Modul:Jezyky/data

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="isv">
  <siteinfo>
    <sitename>Vikipedija</sitename>
    <dbname>isvwiki</dbname>
    <base>https://isv.wikipedia.org/wiki/Glavna_stranica</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.14</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Media</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Special</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Besěda</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Koristnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Besěda s koristnikom</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Vikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Besěda Vikipedije</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Fajl</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Besěda o fajlu</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Besěda o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Šablon</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Besěda o šablonu</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Besěda o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Besěda o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Besěda modula</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Modul:Jezyky/data</title>
    <ns>828</ns>
    <id>46</id>
    <revision>
      <id>45364</id>
      <parentid>45047</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:19:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>+mdf</comment>
      <origin>45364</origin>
      <model>Scribunto</model>
      <format>text/plain</format>
      <text bytes="16169" sha1="l9dbgraxws2itysnx9shkv7rknjfhrl" xml:space="preserve">-- Language table for [[Module:Jezyky]]
local languages = {}

-- Abhazsky
languages['ab'] = {
	abbr = 'abh.',
	name = 'Abhazsky jezyk',
	locative = 'na abhazskom',
}

-- Abaza
languages['abq'] = {
	abbr = 'abaz.',
	name = 'Abazinsky jezyk',
	locative = 'na abazinskom',
}

-- Adyghe
languages['ady'] = {
	abbr = 'adyg.',
	name = 'Adygejsky jezyk',
	locative = 'na adygejskom',
}

-- Afrikaans
languages['af'] = {
	abbr = 'afr.',
	name = 'Afrikaans',
	locative = 'na afrikaans',
}

-- Arabic
languages['ar'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'arab.',
	name = 'Arabsky jezyk',
	locative = 'na arabskom',
}

-- Avarsky
languages['av'] = {
	abbr = 'avar.',
	name = 'Avarsky jezyk',
	locative = 'na avarskom',
}

-- Azerbaijani
languages['az'] = {
	abbr = 'azer.',
	name = 'Azerbajdžansky jezyk',
	locative = 'na azerbajdžanskom',
}

-- Baškirsky
languages['ba'] = {
	abbr = 'bašk.',
	name = 'Baškirsky jezyk',
	locative = 'na baškirskom',
}

-- Belarusian
languages['be'] = {
	abbr = 'běl.',
	name = 'Bělorussky jezyk',
	locative = 'na bělorusskom',
}

languages['be-tarask'] = {
	abbr = 'kl. běl.',
	name = 'Taraškevica',
	locative = 'na taraškevicě',
}

-- Bulgarian
languages['bg'] = {
	abbr = 'bulg.',
	name = 'Bulgarsky jezyk',
	locative = 'na bulgarskom',
}

-- Bosnian
languages['bs'] = {
	abbr = 'bos.',
	name = 'Bosnijsky jezyk',
	locative = 'na bosnijskom',
}

-- Catalan
languages['ca'] = {
	abbr = 'kat.',
	name = 'Katalansky jezyk',
	locative = 'na katalanskom',
}

-- Chechen
languages['ce'] = {
	abbr = 'čeč.',
	name = 'Čečensky jezyk',
	locative = 'na čečenskom',
}

-- Montenegrin
languages['cnr'] = {
	abbr = 'črnogor.',
	name = 'Črnogorsky jezyk',
	locative = 'na črnogorskom',
}

-- Chuvash
languages['cv'] = {
	abbr = 'čuv.',
	name = 'Čuvašsky jezyk',
	locative = 'na čuvašskom',
}

-- Czech
languages['cs'] = {
	abbr = 'češ.',
	name = 'Češsky jezyk',
	locative = 'na češskom',
}

-- Kashubian
languages['csb'] = {
	abbr = 'kaš.',
	name = 'Kašubsky jezyk',
	locative = 'na kašubskom',
}

-- Church Slavonic
languages['cu'] = {
	abbr = 'crkovnoslov.',
	name = 'Crkovnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na crkovnoslovjanskom',
}

-- Danish
languages['da'] = {
	abbr = 'dan.',
	name = 'Dansky jezyk',
	locative = 'na danskom',
}

-- Lower Sorbian
languages['dsb'] = {
	abbr = 'dolnoluž.',
	name = 'Dolnolužičsky jezyk',
	locative = 'na dolnolužičskom',
}

-- German
languages['de'] = {
	abbr = 'něm.',
	name = 'Němečsky jezyk',
	locative = 'na němečskom',
}

-- Greek
languages['el'] = {
	italic = false,
	abbr = 'greč.',
	name = 'Grečsky jezyk',
	locative = 'na grečskom',
}

-- English
languages['en'] = {
	abbr = 'ang.',
	name = 'Anglijsky jezyk',
	locative = 'na anglijskom',
}

-- Esperanto
languages['eo'] = {
	abbr = 'esp.',
	name = 'Esperanto',
	locative = 'na esperantu',
}

-- Spanish
languages['es'] = {
	abbr = 'špan.',
	name = 'Špansky jezyk',
	locative = 'na španskom',
}

-- Estonian
languages['et'] = {
	abbr = 'est.',
	name = 'Estonsky jezyk',
	locative = 'na estonskom',
}

-- Finnish
languages['fi'] = {
	abbr = 'fin.',
	name = 'Finsky jezyk',
	locative = 'na finskom',
}

-- French
languages['fr'] = {
	abbr = 'fr.',
	name = 'Francuzsky jezyk',
	locative = 'na francuzskom',
}

-- Frisian
languages['fy'] = {
	abbr = 'friz.',
	name = 'Frizijsky jezyk',
	locative = 'na frizijskom',
}

-- Irish
languages['ga'] = {
	abbr = 'irl.',
	name = 'Irlandsky jezyk',
	locative = 'na irlandskom',
}

-- Gothic
languages['got'] = {
	italic = false,
	abbr = 'got.',
	name = 'Gotsky jezyk',
	locative = 'na gotskom',
}

-- Ancient Greek
languages['grc'] = {
	italic = false,
	abbr = 'davnogreč.',
	name = 'Davnogrečsky jezyk',
	locative = 'na davnogrečskom',
}

-- Hawaiian
languages['haw'] = {
	abbr = 'hav.',
	name = 'Havajsky jezyk',
	locative = 'na havajskom',
}

-- Hebrew
languages['he'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'heb.',
	name = 'Hebrejsky jezyk',
	locative = 'na hebrejskom',
}

-- Hindi
languages['hi'] = {
	abbr = 'hindi',
	name = 'Hindi',
	locative = 'na jezyku hindi',
}

-- Croatian
languages['hr'] = {
	abbr = 'hrv.',
	name = 'Hrvatsky jezyk',
	locative = 'na hrvatskom',
}

-- Upper Sorbian
languages['hsb'] = {
	abbr = 'gornoluž.',
	name = 'Gornolužičsky jezyk',
	locative = 'na gornolužičskom',
}

-- Hungarian
languages['hu'] = {
	abbr = 'vug.',
	name = 'Vugrsky jezyk',
	locative = 'na vugrskom',
}

-- Armenian
languages['hy'] = {
	abbr = 'arm.',
	name = 'Arměnsky jezyk',
	locative = 'na arměnskom',
}

-- Interlingue/Occidental
languages['ie'] = {
	abbr = 'int.',
	name = 'Interlingve',
	locative = 'na interlingvu',
}

-- Indo-European languages
languages['ine'] = {
	abbr = 'indoevr.',
	name = 'Indoevropejske jezyky',
	locative = 'na indoevropejskyh jezykah',
}

-- Ido
languages['io'] = {
	abbr = 'ido',
	name = 'Ido',
	locative = 'na idu',
}

-- Icelandic
languages['is'] = {
	abbr = 'isl.',
	name = 'Islandsky jezyk',
	locative = 'na islandskom',
}

-- Interslavic
languages['isv'] = {
	abbr = 'medžusl.',
	name = 'Medžuslovjansky jezyk',
	locative = 'na medžuslovjanskom',
}

languages['isv-cyrl'] = languages['isv'];
languages['isv-latn'] = languages['isv'];

-- Italian
languages['it'] = {
	abbr = 'ital.',
	name = 'Italijansky jezyk',
	locative = 'na italijanskom',
}

-- Japanese
languages['ja'] = {
	italic = false,
	abbr = 'jap.',
	name = 'Japonsky jezyk',
	locative = 'na japonskom',
}

-- Georgian
languages['ka'] = {
	italic = false,
	abbr = 'gruz.',
	name = 'Gruzinsky jezyk',
	locative = 'na gruzinskom',
}

-- Kabardian
languages['kbd'] = {
	abbr = 'kab.',
	name = 'Kabardinsky jezyk',
	locative = 'na kabardinskom',
}

-- Kyrgyz
languages['ki'] = {
	abbr = 'kyr.',
	name = 'Kyrgyzsky jezyk',
	locative = 'na kyrgyzskom',
}

-- Kazakh
languages['kk'] = {
	abbr = 'kazah.',
	name = 'Kazahsky jezyk',
	locative = 'na kazahskom',
}

-- Karachay-Balkar
languages['krc'] = {
	abbr = 'kar.-balk.',
	name = 'Karačajsko-balkarsky jezyk',
	locative = 'na karačajsko-balkarskom',
}

-- Karelian
languages['krl'] = {
	abbr = 'karel.',
	name = 'Karelsky jezyk',
	locative = 'na karelskom',
}

-- Komi
languages['kv'] = {
	abbr = 'zyr.',
	name = 'Komi-zyrjansky jezyk',
	locative = 'na komi-zyrjanskom'
}

-- Latin
languages['la'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latinsky jezyk',
	locative = 'na latinskom',
}

-- Luxemburgish
languages['lb'] = {
	abbr = 'luks.',
	name = 'Luksemburgsky jezyk',
	locative = 'na luksemburgskom',
}

-- Lezgi
languages['lez'] = {
	abbr = 'lezg.',
	name = 'Lezginsky jezyk',
	locative = 'na lezginskom',
}

-- Lingua Franca Nova
languages['lfn'] = {
	abbr = 'elefen',
	name = 'Lingua Franca Nova',
	locative = 'na lingva-franka-nově',
}

-- Lithuanian
languages['lt'] = {
	abbr = 'lit.',
	name = 'Litovsky jezyk',
	locative = 'na litovskom',
}

-- Latvian
languages['lv'] = {
	abbr = 'lat.',
	name = 'Latyšsky jezyk',
	locative = 'na latyšskom',
}

-- Moksha
languages['mdf'] = {
	abbr = 'mokš.',
	name = 'Mokšansky jezyk',
	locative = 'na mokšanskom',
}

-- Macedonian
languages['mk'] = {
	abbr = 'mak.',
	name = 'Makedonsky jezyk',
	locative = 'na makedonskom',
}

-- Mongolian
languages['mn'] = {
	abbr = 'mon.',
	name = 'Mongolsky jezyk',
	locative = 'na mongolskom',
}

-- Maltese
languages['mt'] = {
	abbr = 'malt.',
	name = 'Maltijsky jezyk',
	locative = 'na maltijskom',
}

-- Erzya
languages['myv'] = {
	abbr = 'erz.',
	name = 'Erzjansky jezyk',
	locative = 'na erzjanskom',
}

-- Norwegian
languages['nb'] = {
	abbr = 'nor. buk.',
	name = 'Bukmol',
	locative = 'na norvežskom bukmolu',
}

-- Dutch
languages['nl'] = {
	abbr = 'nid.',
	name = 'Niderlandsky jezyk',
	locative = 'na niderlandskom',
}

-- Norwegian
languages['nn'] = {
	abbr = 'nor. njun.',
	name = 'Njunošk',
	locative = 'na norvežskom njunošku',
}

-- Norwegian
languages['no'] = {
	abbr = 'nor.',
	name = 'Norvežsky jezyk',
	locative = 'na norvežskom',
}

-- Nogay
languages['nog'] = {
	abbr = 'nogaj.',
	name = 'Nogajsky jezyk',
	locative = 'na nogajskom',
}

-- Old East Slavic
languages['orv'] = {
	abbr = 'Staroiztočnoslov.',
	name = 'staroiztočnoslovjansky jezyk',
	locative = 'na staroiztočnoslovjanskom',
}

-- Polish
languages['pl'] = {
	abbr = 'pol.',
	name = 'Poljsky jezyk',
	locative = 'na poljskom',
}

-- Pannonian Rusyn
languages['rsk'] = {
	abbr = 'panonsko-rusin.',
	name = 'Panonsko-rusinsky jezyk',
	locative = 'na panonsko-rusinskom',
}

-- Old Prussian
languages['prg'] = {
	abbr = 'staropruss.',
	name = 'Staroprussky jezyk',
	locative = 'na staroprusskom',
}

-- Portuguese
languages['pt'] = {
	abbr = 'port.',
	name = 'Portugalsky jezyk',
	locative = 'na portugalskom',
}

-- Quechua
languages['qu'] = {
	abbr = 'keč.',
	name = 'Jezyk Kečua',
	locative = 'na jezyku kečua',
}

-- Romanian
languages['rm'] = {
	abbr = 'romanš.',
	name = 'Romanšsky jezyk',
	locative = 'na romanšskom',
}

-- Romanian
languages['ro'] = {
	abbr = 'rum.',
	name = 'Rumunsky jezyk',
	locative = 'na rumunskom',
}

-- Russian
languages['ru'] = {
	abbr = 'rus.',
	name = 'Russky jezyk',
	locative = 'na russkom',
}

-- Rusyn
languages['rue'] = {
	abbr = 'rusin.',
	name = 'Rusinsky jezyk',
	locative = 'na rusinskom',
}

-- Sanskrit
languages['sa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Sanskr.',
	name = 'sanskrit',
	locative = 'na sanskritu',
}

-- Yakut
languages['sah'] = {
	italic = false,
	abbr = 'Jak.',
	name = 'jakutsky',
	locative = 'na jakutskom',
}

-- Serbo-Croatian
languages['sh'] = {
	abbr = 'srbohrv.',
	name = 'Srbskohrvatsky jezyk',
	locative = 'na srbskohrvatskom',
}

-- Slovak
languages['sk'] = {
	abbr = 'slovač.',
	name = 'Slovačsky jezyk',
	locative = 'na slovačskom',
}

-- Slovene
languages['sl'] = {
	abbr = 'sloven.',
	name = 'Slovenečsky jezyk',
	locative = 'na slovenečskom',
}

-- Albanian
languages['sq'] = {
	abbr = 'alb.',
	name = 'Albansky jezyk',
	locative = 'na albanskom',
}

-- Serbian
languages['sr'] = {
	abbr = 'srb.',
	name = 'Srbsky jezyk',
	locative = 'na srbskom',
}

languages['sr-cyrl'] = languages['sr']

languages['sr-latn'] = languages['sr']

-- Swedish
languages['sv'] = {
	abbr = 'šved.',
	name = 'Švedsky jezyk',
	locative = 'na švedskom',
}

-- Swahili
languages['sw'] = {
	abbr = 'suah.',
	name = 'Suahili',
	locative = 'na jezyku suahili',
}

-- Tajik
languages['tg'] = {
	abbr = 'tadž.',
	name = 'Tadžičsky jezyk',
	locative = 'na tadžičskom',
}

-- Turkmen
languages['tk'] = {
	abbr = 'turkm.',
	name = 'Turkmensky jezyk',
	locative = 'na turkmenskom',
}

-- Toki Pona
languages['tok'] = {
	abbr = 'tok.',
	name = 'Toki-pona',
	locative = 'na toki-poně',
}

-- Turkish
languages['tr'] = {
	abbr = 'tur.',
	name = 'Turečsky jezyk',
	locative = 'na turečskom',
}

-- Tatar
languages['tt'] = {
	abbr = 'tat.',
	name = 'Tatarsky jezyk',
	locative = 'na tatarskom',
}

-- Ukrainian
languages['uk'] = {
	abbr = 'ukr.',
	name = 'Ukrajinsky jezyk',
	locative = 'na ukrajinskom',
}

-- Udmurt
languages['udm'] = {
	abbr = 'udm.',
	name = 'Udmurtsky jezyk',
	locative = 'na udmurtskom',
}

-- Urdu
languages['ur'] = {
	dir = 'rtl',
	abbr = 'urdu',
	name = 'Urdu',
	locative = 'na jezyku urdu',
}

-- Uzbek
languages['uz'] = {
	abbr = 'uzb.',
	name = 'Uzbečsky jezyk',
	locative = 'na uzbečskom',
}
   
-- Greenlandic
languages['kl'] = {
	abbr = 'grenl.',
	name = 'Grenlandsky jezyk',
	locative = 'na grenlandskom',
}

-- Volapük
languages['vo'] = {
	abbr = 'vol.',
	name = 'Volapük',
	locative = 'na volapüku',
}

-- Proto-Slavic
languages['sla-pro'] = {
	abbr = 'psl.',
	name = 'Praslovjansky jezyk',
	locative = 'na praslovjanskom',
}

-- Uproščeny kitajsky 
languages['zh-hans'] = {
	italic = false,
	abbr = 'upr. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (uproščeny)',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Tradicijny kitajsky 
languages['zh-hant'] = {
	italic = false,
	abbr = 'trad. kit.',
	name = 'Kitajsky jezyk (tradicijny)',
	locative = 'na kitajskom (tradicijnom)',
}

-- Farsi 
languages['fa'] = {
	italic = false,
	abbr = 'pers.',
	name = 'Persijsky jezyk',
	locative = 'na persijskom',
}

-- Amharsky 
languages['am'] = {
	abbr = 'amh.',
	name = 'Amharsky jezyk',
	locative = 'na amharskom',
}

-- Bavarsky 
languages['bar'] = {
	abbr = 'bav.',
	name = 'Bavarsky jezyk',
	locative = 'na bavarsky',
}

-- Indonezijsky 
languages['id'] = {
	abbr = 'indon.',
	name = 'Indonezijsky jezyk',
	locative = 'na indonezijskom',
}

-- Vietnamsky 
languages['vi'] = {
	abbr = 'viet.',
	name = 'Vietnamsky jezyk',
	locative = 'na vietnamskom',
}

-- Korejsky 
languages['ko'] = {
	abbr = 'kor.',
	name = 'Korejsky jezyk',
	locative = 'na korejskom',
}

-- Kurdsky 
languages['ku'] = {
	abbr = 'kurd.',
	name = 'Kurdsky jezyk',
	locative = 'na kurdskom',
}

-- Filipinsky 
languages['ph'] = {
	abbr = 'fil.',
	name = 'Filipinsky jezyk',
	locative = 'na filipinskom',
}

-- Tamilsky 
languages['ta'] = {
	italic = false,
	abbr = 'tam.',
	name = 'Tamilsky jezyk',
	locative = 'na tamilskom',
}

-- Tajsky 
languages['th'] = {
	italic = false,
	abbr = 'taj.',
	name = 'Tajsky jezyk',
	locative = 'na tajskom',
}

-- Tajsky (Latinica)
languages['th-latn'] = {
	abbr = 'taj. lat.',
	name = 'Tajsky jezyk (latinica)',
	locative = 'na tajskom (latinica)',
}

-- Bengaljsky
languages['bn'] = {
	abbr = 'beng.',
	name = 'Bengaljsky jezyk',
	locative = 'na bengaljskom',
}

-- Pašto
languages['ps'] = {
	abbr = 'paš.',
	name = 'Jezyk Pašto',
	locative = 'na paštunskom',
}

-- Dari
languages['prs'] = {
	abbr = 'prs.',
	name = 'Jezyk Dari',
	locative = 'na persidskom dari',
}

-- Hausa
languages['ha'] = {
	abbr = 'hau.',
	name = 'Jezyk Hausa',
	locative = 'na hausa',
}

-- Yoruba
languages['yo'] = {
	abbr = 'yor.',
	name = 'Jezyk Joruba',
	locative = 'na joruba',
}

-- Igbo
languages['ig'] = {
	abbr = 'igb.',
	name = 'Jezyk Igbo',
	locative = 'na igbo',
}

-- Guarani
languages['gn'] = {
	abbr = 'guar.',
	name = 'Jezyk Guarani',
	locative = 'na guarani',
}

-- Ajmara
languages['ay'] = {
	abbr = 'ajmara',
	name = 'Jezyk Ajmara',
	locative = 'na ajmara',
}

-- Kitajsky
languages['zh'] = {
	italic = false,
	abbr = 'kitajsky',
	name = 'Kitajsky jezyk',
	locative = 'na kitajskom',
}

-- Malajsky
languages['ms'] = {
	abbr = 'malajsky',
	name = 'Malajsky jezyk',
	locative = 'na malajskom',
}

-- Prosty anglijsky
languages['en-simple'] = {
	abbr = 'pr. angl.',
	name = 'Prosty anglijsky jezyk',
	locative = 'na prostom anglijskom',
}

-- Velssky jezyk
languages['cy'] = {
	abbr = 'vels.',
	name = 'Velssky jezyk',
	locative = 'na velsskom',
}

-- Mansijsky jezyk
languages['mns'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Mansijsky jezyk (latinica)
languages['mns-latn'] = {
	abbr = 'mans.',
	name = 'Mansijsky jezyk',
	locative = 'na mansijskom',
}

-- Hantyjsky jezyk
languages['kca'] = {
	abbr = 'hant.',
	name = 'Hantyjsky jezyk',
	locative = 'na hantyjskom',
}

-- Marijsky jezyk
languages['chm'] = {
	abbr = 'mar.',
	name = 'Marijsky jezyk',
	locative = 'na marijskom',
}

-- Lukomarijsky jezyk
languages['mhr'] = {
	abbr = 'lukomar.',
	name = 'Lukomarijsky jezyk',
	locative = 'na lukomarijskom',
}

-- Gornomarijsky jezyk
languages['mrj'] = {
	abbr = 'gornomar.',
	name = 'Gornomarijsky jezyk',
	locative = 'na gornomarijskom',
}

-- Starojaponsky jezyk
languages['ojp'] = {
	abbr = 'starojap.',
	name = 'Starojaponsky jezyk',
	locative = 'na starojaponskom',
}

-- Quenya
languages['qya'] = {
	abbr = 'kv.',
	name = 'Kvenja',
	locative = 'na kvenji',
}

-- Drěvnoegyptsky jezyk
languages['egy'] = {
	abbr = 'drěvnoeg.',
	name = 'Drěvnoegyptsky',
	locative = 'na drěvnoegyptskom',
}

-- Akkadsky jezyk
languages['akk'] = {
	italic = false,
	abbr = 'akad.',
	name = 'Akadsky jezyk',
	locative = 'na akadskom',
}

-- Akadsky jezyk (latinica)
languages['akk-latn'] = {
	abbr = 'akad.',
	name = 'Akadsky jezyk',
	locative = 'na akadskom',
}

-- Šumersky jezyk
languages['sux'] = {
	italic = false,
	abbr = 'šum.',
	name = 'Šumersky jezyk',
	locative = 'na šumerskom',
}

-- Šumersky jezyk (latinica)
languages['sux-latn'] = {
	abbr = 'šum.',
	name = 'Šumersky jezyk',
	locative = 'na šumerskom',
}

-- Erzjansky jezyk
languages['myv'] = {
	abbr = 'erz.',
	name = 'Erzjansky jezyk',
	locative = 'na erzjanskom',
}

return languages</text>
      <sha1>l9dbgraxws2itysnx9shkv7rknjfhrl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Čžu Si</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2075</id>
    <revision>
      <id>45349</id>
      <parentid>35840</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:57:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SzymonV</username>
        <id>104</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>45349</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3193" sha1="t38inned9n75mroqnpl807odmbgkuux" xml:space="preserve">{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; margin:0 0 1em 1em; width:300px; background-color:#f9f9f9; border: none;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background-color:#dcdcdc; text-align:center; font-size:120%; border: none;&quot; |Čžu Si
'''(kitajsky: 朱熹)'''
|-
|'''Portret'''
|&lt;div style=&quot;text-align:center;&quot;&gt;[[Fajl:Zhu xi.jpg|thumb|216x216px|portret Čžu Si napisany v dobu Cin]]&lt;/div&gt;
|-
|'''Rodil se'''
|18 oktobra 1130&lt;br&gt;Jusi, provincija Fučžjanj, Južna dinastija Son
|-
|'''Umrl'''
|23 aprilja 1200 (69 lět)
|-
|'''Profesija'''
|Kaligrafist, historik, filozof, poet, politik
|-
|'''Doba'''
|Srědnevěčna filozofija
|-
|'''Region'''
|Kitajska filozofija
|-
|'''Škola'''
|Neokonfucianstvo
|-
|'''Kitajsko ime'''
|朱熹
|}

'''Čžu Si''' ([[Kitajsky jezyk|kitajsky]]: '''朱熹''', takože romanizovano napisanje '''''{{-|Zhu Xi}}''';'' 18 oktobra 1130 – 23 aprilja 1200 goda) – byl [[Kitajsky jezyk|kitajskym]] [[Filozofija|filozofom]], [[Historija|historikom]], [[Politika|politikom]], [[Poezija|poetom]] i [[Kaligrafija|kaligrafistom]] dinastije Južna Sun. Jedna iz vedučih figur v razvoju neokonfucianstva, igral važnu rolju v formovanju intelektualnyh osnov pozdnogo imperatorskogo Kitaja. On uděljal mnogo pozornosti racionalnosti, izstupal protiv misticizma i religioznogo prěživanja i sbudoval ogromnu filozofsku sistemu. Jego obširne komentary i redaktorska praca nad Četyremi Knigami stali osnovami za ekzamenacionnyh testov na imperatorsku državnu službu od 1313 goda i do jih likvidacije v 1905 godu. On izrabotal strogu filozofsku metodologiju, znanu kako &quot;studiovanje věčij&quot; (格物) i podčrknul meditaciju kako važnu praktiku za moralnogo i intelektualnogo samoulěpšenja. Myslji Čžu Si okazali gluboky vliv, stavši oficialnoju državnoju ideologijeju Kitaja s doby dinastije Juan i byli poslě adoptovane v inyh krajah Iztočnoj Azije, takyh kako [[Japonija]], [[Koreja]], [[Vietnam]]. V tutyh regionah jego neokonfucianske doktriny byli institucionalizovany srědstvom obrazovateljnyh sistem i egzamenov na državnu službu, formujuče politične ideologije, socialne hierarhije i kulturne cěnnosti na proteženju stolětij.   

Čžu byl naučnikom s širokymi znanjami v klasikě, komentarah, historije i inyh tvorbah jego prědhodnikov. Za jego život on smogl několiko raz služiti državnym činovnikom, ačekoli večšu čest svojego rastlogo žitja on izběgal državnoj dolžnosti. On takože napisal, sostavil i odredaktoval bez malogo sto knig i prěpisyval se i desetkami inyh naučnikov. On izstupal kako učitelj za skupin studentov, mnogi iz ktoryh rěšili učiti se u njego v tečenju mnogyh lět. On osnoval svoje učenje na osnově učenja bratov Čeng i inyh, poslě razvivajuči jih metafizične teorije odnosno Li (Forma) i Ci (materija). Jego poslědovatelji zapisali tyseči jego razgovorov na pismu.

== Iztočniky ==
''Tutoj članok imaje prěvod iz članka [[:en:Zhu_Xi|«Zhu Xi»]]'' ''na anglijskom ([https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Zhu_Xi&amp;action=history spis avtorov]; dozvoljenje [[ccorg:licenses/by-sa/4.0/|CC BY-SA 4.0]]).''

[[Kategorija:Kitajski filozofi]]
[[Kategorija:Historiki]]
[[Kategorija:Politiki]]</text>
      <sha1>t38inned9n75mroqnpl807odmbgkuux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Фјодор Достојевскиј</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3330</id>
    <revision>
      <id>45263</id>
      <parentid>38792</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T12:54:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <origin>45263</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5588" sha1="iktw5c895409eu43fmydal82prkd0gs" xml:space="preserve">{{Kartka člověk
| gender = m
| native_name = {{Jezyky|ru|Фёдор Михайлович Достоевский}}
| image = Vasily Perov - Портрет Ф.М.Достоевского - Google Art Project.jpg
| caption = Портрет В. Г. Перова, 1872. год
| birth_date = 1821-11-11
| birth_place = [[Москва]], [[Росијска империја]]
| death_date = 1881-02-09
| death_place = [[Санкт-Петербург]], Росијска империја
| occupation = писатељ, публицист, филозоф}}
'''Фјодор Михајлович Достојевскы''' (1821–1881) был [[Русскы језык|русскы]] писатељ, мыслитељ, филозоф и публицист. Член-кореспондент Петербургској академији наук од 1887. года. Класик свєтовој литературы. Сугласно даным УНЕСКО, он јест једин из писатељев, кторых најчестєје читајут. Автор 12 романов, 16 повєдок и множства иных творб.

Ране творбы писатеља и повєст «Запискы из мртвого дома» ({{Jezyky|ru|Записки из мёртвого дома}}; 1862) сут помогли појавјенју жанра психологичној прозы.

Послє смрти Достојевского сут признали класиком русској и свєтовој литературы. Он јест овплывнил на свєтову културу, а такоже на ред лавреатов Нобеловој награды (наприклад, Фридриха Ницше и Жана-Пола Сартра), разных психологичных учениј и егзистенциализма.

К најлєпшим јего творбам причисљајут «велико петокнижје» — «[[Прєступанје и кара]]» ({{Jezyky|ru|Преступление и наказание}}; 1866), «Идиот» ({{Jezyky|ru|Идиот}}; 1866), «Бєси» ({{Jezyky|ru|Бесы}}; 1872), «Подрасток» ({{Jezyky|ru|Подросток}}; 1875), «Брати Карамазови» ({{Jezyky|ru|Братья Карамазовы}}; 1880). По најзнаным творобам Достојевского израбили много филмов, прєдставјениј и иного.

== Животопис ==
Фјодор Михајлович Достојевскы јест уродил се 11. новембра 1821. года в [[Москва|Москвє]] в Маријинској лєчиљњи за жебраков, в сємји Михаила Андрєјевича и Марији Фјодоровны Достојевскых. Он јест имал трех братов (Михаил, Андрєј и Николај) и четыри сестры (Варвара, Вєра, Љубов (јест умрла послє родженја) и Александра.

Когды он јест имал 16 годов, јест умрла јего мати. Послє того он и јего брат Михаил сут одјехали в Санкт-Птербург за ученје в Главном инженерном училишче, кторо закончил в 1843. году. В 1839. году јест умрл јего отец или од мозгового удара (але јествује верзија, кторој придрживали се он с братом, же го сут убили невољни сељани).

В 1846. году јест издал 1. знамы роман — «[[Бєдни људи]]» ({{Jezyky|ru|Бедные люди}}).

Такоже в 1846. году он јест познал Михаила Василјевича Петрашевского. Он јест проводил вечеры бесєд, в час кторых сут дискутовали об утопичном социализму. В 1849. году петрашевцев сут осудили на смтру казњ, але потом сут замєнили на изгнанје. Достојевского осудили на изгнанје с работоју на 4 годы в Сиберији.

В 1857. году јего, како и иных политичных злочинцев, јест помиловал имератор Александр II, и чрєз 2 года Достојевскы јест вратил се в Санкт-Петербург.

Од 1861. до 1863. года брати Достојевски, Михаил и Фјодор, сут издавали часопис «Час» ({{Jezyky|ru|Время}}), кторы сут закрыли в час Пољского повстанја из-за членка Н. Стахова. Потом Михаилу Достојевскому снова сут дозволили издавати, и брати сут издавали часопис «Епоха» ({{Jezyky|ru|Эпоха}}; 1864–1865).

Јест умрл вечером 9. февруара 1881. года в [[Санкт-Петербург]]у из-за туберкулозы или емфиземы пључ.

== Внєшње линкы ==
{{Prěvod|ru|Достоевский, Фёдор Михайлович}}

{{DEFAULTSORT:Достојевскыј, Фјодор Михајлович}}

[[Kategorija:Росијски писатељи]]
[[Kategorija:Филозофи]]</text>
      <sha1>iktw5c895409eu43fmydal82prkd0gs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koristnik:Мурад 97</title>
    <ns>2</ns>
    <id>4522</id>
    <revision>
      <id>45271</id>
      <parentid>44692</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T13:04:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>/* Моје чланкы */</comment>
      <origin>45271</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="22655" sha1="5k1o4n05m8cyk45j919lfc74oq5wzxe" xml:space="preserve">{{#babel:az|ru-5|en-3|tr-2|lt-1|ja-1|ko-0|fr-0}}
== Моје чланкы ==

* [[Сука (музикалны инструмент)]]
* [[Прєступанје и кара]]

=== Моје чланкы в [[Русска Википедија|Русској Википедији]]===

* [[:ru:Карл Витте]]
* [[:ru:Короткомордый кенгуру]]
* [[:ru:Двадцать восемь будд (список)]]
* [[:ru:Кристина Свечинская]]
* [[:ru:Праведный халиф]]
* [[:ru:Дагомейские амазонки]]
* [[:ru:Атабек Узбек]]
* [[:ru:Running Scared (песня)]]
* [[:ru:Молочный коктейль]]
* [[:ru:Ройа Айхан]]
* [[:ru:Высший Балл]]
* [[:ru:Flame Towers]]
* [[:ru:Сепаратизм в Азербайджане]]
* [[:ru:Азербайджанцы на Украине]]
* [[:ru:Христианство в Азербайджане]]
* [[:ru:CarambaTv.ru]]
* [[:ru:Ловушка для невесты]]
* [[:ru:Майкл Данте ДиМартино]]
* [[:ru:Государство Палестина на летних Олимпийских играх 2012]]
* [[:ru:Хатидзёдзима]]
* [[:ru:Кимпира]]
* [[:ru:NHK World]]
* [[:ru:Американский университет в Центральной Азии]]
* [[:ru:Китайско-турецкие отношения]]
* [[:ru:Чёлгечен, Эмель]]

=== Моје чланкы в [[Азербајджанска Википедија|Азербајджанској Википедији]]===

* [[:az:Maroon 5]]
* [[:az:Serial]]
* [[:az:Sten Marş]]
* [[:az:Erik Kartman]]
* [[:az:Kayl Broflovski]]
* [[:az:Yuri Lujkov]]
* [[:az:Türkmənbaşı]]
* [[:az:Kirkorov, Filip Bedrosoviç]]
* [[:az:Turist (film, 2010)]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə]] [[File:LinkFA-star.png|link=:az:Vikipediya:Seçilmiş məqalələr]]
* [[:az:Homer Simpson]]
* [[:az:Lara Fabian]]
* [[:az:Marc Simpson]]
* [[:az:Bart Simpson]]
* [[:az:Kenni MakKormik]]
* [[:az:Karl Vitte]]
* [[:az:Liza Simpson]]
* [[:az:Meggi Simpson]]
* [[:az:Harri Potter və Fəlsəfə Daşı (kitab)]]
* [[:az:Harri Potter və Sirlər Otağı (kitab)]]
* [[:az:Harri Potter və Azkabanın Dustağı (kitab)]]
* [[:az:Harri Potter və Od kuboku (kitab)]]
* [[:az:Harri Potter və Simurq ordeni (kitab)]]
* [[:az:Harri Potter və Mələz Şahzadə (kitab)]]
* [[:az:Jorjio Armani]]
* [[:az:Roxette]]
* [[:az:Lazanya]]
* [[:az:Dakar]]
* [[:az:Amman]]
* [[:az:Kanberra]]
* [[:az:Luçano Pavarotti]]
* [[:az:Nickelodeon]]
* [[:az:İsaak Babel]]
* [[:az:Enriko Karuzo]]
* [[:az:Qısaüzlü Kenquru]]
* [[:az:Aleksey Vorobyov]]
* [[:az:Pearls of Passion]]
* [[:az:İsaak Azimov]]
* [[:az:Dance Passion]]
* [[:az:Look Sharp!]]
* [[:az:It's My War]]
* [[:az:Sakura]]
* [[:az:San Sebastian]]
* [[:az:Get You]]
* [[:az:Ər-Riyad]]
* [[:az:Mika Nyuton]]
* [[:az:Satellite]]
* [[:az:Believe (mahnı)]]
* [[:az:Eldrine]]
* [[:az:One More Day]]
* [[:az:Paradise Oskar]]
* [[:az:Lüdmila Qurçenko]]
* [[:az:LOL (film, 2008)]]
* [[:az:Zемфира]]
* [[:az:Da Da Dam]]
* [[:az:Yoxanesburq]]
* [[:az:Herzeleid]]
* [[:az:Coan Roulinq]]
* [[:az:Joyride]]
* [[:az:Dnepr]]
* [[:az:Son Hava Bükücü]]
* [[:az:Yolka]]
* [[:az:Britaniya İmperiyası]]
* [[:az:Tourism]]
* [[:az:Crash! Boom! Bang!]]
* [[:az:Rarities]]
* [[:az:Abbottabad]]
* [[:az:Don't Bore Us, Get to the Chorus!]]
* [[:az:Qızıl qapı]]
* [[:az:Bodrum]]
* [[:az:Suliko]]
* [[:az:Castin Biber]]
* [[:az:Ballads en Espanol]]
* [[:az:Love In Rewind]]
* [[:az:Grimsvötn]]
* [[:az:Cümlə üzvü]]
* [[:az:ABŞ Kommunist Partiyası]]
* [[:az:ABŞ Respublikan Partiyası]]
* [[:az:Türk Şurası]]
* [[:az:Have a Nice Day]]
* [[:az:Sergey Baqapş]]
* [[:az:Suxum]]
* [[:az:Avatar: Korra haqqında əfsanə]]
* [[:az:Sehnsucht]]
* [[:az:Aanq]]
* [[:az:Çin Kommunist Partiyası]]
* [[:az:Canni Versaçe]]
* [[:az:Rusiya Federasiyası Kommunist Partiyası]]
* [[:az:Mutter]]
* [[:az:Ceymi Oliver]]
* [[:az:Reise, reise]]
* [[:az:Belarus Avroviziya Mahnı Müsabiqəsində]]
* [[:az:Aşpazlıq]]
* [[:az:Harri Potter və fəlsəfə daşı (film)]]
* [[:az:Harri Potter və Sirli Otaq (film)]]
* [[:az:Harri Potter və Azkaban Dustağı (film)]]
* [[:az:Harri Potter və Od Kuboku (film)]]
* [[:az:Harri Potter və Mələz Şahzadə (film)]]
* [[:az:Harri Potter və Ölüm Hədiyyələri (film)]]
* [[:az:Harri Potter və Ölüm Hədiyyələri. 1 hissə]]
* [[:az:Harri Potter və Ölüm Hədiyyələri. 2 hissə]]
* [[:az:Room Service]]
* [[:az:The Ballad Hits]]
* [[:az:The Pop Hits]]
* [[:az:Roxette Hits]]
* [[:az:The RoxBox]]
* [[:az:Rosenrot]]
* [[:az:Liebe Ist Für Alle Da]]
* [[:az:Charm School]]
* [[:az:Stefani Meyer]]
* [[:az:Ustalar Kitabı]]
* [[:az:Got to Be There]]
* [[:az:4 (albom)]]
* [[:az:Mostar]]
* [[:az:Hövüdborqarsvaydid]]
* [[:az:Sudurnes]]
* [[:az:Vesturland]]
* [[:az:Vestfirdir]]
* [[:az:Nordurland Vestra]]
* [[:az:Nordürland Eystra]]
* [[:az:Eystürland]]
* [[:az:Südürland]]
* [[:az:Ben (albom)]]
* [[:az:Music &amp; Me]]
* [[:az:Keflavik]]
* [[:az:Borqarnes]]
* [[:az:İsafyordür]]
* [[:az:Söydaurkroukür]]
* [[:az:Aküreyri]]
* [[:az:Egilsstadir]]
* [[:az:Selfoss]]
* [[:az:Katara]]
* [[:az:Sokka]]
* [[:az:Tof Bei Fonq]]
* [[:az:Zuko]]
* [[:az:Azula]]
* [[:az:Ayro]]
* [[:az:Monako Vill]]
* [[:az:Monte Karlo]]
* [[:az:Monte Karlo (film, 2011)]]
* [[:az:Beynəlxalq Türk Mədəniyyəti Təşkilatı]]
* [[:az:Truskavets]]
* [[:az:Lviv]]
* [[:az:Süni intellekt (film)]]
* [[:az:The Fourth World (albom)]]
* [[:az:Songs About Jane]]
* [[:az:1.22.03.Acoustic]]
* [[:az:Live – Friday the 13th]]
* [[:az:It Won't Be Soon Before Long]]
* [[:az:The B-Side Collection]]
* [[:az:Live from SoHo]]
* [[:az:Live from Le Cabaret]]
* [[:az:Call and Response: The Remix Album]]
* [[:az:Hands All Over]]
* [[:az:Klub 27]]
* [[:az:Everest]]
* [[:az:Volqa]]
* [[:az:Keyptaun]]
* [[:az:Ruh (film)]]
* [[:az:Frank]]
* [[:az:Back to Black]]
* [[:az:Birləşmiş Ərəb Respublikası]]
* [[:az:Kipr Avroviziya Mahnı Müsabiqəsində]]
* [[:az:Olimpius İnferno (film, 2009)]]
* [[:az:Ujqorod]]
* [[:az:Rimini]]
* [[:az:Sehirli Anam]]
* [[:az:Türkiyə Pasportu (film, 2011)]]
* [[:az:Həqiqətən Sevgi (film, 2003)]]
* [[:az:Kuba Kommunist Partiyası]]
* [[:az:Adelina Avagimyan]]
* [[:az:Aramızda Qalsın]]
* [[:az:Borjomi]]
* [[:az:Dürranilər İmperiyası]]
* [[:az:Sir (kitab)]]
* [[:az:Lahor]]
* [[:az:Misurata]]
* [[:az:Sirt]]
* [[:az:SüngərBob DördbucaqlıŞalvar (cizgi serial)]]
* [[:az:Ərəb Respublikalar Federasiyası]]
* [[:az:Hava Köçəriləri]]
* [[:az:Su Tayfası]]
* [[:az:Torpaq Krallığı]]
* [[:az:Od Milləti]]
* [[:az:Feodosiya]]
* [[:az:Transformerlər: Məğlubçuların qisası]]
* [[:az:Yeni İngiltərə]]
* [[:az:Naoto Kan]]
* [[:az:Yoşihiko Noda]]
* [[:az:Homo georgicus]]
* [[:az:Sihizm]]
* [[:az:Çernobıl]]
* [[:az:Mahmud Abbas]]
* [[:az:Sıla Şahin]]
* [[:az:Azərbaycan əhalisi]]
* [[:az:Hind]]
* [[:az:Qanq]]
* [[:az:Xuanxe]]
* [[:az:Niger (çay)]]
* [[:az:Yuri Stoyanov]]
* [[:az:Ləzgicə Vikipediya]]
* [[:az:Maykl Dante DiMartino]]
* [[:az:Brayan Konietzko]]
* [[:az:Sikvel]]
* [[:az:Avropa Oyunları]]
* [[:az:Azərbaycan 2020]]
* [[:az:Qazaxıstan 2030]]
* [[:az:Dinə Qaripova]]
* [[:az:International Baccalaureate]]
* [[:az:Mayya]]
* [[:az:Kira Plastinina]]
* [[:az:Şinzo Abe]]
* [[:az:Saxa dili]]
* [[:az:Saxa Vikipediya]]
* [[:az:Vladimir Pozner]]
* [[:az:Marko Menqoni]]
* [[:az:Keiko Matsui]]
* [[:az:Alatoran (roman)]]
* [[:az:Yeni Ay (roman)]]
* [[:az:Tutulma (roman)]]
* [[:az:Sübh (roman)]]
* [[:az:Gecəyarı günəşi (roman)]]
* [[:az:Bri Tannerın ikinci qısa ömrü (roman)]]
* [[:az:Alatoran: Sübh (film)]]
* [[:az:Alatoran: Sübh. 1 hissə]]
* [[:az:Alatoran: Sübh. 2 hissə]]
* [[:az:Avatar: The Last Airbender (video oyun)]]
* [[:az:The Last Airbender – The Burning Earth]]
* [[:az:Avatar: The Last Airbender – Into the Inferno]]
* [[:az:The Last Airbender (video oyun)]]
* [[:az:Korra]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə (Kitab 1)]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə (Kitab 2)]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə (Kitab 3)]]
* [[:az:Avatar: Korra haqqında əfsanə (Kitab 1)]]
* [[:az:Avatar: Korra haqqında əfsanə (Kitab 2)]]
* [[:az:İctimai kitab dolabı]]
* [[:az:BookCrossing]]
* [[:az:Günəş İmperiyası (film)]]
* [[:az:Georgi Bqration Baqrationi]]
* [[:az:David Baqrationi]]
* [[:az:Yokohama]]
* [[:az:Senday]]
* [[:az:Kitakyüşü]]
* [[:az:Saqamihara]]
* [[:az:Funabaşi]]
* [[:az:Himeci]]
* [[:az:Utsunomiya]]
* [[:az:Hiqaşiosaka]]
* [[:az:Kavaquçi]]
* [[:az:Matsudo]]
* [[:az:Nişinomiya]]
* [[:az:Kuraşiki]]
* [[:az:Kanazava]]
* [[:az:Amaqasaki]]
* [[:az:Takamatsu]]
* [[:az:Hirakata]]
* [[:az:Kaşiva]]
* [[:az:Toyonaka]]
* [[:az:Toyohaşi]]
* [[:az:Okazaki]]
* [[:az:Takasaki]]
* [[:az:Takatsuki]]
* [[:az:Suita]]
* [[:az:Asahikava]]
* [[:az:Doktor Kim]]
* [[:az:Doktor (Doktor Kim)]]
* [[:az:Məkanda və zamanda səyahət]]
* [[:az:Torçvud]]
* [[:az:Doctor Who Magazine]]
* [[:az:Uilyam Hartnell]]
* [[:az:Patrik Troton]]
* [[:az:Con Pertvi]]
* [[:az:Tom Beyker]]
* [[:az:Piter Devison]]
* [[:az:Kolin Beyker]]
* [[:az:Silvestr Makkoy]]
* [[:az:Pol Makqann]]
* [[:az:Kristofer Ekklston]]
* [[:az:Devid Tennant]]
* [[:az:Mett Smit]]
* [[:az:Piter Kapaldi]]
* [[:az:Doctor Who: The Adventure Games]]
* [[:az:Avatar: Korra haqqında əfsanə (Kitab 3)]]
* [[:az:Muroran]]
* [[:az:Obihiro]]
* [[:az:Yübari]]
* [[:az:İvamizava]]
* [[:az:Abaşiri]]
* [[:az:Rumoi]]
* [[:az:Tomakomai]]
* [[:az:Vakkanai]]
* [[:az:Bibai]]
* [[:az:Aşibetsu]]
* [[:az:Ebetsu]]
* [[:az:Akabira]]
* [[:az:Monbetsu]]
* [[:az:Mikasa]]
* [[:az:Nemuro]]
* [[:az:Çitose]]
* [[:az:Takikava]]
* [[:az:Sunaqava]]
* [[:az:Utaşinai]]
* [[:az:Fukaqava]]
* [[:az:Furano]]
* [[:az:Noboribetsu]]
* [[:az:Eniva]]
* [[:az:Date (Hokkaydo)]]
* [[:az:Kitahiroşima]]
* [[:az:İşikari]]
* [[:az:Şibetsu]]
* [[:az:Kuşiro]]
* [[:az:Hokuto]]
* [[:az:Kitami]]
* [[:az:Nayoro]]
* [[:az:Akaşi]]
* [[:az:Aşiya]]
* [[:az:İtami]]
* [[:az:Aioi]]
* [[:az:Toyooka]]
* [[:az:Kakoqava]]
* [[:az:L'Arc-en-Ciel]]
* [[:az:Dune]]
* [[:az:Tierra]]
* [[:az:Heavenly]]
* [[:az:True]]
* [[:az:Heart]]
* [[:az:Ark]]
* [[:az:Ray]]
* [[:az:Ectomorphed Works]]
* [[:az:Real (albom)]]
* [[:az:Clicked Singles Best 13]]
* [[:az:The Best of L'Arc-en-Ciel 1994–1998]]
* [[:az:The Best of L'Arc-en-Ciel 1998–2000]]
* [[:az:The Best of L'Arc-en-Ciel C/W]]
* [[:az:Smile (albom)]]
* [[:az:Awake]]
* [[:az:Kiss (albom)]]
* [[:az:Quadrinity: Member's Best Selections]]
* [[:az:Twenity 1991-1996]]
* [[:az:Twenity 1997-1999]]
* [[:az:Twenity 2000-2010]]
* [[:az:Butterfly]]
* [[:az:Made in Germany 1995–2011]]
* [[:az:Luqansk vilayəti]]
* [[:az:Kiyev vilayəti]]
* [[:az:Xarkov vilayəti]]
* [[:az:Zaporojya vilayəti]]
* [[:az:Sumı vilayəti]]
* [[:az:Çerniqov vilayəti]]
* [[:az:Nikolayev vilayəti]]
* [[:az:Kirovoqrad vilayəti]]
* [[:az:Çerkası vilayəti]]
* [[:az:Rivne vilayəti]]
* [[:az:Volın vilayəti]]
* [[:az:Zakarpattya vilayəti]]
* [[:az:Çernivtsı vilayəti]]
* [[:az:Vinnitsya vilayəti]]
* [[:az:Ternopil vilayəti]]
* [[:az:Xmelnitskiy vilayəti]]
* [[:az:İvano-Frankivsk vilayəti]]
* [[:az:Ehime (prefektura)]]
* [[:az:Hyöqo (prefektura)]]
* [[:az:Kaqoşima (prefektura)]]
* [[:az:Kanaqava (prefektura)]]
* [[:az:Köçi (prefektura)]]
* [[:az:Kyöto (prefektura)]]
* [[:az:Miyazaki (prefektura)]]
* [[:az:Naqano (prefektura)]]
* [[:az:Naqasaki (prefektura)]]
* [[:az:Niiqata (prefektura)]]
* [[:az:Osaka (prefektura)]]
* [[:az:Saqa (prefektura)]]
* [[:az:Şiqa (prefektura)]]
* [[:az:Yamaqata (prefektura)]]
* [[:az:Yamanaşi (prefektura)]]
* [[:az:Akita (prefektura)]]
* [[:az:İşikava (prefektura)]]
* [[:az:Akita (şəhər)]]
* [[:az:Aomori (şəhər)]]
* [[:az:Matsuyama]]
* [[:az:Fukuşima (şəhər)]]
* [[:az:Kaqoşima (şəhər)]]
* [[:az:Koçi (şəhər)]]
* [[:az:Kumamoto (şəhər)]]
* [[:az:Tsu]]
* [[:az:Miyazaki (şəhər)]]
* [[:az:Nara (şəhər)]]
* [[:az:Niiqata (şəhər)]]
* [[:az:Oita (şəhər)]]
* [[:az:Okayama (şəhər)]]
* [[:az:Naha]]
* [[:az:Maebaşi]]
* [[:az:Saitama (şəhər)]]
* [[:az:Saqa (şəhər)]]
* [[:az:Toyama (şəhər)]]
* [[:az:Vakayama (şəhər)]]
* [[:az:Kofu]]
* [[:az:Yamaqata (şəhər)]]
* [[:az:Yamaquçi (şəhər)]]
* [[:az:Çiba (şəhər)]]
* [[:az:Mito]]
* [[:az:Morioka]]
* [[:az:Matsue]]
* [[:az:Otsu]]
* [[:az:Manqaka]]
* [[:az:Takeşi Obata]]
* [[:az:Tsuqumi Oba]]
* [[:az:Bakuman]]
* [[:az:Ölüm dəftəri Başqa dəftər: Los Anceles BB qətləri]]
* [[:az:Ranobe]]
* [[:az:Avatar: Korra haqqında əfsanə (Kitab 4)]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə (komikslər)]]
* [[:az:The Legend of Korra (video oyun)]]
* [[:az:The Legend of Korra: A New Era Begins]]
* [[:az:Sonuncu hava maqı. Prikvel: Zuko Əhvalatı]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə — Vəd]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə — Axtarış]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə — Yarıq]]
* [[:az:Hiromu Arakava]]
* [[:az:Fullmetal Alchemist]]
* [[:az:Riqa Ali Hüquq Məktəbi]]
* [[:az:Latviya Universiteti]]
* [[:az:Baltiya Assambleyası]]
* [[:az:Riqa körfəzi]]
* [[:az:Vidzeme]]
* [[:az:Zemqale]]
* [[:az:Kurzeme]]
* [[:az:Latqale]]
* [[:az:Seliya]]
* [[:az:Aqmola vilayəti]]
* [[:az:Aqtöbe vilayəti]]
* [[:az:Almatı vilayəti]]
* [[:az:Atırau vilayəti]]
* [[:az:Qostanay vilayəti]]
* [[:az:Manğıstau vilayəti]]
* [[:az:Şimalı Qazaxıstan vilayəti]]
* [[:az:Şərqi Qazaxıstan]]
* [[:az:Qərbi Qazaxıstan]]
* [[:az:Şimalı Qazaxıstan]]
* [[:az:Mərkəzi Qazaxıstan]]
* [[:az:Cənubi Qazaxıstan]]
* [[:az:Yelqava]]
* [[:az:Yurmala]]
* [[:az:Rezekne]]
* [[:az:Oqre]]
* [[:az:Valmiera]]
* [[:az:Yekabpils]]
* [[:az:Devid Attenboro]]
* [[:az:Çarli Makdonnell]]
* [[:az:Co Saqq]]
* [[:az:Zoi Saqq]]
* [[:az:Alfi Deys]]
* [[:az:Con Qrin]]
* [[:az:Henk Qrin]]
* [[:az:Cerard Koyper]]
* [[:az:Koyper qurşağı]]
* [[:az:Yerə oxşarlıq indeksi]]
* [[:az:Zaman kəməndi]]
* [[:az:Uşaqlar qayıdırlar (film, 1996)]]
* [[:az:Üsamə (film, 2003)]]
* [[:az:Qardaş (film, 2000)]]
* [[:az:JSTOR]]
* [[:az:Vainglory]]
* [[:az:Yui (müğənni)]]
* [[:az:From Me to You]]
* [[:az:Can't Buy My Love]]
* [[:az:I Loved Yesterday]]
* [[:az:Holidays in the Sun]]
* [[:az:How Crazy Your Love]]
* [[:az:My Short Stories]]
* [[:az:Tohoku (region)]]
* [[:az:Kanto (region)]]
* [[:az:Çubu (region)]]
* [[:az:Kansai (region)]]
* [[:az:Çuqoku (region)]]
* [[:az:Şikoku (region)]]
* [[:az:Kyuşu (region)]]
* [[:az:Psycho-Pass]]
* [[:az:Beyrutda terror hücumları (2015)]]
* [[:az:Baça bazı]]
* [[:az:Qul əməyi]]
* [[:az:Diana Uinn Cons]]
* [[:az:Kanaqavada böyük dalğa]]
* [[:az:Yaxşı külək, aydın səhər]]
* [[:az:One Piece]]
* [[:az:Netflix]]
* [[:az:İstanbulda bomba partlayışı (12 yanvar 2016)]]
* [[:az:Eyiçiro Oda]]
* [[:az:Xarabçılıq (film, 2010)]]
* [[:az:Xarabçılıqdan artıq (film, 2012)]]
* [[:az:Oxford University Press]]
* [[:az:Cambridge University Press]]
* [[:az:Harvard University Press]]
* [[:az:Cornell University Press]]
* [[:az:Columbia University Press]]
* [[:az:Princeton University Press]]
* [[:az:University of Chicago Press]]
* [[:az:Kazan quberniyası]]
* [[:az:Ufa quberniyası]]
* [[:az:Zakaspiysk vilayəti]]
* [[:az:Səmərqənd vilayəti (Rusiya İmperiyası)]]
* [[:az:Yeddisu vilayəti]]
* [[:az:Sırdərya vilayəti (Rusiya İmperiyası)]]
* [[:az:Fərqanə vilayəti (Rusiya İmperiyası)]]
* [[:az:Aqmola vilayəti (Rusiya İmperiyası)]]
* [[:az:Riqa quberniyası]]
* [[:az:Death Parade]]
* [[:az:Dauqava]]
* [[:az:Qaraidel]]
* [[:az:Ağidel (çay)]]
* [[:az:Aqtöbe (şəhər)]]
* [[:az:Aqtöbedə güllələnmələr (2016)]]
* [[:az:Madhouse (şirkət)]]
* [[:az:ABŞ Libertarian Partiyası]]
* [[:az:Danshi Koukousei no Nichijou]]
* [[:az:Bədbəxt insanlar]]
* [[:az:Yuri Karyakin]]
* [[:az:Böyük Qurultay]]
* [[:az:Qıstıbıy]]
* [[:az:Pərəməç]]
* [[:az:Öçpoçmaq]]
* [[:az:Samsa]]
* [[:az:Yuca çayı]]
* [[:az:Paprika]]
* [[:az:Paprika (anime)]]
* [[:az:Himoto! Umaru-chan]]
* [[:az:Rurouni Kenshin]]
* [[:az:Ghost in the Shell: Stand Alone Complex]]
* [[:az:Fairy Tail]]
* [[:az:Taro Aso]]
* [[:az:Beynəlxalq Manqa Mükafatı]]
* [[:az:Ürkün]]
* [[:az:Latqallar]]
* [[:az:Baltlar]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə — Tüstü və kölgə]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə — Şimal və cənub]]
* [[:az:Porter Robinson]]
* [[:az:Madeon]]
* [[:az:Shelter (mahnı)]]
* [[:az:Qərbi Burun vilayəti]]
* [[:az:Şərqi Burun vilayəti]]
* [[:az:Kvazulu-Natal vilayəti]]
* [[:az:Fri Steyt vilayəti]]
* [[:az:Şimal-Qərb vilayəti (CAR)]]
* [[:az:Qautenq vilayəti]]
* [[:az:Mpumalanqa vilayəti]]
* [[:az:Limpopo vilayəti]]
* [[:az:Elizabet Uorren]]
* [[:az:Tvin Piks]]
* [[:az:Killing Me Softly With His Song]]
* [[:az:Krım Tatar Milli Məclisi]]
* [[:az:Qazaxıstanda aclıq (1932-1933)]]
* [[:az:Azadlıq abidəsi]]
* [[:az:Qovurma]]
* [[:az:Finsböri Parkında terror hücumu (2017)]]
* [[:az:Ölüm dəftəri (film, 2017)]]
* [[:az:Avroviziya Asiya Mahnı Müsabiqəsi]]
* [[:az:Tatarıstan Prezidenti]]
* [[:az:Başqırdıstanda aclıq (1921-1922)]]
* [[:az:Yaponpərəstlik]]
* [[:az:Farspərəstlik]]
* [[:az:Ruspərəstlik]]
* [[:az:Durarara!!]]
* [[:az:Koreya dalğası]]
* [[:az:Oralmanlar]]
* [[:az:Sidr (alkoqollu içki)]]
* [[:az:Qordon Ramzi]]
* [[:az:Genmaiça]]
* [[:az:Kimçi]]
* [[:az:Zatoiçi (film, 2003)]]
* [[:az:Böyük Vitovt Universiteti]]
* [[:az:Ninety One]]
* [[:az:Qranitin üstündə inqilab]]
* [[:az:Casus körpüsü (film, 2015)]]
* [[:az:Pansori]]
* [[:az:Çurnalistika]]
* [[:az:Uqor-Türk müharibələri]]
* [[:az:İntiqam mənimdir (film, 2002)]]
* [[:az:Avatar: Korra haqqında əfsanə (komikslər)]]
* [[:az:Avatar: Korra haqqında əfsanə — Torf müharibələri]]
* [[:az:Laqos ştatı]]
* [[:az:Abia ştatı]]
* [[:az:Adamava ştatı]]
* [[:az:Akva İbom ştatı]]
* [[:az:Anambra ştatı]]
* [[:az:Bauçi ştatı]]
* [[:az:Bayelsa ştatı]]
* [[:az:Benue ştatı]]
* [[:az:Borno ştatı]]
* [[:az:Kross River ştatı]]
* [[:az:Delta ştatı]]
* [[:az:Ebonyi ştatı]]
* [[:az:Edo ştatı]]
* [[:az:Ekiti ştatı]]
* [[:az:Enuqu ştatı]]
* [[:az:Qombe ştatı]]
* [[:az:İmo ştatı]]
* [[:az:Ciqava ştatı]]
* [[:az:Kaduna ştatı]]
* [[:az:Kano ştatı]]
* [[:az:Katsina ştatı]]
* [[:az:Kogi ştatı]]
* [[:az:Kvara ştatı]]
* [[:az:Nasarava ştatı]]
* [[:az:Niger ştatı]]
* [[:az:Oqun ştatı]]
* [[:az:Ondo ştatı]]
* [[:az:Osun ştatı]]
* [[:az:Oyo ştatı]]
* [[:az:Plato ştatı]]
* [[:az:Rivers ştatı]]
* [[:az:Sokoto ştatı]]
* [[:az:Taraba ştatı]]
* [[:az:Yobe ştatı]]
* [[:az:Zamfara ştatı]]
* [[:az:İkeca]]
* [[:az:Umuahia]]
* [[:az:Yola]]
* [[:az:Uyo]]
* [[:az:Avka]]
* [[:az:Bauçi]]
* [[:az:Uçan qazlar modeli]]
* [[:az:Bibimbap]]
* [[:az:Q-pop]]
* [[:az:Tartariya]]
* [[:az:Mamoru Hosoda]]
* [[:az:Tulou]]
* [[:az:Ala qaçuu]]
* [[:az:Dzenqakuren]]
* [[:az:Namewee]]
* [[:az:Manhva]]
* [[:az:Kibbutz]]
* [[:az:Tonkin körfəzi olayı]]
* [[:az:Ghost in the Shell 2: Innocence]]
* [[:az:Tivoli bağları]]
* [[:az:Direhavsbakken]]
* [[:az:Trinitatis kompleksi]]
* [[:az:Zəvvarlıq]]
* [[:az:Zəvvarlıq diplomatiyası]]
* [[:az:İctimai diplomatiya]]
* [[:az:Mədəni diplomatiya]]
* [[:az:Etimadnamə]]
* [[:az:Səngək]]
* [[:az:Aukştaytiya]]
* [[:az:Dzukiya]]
* [[:az:Suvalkiya]]
* [[:az:Kiçik Litva]]
* [[:az:Litva Dil İnstitutu]]
* [[:az:Latviya Xalq Cəbhəsi]]
* [[:az:Jeltoqsan]]
* [[:az:Tatar memarlığı]]
* [[:az:Pərdə (film, 2016)]]
* [[:az:Krım Tatar Milli Qurultayı]]
* [[:az:Bangır Bangır (albom)]]
* [[:az:Kafedral meydanı (Vilnüs)]]
* [[:az:Orenburq dəhlizi]]
* [[:az:Barrikadalar zamanı]]
* [[:az:Yeddi ata]]
* [[:az:Kerəşenlər]]
* [[:az:Qaytarma (rəqs)]]
* [[:az:Tibbi diplomatiya]]
* [[:az:Pambıq işi]]
* [[:az:Sabit Damolla]]
* [[:az:Tan İmperiyasının Qərbi Türklərə yürüşləri]]
* [[:az:Türkmənistanda koronavirus pandemiyası (2020)]]
* [[:az:Cığatay dili]]
* [[:az:Qazax-türk liseyləri]]
* [[:az:Çin qazaxları]]
* [[:az:Tatarofobiya]]
* [[:az:Korşirmat]]
* [[:az:Kəraimlər milli rəmzləri]]
* [[:az:Wiwibloggs]]
* [[:az:Rəqəmsal diplomatiya]]
* [[:az:TikTok]]
* [[:az:Pişiklərlə s**mə: İnternet qatili ovlamaq]]
* [[:az:İndiana Cons və tale məbədi (film, 1984)]]
* [[:az:Soka Qakkai]]
* [[:az:Ekran kvotası]]
* [[:az:Repatriasiya]]
* [[:az:Quştau]]
* [[:az:Şarın kanyonu]]
* [[:az:Fermentasiya]]
* [[:az:Ukrayna Kitab İnstitutu]]
* [[:az:Diqqət çatışmazlığı və hiperaktivlik pozuntusu]]
* [[:az:Buça qətliamı]]
* [[:az:Təbliğat Analizi İnstitutu]]
* [[:az:Lea Üpi]]
* [[:az:Konsul (nümayəndə)]]
* [[:az:Girov diplomatiyası]]
* [[:az:Fəlakət diplomatiyası]]
* [[:az:Corc Dik]]
* [[:az:Melitopol Şəhər Diyarşünaslıq Muzeyi]]
* [[:az:İzmir bombası]]
* [[:az:Masaüstü oyun]]
* [[:az:Zər]]
* [[:az:Avatar: Aanq haqqında əfsanə (serial, 2024)]]
* [[:az:Noa Ringer]]
* [[:az:Zak Tayler Eysen]]
* [[:az:Qordon Kormye]]
* [[:az:Mey Uitmen]]
* [[:az:Cənubi Koreyada hərbi vəziyyət (2024)]]
* [[:az:Büt]]
* [[:az:Anikonizm]]
* [[:az:İkonoborçuluq]]
* [[:az:Şinko şiki]]
* [[:az:Youşen]]
* [[:az:Çin xalq dini]]
* [[:az:Musok]]
* [[:az:Şamxat]]
* [[:az:Enkidu]]
* [[:az:Piter Prinql]]
* [[:az:Aleksandra Arxipova]]
* [[:az:Ronald Hatton]]
* [[:az:Suka (musiqi aləti)]]
* [[:az:Romuva (din)]]
* [[:az:Şəhər əfsanəsi]]
* [[:az:Ay Yola]]
* [[:az:One Piece (serial, 2023)]]
* [[:az:İnyaki Qodoy]]
* [[:az:Taz Skaylar]]
* [[:az:Makkenyu]]
* [[:az:Ceykob Gibson]]
* [[:az:Xalq etimologiyası]]
* [[:az:Əxlaqi təşviş]]
* [[:az:Cozef Nay]]
* [[:az:Ağıllı güc]]
* [[:az:İrvinq Cenis]]

== Моје академичскы чланки ==

* 2019. ''Uyghurs in China-Turkey Relations'', [http://www.turansam.org/TURAN-SAM_43.pdf TURAN-SAM, issue 43] (pp. 545-553)
* 2019. ''Article 20 of Japan’s Constitution and Regional Integration'', [https://journals.lsu.lt/laisvalaikio-tyrimai/article/view/822/766 Laisvalaikio tyrimai, issue 2, #14]
* 2020. ''Good Wife and a Rape Victim: Uyghur Women in Propaganda'', [https://www.turansam.org/TURAN-SAM_47.pdf TURAN-SAM, issue 43] (pp. 177-188)
* 2022. ''Political Linguistic and Propaganda Analysis of Anti-Korean Cultural Politics in Kazakhstan'', [https://turansam.com/wp-content/uploads/2022/09/TURAN-SAM_55.pdf TURAN-SAM, issue 55] (pp. 346-354)
* 2023. ''Political Linguistic Analysis of Challenges to Turkish Soft Power in Kazakhstan'', [https://turansam.com/wp-content/uploads/2023/06/TURAN-SAM_58.pdf TURAN-SAM, issue 58] (pp. 259-267)

[[az:İstifadəçi:Мурад 97]]
[[ru:Участник:Мурад 97]]</text>
      <sha1>5k1o4n05m8cyk45j919lfc74oq5wzxe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly</title>
    <ns>2</ns>
    <id>4596</id>
    <revision>
      <id>45342</id>
      <parentid>36752</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:24:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45342</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5249" sha1="dpazkzhhx4klrz2pkyf1dkpwrr3m5c9" xml:space="preserve">{{Koristnik:Polda18/zaglavje}}

Tuto pěskovišče ne imaje premo funkcionalny kod programističnogo jezyka Lua, tuty izvorne kody sut v psevdoimennom prostoru ''Modul:Koristnik:'' kako ''Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče X'', kde ''X'' znači čislo pěskovišča. Ja jesm izbral metodu [[#Kolory (semafor)|semafora]] dlja indikacije dostupnosti pěskovišča.

== Razvivanje modulov ==
{| class=&quot;wikitable plainlinks&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
! style=&quot;background-color: #ffcccc;&quot; | [[/Pěskovišče 1/]]
! style=&quot;background-color: #ffcccc;&quot; | [[/Pěskovišče 2/]]
! style=&quot;background-color: #ffcccc;&quot; | [[/Pěskovišče 3/]]
! style=&quot;background-color: #ccffcc;&quot; | [[/Pěskovišče 4/]]
! style=&quot;background-color: #ccffcc;&quot; | [[/Pěskovišče 5/]]
! style=&quot;background-color: #ccffcc;&quot; | [[/Pěskovišče 6/]]
|-
| [{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1|action=edit&amp;oldid=29005&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} Izčrknuti pěskovišče]
| [{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2|action=edit&amp;oldid=29006&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} Izčrknuti pěskovišče]
| [{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3|action=edit&amp;oldid=29007&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} Izčrknuti pěskovišče]
| [{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4|action=edit&amp;oldid=29008&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} Izčrknuti pěskovišče]
| [{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5|action=edit&amp;oldid=29010&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} Izčrknuti pěskovišče]
| [{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6|action=edit&amp;oldid=29011&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} Izčrknuti pěskovišče]
|-
| [[/Pěskovišče 1/zapisky|Zapisky]] [[{{fullurl:Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Pěskovišče 1/zapisky|action=edit&amp;oldid=29061&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[/Pěskovišče 2/zapisky|Zapisky]] [[{{fullurl:Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Pěskovišče 2/zapisky|action=edit&amp;oldid=29062&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[/Pěskovišče 3/zapisky|Zapisky]] [[{{fullurl:Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Pěskovišče 3/zapisky|action=edit&amp;oldid=29063&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[/Pěskovišče 4/zapisky|Zapisky]] [[{{fullurl:Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Pěskovišče 4/zapisky|action=edit&amp;oldid=29064&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[/Pěskovišče 5/zapisky|Zapisky]] [[{{fullurl:Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Pěskovišče 5/zapisky|action=edit&amp;oldid=29065&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[/Pěskovišče 6/zapisky|Zapisky]] [[{{fullurl:Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Pěskovišče 6/zapisky|action=edit&amp;oldid=29066&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
|-
| [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/Dokumentacija|Dokumentacija]] [[{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/Dokumentacija|action=edit&amp;oldid=29068&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/Dokumentacija|Dokumentacija]] [[{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/Dokumentacija|action=edit&amp;oldid=29069&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/Dokumentacija|Dokumentacija]] [[{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/Dokumentacija|action=edit&amp;oldid=29070&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/Dokumentacija|Dokumentacija]] [[{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/Dokumentacija|action=edit&amp;oldid=29072&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/Dokumentacija|Dokumentacija]] [[{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/Dokumentacija|action=edit&amp;oldid=29073&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
| [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/Dokumentacija|Dokumentacija]] [[{{fullurl:Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/Dokumentacija|action=edit&amp;oldid=29074&amp;summary=Izkrčnutje%20pěskovišča}} X]]
|}

== [[/Zapisky/]] ==
Zapisky dlja jedinstvenyh izdanyh modulov gledeči na něktore aspekty (napriměr propozicija funkcij, sporne prěvody ipod.)

== Kolory (semafor) ==
; &lt;code style=&quot;background-color: #ffcccc;&quot;&gt;#ffcccc&lt;/code&gt;
: Pěskovišče sodrživa aktivno razvivany modul (čitajte zapisky pěskovišča dlja veče informacije)
; &lt;code style=&quot;background-color: #ffffcc;&quot;&gt;#ffffcc&lt;/code&gt;
: Razvivany modul jest skoro gotovy, samo potrěbuje jedino drobne pravky ili popravky (čitajte zapisky pěskovišča dlja veče informacije)
; &lt;code style=&quot;background-color: #ccffcc;&quot;&gt;#ccffcc&lt;/code&gt;
: Pěskovišče jest vakantno

== Zaglavje ==
Kako jest pěskovišče upotrěbjeno, na vrhu stranice vy uvidite [[/Zaglavje|tuten moj koristničsky šablon]]:
{{/Zaglavje}}

V izvornom kodu jest tuten šablon napisany takto:
&lt;pre&gt;
{{../Zaglavje}}
&lt;!-- PROSIMO! NEIZČRKNITE TUTO STRANICU BEZ PRIVOLJENJA VLASTNIKA, TAKO ŽE KORISTNIKA POLDA18 --&gt;
&lt;/pre&gt;

Pod tutym šablonom jest vvedeny samotny izvorny kod modula. Izvorny kod obsegaje komentare, ktore izjasnet funkciju modula.

== Dokumentacija ==
Samo kako jest pěskovišče upotrěbjeno, dokumentacija jest vstavjena koristničskom šablonom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;{{&lt;/nowiki&gt;..[[/Dokumentacija]]&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;.</text>
      <sha1>dpazkzhhx4klrz2pkyf1dkpwrr3m5c9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koristnik:Polda18/Pěskovišče/Moduly/Dokumentacija</title>
    <ns>2</ns>
    <id>4780</id>
    <revision>
      <id>45340</id>
      <parentid>37006</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:22:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45340</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="216" sha1="opu3p3fugp6eyhf725neu0jk4fylp69" xml:space="preserve">{{Dokumentacija|Modul:Koristnik:Polda18/{{SUBPAGENAME}}/Dokumentacija|glavica=Dokumentacija prědloženja modula}}
&lt;!-- Redok vyše bude zaměnjeny za šablon Dokumentacija kako bude popravka prěnesena do izvoru --&gt;</text>
      <sha1>opu3p3fugp6eyhf725neu0jk4fylp69</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/Dokumentacija</title>
    <ns>828</ns>
    <id>4797</id>
    <revision>
      <id>45328</id>
      <parentid>29216</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:07:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/Dokumentacija]]: Podstranie dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>29216</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2581" sha1="ne6s5oxovhfkcew0rthoxydzxxvd9n7" xml:space="preserve">{| style=&quot;border: 3px double #6666ff; width: 100%; margin-bottom: 1rem;&quot;
| style=&quot;padding: 0.5rem 1.5rem;&quot; |
&lt;center style=&quot;font-size: 200%;&quot;&gt;'''Dobrodošli v pěskovišču modulov Vikipedije!'''&lt;/center&gt;

Tuten modul jest pěskovišče, kde vy si možete obtestovati ili izprobovati programističny jezyk [[Vikipedija:Lua|Lua]], ili vy možete tuten prostor izpotrěbiti na razvivanje vaših vlastnyh modulov.

&lt;center&gt;'''Pametajte, tuten prostor ne jest jedino vaš. Ktokoli može tuten prostor izpotrěbiti.'''&lt;/center&gt;

Kak je v tutom prostoru někako upotrěbjenje od někakogo koristnika, že tuten prostor jest upotrěbjeny na někako razvivanje ili ino priměnjenje, zapytajte se danego koristnika, kako vy možete tuten prostor izpotrěbiti.

Kak vy budete gotovi s vašimi eksperimenty ili testy, ne zabudite izčrknuti vaše izměny kliknutjim na knopku niže.

&lt;center&gt;&lt;span class=&quot;mw-ui-button mw-ui-primary mw-ui-big&quot;&gt;Resetovati pěskovišče&lt;/span&gt;&lt;/center&gt;
|-
|
|}

&lt;center style=&quot;font-size: 150%&quot;&gt;'''Tuten modul jest funkcionalny.'''&lt;/center&gt;
Kako vy možete izpotrěbiti tuten modul jest zvanjom modula takym sposobom:
{{#tag:syntaxhighlight|&lt;nowiki&gt;{{#invoke:&lt;/nowiki&gt;Pěskovišče{{!}}''funkcija''{{!}}''argumenty...''&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;|lang=wikitext}}
Kde &lt;code&gt;''&lt;nowiki&gt;''funkcija''&lt;/nowiki&gt;''&lt;/code&gt; jest funkcija iz modula niže, i &lt;code&gt;''&lt;nowiki&gt;''argumenty...''&lt;/nowiki&gt;''&lt;/code&gt; jest spis argumentov odděljenyh znakom &lt;code&gt;|&lt;/code&gt; (vertikalka).

Napriměr tako:
{{#tag:syntaxhighlight|&lt;nowiki&gt;{{#invoke:&lt;/nowiki&gt;Pěskovišče{{!}}suma{{!}}5{{!}}10&lt;nowiki&gt;}}&lt;/nowiki&gt;|lang=wikitext}}

Kak ne jest tuten modul prěinačeny, tut jest spis funkcij modula:

;&lt;code&gt;suma&lt;/code&gt;
:Kalkuluje sumu dvoh čisel ''a'' + ''b''. Čislo ''a'' jest argument 1 i čislo ''b'' jest argument 2.
;&lt;code&gt;odjetje&lt;/code&gt;
:Kalkuluje odjetje dvoh čisel ''a'' − ''b''. Argumenty samo kako ''suma'' vyše.
;&lt;code&gt;proizvod&lt;/code&gt;
:Kalkuluje proizvod dvoh čisel ''a'' × ''b''. Argumenty samo kako vyše.
;&lt;code&gt;deljenje&lt;/code&gt;
:Kalkuluje děljenje dvoh čisel ''a'' ÷ ''b''. Argumenty samo kako vyše.
:''Primětka: Jezyk Lua ne prijaje diakritične znaky v nazvah funkcij i prěměnnyh.''
;&lt;code&gt;modulo&lt;/code&gt;
:Kalkuluje tako zvano ''modulo'' iz dvoh čisel ''a'' mod ''b''. Modulo jest ostatok po děljenja. Argumenty samo kako vyše.
;&lt;code&gt;mocnina&lt;/code&gt;
:Kalkuluje tako zvanu ''močninu'' iz dvoh čisel ''a&lt;sup&gt;b&lt;/sup&gt;''. Močnina jest vozvratny proizvod čisla ''močnjenca'' (''a'') tolikrat, kako znači čislo ''močnitelja'' (''b''). Argumenty samo kako vyše.</text>
      <sha1>ne6s5oxovhfkcew0rthoxydzxxvd9n7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/Dokumentacija</title>
    <ns>828</ns>
    <id>4798</id>
    <revision>
      <id>45330</id>
      <parentid>29069</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:08:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/Dokumentacija]]: Podstranie dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>29069</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="9spjk9h5hpidrkgv17ncz9xt6ntpwo4" xml:space="preserve">{{Koristnik:Polda18/Zaglavje pěskovišča|čislo=2|typ=modul}}</text>
      <sha1>9spjk9h5hpidrkgv17ncz9xt6ntpwo4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/Dokumentacija</title>
    <ns>828</ns>
    <id>4799</id>
    <revision>
      <id>45332</id>
      <parentid>29070</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:09:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/Dokumentacija]]: Podstranie dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>29070</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="1d9vxobg5lztvlkri176i76ri3x1b9w" xml:space="preserve">{{Koristnik:Polda18/Zaglavje pěskovišča|čislo=3|typ=modul}}</text>
      <sha1>1d9vxobg5lztvlkri176i76ri3x1b9w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/Dokumentacija</title>
    <ns>828</ns>
    <id>4800</id>
    <revision>
      <id>45334</id>
      <parentid>29072</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:10:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/Dokumentacija]]: Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>29072</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="try67znzj0e5qn1f4j1lj9v02kj8346" xml:space="preserve">{{Koristnik:Polda18/Zaglavje pěskovišča|čislo=4|typ=modul}}</text>
      <sha1>try67znzj0e5qn1f4j1lj9v02kj8346</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/Dokumentacija</title>
    <ns>828</ns>
    <id>4801</id>
    <revision>
      <id>45336</id>
      <parentid>29073</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:11:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/Dokumentacija]]: Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>29073</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="b3divqwt1gndrdpz6vuz9nnomk9q5jr" xml:space="preserve">{{Koristnik:Polda18/Zaglavje pěskovišča|čislo=5|typ=modul}}</text>
      <sha1>b3divqwt1gndrdpz6vuz9nnomk9q5jr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/Dokumentacija</title>
    <ns>828</ns>
    <id>4802</id>
    <revision>
      <id>45338</id>
      <parentid>29074</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:12:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/Dokumentacija]]: Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>29074</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="8gxsk7sbqi5lxhck33fuecmwbcy59ch" xml:space="preserve">{{Koristnik:Polda18/Zaglavje pěskovišča|čislo=6|typ=modul}}</text>
      <sha1>8gxsk7sbqi5lxhck33fuecmwbcy59ch</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Злочинство и кара</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5880</id>
    <redirect title="Прєступанје и кара" />
    <revision>
      <id>45265</id>
      <parentid>45080</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T12:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Злочинство и кара]]</comment>
      <origin>45265</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46" sha1="pzfzi6j76hix8a654zmcahf81mxzxhs" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Злочинство и кара]]</text>
      <sha1>pzfzi6j76hix8a654zmcahf81mxzxhs</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45266</id>
      <parentid>45265</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T12:57:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje izměnjeno s [[Злочинство и кара]] na [[Прєступанје и кара]]</comment>
      <origin>45266</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="7qmlhk2ez7ntrfpezo0phxyf0pqpwvq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Прєступанје и кара]]</text>
      <sha1>7qmlhk2ez7ntrfpezo0phxyf0pqpwvq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zločinstvo i Kara</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5881</id>
    <redirect title="Прєступанје и кара" />
    <revision>
      <id>45268</id>
      <parentid>44690</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T12:59:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje izměnjeno s [[Злочинство и кара]] na [[Прєступанје и кара]]</comment>
      <origin>45268</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69" sha1="c2dz15baqg9rhxdbd8g0gfc1lt4t7ya" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Прєступанје и кара]]
[[Kategorija:Knigy]]</text>
      <sha1>c2dz15baqg9rhxdbd8g0gfc1lt4t7ya</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mass Effect (igra)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5938</id>
    <revision>
      <id>45274</id>
      <parentid>45038</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T14:40:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodane iztočniky na rečenja</comment>
      <origin>45274</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19622" sha1="pcegdripkzz7043o2bkhxqv6lgzqwkq" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]|gejmdizajner=Preston Watamaniuk|programist=David Falkner|hudožnik=Derek Watts|kompozitori=[[Jack Wall]], [[Sam Hulick]], [[Richard Jacques]], David Kates}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}. Na početku na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, a potom na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale vtoro {{-|DLC}} ne bylo izdano.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta
|4 dekembr 2012 leta
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}}).
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>pcegdripkzz7043o2bkhxqv6lgzqwkq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45275</id>
      <parentid>45274</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T14:51:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Obnobjene iztočniky</comment>
      <origin>45275</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19847" sha1="pv191124tcrztjav9145l4og78rz91s" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]]. 

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}. Na početku na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, a potom na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale vtoro {{-|DLC}} ne bylo izdano.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta
|4 dekembr 2012 leta
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}}).
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>pv191124tcrztjav9145l4og78rz91s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45276</id>
      <parentid>45275</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:01:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodane iztočniky v kartku</comment>
      <origin>45276</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20309" sha1="jcg1uhz6vcb9jj2rzoaevlo5jpvd60k" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}. Na početku na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, a potom na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale vtoro {{-|DLC}} ne bylo izdano.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta
|4 dekembr 2012 leta
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}}).
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>jcg1uhz6vcb9jj2rzoaevlo5jpvd60k</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45277</id>
      <parentid>45276</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:23:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <origin>45277</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21054" sha1="3fduseecki24csaoz0to4m0kasxy92q" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}. Na početku na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, a potom na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale vtoro {{-|DLC}} ne bylo izdano.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta
|4 dekembr 2012 leta
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}}).
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>3fduseecki24csaoz0to4m0kasxy92q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45285</id>
      <parentid>45277</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:51:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodana tabelka s muzikalnymi kompozicijami iz Mass Effect v sekcije Muzika</comment>
      <origin>45285</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25360" sha1="fta9somrmwmhjtlwpijpk3dx29zkz77" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}. Na početku na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;, a potom na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale vtoro {{-|DLC}} ne bylo izdano.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta
|4 dekembr 2012 leta
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}}).
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>fta9somrmwmhjtlwpijpk3dx29zkz77</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45304</id>
      <parentid>45285</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T17:10:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodana informacija o nazve DLC na izdanyh jezykah</comment>
      <origin>45304</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27174" sha1="ldr25zg7lbkndfdjoczgtz3k5w4i892" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}{{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
{{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
{{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
{{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]

&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;

{{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>ldr25zg7lbkndfdjoczgtz3k5w4i892</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45305</id>
      <parentid>45304</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T17:13:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Dodatne epizody (DLC) */ formatovanje</comment>
      <origin>45305</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="27186" sha1="16o1mm3z5ns3io779iwjdzvd3c2caff" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>16o1mm3z5ns3io779iwjdzvd3c2caff</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45306</id>
      <parentid>45305</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T18:08:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Dodana sekcija za igrovy svet</comment>
      <origin>45306</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30553" sha1="8d7citj8j0op02uenqym743nitxvk4x" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v Mlečnom putu v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>8d7citj8j0op02uenqym743nitxvk4x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45307</id>
      <parentid>45306</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T18:23:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Sjužet */ Ulepšena tabelka o historije igrača</comment>
      <origin>45307</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31178" sha1="mwr4kddra278mlf4hhychv7zzajpn5i" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>mwr4kddra278mlf4hhychv7zzajpn5i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45308</id>
      <parentid>45307</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T18:25:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Šepard */ Dodan anglijsky originalny preklad do nazv tipaža igrača</comment>
      <origin>45308</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="31258" sha1="hv0xjag00zwc6qxv2u5i3pn5rq0mxwz" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>hv0xjag00zwc6qxv2u5i3pn5rq0mxwz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45347</id>
      <parentid>45308</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:32:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Chtabs</username>
        <id>42</id>
      </contributor>
      <comment>Dodana informacija o osnovnyh personažah igry, a takože aktorah, ktore dali sut im glas.</comment>
      <origin>45347</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33300" sha1="jsdg8lvux28zlk0r9ay49qvcajllz8s" xml:space="preserve">{{Kartka kompjuterna igra|obložka=|razrabotniki=[[BioWare]]|izdatelji=[[Microsoft Game Studios]]|serija=[[Mass Effect]]|dataizdanja=[[Xbox 360]]:
[[Severna Amerika]]: 20 november 2007
[[Avstralija]]: 22 november 2007
[[Evropejsky sojuz]]: 23 november 2007

[[Microsoft Windows|Windows]]:

[[Severna Amerika]]: 28 maj 2008
[[Avstralija]]: 5 junij 2008
[[Evropejsky sojuz]]: 6 junij 2008

[[PlayStation 3]]:

[[Severna Amerika]]: 4 dekembr 2012
[[Evropejsky sojuz]]: 7 dekembr 2012|žanr=action role-playing|platformy=[[Xbox 360]], [[Microsoft Windows]], [[PlayStation 3]]|igrovy motor=[[Unreal Engine 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url=https://www.unrealengine.com/blog/mass-effect| title=Critically Acclaimed Mass Effect Powered by Unreal Engine 3| date=November 20, 2007| first=John| last=Gaudiosi}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |title=Mass Effect: Legendary Edition uses Unreal Engine 3 for good reason according to the developers |website=GamesRadar+ |date=4 February 2021 |access-date=12 October 2022 |archive-date=6 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210206190428/https://www.gamesradar.com/mass-effect-legendary-edition-uses-unreal-engine-3-for-good-reason-according-to-the-developers/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;|režim igry=Jedin igrač|glava=[[Casey Hudson]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|gejmdizajner=Preston Watamaniuk&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;|programist=David Falkner&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.a7c2d410-e513-4bd7-85d5-73060ec46a84 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Additional Crew] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|hudožnik=Derek Watts&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.60a44752-af76-44f7-9de0-ec51aea2180d Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Art Director] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;|kompozitori=[[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Sam Hulick]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, [[Richard Jacques]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;, David Kates&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;}}'''''Mass Effect''''' ({{Jezyky|isv|Efekt Masy}}) — [[kompjuterna igra]] v žanru action-role-play, ktoru stvorila studija [[BioWare]] i izdala [[Microsoft Game Studios]] v 2007 leto&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/11/19/mass-effect-review-2| date = November 19, 2007| title = Mass Effect Review| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;. Je prva čast [[Mass Effect|serije Mass Effect]].

V 2007 leto igra prišla jedino toliko na [[Xbox 360]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite web| url = http://xbox360.gamespy.com/xbox-360/mass-effect/836239p1.html| title = Mass Effect| date = November 19, 2007| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;. V 2008 javila se versija igry na [[Microsoft Windows|Windows]]&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/877353p1.html| title = BioWare's space opera comes to PC and is still one of the greatest role-playing games we've ever played.| date = May 28, 2008| first = Gerald| last = Villoria}}&lt;/ref&gt;, v 2012 prišla versija na [[PlayStation 3]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/09/26/mass-effect-trilogy-set-announced| title = Mass Effect Trilogy Set Announced| date = September 26, 2012| first = Andrew| last = Goldfarb}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/mass-effect-trilogy-comes-to-ps3-dec-4/1100-6399374/| title = Mass Effect Trilogy comes to PS3 Dec. 4| date = November 2, 2010| first = Eddie| last = Makuch}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web| url = https://blog.bioware.com/2012/11/01/ryan-warden-an-update-on-the-mass-effect-trilogy/| title = Ryan Warden: An Update on the Mass Effect Trilogy| date = November 1, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2012/11/30/reminder-mass-effect-comes-to-ps3-very-soon| title = Reminder: Mass Effect Comes to PS3 Very Soon| date = November 30, 2012| first = Colin| last = Moriarty}}&lt;/ref&gt;.

Sjužet igry govori o tom, že v 22-om stoletju [[človečstvo]] spoznalo i naučilo se rabotati s tehnologijeju svrhsvetlovyh letanij v [[Kosmos|kosmosu]] s pomočju nekakogo nuljevogo elementa, ktory obnuljal masu-težinu (toj momen vpisan je v nazvanje igry). A takože v to stoletje ljudi zakontaktovali se v inoplanetnymi civilizacijami&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 6.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. 

Glavny heroj ili herojinja (to izbiraje igrač) igry je komander Šepard dobyvaje status Spektra — specialnogo soldata na služenju galaktičnoj rady-soveta Citadely i so svojim odredom pošeti različne mesta i zvezdne sistemy galaktiky.

V 2008 leto za igru izdali dodatny konent pod nazvoju ''{{-|Bring Down the Sky}}''&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Cite web| url = http://pc.gamespy.com/pc/bioware-rpg/894639p1.html| title = Free Downloadable Content Now Available for Mass Effect PC| date = July 29, 2008}}&lt;/ref&gt;, v ktorom potrebno bylo spasati planetu Tera Nova od asteroida {{-|X57}} i teroristov&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2008/02/25/mass-effect-bring-down-the-sky-interview| title = Mass Effect: Bring Down the Sky Interview| date = February 25, 2008| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

V 2009 leto za igru izdali dodatny kontent pod nazvoju ''{{-|Pinnacle Station}}'', ktory dodaval nekoliko zadanij, a takože dobyti v nagradu apartamenty&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.eurogamer.net/me-pinnacle-station-dlc-detailed| title = New Mass Effect DLC detailed| date = August 24, 2009| first = Robert| last = Purchese}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/44026/mass-effect-dopolnenie-pinnacle-station-dostupno-v-xbox-live| title = Mass Effect: Дополнение &quot;Pinnacle Station&quot; доступно в Xbox Live| date = August 24, 2009| last = livesaifer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/new-mass-effect-dlc-avatar-items-now-available/1100-6216123/| title = New Mass Effect DLC, avatar items now available. UPDATE Microsoft releases Pinnacle Station, a 13-mission, two-to-three-hour add-on to the popular Xbox 360 role-playing game; Mass Effect outfits hit Marketplace en masse.| date = August 25, 2009| first = Tor| last = Thorsen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2009/08/25/mass-effect-pinnacle-station-review| title = Mass Effect: Pinnacle Station Review| date = August 25, 2009| first = Erik| last = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Dalje byli izdane igry [[Mass Effect 2]] v 2010 leto i [[Mass Effect 3]] v 2012&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;, ktore obrazovali trilogiju o komanderu Šepardu.

V 2021 leto igra byla obnovjena v svezku izdanja [[Mass Effect: Legendary Edition]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2021/Relive-the-Award-Winning-Space-Opera-in-Mass-Effect-Legendary-Edition-on-May-14/default.aspx| title =  Relive the Award-Winning Space Opera in Mass Effect Legendary Edition on May 14| date = February 2, 2021}}&lt;/ref&gt;.

== Gejmplej ==
''{{-|Mass Effect}} '' — je igra v žanru action-rpg za jednogo igrača, v ktoroj igrač upravjaje komanderom Šepardom ({{Jezyky|en|Commander Shepard}}) s pogledom od tretjego lica.

Pred početkom igry potrebno izbrati ime igrača (ktoro na igrovy svet ne vlijaje), pol, izgled, jedin iz nekoliko variantov predhistorije, igrovy klas-specialnost &lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 7-9.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;. Za izbor dostupne sut 6 klasov. Každy klas imaje svoju specialnost v oružju i sposobnostah&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 8.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Igrač i učestniki odreda mogut orudovati vsakym oružjem, ale efektivnost togo zavisi od klasa i parametrov každogo&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;.

Na kosmičnom korabu igrača dostupna je karta galaktiky, s pomočju ktoroj igrač može premeščati se po svetu. V galaktikě sut grupy-skupiny zvezd, v ktoryh sut zvezdne sistemy, v ktoryh už sut planety i kosmične stancije. Za premeščenije medžu grupami zvezd potrebno upotrebjati retranslatory masy ({{Jezyky|en|Mass-Relay}})&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 14-15.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Kosmičny korab igrača imaje nazvu &quot;Normandija&quot; ({{Jezyky|en|Normandy SR-1}}) — to je esperimentalny korab, ktory stvorili naučniki Aliansa sistem ({{Jezyky|en|Systems Alliance}})  v koperacije s turianskymi ({{Jezyky|en|turians}}) specialistami. Toj korab upotrebjaje se igračem za putovanje medžu planetami i zvezdami s pomočju interaktivnoj karty.

Na korabu irač može govoriti s ljudami-služebnikami koraba (medikami, inženjerami) i učestnikami svojego odreda.

Na planetah i stancijah igrač izpolnjaje zadanja-operacije, kvesty i vzajemodejstvuje s {{-|NPC}}&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 10-11.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Po završenju-koncu zadanij igrač dobyvaje specialne pointy, ktore dozvoljajut razvivati sposobnosti, dobyvaje predmety za inventar. Inventar imaje razmer v 150 elementov-predmetov. Nepotrebne predmety možno prodati, utilizirovati v omni-gel, ktory je potreben za otkrytje zamkov i remonta vsekdehoda &quot;Mako&quot;&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 22.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Vsekdehod &quot;Mako&quot; možno upotrebjati na planetah za premeščenje na velike distancije i streljbu po neprijateljam. Takože vsekdehod je pomočen na nektoryh zlyh planetah, na ktoryh okolična pogoda jest škodliva dlja odreda&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 26&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

A na kosmičnyh stancijah i planetah možno kupiti različne predmety kako oružje, bronju i dodatne ulepšenja.

=== Bojeva sistema ===
Boji idut v realnom času. Igrač upravjaje Šepardom od tretjego lica. V odredu igrača takože je jedino dva personaža, ktorymi upravjaje kompjuter i ktorym može davati komandy igrač, naprimer: atakovati neprijatelja, zajeti ukrytje i tako dalje&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 16-17.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

V čas boja igrač može otkryti taktično menju, ktoro stopuje igru i v ktorom možno smeniti oružje, ukazati koju sposobnost upotrebiti (kako Šepardu tako i učestnikam odreda). Každa sposobnost imaje svoju meru-vreme za obnovjene posle každogo upotrebjenja&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;. 

Oružje igrača ne trebuje naboja, jednako dost silna streljba može pregreti oružje i nektoro vreme nemožno bude streljati. To trebuje delati pauzu medžu streljanjem.

V igrě sut 4 tipov oružja: pistolety, pompovky, vintovky, snajperske ružja i granaty&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 18-19.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Bronja takože različna: legka, sredna, težka. Vsaka bronja imaje različne specializacije i sposobnosti. Takože može byti ograničenje v zavisnosti od klasa igrača ili učestnika odreda. Takože je razlika medžu civilizacijami: ljudi i azari ({{Jezyky|en|asari}}) mogut nositi jednu bronju, turianci imajut svoju bronju, krogani ({{Jezyky|en|krogans}}) svoju&lt;ref&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 20-21.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;.

Akoli gibnut učestniki odreda, to ih možno lečiti s pomočju medi-gela, akoli gibne igrač, to treba restartovati igru od poslednego shranjenja.

== Sjužet ==

=== Igrovy svet ===
Dejanje tutoj igry ide v [[Mlečny put|Mlečnom putu]] v 22 stoletju. Človečstvo spoznalo letanja v kosmosu s pomočju nulevogo elementa i mas-retranslatorov ({{Jezyky|en|mass relays}}). Retranslatory smenšajut masu-težinu korabov do nula i s pomočju togo koraby kako by teleportujut se.

Krome človečstva v galaktikě sut množstva drugyh inoplanetnyh civilizacij, nektora čast kojih stvorila specialny Sovet na kosmičnoj stancije Citadel. Osnovne civilizacije sut azari ({{Jezyky|en|asari}}), turianci ({{Jezyky|en|turians}}) i salarianci ({{Jezyky|en|salarians}}). Nektore civilizacije predstavjene na Citadely s pomočju ambasad-posolstv: volusi ({{Jezyky|en|voluses}}), hanari ({{Jezyky|en|hanars}}), elkori ({{Jezyky|en|elcors}}), a takože ljudi. Takože sut nektore civilizacije, ktore živut vne Citadelskogo prostora: krogani ({{Jezyky|en|krogans}}), batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}), kvarianci ({{Jezyky|en|quarians}}). Vse životne civilizacije v igrě imajut nazvu organičske, a robotove civilizacije, kako gety ({{Jezyky|en|geths}}) i Žnecy ({{Jezyky|en|Reapers}}) sintetičske.

Človečstvo prvy raz stretilo se s inymi civilizacijami (turiancami) v 2149 leto i ta streča počela se kako vojna, ktora skoro završila se. Ljudi izšli v novy sektor kosmosa s pomočju retranslatora, ale zakon Citadely ne dozvoljaje aktivirovati nerazvedane retranslatory; zamesto govorenja turianci izničtožili prve koraby ljudij i to dejanje stalo pričinoju vojny.

Potom človečstvo dobylo svoje mesto v galaktičnom sociumu posle nektoryh drugyh dejanij. Na moment početka igry komander Šepard potreben byl stati prvym človekom Spektrom. Spektri sut specialne ljudi, u kojih administracija je Sovet Citadely.

=== Personaži ===

==== Šepard ====
Glavny heroj igry je komander Šepard ({{Jezyky|en|Shepard}}). V zavisnosti od igrača Šepard može byti žena ili muž. Standardno mužsko ime je Džon ({{Jezyky|en|John}}), a žensko Džejn ({{Jezyky|en|Jane}}). Predhistorija Šeparda takože izbiraje se igračem:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Varianty biografije Šeparda
! colspan=&quot;2&quot; |Do armije
|-
|Kolonist ({{Jezyky|en|colonist}})
|Detinstvo Šeparda bylo na kolonije Mindoir. Koloniju atakovali sut piraty-rabotrgovci i ubili jegovyh roditeljev. Šeparda vzeli k sobe dozorny patrol Aliansa. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju Aliansa.
|-
|Rodžen na Zemje ({{Jezyky|en|Earthborn}})
|Šepard byl sirota i jegovo detinstvo prošlo v uličnyh bandah. Kogda Šepardu stalo 18 let, on pošel v armiju.
|-
|Kosmičny ({{Jezyky|en|spacer}})
|Roditelji Šeparda sut vojskovi ljudi. Vse detinstvo Šepard byl na kosmičnyh korabah. Potom zapisal se v armiju Aliansa.
|-
! colspan=&quot;2&quot; |V čas služenja v armije
|-
|Heroj vojny ({{Jezyky|en|War Hero}})
|V čas služenja na človečskoj kolonije Elizium ({{Jezyky|en|Elysium}}) bojeval protiv piratov, kojih bylo mnogo, odbivši ataku.
|-
|Vyživši ({{Jezyky|en|Sole Survivor}})
|Na planetě Akuza ({{Jezyky|en|Akuze}}) odred Šeparda byl atakovan velikym inoplanetnym životnym i byl celkom izničtoženy. Ostal se jedino Šepard.
|-
|Ljuty ({{Jezyky|en|Ruthless}})
|Na planetě Torfan ({{Jezyky|en|Torfan}}) Šepard izgubil 3/4 svojego odreda, ale izpolnil zadanje, a takože izničtožil vsih neprijatelskyh piratov-batariancev.
|}
Mužsky glas Šeparda dal aktor {{-|[[Mark Meer]]}}.

Žensky glas Šeparda dala aktrisa {{-|[[Jennifer Hale]]}}.

==== Ekipa Normandije ====

===== Džef Džoker Moro =====
Džef Džoker Moro ({{Jezyky|en|Jeff Joker Moreau}}) — je profesionalny pilot Normandije. Imaje veliku problemu s kostami, one sut slabe.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Seth Benjamin Gesshel Green]]}}.

===== Greg Adams =====
Greg Adams ({{Jezyky|en|Greg Adams}}) — je glavny inženjer Normandije. On rabotaje v inženjernoj sekcije koraba.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Roger Labon Jackson]]}}.

===== Karin Čakvas =====
Karin Čakvas ({{Jezyky|en|Karin Chakwas}}) — je glavny doktor Normandije.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Carolyn Seymou]]}}.

==== Osnovne učestniki odreda ====

===== Ričard Dženkins =====
Ričard Dženkins ({{Jezyky|en|Richard L. Jenkins}}) — soldat Aliansa. Imaje klas i sposobnosti soldata. Jegovo ime i historija v igrě imaje svez s mem-personažem Lirojem Dženkinsom.

Glas jemu dal aktor {{-|[[George Joshua Christian Dean]]}}.

===== Kajdan Alenko =====
Kajdan Alenko ({{Jezyky|en|Kaidan Alenko}}) — lejtenant-poručnik, a takože biotik. Kako igrovy personaž imaje sposobnosti-specializaciju biotika. On je vozmožny romantičsky interes Šeparda-ženy.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Raphael Sbarge]]}}.

===== Ešli Viljams =====
Ešli Viljams ({{Jezyky|en|Ashley Medelin Williams}}) — kosmičsky pehotinec Aliansa. Igrač strečaje ju v prvoj misije igry. Ona je vozmožny romantičsky interes Šeparda-muža.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Kimberly Brooks]]}}.

===== Urdnot Reks =====
Urdnot Reks ({{Jezyky|en|Urdnot Wrex}}) — krogan-biotik. Šepard strečaje jego na Citadeli. Reks imaje praktično obče celji s Šepardom i ide pomogati jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Steven Barr]]}}.

===== Liara T'Soni =====
Liara T'Soni ({{Jezyky|en|Liara T’Soni}}) — je azarijski naučnik, a takože biotik, koj zajmaje se ksenoarheologijeju. Šepard strečaje ju v jednoj iz misij igry, po ktoroj ona ide pomogati jemu. Ona je vozmožny romantičsky interes za Šepardov obadvuh polov.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ali Hillis]]}}.

===== Garus Vakarian =====
Garus Vakarian ({{Jezyky|en|Garrus Vakarian}}) — je turianec, ktori rabotaje v službe bezopasnosty Citadely. Posle nektoryh činstv od strany administracije služby bezopasnosty Citadely on odhodi odtuda i prisjedinjaje se k odredu Šeparda, daby pomogti jemu.

Glas jemu dal aktor {{-|[[Brandon James Keener]]}}.

===== Tali Zora =====
Tali Zora ({{Jezyky|en|Tali'Zorah}}) — je kvarianka-tehnik, ktora byla atakovana v čas svojego putovanja nektorymi licami. Ona imaje nektore silne dokazy o delah, ktore svezany s celju raboty Šeparda.

Glas jej dala aktrisa {{-|[[Ash Sroka]]}}.

== Dodatne epizody ({{-|DLC}}) ==
Dlja ''{{-|Mass Effect}}'' je bylo izdano 2 {{-|DLC}}: ''{{-|Bring Down the Sky}}'' v marcu 2008 leta, ''{{-|Pinnacle Station}}'' v avgustu 2009 leta. V 2012 leto {{-|DLC}} ''{{-|Bring Down the Sky}}'' bylo izdano za [[PlayStation 3]]&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;, ale ''{{-|Pinnacle Station}}'' izdan ne byl.
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width: 100%;&quot;
|- style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;width:40%;&quot; |Nazva
! colspan=&quot;3&quot; |Data izdanja
|-
! style=&quot;width:20%;&quot; |Xbox 360
! style=&quot;width:20%;&quot; |Microsoft Windows
! style=&quot;width:20%;&quot; |PlayStation 3
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|
* {{Jezyky|en|Bring Down the Sky}}
* {{Jezyky|de|Kollisionskurs}}&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.eurogamer.de/mass-effect-x57-dlc-kollisionskurs|title=Mass Effect: X57 DLC: Kollisionskurs|date=2008|first=Benjamin|last=Jakobs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;[https://www.mobygames.com/game/58908/mass-effect/credits/ps3/ MobyGames | Mass Effect Credits Bring Down the Sky: Keywords International Ltd.] &lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|pl|Bring Down the Sky}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;
* {{Jezyky|fr|Turbulences à 900 000 Pieds}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.gamekult.com/jeux/mass-effect-turbulences-a-900-000-pieds-3010006267.html www.gamekult.com - Mass Effect : Turbulences à 900.000 pieds]&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|ru|Гибель с небес}}&lt;ref&gt;[https://piper.old-games.ru/project/snowball_ru/www.snowball.ru/me/ Snowball Studios | Mass Effect: Золотое издание]
&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite news |date=December 30, 2008 |title=&quot;Mass Effect: Гибель с небес&quot;. Качаем |url=https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_gibel_s_nebes_kachaem |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* {{Jezyky|it|Impatto imminente}}&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref&gt;[https://www.xbox.com/it-IT/games/store/impatto-imminente-en/BVTTSL5Q7D24 &lt;nowiki&gt;Xbox.com | Impatto imminente [EN]&lt;/nowiki&gt;]&lt;/ref&gt;
|20 marec 2008 leta
|28 maj 2008 leta&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
|4 dekembr 2012 leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://ixbt.games/news/ps3-versiya-mass-effect-trilogy-v-dekabre.html|title=PS3-версия Mass Effect Trilogy в декабре|date=November 2, 2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|title=Mass Effect PS3 Review|date=December 10, 2012|first=Colin|last=Moriarty|archive-url=https://web.archive.org/web/20121212174118/http://www.ign.com/articles/2012/12/10/mass-effect-ps3-review|archive-date=December 12, 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
V {{-|DLC}} jedno zadanje, v ktorom piraty-batarianci ({{Jezyky|en|batarians}}) hčut skydnuti asteroid {{-|X57}} na planetu Tera Nova ({{Jezyky|en|Terra Nova}})&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;.
|-
| colspan=&quot;4&quot; bgcolor=&quot;#e6e9ff&quot; |
|- align=&quot;center&quot; bgcolor=&quot;#f2f2f2&quot;
|{{Jezyky|en|Pinnacle Station}}
|25 avgust 2009 leta&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
|25 avgust 2009 leta
|nema
|-
| colspan=&quot;4&quot; style=&quot;border: none; vertical-align: top;&quot; |
To vtoro {{-|DLC}} dodaje trenovačnu kosmičnu stanciju. Jejny komandir je admiral Ahern ({{Jezyky|en|Tadius Ahern}}). Igrač može trenovati se na stancije v simulatoru, ktory imaje 12 scenarijev i bonusny scenarij, ktory simuliruje jedin boj iz Vojny Prvogo Kontakta ({{Jezyky|en|First Contact War}}). Akoli završiti bonusny scenarij, igrač dobyvaje v dar apartamenty na planetě Intajsej ({{Jezyky|en|Intai'sei}}), v ktoryh igrač može kupiti redke predmety za dost malu cenu, ktora je vo mnogo raz niže, neželi v magazinah&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;.
|}

== Muzika ==
Muzikalne kompozicije stvorjal [[Jack Wall]]&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;&lt;small&gt;Mass Effect PC Manual (masseffect.com, 2008), str. 32.&lt;/small&gt;&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;[https://www.imdb.com/title/tt1073668/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Mass Effect (Video Game 2007) - Full cast &amp; crew | Composers] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;, ktory do ''{{-|Mass Effect}}'' stvoril saundtrek dlja igry [[Jade Empire]] 2005-go leta i ktoru takože stvorila [[BioWare]]&lt;ref&gt;[https://www.discogs.com/master/698381-Jack-Wall-Jade-Empire-Original-Video-Game-Soundtrack Jack Wall - Jade Empire (Original Video Game Soundtrack)] na [[Discogs]]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.imdb.com/title/tt0455965/fullcredits/?ref_=tt_cst_sm#amzn1.imdb.concept.name_credit_category.00f5faa0-5f76-4eb5-87a1-ec8d484d1779 Jade Empire (Video Game 2005) - Full cast &amp; crow | Composer] na [[IMDb]]&lt;/ref&gt;.

20 novembra 2007-go leta label [[Sumthing Else]] izdal album ''{{-|Mass Effect Original Game Soundtrack}}''&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web| url = https://vgmdb.net/album/5380| title = Mass Effect Original Soundtrack| date = November 13, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/sumthing-else-music-works-announces-release-of-the-mass-effect-original-soundtrack-from-the-blockbuster-xbox-360r-video-game| title = Sumthing Else Music Works Announces Release Of The Mass Effect Original Soundtrack From The Blockbuster Xbox 360(R) Video Game| date = November 19, 2007}}&lt;/ref&gt;, ktory sodržal v sobě 37 kompozicij iz igry (obča dolgota 1 čas i 15 minut), a takože kompoziciju iz albuma [[M4 (muzikalny album)|M4]] kanadskoj [[indie-rock]] grupy [[Faunts (muzikalna grupa)|Faunts]], ktora zvuči v igrě pri finalnyh titrah&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;. 

13 novembra 2012-go leta label [[FUNimation]] izdal album ''{{-|Mass Effect Paragon Lost Original Motion Picture Soundtrack}}'', s dolgotoju 1 čas i 9 minut, ktory sodržal v sobě 27 kompozicij iz [[anime]]-seriala [[Mass Effect: Paragon Lost]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.animenewsnetwork.com/press-release/2012-11-08/mass-effect/paragon-lost-animated-film-score-composed-by-joshua-r-mosley-and-david-kates| title =  Mass Effect: Paragon Lost Animated FIlm Score Composed by Joshua R. Mosley and David Kates| date = November 8, 2012}}&lt;/ref&gt;.
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+Spisok kompozicij iz Mass Effect&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
!№
!Nazva
!Avtori
!Dolgost
|-
| align=&quot;center&quot; |1
| align=&quot;left&quot; |Mass Effect Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:21:00
|-
| align=&quot;center&quot; |2
| align=&quot;left&quot; |The Normandy
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |3
| align=&quot;left&quot; |Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |4
| align=&quot;left&quot; |Battle At Eden Prime
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:23:00
|-
| align=&quot;center&quot; |5
| align=&quot;left&quot; |Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:00:00
|-
| align=&quot;center&quot; |6
| align=&quot;left&quot; |The Citadel
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:45:00
|-
| align=&quot;center&quot; |7
| align=&quot;left&quot; |The Presidium
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:32:00
|-
| align=&quot;center&quot; |8
| align=&quot;left&quot; |The Wards
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |03:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |9
| align=&quot;left&quot; |Criminal Elements
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |10
| align=&quot;left&quot; |Spectre Induction
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:55:00
|-
| align=&quot;center&quot; |11
| align=&quot;left&quot; |Liara's World
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:35:00
|-
| align=&quot;center&quot; |12
| align=&quot;left&quot; |A Very Dangerous Place
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:40:00
|-
| align=&quot;center&quot; |13
| align=&quot;left&quot; |Feros
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:34:00
|-
| align=&quot;center&quot; |14
| align=&quot;left&quot; |Protecting The Colony
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:56:00
|-
| align=&quot;center&quot; |15
| align=&quot;left&quot; |The Thorian
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |16
| align=&quot;left&quot; |Noveria
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |02:14:00
|-
| align=&quot;center&quot; |17
| align=&quot;left&quot; |The Secret Labs
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |18
| align=&quot;left&quot; |The Alien Queen
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |19
| align=&quot;left&quot; |Fatal Confrontation
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:09:00
|-
| align=&quot;center&quot; |20
| align=&quot;left&quot; |Saren's Base
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |21
| align=&quot;left&quot; |Breeding Ground
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |03:47:00
|-
| align=&quot;center&quot; |22
| align=&quot;left&quot; |Virmire Ride
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:41:00
|-
| align=&quot;center&quot; |23
| align=&quot;left&quot; |Exit
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |24
| align=&quot;left&quot; |Love Theme
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |25
| align=&quot;left&quot; |Uncharted Worlds
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:16:00
|-
| align=&quot;center&quot; |26
| align=&quot;left&quot; |Ilos
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:39:00
|-
| align=&quot;center&quot; |27
| align=&quot;left&quot; |Vigil
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:44:00
|-
| align=&quot;center&quot; |28
| align=&quot;left&quot; |Sovereign's Theme
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:19:00
|-
| align=&quot;center&quot; |29
| align=&quot;left&quot; |Uplink
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:12:00
|-
| align=&quot;center&quot; |30
| align=&quot;left&quot; |Battling Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall
| align=&quot;center&quot; |01:38:00
|-
| align=&quot;center&quot; |31
| align=&quot;left&quot; |In Pursuit Of Saren
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:37:00
|-
| align=&quot;center&quot; |32
| align=&quot;left&quot; |Infusion
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:30:00
|-
| align=&quot;center&quot; |33
| align=&quot;left&quot; |Final Assault
| align=&quot;left&quot; |Richard Jacques, Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |02:02:00
|-
| align=&quot;center&quot; |34
| align=&quot;left&quot; |Victory
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |00:51:00
|-
| align=&quot;center&quot; |35
| align=&quot;left&quot; |From The Wreckage
| align=&quot;left&quot; |Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:54:00
|-
| align=&quot;center&quot; |36
| align=&quot;left&quot; |The End (Reprise)
| align=&quot;left&quot; |Jack Wall, Sam Hulick
| align=&quot;center&quot; |01:10:00
|-
| align=&quot;center&quot; |37
| align=&quot;left&quot; |M4 Part II (Faunts)
| align=&quot;left&quot; |Faunts
| align=&quot;center&quot; |08:18:00
|}

== Anons i izdanje ==
{{Sistemne potreby|useminandrec=1|platform1=Osobne kompjutery|os1=[[Windows XP]] i [[Windows Vista]]|os1rec=[[Windows XP]] i vyše|cpu1=2,4 Ghz [[Intel]] ili 2,0 Ghz [[AMD]]|cpu1rec=2,6 Ghz {{-|Intel}} ili 2,4 Ghz {{-|AMD}} i vyše|gpu1=|gpu1rec=|memory1=1 [[Gigabajt|Gb]] [[RAM]] ({{-|XP}})/2 Gb RAM ({{-|Vista}})|memory1rec=2 Gb {{-|RAM}} i vyše|hdspace1=12 Gb|hdspace1rec=12Gb i vyše|media1=|media1rec=|display1=[[Nvidia GeForce|Nvidia GeForce 6]] ({{-|6800GT}} ili lepje) ili  / [[ATI Radeon]] {{-|1300XT}} s poddržkoj šajder-modely 3.0|display1rec=[[GeForce]] 7900 {{-|GTX}} / [[ATI Radeon]] {{-|X1800 XL}} i vyše|network1=|network1rec=|sound1=Sumestima-kompatibilna s {{-|DirectX 9.0}} sumestima [[zvukova karta]]|sound1rec=Sumestima-kopmatibilna {{-|DirectX 9.0}} s i vyše sumestima [[zvukova karta]]|input1=|input1rec=}}
Igra oficialno byla anonsovana je na [[Xbox show]] v [[Amsterdam|Amsterdamu]] 4 oktobra 2005-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2005/10/04/x05-mass-effect-eyes-on| title = X05: Mass Effect: Eyes-On| date = October 4, 2005| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

V maju 2006-go leta demonstracijna versija igry byla predstavjena na [[Electronic Entertainment Expo]] i dobyla [[Game Critics Awards]] kak najlepa roleva igra&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamespot.com/articles/e3-06-mass-effect-impressions/1100-6150171/| title = E3 06: Mass Effect Impressions| date = May 11, 2006| first = Greg| last = Mueller}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2006/05/10/e3-2006-mass-effect-impressions| title = E3 2006: Mass Effect Impressions| date = May 10, 2006| first = Charles| last = Onyett}}&lt;/ref&gt;.

Novy gejmplej byl pokazan je v septembru 2006-go leta na [[Xbox show]] v [[Barselona|Barseloně]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/microsoft-announces-x06| title = Microsoft Announces X06| date = June 22, 2006}}&lt;/ref&gt;.

V marcu 2007-go leta gejmplej byl pokazan je cely čas v [[San-Francisko]] na [[Game Developeres Conference]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.ign.com/articles/2007/03/07/gdc-2007-mass-effect-the-first-hour| title = GDC 2007: Mass Effect - The First Hour| date = March 7, 2007| first = Hilary| last = Goldstein| first2 = Erik| last2 = Brudvig}}&lt;/ref&gt;.

Povtorno igra byla pokazana na Electronic Entertainment Expo v juliju 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=CItElYfc47g| title = Live from the Santa Monica Pier! Mass Effect Stage Demo| date = July 19, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V avgustu 2007-go leta byla pokazana na [[Games Convention]] v [[Leipzig|Leipzigu]]&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.gamesindustry.biz/critically-acclaimed-rpg-mass-effect-begins-epic-journey-on-23rd-november-2007| title = Critically-Acclaimed RPG &quot;Mass Effect&quot; Begins Epic Journey on 23rd November 2007| date = August 31, 2007}}&lt;/ref&gt;.

V izdanje igra pošla 20 novembra 2007-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://news.microsoft.com/source/2007/11/20/gamer-excitement-reaches-galactic-proportions-as-mass-effect-touches-down-today-on-retail-shelves-in-north-america/| title = Gamer Excitement Reaches Galactic Proportions as “Mass Effect” Touches Down Today on Retail Shelves in North America| date = November 20, 2007}}&lt;/ref&gt;.

== Prodolženje-sikvel ==
Tvorjenje vtoroj igry počelo se v početku 2008-go leta. [[Mass Effect 2]] byla izdana je 26 januara 2010-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.vg247.com/mass-effect-comfirmed-for-january-2010-release-with-preorder-bonus| title = Mass Effect 2 confirmed for January 2010 release with preorder bonus| date = October 16, 2009| first = Stephany| last = Nunneley-Jackson}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web| url = https://www.cnews.ru/news/line/mass_effect_2_data_vyhoda| title = Mass Effect 2. Дата выхода| date = October 17, 2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Cite web| url = https://gamemag.ru/news/48799/mass-effect-2-stal-pervym-igrovym-blokbasterom-2010-goda| title = Mass Effect 2 стал первым игровым блокбастером 2010 года| date = February 3, 2010| first = Сергей| last = Дьяконенко}}&lt;/ref&gt;. Na PlayStation 3 igra byla izdana 18 januara 2011-go leta&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2010/12/09/mass-effect-2-ps3-release-date|title=Mass Effect 2 PS3 Release Date|date=December 9, 2010|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://blog.bioware.com/2010/12/15/mass-effect-2-on-playstation-3-podcast-and-gold-announcement/|title=Mass Effect 2 on Playstation 3 Podcast and Gold Announcement|date=December 15, 2010|first=Evil Chris|last=Priestly}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://news.ea.com/press-releases/press-releases-details/2011/BioWares-Award-Winning-Mass-Effect-2-Makes-PlayStation-3-Debut-Today/default.aspx|date=January 18, 2011|title=BioWare’s Award-Winning Mass Effect 2 Makes PlayStation 3 Debut Today}}&lt;/ref&gt;. V Mass Effect 2 možno importovati shranjenu igru iz Mass Effect — dejanja iz prvoj igry imajut vliv vo vtoroj&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.ign.com/articles/2009/12/28/mass-effect-2-importing-requires-hard-drive|title=Mass Effect 2 Importing Requires Hard Drive|date=December 28, 2009|first=Jim|last=Reilly}}&lt;/ref&gt;.

== Iztočniky ==
&lt;references /&gt;

== Vnešne linky ==

* {{MobyGames|31277/mass-effect/}}

[[Kategorija:Mass Effect]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore stvorila BioWare]]
[[Kategorija:Kompjuterne igry, ktore izdala Electronic Arts]]
[[Kategorija:Igry za Windows]]
[[Kategorija:Igry za Xbox 360]]
[[Kategorija:Igry na igromotoru Unreal Engine 3]]
[[Kategorija:Igry za PlayStation 3]]
[[Kategorija:Videoigry]]</text>
      <sha1>jsdg8lvux28zlk0r9ay49qvcajllz8s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prestuplenije i nakazanije</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5970</id>
    <redirect title="Прєступанје и кара" />
    <revision>
      <id>45267</id>
      <parentid>45050</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T12:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje izměnjeno s [[Злочинство и кара]] na [[Прєступанје и кара]]</comment>
      <origin>45267</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48" sha1="7qmlhk2ez7ntrfpezo0phxyf0pqpwvq" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Прєступанје и кара]]</text>
      <sha1>7qmlhk2ez7ntrfpezo0phxyf0pqpwvq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5995</id>
    <revision>
      <id>45278</id>
      <parentid>45260</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:41:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45278</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16676" sha1="lcfxj1xx3u7m33go65vaw2wkevq65rx" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|tanslator-first=John|translator-last=Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|title=Ward, Seth|first=John|last=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=27 marca 2008|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|place=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>lcfxj1xx3u7m33go65vaw2wkevq65rx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45279</id>
      <parentid>45278</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:42:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45279</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16654" sha1="j5iwujst8zo8010oib0sw3p5ozyc4kn" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|tanslator=John Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|title=Ward, Seth|first=John|last=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=27 marca 2008|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|place=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>j5iwujst8zo8010oib0sw3p5ozyc4kn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45280</id>
      <parentid>45279</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:43:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45280</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16679" sha1="6q7oj5ddw57t68zmgrstueqe6l7obrf" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|title=Ward, Seth|first=John|last=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=27 marca 2008|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|place=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>6q7oj5ddw57t68zmgrstueqe6l7obrf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45281</id>
      <parentid>45280</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:44:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Struktura */</comment>
      <origin>45281</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16676" sha1="6m5u8yqg1j44f0j00e1pylytd60wjae" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|title=Ward, Seth|first=John|last=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|place=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-pristup=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>6m5u8yqg1j44f0j00e1pylytd60wjae</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45282</id>
      <parentid>45281</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:44:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja */</comment>
      <origin>45282</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16675" sha1="ct1ne6jswxeemh29xnhm9jxx1yoptok" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|title=Ward, Seth|first=John|last=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|poglavje=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|place=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>ct1ne6jswxeemh29xnhm9jxx1yoptok</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45283</id>
      <parentid>45282</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:45:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45283</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16674" sha1="8ik1j9tfe0acyn2fumfalm4udchl5rc" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|title=Ward, Seth|first=John|last=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|place=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registracija|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>8ik1j9tfe0acyn2fumfalm4udchl5rc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45284</id>
      <parentid>45283</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:47:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja */</comment>
      <origin>45284</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16677" sha1="tnt88kjirde3dliqm3kkwvoccl3d1hd" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky|Comenius]] i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=28706|title=Ward, Seth|first=John|last=Henry}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>tnt88kjirde3dliqm3kkwvoccl3d1hd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45286</id>
      <parentid>45284</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:52:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadina */</comment>
      <origin>45286</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16842" sha1="89l6yefvthwkbzsfyw8mlgg1z854rhx" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Wilkins, John|display=Wilkins, John}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=37684|title=Lodwick, Francis|first=Vivian|last=Salmon}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>89l6yefvthwkbzsfyw8mlgg1z854rhx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45287</id>
      <parentid>45286</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:53:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skladanje i vlijanja */</comment>
      <origin>45287</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17046" sha1="ofwou4nclxlvpl7eg6yonl1mnw7y6f2" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite časopis |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>ofwou4nclxlvpl7eg6yonl1mnw7y6f2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45288</id>
      <parentid>45287</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:54:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja */</comment>
      <origin>45288</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17045" sha1="bilwpvtgyvu3k5khyk09sfpa5h7i4f8" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |časopis=Utopian Studies |jezyk=en |volumen=34 |vypusk=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>bilwpvtgyvu3k5khyk09sfpa5h7i4f8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45289</id>
      <parentid>45288</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:55:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja */</comment>
      <origin>45289</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17041" sha1="83cj4x372rson0y67cwvk7tz2ovc7sr" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Takože vidžte==
{{Commons category|An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language}}

*{{annotated link|Oligosintetičny jezik}}
*{{annotated link|Filosofsky jezik}}
*{{annotated link|Characteristica universalis}}
*{{annotated link|Semantične primitivy}}
*{{annotated link|Menace from the Moon (roman 1925)}}
*{{annotated link|The Analytical Language of John Wilkins}}, kritika togo děla od [[Jorge Luis Borges|Jorgea Luisa Borgesa]]
*{{annotated link|La Ricerca della Lingua Perfetta nella Cultura Europea}} (Iskanje za perfektnym jezykom) od [[Umberto Eco|Umberta Eca]], o Wilkinsu, [[Leibniz]]u, [[Ramon Lull|Ramonu Lullu]] i drugih probah izmysliti idealny jezik

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>83cj4x372rson0y67cwvk7tz2ovc7sr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45290</id>
      <parentid>45289</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:57:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Takože vidžte */</comment>
      <origin>45290</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16351" sha1="gtjxfn8vppevkk968jpvz44beqbggu1" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Opaski==
{{Reflist}}

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>gtjxfn8vppevkk968jpvz44beqbggu1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45291</id>
      <parentid>45290</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:57:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Opaski */</comment>
      <origin>45291</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16327" sha1="jfsf3fzhfukju7z9y0uemptdlg1xjh9" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt;{{cite DNB|wstitle=Lloyd, William (1627-1717)|display=Lloyd, William (1627–1717)}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>jfsf3fzhfukju7z9y0uemptdlg1xjh9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45292</id>
      <parentid>45291</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T15:59:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Struktura */</comment>
      <origin>45292</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16356" sha1="m41mk8g0xjxvgcl91z0yp320rzipe2h" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{ODNBweb|id=19466|title=Moxon, Joseph|first=D. J.|last=Bryden}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>m41mk8g0xjxvgcl91z0yp320rzipe2h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45293</id>
      <parentid>45292</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:00:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45293</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16518" sha1="gya22jm5jru0e0ruvsrmdq73urr644m" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo filozofa prirody [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu učenymi, ale takože zamysljeny za upotrěbu diplomatami, putnikami i kupcami. Za razliku od mnogih shem universalnogo jezika togo perioda, on byl zamysljen jedino kao [[meždunarodny pomoćny jezik|pomoćny]] k — ne zaměna za — suščestvujuće prirodne jezyky.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadina==
Jedna od cělej ''Eseja'' byla dostaviti zaměnu za [[latinsky jezik|latinský jezik]], ktorý byl meždunarodnym jezykom učenych v Zapadnoj Evropě veče po 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiky na proizvoljne črty latininy, ktoré činili je težejše za učenje, a Wilkins takože činil taky punkti.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh vrědnostej byla izdana od [[John Pell (matematik)|Johna Pella]] (1630); a v svojem dělě iz 1640 ''Mercury or the Secret Messenger'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[trgovački jezik|trgovačkogo jezika]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>gya22jm5jru0e0ruvsrmdq73urr644m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45320</id>
      <parentid>45293</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T07:17:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45320</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16563" sha1="ic5ymm0u3ocj4gz60pxulcqcc7svd4u" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] (Comenius) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, a Wilkins takože dělal take tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''[[lingua franca]]'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana [[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]] (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>ic5ymm0u3ocj4gz60pxulcqcc7svd4u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45321</id>
      <parentid>45320</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T07:20:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadje */</comment>
      <origin>45321</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16634" sha1="hnnjbl05nhf0ij7ybuyg9iijer4doit" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Seth Ward]] byl avtor s Wilkinsom ''Vindiciae academiarum'' (1654), obrany perioda [[Commonwealth]] univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vnějšnim reformatorom. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>hnnjbl05nhf0ij7ybuyg9iijer4doit</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45322</id>
      <parentid>45321</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T07:39:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadje */</comment>
      <origin>45322</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16657" sha1="pu1k7eha7kbaldnvjy07um39n6bu1bk" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružsvennogo univerzitetnogo sistema [[Oxbridge]] proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hotja različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogih izvorov, tako jak [[Cyprian Kinner]], ktorý byl sljednik Comeniusa, [[Ramon Lull]], i [[Georg Ritschel]]. Oni potom vlijali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože jak na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>pu1k7eha7kbaldnvjy07um39n6bu1bk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45323</id>
      <parentid>45322</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T07:45:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadje */</comment>
      <origin>45323</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16723" sha1="kmtkvfo4unspdghu5yyeqk6xxvxs3yl" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|Georgea Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>kmtkvfo4unspdghu5yyeqk6xxvxs3yl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45324</id>
      <parentid>45323</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T07:47:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadje */</comment>
      <origin>45324</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16747" sha1="1vor4bmgskff6b1g7scosrluzx1thit" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|}Дж}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>1vor4bmgskff6b1g7scosrluzx1thit</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45325</id>
      <parentid>45324</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T07:48:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadje */</comment>
      <origin>45325</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16747" sha1="66kz0tz6pz7sxezm01g6kdntrkwjx0b" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

Byl neposredny interes v ''Eseju''; govori se, že Wilkins smatral svoje dělo jedino v terminah [[dokaz koncepta|dokaza koncepta]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem roku entuzijazam za tut vrstu konstruiranogo jezika upal. Problem [[universalny jezik|universalnogo jezika]] ostal tema debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>66kz0tz6pz7sxezm01g6kdntrkwjx0b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45326</id>
      <parentid>45325</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T07:54:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadje */</comment>
      <origin>45326</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16750" sha1="sw2cj7uhf6l4lruykn2wzxvg3tq1tnu" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Podnět za to, že Wilkins napisal ''Esej'', prišel od Sověta Kraljevskogo družestva v 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky oganj Londonsky|Velikym ognjem Londonskim]] iz 1666, ktorý uničil něktorje česti v rukopisu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana od Wilkinsa, s pomoćju [[John Ray|Johna Raya]], [[Francis Willughby|Francisa Willughbyja]], i drugih. Vlijanje bylo ''Ars Signorum'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>sw2cj7uhf6l4lruykn2wzxvg3tq1tnu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45327</id>
      <parentid>45326</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:04:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skladanje i vlijanja */</comment>
      <origin>45327</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16851" sha1="dw0kd0lrhag2iyg7sp0n0z98uusxkig" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Skladanje i vlijanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom, s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo ''{{-|Ars Signorum}}'' od Georgea Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Takože vlijatelny, jak Wilkins priznaval, byl ''The Ground-Work or Foundation Laid ... for the Framing of a New Perfect Language'' (1652) od [[Francis Lodwick|Francisa Lodwicka]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>dw0kd0lrhag2iyg7sp0n0z98uusxkig</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45341</id>
      <parentid>45327</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:24:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45341</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16894" sha1="pzp2a50wlm7bwfw53h2h4ef80nodksf" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije byl ''{{-|Ars Signorum}}'' {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud ''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>pzp2a50wlm7bwfw53h2h4ef80nodksf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45343</id>
      <parentid>45341</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:25:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sostavjenje i vlivanja */</comment>
      <origin>45343</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16895" sha1="duxtja7uuxddxupk736z1dl2mzqrvaw" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo ''{{-|Ars Signorum}}'' {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud ''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>duxtja7uuxddxupk736z1dl2mzqrvaw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45344</id>
      <parentid>45343</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:26:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sostavjenje i vlivanja */</comment>
      <origin>45344</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16899" sha1="5tjasioj5g8iv9b5fer9lcv24cu2jot" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] (ne zaměna jih) jestvujučim prirodnym jezykam.&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>5tjasioj5g8iv9b5fer9lcv24cu2jot</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45345</id>
      <parentid>45344</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:29:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45345</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16904" sha1="k20pz09esbiyw5m06vxul5lcic0b87b" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu iz 1640 ''Merkurij, ili Tajny Poslannik'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl soavtorom knigy ''{{-|Vindiciae academiarum}}'' (1654) s Wilkinsom v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>k20pz09esbiyw5m06vxul5lcic0b87b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45346</id>
      <parentid>45345</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:31:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Pozadje */</comment>
      <origin>45346</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16900" sha1="hhhpseyy7maefvl71j3ct3nflft1gm8" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestjah, iz ktorih četvrta sadrži razpravu o &quot;stvarnom znaku&quot; i &quot;[[filosofsky jezik|filosofskom jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filosofskoj gramatikě&quot; ([[universalna gramatika|universalnoj gramatikě]]). Poslednja čest jest &quot;alfabetny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl sastavljen od [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Williama Lloyda]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>hhhpseyy7maefvl71j3ct3nflft1gm8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45354</id>
      <parentid>45346</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T09:35:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45354</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16919" sha1="p40rixtyro8ju0oo19eqg4w94dcw4l6" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}ama {{-|Lloy|Лоj}}da]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>p40rixtyro8ju0oo19eqg4w94dcw4l6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45355</id>
      <parentid>45354</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T09:36:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Struktura */</comment>
      <origin>45355</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16921" sha1="sebu22j0xf7ciig50mp9ph2n8bclp6a" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaku&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] stvoril simbole za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>sebu22j0xf7ciig50mp9ph2n8bclp6a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45356</id>
      <parentid>45355</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T09:38:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45356</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16926" sha1="0deu0vq4o3ze1637zhm3vqi03uzai09" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny Znak&quot; jest konstruirana familija simbolov, ktorá odgovara [[klasifikacijnoj shemě]] razvitoj od Wilkinsa i jeho kolegov. On byl zamysljen kao [[pazigrafija]], inymi slovami, da dostavi elementarne stroitelne bloky, iz ktorih by mogly byti konstruovany vsaky možny věc i pojętje v universumě. Stvarny Znak ne jest [[ortografija]]: tj. ne jest písana reprezentacija [[govornogo jezika]]. Město togo, vsaky simbol predstavlja koncept direktno, bez (prinajmenje v ranyh čestjah prezentacije ''Eseja'') togo, že bi byla kakykolvěk možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz suvremenyh evropskih izvěstij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktoré byly něšto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>0deu0vq4o3ze1637zhm3vqi03uzai09</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45357</id>
      <parentid>45356</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T09:57:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45357</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17001" sha1="217n67r1rkx3vo1ve7w50octqae3twk" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz tučasnyh evropskyh prědstavjenij o [[kitajsky sistem pisanja|kitajskom sistemu pisanja]], ktore byly o něčto mylne.

Pozněje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filosofsky Jezyk&quot;, ktorý pripisuje fonetične vrědnosti Stvarnym Znakom. Dla udobnosti, slědujuća razprava zaměňuje različu medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>217n67r1rkx3vo1ve7w50octqae3twk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45358</id>
      <parentid>45357</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T10:03:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45358</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16991" sha1="ps0j6jfki28r3k3909fdnl7w24s8i02" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Koncepti se děle na četyrdeset glavnyh ''Rodov'', vsaky iz ktorih daje first dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'', vsaka iz ktorih dodaje drugo pismo; a Različnosti se děle na ''Vrste'', ktoré dodaju četvrto pismo. Napriměr, ''Zi'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''Zit'' daje Različnost &quot;hrabivyh zvěrj psego roda&quot;; ''Zitα'' daje Vrstu psov. (Někogda first pismo označuje nadkategoriju — napr. Z vsegda označuje životno — ale to ne drži vsegda.) Rezultujući Znak, i jeho vokalizacija, za dany koncept tako zachvatyva, do něktorej měry, [[semantika|semantiku]] koncepta.

''Esej'' takože predlagal ideje o težah i měrah podobnyh tym, ktoré byly pozděje najdeny v [[metričny sistem|metričnom sistemu]].{{citation needed|date=June 2020}}

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>ps0j6jfki28r3k3909fdnl7w24s8i02</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45359</id>
      <parentid>45358</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T10:13:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45359</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17052" sha1="avlecl3my8gw8ysdef423o9mqbd8a92" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktorih dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktoré dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prvo pismo označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prispeval [[John Ray]]; [[Robert Morison]]ova kritika Rayovogo děla začala prodolžny spor medžu dvěma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>avlecl3my8gw8ysdef423o9mqbd8a92</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45360</id>
      <parentid>45359</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T10:18:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45360</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17054" sha1="tv6u44mi5fk3nxx1pss911fl0y15ex4" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray]]; kritika Rayovogo děla [[Robert Morison]]ova začala prodolženy spor medžu tymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>tv6u44mi5fk3nxx1pss911fl0y15ex4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45361</id>
      <parentid>45360</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T10:21:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45361</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17115" sha1="l53w3va1vjsuw62tc8lj7kchuzfhh5q" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tut pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>l53w3va1vjsuw62tc8lj7kchuzfhh5q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45362</id>
      <parentid>45361</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T10:22:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Wilkinsova shema */</comment>
      <origin>45362</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17116" sha1="jsq3aqxm9todqzv87xw4ucfz7kkt10t" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja==
''Esej'' je dobil něktorje akademične i literaturne pozornosti,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno ga izobražajuči jako briljantny, ale beznadějny. On je byl opisan jako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) jest, že &quot;slova izražajući blizko srodne ideje imaju gotovo tu že formu, različne možda jedino po poslednjem pismu... [B]ylo by izvanredno trudno zapamtiti vsy te male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo, pri brzom čitanju i osobito v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt;
([[Umberto Eco]] znaměnuje&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kdě očevidno ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysleno.) Jednako, drugi tvrdi, že prirodne jezyky uže imaju taky minute različnosti, i že predpostavka, že by ty različnosti byly nerazličive, by značila tvrditi, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.&lt;!--To zdeč ne bylo najboljši način napisati to; ako možete popraviti to, prosimo, učinite to.--&gt;

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] streměl polěpšiti Wilkinsov Filosofsky Jezyk reorganizacijego gramatiky i ortografije, pri čom zadržavajući jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt;
Novějše ''a priori'' jezyky (medžu mnogimi drugimi) su [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]]. &lt;!--začto oni osobito su izděljeni? Jest stotiny takyh propozicij!--&gt;

[[Jorge Luis Borges]] razpravlja o Wilkinsovom filosofskom jezyku v svojem eseju [[The Analytical Language of John Wilkins|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnom kitajskom enciklopedijom ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražajući sumnjenja o vsakoj probě universalne klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas podpirajući razvitje Wilkinsovogo klasifikacionnogo sistema.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}} &lt;!--ne osobito točno ani pronicajivo glede Wilkinsovogo děla, bojim se, ale ne čutju že byh išel na boj o tom právě teper.--&gt;

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>jsq3aqxm9todqzv87xw4ucfz7kkt10t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45363</id>
      <parentid>45362</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:07:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Srodne usiljenja, razpravy i literaturny odnošenja */</comment>
      <origin>45363</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16850" sha1="9ji0ttpt6347pue916qyddvxk24js12" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''Gαde'' (ječmen) kde, očevidno, ''Gαpe'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|George Edmonds]] staraje se polěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''a priori'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, [[Solresol]] i [[Ro (jezyk)|Ro]].

[[Jorge Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''El idioma analítico de John Wilkins'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Celestial Emporium of Benevolent Knowledge's Taxonomy|Celestial Emporium of Benevolent Knowledge]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Stephensona]] ''[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]'', personaž [[Daniel Waterhouse]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Dalšje čitanje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vnějšne linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezik Johna Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskovalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija Eseja, dozvoljajuća upotrebnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od Jorgea Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>9ji0ttpt6347pue916qyddvxk24js12</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45365</id>
      <parentid>45363</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:26:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45365</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16997" sha1="l71kdob885cge6cazw2ex5h77y4tndr" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco|Umberto E{{-|co|ко}}]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''{{-|Gαde}}'' (ječmen) kde, očevidno, ''{{-|Gαpe}}'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|{{-|George|Джордж}} Edmonds]] staraje se izlěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''{{-|a priori}}'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, {{-|[[Solresol]]}} i {{-|[[Ro (jezyk)|Ro]]}}.

[[Jorge Luis Borges|{{-|Jorge|Хорхе}} Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''{{-|El idioma analítico de John Wilkins}}'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Podnebesny Hram Blagotvornogo Znanja]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Ste{{-|ph|ф}}ensona]] ''{{-|[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]}}'', personaž [[Daniel Waterhouse|Daniel {{-|Waterhouse|Вотерхаус}}]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Čitati dalje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vněšnje linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskyvalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija ''Eseja'', dozvoljajuča ˇkoristnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezik Johna Wilkinsa, od {{-|Jorgea|Хорхе}} Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>l71kdob885cge6cazw2ex5h77y4tndr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45366</id>
      <parentid>45365</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:26:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>45366</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16997" sha1="93cap435ie70qy9ovfhyoxknjfvgowp" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco|Umberto E{{-|co|ко}}]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''{{-|Gαde}}'' (ječmen) kde, očevidno, ''{{-|Gαpe}}'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|{{-|George|Джордж}} Edmonds]] staraje se izlěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''{{-|a priori}}'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, {{-|[[Solresol]]}} i {{-|[[Ro (jezyk)|Ro]]}}.

[[Jorge Luis Borges|{{-|Jorge|Хорхе}} Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''{{-|El idioma analítico de John Wilkins}}'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Podnebesny Hram Blagotvornogo Znanja]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Ste{{-|ph|ф}}ensona]] ''{{-|[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]}}'', personaž [[Daniel Waterhouse|Daniel {{-|Waterhouse|Вотерхаус}}]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Čitati dalje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vněšnje linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskyvalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija ''Eseja'', dozvoljajuča ˇkoristnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezyk Johna Wilkinsa, od {{-|Jorgea|Хорхе}} Luisa Borgesa]
==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>93cap435ie70qy9ovfhyoxknjfvgowp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45367</id>
      <parentid>45366</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:27:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>45367</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17015" sha1="i72jjd110otx6sejnp8kt8a7sf6dxrc" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco|Umberto E{{-|co|ко}}]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''{{-|Gαde}}'' (ječmen) kde, očevidno, ''{{-|Gαpe}}'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|{{-|George|Джордж}} Edmonds]] staraje se izlěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''{{-|a priori}}'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, {{-|[[Solresol]]}} i {{-|[[Ro (jezyk)|Ro]]}}.

[[Jorge Luis Borges|{{-|Jorge|Хорхе}} Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''{{-|El idioma analítico de John Wilkins}}'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Podnebesny Hram Blagotvornogo Znanja]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Ste{{-|ph|ф}}ensona]] ''{{-|[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]}}'', personaž [[Daniel Waterhouse|Daniel {{-|Waterhouse|Вотерхаус}}]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Čitati dalje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vněšnje linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskyvalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija ''Eseja'', dozvoljajuča ˇkoristnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analytičny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, od {{-|Jorgea|Хорхе}} Luisa Borgesa]

==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>i72jjd110otx6sejnp8kt8a7sf6dxrc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45368</id>
      <parentid>45367</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:28:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>45368</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17013" sha1="bdijclbb8dwtv5wrldbr9c9g612a1pl" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco|Umberto E{{-|co|ко}}]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''{{-|Gαde}}'' (ječmen) kde, očevidno, ''{{-|Gαpe}}'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|{{-|George|Джордж}} Edmonds]] staraje se izlěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''{{-|a priori}}'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, {{-|[[Solresol]]}} i {{-|[[Ro (jezyk)|Ro]]}}.

[[Jorge Luis Borges|{{-|Jorge|Хорхе}} Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''{{-|El idioma analítico de John Wilkins}}'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Podnebesny Hram Blagotvornogo Znanja]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Ste{{-|ph|ф}}ensona]] ''{{-|[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]}}'', personaž [[Daniel Waterhouse|Daniel {{-|Waterhouse|Вотерхаус}}]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Čitati dalje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vněšnje linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (slikovne pages)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskyvalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija ''Eseja'', dozvoljajuča koristnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analitičny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, od {{-|Jorgea|Хорхе}} Luisa Borgesa]

==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>bdijclbb8dwtv5wrldbr9c9g612a1pl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45369</id>
      <parentid>45368</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:28:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>45369</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17011" sha1="o5mumkcm9kooho6dbsm5omsazfrctns" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco|Umberto E{{-|co|ко}}]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''{{-|Gαde}}'' (ječmen) kde, očevidno, ''{{-|Gαpe}}'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|{{-|George|Джордж}} Edmonds]] staraje se izlěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''{{-|a priori}}'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, {{-|[[Solresol]]}} i {{-|[[Ro (jezyk)|Ro]]}}.

[[Jorge Luis Borges|{{-|Jorge|Хорхе}} Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''{{-|El idioma analítico de John Wilkins}}'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Podnebesny Hram Blagotvornogo Znanja]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Ste{{-|ph|ф}}ensona]] ''{{-|[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]}}'', personaž [[Daniel Waterhouse|Daniel {{-|Waterhouse|Вотерхаус}}]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Čitati dalje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vněšnje linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (skan stranic)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskyvalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija ''Eseja'', dozvoljajuča koristnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, spolu s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analitičny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, od {{-|Jorgea|Хорхе}} Luisa Borgesa]

==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>o5mumkcm9kooho6dbsm5omsazfrctns</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45370</id>
      <parentid>45369</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:29:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vněšnje linky */</comment>
      <origin>45370</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17013" sha1="jju7fb5dbo2mon0o4ekreg3ne9wu61z" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco|Umberto E{{-|co|ко}}]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''{{-|Gαde}}'' (ječmen) kde, očevidno, ''{{-|Gαpe}}'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|{{-|George|Джордж}} Edmonds]] staraje se izlěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''{{-|a priori}}'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, {{-|[[Solresol]]}} i {{-|[[Ro (jezyk)|Ro]]}}.

[[Jorge Luis Borges|{{-|Jorge|Хорхе}} Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''{{-|El idioma analítico de John Wilkins}}'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Podnebesny Hram Blagotvornogo Znanja]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Ste{{-|ph|ф}}ensona]] ''{{-|[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]}}'', personaž [[Daniel Waterhouse|Daniel {{-|Waterhouse|Вотерхаус}}]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Čitati dalje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vněšnje linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (skan stranic)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskyvalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija ''Eseja'', dozvoljajuča koristnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, zajedno s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analitičny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, od {{-|Jorgea|Хорхе}} Luisa Borgesa]

==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

{{DEFAULTSORT:Esej o stvarnomu znaku i filosofskomu jeziku}}
[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]</text>
      <sha1>jju7fb5dbo2mon0o4ekreg3ne9wu61z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45371</id>
      <parentid>45370</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:30:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45371</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16978" sha1="602054iq293l4fbt63jz0h1cfkn4b0u" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
|image       = Wilkins An Essay towards a real.jpg
|image_size  = 
|border      = 
|alt         = 
|caption     = Titulna strana prvoga izdanja
|author      = [[John Wilkins|Džon Vilkins]]
|illustrator = 
|language    = [[Anglijsky jezik|anglijsky]]
|subject     = 
|genre       = 
|publisher   = Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]
|pub_date    = 1668
|pub_place   = [[London]], [[Anglija]]
|media_type  = [[Tvrdy pokrov]]
|pages       = 454
|isbn        = 
|isbn_note   = 
|oclc        = 4088592
|dewey       = 
|congress    = 
|preceded_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
|followed_by = &lt;!-- for books in a series --&gt;
}}

'''''Esej o stvarnom znaku i filozofskom jezyku''''' (London, 1668)&lt;ref&gt;{{cite book| last=Wilkins|title=An Essay Towards a Real Character, and a Philosophical Language|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage/page/n8/mode/1up|place=London|publisher=Pečatano [[Samuel Gellibrand|Samuelom Gelibrandom]], i [[John Martyn (izdatelj)|Džonom Martynom]], pečatnikami [[Kraljevskogo družstva]]|year=1668|oclc=4088592}}&lt;/ref&gt; jest najbolje zapamětano iz mnogyh děl anglijskogo [[Filozofija prirody|filozofa prirody]] [[John Wilkins|Džona Wilkinsa]], v ktorom on izlagaje novy [[universalny jezyk]], zamysljeny glavno dlja oblegčenja medžunarodnoj komunikacije medžu [[Nauka|naučnikami]], ale takože zamysljeny za upotrěbu [[Diplomatija|diplomatami]], putnikami i kupcami. Na razliku od mnogyh shem universalnogo jezyka togo perioda, on byl zamysljen jedino kako [[Medžunarodny pomočny jezyk|pomočny]] jestvujučim prirodnym jezykam (ne kako zaměna jih).&lt;ref&gt;{{-|&quot;So that if men should generally consent upon the same way or manner of Expression, as they do agree in the same Notion, we should then be freed from that Curse in the Confusion of Tongues, with all that unhappy consequences of it.&lt;p&gt;&quot;Now this can only be done, either by 'enjoyning'' some one Language and Character to be universally learnt and practised, (which is not to be expected, till some person attain to the ''Universal Monarchy'', and perhaps it would not be done then) or else by ''proposing some such way as, by its facility and usefulness, (without the imposition of Authority) might ''invite'' and ingage men to the learning of it; which is the thing here attempted.&quot; (''Essay'', s.20)}}&lt;/ref&gt;

==Pozadje==
Jednim iz cěljev ''Eseja'' bylo stvoriti zaměnu za [[latinsky jezyk]], ktory byl medžunarodnym jezykom naučnikov v [[Zapadna Evropa|Zapadnoj Evropě]] po dobu vyše než 1000 lět.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Ute|last=Dons|title=Descriptive adequacy of early modern English grammars|url=https://books.google.com/books?id=K7ffwL7Gs14C&amp;pg=PA21|access-date=2012-03-28|year=2004|publisher=Walter de Gruyter|isbn=978-3-11-018193-7|page=21}}&lt;/ref&gt; [[Jan Amos Komensky]] ({{-|Comenius}}) i drugi zainteresovani za meždunarodne jezyky imali kritiku na proizvoljne črty latiny, ktore dělali ju težšeju za učenje, i Wilkins takože dělal podobne tvrdženja.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Françoise|last=Waquet|translator-first=John| translator-last= Howe|title=Latin, or the Empire of a Sign|date=2001|publisher=Verso|isbn=1859846157|pages=258}}&lt;/ref&gt; Shema za ''{{-|[[lingua franca]]}}'' na bazi numeričnyh značenij byla izdana {{-|[[John Pell (matematik)|Johnom Pellom]]|[[John Pell (matematik)|Джоном Пелом]]}} (1630); a v svojem dělu &quot;''Merkurij, ili Tajny Poslannik&quot;'' (1640) Wilkins byl upomenul možnost razvitja [[Trgovy jezyk|trgovogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Daniel|last=Murphy|title=Comenius: a critical reassessment of his life and work|date=1995|publisher=Irish Academic Press|page=209–10|isbn=0716525372}}&lt;/ref&gt;

[[Seth Ward (biskup)|Se{{-|th|т}} Ward]] byl s Wilkinsom soavtorom knigy &quot;''{{-|Vindiciae academiarum}}''&quot; (1654) v času obrany Sodružstvennoj univerzitetnoj sistemy {{-|[[Oxbridge]]}} proti vněšnjim reformatoram. V njej Ward izlagal srodnu jezykovu shemu, hoti različnu od ''Eseja'' Wilkinsa v něktoryh značnyh aspektah.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;&gt;{{cite book|first=John|last=Wilkins|title=Mercury, or, The secret and swift messenger: shewing how a man may with privacy and speed communicate his thoughts to a friend at any distance; together with an abstract of Dr. Wilkins's Essays towards a real character and a philosophical language|url=https://books.google.com/books?id=Lc38yWFv3p8C&amp;pg=PR29|access-date=2012-03-28|year=1984|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-3276-2|page=29}}&lt;/ref&gt; Wardove ideje proishodili iz mnogyh izvorov, takyh kako [[Cyprian Kinner]], ktory byl poslědovateljem Komenskogo, [[Ramon Lull]], i {{-|[[Georg Ritschel]]|[[Georg Ritschel|Георг Ритчел]]}}. Oni potom vlivali na [[George Dalgarno|{{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna]] takože kako i na Wilkinsa.&lt;ref&gt;{{-|Henry, John. &quot;Ward, Seth&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/28706. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

K ''Eseju'' byl směsta neposredny interes; govori se, že Wilkins razdledal svoje dělo jedino kako [[podtvrdženje koncepcije]].&lt;ref&gt;{{cite book|first=Henry G.|last=Van Leeuwen|title=The problem of certainty in English thought, 1630–1690|url=https://books.google.com/books?id=RXQjQyIqVjcC&amp;pg=PA56|access-date=2012-03-28|year=1970|publisher=Springer|isbn=978-90-247-0179-7|page=56}}&lt;/ref&gt; Ale v srednjem terminu entuziazm za taky typ umětnyh jezykov šel vo spad. Problem [[Universalny jezyk|universalnogo jezyka]] ostal temoju debaty.&lt;ref name=&quot;Wilkins1984&quot;/&gt;

==Sostavjenje i vlivanja==
Stimul za napisanje Wilkinsonom ''Eseja'' jest prišel od Sověta Kraljevskogo družstva v lětu 1662. Dělo bylo odloženo [[Veliky londonsky požar|Velikym  Londonskym požarom]] v lětu 1666, ktory izničil něktore česti rukopisa.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Joseph L.|last=Subbiondo|title=John Wilkins and 17th-century British linguistics|url=https://books.google.com/books?id=5pP2LoB9eJkC&amp;pg=PA144|access-date=2012-03-28|year=1992|publisher=John Benjamins Publishing Company|isbn=978-90-272-4554-0|page=144 opaska 34}}&lt;/ref&gt;

Kniga byla napisana Wilkinsonom s pomočju [[John Ray|{{-|Johna Raya|Джона Реjа}}]], [[Francis Willughby|{{-|Francisa Willughby|Франсиса Вилугби}}]], i drugih. Jednim iz zdrojev inspiracije bylo &quot;''{{-|Ars Signorum}}''&quot; {{-|Ge|Дж}}or{{-|gea|джа}} Dalgarna.&lt;ref&gt;{{-|&quot;Wilkins, John&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt; Kako Wilkins priznaval, takože značny vliv na njej učinil trud &quot;''Zakladanje osnovanja ... za sostavjenje novogo sovršennogo jezyka&quot;'' (1652) [[Francis Lodwick|Fran{{-|ci|си}}sa Lodwi{{-|ck|к}}a]].&lt;ref&gt;{{-|Salmon, Vivian. &quot;Lodwick, Francis&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/37684. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;

==Struktura==
Dělo jest v pěti čestah, iz ktoryh četvrta jest posvěčena &quot;stvarnomu znaku&quot; i &quot;[[Filozofsky jezyk|filozofskomu jezyku]]&quot;. Tretja traktuje o &quot;filozofskoj gramatikě&quot; ([[Universalna gramatika|univerzalnoj gramatikě]]). Poslědnja čest jest &quot;alfabetičny slovnik&quot;.&lt;ref&gt;{{cite book|first=John P.|last=Considine|title=Dictionaries in Early Modern Europe: Lexicography and the Making of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=cqBkQFiTbX4C&amp;pg=PA298|access-date=2012-03-28|date=2008-03-27|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-88674-1|pages=298}}&lt;/ref&gt; On byl složeny [[William Lloyd (biskup worcesterski)|Wi{{-|lli|љ}}amom {{-|Lloy|Лоj}}dom]].&lt;ref&gt; {{-|&quot;Lloyd, William (1627–1717)&quot; . Dictionary of National Biography. London: Smith, Elder &amp; Co. 1885–1900.}}&lt;/ref&gt;

==Wilkinsova shema==
[[File:John Wilkins Lord's Prayer.jpg|thumb|Priměr &quot;stvarnogo znaka&quot; iz ''Eseja''. [[Joseph Moxon|{{-|Joseph Moxon|Джозеф Моксон}}]] jest stvoril simboly za pečatanje knigy.&lt;ref&gt;{{-|Bryden, D. J. &quot;Moxon, Joseph&quot;. Oxford Dictionary of National Biography (online ed.). Oxford University Press. doi:10.1093/ref:odnb/19466. (Subscription, Wikipedia Library access or UK public library membership required.)}}&lt;/ref&gt;]]

Wilkinsov &quot;Stvarny znak&quot; jest konstruovana sistema simbolov, ktora odgovaraje [[klasifikacija|klasifikacijnoj shemě]], izrabjenoj Wilkinsom i jego kolegami. Ona byla zamysljena kako [[pazigrafija]], inymi slovami, da by dostaviti elementarne postaviteljne bloky, iz ktoryh by mogli byti konstruovane vsake možne věči i pojetja vo Vsesvětu. Stvarny znak ne jest [[ortografija]]: on ne jest pismennym prědstavjenjem [[Izgovor|izgovornogo jezyka]]. Vměsto tomu, vsaky simbol predstavjaje koncept direktno, bez (prinajmenje v rannyh čestah ''Eseja'') togo, da by byla libokaka možnost jego vokalizacije.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Poole|first=William|date=2018-01-24|title=Seventeenth-Century ‘double writing’ schemes, and a 1676 letter in the phonetic script and real character of John Wilkins|url=https://royalsocietypublishing.org/doi/10.1098/rsnr.2017.0041|journal=Notes and Records: the Royal Society Journal of the History of Science|volume=72|issue=1|pages=7–23|doi=10.1098/rsnr.2017.0041|pmc=5906426|pmid=31390391}}&lt;/ref&gt; Inspiracija za tuty pristup prišla v časti iz evropejskyh prědstavjenij toj doby o [[kitajsko pismo|kitajskoj sistemě pisma]], ktore byly o něčto mylne.

Dalje v ''Eseju'' Wilkins uvodi svoj &quot;Filozofsky jezyk&quot;, ktory prisvajaje Stvarnym znakam fonetične značenja. Za udobnost, v naslědujučej diskusiji izčezajut razliky medžu Wilkinsovym Znakom i jego Jezykom.

Pojetja se dělet na četyredeset glavnyh ''Rodov'' ({{-|Genus}}), vsaky iz ktoryh davaje prvy dvubukveny slog slova; Rod se děli na ''Različnosti'' ({{-|Differences}}), vsaka iz ktoryh dodaje drugu bukvu; a Različnosti se dělet na ''Vidy'' ({{-|Species}}), ktore dodavajut četvrtu bukvu. Napriměr, ''{{-|Zi}}'' identifikuje Rod &quot;zvěrj&quot; (savci); ''{{-|Zit}}'' davaje Različnost &quot; zvěrj predator psovogo roda&quot;; ''{{-|Zitα}}'' davaje Vid psov. (Někogda prva bukva označaje nadkategoriju — napr. Z vsegda označaje životno — ale to ne shranjaje se vsegda.) Rezultujuči Znak, i jego vokalizacija, za dano pojetje tako zahvatyvaje, do něktoroj měry, [[semantika|semantiku]] tutogo pojetja.

''Esej'' takože prědkladal ideje o vagah i měrah, podobnyh tym, ktore byly pozdněje najdene v [[Metrična sistema|metričnoj sistemě]].

Botaničnu čest eseja prinesl [[John Ray|{{-|John Ray|Джон Реj}}]]; kritika R{{-|ayo|ејо}}vogo děla [[Robert Morison|Robertom Morisonom]] začala prodolženy spor medžu tutymi dvoma mužami.&lt;ref name=&quot;Vines 1913&quot;&gt;{{cite book|first=Sydney Howard|last=Vines|author-link=Sydney Howard Vines|year=1913|chapter=Robert Morison 1620–1683 and John Ray 1627–1705|editor-first=Francis Wall|editor-last=Oliver|editor-link=Francis Wall Oliver|title=Makers of British Botany|url=https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft|publisher=Cambridge University Press|page=[https://archive.org/details/makersofbritishb00olivuoft/page/21 21]}}&lt;/ref&gt;

==Svezane usilja, diskusije i korespondencija==
''Esej'' jest sdobyl něktoru akademičnu i literaturnu pozornost,&lt;ref&gt;{{cite book |last=Fleming |first=James Dougal |title=The mirror of information in Early Modern England: John Wilkins and the universal character |date=2017 |publisher=Palgrave Mcmillan |isbn=978-3-319-40300-7 |place=Switzerland}}&lt;/ref&gt; obyčajno go izobražajuču kako genialny, ale beznadežny. On jest byl opisan kako &quot;utopičny&quot; tekst.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Newson |first=Georgie |date=2023-07-14 |title=An Archival Paradise: John Wilkins’s Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language and Early Modern Info-Utopianism |url=https://scholarlypublishingcollective.org/utopian-studies/article/34/2/234/384258/An-Archival-Paradise-John-Wilkins-s-Essay-Towards |journal=Utopian Studies |lang=en |volume=34 |issue=2 |pages=234–256 |doi=10.5325/utopianstudies.34.2.0234 |issn=1045-991X}}&lt;/ref&gt;

Jedna kritika (medžu mnogimi) byla, že &quot;slova izražajuče blizko srodne ideje imajut bezmalogo jednaku formu, različnu možno jedino v poslednoj bukvě... [B]ylo by izvonredno trudno zapametati vsi tute male različnosti, i zamešateljstvo by nastalo pri brzom čitanju i osoblivo v razgovoru.&quot;&lt;ref&gt;{{cite book|last=Guérard|first=Albert Léon|author-link=Albert Léon Guérard|title=A Short History of the International Language Movement|url=https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft|year=1921|pages=[https://archive.org/details/shorthistoryofin00guuoft/page/90 90]–92}}&lt;!--V istině to jest jedino jedna od tyh 3 stranic, ale ne mogu reći ktorá točno od kuda ja sedim právě teper--&gt;&lt;/ref&gt; ([[Umberto Eco|Umberto E{{-|co|ко}}]] znaměnuje,&lt;ref&gt;{{cite book|last=Eco|first=Umberto|year=1995|title=The Search for the Perfect Language|trans-title=Ricerca della lingua perfetta nella cultura europea|publisher=Blackwell|location=Oxford|isbn=0-631-17465-6|url-access=registration|url=https://archive.org/details/searchforperfect00ecou }}&lt;/ref&gt; že Wilkins sam činil taku mylku v ''Eseju'', upotrebiv ''{{-|Gαde}}'' (ječmen) kde, očevidno, ''{{-|Gαpe}}'' (tulipan) bylo zamysljeno.) Jednako, drugi tvrdet, že prirodne jezyky uže i tako imajut take drobne različnosti, i že prědpoklad, da by te različnosti byli nerazličime, by značil tvrdženje, že prirodne jezyky neuspěvajut v tom.

[[George Edmonds (pravnik)|{{-|George|Джордж}} Edmonds]] staraje se izlěpšiti Wilkinsov filozofsky jezyk reorganizacijeju ego gramatiky i ortografije, pri čem sohranjajuči jego taksonomiju.&lt;ref&gt;{{cite book|last=Edmonds|first=George|year=1856|title=A Universal Alphabet, Grammar, and Language, Comprising a Scientific Classification of the Radical Elements of Discourse: and Illustrative Translations from the Holy Scriptures and the Principal British Classics: to which is Added, A Dictionary of the Language|url=https://archive.org/details/universalalphabe00edmo|access-date=2016-11-10}}&lt;/ref&gt; K novějšym ''{{-|a priori}}'' jezykam (medžu mnogymi drugymi) odnoset, napriměr, {{-|[[Solresol]]}} i {{-|[[Ro (jezyk)|Ro]]}}.

[[Jorge Luis Borges|{{-|Jorge|Хорхе}} Luis Borges]] diskutuje Wilkinsov filozofsky jezyk v svojem eseju [[Analytičny jezyk Johna Wilkinsa (Borges)|''{{-|El idioma analítico de John Wilkins}}'' (''Analytičny jezyk Johna Wilkinsa'')]], srovnavajući Wilkinsovu klasifikaciju s fiktivnoju kitajskoju enciklopedijeju ''[[Podnebesny Hram Blagotvornogo Znanja]]'' i izražaje sumnjenja vo vsakom pokušenju universalnoj klasifikacije.

V romanu [[Neal Stephenson|Neala Ste{{-|ph|ф}}ensona]] ''{{-|[[Quicksilver (Stephensonov roman)|Quicksilver]]}}'', personaž [[Daniel Waterhouse|Daniel {{-|Waterhouse|Вотерхаус}}]] trati značny čas na poddrživanje razvoja Wilkinsovoj klasifikacijnoj sistemy.&lt;!--što znači &quot;podpirajući&quot;— &quot;pomažući&quot;, &quot;branjući&quot;?--&gt;

==Čitati dalje==
*{{Cite journal|first=Edward Neville da Costa|last=Andrade|author-link=Edward Andrade|title=The real character of bishop Wilkins|journal=[[Annals of Science]]|volume=1|issue=1|year=1936|pages=4–12|doi=10.1080/00033793600200021}}
*{{-|Lewis, Rhodri. ''Language, Mind and Nature. Artificial Languages in England from Bacon to Locke'', 2012 CUP, Cambridge. ISBN: 9780521294133}}.
*{{-|Pinker, Steven. ''Words and Rules: The Ingredients of Language'', 2000}}.

==Vněšnje linky==
*{{Cite book|url=https://archive.org/details/AnEssayTowardsARealCharacterAndAPhilosophicalLanguage|title=An Essay Towards a Real Character and a Philosophical Language|last=Wilkins|first=John|year=1668|place=London}} (skan stranic)
*{{Cite book|url=http://name.umdl.umich.edu/A66045.0001.001|title=An essay towards a real character, and a philosophical language by John Wilkins|last=Wilkins|first=John|publisher=Early English Books Online: Text Creation Partnership. U of Michigan Library|year=1668}} (transkripcija)
*[https://www.onb.ac.at/forschung/forschungsblog/artikel/john-wilkins-s-artificial-language Umětny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, Avstrijska nacionalna biblioteka, raziskyvalny blog]
*[https://aidaneid.github.io/The-Universal-Language-of-John-Wilkins/dictionary.html Interaktivna verzija ''Eseja'', dozvoljajuča koristnikam slyšati izgovory i viděti stvarne znaky za vsaky vnos, zajedno s drugymi resursami]
*[https://www.crockford.com/wilkins.html Analitičny jezyk {{-|Johna|Джона}} Wilkinsa, od {{-|Jorgea|Хорхе}} Luisa Borgesa]

==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

{{Umětne jezyky}}

[[Kategorija:Konstruovane jezyky]]
[[Kategorija:Eseje o jezyku]]
[[Kategorija:Literatura o filosofiji jezyka]]
[[Kategorija:Děla od Johna Wilkinsa]]

{{Pravopis prověrjeny}}</text>
      <sha1>602054iq293l4fbt63jz0h1cfkn4b0u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Poljska kirilica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6003</id>
    <revision>
      <id>45262</id>
      <timestamp>2026-08-09T12:31:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-43631-10</username>
        <id>768</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «'''Polska kirilica''' (pol. cyrylica) — je obče nazvanje projektov [[Kirilica|kiriličnoj azbuky]] dlja [[Poljsky jezyk|poljskogo jezyka]]. Obyčno do zapisu tekstov na poljskom koristajut toliko [[Latinica|latinicu]], jednakže nejednokratno byvali popytky koristati do jego zapisu kirilicu.  ==Rannje projekty== Jestvujut mnogo variantov poljskoj kirilicy, kako modernih, tako i istoričnyh. Prvy projekt kirilicy dlja poljskogo jezyka byl razrabotany...»</comment>
      <origin>45262</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5383" sha1="bhtp0rc3tq605supm5gul3hu4dli7kx" xml:space="preserve">'''Polska kirilica''' (pol. cyrylica) — je obče nazvanje projektov [[Kirilica|kiriličnoj azbuky]] dlja [[Poljsky jezyk|poljskogo jezyka]]. Obyčno do zapisu tekstov na poljskom koristajut toliko [[Latinica|latinicu]], jednakže nejednokratno byvali popytky koristati do jego zapisu kirilicu.

==Rannje projekty==
Jestvujut mnogo variantov poljskoj kirilicy, kako modernih, tako i istoričnyh. Prvy projekt kirilicy dlja poljskogo jezyka byl razrabotany [[Ministerstvo narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije|Ministerstvom narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije]] v 1844—1845 lětah po ukazaniju ministra narodnogo prosvěčenija [[Sergej Uvarov|S. S. Uvarova]], ale na tamty moment projekt byl priznany prědževrěmennym i ne byl realizovany. V 1852 godu ješče jedin projekt byl podgotovjeny profesorom [[Pjotr Dubrovsky|P. P. Dubrovskym]] po ukazanju ministra narodnogo prosvěčenja [[Platon Širinsky-Šihmatov|P. A. Širinskogo-Šihmatova]]. Alfabet tamtogo projekta byl koristany v hrestomatije «Priklady poljskogo jezyka v proze i stihah, dlja russkyh». Ne je jasno, že tamta knjiga koristala se v sferě obrazovanja&lt;ref name=&quot;сиесс&quot;&gt;''Ст. Сиесс-Кжишковский''. [https://web.archive.org/web/20160709195326/http://www.aboutbooks.ru/files/jornal_maintenance/200807/140201321f917b6e9adf4de364365003.pdf Гражданский шрифт для польского языка. Эпизод из истории просвещения в Королевстве Польском.]&lt;/ref&gt;.


==Projekt 1863 lěta==
Po podavjenju [[Poljsko vozstanje 1863 goda|poljskogo vozstanja 1863 goda]] imperatorom [[Aleksandr II|Aleksandrom II]] byl stvorjeny Učreditelny komitet, jednym iz zadanji ktorego byla unifikacija upravjenija Poljskoju v sootvětsvju s občeimperijskymi zakonami. Srěd drugogo komitet zajimal se reformoju školnogo obrazovanja v poljskyh zemjah. V srědě členov komiteta, iz ktoryh mnogi byli slovjanofili, pojavila se ideja o prěvodě poljskogo pisma na kirilicu. 

Hvala dělateljnosti komiteta uže v 1865 godu vyšla prva knjiga na poljskoj kirilicě — «Bukvarj dlja seljskyh dětji». Za njim poslědovali i druge izdanija. Jednakže uže v 1871—1874 lětah eksperiment byl zakončeny v svezu s tym, že poljske školy v ramkah politiky rusifikacije byli prěvodime na russky jezyk obučenja i potrěbnost v poljskom kiriličnom alfabetu otpadla.

Generalno v 1860-e lěta na poljskoj kirilicě byli izdane slědujuče knjigy:
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. Varšava, 1866.
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. SPb., 1865.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 2-e izd. SPb., 1866.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 3-e izd. SPb., 1869.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanoj v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. SPb., 1866.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanej v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. 2-e izd. SPb., 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. Varšava, 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Načelno obučenje aritmetike dlja načelnyh škol, seljskyh i gradskyh. Varšava, 1866.
* Priklady poljskoj kaligrafije. Varšava, 1866.
To priklad teksta pisany kiriliceju tamtogo časa:
&lt;poem&gt;
Поврôтъ Таты, пp̌езъ А. Мицкевича

«Пôйдзьце, о дзятки, пôйдзьце вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкнийце образэмъ,
Побожне змôвце пацю̂рэкъ.

Тато не враца; ранки и вечоры
Вэ Лзахъ го чекамъ и трводзэ;
Розлялы p̌еки, пэлнэ звеp̌а боры,
И пэлно збôйцôвъ на дродзэ».

Слышąцъ то дзятки бегнą вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкая̨ образемъ,
И зачиная̨ пацю̂рэкъ.

Цалуя̨ земę, потэмъ: «Въ имę Ойца,
Сына и Духа свęтэго,
Бąдзь похвалёна пp̌енайсьвęтша Трôйца
Тэразъ и часу вшелькего»…
&lt;/poem&gt;
Na latinici:
&lt;poem&gt;
Powrót Taty, przez A. Mickiewicza

«Pójdźcie, o dziatki, pójdźcie wszystkie razem
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klęknijcie obrazem,
Pobożnie zmówcie paciórek.

Tato nie wraca; ranki i wieczory
We łzach go czekam i trwodze;
Rozlały rzeki, pełne zwierza bory,
I pełno zbójców na drodze».

Słysząc to dziatki biegą wszystkie razem,
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klękają obrazem
I zaczynają paciórek.

Całują ziemię, potem: «W imię Ojca,
Syna i Ducha świętego,
Bądź pochwalona, przenajświętsza Trójca,
Teraz i czasu wszelkiego»…
&lt;/poem&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|ru|Польская кириллица}}</text>
      <sha1>bhtp0rc3tq605supm5gul3hu4dli7kx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45294</id>
      <parentid>45262</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:02:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Projekt 1863 lěta */</comment>
      <origin>45294</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5389" sha1="7nw6nnmiebuv8b9dqa5pxi6hnbeys04" xml:space="preserve">'''Polska kirilica''' (pol. cyrylica) — je obče nazvanje projektov [[Kirilica|kiriličnoj azbuky]] dlja [[Poljsky jezyk|poljskogo jezyka]]. Obyčno do zapisu tekstov na poljskom koristajut toliko [[Latinica|latinicu]], jednakže nejednokratno byvali popytky koristati do jego zapisu kirilicu.

==Rannje projekty==
Jestvujut mnogo variantov poljskoj kirilicy, kako modernih, tako i istoričnyh. Prvy projekt kirilicy dlja poljskogo jezyka byl razrabotany [[Ministerstvo narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije|Ministerstvom narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije]] v 1844—1845 lětah po ukazaniju ministra narodnogo prosvěčenija [[Sergej Uvarov|S. S. Uvarova]], ale na tamty moment projekt byl priznany prědževrěmennym i ne byl realizovany. V 1852 godu ješče jedin projekt byl podgotovjeny profesorom [[Pjotr Dubrovsky|P. P. Dubrovskym]] po ukazanju ministra narodnogo prosvěčenja [[Platon Širinsky-Šihmatov|P. A. Širinskogo-Šihmatova]]. Alfabet tamtogo projekta byl koristany v hrestomatije «Priklady poljskogo jezyka v proze i stihah, dlja russkyh». Ne je jasno, že tamta knjiga koristala se v sferě obrazovanja&lt;ref name=&quot;сиесс&quot;&gt;''Ст. Сиесс-Кжишковский''. [https://web.archive.org/web/20160709195326/http://www.aboutbooks.ru/files/jornal_maintenance/200807/140201321f917b6e9adf4de364365003.pdf Гражданский шрифт для польского языка. Эпизод из истории просвещения в Королевстве Польском.]&lt;/ref&gt;.


==Projekt 1863 lěta==
Po podavjenju [[Poljsko vozstanje 1863 goda|poljskogo vozstanja 1863 goda]] imperatorom [[Aleksandr II|Aleksandrom II]] byl stvorjeny Učreditelny komitet, jednym iz zadanji ktorego byla unifikacija upravjenija Poljskoju v sootvětsvju s občeimperijskymi zakonami. Srěd drugogo komitet zajimal se reformoju školnogo obrazovanja v poljskyh zemjah. V srědě členov komiteta, iz ktoryh mnogi byli slovjanofili, pojavila se ideja o prěvodě poljskogo pisma na kirilicu. 

Hvala dělateljnosti komiteta uže v 1865 godu vyšla prva knjiga na poljskoj kirilicě — «Bukvarj dlja seljskyh dětji». Za njim poslědovali i druge izdanija. Jednakže uže v 1871—1874 lětah eksperiment byl zakončeny v svezu s tym, že poljske školy v ramkah politiky rusifikacije byli prěvodime na russky jezyk obučenja i potrěbnost v poljskom kiriličnom alfabetu otpadla.

Generalno v 1860-e lěta na poljskoj kirilicě byli izdane slědujuče knjigy:
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. Varšava, 1866.
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. SPb., 1865.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 2-e izd. SPb., 1866.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 3-e izd. SPb., 1869.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanoj v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. SPb., 1866.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanej v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. 2-e izd. SPb., 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. Varšava, 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Načelno obučenje aritmetike dlja načelnyh škol, seljskyh i gradskyh. Varšava, 1866.
* Priklady poljskoj kaligrafije. Varšava, 1866.
To priklad teksta pisany kiriliceju tamtogo časa:
&lt;poem&gt;
Поврôтъ Таты, пp̌езъ А. Мицкевича

«Пôйдзьце, о дзятки, пôйдзьце вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкнийце образэмъ,
Побожне змôвце пацю̂рэкъ.

Тато не враца; ранки и вечоры
Вэ Лзахъ го чекамъ и трводзэ;
Розлялы p̌еки, пэлнэ звеp̌а боры,
И пэлно збôйцôвъ на дродзэ».

Слышąцъ то дзятки бегнą вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкая̨ образемъ,
И зачиная̨ пацю̂рэкъ.

Цалуя̨ земę, потэмъ: «Въ имę Ойца,
Сына и Духа свęтэго,
Бąдзь похвалёна пp̌енайсьвęтша Трôйца
Тэразъ и часу вшелькего»…
&lt;/poem&gt;
Na latinici:
&lt;poem&gt;
{{-|Powrót Taty, przez A. Mickiewicza

«Pójdźcie, o dziatki, pójdźcie wszystkie razem
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klęknijcie obrazem,
Pobożnie zmówcie paciórek.

Tato nie wraca; ranki i wieczory
We łzach go czekam i trwodze;
Rozlały rzeki, pełne zwierza bory,
I pełno zbójców na drodze».

Słysząc to dziatki biegą wszystkie razem,
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klękają obrazem
I zaczynają paciórek.

Całują ziemię, potem: «W imię Ojca,
Syna i Ducha świętego,
Bądź pochwalona, przenajświętsza Trójca,
Teraz i czasu wszelkiego»…}}
&lt;/poem&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|ru|Польская кириллица}}</text>
      <sha1>7nw6nnmiebuv8b9dqa5pxi6hnbeys04</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45295</id>
      <parentid>45294</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:03:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Projekt 1863 lěta */</comment>
      <origin>45295</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5395" sha1="fp5j7kh4dr2xc30cjdc32c0xxihltrn" xml:space="preserve">'''Polska kirilica''' (pol. cyrylica) — je obče nazvanje projektov [[Kirilica|kiriličnoj azbuky]] dlja [[Poljsky jezyk|poljskogo jezyka]]. Obyčno do zapisu tekstov na poljskom koristajut toliko [[Latinica|latinicu]], jednakže nejednokratno byvali popytky koristati do jego zapisu kirilicu.

==Rannje projekty==
Jestvujut mnogo variantov poljskoj kirilicy, kako modernih, tako i istoričnyh. Prvy projekt kirilicy dlja poljskogo jezyka byl razrabotany [[Ministerstvo narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije|Ministerstvom narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije]] v 1844—1845 lětah po ukazaniju ministra narodnogo prosvěčenija [[Sergej Uvarov|S. S. Uvarova]], ale na tamty moment projekt byl priznany prědževrěmennym i ne byl realizovany. V 1852 godu ješče jedin projekt byl podgotovjeny profesorom [[Pjotr Dubrovsky|P. P. Dubrovskym]] po ukazanju ministra narodnogo prosvěčenja [[Platon Širinsky-Šihmatov|P. A. Širinskogo-Šihmatova]]. Alfabet tamtogo projekta byl koristany v hrestomatije «Priklady poljskogo jezyka v proze i stihah, dlja russkyh». Ne je jasno, že tamta knjiga koristala se v sferě obrazovanja&lt;ref name=&quot;сиесс&quot;&gt;''Ст. Сиесс-Кжишковский''. [https://web.archive.org/web/20160709195326/http://www.aboutbooks.ru/files/jornal_maintenance/200807/140201321f917b6e9adf4de364365003.pdf Гражданский шрифт для польского языка. Эпизод из истории просвещения в Королевстве Польском.]&lt;/ref&gt;.


==Projekt 1863 lěta==
Po podavjenju [[Poljsko vozstanje 1863 goda|poljskogo vozstanja 1863 goda]] imperatorom [[Aleksandr II|Aleksandrom II]] byl stvorjeny Učreditelny komitet, jednym iz zadanji ktorego byla unifikacija upravjenija Poljskoju v sootvětsvju s občeimperijskymi zakonami. Srěd drugogo komitet zajimal se reformoju školnogo obrazovanja v poljskyh zemjah. V srědě členov komiteta, iz ktoryh mnogi byli slovjanofili, pojavila se ideja o prěvodě poljskogo pisma na kirilicu. 

Hvala dělateljnosti komiteta uže v 1865 godu vyšla prva knjiga na poljskoj kirilicě — «Bukvarj dlja seljskyh dětji». Za njim poslědovali i druge izdanija. Jednakže uže v 1871—1874 lětah eksperiment byl zakončeny v svezu s tym, že poljske školy v ramkah politiky rusifikacije byli prěvodime na russky jezyk obučenja i potrěbnost v poljskom kiriličnom alfabetu otpadla.

Generalno v 1860-e lěta na poljskoj kirilicě byli izdane slědujuče knjigy:
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. Varšava, 1866.
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. SPb., 1865.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 2-e izd. SPb., 1866.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 3-e izd. SPb., 1869.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanoj v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. SPb., 1866.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanej v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. 2-e izd. SPb., 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. Varšava, 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Načelno obučenje aritmetike dlja načelnyh škol, seljskyh i gradskyh. Varšava, 1866.
* Priklady poljskoj kaligrafije. Varšava, 1866.
To priklad teksta pisany kiriliceju tamtogo časa:
&lt;poem&gt;
{{-|Поврôтъ Таты, пp̌езъ А. Мицкевича

«Пôйдзьце, о дзятки, пôйдзьце вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкнийце образэмъ,
Побожне змôвце пацю̂рэкъ.

Тато не враца; ранки и вечоры
Вэ Лзахъ го чекамъ и трводзэ;
Розлялы p̌еки, пэлнэ звеp̌а боры,
И пэлно збôйцôвъ на дродзэ».

Слышąцъ то дзятки бегнą вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкая̨ образемъ,
И зачиная̨ пацю̂рэкъ.

Цалуя̨ земę, потэмъ: «Въ имę Ойца,
Сына и Духа свęтэго,
Бąдзь похвалёна пp̌енайсьвęтша Трôйца
Тэразъ и часу вшелькего»…}}
&lt;/poem&gt;
Na latinici:
&lt;poem&gt;
{{-|Powrót Taty, przez A. Mickiewicza

«Pójdźcie, o dziatki, pójdźcie wszystkie razem
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klęknijcie obrazem,
Pobożnie zmówcie paciórek.

Tato nie wraca; ranki i wieczory
We łzach go czekam i trwodze;
Rozlały rzeki, pełne zwierza bory,
I pełno zbójców na drodze».

Słysząc to dziatki biegą wszystkie razem,
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klękają obrazem
I zaczynają paciórek.

Całują ziemię, potem: «W imię Ojca,
Syna i Ducha świętego,
Bądź pochwalona, przenajświętsza Trójca,
Teraz i czasu wszelkiego»…}}
&lt;/poem&gt;

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|ru|Польская кириллица}}</text>
      <sha1>fp5j7kh4dr2xc30cjdc32c0xxihltrn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45296</id>
      <parentid>45295</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:04:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Projekt 1863 lěta */</comment>
      <origin>45296</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5434" sha1="9n1n54yumnxpvkcjdadzz4ak8dnlute" xml:space="preserve">'''Polska kirilica''' (pol. cyrylica) — je obče nazvanje projektov [[Kirilica|kiriličnoj azbuky]] dlja [[Poljsky jezyk|poljskogo jezyka]]. Obyčno do zapisu tekstov na poljskom koristajut toliko [[Latinica|latinicu]], jednakže nejednokratno byvali popytky koristati do jego zapisu kirilicu.

==Rannje projekty==
Jestvujut mnogo variantov poljskoj kirilicy, kako modernih, tako i istoričnyh. Prvy projekt kirilicy dlja poljskogo jezyka byl razrabotany [[Ministerstvo narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije|Ministerstvom narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije]] v 1844—1845 lětah po ukazaniju ministra narodnogo prosvěčenija [[Sergej Uvarov|S. S. Uvarova]], ale na tamty moment projekt byl priznany prědževrěmennym i ne byl realizovany. V 1852 godu ješče jedin projekt byl podgotovjeny profesorom [[Pjotr Dubrovsky|P. P. Dubrovskym]] po ukazanju ministra narodnogo prosvěčenja [[Platon Širinsky-Šihmatov|P. A. Širinskogo-Šihmatova]]. Alfabet tamtogo projekta byl koristany v hrestomatije «Priklady poljskogo jezyka v proze i stihah, dlja russkyh». Ne je jasno, že tamta knjiga koristala se v sferě obrazovanja&lt;ref name=&quot;сиесс&quot;&gt;''Ст. Сиесс-Кжишковский''. [https://web.archive.org/web/20160709195326/http://www.aboutbooks.ru/files/jornal_maintenance/200807/140201321f917b6e9adf4de364365003.pdf Гражданский шрифт для польского языка. Эпизод из истории просвещения в Королевстве Польском.]&lt;/ref&gt;.


==Projekt 1863 lěta==
Po podavjenju [[Poljsko vozstanje 1863 goda|poljskogo vozstanja 1863 goda]] imperatorom [[Aleksandr II|Aleksandrom II]] byl stvorjeny Učreditelny komitet, jednym iz zadanji ktorego byla unifikacija upravjenija Poljskoju v sootvětsvju s občeimperijskymi zakonami. Srěd drugogo komitet zajimal se reformoju školnogo obrazovanja v poljskyh zemjah. V srědě členov komiteta, iz ktoryh mnogi byli slovjanofili, pojavila se ideja o prěvodě poljskogo pisma na kirilicu. 

Hvala dělateljnosti komiteta uže v 1865 godu vyšla prva knjiga na poljskoj kirilicě — «Bukvarj dlja seljskyh dětji». Za njim poslědovali i druge izdanija. Jednakže uže v 1871—1874 lětah eksperiment byl zakončeny v svezu s tym, že poljske školy v ramkah politiky rusifikacije byli prěvodime na russky jezyk obučenja i potrěbnost v poljskom kiriličnom alfabetu otpadla.

Generalno v 1860-e lěta na poljskoj kirilicě byli izdane slědujuče knjigy:
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. Varšava, 1866.
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. SPb., 1865.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 2-e izd. SPb., 1866.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 3-e izd. SPb., 1869.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanoj v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. SPb., 1866.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanej v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. 2-e izd. SPb., 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. Varšava, 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Načelno obučenje aritmetike dlja načelnyh škol, seljskyh i gradskyh. Varšava, 1866.
* Priklady poljskoj kaligrafije. Varšava, 1866.
''To priklad teksta pisany kiriliceju tamtogo časa:''
&lt;poem&gt;
{{-|Поврôтъ Таты, пp̌езъ А. Мицкевича

«Пôйдзьце, о дзятки, пôйдзьце вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкнийце образэмъ,
Побожне змôвце пацю̂рэкъ.

Тато не враца; ранки и вечоры
Вэ Лзахъ го чекамъ и трводзэ;
Розлялы p̌еки, пэлнэ звеp̌а боры,
И пэлно збôйцôвъ на дродзэ».

Слышąцъ то дзятки бегнą вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкая̨ образемъ,
И зачиная̨ пацю̂рэкъ.

Цалуя̨ земę, потэмъ: «Въ имę Ойца,
Сына и Духа свęтэго,
Бąдзь похвалёна пp̌енайсьвęтша Трôйца
Тэразъ и часу вшелькего»…}}
&lt;/poem&gt;
''Na latinici:''
&lt;poem&gt;
{{-|Powrót Taty, przez A. Mickiewicza

«Pójdźcie, o dziatki, pójdźcie wszystkie razem
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klęknijcie obrazem,
Pobożnie zmówcie paciórek.

Tato nie wraca; ranki i wieczory
We łzach go czekam i trwodze;
Rozlały rzeki, pełne zwierza bory,
I pełno zbójców na drodze».

Słysząc to dziatki biegą wszystkie razem,
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klękają obrazem
I zaczynają paciórek.

Całują ziemię, potem: «W imię Ojca,
Syna i Ducha świętego,
Bądź pochwalona, przenajświętsza Trójca,
Teraz i czasu wszelkiego»…}}
&lt;/poem&gt;

==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|ru|Польская кириллица}}</text>
      <sha1>9n1n54yumnxpvkcjdadzz4ak8dnlute</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45297</id>
      <parentid>45296</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:05:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45297</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5432" sha1="p1m46bqjkvohtibv10wzkzhjd3te7y0" xml:space="preserve">'''Polska kirilica''' (pol. cyrylica) — je obče nazvanje projektov [[Kirilica|kiriličnoj azbuky]] dlja [[Poljsky jezyk|poljskogo jezyka]]. Obyčno do zapisu tekstov na poljskom koristajut toliko [[Latinica|latinicu]], jednakže nejednokratno byvali popytky koristati do jego zapisu kirilicu.

==Rannje projekty==
Jestvujut mnogo variantov poljskoj kirilicy, kako modernih, tako i istoričnyh. Prvy projekt kirilicy dlja poljskogo jezyka byl razrabotany [[Ministerstvo narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije|Ministerstvom narodnogo prosvěčenja Rosijskoj Imperije]] v 1844—1845 lětah po ukazaniju ministra narodnogo prosvěčenija [[Sergej Uvarov|S. S. Uvarova]], ale na tamty moment projekt byl priznany prědževrěmennym i ne byl realizovany. V 1852 godu ješče jedin projekt byl podgotovjeny profesorom [[Pjotr Dubrovsky|P. P. Dubrovskym]] po ukazanju ministra narodnogo prosvěčenja [[Platon Širinsky-Šihmatov|P. A. Širinskogo-Šihmatova]]. Alfabet tamtogo projekta byl koristany v hrestomatije «Priklady poljskogo jezyka v proze i stihah, dlja russkyh». Ne je jasno, že tamta knjiga koristala se v sferě obrazovanja&lt;ref name=&quot;сиесс&quot;&gt;''Ст. Сиесс-Кжишковский''. [https://web.archive.org/web/20160709195326/http://www.aboutbooks.ru/files/jornal_maintenance/200807/140201321f917b6e9adf4de364365003.pdf Гражданский шрифт для польского языка. Эпизод из истории просвещения в Королевстве Польском.]&lt;/ref&gt;.
==Projekt 1863 lěta==
Po podavjenju [[Poljsko vozstanje 1863 goda|poljskogo vozstanja 1863 goda]] imperatorom [[Aleksandr II|Aleksandrom II]] byl stvorjeny Učreditelny komitet, jednym iz zadanji ktorego byla unifikacija upravjenija Poljskoju v sootvětsvju s občeimperijskymi zakonami. Srěd drugogo komitet zajimal se reformoju školnogo obrazovanja v poljskyh zemjah. V srědě členov komiteta, iz ktoryh mnogi byli slovjanofili, pojavila se ideja o prěvodě poljskogo pisma na kirilicu. 

Hvala dělateljnosti komiteta uže v 1865 godu vyšla prva knjiga na poljskoj kirilicě — «Bukvarj dlja seljskyh dětji». Za njim poslědovali i druge izdanija. Jednakže uže v 1871—1874 lětah eksperiment byl zakončeny v svezu s tym, že poljske školy v ramkah politiky rusifikacije byli prěvodime na russky jezyk obučenja i potrěbnost v poljskom kiriličnom alfabetu otpadla.

Generalno v 1860-e lěta na poljskoj kirilicě byli izdane slědujuče knjigy:
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. Varšava, 1866.
* Seljska hrestomatija, ili Vydržky iz proizvěděnij različnyh poljskyh avtorov. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. SPb., 1865.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 2-e izd. SPb., 1866.
* Bukvarj dlja seljskyh dětij. 3-e izd. SPb., 1869.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanoj v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. SPb., 1866.
* Gramatika poljskogo jazyka, sostavjena po prikladu tojže gramatiky, izdanej v 1860 godu po rěšeniju Jego prěvzhoditeljstva Ministra narodnogo prosvěčenja dlja škol Varšavskogo učebnogo okruga. Dlja I klasa. 2-e izd. SPb., 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. Varšava, 1866.
* Kratka istorija Věthogo i Novogo Zavěta. 2-e izd. Varšava, 1867.
* Načelno obučenje aritmetike dlja načelnyh škol, seljskyh i gradskyh. Varšava, 1866.
* Priklady poljskoj kaligrafije. Varšava, 1866.
''To priklad teksta pisany kiriliceju tamtogo časa:''
&lt;poem&gt;
{{-|Поврôтъ Таты, пp̌езъ А. Мицкевича

«Пôйдзьце, о дзятки, пôйдзьце вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкнийце образэмъ,
Побожне змôвце пацю̂рэкъ.

Тато не враца; ранки и вечоры
Вэ Лзахъ го чекамъ и трводзэ;
Розлялы p̌еки, пэлнэ звеp̌а боры,
И пэлно збôйцôвъ на дродзэ».

Слышąцъ то дзятки бегнą вшистке разэмъ
За място, подъ слупъ на взгôрэкъ,
Тамъ пp̌едъ цудовнымъ клęкая̨ образемъ,
И зачиная̨ пацю̂рэкъ.

Цалуя̨ земę, потэмъ: «Въ имę Ойца,
Сына и Духа свęтэго,
Бąдзь похвалёна пp̌енайсьвęтша Трôйца
Тэразъ и часу вшелькего»…}}
&lt;/poem&gt;
''Na latinici:''
&lt;poem&gt;
{{-|Powrót Taty, przez A. Mickiewicza

«Pójdźcie, o dziatki, pójdźcie wszystkie razem
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klęknijcie obrazem,
Pobożnie zmówcie paciórek.

Tato nie wraca; ranki i wieczory
We łzach go czekam i trwodze;
Rozlały rzeki, pełne zwierza bory,
I pełno zbójców na drodze».

Słysząc to dziatki biegą wszystkie razem,
Za miasto, pod słup na wzgórek,
Tam przed cudownym klękają obrazem
I zaczynają paciórek.

Całują ziemię, potem: «W imię Ojca,
Syna i Ducha świętego,
Bądź pochwalona, przenajświętsza Trójca,
Teraz i czasu wszelkiego»…}}
&lt;/poem&gt;

==Iztočniky==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
{{Prěvod|ru|Польская кириллица}}</text>
      <sha1>p1m46bqjkvohtibv10wzkzhjd3te7y0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Прєступанје и кара</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6004</id>
    <revision>
      <id>45264</id>
      <timestamp>2026-08-09T12:56:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb]]  '''Злочинство и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/...»</comment>
      <origin>45264</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2519" sha1="rmfngd814qjfwos2pf89jt75aqdnul8" xml:space="preserve">[[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb]]

'''Злочинство и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Злочинство и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}&lt;br/&gt;* Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>rmfngd814qjfwos2pf89jt75aqdnul8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45270</id>
      <parentid>45264</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T13:01:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <origin>45270</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2523" sha1="ha5hss8mpxqwpargubdn2ukq7yd1289" xml:space="preserve">[[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb]]

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}&lt;br/&gt;* Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>ha5hss8mpxqwpargubdn2ukq7yd1289</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45298</id>
      <parentid>45270</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:07:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Източникы */</comment>
      <origin>45298</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2537" sha1="6omggdy4yvh76lwbq3m75bf8itsgflf" xml:space="preserve">[[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb]]

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}&lt;br/&gt;* Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>6omggdy4yvh76lwbq3m75bf8itsgflf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45299</id>
      <parentid>45298</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:19:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45299</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3402" sha1="jplgv7mqo5rap1snkjxij3pmn8ie6st" xml:space="preserve">[[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb]]

{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = Преступление и наказание
| translator        = 
| image             = Crime and Punishment-1.png
| caption           = Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = PG3326 .P7 1993
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}&lt;br/&gt;* Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>jplgv7mqo5rap1snkjxij3pmn8ie6st</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45300</id>
      <parentid>45299</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:19:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45300</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3359" sha1="c4c0xa0eje8njp98zrh75e6k041vb2w" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = Преступление и наказание
| translator        = 
| image             = Crime and Punishment-1.png
| caption           = Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = PG3326 .P7 1993
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}&lt;br/&gt;* Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>c4c0xa0eje8njp98zrh75e6k041vb2w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45301</id>
      <parentid>45300</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:21:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45301</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3464" sha1="7cbeof8we0zrxyk7euy1cr2fw3mj8qr" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = Преступление и наказание
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = PG3326 .P7 1993
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}&lt;br/&gt;* Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>7cbeof8we0zrxyk7euy1cr2fw3mj8qr</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45302</id>
      <parentid>45301</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:21:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45302</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3466" sha1="ofd7iatm4vjmlib95g348lvggfk7s4c" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = Преступление и наказание
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = PG3326 .P7 1993
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;[http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment]. [https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm Архивна копија (2016-04-11)] – (retrieved on 1 May 2006)&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Vebarxiv|url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }}&lt;br/&gt;* Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>ofd7iatm4vjmlib95g348lvggfk7s4c</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45303</id>
      <parentid>45302</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T16:28:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45303</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3511" sha1="4giheuim333w3oek5efqlokx55vu3ve" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = Преступление и наказание
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = PG3326 .P7 1993
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Cite web| title= About Crime and Punishment| url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }} Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>4giheuim333w3oek5efqlokx55vu3ve</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45312</id>
      <parentid>45303</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T05:47:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45312</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3517" sha1="k09tfwf6kb5al8x4nvcr4ovnmhyu4i6" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = Преступление и наказание
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;Yousef, [http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html About Crime and Punishment] {{Cite web| title= About Crime and Punishment| url=https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |date=2008-09-18 }} Fanger (2006), 17–18&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>k09tfwf6kb5al8x4nvcr4ovnmhyu4i6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45313</id>
      <parentid>45312</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T05:54:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <comment>/* Твор */</comment>
      <origin>45313</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3497" sha1="oxkma4fh4x1qnp2w7of183vwgxv9gmh" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = Преступление и наказание
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>oxkma4fh4x1qnp2w7of183vwgxv9gmh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45314</id>
      <parentid>45313</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T06:05:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45314</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3609" sha1="33rceorfuobpqnnl5hdoaop7dyjaqp0" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}} ([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>33rceorfuobpqnnl5hdoaop7dyjaqp0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45315</id>
      <parentid>45314</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T06:06:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45315</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3614" sha1="p6m7ikz96ii207hul48021ctb1kzfuq" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}}&lt;br/&gt;([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.:]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;Карякин (1976), 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>p6m7ikz96ii207hul48021ctb1kzfuq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45316</id>
      <parentid>45315</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T06:16:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45316</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3867" sha1="cqwj3vjk2muo7ih7hqg13vjj2c9kb07" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}}&lt;br/&gt;([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.:]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;{{Cite book |author=[[Jurij Fedorovič Karjakin|Карякин Ю. Ф.]] |title=Самообман Раскольникова |place=Москва |publisher=[[Hudožna literatura (izdavateljstvo)|Художественная литература]] |year=1976 | lang=ru }}, s. 216&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref&gt;Frank (1995), 96&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>cqwj3vjk2muo7ih7hqg13vjj2c9kb07</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45317</id>
      <parentid>45316</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T06:21:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45317</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4197" sha1="gj7qnx6u0c9o5cl9312rxvmq4uwzzjk" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}}&lt;br/&gt;([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.:]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;{{Cite book |author=[[Jurij Fedorovič Karjakin|Карякин Ю. Ф.]] |title=Самообман Раскольникова |place=Москва |publisher=[[Hudožna literatura (izdavateljstvo)|Художественная литература]] |year=1976 | lang=ru }}, s. 216.&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref name = &quot;Frank 1995&quot;&gt;{{Cite book |last=Frank |first=Joseph |author-link=Joseph Frank (writer) |date=1995 |title=Dostoevsky: The Miraculous Years, 1865–1871 |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=0-691-01587-2 |url=https://archive.org/details/dostoevskymiracu00fran |url-access=registration |quote=Katkov, Crime and Punishment.}} s. 96.&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>gj7qnx6u0c9o5cl9312rxvmq4uwzzjk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45318</id>
      <parentid>45317</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T06:25:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45318</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4201" sha1="8ff0jho58fwu38z20n9az68ysmjhrub" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}}&lt;br/&gt;([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.:]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;{{Cite book |author=[[Jurij Fedorovič Karjakin|Карякин Ю. Ф.]] |title=Самообман Раскольникова |place=Москва |publisher=[[Hudožna literatura (izdavateljstvo)|Художественная литература]] |year=1976 | lang=ru | pages = 216}}&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref name = &quot;Frank 1995&quot;&gt;{{Cite book |last=Frank |first=Joseph |author-link=Joseph Frank (writer) |date=1995 |title=Dostoevsky: The Miraculous Years, 1865–1871 |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=0-691-01587-2 |url=https://archive.org/details/dostoevskymiracu00fran |url-access=registration |quote=Katkov, Crime and Punishment.}} s. 96.&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>8ff0jho58fwu38z20n9az68ysmjhrub</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45319</id>
      <parentid>45318</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T06:28:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ilja isv</username>
        <id>10</id>
      </contributor>
      <origin>45319</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4195" sha1="hoejgatuwily6k0v99kdvsno5p0tcbr" xml:space="preserve">{{Kartka kniga
| name              = Prěstupanje i kara
| title_orig        = {{-|Преступление и наказание}}&lt;br/&gt;([[Reforma russkogo jeyzyka 1918 goda|rus. doref.:]] {{-|Преступленіе и наказаніе}})
| translator        = 
| image             = [[Fajl:Crime and Punishment-1.png|thumb|center|Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867]]
| caption           = Obložka prvogo izdavanja knigoju v 1867 g.|Obložka prvogo idavanja knigoju v 1867 g.
| author            = [[Fjodor Dostojevsky|Fjodor Mihajlovič Dostojevsky]]
| cover_artist      = 
| country           = [[Rosijaska imperija|Rosija]]
| language          = [[Russky jezyk|russky]]
| series            = 
| genre             = [[hudožna literatura]]
| publisher         = ''[[Russky věstnik]]'' (žurnal)
| release_date      = 1866; odděljnoju knigoju 1867
| pages             = 527
| isbn              = 
| dewey             = 891.73/3 20
| congress          = {{-|PG3326 .P7 1993}}
| oclc              = 26399697
| preceded_by       = 
| followed_by       = 
| orig_lang_code    = ru
}}

'''Прєступанје и кара''' ({{-|Преступленiе и наказанiе}}) јест роман [[Фјодор Достојевскиј|Фјодора Достојевского]]. Он впрво је был опубликованы в 12 мєсечном книжевном журналу {{-|Русский вестник}}&lt;ref name=&quot;Minnesota Study Notes&quot;&gt;{{cite book|url=http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm| title = University of Minnesota – Study notes for Crime and Punishment | archive-url= https://web.archive.org/web/20160411221126/http://www1.umn.edu/lol-russ/hpgary/Russ3421/lesson9.htm|access-date=2016-04-11| archive-date= 2006-05-01}}&lt;/ref&gt; в 1866 и 1867 годах.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot;&gt;{{Cite book |author=[[Jurij Fedorovič Karjakin|Карякин Ю. Ф.]] |title=Самообман Раскольникова |place=Москва |publisher=[[Hudožna literatura (izdavateljstvo)|Художественная литература]] |year=1976 | lang=ru }} 216 s.&lt;/ref&gt; То јест јего другы роман послє изгнанства в Сиберију и он је считывајемы првым романом јего &quot;зрєлој&quot; добы.&lt;ref name = &quot;Frank 1995&quot;&gt;{{Cite book |last=Frank |first=Joseph |author-link=Joseph Frank (writer) |date=1995 |title=Dostoevsky: The Miraculous Years, 1865–1871 |publisher=[[Princeton University Press]] |isbn=0-691-01587-2 |url=https://archive.org/details/dostoevskymiracu00fran |url-access=registration |quote=Katkov, Crime and Punishment.}} s. 96.&lt;/ref&gt;

== Твор ==

Фјодор Достојевскиј почал писати роман ''Прєступанје и кара'' в српњу года 1865.&lt;ref name=&quot;Самообман Раскольникова&quot; /&gt; Тогды он је был проигравши в казино и не могл куповати себе једу. У Достојевского је был долг зајмодатељам и кромє того он је старал се помогати родинє својего брата Михаила кторы је умєрил в году 1864. В початку назва того пројекта је была ''{{-|Пьяненькие}}''&lt;ref&gt;{{Cite web| title=GradeSaver – About Crime and Punishment|  url = http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-url = https://web.archive.org/web/20080918000103/http://www.gradesaver.com/classicnotes/titles/crimeandpunishment/about.html |archive-date=2008-09-18 }}&lt;/ref&gt; и там не было персонажа Радиона Расколникова.&lt;ref&gt;{{cite book | last = Достоевский | first = Фёдор | title = Ф.М. Достоевский. Собрание сочинений в пятнадцати томах. Том пятый. «Преступление и наказание» | year = 1989 | page = 523 | publisher = Наука | isbn = }}&lt;/ref&gt;

== Източникы ==
{{Iztočniky}}&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Книгы]]</text>
      <sha1>hoejgatuwily6k0v99kdvsno5p0tcbr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prěstupanje i kara</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6005</id>
    <redirect title="Прєступанје и кара" />
    <revision>
      <id>45269</id>
      <timestamp>2026-08-09T13:00:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Мурад 97</username>
        <id>27</id>
      </contributor>
      <comment>Prěnapravjenje stranice na [[Прєступанје и кара]]</comment>
      <origin>45269</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69" sha1="c2dz15baqg9rhxdbd8g0gfc1lt4t7ya" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Прєступанје и кара]]
[[Kategorija:Knigy]]</text>
      <sha1>c2dz15baqg9rhxdbd8g0gfc1lt4t7ya</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ӭ</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6006</id>
    <revision>
      <id>45272</id>
      <timestamp>2026-08-09T13:46:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «[[Fajl:Cyrillic letter E with Diaeresis.svg | right | 240px]] '''Ӭ, ӭ''' (''{{-|Э}} s umlautom'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], variant russkoj bukvy {{-|'''[[э]]'''}} s dobavjen‌jem [[umlaut|umlauta]]. Nahodi se v alfabetah někojih [[uralske jezyky|uralskyh jezykov]].  Ona byla vvedena v alfabet [[kildinsko-saamsky jezyk|kildinsko-saamskogo jezyka]] v 1979 g., kde označaje zvuk {{MFA|ʲe}} poslě bukv {{-|[[д]], т (kirilica)...»</comment>
      <origin>45272</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5989" sha1="oohvqwipc8qr33eswv3fo2s5nslxfgp" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter E with Diaeresis.svg | right | 240px]]
'''Ӭ, ӭ''' (''{{-|Э}} s umlautom'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], variant russkoj bukvy {{-|'''[[э]]'''}} s dobavjen‌jem [[umlaut|umlauta]]. Nahodi se v alfabetah někojih [[uralske jezyky|uralskyh jezykov]].

Ona byla vvedena v alfabet [[kildinsko-saamsky jezyk|kildinsko-saamskogo jezyka]] v 1979 g., kde označaje zvuk {{MFA|ʲe}} poslě bukv {{-|[[д]], [[т (kirilica)|т]], [[н (kirilica)|н]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://rodyaz.ru/pdf/21-1/RY_211_4_Agranat.pdf | first = Т. Б. | last = Агранат | title = Правила орфографии для младописьменного языка: случай кильдинского саамского | journal = Родной язык | issue = 2021/1 | year = 2021 | pages = 31–34 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kildinsami.htm | title = Kildin Sámi (Кӣллт са̄мь кӣлл) | first = Simon | last = Ager | access-date = 2026-08-09}}&lt;/ref&gt; Pod vlivom kildinsko-saamskogo alfabeta ona takože byla koristana za označen‌je zvuka {{MFA|ɛ}} v jedinoj literaturnoj tvorbě na [[Tersko-saamsky jezyk|tersko-saamskom jezyku]], sborniku stihov {{-|«Я̄лла»}} Oktjabriny Voronovoj iz 1989 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Я̄лла. Авьтмусс са̄мь стиха книга = Жизнь. Первая поэтическая книга на саамском языке | first = Октябрина Владимировна | last = Воронова | year = 1989 |place = Мурманск | publisher = Всероссийский фонд культуры. Мурманское отделение | url = https://saami.su/biblioteka/poeziya/ya-lla.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/tersami.htm | title = Ter Sámi (Са̄мь кӣлл / saa'mekiill) | first = Simon | last = Ager | access-date = 2026-08-09}}&lt;/ref&gt; Kromě togo, ona koristaje se v [[Lěsny nenečsky jezyk|lěsnom nenečskom jezyku]]&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://ouipiir.ru/sites/default/files/docs/297-1386.pdf | first1 = В. В. | last1 = Комарова | first2 = А. А. | last2 = Шиянова | title = Ненецкая азбука (аганский говор лесного диалекта) | location = Ханты-Мансийск | year = 2012 | publisher = Издательство ОАО «Информационноиздательский центр» | isbn = 978-5-98143-190-6}}&lt;/ref&gt; i někojih variantah kiriličnogo alfabeta koristanyh za pisan‌je [[južnoselkupsky jezyk|južnoselkupskogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://disk.yandex.ru/i/ZFrKpqo_sZH3dQ | first1 = В.В. | last1 = Быконя | first2 = Н.Г. | last2 = Кузнецова | first3 = Н.П. | last3 = Максимова | title = Селькупско-русский диалектный словарь | place = Томск | publisher = Издательство Томского государственного педагогического университета | year = 2005 | isbn = 5-89428-209-8}}&lt;/ref&gt;

[[File:Mordva alphabet (1924-1927).svg|thumb|300px|Moksha Cyrillic alphabet 1924–1927]]
V minulosti bukva '''ӭ''' takože byla upotrěbjena v [[Mokšansky jezyk|mokšanskom jezyku]], kde ona byla vvedena v 1924 g. (napr. v slovah {{-|''кӭдь''}} «ruka» i {{-|''тӭни''}} «tutčas», v sučasnom pravopisu {{-|''кядь''}} i {{-|''тяни''}}), ale uže kratko potom bylo odstupjeno od njej.&lt;ref&gt;{{Cite book | first1 = В. И. | last1 = Лыткин | first2 = К. Е. | last2 = Майтинская | first3 = Карой [Karoly Redei] | last3 = Редеи | title = Основы финно-угорского языкознания. Прибалтийско-финские, саамский и мордовские языки | location = Москва | publisher = Идзательство «Наука» | year = 1975 | url = https://publ.lib.ru/PODVAL/RUS/_UNI_SBO/%AB%CE%F1%ED%EE%E2%FB%20%F4%E8%ED%ED%EE-%F3%E3%EE%F0%F1%EA%EE%E3%EE%20%FF%E7%FB%EA%EE%E7%ED%E0%ED%E8%FF%BB/%cf%f0%e8%e1%e0%eb%f2%e8%e9%f1%ea%ee-%f4%e8%ed%f1%ea%e8%e5,%20%f1%e0%e0%ec%f1%ea%e8%e9%20%e8%20%ec%ee%f0%e4%ee%e2%f1%ea%e8%e9%20%ff%e7%fb%ea%e8.(1975).pdf | language = ru | pages = 270}}&lt;/ref&gt; Nakonec, ona upotrěbila se v bukvaru E. Popova za [[komi-permjačsky jezyk]] iz 1904 za označen‌je zvuka {{MFA|ɘ}}, nyně pisanogo '''{{-|[[ӧ]]}}''', na priklad v slovah {{-|''вӭр''}} «lěs» i {{-|''вӭв''}} «konj» (v sučasnom pravopisu {{-|''вӧр, вӧв''}}).&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Попов | first = Е. | title = Выддемъ коми отиръ челядь понда / Азбука и первая книга для чтенiя въ пермяцкихъ школах | url = https://drive.google.com/file/d/0BxfClwH2xwNRaVNFNFlmZDJvV2M/view?resourcekey=0-NCD8eo9VKrvnNJH2G3WQfA |location = Казань: Типо-литографiя Императорскаго Университета | year =  1904 | pages = VI, 10–11}}&lt;/ref&gt;

== Kodovan‌je ==
{{Kodovanje
| 1-znak = Ӭ | 1-nazva = CYRILLIC CAPITAL LETTER E WITH DIAERESIS | 1-sist16 = 04EC | 1-sist10 = 1260 | 1-utf8 = D3 AC
| 2-znak = ӭ | 2-nazva = CYRILLIC SMALL LETTER E WITH DIAERESIS | 2-sist16 = 04ED | 2-sist10 = 1261 | 2-utf8 = D3 AD
}}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04EC | title = U+04EC Cyrillic Capital Letter E with Diaeresis | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04ED | title = U+04ED Cyrillic Small Letter E with Diaeresis | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://unicode.org/charts/PDF/U0400.pdf | title = Cyrillic: Range: 0400–04FF | website = unicode.org}}

{{Varianty bukvy Е}}
{{Kirilica}}

{{DEFAULTSORT:Е}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>oohvqwipc8qr33eswv3fo2s5nslxfgp</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45273</id>
      <parentid>45272</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T14:02:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>45273</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6269" sha1="lwylgrjeyjmmsdu113xk5qgzkcx7x4h" xml:space="preserve">[[Fajl:Cyrillic letter E with Diaeresis.svg | right | 240px]]
'''Ӭ, ӭ''' (''{{-|Э}} s umlautom'') je bukva razširjenoj [[kirilica|kirilice]], variant russkoj bukvy {{-|'''[[э]]'''}} s dobavjen‌jem [[umlaut|umlauta]]. Nahodi se v alfabetah někojih [[uralske jezyky|uralskyh jezykov]].

Ona byla vvedena v alfabet [[kildinsko-saamsky jezyk|kildinsko-saamskogo jezyka]] v 1979 g., kde označaje zvuk {{MFA|ʲe}} poslě bukv {{-|[[д]], [[т (kirilica)|т]], [[н (kirilica)|н]]}}.&lt;ref&gt;{{Cite journal | url = https://rodyaz.ru/pdf/21-1/RY_211_4_Agranat.pdf | first = Т. Б. | last = Агранат | title = Правила орфографии для младописьменного языка: случай кильдинского саамского | journal = Родной язык | issue = 2021/1 | year = 2021 | pages = 31–34 | language = ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/kildinsami.htm | title = Kildin Sámi (Кӣллт са̄мь кӣлл) | first = Simon | last = Ager | access-date = 2026-08-09}}&lt;/ref&gt; Pod vlivom kildinsko-saamskogo alfabeta ona takože byla koristana za označen‌je zvuka {{MFA|ɛ}} v jedinoj literaturnoj tvorbě na [[Tersko-saamsky jezyk|tersko-saamskom jezyku]], sborniku stihov {{-|«Я̄лла»}} Oktjabriny Voronovoj iz 1989 g.&lt;ref&gt;{{Cite book | title = Я̄лла. Авьтмусс са̄мь стиха книга = Жизнь. Первая поэтическая книга на саамском языке | first = Октябрина Владимировна | last = Воронова | year = 1989 |place = Мурманск | publisher = Всероссийский фонд культуры. Мурманское отделение | url = https://saami.su/biblioteka/poeziya/ya-lla.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web | url = https://www.omniglot.com/writing/tersami.htm | title = Ter Sámi (Са̄мь кӣлл / saa'mekiill) | first = Simon | last = Ager | access-date = 2026-08-09}}&lt;/ref&gt; Kromě togo, ona koristaje se v [[Lěsny nenečsky jezyk|lěsnom nenečskom jezyku]]&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://ouipiir.ru/sites/default/files/docs/297-1386.pdf | first1 = В. В. | last1 = Комарова | first2 = А. А. | last2 = Шиянова | title = Ненецкая азбука (аганский говор лесного диалекта) | location = Ханты-Мансийск | year = 2012 | publisher = Издательство ОАО «Информационноиздательский центр» | isbn = 978-5-98143-190-6}}&lt;/ref&gt; i někojih variantah kiriličnogo alfabeta koristanyh za pisan‌je [[južnoselkupsky jezyk|južnoselkupskogo jezyka]].&lt;ref&gt;{{Cite book | url = https://disk.yandex.ru/i/ZFrKpqo_sZH3dQ | first1 = В.В. | last1 = Быконя | first2 = Н.Г. | last2 = Кузнецова | first3 = Н.П. | last3 = Максимова | title = Селькупско-русский диалектный словарь | place = Томск | publisher = Издательство Томского государственного педагогического университета | year = 2005 | isbn = 5-89428-209-8}}&lt;/ref&gt;

[[File:Mordva alphabet (1924-1927).svg|thumb|240px|left|Mokšansky alfabet, 1924]]
V minulosti bukva '''ӭ''' takože byla upotrěbjena v [[Mokšansky jezyk|mokšanskom jezyku]], kde ona byla vvedena v 1924 g. (napr. v slovah {{-|''кӭдь''}} «ruka» i {{-|''тӭни''}} «tutčas», v sučasnom pravopisu {{-|''кядь''}} i {{-|''тяни''}}), ale uže kratko potom bylo odstupjeno od njej.&lt;ref&gt;{{Cite book | first1 = В. И. | last1 = Лыткин | first2 = К. Е. | last2 = Майтинская | first3 = Карой [Karoly Redei] | last3 = Редеи | title = Основы финно-угорского языкознания. Прибалтийско-финские, саамский и мордовские языки | location = Москва | publisher = Идзательство «Наука» | year = 1975 | url = https://publ.lib.ru/PODVAL/RUS/_UNI_SBO/%AB%CE%F1%ED%EE%E2%FB%20%F4%E8%ED%ED%EE-%F3%E3%EE%F0%F1%EA%EE%E3%EE%20%FF%E7%FB%EA%EE%E7%ED%E0%ED%E8%FF%BB/%cf%f0%e8%e1%e0%eb%f2%e8%e9%f1%ea%ee-%f4%e8%ed%f1%ea%e8%e5,%20%f1%e0%e0%ec%f1%ea%e8%e9%20%e8%20%ec%ee%f0%e4%ee%e2%f1%ea%e8%e9%20%ff%e7%fb%ea%e8.(1975).pdf | language = ru | pages = 270}}&lt;/ref&gt; Nakonec, ona upotrěbila se v bukvaru E. Popova za [[komi-permjačsky jezyk]] iz 1904 za označen‌je zvuka {{MFA|ɘ}}, nyně pisanogo '''{{-|[[ӧ]]}}''', na priklad v slovah {{-|''вӭр''}} «lěs» i {{-|''вӭв''}} «konj» (v sučasnom pravopisu {{-|''вӧр, вӧв''}}).&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Попов | first = Е. | title = Выддемъ коми отиръ челядь понда / Азбука и первая книга для чтенiя въ пермяцкихъ школах | url = https://drive.google.com/file/d/0BxfClwH2xwNRaVNFNFlmZDJvV2M/view?resourcekey=0-NCD8eo9VKrvnNJH2G3WQfA |location = Казань: Типо-литографiя Императорскаго Университета | year =  1904 | pages = VI, 10–11}}&lt;/ref&gt;

Poněkogda bukva '''ӭ''' upotrěbjala se v prědrevolucijnoj ortografiji [[Russky jezyk|russkogo jezyka]] za točnějše prědavan‌je [[němečsky jezyk|němečskogo]] {{-|'''ö'''}} i [[francuzsky jezyk|francuzskogo]] {{-|'''eu'''}}, ale tuta upotrěbna nikogda ne stala oficialna.

== Kodovan‌je ==
{{Kodovanje
| 1-znak = Ӭ | 1-nazva = CYRILLIC CAPITAL LETTER E WITH DIAERESIS | 1-sist16 = 04EC | 1-sist10 = 1260 | 1-utf8 = D3 AC
| 2-znak = ӭ | 2-nazva = CYRILLIC SMALL LETTER E WITH DIAERESIS | 2-sist16 = 04ED | 2-sist10 = 1261 | 2-utf8 = D3 AD
}}

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}

== Vněšnje linky ==
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04EC | title = U+04EC Cyrillic Capital Letter E with Diaeresis | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://codepoints.net/U+04ED | title = U+04ED Cyrillic Small Letter E with Diaeresis | website = codepoints.net | language = en}}
* {{Cite web | url = https://unicode.org/charts/PDF/U0400.pdf | title = Cyrillic: Range: 0400–04FF | website = unicode.org}}

{{Varianty bukvy Е}}
{{Kirilica}}

{{DEFAULTSORT:Е}}
[[Kategorija:Kirilične bukvy]]
[[Kategorija:Кириличне буквы]]</text>
      <sha1>lwylgrjeyjmmsdu113xk5qgzkcx7x4h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Robert W. Chambers</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6007</id>
    <revision>
      <id>45309</id>
      <timestamp>2026-08-09T20:46:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SzymonV</username>
        <id>104</id>
      </contributor>
      <comment>Novy članok</comment>
      <origin>45309</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1730" sha1="0d7a85djaksaffx5u3skust94iqs79i" xml:space="preserve">{| align=&quot;right&quot; style=&quot;width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;&quot; |{{-|Robert W. Chambers|Роберт У. Чемберс}}&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;font-weight:normal; font-size:85%;&quot;&gt;{{-||{{-|Robert W. Chambers}}}}&lt;/span&gt;
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert William Chambers.jpg|frameless]]&lt;small&gt;Fotografija, sdělana v 1903 roku&lt;/small&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Biografija
|-
| style=&quot;width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Rodil se:
|26 maja 1865&lt;br&gt;{{-|Brooklyn|Бруклин}}, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Umrl:
|16 dekembra 1933 (68 lět)&lt;br&gt;Nju Jork, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Značne tvorby
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;padding-left:1em; font-size:95%;&quot; |
* ''[[Kralj v Žolči]]''
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Podpis
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert W Chambers signature.svg|frameless]]
|}
'''{{-|Robert William Chambers|Роберт Уиљам Чемберс}}''' ({{-||[[Anglijsky jezyk|анг.]] {{Lang|en|Robert William Chambers; }}}}*&amp;nbsp;26 maja 1865, {{-|Brooklyn|Бруклин}} - †&amp;nbsp;16 dekembra 1933, Nju Jork) - [[Sjedinjene štaty Ameriky|amerikansky]] pisatelj, najbolje znany s svojej knigy ''[[Kralj v Žolči]]''.</text>
      <sha1>0d7a85djaksaffx5u3skust94iqs79i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45310</id>
      <parentid>45309</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T20:47:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SzymonV</username>
        <id>104</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>45310</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1803" sha1="620jg8fyjezda6vsy3hog6y3kpqne7i" xml:space="preserve">{| align=&quot;right&quot; style=&quot;width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;&quot; |{{-|Robert W. Chambers|Роберт У. Чемберс}}&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;font-weight:normal; font-size:85%;&quot;&gt;{{-||{{-|Robert W. Chambers}}}}&lt;/span&gt;
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert William Chambers.jpg|frameless]]&lt;small&gt;Fotografija, sdělana v 1903 roku&lt;/small&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Biografija
|-
| style=&quot;width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Rodil se:
|26 maja 1865&lt;br&gt;{{-|Brooklyn|Бруклин}}, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Umrl:
|16 dekembra 1933 (68 lět)&lt;br&gt;Nju Jork, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Značne tvorby
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;padding-left:1em; font-size:95%;&quot; |
* ''[[Kralj v Žolči]]''
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Podpis
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert W Chambers signature.svg|frameless]]
|}
'''{{-|Robert William Chambers|Роберт Уиљам Чемберс}}''' ({{-||[[Anglijsky jezyk|анг.]] {{Lang|en|Robert William Chambers; }}}}*&amp;nbsp;26 maja 1865, {{-|Brooklyn|Бруклин}} - †&amp;nbsp;16 dekembra 1933, Nju Jork) - [[Sjedinjene štaty Ameriky|amerikansky]] pisatelj, najbolje znany s svojej knigy ''[[Kralj v Žolči]]''.
[[Kategorija:Amerikanski pisatelji]]
[[Kategorija:Pisatelji fantastiky]]</text>
      <sha1>620jg8fyjezda6vsy3hog6y3kpqne7i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45311</id>
      <parentid>45310</parentid>
      <timestamp>2026-08-09T20:50:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SzymonV</username>
        <id>104</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>45311</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1839" sha1="8zah0pi8k9as64b9oju6q33ngi32iju" xml:space="preserve">{| align=&quot;right&quot; style=&quot;width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;&quot; |{{-|Robert W. Chambers|Роберт У. Чемберс}}&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;font-weight:normal; font-size:85%;&quot;&gt;{{-||{{-|Robert W. Chambers}}}}&lt;/span&gt;
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert William Chambers.jpg|frameless]]&lt;small&gt;Fotografija, sdělana v 1903 roku&lt;/small&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Biografija
|-
| style=&quot;width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Rodil se:
|26 maja 1865&lt;br&gt;{{-|Brooklyn|Бруклин}}, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Umrl:
|16 dekembra 1933 (68 lět)&lt;br&gt;Nju Jork, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Značne tvorby
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;padding-left:1em; font-size:95%;&quot; |
* ''[[Kralj v Žolči]]''
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Podpis
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert W Chambers signature.svg|frameless]]
|}
'''{{-|Robert William Chambers|Роберт Уиљам Чемберс}}''' ({{-||[[Anglijsky jezyk|анг.]] {{Lang|en|Robert William Chambers; }}}}*&amp;nbsp;26 maja 1865, {{-|Brooklyn|Бруклин}} - †&amp;nbsp;16 dekembra 1933, Nju Jork) - [[Sjedinjene štaty Ameriky|amerikansky]] pisatelj, najbolje znany s svojej knigy ''[[Kralj v Žolči]]''.

{{DEFAULTSORT:Chambers Robert W.}}
[[Kategorija:Amerikanski pisatelji]]
[[Kategorija:Pisatelji fantastiky]]</text>
      <sha1>8zah0pi8k9as64b9oju6q33ngi32iju</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45348</id>
      <parentid>45311</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T08:53:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SzymonV</username>
        <id>104</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>45348</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1865" sha1="d5iugfc6w8kkqvd0ervp4pn6gvjexhh" xml:space="preserve">{{Začetok|data=2026-08}}
{| align=&quot;right&quot; style=&quot;width:300px; margin-left:1em; margin-bottom:1em; border:1px solid #a2a9b1; background:#f8f9fa; padding:5px; font-size:90%; line-height:1.5em;&quot;
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#36454F; color:white; text-align:center; font-size:125%; padding:0.3em;&quot; |{{-|Robert W. Chambers|Роберт У. Чемберс}}&lt;br&gt;&lt;span style=&quot;font-weight:normal; font-size:85%;&quot;&gt;{{-||{{-|Robert W. Chambers}}}}&lt;/span&gt;
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert William Chambers.jpg|frameless]]&lt;small&gt;Fotografija, sdělana v 1903 roku&lt;/small&gt;
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Biografija
|-
| style=&quot;width:35%; font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Rodil se:
|26 maja 1865&lt;br&gt;{{-|Brooklyn|Бруклин}}, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
| style=&quot;font-weight:bold; vertical-align:top;&quot; |Umrl:
|16 dekembra 1933 (68 lět)&lt;br&gt;Nju Jork, [[Sjedinjene štaty Ameriky|SŠA]]
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Značne tvorby
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;padding-left:1em; font-size:95%;&quot; |
* ''[[Kralj v Žolči]]''
|-
! colspan=&quot;2&quot; style=&quot;background:#eeeeee; text-align:center; border-top:1px solid #a2a9b1;&quot; |Podpis
|-
| colspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:center; padding:0.5em;&quot; |[[Fajl:Robert W Chambers signature.svg|frameless]]
|}
'''{{-|Robert William Chambers|Роберт Уиљам Чемберс}}''' ({{-||[[Anglijsky jezyk|анг.]] {{Lang|en|Robert William Chambers; }}}}*&amp;nbsp;26 maja 1865, {{-|Brooklyn|Бруклин}} - †&amp;nbsp;16 dekembra 1933, Nju Jork) - [[Sjedinjene štaty Ameriky|amerikansky]] pisatelj, najbolje znany s svojej knigy ''[[Kralj v Žolči]]''.

{{DEFAULTSORT:Chambers Robert W.}}
[[Kategorija:Amerikanski pisatelji]]
[[Kategorija:Pisatelji fantastiky]]</text>
      <sha1>d5iugfc6w8kkqvd0ervp4pn6gvjexhh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/doc</title>
    <ns>828</ns>
    <id>6008</id>
    <redirect title="Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/Dokumentacija" />
    <revision>
      <id>45329</id>
      <timestamp>2026-08-10T08:07:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/Dokumentacija]]: Podstranie dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45329</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="o0iy2mtoi09697e2ehxs5da2hu0p9iw" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 1/Dokumentacija]]</text>
      <sha1>o0iy2mtoi09697e2ehxs5da2hu0p9iw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/doc</title>
    <ns>828</ns>
    <id>6009</id>
    <redirect title="Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/Dokumentacija" />
    <revision>
      <id>45331</id>
      <timestamp>2026-08-10T08:08:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/Dokumentacija]]: Podstranie dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45331</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="48ernepfs91rwrb87n18kd9bb3ykn4l" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 2/Dokumentacija]]</text>
      <sha1>48ernepfs91rwrb87n18kd9bb3ykn4l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/doc</title>
    <ns>828</ns>
    <id>6010</id>
    <redirect title="Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/Dokumentacija" />
    <revision>
      <id>45333</id>
      <timestamp>2026-08-10T08:09:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/Dokumentacija]]: Podstranie dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45333</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="qr4x9koz1holtd8ga0unj9epmjl7ujp" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 3/Dokumentacija]]</text>
      <sha1>qr4x9koz1holtd8ga0unj9epmjl7ujp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/doc</title>
    <ns>828</ns>
    <id>6011</id>
    <redirect title="Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/Dokumentacija" />
    <revision>
      <id>45335</id>
      <timestamp>2026-08-10T08:10:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/Dokumentacija]]: Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45335</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="jh6vtmj62nt03bj6022xrtd9qkb22rg" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 4/Dokumentacija]]</text>
      <sha1>jh6vtmj62nt03bj6022xrtd9qkb22rg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/doc</title>
    <ns>828</ns>
    <id>6012</id>
    <redirect title="Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/Dokumentacija" />
    <revision>
      <id>45337</id>
      <timestamp>2026-08-10T08:11:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/Dokumentacija]]: Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45337</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="fx1x2c3pk3qoxyahim2hvz0qdfec65i" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 5/Dokumentacija]]</text>
      <sha1>fx1x2c3pk3qoxyahim2hvz0qdfec65i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/doc</title>
    <ns>828</ns>
    <id>6013</id>
    <redirect title="Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/Dokumentacija" />
    <revision>
      <id>45339</id>
      <timestamp>2026-08-10T08:12:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Polda18</username>
        <id>18</id>
      </contributor>
      <comment>Polda18 prěimenoval stranicu [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/doc]] na [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/Dokumentacija]]: Podstranice dokumentacije modula Skribunto na isv sut preimenovane</comment>
      <origin>45339</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="67" sha1="jfiow6cllkbbipn31nv1abctnicgzi8" xml:space="preserve">#REDIRECT [[Modul:Koristnik:Polda18/Pěskovišče 6/Dokumentacija]]</text>
      <sha1>jfiow6cllkbbipn31nv1abctnicgzi8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mokšansky jezyk</title>
    <ns>0</ns>
    <id>6014</id>
    <revision>
      <id>45350</id>
      <timestamp>2026-08-10T09:00:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <comment>Stvorjena nova stranica s tekstom: «{{Kartka jezyk | name = Mokšansky jezyk | nativename = &lt;center&gt;'''mokš.:''' ''({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, ''Mokšenj kjalj'')''&lt;/center&gt; | image = 3-Mordvin.png | imagecaption = Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja&lt;ref name=map1&gt;{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-...»</comment>
      <origin>45350</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5311" sha1="qxguie8jbefj2zwrphh55jleu6rwan0" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Mokšansky jezyk
| nativename = &lt;center&gt;'''mokš.:''' ''({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, ''Mokšenj kjalj'')''&lt;/center&gt;
| image = 3-Mordvin.png
| imagecaption = Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja&lt;ref name=map1&gt;{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |pages=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=map2&gt;Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, &amp; Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188&lt;/ref&gt;
| states = [[Rosija]]
| speakers = 228 025 ľudij
| date = 2010
| ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gks.ru/|title=Federalna služba gosudarstvennoj statistiky. — Naseljenje Rossijskoj Federacije po vladěnju jezykami|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616102058/https://www.gks.ru/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| standards = 
| script = * [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]])
| official = [[Mordovija]]
| agency = 
| family = * [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]
| regions = [[Mordovija]], [[Tatarstan]], [[Baškortostan]], [[Penzenska oblast]], [[Samarska oblast]], [[Saratovska oblast]], [[Orenburgska oblast]], [[Rjazanska oblast]], [[Tambovska oblast]]
| iso1 = nema
| iso2 = mdf
| iso3 = mdf
}}

'''Mokšansky jezyk''' (takože mokša-mordovsky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Советский энциклопедический словарь|editor=А. М. Прохоров|year=1989|publisher=Сов. энциклопедия|location=М.|isbn=5-85270-001-0|pages=832}}&lt;/ref&gt;; mokš.: ({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, Mokšenj kjalj)) — jest jezyk naroda [[Mokšane|mokša]]. On jest jedin iz trěh državnyh jezykov respubliky [[Mordovija]] narjadu s [[Erzjansky jezyk|erzjanskym]] i [[Russky jezyk|russkym]]. Otnosi se k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]] [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]. Zajedno s erzjanskym jezykom zajimaje regiony razprostranjenja mordovskyh jezykov.

Najbolje blizkym k mokšanskomu jezyku jest [[Erzjansky jezyk|erzjanski]], s ktorym on děli do 90 % občego leksiko slovarnogo sostava&lt;ref&gt;Феоктистов А. П. Мордовские языки. Основы финно-угорского языкознания. М., 1966, с. 218&lt;/ref&gt;, jednakože suščestvna raznica v fonetičnom stroju, leksikě i gramatikě ne pozvaljaje jih nositeljam razuměti jedin drugogo.

== Čislo nositeljev ==
Suglasno informacijam od «[[Ethnologue]]»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=en|url=https://www.ethnologue.com/language/mdf|title=Ethnologue|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200427004619/https://www.ethnologue.com/language/mdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, čislo ljudij, govorečih na mokšanskom jezyku, na 2010 god sostavljalo 133 000; jednako s odrěděljenjem točnogo čislo nositeljev mokšanskogo jezyka povstajut složnosti, tako kako pri popisah prebivalstva ne vsegda medžu soboju razgraničavajut se mokšanski i [[Erzjansky jezyk|erzjanski]]. Sami že mokšane po-russky često nazyvajut svoj jezyk «mordovskym» — to nazvanje sjedinjaje i mokšanski, i erzjanski jezyky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Элементы мокшанского языка в типологическом освещении|editor=С. Ю. Толдова, М. А. Холодилова|year=2018|publisher=Буки Веди|location=М.|isbn=978-5-4465-2097-8|pages=6}}&lt;/ref&gt;.

== Klasifikacija i historija ==
Mokšanski jezyk vhodi v sostav [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]; prinadleži k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book|title=Основы финно-угорского языкознания|editor=В. И. Лыткин|year=1974|publisher=Наука|location=Москва|pages=253}}&lt;/ref&gt;.

* [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]

Prědpoložiteljno, stanovljenje mokšanskogo kako odděljenogo jezyka načelo se v 1. tysečelětju n. e., kogda proizošlo teritorialno razdělenje plemen [[Mokšane|mokšanov]] i [[Erzjane|erzjanov]], ktore raněje govorili na obče-mordovskom jezyku. Zaveršenjem tutogo procesa sčitaje se raspad mordovskoj občnosti, ktory proizošel vo vrěme [[Mongolska imperija|tataro-mongolskogo našestvja]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

== Pismennost ==

=== Mokšanski alfabet ===
Za pismennost mokšanskogo jezyka koristaje se [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]]).

== Lingvistična harakteristika ==

=== Fonetika i fonologija ===
V mokšanskom jezyku suščestvuje raznica v fonetičnom stroju v sravnenju s erzjanskym jezykom.

=== Morfologija ===
V mokšanskom jezyku suščestvuje raznica v gramatikě i leksikě v sravnenju s erzjanskym jezykom.

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}{{Uralske jezyky}}</text>
      <sha1>qxguie8jbefj2zwrphh55jleu6rwan0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45351</id>
      <parentid>45350</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T09:01:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <comment>/* Čislo nositeljev */ pravka</comment>
      <origin>45351</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5210" sha1="3061uhcps80yjnganc0fux8a2fn8eru" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Mokšansky jezyk
| nativename = &lt;center&gt;'''mokš.:''' ''({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, ''Mokšenj kjalj'')''&lt;/center&gt;
| image = 3-Mordvin.png
| imagecaption = Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja&lt;ref name=map1&gt;{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |pages=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=map2&gt;Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, &amp; Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188&lt;/ref&gt;
| states = [[Rosija]]
| speakers = 228 025 ľudij
| date = 2010
| ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gks.ru/|title=Federalna služba gosudarstvennoj statistiky. — Naseljenje Rossijskoj Federacije po vladěnju jezykami|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616102058/https://www.gks.ru/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| standards = 
| script = * [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]])
| official = [[Mordovija]]
| agency = 
| family = * [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]
| regions = [[Mordovija]], [[Tatarstan]], [[Baškortostan]], [[Penzenska oblast]], [[Samarska oblast]], [[Saratovska oblast]], [[Orenburgska oblast]], [[Rjazanska oblast]], [[Tambovska oblast]]
| iso1 = nema
| iso2 = mdf
| iso3 = mdf
}}

'''Mokšansky jezyk''' (takože mokša-mordovsky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Советский энциклопедический словарь|editor=А. М. Прохоров|year=1989|publisher=Сов. энциклопедия|location=М.|isbn=5-85270-001-0|pages=832}}&lt;/ref&gt;; mokš.: ({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, Mokšenj kjalj)) — jest jezyk naroda [[Mokšane|mokša]]. On jest jedin iz trěh državnyh jezykov respubliky [[Mordovija]] narjadu s [[Erzjansky jezyk|erzjanskym]] i [[Russky jezyk|russkym]]. Otnosi se k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]] [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]. Zajedno s erzjanskym jezykom zajimaje regiony razprostranjenja mordovskyh jezykov.

Najbolje blizkym k mokšanskomu jezyku jest [[Erzjansky jezyk|erzjanski]], s ktorym on děli do 90 % občego leksiko slovarnogo sostava&lt;ref&gt;Феоктистов А. П. Мордовские языки. Основы финно-угорского языкознания. М., 1966, с. 218&lt;/ref&gt;, jednakože suščestvna raznica v fonetičnom stroju, leksikě i gramatikě ne pozvaljaje jih nositeljam razuměti jedin drugogo.

== Čislo nositeljev ==
Suglasno informacijam od «[[Ethnologue]]»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=en|url=https://www.ethnologue.com/language/mdf|title=Ethnologue|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200427004619/https://www.ethnologue.com/language/mdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, čislo ljudij, govorečih na mokšanskom jezyku, na 2010 god sostavljalo 133 000; jednako s odrěděljenjem točnogo čislo nositeljev mokšanskogo jezyka povstajut složnosti, tako kako pri popisah prebivalstva ne vsegda medžu soboju razgraničavajut se mokšansky i [[Erzjansky jezyk|erzjansky]]. Sami že mokšane po-russky često nazyvajut svoj jezyk «mordovskym» — to nazvanje sjedinjaje i mokšansky, i erzjansky jezyky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Элементы мокшанского языка в типологическом освещении|editor=С. Ю. Толдова, М. А. Холодилова|year=2018|publisher=Буки Веди|location=М.|isbn=978-5-4465-2097-8|pages=6}}&lt;/ref&gt;.

== Klasifikacija i historija ==
Mokšanski jezyk vhodi v sostav [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]; prinadleži k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book|title=Основы финно-угорского языкознания|editor=В. И. Лыткин|year=1974|publisher=Наука|location=Москва|pages=253}}&lt;/ref&gt;.

* [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]

Prědpoložiteljno, stanovljenje mokšanskogo kako odděljenogo jezyka načelo se v 1. tysečelětju n. e., kogda proizošlo teritorialno razdělenje plemen [[Mokšane|mokšanov]] i [[Erzjane|erzjanov]], ktore raněje govorili na obče-mordovskom jezyku. Zaveršenjem tutogo procesa sčitaje se raspad mordovskoj občnosti, ktory proizošel vo vrěme [[Mongolska imperija|tataro-mongolskogo našestvja]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

== Pismennost ==

=== Mokšansky alfabet ===
Za pismennost mokšanskogo jezyka koristaje se [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]]).

== Lingvistična harakteristika ==

=== Fonetika i fonologija ===
V mokšanskom jezyku suščestvuje raznica v fonetičnom stroju v sravnenju s erzjanskym jezykom.

=== Morfologija ===

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}{{Uralske jezyky}}</text>
      <sha1>3061uhcps80yjnganc0fux8a2fn8eru</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45352</id>
      <parentid>45351</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T09:02:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <origin>45352</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5210" sha1="lh5df57mz5i9soe3ih8c9fzo19hd1mi" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Mokšansky jezyk
| nativename = &lt;center&gt;'''mokš.:''' ''({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, ''Mokšenj kjalj'')''&lt;/center&gt;
| image = 3-Mordvin.png
| imagecaption = Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja&lt;ref name=map1&gt;{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |pages=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=map2&gt;Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, &amp; Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188&lt;/ref&gt;
| states = [[Rosija]]
| speakers = 228 025 ľudij
| date = 2010
| ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gks.ru/|title=Federalna služba gosudarstvennoj statistiky. — Naseljenje Rossijskoj Federacije po vladěnju jezykami|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616102058/https://www.gks.ru/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| standards = 
| script = * [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]])
| official = [[Mordovija]]
| agency = 
| family = * [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]
| regions = [[Mordovija]], [[Tatarstan]], [[Baškortostan]], [[Penzenska oblast]], [[Samarska oblast]], [[Saratovska oblast]], [[Orenburgska oblast]], [[Rjazanska oblast]], [[Tambovska oblast]]
| iso1 = nema
| iso2 = mdf
| iso3 = mdf
}}

'''Mokšansky jezyk''' (takože mokša-mordovsky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Советский энциклопедический словарь|editor=А. М. Прохоров|year=1989|publisher=Сов. энциклопедия|location=М.|isbn=5-85270-001-0|pages=832}}&lt;/ref&gt;; mokš.: ({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, Mokšenj kjalj)) — jest jezyk naroda [[Mokšane|mokša]]. On jest jedin iz trěh državnyh jezykov respubliky [[Mordovija]] narjadu s [[Erzjansky jezyk|erzjanskym]] i [[Russky jezyk|russkym]]. Otnosi se k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]] [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]. Zajedno s erzjanskym jezykom zajimaje regiony razprostranjenja mordovskyh jezykov.

Najbolje blizkym k mokšanskomu jezyku jest [[Erzjansky jezyk|erzjansky]], s ktorym on děli do 90 % občego leksiko slovarnogo sostava&lt;ref&gt;Феоктистов А. П. Мордовские языки. Основы финно-угорского языкознания. М., 1966, с. 218&lt;/ref&gt;, jednakože suščestvna raznica v fonetičnom stroju, leksikě i gramatikě ne pozvaljaje jih nositeljam razuměti jedin drugogo.

== Čislo nositeljev ==
Suglasno informacijam od «[[Ethnologue]]»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=en|url=https://www.ethnologue.com/language/mdf|title=Ethnologue|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200427004619/https://www.ethnologue.com/language/mdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, čislo ljudij, govorečih na mokšanskom jezyku, na 2010 god sostavljalo 133 000; jednako s odrěděljenjem točnogo čislo nositeljev mokšanskogo jezyka povstajut složnosti, tako kako pri popisah prebivalstva ne vsegda medžu soboju razgraničavajut se mokšansky i [[Erzjansky jezyk|erzjansky]]. Sami že mokšane po-russky često nazyvajut svoj jezyk «mordovskym» — to nazvanje sjedinjaje i mokšansky, i erzjansky jezyky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Элементы мокшанского языка в типологическом освещении|editor=С. Ю. Толдова, М. А. Холодилова|year=2018|publisher=Буки Веди|location=М.|isbn=978-5-4465-2097-8|pages=6}}&lt;/ref&gt;.

== Klasifikacija i historija ==
Mokšanski jezyk vhodi v sostav [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]; prinadleži k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book|title=Основы финно-угорского языкознания|editor=В. И. Лыткин|year=1974|publisher=Наука|location=Москва|pages=253}}&lt;/ref&gt;.

* [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]

Prědpoložiteljno, stanovljenje mokšanskogo kako odděljenogo jezyka načelo se v 1. tysečelětju n. e., kogda proizošlo teritorialno razdělenje plemen [[Mokšane|mokšanov]] i [[Erzjane|erzjanov]], ktore raněje govorili na obče-mordovskom jezyku. Zaveršenjem tutogo procesa sčitaje se raspad mordovskoj občnosti, ktory proizošel vo vrěme [[Mongolska imperija|tataro-mongolskogo našestvja]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

== Pismennost ==

=== Mokšansky alfabet ===
Za pismennost mokšanskogo jezyka koristaje se [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]]).

== Lingvistična harakteristika ==

=== Fonetika i fonologija ===
V mokšanskom jezyku suščestvuje raznica v fonetičnom stroju v sravnenju s erzjanskym jezykom.

=== Morfologija ===

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}{{Uralske jezyky}}</text>
      <sha1>lh5df57mz5i9soe3ih8c9fzo19hd1mi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45353</id>
      <parentid>45352</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T09:05:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Panslavist</username>
        <id>34</id>
      </contributor>
      <origin>45353</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5273" sha1="e731aw1mq1x4ufvoyocnnypb8porcvu" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Mokšansky jezyk
| nativename = &lt;center&gt;'''mokš.:''' ''({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, ''Mokšenj kjalj'')''&lt;/center&gt;
| image = 3-Mordvin.png
| imagecaption = Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja&lt;ref name=map1&gt;{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |pages=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=map2&gt;Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, &amp; Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188&lt;/ref&gt;
| states = [[Rosija]]
| speakers = 228 025 ľudij
| date = 2010
| ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gks.ru/|title=Federalna služba gosudarstvennoj statistiky. — Naseljenje Rossijskoj Federacije po vladěnju jezykami|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616102058/https://www.gks.ru/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| standards = 
| script = * [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]])
| official = [[Mordovija]]
| agency = 
| family = * [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]
| regions = [[Mordovija]], [[Tatarstan]], [[Baškortostan]], [[Penzenska oblast]], [[Samarska oblast]], [[Saratovska oblast]], [[Orenburgska oblast]], [[Rjazanska oblast]], [[Tambovska oblast]]
| iso1 = nema
| iso2 = mdf
| iso3 = mdf
}}

'''Mokšansky jezyk''' (takože mokša-mordovsky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Советский энциклопедический словарь|editor=А. М. Прохоров|year=1989|publisher=Сов. энциклопедия|location=М.|isbn=5-85270-001-0|pages=832}}&lt;/ref&gt;; mokš.: ({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, Mokšenj kjalj)) — jest jezyk naroda [[Mokšane|mokša]]. On jest jedin iz trěh državnyh jezykov respubliky [[Mordovija]] narjadu s [[Erzjansky jezyk|erzjanskym]] i [[Russky jezyk|russkym]]. Otnosi se k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]] [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]. Zajedno s erzjanskym jezykom zajimaje regiony razprostranjenja mordovskyh jezykov.

Najbolje blizkym k mokšanskomu jezyku jest [[Erzjansky jezyk|erzjansky]], s ktorym on děli do 90 % občego leksiko slovarnogo sostava&lt;ref&gt;Феоктистов А. П. Мордовские языки. Основы финно-угорского языкознания. М., 1966, с. 218&lt;/ref&gt;, jednakože suščestvna raznica v fonetičnom stroju, leksikě i gramatikě ne pozvaljaje jih nositeljam razuměti jedin drugogo.

== Čislo nositeljev ==
Suglasno informacijam od «[[Ethnologue]]»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=en|url=https://www.ethnologue.com/language/mdf|title=Ethnologue|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200427004619/https://www.ethnologue.com/language/mdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, čislo ljudij, govorečih na mokšanskom jezyku, na 2010 god sostavljalo 133 000; jednako s odrěděljenjem točnogo čislo nositeljev mokšanskogo jezyka povstajut složnosti, tako kako pri popisah prebivalstva ne vsegda medžu soboju razgraničavajut se mokšansky i [[Erzjansky jezyk|erzjansky]]. Sami že mokšane po-russky često nazyvajut svoj jezyk «mordovskym» — to nazvanje sjedinjaje i mokšansky, i erzjansky jezyky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Элементы мокшанского языка в типологическом освещении|editor=С. Ю. Толдова, М. А. Холодилова|year=2018|publisher=Буки Веди|location=М.|isbn=978-5-4465-2097-8|pages=6}}&lt;/ref&gt;.

== Klasifikacija i historija ==
Mokšanski jezyk vhodi v sostav [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]; prinadleži k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvi]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book|title=Основы финно-угорского языкознания|editor=В. И. Лыткин|year=1974|publisher=Наука|location=Москва|pages=253}}&lt;/ref&gt;.

* [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]

Prědpoložiteljno, stanovljenje mokšanskogo kako odděljenogo jezyka načelo se v 1. tysečelětju n. e., kogda proizošlo teritorialno razdělenje plemen [[Mokšane|mokšanov]] i [[Erzjane|erzjanov]], ktore raněje govorili na obče-mordovskom jezyku. Zaveršenjem tutogo procesa sčitaje se raspad mordovskoj občnosti, ktory proizošel vo vrěme [[Mongolska imperija|tataro-mongolskogo našestvja]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

== Pismennost ==

=== Mokšansky alfabet ===
Za pismennost mokšanskogo jezyka koristaje se [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]]).

== Lingvistična harakteristika ==

=== Fonetika i fonologija ===
V mokšanskom jezyku suščestvuje raznica v fonetičnom stroju v sravnenju s erzjanskym jezykom.

=== Morfologija ===

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}{{Uralske jezyky}}

[[Kategorija:Uralske jezyky]]
[[Kategorija:Mordovske jezyky]]</text>
      <sha1>e731aw1mq1x4ufvoyocnnypb8porcvu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45372</id>
      <parentid>45353</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:31:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <comment>male pravky</comment>
      <origin>45372</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5373" sha1="2edoppwvquhu3e9r1zq4qon3ydhyq7u" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Mokšansky jezyk
| nativename = &lt;center&gt;'''mokš.:''' ''({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, ''Mokšenj kjalj'')''&lt;/center&gt;
| image = 3-Mordvin.png
| imagecaption = Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja&lt;ref name=map1&gt;{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |pages=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=map2&gt;Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, &amp; Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188&lt;/ref&gt;
| states = [[Rosija]]
| speakers = 228 025 ľudij
| date = 2010
| ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gks.ru/|title=Federalna služba gosudarstvennoj statistiky. — Naseljenje Rossijskoj Federacije po vladěnju jezykami|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616102058/https://www.gks.ru/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| standards = 
| script = * [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]])
| official = [[Mordovija]]
| agency = 
| family = * [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]
| regions = [[Mordovija]], [[Tatarstan]], [[Baškortostan]], [[Penzenska oblast]], [[Samarska oblast]], [[Saratovska oblast]], [[Orenburgska oblast]], [[Rjazanska oblast]], [[Tambovska oblast]]
| iso1 = nema
| iso2 = mdf
| iso3 = mdf
}}

'''Mokšansky jezyk''' (takože mokša-mordovsky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Советский энциклопедический словарь|editor=А. М. Прохоров|year=1989|publisher=Сов. энциклопедия|location=М.|isbn=5-85270-001-0|pages=832}}&lt;/ref&gt;; mokš.: ({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, Mokšenj kjalj)) — jest jezyk naroda [[Mokšane|mokša]]. On jest jedin iz treh državnyh jezykov republiky [[Mordovija]], pored [[Erzjansky jezyk|erzjanskogo]] i [[Russky jezyk|russkogo]]. Odnosi se k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvě]] [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]. Zajedno s erzjanskym jezykom zajmaje regiony razprostranjenja [[Mordovske jezyky|mordovskyh jezykov]].

Najbolje blizkym k mokšanskomu jezyku jest [[Erzjansky jezyk|erzjansky]], s ktorym on děli do 90 % občej leksiky slovarnogo sostava&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Феоктистов | first = А. П. | chapter = Мордовские языки | title = Основы финно-угорского языкознания | location = Москва | year = 1966 | page = 218}}&lt;/ref&gt;, jednakože sučstvena raznica v fonetičnom stroju, leksikě i gramatikě ne pozvaljaje jih nositeljam razuměti jedin drugogo.

== Čislo nositeljev ==
Suglasno informacijam od «{{-|[[Ethnologue]]}}»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=en|url=https://www.ethnologue.com/language/mdf|title=Ethnologue|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200427004619/https://www.ethnologue.com/language/mdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, čislo ljudij, govorečih na mokšanskom jezyku, na 2010 god sostavjalo 133 000; jednako s oprěděljenjem točnogo čisla nositeljev mokšanskogo jezyka povstavajut složnosti, tako kako pri popisah prěbyvalstva ne vsegda medžu soboju razgraničajut se mokšansky i [[Erzjansky jezyk|erzjansky]]. Sami že mokšani na russkom često nazyvajut svoj jezyk «mordovskym» — to nazvanje sjedinjaje i mokšansky, i erzjansky jezyky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Элементы мокшанского языка в типологическом освещении|editor=С. Ю. Толдова, М. А. Холодилова|year=2018|publisher=Буки Веди|location=М.|isbn=978-5-4465-2097-8|pages=6}}&lt;/ref&gt;.

== Klasifikacija i historija ==
Mokšansky jezyk vhodi v sostav [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]; prinaleži k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvě]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book|title=Основы финно-угорского языкознания|editor=В. И. Лыткин|year=1974|publisher=Наука|location=Москва|pages=253}}&lt;/ref&gt;.

* [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]

Prědpoložiteljno, stanovjenje mokšanskogo kako odděljenogo jezyka načelo se v 1. tysečlětju n. e., kogda proizošlo teritorialno razděljenje plemen [[Mokšani|mokšanov]] i [[Erzjani|erzjanov]], ktore raněje govorili na obče-mordovskom jezyku. Završenjem tutogo procesa uvažaje se razpad mordovskoj občnosti, ktory proizošel vo vrěme [[Mongolska imperija|tataro-mongolskogo najezda]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

== Pismennost ==

=== Mokšansky alfabet ===
Za pismennost mokšanskogo jezyka koristaje se [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]]).

== Lingvistična harakteristika ==

=== Fonetika i fonologija ===
V mokšanskom jezyku jestvuje raznica v fonetičnom stroju v sravnjenju s erzjanskym jezykom.

=== Morfologija ===

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}{{Uralske jezyky}}

[[Kategorija:Uralske jezyky]]
[[Kategorija:Mordovske jezyky]]</text>
      <sha1>2edoppwvquhu3e9r1zq4qon3ydhyq7u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>45373</id>
      <parentid>45372</parentid>
      <timestamp>2026-08-10T11:31:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>IJzeren Jan</username>
        <id>9</id>
      </contributor>
      <origin>45373</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5365" sha1="a5o8kadzwwyf1encdmf371c5xxc9c0c" xml:space="preserve">{{Kartka jezyk
| name = Mokšansky jezyk
| nativename = &lt;center&gt;'''mokš.:''' ''({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, ''Mokšenj kjalj'')''&lt;/center&gt;
| image = 3-Mordvin.png
| imagecaption = Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja&lt;ref name=map1&gt;{{Cite journal |last1=Rantanen |first1=Timo |last2=Tolvanen |first2=Harri |last3=Roose |first3=Meeli |last4=Ylikoski |first4=Jussi |last5=Vesakoski |first5=Outi |date=2022-06-08 |title=Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic |journal=PLOS ONE |language=en |volume=17 |issue=6 |pages=e0269648 |doi=10.1371/journal.pone.0269648 |doi-access=free |pmid=35675367 |pmc=9176854 |bibcode=2022PLoSO..1769648R }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=map2&gt;Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, &amp; Tolvanen, Harri. (2021). ''Geographical database of the Uralic languages'' (v1.0) [Data set]. Zenodo. https://doi.org/10.5281/zenodo.4784188&lt;/ref&gt;
| states = [[Rosija]]
| speakers = 228 025 ľudij
| date = 2010
| ref = &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.gks.ru/|title=Federalna služba gosudarstvennoj statistiky. — Naseljenje Rossijskoj Federacije po vladěnju jezykami|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616102058/https://www.gks.ru/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
| standards = 
| script = * [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]])
| official = [[Mordovija]]
| agency = 
| family = * [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]
| regions = [[Mordovija]], [[Tatarstan]], [[Baškortostan]], [[Penzenska oblast]], [[Samarska oblast]], [[Saratovska oblast]], [[Orenburgska oblast]], [[Rjazanska oblast]], [[Tambovska oblast]]
| iso1 = nema
| iso2 = mdf
| iso3 = mdf
}}

'''Mokšansky jezyk''' (takože mokša-mordovsky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Советский энциклопедический словарь|editor=А. М. Прохоров|year=1989|publisher=Сов. энциклопедия|location=М.|isbn=5-85270-001-0|pages=832}}&lt;/ref&gt;; ({{Jezyky|mdf|Мокшень кяль}}, Mokšenj kjalj)) — jest jezyk naroda [[Mokšane|mokša]]. On jest jedin iz treh državnyh jezykov republiky [[Mordovija]], pored [[Erzjansky jezyk|erzjanskogo]] i [[Russky jezyk|russkogo]]. Odnosi se k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvě]] [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]. Zajedno s erzjanskym jezykom zajmaje regiony razprostranjenja [[Mordovske jezyky|mordovskyh jezykov]].

Najbolje blizkym k mokšanskomu jezyku jest [[Erzjansky jezyk|erzjansky]], s ktorym on děli do 90 % občej leksiky slovarnogo sostava&lt;ref&gt;{{Cite book | last = Феоктистов | first = А. П. | chapter = Мордовские языки | title = Основы финно-угорского языкознания | location = Москва | year = 1966 | page = 218}}&lt;/ref&gt;, jednakože sučstvena raznica v fonetičnom stroju, leksikě i gramatikě ne pozvaljaje jih nositeljam razuměti jedin drugogo.

== Čislo nositeljev ==
Suglasno informacijam od «{{-|[[Ethnologue]]}}»&lt;ref&gt;{{Cite web|lang=en|url=https://www.ethnologue.com/language/mdf|title=Ethnologue|access-date=2020-03-10|archive-date=2020-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200427004619/https://www.ethnologue.com/language/mdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt;, čislo ljudij, govorečih na mokšanskom jezyku, na 2010 god sostavjalo 133 000; jednako s oprěděljenjem točnogo čisla nositeljev mokšanskogo jezyka povstavajut složnosti, tako kako pri popisah prěbyvalstva ne vsegda medžu soboju razgraničajut se mokšansky i [[Erzjansky jezyk|erzjansky]]. Sami že mokšani na russkom često nazyvajut svoj jezyk «mordovskym» — to nazvanje sjedinjaje i mokšansky, i erzjansky jezyky&lt;ref&gt;{{cite book|title=Элементы мокшанского языка в типологическом освещении|editor=С. Ю. Толдова, М. А. Холодилова|year=2018|publisher=Буки Веди|location=М.|isbn=978-5-4465-2097-8|pages=6}}&lt;/ref&gt;.

== Klasifikacija i historija ==
Mokšansky jezyk vhodi v sostav [[Uralske jezyky|uralskoj jezyčnoj familije]]; prinaleži k [[Ugrofinske jezyky|ugrofinskoj větvě]]&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite book|title=Основы финно-угорского языкознания|editor=В. И. Лыткин|year=1974|publisher=Наука|location=Москва|pages=253}}&lt;/ref&gt;.

* [[Uralske jezyky]]
** [[Ugrofinske jezyky]]
*** [[Finno-permske jezyky]]
**** [[Mordovske jezyky]]

Prědpoložiteljno, stanovjenje mokšanskogo kako odděljenogo jezyka načelo se v 1. tysečlětju n. e., kogda proizošlo teritorialno razděljenje plemen [[Mokšani|mokšanov]] i [[Erzjani|erzjanov]], ktore raněje govorili na obče-mordovskom jezyku. Završenjem tutogo procesa uvažaje se razpad mordovskoj občnosti, ktory proizošel vo vrěme [[Mongolska imperija|tataro-mongolskogo najezda]]&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;.

== Pismennost ==

=== Mokšansky alfabet ===
Za pismennost mokšanskogo jezyka koristaje se [[kirilica]] ([[mordovska pismenost]]).

== Lingvistična harakteristika ==

=== Fonetika i fonologija ===
V mokšanskom jezyku jestvuje raznica v fonetičnom stroju v sravnjenju s erzjanskym jezykom.

=== Morfologija ===

== Iztočniky ==
{{Iztočniky}}{{Uralske jezyky}}

[[Kategorija:Uralske jezyky]]
[[Kategorija:Mordovske jezyky]]</text>
      <sha1>a5o8kadzwwyf1encdmf371c5xxc9c0c</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>