe: &quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', p.20)--&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Ute|poslednji=Dons|naslov=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|pristup-ku=28 marca 2012|godina=2004|izdatelj=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|stranica=21}}&lt;/ref&gt; [[John Amos Comenius|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Françoise|poslednji=Waquet|prevodnik-prvy=John|prevodnik-poslednji=Howe|naslov=Latin, or the Empire of a Sign|datum=2001|izdatelj=Verso|isbn=1859846157|stranica=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Daniel|poslednji=Murphy|naslov=Comenius: a critical reassessment of his life and work|datum=1995|izdatelj=Irish Academic Press|stranice=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=John|poslednji=Wilkins|naslov=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1984|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|stranica=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|naslov=Ward, Seth|prvy=John|poslednji=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Henry G.|poslednji=Van Leeuwen|naslov=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1970|izdatelj=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|stranica=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Joseph L.|poslednji=Subbiondo|naslov=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1992|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|stranica=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|naslov=Lodwick, Francis|prvy=Vivian|poslednji=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=John P.|poslednji=Considine|naslov=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|pristup-ku=28 marca 2012|datum=27 marca 2008|izdatelj=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|stranica=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|naslov=Moxon, Joseph|prvy=D. J.|poslednji=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite časopis|poslednji=Poole|prvy=William|datum=2018-01-24|naslov=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|časopis=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volumen=72|vypusk=1|stranice=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda prvy pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=Sydney Howard|poslednji=Vines|avtor-spojka=Sydney Howard Vines|godina=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|urednik-prvy=Francis Wall|urednik-poslednji=Oliver|urednik-spojka=Francis Wall Oliver|naslov=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|izdatelj=Cambridge University Press|stranica=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{Cite kniga |poslednji=Fleming |prvy=James Dougal |naslov=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |datum=2017 |izdatelj=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |mesto=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |poslednji=Newson |prvy=Georgie |datum=2023-07-14 |naslov=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |stranice=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Guérard|prvy=Albert Léon|avtor-spojka=Albert Léon Guérard|naslov=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|godina=1921|stranice=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Eco|prvy=Umberto|godina=1995|naslov=The Search for the Perfect Language|prevod-naslov=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|izdatelj=Blackwell|mesto=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Edmonds|prvy=George|godina=1856|naslov=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|pristup-ku=10 novembra 2016}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{cite časopis|prvy=Edward Neville da Costa|poslednji=Andrade|avtor-spojka=Edward Andrade|naslov=The real character of bishop Wilkins|časopis=[[Annals of Science]]|volumen=1|vypusk=1|godina=1936|stranice=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge {{ISBN|9780521294133}}
*Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000&lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite kniga|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|naslov=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|poslednji=Wilkins|prvy=John|godina=1668|mesto=London}} (slikovne stranice)
*{{Cite kniga|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|naslov=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|poslednji=Wilkins|prvy=John|izdatelj=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|godina=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umělny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajući upotrebnikom slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugimi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]

{{Konstruovane jezyky}}
{{Normativna kontrola}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Eseje 1668]]
[[Kategorija:1668 v Londonu]]
[[Kategorija:Inžinjerske jezyky]]
[[Kategorija:Anglijske eseje]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Socijalno-naučne eseje]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]
[[Kategorija:Eseje na anglijskom jezyku]]
```</text>
      <sha1>0tabrxrctd9lmuevndriqxak26evr0l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45209</id>
      <parentid>45201</parentid>
      <timestamp>2026-08-08T10:18:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dalšje čitanje */</comment>
      <origin>45209</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17237" sha1="bz6vmiht1nvpty7z7k1wokm2les9bt4" xml:space="preserve">```interslavic
{{short description|Kniga od John Wilkins}}
{{More citations needed|date=February 2012}}
{{Use dmy dates|date=October 2019}}
{{Infokniga
|slika      = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|slika-velikost = 
|granica      = 
|alt         = 
|podpis     = Titulna strana prvoga izdanja
|avtor      = [[John Wilkins]]
|ilustrator = 
|jezik    = [[Anglijsky jezik|Anglijsky]]
|tema     = 
|žanr      = 
|izdatelj   = Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]
|datum-izdanja    = 1668
|mesto-izdanja   = [[London]], [[Anglija]]
|medij-tip  = [[Tvrdy pokrov]]
|stranice       = 454
|isbn        = 
|isbn-opaska   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|kongres    = 
|predhodnik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
|sljednik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
}}
'''''Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite kniga|avtor=[[John Wilkins]]|naslov=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|mesto=London|izdatelj=Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]|godina=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapametjena iz mnogih děl anglijskogo prirodnogo filosofa [[John Wilkins|Johna Wilkinsa]], v ktorom on izlaga novy [[universalny jezik]], zamysljen glavno dla olakšanja medžunarodne komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljen za upotrebu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.{{citation needed|date=October 2015}}&lt;!-- za buduće upotrebe: &quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', p.20)--&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Ute|poslednji=Dons|naslov=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|pristup-ku=28 marca 2012|godina=2004|izdatelj=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|stranica=21}}&lt;/ref&gt; [[John Amos Comenius|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Françoise|poslednji=Waquet|prevodnik-prvy=John|prevodnik-poslednji=Howe|naslov=Latin, or the Empire of a Sign|datum=2001|izdatelj=Verso|isbn=1859846157|stranica=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Daniel|poslednji=Murphy|naslov=Comenius: a critical reassessment of his life and work|datum=1995|izdatelj=Irish Academic Press|stranice=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=John|poslednji=Wilkins|naslov=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1984|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|stranica=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|naslov=Ward, Seth|prvy=John|poslednji=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Henry G.|poslednji=Van Leeuwen|naslov=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1970|izdatelj=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|stranica=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Joseph L.|poslednji=Subbiondo|naslov=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1992|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|stranica=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|naslov=Lodwick, Francis|prvy=Vivian|poslednji=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=John P.|poslednji=Considine|naslov=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|pristup-ku=28 marca 2012|datum=27 marca 2008|izdatelj=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|stranica=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|naslov=Moxon, Joseph|prvy=D. J.|poslednji=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite časopis|poslednji=Poole|prvy=William|datum=2018-01-24|naslov=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|časopis=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volumen=72|vypusk=1|stranice=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda prvy pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=Sydney Howard|poslednji=Vines|avtor-spojka=Sydney Howard Vines|godina=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|urednik-prvy=Francis Wall|urednik-poslednji=Oliver|urednik-spojka=Francis Wall Oliver|naslov=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|izdatelj=Cambridge University Press|stranica=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{Cite kniga |poslednji=Fleming |prvy=James Dougal |naslov=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |datum=2017 |izdatelj=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |mesto=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |poslednji=Newson |prvy=Georgie |datum=2023-07-14 |naslov=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |stranice=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Guérard|prvy=Albert Léon|avtor-spojka=Albert Léon Guérard|naslov=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|godina=1921|stranice=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Eco|prvy=Umberto|godina=1995|naslov=The Search for the Perfect Language|prevod-naslov=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|izdatelj=Blackwell|mesto=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Edmonds|prvy=George|godina=1856|naslov=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|pristup-ku=10 novembra 2016}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge}} {{ISBN|9780521294133}}
*Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000&lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite kniga|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|naslov=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|poslednji=Wilkins|prvy=John|godina=1668|mesto=London}} (slikovne stranice)
*{{Cite kniga|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|naslov=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|poslednji=Wilkins|prvy=John|izdatelj=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|godina=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umělny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajući upotrebnikom slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugimi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]

{{Konstruovane jezyky}}
{{Normativna kontrola}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Eseje 1668]]
[[Kategorija:1668 v Londonu]]
[[Kategorija:Inžinjerske jezyky]]
[[Kategorija:Anglijske eseje]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Socijalno-naučne eseje]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]
[[Kategorija:Eseje na anglijskom jezyku]]
```</text>
      <sha1>bz6vmiht1nvpty7z7k1wokm2les9bt4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45210</id>
      <parentid>45209</parentid>
      <timestamp>2026-08-08T10:19:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dalšje čitanje */</comment>
      <origin>45210</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17242" sha1="pj00oacq6ti5212c5z7ik5r7ifguvpc" xml:space="preserve">```interslavic
{{short description|Kniga od John Wilkins}}
{{More citations needed|date=February 2012}}
{{Use dmy dates|date=October 2019}}
{{Infokniga
|slika      = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|slika-velikost = 
|granica      = 
|alt         = 
|podpis     = Titulna strana prvoga izdanja
|avtor      = [[John Wilkins]]
|ilustrator = 
|jezik    = [[Anglijsky jezik|Anglijsky]]
|tema     = 
|žanr      = 
|izdatelj   = Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]
|datum-izdanja    = 1668
|mesto-izdanja   = [[London]], [[Anglija]]
|medij-tip  = [[Tvrdy pokrov]]
|stranice       = 454
|isbn        = 
|isbn-opaska   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|kongres    = 
|predhodnik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
|sljednik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
}}
'''''Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite kniga|avtor=[[John Wilkins]]|naslov=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|mesto=London|izdatelj=Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]|godina=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapametjena iz mnogih děl anglijskogo prirodnogo filosofa [[John Wilkins|Johna Wilkinsa]], v ktorom on izlaga novy [[universalny jezik]], zamysljen glavno dla olakšanja medžunarodne komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljen za upotrebu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.{{citation needed|date=October 2015}}&lt;!-- za buduće upotrebe: &quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', p.20)--&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Ute|poslednji=Dons|naslov=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|pristup-ku=28 marca 2012|godina=2004|izdatelj=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|stranica=21}}&lt;/ref&gt; [[John Amos Comenius|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Françoise|poslednji=Waquet|prevodnik-prvy=John|prevodnik-poslednji=Howe|naslov=Latin, or the Empire of a Sign|datum=2001|izdatelj=Verso|isbn=1859846157|stranica=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Daniel|poslednji=Murphy|naslov=Comenius: a critical reassessment of his life and work|datum=1995|izdatelj=Irish Academic Press|stranice=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=John|poslednji=Wilkins|naslov=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1984|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|stranica=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|naslov=Ward, Seth|prvy=John|poslednji=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Henry G.|poslednji=Van Leeuwen|naslov=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1970|izdatelj=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|stranica=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Joseph L.|poslednji=Subbiondo|naslov=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1992|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|stranica=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|naslov=Lodwick, Francis|prvy=Vivian|poslednji=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=John P.|poslednji=Considine|naslov=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|pristup-ku=28 marca 2012|datum=27 marca 2008|izdatelj=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|stranica=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|naslov=Moxon, Joseph|prvy=D. J.|poslednji=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite časopis|poslednji=Poole|prvy=William|datum=2018-01-24|naslov=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|časopis=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volumen=72|vypusk=1|stranice=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda prvy pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=Sydney Howard|poslednji=Vines|avtor-spojka=Sydney Howard Vines|godina=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|urednik-prvy=Francis Wall|urednik-poslednji=Oliver|urednik-spojka=Francis Wall Oliver|naslov=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|izdatelj=Cambridge University Press|stranica=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{Cite kniga |poslednji=Fleming |prvy=James Dougal |naslov=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |datum=2017 |izdatelj=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |mesto=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |poslednji=Newson |prvy=Georgie |datum=2023-07-14 |naslov=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |stranice=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Guérard|prvy=Albert Léon|avtor-spojka=Albert Léon Guérard|naslov=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|godina=1921|stranice=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Eco|prvy=Umberto|godina=1995|naslov=The Search for the Perfect Language|prevod-naslov=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|izdatelj=Blackwell|mesto=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Edmonds|prvy=George|godina=1856|naslov=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|pristup-ku=10 novembra 2016}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite kniga|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|naslov=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|poslednji=Wilkins|prvy=John|godina=1668|mesto=London}} (slikovne stranice)
*{{Cite kniga|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|naslov=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|poslednji=Wilkins|prvy=John|izdatelj=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|godina=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umělny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajući upotrebnikom slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugimi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]

{{Konstruovane jezyky}}
{{Normativna kontrola}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Eseje 1668]]
[[Kategorija:1668 v Londonu]]
[[Kategorija:Inžinjerske jezyky]]
[[Kategorija:Anglijske eseje]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Socijalno-naučne eseje]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]
[[Kategorija:Eseje na anglijskom jezyku]]
```</text>
      <sha1>pj00oacq6ti5212c5z7ik5r7ifguvpc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45211</id>
      <parentid>45210</parentid>
      <timestamp>2026-08-08T10:22:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vnějšne linky */</comment>
      <origin>45211</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17178" sha1="biunn77yjdg810q1y60p1w457bgd15w" xml:space="preserve">```interslavic
{{short description|Kniga od John Wilkins}}
{{More citations needed|date=February 2012}}
{{Use dmy dates|date=October 2019}}
{{Infokniga
|slika      = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|slika-velikost = 
|granica      = 
|alt         = 
|podpis     = Titulna strana prvoga izdanja
|avtor      = [[John Wilkins]]
|ilustrator = 
|jezik    = [[Anglijsky jezik|Anglijsky]]
|tema     = 
|žanr      = 
|izdatelj   = Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]
|datum-izdanja    = 1668
|mesto-izdanja   = [[London]], [[Anglija]]
|medij-tip  = [[Tvrdy pokrov]]
|stranice       = 454
|isbn        = 
|isbn-opaska   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|kongres    = 
|predhodnik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
|sljednik = &lt;!-- za knigy v seriji --&gt;
}}
'''''Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite kniga|avtor=[[John Wilkins]]|naslov=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|mesto=London|izdatelj=Pečatano za [[Samuel Gellibrand|Sa[muela] Gellibranda]], i za [[John Martyn (izdatelj)|Johna Martyna]] pečatnika [[Kraljevskomu družestvu]]|godina=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapametjena iz mnogih děl anglijskogo prirodnogo filosofa [[John Wilkins|Johna Wilkinsa]], v ktorom on izlaga novy [[universalny jezik]], zamysljen glavno dla olakšanja medžunarodne komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljen za upotrebu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.{{citation needed|date=October 2015}}&lt;!-- za buduće upotrebe: &quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', p.20)--&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Ute|poslednji=Dons|naslov=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|pristup-ku=28 marca 2012|godina=2004|izdatelj=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|stranica=21}}&lt;/ref&gt; [[John Amos Comenius|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Françoise|poslednji=Waquet|prevodnik-prvy=John|prevodnik-poslednji=Howe|naslov=Latin, or the Empire of a Sign|datum=2001|izdatelj=Verso|isbn=1859846157|stranica=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Daniel|poslednji=Murphy|naslov=Comenius: a critical reassessment of his life and work|datum=1995|izdatelj=Irish Academic Press|stranice=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=John|poslednji=Wilkins|naslov=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1984|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|stranica=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|naslov=Ward, Seth|prvy=John|poslednji=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Henry G.|poslednji=Van Leeuwen|naslov=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1970|izdatelj=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|stranica=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=Joseph L.|poslednji=Subbiondo|naslov=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|pristup-ku=28 marca 2012|godina=1992|izdatelj=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|stranica=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|naslov=Lodwick, Francis|prvy=Vivian|poslednji=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite kniga|prvy=John P.|poslednji=Considine|naslov=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|pristup-ku=28 marca 2012|datum=27 marca 2008|izdatelj=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|stranica=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|naslov=Moxon, Joseph|prvy=D. J.|poslednji=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite časopis|poslednji=Poole|prvy=William|datum=2018-01-24|naslov=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|časopis=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volumen=72|vypusk=1|stranice=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda prvy pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite kniga|prvy=Sydney Howard|poslednji=Vines|avtor-spojka=Sydney Howard Vines|godina=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|urednik-prvy=Francis Wall|urednik-poslednji=Oliver|urednik-spojka=Francis Wall Oliver|naslov=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|izdatelj=Cambridge University Press|stranica=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{Cite kniga |poslednji=Fleming |prvy=James Dougal |naslov=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |datum=2017 |izdatelj=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |mesto=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |poslednji=Newson |prvy=Georgie |datum=2023-07-14 |naslov=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |stranice=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Guérard|prvy=Albert Léon|avtor-spojka=Albert Léon Guérard|naslov=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|godina=1921|stranice=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Eco|prvy=Umberto|godina=1995|naslov=The Search for the Perfect Language|prevod-naslov=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|izdatelj=Blackwell|mesto=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite kniga|poslednji=Edmonds|prvy=George|godina=1856|naslov=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|pristup-ku=10 novembra 2016}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne stranice)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Eseje 1668]]
[[Kategorija:1668 v Londonu]]
[[Kategorija:Inžinjerske jezyky]]
[[Kategorija:Anglijske eseje]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Socijalno-naučne eseje]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]
[[Kategorija:Eseje na anglijskom jezyku]]
```</text>
      <sha1>biunn77yjdg810q1y60p1w457bgd15w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Latino sine flexione</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5996</id>
    <revision>
      <id>45203</id>
      <timestamp>2026-08-07T23:53:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: « {{short description|Latinsky-bazovany medžunarodny pomoćny język}}  {{Not to be confused with|Interlingua}} {{infobox language | altname          = ''Interlingua'' | nativename       = IL de A.p.I. | pronunciation    = {{IPA|[laˈtino ˈsine fleksiˈone]}} | image            = Interlingua_sign_1911.jpg | imagecaption     = Interlingua znak v 1911 | creator          = [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom [[Giuseppe Peano]] | created...»</comment>
      <origin>45203</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36676" sha1="68r26qfc2pnypix1oilxpr08vfzr3da" xml:space="preserve"> {{short description|Latinsky-bazovany medžunarodny pomoćny język}} 
{{Not to be confused with|Interlingua}}
{{infobox language
| altname          = ''Interlingua''
| nativename       = IL de A.p.I.
| pronunciation    = {{IPA|[laˈtino ˈsine fleksiˈone]}}
| image            = Interlingua_sign_1911.jpg
| imagecaption     = Interlingua znak v 1911
| creator          = [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom [[Giuseppe Peano]]
| created          = 1887–1914&lt;ref&gt;''Grammatico'' sekcija ''Vocabulario Commune'', 1915 {{URL|https://sites.google.com/site/latinosineflexio/-1915-vocabulario-pre#grammatica}}&lt;/ref&gt;
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| familycolor      = Indo-evropsky
| fam2             = [[Italski języky|Italski]], [[Medžunarodny pomoćny język|Pomoćny język]]
| fam3             = [[Latino-faliski języky|Latino-faliski]], [[A posteriori język]]
| script           = [[Latinski alfabet]]&amp;nbsp;&lt;!--&amp;nbsp; needed to prevent default link to Latin script--&gt;
| fam4             = [[Latina]], [[Kontrolovany język]]
| ancestor         = [[Neo-latina]]
| posteriori       = Bazovany na [[Latina|Latini]], ale influencovany idejami v drugih [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnyh językih]]
| agency           = [[Academia pro Interlingua]] (–1945), děl Peano i ApI (na pr. Discussiones 1909–1915)
| ietf             = la-peano
| iso3             = ilc
| glotto           = none
| notice           = IPA
| name             = Latino sine flexione
| iso3comment      = (odrinuły)
}}

'''Latino sine flexione''' (&quot;[[Latina]] bez [[infleksija|infleksij]]&quot;), '''Interlingua de Academia pro Interlingua''' ('''IL de ApI''') ili '''Peanovo Interlingua''' (skraćeno '''IL''') je [[medžunarodny pomoćny język]] sastavjeny od [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom italskogo matematika [[Giuseppe Peano]] (1858–1932) od 1887 do 1914. To je pojednostavjena verzija [[Latina|Latine]] i zadržava svoj [[leksikon|slovnik]].

Interlingua-IL byla opisana v žurnale ''[[Revue de Mathématiques]]'' v članku iz 1903 pod naslovom ''De Latino Sine Flexione, Lingua Auxiliare Internationale'' (znači ''O Latini bez Infleksij, Medžunarodny Pomoćny Język''),&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1903). ''[http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm De Latino Sine Flexione. Lingua Auxiliare Internationale] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210504093022/http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm |date=2021-05-04 }}'', ''Revista de Mathematica'' (''Revue de Mathématiques''), Tomo VIII, pp. 74-83. Fratres Bocca Editores: Torino.&lt;/ref&gt; ktory objasnil razlog za jeje stvorenje. Članek argumentoval, že druge pomoćne języky ne su potrebne, jer latina je već utvrđena jako světovy medžunarodny język. Članek je napisany v klasičnoj latini, ale postupno je izgubil svoje [[infleksija|infleksije]] dok ne ostały żadne.

Językove kody [[ISO 639]]: [[ISO 639-2]] i -1 były pożądane 23 julija 2017 v Biblioteki Kongresa (predložene: ''IL'' i ''ILA''); [[ISO-639-3]] był pożądany 10 avgusta 2017 v SIL (predloženy: ''ILC'') i był odrinuły 23 janvara 2018.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|title=2017-022 &amp;#124; Iso 639-3|access-date=2020-12-30|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420072045/https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

## Historija

V 1903, Peano publikoval članek ''De Latino Sine Flexione'' da bi predstavil svoj język.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V tom dělě, Peano citoval seriju sugestij od [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]] o pojednostavjenoj formi latine.&lt;ref&gt;[[Louis Couturat|Couturat, Louis]] (1901). ''La Logique de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Couturat, Louis (1903). ''Opuscules et fragments inédits de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt; Članek izgledał jako serjezny razvoj ideje, i Peano potom stekl reputaciju medźu pokretom za pomoćne języky.

V 1904, Peano poduzeł esej o načinu kako dobiti minimalnu gramatiku eventualne minimalne latine (''Latino minimo''), s minimalnym slovnikom čisto medžunarodnym.&lt;ref name=&quot;vocabulario&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1904). ''Vocabulario de Latino internationale comparato cum Anglo, Franco, Germano, Hispano, Italo, Russo, Græco et Sanscrito'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160323111121/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904 |date=2016-03-23 }}. Torino.&lt;/ref&gt;

Peano i nektory kolegowie publikovali članky v Latino sine flexione několiko let v ''Revue de Mathématiques''. Zbog svoje želje da dokaže že to je zaista medžunarodny język, Peano smělo publikoval konačnu ediciju svojego znamogo [[Formulario mathematico]] v Latino sine flexione. Však, kako [[Hubert Kennedy]] priměćuje, većina matematikow była odvraćena od uměleho izgleda języka i ne probali da čytaju go.&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot;&gt;Kennedy, Hubert (2006). ''Peano. Life and Works of Giuseppe Peano''. Concord, CA: Peremptory Publications: p. 169 (''a''), p. 185 (''b'').&lt;/ref&gt;

V oktobru 1907, Peano był na [[Collège de France]] v [[Paris|Parizu]] da bi učestvoval v [[Delegacija za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka|Delegaciji za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka]]. Po tomu že deklaroval za Latino sine flexione da bude prijato, konačno ne mogł učestvovati v konačnom glasovanju, zbog radnyh del v Turine.&lt;ref&gt;Academia pro Interlingua (Nov. 1909). Délégation pour l'Adoption d'une Langue Auxiliaire Internationale [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160411124140/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37 |date=2016-04-11 }}. Discussiones (2): p. 37-9.&lt;/ref&gt;

26 decembra 1908, Peano był izbrany članom i direktorom ''Akademi internasional de lingu universal'' koji ješte koristil [[Idiom Neutral]], ktory był preosnovan jedan rok pozdněje pod nazvom [[Academia pro Interlingua]]. Každy akademik mogł koristiti svoju ljubimu formu Interlingue, termin byvši na početku koristany v općem smyslu jako sinonim za medžunarodny język, ali ubrzo počel byti posebno koristany za označavanje reformovane Latino sine flexione bazovane na občnyh pravilih ktore akademiki dosegali častym glasovanjem. Tako, nazv Interlingua ubrzo počel označavati język evolvujući od Akademije Pro Interlingua,&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; s odgovarajućim skraćenjem ''IL''.

Však, každy član był slobodny pisati v svojem osobnom stylu, i zaista nektory članovi predlagali radikalne reformy ktore konačno mogły skončiti jako nezavisne języky (na pr. Michauxov Romanal ili De Wahlov [[Interlingue]]). Zbog togo, nazv ''Peanovo Interlingua'' ili ''Interlingua (IL)''&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; może być smatran najtočnijim za posebny standard od Peano. (Jako je najdeno v &quot;Interglossa and its predecessors&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot;&gt;Hogben, Lancelot (1943). ''Interglossa. A draft of an auxiliary for a democratic world order, being an attempt to apply semantic principles to language design''. [https://sites.google.com/site/interglossa1943/contents] Harmondsworth, Middlesex, Eng. / New York: Penguin Books: p. 10-11. OCLC 1265553.&lt;/ref&gt;)

Diskusije da bi se dosegł standardno Interlingua mogu byti vidźene na stranicah ''Discussiones'', oficijalnogo žurnala Akademije pro Interlingua od 1909 do 1913. Te i slědujuće žurnaly akademije były nedavno publikovane na CD-Romu od matematičkogo departmana Univerzity v [[Turin]]e,&lt;ref&gt;Silvia Roero, Clara (coord.) (2003). ''Le Riviste di Giuseppe Peano'' {{cite web|url=http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |title=Dipartimento di Matematica - Università di Torino |access-date=2011-03-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722063830/http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |archive-date=2011-07-22 }} (CD-Rom N. 4). Dipartimento di Matematica dell' Università di Torino.&lt;/ref&gt; mesto gdźe Peano razvijal svoje učenje i istraživanje.

Pošto ''De Latino Sine Flexione'' był postavil princip da se uzmu latinske imenice ili v ablatyvnoj ili nominatyvnoj formě ({{lang|la|nomen}} był preferovany pred {{lang|la|nomine}}), v 1909 Peano publikoval slovnik da bi pomogł pri izboru pravilne forme vsake imenice,&lt;ref&gt;Peano, Giuseppe (1909). ''Vocabulario Commune ad linguas de Europa'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160421231112/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909 |date=2016-04-21 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt; ali esencijalna vrednost Peanovogo Interlingua była że leksikon może być najden priamo v vsakom latinskom slovniku (przez dobivanje [[tematyčna vokala|tematyčne vokaly]] od [[korjen|korjena]] iz genityvneho zakončenja, to jest: ''-a -o -e -u -e'' iz ''-ae -i -is -us -ei'').
Konačno, veliky slovnik s 14.000 slovami był publikovan v 1915.&lt;ref name=&quot;Peano&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1915). ''Vocabulario Commune ad Latino-Italiano-Français-English-Deutsch pro usu de interlinguistas'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105223741/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915 |date=2015-01-05 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt;

Reformovane [[Interlingua]] było predstavlene v 1951 od [[Alexander Gode|Alexandra Gode]] jako poslednji direktor [[Medžunarodna Asocijacija za Pomoćne Języky|Medžunarodne Asocijacije za Pomoćne Języky]]. Trvdilo se že je nezavisno od Peanovogo Interlingua, jer je razvilo novu metodu za detekciju ''najnovših občnyh prototypov''. Ali ta metoda obično vodi do latinskogo ablatyvu, tako že većina slovnika Peanovogo Interlingua by była zadržana. Shodno tomu, sam nazv ''Interlingua'' był zadržany, ali bylo prijato odlično skraćenje: ''IA'' umesto ''IL''.

## Alfabet i izgovor

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Interlingua alfabet i digrafy, s typičnymi izgovorami
|-
! [[Velike bukvy]] 
| [[A]]
| [[Ae (digraf)|Ae]]
| [[B]]
| [[C]]
| [[Ch (digraf)|Ch]]
| [[D]]
| [[E]]
| [[F]]
| [[G]]
| [[H]]
| [[I]]
| [[J]]
| [[K]]
| [[L]]
| [[M]]
| [[N]]
| [[O]]
| [[Oe (digraf)|Oe]]
| [[P]]
| [[Ph (digraf)|Ph]]
| [[Q]]u
| [[R]]
| [[Rh (digraf)|Rh]]
| [[S]]
| [[T]]
| [[Th (digraf)|Th]]
| [[U]]
| [[V]]
| [[W]]
| [[X]]
| [[Y]]
| [[Z]]
|-
! [[Male bukvy]]
| a
| ae
| b
| c
| ch
| d
| e
| f
| g
| h
| i
| j
| k
| l
| m
| n
| o
| oe
| p
| ph
| qu
| r
| rh
| s
| t
| th
| u
| v
| w
| x
| y
| z
|-
! {{small|{{nowrap|Odlične izgovory ([[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]])}}}}
|rowspan=2|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|ai̯}}
|rowspan=2|{{nowrap|{{IPAlink|b}}, {{IPAlink|p}}}}
|rowspan=2|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|kʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|d}}
|rowspan=2|{{IPAlink|e}}
|rowspan=2|{{IPAlink|f}}
|rowspan=2|{{IPAlink|ɡ}}
|{{IPAlink|h}}
|rowspan=2|{{IPAlink|i}}
|rowspan=2|{{IPAlink|j}}
|rowspan=2|{{IPAlink|k}}
|rowspan=2|{{IPAlink|l}}
|rowspan=2|{{IPAlink|m}}
|rowspan=2|{{IPAlink|n}}
|rowspan=2|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|oi̯}}
|rowspan=2|{{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|pʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|kʷ}}
|colspan=2 rowspan=2|{{IPAlink|r}}
|rowspan=2|{{IPAlink|s}}
|rowspan=2|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|tʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|w}}
|{{IPAlink|w}}
|rowspan=2|ks
|{{IPAlink|y}}
|rowspan=2|{{IPAlink|z}}
|-
! {{small|Spojene izgovory}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|k}}
| -
|{{IPAlink|e}}
|{{nowrap|{{IPAlink|p}}, {{IPAlink|f}}}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|i}}
|}

{{Anchor|Vowels}}Po Peanovomu vodiču za język iz 1931, &quot;većina interlingvistov je za staru latinsku izgovoru.&quot; To daje izgovoru vokalov takto:

* a—jako v f'''a'''ther: {{IPA|[a]}}
* e—jako v th'''e'''y: {{IPA|[e]}}
* i—jako v f'''ee'''t: {{IPA|[i]}}
* o—jako v t'''o'''ne: {{IPA|[o]}}
* u—jako v r'''u'''le: {{IPA|[u]}}
* y—jako francuska '''u''': {{IPA|[y]}}
* j—jako v '''y'''es: {{IPA|[j]}}
* ae—jako v '''eye''': {{IPA|[ai̯]}}
* oe—jako v b'''oy''': {{IPA|[oi̯]}}

{{Anchor|Consonants}}Konsonanty su izgovarane većinom jako v anglijskom, s slědujućimi objasnjenjami:

* b—jako anglijsko b, ale jako p ako je slěduje s ili t: {{IPA|[b, p]}}
* g—jako g v '''g'''o, '''g'''et: {{IPA|[ɡ]}}
* h—němo v rh inače jako anglijsko h: {{IPA|[h]}}
* qu—jako qu v '''qu'''arrel: {{IPA|[kʷ]}}
* r—jako v co'''rr'''{{not a typo|ect}} (drhtava): {{IPA|[r]}}
* v—jako anglijsko w.: {{IPA|[w]}}
* x—jako ks.: {{IPA|[ks]}}
* ch, ph, th—jako c, p, t v '''c'''an, '''p'''an, '''t'''an: {{IPA|[kʰ, pʰ, tʰ]}}
* c—jako k vsegda, jako v s'''c'''an, s'''c'''at: {{IPA|[k]}} (ne aspirovana)
* p—jako v s'''p'''an
* t—jako v s'''t'''and

{{Anchor|Variant pronunciations}}Ne vsi konsonanty i vokaly su izgovarane odlično od vsih ljudij. Slědujuće variantne izgovory su dozvolene:

* y jako {{angle bracket|i}} 
* ae i oe jako {{angle bracket|e}}
* h němo
* ch, ph, th jako {{angle bracket|c, p, t}}
* ph jako {{angle bracket|f}}
* v jako anglijsko v, {{IPA|[v]}}
* w jako anglijsko v

{{Anchor|Stress}}[[Naglas|Naglas]] je bazovany na klasičnom latinskom pravilu:

* Slova s dvěma sylabami imaju naglas na [[penult]]u.
* Slova s trima ili više sylabami imaju naglas na penultu jedino ako je težky (zatvoreny ili imal dugy vokal v Klasičnoj Latini), inače na [[antepenult]]u&lt;ref name=&quot;Peano&quot; /&gt;  (p. xii).
Sekundarny naglas może być postavjeny kogda je potrebno jako govornik smatra odgovarajućim.

## Časti řeči

Iako Peano odstranil infleksije latine od [[imenica|imenic]] i [[pridjevnik|pridjevnikov]], ne odstranil potpuno [[gramatičny rod|gramatičny rod]], dozvoljajući opciju [[žensky rod|ženskogo]] zakončenja za [[wikt:occupation|profesije]]. Rod životinov je neproměnlivy. Vse formy imenic se končaju na [[vokal]] i su vzete iz [[ablatyvny padež|ablatyvnogo padeža]], ali jako to ne bylo navedeno v većini latinskih slovnikov, on dal pravilo za jeje izvodenje iz [[genityvny padež|genityvnogo padeža]]. Množina nie je potrebna kogda nie je potrebna, jako kogda je číslo naznačeno, množina może być čitana iz konteksta, i tako dale; však Peano daje opciju koristiti sufix -s da bi je označil kogda je potrebno. [[Glagol|Glagoly]] imaju malo [[infleksija|infleksij]] konjugacije; vremena i načiny su umesto togo označene glagolskymi dopolniteljami. Rezultat je změna na [[slovosled|pozicionalny język]].

### Častice

Častice ktore nemaju infleksiju v klasičnoj latini su koristene v svojej prirodnoj formě:

* ''Supra, infra, intra, extra''... (ale ''superiore, inferiore, interiore, exteriore'' iz ''superior, -oris'' i tako dale.)
* ''Super, subter, inter, praeter, semper''... (ale ''nostro, vestro, dextro...'' iz ''noster, -tra, -trum'' i tako dale.)
* ''Tres, quattuor, quinque, sex, septem, octo, novem, decem''... (ale ''uno'' iz ''unus, -a, -um''; ''duo'' iz ''duo, -ae, -o''; ''nullo'' iz ''nullus, -a, -um''; ''multo'' iz ''multus, -a, -um'', itd.)

### Imenice

Forma imenic zavisi od latinskih deklinacij.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Latinski deklinacijny broj (genityvne zakončenje)
| 1: -ae
| 2: -i
| 3: -is
| 4: -us
| 5: -ei
|-
! Latino zakončenje
| -a
| -o
| -e
| -u
| -e
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; |Latinska deklinacija/nominativna forma
! scope=&quot;col&quot; | Latinsky genitiv
! scope=&quot;col&quot; | Latino (latinsky ablatyv)
! scope=&quot;col&quot; | Anglijsky
|-
| 1.: rosa
| ros'''ae'''
| ros'''a'''
| rose
|-
| 2.: laurus
| laur'''i'''
| laur'''o'''
| laurel
|-
| 3.: pax
| pac'''is'''
| pac'''e'''
| peace
|-
| 4.: casus
| cas'''us'''
| cas'''u'''
| case
|-
| 5.: series
| seri'''ei'''
| seri'''e'''
| series
|}

Te vlastne imenice pisane latinskim alfabetom su zadržane čim bliže originalu jako je moguće. Slědujuće su priměry: München, New York, Roma, Giovanni.

### Zaimenice
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Pronomines: p. 29.&lt;/ref&gt;

* Osobne

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Broj
! scope=&quot;col&quot; | Jednina
! scope=&quot;col&quot; | Množina
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1. osoba
| me
| nos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2. osoba
| te
| vos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3. osoba
| illo (mužsky), illa (žensky), id (sredny)
| illos
|-
! scope=&quot;row&quot; | Povratna
| se
| se
|}

* Ukazatelne: ''illo'' (tamty, jako v &quot;tamta kniga&quot;), ''isto'' (tuty, jako v &quot;tuta kniga&quot;), ''ipso'' (samo); za veznik: ''que'' (''me vide '''que''' illo es rapide'' = ja vidim '''že''' to je brzo)
* Prisvojne: ''meo'', ''tuo'', ''suo'', ''nostro'', ''vestro'', (''suo'')
* Odnosne i veznikove: ''qui'' (kto, ktory člověk), ''quod'' (ktory, ktora stvar)
* Povratna: ''se''
* Neodređene: ''un'', ''uno'' (''Jedny'' kaže...), ''ullo'' (ktorykoli), ''omne'' ili ''omni'' (vsy, vsaky, každy), ''aliquo'' (ktokoliv), ''nullo'' (ničto), ''nemo'' (nikto)

### Glagoly

Glagoly su formovane iz latine odbacivanjem konačnogo ''-re'' infinitivu. [[Gramatično vreme|Vreme]], [[Gramatičny način|Način]], itd., su označene časticami, pomoćnymi glagolami, ili prislovami, ale ničto nie je potrebno ako je smysl jasan iz konteksta. Ako je potrebno, prošlo vreme może być označeno predglagolskim ''e'', a buduće s ''i''.

Postoje posebna zakončenja za stvorenje [[infinitiv|infinitivu]] i [[particip|participov]]:

* Osnovna forma: ama (ljubi)
* Infinitiv: ama'''re''' (ljubiti)
* Pasivny particip: ama'''to''' (ljubjeny)
* Aktivny particip: ama'''nte''' (ljubeći)

#### Pobočna zakončenja
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

* Imperfekt (prošlo): ama'''ba''' (ljubil), lege'''ba''' (čytal)
* Futur: ama'''rà''' (bude ljubiti), lege'''rà''' (bude čytati)
* Kondicional: ama'''rè''' (by ljubil), lege'''rè''' (by čytal)

Zakončenja ''-rà'' i ''-rè'' su naglašene.

#### Složena vremena
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

Složena vremena mogu byti izražena pomoćnymi slovami:

* Perfekt: '''habe''' ama'''to''' (je ljubil)
* Futur: '''debe''' ama'''re''' / '''vol''' ama'''re''' / '''habe ad''' ama'''re''' (mora ljubiti / bude ljubiti / ima ljubiti)
* Trajna vremena: me '''es''' scribe'''nte''' (ja pišem)

### Pridjevniki i prislovi

Pridjevniki su formovani takto:

* Ako se nominativ srednjega roda konča na -e, latino forma se ne měnja.
* Ako se nominativ srednjega roda konča na -um, latino forma se měnja na -o: novum &gt; novo (novy).
* V vsih drugih slučajah, pridjevniki su formovani s ablatyvnim padežom iz genityvu, jako je to slučaj s imenicami.

Pridjevniki mogu byti koristene jako prislovi ako je kontekst jasan, ili ''cum mente'' ili ''in modo'' mogu byti koristene:

* Diligente (přilěžny): ''Cum mente diligente'', ''cum diligente mente'', ''in modo diligente'', ''in diligente modo'' = přilěžno.

#### Komparativ i superlativ
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 28.&lt;/ref&gt;

* Pozitiv: ''illo es tam habile quam te'' (on je tak spravny jako ty)
* Komparativ: ''illo es magis habile quam te'' ili ''illo es plus habile quam te'' (on je spravnějši od tebe) i ''illo es minus habile quam te'' (on je mněje spravny od tebe)
* Superlativ: ''maxim de...'' i ''minim de...''

#### Nepravilnosti
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 29.&lt;/ref&gt;
* Bono: meliore: optimo
* Malo: pejore: pessimo
* Magno: majore: maximo
* Parvo: minore: minimo

### Členy

Jako v latini, ni određeny ni neodređeny člen ne postoji v Latino sine flexione. Kogda je potrebno, mogu byti prevedene zaimenicami ili slovami jako ''illo'' (to, tamto), ''isto'' ili ''hoc'' (tuto), ili ''uno'' (jedny):

* Da ad me libro = daj mi (tu) knigu
* Da ad me hoc (isto) libro = daj mi tutu knigu
* Da ad me illo libro = daj mi tamtu knigu
* Da ad me uno libro = daj mi jednu knigu
* Da ad me illo meo libro = daj mi tamtu moju knigu
* Da ad me uno meo libro = daj mi jednu moju knigu

## Čislovniky

**Medžuslovjansky/Меџусловјанскы:**

Źródło:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf]. Numeratione: p. 30-31.&lt;/ref&gt;

* **Glavne čislovniky (kardinalne):** 1 ''jedyn'' (uno), 2 ''dva'' (duo), 3 ''tri'' (tres), 4 ''četyri'' (quatuor), 5 ''pet'' (quinque), 6 ''šest'' (sex), 7 ''sedem'' (septem), 8 ''osem'' (octo), 9 ''devet'' (novem), 10 ''deset'' (decem), 20 ''dvadeset'' (viginti), 30 ''trideset'' (triginta), 40 ''štirideset'' (quadraginta), 50 ''petdeset'' (quinquaginta), 60 ''šestdeset'' (sexaginta), 70 ''sedemdeset'' (septuaginta), 80 ''osemdeset'' (octoginta), 90 ''devetdeset'' (nonaginta), 100 ''sto'' (centum), 1.000 ''tysiąc'' (mille), 1.000.000 ''milion'' (millione)
* **Glavne čislovniky (pokračovanje):** 11 ''jedynnaće'' (decem-uno), 12 ''dvanacja'' (decem-duo), 19 ''devetnaće'' (decem-novem), 21 ''dvadeset jedyn'' (viginti-uno), 101 ''sto (i) jedyn'' (centum (et) uno), 102 ''sto (i) dva'' (centum (et) duo), 200 ''dvě stě'' (duo cento), 300 ''tri sta'' (tres cento)
* **Redne čislovniky (ordinalne):** 1° ''pierwy'' (primo), 2° ''vtory'' (secundo), 3° ''tretij'' (tertio), 4° ''četvrty'' (quarto), 5° ''pjaty'' (quinto), 6° ''šesty'' (sexto), 7° ''sédy'' (septimo), 8° ''ósmy'' (octavo), 9° ''devjaty'' (nono), 10° ''desjaty'' (decimo), 20° ''dvadesiaty'' (vigesimo), 30° ''tridsiaty'' (trigesimo), 40° ''štiridsiaty'' (quadragesimo), 50° ''petdesiaty'' (quinquagesimo), 60° ''šestdesiaty'' (sexagesimo), 70° ''sedemdesiaty'' (septuagesimo), 80° ''osemdesiaty'' (octogesimo), 90° ''devetdesiaty'' (nonagesimo), 100° ''sotny'' (centesimo), 1.000° ''tysiąčny'' (millesimo), 1.000.000 ''milionowy'' (millionesimo)
* **Redne čislovniky (pokračovanje):** 45° ''štiridsiaty pjaty'' (quadragesimo quinto) abo ''štirideset pjaty'' (quadraginta quinto), 58° ''petdesiaty ósmy'' (quinquagesimo octavo) abo ''petdeset ósmy'' (quinquaginta octavo), 345° ''tri sta štirideset pjaty'' (tres cento quadraginta quinto)
* **Množitelne čislovniky:** ''jedyn raz'' (uno vice – once), ''dva razy'' (duo vice – twice), ''tri razy'' (tres vice – three times)

---

## Przykłady języka

{{quotation
| ''Latino es lingua internationale in occidente de Europa ab tempore de imperio romano, per toto medio aevo, et in scientia usque ultimo seculo. Seculo vigesimo es primo que non habe lingua commune. Hodie quasi omne auctore scribe in proprio lingua nationale, id es in plure lingua neo-latino, in plure germanico, in plure slavo, in nipponico et alio. Tale multitudine de linguas in labores de interesse commune ad toto humanitate constitute magno obstaculo ad progressu.''
| Latina była medžunarodnym językom na zapadě Evropy od vremena Rimskogo imperija, cělym středověkom, i v naukah do posledněgo stoletja. Dvadcate stoleće je prve, ktore nima občny język. Dnes skoro vsi avtory pišu v svojih narodnyh językih, to jest v novo-latinskih, germanskih, slovjanskih, japonskom i drugih. Taka množina językov v dělah občego interesa za vsu ludzkost stvara veliku překážku progresu.
}}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Otče naš (The Lord's Prayer)
|-
! scope=&quot;row&quot; | Latino sine flexione verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Interlingua]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Latina]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;row&quot; | Angličsky ([[English Language Liturgical Consultation|ELLC]] - 1988)
|-
| {{lang|la-peano|&lt;poem&gt;Nostro patre, qui es in caelos,
que tuo nomine fi sanctificato;
que tuo regno adveni;
que tuo voluntate es facto
sicut in caelo et in terra.
Da hodie ad nos nostro pane quotidiano,
et remitte ad nos nostro debitos,
sicut et nos remitte ad nostro debitores.
Et non induce nos in tentatione,
sed libera nos ab malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|ia|&lt;poem&gt;Patre nostre, qui es in le celos,
que tu nomine sia sanctificate;
que tu regno veni;
que tu voluntate sia facite
como in le celo, etiam super le terra.
Da nos hodie nostre pan quotidian,
e pardona a nos nostre debitas
como etiam nos los pardona a nostre debitores.
E non induce nos in tentation,
sed libera nos del mal.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|la|&lt;poem&gt;Pater noster, qui es in caelis,
sanctificetur nomen tuum.
Adveniat regnum tuum.
Fiat voluntas tua,
sicut in caelo, et in terra.
Panem nostrum quotidianum da nobis hodie,
et dimitte nobis debita nostra,
sicut et nos dimittimus debitoribus nostris.
Et ne nos inducas in tentationem,
sed libera nos a malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| &lt;poem&gt;Otče naš, ktory je na nebesah,
nech svęti se imę Tvoje;
nech prijde kraljevstvo Tvoje;
nech budje volja Tvoja,
kako na nebu, tako i na zemji.
Hlěb naš vsakodenny daj nam dnes;
i odpusti nam našy grěhy,
kako i my odpušćajemo našym grěšnikom.
I ne vvedi nas v napastovanje,
ale izbavi nas od zlogo.
Amin.&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Our Father (who are) in heaven,
hallowed be your name,
your kingdom come,
your will be done,
on earth as in heaven.
Give us today our daily bread.
Forgive us our sins
as we forgive those who sin against us.
Save us from the time of trial
and deliver us from evil.
Amen.&lt;/poem&gt;
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Latinske poslovice prevedene do Latino sine flexione i Medžuslovjanskogo
|-
! scope=&quot;col&quot; | Latina
! scope=&quot;col&quot; | Latino sine flexione
! scope=&quot;col&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;col&quot; | Angličsky
|-
| [[Vox populi, vox Dei]].
| Voce de populo, voce de Deo.
| Hlas ludu, hlas Božy.
| The voice of the people is the voice of God.
|-
| [[Hodie mihi, cras tibi]].
| Hodie ad me, cras ad te.
| Dnes mně, sutra tebě.
| It is my lot today, yours to-morrow.
|-
| Gratia gratiam generat, lis litem.
| Gratia genera gratia, lite genera lite.
| Dobrota rodi dobrotu, svada rodi svadu.
| Goodwill begets goodwill, bickering begets bickering.
|-
| In medio stat virtus.
| Virtute sta in medio.
| Cnota stoji v sredině.
| Virtue stands in the middle.
|-
| Qui non laborat, non manducet.
| Qui non labora, non debe manducare.
| Kto ne rabota, neka ne jě.
| [[He who does not work, neither shall he eat]].
|-
| Medice, cura te ipsum.
| Medico, cura te ipso.
| Lěkarju, izcěli sebe samogo.
| [[Physician, heal thyself]].
|-
| [[De gustibus non est disputandum]].
| Nos non debe disputare de gustu.
| O vkusah ne dyskutujemo.
| There is no disputing about tastes.
|-
| Ars imitatio naturae est.
| Arte imita natura.
| Umětnost imituje prirodu.
| Art imitates nature.
|-
| [[Glossary of ancient Roman religion#do ut des|Do ut des]].
| Me da ut te da.
| Dajem, byś ty dal.
| I give so that you give.
|-
| Designatio unius est exclusio alterius.
| Qui designa uno, exclude alio.
| Kto izbira jedyn, isklučuje drugogo.
| Who chooses one excludes another.
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Publius Cornelius Tacitus]], ''De origine et situ Germanorum (Germania)'' (fragmentum initiale)
! [[Latina]] classica (ex [http://la.wikisource.org/wiki/De_origine_et_situ_Germanorum_(Germania) Vicifonte])
! Latino sine flexione / Interlingua (IL) de [[Academia pro Interlingua|A.p.I.]]
! Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! Angličsky (translated by [[Alfred John Church|A.J. Church]] and W.J. Brodribb, 1876)
|-
| {{lang|la|Germania omnis a Gallis Raetisque et Pannoniis Rheno et Danuvio fluminibus, a Sarmatis Dacisque mutuo metu aut montibus separatur: cetera Oceanus ambit, latos sinus et insularum inmensa spatia complectens, nuper cognitis quibusdam gentibus ac regibus, quos bellum aperuit. Rhenus, Raeticarum Alpium inaccesso ac praecipiti vertice ortus, modico flexu in occidentem versus septentrionali Oceano miscetur. Danuvius molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus pluris populos adit, donec in Ponticum mare sex meatibus erumpat: septimum os paludibus hauritur.}}
| {{lang|la-peano|Fluvios Rheno et Danuvio separa toto Germania ab Gallos, Raetos et Pannonios; montes, aut metu mutuo, separa illo ab Sarmatas et Dacos: Oceano ambi ceteros, complectente sinus lato de mari et spatios immenso de insulas, ad certo gentes et reges recente cognito, aperto ab bello. Rheno, orto in vertice inaccesso et praecipite de Alpes Raetico, flecte se parvo versus occidente et misce se in Oceano septentrionale. Danuvio, effuso in jugo molle et clemente edito de monte Abnoba, visita plure populo, usque illo erumpe in mari Pontico per sex cursu: ore septimo perde se in paludes.}}
| {{lang|la-peano|Reka Ryn i Dunaj děliju vsu Germaniju od Galov, Retov i Pannonov; gory, abo vzajemny strah, děliju ju od Sarmatov i Dakov: Oceano okruža ostale, obymajući široke zalivy i bezměrne prostore ostrovov, gdzie nektore plemena i krali su nam novo znani, otkryti vojnom. Ryn, izvirujući iz nedostupne i strmne vysiny Retijskih Alp, skręča se malo k zapadu i směšava se s Sjevernym Oceanom. Dunaj, izlivajući se s blagog i łagodno podignutogo hrbta gory Abnoby, posěća mnoge narody, dok konačno ne prorve se kroz šest rukavov v Pontsko more; sedmy usta ginu v močvarah.}}
| Germany as a whole is separated from the Galli, the Rhaeti, and Pannonii, by the rivers Rhine and Danube; mountain ranges, or the fear which each feels for the other, divide it from the Sarmatae and Daci. Elsewhere ocean girds it, embracing broad peninsulas and islands of unexplored extent, where certain tribes and kings are newly known to us, revealed by war. The Rhine springs from a precipitous and inaccessible height of the Rhaetian Alps, bends slightly westward, and mingles with the Northern Ocean. The Danube pours down from the gradual and gently rising slope of Mount Abnoba, and visits many nations, to force its way at last through six channels into the Pontus; a seventh mouth is lost in marshes.
|-
|}

---

## Kritika 

Peano formalno branil maksimu, že ''najlěpša gramatika je bez gramatiky'', imajući na umě przykład [[Činski jazyk|Činskogo języka]]. (V modernoj lingvistice, na protivječje popularnomu i Peanovomu užitju, ''[[gramatika]]'' ne označa samo [[Morfologija (lingvistika)|morfologične]] struktury, ale takože [[syntax|syntaxu]] i [[fonologija|fonologiju]], na pr., ktore oba Latino sine flexione i Činski ješte imaju. V tom smyslu, &quot;języky bez gramatiky&quot; ne mogu egzistovati.&lt;ref&gt;{{Citation|last=Anderson|first=Catherine|title=1.4 Fundamental Properties of Language|url=https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language//|work=Essentials of Linguistics|date=15 March 2018|publisher=McMaster University|language=en|access-date=2021-11-19|archive-date=2021-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20211119192229/https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;) Podle [[Lancelot Hogben|Lancelota Hogbena]], Peanovo Interlingua ješte sdělja glavnu manu s mnogimi drugimi [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnymi językami]], majući &quot;abo priveć gramatiky zlého typu, abo nedostatok pravej&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;10) Hogben argumentuje, že priněmňe imenice i glagoly by měly byti łahko različene po charakterističnyh zakončenjah, aby čitatel mogł łahko dobiti početno razuměnje věty. Tedy, v Peanovom Interlingua, glagoly by mogły dobiti nektoru specifičnu, standardizovanu verbalnu formu, kao [[infinitiv]], ktory je dostatočny v latinskoj [[nepřima reč|nepřimej reči]]. Uměsto togo, surovy imperativ je predloženy v ''De Latino Sine Flexione'':

{{ quotation
| Lingua latino habet discurso directo, ut: &quot;''Amicitia inter malos esse non potest&quot;'', et discurso indirecto: &quot;(''Verum est'' ) ''amicitiam inter malos esse non posse&quot;''. Si nos utimur semper de discurso indirecto, in verbo evanescit desinentia de persona, de modo, et saepe de tempore. Sumimus ergo nomen inflexibile (...), sub forma magis simplice, qui es imperativo.
| [''Překlad:''] Latinski język ima direktnu reč, kao: &quot;''Prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;'', i indirektnu reč: &quot;(''Je pravda, že'') ''prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;''. Ako vsegda koristamo indirektnu reč, na glagolu izčezavaju zakončenja osoby, načina, i (často) vremena. Tedy beremo nesklonjivu imenicu (...), v najjednostavnijoj formě, ktora je imperativ.
| Peano (1903, § 4)
}}

Podle Hogbena, druga prepreka je nedostatak čistogo [[člen (gramatika)|člena]], ktory by mogł jasno označiti imenice. Však, Peano někdy predlagal, že ''illo'' (to) i ''uno'' (jedyn) by mogły być koristane kao členy.

Još jedanput podle Hogbena, syntaxa Peanovogo Interlingua ostala konservativna:

{{quotation
| [Peanovo Interlingua] (...) ima aristokratičnu indiferentnost k potřebě prostyh pravil za konstrukciju vět. Fakt je, że nijedyn pionir jezykovogo planiranja – a już ně Peano – ne poduzeł zadatju istraživanja, ktore pravila porjadka slov najviše prispevaju k vnutrennej jasnotě značenja i łahkosti rozpoznavanja.
| Lancelot Hogben (1943, p. 11).
}}

Pregledajući listu znanijih latinskih nazvov, možemo zaključiti da je sekvenca ''imenica-pridavnik'' norma v latini, ali obrnuta sekvenca je takože aktualna.&lt;ref name=&quot;latinosineflexio&quot;&gt;&quot;Note on Peano's Interlingua&quot; [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130622120941/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota |date=2013-06-22 }}. Updated: June 2014.&lt;/ref&gt; Odnos je preko 2 prema 1 v listě latinskih nazvov komentovanyh od Stroha.&lt;ref&gt;Stroh, Wilfried (2009). ''Le latin est mort. Vive la latin!'' [2007. ''Latein ist tot, es lebe Latein'']. Paris: Les Belles Lettres. {{ISBN|978-2-251-34601-4}}.&lt;/ref&gt; N.pr. &quot;''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica|Principia Mathematica]]''&quot;.
Čo se tiče sekvence ''nominativ-genitiv'', to může być norma v latini v sličnom odnosu. N.pr. &quot;''[[Systema Naturae]]''&quot;. Zaista, sekvenca ''nominativ-genitiv'' mora vsegda być norma v Peanovom Interlingua, jer predlog ''de'' mora uvesti genitiv. Tedy, ''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica]]'' by se pretvorilo v ''Principio Mathematico '''de''' Philosophia Naturale''. Pošto je funkcija i pridavnika i genitiva často ista, možemo zaključiti da sekvenca ''imenica-pridavnik'' może vsegda być norma.

{{ quotation
| Adiectivo qui deriva ab sustantivo vale genitivo: &quot;aureo&quot;, &quot;de auro&quot;.
| [''Překlad:''] Pridavnik izvedeny od imenice je ekvivalent genitivu: &quot;zlatny&quot;, &quot;od zlata&quot;.
| Peano (1903, § 6).
}}

---

## Takože vidźte

{{Portal|Konstruovane języky}}

* [[Medžuslovjansky/Меџусловјанскы]] (Interslavic)

---

## Odkazy 

{{reflist}}

---

## Eksterny linky 

* [http://mono.eik.bme.hu/~galantai/LSF/ Instituto pro Latino sine flexione] - Stranka v Latino sine flexione; Peanove originalne spisy o tom języku, blog v Latino sine flexione, itd.
* [http://latinosineflexione.wordpress.com Blog v Latino sine Flexione]
* (Latino sine flexione) [[:oldwikisource:100 exemplo de Interlingua|100 exemplo de Interlingua, ab Giuseppe Peano]]
* (Latino sine flexione) [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ Revista &quot;Discussiones&quot;, de Academia Pro Interlingua (1909-13)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160216053722/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ |date=2016-02-16 }}
* [http://nuntios.blogspot.com/search/label/Latino%20sine%20Flexione Nuntios: Latino sine Flexione] na http://nuntios.blogspot.com/

{{Konstruovane języky}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Pojednostavjene języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky predstavlene v 1900-ih]]
[[Kategorija:1903 wprowadzenja]]
[[Kategorija:Formy latiny]]
[[Kategorija:Izolujuće języky]]</text>
      <sha1>68r26qfc2pnypix1oilxpr08vfzr3da</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45204</id>
      <parentid>45203</parentid>
      <timestamp>2026-08-07T23:54:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Lpoj50</username>
        <id>718</id>
      </contributor>
      <origin>45204</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36670" sha1="mkp5w37s7j2xucj684uv2d6si5g12dv" xml:space="preserve"> {{short description|Latinsky-bazovany medžunarodny pomoćny język}} 
{{Not to be confused with|Interlingua}}
{{infobox language
| altname          = ''Interlingua''
| nativename       = IL de A.p.I.
| pronunciation    = {{IPA|[laˈtino ˈsine fleksiˈone]}}
| image            = Interlingua_sign_1911.jpg
| imagecaption     = Interlingua znak v 1911
| creator          = [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom [[Giuseppe Peano]]
| created          = 1887–1914&lt;ref&gt;''Grammatico'' sekcija ''Vocabulario Commune'', 1915 {{URL|https://sites.google.com/site/latinosineflexio/-1915-vocabulario-pre#grammatica}}&lt;/ref&gt;
| setting          = [[Medžunarodny pomoćny język]]
| familycolor      = Indo-evropsky
| fam2             = [[Italski języky|Italski]], [[Medžunarodny pomoćny język|Pomoćny język]]
| fam3             = [[Latino-faliski języky|Latino-faliski]], [[A posteriori język]]
| script           = [[Latinski alfabet]]&amp;nbsp;&lt;!--&amp;nbsp; needed to prevent default link to Latin script--&gt;
| fam4             = [[Latina]], [[Kontrolovany język]]
| ancestor         = [[Neo-latina]]
| posteriori       = Bazovany na [[Latina|Latini]], ale influencovany idejami v drugih [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnyh językih]]
| agency           = [[Academia pro Interlingua]] (–1945), děl Peano i ApI (na pr. Discussiones 1909–1915)
| ietf             = la-peano
| iso3             = ilc
| glotto           = none
| notice           = IPA
| name             = Latino sine flexione
| iso3comment      = (odrinuły)
}}

'''Latino sine flexione''' (&quot;[[Latina]] bez [[infleksija|infleksij]]&quot;), '''Interlingua de Academia pro Interlingua''' ('''IL de ApI''') ili '''Peanovo Interlingua''' (skraćeno '''IL''') je [[medžunarodny pomoćny język]] sastavjeny od [[Academia pro Interlingua]] pod predsedateljstvom italskogo matematika [[Giuseppe Peano]] (1858–1932) od 1887 do 1914. To je pojednostavjena verzija [[Latina|Latine]] i zadržava svoj [[leksikon|slovnik]].

Interlingua-IL byla opisana v žurnale ''[[Revue de Mathématiques]]'' v članku iz 1903 pod naslovom ''De Latino Sine Flexione, Lingua Auxiliare Internationale'' (znači ''O Latini bez Infleksij, Medžunarodny Pomoćny Język''),&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1903). ''[http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm De Latino Sine Flexione. Lingua Auxiliare Internationale] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210504093022/http://www.gutenberg.org/files/35803/35803-h/35803-h.htm |date=2021-05-04 }}'', ''Revista de Mathematica'' (''Revue de Mathématiques''), Tomo VIII, pp. 74-83. Fratres Bocca Editores: Torino.&lt;/ref&gt; ktory objasnil razlog za jeje stvorenje. Članek argumentoval, že druge pomoćne języky ne su potrebne, jer latina je već utvrđena jako světovy medžunarodny język. Članek je napisany v klasičnoj latini, ale postupno je izgubil svoje [[infleksija|infleksije]] dok ne ostały żadne.

Językove kody [[ISO 639]]: [[ISO 639-2]] i -1 były pożądane 23 julija 2017 v Biblioteki Kongresa (predložene: ''IL'' i ''ILA''); [[ISO-639-3]] był pożądany 10 avgusta 2017 v SIL (predloženy: ''ILC'') i był odrinuły 23 janvara 2018.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|title=2017-022 &amp;#124; Iso 639-3|access-date=2020-12-30|archive-date=2021-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420072045/https://iso639-3.sil.org/request/2017-022|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

## Historija

V 1903, Peano publikoval članek ''De Latino Sine Flexione'' da bi predstavil svoj język.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V tom dělě, Peano citoval seriju sugestij od [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniza]] o pojednostavjenoj formi latine.&lt;ref&gt;[[Louis Couturat|Couturat, Louis]] (1901). ''La Logique de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Couturat, Louis (1903). ''Opuscules et fragments inédits de Leibniz''. Paris.&lt;/ref&gt; Članek izgledał jako serjezny razvoj ideje, i Peano potom stekl reputaciju medźu pokretom za pomoćne języky.

V 1904, Peano poduzeł esej o načinu kako dobiti minimalnu gramatiku eventualne minimalne latine (''Latino minimo''), s minimalnym slovnikom čisto medžunarodnym.&lt;ref name=&quot;vocabulario&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1904). ''Vocabulario de Latino internationale comparato cum Anglo, Franco, Germano, Hispano, Italo, Russo, Græco et Sanscrito'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160323111121/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1904 |date=2016-03-23 }}. Torino.&lt;/ref&gt;

Peano i nektory kolegowie publikovali članky v Latino sine flexione několiko let v ''Revue de Mathématiques''. Zbog svoje želje da dokaže že to je zaista medžunarodny język, Peano smělo publikoval konačnu ediciju svojego znamogo [[Formulario mathematico]] v Latino sine flexione. Však, kako [[Hubert Kennedy]] priměćuje, većina matematikow była odvraćena od uměleho izgleda języka i ne probali da čytaju go.&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot;&gt;Kennedy, Hubert (2006). ''Peano. Life and Works of Giuseppe Peano''. Concord, CA: Peremptory Publications: p. 169 (''a''), p. 185 (''b'').&lt;/ref&gt;

V oktobru 1907, Peano był na [[Collège de France]] v [[Paris|Parizu]] da bi učestvoval v [[Delegacija za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka|Delegaciji za Prijatje Medžunarodnogo Pomoćnogo Języka]]. Po tomu že deklaroval za Latino sine flexione da bude prijato, konačno ne mogł učestvovati v konačnom glasovanju, zbog radnyh del v Turine.&lt;ref&gt;Academia pro Interlingua (Nov. 1909). Délégation pour l'Adoption d'une Langue Auxiliaire Internationale [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160411124140/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/home#1909:37 |date=2016-04-11 }}. Discussiones (2): p. 37-9.&lt;/ref&gt;

26 decembra 1908, Peano był izbrany članom i direktorom ''Akademi internasional de lingu universal'' koji ješte koristil [[Idiom Neutral]], ktory był preosnovan jedan rok pozdněje pod nazvom [[Academia pro Interlingua]]. Každy akademik mogł koristiti svoju ljubimu formu Interlingue, termin byvši na početku koristany v općem smyslu jako sinonim za medžunarodny język, ali ubrzo počel byti posebno koristany za označavanje reformovane Latino sine flexione bazovane na občnyh pravilih ktore akademiki dosegali častym glasovanjem. Tako, nazv Interlingua ubrzo počel označavati język evolvujući od Akademije Pro Interlingua,&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; s odgovarajućim skraćenjem ''IL''.

Však, každy član był slobodny pisati v svojem osobnom stylu, i zaista nektory članovi predlagali radikalne reformy ktore konačno mogły skončiti jako nezavisne języky (na pr. Michauxov Romanal ili De Wahlov [[Interlingue]]). Zbog togo, nazv ''Peanovo Interlingua'' ili ''Interlingua (IL)''&lt;ref name=&quot;H Kennedy&quot; /&gt; może być smatran najtočnijim za posebny standard od Peano. (Jako je najdeno v &quot;Interglossa and its predecessors&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot;&gt;Hogben, Lancelot (1943). ''Interglossa. A draft of an auxiliary for a democratic world order, being an attempt to apply semantic principles to language design''. [https://sites.google.com/site/interglossa1943/contents] Harmondsworth, Middlesex, Eng. / New York: Penguin Books: p. 10-11. OCLC 1265553.&lt;/ref&gt;)

Diskusije da bi se dosegł standardno Interlingua mogu byti vidźene na stranicah ''Discussiones'', oficijalnogo žurnala Akademije pro Interlingua od 1909 do 1913. Te i slědujuće žurnaly akademije były nedavno publikovane na CD-Romu od matematičkogo departmana Univerzity v [[Turin]]e,&lt;ref&gt;Silvia Roero, Clara (coord.) (2003). ''Le Riviste di Giuseppe Peano'' {{cite web|url=http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |title=Dipartimento di Matematica - Università di Torino |access-date=2011-03-01 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722063830/http://www.dm.unito.it/collanacdrom/index.html |archive-date=2011-07-22 }} (CD-Rom N. 4). Dipartimento di Matematica dell' Università di Torino.&lt;/ref&gt; mesto gdźe Peano razvijal svoje učenje i istraživanje.

Pošto ''De Latino Sine Flexione'' był postavil princip da se uzmu latinske imenice ili v ablatyvnoj ili nominatyvnoj formě ({{lang|la|nomen}} był preferovany pred {{lang|la|nomine}}), v 1909 Peano publikoval slovnik da bi pomogł pri izboru pravilne forme vsake imenice,&lt;ref&gt;Peano, Giuseppe (1909). ''Vocabulario Commune ad linguas de Europa'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160421231112/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1909 |date=2016-04-21 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt; ali esencijalna vrednost Peanovogo Interlingua była że leksikon może być najden priamo v vsakom latinskom slovniku (przez dobivanje [[tematyčna vokala|tematyčne vokaly]] od [[korjen|korjena]] iz genityvneho zakončenja, to jest: ''-a -o -e -u -e'' iz ''-ae -i -is -us -ei'').
Konačno, veliky slovnik s 14.000 slovami był publikovan v 1915.&lt;ref name=&quot;Peano&quot;&gt;Peano, Giuseppe (1915). ''Vocabulario Commune ad Latino-Italiano-Français-English-Deutsch pro usu de interlinguistas'' [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150105223741/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/vocabulario-1915 |date=2015-01-05 }}. Cavoretto - Torino.&lt;/ref&gt;

Reformovane [[Interlingua]] było predstavlene v 1951 od [[Alexander Gode|Alexandra Gode]] jako poslednji direktor [[Medžunarodna Asocijacija za Pomoćne Języky|Medžunarodne Asocijacije za Pomoćne Języky]]. Trvdilo se že je nezavisno od Peanovogo Interlingua, jer je razvilo novu metodu za detekciju ''najnovših občnyh prototypov''. Ali ta metoda obično vodi do latinskogo ablatyvu, tako že većina slovnika Peanovogo Interlingua by była zadržana. Shodno tomu, sam nazv ''Interlingua'' był zadržany, ali bylo prijato odlično skraćenje: ''IA'' umesto ''IL''.

## Alfabet i izgovor

{|class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; table-layout:fixed&quot;
|+ Interlingua alfabet i digrafy, s typičnymi izgovorami
|-
! [[Velike bukvy]] 
| [[A]]
| [[Ae (digraf)|Ae]]
| [[B]]
| [[C]]
| [[Ch (digraf)|Ch]]
| [[D]]
| [[E]]
| [[F]]
| [[G]]
| [[H]]
| [[I]]
| [[J]]
| [[K]]
| [[L]]
| [[M]]
| [[N]]
| [[O]]
| [[Oe (digraf)|Oe]]
| [[P]]
| [[Ph (digraf)|Ph]]
| [[Q]]u
| [[R]]
| [[Rh (digraf)|Rh]]
| [[S]]
| [[T]]
| [[Th (digraf)|Th]]
| [[U]]
| [[V]]
| [[W]]
| [[X]]
| [[Y]]
| [[Z]]
|-
! [[Male bukvy]]
| a
| ae
| b
| c
| ch
| d
| e
| f
| g
| h
| i
| j
| k
| l
| m
| n
| o
| oe
| p
| ph
| qu
| r
| rh
| s
| t
| th
| u
| v
| w
| x
| y
| z
|-
! {{small|{{nowrap|Odlične izgovory ([[Medžunarodny fonetičny alfabet|IPA]])}}}}
|rowspan=2|{{IPAlink|a}}
|{{IPAlink|ai̯}}
|rowspan=2|{{nowrap|{{IPAlink|b}}, {{IPAlink|p}}}}
|rowspan=2|{{IPAlink|k}}
|{{IPAlink|kʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|d}}
|rowspan=2|{{IPAlink|e}}
|rowspan=2|{{IPAlink|f}}
|rowspan=2|{{IPAlink|ɡ}}
|{{IPAlink|h}}
|rowspan=2|{{IPAlink|i}}
|rowspan=2|{{IPAlink|j}}
|rowspan=2|{{IPAlink|k}}
|rowspan=2|{{IPAlink|l}}
|rowspan=2|{{IPAlink|m}}
|rowspan=2|{{IPAlink|n}}
|rowspan=2|{{IPAlink|o}}
|{{IPAlink|oi̯}}
|rowspan=2|{{IPAlink|p}}
|{{IPAlink|pʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|kʷ}}
|colspan=2 rowspan=2|{{IPAlink|r}}
|rowspan=2|{{IPAlink|s}}
|rowspan=2|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|tʰ}}
|rowspan=2|{{IPAlink|u}}
|{{IPAlink|w}}
|{{IPAlink|w}}
|rowspan=2|ks
|{{IPAlink|y}}
|rowspan=2|{{IPAlink|z}}
|-
! {{small|Spojene izgovory}}
|{{IPAlink|e}}
|{{IPAlink|k}}
| -
|{{IPAlink|e}}
|{{nowrap|{{IPAlink|p}}, {{IPAlink|f}}}}
|{{IPAlink|t}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|v}}
|{{IPAlink|i}}
|}

{{Anchor|Vowels}}Po Peanovomu vodiču za język iz 1931, &quot;većina interlingvistov je za staru latinsku izgovoru.&quot; To daje izgovoru vokalov takto:

* a—jako v f'''a'''ther: {{IPA|[a]}}
* e—jako v th'''e'''y: {{IPA|[e]}}
* i—jako v f'''ee'''t: {{IPA|[i]}}
* o—jako v t'''o'''ne: {{IPA|[o]}}
* u—jako v r'''u'''le: {{IPA|[u]}}
* y—jako francuska '''u''': {{IPA|[y]}}
* j—jako v '''y'''es: {{IPA|[j]}}
* ae—jako v '''eye''': {{IPA|[ai̯]}}
* oe—jako v b'''oy''': {{IPA|[oi̯]}}

{{Anchor|Consonants}}Konsonanty su izgovarane većinom jako v anglijskom, s slědujućimi objasnjenjami:

* b—jako anglijsko b, ale jako p ako je slěduje s ili t: {{IPA|[b, p]}}
* g—jako g v '''g'''o, '''g'''et: {{IPA|[ɡ]}}
* h—němo v rh inače jako anglijsko h: {{IPA|[h]}}
* qu—jako qu v '''qu'''arrel: {{IPA|[kʷ]}}
* r—jako v co'''rr'''{{not a typo|ect}} (drhtava): {{IPA|[r]}}
* v—jako anglijsko w.: {{IPA|[w]}}
* x—jako ks.: {{IPA|[ks]}}
* ch, ph, th—jako c, p, t v '''c'''an, '''p'''an, '''t'''an: {{IPA|[kʰ, pʰ, tʰ]}}
* c—jako k vsegda, jako v s'''c'''an, s'''c'''at: {{IPA|[k]}} (ne aspirovana)
* p—jako v s'''p'''an
* t—jako v s'''t'''and

{{Anchor|Variant pronunciations}}Ne vsi konsonanty i vokaly su izgovarane odlično od vsih ljudij. Slědujuće variantne izgovory su dozvolene:

* y jako {{angle bracket|i}} 
* ae i oe jako {{angle bracket|e}}
* h němo
* ch, ph, th jako {{angle bracket|c, p, t}}
* ph jako {{angle bracket|f}}
* v jako anglijsko v, {{IPA|[v]}}
* w jako anglijsko v

{{Anchor|Stress}}[[Naglas|Naglas]] je bazovany na klasičnom latinskom pravilu:

* Slova s dvěma sylabami imaju naglas na [[penult]]u.
* Slova s trima ili više sylabami imaju naglas na penultu jedino ako je težky (zatvoreny ili imal dugy vokal v Klasičnoj Latini), inače na [[antepenult]]u&lt;ref name=&quot;Peano&quot; /&gt;  (p. xii).
Sekundarny naglas może być postavjeny kogda je potrebno jako govornik smatra odgovarajućim.

## Časti řeči

Iako Peano odstranil infleksije latine od [[imenica|imenic]] i [[pridjevnik|pridjevnikov]], ne odstranil potpuno [[gramatičny rod|gramatičny rod]], dozvoljajući opciju [[žensky rod|ženskogo]] zakončenja za [[wikt:occupation|profesije]]. Rod životinov je neproměnlivy. Vse formy imenic se končaju na [[vokal]] i su vzete iz [[ablatyvny padež|ablatyvnogo padeža]], ali jako to ne bylo navedeno v većini latinskih slovnikov, on dal pravilo za jeje izvodenje iz [[genityvny padež|genityvnogo padeža]]. Množina nie je potrebna kogda nie je potrebna, jako kogda je číslo naznačeno, množina może być čitana iz konteksta, i tako dale; však Peano daje opciju koristiti sufix -s da bi je označil kogda je potrebno. [[Glagol|Glagoly]] imaju malo [[infleksija|infleksij]] konjugacije; vremena i načiny su umesto togo označene glagolskymi dopolniteljami. Rezultat je změna na [[slovosled|pozicionalny język]].

### Častice

Častice ktore nemaju infleksiju v klasičnoj latini su koristene v svojej prirodnoj formě:

* ''Supra, infra, intra, extra''... (ale ''superiore, inferiore, interiore, exteriore'' iz ''superior, -oris'' i tako dale.)
* ''Super, subter, inter, praeter, semper''... (ale ''nostro, vestro, dextro...'' iz ''noster, -tra, -trum'' i tako dale.)
* ''Tres, quattuor, quinque, sex, septem, octo, novem, decem''... (ale ''uno'' iz ''unus, -a, -um''; ''duo'' iz ''duo, -ae, -o''; ''nullo'' iz ''nullus, -a, -um''; ''multo'' iz ''multus, -a, -um'', itd.)

### Imenice

Forma imenic zavisi od latinskih deklinacij.

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! Latinski deklinacijny broj (genityvne zakončenje)
| 1: -ae
| 2: -i
| 3: -is
| 4: -us
| 5: -ei
|-
! Latino zakončenje
| -a
| -o
| -e
| -u
| -e
|}

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;col&quot; |Latinska deklinacija/nominativna forma
! scope=&quot;col&quot; | Latinsky genitiv
! scope=&quot;col&quot; | Latino (latinsky ablatyv)
! scope=&quot;col&quot; | Anglijsky
|-
| 1.: rosa
| ros'''ae'''
| ros'''a'''
| rose
|-
| 2.: laurus
| laur'''i'''
| laur'''o'''
| laurel
|-
| 3.: pax
| pac'''is'''
| pac'''e'''
| peace
|-
| 4.: casus
| cas'''us'''
| cas'''u'''
| case
|-
| 5.: series
| seri'''ei'''
| seri'''e'''
| series
|}

Te vlastne imenice pisane latinskim alfabetom su zadržane čim bliže originalu jako je moguće. Slědujuće su priměry: München, New York, Roma, Giovanni.

### Zaimenice
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Pronomines: p. 29.&lt;/ref&gt;

* Osobne

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! scope=&quot;row&quot; | Broj
! scope=&quot;col&quot; | Jednina
! scope=&quot;col&quot; | Množina
|-
! scope=&quot;row&quot; | 1. osoba
| me
| nos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 2. osoba
| te
| vos
|-
! scope=&quot;row&quot; | 3. osoba
| illo (mužsky), illa (žensky), id (sredny)
| illos
|-
! scope=&quot;row&quot; | Povratna
| se
| se
|}

* Ukazatelne: ''illo'' (tamty, jako v &quot;tamta kniga&quot;), ''isto'' (tuty, jako v &quot;tuta kniga&quot;), ''ipso'' (samo); za veznik: ''que'' (''me vide '''que''' illo es rapide'' = ja vidim '''že''' to je brzo)
* Prisvojne: ''meo'', ''tuo'', ''suo'', ''nostro'', ''vestro'', (''suo'')
* Odnosne i veznikove: ''qui'' (kto, ktory člověk), ''quod'' (ktory, ktora stvar)
* Povratna: ''se''
* Neodređene: ''un'', ''uno'' (''Jedny'' kaže...), ''ullo'' (ktorykoli), ''omne'' ili ''omni'' (vsy, vsaky, každy), ''aliquo'' (ktokoliv), ''nullo'' (ničto), ''nemo'' (nikto)

### Glagoly

Glagoly su formovane iz latine odbacivanjem konačnogo ''-re'' infinitivu. [[Gramatično vreme|Vreme]], [[Gramatičny način|Način]], itd., su označene časticami, pomoćnymi glagolami, ili prislovami, ale ničto nie je potrebno ako je smysl jasan iz konteksta. Ako je potrebno, prošlo vreme może być označeno predglagolskim ''e'', a buduće s ''i''.

Postoje posebna zakončenja za stvorenje [[infinitiv|infinitivu]] i [[particip|participov]]:

* Osnovna forma: ama (ljubi)
* Infinitiv: ama'''re''' (ljubiti)
* Pasivny particip: ama'''to''' (ljubjeny)
* Aktivny particip: ama'''nte''' (ljubeći)

#### Pobočna zakončenja
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

* Imperfekt (prošlo): ama'''ba''' (ljubil), lege'''ba''' (čytal)
* Futur: ama'''rà''' (bude ljubiti), lege'''rà''' (bude čytati)
* Kondicional: ama'''rè''' (by ljubil), lege'''rè''' (by čytal)

Zakončenja ''-rà'' i ''-rè'' su naglašene.

#### Složena vremena
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. De verbo: p. 10-25.&lt;/ref&gt;

Složena vremena mogu byti izražena pomoćnymi slovami:

* Perfekt: '''habe''' ama'''to''' (je ljubil)
* Futur: '''debe''' ama'''re''' / '''vol''' ama'''re''' / '''habe ad''' ama'''re''' (mora ljubiti / bude ljubiti / ima ljubiti)
* Trajna vremena: me '''es''' scribe'''nte''' (ja pišem)

### Pridjevniki i prislovi

Pridjevniki su formovani takto:

* Ako se nominativ srednjega roda konča na -e, latino forma se ne měnja.
* Ako se nominativ srednjega roda konča na -um, latino forma se měnja na -o: novum &gt; novo (novy).
* V vsih drugih slučajah, pridjevniki su formovani s ablatyvnim padežom iz genityvu, jako je to slučaj s imenicami.

Pridjevniki mogu byti koristene jako prislovi ako je kontekst jasan, ili ''cum mente'' ili ''in modo'' mogu byti koristene:

* Diligente (přilěžny): ''Cum mente diligente'', ''cum diligente mente'', ''in modo diligente'', ''in diligente modo'' = přilěžno.

#### Komparativ i superlativ
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 28.&lt;/ref&gt;

* Pozitiv: ''illo es tam habile quam te'' (on je tak spravny jako ty)
* Komparativ: ''illo es magis habile quam te'' ili ''illo es plus habile quam te'' (on je spravnějši od tebe) i ''illo es minus habile quam te'' (on je mněje spravny od tebe)
* Superlativ: ''maxim de...'' i ''minim de...''

#### Nepravilnosti
Izvor:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211003050659/https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf |date=2021-10-03 }}. Comparatione: p. 29.&lt;/ref&gt;
* Bono: meliore: optimo
* Malo: pejore: pessimo
* Magno: majore: maximo
* Parvo: minore: minimo

### Členy

Jako v latini, ni određeny ni neodređeny člen ne postoji v Latino sine flexione. Kogda je potrebno, mogu byti prevedene zaimenicami ili slovami jako ''illo'' (to, tamto), ''isto'' ili ''hoc'' (tuto), ili ''uno'' (jedny):

* Da ad me libro = daj mi (tu) knigu
* Da ad me hoc (isto) libro = daj mi tutu knigu
* Da ad me illo libro = daj mi tamtu knigu
* Da ad me uno libro = daj mi jednu knigu
* Da ad me illo meo libro = daj mi tamtu moju knigu
* Da ad me uno meo libro = daj mi jednu moju knigu

## Čislovniky

**Medžuslovjansky/Меџусловјанскы:**

Źródło:&lt;ref&gt;Manuale Practico de Interlingua [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Manuale_Practico.pdf]. Numeratione: p. 30-31.&lt;/ref&gt;

* **Glavne čislovniky (kardinalne):** 1 ''jedyn'' (uno), 2 ''dva'' (duo), 3 ''tri'' (tres), 4 ''četyri'' (quatuor), 5 ''pet'' (quinque), 6 ''šest'' (sex), 7 ''sedem'' (septem), 8 ''osem'' (octo), 9 ''devet'' (novem), 10 ''deset'' (decem), 20 ''dvadeset'' (viginti), 30 ''trideset'' (triginta), 40 ''štirideset'' (quadraginta), 50 ''petdeset'' (quinquaginta), 60 ''šestdeset'' (sexaginta), 70 ''sedemdeset'' (septuaginta), 80 ''osemdeset'' (octoginta), 90 ''devetdeset'' (nonaginta), 100 ''sto'' (centum), 1.000 ''tysiąc'' (mille), 1.000.000 ''milion'' (millione)
* **Glavne čislovniky (pokračovanje):** 11 ''jedynnaće'' (decem-uno), 12 ''dvanacja'' (decem-duo), 19 ''devetnaće'' (decem-novem), 21 ''dvadeset jedyn'' (viginti-uno), 101 ''sto (i) jedyn'' (centum (et) uno), 102 ''sto (i) dva'' (centum (et) duo), 200 ''dvě stě'' (duo cento), 300 ''tri sta'' (tres cento)
* **Redne čislovniky (ordinalne):** 1° ''pierwy'' (primo), 2° ''vtory'' (secundo), 3° ''tretij'' (tertio), 4° ''četvrty'' (quarto), 5° ''pjaty'' (quinto), 6° ''šesty'' (sexto), 7° ''sédy'' (septimo), 8° ''ósmy'' (octavo), 9° ''devjaty'' (nono), 10° ''desjaty'' (decimo), 20° ''dvadesiaty'' (vigesimo), 30° ''tridsiaty'' (trigesimo), 40° ''štiridsiaty'' (quadragesimo), 50° ''petdesiaty'' (quinquagesimo), 60° ''šestdesiaty'' (sexagesimo), 70° ''sedemdesiaty'' (septuagesimo), 80° ''osemdesiaty'' (octogesimo), 90° ''devetdesiaty'' (nonagesimo), 100° ''sotny'' (centesimo), 1.000° ''tysiąčny'' (millesimo), 1.000.000 ''milionowy'' (millionesimo)
* **Redne čislovniky (pokračovanje):** 45° ''štiridsiaty pjaty'' (quadragesimo quinto) abo ''štirideset pjaty'' (quadraginta quinto), 58° ''petdesiaty ósmy'' (quinquagesimo octavo) abo ''petdeset ósmy'' (quinquaginta octavo), 345° ''tri sta štirideset pjaty'' (tres cento quadraginta quinto)
* **Množitelne čislovniky:** ''jedyn raz'' (uno vice – once), ''dva razy'' (duo vice – twice), ''tri razy'' (tres vice – three times)

---

## Przykłady języka

{{quotation
| ''Latino es lingua internationale in occidente de Europa ab tempore de imperio romano, per toto medio aevo, et in scientia usque ultimo seculo. Seculo vigesimo es primo que non habe lingua commune. Hodie quasi omne auctore scribe in proprio lingua nationale, id es in plure lingua neo-latino, in plure germanico, in plure slavo, in nipponico et alio. Tale multitudine de linguas in labores de interesse commune ad toto humanitate constitute magno obstaculo ad progressu.''
| Latina była medžunarodnym językom na zapadě Evropy od vremena Rimskogo imperija, cělym středověkom, i v naukah do posledněgo stoletja. Dvadcate stoleće je prve, ktore nima občny język. Dnes skoro vsi avtory pišu v svojih narodnyh językih, to jest v novo-latinskih, germanskih, slovjanskih, japonskom i drugih. Taka množina językov v dělah občego interesa za vsu ludzkost stvara veliku překážku progresu.
}}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Otče naš (The Lord's Prayer)
|-
! scope=&quot;row&quot; | Latino sine flexione verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Interlingua]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | [[Latina]] verzija
! scope=&quot;row&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;row&quot; | Angličsky ([[English Language Liturgical Consultation|ELLC]] - 1988)
|-
| {{lang|la-peano|&lt;poem&gt;Nostro patre, qui es in caelos,
que tuo nomine fi sanctificato;
que tuo regno adveni;
que tuo voluntate es facto
sicut in caelo et in terra.
Da hodie ad nos nostro pane quotidiano,
et remitte ad nos nostro debitos,
sicut et nos remitte ad nostro debitores.
Et non induce nos in tentatione,
sed libera nos ab malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|ia|&lt;poem&gt;Patre nostre, qui es in le celos,
que tu nomine sia sanctificate;
que tu regno veni;
que tu voluntate sia facite
como in le celo, etiam super le terra.
Da nos hodie nostre pan quotidian,
e pardona a nos nostre debitas
como etiam nos los pardona a nostre debitores.
E non induce nos in tentation,
sed libera nos del mal.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| {{lang|la|&lt;poem&gt;Pater noster, qui es in caelis,
sanctificetur nomen tuum.
Adveniat regnum tuum.
Fiat voluntas tua,
sicut in caelo, et in terra.
Panem nostrum quotidianum da nobis hodie,
et dimitte nobis debita nostra,
sicut et nos dimittimus debitoribus nostris.
Et ne nos inducas in tentationem,
sed libera nos a malo.
Amen.&lt;/poem&gt;}}
| &lt;poem&gt;Otče naš, ktory je na nebesah,
nech svęti se imę Tvoje;
nech prijde kraljevstvo Tvoje;
nech budje volja Tvoja,
kako na nebu, tako i na zemji.
Hlěb naš vsakodenny daj nam dnes;
i odpusti nam našy grěhy,
kako i my odpušćajemo našym grěšnikom.
I ne vvedi nas v napastovanje,
ale izbavi nas od zlogo.
Amin.&lt;/poem&gt;
| &lt;poem&gt;Our Father (who are) in heaven,
hallowed be your name,
your kingdom come,
your will be done,
on earth as in heaven.
Give us today our daily bread.
Forgive us our sins
as we forgive those who sin against us.
Save us from the time of trial
and deliver us from evil.
Amen.&lt;/poem&gt;
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ Latinske poslovice prevedene do Latino sine flexione i Medžuslovjanskogo
|-
! scope=&quot;col&quot; | Latina
! scope=&quot;col&quot; | Latino sine flexione
! scope=&quot;col&quot; | Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! scope=&quot;col&quot; | Angličsky
|-
| [[Vox populi, vox Dei]].
| Voce de populo, voce de Deo.
| Hlas ludu, hlas Božy.
| The voice of the people is the voice of God.
|-
| [[Hodie mihi, cras tibi]].
| Hodie ad me, cras ad te.
| Dnes mně, sutra tebě.
| It is my lot today, yours to-morrow.
|-
| Gratia gratiam generat, lis litem.
| Gratia genera gratia, lite genera lite.
| Dobrota rodi dobrotu, svada rodi svadu.
| Goodwill begets goodwill, bickering begets bickering.
|-
| In medio stat virtus.
| Virtute sta in medio.
| Cnota stoji v sredině.
| Virtue stands in the middle.
|-
| Qui non laborat, non manducet.
| Qui non labora, non debe manducare.
| Kto ne rabota, neka ne jě.
| [[He who does not work, neither shall he eat]].
|-
| Medice, cura te ipsum.
| Medico, cura te ipso.
| Lěkarju, izcěli sebe samogo.
| [[Physician, heal thyself]].
|-
| [[De gustibus non est disputandum]].
| Nos non debe disputare de gustu.
| O vkusah ne dyskutujemo.
| There is no disputing about tastes.
|-
| Ars imitatio naturae est.
| Arte imita natura.
| Umětnost imituje prirodu.
| Art imitates nature.
|-
| [[Glossary of ancient Roman religion#do ut des|Do ut des]].
| Me da ut te da.
| Dajem, byś ty dal.
| I give so that you give.
|-
| Designatio unius est exclusio alterius.
| Qui designa uno, exclude alio.
| Kto izbira jedyn, isklučuje drugogo.
| Who chooses one excludes another.
|}

---

{| class=&quot;wikitable&quot;
|+ [[Publius Cornelius Tacitus]], ''De origine et situ Germanorum (Germania)'' (fragmentum initiale)
! [[Latina]] classica (ex [http://la.wikisource.org/wiki/De_origine_et_situ_Germanorum_(Germania) Vicifonte])
! Latino sine flexione / Interlingua (IL) de [[Academia pro Interlingua|A.p.I.]]
! Medžuslovjansky/Меџусловјанскы
! Angličsky (translated by [[Alfred John Church|A.J. Church]] and W.J. Brodribb, 1876)
|-
| {{lang|la|Germania omnis a Gallis Raetisque et Pannoniis Rheno et Danuvio fluminibus, a Sarmatis Dacisque mutuo metu aut montibus separatur: cetera Oceanus ambit, latos sinus et insularum inmensa spatia complectens, nuper cognitis quibusdam gentibus ac regibus, quos bellum aperuit. Rhenus, Raeticarum Alpium inaccesso ac praecipiti vertice ortus, modico flexu in occidentem versus septentrionali Oceano miscetur. Danuvius molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus pluris populos adit, donec in Ponticum mare sex meatibus erumpat: septimum os paludibus hauritur.}}
| {{lang|la-peano|Fluvios Rheno et Danuvio separa toto Germania ab Gallos, Raetos et Pannonios; montes, aut metu mutuo, separa illo ab Sarmatas et Dacos: Oceano ambi ceteros, complectente sinus lato de mari et spatios immenso de insulas, ad certo gentes et reges recente cognito, aperto ab bello. Rheno, orto in vertice inaccesso et praecipite de Alpes Raetico, flecte se parvo versus occidente et misce se in Oceano septentrionale. Danuvio, effuso in jugo molle et clemente edito de monte Abnoba, visita plure populo, usque illo erumpe in mari Pontico per sex cursu: ore septimo perde se in paludes.}}
| {{lang|la-peano|Reka Ryn i Dunaj děliju vsu Germaniju od Galov, Retov i Pannonov; gory, abo vzajemny strah, děliju ju od Sarmatov i Dakov: Oceano okruža ostale, obymajući široke zalivy i bezměrne prostore ostrovov, gdzie nektore plemena i krali su nam novo znani, otkryti vojnom. Ryn, izvirujući iz nedostupne i strmne vysiny Retijskih Alp, skręča se malo k zapadu i směšava se s Sjevernym Oceanom. Dunaj, izlivajući se s blagog i łagodno podignutogo hrbta gory Abnoby, posěća mnoge narody, dok konačno ne prorve se kroz šest rukavov v Pontsko more; sedmy usta ginu v močvarah.}}
| Germany as a whole is separated from the Galli, the Rhaeti, and Pannonii, by the rivers Rhine and Danube; mountain ranges, or the fear which each feels for the other, divide it from the Sarmatae and Daci. Elsewhere ocean girds it, embracing broad peninsulas and islands of unexplored extent, where certain tribes and kings are newly known to us, revealed by war. The Rhine springs from a precipitous and inaccessible height of the Rhaetian Alps, bends slightly westward, and mingles with the Northern Ocean. The Danube pours down from the gradual and gently rising slope of Mount Abnoba, and visits many nations, to force its way at last through six channels into the Pontus; a seventh mouth is lost in marshes.
|-
|}

---

## Kritika 

Peano formalno branil maksimu, že ''najlěpša gramatika je bez gramatiky'', imajući na umě przykład [[Činski jazyk|Činskogo języka]]. (V modernoj lingvistice, na protivječje popularnomu i Peanovomu užitju, ''[[gramatika]]'' ne označa samo [[Morfologija (lingvistika)|morfologične]] struktury, ale takože [[syntax|syntaxu]] i [[fonologija|fonologiju]], na pr., ktore oba Latino sine flexione i Činski ješte imaju. V tom smyslu, &quot;języky bez gramatiky&quot; ne mogu egzistovati.&lt;ref&gt;{{Citation|last=Anderson|first=Catherine|title=1.4 Fundamental Properties of Language|url=https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language//|work=Essentials of Linguistics|date=15 March 2018|publisher=McMaster University|language=en|access-date=2021-11-19|archive-date=2021-11-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20211119192229/https://ecampusontario.pressbooks.pub/essentialsoflinguistics/chapter/1-5-fundamental-properties-of-language/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;) Podle [[Lancelot Hogben|Lancelota Hogbena]], Peanovo Interlingua ješte sdělja glavnu manu s mnogimi drugimi [[Medžunarodny pomoćny język|pomoćnymi językami]], majući &quot;abo priveć gramatiky zlého typu, abo nedostatok pravej&quot;.&lt;ref name=&quot;Hogben&quot; /&gt; (p.&amp;nbsp;10) Hogben argumentuje, že priněmňe imenice i glagoly by měly byti łahko različene po charakterističnyh zakončenjah, aby čitatel mogł łahko dobiti početno razuměnje věty. Tedy, v Peanovom Interlingua, glagoly by mogły dobiti nektoru specifičnu, standardizovanu verbalnu formu, kao [[infinitiv]], ktory je dostatočny v latinskoj [[nepřima reč|nepřimej reči]]. Uměsto togo, surovy imperativ je predloženy v ''De Latino Sine Flexione'':

{{ quotation
| Lingua latino habet discurso directo, ut: &quot;''Amicitia inter malos esse non potest&quot;'', et discurso indirecto: &quot;(''Verum est'' ) ''amicitiam inter malos esse non posse&quot;''. Si nos utimur semper de discurso indirecto, in verbo evanescit desinentia de persona, de modo, et saepe de tempore. Sumimus ergo nomen inflexibile (...), sub forma magis simplice, qui es imperativo.
| [''Překlad:''] Latinski język ima direktnu reč, kao: &quot;''Prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;'', i indirektnu reč: &quot;(''Je pravda, že'') ''prijateljstvo medźu zlymi nije moguće&quot;''. Ako vsegda koristamo indirektnu reč, na glagolu izčezavaju zakončenja osoby, načina, i (často) vremena. Tedy beremo nesklonjivu imenicu (...), v najjednostavnijoj formě, ktora je imperativ.
| Peano (1903, § 4)
}}

Podle Hogbena, druga prepreka je nedostatak čistogo [[člen (gramatika)|člena]], ktory by mogł jasno označiti imenice. Však, Peano někdy predlagal, že ''illo'' (to) i ''uno'' (jedyn) by mogły być koristane kao členy.

Još jedanput podle Hogbena, syntaxa Peanovogo Interlingua ostala konservativna:

{{quotation
| [Peanovo Interlingua] (...) ima aristokratičnu indiferentnost k potřebě prostyh pravil za konstrukciju vět. Fakt je, że nijedyn pionir jezykovogo planiranja – a już ně Peano – ne poduzeł zadatju istraživanja, ktore pravila porjadka slov najviše prispevaju k vnutrennej jasnotě značenja i łahkosti rozpoznavanja.
| Lancelot Hogben (1943, p. 11).
}}

Pregledajući listu znanijih latinskih nazvov, možemo zaključiti da je sekvenca ''imenica-pridavnik'' norma v latini, ali obrnuta sekvenca je takože aktualna.&lt;ref name=&quot;latinosineflexio&quot;&gt;&quot;Note on Peano's Interlingua&quot; [https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130622120941/https://sites.google.com/site/latinosineflexio/nota |date=2013-06-22 }}. Updated: June 2014.&lt;/ref&gt; Odnos je preko 2 prema 1 v listě latinskih nazvov komentovanyh od Stroha.&lt;ref&gt;Stroh, Wilfried (2009). ''Le latin est mort. Vive la latin!'' [2007. ''Latein ist tot, es lebe Latein'']. Paris: Les Belles Lettres. {{ISBN|978-2-251-34601-4}}.&lt;/ref&gt; N.pr. &quot;''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica|Principia Mathematica]]''&quot;.
Čo se tiče sekvence ''nominativ-genitiv'', to může być norma v latini v sličnom odnosu. N.pr. &quot;''[[Systema Naturae]]''&quot;. Zaista, sekvenca ''nominativ-genitiv'' mora vsegda być norma v Peanovom Interlingua, jer predlog ''de'' mora uvesti genitiv. Tedy, ''[[Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica]]'' by se pretvorilo v ''Principio Mathematico '''de''' Philosophia Naturale''. Pošto je funkcija i pridavnika i genitiva často ista, možemo zaključiti da sekvenca ''imenica-pridavnik'' może vsegda być norma.

{{ quotation
| Adiectivo qui deriva ab sustantivo vale genitivo: &quot;aureo&quot;, &quot;de auro&quot;.
| [''Překlad:''] Pridavnik izvedeny od imenice je ekvivalent genitivu: &quot;zlatny&quot;, &quot;od zlata&quot;.
| Peano (1903, § 6).
}}

---

## Takože vidźte

{{Portal|Konstruovane języky}}

* [[Medžuslovjansky/Меџусловјанскы]] (Interslavic)

---

## Odkazy 

{{reflist}}

---

## Eksterny linky 

* [http://mono.eik.bme.hu/~galantai/LSF/ Instituto pro Latino sine flexione] - Stranka v Latino sine flexione; Peanove originalne spisy o tom języku, blog v Latino sine flexione, itd.
* [http://latinosineflexione.wordpress.com Blog v Latino sine Flexione]
* (Latino sine flexione) [[:oldwikisource:100 exemplo de Interlingua|100 exemplo de Interlingua, ab Giuseppe Peano]]
* (Latino sine flexione) [https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ Revista &quot;Discussiones&quot;, de Academia Pro Interlingua (1909-13)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160216053722/https://sites.google.com/site/academiaprointerlingua190913/ |date=2016-02-16 }}
* [http://nuntios.blogspot.com/search/label/Latino%20sine%20Flexione Nuntios: Latino sine Flexione] na http://nuntios.blogspot.com/

{{Umětne jezyky}}
{{Authority control}}

[[Kategorija:Medžunarodne pomoćne języky]]
[[Kategorija:Pojednostavjene języky]]
[[Kategorija:Konstruovane języky predstavlene v 1900-ih]]
[[Kategorija:1903 wprowadzenja]]
[[Kategorija:Formy latiny]]
[[Kategorija:Izolujuće języky]]</text>
      <sha1>mkp5w37s7j2xucj684uv2d6si5g12dv</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>